Revija Sladkorna bolezen st.149

Odkrivamo za prihodnost.

Pri svojem delu se posvečamo zdravstvenim težavam, ki danes predstavl jajo največje izzive znanosti - kot so rakava obolenja, nalezl jive bolezni in virusne okužbe, protimikrobna odpornost, kot tudi sladkorna bolezen ter kardiometabolična obolenja. Aktivno vlagamo v raziskave in razvoj, zaradi česar se uvrščamo med vodilne razvojnoraziskovalne družbe na svetu.

Odkrivamo za bol j zdravo prihodnost

Revijo izdaja od aprila 1985

Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol net, na spletu: www diabetes-zveza si

Člani izdajateljskega sveta: Rober t Gratton (predsednik), Samo Fakin (član), Anuša Ferjan (članica), Er vin Kodrun (član)

Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in tr ženje oglasnega prostora), prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.,

Andreja Čampa Širca, univ dipl ing živil teh , doc dr Aleš Dolenec, prof šp vzg ,

Valnea Jurečič, mag. farm., dr Karin Kanc, dr med ,

Jana Komel, dr med , dr Mojca Lunder, dr med ,

Janja Strašek, dipl ing živil teh ,

Sara Štern

Tel : 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol net

T isk: T iskarna Schwar z, d o o , Ljubljana

Natisnjenih 14 000 izvodov

Revija Sladkorna bolezen je vpisana

v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo

za kulturo RS, pod zaporedno številko 95

Projekt z naslovom Imam sladkorno, nima sladkorna mene sof inancira Ministrstvo

za zdravje RS v letih 2023–2025

Programe in delovanje sof inancira FIHO

Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO

Novo Nordisk, d o o , je generalni sponzor

Zveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi

Izid naslednje številke je predviden v oktobru 2023

Obvestilo o spremembi naslova oz prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol net

Zakaj na naslovnici ni sonca

Drage bralke in spoštovani bralci, ste si ogledali fotograf ijo na naslovnici tokratne številke revije Sladkor na bolezen? Vas preseneča, da smo v času, ko se vsi odpravljamo na poletne počitnice in je živo srebro nad številko 30, izbrali fotograf ijo meglenega, sivega in mokrega dne?

Fotograf Vid Ponikvar je v svoj objektiv ujel osmerico premočenih, premraženih in utr ujenih kolesarjev, ki se nekje v okolici Ribnice spopadajo s pr vo etapo humanitar ne kolesarske Dirke okrog Slovenije Sama se dobro spominjam, kako smo v tistih pr vih majskih dneh negodovali zaradi vremena, ki je bilo bolj podobno srednje hladnemu marcu kot maju … Nihče pri zdravi pameti 2. maja ni načr toval kolesarjenja.

Fantje in tudi eno pogumno dekle, Mojca Lenarčič, pa so se na čelu z organizatorjem dirke Damijem Zupijem v takem vremenu zavihteli na kolo in se spopadli s slovenskimi cestami Med njimi sta bila tudi kolesarja s sladkorno boleznijo, Urban Kravos (na fotograf iji tretji z desne, s čr no čelado) in Aljaž Bratkovič (dr ugi z leve, z belo čelado in v r umeni vetrovki). »Cel dan nas je res močno močil dež ,« se spominja Aljaž

V petih dneh so prevozili 1225 kilometrov Na srečo se je vreme v naslednjih dneh izboljšalo in v teh jasnih, sončnih in tudi toplejših dneh je nastalo veliko boljših fotograf ij z nasmejanimi obrazi A izbrali smo fotograf ijo, ki prikazuje verjetno najtežje trenutke dirke, ko so se kolesarji najbrž spraševali: »Kaj mi je tega treba bilo?« Komaj so v Novem mestu dobro sedli na kolo, pa s o b i l i d o R i b n i c e ž e p o p o l n o m a p re m o č e n i C e s t a j e b i l a z a ra d i d e ž j a nevar na, bali so se padcev Ob postank u so si sk ušali posušiti premočena oblačila in bili pri tem precej neuspešni. Na srečo so jih za nadaljevanje poti motivirali tudi številni ljudje, ki so jih spodbujali ob poti Ponosni smo, da so bili med njimi tudi številni člani slovenskih dr uštev diabetikov

To fotograf ijo smo izbrali zato, ker sonce enostavno ne sije vsak dan Ne dobesedno in ne v prenesenem pomenu Posebno ne ljudem s kronično boleznijo.

Izbrali pa smo jo tudi zato, ker Aljaž in Urban sporočata, da se lahko kljub sladkor ni bolezni aktivno ukvarjata s špor tom Aljaž in Urban predstavljata vse vas, ljudi s sladkor no boleznijo, ki ste se odločili, da vam ta bolezen ne bo zagrenila življenja, ampak se boste z njo spopadli tako, kot so se ti kolesarji spopadli z razmerami na pr vi dan dirke: pogumno, optimistično in celo nasmejano, ko so zagledali fotografa

Ob začetk u poletja vam želim veliko sonca na vaših poteh, dobesedno in v prenesenem pomenu – pa ne pozabite darovati kilometrov, ki jih boste prehodili ali prekolesarili!

Osmerica od 26 kolesarjev, ki so sodelovali na pr vi etapi humanitarne kolesarske Dirke okrog Slovenije

Foto: Vid Ponikvar / Spor tida

®

OSREDNJA TEMA

5 Pot za srečo otrok

8 »Gibanje je pos talo smisel mojega življenja«

9 Zakaj dar ujemo kilometre

AK TUALNO

10 Novi pogledi in izzivi nevladnih organizacij na EDPAS

12 Paraolimpijec, zaljubljen v medicino

14 Kr ka na široko odpr la svoja vrata

ZA NAŠE ZDRAVJE

18 Pojavi se pri približno četr tini nosečnic

20 Najpogos tejše bakterijske in glivične okužbe

kože

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

26 Poletje prihaja tudi na krožnike

27 Kako zmanjšati količino zavr žene hrane

VRTNO VESELJE

28 Lepe, opojno dišeče in okusne

KOLUMNA

32 Aicmofobija – s trah pred os trimi predmeti

OSREDNJA TEMA: Dobrodelno okrog Slovenije (DOS)

Po t za sreč o o trok

® Špelca Rudolf

Dobrodelno okrog Slovenije (DOS) je največji vseslovenski humanitar ni kolesarski dogodek, v katerem sodeluje tudi Zveza dr uštev diabetikov Slovenije

Letos je potekal že četr tič. Idejni vodja

DOS-a Dami Zupi je od 2 in 6 maja s cestnim kolesom ponovno prekolesaril traso okrog celotne Slovenije. Pridr užili s o s e m u š e š te v i l n i d r u g i ko l e s a r j i . Vseh pet etap je prevozilo 26 kolesarjev, med njimi tudi ena žensk a, Mojca Lenarčič. Odpeljali so sk upaj 31.850 km, ki jih dar ujejo v k ampanjo #Dar ujemKilometre Najmlajši kolesar DOS-a je štel 25 let, najstarejši pa 61 let Vsi so bili dobro razpoloženi in so veseli, da jim je uspelo odvoziti vseh pet etap v korist dobrodelni akciji

Uradni slogan projekta se glasi Pot za srečo otrok , saj smo ponovno zbirali sredstva za nak up koles za otroke iz socialno ogroženih dr užin; glavni koordinator projekta je Slovensk a Karitas

Na novinarski konferenci ob uspešnem zaključk u letošnjega projekt a je Dami Zupi povedal: »DOS je bistveno več kot samo kolesarski dogodek, je kolesarska pravljica, ki zdr užuje podobno misleče ljudi, ki ozavešča o zdravem načinu življenja in o zdravem pomenu gibanja, ki povezuje špor t z dobrodelnostjo in ki na edinstven način prik aže lepote naše Slovenije « Vesel je bil, da lahko seže v roke vsakemu kolesarju DOS-a in tistim, ki so se jim pridr užili na poti. Pravi, da so nepopisni občutki, ko se pripelješ na točko, kjer te pričak ujejo dobro razpoloženi ljudje, harmonik a, gasilci, šolarji in dobra volja, z njimi pa lahko poklepetaš in s tem tudi nek aj prispevaš v dobro otrok Zahvalil se je sodelujočim občinam, Zvezi dr uštev diabetikov Slovenije in Slovenski Karitas za sodelovanje pri tem izjemno široko zastavljenem projektu

Dr uš tva toplo sprejela kolesarje

Mladi se vedno manj gibajo

Predstavnik Slovenske Karitas Luka Oven je predstavil zaskrbljujoče rezultate dveh raziskav, ki kažejo, da se mladi čedalje manj gibajo, zato narašča delež otrok s čezmer no telesno težo Večina teh otrok prihaja ravno iz socialno in e ko n o m sko n a j b o lj r a n lj i v i h d r u ž i n Zato se je Karitas odločil za nov projekt Migaj in zdravo uživaj, s k aterim ozaveščajo o zdravem načinu življenja med mladimi Pripravili bodo različne delavnice k uhanja in gibanja ter poletne k ampe za otroke

za nakup več kot 90 ko l e s z a ot r o ke i z socialno ogroženih sk u p i n . M e d ko l esarjenjem DOS-a so j i h p o d e l i l i n a toč k a h , k j e r s o s e u s t av i l i ko l e s a r j i . Letos so podarili že 15 koles

Kolesarjenje s sladkor no boleznijo

Z veseljem pa so se spet vključili v akcijo DOS V štirih letih so zbrali sredstva

1225 km trase DOS-a je bilo razdeljenih v 5 etap Zveza dr uštev diabetikov Slovenije je akcijo podprla z lok alnimi dr uštvi diabetikov, ki jih povezuje – ta so pripravila sprejem kolesarjev na točk ah po celotni Sloveniji, kjer so se kolesarji ustavljali

V l e to š nj i d o g odek se je z vseslove n sko k a mp a nj o #DarujemKilometre vključila tudi Zveza dr uštev diabetikov Slovenije. Predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton je predstavil kampanjo, s katero Zveza ozavešča o zdravem načinu življenja in prepoznavanju sladkor ne bolezni. »Z njo spodbujamo Slovence h gibanju s hojo, tekom in kolesarjenjem Izbrali smo tudi 15 pohodnih poti, na katerih smo postavili infor mativne table, kako objaviti in darovati kilometre, k ar lahko stori prav vsak,« je povedal Z zbranimi kilometri bi radi prišli do Lune in pri tem so sodelovali tudi udeleženci kolesarjenja okrog Slovenije ter prispevali več kot 30 000 km Kolesarila sta tudi Urban Kravos in Aljaž Bratkovič, ambasadorja kampanje #Dar ujemKilometre, ki živit a s sladkor no boleznijo in sta kljub temu uspela prekolesariti celotno traso »S tem želimo sporočiti javnosti, da se tudi s sladkor no boleznijo lahko aktivno gibamo,« je dejal Gratton

1. etapa, 2. maj (Novo mesto–Por torož) ob sodelovanju Dr uštva diabetikov Metlika

»Zveza društev diabetikov Slovenije je naše društvo povabila, da sodelujemo v kampanji Dobrodelno okrog Slovenije Špelca Rudolf nas je opremila z letaki, majicami, reklamno literaturo in z reklamnim ležalnikom. Dodeljeno nam je bilo sodelovanje na pr vi etapi dirke po star tu v Novem mestu 2. maja.

Na novinarski konferenci so predstavili uspešen vseslovenski humanitarni kolesarski dogodek Dobrodelno okrog Slovenije (DOS), na katerem sodeluje tudi Zveza društev diabetikov Slovenije

Kolesarji so prevozili Metliko in se za pol ure ust avili v Čr nomlju. Mokre in že premražene smo prisrčno in z navdušenjem sprejeli belokranjski diabetiki Ob zelo skromni pogostitvi in udeležbi dr ugih občanov v organizaciji Občine Čr nomelj smo se diabetiki dr užili in fotograf irali s kolesarji Nato smo jim zaželeli var no vožnjo proti Kočev ju in jih pospremili z aplavzom Moramo pohvaliti vodstvo in krajevne člane dr uštva DOS Predlagali smo jim, da nas dr ugo leto še bolj vključijo v dogodek «

Vekoslav Prevalšek, Društvo diabetikov Metlika, foto: Jožef Purgaj

2. etapa, 3. maj (Por torož–Kobarid)

ob sodelovanju Dr uštev diabetikov Idrija in Tolmin

»Na dr ugi etapi iz Por toroža preko Ajdovščine do Kobarida so se kolesarji DOS-a nenadejano ustavili tudi v Idriji Podarili so kolo 15-letnemu fantu iz OŠ Idrija, ki ima sladkorno bolezen tipa 1 Člani Kolesarskega dr uštva Sloga 1902, ki so spremljali kolesarje DOS-a na delu poti, pa so mu podarili majico kluba in tako še dodatno razveselili obdarjenca, ki je pred kratkim praznoval rojstni dan. Tega rojstnega dne ne bo nikoli pozabil.

Član Dr uštva diabetikov Idrija Ermin Oblak je ob tej priliki prejel izredno priznanje Zveze dr uštev diabetikov Slovenije za posebne dosežke kot zaslužni organizator pohodov in darovalec izrednega števila kilometrov v akciji Darujem kilometre za leto 2022 To priznanje mu daje dodatni zagon in spodbudo na njegovi peš poti, kot je sam povedal Er min je invalid, ki je s tr mo in vztrajnostjo po nesrečnem dogodk u začel na novo hoditi in se je znova naučil govoriti.

Po kratkem postank u in pogostitvi so kolesarji nadaljevali pot, saj jih je čak ala še 50 km dolga pot do Tolmina, od tam pa še do Kobarida, kjer so prenočili in zbirali nove moči za prelaz Vršič.« Vlasta Primožič, Društvo diabetikov Idrija (brez fotke)

»Člani Dr uštva diabetikov Tolmin smo 3 maja sk upaj s predstavniki Karitas Tolmin, Občine Tolmin in podžupanom Občine Kobarid ter z mimoidočimi v poznih popoldanskih urah pričak ali in pozdravili kolesarje na mestnem trgu v Tolminu Župan občine Tolmin in podžupan Občine Kobarid sta jim zaželela dobrodošlico in podporo, predstavnica Karitas Tolmin pa se jim je zahvalila za lani podarjeno kolo.

Tudi letos je Dami Zupi podaril kolo otrok u iz zgor njega Posočja Tokrat ga je predal v roke predsednice Dr uštva diabetikov Tolmin. Novega kolesa se je razveselil živahen otrok,

ki ima sladkor no bolezen Z njim že pridno nabira kilometre Dr uštvo diabetikov Tolmin in dr užina se zahvaljujemo Damiju Zupiju in vsem sodelujočim v akciji DOS, ki ste poskrbeli za široke nasmehe otrok «

Mateja Kenda, Društvo diabetikov Tolmin, foto: arhiv društva

3. etapa, 4. maj (Kobarid–Velenje)

ob sodelovanju Dr uštva diabetikov Jesenice

»Po napor nem vzponu č ez Vršič smo kolesarje DOS v Kranjski Gori pričak ali člani Dr uštva diabetikov Jesenice Na stojnici smo obiskovalce prireditve obveščali o akciji DOS in akciji ZDDS #Dar ujemKilometre ter o vlogi in delu dr uštev diabetikov Pripravili smo tudi merjenja kr vnega sladkorja in skromno pogostitev Odziv na meritve je bil zelo dober, saj smo opravili 39 meritev kr vnega sladkorja; najmlajši obiskovalec je bil star 30 let, najstarejši pa 83 let. Pri dveh meritvah smo ugotovili povišane vrednosti kr vnega sladkorja in predlagali posvet pri osebnem zdravnik u

Prireditev je odprl glasbeni trio dijakinj Srednje šole Jesenice Kranjskogorsk a županja Henrika Zupan je pozdravila vse prisotne in se jim zahvalila za sodelovanje in podporo, kolesarjem pa je zaželela srečno pot Med postankom v Kranjski Gori je nosilec akcije Dami Zupi skupaj s predsednico Dr uštva diabetikov Jesenice Sonjo Ravnik predal kolo za Karin Mihelčič iz Studorja pri Bohinju, dijakinjo zdravstvene usmeritve Srednje šole Jesenice Karin je bila zaradi bolezni odsotna, zato sta kolo prevzela njena starša Zahvalila sta se Dr uštvu diabetikov Jesenice in vodstvu šole, da so sk upaj poskrbeli

6 Sladkorna bolezen

za to, da bo Karin lažje obvladovala sladkor no bolezen in še z večjim veseljem hodila v šolo

Po prireditvi so se kolesarji odpravili naprej skozi Radovno in Bled proti Kamnik u. Na poti jih je spremljalo 10 kolesarjev iz Dr uštva upokojencev Jesenice in 6 iz Dr uštva upokojencev Žirovnica, ki so s tem sodelovali tudi v akciji #Dar ujemKilometre.

Vključili smo se tudi v akcijo zbiranja denarja za kolesa in naredili infor macijsko tablo ZAkolo5 za darovanje z SMS sporočili; do konca leta bomo na naših aktivnostih tudi na ta način spodbujali člane in ostale občane k dobrodelnosti in solidar nosti.« Lilijana Kos, foto: Darja Kosančič 4. etapa, 5. maj (Velenje–Dobrovnik)

ob sodelovanju Dr uštva diabetikov Velenje ter

Dr uštva diabetikov Mežiške doline, Dr uštva diabetikov Dravograd Polžki in Dr uštva diabetikov

Slovenj Gradec

»Pa smo jo dočakali – karavano kolesarjev, ki je v več etapah obkrožila Slovenijo Tudi letos so si za zaključek ene in začetek naslednje etape izbrali Velenje Kolesarski k aravani so se na tej etapi pridr užili tudi trije kolesarji iz Velenja. Špor tna zveza Velenje je organizirala pestro dogajanje in zanimive špor tne aktivnosti za otroke s kolesi, rolerji, rolk ami in kotalk ami Predstavilo se je tudi naše dr uštvo diabetikov Mestna občina Velenje je v dobrodelne namene organizatorjem izročila ček v višini 2000 evrov, podjetje Velcom (ki je imelo v tej etapi tudi svojega predstavnik a) pa še dodatnih 500 evrov Organizator je na prireditvi eno kolo podaril Celjski Karitas

Kolesarji so sicer ob prihodu malo zamujali, toda obiskovalci smo jim zamudo blagohotno oprostili, saj v eni sami etapi premagati vzpona na Vršič in Čr nivec tudi za profesionalce ni mačji k ašelj Navdušenje ob prihodu je bilo zato še toliko večje.

Člani DD Velenje smo s svojo udeležbo podprli špor tnike v njihovi dobrodelni akciji, hkrati pa smo vgradili še kamenček v popularizaciji kampanje #Dar ujemKilometre Cilj kampanje je seveda, da bi čim več diabetikov (pa tudi dr ugih občanov) spodbudili h gibanju, ki je eden od gradnikov zdravega načina življenja Lep zaključek dneva nam bo še dolgo ostal v spominu « Franc Čas, Društvo diabetikov Velenje, foto: Franc Čas

»V park u na Ravnah smo pričak ali kolesarsko etapo akcije Dobrodelno okrog Slovenije Dogodek Dar ujem kilometre so

na Ravnah podprli Občina Ravne na Koroškem, Dr uštvo diabetikov Mežiške doline, Dr uštvo diabetikov Dravograd Polžki in Dr uštvo diabetikov Slovenj Gradec, Karitas, NIJZ in K T V Ravne, ki je dogodek posnela. Sodelovali so tudi gasilci s postavitvijo šotora in klopi Zbrane sta pozdravila župan Tomaž Rožen in Er vin Kodr un, podpredsednik Zveze dr uštev diabetikov Slovenije. Prisotni so bili tudi župan iz Mežice Mark Maze in Romana Lesjak, županja Čr ne na Koroškem. V k ultur nem programu so sodelovali Gimnazija Ravne in vr tec Solzice Medgeneracijski center je prispeval sočne miške, Marjana Kamnik pa slastno potico.

Devetletnemu fantu iz Prevalj smo podarili kolo. Izročila sta ga župan Raven in poslanec Jani Prednik Prostovoljci so etapo kolesarjev na kolesih pospremili na poti proti Prevaljam, med njimi tudi županja Čr ne Romana Lesjak. Darovali smo 65 km « Branko Lepičnik, Društvo diabetikov Mežiške doline, foto: Milan Razdevšek

5. etapa, 6. maj (Dobrovnik–Novo mesto)

ob sodelovanju Dr uštva diabetikov Brežice

»Sobotno popoldne 6 maja je bilo skoraj pretoplo za vse, ki smo se že dobro uro pred prihodom kolesarjev zbrali pred občinsko stavbo v Brežicah Tu smo pričakali kolesarje, ki kolesarijo v dobrodelne namene in so na svoji poti naredili postanek tudi v našem mestu V Brežicah jih je sprejel podžupan Aleksander Gajski Kratek in prisrčen k ultur ni program so pripravili učenci Osnovne šole Brežice s svojimi me2ntorji.

V tem projektu sodeluje tudi Zveza dr uštev diabetikov Slovenije z akcijo #Dar ujemKilometre, zato so ob tej priložnosti članice Dr uštva diabetikov Posav je-Brežice pod budnim očesom predsednice Darje Mandžuka na stojnici nudile strokovno literaturo o ozaveščanju ljudi glede sladkor ne bolezni, merile so krvni sladkor ter prispevale domače sladke in slane dobrote « Ivana Vatovec, Društvo diabetikov Brežice, foto: Ivana Vatovec

Za nakup koles za otroke iz socialno ogroženih družin lahko še vedno darujete 5 evrov z SMS sporočilom ZAkolo5 na številko

1919 ali sredstva nakažete na TRR Slovenske Karitas SI56 0214 0001 5556 761 (sklic 00 905, namen Za kolo)

»Gibanje je pos talo smisel mojega živl jenja«

Er min Oblak je 61-letnik iz Cer knega, ki je lani prehodil 3783 kilometrov in 3241 kilometrov podaril v akciji #Dar ujemKilometre. Moj pr vi vtis o njem je bil, da ta človek nikoli ne obupa, celo ob hudih življenjskih preizkušnjah ne.

Č e p r av n i m a s l a d ko r n e b o l e z n i , j e podpor ni član Dr uštva diabetikov Idrija. »Ermin je invalid, ki je s svojo tr mo in vztrajnostjo po hudi nesreči začel na novo hoditi in se je znova naučil govoriti Kot zaslužni organizator pohodov in darovalec izrednega števila kilometrov v akciji #Dar ujemKilometre za leto 2022 je med postankom udeležencev Dirke okrog Slovenije v Idriji prejel izredno p r i z n a nj e z a p o s e b n e d o s ež ke Z ve z e dr uštev diabetikov Slovenije, in sicer za odlično opravljeno delo pri spodbujanju ljudi k zdravemu življenjskemu slogu,«

#Dar ujemKilome tre

daj je delal kot k uhar, nato se je moral soočiti z invalidnostjo. Ni se sprijaznil s tem, da bi ostal na invalidskem vozičku Z neznansko voljo mu je najprej uspelo voziček zamenjati s hojco, 11 julija pa bo minilo točno 13 let, odk ar spet samostojno hodi »Čeprav sem 90-odstotni invalid, sem se našel v hoji Ko sem po dolgih letih spet lahko hodil, sem si zaželel prehoditi romarsko Jakobovo pot s ciljem v Španiji, znano kot El Camino de Santiago, v zahvalo za to, da spet lahko hodim Sin ni bil prepričan, če mi bo to res uspelo, a je kljub temu uredil vse, da sem lahko šel Uspelo mi je in pozneje sem to pot prehodil še dvakrat Tudi po

Lani podaril 3241 kilometrov

Kako je torej prišlo do sodelovanja z Dr uštvom diabetikov Idrija in darovanja kilometrov zanje? »V Idriji se vsi poznamo med seboj, poleg tega si Dr uš tvo diabetikov in Dr uštvo invalidov Idrija, kjer sem bil podpredsednik, delita pisar no. Za dr uštvo invalidov organiziram vodene pohode in smo sk upaj že veliko prehodili. Našim pohodom se pogosto pridr užijo tudi člani Dr uštva diabetikov Idrija Za nami je že k ar nek aj pohodov, večinoma v okolici Idrije in Cerknega Vse prehojene kilometre vedno preštejemo in podarimo. Predsednica dr uštva diabetikov je vedela, da veliko hodim, in me je povabila, naj sodelujem v akciji. Kmalu bom sk upno zbral 32 000 prehojenih kilometrov in zelo sem vesel, da jih lahko dar ujem Lani sem za ozave š č a nj e o s l a d ko r n i b o l e z n i p o d a r i l 3241 kilometrov in bil na 3 mestu, vendar st a pr va dva svoje kilometre vsaj d e l n o p r e ko l e s a r i l a . L e to s s e m b l i z u 2800 kilometrov

Priznanja Zvez e dr uš tev diabetikov Slovenije, ki mi ga je podarila predsednica Dr uštva diabetikov Idrija Vlasta Primožič osebno, sem se zelo razveselil Izredno veliko mi pomeni, da en piksel dobi tako priznanje,« je ganjeno povedal

je o njem povedala predsednica dr uštva diabetikov Vlasta Primožič. Er min je dejal, da mu to priznanje daje dodatni zagon in spodbudo na njegovi pešpoti Er min Oblak je človek s trdno voljo do življenja, čeprav ga je to resno preizk usilo 13 septembra 2006 je doživel skorajda usoden padec z jablane Do te-

Sloveniji sem veliko prehodil, delno sam, delno s kolegom. Prehodila sva Juliana trail, letos pa 150 kilometrov gorenjske veje Jakobove poti, tokrat sama, medtem ko sva z več ostalimi pohodniki lani v 10 dneh prehodila 282 kilometrov prekmursko-štajerske veje te poti,« pravi Ermin

Na vprašanje, kaj mu pomeni gibanje, bliskovito in jedr nato odgovori: »Vse Prepričan sem, da če se ne bi gibal, me ne bi bilo več Gibanje je postalo smisel mojega življenja – moram se gibati in p i k a P r i te m m i j e ve l i ko p o m a g a l a moja cerkljansk a tr ma Če mi je prej v življenju pogosto nagajala, pa mi zdaj po poškodbi pravzaprav koristi Svoje poslanstvo sem našel v pomoči dr ugim. Ko sem sam imel nesrečo, sem potreboval in tudi dobil pomoč, največ od najbližjih Zdaj pa jo vračam, ko jo lahko, po svojih zmožnostih,« nam je zaupal Er min Oblak

® Sergeja Širca

Predsednica Društva diabetikov Idrija Vlasta Primožič je Erminu Oblaku izročila izredno priznanje za posebne dosežke Zveze diabetikov Slovenije za odlično opravljeno delo pri spodbujanju ljudi k zdravemu življenjskemu slogu.

