Revija Tabor 1999/9

Dr`avni mnogoboj M^

Dr`avni mnogoboj GG

Poso~je 99

6 28 12

Kje bo zlet 2002? Stare{instvo ZTS v Ajdov{~ini

Ali smo s sprejemom navodil za organizacijo ve~jih akcij vzbudili zanimanje za soorganizacijo najve~je taborni{ke akcije? To vpra{anje se je verjetno porajalo v glavi marsikaterega ~lana stare{instva, ki je tretjo junijsko soboto sodeloval na stare{instvu ZTS. To pa ni bilo edino vpra{anje, na katerega ni bilo mo~ poiskati pravega odgovora. Veliko je bilo polemik okoli odvajanja ~lanarine Zvezi tabornikov Slovenije. Razlog, zakaj nekateri rodovi pla~ajo samo 30 ~lanarin, imajo pa veliko ve~ ~lanov, verjetno ti~i v odnosu do ZTS. O~itki kot "odvod je previsok", ali "zveza ponuja premalo", so pogosti, sli{ati pa je tudi izjave, da zveza odvoda ~lanarine sploh ne potrebuje.

Po drugi strani so bili ~lani stare{instva enotni, da je potrebno ugodnosti ~lanstva v ZTS bolje promovirati, v rodovih pa odgovorne vpra{ati, s kak{no pravico izberejo samo 30 ljudi, za katere se izda ~lanska izkaznica, ostali pa kljub pla~ani ~lanarini ostanejo brez. Rodovi prese`ek zadr`ijo zase, to pa je `ivljenje na tuj ra~un. Odlo~itev je seveda njihova, obmo~ne organizacije pa se od tega problema distancirajo.

S problemi realne slike stanja ~lanstva v organizaciji je povezana tudi rast ~lanstva. Ocena, da ~lanstvo stagnira, je v tem trenutku subjektivna (nepla~evanje ~lanarine za murne in gr~e, minimalna registracija 30-ih ~lanov), ne gre pa zanemariti dejstva, da je potrebno opraviti temeljito analizo sedanjega stanja in bodo~ih trendov.

Peace cruise

Poljska skavtska trijambornica Zawisza Czarny je `e v vodah Sredozemskega morja. Na svojem krovu je na mirovno kri`arjenje popeljala nekaj manj kot 100 mladih iz vse Evrope. Cilj njihove udele`be je spoznati ~im ve~ na~inov in metod prepre~evanja in re{evanja sporov, vsa znanja in izku{nje pa bodo kot vodje akcij, sre~anj, delavnic, skupin ... prenesli v doma~e skavtsko okolje.

Udele`enci prve in druge etape so `e prepotovali pot od Aleksandrije do Haife, Beiruta in Limassola na Cipru, pred tretjo in ~etrto etapo pa so {e Famagusta, Istambul in zaklju~ek v Pireju. Mirovnega kri`arjenja se udele`ujeta tudi dva ~lana ZTS, ^rt Borec in Ga{per Cankar.

Techuana 2001

V okviru mednarodnega tabora Techuana 2001 potekajo `e {tevilne pripravljalne aktivnosti. Velik odmev avstrijske javnosti je po`ela predstavitev akcije, na kateri so sodelovali predstavniki vseh petih organizacij, ki sodelujejo v projektu. Pred mestno hi{o v Celovcu je 26. junija cel dan potekala predstavitev projekta, pripravljene so bile razli~ne delavnice in kulturni program. Mladi udele`enci so s seboj prinesli tudi prst, ki so jo stresli v skupen lonec, vanj pa zasadili drevo, ki naj bi pognalo korenine povezanosti med skavti sosednjih dr`av. V tem duhu pa je izzvenela tudi odmevna 4-minutna reporta`a, ki so jo objavili na avstrijski nacionalni televiziji ORF v ve~ernih poro~ilih.

uvodnik

@elje

6

Poletje je ~as kartic. S taborjenja, morja, gorskih pohodov in nakupovalnih izletov. Med vsemi pozdravi in `eljami, ki pridejo na Zvezo, pa je tudi nekaj prav prijaznih predlogov za vsebino revije Tabor.

D D D D D r`a r`a r`a r`a r`a vni mnogoboj

Dr`avnega mnogoboja za murne, medvedke in ~ebelice, ki je potekal od 11. do 13. junija v Ko~evju, ni moglo pokvariti niti slabo vreme. Kljub petkovemu nalivu, saj je lilo kot iz {kafa, se je v Ko~evju zbralo ve~ kot 30 ekip. 12

vni mnogoboj

vni

vni mnogoboj

Ste se udele`ili leto{njega NOT-a? Ste vsaj sli{ali o nenavadnih vremenskih razmerah, ki so vladale na njem? Da je bilo suho, no, da ni de`evalo? Da sploh ni bilo mokro? In ste se vpra{ali, kje je ta voda, ker kar tako vendar ni mogla izhlapeti? P P P P P oso~je 99 oso~je 99 oso~je 99 oso~je 99 oso~je 99

Tiso~i otrok, ki pre`ivljajo grozote zadnje balkanske vojne so v njej ostali brez doma in pogosto tudi star{ev, in ~eprav se zdi, da dobijo s pomo~jo v obliki hrane in varnosti prav vse, to {e zdale~ ni res.

GG

GG

GG

mnogoboj GG vni mnogoboj GG

ihodnost ihodnost ihodnost ihodnost

Tabor naj bi, tako meni A.V., dal prednost individualnosti in iznajdljivosti ter se posvetil pionirskim temam. To naj bi dosegli z zmanj{anjem {tevila reporta` in opisov ter namenili prostor bolj strokovnim temam. Recimo pre`ivetju v tujem svetu, kot Himalajo, Ande, pu{~ave Afrike, Bli`nji vzhod in pragozdove imenuje A.V. Prav rad bi napisal, da se mi ideja zdi sicer dobra, vendar to preprosto ni res. O "pionirskih temah" lahko beremo v potopisnih revijah, ki jih je v Sloveniji kar nekaj, dvomim pa, da bi ve~jemu {tevilu tabornikov koristili napotki za pre`ivetje v okolju, ki ga ve~ina lahko vidi le v dokumentarnih TV oddajah. Napotki v obliki potopisov so bili vedno dobrodo{li in so {e, ideja posve~anja ve~ine strani revije temam, ki so sicer na nek na~in blizu taborni{tvu, nikakor pa slovenskemu na~inu taborni{tva, pa ni dobra.

In vedno, to si upam trditi, ko se pojavi kak{en ~lanek o prakti~nih temah, veliko bralcev re~e: "Pa saj to `e pi{e v Taborni{kem priro~niku".

Ali smo kot prostovoljci pripravljeni napraviti nekaj tudi za druge, nekoga izven taborni{ke organizacije? Seveda, saj nas k temu zavezuje prisega in zakoni. Samo prilo`nosti je bolj malo. 32 T T T T Te~aji ZT e~aji ZT e~aji ZT e~aji ZT e~aji ZT S

S S S S

Ste `e bili kdaj na kak{nem te~aju v Bohinju? Potem veste, da si na koncu te~aja vedno re~emo: "Se spet sre~amo v Gozni {oli!"

V naslednji {tevilki ^i~ev memorial Peace cruise 28 20

Tudi zato je v tej {tevilki kar sedemnajst strani namenjenih reporta`am. Dr`avni mnogoboji, tabor v Poso~ju, te~aji Zveze in {e kaj. Za vse, ki ste siti obilice fotografij in Taborove redovalnice, pa {e konec Dosjejev RD. Na strani 38 seveda.

D D D D D r`a r`a r`a r`a r`a vni mnogoboj M^ vni mnogoboj M^ vni mnogoboj M^ vni mnogoboj M^ vni mnogoboj M^

Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Urednici prilog Medo in Gozdovnik: Polona Robida, [pela Novak

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael

Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta

Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/300-0820, fax 061/13-61-477, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/guest/ljzts1/index.html.

Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3500

SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Tine

Dobro dejanje ob za~etku {ole - udele`i se krvodajalske akcije!

Tabor

Zadnji~ sem malo pospravljal in dobil v roke stare in novej{e Tabore. Nad novej{imi sem bil rahlo razo~aran. Fotografije, krite s tekstom in odrezane, spravljene na minimum oz. mo`no tudi tako fokusirane; izgubijo vso vrednost in tudi vlogo, ki jo imjo pri vsebini ~lanka. Potrudite se. Druga~e pa (priloge za M^, PP) super.

Lahko bi malo zmanj{ali razne opise, reporta`e in se posvetili kak{nim PIONIRSKIM TEMAM, ali ne? Za pravo, realno pre`ivetje v tujem svetu. Npr. Himalaja, Andi, pu{~ave Afrike, Bli`njega vzhoda in pragozdov. Dajte prednost INDIVIDUALNOSTI in IZNAJDLJIVOSTI.

Naj `ivita `enin in nevesta

[e ena taborni{ka poroka je obele`ila leto{njo pomlad. Poro~ila sta se namre~ Simona in Ale{, ki ju verjetno {e najbolj poznamo po knigi Vodnik vodi vod in pa po potovanjih, s katerih sta v~asih napisala kaj tudi za Tabor. Na poro~no potovanje sta od{la v Avstralijo (nostalgija?), upamo pa, da bosta kmalu poskrbela tudi za nov taborni{ki podmladek. Da taborni{tvo ne bo "izumrlo", sta poskrbela tudi Peter in Mojca; bodo~i ~lan dru`ine Vr~kovnik `e nabira in{truktorska znanja.

PUGY

A.V.

Simona in Ale{

Mojca in Peter

Otroci Poso~ja na svojem prvem taborjenju

Prostovoljni

Poso~je 99

Poso~je 99

tabor

Ali smo

reporta`aProstovoljni tabor

kot prostovoljci pripravljeni napraviti nekaj tudi za druge, nekoga izven taborni{ke organizacije? Seveda, saj nas k temu zavezujejo prisega in zakoni. Samo prilo`nosti je bolj malo. Eno izmed njih so lahko zgrabili vsi popotniki in gr~e, saj je Zveza tabornikov Slovenije v okviru evropskega skavtskega projekta Evrokoraki pripravila prostovoljni tabor Poso~je 99 z mednarodno udele`bo.

Od 205 prijavljenih otrok je na taboru sodelovalo 170 otrok iz ob~in Bovec, Kobarid in Tolmin. Za nemoteno funkcioniranje tabora in izvajanje aktivnosti je skrbelo 78 tabornikov, dve ~lanici osebja iz Hrva{ke in 20 iz Belgije. Programske aktivnosti so bile usmerjene k `ivljenju v naravi, orientaciji, raznim delavnicam in {portnim aktivnostim, zve~er pa so otroci posedeli okoli ognja in peli. Nekateri ~lani prostovoljnega osebja so ~istili re~no strugo hudournika v Bovcu in ~istili sobe ter urejali nabre`ino pri trdnjavi Klu`e.

Tudi skavti iz Belgije - Lenelle Francoise

Na{a naloga je izvesti projekt, katerega vsebino pripravljamo skozi celo leto, izvedemo pa ga v dr`avi, ki jo sami izberemo. Letos smo tako izbrali Slovenijo in Poso~je. Informacije smo na{li v knji`ici Evrokoraki (Eurosteps), ki je zelo uporabna za hitrej{e navezovanje stikov in iskanja mest, kjer izvajamo projekte. Lansko leto so projekt izvajali na Portugalskem, v ~asu bivanja pa so renovirali hi{e, otro{ki vrtec in igri{~e ob njem.

Letos smo sodelovali pri izvedbi delavnic za otroke iz Poso~ja, v ~asu bivanja pa smo o~istili tudi zajeten konec re~ne struge. Seveda smo se udele`ili tudi {portnih aktivnosti; spu{~anja po So~i s hidrospeedom, kanjoninga in raftinga.

Najbolj zanimivi so bili trenutki ob prihodu v tabor. Nismo razumeli taborni{kega pozdrava (mrmranja) in to jih je pozitivno presenetilo. Kasneje smo skupaj z ostalimi ~lani

Razposajenega otro{kega smeha in pre`ivljanja prostega ~asa med prijatelji denar ne more nadomestiti.

osebja navezali pristne stike in se nau~ili celo nekaj besed v sloven{~ini. Atmosfera je bila odli~na. Za osebje smo en ve~er pripravili tudi ~isto pravi koncert. V Sloveniji smo pre`iveli 7 nepozabnih dni.

Za avtobus, s katerim so pripotovali, so sami zbrali finan~na sredstva. Tudi za potovanja so ga priredili in opremili sami, v njem pa se lahko zaradi posebne priredbe pelje samo 12 potnikov.

V ~asu tabora sta vodstvo in udele`ence obiskala `upana bov{ke in kobari{ke ob~ine (slednji je imel na taborjenju tudi svojo h~i). Pozitivno sta ocenila prizadevanja tabornikov, saj razposajenega otro{kega smeha in pre`ivljanja prostega ~asa med prijatelji denar ne more nadomestiti. V obeh ob~inah je tudi sicer kar nekaj stalnih tabornih prostorov, saj lepote narave tabornike vle~ejo tudi v te predele (samo letos je tam taborilo 7 rodov). "Sodelovanje med taborniki in ob~ino je zgledno, treba pa je upo{tevati neke minimalne predpise in medsebojni dogovor. @elimo si, da bi taborni{ka organizacija za`ivela tudi pri nas," sta {e dodala. Pugy

@e udele`enci zleta v Velenju leta 1997 so pokazali, da je te`nja mladih po prostovoljnem delu prisotna. Razvijanje prostovoljnega zna~aja dela v organizaciji poteka tudi sicer, saj so vsi vodniki in vodje prostovoljci. Seveda gre pri prostovoljnem delu izven organizacije za druga~ne pogoje. Zatakne se, ko je za tak{no dejavnost potrebno pridobiti finan~na sredstva, ki so neobhdno potrebna za izvajanje tak{nega dela (prehrana, bivanje, osnovna sredstva za izvajanje dela). Teh sredstev je bilo za leto{nji tabor bolj malo. V ospredje sili dejstvo, da nas dru`ba zaenkrat {e ne sprejema kot organizacijo prostovoljcev, ki so pripravljeni pomagati drugim. To je sicer jasno zapisano v temeljnih na~elih organizacije – dol`nost do drugih, o~itno pa je, da promociji temeljnih na~el posve~amo premalo pozornosti.

reporta`a

a mesec a

Razpolo`eni udele`enci in pohvale organi- zatorju

Dr`avni mnogoboj M^ v Ko~evju

Dr`avnega

mnogoboja za murne, medvedke in ~ebelice, 11. do 13. junija v Ko~evju, ni moglo

pokvariti niti slabo vreme. Kljub petkovemu

nalivu, saj je lilo kot iz {kafa, se je v Ko~evju zbralo ve~ kot 30 ekip. V soboto, ko so se

M^-jem pridru`ili {e murni, je le {e rahlo pr{ilo, v nedeljskem jutru pa je udele`ence pozdravilo sonce. V srcih na{ih najmlaj{ih

~lanov pa ni bilo prostora za oblake in slabo voljo, saj so bili med prijatelji povezani z rde~o rutko.

