Revija Sladkorna bolezen st.145

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95

bolezen

Številka 145 • Oktober 2022 Cena 1,60 € www.diabetes-zveza.si

Dr. Jelka Zaletel:

»Razlike v obravnavi sladkorne bolezni med regijami so ogromne« GENERALNI SPONZOR ZDDS

Sladkorna bolezen: izobraževanje za varno prihodnost Do leta 2030 bo za sladkorno boleznijo trpela ena od devetih oseb.

Zdravstveni delavci bodo pri zagotavljanju najboljše možne oskrbe zaradi tega še bolj obremenjeni.

Koliko ste na tekočem z novostmi?

Udeležite se brezplačnega izobraževanja o sladkorni bolezni: worlddiabetesday.org/understandingdiabetes https://www.diabetes-zveza.si/izobrazevalne-vsebine-2/izobrazevalne-vsebine/ #SvetovniDanSladkorneBolezni #IzobrazevanjeZaZascito

Mednarodna diabetična zveza

svetovni dan sladkorne bolezni 14. november

Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Izid naslednje številke je predviden v decembru 2022.

Obvestilo o spremembi naslova oz. prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol.net.

BESEDA UREDNICE

Revijo izdaja od aprila 1985 Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si Člani izdajateljskega sveta: Robert Gratton (predsednik), Anuša Ferjan (članica) Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. ing. živil. teh., doc. dr. Aleš Dolenec, prof. šp. vzg., Valnea Jurečič, mag. farm., dr. Karin Kanc, dr. med., Jana Komel, dr. med., dr. Mojca Lunder, dr. med., Janja Strašek, dipl. ing. živil. teh., Sara Štern Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net Tisk: CTP, d. o. o., Ljubljana Natisnjenih 14.000 izvodov Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95.

Projekt z naslovom Skupaj obvladujmo sladkorno bolezen sofinancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2020–2022.

® Sergeja Širca, urednica

Je Slovenija pripravljena na epidemijo sladkorne bolezni?

To je pomembno vprašanje, saj vsi kazalniki napovedujejo nadaljnjo širitev epidemije sladkorne bolezni zaradi staranja prebivalstva in nezdravega življenjskega sloga. Oboje velja tudi za Slovenijo, zato si to vprašanje zastavljajo (zastavljamo) vsi, ki se zavedajo (zavedamo) bremena sladkorne bolezni. In še pomembnejše vprašanje: ali imajo vsi s sladkorno boleznijo v Sloveniji ustrezen dostop do sodobne oskrbe?

To sta vprašanji, na kateri ni enostavnega odgovora.

Temelji za ustrezno obravnavo sladkorne bolezni so trdni. Imamo Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni za obdobje 2020–2030, strateški dokument za krepitev in razširitev sodelovanja med različnimi partnerji v družbi za uspešnejše obvladovanje sladkorne bolezni.

Ko se s slovenskimi diabetologi pogovarjamo o dostopu do najsodobnejših zdravil, vsi zagotavljajo, da so pri nas na voljo vsa zdravila in terapije, »ki jih imajo veliki«. Poleg najboljših zdravil imamo tudi ene najboljših diabetologov na svetu, ki za osebe s sladkorno boleznijo ob podpori ostalega zdravstvenega osebja skrbijo na oddelkih slovenskih bolnišnic in v diabetoloških ambulantah.

Tudi nekateri kazalniki so spodbudni. Ljudje s sladkorno boleznijo v Sloveniji so čedalje starejši, torej dočakajo dolgo življenjsko dobo, je izpostavila diabetologinja dr. Jelka Zaletel, podpredsednica koordinativne skupine za izvajanje državnega programa pri ministrstvu za zdravje. Spodbudno se ji zdi tudi, da osebe s sladkorno boleznijo v povprečju živijo bolj zdravo kot preostala populacija.

Imamo tudi dodelan sistem preprečevanja in zgodnjega odkrivanja te bolezni.

Sladkorna bolezen je bila med prvimi boleznimi, ki jih že dobro desetletje (vse od nastanka) spremljajo v referenčnih ambulantah. V centrih za krepitev zdravja po vsej Sloveniji izvajajo številne izobraževalne programe za krepitev zdravja prebivalstva s posebnim poudarkom na sladkorni bolezni. Imamo tudi edinstven projekt, ki o tej bolezni ozavešča najmlajše, tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni, ki poteka v osnovnih in srednjih šolah.

Zdi se torej, da je Slovenija dobro pripravljena na to epidemijo sodobnega časa. Vendar so razlike v obravnavi med regijami ogromne: v koprski enoti ZZZS so na 100.000 oseb trije diabetološki timi, v celjski pa samo 1,1 tima.

Za povrh se zapleta še prenova diabetološkega oddelka UKC Ljubljana, ki je namenjen bolnikom z najtežjimi zapleti. Bo deležen samo kozmetičnih popravkov ali pa bo postal sodoben vrhunski diabetološki oddelek, ki si ga zaslužijo ne samo bolniki, ampak tudi vrhunsko tam zaposleno zdravstveno osebje?

Kljub vsem pozitivnim kazalnikom je torej pred svetovnim dnevom sladkorne bolezni tudi v Sloveniji še kako na mestu poziv Mednarodne diabetične zveze: »Ne moremo več čakati, da bodo zdravila, tehnologije, podpora in oskrba postali dostopni vsem osebam s sladkorno boleznijo, ki jih potrebujejo; in da bodo vlade povečale naložbe v zdravljenje in preprečevanje sladkorne bolezni.«

V oblikovanje in sprejem drugega desetletnega državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni je bila kot podpredsednica koordinativne skupine pri ministrstvu za zdravje ponovno tesno vpeta diabetologinja dr. Jelka Zaletel.

