Revija Sladkorna bolezen st.148

ZDRAVILO ZA SLADKORNO BOLEZEN

ZDRAVILO ZA SLADKORNO BOLEZEN

Soustvarjamo prihodnost.

V sodelovanju z različnimi deležniki, organizaci jami bolnikov, zdravstvenimi delavci, odgovornimi organi in vlado sooblikujemo zdravstveni sistem

Prizadevamo si za opolnomočenje bolnikov in zadovol jevanje njihovih potreb ter jim s skupnimi močmi pomagamo neobremenjeno ustvarjati, živeti in uživati svoje živl jenje.

Revijo izdaja od aprila 1985

Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54,

e-pošta: sloda@siol net,

na spletu: www diabetes-zveza si

Člani izdajateljskega sveta: Rober t Gratton (predsednik), Samo Fakin (član), Anuša Ferjan (članica), Er vin Kodrun (član)

Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in tr ženje oglasnega prostora), prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.,

Andreja Čampa Širca, univ dipl ing živil teh , doc dr Aleš Dolenec, prof šp vzg ,

Valnea Jurečič, mag. farm., dr Karin Kanc, dr med ,

Jana Komel, dr med , dr Mojca Lunder, dr med ,

Janja Strašek, dipl ing živil teh ,

Sara Štern

Tel : 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol net

T isk: T iskarna Schwar z, d o o , Ljubljana

Natisnjenih 14 000 izvodov

Revija Sladkorna bolezen je vpisana

v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo

za kulturo RS, pod zaporedno številko 95

Projekt z naslovom Imam sladkorno, nima sladkorna mene sof inancira Ministrstvo

za zdravje RS v letih 2023–2025

Programe in delovanje

sof inancira FIHO

Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO

Novo Nordisk, d o o , je generalni sponzor

Zveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi

Izid naslednje številke je predviden

v juliju 2023

Obvestilo o spremembi naslova oz prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol net

Sergeja Širca, urednica

Neža gotovo ni edina

Drage bralke in spoštovani bralci, verjamem, da ste na naslovnici naše revije opazili velike, prodor ne in resne, čudovite zelenk aste oči 11-letne Neže Neži in njenima staršema so pred dobrimi sedmimi meseci povedali, da ima deklica sladkor no bolezen tipa 1. Verjetno se mnogim med vami, ki že dolga leta živite z isto diagnozo, to ne zdi nič tragičnega Neža pa pravi: »Sovražim sladkor no bolezen!« Inter v ju z deklico je opravila in zapisala njena mama. Nastal je eden najbolj iskrenih prispevkov v zgodovini te revije Ko smo ga v uredništvu prebrali, smo se o njem temeljito pogovorili Ta inter v ju namreč ni spodbudno branje. V njem se Neža s čudovito otroško iskrenostjo spominja lanskega leta. Spominja se dni, ko se ni počutila zgolj utr ujeno, ampak kot da bo omedlela Spominja se milo rečeno neprimer nih odzivov okolice Spominja se, da njena starša še nikoli nista tako jok ala kot tistega 16 septembra Spominja se težkih dni v bolnišnici in »dolgočasnih tečajev za inzulinsko terapijo«

»Kaj bi mi torej pri sladkor ni bolezni lahko bilo všeč?« se sprašuje. Precej dr ugačen ton od siceršnjih prispevkov v tej reviji, ali ne? Običajno pišemo, kako zelo je sodobna medicina napredovala pri obvladovanju sladkor ne bolezni, kako solidaren slovenski zdravstveni sistem omogoča dostop do najsodobnejših pripomočkov in k ako široke so možnosti podpore za osebe s sladkor no boleznijo. Vse to je seveda res in res je tudi, da oseba s sladkor no boleznijo tipa 1 leta 2023 v Sloveniji lahko živi zelo k akovostno življenje

Vendar pa smo se po temeljitem premislek u lahko vživeli v kožo enajstletnega – ob novici o diagnozi pravzaprav desetletnega – otrok a Deklico, ki so ji povedali, da zaradi sladkor ne bolezni sicer ne bo umrla, ampak ...

Neža mora paziti, k aj jé V zadnjih mesecih se nenehno zbada v prste (ob tem, da jo je bilo vedno zelo strah igel) Sovraži preglede v bolnišnici Ko se ukvarja s špor tom, mora paziti, da ne pade v hipoglikemijo Zaradi sladkor ne bolezni mora pogosto prekiniti to, k ar počne in ji je všeč, njeni prijatelji pa se takrat dalje zabavajo brez nje Prijateljice je ne razumejo in odrasli so do nje strogi

Kako enajstletnica tega ne bi sovražila?!

Inter v ju torej objavljamo Ne samo zaradi Neže in njenih staršev Namenjamo ga vsem, ki potrebujejo (oziroma potrebujete) nek aj časa, da se sprijaznijo z novo resničnostjo. Neža zagotovo ni edina.

Obenem pa iskreno upamo, da je revija Sladkor na bolezen tako Neži in njeni dr užini kot tudi vsem dr ugim bralcem s sladkor no boleznijo v pomoč pri sprejemanju bolezni, s k atero se – kot pravi Neža – ni smiselno prepirati

Foto:

®

Neža Vižintin je 11-letna deklica iz Ljubljane, ki pravi, da sovraži sladkorno bolezen

Miran Juršič

OSREDNJA TEMA

5 »Imam sladkor no, nima sladkor na mene«

6 Pes tro in s trokovno bogato srečanje

ZA NAŠE ZDRAVJE

10 Prežeča nevar nos t, ki jo lahko učinkovito preprečimo

INTERVJU

12 »Sovražim sladkor no bolezen«

AK TUALNO

14 Najpomembnejša je sprememba življenjskega sloga

Zdravje ledvic za vse

20 Sodoben način obvladovanja sladkor ne bolezni

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

26 Kaj bomo skuhali danes

27 Pomen vlaknin

VRTNO VESELJE

28 Ste vedeli, da so užitni?

EASYSENSE SLIM CGM

Zakaj bi skenirali, če lahko le bežno pogledate?

Predstavljamo novi

TouchCare® Slim CGM

Priročen majhen senzor meri odčitke glukoze, ki jih enkrat na vsaki 2 minuti samodejno prenaša na vašo pametno napravo.

Diskreten in tanek oddajnik, ki ga je mogoče ponovno napolniti in ki ga lahko udobno nosite pod oblačili, brezžično in samodejno prenaša odčitke na vašo pametno napravo.

»Imam sladkor no, nima sladkor na mene«

V soboto, 25. marca 2023, je v predavalnici Ekonomske fakultete v Ljubljani potekala redna skupščina Zveze dr uštev diabetikov Slovenije. Skupščino je vodila predsednica Zsuzsi Kepe, pomagala sta ji člana delovnega predsedstva Drago Fr lan in Dušan Jukič.

Na njej je bilo prisotnih 39 delegatov (26 dr uštev diabetikov) od 56 glasov dr uštev diabetikov Potrdili so finančno poročilo in poročilo o opravljenem programu zveze diabetikov za leto 2022. Poročal je predsednik Rober t Gratton in predsednica nadzornega odbora Marija Podvršič. Računovodkinja Zdenka Štrekelj je bila zaradi bolezni odsotna

Nekaj poudar kov iz poročila

Predsednik Zveze diabetikov Rober t Gratton se je preko celega leta udeleževal sestankov komisije Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030 (DPOSB) in o sklepih redno poročal na sest ankih izvršnega odbora ZDDS

ZDDS in dr uštva diabetikov so uresničevala začr tani program akcijskega načr ta za obdobje 2021–2022

L a n i j e b i l o i z d a n i h p e t š te v i l k glasila/revije Sladkor na bolezen, ki so ga člani dr uštev prejeli brezplačno na dom Stalno se je z novimi prispevki in

digitalnimi vsebinami posodabljala spletna stran www diabetes-zveza si in Facebook zveze, ki je sledil in obveščal o tekočih akcijah. Izvedeno je bilo 24. tekmovanje v znanju o sladkor ni bolezni, z izobraževanjem za učitelje mentorje v septembr u

Didaktična igra Razgibani kviz je bila predst avljena na več osnovnih šolah. Uspešno smo jo tudi predst avili tudi na Svetovnem kongresu diabetikov v Lizboni. Razgibani kviz in promocijo zdravega življenjskega sloga med mladimi st a podprli podjetje AstraZeneca in anglešk a fundacija za Young Health Programme (YHP). V t a namen je bila p o s t av lj e n a t u d i s l ove n sk a s p l e t n a stran

Ob svetovnem dnevu sladkor ne bolezni so potek ale številne aktivnosti tako na zvezi kot tudi na lok alni ravni; o njih smo redno poročali v glasilu Tema svetovnega dneva sladkor ne bolezni za obdobje 2021–2023 je dostop do zdravljenja sladkor ne bolezni Kdaj, če ne zdaj? Cilj

k ampanje je bil povečati ozaveščanje o meritvah sladkorja v kr vi in odkrivanje oseb s sladkor no boleznijo

Dr uštvo diabetikov Tržič je 18. junija 2022 organiziralo tradicionalni Merčunov pohod na Storžič, rekreativni pohod v Podljubelju pa je bil 26 avgusta 2022

Izobraževalni strokovni posvet predsednikov dr uštev je potek al v kongresnem centr u Ther mana Park Laško v petek in soboto, 27 in 28 maja 2022

Nadaljevali smo s k ampanjo #Dar ujemKilometre, jo pričeli z okroglo mizo I m a m s l a d ko r n o , a n i m a s l a d ko r n a mene, na k ateri so gostje iz različnih perspektiv osvetlili problematiko obvladovanja sladkorne bolezni, s poudarkom na pomembnosti zgodnjega odkrivanja, ustreznega zdravljenja in samoobvladovanja z gibanjem ter z ustrezno prehrano Na izbranih 15 pohodniških točk ah po Sloveniji in drugih pohodniških poteh ter s tekom in kolesarjenjem, smo lani zbrali 101.537 kilometrov, sk upno k ar 240 879 Darovanje kilometrov in pro-

OSREDNJA TEMA: Skupščina in načr ti za tekoče leto

® Špelca Rudolf, Zveza društev diabetikov Slovenije

Na skupščini je bilo prisotnih 39 delegatov iz 26 društev diabetikov od skupno 56 glasov društev diabetikov

mocija gibanja pa se je nadaljevala še naprej.

Zaključil se je triletni razpis Ministrstva za zdrav je, kjer smo izvedli prog ra m S k u p a j o bv l a d uj m o s l a d ko r n o bolezen, v katerem smo pripravili veliko poučnih digitalnih vsebin, ki so v času epidemije prišle našim uporabnikom še k ako prav

Sodelovali smo še pri številnih dr ugih projektih in tudi z dr ugimi nevladnimi organizacijami

V letu 2022 je bilo opravljenih veliko p r o s tovo lj n i h u r : n a d r ž av n i r av n i 10.065 ur in na lok alni ravni 83.118, sk upaj 93 183 ur

Sledimo svojemu poslans tvu

V tekočem letu bodo veza in posamezna dr uštva diabetikov sledila svojemu poslanstvu humanitar ne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva, upoštevajoč načelo prostovoljnosti in nepridobitnosti, da bomo omogočali čim bolj kvalitetno in neodvisno življenje oseb s sladkor no boleznijo.

Posk ušali bomo opolnomočiti čim večje število oseb s sladkorno boleznijo Prizadevali si bomo za čim boljše informiranje in ozaveščanje celotne dr užbene sk upnosti v zvezi s problematiko s l a d ko r n e b o l e z n i i n nj e n o ra z š i r j enostjo v moder ni dr užbi Zavzeli se bomo tudi za izobraževanje oseb s sladkorno boleznijo na področju zdravstvene pismenosti Te cilje in naloge pa bo mogoče uresničiti samo z načr tnim, organiziranim in skupnim delom zveze in dr uštev diabetikov

Zveza diabetikov bo sodelovala pri uresničevanju zadanega akcijskega načr ta Državnega programa za obvladova nj e s l a d ko r n e b o l e z n i z a o b d o bj e 2020–2030 Izdala bo pet številk glasi-

Za nemoten potek skupščine ZDDS so poskrbeli (z leve) sekretarka ZDDS

Špelca Rudolf in delovno predsedstvo skupščine: Drago Frlan, predsednica

Zsuzsi Kepe in Dušan Jukič

la/revije Sladkor na bolezen Posodabljala bo spletno stran in Facebook. Izvedla bo 25. tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni in pripravila strokovni seminar za mentorje V okvir u Young Health Programme (YHP) bo posodobila učno gradivo za tekmovanje in promovirala Razgibani kviz po osnovnih šolah Sk upaj z dr uštvi diabetikov bo izvedla številne aktivnosti ob svetovnem dnevu sladkor ne bolezni (14. november) z namenom ozaveščanja in osveščanja javnosti o sladkorni bolezni Dr uštvo diabetikov Dravograd Polžki bo v novembr u pripravilo državno proslavo Dr uštvo diabetikov Tržič bo izvedlo tradicionalni Merčunov pohod

Organizirala bo izobraževalno strokovni posvet za predsednike dr uštev diabetikov Na razpisu Ministrstva za zdrav je (MZ) bo Zveza diabetikov prejela sredstva za delovanje in program » I m a m s l a d ko r n o , n i m a s l a d ko r n a mene«, ki je bil odobren za obdobje treh let (2022–2025) Sredstva iz razpisa MZ bodo porabljena tudi za seznanjanje in izobraževanje o zdravstveni pis m e n o s t i K a mp a nj o # D a r uj e m K i l ometre bodo podprli tudi kolesarji Špor tnega dr uštva dobrodelno okrog Slovenije (DOS), ki bodo v maju prekolesarili 1225 kilometrov Zveza diabetikov bo sodelovala še z dr ugimi nevladnimi organizacijami, sponzorji in donatorji, prav tako pa bo vzdrževala stike z IDF Europa in IDF-om (Svetovno organizacijo diabetikov)

Na koncu skupščine je bil sprejet tudi sklep razdelitve sredstev na dr uštva, ki smo jih pridobili na osnovi razpisa od FIHO za leto 2023

Naj nas dr uži geslo:

»Imam sladkor no, nima sladkor na mene «

Pes tro in s t

Zveza dr uštev diabetikov Slovenije (ZDDS) je pripravila dvodnevni strokovni posvet predsednikov slovenskih dr uštev diabetikov.

V prijetnem okolju Ter m Dolenjske Toplice se je 14. aprila zbralo 50 predsednikov in predstavnikov dr uštev diabetikov. Ob prihodu jih je pozdravil predsednik ZDDS Rober t Gratton. Posvet je po začr tanem programu vodila sekretar ka zveze Špelca Rudolf

Pr vi dan posveta je Anka Bolka, vodja – d i re k to r i c a p o d ro č j a z a a n a l i t i ko i n razvoj na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), v predavanju o zdravstveni pismenosti Slovencev pojasnila dostop do osebnih podatkov posameznika, ki jih vodi ZZZS Predstavila je tudi porabo sredstev za medicinske pripomočke za vodenje sladkor ne bolezni in pojasnila, da so predlogi za razširitev pravic za senzorje za merjenje sladkorja v kr vi v razpravi.

Mar uša Krkoč iz podjetja Dexcom je predstavila delovanje senzorjev za merjenje sladkorja, Mojca Kregar iz podjetja Tosama, ki letos praznuje stoletnico delovanja, pa je predavala o diabetični nogi in oskrbi ran z oblogami Čestitamo Tosami za njihov jubilej

Polona Hvala iz podjetja Zaloker & Zaloker, ki letos praznuje 30 let delovanja, je predstavila prehrano pri sladkorni bolezni ter njihovo zanimivo in poučno spletno stran. Podjetju Zaloker & Zaloker se zahvaljujemo za izobraževanje oseb s sladkor no boleznijo

J u r ij St a r i h a j e p re d s t av i l p o dj e t j e Novo Nordisk. Ob stoletnici delovanja so s poučnim f ilmom predstavili svojo vizijo dela in proizvodnjo inzulina Inzulin je osebam s sladkor no boleznijo prinesel upanje in kvalitetno življenje. Direktorju Juriju Starihi smo se zahvalili za njihovo pomoč in podporo pri izvajanju naših programov, predvsem pa za zaupanje, da delamo dobro in skupaj izvajamo k akovostne programe Podjetju

OSREDNJA TEMA: Posvet predsednikov dr uš tev ZDDS

® Sergeja Širca

rokovno bogat o srečan je

in zaposlenim čestit amo ob stoletnici podjetja in prepričani smo, da bodo še naprej dobro skrbeli za zdrav je oseb s sladkor no boleznijo Kratka in jedr nata, a poučna predavanja

Infektologinja iz Splošne bolnišnice Novo mesto dr. Petra Rogina Skvarč je nato udeležencem razložila, zak aj so osebe s sladkor no boleznijo tako dovzetne za pnevmokokne okužbe in zakaj je smiselna zaščita.

Zdravnik Samo Fakin, sicer podpredsednik ZDDS, nam je spregovoril o tehnik ah sproščanja in nas popeljal skozi eno od takih tehnik. Po delavnici sproščanja smo bili res sproščeni in dobre volje

Strokovni del pr vega dne posveta se je zaključil s sestankom izvršnega odbora zveze Pr vi dan posveta so udeleženci ocenili kot kratek in jedr nat, a z e l o p o u č e n . V ve č e r n e m d e l u s o s i med prijetnim dr uženjem izmenjali štev i l n e i z k u š nj e p r i d e l ova nj u d r u š tev diabetikov

Sobotni del posveta se je začel zelo delovno in operativno, s poročilom o pripravah vlog na FIHO za leto 2023 in poročil za leto 2022 ter s poročilom o pregledih edukativnih zdravstvenih okreva nj R a č u n ovo d k i nj a Z D D S Z d e n k a

Štrekelj je seznanila predstavnike dr uštev s težavami, ki so nastale med pripravo vlog na FIHO in pri oddaji poročil Prosila je, naj se vsi pravočasno lotijo priprave obrazcev in jih oddajo pred rokom oddaje, saj je zatem treba pripraviti še vse sk upne izračune in priloge, ki jih nato oddajo na FIHO.

P r e d s e d n i c a n a d z o r n e g a o d b o r a ZDDS Marija Podvršič je povedala, da je nadzor ni odbor pregledal vsa eduk ativna okrevanja in ugotovil, da pri nekaterih dr uštvih še vedno nimajo treh strokovnih predavanj za opolnomočenje udeležencev eduk ativnega okrevanja Predavanja, kot so predstavitev zdravilišč ali prehranskih dopolnil, niso primer na Treba je pripraviti ustrezna predavanja za prisotne uporabnike, da ti prejmejo potrebna navodila za vodenje sladkor ne bolezni. Pri nek aterih okrevanjih pa je manjk ala priložena dok umentacija

Dobre prakse iz Cer knice in Novega mes ta, presenečenje iz Kopra

Drago Frlan je predstavil zgledno delo Društva diabetikov Cerknica, ki mu predseduje Dr uštvo izvaja številne samos tojne projekte in se vključuje tudi v projekte ZDDS. Društvo diabetikov Cerknica bo v prihodnjem letu organizator

proslave ob svetovnem dnevu sladkor ne bolezni Jožica Mikec, podpredsednica dr uštva, je predstavila delovanje Dr uštva diabetikov Novo mesto, ki izvaja veliko preventivnih programov in odlično sodeluje z ZDDS Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni številne objekte osvetlijo v modro in pripravijo tudi zanimive diaprojekcije stavb. Predstavitvi dobrih praks obeh dr uštev so udeleženci posveta nagradili z navdušenim aplavzom, ki pa je postal še glasnejši, ko se je Dr uštvo diabetikov Koper presenetljivo javilo za izvedbo špor tnega srečanja dr uštev v letu 2025

Špelca Rudolf, sekret ark a ZDDS, je predstavila rezultate akcije #Dar ujemKilometre in načr te za izvedbo letošnje akcije v petem zaporednem letu izvajanja ZDDS akcijo izvaja za ozaveščanje j av n o s t i o s l a d ko r n i b o l e z n i , nj e n e m čimprejšnjem odkrivanju in zdravljenju in o preprečevanju zapletov, predvsem pa s to akcijo želijo čim več ljudi spodbuditi h gibanju

Podelili so zahvale in priznanja najbolj uspešnim dr uštvom diabetikov, posa-

Skupinska fotograf ija udeležencev posveta, ki je prinesel številne nove informacije in ideje za nadaljnje delo v društvih

Hvala, ker pišete …

S temi besedami je Sergeja Širca, urednica naše revije Sladkorna bolezen, na posvetu predsednikov društev diabetikov zaključila predavanje o pisanju prispevkov

Podala je deset zelo uporabnih pravil za pisanje. Spodbudila nas je, pišite, pišite, da seznanimo člane in vse druge, da smo aktivni V pomoč nam je obrazec za pisanje prispevka za objavo v reviji Sladkorna bolezen, ki ga imamo – dober opomnik, da ne pozabiš napisati, kdo pošilja (društvo), opis dogodka, avtorje prispevka in fotograf ij ter opis fotograf ije (kraj, dogodek) Pomembni so pravzaprav vsi deli, a pr vo, kar vidimo, je naslov –z njim v bralcu vzbudiš pozornost in radovednost (ali pa sploh ne) Naslov mora biti torej aktualen, prav tako vsebina Pomembna je zgradba članka, opišemo, kdo smo, kje smo bili in kaj smo doživeli Pomembna je dolžina člankov in število besed (od 700 do 5000, odvisno od tematike), pri čemer si pomagamo z računalnikom (uporabimo ikono za štetje besed).

Ko omenjamo osebe, jih navajamo z imeni in priimki ter nazivi Fotografije, ki jih priložimo, so dobrodošle, saj približajo opisani dogodek; vedno dopišemo tudi avtorja fotograf ije. Prispevke in

fotograf ije pošiljamo po elektronski pošti kot priponke, v zadevi pa navedemo, kdo in kaj pošilja

Predavateljica in urednica Sergeja Širca nas je opozorila na najpogostejše napake: pisanje velike začetnice, kako navajamo uro, izogibamo se uporabi tujk, ko omenjamo osebe, ki so bile prisotne, jih navajamo z imeni in priimki ter nazivi, naši člani so osebe s sladkorno boleznijo (ne sladkorni bolniki!)

Predavanje je bilo zame odlično, nekaj infor macij tudi čis to novih Običajno pišem, ko se zgodi nekaj posebnega ali ko me prevzame dogodek, oseba ali okolje; takrat najlažje pišem, ker me vodijo občutki in včasih tudi pozabim na kako prej opisano pravilo Menda je tisto, kar pride »od srca«, najlepše in najboljše; sama rada uporabim narečje in izraze iz domačega okolja, ki so mi blizu, a niso čisto po slovnici (»Imel smo se fajn …«).

No, poznati moraš tudi računalnik, kar je super v primerjavi s pisanjem včasih, saj lahko tako hitro kaj zbrišeš in popraviš. Seveda se še učim in napotki s predavanja so zelo dobrodošli Pisanje sprošča, svoje vtise lahko delimo z drugimi, tako se tudi spoznavamo. Zato bomo še pisali in objavljali v naši Sladkorni bolezni in seveda, upoštevali napotke Cvetka Kozmus

iz socialno šibkih dr užin Sicer pa vse vabim, naj vse svoje aktivnosti – hojo, tek ali kolesarjenje – objavljajo na Facebook u s ključnikom #Dar ujemKilometre, oznako @zvezadr uštevdiabetikov in objavijo fotograf ijo, število opravljenih kilometrov in svoje dr uštvo Darovane kilometre lahko tudi zabeležijo v obrazec na spletni strani zveze. Skupaj gremo do lune – do tega cilja nas po štirih letih loči samo še 143 521 kilometrov!

Posvet predsednikov se je končal z okroglo mizo o pomenu gibanja za osebe s sladkorno boleznijo Vodila sem jo Sergeja Širca, sodelovali pa so Andrijana Lasič, Drago Frlan, Darja Mandžuka

in Sonja Ravnik, ki so svoje iskrivo navdušenje za gibanje prenesli na vse udeležence posveta

Predsednik ZDDS Rober t Gratton se je ob zaključk u posvet a udeležencem zahvalil za udeležbo in aktivno sodelovanje Udeleženci pa so povedali, da so zadovoljni z vsebino posveta, ki jim je prinesel številne nove infor macije in ideje, ki so jih navdihnile za nadaljnje delo v dr uštvih

Razšli smo se s prisrčnimi stiski rok, objemi in obljubami, da se kmalu ponovno srečamo, hkrati pa tudi hvaležni Špelci Rudolf za uspešno organizacijo pestrega in strokovno bogatega srečanja.

m e z n i ko m i n a m b a s a d o r j e m z a l e to 2022

»Letos sodelujemo s kolesarskim dr uš t vo m D o b r o d e l n o o k r o g S l ove n ij e (DOS) Društva diabetikov se bodo predstavila na točkah, kjer se bodo kolesarji ustavljali med 2. in 6. majem, ter sprejela kolesarje Sodeluje tudi Karitas, saj zbira sredstva za nakup koles za otroke (tudi za otroke s sladkor no boleznijo tipa 1)

Za nakup koles za otroke iz socialno ogroženih dr užin lahko dar ujete 5 evrov z

S M S s p o r o č i l o m Z A ko l o 5 n a š t e v i l ko

1919 ali sredstva nakažete na TRR Slovenske Karitas SI56 0214 0001 5556 761 (sklic 00 905, namen: Za kolo)

Predsednik ZDDS Rober t Gratton se je ob zaključku posveta udeležencem zahvalil za udeležbo in aktivno sodelovanje

Udeleženci okrogle mize o pomenu gibanja za osebe s sladkorno boleznijo (z leve) Sonja Ravnik, Drago Frlan, Andrijana Lasič in Darja Mandžuka so svoje iskrivo navdušenje za gibanje prenesli na vse udeležence posveta

Šč e tkanje zob ne sme biti r utinsko opra vilo

Pri ščetkanju zob smo lahko dovolj učinkoviti le, če izberemo kakovostne pripomočke, ki nam ob pravilni uporabi omogočajo 100-odstotno čiste zobe.