Pohvala organizatorju

Organizatorji, ~lani Rodu rjavega medveda iz Ko~evja, so se na mnogoboj res dobro pripravili. Stare{ina rodu Marko Muhi~ je povedal, da so sicer imeli nekaj te`av pri dogovarjanju za {olo

Dr`avni mnogoboj M^ v Ko~evju r

v Ko~evju, zato so mnogoboj izpeljali v nekaj kilometrov oddaljeni Stari Cerkvi. Ravnatelj osnovne {ole v Ko~evju tabornikov {e ne pozna, je pa {koda, ker bi bilo tekmovanje v Ko~evju hkrati tudi promocija in prilo`nost za pove~anje {tevila ~lanov. Tovrstnih organizacij za mlade na tem koncu primanjkuje, pozna pa se tudi, da je ob~ina gospodarsko {ibka in s strani podjetij ni mo`nosti za podporo dejavnosti mladih.

Zanimive izjave

Leon Rolih – Lecko (RSR – Ilirska Bistrica): "^e se bomo {e naprej s tak{no vnemo in tako velikim {tevilom ekip udele`evali razli~nih tekmovanj bomo bankrotirali."

Emil Mumel (RZR – Zre~e): "^ast Mestne zveze Ljubljana re{uje edina ekipa iz Rodu Bi~kove skale."

Erika Gril (KR – Selnica ob Dravi): "Ko~evje sploh ni tako dale~ (poglejte na zemljevid, kje je Selnica)!"

Mnogoboj ve~ kot tekmovanje

V prostem ~asu so udele`enci sodelovali na razli~nih ustvarjalnih delavnicah. Izdelovali so izdelke iz lesa, figurice iz odpadnih cunj, lutke iz nogavic in starih rokavic. Dru`enje je tako postal enakovreden del taborni{kega mnogoboja, med prijatelji pa so se bili pripravljeni pogovarjati prav vsi. Prvi~ je bila na mnogoboju predstavljena tudi taborni{ka zlo`enka.

Izdelovali so izdelke

iz lesa, figurice iz odpadnih cunj, lutke iz nogavic in starih rokavic.

r e orta`ap mesec a

r `eporta a mesec a

Vod Medvedi prvi~ na mnogoboju

Na mnogoboju je sodeloval tudi vod iz Rodu rjavega medveda. Tudi njihov vod se imenuje Medvedi (prej so bili Zajci), vodnik pa je Bojan. Stari so od 8 do 10 let, skupaj pa so `e eno leto. Osvajajo taborni{ko znanje in so veseli, da so lahko prvi~ na taborni{kem mnogoboju skupaj s prijatelji iz vse Slovenije. Miha, Simon, Toni, Dejan, Ana in Jan {e pristavijo: "V Rogu `ivijo prijazni medvedki in sladke ~ebelice."

Za nekatere predolgo

Nekaj dni po mnogoboju je po Internetu zakro`ila polemika o dol`ini mnogoboja za medvedke in ~ebelice stare 7 in 8 let. Po mnenju nekaterih vodnikov, je razlog za neudele`bo za to starost tudi dol`ina mnogoboja. Tri dni je po mnenju nekaterih star{ev na{ih ~lanov preve~. Tekmovanje naj bi trajalo samo en dan (v soboto), prvi in tretji dan pa bi bil namenjen zabavi, ustvarjalnosti in dru`enju. Tako bi se tekmovanja kot ekipa udele`ili vsi, preostali program pa bi bil namenjen tistim, ki so dovolj samostojni in jih star{i pustijo v varstvo vodnikom za tri dni. O ideji in spremembah bo razpravljala tudi komisija za program M^.

Sodniki pripravljeni

Letos je mnogoboj potekal po novih, za udele`ence "prijaznej{ih" pravilih. [lo je za popravke ~asovnic in ocenjevanja, ki so doprinesli k la`jim pogojem tekmovanja. Kvaliteta je pomembnej{a kot hitrost in zaradi tega naj bi na mnogoboj v prihodnje pri{lo {e ve~ ekip. Sodniki so vestno opravljali svoje delo, nekaj je bilo tudi takih, ki so po sodni{kem seminarju prvi~ prijeli za karton~ke s {tevilkami.

Po mnenju nekaterih vodnikov, je razlog za neudele`bo za to starost tudi dol`ina mnogoboja.

OSEBNA IZKAZNICA

Na mnogoboju le ducat rodov

Zadovoljstva nad dobro izpeljanim mnogobojem ni skrival niti Ale{ Arko, pomo~nik na~elnika ZTS za program za vejo M^. Vremenske nev{e~nosti niso bile ovira za izvedbo tekmovanja, nikakor pa tudi ne izgovor za vse tiste ekipe, ki se mnogoboja niso udele`ile. Sicer je res, da tradicijo sodelovanja na mnogobojih goji le ducat rodov v Sloveniji, letos pa so se izneverili {e tisti, ki so v preteklih letih z udele`bo prispevali k {tevil~nej{i zasedbi. V preteklosti smo na posvetih ugotovili, da mnogoboje potrebujemo, verjetno pa ti~i razlog za majhno zanimanje tudi v izvajanju taborni{kega programa.

In {e utrinek s tekmovanja

....Kon~no smo imeli ~ast, da poka`emo na{e znanje v postavljanju {otora. Uspelo nam je in kot prva ekipa smo {otor postavili v 2,53 minute. To je bilo kar dobro, saj smo zaradi mavca na Matejevi roki morali popolnoma spremeniti taktiko postavitve. Ocene so bile dobre....

Vod Zmaji - Rod severnice, Maribor

Na~elnik rodu Aljo{a Beljan

Rod rjavi medved je nastal leta 1998 na pobudo in ob pomo~i pisarne ZTS. Delujemo na podro~ju mesta Ko~evje, kjer je taborni{ki rod z istim imenom v preteklosti `e deloval. Trenutno {teje nekaj ve~ kot 20 ~lanov in imamo dva voda M^. Z razli~nimi akcijami bi radi v rod privabili ve~je {tevilo ~lanov, hkrati pa si `elimo izobra`evati na{e ~lane na vodni{kem in in{truktorskem te~aju. Seveda je to povezano s finan~nimi sredstvi, ki pa so zelo omejena. Dobre pogoje za delo nam nudi narava, ki je v okolici res nekaj posebnega (Ko~evski Rog, Ko~evska Reka …)

r e orta`ap mesec a

a mesec a

...ali o viharnem vzdu{ju v Ajdov{~ini

Glasba v u{esih, veter v laseh pa v o~eh, pa za vratom, pa v rokavih, pa v ~evljih

...ali o viharnem vzdu{ju v Ajdov{~ini

Ste se udele`ili leto{njega NOT-a? Ste vsaj sli{ali o nenavadnih vremenskih razmerah, ki so vladale na njem? Da je bilo suho, no, da ni de`evalo? Da sploh ni bilo mokro? In ste se vpra{ali, kje je ta voda, ker kar tako vendar ni mogla izhlapeti? Mogo~e se je le potuhnila, se tiho mno`ila in ~akala na primeren trenutek, da se pojavi med ljudmi. Mogo~e na naslednji taborni{ki akciji? Mogo~e v Ajdov{~ini? Zakaj pa ne!?

Na pot skozi potop

De` se je v valovih zaletaval v vetrobransko steklo, zdaj navpi~no, zdaj vodoravno, z leve ali desne, potem pa pljuskoma od vsepovsod. De`ne zavese so zastirale pogled na pokrajino, s {e ve~jim veseljem pa cesti{~e pred vozilom. Brisalci tudi pri najve~ji frekvenci niso kaj prida zalegli. Odlo~il sem tvegati in testirati hipotezo Adamsa Duglasa - izhajajo~ iz dejstva, da je vidljivost tako ali tako nikakr{na, sem za trenutek izklju~il brisalce. Rezultat je bil osupljiv: izkazalo se je, da je vidljivost lahko tudi negativna - ~e je bila prej enaka ni~, je bilo sedaj {e slab{e!! Res pa nisem videl ni~ ve~, niti ko sem ponovno vklju~il brisalce.

Razdejanje nas obdaja

Ob prihodu se mi je odprl nadvse zanimiv pogled. Prve ekipe so se `e pripravljale na tekmovanje. Naokrog pa... lu`e in podrti {otori. In organizatorji, ki so, kot se je zazdelo, s spu{~anjem zmajev skrbeli za jutranjo zabavo. V resnici so le v hudem vetru pospravljali najbolj zdelane in premo~ene {otore. O~itno so morali biti njihovi stanovalci prvi dan {e posebej dobre volje... ^e so si privo{~ili polno~no kopanje...

r

Rezultat je bil osupljiv: izkazalo se je, da je vidljivost lahko tudi negativna

"A marine can stand everything" Toda udele`encev to ni posebej motilo. Hitro in nedisciplinirano so se podali na discipline in pokazali poznavanje lokostrelstva, postavljanja {otorov, stra`nega stolpa, signalizacije... Skrat-

ka sploh znanje vsega, kar si lahko preberemo v priro~niku “Mnogoboji”. In kot vedno so nekateri pokazali ve~, drugi manj. Tako je minil drugi dan mnogoboja.

No~no `ivljenje

Veter se je, u`aljen, da se nih~e ne zmeni zanj, z vedno ve~jo piko spotikal ob ljudi.

Ti pa so se nagrmadili v {tabcu in pri~akovali ... presene~enje. Nekaj se je pripravljalo, to je bilo o~itno. Organizatorji so v {otor `e cel ve~er prina{ali ~udne klade, pa mikrofone in zvo~nike in drugo opremo, ki nekako ne spominja na taborjenje. In potem sta se pojavila {e dva ~udna tipa in se smukala tam naokoli ... nakar sta zavzela svoje polo`aje za mikrofonom in zabava se je za~ela.

Koncert v `ivo! Na mnogoboju! Noro!

Igrala in “na`igala” Lavro, Krokodil~ke, Nirvano, vse `ivo! In kar nista in nista nehala. Minila je `e ura strahov, onadva pa {e kar in kar. In publika je u`ivala in pela in valovala in plesala. In ko se je koncert `e skoraj kon~al, sta se na stol~ek zavihtela {e dva mladca z Nothing else matters, nato pa {e veliki organizator –Andrej osebno. [ele nato se je zadovoljno raz{lo.

r e orta`ap mesec a

Koncert v `ivo! Na mnogoboju! Noro!

In organizatorji, ki so, s spu{~anjem zmajev skrbeli za jutranjo zabavo.

r `eporta a mesec a

Kreativnosti ni meja

Tretji dan je bil fizi~no najbolj naporen. Svoj dele` je seveda prispeval veter, nekaj pa tudi v prej{njih dneh, predvsem prej{njo no~, iztro{ene zaloge `ivljenjske energije. Ostalo je naredila orientacija. Ni bila sicer posebno naporna, toda gibati se je bilo vseeno potrebno...

Zato pa so “kreativne delavnice” spet motivirale tekmovalce. “Team Zvezinih Kreativcev” je pripravil delavnico vrvohodstva, izdelovanje “ri`evih `ogic”, risanje “etno” motivov, glasbeno delavnico in delavnico “po vrvi kro`e~ih in nato v zrak skakajo~ih vrtavk”. Zvito. O njih boste {e sli{ali.

Od prvotno u{ivo slabega vremena, se je zadeva skokovito izbolj{evala: de` je prenehal {e pred svitom drugega dne, oblaki so se trgali, na trenutke so se na nosovih udele`encev pojavila tudi son~na o~ala. Ostal je le veter, ki se je, najprej vihravo in nagajivo, nato more~e in nadle`no, upiral v zastave, {otore, tabornike, stavbe, rinil v o~esa, u{esa, v usta, za vrat … Tri dni se ga nismo uspeli znebiti. Na koncu smo ga pustili kar tam in od{li domov.

^rtomir

"May the Wind be with you!"

Utrinek iz kreativne delavnice

Posnemanje je prva stopnja u~enja

Ni bila sicer posebno naporna, toda gibati se je bilo vseeno potrebno...

TABOROVA REDOVALNICA

Vi ocenjujete ... mi zaklju~imo

S S S S S plo{na oc plo{na oc plo{na oc plo{na oc plo{na oc ena ena ena ena ena pr pr pr pr pr a a a a a v dobro v dobro v dobro v dobro v dobro

Vremezadostno Hranaprav dobro

Organizacijaprav dobro

Dru`enjeodli~no Te`avnostdobro

V Taborovo redovalnico so glasove prispevali udele`enci mnogoboja. TABOR si je pridr`al pravico, da povpre~je zaokro`i navzgor ali navzdol.

Na koncu smo ga pustili kar tam in od{li domov.

r e orta`ap mesec a 15

Slava najbolj{im!

Pohvala za odli~no organizacijo

Odlo~itve so moja pot sprememb

Tokrat sem se sprehodila po knjigi Richarda Bacha Polet v globine...

Nisem se utapljal v njegovo bole~ino, temve~ sem se namr{~il. “Seveda ne, Dickie. Saj nobena stvar ni~ ne pomeni.”

“Ampak zate niso prazni spomini!” Obupano si je `elel splezati na stekleni zid, naoljen z vpra{aji. “Vodni stolp! Richard, ti ve{, kaj pomeni!”

Stegnil sem roko in se dotaknil njegove rame. “Vem, kaj pomeni zame, Dickie. Toda vodni stolp ima milijone drugih pomenov, ki sem jih pustil vnemar, pomenov, ki zame niso resni~ni. Nobena stvar nima pomena, dokler ne spremeni na{ih misli ali nas samih.”

“Govori{ kot odrasli,” je rekel.

“Nobena stvar nima pomena?”

“Dokler tistega, kar se je zgodilo, ne predela{ v mislih,” sem rekel. “Vzpon na stolp ne pomeni ni~, dokler mu ne pripi{e{ pomena. Odlo~i{ se, da je bilo plezanje visoko v zrak nauk, da je vi{ina enaka grozi, in celotno `ivljenje se ti spremeni.

‘Prihodnost v vi{inah? Moja `e ne! Nikoli vi{ine, prosim, hvala!’

“Ta odlo~itev,” sem nadaljeval, “ta nauk, ki si si ga izmislil, ti razpne deset tiso~e mo`nosti prihodnosti, zbri{e deset tiso~e drugih, tudi mojo med drugim. Ni~ vi{ine pomeni nobenih letal, pomeni nobenih poletov, pomeni nobenega jadralnega padalstva, pomeni nobenega Pastirja, pomeni nobenih spominov na Dickija, pomeni nobenega odpiranja njegove je~e, pomeni nobenega jezera spominov, sredi katerega sediva.”

“Ti se nisi odlo~il, da je vi{ina enaka grozi.”

“Bilo je prelepo, Dickie! Z vrha tistega vodnega mlina je bila groza v malih ~rkah, ^UDO! pa v velikih. Pomen, ki sem si ga izbral, mi je spremenil `ivljenje: Premagaj strah in zagledal bo{ ~udesa. [e vedno dr`i.”

Zazrl sem se mu v o~i. “Sam se mora{ odlo~iti, ali moja

trenutki trenutki

resnica velja tudi zate ali pa jo zavrni kot nesmisel,” sem rekel. “Na~ela, za katera bi umrl, najvi{je dobro, ki ga poznam - so zate le predlogi, mo`nosti. Ti izbere{ in ti `ivi{ posledice. Vsak da, ne, morda, ustvarjajo {olo, ki ji re~e{ osebno izkustvo.”

Potem pa so se iz popisanih listov knjige moje preteklosti prikotalili dogodki, zapisani z velikimi ~rkami. Tisti, ki so bili

na moji poti nekak{ne prelomnice. Zakaj sem se tako odlo~ila? Kako bi bilo, ~e bi takrat rekla da namesto ne? Bi danes pisala te vrstice, ~e...?