Foto: Miran Juršič Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

3

VSEBINA

8 14 16 18 19 24

26

28

30

45 OSREDNJA TEMA 5

Izobraževanje za varno prihodnost

INTERVJU 8

»Razlike v obravnavi sladkorne bolezni med regijami so ogromne«

ZDRAVJE NA KROŽNIKU 24

Voda namesto sladkorja

26

Gobe, kaki, sladki krompir, fižol …

27

Sladki krompir

AKTUALNO

VRTNO VESELJE

14

Potrebujemo učinkovit vrhunski diabetološki center

28

16

Pomen duševnega zdravja pri obravnavi sladkorne bolezni tipa 1 je podcenjen

45

Motnja erekcije je lahko vzrok ali posledica srčno-žilne bolezni

VI USTVARJATE

Elegantne in nezahtevne

OBRAZI MED NAMI

18

ZA NAŠE ZDRAVJE 13

»Skrbi me, oči so le oči!«

19

Zdravstvena pismenost je pogoj za učinkovito zdravstveno samooskrbo

30

Predstavitev delavnice »Zdravo jem«

4 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

Velik človek, ki pusti pečat

46

Žabe/Burja/Prijatelj

47

Sončnice

OSREDNJA TEMA: Svetovni dan sladkorne bolezni

Izobraževanje za varno prihodnost Mednarodna diabetična zveza (IDF) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta leta 1991 razglasili svetovni dan sladkorne bolezni (SDSB) kot odziv na čedalje večjo zaskrbljenost zaradi naraščajoče grožnje za zdravje, ki jo predstavlja sladkorna bolezen.

Svetovni dan sladkorne bolezni je postal uradni dan Združenih narodov leta 2006, ko je bil sprejet v okviru resolucije 61/225 generalne skupščine Združenih narodov. Vsako leto ga obeležujemo 14. novembra, ko se spominjamo rojstva sira Fredericka Bantinga, ki je leta 1922 skupaj s Charlesom Bestom odkril inzulin.

Svetovni dan sladkorne bolezni je največja kampanja osveščanja o sladkorni bolezni po vsem svetu; v več kot 160 državah vsako leto doseže več kot eno milijardo ljudi. Kampanja opozarja na težave, ki so za svet sladkorne bolezni izjemno pomembne, in bolezen trdno ohranja v središču pozornosti javnosti in politike.

Cilj kampanje svetovnega dneva sladkorne bolezni je postati: • platforma za spodbujanje podpore skozi vse leto; • globalni spodbujevalec podpiranja pomena usklajenih in usmerjenih ukrepov;

• način spoprijemanja s sladkorno boleznijo kot z globalno zdravstveno težavo.

Kampanja uporablja logotip modega kroga, ki je bil določen leta 2007 po sprejetju resolucije ZN o sladkorni bolezni. Moder krog je globalni simbol ozaveščenosti o sladkorni bolezni. Ponazarja enotnost svetovne skupnosti sladkornih bolnikov kot odziv na epidemijo sladkorne bolezni.

Kampanja svetovnega dneva sladkorne bolezni je vsako leto osredotočena na izbrano temo, ki je aktualna eno leto ali več let zapored.

Dostop do zdravljenja sladkorne bolezni Tema svetovnega dneva sladkorne bolezni za obdobje 2021–2023 je dostop do zdravljenja sladkorne bolezni.

• Na milijone sladkornih bolnikov po vsem svetu nima dostopa do zdravljenja.

Podatki in številke V poročilu Mednarodne diabetične zveze o sladkorni bolezni IDF Diabetes Atlas so predstavljene najnovejše številke, informacije in napovedi globalnega vpliva sladkorne bolezni.

• Leta 2021 je bilo na svetu 537 milijonov odraslih oseb s sladkorno boleznijo (ena od desetih). Številka naj bi se do leta 2030 povečala na 643 milijonov, do leta 2045 pa na 783 milijonov.

• Skoraj vsak drugi odrasli (44 %) s sladkorno boleznijo (kar znese 240 milijonov ljudi) nima postavljene diagnoze. Največ ljudi ima sladkorno bolezen tipa 2.

• Več kot trije od štirih bolnikov živijo v državah z nizkimi ali srednje visokimi prihodki.

• Pri 541 milijonih odraslih obstaja povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.

• Več kot 1,2 milijona otrok in najstnikov (torej starih do 19 let) trpi za sladkorno boleznijo tipa 1.

• Sladkorna bolezen je v letu 2021 povzročila 6,7 milijona smrti.

• Sladkorna bolezen je v letu 2021 povzročila za vsaj 966 milijard ameriških dolarjev izdatkov za zdravstveno varstvo, kar predstavlja 9 % vseh izdatkov za zdravstveno varstvo na svetu.

• Vsak šesti živorojeni otrok (21 milijonov) je med nosečnostjo izpostavljen visoki ravni krvnega sladkorja (hiperglikemiji).

• Osebe s sladkorno boleznijo potrebujejo stalno oskrbo in pomoč pri obvladovanju svoje bolezni in pri preprečevanju zapletov.

Ne moremo več čakati: • da bodo zdravila, tehnologije, podpora in oskrba postali dostopni vsem osebam s sladkorno boleznijo, ki jih potrebujejo; • da bodo vlade povečale naložbe v zdravljenje in preprečevanje sladkorne bolezni.

Stota obletnica odkritja inzulina predstavlja edinstveno priložnost, da močno spremenimo življenje več kot 530 milijonom oseb s sladkorno boleznijo in več milijonom oseb, ki spadajo v tvegano skupino.

Izobraževanje za varno prihodnost Vse več ljudi, ki zbolijo za sladkorno boleznijo, pomeni čedalje večjo obremenitev sistemov zdravstvenega varstva.