Najboljša izbira je kombinacija zobne ščetke in medzobnih ščetk, saj lahko le na ta način poskrbimo za ustrezno očiščene površine zob Poškodbam zob in dlesni, ki nastanejo ob uporabi srednje ali trde zobne ščetke, se najenostavneje izognemo, če izberemo zobno ščetko z več tisoč f inimi ščetinami Ščetk anje zob naj ne bo r utinsko opravilo, zato naj merilo ne bo čas, ampak skoncentrirano in sistematično čiščenje – tako, da s ščetinami zobne ščetke očistimo vse dostopne ploskve vseh zob v ustih Čistimo z majhnimi krožnimi gibi brez pritisk anja in ponavljamo isti vzorec ščetk anja Le tako lahko poskrbimo, da smo si zobe in rob dlesni očistili resnično dobro

To pomembno vsakodnevno opravilo bo hitro bolj pestro, če izberemo pisane in učinkovite pripomočke, na primer izjemno mehke z obne šč etke CS 5 460 ultra sof t, ki so neprekosljiva kombinacija nežnosti in prožnosti, za seboj puščajo čiste zobe in sulk us, zobna sklenina pa ostane nepoškodovana.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Sis tematično čiščenje zob

Prežeča nevar nos t, ki jo lahko učinkovit o preprečimo

Sladkor na bolezen poveča tveganje za vse okužbe, med katerimi je med bolj pogostimi in nevar nimi okužba s pnevmokokom. Pnevmokokna okužba pri osebi s sladkor no boleznijo ima lahko pogosteje hujši (invazivni) potek in povzroča več dodatnih zapletov

Zato osebam s sladkor no boleznijo, še posebno starejšim od 65 let, tako kot vsem kroničnim bolnikom, svetujemo cepljenje proti pnevmokok u, saj je enostavno, var no in učinkovito

Pnevmokok

P n e v m o ko k ( l a t i n sko St re pto c o c c u s pneumoniae) je bakterija, ki lahko povzroča hude ok užbe z resnimi posledicami za zdrav je Pr vič je bila izolirana leta 1881 Poznamo več kot 90 serotipov, med katerimi lahko večina povzroča bolezni. 20–30 serotipov lahko povzroča hujše okužbe, čemur strokovno rečemo, d a s o z e l o i nva z i v n i P n ev m o ko k i s o sicer nor malno prisotni na sluznicah dihal, predvsem v nosu ali žrelu. Prenos med ljudmi je večinoma k apljičen – poteka preko drobnih kapljic, ki nastanejo ob kihanju ali kašljanju. Okužba s pnevmokokom je možna vse leto, vrhunec pa je v zimski sezoni oziroma v sezoni vir usnih obolenj

Vrs te pnevmokoknih okužb

Pnevmokok najpogosteje povzroča vnetje obnosnih vo t l i n ( s i n u s i t i s ) , v n e t j e srednjega ušesa (otitis media; nezdravljena okužba pa se lahko širi proti možganom in povzroči vnetje možganskih ovojnic, to je meningitis), pljučnico; okužba se lahko razširi tudi v kri in na t a način doseže veliko dr ugih organov (privede do bakteriemije ali celo sepse); lahko pride tudi do vnetja sklepov ali srčnih zaklopk. Pri otrocih pnevmokok povzroča večinoma vnetje obnosnih votlin in srednjega ušesa. Pri starejših z oslab lj e n i m i m u n sk i m s i s tem o m p a j e n a j p o g o s tej š a

pnevmokokna pljučnica Slednja se običajno razvije v treh dneh od ok užbe, kaže se s povišano telesno temperaturo, mrzlico, k ašljem z gnojnim izmečkom, pospešenim dihanjem, lahko so prisotni tudi bolečina v prsnem košu, oslabelost, nizek kr vni tlak in pospešen srčni utrip Simptomi in znaki pnevmokoknega meningitisa so glavobol, utr ujenost, br uhanje, razdražljivost, trd vrat in nevrološki izpadi; lahko vodi v trajne nevrološke okvare Hujše pnevmokokne okužbe so lahko smr tne.

Nekateri imajo večje tveganje za pnevmokokne okužbe

Večje tveganje za pnevmokokne okužbe imajo predvsem ljudje iz ranljivih sk upin, ki imajo večinoma zmanjšano odpor nost Sem uvrščamo majhne otroke, starejše in osebe s kroničnimi boleznimi ter osebe z imunskimi pomanjkljivostmi oziroma z oslabelim imunsk i m s i s te m o m P r i s ot n o s t s l a d ko r n e bolezni do 3-krat poveča tveganje za invazivne pnevmokokne okužbe v primer-

javi z zdravimi osebami iste starostne sk upine. Dodatno kronična pljučna bolezen do sedemkrat poveča tveganje za pnevmokokno ok užbo in do trikrat za kronično bolezen srca Tveganje za pnevmokokno okužbo poveča tudi predhodna vir usna ok užba, ki vodi v oslabljeno imunsko odpor nost in tako poveča tveganje za pnevmokokno ok užbo Ne naz a d nj e s e t ve g a nj e z a p n e v m o ko k n o ok užbo povečuje tudi s starostjo posameznik a

Pnevmokokne okužbe je možno preprečiti

Pnevmokokne okužbe zdravimo z antibiotiki, vendar odpor nost pnevmokokov na različne antibiotike narašča. Dodatni problem je tudi v tem, da prebolela ok užba z določenim serotipom pnevmokoka ne nudi zaščite pred ok užbami z ostalimi serotipi. To pomeni, da prebolela ok užba ne zagotavlja trajne zaščite Zato je izredno pomembno preprečevanje pnevmokoknih ok užb, k ar omogoča cepljenje. Cepljenje svetujemo tudi, če je posameznik enkrat ali večkrat že prebolel pnevmokokno ok užbo.

Cepiva proti pnevmokoknim okužbam

V Sloveniji imamo na volj o d ve v r s t i c e p i va p r o t i pnevmokoknim ok užbam, in sicer polisaharidno in konjugirano cepivo Obe cepivi sta mr tvi in vsebujeta očiščene delce bakterije pnevm o ko k a , z a to n e m o r e t a povzročiti ok užbe Cepivi omogočat a zaščito in preprečujeta ok užbo z večino pnevmokoknih sevov.

Po l i s a h a r i d n o c e p i vo nudi zaščito proti 23 seroti-

ZA NAŠE ZDRAVJE: Pnevmokokne okužbe pri osebah s sladkor no boleznijo

® doc dr Mojca Lunder, dr med , Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, UKC Ljubljana

pom pnevmokokov; proizvaja ga podjetje MSD, v klinični uporabi je od leta 1983. Namenjeno je cepljenju oseb, st arejših od dveh let, in tistim, ki imajo povečano tveganje za invazivne pnevmokokne okužbe V to sk upino uvrščamo osebe s kroničnimi boleznimi, kot so sladkor na bolezen, kronične bolezni dihal, obtočil in sečil terkr vne bolezni in rakava obolenja Cepivo je priporočeno tudi vsem starejšim od 65 let. Cepljenje s to vrsto cepiva pri večini svetujemo enkrat v življenju

Konjugirano cepivo je 13-valentno; uporabljamo ga predvsem za cepljenje dojenčkov, otrok in mladostnikov, saj pri njih sproži močnejši imunski odziv

Pri odraslih se cepivo aplicira z vbodom v mišico ali podkožje na nadlakti Tvorba protiteles se po cepljenju proti pnevmokoknim ok užbam začne 7–10 dni po cepljenju, vrh nastanka protiteles pa je običajno dosežen po 70–100 dneh, k ar omogoča dolgotrajno zaščito.

Učinkovitos t in var nos t cepiv proti pnevmokoknim okužbam

Cepiva proti pnevmokoknim okužbam so se v kliničnih raziskavah izkazala kot učinkovita. 23-valentno pnevmokokno polisaharidno cepivo je v približno 40 % primerov preprečilo invazivne pnevmokokne bolezni. Pri starejših osebah, starih 65 let in več, je bila učinkovitost nekoliko manjša (okrog 30 %), vendar je cepljenje kljub temu priporočljivo, ker imajo te osebe visoko tveganje za razvoj invazivne pnevmokokne okužbe. Cepiva p rot i p n ev m o ko k n i m o k u ž b a m s o s e prav tako izk azala kot var na, resnih neželenih učinkov po cepljenju niso beležili Najpogosteje se lahko pojavijo lok alne reakcije na mestu cepljenja (rdečina, oteklina, bolečina), redkeje pa povišana telesna temperatura ali dr ugi neželeni učinki

Poziv k čim prejšnjemu cepljenju

Glede na pogostnost in resnost ok užb s pnevmokokom je pri starejših od 65 let in nedvomno pri vseh s kroničnimi boleznimi, tudi s sladkor no boleznijo, ključno pravočasno preprečevanje pnevmokoknih okužb, za kar je še vedno najbolj učinkovito cepljenje. Odlašanje s cepljenjem lahko vodi v resne trajne posledice okužbe ali celo smr t Glede možnosti cepljenja se svetuje posvet z zdravnikom ali cepilno točko

#Dar ujemKilome tre

Zakaj dar ujemo kilometre

Akcija Zveze dr uštev diabetikov Slovenije #Dar ujemKilometre je naletela na navdušene odzive vsepovsod po Sloveniji. Nekaj sodelujočih smo vprašali, zakaj sploh sodelujejo in dar ujejo kilometre. Tokrat objavljamo odgovore Neria

Pangerja iz Kopra.

Zakaj sodelujete v akciji #DarujemKilometre?

Za akcijo in njen velik pomen sem izvedel na obisk u pri prijateljici Andrijani Lasič, ki aktivno dela v Dr uštvu diabetikov Koper. Takoj sem pristopil k nabiranju kilometrov

Koliko se v povprečju rekreirate in katere oblike rekreacije so vam najbolj pri srcu?

Predvsem veliko kolesarim, saj ne morem hoditi, razen z berglami. Prestal sem namreč hudo prometno nesrečo in ostal brez ene noge Skoraj vsak dan prevozim od 10 do 20 kilometrov Dr uge rekreacije žal ne zmorem, razen poleti, ko plavam in grem občasno na kratek sprehod

Kaj vam gibanje pomeni?

Gibanje mi pomeni veliko, saj zaradi omejitve, ker nimam noge, razen kolesarjenja ne zmorem veliko Kolesarim zato, ker sem tako v stik u z naravo in ljudmi Zame je to način življenja, kolesarjenje pa špor t, ki me povezuje s pozitivnimi in enako mislečimi ljudmi.

Vesel sem sodelovanja pri k ampanji #Dar ujemKilometre Zveze dr uštev diabetikov Slovenije, saj pomagam pri osveščanju o pomenu gibanja tako za osebe s sladkor no boleznijo kot tudi za vse ost ale Vsakomur priporočam veliko gibanja in nabiranje kilometrov.

MEDICINSKI PRIPOMOČKI

Medicinski pripomočki

Ortopedska obutev primerna za osebe s sladkorno boleznijo

Opornice Kompresijske nog

»Vsakomur priporočam veliko gibanja in nabiranje kilometrov,« nas spodbuja Nerio Panger.

Dr užina Tamimi V ižintin je večjezična dr užina iz Ljubljane, od septembra 2022 dr užina otroka, ki so mu odkrili sladkor no bolezen tipa 1. Ker sta

Nežina starša trdno odločena, da jo bosta podpirala na vseh področjih obvladovanja te kronične bolezni, sta predlagala tudi sodelovanje z našo revijo. Za začetek objavljamo inter vju, ki ga je Widad opravila s svojo hčer ko Hvala za iskrenost!

Neža je stara enajst let in je najvišja v svojem razredu. Ima dolge in valovite lase, velike in živahne oči ter ljubezen do ročnih del Njena soba se, v veselje njenih staršev, dnevno spreminja v delavnico za šivanje, slik anje, mizarstvo ali pletenje Po tleh so raztreseni bar vni papir ni trakovi in vidni sledovi vročega lepila, ki k aplja z mize

Septembra se je Neža nenadoma zresnila, njen obraz je postal bled, oči utr ujene in prenehala se je ukvarjati s svojimi konjički. Govorila je, da je utr ujena, dneve je preživljala v postelji 16 septembra je bila hospitalizirana Tega dne je slabo videla, bila je zelo šibka, ni se več mogla držati na nogah, v zdravstvenem domu je celo br uhala V samo štirih dneh je izgubila sedem kilogramov telesne teže.

V tem pogovor u posk ušam z njo obuditi spomine na tiste dni, na začetek bolezni in na razvoj njenega odnosa do sladkor ne bolezni, kot je potek al v sedmih mesecih od diagnoze.

Neža, ali se spomniš, kdaj si se začela slabo počutiti? Kdaj so se po tvojem mnenju začeli kazati pr vi simptomi sladkorne bolezni?

Mislim, da sem zbolela pred vsaj dvema letoma, ko sem imela zaplet po gripi in so me morali hospitalizirati, ker nisem več mogla hoditi Ali pa ko sem imela kovid. Ne vem natanko, kdaj se je začelo, a v teh dveh letih so se nek atere stvari spremenile Čokolada se mi je zazdela presladk a, prenehala sem jesti mlečno

čokolado, naenkrat mi je bila boljša grenka čokolada. V teh dveh letih sem dobila tudi kandido in težave niso minile kljub uporabi krem, ki mi jih je predpisala zdravnica. Že dve leti živim s to težavo in šele zdaj vem, zak aj: sladkor v moji kr vi je bil previsok Kdaj si začela resnično slabo počutiti?

Lani poleti sem se počutila šibko, ves čas sem bila lačna Zelo sem si želela sladk arij, a ko sem jih jedla, so se mi zdele preveč sladke. Venomer sem bila zelo žejna Čez dan nisem imela energije, spala sem do enih popoldan, zbudila sem se šele za kosilo. Vedno sem uživala v spanju, vendar pa res ne t ako zelo Počutila sem se utr ujeno in počasno Kaj se je spremenilo septembra?

Poj av i l s e j e o b č u te k , d a n e m o re m ostati budna Čeprav sem bila lačna, nisem mogla jesti Nek ajkrat sem se polulala v posteljo, pr vič že avgusta. Neprestano sem pila, vendar je imela voda okus po železu, zato sem ji dodajala cedevito ali k aj dr ugega, da je zakrilo slab ok us. Moja usta so bila ves čas suha Nisem se počutila samo utr ujeno, ampak kot da bom omedlela. Ko se je začela šola, sem potrebovala ogromno časa, da sem prišla do dr ugega nadstropja, zelo težko sem hodila po stopnicah. Učiteljica za špor tno vzgojo mi je rekla, da sem lena, vendar se enostavno nisem mogla premakniti

Nato sem nenadoma dobila strašen glavobol, ki ni izginil niti z zdravili Nisem mogla več vstati iz postelje. Starša

INTERVJU: Neža V ižintin

sta mi k uhala vse, k ar sem si zaželela, da bi le k aj pojedla. Nista razumela, k aj se dogaja, saj sem, takoj ko sem uspela k aj pojesti, zaspala pod mizo V zelo kratkem času sem zelo shujšala. Kako se spominjaš dneva, ko so te hospitalizirali?

Spomnim se, da sem imela občutek slabosti in da je zdravnica nekaj povedala mojim staršem, ki so nato začeli jok ati Prestrašilo me je, vendar nisem imela moči za govorjenje ali spraševanje, bila sem celo na invalidskem vozičk u. Bila sem mir na, zdelo se mi je, da so uredili situacijo, da ne bom umrla Vendar nisem razumela, kaj se dogaja. Moja starša še nikoli nista tako jokala Nato je zdravnica poklicala reševalno vozilo in odpeljali so me v bolnišnico.

»Sovražim

Kako se spominjaš bolnišnice?

Najprej se vedno spomnim, da mi niso dajali hrane. Tri dni mi niso pustili jesti. Dajali so mi samo malo juhe in bila sem na infuziji Bolnišnica mi ni bila preveč všeč.

Se iz bolnišnice spominjaš vsaj ene pozitivne stvari?

Tanja, medicinska sestra v bolnišnici, je bila zelo prijazna in zjutraj sem komaj čak ala, da se srečava Kako se spominjaš tečajev za inzulinsko terapijo?

Skoraj ničesar nisem razumela, dolgočasila sem se Tečaji so bili pretežki, nisem jim mogla slediti Pa še preveč utr ujena sem bila, da bi lahko poslušala.

Kako se je bilo vrniti domov?

Bila sem vesela, da sem bila spet doma, čeprav življenje ni bilo več enako kot prej. Razveselili so me obiski ljudi, ki me imajo radi, prišli so teta iz Londona in moji stari starši iz Milana in Ljubljane Dobila sem veliko rož.

A vsi so bili zelo strogi do mene Nenadoma je bilo veliko novih pravil. Vem, da so zgolj upoštevali navodila zdravnikov, ker so bili v skrbeh zame, toda bila sem zelo jezna.

Sovražim sladkor no bolezen

Zakaj jo sovražiš?

(Neža se razdraženo zasmeje.)

Kako je ne bi?! Nenehno si moram meriti kr vni sladkor, v teh mesecih sem naredila že nešteto vbodov Ves čas moram paziti, k aj jem Sovražim preglede

Sladkorna bolezen

® Widad Tamimi

v bolnišnici Če se ukvarjam s špor tom, moram paziti, da ne padem v hipoglikemijo V takih primerih moram zaradi sladkor ne bolezni prekiniti to, k ar počnem, medtem ko moji prijatelji nadaljujejo z aktivnostmi in se zabavajo brez mene

odrasle Upam, da bo moja zdravnica, ko bom velik a.

Kako se znajdeš s prijateljicami?

Česa si želiš v prihodnosti?

Kaj bi mi torej pri sladkor ni bolezni lahko bilo všeč? Obstajajo nenehna pravila in vsi mi uk azujejo, k aj moram storiti, čeprav sladkor ne bolezni sploh ne razumejo Sovražim, ko me gledajo z usmiljenjem, hkrati pa me razjezi, ko ne razumejo, da se ne počutim dobro ali k aj mi sploh je Na koncu pa se počutim krivo, tako zaradi ljudi, ki mi želijo pomagati, kot tudi zaradi tistih, ki tega ne storijo – tako sem na koncu jezna na vse okoli sebe.

Resnica je, da sem v bistvu jezna zgolj na sladkor no bolezen, s k atero pa se ne morem prepirati

Kaj meniš o zdravnikih, ki te zdravijo?

Zdravniki so vedno jezni name Najprej so bili jezni, ker sem slabo nadzorovala sladkorno bolezen. Potem ker sem slabo jedla Nato pa, ker si nisem pravilno dajala inzulina Ne maram iti k zdravniku, n i ko l i n i s o p r ij a z n i , z d ij o s e m i z e l o hladni

Si srečala tudi druge zdravnike?

Moja pediatrinja je zelo prijazna Poleg tega so moji stari starši zdravniki in so zelo dobri v tem, k ar počnejo Enako velja za mojo teto, ki je tudi zdravnica in je zelo dobra in potr pežljiva z mano. Zelo mi je všeč tudi zdravnica, ki je prijateljica moje mame Žal pa se nihče od njih ne ukvarja s sladkor no boleznijo. V Italiji sem spoznala več zdravnikov, enega v Trstu, ki mi je spremenil življenje, ker je bil zelo potr pežljiv in prijazen ter mi je razložil, da obst aja »gumb«, imenovan I-por t Advance, ki se ga lahko uporablja za apliciranje inzulina, če se na primer bojiš igel Pritrdi se na telo in nato se lahko igle vstavijo v k anilo, k ar p o m e n i , d a v b r i z g ava nj e i n z u l i n a n e boli več Nato sem v bolnišnici San Raffaele v Milanu srečala še dva zdravnika, ki sta bila zabavna in dobre volje ter sta me povabila na njihovo poletno taborjenje. Smejala sem se z njima in bilo mi je všeč Tudi v Sloveniji sem spoznala zdravnico, ki se ukvarja s sladkor no boleznijo in mi je zelo všeč, vendar zdravi

Ni vedno lahko Ne razumejo me in včasih postanejo panične, tudi če se dobro počutim. Svetujejo mi, k aj naj naredim, ne da bi sploh razumele sladkor no bolezen Nek atere prinesejo veliko sladk arij i n č o ko l a d o , n a to p a p re d m e n oj j e d o stvari, ki jih jaz ne morem jesti Potem se slabo počutim, vendar nič ne rečem, sicer se ne bodo več hotele družiti z mano Ko jim sk ušam pojasniti svojo bolezen, to težko razumejo, zato raje spremenijo temo Na srečo pa imam nekaj zelo dobrih prijateljic in z njimi je dr ugače. Je z odraslimi drugače?

sladkor no bolez en«

Up a m , d a b o m sp o z n a l a v r s t n i ke s sladkor no boleznijo, ki živijo nor malno življenje brez preveč strogih pravil glede prehrane ali dr ugega Sicer sem že srečala otroke s sladkor no boleznijo, a njihovi starši so tako strogi glede prehrane, da me to spravlja v stres Ampak razumem jih, ker jim v bolnišnici v Ljubljani pojasnijo, da je to pač nujno in starši se vr nejo domov čisto prestrašeni Ko sem v bolnišnici imela visok kr vni sladkor, so mi medicinske sestre odstranile hrano s pladnja, čeprav sem bila lačna Rekle so mi, da ni dobro dati preveč inzulina. Je drugje drugače?

Odrasli bolje razumejo, če razložim, k aj mi je, vendar so pogosto zelo strogi z mano, predvsem glede tega, k aj lahko jem in kaj lahko počnem, tudi če v resnici ne poznajo podrobnosti Prestrašijo se in jaz se razjezim

Kaj ti je najbolj pomagalo, odkar imaš sladkorno bolezen?

Najbolj so mi, predvsem na začetk u, pomagali posnetki ljudi, ki imajo sladkor no bolezen in svoje izk ušnje delijo na por talu YouTube Nato mi je pomagal zdravnik iz Trsta Seveda mi je pomagala tudi inzulinsk a čr palk a. Imam jo od januarja in od takrat je življenje lažje V Italiji jo otroci dobijo takoj, brez čakanja Želela bi si jo dobiti takoj, ko so odkrili, da imam sladkor no bolezen

Kako je jesti v družbi z drugimi ljudmi?

Težko. Ne doma, saj smo vsi spremenili način prehranjevanja Jesti z dr ugimi ljudmi pa je težko Včasih ljudje jedo stvari, ki bi jih rada jedla tudi jaz , in mi rečejo, da tega ne smem Jedo pred menoj, jaz pa se slabo počutim, če mi ob tem govorijo, kako bi mi ta hrana škodila in da je bolje za moje zdrav je, da tega ne jem To je zame mučenje, postanem žalostna in jezna.

Te je kdaj strah?

Ne več Prej sem se bala igel, zdaj pa samo namestim infuzijski set in senzor. To ne boli in že nek aj časa to počnem sama, zato sem zelo ponosna nase Všeč mi je, ker sem bolj neodvisna. Poleg tega me pomirja, ker me čr palk a sama opozarja, tako da ni več treba stalno preverjati vrednosti sladkorja v kr vi.

V Italiji in Angliji pravijo, da je razlika med sladkor no boleznijo tipa 1 in tipa 2 v tem, da ljudem s tipom 1 ni treba spreminjati prehrane ali življenjskega sloga Jedo lahko tako kot prej, vendar z dodajanjem primernih količin inzulina. Preden sem imela sladkor no bolezen, sem rada jedla Zdaj ves čas razmišljam o hrani. Ko pa jem, enostavno ne uživam več v hrani, ker ves čas razmišljam, ali je primer na zame ali ne Kaj bi svetovala ljudem, ki dobijo diagnozo sladkorna bolezen?

Poslušajte svoje telo in ne samo zdravnikov Vem, da zdravniki vedo veliko stvari in da jih nujno potrebujemo. Vendar ne vedo vsega, saj ima vsak bolnik z d i a b ete s o m s voj e i z k u š nj e i n s voj e o ko l i š č i n e , v k a te r i h ž i v i , s k a te r i m i zdravniki niso nujno seznanjeni in jih zato težko razumejo

Seveda tudi mi potrebujemo nekaj časa, da razumemo vse, k ar je novo za nas – a ko vse to dojamemo, lahko zgolj mi sami resnično vemo, k ako se počutimo

16. aprila je Neža praznovala rojstni dan, to pa je bil tudi dan, ko je minilo natanko sedem mesecev, odkar so ji diagnosticirali sladkorno bolezen tipa

1 Težko je razmišljati o 16 dnevu v mesecu, ki je nekoč predstavljal lep dan, ko se praznuje rojstni dan, danes pa jo spominja na to težko in nepovratno izkušnjo.

Neža si neskončno želi, da bi nekoč odkrili zdravilo za sladkorno bolezen. Tehnologija je doslej zelo napredovala, zato upa, da bi se to lahko kmalu zgodilo. Zanjo bi bilo najlepše darilo, da ne bi več imela sladkorne bolezni, da bi lahko živela svobodno, da bi lahko spontano počela iste stvari kot dr ugi. To si pravzaprav želimo vsi: da bi boln i k i s to k ro n i č n o b o l e z n ij o k m a l u trajno ozdraveli.

Najpomembnejša je s prememba

® doc dr Mojca Lunder, dr med , Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, UKC Ljubljana

Sladkor na bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkor ne bolezni, ki se pojavlja pri približno 90 % oseb s sladkor no boleznijo Ker je tesno povezana z nezdravim življenjskim slogom in hitrim načinom življenja, je v zadnjih letih čedalje pogostejša. Predvidevajo, da se bo rast pojavnosti nadaljevala tudi v prihodnje. Starostna meja, pri kateri se pojavlja sladkor na bolezen tipa 2, se niža.

Z a to j e i z r e d n o p o m e m b n o nj e n o zgodnje odkrivanje, pa tudi odkrivanje st anj z mejno povišanimi vrednostmi glukoze v kr vi ter takojšnje ukrepanje Najpomembnejša je sprememba življenjskega sloga, h kateri posameznike spodbujamo s pomočjo različnih str ukturiranih programov Ko upoštevanje zdravega življenjskega sloga za uravnavanje koncentracije glukoze v kr vi ne zadostuje več, je treba začeti zdravljenje z zdravili Podrobnosti glede sladkor ne bolezni tipa 2, njenega odkrivanja, preprečevanja, zdravljenja in zapletov, povezanih z njo, so opisane v pričujočem prispevk u

Svetovni dan ledvic

Kako postavimo diagnozo sladkorne bolezni?

Diagnoza sladkor ne bolezni mora biti zanesljiva, zato jo lahko postavimo le na osnovi analize kr vi, ki jo opravimo v l a b o r a to r ij u D o l o č i m o ko n c e n t r a c ij o glukoze v kr vi Meritev koncentracije glukoze v k aplji kr vi s pomočjo glukometra ni diagnostična za sladkor no bolezen Za potrditev diagnoze sladkor ne bolezni je v večini primerov potrebna določitev dveh laboratorijskih parametrov iz vzorca krvi (koncentracija glukoze v kr vi, glikirani hemoglobin - HbA1c) ali laboratorijsk a analiza enega laboratorijskega parametra (koncentracija glu-

koze v kr vi) na dva različna dneva Ena laboratorijska določitev, ki zadošča merilom za potrditev diagnoze sladkor ne bolezni, je dovolj za potrditev diagnoze sladkorne bolezni pri osebi, ki ima simptome in znake hiperglikemije.

Katere koncentracije glukoze v kr vi so diagnostične za sladkorno bolezen?

Za diagnozo sladkor ne bolezni je diagnostična koncentracija glukoze v kr vi na tešče 7,0 mmol/l ali več oziroma koncentracija glukoze v kr vi v 120 minuti testa s sladko vodo (oralno glukoznotolerančnega test a – OGTT) ali k adar koli po obrok u 11,1 mmol/l ali več V istem vzorcu kr vi določimo še HbA1c;

Zdra v je ledvic za vse

Ob letošnjem svetovnem dnevu ledvic (ta poteka vsak dr ugi četr tek v marcu, letos je to bil 9. marec) so na novinarski konferenci svoja sporočila javnosti podala štiri zdr uženja: Dr uštvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zveza dr uštev ledvičnih bolnikov Slovenije, Slovensko nefrološko dr uštvo in Zveza dr uštev diabetikov Slovenije.

