Revija Sladkorna bolezen st.160

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95

bolezen

Številka 160• Oktober 2025 Cena 1,60 € www.diabetes-zveza.si

GENERALNI SPONZOR ZDDS

Nadaljujemo poslanstvo Alojza Rudolfa

Dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni in kronično ledvično bolezen Ko gre za srčno-žilne bolezni in bolezni ledvic, obstaja več zdravstvenih stanj ali dejavnikov, ki lahko prispevajo k razvoju obeh bolezni. Veliko teh dejavnikov je tudi dejavnikov tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 – kar pomeni, da se te tri bolezni pogosto pojavljajo skupaj. Na srečo je mogoče veliko teh stanj preprečiti ali zmanjšati tveganje z obvladovanjem določenih vedenj in zdravstvenih stanj.

Več o pogostih dejavnikih tveganja za:

Srčno-žilne bolezni

Kronična ledvična bolezen

Sladkorna bolezen tipa 2

Visok krvni tlak (hipertenzija)

Družinska anamneza

Pomanjkanje fizične aktivnosti

Hipertenzija in sladkorna bolezen sta pogosta kombinacija. Kadar ima oseba obe stanji, se tveganje za srcno-žilno bolezen podvoji.1 Visok krvni tlak je prav tako lahko znak ledvične bolezni in lahko poškoduje krvne žile ter povzroči njihovo zožitev po vsem telesu, vključno z ledvicami. Ta zožitev zmanjša pretok krvi in povzroči kopičenje dodatne tekočine v krvnih žilah, zaradi česar pride do porasta krvnega tlaka, ki vodi v poškodbe srca in ledvic.2

Tako sladkorna bolezen kot visok krvni tlak sta lahko dedna. Če so pri bližnjem sorodniku diagnosticirali eno ali obe stanji, ste v nevarnosti, da se pojavita tudi pri vas. Tudi tveganje za razvoj ledvične bolezni je lahko dedno, zato obstaja večja verjetnost za razvoj te bolezni, če imate bližnjega sorodnika s to boleznijo.8

Fizična neaktivnost lahko negativno vpliva na vašo težo ter druge dejavnike, povezane s srčno-žilnim zdravjem, kot so krvni tlak, vrednosti holesterola in uravnavanje sladkorja v krvi.6 To je tudi dejavnik tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 in povečuje pojavnost bolezni.4 Znano je, da telesna vadba izboljšuje številne metabolne dejavnike, vključno s krvnim tlakom in odpornostjo na inzulin, ter znižuje tveganje za nastanek ledvične bolezni.6

Zvišane vrednosti holesterola in visoki trigliceridi

Debelost

Kajenje

Visoka vrednost »slabega« (LDL) holesterola, nizka vrednost »dobrega« (HDL) holesterola in visoki trigliceridi povečujejo tveganje za srčne bolezni in so pogosto prisotni pri ljudeh s sladkorno boleznijo.3

Debelost je še en pomemben dejavnik za nastanek srčno-žilne in kronične ledvične bolezni, medtem ko je povečana telesna teža tudi glavni dejavnik za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.4,5

Kajenje pri vseh ljudeh povečuje tveganje za razvoj srčno-žilne in ledvične bolezni. Pri kadilcih je od 30 do 40 % večja verjetnost za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 v primerjavi z nekadilci, kar pomeni, da če kadite in imate sladkorno bolezen, je tveganje še večje.7

Pogovorite se s svojim zdravnikom o tem, kako lahko zmanjšate tveganje za srčno-žilne in ledvične bolezni ter ohranjate optimalno zdravje kljub sladkorni bolezni tipa 2.

Viri: 1. Petrie J et al. Disease: Clinical Insights and Vascular Mechanisms Can J Cardiol. 2018 May; 2. National Institute of Diabetes and digestive and kidney diseases. High Blood Pressure & Kidney Disease. https://www.niddk. nih.gov/healthinformation/kidney-disease/high-blood-pressure (Dostopano November 2024) 3. American Heart Association. Cholesterol Abnormalities and Diabetes. https://www.heart.org/en/health-topics/diabetes/diabetes-complications-and-risks/cholesterol-abnormalities--diabetes (Dostopano November 2024) 4. Diabetes.co.uk. Diabetes and obesity. London: Diabetes.co.uk. Available from: https://www.diabetes.co.uk/diabetes-and-obesity. html (Dostopano November 2024) 5. Kovesdy C.P et al. Obesity and Kidney Disease: Hidden Consequences of the Epidemic. American Journal of Nephrology. World Kidney Day 2017: Editorial 6. Stump .C et al, Cardiorenal Med. 2011 Aug;. Physical Activity in the Prevention of Chronic Kidney Disease 7. Cigarette Smoking: A Risk Factor for Type 2 Diabetes. https://www.fda.gov/tobacco-products/health-effects-tobacco-use/cigarette-smoking-risk-factor-type-2-diabetes (Dostopano November 2024) 8. Mayo Clinic. Chronic kidney disease: symptoms and causes. Rochester (MN): Mayo Foundation for Medical Education and Research. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/chronic-kidney-disease/symptoms-causes/syc-20354521 (Dostopano November 2024)

Informacijsko gradivo za javnost.

Informacije so splošne izobraževalne narave, glede obvladovanja bolezni se posvetujte z zdravnikom.

Boehringer Ingelheim RCV, podružnica Ljubljana, Šlandrova ulica 4B, Ljubljana, 1231 Ljubljana - Črnuče.

Datum priprave informacije: junij 2025 SC-SL-02230

Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Izid naslednje številke je predviden v decembru 2025.

Obvestilo o spremembi naslova oz. prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol.net.

® Sergeja Širca, urednica

BESEDA UREDNICE

Revijo izdaja od aprila 1985 Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si Člani izdajateljskega sveta: Robert Gratton (predsednik), Samo Fakin (član), Ervin Kodrun (član) Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), dr. Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. ing. živil. teh., doc. dr. Aleš Dolenec, prof. šp. vzg., Valnea Jurečič, mag. farm., dr. Karin Kanc, dr. med., Jana Komel, dr. med., dr. Mojca Lunder, dr. med., Ajda Urbas, dr. med., Sara Štern Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net Tisk: Tiskarna Schwarz, d. o. o., Ljubljana Natisnjenih 14.000 izvodov Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95.

Projekt z naslovom Imam sladkorno, nima sladkorna mene sofinancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2023–2025.

(Modra) barva pove več kot tisoč besed Ste se kdaj vprašali, koliko bolezni ima »svoj« svetovni dan ozaveščanja, barvo in pentljo? Na koledarju jih je že toliko, da bi potrebovali skoraj dodaten mesec za vse. Če se nam včasih zazdi, da smo preplavljeni z dnevi ozaveščanja, samo za trenutek pomislimo, kaj je njihov skupen cilj: nevsiljivo nas opominjajo, da zdravje ni samoumevno; sporočajo, da v stiski nikoli nismo sami; navsezadnje pa tudi dajo misliti, da lahko svet z malo solidarnosti postane veliko prijaznejši.

Barve in pentlje za bolnike niso le modni dodatek. So vizualni opomniki, majhne barvite iskrice pozornosti, ki nas spodbudijo k razmisleku.

Vsaka barva nosi svojo zgodbo. Rožnata nas pravkar – v roza oktobru smo – opozarja na boj proti raku dojk, rdeča je sinonim za aids, vijolična bodri bolnike z epilepsijo, zelena je simbol duševnega zdravja, oranžna ozavešča o levkemiji, bela o pljučnih boleznih ... Še dvakrat se obrnemo in bo 14. november, ko bo Slovenijo ponovno osvetlila modra svetloba. Modra je barva sladkorne bolezni – mirna in zanesljiva, kot jasen zimski dan. Modra barva predstavlja širino neba in zastavo Združenih narodov. Simbolizira enotnost svetovne skupnosti, ki se vsako leto na ta dan združi v modrem krogu – simbolu življenja, kontinuitete in upanja.

Moder krog ponazarja sladkorno bolezen in milijone ljudi, ki jih je prizadela.

Postal je univerzalni simbol sladkorne bolezni in omogočil ji je skupno identiteto. Povezal je svet in postal tako prepoznaven kot rdeča pentlja za aids in rožnata pentlja za boj proti raku na dojki.

Veselim se dni, ko bodo vsepovsod po Sloveniji v modri svetlobi zažareli mostovi, gradovi, šole, občinske stavbe, trgi, drevoredi, knjižnice, cerkve, muzeji, spomeniki … Na Zvezi društev diabetikov Slovenije že sprejemamo stave, ali bo število modro osvetljenih objektov v Sloveniji letos preseglo 100 (lani smo jih našteli 91) in ali bo katero od društev diabetikov prehitelo brežiško, ki v zadnjih letih poskrbi za največ osvetlitev.

Seveda pa ne gre za tekmovanje, pomembno je sporočilo: »Vidimo vas.

Skupaj smo v tem.« Vsi, ki imate sladkorno bolezen, boste – upam – ob pogledu na modro svetlobo začutili, da niste sami. Ostali pa boste morda pomislili na prijatelja, sodelavko ali soseda, ki jo ima. In to je pravzaprav ves smisel teh dni – da se za hip ustavimo, se ozremo okoli sebe in se malo bolj povežemo.

Svetovni dnevi in pentlje nas opominjajo, da človečnost ne potrebuje velikih gest. Včasih zadostuje že ena prižgana luč. Zato 14. novembra poglejte okoli sebe, ko pade mrak: morda bo na obzorju zasijala modra svetloba – droben, a pomenljiv opomnik, da vsaka skupnost najlepše sveti, ko se poveže.

Pohod Alojza Rudolfa je priložnost, da se vsako leto znova potrdi moč skupnosti, prijateljstva in zdravih navad.

Foto: Mateja Malnar Štembal Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

3

VSEBINA

OSREDNJA TEMA

16

Izzivi in nega zrele kože

5

Moja najslajša zmaga

20

Poseg, ki ne spremeni le telesa

8

Več kot 170 udeležencev

9

Življenje je gibanje in gibanje je življenje!

ZDRAVJE NA KROŽNIKU MLADI IN SLADKORNA BOLEZEN 10

26

Od oljke do krožnika

28

Zdrave sestavine, enostavna priprava

29

Rastlinski napitki

Ko sladkorna bolezen odpira vrata

AKTUALNO 12

Zdravje kot največja vrednota Priznanje Ani Mariji Hafner

13

»Nagrada, napisana za Tadeja«

ZA NAŠE ZDRAVJE

VRTNO VESELJE

14

30

O debelosti brez predsodkov

Vrt v vseh barvah ognja

OSREDNJA TEMA Zgodbe, znanje in podpora na poti življenja s sladkorno boleznijo

Moja najslajša zmaga ® Sergeja Širca, foto: Robert Balen

Na zdaj že tradicionalni Sladki tribuni, ki jo je ponovno podprla tudi Zveza društev diabetikov Slovenije, smo 30. septembra slišali številne osebne zgodbe, strokovne nasvete in navdihujoča sporočila, ki potrjujejo, da sladkorna bolezen posameznika ne definira, ampak je lahko priložnost za spremembe in zdrav življenjski slog.

Letos je dogodek, ki združuje osebe s sladkorno boleznijo, njihove svojce in zdravstvene strokovnjake, nosil naslov Moja najslajša zmaga. Povezovala ga je Lucija Petavs. Prvič smo slišali tudi poziv k reševanju problema debelosti, ki tako kot v vseh državah po svetu narašča tudi v Sloveniji. Z novimi zdravili proti debelosti smo namreč dobili nove možnosti zdravljenja klinične debelosti. »Sladkorna bolezen je bila zame brca za bolj zdravo življenje,« je v uvodnem nagovoru povedala Mateja Malnar Štembal, ki ima sladkorno bolezen, in dodala, da se je ob diagnozi najbolj prestrašila možnosti zapletov te bolezni.

Dijak in glasbenik Aleksej Ivačič Kolar

goditvami. Če želim iti na sprehod ali trenirati, to lahko storim. Zame pomeni imeti sladkorno bolezen pod nadzorom to, da v življenju ni ovira. Najpogumnejše dejanje pa je, da prosiš za pomoč – to ni znamenje šibkosti, ampak moči.«

Kolesar Aljaž Bratkovič, ki prav tako živi s sladkorno boleznijo, je poudaril: »Mene bolj kot sladkorna bolezen definira kolesarstvo. Če trening pravilno načrtujem, lahko bolezen obrnem sebi v prid.« Dejal je tudi, da pri treningih skrbno »komunicira« s svojo inzulinsko črpalko in zaužije tudi dovolj ogljikovih hidratov.

čne klinike Ljubljana doc. dr. Klemen Dovč je pojasnil, da ima telesna vadba ugodne učinke na vsako telo, pri sladkorni bolezni tipa 1 pa še posebej izboljša inzulinsko rezistenco in omogoča, da je sladkor pogosteje v ciljnih vrednostih.

A vadba mora biti ustrezno načrtovana, da je varna.

Vadba pozitivno vpliva na vsako telo je dejal: »S sladkorno boleznijo lahko živim normalno življenje, z nekaj prila-

Šport in gibanje sta bila v središču razprave. Pediater diabetolog s Pediatri-

Tudi kineziolog Jan Bedenk je opozoril, da je treba pri kroničnih bolnikih Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

5

vadbo vselej postopno stopnjevati in spremljati človekovo počutje. Slovenci imamo mnogo raje aerobno vadbo in pogosto zapostavljamo vaje za moč; po njegovem mnenju bi morali večkrat v roke vzeti uteži.

Sladkorna bolezen kot spodbuda skrbi zase Osebne zgodbe potrjujejo, da so spremembe življenjskega sloga možne in gotovo prinašajo pozitivne učinke. Lana Matjašič Filipčič, ki že 27 let živi s slad-

korno boleznijo, je na dogodku dejala, da jo je bolezen naučila vztrajnosti, organiziranosti in potrpežljivosti. »Danes je moj privilegij, ker me vodi k temu, da skrbim zase. Včasih sem se bojevala z dietami in občutkom, da sem izključena, danes pa vem, da me bolezen usmerja k rutini, ki mi koristi.« Tudi Karmen Maričič, predsednica Društva diabetikov Ljubljana, je opisala svojo izkušnjo s sladkorno boleznijo: »Sladkorna bolezen je postala moja prijateljica, saj sem se od nje veliko naučila. Življenje je lahko lepo, če se prilagodiš in upoštevaš nasvete zdravnikov.«

Zdrav življenjski slog vodijo zgledi Prof. dr. Tadej Battelino, pediater endokrinolog in predstojnik Kliničnega od-

delka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, je bil znova oster glede stigme pri osebah s presnovnimi boleznimi, kot sta sladkorna bolezen in 6 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

Ljudem z debelostjo moramo pomagati!

Tudi Slovenija se spopada z naraščanjem debelosti, ki je hkrati dejavnik tveganja za številne presnovne in druge bolezni, pa tudi bolezen sama. »Kar 39 odstotkov odraslih ima čezmerno telesno težo, 20 odstotkov pa debelost. Trendi rastejo in to, kar v boju proti debelosti počnemo zdaj, ne deluje. Najučinkovitejša je primarna preventiva, ko pa pride do razvoja debelosti, so potrebne tudi sodobne metode in zdravila,« je na dogodku opozorila prof. dr. Mojca Jensterle Sever, endokrinologinja in naša največja strokovnjakinja za zdravljenje debelosti. Letos sta na trg prišli dve zdravili za zdravljenje debelosti, naši strokovnjaki pa so izdelali tudi priporočila z natančnimi merili za klinično debelost, ki jo je treba diagnosticirati in zdraviti. Zdaj možnosti za določene ljudi z debelostjo obstajajo. tudi debelost. Za tip 1 vemo, da gre za avtoimunsko bolezen, za tip 2 pa še vedno prevladuje stigma, da so za bolezen ljudje krivi sami. Tu se mora zgoditi premik. Pri gibanju se mu zdi najpomembnejši zgled – če bomo aktivni mi sami, bodo aktivni tudi naši zanamci, je menil in poudaril še pomen druženja kot del zdravega življenjskega sloga.

V zaključku je poudaril upanje za ljudi s sladkorno boleznijo, da bo nekoč bolje, »saj je registrirano prvo zdravilo, ki odloži začetek sladkorne bolezni tipa 1, prihajajo pa tudi celična zdravljenja za ljudi z dolgoletno sladkorno boleznijo tipa 1.« Prav tako je po njegovih besedah pri nekaterih ljudeh ozdravljiva tudi sladkorna bolezen tipa 2. »Zakaj torej teh zdravil nimamo na voljo v Sloveniji? Zakaj bi debelemu človeku rekli, da se mora še 20 kg zrediti, da bo dobil zdravilo? To je žalitev zanj!« je bil odločen prof. dr. Battelino.

Asist. dr. Aleš Skvarča je poudaril, da so ukrepi zdravega življenjskega sloga kontinuum, proces, ki se nikoli ne konča; mejnike postavljamo mi sami. Kot je dejal, naj bo zmernost v vsem naše vodilo, zdrav življenjski slog pa prav tako zaveza vseh nas.

Jemanje terapije je ultimativna možnost zdravljenja Strokovnjaki so opozorili, da brez redne terapije ni mogoče uspešno obvladovati bolezni. »Redno jemanje je ultimativna možnost zdravljenja vseh kroničnih bolezni,« je dejala diabetologinja in predstojnica Oddelka za endokrinologijo in diabetes UKC Maribor Urška Kšela. »Če zdravila proti sladkorni bolezni predpišemo dovolj zgodaj, namreč lahko celo spremenijo potek bolezni, nekako zazdravijo bolezen, ki preide v prediabetes, posameznik je lahko celo povsem brez težav. Z redno terapijo lahko preprečimo napredovanje sladkorne

bolezni in njene zaplete. Vsak bolnik je posebna zgodba in mi imamo vsak dan izziv: opolnomočamo jih, da razumejo pomen zdravljenja, tako z zdravili kot samo z ukrepi življenjskega sloga,« je povedala dr. Urška Kšela.

Diabetologinja iz ZD Idrija Ana Ogrič Lapajne pa je poudarila pomen odnosa z osebo, ki ima sladkorno bolezen. »Bolnik mi mora zaupati, zato je ključen individualni posvet in ob njem razumevanje, zakaj nekdo ne želi jemati zdravil.

Razlogov je lahko veliko in prav je, da zdravnik razišče, v čem je težava.« Na sistemski ravni so bili predstavljeni programi, ki se že izvajajo v centrih za krepitev zdravja. Doc. dr. Jelka Zaletel, diabetologinja in koordinatorica Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni pri Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja, je opozorila: »Pomembno je, da osebam predamo potrebno znanje, pa tudi motivacijo in konkretni načrt. Največje breme niso tisti, ki redno hodijo na preglede, ampak tisti, ki se jih sistem ne dotakne.«

Življenje s sladkorno boleznijo je lahko polno Dogodek Moja najslajša zmaga je bil več kot le izmenjava izkušenj – pozval je k skupnemu ukrepanju. Udeleženci so pokazali, da je življenje s sladkorno boleznijo lahko polno, če združimo znanje stroke, podporo skupnosti in voljo posameznika.

»Največji izziv je sprejeti stanje, ki ne bo izginilo.« Ana,

od leta 2004 živi s sladkorno boleznijo tipa 1.

Za kakovostno življenje s sladkorno boleznijo je pomembno več kot le urejen krvni sladkor. vodi #DiabetesLife Kampanjo Mednarodna diabetična zveza (IDF).

Mednarodna zveza diabetikov

Izvedite več na: worlddiabetesday.org https://www.diabetes-zveza.si/ darujemkilometre-2025/napoved2025/

svetovni dan sladkorne bolezni 14. november

OSREDNJA TEMA Tretji pohod v spomin na Alojza Rudolfa

Več kot 170 udeležencev ® Tekst in foto: Mateja Malnar Štembal

Na Dolenjih Poljanah se je 6. septembra 2025 več kot 170 pohodnic in pohodnikov udeležilo tretjega pohoda v spomin na Alojza Rudolfa, dolgoletnega zagovornika pravic oseb s sladkorno boleznijo. Dogodek, ki ga organizirata Društvo diabetikov Cerknica in Sklad Alojza Rudolfa, je združil gibanje, druženje in hvaležnost do človeka, ki je pustil globoko sled v skupnosti. med Dragom Frlanom in moderatorko Sergejo Širca) je ob začetku pohoda pozdravil vse udeleženke in udeležence, jim zaželel prijetno druženje ter jih spomnil, kako dragoceno je, da se lahko srečujejo, si izmenjujejo izkušnje in skupaj krepijo vezi, ki dajejo moč posamezniku in skupnosti.

V soboto, 6. septembra 2025, smo se na Dolenjih Poljanah v Loški dolini zbrali na že tretjem pohodu v spomin na Alojza Rudolfa, neutrudnega zagovornika pravic oseb s sladkorno boleznijo, dolgoletnega podpredsednika Zveze društev diabetikov Slovenije in člana upravnega odbora Evropskega združenja za diabetes (IDF Europe). V njegov spomin pohod vsako leto pripravljata Društvo diabetikov Cerknica in Sklad Alojza Rudolfa, saj je bil Rudolf doma z Notranjske, kamor se je vedno rad vračal.

Dogodek je letos privabil več kot 170 pohodnic in pohodnikov. Na voljo sta bili dve poti: zahtevnejši vzpon na razgledni Petiček (1164 m), ki ponuja čudovit pogled na Babno Polje, Snežnik, Loško dolino ter Cerkniško in Planinsko polje, poleg njega pa krajši sprehod do cerkve sv. Andreja in skozi vas z bogato etnološko in kulturno dediščino.

»Mi smo res skupnost«

Foto: TONE JUREČIČ

Dragoceno izmenjevanje izkušenj Predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton (na fotografiji 8 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

toliko, kolikor mu dopušča zdravje – pomembno je, da se premikamo. Zato so poti pripravljene tako, da vsakdo najde nekaj zase – od lahke poti k cerkvi sv.

Andreja do vzpona na Petiček z razgledom, ki seže vse do Snežnika.« Frlan je udeležencem predstavil tudi bogato dediščino Gornjih Poljan, kjer se stikajo mogočni snežniški in kočevski gozdovi, videti pa je mogoče tudi sledove sožitja med ljudmi in živalmi.

Predsednik Društva diabetikov Cerknica Drago Frlan je v nagovoru spomnil, da je bil Rudolf prepoznaven tako v Sloveniji kot v Evropi: »Dva mandata je bil finančnik-zakladnik Evropskega združenja za diabetes, njegovo delo je seglo daleč preko meja Slovenije.« Ob tem je poudaril, da je prav ideja pohoda nastala iz želje nadaljevati Rudolfovo poslanstvo: »Z njim želimo na preprost način spodbujati gibanje, saj je gibanje temelj zdravja. Vsak naj hodi

Posebej se je zahvalil vsem, ki so omogočili dogodek: »Naše akcije ne bi bile mogoče brez podpore občin, turističnih ponudnikov, zdravstvenih ustanov, podjetij in številnih prostovoljcev. Tu se pokaže, da smo res skupnost.« Poudaril je tudi pomen Sklada Alojza Rudolfa, ki ohranja njegov spomin in skrbi, da se s pomočjo pohodov, delavnic, predavanj in srečanj povezujejo društva diabetikov iz vse Slovenije.

Pohodniki so se po poti in na cilju družili ob igri štrbunk, ostali udeleženci pa so na posebni delavnici ustvarjali modre kroge, simbol ozaveščanja o sladkorni bolezni. Glavno nagrado srečelova, velikansko mortadelo, je prejela članica

Društva diabetikov Dravograd – Polžki. Špelca Rudolf, sekretarka Zveze društev diabetikov Slovenije, je v imenu zveze podelila zahvale vsem, ki podpirajo delovanje Sklada Alojza Rudolfa, in se posebej zahvalila vsem, ki so sodelovali pri organizaciji pohoda.

Ob zaključku je izletniška kmetija Turizem Jure gostila vse pohodnike pri skupnem kosilu, kar je še dodatno okrepilo občutek povezanosti in skupnosti.

Tretji pohod v spomin na Alojza Rudolfa je bil tako več kot le športno-družabni dogodek – bil je izraz hvaležnosti, spoštovanja in povezanosti. Alojz Rudolf ostaja navdih, pohod pa priložnost, da se vsako leto znova potrdi moč skupnosti, prijateljstva in zdravih navad.

Življenje je gibanje in gibanje je življenje!

Vidovo življenje je prilagojeno novi resničnosti Ko smo prispeli na Šmartinsko jezero, se nam je z mamo Sibilo pridružil Vid Drevenšek, 13-letni fant s sladkorno boleznijo tipa 1. Med kratkim odmorom za počitek nam je lepo povedal svojo zgodbo, ki se

je dotaknila vsakogar od nas. Bolezen se je pojavila pri njegovih rosnih, komaj desetih letih in spremenila življenje ne le njemu, temveč vsem družinskim članom. Njegovo življenje je drugačno od življenj sovrstnikov: vezan je na razne preglede, redne kontrole, zdravljenja in terapije, dobil pa je tudi vse možne naprave in zdravila, ki obstajajo v sodobni medicini.

Vidovo življenje je prilagojeno novi resničnosti, kar pa mu ni vzelo optimizma in dobre volje, kar izkazuje njegov prisrčen in iskren nasmeh in kar sta potrdili tudi njegovi mama in babica, ki sta že dolgoletni članici našega združenja. Hvala ti, Vid. Čeprav je bil naš pohod namenjen predvsem druženju in rekreaciji, morda tudi akciji DarujemKilometre, se je marsikdo zamislil nad to tiho boleznijo, ki nam je spremenila življenje.

Pot smo nadaljevali po robu gozda z že rahlo jesensko obarvanim listjem in ob mirni jezerski vodi umetno zgrajenega Šmartinskega jezera, ki spada med največja akumulacijska jezera v Sloveniji. Njegova površina meri 113 ha, dolžina obale pa dobrih 12 km. Okrog jezera vodi lepo urejena sprehajalna pešpot, ob jezeru pa je tudi nekaj prijetnih gostinskih lokalov, namenjenih sprehajalcem in raznim gostom. Tudi naša skupina je v enem izmed njih naredila krajši postanek, nato pa smo se počasi vrnili nazaj do izhodišča našega pohoda. Z nami sta vseskozi pridno hodila tudi naša najmlajša pohodnika, kljub temu da jima je bil zagotovljen in ponujen prevoz. Čestitke, mala junaka!

Prijetno druženje, koristna rekreacija in dobro vzdušje se je zaključilo ob 13. uri z 12 prehojenimi kilometri. Življenje je gibanje in gibanje je življenje! To naj bo naše vodilo.

Foto: FRANc TURNŠEK

Združenje diabetikov celjske regije je 6. septembra organiziralo pohod v spomin na Alojza Rudolfa – iz Celja do Šmartinskega jezera. Pot do Gornjih Poljan na Notranjskem in nazaj je namreč za nas predolga, zato smo se odločili, da izvedemo ta pohod sami – koristil bo vsem, ki se ga bodo udeležili.

