MEDNAR DNE STRANI MEDNAR DNE STRANI

Mednarodne poletne aktivnosti so v polnem teku, mi pa smo z mislimi `e na prihodnjih akcijah, ki jih organizirajo skavti po svetu. Nekaj najbolj atraktivnih predstavljamo v tej {tevilki.

SRE^ANJE POPOTNIC IN POPOTNIKOV

Moot 2000 V Mehiki

Pred mikrofonom: Jose Adolfo Lopez Samsom Felix, na~elnik skavtov iz Mehike, gostiteljice 11. MOOT-a leta 2000

Iceland National Jamboree 99

Kako bi skavtom, bralcem revije Tabor, predstavil MOOT v Mehiki?

Najprej naj izkoristim prilo`nost in povabim vse na dvotedensko dogodiv{~ino julija leta 2000 v Mehiki. Organizatorji pri~akujemo okoli 5 do 7 tiso~ udele`encev, popotnikov in gr~, starih od 18 do 25 let. Vendar to ni le {e ena prilo`nost za sre~anje s starimi znanci in spoznavanje novih skavtskih prijateljev. MOOT bo na zanimiv na~in ponudil spoznavanje Mehike, ljudi, krajev in na~ina `ivljenja. Na najbolj neposreden na~in bomo predstavili na{o kulturo in obi~aje. Skupaj se bomo udejstvovali na projektih razvijanja in pomo~i mladim v lokalni skupnosti, re{evanja ekolo{kih problemov, seveda pa ne bo manjkalo tudi razvedrila; v poletni Mehiki je sezona kopanja in takrat o`ivijo pla`e Akapulka, Kankuna … Mehika je raj tudi za arheologe, raziskovalce starih kultur, naravnih posebnosti (vulkani), ob~udovalce arhitekturnih umetnin, seveda pa ne gre zamuditi tipi~ne mehikanske gastronomije in tequile na sto razli~nih na~inov. Mehika se pona{a tudi s po {tevilu prebivalcev najve~jim mestom Ciudad de Mexico, kjer `ivi kar 23 milijonov ljudi. Razlogov za obisk je dovolj.

Prva uradna predstavitev MOOT-a je bila na konferenci interameri{ke regije marca letos, o pripravah in udele`bi pa vas bomo obve{~ali tudi v naslednjih {tevilkah revije Tabor.

Islandski skavti z glasnim pompom in veliko reklame `e dalj ~asa vabijo na njihov nacionalni jamboree. Za uvod povedo, da je poseljena le desetina otoka, ki predstavlja Islandijo. Ostali deli de`ele pa ponujajo le neokrnjeno naravo ledenikov, vulkanov, gejzirov in zasne`enih vrhov. V tem okolju bo od 13. do 20. julija 99 potekalo dru`enje skavtov starej{ih od 11 let. Tema jamboreeja bo »Zapoj si svojo pesem«, ta pa nas bo spomnila predvsem na razli~nost posameznih tonov, ki jih lahko z malo truda in dobre volje uglasimo v harmonijo. Prijave sprejemajo do 1. februarja 99, cena pa je 240 US$ (brez prevoza seveda). Organizatorji pri~akujejo okoli 5.000 udele`encev, podrobne informacije pa lahko dobite na straneh Interneta: www.scout.is/jamboree.

Na koncu predstavitve je {e zapisano, da bo to povsem okolju prijazen jamboree. Sami si prepri~ajte o tem!

KOCKA ODLO^ITVE BO PADLA @E V

DURBANU

Angle{ki skavti (UK Scouting) se `e pospe{eno pripravljajo za kandidaturo gostitelja 21. svetovnega skavtskega jamboreeja, ki naj bi bil posve~en 100-ti obletnici skavtstva. O tem in drugih prispelih predlogih naj bi ~lanice WOSM-a odlo~ale `e na prihodnji, 35. svetovni skavtski konferenci, ki bo naslednje leto v Ju`noafri{ki republiki.

Snow Jam 2000

Za prave pustolovce, kar skavti nedvomno smo, predstavljamo “Snow JAM - JAM des Neiges”, ki bo udele`ence popeljal v novo tiso~letje. Gre za zimski jamboree, ki ga bodo od 27. decembra 1999 do 5. januarja 2000 organizirali kanadski skavti. Quebec naj bi po ocenah organizatorja gostil okoli 10.000 udele`encev starih od 14 do 25 let in starej{e ~lane osebja, ki bodo pomagali pri organizaciji.

“Ta dogodek ni izjemen samo zaradi letnega ~asa in prehoda v novo tiso~letje, ampak tudi zaradi vzgojno-izobra`evalnega pomena, ki so ga organizatorji skrbno vgradili v akcijo. Trije argumenti so najbr` dovolj, da se bodo te akcije udele`ili tudi skavti iz va{e dr`ave,” je na vabilu zapisal Jacques Moreillon, Generalni sekretar WOSM-a.

Program je razdeljen na tri sklope in sicer:

•NARAVA JE NA[A DEDI[^INA (udele`enci bodo spoznali, kako so lahko izvirna ljudstva pre`ivela tak{no klimo in se nau~ili nekaj tradicionalnih ve{~in, s katerimi so si ljudje zagotavljali telesno toploto).

•VIZIJA PRIHODNOSTI (udele`enci bodo izrazili svoje ob~utke o pozitivnih in negativnih straneh sedanjega `ivljenja in razmi{ljali o tem, kako lahko skavtstvo pripomore k spremembam in izbolj{avam).

•SKOK V LETO 2000 (skozi delavnice bodo udele`enci pri{li do konkretnih zaklju~kov o izbolj{anju stanja na svetu, ki jih bodo poizku{ali relaizirati v svojih lokalnih okoljih)

Objavljena je tudi `e tabornina, ki zna{a za udele`enca 425, za ~lane osebja pa 225 kanadskih dolarjev zadnji rok prijave in pla~ila pa je junij naslednjega leta. Seveda je temu potrebno dodati {e ceno letalskega prevoza in ceno najema opreme (razen ~e imate svojo), kar skupaj znese kar lep kup~ek denarja. Vendar pa je do Snow JAM-a {e debelo leto in ~asa za izpolnjevanje 11-tega taborni{kega zakona je dovolj.

ALI VE[ DA:

•so sne`ne padavine v Quebecu ene izmed najmo~nej{ih na svetu in da je povpre~na debelina sne`en odeje v zimskem ~asu dva metra in pol.

•je Snow JAM prva zimska mednarodna skavtska akcija z ve~jim {tevilom udele`encev.

•bo taborni prostor na “Plains of Abraham”, najbolj obiskani zgodovinski znamenitosti mesta Quebec.

Jamboree On The Air

V ~asu svetovnega skavtskega jamboreeja v ^ilu bo delovala tudi radijska postaja s pozivnim znakom XR3J XR3J XR3J. Tovrstna dejavnost poteka na jamboreejih `e od leta 1957, vendar so organizatorji postregli s presene~enjem. Prvi~ v zgodovini bodo upravljanje in delo postaje vodili ~lani mednarodnega osebja. Osebje postaje vklju~uje nekaj ekspertov, ~lanov dr`avnih JOTA timov in celo nacionalnih koordinatorjev (national JOTA organizers), med katerimi je tudi na{ ~lan mednarodnega osebja Primo` Bajec (S56RUT). Postaja bo delovala na valovni dol`ini 15 in 20 metrov za povezave na velikih razdaljah, za kontinentalne zveze pa od 40 do 80 metrov. V ~asu jamboreeja bo deloval tudi Packet radio, telex (RTTY) in Slow - scan TV, udele`enci pa bodo lahko sestavili svoje elektronsko vezje in se udele`ili radioamaterskega “Lova na lisico”.

In ne pozabite, generalko za povezovanje “preko etra” lahko napravite `e v ~asu leto{nje JOTE, ki bo potekala od 17. do 18. oktobra letos.

2007

OBLETNICI SKAVTSTVA NAPROTI

Skavtstvo se `e pospe{eno pripravlja na praznovanje 100. obletnice, ki naj bi predstavila sto let dela skavtske organizacije, povezanost med njenimi ~lanicami, promovirala skavtstvo v svetu (tudi idejo miru, ~love{kih vrednotah, odnosu do okolja in dru`be) in pripomogla k ustvarjanju pogojev za delovanje tega gibanja povsod po svetu.

V okviru teh priprav so objavili tudi nate~aj za temo in logotip te obletnice. Tema naj bi vsebovala pojme kot so: mladi, vzgoja in izobra`evanje in prihodnost, logo pa nja bi poleg {tevilke 100 vseboval {e znak svetovne skavtske organizacije. Seveda naj bi bil znak kar se da internacionalen in z mo`nostjo oblikovanja aplikacij iz osnovne verzije. Informacije so `e na voljo na Internetu na doma~i strani WOSM-a, za podrobnosti pa je na voljo tudi elektronski naslov : 2007@world.scout.org. Ideje bo odbor za pripravo sprejemal do 1. septembra 1998.

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ prebral, kaj mora imeti sleherni tabornik v osebni opremi.

1. Kaj bodo po~eli gozdovniki konec septembra?

B B B B B - po~ivali bodo po napornem taborjenju, K K K K K - tekmovali na ROT-u, ^ ^ ^ ^ - tekmovali na republi{kem mnogoboju za GG v Celju.

2. Kak{ne barve je rob ve{~ine, ki sodi k tretjemu listu?

G G G G G - rumen, D D D D D - oran`en, O O O O O - rde~.

3. Ob potoku Gabernica je urejena:

M M M M M - vodna u~na pot, A A A - steza za gorsko kolesarjenje, H H H H - trim steza.

4. ^ile je od Slovenije oddaljen pribli`no:

R R R – 1.300 km, P P P – 13.000 km, C C C C C – 130.000 km.

5. Najvi{ja vzpetina Pohorja je:

P P P P P - Rogla, L L L L L - ^rni vrh, II II I - Velika Kopa.

6. Reaktivna letala letijo na vi{ini:

O O O O O - 300 m, JJ JJ J - med 450 m in 6.000 m, E E E E E - nad 6.000 m.

7. V Borovcu pri Ko~evski Reki bo konec avgusta: [ [ [ [ [ - Evrokoraki, T T T T T - vodni{ki te~aj MZT Ljubljana, L L L L L - republi{ki mnogoboj za murne, medvedke in ~ebelice.

8. Zvezde v posameznih ozvezdjih ozna~ujemo z:

T T T T T - rimskimi {tevilkami, M M M M M - arabskimi {tevilkami, Z Z Z Z Z - gr{kimi ~rkami.

9. Katere dr`ave v Evropi imajo celotno ozemlje pokrito z na~rti merila 1:5.000 in 1:10.000?

U U U U U - Nem~ija in [vica, K K K K K - Anglija, Nizozemska in Slovenija, A A A A - samo Slovenija.

10. Trditev "Tabornik je veder" je:

S S S S S - neumnost, saj je ZTS resna mladinska organizacija, R R R - {esti taborni{ki zakon, N N N N N - na~elo, ki ga Jacques Moreillon, generalni sekretar Svetovne skavtske organizacije, nikoli ne upo{teva ...

11. Zakaj se letos toliko govori o Poso~ju?

Z Z Z - So~a je poplavila dolino, V V V V V - zadel ga je mo~an potres, E E E E E - izbrano je bilo za naslednji svetovni skavtski jamboree.

12. Karta najve~jega merila, ki pokriva celotno ozemlje Slovenije in je redno vzdr`evana, je merila:

F F F F F - 1:100.000, V V V V V - 1:50.000, ^ ^ ^ ^ - 1:25.000.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 5-6/98: JACQUES MOREILLON WOSM

Zgodovina se ponavlja, pravijo – prvi~ kot tragedija, drugi~ kot farsa. Ne vem povsem natan~no, kam bi uvrstil razmi{ljanje, ki me `uli pred poletnimi po~itnicami … Ah, nekam bo `e {lo. Zadnji~ sem se takole sprehajal po taborni{kem sveti{~u (govorim seveda o Bohinju, Gozdni {oli ter bli`nji in daljni okolici) in se spomnil, kaj se je slabo leto nazaj pisalo o tabornikih. »Taborniki, pa ne spo{tujejo narave!«, »Za taborniki ostale le smeti!« »Tabornikom odpoveduje gostoljubje Triglavski narodni park!« in podobni zvene~i naslovi, ki se dobro berejo v poletnem ~asu kislih kumaric.

Ja, `e nekaj let zapored se tabornikom po kon~anih po~itnicah in taborjenjih dogajajo neljube re~i. Kljub vsem obljubam o spo{tovanju pravil igre, ki so dokaj jasna, se zeleni bratov{~ini vse prerado zgodi, da so avtomobili parkirani tam, kjer ne bi smeli biti; da na ~rno zgrajeni zidani objekti (kuhinje, skladi{~a, sanitarije), ki so sicer nujno potrebni, {e vedno stojijo, ~eprav so jim razli~ne in{pekcije `e zdavnaj podpisale smrtno obsodbo; da pu{~a- jo za sabo nepospravljene smeti, v katerih najdejo nekateri posamezniki (lahko bi jih ozna~ili za malce zoprne) tudi cele {truce kruha ter ostalo hrano.

^e izvzamemo `e omenjene zidane objekte, se dajo vse ostale pomanjkljivosti odpraviti razmeroma hitro in nebole~e, le malo dobre volje mora biti. Neumno je, da si taborniki v Bohinju sami ote`ujejo polo`aj, ki je `e tako ali tako dokaj nezavidljiv.