F o t o : D R A g O F R L A N

»Naši vsakodnevni sprehodi me napolnijo z energijo in mi dajo občutek, da nekaj naredim zase,« pravi Marija Mele

Akcija Zveze dr uštev diabetikov Slovenije #Dar ujemKilometre privablja v poletnih dneh vse več navdušencev nad gibanjem Nekaj sodelujočih smo vprašali, zakaj sploh sodelujejo in dar ujejo kilometre. Tokrat objavljamo odgovore Marije Mele. Rojena je bila v Tolminu, že 60 let pa živi in dela v Cer knici. Je dolgoletna članica Dr uštva diabetikov Cer knica in ena izmed najbolj aktivnih udeleženk v akciji #Dar ujemKilometre.

Zakaj sodelujete v akciji #DarujemKilometre?

Naše dr uštvo se je v akcijo #Dar ujemKilometre vključilo med pr vimi Veseli smo, da je Zveza dr uštev diabetikov Slovenije kot eno izmed svojih petnajstih pohodnih poti vključila tudi pot na Slivnico Sama sem se v akcijo vključila zato, ker t ako najbolj koristim sebi, hkrati pa dajem zgled in spodbudo vsem, ki v mojih letih (to je nad 80) dvomijo vase in se z boleznijo bojujejo doma, na k avču, pred televizijo Koliko se v povprečju rekreirate in katere oblike rekreacije so vam najbolj pri srcu?

Vsak dan, razen v primer u res slabega vremena ali hujše bolezni, se v dr užbi prijateljic podam po »stari cesti« med Cerknico in Rakekom Tja in nazaj je to k ar spoštljivih 9 kilometrov Kaj vam pomeni gibanje?

Gibanje, torej moji vsakodnevni sprehodi, so pomemben del mojega življenja in sobivanja s sladkor no boleznijo Napolnijo me z energijo in mi dajo občutek, da nek aj naredim zase

MERJENJA SI NE

PREDSTAVLJAM VEČ BREZ

E N O S TAV N O S PA M E T N I M S I S T E M O M J E V S A K O M E R J E N J E

ravni glukoze v krvi mora biti hitro in enostavno Sistem Accu-Chek Guide ponuj rešitve za merjenje ter čito testni ojšnje ezultatov

Nežen odvzem kr vi

Brezžični prenos rezultatov v aplikacijo mySugr

Do testnega lističa brez nerodnosti

Široko testno polje za hitro merjenje

Merjenje

podnevi in ponoči

Novi pogledi in izzivi nevladnih

® Špelca Rudolf

Konec marca (28 in 29 marca 2023) je v Københavnu potekalo srečanje Evropski vr h o zagovor ništvu bolnikov s sladkor no boleznijo (European Diabetes Patient Advocacy Summit – EDPAS), ki sta ga skupaj gostila IDF Evropa in podjetje Novo Nordisk Udeležilo se ga je 41 organizacij iz Evrope, ki delujejo v dobro oseb s sladkor no boleznijo

Srečanje je postreglo z vznemirljivo zasedbo govorcev in moderatorjev, ki so nas vodili skozi bistvene razprave o kritičnih vprašanjih in priložnostih, s k aterimi se srečujejo zdr uženja oseb s sladkor no boleznijo V dveh navdihujočih dnevih sodelovanja in odkrivanja smo se osredotočali na to, k ako lahko vsi igramo pomembno vlogo pri ustvarjanju trajnostne prihodnosti zdr uženj oseb s sladkor no boleznijo po vsej Evropi.

Pr vi dan srečanja je bil osredotočen na definiranje in zagotavljanje vrednosti delovanja v hitro razvijajočem se svetu Strokovnjaki na tem področju so delili svoje strokovno znanje in zagotovili, da se bomo lahko uspešno prilagodili hitro spreminjajočemu se okolju Predavateljica Daria Krivonos, izvršna direktorica Københavnskega inštituta za študije prihodnosti (CEO of the Copenhagen Institute for Futures Studies) je s svojim obsežnim znanjem ekonomije in strateškega upravljanja s tveganji v prihodnosti podala dragocen vpogled v (r)evolucijsko preobrazbo v hitro spreminjaj o č e m s e o ko lj u . Na p o d l a g i s voj e g a strokovnega znanja pri izkoriščanju vel i k i h t re n d ov i n v z o rc ev d r u ž b e n e g a razvoja je razisk ala, k ako lahko ti pristopi v prihodnosti okrepijo sk upnosti in zdr uženja bolnikov

Kako v prihodnos ti približati programe uporabnikom?

V sedanjosti se srečujem z megatrendi, negotovostjo in nepričakovanimi dogodki, ki jih moramo z občutkom str ukturirati in analizirati ter poiskati pot naprej Vsi se soočamo z manjšanjem števila članov, starost članstva narašča, mlajši raje posegajo po infor macijah na internetu in se ne dr užijo. Sprašujemo se, ali so to prave infor macije za zdrav je, z a vo d e nj e b o l e z n i S p ra š uj e m o s e k ako v prihodnosti približati programe uporabnikom, da se jih bodo udeležili in jim sledili ter da jih bodo zanimali

Zdaj moramo misliti in graditi naprej, spremembe te sprejeti in jih dodati v programe; le tako bomo programe osvežili in posodobili Mostovi-programi pa naj bodo bolj premični, da bodo dosegli tudi nove uporabnike Predavateljica je menila, da je treba pogledati, k aj smo počeli v preteklosti, to primerjati s sedanjostjo in najti rešitve za prihodnost

To je podobno ledenikom, ki so v preteklosti pokrivali velik del kopnega, zdaj pa jih skoraj ni več. Življenje se je tudi v tem času spremenilo, zato morajo tudi organizacije slediti novim trendom in spremembam Ko so predpostavke dejansko negotove, moramo od znanja preiti k radovednosti in razmišljati zunaj okvirov Stvari, za k atere mislimo, da jih poznamo in razumemo, se nato izk ažejo za bolj zapletene in negotove, kot smo pričakovali Gledati moramo, k a j n a m b o p r i n e s l a p r i h o d n o s t t a ko tehnološko, dr užbeno in ekonomsko

Podala je primer razumevanja, k aj je zdrav je: v letu 1950 so menili, da je zdrav je, ko nisi bolan ali invalid, v letu 1985 je pomenilo zdrav je to, da si f izično f it, zdaj pa pravimo, da zdrav je ni le odsotnost bolezni, ampak st anje f izičnega, d u š ev n e g a i n s o c i a l n e g a b l a g o s t a nj a Kaj bo pomenilo zdrav je leta 2050? Z digitalizacijo so infor macije in komunik acije o zdrav ju post ale dostopnejše Na splošno bodo nove tehnologije spremenile način preprečevanja in zdravljenja bolezni.

Časi se spreminjajo in morali bi se tudi mi

na pomoč svojemu območju, ali na primer obiski starejših in nak upovanje v povezavi s tekom, hoja, tek in kolesarjenje za zbiranje sredstev Vse več je povpraševanja po »zdrav ju kot storitvi« in dostopu do objektov za aktivnosti in dobro počutje

Daria Krivonos je zaključila: »Časi se spreminjajo in morali bi se tudi mi Način našega skupnega življenja se spreminja.«

Vse, kar obstaja, ko se rodiš, je normalno, običajno in je le delček sveta Vse, kar se izumi med 15 in 35 letom, je novo, vznemirljivo in revolucionarno, nekaj, s čimer bi morda želeli delati Vse, kar je izumljeno po 35 letu, je nenaravno.

Douglas Adams

Delavnica:

Moč sodelovanja in skupnos ti Dr Tamás Bereczky, par tner, svetovalec in trener v strateškem svetovalnem centr u Patvocates, ki ga vodijo bolniki, je vodil delavnico na temo Moč sodelovanja in sk upnosti. Dr. Bereczky je udeležence seminarja razdelil po skupinah, da smo ugotavljali, k aj sodelovanje pomeni za nacionalna zdr uženja bolnikov in k ako lahko zdr uženja izkoristijo njegovo moč Zak aj ste zagovor niki bolnikov? Zato, ker želite pomagati bolnikom in njihovim dr užinam, ki jih je prizadela zahtevna bolezen, da se bodo pravilno odločili Pomagati želite zdravnikom, da lahko zagotovijo najboljše možne storitve svojim pacientom, in želite preprečiti slabe in zastarele prakse Vplivate lahko na odločevalce in plačnike, da se prepričate, da temeljijo njihove odločitve na pacientovih željah in potrebah. Oblikovalcem politik poveste, naj delajo politiko za bolnike, ne le o bolnikih. Izobražujte sebe in dr uge paciente o boljšem zdrav ju in znanosti

Programe gradimo tako kot mostove čez reke, a rek a čez čas spremeni str ugo in most postane neuporaben

k aj potem?

S a m o o r g a n i z i ra j o č e s e z d rav s t ve n e sk upnosti so prihodnost današnjih organizacij. Nove skupnosti, podobne dr užinam, so velikega pomena za prihodnje zdravstvene potrebe. Naraščajoče stopnje individualizacije, digitalno vedênje in vir tualna omrežja lahko povečajo s stresom povezane učinke, kot so anksioznost, dr užbeni pritisk, osamljenost in depresija Dobre priložnosti v sk upnostih, ki ponujajo »delati dobro in se počutiti dobro«, kot je The Good Gym, ki je tek ašk a sk upnost, ki se osredotoča

Izpost avile so se tri prakse, in sicer pr va iz Francije, kjer Zdr uženje diabetikov izvaja program Diabète LAB, k a-

AK TUALNO : Evropski vr h o zagovor niš tvu bolnikov s sladkor no boleznijo

organizaci j na EDPAS

čene sk upine ljudi, da jih na ta način pritegnemo in obdržimo v zdr uženjih Osredotočenost na člana je sposobnost ljudi v zdr uženju, da razumejo potrebe, situacije, zaznave in pričakovanja posameznikov

Spremembe bo vedno preživela le tista vrsta, ki se jim prilagodi, ne pa najmočnejša in najbolj inteligentna.

terega cilj je preko inter v jujev, raznih p o g ovo r n i h sk u p i n i n i z o b ra ž eva l n i h vsebin bolje spoznati ljudi, ki živijo s sladkor no boleznijo, in si skupaj z njimi predstavljati jutrišnje rešitve ter podpreti razisk ave in inovacije v diabetologiji. S tega vidik a je t a inovativna str uktura popolnoma v skladu z bistvenim namenom zdr uženja: izboljšati oskrbo in k akovost življenja bolnikov.

Dr ugo dobro prakso je predstavila Diabetična liga iz Belgije, kjer so en projekt poimenovali Plezanje za življenje in dr ugega Kolesarjenje za življenje Z obema spodbujajo osebe s sladkor no boleznijo h gibanju in jim vlivajo pogum, da kljub bolezni zmorejo to tudi one. Njihov slogan je: vsi tipi sladkorne bolezni – ena ekipa.

Tretjo dobro prakso je predstavil 19letni Thomas Führer iz Avstrije, ki že od svojega 12 leta živi s sladkor no boleznijo tipa 1 in je mladi ambasador sladkor ne bolezni Projekt se imenuje Dijaki za dijake in je izobraževalna akcija, ki problematiko sladkor ne bolezni v šoli obravnava z različnih zor nih kotov. V ta namen je nastalo šest videoposnetkov v dveh različicah (ena za nižjo in ena za višjo šolsko stopnjo) Serija videoposnetkov nudi učencem, učiteljem in razrednim sk upnostim dober vpogled v življenje s sladkor no boleznijo ter je dobra mešanica znanstvenih infor macij in praktičnih nasvetov o tej bolezni On kot mladi ambasador obisk uje šole in

jim predstavlja življenje s sladkor no boleznijo, sk upaj pa si ogledajo tudi pripravljene videe

Dr ugi dan srečanja smo se poglobili v digitalno preobrazbo zdr uženj in k ako lahko pospešimo spremembe za zdr uženja sladkor nih bolnikov. Strokovnjaki so nam predst avili ključne vidike, na primer, k ako se razvija izobraževanje o zdravljenju in obvladovanju sladkor ne bolezni ter priložnosti in izzive, ki jih prinaša medsebojna povezljivost naprav in infrastr ukture v oblak u S temi predstavitvami so nam želeli predstaviti pozitivne strani prihajajočih sprememb

Sprejemanje digitalne preobrazbe za zagotovitev dolgoročne trajnos ti

Predavatelj Warren Knight ima veliko izk ušenj in znanja pri poučevanju vodenja podjetij ter z vnašanjem digitalne p r e o b r a z b e U d e l e ž e n c e s r e č a nj a j e spodbudil k razmislek u o tem, k aj obdobje nenehnih sprememb pomeni za evropsk a zdr uženja oseb s sladkor no boleznijo. Razpravljal je tudi o tem, kako lahko tehnologija pomaga zgraditi bolj učinkovite in trajnostne organizacije s poudarkom na potrebi po dolgoročni vzdržnosti Pomembne so temeljne vredn o te , ko m u n i k a c ij ske i n te h n o l o š ke spodobnosti, izpopolnjevanje, produktivnost, ustvarjalnost, človeški odnosi, dr užbeni mediji, trajnost , da ustvarjamo dobre zgodbe, ki zanimajo dolo-

Sledila je okrogla miza na k ateri so predstavili novinarji in inf luenserje iz različnih medijev, ki pišejo, ozaveščajo in govorijo o različnih zdravstvenih temah, predvsem pa o sladkor ni bolezni O b o g l e d u d r u ž b e n e g a m e d ij a j e p om e m b e n o b i sk , š te v i l o s l e d i l c e v, p omembne so teme, ki jih zberejo, verodostojnost infor macij, prisotnost oz pojavljanje vsaj enkrat na dan, da se o njih potem sledilci pogovarjajo in si jih delijo Pri tem delu je treba biti tudi previden, da sledilci vedo, da so pristopili prostovoljno, da s tem niso postali člani zdr uženja in da je sledenje njihova lastna odločitev. Ostalo pa je odpr to vprašanje, ali je glede na to, da se na teh omrežjih ljudje pogovarjajo, dovolj, je to v redu, b o t a k a o b l i k a d r u ž e nj a n a d o m e s t i l a delo dosedanjih organizacij?

Kako govoriti, da te ljudje slišijo Sledilo je predavanje Kako govoriti, da te ljudje slišijo, javno nastopanje v dobi dr užbenih medijev, ki ga je imel Lucian Mindr uta. Meni, da dr užbeni mediji lahko dostavijo novice hitreje in dajo hitre informacije o kampanjah. Zaupanje v tradicionalne medije je še vedno veliko, vendar na nižji ravni, kot je bilo Na splošno ne spodbudi dovolj ljudi, da bi podprli k ampanjo Dr užbeni mediji še vedno rastejo počasi, pomembno je objavljanje dobrih zgodb, dobrih produktov, osebnih izk ušenj, objava mora biti tudi dobro post avljena, da jo vidi čim več ljudi Nasvet, ki ga je dal za dobro pripravo govora oz inter v juja, je: dober naslov, citat za sk upno rabo, 2–3 nove slike, ideja, na k atero prej nisem pomislil, potrošnišk a novica/trend, dobra slik a. Ko govorimo, moramo dati ljudem razlog, da delijo naše sporočilo s svojimi prijatelji Vsak a zgodba mora biti enostavna, razumljiva in zlahka ponovljiva

Najbolj ogledani mediji so Facebook, YouTube, Instagram, sledijo jim Twitter, TikTok in Snapchat

Na srečanju smo prejeli veliko novih in zanimivih infor macij, tehnik in prijemov, predvsem k ako se znajti v dobi digit alnih medijev ter k ako jih uporabljati, da bodo naše kampanje in projekti vidni, slišani in obisk ani

Paraolimpi jec, zal jubl jen v medicino

® Andreja Šalamun

Letošnjega mojega diabetologa Dejana Fabčiča, dr. med., specialista inter ne medicine, je življenje postavilo pred velik izziv, ki pa ga več kot uspešno premaguje. Rodil se je z okvaro nog, a namesto da bi pristal na vozičku, je danes strasten špor tnik in srčen zdravnik, ki daje pacientom čutiti, da se bo zanje tr udil na vso moč. Tako kot za uspeh na paraolimpijskih igrah.

Dejana Fabčiča medicina spremlja že od rojstva »Rodil sem se brez tibij na obeh nogah in zaradi številnih operacij veliko časa preživel v bolnišnici v Stari Gori Očitno sem se tam zaljubil v medicino, zato je bil vpis na medicinsko fakulteto v Ljubljani edini logični korak. Zdaj ta poklic opravljam z veseljem in z vsem srcem,« pravi Fabčič

Že kot otrok je bil nek aj posebnega, pa ne zgolj zaradi okvare, ampak tudi zato, ker je njegov takratni or toped dr Plahuta na njem posk usil novo metodo zdravljenja »Namesto amputacije nog v kolenih se je odločil za medializacijo f ibule in s številnimi operacijami dok aj uspešno popravil stanje mojih nog. Tako mi danes ni treba nositi protez ali se voziti z invalidskim vozičkom in lahko še vedno hodim,« hvaležno pove Spominja se, da je bil po operacijah zelo živahen in se povsem enakovredno

kosal z vrstniki na vasi »Počel sem vse enako dobro ali celo bolje kot dr ugi

plezal po drevesih, sk ak al v potok, igral nogomet «

Medicina je bila edina izbira

Ob vstopu v pr vi razred so ga hoteli poslati v posebno šolo za invalidne otroke v Kamnik, ampak se je mama temu uprla »Trdila je, da imam invalidnost v

Moj zdravnik 2023

nogah, ne v glavi Prepričala jih je in bil sem eden pr vih invalidov, ki je bil vključen v običajno šolanje,« se spominja. Sledilo je šolanje na Škofijski gimnaziji v Vipavi, nato pa študij na ljubljanski medicinski fakulteti »Samo v tem študiju sem videl svojo prihodnost,« pove Predvsem mu je bil všeč lik njegovega or topeda in že takrat si je želel, da bi nekoč postal takšen, kot je bil on – prijazen, strokoven in dostopen.

Tekmoval je po vsem svetu

V času študija pa ni krepil le ljubezni do medicine, ampak tudi do športa »Morda sem študiral malo počasneje, ker sem se kot član invalidske reprezent ance v plavanju udeleževal tekmovanj po vsem svetu. Vrh k ariere v plavanju je bila udeležba na paraolimpijskih igrah v Pekingu leta 2008 « Takoj po prihodu iz Pekinga je končal študij medicine in začel stažirati v bolnišnici v Šempetr u pri Gorici Spominja se ga kot lepega obdobja, v k aterem je spoznal različne veje medicine in se še dodatno navdušil za spe-

Uredništvo revije V iva, Medicina & ljudje je letos že 27 zapored izpeljalo akcijo Moj zdravnik . glasovanje je potekalo v 12 kategorijah: izbrali so mojega onkologa, kardiologa, diabetologa, družinskega zdravnika, dermatologa, revmatologa, nevrologa, g i n e ko l o g a , p e d i a t r a , z o b o z d r a v n i ka , g a s t r o e n t e r o l o g i n m o j e g a s p e c i a l i s t a (zdravnika, ki ga ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno od ostalih kategorij). Zaradi dokaj enakomerne porazdeljenosti glasov posebnega priznanja moj zdravnik niso podeljevali, ampak so si ta naziv zaslužili prav vsi »gre za edino tovrstno priznanje, kjer je izbira odvisna izključno od pacientov in kjer p a c i e n t i p o l e g s t r o kov n o s t i n a g r a d i j o s r č n o s t i n č l ove ško s t , p a t u d i z a v ze to s t , prijaznost, toplino, občutek za sočloveka,« so poudarili v uredništvu revije V iva Nagrajenci so (na fotograf iji z leve): Moj revmatolog: dr. Aleš Ambrožič, dr. med., spec interne medicine in revmatologije; Moj diabetolog: Dejan Fabčič, dr med , spec intern med ; Moja družinska zdravnica: Vlatka Rokvić, dr. med., spec. družinske medicine; Moja ginekologinja: T inkara Sr novršnik, dr med , spec gin in porod.; Moj der matolog: Jurij Plaznik, dr med , spec der matovenerolog; Moj zobozdravnik: Peter Tatalović, dr dent med.; Moj pediater : Domagoj Puževski, dr med , spec pediater ; Moj kardiolog: dr Dragan Kovačič, dr med , spec kardiologije in vaskularne ter interne medicine; Moja onkologinja: Marija Snežna Paulin Košir, dr med , spec onkologije; Moj specialist : prof. dr. Aleš Tomažič, dr. med , spec abdominalne in splošne kirurgije; Moja nevrologinja: izr prof dr Saša Šega Jazbec, dr med , spec nevrologije; Moj gastroenterolog: doc dr Gregor Novak, dr med , spec gastroenterologije

»Še vedno lahko hodim«

cializacijo iz inter ne medicine, za katero se je tihoma odločil že na vajah med študijem na gastroenterološki kliniki. Užival je tudi v času specializacije, ki jo je opravljal večinoma v ljubljanskem kliničnem centr u, saj so mu številni specialisti odpirali nova obzorja. »Specialistični izpit sem opravil s pohvalo in bil izjemno presenečen nad številnimi ponudbami za zaposlitev tako v Kliničnem centr u kot v šempetrski bolnišnici. A izbral nisem nobene od njih.«

Odločil se je za delo v ambulanti

Splet okoliščin ga je pripeljal v Zdravstveni dom Nova Gorica, v specialistično ambulanto za sladkor no bolezen in bolezni ščitnice. Tedanji zdravnik se je upokojil, Fabčič pa si je ravno ustvaril dr užino in bil zelo aktiven na špor tnem področju. »Delo v ambulanti mi je omogočalo več časa za dr užino in špor t, kar mi še danes ogromno pomeni,« prizna

Hkrati je na odločitev vplivalo tudi zavedanje, da mora paziti na svoje noge, saj bi se lahko z leti preobremenjevanja pojavile težave Sedeče ambulantno delo je gotovo za njegovo stanje bolj primerno kot f izično bolj napor no delo v bolnišnici Tudi pri izbiri špor tov pazi, da izbere tiste, pri k aterih čim manj obremenjuje kolena.

Pacient mora iz ambulante pomirjen in zadovoljen

V ambulanti je še danes in pove, da ga delo osrečuje. »Res mi je pomembno, da s pacientom ustvariva pristen odnos, da spoznam njegove težave in poskušam čim bolj prijazno in razumljivo odgovoriti na vsa vprašanja. Želim, da mi zaupa in

da gre iz ambulante pomirjen in zadovoljen z mojim pregledom ne glede na to, k akšna je diagnoza,« poudari. »Hočem, da vsak pacient čuti, da ni številka, ampak da se bom z vsemi močmi in znanjem tr udil, da prideva težavam do konca, in mu posk ušal pomagati pri ozdravitvi ali vsaj pri uspešnem zdravljenju,« odločno pove Fabčič

S eve d a j e p r i nj e g ove m d e l u n uj n o tudi ohranjanje čim širšega znanja, zato se udeležuje različnih izobraževanj, predava, s svojimi pacienti pa sodeluje tudi pri kliničnih razisk avah

Mož, oče, lokos trelec, kajakaš, pevec …

K lj u b n av d u š e nj u n a d d e l o m p a š e vedno najde čas za dr uge dejavnosti Je

član paralokostrelske reprezentance Slovenije in tekmuje po vsem svetu Kot lokostrelec je leta 2021 nastopil na paraolimpijskih igrah v Tokiu, kjer je na odpr tju nosil slovensko zastavo »To je bil res močan čustveni dogodek, ki se ga rad spominjam,« pravi.

A ke r j e l o ko s t r e l s t vo s t a c i o n a r e n špor t, za dobro zdrav je pa je treba včasih na višje obrate spraviti tudi srce, se po vodi požene s kajakom. Tudi s tem športom se je namreč nekdaj profesionalno ukvarjal, in sicer sedem let; kot k ajak aš se je udeležil paraolimpijskih iger v Riu de Janeir u leta 2016.

Želi si vsaj še enega nas topa na paraolimpijskih igrah

Pravi, da je vrhunski špor t pomemben del njegovega življenja in da si želi znova nastopiti na vsaj še enih paraolimpijskih igrah (morda že prihodnje leto v Parizu), da pa izjemno uživa tudi kot član komor nega zbora Ipavsk a, s k aterim prav tako pogosto in veliko potuje

P r i v s e h d ej av n o s t i h i m a p o d p o r o dr užine in pravi, da je čas, preživet z ženo in dvema hčerk ama ter mladim škotskim ovčarjem Runijem, največ vreden »Če ste spremljali letošnjo Evrovizijo, poznate naslov slovenske pesmi –Car pe Diem. To je tudi moj moto v življenju in res posk ušam zagrabiti priložnosti, ko se ponudijo, ter vsak dan živeti, kot bi bil zadnji,« še pove Dejan Fabčič.

