Predlog ukrepov za razvoj kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji

in kreativnega sektorja v Sloveniji

razvoj kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji

Pripravili

dr. Nika Murovec, dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja

Strokovni svetovalki

izr. prof. dr. Barbara Predan, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, UL mag. Anja Zorko, Center za kreativnost

dr. Asta Vrečko

Ministrica za kulturo RS

Kulturni in kreativni sektor je tudi zaradi naporov Centra za kreativnost v zadnjih letih eden hitreje razvijajočih se segmentov kulture in kot tak predstavlja pomembno komponento umeščanja kulture in umetnosti v druge družbene sfere. Njegova osupljiva razvejanost sledi razvoju novih tehnologij in umetniških praks, ki so izrazito transdisciplinarne, hkrati pa nam s svojim delom in kritično držo kažejo vizijo prihodnosti. Neulovljivost njegove definicije razumemo kot orodje umetnosti in kulture, da vsakič znova na novo definira družbeno realnost okoli nas.

Pri tem pa ne smemo pozabiti, da velik del kulturnega in kreativnega sektorja zaradi desetletij zanemarjanja pestijo številne težave. Te segajo od umanjkanja sistematične politike internacionalizacije, nikoli končane decentralizacije in infrastrukturnih izzivov –vse do visoke prekarnosti delavk in delavcev, ki v njem delujejo. Pri razvoju sektorja nas mora zato voditi načelo, da je njegov razvoj lahko pogojen zgolj in izključno z razvojem delavskih pravic vseh tistih, ki znotraj njega delajo.

Na Ministrstvu za kulturo si z nizom reformnih ukrepov prizadevamo, da bi te izzive ustrezno obravnavali. Vodstvo Ministrstva za kulturo se je namreč ob začetku mandata zavezalo k sprejemanju dialoških, vključujočih, predvsem pa informiranih kulturnih politik in reform. Pogoj zanje so kakovostne raziskave področij kulture, kamor štejemo tudi pričujočo. Z dialoškostjo procesov njihovega nastajanja se rojevajo konkretni predlogi in vizije izboljšanja položaja sektorja, ki jim želimo v naslednjih letih prisluhniti, s tem pa sektor skupaj s pomembnimi deležniki razvijati. Vloga Ministrstva za kulturo je tu jasna: še naprej vlagati v gradnjo podpornega okolja, ki bo lahko sektor povezoval, ga delal vidnega, predvsem pa vključujočega. Veselimo se tega in vseh prihodnjih uspehov Centra za kreativnost ter vseh deležnikov, ki so ga v preteklih letih zgradili v primer sodobnega, celostnega podpornega okolja.

Matevž Čelik

Državni sekretar na Ministrstvu za kulturo RS

Če je bilo področje kulturnega in kreativnega sektorja na začetku delovanja Centra za kreativnost (CzK) pretežno neraziskano in sistemsko nepodprto, lahko dobrih pet let pozneje z veseljem ugotovimo, da je sektor vse bolj povezan, prepoznaven in perspektiven. CzK je imel tu nadvse zahtevno nalogo, saj je moral sektor na politični zemljevid vpisati ne le doma, temveč tudi v tujini, od koder je črpal pomembne ideje, navdihe in lekcije.

Umeščenost Czk znotraj kohezijske politike je botrovala dejstvu, da je bilo preteklo programsko obdobje koristno izrabljeno predvsem za gradnjo temeljnega podpornega okolja. Na začetku novega programskega obdobja izvajanja kohezijske politike, ki bo na polju ustvarjalnosti usmerjeno predvsem v gradnjo in nadgradnjo podpornega okolja, se zastavlja logično vprašanje, kako lahko na podlagi izkušenj in preteklih dosežkov poskrbimo, da se kulturni in kreativni sektor dokončno razvije v močen generator kreativnega razvoja družbe. Podobno kot to velja za številne primerljive države v Evropi in širše.

Med pomembnejše pretekle dosežke CzK vsekakor štejemo tudi nekatere pionirske in za prihodnje delo Ministrstva za kulturo nepogrešljive raziskave, kamor spada tudi pričujoča. Če želimo oblikovati vključujoče, informirane kulturne politike na kateremkoli področju, je prvi pogoj dobro raziskan teren, skupaj z njegovimi izzivi in potencialnimi razvojnimi smernicami. Tovrstne raziskave so dragocene, ker ne le predstavljajo temeljne statistične podatke sektorja, temveč s svojim poglobljenim delom z deležniki služijo tudi kot platforma zagovorniškega delovanja in oblikovanja lastnih vizij razvoja.

Naloga ministrstva je, da zna tovrstnim vizijam prisluhniti in jih smiselno umestiti v svoje razvojne strategije in načrte. Raziskava v tem smislu prihaja ob več kot pravem času, saj Ministrstvo za kulturo s svojimi reformnimi politikami gradi razvojni kulturni model 21. stoletja. Ta bo temeljil predvsem na močnem poudarku prečnih povezovalnih politik, medsektorskem povezovanju in trajnostno usmerjeni, socialno pravični kulturni politiki. Kulturni in kreativni sektor je eden od nepogrešljivih nosilcev tovrstne vizije.

CzK-ju je uspelo v dobrih petih letih svojega dela uspešno mapirati glavne deležnike, jih med seboj povezati z izrazito multidisciplinarnim, povezovalnim načinom dela in prispevati k razvoju sektorja. Veselimo se njegovih prihodnjih izzivov in uspehov.

Mag. Anja Zorko

Vodja Centra za kreativnost, MAO

Vloga Centra za kreativnost pri razvoju sektorja

Leta 2016 smo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na pobudo Ministrstva za kulturo začeli snovati projekt Center za kreativnost (CzK), s katerim smo želeli zapolniti vrzel na področju razvoja kulturnega in kreativnega sektorja (KKS) in tistih dejavnosti, ki nastajajo na presečiščih kulture in podjetništva, pa zanje sistemska podpora ni bila zagotovljena. Tako je nastal program Platforme CzK, ki je v obdobju 2017–2022 skupaj s subvencijami ministrstva ter podpornimi programi CzK povezovala in podpirala več tisoč ustvarjalcev, kreativnih podjetnikov in organizacij. Spodbujala je nova sodelovanja med ustvarjalci in gospodarstvom, omogočala nove zaposlitve v kreativnih podjetjih ter skrbela za promocijo sektorja doma in v tujini.

Če smo ob pripravah projekta zaradi pomanjkanja raziskav o pomenu sektorja njegovo vrednost utemeljevali zgolj na lastnih izkušnjah in dolgoletni praksi, lahko danes utemeljujemo njegov gospodarski in družbeni pomen ter podajamo vizijo razvoja na podlagi konkretnih podatkov in mednarodnih primerjav. Te raziskave CzK so kot eden glavnih programskih stebrov centra nastajale vse od leta 2018. V proces priprav smo vključili več kot 200 strokovnjakov, ustvarjalcev, predstavnikov različnih ministrstev in organizacij. V obdobju petih let smo objavili deset analiz in priporočil za oblikovanje politik s področij oblikovanja, arhitekture, muzejev ter sedaj še kulturnega in kreativnega sektorja.

Opravljene študije odpirajo prvi tovrstni vpogled v stanje sektorja v Sloveniji in so osnova za njegova nadaljnja proučevanja, za nas pa podlaga, da sistematično identificiramo, kaj se v sektorju dogaja, kakšen je njegov obseg, kakšni so njegove potrebe in potenciali, na podlagi katerih lahko podajamo priporočila za njegov razvoj. Predstavljajo izhodišče za strokovne odločitve tako pri snovalcih politik kot pri nas, snovalcih podpornih programov. Predvsem pa so močan argument za nadaljnjo podporo sektorju in pripravo ukrepov, ki omogočajo njegov dolgoročni razvoj.

Raziskave posamičnih področij KKS so bile skupaj z Analizo kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji1 osnova za pripravo predlogov ukrepov, ki so pred nami. Potrdile so, da je sektor pomemben zaradi različnih ekonomskih in družbenih učinkov. Gre za enega vodilnih ponudnikov delovnih mest v Sloveniji, ki je po bruto dodani vrednosti in zaposljivosti primerljiv z drugimi pomembnimi gospodarskimi panogami doma in v Evropi, bruto dodana vrednost podjetij v sektorju pa je pri nas celo višja od povprečja gospodarstva. Ta ustvarjalna skupnost spodbuja razvoj veščin, ki so pomembne za poklice prihodnosti, in dosega raznovrstne družbene cilje. Prelivanje učinkov, ki nastajajo v sektorju, ustvarja vrednost za številne panoge, odvisne od ustvarjalnih rezultatov, generira nove ideje in inovativne vsebine.

Raziskovalci pa opozarjajo tudi na številne pomanjkljivosti v sektorju. Med drugim, da so ustvarjalci v primerjavi z drugimi akterji na trgu pogosto v šibkejšem položaju in potrebujejo podporo pri vrednotenju in trženju svojih storitev, da pogosto prihaja do neustreznega ovrednotenja končnih produktov, avtorskih ali sorodnih pravic ter do nizkokakovostne konkurence in podcenjenosti dela. V želji po doseganju hitrih, laže merljivih ekonomskih učinkov se tehtnica zanimanja odločevalcev rada nagiba na stran bolj tržnih delov ekosistema, s tem pa se pozablja na izrazito soodvisnost javnega, nevladnega in zasebnega dela sektorja. Spregleda se dejstvo, da gre za raznovrsten ekosistem, v katerem imajo nekateri kulturni in kreativni produkti omejene možnosti za neposredno dobičkonosnost, kljub temu pa so za delovanje tega ekosistema nepogrešljivi, zato potrebujejo tudi ustrezno javno podporo.

1 Murovec, Kavaš in Uršič, 2022

Zaradi svojega neizkoriščenega potenciala pri iskanju rešitev za nekatere glavne družbene, okoljske in tehnološke izzive vzbuja KKS čedalje močnejše zanimanje evropskih odločevalcev, ki ga s horizontalnimi ukrepi tesneje vpenjajo v integrirane ali inovacijske politike. Tudi v Predlogu ukrepov za razvoj sektorja v Sloveniji raziskovalci opredeljujejo možnost izvedbe ukrepov spodbujanja KKS kot del »samostojne« politike ali kot del horizontalnih in medsektorskih politik. Podrobna priporočila za razvoj sektorja strnejo v tri glavne cilje – doseganje ugodnega poslovnega okolja za delovanje KKS, podporo konkurenčni in izvozni usmerjenosti sektorja ter krepitev njegove vloge v gospodarstvu in družbi.

V nadaljevanju poudarjam tista priporočila, ki so se izkazala za pomembna tudi pri delu Centra za kreativnost. Tako kot raziskave tudi stroka že nekaj let opozarja na problematiko trenutnega projektnega financiranja sektorja in na pomen sistemske nadgradnje obstoječih finančnih in programskih instrumentov. Tudi v CzK že nekaj časa opozarjamo na pomen nacionalne institucije, ki bo lahko nemoteno skrbela za povezovanje sektorja, podpirala njegovo vključevanje v razvojne politike in nadgrajevala sodelovanja z različnimi sektorji. Predlog ukrepov opozarja na potrebe po nadgradnji izobraževanj, ki so se v praksi izkazala kot nepogrešljiv del programov centra, in na potrebo po nadaljnji decentralizaciji kreativnih storitev in programov, ki smo jo s Partnersko mrežo CzK v pretekli perspektivi že začeli naslavljati. Raziskava opozarja na infrastrukturno pomanjkanje produkcijskih oz. delovnih prostorov in potrebo po modernizaciji sektorja, ki mora slediti tehnološkim, poslovnim in družbenim spremembam. Nizka izvozna usmerjenost sektorja že več let kliče po dodatnih finančnih instrumentih, ki bi omogočali njegovo aktivnejše mednarodno delovanje. Močnejša internacionalizacija lahko zagotovi dostop do mednarodnih trgov, podpira razvoj novih kompetenc, dolgoročnih mednarodnih partnerstev in s tem tudi dostop do novih virov prihodkov.

Izvedene raziskave in priporočila s širino svojih predlogov posegajo na področje podporne politike v pristojnosti različnih ministrstev in resorjev ter poudarjajo to, na kar stroka opozarja že nekaj let – na potrebo po tesnejših sodelovanjih med sektorji – sodelovanjih, ki imajo moč ustvarjati drugačne rešitve, spodbujati nove kompetence ter drugačne metode dela in soustvarjanja. Na potrebo po principih delovanja, ki so blizu kulturi, ustvarjalnosti in ustvarjalcem. Ti s svojo občutljivostjo, odprtostjo za eksperimentiranje in kritično mislijo izzivajo, preizprašujejo ter dvomijo o ustaljenih sistemih, strukturah in načinih razmišljanja. S tem delujejo kot nosilci sprememb in inovacij, gospodarskega in družbenega napredka ter blaginje. Prav zato je ta preplet kulture, znanosti, tehnologije in gospodarstva tako pomemben – da se lahko ti navidezno različni svetovi srečujejo, se drug od drugega učijo in ustvarjajo ekosistem, v katerem vznikajo nove ideje in drugačna, bolj vključujoča miselnost.

Mnogo omenjenih potreb in priporočil za razvoj sektorja smo s programi Centra za kreativnost identificirali in uspešno reševali že v preteklem kohezijskem obdobju. S podporo Ministrstva za kulturo, številnih partnerjev in organizacij smo povezovali in podpirali ustvarjalce z različnih področij in vzpostavili temelje podpornega okolja in vizijo razvoja sektorja. Za uspeh štejemo, da nam je uspelo ta sektor kot enega temeljnih delov širšega inovacijskega podpornega okolja postaviti na politični zemljevid doma in v Evropi ter zagotoviti njegovo nadaljnjo razvojno podporo tudi v naslednjem kohezijskem obdobju.

Zato nas veseli, da ob zaključku petletnega obdobja delovanja CzK ni več vprašanje, ali in zakaj ta sektor podpirati. Zagotovo pa je ob začetku izvajanja nove finančne perspektive čas za razmislek o prehodu od projektne k sistemski podpori sektorja. Raziskave CzK potrjujejo, da so zaradi neizkoriščenega potenciala sektorja sistemski ukrepi na področju razvoja KKS v Sloveniji nujni. Tudi prakse in analize v tujini kažejo, da je pri napredku tako specifičnih ekosistemov sistemska finančna podpora države poglavitna.

Le s strateško javnofinančno politiko države lahko zagotovimo visoko stopnjo ustvarjalnosti v različnih poklicih in panogah ter omogočamo primerne pogoje za delo ustvarjalcev, brez katerih se kulturni in kreativni sektor ne bo razvijal in brez katerih si naše prihodnosti ni mogoče predstavljati. Od oblikovalcev politik pa je odvisno, ali bodo izkoristili njegov potencial in zagotovili sistemsko financiranje, dodatne finančne instrumente ter medsektorska povezovanja, s katerimi bodo raznovrstni učinki, ki jih ta sektor ustvarja, vplivali na razvoj gospodarstva in širše družbe.

Uvod

Definicije kulturnega in kreativnega sektorja (KKS) se razlikujejo med državami in tudi znotraj njih. UNCTAD v svojem poročilu (2008) tako povzema štiri temeljne modele kreativnih industrij, to so model DCMS (UK‘s Department for Culture, Media and Sport), model simboličnih besedil, model koncentričnih krogov in model avtorskih pravic WIPO (World Intellectual Property Organization), nekateri avtorji pa so našteli še precej več različnih definicij kreativnih industrij (npr. Johnson je v pregledu definicij umetnosti in kulture leta 2019 naštel 22 različnih definicij) (Horvat, Krstić in Mlinarević, 2021). Zelo pomembno vlogo pri opredeljevanju KKS imata poleg mednarodnih organizacij (npr. UNCTAD, WIPO) ter držav članic EU tudi Evropska komisija in Eurostat.

Tako danes poenotene, splošno uveljavljene definicije KKS v Evropski uniji ni, kar povzroča težave tako pri samem razumevanju kot tudi pri (statističnih) analizah in oblikovanju javnih politik. Z vprašanjem enopomenske, splošno sprejete opredelitve KKS se srečujejo vse razvite države, vključno s Slovenijo. Podobno je tudi s poimenovanjem sektorja, saj se izmenjujejo izrazi, kot so kulturne in kreativne industrije, kreativna ekonomija, kreativno gospodarstvo, kreativno podjetništvo, kulturno gospodarstvo, kulturna ekonomija, kulturna podjetja, kulturno podjetništvo, kulturne industrije, kulturni in kreativni sektor …

Kulturni in kreativni sektor (KKS) vključuje vse sektorje, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih vrednotah ali umetniškem in drugem individualnem ali skupinskem ustvarjalnem izražanju. Ti sektorji predstavljajo jedro kreativne ekonomije in so velikega pomena za zagotavljanje trajnega razvoja družbe. Ker gre za sektorje, ki temeljijo na znanju ter ustvarjalnosti in talentu posameznika, soustvarjajo ekonomsko blaginjo in so gonilnik inovacij. Kar je še pomembneje, pa tudi bistveno prispevajo k skupni evropski identiteti, kulturi in vrednotam ter krepijo socialno kohezijo (EU, 2018). Edinstvena razvojna vloga, ki jo ima KKS v gospodarstvu in družbi, je v veliki meri še neizkoriščena.

Za KKS velja, da je zelo heterogen sektor, in sicer z vidika heterogenosti pravnoorganizacijskih oblik (od podjetij do javnih zavodov, nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi), velikosti ponudnikov KKS (prevladujejo majhni ponudniki, vendar so na mednarodnem trgu prisotna tudi multinacionalna podjetja), značilnosti ustvarjanja, produkcije, distribucije, razstavljanja in tržne usmerjenosti, saj KKS običajno vključuje panoge, ki so zelo tržno usmerjene (npr. programska oprema in igre ali oglaševanje), medtem ko so na drugi strani nekatere panoge, ki so odvisne predvsem od javnih sredstev (npr. kulturna dediščina, arhivi ali knjižnice).

V Sloveniji se je o kulturnih in kreativnih industrijah, kot je bilo tedaj uveljavljeno poimenovanje za KKS, začelo več govoriti pred dobrim desetletjem. K temu so pomembno prispevali posamezni projekti, financirani iz programa Interreg 2007–2013 (npr. Creative Cities in Second Chance). Leta 2011 je Ministrstvo RS za kulturo izdalo publikacijo z naslovom Kulturne in kreativne industrije po slovensko. Kulturne industrije so bile vključene tudi v Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 (NPK). Kljub vključitvi kulturnih in kreativnih industrij v javnopolitične dokumente ni bilo kontinuitete analiz niti (celovitih) ukrepov podpore KKS. Poudarek je bil na podpori posameznih panog KKS, vendar smo bili tudi pri podpori posameznim panogam pogosto priča razkoraku med javnopolitično debato o pomenu posamezne panoge KKS za razvoj Slovenije in finančno omejenimi podpornimi ukrepi. Eden od razlogov je bil tudi ta, da oblikovalci politik niso razumeli pojma kulturne in kreativne industrije, saj so ga prevečkrat povezovali zgolj z oblikovanjem, turizmom, trženjem in tradicionalno obrtjo (Megla, 2014), kar je tudi razvidno iz opredelitve kulturnih in kreativnih industrij v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017.

KKS je »domovinsko« pravico dobil v Operativnem programu za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, ki uporablja poimenovanje kulturne in kreativne industrije in ga je odobrila Evropska komisija decembra 2014. Leta 2017 je bila ustanovljena Platforma Center za kreativnost (CzK), ki jo z neposredno potrditvijo operacije v obdobju 2017–20231 izvaja javni zavod Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

CzK je kot pomemben del svojih programskih aktivnosti prepoznal tudi zagotavljanje analitičnih podlag za oblikovanje predlogov spodbud za razvoj KKS v prihodnosti. Z rednim izvajanjem raziskav je od leta 2018 zagotavljal prvi celostni vpogled v dogajanje na področju tega sektorja v Sloveniji. Leta 2020 je bila objavljena Statistična analiza stanja kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008–2017 (Murovec, Kavaš in Bartolj), sledile pa so ji Analiza panoge oblikovanje v Sloveniji (Murovec, Kavaš in Bartolj, 2022), Analiza panoge arhitektura v Sloveniji (Kavaš, Murovec, Kalar in Bartolj, 2022), Predlog ukrepov za panogo arhitektura v Sloveniji (Kavaš in Murovec, 2022), Analiza panoge muzeji v Sloveniji (Murovec, Kavaš in Koman, 2022), Usmeritve za pripravo predloga ukrepov za panogo muzeji v Sloveniji (Kavaš, Murovec in Koman, 2022) ter Analiza kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji (Murovec, Kavaš in Uršič, 2022).

Finančna perspektiva 2014–2020 se izteka in začenja se izvajanje finančne perspektive 2021–2027, zato je zdaj pravi čas za razmislek o spodbujanju KKS v naslednjih letih. To je razlog za pripravo Predloga ukrepov za razvoj kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji. Izhodišča za pripravo predloga ukrepov predstavljajo že opravljene aktivnosti v zadnjih štirih letih, kot so izvedene raziskave in priporočila politik za področja oblikovanja, arhitekture, muzejev ter glasbe, omenjena v prejšnjem odstavku, analize ankete o potrebah sektorja, evalvacije programov CzK ter izvedeni intervjuji in predstavitve tujih praks podpore KKS v Veliki Britaniji, Avstriji, na Danskem, v Estoniji, Nemčiji, na Češkem, Slovaškem, v Baskiji idr. Uporabili smo tudi pomembne ugotovitve, ki smo jih pridobili z izvedbo delavnic in intervjujev z več kot 200 strokovnjaki – ustvarjalci, predstavniki podjetij, organizacij in ministrstev z različnih področij KKS, ki so sodelovali na številnih delavnicah Platforme CzK za analizo področij oblikovanja, arhitekture, muzejev in KKS, ki jih je CzK izvajal v obdobju med letoma 2018 in 2022, ter tudi v fokusnih skupinah za kreativni sektor in v seriji okroglih miz Creative Boost: Politike, ki spodbujajo kulturne in kreativne sektorje v Evropi. V okviru omenjenega projekta, izvedenega v sodelovanju z združenjem EUNIC Slovenija, so bila pripravljena tudi priporočila za razvoj kreativnega sektorja v Sloveniji (Creative Boost – 10 key recommendations to boost Slovenian Creative Industries).

Pri pripravi analize in ukrepov smo uporabili pristop oblikovanja politik (angl. policy design approach), ki predstavlja načrten, zavesten pristop k določitvi ciljev javne politike in povezavo teh ciljev z instrumenti in orodji, katerih izvedba bi omogočala dosego zastavljenih ciljev posamezne javne politike (Howlett, Mukherjee in Woo, 2015). Omenjeni pristop upošteva tako politični in organizacijski okvir kakor tudi kombinacijo različnih instrumentov (angl. policy mix) in predstavlja strateški pristop k oblikovanju ukrepov za posamezno panogo. S ciljem razumevanja koncepta javne politike smo v drugem poglavju najprej teoretično opredelili koncept javne politike in javnopolitičnih igralcev. Uporabljen pristop k oblikovanju predlogov spodbujanja KKS temelji na naslednjih korakih:

1. Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (analiza SWOT), ki je bila pripravljena v prvi fazi analize, služi kot osnova za pripravo predloga ukrepov. Analiza SWOT odgovarja na vprašanja: Kakšno je stanje na področju KKS, kateri so razlogi za obstoječe stanje in kakšno spremembo potrebujemo?

2. Sledi analiza tujih politik podpore KKS, pri kateri smo se osredinili na naslednja temeljna vprašanja: Ali ima država nacionalno politiko podpore KKS, katere cilje si prizadeva doseči in kateri ukrepi (področje, oblika) sestavljajo politiko podpore KKS? Proučevali smo politike podpore v različnih državah, za podrobnejšo analizo pa smo izbrali države, ki so podobne Sloveniji (velikost, stopnja razvoja): Danska, Finska, Estonija, Avstrija, Slovaška.

3. V tretjem koraku sledi analiza preteklih/sedanjih ukrepov podpore KKS v Sloveniji

4. Zaključimo s predlogom ukrepov podpore KKS v Sloveniji v prihodnjih letih:

1 Projekt je bil podaljšan iz obdobja do leta 2023.

cilji, predlogi ukrepov. Izhajali smo iz določitve ciljev in predloga ukrepov podpore KKS, brez opredelitve nosilcev, potrebnih finančnih sredstev in časovnice. Tako odgovarjamo predvsem na vprašanji, ZAKAJ in KAJ, medtem ko se vprašanja KAKO le deloma dotaknemo. Kakor pravi Roger Martin (HBR, 2022), vodilni guru priprave strategij, akcijski načrt ni strategija in začeti pripravo strategije z akcijskim načrtom je grozen način priprave strategije (»A plan is not a strategy. Starting with a plan is a terrible way to make strategy«).

Končno definiranje ukrepov in izvedba sta v pristojnosti oblikovalcev politik. Šele ko bo dogovorjen nabor ukrepov, bo mogoče definirati tudi učinke, rezultate in politike podpore KKS v Sloveniji (sistem spremljanja in vrednotenja).

Analiza javnih politik

2.1 Izhodišča

Pojem politika oziroma policy izhaja iz grške besede polis, kar v stari grščini pomeni mesto – državo, beseda politia pa v latinščini pomeni državo (Fink Hafner, 2007). Obstajajo številne definicije javne politike. Thomas R. Dye (1995) definira javno politiko (angl. public policy) kot kakršnokoli aktivnost ali neaktivnost države. Zelo celovito definicijo javne politike podajajo Knoepfel in sodelavci (2007), ki pravijo, da je javna politika serija koherentnih odločitev ali aktivnosti javnih in včasih zasebnih akterjev, ki imajo različna sredstva, institucionalne povezave in interese ter želijo na ciljni način rešiti problem, ki je politično določen kot javen (kolektiven). Akterji z naborom formaliziranih aktivnosti vplivajo na aktivnosti ciljne skupine s ciljem odpraviti/zmanjšati negativne vplive na skupino, ki trpi negativne učinke definiranega problema (končni uporabniki). Pri analiziranju javnih politik je treba upoštevati, da ciljne skupine (angl. target group) neke politike niso nujno tudi uporabniki (angl. beneficiaries) posamezne javne politike. Ciljne skupine in uporabniki se s časom tudi spreminjajo (Širok, 2002). Javne politike se med seboj razlikujejo, kar je odvisno od vsaj naslednjega:

• področja javne politike: vsebina, instrumenti, institucionalna raven so v veliki meri odvisni od same tematike, določeno problematiko je treba reševati tudi z naborom različnih javnih politik;

• ciljne skupine: značilnosti, evidentirane pomanjkljivosti/prednosti, pretekli ukrepi;

• učinka javne politike: glede na učinke javnih politik so te lahko urejevalne (regulativne), distributivne ali redistributivne (Fink Hafner, 2007);

• institucionalnega okvira: lokalne, regionalne, nacionalne, nadnacionalne (npr. evropske).

Javne politike se oblikujejo in izvajajo s kompleksnimi, dolgotrajnimi, vnaprej določenimi procesi, v katerih sodelujejo številni različni javnopolitični igralci. Glavni javnopolitični igralci so državni igralci (zakonodajna oblast, izvršilna oblast, sodna oblast, državna uprava, regulatorne organizacije, javne agencije in skladi), ki imajo monopol nad sprejemanjem odločitev, poleg njih pa so predvsem v zadnjem času vse bolj pomembni tudi civilnodružbeni igralci, kamor prištevamo interesne skupine (društva, poklicna združenja, neparlamentarne politične stranke), informacijski sektor (raziskovalci, strokovnjaki, mediji) in državljane (posamezniki). Kljub vse pomembnejši vlogi virov, kot so informacije in znanje, pa ekonomski viri ostajajo najpomembnejši in določajo moč posameznih javnopolitičnih igralcev ter posledično tudi odnose med njimi. Javnopolitični igralci, ki imajo več virov, so hierarhično nadrejeni drugim, kar lahko bistveno vpliva tudi na javnopolitični izid. Javne politike običajno izvaja uradništvo, ki ima zelo pomembno vlogo in znatno moč v fazi izvajanja javnih politik (Keše, 2016). Treba je ločiti med oblikovanjem politik in oblikovanjem programov. Programi sestavljajo posamezne politike, zato je pojem oblikovanja politik širši od oblikovanja programov (Peters in drugi, 2018). Politika je tako zaokrožena celota programov, ki imajo skupen splošni cilj. Tu so še posamezni ukrepi in projekti. V skladu z Uredbo o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna ukrep sestavlja več različnih, vendar medsebojno usklajenih dejanj, pri katerih so cilji opredeljeni v skupnem namenu (politiki), ki ga je mogoče ovrednotiti, časovno razmejiti in povezati s ciljno skupino. Dejanja, zajeta v ukrepu, tvorijo določeno programsko zaključeno celoto, projekt pa je ekonomsko nedeljiva celota dejavnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena

merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca. Projekt je sklop dejavnosti z določenim namenom, na podlagi katerega se porabljajo različna sredstva (finančni, materialni, človeški, časovni in drugi viri) za dosego določenih ciljev ali koristi.

Analiza izvajanja javnega programa oziroma politike opravlja mnogotere funkcije, zlasti z zornega kota države, in sicer (Fink Hafner in Kustec Lipicer, 2005):

• pridobivanje informacij o primernosti in učinkovitosti dnevnega delovanja javnih politik oziroma programa;

• omogočanje nadzora nad izvedbo javnih politik (torej tudi delovanje zadolženih ustanov in osebja);

• postavljanje novih zahtev in podpiranje dela zaposlenih;

• nadaljnja podpora oziroma legitimnost že uveljavljenim programom.

Različni avtorji definirajo različne faze posameznih javnih politik. Pri tem smo v posameznih fazah priča filtriranju odločitev/informacij, kar je razvidno s slike 2. Dejstvo je, da oblikovanje in izvajanje politik nista sestavljena iz zaporednih, časovno in vsebinsko ločenih faz, temveč se faze pojavljajo tudi vzporedno, med njimi pa pogosto ni jasne ločnice.

Slika 1: Postopek cikla javne politike in mehanizmi za filtriranje

Identifikacija problema: analiza, intervencije deležnikov

Strateške usmeritve: cilji, načela, strategija, programi

& spremljanje Vrednotenje

Določena izvedba: instrumenti (nacionalno, regionalno), izvedbena struktura (nacionalno, regionalno), sistem spremljanja (kazalniki, poročanje, nadzor)

Problem prepoznan brez ukrepanja

Problem posredovan v programiranje: zakonodaja

Problem zavrnjen, ker je predmet drugih politik

Učinki/rezultati/ vplivi

Strateški cilji

Reševanje problema

Ocena politike: vrednotenje

Problem prepoznan: regionalne razlike

Problem reševan z novo in/ali obstoječo politiko oz. politikami

Operativni cilji

Izvedbeni cilji

Problem ignoriran zaradi pomanjkanja ustreznih instrumentov

Analiza Programiranje Izvajanje

Začetno filtriranje Prilagojeno filtriranje Izvedbeno filtriranje Končno filtriranje

Retroaktivna zanka

Analiza tujih izkušenj

Vir: Kavaš, 2014.

Ko politični odločevalci sprejmejo neko odločitev, to še zdaleč ne pomeni rešitve javnopolitičnega problema. Rešitev je namreč odvisna od uspešne, učinkovite implementacije sprejete odločitve. Izvajanje javnih politik ni zgolj tehnično in apolitično, čeprav sta politika in uprava načeloma dve ločeni, vendar povezani entiteti. Implementacija predstavlja dejavnosti javnopolitičnih igralcev, ki so usmerjene k doseganju ciljev, opredeljenih v fazi oblikovanja javne politike. Uspeh posamezne javne politike se meri z uresničevanjem in doseganjem ciljev (Keše, 2016). Javnopolitične igralce lahko razvrstimo v različne skupine deležnikov, zato sta identifikacija in analiza deležnikov izredno pomemben del oblikovanja in izvajanja javnih politik.

Odsotnost strateških dokumentov torej ne pomeni, da država nima javne politike, saj v tem primeru govorimo, da ima država implicitno nacionalno politiko podpore KKS, torej da spodbuja razvoj sektorja z drugimi javnimi politikami.

2.2 Politika podpore KKS

Pri opredelitvi javne politike na posameznem področju je treba predhodno opredeliti vsebino same politike. Tako je vsebina politike podpore odvisna od odgovorov na številna vprašanja, ki se pojavijo ob analizi in oblikovanju ciljev ter ukrepov in na katera bi morali odgovoriti med pripravo ukrepov podpore KKS. Omenjena vprašanja so večinoma ostala nerešena v vseh državah članicah EU in drugih razvitih državah, zato so odgovori na zastavljena vprašanja predvsem odvisni od posamezne države. Razlika med Slovenijo in razvitimi državami je le v tem, da imajo te daljšo zgodovino analize KKS in priprave ukrepov podpore KKS, saj imajo v razvitih državah EU javne politike podpore KKS že 20letno zgodovino, medtem ko smo v Sloveniji sistematične analize in podporo KKS začeli šele po letu 2017. Pri tem je pomembno poudariti, da so odgovori na zastavljena vprašanja medsebojno povezani, torej odgovor na eno vprašanje vpliva na odgovore na preostala vprašanja. Vprašanja so našteta v nadaljevanju.

Definicija KKS

Opredelitev izrazoslovja (KKS, KKI, KKSI) in statistične definicije sektorja so zelo pomembne, saj določajo način merjenja pomena KKS in vplivajo na oblikovanje ukrepov ter določitev ciljnih skupin. Vplivajo tudi na identifikacijo samega KKS, saj ohlapna definicija KKS otežuje identifikacijo ponudnikov s pojmom KKS.1 Tudi poimenovanja so med državami zelo različna.

Obstajajo zelo različne definicije in poimenovanja, saj definicija KKS ne sloni na ustrezni teoretični podlagi. Z vprašanjem enopomenske, splošno sprejete opredelitve KKS, torej definicije, ki bi bila splošno sprejeta med vsemi deležniki, se srečujejo vse razvite države. Tako tudi številnim mednarodnim projektom, ki so jih financirale države, Evropska komisija in različne mednarodne organizacije, do zdaj ni uspelo predlagati definicije KKS, ki bi bila splošno sprejeta. Ker enotne definicije KKS ni, je treba vse statistične analize KKS obravnavati z rezervo (Siil, 2022).

Kljub odsotnosti enotne mednarodne definicije je seveda pomembno, da KKS opredelimo. Države tako pri oblikovanju podpornih politik v praksi uporabljajo različne operativne definicije, ki jih prilagodijo lastnemu okolju in interesom, čeprav pogosto sicer izhajajo iz enakih »akademskih« definicij. V literaturi in praksi zasledimo uporabo različnih, med seboj močno povezanih ali istopomenskih izrazov – od kreativne ekonomije do kreativnih industrij, kulturnih industrij, kreativnih in kulturnih industrij (KKI). V EU se je v zadnjih letih uveljavilo predvsem poimenovanje kulturni in kreativni sektor, pojavljati pa se je začel tudi še bolj vključujoč izraz – kulturni in kreativni sektor in industrije. Evropska komisija je zato leta 2020 razpisala pilotni projekt Measuring the Cultural and Creative Sectors in the EU,2 s katerim želi vzpostaviti nov, poenoten statistični okvir za merjenje KKS v EU ter s tem tudi omogočiti redne, primerljive statistične analize sektorja.

