Revija Sladkorna bolezen st.160

Dejavniki tveganja za srčno-žilne

bolezni in kronično ledvično bolezen

Ko gre za srčno-žilne bolezni in bolezni ledvic, obstaja več zdravstvenih stanj ali dejavnikov, ki lahko prispevajo k razvoju obeh bolezni. Veliko teh dejavnikov je tudi dejavnikov tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 – kar pomeni, da se te tri bolezni pogosto pojavljajo skupaj. Na srečo je mogoče veliko teh stanj preprečiti ali zmanjšati tveganje z obvladovanjem določenih vedenj in zdravstvenih stanj.

Več o pogostih dejavnikih tveganja za:

Srčno-žilne bolezni

Kronična ledvična bolezen Sladkorna bolezen tipa 2

Visok krvni tlak (hipertenzija)

Hipertenzija in sladkorna bolezen sta pogosta kombinacija. Kadar ima oseba obe stanji, se tveganje za srcno-žilno bolezen podvoji.1

Visok krvni tlak je prav tako lahko znak ledvične bolezni in lahko poškoduje krvne žile ter povzroči njihovo zožitev po vsem telesu, vključno z ledvicami. Ta zožitev zmanjša pretok krvi in povzroči kopičenje dodatne tekočine v krvnih žilah, zaradi česar pride do porasta krvnega tlaka, ki vodi v poškodbe srca in ledvic 2

Zvišane vrednosti holesterola in visoki trigliceridi

Visoka vrednost »slabega« (LDL) holesterola, nizka vrednost »dobrega« (HDL) holesterola in visoki trigliceridi povečujejo tveganje za srčne bolezni in so pogosto prisotni pri ljudeh s sladkorno boleznijo 3

Družinska anamneza

Tako sladkorna bolezen kot visok krvni tlak sta lahko dedna. Če so pri bližnjem sorodniku diagnosticirali eno ali obe stanji, ste v nevarnosti, da se pojavita tudi pri vas. Tudi tveganje za razvoj ledvične bolezni je lahko dedno, zato obstaja večja verjetnost za razvoj te bolezni, če imate bližnjega sorodnika s to boleznijo.8

Pomanjkanje fizične aktivnosti

Fizična neaktivnost lahko negativno vpliva na vašo težo ter druge dejavnike, povezane s srčno-žilnim zdravjem, kot so krvni tlak , vrednosti holesterola in uravnavanje sladkorja v krvi.6 To je tudi dejavnik tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 in povečuje pojavnost bolezni.4 Znano je, da telesna vadba izboljšuje številne metabolne dejavnike, vključno s krvnim tlakom in odpornostjo na inzulin, ter znižuje tveganje za nastanek ledvične bolezni.6

Debelost je še en pomemben dejavnik za nastanek srčno-žilne in kronične ledvične bolezni, medtem ko je povečana telesna teža tudi glavni dejavnik za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 4,5

Kajenje

Kajenje pri vseh ljudeh povečuje tveganje za razvoj srčno-žilne in ledvične bolezni Pri kadilcih je od 30 do 40 % večja verjetnost za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 v primerjavi z nekadilci, kar pomeni, da če kadite in imate sladkorno bolezen, je tveganje še večje 7

Pogovorite se s svojim zdravnikom o tem, kako lahko zmanjšate tveganje za srčno-žilne in ledvične bolezni ter ohranjate optimalno zdravje kljub sladkorni bolezni tipa 2.

html (Dostopano November 2024) 5 Kovesdy C P et al Obesity and Kidney

2011 Aug; Physical Activity in the Prevention of Chronic

tor-type-2-diabetes (Dostopano November 2024) 8 Mayo Clinic Chronic

ditions/chronic-kidney-disease/symptoms-causes/syc-20354521 (Dostopano November 2024) Informacijsko gradivo za javnost . Informacije so splošne izobraževalne narave, glede obvladovanja bolezni se posvetujte z zdravnikom Boehringer Ingelheim RCV, podružnica Ljubljana, Šlandrova ulica 4B, Ljubljana, 1231 Ljubljana -

Revijo izdaja od aprila 1985

Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www diabetes-zveza si Člani izdajateljskega sveta: Rober t Gratton (predsednik), Samo Fakin (član), Er vin Kodrun (član) Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), dr Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in tr ženje oglasnega prostora), prof dr Tadej Battelino, dr med , Andreja Čampa Širca, univ dipl ing živil teh , doc dr Aleš Dolenec, prof šp vzg , Valnea Jurečič, mag farm , dr Karin Kanc, dr med , Jana Komel, dr med , dr Mojca Lunder, dr med , Ajda Urbas, dr med , Sara Štern

Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net

T isk: T iskarna Schwar z, d o o , Ljubljana

Natisnjenih 14 000 izvodov

Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95

Projekt z naslovom Imam sladkorno, nima sladkorna mene sof inancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2023–2025.

Programe in delovanje sof inancira FIHO

Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO

Novo Nordisk, d o o , je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo Nepodpisani prispevki so plačani oglasi

Izid naslednje številke je predviden v decembru 2025

Obvestilo o spremembi naslova oz prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol net

® Sergeja Širca, urednica

(Modra) bar va pove več kot tisoč besed

Ste se kdaj vprašali, koliko bolezni ima »svoj« svetovni dan ozaveščanja, bar vo in pentljo? Na koledarju jih je že toliko, da bi potrebovali skoraj dodaten mesec za vse Če se nam včasih zazdi, da smo preplavljeni z dnevi ozaveščanja, samo za trenutek pomislimo, k aj je njihov sk upen cilj: nevsiljivo nas opominjajo, da zdrav je ni samoumevno; sporočajo, da v stiski nikoli nismo sami; navsezadnje pa tudi dajo misliti, da lahko svet z malo solidar nosti postane veliko prijaznejši

Bar ve in pentlje za bolnike niso le modni dodatek So vizualni opomniki, majhne bar vite iskrice pozor nosti, ki nas spodbudijo k razmislek u Vsak a bar va nosi svojo zgodbo. Rožnata nas pravk ar – v roza oktobr u smo – opozarja na boj proti rak u dojk, rdeča je sinonim za aids, vijolična bodri bolnike z epilepsijo, zelena je simbol duševnega zdrav ja, oranžna ozavešča o levkemiji, bela o pljučnih boleznih

Še dvakrat se obr nemo in bo 14. november, ko bo Slovenijo ponovno osvetlila modra svetloba Modra je bar va sladkor ne bolezni – mir na in zanesljiva, kot jasen zimski dan Modra bar va predstavlja širino neba in zastavo Zdr uženih narodov Simbolizira enotnost svetovne sk upnosti, ki se vsako leto na ta dan zdr uži v modrem krogu – simbolu življenja, kontinuitete in upanja

Moder krog ponazarja sladkorno bolezen in milijone ljudi, ki jih je prizadela Postal je univerzalni simbol sladkor ne bolezni in omogočil ji je sk upno identiteto. Povezal je svet in postal tako prepoznaven kot rdeča pentlja za aids in rožnata pentlja za boj proti rak u na dojki

Veselim se dni, ko bodo vsepovsod po Sloveniji v modri svetlobi zažareli mostovi, gradovi, šole, občinske stavbe, trgi, drevoredi, knjižnice, cerkve, muzeji, spomeniki … Na Zvezi dr uštev diabetikov Slovenije že sprejemamo stave, ali bo število modro osvetljenih objektov v Sloveniji letos preseglo 100 (lani smo jih našteli 91) in ali bo k atero od dr uštev diabetikov prehitelo brežiško, ki v zadnjih letih poskrbi za največ osvetlitev.

Seveda pa ne gre za tekmovanje, pomembno je sporočilo: »Vidimo vas. Sk upaj smo v tem « Vsi, ki imate sladkor no bolezen, boste – upam – ob pogledu na modro svetlobo začutili, da niste sami Ostali pa boste morda pomislili na prijatelja, sodelavko ali soseda, ki jo ima. In to je pravzaprav ves smisel teh dni – da se za hip ustavimo, se ozremo okoli sebe in se malo bolj povežemo

Svetovni dnevi in pentlje nas opominjajo, da človečnos t ne potrebuje velikih gest. Včasih zadostuje že ena prižgana luč. Zato 14. novembra poglejte okoli sebe, ko pade mrak: morda bo na obzorju zasijala modra svetloba –droben, a pomenljiv opomnik, da vsak a sk upnost najlepše sveti, ko se poveže

Pohod Alojza Rudolfa je priložnost, da se vsako leto znova potrdi moč skupnosti, prijateljstva in zdravih navad

Foto: Mateja Malnar Štembal

OSREDNJA TEMA

5 Moja najslajša zmaga

8 Več kot 170 udeležencev

9 Življenje je gibanje in gibanje je življenje!

MLADI IN SLADKORNA BOLEZEN

10 Ko sladkor na bolezen odpira vrata

AK TUALNO

12 Zdravje kot največja vrednota

Priznanje Ani Mariji Hafner

13 »Nagrada, napisana za Tadeja«

ZA NAŠE ZDRAVJE

14 O debelos ti brez predsodkov

16 Izzivi in nega zrele kože

20 Poseg, ki ne spremeni le telesa

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

26 Od oljke do krožnika

28 Zdrave ses tavine, enos tavna priprava

29 Ras tlinski napitki

VRTNO VESELJE

30 Vr t v vseh bar vah ognja

OSREDNJA TEMA Zgodbe, znanje in podpora na poti življenja s sladkor no boleznijo

Moja najslajša zmaga

Na zdaj že tradicionalni Sladki tribuni, ki jo je ponovno podpr la tudi Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, smo 30. septembra slišali številne osebne zgodbe, strokovne nasvete in navdihujoča sporočila, ki potrjujejo, da sladkor na bolezen posameznika ne def inira, ampak je lahko priložnost za spremembe in zdrav življenjski slog.

Letos je dogodek, ki zdr užuje osebe s sladkor no boleznijo, njihove svojce in zdravstvene strokovnjake, nosil naslov Moja najslajša zmaga Povezovala ga je Lucija Petavs Pr vič smo slišali tudi poziv k reševanju problema debel o s t i , k i t a ko kot v v s e h d r ž ava h p o svetu narašča tudi v Sloveniji Z novimi zdravili proti debelosti smo namreč dobili nove možnosti zdravljenja klinične debelosti

»Sladkor na bolezen je bila zame brca za bolj zdravo življenje,« je v uvodnem n a g ovo r u p ove d a l a M a t ej a M a l n a r Štembal, ki ima sladkor no bolezen, in dodala, da se je ob diagnozi najbolj prestrašila možnosti zapletov te bolezni Dijak in glasbenik Aleksej Ivačič Kolar

je dejal: »S sladkor no boleznijo lahko živim nor malno življenje, z nek aj prila-

goditvami Če želim iti na sprehod ali trenirati, to lahko storim. Zame pomeni imeti sladkor no bolezen pod nadzorom to, da v življenju ni ovira Najpogumnejše dejanje pa je, da prosiš za pomoč – to ni znamenje šibkosti, ampak moči.«

Kolesar Aljaž Bratkovič, ki prav tako živi s sladkor no boleznijo, je poudaril: »Mene bolj kot sladkor na bolezen def inira kolesarstvo Če trening pravilno načr tujem, lahko bolezen obr nem sebi v p r i d « D ej a l j e t u d i , d a p r i t r e n i n g i h skrbno »komunicira« s svojo inzulinsko čr palko in zaužije tudi dovolj ogljikovih hidratov.

Vadba pozitivno vpliva na vsako telo

Špor t in gibanje s t a bila v središču razprave Pediater diabetolog s Pediatri-

čne klinike Ljubljana doc dr Klemen Dovč je pojasnil, da ima telesna vadba ugodne učinke na vsako telo, pri sladkorni bolezni tipa 1 pa še posebej izboljša inzulinsko rezistenco in omogoča, da je sladkor pogosteje v ciljnih vrednostih A vadba mora biti ustrezno načr tovana, da je var na.

Tudi kineziolog Jan Bedenk je opozoril, da je treba pri kroničnih bolnikih

® Sergeja Širca, foto: Rober t Balen

va d b o v s e l ej p o s to p n o s to p nj eva t i i n spremljati človekovo počutje Slovenci imamo mnogo raje aerobno vadbo in pogosto zapostavljamo vaje za moč; po njegovem mnenju bi morali večkrat v roke vzeti uteži

Sladkor na bolezen kot spodbuda skr bi zase

Osebne zgodbe potrjujejo, da so spremembe življenjskega sloga možne in gotovo prinašajo pozitivne učinke Lana Matjašič Filipčič, ki že 27 let živi s slad-

kor no boleznijo, je na dogodk u dejala, da jo je bolezen naučila vztrajnosti, organiziranosti in potr pežljivosti »Danes je moj privilegij, ker me vodi k temu, da skrbim zase Včasih sem se bojevala z dietami in občutkom, da sem izključena, danes pa vem, da me bolezen usmerja k r utini, ki mi koristi «

Tudi Kar men Maričič, predsednica Dr uštva diabetikov Ljubljana, je opisala svojo izk ušnjo s sladkor no boleznijo: »Sladkor na bolezen je postala moja prijateljica, saj sem se od nje veliko naučila Življenje je lahko lepo, če se prilagodiš in upoštevaš nasvete zdravnikov «

Zdrav življenjski slog vodijo zgledi

Prof dr Tadej Battelino, pediater endokrinolog in predstojnik Kliničnega od-

delk a za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, je bil znova oster glede stigme pri osebah s presnovnimi boleznimi, kot sta sladkor na bolezen in

Ljudem z debelostjo moramo pomagati!

Tudi Slovenija se spopada z naraščanjem debelosti, ki je hkrati dejavnik tveganja za številne presnovne in druge bolezni, pa tudi bolezen sama »Kar 39 odstotkov odraslih ima čezmerno telesno težo, 20 odstotkov pa debelost Trendi rastejo in to, kar v boju proti debelosti počnemo zdaj, ne deluje. Najučinkovitejša je primarna preventiva, ko pa pride do razvoja debelosti, so potrebne tudi sodobne metode in zdravila,« je na dogodku opozorila prof. dr. Mojca Jensterle Sever, endokrinologinja in naša največja strokovnjakinja za zdravljenje debelosti Letos sta na trg prišli dve zdravili za zdravljenje debelos ti, naši s trokovnjaki pa so izdelali tudi priporočila z natančnimi merili za klinično debelost, ki jo je treba diagnosticirati in zdraviti Zdaj možnosti za določene ljudi z debelostjo obstajajo

tudi debelost Za tip 1 vemo, da gre za avtoimunsko bolezen, za tip 2 pa še vedno prevladuje stigma, da so za bolezen ljudje krivi sami. Tu se mora zgoditi premik Pri gibanju se mu zdi najpomembnejši zgled – če bomo aktivni mi sami, bodo aktivni tudi naši zanamci, je menil in poudaril še pomen dr uženja kot del zdravega življenjskega sloga

V zaključku je poudaril upanje za ljudi s sladkorno boleznijo, da bo nekoč bolje, »saj je registrirano pr vo zdravilo, ki odloži začetek sladkor ne bolezni tipa 1, prihajajo pa tudi celična zdravljenja za ljudi z dolgoletno sladkor no boleznijo tipa 1.« Prav tako je po njegovih besedah pri nek aterih ljudeh ozdravljiva tudi sladkor na bolezen tipa 2 »Zak aj torej teh zdravil nimamo na voljo v Sloveniji? Zak a j b i d e b e l e m u č l ove k u re k l i , d a s e mora še 20 k g zrediti, da bo dobil zdravilo? To je žalitev zanj!« je bil odločen prof dr Battelino

Asist. dr. Aleš Skvarča je poudaril, da so ukrepi zdravega življenjskega sloga kontinuum, proces, ki se nikoli ne konča; mejnike postavljamo mi sami. Kot je dejal, naj bo zmer nost v vsem naše vodilo, zdrav življenjski slog pa prav tako zaveza vseh nas

Jemanje terapije je ultimativna možnos t zdravljenja

Strokovnjaki so opozorili, da brez redne terapije ni mogoče uspešno obvladovati bolezni. »Redno jemanje je ultimativna možnost zdravljenja vseh kroničnih bolezni,« je dejala diabetologinja in predstojnica Oddelk a za endokrinologijo in diabetes UKC Maribor Urška Kšela »Če zdravila proti sladkor ni bolezni predpišemo dovolj zgodaj, namreč lahko celo spremenijo potek bolezni, nek ako zazdravijo bolezen, ki preide v prediabetes, posameznik je lahko celo povsem brez težav Z redno terapijo lahko preprečimo napredovanje sladkor ne

bolezni in njene zaplete Vsak bolnik je posebna zgodba in mi imamo vsak dan izziv: opolnomočamo jih, da razumejo pomen zdravljenja, tako z zdravili kot samo z ukrepi življenjskega sloga,« je povedala dr Uršk a Kšela

Diabetologinja iz ZD Idrija Ana Ogrič Lapajne pa je poudarila pomen odnosa z osebo, ki ima sladkor no bolezen. »Bolnik mi mora zaupati, zato je ključen individualni posvet in ob njem razumevanje, zakaj nekdo ne želi jemati zdravil Razlogov je lahko veliko in prav je, da zdravnik razišče, v čem je težava «

Na sistemski ravni so bili predstavljeni programi, ki se že izvajajo v centrih za krepitev zdrav ja. Doc. dr. Jelka Zaletel, diabetologinja in koordinatorica Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni pri Nacionalnem inštitutu za varovanje zdrav ja, je opozorila: »Pomembno je, da osebam predamo potrebno znanje, pa tudi motivacijo in konkretni načr t. Največje breme niso tisti, ki redno hodijo na preglede, ampak tisti, ki se jih sistem ne dotakne «

Življenje s sladkor no boleznijo je lahko polno

Dogodek Moja najslajša zmaga je bil več kot le izmenjava izk ušenj – pozval je k sk upnemu ukrepanju. Udeleženci so pok azali, da je življenje s sladkor no boleznijo lahko polno, če zdr užimo znanje stroke, podporo sk upnosti in voljo posameznik a.

https://www.diabetes-zveza.si/

svetovni dan sladkorne bolezni 14. november

Več ko t 170 udelež encev

® Tekst in foto: Mateja Malnar Štembal

Na Dolenjih Poljanah se je 6. septembra 2025 več kot 170 pohodnic in pohodnikov udeležilo tretjega pohoda v spomin na Alojza Rudolfa, dolgoletnega zagovor nika pravic oseb s sladkor no boleznijo. Dogodek, ki ga organizirata Dr uštvo diabetikov Cer knica in Sklad Alojza Rudolfa, je zdr užil gibanje, dr uženje in hvaležnost do človeka, ki je pustil globoko sled v skupnosti

V soboto, 6. septembra 2025, smo se na Dolenjih Poljanah v Loški dolini zbrali na že tretjem pohodu v spomin na Alojza Rudolfa, neutr udnega zagovor nika pravic oseb s sladkor no boleznijo, dolgoletnega podpredsednik a Zveze dr uštev diabetikov Slovenije in člana upravnega odbora Evropskega zdr uženja za diabetes (IDF Europe). V njegov spomin pohod vsako leto pripravljata Dr uštvo diabetikov Cerknica in Sklad Alojza Rudolfa, saj je bil Rudolf doma z Notranjske, k amor se je vedno rad vračal.

Dogodek je letos privabil več kot 170 pohodnic in pohodnikov Na voljo sta bili dve poti: zahtevnejši vzpon na razgledni Petiček (116 4 m), ki ponuja čudovit pogled na Babno Polje, Snežnik, Loško dolino ter Cerkniško in Planinsko polje, poleg njega pa krajši sprehod do cerkve sv. Andreja in skozi vas z bogato etnološko in k ultur no dediščino

Dragoceno izmenjevanje izkušenj

Predsednik Zveze dr uštev diabetikov Slovenije Rober t Gratton (na fotograf iji

med Dragom Frlanom in moderatorko Sergejo Širca) je ob začetku pohoda pozdravil vse udeleženke in udeležence, j i m z a ž e l e l p r ij e t n o d r u ž e nj e te r j i h spomnil, kako dragoceno je, da se lahko srečujejo, si izmenjujejo izkušnje in skupaj krepijo vezi, ki dajejo moč posameznik u in sk upnosti

Predsednik Dr uštva diabetikov Cerknica Drago Frlan je v nagovor u spomnil, da je bil Rudolf prepoznaven tako v Slove n ij i ko t v E v r o p i : »Dva mandata je bil f inančnik-zakladnik Evropskega zdr uženja za diabetes, njegovo delo

j e s e g l o d a l e č p r e ko

m ej a S l ove n ij e . « O b tem je poudaril, da je prav ideja pohoda nastala iz želje nadaljevati Rudolfovo poslans tvo : » Z njim ž elim o

n a p r e p r o s t n a č i n spodbujati gibanje, saj

j e g i b a nj e te m e lj zdrav ja Vsak naj hodi

toliko, kolikor mu dopušča zdrav je – pomembno je, da se premik amo Zato so poti pripravljene tako, da vsakdo najde nek aj zase – od lahke poti k cerkvi sv Andreja do vzpona na Petiček z razgledom, ki seže vse do Snežnik a « Frlan je udeležencem predstavil tudi bogato dediščino Gor njih Poljan, kjer se stikajo mogočni snežniški in kočevski gozdovi, videti pa je mogoče tudi sledove sožitja med ljudmi in živalmi

»Mi smo res skupnos t«

Posebej se je zahvalil vsem, ki so omogočili dogodek: »Naše akcije ne bi bile mogoče brez podpore občin, turističnih ponudnikov, zdravstvenih ustanov, podjetij in številnih prostovoljcev Tu se pok aže, da smo res sk upnost « Poudaril je tudi pomen Sklada Alojza Rudolfa, ki ohranja njegov spomin in skrbi, da se s pomočjo pohodov, delavnic, predavanj in srečanj povezujejo dr uštva diabetikov iz vse Slovenije

Pohodniki so se po poti in na cilju dr užili ob igri štrbunk, ostali udeleženci pa so na posebni delavnici ustvarjali modre kroge, simbol ozaveščanja o sladkor ni bolezni. Glavno nagrado srečelova, velik ansko mor t adelo, je prejela članica

Živl

Dr uštva diabetikov Dravograd – Polžki Špelca Rudolf, sekretarka Zveze dr uš tev d i a b et i kov S l ove n ij e , j e v i m e n u zveze podelila zahvale vsem, ki podpirajo delovanje Sklada Alojza Rudolfa, in se posebej zahvalila vsem, ki so sodelovali pri organizaciji pohoda.

Ob zaključku je izletniška kmetija Tur i z e m J u re g o s t i l a vs e p o h o d n i ke p r i skupnem kosilu, kar je še dodatno okrepilo občutek povezanosti in sk upnosti.

Tretji pohod v spomin na Alojza Rudolfa je bil tako več kot le špor tno-dr užabni dogodek – bil je izraz hvaležnosti, spoštovanja in povezanosti. Alojz Rudolf ostaja navdih, pohod pa priložnost, da se vsako leto znova potrdi moč sk upnosti, prijateljstva in zdravih navad

jenje je gibanje in gibanje je živl jenje!

Zdr uženje diabetikov celjske regije je 6 septembra organiziralo pohod v spomin na Alojza Rudolfa – iz Celja do Šmartinskega jezera. Pot do Gor njih Poljan na Notranjskem in nazaj je namreč za nas predolga, zato smo se odločili, da izvedemo ta pohod sami – koristil bo vsem, ki se ga bodo udeležili

Tako se je tudi zgodilo. V lepem sobotnem jutr u smo se zbrali in v sk upini krenili po lepo urejeni in od cestnega prom e t a l o č e n i p e š p ot i v s m e r i Š m a r t i n ske g a j e z e r a Ž a l s o nek ateri prijavljeni naši člani zaradi neviht v minuli noči odstopili od dobrega namena, nas, pogumnih, pa tudi to ni odvr nilo od začr tane poti Predsednik Franc Turnšek, vedno prijazen in dobre volje, nam je vsem zaželel dobrodošlico, na kratko predstavil in opisal namen pohoda in obudil spomin na prezgodaj preminulega Alojza Rudolfa. Vsak udeleženec je prejel še promocijski šal in obesek z maskoto jelenčk a Rudolfa kot simbolno darilo v njegov spomin

Med potjo smo se razveselili po jeseni dišečih sončnih žarkov in tudi pohodnikov, ki so se nam pridr užili Za nek atere, ki so se ž e vr nili, in za tis te, ki poti ne bi zmogli, pa je spet poskrbel sam predsednik in jih odpeljal nazaj proti Celju Vsakdo zmore, kolikor lahko!

Starost pohodnikov je bila zelo pestra, od Jaka, ki šteje komaj tri leta, in Vide, stare pet let, do Jožeta s častitljivimi dvainosemdesetimi leti

V idovo življenje je prilagojeno novi resničnos ti

Ko smo prispeli na Šmar tinsko jezero, se nam je z mamo Sibilo pridr užil Vid Drevenšek, 13-letni fant s sladkor no boleznijo tipa 1. Med kratkim odmorom za počitek nam je lepo povedal svojo zgodbo, ki se

je dotaknila vsakogar od nas Bolezen se je pojavila pri njegovih rosnih, komaj desetih letih in spremenila življenje ne le njemu, temveč vsem dr užinskim članom. Njegovo življenje je dr ugačno od življenj sovrstnikov: vezan je na razne preglede, redne kontrole, zdravljenja in terapije, dobil pa je tudi vse možne naprave in zdravila, ki obstajajo v sodobni medicini Vidovo življenje je prilagojeno novi resničnosti, k ar pa mu ni vzelo optimizma in dobre volje, k ar izk azuje njegov prisrčen in iskren nasmeh in k ar sta potrdili tudi njegovi mama in babica, ki sta že dolgoletni članici našega zdr uženja Hvala ti, Vid.