Tako se je tudi zgodilo. V lepem sobotnem jutru smo se zbrali in v skupini krenili po lepo urejeni in od cestnega prometa ločeni pešpoti v smeri Šmartinskega jezera. Žal so nekateri prijavljeni naši člani zaradi neviht v minuli noči odstopili od dobrega namena, nas, pogumnih, pa tudi to ni odvrnilo od začrtane poti. Predsednik Franc Turnšek, vedno prijazen in dobre volje, nam je vsem zaželel dobrodošlico, na kratko predstavil in opisal namen pohoda in obudil spomin na prezgodaj preminulega Alojza Rudolfa. Vsak udeleženec je prejel še promocijski šal in obesek z maskoto jelenčka Rudolfa kot simbolno darilo v njegov spomin.

Med potjo smo se razveselili po jeseni dišečih sončnih žarkov in tudi pohodnikov, ki so se nam pridružili. Za nekatere, ki so se že vrnili, in za tiste, ki poti ne bi zmogli, pa je spet poskrbel sam predsednik in jih odpeljal nazaj proti Celju. Vsakdo zmore, kolikor lahko!

Starost pohodnikov je bila zelo pestra, od Jaka, ki šteje komaj tri leta, in Vide, stare pet let, do Jožeta s častitljivimi dvainosemdesetimi leti.

Pohod v spomin na Alojza Rudolfa ob Šmartinskem jezeru

Avtor: Marija Deželak Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

9

MLADI IN SLADKORNA BOLEZEN Youth Leadership Lab 2025

Ko sladkorna bolezen odpira vrata ® Teja Horvat

Evropsko združenje za diabetes (IDF Europe) in Yourah vsako leto organizirata program Youth Leadership Lab, ki je namenjen mladim s sladkorno boleznijo, da jih obogati z znanjem in veščinami na njihovi poti ozaveščanja ali zagovorništva ter snovanju novih projektov na področju sladkorne bolezni. Ta program omogoča čezmejno povezovanje in sodelovanje mladih s sladkorno boleznijo. tivacijske zgodbe predavateljev s sladkorno boleznijo.

Maria Ignacia Montt je uspešna atletinja s sladkorno boleznijo tipa 1 in od leta 2022 tudi ambasadorka ekipe Team Novo Nordisk. Sladkorna bolezen ji je bila diagnosticirana pri 11 letih in tik pred postavljeno diagnozo se je začela resno ukvarjati s tekom. Z nami je delila svojo zgodbo in dosežke ter nam predstavila, kako pri vsem tem lovi ravnovesje med treningi, regeneracijo, prehrano, spanjem, duševnim zdravjem in obvladovanjem sladkorne bolezni ter gradnjo svoje blagovne znamke. S svojo predstavitvijo nam je želela sporočiti, da so velike stvari mogoče, treba je le s predanostjo iti korak za korakom in pri tem ne smemo dovoliti, da nas sladkorna bolezen ovira na poti do zastavljenih ciljev.

Alessio Fresco je športni trener in triatlonski navdušenec s sladkorno boleznijo tipa 1 iz Italije, ki ima za seboj uspešno zaključeno najtežjo športno preizkušnjo v svetu, tekmovanje Ironman. Skozi oči trenerja nam je predstavil Youth Leadership Lab 2025 je bilo pravo čustveno doživetje. načine za uspešno uravnavanje ravni krvnega sladkorja Francija, Grčija, Madžarska, Islandija, Ita- pri različnih športih in z nami delil izlija, Irska, Malta, Severna Makedonija, zive, s katerimi se je soočil na tekmovaPortugalska, Škotska, Srbija, Španija, nju. Prav tako je izpostavil tehnologijo, Švedska in Slovenija). Že v juniju smo ki mu pomaga pri obvladovanju sladimeli sodelujoči priložnost spoznavanja korne bolezni med tekmovanji v zahna online srečanjih, kjer so nam predsta- tevnih športih, in nas opomnil na obvili člane IDF Europe in sponzorje letoš- dobje pred njenim razvojem. njega kampa (Lilly, Medtronic) ter naše Po navdihujočih zgodbah so sledila mentorje. Tako je bil prihod v Parmo lažji predavanja, ki so nam vlila pomembne in spoznavanje v živo še bolj posebno, nauke. saj smo bili drug drugega izredno veseli.

Urnik je bil izredno poln, saj je vklju- Jezik ima pomembno vlogo čeval številna zanimiva predavanja in in nas povezuje delavnice, pri tem pa nismo pozabili na Martina Mallia je z nami delila vpovsakodnevno športno aktivnost. V spo- gled, kako močno psihološko vlogo imamin so se mi vtisnile navdihujoče in mo- jo jezik in besede na ljudi s sladkorno Foto: OSEBNI ARHIV T. H.

V juliju je letošnji mednarodni kamp za mlade vodje na področju sladkorne bolezni potekal v prečudovitem mestu Parma, v Italiji. Njegovo organizacijo so prevzela lokalna združenja za sladkorno bolezen AGD Parma, ANIAD in Diabete Italia. Letošnjega kampa se je udeležilo 20 mladih in 8 mentorjev s sladkorno boleznijo iz 15 različnih držav (Anglija,

10 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

boleznijo. Poudarila je, da lahko jezik spodbuja in opolnomoči, lahko pa hkrati tudi prispeva k stigmi in diskriminaciji ter negativno vpliva na ljudi s sladkorno boleznijo. Poseben poudarek je bil tudi na tem, da na počutje oseb s sladkorno boleznijo ne vplivajo le besede, ampak tudi dejanja in telesna govorica.

Pomen odnosa z zdravnikom Konstantina Taki nas je kot zdravnica s sladkorno boleznijo tipa 1 popeljala v svet pomena odnosa med zdravnikom in osebo s sladkorno boleznijo. Spoznali smo različne situacije, kjer ta odnos ni najbolj učinkovit, pomagala pa nam je tudi prepoznati izzive, s katerimi se osebe z boleznijo soočajo pri komunikaciji z zdravniki. Obenem nam je predstavila vidik zdravnika in primere, s katerimi se ti soočajo pri svojem delu. Izpostavila je pomen doslednega beleženja podatkov, prepoznavanja vzorcev in popolne transparentnosti med bolnikom in zdravnikom, saj s tem bolniki omogočimo zdravnikom, da nam ponudijo najboljšo možno oskrbo. Spregovorili smo tudi o strahu pred presojanjem ali nerazumevanjem, pred krivdo, čustveno ranljivostjo, strokovnim jezikom in spremembami ali zapleti, s katerim se srečujemo osebe s sladkorno boleznijo.

Realnost na področju sladkorne bolezni po Evropi Regionalna vodja IDF Europe Elisabeth Dupont in nekdanja podpredsednica IDF Iryna Vlasenko sta predstavili pregled stanja sladkorne bolezni v Evropi in trenutno stanje dostopa do oskrbe sladkorne bolezni v različnih evropskih državah. Pri tem sta izpostavili več vidikov, med drugimi dostopnost politik za zdrav življenjski slog, nacionalne načrte in registre za sladkorno bolezen, pregledovanje zapletov, povezanih s sladkorno boleznijo, ter dostop do zdravil in medicinskih pripomočkov. Izpostavili sta tudi področji, kjer obstajajo neenakosti in priložnosti za izboljšave.

Po predavanjih o pomembnih temati-

kah na področju sladkorne bolezni so sledile zelo čustvene delavnice, ki so bile napolnjene s trenutki, ko enostavno nisi mogel zadržati solz. To so bili večeri, ko smo drug drugega razumeli in čutili doživljanje posameznika. Ti večeri so me napolnili z zavedanjem, da so nekatere misli in strahovi enaki vsem mladim s sladkorno boleznijo po vsem svetu.

Izhod iz cone udobja in deljenje izkušenj Cameron Keighron in Jaivir Pall sta vodila delavnico, kjer smo raziskovali svoje osebne meje, ki si jih pogosto postavljamo sami, in načine, kako jih preseči. Spodbudila sta nas, da se soočimo s svojimi negotovostmi in pri tem spoznamo, da nismo sami. S pogovorom o pogostih strahovih in ovirah smo vsi prisotni začeli krepiti samozavest in odpornost. V naslednjih dneh je sledila delavnica z deljenjem osebnih izkušenj, ki je bila precej čustvena in sta jo uspešno izvedla Cameron in Kristinn Ingi Reynisson. Vsi prisotni smo se razdelili v pare in skupine in med seboj delili osebne zgodbe in izkušnje, ki so pomembno oblikovale naša življenja. Vsak je odprto in avtentično izražal svoje misli

in občutke, ki so pripomogli h globlji povezanosti in razumevanjem, ter okrepil občutek skupnosti.

Vse o težjih in tabu tematikah S klinično psihologinjo Cristino Petrut smo spregovorili o občutljivih tematikah, ki pestijo nas, osebe s sladkorno boleznijo.

Vsi prisotni smo razpravljali in se pogovarjali o zastavljenih vprašanjih, ki smo jih imeli možnost zastaviti anonimno v času kampa, tako da smo na listek zapisali vprašanje in ga oddali v posebno škatlico.

Izmenjave in različni pogledi na različne tabu tematike so bili izjemno osvobajajoči, saj je bilo edino pravilo te seje: »Zgodbe ostanejo v prostoru, nauki pa odidejo s seboj.« Ta pristop je med nami spodbudil zaupanje in nam omogočil, da smo si delili izkušnje, strahove in izzive, s čimer so se naše vezi še bolj poglobile.

Pomen podpore skupnosti Nepozabno doživetje je zagotovo pričarala plesna predstava na skladbo Eda Sheerna Bad Habits, ki smo jo izvedli v središču Parme, na glavnem mestnem trgu – Piazza Garibaldi. To ni bila navadna plesna predstava, ampak smo z vsakim svojim korakom in gibom ozaveščali o

življenju s sladkorno boleznijo in o pomenu podpore s strani skupnosti, ki jo ustvarjamo osebe s sladkorno boleznijo, ter promovirali zdrav življenjski slog.

V času kampa se nismo le zabavali, ampak smo ves teden delali na skupinskem projektu, pri katerem smo imeli ves čas podporo mentorja. Naša skupina, ki jo poleg mene sestavljajo še Salomé Gérard, Kamala Dixon, Nemanja Veličković in Calum Skye ter mentorica Martina Mallia, pripravlja prijeten projekt, imenovan Every Dayabetes, ki bo luč sveta ugledal v novembru.

Prvič v življenju ne najdem besed, s katerimi bi opisala hvaležnost in občutke, ki sem jih doživela ob družbi močnih in motiviranih mladih vodij s sladkorno boleznijo – ter z velikim srcem in navdihujočimi zgodbami, ki so jih bili pripravljeni deliti tako z mano kot z ostalimi na kampu. Polno je bilo trenutkov z ljubeznijo in smehom. Ko so nastopili težji trenutki, pa se je vedno našel kdo, ki je tvoj dan spremenil v lepega z objemom, nasmehom in lepo besedo.

Zahvaljujem se Zvezi društev diabetikov Slovenije in Društvu diabetikov tipa 1 Slovenije, ki sta mi omogočila to neprecenljivo sladko izkušnjo.

AKTUALNO Zdravje kot največja vrednota

Zdravje kot največja vrednota ® Sergeja Širca

Na 9. kongresu humanitarnih organizacij Slovenije, ki je 11. septembra potekal v Ljubljani pod naslovom Zdravje kot največja vrednota, so osvetlili zdravje kot celovito dobrino in temeljno človekovo pravico.

Kongres je organiziral Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije, udeležila se ga je več kot polovica članic foruma, pa tudi številni strokovnjaki in gostje, ki s svojim delom in poslanstvom soustvarjajo sočutno in solidarno družbo. To je bila priložnost za povezovanje, izmenjavo izkušenj in navdih, hkrati pa potrditev, da humanitarnost ostaja nepogrešljiv temelj naše skupnosti.

Zdravje kot celostna vrednota Predavatelji so poudarili, da zdravje ne pomeni le odsotnosti bolezni, ampak je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. To vključuje tudi duhovno dimenzijo človeka in pomen iskanja smisla v življenju. Poudarili so celo-

Priznanje Ani Mariji Hafner Na Kongresu so svečano podelili priznanja Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS) za delo na humanitarnem področju. Med prejemniki je bila na predlog Zveze društev diabetikov Slovenije (ZDDS) tudi Ana Marija Hafner (na fotografiji druga z leve), ki je prejela priznanje za svoje požrtvovalno dolgoletno delo na humanitarnem področju. V ZDDS so v utemeljitvi predloga zapisali, da je Ana Marija Hafner svoje življenjsko poslanstvo namenila izobraževanju mladih, starejših in posebej oseb s sladkorno boleznijo ter pomagala pri izvedbi številnih projektov tako na lokalnem kot tudi državnem nivoju.

Ana Marija Hafner se je rodila leta 1943 v Tržiču, kjer je po končanem šolanju na Učiteljišču v Ljubljani več let učila na tamkajšnjih osnovnih šolah. V tem času je ob delu zaključila študijsko smer razrednega pouka na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Opravila je strokovna izpita iz pedagoškega in socialnega dela, pa tudi Direktorsko šolo za gospodarstvo. Že v času izgradnje in tudi kasneje je vodila Dom Petra Uzarja, nato pa Dijaški in študentski dom Ivo Lola Ribar v Kranju, v katerem je vzpostavila finančno stabilnost in izboljšala organizacijo. Nato se je vrnila v OŠ 12 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

sten vidik zdravja, saj so zdrav življenjski slog, usklajen bioritem, gibanje v naravi in ustvarjalno veselje do življenja temelj dobrega počutja.

Posebno pozornost so namenili preventivi in skrbi za duševno zdravje, saj so preventivni pristopi ključni za zmanjšanje neenakosti v zdravju in za ohranjanje kakovosti življenja. Poseben poudarek je bil namenjen skrbi za duševno zdravje odraslih in vlogi humanitarnih organizacij pri zagotavljanju podpore različnim ranljivim skupinam.

Moč humanitarnih organizacij Humanitarno delo je pogosto tiho, a njegove posledice so neprecenljive – ena sama beseda podpore lahko spremeni Bistrica, ker je do upokojitve leta 1997 delala v podaljšanem bivanju in nadomeščala učitelje. Ker so jo potrebovali, je to dejavnost nadaljevala še 6 let po upokojitvi. Že v času študija na učiteljišču je očetu Jožetu Goričanu pomagala pri dejavnostih v Združenju šoferjev in avtomehanikov Tržič. Leta 1975 je postala uradna članica tega združenja in prevzela funkcijo tajnice, ki jo opravlja še danes, do leta 1987 pa je bila tudi pedagoška vodja šole za poklicne voznike. V okviru združenja je organizirala in vodila ekskurzije do s Tržičem pobratenega mesta Sainte-Marie-aux-Mines v Franciji ter ohranjala stike z dvema francoskima združenjema šoferjev in avtomehanikov.

Ana Marija Hafner se je že kot ustanovna članica Društva diabetikov Tržič leta 1997 zavzemala tudi za osebe s sladkorno boleznijo. V letih 2008–2015 je bila predsednica društva. V tem času je ustanovila vsakoletni Merčunov dan (proslava in pohodi v spomin na prvega slovenskega diabetologa prof. dr. Ljudevita Merčuna), organizirala pestre dejavnosti, predavanja, posvetovanja s strokovnjaki in stike z drugimi društvi. V času predsedovanja je organizirala tudi kuharske

življenje. Organizacije tvorijo mrežo, ki daje glas tistim, ki ga pogosto nimajo, in gradijo družbo zdravja. Izpostavili so pomen sočutja kot vira moči, saj sočutje daje posamezniku notranjo moč, pogum in odločnost za premagovanje življenjskih izzivov.

Udeleženci so posebej izpostavili potrebo po promociji humanitarnosti, saj menijo, da je potrebno intenzivneje predstavljati delo humanitarnih organizacij širši javnosti in odločevalcem (na primer občinskim svetnikom, županom, poslancem, državnim svetnikom). Menijo, da so aktivnosti teh organizacij pogosto prepoznane le med uporabniki programov, širša družba pa jih preslabo pozna. »Humanitarne organizacije morajo zato še bolj odločno predstavljati svoje dosežke, prispevek k družbeni blaginji in pomen prostovoljstva, da bi pridobile širše razumevanje in podporo,« so zaključili. Le tako bomo uspešno kljubovali izzivom prihodnosti, saj Slovenija po-

delavnice, ki so 15 let potekale pod vodstvom kliničnega dietetika Jožeta Lavrinca, v sodelovanju z Zdravstvenim domom Tržič pa je organizirala Šolo hujšanja.

Pripomogla je k boljšemu življenju številnih ljudi Ana Marija Hafner je s svojim dolgoletnim delom nedvomno pripomogla tako k ugledu in razvoju občine Tržič kot tudi h kvalitetnejšemu življenju ljudi. Najpomembnejše dosežke beleži kot osnovnošolska učiteljica, direktorica Doma Petra Uzarja, ravnateljica Dijaškega in študentskega doma Ivo Lola Ribar v Kranju, predsednica Društva diabetikov Tržič ter dolgoletna članica in tajnica Združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Tržič.

V času predsedovanja Društvu diabetikov Tržič je osebam s sladkorno boleznijo omogočila lažji dostop do medicinskih pripo-

AKTUALNO Prof. dr. Battelino prejemnik (še ene) prestižne nagrade

»Nagrada, napisana za Tadeja« trebuje sočutno družbo, v kateri nihče, ki je v stiski, ne ostane spregledan. Humanitarne organizacije pa ostajajo poklicane k soustvarjanju družbe zdravja, v kateri se visoki strokovni standardi povezujejo s človečnostjo, empatijo in solidarnostjo, so poudarili.

® Sergeja Širca

Kipec dobrote Mariji Jereb

Kot priznanje za izjemno vlogo pionirja na področju zdravljenja sladkorne bolezni je nagrado prejel na dogodku Solvable Problems, ki ga je v sklopu kongresa na Dunaju pripravila organizacija diaTribe.

Nagrado mu je izročila prof. Chantal Mathieu, priznana belgijska diabetologinja, in ob tem pojasnila, da je namenjena pogumnim voditeljem, ki ne le sanjajo o boljšem svetu, temveč ga tudi gradijo – »nagrada, napisana za Tadeja«. Profesorica Mathieu je profesorja Battelina opisala kot pionirja na področju oskrbe sladkorne bolezni na svetovni ravni, ki združuje izjemno klinično in raziskovalno strokovnost z empatijo in toplino (ter intenzivnostjo!), zaradi česar so pacienti vedno v središču njegovega dela. Od pogovorov z malimi in mladimi pacienti do podpore staršem, katerih otrok je pravkar dobil diagnozo – prof. Battelino je znan po tem, da razume človeško plat bolezni enako dobro kot znanstveno.

Profesorica Mathieu je poudarila tudi njegovo vlogo pri razvoju novih tehnologij, najprej za sladkorno bolezen tipa 1, zdaj pa za vse osebe s sladkorno boleznijo. Izpostavila je njegovo delo na področju uvajanja novih meril pri neprekinjenem spremljanju glukoze (CGM), ki je močno vplivalo na razvoj tega področja. Dodala je, da nagrado kot zdravnica, raziskovalka in prijateljica podeljuje osebi, ki se posveča reševanju problemov, iskanju rešitev in navdihovanju ljudi okoli sebe.

Na kongresu so bila podeljena najvišja priznanja NFHOS, med njimi Kipec dobrote in priznanja za dolgoletno delo na humanitarnem področju. Priznanja so izraz hvaležnosti posameznikom in organizacijam, ki s svojim delom utelešajo bistvo humanitarnosti.

Tokrat je kipec dobrote prejela Marija Jereb, članica in aktivna prostovoljka RK Slovenije že več kot 40 let. Pod njenim vodstvom so nastale tudi mnoge medgeneracijske aktivnosti, ki stremijo k tesnejšemu humanitarnemu sodelovanju mladih in tistih, ki so mladi po srcu.

močkov in se s Komunalo Tržič dogovorila za pravilno odlaganje nevarnih odpadkov.

V okviru društva je izdala šest biltenov o zdravi prehrani in dve brošuri o Ljudevitu Merčunu. Uvedla je odlične izobraževalne in učne delavnice o življenju s sladkorno boleznijo in o zdravi prehrani, gojila izobraževalni duh in spodbujala k telesni aktivnosti, tudi na državnem nivoju. Na Zvezi društev diabetikov Slovenije je od leta 2016 predsednica komisije za priznanja. Pri tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni je vedno aktivno sodelovala z gorenjskimi šolami ter jih spodbujala k učenju in spoznavanju sladkorne bolezni in zdravem načinu življenja. »V času poučevanja in vodenja doma za ostarele ter dijaškega in študentskega doma je svojo funkcijo opravljala vestno, srčno, profesionalno in z željo po pomoči vsem v omenjenih institucijah. Poslanstvo je našla v izobraževanju oseb s sladkorno boleznijo ter članov in prostovoljcev v Združenju šoferjev in avtomehanikov Tržič. V slednjem še danes vodi organizacijo vseh akcij in prostovoljcev ter v tajniški funkciji skrbi za nemoteno delovanje društva,« so utemeljili predlog za podelitev priznanja Ani Mariji Hafner, ki je za svoje strokovno in prostovoljno delo prejela vrsto priznanj – naj izpostavimo priznanje ob 60-letnici Zveze društev diabetikov Slovenije (2016) in občinska priznanja za prostovoljno delo, med drugimi županovo priznanje za življenjsko delo leta 2021.

Prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik Oddelka za otroško in mladostniško endokrinologijo UKC Ljubljana ter katedre za pediatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, od lani predsednik regionalnega evropskega odbora Mednarodne diabetične zveze, je na seznam številnih prejetih priznanj dodal še nagrado Vanguard Leadership in Diabetes.

»Vedno sem sanjal velike sanje« Profesor Battelino se je ob prevzemu nagrade ozrl na svojo pot, ki priča o pomenu predanosti, mentorstva in vizije. Povedal je, da se je na srečo lahko učil od izjemnih učiteljev, in hkrati poudaril, da so ga prav bolniki naučili,

da največji napredek omogoča poslušanje tistih, ki s to boleznijo živijo.

Skupaj s sodelavci je vedno sanjal velike sanje – verjel je v možnost ozdravitve sladkorne bolezni, hkrati pa si je prizadeval za napredek na področju zagovorništva in regulative v Evropi. »Ne glede na to, ali gre za zagovorništvo, mentorstvo sodelavcev ali praznovanje dosežkov skupnosti, profesor Battelino pooseblja vizionarsko, na človeka osredotočeno voditeljstvo, ki prinaša pomembne spremembe, in nas opominja, da pri napredku v oskrbi sladkorne bolezni ni pomembno, kdo

“zmaga” – zmagamo vsi skupaj,« so poudarili v diaTribe.

V uredništvu revije Sladkorna bolezen, katerega del je tudi prof. Battelino, se pridružujemo čestitkam ob prejemu prestižne nagrade za navdihujoče in vizionarsko vodenje prizadevanj za vse boljšo obravnavo sladkorne bolezni.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

13

ZA NAŠE ZDRAVJE Ena najhitreje rastočih kroničnih bolezni sodobnega časa

O debelosti brez predsodkov ® Sergeja Širca

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni ter Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije sta pripravili okroglo mizo z naslovom Skupaj k boljšemu zdravju: o debelosti brez predsodkov.

Debelost je ena najhitreje rastočih kroničnih bolezni sodobnega časa in vpliva na zdravje srca in ožilja, presnovo, duševno zdravje in kakovost življenja. Po vsem svetu z debelostjo namreč živi že več kot milijarda ljudi, v Sloveniji pa s čezmerno telesno težo in debelostjo več kot 60 odstotkov odraslih.

Na okrogli mizi so strokovnjaki razpravljali o tem, zakaj je debelost premalo

diagnosticirana, kako stigma vpliva na bolnike in zdravstvene delavce ter kako pristopiti k bolj vključujoči, celostni in učinkoviti obravnavi.

Vzrok debelosti: preplet več dejavnikov Kot je poudarila prof. dr. Mojca Jensterle Sever, endokrinologinja na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, dia-

Debelost je kronična bolezen, na katero vplivajo biološki, psihološki in okoljski dejavniki.

+1milijarda

4 0 -7 0 %

2 /3

+2 0

Ljudje po vsem svetu živijo z debelostjo, kar kaže na zapletenost bolezni in nujno potrebo po celostni oskrbi debelosti.

Tveganja za nastanek debelosti je mogoče pripisati genetiki, kar kaže na to, da ne gre le za moč volje, temveč tudi za biološke dejavnike.

Vir:W orld Obesity Federation. World Obesity Atlas 2 0 5 . London:W orld Obesity Federation, 2 0 5 .

Vir:W aalen J. The genetics of human obesity.

Transl Res. 2 0 1 4Oct;1 6 4 (4 ):2 9 3 –3 0 1 . doi: 1 0 .1 0 6 /j.trsl.2 0 1 4 .0 5 .0 1 .

2 /3smrti med ljudmi z debelostjo povzročijo srčno-žilne bolezni.

Debelost je povezana z več kot 2 0z dravstvenimi zapleti.

Vir:T -P-3 1 6 :A systematic review and evaluation of current evidence reveals 2 3 6 obesity-associated disorders.

Vir:K oskinas KC, Van Craenenbroeck EM, Antoniades C, et al. Obesity and cardiovascular disease:an ESC clinical consensus statement. Eur Heart J. 2 0 4 ;5 (3 8 ):4 0 6 3 –4 0 9 8 .

Stigmatizacija na podlagi telesne teže povzroča psihološke in vedenjske spremembe

Pristranskost

3 9 % 2 0 % Število odraslih v Sloveniji – prekomerna telesna teža (2 0 2 )

Število odraslih v Sloveniji – debelost (2 0 2 )

Vir:Zdr avstveni statistični letopis Slovenije 2 0 ;Nacionalni inštitut za javno zdravje

2 3 % Število mladostnikov v Sloveniji – prekomerna telesna teža in debelost (2 0 2 )

Stigma

betes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana, je debelost kompleksna kronična bolezen, ki nastane zaradi prepleta genetskih, epigenetskih, bioloških, vedenjskih, okoljskih in socioekonomskih dejavnikov.

Ključna patofiziologija bolezni je v motenem možganskem nadzoru apetita, lakote, sitosti in porabe energije, kar vodi v kronično pozitivno energijsko bilanco in posledično presežno kopičenje napačno razporejenega maščevja. Presežno maščobno tkivo deluje kot aktiven in bolezenski organ, ki sproža kronično vnetje, hormonske motnje ter poškodbe tkiv in organov. Posledično povečuje tveganje za več kot 230 bolezni – od sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni, osteoartroze in motenj dihanja do številnih rakov, demence, neplodnosti in depresije, je opozorila prof. dr. Jensterle Sever.

»Nihče ne želi biti debel« Prof. dr. Tadej Battelino, pediater endokrinolog in predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, je poudaril, da je debelost treba čim prej obravnavati in zdraviti. Prvič v zgodovini imamo na voljo učinkovita zdravila za zdravljenje debelosti in znanje za celostno obravnavo oseb, ki živijo z debelostjo, je izpostavil.

S tem zmanjšamo ogroženost za več kot 230 pridruženih bolezni.

Ob tem je opozoril tudi na stiske, ki jih osebam, ki živijo z debelostjo, povzroča stigma. Po njegovih opažanjih je ta v Sloveniji še vedno precej prisotna, »saj nihče ne želi biti debel in vsi vejo, da debelost ni zdrava«. Zaradi tega je po njegovem mnenju ključen pozitiven pristop pri nagovarjanju posameznikov, ki živijo z debelostjo, da imamo načine, kako mu lahko povrnemo zdravje.

