reporta`aProstovoljni tabor

kot prostovoljci pripravljeni napraviti nekaj tudi za druge, nekoga izven taborni{ke organizacije? Seveda, saj nas k temu zavezujejo prisega in zakoni. Samo prilo`nosti je bolj malo. Eno izmed njih so lahko zgrabili vsi popotniki in gr~e, saj je Zveza tabornikov Slovenije v okviru evropskega skavtskega projekta Evrokoraki pripravila prostovoljni tabor Poso~je 99 z mednarodno udele`bo.

Od 205 prijavljenih otrok je na taboru sodelovalo 170 otrok iz ob~in Bovec, Kobarid in Tolmin. Za nemoteno funkcioniranje tabora in izvajanje aktivnosti je skrbelo 78 tabornikov, dve ~lanici osebja iz Hrva{ke in 20 iz Belgije. Programske aktivnosti so bile usmerjene k `ivljenju v naravi, orientaciji, raznim delavnicam in {portnim aktivnostim, zve~er pa so otroci posedeli okoli ognja in peli. Nekateri ~lani prostovoljnega osebja so ~istili re~no strugo hudournika v Bovcu in ~istili sobe ter urejali nabre`ino pri trdnjavi Klu`e.

Tudi skavti iz Belgije - Lenelle Francoise osebja navezali pristne stike in se nau~ili celo nekaj besed v sloven{~ini. Atmosfera je bila odli~na. Za osebje smo en ve~er pripravili tudi ~isto pravi koncert. V Sloveniji smo pre`iveli 7 nepozabnih dni.

Na{a naloga je izvesti projekt, katerega vsebino pripravljamo skozi celo leto, izvedemo pa ga v dr`avi, ki jo sami izberemo. Letos smo tako izbrali Slovenijo in Poso~je. Informacije smo na{li v knji`ici Evrokoraki (Eurosteps), ki je zelo uporabna za hitrej{e navezovanje stikov in iskanja mest, kjer izvajamo projekte. Lansko leto so projekt izvajali na Portugalskem, v ~asu bivanja pa so renovirali hi{e, otro{ki vrtec in igri{~e ob njem.

Letos smo sodelovali pri izvedbi delavnic za otroke iz Poso~ja, v ~asu bivanja pa smo o~istili tudi zajeten konec re~ne struge. Seveda smo se udele`ili tudi {portnih aktivnosti; spu{~anja po So~i s hidrospeedom, kanjoninga in raftinga.

Razposajenega otro{kega smeha in pre`ivljanja prostega ~asa med prijatelji denar ne more nadomestiti.

Za avtobus, s katerim so pripotovali, so sami zbrali finan~na sredstva. Tudi za potovanja so ga priredili in opremili sami, v njem pa se lahko zaradi posebne priredbe pelje samo 12 potnikov.

V ~asu tabora sta vodstvo in udele`ence obiskala `upana bov{ke in kobari{ke ob~ine (slednji je imel na taborjenju tudi svojo h~i). Pozitivno sta ocenila prizadevanja tabornikov, saj razposajenega otro{kega smeha in pre`ivljanja prostega ~asa med prijatelji denar ne more nadomestiti. V obeh ob~inah je tudi sicer kar nekaj stalnih tabornih prostorov, saj lepote narave tabornike vle~ejo tudi v te predele (samo letos je tam taborilo 7 rodov). "Sodelovanje med taborniki in ob~ino je zgledno, treba pa je upo{tevati neke minimalne predpise in medsebojni dogovor. @elimo si, da bi taborni{ka organizacija za`ivela tudi pri nas," sta {e dodala. Pugy

@e udele`enci zleta v Velenju leta 1997 so pokazali, da je te`nja mladih po prostovoljnem delu prisotna. Razvijanje prostovoljnega zna~aja dela v organizaciji poteka tudi sicer, saj so vsi vodniki in vodje prostovoljci. Seveda gre pri prostovoljnem delu izven organizacije za druga~ne pogoje. Zatakne se, ko je za tak{no dejavnost potrebno pridobiti finan~na sredstva, ki so neobhdno potrebna za izvajanje tak{nega dela (prehrana, bivanje, osnovna sredstva za izvajanje dela). Teh sredstev je bilo za leto{nji tabor bolj malo. V ospredje sili dejstvo, da nas dru`ba zaenkrat {e ne sprejema kot organizacijo prostovoljcev, ki so pripravljeni pomagati drugim. To je sicer jasno zapisano v temeljnih na~elih organizacije – dol`nost do drugih, o~itno pa je, da promociji temeljnih na~el posve~amo premalo pozornosti.