Delovanje ledvic in srčno-žilnega sis te m a j e te s n o p ove z a n o . S rč n o - ž i l n i bolniki se pogosto ne zavedajo, k ako pomembno je delovanje ledvic za potek srčne bolezni. Bolezni ledvic pa so močan dejavnik tveganja za nast anek in poslabšanje bolezni srca in ožilja, kot je npr srčno popuščanje in tudi obratno

Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Dr uštva za zdrav je srca in ožilja Slovenije, Klinični oddelek za žilne bolezni, UKC Ljubljana, je poudaril, da je povezanost in odvisnost med srcem in ledvicami zelo velik a in zato je prav, da na to opozorimo tudi ob svetovnem dnevu ledvic

E n a o d p o m a nj k lj i vo s t i s o d o b n e g a zdravstva je namreč, do posameznik a

ne obravnavamo dovolj celovito Vsak a specialnost se intenzivno ukvarja zgolj z obolenjem »organa« svoje ozke specialnosti in ob tem neredko zanemari prizadetost dr ugih organov, ki so posledica obolenja te bolezni.

Vedno znova se izk aže, da je povezanost srca in dr ugih organov telesa izredno velik a. Medsebojni vpliv ledvic in srca pri tem ni izjema. Eden od zelo pogostih medsebojnih vplivov je t ako imenovani kardiorenalni sindrom, ki ga ima 40–50 % bolnikov s srčnim popuščanjem. Ta sindrom zajema spekter motenj, ki vključujejo srce in ledvice, pri k aterih lahko ak utna ali kronična disfunkcija enega organa povzroči ak utno ali kronično disfunkcijo dr ugega organa.

Poznamo več podtipov, ki se delijo glede na osnovni sprožilni mehanizem in na trajanje stanja Srce in ledvice imajo številne medsebojne povezave, npr če začne srce pešati kot čr palk a, to povzroči zmanjšan pretok kr vi skozi ledvice, k ar se lahko odrazi s pešanjem delovanja ledvic Po dr ugi s trani, k adar ledvice niso več sposobne v zadostni meri uravnavati izločanja odvečnih snovi (uremični toksini) in tekočin iz telesa, te zastajajo in se kopičijo v telesu, kar seveda vpliva tudi na srce. Zadrževanje vode slej ko prej preobremeni srce in tudi to vodi v pešanje srca Seveda pa obstajajo še drugi mehanizmi, ki medsebojno vplivajo na delovanje srca in ledvic. Zdi se, da je za k ardiorenalni sindrom zelo po-

AK TUALNO : Sladkor na bolezen tipa 2 enako vpliva na oba spola

živl jen js kega sloga

za sladkor no bolezen je diagnostična vrednost 6,5 % ali več Kot že omenjeno, sta pri osebah brez simptomov ali znakov hiperglikemije potrebni dve določitvi v diagnostičnem območju za sladkor no bolezen; pri osebah s simptomi in znaki pa zadostuje že ena določitev

Pri katerih težavah lahko posumim, da imam povišan kr vni sladkor (hiperglikemijo)?

Najpogostejši simptomi in znaki hiperglikemije, to je pomembno povišane koncentracije glukoze v kr vi, so povečana žeja, povečana pogostnost odvajanja urina in nenamerno hujšanje Slednje nastane, ker se glukoza izloča preko ledvic, k ar vodi v izgubo k alorij z urinom.

Nemalokrat so pridr užene tudi motnje vida (slabši ali meglen vid) ter glivične okužbe genitalij Posamezniki lahko navajajo tudi utr ujenost.

Kaj lahko posameznik sam naredi ob potrditvi diagnoze sladkorne bolezni tipa 2?

memben tudi tlak v trebušni votlini in venski odtok iz ledvic Kadar je tlak v desnem atriju zvišan, lahko to povzroči slabšanje delovanja ledvic, saj to vpliva na znotrajledvično hemodinamiko, transrenalni per fuzijski tlak in tudi na sistemske nevrohor monske dejavnike

Dejstvo je tudi, da je kar nekaj bolezni, ki povečajo ogroženost za nastanek tega st anja Med najpomembnejše spadajo povišan kr vni tlak, sladkor na bolezen, že prisotna prizadetost enega ali drugega organa, st arost itd. Populacijske raziskave so pokazale, da imajo ljudje s kronično ledvično boleznijo zelo pogosto tudi klasične dejavnike tveganja za srčnožilno bolezen, kot so kajenje, sladkor na bolezen, hiper tenzija, visok holesterol, sedeči način življenja ipd Zato je tudi pri njih, poleg predpisane terapije, ključno obvladovanje teh dejavnikov tveganja tudi z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje zlasti nekadilstvo, redno telesno dejavnost vsaj 30–60 minut dnevno in seveda upoštevanje načel zdrave sredozemske prehrane in tudi načina življenja

Doc dr Andrej Škoberne, dr med , predsednik Slovenskega nefrološkega

Ženske z znano sladkorno boleznijo tipa 2 še pred zanositvijo vključijo v strukturirano obravnavo v diabetološki ambulanti, kjer ocenijo urejenost sladkorne bolezni

Ob postavitvi oziroma potrditvi diagnoze sladkor ne bolezni je priporočena korenita sprememba življenjskega sloga, ki naj bo čim bolj zdrav Slednji vključuje redno telesno dejavnost (vsaj 150 minut

tedensko), zdravo prehrano in znižanje oziroma nor malizacijo telesne teže ter njeno vzdrževanje Priporočena je tudi opustitev nezdravih življenjskih navad, kot sta kajenje in uživanje alkohola Vse

dr uštva, Klinični oddelek za nefrologijo, UKC Ljubljana, je povedal, da so, kot vsi ostali vitalni organi – jetra, pljuča in srce – tudi ledvice organ, brez k aterega ni mogoče živeti in preživeti oziroma je mogoče živeti samo ob pomoči zdravljenj, ki nadomestijo manjk ajoče ledvično delovanje

Kakšna je funkcija ledvic, bi lahko pojasnili na primer u nastanka življenja na našem planetu Življenje naj bi se spr va razvilo v morjih Morja so idealen kraj za razvoj najbolj enost avnih živih organizmov, ki so sestavljeni iz zgolj ene celice Da bi celica nor malno delovala, mora biti ves čas obdana s tekočino, ki ima konstantno sestavo elektrolitov (natrija, kalija in podobno), kar je za morja značilno Če se koncentracije elektrolitov v zunajcelični tekočini preveč spreminjajo, celica odmre. Da bi se življenje lahko preselilo na kopno, smo si pravzaprav morali ustvariti »notranje morje« Tekočina, ki obliva celice v našem telesu, je podobna in ima tudi konstantno sestavo elektrolitov Glavna naloga ledvic j e , d a v z d r ž uj ej o p r i m e r n o » n ot ra nj e morje«, zato da lahko naše celice normalno delujejo in živijo. Tako tudi ni

presenetljivo, da ob slabšem ledvičnem delovanju tr pijo vse celice in tkiva Ledvično bolezen si lahko predst avljamo kot stanje, pri katerem se telo pospešeno stara.

Kronična ledvična bolezen (KLB) pomeni poškodbo oziroma slabše delovanje ledvic, ki se počasi razvija in praviloma, b re z z d rav lj e nj a , v z t ra j n o n a p re d uj e . Imelo naj bi jo okoli 10 % odraslih, k ar pomeni okoli približno 180 000 Slovenk in Slovencev

Nastanek KLB najpogosteje povzročajo sladkor na bolezen in povišan kr vni tlak, na njen nastanek pa vplivajo tudi debelost, k ajenje, srčno-žilne bolezni ter nek atere dedne in avtoimunske bolezni. Ker se glavni vzroki za KLB povečujejo, ni presenetljivo, da se v zadnjih desetletjih tudi pogostnost KLB povečuje

KLB povzroča spr va zelo malo simptomov in težav, zato jo pogosto spregledamo Ocenjuje se, da k ar 90 % ljudi s KLB ne ve, da ima težave z ledvicami Bistveno je, da ledvične bolezni aktivno iščemo pri vseh sk upinah, pri k aterih je tveganje za KLB povečano To so predvsem bolniki s povišanim kr vnim tlakom, sladkor no boleznijo, znano srčno- ➮

bolj se zavedamo, da na dolgoročno kvaliteto življenja vpliva tudi urejen cikel spanja in budnosti, izogibanje dolgotrajnemu sedenju, dobrodošlo je tudi štetje korakov

Ker je korenita sprememba življenjskega sloga za posameznik a običajno zelo težko izvedljiva, je zelo dobrodošla vključitev v str ukturirane programe v centrih za krepitev zdrav ja, zdravstvenovzgojnih centrih in v dr ugih specializiranih ambulantah. Upoštevanje načel zdravega življenjskega sloga je temelj zdravljenja oziroma obravnave od potrditve diagnoze sladkor ne bolezni tipa 2 dalje in je priporočeno doživljenjsko Ali je diagnoza sladkorne bolezni tipa 2 vedno doživljenjska obsodba?

Ne. Razisk ave so namreč pok azale, da lahko osebe z na novo odkrito sladkor no boleznijo tipa 2 s korenito spremembo življenjskega sloga, ki vključuje spremembo prehranjevalnih navad in znižanje telesne teže za 15 % ali več, dosežejo nor malne koncentracije gluko z e v k r v i i n j i h t u d i v z d r ž uj ej o o b vztrajanju z omenjenimi ukrepi zdravega življenjskega sloga To potrjuje povrat-

nost oziroma reverzibilnost sladkor ne bolezni tipa 2 Trajanje reverzibilnosti je različno, večinoma pa po določenem času koncentracija glukoze prične ponovno naraščati in pomeni potrebo po uvedbi zdravil

Zakaj nastane sladkorna bolezen tipa 2?

Za sladkorno bolezen tipa 2 je značilna povišana koncentracija glukoze v kr vi, ki je posledica odpor nosti tkiv na delovanje inzulina, neustreznega oziroma nezadostnega izločanja inzulina iz trebušne slinavke in nepravilnega izločanja gluk agona Običajno spr va pride do povišanja koncentracije glukoze po obrokih in čez dan, sčasoma pa se poviša tudi koncentracija glukoze v kr vi na tešče Ali sladkorno bolezen tipa 2 lahko podedujem?

Da Glede na podatke iz literature je pri sladkor ni bolezni tipa 2 dr užinsk a obremenjenost zelo pomembna, saj prisotnost sladkorne bolezni tipa 2 pri ožjih dr užinskih članih poveča tveganje za njen pojav pri potomcih. Zato v Sloveniji osebe, ki imajo visoko tveganje za razvoj sladkor ne bolezni tipa 2, redno obravnavamo na pregledih in opravljamo la-

boratorijske analize kr vi, da pravočasno odkrijemo mejno povišane koncentracije glukoze v krvi ali celo sladkorno bolezen. Koliko je v Sloveniji oseb s sladkorno boleznijo tipa 2?

Število oseb s sladkor no boleznijo v zadnjih 10 letih postopoma tudi v Sloveniji porašča. Glede na epidemiološke podatke ocenjujejo, da ja bilo v letu 2021 v Sloveniji s sladkor no boleznijo145 000 oseb, od tega jih je večina imela sladkor no bolezen tipa 2. Predvidevajo še, da je dejanska številka še večja, ker niso upoštevane osebe, ki sladkor no bolezen že imajo, vendar zanjo še ne vedo oziroma še niso imele potrjene diagnoze. Zakaj je pomembno, da je sladkorna bolezen dobro urejena?

Z dobro urejenostjo sladkorne bolezni preprečujemo nastanek njenih dolgoročnih oziroma kroničnih zapletov Gre za okvare žilja in živcev, ki jih povzroča vztrajno visok a koncentracija glukoze v krvi Kronični zapleti sladkorne bolezni slabšajo kvaliteto življenja Najpogostejši zapleti sladkor ne bolezni so prizadetost oči (diabetična retinopatija), ki lahko vodi v slabšanje vida oziroma slepoto;

žilno boleznijo in osebe, ki imajo v dr užini sorodnike z ledvičnimi boleznimi ali so jim v preteklosti že kdaj povedali, da je pri njih z ledvicami nek aj narobe. Odkrivanje ledvičnih bolezni je enostavno, potrebujemo le analizo kr vi z določitvijo ser umskega kreatinina in analizo urina. Stanje ledvic bolnih je dobro testirati enkrat letno

Kot smo že omenili, KLB vpliva na delovanje praktično vseh organov in tkiv

Še najbolj se prisotnost KLB pozna na srcu in žilah Zaradi negativnega vpliva KLB na srce in žile imajo bolniki s KLB bistveno pogosteje srčno-žilne bolezni, kot njihovi vrstniki, na primer srčno popuščanje Približno ena tretjina bolnikov s srčnim popuščanjem ima tudi KLB

M n o g o p o g o s tej š i s o t u d i n e u g o d n i srčno-žilni dogodki, kot sta srčni infarkt in možgansk a k ap

Zaradi pospešenega staranja telesa, ki

je značilno za KLB, bolniki tudi živijo bistveno krajša življenja v primerjavi z vrstniki Dandanes imamo na voljo več različnih zdravljenj, ki dokazano ugodno vplivajo na ledvice in upočasnjujejo napredovanje ledvične bolezni Z upočasnitvijo napredovanja KLB upočasnimo tudi pospešeno staranje telesa, s čimer dobesedno podaljšujemo življenje Ker je KLB tako pogosta in tako negativno vpliva na telo človek a, je pr vi slogan le-

prizadetost živcev (diabetična nevropatija), ki vodi v bodisi zmanjšano občutljivost stopal za dotik in bolečino ali pa celo v nastanek hudih bolečin v nogah; možen je tudi pojav razjede na nogi, ki je dejavnik tveganja za amputacijo Slabo urejena sladkor na bolezen tudi poveča tveganje za nastanek diabetične ledvične okvare, ki je eden od glavnih razlogov za končno odpoved ledvic Za preprečevanje navedenih kroničnih zapletov

je pomembno, da je sladkor na bolezen čim dlje čim bolje urejena Sladkor na bolezen poveča tudi tveganje za bolezni srca in žilja (miokardni infarkt, možgansk a k ap ipd ) Za preprečevanje bolezni srca in žilja je poleg dobre urejenosti sladkor ne bolezni pomembno tudi, da so dobro urejeni vsi dr ugi dejavniki tveganja (kr vni tlak, maščobe v kr vi ipd ) Kaj pa, ko v zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2 zdrav življenjski slog ne zadošča več?

Ko zdrav življenjski slog ni več dovolj, je čas za uvedbo zdravljenja z zdravili Najpogosteje kot pr vo zdravilo uvedemo metfor min, ki zmanjša nastajanje glukoze v jetrih in poveča privzem glukoze iz kr vi v tkiva (mišice, maščev je) Možna je tudi uvedba različnih dr ugih zdravil za zniževanje koncentracije glukoze v kr vi, ki imajo različne načine delovanja Nek atera izmed njih spodbujajo izločanje inzulina iz trebušne slinavke, dr uga povečajo izločanje glukoze preko ledvic, tretja skupina pa deluje preko hormonov iz prebavil, tako da neposredno poveča izločanje inzulina in posredno upočasni sproščanje glukoze iz prebavil v kri Dodatno ta vrsta zdravil zavre tudi lakoto in povzroča občutek sitosti Odločitev glede izbire zdravila je običajno prilagojena posameznik u

Ali je za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 v obliki injekcij le inzulin?

Ne. Če je možno, pr vo zdravljenje v obliki injekcij pri posameznik u s sladkor no boleznijo tipa 2 ni inzulin Običajno se pred inzulinom uvede zdravilo, ki ga je treba injicirati v podkožje, saj je beljakovina in bi se v želodcu razgradilo

tošnje akcije Svetovni dan ledvic naša sk upna želja – Zdrav je ledvic za vse Zavedati se moramo, da je nastanek K L B m o č n o d o l o č e n z n e z d r av i m ž ivljenjskim slogom, k ar po dr ugi strani pomeni, da bomo z zdravim življenjskim slogom v veliki meri obvarovani pred ledvičnimi težavami Tudi bolniki, ki že imajo težave z ledvicami, bodo z zdravim življenjskim slogom lahko upočasnili napredovanje bolezni Zdi se, da je pandemija covida-19 še poslabšala kvaliteto naših življenj. Še bolj smo predani službam in zapr ti v svoja delovna okolja in domove, manj časa imamo za zdravo prehranjevanje, telesno aktivno življenje in dr uženje s prijatelji. Nujno je, da ta neugoden trend čim prej obr nemo v bolj zdravo in srečno življenje V življenje v k aterem več časa preživljamo v naravi, sproščeni, z dobrimi prijatelji in ob hrani, ki smo si jo izbrali in pripravili, da bomo v njej uživali in jedli zdravo Če se bomo sprijaznili z življenjem, k akršno večina od nas živi trenutno, ne bo iz tega nič dobrega Zato je dr ugi slogan letošnje akcije Svetovni dan ledvic: »Gremo vsi ven! Za zdrave ledvice, dušo in telo « Za več infor macij o akciji vas vabimo na

spletno stran www.svetovnidanledvic. org

Milan Osterc, predsednik Zveze dr uštev ledvičnih bolnikov Slovenije, je poudaril, da je zveza krovna organizacija za zdr uževanje ledvičnih bolnikov v Sloveniji Trenutno je v zvezo včlanjenih 13 lokalnih dr uštev iz celotne Slovenije Zveza deluje po načelu združevanja vseh lok alnih dr uštev v petih programih Lok alna dr uštva delujejo še potem naprej po šestih programih, ki pa se z zveznimi ne prekrivajo.

Svetovni dan ledvic v Sloveniji zveza obeležuje od leta 2006 v organizacijskem odboru skupaj z Slovenskim nefrološkim dr uštvom in dr ugimi dr uštvi ter zdravstvenimi institucijami V prejšnjih letih smo po celotni Sloveniji organizirali info točke z f izično prisotnostjo naših bolnikov in članov in nagovarjali naključne mimoidoče Na njih smo prenašali naše izk ušnje s pojmom »tiha bolezen«, k ar ledvična bolezen tudi je Pri tem smo bili uspešni in smo na ta način dosegli veliko število ljudi Ob svetovnem dnevu smo vsako leto uporabljali dr ugo temo ali slogan (Čuvaj ledvice in ohrani srce, Čuvaj ledvice – zdravi sladkorno bolezen,

Ledvice se starajo sk upaj z vami, zato skrbite zanje)

V letošnjem letu to obeleževanje po dolgem času pripravljamo na info točkah V lok alnih dr uštvih po celotni Sloveniji opozarjamo na svetovni dan ledvic V letošnjem letu so nam pomagali tudi člani Invalidskega špor tnega dr uštva DiTra, ki vključujejo ledvične bolnike – špor tnike

Ro b e r t G ra t to n , p r e d s e d n i k Z ve z e dr uštev diabetikov Slovenije, je spomnil, da je bilo leta 1956 po Sloveniji ustanovljenih več dr uštev sladkor nih bolnikov, in sicer v Ljubljani, Celju in Maribor u Kmalu po ustanovitvi so se povezala v zvezo dr uštev na ravni Slovenije. Danes Zveza dr uštev diabetikov Slovenije zdr užuje 39 dr uštev iz cele Slovenije

V vsem tem času je bila in je še vedno ena od glavnih organiziranih dejavnosti d r u š tev o z ave š č a nj e b o l n i kov i n t u d i zdrave populacije o razširjenosti in širjenju te neozdravljive bolezni V dr uštva diabetikov so včlanjeni sladkorni bolniki, njihovi sorodniki, medicinsko osebje in podpor niki, ki jih zanimajo promocija zdravega načina življenja, strokovna predavanja, učne delavnice, špor tne dejav-

➮

Društva diabetikov po vsej Sloveniji redno izvajajo merjenja kr vnega sladkorja Na fotograf iji merjenje v Gornji Radgoni

Zdravilo ima več prijemališč delovanja, in sicer preko zmanjšanja apetita in upočasnitve prehoda hrane skozi prebavila. Dodatno spodbudi izločanje inzulina. Vpliva tudi na možgane in spodbuja sitost Uvedba zdravila običajno privede tudi do znižanja telesne teže. Najnovejša zdravila iz te sk upine je dovolj aplicirati le enkrat na teden Enega od predstavnikov te sk upine smo lani dobili tudi v obliki tablet, vendar je treba natančno upoštevati navodila za pravilno jemanje. Kdaj je pri sladkorni bolezni tipa 2 potrebna uvedba inzulina?

Uvedba inzulina je pri sladkor ni bolezni tipa 2 potrebna, ko upoštevanje zdravega življenjskega sloga v kombin a c ij i s t a b l et a m i ve č v r s t o z i ro m a z neinzulinskim injekcijskim zdravljenjem ne zadošča več za vzdrževanje primerne koncentracije glukoze v kr vi To je znak, da so zaloge inzulina v trebušni slinavki izčr pane in da je treba začeti nadomeščati inzulin s pomočjo aplik acij v podkožje

Ali je pri ženskah s sladkorno boleznijo tipa 2 nosečnost zaradi sladkorne bolezni odsvetovana?

nosti, zdravstvenoedukativna okrevanja, organizirana dr užabna srečanja, pohodništvo in dr uge aktivnosti dr uštev Vsak član prejema brezplačno glasilo Sladkor na bolezen, v k aterem objavljamo strokovne in poljudne članke o sladkorni bolezni, o njenem obvladovanju in tudi o preprečevanju nast ank a Objavljene vsebine niso pomembne le za osebe s sladkor no boleznijo, ampak tudi za vse dr uge

V Sloveniji ima sladkor no bolezen že približno 10 % prebivalstva, kar pomeni

Ženske z znano sladkor no boleznijo tipa 2 še pred zanositvijo vključimo v str ukturirano obravnavo v diabetološki ambulanti, kjer ocenimo urejenost sladkor ne bolezni Če posameznica prejema tablete za zdravljenje sladkorne bolezni, slednje ukinemo in uvedemo zdravljenje s podkožnimi injekcijami inzulina, in sicer kratko delujočega inzulina pred glavnimi obroki in dolgo delujočega inzulina pred spanjem. Če glikemična urejenost še ni optimalna, potem nosečnost odsvetujemo do zadovoljivo urejene glikemije Povečana koncentracija glukoze v kr vi v začetnih mesecih nosečnosti lahko vodi do motenega razvoja ploda in poveča tudi tveganje za zaplete v nosečnosti Posameznice se tudi udeležijo eduk acije, kjer jim pomagajo do optimalne urejenosti sladkor ne bolezni Kako ocenjujemo dolgoročno urejenost sladkorne bolezni tipa 2?

Dolgoročno urejenost sladkor ne bolezni tipa 2 lahko ocenjujemo z določitvijo glikiranega hemoglobina (HbA1c) iz vzorca kr vi v laboratoriju Pri osebah, ki uporabljajo senzorski sistem za neprekinjeno spremljanje glukoze v med-

tudi velik strošek za zdravstveni sistem. Prav zato je delovanje dr uštev diabetikov in Zveze dr uštev diabetikov Slovenije zelo pomemben dejavnik ozaveščanja, obvladovanja in preprečevanja te bolezni

Zveza dr uštev diabetikov Slovenije je v preteklih letih razvila odmevne in prepoznavne aktivnosti, ki so danes stalnica njenega delovanja:

• je eden od nosilcev izvajanja Državnega programa za obvladovanje sladkor ne bolezni, ki vključuje strateške

celičnini, urejenost sladkor ne bolezni ocenjujemo tudi s pomočjo odčitka senzorja. Po odčitku senzorja določimo čas v ciljnem območju, ki pomeni, koliko časa v dnevu so bile koncentracije glukoze med 3,9 in 10,0 mmol/l Za dobro urejenost sladkor ne bolezni štejemo, da je koncentracija glukoze v ciljnem območju vsaj 70 % časa Poleg tega k dobri urejenosti sladkor ne bolezni spada tudi čim manjša pojavnost hipoglikemij.

Pri sladkor ni bolezni tipa 2, k atere pojavnost je v porastu v vseh starostnih skupinah, je ključnega pomena njeno zgodnje odkrivanje in zdravljenje. Tako preprečujemo pojav kroničnih zapletov bolezni in osebi s sladkor no boleznijo zagotavljamo čim bolj k akovostno življenje

Literatura:

1 Davies MD in sod, Management of hyperglycaemia in t ype 2 diabetes, 2022 A consensus repor t by the American Diabetes Association (ADA) and the European Association for the Study of Diabetes (EASD), Diabetologia, 2022

2 American Diabetes Association (ADA) Standards of Care in Diabetes, Diabetes Care, 2023

3 Pongrac Barlovič D, Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2, leto 2022

4 Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), podatki za sladkorno bolezen, www nijz si

usmeritve za ukrepanje na področju preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja sladkor ne bolezni ter za spremljanje, raziskovanje in izobraževanje na tem področju;

• izdajanje glasila Sladkor na bolezen;

• organizacija tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni na osnovnih in srednjih šolah, k ar je v svetu enkratno;

• športno-rekreativne aktivnosti na ravni zveze in po posameznih dr uštvih;

• k ampanja #Dar ujemKilometre, s k atero ozaveščamo in spodbujamo javnost k množičnemu gibanju, pohodništvu, tek u in kolesarjenju;

• strokovna predavanja;

• sodelovanje z dr ugimi humanitarnimi dr uštvi in mednarodnimi organizacijami

Zveza dr uštev diabetikov Slovenije je sk upaj z dr uštvi izpeljala veliko dejavnosti, ki so bile in so še vedno pomembne za osebe s sladkor no bolezen Pri zdravljenju in obvladovanju bolezni je bil v zadnjem stoletju dosežen velik napredek in z novimi zdravili in pripomočki, ki so danes na voljo, lahko rečemo da je kljub bolezni mogoče živeti »normalno« življenje.

AK TUALNO : Napredni pripomočki za vodenje sladkor ne bolezni

Sodoben način obvladovan ja sladkor ne bolezni

® Alen Markuš, mag zdr – soc managementa, Fakulteta za zdravstvene vede, Univer za v Mariboru; Damjan Jus tinek, dr med , spec interne medicine, Bolnišnica Topolšica, Diabetološka specialistična ambulanta; doc dr T ina Maver, mag farmacije, Inštitut za biomedicinske vede / Katedra za farmakologijo, Medicinska fakulteta, Univer za v Mariboru

Diagnoza sladkor na bolezen (SB) predstavlja veliko osebno breme in negativno vpliva na kakovost življenja. Nove tehnologije lahko precej prispevajo k lažjemu in boljšemu obvladovanju SB, s tem pa k signif ikantnemu zmanjšanju bremena. Preprostost merjenja glukoze je že vrsto let glavni cilj terapije in razvoj novih medicinskotehničnih pripomočkov (MTP) vse bolj izpolnjuje zastavljeni cilj. Aplikacija inzulina z uporabo sodobnih inzulinskih čr palk s sistemom hibridne zapr te zanke, pametni inzulinski peresniki in uporaba sistemov za neprekinjeno merjenje glukoze v medceličnini je že dobro uveljavljena terapija z dokazanimi koristmi za bolnike, ki se kažejo v zmanjšani pojavnosti hipoglikemij in v izboljšanem glikemičnem nadzor u [6].

