reporta`a te~aj bivanja v naravi Za~elo se je z de`jem, kon~alo s soncem Za~elo se je z de`jem, kon~alo s soncem

Devet

udele`encev iz vse Slovenije, ve~inoma iz Primorske, je pre`ivelo slab teden dni na bivakiranju v okolici ^ate`a. Pri{li so na te~aj bivanja v naravi, ki je bil oplemeniten z osnovami pionirstva.

Presene~enje je bilo za te~ajnike pripravljeno `e takoj na za~etku. Na zbirnem mestu v ^ate`u jih je ~akal le zemljevid in udele`enci so morali sami poiskati kraj te~aja - bolje re~eno zara{~en travnik. Takoj po prihodu so o~istili teren in si postavili bivake, v katerih so kasneje pre`iveli vse ostale dni. Vsaj mislili so tako, saj jih je `e prvi ve~er ~akalo novo presene~enje, tokrat s strani matere narave. "Prvo no~ nas je opralo pod {otorkami, saj je zelo mo~no de`evalo. [otorke so pu{~ale, saj smo bivake naredili slabo. ^isto vse smo morali potem podreti in narediti znova!" so povedali te~ajniki. Rado, vodja te~aja, se je ob tej izjavi samo zasmejal in dodal, da je bilo to kot po naro~ilu. Vplivalo je na skupinski duh in `e takoj so lahko te~ajniki preizkusili metodo "na napakah se u~imo".

Toda to je bil {ele za~etek. Marsikaj zanimivega so izvedeli udele`enci v nadaljevanju. Pa ne samo izvedeli, temve~ tudi in predvsem preizkusili, saj je teoreti~ni razlagi teme vedno sledil prakti~en prikaz. Za devet te~ajnikov je skrbelo kar pet mentorjev, ki so sproti prilagajali tematiko glede na raven predzna- nja. Formalno je deloval vodov sistem, v glavnem pa je moral skrbeti vsak zase. Vsega, kar so se nau~ili, tukaj ne bi mogli na{teti, omenili bomo le nekaj najbolj zanimivih tem.

Posku{ali so zakuriti ogenj z lupo in na glavo obrnili teorijo "kjer je dim, je tudi ogenj". Sedaj se glasi "dim je, ognja pa ni!" S pomo~jo v`igalic so nato spoznali razne tipe ognjev in ognji{~. Slednje je bilo {e posebej pomembno, saj so si vsak dan kuhali na ognji{~u - v ~asu te~aja so zadi{ale ribe iz odsevnega ognji{~a, teknili sta ri`ota in gola`, zelo lepo se je spekla pica. Skuhali so tudi ~aj iz rastlin, ki so jih sami nabrali.

Naredili so nekaj pionirskih objektov: orodjarnico, most ~ez reko, strani{-

~e, mizo, postavili so jambor, najzanimivej{e pa so bile taborne statve. Na bivakiranju nas sedaj ne bo ve~ `ulilo, pikalo in bodlo, ko bomo hoteli spat, ker si bomo lahko v pol dneva naredili taborne statve in z njimi izdelali pravo `imnico iz trave. Brez vrvi v pionirstvu skoraj ne gre, zato je bilo veliko pozornosti namenjene njenemu spoznavanju in predvsem uporabi. Spoznali so razne tipe vrvi, ki jih lahko kupimo v trgovini, in njihove dobre in slabe lastnosti. Ker se mora{ v naravi v~asih znajti brez vrvice iz trgovine, so tudi sami izdelali vrv. Najprej se dolga trava "posvaljka" med dlanmi, nato ve~ teh trav prepletemo med seboj in nazadnje vrv zave`emo in uporabimo. sta pesek in mivka," so povedali fantje, ki so v bli`njem potoku umivali posodo od kosila. Celo WC so bolj malo uporabljali, {e ta pa je bil narejen tako, da so ga hitro lahko prestavili, da se na enem mestu ne bi nabirala prevelika koncentracija - saj veste ~esa.

To je te~aj bivanja v naravi z osnovami pionirstva. Cilj te~aja je, da se udele`enci nau~ijo, kako si s svojim znanjem, izku{njami, kreativnostjo, idejami in danimi sredstvi v naravi ustvarijo ~im bolj{e pogoje za bivanje. Taborniki tak{na znanja potrebujemo, saj precej na{e dejavnosti poteka v naravi.

Te~aj pa se {e zdale~ ni zaklju~il z zadnjim dnem bivakiranja. Udele`enci bodo morali med letom pod nadzorom mentorja opraviti projekt. Ti so izbrani tako, da ve~inoma obsegajo posredovanje znanja naprej, na druge ~lane v rodu. Bolj za {alo kot zares pa so se

Spoznali so sodobne izdelke za bivanje v naravi (astro folija, {otorsko krilo, bivak vre~a), {tevilna bolj ali manj znana orodja, od{li so na kraj{i izlet, kjer so iskali primerne prostore za bivakiranje. Zanimiv, predvsem pa suh in udoben bivak iz dveh {otork lahko naredimo tudi na tak na~in.

Postavili so tudi ve~ bivakov iz naravnih materialov.Vanje so vlo`ili veliko truda, kar pa se je na koncu obrestovalo. Udele`enci so svoje bivake izdelovali celo popoldne, ko pa so bili zve~er narejeni, je vodstvo te~aja sklicalo zbor. Povedali so, da ima vsak te~ajnik dvajset sekund ~asa, da vzame najnujnej{e, da bo lahko prespal v bivaku. Marsikdo je poleg spalne vre~e zgrabil tudi sekiro, saj je vedel, da ga zna {e kje `uliti, ker ni dobro pripravil le`i{~a.

Dodajmo {e to, da so mentorji ves te~aj poudarjali ohranjanje narave in bivanje v so`itju z njo - za zgled na te~aju niso uporabljali detergentov in ~istil.

"Najbolj{e ~istilo za pomivanje posode na seznamu resnej{ih projektov zna{li tudi trije zabavni:

1. izdelaj vodo v prahu (doda{ vodo in dobi{ vodo);

2. na dveh hektarih gozda poberi vse klope, da bo teren bolj varen za naslednji te~aj;

Rado Malnar, vodja te~aja: Ta te~aj se od svojega predhodnika @VN te~aja razlikuje v mnogih stvareh. Prvi~ je te~aj postavljen res ~isto v naravo, kamor tudi sodi. Poleg tega je bil prej{nji te~aj bolj predstavitev tega, kaj se da v naravi po~eti, tukaj pa se vsega zelo prakti~no u~imo. Od udele`encev pri~akujem to, da bodo osvojena znanja posredovali naprej, v rodove in da bodo pomagali vodnikom pri njihovem delu. Pohvaliti moram udele`ence in seveda mentorje, ker smo se res dobro ujeli: Majo, Andreja, Tadeja, Frenka in Tino

3. skuhaj dva litra klopnega `ganja - po doma~e klop~evca.

TINE , foto: Rado, Tine