Še vedno veliko predsodkov o debelosti Povečano uživanje kalorij

Prvi korak pri iskanju pomoči je obisk družinskega zdravnika, kjer je pomembno ustvarjanje zaupanja med zdravni-

Slabši nadzor nad prehrano

Dve tretjini ljudi z debelostjo želi, da bi njihov zdravstveni delavec v pogovoru omenil njihovo telesno težo.

Večja verjetnost izogibanja telesni aktivnosti

Vir:Caterson ID et al. Diabetes Obes Metab 2 0 1 9 ;2 1 :9 1 4 -2 4

Caterson ID et al. Diabetes Obes Metab 2 0 1 9 ;2 1 :9 1 4 -2 4 Puhl R et al. Clin Diabetes 2 0 1 6 ;3 4 :–5 0 ;Phelan SM et al. Obesit Obesity (Silver Spring) 2 0 9 ;1 7 :2 0 3 –2 0 3 9 ;Friedman KE et al. Obesit Exp Soc Psychol 2 0 1 4 ;5 1 :7 4 –8 6 ;Sch Personality Science 2 0 1 ;3 :6 5 1 –6 5 7 ;V Obes (Lond) 2 0 8 ;3 2 :9 2 –1 0 ;Puhl R & Heuer

y reviews 2 0 1 5 ;6 :3 1 9 –3 2 6 ;Hatz

enbuehler ML et al.

y Research 2 0 5 ;1 3 :9 0 7 –9 1 6 ;Major B et al. J

vey NA et al. Obesity 2 0 1 ;9 :1 5 7 –1 9 6 2 ;Major B et al. Soc Psy

chol and

artanian LR & Shaprow JG. J Health Psychol 2 0 8 ;1 3 :1 –1 3 8 ;Puhl R et al. Int J . Obesity 2 0 9 ;1 7 :9 4 1 –6 4 .

kom in njegovim pacientom, je dejala družinska zdravnica prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič. »V družbi je glede debelosti še vedno veliko predsodkov.

Ljudje pogosto mislijo, da gre le za lenobo ali prenajedanje. To boli, ker je resnica povsem drugačna. Predsodki ne pomagajo nikomur. Prava podpora pride od strokovnjakov, ki razumejo, da gre za bolezen,« je dodala.

Zdravljenje debelosti ni sramota Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije prim. Matija Cevc je izpostavil, da se mnogi ljudje, ki živijo z debelostjo, pogosto počutijo v svoji stiski osamljeni in ne vejo, kam se obrniti po pomoč, ko zapustijo zdravniško ordinacijo. Društvo, kot je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, zato predstavlja pomemben most med zdravstvenim sistemom in posameznikom. »V društvu ustvarjamo varen prostor za pogovor, izmenjavo izkušenj in iskanje rešitev.

Sodelujemo z zdravstvenimi ustanovami, a smo tudi most do tistih, ki si morda še

ne upajo v ambulanto,« je dejal prim.

Cevc.

Tema, o kateri govorimo, je zame osebno zelo pomembna, ne le kot zdravniku, ampak tudi kot človeku, ki je sam izkusil, kaj pomeni živeti s čezmerno telesno težo, pravi prim. Cevc. »Pred leti sem se znašel v telesu, ki mi ni več služilo. Vsakdanji opravki so postajali napor, zdravje se je slabšalo, počutil sem se utrujen in ujet. Takrat sem prvič pomislil, da potrebujem pomoč – tako v zdravstvenem sistemu kot pri ljudeh, ki so mi stali ob strani. Z njihovo pomočjo in pomočjo zdravil sem začel pot spremembe. Danes vem: zdravljenje debelosti ni sramota.

Je pogumno dejanje in nujnost, ki odpira vrata v bolj zdravo in kakovostno življenje,« je povedal prim Cevc.

Zdrava mera – za dolgoročne spremembe življenjskega sloga Preventivno obravnavo debelosti izvajajo v programu Zdrava mera v centrih za krepitev zdravja, ki delujejo pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Predstojnik centra in specialist

javnega zdravja Rade Pribaković Brinovec je pojasnil, da v programu udeleženci pridobijo znanja, veščine in podporo za dolgoročne spremembe življenjskega sloga. »Namen preventivne obravnave Zdrava mera ni v prvi vrsti izguba telesne mase, temveč spreminjanje življenjskega sloga na področju prehranjevalnih navad in telesne dejavnosti,« je poudaril. Udeležencem je med obravnavo na voljo tudi motivacijska in psihološka podpora pri spremembi navad in dolgoročnem vzdrževanju zdravega življenjskega sloga.

Prof. dr. Jensterle Sever je ob tem dodala, da najmočnejše orožje v boju proti razvoju debelosti ostaja primarna preventiva, ki mora vključevati sistemske družbene ukrepe za podporo zdravemu življenjskemu slogu celotne populacije. »Ko pa se bolezen debelost razvije, zgolj sprememba življenjskega sloga po navadi ni več dovolj. Takrat je treba posameznika aktivno vključiti v zdravstveni sistem in ga obravnavati kot vsakega drugega bolnika s kronično boleznijo,« je še poudarila endokrinologinja.

SmartGuide

Preprosto pripravljeni Naj vas skrbi zaradi hipo- ali hiperglikemije ne upočasnjujejo. Rešitev Accu-Chek SmartGuide vam pokaže možne visoke ali nizke ravni glukoze 2 uri vnaprej, tako da vi lahko z manj skrbmi uživate svoje življenje.

Več na spletni strani https://www.accu-chek.si/izdelki/smartguide-NMG/

ACCU-CHEK, ACCU-CHEK SMARTGUIDE in ACCU-CHEK SMARTGUIDE PREDICT so blagovne znamke družbe Roche. Vsa druga imena izdelkov in blagovne znamke so last svojih lastnikov.

Prikazi na zaslonu se lahko razlikujejo od prikazov v aplikaciji. © 2025 Roche Diabetes Care accu-chek.si | Roche farmacevtska družba d.o.o. | Stegne 13G | 1000 Ljubljana, Slovenija | MC-SI-00718

ZA NAŠE ZDRAVJE Koža v tretjem življenjskem obdobju

Izzivi in nega zrele kože ® Dominik Škrinjar, dr. med.

Koža je naš največji organ, na katerem se zrcalijo notranji in zunanji vplivi, med drugim biološka starost, življenjski slog in morebitne bolezni. Njena površina pri odraslem človeku meri od 1,5 do 1,8 kvadratnega metra, zato ni presenetljivo, da se spremembe na koži v zrelih letih močno odražajo tako na zdravju kot na videzu posameznika.

Z leti se koža tanjša, izgublja elastičnost in čvrstost, postaja suha, ranljiva in občutljiva, hkrati pa se pojavijo gube, starostni pigmentni madeži, razširjene žilice in druge spremembe, ki so običajen del staranja kože.

Starostne spremembe na koži Proces staranja kože je kompleksen in se začne že razmeroma zgodaj, saj so prve spremembe na koži lahko opazne že po približno 30. letu starosti, ko koža postopoma izgublja sposobnost hitre regeneracije. Do 70. leta je večina kolagenskih in elastičnih vlaken, ki koži dajejo oporo in prožnost, že pomembno prizadetih oz. so v pomanjkanju. Zmanjša se namreč sinteza kolagena in hialuronske kisline, dveh ključnih sestavin, ki ohranjata kožo napeto, navlaženo in gladko. Istočasno se poveča aktivnost encimov, kot so kolagenaze, ki razgrajujejo kolagen in s tem dodatno pospešijo proces tanjšanja in ohlapnosti kože.

Rezultat je koža, ki je manj čvrsta, bolj suha, nagubana in nagnjena k povešanju, kar je še posebej očitno na obrazu, vratu in hrbtiščih rok.

Na proces staranja kože ne vplivajo le notranji biološki mehanizmi, temveč tudi številni zunanji dejavniki. Najmočnejši med njimi je ultravijolično (UV) sevanje, ki pospeši razgradnjo elastinskih vlaken in zmanjša tvorbo kolagena, zato v tem primeru pogosto govorimo o tako imenovanem fotostaranju. Koža, ki je dolgotrajno in ponavljajoče se izpostavljena soncu brez zaščite, hitreje izgubi elastičnost, postane hrapava, gubasta in neenakomerno obarvana.

Poleg UV sevanja igrajo pomembno vlogo pri prezgodnjem staranju tudi nezdrave življenjske navade. Kajenje zmanjšuje prekrvitev in dovod kisika v tkiva, kar vodi v utrujen in izsušen videz kože. Neustrezna prehrana, revna z vitamini, minerali in antioksidanti, oslabi 16 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

regenerativne sposobnosti kože, medtem ko kronični stres in onesnažen zrak še dodatno spodbujata nastanek prostih (kisikovih) radikalov, ki dodatno poškodujejo celične strukture v koži.

Posledice se kažejo v obliki neenakomerne pigmentacije, pogosteje imenovane starostne oz. sončne pege, ki jih strokovno pravimo tudi solarni lentigi; pojavijo se lahko tudi razširjene kapilare, hrapavost kože in izguba zdravega sijaja kože. Takšne spremembe so najizrazitejše na predelih, ki so najbolj izpostavljeni soncu in okolju, torej na obrazu, vratu, dekolteju in na hrbtiščih rok. Zato starostne spremembe kože niso le naravna posledica let, temveč tudi odsev življenjskega sloga in skrbi, ki jo namenjamo svoji koži skozi celotno življenje.

Negativno učinkuje na kožo tudi pretirano uživanje alkohola, ki povzroča dehidracijo in širjenje žil ter pospešuje razgradnjo kolagena. Posledično je koža bolj rdeča, pusta in nagnjena k hitrejšemu staranju. Dolgotrajna kombinacija alkohola, kajenja in izpostavljenosti soncu bistveno poveča tveganje za trajne spremembe kože. Poleg estetskih posledic pa so pomembne tudi zdravstvene, saj kronične poškodbe kože, ki nastanejo zaradi UV sevanja in drugih škodljivih vplivov, povečajo verjetnost za razvoj kožnih rakov, kot so bazalnocelični in ploščatocelični karcinom ter maligni melanom.

Pogoste težave z zrelo kožo S starostjo se fiziološke funkcije kože postopoma upočasnjujejo. Delovanje žlez lojnic in znojnic se zmanjša, zaradi česar je koža bolj suha, manj elastična in pogosto srbeča. Suhost poveča občutek nelagodja, oslabi zaščitno kožno bariero in poveča ranljivost za drobne razpoke, ki lahko postanejo vstopna mesta za bakterije, viruse in glive, ki lahko povzročijo okužbe. Ob tem se slabša

tudi prekrvitev kože, kar upočasni celjenje ran in prispeva k večji občutljivosti na mehanske poškodbe.

S staranjem se spreminja tudi pigmentacija oz. obarvanost kože. Ker je proizvodnja melanina manjša, je koža lahko svetlejša in hkrati manj odporna proti škodljivim UV žarkom. Posledica so pogosti pigmentni madeži in različne benigne spremembe, kot so pecljati oz. mehki fibromi, seboroične keratoze (imenovane tudi maslene ali starostne bradavice), venska jezerca (nenevarne majhne modrikaste žilne bunčice, ki nastanejo zaradi razširitve ven) in razširjene kapilare (npr. na obrazu). Čeprav te tvorbe večinoma niso nevarne, lahko zaradi videza ali zaradi mehanskega draženja postanejo moteče, včasih pa se tudi zatrgajo in zakrvavijo.

Pri starejših osebah pa so poleg nenevarnih sprememb pogoste tudi resnejše spremembe na koži, ki lahko nakazujejo razvoj različnih vrst kožnih rakov. Med njimi je najnevarnejši maligni melanom, ki se lahko razvije iz predhodno normalnega melanocitnega znamenja, pogosteje pa lahko nastane na povsem zdravem predelu kože. Prav tako se s starostjo na koži pogosto pojavljajo nemelanomske oblike kožnega raka, npr. bazalnocelični in ploščatocelični karcinom, ki sta povezana predvsem s kronično izpostavljenostjo soncu. Ker se lahko ti kožni raki sprva kažejo kot nedolžne spremembe, npr. kot bisernate bunčice, ranice, ki več tednov ne zacelijo, ali kot pigmentni madeži, ki spreminjajo velikost, obliko ali barvo, je redno samopregledovanje kože izjemno pomembno.

Samopregledovanje naj postane del redne rutine; priporoča se vsaj enkrat mesečno, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti predelom, ki so pogosteje izpostavljeni soncu, in sicer obrazu, vratu, hrbtiščem rok in nogam, pa tudi tistim, ki jih pogosto spregledamo,

Nega kože v starosti

npr. stopalom, lasišču, hrbtu ter predelu za ušesi in med prsti. Pomembno je spremljati nova ali spreminjajoča se znamenja, rane, ki se ne celijo, in tvorbe, ki krvavijo ali hitro rastejo. Ob pojavu takšnih sprememb je potreben čimprejšnji pregled pri specialistu dermatovenerologije, saj zgodnje odkrivanje pomembno poveča možnosti uspešnega zdravljenja.

Nega kože po 50. letu je še posebej ključna za ohranjanje njenega zdravja, čvrstosti in mladostnega videza. Z biološkim staranjem se v koži zmanjšuje sinteza kolagena, hialuronske kisline in lipidov, kar povzroča, da postaja tanjša, suha in manj elastična. Redna in pravilna nega lahko te spremembe omili ter koži pomaga ohraniti vlago, prožnost in zaščitno funkcijo.

Pri osebah s sladkorno boleznijo so spremembe kože v starosti še izrazitejše in pogosto predstavljajo dodaten izziv pri vsakodnevni negi. Kronično povišana raven glukoze vpliva na strukturo kolagena in elastičnih vlaken, kar pospeši staranje kože in oslabi njeno regeneracijsko sposobnost. Posledično se koža hitreje izsuši, postane hrapava in srbeča, kar povečuje tveganje za nastanek razpok in ranic. Zaradi okvarjene mikrocirkulacije in zmanjšane imunske odpornosti se rane celijo počasneje, kar lahko vodi do kroničnih razjed, zlasti na stopalih. Ta pojav je še posebej nevaren, saj je povezan z možnostjo nastanka diabetičnega stopala, ki lahko povzroči resne zaplete, če ni pravočasno obravnavan.

Poleg tega so pri sladkorni bolezni pogostejše okužbe kože, tako glivične kot bakterijske, saj je oslabljena naravna obrambna bariera kože. Pogoste so tudi značilne kožne manifestacije sladkorne bolezni, med katerimi so najbolj znane diabetična dermopatija z rjavkastimi lisami na golenih, akantoza kože, ki se kaže kot zadebeljena in potemnela koža v kožnih pregibih (na vratu, pod pazduhami ipd.), ter kronično srbenje kože.

Pravilna skrb za kožo ima pri osebah s sladkorno boleznijo izjemen pomen, saj lahko pomembno zmanjša tveganje za zaplete. Ključni so redni pregledi stopal, pravilna in nežna nega nohtov ter uporaba ustreznih krem, ki koži vračajo vlago in jo ščitijo pred poškodbami. Prav tako je nujno, da se na vsakršno rano, okužbo ali spremembo na koži ostane pozoren, saj pravočasno ukrepanje močno poveča možnosti za uspešno zdravljenje in preprečuje težje posledice. S tem lahko pomembno zmanjšamo tveganje za zaplete in ohranimo kožo čim bolj zdravo in funkcionalno tudi v pozni starosti.

Zaščita pred škodljivimi vplivi okolja je prav tako ključna. Vsakodnevna uporaba krem z zaščitnim faktorjem (vsaj SPF 30), nošenje pokrival in zaščitnih oblačil ter preprečevanje izpostavljenosti UV žarkom, vetru in ekstremnim temperaturam pomagajo upočasniti prezgod-

Vir: UNAGING.cOM

Sladkorna bolezen in staranje kože

aktivnost in ohranjanje mišične mase pomembno prispevata k ohranjanju dobrega tonusa kože, izboljšujeta prekrvitev in pospešujeta regeneracijo tkiv.

Prvi korak je nežno čiščenje kože z blagimi pripravki, kot so čistilna mleka, geli, kreme ali micelarne tekočine, ki odstranijo odmrle celice, ličila in druge nečistoče, ne da bi pri tem izsušili kožo.

Po čiščenju je priporočljivo uporabiti tonik, ki obnavlja naravno kislost kože in spodbuja prekrvavitev, nato pa nanos hranilne in vlažilne kreme, bogate s sestavinami, kot so hialuronska kislina, ureja (sečnina), glicerin ali naravna masla, na primer karitejevo maslo. Kreme je priporočljivo nanašati večkrat dnevno, še posebej pred odhodom na prosto in v hladnih, suhih mesecih, ko zračna vlaga dodatno izsušuje kožo.

Pravilna prehrana in zadosten vnos vode sta nepogrešljiva dela celostne nege kože. Uravnotežena in raznovrstna prehrana, bogata z antioksidanti, kot so vitamini A, C in E, selen in esencialne maščobne kisline, podpira prožnost kože in njeno zaščito pred oksidativnimi poškodbami. Med priporočena živila spadajo npr. češnje, špinača, olive, grozdje, polnovredne žitarice, ribe, oreščki ter oljčno in konopljino olje. Redna telesna

nje staranje kože in zmanjšujejo tveganje za razvoj kožnih rakov. Poleg tega je nujno opustiti škodljive navade, kot so kajenje in čezmerno uživanje alkohola, ki dodatno pospešujejo razgradnjo kolagena, zmanjšujejo elastičnost kože in povečujejo nastanek pigmentnih sprememb.

Tudi v starosti lahko ohranimo zdravo kožo Zrela koža se s starostjo spreminja, saj postaja tanjša, suha, manj elastična in bolj ranljiva. Kljub temu je z razumevanjem naravnih procesov staranja ter dosledno in primerno nego mogoče ohraniti zdrav videz kože. Redna nega, zaščita pred škodljivimi vplivi okolja, uravnotežena prehrana, telesna aktivnost in nadzor nad zunanjimi dejavniki staranja so ključni za ohranjanje kakovosti kože v tretjem življenjskem obdobju. Pri osebah s kroničnimi boleznimi, kot je sladkorna bolezen, dosledno upoštevanje teh priporočil omogoča ohranjanje zdrave, čvrste in prijetne kože, kar pozitivno vpliva tako na dobro telesno stanje kot na psihično počutje.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

17

ZA NAŠE ZDRAVJE Medicinski pripomoček za merjenje glukoze

Kako izbrati pravega? ® Zaloker & Zaloker, d. o. o.

Življenje s sladkorno boleznijo prinaša številne vsakodnevne odločitve. Ena pomembnejših je izbira pripomočka za merjenje sladkorja (glukoze). Danes imamo na voljo klasične merilnike glukoze v krvi in čedalje bolj razširjene senzorje za neprekinjeno merjenje glukoze. Odločitev lahko pomembno vpliva na kakovost življenja.

Pri vsakem medicinskem pripomočku je prvi korak preverjanje tehničnih lastnosti in uradnih certifikatov. Merilnik in senzor morata biti odobrena s strani ustreznih regulatornih organov (v Evropi CE-certifikat). To zagotavlja, da je bil pripomoček preizkušen glede natančnosti, varnosti in kakovosti.

Pomembni so tudi podatki o natančnosti meritev, življenjski dobi in pomembnih funkcijah, kot so alarmi za nizke ali visoke ravni glukoze in možnost prenosa podatkov v aplikacijo. Te informacije nam omogočajo primerjavo med različnimi modeli in izbiro, ki je najprimernejša za vsakega posameznika in njegove dnevne potrebe.

Učenje uporabe – ključ do uspeha Najbolj natančen pripomoček pa ne bo koristen, če ga ne znamo pravilno uporabljati. Zato je ob izbiri pomembno

preveriti, ali proizvajalec oziroma distributer ponujata jasna pisna navodila, video vodiče in druge oblike izobraževanja ter posvetov ob začetku uporabe in po njem. Kratek posnetek, ki korak za korakom pokaže menjavo senzorja ali uporabo aplikacije, je pogosto bolj učinkovit kot zgolj navodila na papirju.

Zelo pomembno je začetno učenje uporabe, kjer usposobljena oseba (medicinska sestra v ambulanti, farmacevt ali strokovnjak proizvajalca) razloži in prikaže delovanje pripomočka, opozori na pogoste napake in odgovori na vprašanja prihodnjega uporabnika. Takšna podpora predvsem ob začetku uporabe lahko močno zmanjša stres in daje občutek varnosti.

Pomoč uporabnikom Sladkorna bolezen ne pozna prostih dni – senzor in merilnik morata delovati zanesljivo, ko ju potrebujemo. Zato je vredno preveriti, kakšno podporo upo-

rabnikom nudi dobavitelj. Je na voljo brezplačna telefonska številka ali elektronska pošta za tehnično pomoč? So hitro in enostavno dostopni za vsa vprašanja, so ustrezno strokovno usposobljeni?

Enako pomembno je preprosto reševanje reklamacij. Pri senzorjih, ki se nosijo več dni, se lahko zgodi, da odpovedo prej, kot bi morali. V takem primeru je ključno, da ima proizvajalec jasen postopek prijave težave, hitro zamenjavo in dostavo novega senzorja. Če so postopki zapleteni ali dolgotrajni, to uporabniku povzroča dodatno skrb in obremenitev.

Celostna podpora je enako pomembna kot tehnologija Čeprav pogosto največ pozornosti namenjamo tehničnim lastnostim, v praksi mnogi uporabniki ugotovijo, da na zadovoljstvo najbolj vpliva podpora ob uporabi. Zanesljiva pomoč ob težavah, preprosta navodila in občutek, da v primeru zapletov ne bomo ostali sami, so pogosto enako pomembni kot sama natančnost meritev.

Zato je priporočljivo, da se ob izbiri novega pripomočka pogovorimo tudi s svojim diabetološkim timom in povprašamo o izkušnjah drugih uporabnikov.

Osebne izkušnje, podpora v ambulanti in odzivnost proizvajalca so del celote, ki vpliva na kakovost uporabnikovega vsakdana.

Izbira medicinskega pripomočka za spremljanje glukoze ni zgolj tehnično vprašanje, ampak celostna odločitev.

Poleg certifikatov in tehničnih podatkov moramo upoštevati tudi dostopnost izobraževanja, podporo uporabnikom in enostavnost reševanja težav.

Ko se vse to združi, pripomoček postane zanesljiv partner na poti k boljšemu nadzoru sladkorne bolezni in večji kakovosti življenja.

18 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

OGLASNO SPOROČILO

Tehnične značilnosti in certifikati – temelj varnosti

Sistem za neprekinjeno merjenje glukoze

GS1

SENZOR, ODLIČNA PODPORA

14 dni brez zbadanja in skeniranja 14-dnevni senzor

Alarm za visoko/nizko glukozo

Vodotesno (IPX8)

Brez zbadanja v prst

• Pomoč pri prvi uporabi v vaši lekarni ali po telefonu • Pisna in video navodila • Prvi posvet za uporabnike: ako s krivulje senzorja vidimo vpliv hrane in drugih aktivnosti ter P kako lahko ukrepamo P

041 930 100 Rezervirajte svojih 30 minut

ZALOKER & ZALOKER d.o.o., Kajuhova ulica 9, Ljubljana, www.zaloker-zaloker.si

(video razlage)

ZA NAŠE ZDRAVJE Rehabilitacija po amputaciji zaradi sladkorne bolezni

pomagajo pacientu ponovno zgraditi življenje.

Poseg, ki ne spremeni le telesa ® Katja Verbovšek Zabukovec, mag. socialnega dela, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča

Sladkorna bolezen je kot spremljevalka mnogih življenj nevidna, dokler ne pokaže svojih najtežjih posledic. Ena izmed njih je amputacija uda – poseg, ki ne spremeni le telesa, temveč pretrese celotno življenje posameznika.

Za tem dejanjem pa se vedno skriva zgodba človeka, ki se ponovno uči živeti, hoditi in verjeti vase.

Zakaj pride do amputacije?

Amputacija je lahko posledica bolezni ali poškodbe in praviloma pomeni izgubo – spremembo načina življenja, zmanjšano delovno sposobnost, invalidnost in pogosto potrebo po pomoči drugih. V razvitem svetu je kar 90 % amputacij spodnjih udov povezanih s srčno-žilnimi obolenji in sladkorno boleznijo, približno 10 % pa jih povzročijo poškodbe, tumorji ali prirojene nepravilnosti. V Sloveniji vsako leto opravijo približno 400–500 amputacij spodnjih udov zaradi žilnih obolenj, njihova pogostnost pa narašča s starostjo – okoli 80 % oseb po amputaciji je starejših od 60 let. Po predvidevanjih tujih raziskav se bo število amputacij v razvitem svetu do leta 2050 podvojilo.

Sladkorna bolezen pomembno povečuje tveganje za amputacijo, saj lahko poškoduje živce (nevropatija) in oži žile, kar povzroči slabšo prekrvitev in večje tveganje za razjede na stopalih.

20 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

Če teh ne zdravimo pravočasno, lahko vodijo do okužb in v najhujših primerih tudi do amputacije. V Sloveniji imajo ljudje s sladkorno boleznijo tako bistveno večje tveganje za izgubo uda kot tisti brez nje.

Amputacija pa ne pomeni le fizične izgube. Prinaša tudi številne vsakdanje izzive – od gibanja, osebne higiene in nakupovanja do opravljanja gospodinjskih opravil. Vse našteto je še posebej zahtevno za starejše, ki pogosto potrebujejo pomoč svojcev ali strokovnih služb. Čeprav amputacija pogosto reši življenje, hkrati predstavlja začetek dolge in zahtevne poti rehabilitacije. Ta intenzivni proces vodi multidisciplinarni tim strokovnjakov na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča na oddelku za rehabilitacijo po amputaciji.

V obravnavo so vključeni zdravniki fizikalne in rehabilitacijske medicine, fizioterapevti, delovni terapevti, protetiki, psihologi in socialni delavci, ki skupaj

Foto: OSEBNI ARHIV K. V. Z.

Psihosocialni vidik – rana, ki je ne vidimo Amputacija ne pomeni le telesne spremembe, temveč lahko močno zaznamuje tudi duševno zdravje posameznika. Ljudje, ki so amputacijo doživeli, se pogosto soočajo s čustvenimi stiskami – občutki negotovosti, žalosti, manjvrednosti in porušeno samopodobo.

Nenadoma se znajdejo v popolnoma novi življenjski situaciji, na katero se morajo privaditi, kar pa zahteva čas in podporo okolice.

V takšnih trenutkih je izjemno pomembna kakovostna psihosocialna podpora in strokovno svetovanje, ki imata ključno vlogo pri prilagajanju na življenje po amputaciji. Pogovori, individualno svetovanje in vključevanje v skupine za samopomoč lahko bistveno olajšajo sprejemanje nove realnosti in pomagajo pri ponovni gradnji občutka lastne vrednosti.

Vsak od nas se mora zavedati, da življenje prinaša spremembe – od bolezni do poškodb in drugih preizkušenj, ki lahko temeljito spremenijo poznani način življenja. Pogosto se zgodi, da pacient po amputaciji potrebuje pomoč pri osnovnih vsakodnevnih opravilih, pri čemer pomoč najpogosteje prevzamejo svojci in bližnji. Ti nemalokrat nimajo dovolj znanja ali zmožnosti, da bi sami zagotavljali ustrezno oskrbo. Prav zato je ključno, da je na voljo strokovna pomoč in podpora izvajalcev, ki s kakovostnimi storitvami razbremenijo družino ter pacientu omogočijo varnejše in dostojnejše življenje.