In ali bi sploh ~utila, da mi je Pot neizbrisno zaznamovalo stopanje z mnogimi taborni{kimi prijatelji, ~e ne bi `e leta nazaj proti meni prihajalo sre~anje s tistim nepozabnim taborjenjem?...

Prijetne odlo~itve ti `elim, prijatelj, znanec, ti, ki te {e ne poznam!

Potovalni tabor skupnosti voditeljev ZSKSS Vihar upanja je bil organiziran z namenom analize dosedanjega dela in trenutnega stanja v zdru`enju, ki naslednje leto praznuje deseto obletnico, ter za~rtanju smeri za pot v prihodnje. @e ime tabora pove, da gre za mo~no prevetritev sedanjega stanja, posledica tega pa bo trdno upanje za nadaljnje delo. Moto akcije je bil "Vzgajati danes za jutri".

Poleg delavnice na potovalni skupnosti, ki se je ukvarjala z Duhovnostjo, smo taborniki v Slovenski Bistrici na zaklju~nem delu akcije v dveh delavnicah predstavili tudi projekt Evropa zate in temelje taborni{ke Duhovne razse`nosti.

Duhovni trenutek po taborni{ko

Predstavitev v sklopu akcije Vihar upanja

Vzemite

si trenutek ~asa in se zazrite skozi okno v nebo. Tako veli~astno je in ~isto, brez obla~ka. Ali ste opazili nebo ali opazujete okno? Ali ste pripravljeni pogledati skozi okno? ^e ste, potem ste na pravi poti. Na poti, da vam povem nekaj o pticah in o zvezdah in soncu. Da vam predstavim pot do njih.

Srkali smo Naravo, iskali sebe in svojo pot, svoje meje in risali svoje ob~utke.

Kartuzija @i~e. Tam smo za~eli na{o pot. [esta potovalna skupnost, sestavljena iz voditeljev ZSKSS se je ukvarjala z duhovnostjo. Ena izmed skupin si je kot izku{njo privo{~ila duhovni trenutek po taborni{ko. Kako velik izziv za udele`ence. In {e ve~ji za naju s Sovo, ki sva morala ta trenutek izpeljati. @e ve~er prej sva do enih zjutraj bedela v {otoru in `elela pripraviti nekaj dobrega. In jutro je zbistrilo misli in prineslo {e lep{e. Izku{njo za Lucijo, Janka, Tadejo, Toneta in naju. Srkali smo Naravo, iskali sebe in svojo pot, svoje meje in risali svoje ob~utke. Se umirili in prisluhnili sebi. Poslu{ali druge in z njimi delili dobrote svoje ka{~e. Do`iveli smo duhovni trenutek.

Pugy

Olbersov paradoks

Zakaj

je pono~i nebo temno? Vpra{anje zveni dokaj nenavadno, saj je jasno, da pono~i ni sipanja son~ne svetlobe v ozra~ju, pa vendar je vpra{anje na mestu. Predstavljajte si, da stojite sredi gozda. Povsod okoli vas so drevesa. Bli`ja zakrivajo tista bolj oddaljena, ta pa tista {e bolj oddaljena. Med debli bli`njih dreves vidite tista, ki so bolj oddaljena. Skratka, ~e je gozd okoli vas dovolj velik, vidite okoli sebe popolnoma zapolnjen prostor s samimi drevesi. Zdaj pa pojdimo k zvezdam, ki jih vidimo pono~i na nebu. Pravimo, da je vesolje neskon~no (ali pa vsaj dovolj veliko, da ne vidimo njegovega konca). Poglejmo zvezde in prostor med njimi. Lahko uporabite tudi daljnogled ali pa ~e ho~ete tudi najmo~nej{i teleskop, ki ga premore ~love{tvo. Pa vendar bo med zvezdami temen prostor. Zakaj tudi zvezde in galaksije, tako kot debla dreves ne zakrijejo popolnoma pogleda v »neskon~nost«?

@e leta 1826 je nem{ki astronom Heinrich Wilhelm Olbers razmi{ljal o tem paradoksu, po njem pa se ta paradoks tudi imenuje. Snov v vesolju je izvor elektromagnetnih valov oziroma svetlobe. Hladna snov seva v radijskem in mikrovalovnem podro~ju, toplej{a v vidnem, UV in rentgenskem delu spektra. Zvezde so najpomembnej{i izvori svetlobe. Sevajo pa tudi oblaki plina; veliko energije se sprosti ob eksplozijah supernov in pri mno`ici drugih procesov v vesolju. Vsa ta svetloba napolnjuje medzvezdni in medgalakti~ni prostor. ^e imamo sre~o, lahko na no~nem nebu opazujemo mno`ico me`ikajo~ih zvezd in ne`no tan~ico Rimske ceste. Nebo med zvezdami se nam s prostim o~esom zdi povsem "~rno". Na prvi pogled mora torej biti svetlobe v prostoru malo. Olbers je v okviru tedanje predstave o neskon~no velikem in neskon~no starem vesolju znal izra~unati, koliko svetlobe bi morali opaziti med zvezdami. Privzel je, da je povpre~na gostota zvezd po vsem vesolju enaka. Olbers seveda {e ni vedel za obstoj galaksij, a ra~un prav tako dobro velja, ~e si izberemo zvezde ali pa galaksije za osnovne enote izvora svetlobe. Privzel je tudi, da ni velikih sistemati~nih gibanj zvezd, in da v vsem vesolju veljajo enaki fizikalni zakoni kot na Zemlji. Po tej predpostavki in z upo{tevanjem navidezne velikosti zvezd, ki pokrivajo bolj oddaljene pridemo do rezultata, da bi moralo biti celo nebo pono~i ble{~e~e kot son~na ploskev.

Olbers je verjel, da pozna re{itev paradoksa. Vsekakor ni podvomil v svoje za~etne predpostavke, ki so se skladale s tedanjim razumevanjem vesolja, zato je predvideval, da v vesolju obstajajo veliki temni oblaki prahu, ki absorbirajo svetlobo oddaljenih zvezd. Druga teorija upo{teva meje vesolja, ki so dolo~ene s starostjo vesolja. Po doma~e povedano, vidimo lahko le toliko svetlobnih let dale~, kolikor je staro vesolje. V mladem vesolju lahko vidimo le galaksije, ki so relativno blizu. Svetloba bolj oddaljenih galaksij {e ni imela dovolj ~asa, da bi prispela do nas. Re{itev Olbersovega paradoksa se torej glasi: Nebo je temno, ker je vesolje mlado. To pa je le delno res. Upo{tevati je namre~ potrebno tudi starost zvezd, saj nobena zvezda ne gori neskon~no dolgo. Osnovne Olbersove predpostavke privedejo do paradoksalnega rezultata le, ~e bi zvezde svetile ve~ kot 1023 let. Zaloga snovi in s tem energije v vesolju pa je premajhna, da bi postalo no~no nebo tako svetlo kot povr{je zvezd ali sonca. ^e pa zvezde svetijo {ele okrog 10 milijard let, potem se dana{nja opazovanja gostote svetlobe v medzvezdnem in medgalakti~nem prostoru skladajo z ra~uni. [irjenje vesolja spremeni gostoto svetlobe le za 2- do 3-krat in ni zadosten pogoj za njeno majhno gostoto.

LUNINE MENE

v nebo

ZNANE IZJAVE

Jesensko enakono~je in hkrati za~etek jeseni bo

Otroci za prihodnost

Tiso~i otrok

, ki pre`ivljajo grozote zadnje

balkanske vojne so v njej ostali brez doma in pogosto tudi star{ev, in ~eprav se zdi, da dobijo s pomo~jo v obliki hrane in varnosti prav vse, to {e zdale~ ni res. Izguba moralnih vrednot, etni~no sovra{tvo, nasilje, psiholo{ke motnje, prestopni{tvo in zlorabe so del njihovega vsakdana.

iz prve

Skavtstvo na Balkanu ni bilo {e nikoli tako pomembno, saj i{~e na~ine vzpodbujanja miru, pravice in sprave.

Zato je Svetovna organizacija skavtskega gibanja v sodelovanju z UNICEFom in Visokim komisariatom ZN za begunce julija in avgusta v begunskih tabori{~ih v Albaniji in Makedoniji organizirala projekt "Otroci za prihod- za prihod- "Otroci za prihod- za prihodnost" nost" nost". Glavni namen projekta je ~im ve~ otrokom med 8 in 14 letom iz Albanije, Makedonije in ZR Jugoslavije, s

pomo~jo skavtov in prostovoljcev iz vse Evrope zagotoviti koristen in zanimiv izobra`evalni program. Centri za izvajanje projekta so postavljeni v begunskih tabori{~ih, vodijo pa jih posebej usposobljeni voditelji s pomo~jo skavtov iz vse Evrope.

Program v centrih vklju~uje tudi nekatere skavtske in UNICEF-ove na~i-

ne izobra`evanja, ki niso zgolj pasivni ampak so usmerjeni k temu, da posameznik prevzame odgovornost za svoj razvoj. Otroci bodo skozi igre, orientacijo, risanje, stike z ljudmi iz okolice in fotografiranjem raziskovali svoje okolje. Kasneje bodo svoja odkritja predstavili ostalim s pomo~jo ~asopisa, fotografskih razstav, radijskega programa

roke

in v otro{kem parlamentu. Pridobljeno znanje bodo unov~ili v majhnih skupinah, kjer se bodo ukvarjali z okoljem, solidarnostjo, kreativnostjo v kulturi, zdravjem in {portom ter mirom in re{evanjem sporov.

Ker so otroci prve `rtve sporov. Zato, ker moramo za otroke skrbeti, ~e ho~emo poskrbeti za lep{o prihodnost. In zato, ker bodo otroci prvi, ki bodo zavrgli etni~no sovra{tvo, predsodke in nasilje za ponovno vzpostavitev ~love{kih in moralnih vrednot.

Skupaj s tem programom poteka tudi program "Samo en dan", "Samo en dan", "Samo en dan", ki je namenjen zbiranju sredstev za izobra`evalne centre, saj stro{ki za postavitev {estih centrov zna{ajo dobrih pet milijonov tolarjev. Ideja zbiranja denarja je zelo preprosta, saj vsak, ki se odpravlja na taborjenje, pla~a tabornino {e za en dan. Tako zbran denar zveze po{ljejo v evropsko pisarno, od koder se smotrno razdeli med izobra`evalne centre.

Matija

Zakaj "Otrociprojekt za prihodnost"?

PAVLE

LE[NJAK

Poleti smo se zadnji~ poslovili od njega na ljubljanskih @alah.

Sedemnajst let je imel – gimnazijec, ko so na{o takratno dr`avo napadli tujci. Na{o domovino so hoteli narediti nem{ko, italijansko in mad`arsko. In Pavle je bil med tistimi, ki so se temu uprli in se vklju~ili v boj za svobodo. @e prvo leto boja pa so ga italijanski okupatorji odgnali v koncentracijsko tabori{~e Gonars. Od tam so ga privlekli v Ljubljano in ga pred voja{kim sodi{~em obsodili na dolgoletno zaporno kazen, ki jo je pre`ivljal v mnogih zaporih po Italiji. Ko pa je le-ta kapitulirala, so ga odgnali na prisilno delo v Nem~ijo. Ko se je vrnil v osvobojeno domovino, se je z vsem svojim mladostnim `arom posvetil obnovi prav tam, kjer je svoj boj za~el – za Be`igrad. Za~el je tudi zbirati gradivo, ki je kasneje slu`ilo za zgodovinsko knjigo o osvobodilnem boju za Be`igradom.

V Zvezi tabornikov je videl organizacijo, ki je neposredno in preprosto o`ivljala tradicijo osvobodilnega boja. Zato se je aktivno vklju~il vanjo. Najprej v Kopru, kjer je bil takrat zaposlen, nato v Ljubljani.

Deloval je v rodu Sinjega galeba in Jadranskih stra`arjev, v rodu Bi~kove skale in Sivega volka. In ves ta ~as deloval v vodstvu taborni{ke organizacije Slovenije. Predaval je v Gozdni {oli in sodeloval pri organizaciji {tevilnih taborov in zletov.

Delo z mladimi mu je postalo pomemben `ivljenjski cilj in smisel. Zato bo ostal v na{em spominu kot pokon~en mo`, ki se je znal razdajati kot plemenit ~lovek.

Sergej Vo{njak

'99 '99 '99 '99

NATE^AJ ZA CELOSTNO PODOBO

ZLETA POPOTNIKOV LETA 2002

Organizator razpisuje nate~aj za celostno podobo (slogan, znak, pesem zleta). Izbrane idejne re{itve bomo nagradili.

Predloge po{ljite ~im prej v pisarno ZTS s pripisom Ne odpiraj, PREDLOG CELOSTNE PODOBE ZLETA 2002.

SKLEP 5. SEJE STARE[INSTVA ZTS O ^LANARINI ZA LETO 2000

a) Priporo~ena ~lanarina za leto 2000 je 2.200,00 tolarjev.

b) 1000 tolarjev ostane za delo rodu, predvsem za usposabljanje kadrov, del ~lanarine, ki jo rodovi odvajajo na `iro ra~un ZTS za skupne naloge, je 1.200,00 tolarjev.

c) Tako zbrana sredstva bodo namenjena: 55 tolarjev za odgovornostno zavarovanje vodnikov in drugih funkcionarjev, 390 tolarjev za literaturo za vodni{ke in in{truktorske te~aje ter Taborni{ki vestnik, 100 tolarjev za delo obmo~nih zvez, 105 tolarjev za mednarodne ~lanarine, 50 tolarjev za materiale za promocijo in propagando, 500 tolarjev za po tri priloge MEDO in GOZDOVNIK: MEDOTA naj bi prejel vsak prijavljen M^, GOZDOVNIKA pa vsak prijavljen GG v letu 1999 - 2000.

d) ^lanarina mora biti pobrana in odvod ~lanarine nakazan na `iro ra~un ZTS do 31.12.1999. Po tem datumu bo odvod na ZTS 1.400 tolarjev.

e) Rodovi bodo lahko na osnovi prijave ~lanstva (oddani podatki o ~lanstvu na elektronskem mediju) za do 15.12.1999 prijavljene ~lane poravnali ~lanarino v dveh delih: polovico do 31.12.1999 in drugo polovico do 31.3.2000. ^lanske izkaznice se izdajo po celotnem vpla~ilu ~lanarine.

NAVODILO ZA ORGANIZIRANJE

VE^JIH DR@AVNIH IN MEDNARODNIH AKCIJ V ZTS

sprejeto na 5. seji stare{instva ZTS, Ajdov{~ina, 18.6.1999

1. DEFINICIJE

1.1.Ve~ja akcija

Ve~ja akcija je mi{ljena akcija ZTS, ki ustreza naslednjim pogojem:

• traja ve~ kot 4 dni

• v izvedbi sodeluje vsaj 100 udele`encev

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI

• pri organizaciji sodeluje z ZTS {e ena ali ve~ ni`jih organizacijskih enot, ki so pravne osebe

• planirani obseg finan~nega poslovanja presega 5 milijonov SIT.

Mi{ljene so akcije, kot so recimo zlet ZTS, ve~ja odprava v tujino, organizacija udele`be na jamboreeju itd. Vsaka taka akcija se obravnava kot enkratni projekt.