Čeprav je bil naš pohod namenjen predvsem dr uženju in rekreaciji, morda tudi akciji Dar ujemKilometre, se je marsikdo zamislil nad to tiho boleznijo, ki nam je spremenila življenje Pot smo nadaljevali po robu gozda z že rahlo jesensko obarvanim listjem in ob mir ni jezerski vodi umetno zgrajenega Šmar tinskega jezera, ki spada med največja ak umulacijsk a jezera v Sloveniji Njegova površina meri 113 ha, dolžina obale pa dobrih 12 km. Okrog jezera vodi lepo urejena sprehajalna pešpot, ob jezer u pa je tudi nek aj prijetnih gostinskih lokalov, namenjenih spreh a j a l c e m i n r a z n i m g o s to m . Tu d i naša sk upina je v enem izmed njih naredila krajši postanek, nato pa smo se počasi vr nili nazaj do izhodišča našega pohoda. Z nami sta vseskozi pridno hodila tudi naša najmlajša pohodnika, kljub temu da jima je bil zagotovljen in ponujen prevoz Čestitke, mala junak a!

Prijetno dr uženje, koristna rekreacija in dobro vzdušje se je zaključilo ob 13 uri z 12 prehojenimi kilometri Življenje je gibanje in gibanje je življenje! To naj bo naše vodilo

Avtor: Marija Deželak Pohod v spomin na Alojza Rudolfa ob Šmartinskem jezeru

Ko sladkor na bolezen odpira vrat a

Teja Hor vat

Evropsko zdr uženje za diabetes (IDF Europe) in Yourah vsako leto organizirata program Youth Leadership Lab, ki je namenjen mladim s sladkor no boleznijo, da jih obogati z znanjem in veščinami na njihovi poti ozaveščanja ali zagovor ništva ter snovanju novih projektov na področju sladkor ne bolezni Ta program omogoča čezmejno povezovanje in sodelovanje mladih s sladkor no boleznijo.

V juliju je letošnji mednarodni k amp za mlade vodje na področju sladkor ne bolezni potek al v prečudovitem mestu Par ma, v Italiji Njegovo organizacijo so prevzela lokalna zdr uženja za sladkor no bolezen AGD Par ma, ANIAD in Diabete Italia. Letošnjega k ampa se je udeležilo 20 mladih in 8 mentorjev s sladkor no bol e z n ij o i z 15 r a z l i č n i h d r ž av ( A n g l ij a ,

tivacijske zgodbe predavateljev s sladkor no boleznijo.

Francija, Grčija, Madžarska, Islandija, Italija, Irsk a, Malt a, Sever na Makedonija, Po r t u g a l sk a , Š ko t sk a , S r b ij a , Š p a n ij a , Švedsk a in Slovenija) Že v juniju smo imeli sodelujoči priložnost spoznavanja na online srečanjih, kjer so nam predstavili člane IDF Europe in sponzorje letošnjega k ampa (Lilly, Medtronic) ter naše mentorje Tako je bil prihod v Par mo lažji in spoznavanje v živo še bolj posebno, saj smo bili dr ug dr ugega izredno veseli Ur nik je bil izredno poln, saj je vključeval številna zanimiva predavanja in delavnice, pri tem pa nismo pozabili na vsakodnevno špor tno aktivnost. V spomin so se mi vtisnile navdihujoče in mo-

Maria Ignacia Montt je uspešna atletinja s sladkor no boleznijo tipa 1 in od let a 2022 tudi ambasadork a ekipe Team Novo Nordisk Sladkor na bolezen ji je bila diagnosticirana pri 11 letih in tik pred postavljeno diagnozo se je začela resno ukvarjati s tekom. Z nami je delila svojo zgodbo in dosežke ter n a m p r e d s t av i l a , k a ko p r i v s e m te m l ov i r av n ove s j e med treningi, regeneracijo, p re h r a n o , s p a nj e m , d u š evnim zdrav jem in obvladovanjem sladkor ne bolezni ter gradnjo svoje blagovne znamke S svojo predstavitvijo nam je želela sporočiti, da so velike stvari mogoče, treba je le s predanostjo iti korak za korakom in pri tem ne smemo dovoliti, da nas sladkorna bolezen ovira na poti do zastavljenih ciljev Alessio Fresco je špor tni trener in triatlonski navdušenec s sladkor no boleznijo tipa 1 iz Italije, ki ima za seboj uspešno zaključeno najtežjo špor tno preizk ušnjo v svetu, tekmovanje Ironman Skozi oči trenerja nam je predstavil načine za uspešno uravnavanje ravni kr vnega sladkorja pri različnih špor tih in z nami delil izzive, s k aterimi se je soočil na tekmovanju. Prav tako je izpostavil tehnologijo, ki mu pomaga pri obvladovanju sladkor ne bolezni med tekmovanji v zahtevnih špor tih, in nas opomnil na obdobje pred njenim razvojem

Po navdihujočih zgodbah so sledila predavanja, ki so nam vlila pomembne nauke.

Jezik ima pomembno vlogo in nas povezuje

Mar tina Mallia je z nami delila vpogled, kako močno psihološko vlogo imajo jezik in besede na ljudi s sladkor no

boleznijo Poudarila je, da lahko jezik spodbuja in opolnomoči, lahko pa hkrati tudi prispeva k stigmi in diskriminaciji ter negativno vpliva na ljudi s sladkor no boleznijo. Poseben poudarek je bil tudi na tem, da na počutje oseb s sladkor no boleznijo ne vplivajo le besede, ampak tudi dejanja in telesna govorica

Pomen odnosa z zdravnikom

Konstantina Taki nas je kot zdravnica s sladkor no boleznijo tipa 1 popeljala v svet pomena odnosa med zdravnikom in osebo s sladkorno boleznijo Spoznali smo različne situacije, kjer ta odnos ni najbolj učinkovit, pomagala pa nam je tudi prepoznati izzive, s katerimi se osebe z boleznijo soočajo pri komunik aciji z zdravniki. Obenem nam je predstavila vidik zdravnik a in primere, s k aterimi se ti soočajo pri svojem delu Izpostavila je pomen doslednega beleženja podatkov, prepoznavanja vzorcev in popolne transparentnosti med bolnikom in zdravnikom, saj s tem bolniki omogočimo zdravnikom, da nam ponudijo najboljšo možno oskrbo Spregovorili smo tudi o strahu pred presojanjem ali nerazumevanjem, pred krivdo, čustveno ranljivostjo, strokovnim jezikom in spremembami ali zapleti, s k aterim se srečujemo osebe s sladkor no boleznijo

Realnos t na področju sladkor ne bolezni po Evropi

Regionalna vodja IDF Europe Elisabeth Dupont in nekdanja podpredsednica IDF Ir yna Vlasenko sta predstavili pregled stanja sladkorne bolezni v Evropi in trenutno st anje dostopa do oskrbe sladkor ne bolezni v različnih evropskih državah Pri tem sta izpostavili več vidikov, med dr ugimi dostopnost politik za zdrav življenjski slog, nacionalne načr te in registre za sladkor no bolezen, pregledovanje zapletov, povezanih s sladkor no boleznijo, ter dostop do zdravil in medicinskih pripomočkov Izpostavili sta tudi področji, kjer obstajajo neenakosti in priložnosti za izboljšave. Po predavanjih o pomembnih temati-

®

Youth Leadership Lab 2025 je bilo pravo čustveno

k ah na področju sladkor ne bolezni so sledile zelo čustvene delavnice, ki so bile napolnjene s trenutki, ko enostavno nisi mogel zadržati solz To so bili večeri, ko smo dr ug dr ugega razumeli in čutili doživljanje posameznik a. Ti večeri so me napolnili z zavedanjem, da so nek atere misli in strahovi enaki vsem mladim s sladkor no boleznijo po vsem svetu

Izhod iz cone udobja in deljenje izkušenj

Cameron Keighron in Jaivir Pall sta vodila delavnico, kjer smo raziskovali svoje osebne meje, ki si jih pogosto postavljamo sami, in načine, k ako jih preseči Spodbudila sta nas, da se soočimo s svojimi negotovostmi in pri tem spoznamo, da nismo sami S pogovorom o pogostih strahovih in ovirah smo vsi prisotni začeli krepiti samozavest in odpor nost V naslednjih dneh je sledila delavnica z deljenjem osebnih izk ušenj, ki je bila precej čustvena in sta jo uspešno izvedla Cameron in Kristinn Ingi Reynisson Vsi prisotni smo se razdelili v pare in sk upine in med seboj delili osebne zgodbe in izk ušnje, ki so pomembno oblikovale naša življenja Vsak je odpr to in avtentično izražal svoje misli

in občutke, ki so pripomogli h globlji povezanosti in razumevanjem, ter okrepil občutek sk upnosti

Vse o težjih in tabu tematikah

S klinično psihologinjo Cristino Petrut smo spregovorili o občutljivih tematikah, ki pestijo nas, osebe s sladkorno boleznijo Vsi prisotni smo razpravljali in se pogovarjali o zastavljenih vprašanjih, ki smo jih imeli možnost zastaviti anonimno v času kampa, tako da smo na listek zapisali vprašanje in ga oddali v posebno škatlico Izmenjave in različni pogledi na različne tabu tematike so bili izjemno osvobajajoči, saj je bilo edino pravilo te seje: »Zgodbe ostanejo v prostor u, nauki pa odidejo s seboj.« Ta pristop je med nami spodbudil z a u p a nj e i n n a m o m o g o č i l , d a s m o s i delili izkušnje, strahove in izzive, s čimer so se naše vezi še bolj poglobile Pomen podpore skupnos ti Nepozabno doživetje je zagotovo pričarala plesna predstava na skladbo Eda Sheer na Bad Habits, ki smo jo izvedli v središču Par me, na glavnem mestnem trgu – Piazza Garibaldi To ni bila navadna plesna predstava, ampak smo z vsakim svojim korakom in gibom ozaveščali o

življenju s sladkor no boleznijo in o pomenu podpore s strani sk upnosti, ki jo ustvarjamo osebe s sladkor no boleznijo, ter promovirali zdrav življenjski slog V času k ampa se nismo le zabavali, ampak smo ves teden delali na sk upinskem projektu, pri k aterem smo imeli ves čas podporo mentorja. Naša skupina, ki jo poleg mene sestavljajo še Salomé Gérard, Kamala Dixon, Nemanja Veličković in Calum Skye ter mentorica Mar tina Mallia, pripravlja prijeten projekt, imenovan Ever y Dayabetes, ki bo luč sveta ugledal v novembr u

Pr vič v življenju ne najdem besed, s k aterimi bi opisala hvaležnost in občutke, ki sem jih doživela ob dr užbi močnih in motiviranih mladih vodij s sladkor no boleznijo – ter z velikim srcem in navdihujočimi zgodbami, ki so jih bili pripravljeni deliti tako z mano kot z ostalimi na k ampu. Polno je bilo trenutkov z ljubeznijo in smehom Ko so nastopili težji trenutki, pa se je vedno našel kdo, ki je tvoj dan spremenil v lepega z objemom, nasmehom in lepo besedo

Zahvaljujem se Zvezi dr uštev diabetikov Slovenije in Dr uštvu diabetikov tipa 1 Slovenije, ki sta mi omogočila to neprecenljivo sladko izk ušnjo

Zdra v je ko t največja vredno ta

® Sergeja Širca

Na 9 kongresu humanitar nih organizacij Slovenije, ki je 11 septembra potekal v Ljubljani pod naslovom Zdravje kot največja vrednota, so osvetlili zdravje kot celovito dobrino in temeljno človekovo pravico.

Kongres je organiziral Nacionalni for um humanitarnih organizacij Slovenije, udeležila se ga je več kot polovica članic for uma, pa tudi številni strokovnjaki in gostje, ki s svojim delom in poslanstvom soustvarjajo sočutno in solidar no dr užbo To je bila priložnost za povezovanje, izmenjavo izk ušenj in navdih, hkrati pa potrditev, da humanitar nost ostaja nepogrešljiv temelj naše sk upnosti

Zdrav je kot celos tna vrednota

Predavatelji so poudarili, da zdrav je ne pomeni le odsotnosti bolezni, ampak je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. To vključuje tudi duhovno dimenzijo človeka in pomen iskanja smisla v življenju Poudarili so celo-

Priznanje

Ani Mari ji Hafner

Na Kongresu so svečano podelili priznanja Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS) za delo na humanitarnem področju Med prejemniki je bila na predlog Zveze društev diabetikov Slovenije (ZDDS) tudi Ana Marija Hafner (na fotografiji druga z leve), ki je prejela priznanje za svoje požr tvovalno dolgoletno delo na humanitarnem področju V ZDDS so v utemeljitvi predloga zapisali, da je Ana Marija Hafner svoje življenjsko poslanstvo namenila izobraževanju mladih, starejših in posebej oseb s sladkorno boleznijo ter pomagala pri izvedbi številnih projektov tako na lokalnem kot tudi dr žavnem nivoju Ana Marija Hafner se je rodila leta 1943 v Tr žiču, kjer je po končanem šolanju na Učiteljišču v Ljubljani več let učila na tamkajšnjih osnovnih šolah V tem času je ob delu zaključila študijsko smer razrednega pouka na Pedagoški akademiji v Ljubljani Opravila je strokovna izpita iz pedagoškega in socialnega dela, pa tudi Direktorsko šolo za gospodarstvo Že v času izgradnje in tudi kasneje je vodila

Dom Petra Uzarja, nato pa Dijaški in študentski dom Ivo Lola Ribar v Kranju, v katerem je vzpostavila f inančno stabilnost in izboljšala organizacijo. Nato se je vrnila v OŠ

sten vidik zdrav ja, saj so zdrav življenjski slog, usklajen bioritem, gibanje v naravi in ustvarjalno veselje do življenja temelj dobrega počutja

Posebno pozor nost so namenili preventivi in skrbi za duševno zdrav je, saj so preventivni pristopi ključni za zmanjšanje neenakosti v zdrav ju in za ohranjanje k akovosti življenja. Poseben poudarek je bil namenjen skrbi za duševno zdrav je odraslih in vlogi humanitar nih organizacij pri zagot avljanju podpore različnim ranljivim sk upinam

Moč humanitar nih organizacij

Humanitar no delo je pogosto tiho, a njegove posledice so neprecenljive – ena sama beseda podpore lahko spremeni

Bistrica, ker je do upokojitve leta 1997 delala v podaljšanem bivanju in nadomeščala učitelje. Ker so jo potrebovali, je to dejavnost nadaljevala še 6 let po upokojitvi

Že v času študija na učiteljišču je očetu Jožetu Goričanu pomagala pri dejavnostih v Združenju šoferjev i n a v t o m e h a n i ko v

življenje Organizacije tvorijo mrežo, ki daje glas tistim, ki ga pogosto nimajo, in gradijo dr užbo zdrav ja. Izpostavili so pomen sočutja kot vira moči, saj sočutje daje posamezniku notranjo moč, pogum in odločnost za premagovanje življenjskih izzivov

Udeleženci so posebej izpostavili potrebo po promociji humanitar nosti, saj menijo, da je potrebno intenzivneje predstavljati delo humanitar nih organizacij širši javnosti in odločevalcem (na primer o b č i n sk i m s ve t n i ko m , ž u p a n o m , p oslancem, državnim svetnikom) Menijo, da so aktivnosti teh organizacij pogosto prepoznane le med uporabniki programov, širša dr užba pa jih preslabo pozna

» H u m a n i t a r n e o r g a n i z a c ij e m o r a j o zato še bolj odločno predstavljati svoje dosežke, prispevek k dr užbeni blaginji in pomen prostovoljstva, da bi pridobile širše razumevanje in podporo,« so zaključili Le tako bomo uspešno kljubovali izzivom prihodnosti, saj Slovenija po-

Tr žič Leta 1975 je postala uradna članica tega združenja in prevzela funkcijo tajnice, ki jo opravlja še danes, do leta 1987 pa je bila tudi pedagoška vodja šole za poklicne voznike. V okviru združenja je organizirala in vodila ekskurzije do s Tržičem pobratenega mesta Sainte-Marie-aux-Mines v Franciji ter ohranjala stike z dvema francoskima združenjema šoferjev in avtomehanikov

Ana Marija Hafner se je že kot ustanovna članica Društva diabetikov Tr žič leta 1997 zavzemala tudi za osebe s sladkorno boleznijo V letih 2008–2015 je bila predsednica društva V tem času je ustanovila vsakoletni Merčunov dan (proslava in pohodi v spomin na pr vega slovenskega diabetologa prof dr Ljudevita Merčuna), organizirala pestre dejavnosti, predavanja, posvetovanja s strokovnjaki in stike z drugimi društvi. V času predsedovanja je organizirala tudi kuharske

delavnice, ki so 15 let potekale pod vodstvom kliničnega dietetika Jožeta Lavrinca, v sodelovanju z Zdravstvenim domom Tr žič pa je organizirala Šolo hujšanja.

Pripomogla je k boljšemu življenju številnih ljudi

Ana Marija Hafner je s svojim dolgoletnim delom nedvomno pripomogla tako k ugledu in razvoju občine Tr žič kot tudi h kvalitetnejšemu življenju ljudi Najpomembnejše dosežke beleži kot osnovnošolska učiteljica, direktorica Doma Petra Uzarja, ravnateljica Dijaškega in študentskega doma Ivo Lola Ribar v Kranju, predsednica Društva diabetikov Tr žič ter dolgoletna članica in tajnica Združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Tr žič. V času predsedovanja Društvu diabetikov Tr žič je osebam s sladkorno boleznijo omogočila lažji dos top do medicinskih pripo-

Sladkorna bolezen

trebuje sočutno dr užbo, v k ateri nihče, ki je v stiski, ne ostane spregledan Humanitar ne organizacije pa ostajajo poklicane k soustvarjanju dr užbe zdrav ja, v kateri se visoki strokovni standardi povezujejo s človečnostjo, empatijo in solidar nostjo, so poudarili

Kipec dobrote Mariji Jereb

Na kongresu so bila podeljena najvišja priznanja NFHOS, med njimi Kipec dobrote in priznanja za dolgoletno delo na humanitarnem področju. Priznanja so izraz hvaležnosti posameznikom in organizacijam, ki s svojim delom utelešajo bistvo humanitarnosti

Tokrat je kipec dobrote prejela Marija Jereb, članica in aktivna prostovoljka RK Slovenije že več kot 40 let Pod njenim vodstvom so nastale tudi mnoge medgeneracijske aktivnosti, ki stremijo k tesn ej š e m u h u m a n i ta r n e m u s o d e l ova nj u mladih in tistih, ki so mladi po srcu

močkov in se s Komunalo Tr žič dogovorila za pravilno odlaganje nevarnih odpadkov. V okviru društva je izdala šest biltenov o zdravi prehrani in dve brošuri o Ljudevitu Merčunu. Uvedla je odlične izobraževalne in učne delavnice o življenju s sladkorno boleznijo in o zdravi prehrani, gojila izobraževalni duh in spodbujala k telesni aktivnosti, tudi na dr žavnem nivoju Na Zvezi društev diabetikov Slovenije je od leta 2016 predsednica komisije za priznanja Pri tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni je vedno aktivno sodelovala z gorenjskimi šolami ter jih spodbujala k učenju in spoznavanju sladkorne bolezni in zdravem načinu življenja »V času poučevanja in vodenja doma za ostarele ter dijaškega in študentskega doma je svojo funkcijo opravljala vestno, srčno, profesionalno in z željo po pomoči vsem v omenjenih institucijah. Poslanstvo je našla v izobraževanju oseb s sladkorno boleznijo ter članov in prostovoljcev v Združenju šoferjev in avtomehanikov Tr žič V slednjem še danes vodi organizacijo vseh akcij in prostovoljcev ter v tajniški funkciji skrbi za nemoteno delovanje dr uš tva,« so utemeljili predlog za podelitev priznanja Ani Mariji Hafner, ki je za svoje strokovno in prostovoljno delo prejela vrsto priznanj – naj izpostavimo priznanje ob 60-letnici Zveze društev diabetikov Slovenije (2016) in občinska priznanja za prostovoljno delo, med drugimi županovo priznanje za življenjsko delo leta 2021.

AK TUALNO Prof. dr. Battelino prejemnik (še ene) pres tižne nagrade

»Nagrada, napisana za Tadeja«

® Sergeja Širca

Prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik Oddelka za otroško in mladostniško endokrinologijo UKC Ljubljana ter katedre za pediatrijo na Medicinski fakulteti Univer ze v Ljubljani, od lani predsednik regionalnega evropskega odbora Mednarodne diabetične zveze, je na seznam številnih prejetih priznanj dodal še nagrado Vanguard Leadership in Diabetes.

Kot priznanje za izjemno vlogo pionirja na področju zdravljenja sladkorne bolezni je nagrado prejel na dogodk u Solvable Problems, ki ga je v sklopu kongresa na Dunaju pripravila organizacija diaTribe

Nagrado mu je izročila prof Chantal Mathieu, priznana belgijsk a diabetologinja, in ob tem pojasnila, da je namenjena pogumnim voditeljem, ki ne le sanjajo o boljšem svetu, temveč ga tudi gradijo – »nagrada, napisana za Tadeja« Profesorica Mathieu je profesorja Battelina opisala kot pionirja na področju oskrbe sladkor ne bolezni na svetovni ravni, ki zdr užuje izjemno klinično in raziskovalno strokovnost z empatijo in toplino (ter intenzivnostjo!), zaradi česar so pacienti vedno v središču njegovega dela. Od pogovorov z malimi in mladimi pacienti do podpore staršem, k aterih otrok je pravk ar dobil diagnozo – prof Battelino je znan po tem, da razume človeško plat bolezni enako dobro kot znanstveno

Profesorica Mathieu je poudarila tudi njegovo vlogo pri razvoju novih tehnologij, najprej za sladkor no bolezen tipa 1, zdaj pa za vse osebe s sladkor no boleznijo Izpostavila je njegovo delo na področju uvajanja novih meril pri neprekinjenem spremljanju glukoze (CGM), ki je močno vplivalo na razvoj tega področja Dodala je, da nagrado kot zdravnica, raziskovalk a in prijateljica podeljuje osebi, ki se posveča reševanju problemov, isk anju rešitev in navdihovanju ljudi okoli sebe

»Vedno sem sanjal velike sanje«

Profesor Battelino se je ob prevzemu nagrade ozrl na svojo pot, ki priča o pomenu predanosti, mentorstva in vizije Povedal je, da se je na srečo lahko učil od izjemnih učiteljev, in hkrati poudaril, da so ga prav bolniki naučili,

da največji napredek omogoča poslušanje tis tih, ki s to boleznijo živijo Skupaj s sodelavci je vedno sanjal velike sanje – verjel je v možnost ozdravitve sladkor ne bolezni, hkrati pa si je prizadeval za napredek na področju zagovor ništva in regulative v Evropi »Ne glede na to, ali gre za zagovorništvo, mentorstvo sodelavcev ali praznovanje dosežkov sk upnosti, profesor Battelino pooseblja vizionarsko, na človeka osredotočeno voditeljstvo, ki prinaša pomembne spremembe, in nas opominja, da pri napredk u v oskrbi sladkor ne bolezni ni pomembno, kdo

“zmaga” – zmagamo vsi sk upaj,« so poudarili v diaTribe

V uredništvu revije Sladkor na bolezen, k aterega del je tudi prof Battelino, se pridr užujemo čestitk am ob prejemu prestižne nagrade za navdihujoče in vizionarsko vodenje prizadevanj za vse boljšo obravnavo sladkor ne bolezni

O debelos ti brez predsodkov

® Sergeja Širca

Slovensko zdr uženje za kronične nenalezljive bolezni ter Dr uštvo za zdravje srca in ožilja Slovenije sta pripravili okroglo mizo z naslovom Skupaj k boljšemu zdravju: o debelosti brez predsodkov.

Debelost je ena najhitreje rastočih kroničnih bolezni sodobnega časa in vpliva na zdrav je srca in ožilja, presnovo, duševno zdrav je in k akovost življenja. Po vsem svetu z debelostjo namreč živi že več kot milijarda ljudi, v Sloveniji pa s čezmer no telesno težo in debelostjo več kot 60 odstotkov odraslih.

Na okrogli mizi so strokovnjaki razpravljali o tem, zakaj je debelost premalo

diagnosticirana, k ako stigma vpliva na bolnike in zdravstvene delavce ter k ako pristopiti k bolj vključujoči, celostni in učinkoviti obravnavi.

Vzrok debelos ti: preplet več dejavnikov

Kot je poudarila prof. dr. Mojca Jensterle Sever, endokrinologinja na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, dia-

Debelost je kronična bolezen, na katero vplivajo biološki, psihološki in okoljski dejavniki.