Sladkorna bolezen – dodatna plast zahtevnosti Pri pacientih, ki so doživeli amputacijo zaradi sladkorne bolezni, je rehabilitacija še posebej občutljiva. Gre za bolezen, ki jo pogosto spremljajo še drugi zapleti – okvare vida, ledvic, živčevja in srca.

To pomeni, da se pacienti ne soočajo le z izgubo uda, ampak tudi z omejitvami, ki jih prinaša kronična bolezen. Obravnava mora biti zato načrtovana celostno, ob upoštevanju zdravstvenih omejitev in socialno-ekonomskega statusa. Raziskave kažejo, da je večina pacientov po amputaciji zaradi sladkorne bolezni upokojenih, nekateri živijo sami in imajo

nizke prihodke, kar še povečuje tveganje za socialno izključenost.

Rehabilitacija: več kot fizično okrevanje Rehabilitacija po amputaciji se začne že pred operacijo (če je ta načrtovana) in traja vse do vrnitve v domače okolje.

Na oddelku za rehabilitacijo pacientov po amputaciji se zdravijo predvsem ljudje, ki so zaradi sladkorne bolezni ali bolezni perifernih arterij izgubili spodnji ud. Ležalna doba na oddelku za rehabilitacijo po amputaciji običajno traja od tri do osem tednov, odvisno od tega, ali pacient prejme protezo ali pa je sprejet za trening dnevnih aktivnostih. Oprema s pripomočkom za hojo torej ni samoumevna, ampak je odvisna od zdravstvenega stanja posameznika. Če pacient prejme protezo je ta sprva začasna, po približno šestih mesecih pa je posameznik opremljen z dokončno protezo.

Proces rehabilitacije vključuje učenje uporabe proteze, trening osnovnih dnevnih aktivnosti, prilagoditev bivalnega okolja ter pomoč pri psihološkem in socialnem prilagajanju. Cilj ni le ponovno gibanje, temveč tudi čim večja samostojnost, kakovost življenja in vključitev v širše družbeno okolje. Prav pri tem ima pomembno vlogo tudi socialno delo.

cientu pomaga predelati šok in postopoma sprejeti novo realnost. Pomemben del njenega dela pa je tudi informiranje o pravicah, pomoč pri uveljavljanju socialnih transferjev in organizaciji različnih oblik pomoči – od osebne asistence do institucionalnega varstva, kadar je to potrebno.

Rehabilitacija po amputaciji ni proces, ki bi zadeval le pacienta. Vključuje tudi njegove svojce, ki pogosto postanejo glavni skrbniki in podporniki. Delo s celotno družino je enako pomembno kot delo s pacientom. Med rehabilitacijsko obravnavo tudi njih informirajo o možnih oblikah podpore, jih vključijo v načrt rehabilitacije in jim nudijo emocionalno oporo.

Življenje se tu ne ustavi Rehabilitacija po amputaciji ni le proces fizičnega okrevanja. Je proces ponovne gradnje življenja. Na oddelku za rehabilitacijo po amputaciji z informiranjem, svetovanjem, podporo in zagovorništvom pomagamo pacientom, da se ponovno postavijo na noge – dobesedno in preneseno.

S krepitvijo notranjih moči, opolnomočenjem, povezovanjem z viri pomoči in z gradnjo podpornih mrež poskušamo prispevati k temu, da se pacienti po amputaciji in obvladovanju sladkorne bolezni lahko vrnejo v družbo kot polnopravni in aktivni člani. Pacientom želimo približati miselnost, da amputacija, kljub svoji bolečini, ne pomeni konca poti.

Sladkorna bolezen in posledično možnost amputacije postavljajo posameznika in družbo pred kompleksne izzive. Zato je ključno, da se osredotočimo na pravice invalidov, izboljšamo preventivo in nudimo osebam celovito podporo, s čimer omogočamo boljše življenje in enakopravno vključevanje v družbo vsem, ki se soočajo s to težko boleznijo.

Zgolj s celostnim pristopom in osveščenostjo o bolezni lahko prispevamo k preprečevanju amputacij in k izboljšanju kakovosti življenja oseb s sladkorno boleznijo. Iz tega razloga je pomembno, da naredimo vse, kar je potrebno, da ohranjamo zdravje in preprečujemo težje zaplete, s čimer lahko zmanjšamo tveganja za amputacije.

Socialno delo kot most med medicino in domačim okoljem Socialna delavka je enakovreden član rehabilitacijskega tima in ključna podpora pacientu pri vračanju v domače okolje. Skupaj s pacientom in njegovimi bližnjimi načrtuje potrebno podporo – od pomoči na domu, zagotovitve obrokov, ureditve invalidnine, dodatkov ter drugih oblik socialne in materialne pomoči pa do vključitve v društva, kjer lahko posameznik najde dodatno razumevanje in motivacijo.

Amputacija, še posebej kadar je povezana s sladkorno boleznijo, pogosto prinese občutke izgube, nemoči, strahu in vprašanja, kot so: Kako bom živel naprej?, Bom še kdaj samostojen?, Bom obremenil svoje bližnje? Socialna delavka se zato s pacientom pogovori, razišče njegove življenjske okoliščine, vire moči in možnosti podpore ter skupaj z njim oblikuje individualni načrt pomoči. Čeprav ne prevzema vloge psihologa, so ti pogovori pogosto prva oblika psihosocialne razbremenitve, ki pa-

si . a z -zve s e t be a i d . www

Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

21

ZA NAŠE ZDRAVJE Vnetju dlesni se lahko izognemo

Čas je za zdrave dlesni Posamezniki s sladkorno boleznijo so bolj dovzetni za nastanek vnetja v telesu, tudi za vnetje obzobnih tkiv. Znaki parodontalne bolezni, na katere je treba biti pozoren, so krvaveče in zatečene dlesni, občutljivi zobje, umik dlesni od zob – zobje so videti daljši –, slab zadah in slab okus, nastanek špranj med zobmi, spremenjen ugriz. Dobra novica pa je, da se površinskemu vnetju (gingivitisu) lahko izognemo z rednim in učinkovitim odstranjevanjem zobnih oblog in tako preprečimo napredovanje vnetja v globlja obzobna tkiva oz. parodontalno bolezen.

Z dvema pripomočkoma do celostne, učinkovite in kakovostne ustne higiene Za preprečevanje bolezni zob in dlesni povečini zadostujeta že dva pripomo-

čka: gosta in mehka zobna ščetka, ki v najboljšem primeru očisti do 70 odstotkov površine zob in dlesni, ter medzobne ščetke. Vendar ni vseeno, kakšne izberemo. Da bodo varne in učinkovite, naj imajo nežna, dolga in gosta vlakna ter tanko, gibljivo in vzdržljivo žično jedro. Tako se izognemo kariesu, ki velikokrat nastane v medzobnem prostoru, pa tudi trdim zobnim oblogam ali zobnemu kamnu, ki nastane iz med zobmi nabranih in neočiščenih zobnih oblog.

22. vseslovenska akcija Zdrave dlesni Z vnetimi dlesnimi oziroma eno od oblik parodontalne bolezni se srečuje več kot 90 odstotkov Slovencev, a se tega sploh ne zavedajo. Bolezen poteka pritajeno in ne boli, zato je ključna pre-

ventiva in ozaveščanje o tveganju, kar je bistvo akcije Zdrave dlesni. Med 15. oktobrom in 15. novembrom si bo tako več kot tisoč strokovnjakov za ustno zdravje prizadevalo svoje paciente poučiti o tem, da se vnetim dlesnim in težavam z zobmi lahko izognejo s popolno ustno higieno. Pacientom bodo pokazali pravilno ravnanje z medzobnimi ščetkami in jim pomagali izbrati njim ustrezne velikosti. Če boste ravno takrat obiskali katerega od strokovnjakov, boste tako deležni dodatnega pouka in veščine, ki vam bo pomagala ohranjati dobro ustno zdravje, s tem pa tudi nadzorovati sladkorno bolezen.

Vira R. Schara: Obravnava sladkornega bolnika v stomatološki ordinaciji. Zobozdravstveni vestnik, 2011.

U. Skalerič: Parodontalna medicina – stičišče med stomatologijo in medicino. Zdravniški vestnik, 2000.

OGLASNO SPOROČILO

® Katarina Petrović, curaden Slovenija

ZDRAVJE NA KROŽNIKU Oljčno olje

Od oljke do krožnika ® Nejc Pegan, dipl. inženir živilstva in prehrane

Oljčno olje velja za eno najbolj cenjenih živil na svetu. Njegova uporaba sega od kulinarike do medicine, v zadnjih desetletjih pa je pridobilo status živila, ki prispeva k zdravju in dobremu počutju. Posebej cenjeno je ekstra deviško oljčno olje, ki ga mnogi potrošniki povezujejo s kakovostjo in blagodejnimi učinki na organizem. Prav zaradi njegove priljubljenosti in visoke cene pa se pojavljajo tudi dvomi o pristnosti izdelkov na trgu, zato je nadzor kakovosti ključen, kar poudarjajo tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Pridelava oljčnega olja se začne na oljčnih nasadih, kjer kakovost olja določa že sama izbira sorte, način gojenja in čas obiranja. Najboljše olje dobimo iz zdravih, ročno ali mehansko obranih plodov, ki se v čim krajšem času pripeljejo v oljarno. Oljke se operejo in zdrobijo, potem pa sledi mešanje oljčne mase, ki naj se predeluje pri nizkih temperaturah, saj se tako ohranijo dragocene aromatične in bioaktivne snovi.

Olje se pridobiva s centrifugiranjem, kjer se ločijo olje, voda in tropine. Olje nato filtrirajo ali pustijo, da se naravno usede, in ga ustrezno shranijo, najpogosteje v nerjavečih cisternah. Od tam ga polnijo v steklenice ali pločevinke, ki morajo biti neprosojne oziroma temne, da se prepreči škodljiv vpliv svetlobe (fotooksidacija oz. svetlobna oksidacija olja). Celoten postopek od obiranja do polnjenja je zasnovan tako, da ohrani svežino in senzorične lastnosti olja. Zelo pomemben pa je čas od obiranja do stiskanja oljk, ki mora biti čim krajši.

Zakonski kriteriji kakovosti Kakovost oljčnega olja je zakonsko natančno določena. V Sloveniji in EU veljajo enotna pravila (Uredba (EU) 2022/2104). Za razvrstitev oljčnega olja v najvišji razred morajo biti izpolnjeni tako kemijski kot senzorični kriteriji.

Najvišji kakovostni razred je ekstra deviško oljčno olje, ki mora izpolnjevati: • proste maščobne kisline ≤ 0,8 g/100 g, • peroksidno število ≤ 20 meq O /kg, • brez senzoričnih napak (defekt = 0) in z zaznavno sadnostjo.

Naslednji razred je deviško oljčno olje, kjer so dovoljene višje vrednosti prostih maščobnih kislin (≤ 2 g/100 g) in blage senzorične napake (defekt ≤ 3,5), vendar mora biti sadnost še vedno prisotna. Če olje preseže te meje, spada v nižji razred in se ne sme prodajati kot deviško ali ekstra deviško oljčno olje (Uredba (EU) 2022/2104).

26 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

Sestava in hranilna vrednost Oljčno olje je dragoceno predvsem zaradi svoje maščobnokislinske sestave.

Vsebuje približno 70–80 % oleinske kisline (C18:1 (n-9)), enkrat nenasičene maščobne kisline, ki je znana po ugodnem vplivu na krvni tlak in raven holesterola (EFSA, 2011). Poleg tega so v njem prisotne tudi majhne količine linolne kisline (C18:2 (n-6)) (večkrat nenasičene) in nasičenih maščobnih kislin, a v precej nižjih deležih kot v živalskih maščobah.

Pomemben del sestave predstavljajo polifenoli – naravne antioksidativne spojine, ki ščitijo celice pred oksidativnim stresom in imajo protivnetno delovanje.

Poleg tega olju dajejo značilno grenkobo in pikantnost. Njihova koncentracija je odvisna od sorte oljk, razmer za rast in od postopka predelave. Ekstra deviško olje vsebuje več polifenolov kot rafinirana olja, zato je tudi hranilno bogatejše.

V oljčnem olju najdemo tudi vitamin E, ki je močan antioksidant, saj ščiti celične membrane, ima pozitiven vpliv na zdravje srca in ožilja ter sodeluje pri zaščiti kože in drugih tkiv.

Poleg tega se v oljčnem olju najde tudi fitosterole, ki prispevajo k zniževanju ravni holesterola v krvi. Zaradi takšne sestave velja oljčno olje za eno najpomembnejših sestavin mediteranske prehrane.

Koristi za zdravje Zdravstvene koristi oljčnega olja so potrjene s številnimi raziskavami. Redno uživanje kakovostnega ekstra deviškega olja je povezano: • z zmanjšanjem tveganja za srčno-žilne bolezni – enkrat nenasičene maščobne kisline pomagajo uravnavati raven »slabega« LDL-holesterola in zvišujejo »dobri« HDL-holesterol (EFSA, 2011); • z zaščito pred oksidativnim stresom – polifenoli delujejo kot antioksidanti

in v telesu zmanjšujejo vnetne procese (WHO, 2018); • z dobrim prebavnim sistemom – olje spodbuja prebavo, deluje blagodejno na želodčno sluznico in lahko zmanjša tveganje za gastritis (NIJZ, 2022); • s srčno-žilnim sistemom – oljčno olje znižuje raven LDL-holesterola (»slabi« holesterol) in zvišuje HDL-holesterol (»dobri« holesterol) (EFSA, 2011).

Poleg tega znižuje tveganje za aterosklerozo, visok krvni tlak in srčne bolezni (WHO, 2018).

Prav zaradi teh lastnosti se oljčno olje priporoča tudi osebam s sladkorno boleznijo. Vključeno v uravnoteženo prehrano lahko prispeva k boljšemu nadzoru glukoze v krvi in krepitvi srčnožilnega zdravja. Strokovnjaki poudarjajo, da je pomembna zmernost – tudi zdrave maščobe ne smejo preseči priporočenega dnevnega vnosa.

Uporaba v kulinariki in drugod Ekstra deviško oljčno olje je zaradi svojega značilnega okusa in arome nepogrešljivo v mediteranski kuhinji. Najpogosteje ga uporabljamo hladnega – kot preliv za solate, zelenjavne jedi ali v kombinaciji s sirom – saj se tako najbolje ohranijo hranilne in koristne sestavine oljčnega olja, kot so polifenoli in vitamini. Primerno pa je tudi za toplotno obdelavo, saj ima dovolj visoko dimno točko (okoli 200 °C). To pomeni, da ga lahko uporabljamo tudi za kuhanje in peko, čeprav se pri višjih temperaturah del antioksidantov izgubi.

Poleg kulinarike se oljčno olje uporablja tudi v kozmetiki in osebni negi – zaradi visoke vsebnosti vitamina E in antioksidantov deluje kot vlažilec, zaščitni sloj za kožo, zato predstavlja tudi sestavino številnih krem in mil. Prav tako ima vlogo v tradicionalni medicini in dietetiki, kjer ga priporočajo kot že prej omenjeno naravno sredstvo za lajšanje prebavnih težav in za zaščito že-

lodčne sluznice. V farmacevtski industriji se uporablja kot nosilno olje za zdravila in prehranska dopolnila, saj je stabilno in varno za uživanje.

Za ohranjanje kakovosti je ključno ustrezno shranjevanje. Oljčno olje je občutljivo na svetlobo, toploto in kisik, zato ga hranimo v temnem, hladnem prostoru, najbolje v temnih steklenicah ali pločevinkah. Odprto steklenico je treba porabiti v nekaj mesecih, da olje ne izgubi svežine.

ZPS: vsa »ekstra deviška oljčna olja« si tega naziva ne zaslužijo Februarja 2024 je Zveza potrošnikov Slovenije objavila test 11 vzorcev ekstra deviškega oljčnega olja. Rezultati so pokazali, da si vsa olja, označena kot ekstra deviška, tega naziva ne zaslužijo. Pri treh vzorcih so zaradi senzoričnih napak ocenili, da ustrezajo le razredu deviško olje. Ta olja sicer niso nevarna za uživanje, a potrošnikom ne nudijo pričakovane kakovosti glede okusa in arome.

Pozitivna novica pa je, da nobeno izmed testiranih olj ni bilo ponarejeno ali mešano z drugimi olji – vsi vzorci so bili skladni s kemijskimi zahtevami za

ekstra deviško olje. Vsa olja so imela tudi ustrezno maščobnokislinsko sestavo; pri nekaterih je bil delež oleinske kisline še posebej visok, kar pomeni večjo prehransko vrednost in stabilnost.

Test je še pokazal, da za kakovostno ekstra deviško oljčno olje ni treba odšteti celega premoženja. Liter dobrega olja je bilo v času tega testa mogoče dobiti že za manj kot 10 evrov, na vrhu lestvice pa sta se znašli kar dve slovenski olji.

Kako prepoznati kakovostno oljčno olje?

Kakovostno ekstra deviško oljčno olje prepoznamo po več znakih: ima sadno aromo oljk brez neprijetnih vonjav (kiselkasto, žvepleno ali plesnivo), okus je grenek in rahlo pikanten, kar kaže na prisotnost polifenolov. Preverimo lahko tudi barvo in preglednost – olje naj bo svetlo zlato do zeleno, brez usedlin ali motnosti. Pomembno je, da ga shranjujemo v temni steklenici in hladnem prostoru, saj svetloba in toplota zmanjšujeta kakovost. Zanesljiv znak kakovosti je tudi oznaka izvora in zaščitena označba porekla (ZOP), ki zagotavlja nadzorovano pridelavo.

senzor za neprekinjeno spremljanje glukoze, ki ga lahko dobite v najbližji lekarni ali specializirani trgovini.

Oljčno olje: zdrava, okusna in kakovostna maščoba Ekstra deviško oljčno olje je več kot le kulinarični dodatek – je živilo, ki združuje tradicijo, bogat okus in dokazano koristne učinke na zdravje. Njegova vrednost se skriva v visoki vsebnosti oleinske kisline, antioksidantov in vitamina E, ki skupaj prispevajo k boljšemu delovanju srčno-žilnega sistema in varovanju telesa pred oksidativnim stresom. Posebej pomembno je, da oljčno olje lahko vključimo tudi v prehrano oseb s sladkorno boleznijo, saj ugodno vpliva na uravnavanje krvnega sladkorja.

Rezultati testa ZPS so opozorilo, da oznaka na embalaži ni vedno jamstvo kakovosti – le kombinacija kemijskih in senzoričnih analiz lahko potrdi, da olje res spada v najvišji kakovostni razred. Potrošniki pa lahko z izbiro preverjenih proizvajalcev, z ustreznim shranjevanjem in s premišljeno uporabo poskrbijo, da bo oljčno olje tudi v njihovem vsakdanu izpolnilo svoje poslanstvo – biti zdrava, okusna in kakovostna maščoba.

ZDRAVJE NA KROŽNIKU Ideje za jesenske jedi

Zdrave sestavine, enostavna priprava ® Tjaša Prosenik, dipl. medicinska sestra, mag. dietetike

Namaz s pečeno rdečo papriko, feto, oljčnim oljem in origanom Čas priprave in kuhanja: 15 minut Število porcij: 5 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 220 kcal Ogljikovi hidrati: 6g Beljakovine: 11 g Maščobe: 17 g Vlaknine: 2g Sestavine: tri večje rdeče paprike, 300 g feta sira (lahko uporabimo tudi beli sir), ena velika žlica jabolčnega kisa, tri žlice rastlinskega olja, tri stroke česna, sol in poper po okusu Priprava: Celo papriko nabodemo na daljše vilice in jo pečemo na plinu, da vrhnji del kože potemni (vmes večkrat obrnemo). Papriko ohladimo, odstranimo zapečeno kožo in semena ter damo v multipraktik. Dodamo še začimbe, kis, olje, česen in feta sir. Vse sestavine med seboj dobro zmiksamo. Namaz postrežemo na polnozrnatem kruhu ali kot prilogo k pečenemu mesu.

Pečena buča z oreščki in ovčjim sirom Čas priprave: 40 minut Število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 285 kcal Ogljikovi hidrati: 18,5 g Beljakovine: 11 g Maščobe: 19,5 g Vlaknine: 4g Sestavine: ena manjša hokaido buča (600 g), dve žlici ekstra deviškega oljčnega olja, 130 g ovčjega sira, 30 g mandljev, 30 g indijskih oreščkov, tretjina čajne žličke timijana, sol in poper po okusu Priprava: bučo olupimo in jo narežemo na krhlje, ki jih damo v skledo. Dodamo ekstra deviško oljčno olje in začimbe.

Dobro premešamo in stresemo na pekač, obložen s peki papirjem. Pečemo v predhodno ogreti pečici pri 180 30–40 minut (oziroma toliko časa, da se buča lepo zmehča). Deset minut pred koncem vzamemo pladenj iz pečice in dodamo še oreščke. Premešamo in vrnemo v pečico.

Ko je buča pečena, ji dodamo še narezan ali nariban kozji sir, premešamo in postrežemo.

Umešana jajca s špinačo in dimljenim lososom Čas priprave in kuhanja: 15 minut Število porcij: 2 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 519 kcal Ogljikovi hidrati: 36 g Beljakovine: 35,5 g Maščobe: 25 g Vlaknine: 6,5 g Sestavine: ena čajna žlička ekstra deviškega oljčnega olja, ena manjša čebula, en strok česna, 5 večjih jajc, dve večji pesti špinače, 60 g dimljenega lososa, sol in poper po okusu ter dva kosa polnozrnatega kruha Priprava: na ekstra deviškem oljčnem olju popražimo nasekljano čebulo. Ko postekleni, dodamo nasekljan česen in pražimo, dokler ne zadiši. Nato v ponev dodamo špinačo. Pražimo približno 5 minut, le toliko, da se malo zmehča.

Jajca razžvrkljamo, dodamo sol in poper ter mešanico vlijemo v ponev. Nekaj sekund vse skupaj pustimo pri miru, nato pa jajca ob neprestanem mešanju spečemo do konca, da lepo zakrknejo. Postrežemo z dimljenim lososom in polnozrnatim kosom kruha.

Piščanec v gobovi omaki s skuto Čas priprave in kuhanja: 60 minut Število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 301 kcal

Ogljikovi hidrati: 2,5 g Beljakovine: 44,5 g Maščobe: 12 g Vlaknine: 0,3 g

Sestavine: 500 g piščančjih prsi, 100 g manj mastnega sira, 300 g manj mastne skute, 150 g svežih jurčkov, 4 žlice gorčice, 2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja, sol, poper, čajna žlička timijana, česen v prahu in 5 dl vode Priprava: piščančje prsi narežemo na manjše zrezke, jih posolimo in na obeh straneh popečemo na ekstra deviškem oljčnem olju. Nato zrezke poberemo iz ponve in damo vanjo narezane jurčke. Te pražimo 10 minut, potem pa jih zalijemo z vodo.

Dodamo še skuto, nariban sir, gorčico in začimbe. Vse skupaj na srednjem ognju kuhamo še 10 minut in nato vsebino dobro zmiksamo s paličnim mešalnikom. V omako vrnemo popečene piščančje zrezke in vse skupaj kuhamo še 30 minut. Če je omaka pregosta, dodamo vodo.

Postrežemo lahko s polnozrnatim kruhom ali testeninami in solato.

28 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

UŽIVAJTE ŽIVLJENJE V NAJVEČJI MERI!

Rastlinski napitki V primerjavi s kravjim mlekom imajo rastlinski napitki zelo podobno barvo in teksturo, po drugi strani pa se lahko bistveno razlikujejo po sestavi in okusu. Rastlinski napitki se delijo glede na osnovo, iz katere so pridobljeni: napitki iz žit (ovseni in rižev napitek), stročnic (sojin napitek), oreškov (mandljev in kokosov napitek), semen (sezamov napitek) in psevdo žit (kvinojin napitek).

Izdelava se začne z namakanjem sestavin.

Sledi mletje in ekstrakcija v vodi topnih snovi. Po ekstrakciji napitek filtrirajo. S tem odstranijo večje delce in morebitno odvečno maščobo. Nato v napitke dodajo še sladkor, sol, olje in arome. Večina rastlinskih napitkov vsebuje delce, ki se posedajo, zato v nadaljevanju napitek stabilizirajo. Podobno

policah je res velika. Zaradi zdravstvenih, okoljevarstvenih in etičnih razlogov vse več ljudi z njimi nadomešča mleko. Ob tem pa se pojavi vprašanje, ali so kljub podobni uporabi tudi prehransko primerljivi. Kako torej izbrati primeren rastlinski napitek?

Najprej pogledamo na tabelo hranilnih vrednosti, kako se prehranski profil rastlinskega napitka ujema z mlekom (lahko si pomagamo tudi z aplikacijo Veš, kaj ješ?). Sojini in grahovi napitki so najboljši približek. Vsebujejo približno 3 g beljakovin na 100 ml, v primerjavi s 3,5 g na 100 ml polnomastnega kravjega mleka. Ostali napitki vsebujejo namreč zelo malo beljakovin.

MAJHNA, LAHKA IN BREZCEVNA INZULINSKA ČRPALKA Najboljše lastnosti obližne in klasične inzulinske črpalke

21:11

7.8 mmol/L

0.95 enote

1.6 enote/h

Zadnja GK 11-03-2017 22:55

Zadnji bolus 27-02-2017 23:04

Trenutni bazal Program 3

BAZAL

UKREPI

ZGODOVINA

NASTAVITVE

PREKINI/USTAVI

Vir: FOODSPEcIALITIES.cOM

BOLUS

kot pri mleku za zagotovitev daljše obstojnosti rastlinske napitke na koncu homogenizirajo in pasterizirajo.

V primerjavi z mlekom imajo rastlinski napitki manj beljakovin, z izjemo sojinega in grahovega napitka. Vsebujejo tudi manj kalcija, vendar tega v večini primerov napitkom dodajo med samo proizvodnjo. Pogosto so napitki obogateni tudi z vitamini, kot so B12, B2 in D. Vsebujejo tudi nekaj prehranskih vlaknin in nekatera druga hranila, ki jih sicer v mleku ne najdemo. Pri tem pa je treba poudariti, da je napitek ekstrakt živila v vodi, zato so količine teh hranil relativno majhne. Napitki lahko vsebujejo tudi sladila in nezanemarljive količine dodanega sladkorja.

Kako izbrati primeren rastlinski napitek?

Rastlinski napitki so v zadnjem času postali zelo popularni. Izbira na trgovskih

Nekateri napitki so lahko tudi precej bogati s sladkorjem, zato izberemo takšnega s čim manj dodanimi sladkorji. Vsebnost kalcija naj bo okoli 115–120 mg/100 ml (podobno kot v mleku). Vsebnost hranil se ne razlikuje le med vrstami napitkov, temveč tudi med samimi blagovnimi znamkami.

Tudi napis ekološko še ne zagotavlja boljše hranilne sestave. Rastlinske napitke lahko pripravimo tudi doma, pri tem pa se moramo zavedati, da naši napitki ne bodo hranilno primerljivi z obogatenimi izdelki s trgovinskih polic, poleg tega pa bo tudi njihova obstojnost krajša.