Center za pomoč uporabnikom

E: info@mojCuker si | S: www mojCuker si

T: 059 057 510

Kr ka na široko odpr la svoja vrat a

Podjetje Kr ka, ena vodilnih svetovnih generičnih far macevtskih dr užb, ki letno proizvede več kot 16 milijard tablet in kapsul, je odpr lo svoja vrata slovenskim dr uštvom diabetikov. Vsi so bili nad obiskom navdušeni, nekateri pa so tudi str nili svoje vtise z ogleda v Novem mestu

Dva avtobusa iz Posav ja

Dva avtobusa diabetikov Dr uštva Posav je – Brežice, ki ju je organizirala predsednica dr uštva Darja Mandžuka (eden iz Brežic, dr ugi iz Sevnice in Krškega) sta nas v soboto, 13. maja, odpeljala v tovar no zdravil Krk a Novo mesto na Krkin dan odpr tih vrat

znanjali s tistim, k ar je bilo na vpogled. Bili smo prevzeti nad moder no, sodobno tehnologijo, nad podatki o količinah zdravil, ki dnevno zapustijo proizvodne obrate tovar ne in so namenjena bolnikom Še posebej pa je bilo za nas zanimiv podatek, da v tovar ni raziskujejo in proizvajajo čedalje več novih zdravil za nas, osebe s sladkor no boleznijo

Prijetno so nas presenetili z merjenjem kr vnega tlak a in maščob v kr vi (holesterola) Predstavljena nam je bila tovarna, njena zmogljivost, ki se deli na dva glavna dela: na proizvodnjo zdravil na recept, ki znaša 80 % vse proizvodnje, in proizvodnja zdravil, ki jih lahko k upimo brez recepta

Vsak udeleženec je v dar prejel žogico za krepitev mišic dlani in tudi spominsko fotograf ijo svoje sk upine. Ko smo po zares obilni pogostitvi z raznovrstnimi dobrotami zapuščali tovar no, se je ulil dež kot iz šk afa, a v nas je bilo po zaslugi preživetega v tovar ni toliko sonca, da ga še skoraj opazili nismo.

Hvala, Krk a, za nepozabno doživetje, ki ga je marsikdo izmed nas zapisal v svoj spomin kot enega izmed res posebnih! Tekst in foto: Rudi Mlinar Hvala, Kr ka!

Nismo bili edini, tega dne se je v tovar ni zvrstilo (po nam znanih podatkih) več kot 1500 članov dr uštev diabetikov in brez pretiravanja lahko zatrdim, da smo imeli k aj videti.

Ko smo se zbrali pred vhodom v tovar no, so nas seznanili s pravili, ki smo se jih morali med ogledom strogo držati Nato so nas razdelili v sk upine po približno trideset ljudi in vsaka skupina je dobila svojega vodiča, ki nas je potem popeljal skozi tovar no Sam ogled tovar ne je, sk upaj s pogostitvijo, trajal približno tri ure Če bi hotel vso pot podrobno opisati, bi nast al preobširen zapis, zato izpost avljam samo nek aj misli. »Krk a je vodilna tovar na generičnih zdravil. Vrhunsk a k akovost nosi ime Krk a Ko gre za zdrav je, je dovolj dobro le najboljše Zavezani smo uspehu « To je le nekaj propagandnih stavkov, o katerih pa smo se prepričali, da niso le besedičenje v propagandnem gradivu, ampak so živi in resnični.

Osupnila nas je čistoča, ne le v proizvodnih obratih, ampak tudi po poteh med obrati, urejenost zelenic in cvetja; osupnila nas je prijaznost vseh, ki so nas na posameznih točk ah se-

Avtobus iz Novega mesta je 55 članov dr uštva Dr uštva diabetikov Metlika odpeljal na ogled tovarne. V triurnem programu so nas njihovi prostovoljci in strokovnjaki po vseh programih in etažah seznanjali z načr tovanjem, proizvodnjo, pakiranjem in transpor tom njihovih menda več kot 1100 izdelkov

Komentarji so bili »neverjetno«, »fascinantno« Videli smo vse, razumeli pa ne vsega Predvsem nam ni bilo jasno, kje so zaposleni. Vprašali smo: »Kje pa so ljudje?« in odgovorili so nam: »Tam doli v pritličju upravljajo z roboti in elektroniko «

V posebnem oddelk u so nam izmerili tlak in holesterol V veliki dvorani pa so nam v predavanju Krko predstavili v vseh pogledih in pok azateljih. Zelo je uspešna, ob množici ljudi z a p o s l uj e ve č t i s o č i n ž e n i r j ev, d o k to r j ev, f a r m a c ev tov i n dr ugih visokošolskih poklicev Krk a v Novem mestu je velik a tudi po površini. Tako smo peš prehodili skoraj 4 kilometre, k ar ob 55 članih pomeni 275 kilometrov.

Ob koncu obisk a so nam krk aši pripravili še eno presenečenje V večjem šotor u so nam postregli z več kot obilnim kosilom. Juhe, prik uhe, pečenke, roštilj, solate in zelenjava, sadje in pecivo Pa pijača Belokranjci bi reli: ni da ni!

Vekoslav Prevalšek , foto: Jožef Purgaj

Znanje je v Kr ki vrednota

Članice in člani Dr uštev diabetikov Kamnik in Domžale smo se 13 maja zapeljali v Novo mesto Tam smo bili na povabilo Krke, tovar ne zdravil, deležni sprejema, ogleda obrata NOTOL 2, merjenja kr vnega tlaka in holesterola ter svetovanja

V veliki dvorani nas je nagovoril predsednik uprave in generalni direktor Jože Colarič, zaključk u pa je sledila pogostitev

Pred vstopom v obrat NOTOL2 smo prejeli zapestnice s kodo in bili razvrščeni v modro in rdečo sk upino po 30 ljudi Obrat za proizvodnjo trdnih oblik zdravil NOTOL 2 je največja naložba v Krkini zgodovini; v tehnološko dovršenih obratih proizvajajo generična zdravila z dodano vrednostjo Proizvodna zmogljivost je 4,5 milijarde f ilmsko obloženih tablet in kapsul na leto.

V obratu NOTOL 2 proizvodna f ilozof ija temelji na ver tikalnem pretok u materiala standardnih kontejnerjih in na avtomatiziranem notranjem transpor tu. Proizvodnja končnega izdelka poteka po natančno predpisanih tehnoloških postopkih in v kontroliranih razmerah Ogledali smo si tudi avtomatizirano visokoregalno skladišče, ki je srce logističnega sistema.

Predsednik uprave in generalni direktor Jože Colarič je v svojem nagovor u povedal, da začetek Krke, sega v leto 1954, ko je magister Boris Adrijanič v Novem mestu ustanovil farmacevtski laboratorij Krk a, v k aterem je bilo 9 ljudi. Danes Krka zaposluje skoraj 13.000 ljudi. Letno v proizvodnih obratih po Evropi proizvede 17 miljard tablet in k apsul S Krkinimi zdravili se vsak dan zdravi 50 milijonov bolnikov Krka proda za več kot 1 milijardo in pol evrov izdelkov in storitev, izdelki pa so na voljo v 70 državah po vsem svetu

Krk a ima zelo jasno poslanstvo (živeti zdravo življenje), vizijo (utrjevanje položaja enega vodilnih generičnih far macevtskih podjetij v svetu) in vrednote (hitrost in f leksibilnost, par tnerstvo in zaupanje, kreativnost in učinkovitost) Krk a nenehno vlaga v razvoj in raziskave z več kot 600 strokovnjaki, razvija nove izdelke (10 % prihodkov od prodaje namenja za razvoj in raziskave); več kot 350 inovacij je patentno zaščitenih. Znanje je v Krki vrednota – ko gre za zdrav je, je le najboljše dovolj dobro

Po pogostitvi smo se vsi polni novih infor macij zapeljali proti domu, še bolj prepričani, da tovar ni zdravil Krk a lahko zaupamo Ignac Juntez, foto: Krka, Novo mesto

Kr kaši so nam pričarali čudovito soboto

Dr uštvo diabetikov Jesenice se je z veseljem odzvalo na vabilo za ogled Krke iz Novega mesta Zanimanje za dan odpr tih vrat je bil tako veliko, da smo popolnoma napolnili avtobus Kar 52 jeseniškim članom diabetikov je Krka popestrila dr ugo majsko soboto z ogledom njihovega najsodobnejšega obrata Notol 2, ki proizvaja trde oblike zdravil, to so tablete in k apsule Poskrbela je za brezplačni prevoz , za prijazen sprejem, za brezhibno organizacijo vodenja ogleda prostorov in za bogato pogostitev.

Skozi steklo smo si ogledali proizvodnjo zdravil In ogromno skladišče Če bi skladišče želeli izprazniti, bi za to potrebovali k ar 250 tovor njakov šleparjev Spoznali smo tudi Natašo in Jožeta. Ha-ha ... To nista delavca, to sta transpor tna vozičk a. V veliki dvorani nas je sprejel celo sam generalni direktor Jože Colarič Povedal je, da je Krk a v večinski lasti Slovencev Predstavil je razvoj tovar ne – začeli so z 9 delavci, zdaj imajo

vseh zaposlenih v Sloveniji in tujini 13 000 –, predstavil je strategijo razvoja in načr te za prihodnost, 10 % prihodk a od prodaje namenjajo za razvoj in raziskave; njihovo poslanstvo je živeti zdravo življenje.

Sledilo je merjenje holesterola in kr vnega tlak a, potem pa posvet s Krkinimi strokovnjaki in na koncu res ok usna in raznovrstna pogostitev, pri kateri so se potr udili s sestavinami, ki so prijazne diabetikom.

Krkaši so nam s prijaznostjo, razumljivo razlago in sončnimi nasmeški pričarali čudovito soboto Polni prijetnih vtisov smo se v popoldanskih urah vr nili domov, na Gorenjsko.

Vesna Jereb, foto: Krka, Novo mesto

Z veseljem smo sprejeli vabilo

V Dr uštvu diabetikov Slovenj Gradec smo z veseljem smo sprejeli vabilo v Krko na dan odpr tih vrat in si z velikim zanimanjem tudi ogledali razvoj tovar ne Pokazali in predstavili so nam far macevtski razvoj, razisk ave v najsodobnejšem obratu za proizvodnjo trdnih oblik far macevtskih izdelkov Na razpolago so nam bile tudi različne diagnostične meritve in dr uge aktivnosti

Z ogledom, organizacijo in prijaznostjo njihovih vodnikov smo bili izredno zadovoljni, saj smo se vračali domov s ponosom, da živimo v državi, kjer obratuje tako uspešna tovar na zdravil, ki je eno od vodilnih far macevtskih podjetij v svetu

Fanika Slemnik

Vse je bilo odlično organizirano

Člani Dr uštva diabetikov Ivančna Gorica smo si ogledali del proizvodnje tovar ne zdravil Krk a v Novem mestu, ki bo v prihodnjem letu praznovala 70 let

Program na vstopnici pove skoraj vse, molči pa o tem, da je bilo vse odlično organizirano, da je bil ogled dih jemajoč, da so bili vsi izjemno prijazni in da je na koncu sledila pogostitev, ki je napolnila naše želodčke z ok usno in raznovrstno p o n u d b o V s a k j e l a h ko n a š e l k a j z a s e i n o b k rož e nj u s krožniki med polnimi posodami smo se veselo pozdravljali, kramljali in izražali svoje navdušenje nad ogledom. Z avtobusom smo iz Ivančne Gorice odšli opoldne, vr nili pa smo se ob šestih popoldne

Preživeli smo res zanimivo in poučno popoldne Hvala Krki za povabilo Danica Ostanek , foto: Krka, Novo mest

Pripravili so nam pes ter program

Tu d i č l a n i D r u št va d i a b et i kov P t uj s m o s e z ve s e lj e m odzvali povabilu na dan odpr tih vrat Krke iz Novega mesta Pripravili so pester program Predstavili so nam far macevtski razvoj, razisk ave in sintezo zdravilnih učinkovin ter proizvodnjo zdravil v Notolu 2, najsodobnejšem obratu za proizvodnjo tablet in k apsul Na voljo so nam bile meritve holesterola in kr vnega tlaka, svetovanje v zvezi z našim zdrav jem in dr uge aktivnosti. Pripravili so nam tudi pogostitev. Zadovoljni z obiskom smo se odpeljali proti domu, z željo da nas povabi še k akšno podjetje s proizvodnjo izdelkov, zanimivih za nas, osebe s sladkor no boleznijo.

Sonja Korošak

Nepozaben ogled

V velikem številu smo se člani Društva diabetikov Maribor udeležili dneva odpr tih vrat in Krkinega tedna humanosti in prostovoljstva v Novem mestu S tremi avtobusi smo se odpeljali v tovar no Krk a in imeli k aj videti. Zelo moder na tovar na in prijazni gostitelji so nam pripravili nepozaben ogled in nas po triur nem obhodu tovar ne pogostili tudi z bogatim kosilom. Hvala za gostoljubnost in prijaznost Mirko Topolovec

Bili smo navdušeni

Tudi člani Društva diabetikov Trbovlje smo si sk upaj z dr ugimi ogledali tovar no zdravil Krk a v Novem mestu in se čudili 70-letnemu razvoju, razsežnosti tovar ne, opisu in ogledu sodobne avtomatizirane proizvodnje in predstavitvi celotne Krke Bili smo navdušeni in hvaležni za povabilo Cvetka Kozmus

Za boljše obvladovanje sladkorne bolezni

bolezen

Izobraževalne vsebine Zveze dr uš tev diabetikov Slovenije

AK TUALNO : Nosečnos tna sladkor na bolezen ali ges tacijski diabetes

Poja vi se pri približno č e tr tini n

® doc dr Mojca Lunder, dr med , Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, UKc Ljubljana

O nosečnostni sladkor ni bolezni govorimo, ko je koncentracija glukoze v kr vi v času nosečnosti povišana Po def iniciji se nosečnostna sladkor na bolezen pojavi in odkrije med nosečnostjo, po porodu pa izzveni. Imenujemo jo tudi gestacijski diabetes Ker ima povišan kr vni sladkor med nosečnostjo lahko pomembne škodljive vplive na plod, nosečnico in potek nosečnosti, je odkrivanje in zdravljenje nosečnostne sladkor ne bolezni zelo pomembno. V Sloveniji testiranje za nosečnostno sladkor no bolezen opravljamo pri vseh nosečnicah.

K ako pogosto se pojavlja in zakaj nastane?

Nosečnostna sladkorna bolezen je najpogostejša oblika sladkorne bolezni med nosečnostjo; pojavi se pri približno četr tini nosečnic Dejavniki tveganja za razvoj nosečnostne sladkor ne bolezni so starost nosečnice, čezmer na telesna teža, nosečnostna sladkor na bolezen v predhodnih nosečnostih, večji porast te l e s n e te ž e v n o s e č n o s t i , d r u ž i n sk a obremenjenost s sladkor no boleznijo, sindrom policističnih jajčnikov ipd Vzroki za njen nastanek še niso povsem razisk ani in znani, najverjetneje pa je posledica zmanjšane sposobnosti izločanja inzulina iz trebušne slinavke med nosečnostjo oziroma večje odpor nosti na inzulin zaradi večjega izločanja hor monov iz posteljice

Kako poteka odkrivanje nosečnos tne sladkor ne boleznizv Sloveniji?

V Sloveniji izvajamo aktivno odkrivanje sladkorne bolezni v nosečnosti (strokovno imenovano presejanje) v dveh različnih obdobjih nosečnosti (1 in 2 trimesečje nosečnosti)

Presejanje v zgodnji nosečnosti: potek a pri pr vem pregledu pri ginekologu (običajno do 12 tedna nosečnosti – pr vo trimesečje) Nosečnici se odvzame vzorec kr vi, v k aterem se določi koncentracija glukoze v kr vi na tešče. To pomeni, da mora biti odvzem opravljen po 8–10 u ra h te š č e g a s t a nj a , ko n o s e č n i c a n e sme uživati hrane ali pijač z dodanim sladkorjem; dovoljeno je le uživanje navadne vode Določitev kr vnega sladkorja se opravi v biokemičnem laboratoriju in ne z uporabo aparat a za določanje koncentracije glukoze v kaplji kr vi (glukometer) Če znaša vrednost glukoze v kr vi na tešče 5,1 mmol/l ali več, je dia-

gnoza nosečnostne sladkor ne bolezni p o t r j e n a ; n o s e č n i c a j e n a p o te n a n a obravnavo v diabetološko ambulanto. Č e z n a š a v re d n o s t g l u ko z e v k r v i n a tešče 5,0 mmol/l ali manj, diagnoza nosečnostne sladkorne bolezni ni potrjena; nadaljnje presejanje sledi v dr ugem trimesečju nosečnosti

Presejanje v dr ugem trimesečju nosečnosti: potek a med 24 in 28 tednom z izvedbo oralno-glukozno tolerančnega testa (OGTT), ki predstavlja zlati standard pri postavitvi diagnoze nosečnostne sladkor ne bolezni Slednji potek a tako, da se pr vi vzorec venske kr vi odvzame na tešče, nato pa se določi vrednost glukoze v biokemičnem laboratoriju Če je koncentracija glukoze v kr vi 5,1 mmol/l ali višja, je nosečnostna sladkor na bolezen potrjena in se test zaključi Če pa je koncentracija glukoze na tešče 5,0 mmol/l ali manj, se izvede obremenitev z glukozno raztopino, ki jo nosečnica spije 60 in 120 minut po zaužitju glukozne raztopine se odvzame venska kri D i a g n o s t i č n e v re d n o s t i ko n c e n t ra c ij e glukoze v kr vi za nosečnostno sladkorno bolezen so 10,0 mmol/l ali več v 60 minuti OGTT oziroma 8,5 mmol/l ali več v 120 minuti OGTT Ena patološka vrednost glukoze v kr vi zadostuje za potrditev diagnoze nosečnostne sladkor ne bolezni Nosečnico z diagnozo napotimo v diabetološko ambulanto Presejanje na nosečnostno sladkor no bolezen se v drugem trimesečju izvaja pri nosečnicah, ki so imele v pr vem trimesečju normalno koncentracijo glukoze v kr vi na tešče in prej niso imele sladkor ne bolezni (npr. sladkor ne bolezni tipa 1, 2 ali dr ugih tipov)

Ali mora nosečnica po postavitvi diagnoze nosečnostne sladkorne bolezni začeti izvajati merjenja koncentracije glukoze v kr vi?

Da, nosečnice po postavitvi diagnoze sladkorne bolezni začnejo opravljati redna merjenja koncentracije glukoze v kr vi n a te š č e i n 9 0 – 12 0 m i n u t p o g l av n i h obrokih (zajtrk, kosilo, večerja) Ciljne v r e d n o s t i n a te š č e s o m a nj ko t 5 , 3 mmol/l; 1 uro po obrokih manj kot 7,8 mmol/l; 90–120 minut po obrokih pa manj kot 6,7 mmol/l Glede izvajanja merjenj glukoze v kr vi se izobrazijo v diabetološki ambulanti. Nosečnice izvajajo tudi merjenja ketonov v urinu na tešče in pred večerjo; cilj je odsotnost ketonurije, k ar je odraz primer nega k aloričnega in energijskega vnosa ter primer ne razporeditve obrokov

Kako zdravimo nosečnos tno sladkor no bolezen?

Temeljno začetno zdravljenje noseč n o s t n e s l a d ko r n e b o l e z n i s o u k re p i zdravega življenjskega sloga (strokovno imenovani »nefar makološki ukrepi«). Ti vključujejo ustrezno prehrano in telesno dejavnost (če ta zaradi same nosečnosti ni odsvetovana) Nosečnica v diabetološki ambulanti prejme natančna navodila glede primer ne velikosti, sestave in razporeditve obrokov Svetuje se uživanje treh glavnih obrokov (zajtrk, kosilo, večerja) in treh manjših obrokov (dopoldansk a malica, popoldansk a malica ter manjši obrok pred spanjem – povečerek) Priporočena je redna telesna dejavnost, predvsem hoja (če ta zaradi nosečnosti ni odsvetovana) Hoja po obrokih ugodno vpliva na koncentracijo glukoze v kr vi

Kdaj je pri zdravljenju nosečnostne sladkor ne bolezni potrebna uvedba inzulina?

Če po 1–2 tednih upoštevanja nefarmakoloških ukrepov ost ajajo koncentracije glukoze v kr vi ob samokontroli nad ciljnimi, je potrebna uvedba inzulina

osečnic

(strokovno imenovano »far makološko zdravljenje«) Inzulin preko posteljice ne prehaja in tako za plod ni škodljiv. Glede na čas največjih porastov koncentracije glukoze v kr vi se odločamo za različne vrste inzulinov; če je povečana koncentracija glukoze na tešče, uvedemo bazalni inzulin pred spanjem, če pa gre za poraste po obrokih, uvedemo kratko delujoči inzulin pred posameznimi obroki. Pri nosečnos tni sladkor ni bolezni zdravljenje z inzulinom potek a do poroda, nato pa se inzulin praviloma ukine

Kako poteka vodenje oseb z nosečnostjo sladkorno boleznijo v diabetološki ambulanti?

Urejenost nosečnostne sladkor ne bolezni spremljamo na rednih pregledih v diabetološki ambulanti, ki so običajno vsake 4–5 tednov, po potrebi tudi pogosteje Ob vsaki obravnavi se opravi pregled meritev koncentracije glukoz e v krvi in glikiranega hemoglobina (HbA1c) ter analiza urina Nosečnico tudi stehtamo, ji izmerimo kr vni tlak in frekvenco srca. Ob obravnavi se tudi pregledajo podatki rasti in razvoja ploda, ki jih opravi ginekolog

Katera tveganja predst avlja nosečnostna sladkor na bolezen za nosečnico in plod?

Ženske, ki imajo v času nosečnosti sladkor no bolezen, imajo povečano tveg a nj e z a z a p l ete v n o s e č n o s t i , kot j e visok kr vni tlak in tveganje, da bodo rodile otrok a z večjo porodno težo, k ar lahko oteži porod in poveča tveganje za okvare ploda. Povišane koncentracije glukoze v kr vi v nosečnosti lahko povzročijo različne nepravilnosti ploda, in sicer so v pr vem trimesečju to lahko razvojne nepravilnosti, zastoj rasti in smr t ploda; v tretjem trimesečju se najpogosteje pojavi pospešena rast ploda ter povečano kopičenje maščobnega tkiva v predelu trebuščka ploda, povečanje jeter, vranice in srca. Otroci, ki se rodijo žensk am z nosečnostno sladkor no boleznijo, imajo pozneje v življenju večje tveganje za razvoj debelosti in sladkor ne bolezni tipa 2.

Nosečnos tna sladkor na bolezen pomeni tveganje za razvoj sladkor ne bolezni pozneje v življenju

Nosečnostna sladkor na bolezen poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 v letih po porodu, zato je tudi po porodu potrebno spremljanje morebitnega razvoja sladkor ne bolezni Da pozneje v življenju ne bi prišlo do razvoja sladkor ne bolezni tipa 2, svetujemo na-

d a lj eva nj e z u p o š teva nj e m p r i p o ro č i l zdravega življenjskega sloga (zmanjšanje o z i ro m a n o r m a l i z a c ij a te l e s n e m a s e , zdrava prehrana, redno gibanje, opustitev nezdravih življenjskih navad, kot so k ajenje, uživanje alkohola ipd ) tudi po porodu.

Diagnoza nosečnostne sladkor ne bolezni lahko predstavlja za nosečnico psih i č n o b re m e ; o b te m j i j e v p o d p o ro zdravstveni tim diabetološke ambulante i n t u d i g i n e ko l o g . S o d o b n i p r i s to p i obravnave nosečnostne sladkor ne bolezni omogočajo aktivno nosečnost s čim manj zapleti in tveganji za plod in za nosečnost, ki je eno najlepših življenjskih obdobij

Literatura

1 International Diabetes Federation IDF Diabetes Atlas, 10th edn Br ussels, Belgium: 2021 Dos topno na: https://www diabetesatlas org

2 American Diabetes Association 15 Management of Diabetes in Pregnancy : Standards of Medical care i n D i a b e te s - 2 0 2 3 D i a b e te s c a r e 2 0 2 3 ; 4 6 ( S u p p l 1):S254-S266

3 McInt yre HD, catalano P, Zhang c, Desoye g, Mathiesen ER, Damm P gestational diabetes mellitus Nat Rev Dis Primers 2019;5(1):47

4 Peršak Anica, Lunder Mojca Postopki presejanja za nosečnostno sladkorno bolezen s praktičnimi nasveti V: Pongrac Barlovič Draženka (ur ), Steblovnik Lili (ur ) Nosečnostna sladkorna bolezen: izbrana poglavja Ljubljana: Diabetološko združenje Slovenije, 2022 Str 82–90

5 Pongrac Barlovič Draženka (ur ) Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2, 2022

ZA NAŠE ZDRAVJE: Okužbe kože pri bolnikih s sladkor no boleznijo tipa 2

Najpogos t ejše bakt eri js ke in gl

® Dominik Škrinjar, študent 5 letnika Medicinske fakultete Univer ze v Mariboru

Sladkor na bolezen tipa 2 je kronična bolezen, katere pojavnost med svetovno populacijo vse bolj narašča. Poleg zvišanja ravni sladkorja v kr vi lahko sladkor na bolezen privede tudi do številnih dr ugih zapletov, vključno z okužbami kože. T i bolniki so namreč bolj nagnjeni k različnim kožnim okužbam, ki se lahko kažejo z večjo resnostjo in povečanim tveganjem za zaplete kot pri splošni populaciji.

Namen tega prispevk a je predstaviti najpogostejše ok užbe kože pri bolnikih s s l a d ko r n o b o l e z n ij o t i p a 2 , nj i h ove vzroke, simptome in pomembne preventivne ukrepe, ki jih lahko sprejmejo bolniki s sladkor no boleznijo, da bi preprečili njihov razvoj.

