Revija Tabor 1998/7–8

V V V V V od-v od-v od-v od-v od-v odu: odu: odu: odu: odu: T T T T T ABORNI[KI SL ABORNI[KI SL ABORNI[KI SL ABORNI[KI SL ABORNI[KI SL ON ON ON ON ON

V V V V V od-v od-v od-v od-v od-v odu: odu: odu: odu: odu: T T T T T ABORNI[KI SL ABORNI[KI SL ABORNI[KI SL ABORNI[KI SL SL ON ON ON ON ON

T T T T T ek ek ek ek ek mo mo mo mo mo v v v v v anje: anje: anje: anje: anje: DR@A DR@A DR@A DR@A DR@A VNI MNOGOBOJ VNI MNOGOBOJ VNI MNOGOBOJ VNI MNOGOBOJ VNI MNOGOBOJ

T T T T T ek ek ek ek ek mo mo mo mo mo v v v v v anje: anje: anje: anje: anje: DR@A DR@A DR@A DR@A DR@A VNI MNOGOBOJ VNI MNOGOBOJ VNI MNOGOBOJ VNI MNOGOBOJ VNI MNOGOBOJ

T T T T T est opr est opr est opr est opr est opr eme: eme: eme: eme: eme: R R R R R AFTING AFTING AFTING AFTING AFTING

T T T T T est opr est opr est opr est opr est opr eme: eme: eme: eme: eme: R R R R R AFTING AFTING AFTING AFTING AFTING

KOLEDAR AKCIJ

Zaradi bolj{e preglednosti, bolj{ega razumevanja, dolo~evanja prednosti pri udele`evanju na akcijah in zadovoljevanja potrebe po informiranju razli~nih javnosti (taborni{ka, druge, …) smo v pisarni ZTS pripravili nov videz koledarja akcij. Ta je po novem razdeljen na tri konceptualne sklope:

SEJA STARE[INSTVA V ILIRSKI BISTRICI

·Namenjen je informiranju rodov, obmo~ij in {ir{e javnosti (mediji, druge mladinske organizacije, ministrstva, ZPM, {portna sfera, …) o akcijah, ki jih organizirajo ZTS, obmo~ja in rodovi na podro~ju Slovenije.

·Koledar se oblikuje sproti in 4x letno (avgust, december, februar in maj), objavlja v Taborni{kem vestniku, po{ilja s po{to v rodove in prilaga kot gradivo na stare{instvu ZTS.

2. KOLEDAR AKCIJ, KI JIH ORGANIZIRA ZTS

·Namen je opozoriti in informirati rodove in obmo~ja na akcije, ki so pomembne za delovanje ZTS na podro~ju organiziranosti ZTS, programa, vzgoje in izobra`evanja odraslih, promocije in drugih podro~ij delovanja ZTS.

·Koledar je bil potrjen na junijski seji stare{instva ZTS in se ne spreminja (objavljen je v Taborni{kem vestniku).

3.KOLEDAR MEDNARODNIH SKAVTSKIH AKCIJ

·Namenjen je informiranju rodov in obmo~ij o akcijah, ki jih organizirajo skavtske organizacije iz tujine.

·Koledar se oblikuje sproti in 3x letno (avgust, december in februar), skupaj s koledarjem vseh taborni{kih akcij v Sloveniji objavlja v Taborni{kem vestniku, po{ilja s po{to v rodove in prilaga kot gradivo na stare{instvu ZTS.

Ob 45-letnici taborni{tva v ob~ini Ilirska Bistrica in delovanja Rodu sne`ni{kih ru{evcev je 12. junija 1998 ob dr`avnem taborni{kem mnogoboju za murne , medvedke in ~ebelice potekala seja stare{instva ZTS. V uvodu je stare{instvo pozdravil `upan, g. Prosen, poudaril pa je predvsem upe{no sodelovanje in mo~no prisotnost taborni{tva v eni izmed ve~jih slovenskih ob~in.

Zlet

Zlet v Velenju je bila prva to~ka, pri kateri so udele`enci ugotovili, da je ta tema `e rde~a nit preteklih stare{instev in da je potrebno pogledati v prihodnost, saj za organizacijo naslednjega zleta ni ve~ veliko ~asa. Finan~no poslovanje bo v prihodnje izklju~na domena ZTS, partnerji pri organizaciji podobnih sre~anj pa so lahko le ~lani ZTS (rodovi, obmo~ja).

Registracija rodov in ~lanstvo Od 90 obiskanih rodov jih v leto{njem letu izpolnjuje pogoje za registracijo 63, s ~imer ne moremo biti zadovoljni, je v uvodu povedal na~elnik ZTS, Milko Okorn. Rodovi obljubljanskega obmo~ja {tevil~no najbolje pokrivajo svoje podro~je, so pa tudi najbolj{i pla~niki ~lanarine. Oblikovano je tudi koro{ko obmo~je, njena na~elnica je Ma{a ^arf, stare{ina pa Martin Marka~, kar pomeni, da se je to obmo~je vendarle za~elo intenzivno razvijati. ^lani stare{instva so menili, da je merilo za ~lanstvo pla~ana ~lanarina, ne pa podatki iz obiskov, potrebno pa bo izdelati jasna merila, kak{ne ugodnosti imajo rodovi, ki so registrirani. V prihodnje bo potreb-

no opraviti analizo, zakaj je rast ~lanstva po~asnej{a od predvidene, kak{no vlogo ima taborni{tvo sedanjega ~asa (taborni{tvo ima socialno vlogo za mlade od 15. do 30. leta; Rade Pribakovi~) in kako na vzgojno izjavo organizacije (mission statement) vplivajo potrebe mladih (taborni{tvo je na~in dela z mladimi; Rade Pribakovi~).

^lanarina

^lanarina za prihodnje leto bo vi{ja, vendar bodo zaradi socialnega polo`aja star{ev oz. pla~nikov na nekaterih obmo~jih pogoji pla~evanja druga~ni. Zvi{ana ~lanarina gre na ra~un treh {tevilk revije Medo in Gozdovnik letno, odvod ~lanarine na ZTS pa bo v dveh obrokih, in sicer polovica do konca leta 1998 (ob prijavljenih vseh ~lanih na disketi), druga polovica pa najkasneje do 31. 3. 1999.

Ve`ica

Na koncu smo se poslovili od Ve`ice na Veliki planini, ki je v preteklosti dolga leta slu`ila taborni{tvu, potem pa nekaj ~asa v najemni{ki lasti propadala. Denar, ki ga bomo dobili od prodaje, bo namenjen izgradnji taborni{kega doma v Ljubljani.

NOVA IN OPREMLJENA PISARNA V G[

Gozdna {ola je bogatej{a za novo pridobitev, in sicer opremljeno pisarno, ki bo namenjena vodenju te~ajev in drugih oblik izobra`evanja. V pisarni bodo ra~unalniki (ne najnovej{i, saj so nam jih podarili), tiskalnik in fotokopirni stroj, pripravljena pa so tudi vrata v “svet”. Za vrati naj bi v bodo~e zrasel bivalni prostor za oskrbnika.

1. KOLEDAR VSEH TABORNI[KIH AKCIJ V SLOVENIJI

Str. 8-10: Obi{~ite gore nad Bovcem

Splo{no uveljavljeno reklo je, da je poletje najprimernej{i ~as za obisk visokogorja, zato vam Albatros predlaga nekaj zanimivih tur v okolici Bovca, ki ga je nedavno prizadel silovit potres. Obi{~ite Bovec in porabite nekaj “turisti~nega” denarja.

Str. 14-15: Dr`avni mnogoboj za MM^

V prvi vrsti sre~anje in {ele potem tekmovanje. To bi lahko rekli za republi{ki mnogoboj murnov, medvedkov in ~ebelic, ki je bil od 12. do 14. junija 1998 v Ilirski Bistrici. Infoto~ka, De`ela barv, pa{areda in zabavni Ale{, ki je nastopal namesto voditeljev karaok, ter zelo "lu{tne" fotke. Prava stvar.

Str. 23-26: Koledar akcij 1998/99

V Taborni{kem vestniku boste lahko prebrali in si ogledali zelo natan~en in nazoren koledar akcij, ki vam bo pomagal pri na~rtovanju va{ega taborni{kega vsakdana. Nujno je, da si koledar prefotokopirate, preri{ete, prepi{ete, poskenirate, ... torej, da si ga obesite na vidno mesto.

Str. 36-37: Oj, Postojna, na{ izletni cilj!

Se kdaj spra{ujete, zakaj je {el ~lovek na Luno? Ali pa se kdaj vpra{ate, zakaj je voda prozorna in ali je Schwarzeneger res tako mo~an kot je videti???? Mi se nikoli!!! Mi se raje odpravimo na izlet v Postojno. In se tudi smo.

V NASLEDNJI [TEVILKI

Z MOTORJEM OKOLI SVETA: VENEZUELA

MINI TABOR ZA VSE NARO^NIKE

"Ker ti spremeni `ivljenje"

V avtu se vozi dru`inica - o~ka, mamica in malce svojeglava peto{olka. H~erka trdi svoje, star{a svoje. Skregajo se. H~erka za~ne vpiti, da ho~e imeti mobitel. Star{a se za~udita in jo vpra{ata, zakaj ga potrebuje. "Ker ti spremeni `ivljenje," jima odrezavo odgovori h~erka.

Taborniki ne potrebujemo mobitela, da bi nam spremenil `ivljenje, saj je `e taborni{tvo kot tako svojevrsten na~in `ivljenja. In kaj je tisto, kar ti - bolj kot mobitel - kot taborniku res spremeni `ivljenje? Ne vem, ~e to velja za vse, vendar sem prepri~an, da je taborjenje za ve~ino nekaj, kar daje taborni{tvu kot ideji, organizaciji in gibanju piko na i. Sedem-, deset- ali {tirinajstdnevno taborjenje je pre`ivljanje po~itnic stran od doma in star{ev; je `ivljenje v naravi, skupaj s prijatelji, ~lani voda in rodu ...

Morda se prave vrednosti taborjenj zavemo {ele potem, ko nismo ve~ aktivni taborniki, ko se "ta stari" sre~ujemo na piknikih ali v najbolj{em primeru na "klubovskih" taborjenjih ob koncu tedna. Takrat se v nas porodi prava nostalgija, spomini zalijejo na{e velike in male mo`gane in ko naslednji~ obi{~emo trgovino s {portnimi artikli, se nehote za dalj ~asa ustavimo pri {otorih, nahrbtnikih in gojzarjih. Pa ne zato, ker bi se ~esa spominjali z grenkobo, prav gotovo da ne.

Postane nam `al (vsa ~ast izjemam), da smo prezaposleni, da si ne najdemo dovolj ~asa za kak{no podobno avanturo. Malce smo tudi `e razvajeni s po~itnicami v apartmajih, nekdaj dovolj veliki {otori pa so postali kar naenkrat tesni. Mislimo, da smo s taborni{tvom {e malce povezani, ~e smo naro~eni na Tabor, ~eprav smo ga nameravali `e velikokrat odjaviti.

"Ta stari" smo sentimentalni zato, ker nam je bilo na taborjenjih lepo. Naj bo tako v leto{njem poletju tudi vam - ~eprav brez mobitela. Pa pazite nase.

Igor Drakuli~

Zadnjirokzaoddajobesedil infotografijza

julijsko-avgustovskiTabor

je15.avgust1998.

Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic

Odgovorni urednik, v.d.: Igor Drakuli~

Urednik za ideje in priloge: Miha Logar-Malus

Predsednik izdajateljskega sveta: Jo`e

Petrov~i~

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor

Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov

Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33,1000 Ljubljana. Telefon 061/313-180, fax 061/1321-107, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/ ~ljzts1/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3300 SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184. Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS {tev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek od prometa proizvodov.

Grafi~na priprava: Tridesign, Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek, Ljubljana Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Arhiv ZTS

Mnenje Mnenje

Bistri{ki taborniki z "nostalgijo" in novim Pohorcem

April je mesec, ko imamo taborniki svoj praznik. Vsako leto ga obele`imo s kak{nim slovesnim trenutkom, pa naj bo to izlet, delovna akcija, sprehod, ... Letos pa smo ve~ aktivnosti zdru`ili v eno samo akcijo. Ker je bil 22. april sredi tedna, smo se pa~ v soboto, 25. aprila 1998, odpravili na pohod na [martno, kjer je tudi na{a taborni{ka ko~a. Pohod sta vodila Gogi Utenkar in Nata{a Poto~nik. Ob prihodu na [martno je sledila manj{a delovna akcija, nato pa smo se razdelili v skupine. Mlaj{i so se igrali ter pogovarjali o taborni{kem kroju, malo starej{i so izdelovali papirnate zmaje in od{li na kraj{i orientacijski pohod, tretji so imeli klubske posvete, postavljali so taborni ogenj, ... Popoldan so imeli medvedki in ~ebelice ter gozdovniki in gozdovnice prisego, podelili pa so tudi taborni{ke izkaznice in ~lanske karton~ke. Da so bili njihovi trebu{~ki polni, je tokrat poskrbel Ananas (Robi Raj{p). @e naslednji dan, v nedeljo torej, pa so na [martnem priredili nostalgi~ni ve~er, ko so se zbrali taborniki, ki so to `e kar nekaj ~asa. Spomnili so se vsega lepega, kar se jim je med njihovim taborni{kim sta`em zgodilo.

So~asno je iz{lo tudi njihovo glasilo Pohorc, v katerem so se spominjali zimovanj, izletov ter raznih tekmovanj in akcij, poskrbeli pa so tudi za "ko{~ek" smeha. V tokratnega Pohorca je risala Rebeka Poto~nik, za ra~unalni{ki prelom pa sem poskrbel spodaj podpisani.

Skratka, ne damo si miru. Marsikdo pa `e sedaj te`ko pri~akuje taborjenje, ki bo letos v Punti`eli pri Pulju. Taborni prostor si bomo izposodili od Rodu ukro~ene reke iz Maribora, na njem pa u`ivali celih dvanajst dni.

Ob prilo`nosti, ko bomo dobili fotografije iz nostalgi~nega ve~era in po~astitve dneva tabornikov, vam jih bomo nekaj predstavili. Gotovo se bo na{la kak{na {e posebej zanimiva.

Opravi~ilo

V majsko-junijski {tevilki Tabora se je primerila manj{a, a neljuba napaka. Kot avtor naslovne fotografije je bil naveden ^rtomir Borec, ~eprav jo je posnel Bo{tjan Slaten{ek. Prizadetima se opravi~ujemo.

Drago Jovi~, propagandist, Rod ^rnega jezera, Slovenska Bistrica

Rojstvo in rojstni list SzDzD

Nedolgo tega se je rodila Skupina za delo z druga~nimi. Lansko jesen je za~ela dihati s svojimi plju~i in tako je postal leto{nji prvi posvet rojstni list z zamudo. Pa vendar je posvet zelo uspel in je bil vreden svojega ~asa in sredstev.

Na veliki petek smo se skoraj po`vi`gali na praznike in se nas je ducat v Ljubljani zbasalo v avtomobile. Odpeljali smo se na Govejk nad Medvodami. V prijetni okolici nas je na velkono~ni ve~er pri~akal lep razgled, so~na obara in obilica dela. Nismo se zagnali v delo, vendar pa se nismo niti obirali, kar se pozna na dogovorjenem in dose`enem.

Ker menimo, da je v na{i skupini pomembno imeti predvsem specifi~na znanja, smo se najprej vzajemno izobra`evali o otrocih s posebnimi potrebami, tako fizi~nimi kot psihi~nimi. Jasna in jaz sva pripravila nekaj tez za razpravo o druga~nih, ki so se nama zdele pomembne. Nadaljnje delo smo posvetili razpravi o metodah dela in na~elih ZTS ter o posebnostih na{ega dela in o mo`nostih izpolnjevanja zahtev. Pri tej to~ki smo sklenili, da se lahko dr`imo vseh na~el in metod dela ZTS, ki pa bodo zaradi narave dela nekoliko prilagojene.

Ker skupina s svojimi ~lani pripravlja taborjenje v sodelovanju z Zavodom za usposabljanje invalidne mladine – Kamnik (ZUIM), smo pripravili okvirni program za delo na taboru in program tabornih ve~erov. Idej ni bilo konca in {e dobro, da smo bili koli~insko omejeni (bi nam skoraj zmanjkalo papirja).

Okoli polno~i so na{e utrujene glave samo {e {epetale o tisku priro~nika za pomo~ pri delu z druga~nimi, zato smo se ob zgodbici za lahko no~ ("Veveri~ek prav posebne sorte" Svetlane Makarovi~), ki nam jo je prebrala Jasna, prav ne`no poslovili od delovnega dne.

V ranem jutru velike sobote smo se spravili na zadnji del posveta. Dolo~ili smo smernice in strukturo Jasninega predavanja za in{truktorske in vodni{ke te~aje. Ker smo hoteli uskladiti {e termin in na~in dela z ZUIM-om, smo se dogovarjali o skupnem vikendu in ~ajanki, ki naj bi bila konec maja v Bohinju. Za slovo {e nekaj o propagandi. Jasna II. se bo ukvarjala s propagando na{e skupine, saj moramo najprej zbuditi zanimanje in `eljo po delu z druga~nimi.

^eprav je bil dvodnevni posvet poln ustvarjalnosti ter delovnih in prijateljskih odnosov, ki smo jih zgradili v skupini, smo se v poznem popoldnevu z veseljem spustili z Govejka, naravnost maminim dobrotam v objem in tako zagrizli v veliko nedeljo.

Posvet je bil prvi in nikakor ne zadnji, `elimo si le, da bi tudi naslednji uspel tako dobro in nam prinesel toliko lepih in bogatih sadov.

HABO

Spomini na Bi~ikleta `ur

V reporta`i z leto{njega Bi~ikleta `ura, objavljeni v tem Taboru, se je Mitji Ruzzierju zapisalo, da je organizatorjem zagodlo vreme. @al pa ni bilo samo vreme tisto, ki je zagodlo prizadevnim ~lanom Rodu jadranskih stra`arjev iz Izole. Pa pojdimo lepo po vrsti. Pred dvema letoma smo se dve tri~lanski rekreativni ekipi (ena mo{ka in ena `enska) iz [kofje Loke udele`ili 3. Bi~ikleta `ura in smo se imeli prav fino. Proga je bila dolga okrog 20 km, vzponi niso bili prehudi, spusti ne prekratki, skratka prav u`ivali smo (sploh `enska ekipa, ki je kmalu ugotovila, da je sedenje na terasi hotela Belvedere bolj zanesljivo kot "tavanje" po okoli{kih hribih, in la`je kot vla~enje koles ~ez kamnite ograje). Hoteli smo priti tudi lani, vpla~ali {tartnino, a nas je potem de`evno vreme prisililo, da smo ostali doma. No, letos nam je kon~no spet uspelo. Skupaj smo sicer uspeli spraviti le dve dve~lanski ekipi, pa vendar. Pri~akovali smo podobno tekmovanje kot je bilo pred dvema letoma, vendar smo se u{teli, saj je gorsko kolesarjenje v tem ~asu `e toliko napredovalo, da preslabo pripravljeni kolesarji nimamo tam ve~ kaj iskati. V zvezi s tem po{iljam organizatorjem tudi prvo zamero - menim, da bi moralo v razpisu pisati vsaj to, kako dolga je proga, ~e ne tudi se{tevek vzponov in spustov. Le na ta na~in bi lahko sestavili ustrezne ekipe `e pred tekmovanjem, ne pa da sem komaj capljal za drugim ~lanom ekipe, ki je bistveno mo~nej{i od mene (do najve~jega vzpona na Pomjan je {e {lo, potem pa je bilo z mano konec). @e iz solidarnosti do njega mu nisem mogel re~i, da odstopam, ali da bom {el po la`ji poti. Organizatorjem sem sicer po koncu tekmovanja svetoval, naj naslednje leto predvidijo skraj{ano progo za tiste rekreativce, ki tako ali tako nimajo mo`nosti za vidnej{o uvrstitev, bi se pa radi malce popeljali ~ez primorske gri~e in doline. S tem organizatorji ne bi imeli nobenih dodatnih stro{kov, pokazali bi pa, da imajo posluh tudi za tiste, ki niso vsak dan na kolesu.

No, resno pa zamerim organizatorjem Bi~ikleta `ura, da so pri razglasitvi objavili le kon~ni se{tevek rezultatov, ~eprav je bilo {est ali sedem nalog. ^e `e tekmuje{ in se kakih {est ur poti{ na vro~em primorskem soncu, potem ti ni vseeno, da ti vodja organizacijskega odbora re~e: "Ja, tak program imamo, `al!" Kot, da bi bil prvi in ne peti Bi~ikleta `ur.

P.s.: Saj me ta napaka mogo~e niti ne bi tako "razkurila", vendar so bili rezultati tako tesni, da naju je od ~etrtega ali petega mesta v skupni razvrstitvi lo~ilo le 18 to~k (~e se prav spomnim), tako pa sva pristala na devetem mestu.

Igor Drakuli~

3

+ 3 + TI?