Zdravstveni delavci morajo biti usposobljeni za zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje bolezni in morajo zagotoviti najboljšo možno oskrbo, osebe s sladkorno boleznijo pa morajo imeti dostop do stalnega izobraževanja, da bodo razumele svojo bolezen in jo bodo lahko same obvladovale na vsakodnevni ravni, saj je to nujno za ohranitev njihovega zdravja in za preprečevanje zapletov.

Izobraževanje za varno prihodnost je tema drugega leta kampanje ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni v obdobju 2021–2023. Aktivnosti bodo osredotočene na poudarjanje potrebe po boljšem dostopu do kakovostnega izobraževanja o sladkorni bolezni za zdravstvene delavce in za osebe s sladkorno boleznijo.

Mednarodna diabetična zveza je zavezana omogočanju priložnosti za posredovanje znanja vsem, ki so v stiku s Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

5

sladkorno boleznijo. Na voljo je nova spletna platforma z brezplačnimi interaktivnimi tečaji, ki sladkornim bolnikom in njihovim skrbnikom pomagajo razumeti to bolezen in jo obvladovati. Šola sladkorne bolezni, ki jo organizira Mednarodna diabetična zveza (IDF School of Diabetes), zdravstvenim delavcem omogoča izbor brezplačnih in vrhunskih spletnih tečajev, s katerimi se lahko seznanijo z različnimi vidiki obvladovanja in zdravljenja sladkorne bolezni.

Zveza društev diabetikov Slovenije je pripravila vrsto izobraževalnih gradiv in videov, ki si jih lahko ogledate na tehle povezavah: https://www.diabetes-zveza.si/izobrazevalne-vsebine2/izobrazevalne-vsebine/ https://www.diabetes-zveza.si/izobrazevalne-vsebine2/samoobvladovanje-sb/ https://www.diabetes-zveza.si/izobrazevalne-vsebine2/zapleti/ https://www.diabetes-zveza.si/izobrazevalne-vsebine2/vadba-za-boljse-pocutje/

Pripravljajo pa se tudi nova izobraževanja preko spletnih orodij.

Dostop do zdravljenja sladkorne bolezni: kdaj, če ne zdaj?

Tema svetovnega dneva sladkorne bolezni za obdobje 2021–2023 je dostop do zdravljenja sladkorne bolezni.

Sto let po odkritju inzulina na milijone oseb s sladkorno boleznijo po svetu nima omogočenega dostopa do potrebne oskrbe. Osebe s sladkorno boleznijo po-

Novembra povečajte ozaveščenost o sladkorni bolezni!

Svetovni dan sladkorne bolezni je globalna priložnost, ko se osebe s sladkorno boleznijo, zdravstveni delavci, podporniki na področju sladkorne bolezni, mediji, splošna javnost in vladne organizacije združijo z namenom povečanja ozaveščenosti o sladkorni bolezni. Vaše sodelovanje – do 14. novembra in po njem – je za uspeh kampanje ključno. S sodelovanjem si lahko zagotovite čudovito izkušnjo, ki vas bo navdala z izjemnim občutkom zadovoljstva!

Tema svetovnega dneva sladkorne bolezni v obdobju 2021–2023 je dostop do zdravljenja sladkorne bolezni.

Kako lahko sodelujete?

• Podprite našo spletno peticijo; tako boste izkazali svojo podporo in prispevali k boljšemu dostopu do zdravljenja sladkorne bolezni.

• Povabite lokalnega ali državnega oblikovalca politik, da boste povečali dostop do potrebnega zdravljenja vsem sladkornim bolnikom.

• Organizirajte dogodek »Spoznajte sladkorno bolezen« na šolah.

• Organizirajte ali sodelujte na lokalnih okroglih mizah na temo ozaveščenosti o sladkorni bolezni.

• Osvetlite lokalno znamenitost, svoj dom ali službeni prostor v modri barvi.

• Organizirajte aktivnost s svojimi sodelavci.

• Predlagajte osebam z morebitnim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, naj opravijo naš spletni preizkus na povezavi http://www.idf.org/type-2-diabetes-riskassessment. Če so v vaši regiji ali skupnosti v veljavi smernice o omejevanju fizičnih stikov zaradi covida-19, lahko aktivnosti izvedete po spletu. trebujejo stalno oskrbo in pomoč pri obvladovanju svoje bolezni in pri preprečevanju zapletov.

Stota obletnica odkritja inzulina predstavlja edinstveno priložnost, da močno spremenimo življenje več kot 460 milijonov oseb s sladkorno boleznijo in več milijonov oseb, ki spadajo v tvegano skupino. Svetovna skupnost oseb s sladkorno boleznijo je številčna, vplivna in

Radioamaterske aktivnosti 2022 Zveza društev diabetikov Slovenije (SLODA) in slovenski radioamaterji bomo s posebnima pozivnima znakoma S55T in S50G že štiriindvajseto leto zapored proslavili 14. november, svetovni dan sladkorne bolezni, za izboljšanje življenja ljudi z diabetesom in povečanjem zanimanja javnosti za ta problem.

Postaji S55T in S50G bosta s povečano aktivnostjo opravljali prenos po celem svetu v soboto, 12. novembra 2022, v nedeljo, 13. novembra 2022, in v ponedeljek, 14. novembra 2022, na večini radioamaterskih frekvenc.

Tako kot v zadnjih nekaj letih se sodelujoči radioamaterji v okviru svetovnega dneva sladkorne bolezni z navedenima pozivnima znakoma udeležujemo večine organiziranih svetovnih tekmovanj na kratkem valu in tudi večine tekmovanj na UKV, UHF in SHF valovih.

Za naše delo so predvidene običajne delovne frekvence.