+1milijarda

Ljudje po vsem svetu živijo z debelostjo, kar kaže na zapletenost bolezni in nujno potrebo po celostni oskrbi debelosti

Tveganja za nastanek debelosti je mogoče pripisati genetiki, kar kaže na to, da ne gre le za moč volje, temveč tudi za biološke dejavnike

Število odraslih v Sloveniji –prekomerna telesna teža (2 0 2 ) 3 9 %

Število odraslih v Sloveniji –debelost (2 0 2 2 )

Število mladostnikov v Sloveniji –prekomerna telesna teža in debelost (2 0 2 ) 2 3 %

Debelost je povezana z več kot 2 0z dravstvenimi zapleti

Stigmatizacija na podlagi telesne teže povzroča psihološke in vedenjske spremembe

betes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana, je debelost kompleksna kronična bolezen, ki nastane zaradi prepleta genetskih, epigenetskih, bioloških, vedenjskih, okoljskih in socioekonomskih dejavnikov

K lj u č n a p a to f i z i o l o g ij a b o l e z n i j e v motenem možganskem nadzor u apetita, lakote, sitos ti in porabe ener gije, k ar vodi v kronično pozitivno energijsko bilanco in posledično presežno kopičenje napačno razporejenega maščev ja. Presežno maščobno tkivo deluje kot aktiven in bolezenski organ, ki sproža kronično vnetje, hor monske motnje ter poškodbe t k i v i n o r g a n ov. Po s l e d i č n o p ove č uj e t ve g a nj e z a ve č kot 2 3 0 b o l e z n i – o d sladkor ne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni, osteoar troze in motenj dihanja do številnih rakov, demence, neplodnosti in depresije, je opozorila prof. dr. Jensterle Sever

»Nihče ne želi biti debel«

Prof. dr. Tadej Battelino, pediater endokrinolog in predstojnik Kliničnega oddelk a za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, je poudaril, da je debelost treba čim prej obravnavati in zdraviti Pr vič v zgodovini imamo na voljo učinkovita zdravila za zdravljenje debelosti in znanje za celostno obravnavo oseb, ki živijo z debelostjo, je izpostavil S tem zmanjšamo ogroženost za več kot 230 pridr uženih bolezni

Ob tem je opozoril tudi na stiske, ki jih osebam, ki živijo z debelostjo, povzroča stigma Po njegovih opažanjih je ta v Sloveniji še vedno precej prisotna, »saj nihče ne želi biti debel in vsi vejo, da debelost ni zdrava« Zaradi tega je po njegovem mnenju ključen pozitiven pristop pri nagovarjanju posameznikov, ki živijo z debelostjo, da imamo načine, k ako mu lahko povr nemo zdrav je

Še vedno veliko

predsodkov o debelos ti

Pr vi korak pri iskanju pomoči je obisk dr užinskega zdravnik a, kjer je pomembno ustvarjanje zaupanja med zdravni-

Pristranskost

kom in njegovim pacientom, je dejala dr užinsk a zdravnica prim prof dr Danica Rotar Pavlič. »V dr užbi je glede debelosti še vedno veliko predsodkov. Ljudje pogosto mislijo, da gre le za lenobo ali prenajedanje To boli, ker je resnica povsem dr ugačna. Predsodki ne pomagajo nikomur. Prava podpora pride od strokovnjakov, ki razumejo, da gre za bolezen,« je dodala

Zdravljenje debelos ti ni sramota

Predsednik Dr uštva za zdrav je srca in ožilja Slovenije prim. Matija Cevc je izpostavil, da se mnogi ljudje, ki živijo z debelostjo, pogosto počutijo v svoji stiski osamljeni in ne vejo, k am se obr niti po pomoč, ko zapustijo zdravniško ordinacijo Dr uštvo, kot je Dr uštvo za zdrav je srca in ožilja Slovenije, zato predstavlja pomemben most med zdravstvenim sistemom in posameznikom. »V dr uštvu ustvarjamo varen prostor za pogovor, izmenjavo izk ušenj in isk anje rešitev Sodelujemo z zdravstvenimi ustanovami, a smo tudi most do tistih, ki si morda še

SmartGuide

ne upajo v ambulanto,« je dejal prim Cevc

Tema, o k ateri govorimo, je zame osebno zelo pomembna, ne le kot zdravniku, ampak tudi kot človeku, ki je sam izkusil, k aj pomeni živeti s čezmer no telesno težo, pravi prim. Cevc. »Pred leti sem se znašel v telesu, ki mi ni več služilo. Vsakdanji opravki so postajali napor, zdrav je se je slabšalo, počutil sem se utr ujen in ujet. Takrat sem pr vič pomislil, da potrebujem pomoč – tako v zdravstvenem sistemu kot pri ljudeh, ki so mi stali ob strani Z njihovo pomočjo in pomočjo zdravil sem začel pot spremembe. Danes vem: zdravljenje debelosti ni sramota Je pogumno dejanje in nujnost, ki odpira vrata v bolj zdravo in k akovostno življenje,« je povedal prim Cevc.

Zdrava mera – za dolgoročne spremembe življenjskega sloga

Preventivno obravnavo debelosti izvajajo v programu Zdrava mera v centrih za krepitev zdrav ja, ki delujejo pod okrilj e m Na c i o n a l n e g

zdrav je. Predstojnik centra in specialist

javnega zdrav ja Rade Pribaković Brinovec je pojasnil, da v programu udeleženci pridobijo znanja, veščine in podporo za dolgoročne spremembe življenjskega sloga »Namen preventivne obravnave Zdrava mera ni v pr vi vrsti izguba telesne mase, temveč spreminjanje življenjskega sloga na področju prehranjevalnih navad in telesne dejavnosti,« je poudaril Udeležencem je med obravnavo na voljo tudi motivacijsk a in psihološk a podpora pri spremembi navad in dolgoročnem vzdrževanju zdravega življenjskega sloga

Prof. dr. Jensterle Sever je ob tem dodala, da najmočnejše orožje v boju proti razvoju debelosti ostaja primar na preventiva, ki mora vključevati sistemske dr užbene ukrepe za podporo zdravemu življenjskemu slogu celotne populacije »Ko pa se bolezen debelost razvije, zgolj sprememba življenjskega sloga po navadi ni več dovolj. Takrat je treba posameznik a aktivno vključiti v zdravstveni sistem in ga obravnavati kot vsakega dr ugega bolnik a s kronično boleznijo,« je še poudarila endokrinologinja.

Preprosto pripravljeni

Naj vas skrbi zaradi hipo- ali hiperglikemije ne upočasnjujejo Rešitev Accu-Chek SmartGuide vam pokaže možne visoke ali nizke ravni glukoze 2 uri vnaprej, tako da vi lahko z manj skrbmi uživate svoje življenje

Več na spletni strani https://www accu-chek si/izdelki/smartguide-NMG/

Izzivi in nega zrele ko ž e

® Dominik Škrinjar, dr med

Koža je naš največji organ, na katerem se zrcalijo notranji in zunanji vplivi, med dr ugim biološka starost, življenjski slog in morebitne bolezni Njena površina pri odraslem človeku meri od 1,5 do 1,8 kvadratnega metra, zato ni presenetljivo, da se spremembe na koži v zrelih letih močno odražajo tako na zdravju kot na videzu posameznika.

Z leti se koža tanjša, izgublja elastičnost in čvrstost, postaja suha, ranljiva in občutljiva, hkrati pa se pojavijo gube, starostni pigmentni madeži, razširjene žilice in dr uge spremembe, ki so običajen del staranja kože.

Staros tne spremembe na koži

Proces st aranja kože je kompleksen in se začne že razmeroma zgodaj, saj so pr ve spremembe na koži lahko opazne že po približno 30 letu starosti, ko koža postopoma izgublja sposobnost hitre regeneracije. Do 70. let a je večina kolagenskih in elastičnih vlaken, ki koži dajejo oporo in prožnost, že pomembno prizadetih oz. so v pomanjkanju. Zmanjša se namreč sinteza kolagena in hialuronske kisline, dveh ključnih sestavin, ki ohranjata kožo napeto, navlaženo in gladko. Istočasno se poveča aktivnost encimov, kot so kolagenaze, ki razgrajujejo kolagen in s tem dodatno pospešijo proces tanjšanja in ohlapnosti kože

Rezult at je koža, ki je manj čvrst a, bolj suha, nagubana in nagnjena k povešanju, kar je še posebej očitno na obrazu, vratu in hrbtiščih rok

Na proces staranja kože ne vplivajo le notranji biološki mehanizmi, temveč tudi številni zunanji dejavniki Najmočnejši med njimi je ultravijolično (UV) sevanje, ki pospeši razgradnjo elastinskih vlaken in zmanjša tvorbo kolagena, zato v tem primer u pogosto govorimo o tako imenovanem fotost aranju Koža, ki je dolgotrajno in ponavljajoče se izpostavljena soncu brez zaščite, hitreje izgubi elastičnost, postane hrapava, gubasta in neenakomer no obar vana

Poleg UV sevanja igrajo pomembno vlogo pri prezgodnjem staranju tudi nez d r ave ž i v lj e nj ske n ava d e K a j e nj e zmanjšuje prekr vitev in dovod kisik a v tkiva, kar vodi v utr ujen in izsušen videz kože Neustrezna prehrana, revna z vitamini, minerali in antioksidanti, oslabi

regenerativne sposobnosti kože, medtem ko kronični stres in onesnažen zrak še dodatno spodbujat a nast anek prostih (kisikovih) radikalov, ki dodatno poškodujejo celične str ukture v koži

Posledice se k ažejo v obliki neenakomer ne pigmentacije, pogosteje imenovane starostne oz sončne pege, ki jih strokovno pravimo tudi solar ni lentigi; pojavijo se lahko tudi razširjene kapilare, hrapavost kože in izguba zdravega sijaja kože Takšne spremembe so najizrazitejše na predelih, ki so najbolj izpostavljeni soncu in okolju, torej na obrazu, vratu, dekolteju in na hrbtiščih rok Zato starostne spremembe kože niso le naravna posledica let, temveč tudi odsev življenjskega sloga in skrbi, ki jo namenjamo svoji koži skozi celotno življenje Negativno učink uje na kožo tudi pretirano uživanje alkohola, ki povzroča dehidracijo in širjenje žil ter pospešuje razgradnjo kolagena Posledično je koža bolj rdeča, pusta in nagnjena k hitrejšemu staranju. Dolgotrajna kombinacija alkohola, kajenja in izpostavljenosti soncu bistveno poveča tveganje za trajne spremembe kože Poleg estetskih posledic pa so pomembne tudi zdravstvene, saj kronične poškodbe kože, ki nastanejo zaradi UV sevanja in dr ugih škodljivih vplivov, povečajo verjetnost za razvoj kožnih rakov, kot so bazalnocelični in ploščatocelični karcinom ter maligni melanom

Pogos te težave z zrelo kožo

S starostjo se f iziološke funkcije kože p o s to p o m a u p o č a s nj uj ej o D e l ova nj e žlez lojnic in znojnic se zmanjša, zaradi česar je koža bolj suha, manj elastična in pogosto srbeča Suhost poveča občutek nelagodja, oslabi zaščitno kožno bariero in poveča ranljivost za drobne razpoke, ki lahko postanejo vstopna mesta za bakterije, vir use in glive, ki lahko povzročijo ok užbe Ob tem se slabša

tudi prekr vitev kože, k ar upočasni celjenje ran in prispeva k večji občutljivosti na mehanske poškodbe

S staranjem se spreminja tudi pigmentacija oz obar vanost kože Ker je proizvodnja melanina manjša, je koža lahko svetlejša in hkrati manj odpor na proti škodljivim UV žarkom Posledica so pogosti pigmentni madeži in različne benigne spremembe, kot so pecljati oz. m e h k i f i b ro m i , s e b o ro i č n e ke r a to z e (imenovane tudi maslene ali starostne bradavice), vensk a jezerca (nenevar ne majhne modrikaste žilne bunčice, ki nastanejo zaradi razširitve ven) in razširjene k apilare (npr na obrazu) Čeprav te tvorbe večinoma niso nevar ne, lahko zaradi videza ali zaradi mehanskega draženja post anejo moteče, včasih pa se tudi zatrgajo in zakr vavijo

Pri starejših osebah pa so poleg nenevar nih sprememb pogoste tudi resnejše spremembe na koži, ki lahko nakazujejo razvoj različnih vrst kožnih rakov Med njimi je najnevar nejši maligni melanom, ki se lahko razvije iz predhodno nor malnega melanocitnega znamenja, pogosteje pa lahko nast ane na povsem zdravem predelu kože. Prav tako se s starostjo na koži pogosto pojavljajo nemelanomske oblike kožnega raka, npr bazalnocelični in ploščatocelični k arcinom, ki sta povezana predvsem s kronično izpostavljenostjo soncu. Ker se lahko ti kožni raki spr va k ažejo kot nedolžne spremembe, npr kot biser nate bunčice, ranice, ki več tednov ne zacelijo, ali kot pigmentni madeži, ki spreminjajo velikost, obliko ali bar vo, je redno samopregledovanje kože izjemno pomembno

Samopregledovanje naj post ane del redne r utine; priporoča se vsaj enkrat mesečno, pri čemer je treba posebno pozor nost nameniti predelom, ki so pogosteje izpostavljeni soncu, in sicer obrazu, vratu, hrbtiščem rok in nogam, pa tudi tistim, ki jih pogosto spregledamo,

npr stopalom, lasišču, hrbtu ter predelu z a u š e s i i n m e d p r s t i Po m e m b n o j e spremljati nova ali spreminjajoča se znamenja, rane, ki se ne celijo, in tvorbe, ki kr vavijo ali hitro rastejo Ob pojavu takšnih sprememb je potreben čimprejšnji pregled pri specialistu der matovenerologije, saj zgodnje odkrivanje pomembno poveča možnosti uspešnega zdravljenja

Sladkor na bolezen in s taranje kože

Pri osebah s sladkor no boleznijo so spremembe kože v starosti še izrazitejše in pogosto predstavljajo dodaten izziv pri vsakodnevni negi Kronično povišana raven glukoze vpliva na str ukturo kolagena in elastičnih vlaken, k ar pospeši staranje kože in oslabi njeno regeneracijsko sposobnost Posledično se koža hitreje izsuši, postane hrapava in srbeča, k ar povečuje tveganje za nastanek razpok in ranic Zaradi okvarjene mikrocirk ulacije in zmanjšane imunske odpor nosti se rane celijo počasneje, k ar lahko vodi do kroničnih razjed, zlasti na stopalih Ta pojav je še posebej nevaren, saj je povezan z možnostjo nast ank a diabetičnega stopala, ki lahko povzroči resne zaplete, če ni pravočasno obravnavan

Poleg tega so pri sladkor ni bolezni pogostejše ok užbe kože, tako glivične kot b a k te r ij ske , s a j j e o s l a b lj e n a n a rav n a obrambna bariera kože. Pogoste so tudi značilne kožne manifestacije sladkor ne bolezni, med k aterimi so najbolj znane diabetična der mopatija z rjavk astimi lisami na golenih, ak antoza kože, ki se kaže kot zadebeljena in potemnela koža v kožnih pregibih (na vratu, pod pazduhami ipd ), ter kronično srbenje kože Pravilna skrb za kožo ima pri osebah s sladkor no boleznijo izjemen pomen, saj lahko pomembno zmanjša tveganje za zaplete Ključni so redni pregledi stopal, pravilna in nežna nega nohtov ter uporaba ustreznih krem, ki koži vračajo vlago in jo ščitijo pred poškodbami Prav tako je nujno, da se na vsakršno rano, ok užbo ali spremembo na koži ostane pozoren, saj pravočasno ukrepanje močno poveča možnosti za uspešno zdravljenje in preprečuje težje posledice S tem lahko pomembno zmanjšamo tveganje za zaplete in ohranimo kožo čim bolj zdravo in funkcionalno tudi v pozni starosti

Nega kože v s taros ti

Nega kože po 50 letu je še posebej ključna za ohranjanje njenega zdrav ja, čvrstosti in mladostnega videza Z biološkim staranjem se v koži zmanjšuje sinteza kolagena, hialuronske kisline in lipidov, kar povzroča, da postaja tanjša, suha in manj elastična Redna in pravilna nega lahko te spremembe omili ter koži pomaga ohraniti vlago, prožnost in zaščitno funkcijo.

aktivnost in ohranjanje mišične mase pomembno prispevata k ohranjanju dobrega tonusa kože, izboljšujeta prekrvitev in pospešujeta regeneracijo tkiv.

Zaščita pred škodljivimi vplivi okolja je prav tako ključna. Vsakodnevna uporaba krem z zaščitnim faktorjem (vsaj SPF 30), nošenje pokrival in zaščitnih oblačil ter preprečevanje izpostavljenosti UV žarkom, vetr u in ekstremnim temperaturam pomagajo upočasniti prezgod-

Pr vi korak je nežno čiščenje kože z blagimi pripravki, kot so čistilna mleka, geli, kreme ali micelar ne tekočine, ki odstranijo odmrle celice, ličila in dr uge nečistoče, ne da bi pri tem izsušili kožo Po čiščenju je priporočljivo uporabiti tonik, ki obnavlja naravno kislost kože in spodbuja prekr vavitev, nato pa nanos hranilne in vlažilne kreme, bogate s sest avinami, kot so hialuronsk a kislina, ureja (sečnina), glicerin ali naravna masla, na primer k aritejevo maslo Kreme je priporočljivo nanašati večkrat dnevno, še posebej pred odhodom na prosto in v hladnih, suhih mesecih, ko zračna vlaga dodatno izsušuje kožo

Pravilna prehrana in zadosten vnos vode sta nepogrešljiva dela celostne nege kože Uravnotežena in raznovrstna prehrana, bogata z antioksidanti, kot so vit amini A , C in E, selen in esencialne maščobne kisline, podpira prožnost kože in njeno zaščito pred oksidativnimi poškodbami. Med priporočena živila spadajo npr češnje, špinača, olive, grozdje, polnovredne žit arice, ribe, oreščki ter oljčno in konopljino olje Redna telesna

nje staranje kože in zmanjšujejo tveganje za razvoj kožnih rakov Poleg tega je nujno opustiti škodljive navade, kot so k ajenje in čezmer no uživanje alkohola, ki dodatn o p o s p e š uj ej o r a z g r a d nj o ko l a g e n a , zmanjšujejo elastičnost kože in povečujejo nastanek pigmentnih sprememb

Tudi v s taros ti lahko ohranimo zdravo kožo

Zrela koža se s st arostjo spreminja, saj postaja tanjša, suha, manj elastična in bolj ranljiva Kljub temu je z razumevanjem naravnih procesov staranja ter dosledno in primerno nego mogoče ohraniti zdrav videz kože. Redna nega, zaščita pred škodljivimi vplivi okolja, uravnotež e n a p re h ra n a , te l e s n a a k t i v n o s t i n nadzor nad zunanjimi dejavniki staranja so ključni za ohranjanje k akovosti kože v tretjem življenjskem obdobju Pri osebah s kroničnimi boleznimi, kot je sladkor na bolezen, dosledno upoštevanje teh priporočil omogoča ohranjanje zdrave, čvrste in prijetne kože, kar pozitivno vpliva tako na dobro telesno stanje kot na psihično počutje

Kako izbrati pra vega?

® Zaloker & Zaloker, d o o

Življenje s sladkor no boleznijo prinaša številne vsakodnevne odločitve. Ena pomembnejših je izbira pripomočka za merjenje sladkorja (glukoze) Danes imamo na voljo klasične merilnike glukoze v kr vi in čedalje bolj razširjene senzorje za neprekinjeno merjenje glukoze. Odločitev lahko pomembno vpliva na kakovost življenja.

Tehnične značilnos ti in cer tif ikati – temelj var nos ti

Pri vsakem medicinskem pripomočku je pr vi korak preverjanje tehničnih lastnosti in uradnih cer tif ikatov. Merilnik in senzor morata biti odobrena s strani ustreznih regulatornih organov (v Evropi CE-cer tif ik at) To zagot avlja, da je bil pripomoček preizkušen glede natančnosti, var nosti in k akovosti

Pomembni so tudi podatki o natančnosti meritev, življenjski dobi in pomembnih funkcijah, kot so alar mi za nizke ali visoke ravni glukoze in možnost prenosa podatkov v aplikacijo Te informacije nam omogočajo primerjavo med različnimi modeli in izbiro, ki je najprimer nejša za vsakega posameznik a in njegove dnevne potrebe

Učenje uporabe –ključ do uspeha

Najbolj nat ančen pripomoček pa ne bo koristen, če ga ne znamo pravilno uporabljati. Zato je ob izbiri pomembno

preveriti, ali proizvajalec oziroma distributer ponujat a jasna pisna navodila, video vodiče in dr uge oblike izobraževanja ter posvetov ob začetku uporabe in po njem Kratek posnetek, ki korak za korakom pok aže menjavo senzorja ali uporabo aplik acije, je pogosto bolj učinkovit kot zgolj navodila na papirju

Zelo pomembno je začetno učenje uporabe, kjer usposobljena oseba (medicinsk a sestra v ambulanti, far macevt ali strokovnjak proizvajalca) razloži in prikaže delovanje pripomočka, opozori na pogoste napake in odgovori na vprašanja prihodnjega uporabnik a. Takšna podpora predvsem ob začetk u uporabe lahko močno zmanjša stres in daje občutek varnosti

Pomoč uporabnikom

Sladkor na bolezen ne pozna prostih dni – senzor in merilnik morata delovati zanesljivo, ko ju potrebujemo Zato je vredno preveriti, k akšno podporo upo-

rabnikom nudi dobavitelj Je na voljo brezplačna telefonsk a številk a ali elektronsk a pošt a za tehnično pomoč? So h i t

usposobljeni?

Enako pomembno je preprosto reševanje reklamacij. Pri senzorjih, ki se nosijo več dni, se lahko zgodi, da odpovedo prej, kot bi morali V takem primeru je ključno, da ima proizvajalec jasen postopek prijave težave, hitro zamenjavo in dostavo novega senzorja Če so postopki zapleteni ali dolgotrajni, to uporabniku povzroča dodatno skrb in obremenitev.

Celos tna podpora je enako pomembna kot tehnologija

Čeprav pogosto največ pozor nosti namenjamo tehničnim lastnostim, v praksi mnogi uporabniki ugotovijo, da na zadovoljstvo najbolj vpliva podpora ob uporabi Zanesljiva pomoč ob težavah, preprosta navodila in občutek, da v primer u zapletov ne bomo ostali sami, so pogosto enako pomembni kot sama natančnost meritev

Zato je priporočljivo, da se ob izbiri novega pripomočk a pogovorimo tudi s svojim diabetološkim timom in povprašamo o izk ušnjah dr ugih uporabnikov Osebne izk ušnje, podpora v ambulanti in odzivnost proizvajalca so del celote, ki vpliva na k akovost uporabnikovega vsakdana

Izbira medicinskega pripomočka za spremljanje glukoze ni zgolj tehnično vprašanje, ampak celostna odločitev. Poleg cer tif ikatov in tehničnih podatkov moramo upoštevati tudi dostopnost izobraževanja, podporo uporabnikom in enostavnost reševanja težav. Ko se vse to zdr uži, pripomoček postane zanesljiv par tner na poti k boljšemu nadzor u sladkor ne bolezni in večji kakovosti življenja.

Sistem za neprekinjeno merjenje glukoze

14-dnevni senzor

Alarm za visoko/nizko glukozo

Vodotesno (IPX8)

Brez zbadanja v prst

• Pomoč pri prvi uporabi v vaši lekarni ali po telefonu

• Pisna in video navodila

• Prvi posvet za uporabnike:

ako s krivulje senzorja vidimo vpliv hrane in drugih aktivnosti ter kako lahko ukrepamo

Rezervirajte svojih 30 minut

(video razlage)

Poseg, ki ne s premeni le t elesa Poseg, ki ne s premeni le t elesa

inštitut RS – Soča

Sladkor na bolezen je kot spremljevalka mnogih življenj nevidna, dokler ne pokaže svojih najtežjih posledic Ena izmed njih je amputacija uda – poseg, ki ne spremeni le telesa, temveč pretrese celotno življenje posameznika. Za tem dejanjem pa se vedno skriva zgodba človeka, ki se ponovno uči živeti, hoditi in verjeti vase.

Zakaj pride do amputacije?

Amputacija je lahko posledica bolezni ali poškodbe in praviloma pomeni izg u b o – s p r e m e m b o n a č i n a ž i v lj e nj a , zmanjšano delovno sposobnost, invalidnost in pogosto potrebo po pomoči dr ugih. V razvitem svetu je k ar 90 % amput acij spodnjih udov povezanih s srčno-žilnimi obolenji in sladkor no boleznijo, približno 10 % pa jih povzročijo poškodbe, tumorji ali prirojene nepravilnosti V Sloveniji vsako leto opravijo približno 400–500 amputacij spodnjih udov zaradi žilnih obolenj, njihova pogostnost pa narašča s starostjo – okoli 80 % oseb po amputaciji je starejših od 60 let Po predvidevanjih tujih razisk av se bo število amputacij v razvitem svetu do leta 2050 podvojilo

Sladkor na bolezen pomembno povečuje tveganje za amputacijo, saj lahko p o ško d uj e ž i vc e ( n ev ro p a t ij a ) i n ož i žile, k ar povzroči slabšo prekr vitev in večje tveganje za razjede na stopalih

Če teh ne zdravimo pravočasno, lahko vodijo do okužb in v najhujših primerih tudi do amputacije. V Sloveniji imajo ljudje s sladkor no boleznijo t ako bistveno večje tveganje za izgubo uda kot tisti brez nje

Amputacija pa ne pomeni le f izične izgube. Prinaša tudi številne vsakdanje izzive – od gibanja, osebne higiene in nakupovanja do opravljanja gospodinjskih opravil Vse našteto je še posebej zahtevno za starejše, ki pogosto potreb uj ej o p o m o č s voj c ev a l i s t ro kov n i h služb. Čeprav amputacija pogosto reši življenje, hkrati predstavlja začetek dolge in zahtevne poti rehabilit acije Ta intenzivni proces vodi multidisciplinarni tim strokovnjakov na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča na oddelk u za rehabilitacijo po amputaciji V obravnavo so vključeni zdravniki f izikalne in rehabilitacijske medicine, f izioterapevti, delovni terapevti, protetiki, psihologi in socialni delavci, ki sk upaj

pomagajo pacientu ponovno zgraditi življenje

Psihosocialni vidik –rana, ki je ne vidimo

Amputacija ne pomeni le telesne spremembe, temveč lahko močno zaznamuje tudi duševno zdrav je posameznik a. Ljudje, ki so amputacijo doživeli, se pogosto soočajo s čustvenimi stiskami – občutki negotovosti, žalosti, manjv re d n o s t i i n p o r u š e n o s a m o p o d o b o .

Nenadoma se znajdejo v popolnoma novi življenjski situaciji, na k atero se morajo privaditi, k ar pa zahteva čas in podporo okolice

V t akšnih trenutkih je izjemno pomembna kakovostna psihosocialna podpora in strokovno svetovanje, ki imata ključno vlogo pri prilagajanju na življenje po amputaciji Pogovori, individualno svetovanje in vključevanje v skupine za samopomoč lahko bistveno olajšajo sprejemanje nove realnosti in pomagajo pri ponovni gradnji občutka lastne vrednosti.