1 https://www.interreg-central. eu/Content.Node/COCO4CCI/D. T4.2.3-Supporting-cooperation-colliders.pdf

2 https://www.measuring-ccs.eu

3 https://www.oecd-ilibrary. org/sites/77902c78-en/ index.html?itemId=/content/ component/77902c78-en.n

Problematika poimenovanja KKS velja tudi za Slovenijo, kjer poleg vseh že omenjenih izrazov zasledimo še dodatne različice, pri katerih pa gre pravzaprav za sopomenke, ki izvirajo zgolj iz različnih prevodov (npr. kulturni in ustvarjalni sektor, kulturno-kreativni sektor). V tej študiji uporabljamo izraz kulturni in kreativni sektor. Prav tako se tudi v Sloveniji za različne namene uporabljajo različne definicije. KKS za analitične namene običajno opredelimo na podlagi gospodarskih panog (SKD), ki naj bi v ta sektor sodile (oziroma podjetij, katerih glavna registrirana dejavnost spada v KKS), ali na podlagi poklicev (SKP) oziroma delovne sile, ki je zaposlena v poklicih, opredeljenih kot kreativni. Glavni razliki med opredelitvijo KKS na podlagi klasifikacije dejavnosti in opredelitvijo KKS na podlagi poklicne klasifikacije sta dve. Kategorizacija na podlagi dejavnosti vključuje vse zaposlene znotraj določenih dejavnosti; tako tiste, ki opravljajo kreativno delo, kot tudi vse preostale zaposlene znotraj te dejavnosti. Poklicna kategorizacija pa na drugi strani vključuje vse kreativne delavce ne glede na panogo, v kateri so zaposleni. Za pridobitev čim realnejše slike je zato smiselno uporabiti oba pristopa, čemur smo sledili tudi v predhodno opravljenih analizah KKS (Murovec, Kavaš in Bartolj, 2020).

Prispevek k poimenovanju in definiciji KKS v Evropski uniji je dokončanje pilotnega projekta Measuring the Cultural and Creative Sectors in the EU (končno poročilo je bilo objavljeno novembra 2022), lahko pa povzamemo tudi kakšno že obstoječo definicijo KKS.3

V vsakem primeru bi morali v prihodnosti tudi v Sloveniji doreči (slovensko) definicijo KKS, ki bi jo uporabljali za statistične in analitične namene ter tudi za pripravo in izvedbo javne politike podpore KKS.

Opredelitev kulturnega in kreativnega podsektorja v KKS

Opredelitev kulturnega in kreativnega podsektorja v KKS omogoča ustrezno oblikovanje zakonodaje, podpornih ukrepov ter določitev ciljnih skupin. Ker je kulturna ponudba večinoma v javnem interesu in zato neprofitna, so temu prilagojeni tudi ukrepi in zakonodaja.

Pri tem se zakonske določbe, ki veljajo za posamezno panogo kreativnega podsektorja, pogosto nekritično uveljavljajo tudi v panogah kulturnega podsektorja (npr. pogoji za organizacijo prireditev), kar lahko povzroča nepotrebne ovire (stroške). Kreativni podsektor je bolj tržno orientiran, zato so oblike podpore načeloma drugačne, predvsem je manjši poudarek na zakonodaji.

Enega od prvih poskusov opredelitve kreativnega podsektorja lahko najdemo pri opredelitvi kulturnih in kreativnih industrij v Zeleni knjigi (European Commission, 2010). V skladu z njo so kreativne industrije »tiste industrije, ki uporabljajo kulturo kot vložek in imajo kulturno razsežnost, čeprav so njihovi rezultati po večini funkcionalni. Te industrije zajemajo arhitekturo in oblikovanje, ki kreativne elemente vključujeta v širše procese, in podsektorje, kot so grafično in modno oblikovanje ali oglaševanje« (European Commission, 2010). Ločitev med kulturnimi in kreativnimi industrijami vključuje tudi Unescova definicija (2013) ter tudi definicije nekaterih drugih avtorjev, kot je Throsbyjev pristop koncentričnih krogov (2008).

Vloga KKS v razvoju gospodarstva in družbe

Družbeno razumevanje vloge KKS v razvoju gospodarstva in družbe vpliva na cilje, vsebino, obliko in obseg javnih politik.

Evropska komisija (2010) je učinke KKS razdelila v naslednje osnovne skupine – na primarne, sekundarne, terciarne in kvartarne učinke:

• Primarni ekonomski učinki KKS so tisti, ki predstavljajo neposredni prispevek panog KKS h gospodarstvu.

• Pri sekundarnih ekonomskih učinkih gre za prelivanje (angl. spillover) učinkov, ki so posledica gospodarske aktivnosti podjetij v KKS, v širše gospodarstvo in tudi na kupce, vendar so takšni učinki težko merljivi nacionalno.

• Pri terciarnih ekonomskih učinkih gre za sicer neposredne, vendar pa težko količinsko opredeljive učinke prelivanja, ki jih ima KKS na lastno inovativnost in tudi na inovativnost drugih gospodarskih panog.

• Kvartarni učinki KKS sežejo še mnogo širše, saj v njihovem okviru razumemo vpliv KKS na izboljšanje kakovosti življenja in celo njegove dobe, trajnost, ohranjanje kulturne identitete ter doseganje širokega spektra drugih družbenih ciljev, kot so družbena vključenost, dobro fizično in psihično zdravje, spodbujanje ravnotežja med spoloma, krepitev kulturne ozaveščenosti prebivalstva in trajnostna naravnanost.

Od pomena, ki ga družba in gospodarstvo pripišeta KKS, sta odvisna tudi podpora in vključevanje ponudnikov KKS v reševanje gospodarskih in družbenih problemov. V preteklosti je bila ena od glavnih kritik koncepta kreativnih industrij/KKS ravno poudarjanje ekonomskih učinkov. V zadnjem desetletju se krepi učinek KKS na druge sektorje in na družbo kot celoto (trajnostni razvoj, socialna vključenost, delovna mesta). KKS ima pomembno vlogo pri zelenem prehodu in v pobudi Novi evropski Bauhaus, ki jo je predsednica Ursula von der Leyen napovedala septembra 2020 v svojem govoru o stanju v EU. Pri tem so lokalni, regionalni, nacionalni učinki in učinki v EU različni. Tako Gustafsson in Lazzaro (2021) ločita štiri glavne družbene izzive, na katere se lahko KKS strateško odzove in občutno sprosti potencial inovacij in pametne rasti v EU. To so: (1) kreativnost, kulturna raznovrstnost in vrednote Evropejcev; (2) evropska identiteta in kohezija; (3) zaposlovanje, gospodarska odpornost in pametna rast; in (4) mednarodni odnosi.

Prepoznavanje vloge KKS v družbi (politika, oblikovalci politik, splošna javnost) se razlikuje med državami, kar je razvidno tudi iz oblik in obsega podpore KKS v posamezni državi.

Da pa bi lahko ocenili učinke KKS na družbo v posamezni državi/regiji/lokalni skupnosti, je treba pripraviti ustrezne analize, kar velja tudi za Slovenijo. Pri tem se je treba zavedati, da je težko oceniti učinke (koristi) podpore kreativnim industrijam, vendar za razliko od velikega dela preostalega gospodarstva kreativne industrije nimajo le ekonomskih učinkov, temveč prispevajo h kulturni identiteti in družbeni koheziji (Rosenzweig in drugi, 2018).

Profitni in neprofitni vidik, rast in preživetje, ekonomski motiv in umetnost

Za Slovenijo velja, da je, podobno kot v drugih razvitih državah, eden največjih problemov KKS njegovo financiranje. Predvsem neinstitucionalni (neprofitni) sektor poudarja problem nezadostnega financiranja (Siil, 2022), položaj pa se je med pandemijo covida-19 še poslabšal. Neinstitucionalni sektor je večinoma neprofiten in na lastno dejavnost gleda kot na umetnost, zato povratno financiranje ni najustreznejši model financiranja neinstitucionalnega sektorja v kulturi. Dodatno težavo predstavlja zelo omejeno zasebno financiranje KKS, kar je povezano tudi z močno vlogo države v financiranju kulture in omejenim številom zasebnih financerjev v Sloveniji (mecenov, donatorjev, sponzorjev). Težavo deloma rešujejo sredstva EU, predvsem program Creative Europe in programi Interreg, v katerih so slovenski prijavitelji zelo uspešni. Tako so slovenski prijavitelji vodili 127 projektov, financiranih v okviru programa Creative Europe, in sodelovali še v 110 projektih (Siil, 2022).

Odgovori na navedeno vprašanje vplivajo na oblikovanje podpornih ukrepov (vsebina, upravičeni stroški, kazalniki) in določitev ciljnih skupin. Tako analize iz Velike Britanije kažejo, da pri ponudnikih iz KKS hitra rast ni prevladujoč motiv, temveč je zelo močan preživetveni motiv, kar je tudi posledica velike fleksibilnosti večine KKS (prekarnost, majhni stroški vstopa, relativno majhni investicijski stroški, kratkoročni projekti). Ponudniki iz KKS so zato zelo zadržani pri rasti svojega poslovanja in se v tem razlikujejo od visokotehnoloških podjetij (Sigurdardottir in Candi, 2019). Podporno okolje za spodbujanje ustanavljanja in rasti zagonskih podjetij (angl. start-up) tako ni najustreznejše za spodbujanje KKS,4 vendar pa je z vidika javne politike zelo težko identificirati razlike med zagonskimi podjetji in podjetji iz KKS, saj je podjetje iz KKS lahko zagonsko podjetje. Zagonska podjetja zahtevajo ustrezno podporo (ekosistem). Slovenija je po osamosvojitvi najprej razvijala splošno podjetniško podporno okolje, nediferencirana podpora podjetništvu pa ni

4

Ni enotne definicije zagonskega podjetja. Tako ena od definicij (Graham, 2012) zagonska podjetja opredeljuje kot podjetja, ki so ustvarjena s potencialom za hitro rast (nov proizvod, nova storitev, nov poslovni model). Da je podjetje zagonsko, mora imeti dve lastnosti: 1. ponujati mora storitev, ki si je želi veliko število ljudi, in 2. imeti mora način, da vse te ljudi doseže in jim nudi želeno storitev (https://sl.wikipedia.org/wiki/ Zagonsko_podjetje).

bila uspešna pri podpori zagonskih podjetij (Start:up Manifest, 2014). Zagonska podjetja se ne morejo razvijati v »vakuumu«, ampak potrebujejo primerno razvit zagonski podjetniški ekosistem. Zagonska podjetja se namreč za uspešen razvoj povezujejo z različnimi zasebnimi in javnimi deležniki zagonskega ekosistema, ki jim lahko pomagajo pri razvoju produkta, financiranju zagona, rasti podjetja in razvoju trga oziroma zagotavljajo druga potrebna sredstva oziroma pogoje za razvoj podjetja. Pri tem je treba upoštevati, da razvoj zagonskih podjetij poteka v več tipičnih fazah razvoja, ki prednje postavljajo različne vrste izzivov (Močnik in drugi, 2016). Slovenija je v zadnjih desetih letih zato okrepila podporo zagonskim podjetjem in vzpostavila delujoč ekosistem za zagonska podjetja, v katerem z vidika finančne podpore izstopa Slovenski podjetniški sklad, saj primanjkuje domačih in predvsem tujih investitorjev.5 Vseeno pa mednarodna primerjava ekosistemov za zagonska podjetja, ki jo letno pripravlja StartupBlink, kaže, da Slovenija globalno nazaduje, in sicer je padla s 35. mesta leta 2020 na 47. mesto leta 2022.6 Pri tem je treba omeniti, da je bila leta 2019 na 48. mestu.

Zato predlagamo, da so ponudnikom iz KKS poleg storitev javno financiranega podpornega okolja (npr. SPOT) namenjene tudi specializirane podporne storitve, prilagojene potrebam (značilnostim) KKS (npr. kreativni inkubator, specializirana usposabljanja in podpora, prilagojeni finančni instrumenti). To bi zahtevalo tudi prilagoditev javno financiranega podpornega okolja potrebam/značilnostim KKS (dodatna usposabljanja, specializirani kadri).

Vloga verig vrednosti

Veriga vrednosti KKS temelji na ustvarjanju, produkciji in distribuciji unikatnih vsebin, katerih posledica so tako načrtovana kot tudi nepričakovana sodelovanja, partnerstva in povezovanja. Za delovanje teh procesov so potrebni različni viri, ki jih je treba ustrezno razviti in uveljaviti. Ti viri so po naravi raznovrstni in obsegajo tako znanje in veščine kot tudi financiranje in infrastrukturo. Zaradi potrebe po sodelovanju številnih akterjev (posledica novih tehnologij, povečane vloge uporabnika, krajših razvojnih ciklov …) so se verige vrednosti pravzaprav spremenile v mreže vrednosti in ekosistemov (Oksanen in drugi, 2018). Analiza potreb KKS v Sloveniji (Kavaš in Murovec, 2019), narejena na podlagi spletne ankete, je pokazala, da ponudniki iz KKS eno od večjih težav v svoji verigi vrednosti vidijo v neustrezni razpoložljivosti kompetentnih posrednikov. Posamezni ustvarjalci, ki v verigi vrednosti želijo prevzeti različne funkcije, imajo zaradi majhnosti težave tako s pridobivanjem ustreznih dobaviteljev kot tudi izvajalcev in podizvajalcev, distributerjev in drugih akterjev, ki bi jim lahko pomagali na poti do realizacije ideje na trgu (npr. za kreativna podjetja je zelo pomembno, da imajo poleg ustvarjalcev tudi tehnološke strokovnjake, vodje projektov z ustreznimi poslovnimi znanji in seveda distributerje). Analiza KKS (Murovec, Kavaš in Uršič, 2022) poudarja, da je osrednji problem verige vrednosti v KKS v Sloveniji pogosto odsotnost ustreznih akterjev in mehanizmov, s katerimi bi kreativne produkte uspešno in učinkovito spravili do kupcev, pri tem pa poskrbeli tudi za ustrezno ovrednotenje končnega izdelka in primerno razdelitev vrednosti, realizirane na trgu, med sodelujoče akterje. V slovenskem prostoru (pa tudi širše) so poleg tega prisotni tudi nezadostna kultura sodelovanja in povezovanja, nezaupljivost ter strah pred izgubo zaznane umetniške vrednosti ob večji usmeritvi na trg. Tako imajo slovenski kreativci težavo že pri ustvarjanju, saj primanjkuje ustreznih prostorov, znanj in financ. Težava je znova še bolj izrazita pri distribuciji, kar je tudi posledica majhnega trga, zahtevnega nastopa na tujih trgih in omejene podpore internacionalizaciji ponudnikov iz KKS. Pri določitvi ukrepov je mogoče izhajati iz posameznih funkcij v verigi vrednosti (ustvarjanje, produkcija, distribucija, razstavljanje) in odnosov v posameznih verigah vrednosti. To velja tako za horizontalne ukrepe KKS kot za posamezne panožne ukrepe (npr. glasba). Trenutno o značilnostih verig vrednosti v KKS in v posameznih panogah KKS v Sloveniji vemo zelo malo, zato bi bile potrebne dodatne raziskave. 5 https://www.startupblink.com/

Življenjski cikel podjetij

Poročilo OMK – Vloga javnih politik pri razvoju podjetniškega in inovacijskega potenciala na področju kulturnega in kreativnega sektorja (2018) poudarja, da bi se bilo pri oblikovanju javne politike podpore KKS treba osrediniti na vse faze življenjskega cikla, ne le na začetno, ki je v evropskem okviru ena od najbolj podprtih faz. Pri tem poročilo definira sedemfazni življenjski cikel KKS. Te faze so (i) semenska faza, (ii) zagonska faza, (iii) faza rasti, (iv) faza širitve, (v) faza uveljavljenosti, (vi) faza zrelosti in (vii) izhodna faza. Podjetja v različnih fazah razvoja potrebujejo različno podporo, kar je deloma vezano tudi na verigo vrednosti. Tako so potrebna finančna sredstva za podjetja, ki so prešla nivo mikropodjetja, neprimerno večja kot za podjetnike začetnike. V Sloveniji nimamo instrumentov povratnega financiranja za ponudnike iz KKS, medtem ko so javni razpisi Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij – Center za kreativnost upoštevali različne faze življenjskega cikla podjetij, vendar je bil poudarek na razvoju posameznih proizvodov, ne pa na pomoči pri financiranju delovanja ponudnikov iz KKS. Seveda lahko ti uporabijo finančne sheme, ki so namenjene vsem podjetjem, vendar je njihova uporaba pri ponudnikih KKS omejena.

Zato predlagamo, da se informiranje ponudnikov iz KKS o obstoječih javnih in zasebnih finančnih instrumentih okrepi. Tudi poznavanje specifičnosti KKS je v finančnem sektorju omejeno, vsaj tako kažejo tuje izkušnje. 7 Treba bi bilo opraviti podrobno analizo, kje so ovire in katere bi bile najustreznejše rešitve, saj tudi izkušnje EIF (garancijska shema) in tujih politik (Slovaška) kažejo, da je financiranje eden najkompleksnejših ukrepov podpore KKS.

Teritorialni vidik podpore KKS

Za KKS je značilna prostorska koncentracija, kar velja tudi za posamezne panoge KKS (Sánchez Serra, 2015). Tako je KKS praviloma lociran na urbanih območjih, kar seveda vpliva tudi na podporne ukrepe. Politiko podpore KKS je mogoče izvajati na različnih teritorialnih ravneh:

• Lokalno: raven občin in mest, predvsem z vidika spodbujanja KKS kot vira urbanega in ruralnega razvoja, urbane prenove in nosilca družbenih inovacij.

• Regionalno: tudi tukaj izstopa spodbujanje KKS, čeprav imajo v nekaterih državah tudi politike regionalne podpore KKS (npr. Belgija, Italija). V Sloveniji so ponudniki KKS pretežno locirani v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija, še posebej v Osrednjeslovenski regiji.

• Nacionalno.

• Nadnacionalno (EU).

V večini držav ima lokalno in regionalno spodbujanje KKS že 20letno zgodovino, vendar je to pogosto vezano na urbano regeneracijo in podporo kulturi (festivali, valorizacija kulturne dediščine, kulturni turizem …). Pomembna je tudi upravnopravna ureditev posamezne države. V federalnih državah (npr. Nemčija, Avstrija, Italija) je vloga regionalnih oblasti veliko večja kot v centraliziranih državah, kot je Slovenija.

V Sloveniji je podpora KKS trenutno osredinjena na Kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, saj od tam prihaja največ uporabnikov storitev CzK, slabše pa je zastopana Kohezijska regija Vzhodna Slovenija, kar pa ne velja za Javni razpis za izbor operacij Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij – Center za kreativnost. Izkušnje kažejo, da je število ponudnikov KKS (predvsem tistih iz kreativnega podsektorja) omejeno, zato je omejena tudi absorpcijska sposobnost. To zahteva drugačne ukrepe, kot to velja za razvita okolja. V Sloveniji regionalna podpora KKS, z izjemo projektov Interreg, ne obstaja. Podpora KKS torej ni del politike spodbujanja skladnega regionalnega razvoja, podobno je tudi s politiko razvoja podeželja. Slovenska politika razvoja podeželja ne prepozna KKS kot dejavnik razvoja podeželskih območij, kar je značilno tudi za druge članice EU. V prihodnosti bo vloga KKS v spodbujanju podeželskih območij pridobila veljavo, kar je razvidno iz vključitve KKS v strateški dokument Evropske komisije A long-term Vision

7 https://keanet.eu/opinions/ banks-and-the-cultural-andcreative-industries-sectors-anew-opportunity/.

8 https://eur-lex.europa.eu/ legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52021DC0345.

9 https://www.scribd.com/ document/330460795/Creativeindustries-Analysis-of-industryspecific-framework-conditionsrelevant-for-the-development-ofworld-class-clusters.

for the EU‘s Rural Areas – Towards stronger, connected, resilient and prosperous rural areas by 2040.8

Naš predlog je, da se okrepi regionalni pristop k podpori KKS (zagotavljanje kritične mase), pri čemer naj se krepi vloga regionalnih razvojnih agencij v spodbujanju KKS, medtem ko naj lokalna raven ostaja zelo pomembna pri spodbujanju kulture in pri projektih urbane regeneracije.

Zrelost javne politike podpore KKS

Zrelost javne politike podpore KKS vpliva na oblikovanje ukrepov in določitev ciljnih skupin. Leta 2013 je PwC (Dervojeda in drugi) po naročilu Evropske komisije pripravil študijo Creative industries – Analysis of industry-specific framework conditions relevant for the development of world-class clusters.9 Cilj študije je bil pokazati, kateri okvirni pogoji so ugodni za nastanek kreativnih industrij v regijah in kako lahko oblikovalci politik vplivajo na razvoj teh industrij. Namen analize je bil čim bolj povečati vpliv javne politike in pripraviti priporočila, kako podpreti razvoj kreativnih industrij v Evropi. Priprava je temeljila na analizi podpore kreativnim industrijam v regijah NUTS-2. Da bi dobili realno sliko okvirnih pogojev, pomembnih za nastanek in razvoj kreativnih industrij, so v središče analize postavili pojem dinamične narave industrije. Ta pomeni, da se bosta vloga in pomen ustreznih okvirnih pogojev verjetno spremenila z vsako novo stopnjo življenjskega cikla industrije. Da bi bili podporni ukrepi učinkoviti, morajo biti zato prilagojeni različnim stopnjam življenjskega cikla javne politike podpore KKS. Študija sicer ni imela pričakovanega vpliva na oblikovanje javnih politik podpore KKS, vendar predstavlja zelo dobro izhodišče za razumevanje pomena posameznih podpornih ukrepov v različnih stopnjah življenjskega cikla kreativnih industrij. Analiza temelji na petih stopnjah življenjskega cikla industrije, tj. fazah, ki so pomembne za nastajajoče industrije:

1. Predhodnik – P (Precursor): prvi interes države/regije za določeno nastajajočo industrijo. Ta stopnja pomeni aktivnosti, ki podpirajo začetni razvoj kreativnih industrij.

2. Embrionalni – E (Embryonic): izboljšanje zanesljivosti in učinkovitosti tehnologije in storitev do točke, ko je to mogoče dokazati na trgu. Ta stopnja vključuje aktivnosti, ki pomagajo prikazati komercialni potencial tehnologije in storitev v državi/regiji z ustvarjanjem prihodkov.

3. Vzgoja – N (Nurture): podpora krepitvi zmogljivosti in dvigu cen. V tej fazi ima kreativna industrija trajni poslovni potencial: razvoj trga s potencialom znatne rasti.

4. Rast – G (Growth): podpora trženju, prodaji in poslovnemu razvoju, kar vodi k trajnostni rasti kreativnih industrij.

5. Zrelost – M (Maturity): podpora izboljšanju uveljavljenih aplikacij, proizvodnih procesov in poslovnih modelov

TABELA 1: Potrebni okvirni pogoji delovanja glede na razvojno fazo kreativne industrije

Okvirni pogoji delovanja Faza

1. Financiranje P E N G M

1.1. Garancijske sheme in drugi finančni instrumenti (npr. razpoložljivost inovativnih finančnih instrumentov, kot so garancije in drugi instrumenti za delitev tveganja, ki jih zagotavljajo udeleženci na trgu (npr. množično financiranje)

1.2. Razpoložljivost semenskega in tveganega kapitala za podjetja iz KKS

2. Ponudba P E N G M

2.1. Kritična masa ustvarjalcev

2.2. Kritična masa distributerjev

2.3. Kritična masa ponudnikov vmesnih proizvodov in storitev (npr. programska oprema)

3. Trg P E N G M

3.1. Bližina kupcev (npr. kritična masa kupcev, kar je še posebej pomembno za nekatere dejavnosti, kot so umetniki, modni oblikovalci, fotografi …)

4. Kultura P E N G M

4.1. Prisotnost zgodovinske, kulturne in naravne dediščine (npr. snovna kulturna dediščina, kot so zgradbe, spomeniki, pokrajine, knjige, umetniška dela in artefakti; nesnovna kulturna dediščina, kot je folklora,tradicije, jezika in znanja; naravna dediščina, vključno s kulturno pomembnimi krajinami, in biotska raznovrstnost)

4.2. Kritična masa kreativnih in podjetnih ljudi v regijah (npr. razpoložljivost ljudi iz različnih kreativnih industrij; razpoložljivost ljudi iz različnih komplementarnih industrij)

5. Znanje P E N G M

5.1. Široko izobraževalno in raziskovalno okolje, ki se osredotoča na kreativne in tehnične discipline (bližina univerz, raziskovalnih središč, šol)

5.2. Ukrepi za podporo ustvarjalnosti z izobraževanjem (npr. ciljno usmerjeno usposabljanje; izvenšolsko izobraževanje; poklicno izobraževanje, povezano s kreativnimi industrijami)

6. Regulatorni in javno-politični okvir P E N G M

6.1. Jasno opredeljen sistem avtorskih pravic

6.2. Avtorske in sorodne pravice, ki ščitijo izvajalce, producente in radiodifuzijske organizacije (imetniki sorodnih pravic uživajo izključno pravico reproduciranja, distribucije in javnega obveščanja svojih izvedb/CD/DVD/oddaj)

6.3. Ukrepi politike, ki podpirajo interdisciplinarno sodelovanje (npr. ukrepi za spodbujanje interdisciplinarnega sodelovanja med sektorji kreativnih industrij; ukrepi za spodbujanje interdisciplinarnega sodelovanja med kreativnimi industrijami in drugimi industrijami)

6.4. Ukrepi politike, ki podpirajo kreativna start-up pod

jetja

6.5. Ukrepi politike, ki spodbujajo mobilnost umetnikov in kulturnikov

6.6. Ukrepi politike, ki podpirajo prožnost trg dela

6.7. Ukrepi politike, ki podpirajo internacionalizacijo (npr. financiranje kreativnih čezmejnih dogodkov; dialog med industrijo; taborniške misije; tržna inteligenca; kolektivno zastopanje na mednarodnih sejmih)

7. Podpora

7.1. Prisotnost fizičnega in družbenega ustvarjalnega okolja (npr. umetniške galerije, kavarne, nočno življenje, delovno-bivalni prostori po dostopnih cenah)

7.2. Strateški dokumenti in načrti za razvoj kreativne industrije v regiji

7.3. Namenska podpora organizaciji (grozd ali podobna oblika), ki koordinira razvoj kreativnih industrij v regiji

Vir: Dervojeda in ostali, 2013.

Iz tabele je razvidno, da bolj ko je KKS v posamezni državi razvit, bolj specifični morajo biti ukrepi. Medtem ko so v prvih dveh fazah pomembni predvsem splošni ukrepi (izobraževanje, kritična masa ustvarjalcev, bližina kupcev, prisotnost zgradb kulturne dediščine), so v naslednjih fazah pomembni predvsem strateško usmerjanje (strateški dokumenti), financiranje, internacionalizacija, infrastruktura, kompetence, trg, ureditev pravic intelektualne lastnine in interdisciplinarno sodelovanje.

V Sloveniji je podpora KKS temeljila predvsem na spodbujanju splošnih ukrepov, medtem ko je bila podpora za kreativna vozlišča, grozde, kreativno podjetništvo in internacionalizacijo zelo omejena (Siil, 2022). Glede na dosedanji razvoj KKS in javne politike podpore KKS v Sloveniji bi bilo v finančni perspektivi 2021–2027 treba strateško usmerjati razvoj KKS, in sicer s pripravo strateških dokumentov, okrepitvijo sodelovanja deležnikov v ekosistemu KKS (okrepitev koordinacije, sodelovanja in zaupanja), iskanjem rešitev za odprta (nerešena) vprašanja (npr. definicija KKS, teritorialni vidik podpore KKS, reševanje družbenih izzivov), pripraviti specifične ukrepe KKS, okrepiti vlogo KKS v drugih politikah in kot posledico priprave in izvedbe projektov tudi okrepiti vlogo KKS v gospodarstvu in družbi.

Način (oblika) javne podpore KKS

Podpora KKS načeloma temelji na horizontalni podpori KKS (samostojna politika spodbujanja KKS) in/ali podpori KKS, ki je del drugih politik (npr. inovacijska strategija, industrijska politika, zunanja politika, politika trga dela, izobraževalna politika). Dodatno vprašanje je povezano z razmerjem med politiko, ki je osredinjena na KKS kot celoto, in politiko podpore posameznim panogam KKS. Posamezne panoge KKS imajo specifične izzive, ki jih je mogoče rešiti le s panožno specifičnimi ukrepi. Pri tem je pomembno, da je med posameznimi ukrepi podpore KKS in ukrepi podpore posameznim panogam KKS sinergija. Razvite države praviloma kombinirajo vse tri pristope, so pa v zadnjem desetletju nekatere panožne politike (npr. oblikovanje) izgubile »samostojnost« in so vključene v

politiko podpore KKS, kar kažejo primeri Danske, Finske in Estonije, vendar so panožne javne politike še vedno zelo močne v nekaterih panogah KKS (npr. knjiga, AV, uprizoritvene umetnosti ...). Tako lahko trdimo, da se v zadnjem desetletju v razvitih državah krepi horizontalni pristop podpore KKS, zato podobno predlagamo tudi za Slovenijo.

Izvajanje javne politike podpore KKS

Zaradi horizontalnega pomena KKS je pomembno, da sta upravljanje in izvajanje politike podpore KKS ustrezno urejena. Po eni strani je treba povezati posamezne oblikovalce politik (načeloma so to ministrstva), po drugi strani pa je treba povezati tudi KKS, da lahko sektor nastopa s skupnimi stališči. Doreči je torej treba, kdo je povezovalec ekosistemov, kakšna je vloga posameznih ministrstev pri izvedbi ukrepov, kako se zagotavlja partnerski pristop pri oblikovanju, izvedbi in spremljanju ukrepov, kako se zagotavlja stik KKS in gospodarstva, kako se zagotavlja medministrsko sodelovanje, kakšno je razmerje med posameznimi politikami ... Kljub horizontalnemu pristopu pa bi moralo biti za politiko podpore KKS še vedno odgovorno eno ali dve ministrstvi, kar kažejo tudi tuje izkušnje. Za boljšo koordinacijo podpornih ukrepov predlagamo vzpostavitev medministrskega koordinacijskega vladnega mehanizma za KKS (npr. svet, delovna skupina za KKS), ki bi mu podporo nudil CzK. To bi zahtevalo krepitev CzK in ureditev njegovega sistemskega financiranja. Razmisliti bi bilo treba tudi o vzpostavitvi organizacije (npr. javne agencije), ki bi bila odgovorna za koordinacijo izvajanja podpornih ukrepov. Medtem ko bi ministrstva bila odgovorna za pripravo, spremljanje in vrednotenje javne politike, bi izvajalska organizacija v sodelovanju z drugimi javnimi agencijami in javnimi skladi skrbela za koordinacijo izvajanja (npr. podobno vlogo je imela v preteklosti Agencija RS za regionalni razvoj). Za uspešno, učinkovito izvajanje javne politike podpore KKS bi bilo treba okrepiti povezave med posameznimi deli ekosistema KKS (redna srečanja), skupaj z okrepljenim sodelovanjem z ekosistemom za zagonska podjetja. Vlogo koordinatorja ekosistema KKS (oziroma ekosistema ekosistemov) bi morala prevzeti organizacija, ki bi imela ustrezne kapacitete, reference in zaupanje deležnikov. KKS potrebuje zagovornika, saj je zaradi panožne razdrobljenosti, ohlapne opredelitve in pomanjkanja kritične mase ponudnikov KKS neslišan sektor v procesih oblikovanja zakonodaje in javnih politik. K temu bi prispevala tudi krepitev vloge posredniških in stanovskih organizacij (preglednost, oblikovanje standardov kakovosti, izogibanje nelojalni konkurenci, vrednotenje dela, identifikacija administrativnih ovir …).

ANALIZA JAVNIH POLITIK PODPORE KKS V IZBRANIH DRŽAVAH

Pri pripravi predloga posamezne javne politike je treba pogledati dobre in manj dobre primere iz tujine. Pri tem se je treba zavedati, da pri javnih politikah ne obstaja en pristop (angl. one size fits all approach), ki bi bil uporaben za vse države, regije in lokalne skupnosti, kar so ugotovile tudi mednarodne organizacije, kot je OECD (Cerna, 2013), in Evropska komisija v smernicah Better regulation toolbox (2021). To še posebej velja za javno politiko podpore KKS, saj je zaradi odsotnosti ustreznih definicij, »kratke« zgodovine, heterogenosti, horizontalnosti … podporo KKS treba prilagoditi posameznemu okolju.

Ne glede na široko priznanje kulturnih in kreativnih ustvarjalcev ostajajo javne politike, ki podpirajo KKS, v veliki meri razdrobljene. KKS ima v okvirih javne politike običajno ambivalenten položaj. Ker deluje na stičišču med kulturo, ekonomijo in tehnologijo, je pogosto del kulturnih in gospodarskih politik, pri tem pa kulturni podsektor pogosto ni prepoznan kot integralni del gospodarstva države. Po drugi strani pa ga zaradi kompleksne, večplastne narave kulturnega podsektorja, ki se povezuje na številna področja drugih politik, skupaj s tehnologijo, izobraževanjem ali turizmom, ni mogoče celovito zajeti samo s kulturnimi politikami (UNESCO, 2022). Pri analizi javnih politik podpore KKS smo se osredinili na temeljno vprašanje: Ali ima država nacionalno politiko podpore KKS (danes, preteklost)?

Zanima nas, ali spodbujanje KKS v posamezni državi temelji na strateških/programskih dokumentih in/ali akcijskih načrtih, torej ali država ima eksplicitno politiko podpore KKS.

Analizirani strateški dokumenti imajo v večini primerov navedene le ukrepe, ki pa so večinoma brez nosilcev in brez finančnih sredstev, razen v primeru ukrepov, financiranih iz kohezijske politike EU (Slovaška, Estonija). Izbor prioritet v analiziranih strateških dokumentih ni obrazložen. Strateški dokumenti praviloma tudi nimajo vključenega sistema spremljanja (cilji, kazalniki). Izrazoslovje se med državami in tudi v državah zelo razlikuje in spreminja, kar je tudi posledica evolucije strateških dokumentov in javnih politik v zadnjem desetletju. V evropskih državah imajo javne politike podpore KKS šele 20letno zgodovino, kar je veliko manj kot javne politike podpore posameznim panogam KKS. Priprava in sprejetje strateških dokumentov tudi ne zagotavljata, da so bili ti tudi izvedeni, saj se praviloma uresniči le del predlaganih ukrepov.

