S Si Sim Simp Simpttotomtomi tomi imptomi s srrčrčnrčnerčnegrčnega rčnega p poopopuopušopuščopuščaopuščan opuščanj opuščanja popuščanja l la lahahkahko ahko
več kot 1-1,5 kg v enem dnevu oz 2 ali več kilograma v 1 tednu.
Zasoplost Otekanje spodnjih okončin
ki se pojavlja v mirovanju, nizki ravni vadbe, ali med vsakodnevnimi aktivnostmi.
slabši pretok kr v i v ledv ice lahko povzroči zadrževanje vode, kar vodi v otekanje gležnjev in nog.
Literatura: Warning Signs of Hear t Failure | American Hear t A ssociation;https://www.heart.org/en/health-topics/heart-failure/warning-s Informacije so splošne izobraževalne narave, glede obvladovanja bolezni se posvetujte z zdravnikom.
Boehr inger Ingelheim RCV, Podružnica Ljubljana, Šlandrova 4b, 1231 Ljubljana - Črnuče
Revijo izdaja od aprila 1985
Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana
telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www diabetes-zveza si Člani izdajateljskega sveta: Rober t Gratton (predsednik), Samo Fakin (član), Er vin Kodrun (član) Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), dr Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in tr ženje oglasnega prostora), prof dr Tadej Battelino, dr med , Andreja Čampa Širca, univ dipl ing živil teh , doc dr Aleš Dolenec, prof šp vzg , Valnea Jurečič, mag farm , dr Karin Kanc, dr med , Jana Komel, dr med , dr Mojca Lunder, dr med , Ajda Urbas, dr med , Sara Štern
Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net
T isk: T iskarna Schwar z, d o o , Ljubljana
Natisnjenih 14 000 izvodov
Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95
Projekt z naslovom Imam sladkorno, nima sladkorna mene sof inancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2023–2025.
Programe in delovanje sof inancira FIHO
Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO
Novo Nordisk, d o o , je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo Nepodpisani prispevki so plačani oglasi Izid naslednje številke je predviden v oktobru 2025
Obvestilo o spremembi naslova oz prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol net
® Sergeja Širca, urednica
Poletni odklop –darilo telesu in duši
Poletje je čas sonca, dolgih večerov, sproščenosti in trenutkov, ki jih večina izmed nas težko pričakuje vse leto A za mnoge, ki živite s sladkorno boleznijo, je to tudi čas, ko je r utina nekoliko manj prisotna – ko počitnice, potovanja in dr uženja prinašajo izzive za redno prehrano, gibanje ali merjenje sladkorja v kr vi Prav zato je poletje tudi odličen opomnik: k ako pomembno se je znati odklopiti – ne od svojega zdrav ja, temveč od stresa, per fekcionizma in notranjih pritiskov
Življenje s sladkor no boleznijo pogosto zahteva veliko discipline. Toda včasih ob vseh navodilih, tabelah in priporočilih pozabimo na nekaj bistvenega – na nežnost do sebe Na dejstvo, da smo več kot številke na napravi za merjenje sladkorja v kr vi. Poletje je lahko čudovita priložnost, da to znova zaznamo Da se povežemo s seboj na bolj prijazen način Da začutimo svoje telo ne kot težavo, ki jo moramo nadzorovati, temveč kot zaveznik a, ki potrebuje našo ljubezen in spoštovanje.
Odklop v tem kontekstu ne pomeni neresnosti, temveč zavestno odločitev za počasnost. Za sprehod po gozdu brez telefona. Za skodelico k ave ob sončnem vzhodu Za jutranje plavanje, smeh s prijatelji, branje knjige v senci, dober koncer t v mestu Ko si dovolimo takšne trenutke, se naše telo umiri, raven stresa pade, uravnava se hor mon kor tizol – vse to pa ima neposreden vpliv na kr vni sladkor Ni naključje, da se mnogi med dopustom počutijo bolje tudi f izično.
Ljubezen do sebe pomeni tudi prisluhniti samim sebi, kaj zares potrebujemo In poletje, z dolgimi dnevi, lahkotnostjo in prijetnimi temperaturami, je idealen čas za to Ne gre za razvajanje – gre za nego Za to, da si enostavno dovolimo dihati Morda celo pozabiti na občutek, da moramo ves čas vse obvladati. V resnici največ naredimo za svoje zdrav je takrat, ko življenje živimo s spoštovanjem, a brez strahu
Naj bo torej letošnje poletje priložnost za odklop, ki ni pobeg – temveč povabilo Povabilo k prisotnosti, nežnosti in ljubezni do sebe Sladkorna bolezen ni ovira za to – prav nasprotno, je opomnik, da si to še toliko bolj zaslužimo V uredništvu revije Sladkor na bolezen vam želimo lepo poletje, veliko dr uženja z vam ljubimi ljudmi in tudi trenutke, ko se boste posvetili zgolj sebi, svojemu telesu in duši
Pohod #DarujemKilometre v Mariboru v organizaciji
Društva diabetikov Maribor je pohodnike vodil v Vodole
Foto: Društvo diabetikov Maribor
OSREDNJA TEMA
5 Posvet novih idej in srčnega sodelovanja
8 Gremo skupaj do milijona
AK TUALNO
12 Strokovnjakinja za diabetes, božične piškote in š tr udelj
14 Zakaj je Terezija bolj zdrava kot Marija
16 Le za nekaj sezon
20 Ključno je pravočasno ukrepanje
ZA NAŠE ZDRAVJE
24 Kri v urinu vedno zahteva pregled pri zdravniku
ZDRAVJE NA KROŽNIKU
28 Zdrave jedi za poletne dni
29 Ras tlinska olja in njihova uporaba
VRTNO VESELJE
30 Za ras tline, ki ljubijo sonce
MLADI IN SLADKORNA BOLEZEN
32 V primerjavi z lani je znanje letos slabše
INTERVJU
34 »Nekdo mora prevzeti odgovor nos t«
Posve t novih idej in srčnega sodelovan ja
® Špelca Rudolf, foto: Jurij Rudolf
Zveza dr uštev diabetikov Slovenije (ZDDS) je tudi letos pripravila tradicionalni posvet predsednikov dr uštev diabetikov, ki je potekal v petek in soboto, 16 in 17 maja
V Hotelu Vesna v Ter mah Topolšica se je zbralo 50 predstavnikov 28 dr uštev diabetikov, ki so prisluhnili številnim nasvetom za boljše obvladovanje sladkor ne bolezni in še bolj učinkovito delovanje dr uštev diabetikov
Pr vi dan posveta je s pozdravom navzočim začel predsednik Robert Gratton, skozi začr tani dvodnevni program pa je prisotne vodila sekretarka Špelca Rudolf Dobrodošlico je navzočim izrekla Polona Požgane iz Term Topolšica in nam predstavila ponudbo za edukativna okrevanja dr uštev diabetikov
Diplomirana medicinsk a sestra Kati Časar in Jure Vrandečič iz podjetja Zaloker & Zaloker sta v predavanju z naslovom V znanju je moč predstavila uporabo senzorja SIBIONICS GS1 (sistem za neprekinjeno spremljanje glukoze v medceličnini), pa tudi možnost posveta pri njih Senzor je 14-dnevni in opravlja meritve vsakih 15 minut, omogoča tudi opozorila na visok in nizek sladkor. Kati Časar je predstavila tudi posodobljeno knjižico Pr(a)vi koraki pri samovodenju sladkor ne bolezni, ki jo lahko naročite pri njih. Ponovili smo, koliko gramov
oziroma vrečk sladkorja vsebuje posamezno živilo.
Marjana Bratkovič in Natalija Pavuna Kovačič iz podjetja Dexcom sta nam razložili delovanje njihovega senzorja G7 za merjenje kr vnega sladkorja v medceličnini, ki meri 10 dni in opravi meritev vsakih 5 minut Povezan je z aplik acijo, ki si jo uporabnik naloži na mobilni telefon. V aplik aciji je več funkcij, s k aterimi vodimo sladkor no v ciljnem območju med 3,9 in 10 mmol/L kr vi
Re b e k a B e r n i k i z p o dj et j a A b b ot t nam je predstavila merilnik za merjenje sladkorja v medceličnini FreeStyle Libre 2 Plus (odlična 15-dnevna natančnost, merjenje vsako minuto, ima alar me in izpolnjuje najstrožje kriterije FDA za iCGM2 ter omogoča povezovanje z inz u l i n sk i m i č r p a l k a m i i n p a m e t n i m i injekcijskimi peresi) Predstavila je tudi pomanjk anje minimalnih st andardov
za naprave CGM v Evropski uniji in Sloveniji. V primerjavi z Evropsko unijo so ZDA (FDA) uvedle stroge zahteve za nat ančnost in var nost naprav CGM s standardi za iCGM Cilj standardov je zagotoviti var nost bolnikov in zanesljivost naprav na ravni celotne Evropske unije
Življenje je pot, zdrav je je cilj!
Andreja Mirkovič iz podjetja Freesbi je predstavila akcijo, v k ateri so izpostavili osebe, ki imajo poleg sladkor ne bolezni tipa 2 tudi odpoved ledvic in srčno popuščanje Akcija ozaveščanja s plak ati in z okroglo mizi s strokovnjaki se še nadaljuje in poteka po celi Sloveniji Pri ozaveščanju o sladkor ni bolezni tipa 2 sta sodelovali Karmen Lipovšek-Maričič in Andrijana Lasič Cilj akcije je bil s pravočasnim ukrepanjem upočasniti napredovanje sladkorne bolezni, zmanj-
šati tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter podaljšati čas do dialize
Katarina Vukelič, dr med , specialistka interne medicine in pnevmologije, mag. podjetniškega managementa, nam je razumljivo razložila pomen obvladovanja sladkor ne bolezni in dejavnikov tveganja, ki lahko vplivajo na pozne zaplete zaradi neurejene sladkorne bolezni. Vsem udeležencem je podala veliko znanja Zahvaljujemo se ji za srčno in energije polno sodelovanje
V nadaljevanju petkovega dela posveta so se udelež enci razdelili v sk upine Pod vodstvom Urške Erklavec z NIJZ so se ukvarjali z mreženjem za zdrav je in isk anjem rešitev v lok alni sk upnosti; Gašper Nitraljevski iz DigiDr uštva jim je predal ključne veščine odnosov z javnostmi za dr uštva diabetikov, Sara in Boris iz Hiše eksperimentov pa sta jim predst avila Sladkolo, s k aterim lahko prekolesarimo sladkor no bolezen Udeleženci smo bili pri sk upinskem delu zelo aktivni, pogovori so hitro stekli in za izmenjavo infor macije bi si vzeli lahko še več časa
Ob zaključk u pr vega dela posveta so obrazi udeležencev pričali, da so zadovoljni s pripravljenim programom in delavnicami Predvsem delo v delavnicah jim je bilo zelo všeč. Zbrali smo se ob večerji, nato pa smo se še dolgo dr užili in pogovarjali o slišanih temah in delu v dr uštvih ter pridobivali infor macije dr ug od dr ugega.
Sodelovanje med dr uš tvi in CKZ
Sobotni dan posvet a je začela računovodkinja ZDDS Zdenka Štrekelj, ki je predstavnikom dr uštev podala navodila za pripravo vlog in poročil za FIHO Udeleženci so prejeli tudi gradivo za pomoč pri pripravi načr tov in poročil.
Gašper Nitraljevski iz
Yu n o t voj a š o l a , k i z
zvezo sodeluje pri vsebinah za tekmovanje in izobraževanje mladih, je predst avil rezult ate a n ke te o s o d e l ova nj u med dr uštvi in centri za krepitev zdrav ja (CKZ), k i s o j o p r i p r av i l i n a podlagi vprašanj ZDDS
Po p r e d s t av i t v i s e j e vnela razprava, v kateri
s e j e p o k a z a l o , d a s o n e k a te r i p r e d s t av n i k i dr uštev zadovoljni s sodelovanjem s CKZ, dr ugi pa so precej kritični
Na podlagi 33 zbranih odgovorov ankete lahko sklepamo, da so centri za krepitev zdravja med dr uštvi diabetikov dokaj prepoznavni: k ar 88 % vprašanih ve,
k aj CKZ je in k akšne storitve ponuja Večina dr uštev ima tak center v svojem kraju, skoraj tretjina pa ne – torej še vedno obstajajo geografske ovire za dostop. Kar zadeva sodelovanje med CKZ in dr uštvi, rezultati k ažejo mešano sliko: skoraj polovico dr uštev je samoiniciativno kontaktiral CKZ , dr uga polovica pa je morala vzpost aviti stik sama ali do njega sploh ni prišlo Večina sodelujočih dr uštev (82 %) uporablja programe CKZ za izvedbo predavanj in delavnic, več kot polovica jih ima možnost tudi podati predloge za izvedbo dodatnih vsebin,
pri čemer pa marsikdo ne ve, k ako to storiti
Opazna je nizk a stopnja povezovanja med CKZ in dr uštvi glede širjenja informacij o dr uštvih ter vključevanja novih članov: večina anketirancev meni, da CKZ svojih uporabnikov o dr uštvih ne obvešča redno, nobeno dr uštvo pa prek CKZ ni pridobilo večjega števila novih članov
Pozitivno pa izstopa podatek, da je večina vprašanih na CKZ prejela vsaj osnovne (in pogosto tudi konkretne) infor macije o obvladovanju sladkor ne bolezni Programi se torej izvajajo, vendar ostajajo izzivi v dostopnosti, informiranju in sistematičnem povezovanju z dr uštvi
Ključne ovire za boljše sodelovanje so k adrovske omejitve, f inančna sredstva in nejasnosti glede organizacijske str ukture, npr razlike med centri za krepitev zdrav ja (CKZ) in zdravstvenovzgojnimi centri (ZVC). V predlogih za izboljšave prevladujejo pobude za boljše komuniciranje, za večjo vključenost dr uštev pri
oblikovanju programov in za enostavnejši dostop do storitev
Skupaj zberimo milijon kilometrov!
Špelca Rudolf je predstavila šestletni potek in dosežke akcije #Dar ujemKilometre, ki jo izvaja zveza diabetikov z namenom ozaveščanja javnosti o sladkor ni bolezni, njenem čimprejšnjem odkrivanju in zdravljenju, k ar znižuje tveganje za pozne zaplete sladkor ne bolezni Glavni cilj k ampanje pa je spodbujanje ljudi h gibanju in zdravemu načinu življenja. Podelili smo zahvale in priznanja v kampanji najbolj uspešnim društvom diabetikov, posameznikom in ambasadorjem za leto 2024
Letos želimo zbrati milijon kilometrov s hojo, tekom in kolesarjenjem Za pomoč pri širjenju akcije smo natisnili k azalčke z navodili za darovanje kilometrov, ki smo jih razdelili dr uštvom. Letos smo akcijo pričeli 31 maja z vseslovenskim pohodom po 23 poteh po Sloveniji
Vse vabimo, naj se podajo na 18 pohodnih točk, ki jih pokrivajo dr uštva Tak pohod je tudi priložnost za boljše p ove z ova nj e d r u š te v d i a b e t i kov, s a j spodbujamo k obisk u vseh točk in k d r u ž e nj u z l o k a l
m d
u š t vo m V s e opravljene aktivnosti, bodisi hojo, tek ali kolesarjenje, lahko objavljamo na Facebook u s ključnikom #Dar ujemKilometre in oznako @zvezadr uštevdiabetikov – objavite fotograf ijo, število kilometrov in iz k aterega dr uštva ste. Darovane kilometre lahko tudi zabeležite v obrazec na spletni strani zveze, dostop je tudi preko QR kode na k azalčkih
Posvet se je že bližal koncu, ko je nastopil še klinični psiholog Jakob Filip Tamše, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., kognitivno-vedenjski terapevt Na enostaven in poučen način nam je pojasnil, k aj je stres in na k aj vse vpliva Pojasnil je tudi delo kliničnega psihologa in z videi nazor no predstavil delovanje telesa ob stresu Dobili smo dragocena nova
»Še tako naprej«
Udeleženci so posvet ocenili s posebnim evalvacijskim vprašalnikom. Analiza odgovorov je pokazala, da so bili z organizacijo in vsebino posveta večinoma zelo zadovoljni Želijo si še naslednjih vsebin: več delavnic, ki naj bodo tudi daljše, prikaz dobrih praks v društvih, kako pritegniti nove člane, timsko delo v društvih, predstavitev novosti v zdravljenju sladkorne bolezni, vsebine o zapletih sladkorne bolezni, predavanja o gibanju, telovadbi, znanja o uporabi registra in mreženju z društvi Večina se je za udeležbo odločila zato, da pridobi nove informacije za delo v društvu. Vsi menijo, da je dvodnevni posvet potreben in da je najboljši termin posveta v petek in soboto dopoldan Večina je zapisala, da je bil posvet dobro organiziran, teme zanimive in poučne. Prebrali smo tudi »še tako naprej« ter številne pohvale organizatorjem in predavateljem
znanja o povezavi med sladkor no boleznijo in stresom ter napotke za odziv na take izzive
Ob zaključku posveta smo se zahvalili vsem udeležencem za udeležbo in aktivno sodelovanje. Pohvalili smo vse, ki srčno opravljajo svoje poslanstvo v dr uštvih, in jim zaželeli še veliko dobro izvedenih projektov
Udeleženci posveta so nam povedali, da so zadovoljni z vsebino in dobljenimi infor macijami Domov so odšli polni novih idej za nadaljnje delo v dr uštvih
#Dar ujemKilometre zbrali 7077 kilometrov
Gremo s kupaj do mili jona
® Špelca Rudolf
Slovenci smo ponovno stopili skupaj in z gibanjem začeli kampanjo za ozaveščanje o sladkor ni bolezni. V soboto, 31. maja, je na lokacijah po vsej Sloveniji potekal pohod Gremo skupaj do milijona, s katerim je Zveza dr uštev diabetikov Slovenije (ZDDS) uradno otvorila že sedmo leto kampanje #Dar ujemKilometre. V preteklih letih smo skupaj zbrali že 739 302 kilometra, k tem pa bomo prišteli še zadnji majski dan zbranih 7077 kilometrov
Z množično udeležbo, pozitivno energijo in sk upnim ciljem – zbrati milijon kilometrov – se je začel letošnji pohod, ki je potek al na 22 pohodnih točk ah po Sloveniji Udeležilo se ga je sk upaj 875 udeležencev, ki so že na otvoritveni dan zbrali 7077 kilometrov in se tako približali cilju, da dosežejo milijon kilometrov
S kampanjo
#Dar ujemKilometre opozarjamo na pomembnos t gibanja za vse
ZDDS že sedmo leto zapored spodbuja h gibanju, ozavešča o sladkor ni bolezni in krepi solidarnost med osebami s sladkor no boleznijo ter širšo javnostjo Matej a M a l n a r Š te m b a l , a m b a s a d o r k a Sklada Alojza Rudolfa in kampanje #Dar ujemKilometre, je ob otvoritvi letošnje kampanje dejala: »Kot oseba s sladkorno boleznijo želim z lastnim zgledom pok azati, k ako ključno je gibanje – ne le
»Zame je hoja tisti jeziček na tehtnici, ki pomaga, da sladkorna bolezen ostane pod nadzorom,« pravi Mateja Malnar Štembal, ambasadorka Sklada Alojza Rudolfa in kampanje #DarujemKilometre
Kilometre so v organizaciji tamkajšnjega društva diabetikov zbirali tudi v Slovenj Gradcu
dr užbo.«
Dodaja, da ta pogosto spregledana ali pomanjkljivo razumljena bolezen ni ome-
Namen kampanje #Dar ujemKilometre
S kampanjo #DarujemKilometre ozaveščamo o sladkorni bolezni – eni najpogostejših kroničnih bolezni današnjega časa – in poudarjamo, kako pomembna je redna telesna dejavnost Gibanje je ena najbolj dostopnih oblik preventive in podpore pri vodenju bolezni V Sloveniji ima sladkorno bolezen že vsak deseti prebivalec, zato je vsaka spodbuda k aktivnemu življenju še kako pomembna
Več o kampanji #Dar ujemKilometre
cilj letošnje kampanje je ambiciozen, a dosegljiv – gremo skupaj do milijona! Do danes smo skupaj zbrali že 739 302 kilometra Vsak korak š teje, vsak kilometer prispeva k zdravju, vsak udeleženec pa k skupni zgodbi povezanosti in solidarnosti. Letos smo ponovno pripravili več pohodnih poti in s tem tudi več odličnih idej za gibanje in povezovanje Do cilja nas loči le še 260 698 kilometrov – vsak kilometer šteje, saj pomeni več zdravja za posameznega sodelujočega in družbe kot celote.
Kako poteka zbiranje kilometrov?
Kilometre intenzivneje zbiramo od maja do sredine novembra, sicer pa vse leto, saj gibanje nima sezonske omejitve Udeleženci na Facebooku in Instagramu delijo informacijo o svoji aktivnosti in dodajo zapis #DarujemKilometre. Zbrane kilometre vpišejo tudi v obrazec
Pohodne poti in pohodne točke akcije so objavljene na spletni strani Zveze društev diabetikov Slovenije.
jena zgolj na sladkor – gre za vseživljenjski izziv, ki zahteva redno skrb, znanje in veliko odgovornosti Pri sladkorni bolezni je povišan sladkor, razlaga Mateja Malnar Štembal, le začetna, sladk a težava, ki se ji lahko hitro pridr užijo srčno-žilne bo-
lezni, odpoved ledvic, slepota, okvara živcev, amputacije in dr ugi resni zapleti. »Zato sodelujem v kampanji #Dar ujemKilometre, s k atero ozaveščamo o moči gibanja Preventiva v obliki hoje je dostopna, brezplačna in pri nas v Sloveniji
Tudi medved je daroval kilometre
Dr uštvo diabetikov Posavje – Brežice je v okviru obsežne in odmevne vseslovenske prireditve pod naslovom Darujmo kilometre organiziralo dve pohodni skupini. Pr va, številčnejša, je bila v Brežicah; v tej se je zbralo čez sedemdeset pohodnikov in, ne boste verjeli, en (plišasti) medved, ki ga je v naročju nosila mlada pohodnica. Ko sem jo vprašal, zakaj z medvedom, je pogumno odgovorila, da tudi on daruje kilometre, zato si še kako zasluži, da tudi njega omenim v tem prispevku Brežiška skupina se je začela zbirati kmalu po osmi uri pred hidroelektrar no Bre žice Po pozdravnih nagovorih predsednice
naravnost čudovita – gozdovi, hribi, gore, jezera, morje, hribčki in doline nam omogočajo, da vsak dan storimo nekaj dobrega zase. Zame je hoja tisti jeziček na tehtnici, ki pomaga, da sladkor na bolezen ostane pod nadzorom,« še pove Malnar Štembalova in vabi vse, da se ji pridr užijo.
V Sloveniji še nismo obr nili trenda naraščanja sladkor ne bolezni
V Sloveniji je po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdrav je (NIJZ) v letu 2023 živelo 149 160 oseb z znano sladkor no boleznijo, k ar je 3920 več kot v letu 2022 in 7318 več kot v letu 2021 »Zaenkrat v Sloveniji še nismo obr nili trenda naraščanja sladkorne bolezni, imamo pa vse možnosti, tako zdravila kot tehnične pripomočke za odkrivanje, da bi to lahko naredili,« poudarja prof dr Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelk a za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v UKC Ljubljana in predsednik upravnega odpora IDF Europe (Mednarodna zveza za diabetes – evropsk a regija).
Meni, da je ljudem treba pomagati, potem pa dok azano lahko zelo učinko-
v ospredju je nosila s seboj tudi
društva Darje Mandžuka, poslanke dr žavnega zbora Nataše Avšič Bogovič in podžupanje občine Brežice Mojce Florjanič je predsednica društva pooblastila predstavnici Društva za zdravo življenje, ki sta prav tako bili med pohodniki, da prevzameta vodstvo pohoda
Ob stojnici društva je vsak udeleženec dobil jabolko Tam so se lahko seznanili z delom društva, vsi pa so dobili tudi zapestnico Darujmo kilometre V prelepem, že povsem poletnem jutru se je kmalu po poldeveti po nasipu brežiškega jezera za HE Brežice razpotegnila dolga vrsta pohodnikov. Po krožni poti, dolgi približno pet kilometrov, smo se po eni uri (nekateri prej, drugi pozneje) v
Društvo diabetikov Koper je organiziralo pohod od Kopra ob morju do meje z Izolo in nazaj v Koper.
