Astronomija Na Marsu `ivljenje!?

Edino {e iluzije nam pomagajo `iveti; spo{tovati jih moramo v drugih, kot tudi v sebi. ^loveku, ki bi spoznal vso resnico, ne bi preostalo ni~esar drugega kot da sede na rob ceste in jo~e do smrti. (Edmond JALOUX)

Znanstveniki NASE so prepri~ani, da imajo dokaze za obstoj `ivljenja na Marsu – ~e `e ne danes, pa vsaj pred nekaj deset tiso~ leti. V meteoritu ALH84001, ki so ga pred leti odkrili v ledu Antarktike, so namre~ odkrili drobne kristal~ke `elezovega magnetita, snovi, ki jo tudi bakterije na Zemlji uporabljajo pri orientaciji v vodi. Na ta na~in se namre~ bakterije orientirajo po zemeljskem (marsovem) magnetnem polju, na podlagi ~esar najdejo bolj ugodne razmere za pre`ivetje. To odkritje predstavlja revolucionarno dejstvo, da so tudi v kameninah z drugih planetov lahko fosilni ostanki starih prebivalcev. Obstaja torej velika mo`nost, da `ivljenje na Marsu tudi danes obstaja, morda celo pod marsovo skorjo. Vendar Mars premalo poznamo, da bi lahko z dovolj veliko verjetnostjo potrdili zami{ljeno hipotezo. Skeptiki celo pravijo, da so lahko fosilni ostanki bakterij v meteoritu z Marsa celo zemeljskega izvora, saj je le`al na tleh Antarktike dovolj dolgo (okoli 13.000 let), da so se lahko vanj naselile bakterije, ki so kasneje okamenele v fosilne ostanke.

Popolni lunin mrk

Spet bomo lahko pri~a ~udovitemu astronomskemu pojavu, ki bo na na{o sre~o najbolje viden ravno iz Evrope. ^e bo le vreme naklonjeno, bomo lahko 9. januarja pri~a popolnemu luninemu mrku. Polna luna bo na severovzhodu vz{la `e ob 16:16. Po~asi se bo dvigala vse vi{je nad vzhodno obzorje, dokler ne bo ob 18:46 naletela na zemljino "polsenco" – to je obmo~je, ko gledano z Lune, Zemlja za~ne zakrivati del son~eve ploskve. Torej Sonce na Luno {e sveti, vendar ne ve~ s svojo popol-

Prvi krajec2. 1. 2001ob23:33

Polna luna9. 1. 2001ob21:26

Zadnji krajec16. 1. 2001ob13:37

Mlaj24. 1. 2001ob14:09

Prvi krajec1. 2. 2001ob15:03

Polna luna8. 2. 2001ob8:13

Zadnji krajec15. 2. 2001ob4:26 no povr{ino. Najverjetneje takrat na Luni {e ne bomo opazili ni~ posebnega. Le zelo pozorno oko bo lahko opazilo rahlo zmanj{ano osvetlitev na spodnjem (vzhodnem) delu lunine povr{ine. Luna bo vse bolj tonila v lunino polsenco vse dokler ne bo dosegla ob 19:43 zemljino "senco" – to je obmo~je, ko gledano z Lune, Zemlja popolnoma prekrije son~evo ploskev. Torej na Luni postane skoraj v trenutku popolna tema. To pa je tisto, kar bo opazil vsak opazovalec z Zemlje. Naenkrat se bo za~el pomikati oster rob zemljine sence preko luninega povr{ja. ^e bomo ta rob pogledali z daljnogledom, bomo opazili, da ni pravzaprav tako oster. Razlog se skriva v zemljini atmosferi, katere senco bomo lahko opazovali na Luni. Polna Luna se bo vse bolj spreminjala v »krajec«, katerega lok bo obrnjen navzgor (proti zahodu), vse dokler ne bo tudi krajec ob 20:51 popolnoma "ugasnil". Takrat bo cela Luna zajeta v zemljini senci. Luna bo obarvana rjavo-rde~e, to pa zato, ker se {e vedno nekaj svetlobe prebije do luninega povr{ja (svetloba s Sonca se namre~ lomi v zemljini atmosferi). Gledano z Lune bi bila takrat Zemlja videti kot ble{~e~ obro~. Najve~jo stopnjo mrka bo Luna dosegla ob 21:21. Takrat bo najbolj zatemnjena, vendar bo {e vedno svetila v rjavo-rde~i barvi. Luna bo v zemljini senci ostala vse do 21:50, ko bo na skrajni vzhodni rob Lune posvetil prvi son~ni `arek. Seveda bo Sonce, gledano z Lune, {e vedno delno prekrito z Zemljo. Lunin krajec se bo postopno pove~eval vse dokler Luna ne bo popolnoma zapustila zemljine sence. To se bo zgodilo ob 22:58. Takrat bo za ve~ino opazovalcev popoln lunin mrk kon~an. Vendar se bo Luna {e naprej prebijala skozi zemljino polsenco, ki jo bo zapustila {ele ob 23:55, ko bo mrk tudi dejansko kon~an.

1. 1.Vzhod:7:441. 2.Vzhod:7:25

Zahod:16:27Zahod:17:07

15. 1.Vzhod:7:4015. 2.Vzhod:7:05

Zahod:16:43Zahod:17:28