Medo in Gozdovnik rasteta. Stare{instvo ZTS je sprejelo predlog, da bodo v ~lanarini za leto 1999 vklju~ene kar po tri {tevilke obeh revij (Taborovih prilog). Krasno. Reviji bosta zdaj la`je lovili taborni{ko `ivljenje v vseh sezonah, ve~ bo lahko utripa, reporta`, zanimivosti, ve~ bo predstavljenih vodov ...

Toda {est revij bo za uredni{tvo hkrati velik zalogaj. [E BOLJ KOT PREJ

BOMO RABILI TUDI TVOJO POMO^!

PRIDRU@I SE NAM!

KAKO LAHKO VSAKDO POMAGA

Seveda, potrebujemo pisce, ilustratorje, fotografe - AMPAK NE SAMO TO!

^e ti pisarjenje, ~e~kanje in "{klocanje" ne le`ijo, obstaja {e veliko drugih na~inov, kako podpreti Medota in Gozdovnika.

^e si VODNIK, lahko `e s tem, da spodbudi{ ~lane voda k sodelovanju pri nagradnih igrah in razpisih oziroma pri predstavitvah vodov, naredi{

OGROMNO. ^e pa se skupaj pogovorite, kaj vam je v reviji v{e~, kaj ne in kaj pogre{ate, nato pa svoje misli po{ljete uredni{tvu, potem nam boste pomagali [E BOLJ.

^e si NA^ELNIK, STARE[INA ali KAKA PODOBNA VISOKA @IVINA, potem te prosimo le, da vodnike spomni{ na to, da Medo in Gozdovnik potrebujeta odziv, prispevke, sodelavce in tako naprej. Zakaj ne bi dal zgled kar ti?

^e si KARKOLI DRUGEGA, bo morda `e ena tvoja samcata ideja, kaj in kako v revijah obdelati, VREDNA VE^, KOT SI MORDA PREDSTAVLJA[.

No, ~e pa zna{ PISATI ali RISATI oziroma FOTOGRAFIRATI, potem pa itak ve{, da brez tebe ne moremo ...

KAKO PRITI ZRAVEN? PREPROSTO - PI[I NA NASLOV REVIJA TABOR, PARMOVA 33, 1000 LJUBLJANA ALI miha.logar@guest.arnes.si.

Vse razpise v tretji {tevilki Medota oziroma Gozdovnika podalj{ujemo do 15. AVGUSTA! Izka`ite se in vsaj na taborjenju namenite nekaj ~asa za sodelovanje pri revijah.

Da malo spomnimo ... MEDO 3 (str. 14) vabi otroke k risanju in pisanju pesmic ter sodelovanju pri akciji Vod-vodu (str. 20-21). GOZDOVNIK 3 pa nudi cel kup mo`nosti - risanje Emila, vodova glasila, sme{nice, fotografiranje (str. 18) in nadaljevanje zgodbe (str. 23).

Tudi v Gozdovniku lahko predstavite svoj vod (str. 20). Pozor {e na str. 3!

Malus

Podro~ni

Napeto smo ~akali, z glavami obrnjenimi navzgor: v ~etrtek - de`, v petek - de`, v soboto ... V soboto pa podro~ni mnogoboj, poln son~kov in son~ic, ovitih v rumene, rde~e in zelene rutke, ki so sprva sicer {e bolj srame`ljivo, potem pa kar koraj`no s svojo dobro voljo pregnali te`ke oblake. (V nedeljo seveda spet - de`.)

Sicer je mnogoboj minil kot ponavadi: v znamenju iskanja ~lanov svojega voda, ki so se pome{ali med gru~o M^-kov. Pa kako naj ~lovek sploh najde svoje otroke med stoglavo mno`i~o medvedkov in ~ebelic, ki so vsi visoki 130 cm, vsi imajo rde~e rutke in so sploh vsi - enaki! (Recept: po~aka{, da vsi odidejo, tisto, kar ostane, poba{e{ v kombi in se odpelje{ domovponavadi se izide ...)

Skratka: rde~e, rumene in zelene rutke so se trudile ~imbolj umazati svoje (in sosedove) hla~e, jezile so sodnike, teple vodnike, hranile tamago~ije (!) in se imele skrajno fino. Mi pa tudi!

Besedilo in foto: Matja` E.

"Ja, ja, to smo mi: prototip zgledne ekipe tabornikov!"

"Fantje, delajte se, kot da ni ni~, ampak mislim, da nas nekdo opazuje ..."

"Umakni se! Se mi mudi! Mi piska tamago~i!"

mnogoboj celjsko-zasavske regije v [entjurju

OBI[^IMO VISOKOGORJE GORE NAD BOVCEM IZLET

ALBATROS

Splo{no uveljavljeno reklo je, da je poletje najprimernej{i ~as za obisk visokogorja. Dolg, prijetno topel dan in mno`ica odprtih ko~ poleti olaj{ajo obisk visokih gora. ^udovit gorski svet je v tem letnem ~asu prijazen in dostopen ter resni~no mamljiv. Pred za~etkom poletne sezone obiskovanja gora je primerno nekoliko obnoviti ustrezna teoreti~na in prakti~na znanja, da bi bile ture varnej{e. Na tem mestu ne bom pridigal in te`il z napotki za varno hojo v gore. Priporo~am vam le, da pred izletom pogledate kak{no literaturo s tega podro~ja ali vsaj malo razmislite. Danes vam, dragi bralci, predlagam nekaj zanimivih tur v okolici Bovca, ki ga je nedavno prizadel silovit potres. Obi{~ite Bovec in porabite nekaj “turisti~nega” denarja.

Taborni{ki rodovi pogosto taborimo v Bovcu, kjer se ponujajo najrazli~nej{e mo`nosti aktivnega oddiha. Poleg planinarjenja, o katerem pi{emo v ~lanku, tudi {portno plezanje (novo plezali{~e Pod ^elom), alpinizem, jadralno padalstvo (tandemski poleti s pobo~ij Kanina) in letalstvo ({portno letali{~e), kajaka{tvo in rafting na So~i, za tabornike sicer manj zanimiv ribolov in {e in {e ...

ROMBON ALI VELIKI VRH (2208 m)

Rombon sem na kratko omenil `e v Taboru 6-7/1996. Zdaj ga predstavljam ob{irneje. S svojo veliko gmoto na severu zapira bov{ko kotlino in je edini izmed vrhov verige kateri pripada, ki v celoti le`i na na{em ozemlju. Ravno zato,

ker je nekoliko izlo~en iz verige, je pogled nanj mogo~nej{i. Je prakti~no nezgre{ljivi stra`ar bov{ke kotline. S severne strani je gora oblikovana v strmo steno in skoraj ni~ polo`nej{a ni na vzhodni strani. Z juga (iz Bovca) je vzpon nanj zlo`nej{i in najbolj naraven. S te strani nam takoj pade v o~i zna~ilna glava ^uklje (1766 m). ^uklje (1766 m). ^uklje (1766 m). ^uklje (1766 m).

Med prvo svetovno vojno, v ~asu so{ke fronte, so na Rombonu potekali hudi boji. Vrh je bil bolj ali manj v avstrijskih rokah, toda pobo~ja pod njim, vklju~no s ^ukljo, so dr`ali Italijani.

Tedaj je nastala vratolomna pot na vrh preko strmih vzhodnih sten iz Klu` Klu` Klu` Klu` (trdnjava). Rombon je zaradi svoje vi{ine in relativno osamljene lege izredno razgleden vrh. Dostopov je ve~. Omenil sem `e dva, in sicer iz Bovca preko ju`nih pobo~ij, ter iz Klu` preko vzhodnih ostenij.

Pot preko ju`nih pobo~ij se za~ne v samem Bovcu, na glavnem trgu, odkoder sledimo markacijam vse do vrha. Pozor - zadnja voda se nahaja relativno nizko - na korito naletimo kmalu po za~etku ture, ko pre~imo pa{nike mimo osamljenih kmetij. Ju`na pobo~ja so poleti peklensko vro~a. Priporo~am za~etek ture v Bovcu v zgodnjih jutranjih urah, po mo`nosti okoli pete ure zjutraj! Do vrha je pet ur hoje in z zgodnjim za~etkom se bomo izognili pripeki ob vzponu.

Drugi omenjeni dostop vodi iz Klu`. Dr`i se ostankov avstrijskih oskrbovalnih poti. Ni markiran in je primeren le za izurjenej{e. Rodovi, ki bodo taborili v Bovcu in v okolici, lahko priredijo izlet na Rombon prakti~no za vse tabore~e. Najmlaj{i (M^) se lahko brez ve~jih tveganj povzpnejo na ^ukljo, vrh Rombona je preko ju`nih pobo~ij dosegljiv

Pogled z ju`nih pobo~ij Rombona na Bovec

GG-jem in starej{im. Manj{a skupina zagretih PP-jev pa lahko ob primernem spremstvu izku{enega gornika poizkusi z osvojitvijo vrha iz Klu` (ter recimo sestop v Bovec). Obstajata {e dva dostopa, ki ju nisem omenil. Oba se navezujeta na visok svet zahodno od vrha in kot taka ne pomenita direktnega naskoka na vrh.

KANIN (2587 m) IN PRESTRELJENIK (2499m)

Zahodno od Rombona in zahodno od Bovca se nahaja prav gotovo najbolj znana bov{ka gora - Kanin (2587 m). Kanin je v primerjavi z Rombonom manj izstopajo~ vrh. V okolici je namre~ {e kopica vrhov, ki {trlijo iz visokega sveta ju`no od vrha (Kaninski podi). Relativno visoka povpre~na vi{ina okoli{kega sveta je bila vzrok za izgradnjo `i~nic, ki so prinesle slavo Kaninu in nam pribli`ale tudi druge vrhove kaninske skupine - npr. Prestreljenik.

Prestreljenik je v kombinaciji s kabinsko `i~nico verjetno najla`ji pri nas dosegljivi vrh z vi{ino skorajda 2500 m. Gora ima zanimivo piramidasto obliko in {e zanimivej{e okno zahodno od vrha.

V tem obmo~ju se nahaja dom Pe- dom PePetra Skalarja (2260 m), tra Skalarja (2260 m), tra Skalarja (2260 m), tra Skalarja (2260 m), (2260 ki nam lahko nudi oporo pri vzponih na okoli{ke vrhove. Vzpone na vrhove in dostop do doma je smiselno kombinirati s kabin-

sko `i~nico. Od gornje postaje `i~nice ( postaja D - postaja D - postaja D Podi Podi Podi Podi Podi) je do doma Petra Skalarja 30 minut hoje.

Na Kanin se lahko povzpnemo po ve~ poteh. Najbolj preprost je dostop od omenjenega doma (2-3 ure). Ker je del poti zavarovan s pomo~jo jeklenic, torej zahtevnej{i, je izlet primeren le za nekoliko starej{e ~lane (recimo starej{e GG-je in dalje). Za vzpon na Prestreljenik niti ni potrebno obiskati doma.

Son~ni vzhod na Bov{kem (~e gremo na Rombon, je to primerna ura za~etka ture)

Vzpon za~nemo kar pri postaji D in vrh dose`emo v eni uri. Tura je primerna prakti~no za vsakogar.

V skupini Kanina in Prestreljenika se nahaja {e ve~je {tevilo drugih vrhov, ki so v tehni~nem smislu la`je ali te`je dostopni, ~asovno gledano pa nam vzpone na vse zelo skraj{a `i~nica. S po-

mo~jo `i~nice lahko opravimo tudi razne povezovalne ture med Prestreljenikom in Rombonom.

NEKAJ OSTALIH TUR

Svinjak (1653 m) Svinjak (1653 Svinjak (1653 m) Svinjak (1653 je bil pred ~asom tudi `e omenjan v Taboru (toda ne izpod mojega “peresa”) in je s svojo

zna~ilno piramido nezgre{ljiv spremljevalec Bovca. Izlet nanj je lahko prijetna poldnevna tura, ki jo pri~nemo v Kalu-Koritnici. Omeniti velja {e GoloGoloGoloGoloGolobar, (Javor{~ek 1557 m) bar, (Javor{~ek 1557 m) bar, (Javor{~ek 1557 m) bar, (Javor{~ek 1557 m) znan po razburkanih ~asih v obeh vojnah in nekdaj raz{irjenem drvarjenju, na kar spominja tovorna `i~nica kot tehni{ki spo- tovorna kot tehni{ki spo- kot menik menik ob cesti malo dalje od Kala-Koritnice v smeri proti Vr{i~u.

Odpravite se v Bovec. Razve`ite nekoliko svoje mo{nji~ke ob u`ivanju tamkaj{nje letos sicer morda nekoliko okrnjene turisti~ne ponudbe. Cekini bodo pri obnovi potresno prizadetega obmo~ja verjetno kar dobrodo{li. Rodovi, ki boste letos taborili na tistem koncu, lahko v okviru tabornega programa pripravite tudi kak{no prostovoljno delovno akcijo, s katero boste prispevali svoj solidarnostni dele` k odpravi posledic naravne nesre~e. In seveda, izkoristite kak dan za obisk okoli{kih vrhov!

Izhodi{~e: Za vse ture Bovec oziroma bli`nji “punkti”: sp. postaja kabinske `i~nice, Klu`e, Kal-Koritnica; ^asovnica (za vzpon): Rombon 5 h, ^uklja 3 h, Kanin 3 h, Prestreljenik 1 h, Svinjak 2 h, Golobar 2 h; Te`avnost: Razen ture na Rombon iz Klu` (predvsem zahtevna orientacija) in vzpona na vrh Kanina (jeklenice) so ostale omenjene ture lahke in nekatere primerne tudi za najmlaj{e (^uklja - lep razgled);

Vodni{ka literatura: vodnik Julijske Alpe, karta Julijske Alpe - zahod 1: 50000 in {e kaj;

Rombon iz Kala-Koritnice v zgodnjem jutru

Visokogorski kras

ALT PO MERI TE^ AJNIKOV

Kratica A.L.T. (Assistant Leader

Trainer) izhaja iz mednarodnega poimenovanja in{truktorja

V BOHINJU JE V VODNJAKU ZNANJA

ZAJEMALA TRETJA GENERACIJA

Seveda se je vse za~elo `e lansko jesen, ko sta bila oblikovana vodstvo te~aja in lista kandidatov, ki naj bi se te~aja udele`ila.

Izobra`evalni svet pri komisiji za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS je oblikoval dokon~no listo, sledilo pa je povabilo in razgovor z bodo~imi te~ajniki. Pogovor je bil `e za~etek vzgojnega dogovora, saj so te~ajniki predstavili svojo vizijo dela v taborni{ki organizaciji in njihove osebne potrebe, ki bi jih `eleli na svoji taborni{ki poti zadovoljevati. Na drugi strani pa je Ivo [tajdohar, sicer vodja te~aja, predstavil potrebe organizacije in poudaril pomembnost njihove udele`be pri vzgojno-izobra`evalnih procesov.

druge stopnje in pomeni pomo~nik vodje in{truktorskega te~aja. “Unit leader”, v prevodu vodja enote, je In{truktor prve stopnje, “Leader Trainer” pa je vodja in{truktorskega te~aja. Vlogo in{truktorjev na posameznih stopnjah je te`ko opisati z nekaj besedami, zato si lahko pomagate s knji`ico Izobra`evanje odraslih, ki jo je izdala ZTS ali pa angle{ko International Training Handbook.

Ob “intervjuju” so udele`enci izpolnili tudi vpra{alnike, na katerih so ocenili svoje poznavanje dolo~enih vsebin te~aja. To se je pokazalo kot zelo primerna metoda, saj je vodstvo dobilo dobre informacije, na podlagi katerih je lahko vodilo in vsebinsko usmerjalo te~aj.

Prvo presene~enje je ~akalo udele`ence `e ob prihodu samem, saj so se morali podati na “Pot lu~i”, preizku{njo, ki jim je osvetlila pot do novih spoznanj in zakladov. Te~ajniki so se iz vsakdanjika tako preselili v novo okolje in se pripravili na nove izzive naslednjih dni. Ti so jih pri~akali `e takoj naslednji dan, ko so se “spopadli” z nalogo, ki je od njih terjala veliko anga`iranost, ustvarjalnost in pripravljenost za sodelovanje v skupini. To sodelovanje je v naslednjih dneh preraslo v pravo prijateljstvo, in kljub temu, da je bilo za dru`enje, pogovore in zabavo na te~aju malo ~asa, so te~ajniki med seboj ~esto kar med vrati izmenjevali izku{nje in kresali mnenja o aktualnih temah in problematiki.

Te~aj ALT je organiziran na podlagi izhodi{~, ki jih je za tovrstno izobra`evanje pripravil WOSM, seveda pa je za~injen s posebnostmi, ki jih prina{a posamezna organizacija, za katero je ta te~aj organiziran. Poleg rednih vsebin, kot so dinamika vodenja, procesi v skupini, komuniciranje, tehnike predstavitve, audio-vizualna sredstva, uporaba ledolomilcev, prosti ~as na te~aju in poznavanje temeljnih na~el, vloga mladih v dana{nji dru`bi in njihove potrebe, se udele`enci seznanijo tudi s sistemom izobra`evanja v ZTS, vlogo in{truktorjev v procesu izobra`evanja, svetovalno vlogo in vlogo mentorja na te~aju. Poleg tega pa morajo udele`enci pripraviti in predstaviti osebni projekt na te~aju in izpeljati projekt med letom, ki je vezan na vzgojo in izobra`evanje v ZTS.

Rde~a nit leto{njega te~aja je bila zgodba o Martinu Krpanu in kar nekajkrat smo se po{alili na ra~un Cesarja, Brdavsa, Kobilice ali kar Martina samega. Vrhunec je bila seveda detektivska igra, pri kateri so morali udele`enci ugotoviti, kdo je umoril kobilico, kje je bil kraj zlo~ina in kaj je bilo morilsko oro`je. Detektivi so bili uspe{ni in na koncu je bil kriv cesar, umor se je zgodil v plesni dvorani, revica pa je poginila zaradi dehidracije - kriva je bila namre~ solnica.

Takole mnenje pa so imeli

udele`enci te~aja iz vodov

O{vrkane {wibe, Wojhgen~ki in T’bukovi: “Te~aj je bil super, veliko novih metod, ki jih bomo s pridom uporabili v praksi, pridobili smo veliko nove energije in motivacije za delo, nov pogled na delo v taborni{ki organizaciji, predvsem pa prijateljsko, ustvarjalno in kreativno ozra~je tako s strani te~ajnikov kot vodstva te~aja.

Te~ajniki so `e prevzeli naloge v okviru projektov med letom, Gozdna {ola `e ponuja svoj vodnjak znanja `eljnim te~ajnikom specialisti~nih te~ajev, “gasilska” fotografija pa bo krasila stene v G[ in v~asih pogrela spomin na tiste

P.S.: Na spodnjih dveh fotografijah lahko vidite, kak{no delo opravljajo kanar~ki ([ahti in Kanali) in kak{en je po novem videz osebja, ki kuha in stre`e v G[.

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

ULICA: .....................................................................

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: ................................

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA

Pa naj {e kdo re~e, da imajo M^-ji te`ave s kurjenjem ognjev

Postavljanje {otora. Pih, ma~ji ka{elj, ~etudi pod strogim pogledom sodnika

"Oh, ko bi vedno lahko tako ~e~kala!"

Dr`avni mnogoboj za MM^

Najte`je je soditi samemu sebi. Drugim je la`je. ^e se ti posre~i, da se pravi~no obsodi{, si resni~no modrijan.

A. DE SAINT-EXUPERY

Ta citat je sam po sebi dovolj zgovoren. Sami svojega dela ne bi mogli pravi~no oceniti, zato upamo, da bo {e kdo napisal svojo kritiko in jo poslal Taboru. Lahko pa povemo, da smo ponosni na to, kar smo naredili, in veseli, da so se novosti, kot so info to~ka in spremljevalne delavnice odli~no obnesle.

Tekmovanje sicer ni bilo v na{ih rokah (razen vremena, ki smo ga naro~ili posebej za mnogoboj), vendar je tudi to potekalo brezhibno. Otroci pa so v prostem ~asu med posameznimi panogami ~as ustvarjalno pre`ivljali v "De`eli barv", ali pa so si `ejo gasili s pija~o - pa{areto, ki je bila ob prijetni glasbi na voljo ob info to~ki.

Prvi ve~er smo pre`iveli ob tabornem ognju. Za drugi ve~er smo na~rtovali karaoke, vendar smo se morali znajti malce po taborni{ko, ker obljubljenih voditeljev ni bilo, ~eprav smo pripravili oder posebej zanje. Sicer pa se je Ale{ odli~no odrezal v svoji voditeljski vlogi in je bil ve~er na koncu vseeno zabaven.

Glede na rezultate izvedene ankete so bili udele`enci zadovoljni s hrano (kdo pa ne bi bil), organizacijo, nekateri celo s preno~evanjem v veliki {portni dvorani ...

Tako, besedila je bolj malo, zato pa vam podarjamo ve~ fotografij, ki v~asih povedo veliko ve~ kot vse besede.