1.2.Projekt

Projekt je enkraten podvig z relativno kompleksno organizacijsko in programsko strukturo, z jasnimi in ~vrsto opredeljenimi cilji, ki ga je potrebno izpeljati z omejenimi viri, v dolo~enem ~asu, z omejenim {tevilom ljudi in ~im ni`jimi stro{ki.

Projekt:

• je vedno ciljno usmerjen - z njim `elimo dose~i nek(e) zastavljen(e) cilj(e),

• je ~asovno omejen, ima svoj za~etek in konec,

• je sestavljen iz med seboj povezanih in odvisnih aktivnosti,

• mora biti vodljiv - mogo~e ga je na~rtovati, analizirati, voditi in usmerjati k postavljenemu cilju,

• je enkraten in neponovljiv - ne more se ponoviti pod popolnoma enakimi pogoji.

2.NALOGE ZTS IN SOORGANIZATORJEV

2.1.Stare{instvo Zveze tabornikov Slovenije mora:

• dolo~iti cilje akcije, ki morajo biti v skladu s temeljnimi na~eli in metodo organizacije

• dolo~iti strukturo in okvirno {tevilo udele`encev

• oblikovati druge splo{ne usmeritve: okviren ~as akcije, na~in bivanja.

2.2.Izvr{ni odbor ZTS mora:

• pripraviti razpis za izbiro organizatorja in ga izbrati

• sodelovati v organizacijskem odboru, oziroma v projektnem timu

• organizirati programske priprave in zagotoviti potrebno osebje.

2.3.Soorganizator(ji) mora(jo):

• pripraviti okvirni pregled "ponudbe" kraja za izvedbo raznih aktivnosti

• zagotoviti prostor in njegovo komunalno ureditev (umivalnice, sanitarije, elektrika, telefon)

• zagotovi osebje za varovanje, vzdr`evanje in ~i{~enje prostora

• organizirati bivanje udele`encev in pri tem upo{tevati metodo ZTS (vodov sistem)

• sodelovati v organizacijskem odboru, oziroma v projektnem timu

• sodelovati pri organiziranju programskih priprav in zagotovitvi potrebnega osebja.

3.IMENOVANJE PROJEKTNEGA VODJE IN PROJEKTNEGA TIMA, NALOGE IN NA^IN DELA TIMA

3.1.Imenovanje Projektnega vodjo imenuje IO ZTS. Za vse ve~je akcije, ki jih organizira IO ZTS, je praviloma vodja projektnega tima eden od ~lanov IO ZTS. ^lane projektnega tima imenuje IO ZTS na predlog vodje projektnega tima. Vedno mora biti v projektnem timu vsaj

en ~lan IO ZTS in vsaj en strokovni delavec, ki je zaposlen pri IO ZTS.

3.2.Projektni tim

Projektni tim je skupina ljudi, ki je zadol`ena za izvedbo projekta. Ima projektnega vodjo, ki organizira in vodi delo ~lanov tima, ti pa so zadol`eni za izvedbo posameznega podro~ja.

^lani tima:

• se zavedajo medsebojne odvisnosti, imajo timske cilje, ki jih dosegajo z vzajemno pomo~jo

• zdru`ijo svoje mo~i, ker so zavezani istemu cilju, ki so ga pomagali postaviti

• prispevajo k uspe{nosti z izvirnostjo, talentom in znanjem, kar omogo~a bolj{e…

• vidijo konfliktne situacije kot prilo`nost za nove re{itve in kreativnost. Vsi se trudijo, da bi jih re{ili konstruktivno in hitro

• sodelujejo pri odlo~itvah, razumejo, da mora vodja sprejeti kon~no odlo~itev, kadar je treba hitro ukrepati

• cilj jim je uspe{nost tima.

3.3.Timsko delo:

• je dopolnjevanje tistega, kar ve posameznik in ugotavljanje, kaj vsi premalo poznamo

• je skupno ustvarjanje in ne potrjevanje idej enega

• tim ima cilj, ki ga vsi dobro poznajo

• ~lani sodelujejo pri dolo~anju ciljev tima

• vsak ~lan ima cilj, ki je usklajen s skupnim ciljem tima

• ne odpirajo se teme, ki niso predvidene

• dokler ni opravljeno delo celotnega tima, nih~e od ~lanov ni opravil svojega dela.

3.4.Na~in dela v timu:

• ~lani med seboj ne tekmujejo

• vsakdo pove svoje mnenje

• razli~na mnenja predstavljajo vir novih informacij, ne ovire

• razprava posameznika je omejena - vsakdo pride do besede

• poslu{ati je ravno tako pomembno kot govoriti.

4.NALOGE PROJEKTNEGA TIMA

4.1.Planiranje aktivnosti in ~asovnega poteka:

• planiranje aktivnosti

• dolo~itev trajanja aktivnosti

• izdelava terminskega na~rta

• kontrola terminskega na~rta.

4.2. Na~rtovanje stro{kov:

• ocenitev stro{kov (upo{tevati dejavnike kot so inflacija, davki, te~ajne razlike)

• izdelava prora~una (predvidi se vse prihodke in odhodke; vklju~i se vsa mo`na odstopanja ali predvidevanja)

• kontrola stro{kov.

4.3.Na~rtovanje virov:

• dolo~itev potrebnih virov (finan~nih, osnovnih sredstev, ljudi, itd.)

• kontrola virov.

4.4.U~inkovita komunikacija:

• postavitev komunikacijskega omre`ja (med ~lani tima; vodja

projekta - IO ZTS; vodja projekta - operativa, ki izvaja posamezne aktivnosti, itd.)

• zagotoviti pretok informacij

• kontrola komunikacij in pretoka informacij.

4.5.Izdelava in sprejetje poslovnika o delu tima:

• opredeli se sklep~nost

• opredeli se na~in sklicevanja sestankov

• opredeli se na~in sprejemanja odlo~itev

• opredeli se na~in sprejemanja `e sprejetih odlo~itev

• opredeli se poro~anje Izvr{nemu odboru ZTS

• opredeli se koordinacija z Izvr{nim odborom ZTS pri sprejemanju vseh tistih odlo~itev, ki bistveno posegajo v koncept akcije ali pomenijo bistveno odstopanje od prora~una projekta.

4.6.Poro~anje izvr{nemu odboru o pripravah, izvedbi priprav in o opravljenem projektu

• vodja projektnega tima mora predlo`iti izvr{nemu odboru v potrditev celotno projektno nalogo {e pred za~etkom izvajanja projekta,

• ob dogovorjenih terminih vodja projekta poro~a izvr{nemu odboru o izvajanju projekta,

• vodja projekta predlo`i izvr{nemu odboru zaklju~no poro~ilo o opravljenem projektu.

5.FINAN^NO IN MATERIALNO POSLOVANJE

5.1.@iro ra~un Celotno finan~no poslovanje projekta se vodi na posebnem `iro ra~unu ZTS, ki se odpre izklju~no za izvedbo dolo~enega projekta.

5.2.Finan~ni na~rt

Projektni tim pripravi predlog finan~nega na~rta, ki obsega:

a) prihodke:

• prispevki ~lanov (udele`encev akcije)

• predvidene dotacije

• prispevki pokroviteljev (gotovina, material, `ivila,…)

• prispevki od dejavnosti na akciji (prodaja prilo`nostnih artiklov, prihodki od gostinskih uslug, itd.)

• drugi in izredni prihodki

b)odhodke:

• stro{ki organizacije

• stro{ki prehrane

• stro{ki izvedbe programa

• stro{ki izdelave oz. nabave artiklov za prodajo

• stro{ki nabave za nudenje gostinskih uslug

• stro{ki promocije

• izredni stro{ki (REZERVA).

Vsi znani in vsi predvidljivi stro{ki morajo biti predvideni v predlogu prora~una. Vse stro{ke, ki niso bili predvideni v prora~unu se dodatno obravnava na sestanku projektnega tima in sicer preden nastanejo.

Projektni vodja (tim) je dol`an stalno spremljati uresni~evanje prora~una in o tem poro~ati Izvr{nemu odboru ZTS. Projektni tim prejme tudi kon~ni obra~un finan~nega prora~una projekta in ga posreduje v potrditev IO ZTS.

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI

'99 '99 '99 '99

Projektni tim izmed svojih ~lanov poimensko izbere ~lana, ki je odgovoren za finan~no poslovanje projekta.

5.3. Materialni na~rt

Projektni tim pripravi plan potreb po materialu v skladu z za~rtanim programom projekta. Na osnovi vrst materiala in opreme dolo~i vir, iz katerega se bo posamezna oprema ali material zagotovil. ^e oprema ali material zahtevata finan~no pokritje, se ustrezen znesek vnese v finan~ni na~rt.

Projektni tim izmed svojih ~lanov poimensko izbere ~lana, ki je odgovoren za poslovanje z opremo in potreb{~inami za izvedbo projekta.

5.4.Delitev ustvarjenega prese`ka ali izgube

Projektni tim pripravi predlog delitve finan~nega in materialnega prese`ka ali izgube.

Kriteriji za delitev dobi~ka:

• ~e se le da, se dolo~i skupni cilj (nabava tabornega prostora, Dom ZTS, oprema za te~aje, …), ~e ne, pa

• vi{ina pridobljenih sredstev sponzorjev (kot sponzorska sredstva se ne {tejejo sistemska sredstva - pridobljena od dr`ave)

• ponder: 50%

• koli~ina vlo`enega dela (na osnovi bele`ene koli~ine vlo`enega dela projektni tim dolo~i razmerje vlo`enega dela partnerjev)

• ponder: 50%.

Kriteriji za delitev izgube so odvisni od ocene, kaj jo je povzro~ilo.

Milko Okorn, na~elnik ZTS

RAZPIS ZA SOORGANIZATORJA

ZLETA ZTS 2002

1. Zveza tabornikov Slovenije bo od 2. do 11. avgusta leta 2002 organizirala 12. zlet ZTS. To je najbolj mno`i~na akcija slovenskih tabornikov, ki je obi~ajno organizirana v obliki 10 dnevnega skupnega taborjenja in je namenjena tabornikom v starosti od 15 do 20 let. Predvidevamo, da se bo zleta udele`ilo 800 tabornikov.

2. V skladu z Navodilom za organiziranje ve~jih dr`avnih in mednarodnih akcij v ZTS, ki ga je sprejelo stare{instvo ZTS na 5. seji dne 18.6.1999 v Ajdov{~ini, objavlja Izvr{ni odbor razpis za izbiro soorganizatorja zleta ZTS v letu 2002.

3. Na razpis se kot kandidati za soorganizatorje lahko prijavijo taborni{ki rodovi.

4. V prijavi na razpis mora kandidat za soorganizatorja:

• predstaviti o`jo in {ir{o lokacijo zleta in mo`nosti, ki jih ponuja za izvedbo programa

• predstaviti organizacijske potenciale (kadri, upo{tevanost v kraju, mo`no {tevilo sodelujo~ih pri organizaciji, druge reference)

• predstaviti zamisel o organizaciji bivanja, programa in vseh funkcij zleta

• predstaviti pripravljenost za sodelovanje ob~ine, podjetij in organizacij

• predstaviti in utemeljiti okvirno finan~no konstrukcijo stro{kov infrastukture in namestitve

• na kratko predstaviti kandidate za organizacijski odbor zleta.

5. Prijave na razpis je treba dostaviti na sede` ZTS do 30. oktobra 1999.

6. Prijave na razpis bo obravnaval IO ZTS in izbral najbolj ugodnega ponudnika.

Ljubljana, 5.7.1999

Milko Okorn, na~elnik ZTS

SEZNAM PREJEMNIKOV

ODLIKOVANJ IN PRIZNANJ

1999

Sprejet na 5. seji stare{instva ZTS, Ajdov{~ina, 18.06.1999

POHV POHVALA ZTS ALA ZTS ALA (pogoji: za vztrajno in uspe{no delovanje ter vestno izpolnjevanje programa ZTS, za uspe{no opravljeno pomembnej{e delo ali organiziranje taborni{ke akcije, taborjenja, pohoda, tekmovanja ali drugih aktivnosti v rodu ali {ir{e, ter za dejanja, ki pomagajo k bolj{emu delovanju organizacije)

[T.IMEPRIIMEKROJ^L. ZTSRODOOZTS

1^RTOMIRBOREC19771985ROD XI. SNOUB

2POLONA^ELIGOJ19771980ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

3JURIJHABJANI^19791986ROD GORJ. TABORNIKOV

4TINEKOLOINI19761983RA[I[KI ROD

5MAJAKRAGELJ19731980ROD PUNTARJEV

6DARKOJENKO19531971ROD SKALNIH TABOROV

7MIHALOGAR19741981ROD STRA@NIH OGNJEV

8RADOMALNAR19731990ROD DVEH REK

9MILKOOKORN19431958ROD SVOB. KAMNITNIKA

10BORUTPELKO19771984ROD GORJ. TABORNIKOV

11POLONAPETERNELJ19801985KOKR[KI ROD1.3.99

12MIHAPIRHER19761990ROD VEDRIH PRLEKOV

13TADEJPUGELJ19641974ROD BI^KOVE SKALE

14TOMA@STRAJNAR19691977ROD STRA@NIH OGNJEV

15ANDREJTE@AK19761982RA[I[KI ROD

16JURETIHELJ19721979ROD MO^VIRSKIH TULIPANOV

17IZTOKUTENKAR19691978ROD ^RNEGA JEZERA

18VOJKOVI^I^19701977ROD SO[KIH MEJA[EV

19PETERVR^KOVNIK19731979ROD JEZERSKEGA ZMAJA

POHVALA ZTS za enote POHVALA ZTS za enote (pogoji: za uspe{no opravljeno pomembnej{e delo ali akcijo, dobro organizirano taborjenje, pohod, tekmovanje ali drugo aktivnost v dr`avnem merilu)

[T.IME ORGANIZACIJEKRAJPREDLAGATELJOO ZTS

1ROD MO^VIRSKIH TULIPANOVLJUBLJANAMZT LJUBLJANA22.4.1999

2ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEVIL.BISTRICAKOMISIJA ZA PROGRAM

POSEBNO PRIZNANJE (ZAHV POSEBNO PRIZNANJE (ZAHV POSEBNO PRIZNANJE (ZAHV POSEBNO PRIZNANJE (ZAHV (ZAHVALA) ZA ne~lane - organizacije IN POSAMEZNIKE ALA) ZA ne~lane IN POSAMEZNIKE ALA) ZA ne~lane - organizacije IN POSAMEZNIKE ZA ne~lane IN POSAMEZNIKE ALA) ZA ne~lane - organizacije IN POSAMEZNIKE

(pogoji: za dejanja, ki so pripomogla k bolj{emu delovanju organizacije oziroma

Zveze tabornikov Slovenije)

[T.IME ORGANIZACIJEKRAJPREDLAGATELJOOZTS

1TURISTI^NO DRU[TVO PREMPREMKOMISIJA ZA PROGRAM ZTS

2KRAJEVNA SKUPNOST PREMPREMKOMISIJA ZA PROGRAM ZTS

3NEVENKA TOM[I^-OB^.IL.BIST.IL. BIS.KOMISIJA ZA PROGRAM ZTS

BRONASTI ZNAK ZTS BRONASTI ZNAK ZTS

(pogoji: lahko ga prejmejo popotniki ali starej{i ~lani, ki so z najmanj petletnim aktivnim delom v taborni{ki organizaciji dosegli uspehe pri vodenju in organizaciji posebnih aktivnosti ter izvajanju programa organizacije v okviru rodu ali {ir{e)