V nadaljevanju so strukturirano predstavljeni primeri javnih politik podpore KKS po izbranih državah. S študijo gradiv, intervjuji s tujimi strokovnjaki in mednarodno delavnico z oblikovalci politik smo spoznali ukrepe različnih držav in regij. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo le javne politike podpore KKS tistih držav, ki smo jih izbrali po naslednjih kriterijih: prepoznavnost nacionalnih politik podpore KKS in primerljivost s Slovenijo.

Avstrija

Uvod

Avstrija meri 83.859 km2 in ima nekaj čez osem milijonov prebivalcev. Je zvezna država, razčlenjena na devet zveznih dežel. Med deželami v Avstriji so velike razlike v površini, predvsem pa v številu prebivalstva in razvojnih potencialih (Kavaš, 2014), kar je pomembno tudi za vodenje razvojnih politik.

V Avstriji kreativne industrije predstavljajo pomemben dejavnik uspeha kot gonilo rasti in inovacij. Inovacijski potencial samih kreativnih industrij je zelo velik, vendar kreativne industrije delujejo tudi kot gonilna sila za inovativne izdelke in storitve v drugih sektorjih gospodarstva ter tako prispevajo k ustvarjanju vrednosti in rasti podjetij ter posledično

1 https://www.kreativwirtschaft. at/en/kreativwirtschaftseffekt/ kreativwirtschaftsberichte

2 https://www.bmdw.gv.at/en/ Topics/Business-Location/ Creative-Industries.html

3

tudi trajnostnih delovnih mest, zlasti v malih in srednjih podjetjih. Kreativne industrije prispevajo k povečanju privlačnosti mest in regij kot lokacij za poslovanje ter h krepitvi regionalnih inovacijskih sistemov.1 Avstrija je bila med prvimi državami, ki so prepoznale pomen kreativnih industrij za spodbujanje inovativnosti in je zato že leta 2011 kreativne industrije vključila v nacionalno strategijo za raziskave, tehnologijo in inovacije. Leta 2016 je bila sprejeta Strategija kreativnih industrij za Avstrijo, ki je osrednji strateški dokument podpore kreativnim industrijam.2

Podpora KKS ni vzpostavljena le nacionalno, temveč tudi deželno. Tako delujejo regionalne organizacije spodbujanja kreativnih industrij (npr. v Zgornji Avstriji (Creative Region), na avstrijskem Štajerskem (Creative Industries Styria) in v Salzburgu (Innovation Salzburg)), številne ukrepe podpore KKS izvajajo tudi posamezna mesta, v katerih je še posebej dejavno mesto Dunaj, ki pa ima tudi status zvezne dežele (Wirtschaftsagentur Wien).

Pomen KKS v Avstriji

V Avstriji ima sektor kreativnih industrij devet panog, to so arhitektura, knjige in založništvo, oblikovanje, video in film, uprizoritvene umetnosti, glasba, radio in televizija, programska oprema in igre ter oglaševanje. Leta 2018 je v kreativnih industrijah delovalo 45.500 podjetij in približno 163.000 samozaposlenih in zaposlenih ljudi. To je skoraj 11 % podjetij v avstrijskem gospodarstvu in skoraj 5 % vseh zaposlenih. Leta 2018 so kreativne industrije imele prihodke v vrednosti 24 milijard evrov in so ustvarile okoli 4 % dodane vrednosti celotnega avstrijskega gospodarstva. Med panogami KKS po kazalnikih (npr. število zaposlenih, prihodki, dodana vrednost) izstopajo programska oprema in igre, uprizoritvene umetnosti, oglaševanje, knjige in založništvo ter arhitektura (Neunter Kreativwirtschaftsbericht, 2021). Kreativna podjetja so se tako kratkoročno (v 2015 in 2016) kot dolgoročno (od 2008 do 2016) razvijala pozitivno,3 kar kaže na pozitiven razvoj samega sektorja, ki pa je bil podobno kot v drugih državah zelo prizadet zaradi pandemije covida-19.

Glavne strokovne institucije na področju KKS

Kreativwirtschaft Austria (KAT)

Kreativwirtschaft Austria (KAT) je del Avstrijske gospodarske zbornice (WKÖ) in zastopa interese avstrijskih kreativnih industrij nacionalno, evropsko in mednarodno.4 Zavzema se za razvoj kreativnih industrij v Avstriji in ustvarjanje povezav z drugimi sektorji. Pri tem je podpora kreativnim industrijam v veliki meri povezana s spodbujanjem inovativnosti in strateškimi dokumenti, ki jih je Avstrija na omenjenem področju sprejela. Podpora KKS obsega razvoj kompetenc (npr. C hoch 3 – das Kreativwirtschaftscoachingprogramm), mreženje podjetij in posrednikov, zastopanje interesov kreativnih industrij, ozaveščanje in promocijo ter naročanje raziskav.

KAT vsaki dve leti objavi poročilo o avstrijski kreativni industriji, poleg tega je minister za digitalne in gospodarske zadeve leta 2019 imenoval Kreativwirtschaftsbeirat (odbor za kreativne industrije), ki bo pomagal ministrstvu pri izvajanju strategije, in sicer s spremljanjem izvajanja in oblikovanjem priporočil.

Kreativwirtschaft Austria je implementacijski partner Zveznega ministrstva za digitalizacijo in poslovno lokacijo v okviru strategije kreativnih industrij za Avstrijo, skupaj z aws Creative Industries of Austria Wirtschaftsservice GmbH.

Avstrija Wirtschaftsservice Gesellschaft mbH (aws)

https://www.culturalpolicies.net/ country_profile/austria-3-5-1

4 https://www.kreativwirtschaft.at/ en/wir/kat-mission

Avstrija Wirtschaftsservice Gesellschaft mbH (aws) je promocijska banka avstrijske zvezne vlade. Podpira podjetja pri izvajanju njihovih inovativnih projektov s ponudbo ugodnih posojil, nepovratnih sredstev in garancij, zlasti ko potrebnih sredstev z alternativnim fi -

nanciranjem ni mogoče pridobiti v zadostni meri.5 Izvaja instrument aws Creative Impact.

Creative Industries Styria

Organizacija Creative Industries Styria je bila ustanovljena leta 2007.2 Deluje kot most in povezovalec med kreativnimi industrijami in tradicionalnim gospodarstvom na avstrijskem Štajerskem. Tri strateška področja predstavljajo okvir za dejavnosti Creative Industries Styria: ozaveščenost in lokacija, spodbude in projekti ter mreže in storitve. Creative Industries Styria deluje navzven za podjetja in interno za kreativno sceno s ciljem optimizacije dejavnikov, ki spodbujajo hitrejši razvoj podjetij iz obeh sektorjev. S tem prevzamejo vlogo dvojnega »manjkajočega člena«, namreč prav tistega člena, brez katerega veriga kot funkcionalna celota ne bi mogla delovati. Prvi povezovalni člen je tisti med ustvarjanjem in produkcijo, pri katerem kreativne industrije sodelujejo z gospodarstvom. Creative Industries Styria omenjeno sodelovanje spremlja (analizira) in ga tudi spodbuja s projekti, kot so »prenos oblikovanja«, »od oblikovanja do podjetja« in podobno. Creative Industries Styria povezuje tudi fazi produkcije in distribucije, v katerih analogno in digitalno uporabljajo svojo mrežo ljudi, medijev in lokacij, da naredijo štajerske izdelke in storitve globalno prepoznavne in pomagajo pri njihovi prodaji. V ospredju je vedno gospodarski uspeh podjetij, pri čemer je kreativnost spodbujevalnik, ki pospešuje strateške razvojne procese in pozicioniranje podjetij. Končni rezultat so v idealnem primeru uspešna partnerstva in primeri najboljših praks, ki bi morali spodbuditi druga podjetja, da v svoje korporativne dejavnosti vključijo tudi kreativnost in oblikovanje. Delničarji Creative Industries Styria GmbH so SFG – Steirische Wirtschaftsförderungsgesellschaft mbH, mesto Gradec in Štajerska gospodarska zbornica. Financiranje v večini zagotavljajo delničarji, skladi dežele Štajerske (SFG) in mesta Gradec, sponzorji in delo pri projektih. Od leta 2013 se lahko kreativni strokovnjaki vseh področij pridružijo članskemu programu Creative Industries Styria. Članstvo je organizirano v treh stopnjah: »Brezplačno članstvo« članom omogoča dostop do številnih storitev organizacije Creative Industries Styria, kot so svetovanje, vpis na spletni strani ali informacije o prireditvah, razpisih in tekmovanjih. »Polno članstvo« poleg tega omogoča dodatne ugodnosti, ki segajo od brezplačnih predavanj in prireditev do udeležbe na razpisih in tekmovanjih ter manjših stroškov na mrežnih srečanjih, ekskurzijah ali konferencah. Članarine so razvrščene glede na velikost podjetja. Za podjetja, ki so samostojni podjetniki, obstajajo posebne pristojbine. »Premium člani« so srednjeročni in dolgoročni strateški partnerji organizacije Creative Industries Styria, ki dobijo individualno prilagojen »premium paket« osnovnih in posebnih storitev. Organizacija Creative Industries Styria s spodbujanjem KKS tudi krepi lokacijsko privlačnost dežele.

Wirtschaftsagentur Wien

Na Dunaju približno 60.000 ljudi dela v kreativnih industrijah, tako ima 42 % avstrijske kreativne industrije sedež na Dunaju. V agenciji Wirtschaftsagentur Wien (Dunajske poslovne agencije) že od leta 2003 deluje Oddelek za kreativne industrije, ki deluje kot gospodarska podpora in storitvena pisarna za podjetja kreativne industrije na Dunaju. Agencija podpira projekte predvsem na področjih mode, glasbe, multimedije, oblikovanja, založništva, umetniškega trga in arhitekture ter služi kot informacijsko, storitveno in mrežno središče za kreativne industrije na Dunaju. Tako ponuja celovite storitve za kreativna podjetja (financiranje, promocija, raziskovanje, svetovanje, mreženje, prenos znanja). Pomembno vlogo ima spodbujanje interdisciplinarnega sodelovanja (urbana hrana, socialno podjetništvo, uvajanje tehnologije v umetnost in kulturo, oživitev zapuščenih zgradb).

Omenjene storitve so brezplačne.6 Storitve agencije so naslednje:

• Subvencije: npr. subvencije za uresničitev inovativne poslovne ideje (maksimalna vrednost je 25.000 evrov), pri čemer poleg financiranja plače do treh oseb nudijo tudi usposabljanje, svetovanje in mreženje (program Gründungsstipendium),7 programi »creative_pioneer«, »creative_project« in »creative_to market«.8

• Agencija nudi sofinanciranje revitalizacij pritličij zapuščenih zgradb, in sicer je mogoče pridobiti do 25.000 evrov sofinanciranja (program Business Revival Now!).

5 https://www.aws.at/en/about-us/ ueber-die-aws

6 https://www.cis.at/en/about

7 https://viennabusinessagency.at/ funding/programs/gruendungsstipendium-160

8 Predstavitev kreativnega centra podjetja Vienna Business Agency na prireditvi Predlog strategije razvoja kulturnih in kreativnih sektorjev (KKS) v Sloveniji, MAO, 25. 10. 2022

9 https://viennabusinessagency.at/ creative-industries/make-thingshappen/creative-days-vienna-2/ lets-talk-culture-and-technology

10 https://viennabusinessagency.at/ creative-industries/relevanz

11

• Agencija z različnimi programi9 financira uvedbo digitalnih aplikacij v umetnost in kulturo.

• Mednarodna promocija (npr. udeležba na sejmih v tujini).

• Raziskovalna dejavnost: priprava analiz.10

• Organizacija različnih prireditev in tekmovanj (npr. Creatives for Vienna11).

Agencija ima za podporo kreativnim industrijam letno na voljo tri milijone evrov.

Pomembne prireditve in nagrade na področju KKS

V Avstriji so v zadnjih letih organizirane prireditve, namenjene kreativnim industrijam. To so Creative Transformation Summit,12 Creative Days Vienna13 in CREATIVE WEEK AUSTRIA.14 Posebej pomembna je mednarodna prireditev Creative Days Vienna,15 na kateri se udeleženci z vsega sveta pogovarjajo, delijo izkušnje in se mrežijo. Prireditev predstavlja lokacijo, ki omogoča prenos znanja, sodelovanje in odprto razpravo. Na prireditev so vabljeni tudi kuratorji, raziskovalci, umetniki in kulturni strokovnjaki, ki raziskujejo vplive trenutnega tehnološkega in družbenega razvoja na kreativne industrije in mesto Dunaj.

V Avstriji trenutno ni nacionalnih nagrad, ki bi bile osredinjene na KKS, obstaja pa nagrada Creative Business Award, ki nagrajuje najkreativnejša podjetja v deželi Spodnji Avstriji.16

Nosilna strokovna organizacija pri snovanju politik

https://viennabusinessagency.at/ creative-industries/competitions/ creatives-for-vienna-1-1

12 https://www.kreativwirtschaft.at/ en/cts22-creative-transformationsummit-2022

13 https://wirtschaftsagentur.at/ creativedaysvienna

14

https://www.cis.at/event/creativeweek-austria

15 https://viennabusinessagency.at/ creative-industries/make-thingshappen/creative-days-vienna-2

16 https://www.kreativwirtschaft.at/ en/creative-business-award-2022

17 https://www.bmdw.gv.at/en/ Ministry/TheMinistry.html.

18 https://www.interregeurope.eu/ sites/default/files/inline/RCIA_ project_-_CCI_-_Policies_and_ strategies_in_Interreg_Europe_ projects.pdf

19 https://www.cis.at/ foerderungsprogramme/awsimpulse

Nosilna organizacija pri oblikovanju politike je bilo Zvezno ministrstvo za znanost, raziskave in gospodarstvo, ki se je preimenovalo v Ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve. Zvezno ministrstvo skrbi za pozitiven razvoj Avstrije kot lokacije za poslovanje, spodbuja digitalizacijo gospodarstva in družbe ter podpira podjetništvo. Naloge ministrstva opravljajo različni generalni direktorati z različnimi prioritetami, kot so digitalizacija in e-uprava, gospodarske zadeve, inovacije in mednarodna politika, urejanje trga (mednarodno, nacionalno) in kulturna dediščina.17 Naloge Zveznega ministrstva za digitalne in gospodarske zadeve vključujejo tudi celovito ponudbo sektorja e-uprave, splošno koordinacijo e-uprave ter digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe v Avstriji.

Izobraževalne organizacije na področju KKS

Trenutno ni izobraževalnih programov, ki bi bili osredinjeni le na KKS.

Pregled javnih politik spodbujanja KKS

Avstrija ima že 20letno zgodovino spodbujanja podjetij v kreativnih industrijah, čeprav je bil celoten obseg sredstev sorazmerno omejen (40 milijonov evrov v obdobju 2004–2019) (Koch, 2019).18 Glavna oblika podpore kreativnim industrijam v Avstriji je program aws Creative Impact, ki se je do leta 2019 imenoval aws Impulse.19 Program je namenjen financiranju inovativnih projektov, usposabljanju, mreženju in ozaveščanju s ciljem dviga prepoznavnosti kreativnih industrij in njihovega potenciala. Glavni del programa predstavljata ukrepa impulse XS in impulse XL. Z njima lahko podjetja izkoristijo digitalne priložnosti za nove izdelke, storitve in poslovne modele – to velja tako za zagonska podjetja kot za uveljavljena mala in srednje velika podjetja. Ukrep aws impulse XS je namenjen spodbudam za zgodnjo razvojno fazo prototipov in začetno uporabo inovativnih izdelkov, procesov, poslovnih modelov in storitev zunaj visoke tehnologije (nepovratne subvencije v vrednosti do 50.000 evrov in do 70 % upravičenih stroškov projekta). Ukrep aws impulse XL je namenjen spodbudam za proizvodnjo in prehod na trg inovativnih izdelkov, procesov, poslovnih modelov in storitev, ki presegajo visoko tehnologijo (nepovratne subvencije do vrednosti 200.000 EUR in do 50 % upravičenih stroškov projekta). Podpora je namenjena malim in srednje velikim podjetjem (MSP) v vseh sektorjih (obstoječim ali

zagonskim). Letno se je programu namenilo 5,5 milijona evrov (znesek zajema stroške upravljanja programa).20 Program so nato želeli leta 2021 ukiniti, vendar so nato zaradi pandemije covida-19 v enem letu v program vložili še tri milijone evrov (aws Creative Impact COVID-19 Sonderaktion).21 V preteklosti je bil na voljo tudi ukrep impulse LEAD, ki je bil usmerjen v konzorcijske projekte (sodelovanje MSP, univerz, ponudnikov KKS) s ciljem razvoja najboljših modelov uvajanja izdelkov, storitev in poslovnih modelov pri ponudnikih KKS ali pa v tradicionalnih podjetjih (300.000 evrov in do 80 % upravičenih stroškov projekta). Ukrep je bil preveč kompleksen (Radauer in Dudenbostel, 2014), zato so ga ukinili.

Od leta 2004 poteka tudi podpora internacionalizaciji avstrijskih kreativnih industrij, ki sta jo sprožila Außenwirtschaft Österreich in Avstrijska gospodarska zbornica (WKÖ). Od takrat je bilo sofinancirano okoli 100 mednarodnih projektov v 20 različnih državah na petih celinah in podprtih več kot 1800 avstrijskih podjetij s področij oblikovanja, arhitekture, glasbe, mode, umetnosti, multimedije in filma.22

Ker so kreativne industrije pomembne za avstrijsko gospodarstvo in družbo in ker potrebujejo celovitejšo podporo, je bila leta 2016 sprejeta Strategija kreativnih industrij za Avstrijo, ki strateško usmerja podporo avstrijskim kreativnim industrijam.

Strategija kreativnih industrij za Avstrijo

Leta 2016 je bila sprejeta Strategija kreativnih industrij za Avstrijo, in sicer kot rezultat večmesečnega soustvarjalnega procesa z več kot 100 podjetniki in strokovnjaki, ki ga je vodilo Ministrstvo za gospodarstvo v sodelovanju s podjetjema Kreativwirtschaft Austria in Austria Wirtschaftsservice GmbH ter Avstrijsko gospodarsko zbornico. Priprava strategije je izhajala iz analize potenciala avstrijskih kreativnih industrij prispevati h krepitvi celotnega avstrijskega gospodarstva, torej je bil fokus na učinkih avstrijskih kreativnih industrij na avstrijsko gospodarstvo in manj na podpori kreativnim industrijam kot delu gospodarstva, kar je razvidno iz analize PSPN, ciljev, stebrov in ukrepov.

Strategija določa usmeritve javne politike podpore kreativnim industrijam do leta 2025. Cilji strategije so naslednji:

1. Krepitev avstrijskega inovacijskega sistema: Strategija kreativnih industrij v kombinaciji s strategijo zvezne vlade na področju raziskav, tehnologije in inovacije (strategija RTI), strategijo odprtih inovacij, strategijo Gründerland, strategijo odprtega dostopa, strategijo pravic intelektualne lastnine in digitalnim časovnim načrtom bo bistveno prispevala k izboljšanju in dinamiki avstrijskega inovacijskega sistema.

2. Krepitev konkurenčnosti kreativnih industrij: Treba je okrepiti podjetja v kreativnih industrijah, da bodo še hitreje rastla in ustvarjala nove zaposlitve.

3. Krepitev transformativnih učinkov kreativnih industrij na druge gospodarske panoge: Kreativne industrije bodo postale vezni faktor in nepogrešljiv povezovalec inovativnosti in konkurenčnosti v vseh sektorjih in disciplinah.

4. Krepitev mednarodne podobe Avstrije kot kreativne države kulture in inovativnosti: S svojimi dosežki kreativne industrije prispevajo k mednarodni prepoznavnosti Avstrije kot kreativne države kulture in inovativnosti.

Področja delovanja in ukrepi, ki naj bi dosegli zastavljene cilje, temeljijo na treh komplementarnih stebrih:

1. Opolnomočenje – krepitev konkurenčnosti avstrijske kreativne industrije.

2. Transformacija – izkoriščanje transformativnega učinka kreativnih industrij na druge sektorje gospodarstva, javno upravo in družbo.

3. Inovativnost – krepitev inovacijskega sistema z inovacijami v kreativnih industrijah.

Posamezni ukrepi niso finančno ovrednoteni niti niso navedeni nosilci. V skladu s strategijo naj bi nosilno ministrstvo za izvedbo strategije vsako leto zagotovilo osem milijonov evrov.

20 https://www.aws.at/en/about-us/ ueber-die-aws

21 https://www.cis.at/en/about

22 https://www.cis.at/en/about

23 https://www.interregeurope.eu/ find-policy-solutions/stories/ unlocking-the-potential-of-cultural-and-creative-industries

Tabela 2: Ukrepi Strategije kreativnih industrij za Avstrijo

Steber 1: Opolnomočenje kreativnih industrij

1.1 Krepitev podjetniških veščin kreativnih podjetnikov

• Ukrep 1: Širitev mrež za vzajemno učenje (izmenjava znanja in izkušenj med kreativci)

• Ukrep 2: Intenziviranje izobraževanja in izpopolnjevanja za kreativne podjetnike

• Ukrep 3: Zagotavljanje ustreznega gradiva za kreativne podjetnike

1.2 Izboljšanje lokacijskih pogojev za kreativna podjetja

• Ukrep 4: Dodeljevanje finančnih sredstev kreativnim podjetjem in birokratske olajšave

• Ukrep 5: Olajšanje in debirokratizacija sodelovanja

• Ukrep 6: Spodbujanje širokopasovne širitve po celotnem območju

1.3 Spodbujanje mladih talentov v kreativnih industrijah

• Ukrep 7: Narediti dualno usposabljanje v kreativnih industrijah privlačnejše

• Ukrep 8: Prepoznavanje talentov za kreativne industrije in v njih

• Ukrep 9: Olajšanje ustanavljanja podjetij

1.4 Podpiranje internacionalizacije kreativnih podjetij

• Ukrep 10: Pozicioniranje kreativnih industrij na mednarodnih trgih

• Ukrep 11: Gradnja ugleda in spodbujanje zagovorniških skupin v EU

Steber 2: Preoblikovanje družbe in gospodarstva s pomočjo kreativnih industrij

2.1 Komuniciranje in vizualizacija kreativnih industrij

• Ukrep 12: Merjenje in kvantifikacija dosežkov kreativnih industrij

• Ukrep 13: Vizualizacija nacionalne in mednarodne transformativne moči kreativne industrije

• Ukrep 14: Kreiranje zavesti o kreativnih industrijah pri ljudeh že v otroštvu

2.2 Krepitev spodbud za navzkrižne učinke

• Ukrep 15: Krepitev spodbud za medsektorsko sodelovanje s kreativnimi industrijami

• Ukrep 16: Prenos inovacij, ustvarjenih v kreativnih industrijah, v javni sektor

• Ukrep 17: Spodbujanje novih inovativnih partnerstev (angl. matchmaking)

Steber 3: Inovativnost

3.1 Krepitev znanja in izkušenj kreativnih podjetnikov

• Ukrep 18: Omogočanje dostopnosti inovacijskih prostorov kreativnim podjetnikom

• Ukrep 19: Širjenje znanja o inovativnih metodah

3.2 Izboljšanje dostopa do financiranja in tveganega kapitala

• Ukrep 20: Nadaljevanje in krepitev podpore inovacijam ukrepov v kreativnih industrijah

• Ukrep 21: Izboljšanje dostopnosti splošnih orodij financiranja inovacij

• Ukrep 22: Krepitev davčnih spodbud v zvezi z naložbami

Avstrijski primer predstavlja celovit strateški okvir, ki za odločevalce iz drugih držav in regij ponuja naslednje »izkušnje« za razvoj kreativnih industrij:23

• Kljub njihovemu širokemu obsegu, raznovrstnosti in preostalim pomanjkljivostim, ko gre za statistično identifikacijo in kvantifikacijo kreativnih industrij, njihova splošna teža v gospodarstvu in močna dinamika upravičujeta lokalna, regionalna

in nacionalna prizadevanja politike. Politična prizadevanja pomagajo prepoznati glavne značilnosti kreativnih industrij, kvantitativno in kvalitativno spremljati njihov razvoj ter obravnavati njihove posebne izzive v okviru javnih politik.

• Kreativne industrije imajo potencial, da pomembno pozitivno prispevajo k razvoju drugih gospodarskih sektorjev, vključno s tradicionalnimi proizvodnimi sektorji, zato jih nobena regija ne bi smela popolnoma zanemariti in jih je treba upoštevati, ne le zaradi njihove lastne gospodarske teže in razvojnega potenciala, ampak tudi zato, ker so dejavnik konkurenčnosti celotnega gospodarstva.

Podpora KKS v Avstriji je vezana predvsem na krepitev učinkov KKS na gospodarstvo in družbo v celoti (reševanje družbenih izzivov), zaradi česar je v veliki meri povezana z inovacijsko politiko, internacionalizacijo avstrijskega gospodarstva, reševanjem družbenih izzivov in krepitvijo lokacijske privlačnosti Avstrije in njenih zveznih dežel.

Danska Uvod

Danska ima že zelo dolgo tradicijo spodbujanja kreativnosti. Medtem ko je v preteklosti spodbujala posamezne panoge KKS (npr. prvo nacionalno oblikovalsko politiko je Danska sprejela leta 1977 in to je bila prva oblikovalska politika, sprejeta kjerkoli na svetu (Scherfig, Brunander in Melander, 2010)), pa je v poznejših letih podpora posameznim panogam postopoma postajala del strategije kreativnih industrij (Denmark at work – Plan for growth in the creative industries and design iz leta 2013 in Growth plan for the creative industries iz leta 2019). Danes smo na Danskem priča tako podpori KKS kot tudi podpori nekaterim panogam KKS (npr. avdiovizualna industrija in arhitektura).

Pomen KKS

Kreativne industrije so pomemben gospodarski izvozni sektor na Danskem. Panoge KKS so v letu 2019 zaposlovale 124.000 ljudi, od tega 89.000 s polnim delovnim časom in 35.000 s skrajšanim delovnim časom. Z izpeljanimi učinki iz drugih panog so leta 2020 ustvarile prihodek v vrednosti 48,1 milijarde EUR. Največji delež prihodkov ustvarijo moda, igre in obogatena resničnost ter notranje oblikovanje. Od leta 2012 so kreativne industrije dosegle letno rast izvoza v vrednosti 6,6 %. Velik del prihodkov ustvarijo z izvozom v tujino, ki je v letu 2021 znašal dobrih 17,5 milijarde evrov.24

Dansko kreativno industrijo oblikujejo močan mednarodni pogled, visoki nacionalni standardi in ambicije v vsem, od arhitekture do družbene odgovornosti gospodarskih družb, ter radoveden, raziskovalen pristop kreativcev, podjetij in oblikovalcev politik k reševanju problemov.

Danske kreativne industrije ni mogoče ločiti od danskih družbenih vrednot. Kreativne industrije, ki so zakoreninjene v dobro delujoči enakopravni družbi, spodbujajo izredno kakovost življenja za vse: ambicijo izdelave visokokakovostnih izdelkov in rešitev za čim več ljudi, ne le za nekaj izbranih. To pomeni integracijo oblike, funkcije in pripovedovanja zgodbe za zagotavljanje dobro oblikovanih izdelkov po dostopnih cenah. Namen je narediti kakovostne rešitve, dostopne širši javnosti, da bi spremenili svet na bolje.

Danski kreativci in kreativne industrije imajo izkušnje z odzivnim reševanjem problemov in obravnavajo globalne izzive, kot so trajnost, socialna vključenost in izboljšanje kakovosti življenja. Imajo smisel za ustvarjanje izdelkov in rešitev, ki pritegnejo domišljijo ljudi po vsem svetu. S tem je Danska kot majhna država postala prepoznavna kot (majhna) kreativna velesila, ki presega svojo težo v kreativnih panogah od oblikovanja, mode, pohištva, arhitekture in urbanističnega načrtovanja do iger, filma, digitalnega pripovedovanja zgodb in glasbe.25

26 https://www.creativedenmark. com/about

27 https://en.wikipedia.org/wiki/ Realdania

28

https://www.creativedenmark. com/focus/designing-the-irresistible-circular-society

29 https://www.danishcreativeindustries.dk

30

https://volcano.nu/about-us

Glavne strokovne institucije na področju KKS (kratek pregled)

Creative Denmark

Creative Denmark je neprofitno javno-zasebno partnerstvo, ki krepi mednarodno zavest o danskih kreativnih industrijah, tako posameznih panog kreativnih industrij kakor danskih kreativnih industrij kot celote. Danske kreativne industrije vključujejo arhitekturo, notranje oblikovanje, oblikovanje vizualnih komunikacij, modo, industrijsko in strateško oblikovanje, videoigre in obogateno resničnost, glasbo, film, televizijo in animacijo ter druge dejavnosti, ki uporabljajo kreativnost kot osnovo za svoje proizvode, storitve in delovne procese. Creative Denmark je ustanovila močna skupina javnih in zasebnih partnerjev, ki vključuje Ministrstvo za industrijo, poslovne in finančne zadeve, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za kulturo, Konfederacijo danske industrije, Dansko gospodarsko zbornico in zasebno fundacijo Realdania.26, 27

Glavna aktivnost partnerstva Creative Denmark je promocija danske kreativne industrije in posameznih panog, torej podpora globalni rasti in izvozu danskih rešitev in kompetenc z osredinjenjem na digitalizacijo, inovacije, partnerstvo, kakovost življenja in trajnostni razvoj.28

Poslanstvo partnerstva Creative Denmark je okrepiti mednarodno blagovno znamko in prepoznavnost danskih kreativnih kompetenc in rešitev. V tesnem sodelovanju z glavnimi partnerji iz danskih kreativnih industrij ima Creative Denmark sposobnost in verodostojnost, da mednarodno podpira in povezuje danske kreativne industrije. Tako želi sprostiti potencial danskih kreativnih industrij z ustvarjanjem mednarodne platforme za blagovno znamko, ki krepi mednarodno prepoznavnost danskih rešitev in kompetenc.

Danish Creative Industries

Danish Creative Industries je platforma, ki s prireditvami za pospešitev, usklajevanje in podporo razvoju celotnega ekosistema danskih kreativnih industrij združuje ustvarjalce in vlagatelje.29 Platforma je del svetovalnega podjetja VOLCANO30 in tako gradi most med kreativnimi podjetji in vlagatelji za spodbujanje dostopa do kapitala, razvoja kompetenc in novih komercialnih sodelovanj v danskih kreativnih industrijah. S platformo tako želijo ustvariti pregleden ekosistem, v katerem imajo kreativna podjetja enostaven dostop do nasvetov, znanja, mrež, zagovorništva in financiranja, medtem ko imajo javni sektor, vlagatelji in strokovnjaki iz industrije dostop do največjih talentov. Ker so izzivi v posameznih panogah kreativnih industrij podobni, je pomembno, da si medsebojno izmenjujejo izkušnje in se učijo od najboljših.

Tako v okviru platforme organizirajo serijo prireditev DCI GO! Namenjene so vsem kreativnim podjetjem, ki želijo razširiti svojo mrežo in/ali spoznati investitorje, posameznikom ali organizacijam, ki želijo investirati v kreativna podjetja (investitorji), in podpornim in drugim organizacijam, ki si prizadevajo za krepitev rasti kreativnih industrij.

Zaposleni pri platformi Danish Creative Industries zato organizirajo brezplačna usposabljanja za predstavitve (angl. pitching) na prireditvah DCI GO! Usposabljanja so namenjena zagonskim podjetjem in MSP, ki imajo potencial in željo po rasti v naslednjih kreativnih panogah: i) moda, pohištvo in interier; ii) avdiovizualna industrija: glasba, filmi in TV, igre, animacija uprizoritvenih umetnosti, aplikacije; iii) komunikacijske, oglaševalske in založniške storitve; iv) oblikovanje in arhitektura; v) kreativne tehnologije; vi) hrana in pijača.

Creative Business Network

Creative Business Network podpira podjetnike v kreativnih industrijah, jih povezuje z vlagatelji in svetovnimi trgi ter krepi njihove inovativne sposobnosti v korist industrije in družbe. Je stalen, dinamičen vir informacij in navdiha v kreativni industriji, poleg tega pa tudi organizator tekmovanja Creative Business Cup in programa Creative Business Academy.31

Pomembne prireditve in nagrade na področju KKS

Na Danskem ni nagrade za dosežke na področju KKS, obstaja pa zelo širok nabor nagrad v posameznih panogah KKS.

Prireditve so panožne ali pa tematske (npr. krožno gospodarstvo, digitalizacija, inovacije, trajnostni razvoj) in so tako namenjene ponudnikom iz različnih panog KKS. Med prireditvami izstopa Creative Business Cup.

Creative Business Cup

To je mednarodno tekmovanje, organizirano vsako leto v Kopenhagnu, ki združuje najboljše poslovne ideje na kreativnih področjih. Organizator je Creative Business Network.

Creative Business Cup je letno globalno tekmovanje, na katero se prijavijo udeleženci iz več kot 80 držav z vsega sveta. Tekmovanje je namenjeno kreativnim in inovativnim zagonskim podjetjem in je zasnovano s skupnim ciljem povezovanja in opolnomočenja kulturnih in kreativnih industrij po vsem svetu. Vsako leto se vsa nacionalna tekmovanja končajo z globalnim finalom tekmovanja Creative Business Cup z več kot 80 kreativnimi zvezdami, odličnimi osrednjimi govorniki, žirijo in vlagatelji, ki se vsi zberejo konec junija na industrijskem forumu BRIGHT, da se osredinijo na spodbujanje inovacij in kreativna poslovna prizadevanja. BRIGHT je tridnevni forum in združuje kreativna podjetja in ljudi, ki jih zanimajo podjetništvo in inovacije z vseh koncev sveta. Cilj foruma je umestitev kulturnih in kreativnih industrij na politično agendo.32

Nosilna strokovna organizacija pri snovanju politik

Nosilna organizacija pri oblikovanju politike je Ministrstvo za industrijo, poslovanje in finančne zadeve, ki želi izboljšati pogoje za poslovanje na Danskem. Ministrstvo izvaja temeljite ekonomske analize in predlaga politične pobude na področjih, nujnih za gospodarsko rast. Pristojno je za številna področja politik, ki so pomembna za splošno poslovno okolje, vključno s poslovno regulacijo, pravicami intelektualne lastnine, konkurenco in potrošniško politiko, finančnim sektorjem in pomorskim prometom. Ministrstvo sestavlja sedem agencij in sodeluje z različnimi mednarodnimi organizacijami, ki krepijo mednarodne okvirne pogoje za rast. V Evropski uniji ministrstvo sodeluje pri delu svetov za konkurenčnost in pomorski promet. Glavno poslanstvo Ministrstva za industrijo, poslovanje in finančne zadeve je ustvariti konkurenčne, inovativne pogoje za rast.

Izobraževalne organizacije na področju KKS

Trenutno ni izobraževalnih programov, ki bi bili osredinjeni le na KKS. V zadnjih 20 letih je bilo vpeljanih nekaj programov, ki se v veliki meri dotikajo kreativnih industrij.