Interesenti za vzpostavitev zvez in sprejem aktualnih sporočil in letošnjih gesel na temo diabetesa lahko njuno aktivnost zasledujejo po objavah na DX-clustrih in na skimmerju, aktivni pa bosta tudi z različnimi oblikami digitalnih komunikacij.

V preteklih triindvajsetih letih smo skupno vzpostavili skoraj 200.000 kontaktov z večino »radioamatersko aktivnimi« državami sveta in preko radijskih valov prenesli več deset tisoč sporočil o nevarnosti diabetesa.

Vitomir Kregar, spec., S56M

6 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

odločena, da bo dosegla pomembne spremembe. Izziv moramo sprejeti.

Ključne sestavine zdravljenja sladkorne bolezni zajemajo: • Dostop do inzulina: sto let po odkritju inzulina na milijone oseb s sladkorno boleznijo po svetu nima omogočenega dostopa do potrebnega inzulina.

• Dostop do peroralnih zdravil: številne osebe s sladkorno boleznijo potrebujejo za obvladovanje svoje bolezni peroralna zdravila. V številnih državah z nizkimi in srednje visokimi prihodki ta ostajajo nedostopna ali predraga.

• Dostop do samostojnega nadzora: spremljanje krvnega sladkorja je ključni del zdravljenja sladkorne bolezni.

Veliko oseb s sladkorno boleznijo nima dostopa do opreme in pripomočkov, ki so potrebni za ta namen.

• Dostop do izobraževanja in psihološke podpore: osebe s sladkorno boleznijo za obvladovanje svoje bolezni potrebujejo stalno izobraževanje. Številni nimajo dostopa do izobraževanja o sladkorni bolezni.

• Dostop do zdrave hrane in varnih mest za vadbo: osebe s sladkorno boleznijo ali tisti, pri katerih obstaja tveganje za bolezen, potrebujejo dostop do zdrave hrane in mest za vadbo. Oboje je ključnega pomena za zdravljenje in preprečevanje sladkorne bolezni.

DOSTOP DO ZDRAVLJENJA SLADKORNE BOLEZNI: KDAJ, ČE NE ZDAJ? 1 od 9 oseb po vsem svetu trpi za sladkorno boleznijo

svetovni dan sladkorne bolezni 14. november

Stoletje po odkritju inzulina ostajajo milijoni oseb s sladkorno boleznijo brez inzulina in drugih ključnih komponent, ki so potrebne za zdravljenje sladkorne bolezni. Sladkornim bolnikom grozijo brez zdravljenja ali zadostne podpore resni in življenjsko ogrožajoči zapleti:

srčni infarkt

kap

odpoved ledvic

slepota

amputacija spodnjih okončin

Več kot 783 milijonov

oseb naj bi do leta 2045 zbolelo za sladkorno boleznijo.

Tri četrtine

sladkornih bolnikov živi v državah z nizkimi ali srednje visokimi prihodki.

Polovica vseh

sladkornih bolnikov nima postavljene diagnoze.

Vsaka druga oseba,

ki potrebuje inzulin, nima dostopa do njega ali si ga ne more privoščiti.

Pobuda Svetovne zdravstvene organizacije, poimenovana Globalni dogovor za področje sladkorne bolezni (ali Global Diabetes Compact), in Sklep za leto 2021 pozivata k nujnemu usklajenemu globalnemu delovanju za spoprijemanje s sladkorno boleznijo.

To so pomembni mejniki, vendar pa je zdaj treba besede spremeniti v dejanja.

Svetovna skupnost bolnikov s sladkorno boleznijo je številčna, vplivna in odločena, da bo dosegla pomembne spremembe.

Izziv moramo sprejeti.

Pridružite se naši kampanji na spletnem mestu: www.worlddiabetesday.org #KdajCeNeZdaj

Mednarodna diabetična zveza (IDF) poziva VLADE IN OBLIKOVALCE POLITIK, naj: • sladkornim bolnikom zagotovijo cenovno dostopno osnovno zdravljenje; • oblikujejo politike za izboljšanje preprečevanja nastanka sladkorne bolezni tipa 2; • izboljšajo kakovost presejanj za zagotovitev pravočasnega diagnosticiranja in preprečitev zapletov, povezanih s sladkorno boleznijo; • uvedejo mehanizme, s katerimi bodo ljudi aktivno vključili v razvoj politik za obvladovanje sladkorne bolezni.

Mednarodna diabetična zveza

INTERVJU: dr. Jelka Zaletel, dr. med., spec. interne medicine

»Razlike v obravnavi sladkorne med regijami so ogromne«

Foto: MIRAN JURŠIČ

® Sergeja Širca

Junija 2021 je bil sprejet drugi slovenski desetletni program za opolnomočenje oseb s sladkorno boleznijo. »Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni (DPOSB) 2020–2030 je strateški dokument, s katerim želimo na ravni Republike Slovenije krepiti in razširiti sodelovanje med različnimi partnerji v družbi za uspešnejše obvladovanje sladkorne bolezni,« so avtorji zapisali v uvodu.

V oblikovanje in sprejem programa je bila kot podpredsednica koordinativne skupine za izvajanje državnega programa pri Ministrstvu za zdravje RS ponovno tesno vpeta dr. Jelka Zaletel, diabetologinja, sicer zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in v UKC Ljubljana.

Dr. Zaletel, za začetek, prosim, bralcem revije Sladkorna bolezen povejte, ali ste zadovoljni s končnimi določili programa.

Postopek oblikovanja programa je enako ali še bolj pomemben kot stavki, ki so zapisani v njem. Naša naloga je bila 8 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

najprej evalvacija prejšnjega programa, nato pa predlogi za nadgraditev opravljenega dela, ki bi omogočili dovolj veliko spremembo v primerjavi s prejšnjim programom. Nadaljevanje po isti poti namreč ni odgovor, ker se vse okoliščine spreminjajo.