Upamo, da se kmalu spet vidimo na na{em koncu, kjer ste vedno vsi dobrodo{li.

Dina in Vida

Foto: Vida

P.s.: Dr`avni mnogoboj za MM^ je bil od 12. do 14. junija 1998 v Ilirski Bistrici.

@iv~no grizenje nohtov ob ~akanju na razglasitev najbolj{ih

Zaslu`ena priznanja za Pikapolonice, Triglavce, ... in vse ostale "mnogobojce"

PINKIJI

Kandersteg, vasica v {vicarskih

Alpah. Skavtski center, kamor vsako leto prihaja na tiso~e skavtov na po~itnice. Pinkiji – tako ime so dobili zaradi svojega stra{nega smisla za modo, ki se ka`e v prelestni pinki (roza) uniformi – pa so v bistvu skavti, ki tri mesece prostovoljno delajo v centru in skrbijo za dobro po~utje gostov. Odlo~ila sem se torej tudi jaz, da za naslednje tri mesece spremenim moje obla~ilne navade in se pridru`im skupini 16 ljudi (poleti {tevilo mo~no naraste) iz vsega sveta in poskusim nekaj novega.

@e prvi dan je center naredil name dober vtis, saj sem se v novem okolju in med novimi ljudmi kmalu po~utila zelo doma~e.

Dnevi te~ejo kot po teko~em traku, vse je zelo spro{~eno in tudi od samega dela se ve~ina ne »pretegne«. Razen na{ega {efa, ki kljub svojim 28 letom `e ka`e glavo polno sivih las. Seveda pa se polo`aj precej spremeni poleti, ko se tu tre ljudi in postane vse skupaj precej bolj noro. Ostale sezone so bolj spro{~ene, najbolj dolog~asna pa je vsekakor jesen, ko se v bistvu ne dogaja ni~ pametnega.

Delo je vedno zelo raznoliko. Lahko pristane{ v kuhinji, pri stre`bi, kaj po~isti{, sodeluje{ pri izdelavi in vodenju programa ali delavnic za goste, sodeluje{ pri programu ob ognjih na prostoru za kampiranje. Skratka, delo je lahko zelo ustvarjalno in ~as hitro mine. No, grabljenje listja ne spada v kategorijo kreativnih delavnic, zato tam zdolgo~aseno od{teva{ minute do kosila.

Vsak teden ima{ en dan prost, takrat pa lahko po~ne{ »milijon« razli~nih stvari - od raznih {portov (plezanje, smu~anje, skakanje s padalom, …), do obiska bli`njih mest, da ne omenjam lenarjenja ali celodnevnega filmskega maratona s pomo~jo videorekorderja.

Poleg tega pa je seveda {e ogromno dogodkov. V~asih pri-

dejo prijazni, drugi~ zoprni gostje, ti pa si misli{: »Oni pridejo in gredo, jaz pa sem tu, dale~ stran od ostalega sveta.« Dokler ne minejo trije meseci in tvoje mesto zavzame nekdo drug.

Kogar se prime duh Kanderstega, se vra~a, nekateri tudi za devet mesecev. Slednji so ~lani osebja za dalj{e obdobje (long-term staff), za svoje delo pa dobijo tudi minimalno pla~ilo.

Ob koncu bi rada povedala, da ta prispevek pi{em v upanju, da bo moj »boss« kmalu dobil {e kak{no prijavnico iz na{e male de`elice. Verjemite mi, res se izpla~a – nove izku{nje, novi prijatelji in nepozabni spomini.

Iz Kanderstega za Tabor Alja

Delo je te`ko in naporno...

(z leve proti desni) [vetsko (Maria), [vicarsko (Dada), Slovensko (Alja) naveza ...

Nasveti in ideje

KAKO NA DALJ[O POT

Poletne po~itnice so zagotovo najprimernej{i ~as, ko se odlo~amo za to ali ono de`elo, taborjenje ali karkoli drugega. Ve~ino smo doslej `e pripravili, preglejmo {e nekaj malenkosti.

Denar: Denar: Denar: Denar: Denar: Veliko razli~nih valut lahko naro~imo kar pri banki. S seboj nosimo gotovino, potovalne ~eke in kreditne kartice. Vsaka oblika denarja ima svoje prednosti in pomanjkljivosti.

Potovalne ~eke American Express in Thomas Cook dobite v razli~nih valutah in apoenih. Na banki nam bodo najbolje svetovali. ^eke vnov~imo kot gotovino ali zamenjamo za gotovino na banki. Neuporabljene ~eke po kon~anem potovanju preprosto zamenjamo v doma~o valuto ali polo`imo na devizni ra~un.

V svetu vlada dolar in ga je mogo~e menjati kjerkoli. Kot svetovna valuta ima ~isto druga~no menjalno vrednost, kot recimo nem{ka marka. Ponekod se bankovci za 1, 5, 10 in 20 dolarjev slab{e menjajo v lokalno valuto kot bankovci za 50 in 100 dolarjev.

Vize: Vize: Vize: Vize: Slovenija za obisk marsikatere dr`ave {e vedno potrebuje vizo. Vize ureja Kompas Holidays, ki za storitve razli~no zara~una. Odvisno pa~, kam se po{ilja potni list. Nekatere dr`ave imajo le eno samo predstavni{tvo v srednji Evropi. Cena je odvisna {e od {tevila vstopov v dr`avo in trajanja na{ega potovanja (npr. Tajska - do 30 dni - vizo dobimo na letali{~u, JAR - v ve~ini primerov te`ko dobimo vizo za ve~ kot mesec dni in ve~je {tevilo vstopov).

Cepljenja, zdravstvena (nezgod- Cepljenja, zdravstvena (nezgod- Cepljenja, zdravstvena (nezgod- Cepljenja, zdravstvena (nezgod- Cepljenja, na) zavarovanja: na) zavarovanja: na) zavarovanja: na) zavarovanja: Za mnenje se obrnemo na In{titut za varovanje zdravja

RS, Trubarjeva 2 v Ljubljani. Odlo~itev je odvisna od mnogih spremljajo~ih dejavnikov, ki vplivajo na to, ali se bomo cepili za to ali ono mrzlico, "goltali" tablete proti malariji in {e in {e. Takoj, ko dobimo kakr{nokoli cepivo, tabletko, dobimo tudi rumeno knji`ico (evidenca zdravil). Veliko pozornosti namenimo pravilni prehrani, pitju ustekleni~ene vode in vzdr`evanju osebne higiene. Pojavlja se `e nova oblika mrzlice (npr. Indija), kjer je dosedanja uporaba sredstev neu~inkovita ... Zdravstveno zavarovanje lahko sklenemo pri Triglavu, Corisu in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pri ZZZS-ju prinesemo ra~un zdravljenja po potovanju in nam povrnejo stro{ke, pri Triglavu pokli~emo zavarovalno hi{o Mercury, ki stoji za njimi, pri Corisu je spet nekoliko druga~e. Preden se odlo~imo, skrbno preberimo tudi droben tisk, kjer se lahko skrivajo {e {tevilne podrobnosti. Tudi cene zava-

rovanj se nekoliko razlikujejo.

Kartice: Kartice: Kartice: Kartice: [tudentski kartici ISIC, HOSTELLING INTERNATIONAL ne pridejo vedno in v vsaki dr`avi do svoje veljave in lahko bomo marsikje razo~arani, ko nas bodo na kratko odslovili in zahtevali polno ceno. Kartice dobimo pri Erazmu (Trubarjeva) oziroma pri Mladem Turistu (Celov{ka).

Kopija Kopija Kopija Kopija Kopija potnega lista, {tevilke za preklic ~ekov, kartic, ambasad in predstavni{tev ... so v posebnem predal~ku na{e opreme.

Za konec:

Na o~eh imamo svojo prtljago in denar. Menjamo v bankah in uradnih menjalnicah. Pri sebi imejmo toliko gotovine, kot jo trenutno potrebujemo. @eliva dolga in prijetna potovanja, pa tudi veselo vrnitev domov.

Simona Kos, Ale{ Ferenc, @erjavov rod, Dolsko

MALA POLETNA [OLA

ASTRONOMIJE

Po~itnice so pred vrati in mnogi jih boste pre`iveli v naravi. Eni boste {li v hribe, drugi na morje. Pa ~eprav boste tako dale~ narazen, boste lahko gledali iste zvezde. Verjetno vas bo ve~ina zve~er {e posedala zunaj in neredko se bo kdo ozrl tudi v nebo.

@e zadnji~ smo si s pomo~jo Velikega voza pomagali orientirati na nebu in tudi tokrat bo tako. V zadnjih dveh mesecih se je `e po{teno preselil na zahodno stran neba, saj se po nebu premika kot ostale zvezde. No, zvezde sicer bolj ali manj mirujejo, pa~ pa Zemlja zaradi lastnega vrtenja povzro~i navidezno vrtenje zvezd. To vrtenje lahko opazujemo vsak dan. Sonce naprimer, ki je tudi zvezda, zjutraj vzhaja na vzhodu, se ~ez dan premakne proti zahodu in zve~er zaide. Prav tako je z Luno, planeti in tudi z ozvezdji. Vse skupaj pa se vrti le zato, ker se Zemlja vrti. Zemlja se vrti na ve~ na~inov. Omenil bom tri, ki so najpomembnej{i za razumevanje Astronomije.

Prvi je vrtenje okoli lastne osi. To vrtenje opazimo vsakodnevno, saj povzro~a enakomerno menjavanje dneva in no~i. ~e bolj pozorno opazujemo, bomo opazili, da zvezde, ki zve~er vzhajajo na vzhodu, zjutraj zahajajo na zahodu. Prav tako je z Luno in planeti. Vse se torej v 24-ih urah enkrat obrne zaradi kro`enja Zemlje okoli svoje osi. Le ena zvezda je na nebu, ki skoraj ni~ ne kro`i (pravzaprav naredi le maj~ken, neopazen krogec). To je Severnica, saj

zemljina os ka`e to~no proti njej. Ker je stalno na istem mestu, je idealna za orientacijo. Z njeno pomo~jo najdemo sever. Vse zvezde, ki so od nje oddaljene, kro`ijo okoli nje v manj{ih oziroma ve~jih krogih.

Drugi na~in vrtenja Zemlje je vrtenje okoli Sonca. To vrtenje povzro~a letne ~ase. Zaradi nagnjenosti zemljine osi na ravnino vrtenja okoli Sonca, se ~ez leto spreminja kot sevanja Sonca na posamezne zemljepisne {irine. Pozimi je Sonce zelo nizko in se nahaja v zimskih ozvezdjih ([korpijon, Strelec, Kozorog).

Teh takrat ne moremo videti, zato pa pono~i lahko visoko nad glavo vidimo poletna ozvezdja (Dvoj~ka, Rak, Lev). Poleti pa ravno teh ozvezdij ne moremo

videti, saj je Sonce v njih, zato pa lahko vidimo zimska ozvezdja, ki so nizko nad ju`nim obzorjem.

Tretji na~in vrtenja Zemlje je vrtenje zaradi precesije njene osi. To si najla`je predstavljate, ~e zavrtite vrtavko. Le ta se verjetno ne bo vrtela pokon~no, ampak bo njena os kro`ila (smer osi se bo spreminjala). Zemljina os naredi tak krog v 26 tiso~ letih. To je dolga doba, vendar {e vedno ne predolga, da ne bi povzro~ila dela astronomom in zmedla astrologov. Prav zaradi tega vrtenja danes Sonce ne gre skozi dvanajst zodiakalnih ozvezdij, kot je {lo v ~asu rojstva astrologije, ampak se je pojavil nesre~ni trinajsti znak - Ka~enosec, o katerem je bilo pred leti veliko napisanega.

Pa poglejmo, kaj lahko julija in avgusta najdemo na ve~ernem nebu. Lev, ki je kraljeval na nebu v maju, se je `e umaknil na zahod. Od 20. julija do 20. avgusta se namre~ rojevajo Levi. To pa pomeni, da je takrat Sonce v tem znaku. In ~e je Sonce za{lo, potem je tudi Lev za{el. Devica z glavno zvezdo Spiko bo

Poletno ve~erno nebo

vidna le {e v zgodnjih ve~ernih urah, medtem ko bosta [korpijon in Strelec prakti~no celo no~ na nebu. Vega, poleg Arkturja najsvetlej{a zvezda severnega neba, tvori z Denebom v Labodu in Altairom v Orlu veli~asten "Poletni trikotnik".

SAJ NI RES, PA JE!

Ali obstaja `ivljenje po smrti? Biblija pravi, da "onkraj" obstaja ve~no `ivljenje. Tudi po pri~evanju mnogih ljudi, ki so prestopili prag smrti, bi lahko sklepali, da "nekaj" je! Mnogi so v ~asu klini~ne smrti svoje telo videli nekako od zunaj - z razdalje dveh do treh metrov. Jasno so videli ljudi okoli svojega trupla ... Nekateri govorijo o vrtin~astem predoru, skozi katerega te potegne v trenutku smrti ... Nekateri so ugledali

izjemno svetlo lu~, ki je sevala "ljubezen". Ko so se "vrnili", so to~no povedali, kaj se je dogajalo okoli njihovega telesa, ~eprav so bili klini~no mrtvi. Kako je to mogo~e ? Ali torej ta pri~evanja ljudi lahko potrdijo nadaljevanje `ivljenja ~loveka po njegovi fizi~ni smrti ?

~e vas je kdaj tla~ila mora in ste se nato zbudili - ali niste pomislili nekako takole: "Uh, saj so bile samo sanje!" Kaj, ~e se po smrti zbudimo v kak{no "{ir{e `ivljenje"? Morda bomo zavzdihnili: "Uh, saj je bilo samo `ivljenje!"

ZANIMIVOSTI

Son~ni mrk 22.08. ob 04:07 pri nas ne bo viden. Viden bo le z ju`ne Zemljine poloble, pa tudi takrat je pri nas {e no~ ...

ZNANE IZJAVE:

^e zares `elite doumeti duha smrti, na {iroko odprite srce v telo `ivljenja. Kajti `ivljenje in smrt sta eno, kot sta eno reka in ocean ...(Khalil Gibran)

Meteorski roj Perzeidov bo najmo~nej{i v no~i iz 11. na 12. avgust. Pri~akujemo lahko v povpre~ju okoli 70 utrinkov na uro. Gre za enega najbolj opazovanih rojev, ki vsako leto traja od konca julija do zadnje tretjine avgusta. V ve~ernih urah Lune {e ne bo, tako da bodo pogoji za opazovanje lahko dobri.

Meteorski roj - vsi utrinki izhajajo iz iste to~ke

Svetel meteor - na sliki najdemo tudi ozvezdje Orion, tik ob meteorju desno pa je zvezda Sirij (Sirius)

TEST OPREMEMOKROTA IN MRAZ, NE HVALA!

POLETNA DEJAVNOST TABORNIKOV JE VEZANA NA VODO

Za~ela se je sezona taborjenj in vseh aktivnosti, ki tabornike ve`ejo na bivanje v naravi. Poleg osvajanja ve{~in in Gozdne {ole, pohodov, hajkov in drugih dogodiv{~in, je na{a dejavnost povezana z vodo; poto~kom, kjer M^-ji postavljajo mlin~ke in zajemajo pitno vodo, mlaku`ami in mo~virji, kjer pono~i `abe poskrbijo za prijetno godbo, rekami in jezeri, kjer preizku{amo vesla{ke spretnosti, in morje, kjer v slani in topli opojnosti najdemo zadovoljstvo med tiso~i drugih obi~ajnih turistov.

Prav to zadnje je tabornikom najmanj podobno in zato ni ~udno, da je najve~ja gostota tabornih prostorov ravno ob rekah (Kolpa, So~a, Krka, Sava, …). V programih taborjenj pa se kot privla~na dejavnost pojavljajo tudi vse oblike dejavnosti na vodi: splavarjenje

na gumah in drugih plovilih, popotovanja s kanuji, izleti s kajaki, rafting in hydrospeed. Vse te dejavnosti pa terjajo tudi priprave, tako fizi~ne, kakor tudi glede pravilne izbire opreme. Najosnovnej{a oprema je seveda re{ilni jopi~, ki mora oprijemati telo (da ne zdrsnete iz

njega), zavarovati prsni ko{ pred morebitnimi udarci in vas dr`ati nad vodno gladino tudi v primeru nezavesti. Poleg tega pa je dobrodo{el tudi anorak in pa neoprenske nogavice, ker ve~ino ~asa, vsaj pri raftingu, dele telesa izpostavljamo oziroma namakamo v vodo. Dober,

~e ne predober nadomestek, je potaplja{ka neoprenska obleka, ki v celoti ali delno {~iti nepokrite dele telesa, vendar je nevarnost po{kodbe obleke ve~ja (veje, skalovje in druge vodne prepreke).

Poleg tega moramo poskrbeti tudi za opremo. Plasti~ni ali kovinski sod~ki, ki so bili v~asih v modi, so se na brzicah radi odprli in ostali smo brez suhe opreme, v najslab{em primeru pa tudi brez dragocene opreme, ki smo jo “spravili na varno”. Poleg tega je tak{na oprema zasedala veliko prostora, ki ga v avtu nikoli ni bilo na pretek. Zato so bolj primerne vre~e iz kamionskega platna z varjenimi {ivi, ki s posebno spojko na odprtem delu vre~e poskrbijo za pravilno zatesnitev, zraka pa je v vre~i ravno dovolj, da ta plava na povr{ju.

Proizvajalcev tovrstne opreme v Sloveniji ni veliko, najbolj je poznan Duem iz Verja pri Medvodah, v {portnih trgovinah pa ponujajo uvo`eno opremo, ki pa je ob enaki kakovosti ponavadi dra`ja.

REKA SO^A JE POSTALA NARAVNA ZNAMENITOST

Ministrstvo za okolje in prostor se je v za~etku leta predstavilo odredbo o za~asni razglasitvi reke So~e s pritoki za naravno znamenitost. Taborniki seveda ta sklep z vidika varovanja okolja pozdravljamo, bodo pa vsi ljubitelji vodnih dejavnosti na reki So~i prikraj{ani za marsikatero pustolov{~ino, ki jih bodo s tem ukrepom omejili. Za podrobnosti se lahko obrnete na ministrstvo za okolje in prostor, informacije pa lahko najdete tudi na Internetu.

POMORSKI SKAVTI, ZAKAJ PA NE

Slovenija je ena izmed dr`av sveta, ki ima poleg vseh naravnih lepot tudi 47 kilometrov pre~udovite obale Jadranskega morja. Ravno to je dovolj, da se Slovenci ukvarjamo tudi s pomorskimi ve{~inami (navti~ni turizem) in smo v bli`nji in daljni okolici poznani po dobrih jadralcih. Navsezadnje smo imeli tudi na zletu v Velenju uspe{no delavnico potapljanja, ki je rodila idejo, da te ve{~ine predstavimo “kopenski “mladini. Tako naj bi v prihodnosti med novimi zasijale ve{~ine potaplja~ in jadralec (za GG), kot nadgradnja pa specialnost mornar za PP. V prihodnosti bi se lahko povezali s hrva{kimi skavti iz Istre in Dalmacije, vizija pa vklju~uje tudi jadrnico, katere jambor bi krasila zastava ZTS.

Obeti na tem podro~ju niso slabi, dejavnost pa bi pripomogla tudi k razvoju taborni{tva v Primorju.

[E TA PO^ASNEMU MINE 1998

Na zahodnih obronkih [ale{ke doline je med 8. in 10. majem 1998 potekalo tradicionalno, `e dvajseto orientacijsko tekmovanje Rodu jezerskega zmaja, imenovano [(e) T(a) P(o~asnemu) M(ine).

Letos se ga je udele`ilo 18 ekip iz vse Slovenije, ki so tekmovale v dveh kategorijah. Med njimi sta bili dve ekipi iz Ljutomera, po ena iz Ljubljane, Nove Gorice in Topol{ice ter trinajst doma~ih ekip. Za ve~ino velenjskih ekip je tekmovanje pomenilo uvod v leto{njo vodni{ko {olo v Ribnem. V kategoriji "baby face" je po te`kem boju zmagala ekipa Jebeneberemed turbo iz Topol{ice, v kategoriji seniorjev pa so bili najbolj{i ~lani ekipe GPS v Pipijevi riti iz Zmajevega rodu.

Seveda rezultati niso edino, kar bo ostalo v spominu sodelujo~ih tabornikov. Eden izmed udele`encev je izjavil, da se bo najbolj spominjal smrek, kajti »hodi{, hodi{, hodi{, pa ena smreka, potem pa hodi{, hodi{, hodi{, pa {e ena«. Prlekom bodo ostale v spominu izohipse, saj so njihovi profili terena mnogo bolj polo`ni, kot tisti s tekmovanja, tako vsaj pravi mladi Tihi. Drugim spet nad ognjem pripravljeni gola`i, ki so bili po desetih urah hoje ve~ kot zelo okusni, pa izgubljeno-najdena kontrolna to~ka ... Mnogo je stvari, ki iz ozna~enih to~k na karti naredijo dneve, ko o`uljene noge in izmu~eni pogledi ne pomenijo »dost nam je«, ampak pomenijo »lepo je biti tabornik«.