Bakterijske okužbe kože, las in nohtov

Približno vsak peti bolnik s sladkor no boleznijo se trenutno sooča z vsaj eno obliko ok užbe kože ali mehkih tkiv V primerjavi z običajno populacijo so bolniki s sladkor no boleznijo bolj nagnjeni k ok užbam in se jim zato tudi pogosteje ponavljajo Okužbe kože so pri bolnikih s sladkor no boleznijo pogostejše zaradi različnih dejavnikov, predvsem pa zaradi naslednjih:

• mikroangiopatija: o k va ra m a j h n i h kr vnih žil, ki lahko povzroči zmanjšan pretok kr vi in poslabšanje imunskega odziva na ok užbe;

• perifer na nevropatija: okvara perifer nih živčnih vlaken, ki lahko povzroči zmanjšano občutljivost in slabšo prekr vitev tkiv, k ar prispeva k večji dovzetnosti za ok užbe;

• okvare antioksidativnega sistema: p o m a nj k a nj e a n t i o k s i d a n tov l a h ko povzroči poškodbe tkiv in poslabšanje imunskega odziva;

• nepravilnosti v adheziji levkocitov, kemotaksi in fagocitozi: zmanjšana sposobnost belih kr vnih celic, da se pritrdijo na mesto ok užbe, da se premikajo in da uničijo patogene, kar lahko p r i s p e va k s l a b š e m u b oj u p r ot i ok užbam;

• hiperglikemija: povišane ravni sladkorja v kr vi lahko spodbujajo rast in razmnoževanje patogenov v telesu, k ar prispeva k večji dovz etnos ti za ok užbe

Erizipel (tudi šen) in celulitis sta kožni ok užbi, ki sta pri bolnikih s sladko r n o b o l e z n ij o p o g o s t i . E r i z i p e l s e k aže z bolečino in dobro omejeno površinsko rdečico Celulitis pa je globlja kožna ok užba, ki se k aže z bolečino in slabo omejeno rdečico. Folikulitis je prav t ako pogost pri bolnikih s sladkor no boleznijo in se k aže z vnetimi, okoliškimi, papulami in pustulami dlačnega mešičk a. Zdravljenje omenjenih stanj je odvisno predvsem od resnosti okužbe Nezapleten celulitis in erizipel se običajno zdravita empirično z oralnimi antibiotiki, medtem ko se lahko nezapleten folik ulitis obvladuje s topi-

ukrepi in da se izberejo ustrezni antibiotiki, ki upoštevajo antibiotično odpor nost določenih bakterij.

k alnimi antibiotiki Razrast na na meticilin odporne bakterije Staphylococcus aureus (MRSA) pri bolnikih s sladkorno boleznijo ni redek pojav Ti so tudi bolj nagnjeni k povečanim zapletom, ki nastanejo kot posledica razrasta te bakterije, kot so mehurjasti erizipel, k arbunkli (vnetje več dlačnih mešičkov) ali perifolik ular ni abscesi V vsakem primer u je pomembno, da se pri teh bolnikih upoštevajo ustrezni higienski

Okužba diabetičnega stopala je glede na objavljene študije pri bolnikih s sladko r n o b o l e z n ij o n a j p o g o s tej š a v r s t a ok užbe kože in mehkih tkiv Če se ne obvladuje pravilno, lahko ok užba diabetičnega stopala postane huda, kar lahko privede do sepse, amput acije ali v redkejših primerih celo smrti Manj hude so tudi ok užbe področja med prsti in nohti na nogah, ki so pri bolnikih s sladkor no boleznijo pogoste. Okužbe na teh mestih lahko izvirajo iz monomikrobnih (povzročitelj je ena vrsta bakterije) ali polimikrobnih etiologij (ok užbo povzroča več različnih vrst bakterij). Najpogostejše so to st af ilokokne ok užbe, vendar so zapleti z ok užbo s Pseudomonas aer uginosa prav t ako pogosti Pseudomonasna ok užba nohta na nogi se lahko k aže z zelenim obar vanjem, ki se lahko diagnosticira ob uporabi Woodove svetilke Zdravljenje pogosto zahteva u sk l a j eva nj e o sk r b e s s t r a n i ve č

Okužbe stopal pri sladkornih bolnikih so pogosta težava, zato je njihovo redno pregledovanje ključno za preprečevanje resnejših zapletov

ivične okužbe ko ž e

zdravstvenih delavcev Pogosto so potrebni topik alni ali oralni antibiotiki in kir urško odstranjevanje mr tvega tkiva, k a r j e o d v i s n o p re d v s e m o d re s n o s t i ok užbe in prizadetosti bolnik a

Nekrotizirajoči fasciitis je akutna, življenje ogrožajoča ok užba kože in podkožnega tkiva Tisti s slabo urejeno sladkor no boleznijo so bolj izpostavljeni nekrotizirajočemu fasciitisu Ta se zgodaj k aže z eritemom (rdečino), induracijo (trda in otipljiva oteklina) in občutljivostjo, ki lahko v nekaj dneh napredujejo do hemoragičnih mehurjev Bolniki se običajno soočajo s hudimi bolečinami, ki so lahko zunaj sorazmerja z dejansko klinično sliko pri pregledu. Palpacija priz a d ete g a o b m o č j a p r av t a ko p o g o s to povzroča bolečine Prizadetost kože je lahko na katerem koli delu telesa, vendar se običajno pojavlja na enem območju,

Zakaj bi skenirali, če lahko le bežno pogledate?

najpogosteje pa prizadene spodnje okončine. Fournierjeva gangrena se nanaša na nekrotizirajoči fasciitis na področju perineja ali spolovil, pogosto pa prizadene moda in se hitro širi na sosednja tkiva. Ok užba pri bolnikih s sladkor no boleznijo je v takih primerih najpogosteje polimikrobna Zapleti nekrotizirajočega fasciitisa vključujejo trombozo, gangrensko nekrozo, sepso in odpoved organov Nekrotizirajoči fasciitis pri okoli 20 % povzroča smr tnost Poleg tega bolniki s sladkor no boleznijo in nekrotizirajočim fasciitisom med zdravljenjem pogosteje potrebujejo amputacijo Zdravljenje je nujno in vključuje obsežno kir urško odstranjevanje mr tvega tkiva in antibiotike širokega spektra.

Eritrazma je kronična, pogosto asimptomatsk a kožna ok užba, ki se najpogosteje pripisuje ok užbi z bakterijo Cor y-

nebacterium minutissimum Sladkor na bolezen, čezmerna telesna teža in starost so pogosto povezani z eritrazmo. Ta se k a ž e z n e s r b e č i m i i n n e b o l e č i m i te r jasno omejenimi rdečk astorjavimi lezijami, ki so drobno lusk aste in tvorijo madeže ali plake. Te lezije se običajno nahajajo na predelih kožnih pregibov, kot so pazduhe ali dimlje Glede na videz in lok acijo lahko eritrazmo zlahk a zamenjamo s tineo ali kandidiazo. V takih primerih lahko diagnozo eritrazme potrdi prisotnost koralno rdečega f luoresciranja pod Woodovo svetilko Zdravljenje je možno s topik alnimi antibiotiki, kot so npr eritromicin ali klindamicin ali mazilo iz natrijevega fusidata

Vnetje kos ti in hr us t anca (maligni otitis externa) je redk a, vendar resna ok užba zunanjega slušnega k anala, ki se pogosto pojavlja pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom, s sladkorno boleznijo ali pozno v starosti Razvije se kot zaplet okužbe zunanjega slušnega k anala Vzrok je v ok užbi, povezani s Pseudomonas aer uginosa Tovrstni bolniki navajajo močno bolečino v ušesu

Sistem za neprekinjeno merjenje glukoze

TouchCare® Slim CGM

Priročen majhen senzor, vstavljen v podkožje, neprekinjeno meri glukozo.

Tanek oddajnik, ki ga je mogoče polniti, pošilja podatke o ravni glukoze v pametno napravo (telefon, tablica).

in gnojni izcedek iz ušesa Ok užba se lahko širi na bližnje strukture in povzroči zaplete, kot so vnetje hr ustancev, osteomielitis, meningitis ali cerebritis. Če ni z d r av lj e n , i m a m a l i g n i ot i t i s e x te r n a smr tnost približno v 50 %, vendar se z agresivnim zdravljenjem lahko zmanjša na približno 10–20 % Zdravljenje vključuje dolgotrajno sistemsko antibiotično zdravljenje, hiperbarično kisikovo terapijo in po potrebi kir urško oskrbo.

Glivične okužbe kože, las in nohtov

Kandidiaza je pri bolnikih s sladkorno boleznijo pogost glivični pojav Tudi paciente, ki so sicer brez simptomov in ki prihajajo v ambulanto s ponavljajočo se k andidiazo, je smiselno testirati za prisotnost sladkorne bolezni Povišane koncentracije sladkorja v slini in povišan p H kož e n a i n te r t r i g i n o z n i h p re d e l i h kože (pregibi na zgor njih in spodnjih okončinah, pazduhe in glutealno) bolnikov s sladkor no boleznijo lahko spodbujajo okolje, v k aterem lahko Candida albicans dobro uspeva. Tovrstne okužbe lahko vključujejo sluznico (npr af te ali vulvovaginitis), inter trig i n o z n a p o d r o č j a ( p r e g i b i n a zgor njih in spodnjih okončinah, pazduhe, med prsti in glutealno) ali nohte (npr paronihija) Sluznična prizadetost se kaže s srbenjem, rdečino in belimi oblogami, ki jih je mogoče odstraniti pri strganju Inter triginozne kandidialne ok užbe so lahko srbeče ali boleče in se k ažejo z rdečimi zmehčanimi, razpokanimi oblogami z mehurjastimi spremembami Prizadetost nohtov se lah-

ko kaže s obnohtnim vnetjem ali površinskimi belimi pikami Onihomikoza lahko izhaja iz dermatofitov ali kandidialne okužbe. Predstavlja se lahko kot zadebelitev nohta (hiperkeratoza) ali takrat, ko se nohti luščijo in se jim razcepi povrhnjica (oniholiza). Pojavlja se skoraj pri polovici bolnikov s sladkor no boleznijo tipa

2. Kandidiazo sicer zdravimo z lok alnimi ali peroralnimi protiglivičnimi zdravili Bolnikom se lahko izboljša njihovo stanje tudi ob bolje urejeni ravni kr vnega sladkorja in sočasnem ohranjanju prizadetih območij suhih

Čeprav si podatki iz svetovne literature niso popolnoma enotni, večina strokovnj a kov v s e e n o d o m n e va , d a s o t u d i okužbe z dermatof iti bolj pogoste pri bolnikih s sladkor no boleznijo tipa 2 Pri tej okužbi so lahko prizadeti različni deli telesa, vendar je tinea pedis (noga) najpogostejša ok užba z der matof iti, ki se kaže s srbenjem ali bolečino, prisotne so rdeče, suhe, grobe ali pa mehurčkaste kožne spremembe Razmeroma neškodljive ok užbe z der matof iti, kot je tinea pedis, lahko pri bolnikih s sladkor no boleznijo vodijo do resnih zapletov, kot so sek undar ne bakterijske ok užbe ali sepse, predvsem če se jih ne zdravi hitro Bolniki s sladkor no nevropatijo so lahko zaradi okvarjenega občutk a za zaznavo na stopalih za to okužbo še posebej ranljivi Zdravljenje lahko vključuje lokalna ali sistemsk a protiglivična zdravila, odvisno od resnosti.

Mukormikoza je huda ok užba, ki pa se nekoliko pogosteje pojavlja pri bolnikih s sladkor no boleznijo tipa 1, zlasti pri tistih, ki že razvijejo diabetično ke-

toacidozo Različni dejavniki, vključno z visoko ravnijo sladkorja v kr vi in nižjim pH-jem, ustvarijo okolje, v katerem lahko uspeva Rhizopus or yzae, pogost glivični patogen, ki povzroča to bolezen Mukor mikoza se lahko pojavi na različne načine. Najpogostejša oblik a je rinoorbitocerebralna mukor mikoza, ki se razvije hitro in se k aže s hudim vnetjem sin u s n i h p ot i , g l avo b o l o m , ote k a nj e m obraza in nekrozo (odmiranjem) tkiva. Ok užba se lahko hitro poslabša in povzroči obsežno nekrozo in trombozo sosednjih str uktur, kot je očesna votlina Mukormikoza zahteva nujno zdravljenje s kir urškim posegom in intravenskim amfotericinom B Ko pri bolnikih ni primerno uporabiti amfotericina B, se lahko kot alternativa uporabijo tudi druge vrste antibiotikov, kot npr triazoli, posakonazol in izavukonazol

Pogos to lahko v medpr s tnih gubah opazimo nenormalnosti, kot so vlažnost, luskavost ali rdečina, ki so lahko zgodnji znak nepravilnosti v presnovi glukoze in še neodkrite sladkor ne bolezni Poleg tega lahko takšne spremembe kažejo na motnje v zaščitni plasti kože, ki lahko vodijo v ok užbo zato je redno pregledovanje kože ključnega pomena, še posebej pri bolnikih z znano sladkor no boleznijo

Zaključek

Ljudje s sladkor no boleznijo so nedvomno bolj dovzetni za kožne ok užbe, ki se sicer manj pogosto pojavljajo pri tistih brez sladkor ne bolezni Številne od teh okužb zahtevajo hitro diagnozo in takojšnje zdravljenje, da bi se preprečili resni zapleti ali celo smr t. Glede na povečano pogostnost kožnih težav pri ljudeh s sladkor no boleznijo je priporočljivo, da se koži nameni posebna pozor nost, še posebej pri tistih z večjim tveganjem ( np r s o č a s n o p r i s ote n p ov i š a n kr vni tlak ali prisotna diabetična nevropatija). Zato je nujno, da se ljudje s sladkor no boleznijo zavedajo, da sta njihova koža in celoten organizem bolj občutljiva in da se morajo osredotočiti na ustrezno higieno kože in s tem na preprečevanje okužb ter na redno spremljanje svojega zdravstvenega stanja. S temi preprostimi ukrepi se lahko izognemo zapletom in preprečimo težave, ki bi lahko resno ogrozile vaše zdrav

je

Okužba nohtov (onihomikoza) pri sladkornih bolnikih se lahko kaže z zadebelitvijo nohta (hiperkeratoza) in delnim ali popolnim cepljenjem povrhnjice nohta (oniholiza)

Eritrazma se pogosto pojavlja na pregibih kože –pod pazduhami ali v dimljah

Za popolno us tno nego na po ti

Kamor koli vas ponese pot, tudi če bo oddih nekoliko bolj spontan, potovalni set Curaprox vsebuje vse, k ar nujno potrebujete za popolno ustno nego, ko niste doma. Je majhen, a vsestranski sopotnik za vse priložnosti. Hranite ga lahko v svoji torbici, v predalu pisalne mize ali avtu, da je zmeraj pri roki Potovalni set sestavljajo: ultramehka in gosta zložljiva zobna ščetka za nežno in učinkovito čiščenje zob, medzobni ščetki za čiste medzobne prostore k adar koli in kjer koli ter nežna belilna zobna past a za bolj svež dah in sijoč nasmeh.

Ponovno napolnite: več zabave, manj odpadkov

Vsi pripomočki se nahajajo v priročnem etuiju Tega obdržite sk upaj z ročajem zobne ščetke in držali za medzobne ščetke – vse ostale dele pa lahko zamenjate Tako bo vaš potovalni set kot nov, vi pa boste pridelali manj odpadkov. Zdaj na voljo tudi v elegantni čr ni bar vi.

INTERVJU: dr. Mitja Krajnc, specialis t inter ne medicine v UKC Maribor

V išji holes t erol LDL –večja škoda v naših žilah

Študije so pokazale, da imata kar dve tretjini odraslih prebivalcev Slovenije zvišan holesterol, ki neusmiljeno napada žile, vodi v srčno-žilne zaplete in je eden od dejavnikov tveganja, ki nas najbolj ogrožajo. Prav nič ne boli niti ga ne vidimo, zato se ga pogosto sploh ne zavedamo, dokler ni pozno ali celo prepozno. O tem in o nujnih ukrepih, ki nas lahko obvar ujejo pred hudimi posledicami visokega holesterola LDL, smo se pogovarjali z dr. Mitjo Krajncem, specialistom inter ne medicine na Oddelku za endokrinologijo in diabetologijo v UKC Maribor.

Običajno se preslabo zavedamo, kaj pomeni zvišan holesterol, ki ga pokažejo laboratorijske meritve Pogosto nas streznijo šele pr vi zapleti, ko je ateroskleroza že v napredovali fazi. Kdaj, kako in zakaj se v naših žilah začne ta proces?

Zvišan holesterol, pri čemer je najpomembnejši t. i. slabi holesterol LDL, je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, ki so posledica ateroskleroze Te so v Sloveniji š e ve d n o m e d n a jpogostejšimi vzroki za smr tnost Pri aterosklerozi v ar terijah nastajajo maščobne o b l o g e , p l a k i Postopno se lahko večajo in brazgotinijo, kar omeji pretok krvi skozi žilo, lahko pa t u d i p o č ij o , p r i č em e r n a s t a n e k r v n i s trdek , ki povzroči srčno ali možgansko k ap Dlje in bolj kot j e h o l e s te r o l L D L zvišan, večja je škoda na žilah. Pri tem so pomembni tudi dr ugi dejavniki tveganja, kot so zvišan kr vni tlak, sladkorna bolezen, dedna obremenjenost, kajenje in debelost. Če je prisotnih več dejavnikov hkrati, je večje tveganje za nastanek in napredovanje ateroskleroze Ta napreduje s starostjo, začne pa se lahko že v otroštvu. S presejanjem, kot ga zadnja let a izvajajo slovenski pediatri pri petletnih otrocih, se veliko primerov hiperholesterolemije odkrije že zgodaj v otroštvu in uvede se ustrezna zdravstvena obravnava

Številne raziskave so že potrdile, da so kronični bolniki s hiper tenzijo in sladkorno boleznijo veliko bolj kot drugi ogroženi tudi zaradi hiperholesterolemije, ki velja za

»tihega ubijalca«. Kakšna je vzročna povezava med temi boleznimi?

Sladkor na bolezen in njene predstopnje, zvišan kr vni tlak, motnje presnove maščob in debelost se pri bolnikih pogosto pojavljajo sk upaj kot simptomi ali znaki presnovnega, ali kot rečemo strokovno, metabolnega sindroma, ki ga v razvitem svetu diagnosticiramo pri pomembnem deležu ljudi Stanje je povezano s povečano odpor nostjo proti de-

Te so prepričljivo potrdile njihovo učinkovitost in var nost Prav tako je čedalje več dok azov za učinkovitost novejših zdravil, ezetimiba in zaviralcev PCSK9 Pri bolj ogroženih bolnikih, na primer pri tistih, ki so že doživeli srčno-žilni dogodek ali imajo veliko dejavnikov tveganja, je trajno jemanje zdravil izjemno pomembno, saj prispeva k izboljšanju izidov in prepreči veliko srčno-žilnih dogodkov. Pri njih si želimo doseči čim nižji holesterol LDL Če bi zdravljenje prekinili, bi se holesterol hitro ponovno zvišal Bolniki, ki potrebujejo več zdravil, imajo navadno raje kombinirano zdravilo, saj se tako zmanjša število tablet, ki jih morajo jemati, k ar zdravljenje nekoliko poenostavi

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je pri tistih, ki opustijo zdravljenje, kar 30 % večja verjetnost za srčni infarkt ali možgansko kap. Dr ži? So pogosti še kateri drugi zapleti?

lovanju hor mona inzulina oziroma z inzulinsko rezistenco, pa tudi z vnetjem in nagnjenostjo k pretiranemu strjevanju kr vi. Vse to vodi v povečano srčno-žilno obolevnost in smr tnost. Seveda pa za vsako od navedenih stanj obstajajo tudi dr ugi vzroki

Zelo pomembno je torej, da čim bolj zgodaj odkrijemo zvišan holesterol in uvedemo ustrezno zdravljenje Na voljo so učinkovita in varna zdravila. Zakaj jih moramo redno jemati, tudi ko že dosežemo priporočene vrednosti? Kakšne izkušnje imajo vaši bolniki s kombiniranimi zdravili?

Že več kot dvajset let imamo na voljo zdravila za nižanje holesterola iz skupine statinov, s k aterimi so pri različnih sk upinah bolnikov opravili številne študije

Drži. Prenehanje jemanja statinov pomembno poveča tveganje za srčno-žilne dogodke in posledično smr tnost Velika večina ljudi statine prenaša brez neželenih učinkov, tako da ni pomembnih razlogov za prekinitev zdravljenja Kdor razmišlja o prenehanju zdravljenja, se mora pred tem obvezno posvetovati z zdravnikom, sicer lahko zelo ogrozi svoje zdrav je

Zgornji inter vju s strokovnjakom je nastal na pobudo Združenja kardiologov Slovenije Strokovnjaki želijo čim širšo javnost ozavestiti o pomenu spremljanja in zdravljenja zvišanega holes terola Tako je mogoč e preprečiti ogromno srčno-žilnih zapletov in na leto ohraniti vsaj 700 dragocenih življenj Zdr uženje kardiologov Slovenije ozavešča laično javnost o tej temi tudi v projektu Za kaj ti bije srce?, ki ga podpira Krka, tovarna zdravil, d d , Novo mesto

Zvišan

krvni

tlak in holesterol sta nevarna.

visok kr vni tlak poškoduje žilo

Ukrepajte zdaj!

Več informacij o krvnem tlaku in holesterolu lahko najdete na www.zakajtibijesrce.si.

Projekt Združenja za hipertenzijo in Združenja kardiologov Slovenije podpira Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto.

holesterol se nalaga v žilni steni

Pole tje prihaja tudi na kro žnike

česen in pražimo, da zadiši Nato dodamo parad i ž n i kovo m e z g o , n a s ekljano baziliko, belo vino in začimbe Dobro premešamo in k uhamo 5 minut Dodamo školjke in k uhamo še približno 10 minut Na koncu dodamo nasekljan peteršilj in postrežemo, lahko s polnozr natim kr uhom ali s testeninami

Ječmenova

Čas priprave in kuhanja: 20 minut

Število porcij: 1

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 353 kcal

Školjke na rdečo buzaro

Čas priprave in kuhanja: 45 minut

Število porcij: 4

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 317 kcal

Ogljikovi hidrati: 20 g

Beljakovine: 31 g

Maščobe: 8,8 g

Natrij: 0,5 g

Vlaknine: 8,8 g

Sestavine: 1 kg školjk (klapavice), 800 g paradižnikove omake, 5 strokov česna, ena večja rjava čebula, 2 dl suhega belega vina, 3 žlice ekstra deviškega oljčnega olja, sol, poper, origano, 3 vejice peteršilja in bazilik a

Priprava: školjke najprej očistimo in jih 20 minut namak amo v hladni vodi.. Po ško d ova n e z av r ž e m o , l a h ko p a j i h sk uhamo v posebni posodi in jih potem dodamo k omaki Tiste, ki se ne odprejo, zavržemo. Medtem pripravimo omako. Čebulo nasekljamo in popražimo na ekstra deviškem oljčnem olju Ko se zmehča in postane rjava, dodamo nasekljan

Ogljikovi hidrati: 54 g

Beljakovine: 14,5 g

Maščobe: 9 g

Natrij: 0,18 mg

Vlaknine: 11,5 g

Sestavine: 50 g ječmenovih kosmičev, 100 g malin, 50 g borovnic, 40 g puste sk ute, 2 lističa melise in 1 žlica arašidovega masla

Priprava: ječmenove kosmiče sk uhamo na vodi Dodamo sveže maline, pusto sk uto, nasekljano meliso in arašidovo maslo Vse sk upaj dobro premešamo –in zajtrk je pripravljen

Slane bučkine palačinke

Čas priprave: 60 minut

Število porcij: 4

Energijska vrednost obroka

(za 1 osebo): 324 kcal

Ogljikovi hidrati: 48,5 g

Beljakovine: 17 g

Maščobe: 6,3 g

Natrij: 0,4 g

Vlaknine: 8 g

Sestavine: 200 g polnozr nate moke, 2 jajci, 0,5 l manj mastnega mlek a, sol, poper, 2 veliki zeleni bučki, pol pecilnega prašk a in ekstra deviško oljčno olje za peko

Priprava: bučki olupimo, naribamo, rahlo posolimo in popopramo ter pustimo za 20 minut, da se izloči voda Medtem pripravimo maso za palačinke Mleko in jajca stepemo. Masi postopno dodajamo moko in pecilni prašek Naribane bučke odcedimo in vmešamo v zmes za palačinke Vse skupaj dobro premešamo in pustimo stati pol ure. Če je masa preg o s t a , d o d a m o š e m a l o m l e k a Ko j e masa pripravljena, segrejemo ponev, jo rahlo namastimo z ekstra deviškim oljčnim oljem in nanj vlijemo malo mase, da se oblik uje palačink a Palačinke pečemo na srednjem ognju, da so rahlo rjave bar ve. Po želji jih lahko nadevamo s p a r a d i ž n i ko m , s i r o m a l i n ava d n i m grškim jogur tom

Sataraš

Čas priprave in kuhanja: 40 minut Število porcij: 4

Energijska vrednost obroka

(za 1 osebo): 193 kcal

Ogljikovi hidrati: 9 g

Beljakovine: 11 g

Maščobe: 12 g

Natrij: 0,15 mg

Vlaknine: 1,5 g

Sestavine: ena večja rjava čebula, 2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja, 500 g paradižnikov, 300 g r umene paprike, sol, poper, 5 jajc in 3 vejice peteršilja

Priprava: sesekljano čebulo prepražimo na ekstra deviškem oljčnem olju, da postekleni. Dodamo narezano papriko, paradižnik in začimbe ter vse sk upaj pražimo 20 minut Ko je zelenjava lepo zmehčana, v ponev vlijemo razžvrkljana jajca. Ko zakrknejo, nek ajkrat premešamo, dodamo nasekljan peteršilj in postrežemo

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Recepti za vroče dni

® T jaša Mlakar, dipl medicinska sestra, mag dietetike

Kako zmanjšati količino za vr žene hrane

Odnos do hrane se je v zadnjih letih močno poslabšal. Hrano imamo tako rekoč za samoumevno. Na policah želimo imeti izbiro brezhibnih živil, pa naj bo to zjutraj ali zvečer. Medtem ko se v razvitem svetu ukvarjamo z odpadno hrano, pa marsikod dr ugod ljudje nimajo k aj za pod zob Zavržena hrana ni problematična le z etičnega in socialnega, temveč tudi z gospodarskega in ekološkega vidika Odpadna hrana je namreč tretji največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov

Hrana se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige: na kmetijah, pri prevozu, obdelavi in predelavi, v trgovinah, gospodinjstvih, restavracijah in javnem sektorju (šole, vr tci, bolnišnice, domovi za starejše občane ter dr uge ustanove in podjetja s kuhinjami) Skupna povprečna količina zavržene hrane je v Sloveniji okoli 143 000 ton oziroma 68 k g na prebivalca letno V gospodinjstvih nastane največ odpadne hrane, k ar 52 %, sledijo gostinstvo in obrati javne prehrane s 30 %, trgovine z živili z 11 % in proizvodnja hrane s 7 %.