Društvo diabetikov Posavje – Brežice je v okviru prireditve Darujmo kilometre organiziralo dve pohodni skupini
Deklica
svojega medvedka
»Zaenkrat v Sloveniji še nismo obrnili trenda naraščanja sladkorne bolezni, imamo pa vse možnosti, tako zdravila kot tehnične pripomočke za odkrivanje, da bi to lahko naredili,« poudarja prof dr Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v UKc Ljubljana in predsednik upravnega odpora IDF Europe
vito spremenijo življenjski slog: »Če osebam najprej pomagamo, da izgubijo telesno težo, da postanejo bolj mobilni in se lahko udeležujejo takih akcij, kot je #Dar ujemKilometre, jim s tem popol-
varstvu dreves po senčni poti skozi Vrbino vrnili na izhodiščno točko
V drugi skupini, v Sevnici, ki jo je vodila članica izvršnega odbora DI Posavje – Brežice Mira Mihev, se je pohoda udeležilo devetnajst pohodnikov
Tako smo darovali kar nekaj kilometrov, pa ne za društvo ali zvezo diabetikov Slovenije, ampak zase in za svoje zdravje
Glede na odlično organizacijo pohoda DD Posavje – Brežice upam, da se bodo v prihodnje pohodne skupine v društvu še okrepile z novimi pohodniki Tekst in foto: Rudi Mlinar
Gibanje v dobro vsakogar
Združenje diabetikov celjske regije se je na pobudo naše krovne organizacije, Zveze društev diabetikov Slovenije, letos aktivno vključilo v projekt Darujem kilometre Kilometre zbiramo s pomočjo še ostalih društev in posameznikov, ki pridno vr tijo kolesa in hodijo po bližnji in daljni okolici celjske kotline
Zadnji dan v maju je bili organiziran pohod ob naši lepi reki Savinji Zbor je bil na Špici v celju; ena skupina je šla ob toku Savinje in se je po nekaj kilometrih dvignila do celjske-
Združenje diabetikov celjske regije je organiziralo pohod ob reki Savinji. Del pohodnikov se je povzpel do celjskega starega gradu
noma spremenimo življenje « Battelino dodaja še: »Imamo tudi učinkovita zdravila, ki sočasno pomagajo zmanjšati debelost in delujejo na presnovo sladkorja, hkrati pa zaščitno delujejo na srce in
ga starega gradu, druga skupina pa je šla proti Žalcu in se je povzpela do planinskega doma Brnica, ki je v njihovi občini Vsa hoja in kolesarjenje ni zaradi organizatorjev, ampak v dobro vsakega posameznika Tekst : Franc Turnšek, foto: Franci Zimšek
Kilometre smo nabirali okrog Škalskega jezera
Konec maja smo se tudi v Dr uštvu diabetikov Velenje priključili mnogim društvom, vključenim v ZDDS, in sodelovali v kampanji #DarujemKilometre Kilometre smo nabirali na naši standardni poti okrog Škalskega jezera in tako prispevali svoj delež za dosego cilja – zbrati milijon kilometrov. cilj akcije je seveda ozaveščanje
Svoje kilometre so prispevali tudi člani Društva diabetikov Ptuj
ostali pa do planinskega doma Brnica v občini Žalec
Udeleženci vseslovenskega pohoda Darujem kilometre v Ljubljani
ledvice Danes lahko učinkovito, zgodaj in precej prijazno do ljudi ugotovimo tveganja in preprečimo razvoj sladkor ne bolezni ter jo potem tudi zelo učinkovito zdravimo «
Društvo diabetikov Velenje je kilometre nabiralo na standardni poti okrog Škalskega jezera
o sladkorni bolezni in spodbujanje k telesni aktivnosti in zdravemu življenjskemu slogu. Tekst : Franc Čas, foto: arhiv društva
Pohod okrog soboškega jezera
Dr uštvo diabetikov Murska Sobota se je vključilo v akcijo Darujem kilometre; 31 maja smo pripravili pohod okrog Soboškega jezera – Expano Murska Sobota. Z zadovoljstvom lahko povem, da sem presenečen nad odzivom in udeležbo pohodnikov Bilo nas je 80 To niso bili samo člani DD Murska Sobota, priključili so se nam tudi prijatelji, družinski člani, osebe, ki se rade udeležujejo pohodov Posebno veseli pa smo, da so se nam pridružili iz centra za krepitev zdravja Murska Sobota pod vodstvom Mateja Dišiča, Društvo diabetikov Dra-
Društvo diabetikov Tr žič je organiziralo dva pohoda, daljši je pohodnike vodil na Stari Ljubelj, krajši pa od Bistrice do Kovorja.
Društvo diabetikov Murska Sobota je pripravilo pohod okrog Soboškega jezera – Expano Murska Sobota 4,8 km je prehodilo 80 pohodnikov
vograd – Polžki, ki so letovali v Moravskih Toplicah ter center za zdravje in razvoj Walk&Talk . Prehodili smo 4,8 km, kar je skupno 384 km Lepo vreme, dobra volja, izmenjava mnenj, izkušenj, zadovoljni z akcijo in uspehom, ki smo ga dosegli.
Še bomo ponovili tako akcijo in sicer jeseni, saj je pot okrog Soboškega jezera – Expano privlačna in zanimiva točka za rekreacijo, pohode in druženja. To pot bi morali vključiti v pohodne poti, saj je razdalja 4,8 km primerna za vse pohodnike, tudi tiste z manj kondicije, je pa odmaknjena od mes tnega vr ve ža in vpeta v mirno okolje.
Še enkrat hvala vsem udeležencem, upam pa, da nas bo na naslednjem pohodu še več Tekst : Igor V itez, foto: Aleš V itez
Strokovn jakin ja za diabe t es, bo
® Mateja Jordan, foto: Helena Krmelj
Ko si je v pr vem razredu želela postati učiteljica in v dr ugem zdravnica za sobne psičke, si gotovo ni predstavljala, da bo nekaj desetletij pozneje v rokah dr žala V ivino priznanje moja diabetologinja »Podelitev priznanj sem vedno spremljala v medijih, saj se mi zdijo pomembna za zdravnike, nikoli pa nisem pričakovala, da bom priznanje dobila tudi sama V bolnišnici je namreč stik s pacienti dr ugačen kot v ambulanti na primar ni ravni,« pravi moja diabetologinja 2025 prof. dr. Nataša Bratina, dr. med., specialistka pediatrične diabetologije.
Pediatrinja, ki že 35 let na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike p o m a g a ot r o ko m i n m l a d o s t n i ko m s sladkor no boleznijo, si želi navezati pristen stik z njimi Kako pridobi otrokovo zaupanje? To se ne zgodi čez noč, pravi Nataša Bratina. »Včasih traja več obiskov, včasih celo leto ali več, da sploh k aj povedo « Prav zato je pomembno, da stike gradi počasi, pogosto že ob sprejemu v bolnišnico, pa vse do odpusta.
Zdravljenje ni solo nas top, je usklajena or kes tracija
Brez tima seveda ne gre. »Medicinske sestre, eduk atorke, dietetičark a, psihologinja – vsak od nas pozna en košček zgodbe družine Skupaj pa ji lahko damo vse, k ar potrebuje za samostojno življenj e s s l a d ko r n o b o l e z n ij o v ra z l i č n i h okoliščinah « Te zgodbe zelo pogosto niso enostavne Dokler napredek ni prinesel senzorjev in hibridnih čr palk, so bile mnoge noči z otrokom s sladkor no boleznijo zelo napor ne, bolj kot danes »Danes otroci in starši lahko spijo, saj v nočnem času črpalka odlično sama uravnava sladkor,« se veseli izboljšave, ki se ji zdi izjemno pomembna za zmanjšanje bremena bolezni za dr užino Dnevi v bolnišnici so pogosto daljši od deset ur, stresa je precej, papirjev pa tudi – čedalje več Povečuje se tudi obseg dela, in čeprav si vsako leto reče »več pa res ne bom zmogla«, ji naložijo še k aj.
Specialis tka za piškote in š tr udelj
Stres je del njenega vsakdanjik a, a ga zna obvladati Namesto da bi ji zlezel pod kožo, ga raje – dobesedno pusti za sabo »Po sto metrih tek a sem še brez sape, po kilometr u pa se mi vr ne ener-
Prof dr Nataša Bratina, moja diabetologinja
gija,« pove z nasmeškom. Poleg vsakodnevnega teka jo sproščajo tudi kuhanje, pek a in glasba Njena k ulinarična posebnost so božični piškoti Lani jo je hči izzvala, naj pripravi adventni koledar –spekla je k ar 24 različnih vrst piškotov Kot predsednica izpitne komisije pa specializante, ki uspešno opravijo izpit, nagradi s štr udljem. Brez težav se loti tudi k ulinaričnih izzivov – njena zbirk a k uharskih knjig se širi, občuduje mojstrovine vrhunskih chefov, sodelovala pa je tudi pri pripravi treh k uharskih knjig za dr užine z otroki s sladkor no boleznijo Glasba med delom tiho igra v ozadju, pri teku pa ji narekuje ritem v slušalkah »Poslušam več zvrsti glasbe – klasična mi je enako blizu kot pop, dober jazz Rada imam simfonike, Per petuum Jaz-
zile pa tudi Saša Avsenik a. Obisk k aterega od koncer tov pa je ob mojem delu prava znanstvena fantastik a «
Z veseljem sledi vsemu, k ar napišejo slovenski zdravniki, k adar pa želi odklopiti misli, rada poseže tudi po lahkotnejšem romanu ali dobri kriminalki Občasno si vzame čas tudi za klasiko –nazadnje jo je znova očarala Jane Austen s svojo Prevzetnostjo in pristranostjo »Sem človek narave«
Moja diabetologinja 2025 se je pred petimi leti iz Kamnik a preselila v Ljubljano, da bi bila bliže hčerk ama; sin živi v Londonu. Prizna, da ji je bila misel na selitev v prestolnico precej stresna: »Življenje zunaj mesta mi je omogočalo vsakodnevni stik z naravo, kar mi veliko pomeni.« A zdaj živi tik ob Poti spominov in tovarištva, zato se lahko v naravo poda skoraj vsak dan Za njo je tudi nekaj trekingov, še posebej pa ima rada morje »Sem veliko bolj človek narave kot mestni človek,« pravi Misel na dolgo pot z letalom je danes ne privlači več – preprosto zato, ker je v preteklosti že veliko prepotovala. Poklicna pot jo je pogosto vodila na mednarodne kongrese po vsem svetu, zdaj pa najraje izbere krajše razdalje in potuje z avtomobilom
Iz knjig se ne naučiš vsega
Poklic zdravnice je Natašo Bratina očaral v tretjem razredu, ko je na šolo prišla c e p i l n a e k i p a . » G l e d a l a s e m , k a ko j e zdravnica spretno ravnala z injekcijo in nas vse hitro pocepila Bila sem navdušena « Takrat je padla odločitev – »ne za psičke, zdravnica za otroke bom!« Plana B ni bilo »Študij medicine je bil zame edina pot Po pripravništvu sem imela srečo, da se je na kliniki odprlo več mest za mlade zdravnike. Že na za-
žične piš ko t e in š tr udel j
četk u me je prof dr Ciril Kržišnik povabil v svoj tim na ‘endo‘ in že po nek aj mesecih sem dobila pr ve naloge na področju diabetesa « Začetki seveda niso bili enostavni A imela je srečo, da je delala ob izjemnih mentorjih, kot je na primer dr Nina Bratanič Spominov se je nabralo toliko, da bi zlahka napisala knjigo Še posebej na dežurstva – tista pr va, ki so bila prava čustvena in strokovna preizk ušnja Nikoli namreč ne veš, k aj te čaka »Na srečo smo imeli tudi ponoči ob sebi mentorje, ki so priskočili na pomoč. Kljub temu pa me je bilo pr vih dežurstev res strah in v glavi sem si narisala vse mogoče čr ne scenarije In potem se je res zgodilo: otrok z zahtevno epilepsijo, krči, ki se niso umirili … Poklicala sem starejšo nevrologinjo, ki je takoj pomagala In na koncu pripomnila: ‘A vidiš –ni vse tako, kot piše v knjigah ’ «
Delo moraš opravljati z veseljem
To ji je ostalo v ušesih in danes ta nasvet predaja naprej. Mladim zdravnikom svetuje, naj si izberejo dobrega mentorja, dobro okolje – in nek aj, k ar jih zares veseli
Razmere v zdravstvu spremlja t ako skozi vsakodnevno delo kot tudi kot članica Zdravniške zbor nice Slovenije in predsednica RSK za pediatrijo ter upravnega odbora Zdr uženja za pediatrijo. »Kar me najbolj boli, so negativni zapisi o zdravnikih – izrazi, kot so dvoživke ali celo paraziti Redkokdo pomisli, da se je svet spremenil. Kronične bolezni so danes precej bolj zahtevne, terapije so kompleksnejše, pogostost določenih bolezni narašča, hkrati pa se zdravniki vse pogosteje srečujemo tudi s psihološkimi stiskami bolnikov « In medtem ko pacient – otrok ali odrasel – potrebuje več časa, razumevanja in pogovora, se zdravnik vse bolj utaplja v administraciji in vse večjem številu obravnav Ob tem pa mora ost ajati še na tekočem z napredkom v medicini »Danes je dostop do strokovnih vsebin lažji kot kdaj prej – na voljo so vrhunske medicinske revije, videoizobraževanja, strokovni kongresi Če želiš ostati v korak u z razvojem, sta vsaj dva večja kongresa na leto za tvoje
področje skoraj nujna « In kljub vsemu
– a l i p a p r av z a to – j i z d r av n i š t vo š e vedno pomeni več kot le poklic. »To je poslanstvo, ki ga moraš opravljati z veseljem in dobro voljo «
Moj zdravnik 2025
Uredništvo revije Viva, Medicina & ljudje je letos že 29 zapored izpeljalo akcijo
med , asist dr Karin Sernec, dr med , J a r m i l a Trč e k B re z n i k a r , d r. m e d . ,
Nada Puharič, dr. dent. med., Ivica Flis
Smak a, dr med , in doc dr Marjan
Premik, dr dent med
In kdo so zdravniki leta 2025?
Nagrajeni zdravniki akcije Moj zdravnik 2025 (z leve): moja nevrologinja dr Mateja Bar uca Grad, moja pediatrinja Alenka Rus, moj hematolog Enver Melkić, moja specialistka Maja Mar tinuč Bergoč, moja onkologinja Marina Čakš, moja zobozdravnica Rahela Žižek Mraz, moj družinski zdravnik Lusien Fijavž, moj dermatolog izr prof dr Igor Bar tenjev, moja diabetologinja prof dr Nataša Bratina, moja ginekologinja Marijana Klarič Kamin, v imenu moje revmatologinje Urške Komel je priznanje prevzela njena svakinja
Moj zdravnik, ki je z jasnim poslanstvom – želeli so osvetliti vlogo in pomen splošne oziroma družinske medicine, in sicer tako v javnem kot zasebnem sektorju Njeno bistvo je omogočiti ljudem, da izrazijo, katere vrednote cenijo pri svojem zdravnik u, hkrati pa jim ponuditi priložnost, da javno pohvalijo predano in kakovostno delo zdravnic in zdravnikov, ki jim zaupajo
Srce in duša akcije je praktično že od z a č e t k a p r i m a r ij M a rko D e m š a r , d r med , za pravilen potek glasovanja pa skrbi komisija akcije Moj zdravnik 2025 v s e s t av i : M a j a Ko z l ev č a r Ž i ve c , d r.
Č e p r av n a d p o te ko m g l a s ova nj a skrbno bdi strokovna komisija, gre končna beseda v roke tistim, ki zdravnike poznajo iz pr ve roke – bolnikom Glasovi pacientov so tudi letos edini, ki so šteli Prav zato je nagrada Moj zdravnik med zdravnicami in zdravniki tako zelo cenjena
Akcija Moj zdravnik je tudi letos izpostavila tiste strokovnjake, zdravnice in zdravnike, ki so v očeh bolnikov nekaj p o s e b n e g a S l i š a l i s m o ve l i ko to p l i h zgodb, pohval in zahval – in organizatorji so na podelitvi, ki je potek ala 11 junija, z veseljem predstavili 12 izjemnih nagrajencev
(Članek je bil objavljen v reviji V iva, ki je izšla 13 6 2025 )
Zakaj je Terezi ja bol j zdra va ko t
® Aljaž Železen, dr Aleš Dolenec, Fakulteta za špor t, Univer za v Ljubljani
Skr b za zdrav življenjski slog spada pod nefar makološko zdravljenje in je pomemben ukrep v zdravljenju sladkor ne bolezni tipa 2. Zajema zadostno telesno aktivnost, zdrav način prehranjevanja in doseganje primer ne telesne mase Edukacijo zagotavljajo za to določeni zdravstveni delavci, nato pa je za učinkovitost tega zdravljenja najbolj odgovoren vsak bolnik sam.
Dr ug ukrep je zdravljenje z zdravili, ki je pomembna dopolnitev nefar makoloških ukrepov. Generalni cilj zdravljenja je nadzor nad glukozo v kr vi znotraj ustreznih meja in preprečevanje ali zak asnitev zapletov sladkor ne bolezni.
V n a d a lj eva nj u b o g ovo ra o te l e s n i aktivnosti pri sladkor ni bolezni tipa 2 Ta ima širok pomen in zajema:
• vso neorganizirano/nenačr tovano telesno aktivnost, ki je običajno nizke intenzivnosti (npr kolesarjenje v trgovino) – t i nestr ukturirana telesna aktivnost,
• telesno vadbo, ki je načr tovana, lahko tudi vodena in je običajno zmer ne do visoke intenzivnosti (npr hitra hoja, vadba pod nadzorom f izioterapevta/ kineziologa)
Pozitivni učinki telesne aktivnos ti
Akutni učinki so posledice oz koristi telesne aktivnosti, ki so takojšnje Pojavijo se že med aktivnostjo (povečana p o r a b a g l u ko z e i z k r v i ) , n e k a te re p a vztrajajo še nek aj časa po njej (inzulin ima večji učinek že ob njegovi manjši količini v kr vi zaradi povečane občutljivos ti tkiv za delovanje inzulina), k ar lahko traja 2–72 ur po telesni aktivnosti, odvisno od njene intenzivnosti in trajanja Zato je logično, da je aktivnosti bolje razporediti čez cel teden, kot biti zelo aktiven tri dni, ostale dni pa nič Ak utni učinki hitro izginejo, zato je pomembno biti aktiven redno in pri tem vztrajati na dolgi rok, s tem pa bomo deležni kroničnih učinkov telesne aktivnosti Kronični učinki so rezultati ponavljajoče se telesne aktivnosti, ki nastopijo po daljšem času njenega izvajanja (npr. po nek aj tednih vadbe) in vztrajajo dalj časa, tudi če prenehamo vaditi Vendar ob premajhni telesni aktivnosti kronični u č i n k i ve s č a s p o č a s i i z g i nj a j o i n o b daljši neaktivnosti lahko mnogi od njih
celo izginejo Za osebo s sladkor no boleznijo so še posebej pomembni naslednji kronični učinki telesne aktivnosti:
• boljša dolgoročna urejenost kr vne glukoze (zmanjšanje odstotka glikiranega hemoglobina oz HbA1c v povprečju za pribl 0,6),
• rahlo znižanje kr vnega tlak a,
• rahlo izboljšanje dislipidemije (zmanjšanje trigliceridov v kr vi, povišanje zaščitnega HDL holesterola, znižanje LDL holesterola),
• izboljšanje delovanja beta celic trebušne slinavke,
• pozitiven vpliv na žile,
• izboljša se občutljivost na inzulin,
• učinkovito ohranjanje ali celo povečanje mišične mase in moči, ki pri osebah s sladkor no boleznijo s prenizko telesno aktivnos tjo pospešeno upadata
Skoraj vsi zgoraj našteti učinki ščitijo bolnik a pred kroničnimi zapleti sladkor ne bolezni (srčno-žilne bolezni, retinopatija itd ) in imajo vlogo v prepreč eva nj u t u d i n a j h uj š i h s to p e nj l e - te h (možganska kap, srčni infarkt, odpoved ledvic, slepot a) ter povečajo k akovost življenja Telesna aktivnost je svetovana tudi pri večini že prisotnih zapletov V nadaljevanju so našteti še nek ateri pozitivni učinki telesne aktivnosti:
Dodatna nasveta
– Po glavnem obroku hrane si je za »sladico« smiselno privoščiti nekaj nizko intenzivne telesne aktivnosti (npr sprehod, pomivanje posode) za zmanjšanje vrha nivoja kr vne glukoze po obroku. – Vsakdo se malenkost drugače odzove na vadbo (v smislu spremembe kr vne glukoze) Sčasoma se bo dobro spoznal in z ustreznimi ukrepi učinkovito preprečeval hipo- ali hiperglikemije, ki bi nastale zaradi vadbe
• Pri okvari živčev ja (pogost zaplet pri s l a d ko r n i b o l e z n i ) i m a va d b a z a vzdržljivost ugoden vpliv na živčev je. Dodatno pri perifer ni senzorični polinevropatiji poslabšano delovanje živčnih vlaken (npr. oslabljen občutek za dotik na stopalih) vodi v poslabšano ravnotežje Vadba ravnotežja izboljša ravnotežje in preprečuje padce
• Zmanjševanje gibljivosti je pri osebah s sladkor no boleznijo pospešeno in z vadbo gibljivosti se to prepreči ali se gibljivost celo poveča
• Zmanjšanje simptomov depresije.
Smer nice za telesno aktivnos t oseb s sladkor no boleznijo tipa 2
Te m e lj n i v r s t i va d b e s t a va d b a z a vzdržljivost (včasih se ji reče aerobna vadba) in vadba za moč, ki sta v kombinaciji znotraj tedna bolj učinkoviti kot ena sama vrsta vadbe Čeprav vsak korak šteje in je nek aj telesne aktivnosti bolje kot nič, je za znatne koristi za zdrav je oz. za zanesljivo doseganje prej omenjenih pozitivnih učinkov telesne aktivnosti treba upoštevati smer nice, ki priporočajo tedensko vsaj 150–300 minut zmerno intenzivne vadbe za vzdržljivost ali vsaj 75–150 minut visoko intenzivne vadbe za vzdržljivost Lahko se ti dve intenzivnosti enakovredno kombinirata, npr. minimalno 40 minut visoko in 75 minut srednje intenzivne vadbe tedensko Za dodatne ugodne učinke na zdrav je se svetuje večja količina (preseganje zgoraj omenjenih minut)
Vadba za moč se priporoča vsaj dvakrat na teden (ne dva dni zapored) Priporočljivo je pos topno s topnjevanje pogostnosti, trajanja in intenzivnosti vadbe Med dvema vadbama naj ne mine več kot dva dni Pri starejših se dodatno svetuje vadba ravnotežja dva- do trikrat na teden V vsakodnevnih situacijah, kjer
Mari ja
je veliko sedenja, je treba prekinjati dolgotrajno sedenje (vsaj na 30 minut) z aktivnimi odmori (npr. triminutna lahkotna hoja ali nek aj lahkih vaj za moč; če ob gledanju televizije ne maramo reklam, se je smiselno medtem sprehoditi) Pomembna je tudi vadba za gibljivost (vsaj dvakrat na teden), ki pa naj ne bo nadomestilo ost alih vrst vadb, ampak dodatek
Ob načr tovani vadbi se priporoča čim več nestr ukturirane telesne aktivnosti (uporaba stopnic, aktiven transpor t na delo, hišna opravila ipd ) Veliko takšne aktivnosti in čim manj sedenja je lahko celo bolj učinkovito od vadbe Za boljšo predstavo vzemimo primer dveh izmišljenih žensk s sladkor no boleznijo (Marije in Terezije), ki sta se nedavno upokojili Prehranjujeta se podobno, sta pa različno telesno aktivni
Marija hodi enkrat tedensko na organizirano vadbo, ostali čas pa je večinoma neaktivna (reševanje križank, ogled televizijskih vsebin, ima robotski sesalnik, v trgovino se vozi z avtom ipd ) Terezija pa ne hodi na vodeno vadbo, vendar je čez dan veliko aktivna (v trgovino gre peš ali s kolesom, vr tnari, poskrbi za vnuke, uporablja stopnice namesto dvigala, rada se počasi sprehaja v bližnjem gozdu ipd ) Kljub temu da se Marija lahko pohvali, da hodi na organizirano vadbo, obstaja možnost, da Terezija, ker je ves čas v gibanju, za svoje zdrav je v splošnem naredi več
V eni od prihodnjih številk revije Sladkor na bolezen bodo predstavljeni primeri srednje- in visokointenzivnih aktivnosti v domačem okolju in praktični napotki za vadbo vzdržljivosti
Var nos t/nevar nos t vadbe in omejitve pri njenem izvajanju
Večina oseb s sladkor no boleznijo je lahko var no telesno aktivnih tudi z že p r i s o t n i m i k r o n i č n i m i z a p l e t i . K lj u b temu je priporočljivo upoštevati omejitve, opisane v nadaljevanju Dobro je biti telesno aktiven čim več, vendar znotraj meja, ki jih postavi zdravnik.
Povišana krvna glukoza pred telesno aktivnostjo: Ob kr vni glukozi nad 13,9 mmol/L ob sočasno zmer no povišanih ketonih (v kr vi ali urinu) je vadba pre-
povedana Ob kr vni glukozi nad 16,7 mmol/L (brez povišanih ketonov) in pridr uženem slabem počutju vadba ni priporočljiva, lahko pa se izvaja lahk a telesna aktivnost, ob dobrem počutju (brez prisotnih simptomov) in ob ustreznem nadomeščanju tekočin (zadostno pitje pred telesno aktivnostjo, med njo in po njej)
Nevarnost pojava hiperglikemije zaradi vadbe: V isoko intenzivna vadba (npr visoko intenzivna intervalna vadba) lahko povzroči povečanje kr vne glukoze med vadbo in lahko ostane povišana še nekaj časa po vadbi (do dve uri) Za zniž a nj e s e p r i p o r o č a n i z ko i n te n z i v n o umirjanje (npr počasna hoja) v zaključnem delu vadbe. Tisti, ki se zdravijo z inzulinom, lahko povprašajo zdravnik a za nasvet glede zniževanja z inzulinom, če umirjanje ne pomaga
Nevarnost pojava hipoglikemije med vadbo in po njej: To nevar nost imajo tisti, ki se zdravijo z inzulinom ali zdrav i l i , k i s p o d b uj a j o i z l o č a nj e i n z u l i n a (najbolje je povprašati zdravnik a), še posebej če pride do nenačrtovane telesne aktivnosti. Priporočljiva je vadba vsaj v dvoje (nudenje pr ve pomoči ob hudi hipoglikemiji) Ti bolniki naj bi raven glukoze v kr vi zaradi vadbe preverjali pogosteje (pred vadbo, takoj po njej in še nek aj ur po vadbi) Današnji novi senzorji za merjenje glukoze v medceličnini so ta ukrep zelo olajšali Ne sme se po-
zabiti, kar so se dogovorili z zdravnikom (npr da pred vadbo zmanjšajo odmerke zdravil in/ali zaužijejo dodaten obrok ogljikovih hidratov, če je koncentracija glukoze prenizk a)
Med telesno aktivnostjo je največja nevarnost hipoglikemije, če je aktivnost zelo dolgotrajna in ni zelo intenzivna. Nevarnost hipoglikemije več ur po vadbi (običajno do 15 ur, lahko tudi več) pa je največja in najdaljša po dolgi in visoko intenzivni oz. zelo napor ni vadbi in je zato spet pomembno, da ne pozabijo dogovora z zdravnikom (znižanje odmerka zdravil in/ali zaužitje primernega o b ro k a h r a n e p o va d b i i n p r e d s p anjem)
Sočasne bolezni: Pri osebah s sladkor no boleznijo so možne pridr užene bolezni ali zapleti sladkor ne bolezni, npr srčno-žilne bolezni, retinopatija, nevropatija, ledvična bolezen itd. Zato je pred začetkom vadbe ali pred želenim večjim povečanjem intenzivnosti vadbe priporočljiv posvet z zdravnikom Če oseba s sladkor no boleznijo vadi pod strokovnim nadzorom f izioterapevta ali kineziologa, jo bo ta spomnil na najpomembnejše posebnosti pri vadbi (npr p o z o r n o s t n a p o s l a b š a nj e v i d a i p d . ) , vadba pa bo prilagojena bolniku v okviru omejitev, ki jih je dal zdravnik
Pozor! Hitrost začetk a in trajanje delovanja injiciranega inzulina se lahko zaradi telesne aktivnosti spremeni
Le za nekaj
sez on
Gibanje na prostem je priporočljivo za vsakogar. Ni treba, da se naprezamo v najvišjih gorah, povsem dovolj je sprehod ali krajši pohod po nižinah in blagih vzpetinah. V takšnem primer u se kot najbolj ustrezna izkaže nizka pohodniška obutev. Žal je test Zveze potrošnikov Slovenije pokazal, da testiranih modelov ne boste imeli prav dolgo. Le nekaj sezon.