Prav tako je k boljšemu obvladovanju SB prispeval nenehen razvoj novih inzulinov Uporaba ultrahitrega inzulinskega analoga pred vsakim obrokom je

izboljšala parametre glikemije pred obroki in po njih, zmanjšala razpon nihanj kr vnega sladkorja čez dan, pomagala znižati glikirani hemoglobin (HbA1c)

brez povečanja pogostnosti in intenzivnosti hipoglikemij ter znižala raven nočnih hipoglikemij [5]

Obvladovanje SB s pomočjo sodobnih

Primerjava komercialno dostopnih sistemov za kontinuirano merjenje glukoze v medceličnini

Apple watch Apple watch ne wearOs ne ne Apple watch wearOs wearOs Fitbit wearOs

Operacijski sistem iOS + Android iOS +Android iOS + Android iOS + Android iOS + Android iOS + Android iOS + Android Zapr ta zanka da ne ne ne ne ne da

Shranjevanje aplikacija aplikacija aplikacija aplikacija aplikacija aplikacija aplikacija podatkov oblak oblak oblak oblak oblak oblak oblak

Sledenje KS da da ne da da da da Poreklo

medicinskotehničnih pripomočkov post aja čedalje bolj sprejet a tehnologija, zlasti za diabetične posameznike, ki za svoje zdravljenje potrebujejo inzulin. Dok azano je, da naprave MTP z zagotavljanjem vpogledov v dinamiko in trend glukoze v realnem času ter z opremljenostjo z vizualnimi in zvočnimi alar mi za hipo- in hiperglikemijo izboljšujejo var nost in učinkovitost zdravljenja SB, zmanjšujejo pojavnost in trajanje hipoglikemije ter zmanjšajo glikemično variabilnost Poleg tega je neprestana razpoložljivost vrednosti glukoze v realnem času spodbujala k iznajdbi novih orodij in aplikacij za zagotavljanje podpore pri odločanju bolnikov za izboljšanje prilagajanja odmerk a inzulina [1]

Senzorji za merjenje/spremljane glukoze v medceličnini (KMG) za svoje delovanje potrebujejo senzor, ki ga uporabnik s pomočjo sprožilne naprave namesti v podkožje Senzor vsebuje encim

GLUCOr x EVERSENSE E3

x 9 37,6 x 48 x 8,8 35 x 25 x 7

4 leta 1 leto 5 let polnilna polnilna polnilna ne ne ne 6 7,5 3

tovarniška + 12 ur 1x v 24 urah uporabnik 60 min 24 ur 55 min

14 dni 180 dni 14 dni glukozna fluorescentni glukozna oksidaza hidrogel oksidaza

9,08 8,5 9,6 od 14 let od 18 let od 6 let

5 5 1

BLE BLE BLE da da da

IPx7 IP67 IP27

1 m / 30 min. 1 m / 30 min. 1 m / 30 min. trebuh, nadlaket trebuh, nadlaket, nadlaket (kirurška vstavitev) zadnjica ne ne ne

Apple watch Apple watch Fitbit

iOS + Android iOS + Android iOS + Android ne ne ne

aplikacija aplikacija aplikacija oblak oblak oblak da da da

Anglija ZDA Italija

UK ZDA IT, AT, UK, DE

glukozno oksidazo, ki glukozo v vzorcu reducira do vodikovega per o k s i d a i n d - g l u ko n o1, 5 - l a k to n a O b a p r odukta lahko uporabimo za kvantif ikacijo glukoz e [ 4 ] . Vre d n o s t s l a dkorja se analizira vsakih nek aj sek und in se kot električni signal prenese v sprejemnik. Ta zbrane vrednosti sladkorja analizira in izračuna povp re č n o v re d n o s t s l a dko r j a v m e d c e l i č n i n i Nu m e r i č n a v r e d n o s t ( o d č i te k ) s l a d ko r j a s e uporabnik u prik aže na napravi za spremljanje sladkorja kot povprečna vrednost zbranih meritev v časovnem obdobju nek aj minut (od 1 do 5). Prav tako se odčitane vrednosti zapišejo kot točke, ki tvorijo graf in prikazujejo trend nihanja sladkorja v izbranem časovnem obdobju S trendom nihanja sladko r j a l a h ko u p o r a b n i k a l i i n z u l i n sk a čr palk a vnaprej prepreči hipo- ali hiperglikemijo Naprava za spremljanje sladkorja je lahko namenski sprejemnik, pametni telefon, pametna ura ali inzulinska čr palka Senzorji KMG so prispevali tudi k temu, da lahko bolnik vodi SB tudi na spodnji meji tolerančnega območja, ne da bi se nevar nost za pojav hipoglikemije pomembno povečala Z novim pristopom lahko tudi pr vič rešujemo nezavedne in nočne hipoglikemije, ki pri izvajanju klasične samokontrole z aparatom za merjenje sladkorja v k apilar ni kr vi ostajajo prikrite Ponudba sistemov KMG v Sloveniji je dobra, saj so dostopni trije proizvajalci in ima uporabnik možnost izbire medicinskotehničnega pripomočk a

Hibridni sistemi za dovajanje inzulina s sistemom zapr te zanke postopoma spreminjajo klinično obravnavo sladkor ne bolezni tipa 1 (SBT1). Vsebujejo KMG, ki je vstavljen v podkožje, in na podlagi algoritmov, ki predvidijo trend nihanja glukoze, v realnem času prilagajajo podkožno infuzijo inzulina, dovedenega preko inzulinske čr palke Dovajanje se na podlagi tega v realnem času odziva na spremembe ravni glukoze senzorja [2]. Namen hibridnih sistemov z zapr to zanko je dvojen Pr vič, z uporabo računalniško podpr tega algoritma za prilagoditev hitrosti dovajanja bazal-

nega inzulina in z dodajanjem korekcijskih bolusnih odmerkov zmanjšujejo hiperglikemijo. Po dr ugi strani pa pri trendu padanja glukoze v kr vi s pravočasno ustavitvijo dovajanja bazalnega inzulina preprečujejo hipoglikemijo. Z obema od omenjenih pristopov tak sistem omogoča stabilno raven glukoze v ciljnem območju Poimenovanje hibridni sistemi se nanaša na to, da mora bolnik sam dovajati inzulin ob obrokih, k ar sistem s popolnoma zapr to zanko lahko naredi brez bolnikovega posredovanja

Sistem hibridne zapr te zanke omogoča bolnik u, da za nek aj ur v dnevu odmisli svojo bolezen, saj v času, ko ni vnosa ogljikovih hidratov, reguliranje bazalnih odmerkov prevzame sistem zapr te zanke, ki namesto bolnika spremlja i n u s t re z n o u r av n ava b o l n i kov k r v n i sladkor V Sloveniji je izmed komercialno dostopnih inzulinskih čr palk s sistemom

Alen Markuš je pred kratkim magistriral na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, in sicer z magistrsko nalogo o naprednih pripomočkih za vodenje sladkorne bolezni v Sloveniji »Nastal je odličen pregled tega področja (senzorji, črpalke, pametni peni ), mag Markuš pa je izvedel tudi validirano anketo o zadovoljnosti bolnikov pri nas s pripomočki, ki so nam na voljo. Odziv s strani bolnikov in staršev je bil neverjeten, saj smo zgolj v dveh urah dobili rešenih nad sto anket,« nam je sporočila doc dr T ina Maver, mag farm , ki je z dr Damjanom Justinekom kot mentorica sodelovala pri magistrski nalogi Z veseljem smo se odzvali na njun predlog, da objavimo članek o rezultatih magistrske naloge

hibridne zapr te zanke na voljo samo en proizvajalec

Pametni inzulinski peresniki so po videzu podobni običajnemu inzulinskemu peresnik u ter imajo možnost beleženja in shranjevanja podatkov o inzul i n sk i h te r a p ij a h . Z v s e m i d o d a t n i m i funkcijami prispevajo k izboljšani adherenci in boljšemu nadzor u glikemije, s čimer izboljšajo obvladovanje SB tako za zdravnike kot za bolnike s SBT1 in SBT2 (sladkor na bolezen tip 2) na inzulinski terapiji Pametni inzulinski peresniki lahko z zagot avljanjem kontinuiranega vpogleda v razmerje med inzulinom, hrano in telesno dejavnostjo omogočijo optimizacijo inzulinskih režimov. Za bolnike s SBT1 ponujajo pam e t n i i n z u l i n sk i p e r e s n i k i p o d o b n e funkcije kot inzulinske čr palke, kot sta k alk ulator bolusa in IOB (Insulin On Board, preostali inzulin v kr vi), vendar so cenejši, manj zapleteni ter preprostejši

za vzdrževanje in uporabo Pametni inz u l i n sk i p e re s n i k i s o l a h ko v p o m o č otrokom in njihovim staršem ter mladim odraslim, saj jim pomagajo pri štetju ogljikovih hidratov, jim nudijo vpogled v vpliv vadbe na nadzor glukoze in jih na tak način poučijo o pomembnih konceptih SB (npr. čas delovanja inzulina, odnos med inzulinom in hrano itd ) Od pametnih peresnikov je v Sloveniji od febr uarja po predhodnem naročilu dobavljiv Novopen Echo Plus.

Z e l o p o m e m b n a l a s t n o s t s o d o b n i h MTP je spremljanje vrednosti glukoze na daljavo, saj ta funkcionalnost občutno zmanjša breme in olajša pristope k obvladovanju SB st aršem otrok s SB ter skrbnikom in strokovnemu k adr u v negovalnih bolnišnicah in domovih za starejše občane Kot ugotavlja študija [3], je KMG orodje za opolnomočenje, saj lahko enako kot bolniki tudi skrbniki zlahka dostopajo do podatkov o glukozi v kr vi, spremljanje trendov pa omogoča,

da ugotovijo, ali glukoza v kr vi narašča ali pada in k ako hitro Te predik ativne infor macije pomagajo pri kratkoročnem načr tovanju življenjskega sloga posameznikom, skrbnikom pa omogočajo ukrepanje za preprečevanje hipoglikemije in hiperglikemije. Preprost stalni dostop do podatkov o glukozi v kr vi je vsem vključenim v to področje omogočil tudi razvoj in boljše razumevanje vpliva inzulina, aktivnosti in hrane na glukozo v kr vi. S tem razumevanjem lahko zdravnik/starš motivira posameznike, da spremenijo prehranske navade in s tem prekinejo cikle čezmer nega zdravljenja hipoglikemij in hiperglikemij

Treba je poudariti, da je SB ena izmed redkih bolezni, kjer se bolniki sami odločajo o načinu in vrsti svojega zdravljenja. Če bolniki ne sledijo hitremu napredk u znanosti na področju SB in ne poznajo možnosti, ki jih trg omogoča, svoje bolezni ne morejo optimalno voditi in posledično ne dosegajo zastavljenih ciljev,

Primerjava komercialno dostopnih inzulinskih čr palk s podporo hibridnega sistema zapr te zanke

mmol) da (Spor t 7,8 -8,9 mmol) da (Spor t 8,3 mmol) da (nastavljivo) da (nastavljivo)

Vrsta črpalke katetrska katetrska brezkatetrska katetrska brezkateterska Upravljanje s tipkami zaslon na dotik aplikacija – aplikacija in hitre tipke aplikacija – pametni telefon pametni telefon na dotik

Oddaljeno upravljanje ne da* (pametni telefon) da (pametni telefon) da (CamAPS ali myLife Loop) da – pametni telefon

Zaslon bar vni bar vni črpalka nima zaslona bar vni črpalka nima zaslona

Baterija 1x AA polnljiva integrirana za 1x AAA integrirana za enkratno enkratno uporabo uporabo

Vodotesnost 3,6 m 24 ur 1 m 30 min

7,6 m 60 min 1 m 60 min 2,5 m 60 min

Rezer voar 180 ali 300 I E 300 I E 200 I E 160 I E 200 I E

Upravljanje črpalka telefon* telefon telefon in črpalka telefon* ali upravljalnik

CGM Guardian 3 ali 4 Dexcom G6

DExCOM G6

DExCOM G6 MEDTRUM Touch CareNano

Aplikacija Minimed Mobile T:connect Omnipod 5 CamAps Fx ali myLife Loop Easy Patch

Operacijski sistem iOS ali Android iOS ali Android Android (iOS v razvoju) Android (iOS v razvoju) iOS ali Android

Zapr ta zanka da (AHCL) Medtronic da (CLC) Dexcom da (MPC) Insulet da (CamAPS ali myLife Loop) da* (Medtrum HCL)

Čas do začetka po 48 urah po 5 urah po 2–3 zamenjanih 30 min N/P

samodejnega načina setih (144 ur ali več)

Algoritem učenja da ne da da ne

Predvidevanje glukoze do 60 min do 30 min do 60 min do 30 min do 30 min

Bazalne korekcije 5 min 5 min 5 min 8–12 min 2–5 min *

Nadgradnja sistema da – brezžična da – žična ne da – brezžična N/P

Poreklo ZDA ZDA ZDA CH (črpalka), UK (CamAps) Kitajska

Dobavljivost ZDA , EU, SLO ZDA , DE, IT, BE, C Z , CH ZDA , EU 2023 AT, DE, C Z , IT, CH, UK CH, UK, AT, DE * Funkcionalnost ali lastnost se razlikuje glede na dr žavo nakupa ** izdelek je na voljo kot HCL (Hybrid Closed Loop) oz SCL (Semi Closed Loop) odvisno od dr žave nakupa

Primerjava komercialno dostopnih pametnih inzulinskih peresnikov in pametnih pokrovčkov (Insulin Smar t Pen, Smar t Cap)

InPen ESYS TA PENDIQ 2.0 NOVOPEN ECHO PLUS BIGFOOT UNIT Y in NOVOPEN 6

Vrsta pripomočka pametni peresnik pametni peresnik pametni peresnik pametni peresnik pametni pokrovček

Proizvajalec Medtronic Emperra Pendiq Novo Nordisk BigFoot Biomedical

Zaslon ne da da da da

Aplikacija da – InPen App da – Esysta App da – Sidiar y da – mySugr da – BigFoot Unit y Bluetooth da da da ne da

NFC ne ne ne da da

USB ne ne da ne da

Baterija integrirana (1 leto) zamenljiva 3x CR1225 integrirana polnljiva integrirana (4–5 let) integrirana polnljiva

Inzulin viala 3 ml viala 3 ml viala 3 ml viala 3 ml peresniki KwikPen, FlexPen, FlexTouch, SoloStar

Povezovanje s CGM da – Guardian Connect ne ne ne da – FreeSt yle Libre 2

Operacijski sistem iOS/Android iOS/Android iOS/Android iOS/Android iOS

Prednosti temperaturni senzor, zamenljiva baterija, alarmi za količino Echo Plus najmanjša doza dva pokrovčka, osebni asistent suqar iq, podatki v oblaku, preostalega inzulina, 0,5, kompatibilnost aplikacij, predlagane korekcije, opomniki spomin za 1000 vnosov polnljiva baterija vzdr žljivost baterije alarmi

Garancija 1 leto 1 leto 2 leti 3 leta neomejena

Poreklo ZDA Nemčija Nemčija ZDA ZDA

Dostopnost ZDA Nemčija Nemčija Nemčija, Švica, Anglija, ZDA

oziroma bi lahko dosegali bistveno boljše parametre, ki so pokazatelj dobro vodene SB Nedoseganje zastavljenih ciljev lahko privede do nepopravljivih posledic za njihovo zdrav je, največkrat do tako imenovanih poznih zapletov SB

Zelo pomembno je zadovoljstvo boln i kov z m e d i c i n skote h n i č n i m i p r i p omočki za zdravljenje SB, saj lahko dosegajo zastavljene cilje le tisti bolniki, ki dobro poznajo svoj medicinskotehnični pripomoček in so z njim zadovoljni ter mu zaupajo Prav tako je to tudi osnova, da ga bodo redno in dosledno uporabljali

Velik izziv v prihodnosti bo vsek akor predstavljalo tudi medsebojno povezovanje z dr ugimi napravami Trenutno MTP za zdravljenje in obvladovanje ne ponujajo zadostnega povezovanja z dr ugimi napravami, pri čemer bi lahko imela takšna možnost povezovanja veliko praktičnih prednosti, po dr ugi strani pa iz-

Slovenija

zovejo take rešitve veliko var nostnih pomislekov Kot primer dobre prakse lahko navedemo povezovanje naprave KMG s svojci ali centrom za reševanje in celo s pametno ključavnico na vhodnih vratih. To v praksi pomeni, da je, ko so izpolnj e n i d o l o č e n i p o g oj i , npr huda hipoglikemija (sladkor pod 3 mmol/L, na k atero se bolnik ni o d z va l v d o l o č e n e m času), z današnjo prosto d o s to p n o te h n o l o g ij o možno aktivirati vrsto avtomatiziranih proces ov, ko t s o v n a š e m predstavljenem primeru obveščanje svojcev/reševalcev in tudi odklepanje pametne ključavnice vhodnih vrat, da omogočimo prost vstop do (zaradi hude hipoglikemije morda nezavestnega) bolnik a

Želeli bi izpostaviti tudi obetaven MTP v razvoju. Gre za avtonomno bionično trebušno slinavko, ki naj ne bi bila inzulinsk a čr palk a, ampak avtomatizirani sistem za dajanje inzulina, ki odpravlja tradicionalne, do zdaj nujno potrebne interakcije uporabnikov s čr palk ami, saj sprejema odločitve o potrebnem dovajanju inzulina namesto uporabnik a (Beta Bionics, Inc., 2022). Ob prihodu takega sistema na trg bomo lahko pr vič dejansko govorili o pravi zapr ti zanki in ne več o hibridni, saj bodo takšne naprave spos-

obne prepoznati tudi vnos ogljikovih hid r a tov i n b o d o o b te m s a m e d ove d l e ustrezno količino inzulina Prav tako gre za zdaj za edini sistem, ki bo imel možnost dvojnega dovajanja, saj razen inzulina lahko dovaja tudi gluk agon, ki ima nasprotno funkcijo od inzulina in služi za preprečevanje hudih hipoglikemij Tehnologija MTP se razvija že nek aj desetletij, vendar se še vedno dopolnjuje in izpopolnjuje, zato se zdi, da je prihod popolnoma neinvazivne metode merjenja glukoze le še vprašanje časa. Vključevanje novih tehnologij v medicinsko prakso pa bo zagotovo prineslo številne prednosti za bolnike, njihove svojce, skrbnike, zdravnike in za znanost na splošno.

Reference:

1 Cappon, G , Vettoretti, M , Sparacino, G & Facchinetti, A , 2019 Continuous glucose monitoring sensors for diabetes management : A review of technologies and applications Diabetes and Metabolism Journal, 43(4), 383–397

2 Janez, A , et al , 2021 Hybrid Closed-Loop Systems for the Treatment of Type 1 Diabetes: A Collaborative, Exper t Group Position Statement for Clinical Use in Central and Eastern Europe Diabetes Therapy, 12(12), 3107–3135

3 Lawton, J , et al , 2018 Patients’ and caregivers’ experiences of using continuous glucose monitoring to suppor t diabetes self-management: Qualitative study BMC Endocrine Disorders, 18(1)

4 Ner y, E w , Kundys, M , Jeleń, P S & Jönsson-Niedziólka, M , 2016 Electrochemical glucose sensing: Is there still room for improvement? Analytical Chemistry, 88(23), 11271–11282

5 wong, E y & Kroon, L , 2021 Ultra-rapid-acting insulins: How fast is really needed? Clinical Diabetes

6 wunna, w , Tsoutsouki, J , Chowdhur y, A & Chowdhur y, T A , 2021 Advances in the management of diabetes: New devices for t ype 1 diabetes Postgraduate Medical Journal

AK TUALNO : Brskanje po spletu in spletno nakupovanje

Previdnos t ni odveč

® Zaloker & Zaloker, d o o

Uporaba spleta se v zadnjih letih hitro povečuje, saj se čedalje več ljudi zaveda, da je inter net odličen vir infor macij in tudi zabave. Kljub temu pa imajo starejši pogosto težave z uporabo spleta zaradi nepoznavanja in pomanjkanja izkušenj

Uporaba spleta je lahko zelo koristna in lahko pomembno vpliva na k akovost življenja, predvsem starejših oseb Splet omogoča tudi komunikacijo s svojci, prijatelji in drugimi ljudmi doma in po svetu Koris ti

uporabe spleta

Splet omogoča lažji dostop do informacij o zdrav ju, pravicah, novostih, hobijih in še veliko več, k ar lahko pomaga pri sprejemanju bolj infor miranih odločitev.

Splet omogoča povezovanje z bližnjimi, tudi če so geografsko oddaljeni To lahko pripomore pri ohranjanju stikov z d r u ž i n o i n p r ij a te lj i te r p r e p r e č uj e osamljenost

Ponuja številne možnosti za učenje novih stvari in razvoj novih zanimanj in konjičkov To lahko starejšim osebam pomaga pri ohranjanju kognitivnih sposobnos ti in zmanjšuje tveganje za demenco

Starejšim osebam omogoča dostop do storitev, kot so nakupovanje, plačevanje računov, naročanje hrane in še veliko več, kar je v pomoč pri ohranjanju neodvisnosti in samostojnosti

Obstajajo tečaji uporabe spleta, ki jih nudijo mnoge organizacije, knjižnice in dr uge ustanove Tam se lahko naučite

osnovnih veščin, kot so brskanje po spletu, pošiljanje e-pošte in uporaba socialnih omrežij

Za dos top do splet a ne potrebujete n uj n o r a č u n a l n i k a D o s to p j e m o g o č tudi preko pametnega telefona ali tablice, ki je nekoliko preprostejša za uporabo in ima velike tipke ter pisavo

Previdnos t ni odveč

St arejšim ljudem lahko pri uporabi spleta pomagajo družinski člani, prijatelji ali prostovoljci Prav t ako so na voljo tudi različne storitve pomoči, ki nudijo podporo uporabnikom pri uporabi.

Uporabniki se moramo zavedati tudi tveganj spletnega sveta, zato je pomembno, da se naučimo, kako zaščititi svoje osebne podatke in se izogibati spletnim goljuf ijam Tudi tega se lahko naučite na izobraževanju.

Spletno nakupovanje

Danes je spletno nak upovanje nek aj vsakdanjega in zaradi več prednosti, ki se k ažejo predvsem v nižjih cenah in dostavi izbranega izdelka na domači nas l ov, p o s p l e t u n a k u p uj e č e d a lj e ve č oseb

Spletno nak upovanje pa lahko predstavlja izziv za osebe, ki morda niso veš-

č e uporabe računalnik a ali inter net a Vendar se tega ne smete ustrašiti Smiselno je, da pri pr vih spletnih nak upih poiščete pomoč izkušene osebe in počasi sledite napotkom postopk a spletnega nak upa, ki ga umirjeno opravite po korakih. Po nek aj spletnih nak upih lahko postanete pravi mojstri Spletni nak up si olajšate z upoštevanjem nekaterih preprostih priporočil.

Pri nak upovanju se izogibajte neznanim in zapletenim spletnim stranem z veliko različnimi možnostmi. Raje izberite spletne trgovine, ki so preproste in pregledne, z jasnimi opisi izdelkov in preprostim načinom nak upa.

Nekatere spletne strani imajo možnost spremeniti velikost pisave in barve ozadja

To lahko pomaga pri razločevanju besedila, da se lažje osredotočite na pomembne infor macije Ponekod pa so na voljo tudi video prik azi izdelkov, ki so nam lahko v pomoč pri odločanju o nak upu Na ta način lahko dobimo boljšo predstavo o izdelk u, ki ga želimo k upiti.

Če nismo vešči uporabe spletnih plačilnih metod, se lahko odločimo za nak up z gotovino ob dostavi. To je lahko tudi bolj var no

Nek atere spletne tr govine ponujajo možnost naročanja po telefonu. Tak način je lahko v pomoč, ker se lahko s trgovcem neposredno pogovorite in mu postavite dodatna vprašanja o izdelk u. Mnogi spletni prodajalci ponujajo tudi akcije in popuste ter možnost brezplačne dostave izbranega izdelka na dom. Tako lahko prihranimo nek aj denarja

Nek atere spletne trgovine imajo tudi mobilne aplik acije, ki so enostavnejše za uporabo in omogočajo hitrejši dostop do izdelkov Aplikacije lahko uporabljamo, če imamo pametni telefon in obenem dostop do spleta

Č e n i s m o ve š č i u p o ra b e sp l et a i n spletnega nakupovanja, prosimo za pomoč koga, ki ju obvlada, ali se prijavimo na tečaj. Učenje se običajno začne z osnovami uporabe spletnega brskalnika, iskalnika in spletnega nakupovanja.

aloer aloersi

Hiter dostop do izdelka

Več možnos� plačil

Dostava na vaš prag Ugodnos� in popus�

Program "Za lažje življenje"

osene godnosti a člane

popsta pri nap nad

re strošov pošilana

replačen merilni gloe generaie U

replačne aterie a merilnie gloe

replačni dnevni samoontrole

novie o novosti in poseni ponda

Kaj bomo skuhali danes

Jajčna omleta s šparglji

Čas priprave in kuhanja: 20

Število porcij: 1

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 311

Ogljikovi hidrati: 11,5

Beljakovine: 18

Maščobe: 21,5

Natrij: 0,16

Vlaknine: 4 g

S e st av i n e : 1 m a nj š a r j ava č 1 žlica ekstra deviškega oljčnega 2 jajci, 150 g špargljev, sol, po in peteršilj

Priprava: nasekljano čebulo pražimo na eks tra deviškem o o lj u . Š p a r g lj e m o d s t r a n i m o o del, jih narežemo na manjše ko jih sk upaj z nasekljanim peteršiljem in z a č i m b a m i d o d a m o k p r a ž e n i č e b u l Dobro premešamo in pražimo še 10 minut oziroma dokler šparglji niso zmehčani Nato dodamo razžvrkljana jajca Omleto pečemo 5 minut na eni strani in še 3 minute na dr ugi ter jo postrežemo s polnozr natim kr uhom

Pečeno korenje

s par mezanom in proseno

kašo

Čas priprave in kuhanja: 70 minut

Število porcij: 5

Energijska vrednost obroka

(za 1 osebo): 428 kcal

Ogljikovi hidrati: 69 g

Beljakovine: 14 g

Maščobe: 9,5 g

Natrij: 0,2 g

Vlaknine: 10,5 g

Sestavine: 400 g prosene k aše, 700 g svežega korenja, 40 g par mezana, 2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja, sol, poper in 4 stroki česna

Priprava: pek ač prekrijemo s peki papirjem in nanj razporedimo očiščeno in na kolobarje narezano korenje Čez pok apljamo ekstra deviško oljčno olje, za-

za 20–30 minut, da se korenje malo zapeče Medtem sk uhamo proseno k ašo Ko je kaša pripravljena, vanjo zamešamo peč eno korenje in po vrhu naribamo par mezan. Vse sk upaj še enkrat malo premešamo in postrežemo

Pikantne mesne kroglice

Čas priprave: 30 minut

Število porcij: 5

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 308 kcal

Ogljikovi hidrati: 1,5 g

Beljakovine: 23 g

Maščobe: 23 g

Natrij: 0,4 g

Vlaknine: 0,25 g

Sestavine: ena manjša rjava čebula, 4 žlice ekstra deviškega oljčnega olja, 3 s t r o ke č e s n a , 5 0 0 g p u s te g a m l e te g a mesa, 2 jajci, 5 žlic paradižnikove mezge, sol, poper, čili, peteršilj in bazilik a

Priprava: na ekstra deviškem oljčnem olju prepražimo čebulo, da postekleni Dodamo nasekljan česen in ga popražimo, da zadiši. Nato to vse sk upaj dodamo k mletemu mesu Dodamo še paradižnikovo mezgo začimbe, razžvrklja-

dokler niso z vseh strani rahlo rjave

Zelenjavne tor tilje

Čas priprave in kuhanja: 60 minut Število porcij: 4

Energijska vrednost obroka

(za 1 osebo): 155 kcal

Ogljikovi hidrati: 29 g

Beljakovine: 6 g

Maščobe: 1,5 g

Natrij: 0,25 mg

Vlaknine: 9 g

Sestavine: 4 kor uzne tor tilje, 200 g svežega korenja, 200 g zelja, 200 g zelene paprike, 100 g rjavega f ižola v zr nju, 50 g vloženih izkoščičenih zelenih oljk, sol, poper in sok ene limone

Priprava: korenje olupimo in nastrgamo Zelje naribamo Zeleno papriko očistimo in narežemo na trakce Fižol v zr nju sk uhamo do mehkega, ga odcedimo in ohladimo. Oljke narežemo na manjše koščke Vso zelenjavo zmešamo v posodi in dodamo začimbe ter sok ene limone. Nato pripravljeno zelenjavo nadevamo na tor tiljo in zavijemo. Postrežemo jih lahko tudi z jogur tovo omako (navadnemu jogur tu dodamo malo soli, popra in nasekljan strok česna ali dva).