To je bila težka naloga, ker je prejšnji Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020 naredil ogromen preskok; pred tem ni bilo skupne strategije, povezanih partnerjev, skupnih pogovorov – vključevanje vsega tega v letih 2010–2020 v program je bila skrajno velika sprememba. Kaj torej lahko

ponudimo za obdobje od 2020 do 2030?

Kako torej prevetriti vse obstoječe, ne da bi porušili tisto, kar prinaša dobrobit, hkrati pa bi naredili prostor za novo?

Zadovoljna sem, da nam je na različnih ravneh uspelo pogledati z druge perspektive in presoditi, kaj funkcionira in gre naprej, v prazen prostor pa postaviti nove vsebine, načela in strukture, ki nam bodo pomagali bolj učinkovito obvladovati sladkorno bolezen.

Pomemben dosežek pa je bil tudi doseči dovolj veliko prioriteto programa, da je bil skozi vse postopke izpeljan v obdobju epidemije covid.

Kateri so bili temelji, na podlagi katerih ste oblikovali program, iz česa ste izhajali?

Najprej dobra zunanja evalvacija nacionalnega programa za prejšnje obdobje – izdelal jo je Inštitut za multikulturne raziskave –, ki smo jo večkrat brali, z različnih vidikov, in jo seveda upoštevali.

Poleg tega je bil prejšnji nacionalni program na ravni Evropske unije prepoznan kot uspešen, zato smo imeli veliko priložnosti za sodelovanje pri projektih skupnega ukrepanja (joint actions), kjer se države članice povezujejo in iščejo skupne poti. V letih 2014–2017 je potekal prvi joint action za področje kroničnih bolezni na ravni EU (JA CHRODIS) in prav diabetes je bila modelna bolezen, mi pa smo skupaj z Italijani vodili ta delovni paket; še širše je bila Slovenija vključena v njegovo nadaljevanje v letih 2017–2020. Tako smo bili ves čas v stiku tudi s tokovi zunaj Slovenije. V številnih evropskih projektih smo zaznavali novosti v pristopih, ki smo jih predebatirali s koordinativno skupino. Predlog področij državnega programa smo nato razdelili na 5 delovnih sestankov cele koordinativne skupine in prišli do novih področij.

Kako ocenjujete doseganje ciljev, ki so bili zastavljeni v predhodnem državnem programu, torej za obdobje 2010–2020: zmanjšati pojavnost sladkorne bolezni tipa 2, odložiti oziroma preprečiti sladkorno bolezen tipa 2 pri osebah z velikim tveganjem, povečati možnosti za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni ter zmanjšati zaplete in umrljivost zaradi sladkorne bolezni?

V času pred tem programom, torej pred letom 2010, je že marsikaj obstajalo, ni pa bilo sistemsko urejeno. Prve strokovne smernice za sladkorno bolezen tipa 2 smo denimo dobili leta 2008 – to je bil pogoj za nastanek prejšnjega državnega programa, nismo pa imeli protokolov oziroma orodij, s pomočjo katerih bi jih uresničevali. Za marsikatera področja še niso obstajale strokovne smernice in podlage in so nastale v obdobju 2010–2020.

umrljivost zaradi sladkorne bolezni ter povečati kakovost življenja, vključno z dolgotrajno oskrbo.

Pri prvem cilju je zelo pomemben premik z odgovornosti posameznika za svoje zdravje na odgovornost družbe, da ustvarja okolje, kjer so zdrave izbire tiste, ki so lažje.

Pri drugem cilju smo intervencijo prilagodili tveganju. Na primer: nekdo, ki ima »samo« čezmerno težo, ima dolgoročno drugačno tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 kot nekdo, ki ima poleg čezmerne telesne teže tudi mejno bazalno glikemijo. Zato bomo prvemu ponudili manj intenziven, drugemu pa bolj intenziven program. To pa moramo tudi dobro skomunicirati z javnostjo.

Pri tretjem cilju je pomembno povezovanje znotraj timov in med različnimi ravnmi. Na pobudo Zveze društev diabetikov Slovenije smo v program dodali dolgotrajno oskrbo. Pri tem smo upoštevali, da je sladkorna bolezen bolezen starejših, ki pa jo danes znamo tako dobro zdraviti, da ljudje s sladkorno boleznijo dosežejo starost, ki bi jo doživeli brez sladkorne bolezni.

Katere so bistvene spremembe v primerjavi z nacionalnim programom za obdobje 2010–2020?

Prva velika sprememba je, da namesto besede bolnik s sladkorno boleznijo uporabljamo izraz oseba s sladkorno boleznijo. To ni samo preimenovanje, ampak tako izrazimo zavedanje, da je sladkorna bolezen samo ena od stvari, ki jo ta oseba ima oziroma je. Na ravni posameznika je pomembna še nadgrad-

Timi v dejavnosti diabetologije na 100.000 oseb z obveznim zdravstvenim zavarovanjem po območnih enotah ZZZS, leti 2019 in 2014

Vir: Pogodbe z izvajalci zdravstvenih storitev in Evidence OZZ, ZZZS

bolezni

Kot primer, kaj s tem mislim, lahko opišem razvoj družinske medicine. Izjemno pomembna je bila vključitev sladkorne bolezni med prve štiri bolezni, ki jih že vse od oblikovanja v letu 2011 spremljajo v t. i. referenčnih ambulantah, torej v sodobnem načinu dela ambulant družinske medicine. Tim družinske medicine je namreč tisti del zdravstva, ki ima neposreden stik s populacijo, saj ima ambulanta družinske medicine odgovornost za zdravje celotne populacije.

