Revija Tabor 2001/1

NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO

Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo?

13. januarGlas Jelovice (Rod svobodnegaTaborni{ki vestnik 12/00 Kamnitnika)

Tine Radinjatineradinja @ hotmail.com

28. - 29. januarZOT (Rod XI. SNOUB)Taborni{ki vestnik12/00

Gregor Vindergregor.vinder@guest.arnes.si

21. - 27. februarZimovanja (Ljubljana in Maribor)

22. februarDan ustanovitelja - thinking daywww.scout.org

28. februar - 5. marecZimovanja (drugi kraji po Sloveniji)

9. - 10. marecSeminar za organizatorje taborjenj inPisarna ZTS (zts@rutka.net)

{ole v naravi (ZTS)www.zts.org

24. - 25. marecNOT (Rod mo~virskih tulipanov) @iga Bab{ek

30. marec - 1. aprilSeminar za sodnike taborni{kihPisarna ZTS (zts@rutka.net) mnogobojev in drugih tekmovanj (ZTS)www.zts.org

31. marecBra~i~evi dnevi (Rod belega konja)

Gregor Ir{i~gregor.irsic @amis.net

Napovedujemo Napovedujemo Napovedujemo Napovedujemo

15. aprilMednarodni dan mladihPisarna ZTS (zts@rutka.net)

prostovoljcev v okviru

mednarodnega leta prostovoljstvawww.iyv2001.org

22. april50 let Zveze tabornikov Slovenijeaktivnosti po celi Sloveniji

Obletnica

Vsako leto se zgodi kaj pomembnega. Pa ne samo ena stvar, pa~ pa ogromno. In ena izmed mno`ice obletnic, jubilejev in slavij je petdesetletnica Zveze. Prvih petdeset let je za nami, bi lahko rekli. Taborni{tvo je v tem ~asu nedvomno napredovalo. Pred nekaj meseci sem prebiral stare Tabore. Pravzaprav praTabore, tiste iz leta '54 in {e prej. Sicer mi ni bilo dano, da bi `ivel v tistih ~asih, da bi podrobneje razumel takratne dogodke, toda prebiranje Taborov ti da mo`nost skoka v ~as, mo`nost odkritja, kaj je taborni{tvo ljudem pomenilo v tistem ~asu.

Niso se obremenjevali z za uho prijetno zvene~imi in strokovno izoblikovanimi besednimi zvezami kot so neformalno izobra`evanje oz. vzgoja. V poro~ilu v prvi {tevilki Tabora iz leta 1951 je ^rtomir Zorec lepo zapisal: "V imenu taborniki je zapopadeno bis-

tvo, to je taborjenje." Kaj lahko torej re~emo za vse 'velike' dogodke, na primer Izjavo o poslanstvu ali pa tudi Izjavo o vzgoji?

Ko sem se pogovarjal z enim od predstavnikov WOSM-a, Josejem Warletto, na simpoziju v Gozd Martuljku, sem ga povpra{al, ~emu toliko hrupa o stvari, za katero vsi vemo, da jo po~nemo – govorila sva o izjavi o poslanstvu skavtstva in neformalnem izobra`evanju. Odgovoril mi je, da ta izjava kot taka ni toliko pomembna za nas, kot je pomembna za druge, ki skavtskega gibanja ne poznajo, da uvidijo njegovo prednost.

Morda bomo ~ez nekaj desetletij po{iljali le {e sporo~ila za javnost. Na tiskovne agencije in par e-~asopisov. Da bodo vedeli, s ~im se ukvarja pe{~ica Slovencev, ki se taborniki imenujejo in v gozd hodijo.

Matija Tonejc

Napovednik2 Uvodnik2

Lu~ka miru 20004

Filatelisti~na razstava10

Pogovor z na~elnikom14

Prvi Tabor16

Mnenje20

Techuana22

Internet27

Potuha28

Igre30

Orientacija31 @VN32

Astronomija34

Narava36

Kosobrin37

Izleti38

Mednarodne strani40

Popotovanja42

Trenutki44

Je`ev koti~ek45

Z znanjem do odgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Urednici prilog Medo in Gozodvnik : Polona Robida, [pela Novak

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/43-61-477 , E-mail: zts@rutka.net; WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800

SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: ^rtomir

Lu~ Miru 2000

Lu~ miru simbolizira mir. Mir je kot droben plamen na lu~ki, ki ga lahko {irimo med ljudi, pa vendar moramo zanj neprestano skrbeti – paziti moramo, da ne ugasne.

Pomen akcije "Lu~ miru iz

Betlehema"

Lu~ miru se kot akcija opira na versko izro~ilo, vendar je te svoje religiozne temelje `e davno prerasla. Vsakr{na podobnost s kr{~anstvom ni naklju~na, kajti po kr{~anskem izro~ilu je bo`i~ ~as miru in Evropa je po svoji tradiciji kr{~anska. Organizatorji in izvajalci akcije se zavedajo pomena akcije, katere glavni namen je {irjenje zavesti o mi-

roljubnem so`itju, zato poudarjajo sporo~ilo – idejo Lu~ke miru, versko komponento pa pu{~ajo ob strani. Udele`encev akcije ne obremenjujejo z versko tematiko, ki bi vsaj nekatere udele`ence utegnila odvrniti {e preden bi lahko sprejeli sporo~ilo miru. Raje pu{~ajo vsakemu posamezniku v lastno presojo, s kolik{no in kak{no vsebino `eli dopolniti svoje do`ivetje miru. In prav je tako, kajti le na tak{en na~in je akcija lahko

sprejemljiva za vse in le tako lahko dose`e vse, ki jim je namenjena.

Malo o zgodovini akcije

Akcijo "Lu~ miru iz Betlehema" je 1986 pri~ela izvajati avstrijska nacionalna radiotelevizijska hi{a ORF, kot dopolnilo akcije "Lu~ v temo", s katero so zbirali pomo~ za socialno ogro`ene skupine. Lu~ miru so si zamislili kot zahvalo, darilo – simbol, ki so ga poda-

Prireditev na Dunaju

rili vsakemu, ki je sodeloval pri akciji "Lu~ v temo". Lu~ miru je v hipu prerastla svoj okvir, po Avstriji so jo za~eli raz{irjati s pomo~jo `eleznice , gasilcev, re{evalcev ... od leta 1989 pa so vanjo intenzivno vklju~eni avstrijski skavti, ki so tudi prevzeli pobudo za raz{irjanje Lu~i miru po Evropi.

Vsako leto konec novembra v Betlehem odpotuje izbrani otrok – nosilec plamena, ki lu~ko pri`ge na mestu Jezusovega rojstva in nato plamen prinese v Avstrijo. Na Dunaju sredi decembra, vsako leto v drugi cerkvi, najprej poteka zelo kratka ekumenska (nadverska/vseverska) ma{a, nato pa se lu~ razdeli skavtom iz Evrope, ki jo {irijo naprej. Letos je sodelovalo `e 28 dr`av.

V Slovenijo so lu~ko najprej prina{ali katoli{ki skavti, sedaj pa ~etrto leto pri tem z njimi sodelujemo tudi taborniki. V soboto zve~er se lu~ka najprej razdeli v Mariboru, v nedeljo dopoldne

pa {e v Ljubljani. Nato se lu~ka s pomo~jo mre`e katoli{kih skavtov, tabornikov in `upni{~ raz{iri po celi Sloveniji. Opozoriti moram, da organizatorji akcije `elijo, da bi se lu~ka med ljudi ra{irila {ele na bo`i~ni ve~er, da bi se na tak{en na~in sporo~ilo lu~ke {e dodatno okrepilo z idejo bo`i~nega miru.

Leto{nja odprava po lu~ko je bila naj{tevil~nej{a do sedaj; s prvim kombijem smo se v Avstrijo odpravili v petek, {e en kombi pa se nam je na prireditvi pridru`il v soboto.

Na Dunaj je na{a me{ana odprava (ZSKSS + ZTS) prispela v petek popol-

Lu~ka Y2K

Nosilci plamena

Predstavniki petih najbolj raz{irjenih ver v Evropi

dan in preostanek dneva ter sobotno dopoldne izkoristila za ogledovanje Dunaja in dru`enje z drugimi skavti, ki se jih je letos na Dunaju zbralo nekaj ~ez 200.

Naslednji dan se nam je pridru`il {e drugi kombi s prav tako me{ano zasedbo in skupaj smo na prireditvi predstavljali Slovenijo. Med kratko, enourno ceremonijo razdeljevanja lu~i, kjer so bili prisotni duhovniki petih najve~jih evropskih cerkva, ki so bili s svojimi ceremonijami zelo zelo kratki, so organizatorji {e enkrat opozorili na pomen in sporo~ilo Lu~ke miru in poudarili, da je lu~ka, tako kot ideja, ki jo predstavlja, samo ena, ne glede na to kdo jo raz{irja med ljudi.

Takoj po zaklju~ku prireditve smo odbrzeli v Maribor, kjer smo plamen na Glavnem trgu razdelili med prisotne tabornike in katoli{ke skavte, ki so jo odnesli vsak na svojo prireditev; eni na Grajski, drugi na Slom{kov trg.

Z lu~ko smo {e isti ve~er odpotovali v Ljubljano, kjer je bila naslednji dan ma{a za vse, ki so se je `eleli udele`iti, lu~ka pa se je nato delila na skupni prireditvi opoldne pred Magistratom. Lu~ so nato {e celo nedeljo ljudem delili ~lani Rodu sivega volka, ki so svojo "zasedo" postavili v parku Zvezda, hkrati pa so pobirali tudi prostovoljne prispevke za prebivalce Loga pod Mangrtom in zbirali misli o miru. Med tem pa se je lu~ med ljudi `e {irila tudi po drugih, za poro~evalca skrivnostnej{ih poteh.

V tednu po razdelitvi lu~ke miru, sta jo skupni delegaciji ZTS in ZSKSS predali tudi predstavnikom Dr`avnega zbora in predsedniku republike.

Kako pa je akcija "Lu~ miru iz Betlehema" potekala pri vas?

ki se mi

Zakaj je akcija pomembna zame?

Lu~ miru ni verska akcija ali akcija z versko vsebino. Je le akcija, katere ideja izvira iz na{e skupne – evropske –kulture, ki je, zaradi zgodovinskih razlogov, tesno povezana s kr{~anstvom. Zato je izvajanje akcije ume{~eno v neposredno bli`ino bo`i~a, ~asa, ki je po svojem izro~ilu pre`et z idejo miru. In ~e je ta ideja tudi sporo~ilo lu~ke miru, zakaj naj potem akcija ne bi potekala v ~asu bo`i~a?

Lu~ miru torej ni akcija, ki bi opevala Biblijo, katoli{ko cerkev ali kak{no drugo religijo, je akcija, ki poudarja isti cilj, h kateremu se intenzivno stremi `e najmanj od ustanovitve Organizacije zdru`enih narodov – mir!

Akcija ni religiozna, in ~e ne verjamete meni, potem je najbolje, da se udele`ite razdeljevanja lu~i na Dunaju in se o povedanem prepri~ate sami. Verjemite, samo mi v Sloveniji zganjamo tak{en halo okoli temeljev akcije, drugod so glede tega enotni.

Zakaj je akcija pomembna za Zvezo tabornikov Slovenije?

Lu~ miru je medijsko odmevna akcija, ki jo pokriva {irok spekter medijev – ~asopisi, televizija, radio, internet (hej, o njej so poro~ali celo na radiu Salomon!). Je mednarodna – vseevropska akcija.

Je akcija, ki presega okvir Zveze tabornikov Slovenije, ki presega okvir skavtstva, ki je lahko razumljiva in s

Pri`iganje lu~k pred magistartom

Vpra{anja,

zastavljajo ob akciji, in razmi{ljanja o njej

tem dostopna {irokemu krogu ljudi. Ima celo svoj lasten proizvod – lu~ko, ki si jo lahko vsakdo odnese domov. Akcija je zato lahko prepoznavna in ljudje se je {e dolgo spominjajo. Je akcija ki promovira lahko razumljeno in splo{no sprejeto idejo in tako posredno tudi {iri zavest pomembnosti skavtskega gibanja in ZTS (ter seveda tudi ZSKSS) za dru`bo.

Zakaj je akcija pomembna za razvoj skavtskega gibanja v Sloveniji in tujini?

Je edina akcija, ki jo redno, vsako leto, kot enakopravni partnerici skupaj organizirata obe skavtski organizaciji v Sloveniji. Pomembna je, da se javnosti predstavita obe skavtski organizaciji, da se javnost opozarja, da obstajata dve skavtski organizaciji, in da se javnost

zave, kako pomembno in kako koristno je skavtsko gibanje za dru`bo.

Kajti, roko na srce, kakor mi, ki smo aktivno vklju~eni v skavtsko gibanje, vemo, kako pomembno je za nas, ki v njem sodelujemo, in za na{ osebnostni razvoj, koliko stvari se lahko pri tem nau~imo, in kak{ne spretnosti pridobimo in koliko energije usmerimo v delo z mladino in njen – na{ razvoj ... Torej, kakor to mi vemo, tisti, ki v gibanje niso oz. niso bili nikoli vklju~eni tega ne vedo in se zato ne morejo zavedati pomembnosti na{ega gibanja. Ti, nevklju~eni, gledajo na tabornike in katoli{ke skavte kot le {e na en kro`ek ali, bog ne daj, sekto.

Zato je za vse skavte pomembno, da lahko nevpletenim ponudimo nekaj, kar lahko razumejo in za kar vedo, da je potrebno in pomembno negovati in {i-

riti. To je, da tisti, ki to {irijo, nesebi~no delujejo v dobro dru`be.

Lu~ miru je tak{na akcija in njena lahko razumljiva ideja je ideja o Miru.

In zakaj si moramo prizadevati akcijo izpeljati skupaj s katoli{kimi skavti in z drugimi, ki bodo pri tem `eleli sodelovati? Ravno zaradi same ideje, ki jo akcija poudarja. Ideje o miru, ki je nedeljiva. Nedeljiva, enotna je ideja kot ideja sama in nedeljiv, enoten je lahko tudi Mir. Zato moramo stremeti k temu, da bo enotna tudi akcija sama.

Skupna prireditev pred magistratom

Stojnica Lu~ke miru

Volkovi smo tudi letos postavili stojnico v sredi{~u

Ljubljane in mimoido~im delili MIR. Lu~ko so lahko odnesli, mnogi so se pa odlo~ili, da nam tudi kaj pustijo. Misli in `elje za bolj{i svet. Tu jih je nekaj:

Da se taborniki ne bi kregali.

@elim ~isto vsem, da bi na{li svojo pravo ljubezen.

Ni~ ve~ nasilja nad otroki bi bila utopisti~na `elja, vendar si tega zares `elimo.

Nikoli ne obupaj, pa naj bo svet {e tako ~rn!

Da ne bi bilo vojne v Izraelu.

Za mir v vsaki du{i, svetu vsakega posameznika in ~ustvih vsakega otroka.

Sre~en si {ele takrat, ko osre~i{ nekoga drugega.

Mir je prvo, kar potrebuje{ za sre~no `ivljenje.

@elim si, da bi se vsi imeli radi.

Z vami, s teboj, z menoj, z njimi, usklajeno z naravo, MIR.

@eliva, da bi vsakdo na{el svoj mir, svoj ko{~ek sre~e pod soncem. Potem bo na{el nekoga, ki mu je usojen. Skupaj bosta bolj prepri~ljivo {irila mir in dobro med vsemi ljudmi.

