Revija Sladkorna bolezen st.145

® Sergeja Širca, urednica

Revijo izdaja od aprila 1985 Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e pošta: sloda@siol.net, na spletu: www diabetes zveza si Člani izdajateljskega sveta: Rober t Gratton (predsednik), Anuša Ferjan (članica)

Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in tr ženje oglasnega prostora), prof dr Tadej Battelino, dr med , Andreja Čampa Širca, univ dipl ing živil teh , doc dr Aleš Dolenec, prof šp vzg , Valnea Jurečič, mag farm , dr Karin Kanc, dr med , Jana Komel, dr med , dr Mojca Lunder, dr med , Janja Strašek, dipl ing živil teh , Sara Štern

Tel : 01 430 54 44, e pošta: sloda@siol net

T isk: CTP, d o o , Ljubljana Natisnjenih 14 000 izvodov

Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95

Projekt z naslovom Skupaj obvladujmo sladkorno bolezen sof inancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2020 2022

Programe in delovanje sof inancira FIHO Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO Novo Nordisk, d o o , je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo Nepodpisani prispevki so plačani oglasi Izid naslednje številke je predviden v decembru 2022.

Obvestilo o spremembi naslova oz prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e pošti na svoje društvo ali na sloda@siol net

Je Slovenija pripravljena na epidemijo sladkor ne bolezni?

To je pomembno vprašanje, saj vsi k azalniki napovedujejo nadaljnjo širitev epidemije sladkorne bolezni zaradi staranja prebivalstva in nezdravega življenjskega sloga. Oboje velja tudi za Slovenijo, zato si to vprašanje zastavljajo (zastavljamo) vsi, ki se zavedajo (zavedamo) bremena sladkor ne bolezni. In še pomembnejše vprašanje: ali imajo vsi s sladkor no boleznijo v Sloveniji ustrezen dostop do sodobne oskrbe?

To sta vprašanji, na k ateri ni enostavnega odgovora

Temelji za ustrezno obravnavo sladkor ne bolezni so trdni Imamo Državni program za obvladovanje sladkor ne bolezni za obdobje 2020 2030, strateški do k ument za krepitev in razširitev sodelovanja med različnimi par tnerji v dr užbi za uspešnejše obvladovanje sladkor ne bolezni

Ko se s slovenskimi diabetologi pogovarjamo o dostopu do najsodobnejših zdravil, vsi zagotavljajo, da so pri nas na voljo vsa zdravila in terapije, »ki jih imajo veliki«. Poleg najboljših zdravil imamo tudi ene najboljših diabetologov na svetu, ki za osebe s sladkor no boleznijo ob podpori ostalega zdravstvenega osebja skrbijo na oddelkih slovenskih bolnišnic in v diabetoloških ambulantah

Tudi nek ateri k azalniki so spodbudni Ljudje s sladkor no boleznijo v Sloveniji so čedalje starejši, torej dočak ajo dolgo življenjsko dobo, je izpostavila diabeto loginja dr Jelka Zaletel, podpredsednica koordinativne sk upine za izvajanje državnega programa pri ministrstvu za zdrav je Spodbudno se ji zdi tudi, da osebe s sladkorno boleznijo v povprečju živijo bolj zdravo kot preostala populacija Imamo tudi dodelan sistem preprečevanja in zgodnjega odkrivanja te bolezni. Sladkor na bolezen je bila med pr vimi boleznimi, ki jih že dobro desetletje (vse od nastanka) spremljajo v referenčnih ambulantah. V centrih za krepitev zdrav ja po vsej Sloveniji izvajajo številne izobraževalne programe za krepitev zdrav ja prebivalstva s posebnim poudarkom na sladkor ni bolezni Imamo tudi edinstven projekt, ki o tej bolezni ozavešča najmlajše, tekmovanje v znanju o sladkor ni bolezni, ki potek a v osnovnih in srednjih šolah

Zdi se torej, da je Slovenija dobro pripravljena na to epidemijo sodobnega časa Vendar so razlike v obravnavi med regijami ogromne: v koprski enoti ZZZS so na 100 000 oseb trije diabetološki timi, v celjski pa samo 1,1 tima

Za povrh se zapleta še prenova diabetološkega oddelk a UKC Ljubljana, ki je namenjen bolnikom z najtežjimi zapleti. Bo deležen samo kozmetičnih popravkov ali pa bo postal sodoben vrhunski diabetološki oddelek, ki si ga zaslužijo ne samo bolniki, ampak tudi vrhunsko tam zaposleno zdravstveno osebje?

Kljub vsem pozitivnim k azalnikom je torej pred svetovnim dnevom sladkor ne bolezni tudi v Sloveniji še k ako na mestu poziv Mednarodne diabetične zveze:

»Ne moremo več čakati, da bodo zdravila, tehnologije, podpora in oskrba postali dostopni vsem osebam s sladkorno boleznijo, ki jih potrebujejo; in da bodo vlade povečale naložbe v zdravljenje in preprečevanje sladkorne bolezni.«

V oblikovanje in sprejem drugega desetletnega državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni je bila kot podpredsednica koordinativne skupine pri ministrstvu za zdravje ponovno tesno vpeta diabetologinja dr. Jelka Zaletel.

Foto: Miran Juršič

B E S E D A U R E D N I C E

Iz obraž evan je za var no prihodnos t

Mednarodna diabetična zveza (IDF) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta leta 1991 razglasili svetovni dan sladkor ne bolezni (SDSB) kot odziv na čedalje večjo zaskr bljenost zaradi naraščajoče grožnje za zdravje, ki jo predstavlja sladkor na bolezen.

Svetovni dan sladkor ne bolezni je po stal uradni dan Zdr uženih narodov leta 2006, ko je bil sprejet v okvir u resolucije 61/225 generalne sk upščine Zdr uženih narodov Vsako leto ga obeležujemo 14 novembra, ko se spominjamo rojs tva sira Frederick a Bantinga, ki je leta 1922 sk upaj s Charlesom Bestom odkril in zulin

Svetovni dan sladkor ne bolezni je naj večja k ampanja osveščanja o sladkor ni bolezni po vsem svetu; v več kot 160 državah vsako leto doseže več kot eno milijardo ljudi. Kampanja opozarja na težave, ki so za svet sladkor ne bolezni izjemno pomembne, in bolezen trdno ohranja v središču pozor nosti javnosti in politike.

Cilj kampanje svetovnega dneva slad korne bolezni je postati:

• platforma za spodbujanje podpore skozi vse leto;

• globalni spodbujevalec podpiranja pomena usklajenih in usmerjenih ukrepov;

Podatki in številke

• način spoprijemanja s sladkorno bo leznijo kot z globalno zdravstveno težavo.

Kampanja uporablja logotip modega kroga, ki je bil določ en let a 2007 po sprejetju resolucije ZN o sladkor ni bo l e z n i M o d e r k ro g j e g l o b a l n i s i m b o l ozaveščenosti o sladkor ni bolezni. Po n a z a r j a e n ot n o s t s ve tov n e sk u p n o s t i sladkor nih bolnikov kot odziv na epi demijo sladkor ne bolezni

Kampanja svetovnega dneva sladkorne bolezni je vsako leto osredotočena na izbrano temo, ki je aktualna eno leto ali več let zapored.

Dos top do zdravljenja sladkor ne bolezni

Tema svetovnega dneva sladkor ne bolezni za obdobje 2021 2023 je dostop do zdravljenja sladkorne bolezni.

• Na milijone sladkor nih bolnikov po vsem svetu nima dostopa do zdravlje nja.

V poročilu Mednarodne diabetične zveze o sladkorni bolezni IDF Diabetes Atlas so predstavljene najnovejše številke, informacije in napovedi globalnega vpliva sladkorne bolezni

• Leta 2021 je bilo na svetu 537 milijonov odraslih oseb s sladkorno boleznijo (ena od desetih). Številka naj bi se do leta 2030 povečala na 643 milijonov, do leta 2045 pa na 783 milijonov

• Skoraj vsak dr ugi odrasli (44 %) s sladkorno boleznijo (kar znese 240 milijonov ljudi) nima postavljene diagnoze. Največ ljudi ima sladkorno bolezen tipa 2.

• Več kot trije od štirih bolnikov živijo v dr žavah z nizkimi ali srednje visokimi pri hodki

• Pri 541 milijonih odraslih obstaja povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2

• Več kot 1,2 milijona otrok in najstnikov (torej starih do 19 let) trpi za sladkorno boleznijo tipa 1.

• Sladkorna bolezen je v letu 2021 povzročila 6,7 milijona smr ti

• Sladkorna bolezen je v letu 2021 povzročila za vsaj 966 milijard ameriških dolarjev izdatkov za zdravstveno varstvo, kar predstavlja 9 % vseh izdatkov za zdravstveno varstvo na svetu

• Vsak šesti živorojeni otrok (21 milijonov) je med nosečnostjo izpostavljen visoki ravni kr vnega sladkorja (hiperglikemiji).

• Osebe s sladkor no boleznijo potrebu jejo stalno oskrbo in pomoč pri ob vladovanju svoje bolezni in pri pre prečevanju zapletov

Ne moremo več čak ati:

• da bodo zdravila, tehnologije, podpora in oskrba postali dostopni vsem ose bam s sladkor no boleznijo, ki jih po trebujejo;

• da bodo vlade povečale naložbe v zdra vljenje in preprečevanje sladkorne bo lezni.

Stota obletnica odkritja inzulina pred stavlja edinstveno priložnost, da močno spremenimo življenje več kot 530 mili jonom oseb s sladkor no boleznijo in več milijonom oseb, ki spadajo v tvegano sk upino.

Izobraževanje za var no prihodnos t

Vse več ljudi, ki zbolijo za sladkor no boleznijo, pomeni čedalje večjo obre menitev sistemov zdravstvenega varstva Zdravstveni delavci morajo biti uspos obljeni za zgodnje odkrivanje in diagno sticiranje bolezni in morajo zagotoviti najboljšo možno oskrbo, osebe s slad kor no boleznijo pa morajo imeti dostop do stalnega izobraževanja, da bodo ra zumele svojo bolezen in jo bodo lahko same obvladovale na vsakodnevni ravni, saj je to nujno za ohranitev njihovega zdrav ja in za preprečevanje zapletov.

Izobraževanje za varno prihodnost je tema dr ugega leta k ampanje ob sve tovnem dnevu sladkor ne bolezni v ob dobju 2021 2023. Aktivnosti bodo osre dotočene na poudarjanje potrebe po bolj šem dostopu do k akovostnega izobra ževanja o sladkor ni bolezni za zdrav stvene delavce in za osebe s sladkor no boleznijo

Mednarodna diabetična zveza je za vezana omogočanju priložnosti za po sredovanje znanja vsem, ki so v stik u s

bolezen

OSREDNJA

sladkor no boleznijo Na voljo je nova spletna platforma z brezplačnimi inte raktivnimi tečaji, ki sladkor nim bolni kom in njihovim skrbnikom pomagajo razumeti to bolezen in jo obvladovati Šola sladkorne bolezni, ki jo organizira M e d n a ro d n a d i a b et i č n a z ve z a ( I D F School of Diabetes), zdravstvenim de lavcem omogoča izbor brezplačnih in vrhunskih spletnih tečajev, s k aterimi se lahko seznanijo z različnimi vidiki obvladovanja in zdravljenja sladkor ne bolezni

Zveza dr uštev diabetikov Slovenije je pripravila vrsto izobraževalnih gradiv i n v i d e ov, k i s i j i h l a h ko o g l e d a te n a tehle povezavah: https://www diabetes zveza si/izobrazevalne vsebine 2/izobrazevalne vsebine/ https://www diabetes zveza si/izobrazevalne vsebine 2/samoobvladovanje sb/ https://www diabetes zveza si/izobrazevalne vsebine 2/zapleti/ https://www diabetes zveza si/izobrazevalne vsebine 2/vadba za boljse pocutje/ Pripravljajo pa se tudi nova izobraže vanja preko spletnih orodij

Dos top do zdravljenja sladkor ne bolezni: kdaj, če ne zdaj?

Tema svetovnega dneva sladkor ne bo lezni za obdobje 2021 2023 je dostop do zdravljenja sladkorne bolezni

Sto let po odkritju inzulina na milijone o s e b s s l a d ko r n o b o l e z n ij o p o s ve t u nima omogočenega dostopa do potrebne oskrbe Osebe s sladkor no boleznijo po

Novembra povečajte ozaveščenost o sladkor ni bolezni!

Sve tov n i d a n s l a d ko r n e b o l e z n i j e g l o b a l n a p r i l ož n o s t , ko s e o s e b e s s l a d ko r n o boleznijo, zdravs tveni delavci, podpor niki na področju sladkor ne bolezni, mediji, splošna javnost in vladne organizacije združijo z namenom povečanja ozaveščenosti o sladkorni bolezni Vaše sodelovanje do 14 novembra in po njem je za uspeh kampanje ključno S sodelovanjem si lahko zagotovite čudovito izkušnjo, ki vas bo navdala z izjemnim občutkom zadovoljstva!

Te m a s ve tov n e g a d n eva s l a d ko r n e b o l e z n i v o b d o bj u 2 0 21 2 0 2 3 j e d o s to p d o zdravljenja sladkorne bolezni Kako lahko sodelujete?

• Podprite našo spletno peticijo; tako boste izkazali svojo podporo in prispevali k boljšemu dostopu do zdravljenja sladkorne bolezni

• Povabite lokalnega ali dr žavnega oblikovalca politik, da boste povečali dostop do potrebnega zdravljenja vsem sladkornim bolnikom

• Organizirajte dogodek »Spoznajte sladkor no bolezen« na šolah.

• Organizirajte ali sodelujte na lokalnih okroglih mizah na temo ozaveščenosti o sladkor ni bolezni.

• Osvetlite lokalno znamenitost, svoj dom ali službeni prostor v modri bar vi.

• Organizirajte aktivnost s svojimi sodelavci

• Predlagajte osebam z morebitnim tveganjem za sladkor no bolezen tipa 2, naj opravijo naš spletni preizkus na povezavi http://www.idf.org/t ype 2 diabetes risk assessment

Če so v vaši regiji ali skupnosti v veljavi smernice o omejevanju f izičnih stikov zaradi covida 19, lahko aktivnosti izvedete po spletu

trebujejo stalno oskrbo in pomoč pri ob vladovanju svoje bolezni in pri prepre čevanju zapletov

Stota obletnica odkritja inzulina pred stavlja edinstveno priložnost, da močno spremenimo življenje več kot 460 mili jonov oseb s sladkor no boleznijo in več m i l ij o n ov o s e b , k i sp a d a j o v t ve g a n o skupino. Svetovna skupnost oseb s slad kor no boleznijo je številčna, vplivna in

Radioamaterske aktivnos ti 2022

Zveza dr uštev diabetikov Slovenije (SLODA) in slovenski radioamaterji bomo s posebnima pozivnima znakoma S55T in S50G že štiriindvajseto leto zapored proslavili 14. november, svetovni dan sladkor ne bolezni, za izboljšanje življenja ljudi z diabetesom in povečanjem zanimanja javnosti za ta problem.

Postaji S55T in S50G bosta s povečano aktivnostjo opravljali prenos po celem svetu v soboto, 12. novembra 2022, v nedeljo, 13. novembra 2022, in v ponedeljek, 14 novembra 2022, na večini radioamaterskih frekvenc

Tako kot v zadnjih nek aj letih se sodelujoči radioamaterji v okvir u svetovnega dneva sladkor ne bolezni z navedenima pozivnima znakoma udeležujemo večine organiziranih svetovnih tekmovanj na kratkem valu in tudi večine tekmovanj na UKV, UHF in SHF valovih

Za naše delo so predvidene običajne delovne frekvence.

Interesenti za vzpostavitev zvez in sprejem aktualnih sporočil in letošnjih gesel na temo diabetesa lahko njuno aktivnost zasledujejo po objavah na DX clustrih in na skimmerju, aktivni pa bosta tudi z različnimi oblik ami digitalnih komunik acij.

V preteklih triindvajsetih letih smo sk upno vzpostavili skoraj 200.000 kontaktov z večino »radioamater sko aktivnimi« dr žavami svet a in preko radijskih valov prenesli več deset tisoč sporočil o nevar nosti diabetesa V itomir Kregar, spec , S56M

o d l o č e n a , d a b o d o s e g l a p o m e m b n e spremembe Izziv moramo sprejeti Ključne sestavine zdravljenja slad korne bolezni zajemajo:

• Dostop do inzulina: sto let po odkritju inzulina na milijone oseb s sladkor no boleznijo po svetu nima omogočenega dostopa do potrebnega inzulina

• Dostop do peroralnih zdravil: številne osebe s sladkor no boleznijo potrebu jejo za obvladovanje svoje bolezni pe roralna zdravila V številnih državah z nizkimi in srednje visokimi prihodki ta ostajajo nedostopna ali predraga

• Dostop do samostojnega nadzora: spremljanje krvnega sladkorja je klju čni del zdravljenja sladkorne bolezni Veliko oseb s sladkor no boleznijo nima dostopa do opreme in pripo močkov, ki so potrebni za ta namen

• Dostop do izobraževanja in psiho loške podpore: osebe s sladkor no boleznijo za obvladovanje svoje bo lezni potrebujejo stalno izobraževa nje Številni nimajo dostopa do iz obraževanja o sladkor ni bolezni.

• Dostop do zdrave hrane in varnih mest za vadbo: osebe s sladkor no boleznijo ali tisti, pri katerih obstaja tveganje za bolezen, potrebujejo do stop do zdrave hrane in mest za vad bo Oboje je ključnega pomena za zdravljenje in prepreč evanje slad kor ne bolezni

bolnikov živi v državah z nizkimi ali srednje visokimi prihodki.

sladkornih bolnikov nima postavljene diagnoze.

Vsaka druga oseba, ki potrebuje inzulin, nima dostopa do njega ali si ga ne more privoščiti.

Pobuda Svetovne zdravstvene organizacije, poimenovana Globalni dogovor za področje sladkorne bolezni (ali Global Diabetes Compact), in Sklep za leto 2021 pozivata k nujnemu usklajenemu globalnemu delovanju za spoprijemanje s sladkorno boleznijo. To so pomembni mejniki, vendar pa je zdaj treba besede spremeniti v dejanja.

Svetovna skupnost bolnikov s sladkorno boleznijo je številčna, vplivna in odločena, da bo dosegla pomembne spremembe. Izziv moramo sprejeti.

Mednarodna diabetična zveza (IDF) poziva VLADE IN OBLIKOVALCE POLITIK, naj:

• sladkornim bolnikom zagotovijo cenovno dostopno osnovno zdravljenje;

• oblikujejo politike za izboljšanje preprečevanja nastanka sladkorne bolezni tipa 2;

• izboljšajo kakovost presejanj za zagotovitev pravočasnega diagnosticiranja in preprečitev zapletov, povezanih s sladkorno boleznijo;

• uvedejo mehanizme, s katerimi bodo ljudi aktivno vključili v razvoj politik za obvladovanje sladkorne bolezni.

»Razlike v obra vna vi sladkor ne med regi jami so ogromne«

V oblikovanje in sprejem programa je bila kot podpredsednica koordinativne sk upine za izvajanje državnega progra ma pri Ministrstvu za zdrav je RS pono vno tesno vpeta dr. Jelka Zaletel, dia betologinja, sicer zaposlena na Nacio nalnem inštitutu za javno zdrav je (NIJZ) in v UKC Ljubljana

Dr. Zaletel, za začetek, prosim, bralcem revije Sladkorna bolezen povejte, ali ste zadovoljni s končnimi določili programa.

Postopek oblikovanja programa je ena ko ali še bolj pomemben kot stavki, ki so zapisani v njem Naša naloga je bila

najprej evalvacija prejšnjega programa, nato pa predlogi za nadgraditev opra vljenega dela, ki bi omogočili dovolj ve liko spremembo v primerjavi s prejšnjim programom Nadaljevanje po isti poti namreč ni odgovor, ker se vse okoliščine spreminjajo.

To je bila težk a naloga, ker je prejšnji Na c i o n a l n i p ro g r a m z a o bv l a d ova nj e s l a d ko r n e b o l e z n i 2 010 2 0 2 0 n a re d i l ogromen preskok; pred tem ni bilo skup ne strategije, povezanih partnerjev, skup nih pogovorov vključevanje vsega tega v letih 2010 2020 v program je bila skraj no velik a sprememba Kaj torej lahko

ponudimo za obdobje od 2020 do 2030?

Kako torej prevetriti vse obstoječe, ne da bi por ušili tisto, kar prinaša dobrobit, hkrati pa bi naredili prostor za novo? Zadovoljna sem, da nam je na različnih ravneh uspelo pogledati z dr uge per spektive in presoditi, k aj funkcionira in gre naprej, v prazen prostor pa postaviti n ove vs e b i n e , n a č e l a i n s t r u k t u re , k i nam bodo pomagali bolj učinkovito ob vladovati sladkor no bolezen

Pomemben dosežek pa je bil tudi do seči dovolj veliko prioriteto programa, da je bil skozi vse postopke izpeljan v obdobju epidemije covid

bolezni

Kateri so bili temelji, na podlagi katerih ste oblikovali program, iz česa ste izhajali?

Najprej dobra zunanja evalvacija na cionalnega programa za prejšnje obdobje izdelal jo je Inštitut za multik ultur ne razisk ave , ki smo jo večkrat brali, z različnih vidikov, in jo seveda upoštevali

Poleg tega je bil prejšnji nacionalni program na ravni Evropske unije pre poznan kot uspešen, zato smo imeli ve liko priložnosti za sodelovanje pri pro j e k t i h sk u p n e g a u k r e p a nj a ( j o i n t a c tions), kjer se države članice povezujejo in iščejo sk upne poti V letih 2014 2017 je potek al pr vi joint action za področje kroničnih bolezni na ravni EU (JA CHRO DIS) in prav diabetes je bila modelna bolezen, mi pa smo sk upaj z It alijani vodili ta delovni paket; še širše je bila Slovenija vključena v njegovo nadalje vanje v letih 2017 2020. Tako smo bili ves čas v stik u tudi s tokovi zunaj Slo venije V številnih evropskih projektih smo zaznavali novosti v pristopih, ki smo jih predebatirali s koordinativno sk u p i n o P re d l o g p o d ro č ij d r ž av n e g a programa smo nato razdelili na 5 delov nih sestankov cele koordinativne sk u pine in prišli do novih področij.

Kako ocenjujete doseganje ciljev, ki so bili zastavljeni v predhodnem dr žavnem programu, torej za obdobje 2010 2020: zmanjšati pojavnost sladkorne bolezni tipa 2, odložiti oziroma preprečiti sladkorno bolezen tipa 2 pri osebah z velikim tveganjem, povečati možnosti za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni ter zmanjšati zaplete in umrljivost zaradi sladkorne bolezni?