Pri izbiri rastlinskega napitka je treba upoštevati tudi vsakodnevno prehrano. Če je bilo mleko na našem jedilniku v večjih količinah, potem pa smo ga zamenjali z rastlinskim napitkom, moramo ugotoviti, ali smo s tem zmanjšali vnos katerega izmed hranil in tega nadomestiti z uživanjem drugih živil.

SISTEM ZA KONTINUIRANO MERJENJE GLUKOZE (CGMS)

MED TRUST D.O.O. Dunajska cesta 144, 1000 Ljubljana 01 513 47 80 • info@medtrust.si www.wellion.si • www.medtrust.si

VRTNO VESELJE Jesenske barve grmovnic

da preraste druge rastline. Primerne so močne lesene ali kovinske ali kamnite pergole. Cveti v maju in juniju s svetlo zelenimi cvetovi. Zanimivi so tudi okrogli plodovi, ki jih uporabljamo za šopke in okrasitev, so rdeče barve, prekriti pa so z lupinico oranžne barve.

Za gojenje je popolnoma nezahteven in bo dobro uspeval na različnih talnih tipih. Je zelo dobro odporen na zmrzal in bolezni. Najlepša jesenska barva bo prišla do izraza na sončnih rastiščih.

Mrtvaški prst (Decaisnega fargesii) Mrtvaški prst je listopadna grmovnica, jeseni zanimiva predvsem zaradi nenavadnih plodov. Gre za stroke s prozorno želatinasto vsebino in črnimi semeni.

Stroki so modri, zaradi želatine v notranjosti pa na otip spominjajo na prste

Vrt v vseh barvah ognja ® Meta Pivec Šepic, dipl. inž. agronomije in hortikulture, Botanični vrt Univerze v Mariboru

V jeseni narava poskrbi za svojo najbolj pisano podobo in tako je tudi v vrtovih. Do izraza pridejo grmovnice, ki poleg barvitih plodov pokažejo tudi jesensko barvo listov.

30 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

Poleg listopadnih rastlin, katerih listi se obarvajo zaradi shranjevanja klorofila v olesenele dele, se pisano obarvajo tudi starejši listi nekaterih zimzelenih grmov.

V večjih vrtovih gojimo grmovnice v skupinah in tako dosežemo večji vizualni učinek barv. V manjšem vrtu izberemo eno večjo grmovnico in jo kombiniramo s pokrovnimi trajnicami ali pa jo vzgojimo v drevo, s čimer pridobimo prostor in povečamo barvitost zasaditve z nižjimi grmički in trajnicami.

Živo rumeni Celastrus scandens Prvo srečanje z davilcem (Celastrus scandens) jeseni so njegovi živo rumeni poganjki, ki v eni sezoni zrastejo več kot dva metra. V vrtu mu poiščemo mesto, kjer se bo vzpenjal brez nevarnosti,

mrtvega človeka. Dobro uspeva na različnih tipih tal; izberemo ji zavetno lego. Prenese tudi nekaj sence. V parkovnih zasaditvah jo uporabljamo kot podrast večjih dreves, največkrat zasajeno v skupine. Na ta način se cvetovi bolje oprašijo in jeseni lahko občudujemo več zanimivih plodov, ki so kljub neprivlačni zunanjosti celo užitni in po okusu spominjajo na lubenico. V višino zraste do 5 metrov, redkeje več.

Na sončnih rastiščih se močno rumeno obarvajo njeni veliki, sestavljeni listi, na pogled so privlačni tudi njeni zeleno modri zvončasti cvetovi, ki se odprejo spomladi.

Zanimiva aralija Večji grm ali manjše drevo z imenom aralija (Aralia elata) odlikujejo zanimivi

grmiček in jo v vrtove sadimo zaradi kombinacije poznopoletnih modrih cvetov in jeseni rdečega listja. Celotna rastlina je prekrita z dlačicami. Izredno dobro prenaša pripekajoče sonce in prenese tudi zelo suha obdobja. Gojimo jo kot pokrovno trajnico, kot podrast večjih grmov ali dreves, dobro pa uspeva tudi v posodah in koritih.

Glede vzdrževanja je zelo skromna, saj ne potrebuje posebne nege. Najbolj hitro in preprosto jo razmnožujemo z delitvijo jeseni ali spomladi.

Davidova fotinija je v resnici Goljat

krpati listi in gosto trnati poganjki ter steblo. Zaradi teh lastnosti jo sadimo »v drugo vrsto«. Pozorni moramo biti tudi pri vzdrževanju (košnji) pod aralijo ali pri obrezovanju. Aralija pri nas zraste od 6 do 8 m v višino in 3 metre v širino.

Najraje ima sončno mesto in dobro odcedna tla.

Njeni zanimivi listi, trnati poganjki in prikupna socvetja z majhnimi plodovi se dobro kombinirajo s sezonskimi rastlinami tropskega videza, kot so kane, banane in dalije. Vrsta je v severovzhodni Sloveniji dobro prezimna, v predelih s hladnejšimi zimami pa ji poiščemo zavetno lego ali toplo mesto ob hiši.

Poleti modro, jeseni rdeče Modrina (Ceratostigma plumbagoides) je nizka pokrovna trajnica ali manjši

Davidova fotinija ali Stranvaesia davidiana spada med večje zimzelene grme. Z izbiro enega samega poganjka jo vzgojimo tudi v manjše drevo. V višino zraste 6 do 8 metrov, v širino 5 metrov.

Ima podolgovate temno zelene liste, od katerih se samo starejši jeseni rdeče

obarvajo. Bolj kot listi so privlačni mnogoteri bleščeče rdeči okrogli plodovi, ki rastejo v šopkih.

Rastlina ima skromne potrebe po vodi, dobro uspeva na sončnih in polsenčnih rastiščih in je v primerjavi z nekaterimi drugimi vrstami in sortami iz rodu Photinia pri nas prezimno trdna. Na voljo so tudi sorte s pisanimi listi in rumeno oranžnimi plodovi.

Vse barve plamenov Octovci so manjša drevesa, ki jih odlikujejo zanimivi plodovi in pisana jesenska barva listja. Listi, ki so sami po sebi okrasni, se jeseni obarvajo v barve plamenov – od rumene do oranžno rdeče.

Pri navadnih vrstah octovcev so listi lihopernato deljeni, vsak posamezen listič je enostaven, podolgovat. Pri sorti Rhus

typhina ‘Laciniata’ nosijo posamezni lističi globoko izrezljan listni rob, zaradi česar so še bolj privlačni, jesenska barva pa je živo oranžna.

Octovec lahko gojimo kot drevo, vendar moramo redno odstranjevati koreninske poganjke, ki se pojavljajo v neposredni bližini debla.

V višino zraste okoli 3 do 4 metre. Izberemo mu sončno rastišče in vrtna tla, v katerih ne zastaja voda. Dobro prenaša urbano okolje.

Plodovi, ki jih imenujejo tudi jelenov rog, so kisli, bogati z vitaminom C in jih lahko uporabljamo za pripravo osvežilnih napitkov.

Priljubljeni in elegantni dreni Ameriški dreni (Cornus nuttallii) so priljubljene, elegantne grmovnice. V vrtove jih sadimo zaradi očarljivih drobnih socvetij, ki jih krasijo po štirje veliki, beli, narobe jajčasti nepravi listi. Jeseni nam dneve popestrijo z zanimivimi jesenskimi barvami listja, ki se prelivajo od rumene in oranžne do rdeče in lila.

Na vrtu potrebujemo za dren sončno do polsenčno mesto ter bogata in globoka tla. V plitvih in močno karbonatnih tleh slabše raste.

V večjih vrtovih pride lepo do izraza zasajen v skupine, v manjših kot samostojna grmovnica ali v kombinaciji z drugimi grmovnicami in trajnicami.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

31

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov tipa 1

Okrevališče Fortica v Kraljevici je še živo Bilo je nekoč … Lahko bi začela tako ali pa tudi Prvič, drugič in tretjič – zadnjič. Ker konec junija najmlajši oz. mladi diabetiki uživajo zdaj na okrevanju na Debelem rtiču tako, kot smo pred 50, 60 in več leti diabetiki uživali na 3-tedenskem okrevanju v Fortici v Kraljevici.

naših partnerjev, tudi s sestro Marino. Vsi malo starejši, tudi močnejši, bolj izkušeni, pa že precej dedkov in babic …

V soboto dopoldne se odpeljemo iz Ljubljane, se med vožnjo ustavimo za kavo in prispemo že na kosilo. Še pred kosilom dobimo ključe in sobe v hotelu, po kosilu pa se odpravimo peš skozi mesto do Fortice, kjer nas je pričakala socialna delavka, in nam je predstavila delo zdaj. Mi pa smo ji povedali, kako lepo smo se imeli tudi pred mnogimi leti v Fortici.

Sam sem diabetik od leta 1969, tako da sem bil v Kraljevici večkrat, zadnje leto celo kot vodič fantovske skupine. Ob odhodu iz diabetološke ambulante na Vrazovem trgu v Ljubljani pa smo začeli izgubljati stike z mladimi »sladkimi sotrpini«.

Ob svojem srečanju z abrahamom, leta 2012, sem med željami ženi omenil, kaj če bi ponovno zbrala svojo generacijo diabetikov, ki se nismo videli 30 ali 40 let.

Z veliko pomočjo sestre Marine sva dobila zbirko imen in stikov, da sva lahko pripravila in pisala pisma in šla v akcijo …

S tem delom sva začela marca 2014, pol leta pozneje, v septembru, pa sva imela zbranih 27 diabetikov, ki smo dva dneva preživeli v Kraljevici, si ogledali Fortico in poklepetali, obujali spomine za mnogo let nazaj. Bilo je tako lepo in prijetno, da so naju potem vsi spraševali, kdaj gremo spet ...

Pa sva ponovila akcijo in septembra 2015 ponovno zbrala 26 diabetikov oz. partnerjev, da smo se spet srečali za dva dneva. Še lepše je bilo, ker se nam je pridružila tudi sestra Marina, ki je poznala in še vedno pozna vse diabetike, saj nas je spoznala ob začetku našega diabetesa in zdravljenja na Vrazovem trgu, spremljala nas je na vseh okrevanjih v Kraljevici in pozneje tudi na Debelem rtiču. Obiskal nas je tudi dr. Kržišnik, ki je z nami delal vrsto let kot diabetolog; delil je spomine iz naše Fortice, ki smo jo spet obiskali.

Po mnogih srečanjih na medicinski fakulteti v novembru sva dobivala vprašanja, kdaj spet …

Ponovno srečanje po desetih letih Po desetih letih sva letos spet organizirala srečanje diabetikov v Kraljevici skupaj z društvom Hba1c – in tako smo se v maju ponovno odpeljali proti Kraljevici. Skupaj 26 diabetikov ali

Tako smo pred 50, 60 in več leti diabetiki uživali na 3-tedenskem okrevanju v Fortici v Kraljevici.

Seveda so sledili ogled naše plaže in fotkanje, obujanje spominov … Po večerji pa smo imeli skupno druženje, ki se kar ni končalo … Vsak je predstavil sebe, svojo zgodbo, sestra Marina pa je povedala ali izdala še kakšno skrivnost, ki je diabetik ni želel izpostaviti. Poslušati 26 zgodb, kako smo preživeli vsa ta leta, seveda vsi zadnjih 10 let ali več, je bistveno lažje, kot so bili naši začetki zdravljenja. Ko smo pred 50 ali 60 leti zboleli, nismo niti sanjali, kako nam bodo inzulinske črpalke izboljšale kvaliteto življenja.

Sestri Marini smo se tudi zahvalili za ves trud, voljo, ljubezen do nas z skromnim darilom.

V nedeljo pa smo se po poznem zajtrku (ki so ga nekateri prespali) odpravili nazaj proti Ljubljani oz. domu. Med nami je bil tudi letos »plavalček«, ki bo v kratkem praznoval 60 let življenja z diabetesom. Že nekaj let preživlja dopust na Kubi, pa smo predlagali, da naslednjič on organizira podoben izlet »ta sladkih«, seveda na Kubi …

Povabilo mlajši generaciji Za konec bi rad le poudaril oz. izrazil pričakovanje, da se mlajša generacija diabetikov oz. njihovih staršev aktivno vključi v kakšno društvo, kjer bodo slišali in videli, kako nepotreben je strah pred boleznijo, s katero se sreča diabetik, in kako aktivno lahko živijo življenje, kot ga načrtujejo.

Vsi pa smo prepričani, da diabetes ni bolezen, ampak da smo diabetiki le malo bolj poučeni o zdravem in aktivnem življenju.

Po 10 letih sva letos spet organizirala srečanje diabetikov v Kraljevici skupaj z društvom Hba1c.

32 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

Tekst: Dušan in Jožica Osolin, foto: osebni arhiv

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Ivančna Gorica

Aktivno zakorakalo v osmo leto delovanja Več kot tri četrt leta je za nami. Minilo je, kot bi trenil, in tudi kar nekaj aktivnosti je za nami.

Pridno smo telovadili, hodili na pohode in na novo pričeli z vajami v fitnesu, kjer se je lahko vsak, ki je želel, testiral in ugotovil, ali je to zanj ali ne. Že v januarju smo se odpravili na edukativno okrevanje v Banjo Vrućico, kjer smo preživeli zelo aktivnih sedem dni. Po občnem zboru v februarju smo marca poslušali predavanje dr.

Vukeličeve o sladkorni bolezni in njenih zapletih, se učili ravnanja s pametnim telefonom in tablico na Srednji šoli Josipa Jurčiča. Aprila smo se peš podali na Goričico, kjer smo praznovali rojstni dan društva in obeležili svetovni dan zdravja.

Udeležili smo se tudi strokovnega predavanja Varna mobilnost, ki je ga je organiziralo društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO). Osvežili smo znanje, izvedeli veliko novega – novi cestnoprometni predpisi, novi prometni znaki, nova, turbo križišča. Predstavljena so bila nova pravila v križiščih, pravilno razvrščanje, vključevanje na avtocesto, zavorne poti na suhem in mokrem cestišču, kaj storiti, če si že na avtocesti in nimaš veljavne vinjete … Še bi lahko naštevala, a boste rekli, da vse to veste. Podatek, da v skupini starejših od 65 let število nesreč narašča, pove, da ni tako. Osvežili smo tudi, kako ukrepati v primeru nesreče, klic na 112 in temeljne postopke oživljanja. Res koristno in poučno predavanje.

HbA1c, ozaveščali o sladkorni bolezni in pomenu samokontrole, delili revijo Sladkorna bolezen in predstavljali aktivnosti društva.

Društvo smo predstavili tudi v ZD Trebnje in na občnem zboru DU Stična.

Pomembnosti druženja in redne telesne dejavnosti za naše zdravje se v društvu zavedamo, zato smo pridno telovadili, hodili na pohode in bomo z aktivnostmi po poletnem predahu septembra nadaljevali.

Vabimo na zanimive dogodke Za jesen pripravljamo kar nekaj zanimivih dogodkov. Vsak drugi četrtek v mesecu organiziramo pohod, vsako sredo telovadimo, od septembra nadaljujemo s fitnesom, jesenski pohod bomo združili s piknikom, šli bomo na izlet, v oktobru je predvideno edukativno okrevanje v Termah Ptuj in strokovno predavanje o zapletih sladkorne bolezni na očeh, v novembru bomo obeležili svetovni dan sladkorne bolezni in imeli strokovno predavanje o skrbi za zdrave zobe in dlesni, v decembru pa se bomo skupaj poslovili od letošnjega leta. Ko si odpočijemo od novoletnih praznovanj, pa se bomo spet odpravili na enotedensko razvajanje v Banjo Vrućico.

Vabimo vas, da se nam pridružite in ste del naše zgodbe.

Uradne ure društva so vsak tretji petek v mesecu od 17. do 19. ure v veliki predavalnici Centra za krepitev zdravja v Zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Lahko se nam pridružite in izpolnite pristopno izjavo, izmerite sladkor v krvi ali pridete na merjenje krvnega tlaka. Sladkor si lahko izmerite tudi, če

Aktiven teden na edukativnem okrevanju V začetku maja smo v čudovitem ambientu Lavričeve koče uradno zaključili s telovadbo, nato pa aktivno prežiV Društvu diabetikov Ivančna Gorica se zavedamo pomembnosti druženja in redne telesne dejavnosti za naše veli teden na edukativnem zdravje. okrevanju v termah Radenci.

Kot vsako leto do zdaj, nas je zdravilišče Radenci navdušilo. nimate sladkorne bolezni, pa vas skrbi ali pa le zanima, kolikšne Predavanja o preprečevanju padcev, ohranjanju mišične mase so vaše vrednosti. Merjenje sladkorja je brezplačno tudi, če in glikemičnem indeksu, meritve sladkorja, terapije, telovadba, niste član društva. fitnes v vodi, kviz, tombola, balinčkanje, dobra lokalna hrana Veseli pa smo, da je v našem društvu kar nekaj članov iz soin dobra družba so zapolnili naše dneve in večere. Ni nam bilo sednjih občin Grosuplje in Trebnje, ki se redno udeležujejo dolgčas in teden je minil, kot bi mignil. društvenih aktivnosti.

S pohodom na Gradišče 31. maja smo sodelovali na vseslo- In še novost za člane društva diabetikov Ivančna Gorica. venskem pohodu #DarujemKilometre – gremo skupaj do mi- Verjetno ste že slišali ali pa se že sprehodili po Sanoteki – novi lijona. Zbrali smo 161 km. Štartali smo iz Stične in po slabi uri trgovini z medicinskimi pripomočki v samem središču Ivančne prišli na cilj. V Lavričevi koči smo spili domači čaj, pojedli Gorice (bivša trgovina Tuš). Vsi naši člani imajo od 1. avgusta jabolko, izžrebali dobitnike desetih majic Darujem kilometre in 2025 pri nakupu na vse artikle ob predložitvi članske izkaznice se po kratkem počitku vrnili v dolino.

5-odstotni popust. Za prijave na edukativna okrevanja in vse Nismo manjkali niti na dnevu odprtih vrat ZD Ivančna Gorica. dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki Na stojnici smo merili sladkor v krvi, trimesečno povprečje 031 619 854.

Tekst in foto: Danica Ostanek Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

33

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Druženje pod Triglavom …

Pohod smo začeli z Rudnega polja pod Viševnikom, kjer je zgrajen prvi zimskošportni center, in odšli proti planini Konjščica (1451 m), ki je del Karavank in se nahaja med Viševnikom in Slemenom. V osrednjem delu planine je nekaj pastirskih koč in izvir s pitno vodo. Od tod je tudi veliko poti na okoliške vrhove.

Pot smo nadaljevali do koče na Uskovnici, med Pokljuko in dolino Voje. Le dobrih 5 minut hoje stran od planinske koče je manjša kapelica, od katere se nam razpne razgled na gore, ki obdajajo Bohinj. Med kočo in kapelico pa lahko vidimo grbinaste travnike, ki so redkost v slovenskih gorah. Tudi na tej poti smo darovali kilometre in jih nabrali kar 261. Ves čas na poti so nas božali sonce, razigrani pogovori in veliko smeha.

Vsi smo bili mnenja, da se tovrstni dogodki morajo ponavljati, saj nam dajo veliko veselja in druženja, predvsem pa gibanja.

… in na Venišu Kot že nekaj let zaporedoma smo se tudi letos zbrali na društvenem pikniku na kmetiji Venišnik. Ob prihodu je Olga Re-

n Društvo diabetikov Litija in Šmartno pri Litiji

Edukativno okrevanje v Rabcu Člani Društva diabetikov Litija in Šmartno smo se od 16. do 23. septembra udeležili edukativnega okrevanja v Rabcu. V torek smo se odpravili na pot in prispeli na sončno istrsko obalo. V hotelu nas je pričakalo prijazno osebje, nas pospremilo do sob, nato pa smo imeli spoznavno info uro in prosto popoldne.

Vsako jutro smo pričeli z jutranjo telovadbo, ki je trajala od 7.30 do 8.30 ure. Trikrat v tednu bivanja smo pred zajtrkom opravili merjenja krvnega sladkorja, krvnega tlaka in kisika v krvi.

V sredo smo se po jutranji telovadbi in zajtrku odpravili na pohod do starega mestnega jedra Labina. Mesto je bilo naseljeno že v srednjem veku, krasijo ga renesančne in baročne palače, zanimivosti pa se skrivajo na vsakem koraku. Pošteno smo se nahodili po strmem in skalnatem terenu, ki je bil razmočen, ker je prejšnji večer deževalo.

Popoldne smo se udeležili strokovnega predavanja z naslovom Polje energije predavateljice Andreje Hartner, terapevtke limfne drenaže, kitajske tui-na, kraniosakralne in klasične masaže, reiki terapevtke, inštruktorice zdravega življenja in vadb.

Naslednje predavanje je bilo v petek na temo Zdrava trebušna

Opravili smo merjenja krvnega sladkorja, krvnega tlaka in kisika v krvi.

34 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

Vsako jutro smo pričeli z jutranjo telovadbo.

slinavka in vranica in nato v ponedeljek na temo Zdrav želodec – Simbol zdravja in stabilnosti.

V četrtek po jutranjih aktivnostih smo odšli na izlet »Fish picnic Cres« z ladjico po arhipelagu do otoka in mesta Cres. Na ladji smo imeli kosilo, pogostili so nas z ribami oziroma z menijem po izbiri.

V petek smo se na željo nekaterih članov odpravili na panoramsko vožnjo z ladjico po zalivu Rabac. Vožnjo je spremljala jata delfinov, lastnik ladjice pa nas je pogostil z domačim vinom, črnim kruhom in pršutom. Spremljala nas je harmonika s slovenskimi melodijami, katere smo spremljali s plesom in petjem.

V soboto in nedeljo smo dan začeli s telovadbo in imeli prosta dneva za kopanje in sproščanje. Ponedeljek smo pričeli s telovadbo in nato opravili merjenje krvnega sladkorja. Vsak večer smo se družili na terasi hotela ob živi glasbi in praznovali rojstni dan naše članice.

Zadnji dan, v torek, smo ob 10. uri izpraznili sobe in čakali na prevoz, ki se je zavlekel za dve uri, ta čas pa smo izkoristili za še eno predavanje na temo Kako deluje naš limfni sistem?

Naše edukativno okrevanje smo zaključili z izobraževalno noto.

Rabac, vsa dogajanja in druženja nam bodo ostala v lepem spominu. Vreme nam je bilo cel teden naklonjeno, zadnji dan pa nas je na poti domov spremljal dež.

Tekst: Mihaela Amršek, foto: arhiv društva

IZ N AŠIH DRUŠTEV

potočnik vsem gostom nudila merjenje krvnega sladkorja, gospod Maks, ki nam vedno pripravi okusno hrano z žara, pa nam je tudi tokrat prebudil brbončice z mešanico na žaru.

Lepo vreme smo izkoristili s športnimi igrami. Največ veselja in tekmovalcev je bilo v igri štrbunk, kjer so trije najboljši prejeli glavne nagrade, in sicer-panoramski pogled po dolini, pospremljen s smehom. Naš že stalni muzikant Bojan Peter pa je poskrbel za odlično glasbo, da so se brusile pete vse do noči.

Tekst in foto: Fanika Slemnik

Z Rudnega polja pod Viševnikom smo se odpravili proti planini Konjščica.

n Društvo diabetikov Ptuj

Aktivnosti v prvi polovici leta Najraje se člani društva diabetikov Ptuj družimo. V prvem polletju letošnjega leta smo bili aktivni vsak mesec.

Po rednih mesečnih pohodih vsak prvi četrtek v mesecu po bližnji okolici Ptuja smo se aprila z vlakom odpeljali v Žalec na obisk v podjetje Kano, s katerim sodelujemo že vrsto let. Bili so veseli našega obiska, za dobrodošlico nas je pričakala kava in voda, bilo je tudi nekaj za energijo. Pripravili so nam zdravstveno delavnico, ki jo je vodila lastnica podjetja Marica Akerman in predstavila izdelke in kreme za nego kože in stopal. Naključno sta bila dva udeleženca izbrana za pedikuro, v njihovi trgovini pa smo lahko kupili izdelke po ugodni ceni.

Po končanem obisku smo se okrepčali v bližnjem gostišču, mimogrede pogledali fontano piva in župnijsko cerkev svetega Nikolaja, in se odpravili na železniško postajo.

bližnjo okolico, kjer imajo urejene proge za hojo, tek in kolesarjenje, fitnes na prostem in kasaško progo. Po skupnem fotografiranju nas je pot peljala na ogled mesta Lenart in v župnijsko cerkev svetega Lenarta. V cerkvi smo prisluhnili njihovemu župniku, ki nam je v kratkem opisal zgodovino cerkve. Po skupnem pohodu po obronkih Lenarta smo se napotili na toplo malico, izmenjali svoje občutke in doživetja ter se veseli, srečni in zadovoljni poslovili od diabetikov in se odpeljali proti domu.

Edukativno izobraževanje v Moravskih Toplicah V juniju smo se razveselili sedemdnevnega edukativnega izobraževanja v Termah 3000 v Moravskih Toplicah. Družbo so nam delali diabetiki iz Lenarta. Nastanjeni smo bili v Hotelu Ajda, oskrba je bila na nivoju, hrana raznolika in primerna za diabetike, voda v bazenih prijetno topla.

Takšnih srečanj se posebej veselimo Na začetku maja smo bili povabljeni na društveni pohod DD Lenart; takšnih srečanj se v društvu posebej veselimo.

Na avtobusni postaji Ptuj se nas je zbralo lepo število diabetikov in z avtobusom smo se odpeljali k našim gostiteljem. Po veselem snidenju smo se napotili do športnorekreacijskega centra Polena, kjer smo spili topli napitek. Pogledali smo si

Sedem dni okrevanja je hitro minilo.

Aktivnosti so sledile po programu. Zjutraj na tešče smo merili sladkor v krvi, krvni tlak in imeli vaje v bazenu. Izobraževali smo se na predavanjih. Poslušali smo predavanji »Ti vodiš – sladkorna sledi: zmagovalna pot do boljšega počutja« in »Dora, Zora, Svit … Luka in Peter«. Predavala je Blanka Dugar, dipl. med. sestra iz NIJZ. S sodobno tehnologijo pri sladkorni bolezni nas je seznanil Jure Vrandečič, strokovni predstavnik za diabetes pri Zaloker & Zaloker. V prostem času smo se kopali in družili v bazenu, raziskovali okolico term, hodili na večerne sprehode in izmenjevali izkušnje o naši bolezni. V čudovitem vremenu je sedem dni hitro minilo, poslovili smo se od gostiteljev in se veselili vrnitve domov z željo, da se naslednje leto spet udeležimo šole za diabetike, morda kje drugje.

Na začetku maja smo bili povabljeni na društveni pohod DD Lenart.

Tekst: Sonja Korošak, foto: Ida Fric Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

35

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Trbovlje

Prijetni dnevi v Izoli Neža Maurer: Pot soncu Morje je zlata pot sonca, srebrna pot meseca, negotova pot hrepenenja, razpeta iz večnosti v večnost.

Avtobus, v katerem smo se peljali v Izolo, je vozil Boštjan Kavšek, naš »domači« šofer. Vedno nas pozdravi in pove kaj zanimivega ter tako ustvari prijetno vzdušje.