Srce vpije v `elji po miru. Zakaj so na{a u{esa zanj tolikokrat gluha?

"Vol~ja zaseda" na Kongresnem trgu

Lara, RSV

Filatelisti~na razstava

Gozdovni{tvo, skavtstvo in taborni{tvo je v Sloveniji prisotno tako dolgo, da bi te`ko pre{teli vse ~lane, vsa taborjenja, vse akcije, izlete in zlete, osvojene ve{~ine in priznanja in kar za cel vlak bi bilo po{te, ki jo taborniki radi pi{emo od vsepovsod. Vsega je v prese`nikih, nekaj pa je tako unikatno in tako dragoceno, kot bi bilo to nemogo~e ponoviti - in to je taborni{ka znamka. Res je. Samo eno imamo.

Kar pa ne pomeni, da ni bilo v filatelisti~no obele`evanje taborni{kih dogodkov vlo`enega `e veliko truda, saj se lahko pohvalimo z velikim {tevilom prilo`nostnih po{tnih `igov in ovojnic.

Med taborniki je veliko zbirateljev, eden med njimi pa je gotovo nekaj posebnega, saj se je zbirateljstva lotil na sistemati~en in nikakor ne pasiven na~in. To je Tone Simon~i~, stare{ina rodu Ro`nik iz Ljubljane.

Tone Simon~i~ je bil avtor filatelisti~ne razstave, katere otvoritev je bila v petek, 8. decembra zve~er, v Vodnikovi doma~iji v Ljubljani. Sam je dolga leta zbiral gradivo in dejavno deloval ob nastajanju prilo`nostnih filatelisti~nih obele`ij. Razstava je bila organizirana v po~astitev 75. obletnice ustanovitve Zdru`enja slovenskih tabornikov.

Otvoritve se je udele`ilo veliko tabornikov, zbirateljev in prijateljev taborni{tva. Mnogi so pri~akovali predstavitev zbirke znamk in so bili morda presene~eni, ko so v vitrinah videli le skrbno pripravljeno in kronolo{ko predstavljeno gradivo v obliki spominskih ovojnic in dopisnic. Vendar pa je podro-

Barbara Bizjak

Tone Simon~i~

Mitja Lamut - stare{ina Zveze tabornikov Slovenije

ben pregled zbranega osupnil, saj so bile s prilo`nostnimi `igi obele`ene {tevilne pomembne akcije in dogodki od nekako za~etka petdesetih let dalje, seveda na podro~ju nekdanje dr`ave. Ob pregledovanju zbranega so se obujali spomini na nekdanje dogodke, med nami pa so bili tudi nekateri avtorji bodisi dotiskov na ovojnice in dopisnice, ali pa celostnih podob. Vabilu na razstavo se je odzvala tudi ilustratorka prve in edine slovenske znamke, gospa An~ka Go{nik Godec.

Ob razstavi je rod Ro`nik poskrbel za izdajo spominskega ovitka in dopisnice ter `iga, `ig sam pa ste lahko dobili tudi na razstavi. Mnogi so se odlo~ili za nakup raznih ovojnic in ovojnice z novim `igom.

Vodja Vodnikove doma~ije nas je prijazno povabila v dvorano, kjer nam je na kratko predstavila zgodovino stavbe in same kulturne ustanove. Nato

An~ka Go{nik Godec

Pogovor dveh strastnih zbirateljev

Zakuska

nam je spregovoril avtor razstave Tone

Simon~i~ in nam podrobno predstavil zgodovino filatelije v taborni{ki organizaciji. Stare{ina Mitja Lamut, tudi sam zbiratelj, pa nas je razveselil z novico, da nam bo morda v bli`nji prihodnosti le uspelo izdati novo taborni{ko znamko, kar pa predstavlja v organizacijskem smislu pravi podvig.

Povabilu na prigrizek v klet dvesto petdeset let stare doma~ije so se radi vsi odzvali in {e eno uspe{no taborni{ko akcijo smo prijetno zaklju~ili.

Upamo, da si je razstavo ogledalo dovolj netabornikov, ki so se lahko nau~ili, kako temeljito in resno se taborniki lotimo tudi podro~ja, kot je filatelija, pa ~eprav z omejenimi sredstvi in mo`nostmi. Upamo, da bomo ob naslednji okrogli obletnici lahko govorili o ve~jem {tevilu taborni{kih znamk in da tudi zanimanje zanje in za zbirateljstvo tudi z novo generacijo ne bo ugasnilo.

Pugy

Darko Jenko o aktualnih vpra{njih v ZTS Program

je na{a osnovna dejavnost

Vedno zabaven in hudomu{en, skozi svoja o~ala pa vra`je natan~en in dosleden. Zna prisluhniti in zaznavati okolje. Iskanje re{itev in re{evanje problemov mu gresta dobro od rok. Tak{en je Darko Jenko, novi na~elnik ZTS, s katerim sem kot strokovni sodelavec za za vzgojo in izobra`evanje odraslih na njegovem podro~ju "oblikoval" model odrasli v skavtstvu in pripravljal opise del in nalog funkcionarjev v ZTS, dihal bohinjski zrak na in{truktorskih te~ajih in ga opazoval pri promociji taborni{tva in Slovenije na zadnjem jamboreeju v ^ilu.

Taborni{ko pot si za~el v Rodu skal- pot si za~el Rodu skal- Rodu nih taborov, po {tevilu ~lanov dru- po {tevilu ~lanov dru- nih taborov, po {tevilu ~lanov dru- po {tevilu ~lanov drugem najve~jem rodu v Sloveniji, kjer gem najve~jem rodu v Sloveniji, kjer gem najve~jem rodu v Sloveniji, kjer gem najve~jem rodu v Sloveniji, kjer najve~jem si {e vedno aktiven kot stare{ina si vedno aktiven kot stare{ina si {e vedno aktiven kot stare{ina si vedno aktiven kot stare{ina rodu. Torej ima{ {e vedno kar pri- rodu. Torej ima{ {e vedno pri- rodu. Torej ima{ {e vedno kar pri- rodu. Torej ima{ {e vedno pri- rodu. Torej ima{ {e vedno kar pristen stik s takoimenovano taborni{- sten stik takoimenovano taborni{- sten stik s takoimenovano taborni{- sten stik takoimenovano taborni{- sten stik s takoimenovano taborni{ko bazo. Ali obstaja kak{na velika ko bazo. Ali obstaja kak{na velika bazo. Ali razlika med na~elnikom ZTS in sta- razlika med na~elnikom ZTS in sta- razlika med na~elnikom ZTS in sta- razlika med na~elnikom ZTS in stare{ino rodu? re{ino re{ino rodu? re{ino

Ena ve~jih razlik je vsekakor odgovornost, saj je treba na nivoju rodu skrbeti za razvoj dolo~enega okolja v katerem deluje rodova uprava , kot na~elnik ZTS pa se ~utim odgovornega za vse rodove in njene ~lane.

Rast organizacije v preteklih treh le- organizacije v preteklih letih ni bila taka, kot bi si `eleli ali pa ni bila taka, kot bi `eleli ali pa tih ni bila taka, kot bi si `eleli ali pa ni bila taka, kot bi `eleli ali pa bi bi si zanjo morali prizadevati, saj je bi si prizadevati, saj je je bilo med srednjero~nimi cilji zapi- srednjero~nimi cilji zapi- bilo med srednjero~nimi cilji zapi- srednjero~nimi cilji zapizapisano tudi zagotavljanje bolj{ega tudi zagotavljanje bolj{ega sano tudi zagotavljanje bolj{ega tudi zagotavljanje bolj{ega zagotavljanje

ocenjujem, da je tudi v ZTS pri{el ~as, ko se je po hitrem nara{~anju v preteklih letih rast ustavila. Skrb za rast seveda ostaja in tako predvidevam, da bo eden od prvih korakov prevetritev programa ZTS – iz baze namre~ prihajajo opozorila, da postaja program za posamezne skupine nezanimiv.

Funkcionarji v rodovih se hitro me- Funkcionarji rodovih se hitro me- Funkcionarji v rodovih se hitro me- Funkcionarji rodovih se hitro me- Funkcionarji v rodovih se hitro menjajo, izku{nje vodenja se ne prena- njajo, izku{nje vodenja se prena- njajo, izku{nje vodenja se ne prena- njajo, izku{nje vodenja se prena- njajo, izku{nje vodenja se ne prena{ajo in mladi i{~ejo izzive drugod. {ajo in mladi izzive drugod. {ajo in mladi i{~ejo izzive drugod. {ajo in mladi izzive drugod. Ima{ kak{en recept za te szimptome? Ima{ recept za te szimptome? Ima{ kak{en recept za te szimptome? Ima{ recept za te szimptome? szimptome?

Menim, da je lahko eden od odgovorov izvajanje modela Odrasli v skavtstvu, ki ponuja odgovore za u~inkovito kadrovanje odraslih in usmerja tiste, ki prevzemajo funkcije, da jih opravljajo kvalitetno in dalj ~asa.

skavtstva za ve~ mladih v Sloveniji. skavtstva ve~ mladih Sloveniji. skavtstva za ve~ mladih v Sloveniji.

skavtstva ve~ mladih Sloveniji. mladih

Prej si bil na~elnik za vzgojo in izo-

Prej si bil na~elnik vzgojo in izo-

Prej si bil na~elnik za vzgojo in izo-

Kje vidi{ razloge za to?

Kje vidi{ razloge za to?

Kje vidi{ razloge to?

Kje vidi{ razloge za to?

Kje vidi{ razloge to?

Za vse tako organizirane oblike

zdru`evanja mladih – {e posebej v skavtstvu kjer skupine vodijo mladi- velja, da imajo vzpone in padce in tako

Prej si bil na~elnik vzgojo in izo- in izobra`evanje odraslih. In ravno na bra`evanje odraslih. In ravno na odraslih. na tem podro~ju naj bi usposabljanje tem podro~ju naj bi usposabljanje funkcionarjev, predvsem vodij, pri- funkcionarjev, predvsem vodij, pri- funkcionarjev, predvsem pomoglo k odpravi prej omenjenih pomoglo k odpravi prej omenjenih k omenjenih simptomov. Ali lahko trenutno sta- simptomov. Ali lahko trenutno simptomov. Ali lahko trenutno sta- simptomov. Ali lahko trenutno simptomov. lahko nje nakazuje neu~inkovitost na tem nje nakazuje neu~inkovitost na nje nakazuje neu~inkovitost na tem nje nakazuje neu~inkovitost na podro~ju usposabljanja? podro~ju usposabljanja? podro~ju usposabljanja? podro~ju usposabljanja? podro~ju usposabljanja?

bnosti odraslih, je `e na konferenci v Bangkoku leta 1993 sprejela politiko delovanja odraslih virov, ki se pri nas odra`a skozi izvajanje modela Odrasli v skavtstvu. Na ta na~in se imajo odrasli, torej tisti nad 21 let, mo`nost vklju~iti v delo in `ivljenje organizacije, po drugi strani pa razmi{ljamo tudi o oblikovanju nekak{nega kluba prijateljev organizacije, ki bi skrbela za zgoraj na{teto podporo.

Prepoznavnost ZTS v dru`bi je slaba. Prepoznavnost v dru`bi je slaba. Prepoznavnost ZTS v dru`bi je slaba. Prepoznavnost v dru`bi je slaba. Prepoznavnost ZTS v dru`bi je slaba.

avtonomno delujejo vsak na svojem obmo~ju. Ravno rodovi morajo v svojem kraju delovati tako, da bodo prepoznavni v smislu njihovega delavnja – skozi na~ela, prisego in zakone.

V programu kandidature na volitvah V programu kandidature na volitvah V programu kandidature na volitvah V programu kandidature na volitvah programu si zapisal tudi, da si bo{ prizadeval si zapisal tudi, da si bo{ prizadeval si zapisal tudi, da si bo{ prizadeval si zapisal tudi, da si bo{ prizadeval si bo{ zagotoviti solidno materialno osno- zagotoviti solidno materialno osno- zagotoviti solidno materialno osno- zagotoviti solidno materialno osnovo za delovanje ZTS. Kaj to pomeni? vo za delovanje ZTS. Kaj to pomeni?

S tem sem imel v mislih tak{na materialna sredstva, ki vzpodbujajo k izvajanju programa in omogo~ajo normalno izpolnjevanje postavljenih ciljev ZTS. Posebej bi izpostavil urejenost Gozdne {ole in njene okolice, saj so pogoji za bivanje in delo pomembni za uspe{nost usposabljanja kadrov. Za stanje v rodovih odgovornost nosijo vodstva rodov, sem pa mnenja da z malo truda do tak{ne ali druga~ne podpore lokalne skupnosti lahko pridejo tudi sami. Kak{no vlogo ima pri tem skavtska Kak{no vlogo ima pri tem skavtska Kak{no vlogo ima pri tem skavtska Kak{no vlogo ima pri tem skavtska fundacija? fundacija? fundacija? fundacija?

Od neregistriranih rodov nismo nikoli zahtevali pla~ila ~lanarine. Rod, ki je pri~akoval, da bo registriran, je vpla~al ~lanarino in posredoval podatke o ~lanih, pri tem pa pozabil, da mora biti na~elnik rodu v procesu izobra`evanja za in{truktorja I. stopnje. Seveda pa so pri tem ~lani lahko koristili ugodnosti iz pla~ane ~lanarine (popust v Zadrugi, udele`ba na akcijah pri nas in v tujini…).

Do kak{ne mere si `eli{ sodelovanja Do kak{ne mere si `eli{ sodelovanja Do kak{ne mere si `eli{ sodelovanja Do kak{ne mere si `eli{ sodelovanja Do kak{ne mere si `eli{ sodelovanja z Zdru`enjem slovenskih katoli{kih z Zdru`enjem slovenskih katoli{kih z Zdru`enjem slovenskih katoli{kih z Zdru`enjem slovenskih katoli{kih z Zdru`enjem slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov? skavtinj in skavtov? skavtinj in skavtov? skavtinj in skavtov? skavtinj

Nadaljnje sodelovanje naj bi potekalo vsaj na isti ravni kot do sedaj, s tem da bi posamezna podro~ja sodelovanja sku{ali {e okrepili npr. podro~je izobra`evanja in skupnih programskih akcij. Skupni odbor obeh organizacij je `e pripravil analizo dosedanjega sodelovanja in postavil nekaj konkretnih ciljev za naslednje obdobje.

To je mneje kar precej{njega {tevila je mneje kar precej{njega {tevila

To je mneje kar precej{njega {tevila je mneje kar precej{njega {tevila To je mneje kar precej{njega {tevila funkcionarjev v organizaciji, ki v organizaciji, ki v funkcionarjev v organizaciji, ki v organizaciji, ki v tem vidijo tudi prilo`nost za bolj{o tem vidijo tudi prilo`nost bolj{o tem vidijo tudi prilo`nost za bolj{o tem vidijo tudi prilo`nost bolj{o tudi materialno in finan~no podporo in finan~no podporo materialno in finan~no podporo in finan~no podporo dru`be. Ali se ti zdi, da je res tako? dru`be. se ti da je res tako?

Prepoznavnost sama verjetno ne bo prinesla niti tolarja v blagajno, saj taborni{tvo ni nek atraktiven {port, ki bi privabljal razli~ne sponzorje. Res pa je, da bi z bolj{o prepoznavnostjo na ministrstvih in drugih ustanovah na dr`avni in lokalni ravni pripomogli k temu, da bi nas obravnavali kot vzgojno organizacijo, ki deluje v javnem interesu. Ali je za to odgovoren le Izvr{ni od- Ali je za to odgovoren le Izvr{ni od- to odgovoren bor ZTS? bor ZTS? bor ZTS? bor ZTS?