V č a s u p re d te m p ro g r a m o m , to rej pred letom 2010, je že marsikaj obstajalo, ni pa bilo sistemsko urejeno Pr ve stro kovne smer nice za sladkor no bolezen tipa 2 smo denimo dobili leta 2008 to je bil pogoj za nastanek prejšnjega držav nega programa, nismo pa imeli proto kolov oziroma orodij, s pomočjo katerih bi jih uresničevali Za marsik atera po dročja še niso obstajale strokovne smer nice in podlage in so nastale v obdobju 2010 2020

Kot primer, k aj s tem mislim, lahko opišem razvoj dr užinske medicine Iz jemno pomembna je bila vključitev slad kor ne bolezni med pr ve štiri bolezni, ki jih ž e vse od oblikovanja v letu 2011 spremljajo v t i referenčnih ambulantah, torej v sodobnem načinu dela ambulant dr užinske medicine. Tim dr užinske me dicine je namreč tisti del zdravstva, ki ima neposreden stik s populacijo, saj ima ambulanta dr užinske medicine od govornost za zdrav je celotne populacije. V letih 2015 2017 pa smo razvili in te stirali eduk acijske programe, ki se zdaj izvajajo v centrih za krepitev zdrav ja oziroma od letos dalje tudi v zdravstve no vzgojnih centrih Na primar ni ravni smo torej dosegli implementacijo stro kov n i h s m e r n i c s s t r u k t u r n i m i s p r e membami Te stvari so bile pomembne na sistemskem nivoju

Torej, ali so bili cilji doseženi? Nekateri c i lj i s o s e z l e t i s p r e m e n i l i . D e n i m o zmanjšanje pojavnosti sladkorne bolezni tipa 2 Ker se populacija stara, čedalje več ljudi doživi sladkor no bolezen tipa 2, zato je zdaj poudarek tudi na tem, da se tr udimo pojav sladkor ne bolezni tipa 2 odložiti na poznejše življenjsko ob dobje Cilji so se torej z novim državnim programom prilagodili glede na spre membe v populaciji

Krovni cilji DPOSB 2020 2030 so vse binsko nadgrajeni in so trije: krepiti zdra v je prebivalstva s posebnim poudarkom na sladkor ni bolezni, odložiti oziroma preprečiti sladkor no bolezen tipa 2 pri osebah s povečanim tveganjem zanjo in povečati možnosti za zgodnje odkrivanje sladkor ne bolezni; zmanjšati zaplete in

T

V

umrljivost zaradi sladkor ne bolezni ter povečati k akovost življenja, vključno z dolgotrajno oskrbo.

Pri pr vem cilju je zelo pomemben pre mik z odgovornosti posameznika za svo je zdrav je na odgovor nost dr užbe, da u s t va r j a o ko lj e , k j e r s o z d r ave i z b i re tiste, ki so lažje.

Pri dr ugem cilju smo inter vencijo pri lagodili tveganju Na primer: nekdo, ki ima »samo« čezmer no težo, ima dolgo ročno dr ugačno tveganje za pojav slad kor ne bolezni tipa 2 kot nekdo, ki ima poleg čezmer ne telesne teže tudi mejno bazalno glikemijo. Zato bomo pr vemu ponudili manj intenziven, dr ugemu pa bolj intenziven program To pa moramo tudi dobro skomunicirati z javnostjo

Pri tretjem cilju je pomembno pove zovanje znotraj timov in med različnimi ravnmi Na pobudo Zveze dr uštev dia betikov Slovenije smo v program dodali dolgotrajno oskrbo. Pri tem smo upo števali, da je sladkor na bolezen bolezen starejših, ki pa jo danes znamo tako do bro zdraviti, da ljudje s sladkor no bo leznijo dosežejo starost, ki bi jo doživeli brez sladkor ne bolezni

Katere so bistvene spremembe v primerjavi z nacionalnim programom za obdobje 2010 2020?

Pr va velika sprememba je, da namesto b e s e d e b o l n i k s s l a d ko r n o b o l e z n ij o uporabljamo izraz oseba s sladkor no boleznijo. To ni samo preimenovanje, ampak tako izrazimo zavedanje, da je sladkor na bolezen samo ena od stvari, ki jo ta oseba ima oziroma je Na ravni posameznika je pomembna še nadgrad

zmanjšujejo

bolezen

nj a p oj m a o p o l n o m o č e nj e s p oj m o m zdravstvena pismenost, tudi v povezavi z dr ugimi nacionalnimi projekti, ki po tek ajo v Sloveniji

Na ravni zdravstvene oskrbe ugot a vljamo, da vse, k ar se da narediti »iz k a pitanove k abine,« potek a ali pa je bilo že narejeno Vendar pa so razlike v obrav n av i s l a d ko r n e b o l e z n i m e d re g ij a m i ogromne, zato smo se že pred kovidom odločili za umeščanje aktivnosti nad stropje nižje, na regijsko raven to je največji premik

Kar se tiče širšega dr užbenega kon teksta, smo se zavezali h komplemen tar nosti z dr ugimi ključnimi procesi v dr užbi, da je sladkor na bolezen del vseh teh procesov, k ar je bila ena od močnih to č k p rej š nj e g a d r ž av n e g a p ro g ra m a Ključni st a horizont alna in ver tik alna integracija med različnimi aktivnostmi v posameznih okoljih da stvari pove zujejo in dopolnjujejo

P r i s to p i i n o ro dj a z a u re s n i č eva nj e sk u p n e i d ej e p a r t n e r j e v z a i z va j a nj e DPOSB 2020 2030 so usklajeni in po vezani medsektorski ukrepi na državni ravni, območnih/regijskih ravneh ter v lok alnih sk upnostih; nova str uktura ali proces za usklajevanje in povezovanje na ravni območij oziroma regij ter skup nostni pristop za zdrav je na ravni občin; krepitev zdravstvene pismenosti in pod pora procesu opolnomočenja za krepitev zdrav ja in k akovostno življenje za vse ter dodatno za uspešno samovodenje sladkorne bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo ter klinične smernice, klinične poti, protokoli sodelovanja, načrt oskrbe, načr t odpus t a, koordinator oskrbe in koordinator primera

Ugotavljate, da je v Sloveniji ogromno ljudi, ki imajo sladkorno bolezen, pa tega sploh ne vedo. Po podatkih raziskave NIJZ Odkrijmo sladkorno ima v Sloveniji med 59.000 in 127.000 ljudi sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo. Gre predvsem za osebe, ki so starejše od 55 let in imajo hkrati debelost, torej indeks telesne mase 30 ali več Kako dr žavni program naslavlja to skupino ljudi?

Najprej smo z razisk avo Nacionalega inštituta za javno zdrav je in Inštituta za nutricionistiko izvedeli, ali te osebe ob stajajo, koliko jih je in k akšne so Nato je na podlagi rezultatov potekala priprava priporočil za spremembo aktivnosti na področju zdrav ja in preventive S temi rezultati smo sproti seznanjali javnost

in koordinativno skupino državnega pro grama ter sk upino eksper tov, ki bdi nad vsebino in izvajanjem pravilnik a o pre ventivnem varstvu odraslih, ki ga je spre jelo Ministrstvo za zdrav je Rezultati so bili predstavljeni tudi delovni sk upini, ki je pripravila in prilagodila rezultatom tudi nove smernice za sladkorno bolezen tipa 2

Kjer smo torej videli prijemališča, za deva že teče. Najprej, osebe z nediagno sticirano sladkor no boleznijo niso imele takšnih vrednosti kr vnega sladkorja, ki bi jim že povzročale težave Diagnostika sladkor ne bolezni pri osebah z znaki, ki so značilni za visok sladkor, torej po tek a dobro Nato se začne načr tovanje in izvedba aktivnosti, ki so ciljno usmer jene k dejanski težavi: iščemo osebe nad 55 let z indeksom telesne mase 30 in ve č , p re d v s e m i z v z h o d n e S l ove n ij e Kako jih najti? Pr vič, določanje glukoze je zelo pogosta laboratorijska preiskava. Do diagnoze torej lahko pridemo iz že

obstoječih meritev vrednosti sladkorja Torej mi ni treba k zdravniku samo zato, d a m i p r e ve r i s l a d ko r, a m p a k l a h ko z d rav n i k p o g l e d a p rej š nj e m e r i t ve i n ugotovi, če imam sladkor no bolezen V s a k a m e r i te v k r v n e g a s l a d ko r j a n a j torej zazveni v smislu, ali je to že v dia gnostičnih kriterijih. Poleg tega smo po enos t avili metodo diagnos tike, da bo možna diagnostika s pomočjo določitve glikiranega hemoglobina.

Dr ugič, del redne letne oskrbe oseb, ki imajo kronične bolezni (in ljudje nad 55 leti jih imajo v 75 do 80 %), je tudi d o l o č i te v g l u ko z e n a te š č e , to r ej j i h spremljajo tudi glede pojava sladkor ne bolezni in lahko zdravnik vsakokrat ra zloži konkretne številke

Šele na tretjem mestu te ljudi vabimo na preventivne preglede za odkrivanje najpogostejših kroničnih bolezni, tudi sladkor ne bolezni, ki jih izvajajo diplo mirane medicinske sestre v ambulantah dr užinske medicine (t i referenčne me

Slovenija: 6,0 %

zdravil (A10) po spolu, Slovenija, 2019

Vir : Evidenca porabe zdravil, izdanih na recept, NIJZ

Starostno standardizirana prevalenčna stopnja sladkorne bolezni, zdravljene

zdravili (A10), 20 79 let, po statističnih regijah, 2019

Vir : Evidenca porabe zdravil, izdanih na recept, NIJZ

Delež oseb 20 79 let z vsaj enim receptom v letu 2019, star standardizirano

dicinske sestre) Tuk aj pa potrebujemo večjo udeležbo tistih, ki so stari od 55 do 70 let in ki imajo indeks telesne mase 30 ali več, in ki nimajo dr ugih bolezni, zaradi k aterih se jim tako ali tako pre verja, ali imajo tudi sladkor no bolezen morda že prisotno. Pri preventivnih pre gledih moramo biti pazljivi, o kateri sta rostni sk upini govorimo Dejstvo je, da če ima človek, starejši od 70 let, na novo odkrito sladkor no bolezen tipa 2, ta ne vpliva bistveno na njegovo k akovost ži vljenja, ne povzroča oziroma zelo redko povzroča pomembnejše kronične zaplete in mu ne skrajšuje življenjske dobe. Po leg tega je cilj, da po 70 letu odkrijemo sladkor no bolezen tipa 2, že pokrit z m e r j e nj i k r v n e g a s l a d ko r j a v o k v i r u spremljanja dr ugih bolezni.

Vemo, da se zaradi staranja prebivalstva in nezdravega življenjskega sloga obeta nadaljnja širitev epidemije sladkorne bolezni ali vendarle na tem področju opažate tudi kaj pozitivnega?

Vsekakor je pozitivno to, da so pri nas ljudje s sladkor no boleznijo vse starejši, torej doživijo dolgo življenjsko dobo

Nek aj časa je sicer k azalo, da se je po javnost sladkorne bolezni tipa 2 preselila v delovno aktivno prebivalstvo, nato pa se je izk azalo, da so ljudje, pri k aterih na novo odkrijemo sladkor no bolezen, ve n d a rl e s t a rej š i D o 5 5 l et a n a m re č neodkrita sladkor na bolezen tipa 2 ni

problem ob tem, da izvajamo vse, k ar smo doslej Ko pa imamo pred sabo ti pično osebo s sladkor no boleznijo, je to v povprečju starejši človek, ki ima še veliko dr ugih bolezni in slabše socioe konomske okoliščine Dobra novica je tudi ta, da so nekateri elementi zdravega

načina življenja pri osebah s sladkor no boleznijo ugodnejši kot v ostali populaciji npr. glede k ajenja, uživanja alkohola, nekaterih elementov prehrane in gibanja. Torej smo lahko tudi uspešni

Kako Dr žavni program za opolnomočenje oseb s sladkorno boleznijo 2020 2030 naslavlja skupine oseb z različnimi tipi sladkorne bolezni?

Ženske, ki imajo sladkor no bolezen v nosečnosti, so v Sloveniji posebej dobro prepoznana sk upina; strokovne smer nice tu sledijo najstrožjim možnim kri terijem Izidi nosečnosti pri žensk ah, ki imajo sladkor no bolezen v nosečnosti, so v Sloveniji izredno dobri. Zanimivo: analize k ažejo, da so rezultati teleme dicinske obravnave, ki jo je povzročil kovid, še ugodnejši kot z osebnim sti kom. Državni program podpira nadaljnji strokovni razvoj. Tako je letos ob osve ženih strokovnih smer nicah izšel tudi priročnik o sladkor ni bolezni v nose čnosti, ki med dr ugim opisuje oskrbo ženske, ki je imela sladkor no bolezen v n o s e č n o s t i , p o p o ro d u , s a j i m a ve č j e tveganje za pojav sladkor ne bolezni tipa 2. Tudi to je recimo še potrebno spraviti v sistem

Obravnava otrok in mladih odraslih s sladkor no boleznijo tipa 1 v Sloveniji je odlična, saj je naša pediatrična klinik a referenčni center v Evropi in svetu, kolegi so vrhunski na evropski in svetovni ravni, tako v razisk avah kot v klinični obrav navi. Seveda pa moramo biti pozor ni, ali bo v tej populaciji postala težava slad korna bolezen tipa 2 zaradi vpliva kovida na težo, gibanje in prehrano Sicer to populacijo lahko zelo dobro naslavljajo tudi aktivnosti v skrbi za zdrav je otrok in mladostnikov, na primer tekmovanje v znanju iz sladkor ne bolezni

Pri mladih odraslih do 35. leta, ki za čnejo vstopati v delovno okolje, je po

vezovanje s pregledi na medicini dela, prometa in špor ta neizkoriščena prilož nost, ki je omenjena v državnem pro gramu če bi te infor macije zaokrožile, bi bil potreben k ak pregled manj

Pri populaciji v srednjem življenjskem obdobju naslavljamo predvsem krepitev zdrav ja za ljudi, ki niso vodeni še nikjer Preverjanje stanja in inter vencije bi se morale zgostiti na regijski nivo.

Kar velike spremembe so potrebne pri starejši populaciji: dr ugačno posta vljanje ciljev, naslavljanje individualnih sprememb, multimorbidnost, prilaga janja medicine temu življenjskemu ob dobju vse to odmeva v smericah in percepciji sodelovanja s socialnimi usta novami.

In še nek aj: večkrat sem omenila re gijski nivo, a naše delo najbrž zaenkrat ne bo šlo na regionalni nivo, ker je veliko še treba narediti »v k apitanovi k abini« Kovid je namreč v temeljih pretresel vse, k ar smo imeli v letu 2019. Takrat smo mislili, da imamo problem, vendar ga imamo šele zdaj Tako, kot je bilo, ne more biti več in velik izziv je v tej evo luciji sistema zagotoviti, da bodo v njem prave stvari tudi za sladkor no bolezen, na vseh ravneh zdravstva.

Pri opolnomočenju oseb s sladkorno boleznijo in tudi pri preprečevanju sladkorne bolezni tipa 2 imajo pomembno vlogo mediji Kako to nalogo opravljajo slovenski mediji?

Vloga vidnosti državnega programa je v evalvaciji prejšnjega programa mo čno izstopala in smo jo že med postop kom oblikovanja novega državnega pro grama sproti izpostavljali in poudarjali potrebo po vidnosti programa. Zato so že dva dni po sprejemu stekli postopki priprave nove vizualne podobe držav nega programa. Prepoznavnost gradimo na zanimiv način, s kosom Štefanom in

z ilustracijami na spletni strani programa Komunik aciji z javnostjo namenjamo veliko pozornost. Ob podpori naših par t nerjev, na primer NIJZ , nimamo težav z dostopnostjo do medijev in z njihovo odzivnostjo.

Osebno se že dolgo ukvarjate s programi za obvladovanje sladkorne bolezni. Kateri se vam zdi vaš največji uspeh na tem področju?

Predvsem to, da se mreža posamez nikov, ki izjemno aktivno sodeluje ob p r i p rav i p ro g ra m a , z e l o š i r i Re c i m o , končno verzijo prejšnjega nacionalnega program smo res podrobno prebrali trije ljudje, tokrat pa je bilo takih vsaj 30 In brali so zato, ker se jim je zdelo pomem bno, da se v državnem programu znajde ustrezna vsebina

Se osebno dr žite priporočil za zdrav življenjski slog, ki dokazano preprečuje oziroma odlaga nastanek sladkorne bolezni tipa 2?

Dobro vem, da je genetik a pri slad kor ni bolezni tipa 2 strašno močan de javnik Vem pa tudi, da lahko s svojimi izbirami vplivam na to, kdaj se bo pri meni izrazila sladkor na bolezen tipa 2, če se bo Ne bi rekla, da je v meni strah pred sladkorno boleznijo tipa 2, vsekakor pa vem: če je v mojem življenju več gi banja in stik a z naravo, če jem raznovr stno in ok usno potem bolje živim To lahko sama naredim v zvezi s sladkor no boleznijo tipa 2

Vemo, da je za zdrav življenjski slog zelo pomembna redna rekreacija Katera je vam najljubša oblika rekreacije?

S par tnerjem zelo rada hodiva v hribe, k ar sicer zahteva svoj čas, a sva že tako vešča, da znava najti primer ne destina cije tam, kjer sva, takrat, ko imava čas Za zraven pa še k aj, k ar lahko počneš v sobi.

Morda joga? To mi je padlo na pamet zaradi mačka, ki se je med najinim pogovorom, ki poteka po spletu, sprehodil mimo vašega zaslona (smeh)

Tudi jogo izvajava, a ne redno Dava se prepričati temu, k ar naju navduši: elastike, joga, krepitev mišičnega siste ma Važno je, da se dodatno gibava Dan je takoj dr ugačen, če kaj od tega narediš res pa je še ogromno dni, ko ne naredim nič od tega

Hvala za iskrenost!

»Skr bi me, oči so le oči!«

Že veste, da lahko sladkor na bolezen vpliva na vaš vid? Moji bolniki na očesnem pregledu večkrat rečejo: »Skr bi me, oči so le oči!« Z njimi sprejemamo glavnino infor macij iz okolja, zato so za vsakega izmed nas že po občutku naše najpomembnejše čutilo Kako poskr beti, da boste kljub sladkor ni bolezni ohranili dober vid?

Sladkorna bolezen je presnovna bolezen, ki vpliva na delovanje celotnega telesa, torej tudi na oči Že ob postavitvi diagnoze je verjetno spravila vaš svet iz ustaljenih tir nic in zahtevala številne prilagoditve vsakdana Povezana je z zapleti na razli č n i h o r g a n i h , z a to z a h te va o b i ske ve č zdravnikov Rada bi vam razložila, zak aj je pomembno, da na seznam svojih rednih z d r av n i š k i h o b i skov d o d a te š e p re g l e d očesnega ozadja

Kako sladkor na bolezen prizadene oko?

Sladkor na bolezen lahko prizadene ra zlične očesne str ukture. Okvara vida je najpogosteje posledica diabetične retino p a t ij e Ret i n o p a t ij a p o m e n i p r i z a d eto s t mrežnice str ukture v globini očesa, ki zaznava svetlobo Visoke ravni sladkorja v kr vi okvarijo drobne kr vne žilice, ki pre hranjujejo mrežnico Žilice se lahko raz širijo in pričnejo puščati. Lahko tudi počijo in zakrvavijo ali pa se zožijo in celo zaprejo. Skozi tako okvarjene žilice tok kr vi ni več zadosten za dobro prehrano in delovanje mrežnice Kadar mrežnica deluje slabo, je tako, kot da bi poškodovali f ilm ali sen zor v fotoaparatu slik a ni več jasna Diabetična retinopatija navadno priza dene obe oč esi V zač etnih stopnjah je tiha in pogosto ne povzroča težav z vidom.

To pomeni, da se bolniki večinoma ne za vedajo, da že imajo okvarjeno mrežnico.

Ko diabetična retinopatija napreduje ali pa prizadene osrednji del mrežnice, ki je odgovoren za najostrejši vid (imenujemo ga r umena pega ali mak ula), se pojavijo tele težave z vidom:

• poslabšanje in zamegljenost vida,

• premik ajoče se motnjave v vidnem po lju,

• temne pike v vidnem polju,

• slabši vid ponoči Če napredovale sladkor ne okvare očesa ne zdravimo, lahko diabetik celo oslepi

Kako diagnos ticiramo diabetično retinopatijo?

Diabetične retinopatije se od zunaj ne opazi Ne boli Lahko povzroča motnje v vidu ali pa je povsem skrita

Pr vi branik ohranjanja vida ste vi sami Kako? Z rednimi pregledi očesnega ozadja in s samokontrolo vida.

slike ali pa morda del slike manjk a. Pri merjajte očesi med seboj.

Če sami odkrijete težave z vidom, je smi selno, da opravite celovit očesni pregled pri očesnem zdravniku Ta vam hkrati lah ko predpiše tudi očala, če jih potrebujete

Upam, da sem z napisanim čim več tistih diabetikov, ki še niso bili na očesnem pre gledu, spodbudila, da se naročijo v naj bližjem Centr u za presejanje diabetične retinopatije ali pri očesnem zdravnik u

Z rednimi pregledi oči in dobro ureje nostjo sladkor ne bolezni torej lahko po skrbite, da boste dolgo ohranjali dober v i d O b m o re b i t n i h z a p l et i h i m a m o n a voljo učinkovite metode zdravljenja

Diabetična retinopatija

Diabetična retinopatija se ne pojavi pri vseh bolnikih s sladkorno boleznijo Čas trajanja sladkorne bolezni povečuje tve ganje za njen razvoj Po 10 letih trajanja sladkorne bolezni ima diabetično retino patijo približno 20 ods totkov bolnikov, po 20 letih pa 40 odstotkov Tveganje za njen razvoj in napredovanje povečujeta še visok kr vni tlak in maščobe v kr vi.

Od leta 2015 imamo v Sloveniji vzpo s t avljen Nacionalni program presejanja diabetične retinopatije S pomočjo progra ma želimo doseči, da bi vsak bolnik s slad kor no boleznijo ob postavitvi diagnoze opravil očesni pregled in ga nato redno ponavljal na eno do dve leti. Na presejalni pregled vas lahko napoti dr užinski zdrav nik ali diabetolog. Opravljamo jih v desetih regijskih Centrih za presejanje dia betične retinopatije (Bled, Celje, Izola, Kranj, Ljubljana dva centra, M a r i b o r, M u r sk a S o b ot a , Novo mesto, Šempeter) Kontakt za naj bližji center poiščite na spletu Na presejalnem pregledu izur j e n e m e d i c i n ske s e s t r e o p r av ij o kratek pogovor o vašem zdravstve nem stanju, izmerijo vidno ostrino in fotograf irajo očesno ozadje Po stopek je kratek in neboleč Foto graf ije očesnega ozadja pregleda očesni zdravnik in opredeli, ali so prisotni znaki diabetične retinopa tije. Odkrije lahko tudi kakšne dr uge spre membe na očeh, ki vplivajo na vid. Če je po trebno, vas napoti na celovit očesni pre gled k očesnemu zdravniku (of talmologu)

Pomembno je tudi, da sami preverjate svoj vid, in sicer z vsakim očesom posebej To pomeni, da si pokrijete eno od očes in preverite, kako vidite z dr ugim Bodite po zor ni na prostor okrog sebe, poglejte tele vizijo ali berite. Opazujte, ali je slika postala bolj meglena, ali se je pojavila popačenost

Nosečnost povečuje tveganje za pojav ali napredovanje diabetične retinopatije pri bolnicah s sladkorno boleznijo Zato jim svetujemo, da opravijo očesni pregled čim prej po zanositvi in nato še večkrat v času nosečnosti in po porodu.

Kako zdravimo diabetično retinopatijo?

