Tega, da je živo umetnost koronska kriza najbolj prizadela, ni treba posebej poudarjati. Glasba v tem seveda ni nobena izjema, vendar pa so koncerti kot ena najbolj telesno intenzivnih izkušenj začeli odpadati prvi in se na odre vrnili kot zadnji. Kar problem še poglablja je dejstvo, da za koncertnim dogodkom stoji kup ljudi, ki so prisotni za odrom in niso na očeh publike, so pa za uspešen dogodek še kako pomembni. Finančna izguba zaradi odpadlih koncertov zato ni prizadela samo glasbenikov, ki od njih iztržijo največ (poleg prodaje kart se na koncertih proda daleč največ »mercha« oz. promocijskega blaga), temveč tudi organizatorje, menedžerje, tonske tehnike, lučkarje in odrske delavce. Ti so čez noč ostali prepuščeni sami sebi in se v veliki večini prekvalificirali v druge poklice. Domača scena je zaradi vsega navedenega dobila podporo z različnih strani, najpomembnejšo vlogo pa je prevzela organizacija Mi delamo dogodke, ki je opozarjala prav na problematiko tehničnih sodelavcev na sceni in se hkrati zavzemala za čim hitrejše odprtje koncertnih prizorišč. Glasbeniki so kljub pomanjkanju motivacije svoje moči usmerili tja, kjer se je do neke mere le dalo koncertirati in 52
imeti stik s publiko – na internet in socialna omrežja, ki so poleg pretočnih platform (Spotify, Tidal, Apple Music, YouTube Music) postala glavni vir dohodka v zadnjih dveh letih. Zaslužki na en klik oz. eno predvajanje pesmi na teh platformah so sicer smešno nizki (Spotify 0,0033 €, Tidal 0,013 €, Apple Music 0,01€ in YouTube Music 0,008 €), zato si manjši glasbeniki, med katere spadajo tudi slovenski, od njih ne morejo obetati bajnih prihodkov. Poleg tega je večina slovenskega poslušalstva glasbo še vedno vajena poslušati na YouTube-u, ki pa z našo državo nima urejene pravne podlage glede prihodkov od ogledov, zato so naši izvajalci še vedno premalo plačani s strani omenjenih platform. Kljub temu da pravično monetiziranje na socialnih omrežjih še ni pravno urejeno, pa se zdi, da so ravno v času korone socialna omrežja (podobno kot v drugih vejah umetnosti) nakazala smer, v katero bi se lahko v prihodnjih desetletjih razvijal glasbeni posel. Že omenjena platforma YouTube se je izkazala kot ena najprimernejših za prenašanje spletnih koncertov. Ena najbolj spodbudnih iniciativ za popularne glasbenike je prišla iz Kina Šiška, kjer so se zelo kmalu in zelo resno lotili prenosa spletnih koncer-