[TPM je tako uspe{no minil, tak{en pa ne bi bil brez trdega dela organizatorjev in prispevka na{ih sponzorjev. Za konec {e povabilo: naslednje leto, maja, nov [TPM, nove KT, nove naloge, in tudi nekaj novih tekmovalcev ..., kajne?!

IZJAVE UDELE@ENCEV:

Na vpra{anje, kaj menijo o leto{njem [TPM-ju, so udele`enci izjavili:

· Letos sem na tekmovanju sodeloval prvi~ in imel sem se zelo lepo. Organizacija je bila zelo dobra, edina stvar, ki mi ni bila v{e~ je, da smo imeli samo dnevne orientacije, no~ne pa nobene. (Zlatko)

· Tekmovanje je narejeno iz ljubezni do taborni{tva. Je izredno kakovostno. Kontrolorji in organizatorji so do tekmovalcev prijazni. Udele`bo na [TPM-ju resnim ekipam toplo priporo~am. (Fischo)

· Full cool, mega, {pon, {pica, ej! To je tekmovanje za korenjake in ne za bedake. (Peter)

· Organizacija je bila kar v redu, razen avtobusnega prevoza do starta. Hrane je bilo malo premalo, vreme je bilo pa super. Imam {e eno pripombo - pripombo na utrujenost. (Nejc)

REZULTATI:

Kategorija: BABY FACE Kategorija: FACE Kategorija: BABY FACE Kategorija: FACE Kategorija: BABY FACE

Mesto Mesto Mesto Mesto Ekipa Ekipa Rod Rod Rod Rod to~ke: to~ke: to~ke: to~ke:

1.Jebeneberemed turboRTV4325

2.^eladarjiRJZ3904

3.EfenkovaRJZ3827

4.LenivciRSM3732

5.MalinovciRJZ3377

6.Velenskih 5RJZ3261

7.KojotiRJZ3167

8.LuniceRJZ2762

9.Pazi, {trikRJZ2326

10.[noflekove mucikeRJZ2269

11.LPKTNNRJZ2141

12.Ro`iceRJZ2079

Sponzorji tekmovanja Sponzorji Sponzorji tekmovanja Sponzorji tekmovanja: Eurograf, ChemTech, Vegrad, Banka Velenje, Pekarna Tratnik, Avtocenter Meh, Mesarstvo Su{ec, Birt, Trend, FBS elektronik, Foto Zoom, Andrejev dom na Slemenu, McDonald´s, Fotokopirnica Premogovnik Velenje, [amu tours.

13.ZgubljenciRVP1621

Kategorija SENIOR Kategorija SENIOR Kategorija Mesto Mesto Mesto Mesto

1.GPS

2.Milka

3.ZvezdiceRJZ3546

4.GusarjiRJZ3249

5.BubeRJZ3168

Jure Trampu{ - Vuk

TABORNI[KI VESTNIK

Vabilo na ^i~ev memorial

Verjetno je vse, kar vam zdaj roji po taborni{kem delu mo`ganov to, kako boste ~im bolj uspe{no kon~ali taborni{ko sezono s taborjenjem. Kako pa jo boste septembra ~im bolj uspe{no spet za~eli?

S prihodom na ^I^-ev memorial ^I^-ev memorial ^I^-ev memorial ^I^-ev memorial ! Tja se boste odpravili v petek, 18. septembra septembra petek, 18. septembra septembra 1998 1998 1998 1998 1998, v rodni kraj pa se boste vrnili `e naslednji dan, to je v soboto, 19. septembra soboto, 19. septembra soboto, 19. septembra soboto, 19. septembra soboto, 19. septembra v poznih popoldanskih urah.

Tekmovanja se lahko udele`ijo me{ane pet~lanske ekipe (3+2), in sicer v dveh kategorijah:

- GG 12-16 let

- PP nad 17 let ({teje se koledarsko leto)

Kako pa bo vse skupaj potekalo?

V petek popoldne bomo preverili va{e znanje topografije in vrisovanja, proti ve~eru pa se boste lahko pomerili {e v no~ni signalizaciji (Morse) in se po{alili v {aljivem tekmovanju.

V soboto se boste odpravili na pot, ki si jo boste za~rtali sami. Na karti boste imeli podano lokacijo vseh KT in naloge, ki jih je potrebno opravljati na teh to~kah. V nekaj minutah si boste sami izbrali KT, ki jih boste obiskali in svojo odlo~itev sporo~ili {tarterju. Orientacijski pohod bo zaobsegal mrtve KT, ki bodo ozna~ene z zastavico in opremljene s perforatorjem in pa seveda `ive KT, kjer boste opravljali naslednje naloge: prakti~ni in teoreti~ni test PP, test @VN, skica in prehod minskega polja, semafor, skica in opis terena, skica in opis poti, postavitev ognji{~a in priprava toplega napitka, profil terena in hitrostna etapa.

^i~ev memorial bo potekal v okolici Ljubljane, udele`ite pa se ga lahko ob pla~ilu {tartnine, ki bo zna{ala

na ekipo. Ekipe, ki so na ^i~u `e tekmovale, imajo 10-odstotni popust (v ekipi morajo biti vsaj trije ~lani, ki so `e bili na ^i~u). Nove ekipe imajo prav tako 10-odstotni popust (v ekipi morajo biti vsaj trije novi ~lani).

Za hrano, no~itev in zabavo bo poskrbljeno, za udele`bo pa boste poskrbeli vi!

Vse nadaljnje informacije dobite na tel.: 061/662-346 (BiliBiljana Hacin) ali na e-mailu: Mitja. Blaganje@guest.arnes.si

ZMAJI VABIMO!

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

RAZPIS ZA GOSTITELJA ZLETA POPOTNIKOV 2001

1.V letu 2001 bo Zveza tabornikov Slovenije organizirala 2. zlet popotnikov in popotnic. To je najbolj mno`i~na akcija slovenskih tabornikov, ki jo bo ZTS organizirala vsaka 4 leta. Zlet je namenjen tabornikom v starosti od 15 do 20 let.

2.Osnovni podatki o akciji: ·gre za 10 dnevno taborjenje, ·predvideno {tevilo udele`encev je 1000, ·bivanje bo organizirano v naseljih in v taborih po 40 tabornikov v {tirih vodih, ·prostor z okolico mora omogo~ati pester in privla~en program za mlade, ponuja naj jim dovolj izzivov za aktivno sodelovanje v programu skozi ves ~as zleta.

3.Na razpis se kot kandidati za gostitelje lahko prijavijo taborni{ki rodovi.

4.V odgovoru na razpis mora gostitelj:

·predstaviti o`jo in {ir{o lokacijo zleta in mo`nosti, ki jih ponuja za izvedbo programa, ·predstaviti organizacijske potenciale gostitelja (kadri, upo{tevanost v kraju, mo`no {tevilo sodelujo~ih pri organizaciji, druge reference), ·predstaviti zamisel o organizaciji bivanja, programa in vseh funkcij zleta, ·predstaviti pripravljenost za sodelovanje ob~ine, podjetij in organizacij, ·predstaviti in utemeljiti okvirno finan~no konstrukcijo stro{kov infrastrukture in namestitve, ·na kratko predstaviti kandidate za organizacijski odbor zleta.

5.Prijave na razpis je treba dostaviti na sede` ZTS do 30. septembra 1998.

Prijave na razpis bo obravnaval IO ZTS in predlagal stare{instvu, da se odlo~i za najugodnej{ega ponudnika.

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

POVABILO NA SEMINAR

“VZGOJA ZA MIR”

V okviru projekta “Vzgoja za mir” je komisija za duhovnost pripravila seminar na temo NENASILJE - MIR. Izhajamo iz predpostavke, da je mir v svetu (kot nenasilje) posledica oz. odraz notranjega miru posameznika. Na seminarju bomo razpravljali o nasilju, nenasilju, o zavedanju samega sebe in drugih okrog nas, odprtosti do

KOLEDAR AKCIJ

so~loveka, o {irjenju teh vrednot. Poudarek bo na prakti~ni uporabi teh vsebin v taborni{kih dejavnostih.

Seminar je namenjen popotnikom in popotnicam, vodnikom ter na~elnikom dru`in in klubov, ~et, rodov. Pripravili ga bomo 9. in 10. oktobra 1998 v Gozdni {oli v Bohinju.

Stro{ki seminarja zna{ajo 3.500,00 SIT, ki jih je treba ob prijavi poslati na `iro ra~un ZTS 50101 - 678 - 47184. Rok prijav je 20. 9. 1998. V prijavi navedite ime in priimek, letnico rojstva in rod.

Dodatne informacije lahko dobite v po{ti, ki je prispela v rodove, ali pri Barbari na tel. {t. 064/411-524.

DANMESECIME AKCIJEKRAJKRATEK OPIS PROGRAMA - VSEBINACILJNA POPULACIJAPODRO^JE

25,27sept.98ROT@iriTridnevno dr`avno orientacijsko tekmovanje s topografskimi izdelki,GG (15 let), PP, gr~eprogram zahtevnej{o orientacijo, no~no in dnevno signalizacijo, postavljanjem bivaka in preno~evanja v njem in kuhanje gola`a

15,sept.98Mesec {porta vPoRazgibajmo se in predstavimo svojo dejavnostVsiprogram SlovenijiSloveniji(Pridru`i se, Vesela sre~anja..)

2,3okt.98Jesenski posvet Predstavitev programskih smernic, programskih projektov, delavnice zaNa~elniki dru`in inprogram na~elnikovnove ideje, kako izvajati program, izmenjava informacij, spoznavanjeklubov rodov dru`in inmed na~elniki dru`in in klubov klubov

9,10okt.98DelavnicaG[Iskanje re{itev, kako prepre~evati nasilje med mladimi, izkustveno u~enjePP, Gr~eprogram

"Vzgoja zaBohinj(v sklopu delavnic Vzgoja za vrednote) mir"

17,18okt.9841. jamboree vPo svetuAkcija, ki jo organizira Svetovna skavtska organizacija (WOSM) -Vsiprogram zraku (JOTA)sre~evanje, dru`enje in izmenjava mnenj preko elektronskih medijev in na Inter-(s pomo~jo radioamaterskih postaj in ra~unalnika - Internet) netu (JOTI)

17,18okt.98Seminar zaSkomarjeStrokovni seminar za bolj{i nastop v medijih in oblikovanje lastnihGG (15 let), PP,vzgoja in propagandistepublikacij (glasil)Gr~e (propagandistiizobra`e vanje v rodovih)

6,7nov.98Seminar zaG[Izobra`evanje stare{in rodov, ki skrbijo za podporo (pridobivanjeStare{ine rodovvzgoja in stare{ine ZTSBohinjsredstev, komuniciranje z drugimi izven rodu, pomo~ pri zagotavljanjuizobra`evanje materialnih potreb…)

7,nov.98Jesenski posvetG[Obravnavanje aktualnih tem in re{evanje problemov, ki nastajajo priNa~elniki rodovdelovanje ZTS na~elnikovBohinjdelu v rodovih, povezovanju z obmo~nimi organizacijami in Zvezo rodovtabornikov Slovenije

7,8nov.98SeminarG[Strokovni seminar za bolj{e in u~inkovitej{e re{evanje konfliktnihPP, Gr~e (vodniki,vzgoja in "Re{evanjeBohinjsituacij v razli~nih skupinah (vod, dru`ina, klub, rodova uprava)na~elniki)izobra`evanje konfliktov"

13,14nov.98In{truktorskiG[Izobra`evanje na~elnikov v rodovih, ki skrbijo za vodenje (dru`ine,Bodo~i na~elnikivzgoja in te~aj - temeljniBohinjkluba, rodu)dru`in, klubov,izobra`evanje (1. termin)rodov

14,nov.98Seminar zaLjubljanaStrokovni seminar za bolj{e in pravilno finan~no poslovanje rodu in deloBlagajniki in bodo~ivzgoja in blagajnikeblagajnika rodublagajniki rodovizobra`evanje rodov

20,21nov.98SeminarG[Strokovni seminar "managementa" v taborni{ki organizacijiPP, Gr~e (projektnivzgoja in "ProjektnoBohinjvodje, ~laniizobra`evanje vodenje"projektnih skupin)

5,dec.983. sejaSeja organa ZTS, ki je odgovoren za sprejemanje odlo~itev na ravni Zveze^lani stare{instvadelovanje ZTS stare{instvatabornikov Slovenije ZTS

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

11,13dec.98In{truktorskiG[ vzgoja in te~aj - temeljniBohinj izobra`evanje (2. termin)

19,dec.98Lu~ miru vPoAkcija z duhovno dimenzijo (raznos lu~i miru po domovih v SlovenijiVsiprogram SlovenijiSlovenijiskupaj s poslanico miru)

27,6.1dec.9819. svetovni^ileAkcija, ki jo organizira Svetovna skavtska organizacija (WOSM) -udele`enci (14-18program skavtskisre~anje, dru`enje in izmenjava mnenj skavtov z vsega sveta, atraktivenlet), mednarodno jamboree v ^iluprogramosebje (nad 18 let)

15,17jan.99In{truktorskiG[ vzgoja in te~aj - temeljniBohinj izobra`evanje (3. termin)

22,feb.99DanPoRazmi{ljanje in dejavnosti povezane z mednarodno razse`nostjoVsiprogram Ustanovitelja -rodovihskavtskega gibanja founders day

10,11mar.99PredstavitveLjubljanaPredstavitev projektov, ki so si jih za nalogo v rodu zadali udele`encite~ajniki temeljnihvzgoja in projektovtemeljnih in{truktorskih te~ajevin{truktorskihizobra`evanje temeljnihte~ajev in{truktorskih te~ajev

12,13mar.99Seminar zaG[Na seminarju se bodo udele`enci seznanili z organizacijo taborjenj inPP, Gr~e (vodstvaprogram tabornaBohinjpripravo programa taborjenj za posamezno starostno vejotaborjenj) vodstva

13,14mar.99PredstavitveG[Predstavitev projektov, ki so si jih za nalogo v rodu zadali udele`encite~ajnikivzgoja in projektovBohinjnadaljevalnih in{truktorskih te~ajevnadaljevalnihizobra`evanje nadaljevalnihin{truktorskih in{truktorskihte~ajev te~ajev

20,mar.994. sejaSeja organa ZTS, ki je odgovoren za sprejemanje odlo~itev na ravni Zveze^lani stare{instvadelovanje ZTS stare{instvatabornikov Slovenije ZTS

26,27mar.99Spomladanski Predstavitev programskih smernic, programskih projektov, delavnice zaNa~elniki dru`in inprogram posvetnove ideje, kako izvajati program, izmenjava informacij, spoznavanjeklubov rodov na~elnikovmed na~elniki dru`in in klubov dru`in in klubov

2,4apr.99Seminar zaG[Na seminarju bodo predstavljena pravila taborni{kega mnogoboja inPP, Gr~eprogram sodnikeBohinjposameznih panog, pravila sojenja, sodni{ka etika in organizacija(organizatorji taborni{kihmnogoboja ali drugih tekmovanjmnogobojev in mnogobojev indrugih tekmovanj) drugih

tekmovanj

apr.99KreativnaUstvarjalno izra`anje in kreativnost na podro~ju programa zVodniki v rodovih,program delavnicamednarodno udele`bona~elniki dru`in in klubov, drugi

22,apr.99DanDan ustanovitve ZTS (22.4.1951) taborniki praznujemo na razli~neVsiprogram tabornikovna~ine

24,3apr.99In{truktorskiG[Te~aj je namenjen vodjem izobra`evanja odraslih v Zvezi tabornikovGr~evzgoja in te~aj II.BohinjSlovenijeizobra`evanje stopnje

19,jun.995. sejaSeja organa ZTS, ki je odgovoren za sprejemanje odlo~itev na ravni Zveze^lani stare{instvadelovanje ZTS stare{instvatabornikov Slovenije

ZTS

11,13jun.99Dr`avniPreverjanje znanja, ki so ga ~lani osvojili med letom, v razli~nihMurni, M^program mnogoboj M^taborni{kih panogah

18,20jun.99Dr`avniPreverjanje znanja, ki so ga ~lani osvojili med letom, v razli~nihGG, PP, Gr~eprogram mnogoboj,taborni{kih panogah GG, PP, Gr~e

26,jun.99Te~aj `ivljenjaNa te~aju se bodo udele`enci seznanili z osnovami pre`ivetja v naraviPP (17 let), Gr~eprogram v naravi(gibanje, prehran , bivanje)

26,jun.99Te~ajG[Te~ajniki bodo poglobili znanje s podro~ja orientacije in topografije inGG (15 let), PP, G~eprogram topografije inBohinjga v praksi tudi utrdili orientacije

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

26,jun.99UvodniG[Te~aj za ~lane iz novonastalih rodov ali skupin, ki nameravajo ustanovitiGG (14 let), PP,program vodni{ki te~ajBohinjrod, in tiste ~lane, ki {e nimajo osnovnega taborni{kega znanja, pa bodoGr~e postali vodniki

30,6.8jul.99LokostrelskiG[Osvajanje znanja in spretnosti s podro~ja lokostrelstvaGG (14 let), PP,program te~ajBohinjGr~e

8,15avg.99In{truktorskiG[Izobra`evanje na~elnikov v rodovih, ki skrbijo za vodenje (dru`ine,temeljni PP (17 let),vzgoja in te~aji . 1. {olaBohinjkluba, rodu)nadaljevalni PP (18izobra`evanje let), Gr~e (bodo~i na~elniki dru`in, klubov, rodov)

15,22avg.99In{truktorskiG[Izobra`evanje na~elnikov v rodovih, ki skrbijo za vodenje (dru`ine,temeljni PP (17 let),vzgoja in te~aji - 2. {olaBohinjkluba, rodu)nadaljevalni PP (18izobra`evanje let), Gr~e (bodo~i na~elniki dru`in, klubov, rodov)

24,26sept.99ROTTridnevno dr`avno orientacijsko tekmovanje s topografskimi izdelki,GG (15 let), PP, gr~eprogram zahtevnej{o orientacijo, no~no in dnevno signalizacijo, postavljanjem bivaka in preno~evanja v njem in kuhanje gola`a sept.99Mesec {porta vPoRazgibajmo se in predstavimo svojo dejavnostVsiprogram SlovenijiSloveniji

16,17okt.9942. jamboree vPo svetuAkcija, ki jo organizira Svetovna skavtska organizacija (WOSM) -Vsiprogram zraku (JOTA)sre~evanje, dru`enje in izmenjava mnenj preko elektronskih medijev (s in na Internetupomo~jo radioamaterskih postaj in ra~unalnika - Internet) (JOTI)

1,2okt.99Jesenski posvet Predstavitev programskih smernic, programskih projektov, delavnice zaNa~elniki dru`in inprogram na~elnikovnove ideje, kako izvajati program, izmenjava informacij, spoznavanjeklubov rodov dru`in inmed na~elniki dru`in in klubov klubov

16,17okt.99Seminar zaStrokovni seminar za bolj{i nastop v medijih in oblikovanje lastnihGG (15 let), PP,vzgoja in propagandistepublikacij (glasil)Gr~e (propagandistiizobra`evanje v rodovih)

9,okt.99Jesenski posvetObravnavanje aktualnih tem in re{evanje problemov, ki nastajajo priNa~elniki rodovdelovanje ZTS na~elnikovdelu rodovih, povezovanju z obmo~nimi organizacijami in Zvezo rodovtabornikov Slovenije

5,6nov.99Seminar zaG[Izobra`evanje stare{in rodov, ki skrbijo za podporo (pridobivanjeStare{ine rodovvzgoja in stare{ine ZTSBohinjsredstev, komuniciranje z drugimi izven rodu, pomo~ pri zagotavljanjuizobra`evanje materialnih potreb…)

6,7nov.99SeminarG[Strokovni seminar za bolj{e in u~inkovitej{e re{evanje konfliktnihPP, Gr~e (vodniki,vzgoja in "Re{evanjeBohinjsituacij v razli~nih skupinah (vod, dru`ina, klub, rodova uprava)na~elniki)izobra`evanje konfliktov"

12,13nov.99In{truktorskiG[Izobra`evanje na~elnikov v rodovih, ki skrbijo za vodenje (dru`ine,temeljni PP (17 let),vzgoja in te~aj - temeljniBohinjkluba, rodu)Gr~e (bodo~iizobra`evanje (1. termin)na~elniki dru`in, klubov, rodov)

19,20nov.99SeminarG[Strokovni seminar "managementa" v taborni{ki organizacijiPP, Gr~e (projektnivzgoja in "ProjektnoBohinjvodje, ~laniizobra`evanje vodenje"projektnih skupin)

10,12dec.99In{truktorskiG[ vzgoja in te~aj - temeljniBohinj izobra`evanje (2. termin)

18,dec.99Lu~ miru vPoAkcija z duhovno dimenzijo (raznos lu~i miru po domovih v SlovenijiVsiprogram SlovenijiSlovenijiskupaj s poslanico miru)

13,nov.99Seminar zaLjubljanaStrokovni seminar za bolj{e in pravilno finan~no poslovanje rodu in deloBlagajniki in bodo~ivzgoja in blagajnikeblagajnika rodublagajniki rodovizobra`evanje rodov

4,dec.996. sejaSeja organa ZTS, ki je odgovoren za sprejemanje odlo~itev na ravni Zveze^lani stare{instvadelovanje ZTS

stare{instvatabornikov Slovenije

ZTS

SejemskaSodelovanje na razli~nih sejemskih predstavitvah po SlovenijiDrugipromocija dejavnost

RAZPIS ZA NAJBOLJ UGODNEGA

PONUDNIKA

Predmet Predmet

Zveza tabornikov Slovenije razpisuje zbianje ponudb za odkup taborni{ke ko~e Ve`ica na Veliki planini.