V začetk u leta 2025 smo v trgovinah kot običajni potrošniki k upili osem modelov nizke pohodniške obutve Poslali smo jih na preizkus v laboratorij in udeležencem praktičnega testa. Vse vzorce smo tudi stehtali in izmerili
Kateri čevlji so prejeli najboljše ocene?
Trije nizki pohodniški čevlji so si na našem testu zaslužili sk upno oceno dobro: Salomon X-Ultra 360 GTX (72 % možn i h to č k ) , Ad i d a s Te r rex Tra i l m a ke r 2 Gore-Tex (66 %) in Keen Targhee IV WP (60 %) Vsi so se izk azali z dovolj uravnoteženimi ocenami pri preizk usu različnih lastnosti, med njimi se je najdražji Keen izk azal kot najbolj vzdržljiv Med posebnostmi pri zmagovalcu omenimo sistem zavezovanja Quicklace, ki ne zahteva klasičnega zavezovanja v pentljo
Na d n u p re g l e d n i c e s t a n a j c e n ej š a
modela, Alpina Tracker Low s pomanjkljivo sk upno oceno (38 %) in Decathlonov Quechua MH500 s povprečno oceno (46 %). Le eno točko več je prejel skoraj dvakrat dražji The Nor th Face Vectiv™ Fastpack Futurelight (47 %) Ti čevlji imajo več pomanjkljivosti, zato jih zelo verjetno ne boste uporabljali dolgo Zak aj?
Vodoodpor nos t je lahko relativna
Še posebej pri nizkih pohodniških č e v lj i h s e n a m r e č l a h ko i z k a ž e , d a membrana, ki preprečuje neposreden vdor vode v čevelj, ni zagotovilo, da bo noga ost ala suha Voda, ki namoči zunanji del čevlja, se namreč v njegovo notranjost lahko prebije tudi čez zgornji rob.
Med testiranimi modeli so vlago v notranjosti čevlja tipala zaznala pri Alpini,
Quechui, Merellu in The Nor th Faceu. Razlog? Voda je med zahtevnim preizk usom dodobra namočila zunanji del čevlja in se sčasoma (po štirih ali šestih urah) prebila v notranjost. Res je, da je ta sicer standardni preizk us zahteven, a Salomon in Adidas sta prejela prav vse točke, zelo dobro oceno si je prislužila tudi Columbia
Zdrsniti vam ne bi smelo kar tako
Bolj spodbudne rezultate so pokazale meritve drsnosti Na suhi glineni plošči so se izk azali skoraj vsi modeli, saj je tudi Keen s povprečno oceno zelo blizu meji za oceno dobro Pri meritvah na mokri površini smo zdr užili rezult ate zdrsljivosti na mokri in namiljeni keramični ploščici.
Razlike med čevlji so zato bolj izrazite, a ocene nezadovoljivo ni prejel noben model Columbia se je izk azala z dobro o c e n o . To d o k a z uj e , d a m o r a m o b i t i med hojo po mokrih površinah še dodatno previdni, a podplati preizkušenih čevljev vendarle tudi v takšnih razmerah ponujajo k ar nek aj oprijema.
Razočaranje pri vzdr žljivos ti
Če je oprijem sprejemljiv, pa bi to težko rekli za vzdržljivost podplatov. Obraba p r i ve č i n i č ev lj ev j e n a m re č ve č j a o d tiste, ki jo dovoljuje st andard, zato je
® Boš tjan Okorn
pri tem merilu veliko slabo ocenjenih modelov Z dobro oceno se je izk azal zgolj Keen, Merell je prejel povprečno, vsi dr ugi pa slabšo
Ko smo preverjali trdnost spoja med zgor njim in spodnjim delom čevlja, je dinamometer pri več kot polovici modelov ob pretrgu pok azal vrednost, ki ne zadostuje niti za povprečno oceno. Tveganje, da bo prišlo do nenadejanega uničenja čevlja, je pri teh modelih občutno večje. A spet smo našli izjeme: Keen je prejel zelo dobro oceno, Salomon in Adidas pa povprečno
Preizk usu notranje podloge čevlja (v p e t n e m d e l u ) s m o to k r a t d o d a l i š e v z d r ž lj i vo s t n o t r a nj e g a v l ož k a P r i drgnjenju podloge so se kot najbolj občutljivi izk azali čevlji Keen, slabša od povprečja sta še modela Quechua in Columbia. Izk azalo se je, da niti pri enem čevlju vložek testa ni zdržal brez vidnih poškodb že pri drgnjenju ob suho površino, še slabše je bilo po drgnjenju ob mokro površino.
Ve z a l ke s m o p r e i z k u s i l i sk u p a j z obročki oziroma zankami, ki so v čevlju
Le Salomonu je uspelo test dokončati brez večjih raztrganin, tudi Keen se je tu odrezal še dobro
Na dr ugi strani sta Merell in The Nor th Face, katerih vezalke se v obročkih hitro razcvetijo in strgajo, pri The Nor th Face pa se je strgal tudi sam obroček, saj ga sestavlja zgolj tanek material, pod k aterim je speljana vezalk a. Tudi na praktičnem testu so udeleženci poročali o težkem zavezovanju tega čevlja, ker so vezalke speljane preveč na tesno To še povečuje verjetnost, da bo prej ali slej prišlo do pretrga materiala
Vsi testi vzdržljivosti so pok azali na Ahilovo peto sodobnih pohodniških čevljev: preprosto niso izdelani »za večno« Skladno s tem tehnični del testa z redkimi izjemami ni prinesel dobrih rezultatov.
Na praktičnem preizkusu vsi najmanj dobri
Udeleženci, ki so čevlje preizk usili v praksi, so jim podelili precej boljše ocene. Med njimi so sicer zaznali razlike, a te so bolj praktične narave in med pre-
senzor za neprekinjeno spremljanje glukoze, ki ga lahko dobite v najbližji lekarni ali specializirani trgovini.
izk usom, ki je trajal dober mesec, ne morejo zajeti vsega, k ar se bo s čevljem dogajalo dolgoročno
Morda to še najbolje pok ažeta oceni za splošni vtis in pripravljenost za nakup. Le petina udeležencev bi iz trgovine z veseljem prinesla čevlje Alpina in le tretjina Quechua in Keen Omenjeni modeli so pri vseh pustili tudi najmanj bleščeč splošni vtis Na dr ugi strani jim je bil najbolj všeč Merellov model, zelo dobro oceno pri praktičnem preizkusu so dobili še Adidas, Columbia in Salomon
Za konec še nasvet
Ob izbiri č evljev je vedno pomembno upoštevati posebnosti noge Pred nakupom jih preizkusite, naredite nekaj korakov in bodite pozorni tudi na malenkosti, kot je zavezovanje Če noge ne bos te preprosto f iksirali že v trgovini, se boste s tem soočali pred vsakim sprehodom znova
(Povzeto po članku, objavljenem v reviji VIP Zveze potrošnikov Slovenije, ki je izšla junija 2025)
Pole tni vodič za brezskr bno samokontrolo glukoze
® Zaloker & Zaloker, d o o
Vročina, sonce in poletna razigranost predstavljajo poseben izziv za vse, ki redno merite raven kr vnega sladkorja. V isoke temperature, potenje, potovanja in spremembe vsakdanje r utine lahko vplivajo tudi na uporabo in hranjenje pripomočkov za samokontrolo.
Predstavljamo vam praktične nasvete, kako pripomočke zaščititi pred vročino, ohraniti zanesljive in točne rezult ate meritev ter t ako brez skrbi uživati v poletnih radostih
Toplota, vlaga in občutljiva elektronika
Merilniki glukoze in senzorji za neprekinjeno merjenje zagot avljajo najbolj točne rezult ate meritev med 5 °C in 40 °C Preprost a hladilna torbica z vložkom z gelom ohrani temperaturo okoli 20 °C več ur, k ar zadostuje za hranjenje lističev, rezer vnih senzorjev in peresnikov z inzulinom Med gel in embalažo vedno vst avite suho kr po, da se pripomočki ne dotik ajo nepos r e d n o h l a d i l n e g a e l ement a
Pokrovček lističev v originalnem vsebniku zaprite t akoj po uporabi – vlaga lahko vpliva na izmerjene vrednosti negativno
V avtu, parkiranem na soncu, lahko temperatura preseže 60 °C, k ar vpliva na lepilni obliž senzorja in na reagent v avtu hranj e n i h te s t n i h l i s t i č e v Zato teh pripomočkov ne puščajte v avtomobilu in jih vedno shranjujte v senci ali v izolirani torbici.
vsem pa rezer vni inzulin in dr uga zdravila, iglice za peresnike, glukozne t ablete in vse ost alo, k ar potrebujete na potovanju Nek atere let alske dr užbe omogočajo dodatni kos ročne pr tljage za prevoz zdravil
Higiena na poti in na cilju
Znoj, pesek in morsk a sol povečajo tveganje za draženje kože Roke si pred merjenjem umijte s čistim milom in jih temeljito osušite Če vode ni, uporabite alkoholni robček in počak ajte, da se koža posuši
Lancete merilnika so namenjene enkratni uporabi Vročina pospešuje rast
vas lahko opozori na hipoglikemijo tudi v hr upnem okolju
Pred odhodom na počitnice na svojem telefonu posodobite programsko opremo, napolnite baterije in imejte s seboj polnilec ali prenosni hranilnik energije ( t a ko i m e n ova n i » p owe r b a n k « ) , s a j vročina hitreje prazni baterije
Če aplikacija omogoča, aktivirajte deljenje podatkov, da alar m ob hipo- ali hiperglikemiji prejme tudi vaš svojec, če se vaša raven glukoze med telesno aktivnostjo ali vožnjo preveč zniža ali zviša
Tudi če med dopustovanjem za nekaj dni izključite prenos podatkov, pustite,
mikroorganizmov, zato ponovna upor a b a p o m e n i d o d a t n o t ve g a nj e z a ok užbo.
Ko iz klimatiziranega prostora stopite na prosto, pred izvedbo meritve počak ajte nek aj minut, da se merilnik glukoze prilagodi novi temperaturi.
Potovanje z letalom
Na let alu vse, tudi rezer vne pripomočke, testne lističe, senzorje in inzulin, vedno nosite v ročni pr tljagi, ker so temperature v pr tljažnem delu letala pogosto ekstremne
V ročni pr tljagi imejte vedno dovolj rezer vnega potrošnega materiala, pred-
S senzorji se lahko kopate, a kljub temu redno preverjajte, če lepilo drži, in po potrebi zamenjajte obliž oziroma uporabite dodatni vodoodpor ni obliž , da preprečite, da bi se senzor odlepil
Pametne aplikacije, opozorila in deljenje podatkov
Poletni ur nik ni vedno predvidljiv, zato izkoristite opozorila, ki jih omogočajo aplikacije za merilnik in za senzor za neprekinjeno merjenje glukoze. Nast avite glasen alar m in vibracijo, da
da aplikacija beleži vaše izmerjene vrednosti, da jih boste doma lahko prenesli za nazaj in ob naslednjem pregledu pok azali svojemu zdravnik u
Samokontrola glukoze ostaja temelj varnega vsakdana s sladkorno boleznijo tudi poleti in med dopustovanjem. Načrtovanje vnaprej, senčno mesto za merilnik, hladilna torbica za lističe in senzor, čiste roke in glasni alarmi vam pomagajo, da se izognete neprijetnim presenečenjem in se posvetite uživanju v vodi, na gorskem pohodu ali večernem sprehodu Naj bodo lepe številke na merilniku in senzorju vaš zanesljiv sopotnik na vsaki poletni dogodivščini.
GS1
Sistem za neprekinjeno merjenje glukoze
IZBIRA JE VAŠA
14 dni brez zbadanja in skeniranja
14-dnevni senzor Alarm za visoko/ nizko glukozo
Evolving with you
Lažje vodenje sladkorne bolezni z izjemno toč nim merilnikom CONTOUR ® NE XT
Vodotesno (IPX8) Brez zbadanja v prst
Na voljo v lekarni
kacija CONTOUR®DIABETES Dnevnikom samokontrole:
Kl jučno je pra vočasno ukrepan je
® Dominik Škrinjar, dr med
Rak kože predstavlja eno od najpogostejših oblik raka, vendar se lahko uspešno zdravi le, če je odkrit v zgodnji fazi. Delimo ga na melanomskega in nemelanomskega.
V Sloveniji je leta 2021 za nemelanomskim kožnim rakom zbolelo 4377 ljudi Melanom sicer ne spada med najpogostejše vrste kožnega raka, saj v povprečju predstavlja le 15 % vseh kožnih rakov, se pa njegova incidenca viša najhitreje med vsemi raki, predvsem v starostni sk upini med 50 in 74 letom; prav tako je odgovoren za več kot 90 % vseh smr ti zaradi kožnega rak a Za kožnim melanomom letno v Sloveniji zboli približno 600 ljudi Prepoznavanje rak avih sprememb na koži je zato ključno za pravočasno ukrepanje in preprečevanje morebitnih zapletov
Maligni melanom
Maligni melanom velja za najnevarnejšo obliko kožnega rak a, saj pogosto metastazira v druge organe (pljuča, jetra, kosti in možgane), kjer lahko povzroči smr t Nastane zaradi mutacije melanocitov, ki se začnejo nekontrolirano množiti, k ar je pogosto posledica poškodbe c e l i č n i h d e o k s i r i b o n u k l e i n sk i h k i s l i n (DNK), ki predst avljajo naš dedni oz genetski material To se zgodi predvsem zaradi ultravijoličnega sevanja (UV), ki je del sončnih žarkov. V večji meri (70 %) se maligni melanom pojavi de novo, torej izraste iz prej nespremenjene kože, v manjšem deležu (30 %) pa se maligni melanom razvije iz pigmentnega (melanocitnega) znamenja Veliko število znamenj (več kot 50) zato predstavlja večje tveganje za razvoj melanoma Inte n z i v n a o b č a s n a i z p o s t av lj e n o s t U V žarkom in sončne opekline v otroštvu, zlasti pri genetsko nagnjenih posameznikih, prav tako večajo tveganje za melanom. Prepoznan in zdravljen melanom v zgodnjih fazah je sicer skoraj vedno ozdravljiv, v nasprotnem primer u pa se lahko razširi na dr uge dele telesa, k ar pogosto vodi v usoden izid. Melanom najpogosteje prizadene kožo, vendar se lahko primar no pojavi tudi dr ugod v te-
Maligni melanom se pogosto kaže kot pigmentna sprememba z asimetrično obliko in nepravilnimi robovi, ki jo sestavlja več odtenkov rjave ali celo črne bar ve
lesu, kjer so prisotne melanocitne celice, kot so oči, črevesje ali možganske ovojnice. Prepoznavanje malignega melanoma je ključno, zlasti ob pojavu novih znamenj ali sprememb obstoječih Pomembno je, da se vsaka nenavadna sprem e m b a kož e o b r av n ava re s n o , s a j j e zgodnja diagnoza ključna za učinkovito zdravljenje
Oblike kožnega melanoma
Najpogostejša oblik a kožnega melan o m a j e p ov rh nj e ra s to č i m e l a n o m (angl superficial spreading melanoma), ki predstavlja 70 % vseh kožnih melanomov; običajno se razvije iz že obstoječega znamenja Nodularni melanom je dr uga najpogostejša oblik a, ki predstavlja 15–30 % vseh kožnih melanomov in raste znatno hitreje kot povrhnje rastoči Lentigo maligni melanom predstavlja 4–10 % vseh kožnih melanomov Pojavi se v obliki velike neenakomer no obar vane pege, najpogosteje na obrazu pri žensk ah po 50 letu starosti, praviloma raste počasi in redko zaseva. Akralni lentiginozni melanom predst avlja zgolj 2–8 % vseh kožnih melanomov pri svetlopoltih in se pojavlja na dlaneh, podplatih ali pod nohtom (subungvalni melanom); za tega je značilna klinična slika temno obar vane vzdolžne čr te pod nohtom Med dr uge oblike melanoma
spadata tudi sluznični in očesni melan o m ( m e l a n o m ko nj u n k t i ve , u ve a l n i melanom)
Nemelanomski raki kože
Ne m e l a n o m sk i kož n i r a k v k lj u č uj e več različnih oblik rak a, pri k aterih se rak ave celice razvijejo iz različnih vrst kožnih celic, razen iz melanocitov. Dve najpogostejši obliki nemelanomskega kožnega rak a sta bazalnocelični k arcinom (bazaliom) in ploščatocelični k arcinom (spinaliom).
Bazalnocelični karcinom (BCC) – To je najpogostejša oblika nemelanomskega kož n e g a r a k a R a z v ij e s e i z b a z a l n i h celic v zgor njem sloju kože. Običajno se pojavlja na področjih kože, ki so bila izpostavljena soncu, kot so obraz (predvsem nos), lasišče, vrat, roke in ramena
Bazalnocelični karcinom kože se pogosto pojavlja na nosu v obliki rane, ki ne zaceli
BCC ima običajno počasno rast in le redko metastazira, vendar lahko povzroči lok alno poškodbo tkiva, če ni zdravljen pravočasno Občasna (inter mitentna), a intenzivna izpostavljenost UV žarkom s pridr uženimi sončnimi opeklinami in mehurjastimi izpuščaji, zlasti v otroštvu oz mlados ti, veča tveganje za razvoj BCC pozneje v življenju Ploščatocelični ali skvamoznocelični karcinom (SCC) – Ta vrsta nemelanomskega kožnega rak a izvira iz ploščatih
celic, ki tvorijo večji del zgor njega sloja kože SCC se pogosto pojavlja na področjih, ki so bila izpostavljena soncu, vključno z lasiščem, ušesi, hrbtiščem rok, vratom, rameni in hrbtom SCC ima potencial za agresivno rast in lahko metastazira na dr uge dele telesa, če ni zdravljen pravočasno. Najpomembnejši posamezni dejavnik tveganja za razvoj SCC je kronična (k umulativna) izpostavljenost UV žarkom.
Ploščatocelični karcinom kože se na obrazu lahko kaže kot debeljša bunčica z grobim luščenjem
Poleg BCC in SCC obstajajo tudi dr uge redke oblike nemelanomskega kožnega rak a, kot so k arcinom Merklovih celic, sebacealni k arcinom, angiosarkom in dermatofibrosarkom Vsaka od teh oblik ima svoje značilnosti in zahteva ustrezno zdravljenje
Dejavniki tveganja za razvoj raka kože
Ne va r n o s t n i d ej av n i k i z a n a s t a n e k melanoma so pozitivna družinska anamneza (več sorodnikov zbolelo za melanomom), večje število pigmentnih znam e nj ( ve č kot 5 0 ) , n e t i p i č n a znamenja, ki so velik a več kot 6 mm, z nepravilnimi robovi in n e e n a ko m e r n o p i g m e n t a c ij o , ter prirojena (kongenitalna) znamenja oz predhodno preboleli melanom Kronična izpostavljenost UV žarkom, predvsem UVB žarkom, ter še posebej nevar na občasna intenzivna izpostavljenost (na primer intenzivno sončenje med dopustom) ter sončne opekline so dok azani dejavniki tveganja za razvoj različnih kožnih rakov. Tudi starost in svetlejši odtenek kože veljata za rizična dejavnik a, saj se melanom pogosteje pojavlja pri belcih oz. pri ljudeh svetlih kožnih tipov (fototip 1–3). Prav tako je
dejavnik tveganja moški spol, saj se pogosteje pojavlja pri moških, in prisotnost redke dedne bolezni kože, imenovane xeroder ma pigmentosa. Kako prepoznati rakave spremembe na koži?
Rak kože se lahko pojavi na različne načine, najpogosteje pa so to nenavadne spremembe na koži, ki ne minejo ali se spreminjajo Pr vi znaki melanoma so običajno sprememba velikosti, oblike ali bar ve kožnega znamenja Sumljiva znamenja so tista, ki so nesimetrična in nepravilne oblike, z nepravilnimi, zabrisanimi robovi, neenakomer no obarvana ali večbar vna, večja od 6 mm in nad nivojem kože Kljub temu da se lahko simptomi kožnega melanoma med bolniki razlik ujejo, so merila ABCDE preprost pripomoček za prepoznavo kožnega melanoma Pomembno je, da vsaj enkrat mesečno pregledate svojo kožo in se posvetujete z zdravnikom, če opaz i te k a k r š n e ko l i s p re m e m b e , kot s o rane, kraste, rdeče lise, razjede ali nenavadne rasti, ki se ne zacelijo ali se spreminjajo. Slednje velja še posebej za z g o d nj e o d k r i va nj e n e m e l a n o m sk i h oblik kožnega rak a in omogoča učinkovito zdravljenje ter preprečuje morebitne zaplete.
Pomen us trezne zaščite pred soncem
Primar na zaščita pred sončnimi žarki vključuje naravne metode zaščite, kot sta isk anje sence v času največje moči sončnega UV sevanja, to je predvsem med 10. in 16. uro, ter ustvarjanje osebne
sence s pokrivali in oblačili Aktivnosti na prostem se zato priporočajo v zgodnjih dopoldanskih in poznih popoldanskih urah, prav tako je pomembno izogibanje neposrednemu soncu opoldne in iskanje goste naravne ali umetno ustvarjene sence. Pravilna izbira oblačil, kot so ohlapna, n e p ro s oj n a o b l a č i l a z d o l g i m i ro k av i , daljšimi hlačnicami in širokokrajni klobuki, zagotavlja učinkovito zaščito pred sončnimi UV žarki. Naravna zaščita pred soncem je vedno dostopna, zanesljiva, var na in koži prijazna, zato je priporočljiva tako za delo na prostem kot tudi za splošno vsakodnevno uporabo.
Sekundarna preventiva pred sončnimi žarki temelji na uporabi kemičnih in f izik alnih UV f iltrov v sončnih kremah, ki delujejo kot zaščitna plast na koži. Kemični f iltri absorbirajo UV žarke in jih pretvorijo v manj škodljive obliko energije – toploto, medtem ko f izik alni f iltri delujejo tako, da odbijajo UV žarke in s tem preprečujejo njihov prodor v kožo Kemični filtri so običajno nekoliko manj mastni in se zato bolje vpijejo v kožo, vendar lahko povzročijo draženje kož e a l i m o re b i t n e p re o b č u t lj i vo s t n e reakcije pri nek aterih ljudeh, medtem ko so f izik alni f iltri bolj primer ni za občutljivo kožo, vendar običajno pustijo na površini kože bel f ilm Ne glede na vrsto zaščitnega UV filtra pa je predvsem pomembno, da izberemo takšen izdelek, ki navaja zaščito tako pred UVA kot tudi UVB žarki, saj sta oba tipa UV žarkov škodljiva za našo kožo, in naj imata zaščitni faktor (SPF) vsaj 30 ali več
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
ABcDE merila za prepoznavanje rakavih sprememb na koži.
Č e o p a z i te n a kož i k a k r š n e koli zgoraj opisane spremembe, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom, ki vas bo v primer u suma na rak avo spremembo na koži napotil na pregled k zdravnik u specialistu der matologu. Z g o d nj e o d k r i va nj e kož n e g a rak a lahko namreč znatno izb o lj š a m ož n o s t i z a nj e g ovo uspešno zdravljenje. Če je kožni rak odkrit pravočasno, je v večini primerov celo popolnoma ozdravljiv in praktično ne vpliva na d o l g o ro č n o p rež i vet j e . P re p oznavanje rak avih sprememb na koži je zato pomemben korak k zdravemu in dolgemu življenju
Hiter porast kroničnih nenalezljivih bolezni je ena največjih globalnih groženj zdravju našega časa. Zdr uženi narodi so si tako v okvir u svojih globalnih ciljev trajnostnega razvoja zastavili cilj, da do leta 2030 za tretjino zmanjšajo število prezgodnjih smr ti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni.1 Če želimo zaustaviti porast kroničnih nenalezljivih bolezni, moramo sprejeti nujne ukrepe za odpravo dejavnikov tveganja in ob tem veliko vlagati v izobraževanje najbolj ogroženih skupin in populacij. Zagotoviti moramo tudi razšir ljive in, kar je ključno, cenovno dostopne rešitve za tiste trge, ki nosijo največje breme krize nenalezljivih bolezni.