Srečevali smo se, popili kavo in se sproščali ob pogledu na morje. Najbolj pogumni so se v morju tudi kopali. Preostali smo raje plavali v hotelskih bazenih in vsako popoldne v vodi še pridno telovadili. V Kneippovem vrtu smo izvajali vaje za ravnotežje in gibljivost sklepov. Merili smo tudi sladkor v krvi. Še posebej zanimivo je bilo izobraževanje z naslovom Pokaži, kaj veš o sladkorni bolezni. Pripravila ga je predsednica Cvetka Kozmus. Na osem vprašanj, zapisanih na listu, smo najprej odgovarjali v dvojicah. Ko smo vsi odgovorili, smo vsa vprašanja in odgovore glasno predelali. Dobro smo sodelovali in obnovili znanje o sladkorni bolezni.

Vse to so bile naše dnevne aktivnosti. Pripomogle so k dobremu počutju. Ob večerih, ki so na morju še posebej lepi, smo

Vsi smo se veselili nekajdnevnega bivanja v hotelu Delfin. Iz našega društva nas je bilo 59. Ko smo se vozili, smo občudovali pokrajino, ki je bežala mimo nas – hiše, travnike, potoke, gozdove … prevladovala je zelena barva, barva gozdov.

Vse dneve nas je grelo sonce. Sprehajali smo se ob obali, kjer je marina z zelo veliko privezi za plovila. Do mesta ni daleč.

Izola je prijetno slovensko istrsko mesto.

Slovi po ribištvu, vinarstvu in oljarstvu ter pridelavi rib. Zelo lep je grb mesta. Na njem je upodobljena bela golobica z oljčno vejico v kljunu, ki leta nad rumenim polkrogom. Ta naj bi prikazovala otok, na katerem je mesto nastalo.

Vsi smo se strinjali, da se v Izolo še vrnemo.

n Društvo diabetikov Kamnik

Meddruštveni pohod z gorenjskimi društvi Sobota – krasen dan, mi pa smo se zbrali pri Marjanci z gorenjskimi društvi.

Naša člana Marinka in Jože sta poskrbela za malico, da ne bi prišlo do hip. Šli smo na daljši ali krajši pohod. Daljši je potekal po strmi poti do žal, kjer je čudovit razgled na kamniške planine.

Po ogledu smo nadaljevali pot po obrobju Kamnika do cerkve svetega Jakoba. Tam nas je pričakal vodič Miha Babnik. V cerkvi smo zapeli Marijine pesmi; najboljši pevki sta bili Dragica Požek in Jelica Slavič, ki sta popestrili program. Vodič nam je veliko povedal o frančiškanih v Kamniku in samostanu. Kapela svetega Jakoba je bila prvič omenjena leta 1423, leta 1493 pa je cesar Federik III. ustanovil frančiškanski samostan. Frančiškani so vedno delovali po srednjeveškem načelu. Knjižnica je organizirana po svojem najstarejšem katalogu, ki sega v leto 1760. Najdragocenejše knjige so inkunabule, ki so bile natisnjene med letoma 1445 in 1501. V knjižnici hranijo Dalmatinov prevod Pentatevha iz leta 1578 in njegov prevod celotne Biblije, objavljen leta 1584 v Wittenbergu.

Z zadovoljstvom smo zaključili meddruštveni pohod z gorenjskimi društvi.

Tekst:

Člani Društva diabetikov Kamnik smo se odpravili na meddruštveni pohod z gorenjskimi društvi.

36 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

Savica Juntez, foto: arhiv društva

IZ N AŠIH DRUŠTEV

poslušali glasbo. Nekateri so se tudi zavrteli. Prijetno je opazovati plesalce, še lepše je plesati.

Vsak začetek ima svoj konec.

Zadovoljni, polni lepih vtisov smo se vrnili domov. Vsi smo se strinjali, da se v Izolo še vrnemo. Življenje nam poklanja drobne, lepe trenutke, ki se jih moramo veseliti in biti zanje hvaležni.

Tekst: Kristina Hribar, foto: arhiv društva Mogočna Planica nas je pričakala v soncu.

Narava nas je očarala Čudovit dan, poln dogodivščin v krasni naravi s super ljudmi, je za nami, pa še vreme nam je služilo. Iz Planice smo krenili do čudovitega Tamarja, spotoma domov smo se ustavili ob

n Društvo diabetikov Kranj

Pohod gorenjskih diabetikov Med najpomembnejše redne dogodke našega društva uvrščamo meddruštvene pohode za člane gorenjskih društev diabetikov.

V soboto, 13. septembra, smo s pohodom Cerklje–Adergas– grad Strmol uspešno zaključili letošnje gorenjske meddruštvene pohode. Pohodniki iz štirih gorenjskih društev smo se ob 9. uri zbrali na parkirišču picerije Pod Jenkovo lipo v Dvorjah pri Cerkljah. Od tam smo se podali po gozdni poti do naše izhodiščne točke. Vzpon ni bil zahteven in je bil ravno prav razgiban, da se nismo dolgočasili.

Prva točka na našem pohodu je bila cerkev Marijinega oznanjenja v Adergasu. Cerkev in nekdanji samostan dominikank, ustanovljen leta 1238, ležita na robu naselja Adergas. Tu nas je že čakal vodič, v cerkvi pa je župnik Slavko Kalan z doživeto

prekrasnih Zelencih. Okusno kosilo smo si privoščili nad Žirovnico v lovskem domu Stol, kjer nas je pozdravil tudi pravi medved. Hvala našemu društvu za odlično organizacijo.

Tekst: Darja Božič, foto: arhiv društva

predstavitvijo osvetlil zgodovino cerkve in samostana Velesovo.

Pohodnike je pozdravil župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj. Po vrnitvi smo se ustavili ob ribnikih Češnjevek, ki tvorijo prekrasen kotiček na koncu vasi Češnjevek, nedaleč od središča Cerkelj. Tu se nahajata dva večja ribnika in nekaj manjših. V njihovi bližini se nahaja stara opekarna, kjer so včasih izdelovali opeke, kar dodaja krajini poseben čar in zgodovinsko vrednost. Po petih minutah hoje skozi gozd nas je pot pripeljala do posestva Strmol. Sam grad je slikovito postavljen na majhni vzpetini na vznožju strmega Dvorjanskega hriba med vasmi Češnjevek, Grad in Dvorje. Je eden od redkih gradov na Kranjskem, ki je ves čas ohranil slovensko ime.

Skrbno urejena okolica, vključno z grajskim kompleksom in jezerom s sprehajalno potjo, ponuja čudovite razglede na okolico. To je je bilo pravo doživetje za pohodnike, ki so uživali ob sprehodu v naravi, obkroženi z mirno in slikovito pokrajino.

Lepe zgodbe vodiča o gospodarjih enega najstarejših in najbolje ohranjenih gradov pri nas so naredile izjemen vtis na pohodnike, saj so predstavile bogato, včasih tudi težko zgodovino.

Na koncu smo se ustavili pri spomeniku skladatelja Davorina Jenka v Dvorjah. Spomenik v obliki piramide iz umetnega kamna s posvetilom skladatelju zaznamuje kraj, kjer je stala njegova rojstna hiša.

Ne preveč naporna pot, zanimivi ogledi in dobra volja so pripomogli, da je bilo vzdušje zelo veselo in se je nadaljevalo tudi pri kosilu. Uspešno izveden dogodek je v večji meri odvisen od zadovoljstva udeležencev, zato smo bili hvaležni za vse pohvale, ki smo jih prejeli.

Hvala vsem pohodnikom za dobro voljo in veselo druženje.

Še en prijetno razgiban dan je bil za nami. Skupaj s postanki je bilo hoje za dobre tri ure.

Tekst in foto: Jolanda Polanec Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

37

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Združenje diabetikov celjske regije

Okrevanja smo pričeli v Ankaranu Letošnjo poletno sezono okrevanja smo pričeli v obmorskem Ankaranu, v hotelu Adria Ankaran, ki leži skoraj ob morju in je prava zelena mediteranska oaza, kamor nas je 48 članov odpotovalo v petek, 20. junija v jutranjih urah, da smo pobegnili najhujši vročini.

Že prvi vtis dobrodošlice je bil ugoden – hkrati z razporeditvijo v posamezne ‘vile’ so prijazni mladi sodelavci prevzeli težko prtljago in jo vsakemu pripeljali do vhoda v bivalne prostore.

Prečudovit kraj: bili smo v parku, v gosti senci; prostorne vile so blizu jedilnice in kavarne ter ogromnega bazena z toplo morsko vodo.

Po razporedu smo pričeli že drugi dan z delom, dve strokovno usposobljeni članici sta pričeli z meritvijo sladkorja že pred 7. uro. Disciplinirani, predvsem pa na zgodnjo uro navajeni člani so bili že v vrsti in seveda z zanimanjem sledili rezultatom meritev.

V ponedeljek smo pričeli z izobraževanim programom. Predavateljici Gordana Šokić in Katja Golob, obe dipl. med. sestri, sta nazorno in s praktičnimi pripomočki poudarili pomen zdravja ustne votline in zob s posebnim poudarkom na negi zob, obliki in načinu čiščenja ter vzdrževanju in s tem ohranitvi zob. Za vse prisotne je bila ta predstavitev novost.

V Ankaranu smo nabirali kilometre.

V predavanju z naslovom Zdrav življenjski slog za krepitev zdravja je dipl. med. sestra iz ZD Koper obširno nakazala pomembne aktivnosti za ohranjanje zdravja, s katerimi se znižuje tudi tveganje diabetesa. Ne smemo podcenjevati sladkorne bolezni, ki v mnogih primerih povzroči tiste oblike obolenja, ki privedejo tudi do zgodnje umrljivosti. Z diabetesom so povezani obolenja na ledvicah, kardiovaskularna obolenja in posledično srčni infarkt. Vse to kaže na močne posledice povišanega sladkorja in težkih oblik bolezni, slišali pa smo, kako vsa ta obolenja preprečiti. Novejše raziskave so tudi na tem področju uspešne in svetujejo preprečitev obolenj z zdravim načinom življenja, z upoštevanjem navodil o zdravi prehrani in večji fizični aktivnosti.

38 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

Po krajši razpravi je predavateljica prikazala pomembnost urejenega krvnega tlaka. Udeleženci so tudi pri tej točki pokazali zanimanje za pravilno merjenje in ugotavljanje vzrokov povišanega tlaka.

Udeležba na vseh treh predavanjih je bila izredna – več kot 90 % in z zanimanjem smo poslušali. Sodelovali smo v razpravi, ki se je nanašala predvsem na problem drugih bolezni, povezanih z diabetesom. Kljub zdravi prehrani, jemanju zdravil in stalni fizični aktivnosti se pri osebah s sladkorno boleznijo pogosto pojavljajo srčno-žilne bolezni, diabetes pa ogroža tudi možgane. Tako različne in hude posledice diabetesa narekujejo večjo skrb za preventivo: dnevna kontrola stanja sladkorja, meritve pritiska, skrb za pravilno prehrano in fizični aktivnosti ter izogibanje stresu.

Tudi naše bivanje v Ankaranu je bilo namenjeno tej preventivi: imeli smo ugodne bivalne pogoje, veliko izbiro dietne prehrane in izredne pogoje za fizične aktivnosti. Poleg tople morske vode tudi za številne pohode po urejenih poteh na idealnem območju naravnih lepot sredozemskega drevja, travnikov in cvetja, kar so nekateri pohodniki dobro izkoristili.

Navdušeni nad vsemi pogoji smo dali pobudo predstavnici društva, da je rezervirala 7-dnevno bivanje v Hotelu Adria Ankaran za člane našega društva v prihodnjem letu.

Tekst: Jožica Subotič, foto: Zora Zupanc

Aktivnosti s Centrom za krepitev zdravja Žalec Kot je že znano, naše društvo oziroma združenje povezuje sedemnajst občin, od tega so štiri večje občine – Celje, Žalec, Šentjur in Laško. Tukaj delujejo tudi centri za krepitev zdravja, seveda v okviru zdravstvenih domov. Moram reči, da s temi centri solidno sodelujemo in prirejamo skupna predavanja in delavnice.

Takšno delavnico smo organizirali 22. avgusta 2025 tudi v Zdravstvenem domu Žalec za vse člane spodnjesavinjskih občin. Prostor nam je organiziral Center za krepitev zdravja Žalec. Predavanje na temo Sladkorna bolezen skozi življene, ki je izzvenelo preventivno in kurativno, je pripravila vodja centra Brigita Jeretina v sodelovanju z diabetičarko Milo Terček. Poudarek je bil predvsem na zdravem načinu življenja in sploh ne samo na hrani, tudi količina hrane in poraba kalorij glede na naravo dela igrata pomembno vlogo. Potrebna je tudi vsakodnevna telesna aktivnost (hoja, zmeren tek, kolesarjenje itd.). Ker je vse to potekalo v obliki delavnice oziroma sodelovanju vseh nas, smo ugotavljali, da smo kar dobro osveščeni in seznanjeni s tegobami te bolezni – kako je to v praksi vsakega posameznika, je pa že drugo poglavje. Statistika kaže, da je sladkorna bolezen še vedno v porastu, na kar pa vpliva največ stres. Najbolj nevaren je tihi stres, ki se ga človek navadno ne zaveda. Na tem predavanju je bil prisoten tudi komaj 13-letni Vid Drevenšek s svojo mamo Sibilo. Deček je sicer diabetik z boleznijo tipa 1 in je zbolel pri desetih letih.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Moram priznati, da je natančno poslušal in sodeloval, kot že odrasla oseba. S tem lahko sklepam, da so ta izobraževanja dobra, poučna in da prispevajo lepe rezultate, vsaj o osveščenosti pacientov. Zato smo prepričani, mi kot društvo diabetikov in vsi, ki se s tem profesionalno ukvarjajo, da se mora to nadaljevati.

Vsi člani in drugi pa se morajo zavedati, da je to v njihovo dobro, in se predavanj udeleževati in tudi sodelovati.

Ker nas je bilo na lokalni ravni prisotnih kar precej, sem izkoristil priliko in pohvalil nekaj posameznikov za dobro sodelovanje in medsebojno obveščanje. Gonilna sila društva v Žalcu je Anica Brečko, kateri pomagata Cvetka Hauptman in Jože Kukovec. Dogovorili smo se o sodelovanju pri večih dejavnostih občin in ZD Žalec, katerega vodi dr. Hana Šušter Erjavec.

Organizacija telesne vadbe in rekreacija pa teče v sodelovanju z lokalnimi društvi (upokojenci, invalidi, koronarni klub Žalec Franc Turnšek itd.).

Poznopoletni piknik prijateljskih društev v Celju Športno in zabavno srečanje diabetikov celjske regije v sodelovanju z društvom upokojencev KS Ostrožno, Lava, Nova vas in Dečkovo naselje se je 29. avgusta odvijalo na Lopati pri Celju. Že ob 12. uri smo diabetiki organizirali delavnico Peka močnatih izdelkov za diabetike. Vodila jo je Tanja Gobec iz društva Skrinja, ki nam je predstavila starodavno žitarico piro. Ta je zadnja leta dobila nazaj prvotni pomen surovine za peko kruha.

Zelo natančno nam je predstavila gojenje pire že na njivi in kako priti do zrnja, ki vseh svojih moči in skrivnosti še ni zares razkrilo. Nekoč so piro imenovali zlato zrno; posebno za sladkorne bolnike se v piri skrivajo majhne skrivnosti. Pira z vsebnostjo kroma pomaga uravnavati nihanje sladkorja v krvi ter vpliva na razpoloženje in splošno počutje ljudi. Po teoretični razlagi je demonstratorka prikazala izdelavo kruha na svojevrsten način. Sestavine so polnovredna pirina moka, malo soli in malo oljčnega olja, namesto kvasa se dodata suhi kvas in soda bikarbona. Namesto navadne vode se lahko uporablja mineralna voda. Seveda mora to testo odležati vsaj nekaj ur ali celo čez noč. V to testo lahko zamesimo suho sadje, namočeno v vodo. Sladkorja ne dajemo, ker ga je dovolj v sadju.

Ko se je vse to speklo v pečici, smo lahko tudi pokusili: bilo je zelo okusno in dobro.

Druženje se je nadaljevalo s prijetno glasbo, ki so jo izvajali godci nekoč priznanih, a še vedno aktualnih ansamblov. Za razvedrilo so bile organizirane družabno-športne igre, kot so metanje pikada, zabijanje žebljev in štrbunk. Vzdušje med tekmovalci in navijači je bilo odlično. Ura je tekla, a se nismo mogli ustaviti, kar pomeni, da se takšnih druženj veselimo še naprej. Na koncu so bili razglašeni rezultati in podeljene simbolične nagrade. Hvala tokratnemu organizatorju Milanu Krofliču in DU Ostrožno.

Delavnica peke pirinega kruha

n Društvo diabetikov Jesenice

Tradicionalni balinarski turnir Člani Društva diabetikov Jesenice so v soboto, 9. junija, v okviru izvajanja programa športno-rekreativnih dejavnosti na baliniščih v Bazi na Jesenicah organizirali tradicionalni balinarski turnir. Poleg štirih društvenih ekip so nastopile še ekipe iz Žirovnice, Slovenskega Javornika, Hrušice in Kranjske Gore.

Tekst: Marija Deželak, foto: Franc Turnšek

bolj priljubljena oblika rekreacije; vsak ponedeljek in petek imajo na baliniščih Balinarskega kluba Jesenice treninge, udeležujejo se različnih turnirjev in tekmovanj. Jeseniškemu klubu pomagajo pri izvedbi klubskih tekmovanj; letos so sodelovali pri obnovi balinišč ob sedemdesetem jubileju. Predsednik Miloš Nikolič je za večletno sodelovanje vsem podelil priznanje, ki ga je prevzela predsednica Društva diabetikov Jesenice Sonja RavTekst in foto: Janko Rabič nik.

Zmagala je četrta ekipa Društva diabetikov Jesenice v postavi Sonja Ravnik, Julka Režek in Petar Čulibrk. Druga je bila ekipa Društva upokojencev Javornik – Koroška Bela, tretja pa ekipa balinarjev Hrušica. Četrto mesto je zasedla tretja ekipa Društva diabetikov Jesenice v postavi Dora Trampuš, Milan Markovič in Mirko Markovič. Ostali dve ekipi sta se uvrstili do osmega mesta Jelka Volarič, Lilijana Kos in Bojan Kos ter Albina Fülle, Vida Jensterle in Vera Rozman.

Turnir je spet uspel v veselje vseh udeležencev; pokazal je njihovo tekmovalno vnemo in je pomenil prijetno druženje. Za člane Društva diabetikov Jesenice je balinanje že nekaj let vse

Balinarske ekipe Društva diabetikov Jesenice Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

39

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Dravograd – Polžki

Na okrevanju v Moravcih Kaj ni lepo poslanstvo nas starejših, da izžarevamo pristno veselje v svojo okolico? Pogosto se zgodi ravno obratno, da namreč sevamo naveličanost, čemernost, slabo voljo. Škoda!

Namesto da smo nejevoljni ter jezni nase in na ves svet, se rajši veselimo in se prisrčno nasmejmo vsemu, kar srečamo.

Pravi blagoslov so stari možje, še bolj stare žene, ki so polne takšnega pristnega veselja. Zavedam se, da sem star in da imam pred sabo toliko dni, kot mi jih je namenjeno. Zato se, kadar le morem, udeležim okrevanja v Moravcih. Vem, da je družba vesela, z veliko humorja in dobre volje.

Od 25. maja do 1. junija je potekal tabor. Vožnja po Dravski dolini in ravnici Prekmurja je potekala zelo tekoče. Tudi semaforji v Mariboru so bili na naši strani – zeleni val. Kar hitro smo prispeli v hotel Termal v Moravskih Toplicah. Že večkrat sem bil tu, hotel sem si pridobiti novih moči. Z ženo sva se udeležila vseh predavanj. Predavateljica Blanka Dugar, dipl. med. sestra s specialnimi znanji, je imela predavanje »Ti vodiš, sladkorna sledi: zmagovalna pot do boljšega počutja«. Imel sem občutek, da nič, kar jem, ni dobro za moje telo. Skoraj Skrbi smo pustili doma. ničesar od tega, kar imam rad, ne smem jesti. »Dora, Zora, Svit, Luka in Peter – lastna imena ali kaj drugega?« Tudi to temo je podala predavateljica Blanka Dugar. Moram reči, da mi je ostalo kar nekaj od tega, kar nam je predavala.

Vsako jutro smo hodili na merjenje krvnega sladkorja in tlaka.

Moj krvni sladkor je bil vedno previsok, nad mejo normale, tlak pa je bil tam, kjer mora biti: 120–80. Po merjenju krvnega sladkorja pa smo pod vodstvom predsednika Ervina Kodruna še telovadili.

V soboto, 31. maja, je bil dan darujmo kilometre. Milena je priskrbela prevoz. Odpeljali smo se v Mursko Soboto. Tu je bilo zbranih že več skupin. Mi smo se pridružili skupini iz Murske Sobote. Obhodili smo tamkajšnje jezero. Pohod je bil dolg približno 14 km. Kilometre smo darovali že do Lune, sedaj pa darujemo, da pridemo nazaj na Zemljo.

Prekmurske ravnice so del Panonske nižine. Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere za poljedelstvo. V Prekmurju so še posebej dobre razmere za rast žita, zato se pokrajine drži sloves žitnica Slovenije. Skozi Pomurje teče reka Mura, ki je najpomembnejša reka v panonskem svetu Slovenije in po vodnatosti ena izmed največjih 40 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

slovenskih rek. Pokrajina na levem bregu Mure se imenuje Prekmurje, pokrajina na desnem bregu pa Prlekija. Skupaj tvorita Pomurje.

Večina pomurskih gradov izvira iz srednjega veka, ko so se razvili kot upravni sedeži fevdalnih zemljišč in so bili v lasti različnih fevdalnih rodbin. Spomenika državnega pomena sta gradova Grad in Negova. Med starejše spadajo še gradovi v Lendavi, Gornji Radgoni in Murski Soboti ter dvorca v Rakičanu in Beltincih. Nekaj manjših dvorcev je bilo z novo namembnostjo rešenih pred propadom (Podgradje, Mačkovci), drugi pa so na poti, da bodo popolnoma izginili iz naše kulturne krajine (Črnci, Prosenjakovci). Pomurski gradovi in dvorci pomembno bogatijo kulturno krajino in so danes pretežno v službi javnosti kot muzeji in sedeži zavodov, drugi pa so zanimive izletniške točke.

Vsak večer smo se zbrali v tako imenovanem kolesarskem kotičku, v katerem je bila zabava s petjem – tu je izstopal Ber-

nard Kališnik – kako lep glas ima! Tudi kakšna izvirna šala je bila povedana.

Hvala Mileni in drugim, da so se razdajali.

Tekst: Ivan Rus, foto: Milena Dobnik

n Medobčinsko društvo diabetikov Goriške

Edukativno okrevanje v Rogaški Slatini Člani društev diabetikov iz Nove Gorice, Ajdovščine, Vipave in Tolmina smo se od 4. do 11. septembra zbrali v Rogaški Slatini, kjer smo preživeli teden dni edukativnega okrevanja.

Tudi letos smo bili nastanjeni v Grand hotelu Rogaška, ki nas je navdušil z udobjem in gostoljubjem.

Vsak dan smo merili krvni sladkor, tlak in holesterol ter opravili EKG preiskave. Udeležili smo se zanimivih predavanj o zdravi prehrani, vlogi ščitnice in pomenu beljakovin, med drugim tudi

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Gornja Radgona

Po letovanju še srečanje diabetikov Na začetku junija smo začeli priprave na edukacijo, obenem pa tudi na pomursko srečanje diabetikov, saj smo organizatorji srečanja.

Sredi junija smo se odpeljali v zdravilišče Dobrna, kjer smo bili skupaj z diabetiki iz Murske Sobote. Bilo je čudovito, saj je bilo veliko smeha, druženja v bazenu in zunaj. Hodili smo na dolge sprehode in tako nabirali kilometre. V Dobrni se je dan za nas pričel že pred šesto uro zjutraj, ko je bil sprehod, po sprehodu pa kavica in šele nato zajtrk.

Res smo se imeli lepo, manjkala nam je le naša mama Ernestina – Erna (tako smo jo klicali), ki je na našo žalost v najlepšem mesecu maju za vedno zaspala. Vsako leto je bila z nami na okrevanju, vedno dobre volje in pripravljena na hece. Vedno nam je žugala, naj ne pozabimo nanjo, kar koli bomo imeli, ker je vedno rada prišla v našo družbo. Seveda nismo nikoli pozabili nanjo, zato nam je letos zelo manjkala – naj počiva v miru.

Pomursko srečanje diabetikov

Srečanje pomurskih diabetikov

sivke in peciva takoj preplavil naše goste. Podjetje Radenska, nam je podarilo brezalkoholno pijačo, za kar se jim zahvaljujemo.

Pozdravni govor je imel predsednik Franc Golina, ki je pozdravil novo predsednico lendavskega društva Gizelo Jus in se obenem zahvalil našim članom za pomoč pri delovanju društva. Predsednik točno ve, da je v slogi moč, saj samo tako lahko društvo dela dobro.

Nato nam je gostilna Križan pripeljala zelo dobro kislo juho. Po okrepčilu so se zbrale prijave za športne igre, saj je bilo treba pokuriti vso odvečno energijo. Pri igrah so sodelovali skoraj vsi, tisti, ki niso, so pa navijali.

Bilo je veliko smeha.

Prihod v zdravilišče

Po prihodu domov smo se aktivno vključili v priprave na srečanje. Srečanje je bilo v soboto, 5. julija, v Lisjakovi strugi.

Bilo je veliko priprav na srečanje. Treba je bilo poskrbeti za športne igre. Srečanje se je pričelo v vročem sobotnem dopoldnevu ob 10. uri. Mi smo prišli prej, da smo si razdelili delo, pripravili mize in na mizah šopke sivke, ki jih je pripravil moj vnuk Žiga. Članice so spekle pecivo, tako da je vonj

Ob pol enih nas je obiskala folklorna skupina KUD Janko Divjak s Kapele in nam prikazala nekaj plesov.

Imeli so dve harmonikarici. Po plesu je mlajša zaigrala še nekaj pesmi, s petjem so se pridružili diabetiki. Po igranju je bilo spet kosilo gostilne Križan. Nato je bilo veliko klepetanja in smeha. Podelili smo tudi priznanja za prvo mesto v vsaki igri.

Druženje se je odvijalo v pozne popoldanske ure. Veseli smo bili prireditve, ki je zelo uspela, saj nas je bilo 55. Hvala vsem, ki ste se udeležili tega srečanja in aktivno sodelovali v športnih igrah. Še bomo ponovili; vidimo se drugo leto v Murski Soboti.

Tekst in foto: Jolanda Golinar

kuharske delavnice o pripravi zdravih obrokov.

v pikadu in nočnemu kopanju v termalnem bazenu.

Prosti čas smo namenili rekreaciji in druženju: jutranji telovadbi, vodni gimnastiki, pohodom, kolesarjenju, izletu s turističnim vlakom ter obisku Steklarne Rogaška in muzeja v Rogatcu. Posebno doživetje je bil vzpon na razgledni stolp, ki nam je kljub oblačnosti ponudil čudovit večerni razgled.