1.Parcela 744/41, vlo`na {tevilka 329 k.o. ^rna v izmeri 124 m2 in stavbi{~e 55 m2, oboje cca 50 m pod vrhom sede`nice na Veliki planini.

2.Ko~a je zgrajena po na~rtih plan{arskih ko~ (ve~ji tip), ima tri spalnice s po tremi posteljami, kuhinjo, jedilnico in druge pritikline (lopo, strani{~e, predsobo); drvarnica je v posebnem objektu v neposredni bli`ini ko~e.

Izklicna cena: Izklicna cena: Izklicna cena: Izklicna cena: 3.500.000,00 SIT

Pogoji pri zbiranju ponudb:

1.Pri zbiranju ponudb lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sede` na obmo~ju Republike Slovenije in fizi~ne osebe, ki so dr`avljani Republike Slovenije.

2.Zakoniti zastopniki pravnih oseb morajo k ponudbi prilo`iti overjen izpis iz sodnega registra za pravno osebo in zastopanje, ki ni starej{e od 30 dni.

3.Fizi~ne osebe morajo k ponudbi za nakup nepremi~nine prilo`iti potrdilo o dr`avljanjstvu Republike Slovenije.

4.Ponudniki morajo najkasneje do vklju~no 15.7.1998 vpla~ati var{~ino v vi{ini 10 % od izklicne cene na `iro ra~un Zveze tabornikov Slovenije, Ljubljana - {t. ra~una 50101678-47184, sklic na {tevilko 8888.

5.Namestno var{~ine lahko predlo`ijo garancijo prvorazredne banke v korist prodajalca, z navedbo "Brez ugovora za pla~ilo var{~ine na prvi poziv" in z navedbo zneska za katerega je izdana garancija.

6.Var{~ina se ne obrestuje. Vpla~ana var{~ina bo upo{tevana pri pla~ilu kupnine, neuspe{nim ponudnikom pa vrnjena v treh dneh, brez obresti.

7.Izbrani kupec je po odpiranju ponudb prodajno pogodbo dol`an skleniti v osmih dneh po obvestilu o izbiri, sicer se pogodba ne sklene in se var{~ina ne vrne.

8.Kupec je kupnino dol`an pla~ati v celoti v 30 dneh po podpisu pogodbe, z v{tetjem var{~ine.

9.Nepremi~nine se prodajajo po na~elu "videno - kupljeno". Izmere so navedene po katastrskih podatkih.

10.Prometni davek in vse druge stro{ke za prenos lastni{tva in ureditev zemlji{koknji`nega in registerskega stanja, pla~a kupec.

11.Ogled nepremi~nin je mo`en po predhodnem dogovoru s poobla{~encem g. Francom Merelo tel. 061 313180.

13.Pisne ponudbe sprejemamo in morajo biti vro~ene na naslov prodajalca do vklju~no

15.7.1998 z oznako "PONUDBA - NE ODPIRAJ". Odpiranje ponudb bo 20.7.1998 ob 17.00 uri na sede`u Zveze tabornikov Slovenije.

14.Izbira najugodenj{ega ponudnika bo opravljena v 3 dneh po odpiranju ponudb. O izbiri bodo ponudniki obve{~eni pisno.

EKO NOVI^KE

DRU[TVA V JAVNEM INTERESU

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo predlog pravilnika, ki bo dolo~al kriterije za podelitev statusa dru{tva, ki deluje v javnem interesu na podro~ju varstva okolja in narave. Po tem pravilniku naj bi dru{tvo pridobilo omenjeni status, ~e so dejavnosti na podro~ju varstva okolja in narave ena od njegovih osnovnih aktivnosti, ~e namen njegove ustanovitve in delovanja presega interese ~lanov, ~e del sredstev za svoje delovanje pridobiva tudi s ~lanarino in ~e prete`ni del svojih sredstev namenja varstvu okolja in narave. Poleg na{tetih naj bi dru{tvo za pridobitev statusa izpolnjevalo {e enega od naslednjih pogojev, in sicer bo:

• pomembno prispevalo k {irjenju strokovnosti na podro~ju varstva okolja in narave,

• z informiranjem, izobra`evanjem, vzgojo in ozave{~anjem prispevalo k promociji na tem podro~ju,

• sodelovalo pri nadzoru stanja v okolju, ali

• se pri svojem delu ustrezno povezovalo s sorodnimi doma~imi, tujimi in mednarodnimi dru{tvi oz. organizacijami.

Predlog pravilnika je objavljen na doma~i strani ministrstva na internetu (http://www.sigov.si/mop/).

Mateja Godej{a, Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska c. 48, Ljubljana, tel.: 178 7329, faks: 178 7422

SEKCIJA ZA VARSTVO OKOLJA O

PREDLOGIH UREDB O ODPADKIH IN

PROGRAMU AGENDE HABITAT II

15. maja je bil na sestanku sekcije za varstvo okolja pri Stalni konferenci lokalnih skupnosti Slovenije gost dr`avni sekretar mag. Radovan Tavzes, ki je predstavil predloge treh uredb o odpadkih: Odredbo o ravnanju z odpadki, Odredbo o odlagali{~ih odpadkov in Odredbo o emisiji snovi pri odvajanju izcednih vod.

Odredba o ravnanju z odpadki je krovna in predvideva `e posebne akte v zvezi s se`iganjem, z blatom ~istilnih naprav in gradbenimi odpadki. Klju~na sprememba glede na prej{njo zakonodajo je katalog odpadkov, saj predlog predvideva razvr{~anje tako po lastnostih kot po virih, kar je usklajeno z zahtevami EU. MOP podpira le koncepte regionalnih sistemov ravnanja z odpadki, saj so ve~ji sistemi bolj ekonomi~ni in jih je la`je nadzorovati (optimalni komunalni sistem je za 150.000 ljudi). Odlo~iti se bomo morali, ali bomo v dveh letih zaprli sedanja odlagali{~a ali pa jih bomo prilagodili novim standardom. Embala`a bo urejena s posebno odredbo, po kateri bo stro{ke odlaganja ali obdelave odpadkov pla~al proizvajalec in ne trgovec.

dr. Cirila Toplak, Stalna konferenca lokalnih skupnosti Slovenije, Partizanska c. 47, Maribor, tel./faks: 062 226 715, e-po{ta: skls@ eunet.si

P.s.: Eko novi~ke smo povzeli po informativnem biltenu Ministrstva za okolje in prostor

ALJNOGLED ALJNOGLED

izredno resna rubrika

za dru`abno kroniko in druge nor~ije

svensko: SVEN IN NEPREMI^NINE SVEN IN NEPREMI^NINE SVEN IN NEPREMI^NINE SVEN IN NEPREMI^NINE SVEN IN NEPREMI^NINE

Najve~ja atraktivnost lanskoletnega zleta v Velenju je bil poleg proge pre`ivetja in bistri{kega no`kanja (in seveda Rumenega daljnogleda) zagotovo Sven. Marsikdo verjetno pogre{a njegovo teorijo o rumeni in modri barvi, njegovo prepevanje na karaokah, njegovo jutranje dviganje zastave z obra~anjem {otora in mrmranjem {vedske himne. Vsi pa smo mu nedvomno hvale`ni, ker je v Slovenijo prinesel sedaj `e nepogre{ljivo orodje, ki je malodane postalo del osebne bojne opreme slovenskega tabornika: "cheeseknife"!

Svenova zgodba pa se s koncem zleta ne kon~a. Po uspehu, ki ga je imela njegova predstavitev {vedskega endema - no`ka za kruh, se je Sven odlo~il, da se vrne v Slovenijo, z namenom, da izdelek predstavi in ponudi tudi {ir{i javnosti. Vendar pa ga je prehitel znani slovenski podjetnik F. M., ki je no`ek po nekonkuren~nih cenah za~el prodajati v Zadrugi.

Zaradi monopola F. M. se je bil Sven prisiljen preusmeriti. Preu~il je situacijo v slovenskem taborni{tvu in ugotovil, da smo najbolj neorganizirani prav na podro~ju oddajanja in posredovanja tabornih prostorov. Kot pravi skavt se je odlo~il pomagati in ustanovil dru`bo SVEN - NEPREMI^NINE. SVEN NEPREMI^NINE. SVEN - NEPREMI^NINE. SVEN NEPREMI^NINE. SVEN NEPREMI^NINE.

Na za~etku naj te vpra{am, kako ti je kaj v{e~ Slovenija in Ljubljana?

»E.., e..., Eslövenija je zelo lepa dezelå , e..., e..., Ljubljå na pa ni tako e..., e..., how do you e.., e..., say, e..., lepa de`elå . Je prevec megl å in promet je zelo debel å . Zato sem preselil na dezelå v Bela Krå jina. Tam je breza in se pöcutim e..., e..., bolj Svensk å !. Problem je tudi e..., debel prömet in slaba cest å , tå ko da vsaki e..., e..., då n zamujam u sluzba u Ljublj å na. Cloveki pa sö e..., e..., prekrasna! Veliko pöjejo pesem!«

Odprl si dru`bo za posredovanje in oddajo nepremi~nin, predvsem tabornikom. Kako lahko oceni{ svoje prve poslovne mesece?

»E..., e..., you knöw, e..., zelo dobrå je bil prvi mesec, e..., potem je malö slabse, ker je bil zima in so tabörniki in niso zunaj in e..., e..., ne hodija na t å bore. Nacrtujem, då bi pözimi oddajal kaksna cerkva katoliskim sk å vti za zimovanje, za tå bornika pa mislim, e..., e..., da bi lahko bila zanimanja z å kå ksnö zapusceni e..., e.., rudniski rov v Velenje za zimov å nja.«

Kako si predstavlja{ poletno ponudbo, ki bi {e najbolj zadovoljila slov. tabornike?

»E..., e..., mislim, e..., jå , j å z mislim, da bi oddajå la taborni pröstor nekje v e... Zå görje, ta je e... Sava rek å in bi se t å bornik lahko kopal, pösebna ponudbå pa bi za tabörnike iz dezela bil e..., e.... t å borjenje v Ljublj å na, e... recimo, e... v Tivöli ali u Köngresni trg. E..., e... jå z mislim, da to zelö zanimivå .«

Sve, hvala lepa za ta pogovor in ~e bi {e kaj rad sporo~il na{im Sve, hvala lepa za ta in ~e bi {e kaj sporo~il na{im Sve, hvala lepa za ta pogovor in ~e bi {e kaj rad sporo~il na{im Sve, hvala lepa za ta in ~e bi {e kaj sporo~il na{im hvala sporo~il bralcem... bralcem... bralcem... bralcem...

»E..., e..., jå z bi rad pozdr å vil use, e... e..., pa möja prijå telj posebej e..., e... rå d, e..., Vå ne in Simöna, e... pa gospod Tomic, e... e..., pa bi e... rå d pözdravil e...., e... Milkå , e..., ne... ha, ha, ha, tö ni krå va Milkå , öni Milk å , sef od tå bornika, e... e..., pa bi e..., e... ... Pogovor je trajal {e nekaj minut, nakar pa je Sven nenadoma ves vznemirjen pogledal na uro in se opravi~il, da bi se {e prav rad pogovarjal, vendar so ravno na sporedu karaoke. Pustil sem ga v transu in se, bogatej{i za izku{njo, odpravil e.. e.. e..., növim dogodivscin å m napröti...

Måtjaz E.

VZEMI SEBE S SEBOJ

Lep pozdrav~ek! Tokrat sem vam pripravila nekaj dejavnosti, ki jih lahko izvajate na vodovih sre~anjih, na klubskih sre~anjih, uporabite jih lahko na akcijah ali pa kar tako. Vodje, ki boste te dejavnosti izvajali, imate vedno mo`nost eksperimentirati, posamezno dejavnost spremeniti, jo prilagoditi va{im potrebam. Ob teh in podobnih igrah se vpra{ujte, kaj ste se novega nau~ili, za kak{no izku{njo ste bogatej{i, kako obse`no so v va{ih dejavnostih zajeta na~ela skavtskega gibanja ...

Za M^:

V vodu izberite nekoga ter mu zave`ite o~i. Postavite preprosto slalomsko progo z ovirami (npr. stoli, ko{). Skupina (ali posameznik) mora usmerjati “slepega” mimo ovir le z dajanjem napotkov. Preizkusijo naj se vsi ~lani voda. Na koncu naj slepi pove, kako se je po~util (odvisnost, nemo~, strah, ...). Pogovor se lahko nadaljuje o te`avah, ki jih imajo slepi, o zaupanju in kako se prepustiti nekomu voditi.

Za GG:

Z vodom se igrajte igre, ki spodbujajo k sodelovanju v skupini in gradnji zaupanja.

Postavite se v krog z rameni tesno skupaj. Nekdo naj se postavi na sredo kroga. Noge naj ima skupaj, roke pa spro{~eno ob telesu. Zapre naj o~i. Vodja ga ne`no odrine, da “pade” na eno stran (noge morajo ostati na mestu). Tako si ga mirno in nesunkovito nekaj ~asa podajajte v ti{ini. Preizkusi naj se vsak udele`enec, nikakor pa ne smete koga siliti. Na koncu se

pogovorite o ob~utkih, ki ste jih imeli med igro. Ali ste lahko takoj zaupali? Je te`je v krogu ali v sredini? ... Poudarite pomen zaupanja pri delu v skupini.

Za PP:

Razdelite se po parih. Oba v paru naj nari{eta obraz drugega in na njem prika`eta vse, kar predstavlja njegov zna~aj (kakor ~loveka pozna{, ga dojema{). Par se potem pogovori, ~e je bila ponazoritev to~na, kako zahtevna je bila naloga. Sledi naj skupinska razprava. Se vedno ka`emu drugim taki, kakr{ni smo, ali se skrivamo za maskami? Kako, kdaj, pred kom lahko snamemo maske in poka`emo na{ pravi obraz? Zakaj sploh igramo pred drugimi? Kaj skrivamo? ...

Za na{e du{e pa {e nekaj misli ...

Kamorkoli grem, vedno moram vzeti sebe s seboj.

Ne skrbite vnaprej, kaj boste rekli, temve~ govorite to, kar vam bo dano tisto uro. (Jezus)

Zame potovanje poteka samo po poteh, ki imajo srce, samo po poti srca. Samo po tak{ni poti potujem, in vreden je je le tisti izziv, ki me kli~e, naj jo prepotujem vso. In po njej potem potujem, in gledam, gledam, neutrudno. (C. Castaneda)

Tako, dragi moji, sre~ni bodite na vsakem svojem koraku! Nekdo vas ~uva ...

GLASILA

Dober dan, Je`ek!

{tevilko? Kdo je glavni, odgovorni urednik, kdo skrbi za ilustracije, fotografije, za lep jezik, kdo glasilo oblikuje, kdo je {e v uredni{kem odboru? Verjamem, da naslednja {tevilka brez impresuma zagotovo ne bo iz{la. Za naprej pa, vso sre~o!

Marta

tujejo, kako si sam izdela{ lok in s kak{nim kosilom si lahko postre`e{ v naravi. Bralci se bodo lahko razvedrili {e ob kri`anki in izpolnjevanki in se ob {alah nasmejali.

Dajmo, najprej pozdravimo novo rodovo glasilo z imenom JE@EK, ki je za~el svojo pot junija letos v Cerknem, v Rodu aragonitnih je`kov. @e prva {tevilka I. letnika veliko obeta. Zanj so izbrali manj{i, priro~en format. Odlo~ili so se za bogato vsestransko vsebino in vklju~evanje razli~nih zvrsti pisanja. Poleg uvodnika so `e v tej {tevilki intervju, opis izleta, fotoreporta`a, predstavitev zdru`enja slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov, strokovna ~lanka, stran o Baden Powellu, strip Aragonitko in aktualna obvestila (popis divjih odlagali{~, zbiranje baterij, dr`avna akcija Toka '98 je prestavljena na september, rod `e ima doma~o stran na Internetu). Objavili so tudi, kaj vse se dobi v Zadrugi ZTS in naro~ilnico na Tabor.

Ob zanimivi vsebini moram posebej omeniti skrb za slovenski jezik, kar v mnogih glasilih pogre{am. Nekaj pa v Je`ku manjka: impresum ali kolofon. Kateri taborniki so poskrbeli za to prvo

Meteor iz Veselega vetra Marca je iz{la 2. {tevilka I. letnika glasila METEOR, ki ga izdaja Rod veselega vetra v Murski Soboti. V njej so obudili spomine na zimovanje. Igor Ker~mar ga je takole do`ivljal: »Igrali smo z Ale{em Cipelo nogomet. Na kosilo smo {li k Micki. Micka je dobro kuhala. Spali smo v spalnih vre~ah. Jedli smo iz mena`k. Bilo nam je zelo lepo.« Lepo so se imeli tudi drugi. Zdaj se v Veselem vetru `e pripravljajo na 10. zlet pomurskih tabornikov, v klubu PPjev bodo za`ivele socialna, igralska in lokostrelska skupina in {e skupini za novinarstvo in ro~na dela, @VN-jevci pa so `e zasadili prvo rastlino v zeli{~nem vrtu poleg taborni{kega doma v Domanj{evcih. V Meteorju predstavljajo svoje junake – vodnike, priporo~ajo igro in pesem na sre~anjih M^-jev, sve-

VESELI TABORNIK GRE TABORIT

V Rodu mirne reke iz Mirne so prvo leto{njo {tevilko VESELI TABORNIK namenili obvestilom o taborjenju. Lani so taborili le PP-ji in gr~e, letos pa bodo izpolnili `eljo tudi mlaj{im, ki bi radi spali v {otorih. Tako bodo julija v Marindolu spoznavali naravo, osvajali ve{~ine, bivakirali, …

JOPARNIK in ZELENCI OSVAJAJO SVET Joj, kam bi ju dela? [ele na zadnji strani Joparnika v prispevku Brskanje po internetu in razlagi http//:galerija.tol.sik.si – galerija tolminske knji`nice sem vedela: iz Tolmina sta. Pa tudi pri novici – po T'minu se govori … bi lahko rekla, ja, to je zagotovo Tolmin. In kaj ima pri vsem tem Hinko »hasilc«? Pa ve~ prispevkov iz leta 1996, 1997? Bralci bodo najbr` zadovoljni z glasbeno stranjo in besedili pesmi Adija Smolarja, Zelenci pa, ki so strogo proti tobaku, in so ponatisnili strokovni ~lanek o kajenju, bi lahko priporo~ili po-

govore o tej temi po vodih, saj statistike ka`ejo, da se vedno ve~ mladih zastruplja z nikotinom. In tudi taborniki niso vselej izjema.

GALEBI VABIJO V BU^KOVCE

S pomladjo so pri{li tudi Galebi iz ljubljanskega Rodu Ro`nik. Kdaj to~no, se ne ve, ker tega niso napisali. Zbrali so prispevke o tem, kaj se je dogajalo v prej{njih mesecih, povedali vse o taborni{kem kroju, malo o astronomiji in delno {aljivo o ekstremnih {portih. Petra je opisala ljubljanski `ivalski vrt, zelena Katju{a pa razlo`ila, kaj je to `ivljenjski ciklus in njemu podobno recikliranje. Poleg tega je {e vsega po malem. Na zadnji strani pa vabijo tabornike na taborjenje, ki bo julija v Bu~kovcih.

O IZGUBLJENEM POHORCU

Ob na{em novem Pohorcu (98-1) po{iljam {e enkrat prej{njega, ker ste ga menda izgubili, tako ste povedali Iztoku Utenkarju^ipsu. V{e~ pa vam je menda bil, {e posebej zato, ker so bile v njem slike (risbice) in fotografije. Upam, da tokrat na{a izdelka ne bosta {la v pozabo in jima boste namenili kak{no besedico ali dve. Pa tudi pojasnilo ne bi bilo odve~. Saj se zgodi, tudi meni kdaj,

ampak u~ence v {oli ne u~im molka ob napakah, ampak popravljanje in pobolj{anje. Ha, ti stavki pa zagotovo ne bodo v Taboru. Pa lep pozdrav in ~im manj izgub!