Vsak od nas se mora zavedati, da življenje prinaša spremembe – od bolezni do poškodb in dr ugih preizk ušenj, ki lahko temeljito spremenijo poznani način življenja Pogosto se zgodi, da pacient po amputaciji potrebuje pomoč pri osnovnih vsakodnevnih opravilih, pri čem e r p o m o č n a j p o g o s tej e p rev z a m ej o svojci in bližnji Ti nemalokrat nimajo dovolj znanja ali zmožnosti, da bi sami zagotavljali ustrezno oskrbo. Prav zato je ključno, da je na voljo strokovna pomoč in podpora izvajalcev, ki s k akovostnimi storitvami razbremenijo dr užino ter pacientu omogočijo var nejše in dostojnejše življenje

Sladkor na bolezen –dodatna plas t zahtevnos ti

Pri pacientih, ki so doživeli amputacijo zaradi sladkorne bolezni, je rehabilitacija še posebej občutljiva Gre za bolezen, ki jo pogosto spremljajo še dr ugi zapleti – okvare vida, ledvic, živčev ja in srca To pomeni, da se pacienti ne soočajo le z izgubo uda, ampak tudi z omejitvami, ki jih prinaša kronična bolezen Obravnava mora biti zato načr tovana celostno, ob upoštevanju zdravstvenih omejitev in socialno-ekonomskega statusa Razisk ave k ažejo, da je večina pacientov po amputaciji zaradi sladkorne bolezni upokojenih, nek ateri živijo sami in imajo

® Katja Verbovšek Zabukovec, mag socialnega dela, Univer zitetni rehabilitacijski

nizke prihodke, kar še povečuje tveganje za socialno izključenost

Rehabilitacija:

več kot f izično okrevanje

Rehabilitacija po amputaciji se začne že pred operacijo (če je ta načr tovana) in traja vse do vr nitve v domače okolje. Na oddelk u za rehabilitacijo pacientov po amputaciji se zdravijo predvsem ljudje, ki so zaradi sladkor ne bolezni ali bolezni perifernih ar terij izgubili spodnji ud Ležalna doba na oddelk u za rehabilitacijo po amputaciji običajno traja od tri do osem tednov, odvisno od tega, ali pacient prejme protezo ali pa je sprejet za trening dnevnih aktivnostih Oprema s pripomočkom za hojo torej ni samoumevna, ampak je odvisna od zdravstvenega st anja posameznik a Če pacient prejme protezo je ta spr va začasna, po približno šestih mesecih pa je posameznik opremljen z dokončno protezo.

Proces rehabilitacije vključuje učenje uporabe proteze, trening osnovnih dnevnih aktivnosti, prilagoditev bivalnega okolja ter pomoč pri psihološkem in socialnem prilagajanju Cilj ni le ponovno gibanje, temveč tudi čim večja samostojnost, kakovost življenja in vključitev v širše dr užbeno okolje. Prav pri tem ima pomembno vlogo tudi socialno delo

Socialno delo kot mos t med medicino in domačim okoljem

Socialna delavk a je enakovreden član rehabilitacijskega tima in ključna podpora pacientu pri vračanju v domač e okolje. Skupaj s pacientom in njegovimi bližnjimi načr tuje potrebno podporo –od pomoči na domu, zagotovitve obrokov, ureditve invalidnine, dodatkov ter dr ugih oblik socialne in materialne pomoči pa do vključitve v dr uštva, kjer lahko posameznik najde dodatno razumevanje in motivacijo Amputacija, še posebej k adar je povezana s sladkor no boleznijo, pogosto prinese občutke izgube, nemoči, strahu in vprašanja, kot so: Kako bom živel naprej?, Bom še kdaj samostojen?, Bom obremenil svoje bližnje? Socialna delavk a se zato s pacientom pogovori, raz i š č e nj e g ove ž i v lj e nj ske o ko l i š č i n e , vire moči in možnosti podpore ter sk upaj z njim oblik uje individualni načr t pomoči Čeprav ne prevzema vloge psihologa, so ti pogovori pogosto pr va oblik a psihosocialne razbremenitve, ki pa-

cientu pomaga predelati šok in postopoma sprejeti novo realnost Pomemben del njenega dela pa je tudi infor miranje o pravicah, pomoč pri uveljavljanju socialnih transferjev in organizaciji različnih oblik pomoči – od osebne asistence do institucionalnega varstva, k adar je to potrebno.

Rehabilitacija po amputaciji ni proces, ki bi zadeval le pacienta Vključuje tudi njegove svojce, ki pogosto postanejo glavni skrbniki in podpor niki. Delo s celotno dr užino je enako pomembno kot delo s pacientom Med rehabilitacijsko obravnavo tudi njih infor mirajo o možnih oblikah podpore, jih vključijo v načr t rehabilitacije in jim nudijo emocionalno oporo

Življenje se tu ne us tavi

Rehabilitacija po amputaciji ni le proces f izičnega okrevanja Je proces ponovne gradnje življenja. Na oddelk u za rehabilitacijo po amputaciji z infor miranjem, svetovanjem, podporo in zagovor ništvom pomagamo pacientom, da se ponovno postavijo na noge – dobesedno in preneseno

S krepitvijo notranjih moči, opolnomočenjem, povezovanjem z viri pomoči in z gradnjo podpornih mrež poskušamo prispevati k temu, da se pacienti po amputaciji in obvladovanju sladkor ne bolezni lahko vr nejo v dr užbo kot polnopravni in aktivni člani Pacientom želimo približati miselnost, da amputacija, kljub svoji bolečini, ne pomeni konca poti

Sladkorna bolezen in posledično možnost amputacije postavljajo posameznika in dr užbo pred kompleksne izzive Zato je ključno, da se osredotočimo na pravice invalidov, izboljšamo preventivo in nudimo osebam celovito podporo, s čimer omogočamo boljše življenje in enakopravno vključevanje v dr užbo vsem, ki se soočajo s to težko boleznijo

Zgolj s celostnim pristopom in osveščenostjo o bolezni lahko prispevamo k preprečevanju amputacij in k izboljšanju kakovosti življenja oseb s sladkor no boleznijo Iz tega razloga je pomembno, da naredimo vse, k ar je potrebno, da ohranjamo zdravje in preprečujemo težje zaplete, s čimer lahko zmanjšamo tveganja za amputacije

www.diabetes-zveza.si

ZA NAŠE ZDRAVJE Vnetju dlesni se lahko izognemo

Čas je za zdra ve dlesni

® Katarina Petrović, curaden Slovenija

Posamezniki s sladkor no boleznijo so bolj dovzetni za nastanek vnetja v telesu, tudi za vnetje obzobnih tkiv Znaki parodontalne bolezni, na k atere je treba biti pozoren, so kr vaveče in zatečene dlesni, občutljivi zobje, umik dlesni od zob – zobje so videti daljši –, slab zadah in slab ok us, nastanek špranj med zobmi, spremenjen ugriz. Dobra novica pa je, da se površinskemu vnetju (gingivitisu) lahko izognemo z rednim in učinkovitim odstranjevanjem zobnih oblog in tako preprečimo napredovanje vnetja v globlja obzobna tkiva oz parodontalno bolezen

Z dvema pripomočkoma do celos tne, učinkovite in kakovos tne us tne higiene

Za preprečevanje bolezni zob in dlesni povečini zadostujeta že dva pripomo-

čk a: gosta in mehka zobna ščetka, ki v najboljšem primer u očisti do 70 odstotkov površine zob in dlesni, ter medzobne ščetke Vendar ni vseeno, kakšne izberemo. Da bodo var ne in učinkovite, naj imajo nežna, dolga in gosta vlakna ter tanko, gibljivo in vzdržljivo žično jedro Tako se izognemo kariesu, ki velikokrat nastane v medzobnem prostor u, pa tudi trdim zobnim oblogam ali zobnemu kamnu, ki nastane iz med zobmi nabranih in neočiščenih zobnih oblog.

22. vseslovenska akcija

Zdrave dlesni

Z vnetimi dlesnimi oziroma eno od oblik parodont alne bolezni se srečuje več kot 90 odstotkov Slovencev, a se tega sploh ne zavedajo Bolezen potek a prit ajeno in ne boli, zato je ključna pre-

ventiva in ozaveščanje o tveganju, k ar je bistvo akcije Zdrave dlesni Med 15 oktobrom in 15 novembrom si bo tako ve č kot t i s o č s t ro kov nj a kov z a u s t n o zdrav je prizadevalo svoje paciente poučiti o tem, da se vnetim dlesnim in težavam z zobmi lahko izognejo s popolno ustno higieno Pacientom bodo pokazali pravilno ravnanje z medzobnimi ščetkami in jim pomagali izbrati njim ustrezne velikosti Če boste ravno takrat obisk ali k aterega od strokovnjakov, boste tako deležni dodatnega pouka in veščine, k i va m b o p o m a g a l a o h r a nj a t i d o b ro ustno zdrav je, s tem pa tudi nadzorovati sladkor no bolezen

Vira

R Schara: Obravnava sladkornega bolnika v stomatološki ordinaciji Zobozdravstveni vestnik, 2011

U Skalerič: Parodontalna medicina – stičišče med stomatologijo in medicino Zdravniški vestnik, 2000

Od ol jke do kro žnika

® Nejc Pegan, dipl inženir živilstva in prehrane

Oljčno olje velja za eno najbolj cenjenih živil na svetu. Njegova uporaba sega od kulinarike do medicine, v zadnjih desetletjih pa je pridobilo status živila, ki prispeva k zdravju in dobremu počutju. Posebej cenjeno je ekstra deviško oljčno olje, ki ga mnogi potrošniki povezujejo s kakovostjo in blagodejnimi učinki na organizem Prav zaradi njegove priljubljenosti in visoke cene pa se pojavljajo tudi dvomi o pristnosti izdelkov na trgu, zato je nadzor kakovosti ključen, kar poudarjajo tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS)

Pridelava oljčnega olja se začne na oljčnih nasadih, kjer k akovost olja določa že sama izbira sor te, način gojenja in čas obiranja Najboljše olje dobimo iz zdravih, ročno ali mehansko obranih plodov, ki se v čim krajšem času pripeljejo v oljar no Oljke se operejo in zdrobijo, potem pa sledi mešanje oljčne mase, ki naj se predeluje pri nizkih temperaturah, saj se t ako ohranijo dragocene aromatične in bioaktivne snovi.

Olje se pridobiva s centrifugiranjem, kjer se ločijo olje, voda in tropine Olje nato f iltrirajo ali pustijo, da se naravno usede, in ga ustrezno shranijo, najpogosteje v nerjavečih cister nah Od tam ga polnijo v steklenice ali pločevinke, ki morajo biti neprosojne oziroma temne, da se prepreči škodljiv vpliv svetlobe (fotooksidacija oz. svetlobna oksidacija olja). Celoten postopek od obiranja do polnjenja je zasnovan tako, da ohrani svežino in senzorične lastnosti olja Zelo pomemben pa je čas od obiranja do stisk anja oljk, ki mora biti čim krajši

Zakonski kriteriji kakovos ti

K a kovo s t o lj č n e g a o lj a j e z a ko n sko nat ančno določena V Sloveniji in EU ve lj a j o e n o t n a p r av i l a ( Ur e d b a ( E U ) 2022/210 4) Za razvrstitev oljčnega olja v najvišji razred morajo biti izpolnjeni t ako kemijski kot senz orični kriteriji. Najvišji k akovostni razred je ekstra deviško oljčno olje, ki mora izpolnjevati:

• proste maščobne kisline ≤ 0,8 g/100 g,

• peroksidno število ≤ 20 meq O /k g,

• brez senzoričnih napak (defekt = 0) in z zaznavno sadnostjo

Naslednji razred je deviško oljčno olje, kjer so dovoljene višje vrednosti prostih maščobnih kislin (≤ 2 g/100 g) in blage senzorične napake (defekt ≤ 3,5), vendar mora biti sadnost še vedno prisotna. Če olje preseže te meje, spada v nižji razred in se ne sme prodajati kot deviško ali ekstra deviško oljčno olje (Uredba (EU) 2022/210 4)

Ses tava in hranilna vrednos t

Oljčno olje je dragoceno predvsem zaradi svoje maščobnokislinske sest ave. Vsebuje približno 70–80 % oleinske kisline (C18:1 (n-9)), enkrat nenasičene maščobne kisline, ki je znana po ugodnem vplivu na kr vni tlak in raven holes terola (EFSA , 2011) Poleg tega so v njem prisotne tudi majhne količine linolne kisline (C18:2 (n-6)) (večkrat nenasičene) in nasičenih maščobnih kislin, a v precej nižjih deležih kot v živalskih maščobah.

Pomemben del sest ave predst avljajo polifenoli – naravne antioksidativne spojine, ki ščitijo celice pred oksidativnim stresom in imajo protivnetno delovanje Poleg tega olju dajejo značilno grenkobo in pik antnost Njihova koncentracija je odvisna od sor te oljk, razmer za rast in od postopk a predelave Ekstra deviško olje vsebuje več polifenolov kot rafinirana olja, zato je tudi hranilno bogatejše.

V oljčnem olju najdemo tudi vitamin E, ki je močan antioksidant, saj ščiti celične membrane, ima pozitiven vpliv na zdrav je srca in ožilja ter sodeluje pri zaščiti kože in dr ugih tkiv

Poleg tega se v oljčnem olju najde tudi f itosterole, ki prispevajo k zniževanju ravni holesterola v kr vi. Zaradi takšne sestave velja oljčno olje za eno najpomembnejših sestavin mediteranske prehrane.

Koris ti za zdrav je

Zdravstvene koristi oljčnega olja so potrjene s številnimi raziskavami Redno uživanje kakovostnega ekstra deviškega olja je povezano:

• z zmanjšanjem tveganja za srčno-žilne bolezni – enkrat nenasičene maščobne kisline pomagajo uravnavati raven »slabega« LDL -holesterola in zvišujejo »dobri« HDL -holesterol (EFSA, 2011);

• z zaščito pred oksidativnim stresom – polifenoli delujejo kot antioksidanti

in v telesu zmanjšujejo vnetne procese (WHO, 2018);

• z dobrim prebavnim sistemom – olje spodbuja prebavo, deluje blagodejno na želodčno sluznico in lahko zmanjša tveganje za gastritis (NIJZ , 2022);

• s srčno-žilnim sistemom – oljčno olje znižuje raven LDL-holesterola (»slabi« holesterol) in zvišuje HDL -holesterol (»dobri« holesterol) (EFSA, 2011).

Poleg tega znižuje tveganje za aterosklerozo, visok kr vni tlak in srčne bolezni (WHO, 2018)

Prav zaradi teh lastnosti se oljčno olje priporoča tudi osebam s sladkor no boleznijo Vključeno v uravnoteženo prehrano lahko prispeva k boljšemu nadzor u glukoze v kr vi in krepitvi srčnožilnega zdrav ja Strokovnjaki poudarjajo, da je pomembna zmer nost – tudi zdrave maščobe ne smejo preseči priporočenega dnevnega vnosa.

Uporaba v kulinariki in dr ugod Ekstra deviško oljčno olje je zaradi svojega značilnega ok usa in arome nepogrešljivo v mediteranski k uhinji Najpogosteje ga uporabljamo hladnega –kot preliv za solate, zelenjavne jedi ali v kombinaciji s sirom – saj se tako najbolje ohranijo hranilne in koristne sestavine oljčnega olja, kot so polifenoli in vitamini. Primer no pa je tudi za toplotno obdelavo, saj ima dovolj visoko dimno točko (okoli 200 °C). To pomeni, da ga lahko uporabljamo tudi za kuhanje in peko, čeprav se pri višjih temperaturah del antioksidantov izgubi

Poleg k ulinarike se oljčno olje uporablja tudi v kozmetiki in osebni negi –zaradi visoke vsebnosti vit amina E in antioksidantov deluje kot vlažilec, zaščitni sloj za kožo, zato predstavlja tudi s e s t av i n o š tev i l n i h k re m i n m i l . P rav tako ima vlogo v tradicionalni medicini in dietetiki, kjer ga priporočajo kot že prej omenjeno naravno sredstvo za lajšanje prebavnih težav in za zaščito že-

lodčne sluznice V farmacevtski industriji se uporablja kot nosilno olje za zdravila in prehransk a dopolnila, saj je stabilno in var no za uživanje.

Z a o h r a nj a nj e k a kovo s t i j e k lj u č n o ustrezno shranjevanje. Oljčno olje je občutljivo na svetlobo, toploto in kisik , zato ga hranimo v temnem, hladnem prostor u, najbolje v temnih steklenicah ali ploč evink ah Odpr to s teklenico je treba porabiti v nek aj mesecih, da olje ne izgubi svežine

ZPS: vsa »eks tra deviška oljčna olja« si tega naziva ne zaslužijo

Febr uarja 2024 je Zveza potrošnikov Slovenije objavila test 11 vzorcev ekstra deviškega oljčnega olja Rezultati so pokazali, da si vsa olja, označena kot ekstra devišk a, tega naziva ne zaslužijo Pri treh vzorcih so zaradi senzoričnih napak ocenili, da ustrezajo le razredu deviško olje Ta olja sicer niso nevar na za uživanje, a potrošnikom ne nudijo pričakovane k akovosti glede ok usa in arome.

Pozitivna novica pa je, da nobeno izmed testiranih olj ni bilo ponarejeno ali mešano z dr ugimi olji – vsi vzorci so bili skladni s kemijskimi zahtevami za

ekstra deviško olje Vsa olja so imela tudi ustrezno maščobnokislinsko sestavo; pri nek aterih je bil delež oleinske k i s l i n e š e p o s e b ej v i s o k , k a r p o m e n i večjo prehransko vrednost in stabilnost. Test je še pok azal, da za k akovostno ekstra deviško oljčno olje ni treba odšteti celega premoženja Liter dobrega olja je bilo v času tega testa mogoče dobiti že za manj kot 10 evrov, na vrhu lestvice pa sta se znašli k ar dve slovenski olji

Kako prepoznati kakovos tno oljčno olje?

Kakovostno ekstra deviško oljčno olje prepoznamo po več znakih: ima sadno aromo oljk brez neprijetnih vonjav (kiselk asto, žvepleno ali plesnivo), ok us je grenek in rahlo pik anten, k ar k aže na prisotnost polifenolov Preverimo lahko tudi bar vo in preglednost – olje naj bo svetlo zlato do zeleno, brez usedlin ali motnosti Pomembno je, da ga shranjujemo v temni steklenici in hladnem prostor u, saj svetloba in toplota zmanjšujeta k akovost. Zanesljiv znak k akovosti je tudi oznaka izvora in zaščitena označba porekla (ZOP), ki zagot avlja nadzorovano pridelavo

senzor za neprekinjeno spremljanje glukoze, ki ga lahko dobite v najbližji lekarni ali specializirani trgovini.

Oljčno olje: zdrava, okusna in kakovos tna maščoba

Ekstra deviško oljčno olje je več kot l e k u l i n a r i č n i d o d a te k – j e ž i v i l o , k i zdr užuje tradicijo, bogat ok us in dok azano koristne učinke na zdrav je. Njegova vrednost se skriva v visoki vsebnosti oleinske kisline, antioksidantov in vit amina E, ki sk upaj prispevajo k boljšemu delovanju srčno-žilnega sistema in varovanju telesa pred oksidativnim stresom Posebej pomembno je, da oljčno olje lahko vključimo tudi v prehrano oseb s sladkor no boleznijo, saj ugodno vpliva na uravnavanje kr vnega sladkorja.

Rezultati testa ZPS so opozorilo, da oznak a na embalaži ni vedno jamstvo k akovosti – le kombinacija kemijskih in senzoričnih analiz lahko potrdi, da olje res spada v najvišji k akovostni razred Potrošniki pa lahko z izbiro preverjenih proizvajalcev, z ustreznim shranj eva nj e m i n s p re m i š lj e n o u p o ra b o poskrbijo, da bo oljčno olje tudi v njih ove m vs a k d a n u i z p o l n i l o s voj e p oslanstvo – biti zdrava, ok usna in k akovostna maščoba

Zdra ve ses ta vine, enos ta vna pripra va

® T jaša Prosenik, dipl medicinska sestra, mag dietetike

Namaz s pečeno

rdečo papriko, feto, oljčnim oljem in origanom

Čas priprave in kuhanja: 15 minut

Število porcij: 5

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 220 kcal

Ogljikovi hidrati: 6 g

Beljakovine: 11 g

Maščobe: 17 g

Vlaknine: 2 g

Sestavine: tri večje rdeče paprike, 300 g feta sira (lahko uporabimo tudi beli sir), ena velik a žlica jabolčnega kisa, tri žlice rastlinskega olja, tri stroke česna, sol in poper po ok usu

Priprava: Celo papriko nabodemo na daljše vilice in jo pečemo na plinu, da vrhnji del kože potemni (vmes večkrat obr nemo) Papriko ohladimo, odstranimo zapečeno kožo in semena ter damo v multipraktik. Dodamo še začimbe, kis, olje, česen in feta sir Vse sestavine med seboj dobro zmiksamo Namaz postrežemo na polnozr natem kr uhu ali kot prilogo k pečenemu mesu.

Pečena buča z oreščki in ovčjim sirom

Čas priprave: 40 minut Število porcij: 4

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 285 kcal

Ogljikovi hidrati: 18,5 g

Beljakovine: 11 g

Maščobe: 19,5 g

Vlaknine: 4 g

Sestavine: ena manjša hok aido buča (600 g), dve žlici ekstra deviškega oljčnega olja, 130 g ovčjega sira, 30 g mandlj e v, 3 0 g i n d ij sk i h o re š č kov, t re t j i n a čajne žličke timijana, sol in poper po ok usu

Priprava: bučo olupimo in jo narežemo na krhlje, ki jih damo v skledo Dodamo ekstra deviško oljčno olje in začimbe Dobro premešamo in stresemo na pekač, obložen s peki papirjem. Pečemo v predhodno ogreti pečici pri 180 30–40 minut (oziroma toliko časa, da se buča lepo zmehča). Deset minut pred koncem vzamemo pladenj iz pečice in dodamo še oreščke Premešamo in vrnemo v pečico Ko je buča pečena, ji dodamo še narezan ali nariban kozji sir, premešamo in pot ž

Umešana jajca s špinačo in dimljenim lososom

Čas priprave in kuhanja: 15 minut Število porcij: 2

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 519 kcal

Ogljikovi hidrati: 36 g

Beljakovine: 35,5 g

Maščobe: 25 g

Vlaknine: 6,5 g

Sestavine: ena čajna žličk a ekstra deviškega oljčnega olja, ena manjša čebula, en strok česna, 5 večjih jajc, dve večji pesti špinače, 60 g dimljenega lososa, sol in poper po ok usu ter dva kosa polnozr natega kr uha

Priprava: na ekstra deviškem oljčnem olju popražimo nasekljano čebulo Ko postekleni, dodamo nasekljan česen in pražimo, dokler ne zadiši. Nato v ponev dodamo špinačo. Pražimo približno 5 minut, le toliko, da se malo zmehča Jajca razžvrkljamo, dodamo sol in poper ter mešanico vlijemo v ponev. Nek aj sek und vse sk upaj pustimo pri mir u, nato pa jajca ob neprestanem mešanju spečemo do konca, da lepo zakrknejo Postrežemo z dimljenim lososom in polnozr natim kosom kr uha.

ec v gobovi omaki s skuto

rave in kuhanja: 60 minut porcij: 4 ijska vrednost obroka osebo): 301 kcal

Ogljikovi hidrati: 2,5 g

Beljakovine: 44,5 g

Maščobe: 12 g

Vlaknine: 0,3 g

estavine: 500 g piščančjih prsi, 100 g manj mastnega sira, g manj mastne sk ute, 150 g svežih jurčkov, 4 žlice gorčice, ici ekstra deviškega oljčnega olja, sol, poper, čajna žličk a ijana, česen v prahu in 5 dl vode riprava: piščančje prsi narežemo na manjše zrezke, jih pomo in na obeh straneh popečemo na ekstra deviškem oljčnem Nato zrezke poberemo iz ponve in damo vanjo narezane e . Te p r a ž i m o 10 m i n u t , p ote m p a j i h z a l ij e m o z vo d o . mo še sk uto, nariban sir, gorčico in začimbe Vse sk upaj na m ognju kuhamo še 10 minut in nato vsebino dobro zmiksamo mešalnikom. V omako vr nemo popečene piščančje zrezke k uhamo še 30 minut. Če je omak a pregosta, dodamo vodo. o s polnozr natim kr uhom ali testeninami in solato

Ras tlinski napitki

V primerjavi s krav jim mlekom imajo rastlinski napitki zelo podobno barvo in teksturo, po dr ugi strani pa se lahko bistveno razlikujejo po sestavi in okusu Rastlinski napitki se delijo glede na osnovo, iz k atere so pridobljeni: napitki iz žit (ovseni in rižev napitek), stročnic (sojin napitek), oreškov (mandljev in kokosov napitek), semen (sezamov napitek) in psevdo žit (kvinojin napitek).

Izdelava se začne z namakanjem sestavin Sledi mletje in ekstrakcija v vodi topnih snovi Po ekstrakciji napitek f iltrirajo S tem odstranijo večje delce in morebitno odvečno maščobo Nato v napitke dodajo še sladkor, sol, olje in arome Večina rastlinskih napitkov vsebuje delce, ki se posedajo, zato v nadaljevanju napitek stabilizirajo. Podobno

policah je res velik a. Zaradi zdravstvenih, okoljevarstvenih in etičnih razlogov vse več ljudi z njimi nadomešča mleko Ob tem pa se pojavi vprašanje, ali so kljub podobni uporabi tudi prehransko primerljivi Kako torej izbrati primeren rastlinski napitek?

Najprej pogledamo na t abelo hranilnih vrednosti, k ako se prehranski prof il rastlinskega napitk a ujema z mlekom (lahko s i p o m a g a m o t u d i z a p l i k a c ij o Ve š , k a j ješ?) Sojini in grahovi napitki so najboljši približek. Vsebujejo približno 3 g beljakovin na 100 ml, v primerjavi s 3,5 g na 100 ml polnomastnega krav jega mleka Ostali napitki vsebujejo namreč zelo malo beljakovin.

kot pri mlek u za zagotovitev daljše obstojnosti rastlinske napitke na koncu homogenizirajo in pasterizirajo.