Kako naj zmanjšamo količino zavržene hrane v vsakdanjem življenju?

Pred nakupovanjem načr tujmo obroke za teden dni vnaprej Preverimo, k atera živila imamo v shrambi in hladilnik u, in si pripravimo seznam, kaj potrebujemo Predvsem pa v trgovino ne pojdimo lačni, saj takrat nak upujejo tudi naše oči Nak upujmo sezonsko in lok alno sadje in zelenjavo. Tudi če so

sadeži nepravilne oblike, so še vedno lahko to k akovostni in ok usni. Doma živila pospravimo tako, da nove izdelke postavimo zadaj, ostale pa naprej. Tako poskrbimo, da živilom pred uporabo ne preteče rok trajanja Upoštevamo tudi navodila na embalaži za shranjevanje živil

Imejmo spoš tljiv odnos do hrane

Tudi med samo pripravo hrane lahko poskrbimo za manj zavržkov. Če nimamo občutk a za količino hrane, sestavine pred kuhanjem stehtamo Ostanke zelenjave lahko porabimo za juhe Olupke, koščice, lupine ipd lahko kompostiramo, če imamo to možnost Presežke hrane lahko zamrznemo (golaži, mesne omake, mesne kroglice, polnjeno papriko, pečeno meso, njoke, cmoke, juhe ), presežek hrane podelimo z dr ugimi ali pa sestavine porabimo v k akšni dr ugi jedi. Suh kr uh porabimo za kr uhov narastek ali za kr uhove cmoke, banane za energijske kroglice, ost anke mesa in zelenjave vključimo v rižoto ali narastek ali pa naredimo omako za testenine Tudi ko se prehranjujemo zunaj doma, lahko poskrbimo za manj zavržene hrane V restavracijah si vzemimo manjši krožnik Prosimo, da nam postrežejo pravo količino hrane Prosimo jih, da nam ostanke zavijejo za domov Vsak posameznik lahko tako pripomore k spoštljivemu odnosu do hrane, da je zavržene hrane čim manj.

tvoj c ukr č e k b r ez s la d k o r j a

AK TUALNO : Shranjevanje pripomočkov za sladkor no bolezen v poletni vročini

Zaščit a pred vročino

® Zaloker & Zaloker, d o o

Poletje je čas za oddih in počitnice Toda pri sladkor ni bolezni je lahko to obdobje tudi izziv V isoke temperature in spremembe v vsakodnevnem ur niku lahko vplivajo na kr vni sladkor, poletna vročina pa s seboj prinaša še dodatno skr b za pripomočke, kot so inzulin, testni lističi in glukozni senzorji. V tem članku se bomo osredotočili na nekaj nasvetov, kako zaščititi pripomočke pred visokimi temperaturami in se izogniti morebitnim težavam v poletnem času.

Shranjevanje inzulina

Inzulin je občutljiva snov, ki zahteva posebno skrb, še posebej v vročih poletnih mesecih. Med potovanjem ali izletom moramo inzulin hraniti na primerni temperaturi in ga ne izpostavljati neposredni sončni svetlobi ter skrajnim temperaturam, kot so vročina v avtomobilu ali na plaži Pomagamo si lahko z izolirano torbo, da ohranjamo ustrezno temperaturo

Poskrbimo tudi, da imamo s seboj na počitnicah ali potovanju dovolj inzulina Kadar potujemo v bolj odročne kraje, se moramo zavedati, da je lahko dostopnost do inzulina morda otežena ali celo nemogoča

Tes tni lis tiči in glukozni senzorji

Testni lističi in glukozni senzorji so ključni za merjenje ravni sladkorja Tudi t i p r i p o m o č k i s o o b č u t lj i v i n a v i s o ke temperature. Vročina lahko vpliva na njihovo delovanje oziroma na točnost meritev in zanesljivost rezultatov Shranjujte jih na hladnem in suhem mestu te r s e i z o g i b a j te i z p o s t av lj a nj u n e p os re d n i s o n č n i s vet l o b i P re d u p o ra b o preverite, ali so bili shranjeni v ustreznem temperatur nem razponu, kot je navedeno na embalaži. Tudi pri shranjevanju testnih lističev in glukoznih senzorjev si lahko pomagamo z izolirano torbico

Potovanje s pripomočki

Na potovanju ali ob daljši odsotnosti od doma je priporočljivo, da vzamete s seboj več rezer vnih pripomočkov kot le za število dni vaše odsotnosti S tem boste zagotovili oskrbo z njimi v primer u morebitnih težav ali izgube pripomočkov med potovanjem.

P r i p o m o č ke ve d n o h r a n i te v r o č n i pr tljagi, da jih lahko imate ves čas pod

nadzorom Ne puščajte jih v pr tljagi, ki je izpostavljena visokim ali nizkim temperaturam (pr tljažni prostor na letalu) ali možnosti izgube.

Hidracija in zaščita pred soncem

V vročih poletnih mesecih je pomembno vzdrževati ustrezno hidracijo in se ščititi pred soncem Pijte dovolj nesladk ane tekočine, predvsem vode, da ostanete hidrirani. Izogibajte se alkoholu in sladkim pijačam, ki lahko negativno vplivajo na raven kr vnega sladkorja Ne pozabite tudi na uporabo sončne kreme in zaščitnih oblačil, da preprečite sončne opekline

Načr tovanje obrokov

Med počitnikovanjem in na izletih je pogosto težje slediti običajnemu pre-

hranjevalnemu ur nik u Vendar je ključno, da ohranjate rednost pri obrokih in spremljate vnos ogljikovih hidratov Pri sebi imejte vedno k ak zdravi prigrizek, kot so oreščki, sadje ali energijske ploščice, za primere, ko ni na voljo primer ne hrane

Skrb za pripomočke za sladkorno bolezen je bistvena, ne glede na letni čas. Vendar pa je v poletni vročini še posebej pomembno upoštevati posebne ukrepe za zaščito pred visokimi temperaturami. Tako lahko zagotovite, da bodo poletne dejavnosti res brezskr bne, hkrati pa poskr bite še za svoje zdravje. Ne pozabite se posvetovati s svojim zdravnikom ali farmacevtom, če imate kakršna koli vprašanja ali skrbi glede shranjevanja in skrbi za pripomočke za sladkorno bolezen v poletnih mesecih

PREPROSTO

NEPREKINJENO MERJENJE

BREZ KABLOV IN APLIKACIJ Cena: 26,00 €

(23,40 €*)

NADZOR temperature okolice inzulina.

Z VAMI doma in na poti.

MAJHEN IN PREPROST za uporabo.

*Cena z 10% popustom in brezplačno poštnino za člane programa zvestobe “Za lažje življenje”

Več o izdelku:

Lepe, opojno dišeč e in okusne

bogato, sončno mesto. Pr ve maslenice so v Evropo iz Kitajske pripotovale že v 16 stoletju Bile so enobar vne – r umene in oranžne. Nove sor te maslenic so začele nastajati šele konec 19. stoletja in so danes na voljo v vseh bar vah razen prave modre

Njihova pestrost se ne odraža le v barvah, temveč tudi v obliki cvetov Cvetovi imajo okrasno vrednost in so tudi užitni. Na Kitajskem jih za prehrano in zdrav je gojijo že več kot tisoč let Šopaste trajnice, k aterih ozki, podolgovati zeleni listi najpogosteje zrastejo do višine 60 ali 70 cm, imajo odebeljene, gosto razvejene korenine Listi, ki pri n e k a te r i h v r s t a h o s t a n ej o z e l e n i t u d i čez zimo, imajo izrazito glavno listno žilo, ki spominja na žlebiček. Lahko so travam podobni ravni in navpični ali pa so nekoliko širši in se lokasto upogibajo Nek aj let stara rastlina požene več cvetnih stebel, ki so pri manjših sor tah enako visok a ali le nekoliko višja od listov, pri visokih sor tah pa so enkrat višja od listov Posamezno cvetno steblo nosi več popkov, ki se postopoma odpirajo.

Cvetenje traja nekaj tednov, lahko tudi več kot mesec dni Zgodnje sorte začnejo odpirati cvetove že konec maja, večina m a s l e n i c c vet i j u n ij a i n j u l ij a , p o z n e sor te pa vse tja do pr vih slan.

Enodnevne lilije, kot tudi pravimo maslenicam, uvrščamo v dr užino lilijevk. Cvet lilijevk je sestavljen iz šestih cvetnih lističev v dveh venčkih po tri Pri večini rastlin sta si oba venčk a zelo podobna, medtem ko se pri maslenicah že v naravi pojavljajo zanimive bar vne kombinacije

V času najdaljših dni v letu na naših vr tovih cvetijo maslenice ali enodnevne lilije. Maslenice (Hemerokallis) so latinsko ime dobile iz grških besed za dan (Hemera) in lepota (Kallos), ki razložita, da njihova lepota traja le en dan.

Posamezni cvetovi maslenic namreč cvetijo le od jutra do večera oziroma pri nočnih maslenicah od večera do poznega popoldneva naslednjega dne Najdaljši izmerjeni čas cvetenja enega cveta maslenice je šestnajst ur

Maslenice so nezahtevne

Izvirajo iz Azije, kjer v div jini rastejo na vlažnih travnikih in tudi v visokogorju Čeprav so znane kot nezahtevne rastline, ki dobro prenašajo sušo, bodo v vrtu hvaležne za dovolj vode in s hranili

Primer so oranžno cvetoče vrste, pri katerih je vrat cveta izrazito r umene bar ve. Pri dvobar vnih sor tah maslenic se pojavlja kombinacija, kjer je vsak venček cvetnih lističev dr uge bar ve (sor ta Frans Hals). Pojavlja se tudi kombinacija, pri k ateri je zunanji venček sest avljen iz ozkih cvetnih lističev z ravnim listnim robom, notranji pa ima bolj široke, mesnate cvetne lističe z valovitim listnim robom (sor ta Velvet Robe)

Oblika cvetov je lahko okroglasta, široka in mesnata, lahko je elegantna kot pri lilijah ali pa pajk asta – z ozkimi, podolgova t i m i c ve t n i m i l i s t i č i . P r i lj u b lj e n e s o sor te z dvojnimi cvetovi, pri k aterih se število venčkov cvetnih lističev podvoji

® Meta Pivec Šepic, dipl inž agronomije in hor tikulture, Botanični vr t Univer ze v Mariboru

Maslenice sadimo skupaj s trajnicami, ki imajo stebrasta socvetja, na primer hoste

(sor ta Royal Eventide) Veliko sor t maslenic poleg bar ve in oblike cveta odlikuje tudi opojen vonj (sorta Burning Daylight).

Najbolje uspevajo na soncu

Maslenice najbolje uspevajo na sončnem mestu v dobro pognojenih tleh. Hvaležne bodo za obilno plast organske snovi v obliki zastirke, ki zadržuje vodo v tleh To je v začetku, ko pr vič posadimo sadike. Sčasoma se gosto razrastejo, tako da med posameznimi rastlinami ne vidimo več golih tal

Marca, spomladi, ko vreme dopušča, odstranimo stare liste in začnemo z dognojevanjem za cvet, dokler se ne pojavijo pr vi cvetni popki Razmnožujemo z deljenjem po cvetenju Šope rastlin izko p lj e m o , l i s te sk ra j š a m o z a t ret j i n o . Šop razrežemo z ostrim nožem na želeno število delov Vsak del naj ima vsaj en šop listov s pripadajočimi koreninami

Posadimo v lonce ali v gredo. Mlade liste s p o m l a d i r a d i n a p a d ej o p o l ž i , c vet n e popke pa lahko ogrožajo šiškarice, ki naluknjajo cvetove, še preden se odprejo

Za bolj bar vit vr t

Maslenice gojimo v gredah sk upaj z dr ugimi trajnicami s stebrastimi cvetovi (Hosta, Veronicastr um, Lythr um, Knip-

hof ia ) s cvetovi marjetic (Rudbeckia, Echinacea ), z okrasnimi r mani, orlicami. Kot kontrast listom jih lahko sadimo sk upaj z bergenijami, iskrivk ami (Heuchera), z raznimi vrst ami trav in gr movnicami, ki imajo rdeče oziroma r umene liste (Cotinus ‚Royal Red‘, Physocar pus ‚Diabolo‘ )

Maslenice prispevajo svoj del k izraziti bar vitosti v vr tu, tako z intenzivnostjo bar v kot tudi z detajli bar vnih odtenkov v posameznih cvetovih. Najbolj nenavadne kombinacije najdemo pri sor tah, ki imajo očesa Žlahtnitelji so sodobnim sor tam dodali kontrastne oči, ki obkrožajo vrat cveta Oko pri cvetu je lahko tanka čr tica ali širok pas kontrastne barve , k i s e ž a rk a s to ra z l i va p o o s n ov n i bar vi cvetnega lističa. Tako kot k aplja mokre barve na papirju lahko oko ustvarja neverjetne vzorce

Večina sodobnih sor t maslenic je nastala šele v dr ugi polovici 20. stoletja. Do danes jih je registriranih nad 50 000, za vsak vr t in za vsak ok us Pohvalimo se lahko celo s slovenskimi sor tami maslenic, ki jih je registriral avtor Izidor Golob iz Šentilja Cvetovi maslenic so ok usni kot dodatek zelenim listnatim solat am, lahko pa jih pripravimo tudi polnjene, kot samostojno jed.

Lilije in maslenice uvrščamo v družino lilijevk . Zanje je značilna zgradba cveta iz šestih cvetnih lističev v dveh venčkih po tri Medtem ko sta venčka pri lilijah po videzu dokaj izenačena, se pri maslenicah pojavljajo zanimive bar vne in oblikovne kombinacije

Sor ta Burning Daylight, žlahtnitelj H A Fisher leta 1957, višina 70 cm, oranžna enobar vna dišeča maslenica, cveti junija in julija

Sor ta Frans Hals, žlahtnitelj W B Flor y leta 1955, višina 60 cm, dvobar vna rjasto oranžna maslenica, cveti julija in avgusta Zunanji cvetni venček je oranžne bar ve, lističi nekoliko ožji, notranji cvetni venček je rjave bar ve z oranžno čr to v sredini vsakega lističa

Kontrastne oči, ki obkrožajo vrat cveta, so dodatek sodobnim sor tam maslenic Oko pri cvetu je lahko tanka čr tica ali širok pas kontrastne bar ve, ki se žarkasto razliva po osnovni bar vi cvetnega lističa

KOLUMNA: Kako omogočiti bolj umirjen odnos do sladkor ne bolezni

® Widad Tamini

Aicmofobi ja – s trah pred os trimi predme ti

Fobija (iz grščine ��οβία) pomeni strah V it alijanščini se uporablja kot njegov sinonim ali pa kot pripona, ki označuje strah pred nečim specif ičnim A gorafobija je na primer strah pred odpr timi prostori, fotofobija strah pred svetlobo, medtem ko j e a i c m o fo b ij a s t ra h p re d o s t r i m i p re d m et i , n a p r i m e r iglami

V zadnjem primer u je (v primerjavi s pr vima dvema) strah upravičen zaradi narave dogodk a, saj prebadanje ven pogosto spremljat a bolečina in/ali nelagodje, zato je razumljivo, da lahko pričakovanje tega dejanja povzroči skrb ali tesnobo

Psihiatrično se torej ta dva občutk a pomembno razlik ujeta: medtem ko je strah prirojeno in prehodno čustvo, ki nas ščiti pred resnično nevar nostjo, saj sproži reakcijo napada ali bega, je fobija reakcija na dražljaj, ki temelji na izkrivljeni zaznavi nevar nosti in povzroča različno obsežne telesne in psihične reakcije.

Nepotrebno je reči, da so injekcije ali odvzemi kr vi običajno v korist osebe in da ne ogrožajo njenega življenja; zato je ta primer izjemno nazoren, če želimo izpost aviti razliko med strahom in fobijo v medicinskih primerih.

Ko se s trah spremeni v fobijo

Po dr ugi strani pa je treba upoštevati, da se lahko strah spremeni v fobijo, ko ovira vsakodnevno življenje. Vsak, ki je izpostavljen izk ušnji inzulinske terapije, ki zagotovo vpliva na vsakodnevno življenje bolnik a s sladkor no boleznijo, je bolj dovzeten za razvoj prave fobije, čeprav se je izhajalo iz predpostavke o strahu pred iglami, dokler so bile injekcije redki in izolirani dogodki

Čeprav sposobnost sprejemanja nove realnosti ni vedno odv i s n a o d s t a ro s t i , l a h ko p re d v i d eva m o , d a j e o d ra s l i b o lj e opremljen za obvladovanje čustev kot otrok in zato lažje razumno sprejme novo stanje Zato je treba veliko pozor nosti posvetiti psihični plati najmlajših v zvezi sobivanjem z inzulinom, ki si ga bodo morali dajati vsak dan svojega življenja –posebej ker so osebe s sladkor no boleznijo tipa 1 pogosto zelo mlade

Mnoge razisk ave so pok azale, da je strah pred iglo pogost pri otrocih s sladkor no boleznijo tipa 1, najbolj zaskrbljujoč podatek pa je njegova povezava z višjimi stopnjami HbA1c pri otrocih, ki razvijejo to resno težavo glede terapije, ki je pogosto povezana tudi z manj pogostim spremljanjem kr vnega sladkorja.

manj kot prej, zato ni razloga, da bi se izogibal potrebnemu odmerk u inzulina. Po dr ugi strani pa tak začetek, ki je že sam p o s e b i v m n o g i h d r u g i h p o g l e d i h te ž a k , o z n a č uj e o d n o s bolnik a do bolezni, ki ga bo spremljala celo življenje

Kako že od vsega začetka preprečiti napačen odnos do bolezni in omogočiti bolj umirjen

odnos do sladkor ne bolezni

Individualna psihološk a podpora je zagotovo pr vi ključni in nujni korak za obvladovanje in opredelitev čustvene utr ujenosti Ignoriranje strahu v upanju, da bo minil, pa tudi obtoževanje ali prisiljevanje mladega pacienta so kontraproduktivne tehnike Imamo pravico, da nas je strah, in to je pravzaprav zdrav nagon, še posebej pri otrocih Prav je, da jih spremljamo v procesu sprejemanja bolezni, ne da bi spodbujali samopomilovanje, vendar tudi brez potrebe po zavračanju samozavedanja

V mnogih državah obstajajo sk upine za psihološko podporo (žal jih v Sloveniji ni), ki ponujajo možnost soočanja z dr ugimi otroki, k ar je izjemno pomembno za tiste, ki se počutijo dr ugačne Tako imajo priložnost, da se prepoznajo v sk upini, ki ima enake težave, in da se zmanjša utr ujenost, tudi z deljenjem morebitnih nasvetov v kontekstih, ki jih dr ugi, zunaj sk upine, ne razumejo

In ne samo to Obstajajo sodobne in zelo preproste strategije, ki omogočajo brezbolečinsko injiciranje, še preden je na voljo čr palk a za inzulin, tako da se trenutek injiciranja zmanjša na enako pogostost kot zamenjava nastavk a čr palke za inzulin, to rej v s a ke t r i d n i To s o p r i k lj u č k i z a v b r i z g ava nj e , k i s e nanesejo na pacientovo kožo in imajo cevko, skozi k atero je mogoče injicirati inzulin brez bolečin Ta sistem ima več koristi: zmanjšuje strah otroka in posledično zavrnitev terapije, terapijo naredi bolj obvladljivo in s tem izboljša raven glukoze v kr vi p a c i e n t a , ot ro k a n a re d i b o lj s a m o s toj n e g a p r i u p r av lj a nj u terapije (saj se zaradi tega nebolečega načina injiciranja zanima za samostojno injiciranje inzulina) in zmanjšuje pojav modric na mestih injiciranja

Splošno mnenje danes je, da se bolečini, kadar je to mogoče, vedno izogibamo, da bi bolniku pomagali lažje obvladati telesne travme Pomislite na lok alno anestezijo, ki se uporablja med zobozdravstvenimi posegi ali med porodom Razlog za nizko stopnjo uporabe lok alne anestezije v nek aterih dr žavah je predvsem v pomanjkanju kultur nih, organizacijskih, socialnih in ekonomskih rešitev

v tem primer u je bolnik izpost avljen iglam precej

Na srečo tehnologija izboljšuje situacijo: ko je enkrat uveden infuzijski set, se položaj izboljša tako s psihičnega kot s fizičnega vidik a

Ko pa so te rešitve na voljo, je zagotovo zaželeno, da se z vsemi sredstvi poskrbi za čim manj boleče sprejemanje bolezni, ki je že sama po sebi dovolj zahtevna

Widad Tamimi je mama 11-letne Neže, ki so ji lani odkrili sladkorno bolezen tipa 1. Ker sta Nežina starša trdno odločena, da bosta hčerko podpirala na vseh področjih obvladovanja te kronične bolezni, sta predlagala tudi sodelovanje z našo revijo Widad bo pripravljala kolumne o različnih temah, ki zaznamujejo življenje s sladkorno boleznijo.

I z r a ž e n a s t a l i š č a i n m n e n j a s o z g o l j s t a l i š č a i n m n e n j a a v t o r i c e i n n i n u j n o , d a o d r a ž a j o s t a l i š č a i n m n e n j a Z v e z e d r u š t e v d i a b e t i k o v S l o v e n i j e

n Društvo diabetikov Tržič

22. Merčunov pohod

Vsako leto tretjo soboto v juniju organiziramo Merčunov pohod. Letos smo z veseljem pozdravili med nami predsednika Zveze društev diabetikov Rober ta Grattona, župana Občine Tržič Petra Mikliča, sorodnike dr Merčuna ter člane društev diabetikov Slovenj Gradec, Cerknica, Kamnik in Domžale.

Čeprav je tretja sobota v juniju že leta rezer virana za Merčunov pohod, smo letos pogrešali člane gorenjskih društev, ki časa svojih dejavnosti ne prilagodijo temu dogodku.

Tudi letošnji pohod smo izvedli z dvema pohodoma, za tiste najbolj kondicijsko pripravljene do spominske plošče, kjer je dr Merčun umrl Z vodnikom so uspešno premagali strmino, s kratko slovesnostjo počastili spomin na dr Merčuna in se zadovoljni vrnili pred Dom pod Storžičem Člani Društva diabetikov Cerkno pa so se odločili za vzpon na vrh Storžiča

Skupina pohodnikov se je z zbirnega mesta v spremstvu vodiča in njegove soproge odpravila po senožeti Rekreativni pohod za ostale udeležence, ki so se odpeljali s kombiji do Doma p o d S to r ž i č e m , p a j e b i l i z ve d e n v o ko l i c i ; o g l e d a l i s o s i spomenik padlim borcem Pr ve tržiške čete in spomenik ponesrečencem gora

Čas do prihoda vseh udeležencev smo preživeli v prijetnem druženju in ob odlični, prijazni postrežbi zaposlenih v domu. Po okusnem kosilu smo se prijetno utrujeni in zadovoljni dogovorili, da se srečamo naslednje leto

Izvršni odbor DD Tržič, foto: Vika Remic

Tretja sobota v juniju je tradicionalno rezer virana za Merčunov pohod, ki privabi številne pohodnike iz slovenskih društev diabetikov.

n Društvo diabetikov Kamnik

Meddr uštveni pohod v zdravilni gaj

Pa je spet prišla lepa pomlad Po vrhovih Kamniških planin se še beli sneg, v dolinah pa vse razkošno zeleni in cveti, ptice veselo žvrgolijo in se sporazumevajo s svojo govorico. Za zdravo telo in zdrav duh nas narava spomladi še posebej vabi in poživlja

niso najbolj primerna za poljedelstvo, zato pa se ukvarjajo s sadjarstvom, živinorejo in obr tnimi dejavnostmi

Zdravilni gaj Tunjice. Naš naslednji cilj je bil Zdravilni gaj Tunjice Za dobrodošlico nam je na harmoniko zaigral 11-letni fantiček Lovro: lepo ga je bilo videti in slišati Voditeljica terapevtka Katja nas je po gaju vodila po energijskih centrih, ki po njeni razlagi koristijo posameznim telesnim organom. Meditacije smo dopolnjevali z gibanjem Energijski centri kot celota imajo psihični in fizični učinek, je pojasnila V zdravilnem gaju sta na voljo tudi živa voda in zdravilna glina, za izboljšanje zdravja pa opravljajo tudi različne terapije in masaže

Druženje smo zaključili v gostišču Slanovec, od koder je prelep razgled daleč naokoli. Pri mizah se je razvil živahen klepet in postreženi smo bili z okusno malico

Gostujoča društva so prejela še spominska darilca, nato pa smo se z upanjem na skorajšnje snidenje poslovili od idilične vasi Tunjice

Jelica Slavič, foto: Jože Baronik

Kako izboljšati življenje z gibanjem

18 aprila smo imeli v društvu delavnico Gibanje: kako iz-

V maju, slovensko v velikem travnu, je zato Društvo diabetikov Kamnik organiziralo meddruštveni pohod v Tunjice nad Kamnikom, kjer si grički sledijo drug za drugim, iz njih pa zrejo prijazne domačije

Na parkirišču pod cerkvijo so se veselo zbirali društveni prijatelji iz Domžal, Kranja, Škofje Loke, Tržiča in Jesenic Prijazna, iznajdljiva in vedno uslužna zakonca Marinka in Jože sta v hipu uredila gostišče na prostem ter postregla s kavico in malico Po okrepčilu smo se povzpeli v baročno lepotico na Bukovem griču To je cerkev svete Ane, ki predstavlja pomembno slovensko umetnostno dediščino Tu nam je domačin, gospod Nograšek, aktiven in deloven krajan, povedal veliko zanimivega Pobudnik za gradnjo cerkve pred 250 leti je bil Peter Pavel Glavar, duhovnik ter ustvarjalen in uspešen gospodarstvenik Cerkev krasijo sijajne poslikave odličnih znanih slikarjev V cerkvi je pustil pečat tudi mojster arhitekture Jože Plečnik, ki je izdelal načr te dvokrilnih vrat za oba stranska vhoda v cerkev ter lestenec pod korom V Tunjicah se je rodil France Stele, kasneje utemeljitelj slovenske umetnostne zgodovine V vasi deluje kulturno društvo doktorja Franceta Steleta Prebivalci so zelo povezani, pevsko in dramsko dejavni ter z velikim veseljem obujajo tudi stare običaje Gričevnat svet in ilovnata tla

boljšati kakovost življenja naših članov Vodja Centra za krepitev zdravja Vesna Vidmar nam je poslala dve fizioterapevtki, Saro Šuštar in Nežo Grkman

Člani so pri vajah pridno sodelovali; krepili smo mečne mišice proti krčem, izvajali Keglove vaje in vaje za ravnotežje ter vzdrževali mišično moč in gibljivost sklepov Spoznali smo, kako pomembno je, da za krepitev zdravja izkoristimo vsako priložnost za gibanje v času sedenja in mirovanja

Savica Juntez, foto: Sašo Hribar

www.diabetes-zveza.si

Društvo diabetikov Kamnik je organiziralo meddruštveni pohod v Tunjice nad Kamnikom.