Zdra vl jenje zahteva hitro in preventivno ukrepanje
prizadenejo starejše ljudi ter ljudi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki2, kjer neenakost pri zagotavljanju zdravstvenega varstva močno vpliva na izide zdravljenja Kronična ledvična bolezen, sladkor na bolezen tipa 2 in srčno popuščanje – vse te so kronične nenalezljive bolezni – so daleč najpogostejši vzrok smr ti na svetu, saj zaradi njih umre 41 milijonov ljudi in predstavljajo 74 % vseh smr ti na leto.3 Največje breme in vpliv kroničnih nenalezljivih bolezni na bolnike in skupnosti nosijo države z nizkimi dohodki, saj 77 % vseh smr ti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni nastopi prav v teh državah 4
Reševanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki jih je v veliki meri mogoče pre-
V znak ozaveščanja o pomenu pravočasnega ukrepanja ob kroničnih nenalezljivih boleznih trenutno poteka kampanja Življenje je pot, zdrav je je cilj Namen slednje je ozaveščati javnost o pomenu preventive in zgodnjega ukrepanja na področju kronične ledvične bolezni, sladkor ne bolezni tipa 2 in srčnega popuščanja Kampanja z zgodbami resničnih ljudi prikazuje tako učinkovite ukrepe kot tudi zaplete, do katerih lahko pride, če ključnih dejavnikov tveganja ne obravnavamo pravočasno
Zdravljenje kroničnih nenalezljivih bolezni ni le naloga zdravstvenega sistema, temveč družbena odgovornost – saj lahko z zgodnjo diagnostiko, preventivnim ravnanjem in ustreznim obvladovanjem teh bolezni pomembno zmanjšamo breme za posameznika in družbo ter izboljšamo k akovost življenja bolnikov
Zavedati se moramo, da prav kronične nenalezljive bolezni nesorazmerno močno
prečiti, zahteva celovit pristop, ki vključuje enakost na področju zdrav ja, razširljive rešitve za države z omejenimi viri in f inanciranjem ter spremembo pogleda na zdravstveno varstvo Odpravljanje ovir za dostop do zdravstvenega varstva in izobraževanja, krepitev odpor nosti zdravstvenega sistema ter odpravljanje glavnih dejavnikov tveganja – slabe prehrane, telesne nedejavnosti ter uporabe tobaka in alkohola – so ključni načini za zmanjšanje naraščajočega bremena 5 Poleg preprečevanja sta zgodnje odkrivanje in zagotavljanje zdravljenja ob pravem času dva ključna dejavnika pri spreminjanju izidov zdravljenja bolnikov
Vlaganje v zdrav je je naložba, ne s trošek
Potreben je tudi obsežen premik v načinu obravnavanja zdrav ja, vključno s spremembo miselnosti, da se na zdrav je
gleda kot na strateško naložbo, s poudarkom na preprečevanju in pomoči pri zmanjševanju vpliva kroničnih nenalezljivih bolezni To je mogoče doseči z razvojem infrastr ukture za učinkovite sisteme zdravstvenega varstva, podpiranjem dolgoročnih rešitev in spodbujanjem refor me zdravstvenega varstva Potrebne so preventivne strategije, povezane z oskrbo v celotnem življenjskem obdobju, podpr te z zadostnimi zmogljivostmi, k ar je eden največjih izzivov
Pomembno je, da damo prednost preventivi, saj se številne kronične nenalezljive bolezni razvijejo zaradi nezdravih navad, ki se oblik ujejo že v otroštvu in mladostništvu.6 Zato je ključno, da namenjamo poseben poudarek preprečevanju bolezni z izobraževanjem in par tnerstvi ter sodelovanjem z organizacijami po vsem svetu, da bi vlagali v pobude sk upnosti, programe, zagovor ništvo in razisk ave za reševanje te zdravstvene krize
Z odpravljanjem ovir za enakost na področju zdrav ja, omogočanjem stroškovno učinkovitih rešitev in preoblikovanjem pristopa k zgodnjemu izobraževanju obstaja priložnost, da se obr ne uničujoč vpliv kroničnih nenalezljivih bolezni in ukrepanje ZDA J postane ključnega pomena.
Reference
1 World Health Organization SDG Target 3 4 non-comm u n
m e n t
l t h [ I n t e r n e t ] www who int 2023 Dosegljivo na: https://www who int/data/gho/data/themes/topics/sdg-target-3 4-noncommunicable-diseases-and-mental-health
2 World Health Organization Noncommunicable Diseases [Internet] World Health Organization 2022 Dosegljivo na: https://www who int/news-room/fact-sheets/detail/noncommunicable-diseases
3 NcD Alliance News [Internet] NcD Alliance [cited 2 0 2 3 O c t 10 ] D
e org/news-events/news/ncds-investment-fund-puts-control-in-hands-of-low-and-middle-income-countries
4 Alves A J, Viana JL, cavalcante SL, Oliveira NL, Duar te JA, Mota J, Oliveira J, Ribeiro F Physical activity in primar y and secondar y prevention of cardiovascular disease: Over view updated World journal of cardiology 2016 Oct 10;8(10):575
5 UNIcEF Noncommunicable diseases [Webpage] UNIcEF DATA 2021 Dosegljivo na: https://data unicef org/topic/child-health/noncommunicable-diseases/ 6 https://uk marketscreener com/quote/stock/ASTRAZENEcA-PLc-4000930/news/AstraZeneca-cEO-says-Europe-must-protect-its-health-sovereignt y -is-falling-behind-on-pharma-investm-49688432/
Sladkorna bolezen
® Katja Blažič
Kri v urinu vedno zaht eva pregled p
® Sergeja Širca, foto: Anže Kr že
»Najbolj prepoznaven simptom rak a mehurja je kri v urinu, kar zahteva zdravniški pregled, prav tako dalj časa trajajoče težave pri uriniranju, kot sta pekoče in boleče uriniranje,« je poudaril urolog doc dr Simon Hawlina s Kliničnega oddelk a za urologijo UKC Ljubljana
Rak mehurja je pogostejši pri moških kot žensk ah »Najpogosteje se pojavlja po 60 letu starosti, z vrhom pojavnosti med 70 in 80 letom,« je povedal doc dr. Hawlina in dodal, da se lahko pojavi tudi pri mlajših: »Pred kratkim sem raka sečnega mehurja diagnosticiral 40-letniku. Torej naj se vsi, tudi mladi, k zdravnik u odpravijo takoj, ko se pojavi kri v urinu, tudi če samo enkrat « Osnovna diagnostična preiskava ob sumu na raka mehurja je po besedah dr. Hawline ultrazvok sečil, ki naj ga opravi osebni zdravnik – tudi če gre samo za uroinfekt
»Urologi po opravljeni diagnostiki bolnik a uvrstimo v čak alno vrsto za poseg
transuretralna resekcija raka v mehurju, pri kateri tkivo, sumljivo za raka sečnega mehurja, izrežemo Hkrati pridobimo pomembne infor macije o malignosti in globini invazije rak a sečnega mehurja Trenutno je čak alna doba za ta poseg tri mesece,« je opozoril dr Hawlina
»Načini zdravljenja se res hitro izboljšujejo«
»Če je rak površinski, ga zdravijo urologi, č e je bolez en napredovala, ras te globlje v steno ali pa je razširjena; bolnika povabimo na Onkološki inštitut, kjer naredimo načr t zdravljenja,« je pojasnil in-
Rak sečnega mehurja je pogosto spregledani rak, so opozorili na novinarski konferenci Dr uštva uroloških bolnikov Slovenije ob mesecu ozaveščanja o tej bolezni, zaradi katere je po podatkih Registra raka Slovenije leta 2021 umr lo 229 ljudi.
ter nistični onkolog izr prof dr Boštjan Šer uga, vodja tima za sistemsko zdravljenje genitourinarnih rakov na sektorju inter nistične onkologije Onkološkega inš t i t u t a Lj u b lj a n a » P r i z g o d nj e m ra k u sečnik a, ko je ta omejen, lahko bolnik u nudimo perioperativno sistemsko zdravljenje z zdravili, ki deluje tudi sistemsko, torej imajo bolniki boljše možnosti, da bodo ozdravljeni in da se rak ne bo ponovil,« je pojasnil dr. Šer uga in dodal: »Tudi pri napredovalem rak u mehurja lahko s sodobnimi načini zdravljenja, ki se na tem področju res hitro izboljšujejo, bolnik a dobro zazdravimo in lahko še nek aj časa živi s to boleznijo «
Zdravljenje raka pogos to zahteva ods tranitev mehurja
Če tumor sega dlje, pa je potrebno bolj i nva z i v n o u k re p a nj e , to rej o p e ra t i v n o zdravljenje Zdravljenje raka pogosto zahteva odstranitev mehurja. »To je ena najbolj obsežnih operacij v kir urgiji: pri moških praviloma odstranimo tudi prostato, pri žensk ah pa mater nico, poleg tega še bezgavke. Nato je treba poskrbeti za nemoten tok seča iz organizma: bodisi z delom tankega črevesa naredimo urostomo ali or totopni mehur, da bolnik lahko urinira po naravni poti. Prizadevamo si, da so te dolge operacije čim manj invazivne, v zadnjih letih predvsem z uporabo
ro b ot i ke a l i l a p a ro sko p ij e , k i b o l n i k u omogočata, da se po operaciji hitreje postavi na noge,« je dejal dr. Hawlina. Psihološka podpora bolnikom je v primer u raka mehurja ključna
»Na Onkološkem inštitutu imamo zelo dobro organiziran Oddelek za psihoonkologijo Ko zaznam, da imajo bolniki psihične stiske, jih napotim v obravnavo k psihologinji, klinični psihologinji ali psihiatrinji,« je dejal dr Šer uga Mag Franc Hočevar, podpredsednik Dr uštva uroloških bolnikov Slovenije, pa je bolnike z rakom sečnega mehurja povabil k včlanitvi: »Ena naših najpomembnejših dejavnosti je vrstniško svetovanje; člani smo na razpolago za pogovor, ko bolnik izve za diagnozo rak Žal se o uroloških rakih ne govori, zlasti ne med moškimi, kar otežuje preventivo – ta tema enosta-
vno ne sodi med naše pogovore in premalo se ukvarjamo s svojim zdrav jem Zato je ozaveščanje o skrbi za naše zdrav je zelo pomembno.«
Kako do bolj učinkovite obravnave?
Učinkovito obravnavo rak a sečnega mehurja v Sloveniji, za k aterim je leta 2021 po podatkih Registra raka Slovenije
ri zdra vniku
umrlo 229 ljudi, ovirajo predvsem zapoznelo prepoznavanje simptomov in organizacija zdravstvenega sistema. »Organizacija zdravstvenega sistema je ključna, saj bo breme rak a zaradi staranja prebivalstva v prihodnosti skokovito naraščalo. Lahko imamo na voljo vsa najsodobnejša zdravila, a če bolniki ne poiščejo pomoči oziroma je ne dobijo pravočasno, izhodi ne bodo optimalni,« je poudaril dr. Šer uga.
»Bitka proti kajenju je bitka za zdrav mehur«
»Več kot polovica rakov sečnega mehurja je posledica k ajenja To je breme preteklosti, ko se je k adilo povsod, zato so med našimi bolniki tudi ljudje, ki sami niso nikoli k adili, a so bili izpostavljeni pasivnemu kajenju Najboljša preventiva, da si čim bolj znižamo tveganje za tega rak a, je opustitev k ajenja in izogibanje pasivnemu kajenju Izpostavlje-
»V petih mesecih sem doživela travmo, a preživela in ozdravela«
Majda Popović iz Domžal se je pred 12 leti, ko je imela 59 let, soočila z diagnozo rak sečnega mehurja. »K osebni zdravnici sem odšla takoj, ko sem v urinu odkrila kri Odkrili so mi agresivno obliko raka na mehurju Vzelo mi je sapo, toda v tistem trenutku, v bolniški postelji, sem se odločila, da se bom pozdravila Po treh ciklih kemoterapije sem šla takoj na operacijo, kjer so mi odstranili sečni mehur Odločitev ni bila lahka, a sem z boleznijo in zdravljenji želela zaključiti, zato sem se odločila za odstranitev mehurja Po petih mesecih od pr vih simptomov sem bila operirana; poleg mehurja so mi odstranili še maternico, jajčnike in nekaj bezgavk in dobila sem urostomo Okrevanje je potekalo uspešno in hitro, patologija po operaciji pa je pokazala, da so bili na stenah mehurja že novi zasevki obolenja V petih mesecih sem torej doživela travmo, a preživela in ozdravela! Potem so sledili redni kontrolni pregledi, po petih letih naj bi bila ozdravljena
Danes se počutim dobro, zdravo in o svoji bolezni ne razmišljam Živim z urostomo, ki sem se je na začetku prestrašila, nato pa sem jo sprejela in življenje se je poenostavilo Danes z njo nimam več težav – postala je del mene Vrečko si zamenjam, kot da bi si umila zobe
Veliko potujem, poleti se kopam v morju in živim običajno življenje. Zdi se mi, da zaradi vrečke nimam nobenih omejitev Mislim, da resnično ne živim nič slabše, kot sem prej Moje življenje je lepo,« je zagotovila Majda Popović
nost poklicnim str upom v tekstilni in gumarski industriji je tudi pomemben dejavnik, vendar je to pri nas zakonsko
urejeno,« je povedal dr Šer uga, mag Hočevar pa dodal: »Bitk a proti k ajenju je bitk a za zdrav mehur.«
Malenkos ti š tejejo, tudi v zobni pas ti
® Karolina Marolt, curaden Slovenija, d o o
Pri izbiri zobne paste nista pomembna le okus ali občutek svežine. Njena sestava lahko dolgoročno pomembno vpliva na zdravje vaših zob in dlesni. Medtem ko nekatere paste vsebujejo škodljive ali preveč agresivne sestavine, Curaprox Enzycal 1450 ponuja nežno, vendar učinkovito zaščito. Preverite, katere sestavine se splača izločiti iz vaše r utine – in zakaj je pasta Enzycal 1450 z manj sestavinami tako posebna. ZA NAŠE ZDRAVJE Kako izbrati zobno pas to
A gresivni abrazivi lahko poškodujejo sklenino in povzročijo občutljivost zob Številne zobne paste vsebujejo grobe delce, ki resda mehansko očistijo zobe, vendar lahko z redno uporabo povzročajo mikroskopske praske.
Zobna pasta Curaprox Enzycal 1450 ima nizek RDA, k ar pomeni, da je izredno nežna do zobne sklenine Njena for mula zagotavlja učinkovito odstranjevanje plak a, hkrati pa ne poškoduje zob – k ar je temeljnega pomena pri dolgoročni zaščiti
Brez SLS – brez draženja dlesni
SLS (natrijev lavrilsulfat) je pogosto prisoten v zobnih pastah zaradi peneče funkcije, vendar lahko povzroča draženje, izsušitev ustne sluznice in celo af te. Zobna
pasta Enzycal 1450 ne vsebuje SLS Namesto agresivnih penil vsebuje nežne sestavine, zaradi k aterih je idealna tudi za ljudi z občutljivo ustno sluznico in za tiste, ki uporabljajo sonične zobne ščetke
Kaj še lahko najdete v zobnih pas tah
Veliko zobnih past vsebuje dodatke, ki naj bi izboljšali učinkovitost, vendar lahko dolgoročno škodijo vašemu zdravju. Belilne učinkovine lahko oslabijo sklenino Triklosan povečuje odpor nost bakterij in ima potencialno kancerogene učinke. Parabeni motijo hor monsko ravnovesje. Dietanolamin (DEA) je povezan z nastankom raka Malenkosti štejejo, zato je zobna pasta Curaprox Enzycal 1450 popolnoma brez
dodatkov Njena sestava je minimalistična, vendar nadvse učinkovita
Zakaj je Curaprox Enzycal 1450 nekaj posebnega
Ob 1450 ppm natrijevega f luorida – klinično dokazano učinkovite količine za zaščito pred kariesom – Enzycal 1450 vsebuje tudi tri naravne encime, ki so že prisotni v naši slini in jo dopolnjujejo pri zaščiti ustne votline:
1 Laktoperoksidaza – okrepi naravno protibakterijsko delovanje sline
2. G l u ko o k s i d a z a – p o m a g a v z d r ž e va t i zdravo ustno mikrof loro.
3 Amiloglukozidaza – spodbuja naravno remineralizacijo zob in blaži občutek suhih ust.
Encimi in uoridi v zobni past i Curaprox Enzycal krepijo naravno odpornost ustne ore in šč it ijo pred kariesom.
Ajdov naras tek z malinami
Čas priprave in kuhanja: 90 minut
Število porcij: 6
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 280 kcal
Ogljikovi hidrati: 37 g
Beljakovine: 16,5 g
Maščobe: 6,5 g
Vlaknine: 6,5 g
S e stav i n e : 2 0 0 g a j d ove k a š e , 0 , 5 l manj mastnega mleka, ščep soli, 3 jajca, 200 g puste skute, 500 g jagodičev ja (jagode, maline, robide, borovnice ) in cimet
Priprava: Ajdovo k ašo z izbranim jagodičev jem sk uhamo v osoljenem mleku Vse skupaj ohladimo, dodamo cimet, pusto sk uto in 3 razžvrkljana jajca Dobro premešamo in maso vlijemo v pekač, obložen s peki papirjem Pečemo 45 minut (pač odvisno od pečice) pri 180° C Po želji lahko postrežemo z navadnim ali grškim jogur tom.
Poletna solata
s sirom za žar
Čas priprave in kuhanja: 20 minut
Število porcij: 2
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 600 kcal
Ogljikovi hidrati: 41 g
Beljakovine: 34 g
Maščobe: 33 g
Vlaknine: 8 g
Zdra ve jedi za pole tne dni
Sestavine: 250 g sira za žar, 120 g polnozr natega kr uha, dve zeleni papriki, ena večja sveža k umara, dva paradižnik a, dve žlici ekstra deviškega oljčnega olja, ena čajna žličk a origana, ena čajna žlička timijana, dve vejici peteršilja, dve žlici limoninega sok a, sol in poper po ok usu
Priprava: Kr uh popečemo v opek aču in ga narežemo na kocke. Zeleno papriko in paradižnik operemo in ju narežemo na manjše koščke Kumaro olupimo in naribamo. Sir za žar popečemo v ponvi, najprej tri minute na eni strani in nato še tri minute na dr ugi Razrežemo ga na manjše kocke Na koncu vse sestavine zdr užimo ter dodamo sok ene limone in začimbe Dobro premešamo in postrežemo
Gratinirana polenta z mocarelo
Čas priprave: 60 minut
Število porcij: 4
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 426 kcal
Ogljikovi hidrati: 43 g
Beljakovine: 25,5 g
Maščobe: 16,5 g
Vlaknine: 4,5 g
® T jaša Prosenik, dipl medicinska sestra, mag dietetike
Sestavine: 200 g polente, 4 večja jajca, 300 g češnjevih paradižnikov, 250 g šampinjonov, 250 g mocarele, ena pest listov bazilike, sol in poper po ok usu
Priprava: Oprane šampinjone narežemo na tanke rezine Češnjeve paradižnike operemo in jih razpolovimo Polento sk uhamo v osoljeni vodi po navodilih proizvajalca. Jajca razžvrkljamo, jim dodamo tri četr tine natrgane mocarele, češnjeve paradižnike, šampinjone, sol in poper. Dobro premešamo in vlijemo v k uhano polento. Če je masa pregosta, dodamo še malo vode Vse skupaj k uhamo še 5 minut, premešamo in zlijemo v pek ač, obdan s peki papirjem. Po vrhu potrosimo s preostalo četr tino natrgane mocarele in listi bazilike Pečemo 30–40 minut (odvisno od pečice) na 180° C.
Sataraš malo dr ugače
Čas priprave in kuhanja: 50 minut Število porcij: 2
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 400 kcal
Ogljikovi hidrati: 25 g
Beljakovine: 21 g
Maščobe: 24 g
Vlaknine: 5,5 g
Sestavine: ena čebula, dve žlici ekstra deviškega oljčnega olja, en strok česna, dve r umeni papriki, 500 g narezanega paradižnika, 4 večja jajca, pol čajne žličke mlete k umine, pol čajne žličke k ajenskega popra, ena čajna žličk a rdeče paprike, dve vejici peteršilja, sol in poper po ok usu
Priprava: Rumeno papriko operemo in jo narežemo na manjše koščke. Nasekljano čebulo prepražimo na ekstra deviškem oljčnem olju Dodamo nasekljan česen, papriko in začimbe Dušimo 5–10 minut. Dodamo še narezan paradižnik in po potrebi prilijemo malo vode Kuhamo 30–40 minut pri nižji temperaturi, da se zelenjava zmehča Nato v zelenjavni omaki s kuhalnico naredimo 4 luknjice in vanje ubijemo jajca Počak amo, da omak a malo povre in da so jajca pečena Dodamo še nasekljan peteršilj in pos trež emo s polnozr natim kr uhom
Ras tlinska ol ja in njihova uporaba
Maščobe so pomemben del uravnotežene prehrane Jedem dajejo ok us in izboljšujejo str ukturo živil. Dodajamo jih med pečenjem, praženjem, cvr tjem ali kot dodatek k solatam
Med vsemi hranili vsebujejo maščobe največ energije, zato lahko njihovo čezmer no uživanje vodi v presežek dnevnega energijskega vnosa Ta je lahko razlog za povečanje telesne mase in hkrati za večje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja
Najljubša s ta nam maslo in svinjska mas t
Slovenci najraje posežemo po maslu in svinjski masti, vendar smo kljub temu tudi veliki porabniki različnih rastlinskih olj. Ta so se množično začela proizvajati v zgodnjih devetdesetih letih 20 stoletja, zadnjih deset let pa se je njihova uporaba še povečala. Največ se na svetu proizvede palmovega, sojinega, repičnega in sončničnega olja Poleg rastlinskega vira se olja razlik ujejo tudi po ok usu, sestavi in načinu predelave (hladno stisk ano, raf inirano in neraf inirano), k ar vpliva tudi na njihov način uporabe
Hladno stisk ana olja so pridobljena samo z mehanskimi postopki, brez uporabe toplote ali topila Olja, predelana na tak način, imajo več bioaktivnih snovi,
kot so polifenoli in vitamini Nerafinirana olja so pridobljena z mehanskimi postopki in uporabo toplote (segrevanje ali praženje semen) Raf inirana olja pa so pridobljena s postopkom raf inacije, pri čemer olje rastline pridobijo ob pomoči topila (pozneje ga iz olja tudi odstranijo) Ker s tem postopkom iz olja odstranijo tudi vse primesi, so takšna olja revnejša z vitamini in minerali, hkrati pa dobijo bolj nevtralen ok us in so pri višjih temperaturah obstojnejša Te lastnosti so zaželene predvsem, k adar govorimo o splošni uporabi olja za toplotno obdelavo hrane, saj se olje pri segrevanju zlepa ne bo začelo smoditi in v hrano prenašati nezaželenih arom, vonjav in zdrav ju škodljivih snovi (prostih radik alov).
Izberite pravo olje
Rastlinska olja se razlikujejo po maščobno-kislinski sest avi in po vsebnosti
K D O R B E R E r e v i j o
S l a d k o r n a b o l e z e n ,
V E I N Z N A !
vitaminov, zato so različno primer na za toplotno obdelavo
Za hladno uporabo (solate in dr uge hladne jedi) so najbolj primer na hladno stisk ana rastlinsk a olja: oljčno olje in olje oljne ogrščice (t i repično olje) ter laneno, bučno, konopljino in orehovo olje Mnoga hladno stisk ana rastlinsk a olja vsebujejo tudi večje količine vitamina E in dr ugih koristnih snovi, ki se ohranijo predvsem pri hladni uporabi.
Za toplotno obdelavo niso primer na olja z visoko vsebnostjo večkrat nenasičenih maščobnih kislih, saj so ta bolj podvržena oksidaciji, obenem pa se ob toplotni obdelavi kemijske vezi v maščobnih kislinah iz cispostavitve pretvorijo v transpostavitev, kar ponovno predstavlja tveganje za zdrav je. Za cvr tje in pečenje pri visokih temperaturah so primer na olja s t i visoko točko dimljenja (repičino in raf inirano sončnično olje).
Maščobe uporabljajmo zmer no
Poleg prave izbire olja za pripravo hrane je za naše zdrav je pomembna tudi količina. Če z oljčnim ali bučnim oljem pretiravamo, lahko s tem v telo vnašamo presežek k alorij, k ar lahko negativno vpliva na naše zdrav je. Tako pri uporabi maščob upoštevamo zmernost, prednost pa dajemo nenasičenim maščobam
Naj bo revija Sladkor na bolezen vaša spremljevalka tudi na počitnicah ali letnem dopustu. N AROČILNIC A (za glasilo Sladkor na bolezen)
Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra Naročilnico pošljite na naš naslov : Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.
Ime in priimek:
Naslov : Poštna štev. in kraj: ...............................................................................................................................