Zdravljenje je potrebno:

• k adar so na očesnem ozadju prisotne spremembe, s katerimi tvegamo poslab šanje vida;

• če se je zaradi diabetične retinopatije že poslabšal vid

Pri zdravljenju smo usmerjeni v ohra njanje oz izboljšanje vida ter v prepreče vanje napredovanja bolezni

Temelj zdravljenja je dobro vodenje slad kor ne bolezni z urejenim kr vnim tlakom in maščobami v kr vi, ki prav tako lahko prispevajo k poslabšanju diabetične reti nopatije Na tem področju lahko ob pomoči svojih zdravnikov največ prispevate sami

Očesni zdravniki vam lahko ponudimo različne pristope k zdravljenju Na voljo imamo zdravljenje mrežnice z laserjem, injekcije zdravil v oko in operativno zdra vljenje.

Z d rav lj e nj e p r i l a g a j a m o i n d i v i d u a l n o glede na vrsto in stopnjo okvare, upošte vamo posebnosti vaših oči in vaše splošno zdravstveno stanje

Oči so naše okno v svet, zato poskrbimo za njihovo zdrav je Pomembno je, da mo rebitne spremembe preprečimo ali vsaj pravočasno odkrijemo. Kadar pa se kljub temu pojavijo težave, imamo na voljo sod obne in učinkovite metode zdravljenja

Thaler

Po trebu jemo učinkovit vr huns ki

Klinični oddelek

»Diabetološki oddelek v 6 nadstropju glavne stavbe UKC Ljubljana še nikoli od odpr tja UKC ni bil deležen temeljite pre nove Pogled na oddelek pove vse: do trajan strop, obrabljene talne obloge, do besedno obglodane omarice v bolniških sobah in prostor u za osebje, da o strani ščih in kopalnicah niti ne izgubljamo be sed,« pravi izr prof dr Vilma Urbančič Rovan, vodja Diabetološkega oddelk a

Zato so se vsi zaposleni razveselili na čr tovane energetske sanacije in notranje prenove glavne stavbe UKC Sanacija naj bi se začela aprila letos, vendar se je za četek zaradi številnih zapletov krepko zavlekel V javnosti so se pojavili tudi očitki glede morebitne spornosti izvedbe projekta, ki ga zato pregleduje komisija za preprečevanje kor upcije. V UKC Lju bljana so sicer navedbe o pomanjkljivo stih izvedbe projekta v preteklosti zavr nili

V okvir u sanacije nameravajo obnoviti fasado, zamenjati okna in prenoviti stre ho, pa tudi posodobiti dvigala Zaradi zamude bo prenova zaključena kasneje,

kot so spr va predvidevali Energetsk a sanacija naj bi bila zaključena sredi leta 2024, notranja prenova pa od šest do osem mesecev zatem Generalni direktor UKC Ljubljana Jože Golobič je avgusta pojasnil, da zato sanacije ne bodo mogli f inancirati z vsemi razpoložljivimi ev ropskimi sredstvi, saj bodo ta na voljo samo do konca leta 2023

za sprejem na oddelek, lahko čak a tudi po nek aj mesecev, preden se sprosti po stelja,« je povedala dr. Urbančič Rovan.

»Seveda je težišče diabetologije v am bulanti, ambulantna obravnava je bol niku tudi bolj prijazna A nekaterih stvari se žal ne da narediti na ta način,« po udarja vodja diabetološkega oddelk a Tak a primera sta obravnava diabetične

Na nadomes tni lokaciji manj bolniških pos telj

Diabetološki oddelek medtem deluje na nadomestni lok aciji. »To je lahko le začasna, in kot upam, čim bolj kratko trajna rešitev Potrebujemo namreč več prostora Na nadomestni lok aciji smo morali število diabetoloških postelj skrčiti z 21 na 10,« je povedal prof dr Andrej Janež, predstojnik KO za endokrinolo gijo, diabetes in presnovne bolezni

Manj bolniških postelj zaradi pomanj k anja prostora jih je prisililo v nižanje števila hospitalizacij sladkornih bolnikov Po podatkih prof. dr. Urbančič Rovan so v obdobju od maja do avgusta 2021 ho spitalizirali 28 oseb, v istem obdobju letos pa samo 18 »Ker se dobro zavedamo po ložaja, bolnikov iz ambulante ne napo tujemo na oddelek, če ni res skrajno nuj no Če pa vendarle komu damo napotnico

noge, k adar je potrebna invazivna žilna diagnostika oziroma revaskularizacijski poseg, ali huda ok užba, ki zahteva pa renteralno antibiotično zdravljenja ali kir urški poseg Prav tako ni mogoče am bulantno izpeljati diagnostike hipogli kemij (stradalni test). Obvezno morajo biti sprejeti tudi bolniki z diabetično ke toacidozo ali hiperglikemičnim hipero smolar nim sindromom ter bolniki s hi poglikemijo po oralni terapiji. Za vse te smo v preteklosti vedno in brezpogojno zagotovili prostor, zdaj pa se dogaja, da je bolnik s ketoacidozo tudi več dni v obravnavi k ar na Inter nistični pr vi po moči, kar je strokovno in človeško seveda

kot so urejeni ostali sodobni diabetološki centri v Evropi Prostore moramo pre urediti tako, da bodo omogočali tudi nove vsebine Zato apeliram na vse deležnike, da stopimo sk upaj in za to pridobimo dovolj sredstev,« je dejal prof dr Janež

Kolege na kliničnem oddelku UKC pod pirajo tudi na Pediatrični kliniki, kjer zdra vijo otroke in mladostnike s sladkor no boleznijo »Za vsako državo je v prizade vanjih za zmanjšanje obolevnosti in umr ljivosti populacije ključno učinkovito ob vladovanje sladkor ne bolezni,« je dejal prof dr Tadej Battelino, predstojnik Kli ničnega oddelka za endokrinologijo, dia betes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana

Zveza dr uš tev diabetikov Slovenije zaskr bljeno spremlja dogajanje

s hudimi zapleti sladkor ne bolezni Ob nova tega oddelk a je nujno potrebna in zveza bo nudila vso možno podporo in pomoč pri obnovi diabetološkega od delk a, saj si želimo, da bi čim prej po novno deloval v polnem obsegu in v raz merah, ki omogočajo sodobno obrav navo sladkor ne bolezni,« je zagotovil Rober t Gratton, predsednik Zveze dr u štev diabetikov Slovenije

Za ažur ne infor macije o prenovi UKC Ljubljana smo zaprosili tudi Službo za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Če prav smo na odgovore čak ali več dni, jih kljub večkratnemu poizvedovanju do oddaje revije v tisk nismo dočak ali

povsem nedopustno,« opozarja prof. dr. Vilma Urbančič Rovan.

Na nadomestni lok aciji so utesnjeni tudi sicer ne primanjkuje samo postelj, ampak tudi prostorov za osebje »V takih razmerah je težko delati, zato seveda težko pričakujemo selitev nazaj, vendar ne v podr to hišo, ampak si želimo priti v s p o d o b n e p ro s to re , k j e r n a s n e b o sram pred bolniki in njihovimi svojci,« poudarja dr Urbančič Rovan

»Zgolj energetska sanacija oddelka ne zados tuje«

Tudi prof dr Janež si srčno želi, da bi čas in evropsk a sredstva, ki so na voljo, kar najbolj izkoristili za obsežno prenovo z a d nj e g a š e n e p re n ov lj e n e g a o d d e l k a UKC »Čas je, da stopimo sk upaj za pre novo diabetološkega oddelka na UKC Lju bljana Naš klinični oddelek je edini ter ciar ni diabetološki oddelek v Sloveniji, torej je nacionalnega pomena Zato zgolj energetska sanacija oddelka ne zadostuje Te prostore moramo v celoti prenoviti in urediti sodoben bolnišnični oddelek, tako

Poleg diabetologov in njihovih sode lavcev tudi Zveza dr uštev diabetikov Slo venije z zaskrbljenostjo spremlja doga janje, povezano s projektom energetske sanacije UKC Ljubljana in prenovo dia b eto l o ške g a o d d e l k a . » Z ve z a d r u š tev diabetikov Slovenije se zaveda prostor skih pomanjkljivosti diabetološkega od delk a UKC Ljubljana, kjer se zdravijo tiste osebe s sladkor no boleznijo, ki jih je bolezen najhuje prizadela, torej bolniki

Kot je razvidno iz pisma ministr u za zdrav je (objavljeno je na spletni strani UKC Ljubljana), je strokovni svet UKC le tos poleti pričakoval intenzivna gradbena d e l a n a g l av n i s t av b i . » St r o kov n i s ve t UKCL predlaga, da se energetska sanacija UKCL čim prej začne izvajati, in to pred jesenjo/zimo 2022/23, ter da se predvi dena evropska sredstva izkoristijo. UKCL nujno potrebuje nova okna v bolniških sobah in novo izolacijo stavbe pred zimo, ki prihaja, boljše prezračevanje in nova dvigala. Potrebuje še veliko dr ugega, ven dar je energetska sanacija v tem trenutku izvedljiva, prioritetna in na dosegu roke,« so zapisali avgusta letos.

duševno

Pomen duševnega zdra v ja pri obra vna vi

Imeti sladkor no bolezen tipa 1 (SBT1) pomeni doživljenjsko zdravljenje z inzulinom, obiske zdravnikov ter redno načr tovanje vsakodnevnega ur nika in r utine. Veliko se govori in vsem so dobro poznani zapleti, ki lahko nastanejo, če bolezen ni dobro urejena. Kaj pa sámo spopadanje z boleznijo, tudi če je dobro urejena? Obstaja namreč tudi dr ug spekter zdravja, katerega se ne preučuje dovolj duševno zdravje.

Razisk ave na tem področju so pok a zale, da obst aja pomembna povezava med povišano ravnjo stresa, depresijo in anksioznostjo na eni ter SBT1 na drugi strani Prav tako ima SBT1 vpliv na druga p o d ro č j a p o s a m e z n i kove g a ž i v lj e nj a , kot so medosebni odnosi in samopodo ba, k ar lahko posledično vpliva na k a kovost duševnega zdrav ja

O duševnem zdrav ju se vsaj iz najinih izkušenj ne govori obstajajo redni pre gledi pri okulistu, merjenja urina za pre verjanje delovanja ledvic in pregledi nog, ni pa pregledov pri psihologu oziroma to ni dovolj ozaveščena možnost Temu lahko dodamo še zavedanje, da imamo v Sloveniji veliko težavo na področju du š ev n e g a z d r av j a , s a j i m a m o p re m a l o strokovnjakov in so čakalne dobe za pre gled zelo dolge, vendar se kljub vsemu moramo zavedati, da ima dobro duševno zdrav je vpliv na dobro urejenost slad kor ne bolezni in obratno

V najini študiji je sodelovalo 108 ude ležencev s SBT1, od tega 82 žensk in 26 moških povprečno starih 36,8 leta. Raz pon trajanja SBT1 je bil od 0 do 51 let, z zadnjo povprečno vrednostjo hemo globina 6,90. Kljub temu da je bila razi sk ava izvedena na majhnem vzorcu in da ima zato določene omejitve, nam lah ko rezultati podajo splošni vtis o stanju na področju duševnega zdrav ja, psiho socialne podpore in najpogostejših du ševnih stisk pri osebah s SBT1

Boljši odnos z diabetologom = bolje urejena sladkor na bolezen

Več kot 90 odstotkov udeležencev po roča o dobrem ali zelo dobrem odnosu z diabetologom, k ar k až e na zavz eto delo diabetologov ter na dobro medse b oj n o s o d e l ova nj e m e d b o l n i ko m i n zdravnikom, k ar je pri vodenju SBT1 še kako pomembno Osebe, ki imajo boljši odnos z diabetologom, ocenjujejo ure

jenost svoje bolezni boljše in zaznavajo več psihosocialne podpore in obratno. Kot so ugotovili Viinamäki idr (1993), je odnos med bolnikom in zdravnikom, ki ga bolnik doživlja pozitivno, povezan z dobrim presnovnim nadzorom slad kor ne bolezni, k ar se sklada z najinimi rezultati Vendar več kot polovica ude ležencev v najini raziskavi ne ve, ali ima m ož n o s t o b i sk a t i p s i h o l o g a v o k v i r u svoje diabetološke ambulante, k ar k aže na slabo osveščenost udeležencev glede psihološke podpore ta ne sme biti pod cenjena.

Skoraj tri četr tine vprašanih v najini razisk avi meni, da SBT1 vpliva (ali je vplivala) na njihovo duševno zdrav je, in menijo, da bi bil redni preventivni pregled pri psihologu koristen Iz tega lahko skle p a m o , d a s e u d e l e ž e n c i z ave d a j o p o membnosti duševnega zdrav ja in da po treba po preventivnem obisk u psihologa oseb s SBT1 vsek akor obstaja Kot nava jata Fogel in Weissberg Benchell (2010), so osebe s SBT1 izpostavljene visokemu tveganju za psihosocialne bolezni, kot so npr depresija, moteno prehranjevalno vedenje, dr užinski konf likti, slaba kako vost življenja, z zdrav jem povezana tes noba, nizk a učinkovitost in težave pri zdravljenju in nadzor u presnove Tesnoba, težave s samopodobo, soočanje z boleznijo, depresija, motnje hranjenja ...

V najini razisk avi so se kot težave na področju duševnega zdrav ja najbolj po k azale tesnoba (anksioznost), težave s samopodobo, soočanje z boleznijo, v manjši meri sledijo depresija, motnje hranjenja Najini rezultati se skladajo z veliko raziskavami in ugotovitvami na tem področju Ena izmed metaanaliz , v kateri so preučevali odnos med anksioz nostjo, depresijo in SBT1, je pok azala, da so bili simptomi depresije približno

pri 30 odstotkih udeležencev, medtem ko so bili simptomi tesnobe prisotni pri 32 odstotkih udeležencev (Buchberger idr 2016) Prav tako so se na najinem vzorcu pok azale težave s samopodobo; glede na dosedanje razisk ave (npr. Ke nowitz 2019, v k ateri so preučevali sa mopodobo, povezano s SBT1 in odkrili povezavo med njo in skrbjo zase ter gli kemično kontrolo) lahko posplošimo, da je tudi to ena izmed tem, ki je med odraščanjem in splošnim življenjem iz jemno pomembna, saj lahko boljša sa mopodoba prispeva k boljši urejenosti SBT1

Okoli 55 odstotkov vprašanih v najini razisk avi je na vprašanje, ali zaznavajo d ovo lj p s i h o s o c i a l n e p o d p o r e g l e d e SBT1, odgovorilo z »zelo drži« ali »drži« Tretjina udeležencev ni vključena v dr u š t vo d i a b e t i kov i n n i m a p r ij a te lj e v s SBT1, iz česar sklepamo, da so njihov potencialni vir psihosocialne podpore dr užina, par tnerji, zdravniki, prijatelji brez SBT1 itd. Her per tz idr. (2002) na vajajo, da so so bili glavni vir psihoso cialne podpore bolnikov v njihovi študiji zdravniki primar ne medicine in diabe tologi, k atere so v naši razisk avi udele ženci redko navajali kot vir podpore; iz tega lahko sklepamo, da na tem področju obstaja manevrski prostor za izboljšave (udeleženci tudi navajajo željo po tem, da bi si diabetolog zanje vzel več časa). Zavedati se moramo, da je psihosocialni stres pri sladkor nih bolnikih precej po gost in je povezan s presnovno kontrolo, zato ga je treba pri zdravljenju SBT1 upoštevati pogosteje

Sladkor na bolezen tipa 1: več odgovor nos ti in s tresa

Imeti SBT1 pomeni tudi imeti dodatno stopnjo odgovor nosti in z njo poveza nega stresa. V raziskavi, ki so jo opravili Grey idr (2002), se je pokazalo, da SBT1 prinaša dodatno stopnjo odgovor nosti,

® Katja Zemljič, mag psihologije, Katarina Dovnik, mag psihologije

sladkor ne bolezni tipa 1 je podcen jen

ki jo morajo imeti osebe, da lahko polno sodelujejo na dr ugih področjih svojega življenja Udeleženci so razlikovali med splošno anksioznostjo in anksioznostjo, povezano s SBT1. Glavni vzrok za ank sioznost, povezano s SBT1, je bilo ure janje diabetesa v dr užbi, predvsem pred vrstniki, katerim niso zaupali, sledila pa je hipoglikemija (v javnosti ali med spa njem). Prav tako so dodaten vzrok ank sioznosti prinašali alar mi medicinskih naprav in sama vidnost le teh, kar je vo dilo do nenošenja naprav in skrivanja. Skrbi glede SBT1 so negativno povezane tudi z njeno urejenostjo, saj je SBT1 ves čas v mislih bolnikov Eno izmed ank sioznosti povzroča tudi strah pred hi poglikemijo, posebno med spanjem in med socialnimi aktivnostmi, ko so ne k ateri udeleženci poročali, da si pustijo višje sladkorje zaradi strahu pred nizkim sladkorjem

Z naraščanjem starosti zaznavajo ude leženci najine študije manjšo količino psihosocialne podpore; sklepamo lahko, da so odrasli/starejši udeleženci izgubili stike z osebami s SBT1, medtem ko mlaj ši bolj ohranjajo stike z vrstniki s SBT1 (npr. iz taborov za otroke s SBT1) in da mlajši tudi lažje najdejo prijatelje s SBT1 (npr preko socialnih omrežij) Sklepamo lahko, da so odrasli bolniki na neki način pozabljeni, vendar stiske v odraslosti ne izginejo Tako srednjo do visoko zain teresiranost za vodene sk upinske pogo

vore k aže 79 odstotkov najinih anketi rancev.

Prav tako je ključna tudi medvrstniška podpora Študentje, ki so bili med štu dijem vključeni v organizacije, povezane s SBT1, so na primer pogosteje poročali o nižjih stopnjah osamljenosti, o depre sivnih simptomih in o simptomih ank sioznosti v povezavi s SBT1 v primerjavi s študenti, ki niso bili vključeni v orga nizacije (Saylor 2018)

Pomena duševnega zdrav ja se lotiti že na preventivni ravni

Rezultati najine raziskave so pokazali, da je potreba po psihosocialni podpori osebam s SBT1 večja, kot si mislimo, in da je pomen duševnega zdravja pri obrav navi SBT1 podcenjen, k ar navajajo tudi bolniki Ključno je, da se naštetih tematik l o t i m o ž e n a p r e ve n t i v n i r av n i ( m e d odraščanjem in v odraslosti), pomembno pa je tudi, da se s tem rešujejo sprotne težave in dileme ter da se s tem zmanjša možnost razvoja duševnih motenj. Pri preventivi so možne rešitve, kot so pre ventivni pregled pri psihologu enkrat let no (kot pri ok ulistu), dobra urejenost bolezni, skrb za kvaliteten odnos med p a c i e n to m i n d i a b eto l o g o m , m ož n o s t obisk a psihologa, ko pacienta zazna po trebo, preventivne delavnice in podobno Še eden od možnih načinov za raz bremenitev oseb s SBT1 so vodene pod por ne skupine, kjer lahko sladkor ni bol niki med seboj govorijo o svojih izk u šnjah pri vodenju bolezni. Primarni stra tegiji soočanja, kot sta izražanje čustev in reševanje problemov, sta povezani z višjo kompetentnostjo, boljšo kvaliteto življenja in boljšo presnovno kontrolo, m e dte m ko s t a up o rab a z a nik a nja in metoda umik a povezani z nižjo kom petentnostjo in nižjo me t a b o l i č n o

kontrolo (Jaser in White 2010). Glede na rezultate najine razisk ave, kjer je ve čina udeležencev pritrdilno odgovorila glede obiskovanja podpor nih sk upin, meniva, da je celostno gledano uvedba podpor nih sk upin v Sloveniji smiselna in tudi nujna Ena izmed tem, na k atero b i s e o s re d oto č a l i v n a š i h p o d p o r n i h sk upinah, je deljenje izk ušenj (kot je razvidno, je to najbolj zaželena tema najinega vzorca) in strategij za spopri jemanje z boleznijo V podpor nih sk u pinah lahko udeleženci občutijo več ra zumevanja, dobijo pomemben zunanji vir psihosocialne podpore in imajo pri ložnost spregovoriti o svojih izk ušnjah, o k aterih si sicer ne upajo ali ne želijo z nikomer dr ugim Ne pozabimo: teles n e g a z d r av j a n i b re z d u š e v n e g a i n obratno Zato si zelo želiva začeti z obli kovanjem podpor nih sk upin, vendar se zavedava, da je pot do tja še dolga Če bi vas zanimala pridr užitev, nama lahko pišete na k atja zemljic@gmail com ali k atarina.d51@gmail.com.