Za krepitev zdravja izkoristimo vsako priložnost za gibanje, tudi med sedenjem.

n Društvo diabetikov Metlika

Izlet na Gorenjsko

Prišel je naš dan, 20. april 2023, namenjen za izlet diabetikov z avtobusom po Gorenjski Udobno smo se namestili in predsednik društva nas je lepo pozdravil, zaželel lep dan in nam predstavil program potovanja V Ljubljani se nam je pridružila vodička, ki je takoj prevzela mikrofon in nas od Ljubljane dalje med vožnjo seznanjala s kraji, področji, zgodovino in aktualnimi dogodki.

Pr vi postanek smo imeli v Kranju Peš smo se napotili do Prešernovega gaja, kjer smo se poklonili spominu našega največjega pesnika Franceta Prešerna in mu zapeli njegovo Zdravljico Nadaljevali smo proti staremu mestnemu jedru mimo mestne knjižnice, cerkve svetega Kancijana in Prešernovega gledališča ter videli še mnogo zanimivosti v tem delu mesta.

Staro mestno jedro Kranja je med najbolj očarljivimi v Sloveniji; stoji na 30 metrov visoki skali v objemu rek Save in Kokre in je v celoti zaščiteno kot kulturni spomenik Tudi Plečnik je pustil velik pečat z vhodom v mesto s stopniščem, arkadami in vodnjakom Z razgledne ploščadi smo si ogledali sotočje Kokre in Save

Lep dan v dobri družbi Po dobri kavici v poznani gostilni Stari Mayr smo se napotili proti Begunjam, se povzpeli na razvaline gradu Kamen in občudovali dolino Drage, na poti nazaj pa si ogledali še Avsenikovo domačijo. V Radovljici nas je čakalo odlično kosilo in nato sprehod po mestnem jedru

Na poti domov smo se ustavili na Brezjah in si ogledali romarsko cerkev, slovensko narodno svetišče in baziliko Marije Pomagaj. V tišini in spoštovanju smo si nabrali dodatne energije V popoldanskih urah smo se odpravili proti domu Preživeli smo lep dan v dobri družbi, polepšali in obogatili smo si življenje, videli veliko novega in zanimivega Še si želimo tako kvalitetnih izletov Stanislava Rozalija Bajuk

Belokranjski diabetiki smo

tudi letos okrevali na Braču

Z pesmijo in svežimi krofi smo se zgodaj zjutraj 27 maja odpeljali iz Metlike preko Črnomlja in Vinice v Split. S trajektom smo že opoldne prispeli na Brač In začelo se je naše zelo aktivno telesno in duševno regeneriranje

Sedem dni nas je naša vodička in diplomirana terapevtka Andreja Har tner iz turistične agencije Relax vodila po programu okrevanja tako aktivno, da skoraj nismo imeli časa za zasebnosti

In vse to že drugo leto v naše veselje in zadovoljstvo Ob koncu druženja smo se prisrčno zahvalili in poslovili z željo, da to ponovimo še tretjič

Predstavimo naše bivanje na Braču. Vsako jutro ob pol osmih nas je Andrejka vseh 50 v parku ob morju razgibala z vajami za vse dele telesa Posebnost je bila v tem, da je ob vsaki vaji razložila njeno učinkovanje na vsak organ Po obilnem zajtrku so sledile pohodne aktivnosti, tudi v Supetar Dopoldne smo imeli tudi špor tne aktivnosti (tekmovalno tudi z nagradami

in priznanji): balinanje, pikado, lokostrelstvo, minigolf in beer pong Imeli smo tudi tombolo z nagradami

Uživali smo na izletu z avtobusom in peš na Vidovo goro (z razgledom na vse okoliške otoke in obale srednje Dalmacije) in na ogledu najstarejšega mesteca na Braču – Šrip Z ladjico smo obiskali obalno mesto Omiš, ki je bil nekoč največja obrambna trdnjava pred Turki, Benečani in gusarji. Lepo in poučno je bilo

Popoldne smo imeli štiri predavanja: o naravnih zdravilnih zeliščih, zdravi prehrani, telesnih aktivnostih, tehnikah sproščanja, o premagovanju stresa in dihalno jogo Posebnost teh predavanj so bile zelo aktivne debate, komentarji in vprašanja večine prisotnih.

Trikrat smo zvečer pozno v noč plesali, en večer pa je samo za nas ob zunanjem bazenu pela Dalmatinska klapa Supetar Uživali smo ob dalmatinskih melodijah. Tudi »kulturni« smo bili En večer je Janez prebiral pesmi Marije Grabrijan in vodil pevski zbor Peli smo ob vsakem skupnem druženju, na avtobusu, ladjici ali kar tako Imeli smo tudi svojo (Andrejino) himno

Vse, kar si zaželiš. Morda bi moral prispevek začeti z opisom našega bivanja Pa ga nisem Opisani program aktivnosti nam pomeni več kot bivanjske razmere Pa vseeno tudi o tem Kot za zgornji program lahko tudi za hotelske usluge rečemo: odlično! Hotel ima štiri zvezdice in zelo prijazno in uslužno osebje. Program all inclusive nudi, vse kar si zaželiš Tri samopostrežne obroke, vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač, kavo in druge pijače, vse smo imeli na voljo vse dni v neomejenih količinah. V okviru hotelskega kompleksa delujejo tudi trije samostojni bifeji z vsemi vrstami pijač in kavo – ves dan V posebnem objektu je bila na voljo popoldanska malica (pomembna za diabetike) – tudi s toplimi obroki V posebnem paviljonu točijo sladoled. Ugotovili smo: ni, da ni. Na Braču ne rabiš denarja.

Ne nazadnje: na morje smo prišli, da bi se kopali v morju In kljub mesecu maju smo se vseh sedem dni tudi kopali, nekateri tudi v bazenih

S pesmijo in smehom smo se 3 junija pripeljali domov Ta zapis ni reklama za agencijo, ampak opis našega enkratnega uživanja in prijateljevanja v programu okrevanja Društva diabetikov Metlika na Braču

Vekoslav Prevalšek , foto: Juš Mihelčič

Uživanje in prijateljevanje v programu okrevanja Društva diabetikov Metlika na Braču je bilo enkratno.

n Društvo diabetikov Dravograd Polžki

Svetovni dan zdrav ja

V občini Dravograd smo 14. aprila organizirali dan zdravja, ki smo ga združili skupaj z dnevom za spremembe. V okviru projektnega sveta Dravograd – zdravo mesto smo se v mesecu marcu sestali in načrtovali aktivnosti ob tem dnevu Predvideli smo jih res veliko in se izjemno potrudili, da smo za vsakega posameznika našli kaj za krepitev zdravja, saj smo delovali pod letošnjim sloganom Zdravje za vse Veseli in ponosni smo, da so posamezniki, društva in organizacije pripravljeni sodelovati in da skrbijo za krepitev zdravja. Zahvaljujemo se vodstvu občine Dravograd, ki nas pri tem podpira.

Vse aktivnosti, ki naj bi jih izvedli na prostem, smo morali prestaviti v dvorano Špic D. Prireditev Dan zdravja smo začeli z uvodnim nagovorom župana Toneta Preksavca in koordinatorke projektnega sveta Dravograd – zdravo mesto Lee Rebernik Poslušali smo predavanje Demenca, odkrijmo jo hitro; predstavila nam ga je Ajda Ogrin iz podjetja Brain Trip. Predavanje o škodljivosti alkohola nam je pripravila sodelavka iz NIJZ Ravne na Koroškem Branka Božank

S o d e l avc i z d r av s t ve n e g a doma Dravograd in Centra za k re p i tev z d r av j a D r avo g r a d smo pripravili stojnice z prikazom vsebnosti sladkorja v pijačah, o zdravi prehrani, izvajali smo merjenja telesne sestave, merili smo krvni sladkor in kr vni tlak ter delili promocijsko gradivo in promocijs k a d a r i l a Na s to j n i c a h s o lahko obiskovalci dobili konkretna strokovna navodila za krepitev zdravja in za vključitev v različne zdravstvenovzgojne delavnice.

Predstavili smo se na stojnici S stojnico se je predstav i l o t u d i D r u š t vo d i a b et i kov D ravo g ra d Po l ž k i , k a te re ga člani so delili promocijski material in načr tovali pohod, ki pa je zaradi dežja žal odpadel Sodelovala je osnovna šola Šentjanž pri Dravogradu, ki se nam je predstavila z delavnico »Premagajmo predsodke pred nepoznanimi živalmi Lekarna Dravograd, s predstavitvijo osebne kar tice zdravil, z uporabo kompresijskih nogavic in homeopatijo Predstavniki CUDV so nam polepšali dan s svojimi unikatnimi izdelki in predstavitvijo Sodelovalo je tudi društvo upokojencev Dravograd, kjer so na stojnici igrali miselne igre, ter izvajali jogo na stolu Svoj prispevek so dodali zaposleni iz Centra za socialno delo s predstavitvijo in promoc i j s k i m m a te r i a l o m M e d g e n e r a c i j s ko g i b a n j e p a s o n a m pripravili oskrbovanci Koroškega doma starostnikov Črneče in njihovi zaposleni, kjer so se na prilagojeno zabaven način urili v spretnosti in gibanju. Vrtec Dravograd je aktivno sodeloval na nogometnem vr tcu in pravljični jogi, ki so jo pripravile za-

poslene iz knjižnice Dravograd Dogajanje je popestrila maskota AMZS Da pa niso bili naši trebuščki prazni so poskrbele gospodinje iz Društva kmetic Zahvala gre tudi osebju Dravit Dravograd, ki so poskrbeli, da je bil prostor lepo pripravljen a namen krepitve zdravja

Edukativno okrevanje Moravci 2023

Člani Društva diabetikov Dravograd Polžki smo se že sedmo leto zapovrstjo udeležili edukativnega tedenskega okrevanja v Moravskih Toplicah Bivali smo v hotelu Termal

Moravske Toplice ležijo v osrčju Prekmurja, kjer je neokrnjena narava, v okolici sama polja in travniki, tako da je pohodniških poti v izobilju. V hotelu Termal je bilo bivanje prijetno, hrana, postrežba in prijaznost osebja pa na najvišjem možnem nivoju Člani DDD Polžki smo jim dali oceno super 5 Vodstvo hotela je zanje pripravilo pestro ponudbo aktivnosti, ki so povezane s sladkorno boleznijo.

Vsako jutro se je izvajalo merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega talka V sklopu programa so bila organizirana tri predavanja

Pred hotelom Termal smo vsako jutro organizirali jutranjo telovadbo, katero sta vodila predsednik društva Er vin Kodrun in članica Anica Repnik; vključevala je tehnike samoobrambe in karateja Organizirali smo tudi pohod v okolici Moravskih Toplic

Letovanje bomo naslednje leto ponovili. Vsak večer so bile v kolesarskem kotičku hotela Termal različne aktivnosti, in sicer literarna večera, na katerih je članica Anemarija Kotnik brala zgodbe in pesmi naših članov Ivana Rusa in Tineta Hribernika, ki sta v tem terminu letovala z nami Večkrat smo imeli tudi glasbene večere ob petju naših članic Bica bend in Trio Polžek ter ob pomoči ostalih članov

Okrevanja se je udeležilo 54 članov DDD Polžki Z aktivnostmi, organizacijo in ponudbo smo bili zelo zadovoljni, zato bomo letovanje naslednje leto ponovili Glede na dobro ponudbo aktivnosti, prijaznost osebja, dobro postrežbo in neokrnjeno naravo društvom priporočamo, da obiščejo Moravske Toplice in se o pestri ponudbi in o kvaliteti storitev prepričajo sami

Tekst in foto: Er vin Kodr un

Že sedmo leto zapovrstjo smo se udeležili edukativnega tedenskega okrevanja v Moravskih Toplicah

Vr tec na obisku

Kakšen privilegij je, da te obišče več kot dvajset malčkov iz vr tca Škrat Radovednež Pameče – Troblje! Ja, kakšen živ žav je bil! Ne morem povedati, kako dober občutek je bil Solze sreče so mi stopile v oči Resnično ganjen sem bil Bilo je daljno leto 2013, ko sem šel pr vič v ta vr tec z namenom,

n Društvo diabetikov Ivančna Gorica

Bolj smo aktivni

Prihaja čas, ko dnevi postajajo daljši in toplejši in nam pogosteje omogočajo prijetne aktivnosti na prostem in druženja s prijatelji Vsako izbrano aktivnost izvajajmo preudarno, s primerno opremo in tempom, ki ga zmoremo. V primeru sladkorne bolezni telesa nikakor ne smemo poriniti čez rob zmogljivosti in zaradi pretiravanja izzivati hipoglikemije

Opazimo lahko, da so med najbolj priljubljenimi aktivnostmi pohodništvo, tek, kolesarjenje in različne aktivnosti v vodi Pomembnosti redne telesne dejavnosti za naše zdravje se zavedamo tudi v našem društvu, zato nas je čedalje več in postajamo bolj aktivni

Obsežni načr ti za leto 2023

Z aktivnostmi v preteklem obdobju, finančnim poročilom in načr tom predvidenih aktivnosti za letos smo se seznanili na občnem zboru, ki je bil v kulturnem domu Stična V sliki in besedi smo se spomnili najprijetnejših dogodkov, ki so zaznamovali in popestrili lansko leto Ker je načr t za leto 2023 kar obsežen, smo z delom začeli takoj na začetku leta in do danes izpeljali že kar nekaj aktivnosti Organizirali smo zdravstvenovzgojna predavanja o inkontinenci, o sladkorni bolezni in o novih tehnologijah, ki so nam v pomoč pri obvladovanju sladkorne bolezni Izvajamo merjenja sladkorja v kr vi in občasno tudi merjenja trimesečnega povprečja. Udeležili smo se tudi delavnic o zdravi prehrani in tehnikah sproščanja, ki jih je organiziral center za krepitev zdravja v ZD Ivančna Gorica

Ker je gibanje pomembno za vzdrževanje telesne in psihične kondicije, k temu pa prispeva tudi druženje, smo se marca udeležili Jurčičevega pohoda, aprila pa smo se odpravili na 914 metrov visok Kopitnik v Zasavju in na izlet z vlakom v Kočevje

da se bodo brale moje zgodbice. Vzgojiteljice so mi napisale tako: »Pravljic se nikoli ne naveličamo Vedno nam pričarajo nova potovanja in razburljive dogodivščine ali nam uresničujejo kakšne sanje in želje Zato skupaj z otrokom potujemo v čarobni svet in izkoristimo čar pravljic.« Tokrat so mi otroci vr tca narisali risbico Polžki in to risbico sem seveda dal v okvir

Lani, ko sem napisal svojo četr to knjigo Spomin še živi, sem ponovno šel v vr tec in tam je vzgojiteljica Erika res doživeto prebrala mojo zgodbico Dogodivščine vnuka Gašperja Obljubili so mi, da bodo na to zgodbico ponovno narisali risbico Narisali so jih več kot deset Res lepe so

Ta obisk se je dogodil v petek, 21 aprila, ob 9 30 Lepo je bilo gledati njihov prihod Kakšno prijetno čebljanje je bilo! Z željo, da ta obisk vr tca delim tudi z drugimi, sem povabil tudi gostjo Ajdo Prislan, ki je ta dogodek tudi posnela in ga posredovala na koroškem radiu in facebooku pod naslovom Koroška smo ljudje Ta dogodek je bil deležen pozornosti in deževale so same pohvale.

Otrokom vr tca Pameče – Troblje obljubim, da še pridem, da mi boste spet narisali zgodbico in mi risbice spet prinesli na dom Spet bo lušno Tekst in foto: Ivan Rus

Naši pohodi

Na Jurčičev pohod se je odpravil vsak sam, s svojim tempom po lastnih zmogljivostih. Pohod je dolg 12 kilometrov do Muljave in še dodatne 4 kilometre do Krke

Pohod na Kopitnik je organiziral Jože Gregorič, naročil vreme in nas varno vodil na vrh Kopitnika in nato do Planinskega doma Gore, kjer smo se okrepčali in peš nadaljevali še do Turij Prehodili smo približno 11 kilometrov

Organizator izleta po Kočevju in pohoda do Rudniškega jezera je bil Peter Uršič V jutranjih urah smo se z vlakom odpravili do Kočevja, kjer je bila najprej obvezna kavica, nato pa peš do jezera in nazaj Prehodili smo dobrih 8 kilometrov Tudi tukaj ni manjkala dobra malica Tekst in foto: Danica Ostanek

Vabljeni,

pridr užite se nam!

Smo aktivni, skrbimo za svoje zdravje in vabimo nove člane, da se nam pridružite Za vse, ki še ne veste: vsak tretji petek v mesecu od 17 do 19 so uradne ure društva v veliki predavalnici centra za krepitev zdravja v ZD Ivančna gorica

Izpolnite lahko pristopno izjavo, nas kaj vprašate ali pa pridete na brezplačno merjenje sladkorja v kr vi Sladkor si lahko izmerite tudi, če nimate sladkorne bolezni, pa vas morda le zanimajo vaše vrednosti. Vabljeni!

Pred Planinskim domom Gore

Kakšen privilegij je, da te obišče več kot dvajset malčkov iz vr tca!

n Društvo diabetikov Jesenice

Najbolj pester je bil maj

Pr vi majski vikend smo preživeli na meddruštvenem pohodu Društva diabetikov Kamnik v Tunjicah.

V torek, 9 maja, pa smo se z vlakom odpeljali na izlet v Novo Gorico Peš smo odšli do frančiškanskega samostana na Kostanjevici, kjer nas je vodička v cerkvi najprej seznanila z zgodovino samostana in njegovimi zakladi Potem smo si ogledali zanimivo in bogato knjižnico ter grobnico zadnjega francoskega kralja in se sprehodili skozi vrt cvetočih in dišečih vrtnic burbonk Nazaj grede smo si ogledali še velik oljčni nasad ob samostanu in Trg Evrope pred železniško postajo

V petek, 12. maja, smo imeli meddruštveni pohod na Pristavi v Javorniškem Rovtu Vodič Andraž nas je vodil skozi Zoisov park in čez narcisne poljane in nam povedal veliko zanimivega in novega o zgodovini in posebnostih tega kraja

Po tako aktivnem mesecu smo 27 maja odšli na zaslužen počitek na edukativno okrevanje v Strunjan Tudi tam nismo mirovali, saj smo zjutraj telovadili ob morju, dopoldne hodili na pohode v okolico, popoldne pa smo imeli predavanja in delavnice ter turnir v prstometu Še dobro, da smo imeli cel teden lepo vreme in da je bilo morje vsak dan čedalje bolj toplo Lilijana Kos

n Združenje diabetikov celjske regije

Na izletu

Leto dni je mimo in prijetno se je bilo spet srečati na izletu. Tokrat je bil izlet v osrednjo Slovenijo

Pr vi daljši postanek je bil v Grosuplju v cerkvi sv. Mihaela, kjer nas je sprejel župnik Mar tin Golob Veliko smo izvedeli o cerkvi, velikem številu vernikov in kar 1200 obiskih pri nedeljskih mašah Veliko število krstov in porok ter ministrantov in ob miklavževanju 750 daril.

Čestitke za zlato poroko! Ob koncu je predsednica diabetikov Celje Brigita Pavčnik presenetila z govorom za dva, ki sta prav ta dan praznovala zlato poroko Organizatorka izleta in vodnica Tatjana in mož Jaki sta bila presenečena, brez besed Nastala je skupna slika Mar tin Golob je tudi kot fotograf zelo spreten in je pomagal slikati vse in sploh posameznike Župnik je na željo potnikov razdelil tudi svojo knjigo, ki so jo nekateri kupili

Pot smo nadaljevali v Stično, v muzej krščanstva na Slovenskem, in obiskali tudi ob-

Parada učenja

V okviru Tedna vseživljenjskega učenja Ljudske univer ze Jesenice je na Jesenicah 24 maja kot osrednji dogodek potekala Parada učenja s kulturnimi in izobraževalnimi vsebinami in njihovimi predstavitvami

Društvo diabetikov Jesenice je na njej sodelovalo že sedmič Na stojnici s promocijskim gradivom smo udeležencem predstavili društvo, jih informirali o aktivnostih, namenu in ciljih društva Velik poudarek smo namenili preventivi sladkorne bolezni

S sodelovanjem srednje šole Jesenice – zdravstvena usmeritev smo merili sladkor v kr vi. Odziv je bil velik – opravili smo 112 merjenj kr vnega sladkorja, od tega kar 27 mlajšim od 18 let Najmlajši udeleženec je bil star 5 let, najstarejši pa 83 Še posebej pa nas je veselilo, da se že tudi mlajši ozaveščajo o pomenu sladkorne bolezni in da so bili pripravljeni preveriti nivo kr vnega sladkorja Tekst in foto: Darja Kosančič

novljen vr t in trgovino z zelišči, kot si jo je zamislil ustanovitelj pater Ašič Vreme nam je bilo naklonjeno Pot nas je vodila še na bližnjo Muljavo, kjer nas je čakalo kosilo, za konec pa smo obiskali še Jurčičevo domačijo – muzej in seveda prizorišče na prostem, kjer se v poletnih mesecih odvijajo prireditve Zadnji postanek pred domom je bil na Trojanah Kako prijeten dan! Čedalje bolj ugotavljamo, da se radi srečujemo – le da se premalokrat Potrebna nam je družba in malo dobre volje Zanimivo, da nihče ni imel bolečin, nihče ni »jamral« – vsi so bili zadovoljni, in tako smo se že kar v avtobusu odločili, da se kmalu spet srečamo Tekst in foto: Tatjana Kotnik

S sodelovanjem srednje šole Jesenice – zdravstvena usmeritev smo merili sladkor v kr vi.

Najprej smo si v Grosuplju ogledali cerkev sv. Mihaela.

n Zgornjesavinjsko društvo diabetikov Mozirje

Naše majske aktivnosti

Naše društvo vsako leto organizira edukativno okrevanje na morju Dolga leta smo bili stalni obiskovalci Debelega r tiča, kjer smo se zelo dobro počutili in bili že skoraj povsem domači. Letošnje leto pa smo sklenili, da svojo lokacijo okrevanja spremenimo Odločili smo se za Hotel Delfin v Izoli, ki ga je večina udeležencev že dobro poznala, saj so v njem letovali že večkrat. Konec maja pa smo se podali na izlet na Goričko.

Bogat animacijski program, zabava in sprostitev Po prihodu v hotel Delfin smo se najprej okrepčali s kosilom in se nastanili v sobe, nato pa šli vsak po svoje raziskovat notranjost hotela in njegovo okolico Seveda sta nas najbolj zanimala morje in plaža Nekateri so se sprehodili do Simonovega zaliva, drugi pa do mesta Večina nas je poiskala notranje bazene z morsko vodo, saj vreme za zunanje kopanje še ni bilo primerno Vse dni smo si v vodi dali duška: nekateri v plavalnem bazenu, drugi so se greli v toplejšem, nekateri pa so uživali v masažnih bazenih in veliko klepetali V Delfinu smo bili deležni tudi bogatega animacijskega programa Kdor je hotel, se je lahko razgibaval pri vodni telovadbi, aerobiki, razteznih in sprostitvenih vajah ter nordijski hoji ali pa užival v knajpanju

Poskrbljeno je bilo seveda tudi za zabavo in sprostitev Udeležili smo se lahko tombole z zanimivimi nagradami, uživali v nastopu Folklornega društva Val iz Pirana, pevske skupine Veseli vižarji z Dobrne in poslušali ubrano petje Mešanega pevskega zbora Delfin iz Izole Hotel slovi tudi po plesih, saj jih organizira trikrat na teden. Tudi tokrat je bilo tako. Seveda smo se ob prijetni glasbi, primerni našim letom, tudi mi veselo zavr teli

Svojo značilno kuharijo nam je predstavila tudi poklicna kuharica

Emilija Pavlič, ki nas je spodbujala k pripravi zdravih obrokov brez industrijsko pripravljene hrane Razložila nam je tudi svojo kuharsko teorijo: vroča ponev – mrzlo olje

Edukativno okrevanje pa seveda vsebuje tudi izobraževanje Za to so poskrbele prijazne medicinske sestre iz Zdravstvenega doma Nazarje, ki so se pripeljale v Izolo in nam pripravile naslednjo, strokovno prireditev.