Le izvr{ni odbor in pisarna ZTS nista dovolj za spremembe, saj je Zveza tabornikov Slovenije le zveza dru{tev, ki

Fundacija sicer ni organ ZTS, je bila pa ustanovljena z namenom podpore v smislu zagotavljanja tabornih prostorov po Sloveniji, izobra`evanje ter literaturo in zalo`ni{tvo.

Od za~etka zbiranja sredstev sta mi-

Od za~etka sredstev sta mi-

Od za~etka zbiranja sredstev sta mi- Od za~etka sredstev sta miminili `e skoraj dve leti. So `e kak{ni nili skoraj dve leti. So kak{ni nili `e skoraj dve leti. So `e kak{ni nili skoraj dve leti. So kak{ni nili `e skoraj dve leti. So `e kak{ni rezultati (o tem se namre~ bolj malo rezultati (o tem se bolj malo rezultati (o tem se namre~ bolj malo rezultati (o tem se bolj malo rezultati (o tem se namre~ bolj malo govori in pi{e)? govori in pi{e)? govori in pi{e)? govori in pi{e)? govori in pi{e)?

V tem ~asu se je nabralo nekaj milijonov tolarjev, vendar so to v glavnem prispevki razli~nih podjetij in tabornikov podjetnikov. Kljub vzpodbudi, da v fundacijo prispevajo tudi posamezni ~lani organizacije, je bil odziv slab in postavlja se vpra{anje, ~e smo za skupne cilje, ki bodo v prihodnosti zagotovili bolj{e skavtstvo za ve~ ~lanov, pripravljeni od{teti tudi kak{en tolar. Ali bo ZTS tudi v prihodnje od nere- Ali bo ZTS tudi od nereneregistriranih rodov pobirala ~lanari- gistriranih pobirala ~lanarino? no? no? no? no?

Velike spremembe terjajo tudi veliko Velike spremembe terjajo veliko Velike spremembe energije, sve`ega elana, idej in novo energije, sve`ega elana, idej in novo energije, vizijo razvoja. Za vse to je potrebno vizijo razvoja. vse to je potrebno veliko ~asa – te dobrine pa danes ni veliko ~asa – te dobrine pa danes ni veliko ~asa – te dobrine pa danes ni veliko ~asa – te dobrine pa danes ni te danes na razpolago. Ga ima{ ti in tvoji so- na Ga ima{ ti in tvoji so- na razpolago. Ga ima{ ti in tvoji so- na Ga ima{ ti in tvoji so- Ga delavci v IO-ju dovolj? delavci v dovolj? delavci v IO-ju dovolj? delavci v dovolj? dovolj?

^as je bil in bo vedno bolj redka dobrina. Nikoli ga ni dovolj, vendar si ga s primerno organizacijo in postavljanjem prioritet lahko izborimo toliko, da izpolnimo svoje obveznosti. Moja prioriteta je predvsem dru`ina, ki je na ra~un obveznosti funkcije nikakor ne bom zapostavljal. Tudi drugi ~lani imajo verjetno svoje obveznosti verjamem pa, da bomo vsi skupaj ~as, ki ga bomo namenili delu v organizaciji, ~im bolj koristno izrabili.

Veliko uspeha in delovnih rezul- Veliko uspeha in delovnih rezul- Veliko uspeha in delovnih rezul- Veliko uspeha in delovnih rezultatov v prihodnje ti `elim in Bodi tatov prihodnje ti in tatov prihodnje in pripravljen! pripravljen! pripravljen!

Petdeset let

Prvi Tabor

Petdeset let `e obstaja na{a organizacija in ponosni smo lahko, da smo {e danes najve~ja mladinska organizacija v Sloveniji. V uredni{tvu smo se odlo~ili na primeren na~in obele`iti to obletnico z vrsto ~lankov, povezanih z za~etki taborni{tva na Slovenskem, pa tudi s predhodniki dana{njih tabornikov – skavti in gozdovniki. Pomembnih trenutkov in odlo~itev je bilo ve~, kot jih bomo uspeli predstaviti, zato smo izbrali tiste, ki so po na{em mnenju najpomembnej{i med najpomembnej{imi. Tokrat vam predstavljamo prvo in drugo {tevilko revije Tabor, takrat imenovano Tabor – vestnik Zdru`enja tabornikov Slovenije.

Vsak za~etek je te`ak

Prve {tevilke Tabora ({e) ne moremo {teti za taborni{ko glasilo, saj bolj spominja na u~no gradivo za osnovanje taborni{kega rodu. Ker je to prva {tevilka, so v njej objavljena prva navodila, pod vsebino na prvi strani pa pi{e vestnik, kar ka`e na to, da Tabor takrat {e ni bil obravnavan kot glasilo, ki bi kazalo utrip taborni{kega gibanja izven organizacije, ampak je bilo namenjeno le aktivnim tabornikom oziroma tistim, ki so se v organizacijo aktivno vklju~evali. Nadnaslov prvih navodil pove namen prve {tevilke Tabora – z nasveti pomagati vsem, ki bi radi ustanovili osnovno taborni{ko enoto v svojem kraju. Sicer pa je vsebina revije predstavljena v okviru na prvi strani, kjer lahko vidimo, da so v prvi {tevilki Tabora: Razmi{ljanja o na~elih, Prva navodila, Poro~ilo predsednika pripravljalnega odbora, Statut Zdru`enja tabornikov Slovenije in resolucija o ustanovitvi in nadaljnjih nalogah Zdru`enja tabornikov Slovenije.

Vsebina Tabora je bila podrejena ustanovitvi nove zveze –Zdru`enja tabornikov Slovenije –, saj so morali svoje bodo~e ~lane podu~iti o na~inu dela v organizaciji, poleg tega pa na taborni{kem (gozdovni{kem/skavtskem) podro~ju ni bilo primerne literature in je Tabor poleg zalo`ni{ke dejavnosti novega zdru`enja po svojih mo~eh krpal to luknjo.

Kak{no vsebino ponuditi bralcem

Prvi dve {tevilki Tabora se s tem vpra{anjem nista preve~ obremenjevali. Potrebno je bilo izdati navodila za delovanje organizacije, obvestiti ~lane o pravilih, dol`nostih in sklepih, ki so jih sprejeli na ustanovni skup{~ini. Opazen vsebinski

premik je viden v tretji {tevilki prvega letnika Tabora, v kateri so taborniki prvi~ pozvani, da pi{ejo za svojo novo revijo. Da pa ne bi ostalo samo pri `eljah in pozivih, so objavili tudi kratke vesti v rubriki Vesti in objave, ki bi jo lahko {teli za predhodnico Zveznih dogodkov.

Tretja stran prvega Tabora, preberite besedilo nad naslovom

Matija Tonejc

Premor in nov za~etek

Gotovo boste takoj opazili, da smo `e v naslovu raz{irili vsebinsko stran revije, ko smo ji dali podnaslov: "Revija tabornikov in ljubiteljev narave". /…/ Postati mora v pravem pomenu revija ljubiteljev narave, vseh tistih, ki dru`ijo svoje bivanje v naravi z razli~nimi {porti na na~in, ki jim odgovarja, in nimajo nobenih strogih obveznosti, razen da povsod varujejo naravo. (Tabor, 1-2, 1953, str. 1)

Naslovnica prvega Tabora iz leta 1951

Prve vesti v reviji Tabor

Naznanilo vsebinskih in oblikovnih sprememb revije Tabor

V tretji {tevilki napovedane oblikovne in vsebinske spremembe so bile o~itno prehud finan~ni zalogaj, zato leta 1952

Tabor ni iz{el niti enkrat, se je pa zato leta 1953 predstavil v novi obliki in podobi, ki je bila za tiste ~ase precej bogata. Ker taborni{tvo takrat {e ni bilo ukoreninjeno kot je danes, se je Tabor nagibal predvsem k potopisom in poljudni vsebini, prav tako pa je organizacija v za~etnih obdobjih poudarjala predvsem taborjenja in ve{~ine, po drugi strani pa je `elela prav s temi elementi raz{iriti taborni{ke vrste med ljudi:

Zdru`enje tabornikov Slovenije se `e dalj ~asa ukvarja z mislijo, da bi raz{irilo taborni{tvo med na{e delovne ljudi in jim tako omogo~ilo ceneno u`ivanje letnega oddiha in neposredno spoznavanje narave.

(Tabor 1-2, 1953, str. 10)

Prva reporta`a in strokovni ~lanek

Edini ~lanek, ki ga lahko neposredno pove`emo s taborni{tvom, je Zimski Tabor, dvostranska reporta`a o taborjenju tabornikov kluba ^rni gaber na Planici.

Pozneje so bile reporta`e povezane predvsem s serijo ~lankov Potuj – spoznavaj domovino, v katerih je France Planina vabil tabornike na kraj{e ture po slovenskih gorah. Danes po-

Naslovnica Tabor 1-2 iz 1953. leta

dobno vlogo opravlja rubrika Izleti, v kateri Albatros predstavlja kraj{e izlete, primerne za vodova sre~anja.

Zaradi pomanjkanja strokovne literature pa lahko v prenovljenem Taboru najdemo tudi razli~ne na~rte za izdelavo pripomo~kov za taborjenje in prosti ~as – od kanujev do {otorov.

Obvestila z vrha

Seveda Tabor ni pozabil na svoje poslanstvo – obve{~ati svoje ~lane o dogodkih na zvezni in dr`avni (takrat {e SFRJ) ravni. Tako so ~lane obve{~ali o zboru na~elnikov republi{kih taborni{kih organizacij v Beogradu, zboru na~elnikov rodov in samostojnih dru`in, ... vseskozi pa so vodilni taborniki

ZTS-a z vzpodbudnimi besedami motivirali tabornike, saj se je taborni{tvo mo~no {irilo med ljudmi:

Pred dvema letoma je na{a organizacija imela samo dva svoja tabora, lani pa je bilo 15 ve~jih taborov in {e precej manj{ih. Iz poro~il rodov in samostojnih dru`in pa moremo za letos ugotoviti, da bomo imeli ~ez 30 taborov. To je vsekakor uspeh, na katerega moramo biti ponosni.

Tabor danes

Tabor je vseskozi ohranil prvoten namen – prinesti utrip taborni{tva vsem tabornikom na dom. Vedeti pa moramo, da je bila v tistih ~asih revija Tabor ponos taborni{tva na Slovenskem, saj je bila dolga leta, tudi v devetdesetih, edina taborni{ka revija v takratni SFRJ. Tudi danes se lahko z njo pohvalimo, saj smo ena izmed redkih skavtskih organizacij, ki redno – kar 10-krat na leto – izdaja svojo revijo.

Med izhajanjem, predvsem v osemdesetih letih, se je revija Tabor vsebinsko raz{irila na vse 'ljubitelje narave'. Temu je najverjetneje botrovala tr`na ni{a na podro~ju tovrstnih publikacij, toda z razcvetom tiskanih revij, predvsem tistih s prosto~asno tematiko, je bil prostor, ki ga je pokrivala revija Tabor, kmalu zasipan z mno`ico razli~nih revij. Tako se je Tabor spet vrnil k svojemu prvotnemu namenu.

(Tabor 5-6, 1953, str. 3)

Mnenje Spo{tovani!

Nate~aj za najbolj{o fotografijo

Julija smo razpisali nate~aj za najbolj{o fotografijo, posneto na dr`avnem mnogoboju in poletnem taborjenju. Fotografije so poslali {tirje fotografi, zmagovalca pa sta Branko Branko Branko Branko

Uljan Uljan Uljan Uljan Uljan iz Ilirske Bistrice v kategoriji fotografij z dr`avnega

mnogoboja in Ga{per Smrekar Ga{per Smrekar Ga{per Smrekar Ga{per Smrekar iz Mevod v kategoriji fotografij s poletnih taborjenj. Oba bosta prejela knji`no nagrado, poleg tega pa bomo njune najbolj{e fotografije objavili na prihodnjih naslovnicah revije Tabor in prilog.

^estitamo!

Obe fotografiji je posnel Ga{per Smrekar

V imenu Kne`jega stega Celje 1 (ZSKSS) se na vas obra~amo s pro{njo, da bi v reviji Tabor (katero redno prebiramo tudi pri nas in v njej najdemo marsikatero uporabno

idejo) objavili naslednjo zahvalo:

Skavti stega Celje 1, se malo pozno, lepo zahvaljujemo tabornikom iz Rodu mladih borov iz Ajdov{~ine, ker so nam za letni tabor na{ih vol~i~ev in volkuljic v mesecu juliju 2000 odstopili njihovo hi{o v Kovku v Trnovskem gozdu. V njej smo se odli~no po~utili in iz nje odkrivali skrivnosti Trnovskega gozda. V upanju, da bomo {e kdaj sodelovali, jim `elimo prijetne bo`i~ne praznike in veliko uspe{nih izzivov v novem tiso~letju.

Enake `elje veljajo uredni{tvu revije Tabor! BI-PI! V imenu stega Celje1:

Judita Tratnik-Ka~, Akela

debitel

TE^AJI, SEMINARJI IN DELAVNICE

KI JIH V LETU 2001 ORGANIZIRA

ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE

Vodja seminarja:

TE^AJ ZA IN[TRUKTORJE 2. STOPNJE (ORGANIZATOR- TE^AJ IN[TRUKTORJE 2. (ORGANIZATOR- TE^AJ ZA IN[TRUKTORJE 2. STOPNJE (ORGANIZATOR- TE^AJ IN[TRUKTORJE 2. (ORGANIZATORJE IN IZVAJALCE RAZLI^NIH OBLIK IZOBRA@EVANJA) JE IZVAJALCE RAZLI^NIH OBLIK IZOBRA@EVANJA) JE IN IZVAJALCE RAZLI^NIH OBLIK IZOBRA@EVANJA) JE IZVAJALCE RAZLI^NIH OBLIK IZOBRA@EVANJA) IZOBRA@EVANJA),

27. 4. - 2. 5. 2001

SEMINAR ZA TABORNA VODSTVA IN ORGANIZATORJE

SEMINAR ZA TABORNA VODSTVA ORGANIZATORJE

SEMINAR ZA TABORNA VODSTVA IN ORGANIZATORJE

SEMINAR ZA TABORNA VODSTVA ORGANIZATORJE

[OLE V NARAVI, V NARAVI, [OLE V NARAVI, V NARAVI, 9. - 10. 3. 2001

Seminar za taborna vodstva je namenjen organizatorjem in izvajalcem programa na taborjenjih in v {oli v naravi.