Drago Jovi~, propagandist, R^J Slovenska Bistrica

Dragi Drago, ob napakah pa ne mol~imo. No, je bila to napaka? ^loveku se marsikaj pripeti, tudi to, da se kak{na re~ kam zalo`i. In ko najmanj pri~akuje{, jo najde{. S Pohorcem se nam to ni zgodilo, sicer pa, ljubeznivo ste nam poslali {e en izvod, hvala zanj, in zgodba se sre~no kon~a.

Tako, prebrala sem oba Pohorca. V »izgubljenem«, ki je iz{el `e lani, je najve~ spominov na poletne aktivnosti. In{truktorski te~aj je dobil oceno naj naj, fotografi pa so spet nekaj novega zvedeli, kako se tej re~i stre`e. Pa {e nagradna igra za pico jim je namenjena. Po negativu morajo ugotoviti, kaj se na fotografiji dogaja.In nagrada? ^ipsi pla~a pico in kokakolo fantku, ^opek pa pun~ki. Zanimiv je tudi prispevek Po Kolpi v kanujih.

In leto{nji Pohorc? Novi~kam iz ZTS sledijo spomini na zimovanje, intervju z Mirelco, pa fantazijska zgodba in {e kaj. Med modrimi mislimi znanih ljudi o ljubezni, prijateljstvu in sre~i, sem izbrala tole: Ko se ena vrata sre~e

zaprejo, se druga odprejo. Toda pogosto tako dolgo zremo v zaprta vrata, da ne opazimo tistih, ki so se nam odprla. (Helen Keller 18801969.) Pohorcem `elim, da bi ta vrata sre~e zagledali o pravem ~asu. In kje bodo letos taborili? Vabijo na Punti`elo pri Pulju. Lepo se imejte!

ZA MLADE PO SRCU

Greste na potep s Simono in Ale{em? ^e `elite spoznavati in odkrivati neznane de`ele in ljudi, se jima pridru`ite. Kam bi radi {li? V Veliko Britanijo, Avstralijo, Islandijo? To so na~rti za leto 1999 in 2000. [e je ~as za premislek in seveda za var~evanje.

DVA SKAVTI^A

Eden je majski in eden junijski. V tem glasilu Zdru`enja slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov poro~ajo o vsem, kar se dogaja pri njih. @e zdaj so za~eli s pripravami na potovalni tabor SKVO 1999, kjer naj bi jasneje opredelili svoje delo, da bodo zapustili malo lep{i svet, kot so ga dobili. V glasilu spremljajo razli~ne aktivnosti, s strokovnimi ~lanki pomagajo svojim ~lanom k novim znanjem, vabijo na mednarodne tabore, v taborne {ole in te~aje doma, vso skrb pa posve~ajo vzgoji svojih ~lanov in duhovnosti. Pohvalijo, kar to zaslu`i, kriti~ni pa so do vsega, kar bi lahko bilo bolje.

BILTEN JUGOSLOVANSKIH IZVIÐA^EV

V 18. {tevilki biltena poro~ajo o spremembah v njihovi zvezi in orientacijskem mnogoboju, objavljajo nate~aj za najlep{o pesem o naravi in za~etne pogovore o ekolo{kih aktivnostih pri njih.

UTRIP IZ SLOVENIJE ...

Na Muti `e 36. taborni{ki tek

[e nikoli tako vro~e, pa vseeno lepo

Rod bistrega potoka z Mute ob Dravi je ostal zvest tradiciji in je izpeljal `e 36. taborni{ki tek. Tako kot `e leta 1960, je tudi tokrat na Gradi{~u nad Muto na predve~er tekov ~ez drn in strn zagorel taborni ogenj, v nedeljo zjutraj pa so proti Gradi{~u pohiteli udele`enci iz Dravske, Mislinjske, [ale{ke in Savinjske doline ter Pomurja. V imenu tabornikov Mute je okrog

150 tekmovalcev pozdravil Jo`e O{lak, `upan Mute Ivo Drau{baher pa je izrazil zadovoljstvo, da so mladi ohranili zares dolgoletno tradicijo tekov na Muti. Ne samo, da na teku sode-

luje `e tretja generacija tabornikov, pa~ pa tudi `e ta generacija prevzema organizacijo te prireditve. "Zares lep tek in dobra organizacija," je pohvalo o teku izrekel zmagovalec 27. spominskega teka Toma` Roba~ s Prevalj, zadovoljstvo nad svojo zmago pa je izrazila tudi Slavica Pozni~ iz Velenja. Del najdalj{e proge ob reki Bistrici je s svojim starej{im vnukom pretekel tudi ustanovitelj taborni{kega teka na Muti Ludvik Jer~i~, medtem ko je njegov mlaj{i vnuk Mihi [tefl v imenu teka~ev O[ Muta prevzel zmagovalni pokal za ekipno zmago za mlaj{e kategorije. Letos prvi~ so si udele`enci spominskega teka ogledali Sedelnikov slap in ekolo{ko kapelico v Bistri{kem jarku.

Hinko Jer~i~

^eprav se iz Trsta in Gorice ne ogla{amo prav pogosto, je na{a taborni{ka dejavnost v zadnjem obdobju precej `ivahna. Naj nam bo dovoljeno opisati zadnje polletje (joj, kako {olsko zveni beseda polletje!).

Tudi mi smo bili na zimovanju, in sicer v tako priljubljenem Bohinju, kamor se bomo vrnili tudi na poletno taborjenje. Vedite, da je bilo zimovanje super, fantasti~no, mega, ful kul in ... {e vse, kar spada zraven. Dalje ... Pustni ponedeljek je minil v znaku M^-jev, vendar tudi GG-ji in TT-ji (da ne govorimo o gr~ah) so pri{li na svoj ra~un. Marec? Ta mesec je potekal v znamenju orientacije oz. orientacijskega pohoda in priprav na obisk v Novem mestu. Kaj pa Tr`a~ani in Gori~ani silijo v Novo mesto, se boste vpra{ali.

Foto: Podpisovanje listine pobratenja med RMV in RGT

Naj vas spomnim, da so se taborniki iz RGT mudili pri RMV ne {e tako daljnega novembra 1997, zato je bilo nujno, da jim RMV-jevci vrnemo obisk. Tako se je 20-~lanska skupina iz Trsta in Gorice odpravila v Novo mesto na ogled dolenjskih kulturnih in naravnih

znamenitosti. No, pa ni bilo samo to. O~itno je med RMV in RGT nekaj magi~nega, skorajda nekaj pravlji~nega, saj so v soboto, 4. aprila 1998, staroste pod budnim o~esom in s privoljenjem ~lanov obeh rodov podpisale LISTINO POBRATENJA MED RMV IN RGT (glej fotografijo). Listina obvezuje oba rodova, da bosta v prihodnosti sodelovala, si pomagala in gojila vsestranske prijatelj-

Foto: Udele`enci spominskega teka pod Sedelnikovim slapom v Bistri{kem jarku

ske stike (kar se bo pokazalo predvsem na sre~anjih spomladi in jeseni).

Polni, prepolni navdu{enja smo se vrnili v Trst in Gorico in `e kovali na~rte za naslednje snidenje. Da, to je bil spet tak trenutek, ko za~uti{ mo~, energijo in veselje, ki jih lahko posreduje le taborni{tvo. Ne samo zaradi tega dogodka, smo se pri RMV-ju odlo~ili, da bomo letos praznovali dan tabornikov. V dvorani kra{ke vasi Treb~e so nastopili vsi vodi na{ega rodu. Tako smo prisostvovali glasbenim to~kam, ske~em, mimiki in recitacijam, na stenah pa smo si lahko ogledovali likovne izdelke s taborni{ko tematiko.

Ne bojte se, poro~ila bo kmalu konec, saj smo `e v mesecu maju! V osnutku leto{njega programa je bila osrednja majska to~ka tradicionalni spomladanski izlet. In tako je tudi bilo. Glede na to, da Primorci vedno silimo v hribe, smo se odlo~ili, da bomo letos obiskali ... Piran in se~oveljske soline. Da pa ne bi bili prikraj{ani za vzpon, smo si ogledali {e Tonino hi{o v Sv. Petru. Toliko o izletu. Vendar, maj je tudi mesec proslav in obletnic, katerih smo se Valovci vedno pridno udele`evali in tako dokazovali vra{~enost v prostor, v katerem `ivimo.

Zdaj pa {e junij in ... dovolj. Tridnevno taborjenje za mlaj{e ~lane, na~rtovanje in organizacija taborjenja, ki bo letos imelo podalj{ek za biv{e ~lane, kar bomo izkoristili tudi za proslavljanje 45. obletnice RMV-ja.

To je (kon~no) zaenkrat vse. Vsem tabornikom in tabornicam `elim ~im lep{e in ~imbolj uspe{no taborjenje, vse pa tudi vabimo, da nas obi{~ete v Rib~evem lazu, kjer bomo taborili od 13. do 27. julija 1998. SRE^NO!

P.s.: Nekaj akcij je odpadlo zaradi neugodnih vremenskih razmer.

Podlasica, RMV Trst-Gorica

GORNI[KA IZKAZNICA

za leto 1998

ime in priimek: Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slove- Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slove- Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slove- Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slove- pri Slovenije nije nije nije nije

rojstni kraj in datum: rojena na Gorenjskem leta 1956 rojena na Gorenjskem 1956 rojena na Gorenjskem leta 1956

rojena na Gorenjskem 1956

domovanje: podstre{je Dvor`akove 9 v Ljubljani podstre{je Dvor`akove 9 v Ljubljani podstre{je Dvor`akove 9 v Ljubljani podstre{je Dvor`akove 9 v Ljubljani v

gojzarji:

nahrbtnik:

prijatelji:

v letu 1997 jih je obulo vsaj 27.869 mladih

v letu 1997 jih je obulo vsaj 27.869 1997

~lanov ~lanov ~lanov

z malico ga polnijo 103 mladinski odseki

z malico ga polnijo 103 mladinski odseki

z malico ga polnijo 103 mladinski odseki

z malico ga polnijo 103 mladinski odseki ga

prosti ~as: iz`ivet med razposajeno planinsko skupino, iz`ivet med razposajeno planinsko skupino, iz`ivet med razposajeno planinsko skupino, iz`ivet med razposajeno planinsko skupino, de`evnimi izleti, razburljivimi tabori in de`evnimi izleti, razburljivimi tabori in de`evnimi izleti, razburljivimi tabori in de`evnimi izleti, razburljivimi tabori in de`evnimi in orientacijskimi tekmovanji orientacijskimi orientacijskimi tekmovanji orientacijskimi

pojo~i mentorji planinskih skupin, vozlajo~i pojo~i mentorji skupin, vozlajo~i pojo~i mentorji planinskih skupin, vozlajo~i pojo~i mentorji skupin, vozlajo~i pojo~i mentorji planinskih skupin, vozlajo~i vodniki Planinske zveze Slovenije in modru- vodniki Planinske zveze Slovenije in modru- vodniki Planinske zveze Slovenije in modru- vodniki Planinske zveze Slovenije in modru- vodniki Planinske zveze Slovenije in modrujo~i in{truktorji planinske vzgoje jo~i in{truktorji planinske vzgoje jo~i in{truktorji planinske vzgoje jo~i in{truktorji planinske vzgoje jo~i in{truktorji planinske

hobi: zbiranje zna~k, na{itkov in dnevnikov, kot zbiranje zna~k, in dnevnikov, zbiranje zna~k, na{itkov in dnevnikov, kot zbiranje zna~k, in dnevnikov, dnevnikov, kon~na posledica udele`be v akcijah Ciciban kon~na posledica udele`be v akcijah Ciciban kon~na posledica udele`be v akcijah Ciciban kon~na posledica udele`be v akcijah Ciciban posledica v planinec in Mladi planinec (zamenjam za planinec in Mladi za planinec in Mladi planinec (zamenjam za planinec in Mladi za planinec prvo {tevilko Tabora ) prvo {tevilko Tabora ) prvo {tevilko Tabora ) prvo {tevilko Tabora ) prvo {tevilko

glasba: prasketanje ognja, {elestenje sne`ink, {kripa- prasketanje ognja, {elestenje sne`ink, {kripa- prasketanje nje skupnih le`i{~ in {epetanja na besedila nje skupnih le`i{~ in {epetanja

Gorni{ke Gorni{ke Gorni{ke Gorni{ke

besede: obra~amo jih v predstavitveni knji`ici Mla- obra~amo jih v predstavitveni knji`ici Mla- obra~amo jih v predstavitveni knji`ici Mla- obra~amo jih v predstavitveni knji`ici Mla- obra~amo jih v dinska komisija v letu tem pa tem (nekdanji dinska komisija v letu tem pa tem (nekdanji dinska komisija v letu tem pa tem (nekdanji dinska komisija v letu tem pa tem (nekdanji pa razpis akcij), v branje pa jih priporo~amo v razpis akcij), branje pa priporo~amo v razpis akcij), v branje pa jih priporo~amo v razpis akcij), branje pa priporo~amo v razpis akcij), v branje pa jih priporo~amo v Mladinski prilogi Obvestil PZS Mladinski prilogi Obvestil PZS Mladinski

akcije: seminarji za mentorje planinskih skupin, te- seminarji za mentorje skupin, te- seminarji za mentorje planinskih skupin, te- seminarji za mentorje skupin, te~aji za vodnike PZS, Te~aj gorni{tva in Teden

~aji za vodnike PZS, in Teden ~aji za vodnike PZS, Te~aj gorni{tva in Teden ~aji za vodnike PZS, in Teden ~aji za Teden turne smuke ali {ola varne hoje, tekmovanje turne smuke ali {ola hoje, tekmovanje turne smuke ali {ola varne hoje, tekmovanje turne smuke ali {ola hoje, tekmovanje {ola

Mladina in gore, planinska orientacijska tek- Mladina in gore, planinska orientacijska tek- Mladina in gore, planinska orientacijska tek- Mladina in gore, planinska orientacijska tek- Mladina tekmovanja in {e vsakoletna darilca movanja in {e vsakoletna darilca movanja

`ivljenjski moto: gorni{tvo kot na~in `ivljenja gorni{tvo kot na~in `ivljenja gorni{tvo kot na~in `ivljenja gorni{tvo kot na~in `ivljenja kot `ivljenja

GREMO SKUPAJ VARNO V GORE!

Informacije:Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije

Dvor`akova 9, 1000 Ljubljana

tel.: 061/134-3022, 134-3023

fax: 132-2140

BELI ORLI IN STRAHCI NA OBISKU PRI

MAMI MEDVEDKI

Niti trije dnevi niso minili, odkar sta mala medvedka prvi~ pogledala po svoji okolici in `e sta pri sebi gostila dvanajst nadobudnih medvedkov iz Ljubljane in Kranja. Vendar niso pozdravili le njiju, dan so polep{ali {e sibirskemu tigru, volkovom, slonu, sovam, ~rnemu gadu in drugim prebivalcem ljubljanskega `ivalskega vrta. Pot po vrtu je bila zanje sila pou~na in polna novih spoznanj.

URI IN SKELO SE SPOZNATA PREKO

URI IN SKELO SE SPOZNATA PREKO SKELO "INTERNETA" "INTERNETA"

Vodnik Strahcev iz RODU STRA@NIH OGNJEV, Skelo, in Uri, vodnik Belih orlov iz ^ETE SAMORASTNIKOV sta stopila v stik `e v za~etku aprila. Pri tem jima je v veliki meri pomagal Gricko, poznan vsem tabornikom, ki se sprehajajo po predstavitvenih straneh SAMORASTNIKOV na internetu. Tako je Skelo pozdravil Grickota in mu zaupal svojo `eljo po izvedbi akcije vod-vodu in ta ga je spoznal s svojim prijateljem Urijem.

POU^NO SKUPAJ Z ZABAVNIM POU^NO SKUPAJ Z ZABAVNIM POU^NO SKUPAJ Z ZABAVNIM POU^NO SKUPAJ Z ZABAVNIM SKUPAJ ZABAVNIM

Seveda pa se medvedki niso zadovoljili le s spoznavanjem velikega {tevila `ivalskih vrst, ki jih je spomladansko sonce naredilo {e lep{e. Kmalu po ogledu hranjenja morskega leva so se odpravili na bli`njo zelenico in se pomerili v nogometu in skavtbalu. Medtem so imeli Uri, Audi (je pripeljala Strahce v Ljubljano, saj je imel Skelo nogo v "gipsu") in Skelo nekaj ~asa, da so se pomenili o svojih na~inih dela z vodom in si izmenjali kopico idej za delo v prihodnje. Medtem pa so medvedki ugotovili, da so eni za odtenek bolj{i v nogometu, drugi pa v skavtbalu.

TABORNI[KI ZDRAVO IN NASVIDENJE ZDRAVO IN NASVIDENJE

DRUGO LETO DRUGO LETO DRUGO LETO DRUGO LETO DRUGO LETO

Medvedki in njuna vodnika so se poslovili in si polni lepih vtisov za`eleli {e kak{no skupno akcijo, mogo~e celo dvodnevno. Nato pa so se napotili vsak proti svojemu domu in se spotoma ustavili {e, ah, saj to pa itak `e vsak ve. Nee? Ja, v McDonaldsu.

Izlet popotnikov na Pohorje

V soboto, 26. aprila 1998, ob zgodnji, prakti~no no~ni uri (beri: ob 9.00) smo se ~lani PP kluba Süvlice iz Maistrovega rodu (Limbu{) v pri~akovanju razburljivega vikenda zbrali sredi na{ega kraja v bli`ini Maribora. Pridru`ili sta se nam {e dve "`abici", ki smo ju

spoznali lani v Velenju. Po kraj{i obnovitvi zalog hrane in pija~e, smo se po mu~ni in strmi poti odpravili na Pohorje. Te`avna pot nas je vodila do Mariborske ko~e, kjer smo preostanek dneva pre`iveli ob hrani, pija~i, pole`avanju, igranju kitare in petju. V zelo zabavni

Skelo

^lani voda Süvlice: stojijo (od leve proti desni) D`ako, Tomi, @abica, ^upo, Orta, Gargi; ~epijo Monika, Mero, ^oba, Oskar.

[torija o petem Bi~ikleta `uru

Hurra! Ponovno nam je uspelo. @e peti Bi~ikleta `ur je za nami in vsi smo zadovoljni. Tekmovalci, ki jim je uspelo prekolesariti "maratonsko progo", izolski taborniki pa, da smo se uspeli prebiti preko ne{teto organizacijskih te`av. Kljub na{i dobri volji in zagnanosti tekmovalcev pa nam tekmovanja ni uspelo izpeljati tako, kot smo na~rtovali. Ponovno nam je zagodlo vreme in po prelepi son~ni soboti nas je pri~akala ne preve~ lepa de`evna nedelja, zato smo tekmovanje izpeljali v okrnjeni obliki.

V soboto, 26. aprila 1998, je bilo na {tartu 25 ekip, med katerimi je bilo 12 taborni{kih in 13 rekreativnih. Ekipe so bile dve- ali tri~lanske, prete`no mo{ke, nekaj pa je bilo tudi me{anih in dve povsem `enski. Po pregledu obvezne opreme in koles so se prve ekipe pognale na progo `e ob 8. uri. Dobro jutro jim je za`elel klanec na [ared, za popolno ogrevanje pa je poskrbela hitrostna etapa do Ga`ona. Nato se je proga spustila v Koper in mimo Bo{amarina dvignila na najvi{jo to~ko proge - na 360 m visok Pomjan, kjer je tekmovalce pri~akala okrep~evalna kontrolna to~ka. Za osve`itev je poskrbelo podjetje Matik s svojimi energijskimi napitki, ki so tekmovalcem pomagali, da so pri{li do naslednje to~ke - Padne. Po razburljivem spustu v dolino so pre~kali [marsko cesto, se ponovno dvignili na Korte in povsem iz~rpani prekolesarili {e zadnji klan~ek do Malije. Od tam samo {e spust ~ez Malo Sevo in `e so bili na cilju. Proga je bila dolga pribli`no 35 km in "povpre~na ekipa" je za celotno pot z vsemi spretnostnimi nalogami porabila okrog {tiri ure in pol. Najhitrej{a ekipa je v `elji, da bi osvojila prvo nagrado - gorsko kolo, ki ga je podaril servis s trgovino kolesarske opreme Rudi iz Bazovice, za celotno progo porabila samo tri ure. Vendar ~as ni bil bistvena kom-

ponenta tega tekmovanja in tako se je najbolje odrezala taborni{ka ekipa iz Zre~, ki je osvojila prvo mesto in so domov odpeljala z lepo nagrado.

dru`bi smo prijetno preno~ili, naprej proti hi{ici Rodu ukro~ene reke pa smo se odpravili {ele naslednji dan ob 11. uri dopoldne, saj nekateri zaradi smr~anja niso mogli spati. Po prihodu in ogledu ko~e smo si skuhali gola` in krstili obe Ljubljan~anki, ki sta bili sprejeti v vod Süvlic. Na{i dve "`abici" sta bili zaradi tega zelo po~a{~eni, ~eprav nekaj ~asa nista mogli normalno sedeti. Druga no~ je bila naporna, zanimiva in z zelo malo spanja. ^e smo `e malo spali, smo toliko bolje zajtrkovali, po dopoldanskem po~itku, ~i{~enju in smehu pa je sledila pot v dolino.

