PINKIJI

Kandersteg, vasica v {vicarskih

Alpah. Skavtski center, kamor vsako leto prihaja na tiso~e skavtov na po~itnice. Pinkiji – tako ime so dobili zaradi svojega stra{nega smisla za modo, ki se ka`e v prelestni pinki (roza) uniformi – pa so v bistvu skavti, ki tri mesece prostovoljno delajo v centru in skrbijo za dobro po~utje gostov. Odlo~ila sem se torej tudi jaz, da za naslednje tri mesece spremenim moje obla~ilne navade in se pridru`im skupini 16 ljudi (poleti {tevilo mo~no naraste) iz vsega sveta in poskusim nekaj novega.

@e prvi dan je center naredil name dober vtis, saj sem se v novem okolju in med novimi ljudmi kmalu po~utila zelo doma~e.

Dnevi te~ejo kot po teko~em traku, vse je zelo spro{~eno in tudi od samega dela se ve~ina ne »pretegne«. Razen na{ega {efa, ki kljub svojim 28 letom `e ka`e glavo polno sivih las. Seveda pa se polo`aj precej spremeni poleti, ko se tu tre ljudi in postane vse skupaj precej bolj noro. Ostale sezone so bolj spro{~ene, najbolj dolog~asna pa je vsekakor jesen, ko se v bistvu ne dogaja ni~ pametnega.

Delo je vedno zelo raznoliko. Lahko pristane{ v kuhinji, pri stre`bi, kaj po~isti{, sodeluje{ pri izdelavi in vodenju programa ali delavnic za goste, sodeluje{ pri programu ob ognjih na prostoru za kampiranje. Skratka, delo je lahko zelo ustvarjalno in ~as hitro mine. No, grabljenje listja ne spada v kategorijo kreativnih delavnic, zato tam zdolgo~aseno od{teva{ minute do kosila.

Vsak teden ima{ en dan prost, takrat pa lahko po~ne{ »milijon« razli~nih stvari - od raznih {portov (plezanje, smu~anje, skakanje s padalom, …), do obiska bli`njih mest, da ne omenjam lenarjenja ali celodnevnega filmskega maratona s pomo~jo videorekorderja.

Poleg tega pa je seveda {e ogromno dogodkov. V~asih pri- dejo prijazni, drugi~ zoprni gostje, ti pa si misli{: »Oni pridejo in gredo, jaz pa sem tu, dale~ stran od ostalega sveta.« Dokler ne minejo trije meseci in tvoje mesto zavzame nekdo drug.

Kogar se prime duh Kanderstega, se vra~a, nekateri tudi za devet mesecev. Slednji so ~lani osebja za dalj{e obdobje (long-term staff), za svoje delo pa dobijo tudi minimalno pla~ilo.

Ob koncu bi rada povedala, da ta prispevek pi{em v upanju, da bo moj »boss« kmalu dobil {e kak{no prijavnico iz na{e male de`elice. Verjemite mi, res se izpla~a – nove izku{nje, novi prijatelji in nepozabni spomini.

Iz Kanderstega za Tabor Alja