Strokovni dan Fizioterapevtka Hana Miklavc nam je predavala o pomenu redne vadbe za diabetike in prikazala razgibalne vaje Primere zbranih vaj je prejel vsak udeleženec za vadbo doma Višja medicinska sestra Klementina Belaj je prikazala oživljanje ponesrečenca in pr vo pomoč ter uporabo AED, višja medicinska sestra Urška Ugovšek pa je osvetlila pomen rednih merjenj kr vnega tlaka, sladkorja in holesterola Seveda so sestre izvedle tudi merjenje vsem udeležencem

Teden okrevanja v začetku maja smo kljub slabemu vremenu

preživeli zelo lepo. Z namestitvijo, oskrbo in programom smo bili več kot zadovoljni, zato smo ob odhodu rezer virali termin že za prihodnje leto

Ogledali smo si še en lep košček Slovenije

Zadnji teden v maju pa smo se odpravili na izlet na Goričko. Ker izletov zaradi znanih vzrokov kar nekaj časa nismo mogli izvesti, se ga je tokrat udeležilo kar 47 članov Prijazni voznik Rajko nas je na sončno soboto odpeljal našim ciljem naproti Po dolgotrajnem deževju je bil ta dan kot naročen za potepanje. Najprej smo si v kraju Grad ogledali največji slovenski grad Grad Impozantna zgradba z zelo razgibano zgodovino je na nas naredila velik vtis Prijazna kustosinja nam je predstavila usodo gradu od nastanka do danes in nas popeljala po njegovi notranjosti, pa tudi okoli njega

Nato smo se odpeljali na ogled oljarne Dajč v Rogaševcih, kjer se s stiskanjem olja ukvarjajo že od leta 1853 Zgovorna gospa Andreja nam je postregla z degustacijo njihovega olja in sladkih pripravkov iz bučnih semen ter prikazala dejavnost njihovega podjetja Seveda je skoraj vsak od nas odnesel s sabo kakšno steklenico omamno dišečega olja

Naslednja postaja je bil ogled podjetja Lušt v Turnišču, kjer s m o s i o g l e d a l i p ro i z vo d n j o p a ra d i ž n i ka . O b č u d ova l i s m o ogromne rastlinjake in moderno tehnologijo pridelave, na trimetrskih rastlinah pa bleščeče rdeče paradižnike vseh vrst Pripravili so nam tudi degustacijo le-teh Verjetno bomo po ogledu te proizvodnje, ki je povezana z velikimi finančnimi sredstvi, bolj razumeli visoko ceno Luštovega paradižnika Dan se je prevesil v pozno popoldne in naši želodčki so počasi že zahtevali svoje Zato smo se ustavili še v Dobrovniku v gostilni Pri Lujzi. V prijetnem ambientu so nam postregli s prekmurskim kosilom, med drugim tudi z njihovima značilnostma – z dödöli in gibanico Za dobro vzdušje je poskrbel simpatični harmonikaš, ki nas je ob koncu pospremil tudi na avtobus in nam zaželel srečno vožnjo domov. Na poti proti domu pa nas je čakalo še eno presenečenje – srečolov, ki ga organizirala vodja izleta Zora Groznik, ki je vseskozi skrbno spremljala, da je vse potekalo tako, kot si je zastavila

Z izletom smo bili zelo zelo zadovoljni. Ogledali smo si še en lep košček Slovenije in bili očarani nad lepoto in urejenostjo te pokrajine, kar je sad pridnih rok njenih prebivalcev

Tekst in foto: Marija Venek

Zbrani udeleženci izleta po ogledu gradu Grad

n

Društvo diabetikov Ljubljana

Nordijska hoja in zdravo življenje

Nordijska hoja je ena od najbolj naravnih in varnih aktivnosti in je primerna za vsakogar od otroštva do pozne starosti Razvita je po celem svetu in priljubljena tudi pri nas.

Tehnika hoje se je razvila iz smučarskega teka, katerega zibelka so skandinavske dežele Razlika od navadne hoje brez palic je predvsem v tem, da pri nordijski hoji aktiviramo skoraj 90 odstotkov mišic v telesu. Dobro vpliva na raven slabega holesterola, na kr vni tlak, telesno težo, diabetes, osteoporozo in druge bolezni, povezane z nezdravim načinom življenja ali starostjo Blagodejno vpliva v primeru bolečin v sklepih nog, saj zaradi opiranja na palice težo porazdelimo. Člani društva diabetikov Ljubljana smo se z nordijsko hojo seznanili 30. maja ob poti spominov pri ljubljanskih Žalah pod strokovnim vodstvom Suzane Gorenc Vsak od nas je prejel palici, primerni telesni višini (priporočljiva višina je 0 72 pomnožena z našo telesno višino) Bistveni del palice je ustrezno oblikovan in prilagojen pašček, ki se ovije okoli zapestja. Na koncu palice je konica, ki omogoča, da se laže odrinemo od podlage

Pred začetkom hoje smo se ogreli z vajami za moč in ravnotežje. Čeprav nas je večina začetnikov, smo kar hitro sledili in osvojili osnovno tehniko hoje, saj smo se ob prijetnem vodenju po

n Društvo diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji

Srečanje zasavskih dr

uštev diabetikov

V petek, 2 junija, smo v Društvu diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji organizirali srečanje zasavskih društev diabetikov Udeležili so se člani Društva diabetikov Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in seveda tudi naši člani. Bilo nas je 140. Ogledali smo si rudnik Sitarjevec in Mestni muzej Litija

travniku in omamnem vonju materine dušice sproščeno zabavali. Navdušili smo se nad novo obliko rekreacije, ki jo lahko izvajamo na tri načine Pri klasični hoji pri vbodu palice roko pokrčimo do pravega kota, palico vbodemo pod ostrim kotom med stopali, trup je rahlo nagnjen naprej, roka pa potuje nazaj in se na koncu popolnoma iztegne, dlan se sprosti Suzana nam je pokazala še dve najbolj pogosti tehniki: diagonalni dvakratni korak in dvokorak s soročnim odrivom Ob koncu hoje smo izvedli še nekaj razteznih vaj, kot se običajno dela tudi sicer pri aerobnih aktivnostih, ki jih je treba vključevati v zdrav vsakdan

Nordijska hoja je vsekakor učinkovita popestritev gibanja v naravi skozi celo leto in v skoraj vsakem vremenu, pri čemer pa je seveda treba upoštevati osebne omejitve

Slavka Jovan, foto: Karmen Maričič

Člani društva diabetikov Ljubljana smo se seznanili z nordijsko hojo

Nato smo se vsi skupaj okoli 13 ure z avtobusom odpeljali v Vintarjevec, vas v občini Šmar tno pri Litiji, na posestvo Šuštar Tam smo druženje nadaljevali s piknikom. Sledila je uvodna b e s e d a p re d s e d n i c e M i h a e l e A m r š e k Po z d r av i l a j e vs e prisotne iz vseh društev in tudi povabljene goste, med katerimi so bili podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije dr Samo Fakin, ki se je iz Trbovelj pripeljal kar s kolesom in bil za zgled nam vsem, župan občine Šmar tno pr i Litiji Blaž Izlakar, predstavnica regionalnega centra nevladnih organizacij Klara Kržišnik in predsednica Društva upokojencev Litija Irena Kramar.

Prijetno druženje. Ob glasu harmonike in kitare smo se prijetno družili s člani že omenjenih društev in tudi zaplesali Sonce nas je prijetno grelo, kasneje pa nas je presenetil dež, vendar nas to ni motilo, saj smo bili v prelepem ambientu pod kozolcem Marjana Šuštarja, ki nam je ta prostor tudi prepustil.

Z različnimi besedami nas poimenujejo: diabetiki, sladkorni bolniki, osebe s sladkorno boleznijo, pri nas v Litiji pa kar »sladkorčki« Smo skupina ljudi z isto usodo, isto mislijo in različnimi zgodbami V življenju nas spremlja naša zvesta življenjska sopotnica, zvesta spremljevalka, sladkorna bolezen, na katero pomislimo, hočeš ali ne, večkrat na dan Ne moremo je premagati, lahko pa jo obvladujemo Pomembno je, da se družimo in da se zavedamo, da v tej zgodbi nismo sami

Mihaela Amršek , Brigita Ulčar, foto: Brigita Ulčar

Pomembno je, da se družimo in da se zavedamo, da s sladkorno boleznijo nismo sami.

n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Velika planina

Tudi na dan, ko smo se odpravili na Veliko planino, je deževalo

Nadeli smo si pelerine in korajžno odkorakali proti kapeli Marije Snežne Za kratek čas je veter pregnal sive oblake, da je prenehalo deževati Ta čas smo kar hitro izkoristili, da smo se odpočili in okrepčali z hrano iz nahrbtnika A kar hitro nas je pregnal dež in božal naša telesa vse do Domžalskega doma, kjer smo si privoščili toplo hrano in daljši počitek A glej ga, zlomka, sonce si je utrlo pot skozi oblake in posijalo v vsej svoji veličini Z zadovoljstvom smo se med vračanjem nastavljali soncu in iz naših ust se je oglasila pesem

Izlet v neznano

J u n i j s ko s o b oto s p et v d e ž j u s e vs e m r k i z a r a d i s l a b e ga vremena odpravimo na izlet v neznano

Naša skrbna vodička Nina nas je na vse načine skušala spraviti v dobro voljo, med drugim smo za nagrado ugotavljali, kam se sploh peljemo ter kaj bomo danes sploh videli in doživeli Najprej smo se odpeljali do Županove jame pri Grosupljem, kjer smo si z vodnikom od blizu ogledali sedem podzemnih dvoran z čudovitimi kapniki in spoznali raznovrstne kraške pojave Slikovite jamske kulise so služile tudi za nekaj prizorov nemških filmov o Vinetuju in slovenskem mladinskem filmu Kekčeve ukane.

n Društvo diabetikov Koper

Križarjenje po vzhodnem Sredozemlju

Vodstvo Društva diabetikov Koper je v program svojega dela za leto 2023 začr talo, da bo eno izmed številnih edukativnih zdravljenj potekalo na križarjenju in bo poleg zdravstvenih vključevalo še kulturnozgodovinske vsebine.

Tako se je skupina 37 članov na zadnji dan aprila odpravila v Trst, kjer nas je na privezu v centru mesta pričakala križarka MSC Splendida Ladja, dolga 333, široka 38 in visoka 64 metrov, ki lahko sprejme do 4363 potnikov in 1370 članov posadke, nas je navdušila že na prvi pogled in je vzbujala veliko pričakovanj Po vkrcanju smo imeli dovolj časa za prečudovite razglede, ki so se na mesto, imenovano tudi sredozemski Dunaj, ponujali z najvišje ladijske palube, ali za obisk mesta in capuccino na Piazza Unità Proti večeru je potekala obvezna vaja reševanja na morju, nato pa sta sledili večerja v lepo urejeni restavraciji in izplutje proti Grčiji Naslednji dan je bil posvečen izvajanju zdravstvenega programa

Zaradi tehnične zahtevnosti izvedbe je bil

Pot nas je dalje vodila do vasi Cerovo, kjer smo se sprehodili po Vodomčevem gaju. Na veliko srečo je dež prenehal in izza oblakov se je nasmejalo sonce, ki nas je potem ves čas spremljalo po urejenem območju z izjemno živalsko in rastlinsko pestrostjo

Na južnem delu Grosuplja je griček, kjer od leta 1305 stoji cerkev nadangela Mihaela, poleg nje pa so leta 1972 zgradili novo cerkev in obdržali ime svetega nadangela Mihaela Tu je v župniji Grosuplje našel svoje domovanje in vodenje cerkve duhovnik Mar tin Golob Le kdo ne bi danes v Sloveniji poznal Mar tina Goloba!? Seveda je bilo veliko zadovoljstvo srečati se z župnikom in z njim spregovoriti Po ogledu prekrasne cerkve smo se odpravili proti domu

Tekstin foto: Fanika Slamnik

program močno skoncentriran in izveden v enem dnevu, za kar sta poskrbela izkušeni reševalec Esad in njegova soproga Mina V celoti uspešno so bili izvedeni program šesttočkovnega merjenja kr vnega sladkorja in še tri zdravstvena predavanja. Ta so bila kompleksna, poučna, zanimiva, razumljiva in z nazornimi prikazi pr ve pomoči Izvedeli smo, kako pravilno ustaviti kr vavitve na različnih delih telesa, kaj storiti pri hudih poškodbah udov, kako pravilno ravnati pri tujkih v dihalnih organih in kako n u d i t i p r vo p o m o č p r i n e o d z i v n i h o s e b a h s p o u d a r ko m n a srčnem zastoju in pravilni uporabi defibrilatorja srca

Bogatejši smo za nova zdravstvena in druga spoznanja o deželah in krajih, ki smo jih obiskali.

Nadeli smo si pelerine in korajžno odkorakali na Veliko planino.

Spoznavanje krajev in bogate zgodovine. Naslednji dnevi so bili namenjeni spoznavanju krajev in bogate zgodovine Grčije, Turčije in južne Italije Najprej smo obiskali Katakolon in si ogledali starodavno zibelko olimpijskih iger Dan potem smo pripotovali v Pirej Od tam smo šli na izlet v Atene in si ogledali Par tenon in stari del mesta, imenovan Plaka Po mirni nočni plovbi smo prispeli v turški Kusadasi Tam je bilo tudi izhodišče za izlet v antični Efez, mesto, ki je bilo poseljeno že tisoč let pred našim štetjem Sledila je atraktivna nočna plovba skozi Dardanele, na koncu katere smo prispeli v Istanbul Nekdanja prestolnica Vzhodnega rimskega cesarstva, gosto poseljeno mesto, ležeče na dveh celinah, očara vsakega obiskovalca. Obiskali smo azijski del tega velemesta in se s trajektom čez Bospor vrnili v staro mestno jedro Tam smo videli palačo Topkapi, Hagijo Sofijo, Modro mošejo in obiskali fascinanten

n Društvo diabetikov Maribor

Kako uresničujemo program aktivnosti

Tako kot vsako leto so bili meseci april, maj in junij zelo pestri pri izpolnjevanju našega letnega programa Za članstvo smo pripravili vrsto aktivnosti in veseli smo, da se ga je udeležilo veliko članov.

Za člane in občane bližnjih občin Ruše in Kungota smo začeli z brezplačnimi merjenji in predvsem v Rušah bili zelo uspešni, saj smo sladkor in kr vni tlak izmerili preko 70 občanom Aktivnosti bodo potekale vse leto in jih zaključili s predavanjem o sladkorni bolezni za vse občane V Kungoti smo se povezali z organizacijo upokojencev in skupaj z diabetiki iz te občine organizirali predavanje in merjenja za vse občane Ponovno smo se konec aprila odpravili na okrevanje na morje in pr vomajske praznike preživeli v Njivicah na otoku Krku Nekaj lepih dni smo uživali v lepem vremenu, bili aktivni, telovadili, se sproščali ob smehu, se pogovarjali o tegobah sladkorne bolezni, osebnostno rastli in si nabirali novih moči Že vrsto let v mesecu maju sodelujemo na špor tnih igrah invalidskih in humanitarnih org a n i z a c i j v M a r i b o r u . Ta ko smo tudi letos iz vr st naših špor tnikov pripravili ekipe v n a m i z n e m te n i s u , s te z n e m kegljanju, pikadu in kegljanju na vr vici Sodelovalo je nad 20 naših članov in vrnili smo se s pokalom v pikadu

Zabavno, aktivno in zdravo

Praznik češenj je nepozabno doživetje Ob pol sedmi uri zjutraj se nas je 65 članov društva odpeljalo v Goriška Brda Kljub

vodni zbiralnik, dolg 140 in širok 70 metrov, zgrajen v 6. stoletju, v času cesarja Justinijana Nekaj časa smo namenili še obisku velikega bazarja, ki šteje več kot 4000 trgovinic, po vrnitvi na ladjo pa se je naša pot obrnila v smeri proti domu Dan na morju smo namenili različnim aktivnostim in oblikam zabave ali sprostitve, ki jih je ponujala ladja Predzadnji dan potovanja smo obiskali glavno mesto otoka Krf, zadnji postanek pa je bil v italijanskem Bariju, mestu z bogato zgodovino in obilico kulturnozgodovinskih spomenikov

Srečali smo se s kapitanom ob koktejlu, se gostili na dveh slavnostnih večerjah in obiskovali kabaretne predstave v ladijskem gledališču Ob izkrcanju smo si bili enotni, da so naša začetna pričakovanja izpolnjena in da smo bogatejši za nova zdravstvena in druga znanja in spoznanja o deželah in krajih, ki smo jih obiskali. Slobodanka Lesnjak , foto: arhiv dr uštva

slabemu vremenu nas je v Brdih pričakalo sonce s prijaznimi Brici Veliko je bilo češenj in ni bilo nikogar, ki ni poskusil tega sadeža Veliko krajev smo spoznali, vodička iz Brd pa nas je z zanimivim predavanjem popeljala skozi težko življenje Bricev Zaključili smo ob dobrem kosilu in z veselim harmonikarjem Konec meseca maja smo bili na zdravstvenem okrevanju v Izoli, v hotelu Delfin Člani so pred odhodom prejeli bogat program aktivnosti, ki smo ga pripravili skupaj z animatorji v hotelu, tako da so bili naši člani vseh sedem dni zelo aktivni Za eno od predavanj je poskrbel Center za krepitev zdravja Izola Predaval je Matija Maršič, mag kineziologije, na temo Vaje za ravnotežje in koordinacijo, na drugem predavanju smo prisluhnili Emiliji Pavlič, ki je spregovorila o primorski kuhinji, nekaj razgovorov pa je s člani opravil Mirko Topolovec, laični svetovalec Vodna aerobika, nordijska hoja, sprostitvena vadba v telovadnici in sprehodi pa so ob kopanju dopolnili pestro življenje. V delavnicah, ki jih vsak mesec pripravljamo v društvu, smo pr vi dan v maja prisluhnili študentom medicine Medicinske fakultete Maribor in obnovili znanje oživljanja na temo Urgentne situacije pri bolnikih s sladkorno boleznijo, na drugi v začetku junija pa predstavnikom Zdravstvenega doma Adolfa Drolca o pomembnosti gibanja, z naslovom Ali sem fit

Mirko Topolovec, foto: arhiv dr uštva

Konec maja smo bili na zdravstvenem okrevanju v Izoli

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Svetovni dan zdrav ja – Ižakovci 2023

Kot vsako leto smo se tudi l e to s u d e l e ž i l i s r e č a n j a o b svetovnem dnevu zdravja, pa čeprav z manjšim zamikom zaradi slabega vremena

Organiziran je bil shod na otoku ljubezni v Ižakovcih, katerega organizator je bil Zavod za zdravstveno varstvo občanov Murska Sobota v sodelovanju z občino Beltinci Pripravljen je bil zanimiv kulturni program, pa tudi razne predstavitve pomurskih društev.

n Društvo diabetikov Ptuj

Leto začeli delovno in dr užabno

V marcu smo izvedli 49 občni zbor Pričeli smo ga z ubranim petjem pevk Ženskega pevskega zbora pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.

Nadaljevali smo z zdravstvenim predavanjem »Diabetični makularni edem« Dušice Pahor, dr med , vodje očesnega oddelka v UKC Maribor Govorila je o posledicah sladkorne bolezni na oči, predvsem o rumeni pegi, ki je najhujše, kar se ti lahko zgodi Zelo pomembne so kontrole očesnega ozadja; bolniki moramo biti seznanjeni s pomenom kontrol Državni presejalni p ro g ra m p re g l e d o č e s n e ga o z a d j a p r i s l a d ko r n i h b o l n i k i h poteka v osmih centrih, vendar je odziv zelo slab Majhen del je vključen v društva, ki si želijo biti informirani in si tako sami pomagati. Vsak bolnik s kronično boleznijo je najprej zdravnik samemu sebi

V nadaljevanju smo člane društva seznanili s poročili o financah in druženjih v preteklem in tekočem letu in jih potrdili. Občni zbor je bil volilni in staremu vodstvu društva je bil zaupan nov mandat Nadaljevali smo z veselim druženjem in smelo zazrli v naslednje leto, ko društvo praznuje 50 let delovanja

Vodeni ogled Maribora

V okviru pohodov vsak pr vi četr tek v mesecu smo se maja podali z vlakom z železniške postaje Ptuj v Maribor Tukaj smo se pridružili članom DD Lenar t in šli na vodeni ogled mesta

Da je korak lažje stekel, smo se v grajski kavarni okrepčali s kavico ali čajem. Pot smo nadaljevali na ogled frančiškanske bazilike sv Marije in za trenutek prisostvovali maši, saj smo tisti dan obhajali florjanovo Morali smo pohiteti na ogled mu-

Tudi nekaj članov DD Murska Sobota se nas je udeležilo tega shoda, kjer smo na naši stojnici delili razne brošurice, izvode revije Sladkorna bolezen ter mimoidoče ozaveščali o pomenu in posledicah te zahrbtne bolezni. Vse to nam je bilo v veselje, saj smo bili kar precej oblegana stojnica Ob koncu shoda smo se še malo razgibali pod vodstvom mladega fizioterapevta

Vse to pa je spremljala reka Mura, ki je mirno brbotala in se bohotila v vsej svoji lepoti Tako je minil lep sončen nedeljski popoldan, mi pa smo se vračali domov s polno lepih vtisov in dobre volje in željo, da bi bilo takih srečanj še več.

Aktivni tudi v rekreativno-špor tnem programu

Vsak torek izvajamo nordijsko hojo po murskosoboškem parku pod vodstvom višje fizioterapevtke Metke Vlaj, ob sredah pa si krepimo možgančke ob igranju šaha in družabnih iger.

Nekajkrat organiziramo špor tne dneve, občasno pa poteka tudi delavnica Pravilno dihanje in sprostitev s petjem. Lepo bi bilo, da bi se nam priključilo še večje število članov Vsi, ki se nam želite priključiti, pokličite vodjo programa Marijo Barber (tel 031 511 816) Marija Barber, foto: Darinka Žalik

zejskih zbirk v Pokrajinski muzej, ki se razprostira v mariborskem mestnem gradu Ukvarjajo se z zbiranjem, varovanjem, raziskovanjem in razstavljanjem premične kulture s področja arheologije, etnologije in zgodovine širše mariborske regije Polni znanja smo se sprehodili skozi stari del mesta na Lent, kjer je največja turistična znamenitost Maribora – najstarejša tr ta na svetu Vzpenja se po nekdanjem obzidju in s svojo trdoživostjo in energijo vztraja že 450 let Potomke stare tr te rastejo po vsem svetu; z njeno zasaditvijo se lahko pohvalimo tudi pri nas na Ptuju Z Lenta nas je pot peljala mimo lutkovnega igrišča in čez tržnico, kjer se je prodaja počasi zaključevala, do stolnice sv Janeza Krstnika, kjer je sedež mariborske nadškofije Stoji v strogem centru mesta, sredi Slomškovega trga Vstopili smo v notranjost cerkve, si jo pogledali, zapeli Marijino pesem in zaključili z ogledi, saj je bil čas kosila Zavili smo v gostilno Novi svet na kosilo in prijetno druženje Čas se je prevesil krepko v popoldan, prišel je čas odhoda domov Od prijateljev, diabetikov iz Lenar ta, smo se poslovili z željo na skorajšnje druženje Sonja Korošak , foto: Ida Fric

Maja smo se z vlakom podali na pohod v Maribor.

Na stojnici smo delili razne brošurice, izvode revije Sladkorna bolezen ter mimoidoče ozaveščali o pomenu in posledicah sladkorne bolezni.

diabetikov Trbovlje

Novi dogodki in doživetja

Čas hitro teče, kar ugotavljamo tudi po našem koledarju dejavnosti Pohodi, kopanje, kegljanje in predavanja potekajo redno, v zadnjem času pa smo doživeli izjemne trenutke na ekskurzijah, ki se jih člani najbolj veselimo.

V maju nas je vodička Nina Tenko spet peljala v neznano Kam, dolgo nismo ugotovili. Peljali smo se v Prlekijo. Ormoške lagune, naravni rezer vat, so pomembno gnezdišče vodnih ptic ter ključno postajališče za ptice selivke v Sloveniji Sprehodili smo se po učni poti med zelenjem, opazovalnicami za ptice, poučnimi tablami, od daleč opazovali vodne bivole, ki so jih naselili z namenom, da se pasejo na teh mokriščih Mir, zelenje, vodne površine, zvoki narave

strinjali smo se, da bi si tu res lahko oddahnili A pot nas je vodila na Ptuj Grad smo si ogledali od daleč, šli na kosilo, se sprehodili po mostu čez Dravo in po starem mestnem jedru Še na Ptujsko goro! Spet odkrivanje neznanih lepot – prevzel nas je že pogled na baziliko na vrhu hriba, ki velja za najlepši gotski kulturni spomenik Ogled cerkve in relief Marije zavetnice s plaščem v glavnem oltarju nas je o tem prepričal

Presenečenja v Litiji

Na vabilo predsednice litijskega društva diabetikov Mihaele Amršek smo si 9 junija ogledali še rudnik Sitarjevec v Litiji, zdaj zanimiv podzemni muzej, kjer so kopali različne minerale Pred vhodom so nas opremili s čeladami in vodiča sta nas po izvoznem rovu vodila med kamninami in podrobno opisala rudnik in delo v njem Zanimivi in slikoviti opisi ter hoja po rovih so bili za nas veliko presenečenje Še eno nas je čakalo v Mestnem muzeju Litija, kjer smo spoznali zanimivosti Litije od nekdaj do danes

A to še ni bilo vse V Vintarjevcu so nas čakali še drugi člani društev iz Zasavja za piknik Kako se je prilegla malica z žara in kozarec pijače! Potem pa glasba harmonike in kitare ter čudovita glasova harmonikarja in pevke, ki sta nas zvabila na plesišče Vzdušje, ki ga že dolgo nismo doživeli Niti hud naliv nas ni motil, saj smo bili v prijetnem zavetju pod kozolcem in v odlični družbi Kar ne bi šli domov Hvala Mihaeli in kolegom iz Litije!

Prijetno špor tno dr uženje

S člani, diabetiki iz Zagorja, se družimo pri špor tu Spomladi smo pri njih kegljali, tokrat smo jih mi povabili na balinanje. Odigrali smo več tekem, saj nas je bilo kar 30 Trudili smo se za zmago, a vedno prevlada prijetno vzdušje, ki ga zaključimo z malico in klepetom ob balinišču Buldog Letos nas je s svojim kuharskim navdušenjem in znanjem presenetil član Jože Čečelič, ki je skuhal odličen golaž, članice pa so spekle pecivo

V prijetnem druženju smo vztrajali do poznega popoldneva

V poletnih mesecih vabimo člane na kopanje z vlakom v Terme Paradiso, jeseni pa se bomo navdušeni nad druženjem in odkrivanjem novih krajev gotovo podali še na nove poti.