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Lahkotne, raznovrs tne in zdrave jedi

Sladkorna bolezen

® T jaša Mlakar, dipl medicinska sest

Prehranske vlaknine so ben del uravnotežene pre Potrebne so za nor malno lovanje našega črevesja. G za snovi, ki jih naše telo n more prebaviti Kljub temu nekatere prehranske vlaknine za telo predstavljajo m a nj š i v i r e n e r g ij e ( 2 kcal na gram), saj jih v črevesju razgradijo bakterije na maščobne kisline s kratkimi verigami

Priporočen dnevni vnos za odraslo osebo je 30 g prehranskih vlaknin na dan. Glede na zadnje statistične podatke jih Slovenci zaužijemo bistveno premalo

Različne prehranske vlaknine imajo različne vplive na zdrav je. Na splošno: če so vključene v obrok , zmanjšujejo energijsko vrednost obrok a, pospešijo prehajanje črevesne vsebine in povečajo količino blata. Hrana, bogata s prehransko vlaknino, dokazano uravnava apetit in sitost Prav tako se uživanje priporočenega vnosa prehranskih vlaknin pri osebah s sladkor no boleznijo kaže v številnih ugodnih presnovnih učinkih Bolj-

Pomen vlaknin Pomen vlaknin

ša je urejenost pridruženih stanj (lipidov, krvnega tlaka, telesne mase, protivnetnih dejavnikov …), nekoliko manjši pa je tudi porast kr vnega sladkorja po obroku

Vsi ti dejavniki pa vplivajo na sam potek sladkor ne bolezni

Kje najdemo največ vlaknin?

Največ jih je v polnozr natih žitih in žitnih izdelkih, zelenjavi, sadju in oreščkih Polnozr nata živila so živila, ki vsebujejo semena žit v takšni obliki, da obdržijo približno enako količino otrobov, kalčkov in notranjega dela žit, kot jih imajo nepredelana semena. Prav tako je polnozr -

MERJENJA SI NE

PREDSTAVLJAM VEČ BREZ

MERILNIKA

ACCU-CHEK GUIDE.

Merjenje ravni glukoze v krvi mora biti hitro in enostavno Sistem Accu-Chek Guide ponuj rešitve za merjenje ter čito testni ojšnje ezultatov

a tist a, pri k ateri žitno zr no letjem ni bilo oluščeno in je g j e d ra ž i t n e g a z r n a z m l et a i ovojnica (otrobi). Polnozri izdelki imajo tako večjo vseb n o s t v l a k n i n , v i t a m i n ov i n m i n e r a l ov, k a r i m a u g o d e n učinek na glikemijo.

Zavedati pa se moramo, da tudi živila, bogata s prehransko vlaknino (polnozr nat kr uh, čr ni kr uh, svež e sadje, suho sadje, s troč n i c e ) , v p l i va j o n a p o r a s t k r v n e g a sladkorja in je zato potrebna zmer nost pri zaužiti količini le-teh Več svobode imamo denimo pri zelenjavi, ki vsebuje manj ogljikovih hidratov (razen krompirja, stročnic in kor uze). To lahko pripravimo na številne različne načine (juhe, pečena ali dušena zelenjava, solate, sveže narezana zelenjava, enolončnice ) Posk ušamo jo vključiti v čim več obrokov, pri tem pa poskusimo pokombinirati zel e nj avo r a z l i č n i h v r s t i n b a r v Na t a k način poskrbimo tudi za večjo vsebnost telesu koristnih snovi, kot so vitamini, minerali in antioksidanti

Brezžični prenos rezultatov v aplikacijo mySugr

Do testnega lističa brez nerodnosti

Široko testno polje za hitro merjenje

ACCU-CHEK, ACCU-CHEK GUIDE, mySugr in FASTCLIX so zaščitene blagovne znamke družbe Roche Imena in blagovne znamke drugih izdelkov so last svojih

Vidno podnevi in ponoči

VRTNO VESELJE: Niso vsi pleveli nebodijihtreba

St e vedeli, da so užitni?

® Meta Pivec Šepic, dipl inž agronomije in hor tikulture, Botanični vr t Univer ze v Mariboru

Naši vr tovi so zasajeni z rastlinami, ki jim vnaprej določimo vlogo: zelenjava v zelenjavnem vr tu, sadje v sadovnjaku, zdravilne rastline v zeliščni gredi, cvetoče okrasne rastline v bližini sončne terase in ne nazadnje pleveli, s katerimi bijemo večni boj. Divje rastoče rastline vsebujejo veliko vitamina C in r udnin, med njimi mnoge tudi dragocene maščobne kisline omega 3 Ker vsebujejo veliko vitaminov, dobro vplivajo na presnovo. Spoznajmo nekaj pogostih sezonskih plevelov in njihovo uporabo v prehrani. Zakaj bi se jezili nad njimi, kadar zrastejo med zelenjavo?

Največ uporabnih plevelov

je v zelenjavnem vr tu

Na naših vr tovih najdemo največ uporabnih plevelov ravno v z elenjavnem vr tu Za popestritev jedilnik a se lahko ozremo po potk ah med gredicami, če seveda rastline gojimo po načelih sonaravne pridelave Ok usne in uporabne plodove ter liste in korenine lahko dop o l n i m o z b a r v n i m s p e k t ro m c ve t j a .

Spomladi si zelene liste različnih rastlin v solati popestrimo z užitnimi cvetovi vijolic, trobentic, marjetic in veronike

Z njimi lahko okrasimo tudi namaze iz spomladanskih zelišč in kremne juhe iz mladih listov kopriv ali čemaža Užitni so mladi poganjki večine plevelov, ki se spomladi pojavijo na gredicah zelenjavnih vr tov

Zvezdica ali kurja črevca (Stellaria media) je polegla rastlina z enoletnim ciklusom rasti, vendar uspešno cveti in semeni k ar deset mesecev v letu Edini letni čas, ki ga ne prenaša dobro, je visoko, vroče poletje Zvezdica ima drobne

bele cvetove s po petimi cvetnimi lističi, ki so po sredini razcepljeni Poleg tega da vsebuje vitamin C, so njeni poganjki in listi bogati tudi s k alijem in železom Najbolj okusni so surovi mladi poganjki,

na drobno sesekljani na solatah Mnogoštevilna semena zvezdice so se včasih uporabljala kot nadomestek za moko.

Simpatični nebesno modri cvetovi, ki zgodaj spomladi zacvetijo na poleglih poganjkih z dlak avim steblom in srčasto-jajčastimi, po robovih grobo narezanimi listi, pripadajo veroniki ali jetičniku (Veronica persica) Žal se hitro osipajo, zato jih nabiramo k ar s poganjki vred Veronika ima mnogo sorodnih rastlin, ki jim pravimo jetičniki, in vse med njimi so užitne

Pr va cvetoča rastlina v letu, ki se pojavi ob robovih gredic v zelenjavnem vr tu, je grenkuljica (Glechoma hederacea). Spada med trajne rastline in njen nadzemni del je mogoče opazovati skozi vse letne čase Njena super moč so ok usne grenčine, po k aterih je dobila slovensko ime Poganjke grenk uljice so v preteklosti uporabljali kot dodatek pri varjenju piva, veljala pa je tudi za uveljavljeno začimbo za čiste mesne juhe. Drobno narezani mladi poganjki s cve-

Zvezdica ali kurja črevca (Stellaria media) ima drobne bele cvetove s po petimi cvetnimi lističi, ki so po sredini razcepljeni

Drobno narezani mladi poganjki grenkuljice (Glechoma hederacea) s cvetovi so okusni v jajčnih omletah in kot posip na namazih in solatah

tovi so ok usni v jajčnih omletah in kot posip na namazih in solatah

Regačica, najbolj nezaželen plevel

Daleč najbolj pogost in nezaželen plevel v vr tu je regačica (Aegopodium podagraria) Spada med zelnate trajnice in njene dolge, bele korenine je težko popolnoma odstraniti iz vr ta. Namesto da se nanjo jezimo, mlade poganjke raje naberimo za popestritev jedilnik a Regačica ima prepoznaven ok us in tudi malo diši. Mladi poganjki so primer ni za uživanje, dokler rastlina ne zacveti Kot ost ale kobulnice ima regačica kobulasto oblikovano socvetje, sestavljeno iz mnogih drobnih, belih cvetov. Zanimiva je drobno narezana v zeliščnem maslu, ki smo mu dodali malo soli, česna in limoninega sok a

V bolj zbitih, suhih tleh pogosto najdemo ozkolistni tr potec (Platago lanceolata), k aterega cvetne popke lahko uporabimo kot »vegetarijanske« ocvirke Preprosto jih naberemo in podušimo na malo masla ter jih dodamo na k uhan krompir ali ajdove žgance Od marca do maja nabiramo tudi mlade liste, ki so primerni za pripravo solat ter zelenjavnih prilog in juh Po nekoliko daljšem praženju razvijejo gobam podoben vonj Liste tr potca uporabljamo tudi kot zdravilo, in sicer za pripravo sir upa proti kašlju

Malo pozneje spomladi, ko se temperature dvignejo, se pojavijo tudi pleveli, ki imajo radi nekoliko bolj topla tla. Med

njimi je najbolj pogost tolščak (Portulaca oleracea), ki, ne boste verjeli, vsebuje vse osnovne maščobne kisline v ravno pravih razmerjih, takih, kot jih potrebuje naše telo Tolščak je polegla enoletnica z značilnimi mesnatimi, rdečkastimi stebli in zelenimi, podolgovato ovalnimi listi. Oboje nabiramo, preden rastlina zacveti Cvetovi so drobni in r umene bar ve Ta rastlina je bila že v starem Babilonu priljubljena zelenjava. V srednjem vek u so zmečk ane liste uporabljali kot zdravilo proti opeklinam

lahko do en meter v višino, njeni listi in poganjki so na dotik malo hrapavi Spodnja stran listov je bela, prekrita s poprhom. Obstajajo tudi užitne različice močno rožnate bar ve Njeni drobno nasekljani listi so odličen dodatek poletnim solatam, in če imamo v vr tu večje količine tega plevela, lahko iz listov pripravimo tudi »špinačo«

Drobna, deteljici podobna zel se rada zaseje na gredicah. Obstaja v svetlo zeleni in rdeči različici, obe pa cvetita r umeno Gre za po izvor u ameriško vrsto

Metlika (Chenopodium album) je bližnja sorodnica gojene špinače Je tipičen plevel bolj toplih dni, dočak a nas med posevki, ko se po nek ajtedenskem oddihu vr nemo s poletnih počitnic Zraste

zajčje deteljice, ki je v Evropo pripotovala v 19 stoletju (Oxalis stricta) Njeni nežni listi imajo osvežujočo, kiselk asto aromo in vsebujejo veliko vitamina C. Dopolnjujejo okus solat, juh in zeliščnih namazov, lahko pa jih samo sesekljamo i n p o t r e s e m o p o ko s u k r u h a N j e n o gozdno sorodnico (Oxalis acetosalla) uvrščamo med zdravilne rastline Ker vse zajčje deteljice vsebujejo oksalno kislino, jih ni priporočljivo uživati v večjih količinah.

Če v zeliščni gredici gojimo pegasti badelj (Silybum marianum), ni treba čak ati vse do jeseni, da ga uporabimo. Poleg semen pegastega badlja lahko uporabimo tudi njegove dekorativne liste Pazljivo odstranimo listni rob in jih narež e m o n a re z a n c e a l i k va d ra t ke . Ne samo, da bo solata lepša, tudi več koristi bomo imeli od nje kot od samih solatnih listov.

Želim vam, da izkoristite vse skrite možnosti svojega domačega vr ta in da pri tem k ar se da uživate!

Regačica ima prepoznaven okus in tudi malo diši. Mladi poganjki so primerni za uživanje, dokler rastlina ne zacveti

Poleg semen pegastega badlja lahko uporabimo tudi njegove dekorativne liste

Ohran jajt e svoje zdra v je in skr bit e za svoje noge!

Ali tudi vam kdaj otečejo noge, občutite krče in bolečino v nogah ali imate težke noge?

Kronična venska bolezen ali krčne žile, kot jim pogovor no rečemo, so pogosta bolezen, ki prizadene vsakega dr ugega odraslega prebivalca Slovenije.

Krčne žile so bolezen, ki ne ogroža življenja, vendar močno vpliva na njegovo kakovost Bolezen sčasoma napreduje, zato je pravočasno ukrepanje ključnega pomena Ker se st anje slabša počasi in ker ljudje simptome običajno dobro prenašajo, se mnogi po pomoč žal zatečejo prepozno

Na pojavnost krčnih žil ima velik vpliv dednost Če ima kdo v vaši dr užini težave s krčnimi žilami, bodite še posebno pozor ni na simptome in znake, kot so otekle in težke noge, krči in bolečina v nogah

Spoznajte Flebi, Krkino prvo mobilno aplikacijo za zdravje.

Za zdrav je svojih ven poskr bite

z brezplačno mobilno aplikacijo Flebi

Mobilno aplik acijo Flebi je razvila sk upina strokovnjakov, poleg njihovega znanja pa delovanje aplikacije omogoča umetna inteligenca. Ko uporabljate aplik acijo, Flebi skrbno beleži vaše odgovore o simptomih, nato pa pripravi oceno tveganja za krčne žile, da jo lahko delite s svojim zdravnikom Tako vam pomaga preveriti zdrav je ven v nogah in tveganje za nastanek krčnih žil. Flebi ponuja tudi številne prilagojene nasvete in članke o tem, k aj lahko sami storite za zdrav je svojih ven. Obenem vas z vajami za lepe in zdrave noge spodbuja, da se pravočasno in učinkovito spopadete s težavami

Okrepite vene s Flebavenom

Flebaven je namenjen zdravljenju simptomov krčnih žil in lajšanju težav s hemoroidi Njegova učinkovitost in var nost sta bili dok azani v klinični razisk avi. Pri zdravljenju je pomembno vztrajati, saj se po treh mesecih bolečina v nogah, otek anje nog in občutek težkih nog zmanjšajo veliko bolj kot po enem mesecu Višje kot so zunanje temperature, hujši so simptomi, zato je priporočljivo, da začnete krčne žile zdraviti že zdaj. Rezultati bodo boljši, če bo zdravljenje dolgotrajnejše

Zakaj se krčne žile sploh pojavijo?

Krčne žile nastanejo zaradi oslabljene venske stene in zvišanega tlak a v venah nog ter posledičnega vnetja, zato je za zdravljenje pomembno izbrati zdravilo s protivnetnim delovanjem

Ključna pri krčnih žilah sta zgodnje odkrivanje in pravočasno ukrepanje, saj tako lahko upočasnimo napredovanje bolezni.

Flebaven iz Krke je plod domačega znanja in izk ušenj. V lek ar nah je na voljo v eno- in trimesečnem pakiranju v obliki tablet po 500 mg in 1000 mg Omogoča cenovno dostopnejše zdravljenje, zato svojega zdravnika ali far macevta za Flebaven vprašajte že danes in okrepite svoje vene.

Več o Flebavenu in aplikaciji Flebi si lahko preberete na spletni strani www flebaven si Besedilo obravnava zdravilo brez recepta Pred uporabo zdravila natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom

Zanima nas vaše mnen je

Zveza dr uštev diabetikov Slovenije želi pridobiti vpogled v branost r ubrik revije Sladkor na bolezen in udejstvovanja članov v projektih zveze. Zato smo pripravili kratek vprašalnik. Prosimo, vzemite si nekaj minut in ga izpolnite ter ga do 20. junija 2023 vr nite na naslov : Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana ali pošljite na sloda@siol net Vprašalnik je v elektronski obliki na voljo tudi na spletni strani zveze; do njega vodi QR koda. Za sodelovanje se vam lepo zahvaljujemo. Rezultate bomo objavili v reviji Sladkor na bolezen.

I SPLOŠNI PODATKI

1. Starost : let

2. Spol: ☐ ženska ☐ moški

3. Sem:

☐ oseba s sladkor no boleznijo tipa 1. ☐ oseba s sladkor no boleznijo tipa 2

☐ dr užinski član osebe s sladkor no boleznijo

☐ zdravs tveni delavec

4 Označite, iz katere regije prihajate

☐ pomur ska regija ☐ podravska regija

☐ koroška regija ☐ savinjska regija

☐ zasavska regija ☐ spodnjeposavska regija

☐ jugovzhodna regija ☐ osrednjeslovenska regija

☐ gorenjska regija ☐ notranjsko-kraška regija

☐ goriška regija ☐ obalno-kraška regija

5. Kako dolgo ste član dr uštva diabetikov in/ali prejemnik glasila/revije Sladkor na bolezen? let

II POZNAVANJE REVIJE SLADKORNA BOLEZEN

1 Ali ste v zadnjem letu prelistali vsaj en izvod revije Sladkor na bolezen?

☐ da ☐ ne (Preskočite naslednja vprašanja in nadaljujte s VII poglavjem )

2. Koliko različnih številk revije Sladkor na bolezen ste vsaj prelistali v zadnjem letu?

☐ eno ali dve ☐ tri ali š tiri ☐ vseh pet

3 Ali revijo običajno samo prelistate ali preberete kak članek?

☐ Samo prelis tam (Preskočite naslednja vprašanja in nadaljujte s VI poglavjem )

☐ Občasno preberem kak članek

☐ Pogos to preberem kak članek .

☐ Vedno preberem več člankov

III VIDEZ REVIJE SLADKORNA BOLEZEN

1. P r o s i m o , o c e n i t e v i d e z r ev i j e ( n a s l ov n i c a , f ot o g r a f i j e , bar ve, vrsta papirja, oblikovanje)

☐ Sploh mi ni všeč. ☐ Ni mi preveč všeč.

☐ V idez je povprečen ☐ Všeč mi je

☐ Zelo mi je všeč

2. Se vam zdi velikost pisave v reviji primer na?

☐ Čr ke so premajhne ☐ Čr ke so ravno prav velike

☐ Čr ke so prevelike

IV VSEBINA REVIJE SLADKORNA BOLEZEN

1. Prosimo, ocenite vsebino revije (pestrost, strokovnost, razumljivost, zanimivost člankov)

☐ Vsebina je zelo slaba ☐ Vsebina je slaba

☐ Vsebina je povprečna ☐ Vsebina je dobra

☐ Vsebina je zelo dobra

2 Prosimo, ocenite pestrost vsebin v reviji

☐ Vsebine so vedno enake.

☐ Vsebine so povprečno pes tre

☐ Vsebine so zelo pes tre.

3. Prosimo, ocenite strokovnost vsebin v reviji.

☐ Vsebine sploh niso s trokovne

☐ Vsebine so delno s trokovne

☐ Nekatere vsebine so s trokovne, nekatere niso

☐ Vsebine so večinoma s trokovne

☐ Vsebine so zelo s trokovne

4 Prosimo, ocenite razumljivost vsebin v reviji

☐ Vsebine sploh niso razumljive

☐ Vsebine so delno razumljive.

☐ Nekatere vsebine so razumljive, nekatere niso

☐ Vsebine so večinoma razumljive.

☐ Vse vsebine so zelo razumljive

5 Prosimo, ocenite zanimivost vsebin v reviji

☐ Vsebine sploh niso zanimive.

☐ Vsebine so delno zanimive

☐ Nekatere vsebine so zanimive, nekatere niso.

☐ Vsebine so večinoma zanimive

☐ Vse vsebine so zelo zanimive

6. Ali vam članki v reviji pomagajo pri obvladovanju sladkorne bolezni (pri sebi ali bližnji osebi)?

☐ Popolnoma nič ne pomagajo ☐ Delno pomagajo

☐ Precej pomagajo ☐ Zelo pomagajo

7. Katerih vsebin si želite več? (Možnih je več odgovorov.)

☐ člankov s trokovnjakov za sladkor no bolezen

☐ člankov o preprečevanju sladkor ne bolezni

☐ člankov o zapletih sladkor ne bolezni

☐ inter vjujev oseb s sladkor no boleznijo

☐ receptov za osebe s sladkor no boleznijo

☐ predlogov za rekreacijo

☐ nagradnih križank

V. RUBRIKE REVIJE SLADKORNA BOLEZEN

1. Katera je vaša najljubša rubrika v reviji Sladkorna bolezen? (Prosimo, vpišite r ubriko.)

VPRAŠALNIK Naslov r ubrike

2. Katere r ubrike (članke) redno berete? (Prosimo, naštejte. Naštejete lahko več r ubrik.)

3. Prosimo, ocenite vsebino spletne strani (pestrost, strokovnost, razumljivost, zanimivost člankov).

☐ Vsebina je zelo slaba ☐ Vsebina je slaba

☐ Vsebina je povprečna ☐ Vsebina je dobra

☐ Vsebina je zelo dobra.

3. Ali običajno berete naslednje rubrike? (Prosimo, označite r ubrike, ki jih običajno berete Možnih je več odgovorov )

☐ Uvodnik ☐ Osrednja tema

☐ Inter vju ☐ Aktualno

☐ Za naše zdravje ☐ Zdravje na krožniku

☐ Vr tno veselje ☐ Iz naših dr uš tev

☐ Popus ti in ugodnos ti ☐ Aktivnos ti dr uš tev

☐ V i us tvarjate

4 Kako pogosto rešite nagradno križanko?

☐ nikoli ☐ pogos to

☐ občasno ☐ vedno

VI. IZDA JATELJ REVIJE SLADKORNA BOLEZEN

1 Kako običajno pridete do revije Sladkor na bolezen?

☐ Član dr uš tva diabetikov sem

☐ Naročnik sem

☐ Berem izvod sorodnika, prijatelja, soseda

☐ Berem v čakalnici ali na oddelku zdravs tvene us tanove

☐ Berem v čitalnici knjižnice.

2 Ali veste, kdo izdaja revijo Sladkor na bolezen?

☐ Dr uš tvo diabetikov, katerega član sem

☐ Dr uš tvo diabetikov L jubljana

☐ UKC L jubljana

☐ Zveza dr uš tev diabetikov Slovenije

☐ Neko podjetje

☐ Ne vem

VII. PRO JEK TI ZVEZE DRUŠTEV DIABETIKOV SLOVENIJE

1. Katere projekte Zveze društev diabetikov Slovenije poznate? (Možnih je več odgovorov )

☐ glasilo/revija Sladkor na bolezen

☐ spletna s tran www diabetes-zveza si

☐ dogodki ob svetovnem dnevu sladkor ne bolezni

☐ kampanja #Dar ujemKilometre

☐ tekmovanje v znanju o sladkor ni bolezni

☐ Merčunov pohod

VIII SPLETNA S TRAN

1. Kako pogos to obiskujete spletno s tran www.diabeteszveza.si?

☐ Ne obiskujem je. (Preskočite naslednja vprašanja in nadaljujte z Ix. poglavjem.)

☐ Občasno jo obiščem.

☐ Redno jo obiskujem

2. Prosimo, ocenite videz spletne strani.

☐ Sploh mi ni všeč ☐ Ni mi preveč všeč

☐ V idez je povprečen. ☐ Všeč mi je.

☐ Zelo mi je všeč.

4. Katere r ubrike na spletni strani najraje obiščete?

5 Ste na spletni strani kdaj obiskali izobraževalne vsebine?

☐ da ☐ ne (Preskočite naslednja vprašanja in nadaljujte z Ix poglavjem )

6. Katera rubrika v izobraževalnih vsebinah na spletni strani vam je najbolj všeč?

☐ Od diagnoze do vodenja sladkor ne bolezni

☐ Samoobvladovanje sladkor ne bolezni

☐ Vadba za boljše počutje

☐ O zapletih

7. Ali na spletni strani običajno obiščete in preberete naslednje r ubrike? (Možnih je več odgovorov.)

☐ Prispevki in novice ☐ Aktualno

☐ revija Sladkor na bolezen ☐ Člans tvo plus

☐ #Dar ujemKilometre ☐ Šolska tekmovanja

IX. KAMPANJA #Dar ujemKilometre

1. Ali poznate kampanjo #Dar ujemKilometre?

☐ da ☐ ne (Preskočite naslednja vprašanja in nadaljujte z x poglavjem )

2. Vam je tak način ozaveščanja o sladkorni bolezni in zdravem načinu življenja všeč?

☐ da ☐ ne

3 Ali aktivno sodelujete (z zbiranjem kilometrov) v kampanji #Dar ujemKilometre?

☐ da ☐ ne

4 Kako sodelujete v kampanji #Dar ujemKilometre?

☐ Hodim. ☐ Tečem. ☐ Kolesarim.