Toma`, Maistrov rod, Limbu{

Tekmovanja se letos niso udele`ili samo kolesarji, temve~ smo bili po~a{~eni tudi s prisotnostjo ekipe Republi{kega in{pektorata za okolje in prostor, ki si je progo ogledala v elegantnej{i obliki, s terenskim vozilom. In{pektorji se na tekmovanje niso prijavili v vlogi tekmovalcev, ampak v vlogi nadzornikov zakonske uredbe "o vo`nji z vozili v naravnem okolju". Ves strah, ki je na za~etku vladal med organizatorji zaradi morebitnih napak ali napa~ne razlage zakona, se je zelo hitro razblinil. Ministrska ekipa je o celotni prireditvi podala zelo pozitivno mnenje in dejala, da podpira podobne prireditve, katerim je na{a lahko za zgled. To nam je vlilo novih spodbud in mo~i, saj je bila s tem odpravljena {e zadnja zakonska ovira, ki nam je pretekla leta povzro~ala obilico preglavic.

Na koncu bi se radi zahvalili vsem sodelujo~im: tekmovalcem, sponzorjem in simpatizerjem, ki so tekmovanje omogo~ili: Servisiranje in prodaja koles RUDI iz Bazovice, Interevropa, Art Foto, Casino Lipica, frizerski salon Neda, hoteli Simonov zaliv, Ekstim d.o.o., Matik d.o.o., revija Trim.

Taborni{ki pozdrav in nasvidenje na Bi~ikleta `uru '99!

Mitja Ruzzier, RJS Izola

Oj, Postojna, na{ izletni cilj!

Se kdaj spra{ujete, zakaj je {el ~lovek na Luno? Ali pa se kdaj vpra{ate, zakaj je voda prozorna in ali je Schwarzeneger res tako mo~an kot je videti???? Mi se nikoli!!! Mi se raje odpravimo na izlet v Postojno. In se tudi smo.

Kdo smo to mi? Mi smo {tirje zme{ani vodniki s 25 otroki in z na{o pridno na~elnico Tanjo. Kaj predstavljamo? Ja, dru`ino GG!! In to celo zelo aktivno. Zato smo se pa odpravili na tridnevni izlet. [li smo neko soboto na za~etku prvomajskih po~itnic. Pa to "tak" ni pomembno. Za Postojno smo se odlo~ili zato, ker se nas veliko ne spozna na to obmo~je, ki ima veliko zanimivosti, pa {e "fajn" toplo je tam. Ene od teh kra{kih zanimivosti so npr. Postojnska jama, Betalov spodmol in Oto{ka jama. In prav tja smo se najprej odpravili.

A ne sami, saj bi se izgubili, ampak z vodi~ko, ki smo jo med potjo do jame pobrali pred {e ve~jo Postojnsko jamo. Pot se je nadaljevala.

Peljala je po majhni potki, mimo hi{k in ljudi, ki so se ~udili na{im rutkam.

V jami je bilo kar mrzlo, saj je povpre~na temperatura med 8 in 15 stopinjami. Ampak, kaj nam bo to. Sicer nas je pa tako pogrela lepota jame. Predvsem svetlikajo~i se mikroorganizmi, ki so videti kot dragulji. Nekaj malih je pri{lo na idejo, da bi si odlomili nekaj teh kamnov, pa smo jim to kar hitro izbili iz glave (s tisto skalo – {ala, ha,ha,ha ). Vsi vemo, da tega ne smemo po~eti, saj s tem zaviramo rast kapni-

kov.

Med to proceduro se je do mojih u{es prikradel nenavaden, {ume~, bobne~ zvok. Prepustil sem se usodi in od{el dalje. Zvok je povzro~ala zelo dero~a Pivka, ki se za razliko od Postojnske

ski park. Tam smo se igrali, smejali, pogovarjali, plezali, se lovili in pole`avali. A vsaka stvar ima svoj konec in na{ je bil takrat, ko so na{i prazni `elod~ki za~eli peti Revolucijo.

Na{ protinapad sta bili opera Hrana in arija Pizza. Zve~er smo {e malo zapeli in se kar hitro zavili v spalne vre~e.

jame tukaj vidi. Po~asi smo {li ven. Razlika v svetlobi je povzro~ila, da od za~etka nisem videl ni~esar in to je bil verjetno vzrok, da sem se pobli`e spoznal z nekim drevesom, ki je `e lepo ~akalo name.

Vzel sem aspirin in se odpravil dalje. Ob nekaj vicih in pesmicah smo hitro pri{li do Betalovega spodmola. To je manj{a grapa, v kateri se je skrival stric pra~lovek, ki se je tam menda skril pred gospodom jamskim medvedom, kateremu je verjetno ukradel med.

Ko smo se vrnili, smo takoj {li v {ol-

Drugo jutro smo malo potelovadli, se najedli in se takoj zapodili na bli`njo Pe~no reber. Sicer je pot zelo kratka, ampak mi, veliki poznavalci kart, smo rekli, da bomo {li malo naokoli, da si ogledamo pokrajino. ^ez pol ure smo `e ugibali, v katero smer jo bomo ubrali! Na sre~o smo v pravo. Opazil sem dosti mladih, komaj posajenih smrekic in sem se takoj spomnil na to, da so tu in drugod po Krasu v 15. in 16. stoletju posekali ogromno dreves, ki so jih uporabili za gradnjo Benetk. Pa tudi sam mojster Stradivari je svoj les za violine in violon~ela delno "uvozil" s Krasa in od drugod iz Slovenije.

Ampak ve~ino moje pozornosti je pritegnil manj{i poligon, ki je imel na robu razstreljeno hi{o. Kaj hitro se mi je posvetilo, da smo verjetno na voja{kem vadbi{~u. V istem trenutku sem v bistvu opazil tudi tablo z napisom MINSKO

POLJE. Moram re~i, da ~e bi z isto hitrostjo kot takrat tekel zraven Schumacherja v formuli, bi ga verjetno pozdravil in {el dalje. S tako hitrostjo smo hitro pri{li do ko~e, kjer smo si pozneje skuhali pasulj. Cel ve~er smo u`ivali in se nastavljali {e zadnjim son~nim `ar-

Trening za kuhanje gola`a na ROT-u

kom, ki so nas bo`ali. Bili smo pri~e prekrasnemu son~nemu zahodu. Po~asi smo se vrnili nazaj. Hodili smo po makadamski cesti. Takrat mi je Bojan povedal, da se makadam imenuje po grofu MacAdamu. Ta si je kot prvi dal svojo potko do gra{~ine posipat z "{odrom".

Zve~er se je pri~ela sve~ana ceremonija v taborni{kem domu. Na tej ceremoniji smo v na{e kroge sprejeli tri nove tabornike. Vsi trije so se postavili okoli sve~e in povedali prisego. Po prisegi so dobili rutice in pal~ke, na katere so nataknili vsak po tri zvezde. Vsaka zvezda za eno `eljo, ki jo `elijo uresni~iti pri tabornikih. Zatem smo si pa vsi med seboj podelili veri`ice z majhnimi plastelinastimi kroglicami. Od zdaj naprej bomo za vsako akcijo dodali eno kroglico.

Trijenovitabornikizzvezdicami`elja

Ko smo se naslednje jutro zbudili, smo imeli {e nekaj ~asa do odhoda vlaka, zato smo se spakirali do stadiona. Volili smo dve ekipi in br` pri~eli z nogometom. Goli so padali enako hitro kot igralci. Fenomenalen je bil na{ dobri, stari Ciril.

On je eden najbolj{ih obrambnih igralcev, kar sem jih videl. Ampak, usoda je hotela, da se je tudi on, kakor mnogi pred njim, udele`il nesre~e, v kateri je bil on glavni igralec. Ko je hotel ubraniti `ogo, je sko~il v zrak in se z nogo zamotal z nasprotnikom. Tako se je zgodilo, da je tudi on zavzel horizontalno lego. Na sre~o se je vse kon~alo samo z gromozanskim pokom. Naslednja nesre~a se je zgodila na poti domov. Na{emu malemu Mihecu je postalo slabo. "Pa kak mu te naj ne bi blo," ko pa je pojedel rekordnih 10 sendvi~ev z evrokremom, ~ips, bonbone, sok, mleko, … .

Sicer se je pa na{a dogodiv{~ina kon~ala brez ve~jih incidentov. Malo `alostni, da se je izlet `e kon~al, smo se vrnili v Maribor. Vse ka`e, da se {e nadalje ne bomo spra{evali, zakaj je voda prozorna, ampak bomo {li na naslednji izlet. Prepri~an sem, da nas Kras ni zadnji~ videl.

P.S.:

V imenu dru`ine GG bi se rad zahvalil Rodu kra{kih viharnikov, da so nas sprejeli v njihov taborni{ki klub in da smo lahko tam prespali te tri dni.

Tinek, XI. SNOUB Maribor

Skorajda celotna izletni{ka odprava

DOSJEJI RD: OTROKOLJUBCI (2)

STAVBA TV3. 20:45.

JE MLADA UGRABITELJICA OBORO@ENA?

NO@ IMA IN KOT SKAVTINJA GA ZNA ODLI^NO UPORABLJATI!

KAKO BOSTE UKREPALI?

pi{e: Malus, ri{e:

ZAENKRAT ^AKAMO PRIHOD NJENIH STARIH STAR[EV IN PREDSEDNIKA SSZ.

MEDTEM SI OGLEJMO, KAJ O INCIDENTU MENIJO PREDSEDNIK ...

GROZNO JE, DA SE JE NOTRANJI

SOVRAG VTIHOTAPIL TUDI V SKAVTSKE VRSTE ...

ODLI^NO, KON^NO STE TU! POZDRAVLJENI, GOSPOD NOVAK!

ZDRAVO, SEM AGENT MALDER, DEDEK UGRABITELJICE. TO JE NJENA BABICA. RADA BI JO VIDELA!

SEVEDA, SEVEDA! AMPAK SAMO PREKO VIDITELA! V STAVBO NE SME NIH^E!

SOVRA@IM KAMERE - NI^ NISEM NALI^ENA!

NO, KON^NO SE JE NEKDO SPOMNIL POKLICATI!

BABI, DEDI! TU RE[UJEM SKAVTSKO ^AST!

O, TI JUNAKINJA NAJINA! VSE BO V REDU, LJUBICA!

LAURA, KAKO NAJ JI POVEM ... MOTI[ SE ... TV3 NE LA@E!

KAJ?! JAZ SE PA TAKOLE JAVNO SME[IM?!

RES IMAMO PROBLEME S PEDOFILI, A TO [E NI BILO ZRELO ZA V JAVNOST...

LAURA, TI SE PREDAJ, MIDVA GREVA PA RAZISKOVAT!

NE, SAMA GREM - POPRAVITI MORAM SVOJO NAPAKO! NASVIDENJE!

PREDSTAVLJAMO SKAVTSKE CENTRE

RAKOV JARAK – HRVA[KA

Si lahko zamislite, kaj povezuje neokrnjeno naravo Gorskega Kotarja in splitske skavte? Geografsko bi bila veriga Velebit {e najbli`ji odgovor, vendar pa pravi odgovor le`i v reku ”Skavtstvo ne pozna meja”. To velja tudi za splitske skavte, ki so svojo tradicijo ukoreninili `e v letu 1921, danes pa na tem podro~ju deluje okoli 700 ~lanov v sedmih enotah.

»Zeleno srce Hrva{ke«, kot Gorski Kotar doma~ini radi imenujejo, le`i le dobrih 100 kilometrov od slovenske prestolnice. V poletni vro~ini nudi zato~i{~e pod kro{njami stoletnega gozda in osve`itev v jezerih Bajer in Lepenica, pozimi pa prav o~arljive pejsa`e in utrinke iz narave in mo`nost u`ivanja zimskih radosti na snegu – pravi mali raj za planince, lovce, ribi~e, smu~arje, jamarje (v bli`ini je tudi jama Vrelo) in seveda tabornike.

Splitski skavti so za~eli s svojo zamislijo in delom `e leta 1960, danes pa na 5.500 kvadratnih metrih stoji dom s 24 le`i{~i, kuhinjo in dnevnim prostorom s kaminom ter {tirje taborni prostori za skupaj cca 80 tabore~ih. V centru si je mogo~e izposoditi potrebno opremo za bivanje; {otore, postelje, su{ice in vrv za pionirske objekte. Obroke lahko pripravljate sami v odprti kuhinji, na voljo je pokrita jedilnica in seveda vsi sanitarni objekti. Mesto Fu`ine je od centra oddaljeno le 2 kilometra.

Od kod ime centra Rakov jarak?

To je potok, ki te~e preko prostora skavtskega centra in se nekaj deset metrov kasneje zliva v jezero Bajer.

v G[ v Bohinju, danes pa na~elnik za vzgojo in izobra`evanje v Savezu izviða~a Hrva{ke.

Center je zaradi bli`ine aktualen tudi za taborjenja in aktivnosti na{ih rodov, zato za vse zainteresirane posredujemo {e naslov:

SAVEZ IZVID@A^A SPLITA SAVEZ IZVID@A^A SPLITA SAVEZ IZVID@A^A SPLITA SAVEZ IZVID@A^A SPLITA

Zoran Fistoni~ Zoran Fistoni~ Zoran Fistoni~ Zoran Fistoni~ Zoran Fistoni~

Slavi~eva 39 Slavi~eva 39 Slavi~eva 39 Slavi~eva 39

21000 SPLIT 21000 SPLIT SPLIT

tel.: +385 21/40-290 tel.: +385 21/40-290 tel.: +385

Pa {e to. V bli`ini Reke, tik ob obali, se nahaja tudi skavtski center Kostrena, ki je lansko leto gostil skupino na{ih in{truktorjev. Prijazni skavti z Reke vabijo skupine na prijetno pre`ivljanje prostega ~asa tudi letos. Prost termin je od 18. avgusta do konca septembra, ostale informacije pa dobite po telefonu +385 51/217-088 (Marijan Matkovi~).

Prostor in okolica ponujata vrsto mo`nosti za izvajanje skavtskega programa za vse starosti - tudi v zimskem ~asu. Center je dobro obiskan in ga poznajo vse enote {irom po Hrva{ki. V letu 1997 so v skavtskem centru organizirali tudi prvi temeljni in{truktorski te~aj (po kriterijih WOSM-a). Vodja te~aja je bil Ratko [tefek, nekdaj te~ajnik in{truktorskega te~aja

SMOTRA SAVEZA IZVIÐA^A HRVATSKE

V Gorskem Kotarju, v bli`ini skavtskega centra Fu`ine, bo v juliju 2000 potekala Smotra (zlet) hrva{kih skavtov. Ta sklep so enoglasno sprejeli na stare{instvu SIH-a decembra 1997, ~eprav so nameravali zlet organizirati `e eno leto prej. Tehni~ni del organizacije so prevzeli skavti iz Reke in Splita, po besedah Branka [krobonje, predsednika re{kega obmo~ja, pa bo ta smotra prinesla notranjo krepitev organizacije, sve`ino in nove programske vsebine v delo Saveza izvid`a~a Hrva{ke.

@ivjo!

Zadnja ve~erja vam kar ne gre in ne gre iz glave ali pa iz u{es. Majsko-junijski glasovi jo tokrat namre~ spet postavljajo na prvo mesto najpriljubljenej{ih. O ostalih pesmih na lestvici pa so mnenja o~itno bolj skrivnostna, kar je po svoje {koda. Vendar vam, glede na strukturo Taborovih bralcev in bralk, tega sploh ne zamerim. Lestvica, ki je namenjena predvsem GG-jem in M^-jem, teh praviloma ne dose`e. Zato, dragi PP-ji in gr~e, kar pogumno glasujte in ostajajte z nami {e naprej.

DVANAJST O@IGOSANIH (7)

Glasujem za:-----------------------------------------

DVANAJST O@IGOSANIH

(ali THE BEST OF …)

Plavi orkestar prav zdaj kri`ari po Sloveniji, predstavlja novi CD Long play in do`ivlja pravi "revival". Nih~e ne dvomi, da se evforija povezana z njimi ne bo nadaljevala na turneji po ostalih biv{ih jugoslovanskih republikah. Jugonostalgija, vsaj tista rokovska, se spet {iri. Kljub novemu CD-ju in prvemu hitu z njega Ako su to bile samo la`i, vam v popevanje ponujam najstni{ko nostalgijo Goodbye teens. Samo zato, ker je to moj najljub{i komad Plavega orkestra.

Lestvica: Lestvica: Lestvica: Lestvica: Novosti: Novosti: Novosti: Novosti:

1.Zadnja ve~erja (La~ni Franz)1.Wonderwall (Oasis)

2.Vetar duva (Riblja ~orba)2.En gla` vina mi dej (Iztok Mlakar)

3.Jagode in ~okolada (Rok‘n’Band)3.R’n’Roll party (Res Nullius)

4.Zobar (^uki)4.Hozntregarji (^uki)

5.Pri~a o Vasi Lada~kom (D`. Bala{evi~)5.Bandiera rossa

6.Uhvati ritam (Parni Valjak)

Predlagam novost:----------------------------------

Ime, priimek:----------------------------------------

Naslov:------------------------------------------------

G G G G G oodb oodb oodb oodb y y y y y e t e t e t e t e t eens (P eens (P eens (P eens (P eens (P la la la la la vi or vi or vi or vi or vi k k k k estar) estar) estar) estar) estar)

F

Svaku tvoju rije~ ja volim a

mada ni{ta ne razumijem, C

I nikad vi{e ne~u mo~i tako b

kao {to sada umijem.

F

Orkestar u plavom svira a

ja te gledam a oko nas more.

C

Nemoj vi{e pri~ati i pusti b C

neka o~i govore.

g F C F A7 d

Goodbye teens, goodbye teens,

7.Najlep{e pesmi (Hazard)

8.Brown eyed girl (Van Morison)

9.Tam ob ognju na{em

10.Goodbye teens (Plavi orkestar)

11.Anita ni nikoli (Halo)

12.Wish you were here (Pink Floyd)

b C F C

I’ll never be, oh never be a boy. g F C F A7 d

Goodbye teens, goodbye teens, b C F

I’ll never be, oh never be a boy.

Goodbye teens, goodbye teens…

When you’re young all junkies forget guns, when you’re young all primitives forget nice, when you’re young all must forget girls, I’m young, I’m happy and I sing…

Goodbye teens, goodbye teens…

by Rade

^uki in njihovi hozntregarji

EE JAM

Pi{e, fotografira in raziskuje Pugy

NA LASTNI KO@I STANDARD V ^ILU

Z nekaj ve~ kot 3.000 ameri{kih dolarjev bruto nacionalnega dohodka na prebivalca se ^ile uvr{~a v srednje razvite ju`noameri{ke dr`ave. Vendar je ^ile za ta del sveta relativno draga dr`ava – predvsem storitve so drage, kar je tudi posledica visokega stro{ka delovne sile in majhne stopnje nezaposlenosti (v letu 1993 le 4,6 odstotka). Povpre~en turist zapravi v ^ilu (~e izvzamemo dalj{e prevozne stro{ke) okoli 250 ameri{kih dolarjev na teden. Seveda skromnost in razko{je ne poznata meja in je ta ocena zelo relativna. Med ju`noameri{kimi dr`avami, ~lanicami ekonomskega zdru`enja Mercosur, veljajo ni`je carinske dajatve in je zato tudi trgovina `ivahnej{a, v ^ilu pa je na policah mo~ dobiti tudi artikle iz teh dr`av.

Ban~ni sistem je v ^ilu zelo urejen. Banke so odprte vsak dan od 9. do 14. ure, zaprte pa so ob sobotah in nedeljah. Tujo valuto menjajo le redke banke, zato je potrebno poiskati menjalnice. Teh ni veliko, je pa vsekakor bolje menjati denar v menjalnicah, kakor na cesti. Provizije v menjalnicah niso visoke, najbolj ugodna pa je menjava ameri{kega dolarja. Najla`je in brez zapletov pride{ do ~ilskega denarja na bankomatu, vendar pa so le-ti najve~krat dovzetni le za sistem pla~ilnih kartic Diners club, Mastercard in Visa, v nekaterih primerih pa tudi American express. S temi karticami je mo`no tudi nakupovanje po nekaterih trgovinah, vendar morate biti pozorni, da ne pride do zlorabe. V primeru

PRIDRU@IMO SE (pridru`i se nam tudi ti) IZ[LA JE SESTAVLJANKA “PRIDRU@I SE”.

OD ARIKE DO OGNJENE ZEMLJE KJE IN KAKO MENJATI DENAR

potovanja po pode`elju si je doma~o valuto bolje zagotoviti v ve~jih mestih `e prej.

V ~asu jamboreeja bodo udele`enci menjali denar tudi na samem tabornem prostoru, zagotovili pa bodo tudi dolo~eno {tevilo bankomatov.