180 Degree Academy

Sedem vrhunskih danskih podjetij – Lego, Danfos, Gumlink, Nokia, Bang & Olufsen, Middelfart Sparekasse in Novo Nordisk – je ustanovilo akademijo 180 stopinj, ki je v središču Kopenhagna. Na akademiji izobražujejo snovalce konceptov, ki imajo sposobnost razvijanja, oblikovanja in izvajanja radikalnih poslovnih konceptov. Ponujajo tri programe:

33 http://www.diva-portal.se/smash/ get/diva2:707140/FULLTEXT01.pdf

34 https://ciid.dk/externalteaching/180-academy

35 https://www.cbs.dk/en/study/ graduate/candsoc-msc-in-social-science/msc-in-social-science-management-of-creative-business-processes

36 http://www.diva-portal.se/smash/ get/diva2:707140/FULLTEXT01.pdf

37 https://eng.em.dk/publications/2013/februar/ summary-denmark-at-work-plan-for-growth-in-the-creative-industries-and-design

i) Program Master Practitioner – paradni konj (devet modulov); ii) Program za vodilne delavce (trije moduli za vodstvene delavce); iii) Program Insight (šest modulov za srednja in mala podjetja). Čeprav izobraževanje ni specializirano za kreativne industrije, je akademija vrhunska ustvarjalna pobuda, ki so jo ustanovili vodilni v podjetniškem sektorju z željo po čem posebnem in zelo osredinjenem, česar javni izobraževalni sistem ni bil pripravljen zagotoviti.33 Danes sedež programa najdemo v Kostariki.34

Copenhagen Business School

CBS izvaja magistrski program Upravljanje kreativnih poslovnih procesov. Z osredinjanjem na kreativne poslovne procese znotraj in zunaj kreativnih industrij se študentje naučijo krmariti med sferama poslovanja in umetnosti. Tako študentje razvijejo menedžerski pristop, ki prepozna ravnotežje med negovanjem ustvarjalnosti in zahtevami uspešnega vodenja podjetja. Zaradi reorganizacije visokošolskega izobraževanja se program v šolskem letu 2022/23 izvaja zadnjič.35

Pregled javnih politik spodbujanja KKS

Danska je bila vodilna nordijska država, ki je v nacionalne strateške dokumente in javne politike vnesla kulturo in ekonomijo doživetij (angl. experience economy). Leta 2000 je bil sprejet prvi nacionalni akcijski načrt Kreativni potencial Danske, ki ga je leta 2003 nasledil Danska v gospodarstvu kulture in doživetja. Ekonomija doživetij je postala pomembna tudi na lokalni ravni, tako je leta 2007 več kot 60 % od 98 danskih občin v strateških dokumentih vključevalo izkustveno ekonomijo. Podobno je veljalo tudi za regionalno raven, saj je vseh pet regij imelo akcijske načrte in strategije za razvoj turizma, prireditev in ekonomije doživetij.36

Leta 2013 je danska vlada naredila načrt za rast kreativnih in oblikovalskih industrij (Growth plan for the creative and design industries) za obdobje 2013–2018. Dokument izhaja iz konkurenčnosti naslednjih panog v KKS: arhitekture, oblikovanja, mode, avdiovizualnega sektorja. Prioritetna področja so naslednja:37

1. Izboljšati poslovne veščine in dostop do financiranja.

2. Pospešiti proces razvoja tržno zanimivih novih kreativnih izdelkov in oblikovalskih rešitev.

3. Spodbujati rast v kreativnih industrijah z dobrimi izobraževalnimi programi in kakovostnimi raziskavami.

4. Danska kot mednarodno središče za arhitekturo, modo in oblikovanje.

Pri pripravi je sodeloval nabor deležnikov. S tem načrtom rasti je želela danska vlada v sodelovanju s podjetji in organizacijami v kreativnih industrijah utrjevati danske prednosti in zlasti spodbuditi rast in zaposlovanje na območjih, na katerih globalno povpraševanje odpira nove priložnosti za dansko kreativno industrijo.

V dokumentu so navedene pobude brez ciljnih skupin, izvajalcev, finančnih sredstev, virov sredstev in časovnice. Iz strukture dokumenta je razvidno, da dokument podaja le usmeritve, v katero smer naj bi se politika spodbujanja kreativnih industrij in oblikovanja razvijala.

Vizija kreativnih industrij, podana v dokumentu, je naslednja: Danska kot vodilna sila v kreativnih industrijah se osredinja na trajnostne rešitve in nove digitalne priložnosti. To bo dosegla z naslednjimi pobudami: Svetovna prestolnica oblikovanja (World Design Capital) 2016/2018, kakovostni izobraževalni programi in raziskave, spodbude za kreativna digitalna podjetja, mednarodno uveljavljen center za urbani razvoj, arhitekturo in oblikovanje na območju pivovarne v Kopenhagnu, hitrejši vstop na trg (angl. market maturation), nova partnerstva na področju oblikovanja, boljši dostop do finančnih sredstev in fokus na razvoju podjetij, zeleni prehod in trajnostni materiali.

Cilji niso definirani, prav tako ne ciljne javnosti, saj dokument nagovarja vse deležnike v ekosistemu danskih kreativnih industrij. V dokumentu so navedeni trije prioritetni cilji:

1. Izboljšati poslovne veščine in dostop do financiranja.

2. Pospešiti proces razvoja novih tržno zanimivih kreativnih izdelkov in oblikovalskih rešitev.

3. Spodbujati rast v kreativnih industrijah z dobrimi izobraževalnimi programi in kakovostnimi raziskavami.

Pri prvem cilju so navedene naslednje aktivnosti:

1. Boljši dostop do financiranja za podjetja v kreativnih industrijah.

2. Ustanavljanje podjetij v kreativnih industrijah s tečaji preverjanja poslovnih načrtov in pospeševalnikov.

3. Podpora podjetjem v kreativnih industrijah pri njihovem razvoju.

4. Sodelovanje s podjetniškim podpornim okoljem pri ustvarjanju pogojev za rast podjetij v kreativnih industrijah na celotnem ozemlju države.

5. Pilotni projekt uvajanja novih poslovnih modelov v podjetjih v kreativnih industrijah.

6. Okrepitev rasti v kreativnem digitalnem sektorju.

7. Raziskovanje vpliva digitalizacije na poslovne modele v panogi film.

8. Kampanja za financiranje EU kreativnih industrij.

9. Izboljšanje svetovanja pri izvozu in internacionalizaciji kreativnih industrij.

Drugi cilj vsebuje naslednji nabor aktivnosti:

1. Hitrejše trženje novih kreativnih izdelkov in rešitev, npr. s Skladom za razvoj trga, javni sektor pa bi moral podpirati naročanje inovativnih rešitev.

2. Povečati povpraševanje v danskem osnovnošolskem in nižjem srednješolskem sistemu po digitalnih izobraževalnih izdelkih in s tem spodbujati njihovo uporabo in jih posledično tudi izvažati.

3. Boljša zaščita in komercialno izkoriščanje pravic intelektualne lastnine.

4. Pobude za krepitev ponudbe legalnih kreativnih vsebin na internetu.

Pri tretjem cilju so bile načrtovane naslednje aktivnosti:

5. Krepitev mednarodnega položaja izobraževalnih ustanov na področju likovne umetnosti.

6. Vzpostavitev mrež med tujimi študenti arhitekture in danskimi podjetji.

7. Izboljšanje pripravljenosti diplomantov za vstop na trg dela in zaposlitev v kreativnih industrijah.

8. Pobude, ki krepijo interdisciplinarne inovacijske spretnosti študentov.

9. Povečanje dialoga o prihodnosti trga dela na področju oblikovanja.

10. Krepitev raziskav in inovacij.

Leta 2019 je Ministrstvo za industrijo, poslovanje in finančne zadeve sprejelo Načrt rasti za kreativne poklice. V ospredju je kreativna Danska, ki nima opredeljenega obdobja veljavnosti. Kreativni poklici vključujejo glasbo, arhitekturo, oblikovanje, digitalne igre, film in televizijo, radio, vsebine in aplikacije za medijske platforme, animacijo, modo in oblačila, pohištvo, notranje oblikovanje, uprizoritvene umetnosti, komunikacijo, oglaševanje in založništvo. Kreativne industrije so za Dansko pomembne izvozne panoge, ki skupaj pustijo pomemben pečat na nacionalnem gospodarstvu. Zaposlujejo 117.000 redno zaposlenih in ustvarijo skupni promet približno 348 milijard DKK letno (neposredni in posredni učinki). Velik del prihodkov predstavlja izvoz iz tujine, ki je leta 2016 znašal

nekaj več kot 92 milijard DKK. Od leta 2008 kreativne industrije zaznavajo rast izvoza, ki je višja kot v preostalem gospodarstvu. Zlasti modna, pohištvena in notranja oprema ter avdiovizualna panoga vse bolj prodajajo svoje blago in storitve na tujih trgih. V Načrtu rasti so navedena področja (6), ki bodo prispevala k vladni viziji rasti kreativne Danske. Aktivnosti so navedene brez nosilcev in potrebnih finančnih sredstev.

Predvidene so naslednje aktivnosti:

Okrepljene kompetence za delovna mesta v prihodnosti

1. Vzpostavitev močnega podjetniškega in inovacijskega okolja na področju umetniškega izobraževanja, na katerem podjetja, študenti in raziskovalci sodelujejo pri novih poslovnih modelih, izdelkih in storitvah, ki temeljijo na ustvarjalnosti, tehnologiji in poslovnem razumevanju.

2. Povečane subvencije za ciljno usmerjanje izobraževalne dejavnosti v umetniških izobraževalnih ustanovah.

3. Vzpostavitev centra znanja za umetniške izobraževalne ustanove pri Ministrstvu za kulturo.

4. Preverjanje raziskovalnih kapacitet v javnih zavodih, pomembnih za kreativne poklice.

Boljši pogoji za naložbe in množično financiranje

5. Krepitev sheme sofinanciranja, ki bo ustvarila boljše pogoje za naložbe v zgodnji razvoj podjetij, tudi v kreativnih podjetjih.

6. Boljše poznavanje podjetij v kreativnih industrijah.

7. Raziskovanje možnosti, da Vækstfonden37 sodeluje s platformami za množično financiranje.

8. Raziskovanje možnosti za prilagoditev okvira za lastniško množično financiranje po zgledu Švedske.

Več kreativnih podjetnikov mora ustvariti stabilna podjetja

9. Okrepljeno povezovanje poslovnega sveta, umetnosti in kulture.

10. Prepoznavnost shem nepovratnega financiranja v okviru Ministrstva za kulturo na novi platformi za spodbujanje digitalnega poslovanja.

11. Vključitev priporočil skupine za rast v razprave z Danskim odborom za spodbujanje poslovanja (Danish Board of Business Development) o podpori novih grozdov ter združitvi centra Design Society in hčerinskih družb INDEX: Design to Improve Life ter Danish Design Center v enem podjetju.

12. Informacije o možnostih financiranja na platformi za promocijo digitalnega poslovanja.

13. Več kreativnosti in inovacij pri javnih naročilih.

14. Analiza, kako lahko obstoječe podporne sheme spodbujajo distribucijo umetnosti in kulture z digitalnimi orodji in poslovnimi modeli.

15. Prizadevanja za razširjanje dobrih primerov inovativnih razpisov.

16. Zunanja ocena (vrednotenje) bedreudbud.dk z namenom oblikovanja priporočil za večjo dostopnost informacij in izboljšanje uporabniške izkušnje.

17. Testiranje novih oblik sodelovanja med akterji v gradbenem sektorju.

Dobri pogoji za uveljavljanje avtorskih pravic

18. Pregon sistematičnih kršiteljev avtorskega prava in preverba izvajanja pravne ureditve v drugih državah.

37 Danski sklad za podporo srednjim in malim podjetjem.

19. Prizadevanja za obveščanje prebivalstva, da sta prepovedana predvajanje in nalaganje glasbe, filmov itn. brez soglasja imetnikov pravic.

20. Analiza možnosti za racionalizacijo civilnopravnega postopka blokiranja spletnih mest z nezakonito vsebino.

21. Ustanovitev delovne skupine za razvoj rešitev za skrajšanje časa za blokiranje prevarantskih spletnih mest.

22. Prizadevanja, da bi potrošnikom olajšali razlikovanje med zakonitimi in nezakonitimi digitalnimi storitvami na internetu.

23. Krepitev sodelovanja med imetniki pravic in internetnimi posredniki.

24. Več jasnosti glede načel, ki se lahko uporabljajo v sporih glede imitacije digitalnih interaktivnih produkcij.

Dvig mednarodne prepoznavnosti in povečanje izvoza

25. Ustanovitev tržnega konzorcija za dansko ustvarjalnost v sodelovanju z dansko industrijo, danskimi podjetji in Realdanijo.38

26. Postavitev pospeševalnikov rasti na izbranih izvoznih trgih s sedežem na Danskem, kar bo okrepilo izmenjavo izkušenj in omrežja na izbranih trgih.

27. Zagotovitev, da so obstoječe pobude za e-poslovanje ustrezne tudi za kreativne industrije.

28. Analiza socioekonomskih posledic podporne sheme podpiranja konkurenčnih panog, kot so razvoj iger, animacija in računalniško ustvarjeni vizualni učinki, ki danes le v omejeni meri prejemajo javno podporo.

Načrtovan proračun za obdobje 2019–2022 je 62,5 milijona DKK. Del aktivnosti naj bi se financiral iz proračuna posameznih ministrstev.

38

Zasebno združenje (sklad), ki podpira projekte v arhitekturi.

39 https://www.erstestiftung.org/ wp-content/uploads/2020/02/ cultural-policy-landscapes.pdf

40 https://www.kul.ee/en/arts-and-creative-economy/creative-economy

41 https://ndpculture.org/wp-content/uploads/2017/11/16/5vf8t4vgqk_Country_report_2017_ Estonia.pdf

42 https://kultuurikatel.ee/en

43 https://en.wikipedia.org/wiki/Culture_Factory_Polymer

44 https://www.erstestiftung.org/ wp-content/uploads/2020/02/ cultural-policy-landscapes.pdf

45 https://www.kul.ee/en/arts-and-creative-economy/creative-economy

Estonija Uvod

Estonija je leta 1991 znova postala samostojna država. S samostojnostjo se je krepila tudi estonska kultura. Na sredini devetdesetih let so se začele velike investicije v kulturno infrastrukturo, ki so se zaključile do vstopa Estonije v EU leta 2004 (npr. gradnja muzeja KUMU Art in nove zgradbe za Akademijo za glasbo, obnova Estonske drame).

V Estoniji je termin kulturne in kreativne industrije postal prepoznan po letu 2000 in že leta 2005 sta bila v Estoniji izvedena prvo mapiranje in analiza kreativne ekonomije.39 Del analize sta bili tudi določitev definicije kulturnih in kreativnih industrij in opredelitev področij, ki so v to vključena. Kulturne industrije so gospodarske panoge, ki proizvajajo in distribuirajo blago in storitve, za katere se v času razvoja šteje, da imajo posebno značilnost, uporabo ali namen, ki zajema ali prenaša kulturno vrednost ne glede na njihovo potencialno komercialno vrednost. Ti vključujejo, vendar niso omejeni na uprizoritvene umetnosti, vizualne umetnosti, kulturno dediščino, kino, DVD in video, televizijo in radio, videoigre, nove medije, glasbo, knjige in publikacije. Kreativne industrije vključujejo tiste industrije, ki uporabljajo kulturo kot vložek in imajo kulturno razsežnost, vendar z izhodom, ki je predvsem funkcionalen (arhitektura, oblikovanje, moda, oglaševanje). V Estoniji se izraz »kreativno gospodarstvo« uporablja v smislu izrazov »kulturna in kreativna ekonomija« ali »kulturna in kreativna industrija«.40

Z vidika ekosistema podpore KKI je treba omeniti center Creative Estonia, ki je bil ustanovljen leta 2009, in financiranje kreativnih inkubatorjev.

V Estoniji ni nacionalne strategije za KKI/KKS,41 vendar so bile KKI vključene v inovacijske, podjetniške in kulturne politike. Večinoma se ukrepi podpore KKI financirajo iz kohezijske politike EU. Poleg podpore KKI Estonija investira znatna sredstva iz kohezijske politike EU tudi v kulturno infrastrukturo, krepitev regionalne konkurenčnosti in krepitev turizma. Obstajajo tudi številni programi za razvoj človeških virov (npr. usposabljanje brezposelnih za razvoj izdelkov in podjetništvo v rokodelstvu) in digitalne družbe (npr. digitalizacija kulturne dediščine).

Tako so bile v finančni perspektivi 2007–2013 iz sredstev strukturnih skladov financirane podporne organizacije, skupaj z dvema kreativnima inkubatorjema (Talin, Tartu). Podpora KKI je pogosto povezana z revitalizacijo starih industrijskih zgradb. Govorimo o kulturnih tovarnah, ki jih vodijo neprofitne organizacije. Te kulturne tovarne se uporabljajo kot interdisciplinarna delovna in uprizoritvena mesta za različna umetniška področja. Dva primera sta Kultuurikatel42 in Kulturna tovarna Polymer43 (zaprli so jo leta 2014) v Talinu, ki sta oba prejela finančno podporo mesta Talin. Poslovni sektor pri promociji kulture še ni bil zelo aktiven, kar posamezne umetnike pogosto sili k zaslužku izven kulturnega področja, da bi ohranili svoje poklicno delo.44.

Pomen KKS

V Estoniji izraza KKS ne uporabljajo. Med kreativne industrije v Estoniji prištevajo naslednje panoge in podpanoge:45

• Arhitektura: arhitektura, notranja arhitektura, krajinska arhitektura; gradbeno projektiranje (sorodno področje dejavnosti).

• Avdiovizualni sektor: film in video, oddajanje.

• Oblikovanje: oblikovanje izdelkov in izvirno oblikovanje, storitve oblikovanja.

• Uprizoritvene umetnosti: gledališče, ples, festivali.

• Založništvo: založništvo, tisk (sorodna dejavnost).

• Kulturna dediščina: rokodelstvo, muzeji, knjižnice.

• Umetnost: vizualna umetnost, trgovina na drobno z umetniškim materialom, uokvirjanjem, restavriranjem in produkcija umetniških del (povezane dejavnosti).

• Razvedrilna programska oprema: mobilne, spletne, računalniške in konzolne igre; programska oprema, ponudniki storitev za razvijalce iger, uvoznike, lokatorji (povezane dejavnosti).

• Glasba: avtorji in izvajalci, produkcija, nastop v živo, zasebne šole, proizvodnja in prodaja glasbil, proizvodnja in prodaja posnetkov, pomožne dejavnosti pri organizaciji koncertov (sorodne dejavnosti).

• Oglaševanje: oglaševanje, distribucija medijev.

Estonski inštitut za eknomske raziskave je do zdaj štirikrat raziskal estonski sektor kreativne ekonomije. Zadnje poročilo, ki je bilo dokončano leta 2018 in temelji na podatkih iz let 2015 in 2016, kaže, da je leta 2015 sektor kreativnih industrij zaposloval 30.700 ljudi, to je 4,8 % vseh zaposlenih v Estoniji. Skupni prihodki sektorja so znašali skoraj 1,5 milijarde evrov, kar je 2,9 % BDP. V sektorju kreativne ekonomije je delovalo 9.098 podjetij in institucij (11,6 % podjetij). V primerjavi z letom 2011 se je število zaposlenih v sektorju povečalo za 3.400, prihodki pa za 45 %. Največji porast prihodkov je bil na področju razvedrilne programske opreme, prihodki pa se niso zmanjšali na nobenem od 13 začrtanih področij dejavnosti.46 Če primerjamo podatke iz leta 2015 s tistimi iz leta 2003, ugotovimo, da se je skupno število podjetij in zavodov povečalo z 2.307 (leta 2003) na 9.098 (leta 2015), torej skoraj štirikrat toliko. Število zaposlenih se je v istem obdobju povečalo s skoraj 20.000 na več kot 30.000, skupni prihodki s 600 milijonov evrov na skoraj 1,5 milijarde evrov. KKI so po vseh kazalnikih rastle hitreje kot estonsko gospodarstvo.47

Glavne strokovne institucije na področju KKS

Enterprise Estonia

Vladna agencija Enterprise Estonia48 je bila ustanovljena leta 2000. Nastala je z združitvijo vseh vladnih agencij za izvoz, tuje naložbe, tehnologijo, regionalni razvoj in turizem. Izvaja tudi ukrepe, povezane s kreativnimi industrijami, ki jih lahko razdelimo v dve skupini. Prvi sklop ukrepov ni specifičen za kreativne industrije in predstavlja horizontalno podporo spodbujanja podjetništva. Poleg teh splošnih podpornih ukrepov je bil oblikovan sektorsko specifičen program za financiranje razvoja različnih podpornih struktur, vključno s kreativnimi inkubatorji, vozlišči in centri. Leta 2022 se je agencija Enterprise Estonia združila z izvozno družbo KredEx in nastala je nova vladna agencija Estonian Business and Innovation Agency.49

Creative Estonia

Creative Estonia50 je grozd in razvojni center kulturnih in kreativnih industrij, ki promovira in razvija KKI v Estoniji.

Center je bil ustanovljen leta 2009 (financiral ga je Evropski socialni sklad). Danes je zasebna nevladna organizacija, ki se financira s projekti (European Commission, 2016). Njene glavne dejavnosti so:51

• Poudarjanje aktivnosti, edinstvenih značilnosti ter gospodarske, družbene in regionalne vrednosti kreativnih industrij (npr. spletni portal, glasila, seminarji, konference, publikacije, študije, mreženje, aktivnosti povezovanja in PR-podpora za KKI).

• Mesto razprav (platforma) o problemih in rešitvah za KKI.

• Podpora zagonskim podjetjem in uveljavljenim podjetjem v sektorju KKI: informacije, svetovanja.

• Podpora razvoju poslovnih veščin v sektorju KKI.

46 https://www.kul.ee/en/arts-and-creative-economy/creative-economy

47 https://www.looveesti.ee/loomemajandus-eestis-a-d-2019

48 https://eas.ee/en

49 https://eas.ee/en/about-the-organisation

50 https://www.looveesti.ee/en/ creative-estonia

51 https://www.looveesti.ee/en/ creative-estonia

• Spodbujanje sodelovanja med KKI in drugimi sektorji.

• Podpiranje internacionalizacije KKI.

• Graditev nacionalnih in mednarodnih mrež.

• Promocija estonskih KKI.

Storitve, ki jih Creative Estonia nudi:52

Za novoustanovljena podjetja:

• INNOLAB – vodena delavnica za razvoj novih idej.

• TeamLab – delavnica za validacijo in razvoj idej ter gradnjo tima.

• PESA – spletni razvojni program zagonskih podjetij, ki traja osem mesecev.

• PESA Virtual Academy – spletni razvojni program za zagonska podjetja v angleškem jeziku, ki traja štiri mesece.

• BOOTCAMPS – BootCamp je mednarodno intenzivno dvodnevno usposabljanje s poudarkom na podjetniški promociji, predstavitvenih idejah in temah za investitorje.

• ACCELERATOR – program za določen čas, ki temelji na kohortah in vključuje srečanja z vlagatelji, povezave, prodajo, mentorstvo, izobraževalne komponente, vrhunec pa doseže na javni predstavitveni prireditvi ali predstavitvenem dnevu za pospešitev rasti.

• Tekmovanja – Creative Estonia je lokalni predstavnik za Creative Business Cup.

Za mediatorje:

• SILD – razvojni program za oblikovalske agente.

Za podporne organizacije KKI in lokalne oblasti:

• Creative Entrepreneurship Academy (CEA) – usposabljanje, ki se osredinja na odnos med kreativno ekonomijo in drugimi sektorji. CEA je teoretična in praktična izkušnja (sestavljena iz konference, TeamLaba in pospeševalnika) s kreativnostjo in inovativnostjo.

• Prireditve za mreženje – različni formati z navdihujočimi govorci.

• Študijska potovanja – izmenjava izkušenj.

• Seminarji in konference.

Za bolj zrela kreativna podjetja:

• PESA+ – spletni izvozni razvojni program, ki traja štiri mesece.

• Skupni obiski sejmov.

• Mentorstvo.

Usposabljanja po meri za KKI:

• Vodenje kulturnih projektov.

• Poslovni načrt.

• Oblikovalsko razmišljanje.

• Storitveno oblikovanje.

• Fotografiranje izdelkov.

• Embalaža.

• Priprave na sejme.

• 52 https://www.looveesti.ee/en/ creative-estonia/services

Creative Estonia tako pokriva celoten nabor potreb/storitev od iskanja idej, delavnic do sestavljanja ekip in kompetenc ter spletnega programa usposabljanja za razvoj poslovnih modelov. Ker je izvoz za Estonijo izrednega pomena, je zadnji korak v tem procesu izvozni program – ta vključuje mednarodne mentorje, ki svetujejo, kako biti uspešen na trgih, kot so Nemčija, Finska in Velika Britanija (European Commission, 2016).

Panožne organizacije

Creative Estonia sodeluje z drugimi podpornimi organizacijami v KKI. Obstajajo številne druge organizacije na področju posameznih panog KKI,53 kot so arhitektura (Estonski center arhitekture),54 glasba (Music Estonia),55oblikovanje (Estonski oblikovalski center), film (Estonski filmski inštitut), 56 in sodobna umetnost (Estonski center za moderno umetnost).57Panožne organizacije so osredinjene na podporo organizacijam v njihovi panogi, medtem ko Creative Estonia podpira celotno KKI.58

Pomembne prireditve in nagrade na področju KKS

V Estoniji nimajo nagrade, ki bi nagrajevala organizacije iz KKI/KKS, obstajajo pa nagrade na področju posameznih panog (npr. arhitektura, glasba, literatura, vizualna umetnost, avdiovizualna umetnost, ljubiteljska kultura in oglaševanje).59 V Estoniji tudi ni vsakoletne prireditve s področja KKS. Prireditve za celoten sektor so organizirane v okviru posameznih projektov, medtem ko imajo prireditve, organizirane v posameznih panogah, že večletno tradicijo (npr. oblikovanje, glasba in film).

Nosilna strokovna organizacija pri snovanju politike KKS

Politika spodbujanja KKI v Estoniji je v pristojnosti Ministrstva za kulturo, večino finančne podpore nudi Enterprise Estonija (EAS) s črpanjem sredstev kohezijske politike EU.

Pregled javnih politik spodbujanja KKS

Politike kreativne industrije se usklajujejo v sodelovanju med Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za gospodarstvo in komunikacije. Ministrstvo za kulturo usklajuje kulturne politike in strategije za arhitekturo, avdiovizualno področje, oblikovanje, uprizoritveno umetnost, literaturo, umetnost, glasbo in ohranjanje dediščine ter oblikuje načela financiranja kulture in športa. Sodeluje tudi z institucijami, ki podpirajo kulturo, kot je Kulturna fundacija Estonije – glavna institucija, ki razdeljuje državna sredstva za kulturne namene in javne subvencije poklicnim umetniškim sindikatom. Ministrstvo za gospodarske zadeve in komunikacije ustvarja splošne pogoje za estonsko gospodarstvo, ki zajema tudi vprašanja kreativnega podjetništva.

V Estoniji ne obstaja državna razvojna strategija za KKI (Sassi, 2021), vendar so KKI vključene v druge razvojne politike (inovacijske, podjetniške, kulturne politike). Podpora kreativnim industrijam pa je bila eno od sedmih prednostnih področij v Operativnem programu za razvoj gospodarskega okolja v obdobju 2007–2013, poleg podpiranja internacionalizacije, inovacij, dostopa do kapitala, ustvarjanja novih podjetij, prenosa znanja in tehnologije ter razvoja turizma. Glavni poudarki so bili rast in trajnost kreativnih podjetij ter krepitev sinergij med kreativnimi ljudmi in podjetji ter preostalim gospodarstvom. Glavna področja podpore kreativnim industrijam v Estoniji so vključevala obstoj in rast podjetij v kreativnih industrijah ter krepitev kreativnosti v podjetniškem sektorju s spodbujanjem sodelovanja med kreativnimi posamezniki, podjetji in preostalim gospodarstvom. Vloga kulturnih in izobraževalnih ustanov je, da se osredinijo na zgodnje faze verige vrednosti kreativnih industrij (vključno s fazo ustvarjanja) z izobraževanjem kreativnih strokovnjakov in mediatorjev ter podpiranjem osrednjih umetniških področij in kulturnih industrij. Ukrepi so se osredinjali na ozaveščanje glede kulturnih in kreativnih industrij ter na razvoj ustreznih podpornih struktur.

53 https://www.looveesti.ee/en/ support-structures

54 https://estonianarchitecture.com

55 https://www.musicestonia.eu/en

56 https://www.filmi.ee

57 http://www.ecadc.ee/en/about

58

Intervju Tiia Vihand, direktorica Estonian Design Centre, 8. 7. 2021

59 https://www.kulka.ee/about-us/ annual-awards

61 https://en.unesco.org/creativity/ policy-monitoring-platform/development-creative-industries

Različne ukrepe za podporo kreativnim industrijam, ki so bili izvedeni v finančni perspektivi 2007–2013, je mogoče uvrstiti v dve glavni kategoriji:

• Prvi sklop ukrepov ni specifičen za kreativne industrije, temveč za celotno gospodarstvo. Ukrepi temeljijo na krepitvi inovativnosti (razvoj izdelkov in storitev) in kompetenc ter ozaveščanju. Ciljna skupina so bili podjetja in mreže. Kreativne industrije so bile uspešne pri pridobivanju sredstev – tako so bili podprti grozdi (npr. razvoj grozdov filmske industrije), internacionalizacija in skupne trženjske aktivnosti (npr. Tallinn Music Week – prireditev za predstavitev estonske glasbe, Black Market – filmska koprodukcija), krepitev spretnosti in programi za razvoj znanja (npr. tečaji usposabljanja za upravljanje oblikovanja). Financirali so predvsem projekte za ozaveščanje in pospeševanje podjetništva (npr. pobuda Creative Estonia).

• Pripravljen in izveden je bil program, specifičen za kreativne industrije. Pri programu so bile finančno podprte različne podporne strukture, vključno s kreativnimi inkubatorji, vozlišči in centri. Skupna sredstva so znašala 6,3 milijona evrov. Financirali so obratovalne stroške in tudi naložbe v infrastrukturo in tehnologijo. Ciljna skupina so bila predvsem hitro rastoča zagonska podjetja. Sodelovanje s kreativnimi industrijami naj bi prispevalo tudi k povečanju izvoza in internacionalizaciji estonskih podjetij, poleg tega se pričakuje večja razvojno-raziskovalna zmogljivost estonskih podjetij v kreativnih industrijah, kar ima za posledico več prihodkov iz kreativnih grozdov in skladen regionalni razvoj. Poleg drugih panožnih posredniških organizacij (oblikovanje, arhitektura, glasba) in kreativnega centra Tallinn‘s Cultural Cauldron (prostor za razvoj KKI, danes se imenuje Tallinn Creative Hub) sta bila ustanovljena tudi dva kreativna inkubatorja, in sicer Tallinn Creative Incubator in Tartu Center za kreativne industrije, ki usklajuje kreativne industrije v Tartuju in južnem delu Estonije.

Od leta 2014 spodbujanje kulturnih in kreativnih industrij (KKI) temelji na Estonski strategiji za rast podjetništva 2014–2020, ki je najpomembnejši strateški dokument države za spodbujanje gospodarskega razvoja v obdobju 2014–2020. Pri oblikovanju strategije se je estonsko ministrstvo za gospodarske zadeve in komunikacije obširno posvetovalo s partnerji (vključno z estonskim ministrstvom za kulturo) tako iz javnih kot tudi iz zasebnih sektorjev ter iz neprofitnih organizacij, med njimi tudi iz KKI. Ugotovili so, da je glede na potencial tega sektorja število zagonskih podjetij, ki delujejo na področju kreativnih industrij, majhno. Tako preveliko število dobrih idej nikoli ne najde poti do posla.

Obstoječa podjetja v kreativnih industrijah so običajno mikro ali majhna podjetja, ki ne morejo rasti in nimajo veliko pobude za to. Sektor nima priložnosti za razvoj izdelkov in ustvarjanje inovativnih rešitev. Domači trg je majhen in šibka izvozna zmogljivost ne omogoča vstopa in obstanka na tujih trgih. Podjetja, ki niso del kreativnih industrij, ne vedo veliko o možnostih kreativnih industrij in pogosto tudi ne o dodani vrednosti, ki bi lahko nastala v sodelovanju. Razvoj kreativne industrije je zato postal del strategije v poglavju o izboljšanju konkurenčnosti Estonije (Estonian Entrepreneurship Growth Strategy 2014–2020, 2013).

Tako je od leta 2014 tudi spodbujanje oblikovanja postalo del spodbujanja KKI, kar je bistveno spremenilo pogled na prihodnjo politiko oblikovanja, upravičence in pričakovane rezultate (The model of the Luxembourg Design Action Group, 2016). Strategija se osredinja na tri glavne izzive za povečanje blaginje Estonije: povečanje produktivnosti, spodbujanje podjetništva in spodbujanje inovacij.

Na podlagi analize KKI v Estoniji (majhna izvozna intenzivnost, omejeno sodelovanje med KKI in drugimi sektorji, neustrezna podporna infrastruktura) so bili oblikovani naslednji ukrepi:61

1. Podpora inkubatorjem, podjetniškim pospeševalnikom in razvojnim centrom za KKI.

2. Povečanje izvozne zmogljivosti KKI.

3. Uvedba skupnih razvojnih projektov KKI in industrij v drugih sektorjih.

4. Razvoj infrastrukture in tehnoloških zmogljivosti KKI.

5. Krepitev zavedanja o kreativni ekonomiji ter razvoj znanja in veščin.

Implementacija ukrepov je usmerjena v doseganje naslednjih ciljev: (i) kulturne in kreativne industrije bodo povečale svoj prihodek, ki ga bodo ustvarile na različnih trgih; (ii) drugi sektorji bodo sodelovali s kulturnimi in kreativnimi industrijami z namenom povečanja lastne dodane vrednosti; (iii) kulturne in kreativne industrije bodo več prispevale k razvoju regij (zaposlovanje, turizem, tuje investicije); (iv) davčni prispevki, ki jih bodo ustvarile te industrije, bodo večji. Kazalniki za merjenje učinka implementacije tega ukrepa so v skladu s kazalniki, navedenimi v strategiji, in sicer:62

• število izvoznih podjetij v kulturnih in kreativnih industrijah,

• dodana vrednost na zaposlenega v kulturnih in kreativnih industrijah,

• dohodek na podjetje in zaposlenega v kulturnih in kreativnih industrijah v primerjavi s povprečjem v Estoniji.