Cvetka Kozmus, foto: arhiv dr uštva

Ter me Zreče in podpohorski svet vabita

Zazvenela je slovenska pesem Lado Pikš, ki lepo poje, je začel, mi smo se mu pridružili Čutili smo medsebojno povezanost. Tako je bilo na večernem zaključku našega petdnevnega okrevanja v Termah Zreče

V teh toplicah, ki se nahajajo ob smrekovem gozdu in parku z grmi vrtnic, vsak najde kaj zase. Mi smo plavali, hodili, telovadili, poslušali predavanja, merili kr vni sladkor in tlak in se družili Termalni bazeni so nas vabili vsak dan Prijetno se je bilo sproščati v topli vodi, plavati in poklepetati ob vodni masaži Kdor je želel, se je v Wellnessu Idila prepustil tajski masaži Zadovoljstvo smo našli še v Savna vasi, ki jo krasita les in pohorski kamen; v njej je dišalo po dr veh in rastlinah iz narave Va j e z a k re p i tev te l e s a s m o i z va j a l i v p a r k u z j u t r a j , p re d zajtrkom; naša predsednica Cvetka Kozmus, ki skupaj z odborom odlično vodi naše društvo, pa je organizirala tudi predavanja O hrbtenici je govorila fizioterapevtka, ki je ob slikah nazorno pokazala njeno delovanje in poudarila pomen gibanja za hrbtenico in celo telo Pomen sproščanja in nordijske hoje je predstavila animator ka iz Term, teor ijo pa smo povezali s prakso V telovadnici smo se seznanili z jogo, s palicami za nordijsko hojo pa smo šli ob Dravinji in opazovali podpohorski svet

Č l a n i c a d r u š t va D a r i n k a

A l a u f n a s j e n av d u š i l a z a ogled živalskega vr ta v Slovenskih Konjicah. Zanimiv je za odrasle in otroke V njem so eksotične živali, ki so jim

Sladkorna bolezen

Za kratek čas smo postali rudarji

lastniki ustvarili dom, podoben naravnemu okolju Otroci se po ogledu lahko igrajo še na raznovrstnih igralih

Zelo hitro so minili dnevi našega prijetnega okrevanja

Na poti domov smo spet zapeli. Iz avtobusa smo opazovali pokrajino v različnih odtenkih zelene bar ve. Zame je bil najlepši pogled na žitno klasje z makovimi cvetovi Gotovo so to lepo podobo narave opazili tudi ostali člani društva.

Kristina Hribar, foto: arhiv dr uštva Radi se vračamo v Zreče na okrevanje

n Društvo diabetikov Velenje

Lepot a povezovanja

Nedelja, 28 maja 2023: aktivnost članov se je začela takoj po vstopu na avtobus, in sicer komolčkanje za najboljše sedeže, ki so bili na pogled vsi enaki … Vzdržljivi, kot smo, smo zdržali brez postanka, morda tudi zato, ker je vožnja trajala celo uro

Lep sprejem, voden ogled za lažjo orientacijo In kot vedno, veliko smeha, no ja, morda je bil kakšen nasmeh obrnjen navzdol zaradi nezadovoljstva, nerganja, a kaj, ko smo samo ljudje, s svojo preteklostjo Kdo ve, morda prihodnost to pozdravi?

Kot vedno, jutranja merjenja, tudi tehtanja To sicer ni meritev, bolj prepričevanje samega sebe, da smo preveč oblečeni, obuti (kar smo tudi bili), saj morajo biti rezultati na koncu popolni, kot smo tudi mi. A Franc je bil prijetno neizprosen. Marljivi Romana in Milena sta nam puščali kri, tako za vsak slučaj, če bi imeli v sebi kaj tiste ta žlehtne, strokovno sta usmerjali člane na poti tegob, ki jih sicer ta neboleča bolezen prinaša. Zlatka in Milica sta nas stiskali z manšetami na rokah, slednja pa je srčno opravljala še delo psihologa Pri izhodu, no ja, odvisno od smeri pogleda, pa je bil Jože v vlogi koordinatorja gibanja Ob njem pa zapisnikar Stojan Vso našo prisotnost je namreč potrebno dokazovati.

Zanimivo pridobivanje novega znanja

V ponedeljek že pr vo predavanje (le-ta so na okrevanjih edina obvezna, ker smo tudi podpr ti v ta namen) Prehransko svetovanje o zdravi prehrani – Tadej Gobec Veliko razumljivih dejstev, ki se jih pri obrokih vsekakor nismo uspeli držati; imeli pa smo eno skupno točko: še vedno smo jedli tudi z očmi V sredo ponovno učilnica za pridobivanje znanja Tokrat s specialistom fizikalne in rehabilitacijske medicine, dr Laskom Gelebeševim. Tako prijetnega, nasmejanega predavatelja ne srečaš pogosto, saj dobiš tisti občutek, pravzaprav si prepričan, da je nekomu mar zate

V četr tek z vlakcem v Olimje, inovacija brez primere, tirnic sploh nismo videli Odlično predavanje s pridihom preteklosti zanimivo brkatega sprevodnika. Cerkev, lekarna, čokoladnica, Jelenov greben, Haler Na grebenu so nas bile najbolj vesele podkupljive košute in jelen (baje ima srečnež 35 samic samo zase) V lokalu so si verjetno tisti dan nanašali polžjo kremo na telo, prijaznost pa je bila očitno na dopustu …

V petek še zadnje predavanje kineziologinje Petre Kladnik z zaključkom predsednice Romane na harmoniki Za na talente sicer nismo, smo se pa trudili Ob koncu pa še predstavitev moči Romane, ki je kot za šalo dvignila 90 kilogramskega prestrašenega moškega.

Ogromno hotelskih aktivnosti; zvočno razvajanje z angelskim petjem srčne Mateje Bobek, možnost vadbe v bazenu s fizioterapevtom, a je res ostalo bolj pri možnosti Očitno postajamo pozabljivi, ker leni pa že nismo

Osebje v termah strokovno, prijazno, tudi ljudje v okolici, ki še znajo pozdravljati, sobarice utrujene, nasmejane, ve l i k i b a z e n i , ra z vaj a n j a Skratka, eno boljših okrevanj do zdaj. Zagotovo se še vrnemo, predvsem zaradi bazenov, ki kar kličejo k čvekanju in posedanju, saj plavati že itak znamo …

Stojan Knez, foto: Franc Čas

Eno boljših okrevanj do zdaj

Dat um V sebina Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave ob sredah (oktober-december) vódena telovadba v bazenu ob 18 00, na Policah v Ajdovščini Božidar Madić, 041 586 525 pr vi četr tek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja holesterola in kr vnega tlaka od 8 00 do 10 00 v prostorih Društva upokojencev Vipava Francka Krašna 040 131 145; Janja Merljak, 041 752 124 torek, 11 julij kopanje v morju v Ankaranu ob 13 30, iz AP Ajdovščina; ob 13 45, AP Vipava Sonja Groznik, 041 900 952 petek, 28 julij gledališka predst ava v Studencu čas odhoda iz Vipave in Ajdovščine bo naknadno sporočen Milena Ličen,

Šega Doroteja Nared, 031 652 087; Drago Frlan 051 410 478 sobot a, 9 september pohod v spomin Alojzu Rudolfu vabila pošljemo na društva Drago Frlan, 051 410 478

Društvo diabetikov Domžale ob ponedeljkih pohod ob 9 00, parkirišče TEN-TEN Darja Muzga, 031 482 482 ob sredah uradne ure od 9 00 do 12 00, pisarna društva pisarna društva, 01 721 42 79 sreda, 23 avgust V juliju ni aktivnost – pisarna se odpre 23 avgust a

Društvo diabetikov Dravograd Polžki ob torkih rekreativni pohod v okolici Dravograda #DarujemKilometre ob 17 00, Zdravstveni dom Dravograd Julijana Sveček, 040 497 375 ob torkih uradne ure v pisarni društva od 10 00 do 12 00, Trg 4 julija 29, Dravograd Milena Dobnik, 031 897 576; Julijana Sveček, Er vin Kodrun ob sredah rekreativni pohod v okolici Slovenj Gradca #DarujemKilometre ob 17 00, Kulturni dom Slovenj Gradec Metoda Herman, 040 852 704 torek, 18 julij daljši pohod v okolici Dravograda #DarujemKilometre ob 17 00, Zdravstveni dom Dravograd Julijana Sveček, 040 497 375 sobot a, 12 avgust Pavličev memorial, obisk groba in tekmovanje ob 13 00, Ribiški dom Milena Dobnik, 031 897 576; Julijana Sveček, v pet anki – balinanju Er vin Kodrun

Društvo diabetikov Gornja Radgona

Leopold Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828 ob ponedeljkih informacije po telefonu od 9 00 do 11 00 društveni telefon, 081 611 340 ob ponedeljkih in vsak pr vi torek v mesecu laični svetovalec od 9 00 do 11 00

do 11 00, v prostorih društva

Leopold Majes, 041 317 545 vsak pr vi torek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in tlaka od 8 00 do 10 00, v prostorih društva

Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Patrick Žiber t, 031 346 224 Pišete nam lahko na e-naslova d d predsednik@kabelnet net in diabetiki hr@kabelnet net

Društvo diabetikov Idrija

ob ponedeljkih (od oktobra naprej) telovadba

Muha, 040 660 076 ob sredah uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja od 10 00 do 11 00, prostori društva

društva

Muha, 040 660 076 ob petkih balinanje od 18 00 do 20 00, balinar ska dvorana Zabiče

Kalčič, Silva Čot ar ob petkih balinanje od 18 00 do 20 00, balinar ska dvorana Zabiče Jože Kalčič, Silva Čot ar ob ponedeljkih telovadba od 18 00 do 19 00, prostori društva

Venčka Bergoč, 031 475 404 ob ponedeljkih telovadba od 18 00 do 19 00, prostori društva

Venčka Bergoč, 031 475 404 ob petkih delavnica ročnih del od 17 00 do 19 00, prostori društva

Društvo diabetikov Jesenice

Venčka Bergoč, 031 475 404

ob sredah uradne ure od 17 00 do 18 30, pisarna društva t ajništvo, 040 480 939 ob sredah merjenje kr vnega sladkorja in holesterola od 17 00 do 18 00, pisarna društva t ajništvo, 040 480 939 ob ponedeljkih in četr tkih telovadba ob 18 00 do 19 00, T VD Par tizan Ivica Režek, 051 630 498 ob ponedeljkih in petkih balinanje ponedeljek, od 9 00 do 11 00 in od 17 00 do 19 00; petek, od 17 00 do 19 00, Balinar ski klub Jesenice (»baza«) Jelka Volarič, 040 773 706 četr tek, 24 avgust pohod iz Begunj v Drago sporočimo naknadno Čazim Babič, 041 909 961 julij ali avgust balinar ski turnir diabetikov sporočimo naknadno Jelka Volarič, 040 773 706

V juliju in avgustu NI uradnih ur in merjenj sobot a, 2 september meddruštveni pohod (organizira DD Domžale) ob 8 00, sporočimo naknadno t ajništvo, 040 480 939 sobot a, 16 september meddruštveni pohod (organizira DD Kranj) ob 9 00, posestvo Brdo t ajništvo, 040 480 939 četr tek, 12 oktober pohod Podhom–Sv Kat arina z vlakom z Jesenic, po dogovoru t ajništvo, 040 480 939 od 24 septembra do 1 oktobra edukativno okrevanje v Banji Vručici z avtobusom, uro odhoda sporočimo prijavljenim Bojan Kos, 040 518 305 oktober kopalni izlet v Dobovo z vlakom, sporočimo naknadno Bojan Kos, 040 518 305 oktober zdravstveno predavanje sporočimo naknadno Darja Kosančič, 031 754 907

Društvo diabetikov Kamnik

sobot a, 2 september meddruštveni pohod (organizira DD Domžale) ob 9 00

Juntez, 041 285 341 sobot a,

Za potrditev dogodkov in točnih ter minov pokličite na svoje dr uš tvo.

Dat um V sebina

Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št .

ob 9 30, v prostorih društva Vesna Vidmar, CKZ torek 17 oktober delavnica zdrava prehrana (CKZ)

torek, 17 oktober merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka

ob 10 00 v prostorih društva Vesna Vidmar CKZ od 8 do 15 oktobra edukativno zdraviliško okrevanje v Šmarjeških Toplicah obvestimo Savica Juntez, 041 285 341 Društvo diabetikov Koper

od 17 00 do 18 00, AMTK Koper, Prešernov trg 4 Marija Podvršič, 031 708 132 vsak ponedeljek kegljanje, dvorana Bonif ika Koper

vsako pr vo sredo v mesecu uradne ure

Andrijana Lasič, 041 321 529 vsak dan plavanje

od 18 00 do 19 00, dvorana Bonif ika Koper

od 17 00 do 19 00, Hotel Delf in Izola Andrijana Lasič, 041 321 529 vsak pr vi četr tek v mesecu pohod po dogovoru

ob 9 00, parkirišče pri Vinakoper Andrijana Lasič, 041 321 529 od nedelje, 2 do nedelje, 9 julija edukativno zdravljenje v Termah Olimje

ob 8 00 AP Lucija, ob 8 15 AP Izola, ob 8 30 AP Koper (Soča), ob 9 30 Ljubljana Barje (Petrol) Marija Podvršič, 031 708 132 od srede, 12 do srede, 19 julija edukativno zdravljenje v Termah Banja Vručica ob 5 00 AP Lucija, ob 5 15 AP Izola, ob 5 30 AP Koper (Soča), ob 6 30 Ljubljana Barje (Petrol) Marija Podvršič 031 708 132 sobot a, 2 september piknik ob 10 00, v Lovski koči Rižana Marija Podvršič, 031 708 132 od nedelje, 17 , do nedelje, edukativno zdravljenje v Termah Dolenjske toplice ob 8 00 AP Lucija, ob 8 15 AP Izola, ob 8 30 AP Koper (Soča), 24 septembra ob 9 30 Ljubljana-Barje/Petrol Marija Podvršič, 031 708 132 od nedelje 3 do nedelje

kuhanja ob 9 00, v Srednji šoli Izola Andrijana Lasič, 041 321 529 od srede, 12 , do srede edukativno zdravljenje v Termah Kulaši ob 5 00 AP Lucija, ob 5 15 AP Izola, ob 5 30 AP Koper (Soča), 19 oktobra ob 6 30 Ljubljana Barje (Petrol)

Društvo diabetikov Kranj

ob ponedeljkih uradne ure od 16 00 do 18 00, Strit arjeva ulica 8, Kranj, I nadstropje soba št 6 društvena pisarna 031 485 470

Za srečanja, delavnice, predavanja je obvezna predhodna prijava društvena pisarna, 031 485 470; Jolanda, 031 202 660

Za vse navedene aktivnosti je obvezna predhodna prijava za pohode Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 od 27 avgust a do 1 septembra 6-dnevni program zdravstvene vzogje za diabetike: društvena pisarna 031 485 470; Moravske Toplice – hotel Termal ob 10 00, AP Kranj, post ajališče št 1 Jolanda, 031 202 660

Julija in avgust a bo društvena pisarna zapr t a! V tem času smo dosegljivi na telefon 031 485 470 ali Jolanda, 031 202 660 sobot a, 2 september meddruštveni pohod (organizira DD Domžale) ob 8 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 sobot a, 16 september meddruštveni pohod Brdo pri Kranju ob 9 00, parkirišče pred vhodom v Park Brdo društvena pisarna, 031 485 470; Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 ponedeljek, 25 september delavnica Pravilna prehrana (mag Erika Povšnar) ob 16 00, Zdravstveni dom Kranj – knjižnica, II nadstropje društvena pisarna, 031 485 470 sobot a, 30 september Izlet v neznano – Idrija ob 7 00, AP Kranj, post ajališče št 1 društvena pisarna, 031 485 470 sobot a, 7 oktober pohod Bašelj–Lovrenc ob 8 30, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 sreda, 11 oktober delavnica Testiranje telesne pripravljenosti (mag Erika

Pohodi po bližnji in daljni okolici T i se bodo prilagajali vremenu, in vas obvestimo v internih obvestilih Za pohode v okolici se prijavite v društveni pisarni najkasneje tri dni pred pohodom, za daljše od 7 00 ali ob 8 00, zbor pred društveno pisarno pohode se je treba prijaviti en teden pred odhodom (odvisno od posameznega

enkrat mesečno predavanje (o naslovu in točnem datumu predavanja vas seznanimo v internih obvestilih, na FB ali na spletni strani) ob 16 00, v Knjižnici Litija, Parmova 9, Litija

81 584; 031 777 153 od 15 do 22 oktobra edukativno zdravljenje v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah (število mest je omejeno!) prijave zbiramo do 29 septembra 01 89 81 584; 031 777 153

Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže in kisika v kr vi od 14 00 do 17 00, društvena pisarna Karmen Maričič, 041 708 500; 01 28 22 133 ob torkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, kr vnega tlaka, od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, telesne teže podhod Bežigrajska vrat a

Nika Hudoklin, 01 28 22 133 ob torkih vódena vadba s strani študentov 2 letnika magisterija kineziologinje od 17 00 do 18 00, Fakultet a za špor t, Kodeljevo

Neli Kapus, 041 601 421 pr vi ponedeljek v mesecu pogovorne urice o gibanju in zdravem življenjskem slogu ter merjenje HbA1c in holesterola (predhodno naročiti) od 14 00 do 16 00, društvena pisarna Karmen Maričič, 041 708 500 ob sredah sprehod na Ljubljanski grad od 10 00 do 12 00, Streliška ulica 17 Ana Prah, 031 637 394 ob četr tkih vódena vadba v telovadnici od 17 00 do 18 00, Špor tno društvo Tabor Neli Kapus, 041 601 421 ob četr tkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže in od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, kisika v kr vi podhod Bežigrajska vrat a Darinka Kraljič, 01 28 22 133 ob ponedeljkih in sredah vadba po zoomu, vodijo nas študentje 2 letnika magisterija kineziologinje s Fakultete za špor t od 19 00 do 20 00, doma po zoomu, za povezavo pokličite Karmen Maričič, 041 708 500 ob ponedeljkih julija in avgust a uradne ure

od 14 00 do 16 00, društvena pisarna sobot a, 9 september enodnevni izlet, raziskujemo Belo krajino (prijave do 25 avgust a) ob 8 00, pred Halo T ivoli Karmen Maričič, 041 708 500 sreda, 27 september predavanje

Cizerl, 040 397 784

Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih dihalne vaje s petjem od 11 00 do 12 30, društveni prostori, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a (dijaški dom) Helena Copot, 041 343 630 ob torkih in sredah vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8 30 do 10 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Helena Copot, 041 343 630 vsak drugi in zadnji torek uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja od 10 00 do 12 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Igor Vitez, 041 730 080 pr vo sredo v mesecu sest anek društva, predavanje ali delavnica ob 17 00, klub PGZ, za zavalovalnico Triglav, Lendavska ul 5, Mur ska Sobot a Jožica Gibčar, 041 953 874 ob četr tkih brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne bolezni ob 15 15, v telovadnica ekonomske šole Marija Barbe, 031 511 816 Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www dd-ms lr f-pomurje si/napovednik/

Društvo diabetikov Novo mesto od ponedeljka do petka plavanje: na sedežu društva so na voljo celodnevne kar te za plavanje ki jih člani lahko koristijo od ponedeljka do četr tka skozi celo leto do 15 decembra 2023 v Termah Krka: Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice t ajništvo, 0590 39 855; 064 160 300 ob sredah uradne ure od 9 00 do 11 00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto t ajništvo, 064 160 300 vsako drugo sredo v mesecu nekajurni pohod v okolici Novega mest a ob 13 30, OŠ Grm, zbirajo prijave Danica Vidmar, 051 248 229; Zvone Turk, 031 612 961 aktualni dogodki društva tudi na spletni strani: http://ddnm si t ajništvo, 0590

Društvo diabetikov Postojna

ob ponedeljkih uradne ure v novih prostorih društva od 15 aprila naprej od 9 00 do 11 00, Zdravstveni dom Postojna Ivica Bergoč, 051 233 510 ob torkih balinanje ob 10 00 do 12 00, zelena dvorana v Postojni Vladimir Kovačič, 041 463 405 ob sredah telovadba pod vodstvom profesorja D Bajca ob 18 00, špor tni park telovadnica ob četr tkih pohod po okolici Postojne ob 16 00 pred Zdravstvenim domom Postojna pisarna društva

Društvo diabetikov Ptuj ob sredah dežur stvo v dr uštveni pisar ni: prijave, infor macije in posvetovanje od 8 00 do 10 00, pisarna društva in po telefonu Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 vsako drugo sredo v mesecu merjenje sladkorja v kr vi in kr vnega tlaka od 8 00 do 10 00, pisarna društva, obvezna prijava

pr vi četr tek v mesecu pohod po okolici Ptuja, zbirajo prijave, v četr tek, 3 avgust a, ni pohoda ob 9 00, nova trgovina Lidl Ptuj, Volkmerjeva cest a 26a Sonja

sobot a, 1 julij druženje na Gorenjskem železniška post aja Ptuj (obvezne prijave do 1 junija v pisarni društva)

041

Zaradi dopust a je pisarna zapr t a od 27 julija do 29 avgust a četr tek, 7 september druženje – Maribor, vzpenjačaPohorje, obvezna prijava ob 7 30, železniška post aja Ptuj Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 četr tek, 12 oktober Prekmurje – Mur ska Sobot a, Expano, obvezna prijava železniška post aja Ptuj Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510

Društvo diabetikov Slovenj Gradec

ob torkih kegljanje ob 11 00, kegljišče Tuš St ane Oblak, 040 603 853 ob sredah pohodi ob 15 30, Nova oprema Slovenj Gradec Olga Repotočnik, 041 945 664 ob sredah in četr tkih uradne ure od 9 00 do 11 00, društvena pisarna društvena pisarna, 02 884 10 64 ob petkih kegljanje ob 16 00 kegljišče Tuš St ane Oblak 040 603 853

Društvo diabetikov Škofja Loka pr vi in tretji ponedeljek uradne ure

društva, 051 486 462 ob torkih in sredah uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in tlaka od 9 00 do 10 00, v pisarni

18 00 do 19 00, CSS Škof ja Loka

747 000

V juliju in avgustu zaradi dopustov ni pohodov in dejavnosti

četr tek, 07 september pohod Škale–Gaberke–Šošt anj–Velenje ob 8 00, pri Ribiški koči na Škalskem jezeru Marjan Skaza, 040 128 081

sobot a, 23 september piknik s sosednjimi društvi

sobot a, 30 september izlet v neznano

četr tek, 5 oktober pohod Koželj–Jakec–Podkraj

naknadno javimo (kamp Velenje ob Visti) Romana Praprotnik, 070 825 353

naknadno javimo Romana Praprotnik, 070 825 353

ob 8 00, pri Gasilskem domu St aro Velenje Marjan Skaza, 040 128 081

Plakati z obvestili bodo na oglasnih deskah v Zdravstvenem domu Velenje, Društvu diabetikov Velenje, Zdravstvenem domu Šošt anj in Topolšici, v diabetični ambulanti ter poslani tudi po e-pošti

Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

ob ponedeljkih kegljanje

ob torkih uradne ure

ob četr tkih nordijska hoja

ob 18 00, kegljišče Zagorje

Metka Košir, 031 262 059

od 9 00 do 11 00, prostori društva Anica Kranjc, 040 431 220

od 11 00 do 12 00, v Evroparku Metka Košir, 031 262 059

Julija in avgust a društvo zaradi dopustov ne deluje Marija Grošelj,041 842 948

K D O R B E R E r e v i j o S l a d k o r n a b o l e z e n ,

V E I N Z N A !

Podarite letno naročnino na revijo Sladkor na bolezen sorodniku, znancu ali prijatelju, ki ni včlanjen v dr uštvo diabetikov!

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra. Naročilnico pošljite na naš naslov : Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol net

Since

medicinski kostanjev med

SONČNE OPEKLINE?

prep

•

Center za pomoč uporabnikom

E: info@mojCuker si

S: www.mojCuker.si

T: 059 057 510

Kupon za nagradno križanko št. 149 (julij 2023)

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v spodnja polja in dobili boste tokratno geslo

Ime in priimek:

Kraj in poštna številka: (Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze )

Nagrade za križanko v Sladkor ni bolezni št 149 bo podarilo podjetje MED TRUST, d o o , Ljubljana Izpolnjen k upon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v k uver ti do 1 septembra na naslov: Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom Nagradna križanka. Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti na e-naslov zdds@siol.net s pripisom v zadevi Nagradna križanka 149, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: preprosto bar vno Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www diabetes-zveza si

bolezen

namestitev možna tudi na zgornjem delu nadlakti • brez vbadanja prstov skeniranje ni več potrebno • alarmi in opozorila

• deljenje podatkov o vrednosti glukoze**

• za otroke starejše od dveh let

• uporaba pri nosečnicah s sladkorno boleznijo je mogoča

uporabniku: 080 488880

podpora: 080 488882

| www.dexcom.com

* Dexcom G6 – sistem za neprekinjeno merjenje glukoze (CGM) II Študije potrjujejo, da lahko Dexcom CGM-sistemi bistveno izboljšajo kakovost življenja in počutje svojih uporabnikov Na splošno se počutite bolj samozavestni pri nadziranju vaše sladkorne bolezni, prav tako se bolj poredko pojavljajo tudi prenizke ali previsoke ravni glukoze, kar vam omogoča daljše ohranjanje ciljne vrednosti 1, 2, 3 | + Če opozorila o vrednosti glukoze in kontrolne vrednosti v DexcomuG6 ne ustrezajo vašim simptomom ali pričakovanjem, za merjenje sladkorne bolezni uporabite merilnik glukoze v krvi | ** Uporabljajte sistem Dexcom G6 zmeraj po navodilih, ki jih najdete poleg naprave ali na naslovu www dexcom com Upoštevajte vse indikacije kontraindikacije opozorila previdnostne ukrepe in obvestila Če tega ne storite lahko pride do hude hipoglikemije (nizek krvni sladkor) ali hiperglikemije (visok krvni sladkor) in / ali odločitve o zdravljenju, ki ima lahko negativne učinke Če opozorila o vrednosti glukoze