Viri in literatura Buchberger, B , Hupper tz, H , Krabbe, L , Lux, B , Mattivi, J T in Siafarikas, A (2016) Symptoms of depression and anxiet y in youth with t ype 1 diabetes: A systematic review and meta analysis Psychoneuroendocrinology, 70, 70 84 doi:10 1016/j psyneuen 2016 04 019

Fogel, N R in Weissberg Benchell, J (2010) Preventing poor psychological and health outcomes in pediatric t ype 1 diabetes Current Diabetes Repor ts, 10(6), 436 443

Grey, M , Whittemore, R in Tamborlane, W (2002) De pression in Type 1 diabetes in children Journal of Psyc hosomatic Research, 53(4), 907 911 doi:10 1016/s0022 3999(02)00312 4

Herper tz, S , Krämer Paust, R , Paust, R , Schulze Schlep pinghof f, B , Best, F , Bier wir th, R in Senf, W (2002) As sociation between psychosocial stress and psychosocial suppor t in diabetic patients International Congress Se ries, 1241, 51 58 doi:10 1016/s0531 5131(02)00681 7

Jaser, S S , & White, L E (2010) Coping and resilience in adolescents with t ype 1 diabetes Child: Care, Health and Development, 37(3), 335 342 doi:10 1111/j 1365 2214 2010 01184 x

Kenowitz, J R , Hoogendoorn, C J , Commissariat, P V in Gonzalez, J S (2019) Diabetes specific self esteem, self care and glycaemic control among adolescents with Type 1 diabetes Diabetic Medicine doi:10 1111/dme 1 4056

Powers, M A , Richter, S A , Ackard, D M in Craf t, C (2016) Diabetes Distress Among Persons With Type 1 D i a b e t e s T h e D i a b e t e s E d u c a t o r, 4 3 ( 1 ) , 10 5 113 doi:10 1177/0145721716680888

Saylor, J idr (2018) Positive Health Benef its of Peer Suppor t and Connections for College Students With Type 1 Diabetes Mellitus The Diabetes Educator, 44(4), 340 347 doi:10 1177/0145721718765947

Viinamäki, H , Niskanen, L , Korhonen, T in Tähkä, V (1993) The patient doctor relationship and metabolic control in patients with type 1 (insulin dependent) diabetes mellitus The International Journal of Psychiatr y in Me dicine, 23(3), 265 274

Mo tnja erekci je je lahko vzrok ali posledica srčno-žilne bolezni

Z motnjo erekcije se srečuje več kot polovica moških po štiridesetem letu starosti1. Žal se mnogi izmed njih z njo ne soočijo odkrito, ne poiščejo strokovne pomoči in ne dobijo ustreznega zdravljenja. Erektilna disfunkcija2 ni le neprijetna težava, ki lahko vodi v upad psihičnega počutja in v par tnerske težave, lahko je tudi pokazatelj srčno žilne bolezni, ki se je moški še ne zaveda in njeni dr ugi znaki še niso znani Podatki kažejo3, da se motnja erekcije pojavi več let pred srčno žilnimi zapleti. Motnja erekcije je torej lahko tako vzrok kot tudi posledica bolezni, zato je pomembno, da jo obravnavamo kot resno zdravstveno motnjo

Sovražniki dobre erekcije

Med sovražniki dobre erekcije so stres, različni strahovi, depresija, debelost, ka jenje, telesna nedejavnost, zloraba al kohola, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, kr vne maščobe, bolezni ar terij, bo lezni srca, bolezni živčev ja in težave v par tnerskih odnosih Motnja erekcije je najpogosteje povezana s sladkor no bo leznijo (v tretjini primerov), temu sledijo srčno žilne in dr uge kronične bolezni.

erekcija ni mogoča, čeprav si jo bolnik lahko še tako želi Danes se od 60 do 70 odstotkov moških, ki imajo povišan krvni tlak, srečuje tudi z eno od oblik erektilne disfunkcije7 To v Sloveniji predst avlja 40 do 50 odstotkov odrasle populacije , k ar pomeni, da običajno ob njihovi bo lezni tr pijo tudi njihovi par tnerji Zato je pomembno, da o tem bolj odkrito go vorimo in da tudi osebni zdravnik o tem povpraša svoje paciente,« je jasen dr. Gričar

V spletnem seminarju »Vas je zaradi spolnosti strah za zdrav je srca?«4, ki smo ga pripravili v sodelovanju s far macevt sko dr užbo Lek, d d , je potekal pogovor s priznanim strokovnjakom za bolezni srca, Markom Gričarjem, dr. med., spec. k ardiologije in spec inter ne medicine, ki v svoji ambulanti pogosto obravnava tudi bolnike, ki se srečujejo s težavami v spolnem življenju. Mnenje kardiologa je bilo jasno: če moškemu spolni ud po gosto ne otrdi ali ne ostane dovolj otrdel, kot bi si želel za dokončanje spolnega odnosa, je pomembno, da obišče zdrav nik a in se o tem pogovori

Stopnje in trajnosti erekcije moški na mreč ne more kontrolirati in nanjo more zavestno vplivati. Takoj ko posk usimo poenost avljeno razložiti, k ako prihaja do erekcije, lahko razumemo, da gre za obsežen telesni proces. »Erekcija se za č n e v m ož g a n i h , o d ko d e r p ot uj e o b hrbtenjači v ledveno križni del, se pre klopi na živce, ki vodijo do spolnega uda in celic v njem, ter privede do erek cije. Pri erekciji sočasno poleg psihe so delujejo še hor moni, živci in ar terije,« pacientom na razumljiv način pojasnjuje specialist Marko Gričar, ki dobro pozna občutke in strahove, ki jih moški pacienti pripovedujejo v njegovi ambulanti

V k ar 70 odstotkih so vzrok motenj erekcije (kronične) bolezni (57 odsto tkov) in zdravila (12 odstotkov), medtem ko je psihičnih vzrokov 10 odstotkov, prav toliko je primerov, kjer je vzrok ne znan5 Kot pojasnjuje doktor Gričar: »Gre za motnjo, ki je najtesneje povezana z boleznijo srčno žilnega sistema v kom binaciji s kr vnim tlakom, sladkor no bo leznijo in drugimi boleznimi « Tako lahko tudi pojasnimo povezavo med ateroskle rozo, ki se s starostjo slabša. Po štiride setem letu so plaki že tako odebeljeni, da se tudi stene žil ožijo in tako vplivajo na funkcijo žil. Z naraščajočim porastom srčno žilnih bolezni lahko tako pričaku jemo tudi porast motenj erekcije

Motnje erekcije moramo jemati resno

Spolnost je ključnega pomena za k a kovostno par tnerstvo in je pomemben del človekovega življenja. Ne zadovoljuje le osnovnih osebnih potreb, temveč pri pomore k boljšemu zdrav ju, pozitivnim medosebnim odnosom, splošnemu do bremu počutju in pozitivni samopodobi6. Zato je pomembno, da motnje erekcije moški jemljejo resno in pravočasno po iščejo strokovno pomoč

»Opažamo, da v vse več primerih brez inter vencije in zdravljenja k akovostna

Ob tem še nagovarja ženske par tnerke, naj bodo do svojega moškega razume vajoče, a kljub temu pozor ne, da spod budijo par tnerja k obisku zdravnika, ka dar se motnja erekcije ponavlja

Več informacij: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, + 386 1 234 75 50, e naslov: drustvo za s r c e @ s i o l . n e t Pove z a va d o p o s n e t ka spletnega seminarja: Vas je zaradi spol nosti strah za zdravje srca Lek.

1 Yafi FA s sod Erectile dysfunction Nat Rev Dis Primers 2016 Feb 4;2:16003

2 Izraz označuje motnjo, pri kateri spolni ud ne otrdi ali ne ostane dovolj otrdel, da bi bila možna spolna de javnost Ob erekciji moški dosega in ohranja zadostno čvrstost spolnega uda za uspešen začetek in dokončanje s p o l n e g a o d n o s a ( v i r : h t t p s : / / l e k s i / s l / s k r b z a zdravje/moske bolezni/motnja erekcije/#01)

3 Diaconu CC s sod The erectile dysfunction as a marker of cardiovascular disease: a review The erectile dys function as a mar ker of cardiovascular disease: a review, Acta Cardiologica 2020; 75: 286 292

4 Spletni seminar je potekal v organizaciji Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije 7 septembra 2022

5 Montague DK s sod Erectile dysfunction guideline Up date Panel Management of erectile dysfunction AUA 2007

6 Doc dr Andrej Starc, https://med over net/kaj lahko pricakujete od spolnosti v par tnerstvu, dostop 9 9 2022

7 Giuliano FA s sod Prevalence of erectile dysfunction among 7689 patients with diabetes or hyper tension, or both Urology 2004;64:1196 201

8 https://nijz si/sl/17 maj svetovni dan hipertenzije 2017, dostop 12 9 2022

Zdra vs tvena pismenos t je pogoj za učinkovit o zdra vs tveno samooskr bo

Sladkor na bolezen je neozdravljiva bolezen in zahteva od posameznika učinkovito zdravstveno samooskr bo, h kateri pripomore zdravstvena pismenost. Bolniki z nižjo zdravstveno pismenostjo so po navadi slabše obveščeni o sladkor ni bolezni in obstaja večja verjetnost, da bodo težje obvladovali bolezen z upoštevanjem jemanja zdravil in zdravim življenjskim slogom

Ke r j e i n te r n et p o s t a l e n o s t ave n i n hiter vir informacij, je postalo enostavno pridobiti infor macije, povezane z zdrav jem, iz elektronskih virov. Dandanes in ter net velja za enega najpomembnejših virov zdravstvenih infor macij, vendar hkrati lahko vsebuje veliko nepreverje nih, lažnih in celo potencialno nevar nih infor macij, zaradi česar je izjemno po membna e zdravstvena pismenost

V skladu s tem je bila na vzorcu pre bivalcev Slovenije s sladkor no boleznijo

v sklopu magistrske naloge izvedena ra ziskava, s katero smo ugotavljali stopnjo e zdravstvene pismenosti oseb s slad kor no boleznijo.

Kaj je e-zdravs tvena pismenos t?

E zdravstvena pismenost je sposob nost iskanja, razumevanja in ocenjevanja zdravstvenih infor macij iz inter netnih virov ter uporabe pridobljenega znanja za reševanje zdravstvenih težav

E zdravstveno pismenost smo ocenili z že prevedenim in uveljavljenim vpra šalnikom eHEALS E (angl. extended elec tronic health literacy scale) Sestavljen je iz 6 domen in 32 postavk, anketiranci pa so na dane trditve odgovarjali po Li ke r tov i l e s t v i c i s t r i nj a nj a . V p r a š a l n i k smo preko Fakultete za far macijo po na

vadni pošti poslali 1870 članom Zveze dr uštev diabetikov Slovenije

Po približno dveh mesecih smo dobili 80 4 vr njenih vprašalnikov. 337 jih za nadaljnjo analizo ni bilo primer nih, saj anketiranci niso ustrezali merilu za iz polnjevanje vprašalnik a.

Dobili smo torej 468 odgovorov, pri mer nih za analizo, k ar predstavlja 25 odstotni odziv; prevladovale so ženske (57,7 %), srednja vrednost starosti pa je bila 68 let. Največ anketirancev prihaja iz Podravske (16,7 %) in Osrednjeslo venske regije (16,5 %) Od vseh sodelu jočih v razisk avi jih je največ t akih s končano srednjo ali poklicno šolo (62,4 %) Večinski del anketirancev pa je upo kojen (78 %) Največji del anketirancev je neto mesečni dohodek razvrstilo v ra zred do 700 evrov (29,5 %)

80,6 % od vseh anketirancev ima slad kor no bolezen tipa 2, bolezen pa pri ve čini traja že več kot 10 let (68,6 %). Naj več anketirancev (40,4 %) je svoje tre nutno zdravstveno st anje ocenilo kot zadovoljivo

Najprej smo s potrditveno faktorsko analizo preverili veljavnost 6 dimenzio n a l n e s t r u k t u re v p r a š a l n i k a , n a to p a smo podatke obdelali z metodami za opisno statistiko in jih predstavili s pov prečjem in standardnim odklonom Iz preglednice 1 je razvidno, da sta zaznana učinkovitost (3,53 0,85) in preverjanje infor macij (3,52 0,53) najbolj razviti domeni vprašalnik a eHEALS E, k ar po

meni, da imajo anketiranci najbolj razvite s p o s o b n o s t i z a u č i n kov i to u p o r a b o zdravstvenih infor macij, pridobljenih z inter neta ter za reševanje težav, pove zanih z zdrav jem Preverjanje informacij pa se nanaša na posameznikove kom petence, da ugotovi verodostojnost, prist nost in resničnost zdravstvenih infor macij, pridobljenih z inter neta

Prepoznavanje k akovosti in pomena ter razumevanje infor macij sta najmanj razviti domeni, k ar pomeni, da imajo anketiranci največ težav s prepoznava njem kakovosti in pomena zdravstvenih infor macij, pridobljenih z inter neta, ter z razumevanjem le teh

E zdravstvena pismenost glede na posamezne domene vprašalnika

Domena vprašalnika Povprečje e HEALS E (standardni odklon)

Zaznana učinkovitost 3,53 (0,85)

Preverjanje informacij 3,52 (0,53)

Prepoznavanje virov 3,23 (0,69) Biti pameten na internetu 3,21 (0,65) Prepoznavanje kakovosti in pomena 3,09 (0,45) Razumevanje informacij 3,01 (0,59)

Z o p i s n o s t a t i s t i ko v p r a š a l n i k a e HEALS E glede na posamezne postavke smo ugotovili, da je najvišjo oceno dobila trditev »Pomembno mi je, da informacijo, p ove z a n o z z d r av j e m , k i s e m j o našel/našla na inter netu, preverim še pri dr ugih virih (npr zdravniku, knjigah,

T jaša Jer man je nedavno magistrirala na Fakulteti za farmacijo Univer ze v Lju bljani. Pod mentorstvom doc. dr. Nejca Hor vata, mag. farm., je na Katedri za socialno farmacijo Fakultete za farmacijo pripravila magistrsko nalogo z naslovom Merjenje e zdravstvene pismenosti bol nikov s sladkorno boleznijo

Za potrebe magistrske naloge je opravila raziskavo, s katero so ugotavljali stopnjo e zdravstvene pismenosti oseb s sladkorno boleznijo V raziskavi so sodelovali tudi člani Zveze društev diabetikov Slovenije, poleg tega pa so rezultati zanimivi za vse osebe s sladkorno boleznijo, zato ob javljamo povzetek rezultatov raziskave.

prijateljih, sorodnikih)«, kar pomeni, da se z njo anketiranci najbolj strinjajo

Trditev »Na inter netu si raje preberem kratke in enostavne zdravstvene razlage kot pa strokovno zapletene pojasnitve« je dobila najnižjo oceno, k ar pomeni, da se s to trditvijo anketiranci najmanj strinjajo

Vpliv sociodemografskih spremenljivk na e-zdravs tveno pismenos t

V nadaljevanju smo z multiplo linearno regresijo ugotavljali vpliv sociodemograf skih spremenljivk na e zdravstveno pi smenost Statistično značilen vpliv na e zdravstveno pismenost so imele tele so ciodemografske spremenljivke: starost, regija, dohodek, tip sladkor ne bolezni in ocena trenutnega zdravstvenega stanja

St arejši so izk azovali nižjo e zdrav stveno pismenost. Posamezniki iz Ko roške, Savinjske in Goriške regije so bili manj e zdravstveno pismeni kot tisti iz Podravske regije Prav tako je nižjo stop njo e zdravstvene pismenosti napove doval nižji dohodek Anketiranci s slad kor no boleznijo tipa 1 so se izk azali za bolj e zdravstveno pismene Višja kot je bila samoocena trenutnega zdravstve nega stanja, višja je bila e zdravstvena pismenost

Zaključujemo, da bi bilo v prihodnje smiselno razmisliti o strategijah, k ako v izobraževanje bolnikov s sladkor no boleznijo vključiti pridobivanje kompe tenc, predvsem glede prepoznavanja ka kovosti in pomena informacij pri iskanju z zdrav jem povezanih infor macij iz in ter netnih virov Še posebej bi se morali posvetiti starejšim bolnikom ter tistim z nižjim dohodkom in s sladkor no bo leznijo tipa 2

Mednarodna

Sladkor na bolezen lahko vpliva na zdra v je zob in dlesni

Se sprašujete, kaj imajo skupnega sladkor na bolezen in zobje? Veliko več, kot si mislite. Povišan kr vni sladkor vpliva na celo telo, tudi na ustno votlino. V išje vrednosti kr vnega sladkorja namreč spodbujajo rast ustnih bakterij, ki posameznika še bolj kot sicer izpostavljajo tveganju za pojav bolezni zob in dlesni.

Karies, bolezni dlesni in dr uge težave

Ne glede na tip sladkor ne bolezni je o bv l a d ova nj e k r v n e g a s l a d ko r j a k lj u č n e g a p o m e n a . V i š j i kot j e va š k r v n i sladkor, več zapletov v ustih se lahko razvije, vendar pa jih je z ustrezno in kakovostno preventivo mogoče ublažiti, odložiti ali celo preprečiti.

Zobna gniloba (karies): v ustih je ve liko različnih bakterij Ko se škrob in sladkor v zaužitih živilih povežeta s temi bakterijami, na vaših zobeh nastanejo obloge. Kisline v zobnih oblogah napa dajo površine vaših zob (sklenino in zo bovino) To se seveda dogaja vsem, a pri osebah s povišanim kr vnim sladkor jem sladkor in škrob na oblogah spod bujata rast škodljivih bakterij, kar hkrati spodbuja tudi nastajanje kisline, to pa privede do k ariesa in bolezni dlesni.

Zgodnje bolezni dlesni (gingivitis): če se zobne obloge ne čistijo redno in temeljito, se pod robom dlesni strdijo v snov, ki ji pravimo zobni k amen. Dlje kot so obloge in zobni kamen na zobeh, bolj dražijo del dlesni okoli dna zob, imenovan gingiva Sčasoma dlesni ote

čejo in zlahka zakr vavijo Takšno vnetno stanje dlesni poznamo kot gingivitis.

Napredovala bolezen dlesni (paro dontoza): če se vnetje dlesni ne zdravi, lahko povzroči resnejšo ok užbo, ta pa povzroči uničenje mehkega tkiva in ko sti, ki podpira zobe. Dlesni in čeljustna kost se počasi odmaknejo od zob, po sledica česar so majavi zobje ali njihovo izpadanje

Ker sladkor na bolezen zmanjša spos obnost obrambe proti ok užbam in upo časnjuje celjenje, je parodontoza pri ose bah s sladkor no boleznijo pogostejša Takšna ok užba lahko povzroči tudi zvi šanje kr vnega sladkorja, zaradi česar je bolezen še težje obvladovati

Sor (kandidoza): je glivična ok užba, ki jo lahko prepoznamo kot boleče bele ali rdeče lise v ustih

Suha usta (kserostomija): nekaterim osebam s sladkor no boleznijo primanj kuje sline, kar povzroča suha usta. Brez sline, ki skrbi za vlago ustne votline in čiščenje zob, je izpostavljenost nastanka k ariesa, bolezni dlesni in sora veliko večja.

Učinkovita preventiva

Pri izbor u pripomočkov za nego zob raje posezite po bolj k akovostnih, ki so sicer nekoliko dražji, a vam zato bolj verjetno ne bodo poškodovali sklenine in dlesni. Kakovostni pripomočki so na vsezadnje veliko cenejši od zobnih na domestkov, se strinjate?

Postopek k akovostnega čiščenja zob, medzobnih prostorov, jezik a in ustne votline vzame k ar nek aj časa Večina oseb si očisti zobe zjutraj in zvečer, čez dan pa ustna votlina ostaja izpostavljena škodljivim dejavnikom.

Hitre in dokazano dobre rešitve

Ker sladkor na bolezen zmanjša spos obnost boja proti škodljivim ustnim bak terijam, je treba redno preprečevati bo hotenje bakterij in glivic v ustih. Zato je med osebami s sladkor no boleznijo, te lesno in gibalno oviranimi ter starejšimi priljubljen pripomoček za čiščenje zob Cwash®. To je majhna patentirana na prava z udobnim silikonskim ustnikom, ki v le 30 sek undah poskrbi za čistočo zob brez vode in zobne kreme Cwash® dokazano zmanjša količino ustnih oblog in predstavlja učinkovito nego zob čez dan, kjer koli ste * Z než nim delovanjem preprečuje iritacijo in kr vavenje dlesni, hkrati pa med čišče njem postopoma sprošča ksilitol, ki ima antibakterijski učinek, mentol pa poskrbi za občutek svežine in prijeten zadah Cwash® je preprost za uporabo in ga lah ko uporabljajo tudi gibalno ovirani in starejši uporabniki

Silikonski ustnik je snemljiv, se zlahka očisti in zamenja, k ar omogoča, da na pravo lahko uporablja več oseb

Mayo clinic 2020 Diabetes and dental care: Guide to a healthy mouth Dostopno na: https://www mayocli nic org/diseases conditions/diabetes/in depth/diabe tes/ar t 20043848 (29 9 2022)

* Lorenzo Paoletti, L et al 2022 Cwash® Oral Plaque Re m ov a l E f f i c a c y E v a l u a t i o n D o s t o p n o n a : https://www cwash dental com/general 9 2?lang en (29 9 2022)

Zaloker & Zaloker d.o.o. Kajuhova ulica 9, Ljubljana

T: 01 542 51 11

E: info@zaloker zaloker.si www.zaloker zaloker si

Do čistih zob brez vode in zobne kreme v le 30 sekundah

Voda names t o sladkorja

® Zdenko Šalda, dr med , Zveza Lions klubov Slovenije

Slovenski Lionsi smo del Mednarodne zveze Lions klubov (Lions Clubs Inter national ), največje humanitar ne organizacije na svetu, prisotne v več kot 200 dr žavah V zadnjih letih je boj proti sladkor ni bolezni ena od glavnih prioritet. V Sloveniji smo se Lionsi usmerili predvsem na promoviranje zdravega načina življenja, ker je pri sladkor ni bolezni najbolj učinkovita preventiva.

V Lions klubu Trebnje smo pred pe timi leti začeli z akcijo Voda namesto sladkorja Na različnih prireditvah na stopamo s panojem in veliko steklenico z 10 kilogrami sladkorja 10 kilogramov sladkorja človek zaužije v enem letu, če vsak dan spije 2,5 decilitra sladke pijače Kozarec sladke pijače sam po sebi res ne predstavlja kake nevar nosti, ko pa človek vidi, kaj to pomeni v enem letu, se krepko zamisli

Names to sladkih pijač pijmo vodo

Zak aj se ne bi odrekli slabi navadi pitja sladkih pijač in bi namesto tega pili vodo iz pipe? Ne zavedamo se do volj, k aj pomeni, da imamo v Sloveniji skoraj povsod dostopno pitno vodo iz pipe To je zaklad, ki ga moramo čuvati in spoštovati.

Če pijemo sladke pijače, smo vnesli k ar nek aj energije, pa smo še vedno la čni Seveda potem tudi še k aj pojemo in se redimo. Kot zdravnik nisem zelo strog in menim, da ni velik greh, č e sladkorni bolnik občasno zaužije sladko jed Veliko večji problem je, če je slad kor ni bolnik predebel. En kozarec sladke pijače dnevno = 10 kg sladkorja letno

Steklenico z 10 kilogrami sladkorja vsakodnevno uporabljam v svoji zdrav niški ordinaciji kot didaktični pripomo č e k Z r ave n i m a m p l o č ev i n ko C o c a Cole. Ljudi posk ušam prepričati, da se odrečejo pitju sladkih pijač in namesto tega pijejo vodo Če se bodo odrekli

samo enemu kozarcu sladke pijače na dan, bodo v enem letu v svoje telo vnesli

Dr uštva diabetikov, vabljena ste k sodelovanju!

V Zvezi Lions klubov Slovenije vabimo k sodelovanju pri projektu Lions diabetes meni vsa slovenska društva diabetikov Poleg štirihodnih menijev za posebne priložnosti bomo širili mrežo gostinskih lokalov, kjer bodo ponujali Lions zdrava kosila in Lions zdrave malice K sodelovanju vabimo društva diabetikov Povežejo se lahko z Lions klubom v svojem okolju ali pa pokličejo na Zvezo društev diabetikov Slovenije, kjer bodo dobili vse potrebne informacije

10 kilogramov sladkorja manj, k ar se bo zagotovo poznalo pri telesni teži

Pri tem se sploh ne ukvarjam s škod ljivostjo sladkorja za sladkorne bolnike Debelost je nevarna za vsakega človeka, za sladkor nega bolnik a pa še prav po sebej. Veliko bolje je, da ima sladkor ni bolnik nor malno telesno težo in si tu pa t am privošči k akšen greh v obliki tor tice

Premiera akcije Voda namesto sladkorja na 31. popotovanju po Levstikovi poti od Litije do Čateža 11 novembra 2017

Čas je za zdra ve dlesni

Posamezniki s sladkor no boleznijo so bolj dovzetni za nastanek vnetja v telesu, tudi za vnetje obzobnih tkiv. Znaki parodontalne bolezni, na katere je treba biti pozoren, so: kr vaveče in zatečene dlesni, občutljivi zobje, umik dlesni od zob zobje so videti daljši , slab zadah in slab okus, nastanek špranj med zobmi, spremenjen ugriz. Dobra novica pa je, da se površinskemu vnetju (gingivitisu) lahko izognemo z rednim in učinkovitim odstranjevanjem zobnih oblog in tako preprečimo napredovanje vnetja v globlja obzobna tkiva oziroma parodontalno bolezen

Z dvema pripomočkoma do celos tne, učinkovite in kakovos tne us tne higiene

Za preprečevanje bolezni zob in dlesni povečini zadostujeta že dva pripomočka: gosta in mehka zobna ščetka, ki v naj boljšem primer u očisti do 70 % površine z o b i n d l e s n i , te r m e d z o b n e š č et ke Vendar ni vseeno, kakšne izberemo Da bodo var ne in učinkovite, naj imajo ne žna, dolga in gosta vlakna ter tanko, gibljivo in vzdržljivo žično jedro. Tako se izognemo kariesu, ki velikokrat na stane v medzobnem prostor u, pa tudi trdim zobnim oblogam ali zobnemu

kamnu, ki nastane iz med zobmi na branih in neočiščenih zobnih oblog

19. vseslovenska akcija Zdrave dlesni

Z vnetimi dlesnimi oziroma eno od oblik parodont alne bolezni se srečuje več kot 90 odstotkov Slovencev, a se tega sploh ne zavedajo Bolezen potek a pri t ajeno in ne boli, zato je ključna pre ventiva in ozaveščanje o tveganju, k ar je bistvo akcije Zdrave dlesni, ki poteka pod sloganom Ni vseeno, k aj izberete Med 15. oktobrom in 15. novembrom si bo tako več kot 1000 strokovnjakov za

ustno zdrav je prizadevalo svoje paciente poučiti o tem, da se vnetim dlesnim in težavam z zobmi lahko izognejo s po polno ustno higieno Pacientom bodo pok azali pravilno rokovanje z medzob nimi ščetk ami in jim pomagali izbrati zanje ustrezne velikosti Če boste ravno takrat obisk ali k aterega od strokovnja kov, boste tako deležni dodatnega pouka in veščine, ki vam bo pomagala ohranjati dobro ustno zdrav je, s tem pa tudi nad zorovati sladkor no bolezen.