V letih 2015–2017 pa smo razvili in testirali edukacijske programe, ki se zdaj izvajajo v centrih za krepitev zdravja oziroma od letos dalje tudi v zdravstveno-vzgojnih centrih. Na primarni ravni smo torej dosegli implementacijo strokovnih smernic s strukturnimi spremembami. Te stvari so bile pomembne na sistemskem nivoju.

Torej, ali so bili cilji doseženi? Nekateri cilji so se z leti spremenili. Denimo zmanjšanje pojavnosti sladkorne bolezni tipa 2. Ker se populacija stara, čedalje več ljudi doživi sladkorno bolezen tipa 2, zato je zdaj poudarek tudi na tem, da se trudimo pojav sladkorne bolezni tipa 2 odložiti na poznejše življenjsko obdobje. Cilji so se torej z novim državnim programom prilagodili glede na spremembe v populaciji.

Krovni cilji DPOSB 2020–2030 so vsebinsko nadgrajeni in so trije: krepiti zdravje prebivalstva s posebnim poudarkom na sladkorni bolezni, odložiti oziroma preprečiti sladkorno bolezen tipa 2 pri osebah s povečanim tveganjem zanjo in povečati možnosti za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni; zmanjšati zaplete in

V letu 2019 je bilo v Sloveniji 41,18 diabetološkega tima (le 0,52 več kot v 2014). Med regijami so velike razlike, od 1,1 diabetološkega tima na 100.000 oseb z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem na Celjskem do 3,0 v koprski enoti ZZZS. Razlike med regijami se ne zmanjšujejo.

Vir: Obvladovanje sladkorne bolezni – ključni podatki za leto 2019; NIJZ

Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

9

nja pojma opolnomočenje s pojmom zdravstvena pismenost, tudi v povezavi z drugimi nacionalnimi projekti, ki potekajo v Sloveniji.

Na ravni zdravstvene oskrbe ugotavljamo, da vse, kar se da narediti »iz kapitanove kabine,« poteka ali pa je bilo že narejeno. Vendar pa so razlike v obravnavi sladkorne bolezni med regijami ogromne, zato smo se že pred kovidom odločili za umeščanje aktivnosti nadstropje nižje, na regijsko raven – to je največji premik.

Kar se tiče širšega družbenega konteksta, smo se zavezali h komplementarnosti z drugimi ključnimi procesi v družbi, da je sladkorna bolezen del vseh teh procesov, kar je bila ena od močnih točk prejšnjega državnega programa.

Ključni sta horizontalna in vertikalna integracija med različnimi aktivnostmi v posameznih okoljih – da stvari povezujejo in dopolnjujejo.

Pristopi in orodja za uresničevanje skupne ideje partnerjev za izvajanje DPOSB 2020–2030 so usklajeni in povezani medsektorski ukrepi na državni ravni, območnih/regijskih ravneh ter v lokalnih skupnostih; nova struktura ali proces za usklajevanje in povezovanje na ravni območij oziroma regij ter skupnostni pristop za zdravje na ravni občin; krepitev zdravstvene pismenosti in podpora procesu opolnomočenja za krepitev zdravja in kakovostno življenje za vse ter dodatno za uspešno samovodenje sladkorne bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo ter klinične smernice, klinične poti, protokoli sodelovanja, načrt oskrbe, načrt odpusta, koordinator oskrbe in koordinator primera.

Ugotavljate, da je v Sloveniji ogromno ljudi, ki imajo sladkorno bolezen, pa tega sploh ne vedo. Po podatkih raziskave NIJZ Odkrijmo sladkorno ima v Sloveniji med 59.000 in 127.000 ljudi sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo. Gre predvsem za osebe, ki so starejše od 55 let in imajo hkrati debelost, torej indeks telesne mase 30 ali več. Kako državni program naslavlja to skupino ljudi?

Najprej smo z raziskavo Nacionalega inštituta za javno zdravje in Inštituta za nutricionistiko izvedeli, ali te osebe obstajajo, koliko jih je in kakšne so. Nato je na podlagi rezultatov potekala priprava priporočil za spremembo aktivnosti na področju zdravja in preventive. S temi rezultati smo sproti seznanjali javnost 10 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

in koordinativno skupino državnega programa ter skupino ekspertov, ki bdi nad vsebino in izvajanjem pravilnika o preventivnem varstvu odraslih, ki ga je sprejelo Ministrstvo za zdravje. Rezultati so bili predstavljeni tudi delovni skupini, ki je pripravila in prilagodila rezultatom tudi nove smernice za sladkorno bolezen tipa 2.

Kjer smo torej videli prijemališča, zadeva že teče. Najprej, osebe z nediagnosticirano sladkorno boleznijo niso imele takšnih vrednosti krvnega sladkorja, ki bi jim že povzročale težave. Diagnostika sladkorne bolezni pri osebah z znaki, ki so značilni za visok sladkor, torej poteka dobro. Nato se začne načrtovanje in izvedba aktivnosti, ki so ciljno usmerjene k dejanski težavi: iščemo osebe nad 55 let z indeksom telesne mase 30 in več, predvsem iz vzhodne Slovenije.

Kako jih najti? Prvič, določanje glukoze je zelo pogosta laboratorijska preiskava.

Do diagnoze torej lahko pridemo iz že

obstoječih meritev vrednosti sladkorja.

Torej mi ni treba k zdravniku samo zato, da mi preveri sladkor, ampak lahko zdravnik pogleda prejšnje meritve in ugotovi, če imam sladkorno bolezen.

Vsaka meritev krvnega sladkorja naj torej zazveni v smislu, ali je to že v diagnostičnih kriterijih. Poleg tega smo poenostavili metodo diagnostike, da bo možna diagnostika s pomočjo določitve glikiranega hemoglobina.