Ukrepi so financirani iz kohezijske politike EU,63 in sicer iz Operativnega programa za črpanje sredstev kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Podpora kreativnim industrijam se izvaja v okviru Prednostne naložbe Podpora zmogljivosti MSP za rast na regionalnih, nacionalnih in mednarodnih trgih ter za sodelovanje v inovacijskih procesih. Predvidena sredstva so znašala 20 milijonov evrov. 64 Splošni cilj podpore je spodbujanje tesnejšega sodelovanja med kulturnim sektorjem in podjetji. Podpora vključuje sedem ukrepov:

• Razvoj inkubacije kreativnih industrij (5.3.1).

• Razvoj podpornih struktur za kreativne industrije (5.3.2).

• Razvoj izvoznih zmogljivosti podjetij, dejavnih v kreativnih industrijah (5.3.3).

• Povezovanje kreativnih industrij z drugimi sektorji (majhni projekti) (5.3.4).

• Povezovanje kreativnih industrij z drugimi sektorji (obsežni projekti) (5.3.5).

• Ozaveščanje o kreativnih industrijah (5.3.6).

• Razvoj infrastrukture in tehnoloških zmogljivosti kreativnih industrij (5.3.7).

Estonsko Ministrstvo za finance je leta 2020 objavilo vmesno vrednotenje uspešnosti podpore podjetništvu in inovacijam v okviru Operativnega programa za črpanje sredstev kohezijske politike v obdobju 2014–2020, ki sta ga pripravila University of Tartu in Tallinn University of Technology. Vrednotenje je zajelo tudi ukrepe podpore kreativnim industrijam. Ugotovitve so naslednje:

• Podpora razvoju kreativnih industrij je bila namenjena vzpostavitvi ustrezne podpore kreativnim podjetjem s poudarkom na krepitvi kompetenc kreativnih podjetij. Podpora razvoju kreativnih industrij je prispevala k povečanju produktivnosti na treh področjih dejavnosti: v zvezi s 5.3.1 in 5.3.3 je podpora pozitivno vplivala na dodano vrednost na zaposlenega in v primeru 5.3.5 na dvig prihodkov na zaposlenega. Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo ti ukrepi pozitiven vpliv na delež kapitala in vrednost sredstev.

• Projekti v okviru ukrepa 5.3.3 so povečali izvozne zmogljivosti kreativnih industrij. V povprečju so se prihodki od prodaje na tujih trgih povečali pri vseh družbah, ki so se odzvale na anketo. Skupno 68 % podjetij, ki so v raziskavi sodelovala, je nepovratna sredstva uporabilo za začetek izvoza, 85 % pa za izvoz na nove ciljne trge (najpogostejše izvozne države so bile Nemčija, Finska, ZDA in Francija). Pozitiven premik v rasti izvozne sposobnosti upravičencev so opazili tudi predstavniki podpornih struktur, ki zdaj svojo podporo nudijo tudi v bližnjih državah Skandinavije in Evrope (Finska, Nemčija, Francija) in na lokacijah mednarodno znanih galerij, kot so New York, London in Berlin.

• Večina financiranih projektov ni usmerjena v tesnejše sodelovanje med kreativnimi industrijami in raziskovalno-razvojnimi institucijami ali javnim sektorjem. Sodelovanje še vedno poteka predvsem med podjetji kreativne industrije in v določeni meri z drugimi gospodarskimi sektorji. Sinergijo z drugimi področji so ustvarili poslovni pospeševalniki in sektorski razvojni centri, predvsem na področjih arhi-

62 https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/5d33c8a7-2e56-11e8-b5fe-01aa75ed71a1/ language-en/format-PDF/source-68820857

63 https://rtk.ee/meetmete-kohustustega-kaetus-sf80-seisuga-31052022

64 https://www.itu.int/dms_pub/ itu-s/opb/gen/S-GEN-MSMES2016-PDF-E.pdf

65 https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ ip_20_1900

66 https://loomelaen.ee/en

67 https://www.looveesti.ee/loomemajandus-eestis-a-d-2019

tekture in avdiovizualne dejavnosti ter v vseh panogah, ki temeljijo na vsebini (angl. content creation fields).

• Z regionalnega vidika vpliv podpore iz ukrepa 5.3 ni bil tako širok – pretežni del prejemnikov podpore pri ukrepu razvoja kreativnih industrij in udeležencev podprtih akcij (upravičencev) je v okrožjih Harju in Tartu.

Izvajalci vrednotenja so zato v priporočilih navedli naslednje:

• Treba bi bilo bolj upoštevati regionalni vidik.

• Podpora bi morala trajati več časa, saj je trenutno preveč kratkoročna.

• Treba bi bilo podpirati povezovanje kreativnih industrij z drugimi sektorji.

• Pri podpori kreativnim industrijam bi moral biti večji poudarek na inovativnih projektih, medtem ko pa bi bilo priporočljivo del podpornih aktivnosti (npr. spodbujanje internacionalizacije, usposabljanje) prenesti v splošne (horizontalne) ukrepe podpore celotnega gospodarstva.

• Ukrepi bi morali biti bolj prilagojeni potrebam podjetij in podpirati bi morali podjetja v različnih fazah razvoja.

Poleg finančnih sredstev države in EU je Finora Capital pridobil tudi za šest milijonov evrov zagotovil iz jamstvene sheme Evropskega investicijskega sklada za kulturni in kreativni sektor.65 Finora Capital majhnim in srednje velikim podjetjem iz KKS nudi kreativno posojilo v vrednosti 50.000–250.000 evrov.66

Med izvajanjem politike spodbujanja kulturnih in kreativnih industrij je potekala razprava o prihodnjih ukrepih spodbujanja kreativnih industrij. Tako bi morali biti koraki razvoja kreativnih industrij v Estoniji v prihodnosti naslednji:67

1. Prvič, nacionalno je treba pripraviti sektorski akcijski načrt, ki temelji na logiki zunajsektorskih vrednostnih verig in jasno določa nacionalna pričakovanja, prednostne naloge in razdelitev vlog med različnimi akterji.

2. Drugič, država bi morala poiskati načine, kako z operativno podporo podpreti razvojne centre kreativnih industrij, ki bi jim omogočila izvajanje javnih storitev na tem področju. To bi ustvarilo določeno stabilnost v projektnem ciklu današnjega projekta Enterprise Estonia in omogočilo osredinjenje na razvoj ponujenih storitev ter vključevanje dodatnega zasebnega in tujega financiranja.

3. Tretjič, priznati je treba potencial kulturnih in kreativnih industrij za diverzifikacijo življenja, ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje turizma. Več okrožij (vključno z okrožji Tartu in Hiiumaa) je za enega od svojih ciljev postavilo razvoj kreativnega gospodarstva. Program Ustvarjalna Estonija + Zemlja, v katerega so bile zajete manjše občine po vsej Estoniji, je prepričljivo dokazal, da informacije, ki nastajajo v Talinu in Tartuju, pogosto ne dosežejo podeželja, zato je treba več pozornosti nameniti povečanju spretnosti in znanja lokalnih kreativnih podjetij.

4. Četrtič, treba je podpreti internacionalizacijo kreativnih industrij. To ni lahek ali hiter proces, vendar mora država še naprej podpirati izvoz in internacionalizacijo estonske kulture in kreativnih industrij. V ta namen se je še vedno treba dogovoriti o skupnih načelih, še vedno je treba oblikovati ukrepe za podporo izvozu kulture, pomagati povečati tržne zmogljivosti in pripeljati akterje na mednarodno prizorišče.

Finska Uvod

Republika Finska je parlamentarna demokracija z močno centralno in lokalno oblastjo. Podobno kot v drugih državah se je v zadnjem desetletju začelo krepiti spodbujanje kulturnih in kreativnih industrij. Na Finskem se na splošno pogosto raje sklicujejo na »kreativno gospodarstvo«, namesto da bi uporabljali izraz kulturne in kreativne industrije. Finska vlada je kulturne in kreativne industrije začela analizirati že v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je delovna skupina – ki jo je vodilo Ministrstvo za izobraževanje in je vključevala Ministrstvo za trgovino in industrijo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za zaposlovanje, Svet za umetnost Finske, agencijo Tekes, univerze in podjetja – pripravila poročilo o razvoju kulturnih industrij, vključno s priporočenimi ukrepi (Sandell in Skarveli, 2016). Ministrstvo za izobraževanje in kulturo ter Ministrstvo za gospodarstvo in zaposlovanje sta glavna nosilca (načrtovanje, izvajanje) javne politike na področju KKS. Od leta 2000 sta obe ministrstvi objavili številne strateške politične dokumente, preglede in analize, ki obravnavajo spodbujanje ustvarjalnosti in širšo uporabo kreativnih kompetenc v finskem gospodarstvu, nekatere med njimi so predstavljene v nadaljevanju.

Analiza je pokazala, da se je osredinjenost finske politike postopoma premaknila z ožje opredeljenih »kreativnih industrij« na integracijo in uporabo kreativnih kompetenc v celotnem gospodarstvu (»kreativno gospodarstvo«) in širšem kontekstu ustvarjanja nematerialne vrednosti. Hkrati s to evolucijo v smeri soustvarjanja nematerialne vrednosti so se pojavili novi koncepti: informacijska družba, biogospodarstvo, gospodarstvo čistih tehnologij, krožno gospodarstvo, ekonomija »krofov«, platforma in ekonomija delitve se nanašajo na sistemske spremembe v družbi in gospodarstvu. Dinamika sprememb odmeva in vpliva na načine proizvodnje, distribucije in potrošnje (Oksanen in drugi, 2018).

Pomen KKS

Finci nimajo enotne definicije KKS (Oksanen in drugi, 2018). Pogosto se raje sklicujejo na »kreativno gospodarstvo«, namesto da bi uporabljali izraz kulturne in kreativne industrije (Sandell in Skarveli, 2016). Prav tako finska vlada poudarja pomen neopredmetenega kapitala (raziskave in razvoj, inovacije, kreativnost) kot vira finske konkurenčnosti. Tako je povezava kreativnosti in gospodarstva na Finskem obravnavana s tremi različnimi pristopi (modeli): kreativne industrije, kreativno gospodarstvo in ustvarjanje neopredmetene vrednosti (Puustinen, Paananen in Maetoloa, 2020).

Finci zato uporabljajo zelo različne definicije KKS – včasih sledijo britanskemu modelu DCMS kulturnih in kreativnih industrij s prilagoditvami (vključitev športa). 68 Ministrstvo za trgovino in industrijo uporablja model Creative Economy Network, ki ga je razvil UNCTAD in deli kreativno gospodarstvo na kreativno vsebino, kreativne storitve ter kreativne proizvode in kulturo. V poročilu, ki so ga pripravili strokovnjaki leta 2018 po naročilu finske vlade (Oksanen in drugi), pa je bila predlagana nadgradnja modela. Tako so kreativne industrije v študiji razdeljene na štiri sklope: kreativni in kulturni izdelki, kreativne vsebine, kreativne storitve ter kreativna okolja in platforme.

Po ocenah Ministrstva za izobraževanje in kulturo naj bi bil delež kreativnih industrij v BDP 3,6% (ta delež naj bi bil v EU 7%).69, 70 Finska je tudi ena redkih evropskih držav, ki za merjenje pomena kulture uporablja satelitske račune. Tako naj bi delež kulture v BDP leta 2019 znašal 3,1 %, medtem ko je bil delež kulture v zaposlenosti 3%. V primerjavi z letom 2018 se je pomen kulture, merjen z deležem v BDP in celotni zaposlenosti, zmanjšal.71

68 https://www.xamk.fi/en/rdi/creative-industries/about-creative-industries

69 https://www.creativefinland.org/ post/a-new-set-of-infographics-exploring-the-creative-industries-in-finland

70 https://okm.fi/en/creative-economy#:~:text=Creative%20 industries%20account%20 for%20less,EU%27s%20 seven%20per%20cent%20 average

71 https://www.stat.fi/til/klts/2019/ klts_2019_2021-10-07_tie_001_ en.html

Glavne strokovne institucije na področju KKS

Creative Finland

Creative Finland 72 je medij in mreža finskega kreativnega gospodarstva (organizator ekosistema), saj so kreativne industrije pomemben del finske družbe in finskega gospodarstva. Spodbuja učinkovitejšo uporabo neopredmetenih sredstev in kreativnega gospodarstva v različnih sektorjih ter pomaga pri prepoznavanju njihovih družbenih in ekonomskih učinkov. Creative Finland povezuje pomembne akterje kreativnega gospodarstva ter promovira ponudnike KKS na Finskem (regionalna in nacionalna raven) in v tujini. Sodeluje z regijami s ciljem krepitve regionalne vloge KKS. Cilj je, da se v regionalnem razvoju kreativno gospodarstvo jasneje identificira kot sestavni del prestrukturiranja gospodarstev regij.

Creative Finland deluje v strateškem sodelovanju s programom Creative Business Finland, Ministrstvom za delo in gospodarstvo ter Ministrstvom za izobraževanje in kulturo. Sodeluje pri pripravi, izvedbi in informiranju o ukrepih iz nacionalnih strateških dokumentov KKI, organizira prireditve, spodbuja mreženje, nudi usposabljanja, širi informacije, promovira posameznike in podjetja iz KKI, nudi finančno svetovanje ter organizira tekmovanja (npr. Creative Business Cup).

Creative Finland upravlja Združenje agentov in menedžerjev v finskih kreativnih industrijah – AGMA.

Združenje agentov in menedžerjev v finskih kreativnih industrijah – AGMA

AGMA povezuje agencije in menedžerje, ki delajo v vseh kreativnih panogah, kot so oblikovanje in grafika, založništvo, fotografija, uprizoritvene umetnosti, glasba, igre in mediji. AGMA je združenje podjetij in strokovnjakov in je bilo ustanovljeno leta 2009.73 V združenju organizirajo prireditve in usposabljanja, nudijo nasvete o financiranju in pravnih vprašanjih, delujejo kot nacionalni in mednarodni predstavnik svojih članov, spremljajo dogajanja v kreativnih industrijah ter aktivno sodelujejo pri nacionalnem in mednarodnem razvoju kreativnih industrij.

Business Finland – Creative Business Finland

Business Finland je vladna organizacija za financiranje inovacij ter spodbujanje trgovine, turizma in naložb. Zaposluje več kot 700 strokovnjakov, deluje na 40 lokacijah v tujini in na 16 lokacijah na Finskem. Ustanovljena je bila 1. januarja 2018 z združitvijo agencij Tekes in Finpro. Eden od programov je tudi Creative Business Finland. Program spodbuja rast izvoza z vključevanjem kreativnega znanja in izkušenj v vsa poslovna področja. Storitve so namenjene kreativnim podjetjem, ki razvijajo obsežno (angl. scalable) vsebino (npr. avdiovizualna produkcija, glasba in igre), in podjetjem, ki želijo uporabiti kreativne metode in storitve za rast svojega obstoječega poslovanja. Ponudnikom KKI so namenjene storitve, ki jih za podjetja izvaja Business Finland, to so predvsem podpora pri internacionalizaciji, financiranje ter spodbuda za avdiovizualno produkcijo.

Design District Helsinki

Design District Helsinki74 povezuje kreativne ljudi v osrčju mesta. Distrikt sestavljajo naslednji deli mesta: Punavuori, Kaartinkaupunki, Kamppi and Ullanlinna. V distriktu je več kot 200 butikov, ateljejev, muzejev, galerij in kavarn.

Pomembne prireditve in nagrade na področju KKS

Na področju KKS ni prireditev in nagrad, ki bi bile osredinjene na KKS kot celoto, nagrade in prireditve se organizirajo v posameznih panogah in posameznih projektih.

Nosilna strokovna organizacija pri snovanju politik

Ministrstvo za izobraževanje in kulturo

Nosilna strokovna/politična organizacija je Ministrstvo za izobraževanje in kulturo. Ministrstvo je eno izmed 12 ministrstev, ki tvorijo finsko vlado, in sodeluje pri delu vlade z načrtovanjem, pripravo in izvajanjem politik v okviru pristojnosti, ki jih ministrstvo ima. Ministrstvo pripravlja akte, uredbe in sklepe, pristojno pa je tudi za pripravo zadev, povezanih z uporabo proračunskih sredstev. Odgovorno je za to, da imajo odločevalci na razpolago vse potrebne informacije. V skladu s poslovnikom vlade Ministrstvo za izobraževanje in kulturo skrbi za:

• dnevno varstvo, izobraževanje, usposabljanje in raziskovanje,

• umetnost, kulturo, šport in mladinsko delo,

• arhivski, muzejski in javni knjižnični sistem,

• evangeličansko-luteransko cerkev, pravoslavno cerkev in druge verske skupnosti,

• finančno pomoč študentom in področje avtorskih pravic.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in zaposlovanje

Ministrstvo za gospodarski razvoj in zaposlovanje ustvarja pogoje za gospodarsko, socialno in ekološko trajnostno rast. Cilj delovanja ministrstva so zaposlitev kvalificiranih ljudi na visokokakovostnih delovnih mestih, rast produktivnosti in povečevanje zaposlenosti. V pristojnost ministrstva spadajo naslednja področja: industrijska politika, inovacijska in tehnološka politika, internacionalizacija podjetij in tehnična varnost, funkcionalnost trgov, spodbujanje konkurence in varstvo potrošnikov, vprašanja zaposlovanja in brezposelnosti, pa tudi javne službe za zaposlovanje, vprašanja delovnega okolja, nediskriminacija v delovnem življenju, kolektivna pogajanja in arbitraža o industrijskih sporih, spodbujanje regionalnega razvoja in sodelovanje regijskih svetov, energetska politika in usklajevanje priprave ter nacionalna izvajanja podnebne politike, splošno upravno vodenje centrov za gospodarski razvoj, promet in okolje, integracija priseljencev in nevojaška služba.

Izobraževalne organizacije na področju KKS

Finska ima zelo znane univerze (npr. Aalto University‘s School of Arts, Design and Architecture), ki izobražujejo na področjih umetnosti, kreativnosti, oblikovanja in drugih, vendar ni izobraževalne organizacije ali programa, ki bi bil osredinjen na KKS.

2007-2013

Leta 2008 je Ministrstvo za gospodarstvo in zaposlovanje sprejelo Strategijo razvoja kreativnega gospodarstva za obdobje 2008–2011, ki se je imenovala Sirpalepolitiikasta

Pregled javnih politik spodbujanja KKS

kohti luovan talouden ekosysteemiä. Nameni strategije so bili izboljšanje položaja kreativnih strokovnjakov na trgu dela, spodbujanje podjetništva in rasti, podpiranje razvoja izdelkov na področjih poslovanja, ki uporabljajo kreativno znanje in izkušnje, ter izvajanje raziskav. Izvedba strategije je slonela na dveh ciljno usmerjenih programih: program za spodbujanje izvoza kulture 2007–2011 (sodelovanje Ministrstva za gospodarstvo in zaposlovanje in Ministrstva za zunanje zadeve) in razvojni program za poslovno rast in internacionalizacijo v kreativnih industrijah 2007–2013, ki ga je sofinanciral Evropski socialni sklad. Glavni cilji programa so bili (Sandell in Skarveli, 2016):

• spodbujanje poslovanja,

• krepitev grozdov in mrež,

• mednarodno trženje in promocija,

• ustrezno okolje za kulturni izvoz,

• kulturno sodelovanje in izmenjava,

• vzpostavitev institucionalne podpore za kulturni izvoz.

Celotna vrednost programa je bila 18,5 milijona evrov. Glavni izzivi, na katerih je temeljil program, so razvoj in inovativnost izdelkov, prepoznavanje in izraba poslovnega potenciala, ustanavljanje podjetij, spodbujanje rasti podjetij in podpora podjetij, ki iščejo mednarodni preboj. V programu so se izvajale naslednje aktivnosti (Evropska komisija, 2016):

• mentorski projekti,

• projekti razvoja veščin,

• aktivnosti internacionalizacije,

• razvoj modelov mreženja,

• projekti razvoja izdelkov in storitev,

• projekti gradnje znanja (vzpostavitev baz podatkov, predvidevanje za podjetja …),

• poslovna usposabljanja ( angl. coaching ).

Nekateri projekti so bili namenjeni celotnemu KKI, drugi pa posameznim panogam KKI. Poleg pristojnih ministrstev so sodelovala tudi druga ministrstva, regionalne in lokalne oblasti ter glavne organizacije na tem področju, ki so bile vključene v usmerjevalno skupino. Program se je izvajal nacionalno, vendar je vključeval tudi regionalne projekte in institucije. V programu so podprli 41 projektov, vključno s projektom Creative Finland. Rezultati programa so bili naslednji:

• Krepitev ozaveščenosti udeležencev in odločevalcev (sodelovanje ministrstev): prepoznavanje pomena KKI.

• Izboljšanje poslovnih veščin ter producentskih in vodstvenih sposobnosti. Prepoznana je bila razlika med klasičnim in kreativnim podjetništvom, poudaril se je pomen kompetenc, ki so specifične za KKI.

• Priprava analiz KKI: gradnja baze znanja.

• Vzpostavitev partnerstev in stikov s strankami.

• Ni bilo novih proizvodnih in inovacijskih dejavnosti niti novih zaposlitev.

• Podprtim projektom ni uspelo spodbuditi medsektorskega sodelovanja.

Med izvajanjem programa so ministrstva prepoznala pomen nematerialne vrednosti, kar je vodilo v pripravo novega strateškega dokumenta.

Resolucija o razvojnem programu za ustvarjanje nematerialne vrednosti 2014–2020

Finska vlada je sprejela resolucijo o razvojnem programu za ustvarjanje nematerialne vrednosti 2014–2020. Resolucija združuje odločilne ukrepe politike, vključene v strategijo pravic intelektualne lastnine, razvoj podjetja in podjetništva v kreativnih industrijah in nacionalni program oblikovanja. Cilji programa so bili izboljšati pogoje za nematerialne naložbe, okrepiti strokovno znanje v zvezi z uporabo intelektualnega kapitala in ustvarjanjem nematerialne vrednosti ter spodbujati razvoj na inovacijah temelječega poslovanja na Finskem. Cilj je bil tudi okrepiti ekonomsko osnovo kulturne produkcije in s tem zagotoviti ohranitev in obnovo narodovega intelektualnega kapitala. Resolucija krepi sodelovanje in interakcijo politik pri izvajanju ukrepov, ki so bili naslednji:

1. Posodobljeni ukrepi na področju pravic intelektualne lastnine.

2. Spodbujanje gospodarstva in podjetništva v kreativnih industrijah.

3. Posodobljen nacionalni program oblikovanja.

Resolucija je predvsem povezala obstoječe ukrepe v celoto, saj za njeno izvedbo ni bilo posebne proračunske postavke.

Kreativnost in strokovnost

Program Kreativnost in strokovnost75 je bil financiran iz Evropskega socialnega sklada in se je izvajal v koordinaciji med finskim Ministrstvom za izobraževanje in kulturo ter Ministrstvom za zaposlovanje in gospodarstvo (OMK, 2018). Cilj programa je bila integracija različnih rastočih sektorjev, sektorjev v procesu strukturnih sprememb, izobraževalnih institucij in javnega sektorja z namenom izboljšanja priložnosti kreativne delovne sile, da dohodek zasluži s svojim delom. V okviru programa so se izkušnje strokovnjakov in učiteljev srečale s potrebami poklicnega življenja in internacionalizacije, s čimer se izboljšuje kakovost izobraževanja, njegova vsebina pa postaja relevantnejša. Namen inovativne uporabe strokovnih izkušenj na področju kreativnosti je razvoj poklicnega življenja ter inovacijskih in vodstvenih dejavnosti. Program temelji na nacionalnih strategijah kulturnega in kreativnega sektorja. Izzivom na področju inovacij in podjetništva so namenjeni naslednji konkretni ukrepi:

• programi za razvoj multidisciplinarnih veščin,

• oblikovanje ustreznejše vsebine izobraževanja za razvoj novih produktov in storitev,

• krepitev strokovnosti ustvarjalcev in učiteljev,

• spodbujanje ustvarjalne strokovnosti v poklicnem življenju,

• komuniciranje.

Vzpostavljen je bil tudi koordinacijskoaktivacijski projekt z naslovom Kreativna, vključujoča Finska, ki je namenjen spodbujanju zanimanja in svetovanju različnim organizacijam pred razpisi. Program se je zaključil leta 2017.

Creative Industries Roadmap

Cilj načrta za kreativno gospodarstvo76 je skupaj z ustreznimi prizadevnimi stranmi sprožiti proces izvajanja ukrepov, vključenih v načrt, in s tem doseči rast tako v podjetjih, ki delujejo v kreativnih industrijah, kot v drugih sektorjih. Analize so pokazale, da primanjkuje ljudi z ustreznimi kompetencami, v podjetjih je pomanjkljivo poznavanje pravic intelektualne lastnine, v javnem sektorju je pomanjkljivo poznavanje javnega naročanja, primanjkuje tudi ustreznih podatkov in analiz. Na podlagi izvedenih delavnic z deležniki iz KKI decembra 2019 so bili pripravljeni predlogi ukrepov za spodbujanje ustvarjalnega gospodarstva. To so:

75 http://web.uniarts.fi/cifinland/ www.cifinland.fi/en.html

76 https://julkaisut.valtioneuvosto.fi/ handle/10024/162474

• identifikacija ekosistemov in mrež ter spremembe v vrednostnih verigah,

• manjkajoča znanja in spretnosti,

• razvoj storitev za podjetja,

• spodbujanje rasti in internacionalizacije ter

• metode ocenjevanja in kazalniki.

Dokument je bil sprejet leta 2020 in nima določene letnice veljavnosti. Načrt poudarja glavna vprašanja, katera omrežja in prakse ter po možnosti prihodnja nova orodja javne politike je treba najti za ustvarjanje operativnega okolja, v katerem bodo kreativne industrije lahko rastle kot del gospodarstva. Pri tem predlogi še ne vsebujejo vseh konkretnih ukrepov, ki jih spodbujanje kreativnega gospodarstva zahteva. Ukrepi se bodo dopolnjevali med izvajanjem.

Tabela 3: Aktivnosti načrta Creative industries roadmap

Področje Ukrep Aktivnosti Odgovorna organizacija

Identifikacija ekosistemov in mrež ter spremembe v vrednostnih verigah.

Analitične osnove

• Analize (regionalne, organizacijske in sektorske) o kreativnih industrijah na Finskem.

• Analiza ekosistemov kreativnih industrij in udeležba kreativnih industrij v drugih grozdih ipd.

• Analiza verig vrednosti in ovir za rast kreativnih industrij.

Business Finland, Creative Finland

Politika in programske povezave

Podjetniška strategija, program izvoza in mednarodne rasti, kulturni izvoz, kulturni turizem

Modeli ekosistemov

Modeliranje ekosistemov in dinamičnih učinkov njihovih razvojnih aktivnosti. Identificiranje metod delovanja, ki vplivajo na rast ekosistemov.

Business Finland, Creative Finland

Inovacijska politika

Manjkajoča znanja in spretnosti

Okrogle mize, pogovori

Organizirane so okrogle mize o potrebnih kompetencah in ukrepih za pridobitev ustreznih kompetenc.

Ministrstvo za gospodarstvo in zaposlovanje, Ministrstvo za izobraževanje in kulturo

Inovacijska politika, Izobraževalna politika

Poznavanje poslovanja in izdelkov

Usposabljanja: koncepti poslovanja, prodaje, trženja in razvoj proizvodov.

Business Finland, univerze, visoke strokovne šole in druge stopnje

Podjetniška strategija

Razvoj storitev za podjetja

Sodobno strokovno znanje

Izvedba analize in na njeni podlagi operativna implementacija modela za prepoznavanje in odpravljanje vrzeli v znanju s ciljem ohranjanja sodobnih strokovnih znanj na kreativnih področjih.

Business Finland, Nacionalna agencija za izobraževanje, izobraževalne ustanove, industrijska združenja,

Talent Boost

Izobraževalna politika, vseživljenjsko učenje

Spodbujanje rasti in internacionalizacije

Znanje javnega sektorja za naročanje

Razumevanje sektorja, ki ustvarja znanje in izkušnje javnega naročanja in nabave storitev, se izboljša z dogovorom o skupnih pravilih igre s pripravo »operativnega priročnika« in usposabljanji.

Uprave Usposabljanje članov uprav, specializiranih za mednarodno poslovanje.

Oblikovana bo mreža nacionalnih strokovnjakov za panoge kreativnih industrij.

Kompetenčni center Inovacijska politika

Podatki in analitične sposobnosti

Znanje o pravicah intelektualne lastnine

Gradnja svetovalne mreže

Podpora podjetjem, ki izkoriščajo možnosti masovnih podatkov in platform pri rasti kreativnega gospodarstva.

Oblikovan bo model za povečanje strokovnega znanja o pravicah intelektualne lastnine.

Za poslovni razvoj podjetij bodo imenovana regionalna in nacionalna središča s posebnim strokovnim znanjem na kreativnih področjih.

Med vozlišči in drugimi pomembnimi akterji bo vzpostavljen mrežni model, ki bo spodbujal izmenjavo informacij in sodelovanje.

Okrogle mize, interesne organizacije

Okrogle mize, pogovori

Okrogle mize, pogovori

Business Finland

Podjetniška strategija

Podjetniška strategija

Strategija intelektualne lastnine

Razvojne in poslovne storitve na regionalni ravni

Okrepitev svetovalnih storitev

Mednarodna rast

S posodobitvijo svetovalnih vodnikov in drugega gradiva bomo povečali strokovnost svetovalnih služb na kreativnem področju.

Zbiranje informacij o panogi: osnovni podatki, opis ekosistema, zbiranje podatkov o mednarodnih mrežah, kontaktih, dogodkih, informacijah o posameznih trgih. Okrepljena internacionalizacija kreativnih industrij.

Creative Finland

Business Finland Program izvoza in mednarodne rasti

77 https://tem.fi/en/-/audiovisual-sector-proposes-public-private-growth-agreement-to-realise-growth-potential-of-the-sector

78 https://www.businessfinland.fi/ en/for-finnish-customers/services/programs/growth-deal-for-creative-industries

79 https://vm.fi/en/sustainable-growth-programme-for-finland

80 https://julkaisut.valtioneuvosto.fi/ handle/10024/163363

81 https://vm.fi/en/-/1410845/ funding-for-recovery-of-cultural-activities-and-creative-industries-launched

Metode ocenjevanja in kazalniki

Metode vrednotenja kreativnih industrij

Organizacija okroglih miz. Določitev kazalnikov/vidikov/ciljev, ki jih je treba meriti in analizirati.

Razvoj ukrepov, povezanih z ustvarjalnostjo in inovativnostjo kreativnih industrij, ki so primerni za druge industrije.

Vir: Luovan talouden tiekartta, 2020.

Ministrstvo za gospodarstvo in zaposlovanje, Ministrstvo za izobraževanje in kulturo, Business Finland

Politika inovacij

Glavna odgovornost za vodenje izvajanja načrta je na Ministrstvu za gospodarski razvoj in zaposlovanje, Ministrstvu za izobraževanje in kulturo ter v usmerjevalnih skupinah, sestavljenih iz predstavnikov ministrstev, lokalnih oblasti, izobraževalnih organizacij in podjetij v kreativnih industrijah.

Podpora KKS je osredinjena na podjetja in ta večino sredstev pridobijo iz razpisov, namenjenih inovacijam. Spodbujanje KKS na regionalni ravni je prepuščeno lokalnim oblastem (Finland‘s Report on the Implementation of the New Urban Agenda, 2021).

Po sprejetju načrta za kreativno gospodarstvo so na Finskem začeli pripravo dogovorov o rasti (Growth Deal). Dogovor o rasti je nov stalen način sodelovanja med javnim sektorjem in kreativno industrijo. Dogovor o rasti je tudi konkreten akcijski načrt, v katerem javni sektor in posamezne panoge KKS skupaj opredeljujejo prihodnje cilje rasti in razvoja sektorja ter prihodnost. Poleg tega se dogovarjajo o praktičnih ukrepih, ki javnemu sektorju omogočajo konkretno podporo podjetjem v panogi pri rasti in razvoju. Cilj je s praktičnimi ukrepi podpreti razvoj, rast in internacionalizacijo podjetij v sektorju.

Prvi dogovor o rasti je bil pripravljen za avdiovizualni sektor. Javni sektor in deležniki iz avdiovizualne dejavnosti uporabljajo dogovor o rasti kot dokument, pri katerem skupaj začrtajo prihodnje cilje rasti in razvoja ter prihodnje poslovne priložnosti. Priprava dogovora o rasti za avdiovizualno industrijo se je začela 20. aprila 2022 na prireditvi, odprti za javnost. Pilotni operativni model AV Growth Deal je bil predstavljen 31. avgusta 2022. Na predlog dogovora so pripombe/predloge podali predstavniki avdiovizualnega sektorja.77 Dogovor za avdiovizualno industrijo služi tudi kot okvir in načrt za rast drugih panog iz KKS.78

Program trajnostne rasti za Finsko

Program trajnostne rasti za Finsko79 je bil sprejet leta 2021. Finski Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) predstavlja največji del programa.80 Program trajnostne rasti spodbuja konkurenčnost, naložbe, raziskave, razvoj in inovacije ter ukrepe za dvig ravni usposobljenosti. Financira se iz enkratnega instrumenta EU za okrevanje in odpornost. Del programa je tudi vlaganje v revitalizacijo kulture in kreativnih industrij ter v njihovo preoblikovanje na trajnosten način.

Program je razdeljen na štiri stebre. Strukturna podpora za prenovo kulturnih in kreativnih sektorjev sodi v tretji steber, imenovan Dvig stopnje zaposlenosti in ravni usposobljenosti za pospešitev trajnostne rasti. Sredstva v tretjem stebru skupaj znašajo 636 milijonov evrov, od tega je 40 milijonov evrov namenjenih revitalizaciji kulturnih dejavnosti in kreativnih industrij. Ta sredstva so razdeljena na strukturno podporo Ministrstva za izobraževanje in kulturo (30 milijonov evrov) in sredstva za inovacije Ministrstva za gospodarski razvoj in zaposlovanje (deset milijonov evrov). 81 Ministrstvo za izobraževanje in kulturo je imelo leta 2021 na voljo štiri milijone evrov za strukturno podporo v okviru izvajanja načrta za oživitev in odpornost Finske. Do izteka roka je prispelo 184 vlog. Finančno podporo je na podlagi javnega razpisa dobilo 20 projektov, ki predstavljajo avdiovizualno in filmsko industrijo, arhitekturo, uprizoritvene umetnosti (glasba, gledališče, ples, cirkus), obliko-

vanje, muzeje in kulturno dediščino ter vizualne umetnosti. Projekti tudi močno spodbujajo razvoj storitev v kulturnih industrijah, izvoz kulture ter upravljanje in izkoriščanje podatkov o avtorskih pravicah.

Večina sredstev za podporo KKS bo na voljo v letih 2022 in 2023. V letu 2022 bo na voljo okoli 14 milijonov evrov, v letu 2023 okoli devet milijonov evrov in v letu 2024 okoli tri milijone evrov. Finančna podpora KKS omogoča sredstva za transformacijo in digitalizacijo storitev ter proizvodnih in operativnih postopkov. V okviru Finskega programa za trajnostno rast je namen strukturne podpore prispevati k ustvarjanju več delovnih mest v kreativnih industrijah in k dvigu deleža BDP kreativnih industrij v celotnem BDP do leta 2026 (trenutno znaša delež kreativnih industrij v finskem BDP 3,5 %).