Vira:

R Schara: Obravnava sladkornega bolnika v stomatološki ordinaciji Zobozdravstveni vestnik, 2011

U Skalerič: Parodontalna medicina stičišče med sto matologijo in medicino Zdravniški vestnik, 2000

Gobe, kaki, sladki krompir, f ižol

damo navaden jogur t in skuto ter zmleta lanena semena Vse skupaj damo za čez noč v hladilnik in postrežemo zjutraj za zajtrk ali dopoldansko malico.

Jesenski sendvič

Čas priprave in kuhanja: 40 minut Število porcij: 2 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 240 kcal

Ogljikovi hidrati: 9 g

Beljakovine: 16 g Maščobe: 15 g Natrij: 2 g Vlaknine: 1,8 g

Njoki iz sladkega krompirja

z gobovo omako

Čas priprave in kuhanja: 120 minut Število porcij: 4

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 467 kcal

Ogljikovi hidrati: 75 g

Beljakovine: 14,5 g

Maščobe: 11 g Natrij: 3,15 g

Vlaknine: 8 g

Sestavine za njoke: 350 g k uhanega sladkega krompirja, 250 g ostre moke, 70 g manj mastne sk ute, 2 veliki jajci in ščep soli Sestavine za gobovo omako: 300 g svežih šampinjonov, dve manjši čebuli, 2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja, 3 žlice kisle smetane, strok česna, sol, poper, pol čajne žličke timijana in 8 dl vode

Priprava: sladki krompir olupimo, ga narežemo na kocke in skuhamo v osoljeni vodi Ko se ohladi, mu primešamo jajce, ščep soli, skuto in moko. Zgnetemo testo in oblik ujemo svaljke Damo jih v vrelo vodo Ko priplavajo na vrh, so k uhani

Za gobovo omako sveže šampinjone narežemo na majhne rezine. Čebulo olu pimo in jo prepražimo na ekstra devi škem oljčnem olju Dodamo česen in pražimo, da zadiši Nato dodamo šam pinjone in začimbe ter pražimo še 5 mi nut Vse skupaj zalijemo z vodo, dodamo kislo smetano in po potrebi še začinimo Kuhamo na zmernem ognju še 20 minut, da se omak a malo zgosti, in nato po strežemo sk upaj z njoki

Kakijev puding

Čas priprave in kuhanja: 15 minut Število porcij: 1

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 266 kcal

Ogljikovi hidrati: 45 g

Beljakovine: 9,5 g Maščobe: 6,5 g Natrij: 72 mg Vlaknine: 12 g

Sestavine: manjši zrel kaki, cimet, sok polovice limone, 3 čajne žličke zmletih lanenih semen, 100 g navadnega jogur ta, 40 g manj mastne sk ute

Priprava: Kaki s cimetom in limoninim sokom zmešamo v multipraktik u, do

Sestavine: 4 jajca, 5 majhnih jurčkov, vejica peteršilja, manjša čebula, žlica ek stra deviškega oljčnega olja, ščep soli, pol čajne žličke timijana in svež paradižnik Priprava: na ekstra deviškem oljčnem olju prepražimo nasekljano čebulo, do damo na tanko narezane jurčke, peteršilj, timijan in sol Pražimo 15 20 minut ozi roma dokler se jurčki ne zmehčajo Do damo umešana jajca in pražimo še 5 mi nut Jed postrežemo na kosu polnozr na tega kr uha in dodamo svež paradižnik

Fižolov namaz

Čas priprave in kuhanja: 60 minut Število porcij: 4

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 107 kcal

Ogljikovi hidrati: 10 g

Beljakovine: 4,5 g

Maščobe: 5 g

Natrij: 0,5 g

Vlaknine: 0,5 g

S e stav i n e : 3 0 0 g r j ave g a f i ž o l a , p o l manjše čebule, strok česna, sol, poper, tretjina čajne žličke muškatnega oreščka, tretjina čajne žličke k umine, dve žlici limoninega sok a, dve žlici ekstra devi škega oljčnega olja in 3 vejice peteršilja

P r i p rava : f i ž o l sk u h a m o v o s o lj e n i vodi Česen in čebulo olupimo, peteršilj nasekljamo na drobno. Vse sest avine damo v multipraktik in jih zmešamo Po ok usu še dodamo začimbe Postre žemo na popečenem polnozrnatem kr u hu z zelenjavo.

® T jaša Mlakar, dipl medicinska sestra, mag dietetike

Sladki krompir

Sladki krompir ali batata bot anično ni sor t a krom p i r j a , a mp a k j e s o ro d n i k slak a Gre za rastlino, ki jo vse pogosteje najdemo tudi na slovenskih vr tovih. Do movina sladkega krompirja je v Južni in Srednji Ameriki Tam ljudje poznajo in uživajo v svo j i h t r a d i c i o n a l n i h j e d e h ž e ve č kot 4500 let V Evropo ga je prinesel Krištof Ko lumb v 15 stoletju Njegova pridelava in uporaba sta se najprej uveljavili predvsem v Španiji, na Por tugalskem in v Italiji Gojimo in shranjujemo ga dr ugače kot navadni krompir Sadike se med seboj ločijo po bar vi gomoljev, med k aterimi so najbolj pogosti oranžni Njegovo vzgojo začnemo s sadi kami, ki jih vzgojimo iz gomoljev ali pa kupimo že pripravljene sadike Te posadimo na prosto konec maja ali v začetku junija Gomolji rastejo celo poletje. Iz zemlje jih poberemo jeseni, pred pr vo zmrzaljo Tudi skladiščimo ga dr ugače kot navadni krompir Gomolje zložimo v zabojčke, jih prekrijemo z vlažno k r p o i n j i h z a 14 d n i p o s t av i m o v p ro s to r s te mp e ra t u ro najmanj 20 oC. Nato ga shranimo v hladnejši prostor s tem peraturo od 13 do 16 oC

Nižji glikemični indeks

Čeprav je bolj sladkega ok usa, ima sladki krompir v pri merjavi z navadnim nižji glikemični indeks To pripomore k bolj postopnemu in zmernemu dvigu kr vnega sladkorja Uvrš čamo ga med škrobna živila, zato moramo vseeno paziti pri zaužiti količini Vsebuje veliko prehranskih vlaknin, ki pri pomorejo k bolj uravnoteženi prebavi, in antioksidantov iz sk upine k arotenoidov Prevladuje beta k aroten, ki sodeluje pri delovanju imunskega sistema, delovanju vida, presnovi železa in delovanju ter izgradnji kože in sluznic Poleg tega v sladkem krompirju najdemo še veliko vitaminov C in B6 ter magnezija in nekaj kalcija Iz njega lahko pripravimo številne okusne jedi. Lahko ga uporabimo za pripravo njokov, testenin, lazanje, namaza, juhe ali pa samostojnega kot prilogo, celo za sladice Kateri krompir je torej boljša izbira, sladki ali na vadni? Oba sta lahko odličen vir hranil in energije Izberemo tistega, ki ga imamo raje, ali pa ju kombiniramo. Še bolje je, če sta iz domačega vr ta ali pa vsaj iz lok alnega okoliša Pri obeh moramo paziti na količino in na sam način priprave Ocvr t krompirček, pire z maslom, čips Ne glede na to, ali so te jedi pripravljene iz navadnega ali pa sladkega krompirja, niso primer ne za vsakodnevno prehrano Poskrbite tudi, da ga uživate v kombinaciji z veliko sveže ali k uhane zelenjave, pri njegovi pripravi pa seveda bodite ustvarjalni

Elegantne in nezaht evne

Kadar gre za obnovo že obstoječe gre dice, ki ji želimo dodati samo malce mo der nosti, posadimo nek aj okrasnih trav v skupine in kakšno posamično, pa že ima mo pridih sodobnosti, saj lahko izbiramo med ogromnim številom vrst in sor t.

Trave spadajo v dr užino Poaceae in imajo okrogla, kolenčasta in votla stebla Listi posamezne bilke se razraščajo v dveh smereh in v spodnjem delu obje majo steblo. Cvetovi so običajno klasasta socvetja Zrastejo različno visoko in lah ko presežejo tudi dva metra.

Nek atere vrste so trajnice, dr uge pa enoletnice Okrasne trave manjše rasti je dobro posaditi v skupine, saj tako lah ko pridejo do izraza njihove značilnosti Velike okrasne trave pa sadimo kot osa melce ali pa na res veliki parceli kot ze leno ograjo.

Velike okrasne trave

Pampska trava (lat Cor taderia selloana)

Pampsk a trava (tudi pampas) je ena izmed največjih okrasnih trav, ki jih naj demo v zasaditvah, je trajno šopasto ra stoča trava, ki zraste do 3 metre visoko in zanjo potrebujemo na vr tu vsaj dva kvadratna metra površine Listi so mo drik asto ali sivk asto zeleni, dolgi od 1 do 2 metra in široki okoli 1 centimeter Robovi so zelo ostri, cvetovi so v belih latih, ki so še posebej lepi jeseni.

Trava uspeva na vseh vr tnih tleh, ven dar ji najbolj ustreza sončna lega in tip tal, ki dobro zadržuje vodo, saj jo moramo

v zelo vročih poletnih mesecih zalivati Suha stebla ostanejo čez zimo lep okras, tako da jo porežemo šele spomladi

Pampsk a trava se hitro razrašča, zato lahko post ane s svojo velikostjo hitro nadležna.

Kitajski trstikovec (lat. Miscantus sinensis)

Misk antus je rod okrasnih trav z zelo razvejenim rastjem in tudi lati, ki so ve činoma rdečkaste bar ve. Po popularnosti je na vr tovih zastopan takoj za pampa som, vendar njegov videz ni tako impo zanten. V Sloveniji imamo celo nasade te trave, saj je zelo primeren kot zastirka na vr tovih V spomladanskem času nje govo listje in late preprosto zmeljejo in pakirajo v vreče, ki jih potem prodajo kot alter nativo senu oziroma slami

Ravno tako za rastišče ni preveč zah teven kakor tudi ne za lego, vendar sušo bolje prenaša, če ga obilno zalijemo vsaj trikrat na teden Čez zimo pustimo, da nam polepša vr tno k uliso, spomladi pa ga porežemo 15 centimetrov od tal Šaš (lat Carex albula, sor ta Amazon mist)

Ta tip okrasne trave oziroma šaša je manjše rasti nekje do 30 centimetrov in je zelo lep, če je posajen v sk upine

To je trajna okrasna trava, ki zelo dobro prenaša sončne in sušne razmere, pa tudi polsenco Pravzaprav ima rada rahlo izsušene tla

Sadimo ga bodisi spomladi ali jeseni; če ga pozno spomladi, je potrebno do

datno zalivanje v poletnih mesecih, da se dobro ukorenini. Prenaša tip zasaditve na folijo, vendar je dobro, da je folija pokrita z zastirko

V začetk u spomladi jo porežemo in odgnala bo nove lepe liste.

Lepa je v kombinaciji z her meliko in astrami, poleti pa tudi cinijami

Sinje zelena bilnica (lat Festuca glauca, sor ta Intense Blue)

Kadar si želimo posaditi vr t v modro vijoličnih odtenkih, je ta bilnica prava odločitev, saj so njeni modrosivi lis ti prav izstopajoč element, lahko bi celo rekli »lovilec pogledov« na vr tu Najboljša obar vanost listov se razvije n a p o l n e m s o n c u i n d o b ro o d c e d n i h tleh Rastlina zraste do 30 centimetrov v višino in tudi v širino

Obar vanost listov je pri njej vse leto enaka; junija in julija cveti v modrikasto zelenih cvetovih, ki dozorijo v rjavi bar vi Njena posebnost je ta, da je spomladi ne porežemo, ampak rjave liste samo prečešemo in tako odstranimo odmrle. Rdečelistna imperata (lat. Imperata cylindrica, sor ta Red baron)

Kadar želimo svoj vrt oblikovati v tople odtenke, izberemo sor to trav ‘rdeči ba ron’ Lepa je, ko je posajena v sk upine, saj so njeni konci listov obar vani rdeče

Ta sor ta trav spada med višje in zelo pokončne rasti, k ar ji daje izredno ele ganco, sploh če je posajena na breg

G l e d e t a l n i p r e ve č i z b i rč n a , s e p a obar va rdeče, če je obsijana s soncem

Najmanjša okrasna trava (lat. Pennisetum alopecuroides, sor ta Little bunny)

Sor ta najmanjše okrasne trave ‘mali zajček’ spada v rod penisetum, k ar po meni, da ima široko rastišče z veliko majhnimi lati, ki so na otip in videz zelo nežni

Trava pride do izraza, ko je posajena v sk upinah, saj ustvari videz mehkobe, ko se lati pozibavajo v vetr u Kadar že limo popestriti in izboljšati svoj predvr t, je ta mala trava v kombinaciji z k akšno večjo rastlino ali manjšim gr mom prav impozantna

Rada ima dobro pognojeno zemljo, glede lege pa ni preveč zahtevna

Okrasne trave: mile in prepros te

Okrasne trave so dobile svoje mesto tako v domačih vr tovih kot v javnih pro storih zaradi svoje skromnosti pri negi, nimajo škodljivcev ali bolezni, zaradi

k aterih bi bila potrebna izdatna nega, ter seveda po svoji milini in lepoti pre prostosti

Kadar si urejamo zunanji kotiček po svoji meri, nikar ne pozabimo nanje, saj si v jesenskem času, ko so najlepše, od

Okrasne trave nas bodo prepričale, saj je pri njih izbor sor t in vrst res ogro men

trgamo njihov cvet, ki bo lepo zaokrožil tudi naš notranji prostor

Preds ta vitev dela vnice »Zdra vo jem«

Zdrave prehranjevalne navade so osnovni temelj za trdno zdravje in odlično počutje. Tega se zaveda vedno več ljudi Dobre navade in skr bno izbrana zdrava živila nam pomagajo urediti telesno težo, umiriti ali izboljšati kronične bolezni (npr. sladkor no bolezen) in pridobiti odlično počutje v lastni koži. Delavnica »Zdravo jem« je namenjena odraslim udeležencem (nad 19 leti), ki pridobijo uporabne veščine in praktične pristope o uravnoteženem prehranjevanju, o varovalni prehrani in različnih prehranskih terapijah ter se naučijo načr tovati zdrav jedilnik za dnevne energijske potrebe. S tem bodo izboljšali svoje zdravje, umirili kronično obolenje in preprečili slabo počutje.

Delavnica obsega 4 skupinska srečanja po 90 minut in 2 individualni srečanji z dietetikom

Srečanja

1 srečanje: Zdrava prehrana za boljše počutje in zdrav je Udeleženec spozna prednosti urav noteženega prehranjevanja, hranila in sk upine živil, ki so pomembne za or ganiz em, ter dejs tva o pomembnos ti obroka in ritmu prehranjevanja, pa tudi praktični prik az sestavljanja zdravega krožnik a

2 srečanje:

Kaj me spodbuja k zdravi prehrani Udeleženec se nauči razmišljati o ovi ra h , p a s te h i n ko n k ret n i h s t ra te g ij a h , np r u ž i va nj e m a nj s l a n i h j e d i , re d n o prehranjevanje itd Spozna maščobe in maščobna živila, k atere maščobe so ne kakovostne in so zato pomemben dejav nik tveganja za najrazličnejše kronične nenalezljive bolezni Spozna sladkor, ki je v prehrani problemati čen, ker je prevečkrat do dan v čezmernih količinah Udeleženci spoznajo tudi, katera živila prispevajo naj več soli v prehrani oziroma k aterim naj bi se izogibali

3 srečanje: Sestavljanje zdravih obrokov

Udeleženec spozna prak t i č n i p r i k a z n a č r tova nj a zdravega in uravnotežene ga jedilnik a glede na dne vne energijske potrebe in stopnjo telesne dejavnosti

4 srečanje: Individualno srečanje kako vzdržujem spremembe v prehranjevanju

Udeleženec spozna oblikovanje oseb nega načr ta prehranjevanja, spremembe v p re h r a nj eva nj u i n p re gled napredk a ter načr t za naprej.

5 srečanje: Kako vzdržujem dolgoročne spremembe v prehranjevanju

U d e l e ž e n e c j e d e l e ž e n u va j a nj a n ov i h p r e h r a n skih sprememb v življenj ski slog, nudenja podpore p r i s t re s u , n a g r a j e va nj u , odzivanju na okolico, iska nju zdravih nadomestkov, pri spodrsljajih

6 srečanje: Spremljanje napredka in novi cilji

Udeleženec je deležen motivacije pri vzdrževanju dogovorjenih ciljev oziroma novih ciljev, ovir, ki so bile ugotovljene pri uvajanju sprememb v prehranjeva nju, in možnosti udeleževanja pogovor nih ur v zdravstvenem domu

Pridobljena znanja

• Pomen hranil

• Ritem prehranjevanja in velikost por cije

• Sk upine živil in zdrave izbire

• Sol in sladkor v prehrani

• Zdravo nakupovanje in zdrava pripra va hrane

• K ako vzdr ž evati spremembe v pre hranjevanju

Komu je namenjena delavnica

Delavnica je namenjena odraslim ose bam (19 let ali več), ki si želijo izboljšati prehranjevalne navade, svoje počutje in lastno zdrav je Vsak udeleženec dobi v pomoč gradivo in zloženke

ZA NAŠE ZDRAVJE: Preds tavitev delavnic Centra za krepitev zdrav ja

® Tadeja Puhek Lenar t, univ dipl inž živilske tehnologije, Center za krepitev zdravja Murska Sobota

n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi Aktivno poletje

V Društvu diabetikov Zagorje ob Savi smo bili v zadnjih me secih zelo aktivni.

Jutro 21 maja ni bilo najbolj prijazno, vendar se nas je več kot 30 članic in članov DD Zagorje ob Savi, skupaj z našo pred sednico Anico in podpredsednikom Henrihom, zbralo na Pod kumu Tu nas je pričakala dobrodošlica, ki se je pokazala tudi pri merjenju sladkorja v krvi Ob zanimivi telovadbi (na fotografiji), ki jo je vodil Rudi, smo se krepko razgibali in nasmejali. Slike so pokazale vse, saj je naš foto mojster Henrih vztrajno slikal Pot smo nadaljevali proti Malemu Kumu, sonce je pa tudi močno sijalo in nas je zažejalo Merjenje sladkorja v kr vi, kr vnega tlaka in kisika v kr vi so nam naša dekleta Anica, Cvetka in Valentina opravila zelo hitro Šef Lojzi se je potrudil z dobrim kosilom in tako smo zaključili n a š p o h o d i n u g otov i l i , d a j e b i l re s p r ij ete n d a n , p r ij et n o srečanje Hvala vsem, še se vidimo

Tekmovanje je potekalo v prijetnem špor tnem vzdušju Kaj pa zmagovalec? Zmagovalci smo bili mi vsi

Pohod na Vrhe

Za spremembo smo se tokrat zbrali na Vrheh nad Trbovljami Veliko naših članov še ni bilo tu gori ali pa je bilo od tega že dolgo Sprejeli so nas v Planinskem domu Naš »razgibalnik« Milan nas je z zanimivo telovadbo pošteno razgibal in utrudil. Sledil je še pohod po okolici, nato pa merjenje sladkorja v kr vi, tlaka in kisika Po dobrem kosilu in klepetu smo se vsi za dovoljni razšli Še pravi čas Pričelo je deževati Ekskurzija v Krško in na Bizeljsko Ob 7 30 smo se člani DD Zagorje ob Savi odpravili proti Posavju V Krškem smo si ogledali muzej, po katerem nas je popeljala prijazna kustosinja. Muzej je zelo zanimiv in res vreden ogleda. Pot smo nadaljevali proti Brezovici, kjer smo si pri Najgerju ogledali repnice Sprejela in vodila nas je gospa Aljoša in nas s predstavitvijo prijetno zabavala Razložila nam je nastanek repnic in njihov pomen za življenje na tem koncu Slovenije kako je potekal izkop in njihov pr votni namen (shranjevanje zelenjave v zimskem in poletnem času) V drugem prostoru, kjer smo bili približno 11 metrov pod zemljo, pa nas je čakala še degustacija vin, ki jih zdaj tu skladiščijo Ko smo zapustili repnico, smo zunaj zagledali tr te, polne modrega grozdja, ki še čaka na trgatev. Na poti domov smo si še dobro na polnili želodčke Vsi, ki ste ta dan ostali doma, pridite drugič ne bo vam žal.

Predavanje

Balinali smo

7. junija je potekalo v Trbovljah balinarsko tekmovanje (na fo tografiji) med Društvom diabetikov Trbovlje in Društvom dia betikov Zagorje ob Savi Tekmovali smo v štirih ekipah mešano

n Društvo diabetikov Dravograd Polžki

Zoisova pot v Mislinji

Vesela sva bila z ženo povabila, da greva skupaj s skupino dravograjskih diabetikov, imenovano Polžki, na ogled Zoisove poti. Vedel sem: če organizirajo Polžki, bo tako kot mora biti. Za to sta se potrudili Milena in Metoda Na dogovorjenem mestu nas je počakal Drago Pogorelc in nam za uvod povedal nekaj zanimivih besed. Spremljal nas je vso pot in povedal marsikaj zanimivega.