V primerjavi z mlekom imajo rastlinski napitki manj beljakovin, z izjemo sojinega in grahovega napitk a. Vsebujejo tudi manj k alcija, vendar tega v večini primerov napitkom dodajo med samo proizvodnjo Pogosto so napitki obogateni tudi z vit amini, kot so B12, B2 in D. Vsebujejo tudi nek aj prehranskih vlaknin in nekatera dr uga hranila, ki jih sicer v mlek u ne najdemo Pri tem pa je treba poudariti, da je napitek eks t ra k t ž i v i l a v vo d i , z a to s o ko l i č i n e te h hranil relativno majhne Napitki lahko vsebujejo tudi sladila in nezanemarljive količine dodanega sladkorja

Kako izbrati primeren ras tlinski napitek?

Rastlinski napitki so v zadnjem času post ali zelo popular ni. Izbira na trgovskih

Nek ateri napitki so lahko tudi precej bogati s sladkorjem, zato izberemo t akšnega s čim manj dodanimi sladkorji. Vsebnost k a l c ij a n a j b o o ko l i 115 – 12 0 m g / 10 0 m l (podobno kot v mlek u) Vsebnost hranil se ne razlikuje le med vrstami napitkov, temveč tudi med samimi blagovnimi znamk ami. Tudi napis ekološko še ne zagotavlja boljše hranilne sest ave Rastlinske napitke lahko pripravimo tudi doma, pri tem pa se moramo zavedati, da naši napitki ne bodo hranilno primerljivi z obogatenimi izdelki s trgovinskih polic, poleg tega pa bo tudi njihova obstojnost krajša.

P r i i z b i r i r a s t l i n ske g a n a p i t k a j e t re b a upoštevati tudi vsakodnevno prehrano Če je bilo mleko na našem jedilnik u v večjih količinah, potem pa smo ga zamenjali z rastlinskim napitkom, moramo ugotoviti, ali smo s tem zmanjšali vnos katerega izmed hranil in tega nadomestiti z uživanjem dr ugih živil.

Najboljše lastnosti obližne in klasične inzulinske črpalke

SISTEM ZA

KONTINUIRANO MERJENJE GLUKOZE (CGMS)

Vr t v vseh

Poleg listopadnih rastlin, k aterih listi se obar vajo zaradi shranjevanja klorofila v olesenele dele, se pisano obar vajo tudi starejši listi nekaterih zimzelenih grmov.

da preraste dr uge rastline Primer ne so močne lesene ali kovinske ali k amnite pergole. Cveti v maju in juniju s svetlo zelenimi cvetovi. Zanimivi so tudi okrogli plodovi, ki jih uporabljamo za šopke in okrasitev, so rdeče bar ve, prekriti pa so z lupinico oranžne bar ve.

Za gojenje je popolnoma nezahteven in bo dobro uspeval na različnih talnih tipih. Je zelo dobro odporen na zmrzal in bolezni Najlepša jesensk a bar va bo prišla do izraza na sončnih rastiščih

Mr tvaški prs t (Decaisnega fargesii)

Mr tvaški prst je listopadna grmovnica, jeseni zanimiva predvsem zaradi nenavadnih plodov Gre za stroke s prozor no želatinasto vsebino in čr nimi semeni Stroki so modri, zaradi želatine v notranjosti pa na otip spominjajo na prste

® Meta Pivec Šepic, dipl inž agronomije in hor tikulture, Botanični vr t Univer ze v Mariboru

V jeseni narava poskr bi za svojo najbolj pisano podobo in tako je tudi v vr tovih Do izraza pridejo gr movnice, ki poleg bar vitih plodov pokažejo tudi jesensko bar vo listov

V ve č j i h v r tov i h g oj i m o g r m ov n i c e v skupinah in tako dosežemo večji vizualni učinek bar v V manjšem vr tu izberemo eno večjo gr movnico in jo kombiniramo s pokrovnimi trajnicami ali pa jo vzgojimo v drevo, s čimer pridobimo prostor in povečamo barvitost zasaditve z nižjimi gr mički in trajnicami.

Živo r umeni

Celastrus scandens

Pr vo srečanje z davilcem (Celastr us scandens) jeseni so njegovi živo r umeni poganjki, ki v eni sezoni zrastejo več kot dva metra V vr tu mu poiščemo mesto, kjer se bo vzpenjal brez nevar nosti,

mr tvega človek a. Dobro uspeva na raz l i č n i h t i p i h t a l ; i z b e re m o j i z avet n o lego Prenese tudi nek aj sence V parkovnih zasaditvah jo uporabljamo kot podrast večjih dreves, največkrat zasajeno v sk upine Na ta način se cvetovi bolje oprašijo in jeseni lahko občudujemo več zanimivih plodov, ki so kljub neprivlačni zunanjosti celo užitni in po ok usu spominjajo na lubenico V višino zraste do 5 metrov, redkeje več

Na sončnih rastiščih se močno rumeno obar vajo njeni veliki, sestavljeni listi, na p o g l e d s o p r i v l a č n i t u d i nj e n i z e l e n o modri zvončasti cvetovi, ki se odprejo spomladi

Zanimiva aralija

Večji gr m ali manjše drevo z imenom aralija (Aralia elata) odlikujejo zanimivi

kr pati listi in gosto tr nati poganjki ter steblo. Zaradi teh lastnosti jo sadimo »v dr ugo vrsto«. Pozor ni moramo biti tudi pri vzdrževanju (košnji) pod aralijo ali pri obrezovanju Aralija pri nas zraste od 6 do 8 m v višino in 3 metre v širino. Najraje ima sončno mesto in dobro odcedna tla

Njeni zanimivi listi, tr nati poganjki in prik upna socvetja z majhnimi plodovi se dobro kombinirajo s sezonskimi rastlinami tropskega videza, kot so k ane, banane in dalije Vrsta je v severovzhodni Sloveniji dobro prezimna, v predelih s hladnejšimi zimami pa ji poiščemo zavetno lego ali toplo mesto ob hiši

Poleti modro, jeseni rdeče

Modrina (Ceratostigma plumbagoides) j e n i z k a p o k rov n a t ra j n i c a a l i m a nj š i

gr miček in jo v vr tove sadimo zaradi kombinacije poznopoletnih modrih cvetov in jeseni rdečega listja. Celotna rastlina je prekrita z dlačicami. Izredno dobro prenaša pripekajoče sonce in prenese tudi zelo suha obdobja Gojimo jo kot pokrovno trajnico, kot podrast večjih gr mov ali dreves, dobro pa uspeva tudi v posodah in koritih

Glede vzdrževanja je zelo skromna, saj ne potrebuje posebne nege. Najbolj hitro in preprosto jo razmnožujemo z delitvijo jeseni ali spomladi

Davidova fotinija je v resnici Goljat

Davidova fotinija ali Stranvaesia dav i d i a n a

e n e gr me. Z izbiro enega samega poganjk a jo vzgojimo tudi v manjše drevo V višino zraste 6 do 8 metrov, v širino 5 metrov Ima podolgovate temno zelene liste, od k

obar vajo Bolj kot listi so privlačni mnogoteri bleščeče rdeči okrogli plodovi, ki rastejo v šopkih

Rastlina ima skromne potrebe po vodi, dobro uspeva na sončnih in polsenčnih rastiščih in je v primerjavi z nek aterimi dr ugimi vrstami in sor tami iz rodu Photinia pri nas prezimno trdna Na voljo so tudi sor te s pisanimi listi in r umeno oranžnimi plodovi.

Vse bar ve plamenov

Octovci so manjša drevesa, ki jih odlikujejo zanimivi plodovi in pisana jesensk a bar va listja Listi, ki so sami po sebi okrasni, se jeseni obar vajo v bar ve plamenov – od r umene do oranžno rdeče. Pri navadnih vrstah octovcev so listi lihopernato deljeni, vsak posamezen listič je enostaven, podolgovat Pri sor ti Rhus

t yphina ‘Laciniata’ nosijo posamezni lističi globoko izrezljan listni rob, zaradi česar so še bolj privlačni, jesenska bar va pa je živo oranžna Octovec lahko gojimo kot drevo, vendar moramo redno odstranjevati koreninske poganjke, ki se pojavljajo v neposredni bližini debla. V višino zraste okoli 3 do 4 metre Izberemo mu sončno rastišče in vr tna tla, v k aterih ne z a s t a j a vo d a D o b r o prenaša urbano okolje Plodovi, ki jih imenujejo tudi jelenov rog, so kisli, bogati z vit aminom C in jih lahko uporabljamo za pripravo osvežilnih napitkov.

Priljubljeni in elegantni dreni

Ameriški dreni (Cor nus nuttallii) so p r i lj u b lj e n e , e l e g a n t n e g r m ov n i c e . V vr tove jih sadimo zaradi očarljivih drobnih socvetij, ki jih krasijo po štirje veliki, beli, narobe jajčasti nepravi listi Jeseni nam dneve popestrijo z zanimivimi jesenskimi bar vami listja, ki se prelivajo od r umene in oranžne do rdeče in lila Na vr tu potrebujemo za dren sončno do polsenčno mesto ter bogata in globok a tla V plitvih in močno karbonatnih tleh slabše raste

V večjih vr tovih pride lepo do izraza zasajen v sk upine, v manjših kot samos toj n a g r m ov n i c a a l i v ko m b i n a c ij i z dr ugimi gr movnicami in trajnicami

n Društvo diabetikov tipa 1

Okrevališče For tica v Kraljevici je še živo

Bilo je nekoč Lahko bi začela tako ali pa tudi Pr vič, drugič in tretjič – zadnjič Ker konec junija najmlajši oz mladi diabetiki uživajo zdaj na okrevanju na Debelem r tiču tako, kot smo pred 50, 60 in več leti diabetiki uživali na 3-tedenskem okrevanju v For tici v Kraljevici

Sam sem diabetik od leta 1969, tako da sem bil v Kraljevici večkrat, zadnje leto celo kot vodič fantovske skupine Ob odhodu iz diabetološke ambulante na Vrazovem trgu v Ljubljani pa smo začeli izgubljati stike z mladimi »sladkimi sotrpini«

Ob svojem srečanju z abrahamom, leta 2012, sem med željami ženi omenil, kaj če bi ponovno zbrala svojo generacijo diabetikov, ki se nismo videli 30 ali 40 let

Z veliko pomočjo sestre Marine sva dobila zbirko imen in stikov, da sva lahko pripravila in pisala pisma in šla v akcijo

S tem delom sva začela marca 2014, pol leta pozneje, v septembru, pa sva imela zbranih 27 diabetikov, ki smo dva dneva preživeli v Kraljevici, si ogledali For tico in poklepetali, obujali spomine za mnogo let nazaj Bilo je tako lepo in prijetno, da so naju potem vsi spraševali, kdaj gremo spet

Pa sva ponovila akcijo in septembra 2015 ponovno zbrala 26 diabetikov oz par tnerjev, da smo se spet srečali za dva dneva

Še lepše je bilo, ker se nam je pridružila tudi sestra Marina, ki je poznala in še vedno pozna vse diabetike, saj nas je spoznala ob začetku našega diabetesa in zdravljenja na Vrazovem trgu, spremljala nas je na vseh okrevanjih v Kraljevici in pozneje tudi na Debelem r tiču Obiskal nas je tudi dr Kržišnik, ki je z nami delal vrsto let kot diabetolog; delil je spomine iz naše

For tice, ki smo jo spet obiskali

Po mnogih srečanjih na medicinski fakulteti v novembru sva dobivala vprašanja, kdaj spet

Ponovno srečanje po desetih letih

Po desetih letih sva letos spet organizirala srečanje diabetikov v Kraljevici skupaj z društvom Hba1c – in tako smo se v maju ponovno odpeljali proti Kraljevici Skupaj 26 diabetikov ali

naših par tnerjev, tudi s sestro Marino Vsi malo starejši, tudi močnejši, bolj izkušeni, pa že precej dedkov in babic

V soboto dopoldne se odpeljemo iz Ljubljane, se med vožnjo ustavimo za kavo in prispemo že na kosilo Še pred kosilom dobimo ključe in sobe v hotelu, po kosilu pa se odpravimo peš skozi mesto do For tice, kjer nas je pričakala socialna delavka, in nam je predstavila delo zdaj. Mi pa smo ji povedali, kako lepo smo se imeli tudi pred mnogimi leti v For tici

Seveda so sledili ogled naše plaže in fotkanje, obujanje spominov Po večerji pa smo imeli skupno druženje, ki se kar ni končalo Vsak je predstavil sebe, svojo zgodbo, sestra Marina pa je povedala ali izdala še kakšno skrivnost, ki je diabetik ni želel izpostaviti Poslušati 26 zgodb, kako smo preživeli vsa ta leta, seveda vsi zadnjih 10 let ali več, je bistveno lažje, kot so bili naši začetki zdravljenja Ko smo pred 50 ali 60 leti zboleli, nismo niti sanjali, kako nam bodo inzulinske črpalke izboljšale kvaliteto življenja

Sestri Marini smo se tudi zahvalili za ves trud, voljo, ljubezen do nas z skromnim darilom

V nedeljo pa smo se po poznem zajtrku (ki so ga nekateri prespali) odpravili nazaj proti Ljubljani oz domu Med nami je bil tudi letos »plavalček«, ki bo v kratkem praznoval 60 let življenja z diabetesom Že nekaj let preživlja dopust na Kubi, pa smo predlagali, da naslednjič on organizira podoben izlet »ta sladkih«, seveda na Kubi …

Povabilo mlajši generaciji

Za konec bi rad le poudaril oz. izrazil pričakovanje, da se mlajša generacija diabetikov oz njihovih staršev aktivno vključi v kakšno društvo, kjer bodo slišali in videli, kako nepotreben je strah pred boleznijo, s katero se sreča diabetik, in kako aktivno lahko živijo življenje, kot ga načr tujejo

Vsi pa smo prepričani, da diabetes ni bolezen, ampak da smo diabetiki le malo bolj poučeni o zdravem in aktivnem življenju

Tekst : Dušan in Jožica Osolin, foto: osebni arhiv

Po 10 letih sva letos spet organizirala srečanje diabetikov v Kraljevici skupaj z društvom Hba1c

Tako smo pred 50, 60 in več leti diabetiki uživali na 3-tedenskem okrevanju v For tici v Kraljevici

n Društvo diabetikov Ivančna Gorica

Aktivno zakorakalo v osmo leto delovanja

Več kot tri četr t leta je za nami. Minilo je, kot bi trenil, in tudi kar nekaj aktivnosti je za nami

Pridno smo telovadili, hodili na pohode in na novo pričeli z vajami v fitnesu, kjer se je lahko vsak, ki je želel, testiral in ugotovil, ali je to zanj ali ne. Že v januarju smo se odpravili na edukativno okrevanje v Banjo Vrućico, kjer smo preživeli zelo aktivnih sedem dni Po občnem zboru v februarju smo marca poslušali predavanje dr Vu ke l i č eve o s l a d ko r n i b o l e z n i i n n j e n i h z a p l et i h , s e u č i l i ravnanja s pametnim telefonom in tablico na Srednji šoli Josipa Jurčiča Aprila smo se peš podali na Goričico, kjer smo praznovali rojstni dan društva in obeležili svetovni dan zdravja Udeležili smo se tudi strokovnega predavanja Varna mobilnost, ki je ga je organiziralo društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO). Osvežili smo znanje, izvedeli veliko novega – novi cestnoprometni predpisi, novi prometni znaki, nova, turbo križišča Predstavljena so bila nova pravila v križiščih, pravilno razvrščanje, vključevanje na avtocesto, zavorne poti na suhem in mokrem cestišču, kaj storiti, če si že na avtocesti in nimaš veljavne vinjete Še bi lahko naštevala, a boste rekli, da vse to veste Podatek, da v skupini starejših od 65 l e t š tev i l o n e s r e č n a r a š č a , pove, da ni tako Osvežili smo tudi, kako ukrepati v primeru nesreče, klic na 112 in temeljne postopke oživljanja. Res koristno in poučno predavanje

Aktiven teden

na edukativnem okrevanju

V začetku maja smo v čudov i te m a m b i e n t u L av r i č eve koče uradno zaključili s telovadbo, nato pa aktivno prežive l i te d e n n a e d u k a t i v n e m okrevanju v termah Radenci

HbA1c, ozaveščali o sladkorni bolezni in pomenu samokontrole, delili revijo Sladkorna bolezen in predstavljali aktivnosti društva Društvo smo predstavili tudi v ZD Trebnje in na občnem zboru DU Stična.

Pomembnosti druženja in redne telesne dejavnosti za naše zdravje se v društvu zavedamo, zato smo pridno telovadili, hodili na pohode in bomo z aktivnostmi po poletnem predahu septembra nadaljevali

Vabimo na zanimive dogodke

Za jesen pripravljamo kar nekaj zanimivih dogodkov Vsak drugi četr tek v mesecu organiziramo pohod, vsako sredo telovadimo, od septembra nadaljujemo s fitnesom, jesenski pohod bomo združili s piknikom, šli bomo na izlet, v oktobru je predvideno edukativno okrevanje v Termah Ptuj in strokovno predavanje o zapletih sladkorne bolezni na očeh, v novembru bomo obeležili svetovni dan sladkorne bolezni in imeli strokovno predavanje o skrbi za zdrave zobe in dlesni, v decembru pa se bomo skupaj poslovili od letošnjega leta Ko si odpočijemo od novoletnih praznovanj, pa se bomo spet odpravili na enotedensko razvajanje v Banjo Vrućico

Vabimo vas, da se nam pridružite in ste del naše zgodbe. Uradne ure društva so vsak tretji petek v mesecu od 17 do 19 ure v veliki predavalnici Centra za krepitev zdravja v Zdravstvenega doma Ivančna Gorica Lahko se nam pridružite in izpolnite pristopno izjavo, izmerite sladkor v kr vi ali pridete na merjenje kr vnega tlaka Sladkor si lahko izmer ite tudi, če

druženja in redne telesne dejavnosti za naše zdravje

Kot vsako leto do zdaj, nas je zdravilišče Radenci navdušilo Predavanja o preprečevanju padcev, ohranjanju mišične mase in glikemičnem indeksu, meritve sladkorja, terapije, telovadba, fitnes v vodi, kviz, tombola, balinčkanje, dobra lokalna hrana in dobra družba so zapolnili naše dneve in večere Ni nam bilo dolgčas in teden je minil, kot bi mignil. S pohodom na Gradišče 31 maja smo sodelovali na vseslovenskem pohodu #DarujemKilometre – gremo skupaj do milijona Zbrali smo 161 km Štar tali smo iz Stične in po slabi uri prišli na cilj. V Lavričevi koči smo spili domači čaj, pojedli jabolko, izžrebali dobitnike desetih majic Darujem kilometre in se po kratkem počitku vrnili v dolino Nismo manjkali niti na dnevu odpr tih vrat ZD Ivančna Gorica Na stojnici smo merili sladkor v kr vi, trimesečno povprečje

nimate sladkorne bolezni, pa vas skrbi ali pa le zanima, kolikšne so vaše vrednosti Merjenje sladkorja je brezplačno tudi, če niste član društva Veseli pa smo, da je v našem društvu kar nekaj članov iz sosednjih občin Grosuplje in Trebnje, ki se redno udeležujejo društvenih aktivnosti I n š e n ovo s t z a č l a n e d r u š t va d i a b et i kov I va n č n a G o r i c a Verjetno ste že slišali ali pa se že sprehodili po Sanoteki – novi trgovini z medicinskimi pripomočki v samem središču Ivančne Gorice (bivša trgovina Tuš) Vsi naši člani imajo od 1 avgusta 2025 pri nakupu na vse ar tikle ob predložitvi članske izkaznice 5-odstotni popust. Za prijave na edukativna okrevanja in vse dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 031 619 854 Tekst in foto: Danica Ostanek

V Društvu diabetikov Ivančna Gorica se zavedamo pomembnosti

n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Dr uženje pod Triglavom …

Pohod smo začeli z Rudnega polja pod Viševnikom, kjer je zgrajen pr vi zimskošpor tni center, in odšli proti planini Konjščica (1451 m), ki je del Karavank in se nahaja med Viševnikom in Slemenom V osrednjem delu planine je nekaj pastirskih koč in izvir s pitno vodo. Od tod je tudi veliko poti na okoliške vrhove.

n Društvo diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji

Edukativno okrevanje v Rabcu

Člani Društva diabetikov Litija in Šmar tno smo se od 16. do 23. septembra udeležili edukativnega okrevanja v Rabcu V torek smo se odpravili na pot in prispeli na sončno istrsko obalo V hotelu nas je pričakalo prijazno osebje, nas pospremilo do sob, nato pa smo imeli spoznavno info uro in prosto popoldne.

Vsako jutro smo pričeli z jutranjo telovadbo, ki je trajala od 7.30 do 8.30 ure. Trikrat v tednu bivanja smo pred zajtrkom opravili merjenja kr vnega sladkorja, kr vnega tlaka in kisika v kr vi

V sredo smo se po jutranji telovadbi in zajtrku odpravili na pohod do starega mestnega jedra Labina Mesto je bilo naseljeno že v srednjem veku, krasijo ga renesančne in baročne palače, zanimivosti pa se skrivajo na vsakem koraku Pošteno smo se nahodili po strmem in skalnatem terenu, ki je bil razmočen, ker je prejšnji večer deževalo Popoldne smo se udeležili strokovnega predavanja z naslovom Polje energije predavateljice Andr eje Har tner, terapevtke limfne drenaže, kitajske tui-na, kraniosakralne in klasične masaže, reiki terapevtke, inštruktorice zdravega življenja in vadb Naslednje predavanje je bilo v petek na temo Zdrava trebušna

Pot smo nadaljevali do koče na Uskovnici, med Pokljuko in dolino Voje Le dobrih 5 minut hoje stran od planinske koče je manjša kapelica, od katere se nam razpne razgled na gore, ki obdajajo Bohinj Med kočo in kapelico pa lahko vidimo grbinaste travnike, ki so redkost v slovenskih gorah. Tudi na tej poti smo darovali kilometre in jih nabrali kar 261 Ves čas na poti so nas božali sonce, razigrani pogovori in veliko smeha

Vsi smo bili mnenja, da se tovrstni dogodki morajo ponavljati, saj nam dajo veliko veselja in druženja, predvsem pa gibanja.

… in na Venišu

Kot že nekaj let zaporedoma smo se tudi letos zbrali na društvenem pikniku na kmetiji Venišnik Ob prihodu je Olga Re-

slinavka in vranica in nato v ponedeljek na temo Zdrav želodec – Simbol zdravja in stabilnosti

V četr tek po jutranjih aktivnostih smo odšli na izlet »Fish picnic Cres« z ladjico po arhipelagu do otoka in mesta Cres Na ladji smo imeli kosilo, pogostili so nas z ribami oziroma z menijem po izbiri

V petek smo se na željo nekaterih članov odpravili na panoramsko vožnjo z ladjico po zalivu Rabac Vožnjo je spremljala jata delfinov, lastnik ladjice pa nas je pogostil z domačim vinom, črnim kruhom in pršutom Spremljala nas je harmonika s slovenskimi melodijami, katere smo spremljali s plesom in petjem

V soboto in nedeljo smo dan začeli s telovadbo in imeli prosta dneva za kopanje in sproščanje Ponedeljek smo pričeli s telovadbo in nato opravili merjenje kr vnega sladkorja Vsak večer smo se družili na terasi hotela ob živi glasbi in praznovali rojstni dan naše članice.

Zadnji dan, v torek, smo ob 10 uri izpraznili sobe in čakali na prevoz, ki se je zavlekel za dve uri, ta čas pa smo izkoristili za še eno predavanje na temo Kako deluje naš limfni sistem?

Naše edukativno okrevanje smo zaključili z izobraževalno noto. Rabac, vsa dogajanja in druženja nam bodo ostala v lepem spominu Vreme nam je bilo cel teden naklonjeno, zadnji dan pa nas je na poti domov spremljal dež Tekst : Mihaela Amršek , foto: arhiv dr uštva

Opravili smo merjenja kr vnega sladkorja, kr vnega tlaka in kisika v kr vi.

Vsako jutro smo pričeli z jutranjo telovadbo.

potočnik vsem gostom nudila merjenje kr vnega sladkorja, gospod Maks, ki nam vedno pripravi okusno hrano z žara, pa nam je tudi tokrat prebudil brbončice z mešanico na žaru

Lepo vreme smo izkoristili s špor tnimi igrami Največ veselja in tekmovalcev je bilo v igri štrbunk, kjer so trije najboljši prejeli glavne nagrade, in sicer-panoramski pogled po dolini, pospremljen s smehom Naš že stalni muzikant Bojan Peter pa je poskrbel za odlično glasbo, da so se brusile pete vse do noči

Tekst in foto: Fanika Slemnik

Z Rudnega polja pod Viševnikom

n Društvo diabetikov Ptuj

Aktivnosti v pr vi polovici let a

Najraje se člani društva diabetikov Ptuj družimo V pr vem polletju letošnjega leta smo bili aktivni vsak mesec.

Po rednih mesečnih pohodih vsak pr vi četr tek v mesecu po bližnji okolici Ptuja smo se aprila z vlakom odpeljali v Žalec na obisk v podjetje Kano, s katerim sodelujemo že vrsto let. Bili so veseli našega obiska, za dobrodošlico nas je pričakala kava in voda, bilo je tudi nekaj za energijo Pripravili so nam zdravstveno delavnico, ki jo je vodila lastnica podjetja Marica Akerman in predstavila izdelke in kreme za nego kože in stopal Naključno sta bila dva udeleženca izbrana za pedikuro, v njihovi trgovini pa smo lahko kupili izdelke po ugodni ceni

Po končanem obisku smo se okrepčali v bližnjem gostišču, mimogrede pogledali fontano piva in župnijsko cerkev svetega Nikolaja, in se odpravili na železniško postajo

Takšnih srečanj se posebej veselimo

Na začetku maja smo bili povabljeni na društveni pohod DD Lenar t; takšnih srečanj se v društvu posebej veselimo.

