EE JAM

Pi{e, fotografira in raziskuje Pugy

NA LASTNI KO@I STANDARD V ^ILU

Z nekaj ve~ kot 3.000 ameri{kih dolarjev bruto nacionalnega dohodka na prebivalca se ^ile uvr{~a v srednje razvite ju`noameri{ke dr`ave. Vendar je ^ile za ta del sveta relativno draga dr`ava – predvsem storitve so drage, kar je tudi posledica visokega stro{ka delovne sile in majhne stopnje nezaposlenosti (v letu 1993 le 4,6 odstotka). Povpre~en turist zapravi v ^ilu (~e izvzamemo dalj{e prevozne stro{ke) okoli 250 ameri{kih dolarjev na teden. Seveda skromnost in razko{je ne poznata meja in je ta ocena zelo relativna. Med ju`noameri{kimi dr`avami, ~lanicami ekonomskega zdru`enja Mercosur, veljajo ni`je carinske dajatve in je zato tudi trgovina `ivahnej{a, v ^ilu pa je na policah mo~ dobiti tudi artikle iz teh dr`av.

Ban~ni sistem je v ^ilu zelo urejen. Banke so odprte vsak dan od 9. do 14. ure, zaprte pa so ob sobotah in nedeljah. Tujo valuto menjajo le redke banke, zato je potrebno poiskati menjalnice. Teh ni veliko, je pa vsekakor bolje menjati denar v menjalnicah, kakor na cesti. Provizije v menjalnicah niso visoke, najbolj ugodna pa je menjava ameri{kega dolarja. Najla`je in brez zapletov pride{ do ~ilskega denarja na bankomatu, vendar pa so le-ti najve~krat dovzetni le za sistem pla~ilnih kartic Diners club, Mastercard in Visa, v nekaterih primerih pa tudi American express. S temi karticami je mo`no tudi nakupovanje po nekaterih trgovinah, vendar morate biti pozorni, da ne pride do zlorabe. V primeru potovanja po pode`elju si je doma~o valuto bolje zagotoviti v ve~jih mestih `e prej.

V ~asu jamboreeja bodo udele`enci menjali denar tudi na samem tabornem prostoru, zagotovili pa bodo tudi dolo~eno {tevilo bankomatov.

Kaj pa potem? Kaj potem? Kaj pa potem? Kaj potem? Kaj

Naslednjega, osmega, ob Niagarskih slapovih v Kanadi leta 1955, in {e desetega leta 1959 na Filipinih, se zaradi denarja nisem mogel udele`iti, od Maratona v Gr~iji leta 1963 naprej pa nisem zamudil nobenega ve~. Najprej kot ~lan mednarodnega osebja, ve~krat tudi kot ~lan evropskega ali svetovnega skavtskega komiteja, na zadnjem pa sem imel {e prav posebno in na mojo ko`o pisano zadol`itev.

KAJ DOGAJALA?

Pred mikrofonom: Hartmut (Kayler) iz VCP Bavaria (Verband Cristlicher Pfadfinder), stari znanec svetovnih skavtskih jamboreejev

Kdaj si prvi~ sodeloval na jamboreeju?

Kdaj si prvi~ sodeloval jamboreeju? Kdaj si prvi~ sodeloval na jamboreeju? Kdaj si prvi~ sodeloval jamboreeju? prvi~ jamboreeju?

Kot udele`enec sem bil na jamboreeju `e leta 1951 v Avstriji v Bad Ischlu. Spominjam se, da so nas do prostora pripeljali z ameri{kimi voja{kimi tovornjaki in da je skoraj ves ~as jamboreeja de`evalo. V tem ~asu spalnih vre~ {e nismo poznali, imeli smo le {otorska krila in stare voja{ke odeje ter {otore, ki so `e odslu`ili svojemu namenu. Bili smo premo~eni do ko`e, vendar se mi je ta dogodiv{~ina kot mlademu fantu mo~no vtisnila v spomin. Takrat je sodelovalo okoli 13.000 skavtov iz 34 dr`av.

Naslednji v ^ilu bo `e tvoj enajsti. Kaj bo{ po~el tam?

Naslednji ^ilu `e tvoj enajsti. Kaj bo{ po~el tam?

Naslednji v ^ilu bo `e tvoj enajsti. Kaj bo{ po~el tam?

Naslednji ^ilu `e tvoj enajsti. Kaj bo{ po~el tam?

Naslednji v ^ilu bo `e tvoj enajsti. Kaj bo{ po~el tam? @e leta 1995 na svetovnem jamboreeju na Nizozemskem mi je Hans Van Ark, na~elnik zleta, zaupal odgovorno nalogo {efa protokola. Delo je bilo dobro opravljeno, spoznal pa sem tudi veliko pomembnih ljudi; med njimi tudi Patricka Lyona, na~elnika naslednjega jamboreeja v ^ilu. Priporo~ila so pri{la v pravem trenutku in moja vloga bo tudi v ^ilu podobna: organizacija in priprava sre~anj in sprejemov pomembnih ljudi iz skavtskega in javnega `ivljenja. Delo s “pomembnimi ljudmi” zna biti tudi zoprno, v spominu pa se vsi neljubi dogodki obrnejo in postanejo prave anekdote.

Nam lahko predstavi{ tudi tvojo idejo pomo~i v ope-

Nam lahko predstavi{ tvojo idejo pomo~i v ope-

Nam lahko predstavi{ tudi tvojo idejo pomo~i v ope-

Nam lahko predstavi{ tvojo idejo pomo~i v ope- lahko raciji “Los Andes”? raciji “Los Andes”? raciji “Los Andes”? raciji “Los Andes”? raciji “Los Andes”?

Odlo~itev, da bo moja skavtska organizacija sodelovala v operaciji Los Andes (gre za zbiranje denarja, s katerim bo organizator omogo~il udele`bo na jamboreeju ~im ve~jemu {tevilu vodov iz posameznih dr`av ~lanic WOSM-a, ki teh finan~nih mo`nosti nimajo), je botrovala zbiranju kreativnih idej za ~im manj vsiljivo in ~im bolj u~inkovito pridobivanje finan~nih sredstev. Pravi model vagon~ka (za poznavalce sistem HO), ki ga izdeluje najve~ji nem{ki izdelovalec teh `elezni{kih sistemov, je unikat, oblikovan po moji ideji, opremljen z oznakami WOSM-a in jamboreeja v ^ilu, kupujejo pa ga ~lani v organizaciji in tudi navzven ter s tem zbirajo omenjena finan~na sredstva. Cena posameznega model~ka je 80 nem{kih mark. Sicer pa ideja ni osamljena, Italijani so na primer prodajali koledar za leto 1998, angle{ki skavti pa zbirajo denar s prodajo knjige Join in jamboree.

In na~rti za prihodnost? In na~rti za prihodnost? In na~rti za prihodnost? In na~rti za prihodnost?

Na naslednjem leta 2003 se bo zagotovo {e na{lo kak{no delo zame. Potem je tu {e stota obletnica skavtstva, ki jo bomo verjetno praznovali na jamboreeju v Angliji leta 2007. Leta 2011 pa …

… je {e predale~, da bi se ~lovek obremenjeval s tem. Bomo {e videli!