Kaj pa potem? Kaj potem? Kaj pa potem? Kaj potem? Kaj

Naslednjega, osmega, ob Niagarskih slapovih v Kanadi leta 1955, in {e desetega leta 1959 na Filipinih, se zaradi denarja nisem mogel udele`iti, od Maratona v Gr~iji leta 1963 naprej pa nisem zamudil nobenega ve~. Najprej kot ~lan mednarodnega osebja, ve~krat tudi kot ~lan evropskega ali svetovnega skavtskega komiteja, na zadnjem pa sem imel {e prav posebno in na mojo ko`o pisano zadol`itev.

KAJ DOGAJALA?

Pred mikrofonom: Hartmut (Kayler) iz VCP Bavaria (Verband Cristlicher Pfadfinder), stari znanec svetovnih skavtskih jamboreejev

Kdaj si prvi~ sodeloval na jamboreeju?

Kdaj si prvi~ sodeloval jamboreeju? Kdaj si prvi~ sodeloval na jamboreeju? Kdaj si prvi~ sodeloval jamboreeju? prvi~ jamboreeju?

Kot udele`enec sem bil na jamboreeju `e leta 1951 v Avstriji v Bad Ischlu. Spominjam se, da so nas do prostora pripeljali z ameri{kimi voja{kimi tovornjaki in da je skoraj ves ~as jamboreeja de`evalo. V tem ~asu spalnih vre~ {e nismo poznali, imeli smo le {otorska krila in stare voja{ke odeje ter {otore, ki so `e odslu`ili svojemu namenu. Bili smo premo~eni do ko`e, vendar se mi je ta dogodiv{~ina kot mlademu fantu mo~no vtisnila v spomin. Takrat je sodelovalo okoli 13.000 skavtov iz 34 dr`av.

Naslednji v ^ilu bo `e tvoj enajsti. Kaj bo{ po~el tam?

Naslednji ^ilu `e tvoj enajsti. Kaj bo{ po~el tam?

Naslednji v ^ilu bo `e tvoj enajsti. Kaj bo{ po~el tam?

Naslednji ^ilu `e tvoj enajsti. Kaj bo{ po~el tam?

Naslednji v ^ilu bo `e tvoj enajsti. Kaj bo{ po~el tam? @e leta 1995 na svetovnem jamboreeju na Nizozemskem mi je Hans Van Ark, na~elnik zleta, zaupal odgovorno nalogo {efa protokola. Delo je bilo dobro opravljeno, spoznal pa sem tudi veliko pomembnih ljudi; med njimi tudi Patricka Lyona, na~elnika naslednjega jamboreeja v ^ilu. Priporo~ila so pri{la v pravem trenutku in moja vloga bo tudi v ^ilu podobna: organizacija in priprava sre~anj in sprejemov pomembnih ljudi iz skavtskega in javnega `ivljenja. Delo s “pomembnimi ljudmi” zna biti tudi zoprno, v spominu pa se vsi neljubi dogodki obrnejo in postanejo prave anekdote.

Nam lahko predstavi{ tudi tvojo idejo pomo~i v ope-

Nam lahko predstavi{ tvojo idejo pomo~i v ope-

Nam lahko predstavi{ tudi tvojo idejo pomo~i v ope-

Nam lahko predstavi{ tvojo idejo pomo~i v ope- lahko raciji “Los Andes”? raciji “Los Andes”? raciji “Los Andes”? raciji “Los Andes”? raciji “Los Andes”?

Odlo~itev, da bo moja skavtska organizacija sodelovala v operaciji Los Andes (gre za zbiranje denarja, s katerim bo organizator omogo~il udele`bo na jamboreeju ~im ve~jemu {tevilu vodov iz posameznih dr`av ~lanic WOSM-a, ki teh finan~nih mo`nosti nimajo), je botrovala zbiranju kreativnih idej za ~im manj vsiljivo in ~im bolj u~inkovito pridobivanje finan~nih sredstev. Pravi model vagon~ka (za poznavalce sistem HO), ki ga izdeluje najve~ji nem{ki izdelovalec teh `elezni{kih sistemov, je unikat, oblikovan po moji ideji, opremljen z oznakami WOSM-a in jamboreeja v ^ilu, kupujejo pa ga ~lani v organizaciji in tudi navzven ter s tem zbirajo omenjena finan~na sredstva. Cena posameznega model~ka je 80 nem{kih mark. Sicer pa ideja ni osamljena, Italijani so na primer prodajali koledar za leto 1998, angle{ki skavti pa zbirajo denar s prodajo knjige Join in jamboree.

In na~rti za prihodnost? In na~rti za prihodnost? In na~rti za prihodnost? In na~rti za prihodnost?

Na naslednjem leta 2003 se bo zagotovo {e na{lo kak{no delo zame. Potem je tu {e stota obletnica skavtstva, ki jo bomo verjetno praznovali na jamboreeju v Angliji leta 2007. Leta 2011 pa …

… je {e predale~, da bi se ~lovek obremenjeval s tem. Bomo {e videli!

Hartmut Kayler, {ef protokola

MEDNAR DNE STRANI MEDNAR DNE STRANI

Mednarodne poletne aktivnosti so v polnem teku, mi pa smo z mislimi `e na prihodnjih akcijah, ki jih organizirajo skavti po svetu. Nekaj najbolj atraktivnih predstavljamo v tej {tevilki.

SRE^ANJE POPOTNIC IN POPOTNIKOV

MOOT 2000 V MEHIKI

Pred mikrofonom: Jose Adolfo Lopez Samsom Felix, na~elnik skavtov iz Mehike, gostiteljice 11. MOOT-a leta 2000

ICELAND NATIONAL JAMBOREE 99

Kako bi skavtom, bralcem revije Tabor, predstavil MOOT v Mehiki?

Najprej naj izkoristim prilo`nost in povabim vse na dvotedensko dogodiv{~ino julija leta 2000 v Mehiki. Organizatorji pri~akujemo okoli 5 do 7 tiso~ udele`encev, popotnikov in gr~, starih od 18 do 25 let. Vendar to ni le {e ena prilo`nost za sre~anje s starimi znanci in spoznavanje novih skavtskih prijateljev. MOOT bo na zanimiv na~in ponudil spoznavanje Mehike, ljudi, krajev in na~ina `ivljenja. Na najbolj neposreden na~in bomo predstavili na{o kulturo in obi~aje. Skupaj se bomo udejstvovali na projektih razvijanja in pomo~i mladim v lokalni skupnosti, re{evanja ekolo{kih problemov, seveda pa ne bo manjkalo tudi razvedrila; v poletni Mehiki je sezona kopanja in takrat o`ivijo pla`e Akapulka, Kankuna … Mehika je raj tudi za arheologe, raziskovalce starih kultur, naravnih posebnosti (vulkani), ob~udovalce arhitekturnih umetnin, seveda pa ne gre zamuditi tipi~ne mehikanske gastronomije in tequile na sto razli~nih na~inov. Mehika se pona{a tudi s po {tevilu prebivalcev najve~jim mestom Ciudad de Mexico, kjer `ivi kar 23 milijonov ljudi. Razlogov za obisk je dovolj.

Prva uradna predstavitev MOOT-a je bila na konferenci interameri{ke regije marca letos, o pripravah in udele`bi pa vas bomo obve{~ali tudi v naslednjih {tevilkah revije Tabor.

Islandski skavti z glasnim pompom in veliko reklame `e dalj ~asa vabijo na njihov nacionalni jamboree. Za uvod povedo, da je poseljena le desetina otoka, ki predstavlja Islandijo. Ostali deli de`ele pa ponujajo le neokrnjeno naravo ledenikov, vulkanov, gejzirov in zasne`enih vrhov. V tem okolju bo od 13. do 20. julija 99 potekalo dru`enje skavtov starej{ih od 11 let. Tema jamboreeja bo »Zapoj si svojo pesem«, ta pa nas bo spomnila predvsem na razli~nost posameznih tonov, ki jih lahko z malo truda in dobre volje uglasimo v harmonijo. Prijave sprejemajo do 1. februarja 99, cena pa je 240 US$ (brez prevoza seveda). Organizatorji pri~akujejo okoli 5.000 udele`encev, podrobne informacije pa lahko dobite na straneh Interneta: www.scout.is/jamboree.

Na koncu predstavitve je {e zapisano, da bo to povsem okolju prijazen jamboree. Sami si prepri~ajte o tem!

KOCKA ODLO^ITVE BO PADLA @E V

DURBANU

Angle{ki skavti (UK Scouting) se `e pospe{eno pripravljajo za kandidaturo gostitelja 21. svetovnega skavtskega jamboreeja, ki naj bi bil posve~en 100-ti obletnici skavtstva. O tem in drugih prispelih predlogih naj bi ~lanice WOSM-a odlo~ale `e na prihodnji, 35. svetovni skavtski konferenci, ki bo naslednje leto v Ju`noafri{ki republiki.

SNOW JAM 2000

Za prave pustolovce, kar skavti nedvomno smo, predstavljamo “Snow JAM - JAM des Neiges”, ki bo udele`ence popeljal v novo tiso~letje. Gre za zimski jamboree, ki ga bodo od 27. decembra 1999 do 5. januarja 2000 organizirali kanadski skavti. Quebec naj bi po ocenah organizatorja gostil okoli 10.000 udele`encev starih od 14 do 25 let in starej{e ~lane osebja, ki bodo pomagali pri organizaciji.

“Ta dogodek ni izjemen samo zaradi letnega ~asa in prehoda v novo tiso~letje, ampak tudi zaradi vzgojno-izobra`evalnega pomena, ki so ga organizatorji skrbno vgradili v akcijo. Trije argumenti so najbr` dovolj, da se bodo te akcije udele`ili tudi skavti iz va{e dr`ave,” je na vabilu zapisal Jacques Moreillon, Generalni sekretar WOSM-a.

Program je razdeljen na tri sklope in sicer:

•NARAVA JE NA[A DEDI[^INA (udele`enci bodo spoznali, kako so lahko izvirna ljudstva pre`ivela tak{no klimo in se nau~ili nekaj tradicionalnih ve{~in, s katerimi so si ljudje zagotavljali telesno toploto).

•VIZIJA PRIHODNOSTI (udele`enci bodo izrazili svoje ob~utke o pozitivnih in negativnih straneh sedanjega `ivljenja in razmi{ljali o tem, kako lahko skavtstvo pripomore k spremembam in izbolj{avam).

•SKOK V LETO 2000 (skozi delavnice bodo udele`enci pri{li do konkretnih zaklju~kov o izbolj{anju stanja na svetu, ki jih bodo poizku{ali relaizirati v svojih lokalnih okoljih)

Objavljena je tudi `e tabornina, ki zna{a za udele`enca 425, za ~lane osebja pa 225 kanadskih dolarjev zadnji rok prijave in pla~ila pa je junij naslednjega leta. Seveda je temu potrebno dodati {e ceno letalskega prevoza in ceno najema opreme (razen ~e imate svojo), kar skupaj znese kar lep kup~ek denarja. Vendar pa je do Snow JAM-a {e debelo leto in ~asa za izpolnjevanje 11-tega taborni{kega zakona je dovolj.

ALI VE[ DA:

•so sne`ne padavine v Quebecu ene izmed najmo~nej{ih na svetu in da je povpre~na debelina sne`en odeje v zimskem ~asu dva metra in pol.

•je Snow JAM prva zimska mednarodna skavtska akcija z ve~jim {tevilom udele`encev.

•bo taborni prostor na “Plains of Abraham”, najbolj obiskani zgodovinski znamenitosti mesta Quebec.

JAMBOREE ON THE AIR

V ~asu svetovnega skavtskega jamboreeja v ^ilu bo delovala tudi radijska postaja s pozivnim znakom XR3J XR3J XR3J. Tovrstna dejavnost poteka na jamboreejih `e od leta 1957, vendar so organizatorji postregli s presene~enjem. Prvi~ v zgodovini bodo upravljanje in delo postaje vodili ~lani mednarodnega osebja. Osebje postaje vklju~uje nekaj ekspertov, ~lanov dr`avnih JOTA timov in celo nacionalnih koordinatorjev (national JOTA organizers), med katerimi je tudi na{ ~lan mednarodnega osebja Primo` Bajec (S56RUT). Postaja bo delovala na valovni dol`ini 15 in 20 metrov za povezave na velikih razdaljah, za kontinentalne zveze pa od 40 do 80 metrov. V ~asu jamboreeja bo deloval tudi Packet radio, telex (RTTY) in Slow - scan TV, udele`enci pa bodo lahko sestavili svoje elektronsko vezje in se udele`ili radioamaterskega “Lova na lisico”.

In ne pozabite, generalko za povezovanje “preko etra” lahko napravite `e v ~asu leto{nje JOTE, ki bo potekala od 17. do 18. oktobra letos.

2007

OBLETNICI SKAVTSTVA NAPROTI

Skavtstvo se `e pospe{eno pripravlja na praznovanje 100. obletnice, ki naj bi predstavila sto let dela skavtske organizacije, povezanost med njenimi ~lanicami, promovirala skavtstvo v svetu (tudi idejo miru, ~love{kih vrednotah, odnosu do okolja in dru`be) in pripomogla k ustvarjanju pogojev za delovanje tega gibanja povsod po svetu.

V okviru teh priprav so objavili tudi nate~aj za temo in logotip te obletnice. Tema naj bi vsebovala pojme kot so: mladi, vzgoja in izobra`evanje in prihodnost, logo pa nja bi poleg {tevilke 100 vseboval {e znak svetovne skavtske organizacije. Seveda naj bi bil znak kar se da internacionalen in z mo`nostjo oblikovanja aplikacij iz osnovne verzije. Informacije so `e na voljo na Internetu na doma~i strani WOSM-a, za podrobnosti pa je na voljo tudi elektronski naslov : 2007@world.scout.org. Ideje bo odbor za pripravo sprejemal do 1. septembra 1998.

- STOTI

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ prebral, kaj mora imeti sleherni tabornik v osebni opremi.

1. Kaj bodo po~eli gozdovniki konec septembra?

B B B B B - po~ivali bodo po napornem taborjenju, K K K K K - tekmovali na ROT-u, ^ ^ ^ ^ - tekmovali na republi{kem mnogoboju za GG v Celju.

2. Kak{ne barve je rob ve{~ine, ki sodi k tretjemu listu?

G G G G G - rumen, D D D D D - oran`en, O O O O O - rde~.

3. Ob potoku Gabernica je urejena:

M M M M M - vodna u~na pot, A A A - steza za gorsko kolesarjenje, H H H H - trim steza.

4. ^ile je od Slovenije oddaljen pribli`no:

R R R – 1.300 km, P P P – 13.000 km, C C C C C – 130.000 km.

5. Najvi{ja vzpetina Pohorja je:

P P P P P - Rogla, L L L L L - ^rni vrh, II II I - Velika Kopa.

6. Reaktivna letala letijo na vi{ini:

O O O O O - 300 m, JJ JJ J - med 450 m in 6.000 m, E E E E E - nad 6.000 m.

7. V Borovcu pri Ko~evski Reki bo konec avgusta: [ [ [ [ [ - Evrokoraki, T T T T T - vodni{ki te~aj MZT Ljubljana, L L L L L - republi{ki mnogoboj za murne, medvedke in ~ebelice.

8. Zvezde v posameznih ozvezdjih ozna~ujemo z:

T T T T T - rimskimi {tevilkami, M M M M M - arabskimi {tevilkami, Z Z Z Z Z - gr{kimi ~rkami.

9. Katere dr`ave v Evropi imajo celotno ozemlje pokrito z na~rti merila 1:5.000 in 1:10.000?

U U U U U - Nem~ija in [vica, K K K K K - Anglija, Nizozemska in Slovenija, A A A A - samo Slovenija.

10. Trditev "Tabornik je veder" je:

S S S S S - neumnost, saj je ZTS resna mladinska organizacija, R R R - {esti taborni{ki zakon, N N N N N - na~elo, ki ga Jacques Moreillon, generalni sekretar Svetovne skavtske organizacije, nikoli ne upo{teva ...

11. Zakaj se letos toliko govori o Poso~ju?

Z Z Z - So~a je poplavila dolino, V V V V V - zadel ga je mo~an potres, E E E E E - izbrano je bilo za naslednji svetovni skavtski jamboree.

12. Karta najve~jega merila, ki pokriva celotno ozemlje Slovenije in je redno vzdr`evana, je merila:

F F F F F - 1:100.000, V V V V V - 1:50.000, ^ ^ ^ ^ - 1:25.000.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 5-6/98: JACQUES MOREILLON WOSM

Zgodovina se ponavlja, pravijo – prvi~ kot tragedija, drugi~ kot farsa. Ne vem povsem natan~no, kam bi uvrstil razmi{ljanje, ki me `uli pred poletnimi po~itnicami … Ah, nekam bo `e {lo. Zadnji~ sem se takole sprehajal po taborni{kem sveti{~u (govorim seveda o Bohinju, Gozdni {oli ter bli`nji in daljni okolici) in se spomnil, kaj se je slabo leto nazaj pisalo o tabornikih. »Taborniki, pa ne spo{tujejo narave!«, »Za taborniki ostale le smeti!« »Tabornikom odpoveduje gostoljubje Triglavski narodni park!« in podobni zvene~i naslovi, ki se dobro berejo v poletnem ~asu kislih kumaric.

Ja, `e nekaj let zapored se tabornikom po kon~anih po~itnicah in taborjenjih dogajajo neljube re~i. Kljub vsem obljubam o spo{tovanju pravil igre, ki so dokaj jasna, se zeleni bratov{~ini vse prerado zgodi, da so avtomobili parkirani tam, kjer ne bi smeli biti; da na ~rno zgrajeni zidani objekti (kuhinje, skladi{~a, sanitarije), ki so sicer nujno potrebni, {e vedno stojijo, ~eprav so jim razli~ne in{pekcije `e zdavnaj podpisale smrtno obsodbo; da pu{~a-

jo za sabo nepospravljene smeti, v katerih najdejo nekateri posamezniki (lahko bi jih ozna~ili za malce zoprne) tudi cele {truce kruha ter ostalo hrano.

^e izvzamemo `e omenjene zidane objekte, se dajo vse ostale pomanjkljivosti odpraviti razmeroma hitro in nebole~e, le malo dobre volje mora biti. Neumno je, da si taborniki v Bohinju sami ote`ujejo polo`aj, ki je `e tako ali tako dokaj nezavidljiv.

RAZVEDRILO Z ZNANJEM DO PRAVEGA ODGOVORA

Sicer pa nezadr`no prihaja ~as kislih kumaric. Le ~asopise bo treba odpreti, pa se bo videlo, kaj bodo letos postorili zanimivega taborniki v okolici Bohinjskega jezera.

Va{ stric Volk

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 7-8

Re{itve so:

Re{evalec:

KRI@ANKA

NAGRAJENCI IN NAGRADNI RAZPIS [TEVILKA 7-8

Pravilno izpolnjen kupon {t. 4 je poslalo 19 bralcev TABORA, pravilne re{itve so GALEB, GAD, KARTA, OSIR in TIPI, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado (podarja zalo`ba DZS) je prejela Natalija Sabo Sabo Natalija Sabo Sabo Sabo iz Lendave. Baseball ~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.) so dobili Bo{tjan Praznik Bo{tjan Praznik Bo{tjan Praznik Bo{tjan Praznik iz [entjerneja, Mateja For{~ek Mateja For{~ek Mateja For{~ek Mateja For{~ek For{~ek iz Stra`e in Marko Jerebi~ Marko Marko iz Ljutomera. Tri DROGINE majice so prejeli Nika Mele Nika Mele Nika Mele Nika Mele Nika iz Cerknice, Bo{tjan Kopa~ Bo{tjan Kopa~ Bo{tjan Kopa~ Bo{tjan Kopa~ Kopa~ iz Ljubljane in Dragan Dragan Lju{i~ Lju{i~ iz Radomelj. Podjetje JAZON, d. o. o. je obdarilo Slavka RebReb- Slavka RebRebRebca ca ca ca ca iz Ilirske Bistrice, na ajdove omlete v gostilno LIEBER pa bo {el

Domen Horvat Domen Domen Horvat Domen iz Ljubljane-Vi~.

Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z `rebanjem ]razdelili naslednje nagrade: knji`no nagrado DZS, tri baseball ~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.), tri majice DROGE PORTORO@, nagrado podjetja JAZON, d. o. o in povabilo gostilne LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{ljite najkasneje do 15. septembra 1998

najkasneje do 15. septembra 1998 najkasneje do 15. septembra 1998 najkasneje do 15. septembra 1998 do na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.

BOHINJ GOZDNA [OLA ZTS

GOZDNA [OLA ZTS

Organiziramo te~aje (`ivljenje v naravi, topografija in orientacija, lokostrelski, vodni{ki in in{truktorski)

G[ je idealen prostor za {olo v naravi, seminarje, te~aje in druge

oblikeizobra`evanja in pre`ivljanja prostega ~asa

Na razpolago so sodobni avdio - vizuelni pripomo~ki

Informacije na sede`u Zveze tabornikov Slovenije (Parmova 33, 1000 Ljubljana, tel.: 061/313-180, fax: 061/1321-107, e-mail: ZTS @ guest.arnes.si)