Oktober

Stara slovenska imena: VINOTOK, DESETNIK, VINEC, REPAR, MOŠNIK … Oktober: lat. octo – osmi mesec po rimskem koledarju.

* * *

Stare modrosti o oktobru:

Oktober je dober. V oktobru burja, mraz, januarja sončen čas. Vreme vinotoka je aprilu za preroka. Luka (18. 10.) sneg prikuka.

Pet prijateljev: Polona Šabanović, 1. c, Gimnazija NM

1NED 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

PON

TOR

SRE

ČET

PET

SOB

NED

PON

TOR

SRE

ČET

PET

SOB

NED

primerno za korenino primerno za cvet primerno za list primerno za plod

16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

PON

TOR

SRE

ČET

PET

SOB

NED

PON

TOR

SRE

ČET

PET

SOB

NED

PON

TOR dan reformacije

DAN STAREJŠIH (1. 10.)

Združeni narodi so leta 1990 razglasili 1. oktober za mednarodni dan starejših (65 +). Danes živimo v povprečju dve desetletji dlje, kot so živeli naši predniki pred slabim stoletjem. Starejši so večinoma solidnega zdravja, sposobni in samostojni. Svetovna populacija starejših narašča, sožitje generacij postaja nujnost. Če se hočemo kakovostno starati, moramo imeti pozitivno stališče do starosti, skrbeti za zdravje, gibanje, druženje in dobro sožitje z mlajšimi generacijami. V Sloveniji, kjer je vsak peti prebivalec starejši od 65 let, delujejo številne organizacije in društva, med njimi tudi Rdeči križ, ki nudijo starejšim možnosti za druženje, rekreacijo, izobraževanje in različne oblike pomoči.

DAN REVMATSKIH BOLEZNI (12. 10.)

12. oktobra obeležujemo svetovni dan revmatikov oz. revmatskih bolezni, njihovega zdravljenja in poznavanja, saj obstaja več kot sto oblik bolezni. Kronične bolečine, utrujenost, okorelost in zmanjšana gibljivost sklepov, manjša mišična masa, moč in gostota kosti, morda celo trajna invalidnost so le nekateri od znakov in morebitnih posledic revmatičnega obolenja, za katerim v Sloveniji trpi od 40.000 do 60.000 prebivalcev.

Najpomembneje je, da smo o revmatskih boleznih dobro informirani, da jih lahko čim hitreje prepoznamo in se odpravimo k zdravniku. Težje jih je zdraviti, če z zdravljenjem začnemo (pre) pozno. Zdravljenje je intenzivno, na voljo je mnogo različnih zdravil, od protibolečinskih do bioloških. Čeprav je obolenje povezano z genetskimi razlogi, lahko zmanjšamo možnosti za nastanek revmatskih bolezni z izbiro zdravega življenjskega sloga.

16. in 17. oktober sta namenjena dnevu hrane in boja proti revščini. 24. oktobra obeležujejo svetovni dan Združeni narodi, ki so v Agendi 2030 kot prvi cilj trajnostnega razvoja zapisali odpravo vseh oblik revščine po vsem svetu.

Pomladitev (Pavlihova pratika, 1981) Brigiti je hčerka le prekmalu rodila in da ji ne bi kdo rekel »stara mama«, se je odločila, da se bo vsa pomladila. Šla je k frizerki in se dala ostriči čisto na kratko, kupila si je hlače in oblekla še tesen puli. Potem se je postavila pred moža: »No, ali sem zdaj še videti kot stara baba?« »Ne, zdaj si taka kot star dedec!«

Malček Bralček Brin

Moj starejši brat Luka se je z našo pomočjo prezgodaj naučil brati. Ko so se učili brati v vrtcu oziroma v šoli, mu je bilo dolgčas in je motil druge učence. Zato so starši pri meni ubrali drugačno taktiko. Pospravili so vse plakate z abecedo in me niso učili posameznih črk, so mi pa pred spanjem prebrali veliko pravljic. V vrtcu sem prišel na vrsto, da povem pravljico, ki so mi jo doma brali. Ko so me prišli starši iskat, so me takoj vprašali, ali sem povedal pravljico – bila je to Muca Copatarica Ele Peroci z ilustracijami Ančke Gošnik Godec. Ulile so se mi solze, v joku pa sem povedal, da mi niso pustili. Naslednji dan je oče vprašal vzgojiteljico Nino, zakaj mi niso pustili povedati pravljice, oziroma kaj se je zgodilo. Vzgojiteljica se je začudila: »Povedati? Saj jo je bral. Potem je bil čas za kosilo in je moral nehati.« Na očetovo pripombo, da jaz ne znam brati, se je samo zasmejala: »Seveda zna, pa še kako.« Pri štirih letih sem se torej naučil brati sam, in to tekoče, čeprav so mi hoteli preprečiti prezgodnje branje. Kar se mož odloči, to mož naredi.

Brin Vidmar, 2. k Gimnazija Novo mesto

Obris metuljev: Ema Zamida, 1. e, Gimnazija NM

Jesenska pesem

Pečenih kostanjev poln koš, prinašajo jesen in sladki mošt. Ko pečemo kostanje, veverica že sanja sladke sanje. Listje z drevesa odpada in jesenske barve prinaša. Živalim se v zimsko spanje mudi, ko listje se v rumeno, rdečo, rjavo spremeni.

Pia Špringer, Mateo Hrovat, 1. a OŠ Drska