5 Kako bi izboljšali kampanjo #Dar ujemKilometre?

X. TEKMOVANJE V ZNANJU O SLADKORNI BOLEZNI

1. Poznate tekmovanje v znanju o sladkor ni bolezni?

☐ da ☐ ne

2. Poznate koga od mladih, ki so tekmovali v znanju o sladkor ni bolezni?

☐ da ☐ ne

3. Menite, da je tovrstno izobraževanje mladih pomembno?

☐ da ☐ ne

4 Ste na spletni strani www diabetes-zveza si obiskali rubriko Tekmovanja?

☐ da ☐ ne

5. Ste na spletni strani www.diabetes-zveza.si v r ubriki Tekmovanja prebrali literaturo?

☐ da ☐ ne

XI. SVETOVNI DAN SLADKORNE BOLEZNI

1. Se običajno udeležite katerega od dogodkov ob svetovnem dnevu sladkor ne bolezni?

☐ pohod v organizaciji dr uš tva diabetikov

☐ sodelovanje z radioamaterji

☐ obisk dr uš tva diabetikov

☐ okrogla miza, predavanje, proslava

☐ ogled video vsebin na spletni s trani

☐ Ne udeležujem se teh dogodkov

XII. VAŠE DRUŠT VO DIABETIKOV

1 V katero dr uštvo diabetikov ste vključeni? (Vpišite kraj )

2. Ali poznate program vašega dr uštva?

☐ da ☐ ne ☐ delno

3. Ali ste se v zadnjem letu udeležili katerega od programov vašega dr uštva?

☐ da ☐ ne

4 Kateri program dr uštva obiskujete? (Možnih je več odgovorov )

☐ predavanja ☐ okrevanja ☐ pohodi

☐ učne delavnice ☐ telesno vadbo ☐ izlete in dr uženja

5. Vam ter min uradnih ur vašega dr uštva ustreza?

☐ da ☐ ne ☐ delno

6 Katere dejavnosti, ki naj bi jih organiziralo vaše dr uštvo, si še želite?

7. Kako ocenjujete delo vašega dr uštva?

☐ zelo slabo ☐ dobro ☐ povprečno

☐ slabo ☐ odlično

8. Ste pripravljeni sodelovati v organih vašega dr uštva?

☐ da ☐ ne ☐ morda

9. Če ste pri prejšnjem vprašanju izbrali odgovor »da«, prosimo, vpišite svoje podatke, da bo dr uštvo lahko stopilo z vami v stik

Ime in priimek:

E-naslov :

Mobilni telefon:

Zahvaljujemo se vam za sodelovanje!

tvoj c ukr č e k b r ez s la d k o r j a .

n Društvo diabetikov Kamnik

Edukativno okrevanje v Str unjanu

Ob skalovje pluskajo valovi, vse okoli mene mirno je, lepa si dežela ob Jadranu, čar tvoj svojevrsten je V februarju smo člani DD Kamnik vso to lepoto uživali na slovenski obali. Nabirali smo si zdravje, moči in nova znanja v strunjanskih Termah Krka

V Kamniku smo veseli vstopili v avtobus ter se z najboljšimi pričakovanji odpeljali na Primorsko Hitro smo prispeli v Koper, odtod pa le še skozi znamenit pinijev strunjanski drevored in že smo bili pred hotelom Svoboda Na parkirišču sta nas z veselim mahanjem pričakali prijazni animatorki, Klavdija in Lana ter nas pospremili v hotel Po pogostitvi s pijačo nam je bil predstavljen animacijski program

Za tem smo se okrepčali s kosilom, nastanili v sobe, popoldan pa že lahko zaplavali v bazenu z morsko vodo Program animacij je bil obsežen in z zanimanjem smo se udeleževali različnih vsebin in dejavnosti.

Naslednje jutro nam je bil izmerjen sladkor, nato pa je vse dni sledila vodna gimnastika Po zajtrku smo na plaži izvajali dihalne vaje ter telovadili ob glasbi Živahna, zgovorna in radoživa animatorka Klavdija nas je s svojim zgledom spodbujala v polni meri. Na voljo nam je bilo tudi doživetje sprostitev ob zvokih gongov

S pomočjo palic smo z nordijsko hojo prehodili strunjanske poti, ter se nadihali morskega zraka in vonja dišečega zimzelenega rastlinja V bazenu pa se je bilo mogoče razgibati še z vodno aerobiko. Sprehodili smo se na Strunjanski križ, ki stoji na izjemni razgledni točki Mornarjem kaže pot in jih navdušuje z upanjem v njihovo zaščito Ogledali smo si cerkev Marijinega prikazovanja Na tem mestu naj bi se v davnini čuvajama vinogradov prikazala Marija. Tako je Strunjan postal romarski kraj

Na voljo smo imeli tudi troje izletov z organiziranim prevozom. V vr tu Grašič smo občudovali številne raznovrstne kaktuse, na Forma Vivi pa skulpture iz belega Istrskega kamna Sprehodili smo se po lepi Izoli in obiskali muzej Hiša morja Z radovednostjo smo se peljali tudi v Milje, manjši kraj v sosednji Italiji, kjer na tržnici ponujajo raznovrstno robo Nekateri so ugledali in tudi kupili kaj všečnega

Po popoldanskem kopanju v bazenu smo se zbirali na zanimivih in poučnih predavanjih Danes upokojena poklicna kuharica

Emilija Pavlič je od nekdaj rada kuhala in še danes rada kuha na njen lasten svojstven način, z željo, da bi se ljudje zdravo prehranjevali, še prav posebej tudi otroci Odsvetovala je industrijsko pripravljeno hrano, saj ne vemo, kaj vse nezdravega ta vsebuje Njena odločitev je domače, malo in dobro Pomembno je, kaj jemo, ne koliko jemo Želela bi poskusiti majhen

košček kruha, kakršnega speče gospa Emilija, a je žal ostalo le pri demonstraciji recepta

Učitelj telesne vzgoje, Janez Kolarič, nam je posredoval kako skrbeti za hrbtenico, ji pomagati. Najpomembnejša je pokončna drža, kontrolirati jo je potrebno spet in spet, vsak dan znova Pravilna drža aktivira jedro, ki je v popku v trdem trebuhu Če je jedro fiksno, roka lahko prenaša bremena

V slovenski Istri je naravno rastišče pravih sredozemskih rastlin. Topla lega in bližina morja sta ugodna za rast mediteranskih zelišč in sadežev Oboje nam je zelo nazorno predstavila in nas poučila o njihovi zdravilnosti Meri Koželj Rastline se nabira zjutraj ali zvečer, suši na vetru, hrani v papirnati ali stekleni embalaži in učinkovite so 2 leti Zelišča namočena v sadnem žganju so tudi zdravilna pijača Vse smo lahko poskusili in vsaka je bila izvrstna Hvala in čestitke gospe Meri Degustirali

smo tudi odlične marmelade Spoznali smo tudi žižulo, ki je divji datelj, izboljša pa nam imunost. Na zaključku smo prejeli še recepte, ter po želji naročili katero od njenih zdravilnih dobrot

Lastnik ekološke kmetije Stepančič nam je predstavil ekološko kmetovanje, ki zagotavlja zdravje ljudi ter ohranja naravo Žal, da je takšen način kmetovanja izjema in se porajata vprašanja ter skrb, kaj čaka človeštvo v prihodnosti

Janja Strašek nam je osvežila znanje o koristih posamezne hrane ter potrebo po raznovrstnosti Opozorila je na škodljivost presežka hranjenja ter potrebo po redu pri uživanju obrokov. Ob večerih smo se v avli lahko podružili ob glasbi, na pustni torek pa smo se nasmejali še maskam Štiri naše so bile med lepšimi. Za simpatično ciganko se je skrivala Katka, goste pa je izzivala zapeljiva dama Radmila A bili smo varni, saj je bil z nami tudi nežen angelček, v resnici prijazna Marinka, ki ga je s seboj pripeljal postaven menih Jože, ki je bil za svojo masko tudi nagrajen.

V Strunjanu, na tem edinstvenem naravno ohranjenem koščku slovenske obale, smo doživeli prijetne dneve in se domov vrnili zadovoljni z lepimi spomini Tekst : Jelica Slavič, foto: Katja Juntez

n Društvo Društvo diabetikov Ljubljana

V zdravilišču treh src

Člani društva diabetikov Ljubljana smo od 12. do 19. februarja prišli na pr eventivno-edukativno okr evanje v zdr avilišče. Željni »zdravilnih darov« smo se prepustili vodnim užitkom v notranjih in zunanjih bazenih V salonu zdravja smo lahko trikrat dnevno pili mineralno vodo, ki jo priporočajo kot preventivo in kurativo.

Program je bil zelo obširen Vsako jutro smo že pred zajtrkom telovadili pod strokovnim vodstvom prijazne Neli. Na Valentinov dan je bilo merjenje sladkorja 9-točkovnega profila, kar pomeni, da so naši dobri prostovoljci vsake dve uri in pol merili vrednost našega »cukra« in ga skrbno beležili, kar je naslednji dan po predavanju analizirala in pojasnjevala internistka in diabetologinja dr Nataša Pitz iz murskosoboške bolnišnice Zelo smo bili navdušeni nad njenim predavanjem, saj smo osvežili znanje, veliko pa slišali novega

Špela Peterlin, mag kineziologije iz ZD Gornja Radgona, je predavala na temo Telesna vadba in sladkorna bolezen. Naučila nas je nekaj koristnih vaj in tehnik dihanja Napotila nas je na spletno stran diabetes si, kjer so nacionalna priporočila o prehrani in telesni dejavnosti ob sladkorni bolezni tipa 2 Zdravo nakupovanje živil in preventiva pri srčno žilnih obolenjih so bile teme zadnjega predavanja, ki so ga predstavile sodelavke

diabetičarke iz ZD Gornja Radgona

Poskušali smo izdelke Hiše vin Kokal: vino, odlično sladko in slano pecivo iz moke grozdnih pešk in bučne moke, ki jih je pripravila gospodinja.

V petek smo se z avtobusom zapeljali v bližnjo Gornjo Radgono Povzpeli smo se še na 265 metrov visok grič Radgonski grad z lepim razgledom na širšo okolico Na poslovilnem večeru se je večina članov društva prelevila v maškare, prevladovali so simpatični vražički Zraven so spadali tudi krofi in vesela glasba, ob kateri so marsikoga zasrbele pete

Hvaležni smo vodstvu društva, turistični vodički in vsem, ki so pripomogli, da smo se polni svežih moči poslovili od gostoljubne dežele »treh src«, kamor se bomo z veseljem vrnili

foto: Karmen Maričič

Zibelka slovenske kulture

Na kulturni dan nas je naša vodička Nina popeljala na Gorenjsko po poti naše kulturne dediščine.

Že neobičajno zgodaj smo prispeli na Bled, biser Slovenije Bilo je hladno, megleno, brez običajnega turističnega vr veža Vendar nas ni motilo Podoba Bleda z gradom, otočkom s cerkvico na sredi jezera in slikovito okolico so znamenitosti, ki jih pozna ves svet

Naša turistična vodička Nina se nam je pridružila v sredo Po zajtrku smo se (večina s palicami) odpravili po poti, kjer na dan maratona v maju poteka nordijska hoja na Kapelo Na vrhu Strmca je v vasi gostilna, kjer smo spili kavico, nato pa se povzpeli na najvišji vrh v Kapelskih goricah, na Kapelo, visoko 300 m V hotel smo se vrnili po drugi poti in prehodili skoraj 8 km Ta večer smo imeli tudi nočni pohod z baklami po Radencih. Naslednji dan nas je Nina popeljala del poti po poti vrelcev in presušenih mr tvic do Mure

V programu smo imeli večji postanek na Vrbi Že iz avtobusa smo zagledali idilično vasico z značilno gorenjsko pokrajino Ko smo izstopili, nas je »pozdravil« Prešernov spomenik Vrata

Prešernove hiše so nam bila na široko odpr ta, hiša pa polna navdiha V tipični kmečki hiši iz 16 stočetja je ohranjeno vse, kot je bilo nekoč O b i s k a l i s m o t u d i B e g u n j e , k j e r s t a s e ro d i l a Slavko in Vilko Avsenik Spomini nanju živijo v domačem muzeju, ki smo ga obiskali in imeli strokovno voden ogled. Kraj Begunje ima še mnogo znamenitosti, za razvoj kraja je pomembna tudi tovarna Elan s trgovino in smučarskim muzejem Na koncu tega kulturnega izleta smo se ustavili še v Prešernovem mestu Kranju, kjer je pesnik nazadnje živel in ustvarjal, umrl in bil pokopan na mestnem pokopališču, kjer je od leta 1952

urejen Prešernov gaj

Polni pozitivnih vtisov in kulturnih doživetij smo zapuščali Gorenjsko Bogat program, ki ga je pripravila naša vodička Nina, nas je navdihnil za nova potepanja in raziskovanja naše lepe dežele

Aktivno po slovenski obali

Člani ljubljanskega društva diabetikov smo se na materinski dan (25 marca) zbrali v Tivoliju in se ob 8 uri odpeljali proti

Primorski Slabe vremenske napovedi se nismo ustrašili in res smo dežne kaplje kmalu pustili za seboj

V Kopru se nam je pridružila vodička Melinda in pr vi postanek je bil v bližnjem Vanganelu Pot nas je vodila naprej v Krkavče, ki očarajo s svojo podobo, zgodbami iz preteklosti in prisrčnimi domačini Takšen je tudi lastnik družinske oljarne Ternal, ki se ponaša s 400-letno tradicijo neprekinjenega delovanja (od leta 1646) Po krajši degustaciji njihovih izdelkov smo na bližnji ekološki kmetiji Robivera sedli h kosilu Dobro je teknilo, tako, da sploh nismo opazili, kako se je zunaj razbesnela kratka nevihta Ker nas je po njej pozdravila mavrica, smo se odločili za še enourni postanek v Kopru smo si privoščili kavico ali sprehod ob morju Res lep zaključek, ki nas vabi na nove poti in raziskovanja naše čudovite dežele

n Društvo diabetikov Metlika

Občni zbor dr uštva

Vsako leto nekako v začetku marca izpeljemo občni zbor Društva diabetikov Metlika Zbralo se nas je 150 in kulturni program, ki ga je izpeljal Janez Lah - Belokranjski, je lepo uspel. Zbor sta pozdravila podžupanja Črnomlja Maja Kocjan in v imenu Zveze diabetikov Slovenije Dušan Jukič Potem je Janez s svojim dominantnim glasom recitiral Prešernove pesmi. Lepo.

Potem smo speljali občni zbor društva Vse je vodil tudi tokrat Janez Lah in vse je teklo gladko kot po loju Govorili smo o preteklem delu, nato pa smo sprejeli program dela za letošnje leto O tem je govoril predsednik društva Slavo Prevalšek

Ko je bil občni zbor pod streho, je predaval prof dr Tomaž Lunder iz Dermatovenerolo-

Občni zbor dr uštva

16 marca letos je Društvo diabetikov Ljubljana imelo redni letni občni zbor

Obširno poročilo o delu društva v preteklem letu je predstavila predsednica dr uštva Karmen Maričič, finančno poročilo pa namestnica predsedn i c e N e l i K a p u s Na d z o r n i odbor na finančno poročilo ni i m e l p r i p o m b , n a s p r o t n o , predsednica je celo pohvalila delo finančnega poslovanja društva

P r e d s t av l j e n a i n s o g l a s n o sprejeta sta bila tudi program dela in finančni načr t za letošnje leto Nekateri programi se že izvajajo, saj smo bili že na dveh izletih in okrevanju v Radencih, redno telovadimo z Neli in s študenti Fakultete za špor t Enkrat tedensko je hoja na Grad ter dvakrat smo že poslušali predavanje

Društvo bi težko poslovalo brez požr tvovalnih prostovoljcev, ki smo jim člani društva zelo hvaležni Opozorjeni smo bili na neredno plačevanje članarine, dobrodošli pa bi bili tudi sponzorji in pridobivanje novih članov.

Na zboru nam je predavala tudi znana infektologinja dr Mateja Logar, ki je povedala marsikaj koristnega v skrbi za naše zdravje, saj se vsi zavedamo, da je to naše največje bogastvo

Tekst : Slavka Jovan

ške klinike UKC Ljubljana o kožnih in nohtnih spremembah pri diabetikih Zanimivo predavanje smo pozorno spremljali in bila so tudi vprašanja Kako tudi ne, saj se vsak boji teh sprememb, kot hudič križa.

Po predavanju smo si privoščili »diabetično« večerjico: kranjska klobasa in krompirjeva solata. Tega darilca so se prisotni zelo razveselili, kar se je videlo po zadovoljnih obrazih ko so odhajali domov Kaj naj rečemo za konec: »Mi se srečujemo radi « Tekst in foto: Juš Mihelčič

n Društvo diabetikov Mežiške doline

Na zbor u članov koristno in prijetno

Leto je naokoli in člani Društva diabetikov Mežiške doline smo se ponovno sešli na rednem zboru društva, tokrat 18 marca v Črni na Koroškem v tamkajšnjem kulturnem domu

Okoli sto udeležencev je pozdravil predsednik društva Branko Lepičnik. V imenu vseh županov Mežiške doline sta zbrane pozdravila županja mag Romana Lesjak ter poslanec DZ Republike Slovenije Jani Prednik. Občino Ravne na Koroškem je zastopal podžupan Andrej Erjavec Prisluhnili smo tudi podpredsedniku Zveze društva diabetikov Slovenije Ervinu Kodrunu, ki je tudi predsednik Društva diabetikov Dravograd – Polžki Formalnemu delu zbora je sledilo predavanje Mitje Sterleta, dr med Marsikaj nam je pojasnil o delovanju ščitnice in kako je povezana s diabetesom V kulturnem delu je Mira Vaser fal prebrala pesem o mami Gost iz Velenja je tudi povedal svojo pesem o mami, ki je marsikomu zarosila oko Hvala mu za to presenečenje Predsednik društva je vse ženske razveselil z rožico. Dragica Cizerl je vse člane obdarila z ročno izdelanimi rožicami iz perlic

Zbor smo zaključili s kosilom in druženjem Ob glasbi Er vina Kodruna tudi plesišče ni ostalo prazno Tekst : Dragica Cizerl, foto: Milan Razdevšek

Predavanje o pomenu

nordijske hoje za diabetike

20 januarja smo imeli predavanje o pomenu nordijske hoje za diabetike Predavala nam je dipl med sestra Ber ta Jež

n Društvo diabetikov Dravograd - Polžki

Naše aktivnosti

Člani Društva diabetikov Dravograd – Polžki, smo se 9 marca udeležili aktivnosti ob Svetovnem dnevu ledvic. Strokovno medicinsko osebje iz Zdravstvenega doma Dravograd je v avli izvedlo meritve kr vnega sladkorja, pritiska in gostoto proteinov v urinu Dipl med sestra Lea Rebernik pa je prisotnim predavala o problematiki ledvic in zapletov sladkornih bolnikov v zvezi s tem Aktivnosti so potekale od 9 00 do 12 00 ure

Predavanja in merjenj se je skupno udeležilo 54 oseb (od tega 29 članov našega društva)

9 marca smo se udeležili enodnevnega kopalnega izleta v Banovcih. Prisotnih je bilo 44 članov društva.

Svoje predavanje je povzela v naslednjem sestavku Nordijska hoja je oblika telesne dejavnosti, ki je primerna za vse ljudi Špor tniki lahko tečejo in krepijo svoje telo Diabetiki porabijo s to obliko aktivnosti več kalorij in posledično lažje uravnavajo sladkor v kr vi Ohranjajo fizično aktivnost, sposobnost za daljšo samooskrbo v domačem okolju

Ob prvem srečanju se seznanimo s pomenom hoje za diabetike in porabo sladkorja v kr vi. Posledično daljša fizična aktivnost vodi v uravnavanje telesne teže Z nordijsko hojo je poraba kalorij večja, ker so ves čas hoje aktivne tudi mišice rok in cele hrbtenice V starosti nam omogočajo večjo stabilnost in ohranjanje ravnotežja S pomočjo palic popravljamo našo držo telesa in z aktivnostjo na prostem krepimo svoj imunski sistem in zdravje. Vse te ugotovitve nam pomagajo, da vedno vzamemo v roke palice in gremo za eno uro na svež zrak Pravilna hoja je pomembna, da ne povzročamo bolečine v sklepih in mišicah Pomembno je, da se pravilne nordijske hoje naučimo na tečajih. Nordijska hoja ni hoja s pohodnimi palicami in ne pohodniška hoja pri kateri se na palice opiramo Pri nordijski hoji pa se naučimo aktivno odrivat s pomočjo palic v smeri naprej in gor, kar nam omogoča daljši korak, bolj pokončno držo in aktiviranje več mišičnih skupin

V naslednjih urah se spoznamo s palicami za nordijsko hojo Palice na začetku nosimo in vlečemo po tleh, da udeleženci dobijo občutek gibanja v ramenih Roke so v višini popka in ne višje V naslednjih srečanjih začnemo palice pravilno pritrjevat s paščkom in zapikovat, ter se od njih rahlo odrivat Osvojitev tega koraka nam omogoča, da pridobimo vedno močnejši odriv Nato spoznavamo hoja navzgor in navzdol po strmini in ponavljamo vse faze, dokler jih ne osvojimo Za popolno osvojitev je potrebna vztrajnost in veliko vaj na vseh poteh Kdor ne osvoji vsega, jih ponovno povabimo na tečaj Pri nordijski hoji vam želim mnogo užitkov Berta Jež

1 Aprila pa smo se udeležili čistilne akcije, katero je organiziral občina Dravograd in Krajevna skupnost Dravograd Prisotnih je bilo 32 članov DDD Polžki Očistili smo nabrežino reke Drave od cerkve do mejnega prehoda Vič in špor tno igrišče na Viču Tekst : Er vin Kodr un, foto: Jože Kolednik

n Društvo diabetikov Posavje Brežice

Kako se znebiti stresa

4. aprila je Društvo diabetikov Posavje – Brežice v Centru za krepitev zdravja Brežice organiziralo predavanje pod naslovom Kako se znebiti stresa Predaval nam je magister psihologije Ivan Jakovljevič

Predavatelj nam je to temo podal na zanimiv, vsem razumljiv način, znal nas je pritegniti, zbudil je naše zanimanje, pustil nam je veliko časa za vmesna vprašanja, pojasnjeval nam je posamezne primere in poslušal izkušnje prisotnih o njihovem spopadanju s stresom Tako smo izvedeli, da je stres v osnovi potreben in da ima svoj namen, saj nas zaščiti, kadar nam preti nevarnost, nikakor pa ni dobro, da ga doživljamo prepogosto in v daljšem trajanju. Tudi sladkorna bolezen je pogosto posledica stresnega življenja; seveda to ni edini, a eden od vzrokov je zagotovo

Kdaj smo pod stresom? Vedno, kadar pridemo v neko situacijo, ki od nas zahteva hitro reakcijo, kadar smo v stiski, nevarnosti, kadar je ogroženo naše zdravje Znaki stresa so različni: lahko so psihični, telesni, vedenjski Stres postane škodljiv tedaj, kadar je močan, kroničen in kadar ne vemo, kdaj se bo končal Glavni poudarek predavanja je bil, kako se stresu lahko upremo Predavatelj nam je navedel glavne dejavnosti, ki nam pomagajo obladovati stres To so: telesna aktivnost, prehrana, spanje, prijetna čustva, zavzetost, kakovostni medsebojni odnosi, smisel življenja in naši dosežki. Ko s p o z n a m o vs a ta p o d ro č j a , ko j i h sprejmemo v svoje življenje in se po njih ravnamo, bo stres izgubil svojo razdiralno moč, ki jo ima nad nami in bo ohranil tisti pr votni smisel, da nas bo varoval v situacijah, ko bo ogroženo naše življenje

O b ko n c u te ga ko r i s t n e ga p re d ava n j a s e j e p re d s e d n i c a društva Darja Mandžuka zahvalila predavatelju, izrazila pa je tudi veselje, ker se je predavanja udeležilo kar trideset članov društva

Občni zbor na visoki ravni

25 marca je v gostišču Cetin na Mostcu pri Brežicah potekal občni zbor DD Posavje Brežice

Sobota je bila sicer deževna, hladna, a to ni oviralo članov društva treh posavskih občin (Sevnice, Krškega in Brežic), ki so se zbrali na svojem vsakoletnem občnem zboru, da bi se seznanili z opravljenim delom v minulem letu in s programom dela za naslednje letno obdobje. Od 434 članov, kolikor jih društvo šteje, se je občnega zbora udeležilo 135 članov Rdečo nit skozi dogodek je vlekla članica upravnega odbora Branka Jenžur, ki je poskrbela za celovit potek dogajanj Najprej k mikrofonu povabila predsednico društva Darjo Manžuka, ki se je v pozdravnem nagovoru zahvalila vsem, ki so se zbora udeležili, posebej pa je še pozdravila goste: delegacijo Društva

diabetikov iz Novega mesta, podžupanjo Občine Brežice, Patricijo Čular, predsednika Pokrajinske zveze društev upokojencev Posavja Jožefa Žnidariča, vodjo Šole zdravja Brežice Ano Kupina, predstavnici Centra za krepitev zdravja Brežice ter fotografa in urejevalca spletne stani društva Davorja Lipeja Uvodni kulturni program, ki vsako leto popestri zbor članov, je letos pripadel Vokalni skupini Aria iz Dobove ter pesnici in pisateljici Ivani Vatovec. Vsakoletni občni zbor nameni nekaj časa tudi izobraževanju, letos je bilo to predavanje o bolezni ščitnice, ki ga je izvedla dr Mojca Savnik Iskra iz Splošne bolnišnice Brežice

Delovno predsedstvo s predsednico Viktorijo Maksl in članoma Miranom Švjagerjem in Miro Mihev, je vodilo delovni potek zbora Sledilo je poročilo predsednice o delu društva v preteklem letu Program je bil tako na izobraževalnem kot na kulturnem in družabnem področju v celoti realiziran Ob vseh uspehih velja še posebej poudariti, da so posamezni člani društva opravili kar 3 780 ur prostovoljnega dela Sledila so še poročila

blagajničarke, nadzornega odbora, verifikacijske komisije Po potrditvi vseh poročil je sledil predlog programa dela za naslednje obdobje, ki ga je prav tako podala predsednica Program društva bo tudi v naslednjem koledarskem letu sledil že uveljavljenim oblikam dela, poudarek bo na izobraževanju; v ta namen se predvideva vsaj šest strokovnih predavanj po vseh treh občinah. Nova oblika vsakomesečnega srečevanja članov društva v novih prostorih društva bo v tem letu Debatni krožek, kjer bodo člani lahko dobili odgovore na vprašanja glede svojih težav, na katere naletijo pri premagovanju sladkorne bolezni Posebna pozornost pa bo namenjena tudi srečavanju članov na izletih, v kulturni dejavnosti, strokovnih ekskurzijah, kakor tudi delu pohodnih skupin v vseh treh občinskih središčih, iz katerih so člani Posebna zahvala velja sponzorjem, ki pomagajo društvo financirati, brez njih bi bilo delo društva okrnjeno, je poudarila predsednica društva Sledilo je družabno srečanje s kosilom

Vsekakor velja zapisati, da je bil občni zbor izpeljan na visokem nivoju, za kar so izrekli priznanje številni prisotni, posebej pa se je o njem pohvalno izrazil novi član društva, ki je dejal, da je bil v obdobju petdesetih let na mnogih občnih zborih, a tako izjemne kvalitete zbora še ni doživel

Tekst : Rudi Mlinar, foto: Davor Lipej

n Društvo diabetikov Velenje

Udeležba nad pričakovanji

Da se nas je 25 februarja na občnem zboru v prostorih Kolodvorske restavracije v Velenju zbralo kar 82, je verjetno povezano tudi z dolgim časom, ko se v živo nismo mogli videvati Prisrčnega pozdravljanja, objemanja in stiskov rok kar ni hotelo biti konca

Predsednico Romano Praprotnik kar nismo hoteli pustiti k besedi Ko smo končno posedli, se je začel odvijati občni zbor Pozdrav predsednice, izvolitev delovnega predsedstva itd Ta čas smo izkoristili za predavanje dr Maje Navodnik iz SB Celje z naslovom »Injekcijsko zdravljenje sladkorne bolezni« Zelo zanimivo je bilo prisluhniti novostim na področju zdravljenja z i n z u l i n i C e l a v r s t a n ov i h o b s to j i i n z z a n i m a n j e m s m o prisluhnili izkušnji iz prakse, saj se dr Navodnikova dnevno srečuje z različnimi pacienti in tudi pozna stranske učinke nekaterih vrst novih inzulinov

Nadaljevali smo z dnevnim redom skupščine, poslušali vsa poročila, razprava ni bila posebej živahna. Malce burnosti je vneslo poročanje predsednice o neprimernih izpadih nezadovoljnežev, ki so zamudili rok za prijavo na okrevanje Tu je bilo posebej poudarjeno, da se pač mesta zasedejo tako, kot prihajajo prijave Torej nič odlašanja: kdor želi na okrevanje, naj poskrbi za pravočasno prijavo Število mest je namreč vedno in povsod omejeno in čez to ne moremo. Delovni predsednik je še pozval člane, da aktivno sodelujejo pri pridobivanju manjkajočih podatkov o elektronskih naslovih, saj bi elektronski način obveščanja društvu prihranil kar nekaj dela in stroškov Veseli smo bili pohvalnih besed naše novejše članice Helene Imperl o delu društva in izpeljavi okrevanj ter prijaznega pozdrava predsednika DD Mežiške doline, Branka Lepičnika Zbor smo zaključili s skupnim kosilom, ki nam je vsem dobro teknilo. Razpoloženi in veseli, da smo se videli, smo se po kosilu počasi razšli

Velenjski diabetiki v Str unjanu

Ko smo 26 marca odhajali na pot, je bila temperatura v Velenju 10, v Piranu pa 11 stopinj Razveseljivo Na avtocesti smo opažali duhovita svarila v stilu: Mama bi želela, da si privezan Mama bi se razveselila klica, ampak ne med vožnjo Mama bi si želela, da se vrneš živ Nanos nas je pričakal z zanimivo sliko: pobočja v soncu, vrh pa z gosto, megleno kapo Bolj smo se bližali obali, več je bilo sonca

Že pr vi popoldan smo izkoristili za kopanje ali sprehode, pred večerjo pa smo se zbrali na informativnem srečanju in pijači dobrodošlice Bilo nas je 53, razveseljivo veliko novincev

V ponedeljek so se začele standardne meritve KS, holesterola, tlaka in teže Potem nas je v bazenu dobro razgibala Ava, ki jo poznamo že od lani in je tako rekoč naš človek, saj je doma

iz Slovenskih Konjic Letos smo popestrili animacijo: v lastni režiji smo vsak dan ob 14 uri organizirali dva pohoda različne težavnosti Vodila sta jih Stojan Knez in Franc Čas Udeležba je bila presenetljivo dobra. V torek nas je predstavnica podjetja Abbott Silvia Poredoš seznanila z novim senzorjem FreeStyle Libre 2, ki je že na tržišču Popoldan smo se spet srečali z Avo Sredino predavanje Zapleti SB sta nam predstavili dr. Ajda Urbas in dr Jana Komel iz ZD Koper Predavanje, ki je bilo bolj pogovor, je bilo izredno zanimivo in spet smo se naučili kaj novega (ob tem, da mislimo, da že vse vemo o SB) Četr tkov dopoldan nam je spet popestrila Ava, potem pa smo prisluhnili predavanju Minke Zupanc iz podjetja VPD Bled, ki je spregovorila o pravilnem merjenju tlaka, predstavila novi merilnik z dodatnimi funkcijami in pa novi merilnik saturacije, prav tako z dodano funkcijo prikaza 6 stopenj stanja ar terij Nekateri smo se rezultata veselili, drugi žal ne Vsi smo se pa razveselili novice, da te dni odpirajo trgovino tudi v Velenju in da bo DD Velenje poskrbelo za naročanje obeh aparatov Zvečer nas je Ava razgibala še z bingom, ki nam je kar dvignil tlak Milijona žal nisem dobila Petek je bil umirjen, za vsakega po lastnem okusu.