Želim postati član društva diabetikov : [ DA ] [ NE ]
® Meta Pivec Šepic, dipl inž agronomije in hor tikulture, Botanični vr t Univer ze v Mariboru
Skalnjaki so priljubljen del obhišnih vr tov. Včasih nastanejo v vr tu spontano, kadar nam po koncu gradbenih del okoli hiše ostane kamenje. Lahko pa skalnjake načr tujemo in izberemo kamne, ki jih bomo umestili v vr t. Na trgu je tudi velika izbira kamnov iz umetnih materialov, ki jih je veliko lažje premikati in sestavljati kot prave V skalnjake sadimo rastline, ki imajo rade sonce in skromne zahteve po vodi. VRTNO VESELJE Ras tline za skalnjake
Rastline, ki jih sadimo v sk alnjake, so pretežno blazinaste razrasti. Z njimi posnemamo nizko rastje visokogorja Poleg cvetočih blazinastih trajnic so pogosta izbira v sk alnjakih rastline iz dr užine tolstičevk, ki jih izberemo predvsem zaradi zanimive razrasti in oblike listov Imajo tipične mesnate liste in drobne zvezdaste cvetove, ki so zdr uženi v socvetja. V bot anično dr užino tolstič evk uvrščamo netreske, her melike in homulice V naravi jih najdemo povsod po sever ni polobli, na suhih in sončnih rastiščih. Njihov razpoznavni znak so mesnati listi, pri netreskih razporejeni v obliko rozete; pri homulicah so lahko zelo različnih oblik in bar v. Dr užino tolstičevk delimo na tri poddr užine: v pr vo uvrščamo rod Crassula, v katerem boste prepoznali hišno ras tlino z domačim imenom ‘denar no drevo’ ali tudi ‘drevo prijateljstva’. V manjše drevesce razrasla
Za ras tline, ki l jubi jo sonce
rastlina z okroglimi mesnatimi listi in drobnimi belimi socvetji pri nas žal ne prezimi, saj izvira iz Južne Afrike V dr ugo poddr užino uvrščamo rod kalanhoj, ki je pri nas zanimiv predvsem za cvetličarje. V tretji poddr užini je cela vrsta rodov, med k aterimi izstopajo netreski, njim podobne eševerije, homulice in eoniji
Gojenje in razmnoževanje
Ne t r e sk i i n h o m u l i c e s o i z r e d n o skromne rastline, ki preživijo brez vode tudi daljša obdobja. Dobro uspevajo v vsakršnih tleh, da le niso premokra Za-
nje je značilno, da se brez težav vrastejo v sk alne razpoke, v reže med tlakovci ali v lesne razpoke vr tnega pohištva Razmnožujejo se vegetativno, z deli rastlin Pri netreskih se nove rozete tvorijo okrog matične rastline. S časom matična rastlina zacveti in propade, za njo ostane številen podmladek Homulice se širijo z novimi poganjki, ki se vrastejo v tla, kjer se dotaknejo ugodne podlage. Pri razmnoževanju s potaknjenci smo lahko nekoliko nedosledni pri obračanju poganjkov, saj se ukoreninijo tudi, če jih obrnemo »na glavo«. Ukoreninijo se tudi, če jih samo položimo na zemljo in rahlo
V malo drugačne, gumijaste »cvetlične lončke« so posajene naslednje rastline: okroglolistna tolstolistnica (Crassula ovata), zelena in rdeča hermelika (Sedum in Sedum telephinum), netresk (Semper vivum) ter zelenolistna in ostra homulica (Sedum spurium in Sedum acre)
Netresk (Semper vivum arachnoides)
Homulica in opuncija
pritisnemo k podlagi Her melike so nekoliko večje rastline in bodo hvaležne z a d o b ro o d c ej e n , s h u m u s o m b o g a t košček tal. Tako kot njeni sorodniki tudi te dobro prenašajo sušo Razmnožujemo jih s potaknjenci, s posameznimi listi, večje razrasle šope lahko tudi razdelimo na več delov. Razmnoževanje s pot aknjenci je možno skozi vse leto, k adar jih razmnožujemo z delitvijo, pa izberemo pomlad
Homulica (Sedum)
Rod rastlin z mesnatimi listi, ki zavzemajo mnoge oblike in različne bar ve, obsega okoli 400 vrst. Znotraj teh najdemo številne sor te, ki so zanimive tako za zbiratelje kot tudi za vr tnarje, ki jim
so uporabne za zasajevanje nenavadnih predmetov in posod; gojimo jih na balkonih, terasah ali kje dr ugje pri hiši Homulice se v veliki meri uporabljajo tudi za zasajevanje zelenih streh
Her melika (Sedum maximum)
Her melike so manjši gr mički z izrazitimi socvetji, ki cvetijo v rozastih odtenkih Izvirajo iz azijskega prostora, v naših krajih pa jih gojimo že od 16 stoletja So šopaste trajnice ali manjši gr mički z okroglimi mesnatimi listi in velikimi kobulastimi socvetji v svetlo rozastih odtenkih. Okrasne vrste (S. telephinum) i n s o r te h e r m e l i ke s e u p o ra b lj a j o p r i mešanih zasaditvah s trajnicami in tra-
kronično manjk a časa za zalivanje Homulice so simpatične drobne gospodične, ki uspevajo v režah med k amni, preraščajo grobove, kraške suhozide, zasadimo jih lahko tudi v prazne polžje hišice
Najbolj pogosta in najbolj tr pežna je ostra homulica (Sedum acre), ki pri nas raste tudi div je, na Krasu Njeni kratki poganjki z drobnimi in ozkimi listi, ki spominjajo na iglice, se v hudi suši obarvajo rdeče. Cveti junija, r umeno. Iz njenih cvetočih poganjkov se na Krasu na kresno noč spletajo venčki, ki obešeni n a v ra t a h i š va r uj ej o d o m ove D r u g a zelo pogosta vrsta je bela homulica (S album), njeni listi so majhni in ozki, mesnati, cveti belo od junija do avgusta Mnoge sor te, med njimi zanimive rdečelistne, r umeno zelene in sivo zelene,
mo predvsem kot zdravilno rastlino Konice mesnatih listov pri tej vrsti so rdečk aste, včasih so rdeče cele rozete Če raste v senci, so listi zeleni. Zacveti šele po nek aj letih, cvetovi so v manjših socvetjih rozaste bar ve Poleg osnovne vrste poznamo številne sor te, med njimi tudi rdeče- in r umenolistne, dvobar vne, sivozelene Endemično vrsto netresk a, ki raste pri nas, poznamo pod imenom Juvanov netresk (S. juvanii) in cveti r umeno. V naravi je redk a, raste na težko dostopnih sk alnatih rastiščih Pobliže jo lahko spoznate v botaničnih vr tovih Ena izmed zelo atraktivnih vrst netresk a je pajčevinasti netresk (S arachnoideum). Njegove rozete so prepredene z belim poprhom, ki deluje kot pajkova mreža
lepo kombinirajo z vr tnicami in okrasnimi travami
Netresk (Semper vivum)
Netresk ali uhljek je rastlina, ki nekdaj ni manjk ala v okolici hiš po Sloveniji, verjetno tudi širše po Evropi Posledice zakoreninjenega verovanja, da so netreski čuvaji hiš, so vidne še danes Netreski in njim sorodne homulice in her melike so med najbolj pogostimi okrasnimi rastlinami v okolici bivalnih prostorov. Latinsko ime netresk a – semper vivum – opisuje njegovo dolgoživost in v prevodu pomeni ‘vedno živeči’ Opisanih je okoli 40 vrst, ki jih najdemo povsod po Evropi in v zahodni Aziji na suhih in k amnitih rastiščih Večina jih je dobro prezimnih in jih brez težav gojimo pri nas Najbolj pogosta je vrsta S tector um, ki jo pozna-
Netreske sadimo kot talne preproge, saj v ugodnih razmerah hitro prerastejo tla Lepo se kombinirajo s številnimi homulicami in blazinastimi trajnicami.
Nekaj zanimivih predlogov za zasaditve
Netreski, homulice in her melike so okrasne in večnamensko uporabne rastline Uporabljamo jih za zasajevanje grobov, škar pnikov, skalnjakov, starih škornjev ter dr ugih uporabnih predmetov in zelenih streh Netreski in hermelike spadajo med tradicionalne zdravilne rastline Vsebujejo zdravilne sluzi, ki delujejo na podoben način kot aloa vera. Sveže liste uporabljamo pri lajšanju manjših o p e k l i n , p i kov ž u ž e l k i n p r i c e lj e nj u prask Her melik a na žganju pomaga pri prebavnih težavah.
Tolščakovci (hermelika in homulice) na strehi
Eonij
V primerja vi z lani je znan je le t
® Jerca Rupnik, Gimnazija Poljane
Sem dijakinja 1 letnika Gimnazije Poljane, bivša učenka OŠ V ič Lani sem med osmošolci in devetošolci na OŠ V ič izvedla anketo o znanju o sladkor ni bolezni. Od najstarejših sem pričakovala največ znanja, 8. razred pa sem vključila zato, ker so se v letošnjem letu pri biologiji učili o človeškem telesu.
Lansko leto nam je učiteljica biologije več kot dva meseca pred tekmovanjem v znanju o sladkor ni bolezni nudila tedenske priprave, za katere sta bili osnova dve gradivi: Abecedarij sladkorne bolezni avtorja Aleša Skvarče in Gradivo iz seminarja mentorjev za pripravo na tekmovanje v znanju o sladkor ni bolezni več avtorjev Oboje je izdala Zveza dr uštev diabetikov Slovenije V letošnjem šolskem letu priprav na to tekmovanje ni bilo, zato sem se odločila, da ponovim svojo raziskavo Vanjo sem vključila lanske osmošolce, torej letošnje devetošolce, in letošnje osmošolce.
Anketo sem izvedla pri 107 učencih, da bi dobila vsaj sto veljavnih anket Najprej sem preverila statistične podatke: razred, spol, vir znanja o sladkor ni bolezni ter samoocenitev znanja. Večina učencev v 9 razredu je svoje znanje o tej bolezni ocenila kot slabo do srednje dobro, v 8. pa kot slabo. Največ učencev je znanje o tej bolezni pridobilo v šoli, nekaj jih ima v dr užini ali med prijatelji osebo s sladkorno boleznijo in so znanje osvojili tam, le redki so za diabetes izvedeli preko dr ugih medijev Učenci, ki imajo osebo s to boleznijo v dr užinskem k ro g u , s o ve č i n o m a p re p o z n a l i p r ve z n a ke h i p o g l i ke m ij e i n z n a l i o b te m ustrezno ukrepati Preverila sem tudi udeležbo na tekmovanju Pričakovala sem namreč, da bodo rezultati ankete pri tekmovalcih boljši, kar se je potrdilo. Pri njih sem ugotavljala še, k ako uporabno se jim je usvojeno znanje zdelo za življenje; v večini so potrdili, da je uporabno.
Ali učenci sploh vedo, kaj je sladkor na bolezen?
V nadaljevanju sem začela preverjati splošno znanje učencev o sladkor ni bolezni Najprej me je zanimalo, ali učenci sploh vedo, k aj je sladkor na bolezen Lansko leto sem vprašanje mogoče postavila narobe, saj sem uporabila kratico
SB, ki sem jo sicer prej razložila, ampak sem dobila veliko odgovorov, ki so le r a z l ož i l i k r a t i c o L eto s k r a t i c e n i s e m uporabila, a še vseeno nisem dobila bistveno boljših odgovorov V 9 razredih je bolezen vsaj približno pravilno opisalo skoraj 50 % vprašanih, v 8 le 40 %
Sledilo je vprašanje o dr ugem poimenovanju sladkor ne bolezni; na voljo so imeli 4 odgovore 9 razredi so poznali odgovor v 70 %, v 8 pa je za poimenovanje diabetes vedelo 59 % vprašanih, večina ostalih pa je izbrala besedo »sladkornica«, ki sem si jo za anketo izmislila
Tretje vprašanje se je navezovalo na to, k atere osebe lahko zbolijo za sladkor no boleznijo Učenci 9 razredov so poznali pravi odgovor v 67 %, v 8 pa jih je pravilno odgovorilo le 53 %
Naslednje vprašanje je bilo prostega tipa, kar pomeni, da so odgovor na vprašanje, k atere tipe sladkor ne bolezni poznamo, morali odgovoriti sami Za dva tipa je v 9. razredih vedelo 41 %, za tretji tip (nosečnostno sladkor no bolezen) pa 15 % učencev V 8 razredu je dva tipa
poznalo 68 % vprašanih, nosečnostno SB pa 37 %
V nadaljevanju sem spraševala, kdo lahko zboli za tipom 1 in kdo za tipom 2 Tip 1 so v 9 razredih prepoznali v 69% in v osmih v 42 % Za tip 2 je v 9 razredih vedelo 35 % učencev, v osmih pa 30 %.
Pri vprašanju o dednosti so v 9 razredih dosegli 27 %, v osmih pa 25 %
Pr ve znake sladkor ne bolezni so vsaj delno prepoznali v večini, precej slabše p a s o p re p o z n a l i v z ro ke z a n a s t a n e k sladkor ne bolezni tipa 2 V 9 razredih je te poznalo 41 % učencev, v osmih pa le 33 %.
Da je inzulin hor mon, so v 9 razredih vedeli k ar v 91 %, v osmih pa le v 48 %
P r i v p r a š a nj u o n a s t a n k u i n z u l i n a s o imeli štiri možne odgovore, od tega sta bila dva pravilna Kot pr vi pravilni odgovor so v večini izbrali trebušno slinavko; z a L a n g e rh a n s ove oto č ke s o ve d e l i l e tisti, ki so se udeležili tekmovanja. Dobra polovica jih je kot dr ugi odgovor nepravilno izbrala, da nastaja v ledvicah
os slabše
Poznavanje posledic sladkor ne bolezni
Pri vprašanju o dolgoročnih posledicah sladkor ne bolezni so bili prav tako na voljo štirje odgovori, od tega dva pravilna Za amputacijo noge se je v 9 razredih p r av i l n o o d l o č i l o 8 9 % v p r a š a n i h , v osmih pa 53 % Za okvaro vida je v obeh razredih vedelo le približno 15 % učencev Okoli 60 % jih je izbralo nepravilni odgovor odpoved srca.
Ustrezno def inicijo hipoglikemije je v 9 razredih poznalo okoli 40 %, v osmih pa 37 % učencev V 9 razredih je pr ve znake hipoglikemije poznalo 61 % vprašanih, v osmih pa 49 %
Pr vo pomoč ob začetnih znakih hipoglikemije bi v 9 razredih znalo nuditi 41 %, v 8. razredih pa 36 % učencev.
Kaj pove glikemični indeks, je v 9 razredih vedelo 25 %, v osmih pa le 19 % učencev
Malo več kot polovica je tudi prepoznala sestavo najbolj primer nega kosila za osebo s sladkor no boleznijo
Na vprašanje o priporočljivosti telesne aktivnosti za osebe s sladkorno boleznijo je v 9 razredih pravilno odgovorilo 66 % učencev, v osmih pa 52 % Odgovor je v obeh razredih znalo utemeljiti približno 15 % vprašanih.
Vse odgovore sem primerjala tudi glede na spol, ampak bistvenih razlik ni bilo
Rezultati ankete –negativno presenečenje
Največja razlik a je bila opazna v znanju letošnjih in lanskih osmošolcev. Lani je sladkorno bolezen pravilno opredelila polovica učencev, letos k ar 10 % manj Na vprašanje, kdo zboli za sladkor no boleznijo tipa 1, je lani pravilno odgovorilo 67 % vprašanih, letos pa le 42 % Lani je k ar 90 % osmošolcev vedelo, da je inzulin hor mon in da je dolgoročna
Spodnja preglednica prik azuje uspešnost učencev pri anketi glede na razred in leto: Število Število
Uspešnost Število Število učencev Število Število učencev v % učencev v učencev v v 8. in 9. učencev v učencev v v 8. in 9. 9. razredih, 8. razredih, razredih, 9. razredih, 8. razredih, razredih, v letu 2024 v letu 2024 v letu 2024 v letu 2025 v letu 2025 v letu 2025 21–30 9 5 8 4 7 6 31–40 19 26 22
9
posledica sladkor ne bolezni amputacija nog, letos pa je to dvoje vedela le slaba polovica osmošolcev Pr ve znake hipoglikemije je lani prepoznalo 62 %, letos pa le 49 % učencev 8. razredov. Kako pomembna je telesna aktivnost za diabetike, je v letu 2024 vedelo 65 % vprašanih, letos le polovica Utemeljitev tega pa je bila v obeh letih zelo slaba (pod 20 %)
Rezultati ankete so me še bolj negativno presenetili Učenci letos še slabše poznajo to pogosto bolezen, z izjemo tistih, ki so se udeležili tekmovanja ali imajo osebo s sladkorno boleznijo v dr užini So pa bili učenci samokritični do svojega znanja tako v 9. kot tudi v 8. razredih
Pomen spodbude
s s trani učiteljev
Lani sem predvidevala, da bi bila udeležba na tekmovanju v znanju o sladkor ni bolezni in posledično tudi pridobljeno znanje veliko višja, če bi se priznanje upoštevalo za Zoisovo štipendijo. Moje predvidevanje se ni potrdilo, saj je letos znanje osmošolcev bistveno slabše kot lani, kljub temu da se priznanje zdaj upošteva za pridobitev omenjene štipendije
Po pogovor u s sestro, ki obisk uje 8. razred, sva prišli do najverjetnejšega zaključka Učiteljica, ki je lani izvajala priprave na tekmovanje, se je upokojila, nova pa teh priprav ni izvedla, prav tako učencev k prijavi na tekmovanje ni spodbudila Iz rezultatov je razvidno, k ako pomembna je spodbuda učiteljev in njihova pomoč pri pripravah.
Pri pouku biologije so sladkor no bolezen le omenili, poudarila pa je, da poleg tipa 1 in 2 obst aja tudi nosečnostna sladkor na bolezen, kar si je veliko osmošolcev tudi zapomnilo Glede na to bi bilo koristno, da bi temu področju vseeno namenili nekaj več pozor nosti, saj je to znanje zelo uporabno. Kljub splošnemu pomanjk anju učiteljev in preobsežnosti učnega programa bi lahko mentorji bolj spodbujali učence k prijavi na tekmovanje ter k ogledu različnih zanimivih in poučnih spletnih vsebin o SB, ki so čedalje bolj dostopne.
Na koncu bi se rada zahvalila sestrini razredničarki, učiteljici Nuši Drinovec S eve r , z a p o m o č p r i i z ve d b i a n ke te Predvsem pa bi se rada zahvalila uredništvu revije Sladkor na bolezen, da so bili ponovno pripravljeni objaviti moje ugotovitve.
»Nekdo mora prevz e ti odgovor
® Sergeja Širca
Gospod Lipovž- Ančik, zakaj ste se odločili za sodelovanje s Skladom Alojza Rudolfa kot ambasador za prispevek k ozaveščanju o sladkorni bolezni in o pomenu zdravega načina življenja?
Odločitev za sodelovanje s skladom Alojza Rudolfa je temeljila na sk upnem prepričanju o pomembnosti ozaveščanja o sladkorni bolezni Z Alojzom sva namreč delila prepričanje, da je nujno treba izboljšati infor miranost ne le med tistimi, ki živijo z diabetesom, ampak tudi med njihovimi bližnjimi, zdravs tvenimi delavci ter širšo javnostjo in državnimi institucijami
Sklad si prizadeva za osveščanje družbe o preventivi, zgodnjem odkrivanju bolezni in pomenu ustreznega življenjskega sloga, ki lahko zmanjša tveganje za zaplete Ključno je tudi spodbujanje zakonodajnih sprememb in boljšega dostopa do ustrezne zdravstvene oskrbe in podpor nih programov za obolele
Verjamem, da lahko z združenimi močmi izboljšamo razumevanje in obravnavo sladkor ne bolezni v naši dr užbi S tem omogočamo boljšo kakovost življenja za obolele in prispevamo k bolj ozaveščeni in sočutni sk upnosti.
Kaj bi po vašem mnenju Alojz Rudolf izpostavil kot poslanstvo tega sklada?
Z Alojzom sva se odlično razumela glede namena dr uštev, kar se zdaj odraž a t u d i v d e l ova nj u sk l a d a . N j e g ova vizija je vključevala ne le ozaveščanje, temveč tudi konkretno podporo obolelim prek izobraževalnih programov Zato bi verjetno dodal še zbiranje f inančnih sredstev prek različnih razpisov, s čimer bi bilo omogočeno f inanciranje izobraž evanj in srečanj diabetikov v tujini
Takšna srečanja so izjemno dragocena, saj obolelim dajejo izmenjavo izkušenj, dostop do najnovejših informacij o zdravljenju in priložnost za sodelovanje s s t ro kov nj a k i i z ra z l i č n i h d r ž av. Ta ko mladi kot starejši s sladkor no boleznijo bi na ta način pridobili dragocene vpo-
glede za boljšo k akovost njihovega življenja.
Kar se tiče srečanj v Sloveniji, se zdi, da je ta vidik dobro urejen, vendar vedno obstajajo možnosti za nadaljnje izboljšave S povezovanjem domačih in tujih izobraževalnih priložnosti bi lahko sklad še dodatno razširil svoje delovanje in prispeval k bolj celostni podpori diabetikom
Kakšen je bil prispevek Alojza Rudolfa k ozaveščanju o sladkorni bolezni in o pomenu zdravega načina življenja?
Alojz je imel pri tem izjemno pomembno vlogo Njegova prizadevanja so segla daleč, še posebej pri infor miranju javnosti in vplivanju na javne institucije Pogosto se zgodi, da oboleli za diabetesom niso povsem seznanjeni z obsegom nj e g ove g a d e l a , a nj e g ove p o b u d e s o bile ključne za izboljšanje razumevanja bolezni in krepitev podpore obolelim Z njegovo vizijo in tr udom se je izboljšala dostopnost infor macij ter možnost vključevanja v izobraževalne programe in srečanja Prispeval je tudi k temu, da so se državne institucije bolj zavedale potreb oseb s sladkor no boleznijo, k ar je pripomoglo k oblikovanju bolj ustreznih politik in podpor nih sistemov Njegovo delo je pustilo globoko sled ter navdihuje nadaljnja prizadevanja za ozaveščanje in izboljšanje k akovosti življenja vseh, ki se soočajo s sladkor no boleznijo.
Ste aktivno vključeni v delovanje Društva diabetikov tipa 1 Slovenija kot podpredsednik društva, pa tudi v delovanje Planinskega društva Vransko Kaj vas motivira za to delovanje, ko vemo, da je vse težje pridobiti ljudi k delovanju za širšo družbo?
Tole vprašanje je pa zelo na mestu za mojo trenutno življenjsko situacijo. Dejansko se sprašujem, ali še zmorem biti jaz Da, vsekakor rad p o m a g a m , o z ave š č a m , s eznanjam ... Vendar mi počasi zmanjkuje energije Še vedno pa verjamem, da se bo vse to prostovoljno delo nekoč povr nilo, če ne meni, pa tistim, ki bodo potrebovali pomoč
Kdaj ste dobili diagnozo sladkorne bolezni? Kako ste jo sprejeli in kako živite z njo?
Diagnozo sem dobil, mislim, da davnega leta 1983. To bi bolje vedela moja mama (smeh) Verjetno sem diagnozo sprejel podobno kot večina otrok: zak aj je to meni treba ... Pravljice, da smo postali močnejši zaradi bolezni in podobno, prepustite raje vedeževalcem in pravljičarjem
Danes lahko rečem, da se je situacija bistveno izboljšala, predvsem zaradi napredk a tehnologije Sodobne naprave omogočajo boljši nadzor nad boleznijo, kar mi zelo lajša vsakdan. Od inzulinskih čr palk do pametnih merilnikov in aplik acij, ki pomagajo spremljati vrednosti sladkorja v kr vi – vse to prispeva k lažjemu obvladovanju diabetesa. Seveda še vedno ost aja prostor za izboljšave, še posebej na področju tehnoloških inovacij, ki bi lahko še dodatno optimizirale vsakodnevno upravljanje bolezni.
Kljub vsem izzivom, ki jih diabetes prinaša, verjamem, da je s pravilnim pristopom in znanjem mogoče živeti k akovostno življenje. Pomembno je, da se nenehno iščejo boljši načini obvladovanja bolezni in da se ljudem z diabetesom omogoči dostop do najsodobnejših rešitev. To je področje, ki vedno ponuja priložnosti za napredek, in upam, da bo
Jernej Lipovž- Ančik z ženo v svojem najljubšem okolju, v najljubšem letnem času – pozimi v hribih
prihodnost prinesla še več tehnoloških inovacij, ki bodo olajšale življenje vsem, ki se soočajo s to boleznijo
Kaj vam najbolj pomaga pri obvladovanju sladkorne bolezni?
Špor t je zagotovo eden najboljših načinov za obvladovanje diabetesa, saj pomaga uravnavati kr vni sladkor, boljša telesno pripravljenost in prispeva k splošnemu dobremu počutju Kljub temu da ga trenutno v življenju morda ni dovolj, je vsak a oblik a gibanja, tudi sprehodi, izjemno koristna. Sprehod ne pomeni le telesne aktivnosti, temveč tudi priložnost za sprostitev, razbremenitev misli in povezovanje z okoljem
Pomemben vidik obvladovanja diabetesa pa so tudi pogovori in izmenjava mnenj Deljenje izkušenj s posamezniki, ki se soočajo s podobnimi izzivi, prinaša občutek razumevanja in podpore. Omogočajo vpogled v različne pristope, nova
spoznanja in dodatno motivacijo za vztrajanje pri zdravem načinu življenja Včasih že preprosta izmenjava mnenj pripomore k boljšemu sprejemanju bolezni in isk anju novih rešitev za njeno obvladovanje Čeprav mi trenutne okoliščine morda ne dopuščajo toliko gibanja, kot bi si želel, pa je že samo ohranjanje pozitivnega pristopa in zavestno isk anje trenutkov, ki prinašajo dobro počutje, velik korak Profesionalno se ukvarjate z računalniškimi programi – to je verjetno zelo »sedeča služba«. Kako vam uspeva njene zahteve usklajevati s sladkorno boleznijo?
Če bi bil računalniški geek (angl ‘čudak’; op avt ), kot si jih vsi predstavljamo, bi verjetno bolj težko usklajeval sedečo službo s sladkor no boleznijo Ker sem pač čudak po svoje, pa mi to gre k ar dobro Če vam k aj pove: običajno naredim 8000 do 10.000 korakov dnevno (seveda službeno in popoldan)
Kako vaša sladkorna bolezen vpliva na vašo družino?