[T.IMEPRIIMEKROJ^L. ZTSRODOOZTS

1MIJABLAGAJNE19771988ZMAJEV ROD18.4.99

2VASJAKROTKO19791989ZMAJEV ROD18.4.99

SREBRNI ZNAK ZTS ZNAK ZTS SREBRNI ZNAK ZTS ZNAK ZTS

(pogoji: lahko ga prejmejo ~lani starej{i od 20 let, ki so z najmanj desetletnim aktivnim delom v taborni{ki organizaciji, uspe{nim vodenjem enot in izvajanjem programa, organiziranjem in vodenjem ve~jih akcij v rodu, obmo~ju ali v republi{kem merilu dosegli uspehe, ki so jih uveljavili v obmo~nem ali dr`avnem merilu)

[T.IMEPRIIMEKROJ^L. ZTSRODOOZTS

1KARMENKURENT19751985ZMAJEV ROD

2ANDREJRUTAR19761984ROD MLADIH BOROV

3MATJA@UDOV^19751985ZMAJEV ROD

4IGORVRHOVEC19721982ZMAJEV ROD

ZLA ZLA ZLATI ZNAK ZTS TI ZNAK ZTS TI ZNAK ZTS TI ZNAK ZTS

(pogoji: lahko ga prejmejo ~lani starej{i od 25 let, ki so z najmanj petnajstletnim aktivnim delom v taborni{ki organizaciji, uspe{nim vodenjem enot in izvajanjem programa, organiziranjem in vodenjem ve~jih akcij v republi{kem merilu dosegli uspehe, ki so jih uveljavili v obmo~nem ali dr`avnem merilu)

[T.IMEPRIIMEKROJ^L. ZTSRODOOZTS

1ALE[ARKO19691976ROD RO@NIK18.4.99

2METKABEHEK19581978ROD VESELEGA VETRA18.6.99

3VIDNOVAK19701977ROD PUSTEGA GRADU24.5.99

4HELENAURH19701977ROD PUSTEGA GRADU24.5.99

^I^'99

ZAGOTOVO BO ZAGOTOVO BO ZAGOTOVO BO

Zmaji smo se tudi letos izkazali in pretegnili na{e mi{ice, da bi TI lahko tekmoval na tako presti`nem tekmovanju kot

^I^ s TVOJO udele`bo bo. To je `e dolgoletno tradicionalno tekmovanje, ki bo letos potekalo 17. in 18. septembra 17. in septembra 17. in 18. septembra 17. in septembra v okolici Ljubljane. Natan~neje lahko TEBI `e izdamo to skrivnost in se gre{ lahko u~it na pamet teren v okolici Jezera / majhen zaselek sredi Ljubljanskega barja /. Naj ponovno omenimo nekatere lastnosti na{ega tekmovanja.

Tja boste prispeli v petek do 17. ure do ure petek do 17. ure do ure do ure, v rodni kraj pa se boste vrnili `e naslednji dan, v soboto, 18. septembra v poznih popoldanskih urah. Tekmovanja se lahko udele`ijo me{ane me{ane me{ane me{ane pet~lanske ekipe (3+2) pet~lanske (3+2) pet~lanske ekipe (3+2) pet~lanske (3+2) pet~lanske ekipe (3+2) in sicer v dveh kategorijah:

• GG 12-16 let

• PP nad 17 let ({teje se koledarsko leto)

Ekipa lahko tekmuje tudi v primeru, ko ne ustreza zgornjim zahtevam, vendar se ji odbije 200 to~k. Kako pa bo vse skupaj potekalo?

V petek popoldan bomo preverili va{e znanje topografije in vrisovanja, proti ve~eru pa se boste lahko pomerili {e v no~ni signalizaciji (Morse) in se po{alili v {aljivem tekmovanju.

V soboto se boste odpravili na pot, ki si jo boste za~rtali sami.

Na karti boste imeli podano lokacijo vseh KT in naloge, ki jih je potrebno opravljati na teh to~kah. Orientacijski pohod bo zaobsegal mrtve KT, ki bodo ozna~ene z zastavico in opremljene s perforatorjem, in seveda `ive KT, kjer boste opravljali naslednje naloge: prakti~ni in teoreti~ni test PP, test @VN, skica in prehod minskega polja, semafor, skica in opis terena, skica in opis poti, postavitev ognji{~a in priprava toplega napitka, profil terena in hitrostna etapa. ^i~ev memorial bo potekal v okolici Ljubljane, udele`ite pa se ga lahko ob vpla~ilu {tartnine {tartnine {tartnine, ki jo naka`ite do 9. naka`ite do naka`ite do 9. naka`ite do naka`ite septembra septembra na `iro ra~un 50101-678-48108 s pripisom ''za ^I^ '99''. Za hrano, no~itev in zabavo bo poskrbljeno, za udele`bo pa boste poskrbeli vi.

Vse nadaljnje informacije dobite na tel.: 662-346 (Bili- 662-346 (BiliBiljana Hacin) Biljana Hacin) Biljana Hacin) Biljana Hacin)

ali na E-mailu: Bilih Bilih Bilih Bilih @ hotmail.com hotmail.com hotmail.com hotmail.com

Na ^i~evem memorialu je obvezno ravnanje v skladu z vsemi taborni{kimi zakoni. Vse kr{ilce tega dolo~ila tekmovalna komisija nemudoma diskvalificira in odstrani s tekmovanja.

ZMAJI VABIMO!

'99 '99 '99 '99

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto

Pred odskokom

Poletje

, ki si bo po~asi nadelo jesenska obla~ila, res ni ~as, ki bi ga pravi taborniki porabili ob ~emenju za ra~unalnikom. Internet pa ima kljub vsemu svojo mo~ in tako je ekipa tabornikov od za~etka julija do konca avgusta naredila vse, da bo lahko nekje do oktobra v popolnosti za`ivel novi (zaenkrat {e neuradni) spletni servis Zveze tabornikov Slovenije – Rutka.NET.

Popolnej{o predstavitev sistema bomo pripravili v naslednji {tevilki revije Tabor, kjer boste na{li tudi ustrezne prijavnice, za zdaj pa le povejmo, da bo Rutka.NET Rutka.NET Rutka.NET Rutka.NET Rutka.NET vsem tabornikom ponudil e-po{tne usluge (po{tne predale, preusmeritve in obve{~evalne liste), rodovom bo pomagal pri spletnih predstavitvah, vzdr`eval bo doma~e strani posameznih projektov, ki te~ejo na ZTS, podprl bo taborni{ko dogajanje na IRC-u (morda nam bo uspelo priti v mre`o Scoutlinkovih IRC stre`nikov, preko katerih vsako leto te~e JOTI), predstavil Zvezo tabornikov Slovenije, Skavtsko fundacijo in {e kaj. Glavni namen Rutka.NET Rutka.NET Rutka.NET Rutka.NET Rutka.NET-a pa bo poenotenje spletne podobe slovenskih tabornikov (e-po{ta: ime.priimek @ rutka.net rutka.net rutka.net ali taborni{ko_ime taborni{ko_ime taborni{ko_ime taborni{ko_ime @ rutka.net; rutka.net; rutka.net; rutka.net; spletne strani rodov: http:// http:// http:// http:// rod.rutka.net) rod.rutka.net) rod.rutka.net), s ~imer bomo na{e delovanje v medmre`ju predstavili dosti u~inkoviteje kot doslej.

Ideja se je pojavila `e v za~etku tega leta in je zelo hitro za`ivela. Takoj je bila sestavljena ekipa, ki si je razdelila delo. Najve~ji problem je bila sestava ra~unalnika; z nekaj iznajdljivosti in nekaj stare opreme smo naredili tudi ta korak.

Veliko te`avo je predstavljala tudi izbira imena. Domeni tabor.net tabor.net tabor.net tabor.net tabor.net in tabor.org tabor.org tabor.org tabor.org tabor.org sta namre~ `e zasedeni. Tako je konec junija in v za~etku julija potekalo glasovanje za ime domene. Mo`no je bilo glasovati za naslednje predloge: sto.org (slovensko taborni{ko omre`je), rutka.net, sotor.net in tabornet.org. Elektronske glasovnice je oddalo nekaj ve~ kot 40 tabornikov, zmagal pa je, kakor ste verjetno `e uganili, predlog RutRutRutka.NET ka.NET ka.NET ka.NET ka.NET.

Po izbiri imena se je za~elo zares. 16. julija ob 16. uri in 16 minut je bil na sede`u Zveze tabornikov Slovenije na Parmovi prvi sestanek (sicer okrnjene) ekipe Rutka.NET-a Rutka.NET-a Rutka.NET-a. Miha (Samorastniki), Gaby (XI. SNOUB), Robert (RAJ), Samo (RSK) in Bubi (RAJ) smo izpilili {e zadnje podrobnosti, ki so se nana{ale na vsebino servisa; pogovori pa so rodili tudi prve rezultate. Tretji vikend v avgustu je bila namre~ v prosto-

http://www.rutka.net/

Bubi, RAJ Cerkno bubi @ rutka.net

rih K[[ (Kluba {kofjelo{kih {tudentov) organizirana delavnica, na kateri smo izdelali osnovne strani in uredili najpomembnej{e storitve, ki jih nudi rutka.net rutka.net rutka.net.

Predlog[tevilo glasov

A (sto.net):101

B (rutka.net):158

C (sotor.net):109

D (tabornet.org):152

Tokrat vas vabimo na naslednje strani:

http://www2.arnes.si/ ~ gngjvege5/ fundacija/

Doma~e strani Skavtske fundacije, na katerih lahko med ostalimi podatki

najdete tudi izjave biv{ih tabornikov (Milan Ku~an, Viki Gro{elj, Manca Ko{ir, Tone Wraber, Andrej [ifrer, Marko Volj~, Jurij [orli).

http://gaby.ed0.net/

Slovenska stran JOTI-ja (Jamboree On The Internet). Za~etek avgusta je ~as, ko morate v rodovih z mislimi `e biti pri tretjem oktobrskem vikendu, ko bo zopet potekala ta najmno`i~nej{a svetovna skavtska akcija.

Poplave Kot da bi vedeli

, kaj bo najpogostej{a nadloga leto{njih taborjenj, so na Upravi RS za za{~ito in re{evanje v prej{njem {olskem letu izvedli nagradni nate~aj na temo "Naravne in druge nesre~e – poplave". Prispevke, dva lahko preberete tudi na teh straneh, so po{iljali u~enci in dijaki, stari od 6 do 18 let.

Poplava

Poplava je ena izmed naravni nesre~, proti kateri lahko ~lovek naredi le malo. Kakor je pri{la, tako bo od{la, pravijo starej{i, a voda za sabo pu{~a opusto{enje, ki ga ~lovek odpravlja dolgo ~asa.

O poplavi sem samo bral, gledal ali sli{al, dokler nisem postal ~lan gasilskega dru{tva.

Nekega sobotnega jutra zazvoni telefon. Mama me prite~e zbudit. Hitro moram v gasilski dom, ker bo re{evalna akcija. Kaj, kako in zakaj, to bom izvedel tam. Ves nestrpen in radoveden odhitim. Med potjo sem premi{ljeval vse mogo~e, saj {e nikoli nisem bil v podobni situaciji.

Pred gasilskim domom je bilo `e kar nekaj ljudi. Vsi so nekam hiteli, povsod je odmevalo: "Daj hitro … obleci gasilska obla~ila … gremo, gremo … pritli~je je `e pod vodo … "

In `e smo bili tam. Hitro sem dobil nalogo, naj pospravim iz shrambe, nato pa z motorno ~rpalko iz~rpam vodo iz nje. Pri tej nalogi sta mi pomagala {e dva prostovoljca. Ko sem zagledal plavajo~e kozarce in posode, sem od za~udenja kar obstal, saj sem mislil, da se to vidi samo v filmih. ^asa za razmi{ljanje ni bilo. Hitro smo se lotili dela. Kozarce marmelad, kumaric, gob … smo nalo`ili v poseben ko{ in jih odnesli na varno. Takoj sem bil moker, saj je bila voda povsod. A ni bilo ~asa misliti na to. Po~asi je le za~ela upadati, ker smo ~rpali iz vseh prostorov.

Po opravljenem delu smo vse pregledali. Po tleh je bilo blato, pol metra od tal so bili sledovi vode, vse je bilo umazano . Kak{na {koda, sem pomislil. Dru`ina je razdejanje samo nemo~no opazovala, bili so prestra{eni in objokani. Za na{o pomo~ so bili hvale`ni.

Pospravili smo ~rpalke in od{li. Prvi~ v `ivljenju sem videl in spoznal, kaj lahko naredi poplava. Hkrati pa sem tudi sklenil, da bom vedno pripravljen pomagati drugim, ne le v poplavah, ampak tudi v drugih nesre~ah. Kot gasilec.

Jernej Jereb, Srednja kovinarska in cestnoprometna {ola, [kofja Loka

Poplava

Zgodilo se je nekega poletnega de`evnega dne. De` je padal iz nasi~enih oblakov v neizmerno veliki koli~ini. Posledica tega so bile seveda poplave.

Reka ni bila ve~ podobna reki, temve~ me{anici kakava in kave. V nekaterih ljudeh je vladal bes, v drugih nemir, jaz pa sem bila med tistimi, ki so si poplav `eleli in upali na nadaljnji de`. To smo bili predvsem mi, otroci. Izbrali smo si svoje opazovalne to~ke in od tam opazovali, za koliko se je dvignila vodna gladina. Nara{~anje reke je bilo sorazmerno hitro in kakavova ter kavna me{anica se je `e bli`ala obcestnim hi{am. Pod to me{anico so bili `e vrtovi hi{, njihove kleti, a sedaj se je voda lotila tudi zgornjih prostorov. V nas, otrocih, pa je {e vedno vladal vragec. @eleli smo si {e ve~ de`ja. In to se nam je tudi izpolnilo. De` je pri~el {e mo~neje padati in umazana, razpenjena voda se je za~ela lotevati tudi ceste. Voda si je `elela vedno ve~. [ele takrat smo se tudi mi otroci za~eli zavedati posledic. A bilo je prepozno. Sedaj smo upali na nekaj ~isto nasprotnega kot

Vsi so nekam hiteli, povsod je odmevalo:

"Daj hitro …

Prvi~ v `ivljenju sem videl in spoznal, kaj lahko naredi poplava.

Upali

smo, da bi se vra`ja voda zadovoljila `e z nastalo {kodo.

poprej. Upali smo, da bi se vra`ja voda zadovoljila `e z nastalo {kodo. A se ni. De` je {e vedno padal kot nor. In tako je bilo {e pribli`no dvajset minut. Nato pa je le prenehal, kakavova in kavna me{anica se je nasitila in po~asi polegla. Ljudje so imeli nekaj dela z nastalo {kodo, a na sre~o poplava ni zahtevala `rtev.

Za svoje pregre{ne misli pa smo bili otroci kaznovani. Pravijo, da se je cesta pri Mostu na So~i letos jeseni udrla zaradi tega, ker so jo izpodjedle pobesnele vode. Zaradi zapore za avtobuse na cesti smo morali u~enci v {olo dva meseca hoditi od Postaje do Mosta na So~i in nazaj pe{.

In kot nala{~ je takrat skoraj vsak dan de`evalo, mi pa smo bili vsi blatni.

Tako so nam poplave resni~no pokazale svojo mo~.