Slovaška

Uvod

Slovaška, uradno imenovana tudi Slovaška republika, je nastala z razdružitvijo Češkoslovaške leta 1993. Slovaška ima osem regij, skoraj 2890 občin (174 jih ima status mesta), 79 okrožij. Statistično je razdeljena na štiri regije NUTS-2.

Slovaška v preteklosti ni posvečala veliko pozornosti kulturnemu in kreativnemu sektorju, ki ga v različnih dokumentih različno poimenujejo (npr. kulturne in kreativne industrije, kulturni in kreativni sektor, kulturne industrije), kar je razvidno v nadaljevanju, vendar prevladuje poimenovanje kulturne in kreativne industrije.

Do leta 2013 KKI niso bile vključene v slovaške strateške dokumente. Tudi v programskih dokumentih za črpanje sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2007–2013 KKI niso našle mesta. Vključitev kulture v programske dokumente je bila zelo omejena (ozko gledanje na kulturo), podpora se je osredinila na kulturno dediščino in arhive, le deloma je vloga kulture omenjena pri spodbujanju turizma. Tako je bil prvi strateški dokument, ki je vključeval oziroma se je osredinil na KKI, narejen šele leta 2011, to je bil Koncept razvoja kulturnih in kreativnih industrij na Slovaškem (Baculáková, 2018), ki pa je bil zelo splošen dokument (Roest in Dudekova, 2016). V naslednjih letih je sledila množica strateških dokumentov in tudi analiz, kot so strokovne podlage za razvoj KKI (2013), Analiza potencialov KKI na Slovaškem (2013), Strategija razvoja KKI iz leta 2014 in Akcijski načrt izvedbe Strategije razvoja KKI za obdobje 2016–2017. 82 Kreativne industrije so bile vključene v strategijo pametne specializacije in v izvedbeni načrt strategije. Analize, pripravljene v letih 2011–2013, so bile zelo splošne, zato je Ministrstvo za kulturo okrepilo analitske podlage s pripravo satelitskih računov za kulturo in kreativne industrije ter tudi s sodelovanjem v mednarodnih projektih (Ministrstvo za kulturo je sodelovalo v projektu Creadis3 programa Interreg Europe). Leta 2018 je Ministrstvo za kulturo tudi zaprosilo za tehnično pomoč za izvajanje strukturnih reform in izboljšanje delovanja vladnih politik in ustanov v programu Structural Reform Support Service (SRSS). Naslov projekta je bil Analysis and recommendations to boost growth in Cultural Industries in Slovakia. Projekt je v letih 2019 in 2020 izvedla KEA in je bil namenjen pripravi strokovnih podlag za podpro KKS po letu 2020.

Pomen KKS

Definicija KKI v Integriranem regionalnem operativnem programu je zelo splošna. Tako KKI vključuje kulturne in kreativne organizacije in podjetja, ki so predvsem tržno usmerjeni in delujejo pri ustvarjanju, produkciji, distribuciji in/ali medijskem razširjanju kulturnih ali kreativnih izdelkov in storitev. Skupno jedro vsake tržne kulturne in kreativne dejavnosti je kreativna dejavnost. To vključuje vse umetniške, literarne, kulturne, glasbene, arhitekturne in ustvarjalne vsebine, dela, izdelke, predstave ali storitve z ekonomsko relevantnim rezultatom. Uspešno preoblikovanje kreativnega dejanja v kreativne izdelke in storitve ali netehnološke inovacije je pogojeno z obstojem kreativnosti in lateralnega razmišljanja (izvirnost, kulturna ustvarjalnost) človeških virov v pogojih podpornega

82

https://www.culture.gov.sk/ posobnost-ministerstva/umenie-a-kreativita/kulturny-a-kreativny-priemysel

okolja (prostorskega, tehnološkega, socialnega, poslovnega, finančnega). Pomemben pogoj za uspešne rezultate sta tudi uporaba obstoječih struktur (kulturne organizacije glede na njihovo infrastrukturo, produkcijo in znanje) ter poudarek na mlajši generaciji (diplomanti umetniških in kreativnih smeri šol in fakultet) in nadarjenih posameznikih. V Slovaški republiki znaša KKI približno 4 % BDP in ima več kot 4% delež v skupnem številu delovnih mest (Integrated Regional Operational Programme 2014–2020, 2014). Satelitski računi so pokazali zelo drugačno sliko. Dodana vrednost, BDP in zaposlenost v KKI veljajo za poglavitne kazalnike, ki opredeljujejo gospodarski pomen KKI v celotnem gospodarstvu. Dodana vrednost KKI je v letu 2019 znašala 1.543,038 milijona evrov. Njegov delež v dodani vrednosti celotnega gospodarstva je predstavljal 1,84 % (1,55 % leta 2014). Bruto domači proizvod KKI v letu 2019 je bil izkazan v vrednosti 1.597,979 milijona evrov, kar predstavlja 1,7% delež v BDP celotnega gospodarstva (1,46% leta 2014). Ocenjena zaposlenost v ekvivalentu polnega delovnega časa KUI (zaposlenih in samozaposlenih) v vseh panogah slovaškega gospodarstva je leta 2019 predstavljala približno 1,44 % celotne zaposlenosti (1,41 % leta 2014) (Horecká in Némethová, 2021). Razlika v vrednostih je tudi posledica različnih metodologij in definicij (KEA, 2020).

Podjetja v kreativnem sektorju so prostorsko koncentrirana. Regija Bratislava je ena izmed pomembnih regij EU z vidika koncentracije zaposlovanja v kreativnem sektorju, saj v tej regiji približno 5,0 % delovne sile dela v tem sektorju, kar kaže na specializacijo regije v KKI. Poleg tega ima 46 % vseh podjetij v kreativnih sektorjih sedež v regiji Bratislava, od tega 91 % neposredno v Bratislavi. Oblikovanje in računalniško programiranje lahko štejemo za najperspektivnejši usmeritvi kreativne industrije na Slovaškem.

Glavne strokovne institucije na področju KKS

Na Slovaškem ne obstaja nacionalna podporna organizacija za horizontalno podporo KKI. Slovaška ima zelo razpršeno strukturo različnih podpornih organizacij, ki podpirajo posamezne panoge (npr. Slovaški oblikovalski center, Glasbeni center, Slovaški filmski inštitut in Slovaška filmska komisija). Obstajajo tudi skladi, kot sta Slovaški umetniški sklad in Avdiovizualni sklad, ki imata velik proračun, ter manjši skladi, kot so Glasbeni sklad, Sklad za literaturo in Sklad za upodabljajočo umetnost.

Najvidnejša organizacija, ki predvsem regionalno podpira KKI, je Creative Industry Košice (CIKE).

Creative Industry Košice (CIKE)

Poslanstvo organizacije Creative Industry Košice je globoko zakoreninjeno v njenem izvoru, in sicer je bila organizacija Košice Evropska prestolnica kulture 2013, pri čemer so bili odgovorni za pripravo programa za leto 2013 in pripravo spremljajočega programa dejavnosti. Aktivnost organizacije CIKE je osredinjena na pripravo in izvedbo razvojnih projektov (npr. kreativno gospodarstvo in razvoj skupnosti), delovanje kulturnih centrov Vojašnica/Kulturpark, projekt SPOTs, trženje, mednarodno sodelovanje in druge s tem povezane dejavnosti. To pomeni predvsem razvoj človeškega kapitala, ustvarjanje pogojev za nadarjene ljudi v mestu ter povečanje lokalne, nacionalne in mednarodne prepoznavnosti mesta, kar je še vedno temeljni cilj in poslanstvo organizacije CIKE. Ta pomaga ljudem iz kulturnega in kreativnega okolja, da postanejo strokovnjaki na svojem področju, ter tudi pri internacionalizaciji in skrbi za usposabljanja. Organizacija sodeluje tudi pri pripravi strateških kulturnih dokumentov na nacionalni in mednarodni ravni s ciljem ustvariti ugodne pogoje za rast in razvoj kulturnih in kreativnih industrij na Slovaškem. Zagotavlja izobraževanje nadarjenih posameznikov in kulturnih institucij, ki povečujejo svojo mednarodno prepoznavnost, npr. z zagotavljanjem potovanj v tujino, programi mobilnosti in bivanja. Njena naloga je tudi ustvarjanje ugodnih pogojev za sodelovanje z zasebnim sektorjem in njegovo vključevanje v kulturno življenje.

Pomembne prireditve in nagrade na področju KKS

Na Slovaškem nimajo nagrade, ki bi nagrajevala organizacije iz KKI, obstajajo le nagrade na področju posameznih panog (npr. arhitektura, glasba, literatura in oblikovanje). Na Slovaškem tudi ni kontinuiranih prireditev s področja KKI, prireditve so organizirane v posameznih panogah in posameznih projektih.

Nosilna strokovna organizacija pri snovanju politike KKS

Ministrstvo za kulturo

Ministrstvo za kulturo Slovaške daje velik poudarek ustvarjanju pogojev za razvoj kulturne in kreativne industrije ter njeno učinkovito mreženje. Prednostne naloge Ministrstva za kulturo na tem področju so zlasti izvajanje dejavnosti in ukrepov, namenjenih regionalni gradnji in podpori celotnemu ekosistemu kreativnega gospodarstva, zagotavljanje njegove trajnosti ter podpiranje nastanka in rasti mikro in malih in srednje velikih podjetij v kulturnih in kreativnih industrijah s poudarkom na ustvarjanju novih delovnih mest. Glede na to, da večino sektorja predstavljajo samostojni podjetniki ter mala in srednja podjetja oziroma samostojni umetniki, je pomembno tudi, da Ministrstvo za kulturo da poudarek dejavnostim, ki so občutljive za tovrstne vrste podjetnikov, ter se osredini na zmanjševanje administrativnih bremen in odpravo zakonodajnih ovir. V letu 2016 je bil v okviru Ministrstva za kulturo ustanovljen nov sektor ministrstva – Sektor za razvoj kulture in kreativnosti. Omenjeni sektor podpira razvoj kulture in kreativnosti. Njegove glavne dejavnosti so razvoj konceptov, koordinacija priprave sektorskih strategij, akcijskih načrtov in zakonodajnih predlogov na področju kulture in kreativnosti, horizontalno usklajevanje podpore in razvoja kulture in kreativnosti z nacionalnimi in lokalnimi oblastmi, spremljanje regionalnih in nacionalnih trendov, sodelovanje s posredniškimi telesi za IROP PA3, vodenje projektov na področju konceptualne podpore in koordinacije razvoja KKI v regijah, podpora strateškim razvojnim projektom ministrstva na področju KKI.

Ministrstvo za gospodarstvo

Področje KKI delno pokriva Ministrstvo za gospodarstvo Slovaške republike. Glavne aktivnosti Ministrstva za gospodarstvo na področju podpore KKI se izvajajo z operativnim programom Raziskave in inovacije (ESRR). Ministrstvo za gospodarstvo je predano podpiranju razvoja MSP v Slovaški republiki ter internacionalizaciji in izvozu.

Izobraževalne organizacije na področju KKS

Trenutno ni izobraževalnih programov, ki bi bili osredinjeni le na KKS. V izobraževanju se ne uporabljajo pristopi spodbujanja kreativnosti. Analiza (Šipikal in Madudova, 2015) je pokazala, da je bila vloga univerz in tudi drugih javnih institucij v zgodbah o uspehu kreativnih industrij zelo omejena.

Pregled javnih politik spodbujanja KKS

Področje kulturnih in kreativnih industrij je bilo najprej vključeno v Strategijo razvoja kulture v Slovaški republiki. KKI so bile vključene v Prioriteto 5: Funkcionalni model uporabe ustvarjalnosti in kulture v gospodarskem razvoju Slovaške. Za to prednostno nalogo so bili predlagani naslednji ukrepi:

• oblikovanje ekonomskega modela s potencialom kreativne industrije,

• ustvariti sistemska orodja, s katerimi bo država nudila podporo kreativni industriji,

• sprejeti politike, ki se odzivajo na posebnosti kreativne industrije, • ozaveščanje ustvarjalnega potenciala ustvarjalnosti.

Ti ukrepi so bili predhodnica Strategije razvoja KKI, ki opredeljuje vlogo posameznih državnih organov in vsebuje priporočila za regije v procesu podpore in razvoja KKI na Slovaškem. Sprejeti ukrepi so bili osnova za ciljno usmerjene podpore kulturnim in kreativnim industrijam na Slovaškem. 21. januarja 2015 je vlada Slovaške republike potrdila prvo strategijo razvoja KKI v Slovaški republiki. Cilj strategije je ustvariti temeljni sistemski okvir za podporo kreativnosti, proizvodnji, inovacijam in naložbam v KKI ter zagotoviti, da bodo kreativnost in z njo povezane dejavnosti postale del poslovne dejavnosti, predvsem pri MSP. Treba je sinhronizirati podporo za kreativne industrije z drugimi podpornimi shemami spodbujanja gospodarskega razvoja. Prednostne naloge strategije so skladne z glavnimi nacionalnimi strateškimi dokumenti, predvsem s Partnerskim sporazumom za obdobje 2014–2020 in Strategijo pametne specializacije. V strategijo so bile vključene naslednje prednostne naloge:

1. učinkovit sistem za razvoj kreativnih industrij,

2. visoka kakovost človeških virov,

3. ustvarjanje ugodnih tržnih razmer,

4. finančni instrumenti.

Sledil je Akcijski načrt uresničevanja Strategije razvoja KKI za leti 2016 in 2017, ki spodbuja kreativnost, razvija ustvarjalno okolje in se osredinja na sistemsko in presečno dojemanje kreativnega gospodarstva kot sestavnega dela nacionalnega gospodarstva. Cilj izpolnjevanja vseh nalog je podpora kulturnim in kreativnim industrijam na področjih, kot so vizualne umetnosti, uprizoritvene umetnosti, film, televizijsko in radijsko oddajanje, računalniške igre, glasba, založništvo, oblikovanje, arhitektura in oglaševanje, glede na njihov gospodarski potencial in s tem »zagon« podpornih pobud in dejavnosti za spodbujanje KKI.

Tabela 4: Prioritete in ukrepi Akcijskega načrta uresničevanja Strategije razvoja KKI v letih 2016 in 2017

Prioriteta

Prioriteta št. 1: Učinkovit sistem za razvoj kreativne industrije

Ukrep

Ukrep 1.1: Razvoj fizične infrastrukture

Prioriteta št. 2: Kakovostni človeški viri Ukrep 2.1: Izobraževanje za spodbujanje kreativnega potenciala posameznika

Ukrep 2.2: Izpopolnjevanje v kreativnih dejavnostih

Ukrep 2.3: Spodbujanje rasti kakovosti človeškega kapitala z mobilnostjo in prenosom znanja

Prioriteta št. 3: Povečanje absorpcijske zmožnosti trga

Ukrep 3.1: Ozaveščanje o kreativni industriji

Ukrep 3.2: Podpora izvozu in internacionalizaciji kreativnih industrij

Ukrep 3.3: Ustvarjanje pogojev za poslovanje

Ukrep 3.4: Podpora grozdom

Ukrep 3.5: Intelektualna lastnina

Prioriteta št. 4: Podporni finančni instrumenti Ukrep 4.1: Subvencije

Ukrep 4.2: Dostop do financiranja

Vir: Akčný plán realizácie Stratégie rozvoja kreatívneho priemyslu v Slovenskej republike, 2015.

Ukrepe iz navedenih strateških dokumentov so Slovaki financirali iz sredstev kohezijske politike. Tako so v Integriranem regionalnem operativnem programu predvideli financiranje ukrepov podpore KKI v vrednosti 270 milijonov evrov (PN 3.1 – Podpiranje rasti, prijazne do zaposlovanja, z razvojem endogenega potenciala kot dela teritorialne strategije za določena območja, skupaj s preoblikovanjem nazadujočih industrijskih regij ter izboljšanjem dostopnosti in razvoja posebnih naravnih in kulturnih virov; specifični cilj – spodbujanje trajnostnega zaposlovanja in ustvarjanje delovnih mest v kulturni in kreativni industriji z ustvarjanjem ugodnega okolja za razvoj kreativnih talentov in netehnoloških inovacij).

Rezultat tega specifičnega cilja je ustvarjanje ugodnega okolja za razvoj kreativnih talentov in netehnoloških inovacij, kot sta spodbujanje zaposlovanja in ustvarjanje novih delovnih mest v kulturnih in kreativnih industrijah. To ugodno okolje temelji na razvojnem potencialu kulturne in kreativne industrije v slovaških regijah. Slovaki so spodbujanje KKI torej vezali na spodbujanje regionalnega razvoja. Naložbe so usmerjene v naslednje panoge kreativne industrije: oglaševanje in trženje, arhitektura, oblikovanje, modno oblikovanje, film, TV, video, radio in fotografija, vizualna umetnost, multimedijska industrija, založništvo, literarni in knjižni trg, glasbena industrija, scenske umetnosti, tradicionalne in mestne obrti, trg umetnin in starin.

Potrebe in izzivi KKI, ki so bili izhodišče za ukrepe:

• Nezadostna pripravljenost diplomantov študijskih smeri s področja KKI za samozaposlitev ali zaposlitev ali za ustanovitev lastnega podjetja.

• Pomanjkanje sodobne infrastrukture (kreativni centri, vozlišča, inkubatorji), skupaj s tehnološko opremo za testiranje, proizvodnjo in potrošnjo kulturnih in kreativnih izdelkov in storitev.

• Majhna stopnja medsebojne povezanosti kulturne in kreativne produkcije, netehnološke inovacije, skladne s potrebami trga.

• Nezadostna podpora razvoju nadarjenosti, eksperimentalnemu delu in mednarodnemu sodelovanju.

• Nezadostno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem v KKI.

• Omejene možnosti financiranja za mikro, mala in srednje velika podjetja iz KKI.

• Majhna ozaveščenost o KKI.

Rešitve:

• Podpora gradnji poslovnega duha in veščin med študenti, diplomanti in nadarjenimi posamezniki v KKI, hkrati pa prizadevanje za samozaposlitev in ustanovitev lastnih podjetij.

• Podpora kreativnemu in eksperimentalnemu delu, specifično svetovanje na področju netehnoloških inovacij in poslovanja, mreženje, mednarodno sodelovanje.

• Ustvarjanje pogojev za razvoj KKI v smislu prostorskih in tehničnih pogojev, gradnja prostorov za srečevanje in eksperimentiranje, za kulturno in kreativno produkcijo in potrošnjo, vključno z obnovo zgodovinskih zgradb.

• Gradnja partnerstev in organizacijske kulture med javnim in zasebnim sektorjem v KKI.

• Omogočanje dostopa do financiranja za razvoj talentov, organizacij in podjetij v KKI.

• Krepitev zavesti o KKI (predstavitve, kampanje, konference, seminarji).

Aktivnosti podpore kreativnim industrijam temeljijo na dveh pristopih: centralizirana podpora, decentralizirana podpora.

a) Centralizirana podpora

Ta vrsta podpore vključuje gradnjo (kreativne) infrastrukture (kreativni centri) v vsaki

Predstavitev Ministrstva za kulturo Slovaške na prireditvi Predlog strategije razvoja kulturnih in kreativnih sektorjev (KKS) v Sloveniji, MAO, 25. 10. 2022

regiji Slovaške republike (indikativno 20 milijonov evrov za vsako regijo). Kreativni centri bodo usmerjeni v razvoj KKI in bodo kreativnim posameznikom in subjektom zagotavljali storitve v okviru dveh glavnih aktivnosti:

Sklop 1 – Razvoj kreativnosti, podjetniškega duha in podpora netehnološkim inovacijam z uporabo digitalnih tehnologij. S to aktivnostjo se izvajajo naslednje storitve:

• Storitve, namenjene razvoju ustvarjalnega talenta in veščin na odprtih delavnicah, v inovativnih studiih ali s pripravništvi.

• Poslovno podporne dejavnosti s storitvami kreativnega inkubatorja in pospeševalnika (vključno z materialno in tehnično podporo, kot so proračunski dolgoročni in kratkoročni najemi delovnih prostorov in tehnologij, podporno-administrativne in svetovalne storitve, možnost uporabe centra za sodelo (angl. coworking) itn.).

• Podpora mreženju.

• Podpora dostopu do trga (tako domačega kot mednarodnega).

• Komercialni najemi.

Sklop 2 – Spodbujanje povpraševanja po ustvarjalnem delu (nastajajoči talenti).

• Podpiranje povpraševanja po kreativnem delu je nujni del razvoja kulturne in kreativne industrije in s tem tudi zaposlovanja v tem sektorju. Pritegnitev pozornosti na kreativne izdelke in storitve zahteva ustrezne promocijske aktivnosti, npr. razstavne predstavitvene dejavnosti nekomercialne narave, izobraževalne dejavnosti in storitve za stranke, ozaveščanje o kulturnih in kreativnih industrijah (konference, delavnice, kampanje in druge prireditve, ki niso vezane na dejavnosti kreativnih centrov) ter izvajanje usklajene, kontinuirane promocije KKI s poudarkom na slovaškem trgu in tudi v mednarodnem kontekstu.

b) Decentralizirana podpora

Sklop 3 – Omogočanje dostopa do opredmetenih in neopredmetenih sredstev za MSP v KKI z namenom ustvarjanja novih delovnih mest v vrednosti 70 milijonov evrov. Podpora je namenjena prijaviteljem iz zasebnega sektorja, ki delujejo v sektorjih kulturne in kreativne industrije. Predmet projekta mora biti nekaj od naslednjega:

1. Nabava opredmetenih in neopredmetenih sredstev za proizvodne in inovacijske procese.

2. Izdatki za rekonstrukcijo, adaptacijo in obnovo objektov, ki so neposredno povezani z nakupom novih tehnologij, opreme.

3. Podpora trženjskim aktivnostim (prispevki za delavnice, prispevki za sejme, stroški razstav, promocija lokalnih izdelkov in storitev, tržne strategije, osredinjene na stroške promocije lokalnih izdelkov).

4. Najem prostorov in tehnologij z namenom maloserijske proizvodnje, inovacij in distribucije (zunaj prostorov kreativnih centrov).

5. Podpora MSP pri njihovem kreativnem ustvarjanju in produkciji tržno zanimivih proizvodov in storitev s ciljem ustvarjanja novih delovnih mest.

Ukrepi se izvajajo v obdobju 2018–2023. Izvajanje podpore KKI je imelo zaradi administrativnih in političnih ovir ter tudi zaradi neustreznih javnih razpisov zamudo, kar je povzročilo veliko nezadovoljstva med deležniki na področju KKI in nezaupanje do javnih oblasti (KEA, 2021). Končna vrednost vseh ukrepov bo približno 130 milijonov evrov,83 kar je manj od načrtovanih 270 milijonov evrov. Tako jim ni uspelo ustanoviti vseh kreativnih centrov, saj ni bilo ustrezne absorpcijske sposobnosti. Ministrstvo za kulturo je poskušalo v sodelovanju z družbo Slovak Investment Holding oblikovati finančni instrument podpore MSP v KKI (povratna sredstva) v vrednosti 51,9 milijona evrov, vendar jim sheme ni uspelo vzpostaviti.

Ukrepi podpore KKI (priprava novih poslovnih modelov v kreativnih industrijah, kreativni vavčer, kreativni grozdi, podpora pri varovanju intelektualne lastnine) so vključeni tudi v Operativni program za razvoj in inovacije. Ukrepi so namenjeni panogam oblikovanje, arhitektura, trženje in oglaševanje. Ocenjena vrednost je približno 13 milijonov evrov.84

Povzetek

Vse države v zadnjih 10–15 letih krepijo horizontalno podporo KKS, tudi na račun nekaterih politik podpore posameznim panogam KKS (npr. oblikovalska politika). Države uporabljajo zelo različna poimenovanja in definicije KKS, kar se kaže tudi v zelo heterogenih naslovih strateških dokumentov.

Javna politika podpore KKS temelji na sprejetih strateških dokumentih. Ti so v veliki večini analiziranih držav brez nosilcev in brez finančnih sredstev. Analizirani strateški dokumenti zato tudi ne vključujejo sistema spremljanja (cilji, kazalniki), izjema so operativni programi za črpanje sredstev kohezijske politike EU (Slovaška, Estonija). Na podlagi analize strateških dokumentov je mogoče navesti le načrtovane aktivnosti, medtem ko so informacije o izvedenih aktivnostih, navedenih v strateških dokumentih, skope.

Pri podpori KKS analizirane države kombinirajo horizontalno podporo KKS, podporo posameznim panogam KKS (npr. avdiovizualni sektor, knjiga in uprizoritvene umetnosti) in podporo KKS v okviru drugih politik (npr. inovacijska politika, regionalna politika in politika spodbujanja podjetništva).

Analizirane države so v različnih fazah podpore KKS. Medtem ko se države z manj tradicije osredinjajo na zagotavljanje osnovnih pogojev poslovanja (infrastruktura, financiranje, usposabljanje, promocija, ozaveščanje), pa se države z daljšo tradicijo podpore KKS osredinjajo na krepitev ekosistema, spodbujanje internacionalizacije, varovanje in izkoriščanje pravic intelektualne lastnine, mreženje (npr. grozdenje) in vključevanje KKS v spodbujanje inovacij (npr. Avstrija, Danska, Finska in Estonija). Prisotnost specializiranih izobraževalnih programov, prireditev in nagrad, ki bi horizontalno »pokrivali« le KKS, je zelo redka.

Pri spodbujanju KKS je zelo pomembna teritorialna dimenzija (npr. Avstrija in Slovaška), kar kaže na pomen regionalne in lokalne podpore KKS.

V analiziranih državah se krepi vloga KKS pri reševanju družbenih problemov (trajnostni razvoj, socialno vključevanje), še posebej v državah z daljšo tradicijo podpore KKS (npr. Danska in Finska).

Za uspešno oblikovanje in izvedbo podpore KKS so potrebni močna politična podpora, vključitev vseh deležnikov (četverna vijačnica) ter jasen sistem upravljanja in izvajanja javne politike podpore KKS (jasna delitev odgovornosti).

Za izvajanje podpornih ukrepov so potrebna znatna finančna sredstva. Države s krajšo tradicijo podpore KKS (npr. nove članice EU, kot sta Slovaška in Estonija) za financiranje javne politike uporabljajo sredstva kohezijske politike EU, medtem ko so v državah z daljšo tradicijo podpore KKS (stare članice EU) pomembna nacionalna sredstva (državni in regionalni proračuni, sredstva agencij in skladov). Pri tem znaten obseg sredstev ne zagotavlja nujno uspešne politike podpore KKS. To se je pokazalo v primeru Slovaške, kjer je zaradi omejene absorpcijske sposobnosti sektorja ter neučinkovitega sistema upravljanja in izvajanja prišlo do težav pri izvedbi načrtovanih ukrepov (zamude, omejena izvedba in neizvedba nekaterih načrtovanih instrumentov, zmanjšanje načrtovanih finančnih sredstev, namenjenih podpori KKS). Javna politika mora torej biti prilagojena stanju KKS in sposobnosti javnih oblasti (državnih, regionalnih) izvajati kompleksne ukrepe podpore KKS.

Trenutno tudi še ni razvidno, kako bodo analizirane države podpirale KKS v naslednji finančni perspektivi, saj so trenutno še v procesu programiranja za finančno perspektivo 2021–2027 (potrjevanje partnerskih sporazumov, priprava in potrjevanje operativnih programov).

84 Predstavitev Ministrstva za kulturo Slovaške na prireditvi Predlog strategije razvoja kulturnih in kreativnih sektorjev (KKS) v Sloveniji, MAO, 25. 10. 2022

Analiza podpore KKS v Sloveniji

4.1 Podporni ukrepi spodbujanja razvoja KKS v Sloveniji

Čeprav smo v Sloveniji na ministrski ravni začeli o kulturnih in kreativnih industrijah razmišljati že pred dobrim desetletjem, ko je bila izdana publikacija Ministrstva za kulturo z naslovom Kulturne in kreativne industrije po slovensko in so bile kulturne industrije vključene v Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017, pa ni bilo ustreznih analiz niti (celovitih) ukrepov podpore KKS. Poudarek je bil na podpori posameznih panog KKS, pri čemer smo bili priča razkoraku med javnopolitično debato o pomenu posamezne panoge KKS za razvoj Slovenije in finančno omejenimi podpornimi ukrepi.

Tako je KKS ustrezno veljavo dobil v Operativnem programu za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020. Dokument uporablja poimenovanje kulturne in kreativne industrije in ga je odobrila Evropska komisija decembra 2014. Operativni program ne analizira samega KKS, temveč poudarja pomen povezovanja KKS z gospodarstvom (KKS kot vir netehnoloških inovacij) in tudi z znanostjo. Podobno tudi Strategija pametne specializacije (sprejeta pri Vladi RS septembra 2015) navaja premalo izkoriščen potencial kulturnih in kreativnih industrij kot eno od slabosti ekonomskega ter raziskovalno-razvojno inovacijskega sistema Slovenije. Povezovanje KKS in drugih sektorjev gospodarstva zato predstavlja pomembno gonilo inovacij, tudi v tistih gospodarskih panogah, v katerih so investicije v raziskave in razvoj majhne, npr. v tradicionalnih sektorjih in storitvah, zato je potrebna ustrezna infrastruktura (podporno okolje). Operativni program zato vključuje napoved ustanovitve Centra za kreativnost (CzK).

Vlada je že leta 2015 uvrstila projekt ustanovitve CzK v Izvedbeni načrt operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020.

Leta 2017 je bila ustanovljena Platforma CzK, ki jo z neposredno potrditvijo operacije v obdobju 2017–2022 oziroma z naknadnim podaljšanjem do leta 2023 izvaja javni zavod Muzej za arhitekturo in oblikovanje kot ena od osrednjih nacionalnih javnih organizacij za področja arhitekture in oblikovanja ter kulturnega in kreativnega sektorja. Zaradi nepogrešljivosti KKS pri spopadanju z ekološkimi, demografskimi, tehnološkimi in drugimi razvojnimi izzivi, je CzK kot pomemben del svojih aktivnosti prepoznal tudi zagotavljanje analitičnih podlag za oblikovanje predlogov ustreznih spodbud sektorju, kar omogoča pripravo, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politike spodbujanja KKS.

Projekt Platforma CzK so nadgradili javni razpisi v izvedbi Ministrstva za kulturo RS (Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij – Center za kreativnost), ki so bili zasnovani na pobudo Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Ministrstvom za kulturo:

• Center za kreativnost je projekt v zasnovi in izvedbi Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Projekt v obdobju 2017–2023 sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, in sicer v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Pobudnik in organ upravljanja projekta Center za kreativnost je Ministrstvo za kulturo. V sklopu kohezijskega financiranja je okoli 65 % sredstev predvidenih za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija in 35 % za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija. MAO je zato vzpostavil projektni pisarni v Ljubljani in Mariboru, s čimer se v skladu s kohezijsko politiko zagotavlja podporno okolje za razvoj potencialov družbene in ekonomske vrednosti kulturnega in kreativnega sektorja v obeh kohezijskih regijah. Zaradi pomena oblikovanja in kompetenc izvajalca (MAO) so aktivnosti, ki jih je izvajal CzK, v precejšnji meri namenjene oblikovanju.

1 https://www.gov.si/novice/ 2019-09-24-rezultati-razpisa-spodbujanje-kreativnih-kulturnih-industrij-center-za-kreativnost-2019-jr-czk-2019

2 https://czk.si/novice/rezultati-jr-czk-2020-2021

Projekt je sestavljen iz dveh delov:

I. Prvi del projekta Platforma izvaja javni zavod Muzej za arhitekturo in oblikovanje, aktivnosti pa obsegajo predvsem izvajanje podpornih programov za razvoj KKS v šestih vsebinskih sklopih: 1. razvoj novih produktov in storitev, 2. izobraževanja in mentorstva, 3. mreženja doma in v tujini, 4. analize in raziskave, 5. spletna ponudba in platforma KKS ter 6. promocija in komunikacija. Platforma Center za kreativnost, ki jo izvaja MAO, je obenem strokovno podpirala finančni instrument Ministrstva za kulturo (Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij – Center za kreativnost v obdobju 2019–2022) z izvedbo strokovnega dela predselekcijskih postopkov, kot so koordinacija dela strokovnih komisij, podjetniških delavnic in drugih podpornih aktivnosti, s katerimi lahko prijavitelji pridobijo pomembno število točk za sodelovanje na razpisih. S svojimi programi spodbuja opolnomočenje potencialov družbene in ekonomske vrednosti sektorja ter ga aktivneje povezuje z gospodarstvom, znanostjo, izobraževanjem in drugimi sektorji.