Seminar razli~nih vsebin bo potekal v dveh skupinah in

sicer:

1. Organizacija

• pravila bivanja v naravi (pravilnik o taborjenjih enot ZTS, ki je zelo pomemben za pripravo in izvajanje taborjenj in drugih aktivnosti na prostem)

• tehni~ne priprave na taborjenje

• finan~na konstrukcija in dolo~itev vi{ine tabornine ali prispevka za {olo v naravi

2. Vsebina in program

• taborjenje kot zaklju~ek celoletnega izvajanja osnovnega programa (program taborjenja, ideje za izvedbo)

• ve{~ine M^, GG in PP ter idejne re{itve za izpeljavo leteh

• prakti~na priprava programa

• vsebinski poudarki

Pogoja:

• starost najmanj 18 let za organizatorje in najmanj 16 let za programske vodje

• osnovno znanje prvega vozla

Vodja seminarja:

SEMINAR ZA SODNIKE MNOGOBOJEV IN DRUGIH SEMINAR ZA SODNIKE IN DRUGIH SEMINAR ZA SODNIKE MNOGOBOJEV IN DRUGIH SEMINAR ZA SODNIKE IN DRUGIH SODNIKE TABORNI[KIH TEKMOVANJ, TEKMOVANJ, TABORNI[KIH TEKMOVANJ, TEKMOVANJ, TABORNI[KIH TEKMOVANJ, 30. 3. - 1. 4. 2001

Namenjen je vsem tabornikom, ki `elijo spoznati pravila taborni{kega mnogoboja in posameznih panog, pravila sojenja in sodni{ko etiko ter pomagati pri organizaciji taborni{kega mnogoboja (rodovega, obmo~nega ali dr`avnega) ali drugih tekmovanj. Seminar bo potekal v dveh

skupinah:

• skupina M^ za tiste, ki `elijo sodelovati z vejami murnov in M^

• skupina GG in PP

Pogoja:

• M^; starost 16 let, osnovno znanje tretjega lista

• GG, PP; starost 18 let, osnovno znanje prvega vozla

Te~aj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki bodo sodelovali v procesu izobra`evanja odraslih kot predavatelji posameznih tem na te~ajih, kot mentorji skupin na te~ajih in kot vodje te~ajev. Na te~aju se bodo te~ajniki seznanili s tehnikami predstavitev, s komunikacijskimi ve{~inami, delom v skupini in drugimi, za navedena podro~ja pomembnimi znanji.

Pogoji:

• starost najmanj 21 let

• smisel za komuniciranje, svetovanje skupini in posameznikom v izobra`evalnem procesu

• opravljen te~aj za in{truktorja 1. stopnje

• pripravljenost za sodelovanje na te~ajih ZTS

• povabilo na~elnika za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS

Vodja te~aja: Toma` Strajnar

2001

Namen kreativne delavnice je, skozi igro in zabavo:

• spoznati in v praksi preizkusiti ~im ve~ na~inov ustvarjanja vzdu{ja v skupini, ki je pomembno orodje za doseganje idej, poti in re{itev,

• ponuditi izku{nje in nove ideje, s katerimi bodo vodniki, na~elniki dru`in in klubov PP ter vodje programov na taborjenjih popestrili program v vodu, klubu PP, na taborjenju ali drugih taborni{kih akcijah,

• izkusiti programski tematski okvir.

Na delavnici bodo sodelovali tudi udele`enci iz tujine.

Pogoji:

• starost najmanj 16 let

• `elja po dogodiv{~ini in aktivno sodelovanje pri izvajanju programa v rodovih

Vodja delavnice: Andrej Te`ak

UVODNI VODNI[KI TE^AJ UVODNI VODNI[KI TE^AJ UVODNI VODNI[KI TE^AJ UVODNI VODNI[KI TE^AJ TE^AJ, 23. 6.-7. 7. 2001

Uvodni vodni{ki te~aj je namenjen:

• ~lanom iz novonastalih rodov ali skupin, ki nameravajo ustanoviti rod,

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, LETO

• ~lanom, ki {e nimajo osnovnega taborni{kega znanja, pa bodo postali vodniki.

Na te~aju se bodo te~ajniki seznanili z osnovami taborni{tva (zgodovina, namen, temeljna na~ela, mednarodno skavtstvo), prakti~no osvojili osnove pionirstva, orientacije in topografije, postavljanja {otorov, signalizacije in lokostrelstva (tridnevni potep) ter predelali celoten program vsebin vodni{kega te~aja.

Pogoja:

• predhodni dogovor v rodu, na obmo~ju ali na ZTS

• spodnja starostna meja 14 let

Vodja te~aja:

TE^AJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE TE^AJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE TOPOGRAFIJE, 23 .6.-3. 7. 2001

Namenjen je vsem, ki `elijo poglobiti znanje s podro~ja orientacije in topografije in ga tudi v praksi utrditi. Glede na predhodno znanje (uvodni test), bodo te~ajniki razdeljeni v dve skupini:

• prva skupina se bo seznanila z osnovnimi topografskimi izdelki in osnovami orientacije in topografije (znanja za udele`bo na tekmovanjih),

• druga skupina bo poleg tega na terenu izdelovala tudi zahtevnej{e topografske izdelke in se izurila v orientaciji na zahtevnej{ih terenih. Skupina se bo seznanila s pripravo in izvedbo taborni{kih orientacijskih tekmovanj (v programu bo zajeta ve~ina zna~ilnosti in nalog z najpomembnej{ih taborni{kih tekmovanj v Sloveniji, kot so ROT, NOT in druga orientacijska tekmovanja).

Vsi, ki ste se v preteklosti `e udele`ili te~aja, lahko kot pomo~niki pri vodenju na te~aju postanete specialisti orientacije in topografije. Bodo~i specialisti bodo pod budnim o~esom vodstva te~aja opravljali naslednje naloge: predavanje nekaterih tem te~ajnikom in prakti~no pou~evanje te~ajnikov, priprava prog te~ajnikom in njihovo postavljanje na terenu, izdelava idealov skic in ocenjevanje skic, pripravljali pa bodo tudi strokovne ~lanke o orientaciji in topografiji, ki bodo pozneje objavljeni v reviji Tabor.

Pogoja:

• starost najmanj 15 let

• osnovno znanje drugega lista

Vodja te~aja: Bla` Grapar

TE^AJ IN BIVANJA V NARAVI TE^AJ PIONIRSTVA IN BIVANJA V NARAVI TE^AJ IN BIVANJA V NARAVI BIVANJA NARAVI, 30. 6.-4. 7. 2001

Na te~aju se bodo udele`enci seznanili z osnovami pionirstva

in bivanja v naravi. Program obsega tematske sklope, kot so:

• vrv in vrvna tehnika

• orodje in oprema

• patenti in izumi

• pionirski objekti, gradnja

• ognji{~a in priprava obroka v naravi

Na te~aju bo predstavljeno tudi nekaj metod za prena{anje znanja na ~lane v rodove.

Pogoja:

• starost najmanj 15 let

• obvladuje znanja zahtevana z ve{~inami Orodjar, Taborni izumitelj, Vrvar in Nastanjevalec

Vodja te~aja:

TE^AJ PRE@IVETJA Z RASTLINAMI ZA PREHRANO IN

TE^AJ PRE@IVETJA Z RASTLINAMI PREHRANO TE^AJ RASTLINAMI

ZDRAVJE ZDRAVJE ZDRAVJE ZDRAVJE ZDRAVJE, 21.-28. 7. 2001

Na te~aju se bodo udele`enci seznanili z u`itnimi rastlinami. Program obsega tematske sklope, kot so:

• narava in rastlinski svet

• u`itne in strupene rastline za prehrano

• priprava hrane

• spoznavanje in uporaba rastlin za zdravje

Te~aj bo organiziran v obliki bivaka.

Pogoja:

• starost najmanj 17 let

• obvlada ve~ino zahtev za priznanje ve{~ine Kuhar (PP)

Vodja te~aja: Borut Cerkveni~

LOKOSTRELSKI TE^AJI, 4.-11. 8. 2001

LOKOSTRELSKI 4.-11. 8. 2001

Te~aji so namenjeni tabornikom, ki se `elijo seznaniti s skrivnostmi tega {porta, poglobiti svoje znanje lokostrelstva, postati sodnik ali na tem podro~ju pou~evati druge. V okviru lokostrelske izmene v G[ bodo:

• te~aj za lokostrelce – za~etnike

Pogoj: kandidati morajo biti stari najmanj 14 let

• izpopolnjevalni te~aj lokostrelstva

• te~aj za vaditelje lokostrelstva

Pogoj: kandidati morajo biti vodniki vodov ali klubov v taborni{ki organizaciji, ali drugi, ki `e dve leti delajo v lokostrelski organizaciji

• te~aj za u~itelje lokostrelstva.

Pogoj: kandidati morajo imeti opravljen vaditeljski te~aj z nekajletno prakso

• te~aj za sodnike na lokostrelskih tekmovanjih

Vodja te~aja: Frane Merela

Opomba: Pri te~aju za vaditelje in u~itelje lokostrelstva gre za prakti~ni del, splo{ni del te~aja pa se opravlja na Fakulteti za {port.

TE^AJ ZA IN[TRUKTORJE 1. STOPNJE - TEMELJNI TE^AJ IN[TRUKTORJE STOPNJE - TEMELJNI - TEMELJNI, 12.19. 8.

2001

Te~aj je namenjen tabornikom, ki vodijo ali bodo vodili taborni{ke enote: dru`ine, klube ali rodove. Te~ajnike `elimo usposobiti za samostojno vodenje enote, da bodo znali na~rtovati in organizirati delo. Poglobili bodo `e pridobljeno znanje o taborni{tvu, o temeljnih na~elih in principih skavtstva, duhu taborni{tva ter strukturi organizacije. Posredovali jim bomo znanja, kako zaznati in razumeti potrebe mladih, jih seznanili z osnovami vodenja skupin, na~rtovanja dela in organizacije dela enot.

Pogoji:

• starost najmanj 17 let

• smisel za odgovornost in vodenje

• osnovno znanje drugega vozla.

Vodje te~ajev: Polona ^eligoj, Matja` Jesen{ek

TE^AJ ZA IN[TRUKTORJE 1. STOPNJE - NADALJEVALNI TE^AJ IN[TRUKTORJE 1. - NADALJEVALNI NADALJEVALNI, 12.-19. 8. 2001

Te~aj je namenjen tabornikom, ki vodijo ali bodo vodili taborni{ke enote: dru`ine, ~ete, klube ali rodove. Te~ajniki bodo poglobili in nadgradili znanje iz temeljnega te~aja in se usmerili na delo na enem od podro~ij dela s ~lani.

Poudarek bo na vodenju, timskem delu, delu s ~lani v taborni{ki organizaciji in tehni~nih znanjih na podro~ju taborni{tva in organizacije.

Pogoji:

• starost najmanj 18 let

• smisel za odgovornost in vodenje

• osnovno znanje drugega vozla

• opravljen temeljni te~aj in predstavitev projekta

Vodja te~ajev: Peter Vr~kovnik

SPLO[NI POGOJI IN ROKI PRIJAV

• Rok prijav za udele`ence je 1. april 2001 (razen za seminar za taborna vodstva in sodni{ki seminar).

• Pri pogojih za starost udele`encev velja koledarsko leto.

• Prijave na obrazcu "Prijava udele`encev na te~aje, seminarje in delavnice ZTS 2001" po{ljite v pisarno

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K

Zveze tabornikov Slovenije.

• Ob prijavi na in{truktorske te~aje za vsakega udele`enca po{ljite tudi izpolnjen obrazec "Predlog za udele`bo ".

• Polovico te~ajnine oziroma kotizacije za udele`bo na seminarju ali delavnici je potrebno nakazati ob prijavi (s tem je prijava potrjena), ostalo pa poravnati najkasneje 10 dni pred za~etkom te~aja, seminarja oz. delavnice.

• Rok za odpoved udele`be je 10 dni pred za~etkom te~aja. Organizator v tem primeru zadr`i 10% te~ajnine (administrativni stro{ki). V primeru kasnej{e odpovedi organizator zadr`i 50% te~ajnine (stro{ki organizacije).

• V primeru ve~jega {tevila prijav kot je predvidenih mest, bomo upo{tevali datum prijave. Poznej{e prijave bomo sprejemali samo v primeru popolnitve mest za posamezne te~aje, seminarje in delavnice. ^e bo prijav manj kot je najmanj{e predvideno {tevilo udele`encev za posamezen te~aj, seminar ali delavnico, bo ta odpovedan.

TMINSKA ORIENTACIJSKA FE[TA

Tminska orientacijska fe{ta, v organizaciji kluba Joparjev iz roda Puntarjev iz Tolmina, se bo zgodila med 9. in 11. marcem 2001, v Tolminu. Zbor ekip (gozdovnikov in popotnikov) bo ob 18.00 v Tolminu, to~no lokacijo pa vam bomo {e sporo~ili. (Da se ne boste mogli slu~ajno vnaprej pripraviti na tekmovanje) Tekmovanje bomo uradno kon~ali v nedeljo, ob 11.00.

[tartnina bo 9.000 SIT, naka`ete pa jo na ra~un: 50100-620128 05-1180134-30708 s pripisom "rod {tartnina". Na primer, Rod puhlih glavic bi se prijavil s pripisom: RPG {tartnina.

Tekmovali boste lahko v treh kategorijah: mlaj{i in starej{i gozdovniki ter popotniki, ekipe pa so sestavljene iz dveh fantov in dveh deklet.

Panoge, v katerih se boste tekmovalci morali pomeriti, pa so:

• fotografija terena (PP)

• hitrostna etapa

• kurjenje ognjev

• minsko polje (starejsi GG in PP)

• opis poti (starejsi GG in PP)

• opis objekta (mlajsi GG)

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR,

• profil terena (PP)

• prva pomo~

• signalizacija

• skica poti (PP)

• skica terena

• {otor (GG iz 4 sotork, PP iz 5)

• logi~ni test

• topografski test

• vozli

• vrisovanje

streljanje z zra~no pusko.

Za Novo mesto, Maribor, Ljubljano in Novo Gorico smo na na{i strani pripravili tudi seznam odhodov in prihodov vlakov na Most na So~i, kar je Tolminu najbli`ja `elezni{ka postaja. Za ekipe, ki se bodo prve prijavile na tekmovanje in bodo na tekmovanje pri{le s temi vlaki, bomo organizirali brezpla~ni prevoz od Mosta na So~i do Tolmina (7km) in nazaj. Pohitite torej s prijavami, saj veste, da imajo avtobusi omejeno {tevilo sede`ev!

Natan~nej{a pravila o tekmovanju, natan~no opisane panoge, seznam obvezne opreme in {e vse drugo, kar vas morda zanima, lahko najdete na strani tof.rutka.net

Pa {e to: ~akajo vas BOGATE NAGRADE!!!

V NAJEM ODDAMO TABORNI PROSTOR IN DOM

Rod koro{kih jeklarjev z Raven na Koro{kem obve{~a vse tabornike, da je mo`no taboriti na tabornem prostoru ob tabornem ob tabornem prostoru ob tabornem ob taborni{kem domu taborni{kem taborni{kem domu taborni{kem taborni{kem domu na Obretanovem.

Prostor je na nadmorski vi{ini 1000 m in je od Raven oddaljen pol ure vo`nje. Prostor nudi veliko mo`nosti za izvajanje taborni{kega programa. Taborni prostor je dobra izhodi{~na to~ka za kraj{e in dalj{e planinske ture (Ur{lja gora, Peca, Raduha, Smrekovec, Sleme ...). Ima urejen dovoz, sanitarije in sprejme od 80 do 100 tabore~ih. Ob najetju prostora vam je na voljo kuhinja v taborni{kem domu.

Cena po dogovoru.

Najeti pa je mogo~e tudi taborni{ki dom na Obretanovem dom na Obretanovem taborni{ki dom na Obretanovem dom na Obretanovem Obretanovem.

Ima 25 le`i{~, opremljeno kuhinjo, jedilnico, u~ilnico, klubsko sobo, sanitarije in mnogo prostora za izvajanje programa na prostem.

VABILO NA "NOT 2001"

Kot vsako leto, vas tudi letos taborniki Rodu mocvirskega tulipana vabimo na no~no orientacijsko tekmovanje, ki bo zadnji vikend v marcu, torej 24. in 25. 3. 2001 nekje v {ir{i okolici Ljubljane.