Natalija Doljak, O[ Du{an Munih, Most na So~i

Na ve~ kot polovici leto{njih poletnih taborov je voda povzro~ala hude probleme organizatorjem. Tako ni manjkalo poplavljenih {otorov, po{kodovane ali uni~ene opreme, nekateri pa so morali zaradi nemogo~ih bivalnih pogojev pred~asno zaklju~iti taborjenja. Najve~ problemov je bilo ob reki Kolpi in Krki, kjer je voda v ~asu po~itnic ve~krat prestopila bregove in povzro~ila veliko te`av tam tabore~im rodovom. Nekaj pa je bilo tudi primerov, ko je tabor zaradi obilnega de`ja zalila podtalna voda.

Pri~ujo~o fotografijo vo`nje med {otori je napravil Marko Ju`ni~ na taborjenju Rodu Kri{ke gore v [mihelu pri @u`emberku v za~etku julija. Fotografije s podobno tematiko zbiramo v uredni{tvu revije Tabor. Nekaj najbolj zanimivih bomo objavili v naslednji {tevilki.

Pugy, foto Marko Ju`ni~

Manj znane poti slovenskih gora

Pri zalo`bi Sidarta

je iz{la nova knji`ica, ki dopolnjuje zalo`bino zbirko izrednih gorni{kih vodnikov. Tokratni izbor je posve~en neozna~enim potem, brezpotjem ter la`jim alpinisti~nim vzponom.

Besedila so zasnovana enako kot v vseh Sidartinih gorni{kih vodnikih. V vsakem sestavku so najprej navedene bistvene nadmorske vi{ine. Sledi uvod v turo v katerem nas avtor besedil in izbora, se pravi avtor knji`ice Vladimir Habjan, poizku{a navdu{iti za izlet v opisovani predel gora oziroma za izbrano turo. Sledi opis celotne ture. V zadnjem sklopu pa so zbrani koristni napotki navezujo~i se na obravnavan cilj.

Danilo Cedilnik – Den je k besedilu narisal risbe, ki so nadvse koristno dopolnilo opisom. Za ve~ji estetski u`itek poskrbijo fotografije avtorja knji`ice in prvega Sidartinega mo`a Janeza Skoka.

Format je klasi~en `epni z `e znano opremo med katero sodijo tr{e platnice s prikazom raztresenosti tur {irom po slovenskem gorskem svetu.

Vsebina je razdeljena v {tiri sklope. Prvi trije vsebujejo izbor tur po neozna~enih poteh in brezpotjih glede na gorsko skupino v kateri se nahajajo (Kamni{ke in Savinjske Alpe, Karavanke ter Julijske Alpe). Zadnji sklop je namenjen la`jim alpinisti~nim vzponom. Prisotnost zadnjega sklopa z naslovom Alpinisti~ni vzponi, v knji`ici namenjeni nealpinisti~ni populaciji, pa je po mojem mnenju vpra{ljiva.

Poglejmo. Osebno sicer nisem navdu{en nad izrazom planinec, saj le ta

bolj spominja na prebivalca planine kot pa na obiskovalca gora, a tokrat naj bo. Recimo, da so planinci tisti, ki obiskujejo gore po ozna~enih poteh. Nekateri med njimi, izku{enej{i in zahtevnej{i, kdaj pa kdaj zavijejo tudi na neozna~ene poti in v brezpotja. Te bom imenoval gorniki. Ostanejo {e tisti obiskovalci gora, ki zahajajo, poleg v prej omenjene svetove, tudi v stene. Za le-te `e vemo, da so alpinisti.

Izbor neozna~enih poti in brezpotij je torej gotovo namenjen gornikom (tudi podnaslov knji`ice je gorni{ki vodnik). Izbor alpinisti~nih vzponov pa skorajda gotovo ni namenjen alpinistom. Alpinisti najdejo v knji`ici opisovane vzpone v drugih, specializiranihalpinisti~nih vodnikih, kjer so le-ti tudi predstavljeni na alpinistom ustrezen na~in (skice). Sklepam lahko le, da je izbor alpinisti~nih smeri namenjen gornikom, kar je navsezadnje razvidno tudi iz namigovanj v besedilu.

Menim, da je to najmanj neodgovorno, ~e `e ne nevarno. Pri~ujo~i izbor vzponov namre~ ne dopu{~a polovi~arstva in vsak vstop neustrezno izobra`ene in psihofizi~no nepripravljene osebe v svet sten lahko privede do tragi~nih posledic. Avtor sicer ve~krat poudarja nujnost spremstva vodnika na teh turah, toda zakaj pravzaprav sploh objavljati opise alpinisti~nih tur v gorni{kem vodniku ?

Vodnik bi predstavljal povsem zaklju~eno celoto brez zadnjega poglavja, oziroma brez zadnjih osmih tur. Zakaj torej me{ati hru{ke in jabolka ? Nekoliko dalj{e razmi{ljanje na gornjo temo z

razjasnitvijo nekaterih pojmov pripravljam za eno prihodnjih {tevilk, za zdaj pa naj bo to dovolj.

Izdelka ne bom odsvetoval tabornikom, saj so nekatere la`je ture iz prvih treh sklopov prav gotovo lahko ~isto prijetni taborni{ki izleti. ^e bi napisal, da ga ne berite, bi prav gotovo segli po njem. Tako pa vas lahko le lepo prosim, da zadnje poglavje, tudi tisti najbolj zagreti, pa~ prepustite drugim oziroma v primeru skrajnega zanimanja za tovrstne ture najprej opravite eno izmed alpinisti~nih {ol!

Albatros

recenzi j a kn j ig e

stare, lepe, taborni{ke...

TABORNIKI VSI V NARAVO

(~e{ki napev)

C Taborniki vsi v naravo, na{e je `ivljenje zdravo, hrib, polje, log, morje, G7 nudi nam zabavo pravo.

C Sre~en pri nas je vsak, pro`en njegov korak, F pesem, veselje, smeh, C vodi naj nas v uspeh, F pesem, veselje, smeh, Cvodi naj G7nas v u G7speh.

Mi vsi radi taborimo, spretnosti se vseh u~imo, delovni smo mi vsi, se `ivljenja veselimo.

Sre~en pri nas je vsak, pro`en njegov korak, pesem, veselje, smeh, vodi naj nas v uspeh, pesem, veselje, smeh, vodi naj nas v uspeh.

Primo`

Med prvomajskimi prazniki sem `e od nekdaj rad pobegnil v Bohinj. V~asih smo "preizku{ali" na{ stalni taborni prostor v Ukancu, a so nas naravovarstveniki iz Triglavskega narodnega parka od tam uspe{no pregnali. Letos se mi je po nekajletni su{i znova ponudila prilo`nost pre`iveti nekaj pomladnih dni ob Bohinjskem jezeru.

[e toliko bolj sem bil zadovoljen, ker so me medse povabili in{truktorji, saj sem se nadejal, da bom ob ve~erih sli{al in tudi zabele`il kar nekaj novih pesmi.

Ve~eri so bili res bogati z razli~nimi pesmimi. Besedila smo bolj ali manj poznali , kot se za stare taborni{ke ma~ke spodobi, s posluhom smo se trudili po najbolj{ih mo~eh. Glasbena spremljava je tudi bila, in to kak{na! Kitaram se je pridru`ila {e ritem-sekcija, tako da je bilo res u`itek poslu{ati.

Ko sem po te~aju poslu{al posnetke prepevanja, da bi na{el kako primerno pesmico za v tabor, sem opazil nekaj nenavadnega: Ve~ino pesmi smo peli vsi. Pri tistih, bolj lokalnih, ki jih nekateri nismo poznali, smo se trudili vsaj z refrenom. Skoraj nezasli{ano se mi je zdelo, ko je pri eni, vsaj meni najbolj znanih taborni{kih pesmi, zbor~ek upadel na le nekaj glasov. Malo sem poizvedoval in ugotovil, da v nekaterih rodovih te pesmi enostavno ne poznajo! Zato si, ~eprav je objavljena v pesmarici Tam ob ognju na{em, nemudoma zaslu`i objavo!

In Sonce je prekrila megla

(pa ne za dolgo) opazovanje Son~nega mrka v dru`bi

Alja`evega stolpa

Evforija

, ki je zajela prebivalce Evrope ob novici, da bodo lahko za nekaj trenutkov opazovali {e eno ~udo narave, se je najbr` `e polegla. Tistega dne, 11. avgusta, so se kolone vozil valile proti Prekmurju, na stojnicah so poleg o~al prodajali pivo in kranjske klobase. Na drugi strani Slovenije so se bodo~i in{truktorji pripravljali na potep. In midva, da bova mrknila – v kraljestvo Zlatoroga.

Ob ~etrti uri zjutraj je bila {e tema. Ob~utek mraza in mokrote, saj je ravno prenehalo robantiti z neba. A greva? Kak{no je vreme? Temno. Ja ~e sva rekla, potem bova to tudi izpeljala. In `e sva se zvijala po ovinkih in poskakovala po preluknjanem makadamu. Za ovinkom je ~akala prva ovira – ~ez cesto podrta smreka. Jekleni konji~ek je obmolknil in za{umele so visoke poklju{ke smreke.

Pot navkreber ni bila niti malo prijazna, saj naju je spet spremljal de`. V mislih sem preklinjal svojo trmo in se prepri~eval – na Vodnikovi ko~i bo `e sijalo sonce ({e pred mrkom). De` se je res spremenil v visoko obla~nost, midva pa sva po`irala vi{inske metre in si postavila nov cilj – ko~a na Planiki. Tam se bova odlo~ila, kje bova "mrknila". Pa sva kar v ko~i ob obilnem zajtrku (beri ve~erja prej{njega dne). K sre~i so naju kmalu zbudile "lovske" zgodbice nekega Slovenca, ki je iz trme prilezel na goro samo zaradi tega, da se bo v svojem kraju lahko bahal – bil sem na Triglavu, videl sem morje, pa Avstrijo…

Samo spogledala sva se in se v naslednjem trenutku pognala kvi{ku – proti vrhu. Na malem Triglavu sva se prvi~ "organizirano" zazrla v sonce. Filtri so nama pri~arali prelep pogled na umirajo~e sonce, in v `elji, da ob najve~jem mrku stojiva na vrhu, sva {e bolj pospe{ila korak. Kako spokojno je o~ak vabil v svoje naro~je tiste, ki so bili zadovoljni z dru`bo vetra, ob~asnih meglic in veli~astnega razgleda.

Na vrhu nas je bilo kak{nih petnajst – od vseh vetrov. Nekaj ^ehov, trije Italijani, avstrijski par in mi. Tisti, ki smo si `eleli pristnega stika z naravo in ~ude`i, ki jih ponuja. ^ude`e, ki jih tisti s pravimi filtri opazimo vsak dan, vsako minuto. Ni nam bilo mar, ali se ta ~ude` imenuje mrk ali korona ali prstan, u`ivali smo v vsem kar nas je obdajalo; dose`enem cilju, dru`bi prijateljev, jasnemu pogledu, preizku{anju samega sebe. Sprejeli smo darove Narave.

In pomisli, darovi narave so zastonj, samo opaziti, zau`iti in shraniti jih je treba – v pravem ~asu na pravo mesto.

Pugy

reporta`a

dosjeji RD: KAR JE PREVE^, JE PREVE^ (4)

SPET V TA SMRAD ...

PI[E: MALUS RI[E: [EKI

P[[[T, TAM SO ANARHOGOZDOVNIKI!!!

BRATJE, SESTRE, ZA NAMI JE NOVA USPE[NA AKCIJA!

SKAVTSKI FIRER JE NA[!

... DA SPREJME NA[E POGOJE!

KAJ RES?!

KAJ ...

TI[INA! TAKO BOMO SKAVTSKO SODRGO PRISILILI ...

ZAKAJ TO DELATE?! SAJ STE VI ZA^ELI!

NE NISMO!

JA PA STE, HOTELI STE NAS UNI^ITI!

PA KAJ!!! VI SPLOH NISTE SKAVTI!

VI TUDI NE! KATASTROFA STE!

BOSTE @E VIDELI, RDE^A DRHAL!

AMPAK SMO PA V WOSMU!

TI[INA, ^RNUH!

IN? FEMI-SKAVTINJE SO PA V WAGGGSU!

DOVOLJ IMAM TEH RUTI^ARSKIH SPLETK ...

JAZ TUDI. GREVA NAZAJ V POKOJ!

@ivahno poletje na te~ajih v Bohinju Ste

`e

bili kdaj na kak{nem te~aju v Bohinju? Potem veste, da si na koncu te~aja vedno re~emo: "Se spet sre~amo v Gozni {oli!" ^e {e niste bili, si preberite nekaj razglednic s poletnega dogajanja v viru znanja, novih prijateljstev in zabave.

Uvodni vodni{ki te~aj in te~aj orientacije in topografije

Na uvodnem te~aju je sodelovalo 17 udele`encev prete`no iz Primorske. Nekateri bodo~i vodniki so bili taborniki `e nekaj let prej. Na te~aju so sodelovala tudi tri dekleta iz Se`ane, kjer bodo v naslednjem {olskem letu ponovno o`ivili taborni{tvo. Te~aj je zaznamoval predvsem dvodnevni potep. Udele`enci so se skupaj s Pugijem, Eriko in Markom podali z gondolo na Vogel, od tam pa v dolino mimo Kne{kih Raven. Po bivakiranju in kuhanju gola`a smo v vasi Kne`a po~akali na vlak, ki nas je pripeljal nazaj v Bohinjski kot.

Na te~aju topografije in orientacije je sodelovalo 16 te~ajnic in te~ajnikov in imeli so se prav lepo. Sicer je imela ena te~ajnica smolo, ker si je drugi dan zvila nogo (pa ravno na napa~nem te~aju), dva pa na koncu te~aja nista opravila. Na te~aju je sodelovala tudi udele`enka iz planinskih vrst. Te~aj je bil zopet izveden na visoki ravni, za kar gre zahvala predvsem Du{anu Petrovi~u. Dokaz za njegovo anga`iranost na tem podro~ju je tudi nov priro~nik Orientacija.

Gozdna {ola je "IN" Gozdna {ola je "IN" te~aj

In{truktorski te~aji

V sredini avgusta je Gozdna {ola drugi dom bodo~ih in{truktorjev. Temeljni in nadaljevalni te~aji vsako leto privabijo najve~ udele`encev. Pa ne samo zato, ker je kriterij za registracijo opravljen te~aj. Predvsem zato, ker se o njih {iri dober glas (fotografija pove vse). Tim trenerjev te na te~aju namre~ opremi z vsemi znanji, ki so potrebni za dobrega, u~inkovitega in uspe{nega vodjo.

Opreme `eljnih je bilo letos sicer za odtenek manj (skupaj 90 te~ajnikov), je bilo pa na te~ajih v povpre~ju ve~ deklet kot fantov. Kdo pravi da taborni{tvo ni za dekleta?