II. Cilje celotnega projekta Center za kreativnost so v obliki javnih razpisov v izvedbi Ministrstva za kulturo RS (Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij – Center za kreativnost v obdobju 2019–2022) nadgrajevale finančne podpore v predvideni vrednosti do 5.290.000 evrov. Finančne podpore so zagotavljale financiranje za različne faze razvoja projektov in podjetij v vrednosti od 20.000 evrov do 50.000 evrov: i) A1 Semenska faza: Preveritev koncepta – za fazo snovanja, testiranja podjetniške ideje, koncepta, izdelka ali storitve do vstopa na trg; ii) A2 Zagonska faza: Kreativni start-up – v fazi vstopa kreativnega podjetja na trg, za širitev na nove trge in iii) A3 Faza: Kreativni pospeševalnik – spodbujanje sodelovanja med podjetji in kulturnim in kreativnim sektorjem. Objavljeni so bili trije javni razpisi:

– Prvi razpis je bil objavljen 1. marca 2019. Prispelo je 150 prijav projektov s ciljnih področij kulturnega in kreativnega sektorja, kot so arhitektura, oblikovanje in vizualne umetnosti, programska oprema in igre, kulturni turizem, kulturna dediščina, knjiga, film in avdiovizualna dejavnost, kulturno-umetnostna vzgoja, glasba in drugo umetniško ustvarjanje. Veliko projektov se ukvarja s trajnostnim razvojem in pozitivnimi učinki v družbi. Ob prvi objavi je bilo za sofinanciranje izbranih 30 projektov. V sklopih A1 – Preveritev koncepta in A2 – Kreativni start-up so izbrali obakrat po 11 projektov; v sklopu A3 – Kreativni pospeševalnik pa osem projektov. Med izbranimi je 18 prijaviteljev iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija in 12 iz kohezijske regije Zahodna Slovenija. Glede na področja ustvarjanja je največ izbranih projektov iz oblikovanja in vizualnih umetnosti (16), kar predstavlja 43 %, s tega področja je bilo tudi največ prijavljenih projektov. Sledilo je področje programske opreme in iger, sofinancirani pa bodo tudi projekti s področij filma in avdiovizualne dejavnosti, kulturno-umetnostne vzgoje, knjige, kulturne dediščine in kulturnega turizma.1

– Na drugi razpis, ki se je zaključil 9. junija 2020, je prispelo 278 prijav projektov s ciljnih področij kulturnega in kreativnega sektorja. Ob objavi rezultatov javnega razpisa je bilo v sofinanciranje sprejetih 85 projektov, 18 vlog v kohezijski regiji Zahodna Slovenija in 67 vlog v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. Po sklopih prijave je bilo v sklopu A1 – Preveritev koncepta (do 15.000 evrov sofinanciranja na projekt) podprtih 39 projektov, 29 v sklopu A2 – Kreativni start-up (do 40.000 evrov na projekt) in 17 v sklopu A3 – Kreativni pospeševalnik (do 30.000 evrov na projekt). Glede na področja ustvarjanja so bile najbolje ocenjene vloge iz oblikovanja, in sicer je bilo v sofinanciranje izbranih 25 projektov, kar predstavlja 30 % vseh prejemnikov. Na drugem mestu je področje kulturnega turizma, na katerem je bilo podprtih 11 projektov, sledijo knjiga, programska oprema in igre ter vizualna umetnost s po sedmimi odobrenimi projekti na področje. Sofinancirani bodo tudi projekti s področij arhitekture, kulturne dediščine, filma in avdiovizualne dejavnosti, kulturno-umetnostne vzgoje, uprizoritvene umetnosti, glasbene in intermedijske umetnosti, oglaševanja, arhivske dejavnosti in drugega umetniškega ustvarjanja.2

– Na tretji razpis, ki se je zaključil 20. decembra 2021, je prispelo 207 prijav

projektov s ciljnih področij kulturnega in kreativnega sektorja. V sofinanciranje je bilo sprejetih 52 projektov, 24 vlog v kohezijski regiji Zahodna Slovenija in 28 vlog v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. Po sklopih prijave je bilo v sklopu A1 – Preveritev koncepta (do 15.000 evrov sofinanciranja na projekt) podprtih 18 projektov, 20 v sklopu A2 – Kreativni start-up (do 40.000 evrov na projekt) in 14 v sklopu A3 – Kreativni pospeševalnik (do 30.000 evrov na projekt). Glede na področja ustvarjanja so bile najbolje ocenjene vloge iz oblikovanja, in sicer je bilo v sofinanciranje izbranih 25 projektov, kar predstavlja 48 % vseh prejemnikov. Na drugem mestu je področje kulturne dediščine, na katerem je bilo podprtih osem projektov. Sledita področji kulturnega turizma in oglaševanja, pri čemer so bili na vsakem področju podprti štirje projekti.

• Inovativen.si. S projektom Inovativen.si se želita povečevati učinkovitost in kakovost dela javne uprave, pri čemer so glavni cilji projekta sistemska uveljavitev inovativnih pristopov z uporabnikom v središču (načrtovanje storitev) in večja ozaveščenost ter usposobljenost zaposlenih v javni upravi za uporabo inovativnih metod dela. Namen projekta je z inovativnimi metodami ter v partnerstvu med javno upravo, državljani, civilno družbo in zasebnim sektorjem priti do kakovostnejših rešitev in storitev, ki bodo bolj po meri uporabnikov. S projektom naj bi okrepili inovativnost delovanja javne uprave in s tem izboljšali kakovost, učinkovitost in celovitost oblikovanih rešitev, izhajajoč iz potreb uporabnika. Eden izmed devetih modulov programa usposabljanja je bil tudi oblikovalsko razmišljanje. Skupna vrednost javnih sredstev, namenjenih za izvedbo operacije, znaša milijon evrov.

• Decembra 2018 je Ministrstvo za kulturo objavilo Javni razpis za izbor operacij Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, ki je sofinanciran iz sredstev kohezijske politike. Namen razpisa je na podlagi globalno najbolj prodornih idej (še posebno tistih, ki so pomembne za razvoj prednostnih področij S4) omogočiti kreativno sodelovanje na področjih znanosti, umetnosti, tehnologije in gospodarstva, sredstva pa namensko vezati predvsem na skupne raziskave, razvoj in inovacije, na podporo naložbam v raziskovalno infrastrukturo, v znanje in kompetence raziskovalnega potenciala ter na ustvarjalnost in optimizacijo podpornega okolja za podjetništvo in inovacije, s tem pa neposredno na večjo prodornost obstoječih in novih slovenskih podjetij z novimi prebojnimi produkti in storitvami. Vrednost razpisa za obdobje 2019–2022 je devet milijonov evrov. Osnovni namen razpisa sledi misli, da so raziskovalne umetnosti izredna aktualna razvojna priložnost, ki jo omogočajo nove tehnologije in je v razvojnem smislu ne smemo zamuditi. Na podlagi razpisa sta se vzpostavili dve mreži raziskovalnih umetnosti in kulture, in sicer konS Platforma za sodobno raziskovalno umetnost in Mreža centrov raziskovalne umetnosti in kulture – RUK.3

• Leta 2023 bo vrata odprla prenovljena Tovarna Rog, ki je najpomembnejša industrijska kulturna dediščina 20. stoletja v Ljubljani. S projektom prenove in programom Centra Rog Mestna občina Ljubljana (MOL) ohranja stavbo tovarne v njeni prvotni funkciji. V prihodnje bo delovala kot javni sodobni izdelovalniški prostor 21. stoletja, namenjen zelo širokemu krogu uporabnikov s poudarkom na oblikovanju, arhitekturi, inženirstvu, urbanem rokodelstvu, izdelovalništvu in uporabnih umetnostih. Center Rog želi biti dostopno ustvarjalno, izdelovalniško središče, ki bo s svojimi programi presegalo običajno ločevanje med visoko in popularno kulturo. Z investicijo v renovacijo nekdanje tovarne Rog in ustanovitvijo javnega zavoda Center Rog bo v središču Ljubljane vzpostavljeno novo mednarodno ustvarjalno družabno središče, ki bo tesno vpeto v lokalno okolje. Kreativni ekosistem Centra Rog bo ustvarjalce s ciljnih področij v razvoju njihovih izdelkov podpiral s prostorom, tehnološko infrastrukturo in znanji, ne nazadnje pa bodo v trgovinicah na Petkovškovem nabrežju lahko svoje izdelke tudi prodajali (Strategija razvoja javnega zavoda Center Rog za obdobje 2023–2027, 2022).

• Organizacije iz KKS so uporabniki javnih sredstev, ki so razpisana v okviru drugih javnih politik, kot so področje spodbujanja podjetništva (pomembna vloga Slovenskega podjetniškega sklada), spodbujanje inovativnosti, spodbujanje skladnega regionalnega razvoja in politika trga dela.

3 https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/ZNANOST/Strategije/Porocilo-RISS-2020-sprejeto.pdf

Pri definiranju oblikovalcev politik je treba izhajati iz področja delovanja in pristojnosti posameznega ministrstva, saj se sestava in delovanje vlade, število, pristojnosti in organizacija ministrstev s posamezno vlado spreminjajo.

Za KKS je pomembno, da je vključen v strateške dokumente države. Temeljni strateški dokument v Sloveniji je Strategija razvoja Slovenije 2030. Strategijo je Vlada RS sprejela leta 2017 in v njej KKS ni naveden. Sprejeta Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2022–2029 definicije KKS eksplicitno ne navaja, poudarja pa, da je KKS izrazito medsektorski in v več segmentih preči različna področja (gospodarstvo, okolje, znanost, kulturno dediščino in druga). Med posameznimi deli dokumenta lahko opazimo tudi določeno neusklajenost, zaradi katere ni čisto jasno, ali avtorji dokumenta posamezne panoge štejejo kot del KKS ali ne.

KKS je v državah z daljšo tradicijo podpore KKS vključen v strateške dokumente drugih politik (npr. inovacijska politika in industrijska politika). V Sloveniji je stanje naslednje:

• Resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 je sprejel Državni zbor leta 2022. Resolucija ne omenja KKS. To je v nasprotju s trendi v razvitih državah KKS, ki poudarjajo pomen KKS pri spodbujanju inovativnosti gospodarstva in družbe (npr. Velika Britanija in Avstrija).

• Slovenska industrijska strategija 2021–2030 postavlja usmeritve za prehod gospodarstva v zeleno, ustvarjalno, pametno gospodarstvo in s tem dvig konkurenčnosti. Strategijo je sprejela Vlada RS leta 2021. Strategija povezuje različne industrijske verige, velika podjetja, mikro, mala in srednje velika podjetja, vključno z zagonskimi podjetji, akademske in raziskovalne inštitute ter druge deležnike. Pri tem poudarja pomen povezovanja podjetij z raziskovalno sfero in kreativno-kulturnim sektorjem (KKS). Strategija poudarja vlogo KKS predvsem na področju netehnoloških inovacij. Sodelovanje podjetij z institucijami znanja, NVO in KKS povečuje tako ustvarjalnost posameznikov kot inovativnost v podjetjih, omogoča njihov izboljšani nastop na domačih in tujih trgih, s tem pa povečanje prihodkov ter povečanje dodane vrednosti. Mednarodne analize kažejo, da imajo podjetja, ki se v svojih poslovnih procesih povezujejo s kreativnimi industrijami, večji dobiček in hitrejšo rast. Glavno gonilo razvoja so namreč ustvarjalnost ter raziskave, razvoj in inovacije. Strategija kot sestavni del podpornega okolja navaja podporno okolje na področju kreativnosti, ki bo osnovano na podpori kreativnosti v smislu razvoja kulturno-kreativnega sektorja ter povezovanja KKS s preostalim gospodarstvom. Trenutno je slednje podprto v okviru Centra za kreativnost, Mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture. Eden od predvidenih ukrepov strategije je Podpora dizajn menedžmentu ter povezovanju kulturno-kreativnih sektorjev in podjetij (ukrep 9.3).

4.2 Oblikovalci politik

V skupino oblikovalcev politik prištevamo nacionalne oblikovalce politik in občine. Nacionalni oblikovalci politik imajo v Sloveniji zaradi odsotnosti pokrajin (regionalno) in velikega števila finančno šibkih občin (lokalno) odločilno vlogo. Treba je ločiti med ministrstvi, organi v sestavi in izvajalskimi institucijami.

Med ministrstvi imajo največji vpliv na oblikovanje javnih politik na področju KKS v zadnjih letih naslednja:4

• Ministrstvo za kulturo,

• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,

• Ministrstvo za javno upravo,

• Ministrstvo za zunanje zadeve,

• Ministrstvo za okolje in prostor,

• Ministrstvo za infrastrukturo,

• Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,

• Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko,

• Služba vlade za digitalno preobrazbo.

Med izvajalskimi organizacijami, ki imajo pomembno vlogo pri izvajanju javnih politik na področju KKS, izstopajo:

• Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT Slovenija),

• Slovenski podjetniški sklad,

• Slovenska turistična organizacija.

Med izvajalskimi organizacijami pa so tudi organizacije, ki nudijo strokovno podporo posamezni panogi, kot so:

• Javna agencija za knjigo,

• Javni sklad za kulturne dejavnosti,

• Slovenski filmski center.

Med organi v sestavi ima pomemben vpliv na KKS Urad RS za intelektualno lastnino (UIL), ki je posredno namenjen tudi podpori KKS.

Pomembno vlogo pri spodbujanju KKS imajo tudi občine, še posebej mestne občine. Občine z lokalnimi programi kulture financirajo javne zavode na področju kulture (program, upravljanje organizacije, tekoče vzdrževanje, investicije), podpirajo nevladni sektor na področju kulture, organizirajo turistične prireditve, omogočajo dostop do občinskih prostorov in imajo pomembno vlogo pri prostorskem načrtovanju (vpliv na panogo arhitektura) in javnem naročanju. Podporo KKS na regionalni in lokalni ravni izvajajo tudi regionalne razvojne agencije in druge podporne organizacije (tehnološki parki, inkubatorji). Večinoma se podporne aktivnosti financirajo iz sredstev EU (npr. programi Interreg), zato je podpora vezana na trajanje projekta (projektno financiranje). Tako regionalna in lokalna podpora KKS v Sloveniji nista sistematični, temveč projektni in sta v veliki meri koncentrirani na področje kohezijske regije Zahodna Slovenija.

Analiza SWOT

Analiza SWOT je eno glavnih orodij v povezovanju analize poslovnega okolja z oblikovanjem strategij in je standardno orodje Evropske komisije, držav članic in njihovih regij pri pripravi strateških dokumentov. Ugotoviti je treba, kje so glavne konkurenčne prednosti in slabosti analiziranega sektorja ter katere priložnosti in potencialne nevarnosti se na trgu oblikujejo. Analiza SWOT lahko zagotovi okvir za opredelitev in analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ter omogoča razvoj ustreznih strategij in politik. Analiza SWOT je bila narejena v okviru Analize kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji (Murovec, Kavaš in Uršič, 2022).

Tabela 5: Prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji

PREDNOSTI SLABOSTI

Steber javne politike Rang

1 – zelo pomembno

2 – pomembno

3 – manj pomembno

Splošni pogoji poslovanja

Tradicija (npr. oblikovanje, glasba, arhitektura).

Podporne politike (strategije, programi)

Steber javne politike Rang

1 – zelo pomembno

2 – pomembno

3 – manj pomembno

Splošni pogoji poslovanja

Neustrezni sistemski okvir (npr. muzeji, glasba, arhitektura).

2 Administrativne ovire (npr. ovire pri poslovanju, dolgi postopki pridobivanja dovoljenj).

Podporne politike (strategije, programi)

Pomanjkanje ustreznih podpornih politik (ukrepi, sredstva) za KKS.

Odsotnost ustrezne podpore KKS v nacionalnih razvojnih politikah in strateških dokumentih.

1

1

2

1

Trg (ponudba in povpraševanje na trgu)

Prisotnost uspešnih podjetij, ki sodelujejo s KKS (naročanje storitev, sodelovanje).

Izredna kakovost nekaterih ponudnikov iz KKS (npr. oblikovanje, arhitektura).

Nevladni sektor je zelo številen, raznovrsten in proaktiven, mednarodno relativno dobro povezan.

Pomanjkanje strokovnih podlag (analize, mednarodne primerjave, vrednotenje).

Odsotnost medresorskega sodelovanja.

Trg (ponudba in povpraševanje na trgu)

1 Majhnost slovenskega trga.

1 Podcenjenost dela.

1

2

2 Nerazumevanje strateške vloge KKS v zasebnem in javnem sektorju.

Pomanjkljiva ozaveščenost, slabo poznavanje in omejeno spoštovanje pravic intelektualne lastnine (naročniki, ponudniki).

Pomanjkanje kritične mase ponudnikov storitev KKS (majhnost ponudnikov, premalo povezovanja, nepreglednost in heterogenost ponudbe).

Vpetost ponudnikov iz KKS v druge gospodarske sektorje je omejena; povezovanja, sodelovanja in mreženja je premalo.

1

1

2

2

2

Kompetence in usposabljanja

Zadovoljiva splošna kakovost izobraževalnih programov.

Koncentracija ponudnikov storitev KKS v Osrednjeslovenski regiji.

Pomanjkanje kompetentnih posrednikov na trgu (agenti, menedžerji).

Problematika karierne poti mladih ustvarjalcev.

Kompetence in usposabljanja

2 Pomanjkanje poslovnih znanj ponudnikov iz KKS (menedžment, trženje, finančna znanja, zaščita intelektualne lastnine …).

Zaradi relativne majhnosti oziroma majhnega števila študentov primanjkljaj na nekaterih področjih (npr. kulturni menedžment, muzeologija, KKS, tehnični poklici s področja kulture – tonski tehnik, lučkar).

Izobraževalni sistem ne spodbuja kreativnosti; pomanjkanje kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje v šolah in zunaj šol.

Nezadostna usposabljanja zaposlenih v KKS.

Financiranje

Razpisi za spodbujanje kulturnih in kreativnih industrij.

Financiranje

2 Pomanjkanje finančnih sredstev ponudnikov v KKS zaradi covida-19 (razlika med panogami).

3

1

2

2

2

Javno financiranje kulturnega sektorja (javni zavodi, programsko financiranje).

1 Razdrobljenost in omejena dostopnost virov financiranja, vendar tudi nepoznavanje razpoložljive finančne podpore ponudnikov iz KKS.

Kljub javnemu financiranju je razvoj javnih zavodov oviran zaradi pomanjkanja sredstev, potrebnih za preboj – velika večina sredstev je namenjena plačam zaposlenih.

Pomanjkanje donatorjev, sponzorjev, mecenov.

Internacionalizacija

Mednarodna konkurenčnost slovenskih ponudnikov iz KKS (uspešnost na tujih trgih, mednarodne nagrade, dobra mednarodna povezanost, zaželeni partnerji pri mednarodnih projektih).

Internacionalizacija

2 Premajhna izvozna orientiranost ponudnikov iz KKS (osredinjenost na slovenski trg, pomanjkanje znanj in izkušenj, odsotnost agentov).

2

1

2

Ozaveščenost in promocija

Številne promocijske prireditve, nagrade, revije/portali, naklonjenost medijev kulturi.

Nezadostna javna podpora internacionalizaciji ponudnikov iz KKS.

Ozaveščenost in promocija

1 Splošna premajhna ozaveščenost o pomenu različnih storitev KKS v javnem in zasebnem sektorju ter omejena zmožnost presoje njihove kakovosti.

Premalo znanj s področja promocije z digitalnimi orodji.

3

1

2

Odsotnost programov ozaveščanja in promocije kulture med študentsko populacijo (npr. ni kulturno-umetnostne vzgoje v terciarnem izobraževanju).

Infrastruktura Infrastruktura

Obstoj podporne infrastrukture (CzK, podporne organizacije, subjekti inovativnega okolja, podpora podjetniškim projektom).

1

Podporne organizacije niso koordinirane (odsotnost delujočega ekosistema).

Podpora KKS koncentrirana v Ljubljani.

Primanjkuje prostorov za mreženje in neodvisnih produkcijskih prostorov, ki omogočajo eksperimentiranje in dopuščajo napake (obstoječi se zapirajo).

Javna infrastruktura (zaprti in odprti prostori) je pogosto nedostopna za zunanje producente/ponudnike oziroma je neizkoriščena (npr. kulturni domovi).

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

Povečano povpraševanje po kreativnih produktih.

Povečano povpraševanje po nišnih dobrinah.

Okoljski izzivi. 1

1

Migracija najbolj talentiranih ustvarjalcev.

Gospodarska kriza. 1

1

Družbeni izzivi. 1

Pomanjkanje javnih sredstev kot posledica gospodarske krize (covid-19).

Nadaljevanje pandemije covida-19.

2

2

3

Razvoj novih tehnologij, materialov in novih poslovnih modelov.

Politike EU (npr. Zeleni dogovor, enotni digitalni trg).

1

1 Hitro spreminjajoče se tehnologije.

1

Reformiranje javnega sektorja (storitveno oblikovanje).

Nestabilno politično okolje v svetu (npr. vojne, spori med državami) in v Sloveniji (pogosto spreminjanje javnih politik).

2 Huda mednarodna konkurenca, ki se še krepi.

Gospodarska kriza. 2

Geostrateški položaj Slovenije.

2

1

2

KKS je v zadnjih 20 letih postal pomemben sektor tako v državah članicah EU kot tudi v EU. Pomemben je z različnih vidikov – eden od teh so pozitivni ekonomski učinki (zaposlenost, ustvarjena dodana vrednost …), ki jih ustvarja kot sektor sam zase (primarni ekonomski učinki). Tako je KKS v Sloveniji popolnoma primerljiv z nekaterimi drugimi gospodarskimi sektorji, kot sta kemična industrija in proizvodnja električnih naprav (Murovec, Kavaš in Bartolj, 2020). Za Evropo pa ocenjujejo, da KKS ustvari bistveno več dodane vrednosti od industrije jekla, avtomobilske in letalske industrije ali strojne industrije (Söndermann, 2019). Poleg tega pa KKS ustvarja pozitivne ekonomske učinke tudi za druge sektorje in tudi širše družbene, trajnostne in kulturne učinke. Tako govorimo o sekundarnih učinkih (prelivanje učinkov, ki so posledica gospodarske aktivnosti podjetij v KKS, v širše gospodarstvo), terciarnih učinkih (prelivanje učinkov na lastno inovativnost KKS in tudi na inovativnost drugih gospodarskih panog) in kvartarnih učinkih KKS, torej prelivanju učinkov KKS na celotno družbo. H kvartarnim učinkom prištevamo izboljšanje kakovosti življenja in celo njegove dobe, trajnost, ohranjanje kulturne identitete ter doseganje širokega spektra drugih družbenih ciljev (Evropska komisija, 2010a; UNCTAD, 2010; OECD, 2021), kot so družbena vključenost, dobro fizično in psihično zdravje, spodbujanje ravnotežja med spoloma, krepitev kulturne ozaveščenosti prebivalstva, revitalizacija mestnih in podeželskih območij in trajnostna naravnanost.

Proaktivne javne politike in podporni ukrepi so za razvoj kulturnega in kreativnega sektorja bistvenega pomena in jih financiranje zasebnega sektorja ne more nadomestiti (OMK, 2018). Podpora KKS je prisotna v EU, nacionalno, regionalno in lokalno.

KKS je bil prepoznan tudi v različnih dokumentih o politikah EU, to so:

• Zelena knjiga Evropske komisije o izkoriščanju potenciala kulturne in kreativne industrije (2010).

• Sporočilo Spodbujanje kulturnega in kreativnega sektorja za rast in delovna mesta v EU (2012).

• Resolucija Evropskega parlamenta o spodbujanju evropskega kulturnega in kreativnega sektorja kot vira gospodarske rasti in delovnih mest (2013).

• Sporočilo Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo (2014).

• Strategija za enotni digitalni trg (2015).

• Resolucija Evropskega parlamenta o skladni politiki EU za kulturno in kreativno industrijo (2016).

• Nova evropska agenda za kulturo (2018).

• Sklepi Sveta o oblikovanju evropske strategije za ekosistem kulturnih in kreativnih gospodarskih dejavnosti (2022).

Pomembni so tudi evropski programi financiranja, ki podpirajo inovacije in podjetništvo, kot so kohezijska politika EU, načrti za obnovo in okrevanje, Obzorje Evropa ter Ustvarjalna Evropa.1

Evropska komisija je sektor prepoznala tudi kot pomemben vir inovacij, zato Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) v skladu s svojo strategijo za obdobje 2021–2027 ustanavlja novo skupnost znanja in inovacij, financirano iz programa Obzorje Evropa, ki se bo osredinila na kulturni in kreativni sektor ter industrijo (izbran je bil konzorcij ICE – Inno-

1 Možnosti financiranja EU za kulturni in ustvarjalne sektorje za obdobje 2021–2027 so predstavljene v Navodilih za financiranje CulturEU, dosegljivo na: https:// culture.ec.europa.eu/funding/cultureu-funding-guide/booklet

2 https://eit.europa.eu/eit-community/eit-culture-creativity

3 KKS je tako izključen iz Nove evropske inovacijske agende iz leta 2022

vation by Creative Economy, ki ga sestavlja 50 članov iz celotne Evrope).2 Z združevanjem kulturnih in kreativnih organizacij iz gospodarstva, visokega šolstva in s področja raziskav v vseevropskem inovacijskem ekosistemu bo ta nova skupnost znanja in inovacij prinesla inovativne rešitve, ki bodo tem sektorjem in industrijam pomagale postati močnejši in odpornejši, okrepil pa se bo tudi učinek KKS na druge sektorje in na družbo kot celoto v EU, nacionalno, regionalno in lokalno/mestno (trajnostni razvoj, socialna vključenost, delovna mesta). KKS ima pomembno vlogo tudi v pobudi Novi evropski Bauhaus, ki jo je predsednica Ursula von der Leyen napovedala septembra 2020 v svojem govoru o stanju v EU. Ime pobude je navdihnjeno po umetniškem gibanju Bauhaus iz leta 1919. Cilj pobude je v prelomnem obdobju velikih sprememb oblikovati nove načine bivanja na stičišču umetnosti, kulture, socialne vključenosti, znanosti in tehnologije.

V večini držav EU so politike kulturnega in kreativnega sektorja razdrobljene na sektorske ali podsektorske politike, ki se osredinjajo na specifična področja (npr. avdiovizualni mediji, odrske umetnosti, literatura). Taka razdrobljenost kulturnih politik preprečuje, da bi se za kulturni in kreativni sektor oblikovale integrirane politike, pogosto pa tudi ni sodelovanja ali celo komunikacije med posameznimi ministrstvi. Oblikovanje integrirane politike, ki bi bila prilagojena specifičnim potrebam in zahtevam kulturnega in kreativnega sektorja, je toliko težje tudi zaradi horizontalnih politik za podjetništvo in inovacije (npr. ministrstva za izobraževanje, gospodarstvo, zunanje zadeve in regionalni razvoj). Podpora KKS je vse pogosteje del inovacijske politike, kljub temu pa je glavna vloga KKS za inovacijske procese pogosto podcenjena oziroma se ji ne posveča dovolj pozornosti, še posebej pri oblikovanju inovacijskih strategij in programov na evropski, nacionalni ali regionalni ravni. Inovacije se pogosto dojemajo kot nekaj, kar sodi na področje digitalizacije ali tehnologije, kulturni in kreativni sektor pa je pogosto spregledan ali celo izključen iz večine iniciativ, ki so namenjene spodbujanju inovacij.3 Zato potrebujemo integrirane politike, ki bi upoštevale specifične značilnosti tega sektorja ter spodbujale in omogočale medsektorska in nadsektorska partnerstva med vsemi deležniki (OMK, 2018).

Analiza tujih praks je pokazala, da razvite članice EU (Danska, Finska, Avstrija) in nekatere »nove« članice EU (Estonija, Slovaška) v zadnjem desetletju krepijo podporo KKS. Podobno velja za Nemčijo, Nizozemsko, Veliko Britanijo, Južno Korejo, Kanado, Združene arabske emirate, Kitajsko in številne druge države. Podpora KKS temelji na pripravi strateških dokumentov (strategije, akcijski načrti, roadmap) in na ukrepih horizontalne podpore KKS (samostojna javna politika), ki pa so načeloma usklajeni s politikami posameznih panog KKS in z drugimi horizontalnimi politikami (npr. inovacijska politika, industrijska politika, politika razvoja podeželja, socialna politika in politika trga dela). V zadnjih letih se krepi vloga KKS v reševanju družbenih problemov. Pogosto so ukrepi primarno financirani iz sredstev evropske kohezijske politike, kar še posebej velja za nove članice EU.

Kulturni in kreativni sektor je pomemben vir delovnih mest, gospodarske rasti, socialne pravičnosti in trajnostnega razvoja. Kriza covida-19 je imela uničujoč vpliv na KKS zaradi ustavitve kulturnih dejavnosti in zaprtja številnih kulturnih ustanov. Sklad za okrevanje in odpornost ponuja edinstveno priložnost za podporo prestrukturiranja in modernizacije KKS ter za povečanje odpornosti sektorja za prihodnost. V 22 nacionalnih načrtih za obnovo in okrevanje, potrjenih do marca 2022, je vrednost ukrepov podpore kulturi in kreativnim industrijam znašala 10,1 milijarde evrov, kar predstavlja 2,3 % celotne vrednosti. Države članice so v svoje načrte za okrevanje in odpornost vključile širok nabor reform in naložb za podporo zelenemu digitalnemu prehodu KKS, spodbujanje inovacij in internacionalizacije v tem sektorju (projekti, vavčerji, usposabljanje, financiranje, modernizacija, pravice intelektualne lastnine) ter izboljšanje delovnih pogojev umetnikov in kulturnih delavcev (European Commission, 2022).

Pri pripravi predloga ukrepov oblikovalske politike smo izhajali iz naslednjih izhodišč:

• Glavni razvojni izzivi predstavljajo argument za javno intervencijo.

• Glavni vzroki pa so »tarča« predlogov ukrepov.

Slika 2: izhodišča za pripravo predloga ukrepov oblikovalske politike v Sloveniji

Predlog ukrepov podpore KKS je pripravljen na podlagi analize kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji (deležniki, veriga vrednosti, statistična analiza), ki je bila pripravljena leta 2022 (Murovec, Kavaš in Uršič) na podlagi razvojnih trendov v svetu, kar je omogočilo pripravo analize SWOT (vsaka trditev v tabeli SWOT je obrazložena in analizirana z vidika vzrokov za posamezno trditev), ter na podlagi analize javnih politik v najbolj razvitih članicah EU in članicah EU, ki so Sloveniji najbolj primerljive (Slovaška, Estonija). Predlog ukrepov temelji na analizi in sokreaciji z deležniki (delavnice, intervjuji, anketa). Pri predlogu strateških ciljev smo sledili predvsem dokumentoma OMK – Vloga javnih politik pri razvoju podjetniškega in inovacijskega potenciala na področju kulturnega in kreativnega sektorja (2018) in OMK Framework for Developing Cultural and Creative Industries (2012), pregledu politik spodbujanja KKS v izbranih državah in trendom v javnih politikah v EU (npr. Zeleni dogovor in njegovo uresničevanje – Novi evropski Bauhaus).

V dokumentu so navedeni predlogi ukrepov, torej usmeritve politike razvoja KKS v Sloveniji. Ukrepi so lahko del »samostojne« politike spodbujanja KKS, del drugih horizontalnih politik (npr. inovacijska politika) ali del drugih sektorskih politik. Končno definiranje ukrepov in izvedba sta v pristojnosti oblikovalcev politik.

Slika 3: Pristop k oblikovanju predlogov politike podpore KKS

Katero spremembo potrebujemo? Rezultati Kateri so rezultati ukrepov?

Sprememba Katera sprememba je potrebna?

Specifični cilji Kateri so cilji?

Ukrepi Kateri ukrepi bodo vodili v spremembo?

Kdo je odgovoren za izvedbo ukrepov?

Kako zagotoviti trajnost rezultatov?

SWOT Kaj smo ugotovili?

Katere cilje skupine bodo zajete?

Predlogi ukrepov sledijo uresničevanju naslednjih treh ciljev:

• Cilj 1: Ugodno poslovno okolje za delovanje KKS.

• Cilj 2: Konkurenčen, izvozno usmerjen KKS.

• Cilj 3: Krepitev vloge KKS v gospodarstvu in družbi.

Cilj 1: Ugodno poslovno okolje za delovanje KKS

Prvo skupino (Cilj 1) predstavljajo ukrepi, katerih namen je izboljšati poslovno okolje za delovanje celotnega KKS. Splošne pogoje delovanja panoge določa država z oblikovanjem in sprejemanjem splošne zakonodaje (npr. davčna, delovna, zaščita industrijske lastnine, politika varstva konkurence). KKS je zaradi velikostne strukture ponudnikov (npr. prevlada mikropodjetij in samostojnih podjetnikov) čezmerno obremenjen z administrativnimi postopki, vendar je administrativna razbremenitev del splošnega delovanja države in praviloma ni vsebina ukrepov v KKS. Ugodno poslovno okolje je pogoj konkurenčnosti posamezne države in uspešnega delovanja KKS. Pri tem je pomembno, da vsi deležniki prepoznajo pomen KKS za družbo in gospodarstvo, saj bo le to omogočalo usklajen pristop k izboljšanju poslovnega okolja za KKS.

Analitične podlage (analiza, spremljanje in vrednotenje)

Krepitev strateške vloge KKS

Institucionalna podpora KKS

Posodobitev izobraževalnih programov

Ozaveščanje, spodbujanje, promocija in informiranje

Javna naročila

Infrastrukturna podpora KKS

UKREP VSEBINA PREDLAGANE

AKTIVNOSTI

Analitične podlage (analiza, spremljanje in vrednotenje)

Analiza stanja, trendov in učinkov delovanja KKS v Sloveniji in v EU.

• Redne (kontinuirane) analize: statistična analiza KKS, analiza potreb sektorja, analiza posameznih vidikov delovanja sektorja v obliki periodičnega poročila o stanju KKS (v vsakem poročilu poudarek na posameznem vidiku delovanja KKS, npr. internacionalizacija, financiranje, človeški viri, regionalni vidik delovanja KKS, administrativne ovire, infrastruktura, inovacije, digitalizacija, razvojni trendi in verige vrednosti), analiza ekosistemov v KKS, analiza dostopa KKS do javnih finančnih sredstev (stanje, vrzel, priporočila) …

• Ocena učinkov delovanja KKS in posameznih panog: ekonomski, družbeni, okoljski, prostorski vidik.

• Spremljanje izvajanja ukrepov in programov politike spodbujanja KKS (monitoring): priprava periodičnega poročila (npr. na dve leti).

• Vrednotenje izvajanja ukrepov in programov politike spodbujanja KKS.

• Stalna analiza uspešnih praks spodbujanja KKS v tujini: analiza, mednarodne izmenjave (projekti EU, mednarodne prireditve v Sloveniji).

Krepitev strateške vloge KKS Povezovanje različnih deležnikov s ciljem priprave (nacionalne) celostne strategije spodbujanja KKS. Pri tem je pomembno, da vsi deležniki prepoznajo pomen KKS za družbo in gospodarstvo ter s tem potrebo po strateškem usmerjanju KKS.

• Priprava nacionalne strategije razvoja KKS v sodelovanju z deležniki, ki bo usklajena z drugimi horizontalnimi in sektorskimi strategijami (npr. strategija pametne specializacije, raziskovalna in inovacijska strategija, industrijska strategija, področja varstva okolja, socialne politike, izobraževalne politike, trajnostne mobilnosti, politike trga dela, politike razvoja podeželja in regionalne politike).

• Priprava akcijskega načrta izvajanja nacionalne strategije KKS.

• Sprememba zakonodaje (npr. muzeji).

• Vzpostavitev medministrskega (vladnega) koordinacijskega mehanizma za KKS (npr. Nacionalni svet za KKS), podporo nudi CzK.

• Krepitev regionalne in lokalne vloge KKS (strateški dokumenti oziroma KKS kot del strateških dokumentov; KKS kot del drugih politik, kot je urbana regeneracija; podpora konceptom, kot so kreativna mesta; kreativne četrti; krepitev podpore KKS na podeželju; podporni ukrepi/projekti na regionalni in lokalni ravni: infrastruktura, finančna pomoč, promocija, usposabljanja).

Tabela 9: Predlagani ukrepi za uresničevanje cilja 1: Izboljšanje poslovnega okolja za delovanje KKS

Institucionalna podpora KKS Krepitev in nadgradnja institucionalne infrastrukture.

• Nadaljevanje in krepitev Centra za kreativnost v novi finančni perspektivi, zagotovitev sistemskega financiranja v prihodnosti ter tesnejše povezovanje z inovacijskim in podjetniškim podpornim okoljem.

• Vzpostavitev organizacije (npr. javna agencija za kreativnost), ki bi izvajala politiko celovite podpore KKS. Vlogo naj prevzamejo obstoječe organizacije. Poudarek na usklajenem izvajanju obstoječih/novih ukrepov podpore KKS, ki jih izvajajo posamezna ministrstva.

