Petdeset let Prvi Tabor

Petdeset let `e obstaja na{a organizacija in ponosni smo lahko, da smo {e danes najve~ja mladinska organizacija v Sloveniji. V uredni{tvu smo se odlo~ili na primeren na~in obele`iti to obletnico z vrsto ~lankov, povezanih z za~etki taborni{tva na Slovenskem, pa tudi s predhodniki dana{njih tabornikov – skavti in gozdovniki. Pomembnih trenutkov in odlo~itev je bilo ve~, kot jih bomo uspeli predstaviti, zato smo izbrali tiste, ki so po na{em mnenju najpomembnej{i med najpomembnej{imi. Tokrat vam predstavljamo prvo in drugo {tevilko revije Tabor, takrat imenovano Tabor – vestnik Zdru`enja tabornikov Slovenije.

Vsak za~etek je te`ak

Prve {tevilke Tabora ({e) ne moremo {teti za taborni{ko glasilo, saj bolj spominja na u~no gradivo za osnovanje taborni{kega rodu. Ker je to prva {tevilka, so v njej objavljena prva navodila, pod vsebino na prvi strani pa pi{e vestnik, kar ka`e na to, da Tabor takrat {e ni bil obravnavan kot glasilo, ki bi kazalo utrip taborni{kega gibanja izven organizacije, ampak je bilo namenjeno le aktivnim tabornikom oziroma tistim, ki so se v organizacijo aktivno vklju~evali. Nadnaslov prvih navodil pove namen prve {tevilke Tabora – z nasveti pomagati vsem, ki bi radi ustanovili osnovno taborni{ko enoto v svojem kraju. Sicer pa je vsebina revije predstavljena v okviru na prvi strani, kjer lahko vidimo, da so v prvi {tevilki Tabora: Razmi{ljanja o na~elih, Prva navodila, Poro~ilo predsednika pripravljalnega odbora, Statut Zdru`enja tabornikov Slovenije in resolucija o ustanovitvi in nadaljnjih nalogah Zdru`enja tabornikov Slovenije.

Vsebina Tabora je bila podrejena ustanovitvi nove zveze –Zdru`enja tabornikov Slovenije –, saj so morali svoje bodo~e ~lane podu~iti o na~inu dela v organizaciji, poleg tega pa na taborni{kem (gozdovni{kem/skavtskem) podro~ju ni bilo primerne literature in je Tabor poleg zalo`ni{ke dejavnosti novega zdru`enja po svojih mo~eh krpal to luknjo.

Kak{no vsebino ponuditi bralcem

Prvi dve {tevilki Tabora se s tem vpra{anjem nista preve~ obremenjevali. Potrebno je bilo izdati navodila za delovanje organizacije, obvestiti ~lane o pravilih, dol`nostih in sklepih, ki so jih sprejeli na ustanovni skup{~ini. Opazen vsebinski premik je viden v tretji {tevilki prvega letnika Tabora, v kateri so taborniki prvi~ pozvani, da pi{ejo za svojo novo revijo. Da pa ne bi ostalo samo pri `eljah in pozivih, so objavili tudi kratke vesti v rubriki Vesti in objave, ki bi jo lahko {teli za predhodnico Zveznih dogodkov.

Tretja stran prvega Tabora, preberite besedilo nad naslovom

Premor in nov za~etek

Gotovo boste takoj opazili, da smo `e v naslovu raz{irili vsebinsko stran revije, ko smo ji dali podnaslov: "Revija tabornikov in ljubiteljev narave". /…/ Postati mora v pravem pomenu revija ljubiteljev narave, vseh tistih, ki dru`ijo svoje bivanje v naravi z razli~nimi {porti na na~in, ki jim odgovarja, in nimajo nobenih strogih obveznosti, razen da povsod varujejo naravo. (Tabor, 1-2, 1953, str. 1)

V tretji {tevilki napovedane oblikovne in vsebinske spremembe so bile o~itno prehud finan~ni zalogaj, zato leta 1952

Tabor ni iz{el niti enkrat, se je pa zato leta 1953 predstavil v novi obliki in podobi, ki je bila za tiste ~ase precej bogata. Ker taborni{tvo takrat {e ni bilo ukoreninjeno kot je danes, se je Tabor nagibal predvsem k potopisom in poljudni vsebini, prav tako pa je organizacija v za~etnih obdobjih poudarjala predvsem taborjenja in ve{~ine, po drugi strani pa je `elela prav s temi elementi raz{iriti taborni{ke vrste med ljudi:

Zdru`enje tabornikov Slovenije se `e dalj ~asa ukvarja z mislijo, da bi raz{irilo taborni{tvo med na{e delovne ljudi in jim tako omogo~ilo ceneno u`ivanje letnega oddiha in neposredno spoznavanje narave.

(Tabor 1-2, 1953, str. 10)

Prva reporta`a in strokovni ~lanek

Edini ~lanek, ki ga lahko neposredno pove`emo s taborni{tvom, je Zimski Tabor, dvostranska reporta`a o taborjenju tabornikov kluba ^rni gaber na Planici.

Pozneje so bile reporta`e povezane predvsem s serijo ~lankov Potuj – spoznavaj domovino, v katerih je France Planina vabil tabornike na kraj{e ture po slovenskih gorah. Danes po- dobno vlogo opravlja rubrika Izleti, v kateri Albatros predstavlja kraj{e izlete, primerne za vodova sre~anja.

Zaradi pomanjkanja strokovne literature pa lahko v prenovljenem Taboru najdemo tudi razli~ne na~rte za izdelavo pripomo~kov za taborjenje in prosti ~as – od kanujev do {otorov.

Obvestila z vrha

Seveda Tabor ni pozabil na svoje poslanstvo – obve{~ati svoje ~lane o dogodkih na zvezni in dr`avni (takrat {e SFRJ) ravni. Tako so ~lane obve{~ali o zboru na~elnikov republi{kih taborni{kih organizacij v Beogradu, zboru na~elnikov rodov in samostojnih dru`in, ... vseskozi pa so vodilni taborniki

ZTS-a z vzpodbudnimi besedami motivirali tabornike, saj se je taborni{tvo mo~no {irilo med ljudmi:

Pred dvema letoma je na{a organizacija imela samo dva svoja tabora, lani pa je bilo 15 ve~jih taborov in {e precej manj{ih. Iz poro~il rodov in samostojnih dru`in pa moremo za letos ugotoviti, da bomo imeli ~ez 30 taborov. To je vsekakor uspeh, na katerega moramo biti ponosni.

Tabor danes

Tabor je vseskozi ohranil prvoten namen – prinesti utrip taborni{tva vsem tabornikom na dom. Vedeti pa moramo, da je bila v tistih ~asih revija Tabor ponos taborni{tva na Slovenskem, saj je bila dolga leta, tudi v devetdesetih, edina taborni{ka revija v takratni SFRJ. Tudi danes se lahko z njo pohvalimo, saj smo ena izmed redkih skavtskih organizacij, ki redno – kar 10-krat na leto – izdaja svojo revijo.

Med izhajanjem, predvsem v osemdesetih letih, se je revija Tabor vsebinsko raz{irila na vse 'ljubitelje narave'. Temu je najverjetneje botrovala tr`na ni{a na podro~ju tovrstnih publikacij, toda z razcvetom tiskanih revij, predvsem tistih s prosto~asno tematiko, je bil prostor, ki ga je pokrivala revija Tabor, kmalu zasipan z mno`ico razli~nih revij. Tako se je Tabor spet vrnil k svojemu prvotnemu namenu.