Drugič, del redne letne oskrbe oseb, ki imajo kronične bolezni (in ljudje nad 55 leti jih imajo v 75 do 80 %), je tudi določitev glukoze na tešče, torej jih spremljajo tudi glede pojava sladkorne bolezni in lahko zdravnik vsakokrat razloži konkretne številke. Šele na tretjem mestu te ljudi vabimo na preventivne preglede za odkrivanje najpogostejših kroničnih bolezni, tudi sladkorne bolezni, ki jih izvajajo diplomirane medicinske sestre v ambulantah družinske medicine (t. i. referenčne me-

Delež oseb 20-79 let z vsaj enim receptom v letu 2019, star. standardizirano Slovenija: 6,0 %

Starostno standardizirana prevalenčna stopnja sladkorne bolezni, zdravljene z antihiperglikemičnimi zdravili (A10), 20-79 let, po statističnih regijah, 2019 Vir: Evidenca porabe zdravil, izdanih na recept, NIJZ

Število prejemnikov antihiperglikemičnih zdravil (A10) po spolu, Slovenija, 2019 Vir: Evidenca porabe zdravil, izdanih na recept, NIJZ

dicinske sestre). Tukaj pa potrebujemo večjo udeležbo tistih, ki so stari od 55 do 70 let in ki imajo indeks telesne mase 30 ali več, in ki nimajo drugih bolezni, zaradi katerih se jim tako ali tako preverja, ali imajo tudi sladkorno bolezen morda že prisotno. Pri preventivnih pregledih moramo biti pazljivi, o kateri starostni skupini govorimo. Dejstvo je, da če ima človek, starejši od 70 let, na novo odkrito sladkorno bolezen tipa 2, ta ne vpliva bistveno na njegovo kakovost življenja, ne povzroča oziroma zelo redko povzroča pomembnejše kronične zaplete in mu ne skrajšuje življenjske dobe. Poleg tega je cilj, da po 70. letu odkrijemo sladkorno bolezen tipa 2, že pokrit z merjenji krvnega sladkorja v okviru spremljanja drugih bolezni.

Vemo, da se zaradi staranja prebivalstva in nezdravega življenjskega sloga obeta nadaljnja širitev epidemije sladkorne bolezni – ali vendarle na tem področju opažate tudi kaj pozitivnega?

Vsekakor je pozitivno to, da so pri nas ljudje s sladkorno boleznijo vse starejši, torej doživijo dolgo življenjsko dobo.

Nekaj časa je sicer kazalo, da se je pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 preselila v delovno aktivno prebivalstvo, nato pa se je izkazalo, da so ljudje, pri katerih na novo odkrijemo sladkorno bolezen, vendarle starejši. Do 55. leta namreč neodkrita sladkorna bolezen tipa 2 ni

problem – ob tem, da izvajamo vse, kar smo doslej. Ko pa imamo pred sabo tipično osebo s sladkorno boleznijo, je to v povprečju starejši človek, ki ima še veliko drugih bolezni in slabše socioekonomske okoliščine. Dobra novica je tudi ta, da so nekateri elementi zdravega

načina življenja pri osebah s sladkorno boleznijo ugodnejši kot v ostali populaciji – npr. glede kajenja, uživanja alkohola, nekaterih elementov prehrane in gibanja.

Torej smo lahko tudi uspešni.

Kako Državni program za opolnomočenje oseb s sladkorno boleznijo 2020–2030 naslavlja skupine oseb z različnimi tipi sladkorne bolezni? Ženske, ki imajo sladkorno bolezen v nosečnosti, so v Sloveniji posebej dobro prepoznana skupina; strokovne smernice tu sledijo najstrožjim možnim kriterijem. Izidi nosečnosti pri ženskah, ki imajo sladkorno bolezen v nosečnosti, so v Sloveniji izredno dobri. Zanimivo: analize kažejo, da so rezultati telemedicinske obravnave, ki jo je povzročil kovid, še ugodnejši kot z osebnim stikom. Državni program podpira nadaljnji strokovni razvoj. Tako je letos ob osveženih strokovnih smernicah izšel tudi priročnik o sladkorni bolezni v nosečnosti, ki med drugim opisuje oskrbo ženske, ki je imela sladkorno bolezen v nosečnosti, po porodu, saj ima večje tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2. Tudi to je recimo še potrebno spraviti v sistem.

Obravnava otrok in mladih odraslih s sladkorno boleznijo tipa 1 v Sloveniji je odlična, saj je naša pediatrična klinika referenčni center v Evropi in svetu, kolegi so vrhunski na evropski in svetovni ravni, tako v raziskavah kot v klinični obravnavi. Seveda pa moramo biti pozorni, ali bo v tej populaciji postala težava sladkorna bolezen tipa 2 zaradi vpliva kovida na težo, gibanje in prehrano. Sicer to populacijo lahko zelo dobro naslavljajo tudi aktivnosti v skrbi za zdravje otrok in mladostnikov, na primer tekmovanje v znanju iz sladkorne bolezni.

Pri mladih odraslih do 35. leta, ki začnejo vstopati v delovno okolje, je po-

vezovanje s pregledi na medicini dela, prometa in športa neizkoriščena priložnost, ki je omenjena v državnem programu – če bi te informacije zaokrožile, bi bil potreben kak pregled manj.

Pri populaciji v srednjem življenjskem obdobju naslavljamo predvsem krepitev zdravja za ljudi, ki niso vodeni še nikjer.

Preverjanje stanja in intervencije bi se morale zgostiti na regijski nivo.

Kar velike spremembe so potrebne pri starejši populaciji: drugačno postavljanje ciljev, naslavljanje individualnih sprememb, multimorbidnost, prilagajanja medicine temu življenjskemu obdobju – vse to odmeva v smericah in percepciji sodelovanja s socialnimi ustanovami.