Zahvala gre organizatorju Stanetu Črviču, višjemu medicinskemu tehniku Ivanu Mlinariču za strokovno podporo ter osebju Grand hotela Rogaška za prijazno gostoljubje.

Vsi udeleženci smo domov odšli z lepimi vtisi in željo, da se prihodnje leto zberemo v še večjem številu.

Večeri so bili namenjeni prijetnim družabnim dogodkom – glasbi, plesu, tomboli, turnirju

Tekst: Darko Laharnar in Stanislav Črvič, foto: Stanislav Črvič

Večeri so bili namenjeni prijetnim družabnim dogodkom.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

41

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Idrija

6. pohod iz Godoviča v Log pod Mangartom Pohodna skupina iz Godoviča (Branko, Sandi, Matej, Lovro, Tomaž, Borut in Jaka) ter pridruženi člani iz Idrijskih Krnic (Damjan) in Idrije (Andrej in Zoran) smo tudi letos sklenili, da se odpravimo na pohod v zahodni del naše države. Na sestankih smo se dogovarjali o podrobnostih, določili čas pohoda (16.–20. julij 2025) in traso, ki je bila enaka lanski.

Iz Godoviča je skupina krenila ob 6. uri, skozi predor proti Črnemu vrhu, po Francoski cesti, se spustila po Ključih do Podroteje in nadaljevala po Rakah do Idrije, kjer sta Renata in Mitja pripravila zajtrk. Nebo so prekrivali vse bolj temni oblaki. Po okrepčilu smo pot nadaljevali po kolesarski poti do Marofa. Tu je začel padati dež, tako da smo si nadeli vetrovke.

Naslednji postanek je bil v bifeju Bernjak, kjer smo počakali, da se je nebo razjasnilo. Pot smo nadaljevali po levi strani v smeri toka Idrijce do Travnika. Po kratkem počitku in prigrizku smo šli proti Maruškovcu in naprej mimo Želina do okrepčevalnice Kurnik. Tu letos zaradi oblačnega vremena ni bilo ko-

n Društvo diabetikov Piran

Nova Gorica – mesto vrtnic Petek, 9. maj, krasen sončen dopoldan. Izlet v Novo Gorico smo začeli z obiskom frančiškanskega samostana Kostanjevica, kjer nas je pričakala samostanska vodička Mirjam. Letos so zaključili restavracijska dela v kapeli, kjer smo poslušali o zgodovini samostana. Ogledali smo si knjižnico in grobnico Burbonov.

palcev kot lani in tudi nihče od pohodnikov se ni osvežil v Idrijci.

V nadaljevanju se je naša pot začela strmo vzpenjati in kmalu smo začutili soparno vreme. Zavili smo do pivovarne Zajc, kjer nam je spremstvo (Srečko in Tadej) pripravilo odličen narezek z domačimi dobrotami. Po utrujenega Jaka je prišel dedek in ga odpeljal domov. Ko smo nadomestili izgubljeno tekočino, smo nadaljevali po cesti proti Bukovemu in skrenili proti Policam, a še pred vasjo zavili desno ob Kazarski grapi proti prelazu Bukovo – Bukovski vrh. Začelo je grmeti in spet rahlo deževati, kar nas po gozdni poti ni preveč motilo, ko pa smo prišli na pašnike, se je nevihta razbesnela, zato smo vedrili v kozolcu pri kmetiji Kobal. Ko se je nevihta odmaknila, smo se v rosenju spuščali naprej proti kampu Šorli v Koritnici.

Prijazni gospodar nam je odprl kotlovnico, kamor smo odložili mokre čevlje, vetrovke … Srečko in Tadej sta nam pripravila odlično večerjo, Tomaž pa je odšel domov. Potem smo »zasedli« vsak svoje ležišče in prijetno utrujeni zaspali.

Ponoči smo slišali grmenje in dež, ko smo vstali, pa nas je pozdravilo hladno jutro. Po zajtrku smo se odpravili po asfaltni cesti ob grapi Koritnica proti vasi Rut, kjer nas je že grelo sonce. Kar nekaj kilometrov nas je vodila pot po makadamski cesti, ki je na koncu prešla v kolovoz in mulatjero. Že med hojo smo opazili, da nekateri udeleženci (pod 40 let) hodijo

Po končanem ogledu rožnega vrta smo si z razgledne točke ogledali prenovljeni park vile Rafut. V njem rastejo lovorji, lovorikovci in rododendroni, ki so zaradi ugodne klime dosegli dimenzije mogočnih dreves. Najštevilnejše so ciprese, paciprese, hrast plutovec in cedre. V parku stoji Vila Rafut (Laščakova vila) v zanimivem novoorientalskem slogu, ki jo še vedno obnavljajo. Peljali smo se mimo slogovno enako zanimive vratarnice, skozi katero se vije slikovita pot do vile.

Popoldan smo se podali na Trg Evrope z znamenitim mejnim kamnom, ki označuje leti 1947 in 2004 (postavitev in odstranitev fizične meje) in številko 57/15 (stara železniška postaja). Okrepčali smo se v bližnjih gostiščih, si ogledali dogodke (celodnevno glasbeno, športno in kulturno dogajanje – v sklopu prireditev GO! 2025) in spremljali prireditve. Nekateri so si ogledali muzej v Železniški postaji ali pa središče mesta. Mesto nas je presenetilo z domiselnimi rožnimi nasadi, ki so nas spremljali s svojimi opojnimi dišavami.

Nova Gorica vsako leto prireja festival vrtnic. Letos so dogodki potekali v samostanu. Tako smo se z vodičem (strokovnjak za burbonke) popeljali na ogled rožnega vrta burbonk in prisluhnili zanimivi zgodovini tega znamenitega vrta in vrtnic. Izvedeli smo, da vrtnice nosijo ime po otoku, ki je bil v lasti kraljevske dinastije Burbonov, krasijo pa vrt ob samostanski cerkvi, v kripti katere počivajo zadnji kralj Francije in člani njegove družine. Nastale so s slučajnim križanjem kitajske vrtnice Old blush in evropske damaščanke Quatre saison. S povratnimi križanji so jih vrtnarji vzgojili preko 1500 različnih vrst. Večinoma so se z leti izgubile in danes je večina od okrog 80 ohranjenih vrst zbranih ravno na samostanskem vrtu Kostanjevice v Novi Gorici. S tem številom se rožni vrt na Kostanjevici uvršča med najPred mejnim kamnom na trgu Evrope v Novi Gorici večje zbirke na svetu.

42 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

Polni prijetnih vtisov in zadovoljni z bogatim programom smo se v poznem popoldnevu odpravili proti domu.

Dnevi zdravja s Centrom za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Lucija Od 14. do 17. maja smo se udeležili dogodkov na dnevih zdravja v organizaciji Centra za krepitev zdravja ZD Lucija. V tem času se je veliko dogajalo: potekala so različna pre-

IZ N AŠIH DRUŠTEV

precej hitreje od ostalih (nad 50 let), Tolminski Kuk, Planjo, Mahavšček zato smo se pri razpotju poti na Rodico proti koči pri Krnskih jezerih, kjer sta in planino Razor razšli. Mladi »gamsi« se skupini srečali in skupaj odšli v doso jo mahnili proti Rodici in po grebenu lino. Spremstvo nam je pripravilo veproti Voglu in se spustili do planine čerjo in počitek v domu Klementa Juga Razor, kjer smo imeli rezervirano preje bil prav prijeten.

Jutro zadnjega dne pohoda, ko smo nočišče. Vreme jim je bilo naklonjeno, se spuščali do kampa Klin, je bilo oblapihal je veter, ki jih je prijetno hladil. čno in soparno. Pot smo nadaljevali Druga skupina pa je šla po geološki po makadamski cesti na levi strani poti do Planine v Prodih, kjer smo Soče, kasneje prečkali viseči most in imeli počitek za malico. Mulatjera nas šli po glavni cesti do Kal Koritnice, kjer je vodila navzgor pod Ljubinskimi stesmo v gostišču Hedvika malicali. Od nami, čez pašnike in mimo ostalin poVeliko veselje udeležencev pohoda na cilju v Logu pod tod smo hodili po makadamski cesti drtih kasarn, kjer smo prispeli na cesto Mangartom proti trdnjavi Kluže, od tam naprej pa proti planini Razor. V koči so nam prijazne oskrbnice skuhale odlično večerjo, sledil je zgodnji po glavni cesti do cilja v Logu pod Mangartom. Tu je bilo veliko veselja udeležencev pohoda, da smo (sicer na žalost nekateri počitek, saj je bil pred nami naporen dan.

Zbudili smo se v hladno jutro (9 stopinj), zajtrkovali in ob 7. uri z žulji) starejši zmogli prehoditi 120 km in preko 3710 m »višincev«, začeli s hojo proti planini Kal. Tu nas je že grelo sonce, a ne mlajši pa 115 km in okrog 4630 m višincev. Bili smo enotnega za dolgo, saj je »starejša« skupina nadaljevala pot po Slovenski mnenja: če bo zdravje dopuščalo, »se vidimo« naslednje leto. planinski poti v senci Migovca in se spustila proti planini Dobrenjščica. Po malici smo se vzpenjali proti Prehodcem in naprej navzdol proti koči pri Krnskih jezerih. Mlajša skupina pa je s planine Kal odšla na Tolminski Migovec in naprej čez

Naj še dodam, da sem bolnik s sladkorno boleznijo tipa 1; sladkor sem si na poti meril velikokrat, kar mi omogoča senzor – vse dni sem imel zelo dobre rezultate.

davanja, testiranje telesne pripravljenosti, brezplačna merjenja (gleženjski indeks, holesterol, tlak, sladkor) in obilica gibalnih aktivnosti. V soboto so bile pred zdravstvenim domom postavljene stojnice, na katerih so se predstavili društva in lokalni pridelovalci. Žal naše društvo zaradi bolezni organizatorke tokrat ni sodelovalo s svojo stojnico. Udeleženci so bili s prireditvijo zelo zadovoljni in so aktivno sodelovali v večini dogodkov.

energije in dobre volje smo se na povratku domov ustavili še na pijači in prijetnem klepetu.

Majski pohod od Kroga do Medošev 22. maja je bil ravno pravšnji dan za pohod naše skupinice pohodnikov.

Zgodaj dopoldan smo se z avtomobili odpeljali iz Lucije preko Sečovelj do vasi Krog, ki stoji na vzpetini nad dolino reke Dragonje. Nekdaj je bil na tem mestu starodavni kompleks benediktinskega samostana sv. Onofrija iz 11. ali 12 stoletja. V začetku 19. stoletja je bil v lasti grofov Grisoni in namenjen bivanju, konec istega stoletja pa znova benediktinski samostan.

Po drugi svetovni vojni so menihe pregnali in stavbo namenili za stanovanja in skladišča. Zdaj je večji del poslopja prazen in propada. Danes stalnih prebivalcev skorajda ni več, vas s samostanom propada, nekaj hiš je preurejenih v vikende. S Kroga se vidi daleč – Sečovlje, rudnik, soline, morje, hrvaško obalo. Čudovit razgled. Ko smo prispeli do prekrasnega drevoreda murv pred vasjo, so nas pozdravili konji, ki so se pasli na travniku ob drevoredu. Tu tod se je začel pohod do Medošev, mimo travnikov in med oljčnimi nasadi. Med potjo smo nabirali marjetice in druge poljske cvetlice, tudi kakšen divji špargelj se je še našel. Iz Medošev smo se vračali po vzporedni zgornji poti, ki vodi med travniki, njivami, vinogradi in oljčniki. Pot ni bila naporna, lepo vreme in prijetna družba pa sta jo naredila še lažjo. Ko smo se vrnili na Krog, smo se posladkali z murvami, ki so zorele ravno v tem času. Bile so slastne. Polni pozitivne

Tekst in foto: Zoran More

Vasica Fijeroga – oaza miru Drugo junijsko soboto se je naredil sončen, a za ta čas zelo vroč poznospomladanski dan, brez oblačka na nebu, ravno pravšnji za piknik v čudoviti naravi vasice Fijeroga, resnični oazi miru. Zahvala, da že nekaj let zapored prirejamo piknike v čarobnem ambientu istrske hiše na Fijerogi, gre vodstvu Sklada Silva, ki nam to omogoča. Iskrena hvala iz srca!

Naši prizadevni člani Marija, Tinka, Bruno in Klavdijo smo že zgodaj dopoldan postavili žar, mize in klopi. Mize smo tokrat namestili kar v osvežujočo senco sadnega drevja. Tako smo pred kosilom poslušali predavanje dr. Mirane Malc kar v naravi pod jablanami. Doktorica Malčeva je že postala »naša«, saj nam že veliko let nesebično razdaja svoje znanje in s koristnimi strokovnimi nasveti pomaga bolje živeti s sladkorno boleznijo.

Iskrena hvala gospa doktorica! Medtem ko smo poslušali predavanje in aktivno sodelovali s številnimi vprašanji, nam je tudi tokrat predsednik na žaru spekel obilico mesa in zelenjave.

Res je mojster žara! Na vsakem pikniku je »chef«. Vse je tako slastno, da vsega takoj zmanjka. Članice Darja, Marinka in Tinka so prinesle domače pecivo, da smo se po bogatem kosilu in ob dišeči kavici še malo posladkali. Nekateri so se po kosilu odpravili na krajši sprehod proti vasici Zupančiči, drugi pa so uživali v prijetnem klepetu ob kozarčku pijače.

Hvala članicam Tinki, Anuški, Mariji in članu Klavdiju za pomoč pri pripravi hrane in pospravljanje po zaključku piknika.

Miren kraj, prelepa narava in pozitivna energija v tem okolju vedno znova dobro vplivajo na naše počutje. Imeli smo se zelo lepo in sproščeno smo uživali v dobri družbi. Spet se srečamo jeseni!

Tekst in foto: Tinka Jamnik Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

43

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Mežiške doline

Juhuhu, piknik je tu!

Tudi letos smo organizirali društveni piknik na turistični kmetiji Kajžer, od koder so krasni razgledi v dolino na Mežico in na goro Peco.

Pozdravil nas je predsednik društva, potem pa se je vsem prilegla kisla župa. Sledilo je predavanje v organizaciji firme Zalokar & Zalokar. V športnem delu smo se pomerili v pikadu, metu obročkov in igri štrbunk. Pohodniki so se odpravili v slikovito okolico. Zmagovalce oz. prve tri v vsaki disciplini smo nagradili z diplomo in darilom.

Pridružila sta se nam gosta, poslanec Jani Prednik in županja Črne na Koroškem, Romana Lesjak. Vsem je teknilo kosilo, tradicija kmetije, odlično pečen odojek. Tudi tem, ki so izbrali piščanca, se je nazadnje prilegel kozarec mošta. Družabno popoldne se je nadaljevalo. Je že tako: kadar nam je lepo, čas mineva še posebno hitro.

varjala na naša vprašanja. Za konec obiska nas je gospa iz protokola popeljala še skozi ostale prostore.

Vsem, ki smo bili tega dne pri predsednici, bo druženje z njo ostalo v trajnem spominu.

Pod Najevsko lipo Tudi letos smo bili povabljeni, da sodelujemo na prireditvi pod Najevsko lipo, in to z merjenji sladkorja v krvi, holesterola in kisika v krvi. Seveda smo povabilo z veseljem sprejeli in naše društvo zelo dobro promovirali. Merjenja je izvajala medicinska sestra Manja Trbovšek, rezultate pa je zapisal predsednik društva Branko Lepičnik.

Pri naši stojnici so se ustavili različni gostje, župani nekaterih občin, poslanci državnega zbora in tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Z našo županjo Romano Lesjak sta si izmerili sladkor, holesterol in kisik v krvi in se zraven zelo nasmejali. Predsednica je naše delo pohvalila in povedala, da je izredno pozitivno presenečena, da se tudi na takšnih prireditvah izvajajo merjenja in da je to za obiskovalce dobrodošlo.

Tekst: Branko Lepičnik, foto: Irena Nagernik

Obiskali smo Ribniško jezero …

Tekst: Dragica Cizerl, foto: Jože Drozg

Leto je naokoli, spet je čas za izlet z avtobusom. Iščemo in zbiramo ideje med člani, ko se mi utrne ideja: letos gremo v hribe, da se naužijemo svežega zraka. Za prvi izlet smo izbrali Ribniško kočo na Pohorju, 1550 m visoko, za naslednjega pa Svete Višarje.

Kot običajno smo krenili iz Črne in potem po dolini pobirali člane. Ustavili smo se na Muti, kjer smo si privoščili jutranjo kavo in kjer so nas ujele prve dežne kaplje. Potem nas je dež spremljal prav do cilja, kjer je ponehal in nas je skozi gosto meglo pozdravilo sonce. Šli smo po hribu do spomenika Pod Najevsko lipo s predsednico države in naprej do jezera. Tam se junija razcvetijo lokvanji. Mi smo bili tokrat zadovoljni s potjo med nizkimi pomladnimi borovci.

Naredili smo nekaj posnetkov za spomin. Na Pesku pa nas je čakala odlična malica. Teknili so nam kisla juha in ajdovi žganci. Hvala kuharici, zelo dobro in okusno je bilo. Sladico smo si privoščili na poti domov v Radljah, kjer imajo odličen sladoled.

Mi pri predsednici in ona pri nas Člani Društva diabetikov Mežiške doline smo obiskali predsednico države, Natašo Pirc Musar, skupaj s člani Društva diabetikov Slovenj Gradec.

Predsednica nas je toplo sprejela v veliki dvorani predsedniške palače in nam pripravila nepozaben sprejem. Za nas je zaigral himno policijski orkester. Otroci pevskega zbora Sonček so zapeli nekaj pesmi.

Po uvodnem programu nam je predstavila svoje prostore in v pisarni, kjer dela, odgo-

… in Svete Višarje

Društveni piknik na turistični kmetiji Kajžer 44 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

24. avgusta zjutraj ob sedmi uri smo se ponovno peljali na izlet, tokrat dlje, na Svete Višarje. Startali smo na Ravnah, se odpeljali do Mežice, pobrali

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Dalje je pot minila hitro. Na cilju je šel naš predsednik po vstopnice za gondolo in že smo bili v zraku. Na vrhu nam je prijala malica. Razgledali smo se po spominkih in se odpravili k maši. Ta je je potekala kar v treh jezikih.

V dolini smo naredili gasilsko sliko, nato pa smo hiteli na tržnico vsak po svoje »zapravljat«. Vračali smo se hvaležni za prečudovito vreme in veselo družbo.

Naj bo z vlakom ali z avtobusom – na izlet se vedno z veseljem odpravimo in se vračamo domov polni novih vtisov.

Na izlet se vedno z veseljem odpravimo in se vračamo domov polni novih vtisov.

še ostale člane, potem pa na Holmec in čez mejo v Avstrijo.

Po dveh urah vožnje se nam je jutranja kava pošteno prilegla.

n Društvo diabetikov Maribor

Edukativno okrevanje v Zadru V mesecu juniju smo odpeljali člane Društva diabetikov Maribor na edukativno okrevanje v Zadar.

V hotelu Borik, tik ob morju, smo preživeli lepe sončne dneve.

Ko nismo plavali, smo bili aktivni na pohodih med borovci. Jutranja telovadba in dihalne vaje na morskem zraku so nas napolnili s pravo življenjsko energijo ter nam okrepili naš imunski sistem.

Večere smo člani preživljali ob dobrem druženju, polnem smeha, plesa in zabave, za kar je poskrbela glasbena skupina Modrijani.

Art kamp Art kamp je prireditev, ki je potekala v času Festivala Lent od 20. do 29. junija 2025 na promenadi v prelepem okolju mestnega parka Maribor.

Dobre volje smo prispeli na edukativno okrevanje v Zadar.

Tekst: Dragica Cizerl, foto: Miloš Tander

Utrip srčne skupnosti je sklop, ki skozi vsebino delavnic, predstavitev in programa v Art kampu pokriva področje humanitarnih, invalidskih in prostovoljskih dejavnosti. Program je bil namenjen izvajanju delavnic ali predstavitvi dejavnosti, v katere so se aktivno vključevali vsi obiskovalci.

Društvo diabetikov Maribor je v mestnem parku Maribor v sklopu aktivnosti Art kampa 2025 poskrbelo za brezplačno merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka ter laično svetovanje za vso zainteresirano javnost in predstavitev društva.

Evropski teden mobilnosti Kot že vrsto let smo tudi letos sodelovali na Dnevu mobilnosti, ki je potekal v okviru Evropskega tedna mobilnosti v sredo 17. septembra 2025.

V uvodnem kulturnem programu so prisotne pozdravili predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Denis Kocbek, predsednik Sveta invalidov MOM Milan Kotnik in župan Aleksander Saša Arsenovič.

Dogodek je potekal na Trgu Leona Štuklja, kjer so se predstavila številna društva, med njimi tudi Društvo diabetikov Maribor.

Vsej zainteresirani javnosti smo brezplačno merili krvni sladkor in krvni tlak. Ponovno se vidimo prihodnje leto.

Tekst: Lidija Salamon, foto: arhiv društva

Poskrbeli smo za brezplačne meritve in laično svetovanje.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

45

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Aktivnosti v društvih diabetikov od oktobra do decembra 2025. Za točne termine dejavnosti pokličite na svoje društvo.

Datum Vsebina Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

ob sredah prvi četrtek v mesecu

vódena telovadba v bazenu merjenje krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka

ob 18.00, na Policah v Ajdovščini od 8.00 do 10.00, prostori Društva upokojencev Vipava

nedelja, 12.oktober torek, 21. oktober torek, 18. november četrtek,18.december

gledališka predstava enodnevno kopanje v bazenih Bernardin Portorož enodnevno kopanje v bazenih Bernardin Portorož novoletno druženje

ob 16.00, Kulturni dom Vipava ob 13.30, AP Vipava / ob 13.45, AP Ajdovščina ob 13.30, AP Vipava / ob 13.45, AP Ajdovščina ob 17.00, AVIN Gradišče pri Vipavi

Boža Madić, 041 586 525 Francka Krašna, 040 131 145 Janja Merljak, 041 752 124 Milena Ličen, 041 712 850 Milena Ličen, 041 712 850 Milena Ličen, 041 712 850 Stanislav Trebižan, 041 766 952

Združenje diabetikov celjske regije ob ponedeljkih ob sredah

vodena telovadba od 15.30 do 16.30, Top-fit Celje uradne ure v pisarni društva ter merjenje krvnega sladkorja in tlaka od 9.00 do 11.00, Gledališki trg 3 Celje

vsak prvi petek

pohod po okolici Celja

ob 10.00, Špica Celje

medicinska pedikura

naročilo po telefonu

osebni pogovor

od 28. oktobra, do 2. novembra edukativno okrevanje v Lendavi

ob 10.00, dvorana Zlatorog

četrtek, 20. november

Organiziramo martinovanje z učno delavnico Hrana in pijača oseb ob 11.00, avtobus iz Celja, pri dvorani Zlatorog v Virštanju s sladkorno boleznijo pri Škorcu Verče

petek, 7., do 14. novembra

edukativno okrevanje, Strunjan, hotel Talaso

zbiramo prijave, vse informacije na društvu

Antonija Zimšek, 031 260 467 Franc Turnšek, 041 616 703 Vida Kerznar, 031 806 043 Zora Zupanc, 041 513 405 Antonija Zimšek, 031 260 467 Marija Turnšek, 031 831 953 Mojca Jerem Prebold, 041 254 640 Sofija Ivnyshy, 031 307 227 Vida Kerznar, 031 806 043 Zora Zupanc, 041 513 405 Franc Turnšek, 041 616 703 Vida Kerznar, 031 806 043 Zora Zupanc, 041 513 405 Franc Turnšek, 041 616 703 Vida Kerznar, 031 806 043 Zora Zupanc, 041 513 405

Društvo diabetikov Cerknica ob sredah ob sobotah sreda, 5. november torek, 18. november sreda, 3. december okrevanje bo v letu 2026

uradne ure sobotni sprehod redno mesečno srečanje predavanje na temo hrana, posledice in senzorji ter merjenje krvnega sladkorja redno mesečno srečanje edukativno okrevanje v Termah Laktaši

od 14.00 do 16.00, Videm 1, Cerknica ob 10.00, Špar Cerknica ali Zdravstveni dom Cerknica ob 14.00, Videm 1, Cerknica ob 15.00, Medgeneracijski center Loška dolina

Nedjeljko, 030 335 376 Nedjeljko, 030 335 376 Drago Frlan, 051 410 478; Nedjeljko, 030 335 376 Nedjeljko, 030 335 376

ob 14.00, Videm 1, Cerknica prijave zbirajo v času uradnih ur

Nedjeljko, 030 335 376 Nedjeljko, 030 335 376

ob 9.00, parkirišče TEN-TEN od 9.00 do 12.00, pisarna društva

Damjan Muzga, 031 482 482 Brane Peterka, 041 746 734

Humanitarno društvo diabetikov Domžale ob ponedeljkih ob sredah

pohod uradne ure

Društvo diabetikov Dravograd – Polžki ob torkih ob torkih

rekreativni pohod v okolici Dravograda #DarujemKilometre uradne ure v pisarni društva

ob 15.00, Zdravstveni dom Dravograd od 10.00 do 12.00, Trg 4. julija 29, Dravograd

ob sredah

rekreativni pohod v okolici Slovenj Gradca #DarujemKilometre

ob 15.00, Kulturni dom Slovenj Gradec

Julijana Sveček, 040 497 375 Milena Dobnik, 031 897 576 Julijana Sveček, Ervin Kodrun Metoda Herman, 040 852 704

od 10.00 do 12.00, v pisarni društva ob 16.00, v pisarni društva

Franc Golinar, 070 771 701 Ela Jančar, 031 865 551

od 9.00 do 11.00, v prostorih društva

Leopold Majes, 041 317 545 Vojka Železnik, 040 841 828 društveni telefon, 081 611 340 Leopold Majes, 041 317 545

Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako prvo sredo v mesecu vsak prvi četrtek v mesecu

uradne ure rekreativni pohod in merjenje krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Hrastnik ob ponedeljkih

uradne ure

ob ponedeljkih informacije po telefonu ob ponedeljkih in vsak prvi torek laični svetovalec v mesecu vsak prvi torek v mesecu merjenje krvnega sladkorja, holesterola in pritiska

od 9.00 do 11.00 od 9.00 do 11.00 od 8.00 do 10.00, v prostorih društva

Alenka Ostrožnik, 040 841 828 Patrick Žibert, 031 346 224

Pišete nam lahko na e-naslov d.d.predsednik@kabelnet.net ali diabetiki.hr@kabelnet.net

Društvo diabetikov Idrija od ponedeljka do petka od ponedeljka do petka ob sredah ob četrtkih oktober oktober sobota, 8. november 14. november 14. november november november december

šola Zdravja, telovadba 1000 gibov na dan šola Zdravja, telovadba 1000 gibov na dan telovadba ples line dance pohod predavanje na temo sladkorne bolezni martinovanje osvetlitev objektov ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni merjenje krvnega sladkorja pohod po Rakah pohod po želji pohodnikov obiski na domu starejših

ob 8.00, pred OŠ Idrija ob 8.00, v Gabrijelovem vrtu v Cerknem ob 9.00, dvorana Plesnega kluba Idrija ob 9.00, dvorana Plesnega kluba Idrija datum bo znan naknadno datum bo znan naknadno zbirajo se prijave Idrija, Sp. Idrija, Cerkno Društvo upokojencev Cerkno datum bo znan naknadno datum bo znan naknadno po dogovoru z izvajalci

Branka Režun, 031 613 512 Vlasta Primožič, 040 621 865 Barbara Mrljak, 070 865 140 Renata Dolenc, 070 161 597 Vlasta Primožič, 040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865 Zdenka Bogataj, 031 307 089 Vlasta Primožič, 040 621 865 Irma Brence, 040 567 172 Vlasta Primožič, 040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865 Irma Brence, 040 567 172

od 19.00 do 20.00, prostori društva od 10.00 do 11.00, prostori društva od 10.00 do 12.00, prostori društva od 19.00 do 20.30, prostori društva od 18.00 do 20.00, balinišče Koseze od 18.00 do 20.00, prostori društva

Venčka Bergoč, 031 475 404 Andreja Muha, 040 660 076 Andreja Muha, 040 660 076 Jasna Cimperman, 041 683 391 Jože Kalčič, Silva Čotar Jadranka Mikuletič, 031 757 543

ob 20.00, OŠ Stična, mala športna dvorana ob 9.00, parkirišče pred samostanom v Stični (obvezne prijave) od 17.00 do 19.00, predavalnica CKZ, ZD Ivančna Gorica

Danica Ostanek, 031 619 854 Danica Ostanek, 031 619 854

Društvo diabetikov Ilirska Bistrica ob ponedeljkih ob sredah 1. in 16. v mesecu ob sredah ob petkih ob petkih

telovadba uradne ure in merjenje krvnega sladkorja uradne ure in merjenje krvnega sladkorja vaje za sprostitev balinanje delavnica ročnih del

Društvo diabetikov Ivančna Gorica vsako sredo drugi četrtek v mesecu

telovadba pohodi v okolici Ivančne Gorice

tretji petek v mesecu

uradne ure društva

46 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

Danica Ostanek, 031 619 854

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Jesenice

Čas in zbirno mesto

ob sredah ob sredah ob ponedeljkih in četrtkih ob ponedeljkih in petkih

od 17.00 do 18.30, pisarna društva tajništvo, 040 480 939 od 17.00 do 18.00, pisarna društva tajništvo, 040 480 939 od 18.00 do 19.00, TVD Partizan Ivica Režek, 051 630 498 ponedeljek, od 9.00 do 11.00 in od 16.00 do 18.00; Dora Trampuž, 040 748 441 petek, od 16.00 do 18.00, Balinarski klub Jesenice (»baza«)

uradne ure merjenje krvnega sladkorja in holesterola telovadba balinanje

Kontaktna oseba + tel. št.