Na avtobusni postaji Ptuj se nas je zbralo lepo število diabetikov i n z av to b u s o m s m o s e o d p e l j a l i k n a š i m g o s t i te l j e m Po veselem snidenju smo se napotili do špor tnorekreacijskega centra Polena, kjer smo spili topli napitek Pogledali smo si

bližnjo okolico, kjer imajo urejene proge za hojo, tek in kolesarjenje, fitnes na prostem in kasaško progo Po skupnem fotografiranju nas je pot peljala na ogled mesta Lenar t in v župnijsko cerkev svetega Lenarta V cerkvi smo prisluhnili njihovemu župniku, ki nam je v kratkem opisal zgodovino cerkve Po skupnem pohodu po obronkih Lenar ta smo se napotili na toplo malico, izmenjali svoje občutke in doživetja ter se veseli, srečni in zadovoljni poslovili od diabetikov in se odpeljali proti domu

Edukativno izobraževanje

v Moravskih Toplicah V juniju smo se razveselili sedemdnevnega edukativnega izobraževanja v Termah 3000 v Moravskih Toplicah Družbo so nam delali diabetiki iz Lenar ta Nastanjeni smo bili v Hotelu Ajda, oskrba je bila na nivoju, hrana raznolika in primerna za diabetike, voda v bazenih prijetno topla

Aktivnosti so sledile po programu. Zjutraj na tešče smo merili sladkor v kr vi, kr vni tlak in imeli vaje v bazenu Izobraževali smo se na predavanjih Poslušali smo predavanji »Ti vodiš –sladkorna sledi: zmagovalna pot do boljšega počutja« in »Dora, Zora, Svit … Luka in Peter«. Predavala je Blanka Dugar, dipl. med sestra iz NIJZ S sodobno tehnologijo pri sladkorni bolezni nas je seznanil Jure Vrandečič, strokovni predstavnik za diabetes pri Zaloker & Zaloker V prostem času smo se kopali in družili v bazenu, raziskovali okolico term, hodili na večerne sprehode in izmenjevali izkušnje o naši bolezni V čudovitem vremenu je sedem dni hitro minilo, poslovili smo se od gostiteljev in se veselili vrnitve domov z željo, da se naslednje leto spet udeležimo šole za diabetike, morda kje drugje.

Tekst : Sonja Korošak , foto: Ida Fric

smo se odpravili proti planini Konjščica

Na začetku maja smo bili povabljeni na društveni pohod DD Lenar t

Sedem dni okrevanja je hitro minilo.

n Društvo diabetikov Trbovlje

Prijetni dnevi v Izoli

Neža Maurer: Pot soncu Morje je zlata pot sonca, srebrna pot meseca, negotova pot hrepenenja, razpeta iz večnosti v večnost.

Avtobus, v katerem smo se peljali v Izolo, je vozil Boštjan Kavšek, naš »domači« šofer Vedno nas pozdravi in pove kaj zanimivega ter tako ustvari prijetno vzdušje. Vsi smo se veselili nekajdnevnega bivanja v hotelu Delfin Iz našega društva nas je bilo 59 Ko smo se vozili, smo občudovali pokrajino, ki je bežala mimo nas – hiše, travnike, potoke, gozdove … prevladovala je zelena bar va, bar va gozdov Vse dneve nas je grelo sonce Sprehajali smo se ob obali, kjer je marina z zelo veliko privezi za plovila Do mesta ni daleč Izola je prijetno slovensko istrsko mesto Slovi po ribištvu, vinarstvu in oljarstvu ter pridelavi rib Zelo lep je grb mesta Na njem je upodobljena bela golobica z oljčno vejico v kljunu, ki leta nad rumenim polkrogom Ta naj bi prikazovala otok, na katerem je mesto nastalo

n Društvo diabetikov Kamnik

Srečevali smo se, popili kavo in se sproščali ob pogledu na morje Najbolj pogumni so se v morju tudi kopali Preostali smo raje plavali v hotelskih bazenih in vsako popoldne v vodi še pridno telovadili. V Kneippovem vr tu smo izvajali vaje za ravnotežje in gibljivost sklepov Merili smo tudi sladkor v kr vi Še posebej zanimivo je bilo izobraževanje z naslovom Pokaži, kaj veš o sladkorni bolezni Pripravila ga je predsednica Cvetka Kozmus. Na osem vprašanj, zapisanih na listu, smo najprej odgovarjali v dvojicah Ko smo vsi odgovorili, smo vsa vprašanja in odgovore glasno predelali Dobro smo sodelovali in obnovili znanje o sladkorni bolezni

Vse to so bile naše dnevne aktivnosti Pripomogle so k dobremu počutju Ob večerih, ki so na morju še posebej lepi, smo

Vsi smo se strinjali, da se v Izolo še vrnemo.

Meddr uštveni pohod z gorenjskimi dr uštvi

Sobota – krasen dan, mi pa smo se zbrali pri Marjanci z gorenjskimi društvi

Naša člana Marinka in Jože sta poskrbela za malico, da ne bi prišlo do hip Šli smo na daljši ali krajši pohod Daljši je potekal po strmi poti do žal, kjer je čudovit razgled na kamniške planine Po ogledu smo nadaljevali pot po obrobju Kamnika do cerkve svetega Jakoba Tam nas je pričakal vodič Miha Babnik V cerkvi smo zapeli Marijine pesmi; najboljši pevki sta bili Dragica Požek in Jelica Slavič, ki sta popestrili program Vodič nam je veliko povedal o frančiškanih v Kamniku in samostanu. Kapela svetega Jakoba je bila pr vič omenjena leta 1423, leta 1493 pa je cesar Federik III ustanovil frančiškanski samostan Frančiškani so vedno delovali po srednjeveškem načelu Knjižnica je organizirana po svojem najstarejšem katalogu, ki sega v leto 1760. Najdragocenejše knjige so inkunabule, ki so bile natisnjene med letoma 1445 in 1501 V knjižnici hranijo Dalmatinov prevod Pentatevha iz leta 1578 in njegov prevod celotne Biblije, objavljen leta 1584 v Wittenbergu Z zadovoljstvom smo zaključili meddruštveni pohod z gorenjskimi društvi Tekst : Savica Juntez, foto: arhiv dr uštva

Sladkorna

Člani Društva diabetikov Kamnik smo se odpravili na meddruštveni pohod z gorenjskimi društvi

poslušali glasbo. Nekateri so se tudi zavrteli Prijetno je opaz ova t i p l e s a l c e , š e l e p š e j e plesati

Vsak začetek ima svoj konec Zadovoljni, polni lepih vtisov smo se vrnili domov Vsi smo se strinjali, da se v Izolo še vrnemo

Življenje nam poklanja drobne, lepe trenutke, ki se jih moramo veseliti in biti zanje hvaležni

Tekst : Kristina Hribar, foto: arhiv dr uštva

Narava nas je očarala

Čudovit dan, poln dogodivščin v krasni naravi s super ljudmi, je za nami, pa še vreme nam je služilo Iz Planice smo krenili do čudovitega Tamarja, spotoma domov smo se ustavili ob

n Društvo diabetikov Kranj

Pohod gorenjskih diabetikov

Med najpomembnejše redne dogodke našega društva uvrščamo meddruštvene pohode za člane gorenjskih društev diabetikov.

V soboto, 13 septembra, smo s pohodom Cerklje–Adergas–grad Strmol uspešno zaključili letošnje gorenjske meddruštvene pohode Pohodniki iz štirih gorenjskih društev smo se ob 9 uri zbrali na parkirišču picerije Pod Jenkovo lipo v Dvorjah pri Cerkljah Od tam smo se podali po gozdni poti do naše izhodiščne točke Vzpon ni bil zahteven in je bil ravno prav razgiban, da se nismo dolgočasili

Pr va točka na našem pohodu je bila cerkev Marijinega oznanjenja v Adergasu Cerkev in nekdanji samostan dominikank, ustanovljen leta 1238, ležita na robu naselja Adergas Tu nas je že čakal vodič, v cerkvi pa je župnik Slavko Kalan z doživeto

prekrasnih Zelencih Okusno kosilo smo si privoščili nad Žirovnico v lovskem domu Stol, kjer nas je pozdravil tudi pravi medved Hvala našemu društvu za odlično organizacijo

Tekst : Darja Božič, foto: arhiv dr uštva

predstavitvijo osvetlil zgodovino cerkve in samostana Velesovo. Pohodnike je pozdravil župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj Po vrnitvi smo se ustavili ob ribnikih Češnjevek, ki tvorijo prekrasen kotiček na koncu vasi Češnjevek, nedaleč od središča Cerkelj. Tu se nahajata dva večja ribnika in nekaj manjših V njihovi bližini se nahaja stara opekarna, kjer so včasih izdelovali opeke, kar dodaja krajini poseben čar in zgodovinsko vrednost Po petih minutah hoje skozi gozd nas je pot pripeljala do posestva Strmol. Sam grad je slikovito postavljen na majhni vzpetini na vznožju strmega Dvorjanskega hriba med vasmi Češnjevek, Grad in Dvorje Je eden od redkih gradov na Kranjskem, ki je ves čas ohranil slovensko ime Skrbno urejena okolica, vključno z grajskim kompleksom in jezerom s sprehajalno potjo, ponuja čudovite razglede na okolico To je je bilo pravo doživetje za pohodnike, ki so uživali ob sprehodu v naravi, obkroženi z mirno in slikovito pokrajino

Lepe zgodbe vodiča o gospodarjih enega najstarejših in najbolje ohranjenih gradov pri nas so naredile izjemen vtis na pohodnike, saj so predstavile bogato, včasih tudi težko zgodovino.

Na koncu smo se ustavili pri spomeniku skladatelja Davorina Jenka v Dvorjah Spomenik v obliki piramide iz umetnega kamna s posvetilom skladatelju zaznamuje kraj, kjer je stala njegova rojstna hiša

Ne preveč naporna pot, zanimivi ogledi in dobra volja so pripomogli, da je bilo vzdušje zelo veselo in se je nadaljevalo tudi pri kosilu Uspešno izveden dogodek je v večji meri odvisen od zadovoljstva udeležencev, zato smo bili hvaležni za vse pohvale, ki smo jih prejeli Hvala vsem pohodnikom za dobro voljo in veselo druženje Tekst in foto: Jolanda Polanec Še en prijetno razgiban

dan je bil za nami Skupaj s postanki je bilo hoje za dobre tri ure

Mogočna Planica nas je pričakala v soncu.

n Združenje

diabetikov celjske regije

Okrevanja smo pričeli v Ankaranu

Letošnjo poletno sezono okrevanja smo pričeli v obmorskem Ankaranu, v hotelu Adria Ankaran, ki leži skoraj ob morju in je prava zelena mediteranska oaza, kamor nas je 48 članov odpotovalo v petek, 20. junija v jutranjih urah, da smo pobegnili najhujši vročini

Že pr vi vtis dobrodošlice je bil ugoden – hkrati z razporeditvijo v posamezne ‘vile’ so prijazni mladi sodelavci prevzeli težko pr tljago in jo vsakemu pripeljali do vhoda v bivalne prostore Prečudovit kraj: bili smo v parku, v gosti senci; prostorne vile so blizu jedilnice in kavarne ter ogromnega bazena z toplo morsko vodo

Po razporedu smo pričeli že drugi dan z delom, dve strokovno usposobljeni članici sta pričeli z meritvijo sladkorja že pred 7 uro Disciplinirani, predvsem pa na zgodnjo uro navajeni člani so bili že v vrsti in seveda z zanimanjem sledili rezultatom meritev

V ponedeljek smo pričeli z izobraževanim programom Predavateljici Gordana Šokić in Katja Golob, obe dipl med sestri, sta nazorno in s praktičnimi pripomočki poudarili pomen zdravja ustne votline in zob s posebnim poudarkom na negi zob, obliki in načinu čiščenja ter vzdrževanju in s tem ohranitvi zob Za vse prisotne je bila ta predstavitev novost

Po krajši razpravi je predavateljica prikazala pomembnost urejenega kr vnega tlaka Udeleženci so tudi pri tej točki pokazali zanimanje za pravilno merjenje in ugotavljanje vzrokov povišanega tlaka.

Udeležba na vseh treh predavanjih je bila izredna – več kot 90 % in z zanimanjem smo poslušali Sodelovali smo v razpravi, ki se je nanašala predvsem na problem drugih bolezni, povezanih z diabetesom Kljub zdravi prehrani, jemanju zdravil in stalni fizični aktivnosti se pri osebah s sladkorno boleznijo pogosto pojavljajo srčno-žilne bolezni, diabetes pa ogroža tudi možgane. Tako različne in hude posledice diabetesa narekujejo večjo skrb za preventivo: dnevna kontrola stanja sladkorja, meritve pritiska, skrb za pravilno prehrano in fizični aktivnosti ter izogibanje stresu

Tudi naše bivanje v Ankaranu je bilo namenjeno tej preventivi: imeli smo ugodne bivalne pogoje, veliko izbiro dietne prehrane in izredne pogoje za fizične aktivnosti. Poleg tople morske vode tudi za številne pohode po urejenih poteh na idealnem območju naravnih lepot sredozemskega drevja, travnikov in cvetja, kar so nekateri pohodniki dobro izkoristili

Navdušeni nad vsemi pogoji smo dali pobudo predstavnici društva, da je rezer virala 7-dnevno bivanje v Hotelu Adria Ankaran za člane našega društva v prihodnjem letu

Tekst : Jožica Subotič, foto: Zora Zupanc Aktivnosti s Centrom za krepitev zdrav ja Žalec

Kot je že znano, naše društvo oziroma združenje povezuje sedemnajst občin, od tega so štiri večje občine – Celje, Žalec, Šentjur in Laško Tukaj delujejo tudi centri za krepitev zdravja, seveda v okviru zdravstvenih domov. Moram reči, da s temi centri solidno sodelujemo in prirejamo skupna predavanja in delavnice

V predavanju z naslovom Zdrav življenjski slog za krepitev zdravja je dipl med sestra iz ZD Koper obširno nakazala pomembne aktivnosti za ohranjanje zdravja, s katerimi se znižuje tudi tveganje diabetesa. Ne smemo podcenjevati sladkorne bolezni, ki v mnogih primerih povzroči tiste oblike obolenja, ki privedejo tudi do zgodnje umrljivosti Z diabetesom so povezani obolenja na ledvicah, kardiovaskularna obolenja in posledično srčni infarkt. Vse to kaže na močne posledice povišanega sladkorja in težkih oblik bolezni, slišali pa smo, kako vsa ta obolenja preprečiti Novejše raziskave so tudi na tem področju uspešne in svetujejo preprečitev obolenj z zdravim načinom življenja, z upoštevanjem navodil o zdravi prehrani in večji fizični aktivnosti

Takšno delavnico smo organizirali 22 avgusta 2025 tudi v Zdravstvenem domu Žalec za vse člane spodnjesavinjskih občin. Prostor nam je organiziral Center za krepitev zdravja Ž a l e c P re d ava n j e n a te m o Sladkorna bolezen skozi življene, ki je izzvenelo preventivno in kurativno, je pripravila vodja centra Brigita Jeretina v sodelovanju z diabetičarko Milo Terček Poudarek je bil predvsem na zdravem načinu življenja in sploh ne samo na hrani, tudi količina hrane in poraba kalorij glede na naravo dela igrata pomembno vlogo Potrebna je tudi vsakodnevna telesna aktivnost (hoja, zmeren tek, kolesarjenje itd ) Ker je vse to potekalo v obliki delavnice oziroma sodelovanju vseh nas, smo ugotavljali, da smo kar dobro osveščeni in seznanjeni s tegobami te bolezni – kako je to v praksi vsakega posameznika, je pa že drugo poglavje Statistika kaže, da je sladkorna bolezen še vedno v porastu, na kar pa vpliva največ stres Najbolj nevaren je tihi stres, ki se ga človek navadno ne zaveda Na tem predavanju je bil prisoten tudi komaj 13-letni Vid Drevenšek s svojo mamo Sibilo Deček je sicer diabetik z boleznijo tipa 1 in je zbolel pri desetih letih

V Ankaranu smo nabirali kilometre

Moram priznati, da je natančno poslušal in sodeloval, kot že odrasla oseba S tem lahko sklepam, da so ta izobraževanja dobra, poučna in da prispevajo lepe rezultate, vsaj o osveščenosti pacientov. Zato smo prepričani, mi kot društvo diabetikov in vsi, ki se s tem profesionalno ukvarjajo, da se mora to nadaljevati Vsi člani in drugi pa se morajo zavedati, da je to v njihovo dobro, in se predavanj udeleževati in tudi sodelovati

Ker nas je bilo na lokalni ravni prisotnih kar precej, sem izkoristil priliko in pohvalil nekaj posameznikov za dobro sodelovanje in medsebojno obveščanje Gonilna sila društva v Žalcu je Anica Brečko, kateri pomagata Cvetka Hauptman in Jože Kukovec Dogovorili smo se o sodelovanju pri večih dejavnostih občin in ZD Žalec, katerega vodi dr Hana Šušter Erjavec

Organizacija telesne vadbe in rekreacija pa teče v sodelovanju z lokalnimi društvi (upokojenci, invalidi, koronarni klub Žalec itd ) Franc Turnšek

Delavnica peke pirinega kruha

n Društvo diabetikov Jesenice

Tradicionalni balinarski tur nir

Člani Društva diabetikov Jesenice so v soboto, 9. junija, v okviru izvajanja programa špor tno-rekreativnih dejavnosti na baliniščih v Bazi na Jesenicah organizirali tradicionalni balinarski turnir Poleg štirih društvenih ekip so nastopile še ekipe iz Žirovnice, Slovenskega Javornika, Hrušice in Kranjske Gore. Zmagala je četr ta ekipa Društva diabetikov Jesenice v postavi Sonja Ravnik, Julka Režek in Petar Čulibrk Druga je bila ekipa Društva upokojencev Javornik – Koroška Bela, tretja pa ekipa balinarjev Hrušica Četr to mesto je zasedla tretja ekipa Društva diabetikov Jesenice v postavi Dora Trampuš, Milan Markovič in Mirko Markovič Ostali dve ekipi sta se uvrstili do osmega mesta Jelka Volarič, Lilijana Kos in Bojan Kos ter Albina Fülle, Vida Jensterle in Vera Rozman Turnir je spet uspel v veselje vseh udeležencev; pokazal je njihovo tekmovalno vnemo in je pomenil prijetno druženje. Za člane Društva diabetikov Jesenice je balinanje že nekaj let vse

Poznopoletni piknik prijateljskih dr uštev v Celju Špor tno in zabavno srečanje diabetikov celjske regije v sodelovanju z društvom upokojencev KS Ostrožno, Lava, Nova vas in Dečkovo naselje se je 29 avgusta odvijalo na Lopati pri Celju Že ob 12. uri smo diabetiki organizirali delavnico Peka močnatih izdelkov za diabetike Vodila jo je Tanja Gobec iz društva Skrinja, ki nam je predstavila starodavno žitarico piro Ta je zadnja leta dobila nazaj pr votni pomen surovine za peko kruha Zelo natančno nam je predstavila gojenje pire že na njivi in kako priti do zrnja, ki vseh svojih moči in skrivnosti še ni zares razkrilo Nekoč so piro imenovali zlato zrno; posebno za sladkorne bolnike se v piri skrivajo majhne skrivnosti Pira z vsebnostjo kroma pomaga uravnavati nihanje sladkorja v kr vi ter vpliva na razpoloženje in splošno počutje ljudi Po teoretični razlagi je demonstratorka prikazala izdelavo kruha na svojevrsten način Sestavine so polnovredna pirina moka, malo soli in malo oljčnega olja, namesto kvasa se dodata suhi kvas in soda bikarbona Namesto navadne vode se lahko uporablja mineralna voda Seveda mora to testo odležati vsaj nekaj ur ali celo čez noč V to testo lahko zamesimo suho sadje, namočeno v vodo. Sladkorja ne dajemo, ker ga je dovolj v sadju. Ko se je vse to speklo v pečici, smo lahko tudi pokusili: bilo je zelo okusno in dobro

Druženje se je nadaljevalo s prijetno glasbo, ki so jo izvajali godci nekoč priznanih, a še vedno aktualnih ansamblov Za razvedrilo so bile organizirane družabno-špor tne igre, kot so metanje pikada, zabijanje žebljev in štrbunk Vzdušje med tekmovalci in navijači je bilo odlično Ura je tekla, a se nismo mogli ustaviti, kar pomeni, da se takšnih druženj veselimo še naprej Na koncu so bili razglašeni rezultati in podeljene simbolične nagrade. Hvala tokratnemu organizatorju Milanu Krofliču in DU Ostrožno

Tekst : Marija Deželak , foto: Franc Turnšek

bolj priljubljena oblika rekreacije; vsak ponedeljek in petek imajo na baliniščih Balinarskega kluba Jesenice treninge, udeležujejo se različnih turnirjev in tekmovanj Jeseniškemu klubu pomagajo pri izvedbi klubskih tekmovanj; letos so sodelovali pri obnovi balinišč ob sedemdesetem jubileju Predsednik Miloš Nikolič je za večletno sodelovanje vsem podelil priznanje, ki ga je prevzela predsednica Društva diabetikov Jesenice Sonja Ravnik Tekst in foto: Janko Rabič

Balinarske ekipe Društva diabetikov Jesenice

n Društvo diabetikov Dravograd – Polžki

Na okrevanju v Moravcih

Kaj ni lepo poslanstvo nas starejših, da izžarevamo pristno veselje v svojo okolico? Pogosto se zgodi ravno obratno, da namreč sevamo naveličanost, čemernost, slabo voljo. Škoda! Namesto da smo nejevoljni ter jezni nase in na ves svet, se rajši veselimo in se prisrčno nasmejmo vsemu, kar srečamo Pravi blagoslov so stari možje, še bolj stare žene, ki so polne takšnega pristnega veselja. Zavedam se, da sem star in da imam pred sabo toliko dni, kot mi jih je namenjeno. Zato se, kadar le morem, udeležim okrevanja v Moravcih Vem, da je družba vesela, z veliko humorja in dobre volje

Od 25 maja do 1 junija je potekal tabor Vožnja po Dravski dolini in ravnici Prekmurja je potekala zelo tekoče. Tudi semaforji v Mariboru so bili na naši strani – zeleni val Kar hitro smo prispeli v hotel Termal v Moravskih Toplicah. Že večkrat sem bil tu, hotel sem si pridobiti novih moči Z ženo sva se udeležila vseh p r e d ava n j . P r e d ava te l j i c a Blanka Dugar, dipl med sestra s specialnimi znanji, je imela predavanje »Ti vodiš, sladkorna sledi: zmagovalna pot do boljšega počutja« Imel sem občutek, da nič, kar jem, ni dobro za moje telo Skoraj ničesar od tega, kar imam rad, ne smem jesti »Dora, Zora, Svit, Luka in Peter – lastna imena ali kaj drugega?« Tudi to temo je podala predavateljica Blanka Dugar Moram reči, da mi je ostalo kar nekaj od tega, kar nam je predavala

slovenskih rek Pokrajina na levem bregu Mure se imenuje Prekmurje, pokrajina na desnem bregu pa Prlekija Skupaj tvorita Pomurje

Večina pomurskih gradov izvira iz srednjega veka, ko so se razvili kot upravni sedeži fevdalnih zemljišč in so bili v lasti različnih fevdalnih rodbin Spomenika državnega pomena sta gradova Grad in Negova Med starejše spadajo še gradovi v Lendavi, Gornji Radgoni in Murski Soboti ter dvorca v Rakičanu in Beltincih Nekaj manjših dvorcev je bilo z novo namembnostjo rešenih pred propadom (Podgradje, Mačkovci), drugi pa so na poti, da bodo popolnoma izginili iz naše kulturne krajine (Črnci, Prosenjakovci). Pomurski gradovi in dvorci pomembno bogatijo kulturno krajino in so danes pretežno v službi javnosti kot muzeji in sedeži zavodov, drugi pa so zanimive izletniške točke

Vsak večer smo se zbrali v tako imenovanem kolesarskem kotičku, v katerem je bila zabava s petjem – tu je izstopal Ber-

nard Kališnik – kako lep glas ima! Tudi kakšna izvirna šala je bila povedana

Hvala Mileni in drugim, da so se razdajali

Tekst : Ivan Rus, foto: Milena Dobnik

Vsako jutro smo hodili na merjenje kr vnega sladkorja in tlaka Moj kr vni sladkor je bil vedno previsok, nad mejo normale, tlak pa je bil tam, kjer mora biti: 120–80 Po merjenju kr vnega sladkorja pa smo pod vodstvom predsednika Ervina Kodruna še telovadili

V soboto, 31 maja, je bil dan darujmo kilometre Milena je priskrbela prevoz Odpeljali smo se v Mursko Soboto Tu je bilo zbranih že več skupin Mi smo se pridružili skupini iz Murske

Sobote Obhodili smo tamkajšnje jezero Pohod je bil dolg približno 14 km Kilometre smo darovali že do Lune, sedaj pa darujemo, da pridemo nazaj na Zemljo

Prekmurske ravnice so del Panonske nižine Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere za poljedelstvo V Prekmurju so še posebej dobre razmere za rast žita, zato se pokrajine drži sloves žitnica Slovenije. Skozi Pomurje teče reka Mura, ki je najpomembnejša reka v panonskem svetu Slovenije in po vodnatosti ena izmed največjih

n Medobčinsko društvo diabetikov Goriške

Člani društev diabetikov iz Nove Gorice, Ajdovščine, Vipave in Tolmina smo se od 4. do 11. septembra zbrali v Rogaški Slatini, kjer smo preživeli teden dni edukativnega okrevanja. Tudi letos smo bili nastanjeni v Grand hotelu Rogaška, ki nas je navdušil z udobjem in gostoljubjem

Vsak dan smo merili kr vni sladkor, tlak in holesterol ter opravili EKG preiskave Udeležili smo se zanimivih predavanj o zdravi prehrani, vlogi ščitnice in pomenu beljakovin, med drugim tudi

Skrbi smo pustili doma

n Društvo diabetikov Gornja Radgona

Po letovanju še srečanje diabetikov

Na začetku junija smo začeli priprave na edukacijo, obenem pa tudi na pomursko srečanje diabetikov, saj smo organizatorji srečanja.

