Pri zalo`bi Sidarta

je iz{la nova knji`ica, ki dopolnjuje zalo`bino zbirko izrednih gorni{kih vodnikov. Tokratni izbor je posve~en neozna~enim potem, brezpotjem ter la`jim alpinisti~nim vzponom.

Besedila so zasnovana enako kot v vseh Sidartinih gorni{kih vodnikih. V vsakem sestavku so najprej navedene bistvene nadmorske vi{ine. Sledi uvod v turo v katerem nas avtor besedil in izbora, se pravi avtor knji`ice Vladimir Habjan, poizku{a navdu{iti za izlet v opisovani predel gora oziroma za izbrano turo. Sledi opis celotne ture. V zadnjem sklopu pa so zbrani koristni napotki navezujo~i se na obravnavan cilj.

Danilo Cedilnik – Den je k besedilu narisal risbe, ki so nadvse koristno dopolnilo opisom. Za ve~ji estetski u`itek poskrbijo fotografije avtorja knji`ice in prvega Sidartinega mo`a Janeza Skoka.

Format je klasi~en `epni z `e znano opremo med katero sodijo tr{e platnice s prikazom raztresenosti tur {irom po slovenskem gorskem svetu.

Vsebina je razdeljena v {tiri sklope. Prvi trije vsebujejo izbor tur po neozna~enih poteh in brezpotjih glede na gorsko skupino v kateri se nahajajo (Kamni{ke in Savinjske Alpe, Karavanke ter Julijske Alpe). Zadnji sklop je namenjen la`jim alpinisti~nim vzponom. Prisotnost zadnjega sklopa z naslovom Alpinisti~ni vzponi, v knji`ici namenjeni nealpinisti~ni populaciji, pa je po mojem mnenju vpra{ljiva.

Poglejmo. Osebno sicer nisem navdu{en nad izrazom planinec, saj le ta bolj spominja na prebivalca planine kot pa na obiskovalca gora, a tokrat naj bo. Recimo, da so planinci tisti, ki obiskujejo gore po ozna~enih poteh. Nekateri med njimi, izku{enej{i in zahtevnej{i, kdaj pa kdaj zavijejo tudi na neozna~ene poti in v brezpotja. Te bom imenoval gorniki. Ostanejo {e tisti obiskovalci gora, ki zahajajo, poleg v prej omenjene svetove, tudi v stene. Za le-te `e vemo, da so alpinisti.

Izbor neozna~enih poti in brezpotij je torej gotovo namenjen gornikom (tudi podnaslov knji`ice je gorni{ki vodnik). Izbor alpinisti~nih vzponov pa skorajda gotovo ni namenjen alpinistom. Alpinisti najdejo v knji`ici opisovane vzpone v drugih, specializiranihalpinisti~nih vodnikih, kjer so le-ti tudi predstavljeni na alpinistom ustrezen na~in (skice). Sklepam lahko le, da je izbor alpinisti~nih smeri namenjen gornikom, kar je navsezadnje razvidno tudi iz namigovanj v besedilu.

Menim, da je to najmanj neodgovorno, ~e `e ne nevarno. Pri~ujo~i izbor vzponov namre~ ne dopu{~a polovi~arstva in vsak vstop neustrezno izobra`ene in psihofizi~no nepripravljene osebe v svet sten lahko privede do tragi~nih posledic. Avtor sicer ve~krat poudarja nujnost spremstva vodnika na teh turah, toda zakaj pravzaprav sploh objavljati opise alpinisti~nih tur v gorni{kem vodniku ?

Vodnik bi predstavljal povsem zaklju~eno celoto brez zadnjega poglavja, oziroma brez zadnjih osmih tur. Zakaj torej me{ati hru{ke in jabolka ? Nekoliko dalj{e razmi{ljanje na gornjo temo z razjasnitvijo nekaterih pojmov pripravljam za eno prihodnjih {tevilk, za zdaj pa naj bo to dovolj.

Izdelka ne bom odsvetoval tabornikom, saj so nekatere la`je ture iz prvih treh sklopov prav gotovo lahko ~isto prijetni taborni{ki izleti. ^e bi napisal, da ga ne berite, bi prav gotovo segli po njem. Tako pa vas lahko le lepo prosim, da zadnje poglavje, tudi tisti najbolj zagreti, pa~ prepustite drugim oziroma v primeru skrajnega zanimanja za tovrstne ture najprej opravite eno izmed alpinisti~nih {ol!

Albatros