@VN Ogenj v snegu

Rado Malnar

Ilustracije: Bizi

V mrzlih zimskih dneh mi na napornej{ih potepanjih v naravi misli pogosto uidejo k toplemu kaminu. Si predstavlja{, prsketanje ognja, zvijanje plamenov prijetne barve in blagodejna toplota, ki leze k tvojemu telesu. Kar drsi{, drsi{ v objem toplote. Ob~utek varnosti in u`itka je popoln.

V trenutkih napora in samote pa je imeti ogenj pogosto le velika neusli{ana `elja pre`ivetnika. V dana{nji modernizirani dru`bi `e te`ko dojamemo, da je ogenj ena dragocenej{ih stvari. Samo po sebi se nam zdi umevno, da ga imamo! Pa je res tako? Verjetno ga ni med nami, ki vsaj enkrat ne bi imel te`av s kurjenjem. Gotovo pa je {e ve~ takih, ki `ivijo v la`nem prepri~anju, da kurjenje obvladajo.

@e prvi poskus kurjenja v ote`enih razmerah prinese trenutek streznitve. Grenko spoznanje, da stara ljudstva v besu in nesre~i ob izgubi ognja niso zastonj izgnala ali celo ubila varuhov ognja ki so bili pri ohranjanju ognja neuspe{ni. V upanju, da bi bilo kurjenje tabornikom ma~ji ka{elj, z velikim veseljem zaupam nekaj mojih skrivnosti o postavitvi in pri`iganju ognja.

K pripravi ognja je vedno potrebno pristopiti resno. Sme{no je spoznanje, da smo na dobro zami{ljenem pikniku zaradi ne{teto pri`iganj povr{no postavljenega dra~ja ostali brez v`igalic ... Pa za~nimo zares. Pri sebi imamo kar nekaj pohodni{ke opreme, za v`ig imamo v`igalice ali v`igalnik. Zna{el si se sam v divjini. Tla so zasne`ena, mokra, veter piha, rahlo rosi in se pripravlja k ponovnim padavinam. Ogenj ob tvojem zavetju bo skoraj edina mo`nost za pre`ivetje! Kje, s ~im za~eti! Veliko je stvari, ki jih mora{ postoriti in vsa so pomembna in enakovredna. Urejeno ognji{~e , zavetrje, gorivo, netivo, pravilna postavitev in pozorno pri`iganje…

Recimo, da bi sam za~el z urejanjem ognji{~a. Glede na oceno mo~i vetra uredi{ dovolj veliko za{~ito za ognji{~e v zavetrju. V snegu ali na mokrih tleh je nujno, da prepre~i{ stik ognja z vodo. ^e je sneg globok, je ~i{~enje nesmiselno. Izdelaj plato za ogenj. Vsa stvar je na mo~ podobna splavu, le da je ni potrebno povezovati in je bistveno manj{a. Z zlaganjem polen drugo ob drugo bo{ ogenj dvignil od mokrih tal, omogo~il pa bo{ tudi dobro dovajanje zraka.

Recimo da v bli`nji okolici ne bo te`av z gorivom. Nikoli ne reci, da ga ima{ preve~! Skladovnica drv je odli~en odbojnik toplote in {~it pred mrzlim vetrom. ^e ima{ mo`nost za gorivo izbiraj les listavcev, ki daje ve~jo temperaturo in predvsem dlje gori. Netivo zahteva posebno pozornost. Vzemi si ~as in nabiraj netivo lo~eno od goriva. Izognil se bo{ mo`nosti, da zaradi nepozornosti navla`i{ oziroma nabere{ mokro netivo. Izbrano netivo je odlo~ujo~e za na{ uspeh. Tisto najfinej{e mora poskrbeti za v`ig, ostalega pa mora biti toliko, da zadostuje za osu{itev goriva in vzpostavitev trajnega ognja. Fino netivo lahko pogosto najde{ v svojih `epih. Kup~ek niti, osmukane tkanine, ve~krat oprani papirnati robci …

V naravi pa so to najtanj{e vejice iglavcev, ki jih z potrpe`ljivim iskanjem najde{ tudi v de`ju pod ko{atimi kro{njami smrek. Idealno netivo je tudi lubje breze. ^e si naravovarstvenik, se je ne bo{ lotil z no`em, nohti so dovolj. Takoj pod ljubjem dreves se namre~ skriva `ivljenjski sok drevesa in prehrambena pot, ki jo z zarezo pod lubje prekinemo in s tem uni~imo drevo. Omenjeno brezovo lubje gori z visoko temperaturo in precej dolgo, kar je idealno za netenje. V zares slabih pogojih ti ostane {e vedno mo`nost, da z no`i~em previdno izrezuje{ tudi v hudih nalivih suho sredino debelej{ih vej, po mo`nosti iglavcev, ker se le-ti hitreje vnamejo. Izdelava netivnega gnezda je fino opravilo. Izdelane trske, drobnej{e od v`igalic, nabrano drobno dra~je ali ostalo netivo previdno oblikuj – zme~kaj kot da bi delal jajce li ne pobira{ s tal, pa~ pa poi{~e{ take, ki so zapi~ene v zemljo ali visijo zataknjene med veje dvignjene od tal. Ne pretiravaj z oblaganjem, da ognja ne preobte`i{ in zadu{i{. Tudi samo pri`iganje v`igalice lahko postane umetnost. Izurjeni pre`ivetnik bi moral zakuriti vsaj z razpolovljeno, ~e ne {e z na {tiri dele deljeno v`igalico. Pri pri`iganju ognja po~epni k vhodu – gnezdecu. Tvoj hrbet bo tako naredil dobro za{~ito pred vein ga polo`i v dobro pregneteno malenkost debelej{e dra~je, ki si ga oblikoval kot gnezdece. To "gnezdece" z jajcem vedno obrni proti vetru. Oblo`i ga z drobnim dra~jem, tako kot da gradi{ piramido z vhodom do "jajca". Proti vetru je vhod (mesto, kjer bomo pri`gali ogenj) obrnjen zato, da nam vetri~ pomaga podpihovati ogenj. Z nasmehom ve~krat opazujem mo`akarje, ki krehajo in kihajo, ko na vsak na~in proti vetru posku{ajo podpihati svoj ogenj pri ra`nju. Previdno in na lahko nalo`i ob piramido {e nekaj goriva. Hitreje in la`je se bo vnelo, ~e ga nare`e{, razpolovi{, kot pa ~e polaga{ okroglice. Kot prvi sloj goriva uporabi veje, ki jih v gozdu niko- trom. [katlico z v`igalnim trakom primakni ~im bli`je gnezdu in potegni z v`igalico vedno v smeri proti gnezdu. Mo`no je tudi, da ti ogenj zaneti `e iskra, ki nastane ob potegu po papirju. Ker je pri vseh re~eh potreban praksa tudi ti verjetno {e nisi mojster, zagotovo pa z nekaj vaje to lahko postane{. Le glej, da glede varnosti ne bo tako, kot radi re~ejo stari ljudje: "Ko kurijo otroci gori povsod samo v {porhetu ne!"