Vse ostale informacije boste lahko prebrali v februarski oziroma mar~evski {tevilki revije Tabor.

XI. SNOUB ISCE SO-ZIMOVAJO^E

Taborniki rodu XI. SNOUB iz Maribora i{~emo pogumen rod, ki bi si upal z nami na zimovanje ...

Ker `elimo, da bi se vsi skupaj imeli najlep{e in bi zimske po~itnice pre`iveli karseda zanimivo, vabimo rod, ki bi na skupno zimovanje prispeval okoli 20 nadobudnih tabornikov, da se nam pridru`i pod Ur{ljo Goro na Obretanovem (Koro{ka) in sicer od 24. 2. do 2. 3. 2001. Zadeva je namenjena M^-jem, GG-jem in PP-jem.

Za vse informacije vam je na voljo e-po{ta: andrej.pavsicandrej.pavsicandrej.pavsicandrej.pavsic@ elektro-maribor.si elektro-maribor.si elektro-maribor.si elektro-maribor.si ali telefon 02 4617416 (^rnc).

Z nami vam bo lepo...

Rod XI. SNOUB

PROSTI TERMINI V TABORNEM

CENTRU MARINDOL

Bela krajina in kraj Adle{i~i veljajo za etnolo{ko zakladnico Slovenije. Pestra zgodovina, ohranjeno ljudsko izro~ilo ter prelepa in neokrnjena narava v Krajinskem parku Lahinja, so samo nekatere izmed mo`nosti odkrivanja, ki vam bivanje v na{em domu v Marindolu zelo popestrijo. Vse informacije o taborni{kem centru lahko najdete na spletnih straneh www.zto-kr.org, ali pa na spodnji telefonski {tevilki, kjer lahko uredite tudi vse potrebno za rezervacijo: Danilo Kodri~ - 041 781 303, 064 246 589

PROSTI TERMINI za leto 2001 v ~asu poletnih po~itnic: 1.10. 7., 15. - 22. 7. Prijave po{ljite do 1. 2. 2001.

Sorodniki RutkaNET-a po svetu...

V leto{njem letu bomo nekoliko pogledali {e na tuje in predstavili skavtske spletne servise po svetu. Tokrat za~enjamo v Avstriji in predstavljamo spletni servis organizacije Pfadfinder und Pfadfinderinnen Österreichs (PPÖ).

Prvi pogled nam pove, da je www.scout.at www.scout.at www.scout.at – podobno kot RutkaNET – skavtski portal. Novice na strani so aktualne, se pa scout.at scout.at scout.at ne trudi, da bi obiskovalcem vsak dan prinesel kak{no novost. Tako opozarjajo predvsem na prihajajo~e ve~je akcije (b.open – zlet avstrijskih skavtov – in Techuano 2001) in servisne strani (forum, e-mail). Podoba strani je sicer enotna, vendar pa je oblikovanje precej povr{no. Podobno povr{na je tudi tehni~na obdelava (kakovost slik, ikon,...) in ... navsezadnje tudi vsebina:

GATSCH (skavtski klepet) – stran vsebuje Java applet za spremljanje avstrijskega skavtskega kanala na IRC-u.

PFADE (povezave) – nekaj ve~ kot 40 povezav na tuje in doma~e strani.

PUPEV (avstrijski skavtski imenik) – ogromno elektronskih naslovov avstrijskih skavtov, sortiranih po obmo~jih in enotah. [e najbolj{a in najbolj uporabna stran na scout.at.

SERVICE (servisne strani) – seznam stvari, ki jih scout.at ponuja. Svojim enotam (zaenkrat) {e brezpla~no ponujajo prostor v spletu (2Mb prostora in 4 elektronske naslove). Elektronski naslov pa morajo na scout.at posamezniki pla~ati (1 ATS/dan)!

ARCHIV (arhiv) – arhiv novic s prve strani.

Scout.at pa pomanjkljivost glede vsebine nadoknadi predvsem s povezovanjem zanimivosti, ki jih pripravljajo na doma~ih straneh posameznih enot (on-line glasila, izmenjava na{itkov, dopisovanje, taborni prostori, ...).

Sicer pa dodatne informacije v zvezi z avstrijskimi skavti dobite {e na uradni strani organizacije www.ppoe.at www.ppoe.at, izjemno zanimiv pa je tudi avstrijski ekvivalent Zadruge ZTS na naslovu www.scoutshop.at www.scoutshop.at www.scoutshop.at www.scoutshop.at www.scoutshop.at!

scout.at

Taborova potuha

Moj vod

Odlo~ili smo se, da vam bomo namesto nasvetov, kaj po~eti na vodovih sre~anjih, raje natan~neje predstavili delo vodnika in te`ave, s katerimi se sre~uje. Tokrat vam predstavljamo vod in skupinsko `ivljenje v njem. Spoznali boste osnovne elemente skupine in povezave med njimi.

Kako opisati vod

Najkraj{i opis voda bi se lahko glasil: Vod je posebno okolje, v katerem deklice in de~ki oblikujejo skupino prijateljev, ki se zabava in po~ne zanimive stvari. Vedeti moramo, da je vod se{tevek vsega, kar se v njem zgodi, in odnosov med njegovimi ~lani. V vsakem vodu vlada specifi~no vzdu{je, ki je odvisno predvsem od vodnika – zanimive aktivnosti, solidarnost, odprtost, pripadnost ... In ravno od vzdu{ja je odvisno, ali bo mladim tabornikom na vodovih sre~anjih in ob vodovih aktivnostih lepo, ali pa bodo komaj ~akali, da gredo domov.

Del tega vzdu{ja je dobrodo{lica novim ~lanom, razvoj odnosa med vodnikom in ~lani voda ter skrb za osebnostni razvoj vsakega tabornika v vodu. Vsak tabornik bi moral za~utiti, da je pomemben del svojega okolja – voda –, v katerem se ostali taborniki igrajo in po~nejo zanimive stvari.

Oblikujemo `ivljenjski stil

Okolje, ki ga tvori vod, je za mladega tabornika kot oder za vajo `ivljenja v odraslosti. V tem okolju otrok ponotra-

nji vrednote in mu omogo~i osebnostno rast in razvoj.

Skavtstvo se v izobra`evalnem pomenu temeljno razlikuje predvsem v podajanju tega okolja otroku v obliki igre, v kateri se otroci navadijo opravljati dolo~ene stvari na na~in, ki jim do neke mere omogo~a oblikovanje lastne osebnosti in lestvice vrednot.

Vsa dejanja, ki jih kot vodniki po~nemo, se torej odra`ajo v vodu kot skupini in predvsem kot okolju, v katerem se mladi taborniki u~ijo vzorcev za prihodnje `ivljenje. Vodnik je zgled dobrega ~loveka in kot takega ga razumejo

Vzdu{je v vodu je pomembno!

^e so odnosi v vodu dobri in so mladi taborniki zadovoljni, potem otroci prihajajo in ostanejo. ^e vzdu{je ni 'pravo', potem otroci sicer pridejo, vendar ne ostanejo vsi. Nekateri ostanejo zato, ker jim tudi slabo organiziran vod zadovolji nekatere potrebe, vendar v tem primeru vod ne izrablja skavtskih metod dela na tak na~in, da bi obogatil dru`abno `ivljenje otrok in pomagal otrokom dati vse od sebe.

tudi taborniki v vodu. U~inki so {e toliko ve~ji, ker ta na~in u~enja ni osnovan na predavanjih ali lekcijah. Otrokom prav tako ni treba znati stvari na pamet ali se boriti za nagrade ali ocene. Vodnik prej opravlja vlogo starej{ega brata ali sestre kot pa u~itelja.

odrasli

taborniki in tabornice

cilji skupinsko `ivljenje

prisega in zakoni simboli~ni okvir

igre podpora pomo~

narava

Kaj

sestavlja skupinsko

`ivljenje

Cilje Cilje Cilje Cilje Cilje dose`emo z aktivnostmi, katerih glavno na~elo je u~enje s prakso. Tako ve~ina ve{~in temelji na prakti~nem delu, ki je osnova za dosego ciljev, ki smo si jih zastavili. Skrbnosti lahko otroke nau~imo na ve~ na~inov, vsekakor pa si jo bodo najbolj vtisnili v spomin, ~e bomo po vsaki uporabi {otork le-te zlo`ili in pospravili, prav tako kot vse ostale pripomo~ke. Tretji element so na~ini za dosego teh ciljev na~ini za teh ciljev na~ini za dosego teh ciljev na~ini za teh ciljev na~ini za dosego teh ciljev. Narava je

aktivnosti

Diagram lahko razdelimo v tri skupine elementov: ljudi, cilje in na~ine za dosego teh ciljev. Odnosi med ljudmi ljudmi ljudmi ljudmi obsegajo odnose med otroki in odraslimi (vodniki), pri ~emer je to komuniciranje dvosmerno, saj deluje izobra`evanje na osnovi prijateljstva, vodje so v podporo mlaj{im v vodu. Vse kar po~nejo, po~nejo skupaj. prvi, osnovni element skavtskega na~ina izobra`evanja in specifi~no okolje, v katerem se izvaja ve~ina aktivnosti. Taborni{ki zakoni vzpostavljajo smernice delovanja in so razumljivi tudi otrokom. Obljuba je obveza, s katero se prostovoljno zave`ejo, da se bodo trudili `iveti po taborni{kem zakonu. Podpora oz. pomo~ sta mi{ljeni tako za posameznike, ki z dobrimi dejanji koristijo skupini, kot tudi dobra dela celotne skupine (npr. akcija pobiranja smeti,

pomo~ pri opravilih ...) Simboli~ni okvir so vodovi znaki, simboli in obele`evanje pomembnih dni. V tem okviru taborniki izoblikujejo svojo pripadnost skupini (mi smo pa Tigri ...), s katero se identificirajo. Zadnji element so igre –u~enje skozi zabavo –, ki omogo~ajo razvoj in vklju~evanje otrok v skupnost na neobremenjujo~ na~in.

Kakovost in pestrost delovanja skupine

- voda - sta dve od vodnikovih temeljnih odgovornosti.

Povzeto po knjigi Handbook for cub scout leaders / Interamerican Scout Office, Santiago, Chile

Igre

Pugy Spoznavne igre

Spoznavne igre so igre, ki ustvarjajo dobro vzdu{je, spro{~ajo napetosti, ru{ijo socialne pregrade, gradijo samozavest in zaupanje ter zmanj{ujejo strah.

Hkrati spodbujajo domi{ljijo in ustvarjalnost ter pomagajo razvijati spretnosti in sposobnost sodelovanja.

Spoznavno igro moramo izbrati glede na udele`ence, biti mora zabavna, udele`encem moramo posredovati jasna navodila, njihovo sodelovanje pa mora temeljiti na prostovoljnem sodelovanju. Po izvedeni igri naj se udele`enci pogovorijo o ob~utkih in po~utju v skupini.

CILJI SPOZNAVNE IGRE

• udele`enci se bodo po~utili spro{~eno in doma~e

• udele`enci bodo spoznali imena in {e kaj ve~ o ostalih sodelujo~ih

• udele`ence bomo po potrebi la`je razdelili v skupine

• udele`enci se bodo la`je povezali v skupine in zgradili medsebojno zaupanje

^im ve~ lastnosti

Na list papirja zberi ~im ve~ lastnosti, ki jih bodo verjetno imeli ~lani novo nastale skupine (npr: ima ime, ki se za~ne na ~rko M, rada je pala~inke, zna dobro zmasirati vratne mi{ice, pozna vsaj tri taborni{ke zakone...). Potem razmno`ene liste razdeli udele`enecem. V dolo~enem ~asu morajo nabrati ~im ve~ podpisov razli~nih oseb, ki ustrezajo opisanim lastnostim. Po preteku ~asa naj udele`enci se{tejejo {tevilo podpisov, vodja pa lahko za poku{njo predlaga demonstriranje kak{ne lastnosti (na

primer masa`a ali stoja na rokah, ples tango...).

[e nekaj iger

• Kak{en si

• Gordijski vozel

• Vozli na vrvici

• Ime in gib (ponavljanje)

• Ime in dotik s tulcem

• Metla ali `oga

• Kola` ali risba

• Od kod taborni{ko ime

Orientacija Pepl Tehni~ni pripomo~ki na taborni{kih tekmovanjih 2. del

nekaj tehni~nih pripomo~kov

za orientacijo, ki jih ekipe lahko uporabijo za orientacijo na terenu.

Klinomer in krivinomer (kurvimeter) ekipi na ve~ini taborni{kih orientacijskih tekmovanj ne bosta v pomo~. Klinomer je zelo uporaben pri merjenju jam in drugih podzemnih prostorov, medtem ko lahko krivinomer koristno uporabimo predvsem za analizo po kon~anem tekmovanju in npr. izmerimo, kolik{no pot smo v resnici prehodili.

Koliko pa ekipi na tekmovanju pomaga sistem dolo~itve lege s pomo~jo satelitov, poimenovan s kratico GPS? GPS ne more in nikoli ne bo popolnoma nadomestil sposobnosti orientacije ekipe. Res je, da v pogojih vidnosti satelitov omogo~a `e sedaj natan~nost dolo~itve lege na 20 m, kar je na~eloma za iskanje KT ve~ kot dovolj. Tako diferencialne metode, ki dosega natan~nost metra, ne potrebujemo. Vendar ima GPS kar nekaj omejitev. V gozdu, kjer ve~inoma tekmujemo, GPS redko lovi signale zadostnega {tevila satelitov v ustrezni legi. ^e ga `elimo uporabiti, moramo torej poiskati odprt prostor, kjer lovimo signale vsaj 4 satelitov (problem so tudi ozke doline). Ob vsakem vklopu

potrebuje za inicializacijo v popre~ju vsaj 2 minuti, enako tudi po tem, ko ga iz sence (gozda) prinesemo na podro~je, kjer so signali. Zaradi razli~nih koordinatnih sistemov na{ih kart in GPS sistema je potrebno dobljene vrednosti {e prera~unati, kar spet traja nekaj ~asa. In najpomembneje: skrivnost orientacije je v iskanju optimalne poti do KT, GPS pa ti poka`e le smer in razdaljo do KT, kar dobra ekipa vsak hip itak lahko od~ita s karte. ^e bo nekdo `elel iskati KT izklju~no z GPS, bo moral po zra~ni liniji od KT do KT, ne glede na vse ovire, ki se najdejo na poti. Za tak{no pot bo porabil mnogo ve~ ~asa kot izurjena ekipa, ki dobro bere karto.

Za podkrepitev napisanega opisujem izku{njo na{e ekipe z leto{njega ROT-a: GPS smo imeli s seboj in v dolo~enem trenutku (etapa KT3 – KT4) smo `eleli preveriti pravilnost na{ega predvidevanja o na{i legi. Bili smo na robu gozda, a {e ni bilo ustreznih signalov. Zato smo morali najprej na jaso, po~akati na inicializacijo in nato prera~unati v na{ koordinatni sistem. Vse to je

trajalo dobrih 5 minut, pa {e ena koordinata je odstopala iz neznanih razlogov ve~ kot 500 m od mesta, kjer smo bili. Tako smo zapravili 5 minut, na celotni preostali progi pa smo naredili le {e za 3 minute napak. Zaklju~ek: dobra ekipa niti nima ~asa, da bi se igrala z GPS, saj ji njegova uporaba ne prina{a koristi. Za slabe ekipe, ki se popolnoma izgubijo, pa je lahko koristen pripomo~ek v sili, seveda, ~e ga znajo uporabljati.