Sredi junija smo se odpeljali v zdravilišče Dobrna, kjer smo bili skupaj z diabetiki iz Murske Sobote Bilo je čudovito, saj je bilo veliko smeha, druženja v bazenu in zunaj. Hodili smo na dolge sprehode in tako nabirali kilometre V Dobrni se je dan za nas pričel že pred šesto uro zjutraj, ko je bil sprehod, po sprehodu pa kavica in šele nato zajtrk

Res smo se imeli lepo, manjkala nam je le naša mama Ernestina – Erna (tako smo jo klicali), ki je na našo žalost v najlepšem mesecu maju za vedno zaspala Vsako leto je bila z nami na okrevanju, vedno dobre volje in pripravljena na hece Vedno nam je žugala, naj ne pozabimo nanjo, kar koli bomo imeli, ker je vedno rada prišla v našo družbo Seveda nismo nikoli pozabili nan j o , z a to n a m j e l eto s z e l o manjkala – naj počiva v miru.

Pomursko srečanje diabetikov

sivke in peciva takoj preplavil naše goste Podjetje Radenska, nam je podarilo brezalkoholno pijačo, za kar se jim zahvaljujemo

Po p r i h o d u d o m ov s m o s e a k t i v n o v k l j u č i l i v p r i p r ave n a srečanje Srečanje je bilo v soboto, 5 julija, v Lisjakovi strugi

Bilo je veliko priprav na srečanje Treba je bilo poskrbeti za špor tne igre Srečanje se je pričelo v vročem sobotnem dopoldnevu ob 10 uri Mi smo prišli prej, da smo si razdelili delo, pripravili mize in na mizah šopke sivke, ki jih je pripravil moj vnuk Žiga Članice so spekle pecivo, tako da je vonj

kuharske delavnice o pripravi zdravih obrokov

Prosti čas smo namenili rekreaciji in druženju: jutranji telovadbi, vodni gimnastiki, pohodom, kolesarjenju, izletu s turističnim vlakom ter obisku Steklarne Rogaška in muzeja v Rogatcu Posebno doživetje je bil vzpon na razgledni stolp, ki nam je kljub oblačnosti ponudil čudovit večerni razgled

Večeri so bili namenjeni prijetnim družabnim dogodkom –glasbi, plesu, tomboli, turnirju

Pozdravni govor je imel predsednik Franc Golina, ki je pozdravil novo predsednico lendavskega društva Gizelo Jus in se obenem zahvalil našim članom za pomoč pri delovanju društva Predsednik točno ve, da je v slogi moč, saj samo tako lahko društvo dela dobro Nato nam je gostilna Križan pripeljala zelo dobro kislo juho Po okrepčilu so se zbrale prijave za špor tne igre, saj je bilo treba pokuriti vso odvečno energijo Pri igrah so sodelovali skoraj vsi, tisti, ki niso, so pa navijali Bilo je veliko smeha

Ob pol enih nas je obiskala folklorna skupina KUD Janko Divjak s Kapele in nam prikazala nekaj plesov Imeli so dve harmonikarici Po plesu je mlajša zaigrala še nekaj pesmi, s petjem so se pridružili diabetiki. Po igranju je bilo spet kosilo gostilne Križan Nato je bilo veliko klepetanja in smeha Podelili smo tudi priznanja za pr vo mesto v vsaki igri

Druženje se je odvijalo v pozne popoldanske ure Veseli smo bili prireditve, ki je zelo uspela, saj nas je bilo 55 Hvala vsem, ki ste se udeležili tega srečanja in aktivno sodelovali v športnih igrah Še bomo ponovili; vidimo se drugo leto v Murski Soboti

Tekst in foto: Jolanda Golinar

v pikadu in nočnemu kopanju v termalnem bazenu

Zahvala gre organizatorju Stanetu Čr viču, višjemu medicinskemu tehniku Ivanu Mlinariču za strokovno podporo ter osebju Grand hotela Rogaška za prijazno gostoljubje

V s i u d e l e ž e n c i s m o d o m ov odšli z lepimi vtisi in željo, da se prihodnje leto zberemo v še večjem številu

Tekst : Darko Laharnar in Stanislav Čr vič, foto: Stanislav Čr vič

Prihod v zdravilišče

Srečanje pomurskih diabetikov

Večeri so bili namenjeni prijetnim družabnim dogodkom

n Društvo diabetikov Idrija

6. pohod iz Godoviča v Log pod Mangar tom

Pohodna skupina iz Godoviča (Branko, Sandi, Matej, Lovro, Tomaž, Borut in Jaka) ter pridruženi člani iz Idrijskih Krnic (Damjan) in Idrije (Andrej in Zoran) smo tudi letos sklenili, da se odpravimo na pohod v zahodni del naše države Na sestankih smo se dogovarjali o podrobnostih, določili čas pohoda (16.–20. julij 2025) in traso, ki je bila enaka lanski.

Iz Godoviča je skupina krenila ob 6 uri, skozi predor proti Črnemu vrhu, po Francoski cesti, se spustila po Ključih do Podroteje in nadaljevala po Rakah do Idrije, kjer sta Renata in Mitja pripravila zajtrk Nebo so prekrivali vse bolj temni oblaki Po okrepčilu smo pot nadaljevali po kolesarski poti do Marofa Tu je začel padati dež, tako da smo si nadeli vetrovke Naslednji postanek je bil v bifeju Bernjak, kjer smo počakali, da se je nebo razjasnilo Pot smo nadaljevali po levi strani v smeri toka Idrijce do Travnika Po kratkem počitku in prigrizku smo šli proti Maruškovcu in naprej mimo Želina do okrepčevalnice Kurnik Tu letos zaradi oblačnega vremena ni bilo ko-

n Društvo diabetikov Piran

Nova Gorica –mesto vr tnic

Petek, 9 maj, krasen sončen dopoldan Izlet v Novo Gorico smo začeli z obiskom frančiškanskega samostana Kostanjevica, kjer nas je pričakala samostanska vodička Mirjam. Letos so zaključili restavracijska dela v kapeli, kjer smo poslušali o zgodovini samostana. Ogledali smo si knjižnico in grobnico Burbonov.

Nova Gorica vsako leto prireja festival vr tnic Letos so dogodki potekali v samostanu Tako smo se z vodičem (strokovnjak za burbonke) popeljali na ogled rožnega vr ta burbonk in prisluhnili zanimivi zgodovini tega znamenitega vrta in vrtnic Izvedeli smo, da vrtnice nosijo ime po otoku, ki je bil v lasti kraljevske dinastije Burbonov, krasijo pa vr t ob samostanski cerkvi, v kripti katere počivajo zadnji kralj Francije in člani njegove družine Nastale so s slučajnim križanjem kitajske vrtnice Old blush in evropske damaščanke Quatre saison S povratnimi križanji so jih vr tnarji vzgojili preko 1500 različnih vrst Večinoma so se z leti izgubile in danes je večina od okrog 80 ohranjenih vrst zbranih ravno na samostanskem vr tu Kostanjevice v Novi Gorici S tem številom se rožni vr t na Kostanjevici uvršča med največje zbirke na svetu

palcev kot lani in tudi nihče od pohodnikov se ni osvežil v Idrijci

V nadaljevanju se je naša pot začela strmo vzpenjati in kmalu smo začutili soparno vreme Zavili smo do pivovarne Zajc, kjer nam je spremstvo (Srečko in Tadej) pripravilo odličen narezek z domačimi dobrotami Po utrujenega Jaka je prišel dedek in ga odpeljal domov. Ko smo nadomestili izgubljeno tekočino, smo nadaljevali po cesti proti Bukovemu in skrenili proti Policam, a še pred vasjo zavili desno ob Kazarski grapi proti prelazu Bukovo – Bukovski vrh Začelo je grmeti in spet rahlo deževati, kar nas po gozdni poti ni preveč motilo, ko pa smo prišli na pašnike, se je nevihta razbesnela, zato smo vedrili v kozolcu pri kmetiji Kobal Ko se je nevihta odmaknila, smo se v rosenju spuščali naprej proti kampu Šorli v Koritnici Prijazni gospodar nam je odprl kotlovnico, kamor smo odložili mokre čevlje, vetrovke Srečko in Tadej sta nam pripravila odlično večerjo, Tomaž pa je odšel domov Potem smo »zasedli« vsak svoje ležišče in prijetno utrujeni zaspali

Ponoči smo slišali grmenje in dež, ko smo vstali, pa nas je pozdravilo hladno jutro Po zajtrku smo se odpravili po asfaltni cesti ob grapi Koritnica proti vasi Rut, kjer nas je že grelo sonce Kar nekaj kilometrov nas je vodila pot po makadamski cesti, ki je na koncu prešla v kolovoz in mulatjero Že med hojo smo opazili, da nekateri udeleženci (pod 40 let) hodijo

Po končanem ogledu rožnega vr ta smo si z razgledne točke ogledali prenovljeni park vile Rafut V njem rastejo lovorji, lovorikovci in rododendroni, ki so zaradi ugodne klime dosegli dimenzije mogočnih dreves. Najštevilnejše so ciprese, paciprese, hrast plutovec in cedre V parku stoji Vila Rafut (Laščakova vila) v zanimivem novoorientalskem slogu, ki jo še vedno obnavljajo Peljali smo se mimo slogovno enako zanimive vratarnice, skozi katero se vije slikovita pot do vile. Popoldan smo se podali na Trg Evrope z znamenitim mejnim kamnom, ki označuje leti 1947 in 2004 (postavitev in odstranitev fizične meje) in številko 57/15 (stara železniška postaja) Okrepčali smo se v bližnjih gostiščih, si ogledali dogodke (celodnevno glasbeno, špor tno in kulturno dogajanje – v sklopu prireditev GO! 2025) in spremljali prireditve Nekateri so si ogledali muzej v Železniški postaji ali pa središče mesta Mesto nas je presenetilo z domiselnimi rožnimi nasadi, ki so nas spremljali s svojimi opojnimi dišavami

Polni prijetnih vtisov in zadovoljni z bogatim programom smo se v pozn e m p o p o l d n ev u o d p r av i l i p r o t i domu

Dnevi zdrav ja s Centrom za krepitev zdrav ja Zdravstvenega doma Lucija

Od 14 do 17 maja smo se udeležili dogodkov na dnevih zdravja v organizaciji Centra za krepitev zdravja ZD Lucija V tem času se je veliko dogajalo: potekala so različna pre-

precej hitreje od ostalih (nad 50 let), zato smo se pri razpotju poti na Rodico in planino Razor razšli Mladi »gamsi« so jo mahnili proti Rodici in po grebenu proti Voglu in se spustili do planine Razor, kjer smo imeli rezer virano prenočišče Vreme jim je bilo naklonjeno, pihal je veter, ki jih je prijetno hladil Druga skupina pa je šla po geološki p ot i d o P l a n i n e v P ro d i h , k j e r s m o imeli počitek za malico Mulatjera nas je vodila navzgor pod Ljubinskimi stenami, čez pašnike in mimo ostalin podrtih kasarn, kjer smo prispeli na cesto proti planini Razor V koči so nam prij a z n e o s k r b n i c e s ku h a l e

počitek, saj je bil pred nami naporen dan. Zbudili smo se v hladno jutro (9 stopinj), zajtrkovali in ob 7 uri začeli s hojo proti planini Kal Tu nas je že grelo sonce, a ne za dolgo, saj je »starejša« skupina nadaljevala pot po Slovenski planinski poti v senci Migovca in se spustila proti planini Dobrenjščica Po malici smo se vzpenjali proti Prehodcem in naprej navzdol proti koči pri Krnskih jezerih Mlajša skupina pa je s planine Kal odšla na Tolminski Migovec in naprej čez

davanja, testiranje telesne pripravljenosti, brezplačna merjenja (gleženjski indeks, holesterol, tlak, sladkor) in obilica gibalnih aktivnosti V soboto so bile pred zdravstvenim domom postavljene stojnice, na katerih so se predstavili društva in lokalni pridelovalci. Žal naše društvo zaradi bolezni organizatorke tokrat ni sodelovalo s svojo stojnico Udeleženci so bili s prireditvijo zelo zadovoljni in so aktivno sodelovali v večini dogodkov

Majski pohod od Kroga do Medošev

22 maja je bil ravno pravšnji dan za pohod naše skupinice pohodnikov

Zgodaj dopoldan smo se z avtomobili odpeljali iz Lucije preko Sečovelj do vasi Krog, ki stoji na vzpetini nad dolino reke Dragonje Nekdaj je bil na tem mestu starodavni kompleks benediktinskega samostana sv Onofrija iz 11 ali 12 stoletja V začetku 19 stoletja je bil v lasti grofov Grisoni in namenjen bivanju, konec istega stoletja pa znova benediktinski samostan Po drugi svetovni vojni so menihe pregnali in stavbo namenili za stanovanja in skladišča. Zdaj je večji del poslopja prazen in propada Danes stalnih prebivalcev skorajda ni več, vas s samostanom propada, nekaj hiš je preurejenih v vikende S Kroga se vidi daleč – Sečovlje, rudnik, soline, morje, hr vaško obalo. Čudovit razgled. Ko smo prispeli do prekrasnega drevoreda mur v pred vasjo, so nas pozdravili konji, ki so se pasli na travniku ob drevoredu Tu tod se je začel pohod do Medošev, mimo travnikov in med oljčnimi nasadi Med potjo smo nabirali marjetice in druge poljske cvetlice, tudi kakšen divji špargelj se je še našel Iz Medošev smo se vračali po vzporedni zgornji poti, ki vodi med travniki, njivami, vinogradi in oljčniki Pot ni bila naporna, lepo vreme in prijetna družba pa sta jo naredila še lažjo. Ko smo se vrnili na Krog, smo se posladkali z murvami, ki so zorele ravno v tem času Bile so slastne Polni pozitivne

To l

, P l a n j o , M

e k proti koči pri Krnskih jezerih, kjer sta se skupini srečali in skupaj odšli v dolino Spremstvo nam je pripravilo večerjo in počitek v domu Klementa Juga je bil prav prijeten Jutro zadnjega dne pohoda, ko smo se spuščali do kampa Klin, je bilo oblačno in soparno. Pot smo nadaljevali p o m a k a d a m s k i c e s t i n a l ev i s t ra n i Soče, kasneje prečkali viseči most in šli po glavni cesti do Kal Koritnice, kjer smo v gostišču Hedvika malicali. Od tod smo hodili po makadamski cesti proti trdnjavi Kluže, od tam naprej pa po glavni cesti do cilja v Logu pod Mangar tom Tu je bilo veliko veselja udeležencev pohoda, da smo (sicer na žalost nekateri z žulji) starejši zmogli prehoditi 120 km in preko 3710 m »višincev«, mlajši pa 115 km in okrog 4630 m višincev Bili smo enotnega mnenja: če bo zdravje dopuščalo, »se vidimo« naslednje leto Naj še dodam, da sem bolnik s sladkorno boleznijo tipa 1; sladkor sem si na poti meril velikokrat, kar mi omogoča senzor – vse dni sem imel zelo dobre rezultate.

Tekst in foto: Zoran More

energije in dobre volje smo se na povratku domov ustavili še na pijači in prijetnem klepetu Vasica Fijeroga – oaza mir u Drugo junijsko soboto se je naredil sončen, a za ta čas zelo vroč poznospomladanski dan, brez oblačka na nebu, ravno pravšnji za piknik v čudoviti naravi vasice Fijeroga, resnični oazi miru Zahvala, da že nekaj let zapored prirejamo piknike v čarobnem ambientu istrske hiše na Fijerogi, gre vodstvu Sklada Silva, ki nam to omogoča. Iskrena hvala iz srca! Naši prizadevni člani Marija, Tinka, Bruno in Klavdijo smo že zgodaj dopoldan postavili žar, mize in klopi Mize smo tokrat namestili kar v osvežujočo senco sadnega drevja. Tako smo pred kosilom poslušali predavanje dr Mirane Malc kar v naravi pod jablanami Doktorica Malčeva je že postala »naša«, saj nam že veliko let nesebično razdaja svoje znanje in s koristnimi strokovnimi nasveti pomaga bolje živeti s sladkorno boleznijo Iskrena hvala gospa doktorica! Medtem ko smo poslušali predavanje in aktivno sodelovali s številnimi vprašanji, nam je tudi tokrat predsednik na žaru spekel obilico mesa in zelenjave Res je mojster žara! Na vsakem pikniku je »chef« Vse je tako slastno, da vsega takoj zmanjka Članice Darja, Marinka in Tinka so prinesle domače pecivo, da smo se po bogatem kosilu in ob dišeči kavici še malo posladkali Nekateri so se po kosilu odpravili na krajši sprehod proti vasici Zupančiči, drugi pa so uživali v prijetnem klepetu ob kozarčku pijače

Hvala članicam Tinki, Anuški, Mariji in članu Klavdiju za pomoč pri pripravi hrane in pospravljanje po zaključku piknika Miren kraj, prelepa narava in pozitivna energija v tem okolju vedno znova dobro vplivajo na naše počutje Imeli smo se zelo lepo in sproščeno smo uživali v dobri družbi. Spet se srečamo jeseni!

Tekst in foto: Tinka Jamnik

Veliko veselje udeležencev pohoda na cilju v Logu pod Mangar tom

n Društvo diabetikov Mežiške doline

Juhuhu, piknik je tu!

Tudi letos smo organizir ali društveni piknik na turistični kmetiji Kajžer, od koder so krasni razgledi v dolino na Mežico in na goro Peco

Pozdravil nas je predsednik društva, potem pa se je vsem prilegla kisla župa Sledilo je predavanje v organizaciji firme Zalokar & Zalokar V špor tnem delu smo se pomerili v pikadu, metu obročkov in igri štrbunk Pohodniki so se odpravili v slikovito okolico. Zmagovalce oz. pr ve tri v vsaki disciplini smo nagradili z diplomo in darilom Pridružila sta se nam gosta, poslanec Jani Prednik in županja Črne na Koroškem, Romana Lesjak Vsem je teknilo kosilo, tradicija kmetije, odlično pečen odojek. Tudi tem, ki so izbrali piščanca, se je nazadnje prilegel kozarec mošta Družabno popoldne se je nadaljevalo Je že tako: kadar nam je lepo, čas mineva še posebno hitro

Tekst : Dragica Cizerl, foto: Jože Drozg

Mi pri predsednici in ona pri nas

Člani Društva diabetikov Mežiške doline smo obiskali predsednico države, Natašo Pirc Musar, skupaj s člani Društva diabetikov Slovenj Gradec

Predsednica nas je toplo sprejela v veliki dvorani predsedniške palače in nam pripravila nepozaben sprejem. Za nas je zaigral himno policijski orkester Otroci pevskega zbora Sonček so zapeli nekaj pesmi Po uvodnem programu nam je predstavila svoje prostore in v pisarni, kjer dela, odgo-

varjala na naša vprašanja Za konec obiska nas je gospa iz protokola popeljala še skozi ostale prostore

Vsem, ki smo bili tega dne pri predsednici, bo druženje z njo ostalo v trajnem spominu.

Pod Najevsko lipo

Tudi letos smo bili povabljeni, da sodelujemo na prireditvi pod Najevsko lipo, in to z merjenji sladkorja v kr vi, holesterola in kisika v kr vi Seveda smo povabilo z veseljem sprejeli in naše društvo zelo dobro promovirali Merjenja je izvajala medicinska sestra Manja Trbovšek, rezultate pa je zapisal predsednik društva Branko Lepičnik

Pri naši stojnici so se ustavili različni gostje, župani nekaterih občin, poslanci državnega zbora in tudi predsednica države

Nataša Pirc Musar. Z našo županjo Romano Lesjak sta si izmerili sladkor, holesterol in kisik v kr vi in se zraven zelo nasmejali Predsednica je naše delo pohvalila in povedala, da je izredno pozitivno presenečena, da se tudi na takšnih prireditvah izvajajo merjenja in da je to za obiskovalce dobrodošlo Tekst : Branko Lepičnik , foto: Irena Nagernik

Obiskali smo Ribniško jezero …

Leto je naokoli, spet je čas za izlet z avtobusom Iščemo in zbiramo ideje med člani, ko se mi utrne ideja: letos gremo v hribe, da se naužijemo svežega zraka Za pr vi izlet smo izbrali Ribniško kočo na Pohorju, 1550 m visoko, za naslednjega pa Svete Višarje Ko t o b i č a j n o s m o k r e n i l i i z Črne in potem po dolini pobirali člane Ustavili smo se na Muti, kjer smo si privoščili jutranjo kavo in kjer so nas ujele pr ve dežne kaplje Potem nas je d e ž s p re m l j a l p rav d o c i l j a , kjer je ponehal in nas je skozi gosto meglo pozdravilo sonce. Šli smo po hribu do spomenika in naprej do jezera Tam se junija razcvetijo lokvanji Mi smo bili tokrat zadovoljni s potjo med nizkimi pomladnimi borovci

Naredili smo nekaj posnetkov za spomin Na Pesku pa nas je čakala odlična malica. Teknili so nam kisla juha in ajdovi žganci Hvala kuharici, zelo dobro in okusno je bilo Sladico smo si privoščili na poti domov v Radljah, kjer imajo odličen sladoled

… in Svete Višarje

24. avgusta zjutraj ob sedmi uri smo se ponovno peljali na izlet, tokrat dlje, na Svete Višarje Startali smo na Ravnah, se odpeljali do Mežice, pobrali

Pod Najevsko lipo s predsednico države

Društveni piknik na turistični kmetiji Kajžer

n Društvo diabetikov Maribor

Edukativno okrevanje v Zadr u

V m e s e c u j u n i j u s m o o d p e l j a l i č l a n e D r u š t va d i a b e t i kov Maribor na edukativno okrevanje v Zadar.

V hotelu Borik, tik ob morju, smo preživeli lepe sončne dneve Ko nismo plavali, smo bili aktivni na pohodih med borovci. Jutranja telovadba in dihalne vaje na morskem zraku so nas napolnili s pravo življenjsko energijo ter nam okrepili naš imunski sistem

Ve č e re s m o č l a n i p re ž i v l j a l i o b d o b re m d r u ž e n j u , p o l n e m smeha, plesa in zabave, za kar je poskrbela glasbena skupina Modrijani.

Ar t kamp

Ar t kamp je prireditev, ki je potekala v času Festivala Lent od 20 do 29 junija 2025 na promenadi v prelepem okolju mestnega parka Maribor.

Dalje je pot minila hitro. Na cilju je šel naš predsednik po vs to p n i c e z a g o n d o l o i n ž e smo bili v zraku Na vrhu nam je prijala malica. Razgledali smo se po spominkih in se odpravili k maši Ta je je potekala kar v treh jezikih

V dolini smo naredili gasilsko s l i ko , n a to p a s m o h i te l i n a tržnico vsak po svoje »zapravljat« Vračali smo se hvaležni za prečudovito vreme in veselo družbo

Naj bo z vlakom ali z avtobusom – na izlet se vedno z veseljem odpravimo in se vračamo domov polni novih vtisov

Tekst : Dragica Cizerl, foto: Miloš Tander

Utrip srčne skupnosti je sklop, ki skozi vsebino delavnic, predstavitev in programa v Art kampu pokriva področje humanitarnih, invalidskih in prostovoljskih dejavnosti Program je bil namenjen izvajanju delavnic ali predstavitvi dejavnosti, v katere so se aktivno vključevali vsi obiskovalci

Društvo diabetikov Maribor je v mestnem parku Maribor v sklopu aktivnosti Ar t kampa 2025 poskrbelo za brezplačno merjenje sladkorja v kr vi in kr vnega tlaka ter laično svetovanje za vso zainteresirano javnost in predstavitev društva Evropski teden mobilnosti

Kot že vrsto let smo tudi letos sodelovali na Dnevu mobilnosti, ki je potekal v okviru Evropskega tedna mobilnosti v sredo 17 septembra 2025

V uvodnem kulturnem programu so prisotne pozdravili predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Denis Kocbek, predsednik Sveta invalidov MOM Milan Kotnik in župan Aleksander Saša Arsenovič Dogodek je potekal na Trgu Leona Štuklja, kjer so se predstavila številna društva, med njimi tudi Društvo diabetikov Maribor. Vsej zainteresirani javnosti smo brezplačno merili kr vni sladkor in kr vni tlak Ponovno se vidimo prihodnje leto

Tekst : Lidija Salamon, foto: arhiv dr uštva

Dobre volje smo prispeli na edukativno okrevanje v Zadar

Poskrbeli smo za brezplačne meritve in laično svetovanje

še ostale člane, potem pa na Holmec in čez mejo v Avstrijo Po dveh urah vožnje se nam je jutranja kava pošteno prilegla

Na izlet se vedno z veseljem odpravimo in se vračamo domov polni novih vtisov.

Aktivnosti v dr uštvih diabetikov od oktobra do decembra 2025. Za točne termine dejavnosti pokličite na svoje društvo.