Moje udejstvovanje v prostovoljnih organizacijah ima večji vpliv na mojo dr užino kot sama sladkorna bolezen Čeprav se mi to zdi nekoliko žalostno, razumem,
da je za takšno delo potrebna določena mera predanosti in odrek anja Nekdo mora prevzeti odgovor nost, poskrbeti za sk upnost in prispevati k izboljšanju življenja tistih, ki potrebujejo pomoč
Vsekakor se zahvaljujem svoji dr užini, ki me pri mojih udejstvovanjih podpira. Katere so vaše najljubše dejavnosti v prostem času?
Moj prosti čas je vedno povezan z gibanjem in naravo Rad hodim na sprehode, še posebej tiste, ki mi omogočajo trenutke sprostitve in odklopa od vsakodnevnih skrbi Hoja v hribe mi daje občutek svobode, izziv premagovanja samega sebe in hkrati užitek ob razgledih, ki nagradijo vsak trud. Kolesarjenje mi prinaša občutek hitrosti, svobode in hkrati tudi odlično telesno aktivnost, ki mi pomaga pri vzdrževa nj u d o b r e g a p o č u t j a Ve s l a nj e p a j e nek aj posebnega – stik z vodo, ritmično gibanje in občutek povezanosti z naravo mi dajejo pravo sprostitev
Seveda se včasih znajdem pred dilemo, kako uravnotežiti vse aktivnosti. Očitno bo treba sprejeti odločitev in nekoliko omejiti prostovoljno delo, da bom imel več časa zase.
Zavezani natančnosti
brez v pliva d rugih zd r av i l1, 2
Ali ste vedeli, da lahko zdravila , ki jih jemljete, vplivajo na natančnost meritev? Tu so možni dejavniki vpliva na vaše meritve glukoze:
S sistemom Accu-Chek Guide lahko merite raven glukoze v krvi brez motečega vpliva 99 % testiranih potencialno motečih snovi.1,2 Zdravila na recept Pogosti onesnaževalci iz ostankov na rokah Pogoji shranjevanja in vplivi iz okolja
n Društvo diabetikov Jesenice
40 vsestransko dejavnih let
S prireditvijo 10. maja, v dvorani Kolpern na Stari Savi na Jesenicah, je Društvo diabetikov Jesenice zaokrožilo 40 let uspešnega delovanja. Združuje 370 članov iz sedmih občin Zgornje Gorenjske, letno pa v okviru več programov izvajajo sto različnih aktivnosti.
Glavno poslanstvo v vseh letih je predvsem stalno ozaveščanje in izobraževanje članov in drugih prebivalcev o sladkorni bolezni Velik poudarek dajejo različnim rekreativnim dejavnostim in akcijam za zdrav način življenja Delo v štiridesetletnem obdobju je predstavila predsednica Sonja Ravnik, posebej se je zahvalila številnim, s katerimi društvo sodeluje
V širšem okolju prepoznavno dr uštvo Med drugim je poudarila: »Štiri desetletja – spoštljiva leta –običajno v življenju najbolj modra, pri delovanju društva pa ravno dovolj dolga, da je društvo postalo prepoznavno s svojim programom in aktivnostmi tudi v širšem okolju Pr vi začetki segajo v leto 1985 Že takrat so bile opredeljene naloge usmerjene v dobrobit sladkornih bolnikov in po tej poti hodimo tudi danes Kljub temu da boste v knjižici lahko prebrali vse bistvene informacije o društvu, bi vseeno rada z nekaj stavki omenila pomembnost dela še posebej v pr vih začetkih delovanja, ko se je društvo postavljalo na noge in začr talo smernice, ki temeljijo na spoznavanju sladkorne bolezni, njenih posledicah in preprečevanju ali vsaj omilitvah
To je bilo obdobje, ko je leta 1995 funkcijo predsednika prevzel Oto Kelih – opravljal jo je več kot 20 let Spoprijel se je s temeljnimi dokumenti društva in pridobivanjem statusa humanitarne organizacije – kar je bilo za nadaljnje delo bistveno. Le tako je društvo lahko preraslo v uspešno, prepoznavno humanitarno organizacijo – ne samo v občini, ampak tudi v širšem okolju V tem obdobju se je delovanje in včlanjevanje razširilo na sedem občin zgornje Gorenjske. Pozitiven pogled na svet, aktivno preživljanje prostega časa, zdrava prehrana in močna volja so dejavniki, ki pomagajo obvladovati življenje in tudi bolezen, posebej sladkorno « Predsednica Sonja Ravnik v govoru ni mogla mimo razočaranja, ker se prireditve ni uspel udeležiti nihče iz Zveze društev diabetikov
Udeleženci jubilejne prireditve ob 40-letnici delovanja Društva diabetikov Jesenice
Slovenije Pozdravne besede sta zbranim izrekli Aleksandra Vodopivec iz diabetološke ambulante Splošne bolnišnice Jesenice in podžupanja občine Jesenice Tina Repovž Podelili priznanja za uspešno delo
Na prireditvi so podelili več priznanj za dolgoletno uspešno delo Bronasto plaketo Zveze društev diabetikov Slovenije sta prejeli Vesna Jereb in Darja Kosančič, srebrno plaketo pa Lilijana Kos Zahvalne listine Zveze društev diabetikov Slovenije za dolgoletno pomoč pri delovanju društva so prejeli diabetološka ambulanta Splošne bolnišnice Jesenice, Krajevna skupnost Sava, Zdravstvenovzgojni center za krepitev zdravja ZD Jesenice, Občina Jesenice, Občina Bled, Občina Bohinj, Občina Gorje, Občina Kranjska Gora, Občina Radovljica in Občina Žirovnica Zahvalne listine Društva diabetikov Jesenice so prejeli Tosama Domžale, Zveza društev diabetikov Slovenije, Srednja šola Jesenice – zdravstvena usmeritev, Medis-M, Vida Markovc, Janko Rabič, Rozka Špilak, Marjan Vehar in Čazim Babič
S o n j i Rav n i k s o p o d e l i l i n a z i v č a s t n a č l a n i c a d r u š t va Na prireditvi so predstavili posebno, jubilejno knjižico, ki vsebuje bogato zgodovino, dosežke in utrinke iz delovanja društva skozi desetletja Tiskanje knjižice je omogočila Tosama, za kar so se ji na prireditvi zahvalili
Prireditev so z glasbenim programom obogatili Špela Šemrl s harmoniko in pevka Petra Frelih, skupina plesalk Countr y Wild West ter Milica in Ivan Berlot s šaljivim skečem Tekst : Janko Rabič, foto: Janko Rabič
Sladkorna bolezen
Dobitnice priznanj Zveze društev diabetikov Slovenije: Vesna Jereb, Darja Kosančič in Lilijana Kos s predsednico društva Sonjo Ravnik
n Društvo diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji
Edukativno okrevanje v Talasu Str unjan
Člani Društva diabetikov Litija in Šmar tno so se udeležili tradicionalnega edukativnega okrevanja v hotelu Talaso Strunjan, ki je potekalo med 11 in 18 majem V nedeljo smo se odpravili na pot in prispeli na sončno slovensko obalo. V hotelu nas je pričakalo prijazno osebje, nas pospremilo do sob in nato smo imeli prosto popoldne
Ponedeljek smo začeli z merjenjem kr vnega sladkorja, nato smo izvedli dihalne vaje, po zajtrku pa smo se odpravili na pohod z nordijsko hojo Popoldne smo imeli dve strokovni predavanji: predavala sta nam fizioterapevt Kristjan Gerdej (Kaj lahko sam naredim za svoje zdravje) in promotorka zdrave in sveže hrane Emilija Pavlič (Kuhajmo zdravo) Torek smo pričeli z merjenjem sladkorja v kr vi, zatem smo imeli strokovno predavanje dr. Boha (Kr vno-žilne bolezni). Po predavanju smo odšli na pohod z nordijsko hojo Zvečer pa smo se sproščali ob ritmih in melodijah Jazz akustičnega dueta
V sredo so nas peljali na izlet v Krkavče, ki je slikovita vasica v slovenski Istri Obiskali smo znameniti Krkavški kamen Po ogledu vasi smo se zapeljali do lokalnih kmetij, kjer smo imeli možnost okušati in nakupiti istrsko olivno olje V popoldanskih urah smo s šefom kuhinje Srđanom imeli kuharsko delavnico, kjer nas je naučil tehnik priprave hrane in nam dal nekaj idej za pripravo okusnih in zdravih obrokov za diabetike
V četr tek smo imeli možnost izleta v Milje, kjer smo lahko nakupovali v italijanskih trgovinah Sicer pa smo se kopali in sprehajali po okolici Strunjana Zvečer nas je pričakal glasbeni večer z Luigijem, ki nam je popestril večerno dogajanje.
V petek smo po dihalnih vajah imeli še en pohod z nordijsko hojo; med njo smo si ogledali Strunjanske soline Zvečer pa smo se udeležili predavanja Boža Stepančiča (O vinu in lavandi)
V soboto smo imeli prost dan, ki smo ga izkoristili za plavanje v bazenu oziroma za masaže in regeneracijo. V večer nas je popeljal koncer t jazza z Jazz akustičnim duetom V nedeljo smo se poslovili od prijaznega osebja in se polni lepih vtisov odpeljali proti domu Tekst : Mihaela Amršek , foto: Ana Lovše
Srečanje starejših članov
V petek, 11. aprila 2025, je Društvo diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji pripravilo prijetno srečanje za svoje člane, starejše od 7 0 l et D o g o d e k j e p ote ka l v s p ro š č e n e m i n p r ij a te l j s ke m vzdušju v kulturnem domu Šmar tno Udeležilo se ga je sto dvajset članov
Kulturni program je otvoril Jurij Bregar, ki je z igranjem na ksilofon očaral zbrane in poskrbel za čudovit uvod v srečanje Nato je predsednica Društva Mihaela Amršek pozdravila vse prisotne članice in člane ter gosta, podžupanjo občine Litija, Lijano Lovše in podžupana občine Šmar tno pri Litiji, Darka Vidica
V svojem govoru je poudarila, da je srečanje posvečeno našim najzvestejšim, najbolj izkušenim in najdragocenejšim članom, starejšim od 70 let, in da njihova prisotnost v društvu ni samoumevna, da je darilo Z dolgoletno izkušnjo življenja s sladkorno boleznijo so mnogim med nami vzor, kako se spoprijeti z vsakdanjimi izzivi sladkorne bolezni, naše zveste življenjske s o p ot n i c e , n a k a te ro p o m i s l i m o ve č k r a t n a d a n i n k i n a s spremlja vse do konca življenja, in pri vsem tem ostati aktiven, pozitiven in predvsem – sočuten Druži nas ena misel in ena želja Pomembno je, da v tej zgodbi nismo sami Zahvalila se jim je, ker so v društvu diabetikov širili zavedanje, da tudi osebe s sladkorno boleznijo lahko živijo polno in kakovostno življenje Čeprav je medicina tudi na tem področju zelo napredovala, ne gre prezreti dejstva, da sami zase lahko storijo oziroma storimo, največ Odrekanja in discipline je veliko, zato pa se življenje sladkornih bolnikov piše z veliko Starejši člani so kot temelj društva s svojo predanostjo, sodelovanjem pri številnih aktivnostih našega društva in srečanjih pustili pomemben pečat. Zaradi njih je društvo živo, povezano in srčno. Še naprej se bomo trudili, da se boste v društvu vedno počutili sprejete, slišane in spoštovane in da bomo hodili po poti zdravega življenja Da ostanemo povezani, ker smo močnejši in bolj slišani v javnosti in pri vseh okoli nas, ki še niso sladkorni bolniki, in jih o nevarnosti in posledicah sladkorne bolezni nenehno ozaveščamo, z željo, da to tudi nikoli ne bi postali Na koncu govora jim je predsednica društva zaželela lepo popoldne in prijetno druženje
Sledil je nastop Konrada Pižorna, ki je s humorjem in igralskim talentom uprizoril odlomke iz romana Dobri vojak Švejk Njegova interpretacija je požela val smeha in navdušenja
Za glasbeno noto je poskrbela moška vokalna skupina Lipa, ki je zbrane s svojim nastopom popeljala po celi Sloveniji vse do morja Na koncu so tudi zaigrali na kitaro in harmoniko ter skupaj z vsemi prisotnimi odpeli nekaj pesmi
Po kulturnem programu je sledila pogostitev, ki jo je pripravila gostilna Pri Mačku Ob dobrem bograču, domačem pecivu in prijetnem klepetu so se člani zadržali do večera in obujali spomine na pretekle čase, izmenjali mnenja in utrdili prijateljske vezi Pri pecivu smo upoštevali nove prehranske smernice za sladkorne bolnike, ki v manjših in zmernih količinah dovoljujejo tudi uživanje peciva
Dogodek je znova pokazal, kako pomembna so druženja, povezanost skupnosti, ki temelji na tegobah sladkorne bolezni, in skrb za starejše člane, ki so pomemben steber našega društva Tekst : Miha Medved
Pohod z nordijsko hojo
n Združenje diabetikov celjske regije
Ekskurzija v Ljubljano
Člani celjskega društva diabetikov smo se tistega oblačnega jutra, kljub deževni napovedi, dobre volje in z veliko mero optimizma ter ponovno z vlakom odpravili na pot.
V Ljubljano, v Ljubljano gremo vsi, nam je v ušesih odmeval refren znane slovenske popevke, ko smo družno zasedli udobne sedeže praznega vagona. »Manjša skupina, a vseeno dovolj, da bomo deležni popusta pri nakupu skupinske kar te za ogled gradu,« nas je predsednik že navsezgodaj spravil v dobro voljo in še dodatno s sladkim priboljškom okusne čokolade
Dovolj za začetek.
Po uri in pol prijetne vožnje smo prispeli v Ljubljano, kjer sta nas pod uro na kolodvoru pričakali nasmejani predstavnici ljubljanskega društva diabetikov N eli Kapus in Erika, nas peš pospremili do dogovorjenega mesta pri lutkovnem gledališču, kjer se nahaja spodnja postaja vzpenjače na ljubljanski grad Vzpon na 376 m nad morjem je bil posebno doživetje sploh za tiste, ki smo si ga privoščili pr vič, saj je pogled na Ljubljano in njeno okolico z vrha res nekaj veličastnega Ljubljanski grad nas je s svojo veličino in urejenostjo ter obiskovalci, ki jih je
Z vzpenjačo smo se povzpeli na ljubljanski grad.
bilo povsod polno, še dodatno navdušil Voden ogled po grajskem dvorišču, obnovljenih objektih in prostorih v njih, z virtualnim prikazom časa daleč nazaj in vsega, kar se je takrat dogajalo – vse to nam je predstavilo različna obdobja zgodovine, ljudi in dogodkov, povezanih z njimi. Bilo je vredno ogleda in za češnjo na tor ti še vzpon po strmih stopnicah do najvišje točke razglednega stolpa, od koder je bil razgled na vse strani neba, do najvišjih vrhov v ozadju in bele Ljubljane pod seboj Velja ponoviti kdaj, ko bo več jasnine
Naši želodčki so bili sicer polni vtisov in svežega zraka, a vseeno bil je čas kosila in Vodnikov hram – restavracija z dolgoletno tradicijo – nas je v ta namen pričakal v vsem svojem
domačem vzdušju V posebni sobi je bila za nas pripravljena lepo pogrnjena miza, na kateri so se zvrstile okusne jedi in tudi za žejna grla je strežno osebje, po naročilu našega predsednika, dobro poskrbelo.
Sledilo je nadaljevanje začr tane poti, in sicer ogled Semeniške knjižnice kot pr ve javne znanstvene knjižnice na Slovenskem, ustanovljene leta 1701, ki je resnično nekaj posebnega, ne samo zaradi stilnih knjižnih omar in zbirke knjig, temveč tudi zaradi čudovitih fresk različnih podob iz Svetega pisma, naslikanih na stropu tega veličastnega prostora Seveda bi brez razlage Mateje Demšar, vodje knjižnice, naše oči ne prepoznale tega, kar so gledale, zato smo bili z njenim temeljitim opisom in prikazom več kot zadovoljni
Pot nazaj na ljubljanski kolodvor je za nekatere udeležence potekala peš po ljubljanskih ulicah, za druge pa z lokalnim mestnim avtobusom, na katerem je bilo čutiti živahen utrip mesta in ljudi, ki se z njim prevažajo. V velikih mestih vse poteka hitreje in tudi čas hitreje teče, smo družno ugotovili in smeje se dodali, da je to za nas z obrobja lahko prednost, saj se zaradi tega počasneje staramo Morda, če verjameš
Na vprašanje, kaj je v Ljubljani najlepšega, pa smo vsi enotno in v en glas znova potrdili: smerokaz za Celje
Pa še nekaj: nikdar se nima smisla ozirati na vremensko napoved Kajti vreme vedno je
Tekst : Marija Deželak , foto: Neli Kapus
Rekreacijske aktivnosti naših članov v maju
Maj je že sam po sebi mesec špor ta, mesec mladosti in mesec ljubezni, torej mesec druženja
Letos smo se na pobudo naše krovne organizacije Zveze diabetikov Slovenije aktivno vključili v projekt #DarujemKilometre, ki traja že nekaj let Moramo priznati, da pred tem nismo sodelovali. Letos smo nekako stopili skupaj in pričeli nabirati kilometre, ki jih pa na koncu ni bilo tako malo Kilometre smo zbirali s pomočjo še ostalih društev in posameznikov, ki so pridno vr teli kolesa in hodili po bližnji in daljni okolici celjske kotline.
Zbiranje kilometrov se nadaljuje vse leto pod geslom Živimo zdravo, razmigajmo sebe, razmigajmo Slovenijo Kdaj pozabljanje postane problem
Da pa nismo samo hodili in kolesarili, smo 30 maja poslušali tudi zelo poučno in zanimivo predavanje na temo Kdaj pozabljanje postane problem Predavanje je sicer organiziral predsednik Koronarnega kluba Celje Franjo Luc, mi smo bili njihovi gostje Osrednji predavatelj je bil Jakob Filip Tamše, univ dipl psih spec klinične psihologije, ki deluje v Bolnici Topolšica in ZD Velenje
Projekt, ki ga je predstavil, je prepoznavanje demence in ohranjanje kognitivnih sposobnosti, srčno popuščanje, stres in bolezenska stanja, kot je tudi sladkorna bolezen. Sočasno je vodila delavnico na isto temo Suzana Hrast, mag socialnega dela, ZD Velenje
Želimo si čim več takšnih predavanj, saj se nam ta pozabljanje dogaja čedalje bolj pogosto ali pa se nam še bo Vseh 46 udeležencev, kolikor nas je bilo, je poslušalo z veliko vnemo in zadovoljstvom
Tekst : Franc Turnšek
n Društvo diabetikov Posavje – Brežice
Nepozaben dan med srednjeveško tišino in vesoljskimi sanjami
V soboto, 7. junija 2025, smo člani Društva diabetikov Posavje – Brežice doživeli izlet, ki nam bo še dolgo ostal v lepem spominu – preplet kulturne dediščine, zgodovine in sodobne znanosti.
Naša pot se je najprej ustavila v skrivnostni dolini svetega Janeza Krstnika, kjer se dviga Žička kar tuzija, nekdanji sa-
mostan kar tuzijanskega reda in ena najstarejših kar tuzij v Srednji Evropi Ustanovljena je bila že leta 1165 in je bila pr va kar tuzija zunaj Francije in Italije Kljub propadu v 18 stoletju nas danes očarajo ohranjeni deli samostanskega kompleksa – obednica, kuhinja in cerkev, ki še vedno nosijo duha meniškega življenja Poseben čar prostoru dajejo tudi rokopisi, nastali znotraj samostanskih zidov, in lončarsko-slikarski atelje, kjer smo lahko pokukali v čarobni svet rokodelstva.
Iz srednjeveške spokojnosti smo se nato preselili v svet prihodnosti – obiskali smo Center Noordung v Vitanju, sodobno središče, kjer se stikajo znanost, umetnost in vesolje. Z uporabo naprednih tehnologij, kot so vir tualna resničnost in interaktivni simulatorji, smo se potopili v svet vesoljskih raziskav, ob tem pa nas je navduševala izjemna vodička, ki je poskrbela za sproščeno, a zelo poučno doživetje
dan med srednjeveško tišino in vesoljskimi sanjami
n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi
O debelosti in sladkor ni bolezni
V četr tek, 24 aprila 2025, smo se zbrali v prostorih Društva upokojencev Zagorje ob Savi na predavanju dr. Darje Smolej na temo debelost in sladkorna bolezen.
Članice in člani smo z zanimanjem sledili predavanju »naše« zdravnice, ki bdi tudi nad nami Predavaje je bilo zelo zanimivo Izvedeli smo tudi novosti s področja zdravljenja bolezni, pazljivosti glede prehrane Res zanimivo V želji, da nas dr Smolejeva še kdaj obišče, smo se ji toplo zahvalili za predavanje
Kegljanje v Dr uštvu diabetikov Zagorje ob Savi V Zagorju smo se na tekmovanju v kegljanju zbrale ekipe DD Hrastnik, DD Trbovlje in DD Zagorje ob Savi Tekmovanje je v Bowling klubu Zagorje potekalo v aprilu
Kegljanje je potekalo v prijetnem, a tekmovalnem vzdušju Ekipo Hrastnika je vodila Vojka Železnik, ekipo Trbovelj Tine
Dan smo zaključili z okusnim kosilom v gostilni Kuzma, ki s svojo domačnostjo in dobro kuhinjo vedno znova navduši
Izlet je bil prežet z dobro voljo, sproščenim vzdušjem in zanimivimi pogovori Ob prijetn e m d r u ž e n j u s m o o b n ov i l i stike, stkali nova prijateljstva in še bolje zaznali bogastvo naše kulturne in naravne dediščine Z izleta smo se vrnili polni lepih vtisov, navdiha in z željo, da se kmalu znova skupaj podamo na nova odkrivanja
Tekst : Darja Mandžuka, foto: Marjetka Iljaž
Hanžič, ekipo Zagorja Metka Košir Vodja tekmovanja je bil
Niko Ojstršek Vse tri ekipe so imele tudi svoje navijače –kibice, vendar vroče kr vi ni bilo preveč
Zmagala je ekipa iz Hrastnika, druga je bila ekipa iz Trbovelj in tretja ekipa iz Zagorja Sledilo je podelitev pokala in fotografiranje Zaključili smo v »Naš šef« Zagorje V juniju nas čaka balinanje v Trbovljah
Srečno iz Zagorja! Tekst : Marija Grošelj, foto: Henrih Palčič
Nepozaben
n Društvo diabetikov Maribor
Med oljčnimi nasadi s pogledom na morje
Po daljšem času sem se odločila, da se udeležim okrevanja v Strunjanu, Terme Krka, ki ga je organiziralo Društvo diabetikov Maribora. In res mi ni žal.
Bilo je krasnih pet dni Razen tega, da je bilo vreme popolno, je bila organizacija društva res dobra Nad vsem je bdel naš predsednik Mirko Topolovec, ki je poskrbel za vse, morebitne zaplete pa preprečil, še preden so nastali Hotelska ponudba je bila izvrstna, bivanje v vilah sredi gozdička pa prav posebno doživetje Ob prihodu nas je sprejela Klavdija M Belina, animatorka Term Krka, ki nas je nemudoma napolnila z dobro energijo in s prepričanjem, da bo bivanje nepozabno In res je bilo Dnevi so bili polni, a ne prepolni Ob premišljeno izbranih aktivnostih smo imeli dovolj časa za sproščanje, rekreacijo in počitek Dan se je začel s skrbno pripravljenim zajtrkom in nadaljeval z vdihavanjem svežega morskega zraka na obali Gospa Klavdija je namreč vodila jutranje razgibavanje z dihalnimi vajami ob glasbi Super prebujanje! Svež morski zrak je polnil naša pljuča, pr vi jutranji žarki so nas greli in res dobro vodene vaje, prepletene z meditacijo, so nas napolnile Dneva ne bi mogli začeti lepše Temu je sledil sprehod z nordijskimi palicami, in sicer po okoliških poteh med nasadi oljk
Pr vi dan nas je Klavdija popeljala do Meri Kozel, ki je mojstrica izdelovanja domačih žganic. Ura, ki smo jo preživeli pri njej, je bila obar vana z okusi po žižoli, limončelu, lovorju Izvedeli smo marsikatero skrivnost izdelovanja teh napitkov, marsikaterega tudi poskusili in s seboj odnesli tako lepo doživetje kot tudi ustekleničene okuse.