Ob vsem napisanem menim, da je ob sedaj veljavnih pravilih ROT-a in na~inu trasiranja prog, kot smo mu pri~a v zadnjih letih, pogoj za uspeh dobro branje karte in sposobnost gibanja s pomo~jo karte in kompasa. Vsi ostali tehni~ni pripomo~ki za orientacijo ekipi ne prina{ajo odlo~ilnih prednosti. Tako se morajo vse ekipe, ki se odpravijo na ROT, zavedati, da bodo lahko progo uspe{no prehodile izklju~no na osnovi znanja orientacije in ne na osnovi pravilne uporabe zadostnih tehni~nih pripomo~kov. Dokler je tako, razlogov za prepoved tovrstnih pripomo~kov ni.

@VN Ogenj v snegu

Rado Malnar

Ilustracije: Bizi

V mrzlih zimskih dneh mi na napornej{ih potepanjih v naravi misli pogosto uidejo k toplemu kaminu. Si predstavlja{, prsketanje ognja, zvijanje plamenov prijetne barve in blagodejna toplota, ki leze k tvojemu telesu. Kar drsi{, drsi{ v objem toplote. Ob~utek varnosti in u`itka je popoln.

V trenutkih napora in samote pa je imeti ogenj pogosto le velika neusli{ana `elja pre`ivetnika. V dana{nji modernizirani dru`bi `e te`ko dojamemo, da je ogenj ena dragocenej{ih stvari. Samo po sebi se nam zdi umevno, da ga imamo! Pa je res tako? Verjetno ga ni med nami, ki vsaj enkrat ne bi imel te`av s kurjenjem. Gotovo pa je {e ve~ takih, ki `ivijo v la`nem prepri~anju, da kurjenje obvladajo.

@e prvi poskus kurjenja v ote`enih razmerah prinese trenutek streznitve. Grenko spoznanje, da stara ljudstva v besu in nesre~i ob izgubi ognja niso zastonj izgnala ali celo ubila varuhov ognja ki so bili pri ohranjanju ognja neuspe{ni. V upanju, da bi bilo kurjenje tabornikom ma~ji ka{elj, z velikim veseljem zaupam nekaj mojih skrivnosti o postavitvi in pri`iganju ognja.

K pripravi ognja je vedno potrebno pristopiti resno. Sme{no je spoznanje, da smo na dobro zami{ljenem pikniku zaradi ne{teto pri`iganj povr{no postavljenega dra~ja ostali brez v`igalic ... Pa za~nimo zares. Pri sebi imamo kar nekaj pohodni{ke opreme, za v`ig imamo

v`igalice ali v`igalnik. Zna{el si se sam v divjini. Tla so zasne`ena, mokra, veter piha, rahlo rosi in se pripravlja k ponovnim padavinam. Ogenj ob tvojem zavetju bo skoraj edina mo`nost za pre`ivetje! Kje, s ~im za~eti! Veliko je stvari, ki jih mora{ postoriti in vsa so pomembna in enakovredna. Urejeno ognji{~e , zavetrje, gorivo, netivo, pravilna postavitev in pozorno pri`iganje…

Recimo, da bi sam za~el z urejanjem ognji{~a. Glede na oceno mo~i vetra uredi{ dovolj veliko za{~ito za ognji{~e v zavetrju. V snegu ali na mokrih tleh je nujno, da prepre~i{ stik ognja z vodo. ^e je sneg globok, je ~i{~enje nesmiselno. Izdelaj plato za ogenj. Vsa stvar je na mo~ podobna splavu, le da je ni potrebno povezovati in je bistveno manj{a. Z zlaganjem polen drugo ob drugo bo{ ogenj dvignil od mokrih tal, omogo~il pa bo{ tudi dobro dovajanje zraka.

Recimo da v bli`nji okolici ne bo te`av z gorivom. Nikoli ne reci, da ga ima{ preve~! Skladovnica drv je odli~en odbojnik toplote in {~it pred mrzlim vetrom. ^e ima{ mo`nost za gorivo izbiraj

les listavcev, ki daje ve~jo temperaturo in predvsem dlje gori. Netivo zahteva posebno pozornost. Vzemi si ~as in nabiraj netivo lo~eno od goriva. Izognil se bo{ mo`nosti, da zaradi nepozornosti navla`i{ oziroma nabere{ mokro netivo. Izbrano netivo je odlo~ujo~e za na{ uspeh. Tisto najfinej{e mora poskrbeti za v`ig, ostalega pa mora biti toliko, da zadostuje za osu{itev goriva in vzpostavitev trajnega ognja. Fino netivo lahko pogosto najde{ v svojih `epih. Kup~ek niti, osmukane tkanine, ve~krat oprani papirnati robci …

V naravi pa so to najtanj{e vejice iglavcev, ki jih z potrpe`ljivim iskanjem najde{ tudi v de`ju pod ko{atimi kro{njami smrek. Idealno netivo je tudi lubje breze. ^e si naravovarstvenik, se je ne

bo{ lotil z no`em, nohti so dovolj. Takoj pod ljubjem dreves se namre~ skriva `ivljenjski sok drevesa in prehrambena pot, ki jo z zarezo pod lubje prekinemo in s tem uni~imo drevo. Omenjeno brezovo lubje gori z visoko temperaturo in precej dolgo, kar je idealno za netenje. V zares slabih pogojih ti ostane {e vedno mo`nost, da z no`i~em previdno izrezuje{ tudi v hudih nalivih suho sredino debelej{ih vej, po mo`nosti iglavcev, ker se le-ti hitreje vnamejo. Izdelava netivnega gnezda je fino opravilo. Izdelane trske, drobnej{e od v`igalic, nabrano drobno dra~je ali ostalo netivo previdno oblikuj – zme~kaj kot da bi delal jajce

li ne pobira{ s tal, pa~ pa poi{~e{ take, ki so zapi~ene v zemljo ali visijo zataknjene med veje dvignjene od tal. Ne pretiravaj z oblaganjem, da ognja ne preobte`i{ in zadu{i{. Tudi samo pri`iganje v`igalice lahko postane umetnost. Izurjeni pre`ivetnik bi moral zakuriti vsaj z razpolovljeno, ~e ne {e z na {tiri dele deljeno v`igalico. Pri pri`iganju ognja po~epni k vhodu – gnezdecu. Tvoj hrbet bo tako naredil dobro za{~ito pred vein ga polo`i v dobro pregneteno malenkost debelej{e dra~je, ki si ga oblikoval kot gnezdece. To "gnezdece" z jajcem vedno obrni proti vetru. Oblo`i ga z drobnim dra~jem, tako kot da gradi{ piramido z vhodom do "jajca". Proti vetru je vhod (mesto, kjer bomo pri`gali ogenj) obrnjen zato, da nam vetri~ pomaga podpihovati ogenj. Z nasmehom ve~krat opazujem mo`akarje, ki krehajo in kihajo, ko na vsak na~in proti vetru posku{ajo podpihati svoj ogenj pri ra`nju. Previdno in na lahko nalo`i ob piramido {e nekaj goriva. Hitreje in la`je se bo vnelo, ~e ga nare`e{, razpolovi{, kot pa ~e polaga{ okroglice. Kot prvi sloj goriva uporabi veje, ki jih v gozdu niko-

trom. [katlico z v`igalnim trakom primakni ~im bli`je gnezdu in potegni z v`igalico vedno v smeri proti gnezdu. Mo`no je tudi, da ti ogenj zaneti `e iskra, ki nastane ob potegu po papirju. Ker je pri vseh re~eh potreban praksa tudi ti verjetno {e nisi mojster, zagotovo pa z nekaj vaje to lahko postane{. Le glej, da glede varnosti ne bo tako, kot radi re~ejo stari ljudje: "Ko kurijo otroci gori povsod samo v {porhetu ne!"

Astronomija

Na Marsu `ivljenje!?

Edino {e iluzije nam pomagajo `iveti; spo{tovati jih moramo v drugih, kot tudi v sebi. ^loveku, ki bi spoznal vso resnico, ne bi preostalo ni~esar drugega kot da sede na rob ceste in jo~e do smrti. (Edmond JALOUX)

Znanstveniki NASE so prepri~ani, da imajo dokaze za obstoj `ivljenja na Marsu – ~e `e ne danes, pa vsaj pred nekaj deset tiso~ leti. V meteoritu ALH84001, ki so ga pred leti odkrili v ledu Antarktike, so namre~ odkrili drobne kristal~ke `elezovega magnetita, snovi, ki jo tudi bakterije na Zemlji uporabljajo pri orientaciji v vodi. Na ta na~in se namre~ bakterije orientirajo po zemeljskem (marsovem) magnetnem polju, na podlagi ~esar najdejo bolj ugodne razmere za pre`ivetje. To odkritje predstavlja revolucionarno dejstvo, da so tudi v kameninah z drugih planetov lahko fosilni ostanki starih prebivalcev. Obstaja torej velika mo`nost, da `ivljenje na Marsu tudi danes obstaja, morda celo pod marsovo skorjo. Vendar Mars premalo poznamo, da bi lahko z dovolj veliko verjetnostjo potrdili zami{ljeno hipotezo. Skeptiki celo pravijo, da so lahko fosilni ostanki bakterij v meteoritu z Marsa celo zemeljskega izvora, saj je le`al na tleh Antarktike dovolj dolgo (okoli 13.000 let), da so se lahko vanj naselile bakterije, ki so kasneje okamenele v fosilne ostanke.

Popolni lunin mrk

Spet bomo lahko pri~a ~udovitemu astronomskemu pojavu, ki bo na na{o sre~o najbolje viden ravno iz Evrope. ^e bo le vreme naklonjeno, bomo lahko 9. januarja pri~a popolnemu luninemu mrku. Polna luna bo na severovzhodu vz{la `e ob 16:16. Po~asi se bo dvigala vse vi{je nad vzhodno obzorje, dokler ne bo ob 18:46 naletela na zemljino "polsenco" – to je obmo~je, ko gledano z Lune, Zemlja za~ne zakrivati del son~eve ploskve. Torej Sonce na Luno {e sveti, vendar ne ve~ s svojo popol-

Prvi krajec2. 1. 2001ob23:33

Polna luna9. 1. 2001ob21:26

Zadnji krajec16. 1. 2001ob13:37

Mlaj24. 1. 2001ob14:09

Prvi krajec1. 2. 2001ob15:03

Polna luna8. 2. 2001ob8:13

Zadnji krajec15. 2. 2001ob4:26

Mars - Rde~i planet

Meteorit z Marsa

no povr{ino. Najverjetneje takrat na Luni {e ne bomo opazili ni~ posebnega. Le zelo pozorno oko bo lahko opazilo rahlo zmanj{ano osvetlitev na spodnjem (vzhodnem) delu lunine povr{ine. Luna bo vse bolj tonila v lunino polsenco vse dokler ne bo dosegla ob 19:43 zemljino "senco" – to je obmo~je, ko gledano z Lune, Zemlja popolnoma prekrije son~evo ploskev. Torej na Luni postane skoraj v trenutku popolna tema. To pa je tisto, kar bo opazil vsak opazovalec z Zemlje. Naenkrat se bo za~el pomikati oster rob zemljine sence preko luninega povr{ja. ^e bomo ta rob pogledali z daljnogledom, bomo opazili, da ni pravzaprav tako oster. Razlog se skriva v zemljini atmosferi, katere senco bomo lahko opazovali na Luni. Polna Luna se bo vse bolj spreminjala v »krajec«, katerega lok bo obrnjen navzgor (proti zahodu), vse dokler ne bo tudi krajec ob 20:51 popolnoma "ugasnil". Takrat bo cela Luna zajeta v zemljini senci. Luna bo obarvana rjavo-rde~e, to pa zato, ker se {e vedno nekaj svetlobe prebije do luninega povr{ja (svetloba s Sonca se namre~ lomi v zemljini atmosferi). Gledano z Lune bi bila takrat Zemlja videti kot ble{~e~ obro~. Najve~jo stopnjo mrka bo Luna dosegla ob 21:21. Takrat bo najbolj zatemnjena, vendar bo {e vedno svetila v rjavo-rde~i barvi. Luna bo v zemljini senci ostala vse do 21:50, ko bo na skrajni vzhodni rob Lune posvetil prvi son~ni `arek. Seveda bo Sonce, gledano z Lune, {e vedno delno prekrito z Zemljo. Lunin krajec se bo postopno pove~eval vse dokler Luna ne bo popolnoma zapustila zemljine sence. To se bo zgodilo ob 22:58. Takrat bo za ve~ino opazovalcev popoln lunin mrk kon~an. Vendar se bo Luna {e naprej prebijala skozi zemljino polsenco, ki jo bo zapustila {ele ob 23:55, ko bo mrk tudi dejansko kon~an.

1. 1.Vzhod:7:441. 2.Vzhod:7:25

Zahod:16:27Zahod:17:07

15. 1.Vzhod:7:4015. 2.Vzhod:7:05

Zahod:16:43Zahod:17:28

Luna ob popolnem mrku sveti rjavo-rde~e

Mrki - igra treh nebesnih teles )

Narava

Cerkni{ko jezero

Predvsem zaradi svoje velike povr{ine v de`evnem obdobju in popolne presu{itve v su{nih mesecih je Cerkni{ko jezero pravi fenomen med presihajo~imi jezeri. Ko se dotok voda iz {tevilnih izvirov pod Slivnico in Javorniki tako pove~a, da ponorne jame, ponikve in

po`iralniki vse koli~ine ne morejo sprejeti, se jezero pove~a do robov Cerkni{kega polja. Ko pa vode v celoti odte~ejo proti Rakovem [kocjanu in Vrhniki, se poka`ejo travniki in v hudi su{i celo `rela po`iralnikov.

Rod jezerske {~uke

Podro~je delovanja: Cerknica, Grahovo, Rakek, Nova vas Leto ustanovitve:1975 (letos praznujejo 25-letnico) [tevilo aktivnih ~lanov: 171

Struktura rodu: ~eta Presihajo~e jezero Grahovo (2 voda M^ in 3 vodi GG), ~eta Blo{ki smu~ar (3 vodi M^), ~eta [kocjanski raki (2 voda M^) in ~eta v Cerknici (3 vodi M^, 3 vodi GG, klub PP in 2 gr~i).

Ime in priimek stare{ine rodu: Luka Urbas, telefon 01/709 60 20, e-naslov luka.urbas luka.urbas luka.urbas luka.urbas @ siol.net siol.net

Simbolika imena rodu

Za ime smo si izbrali kar nam najbli`je svetovno znano presihajo~e Cerkni{ko jezero in pa jezersko {~uko, ki jih v jezeru kar mrgoli.