Dat um V sebina Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave ob sredah vódena telovadba v bazenu ob 18 00, na Policah v Ajdovščini

Boža Madić, 041 586 525 pr vi četr tek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in kr vnega tlaka od 8 00 do 10 00, prostori Društva upokojencev Vipava Francka Krašna, 040 131 145 Janja Merljak, 041 752 124 nedelja, 12 oktober gledališka predst ava ob 16 00, Kulturni dom Vipava

Milena Ličen, 041 712 850 torek, 21 oktober enodnevno kopanje v bazenih Bernardin Por torož ob 13 30, AP Vipava / ob 13 45, AP Ajdovščina Milena Ličen, 041 712 850 torek, 18 november enodnevno kopanje v bazenih Bernardin Por torož

Milena Ličen, 041 712 850 četr tek,18 december novoletno druženje

17

Gradišče pri Vipavi St anislav Trebižan, 041 766 952 Združenje diabetikov celjske regije

ob ponedeljkih vodena telovadba

Antonija Zimšek, 031 260 467 ob sredah uradne ure v pisarni društva ter merjenje kr vnega sladkorja in tlaka od 9 00 do 11 00, Gledališki trg 3 Celje

vsak pr vi petek pohod po okolici Celja

medicinska pedikura naročilo po telefonu osebni pogovor

Franc Turnšek, 041 616 703

Vida Ker znar, 031 806 043

Zora Zupanc, 041 513 405

Antonija Zimšek, 031 260 467

Marija Turnšek, 031 831 953

Mojca Jerem Prebold, 041 254 640

Sof ija Ivnyshy, 031 307 227 od 28 oktobra, do 2 novembra edukativno okrevanje v Lendavi

četr tek, 20 november

ob 10 00, dvorana Zlatorog

Organiziramo mar tinovanje z učno delavnico Hrana in pijača oseb ob 11 00, avtobus iz Celja, pri dvorani Zlatorog v Viršt anju

Vida Ker znar, 031 806 043

Zora Zupanc, 041 513 405

Franc Turnšek, 041 616 703 s sladkorno boleznijo pri Škorcu Verče

Vida Ker znar, 031 806 043

Zora Zupanc, 041 513 405 petek, 7 , do 14 novembra edukativno okrevanje, Strunjan, hotel Talaso zbiramo prijave, vse informacije na društvu

Franc Turnšek, 041 616 703

Vida Ker znar, 031 806 043

Zora Zupanc, 041 513 405

Društvo diabetikov Cerknica

ob sredah uradne ure od 14

ob sobot ah sobotni sprehod ob 10 00, Špar Cerknica ali Zdravstveni dom Cerknica

sreda, 5 november redno mesečno srečanje

torek, 18 november predavanje na temo hrana, posledice in senzorji ter merjenje ob

kr vnega sladkorja sreda, 3 december redno mesečno srečanje

okrevanje bo v letu 2026 edukativno okrevanje v Termah Lakt aši

Humanitarno društvo diabetikov Domžale ob ponedeljkih pohod

ob sredah uradne ure

Društvo diabetikov Dravograd – Polžki ob torkih rekreativni pohod v okolici Dravograda #DarujemKilometre

ob torkih uradne ure v pisarni

ob sredah rekreativni pohod v okolici Slovenj Gradca #DarujemKilometre

Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako pr vo sredo v mesecu uradne ure

vsak pr vi četr tek v mesecu rekreativni pohod in merjenje kr vnega sladkorja ob 16 00, v pisarni društva Ela Jančar, 031 865 551

Društvo diabetikov Hrastnik

ob ponedeljkih uradne ure od 9 00 do

v

Majes, 041 317 545 Vojka Železnik, 040 841 828 ob ponedeljkih informacije po telefonu od 9 00 do 11

društveni telefon, 081 611 340 ob ponedeljkih in vsak pr vi torek laični svetovalec od 9 00 do 11 00

Leopold Majes, 041 317 545 v mesecu vsak pr vi torek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in pritiska od 8 00 do 10 00, v prostorih društva

Alenka Ostrožnik, 040 841 828 Patrick Žiber t, 031 346 224

Pišete nam lahko na e-naslov d d predsednik@kabelnet net ali diabetiki hr@kabelnet net

Društvo diabetikov Idrija

od ponedeljka do petka šola Zdravja, telovadba 1000 gibov na dan ob 8 00, pred OŠ Idrija

Branka Režun, 031 613 512 od ponedeljka do petka šola Zdravja, telovadba 1000 gibov na dan ob 8 00, v Gabrijelovem vr tu v Cerknem

Vlast a Primožič, 040 621 865 ob sredah telovadba ob 9 00, dvorana Plesnega kluba Idrija

Barbara Mrljak, 070 865 140 ob četr tkih ples line dance ob 9 00, dvorana Plesnega kluba Idrija

Renat a Dolenc, 070 161 597 oktober pohod datum bo znan naknadno

Vlast a Primožič, 040 621 865 oktober predavanje na temo sladkorne bolezni

datum bo znan naknadno

Vlast a Primožič, 040 621 865 sobot a, 8 november mar tinovanje

zbirajo se prijave

14 november osvetlitev objektov ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni Idrija Sp Idrija Cerkno

14 november merjenje kr vnega sladkorja

Zdenka Bogat aj, 031 307 089

Vlast a Primožič 040 621 865

Društvo upokojencev Cerkno

Irma Brence, 040 567 172 november pohod po Rakah datum bo znan naknadno

Vlast a Primožič, 040 621 865 november pohod po želji pohodnikov datum bo znan naknadno

Vlast a Primožič, 040 621 865 december obiski na domu st arejših

Irma Brence, 040 567 172

Društvo diabetikov Ilirska Bistrica ob ponedeljkih telovadba

1 in 16 v mesecu uradne ure in merjenje kr vnega

ob sredah

Dat um V sebina

Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . Društvo diabetikov Jesenice

ob sredah uradne ure

od 17 00 do 18 30, pisarna društva

t ajništvo, 040 480 939 ob sredah merjenje kr vnega sladkorja in holesterola

od 17 00 do 18 00, pisarna društva t ajništvo, 040 480 939 ob ponedeljkih in četr tkih telovadba

od 18 00 do 19 00, T VD Par tizan

Ivica Režek, 051 630 498 ob ponedeljkih in petkih balinanje

ponedeljek, od 9 00 do 11 00 in od 16 00 do 18 00; Dora Trampuž, 040 748 441 petek, od 16 00 do 18 00, Balinar ski klub Jesenice (»baza«) Društvo diabetikov Kamnik torek, 14 oktober druženje, izmenjava izkušenj

ob 10 00, v prostorih društva

Kat arina Ž Arčon, 041 653 517 torek, 21 oktober merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka

ob 9 30, v prostorih društva

CKZ Kamnik torek, 21 oktober delavnica – CKZ

ob 10 00, v prostorih društva

CKZ Kamnik nedelja, 5 , do 12 oktobra edukativno okrevanje v Šmarjeških Toplicah zbirajo prijave

Savica Juntez, 041 285 341 torek, 11 november druženje, izmenjava izkušenj ob 10 00, v prostorih društva

arina Ž Arčon, 041 653 517 petek, 14 november pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ter merjenje

kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka od 23 do 26 novembra oddih v hotelu Delf in Izola

sobot a, 6 december prednovoletno srečanje

Savica Juntez, 041 285 341 torek, 9 december druženje, izmenjava izkušenj

10 00, v prostorih društva

arina Ž Arčon, 041 653 517 torek, 16 december merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka

9 30, v prostorih društva CKZ Kamnik torek, 16 december delavnica – CKZ

Društvo diabetikov Koper

vsako pr vo sredo v mesecu uradne ure

ob 10 00, v prostorih društva CKZ Kamnik

od 17 00 do 18 00, AMTK Koper, Prešernov trg 4 Marija Podvršič, 031 708 132 vsak ponedeljek kegljanje

od 16 00 do 17 00, dvorana Bonif ika Koper Neda Kozlovič, 040 564 041 vsak dan plavanje ves dan, Hotel Delf in Izola Neda Kozlovič, 040 564 041 vsak pr vi četr tek v mesecu pohod ob 9 00, parkirišče pri Vinakoper Neda Kozlovič, 040 564 041

Društvo diabetikov Kranj ob sredah uradne ure

od 10 00 do 12 00, pisarna društva, Strit arjeva ulica 8, društvena pisarna, 031 485 470 Kranj, I nadstropje, soba št 6 Jolanda, 031 202 660 za pohode je obvezna predhodna prijava Ivana, 031 678 762 ali Andrej, 051 338 504 za srečanja, delavnice, predavanja je obvezna predhodna prijava

društvena pisarna, 031 485 470 Jolanda, 031 202 660 sreda, 12 november merjenje kr vnega sladkorja, HbA1C in ravni lipidov od 16 00 do 17 30, Strit arjeva 8, Kranj,

društvena pisarna, 031 485 470 (Danica Ost anek)I nadstropje, soba št 6 Jolanda, 031 202 660

četr tek, 13 november predavanje: T itracija inzulinov, Jelena Burgar, dipl ms , od 16 00 do 17 30, Strit arjeva 8, Kranj, društvena pisarna, 031 485 470 v sodelovanju s podjetjem Roche / Jolanda, 031 202 660 I nadstropje, soba št 6 petek, 14 november pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni

ob 16 00, Slovenski trg, Kranj

društvena pisarna, 031 485 470 Jolanda, 031 202 660 petek, 19 december pohod po predprazničnem Kranju ob 16 00, Slovenski trg, Kranj

Društvo diabetikov Lenar t ob sredah uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja

društvena pisarna, 031 485 470 Jolanda, 031 202 660

od 9 00 do 11 00, v pisarni društva

Ingrid Belšak, 051 321 976 ponedeljek, 6 oktober pohod v Maribor

ob 9 00, avtobusna post aja

Boris Krček, 040 204 953 ponedeljek, 3 november pohod po okoliških krajih

ob 10 00, ŠC Polena

Boris Krček, 040 204 953 petek, 14 november predavanje ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni

ob 10 00, knjižnica Lenar t

Ingrid Belšak, 051 321 976 sobot a, 22 november merjenje sladkorja v kr vi in tlaka

ob 8 00, Mercator Lenar t

Ingrid Belšak, 051 321 976 ponedeljek, 1 december pohod v sosednje občine

ob 10 00, ŠC Polena

Boris Krček, 040 204 953 v decembru obisk st arejših članov po občinah

Ingrid Belšak, 051 321 976

Društvo diabetikov Lendava vsak ponedeljek uradne ure od 9 00 do 11 00, pisarna društva Dragica Marič,

Društvo diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji ob ponedeljkih in sredah uradne ure

8 00 do 11 00, društvena pisarna

ob sredah telovadba od 18 15 do 19 15 Špor tna dvorana Litija

ob sredah plavanje od 16 00 do 17 00, bazen Pungar t Šmar tno pri Litiji

pr vo sredo v mesecu merjenje sladkorja, kisika v kr vi, kr vnega tlaka, trigliceridov in od 8 00 do 10 00,

holesterola ob četr tkih pohodi, destinacije bodo objavljene sproti v naših glasilih in od 7 00 ali 8 00, zbor pred društveno pisarno

(ob primernem vremenu) na Facebook strani (odvisno od posameznega pohoda), prijavite se! enkrat mesečno v drugi polovici predavanje (o naslovu in točnem datumu predavanja v Knjižnici Litija, Parmova 9, Litija

meseca vas seznanimo v internih obvestilih, FB, spletna stran) od 20 do 27 oktobra edukativno okrevanje: Banja Vrućica (7 dni) zbirajo prijave

Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže in od 14 00 do 17 00, društvena pisarna Karmen Maričič, 041 708 500; 01 28 22 133 kisika v kr vi ob sredah vodena vadba s strani dipl kineziologov, študentov drugega od 17 00 do 18 00, Fakultet a za špor t, Kodeljevo Igor Kolar, 01 28 22 133 letnika magistr skega študija kineziologije ob torkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže in od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, Nika Hudoklin, 01 28 22 133 kisika v kr vi podhod Bežigrajska vrat a pr vi ponedeljek v mesecu merjenje HbA1c in holesterola (po predhodni prijavi) od 14 00 do 16 00, društvena pisarna Karmen Maričič, 041 708 500

ob sredah sprehod na Ljubljanski grad od 10 00 do 12 00, Streliška ulica 17 Ana Prah, 031 637 394 ob četr tkih vodena aerobna vadba s strani študentov drugega letnika od 17 00 do 18 00, Špor tno društvo Tabor Neli Kapus, 041 601 421 magisterija kineziologije ob četr tkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže in od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, Igor Kolar, 01 28 22 133 kisika v kr vi podhod Bežigrajska vrat a Društvo diabetikov Maribor

ob ponedeljkih in sredah stezno kegljanje od 10 00 do 11 00, Dvorana Tabor

ob ponedeljkih in sredah namizni tenis od 11 00 do 12 00, Dvorana Tabor

Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331

Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 pr vi in zadnji ponedeljek v mes brezplačno merjenje sladkorja v kr vi ob 9 00, trgovina Diaf it pri UKC Maribor

Lidija Salamon, sekret arka, 02 228 23 10 ob ponedeljka do četr tka uradne ure

od 9 00 do 11 00, Trubarjeva 15

Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 ob sredah odpr t telefon, pomoč v stiskah in težavah, laično svetovanje od 9 00 do 11 00, Trubarjeva 15

Mirko Topolovec, Lidija Salamon, 064 225 331 ob petkih pikado, namizni tenis, rusko kegljanje od 15 00 do 18 00, Trubarjeva 15

Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 vsak dan plavanje, kopališče Prist an s člansko izkaznico ceneje

Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331

Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 vsak dan plavanje v bazenu Špor tni park Ruše s člansko izkaznico ceneje

Dat um V sebina

Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . sobot a, 4 oktober pohod

obvezna prijava

Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 torek, 7 oktober učna delavnica in brezplačno merjenje kr vnega sladkorja ob 10 00, Trubarjeva 15

Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 sobot a, 11 oktober pohod obvezna prijava

Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 sobot a, 25 oktober izlet

obvezna prijava

Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 torek, 4 november učna delavnica in brezplačno merjenje kr vnega sladkorja ob 10 00, Trubarjeva 15

Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 petek 14 november svetovni dan sladkorne bolezni brezplačno merjenje kr vnega od 9 00 do 20 00 Europark

sladkorja in tlaka petek, 21 november svetovni dan sladkorne bolezni, brezplačno merjenje kr vnega od 9 00 do 11 00, Ruše

sladkorja in tlaka od 23 do 27 novembra okrevanje v Moravcih obvezna prijava

torek, 2 december učna delavnica, brezplačno merjenje kr vnega sladkorja in ob 10 uri, Trubarjeva 15

predavanje dr Eve Zemljič sobot a, 13 december izlet in novoletno druženje obvezna prijava

Društvo diabetikov Mežiške doline

ob ponedeljkih pohod v okolici Leš, Prevalj

Salamon, sekret arka,

ob 14 00, pri Lukanu Jaroš Kodrun, 041 420 131 ob torkih pohod v okolici Raven

ob torkih pohod v okolici Mežice

ob sredah pohod v okolici Črne

ob 15 00, pri Zdravstvenem domu Ravne Dragomira Cizerl, 040 397 784

ob 16 00, avtobusna post aja Mežica Fanika Vrhnjak, 031 454 622

ob 15 00, avtobusna post aja Črna Branko Lepičnik, 041 283 029 ob sredah učne delavnice

Društvo diabetikov Murska Sobota

ob ponedeljkih dihalne vaje s petjem

od 14 00 do 18 00, Prežihova 7, Ravne Dragomira Cizerl, 040 397 784

od 11 00 do 12 30, društveni prostori, Igor Vitez, 041 730 080

Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a (dijaški dom) ob torkih in sredah vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger

od 8 30 do 10 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Igor Vitez, 041 730 080 vsak drugi in zadnji torek uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja od 10 00 do 12 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Igor Vitez, 041 730 080 pr vo sredo v mesecu sest anek društva, predavanje ali delavnica ob 17 00, v klubu PGZ, za zavarovalnico Triglav, Lendavska 5, Mur ska Sobot a ob četr tkih brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri ob 15 15, telovadnica ekonomske šole Marija Barber, 031 511 816 obvladovanju sladkorne bolezni Vse informacije o prihodnjih dogodkih lahko spremljate tudi

Društvo diabetikov Nova Gorica ob torkih uradne ure

ob torkih merjenja

Društvo diabetikov Novo mesto ob sredah uradne ure od 9 00 do 11

Rozmanova ulica 10, Novo mesto t ajništvo, 064 160 300 vsako drugo sredo v mesecu nekajurni pohod v okolici Novega mest a

aktualni dogodki društva tudi na spletni strani http://ddnm si t ajništvo, 0590 39 855, 064 160

Humanitarno društvo diabetikov Piran petek, 24 oktober pohod po Strunjanskih solinah ob 9 30, Zdravstveni dom Lucija

od 6 do 10 oktobra aktivnosti na tednu zdravja – CKZ ZD Lucija (merjenja, testiranja, od 9 00 do 14 00, Zdravstveni dom Lucija T inka Jamnik, 041 728 732 predst avitev društev), dve predavanji: luskavica in trn v peti petek, 14 november pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni: Izola je lepa; ob 9 00, Zdravstveni dom Lucija T inka Jamnik, 041 728 732 od San Simona do Petelinjega r t a četr tek, 20 november predavanje nega kože za osebe s sladkorno boleznijo ob 10 30, Zdravstveni dom Lucija

T inka Jamnik, 041 728 738 petek, 12 december predavanje: Hernija, kje tiči resnica? ob 10 30, Zdravstveni dom Lucija T inka Jamnik, 041 728 732 sobot a, 13 december zaključek let a, druženje v hotelu Delf in; kulturni program ob 18 00, odhod iz Lucije ob 17 30

T inka Jamnik, 041 728 742 med 5 in 15 decembrom obdaritev socialno šibkih članov z darilnimi boni

Društvo diabetikov Postojna ob ponedeljkih uradne ure v novih prostorih društva

T inka Jamnik, 041 728 744

od 9 00 do 11 00, Zdravstveni dom Postojna Ivica Bergoč, 051 233 510 ob torkih balinanje ob 10 00 do 12 00, zelena dvorana v Postojni Vladimir Kovačič, 041 463 405 ob sredah telovadba pod vodstvom profesorja D Bajca ob 18 00, špor tni park telovadnica ob četr tkih pohod po okolici Postojne ob 16 00, pred ZD Postojna pisarna društva Društvo diabetikov Ptuj

ob sredah dežur stvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje od 8 00 do 10 00, pisarna društva in po telefonu Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 drugo sredo v mesecu merjenje sladkorja v kr vi in kr vnega tlaka od 8 00 do 10 00, pisarna društva Ljuba Zavec, 031 317 525; Ida Fric, 041 469 510 pr vi četr tek v mesecu pohod po okolici Ptuja, zbirajo prijave ob 9 00, novi LIDL Ptuj, Volkmerjeva cest a 26a Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 četr tek, 16 oktober druženje v Laško z vlakom, obvezna prijava!! zberemo se ob 6 40, Železniška post aja Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak, 041 528 615 sobot a, 25 oktober zdravstvena predavanja vabila pošljejo po pošti, prijava je obvezna! Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak, 041 528 615 petek, 14 november pohod ob dnevu sladkorne bolezni ob 9 00, Plat ana pri bolnici Ptuj Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak, 041 528 615 december druženje, z vlakom prijava je obvezna Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak, 041 528 615

Društvo diabetikov Slovenj Gradec ob torkih kegljanje

ob 11 00, kegljišče Tuš

St ane Oblak, 040 603 853 ob sredah pohodi

ob 15 30, Nova oprema Slovenj Gradec Olga Repotočnik, 041 945 664 ob sredah in četr tkih uradne ure od 9 00 do 11 00, društvena pisarna društvena pisarna, 02 884 10 64 ob petkih kegljanje ob 19 00, kegljišče Tuš St ane Oblak, 040 603 853

Društvo diabetikov Škofja Loka pr vi in tretji ponedeljek uradne ure od 16 00 do 18 00 v pisarni društva Tanja Oblak 031 675 494 ob torkih plavanje od 18 00 do 19 00, CSS

051 486 462 ob torkih in sredah uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in tlaka od 9 00 do 10 00, v pisarni društva pisarna društva, 051 486 462

Društvo diabetikov tipa 1 Slovenije torek, 14 oktober on-line učna delavnica sporočimo kasneje

telefon, 040 215 785 od 17 do 19 oktobra vikend edukacija sporočimo kasneje

215

sobot a, 6 december prednovoletno druženje

Društvo diabetikov Tolmin ob četr tkih svetovanje in psihološka podpora bolnikom s

na odpr ti telefon

Društvo diabetikov Trbovlje ob sredah uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja od 9

051 335 614 vsak drugi četr tek redni pohodi – lokacije po dogovoru obvestimo z

051 335 614 četr tek, 23 oktober druženje na Gorah nad Hrastnikom zbiramo prijave

051 335 614

051 335 614 četr tek, 13 november kopanje Laško ob 10 30, Zdravilišče Laško

Dat um V sebina

Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . od 2 do 7 novembra jesenske počitnice v Izoli, Hotel Delf in zbiramo prijave

društvo, 051 335 614 torek, 16 december prednovoletno druženje v gostilni Pri Mar tinu

zbiramo prijave

društvo, 051 335 614 po 20 decembru izlet v božični Vojnik

Društvo diabetikov Tržič

ob torkih uradne ure

zbiramo prijave

od 9 00 do 10 00, v prostorih društva

društvo, 051 335 614

Vika Remic, 031 404 243 vsak pr vi torek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja

Društvo diabetikov Velenje

ob ponedeljkih uradne ure dopoldan in popoldan

Društvo diabetikov Zagorje

vsak drugi ponedeljek v mesecu kegljanje

od 10 00 do 11 00, v prostorih društva

Vika Remic, 031 404 243

od 9 00 do 11 00 in od 15 00 do 16 00, pisarna društva, Milica Ver t ačnik, 070 875 519

St antetova 16

ob 17 00, Bowling center Zagorje

Antonija Škrbič, 041 240 496

Milena Knez, 040 861 251

Metka Košir, 069 635 299 ob četr tkih balinanje

oktober zdrava prehrana v SŠ Zagorje

ob 17 00, Prapreče

datum pošljemo članom

Metka Košir, 069 635 299

Marija Grošelj, 041 842 948 oktober pohod na Zasavsko goro

datum pošljemo članom

Najava radioamaterskih aktivnos ti 2025

Zveza društev diabetikov Slovenije – SLODA in slovenski radioamaterji bomo s pozivnima znakoma S55T in S50G že sedemindvajseto leto zapored proslavili 14. november, svetovni dan sladkorne bolezni, z namenom izboljšanja življenja ljudi z diabetesom in povečanjem zanimanja javnosti za ta problem

Radioamaterski radijski postaji bosta v petek, 14 , v soboto, 15 , in v nedeljo, 16. novembra 2025, na več frekvencah vzpostavljali radijske zveze z radioamaterji po vsem svetu, oddajali sporočila z letošnjim geslom in jih osveščali z nevarnostmi diabetesa Sodelujoči radioamaterji se v okviru svetovnega dneva sladkorne bolezni udeležujemo več organiziranih svetovnih tekmovanj na KV, UKV, UHF in SHF valovih tudi izven okvirnih ur najavljene aktivnosti

Marija Grošelj 041 842 948

Kot zadnjih nekaj let bosta postaji tudi letos aktivni v različnih vrstah digitalnih komunikacij

Interesenti za vzpostavitev zvez, sprejem letošnjega gesla in krajšega opisa razlogov za obeleženje svetovnega dneva sladkorne bolezni nas na frekvencah lahko poiščejo sami ali pa našim aktivnostim sledijo na DX clustrih in skimmerjih

V preteklih šestindvajsetih letih smo vzpostavili 300 000 stikov z večino državsveta in po radijskih valovih prenesli več desettisoč gesel

73, do poslušanja!

Vitomir Kregar, S56M

Podarite letno naročnino na revijo Sladkor na bolezen sorodniku, znancu ali prijatelju, ki ni včlanjen v dr uštvo diabetikov!

Podarite letno naročnino na revijo Sladkor na bolezen sorodniku, znancu ali prijatelju, ki ni včlanjen v dr uštvo diabetikov!

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra. Naročilnico pošljite na naš naslov : Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.

(za glasilo Sladkor na bolezen)

Ime in priimek:

Naslov :

Poštna štev in kraj:

Želim postati član društva diabetikov : [ DA ] [ NE ]

6/$'.251$ %2/(=(1 0$-+1$ 6321$ 6/29(16., ,*5$/(&,1 3(9(& 6$â$ 2ý5723,6 3$8/ &(=$11( ,7$/,-$16.$ 3(61,&$ $'$

62'2%1,. .(/729 3,96., 9=./,. 0$1-â$ 5,%$ 265('1-, '(/ 5$67/,1( )$=$/81( 0(6729 1,*(5,-,

ý(â., 5(ä,6(5 9$95$

6/$'.251$ %2/(=(1 ,/8675$ 725ý2+ /8.$9 0$/(=,-, 3,6$7(/=$-&

1$63527-( '2%5(*$ $03(9.$ 5266 6/3(9(& $/),

)5$1&26., 3,6$7(/-8/(6 

26(%1, =$,0(.

520816., 3(61,. (0,/

5$=6(* 9(/,ý,1$ .215$' $'(1$8(5

$0(5,â., ,*5$/(& 0,1(2

.2/(6$5 6.$',5.$ 32,7$/,-,

5(.$9.$ =$+67$18 63'(/ 3262'(

1$3,6 1$'ý,0 

=$./-8ý1, '(/ /('(1,â.( '2/,1(

0(672 9/,., 

,*5$/(& 69(1 ä579(1,.

-81$.0$ +$%+$5$7( -$35(ä, 6(5,ý,.$9$

32578*$/ 12*20( 7$â58,

6,0)21,-$ 1,.2/$-$ 5,06.(*$ .256$.29$

Kupon za nagradno križanko št. 160 (oktober 2025)

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v spodnja polja in dobili boste tokratno geslo

Nagrade za križanko v Sladkor ni bolezni št 160 bo podarila Zveza dr uštev diabetikov Slovenije Izpolnjen k upon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v k uver ti do 25. novembra na naslov: Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka« Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti: zdds@siol net s pripisom v zadevi »Nagradna križanka 160«, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom Vsak lahko sodeluje v nagradni križanki le z eno oddano rešitvijo gesla. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: radi hodimo. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www diabetes-zveza si

bolezen

N a j v a m

s l a d k o r n a b o l e z e n

n e z l o m i s r c a .

Srčno-žilna obolenja so #1 vzrok za delno invalidnost in smrt pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 1

Ali veste, da vam sladkorna bolezen prinaša tudi veliko tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj (npr. možganska kap, srčni infarkt)?

Posvetujte se s svojim zdravnikom, kako lahko čim bolje obvladujete sladkorno bolezen in s tem zmanjšajte tveganje za srčno-žilna obolenja.

pri sladkorni bolzni