Tako so dnevi potekali med kopanjem, sprehodi, pohodi, klepetom ob kavici in pa seveda, praznovanju rojstnih dni Letos se jih je nabralo kar nekaj in postali smo že usklajen zbor za petje Vse najboljše za te Presenetili so me res usklajeni

glasovi in izredno poznavanje mnogih slovenskih pesmi. Seveda pa tudi U gori raste zelen bor ni smela manjkati Če kdo potrebuje pevce za rojstnodnevno ali kakšno drugo fešto

obrnite se na nas! Pa naj še končam z vremenom: bilo je sončno, oblačno, lilo je kot iz škafa, veter nas je skoraj odnesel. Ampak, ko se je zjasnilo in se je pokazalo modro nebo in v ozadju Dolomiti in celo Triglav, nam je pa kar vsem postalo toplo pri srcu – pa smo spet na morju!

V dneh bivanja v Strunjanu so si naši predstavniki ogledali še dve možni destinaciji letovanja, ki sta bili lepo predstavljeni s fotografijami To ni bil 1 april! Ampak enoten sklep vseh prisotnih na sobotnem zaključnem srečanju je bil: hotel Salinera nam ustreza, tu se počutimo že kot doma in se vedno veselimo prisrčnega sprejema že na recepciji In zaključek tega: vidimo se spomladi 2024, isto mesto, morda malo drug datum Bilo je zelo lepo, nobenih zdravstvenih ali drugih problemov in domov smo odhajali sicer žalostni, da je že konec letovanja, toda zadovoljni s preživetimi dnevi O kontroli teže zadnji dan pa kdaj drugič Tekst : Ingeborg Čas, foto: Franc Čas

n Društvo diabetikov Jesenice

Nagrade za uspešno delo

Jeseniški diabetiki nadaljujemo z uresničevanjem sprejetih programskih smernic. Še naprej poudarek dajemo različnim preventivnim dejavnostim za preprečevanje in obvladovanje sladkorne bolezni kot so predavanja in pohodi. Potrditev poročila predsednice Sonje Ravnik in izrečene pohvale na marčevskem zboru članov so najbolj trden smerokaz, da smo na pravi poti za nove dolžnosti, akcije, pohode, predavanja in ostalo Z veseljem smo zaploskali dobitnikoma priznanj Društva, predsednici Sonji Ravnik in članu Izvršnega odbora Čazimu Babiču za 20-letno predano delo v društvu

Veseli in ponosni smo, da delo n a š i h č l a n ov o p a z i j o t u d i v širši družbeni skupnosti

Milica Berlot, dobitnica plakete Občine Jesenice ob letošnjem občinskem prazniku za več kot 25 letno zaveto delo v Društvu diabetikov Jesenice. Na fotografiji skupaj z županom

n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

Izlet v r udnik Sit arjevec

8. marca smo se iz Zagorja ob Savi z osebnimi avtomobili odpeljali na litijsko rudno polje, kjer je rudnik Sitarjevec. Presenetila nas je lepa dolina, lep vhod v rudnik, kamor smo odšli pokriti s čeladami. Rudn i k S i t a r j eve c j e s o d o b e n podzemni muzej, ki je nastajal dolga leta.

Muzej, vsem, ki ga obiščejo ponuja vpogled v raznolikost geološke naravne dediščine, svet karbonskih rastlin, netopirjev, pajkov, gliv, kapnikov in več kot 60 vrst bar vitih mineralov Rudnik je bil glavni vir preživetja v tej dolini. Med ogledom so nas pogostili s toplim čajem in kapljico močnejšega Še skupinska slika pred vhodom in vrnili smo se v Mu-

Članica našega izvršnega odbora Milica Berlot je ob letošnjem prazniku Občine Jesenice prejela Plaketo Občine Jesenice Po ugotovljeni sladkorni bolezni se je leta 1998 vključila v naše društvo, kjer deluje v izvršnem odboru in opravlja delo računovodkinje Leta 2016 je bila imenovana v Nadzorni odbor Zveze društev diabetikov Slovenije, kjer s svojo doslednostjo in natančnostjo pomaga reševati probleme Krasijo jo čudovite vrline, povezane s prostovoljstvom in pomočjo drugim, za kar je prejela več priznanj našega društva in Zveze društev diabetikov Slovenije Ta predan o st z a o d g ovo r n o d e l o p r i našem društvu traja že 25 let. Plaketo Občine Jesenice je na osrednji slovesnosti v Gledališču Toneta Čufarja Milici izročil župan Peter Bohinec. Sezono pohodov smo odprli z zimskim pohodom po Hrušici in nadaljevali po programu s pohodi po poteh kulturne dediščine v Žirovnici, čez Višce na Blejski grad in po učnih poteh v Radovljici Poslušali smo tudi zanimiva in poučna pred ava n j a o s k r b i z a z d r avo hrbtenico, o boleznih oči pri diabetikih in o vrstah in uporabi inzulinov

Tekst : Janko Rabič, foto: Občina Jesenice

zej Litija Zelo zanimiv muzej, dobro vodenje, res, oglejte si to, če je le mogoče.

Našo ekskurzijo ob 8 marcu smo zaključili v »Moni Lizi« ob srečanju s predsednico DD Litije in Šmartnega Mihaelo Ameršek in našo predsednico Anico Kranjc Izmenjali smo si rožice in se poslovili z besedami: »da se še vidimo, družimo, « Polni idej – obojestransko

Bilo je lepo!

Tekst : Marjeta Grošelj, foto: Henrih Palčič

Petrom Bohincem

n Društvo diabetikov tipa 1 Slovenije

Kdo smo

Društvo diabetikov tipa 1 Slovenije je bilo ustanovljeno leta 2003, z namenom združevanja diabetikov tipa 1 in skupnega udeleževanja špor tnih dogodkov ter s tem ozaveščati o pomembnosti zdravja in o sladkorni bolezni. V naše društvo so včlanjeni predvsem diabetiki tipa 1, njihovi partnerji in družinski člani Med člani se najde tudi nekaj diabetikov tipa 2 Letošnje leto je za naše društvo posebno, saj praznujemo že 20 obletnico delovanja, kar pomeni da bo program aktivnosti pester in raznolik. Vse aktivnosti, ki jih društvo pripravlja, so namenjene tako starejšim kot mladim in družinam z otroki

Ali že poznate aktivnosti, ki jih organiziramo v našem društvu?

V društvu organiziramo vse od poučnih predavanj do edukativnih vikendov ter špor tnih in adrenalinskih aktivnosti, kot so vožnja s kajakom in zipline Poučna predavanja izvedejo strokovnjaki s področja zdravja in nege pri diabetesu, s katerimi se o predstavljeni tematiki tudi pogovorimo in so pripravljeni odgovoriti na vsako vaše vprašanje V letošnjem letu nas učna delavnica čaka že v aprilu, v obliki webinarja To pomeni, da se nam boš lahko pridružil in se izobraževal kar iz udobja svojega kavča V maju naše člane čaka špor tno družinska aktivnost, pri kateri organiziramo tudi aktivnosti, namenjene našim najmlajšim V lanskem letu je bila aktivnost izvedena na Goričkem, kjer smo se odpravili v Doživljajski park Vulkanija, ki je vsem članom pričaral pravo doživetje V letošnjem letu bomo špor tno družinsko aktivnost organizirali 20 maja na Koroškem, kjer zagotovo ne smete manjkati Zadnji vikend v septembru s člani pobegnemo iz mestnega okolja v naravo za ves vikend, ki je napolnjen z aktivnostmi in poučnimi delavnicami, obenem se člani med seboj tudi bolje spoznamo V lanskem letu smo vikend preživeli v Logarski

dolini, kjer smo se sprehodili do bližnjih slapov in uživali v prečudovitih razgledih V novembru si bomo člani društva obuli udobne pohodniške čevlje ter se podali na Mar tinov pohod in skupaj mar tinovali, tako da bomo nabirali korake za projekt #DarujemKilometre in ozaveščali o sladkorni bolezni ob svetovnem dnevu diabetesa in navsezadnje naredili tudi nekaj dobrega za naše zdravje Vsako uspešno leto zaključimo s prednovoletnim druženjem, kjer se ob spremljavi glasbe družimo in skupaj tudi zaplešemo ter se imamo resnično »fajn« Včlanitev v društvo je za diabetika kot investicija v svoje zdravje Zakaj? Diabetik ali nekdo, ki z diabetikom živi pridobi številne zlata vredne informacije, ki mu lahko pomagajo pri vodenju sladkorne bolezni in ohranjanju njegovega zdravja Tako mu ni potrebno raziskovati, kje vse bi lahko dobil nasvete in znanje

o sladkorni bolezni, saj ga mi usmerimo na mesta, kjer lahko pridobi ustrezno znanje Njegova naloga je le, da se na dogodek prijavi in se ga udeleži Društvo članom predstavlja prostor, kjer se lahko napolnijo z energijo ob dobri družbi, se ustavijo in zadihajo ter uživajo, saj v sedanjem svetu ljudje čisto preveč h i t i m o Č e s e n a m ž e l i š p r i d r u ž i t i , n a m p i š i n a n a š m a i l : dhba1c@gmail com Teja Hor vat

n Društvo diabetikov

Slovenj Gradec

Zimske aktivnosti

Kljub zimi, mrazu in vetru se aktivnosti nadaljujejo po začrtanem planu Kegljači pridno trenirajo in se med seboj merijo v rezultatih, pohodniki pa kljubujejo tudi dežju in snegu in se pogumno podajajo na pohode Februarja smo zakorakali v Podgorje do kraja Sredme, kjer smo obiskali našega dolgoletnega člana g. Blat-

nika in mu čestitali za njegov jubilej Prijetno presenečen nam je postregel z obilnimi dobrotami in razpoloženje je priraslo v glasno petje

Dan žena pa smo proslavili z pohodom na bližnji hrib Rahtelj in ženske so bile počaščene z lepimi vr tnicami od g Blatnika

V mesecu februarju smo tudi organizirali zbor članov in zaključili leto 2022 z ugodnimi rezultati Dosedanji predsednik društva Ivan Gašper se je zaradi bolezni poslovil od funkcije predsednika, njegovo v dobrem stanju vodeno društvo pa je prevzela

Fanika Slemnik

Tekst in foto: Fanika Slemnik

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Špor tni dan ob 8. marcu

Bil je lep sončen, sicer malo vetroven dan, 8 marec, ko smo se zbrali na 1. letošnjem špor tnem dnevu, ki je bil predvsem posvečen dnevu žena Zbrali smo se pred paviljonom Expano, ki je zasnovan kot Pomurje v malem Vsi udeleženci so bili zelo navdušeni nad sprehodom ob Soboškem jezeru Po sprehodu je sledila manjša pogostitev, vsaka pa je prejela vr tnico in čestitko iz rok predsednika Tako je minila dobra ura druženja, ki je vsem udeležencem kar prijala, zato je bila želja vseh da špor tni dan vsak drugi četr tek v mesecu in tako se navdušeni in zadovoljni vračali domov v pričakovanju, da bo mesec hitro naokrog Marija Barber

Občni zbor

Člani društva smo se 18 marca zbrali v hotelu Zvezda Murska Sobota na občnem zboru društva Po nagovoru predsednika je sledilo njegovo poročilo o delu društva v letu 2022, nato poročilo blagajnika ter komisij – disciplinska komisija in poročilo nadzornega odbora Nato je predsednik predstavil še program DD za leto 2023 V planu smo imeli tudi podelitev zlate plakete naši dolgoletni članici Heleni Copot, ker pa se ta zaradi bolezni ni mogla udeležiti zbora jo bomo obiskali v domu starejših v

n Društvo diabetikov Maribor

Febr uarja okrevanje v Moravskih Toplicah …

V mesecu februarju smo se na okrevanje odpravili v Moravske Toplice Že na avtobusu smo se seznanili o programu v času okrevanja (predavanja, meritve in rekreacija) Vsi člani smo program aktivnosti prejeli ob prihodu v hotel Termal Edukativna zdravstvena okrevanja v zdraviliščih sodijo v tiste preventivne programe društva, ki se ga člani zelo radi udeležijo Izvedli smo merjenje sladkorja, se udeležili predavanj in skrbeli za telesno aktivnost Imeli smo organiziran pohod po trimski stezi

Murski Soboti in ji predali plaketo Po zaključku uradnega dela in razpravi je sledilo kosilo. V dobrem razpoloženju se je začelo druženje, izmenjava mnenj, izkušnje članov Želja vseh udeležencev je bila, da društvo deluje po programu, ki je zastavljen za leto 2023, mogoče pa še kakšna dejavnosti, ki se bodo pojavile sproti. Čeprav udeležba ni bila precej visoka, se je sobotni dan končal v veselem in prijetnem razpoloženju

Tekst in foto: Igor Vitez

Ostale aktivnosti so bile telovadba v telovadnici hotela Ajda in popoldan še telovadba v Termalnem parku 3000. Z zadovoljstvom in srečni smo se vrnili domov in smo v pričakovanju novih okrevanj, ki nas čakajo Nadja Pajek

… marca občni zbor …

Ob velikem številu udeleženih naših članov smo uspešno izvedli svoj redni občni zbor, ki je bil 24 marca Uvodno predavanje z naslovom Zapleti na očeh pri sladkornih bolnikih je izvedla prof. dr. Dušica Pahor, dr. med., spec. of talmologinja, za kar se ji še posebej zahvaljujemo Poleg vseh poročil smo obravnavali še Program aktivnosti za leto 2023, ki vsebuje in ponuja veliko aktivnosti tako, da se člani lahko vključijo v različne, njim prilagojene programe. Vsi člani so dobili letni program aktivnosti

… aprila

pa učna delavnica

Način dela ter aktivnosti v našem društvu, s katerimi spodbujamo razmišljanje o sladkorni bolezni in njenih posledicah, smo v mesecu aprilu izvedli učno delavnico pod naslovom S sladkorno boleznijo skozi življenje, predavanje, v katerem smo izpostavili dejavnike tveganja in se učili kvalitetno z boleznijo dolgo živeti Predavala je Tina Dragšič, dipl med sestra

Tekst : Lidija Salamon, foto: arhiv dr uštva

n Društvo diabetikov Domžale

Domžale se prebujajo

Ker se že nekaj časa nismo oglasili, je že skrajni čas, da tudi mi na kratko predstavimo letošnje delovanje našega društva v Domžalah, ki združuje člane tako iz Domžal kot Mengša, Lukovice, Trzina in Moravč

Ker se je leto že dodobra prebudilo v pomlad, se tudi naše društvo veseli lepih dni s sprehodi v naravi, z medsebojnimi druženji, na predavanjih se vedno izve kaj novega Že v januarju smo prisluhnili predavanju Kako prepoznati in se izogniti stresu, ki nam ga je na slikovit način predstavila prof zdr vzgoje Andreja Heine Ta večna tema, ki nas zvesto spremlja skozi naša vsakdanja življenja, nas je tudi opomnila, da šele takrat, ko si upamo in znamo reči NE ob pravem času, nismo le sami sebi olajšali bremen, ampak tudi tistim, za katere nam je mar V preprostih vsakdanjih primerih smo se vs a k z a s e z a g otovo p re p oznali in morda bomo v določenih situacijah pomislili kdaj tudi na naše želje, na naša pričakovanja, upanja,na harmonijo s seboj Poskusimo, naj nam uspe!

V fe b r u a r j u s m o u ž i va l i n a pr vem večjem sprehodu ob naši lepi Bistrici, ki je veselo žuborela kljub še speči pokrajini Tudi mi smo z veseljem prisluhnili reki in pticam ob njej, se naklepetali, delali načr te za dni, ko bomo spet štihali na vr tovih, z užitkom nabirali regrat ter čemaž, ki ga je tukaj v izobilju

Proti koncu meseca je sledil naš Zbor članov, ki nas je tokrat zbral v znani gostilni Mngan Na začetku srečanja smo sledili predavanju mag Mar tine iz Lekarne Domžale, ki nas je na zanimiv način seznanila, kako krepiti in ohranjati naš imunski sistem s povdarkom na pomembnosti vitamina D v našem telesu Da bi lažje prebili čas do pomladi in potrebnega sonca, so vsakega udeleženca založili z dozami vitamina D in septoletami

Program dela skoraj v celoti izpolnjen

Ugotavljali smo, da se je naš program dela iz preteklega leta skoraj v celoti izpolnil, saj so se vsi, ki delajo v odboru društva izdatno potrudili za njegovo realizacijo. Hvaležni smo dolgoletni taj n i c i M o j c i , k i n i v rgl a p u š ke v ko r u z o i n j e k l j u b l a n s k i odpovedi še vedno delala naprej, saj nam nove tajnice še do danes ni uspelo pridobiti

Gorenjska društva, ki se redno udeležujejo našega zbora, tudi izdatno pripomorejo k pestrosti našega delovanja Eni drugim smo v pomoč, ko gre za pohode pa se združimo in uživamo skupaj

Našemu zboru je prisluhnil tudi predsednik Zveze Rober t Gratton, ki je naše delo pohvalil in nam namenil nekaj vzpodbudnih besed za nadaljnje delo

Okrevanje nas je prijetno razbremenilo

Mesec marec je najbolj zaznamovalo naše okrevanje v zdravilišču Topolšica, kjer smo preživeli teden prijetne razbremenitve, kar je vsekakor prispevalo k našemu boljšemu počutju, predvsem pa h krepitvi volje za premagovanje težav, ki jih dnevno ne zmanjka Kar nekako smo pozabili, da je naša bolezen ena sama disciplina, nenehna skrb za naš sladkor, ki nam konstantno kroji vsakdanjik Bili smo kot ena velika družina, ki vsak dan komaj čaka, da se zbere, da telovadi, hodi, plava, se uči novih spoznanj, celo zapleše ob večerih

Na razpolago smo imeli lepo, svetlo in prostorno dvorano, ki nam je služila za jutranjo telovadbo (zjutraj je zunaj bila še slana), za predavanja, ki so sledila, za druženja V čast smo si šteli, da smo poleg tega za vsakodnevna merjenja sladkorja, kr vnega tlaka, vmes tudi holesterola ter senzibilitete nog z Diabetoskopom lahko uporabljali čisto pravo zdravniško ambulanto Hvala jim za to razkošje!

Poleg prijazne glavne sestre, ki je poskrbela za nekaj predavanj, so za našo komoditeto prispevale urne in strokovne fizioterapevtke. Omenim naj, da smo med našimi dnevnimi sprehodi obiskali tudi spominsko sobo v stavbi zdraviliškega par ka, kjer je prikazana rekonstrukcija podpisa kapitulacije nemških sil za JV Evropo Podpisal jo je general Alexander Löhr v zdraviliški jed i l n i c i Po gl e d s e u stav i n a njegovi zaplenjeni pištoli, ki je tukaj razstavljena sredi steklene kocke Leta simbolizira ujetost orožja in njegovo nesmiselno uporabo. Kakšna ironija ravno za današnji čas, mar ne?

Prehodili smo kar nekaj poti ob rečici Topolšici, pa nekaj po bližnjih gozdnih poteh, se povzpeli strmo v hrib k cerkvici sv Jakoba, vsak dan na novo vzbrstelo listje pa nas je opominjalo, da prihaja pomlad v vsej svoji razkošni lepoti Beseda da besedo in tako smo na naših poteh spoznali tudi delovanje Turističnega društva Topolšica

Uživali smo v programu in tudi izdatna pogostitev z domačimi dobrotami ni manjkala Vsaka udeleženka je bila deležna tudi prelepe vr tnice Bili smo hvaležna publika, ki je po predstavi še kar klepetala z domačini. Čudili so se naši razigranosti, ki ni nič spominjala na kakšne posebneže, ki imajo sladkorno Iznajdljivi voditeljici predstave, ki je znala z posebnimi pripovedmi o ženskah in mamah pričarati nasmehe ter mnoge izreke dati v razmislek, je predsednik našega društva Brane Peterka izročil tudi aparat za merjenje sladkorja v želji, da tudi oni delujejo preventivno, saj se ve, da je tistih neodkritih še mnogo med nami Prej se jih najde, bolje za vse!

Z lepimi spomini smo zaključili naše bivanje v Topolšici in dobrim namenon, da se še kdaj vrnemo Naši ponedeljki pa so kot doslej namenjemi zbiranju kilometrov Veselimo se nadaljnjih druženj, izletov, piknikov, predavanj skratka, želimo si čimveč trenutkov, ko ne mislimo nanjo, čeprav je vedno in povsod z nami, ta naša sladkorna

Tekst : Vida Čeh, foto: Brane Peterka

Sprehod po Topolšici

n Društvo diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji

Volilni zbor članov

29 marca smo se člani Društva diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji zbrali v veliki sejni sobi Občine Litija na rednem volilnem Zboru članov. Povabilu so se odzvali tudi podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, dr Samo Fakin, podžupanja Občine Litija, Lijana Lovše, podžupan Občine Šmar tno pri Litiji, Darko Vidic, predsednica DD Trbovlje, Cvetka Kozmus, predsednica DD Zagorje, Nuša Kranjc, predstavnica DD Hrastnik, Vojka Železnik in predstavnik DD Trbovlje, Mar tin Hanžič ter predsednik MDI Litija in Šmar tno pri Litiji, Bogomir Vidic

Začetek sta nam popestrila učenca Glasbene šole Litija-Šmar tno, Ela Pahulje na kitari in Jurij Bregar na ksilofonu, v spremstvu mentorja Pabla Vitalija

Sladkorni bolniki se vsak dan znova spopadamo z uravnavanjem sladkorja v kr vi in z vsemi težavami, ki so povezane s sladkorno boleznijo Zato ozaveščamo tudi otroke in mladostnike o zdravem načinu življenja, ki je edini recept za preprečevanje sladkorne bolezni V ta namen organiziramo tudi predavanja na osnovnih šolah v obeh občinah in na Gimnaziji Litija

Zveza društev diabetikov Slovenije vsako leto organizira šolsko in državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni

Predsednica je na Zbor članov povabila tudi učiteljico in mentorico Barbaro Juhant Selak in učenki OŠ Šmar tno, Judito Frlan in N ežo Požun, ki sta na državnem tekmovanju prejeli srebrno priznanje in jima čestitala za uspeh

V nadaljevanju je dr Samo Fakin izvedel kratko predavanje Poudaril je pomen cepljenja sladkornih bolnikov kot zaščito pred pljučnico za katero sladkorni bolniki pogosto umirajo in tehnike sproščanja, ki so ravno tako pomembne za počutje sladkornih bolnikov

Ob poslušanju poročil o delu društva v letu 2022 se je izkazalo, da je so naši programi zelo obširni, kar so poudarili v svojih nagovorih tudi povabljeni gostje Za naše programe smo opravili 1991 prostovoljnih ur, veliko pa je ostalo še ne zabeleženih

Ob tej priliki smo se zahvalili Zvezi društev diabetikov Slovenije,

obema Občinama v katerih delujemo, vsem donatorjem in ins t i t u c i j a m , s k a te r i m i s o d e l u j e m o i n n a m p r i p o m o re j o p r i izvajanju naših programov

Na zboru članov smo izvedli tudi volitve vseh organov društva, za novo mandatno obdobje od 2023 – 2027 Nova predsednica društva je dosedanja predsednica Mihaela Amršek, ki smo ji čestitali in izrazili zadovoljstvo z njenim delom.

Ob zaključku se je predsednica zahvalila še dvema član i c a m a , k i s t a fe b r u a r j a n a re d n e m č et r t kove m p o h o d u urgentno ukrepali pri oživljanju pohodnice, ki se je nenadoma zgrudila Vodja pohoda Jože Pavli je poskrbel za strokovno pomoč Do prihoda nujne medicinske pomoči in gasilcev pa sta masirali njeno srce in ji tako rešili življenje Srečanje vseh treh je bilo zelo ganljivo in nam je vsem seglo v srce.