Ker smo bili že tam, smo si ogledali tudi drevesni park ob ne kdanji Zoisovi graščini. Ogledali smo si tudi Zoisove vr tove, ki

14 septembra smo imeli v pro storih DU Zagorje predavanje Spremembe na koži Člani (bilo nas je 18) smo z velikim zani manjem spremljali predavanje prof dr Tomaža Lunderja, ki ga je omogočilo podjetje Novar tis Po končanem predavanju smo zastavili predavatelju tudi vpra šanja, na katera smo dobili odgovore Želimo si izvedeti še več o težavah diabetikov

Besedilo: Marija Grošelj, foto: Henrih Palčič

jih danes uporabljajo Mislinjčani Tu smo naredili tudi »gasilsko sliko« (na fotografiji) Nekaj nas se je odpravilo tudi v Zilčev rov Morali smo uporabljati baterije, saj rov nima razsvetljave Ko smo se vračali nazaj od Zilčevega rova, nas je pričakala predsednica Turističnega društva Mislinja in nas pogostila s pijačo Ob koncu smo si ogledali še Tisnikarjev muzej Prijazna gospa Stoporko nam je orisala življenjsko pot Jožeta Tisnikarja Tu so nam ponudili doma pečeno pecivo in žganje Da obstaja muzej, ima največ zaslug prejšnji župan Robnik Polni vtisov smo se odpeljali domov Želim si, da bi bilo takih izletov še več Ivan Rus Pavličev memorial 2022 Tradicionalni Pavličev memorial, s katerim se spominjamo dol goletnega predsednika DD Dravograd Polžki Ivana Pavliča

n

Dopoldne smo obiskali grob Ivana Pavliča na Barbari nad Prevaljami, kjer smo prižgali svečo v njegov spomin V po poldanskih urah je bilo tekmo vanje v petanki balinanju (na fotografiji) Turnirja se je ude ležilo 10 ekip, in sicer Društvo invalidov Dravograd, Društvo upokojencev Dravograd, Tu r i s t i č n o d r u š t vo D r avo g r a d , Krajevna skupnost Dravograd in Društvo diabetikov Dravo grad Polžki

Vzdušje je bilo izjemno Po sebna zahvala velja osebju Ri biškega doma v Dravogradu za odlično postrežbo, zahvala pa tudi podžupanu občine Dravograd Tonetu Preksavcu, ki se je udeležil tekmovanja in na koncu tudi podelil medalje in pokale. Za vrhunske glasbene vložke so poskrbeli skupina DI Dravo grad, Bica bend in posebni gost Spidi, ki je navdušil ob lepih vokalih otrok, ki so se udeležili Karamba Spidi šova V petanki so zmagale vse ekipe, pokale pa so prejele ekipe

Novo mesto Edukativno okrevanje v Str unjanu

S ko r aj s m o ž e p o z a b i l i , d a s m o s e v S t r u n j a n u i m e l i lepo Upam, da se bodo vsi tisti, ki so se udeležili tega okrevanja, spomnili na vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj

Ker je bil sprva odziv bolj skro men, smo povabili Društvo ko ronarnih bolnikov Dolenjske, da se udeležijo okrevanja z nami Tako je združena sku pina 26 članov preživela se dem dni, od 18 do 25 aprila 2022, v prijetnem druženju Za večjo pristnost objavljamo pesem članice Društva dia betikov Novo mesto in članek č l a n i c e D r u š t va ko r o n a r n i h bolnikov Dolenjske

Za nemoten potek pa sem po skrbela Jožica Rolih, viš med sestra, s svojo pomočnico Metodo Gorenc, med. sestro.

Marija Bozovičar

Tako je bilo!

Polžki za 3. mesto, Društvo invalidov za 2. mesto in Turistično društvo za 1 mesto

S tem so člani Turističnega društva pokazali, da obvladajo ne samo odlično peko mišk, ampak so tudi odlični tekmovalci v balinanju Prireditve se je udeležilo več kot sto tekmovalcev in ostalih članov DDD Polžki Pohvalno

Besedilo: Er vin Kodr un, foto: Zvone Burja

Na novomeški postaji smo se zbrali, se z Rozman busom vsi veseli v Strunjan odpeljali. Ko smo se peljali proti Kopru smo vsi veseli v morje se ozrli, je sonce nas pozdravilo, dobro voljo nam še bolj popravilo V Strunjanu so veseli nas sprejeli nam sobe dodelili, o vsem nas malo podučili, kje se lahko kopamo, kje pa telovadimo

Za nas sta skrbeli naša Joži, ki že ima pomočnico Metodo

Ta je super prijazna, za sladkorno skoraj vseved Mi smo se namakali, sprehajali, dobro jedli, telovadili, pravilno dihali in do konca dopusta prisopihali

Zdaj se veselo poslavljamo in upamo, da nazaj še pridemo, nekaj zdravja smo nabrali, da bomo kakšno leto še zdržali

Marija Bozovičar

Okrevanje v Str unjanu

Letos sem se pr vič udeležila skupinskega okrevanja, ki sta ga v Zdravilišču Terme Krka v Strunjanu organizirali Društvo diabetikov in Društvo koronarnih bolnikov iz No vega mesta.

V hotelu Svoboda so nam pripravili prisrčno dobrodošlico, manjkal ni niti kozarček rujnega Prijazna animatorka Klavdija nas je seznanila s pestrim programom. Ugotovili smo, da bo lahko vsak našel zase kaj koristnega in za nimivega v bazenu, na dihalnih vajah ob morju ali na pohodih po lepo urejenih sprehajalnih poteh Spoznali smo posebnosti Krajinskega parka Strunjan, ki je spe cifičen s klifom in prepadnimi flišnimi stenami Tudi soline, ki so najmanjše in najsevernejše v Sredozemlju, v po letnem času še obratujejo Po tematski krožni poti smo park tudi obhodili. Naša »šefica« Jožica Rolih je z or ganizacijo predavanj z zdravstveno vsebino poskrbela, da so tudi možgani morali sodelovati Zvedeli smo veliko koristnih nasvetov za zdravo življenje

Okrepljeni z novimi znanji in prijetnimi vtisi smo se vrnili domov Bilo je lepo Besedilo in foto: Alojzija Roženbergar

n Društvo diabetikov Gornja Radgona

Oddih v Ter mah Dobr na

Tudi letos smo se radgonski diabetiki odločili za edukativno zdravljenje v termah Dobrna Za edukacijo se nas je prijavilo dvanajst članov in članic Oddih je trajal od nedelje, 19 , do nedelje, 26. junija 2022.

Terme Dobrna so organizirale avtobusni prevoz in tako smo se združili z murskosoboškimi diabetiki V termah smo imeli vsak po tri terapije V medicinskem centru so vsako jutro merili tudi kr vni sladkor Zdravilišče Dobrna je organiziralo tri predavanja, in sicer na teme Nevarnost padcev, Bolečine v križu in Pr va pomoč, ki smo se jih z veseljem udeležili Opazili smo, da je dobro, če se taka predavanja občasno ponovijo, saj tako tisto, kar smo že vedeli in je šlo v pozabo, spet obnovimo Imeli smo tudi or ganizirane pohode Udeležili smo se pohoda do muzeja Po lenek, kjer smo si ogledali razstavljena starinska orodja in razne nekdanje kmetijske pripomočke Na pohodu do kmetije Pri Minki je bilo prijetno vzdušje, tam pa smo bili postreženi z

domačimi sokovi in žganjem, ocvirkovko in potico. V prosti režiji smo zjutraj, ko še ni bilo vroče, odšli po trim stezi, ki je kar zahtevna in ima dvajset točk Na vsaki točki se delajo različne vaje

Ob večerih smo se zbrali na terasi pred vilo Higiea, kjer smo se dr užili in zabavali Dr uženje z našimi člani je bilo zelo prijetno, saj smo bili kot ena velika družina, kjer so vsi skupaj, pa vendar ima vsak zase dovolj časa Vsi smo bili zelo zadovoljni, ker je osebje prijazno in postrežba super Iz razgovorov je bilo razbrati, da bi tudi drugo leto šli spet v Dobrno, ampak to pustimo za drugo leto Po prihodu v nedeljo domov smo spet poprijeli za delo, saj smo si napolnili »baterije« Priprave so stekle za predstavitev na Petrovem sejmu v Gornji Radgoni, ki je bil v sredo, 29. junija 2022 Organizirali smo predstavitev društva diabetikov Skupaj s CKZ ZD Gornja Radgona smo merili kr vni tlak in pre verjali moč v rokah Obiskovalci so se zanimali tudi za merjenje kr vnega sladkorja, česar pa na žalost ne smemo izvajati na prostem

Besedilo in foto: Jolanda Golinar

n Društvo diabetikov Škofja Loka Že 2 4 let se dr užimo pri telesni vadbi

Da je gibanje eno od ključnih dejavnikov za dobro počutje in zmanjšanje možnosti za zgodnje pojavljanje zapletov zaradi sladkorne bolezni, so potrdile tudi vse gospe, ki se že 24 let družimo pri telesni vadbi. Ker je starost nekaterih že nad 80 let, ostale pa niso kaj dosti zadaj, ima večina že težave z krvnim sladkorjem, obravnavane pa so v diabetični ambulanti Prišle so do spoznanja, da redna vadba pripomore k dobremu počutju, da zmorejo še večino dnevnih opravil Še pred leti so v Žireh na tovrstno aktivnost gledali z zadržkom, češ, ali nimajo drugega za počet Obenem pa je tovrstno druženje prilika za medsebojne pogovore in medsebojno svetovanje Ker je obdobje korone tovrstno druženje za nekaj časa prekinilo, smo izkoristile možnost redne vadbe na prostem od maja do oktobra Špor tni center v Pu stotniku daje dovolj možnosti za aktivno preživljanje prostega časa in za športno udejstvovanje Tudi v poletnih dneh je ob Sori prijetno sveže in primerno za vadbo.

Z leti ni pomembna samo vadba, temveč tudi pogovor in poslušanje Mnogokrat ljudje ne potrebujejo niti nasveta, ampak l e p r i l o ž n o st , d a z b e s e d a m i i z ra z ij o svoje težave, stiske ali strahove Vedro

Eno doživetje lepše od dr ugega

V društvu sladkornih bolnikov Ajdovščine in Vipave smo bili dve leti še posebno prikrajšani za vsa lepa druženja, srečanja in izlete, ki smo jih zelo pogrešali Ko vid nam je narekoval počutje in strah, da ne bi zboleli. Vsi vemo, da smo zaradi diabetesa bolj dovzetni za kovid in posledice, ki znajo biti tudi hude Kar nekaj dragih prijateljev nam je v dveh letih odnesla ta bolezen, ki se ji je pridružila oslabelost zaradi diabetesa Vemo, da prihaja jesen in za njo zima in da se bo kovid z večjo močjo pojavil med nami in ogrožal starejše in manj odporne

V juniju mesecu smo obiskali Cirje Fa mozen spomenik V sedmih nadstropjih so prikazane vse vojne, ki so se v zgo dovini dogajale na naših tleh Vsak pri

vzdušje v skupini je zanje nova energija za naslednje dni Zato priporočam vključevanje v take oblike druženja in vadbe, da nas povlečejo iz monotonega vsakdana in da dobimo nov zagon za vsakodnevna opravila.

Pomladanska in poletna dr uženja Člani Društva diabetikov Škofja Loka smo se potrudili in tudi letošnjo pomlad in poletje nadaljevali z druženjem na izletih, pohodih in drugih srečanjih.

Maja smo si v organizaciji Društva diabetikov Jesenice ogledali nordijski center v Planici in okolico Cerkniškega jezera 4 junija smo izvedli srečanje z piknikom v Davči, najdaljši slovenski vasi Na pohodu smo si ogledali dolino z Davškimi slapovi Druženje smo nadaljevali na kmečkem turizmu

Zadnjo soboto v juniju smo na meddruštveni pohod povabili gorenjska društva Zbrali smo se v Poljanah pred rojstno hišo slikarjev in podobarjev iz rodbine Šubic (na fotografiji), kjer nas je pozdravil podžupan občine Gorenja vas Poljane Anton Debeljak Sledil je ne preveč naporen pohod do dvorca Visoko,

morski rodoljub bi moral obiskati ta pomnik trpljenja našega primorskega naroda, ki mu zgodovina ni prizanašala Nato smo obiskali Sabotin. Prevzame te veličasten razgled na ita lijansko stran po padski nižini, kolikor daleč sega pogled Ko p a s e o b r n e m o , s e n a m p o k a ž e j o k ave r n e , s ko p a n e p o d hribom Delo naših vojakov, ki so tam umirali v nesmiselni pr vi svetovni vojni. Zgroženi gledamo v tunele, ki se začnejo na enem koncu hriba in se končajo na drugem z veličastnim po gledom na Sveto goro in reko Sočo Kosilo, ki ga je pripravil lastnik gostišča in vodič po rovih, nas je povrnilo v današnji čas. Hvaležni smo zgodovini, da se nismo rodili v tistih nesmiselnih časih in da nismo pokopavali svojih sinov in mož Naslednje srečanje v juniju smo si naredili na skupnem pikniku v Vrhpolju, v gostilni Uršič Prišlo nas je kar precej Vsak je lepemu srečanju še kaj dodal Pecivo so članice prinesle, ker je bil čas češenj tudi teh ni manjkalo Predvsem pa smo se poveselili in sprostili tako lepo, kot smo vedno vajeni, in znamo si narediti lep popoldan Pomerili smo se v raznih špor tnih igrah Balinanje, kar tanje ...

Upamo, da nas to jesen ne bo presenetil kovid, ker imamo še kar nekaj načrtov: dve predavanji o sladkorni bolezni, kopanje v morju in v bazenih hotela Bernardin v Por torožu

Besedilo in foto: Sonja Groznik

n Društvo sladkornih bolnikov Ajdovščine in Vipave

ki je bil nekoč poletna rezidenca pisatelja in ljubljanskega župana Ivana Tavčarja Ob povratku na izhodiščno točko smo si ogledali še notranjost nove cerkve sv Mar tina

Predzadnjo soboto v avgustu pa smo se člani društva zbrali na Hotavljah v Poljanski dolini Naše prostovoljke iz Žirov so merile kr vni sladkor, kr vni tlak in holesterol Sledil je krajši pohod do Gorenje vasi Kljub vročemu poletnemu dnevu smo se ob Sori prijetno počutili Po kosilu nam je Bernarda pripravila predavanje o zdravilih in njihovi pravilni uporabi Opozorila nas je tudi na to, da si moramo pripraviti seznam zdravil, ki jih jem ljemo Seznam mora biti dosegljiv domačim, da ga posedujemo zdravnikom ob morebitnem poslabšanju našega bolezenskega

Vseslovensko srečanje pod Najevsko lipo

Naše društvo je tudi letos prejelo vabilo na prireditev Vseslovensko srečanje pod Najevsko lipo, ki je bilo 2 julija 2022 Z veseljem smo se odzvali, saj je to odlična promocija za naše društvo in predstavitev našega dela ter možnost za pridobitev novih članov.

Merili smo kr vni sladkor in holesterol Na prireditvi so bili pred sednik države Borut Pahor, predsednica državnega zbora in kar nekaj poslancev, med njimi tudi Jani Prednik ter župani vseh štirih občin Mežiške doline Kar nekaj članov društva se je na prireditev podalo peš (na fotografiji) in zato prejelo spominsko majico, ostali pa so prišli z avtobusom Vsi udeleženci so dobili malico, se poveselili in se pozno popoldne vrnili v dolino.

Predavanje in piknik na kmetiji Kajžer

9 julija 2022 smo za naše člane na kmetiji Kajžer organizirali piknik (na fotografiji) in predavanje s praktičnim prikazom AED rešuje življenje. Pridružili so se nam tudi županja občine Črna, podžupan občine Mežica, podžupan občine Prevalje in pred sednik koronarnega kluba

Vsak je lahko sodeloval v praktičnem prikazu oživljanja in večina je menila, da ni tako enostavno in da je prav, da večkrat preizkusiš in obnoviš postopek Po predavanju je sledila dobra malica in nato špor tne igre Člani, ki niso sodelovali pri igrah, so se odpravili na krajši pohod v okolico Mežice in opazovali lep razgled. Sledila je razglasitev zmagovalcev in podelitev

stanja. Pomoč pri obvladovanju zdravil, ki jih uporabljamo pri zdravljenju, si lahko poiščemo tudi v lekarnah Prav na takih druženjih ugotavljamo, da si člani želijo organiziranih dogodkov Pričakujemo in želimo si, da bi se nam priključili tudi mlajši diabetiki, ki bi prispevali novo svežino k dinamiki in dogajanju ob druženju

Neprijetno nas je presenetila vest, da v Škofji Loki zapirajo dia betološko ambulanto, kar se nam zdi nedopustno, ker ambulanta poleg Škofje Loke z okolico pokriva tudi Poljansko in Selško dolino in ker je mnogim, zlasti starejšim, ki predstavljajo veliko večino sladkornih bolnikov, dostop do večjih centrov skorajda onemogočen Besedilo: Bernarda Lukančič, foto: Tanja Oblak

praktičnih nagrad ročna dela naše članice Dragice Cizerl Po končanem dopoldanskem delu je sledilo odlično kosilo in veselo druženje do poznih popoldanskih ur Zadovoljni smo se dogovorili, da se naslednje leto srečamo na istem mestu Zahvaljujem se vsem, ki so pomagali pri izvedbi predavanja in piknika in seveda Kajžerjevim za izredno gostoljubnost in odlično hrano

Pohod do naravnega parka Bistra

V sklopu 66. koroškega turističnega tedna je naše društvo 16. avgusta 2022 organiziralo pohod do naravnega parka Bistra Udeležilo se ga je nekaj naših članov in tudi nekaj drugih lju biteljev lepe narave Pri prihodu v park smo vsem izmerili kr vni sladkor. Vsak udeleženec je prejel majico in nekaj za pod zob. Županja občine Črna mag Romana Lesjak nas je prišla po zdravit s kavico in šilcem domačega

Besedilo in foto: Branko Lepičnik Izlet na Bled

Letos smo izbrali za izlet Bled, ker se je tam v soboto, 3 sep tembra, odvijal Festival praženega krompirja Na poti tja smo se ustavili na Brezju, kjer smo bili pri maši Ko smo prispeli na Bled, je na prizorišču že omamno dišalo Kupili smo skodelice, nato pa med več kot šestdesetimi stoj nicami radovedno okušali, kako so ekipe to tradicionalno jed domiselno dopolnile vsaka po svoje Ni manjkalo tudi drugih stojnic z gostinsko ponudbo, tudi take z ročnimi izdelki so bile vmes Med stojnicami nas je pozdravil blejski župan v narodni noši. Na sončno soboto smo si vzeli čas še za ogled Bleda. Nekateri so se s čolnom odpeljali do otoka na jezeru Pod vtisi različnih okusov smo se ob 16 uri odpravili proti domu Še po stanek na Trojanah za kislo juho in ajdove žgance smo si pri voščili, nato pa v avtobusu zadovoljno zapeli. Dragica Cizerl

Opravičilo

Avtorica je v prispevku z naslo vom Izlet v Črno in Koprivno, ki je bil objavljen v prejšnji šte vilki revije Sladkorna bolezen, nekoliko nerodno zapisala: »V Črni nas je čakal zelo okusen bograč in diabetični sladoled pri Senici « Pravilno je: »V Črni nas je čakal zelo okusen bograč pri Kurniku in diabetični sladoled pri Senici « Društvo diabetikov Mežiške doline se opravičuje za nenamerno napako

n Društvo diabetikov Mežiške doline

n Društvo diabetikov Idrija Pohod Godovič–Log pod Mangar tom 2022

V tretje gre rado, pravi slovenski pregovor. Tako so se Vidmarjevi sorodniki (Branko, Matej in Sandi) in pridruženi člani (Borut Grmovšek, Lovro Lukan in Zoran More) v pozni pomladi pr vič sestali in dogovorili za tretji pohod iz Godoviča v Log pod Mangar tom.

B r a n ko j e p re d l a g a l n ovo s m e r poti, ki nas bi vodila preko nekaj vrhov, kar pomeni več hoje, zato smo se odločili, da bo pohod trajal š t i r i d n i S s p re m l j eva l n o e k i p o (Srečko Lukač, Tadej Poženel, M i l a n Ke n d a i n S i l v i j V i d m a r ) smo se dogovorili o podrobnostih njihove vloge pri pohodu Na pot smo krenili 20 julija 2022 ob 6 uri izpred bifeja Na vasi Vre menska napoved za vse dni po hoda je bila lepa in »vroča«. Pr vi dan nam je bila pot že znana, z vmesnimi postanki kot na pr vih dveh pohodih Z nami je bil ta dan na poti tudi Tomaž Leskovec (vsi pohodniki na fotografiji) Bil je res vroč dan, a smo poskrbeli, da kdo ne bi dehidriral Pri hoji proti Bukovemu se je Mateju pripetila neprijetnost, saj si je zvil gleženj Pot smo do cilja pr vega dne kampa Šorli v Ko ritnici v Baški grapi sicer še nadaljevali skupaj, a so bile bolečine prehude in je moral »odstopiti« ter se skupaj s Tomažem vrniti domov Po prehojenih 48 km se je kar prilegel počitek Drugi dan zgodaj zjutraj smo pozajtrkovali in se odpravili proti vasi Rut. A ta dan so se že kmalu začele prebavne motnje, s katerimi smo se »ubadali« vse naslednje dni, eni bolj, drugi manj Nezahtevna pot proti Rodici (1966 m) je bila za nekatere

n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Odgovori na številna vprašanja

Junija smo se udeležili predavanja na temo Nič več diete pri sladkornih bolnikih, julija pa na temo SVIT.

Za dobro obvladovanje sladkorne bolezni je nujno bolnikovo aktivno sodelovanje. Temelj zdravljenja sladkorne bolezni je zato zdravstvena vzgoja Prehrana in življenjski slog pa sta ključna dejavnika zdravja človeka Sladkorni bolnik mora po skrbeti za pestro in uravnoteženo prehrano, kar pomeni, da se s hrano v telo vnese toliko energije, kolikor jo porabite. Hranimo se večkrat in v malih, sveže pripravljenih obrokih, saj na ta način skrbimo tudi za zdravo črevesje In še veliko odgovorov na številna vprašanja sta nam dala predavatelja Sara Hren, med. sestra, in Jure Ploder, predstavnik NIJZ Ravne na Ko

prava mora, zato se tudi nismo vsi povzpeli nanjo, čeprav je bilo do vrha le 15 minut hoje V daljavi smo opazovali Vogel, pod katerim je bil tokratni cilj, saj smo rezer virali nočitev v Koči na planini Razor. Ob bodrenju »sotrpinov« smo se kljub slabemu počutju vsi povzpeli na Vogel (1922 m) Kmalu smo se odpravili navzdol proti Koči na planini Razor (1315 m), kjer smo se srečali s spremljevalno ekipo Ta dan smo prehodili 24 km Kmalu po okusni večerji smo »zasedli« vsak svojo posteljo in zaspali. Tretji dan smo vstali ob 5 uri, pozajtrkovali in se okrog 6 ure odpravili proti Škrbini, saj je bil tokratni cilj Koča pri Krnskih jezerih precej daleč Pri vzponu na sedlo Škrbina (1910 m) smo morali prečiti večje melišče. Naprej smo prečili pod steno Vrh Kont, Podr to goro in Mali vrh in se povzpeli na travnati Zeleni vrh (2052 m) Od tod smo pot na daljevali na Tolminski Kuk (2085 m) in po treh urah in pol hoje na redili daljši počitek Spet smo se m o ra l i s p u st i t i n av z d o l , p a s p et navzgor in prispeli na Mahavšček ali Veliki Bogatin (2008 m) Od tod nas je pot vodila večinoma navzdol, proti Koči pri Krnskih jezerih, kamor smo prispeli okrog 15. ure.