Kosobrin

Fagus sylvatica L. BUKEV

Bukev je na{ najpomembnej{i listavec. Njeno ime je staro, njegov besedni koren zasledimo v razli~nih jezikih. Bukev raste v zmernem vla`nem podnebju. Zraste do 40 metrov visoko. Kro{nja je gosto vejnata in visoko uslo~ena. Debla bukev, ki rastejo na planem so nizko razvejana. Na gozdnih bukvah po`enejo veje visoko na deblu. Lubje je svetlo sivo, do visoke starosti gladko, posejano z belkastimi pegami. Listi so 6 do 8 cm dolgi, ble{~e~i in gladki, jaj~asti, celorobi in rahlo valoviti. Na robovih koni~asti, sprva so svetlo zeleni, svileno dlakavi in nagubani. Pozneje so temno zeleni, jeseni rumeno rde~i. Ko se posu{ijo, ostanejo delno na drevesu do pomladi. Cveti aprila in maja, hkrati z olistanjem. Bukev je enodomno drevo; mo{ki kroglasti cvetovi vise v {opih na dolgih pecljih, `enski po parih v dlakavem ovoju. Plodovi so po dva ostroroba 1 do 2 cm dolga rjava ore{ka-`ira v lupini z mehkimi bodicami, ki se, ko dozorijo, odprejo s 4 loputami. Plodovi dozorijo v septembru in oktobru. Bukev obi~ajno bogato obrodi vsako ~etrto ali peto leto. Pri nas je bukev med listavci za gospodarstvo najpomembnej{e drevo. Rada raste na apnen~astih, ilovnato pe{~enih tleh. Zaradi gostega listja je v bukovih gozdovih vedno sen~no in hladno. Izven gozdov sadijo bukev po parkih, predvsem njene okrasne razli~ice. Tako na primer rde~elistno bukev in bukev `alujko. Bukov les je te`ek in trd. Iz bukovine izdelujejo pragove, parketne plo{~ice, sode, pohi{tvo, uporabljajo ga za gradbeni les in kurivo. @ir je krmilo za pra{i~e in perutnino.

Uporabnost

@ir lahko pe~emo podobno kot kostanj, iz `ira lahko naredimo kruh, tako da `ir zmeljemo v moko in dodamo p{eni~no moko. Iz listov lahko naredimo liker, sendvi~e in napitek. ^e `ir stisnemo, dobimo olje.

U~inkovine

Ma{~obno olje, trimetilamin, holin, ma{~obne kisline, listi vsebujejo vitamin C.

Posebno opozorilo:

@ira ne smemo nikoli u`ivati surovega, ker vsebuje

nekatere strupene snovi: trimetilamin, holin, po njem nam postane slabo, povzro~a glavobol in pijanosti podobno zmedenost.

Recepti

Liker iz listov

Potrebujemo: 5 pesti bukovih mladih listov, 20 dag sladkorja, 1 l alkohola, 1 dcl vinjaka, 3 dcl vode

V stekleno posodo ali steklenico s {irokim vratom damo mlade listi~e bukve, alkohol in dobro zapremo. Postavimo jo v hladen prostor za tri tedne. Potem teko~ino precedimo, dolijemo v vreli vodi raztopljen sladkor in vinjak, dobro preme{amo in nalijemo v manj{e steklenice. Liker mora stati {e 3 tedne, potem ga lahko za~nemo u`ivati.

Sendvi~i z listi

Potrebujemo: mlade bukove liste, ~rn kruh, maslo, topljen sir, limonin sok.

Za te nevsakdanje sendvi~e naberemo ~isto mlade, ne`ne in prozorne bukove liste, ki jih ~isto na drobno natrgamo ali nare`emo.

Kruh nare`emo, vsak ko{~ek nama`emo z maslom in topljenim sirom, posipamo z drobno narezanimi listi~i in pokapljamo z limoninim sokom.

Sendvi~e ponudimo z jogurtom ali kislim mlekom.

Napitek iz `ira

Potrebujemo: `ir, mleko in sladkor.

Zreli `ir damo v segreto pe~ico in pe~emo tako dolgo, da postane hrustljav. Potem ga zmeljemo in z mlekom skuhamo v napitek podoben beli kavi. Osladkamo po okusu. Pije se vro~ napitek.

Izleti

besedilo in fotografije: ALBATROS

Zimske radosti?

Ko boste tole brali, bo novo leto za nami, pravzaprav bomo `e globoko v januarju. S to {tevilko se bo pri~el nov letnik Tabora, jaz pa sem {e vedno tu, v tej rurbiki. Naj se kon~no oglasi nekdo in pove, kako zelo me ima dosti, hkrati naj prevzame prispevke in Matija me bo lahko "upokojil". Skratka, zmanjkuje mi idej, hkrati pa se ne `elim (preve~) ponavljati.

Kam danes? ^e vremenske razmere z za~etka leto{nje zime {e trajajo - nobenih padavin (vsaj ne pravih – sne`nih) in relativno visoke temperaturese enako prav gotovo spra{ujete tudi vi. Ker je namen mojih ~lankov, da vam dam kak{no uporabno idejo v zvezi z obiski narave, vam bom danes natresel nekaj utrinkov…

V primeru padca temperatur ter vsaj del~ka sne`nih padavin, bi se lahko v bli`nji prihodnosti podali na

Sankanje, ki je prav gotovo vsem vsaj toliko poznana zimska »panoga«, da je ni potrebno podrobneje predstavljati. Pred kratkim sem prebral odlo~itev kranjskogorske ob~ine o neplu`enju vr{i{ke ceste. To pomeni, da bo le-ta ponovno ve~ino zimske sezone neprevozna in morda tudi zaprta. Pred tremi leti je bila vr{i{ka cesta vr{i{ka cesta vr{i{ka cesta vr{i{ka cesta namre~ zaprta z zaporo pri hotelu Erika, povsem ob vzno`ju, in namenjena rekreativnemu namenjena namenjena rekreativnemu namenjena

sankanju sankanju sankanju sankanju sankanju. V dnevnem ~asu je zadeva potekala neorganizirano – prepu{~eno iznajdljivosti posameznika, v no~nem

~asu pa organizirano (agencija Julijana iz Kranjske gore). Organizatorji so udele`ence opremili s sanmi in ~elnimi svetilkami ter jih s terenskimi vozili peljali na izhodi{~no to~ko. »Sanka~i« so se nato spu{~ali po ledeni cesti ob kateri so gorele bakle. V dveh slede~ih zimah (lani in predlani), ko je bila vr{i{ka cesta plu`ena, se je sankalo s tromeje sankalo sankalo s tromeje sankalo sankalo s tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo ter {e po nekaterih gozdnih cestah v okolici Kranjske gore ter Martuljka.

Sankanje je seveda mo`no tudi drugod. Znana je "pela" z Vogarja v Bo- Vogarja v hinj hinj hinj hinj hinj, pa npr. od Valvasorjevega doma Valvasorjevega doma pod Stolom v @irovnico Stolom @irovnico pod Stolom v @irovnico Stolom @irovnico Stolom ter celo ss s [marne gore v Zavrh [marne gore v Zavrh [marne gore v Zavrh [marne gore v Zavrh Zavrh.

Prav gotovo se sanka {e marsikje drugje. Torej, ~e ne veste kaj bi - malo razmisleka, organizacijske `ilice in adrenalin bo tu.

Komur sankanje ni ravno najbolj v{e~, le-ta se lahko odpravi drsat drsat drsat ali pa smu~at. smu~at. smu~at. Drsanje v primerjavi s sankanjem zahteva nekaj znanja in opreme, smu~anje pa {e precej ve~. Zato pa smu~anje ni ve~ samo smu~anje. Zdaj lahko "carvamo", "telemarkamo", "big-foo-

Smu~arji in pe{aki osvajajo belo Dolino

tamo" ali pa po~nemo nekaj povsem drugega – "bordamo". In prvi zgoraj omenjeni slog – carving je prodrl celo v tak{no klasiko, kot je

Turno smu~anje

a v osnovi je to {e vedno ista stvar. Oprtamo si smu~i, oziroma na njih hodimo, se povzpnemo vrh gore, hriba ali le na neko drugo vi{jo to~ko ter se preko ~istih in nedotaknjenih pobo~ij spustimo v dolino.

Ja, teorija. Namre~ v zadnjih letih je tovrstna dejavnost pri nas dosegla tolik{en razmah, da je `e zelo te`ko najti nedotaknjena pobo~ja. Med klasi~ne turne smuke, kjer se smu~a skoraj `e kot na Krvavcu, sodijo Kotovo sedlo z izho- Kotovo sedlo izho- Kotovo sedlo z izho- Kotovo sedlo izhodi{~em v Tamarju, Vi{evnik z Rud- di{~em v Tamarju, Vi{evnik z RudRudnega polja, nega polja, nega polja, nega polja, polja, Mala Mojstrovka z Vr{i~a Mojstrovka z Vr{i~a Mala Mojstrovka z Vr{i~a Mojstrovka z Vr{i~a Vr{i~a ter spomladi tudi Kredarica iz Krme Kredarica iz Krme Kredarica iz Krme Kredarica iz Krme Krme –pa {e bi se dalo na{tevati. Pri teh, vsaj ob lepih sobotnih dnevih, velja pravilo da se je potrebno pripeljati v izhodi{~e, potem pa samo slediti mno`ici, ki te pripelje na cilj. Kdor pa je bolj kot ljubitelj si-

cer {portno zanimivih ciljev ljubitelj miru, naj se odpravi na v smu~arskem smislu manj zanimive vrhove.

Porezen je vrh, ki bi lahko ustrezal zadnji definiciji. In je na tem mestu zato, ker lahko predstavlja zanimiv izlet, pa ~e je sneg ali ga pa ni. Nanj se lahko odpravimo pozimi ali poleti, s smu~mi ali brez.

Izhodi{~a: Cerknodostopno z avtobusom, Podbrdo - vlak, Dav~aosebno vozilo.

^asovnica: iz Cerknega

3,30h, iz Podbrda 4h, iz Dav~e 3h.

Te`avnost: pozimi

srednje zahteven izlet v sredogorje, poleti tehni~no nezahteven

izlet po lahkih ozna~enih poteh.

Zaveti{~i: Ko~a na

Poreznu oziroma Dom Ivana Borisa, planinsko zaveti{~e Po~e.

Primernost: pozimi ni za najmlaj{e.

Vodni{ka literatura: ^rnivec-Pra~ek - Turni smuki, vodnik SidarteTurni smuki, karta [kofjelo{ko pogorje.

Turni smu~ar re`e belino

Mednarodne strani

Sedmi zlet

^e ste do sedaj oklevali s sodelovanjem na

7. zletu hrva{kih izvid`a~ev, ki bo od 20. do 30. julija letos v Fu`inah pri Delnicah, potem vam

bo nekaj razlogov za udele`bo premaknilo jezi~ek na tehtnici:

• bli`ina Slovenije – Slovenije – Slovenije – prostor v Fu`inah pri Delnicah je od slovenske meje oddaljen le 20 km. To pomeni zelo

majhne stro{ke prevoza na akcijo v tujino,

• rodovo taborjenje rodovo taborjenje rodovo taborjenje rodovo taborjenje rodovo taborjenje – organizatorji so si zlet zamislili kot ve~ taborjenj rodov iz Hrva{ke na zaklju~enem prostoru, ki jih povezujejo otvoritev in zaklju~ek ter del organiziranih programskih aktivnosti. Zleta se tako lahko udele`ijo tako najmlaj{i Murni, kakor tudi gr~e,

• sporazumevanje sporazumevanje; ker nam je hrva{ki jezik nekako "v u{esu" in tudi doma~ini zleta razumejo slovensko, bodo odnosi med udele`enci zelo pristni in neposredni,

• prijatelji iz Velenja prijatelji iz Velenja prijatelji iz Velenja prijatelji iz Velenja iz – mnogi ste se na Slovenskem zletu tabornikov v Velenju dru`ili s skavti iz Hrva{ke, ki so se na{ega zleta udele`ili v velikem {tevilu. Ostala so trajna prijateljstva, simpatije in ideje, ki jih boste lahko osve`ili in nadaljevali prav na zletu,

• mednarodna udele`ba udele`ba mednarodna udele`ba; poleg skavtov iz Hrva{ke bodo na smotri sodelovali tudi predstavniki iz precej{njega {tevila evropskih dr`av, prijatelji iz Amerike in celo daljne Japonske. Tako bo poleg programa mo~no prisotna tudi kulturna izmenjava in globalni pogled na svet,

• prostovoljstvo – prostovoljstvo – prostovoljstvo – prostovoljstvo – to je {e ena izmed aktivnosti, na kateri lahko polnoletni ~lani organizacije v mednarodnem letu prostovoljstva, pripomorejo k bolj{i izvedbi programa za mlade,

• na snidenje na – udele`ba na zletu bo tudi edinstvena prilo`nost za predstavitev Zleta tabornikov Slovenije 2002 v Tolminu in hkrati povabilo nanj. Tak{nemu neposrednemu povabilu se ne bo mo~ upreti!

7. ZLET SIH – "DRAGOCEN BISER V ZBIRKI SKAVTSKIH SPOMINOV!"

Prijavnice lahko dobite v pisarni ZTS.

Korak k bolj{i mobilnosti

Ministri Evropske unije, zadol`eni za izobra`evanje in mladino, so v za~etku novembra razpravljali tudi o mo`nostih za stimuliranje mobilnosti mladih. Ob tem je Evropski mladinski forum predlagal naslednje re{itve za premagovanje ovir mobilnosti v Evropi:

• trikratno pove~anje virov dodeljenih podpori mobilnosti mladih,

• sprejetje progresivnega na~rta, da bo do leta 2010 vsak tretji mladostnik po kon~anem rednem izobra`evanju v tujini pre`ivel vsaj 6 mesecev,

• ukinitev viz, dovoljenj za za~asno bivanje in podobnih administrativnih omejitev vsaj za mlade do 26. leta starosti,

• omogo~ianje nezaposleni mladini dostop do informacij o zaposljivosti v tujini in da jih gostiteljske dr`ave ne bodo imele za "odve~no breme",

• zagotavljanje enakih mo`nosti mobilnosti tudi za mlade iz tretjega sveta, ki `ivijo v dr`avah Evropske unije

• vzpodbujanje dr`av ~lanic in organov EU, da kampanje mobilnosti ne izvajajo samo za mlade oz. kon~ne uporabnike, ampak tudi med multiplikatorji (npr. organizacijami) in tistimi, ki o tem odlo~ajo (vlada in parlament).

Ob tem so "mladi" {e zapisali:"Pospe{evanje mobilnosti mladih je klju~nega pomena za proces medkulturnega spoznavanja in razumevanja. Je u~no orodje namenjeno pove~anju strpnosti in na~in za spoznavanje in pridobivanje izku{enj v procesu globalizacije Evrope."

Evropska avantura se nadaljuje

PROGRAMI OSEBNE RASTI IN PROSTOVOLJNEGA DELA V TUJINI

Skoraj 60 projektov v 20 dr`avah Evrope v letu 2001 odpira vrata mladim popotnikom, ki se bodo v tujino podali na lov za novimi znanji in pridobivanjem osebnih izku{enj na podro~ju demokracije, solidarnosti, kulture, raziskovanja in odkrivanja, kakovosti `ivljenja in spretnosti za poklic. Edini pogoj je starost od 16 do 22 let.

Drugi del avanture pa je zagotovo prostovoljno delo v tujini. Mladi od 18. do 30. leta imajo mo`nost da za 4 tedne odidejo na prostovoljno delo v enega izmed 27 skavtskih centrov v enajstih dr`avah Evrope. Poleg dela je seveda v ospredju razvoj njihovih voditeljskih sposobnosti in pa medkulturno u~enje.

Udele`enci imajo tako mo`nost u~enja in izmenjave izku{enj z drugimi ~lani prostovoljnega osebja, kakor tudi drugimi udele`enci z vsega sveta.

Poleg tega MOVIT (www.movit.si) ponuja mo`nost za vklju~itev v program Evropske prostovoljne slu`be (prostovoljno delo v tujini za ~as od 6 do 12 mesecev), v zadnjem ~asu pa se pojavlja vse ve~ mo`nosti za redno zaposlitev v tujini (razpisi Evropske skavtske regije, Evropskega mladinskega foruma...).