Igra Son~ni `arki

Igralci v koloni (4, 5 igralcev) so son~ni `arek. Ve~ `arkov sestavlja sonce in okrog sonca kro`i satelit (igralec). Satelit potreplja zadnjega igralca v enem od `arkov in mu pri{epne “za mano” ali “proti meni”. Takrat mora cel `arek ste~i okrog sonca v imenovani smeri na svoje mesto. Kdor prite~e zadnji, je naslednji satelit.

te~aji ZTS

Podelitev in{truktorskih nazivov

Med obema {olama je potekala tudi tradicionalna podelitev in{truktorskih nazivov. Dobitniki nazivov so se najprej podali na pot, na kateri so na zanimiv na~in s prijatelji prehodili in{truktorsko pot . Od prvih dni z rutico okoli vratu, do dana{njih dni je preteklo precej ~asa, bilo pa je tudi precej spominov na skupne in{truktorske te~aje. Ivo [tajdohar in Emil Mumel sta dobila naziv In{truktor III. stopnje, dobili smo pet novih in{truktorjev II. stopnje, komisija za vzgojo in izobra`evanje odraslih pa je imenovala tudi 38 in{truktorjev I. stopnje – vodij v rodovih.

Izjava te~aja iz vegetarijanskih logov: danes je prvi dan, ko kon~no nisem dobila koren~ka za kosilo. Torej le ne bom pri{la domov oran`na.

Tudi letos je v Gozdni {oli potekala poletna lokostrelska {ola. Kot v preteklih letih so se v njej izobra`evali novi kadri lokostrelske in taborni{ke organizacije in sicer za vaditelje in u~itelje. Obe organizaciji sta bogatej{i za tri nove u~itelje in trinajst vaditeljev lokostrelstva. Privla~nost leto{nje {ole, `e dvajsete po vrsti, je bil tradicionalni izpopolnjevalni te~aj, ki ga je vodil `e sedmo leto ameri{ki trener

Antony Murawski, eden izmed petih in{truktorjev na svetu s priznano najvi{jo licenco pou~evanja.

te~aji ZTS

Poletna {ola pa je bila zaklju~ena s tekmovanjem 900 krogov za pokal Alpinum, ki je {tel za to~ke Slovenskega pokala. Pokal Alpinum so osvojili ~lani LK Ilirska Bistrica.

Frane, foto Brane [tefan~i~

Najte`je se je nau~iti ostrega pogleda in mirnega dr`anja loka

Vsi v vaditeljskem in u~iteljskem te~aju so ve~ji del te~aja streli{~e zamenjali z u~ilnico pod vedrim nebom

Po opravljenem pisnem in ustnem izpitu {e fotografija za spomin

Drage tabornice in taborniki!

Kot verjetno `e veste, smo taborniki ustanovili Skavtsko fundacijo z namenom, da nam bo ta ustanova pomagala pri rasti in razvoju taborni{ke organizacije v Sloveniji. Da bomo lahko dosegli zastavljeni cilj, to je oblikovanje 8 – 10 tabornih centrov v naslednjih 10 letih, si moramo vsi v organizaciji prizadevati k uresni~itvi tega cilja in s tem po svojih mo~eh prispevati k zagotavljanju pogojev za na{e delo. Vsako leto taborniki organiziramo letna taborjenja za blizu {est tiso~ mladih. To pa zahteva organizacijo skoraj sto taborjenj {irom po Sloveniji. Ve~ino tabornih prostorov taborniki najemamo. In ker `elimo tudi v prihodnje organizirati taborjenja in ker ocenjujemo, da bo v prihodnje vedno manj primernih tabornih prostorov, `elimo pridobiti v last ~im ve~ ustreznih tabornih prostorov.

Ker pa so za uresni~itev tega cilja potrebna velika sredstva, vas vabimo, da po svojih mo~eh pomagate sedanjim in prihodnjim mladim rodovom, da bodo mladi po~itni{ki ~as pre`ivljali v naravi in ob~utili in do`iveli naravo v vsej njeni lepoti.

Vsak va{ prispevek, {e tako majhen, bo prispeval k uresni~itvi na{ega skupnega cilja in uresni~itvi {tevilnih programov taborni{koskavtske organizacije.

"Zrno do zrna poga~a, kamen na kamen pala~a!"

Svoj prispevek lahko naka`ete po prilo`eni polo`nici na `iro ra~un {t. 50102-678-709559.

"Za hitrej{i razvoj in vklju~itev ~im ve~ mladih v taborni{ko-skavtsko gibanje."

Leto{nje

poletje je postreglo z obilnimi padavinami in poplavljenimi tabori, tako da so se taborniki vode na vso mo~ izogibali. Vendar je voda in pojavi povezani z njo na svoji naravni poti tako zanimiva in nepredvidljiva, da ji namenjamo {e nekaj vrstic.

@vepleni izvir v soteski Trebu{~ice

@vepleni izvir v soteski Trebu{~ice

^e vas raziskovalska `ilica ponese v konce

Idrijskega hribovja in Trnovskega gozda, ne smete izpustiti zanimive soteske potoka Trebu{~ica. Vanjo se s planote Vojsko in Govci zlivajo potoki, ki na svoji poti v strmo sotesko ponujajo pre~udovite urice opazovanja razli~nih slapov (najbolj zanimiva sta slapova Ga~nik in Pr{jak). Poleg tega je soteska znana tudi po kamnitem mostu v soteski Trebu{~ice, manj{ih jamah in ~isto pravem `veplenem izviru. Pojav izvira geologi pripisujejo `vepleni `ili v notranjosti hriba.

^e vas raziskovalska `ilica ponese v konce Idrijskega hribovja in Trnovskega gozda, ne smete izpustiti zanimive soteske potoka Trebu{~ica. Vanjo se s planote Vojsko in Govci zlivajo potoki, ki na svoji poti v strmo sotesko ponujajo pre~udovite urice opazovanja razli~nih slapov (najbolj zanimiva sta slapova Ga~nik in Pr{jak). Poleg tega je soteska znana tudi po kamnitem mostu v soteski Trebu{~ice, manj{ih jamah in ~isto pravem `veplenem izviru. Pojav izvira geologi pripisujejo `vepleni `ili v notranjosti hriba. 40

Do `veplenega izvira pridemo pe{ po strmi poti z glavne ceste (ka`ipot). Ko pridemo do potoka ga moramo pre~kati (po skalah ali bosi) in na drugi strani ob bregu takoj za~utimo vonj po `veplu. Nos nas pripelje v bli`ino "jezika", po katerem se izliva `veplena voda. Poleg ostrega kiselkastega vonja nas na prisotnost `vepla opozorijo tudi obeljena tla na mestu izliva. Ob cesti so vzdol` cele soteske ka`ipoti tudi za ostale znamenitosti.

narav a

Pugy

Izvir

Novosti zalo`be ZTS

Orientacija in topo- grafija

Po skoraj dveh desetletjih smo dobili nov, raz{irjen in dopolnjen priro~nik Orientacija, po novem imenovan Orientacija in Topografija. Dva ponatisa in skupna naklada 12.000 izvodov ka`ejo, da je priro~nik predstavljal nepogre{ljivo literaturo tabornikom, planincem in drugim pri gibanju po terenu s pomo~jo karte in kompasa, pripravljanju na orientacijska tekmovanja, kot literatura na vodni{kih in specialisti~nih te~ajih ter tudi pri nekoliko bolj poglobljenem spoznavanju topografije in osnov kartografije. Osnovna na~ela orientacije in topografije so sicer v teh letih ostala nespremenjena, vendar so se v tem ~asu zgodile velike spremembe na podro~ju kart, ki so nam na voljo pri orientaciji. Prav tako se je pove~ala ponudba kompasov in busol, pojavili so se novi tehni~ni pripomo~ki (GPS). Spremenila so se orientacijska tekmovanja. Poleg teh novosti, ki so vklju~ena v priro~nik, so prenovljena tudi ostala poglavja; odpravljene so strokovne nedoslednosti iz prve izdaje, poglavja so razporejena nekoliko bolj sistemati~no, nekatere slike so nadome{~ene z novej{imi, nov je klju~ topografskih znakov. Priro~nik je dopolnil Du{an Petrovi~, pri pripravi slik je sodeloval Bla` Grapar, nove skice pa je narisal Ga{per Jakopin.

Vsi, ki se odpravljate na ROT, si nov priro~nik pravo~asno priskrbite, saj bo pri topografskem testu potrebno poznati nove topografske znake!

Vodnikova knji`ica in dnevnik

@e kar nekaj ~asa je, odkar v Zadrugi ni bilo mo~ dobiti vodnikove knji`ice. V avgustu je iz{la nova, lep{a in vodniku bolj prijazna in uporabna – zdru`ena z vodnikovim dnevnikom. Lep{i je `e zunanji videz, saj ju krasi barvna naslovnica, poleg tega pa spiralna vezava omogo~a la`je pisanje podatkov in povzetkov na~rtov vodovih sre~anj. Obrazci so prilagojeni potrebam vodnika in usklajeni z obrazcem Letni na~rt dela z vodom, tako da skupaj predstavljata nepogre{ljiv pripomo~ek za vsakega vodnika. Udele`enci vodni{kih te~ajev dobijo knji`ico v kompletu literature.

Dve novi lokostrelski knjigi

Lokostrelstvo je ena izmed osnovnih ve{~in v na{i organizaciji. Kako ne, saj se vedno hvalimo, da je slovensko lokostrelstvo iz{lo prav iz na{e organizacije. Delo Slovenske lokostrelske {ole pa {e vedno poteka v na{i Gozdni {oli. Skoraj pred dvajsetimi leti smo bili zalo`niki prvega slovenskega lokostrelskega priro~nika. Ob njem so v okviru Slovenske lokostrelske {ole iz{li do sedaj {e trije drobni zvezki z lokostrelsko tematiko.

Med po~itnicami pa smo dobili popravljen in dopolnjen ponatis taborni{kega priro~nika Osnove lokostrelstva. Na 96 straneh nam prina{a vse tisto, kar naj bi bodo~ega lokostrelca pripeljalo do pravilnega strela in do prvih rezultatov. V knji`ici je osnovno gradivo o tem lepem {portu tudi za vse tiste, ki morajo v svojih vodih poskrbeti za pripravo ~lanov na taborni{ki mnogoboj. V njej pa je {e mnogo drugih drobnih nasvetov, ki prav pridejo preden se odlo~imo kupiti svoj prvi lok in z njim spro`iti svoje prve pu{~ice.

Za potrebe lokostrelske {ole pa je iz{el droben zvezek z naslovom Poljsko lokostrelstvo. V njem na 40 straneh avtor Armin Henkel opozarja, na kaj vse moramo paziti pri terenskem na~inu streljanja. Knji`ica je dobrodo{la poleg udele`encev lokostrelske {ole, tudi za vse tiste, ki se pripravljajo oziroma sodelujejo v vsakoletnem taborni{kem lokostrelskem turnirju Zlata pu{~ica.

reporta`a te~aj bivanja v naravi

Za~elo se je z de`jem, kon~alo s soncem Za~elo se je z de`jem, kon~alo s soncem

Devet

udele`encev iz vse Slovenije, ve~inoma iz Primorske, je pre`ivelo slab teden dni na bivakiranju v okolici ^ate`a. Pri{li so na te~aj bivanja v naravi, ki je bil oplemeniten z osnovami pionirstva.

Presene~enje je bilo za te~ajnike pripravljeno `e takoj na za~etku. Na zbirnem mestu v ^ate`u jih je ~akal le zemljevid in udele`enci so morali sami poiskati kraj te~aja - bolje re~eno zara{~en travnik. Takoj po prihodu so o~istili teren in si postavili bivake, v katerih so kasneje pre`iveli vse ostale dni. Vsaj mislili so tako, saj jih je `e prvi ve~er ~akalo novo presene~enje, tokrat s strani matere narave. "Prvo no~ nas je opralo pod {otorkami, saj je zelo mo~no de`evalo. [otorke so pu{~ale, saj smo bivake naredili slabo. ^isto vse smo morali potem podreti in narediti znova!" so povedali te~ajniki. Rado, vodja te~aja, se je ob tej izjavi samo zasmejal in dodal, da je bilo to kot po naro~ilu. Vplivalo je na skupinski duh in `e takoj so lahko te~ajniki preizkusili metodo "na napakah se u~imo".

Toda to je bil {ele za~etek. Marsikaj zanimivega so izvedeli udele`enci v nadaljevanju. Pa ne samo izvedeli, temve~ tudi in predvsem preizkusili, saj je teoreti~ni razlagi teme vedno sledil prakti~en prikaz. Za devet te~ajnikov je skrbelo kar pet mentorjev, ki so sproti prilagajali tematiko glede na raven predzna-

nja. Formalno je deloval vodov sistem, v glavnem pa je moral skrbeti vsak zase. Vsega, kar so se nau~ili, tukaj ne bi mogli na{teti, omenili bomo le nekaj najbolj zanimivih tem.

Posku{ali so zakuriti ogenj z lupo in na glavo obrnili teorijo "kjer je dim, je tudi ogenj". Sedaj se glasi "dim je, ognja pa ni!" S pomo~jo v`igalic so nato spoznali razne tipe ognjev in ognji{~. Slednje je bilo {e posebej pomembno, saj so si vsak dan kuhali na ognji{~u - v ~asu te~aja so zadi{ale ribe iz odsevnega ognji{~a, teknili sta ri`ota in gola`, zelo lepo se je spekla pica. Skuhali so tudi ~aj iz rastlin, ki so jih sami nabrali.

Naredili so nekaj pionirskih objektov: orodjarnico, most ~ez reko, strani{-

~e, mizo, postavili so jambor, najzanimivej{e pa so bile taborne statve. Na bivakiranju nas sedaj ne bo ve~ `ulilo, pikalo in bodlo, ko bomo hoteli spat, ker si bomo lahko v pol dneva naredili taborne statve in z njimi izdelali pravo `imnico iz trave. Brez vrvi v pionirstvu skoraj ne gre, zato je bilo veliko pozornosti namenjene njenemu spoznavanju in predvsem uporabi. Spoznali so razne tipe vrvi, ki

To je te~aj bivanja v naravi z osnovami pionirstva. Cilj te~aja je, da se udele`enci nau~ijo, kako si s svojim znanjem, izku{njami, kreativnostjo, idejami in danimi sredstvi v naravi ustvarijo ~im bolj{e pogoje za bivanje. Taborniki tak{na znanja potrebujemo, saj precej na{e dejavnosti poteka v naravi.

jih lahko kupimo v trgovini, in njihove dobre in slabe lastnosti. Ker se mora{ v naravi v~asih znajti brez vrvice iz trgovine, so tudi sami izdelali vrv. Najprej se dolga trava "posvaljka" med dlanmi, nato ve~ teh trav prepletemo med seboj in nazadnje vrv zave`emo in uporabimo.

sta pesek in mivka," so povedali fantje, ki so v bli`njem potoku umivali posodo od kosila. Celo WC so bolj malo uporabljali, {e ta pa je bil narejen tako, da so ga hitro lahko prestavili, da se na enem mestu ne bi nabirala prevelika koncentracija - saj veste ~esa.

Te~aj pa se {e zdale~ ni zaklju~il z zadnjim dnem bivakiranja. Udele`enci bodo morali med letom pod nadzorom mentorja opraviti projekt. Ti so izbrani tako, da ve~inoma obsegajo posredovanje znanja naprej, na druge ~lane v rodu. Bolj za {alo kot zares pa so se

Spoznali so sodobne izdelke za bivanje v naravi (astro folija, {otorsko krilo, bivak vre~a), {tevilna bolj ali manj znana orodja, od{li so na kraj{i izlet, kjer so iskali primerne prostore za bivakiranje. Zanimiv, predvsem pa suh in udoben bivak iz dveh {otork lahko naredimo tudi na tak na~in.