V soboto, zadnji dan našega po hoda smo vstali v svežem jutru in se ob 6 uri odpravili v dolino, najprej do doma Klementa Juga v Lepeni, kjer smo zajtrkovali Pričakala nas je spremljevalna ekipa in smo lahko težje nahrbt nike zamenjali z lažjimi Pred nami je bila do cilja skoraj celo pot vroča, 22 km dolga asfaltna cesta Večkrat smo naredili postanek v senci in se odžejali, saj je bil dan res vroč Pri pro metni tabli, ki označuje vas Log pod Mangartom nas je pričakala skupina sorodnikov in spremljevalna ekipa

Vsi pohodniki smo bili na koncu zelo zadovoljni in veseli, da nam je kljub težavam s prebavo uspelo tretjič prehoditi 111 km dolgo pot iz Godoviča do Loga pod Mangar tom, na kateri smo premagali prek 5000 m višinskih metrov

Besedilo in foto: Zoran More

roškem, ki je poudaril, kako pomembno je sodelovanje v pro gramu SVIT programu presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu Zgodaj odkrita bolezen se uspešno zdravi, z odkritjem predrakavih sprememb pa se bolezen lah ko celo prepreči Špor t za zdrav življenjski slog Špor t je pomemben na vsaki ravni življenja Člani društva se zavedamo, kako pomem ben je zdrav življenjski slog tudi za ljudi diabetike, ki špor t dojemamo le kot obliko rekrea cije. V našem društvu negu jemo ob sredah pohodništvo

n Društvo diabetikov Metlika Aktivno dr uštvo

Belokranjski diabetiki smo še naprej, kljub vsem težavam s covidom 19, zelo aktivni. Bolezen nam je »vzela« veliko članov, med njimi tudi našega člana in prijatelja Lojzeta Rudolfa. Kljub temu pa se število naših članov stalno povečuje, v društvu nas je že nad 310 Tudi zato, ker načr tovane programe dosledno uresničujemo in celo presegamo, poleg diabetikov k nam pristopa in v društvu aktivno deluje kar nekaj svojcev diabetikov in podpornih članov

Kljub bolezni in omejitvam smo v preteklih dveh letih izpolnili začr tani program skoraj v celoti Letos pa nam gre še bolje Ob spodaj predstavljenih dogodkih se lahko pohvalimo z iz peljanim občnim zborom z nad sto udeleženci, dvema preda vanjema, dva polna avtobusa članov smo odpeljali na izlet v Brkine in Ormož

Darovali smo km za osebe s sladkor no boleznijo in zase

Dve skupini pohodnikov sta 27 avgusta prehodili 11,5 km poti iz Metlike in iz Črnomlja, ena skupina pa 2 km iz Podzemlja, vsi do letališča Prilozje Tam je nad sto udeležencev uživalo v kulturnem programu, predavanju in skupinskem razgibavanju ter kot enotni pevski zbor zapelo belokranjsko pesem Pa stirče mlado V štirih špor tnih disci plinah je tekmovalo 77 članov in 15 zmagovalcev je prejelo darilno vrečko s p r i l o ž n o s t n o m aj i c o , m e r i l n i ko m sladkorja, gelom za nego in seveda kolajno Spominske majice in spo minske kolajne obeske so dobili vsi pohodniki, med katerimi sta bili tudi Špelca Rudolf in Danica Ostanek,

ki je predavala o pomenu in načinih telesnih aktivnosti diabetikov in vodila razgibavanje stotih Po uvodnem golažu so vse po poldne delovali roštilji Veliko mizo so naše članice obložile s pogačami, poticami in pecivom. Veliko je bilo tudi sadja in seveda pijače Ansambel Andreja Bajuka s pevko pa je igral še v pozno popoldne in mi smo plesali Upamo pa, da bomo do konca leta uspeli izvesti še naš štirinajsti pohod po Urbanovi poti s kostanjevim piknikom, organizirati našo proslavo v novembru in seveda izpeljati še dve predavanji Dvema članoma smo že podelili enkratno finančno pomoč, ob koncu leta pa se bomo tradicionalno družili z jubilanti in sta rostniki Da se lahko pohvalimo s takim delom, gre zasluga zelo enotnemu in privrženemu članstvu Zatorej, dragi člani: hvala vsem in vsakemu posebej! Ostanimo zdravi!

Vekoslav Prevalšek

Nepozabnih sedem dni na Braču

Letos so se člani odločili, da bi belokranjski diabetiki aktivno okrevali na morju Izbrali smo najbolj ugodno po napovedi pro grama in cene in odšli na Brač Dobro smo izbrali in preživeli nepozabnih sedem dni (na fotografiji)

Ob štirih zjutraj 4 junija nas je na avtobusu v Metliki pozdravila vodička Andreja in 50 članov je krenilo z avtobusom na Brač Vožnjo smo začeli z petjem, sedem dni veliko peli in se smejali

pod vodstvom Olge Repotočnik, ob petkih in torkih kegljanje pod vodstvom Staneta Oblak in ob torkih kolesarjenje pod vodstvom Mojce Kaspar

Torek je dan za kolesarjenje Od aprila do konca septembra se zbiramo ob 9. uri na parkirišču Mercatorja. Stalna ekipa šestih do dvanajstih kolesarjev pridno nabira kilometre po oko liških poteh Ob vročih dnevih izbiramo krajše poti, jeseni in spomladi pa si privoščimo tudi daljše Do zdaj smo prevozili že 988 km, ki jih tudi darujemo za akcijo ZDDS »Darujem ki lometre«

Kolesarjenje ni namenjeno samo poganjanju pedal in nabiranju kilometrov, pač pa je tudi družabno srečanje in izmenjavanje različnih pogledov na dogodke okoli nas Vsako leto konec septembra zaključimo kolesarjenje s srečanjem ob pogrnjeni mizi, razidemo pa se z željo po novem začetku spomladi in z ugotovitvijo, da nam ni žal časa in truda, da se zberemo vsak torek in poženemo kolesa po naši lepi deželi

Besedilo in foto: Fanika Slemnik

(imeli smo namreč tudi tečaj smeha) in se s petjem tudi vračali Sedem dni nas Andreja ni »izpustila iz rok« Vseh sedem dni je bila ob pol osmih jutranja telovadba ob morju ali v njem. Ob 9 uri info ura skupni sestanek vseh za dogovor o dnevnem programu, pa tudi meritve sladkorja in pritiska Vsak dan smo ob 10 uri začeli z telesnimi aktivnostmi po dogovorjenih dnevnih programih: pohod ali sprehod v Supetar; balinanje; 4,5 km sprehod v Mirce; izlet z avtobusom v živalski naravni park Su tivan; avtobusni izlet z ogledom klesarske šole in muzeja v Pučišču; zadnji dan učenje in izvajanje joge smeha in ostale tehnike sproščanja Seveda je bilo vsak dan popoldne kopanje v kar toplem morju Ob popoldnevih pa so bila tri predavanja, avtobusni izlet na Bol, špor tna tekmovanja v balinanju, mini golfu in pikadu Lokalna dalmatinska klapa Supetar nam je namenila večer pesmi in plesa pozno v noč, sicer pa se je vi talnejši del naše skupine vsak večer po 9 uri lahko naplesal v posebnem paviljonu Čeprav ali prav zato, ker nam je Andreja sedem dni »dihala za ovratnik«, smo ob slovesu soglasno izrazili željo, da vse skupaj ponovimo prihodnje leto Besedilo: Anica Volk , foto: Juš Mihelčič

n Društvo diabetikov Ljubljana Jesenski izlet

v neznano

Izlet presenečenja? Kam?

V soboto, 24 septembra 2022, smo člani ljubljanskega društva diabetikov v Tivoliju napolnili avtobus in se ob 8 uri odpeljali v neznano Ker vodička Nina ni vstopila, smo predvidevali, da se bomo peljali proti Štajerski In res: Nina nas je čakala v Mariboru Po uvodnem pozdravu je začela s kvizom: »Kam gremo?« Kmalu smo ugotovili, da se peljemo v smeri Lenar ta v Slovenskih Goricah, a to še ni bil končni cilj Ob poti se nam je nudil atraktiven pogled na grad Hrastovec, ki je eden najlepše ohranjenih v Sloveniji, danes pa je v njem zavod za osebe s težavami v duševnem zdravju

Peljali smo se proti vrhu goric in se ustavili v slikovitem naselju Zavrh na višini 370 metrov, ki ni povezan samo z vinogradniško tradicijo, temveč tudi z imenom Rudolfa Maistra, ki je v te kraje prihajal na počitnice in oddih Bival je v Štupičevi vili, kjer je od leta 2019 muzej v spomin na velikega domoljuba, pesnika, generala in borca za severno mejo Tamkajšnji vodič Stanko nam je pokazal tudi tri kratke filme o njegovem življenju in nas popeljal po muzeju

Vaščani so v bližini postavili 17 metrov visok razgledni stolp, od koder smo tisti, ki smo se povzpeli na vrh, videli daleč naokrog čez gorice in doline vzhodne Slovenije vse tja do šta jerskega Triglava (Donačke gore, 884 metrov) Pot nas je po peljala pol kilometra naprej do viničarskega muzeja Kranvogl. Viničarija je prenovljena in preurejena v zanimiv muzej na pro stem Ogledali smo si bogato zbirko vinogradniških pripomočkov in tehnično dediščino ter dobili slikovit vtis o življenju prebivalcev,

n Društvo diabetikov celjske regije

Diabetiki v Umagu

Člani društva celjskih diabetikov so bili tokrat na preventivi v Umagu. Skupina je bila iz različnih občin celjske regije, kar je še posebno zanimivo in zabavno.

Že na avtobusu v Celju smo se spoznavali, pozneje pa še ob postankih, kakršen je bil malo daljši nad Koprom, kjer smo si ogledali dva ogromna kozarca v Ma rezigah, pa vinsko fontano čeprav je večina odšla k sosedom na kavico Čudovit razgled in kozarec vina za slovo in nadaljevanje vožnje k sose dom v Umag

V velikem parku hotela Garden Istra se je zbrala skupina vsako jutro, da so skupaj telovadili Nekateri so si nabirali korake in pešačili celo do Sa v u d r ij e . V s a k d a n s m o s p o z n ava l i okolico, čeprav je bilo dokaj vroče in

viničarjev Slovenskih goric v preteklosti V zbirki so tudi sta rodobna vozila, ki so prava paša še posebej za moške oči, lastnik pa jih tudi izposoja za slavnostne priložnosti, kot so p o ro ke i t d . S s vo j o h u d o m u š n o st j o i n d u h ov i to st j o n a s j e zabaval, potem pa še pogostil Po obilnem in slastnem kosilu v kmečkem turizmu Kozar v Lo žani pa je sledilo še eno presenečenje: Svečina in Svečinske gorice, ki zasedajo najzahodnejši prostor Slovenskih goric in mejijo na sosednjo Avstrijo Veljajo za biser te vinorodne po krajine Od tod nas je vodila pot po znameniti srčkasti cesti do vinogradniško turistične kmetije Dreisiebner, od koder je prelep panoramski razgled Pogled z vrha na pot srca med vinogradi je mnogim vzel dih ne samo zaradi lepote, pač pa tudi zaradi ceste, ki je zelo ozka in strma Pohvaliti je treba našega šoferja, ki nas je varno in brez težav pripeljal mimo vseh teh ovir Čudovit, s soncem obsijan dan se je prevesil v večer Slovenske Gorice bodo ostale del naših src in del naših src bo ostal tam, med vinogradi in mehkimi griči Zahvaljujemo se predsednici društva Karmen in vodički Nini, ki sta nas popeljali v ta košček raja

Besedilo: Slavka Jovan, foto: Karmen Maričič

smo zato nekateri raje sedli na »vlakec«, ki povezuje Umag s predelom, kjer je bil naš dopustniški dom Predavanja v klima tizirani dvorani smo vsi radi obiskali zaradi vsebine, pa tudi zato, ker nam je hlad prijal Vida Kerznar, tajnica društva in or ganizatorka letovanja je bila vseskozi na »preži«, da se je vse odvijalo po programu in da je bila na voljo za vse, kar so člani društva potrebovali Tatjana Košir je skrbela za zdravo prehrano, saj je prinesla s seboj dobrote za vsakogar nekaj Vsak ude leženec pa je prejel ročno izdelan spominček, da se bo tudi doma spominjal Umaga, predvsem pa uspešnega letovanja, ki je bilo v bližini morja še posebno lepo Organizacija je bila v rokah turistične agencije, vendar pa diabetiki ne bi imeli tako prijetnega letovanja in dru ženja, če ne bi bilo Vide Ker znar, Zore Zupanc in Tatjane Košir, ki so skrbele res za vse »paciente« z dobro voljo in posebno postrežbo Lepo je imeti v društvu ljudi, ki s svojim pro stovoljstvom polepšajo življenje čla nom društva. Hvala!

Besedilo in foto: Jaki Kotnik

n Društvo diabetikov Murska Sobota Edukativno okrevanje v Dobr ni

Dne 19 junija, bilo je lepo nedeljsko dopoldne, smo se člani Društva diabetikov Murska Sobota odpravili na edukativno okrevanje v Terme Dobrna (na fotografiji). V hotelu Vita nas je ob prihodu pričakal animator in nam predstavil program. Za dobrodošlico smo nazdravili s kozarcem šampanjca

Vsako juto smo opravili merjenje kr vnega sladkorja Vsak član je dobil v sklopu okrevanja tri terapije, ki jih je izkoristil po določenem ur niku. Bile so različne in razdeljene na dopoldanski in popoldanski čas V času bivanja v termah smo imeli tri strokovna predavanja, in sicer Nevarnost padcev, Bolečine v križu in Pr va pomoč Vsak dan so bili organizirani tudi rekreativni spre hodi po trim stezi, ki smo se jih udeleževali. Lep čas smo preživeli

n Društvo diabetikov Ptuj Odpravili smo se …

Veseli, da se je virus končno malo zaustavil, smo se člani iz DD Ptuj v maju in juniju odpravili na rekreacijo v Izolo, v hotel Delfin, in Terme Dobrna, v hotel Vita V Izolo smo odpotovali skupaj s člani DD Lenar t, v Dobrni pa smo se nepričakovano srečali s člani DD Škofja Loka, ki so prišli na rekreacijo, tako da smo skupaj izvajali aktivnosti in se družili Bilo je zelo lepo in prijetno Izmenjali smo vsak svoje izkušnje, in se drug od drugega kaj naučili Vsak dan smo izvedli program; merjenje sladkorja v kr vi in kr vnega tlaka, zdravstvena predavanja, pohode ob obali in po Dobrni, vmes pa smo se veselo kopali, telovadili, in se družili Ogled Ljubljane z vlakcem Urban

V juniju je bilo posebno doživetje ogled Ljubljane z vlakom Vožnja do Lju bljane je potekala v pri jetnem vzdušju Po ka vici smo se sprehodili po ulicah Ljubljane do Me stne hiše, od koder smo se s turističnim vlakcem Urban popeljali in se tudi sprehodili po znameni

tudi v bazenih Ob večerih za vikend je bila živa glasba, ob kateri smo se tudi zavr teli Z lepimi spomini in zadovoljni smo se po sedmih dneh 26 junija vrnili domov

Besedilo in foto: Darinka Žalik

Merite lahko brez lancet

Poletne počitnice so za nami Spet smo začeli s predavanji, in sicer vsako prvo sredo v mesecu v prostorih GZ Murska Sobota v Lendavski ulici Pr vo predavanje je bilo na temo Merite lahko brez lancet, in sicer je Silvia Poredoš iz podjetja Abbott na predstavila Libreview vi to zmorete Libreview daje boljši vpogled v rezultate in omogoča boljši nadzor sladkorne bolezni. Nalaganje podatkov s čitalnika na Free style libre neposredno na Li breview bo omogočilo preprosto in varno zbiranje podatkov o glu kozi Gospa Poredoš je predstavila uporabo in delovanje sistema Libre strokovno, udeležencem pa je od govarjala na vprašanja. Hvala pre davateljici in udeležencem za stro kovnost in udeležbo na predava nju Želim pa si, da bi se predava nja udeležilo še več članov društva diabetikov

Igor Vitez

tostih Ljubljane Po vožnji smo si pogledali center mesta (na fotografiji), se okrepčali in počasi odšli na postajo in se odpeljali proti domu Vsem udeležence bo doživetje ostalo v lepem spominu

Dr uženje in pohod po Gorenjski

V začetku julija smo se družili na Gorenjskem (na fotografiji) V zgodnji jutranji uri smo se z avtobusom odpeljali na Brezje, kjer je glavno romarsko središče v Sloveniji. Pot smo nadaljevali do Mojstrane, kjer smo si ogledali Slovenski planinski muzej Razstava je zasnovana kot muzejska pripoved, ki jo doživljamo skozi lasten vzpon na goro Za vse, ki še nismo bili na Triglavu, je omogočen vir tualni sprehod do našega očaka. Imeli smo vóden in zanimiv ogled Po ogledu smo se ob žuborenju potočka in slikoviti naravi peš napotili na kosilo, se dobro okrepčali in se odpeljali do jezera Jasna v bližini Kranjske Gore Začeli so se zbirati temni oblaki in začelo je deževati Z dežniki smo se med kapljicami od pravili okrog Vreme ni vplivalo na naše razpo loženje; srečni, veseli in zadovoljni smo se z av tobusom popeljali proti domačemu kraju, z mi slijo na naslednje dru ženje

Besedilo: Sonja Korošak , foto: Ida Fric

n Društvo diabetikov Velenje

Izlet v deželo paradižnikov

V sredo, 14 septembra, smo se zbrali na avtobusni postaji v Velenju in se odpeljali proti Turnišču

Naša pr va postaja je bila »tovarna paradižnika Lušt« Skoraj tako bi lahko rekli, kajti toliko paradižnika še nismo videli na enem mestu Lepo so nas sprejeli Ra zložili so nam vse o vzgoji paradižnika, ki ga pridelujejo na 9 hektarih pokritih površin Na koncu smo imeli še degustacijo vseh sedmih vrst paradižnika, domov pa tudi nismo odšli praznih rok Dobili smo vsak svoj paket paradižnika

Naša pot se je nadaljevala v čudovit tropski vr t Ocean Orchids v Dobrovniku V tropskem vr tu lahko poleg številnih vrst orhidej občudujemo zanimive tropske in subtropske rastline z vsega sveta Po ogledu je dobil vsak darilni bon, ki ga je lahko unovčil ob nakupu orhidej Zunaj smo se lahko okrepčali s pijačo ali dobrim vaniljevim sladoledom Naša predsednica Romana nam je na harmoniko zaigrala tudi nekaj melodij Naša zadnja postaja je bila izletniška kmetija Hančik v Do brovniku Gospodar Jože nas je najprej povabil na degustacijo, nato pa še na kosilo. Postregli so nam zelo okusno prepeličjo obaro Ob kosilu nam je gospodar Jože povedal veliko zanimivih in poučnih resnic o prepeličjih jajcih Kot piko na i pa smo ob koncu dobili še sladico, imenovano koruzna zlevanka To je bila specialiteta gospodinje, ki pa ni izdala, kako jo pripravi. Bila je dobra, za prste polizat, a recept je ostal v Dobrovniku Ob pogovoru in dobrem vinu je čas kar prehitro minil Izlet je bil zanimiv in poúčen Težko že čakamo na naslednjega

Anita Tajnšek

Velenjski diabetiki v Radencih

Vreme na poti ni bilo nič kaj obetavno, predvsem za 25 sep tember ne Bilo nas je več kot 50, večina z avtobusom, nekaj s svojimi vozili Namestili so nas v hotel Radin Pr va pot je seveda bila jedilnica Najbolj navdušeni smo se potem hitro znašli v bazenu Tudi pohodniki so si lahko vsaj malo pretegnili noge Tistim, ki so popoldan prespali, je pa tudi bilo lepo

Povezali prijetno s koristnim

Akcije Zveze društev diabetikov Slovenije #daru jemkilometre smo se udeležili tudi mozirski diabetiki in tako dodali majhen kamenček k razdalji od Zemlje do Lune

Skupina, ki se je zbrala lepega sobotnega dopol dneva, se je podala na pot po eni izmed 15 pohod

V ponedeljek se je začel redni »delovni dan«: merjenje kr vnega sladkorja, tlaka in teže (zoprno) Že ob 9 uri smo lahko koristili vadbo v bazenu pod vodstvom fizioterapevta Do konca vadbe se je nabralo kakšnih 15 »naših« Druga stalnica je bila vadba v telovadnici ob 12. uri »Zadihajmo skupaj z vajami za zdravo srce«, prav tako s fizioterapevtko Vadba je bila samo za našo skupino, a do petka sva jo obiskovala samo 2 (beri: dva); konec tedna so se nama pridružile še tri zgubljene duše Razlog odsotnosti ostalih članov velenjskega društva je v veliki m e r i n e z a i n te re s i ra n o s t , to k ra t p a t u d i i z re d n o n e u g o d e n časovni razpored našega programa Velika škoda Naslovi le tošnjih predavanj so bili Premagajmo stres s tehnikami sproš čanja, Zdravo živim predstavitev državnih presejalnih pro gramov za zgodnje odkrivanje raka in Uravnotežena prehrana Vmesna, občasno celo sončna obdobja so pohodniki pridno izkoristili za raziskovanje področja reke Mure, zdraviliškega parka in okolice Center za krepitev zdravja Murska Sobota je organiziral 6 minutni test hoje v hotelski avli udeležba naših članov je bila standardno skromna Zelo pridni pa smo za izlete; avtobus je bil poln do zadnjega sedeža Najprej smo se zglasili pri Čebelarstvu Zemljič, najpomembnejša točka izleta pa je seveda bilo Vinogradništvo Kupljen (na fotografiji). Kljub naglici nam je še uspel skok do Vinske fontane Kapela, kjer so najhitrejši celo uspeli opraviti bliskovito pokušino Kot vedno je teden minil čisto prehitro in ni bilo dovolj časa za klepet s starimi znanci, ki se zdaj bolj redko videvamo, sklepanje novih znanstev pa je bilo bolj kot ne preloženo na naslednje letovanje.

Besedilo: Ingeborg Čas, foto: Franc Čas

niških točk od Motorčka v vasi Potok v Zadrečki dolini do koče Planinskega društva Nazarje na Farbanci S tem smo tudi mi pokazali, da se zavedamo, kako pomembni sta gibanje in telesna dejavnost za obvlado vanje sladkorne bolezni S tem pohodom smo povezali prijet no s koristnim Na Farbanci smo se srečali tudi z nazar skimi planinci, ki so se z ve seljem pridružili naši akciji

Besedilo in foto: Marija Venek

n Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje

n Društvo diabetikov Trbovlje

Z okrevanjem slovo od poletja

Tudi letos smo težko čakali poletje Res pa nismo pričakovali tako hude vročine, ki je naše dejavnosti kar malo omejila Tako čez poletje nismo hodili na pohode, druge načr te pa smo izpolnili.

Začeli smo konec junija s ko panjem v Strunjanu, ko smo vroč poletni dan preživeli ob morju in se naužili sonca, pla vali, se sprehodili ob obali ali do strunjanskega križa, ki po nuja čudovit razgled Lepo za tiste, ki tja hodimo vsako leto, in posebno doživetje za druge, ki so bili tu pr vič.