Mednarodno leto prostovoljcev

Generalna skup{~ina zdru`enih narodov je leto 2001 proglasila za Mednarodno leto prostovoljcev (Internacional Year of Volunteers – IYV). Zato je Program Zdru`enih narodov za prostovoljno delo ozna~en kot osrednji program vseh mednarodnih aktivnosti. V okviru progama naj bi vse organizacije, ki zdru`ujejo prostovoljce osvetlile dose`ke milijonov prostovoljcev, ki so posvetili svoje delo tistim, ki so pomo~i potrebni, in spodbuditi druge, da sledijo njihovemu zgledu.

Cilji Mednarodnega leta prostovoljcev so predvsem:

• ve~je priznanje prostovoljnemu delu,

• {iritev podpore prostovoljnemu delu,

• bolj{e povezovanje prostovoljnih organizacij,

• promocija prostovoljnega dela.

Tudi na nacionalni in lokalni ravni lahko organizacije in njeni prostovoljci/ke prispevajo k uspehu Mednarodnega leta prostovoljcev. @e odkar je bilo razgla{eno Mednarodno leto, OZN podpira tudi dejavnosti, ki potekajo na tej ravni. Izredno pomembno je, da vsaka dr`ava in organizacija Mednarodno leto prostovoljcev prilagodi tudi svojim potrebam in se v okviru le-tega ukvarja tudi z lastnimi, specifi~nimi vpra{anji.

Mednarodno leto prostovoljcev Mednarodno leto prostovoljcev traja ve~ kot samo en dan! traja ve~ kot samo en dan! traja ve~ dan!

Popotovanja

Avstralija – rde~a zemlja

Avstralija, celina rde~ega peska, pristnih domorodcev, de`ela igralnih avtomatov, prijaznih ljudi, ki `ivijo veliko bolj preprosto kot mi. De`ela, ki navdu{uje s svojo naravno dedi{~ino. Avstralija presene~a z razdaljami, ki si jih nikoli niti predstavljati ne bi mogel. Tudi one imajo svoj smisel ...

Na pot se nas je odpravila skupina desetih nadobudnih popotnikov. Potovali smo s kombiniranim vozilom in v dobrem mesecu prevozili okrog 15 000 km. Obroke hrane smo si pripravljali sami, preno~evali pa smo v {otorih. To je bil edini na~in, da smo lahko prisluhnili ve~ernemu prepiru pisanih pa-

pig, se sre~ali iz o~i v o~i s koalami, emuji, kenguruji in tudi krokodili. Celina je izredno redko poseljena, saj `ivita v povpre~ju na kvadratnem kilometru manj kot dva prebivalca. Tako smo se iz dneva v dan prebijali skozi kilometre neposeljene pokrajine, kjer za hip pomisli{, da se je `ivljenje ustavilo. In kljub temu smo lahko na tem "oddaljenem planetu", kjer ~lovek {e ni prevzel prevlade v svoje roke, za~utili njegovo brezmejnost, utrip, ki se je za vedno usedel globoko v na{a `ivljenja. Ostalo nam je neizbrisno do`ivetje in `ivljenjska izku{nja.

Seveda pa Avstralija ni le pusta, neposeljena polpu{~ava. V ~asu potovanja smo lahko do`iveli tudi ~are tropskega gozda na severu in poseljenega obalnega po-

Gregor Lenasi

dro~ja na vzhodu. Na severu smo morali za nekaj dni zamenjati tudi prevozno sredstvo, saj je bila prevoznost zaradi tropskega gozda ote`ena. Na vzhodu pa smo bili vso pot v povezavi z morjem. Tako smo si vzeli en dan za potapljanje na Velikem koralnem grebenu, drugi dan za ogled kitov, tretji dan za obisk pe{~enega otoka, po dolgem in po~ez smo raziskali vsa ve~ja mesta na vzhodu, vklju~no s Sydneyem, itd. Dogodkov, o katerih bi bilo vredno pisati, je bilo na desetine in prav o vsakem bi lahko napisal nekaj strani.

Rad bi omenil le dve do`ivetji, ki sta mi posebno prirasli k srcu. Besedi, ki ozna~ujeta ti dve aktivnosti sta "pokies" in "fossicking". Prva ozna~uje igralne avtomate, ki so zame postali prava avstralska znamenitost. Sre~uje{ jih na vsakem koraku, v skoraj vsakem pubu in tako skoraj ni bilo dneva, da ne bi zve~er ob kozar~ku piva sprostili nekaj adrenalina tudi ob pritiskanju na gumbe teh znamenitosti. Avstralija velja za igralni{ko de`elo in tudi v tem pogledu smo za`iveli z njo. Druga beseda ozna~uje izkori{~anje dragega rudnega bogastva, ki je dosegljivo tudi malemu ~loveku. Mi smo se preizkusili v {tirih "disciplinah". Za~eli smo z iskanjem poldragega kamna, z imenom granat, po treh tednih pa kon~ali z iskanjem bolj znanega dragega kamna, z imenom safir. Postopek pa je naslednji: najprej je treba poiskati obmo~je, kjer se ti kamni nahajajo (do tja te vodi Lonely Planet in navigator v avtu). Potem

Popotni{ki klub Samo`er Sede` dru{tva: @erjavov rod, Dolsko 55, 1262 Dol pri Ljubljani Internet naslov: http://samozer.rutka.net, samozer rutka.net

slabim kilogramov robe (opali, safirji, granati, lavini mehur~ki, zlato).

Skratka, Avstralija je de`ela, ki je vsekakor vredna ogleda; {e vedno divja in nepredvidljiva. Kljub temu, da nam je postajala vse bolj doma~a in smo o njej vedeli vedno ve~, je {e zdale~ ne poznamo. In {e priporo~ila: v Avstralijo se ne odpravljaj za manj kot en mesec, ker je enostavno prevelika, ~e bi jo `elel spoznati. Mi bi potrebovali vsaj {e en mesec. Ko bo{ pripravljal finan~ni plan, ne pozabi pri{teti nekaj dolarjev rezerve za "pokies" in drage kamne (so zelo po-

sledi izposoja opreme (sito, vedro z vodo, kramp, lopata, dodatki ...) in prikaz uporabe te opreme. ^e upo{teva{ navodila izurjenega "fossickerja", ima{ mo`nosti, da tudi kaj najde{. Za vse to je treba tudi pla~ati, vendar cene niso visoke (20 AUD za eno dopoldne). Obmo~je je mo`no zakupiti tudi za ve~ dni, ali za cel mesec in potem se da dogovoriti za popust (o tem bom razmi{ljal, ko se bom naslednji~ odpravljal v Avstralijo).

Preizkusili smo se tudi v izpiranju zlata in iskanju lavinih mehur~kov. Bili smo kar uspe{ni. Domov sem se vrnil s

ceni). Ko bo{ ~asovno na~rtoval potovanje pa ne pozabi pri{teti kak{en dan ve~ za "fossicking".

Kot `e re~eno, na voljo imam dve strani za objavo in tako bom moral po~asi kon~ati. Vse, ki vas podrobno zanima potek na{ega potovanja, si ga lahko ogledate na na{i popotni{ki strani, na naslovu samozer.rutka.net/program/ samozer.rutka.net/program/ samozer.rutka.net/program/ samozer.rutka.net/program/ avstralija/ avstralija/ avstralija/. Na tej strani objavljamo tudi druge popotni{ke informacije, zato ste lepo vabljeni, da se nam pridru`ite. Ko bomo pripravili potopisno predavanje ob diapozitivih, vas bomo pa tudi obvestili.

RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO

Trenutki Ne odnehaj nikdar!

Je`kov koti~ek Bodite pozdravljeni.

Zamisel za rubriko, ki jo zdajle berete, je na mojem zelniku rasla `e nekaj ~asa. Ve~ina zamisli se ponavadi porodi v dru`bi prijateljev in tudi sam se bi rad zahvalil Njej – prijateljici malega princa in obo`evalki ~arovnikovega vajenca, ker me je spodbudila in v veliki meri pripomogla k uresni~itvi moje tihe `elje.

Je`kov koti~ek je prav posebno mesto, kjer se sicer nahaja vse mogo~e. Vendar vam na tej strani `elim razkriti le en njegov majcen del~ek. Natan~neje – svojo knji`no polico. Prostor, kjer je doma domi{ljija – tisti del ~loveka, ki ga ljudje najpogosteje izgubijo takrat, ko bi ga pravzaprav najbolj potrebovali. Takrat, ko odrastejo!

V Je`kovem koti~ku vam `elim odstreti zgolj vrhnjo tan~ico knjig, za katere menim, da jim nih~e od vas ne bi smel ube`ati. S svojim skromnim mnenjem, prijetno mislijo pisatelja in s kak{no dobro ilustracijo vas vabim, da obri{ete prah s svojih knji`nih polic, morebiti stopite v knji`nico ali celo v knjigarno in si privo{~ite svojo `lico domi{ljije. Vsak mesec vam `elim predstaviti knjigo ali dve po lastnem izboru in vam tako olaj{ati izbiro.

Ker pa tudi Je` ve, da {e ni pogoltnil niti kapljice v morju knjig, ~eprav strastno bere `e odkar pomni, bo vesel vsakr{nih predlogov, `elja in kritik, ki bodo priromali v njegov elektronski nabiralnik ( jurejez jurejez jurejez jurejez @ rutka.net rutka.net rutka.net). Potrudil se bom, prebral va{e knji`ne predloge in upo{teval va{e `elje pri predstavitvi.

Prvi~ samo namig, brez ob{irnej{e predstavitve.

"Kdor bo iskal cilj, bo ostal prazen, ko ga bo na{el. Kdor bo na{el pot, bo cilj vedno nosil v sebi!"

Knjiga, ki se mi je globoko vtisnila v spomin in jo z veseljem prelistam znova. Iskrena izpoved in globoka do`ivetja alpinista in hribolazca, ki se je za vedno z veliki ~rkami vpisal v veliko knjigo slovenskih alpinistov. Ni bil najprej pisatelj, vendar je svoja ~ustva in do`ivetja znal tako pristno in sr~no preliti na papir. Zdaj po~iva tam, kjer je v svojem bogatem `ivljenju na{el svojo pot.

Z znanjem do odgovora

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Pravilna re{itev je povezana z leto{njo obletnico.

1. Izjava o vzgoji je po mnenju tabornika iz Tolmina: P P P P P – preve~ splo{na, vseevropska, II II I – zelo stroga in specifi~na za Slovence, G G G – predolga in prezapletena.

2. Milko Okorn je med svojim govorom izrekel tudi te besede: O O O O O – Naj `ivi Tabor!, R R R R R – Velike teme so iz~rpane, L L L L L – Pot bo te`ja in manj uspe{na, a zdr`ali bomo.

3. Kak{en klobuk nosi Tone de Costa? A A A A A – gozdovni{ki, V V V V V – skavtski, B B B B – taborni{ki.

4. Kaj se je zgodilo s QSL karticami na WOSM-ovi postaji? C C C – ukradli so jih, P P P P P – natisnili so jih preve~, tako da jih je ostalo ~ez 5000, II II I – zmanjkalo jih je.

5. Onyx je: II I – je`, H H H – psi~ka, O O O O O – pes.

6. Kot zelo dobro lokalno hrano v Kairu ^rtomir priporo~a: 1 1 1 – kahjuff, 8 8 –fajnarr, 5 5 5 5 5 – fiteer.

7. Koliko `ivljenj ima in{truktor? 0 0 0 0 0 – tri, 2 2 2 – {estnajst, P P P – devet.

8. Glas Jelovice, prvotno Glas svobodne Jelovice, letos praznuje: Z Z Z – 50-letnico, L L L L L – 30-letnico, S S S – 60-letnico.

9. ^eta veselih pa{nikov in ^eta za ograjo sta se zdru`ili v PP-vod: E E E E E – Efenkova, D D D D D – Darkotova, H H H H H – Hijacinte.

10. Krtkov kostanjev piknik prireja: F F F F F – Rod aragonitnih je`kov, E E E E E – Rod jezerskega zmaja, T T T T T – Rod srebrnih krtov.

11. Na katerih na~elih temelji vzgoja, kot je to zapisano v vzgojni izjavi: JJ J –na dol`nosti za duhovni, dru`beni in osebni razvoj, R R R R R – na dol`nosti za celostni, pomembnostni in izobra`evalni razvoj, K K K K K – na dol`nosti za osebnostni, moralni in odgovornostni razvoj.

12. Na katerem terenu pedometer ne izra~una pravilne razdalje? II II I – na mehkem, ker ne zazna korakov, V V V – na cesti, Z Z Z Z Z – na te`ko prehodnem in razgibanem terenu.

13. Ali se vodniki po mnenju anketiranih na RutkaNET-u zavedajo svoje pravne odgovornosti? A A A A A – premalo, B B B B B – preve~, G G G – dovolj.

14. @emarjanje je izraz za: H H H H H – poseben na~in pranja perila, O O O O O – preprijemanje pri plezanju na drevo, N N N N N – vzpenjanje po vertikalni vrvi s pomo~jo pripomo~kov (pri`em).

15. "Bolje je pri`gati sve~o, kot preklinjati temo." je rekel: G G G – Sven Olafson, skavt, navdu{en nad akcijo Lu~ miru, D D D – Milko Okorn ob predaji funkcije, M M –Peter Benson, britanski odvetnik.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 12/2000: PRIHAJA LU^ MIRU

Re{itve so:

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 1

Re{evalec:

Nagradna kri`anka

NA[A PEVKA SESTAVIL f. KALAN

VINSKA SORTA

DR@AVA NA SEVERU ZDA RALNA ZAMLJA

TUNIZIJA

GLAVNO MESTO MONGOLIJE

OVRATNA RUTA KRAJEVNA SKUPNOST TE@A OVOJNINE HRO[^ V MOKI IRSKA REPUBLIKANS KA ARMADA

POLJSKI GLODALEC (MANJ[I)

TROPSKI VETER INKOVSKI VLADAR

[PORTNI KLUB VE^JA VOKALNA SKLADBA

NIK KERSHAW

PREDEL, KI MU

VLADA EMIR

VRSTA RAZSTRELIVA

ODPRTA PO[KODBA LOVSKO SKRIVALI[^E

ANGLE[KA PLO[^INSKA MERA ANTI^NO RA^UNALO (ABAKUS)

VODNA @IVAL KRO[NJAR KANA (KRAJ[E)

^RNKA SPLET LAS

PREBIVALEC OTOKA

RONALD (KRAJ[E)

NEGATIVNA

RAZTEGLJIVA PLETENINA

OTOK PRI [KOTSKI RATA

GR[KA ^RKA

PRESTOLNICA BABILONIJE

LETOVI[^E PRI KOPRU

ROBAVS LIK, KI IMA TRI KOTE

Pravilno izpolnjen kupon {t. 11 je poslalo 35 bralcev TABORA, pravilne re{itve so: ^I^, JASNOTA, ^ITALKA, ANTONIJA in ROT.

Nagrajenci so: Baseball ~epico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobila Katja Krevs Katja Krevs Krevs iz Novega mesta. DROGINO nagrado je prejela Hojka Drozg Hojka Drozg iz Maribora, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo {la Nina Frahm Nina Frahm Nina Frahm iz Ljubljane, na-

grado podjetja JAZON pa dobi Luka Graj Graj Luka Graj Graj Luka Graj iz ^ren{ovcev. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 1 po{ljite najpozneje do 20. ja- najpozneje do januarja nuarja nuarja na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na Obvezno na dopisnici. Obvezno na na