Sledil je prost popoldan, ki smo ga mnogi namenili sprehodu po slikovitih Strunjanskih solinah, kopanju v hotelskem bazenu, najbolj pogumni pa so se tudi namočili v morju Po večerji nas je zabaval duo Babalu, ki je privabil na plesišče marsikateri par
Privlačne aktivnosti in nova doživetja
Naslednji dan se je prav tako začel z našo Klavdijo in njenimi dihalnimi vajami, nadaljeval s slikovitim sprehodom, ki ga je prav tako vodila naša animatorka, do Strunjanskega križa Čeprav smo mnogi že večkrat bili na tej točki, nas je pogled na Mesečev zaliv z okolico znova prevzel
Sprehodu je sledilo izjemno zanimivo predavanje dr Boha o kr vno-žilnih boleznih, iz katerega smo se marsikaj naučili
Privlačne pa so bile seveda tudi vse ostale aktivnosti, ki so jih organizatorji res skrbno izbrali (vadba v bazenu s fizioterapevtom, priprava zdrave diabetične prehrane, zvočna kopel s tibetanskimi posodami ) Vsak dan je bil izpolnjen z novimi doživetji, zato so dnevi kar prehitro spolzeli mimo …
V Strunjanu smo doživeli mnogo več kot le okrevanje – tudi povezovanje, smeh, nova znanja in trenutke tišine v objemu narave Vse skupaj je bilo prežeto z občutkom vzajemne povezanosti, ki ga je ustvarilo Društvo diabetikov Maribor s svojo predanostjo in toplino Velik hvala si zasluži naš predsednik Mirko Topolovec, posebno zahvalo pa tudi izjemna animatorka Klavdija M Belina, ki nas je vsak dan znova napolnila z dobro voljo, energijo in spodbudami S svojo toplino, profesionalnostjo in nalezljivo pozitivnostjo je bistveno prispevala k nepozabnemu vzdušju
Domov smo se vrnili z obnovljeno energijo, navdihom za bolj zdrav vsakdan in lepimi spomini, ki bodo še dolgo greli srce Hvala vsem, ki ste poskrbeli, da so bili ti dnevi resnično nepozabni Tekst : Dagmar Lužar, foto: arhiv dr uštva
Špor tne igre invalidov Maribora 2025
V petek, 23 maja, smo, tako kot vsako leto, sodelovali na Špor tnih igrah invalidov Maribora 2025, ki so potekale na raznih prizoriščih Špor tnega parka Tabor Maribor
Vse prisotne je pozdravil Ranko Šmigoc, direktor Špor tnih objektov Maribor in Milan Kotnik, predsednik sveta invalidov Mestne občine Maribor Davorka Pregl, podžupanja Mestne občine Maribor, pa je v svojem nagovoru vsem tekmovalcem zaželela veliko špor tnih uspehov in špor tne sreče Sledil je kulturni program
40 Sladkorna bolezen JULIJ
V Strunjanu smo doživeli mnogo več kot le okrevanje.
Špor tnih iger se je udeležilo 300 tekmovalcev iz 19 društev občine Maribor Vsi tekmovalci so prejeli spominske majice. Tekmovanje je potekalo v osmih disciplinah; pikadu, šahu, namiznem tenisu, steznem kegljanju, ruskem kegljanju, metu na koš, metu na koš na vozičkih in v košarki na vozičkih Naših 41 članov je tekmovalo v štirih disciplinah: pikado, stezno kegljanje, vr tno kegljanje in namizni tenis Da pa so naši člani špor tno aktivni, so pokazali rezultati špor tnih iger, saj smo kot ekipa osvojili tri pokale (ženski ekipi v pikadu in vr tnem kegljanju, moška ekipa v vr tnem kegljanju) ter posamično osvojili
n Društvo diabetikov Mežiške doline
Z vlakom na kavo
Na sončni dan smo se diabetiki Mežiške doline opravili na izlet z vlakom v Maribor U ž i va l i s m o v r a z gl e d i h n a prebujajočo pomladno Dravsko dolino
V mestu smo si najprej privoščili jutranjo kavo in se pogovorili, kako naprej Sprehodili smo se pod cvetočimi kostanji do Treh ribnikov, kjer smo videli mnogo želv, rib vseh bar v in tudi divje race Zelo pa je žalostno, da so vsi objekti zapr ti in da propadajo. Naredili smo gasilsko sliko in se odpravili nazaj, saj so nas želodčki že opominjali na čas za kosilo Po dobri hrani se nam je prilegel mariborski sladoled – in že je bil čas za odhod domov Iz daljave uzremo približevanje vlaka Hitro vstopimo in se počasi pomikamo proti Koroški Ko prispemo do Rute, naš vlak stoji in stoji in se ne premakne naprej. Končno pride sprevodnik in nam pove, da je vlak fuč in da bo treba počakati, da pride drugi Nismo bili preveč slabe volje, saj smo bili na izletu in smo imeli čas Čez pol ure je pripeljal drugi vlak Pokrižali smo se, upajoč, da bo ta zdržal do našega kraja. Žalostno je, da vozijo na Koroško vlaki, ki so že vsi dočakali abrahama in so za odpis Naša vlada pa meni, da so za Koroško že dobri Kljub vsemu smo preživeli krasen dan in to v dobri družbi
11 kolajn (stezno kegljanje, pikado, rusko kegljanje) Vsekakor so bili zelo uspešni vsi naši tekmovalci, zato čestitke vsakemu Važno je sodelovati
Namen dogodka Špor tne igre invalidov je vzpostavljanje socialnih stikov in ohranjanje psihofizičnih sposobnosti ter vključevanje v družbo tako invalidov kot kroničnih bolnikov
Rezultati: ženska ekipa v postavi S. Gašperič, I. Čeh, B. Verginelčič in M. Korošec je zasedla drugo mesto v pikadu; ženska ekipa v postavi N. Babič, J. Novak, J Grgić, T Senčar in L Salamon je zasedla tretje mesto v vr tnem kegljanju; moška ekipa v postavi M. Gabor, J. Karapetrič, Z. Grgić, R. Sagadin in Ž. Salamon je zasedla tretje mesto v vr tnem kegljanju, drugo mesto posamezno pa Jozo Karapetrič V steznem kegljanju posamezno je Anastazij Muzlovič zmagal, Gabrijela Ploj pa je zasedla 3 mesto Čestitamo!
Tekst : Lidija Salamon, foto: arhiv dr uštva
hribe Izbrali smo Ribniško kočo na Pohorju, 1550 m visoko Naužili se bomo svežega zraka in se sprehodili po majski naravi Iz Črne pobiramo člane, ustavimo se na Muti, kjer na črpalki popijemo jutranjo kavo in ujamemo pr ve kaplje Potem nas je
dež spremljal prav do cilja, kjer je ponehal in nas je skozi gosto meglo pozdravilo sonce Šli smo po hribu do spomenika in naprej do jezera Tam se junija razcvetijo lokvanji Mi smo bili tokrat zadovoljni s potjo med nizkimi borovci
Naredili smo nekaj posnetkov za spomin Na Pesku pa nas je čakala odlična malica Teknila nam je kisla juha z ajdovimi žganci. Hvala kuharici, zelo dobro in okusno je bilo.
Sladico smo si privoščili na poti domov v Radljah, kjer imajo odličen sladoled
Naj bo z vlakom ali z avtobusom, na izlet se vedno z veseljem o d p r av i m o i n s e v r a č a m o d o m ov p o l n i n ov i h v t i s ov
Obiskali smo Ribniško jezero
Leto je naokoli, spet je čas za naš izlet z avtobusom Iščemo in zbiramo ideje med člani, ko se mi utrne ideja: gremo tokrat v
Teksta: Dragica Cizerl, foto: Jože Drozg in arhiv dr uštva
Ženska ekipa v pikadu je osvojila drugo mesto
Odpravili smo se na izlet z vlakom v Maribor
n Društvo diabetikov Gornja Radgona
Atilov pohod in dr uge aktivnosti
Letos smo zelo aktivno pristopili k delu, saj nas je čakalo veliko nalog, ki smo jih reševali po svojih zmogljivostih.
Poleg predavanj, delavnic in rednih mesečnih pohodov smo imeli še ren ov i r a n j e p i s a r n e , ke r j e z a te k a l a voda in nam povzročila kar nekaj nevšečnosti. Za sanacijo se zahvaljujemo Občini Gornja Radgona, saj so izvedbo sanacije pisarne izvedli zelo hitro Morali smo tudi urediti pravila našega društva. S tem je bilo kar nekaj dela, vendar smo s pomočjo podpredsednika ZDDS Er vina Kodruna in sekretarke Špelce Rudolf tudi to nalogo dobro opravili in dobili nov statut društva Za njun trud se jima iskreno zahvaljujemo.
pregnal dotedanjega graščaka Kocjana V bližini si je postavil zakladnico s trojnim obzidjem in termalno kopališče, saj je tam izvirala mineralna voda Tu je nato Atila vladal do svoje smr ti Tako pravi zgodba, ki jo pripoveduje ljudski spomin. Dolgo časa se je gradu držalo prekletstvo, ki pa se je končalo, ko so iz ostankov gradu zgradili cerkev na Kapeli To je najvišji vrh Rad-
Letos smo pa kar špor tno dejavni, saj smo opravili že kar nekaj pohodov, glede na to, da je v društvu starejša populacija 21 aprila smo imeli pohod na razgledišče Mađerkin breg v sosednji Hr vaški. Bilo je zanimivo, saj še marsikdo ni bil na stolpu.
Tretjega maja je Gasilsko društvo Hrastje – Mota organiziralo Florjanov pohod, ki smo se tudi udeležili v lepem številu Po pohodu vsako leto sledi pogostitev s praženimi jajci
V soboto, 17 maja, smo bili prisotni tudi v Radencih na pohodu treh src Ugotovili smo, da je vedno boljše, če se več gibljemo Na vseslovenskem pohodu nas je bilo kar 22 Zelo smo veseli, da so se naši člani udeležili prireditve v tako velikem številu. Prišel je tudi član, ki je na berglah, in kar dobro mu je šlo Po pohodu je bilo še prijetno druženje na dvorišču pred pisarno
Z malimi pohodniki po Atilovi poti
V okviru akcije #DarujemKilometre smo se z vr tcem Grozdek Kapela (z enotama Palčki in Metulji) odločili, da gremo po Atilovi poti Zbralo se nas je kar 42 Morate pa vedeti, da je bila najmanjša pohodnica stara komaj tri leta, najstarejši pohodnik pa šest let Iz pred šole in vr tca Kapela smo se odpravili 5 junija ob deveti uri Ti otroci so bili zelo radovedni Najbolj jih je zanimalo, kaj je to diabetik Po kratki razlagi so ugotovili, da imajo nekateri sladkornega bolnika tudi doma Z veseljem smo krenili na pot, saj jim je bilo jasno, da je gibanje koristno za dobro urejen sladkor Ne morem vam povedati, kakšno veselje je bilo gledati te male nogice, ki tako lepo korakajo Bili so zelo prijetna, vesela in razigrana družba, tako da nismo mogli verjeti, kako hitro je minilo vsem skupaj Res velja, da se z majhnimi koraki dosegajo veliki cilji, čeprav bolj počasi Res razočaralo pa nas je, da ni nobenih pravih oznak, kje so ostanki Atilovega gradu Kajti ko prideš v gozd, ne veš več, v katero smer se obrniti. Oznake naj bi bile že, ko prideš na Kapelo, pa jih ni nikjer, čeprav je to velika znamenitost za majhen kraj Po legendi se je na Kapelskem vrhu na povratku z enega od bojnih pohodov ustavil Atila in iz gradu v odmaknjeni dolini
gonsko-Kapelskih goric z razgledom, ki seže daleč naokoli Okoli nekadnjega gradu je zdaj viden nekdanji obrambni jarek V gozdu smo pojedli zdravo malico (jabolka) in popili vodo Otroci so jabolka prinesli tudi za nas in nas tako presenetili Zahvaljujemo se vr tcu Kapela za organizacijo tega pohoda in za zelo prijetno druženje Ti malčki so nas zelo navdušili, tako da se bomo še srečevali Hvala tudi Sabini in Majdi, ki sta bili z a a k c ij o ta ko j , ko s e m j i m a p re d stav i l a i d e j o o s ku p n e m pohodu Res lepa hvala za vse, tudi za sliko, ki smo jo dobili v dar Krasila bo našo društveno pisarno Tekst in foto: Jolanda Golinar
n Društvo diabetikov Lenar t
Po severovzhodni
Sloveniji
Pomlad je bila za Društvo diabetikov Lenar t polna prijetnih srečanj, izletov in druženj, ki so krepila tako telo kot duha Naša društvena prizadevanja so bila tudi v letošnjem letu usmerjena v ohranjanje zdravja, medsebojne podpore in širjenja vezi z drugimi sorodnimi društvi.
Tretjega februarja smo se odpravili na pohod v Jarenino, kjer smo si z 48 člani ogledali muzej legendarnega pevca Alfija Nipiča Ob tem smo se tudi podali na krajši pohod po vinorodnih pobočjih Jarenine, ki nas je dodatno napolnil z energijo Tretjega marca nas je pot vodila v Mursko Soboto, kjer se nas je zbralo 43 članov V tamkajšnjem muzeju smo spoznavali zgodovino nekdanjih prebivalcev tega področja, razstavo o Mar tinu Luthru in Primožu Trubarju ter obiskali evangeličansko cerkev Po mestu nas je z veliko gostoljubnostjo popeljal predsednik Društva diabetikov Murska Sobota Igor Vitez
Sedmega aprila smo se na povabilo Društva diabetikov Mežiške doline udeležili izleta v Črno na Koroškem Tam nas je sprejel
Otroci vr tca Grozdek s člani Društva diabetikov Gornja Radgona
n Društvo diabetikov Koper
Edukativno zdravljenje v Dolenjskih Toplicah
Dolenjska je dežela prijaznih ljudi in neverjetno slikovite narave; ta privablja ljudi, ki iščejo svoj kotiček miru ali pa si želijo aktivnega oddiha. Na slednjega prisegamo tudi člani Društva diabetikov Koper, zato smo se 18 maja odpravili na edukativno zdravljenje v nam zelo priljubljene Terme Krka v Dolenjskih Toplicah.
Naši člani podpirajo kampanjo ozaveščanja o sladkorni bolezni, ki poteka pod nazivom #DarujemKilometre, in pridno hodijo in kolesarijo Zato nas še posebej veseli, ker Dolenjske Toplice ponujajo kar 18 označenih pešpoti različnih zahtevnostnih stopenj in šest označenih kolesarskih poti Tokrat so nas pri izvajanju zunanjih aktivnosti nekoliko ovirali »ledeni možje« in »poscana« Zofka, ki so potrdili svoj sloves Godovni dnevi teh svetnikov so povezani z vremenskimi vražami, ki napovedujejo hladnejše obdobje in možnost zmrzali: če »Zofka zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni« Vendar pa se nismo pustili preveč motiti … Pridno smo telovadili v dvorani in bazenu in izkoriščali vmesna sončna obdobja za aktivnosti zunaj Narava je bila prečudovita, brezmejno zelena in močno bar vita Z veseljem smo opazovali raznobar vne rododendrone, azaleje in irise ter vpijali opojne vonjave vr tnic, potonik, akacij in bezga Med bivanjem smo redno merili sladkor v kr vi, edukativni del zdravljenja pa je bil namenjen predavanjem in pogovorom s predavateljicami ter praktičnim vajam
predsednik društva Branko Lepičnik in nas popeljal na ogled lokalne cerkve ter etnološke zbirke Posebno doživetje je bil postanek pri znameniti Najevski lipi, kjer smo se slikali in okrepčali Za prijeten zaključek nas je v gostišču pozdravila tudi županja Občine Črna na Koroškem
Pr vega maja smo ohranili tradicijo in se s 34 člani podali na pohod na Zavrh, kjer smo v naravi dobro razpoloženi gibanje povezali s prazničnim dnem
Osmega maja smo z veseljem gostili prijatelje iz Društva diabetikov Ptuj. Po prijaznem sprejemu smo jim razkazali mesto
L e n a r t , c e r kev s v L e n a r t a i n d r u g e z n a m e n i to st i , d a n p a zaključili s prijetnim druženjem ob skupni malici
Tekst in foto: Ingrid Belšak
Pri Najevski lipi na Koroškem
Na pr vem predavanju smo se seznanili z novostmi, vezanimi na zdravo in uravnoteženo prehrano s posebnim poudarkom na pomenu beljakovin, encimov, vitaminov in rudnin za pravilno delovanje organizma Naslednji predavanji sta bili s področja fizioterapije Eno je bilo namenjeno skrbi za pravilno delovanje in preprečevanje okvar kolenskega sklepa vključno z vajami za kolena, drugo pa je bilo posvečeno nastanku, zdravljenju in preprečevanju osteoporoze, vključno z vajami za krepitev kosti
Za dodatno dobro počutje smo se lahko razvajali z obiski savne, masažami in meditacijami, večeri pa so minevali ob zabavnem kvizu, spremljanju glasbenih nastopov ali igranju družabnih iger Ura za odhod domov je prišla, tako kot vedno, prehitro, tolaži pa nas pričakovanje ponovnega, septembrskega zdravljenja v Dolenjskih Toplicah Tekst : Slobodanka Lesnjak
Skupna fotografija pred muzejem hmeljarstva v Žalcu
n Društvo diabetikov Metlika
Potepanje v Celje
Na lep sobotni dan 10 maja zjutraj smo se naložili na avtobus in se odpeljali čez naše Gorjance. V Novem mestu smo pobrali našega vodnika, ki nas je potem vodil skozi dan.
Na pr vem postanku smo si privoščili jutranjo kavico Nato nas je pot vodila do naše pr ve destinacije, in to je bil Muzej hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu, kjer nas je pričakal in prisrčno pozdravil predsednik Društva diabetikov Celje Franc Turnšek, ki nam je na kratko opisal sam kraj Nato je sledil ogled muzeja s predstavitvijo kratkega filma o pridelavi in sušenju hmelja Zraven smo si ogledali še botanični vr t z zdravilnimi zelišči
Potem smo se odpravili na želeno pokušino hmeljarskega produkta v Žalcu, kjer smo pri fontani piva okusili šest različnih okusov piva Bilo je dobro Pot nas je naprej peljala na kosilo v restavracijo Etra v Bukovžlaku, kjer so nas lepo sprejeli in postregli Po razporedu smo se odpravili na Celjski grad, kjer nam je naš vodič Rober t Šinkovec iz Relaxa podrobno opisal in predstavil življenje takratnih Celjskih grofov
Polni informacij in dobre volje smo se vkrcali na avtobus in se odpravili proti domu z lepimi vtisi in željo, da naslednje leto potepanje ponovimo na novo destinacijo
Tekst : Miran Križan, foto: Miran Križan
n Društvo diabetikov Velenje
Čas kar (pre)hitro
beži ...
Šele zaključili smo lansko leto in si zaželeli vse dobro v novem, pogled na koledar pa nam kaže, da smo ga skoraj polovico že porabili. No, pa ni kar tako neopazno šlo mimo nas. Kar nekaj dogodkov se je velenjskim diabetikom »zgodilo«, natančneje, sami smo jih načr tovali in tudi izvedli
Če poskusimo našteti vsaj najpomembnejše: občni zbor društva, obisk pri diabetikih v DVO Velenje, predstavitev društva na prireditvi Velenje – mesto zdravja, okrevanje v Strunjanu, sodelovanje v akciji Dobrodelno okrog Slovenije in v kampanji #DarujemKilometre ter še eno okrevanje, tokrat v Lendavi. Omeniti velja še delovanje skupine mladih diabetikov, ki so na sistemu zapr te črpalke Nekaj dogodkov nas pred počitnicami še čaka To je predvsem društveni piknik (kar nekaj let ga nismo imeli) in obisk prestolnice ob dnevu državnosti.
Občni zbor je bil že tradicionalno dobro obiskan, saj se nas je zbrala skoraj stotnija, kar predstavlja četr tino članstva Posebej smo bili veseli obiska predstavnikov občin in sosednjih društev, s katerimi že dolga leta dobro sodelujemo Dobro so dele tudi njihove pohvale našega ustvarjanja, na koncu pa sta nas razveselili še dve gostji iz društva Polžki s simpatičnim skečem Varovanci DVO Velenje so letos dobili nov dom Obiskali smo jih v njihovih lepih prostorih, jim predstavili peko posebnega kruha in se dogovorili za nadaljnja srečanja. Kar nekaj naših članov biva v domu, vendar se žal zaradi različnih ovir ne morejo udeleževati društvenih aktivnosti
V aprilu, ko obeležujemo svetovni dan zdravja, mesto Velenje pripravi prireditev pod imenom Velenje – mesto zdravja, na katerem se predstavi cela vrsta športnih in humanitarnih društev s sedežem v tej občini. S predstavitvijo svojih aktivnosti in posameznimi praktičnimi delavnicami poskušamo obiskovalce ozavestiti, kako pomembno je zdravje in kaj je treba narediti, da ga ohranimo čim dlje v starost Okrevanje v Strunjanu je eden od dogodkov, ki je trdno zasidran v vsakoletnem načrtu aktivnosti Skoraj si ne znamo predstavljati,
kako bi okrevanja začeli brez te lokacije, saj Strunjan redno obiskujemo že dve desetletji Največji problem nam predstavlja, da je število mest omejeno in da jih je za vse kandidate premalo Poleg edukacijskega programa je poskrbljeno tudi za animacijo, tako da gibanja in druženja ne manjka Dobrodelno okrog Slovenije je akcija rekreativnih kolesarjev pod taktirko Damija Zupija, ki je letos že šestič v petih etapah obkrožila Slovenijo. Karavana ima tudi humanitarno noto, saj v vsakem kraju, kjer se ustavi, podari eno kolo družini, ki si tega ne more privoščiti Pri tem sodeluje s Karitas Slovenija Letos se je zadnja etapa zaključevala v Velenju in v zadnjih nekaj kilometrih se je kolesarjem pridružila tudi skupina diabetikov in jih pospremila do končnega cilja Ob tem je nabrala tudi nekaj kilometrov za #DarujemKilometre
Naše drugo letošnje okrevanje smo pripravili v Lendavi Tudi ta lokacija nam ni neznana, saj smo jo pr vič obiskali že pred več kot desetimi leti Veliko zanimivega je najti tukaj: unikatna parafinska termalna voda, grad Lendava z izjemno zanimivimi umetniškimi razstavami, sinagoga, judovsko pokopališče, gledališče, edina slovenska mumija, slikovite Lendavske in Dolgovaške gorice, stolp Vinarium in sosednji zipline, pa še kaj bi se n a š l o . Tu d i o ko l i c a te ga n aj b o l j v z h o d n e ga d e l a s l ove n s ke dežele ponuja veliko zanimivega Pri raziskovanju smo se podali v sosednjo Madžarsko (županija Zala) in obiskali starejšega lončarja Pri nas lončarja ni več preprosto najti, čeprav jih je bilo nekoč v Prekmurju veliko. Na povratku smo se ustavili v čokoladnici Passero (vrabček) v Tešanovcih in izvedeli kar nekaj skrivnosti o čokoladi Naslednja postaja je bila Hiša gibanice v Renkovcih, kjer smo se poučili o razliki med prekmursko in prleško gibanico. Pa tudi poskusili smo ju. Na koncu smo se ustavili še na strmem bregu nad Lendavo, kjer stoji cerkev Svete Trojice, v kateri hranijo naravno mumificirano truplo Mihaela Hadika O mumiji seveda obstaja cela vrsta legend Lendava omogoča tudi različne pohode, od ravninskih do kar precej strmih skozi skoraj neskončne vinske gorice Ni nam bilo dolgčas, vreme pa je bilo kot naročeno, morda celo malo prevroče Rezer vacija za naslednje poletno okrevanje je menda že potrjena V okviru društva deluje tudi skupina mladih diabetikov tipa 1, ki obvladuje sladkorno bolezen s sistemom zapr te zanke DIY Na srečanjih (kratkih okrevanjih) se seznanjajo z novostmi s tega področja in rešujejo praktične probleme, ki se pojavljajo pri uporabi zapr te zanke Tekst : Franc Čas, foto: arhiv dr uštva
V Hiši gibanice v Renkovcih smo se poučili o razliki med prekmursko in prleško gibanico
Dobrodelno okrog Slovenije – kolesarje smo pospremili do končnega cilja v Velenju.
n Društvo diabetikov Slovenj Gradec
Okrevanje v Ter mah Dobr na
Konec meseca maja smo se odpravili na edukativno okrevanje v Terme Dobrna, ki so najstarejše delujoče slovensko termalno zdravilišče.
Nastanili smo se v hotelu Vita in komaj čakali, da smo lahko odhiteli v bazen, kjer nas je topla voda božala ob intenzivni vodni aerobiki. Vsako jutro smo pridno telovadili, popoldanski čas pa izkoristili za pohode po številnih lepo urejenih pohodnih poteh Nismo se samo veliko gibali, tudi predavanja smo poslušali in izvedeli veliko poučnega, kar nam pri obravnavanju naše sladkorne bolezni pride še kako prav.
Terme Dobrna so prava izbira za okrevanje: miren ambient, senca stoletnih dreves in blagodejni učinek termalne vode
Pobeg v naravo, kjer se ustavi čas, telo spočije in duša zadiha Še se bomo vrnili
Pobeg na Primorsko
V jutranjih urah smo se odpeljali proti slovenski obali in se ustavili v kraju Vanganel, od koder smo nadaljevali peš Prehodili smo del krožne poti »srca in ožilja« po razgibanem terenu
Pot je vodila med vinogradi, med nasadi oljk in odpirala čudovite poglede na Vanganelsko dolino in bližnja gričevja Tistim z manjšo zmogljivostjo je bil omogočen prevoz do Marezig, kjer so počakali pohodnike
»Vinska vas« Marezige je znana po vinski tradiciji s pr vo fontano vin za degustacijo v Sloveniji S čudovitim razgledom na morje smo uživali ob dobri kapljici
Po obilnem kosilu smo si ogledali Krkavški kamen in župnijsko cerkev svetega nadangela Mihaela Na hudomušen način smo slišali nekaj zgodovine in zanimivosti o Krkavčah
in se z lepimi vtisi varno vrnili domov
Pohod na Veliko planino
Velika planina v juniju oživi v vsej svoji lepoti Po zimi in cvetoči pomladi se pašniki ponovno prebujajo, visoko nad dolino pa se odpira čudovit svet alpske narave in pastirske tradicije
Člani DD Slovenj Gradec smo opravili pohod po čudoviti planini, ki je vabila s prečudovitimi bar vami cvetočih planinskih rož. Po planini so razpotegnjene številne pešpoti, ki so primerne za nas, kondicijsko manj prip rav l j e n e p o h o d n i ke . H o d i l i smo med pastirskimi naselji in kravami, ki so se pasle po cvetočih pašnikih
Dan, ki smo ga preživeli na Veliki planini, je bil super Tudi vreme je zdržalo, čeprav je venomer pihalo S prijetnimi vtisi smo se vračali domov in zagotovo se ob naslednji priložnosti še vrnemo.