Na začetku julija smo se peljali na ogled Dolenjske Slakov muzej v Mirni peči, čebelarski muzej in Dežela kozolcev v Šentruper tu so nas navdušili V Slakovem muzeju (na fotografiji) smo se vrnili v življenje Lojzeta Slaka in peli ob harmoniki našega šoferja Boštjana, kozolci so bili spet drugačno lepo doživetje Dan se je nadaljeval v družbi ob glasbi V Terme Paradiso smo se odpeljali konec avgusta, seveda navdušeni kopalci, ki izkoristimo prevoz z vlakom

September je za nas mesec okrevanja na morju Letos smo se po ponudbi agencije Cveta Gerčerja odločili za hotel Pinija v Petrčanah pri Zadru Zbralo se nas je 47 Preživeli smo sedem sončnih in prijetnih dni na novi lokaciji ob morju

n Društvo diabetikov Posavje Brežice

Pomen spanja

V prostorih Mladinskega centra v Brežicah je Društvo diabe tikov Posavje Brežice v torek, 4. oktobra, ob 17. uri za svoje člane in za vse ostale, ki jih je ta tema zanimala, organiziralo zanimivo in poučno predavanje z naslovom Pomen spanja P r e d s e d n i c a d r u š t va D a r j a Mandžuka je uvodoma predstavila temo, ki nam jo je v nadaljevanju podala predava teljica, tudi sama članica dru š t va , V i k t o r i j a M a k s l , d i p l . med sestra

Sladkorni bolniki imamo po gosto težave s spanjem, zato smo z zanimanjem prisluhnili predavanju, iz katerega smo najprej izvedeli, kaj je spanje,

Obvezen del našega bivanja je zdravstveni program in športne aktivnosti, ni pa šlo brez zabavnih, poučnih in sprostitvenih dejavnosti Za vse je poskrbela Nina Tenko, vodička in stro kovna delavka, ki nas je spodbudila k jutranjemu, celodnev nemu in večernemu gibanju in druženju Jutra smo začeli s telovadbo na plaži, nato merili sladkor, tlak in kisik, imeli smo tri predavanja in dva organizirana pohoda; toplo, sončno vreme nam je dalo možnosti za kopanje in aktivnosti po svoje. Zvečer smo imeli karaoke, tombolo, zabavne igre, izbirali smo mis in mistra neverjetno, kaj vse nam je organizirala Nina! Kar nekaj večerov smo se ob dejavnostih družili in tek

movali z diabetiki iz Litije, ki so bivali v bližnjem hotelu, zato je bilo še bolj napeto V večerni Zadar so nas zvabile lučke in morske orgle. Prepustili smo se neverjetnim tonom, ki jih ustvarjajo morski valovi ob marmornih stopnicah Vedno znova ugotavljamo, da se imamo na okrevanjih odlično, vsako pa je doživetje zase. Letos je bilo še posebej pestro z vodjo Nino in njenim programom ter ob druženju z Litijani Vrnitev domov pa je bila pravi šok, saj smo se na hitro poslovili od poletja pričakal nas je dež in hladno vreme

Besedilo: Cvetka Kozmus, foto: arhiv dr uštva

kako spanje vpliva na naše zdravje in počutje, kaj se z nami dogaja, ko spimo, in predvsem, kako naj ravnamo, da bo naše spanje dovolj dolgo in kvalitetno Predavateljica je temo podala na zanimiv, preprost, a strokovno utemeljen način, tako da smo dobili veliko koristnih nasvetov, ki nam bodo, če jih bomo seveda upoštevali, zmanjšali težave s spanjem

Da si člani takih in podobnih predavanj želimo, je bilo vidno tudi iz števila članov, ki so se udeležili predavanja Uprav nemu odboru in predsednici društva pa je to tudi potrdilo, da dobro delajo in skrbijo, da člani dobimo res čim več ko ristnih nasvetov z različnih po dročij življenja, kar vse nam pomaga, da s sladkorno bo leznijo živimo lažje in tudi kva litetneje

Rudi Mlinar

Cerkno

Leopold Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828

telefon, 081 611

Majes, 041 317 545

Ostrožnik, 040 841 828;

Žiber t, 031 346 224

Mrljak Barbara, 070 865 140

Vlast a Primožič, 040 621 865

in ura bost a znana naknadno Barbara Mrljak, 070 865 140 sobot a, 19 november mar tinovanje

pohod po Rakah z nordijsko hojo

na Turistična agencija Nova Zdenka Bogat aj, 031 307 089 november pohod po želji in dogovoru s pohodniki

Vlast a Primožič, 040 621 865 november

in ura bost a znana naknadno

naknadno

Irma Brence, 040 567 172

Vlast a Primožič, 040 621 865

485

031

Ingrid

Ingrid Belšak,

Boris Krček, 040

Ingrid

Boris

Ingrid

031 485

031 485

031 678

953

ob torkih vódena aerobna vadba s strani študentov drugega letnika magisterija kineziologinje

11

društvena pisarna, podhod Bežigrajska

Nika Hudoklin, 01 28 22 133

18 00, Fakultet a za špor t, Kodeljevo Neli Kapus, 041 601 421 ob sredah sprehod na Ljubljanski grad od 10 00 do 12 00, Streliška 17 Ana Prah, 031 637 394 vsako 4 sredo v mesecu predavanja (26 oktobra, 23 novembra, 28 decembra) ZD Center, Metelkova 9 Neli Kapus, 041 601 421 ob četr tkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, kr vnega tlaka, telesne teže od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrat a Darinka Kraljič, 01 28 22 133 ob četr tkih vódena aerobna vadba s strani študentov kineziologinje od 17 00 do 18 00, Špor tno društvo Tabor Neli Kapus, 041 601 421 trikrat tedensko vadba po zoomu, kdor želi se nam lahko pridruži; vodijo nas študentje 2 letnika magisterija kineziologinje s Fakultete za špor t doma po zoomu, za povezavo pokličite

17 00

Karmen Maričič, 041 708 500 sreda, 23 november predavanje ZD Center, Metelkova 9 Neli Kapus, 041 601 421 sobot a, 12 november mar tinovanje celodnevni izlet (vabljena tudi druga društva), ob 8 00, Hala T ivoli, prijave do 5 novembra 2022 ob prijavi poravnati akont acijo 20 evrov oz do zapolnitve mest

Karmen Maričič, 041 708 500 od 14 do 16 novembra tridnevna učna delavnica Sladkorna bolezen in diabetično stopalo ZD Center, Metelkova 9, in ZD Bežigrad Neli Kapus, 041 601 421 datum naknadno učna delavnica Naučite se oživljati obvestimo naknadno Neli Kapus, 041 601 421 sreda, 28 december predavanje ZD Center, Metelkova 9 Neli Kapus, 041 601 421 ponedeljek 5 december Miklavževo druženje v centru mest

(prijave do 1 decembra)

Lidija

Mirko

Zdenko

Lidija

Velik človek , ki pus ti pečat

® Rudi Mlinar

Za Rudija Stoparja pravijo, da je še zadnji slovenski uomo universale, univer zalni človek; je kipar, slikar, pesnik, pisatelj, aktivist in kultur nik

Rojen je bil maja leta 1939 v Sevnici, ki ji je ostal zvest vse svoje dosedanje življenje

Najprej se je njegova vsestransk a na darjenost pokazala ob koncu petdesetih let, ko ga je očaralo kiparstvo, ki ga ni opustil vse do danes Njegov kiparski opus je naravnost neverjeten, saj šteje prek tisoč kiparskih enot, med k aterimi je 35 spomenikov, postavljenih v Sevnici in dr ugod po Sloveniji

V vmesnih inter valih je pisal poezijo, izdal je že 17 pesniških zbirk in 14 gra f ičnih map ter izdelal številne vitraže in slik arsk a dela, ki so bila razstavljena na kar 91 samostojnih razstavah, sodeloval pa je tudi na 227 sk upinskih razstavah.

Vrh svojega pesniškega ustvarjanja pa je zagotovo dosegel v pisanju haik ujev, tej značilni pesniški obliki, ki se je z Ja ponske razširila po vsem svetu. Da je v pisanju haik ujev res pravi mojster, do k azujejo tudi mednarodne nagrade, ki jih je prejel, pa tudi prevodi njegovih haik ujev v številne svetovne jezike.

Prejemnik š tevilnih nagrad in priznanj

Vsaj omeniti je treba, da je za svoje delo prejel več nagrad in priznanj Če bi hotel v kratek zapis str niti vse, k ar je delal, k aj vse je prišlo izpod njegovega kladiva, čopiča, svinčnika, kje vse je raz stavljal, koliko je napisal, bi iz tega za gotovo nastal obširen roman

Ob vsem navedenem sem se pogosto spraševal, kdaj ta človek sploh spi, ali sploh kdaj počiva, če že, pa zagotovo v času počitk a snuje v mislih

Ko sem ga nedolgo tega obisk al, sem mu ob pripovedovanju o svojih bolezen skih težavah že hotel reči, da je tudi na tem področju aktiven, a to bi lahko bila slaba šala, četudi bi se s tem on, vedno poln zdravega humorja, zagotovo stri njal

Tudi bolezen sodobnega časa, k akor pravimo sladkor ni bolezni, ga je našla leta 1997. Že prej je bolehal na pljučih.

Ves čas se je moral varo va t i p r e h l a d ov, a n g i n , vsega, k ar mu je slabilo dihala Ko sta se z ženo let a 1997 odpravljala v K a n a d o n a t r i m e s e č n i obisk, je že imel težave s pljuči, in takrat mu je z d r av n i k p r i p r e g l e d u o d k r i l , d a s o r a h l o z a senčena, obenem pa je tudi ugotovil, da ima zelo slabo kri. Naročil mu je, naj se čez teden dni zno va oglasi Doma je po na svetu bolnikov s podob nimi težavami redno pil čaj iz kopriv. Ko je po tednu dni šel v bolnišnico na kontrolo, je kmalu po pr vem odvzetem vzorcu prihitela bolnišk a sestra, rekoč, da mu mora ponoviti odvzem kr vi, ker j e n e k a j š l o n a ro b e Tu d i p o d r u g e m odvzemu vzorca je bil izvid tako dober, da zdravstveno osebje ni moglo verjeti tako hitremu izboljšanju.

Težave s pljuči pa so ostale Zdravnik mu je svetoval, naj redno uživa med, ki bo blagodejno vplival na bolezen pljuč Med obiskom v Kanadi je izvedel, da imajo Amiši, versk a sk upnost, ki živi odmaknjeno od ostale civilizacije, najbolj naraven in pristen med Kupil ga je in pravi, da je mogoče malo pretiraval v uživanju, saj ga je užival zelo pogosto, večkrat na dan po žlico

Diagnoza: sladkor na bolezen tipa 2

Po vr nitvi iz Kanade je z n ova o d š e l n a p re g l e d pljuč in kr vi Pljuča so se res osvežila, analiza kr vi pa je pok azala, da ima v njej kar 14 enot sladkorja, kar je bilo mnogo preveč Tudi po preizk usu na te stu za sladkor in po več

pregledih se mu vrednost sladkorja v kr vi ni vr nila v meje nor male, ampak je nihala glede na hrano, ki jo je užival Tako se je pridr užil številnim slovenskim bolnikom s sladkor no boleznijo tipa 2.

Kot se najpogosteje dogaja, jo je začel zdraviti z dieto, uživati manj sladkorja, manj živil z veliko količino ogljikovih hidratov, manj sadja, predvsem tistega z veliko sladkorja, pa toliko več zelenja ve, stročnic in nemastnega mesa Poleg vseh teh koristnih napotkov, med katere je sodilo tudi redno gibanje, s k aterim pa tako ni imel težav, saj ga je že samo delo kiparjenje, slik anje in opravila v hiši in okoli nje spodbujalo k zadost nemu gibanju, kljub temu pa vse skupaj

ni pomagalo toliko, da bi zatrl bolezen Zato je po nasvetu zdravnika začel jemati tablete za uravnavanje sladkorja v kr vi, hoditi na redne preglede in voditi dnev nik vrednosti sladkorja v različnih dnev nih ter minih

Kot je za sladkor no bolezen značilno, ni občutil večjih težav, včasih se je res počutil malo čudno, a če ne bi vedel, da je za to kriv sladkor v kr vi, bi to zane maril, saj je tisti čuden občutek hitro minil

P r i re d n i h p re g l e d i h v d i a b eto l o šk i ambulanti je sladkor na bolezen ostala na istem nivoju, celo slabšala se je Veliko tudi po lastni krivdi, to pošteno prizna, saj ni bil najbolj discipliniran pri hrani in se je večkrat pregrešil, saj se mu je bilo zelo težko odreči marsik ateri vrsti hrane Vse to je bila pač posledica tega, ker povišanega sladkorja nihče od slad kor nih bolnikov ne občuti kot trenutno bolečino. Dolgoročno pa so posledice bolezni zelo resne, saj ta ugonablja po časi, a vztrajno Če bi vsako povišanje sladkorja nad devet, deset enot zabolelo in bolelo, potem bi bilo gotovo mnogo manj resnih posledic, saj bi se v tem pri mer u velik a večina držala predpisane diete Ker pa se to ne zgodi, pač nismo dovolj odgovor ni in se ne držimo vseh zdravniških nasvetov.

Ker se st anje ni izboljševalo, mu je zdravnica diabetologinja leta 2004 pred lagala jemanje inzulina Seveda pa je hrana še naprej ostala odločilno vplivala na stanje sladkorja v kr vi

Nekdo mu je nekoč rekel, da do 40 leta človek jé hrano, od 40. leta dalje pa hrana jé človeka, s čimer se je kar strinjal Če je nek a vrste hrane dobra za nek aj ali za neko bolezen, je taista hrana istočasno slaba za sladkor no bolezen ali obratno, tako da je zelo težko vijugati med čer mi, ki se ji pravi uravnotežena prehrana, ki ne bi dvigovala sladkorja v kr vi

Vendar pa se da To je dok azal tudi sam, saj ima v zadnjem času sladkor no dok aj dobro urejeno, le redkokdaj se mu sladkor dvigne čez nor malno vred nost ali pa se spusti prenizko, k ar je se veda tudi slabo. Inzulin si po predpisani terapiji za najboljše rezultate daje dvakrat na dan, zjutraj in zvečer

Se mu je pa v obdobju zdravljenja slad korne bolezni pojavilo kar nekaj bolezni, za katere ni bila neposreden vzrok slad kor na bolezen, je pa ta zagotovo pripo mogla, da se te bolezni težje zdravijo

Eno bolezen mu je povzročil klop; k ar nek aj časa je trajalo, da so mu sploh po stavili pravo diagnozo. Bolezen je pov zročila ličink a klopa (lar va) in je pr va oblik a bolezni, zaradi k atere je dobil maroge po telesu in se mu je splošno stanje precej poslabšalo. Sladkor mu je ušel izpod nadzora in ga niti povečani odmerki inzulina niso mogli več spraviti v normalne meje. Na dodatnih pregledih pa so mu, potem ko so že uspešno po z d rav i l i b o l e z e n , u g otov i l i š e f i b ro z o pljuč in končna posledica tega je, da mora v zadnjem času dobivati dodatni kisik

Tako sedaj jemlje kup dodatnih zdravil in je njegovo zdravstveno stanje vse prej kot dobro Je pa vsej tej invaziji bolezni pljuč in težav s srcem vsaj sladkor na bo lezen dok aj dobro nadzorovana, saj mu ne povzroča dodatnih težav, seveda pa gotovo ne vpliva dobro na pljuča, srce in oči.

Želi si merilnik s senzorjem

Nek aj težav, kot jih imenuje, ima le pri določanju sladkorja v kr vi; vsako dnevno testiranje kr vi je za njegove trde ga dela vajene prste, na k aterih je koža odebeljena, precej težavno, tudi boleče Želi si, da bi ga uvrstili med tiste, ki so upravičeni do merjenja kr vi s senzorjem, ki se bolnik u vst avi na zunanjo stran nadlahti in mu je s tem prihranjeno vsa kodnevno fizično jemanje kr vi za analizo sladkorja.

Č e s i o n ž e l i s a m o to m a l o , a z a nj veliko izboljšavo pri nadzorovanju lastne bolezni, pa jaz in zagotovo tudi še mnogi dr ugi po Sloveniji in v tujini želimo temu vsestranskemu umetniku, da bi še dolgo ustvarjal in bogatil naš vsakdan.

Ali kot je zapisano v enem od zadnjih katalogov, kjer so predstavljena njegova kiparsk a: »Toda umetnikovo delo je še veliko več Njegova dela so razmisleki o življenju, so načr ti za preobrazbo f i zičnih pokrajin in so čipkaste kletke po polnosti.«

Naj ne bo odveč stavek, da je Rudi v svojem srcu in v odnosu do sočlovek a velik človek, ki pusti pečat na vsakem mestu, kjer se rojeva njegovo delo, kjer le postoji in spregovori, kjer se navihane iskrice njegovih oči zasvetijo in bleščijo še dolgo In k akor je velik v umetnosti, prijateljstvu in še v marsičem, tako se tudi z vsemi boleznimi spopada na svoj, velik način

Žabe

Pravkar se je storil mrak, že se oglasi žabji kvak

Otroci pa veseli smo, saj radi jih poslušamo

To zelo nas veseli, ta žabji spev poslušati

Posebno še naš mali brat posluša žabjo pesem rad

Našo mamo pa jezijo, ker ji spati ne pustijo

Ona bi jih najraje spodila, da se nobena ne bi več vr nila

Burja

Ta nagajiva burja pleše kakor furja

Se skozi vas podi, žvižga, tuli in nori

Krog vogalov zdaj opleta, dvorišča nam pometa Še fanta v svojo igro ujame in klobuk mu z glave sname

Se na vr tove zapodi in med vejami lovi Vr tinči listje, veje maje, na vso moč si duška daje

Nazadnje pa v hosto plane, v drevesne krošnje se ujame Počasi pa se umiri in med krošnjami zaspi

Prijatelj

Pridi, moj prijatelj stari, kdaj k meni na obisk

Si podala bova roki, da začutiva njun stisk

Kje sedaj so tisti časi, ko smo se skupaj dr užili?

Bilo lepo nam je na vasi, saj radi smo se imeli vsi

Potem pa prišel je čas, ko vsak po svoje smo odšli Se mladost je poslovila, le spomine lepe nam pustila

Marija Kerin, Dr uštvo diabetikov Posavje Brežice

Naslov r ubrike

Sončnice

Kadar se peljem na Ravne na Koroškem, se velikokrat izognem krožišču v Otiškem

Vrhu in uberem krajšo pot Na koncu Šentjanža pri Dravogradu zavijem mimo tovar ne iver nih plošč proti žagi v Otiškem Vrhu in glej ga, zlomka, kaj vidim, na svoje presenečenje: celo njivo sončnic

Kmet Dobrovnik je zasejal celo njivo sončnic Ustavim avtomobil, vklopim vse štiri utripajoče luči in sklenem, da napravim fotograf ijo, saj so takšni prizori pri nas pravi čudež.

Moram povedati, da sem bil pri njivi ravno v pravem času, saj so cvetele v svojem najlepšem obdobju.

Spomnil sem se na dan, ko sem se vozil po Vojvodini skozi nasad sončnic. Takrat, pred 31 leti, je moj sin Damijan služil v JLA in sva ga šla s svakom Milanom ugrabit iz krempljev jugoslovanske vojske To so bili zame in za ženo eni najtežjih trenutkov v najinem življenju

Če sem že pri sončnicah, bi rad objavil eno od svojih čr tic, da jo preberejo bralci revije Sladkor na bolezen

Veliko je ljudi, ki se obračajo po vetr u in ob vsaki priložnosti iščejo korist zase So nepošteni, ker želijo na lahek način priti do imetja in včasih gredo tudi prek tr upel Nimajo lastne hrbtenice

Rastline pa se ne obračajo po vetr u, tem več k soncu Sončnice so takšne rastline, zato se tudi tako imenujejo Njihovo bo tanično, latinsko ime je Helianthus, k ar pomeni sončna cvetlica. Zame je ta cvetlica, ta rastlina, najlepša. Imam jo na svojem

Olimpu, ker je vir življenja Krasi tudi na slovnico moje pr ve knjige

Pisalo se je leto 1992, ko se je meseca avgusta pri nas mudil dušni pastir Jože K nam je rad prihajal, saj se je v naši dr užbi počutil zelo dobro Marsik aj smo si imeli povedati, tudi k aj zaupnega Vse, o čemer smo se pogovarjali, je pa ostalo v hiši

Tako je nekoč pogovor med dr ugim na nesel tudi na sončnice. Spomnil sem se, kako sva se s svakom Milanom vozila skozi

nasade sončnic v Vojvodini. Moje misli so bile pri sinu Damjanu, ki je takrat, ob raz padanju Jugoslavije, služil vojaški rok v Novem Sadu Razmišljal sem, k ako bi ga ugrabila in ga spravila na var no Nisva se bala za življenje, čeprav sva bila v peklen skem žrelu, kjer se je k uhalo to zlo Že ta krat sem dobro vedel, da je konec »bratstva in enotnosti«, te obrabljene fraze, s katero so nam politiki obljubljali lepši jutri Toda naša sk upna država se je razblinila kot milni mehurček Sreča je bila, da smo se Slovenci rešili z ustanovitvijo lastne države, za katero smo žr tvovali tudi nekaj življenj

Sončnice so bile takrat potisnjene čisto na dno mojih čustev. Ob koncu vojne sem vedno bolj prihajal do spoznanja, da ne bi bilo slabo, če bi tudi jaz doma sejal son čnice, s katerimi bi delal šopke za na grob V pogovor u sem predlagal gospodu žup nik u, da bi napravil šopek sončnic tudi v cerkvi Te čudovite cvetlice so se namreč na mojem vr tu lepo razcvetele Moja žena in gospod župnik sta mi tedaj močno na sprotovala, rekoč: »Sončnice spadajo na njivo, saj jih pridelujemo zato, da iz njih stiskamo olje Ne bi se podalo, da bi krasile oltar « Moral sem popustiti

Ivan Rus, Društvo diabetikov Dravograd Polžki

6/$'.251$ %2/(=(1 '8+291,. .,0$â8-(9 */$*2/,&,

.5(0ä( 1-(2%5$=$

/2%,5$1-( 1(632/12 5$=012 ä (9$1-( 252ä-( 67$5,+ *(50$129

)5$1&26., ),/06., 5(ä,6(5 %$5%$ 5(//$

5(.$9 =$+2'1, 65%,-, 80(71,â.$ ,*5$=*,%, 1$-9(ý-$ &(/,1$ 6(7(9 635( 0(0%$ '232/1,/2 =$.21$

3(9(&3/( 67(1-$. %$5%$5$ 9,'29,ý 25$1-( -$==296., 25.(67(5 129,1$5.$ 52ââ,5&$ 0(6729 =$+2'1, 8.5$-,1,

1292=(/ 3$3,*$ 0$-1$ ,=9,512

-$1(= 0(1$57 6295$ä1,. 78-&(9

65%6., 3,6$7(/'20$129,û 6/29(16., â$+,67 0$5.2

Nagrade za križanko v Sladkor ni bolezni št 145 bo podarilo podjetje Jata Emona, d. o. o., Ljubljana Izpolnjen k upon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v k uver ti do 5 decembra 2022 na naslov: Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo lahko posredujete tudi po e pošti na e naslov zdds@siol.net s pripisom v zadevi »Nagradna križanka 145«, v e dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: GALILEO Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www diabetes zveza si

6/$'.251$ %2/(=(1 1(.'$1-, 1(0â.,12 *20(7$â /$+0 0,â,&$ 2%5$ý$/.$ *5â.$ ý5.$ 5,06., *(2*5$) 32032 1,86

.5$7.$ 35(.,1,7(9 *2925 -(1-$

/$671,. +27(/$ /(ä(ý( 7,6.$56.( ý5.(

/$17$1 -8'296., 35(52. 0(6729 0$+$5$â7

,*5$/.$ 5,1$

25$1ä$'$ 1$' 67523-( 67$9%(

0/$-â$ '2%$67$ 5(-â(*$ 7(5&,$5-$ 6/$'.2 ä *$1-( 7$79,1$

.21ý1,'(/ %,ý$=$ 32.$1-(

'2%5$ 35,/2ä 1267$/, 5$=0(5( 67$5(-â$ â32571,&$ ý/29(â.$ 5,%,&$ 02ý(5,/

0,. $0(5,â., ,=80,7(/7+20$6 $/9$

$0,*5$/.$ -(66,&$ 7(1,6$ý,&$ -$8â29(&

Nagrade za križanko v Sladkor ni bolezni št 145 Razgiban kviz bo podarila Zveza dr uštev diabetikov Slovenije Izpolnjen k upon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v k uver ti do 5 decembra 2022 na naslov: Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »za Razgibani kviz«. Geslo lahko posredujete tudi po e pošti na e naslov zdds@siol.net s pripisom v zadevi »za Razgibani kviz«, v e dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: GIBA JMO SE Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www diabetes zveza si