Naše pr vo edukativno okrevanje V Umagu

V mesecu marcu smo se udeležili našega prvega edukativnega okrevanja v Umagu Ob obali in sredi borovega gozdička, približno 1 km od centra Umaga, smo 4 dni bivali v Hotelu Rezidence Sol Garden Istra 4* Imeli smo bogat edukativni program, jutranje razgibavanje, razgibavanje v bazenu, vodene sprehode, strokovno predavanje, ob večerih pa sprostitev ob živi glasbi. Vreme nam ni bilo preveč naklonjeno. Kljub temu smo se spočili in naužili svežega morskega zraka, občasno tudi sonca Izkoristi pa smo tudi prosti čas za izlete z ladjo na Brione in Limski kanal ali ogled mesta Rovinj in Umag Na razpolago smo v tem času imeli tudi avtobus, ki je izpolnil naše želje

V svoje vrste si želimo pridobiti več novih članov, predvsem mlajših sladkornih bolnikov, da se nam pridružijo in da s svojimi svežimi idejami oplemenitijo delo našega društva v zadovoljstvo vseh članov Znano je, da sladkorna bolezen ni več pogojena s starostjo

Tekst : Helena Muzga in Mihaela Amršek , foto: Ana Lovše in Rudolfa Pogačar

Predavanje na OŠ Šmar tno

Dat um V sebina Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave pr vi in zadnji četr tek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in kr vnega tlaka od 8 00 do 10 00, v prostorih Društva upokojencev

ob sredah vódena telovadba v bazenu ob 18 00 na Policah v Ajdovščini

pr vi četr tek v mesecu meritve kr vnega sladkorja, holesterola, kr vnega tlaka od 8 00 do 10 00 v prostorih DU Vipava

torek, 9 maj predavanje Najpogostejše kožne in nohtne bolezni pri diabetikih ob 17 00, v prostorih DU Vipava

torek 30 maj druženje s špor tnimi igrami in piknikom v Vrhpolju ob 16 00 letni vr t s kegljiščem bar Maln

junija druženje na ladjici (slovenska obala) termin bo naknadno sporočen

torek, 11 julij kopanje v Ankaranu

petek, 28 julij gledališka predst ava (Studenec)

torek, 8 avgust kopanje v Ankaranu

29 avgust meddruštveni turnir v balinanju

Društvo diabetikov Cerknica vsak pr vi četr tek v mesecu pohod po okolici Cerknice

13 30, iz AP Ajdovščina, 13 45 iz AP Vipava Sonja Groznik, 041 900 952

čas odhoda iz Vipave in Ajdovščine bo naknadno sporočen Milena Ličen, 041 712 850

13 30, iz AP Ajdovščina, 13 45 iz AP Vipava Sonja Groznik, 041 900 952

8 00, balinišče Kamp Tura Gradišče pri Vipavi Silva Marc, 041 714 939

14 00, pri gostišču Šega Doroteja

sobot a, 17 junij Merčunov pohod (organizira DD Tr žič)

obvestijo naknadno

sobot a, 24 junij meddruštveni pohod (organizira DD Škof ja Loka) obvestijo naknadno

Julija ni aktivnosti, pisarna društva se odpre 23 avgust a Društvo diabetikov Dravograd Polžki

041 746 734

Brane Peterka, 041 746 734

Brane Peterka, 041 746 734

Julijana Sveček, 040 497 375 ob torkih uradne ure v pisari društva od 10 00 do 12 00, Trg 4 julija 29, Dravograd

ob torkih rekreativni pohod v okolici Dravograda #DarujemKilometre ob 15 00, Zdravstveni dom Dravograd

Milena Dobnik, 031 897 576; Julijana Sveček ob sredah rekreativni pohod v okolici Slovenj Gradca #DarujemKilometre ob 15 00, Kulturni dom Slovenj Gradec

Metoda Herman, 040 852 704 ponedeljek, 1 maj pohod na Grajsko bajto, točko #DarujemKilometre ob 9 00, zbor pred ZD Dravograd

Milena Dobnik, 031 897 576; Julijana Sveček petek, 12 maj seja IO DDD Polžki in piknik ob 12 00, piknik plac Er vin ob Dravi Er vin Kodrun, 040 562 472; Milena Dobnik nedelja, 21 , do 28 maja 7-dnevno edukativno okrevanje v Moravskih Toplicah ob 9 00, odhod iz Slovenj Gradca – Špor tna dvorana Er vin Kodrun, 040 562 472; Milena Dobnik torek, 13 junij daljši pohod v okolici Dravograda #DarujemKilometre ob 17 00, Zdravstveni dom Dravograd

Julijana Sveček, 040 497 375 sobot a, 17 junij daljši pohod v okolici Dravograd–Grajska bajt a–Vič-Dravograd, piknik, predavanje #DarujemKilometre ob 10 00, Zdravstveni dom Dravograd

Julijana Sveček, 040 497 375 torek, 18 julij daljši pohod v okolici Dravograda #DarujemKilometre ob 17 00, Zdravstveni dom Dravograd

Julijana Sveček, 040 497 375 sobot a, 12 avgust Pavličev memorial, obisk groba in tekmovanje v pet anki (balinanju) ob 13 00, Ribiški dom

Milena Dobnik, 031 897 576; Julijana Sveček, Er vin Kodrun

Društvo diabetikov Gornja Radgona

vsako pr vo sredo v mesecu uradne ure od 10 00 do 12 00, v pisarni društva Franc Golinar, 070 771 701 pr vi četr tek v mesecu rekreativni pohod in merjenje kr vnega sladkorja ob 16 00, v pisarni društva Ela Jančar, 031 865 551

Društvo diabetikov Hrastnik

ob ponedeljkih uradne ure od 9 00 do 11 00, v prostorih društva

Leopold Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828 ob ponedeljkih informacije po telefonu od 9 00 do 11 00 društven telefon, 081 611 340 ob ponedeljkih in vsak pr vi torek v mesecu laični svetovalec od 9 00 do 11 00

Leopold Majes, 041 317 545 vsak pr vi torek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in tlaka od 8 00 do 10 00, v prostorih društva

Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Patrick Žiber t, 031 346 224

Pišete nam lahko na e-naslov d d predsednik@kabelnet net in diabetiki hr@kabelnet net

Društvo diabetikov Idrija

Barbara Mrljak 070 865 140 vsak dan od ponedeljka do petka telovadba na odpr tem v Cerknem ob 8 00, na nekdanji tr žnici

ob ponedeljkih telovadba ob 19 00 Modra dvorana

Vlast a Primožič, 040 621 865 ob sobot ah vódena telovadba v bazenu od 8 00 do 9 00, bazen Hotela Cerkno

Vlast a Primožič, 040 621 865 vsak četr tek ples Line dance ob 8 30, dvorana Plesnega kluba

Vlast a Primožič, 040 621 865

Zdravko Raspet, 070 161 784 maj strokovno predavanje datum bo znan naknadno

Društvo diabetikov Ilirska Bistrica

ob ponedeljkih telovadba

od 18 00 do 19 00, prostori društva

Venčka Bergoč, 031 475 404 ob ponedeljkih telovadba od 18 00 do 19 00, prostori društva

Venčka Bergoč, 031 475 404 ob sredah uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja od 10 00 do 11 00 prostori društva Andreja Muha 040 660 076 ob sredah uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja od 10 00 do 11 00, prostori društva Andreja Muha, 040 660 076 ob petkih balinanje

od 18 00 do 20 00, balinar ska dvorana Zabiče Jože Kalčič, Silva Čot ar ob petkih balinanje od 18 00 do 20 00, balinar ska dvorana Zabiče Jože Kalčič, Silva Čot ar ob petkih delavnica ročnih del od 17 00 do 19 00, prostori društva Venčka Bergoč, 031 475 404

Društvo diabetikov Jesenice

ob sredah uradne ure

od 17 00 do 18 30, pisarna društva t ajništvo, 040 480 939 ob sredah merjenje kr vnega sladkorja in holesterola od 17 00 do 18 00, pisarna društva t ajništvo, 040 480 939 ob ponedeljkih in četr tkih telovadba ob 18 00 do 19 00 T VD Par tizan Ivica Režek 051 630 498 ob ponedeljkih in petkih balinanje ponedeljek, 9 00 do 11 00 in 17 00 do 19 00; petek, 17 00 do 19 00, Balinar ski klub Jesenice (»baza«) Jelka Volarič, 040 773 706 sobot a, 6 maj meddruštveni pohod (organizira DD Kamnik) ob 9 00, v Kamniku Čazim Babič, 041 909 961 torek 9 maj izlet v Novo Gorico ob 8 21 z vlakom z Jesenic Bojan Kos 040 518 305

Za potrditev dogodkov in točnih ter minov pokličite na svoje dr uš tvo.

Dat um V sebina

Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št .

petek 12 maj meddruštveni pohod (organizira DD Jesenice) ob 9 00 Občina Jesenice

sobot a, 17 junij Merčunov pohod (organizira DD Tr žič) ob 7 00, Dom pod Stor žičem

od 27 maja do 3 junija edukativno okrevanje v Strunjanu odhod sporočimo prijavljenim

petek, 30 junij pohod po st ari vršiški cesti ob 9 00, Koča pri Tonki

sobot a, 24 junij meddruštveni pohod (organizira DD Škof ja Loka) ob 9 00, v Škof ji Loki

četr tek, 24 avgust pohod iz Begunj v Drago sporočimo naknadno

julij ali avgust balinar ski turnir diabetikov sporočimo naknadno

V juliju in avgustu ni uradnih ur in merjenja

Društvo diabetikov Kamnik

sobot a, 6 maj meddruštveni pohod (organizira DD Kamnik) obvestimo

341 torek, 9 maj druženje, izmenjava izkušenj ob 10 00, v prostorih društva

četr tek, 11 maj meddruštveni pohod (organizira DD Jesenice) obvestimo

torek, 16 maj merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka ob 9 00, v prostorih društva Vesna Vidmar, CKZ torek, 16 maj delavnica vaje za hrbtenico in vadba (CKZ)

ob 9 30, v prostorih društva Vesna Vidmar, CKZ torek, 13 junij merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka

ob 9 00, v prostorih društva Vesna Vidmar, CKZ sobot a, 17 junij Merčunov pohod (organizira DD Tr žič) obvestimo Savica Juntez, 041 285 341 sobot a, 24 junij meddruštveni pohod (organizira DD Škof ja Loka) obvestimo Savica Juntez, 041 285 341

Društvo diabetikov Koper vsako pr vo sredo v mesecu uradne ure od 17 00 do 18 00, AMTK Koper, Prešernov trg 4 Marija Podvršič, 031 708 132 vsak ponedeljek kegljanje, dvorana Bonif ika Koper od 18 00 do 19 00, dvorana Bonif ika Koper Andrijana Lasič, 041 321 529 vsak dan plavanje od 17 00 do 19 00, hotel Delf in Izola Andrijana Lasič, 041 321 529 enkrat mesečno pohod po dogovoru ob 9 00, parkirišče pri Vinakoper Andrijana Lasič, 041 321 529 četr tek, 4 maj pohod Koper Zdravo mesto, #DarujemKilometre ob 09 00, parkirišče pri Vinakoper Andrijana Lasič, 041 321 529 sobot a, 20 maj šola kuhanja ob 9 00, v Srednji šoli Izola Andrijana Lasič, 041 321 529 od 21 do 28 maja edukativno zdravljenje v Termah Dolenjske Toplice ob 8 00 AP Lucija; ob 8 15 AP Izola; ob 8 30 Koper (Soča); ob 9 30 iz Ljubljane (počivališče Barje/Petrol) Marija Podvršič, 031 708 132 četr tek, 1 junij pohod na Kokoš, #Darujem Kilometre ob 09 00, parkirišče pri Vinakoper Andrijana Lasič, 041 321 529 od 7 do 14 junija edukativno zdravljenje v Omišu ob 6 00 AP Lucija; ob 6 15 AP Izola; ob 6 30 AP Koper (Soča); ob 7 00 AP Kozina Marija Podvršič, 031 708 132 od 2 do 9 julija edukativno zdravljenje v Termah Olimia Podčetr tek ob 8 00 AP Lucija; ob 8 15 AP Izola; ob 8 30 AP Koper (Soča); ob 9 30 Ljubljana (Barje/Petrol) Marija Podvršič, 031 708 132 od 12 do 19 julija edukativno zdravljenje v Termah Banja Vručica ob 5 00 AP Lucija; ob 5 15 AP Izola; ob 5 30 AP Koper (Soča); ob 6 30 Ljubljana (Barje/Petrol) Marija Podvršič, 031 708 132

Društvo diabetikov Kranj

ob ponedeljkih uradne ure od 16 00 do 18 00, pisarna društva, Strit arjeva ulica 8, društvena pisarna, 031 485 470; Kranj, I nadstropje, soba št 6 Jolanda, 031 202 660

Obvezna predhodna prijava za srečanje, delavnice in predavanja društvena pisarna, 031 485 470; Jolanda, 031 202 660

Za pohode je obvezna predhodna prijava Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504

sobot a, 6 maj meddruštveni pohod (organizira DD Kamnik) ob 8 30, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 četr tek, 11 maj meddruštveni pohod ogled narcis (organizira DD Jesenice) ob 8 30, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 sobot a, 13 maj pohod Lahovče ob 9 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 ponedeljek, 15 maj delavnica Testiranje telesne pripravljenosti (mag Erika Povšnar) ob 16 00, pisarna društva, Strit arjeva 8, Kranj, I nadstropje, društvena pisarna, 031 485 470; soba št 6 Jolanda, 031 202 660 sobot a, 3 junij družabno srečanje in predavanje Sladkorna bolezen, merjenje glukoze v kr vi in najpogostejše napake pri merjenju društvena pisarna, 031 485 470; (Danica Ost anek, prof zdrav vzg ), merjenje sladkorja v kr vi ob 9 00, Ranč Luže, Visoko pri Kranju Jolanda, 031 202 660 sobot a, 17 junij Merčunov pohod (organizira DD Tr žič) ob 7 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Delavska univer za Kranj Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 sobot a, 24 junij meddruštveni pohod (organizira DD Škof ja Loka) ob 8 30, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 od 12 do 17 junija 6-dnevni edukativni zdravstveni program vzgoje za diabetike, društvena pisarna, 031 485 470; Rogaška Resor t, Grand hotel Rogaška ob 10 00, AP Kranj, post aja št 1

Jolanda, 031 202 660 julij–avgust julija in avgust a bo društvena pisarna zapr t a! V tem času smo dosegljivi na številkah 031 485 470 in 031 202 660 (Jolanda)

Društvo diabetikov Lenar t vsako sredo uradne ure v pisarni društva od 9 00 do 11 00, v pisarni društva

Ingrid Belšak, 051 321 976 vsako sredo merjenje kr vnega sladkorja od 9 00 do 11 00, v pisarni društva

Ingrid Belšak, 051 321 976 ponedeljek, 1 maj pohod na Zavrh ob 9 00, Trg osvoboditve

040

953 ponedeljek, 5 junij pohod s piknikom ob 9 00, RC Polena

Krček, 040

953 od 16 do 23 junija edukativno zdravstveno okrevanje avtobusna post aja, čas po dogovoru

051 321 976 ponedeljek, 3 julij pohod po okoliških

pohode v bližnji in daljni okolici Za pohode v okolici se prijavite v društveni pisarni najpozneje tri dni pred pohodom, od 7 00 ali ob 8 00, zbor pred društveno pisarno za daljše pohode se je treba prijaviti en teden pred odhodom (odvisno od posameznega pohoda)

enkrat mesečno predavanje (o naslovu in točnem datumu predavanja vas seznanimo z internimi obvestili, FB, spletna stran) ob 16 00, v Knjižnici Litija, Parmova 9, Litija

petek, 2 junij predvideno srečanje zasavskih društev diabetikov v Litiji zbirajo prijave (ogled rudnika Sit arjevec in mestnega muzeja zaključek s piknikom)

Društvo diabetikov Ljubljana

ob ponedeljkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja,

Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . pr vi ponedeljek v mesecu pogovorne urice o gibanju, zdravem življenjskem slogu, merjenje HbA1c in holesterola (predhodno naročiti) od 14 00 do 16 00, društvena pisarna

Dat um V sebina

Karmen Maričič, 041 708 500 ob sredah sprehod na Ljubljanski grad od 10 00 do 12 00, Streliška ulica 17

Ana Prah, 031 637 394 ob četr tkih vódena vadba v telovadnici od 17 00 do 18 00, Špor tno društvo Tabor

Neli Kapus, 041 601 421 ob četr tkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, in kisika v kr vi podhod Bežigrajska vrat a Darinka Kraljič, 01 28 22 133 ob ponedeljkih in sredah vadba preko zooma, vodijo nas študentje 2 letnika magisterija od 19 00 do 20 00, doma preko zooma, kineziologinje s Fakultete za špor t za povezavo pokličite

sobot a, 13 maj brezplačen izlet, ogled podjetja Krka v Novem mestu, zborno mesto sporočimo prijavljenim, kjer bo za vse poskrbljeno (hrana, prevoz) zato ob prijavi povejte svojo mobi številko

od 14 do 21 maja preventivno edukativno okrevanje Terme Dobrna, akont acija ob prijavi 50 evrov ob 10 00, na parkirišču pri Hali T ivoli

od 14 do 21 maja preventivno edukativno okrevanje v Termah Dobrna

nedelja, 25 junij izlet z mestnim avtobusom do jezera na Podpeči (kopanje po lastni želji in na lastno odgovornost) 9 00, na Bavar skem dvoru, prijave do 20 junija

od 9 do 11 junija učna delavnica Elerji nad Ankaranom (prijave do 31 maja) 11 00 na Lomu prevoz po dogovoru Karmen Maričič 041 708 500 v juliju in avgustu uradne ure od 14 00 do 16 00, društvena pisarna od 1 do 8 oktobra Edukativno zdravstveno okrevanje v hotelu Delf in v Izoli Prijave sprejemajo od 1 junija naprej na sedežu društva ob plačilu akont acije v višini 50 evrov in izpolnjeni prijavnici Društvo diabetikov Ljutomer tretji ponedeljek v mesecu pohod in druženje z merjenjem sladkorja ob 15 30, pisarna društva Bojana Meznarič, 041 859 313 pr va sreda v mesecu uradne ure, merjenje sladkorja, druženje od 9 00 do 11 00 ure, pisarna društva Bojana Meznarič, 041 859

041 283 029 ob sredah učne delavnice od 14 00 do 18 00, Prežihova 7, Ravne Dragomira Cizerl, 040 397 784

Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih dihalne vaje s petjem od 11 00 do 12 30, društveni prostori, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a (dijaški dom) Helena Copot, 041 343 630 ob torkih in sredah vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8 30 do 10 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Helena Copot, 041 343 630 vsak drugi in zadnji torek uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja od 10 00 do 12 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Igor Vitez, 041 730 080 pr vo sredo v mesecu sest anek društva, predavanje ali delavnica ob 17 00, v klubu PGZ, za zavarovalnico Triglav, Lendavska ulica 5, Mur ska Sobot a Jožica Gibčar, 041 953 874 ob četr tkih brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne bolezni ob 15 15, telovadnica ekonomske šole Marija Barber, 031 511 816 Vse informacije o prihodnjih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani www dd-ms lr f-pomurje si/napovednik/

Društvo diabetikov Novo mesto

od ponedeljka do petka plavanje: na sedežu društva so na voljo celodnevne kar te za plavanje, ki jih člani lahko koristijo od ponedeljka do četr tka skozi celo leto do 15 decembra 2023 v Termah Krka: Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice t ajništvo, 0590 39 855; 064 160 300 ob sredah uradne ure od 9 00 do 11 00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto t ajništvo, 064 160 300 vsako drugo sredo v mesecu nekajurni pohod v okolici Novega mest a ob 13 30, OŠ Grm, zbirajo prijave Danica Vidmar, 051 248 229; Zvone Turk, 031 612 961 aktualni dogodki društva tudi na spletni stran: http://ddnm si t ajništvo, 0590 39 855; 064 160 300

Društvo diabetikov Postojna

ob ponedeljkih uradne ure v novih prostorih društva od 15 aprila naprej od 9 00 do 11 00, Zdravstveni dom Postojna Ivica Bergoč, 051 233 510 ob torkih balinanje ob 10 00 do 12 00, zelena dvorana v Postojni Vladimir Kovačič, 041 463 405 ob sredah telovadba ob 18 00, špor tni park telovadnica pod vodstvom profesorja D Bajca ob četr tkih pohod po okolici Postojne ob 16 00, pred ZD Postojna pisarna društva

Društvo diabetikov Ptuj ob sredah dežur stvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje od 8 00 do 10 00, pisarna društva in po telefonu Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 vsako drugo sredo v mesecu merjenje sladkorja v kr vi in kr vnega tlaka od 8 00 do 10 00, pisarna društva, obvezna prijava Ljuba Zavec, 031 317 525; Ida Fric, 041 469 510 pr vi četr tek v mesecu pohod po okolici Ptuja, zbirajo prijave ob 9 00, nova trgovina LIDL Ptuj, Volkmerjeva cest a 26a Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041

Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric 041 469 510 sobot a, 13 maj izlet in ogled podjetja Krka, dan odpr tih vrat

železniška post aja Ptuj Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 četr tek, 1 junij pohod na Mestni vrh, akcija #DarujemKilometre ob 9 00, nova trgovina Lidl Ptuj, Volkmerjeva cest a 26a Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 od petka, 16 , do 23 junija edukativni zdravstveni program za diabetike železniška post aja Ptuj obvezne prijave do 15 aprila, v pisarni društva sobot a, 1 julij druženje na Gorenjskem

železniška post aja Ptuj obvezne prijave do 1 junija v pisarni društva

okolico po dogovoru

zbirajo prijave, obvestijo o datumu in lokaciji društvo, 051 335 614

zbiramo prijave društvo, 051 335 614 od 22 do 27 maja okrevanje v Termah Zreče

četr tek, 11 maj izlet v neznano

zbiramo prijave društvo, 051 335 614 ob sredah uradne ure in merjenje v društvu od 9 30 do 11 30, pisarna društva

9 junij meddruštveno balinanje

tek, 22 junij kopalni dan v Strunjanu

tek, 13 julij daljši pohod po dogovoru

prijave

prijave

051 335 614

051 335 614

051 335 614

051 335 614

051 335 614 četr tek, 24 avgust kopanje v Termah Paradiso zbiramo prijave društvo, 051 335 614

tek, 27 julij kopanje v Termah Paradiso zbiramo prijave

Društvo diabetikov Tržič

pr vi torek v mesecu uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja

od 14 do 21 maja edukativno okrevanje

sobot a, 17 junij Merčunov pohod

sreda, 12 julij kopalni izlet

od 17 00 do 18 00, v prostorih društva Vika Remic, 031 404 243

zbirajo prijave

ob 9 00, Podstor žič

ob 7 00, Izola

Viktorija Remic, 031 663 012

IO DDT, FT 041 319 850

Daša Stritih, 040 674 559

sreda, 9 avgust kopalni izlet

Društvo diabetikov Velenje

ob ponedeljkih uradne ure dopoldan in popoldan

ob 7 00, Izola

Daša Stritih, 040 674 559 četr tek, 31 avgust društveni piknik, predavanje ob 11 00, Podljubelj

od 9 00 do 11 00 in od 15 00 do 16 00, pisarna društva St antetova 16

IO DDT, FT 041 319 850

Milica Ver t ačnik, 070 875 519; Milena Knez ob sredah tedenski pohod okoli jezera v Velenju ob 17 00, Ribiška koča na Škalskem jezeru

Zlatka Srebotnik, 041 747 000 torek, 9 maj pohod Velenje–Gonžarjeva peč–Tuševo–Velunja peč ob 8 00, v Šaleku pri Cirotu

Marjan Skaza, 040 128 081 od 28 maja do 4 junija edukativno zdravstveno okrevanje v Termah Olimia Podčetr tek javijo prijavljenim

Romana Praprotnik, 070 825 353 8 junij pohod Velenje–Jakec–Podkraj–Velenje ob 8 00, Hotel Razgoršek (St aro Velenje)

Marjan Skaza, 040 128 081

Plakati z obvestili bodo na oglasnih deskah v Zdravstvenem domu Velenje v Društvu diabetikov Velenje ZD Šošt anj in Topolšici v diabetični ambulanti ter poslani tudi po e-pošti V juliju in avgustu zaradi dopustov ni pohodov in dejavnosti

Društvo diabetikov Zagorje ob Savi ob ponedeljkih kegljanje

Metka Košir, 031 262 059 ob torkih uradne ure od 9 00 do 11 00, prostori društva

ob 18 00, kegljišče Zagorje

Anica Kranjc, 040 431 220 ob četr tkih nordijska hoja od 11 00 do 12 00, v Evroparku

Metka Košir, 031 262 059 sobot a, 13 maj ekskur zija v podjetje Krka zbirajo prijave

Anica Kranjc, 040 431 220 sreda, 24 maj predavanje, razjede na stopalih DU Zagorje, ura naknadno

Marija Grošelj,

K D O R B E R E r e v i j o

S l a d k o r n a b o l e z e n ,

V E I N Z N A !

Podarite letno naročnino na revijo Sladkor na bolezen sorodniku,znancu ali prijatelju, ki ni včlanjen v dr uštvo diabetikov!

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra. Naročilnico pošljite na naš naslov : Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol net

N AROČILNIC A (za glasilo Sladkor na bolezen)

Ime in priimek:

Naslov :

Poštna štev. in kraj: ...............................................................................................................................

Nagrade za križanko št 148 bosta podarila podjetje VI vis Inventiv Healthed, Ljubljana in Zveza dr uštev diabetikov Slovenije Izpolnjen k upon z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v k uver ti do 19 junija 2023 na naslov: Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka 148«. Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti na e-naslov zdds@siol.net s pripisom v zadevi »Nagradna križanka 148«, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom Gesli križank iz prejšnje številke revije se glasita: zdravo gibanje in Vivamel Tosama Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www diabetes-zveza si

zares enkratno*

• namestitev možna tudi na zgornjem delu nadlakti

• brez vbadanja prstov skeniranje ni več potrebno

• alarmi in opozorila

• deljenje podatkov o vrednosti glukoze**

• za otroke starejše od dveh let

• uporaba pri nosečnicah s sladkorno boleznijo je mogoča

podpora uporabniku: 080 488880

tehnična podpora: 080 488882

si.info@dexcom.com | www.dexcom.com

* Dexcom G6 – sistem za neprekinjeno merjenje glukoze (CGM) II Študije potrjujejo da lahko Dexcom CGM-sistemi bistveno izboljšajo kakovost življenja in počutje svojih uporabnikov Na splošno se počutite bolj samozavestni pri nadziranju vaše sladkorne bolezni, prav tako se bolj poredko pojavljajo tudi prenizke ali previsoke ravni glukoze, kar vam omogoča daljše ohranjanje ciljne vrednosti 1, 2, 3 | + Če opozorila o vrednosti glukoze in kontrolne vrednosti v DexcomuG6 ne ustrezajo vašim simptomom ali pričakovanjem, za merjenje sladkorne bolezni uporabite merilnik glukoze v krvi | ** Uporabljajte sistem Dexcom G6 zmeraj po navodilih, ki jih najdete poleg naprave ali na naslovu www dexcom com Upoštevajte vse indikacije, kontraindikacije, opozorila, previdnostne ukrepe in obvestila Če tega ne storite, lahko pride do hude hipoglikemije (nizek krvni sladkor) ali hiperglikemije (visok krvni sladkor) in / ali odločitve o zdravljenju ki ima lahko negativne učinke Če opozorila o vrednosti