Tekst in foto:
Preden pa smo krenili proti domu, smo si v morju še namočili noge
Fanika Slemnik
S čudovitim razgledom na morje smo uživali ob dobri kapljici
Velika planina v juniju oživi v vsej svoji lepoti.
n Društvo diabetikov Kranj
Tradicionalno letno srečanje
Lepo pr vo junijsko soboto smo člani DD Kranj preživeli v idiličnem naravnem okolju Ranča Luže pri Visokem.
Čeprav je bilo srečanje že 25 po vrsti, bistvo dogodka ostaja enako kot vsa ta leta do zdaj. Izmenjava izkušenj, druženje, izobraževalno in rekreativno bogatenje so še vedno temeljni cilj naših srečanj
Letos smo se odločili, da celotno srečanje obogatimo z dejavnostmi za zdravo gibanje, ki mu v našem društvu posvečamo čedalje več pozornosti Tako se je pr va skupina udeležencev že zjutraj odpravila na krajši pohod v okolico ranča
Seveda se je po predavanju nabralo še kar precej vprašanj, na katera je dr Kristanc obsežno odgovoril
Dober nadzor nad sladkorno boleznijo je za posameznika s sladkorno boleznijo ključ do zdravja. Še posebej je pomembna
hoje in krajšega pohoda v okolico Luž
Za vse tiste pa, ki bi radi spoznali nordijsko hojo in naredili nekaj več za svojo kondicijo, zdravje in počutje, smo v sodelovanju s Saro Kavtičnik, dipl kineziologinjo iz Centra za krepitev zdravja, organizirali delavnico, na kateri so spoznali osnovna pravila nordijskega koraka Po delavnici in pohodu so se udeleženci najprej osvežili in oddahnili, nato pa je sledilo strokovno predavanje.
Prisluhnili smo tudi poučnemu predavanju
Tudi letos smo v svojo sredo povabili dr. Marjana Kristanca, dr. med , specialista interne medicine Tema njegovega predavanja je bila Gastroskopija – endoskopski pregled požiralnika, želodca in dvanajstnika Je izkušen internist na Kliniki Golnik, ki že več kot dvajset let izvaja gastroskopije. Predstavil nam je osnove razumevanja posega, kako se izvaja in s kakšnim namenom Seznanil pa nas je tudi z njegovimi možnimi stranskimi učinki
n Društvo diabetikov Murska Sobota
Heleni Copot v spomin
(1945–2025)
Na pokopališču v Rakičanu nedaleč od Murske Sobote smo se 25 maja poslovili od naše dolgoletne članice Helene Copot Helena je bila članica društva diabetikov Murska Sobota več kot 20 let in je tudi sama bolehala za sladkorno boleznijo V d r u š t v u j e n a š l a s e b i p o d o b n e z e n a k i m i te ž ava m i i n enakimi vprašanji; v društvu se je počutila dobro, koristno in postajala je vse bolj aktivna članica društva – rekli smo ji gonilna sila in duša društva Bila je pobudnica vsakotedenskega druženja članov, raznih delavnic, predavanj, špor tnih iger, družabnih iger ali pa samo
meritev glikoziliranega hemoglobina (HbA1c ), s pomočjo katere lahko ocenimo povprečno vrednost kr vnega sladkorja za dobo zadnjih treh mesecev Prav zato so bila pred predavanjem in po njem na voljo brezplačna preventivna merjenja kr vnega sladkorja in HbA1C Za pripravo, organizacijo in izvedbo je poskrbela Danica Ostanek
Po krajšem premoru smo imeli kosilo, ob katerem smo prijetno kramljali Ko so bili želodčki polni, smo nadaljevali s prijetnim druženjem in v popoldanskih urah zaključili naše druženje
Srečanje je tako potekalo v čudovitem vzdušju in že z načr ti za naslednje leto, kjer se bomo ponovno sestali in ustvarili nove zgodbe in vtise Uživali smo v dnevu, kar je tudi naša glavna želja vsakoletnega srečanja Dan je v prijetni družbi minil hitro, prehitro, za piko na i pa nam je ugodilo še vreme Boljšega dne se preprosto ne bi mogli zamisliti
Hvala vsem za pomoč in čudovito izpeljan dan Se srečamo naslednje leto! Tekst in foto: Jolanda Polanec
srečanj, kjer so člani lahko izmenjali svoje težave in izkušnje. In vedno je bila pripravljena na pomoč Kot blagajničarka je dolga leta skrbela za finančna sredstva in brez težav opravljala razna administrativna dela v sodelovanju z drugimi člani Leta 2019 se je aktivno vključila v intenzivno iskanje novega predsednika društva, kar ji je z razgovori, prigovarjanjem in obljubami za pomoč tudi uspelo, tarča pa sem bil seveda jaz, ki še danes predsedujem društvu
Ker pa bolezen ne počiva, se je Helena morala posloviti od delovanja v društvu Tako je svoje zadolžitve predala drugim, sama pa je še z nekaj energije pomagala naslednikom Članica je ostala vse do smr ti
Ob zadnjem obisku ob koncu leta si nikakor nismo mislili, da je to zadnji stisk roke Pr vega januarja 2025 je praznovala 80 rojstni dan Žal pa so se leta iztekla in poslovila se je v bolnišnici Murska Sobota Helena, pogrešali te bomo in te ohranili v lepem spominu Naj bodo zvezdice tvoj dom Igor Vitez
Zadovoljna skupina udeležencev delavnice nordijske
Aktivnosti v dr uštvih diabetikov od julija do oktobra 2025
Za točne termine dejavnosti pokličite na svoje društvo. V času poletnih počitnic bodo nekatera društva zapr ta; na svojem društvu preverite, katere dejavnosti bodo potekale.
Dat um V sebina
Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave ob sredah vódena telovadba v bazenu
Čas in z birno m est o
ob 18 00, na Policah v Ajdovščini
Kontak tna o seba + tel. št .
Boža Madić, 041 586 525 vsak pr vi četr tek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in kr vnega tlaka od 8 00 do 10 00, prostori Društva upokojencev Vipava Francka Krašna, 040 131 145; Janja Merljak, 041 752 124 petek, 25 julij gledališka predst ava na Studencu čas odhoda bo določen naknadno
Združenje diabetikov celjske regije ob ponedeljkih vodena telovadba
Milena Ličen, 041 712 850
od 15 30 do 16 30, Top-f it Celje
Antonija Zimšek, 031 260 467 ob sredah uradne ure v pisarni društva ter merjenje
Franc Turnšek, 041 616 703; Vida Ker znar, 031 806 043; Zora Zupanc, 041 513 405 vsak pr vi petek pohod po okolici Celja
8 00 Špica Celje tudi v juniju juliju in avgustu
Antonija Zimšek 031 260 467; Marija Turnšek, 031 831 953 od 2 do 28 septembra edukativno okrevanje v Moravcih
10 00, dvorana Zlatorog
Vida Ker znar, 031 806 043; Zora Zupanc, 041 513 405 od 28 oktobra do 2 novembra edukativno okrevanje v Lendavi
Vida Ker znar, 031 806 043; Zora Zupanc 041 513 405 oktober izlet, ekskur zija
Vida Ker znar, 031 806 043; Zora Zupanc, 041 513 405
od 7 do 14 novembra edukativno okrevanje, Strunjan, hotel Talaso zbiramo prijave; vse informacije na društvu Franc Turnšek, 041 616 703; Vida Ker znar, 031 806 043; Zora Zupanc 041 513 405
Društvo diabetikov Cerknica vsak
Društvo diabetikov Domžale ob ponedeljkih
ob sredah
Društvo diabetikov Dravograd
ob sredah rekreativni pohod v okolici Slovenj Gradca #DarujemKilometre
Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako pr vo sredo v mesecu uradne
vsak pr vi četr tek v mesecu rekreativni pohod
Društvo diabetikov Hrastnik
ob ponedeljkih uradne ure
Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828 ob ponedeljkih informacije po telefonu od 9 00 do 11 00 društveni telefon, 081 611 340 ob ponedeljkih in vsak pr vi torek laični svetovalec od 9 00 do 11 00
Leopold Majes, 041 317 545 v mesecu
vsak pr vi torek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in tlaka od 8 00 do 10 00, v prostorih društva
Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Patrick Žiber t, 031 346 224 pišete nam lahko na e-naslova d d predsednik@kabelnet net ali diabetiki hr@kabelnet net
Društvo diabetikov Idrija
od ponedeljka do petka Šola zdravja, telovadba, 1000 gibov na dan
8
pred OŠ Idrija Branka Režun, 031 613 512 od ponedeljka do petka Šola zdravja, telovadba, 1000 gibov na dan
ob sredah do sredine junija telovadba
ob četr tkih do sredine junija ples: line dance
161 597 avgust, vsako soboto kopalni izlet v Izolo
Društvo diabetikov Ilirska Bistrica
ob ponedeljkih telovadba
ob sredah (v juliju in avgustu ne) uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja
vsakega 1 in 16 v mesecu uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja
Muha, 040 660 076 ob sredah vaje za sprostitev
ob petkih balinanje
ob petkih delavnica ročnih del
Društvo diabetikov Ivančna Gorica vsako sredo telovadba
20
OŠ
špor
anek, 031 619 854 vsak drugi četr tek v mesecu pohodi v okolici Ivančne Gorice (obvezne prijave) ob 9 00, parkirišče pred samost anom v Stični Danica Ost anek, 031 619 854 vsak tretji petek v mesecu uradne ure društva od 17 00 do 19 00, predavalnica CKZ, ZD Ivančna Gorica Danica Ost anek, 031 619 854
Društvo diabetikov Jesenice
ob sredah uradne ure od 17 00 do 18 30, pisarna društva t ajništvo, 040 480 939 ob sredah merjenje kr vnega sladkorja in holesterola od 17 00 do 18 00, pisarna društva t ajništvo, 040 480 939 ob ponedeljkih in četr tkih telovadba ob 18 00 do 19 00, T VD Par tizan
Ivica Režek, 051 630 498 ob ponedeljkih in petkih balinanje ponedeljek, 9 00 do 11 00 in od 16 00 do 18 00; Dora Trampuž, 040 748 441 petek, 16 00 do 18 00, Balinar ski klub Jesenice (»baza«)
Društvo diabetikov Kamnik
sobot a, 30 avgust meddruštveni pohod na Čemšeniško planino ob 8 00
Savica Juntez, 041 285 341 (organizira DD Domžale) sobot a, 6 september 3 pohod v spomin na Alojza Rudolfa (organizira DD Cerknica) vabilo po e-pošti
Savica Juntez, 041 285 341 torek, 9 september učna delavnica in druženje ob 10 00, v prostorih društva
Kat arina Ž Arčon, 041 653 517 sobot a, 13 september meddruštveni pohod (organizira DD Kranj, Adergas) ob 9 00
Savica Juntez, 041 285 341 torek, 16 september merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka ob 9 30, v prostorih društva
CKZ Kamnik torek, 16 september tehnike sproščanja ob 10 00, v prostorih društva
CKZ Kamnik sobot a, 27 september izlet obvestijo naknadno
Savica Juntez, 041 285 341
Dat um V sebina
Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . torek, 14 oktober druženje, izmenjava izkušenj
ob 10 00, v prostorih društva Kat arina Ž Arčon, 041 653 517 torek, 21 oktober merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka
ob 9 30, v prostorih društva CKZ Kamnik torek, 21 oktober delavnica – CKZ
ob 10 00, v prostorih društva CKZ Kamnik od 5 do 12 oktobra edukativno okrevanje v Šmarjeških Toplicah zbirajo prijave Savica Juntez, 041 285 341
Društvo diabetikov Koper
vsako pr vo sredo v mesecu uradne ure
od 17 00 do 18 00, AMTK Koper, Prešernov trg 4 Marija Podvršič, 031 708 132 vsak ponedeljek kegljanje
od 16 00 do 17 00, dvorana Bonif ika Koper Neda Kozlovič, 040 564 041 vsak dan plavanje čez cel dan, hotel Delf in Izola Neda Kozlovič, 040 564 041 vsak pr vi četr tek v mesecu pohod
Društvo diabetikov Kranj
ob sredah uradne ure
ob 9 00, parkirišče pri Vinakoper
od 10 00 do 12 00, pisarna društva,
Neda Kozlovič, 040 564 041
društvena pisarna, 031 485 470; Strit arjeva ulica 8, Kranj, I nadstropje, soba št 6 Jolanda, 031 202 660 za pohode je obvezna predhodna prijava Ivana, 031 678 762, ali Andrej, 051 338 504 za srečanja, delavnice, predavanja je obvezna predhodna prijava
sobot a, 30 avgust meddruštveni pohod na Čemšeniško planino
ob 8 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 (organizira DD Domžale) sobot a, 13 september meddruštveni pohod Cerklje–Adergas
ob 9 00, picerija Pod Jenkovo lipo, Dvorje Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 ponedeljek, 15 september predavanje: Kako bomo živeli v st arosti, mag Erika Povšnar od 16 00 do 17 30, Strit arjeva 8, Kranj, društvena pisarna, 031 485 470; I nadstropje, soba št 6 Jolanda, 031 202 660 sobot a, 27 september pohod Bašelj–Sv Lovrenc
ob 8 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 julij–avgust Julija in avgust a bo društvena pisarna zapr t a društvena pisarna, 031 485 470; V tem času smo dosegljivi na društvenem telefonu Jolanda, 031 202 660 od 25 do 29 avgust a 5-dnevni edukativni zdravstveni program vzgoje za diabetike, ob 8 30, AP Kranj, post aja, št 1 društvena pisarna, 031 485 470; Moravske Toplice, hotel Termal Jolanda, 031 202 660
Društvo diabetikov Lenar t ob sredah uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja v pisarni društva od 9 00 do 11 00, v pisarni društva
Ingrid Belšak, 051 321 976 torek, 10 junij pohod po okoliških krajih ob 9 00, ŠC Polena
Boris Krček, 040 204 953 ponedeljek, 7 julij pohod in piknik, Sv Ana ob 9 00, ŠC Polena
Ingrid Belšak, 051 321 976 ponedeljek, 4 avgust pohod po okoliških krajih ob 9 00, ŠC Polena
Boris Krček, 040 204 953 ponedeljek, 1 september izlet : Slovenske Konjice in Rogla ob 8 00, avtobusna post aja Lenar t
Društvo diabetikov Lendava vsak ponedeljek uradne ure
Društvo diabetikov Litija In Šmar tno pri Litiji ob ponedeljkih in sredah uradne ure
Boris Krček, 040 204 953
od 9 00 do 11 00, pisarna društva Dragica Marič, 031 510 481
od 8 00 do 11 00, društvena pisarna 01 89 81 584; 031 777 154 ob sredah telovadba od 18 15 do 19 15, Špor tna dvorana Litija 01 89 81 584; 031 777 154 ob sredah plavanje od 16 00 do 17 00, bazen Pungar t, Šmar tno pri Litiji 01 89 81 584; 031 777 154 pr vo sredo v mesecu merjenje KS, kisika v kr vi, kr vnega tlaka, trigliceridov in od 8 00 do 10 00, društvena pisarna 01 89 81 584; 031 777 154 ob četr tkih Pohodi in destinacije bodo objavljeni sproti v naših glasilih in na od 7 00 ali 8 00, zbor pred društveno pisarno 01 89 81 584; 031 777 154 ob primernem vremenu Facebooku (odvisno od posameznega pohoda); prijavite se! enkrat mesečno v drugi polovici predavanje (o naslovu in točnem datumu predavanja vas Knjižnica Litija, Parmova 9, Litija; vabljeni!
89 81 584; 031
154 meseca seznanimo v internih obvestilih, na Facebooku in na spletni strani) od 16 do 23 septembra edukativno okrevanje: Rabac (7 dni) zbirajo prijave
od 20 do 27 oktobra edukativno okrevanje: Banja Vrućica (7 dni) zbirajo prijave
Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže in od 14 00 do 17 00, društvena pisarna
kisika v kr vi ob sredah vódena vadba s strani diplomiranih kineziologov, študentov od 17 00 do 18 00, Fakultet a za špor t, Kodeljevo Igor Kolar, 01 28 22 133 drugega letnika magistr skega študija kineziologije ob torkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže in od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, Nika Hudoklin, 01 28 22 133 kisika v kr vi podhod Bežigrajska vrat a vsak pr vi ponedeljek v mesecu merjenje HbA1c in holesterola (po predhodni prijavi) od 14 00 do 16 00, društvena pisarna Karmen Maričič, 041 708 500 ob sredah sprehod na Ljubljanski grad od 10 00 do 12 00, Streliška ulica 17 Ana Prah, 031 637 394 ob četr tkih vódena aerobna vadba s strani študentov drugega letnika od 17 00 do 18 00, Špor tno društvo Tabor Neli Kapus, 041 601 421 magisterija kineziologinje
ob četr tkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže in od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, Igor Kolar, 01 28 22 133 kisika v kr vi podhod Bežigrajska vrat a Društvo diabetikov Maribor
ob ponedeljkih in sredah stezno kegljanje od 10 00 do 11 00, Dvorana Tabor
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 ob ponedeljkih in sredah namizni tenis od 11 00 do 12 00, Dvorana Tabor Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 vsak pr vi in zadnji ponedeljek brezplačno merjenje sladkorja v kr vi ob 9 00, trgovina Diaf it pri UKC Maribor
Lidija Salamon, sekret arka, 02 228 23 10 v mesecu
ob ponedeljka do četr tka uradne ure od 9 00 do 11 00, Trubarjeva 15
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 ob sredah odpr ti telefon, pomoč v stiskah in težavah, laično svetovanje od 9 00 do 11 00, Trubarjeva 15
Mirko Topolovec, Lidija Salamon, 064 225 331 ob petkih pikado, namizni tenis, rusko kegljanje 15 00 do 18 00, Trubarjeva 15
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 vsak dan plavanje kopališče Prist an s člansko izkaznico ceneje
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 vsak dan plavanje v bazenu Špor tni park Ruše s člansko izkaznico ceneje
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 petek, 29 avgust Špor tno rekreativno srečanje ŠC Font ana obvezna prijava
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 torek, 2 september učna delavnica in brezplačno merjenje kr vnega sladkorja ob 10 00, Trubarjeva 15
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 od 13 do 20 septembra okrevanje na Mur terju zasedeno
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 sreda, 17 september dan mobilnosti in brezplačno merjenje za vso javnost ob 10 00, Glavni trg
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 sobot a, 27 september izlet
obvezna prijava
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 sobot a 4 oktober pohod
obvezna prijava
Lidija Salamon sekret arka 064 225 331 torek, 7 oktober učna delavnica in brezplačno merjenje kr vnega sladkorja ob 10 00, Trubarjeva 15
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 sobot a, 25 oktober izlet
obvezna prijava
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 Društvo diabetikov Mežiške doline
ob ponedeljkih pohod v okolici Leš, Prevalj
ob 14 00, pri Lukanu
Jaroš Kodrun, 041 420 131 ob torkih pohod v okolici Raven ob 15 00, pri Zdravstvenem domu Ravne Dragomira Cizerl, 040 397 784 ob torkih pohod v okolici Mežice ob 16 00, avtobusna post aja Mežica Fanika Vrhnjak, 031 454 622 ob sredah pohod v okolici Črne ob 15 00, avtobusna post aja Črna Branko Lepičnik, 041 283 029 ob sredah učne delavnice od 14 00 do 18 00 Prežihovi 7 Ravne Dragomira Cizerl 040 397 784
Dat um V sebina
Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih dihalne vaje s petjem
od 11 00 do 12 30, društveni prostori, Tomšičeva 15, Igor Vitez, 041 730 080 Mur ska Sobot a (dijaški dom) ob torkih in sredah vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger
od 8 30 do 10 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Igor Vitez, 041 730 080 vsak drugi in zadnji torek uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja
od 10 00 do 12 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Igor Vitez, 041 730 080 pr vo sredo v mesecu sest anek društva, predavanje ali delavnica
ob 17 00, v klubu PGZ, za zavarovalnico Triglav, Lendavska 5, Mur ska Sobot a ob četr tkih brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri ob 15 15, telovadnica ekonomske šole Marija Barber, 031 511 816 obvladovanju sladkorne bolezni Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www dd-ms lr f-pomurje si/napovednik/ Medobčinsko društvo diabetikov Goriške ob torkih uradne ure
od 16 00 do 18 00, prostori društva
Roman Lukan, 041 853 704 ob torkih merjenja od 17 00 do 18 00, prostori društva Ivo Mlinarič, 040 835 310 Društvo diabetikov Novo mesto ob sredah uradne ure
od 9 00 do 11 00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto t ajništvo, 064 160 300 vsako drugo sredo v mesecu nekajurni pohod v okolici Novega mest a ob 13 30, OŠ Grm, zbirajo prijave
aktualni dogodki društva tudi na spletni strani http://ddnm si t ajništvo, 0590 39 855; 064 160 300
Humanitarno društvo diabetikov Piran ponedeljek, 9 junij izlet : Marano Lagunare, Gradež in Oglej obvestijo naknadno
T inka Jamnik, 041 728 732 sobot a, 6 september predavanje: aktivno do boljšega zdravja, pohod ob 10 00, Zdravstveni dom Lucija
T inka Jamnik, 041 728 732 Fijeroga–Župančiči, kulturni program z druženjem četr tek, 11 september pohod Izola je lepa; od Belvederja do Strunjanskega križa ob 9 00, Zdravstveni dom Lucija T inka Jamnik, 041 728 732 petek, 24 oktober pohod po Strunjanskih solinah ob 9 30, Zdravstveni dom Lucija
T inka Jamnik, 041 728 732 petek, 14 november pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni: ob 9 00, Zdravstveni dom Lucija
T inka Jamnik, 041 728 732 Izola je lepa – od San Simona do Petelinjega r t a
četr tek, 20 november predavanje nega kože za sladkorne bolnike
ob 10 30, Zdravstveni dom Lucija
T inka Jamnik, 041 728 732 od 22 do 29 septembra edukativno okrevanje obvestijo naknadno
od 6 do 10 oktobra aktivnosti na tednu zdravja – CKZ ZD Lucija (merjenja, testiranja, od 9 00 do 14 00, Zdravstveni dom Lucija
T inka Jamnik, 041 728 732
T inka Jamnik, 041 728 732 predst avitev društev), dve predavanji: luskavica in trn v peti
od 22 do 29 septembra edukativno okrevanje: Banja Vrućica, Lendava, Crikvenica (izbirno) obvestijo naknadno
T inka Jamnik, 041 728 732 od 6 do 10 oktobra aktivnosti na tednu zdravja – CKZ ZD Lucija (merjenja testiranja od 9 00 do 14 00 CKZ ZD Lucija
T inka Jamnik 041 728 732 predst avitev društev), dve predavanji: luskavica; trn v peti
Društvo diabetikov Postojna
ob ponedeljkih uradne ure v novih prostorih društva od 15 aprila naprej od 9 00 do 11 00, Zdravstveni dom Postojna Ivica Bergoč, 051
ob torkih balinanje ob 10 00 do 12 00, zelena dvorana v Postojni
ob sredah telovadba pod vodstvom profesorja D Bajca ob 18 00, špor tni park telovadnica ob četr tkih pohod po okolici Postojne ob 16 00, pred ZD Postojna pisarna društva
Društvo diabetikov Ptuj
ob sredah dežur stvo v društveni pisarni: prijave, informacije
vsako
sredo
mesecu
vsak pr vi četr tek v mesecu pohod po okolici Ptuja, zbirajo prijave
ob sredah pohodi
ob sredah in četr tkih uradne ure
ob petkih kegljanje
Društvo diabetikov Škofja Loka vsak pr vi in tretji ponedeljek uradne ure
v mesecu
ob torkih plavanje
ob torkih in sredah uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in
Društvo diabetikov tipa 1 Slovenije sobot a, 6 september tradicionalni spominski pohod v spomin
torek, 14 oktober učna delavnica na daljavo
od 17 do 19 oktobra vikend edukacija
Alojza
Društvo diabetikov Tolmin ob četr tkih svetovanje in psihološka podpora bolnikom s SBT2 s
na odpr ti telefon
Društvo diabetikov Trbovlje ob sredah uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja
vsak drugi četr tek redni pohodi – lokacije po dogovoru
četr tek, 10 julij kopanje v Rimskih Toplicah ali Dobovi
Društvo diabetikov Tržič ob torkih uradne ure
vsak pr vi torek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja
Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih uradne ure dopoldan in popoldan
Društvo diabetikov Zagorje ob Savi vsak drugi ponedeljek v mesecu kegljanje
2025) 2 3 1 4 5 6 7 Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v spodnja polja in dobili boste tokratno geslo 8 9 10
Ime in priimek: ......................................................................................................................... Ulica: ...................................................................................................................................... Kraj in poštna številka: (Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze )
Nagrade za križanko v Sladkor ni bolezni št 159 bo podarila Zveza dr uštev diabetikov Slovenije Izpolnjen k upon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v k uver ti do 2. septembra na naslov: Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka« Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti: zdds@siol net s pripisom v zadevi »Nagradna križanka 159«, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom Vsak lahko sodeluje v nagradni križanki le z eno oddano rešitvijo gesla. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: #Dar ujemKilometre. Se opravičujemo za pomoto v križanki, ker nam je zagodel škrat V žrebu so bili vsi prejeti odgovori Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www diabetes-zveza si
bolezen
Zdaj lahko spremljate ravni glukoze, ki jih posreduje sistem za neprekinjeno merjenje glukoze Dexcom, v Garminovi pametni uri ali kolesarskem računalniku s programi Dexcom¹.
N a j v a m
s l a d k o r n a b o l e z e n
n e z l o m i s r c a .
Srčno-žilna obolenja so #1 vzrok za delno invalidnost in smrt pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 1
Ali veste, da vam sladkorna bolezen prinaša tudi veliko tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj (npr. možganska kap, srčni infarkt)?
Posvetujte se s svojim zdravnikom, kako lahko čim bolje obvladujete sladkorno bolezen in s tem zmanjšajte tveganje za srčno-žilna obolenja.