Društvo diabetikov Kamnik torek, 14. oktober torek, 21. oktober torek, 21. oktober nedelja, 5., do 12. oktobra torek, 11. november petek, 14. november od 23. do 26. novembra sobota, 6. december torek, 9. december torek, 16. december torek, 16. december

druženje, izmenjava izkušenj merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka delavnica – CKZ edukativno okrevanje v Šmarjeških Toplicah druženje, izmenjava izkušenj pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ter merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka oddih v hotelu Delfin Izola prednovoletno srečanje druženje, izmenjava izkušenj merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka delavnica – CKZ

ob 10.00, v prostorih društva ob 9.30, v prostorih društva ob 10.00, v prostorih društva zbirajo prijave ob 10.00, v prostorih društva ob 9.00, v prostorih društva

Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 CKZ Kamnik CKZ Kamnik Savica Juntez, 041 285 341 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Savica Juntez, 041 285 341

obvestimo obvestimo ob 10.00, v prostorih društva ob 9.30, v prostorih društva ob 10.00, v prostorih društva

Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 CKZ Kamnik CKZ Kamnik

od 17.00 do 18.00, AMTK Koper, Prešernov trg 4 od 16.00 do 17.00, dvorana Bonifika Koper ves dan, Hotel Delfin Izola ob 9.00, parkirišče pri Vinakoper

Marija Podvršič, 031 708 132 Neda Kozlovič, 040 564 041 Neda Kozlovič, 040 564 041 Neda Kozlovič, 040 564 041

od 10.00 do 12.00, pisarna društva, Stritarjeva ulica 8, Kranj, I. nadstropje, soba št. 6

društvena pisarna, 031 485 470 Jolanda, 031 202 660 Ivana, 031 678 762 ali Andrej, 051 338 504 društvena pisarna, 031 485 470 Jolanda, 031 202 660 društvena pisarna, 031 485 470 Jolanda, 031 202 660 društvena pisarna, 031 485 470

Društvo diabetikov Koper vsako prvo sredo v mesecu vsak ponedeljek vsak dan vsak prvi četrtek v mesecu

uradne ure kegljanje plavanje pohod

Društvo diabetikov Kranj ob sredah

uradne ure za pohode je obvezna predhodna prijava za srečanja, delavnice, predavanja je obvezna predhodna prijava

sreda, 12. november

petek, 14. november

merjenje krvnega sladkorja, HbA1C in ravni lipidov (Danica Ostanek)I. nadstropje, soba št. 6 predavanje: Titracija inzulinov, Jelena Burgar, dipl. ms., v sodelovanju s podjetjem Roche / Jolanda, 031 202 660 pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni

od 16.00 do 17.30, Stritarjeva 8, Kranj, I. nadstropje, soba št. 6 ob 16.00, Slovenski trg, Kranj

petek, 19. december

pohod po predprazničnem Kranju

ob 16.00, Slovenski trg, Kranj

četrtek, 13. november

od 16.00 do 17.30, Stritarjeva 8, Kranj,

društvena pisarna, 031 485 470 Jolanda, 031 202 660 društvena pisarna, 031 485 470 Jolanda, 031 202 660

Društvo diabetikov Lenart ob sredah ponedeljek, 6. oktober ponedeljek, 3. november petek, 14. november sobota, 22. november ponedeljek, 1. december v decembru

uradne ure in merjenje krvnega sladkorja pohod v Maribor pohod po okoliških krajih predavanje ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni merjenje sladkorja v krvi in tlaka pohod v sosednje občine obisk starejših članov

od 9.00 do 11.00, v pisarni društva ob 9.00, avtobusna postaja ob 10.00, ŠC Polena ob 10.00, knjižnica Lenart ob 8.00, Mercator Lenart ob 10.00, ŠC Polena po občinah

Ingrid Belšak, 051 321 976 Boris Krček, 040 204 953 Boris Krček, 040 204 953 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Boris Krček, 040 204 953 Ingrid Belšak, 051 321 976

od 9.00 do 11.00, pisarna društva

Dragica Marič, 031 510 481

od 8.00 do 11.00, društvena pisarna od 18.15 do 19.15, Športna dvorana Litija od 16.00 do 17.00, bazen Pungart Šmartno pri Litiji od 8.00 do 10.00, društvena pisarna

01 89 81 584 in 031 777 154 01 89 81 584 in 031 777 154 01 89 81 584 in 031 777 154 01 89 81 584 in 031 777 154

od 7.00 ali 8.00, zbor pred društveno pisarno (odvisno od posameznega pohoda), prijavite se! v Knjižnici Litija, Parmova 9, Litija

01 89 81 584 in 031 777 154 01 89 81 584 in 031 777 154

zbirajo prijave

01 89 81 584 in 031 777 154

od 14.00 do 17.00, društvena pisarna

Karmen Maričič, 041 708 500; 01 28 22 133

od 17.00 do 18.00, Fakulteta za šport, Kodeljevo

Igor Kolar, 01 28 22 133

od 9.00 do 11.00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrata od 14.00 do 16.00, društvena pisarna od 10.00 do 12.00, Streliška ulica 17 od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor

Nika Hudoklin, 01 28 22 133

Društvo diabetikov Lendava vsak ponedeljek

uradne ure

Društvo diabetikov Litija in Šmartno pri Litiji ob ponedeljkih in sredah ob sredah ob sredah prvo sredo v mesecu

uradne ure telovadba plavanje merjenje sladkorja, kisika v krvi, krvnega tlaka, trigliceridov in holesterola ob četrtkih pohodi, destinacije bodo objavljene sproti v naših glasilih in (ob primernem vremenu) na Facebook strani enkrat mesečno v drugi polovici predavanje (o naslovu in točnem datumu predavanja meseca vas seznanimo v internih obvestilih, FB, spletna stran) od 20. do 27. oktobra edukativno okrevanje: Banja Vrućica (7 dni)

Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih ob sredah ob torkih prvi ponedeljek v mesecu ob sredah ob četrtkih ob četrtkih

uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, telesne teže in kisika v krvi vodena vadba s strani dipl. kineziologov, študentov drugega letnika magistrskega študija kineziologije uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, telesne teže in kisika v krvi merjenje HbA1c in holesterola (po predhodni prijavi) sprehod na Ljubljanski grad vodena aerobna vadba s strani študentov drugega letnika magisterija kineziologije uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, telesne teže in kisika v krvi

Karmen Maričič, 041 708 500 Ana Prah, 031 637 394 Neli Kapus, 041 601 421

od 9.00 do 11.00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrata

Igor Kolar, 01 28 22 133

od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor od 11.00 do 12.00, Dvorana Tabor ob 9.00, trgovina Diafit pri UKC Maribor od 9.00 do 11.00, Trubarjeva 15 od 9.00 do 11.00, Trubarjeva 15 od 15.00 do 18.00, Trubarjeva 15 s člansko izkaznico ceneje s člansko izkaznico ceneje

Lidija Salamon, sekretarka, 064 225 331 Lidija Salamon, sekretarka, 064 225 331 Lidija Salamon, sekretarka, 02 228 23 10 Lidija Salamon, sekretarka, 064 225 331 Mirko Topolovec, Lidija Salamon, 064 225 331 Lidija Salamon, sekretarka, 064 225 331 Lidija Salamon, sekretarka, 064 225 331 Lidija Salamon, sekretarka, 064 225 331

Društvo diabetikov Maribor ob ponedeljkih in sredah ob ponedeljkih in sredah prvi in zadnji ponedeljek v mes. ob ponedeljka do četrtka ob sredah ob petkih vsak dan vsak dan

stezno kegljanje namizni tenis brezplačno merjenje sladkorja v krvi uradne ure odprt telefon, pomoč v stiskah in težavah, laično svetovanje pikado, namizni tenis, rusko kegljanje plavanje, kopališče Pristan plavanje v bazenu Športni park Ruše

Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

47

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

sobota, 4. oktober torek, 7. oktober sobota, 11. oktober sobota, 25. oktober torek, 4. november petek, 14. november

pohod učna delavnica in brezplačno merjenje krvnega sladkorja pohod izlet učna delavnica in brezplačno merjenje krvnega sladkorja svetovni dan sladkorne bolezni, brezplačno merjenje krvnega sladkorja in tlaka svetovni dan sladkorne bolezni, brezplačno merjenje krvnega sladkorja in tlaka okrevanje v Moravcih učna delavnica, brezplačno merjenje krvnega sladkorja in predavanje dr. Eve Zemljič izlet in novoletno druženje

obvezna prijava ob 10.00, Trubarjeva 15 obvezna prijava obvezna prijava ob 10.00, Trubarjeva 15 od 9,00 do 20.00, Europark

Lidija Salamon, sekretarka, 064 225 331 Lidija Salamon, sekretarka, 064 225 331 Lidija Salamon, sekretarka, 064 225 331 Lidija Salamon, sekretarka, 064 225 331 Lidija Salamon, sekretarka, 064 225 331 Lidija Salamon, sekretarka, 064 225 331

od 9.00 do 11.00, Ruše

Lidija Salamon, sekretarka, 064 225 331

obvezna prijava ob 10 uri, Trubarjeva 15

Lidija Salamon, sekretarka, 064 225 331 Lidija Salamon, sekretarka, 064 225 331

obvezna prijava

Lidija Salamon, sekretarka, 064 225 331

ob 14.00, pri Lukanu ob 15.00, pri Zdravstvenem domu Ravne ob 16.00, avtobusna postaja Mežica ob 15.00, avtobusna postaja Črna od 14.00 do 18.00, Prežihova 7, Ravne

Jaroš Kodrun, 041 420 131 Dragomira Cizerl, 040 397 784 Fanika Vrhnjak, 031 454 622 Branko Lepičnik, 041 283 029 Dragomira Cizerl, 040 397 784

od 11.00 do 12.30, društveni prostori, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom) od 8.30 do 10.00, Tomšičeva 15, Murska Sobota od 10.00 do 12.00, Tomšičeva 15, Murska Sobota ob 17.00, v klubu PGZ, za zavarovalnico Triglav, Lendavska 5, Murska Sobota ob 15.15, telovadnica ekonomske šole

Igor Vitez, 041 730 080

petek, 21. november od 23. do 27. novembra torek, 2. december sobota, 13. december

Društvo diabetikov Mežiške doline ob ponedeljkih ob torkih ob torkih ob sredah ob sredah

pohod v okolici Leš, Prevalj pohod v okolici Raven pohod v okolici Mežice pohod v okolici Črne učne delavnice

Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih

dihalne vaje s petjem

ob torkih in sredah vsak drugi in zadnji torek prvo sredo v mesecu

vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger uradne ure in merjenje krvnega sladkorja sestanek društva, predavanje ali delavnica

ob četrtkih

brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri Marija Barber, 031 511 816 obvladovanju sladkorne bolezni Vse informacije o prihodnjih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/

Igor Vitez, 041 730 080 Igor Vitez, 041 730 080

Društvo diabetikov Nova Gorica ob torkih ob torkih

uradne ure merjenja

od 16.00 do 18.00, prostori društva od 17.00 do 18.00, prostori društva

Roman Lukan, 041 853 704 Ivo Mlinarič, 040 835 310

od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto ob 13.30, OŠ Grm, zbirajo prijave

tajništvo, 064 160 300 Danica Vidmar, 051 248 229 Zvone Turk, 031 612 961 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

ob 9.30, Zdravstveni dom Lucija od 9.00 do 14.00, Zdravstveni dom Lucija

Tinka Jamnik, 041 728 732 Tinka Jamnik, 041 728 732

ob 9.00, Zdravstveni dom Lucija

Tinka Jamnik, 041 728 732

ob 10.30, Zdravstveni dom Lucija ob 10.30, Zdravstveni dom Lucija ob 18.00, odhod iz Lucije ob 17.30

Tinka Jamnik, 041 728 738 Tinka Jamnik, 041 728 732 Tinka Jamnik, 041 728 742 Tinka Jamnik, 041 728 744

od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna ob 10.00 do 12.00, zelena dvorana v Postojni ob 18.00, športni park telovadnica ob 16.00, pred ZD Postojna

Ivica Bergoč, 051 233 510 Vladimir Kovačič, 041 463 405

od 8.00 do 10.00, pisarna društva in po telefonu od 8.00 do 10.00, pisarna društva ob 9.00, novi LIDL Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a zberemo se ob 6.40, Železniška postaja vabila pošljejo po pošti, prijava je obvezna! ob 9.00, Platana pri bolnici Ptuj prijava je obvezna

Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Ljuba Zavec, 031 317 525; Ida Fric, 041 469 510 Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak, 041 528 615 Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak, 041 528 615 Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak, 041 528 615 Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak, 041 528 615

ob 11.00, kegljišče Tuš ob 15.30, Nova oprema Slovenj Gradec od 9.00 do 11.00, društvena pisarna ob 19.00, kegljišče Tuš

Stane Oblak, 040 603 853 Olga Repotočnik, 041 945 664 društvena pisarna, 02 884 10 64 Stane Oblak, 040 603 853

od 16.00 do 18.00, v pisarni društva od 18.00 do 19.00, CSS Škofja Loka od 9.00 do 10.00, v pisarni društva

Tanja Oblak, 031 675 494 pisarna društva, 051 486 462 pisarna društva, 051 486 462

sporočimo kasneje sporočimo kasneje sporočimo kasneje

društveni telefon, 040 215 785 društveni telefon, 040 215 785 društveni telefon, 040 215 785

od 16.00 do 18.00

Marta Rustja, dipl. med. sest., 031 740 461

od 9.30 do 11.30, prostori društva obvestimo z SMS zbiramo prijave ob 10.30, Zdravilišče Laško

društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

Društvo diabetikov Novo mesto ob sredah vsako drugo sredo v mesecu

uradne ure nekajurni pohod v okolici Novega mesta aktualni dogodki društva tudi na spletni strani http://ddnm.si

Humanitarno društvo diabetikov Piran petek, 24. oktober od 6. do 10. oktobra petek, 14. november četrtek, 20. november petek, 12. december sobota, 13. december med 5. in 15. decembrom

pohod po Strunjanskih solinah aktivnosti na tednu zdravja – CKZ ZD Lucija (merjenja, testiranja, predstavitev društev), dve predavanji: luskavica in trn v peti pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni: Izola je lepa; od San Simona do Petelinjega rta predavanje nega kože za osebe s sladkorno boleznijo predavanje: Hernija, kje tiči resnica? zaključek leta, druženje v hotelu Delfin; kulturni program obdaritev socialno šibkih članov z darilnimi boni

Društvo diabetikov Postojna ob ponedeljkih ob torkih ob sredah ob četrtkih

uradne ure v novih prostorih društva balinanje telovadba pod vodstvom profesorja D. Bajca pohod po okolici Postojne

pisarna društva

Društvo diabetikov Ptuj ob sredah drugo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu četrtek, 16. oktober sobota, 25. oktober petek, 14. november december

dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka pohod po okolici Ptuja, zbirajo prijave druženje v Laško z vlakom, obvezna prijava!! zdravstvena predavanja pohod ob dnevu sladkorne bolezni druženje, z vlakom

Društvo diabetikov Slovenj Gradec ob torkih ob sredah ob sredah in četrtkih ob petkih

kegljanje pohodi uradne ure kegljanje

Društvo diabetikov Škofja Loka prvi in tretji ponedeljek ob torkih ob torkih in sredah

uradne ure plavanje uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka

Društvo diabetikov tipa 1 Slovenije torek, 14. oktober od 17. do 19. oktobra sobota, 6. december

on-line učna delavnica vikend edukacija prednovoletno druženje

Društvo diabetikov Tolmin ob četrtkih

svetovanje in psihološka podpora bolnikom s SBT2 s klicem na odprti telefon

Društvo diabetikov Trbovlje ob sredah vsak drugi četrtek četrtek, 23. oktober četrtek, 13. november

48 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

uradne ure in merjenje krvnega sladkorja redni pohodi – lokacije po dogovoru druženje na Gorah nad Hrastnikom kopanje Laško

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

od 2. do 7. novembra torek, 16. december po 20. decembru

jesenske počitnice v Izoli, Hotel Delfin prednovoletno druženje v gostilni Pri Martinu izlet v božični Vojnik

zbiramo prijave zbiramo prijave zbiramo prijave

društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

od 9.00 do 10.00, v prostorih društva od 10.00 do 11.00, v prostorih društva

Vika Remic, 031 404 243 Vika Remic, 031 404 243

od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, pisarna društva, Stantetova 16

Milica Vertačnik, 070 875 519 Antonija Škrbič, 041 240 496 Milena Knez, 040 861 251

ob 17.00, Bowling center Zagorje ob 17.00, Prapreče datum pošljemo članom datum pošljemo članom

Metka Košir, 069 635 299 Metka Košir, 069 635 299 Marija Grošelj, 041 842 948 Marija Grošelj, 041 842 948

Društvo diabetikov Tržič ob torkih vsak prvi torek v mesecu

uradne ure merjenje krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih

uradne ure dopoldan in popoldan

Društvo diabetikov Zagorje vsak drugi ponedeljek v mesecu ob četrtkih oktober oktober

kegljanje balinanje zdrava prehrana v SŠ Zagorje pohod na Zasavsko goro

Najava radioamaterskih aktivnosti 2025 Zveza društev diabetikov Slovenije – SLODA in slovenski radioamaterji bomo s pozivnima znakoma S55T in S50G že sedemindvajseto leto zapored proslavili 14. november, svetovni dan sladkorne bolezni, z namenom izboljšanja življenja ljudi z diabetesom in povečanjem zanimanja javnosti za ta problem.

Radioamaterski radijski postaji bosta v petek, 14., v soboto, 15., in v nedeljo, 16. novembra 2025, na več frekvencah vzpostavljali radijske zveze z radioamaterji po vsem svetu, oddajali sporočila z letošnjim geslom in jih osveščali z nevarnostmi diabetesa.

Sodelujoči radioamaterji se v okviru svetovnega dneva sladkorne bolezni udeležujemo več organiziranih svetovnih tekmovanj na KV, UKV, UHF in SHF valovih tudi izven okvirnih ur najavljene aktivnosti.

Kot zadnjih nekaj let bosta postaji tudi letos aktivni v različnih vrstah digitalnih komunikacij.

Interesenti za vzpostavitev zvez, sprejem letošnjega gesla in krajšega opisa razlogov za obeleženje svetovnega dneva sladkorne bolezni nas na frekvencah lahko poiščejo sami ali pa našim aktivnostim sledijo na DX clustrih in skimmerjih.

V preteklih šestindvajsetih letih smo vzpostavili 300.000 stikov z večino državsveta in po radijskih valovih prenesli več desettisoč gesel.

73, do poslušanja!

Vitomir Kregar, S56M

Podarite letno naročnino na revijo Sladkorna bolezen sorodniku, znancu ali prijatelju, ki ni včlanjen v društvo diabetikov!

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen) Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra.

Ime in priimek: .......................................................................................................................................

Naslov: ...................................................................................................................................................

Naročilnico pošljite na naš naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana;

Želim postati član društva diabetikov:

✃

lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.

Poštna štev. in kraj: ............................................................................................................................... [ DA ]

[ NE ]

Kraj in datum: .................................................................................. Podpis: ......................................

NAGRADNA KRIŽANKA št. 160

6/$'.251$ %2/(=(1

0$-+1$ 6321$

6/29(16., ,*5$/(& ,1 2ý57 23,6 3(9(& 6$â$

,7$/,-$16.$ 3$8/ 3(61,&$ &(=$11( $'$

.2/(6$5 6.$ ',5.$ 32 ,7$/,-,

32'

860(5 -(1267 1$5$ 91$1267

9/(ý(1-(

&81-$

.$1$'6., 6/,.$5 *25'21

0$1-â$ 7$1-â$ &(9

80$=$1(&

272. 35, =$'58

$0(5,â., .52.2',/

2%/-8%$ 3252.(

$1721 .252â(&

$9675 3( 9(& 1,&. %,%/,-6., 2ý$.

.5$9,&$

+59$â., ,*5$/(& 69(1

$0(5,â., ,*5$/(& 0,1(2

ä579(1,.

265('1-, '(/ 5$67/,1(

0$1-â$ 5,%$

)$=$ /81(

ý,67$ '8â$ 9 %5$+0$ 1,=08

0(672 9 1,*(5,-,

,7 579

-81$. 0$ +$%+$5$7( -$3 5(ä, 6(5 ,ý,.$9$

5$=6(* 9(/,ý,1$

ý(â., 5(ä,6(5 9$95$ 6/$'.251$ %2/(=(1

1$'87267 $52*$1&$

0$'ä 6/, .$5 1$*<

3,96., 9=./,.

62'2%1,. .(/729

3526725 =$ ,*5(

%26$16.2 65%6., 32/,7,. ,1 3,6$7(/52'2/-8%

9/$',0,5 /$087

$5* ),/2= $57852 '(/ =$'1-,&(

0256.( 5$67/,1(

ý57$ 327(=$

,5(1$ .2+217

8ý1, 35, 3202ý(.

'$16., 272. 9 0$/(0 %(/78

.'25 ,0$ 9 1$-(08 0$1-â( =(0/-,âý(

$YWRU 9ODGLPLU 0LORYDQRYLü 1$-(72 3(52

67$5$ 6257$ -$%2/.

'(/ 67231,âý$

3$6 35, .,0218

$17,ý1$ 752-$

.215$' $'(1$8(5 ,/8675$ 725 ý2+

/8.$ 9 0$/(=,-,

32578*$/ 12*20( 7$â 58,

3,6$7(/=$-& $0 3(9.$ 5266

1$63527-( '2%5(*$

520816., 3(61,.

(0,/ 5(.$ 9 .$ =$+67$18

26(%1, =$,0(.

63 '(/ 3262'(

1$3,6 1$' ý,0 =$./-8ý1, '(/ /('(1,â.( '2/,1( 0(672 9 /,.,

6/ 3(9(& $/),

6,0)21,-$ 1,.2/$-$ 5,06.(*$ .256$.29$

Kupon za nagradno križanko št. 160 (oktober 2025) 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v spodnja polja 19 in dobili boste tokratno geslo.

#

)5$1&26., 3,6$7(/-8/(6

Ime in priimek: .........................................................................................................................

Ulica: ......................................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ..............................................................................................................

(Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze.)

Nagrade za križanko v Sladkorni bolezni št. 160 bo podarila Zveza društev diabetikov Slovenije. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 25. novembra na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti: zdds@siol.net s pripisom v zadevi »Nagradna križanka 160«, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom. Vsak lahko sodeluje v nagradni križanki le z eno oddano rešitvijo gesla. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: radi hodimo. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.

50 Sladkorna bolezen OKTOBER 2025

Prava odločitev za osebe s sladkorno boleznijo.1

Neprekinjeno merjenje glukoze za boljšo kvaliteto življenja.

www.dexcom.com 1 Sistem Dexcom G7 je bil odobren za osebe nad 2 leti za nadomestitev meritev z vbodom v prstno blazinico. Senzor za kontrolo glukoze je mogoče uporabljati tudi v nosečnosti.

Na podlagi odčitkov ravni glukoze je mogoče pod posebnimi pogoji sprejeti določene odločitve glede zdravljenja. Indikacije in kontraindikacije za uporabo sistema so izčrpno predstavljene v navodilih za uporabo sistema senzorja Dexcom G7 (https://s3.us-west-2.amazonaws.com/dexcompdf/Downloads+and+Guides+Updates/AW00046-44_UG_ G7_OUS_de_MGDL.pdf). | Združljive naprave je mogoče dobiti ločeno. Seznam združljivih naprav najdete na naslovu: www.dexcom.com/compatibility. | Dexcom, Dexcom Clarity, Dexcom Follow, Dexcom One, Dexcom Share, Share so registrirane blagovne znamke družbe Dexcom, Inc. v ZDA in so pomožnosti registrirane v drugih državah. © 2023 Dexcom, Inc. Vse pravice pridržane. | www.dexcom.com | +1.858.200.0200 | Dexcom, Inc. 6340 Sequence Drive San Diego, CA 92121 ZDA | MDSS GmbH, Schiffgraben 41, 30175 Hannover, Nemčija. LBL1005052 Rev001 / 07.2023

Naj vam sladkorna bolezen ne zlomi srca.

Srčno-žilna obolenja so #1 vzrok za delno invalidnost in smrt pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 1

Ali veste, da vam sladkorna bolezen prinaša tudi veliko tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj (npr. možganska kap, srčni infarkt)?

Spodbujamo spremembe

pri sladkorni bolezni

Posvetujte se s svojim zdravnikom, kako lahko čim bolje obvladujete sladkorno bolezen in s tem zmanjšajte tveganje za srčno-žilna obolenja.

Novo Nordisk d.o.o., Ameriška ulica 2, Ljubljana, T 01 810 8700, E info@novonordisk.si, S www.novonordisk.si ali www.novonordisk.com.

SK24DI00004, februar 2024