Postavili so tudi ve~ bivakov iz naravnih materialov.Vanje so vlo`ili veliko truda, kar pa se je na koncu obrestovalo. Udele`enci so svoje bivake izdelovali celo popoldne, ko pa so bili zve~er narejeni, je vodstvo te~aja sklicalo zbor. Povedali so, da ima vsak te~ajnik dvajset sekund ~asa, da vzame najnujnej{e, da bo lahko prespal v bivaku. Marsikdo je poleg spalne vre~e zgrabil tudi sekiro, saj je vedel, da ga zna {e kje `uliti, ker ni dobro pripravil le`i{~a.

Dodajmo {e to, da so mentorji ves te~aj poudarjali ohranjanje narave in bivanje v so`itju z njo - za zgled na te~aju niso uporabljali detergentov in ~istil.

"Najbolj{e ~istilo za pomivanje posode

na seznamu resnej{ih projektov zna{li tudi trije zabavni:

1. izdelaj vodo v prahu (doda{ vodo in dobi{ vodo);

2. na dveh hektarih gozda poberi vse klope, da bo teren bolj varen za naslednji te~aj;

Rado Malnar, vodja te~aja: Ta te~aj se od svojega predhodnika @VN te~aja razlikuje v mnogih stvareh. Prvi~ je te~aj postavljen res ~isto v naravo, kamor tudi sodi. Poleg tega je bil prej{nji te~aj bolj predstavitev tega, kaj se da v naravi po~eti, tukaj pa se vsega zelo prakti~no u~imo. Od udele`encev pri~akujem to, da bodo osvojena znanja posredovali naprej, v rodove in da bodo pomagali vodnikom pri njihovem delu. Pohvaliti moram udele`ence in seveda mentorje, ker smo se res dobro ujeli: Majo, Andreja, Tadeja, Frenka in Tino

3. skuhaj dva litra klopnega `ganja - po doma~e klop~evca.

TINE , foto: Rado, Tine

reporta`a

Nove ~lanice

Svetovna organizacija je sprejela nove ~lanice: ALBANIJA ALBANIJA ALBANIJA ALBANIJA je `e bila ~lanica WOSM-a v letih 1929 do 1939, skavtstvo pa se je za~elo ponovno o`ivljati v letu 1991. Leta 1994 in 1996 so uspe{no organizirali dva dr`avna zleta, v zadnjih treh letih pa so klub gospodarskim in drugim problemom uspeli razviti nacionalni program vzgoje in izobra`evanja vodij in sodelovali v mirovnih projektih. Zveza skavtov Albanije (Besa Skaut Albania) ima trenutno 1.150 ~lanov.

BUTAN BUTAN BUTAN (dr`ava ob vzno`ju Himalaje) je za~el svoj skavtski razvoj v poznih 70-ih letih, ko so bili vzpostavljeni prvi stiki s sosednjimi indijskimi skavti. Ideja se ni prijela, dokler niso bile ustanovljene prve enote v dr`avi. Leta 1991 so organizirali prvo sre~anje, ki je postalo s podporo vlade tradicionalno. Leta 1996 je bil skavtski sistem dela vklju~en v {olskega in le-ta danes razvija skavtstvo na dokaj formalnem nivoju. Zveza skavtov Butana (Bhutan Scout Tshugpa) trenutno {teje 1.145 fantov in deklet, razvoj pa zavirajo geografski pogoji (slaba cestna in `elezni{ka infrastruktura).

Svetovna skavtska konferenca

v Durbanu je za nami, s tem pa tudi proces oblikovanja izjave o poslanstvu. Ta dogodek predstavlja mejnik v razvoju skavtske organizacije kakor tudi zaklju~ek skoraj deset let trajajo~ega procesa oblikovanja prenovljene, mladim uporabne izjave o poslanstvu. Z njo bodo organizacije pri svojih ~lanih lahko {e bolj poudarjale ob~utek pripadnosti organizaciji in zavezanosti k temeljnim na~elom gibanja. Izjava o poslanstvu bo u~inkovito orodje za predstavljanje organizacije navzven, dokument pa bo pomemben tudi za pripravo strategije razvoja organizacij ~lanic k u~inkovitej{emu izvajanju poslanstva gibanja.

Sicer pa je na konferenci sodelovalo 640 delegatov iz 116 dr`av (od trenutno 153 mo`nih), skupaj z opazovalci in osebjem pa je bilo na konferenci skoraj 1.000 udele`encev.

To je bila po predhodnih 34-ih prva konferenca v Ju`ni Afriki in tretja v Afriki nasploh.

Poleg izjave o poslanstvu so delegati po statutarnih dolo~ilih izvolili {est novih ~lanov in podalj{ali mandat {estim starim ~lanom svetovnega skavtskega komiteja. Med ~lanice WOSM-a so sprejeli {e pet novih ~lanic, med njimi tudi Bosno in Hercegovino in Albanijo. S tem se je kon~al 10 let trajajo~ proces vklju~evanja 15-ih evropskih dr`av, ki zaradi politi~nih razlogov niso bili ~lani svetovne organizacije. Tako v Evropi ni ve~ dr`ave, ki ne bi bila ~lanica mednarodne skavtske bratov{~ine.

Na konferenci so podelili tudi priznanja (Bronze wolf award), ki so ga dobili ~lani organizacije za izjemen doprinos in prizadevnost na svetovnem nivoju. To

Tadej Pugelj

je tudi edino priznanje, ki ga podeljuje komite svetovne skavtske organizacije. Ob tej prilo`nosti je zalu`nim ~lanom in organizacijam priznanja za sodelovanje in pomo~ podelila tudi UNHCR (visoki komisariat za begunce).

Vsaka konferenca predstavlja tudi vrhunec izbire kandidatov za posamezne akcije v prihodnosti. Tajvan bo organizator 12. svetovnega skavtskega MOOT-a (kandidirali so tudi Avstrijci), svetovna skavtska konferenca in mladinski forum bosta leta 2005 v Tunisu, brez presene~enj konkurence pa je bila sprejeta tudi kandidatura Anglije za organizacijo 21. svetovnega skavtskega jamboreeja (ob 100ti obletnici skavtskega gibanja). Delegati so na konferenci sprejeli {e nekatere resolucije, po konferenci pa so imeli priliko obiskati mesto Mafikeng, kjer je pred stotimi leti Robert Baden-Powell v bitki proti Burom za organizacijo `ivljenja v mestu (medtem ko so se odrasli mo`je borili) organiziral vode mladih de~kov in tako postal legenda Mafikena.

BOSNA IN HERCEGOVINA BOSNA IN HERCEGOVINA BOSNA IN HERCEGOVINA BOSNA IN HERCEGOVINA BOSNA IN HERCEGOVINA je bila skozi Savez izvid`a~a Jugoslavije v preteklosti `e ~lanica WOSM-a. Po razpadu je nastopila dolgotrajna vojna, ki je skoraj popolnoma onemogo~ila kakr{nokoli skavtsko dejavnost. Z Daytonskim sporazumom je tudi v skavtski organizaciji pri{lo do nekak{nega kompromisa (za~asne federacije) vklju~evanja novonastale Republike Srbske in BosanskoHercegovske federacije v WOSM, le-ta pa bo odpravljena takoj, ko bodo ustvarjeni pogoji za to. Skavtska "federacija" v BiH ima trenutno okoli 8.000 ~lanov enakomerno porazdeljenih med obe organizaciji. Kljub problemom z infrastrukturo skavti aktivno sodelujejo pri izvajanju skavtskega programa, veliko pa so pripomogli pri projektu prepre~evanja uporabe pehotnih min in postavljanju zasilnih bivali{~ za begunce s Kosova.

MOZAMBIK MOZAMBIK MOZAMBIK MOZAMBIK MOZAMBIK (biv{a portugalska kolonija v Afriki) je skavtska ideja preplavila `e v 60-ih letih po zaslugi portugalskih skavtov, vendar so oblasti z ustanovitvijo ene mladinske organizacije skavtsko idejo porinile v pozabo. Leta 1994 se je skavtska ideja zopet bliskovito raz{irila in {e v istem letu so ustanovili nacionalno skavtsko organizacijo (Liga dos Escutieros de Mocambique). Danes {teje 17.000 ~lanov, poznana pa je tudi po tem, da je ena redkih dr`avnih mladinskih organizacij, ki jo podpira ne samo dr`ava, ampak tudi privatni sektor. Razvito je tudi zelo mo~no sodelovanje z UNICEF-om in UNESCO-m pri organiziranju zdravstvene, socialne in povojne pomo~i v tem delu Afrike. LEMO {e vedno sodeuje tudi s portugalskimi skavti, vod skavtov pa je sodeloval tudi na 19. svetovnem skavtskem jamboreeju v ^ilu.

SV. VINCENT NA GRENADI VINCENT NA GRENADI

SV. VINCENT NA GRENADI VINCENT NA GRENADI

SV. VINCENT NA GRENADI (oto~je v Malih Antilih) je u`ival status pridru`ene ~lanice od leta 1990, ko je svetovni skavtski komite na 32. konferenci predlagal, da se skavtsko organizacijo vklju~i na seznam ~lanic. Organizacija ima trenutno okoli 1.000 ~lanov in s svojo organizacijsko strukturo danes zadovoljuje kriterijem statuta WOSM-a za polnopravno ~lanstvo.

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Geslo je zakon znane organizacije, ki je delovala pred drugo svetovno vojno.

1. Rod puntarjev deluje: F F F - na Igu, S S S S S - v Tolminu, K K K K K - na Ptuju.

2. Glineni izdelki morajo biti pred `ganjem v pe~i: K K K K K - popolnoma suhi, L L L L L - rahlo vla`ni, S S S S - zelo mokri.

3. Kako ugotovimo, da je voda, ki jo bomo uporabljali na taboru, pitna: [ [ [ [ [ - ~e v njej ne opazimo smeti, E E E - vpra{amo doma~ine, A A A A - vzorec damo analizirati ustrezni ustanovi.

razvedr i lo

4. Ljubezenski odnos med mlaj{im in starej{im mo{kim je veljal za nekaj normalnega: JJ JJ J - v Hitlerjevi Nem~iji, R R R R R - v Angliji do l. 1861, V V V V V - v anti~ni Gr~iji.

5. [pina~o lahko skuhamo iz: D D D D D - mladih poganjkov smrekovih iglic, T T T T T - pravih kopriv, Q Q Q - ~ebulic zvon~kov.

6. Prednost nerjave~e posode pred aluminijasto je, da: P P P - je lahka, II II I - je poceni, JJ JJ J - je bolj{a za kuho, ker je na dnu posode temperatura bolj enakomerno porazdeljena (hrana se manj `ge).

7. Neprijetna lastnost plinskih kuhalnikov je, da: G G G G G - na posodi ostajajo saje, ^ ^ ^ ^ ^ - ni mo`na nastavitev mo~i plamena, E E E E E - pri zelo nizkih temperaturah odpovejo, ~e nimajo predgretja.

8. Vode po kvaliteti delimo v {tiri razrede. II. razred so: H H H H H - pitne vode, D D D - vode, primerne za rekreacijske {porte, M M M - zelo onesna`ene vode.

9. Kateri od slede~ih nasvetov je napa~en? B B B B B - ne pu{~ajte te`kih stvari na re{ilnih jopi~ih in jih ne uporabljajte za kle~anje, saj s tem

po{kodujete plovni material v notranjosti, L L L - temeljito navla`ite re{ilni jopi~ preden ga pospravite. Shranjujte ga v hermeti~no zaprti polivinilasti vre~i, da se ne bo osu{il, O O O O O - nikoli ne su{ite re{ilnega jopi~a na radiatorju ali s su{ilnikom za lase.

10. Slovenski izraz za rafting je: U U U U U - ~olnarjenje, N N N N N - splavarjenje, Z Z Z - mokri spust.

11. Kako se imenuje "sij" okoli sonca ob popolnem son~nem mrku? II II I - korona, A A A A A - diamantni prstan, T T T T T - avreola.

12. TOTeM pomeni: [ [ [ [ [ - Taborni{ko Odbojkarsko Tekmovanje na Mivki, N N N N N - Taborni{ki Orientacijski Tek v Mariboru, @ @ - Trd Oreh Trejo Mo`gani.

13. Kateri od vrhov se ne vzpenja nad Zelenico? V V V V V - Palec, C C C CZelenjak, JJ JJ J - Lepenatka.

re{itev iz {tevilke 5-6/99: TE^AJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE.

Na zadnjem junijskem stare{instvu smo na koncu uradno izvedeli, da se s funkcije na~elnika obmo~ja poslavljata Iztok Utenkar – ^ips, na~elnik Mariborskega in Dani Oblak, na~elnik Severnoprimorskega obmo~ja. Oba sta s svojim taborni{kim entuziazmom in zgledom vodje vzgajala mnoge mlaj{e ~lane in kazala pot, ki sta jo na svoj na~in prehodila tudi sama. Razlogi za prenehanje dela so po njunih trditvah osebne narave, v bli`nji prihodnosti pa se bo pokazalo, ali gre res za "taborni{ko upokojitev" ali pa morda za manevrsko potezo pred naskokom na vrh taborni{ke organizacije.

Izhodi{~e je ve~ kot primerno, glede na bli`ajo~e se volitve naslednjo jesen pa je tudi sedaj ravno pravi ~as za oddih in nabiranje mo~i

ter seveda zbiranje podpore volilnega telesa (na~elnikov in stare{in rodov).

Sedanji na~elnik ZTS o prihodnji kandidaturi modro mol~i, ob prej{njih volitvah pa je bilo sli{ati, da tudi sam razmi{lja o upokojitvi. ^e je tako, potem kot odgovoren vodja razmi{lja tudi o mo`nih naslednikih.

Va{ stric Volk

Re{itve so:

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 9

Re{evalec:

nagradnakri`anka

nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 9

Pravilno izpolnjen kupon {t. 5-6 je poslalo 28 bralcev TABORA, pravilne re{itve so : KAJETAN KOVI^, IVANA KOBILCA, IDEALIST, RADIKAL, JAKI TOK, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado je prejela Katja Miklav~i~ Katja Miklav~i~ Katja Miklav~i~ Katja Miklav~i~ iz ^rnega Vrha. Baseball ~epice (podarja Flo&Boy, d.o.o.) so dobili Gregor Tro{t Gregor Tro{t Gregor Tro{t Gregor Tro{t Gregor iz Kranja, Samo Strehar Samo Samo Strehar Samo iz [martnega na Pohorju in Milena Svet Milena Svet Milena Svet Milena Svet iz [empetra. DROGINO nagrado so prejeli Matej ^erne- Matej ^erne^erneti~ ti~ ti~ ti~ ti~ iz Brezovice, Neva Pan~ur Neva Neva Pan~ur Neva Neva Pan~ur iz Zgornjega Gorja in Urban Rupnik Urban Rupnik Urban Rupnik Urban Rupnik iz ^rnega vrha nad Idrijo, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo {la Ne`a Brglez Ne`a Ne`a Brglez Ne`a iz Ljubljane, nagrado podjetja Jazon pa dobi Ga{per Cankar Ga{per Cankar Ga{per Cankar Ga{per Cankar Ga{per iz @irov. ^estitamo!

Nagradne kupone po{ljite najkasneje do 15. septem- najkasneje do 15. septem- najkasneje do 15. septem- najkasneje do 15. septembra bra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. na dopisnici. Obvezno na dopisnici. na dopisnici. dopisnici.

Za hitrej{i razvoj in vklju~itev

~im ve~ mladih v taborni{ko-skavtsko gibanje