• Krepitev povezav med posameznimi deli ekosistema KKS (redna srečanja), vključno z okrepljenim sodelovanjem z ekosistemom za zagonska podjetja (angl. start-up). KKS potrebuje zagovornika (organizatorja ekosistema), saj je zaradi panožne razdrobljenosti, ohlapne opredelitve in pomanjkanja kritične mase ponudnikov KKS neslišan sektor v procesih oblikovanja zakonodaje in javnih politik.

• Krepitev vloge posredniških in stanovskih organizacij (preglednost, oblikovanje standardov kakovosti, izogibanje nelojalni konkurenci, vrednotenje dela, identifikacija administrativnih ovir …).

• Vzpostavitev sodelovanja KKS z zasebnim sektorjem (dogovor glede oblike in načina sodelovanja).

• Vzpostavitev sodelovanja KKS z javnim sektorjem (dogovor glede oblike in načina sodelovanja).

Izobraževanje Krepitev kreativnosti in podjetnosti z izobraževanjem.

• Posodobitev visokošolskih izobraževalnih programov: interdisciplinarnost (STEAM, poslovne vsebine): posodobitev in dejanska izvedba (trenutno je zelo težko kombinirati študijske predmete na različnih fakultetah).

• Programi kreativnega, oblikovalskega in umetniškega razmišljanja (angl. creative thinking, design thinking, art thinking) v terciarnem izobraževanju

• Nadgradnja programa kreativnega podjetništva.

• Krepitev kulturno-umetnostne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah (vse panoge KKS).

• Pilotni programi kreativnega, oblikovalskega in umetniškega razmišljanja v izbranih srednjih šolah (npr. obvezne izbirne vsebine s področja kreativnega in oblikovalskega razmišljanja).

Ozaveščanje, spodbujanje, promocija in informiranje

Ozaveščanje in informiranje splošne javnosti, zasebnega in javnega sektorja ter oblikovalcev politik o pomenu KKS. Fokus ozaveščanja in komuniciranja naj bodo zato predvsem (potencialni) uporabniki storitev KKS, torej zasebni in javni sektor in manj KKS.

• Konference, seminarji, razstave, partnerske prireditve, razstavni saloni doma in v tujini, nagrade, okrogle mize, zbiranje in širjenje dobrih praks; razširitev rezultatov analiz in vrednotenj, promocija potenciala KKS, ozaveščanje in izobraževanje gospodarstva, javnega sektorja in nevladnega sektorja, mreženje. Ker se število iniciativ in platform povečuje, obstaja potreba po njihovem medsebojnem povezovanju. Organizacija letne prireditve Dnevi KKS (ozaveščanje, predstavitev dobrih praks, usposabljanja, nagrada, delavnice …) s ciljem krepitve ekosistema KKS, povezovanja nacionalne, regionalne in lokalne ravni ter krepitve javne politike podpore KKS.

• Nadgradnja spletne predstavitve KKS (predstavitev KKS, predstavitev panog KKS, povezava do oblikovalcev politik in podpornih ter drugih organizacij, novice, prireditve …).

• Nacionalna nagrada na področju KKS: nagrajevanje dobrih praks sodelovanja zasebnega (gospodarstva) ter javnega sektorja in KKS (ekonomski in družbeni kriteriji).

Javna naročila Krepitev pomena KKS v javnem sektorju.

• Necenovni ponderji v javnih razpisih naj imajo pomembno (odločilno) vlogo pri izboru (problem izvajanja ZJN).

• Prizadevanje za povečanje povpraševanja po inovativnih dobrinah in storitvah v javnem sektorju

Infrastrukturna podpora KKS

Vzpostavitev prostorske infrastrukture (svetovanje, usposabljanje, promocija, storitve, oprema, skupnost, povezovanje).

• Nadgradnja prostorske infrastrukture (povečana razpoložljivost javnih in zasebnih produkcijskih prostorov v celotni Sloveniji).

• Vzpostavitev fizičnega kreativnega inkubatorja (pilotni projekt), nadaljevanje in nadgradnja projekta virtualnega kreativnega inkubatorja/ev

• Vzpostavitev regionalnih kreativnih vozlišč (angl. creative hubs) v sodelovanju z občinami (javni razpis) ob vključitvi obstoječih podpornih organizacij (npr. subjekti inovativnega okolja, inkubatorji).

Cilj 2: Konkurenčen, izvozno usmerjen KKS

Konkurenčen, izvozno usmerjen KKS potrebuje ustrezno podporo javnih politik. Potrebno je medministrsko sodelovanje pri oblikovanju in izvedbi politik, ukrepov in projektov, ki podpirajo različne funkcije/kompetence ponudnikov, naročnikov, izobraževalnega sektorja in podpornih organizacij. Pomembna sta graditev kritične mase ponudnikov iz KKS in odpravljanje pomanjkljivosti obstoječih verig vrednosti.

Krepitev kompetenc

Podpora internacionalizaciji KKS

Podpora povezovanju in krepitvi zmogljivosti ponudnikov iz KKS

Izboljšan dostop do financ

Modernizacija KKS

Cilj 2: Konkurenčen, izvozno usmerjen KKS

Tabela 10: Predlagani ukrepi za uresničevanje cilja 2: Konkurenčno in izvozno usmerjen KKS

UKREP VSEBINA AKTIVNOSTI

Krepitev kompetenc Krepitev kompetenc ponudnikov KKS, naročnikov, izobraževalnih organizacij, javnega sektorja.

• Krepitev sodelovanja študentov z gospodarstvom in javnim sektorjem (npr. štipendije, projekti: sofinanciranje projektov po kreativni poti do praktičnega znanja; projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju; intenzivni programi usposabljanja in mreženja študentov/podjetnikov (npr. poletna akademija, poletne šole)).

• Sistematično spremljanje/analiziranje kariernih poti kreativcev (poudarek na mladih in starejših): pomembna vloga univerz.

• Usposabljanje in svetovanje ponudnikom iz KKS (poslovna znanja, vodenje projektov, digitalne veščine, finančna znanja, trženje, tehnologije).

• Nadgradnja in okrepitev programa(ov) kreativnega podjetništva (npr. podporne organizacije, izobraževalne/raziskovalne organizacije in podjetja).

• Intenzivna usposabljanja za »deficitarne« poklice

• Mentorstva

• Predavanja (npr. nadaljevanje Prenosa veščin).

• Svetovanje in usposabljanje ponudnikov iz KKS glede poslovanja (splošno, specifično). Usposabljanje organizacij, vključenih v točke SPOT (sodelovanje agencije SPIRIT, CzK).

• Strokovna pomoč ponudnikom iz KKS na področjih pravic intelektualne lastnine.

• Informiranje ponudnikov iz KKS, gospodarstva in javnega sektorja o razvojnih trendih

Podpora povezovanju in krepitvi zmogljivosti ponudnikov iz KKS

Graditev kritične mase ponudnikov iz KKS in odpravljanje pomanjkljivosti obstoječih verig vrednosti.

• Povezovanje (poslovno) v KKS (povezava v skladu z verigo vrednosti: vzpostavitev grozda KKS, druge oblike povezovanja.

Podpora internacionalizaciji KKS Krepitev internacionalizacije KKS. Treba je izbrati fokusne države in prireditve, fokusne žanre ustvarjalnosti (bolj dovzetne za kritiške in medijske odzive), saj je to bolj uspešno in učinkovito kot nefokusiran pristop. Pri tem je treba podpirati tudi vhodno internacionalizacijo.

• Izvozno svetovanje in informacijska podpora (pravno in poslovno svetovanje). Pomembna vloga agencije SPIRIT (Izvozno okno, Povezava CzK), povezava z obstoječimi mrežami (npr. Enterprise Europe Network).

• Financiranje raziskav tujih trgov

• Organizacija nastopov na tujih trgih (udeležba v izvoznih gospodarskih delegacijah, organizacija srečanj B2B) v sodelovanju z odgovornimi organizacijami (SPIRIT, STO, GZS …).

• Povezovanje CzK s podobnimi podpornimi organizacijami v tujini

• Strokovna in finančna podpora za nastopanje na tujih trgih (izdelava študij, pravna pomoč, vavčer za internacionalizacijo KKS).

• Krepitev storitev predstavništev Republike Slovenije v tujini (informiranje, predavanja): krepitev vloge MZZ.

• Promocija KKS kot sestavnega dela promocije slovenske države (povezava na turizem, gospodarsko diplomacijo, podpora posameznim podjetjem, združenjem, grozdom …): KKS kot strateška prioriteta države (podpora gospodarstvu, kulturi, znamčenju države in KKS).

• Promocija KKS v tujini (razstave, sejmi, priprava gospodarskih delegacij, B2B).

Izboljšan dostop do financ Razpoložljivost povratnih in nepovratnih finančnih sredstev.

• Novi finančni instrumenti, namenjeni KKS: mikrokrediti, jamstveni mehanizmi

• Nepovratne finančne spodbude, namenjene KKS za razvoj proizvodov in storitev (nadaljevanje in nadgradnja obstoječih razpisov) s poudarkom na razvoju inovativnih projektov s področja KKS (sodelovanje KKS in MSP).

• Nepovratne finančne spodbude, namenjene KKS za rešitve z družbenim učinkom.

• Informiranje organizacij iz KKS o razpoložljivih finančnih virih

• Zagonske spodbude

• Semenski kapital (navezava na instrumente SPS: kvota).

Modernizacija KKS

Izboljšanje tehnološke opremljenosti ponudnikov iz KKS in podporne prostorske infrastrukture s poudarkom na digitalizaciji.

• Javni razpis za nakup nove tehnološke opreme (strojna oprema, programska oprema), digitalizacija.

Slovensko gospodarstvo in družba sta pred številnimi izzivi. Kulturni in kreativni sektor ima lahko pomembno vlogo pri reševanju sedanjih in prihodnjih gospodarskih in družbenih izzivov. Trendi v zadnjih letih kažejo, da je KKS vse pomembnejši integrator večdisciplinarnih projektov reševanja poslovnih, okoljskih in družbenih problemov ter postaja vir gospodarske rasti, socialne pravičnosti in trajnostnega razvoja. Medtem ko smo v obdobju do leta 2022 predvsem krepili kapacitete deležnikov iz KKS, pa bi morali v prihodnjih letih krepiti kompetence uporabnikov, predvsem zasebnega sektorja (gospodarstva) in javnega sektorja. Šele ko bosta gospodarstvo in družba prepoznala vrednost (učinke) KKS, bo uporaba storitev ponudnikov iz KKS postala sestavni del delovanja zasebnega in javnega sektorja. Če nam tega ne uspe doseči, potem nam v Sloveniji ne bo uspelo rešiti obstoječih težav KKS in bo tudi v prihodnosti prekarno delo velik del delovanja ponudnikov iz KKS.

Cilj 3: Krepitev vloge KKS v zasebnem in javnem sektorju

Cilj 3: Krepitev vloge KKS v zasebnem in javnem sektorju

Sodelovanje (raziskovalni in razvojni projekti) med poslovnim sektorjem, KKS, raziskovalnimi in visokošolskimi organizacijami ter tretjim sektorjem

Krepitev vloge KKS v javnem sektorju

Krepitev vloge KKS v javnem sektorju

Tabela 11: Predlagani ukrepi za uresničevanje cilja 3: Krepitev vloge KKS v zasebnem in javnem sektorju

UKREP VSEBINA AKTIVNOSTI

Skupni projekti (razvojni projekti med poslovnim sektorjem, KKS, raziskovalnimi in visokošolskimi organizacijami ter tretjim sektorjem)

Krepitev vloge KKS v javnem sektorju

Vključevanje KKS v razvojne projekte.

• Vključevanje KKS v celovite inovacijske projekte (novi izdelki in storitve, novi poslovni modeli, živi laboratoriji): pogoj na javnem razpisu.

• Spodbujanje večdisciplinarnih skupin: npr. naročanje projektov reševanja okoljskih in družbenih problemov v povezavi s politikami EU zelenega in digitalnega prehoda (npr. inovacije s poslanstvom). Uporaba inovativnega javnega naročanja.

Vključevanje KKS v delovanje javnega sektorja.

• Priprava strokovnih podlag za uporabo storitvenega oblikovanja v javnem sektorju (analiza stanja, opis tujih izkušenj), priprava metodoloških priročnikov.

• Pilotni projekti storitvenega oblikovanja (do deset) v izbranih sektorjih (zdravstvo, socialno varstvo …): Nadgradnja že izvedenih projektov (npr. Pozitivne reference).

• Nadaljevanje usposabljanja javnih uslužbencev (oblikovalsko razmišljanje, reševanje problemov, kreativne metode, predstavitve javnemu sektorju o pomenu KKS za delovanje javnega sektorja, gospodarstva in družbe). Nadaljevanje/nadgradnja projekta Inovativen.si.

• Vključevanje javnega sektorja v mednarodne projekte s področja KKS (izmenjava izkušenj), poudarek na ministrstvih.

• Usposabljanja za državne uslužbence v boljši pripravi, pisanju in izvedbi medresorske in medsektorske zakonodaje (soustvarjanje, angl. co-creation).

• Kroženje med državno upravo in KKS (pilotni projekt): del/nadgradnja projekta Partnerstvo za spremembe.

Krepitev vloge KKS v zasebnem sektorju

• Vavčer KKS: spodbujanje sodelovanja med podjetji in zunanjimi izvajalci oziroma svetovalci pri pripravi in izvedbi projekta, katerega namen so oblikovanje proizvoda/storitve, procesna izboljšava, zaščita pravice industrijske lastnine in spodbujanje podjetij k aktivni vlogi pri izboljšanju prepoznavnosti podjetja oziroma njegovih produktov na trgu, internacionalizacija.

• Spodbujanje povezovanja mladih kreativcev s podjetji (nov javni razpis).

• Spodbujanje vključevanja ponudnikov iz KKS v začetne podjetniške ekipe pri različnih spodbudah/razpisih za podjetja v zagonskih fazah: mreženje, prireditve.

• Seznanjanje gospodarstva o pomenu KKS za inovativnost in konkurenčnost gospodarstva (konference, delovna srečanja, predstavitve, skupni projekti …).

Analize in strateški dokumenti kulturnega in kreativnega sektorja (KKS) v Evropski uniji, državah članicah in Sloveniji navajajo izreden gospodarski in družbeni pomen sektorja za nadaljnji razvoj evropskih gospodarstev in družb, zato je pomembno, da oblikujemo in izvedemo ustrezne javne politike, ukrepe in projekte podpore KKS za Evropsko unijo, države, regije in lokalne skupnosti.

Pri tem je ovira odsotnost poenotene, splošno uveljavljene definicije KKS (v EU, državah članicah, vključno s Slovenijo), kar povzroča težave pri samem razumevanju KKS, pri (statističnih) analizah KKS in oblikovanju javnih politik podpore KKS, kar se kaže tudi v zelo heterogenih naslovih strateških dokumentov, ki usmerjajo razvoj KKS v posamezni državi. KKS vključuje vse sektorje, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih vrednotah ali umetniškem in drugem individualnem ali skupinskem ustvarjalnem izražanju. KKS temelji na znanju, ustvarjalnosti in talentu posameznika, soustvarja ekonomsko blaginjo (dokazani ekonomski učinki) in je gonilnik inovacij. KKS pomembno prispeva k skupni evropski identiteti, kulturi in vrednotam ter krepi socialno kohezijo. V zadnjem desetletju se krepi učinek KKS na druge gospodarske sektorje in na družbo kot celoto (trajnostni razvoj, socialna vključenost, delovna mesta). Pri tem so lokalni, regionalni, nacionalni učinki in učinki v EU različni.

Prepoznavanje vloge KKS v družbi (politika, oblikovalci politik, splošna javnost) se med državami razlikuje, kar je razvidno tudi iz oblik in obsega podpore KKS v posamezni državi. V razvitih državah EU imajo javne politike podpore KKS že 20letno zgodovino. Bolj ko je KKS v posamezni državi razvit, bolj specifični morajo biti ukrepi. Medtem ko so v prvih generacijah javnih politik podpore KKS pomembni predvsem splošni ukrepi (izobraževanje, kritična masa ustvarjalcev, bližina kupcev, prisotnost zgradb kulturne dediščine), so v naslednjih fazah pomembni predvsem strateško usmerjanje (strateški dokumenti), financiranje, internacionalizacija, infrastruktura, kompetence, trg, ureditev pravic intelektualne lastnine in interdisciplinarno sodelovanje. Pri podpori KKS razvite države kombinirajo horizontalno podporo KKS, podporo posameznim panogam KKS (npr. avdiovizualni sektor, knjiga, uprizoritvene umetnosti …) in podporo KKS v okviru drugih politik (npr. inovacijska politika, regionalna politika, politika spodbujanja podjetništva). V zadnjem desetletju smo priča krepitvi horizontalne podpore KKS, tudi na račun nekaterih politik podpore posameznim panogam KKS (npr. oblikovalska politika). Za izvajanje podpornih ukrepov so potrebna znatna finančna sredstva. Države s krajšo tradicijo podpore KKS (npr. nove članice EU, kot sta Slovaška in Estonija) za financiranje javne politike uporabljajo sredstva kohezijske politike EU, medtem ko so v državah z daljšo tradicijo podpore KKS (stare članice EU) pomembna nacionalna sredstva (državni in regionalni proračuni, sredstva agencij in skladov). Pri izvajanju podpore KKS je pomembna tudi teritorialna dimenzija, kar kaže na pomen podpore KKS na regionalni in lokalni ravni. Za uspešno oblikovanje in izvedbo podpore KKS so potrebni močna politična podpora, vključitev vseh deležnikov (četverna vijačnica) ter jasen sistem upravljanja in izvajanja javne politike podpore KKS (jasna delitev odgovornosti).

Čeprav smo v Sloveniji na ministrski ravni začeli o kulturnem in kreativnem sektorju razmišljati že pred dobrim desetletjem, ko je bila izdana publikacija Ministrstva za kulturo z naslovom Kulturne in kreativne industrije po slovensko in so bile kulturne industrije vključene v Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017, pa ni bilo niti ustreznih analiz niti (celovitih) ukrepov podpore KKS. Poudarek je bil na podpori posameznih panog KKS, pri čemer smo bili priča razkoraku med javnopolitično

debato o pomenu posamezne panoge KKS za razvoj Slovenije in finančno omejenimi podpornimi ukrepi. KKS je ustrezno veljavo dobil šele v Operativnem programu za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020.

Omeniti je treba projekt Platforma CzK, ki ga izvaja javni zavod Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Aktivnosti Platforme Center za kreativnost obsegajo predvsem izvajanje podpornih programov za razvoj KKS v šestih vsebinskih sklopih: 1. razvoj novih produktov in storitev, 2. izobraževanja in mentorstva, 3. mreženja doma in v tujini, 4. analize in raziskave, 5. spletna ponudba in platforma KKS ter 6. promocija in komunikacija. Projekt Platforma CzK je bil v obdobju 2019–2022 nadgrajen z javnimi razpisi v izvedbi Ministrstva za kulturo RS. V treh programskih sklopih so na ministrstvu s 4.590.000 evri vrednimi subvencijami zagotovili prve tovrstne finančne spodbude za razvoj 166 inovativnih idej, podjetij, izdelkov in storitev s področja kreativnega sektorja, spodbudili 42 novih sodelovanj med ustvarjalci in gospodarstvom ter omogočili 62 novih zaposlitev v kreativnih podjetjih.

V istem obdobju pa je Ministrstvo za kulturo RS na podlagi evropskih kohezijskih sredstev in javnega razpisa vzpostavilo tudi dve mreži raziskovalnih umetnosti in kulture, in sicer konS Platforma za sodobno raziskovalno umetnost in Mreža centrov raziskovalne umetnosti in kulture – RUK, za kateri je bilo v obdobju 2019–2023 predvidenih devet milijonov evrov.

V Sloveniji je podpora KKS v obdobju 2017–2022 temeljila predvsem na izvajanju splošnih ukrepov (informiranje, usposabljanje, mreženje …), medtem ko je bila podpora za kreativna vozlišča, grozde, kreativno podjetništvo in internacionalizacijo zelo omejena (Siil, 2022). Glede na dosedanji razvoj KKS v Sloveniji bi bilo v naslednjih letih razvoj KKS treba usmerjati še bolj strateško, in sicer s pripravo strateških dokumentov (strategija, akcijski načrt), s krepitvijo sodelovanja deležnikov v ekosistemu KKS (okrepitev koordinacije, sodelovanja in zaupanja), z reševanjem odprtih vprašanj razvoja KKS (npr. definicija KKS, teritorialni vidik podpore KKS, reševanje družbenih izzivov), s pripravo specifičnih ukrepov KKS (npr. finančna shema podpore KKS, specializirane podporne storitve) ter krepitvijo vloge KKS v drugih politikah (npr. industrijska politika, spodbujanje podjetništva in regionalnega razvoja). Kot rezultat priprave in izvedbe nadaljnjih strateških ukrepov podpore KKS bi tudi okrepili vlogo KKS v gospodarstvu in družbi.

Za boljšo koordinacijo podpornih ukrepov predlagamo vzpostavitev medministrskega koordinacijskega vladnega mehanizma za KKS (npr. svet in delovna skupina za KKS), ki bi mu podporo nudil CzK. To bi zahtevalo krepitev CzK in ureditev njegovega sistemskega financiranja. Razmisliti bi bilo treba tudi o vzpostavitvi organizacije (npr. javne agencije), ki bi bila odgovorna za koordinacijo izvajanja podpornih ukrepov. Medtem ko bi bila ministrstva odgovorna za pripravo, spremljanje in vrednotenje javne politike, bi izvajalska organizacija v sodelovanju z drugimi javnimi agencijami in javnimi skladi skrbela za koordinacijo izvajanja (npr. podobno vlogo je imela v preteklosti Agencija RS za regionalni razvoj). Za uspešno, učinkovito izvajanje javne politike podpore KKS bi bilo treba okrepiti povezave med posameznimi deli ekosistema KKS (redna srečanja), skupaj z okrepljenim sodelovanjem z ekosistemom za zagonska podjetja. Vlogo koordinatorja ekosistema KKS (oziroma ekosistema ekosistemov) bi morala prevzeti organizacija, ki bi imela ustrezne kapacitete, reference in zaupanje deležnikov.

Kot strokovno podlago za strateško usmerjanje razvoja KKS v naslednjih letih smo v pričujočem dokumentu pripravili predlog ukrepov podpore KKS v Sloveniji, s katerimi želimo doseči tri cilje:

• Cilj 1: Ugodno poslovno okolje za delovanje KKS.

• Cilj 2: Konkurenčen, izvozno usmerjen KKS.

• Cilj 3: Krepitev vloge KKS v gospodarstvu in družbi.

Končno definiranje ukrepov in izvedba sta v pristojnosti oblikovalcev politik. Šele ko bo dogovorjen nabor ukrepov, bo mogoče definirati tudi učinke, rezultate in politike podpore KKS v Sloveniji (sistem spremljanja).

Viri

1. Akčný plán realizácie Stratégie rozvoja kreatívneho priemyslu v Slovenskej republike, 2015. Ministerstvo kultúry Slovenskej republiky a Ministerstvo hospodárstva Slovenskej republiky.

2. Baculáková, K., 2018. Cluster analysis of creative industries in the regions and districts of Slovakia. Theoretical and Empirical Researches in Urban Management 13(3), str. 74–89.

3. Cerna, L., 2013. The Nature of Policy Change and Implementation: A Review of Different Theoretical Approaches. OECD.

4. Creative Industries Strategy for Austria, 2016. Vienna: Federal Ministry of Science, Research and Economy.

5. Dervojeda, K., Nagtegaal, F., Lengton, M., in Datta, P., 2013. Creative industries –Analysis of industry-specific framework conditions relevant for the development of world-class clusters. Amsterdam: PwC Netherlands.

6. Dye, R. T., 1995. Understanding Public Policy. Upper Saddle River: Prentice Hall.

7. Estonian Entrepreneurship Growth Strategy 2014–2020, 2013. Tallinn: Minister of Economic Affairs and Communications.

8. European Commission, 2010. Green paper: Unlocking the potential of cultural and creative industries. Brussels.

9. European Commission, 2016. Boosting the Competitiveness of Cultural and Creative Industries for Growth and Jobs, EASME/COSME/2015/003, June 2016, prepared by the Austrian Institute for SME Research and VVA Europe. Dostopno na: http:// ec.europa.eu/DocsRoom/documents/18001/attachments/1/translations/en/renditions/native.

10. European Commission, 2021. Better Regulation Toolbox. Brussels.

11. European Commission, 2022. Recovery and Resilience Scoreboard thematic analysis on Culture and Creative industries. Brussels.

12. Evaluation of the effectiveness of entrepreneurship and innovation support in the Operational Programme for Cohesion Policy Funds 2014–2020: Final Report, 2020. Tallinn: Ministry of Finance.

13. Fink Hafner, D., 2007. Znanost »o« javnih politikah in »za« javne politike. V Fink Hafner, D. (ur.), Uvod v analizo politik: teorije, koncepti, načela (str. 9–30). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

14. Fink Hafner, D., in Kustec Lipicer, S., 2005. Spremljanje in vrednotenje kulturnih politik: mednarodna primerjalna analiza. Teorija in praksa. let. 42, 1/2005, str. 212–238.

15. Finland’s Report on the Implementation of the New Urban Agenda, 2021. Helsinki: Ministry of Environment.

16. Gustafsson, C., in Lazzaro, E., 2021. The Innovative Response of Cultural and Creative Industries to Major European Societal Challenges: Toward a Knowledge and Competence Base. Sustainability. 2021; 13(23): 13267.

17. Horecká, J., in Némethová, R., 2021. The summary results of the Satellite Account on Culture and Creative Industry of the Slovak Republic (2014–2019). Bratislava: INFOSTAT – Institute of Informatics and Statistics.

18. Horvat, J., Krstić, D., in Mlinarević, K., 2021. Ključna određenja kreativne industrije – nazivi, pojmovi i modeli. Međunarodni znanstveni skup »Europski realiteti – Kretanja«: Zbornik radova, str. 321–343.

19. Howlett, M., Mukherjee, I., in Woo, J. J., 2015. From Tools to Toolkits in Policy Design Studies: The New Design Orientation Towards Policy Formulation Research, Policy & Politics 43, str. 291–311.

20. Industrijska politika Slovenije 2021–2030, 2021. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije.

21. Integrated regional operational programme 2014–2020: Slovakia. Dosegljivo na: https://www.mirri.gov.sk/wp-content/uploads/mpsr-files/integrated-regional-operational-programme-2014-2020.pdf.

22. Kavaš, D., 2014. Regionalna politika v Sloveniji po vključitvi v Evropsko unijo: doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

23. Kavaš, D., in Murovec, N., 2019. Analiza potreb kulturnega in kreativnega sektorja –analiza ankete. Interno poročilo. Ljubljana: MAO.

24. KEA European Affairs, 2020. Cultural Industries in Slovakia: Report on the AS IS situation. Brussels.

25. Keše, U., 2016. Dejavniki implementacijskega primanjkljaja skupne kmetijske politike, politike razvoja podeželja v Sloveniji: magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

26. Knoepfel, P., Larrue, C., Varone, F., in Hill, M., 2007. Public policy analysis. Bristol: The Policy Press.

27. Koch, C., 2019. Policies and Strategies in Interreg Europe projects: RCIA. Riga, 4. 6. 2019.

28. Luovan talouden tiekartta, 2020. Helsinki: Työ- ja elinkeinoministeriö.

29. Megla Maja. Kultura kot industrija, umetniki kot inženirji. Delo. 3. 10. 2014.

30. Močnik, D., in Rus, M., 2016. Slovenska podjetja in značilnosti start-up ekosistema: slovenski podjetniški observatorij 2015. Miroslav Rebernik, Karin Širec (ur.). Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

31. Murovec, N., Kavaš, D., in Bartolj, T., 2020. Statistična analiza KKS v Sloveniji. Ljubljana: Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

32. Murovec, N., Kavaš, D., in Uršič, S., 2022. Analiza kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji. Ljubljana: Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

33. Neunter Kreativwirtschaftsbericht: Schwerpunkt Digitale Transformation 2030, 2021. Wien: Kreativwirtschaft Austria-KAT.

34. Oksanen, J., Kuusisto, O., Lima-Toivanen, M., Mäntylä, M., Naumanen, M., Rilla, N., Sachinopoulou, A., in Valkokari, K., 2018. In search of Finnish creative economy ecosystems and their development needs – study based on international benchmarking. Publications of the Government’s analysis, assessment and research activities 50/2018. Helsinki: Prime Minister’s Office.

35. OMK – Delovna skupina za odprto metodo koordinacije, 2018. Vloga javnih politik pri razvoju podjetniškega in inovacijskega potenciala na področju kulturnega in kreativnega sektorja. Poročilo delovne skupine za odprto metodo koordinacije, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic. Evropska agenda za kulturo, Delovni načrt za kulturo 2015–2018.

36. Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014–2020. Dosegljivo na: https://www.eu-skladi.si/sl/ekp/kljucni-dokumenti.

37. Peters, B., Capano, G., Howlett, M., Mukherjee, I., Chou, M., in Ravinet, P., 2018. Designing for Policy Effectiveness: Defining and Understanding a Concept (Elements in Public Policy). Cambridge: Cambridge University Press.

38. Poročilo o uresničevanju Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 do leta 2020. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, 2021.

39. Puustinen, A., Paananen, H., in Maetoloa, K. 2020. Development through Design in a Creative Ecosystem. HAMK Unlimited Journal 3. 12. 2020.

40. Radauer, A., in Dudenbostel, T., 2014. Evaluation of the Austrian initiative for the Creative Industries »evolve«. Final Report – English Executive Summary. Vienna: Technopolis Group.

41. Rebernik, M., Jaklič, M., in drugi, 2014. Start:up Manifest.

42. Rezultati JR CzK 2020–2021. Dosegljivo na: https://czk.si/novice/rezultati-jr-czk-2020-2021.

43. Rezultati razpisa Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij Center za kreativnost 2019 (JR CZK 2019). Dosegljivo na: https://www.gov.si/novice/2019-09-24-rezultati-razpisa-spodbujanje-kreativnih-kulturnih-industrij-center-za-kreativnost-2019-jr-czk-2019.

44. Roest, E., in Dudekova, A., 2016. Formulating New Policy for the Creative Economy in Slovakia. Creative and Knowledge Society 6(1). str. 1–17.

45. Rosenzweig, J., Roche, P., Thompson, A., in Ahmad, F., 2018. How Governments Are Sparking Growth in Creative Industries. London: Boston Consulting Group.

46. Sánchez Serra, D., 2015. Determinants of the concentration of creative industries in Europe: a comparison between Spain, Italy, France, United Kingdom and Portugal. Phd in Applied Economics: Department of Applied Economics, Faculty of Economics and Business Studies, Autonomous University of Barcelona.

47. Sandell, T., in Skarveli, L., 2016. Mapping exercise: How could creative industries foster innovation in tourism in the Northern Dimension area? Country Report Finland. Dosegljivo na: https://ndpculture.org/wp-content/uploads/2017/11/16/14tbhzko4r_ Country_report_2017_Finland.pdf.

48. Sassi, M., 2021. Organizational Performance Evaluation in Cultural and Creative Industries Organizations: the Example of Estonia: Doctoral Thesis in Management. Tallin: Estonian Business School.

49. Scherfig, C., Brunander, M., in Melander, C., 2010. From the World’s First Design Policy to the World’s Best Design Policy. The Design Management Institute. Dosegljivo na: https://www.stjornarradid.is/media/atvinnuvegaraduneyti-media/media/acrobat/ dmi-danish-design-policy-overview.pdf.

50. Sigurdardottir, M. S., in Candi, M., 2019. Growth strategies in creative industries, Creativity and Innovation Management. https://doi.org/10.1111/caim.12334.

51. Siil, R., 2022. Creative Boost – 10 key recommendations to boost Slovenian Creative Industries. EUNIC.

52. Söndermann, M., 2019. Creative Europe: Measuring the Culture & Creative Industries in the EU. Dostopno na: https://unctad.org/system/files/non-official-document/ cep2019-25-10-contribution_en_Germany.pdf.

53. Strategija razvoja javnega zavoda Center Rog za obdobje 2023–2027. 2022.

54. Širok, K., 2002. Metodologija evalvacij na področju poklicnega izobraževanja: integralno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

55. Šipikal, M., in Madudova, E. 2015. Education as Tool for the Development of Creative Industries in Slovakia. Creative and Knowledge Society 5 (2), str. 1–10.

56. The model of the Luxembourg Design Action Group, 2016. Design Policy in Action Workshop. Luxembourg, 21. 3. 2016.

57. Throsby, D. The concentric circles model of the cultural industries. Cultural Trends, September 2008, Volume 17 (Issue3), str. 147–164.

58. UNCTAD, 2008. Creative Economy. Report 2008. United Nations 2008. Dostopno na: https://unctad.org/system/files/official-document/ditc20082cer_en.pdf.

59. UNESCO, 2013. Understanding Creative Industries: Cultural statistics for public-policy making. Dostopno na: https://www.americansforthearts.org/sites/default/files/ pdf/2015/international/UNESCO_Understanding_Creative_Industries.pdf (10. 10. 2018).

60. UNESCO. Cutting Edge: The creative economy: moving in from the sidelines. 21. 4. 2022. Dosegljivo na: https://www.unesco.org/en/articles/cutting-edge-creative-economy-moving-sidelines.

Predlog ukrepov za razvoj kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji

Izdal in založil Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO)/ Center za kreativnost (CzK)

Rusjanov trg 7, SI-1000 Ljubljana

Zanj dr. Bogo Zupančič, direktor MAO, mag. Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost

Avtorji

dr. Damjan Kavaš, dr. Nika Murovec, Inštitut za ekonomska raziskovanja

Strokovni svetovalki

izr. prof. dr. Barbara Predan, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, UL mag. Anja Zorko, Center za kreativnost

Vodja projekta raziskav mag. Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost

Sodelavki

Maja Kovačič, Hana Vardjan

Lektura

Lektorična

Oblikovanje

Pikto

Tisk

Collegium Graphicum

Število izvodov

300

Leto izida

Ljubljana, 2023

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

351.85(497.4) 008(497.4)

KAVAŠ, Damjan, 1970    Predlog ukrepov za razvoj kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji / [avtorji Damjan Kavaš, Nika Murovec ; strokovni svetovalki Barbara Predan, Anja Zorko].Ljubljana : Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), Center za kreativnost (CZK), 2023

ISBN 978-961-6669-93-1

COBISS.SI-ID 144389379

Publikacija je brezplačna. © Center za kreativnost, www.czk.si

Center za kreativnost (CzK) je nacionalna interdisciplinarna platforma za razvoj kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji. S svojimi programi krepi družbeno in ekonomsko vrednost sektorja ter ga aktivneje povezuje z gospodarstvom in drugimi sektorji. CzK je pomemben del podpornega okolja za inovacije v Sloveniji.

Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Izvaja se v Operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Projekt Center za kreativnost je zasnoval Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO).