Mnenje Mnenje

Bistri{ki taborniki z "nostalgijo" in novim Pohorcem

April je mesec, ko imamo taborniki svoj praznik. Vsako leto ga obele`imo s kak{nim slovesnim trenutkom, pa naj bo to izlet, delovna akcija, sprehod, ... Letos pa smo ve~ aktivnosti zdru`ili v eno samo akcijo. Ker je bil 22. april sredi tedna, smo se pa~ v soboto, 25. aprila 1998, odpravili na pohod na [martno, kjer je tudi na{a taborni{ka ko~a. Pohod sta vodila Gogi Utenkar in Nata{a Poto~nik. Ob prihodu na [martno je sledila manj{a delovna akcija, nato pa smo se razdelili v skupine. Mlaj{i so se igrali ter pogovarjali o taborni{kem kroju, malo starej{i so izdelovali papirnate zmaje in od{li na kraj{i orientacijski pohod, tretji so imeli klubske posvete, postavljali so taborni ogenj, ... Popoldan so imeli medvedki in ~ebelice ter gozdovniki in gozdovnice prisego, podelili pa so tudi taborni{ke izkaznice in ~lanske karton~ke. Da so bili njihovi trebu{~ki polni, je tokrat poskrbel Ananas (Robi Raj{p). @e naslednji dan, v nedeljo torej, pa so na [martnem priredili nostalgi~ni ve~er, ko so se zbrali taborniki, ki so to `e kar nekaj ~asa. Spomnili so se vsega lepega, kar se jim je med njihovim taborni{kim sta`em zgodilo.

So~asno je iz{lo tudi njihovo glasilo Pohorc, v katerem so se spominjali zimovanj, izletov ter raznih tekmovanj in akcij, poskrbeli pa so tudi za "ko{~ek" smeha. V tokratnega Pohorca je risala Rebeka Poto~nik, za ra~unalni{ki prelom pa sem poskrbel spodaj podpisani.

Skratka, ne damo si miru. Marsikdo pa `e sedaj te`ko pri~akuje taborjenje, ki bo letos v Punti`eli pri Pulju. Taborni prostor si bomo izposodili od Rodu ukro~ene reke iz Maribora, na njem pa u`ivali celih dvanajst dni.

Ob prilo`nosti, ko bomo dobili fotografije iz nostalgi~nega ve~era in po~astitve dneva tabornikov, vam jih bomo nekaj predstavili. Gotovo se bo na{la kak{na {e posebej zanimiva.

Opravi~ilo

V majsko-junijski {tevilki Tabora se je primerila manj{a, a neljuba napaka. Kot avtor naslovne fotografije je bil naveden ^rtomir Borec, ~eprav jo je posnel Bo{tjan Slaten{ek. Prizadetima se opravi~ujemo.

Rojstvo in rojstni list SzDzD

Nedolgo tega se je rodila Skupina za delo z druga~nimi. Lansko jesen je za~ela dihati s svojimi plju~i in tako je postal leto{nji prvi posvet rojstni list z zamudo. Pa vendar je posvet zelo uspel in je bil vreden svojega ~asa in sredstev.

Na veliki petek smo se skoraj po`vi`gali na praznike in se nas je ducat v Ljubljani zbasalo v avtomobile. Odpeljali smo se na Govejk nad Medvodami. V prijetni okolici nas je na velkono~ni ve~er pri~akal lep razgled, so~na obara in obilica dela. Nismo se zagnali v delo, vendar pa se nismo niti obirali, kar se pozna na dogovorjenem in dose`enem.

Ker menimo, da je v na{i skupini pomembno imeti predvsem specifi~na znanja, smo se najprej vzajemno izobra`evali o otrocih s posebnimi potrebami, tako fizi~nimi kot psihi~nimi. Jasna in jaz sva pripravila nekaj tez za razpravo o druga~nih, ki so se nama zdele pomembne. Nadaljnje delo smo posvetili razpravi o metodah dela in na~elih ZTS ter o posebnostih na{ega dela in o mo`nostih izpolnjevanja zahtev. Pri tej to~ki smo sklenili, da se lahko dr`imo vseh na~el in metod dela ZTS, ki pa bodo zaradi narave dela nekoliko prilagojene.

Ker skupina s svojimi ~lani pripravlja taborjenje v sodelovanju z Zavodom za usposabljanje invalidne mladine – Kamnik (ZUIM), smo pripravili okvirni program za delo na taboru in program tabornih ve~erov. Idej ni bilo konca in {e dobro, da smo bili koli~insko omejeni (bi nam skoraj zmanjkalo papirja).

Okoli polno~i so na{e utrujene glave samo {e {epetale o tisku priro~nika za pomo~ pri delu z druga~nimi, zato smo se ob zgodbici za lahko no~ ("Veveri~ek prav posebne sorte" Svetlane Makarovi~), ki nam jo je prebrala Jasna, prav ne`no poslovili od delovnega dne.

V ranem jutru velike sobote smo se spravili na zadnji del posveta. Dolo~ili smo smernice in strukturo Jasninega predavanja za in{truktorske in vodni{ke te~aje. Ker smo hoteli uskladiti {e termin in na~in dela z ZUIM-om, smo se dogovarjali o skupnem vikendu in ~ajanki, ki naj bi bila konec maja v Bohinju. Za slovo {e nekaj o propagandi. Jasna II. se bo ukvarjala s propagando na{e skupine, saj moramo najprej zbuditi zanimanje in `eljo po delu z druga~nimi.

^eprav je bil dvodnevni posvet poln ustvarjalnosti ter delovnih in prijateljskih odnosov, ki smo jih zgradili v skupini, smo se v poznem popoldnevu z veseljem spustili z Govejka, naravnost maminim dobrotam v objem in tako zagrizli v veliko nedeljo.

Posvet je bil prvi in nikakor ne zadnji, `elimo si le, da bi tudi naslednji uspel tako dobro in nam prinesel toliko lepih in bogatih sadov.

HABO

Spomini na Bi~ikleta `ur

V reporta`i z leto{njega Bi~ikleta `ura, objavljeni v tem Taboru, se je Mitji Ruzzierju zapisalo, da je organizatorjem zagodlo vreme. @al pa ni bilo samo vreme tisto, ki je zagodlo prizadevnim ~lanom Rodu jadranskih stra`arjev iz Izole. Pa pojdimo lepo po vrsti. Pred dvema letoma smo se dve tri~lanski rekreativni ekipi (ena mo{ka in ena `enska) iz [kofje Loke udele`ili 3. Bi~ikleta `ura in smo se imeli prav fino. Proga je bila dolga okrog 20 km, vzponi niso bili prehudi, spusti ne prekratki, skratka prav u`ivali smo (sploh `enska ekipa, ki je kmalu ugotovila, da je sedenje na terasi hotela Belvedere bolj zanesljivo kot "tavanje" po okoli{kih hribih, in la`je kot vla~enje koles ~ez kamnite ograje). Hoteli smo priti tudi lani, vpla~ali {tartnino, a nas je potem de`evno vreme prisililo, da smo ostali doma. No, letos nam je kon~no spet uspelo. Skupaj smo sicer uspeli spraviti le dve dve~lanski ekipi, pa vendar. Pri~akovali smo podobno tekmovanje kot je bilo pred dvema letoma, vendar smo se u{teli, saj je gorsko kolesarjenje v tem ~asu `e toliko napredovalo, da preslabo pripravljeni kolesarji nimamo tam ve~ kaj iskati. V zvezi s tem po{iljam organizatorjem tudi prvo zamero - menim, da bi moralo v razpisu pisati vsaj to, kako dolga je proga, ~e ne tudi se{tevek vzponov in spustov. Le na ta na~in bi lahko sestavili ustrezne ekipe `e pred tekmovanjem, ne pa da sem komaj capljal za drugim ~lanom ekipe, ki je bistveno mo~nej{i od mene (do najve~jega vzpona na Pomjan je {e {lo, potem pa je bilo z mano konec). @e iz solidarnosti do njega mu nisem mogel re~i, da odstopam, ali da bom {el po la`ji poti. Organizatorjem sem sicer po koncu tekmovanja svetoval, naj naslednje leto predvidijo skraj{ano progo za tiste rekreativce, ki tako ali tako nimajo mo`nosti za vidnej{o uvrstitev, bi se pa radi malce popeljali ~ez primorske gri~e in doline. S tem organizatorji ne bi imeli nobenih dodatnih stro{kov, pokazali bi pa, da imajo posluh tudi za tiste, ki niso vsak dan na kolesu.

No, resno pa zamerim organizatorjem Bi~ikleta `ura, da so pri razglasitvi objavili le kon~ni se{tevek rezultatov, ~eprav je bilo {est ali sedem nalog. ^e `e tekmuje{ in se kakih {est ur poti{ na vro~em primorskem soncu, potem ti ni vseeno, da ti vodja organizacijskega odbora re~e: "Ja, tak program imamo, `al!" Kot, da bi bil prvi in ne peti Bi~ikleta `ur.

P.s.: Saj me ta napaka mogo~e niti ne bi tako "razkurila", vendar so bili rezultati tako tesni, da naju je od ~etrtega ali petega mesta v skupni razvrstitvi lo~ilo le 18 to~k (~e se prav spomnim), tako pa sva pristala na devetem mestu.

Igor Drakuli~

3

+ 3 + TI?

Medo in Gozdovnik rasteta. Stare{instvo ZTS je sprejelo predlog, da bodo v ~lanarini za leto 1999 vklju~ene kar po tri {tevilke obeh revij (Taborovih prilog). Krasno. Reviji bosta zdaj la`je lovili taborni{ko `ivljenje v vseh sezonah, ve~ bo lahko utripa, reporta`, zanimivosti, ve~ bo predstavljenih vodov ...

Toda {est revij bo za uredni{tvo hkrati velik zalogaj. [E BOLJ KOT PREJ

BOMO RABILI TUDI TVOJO POMO^!

PRIDRU@I SE NAM!

KAKO LAHKO VSAKDO POMAGA

Seveda, potrebujemo pisce, ilustratorje, fotografe - AMPAK NE SAMO TO!

^e ti pisarjenje, ~e~kanje in "{klocanje" ne le`ijo, obstaja {e veliko drugih na~inov, kako podpreti Medota in Gozdovnika.

^e si VODNIK, lahko `e s tem, da spodbudi{ ~lane voda k sodelovanju pri nagradnih igrah in razpisih oziroma pri predstavitvah vodov, naredi{

OGROMNO. ^e pa se skupaj pogovorite, kaj vam je v reviji v{e~, kaj ne in kaj pogre{ate, nato pa svoje misli po{ljete uredni{tvu, potem nam boste pomagali [E BOLJ.

^e si NA^ELNIK, STARE[INA ali KAKA PODOBNA VISOKA @IVINA, potem te prosimo le, da vodnike spomni{ na to, da Medo in Gozdovnik potrebujeta odziv, prispevke, sodelavce in tako naprej. Zakaj ne bi dal zgled kar ti?

^e si KARKOLI DRUGEGA, bo morda `e ena tvoja samcata ideja, kaj in kako v revijah obdelati, VREDNA VE^, KOT SI MORDA PREDSTAVLJA[.

No, ~e pa zna{ PISATI ali RISATI oziroma FOTOGRAFIRATI, potem pa itak ve{, da brez tebe ne moremo ...

KAKO PRITI ZRAVEN? PREPROSTO - PI[I NA NASLOV REVIJA TABOR, PARMOVA 33, 1000 LJUBLJANA ALI miha.logar@guest.arnes.si.

Vse razpise v tretji {tevilki Medota oziroma Gozdovnika podalj{ujemo do 15. AVGUSTA! Izka`ite se in vsaj na taborjenju namenite nekaj ~asa za sodelovanje pri revijah.

Da malo spomnimo ... MEDO 3 (str. 14) vabi otroke k risanju in pisanju pesmic ter sodelovanju pri akciji Vod-vodu (str. 20-21). GOZDOVNIK 3 pa nudi cel kup mo`nosti - risanje Emila, vodova glasila, sme{nice, fotografiranje (str. 18) in nadaljevanje zgodbe (str. 23).

Tudi v Gozdovniku lahko predstavite svoj vod (str. 20). Pozor {e na str. 3!