In še nekaj: večkrat sem omenila regijski nivo, a naše delo najbrž zaenkrat ne bo šlo na regionalni nivo, ker je veliko še treba narediti »v kapitanovi kabini«.

Kovid je namreč v temeljih pretresel vse, kar smo imeli v letu 2019. Takrat smo mislili, da imamo problem, vendar ga imamo šele zdaj. Tako, kot je bilo, ne more biti več in velik izziv je v tej evoluciji sistema zagotoviti, da bodo v njem prave stvari tudi za sladkorno bolezen, na vseh ravneh zdravstva.

Pri opolnomočenju oseb s sladkorno boleznijo in tudi pri preprečevanju sladkorne bolezni tipa 2 imajo pomembno vlogo mediji. Kako to nalogo opravljajo slovenski mediji?

Vloga vidnosti državnega programa je v evalvaciji prejšnjega programa močno izstopala in smo jo že med postopkom oblikovanja novega državnega programa sproti izpostavljali in poudarjali potrebo po vidnosti programa. Zato so že dva dni po sprejemu stekli postopki priprave nove vizualne podobe državnega programa. Prepoznavnost gradimo na zanimiv način, s kosom Štefanom in

z ilustracijami na spletni strani programa.

Komunikaciji z javnostjo namenjamo veliko pozornost. Ob podpori naših partnerjev, na primer NIJZ, nimamo težav z dostopnostjo do medijev in z njihovo odzivnostjo.

Osebno se že dolgo ukvarjate s programi za obvladovanje sladkorne bolezni. Kateri se vam zdi vaš največji uspeh na tem področju?

Predvsem to, da se mreža posameznikov, ki izjemno aktivno sodeluje ob pripravi programa, zelo širi. Recimo, končno verzijo prejšnjega nacionalnega program smo res podrobno prebrali trije ljudje, tokrat pa je bilo takih vsaj 30. In brali so zato, ker se jim je zdelo pomembno, da se v državnem programu znajde ustrezna vsebina.

Se osebno držite priporočil za zdrav življenjski slog, ki dokazano preprečuje oziroma odlaga nastanek sladkorne bolezni tipa 2?

Dobro vem, da je genetika pri sladkorni bolezni tipa 2 strašno močan dejavnik. Vem pa tudi, da lahko s svojimi izbirami vplivam na to, kdaj se bo pri meni izrazila sladkorna bolezen tipa 2, če se bo. Ne bi rekla, da je v meni strah pred sladkorno boleznijo tipa 2, vsekakor pa vem: če je v mojem življenju več gibanja in stika z naravo, če jem raznovrstno in okusno – potem bolje živim. To lahko sama naredim v zvezi s sladkorno boleznijo tipa 2.

Vemo, da je za zdrav življenjski slog zelo pomembna redna rekreacija. Katera je vam najljubša oblika rekreacije?

S partnerjem zelo rada hodiva v hribe, kar sicer zahteva svoj čas, a sva že tako vešča, da znava najti primerne destinacije tam, kjer sva, takrat, ko imava čas.

Za zraven pa še kaj, kar lahko počneš v sobi.

Morda joga? To mi je padlo na pamet zaradi mačka, ki se je med najinim pogovorom, ki poteka po spletu, sprehodil mimo vašega zaslona (smeh).

Tudi jogo izvajava, a ne redno. Dava se prepričati temu, kar naju navduši: elastike, joga, krepitev mišičnega sistema. Važno je, da se dodatno gibava. Dan je takoj drugačen, če kaj od tega narediš – res pa je še ogromno dni, ko ne naredim nič od tega.

Hvala za iskrenost!

12 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

ZA NAŠE ZDRAVJE: Diabetična retinopatija

»Skrbi me, oči so le oči!« Že veste, da lahko sladkorna bolezen vpliva na vaš vid? Moji bolniki na očesnem pregledu večkrat rečejo: »Skrbi me, oči so le oči!« Z njimi sprejemamo glavnino informacij iz okolja, zato so za vsakega izmed nas že po občutku naše najpomembnejše čutilo. Kako poskrbeti, da boste kljub sladkorni bolezni ohranili dober vid?

Sladkorna bolezen je presnovna bolezen, ki vpliva na delovanje celotnega telesa, torej tudi na oči. Že ob postavitvi diagnoze je verjetno spravila vaš svet iz ustaljenih tirnic in zahtevala številne prilagoditve vsakdana. Povezana je z zapleti na različnih organih, zato zahteva obiske več zdravnikov. Rada bi vam razložila, zakaj je pomembno, da na seznam svojih rednih zdravniških obiskov dodate še pregled očesnega ozadja.

Kako sladkorna bolezen prizadene oko?

Sladkorna bolezen lahko prizadene različne očesne strukture. Okvara vida je najpogosteje posledica diabetične retinopatije. Retinopatija pomeni prizadetost mrežnice – strukture v globini očesa, ki zaznava svetlobo. Visoke ravni sladkorja v krvi okvarijo drobne krvne žilice, ki prehranjujejo mrežnico. Žilice se lahko razširijo in pričnejo puščati. Lahko tudi počijo in zakrvavijo ali pa se zožijo in celo zaprejo.

Skozi tako okvarjene žilice tok krvi ni več zadosten za dobro prehrano in delovanje mrežnice. Kadar mrežnica deluje slabo, je tako, kot da bi poškodovali film ali senzor v fotoaparatu – slika ni več jasna.

Diabetična retinopatija navadno prizadene obe očesi. V začetnih stopnjah je tiha in pogosto ne povzroča težav z vidom.

Diabetična retinopatija

Diabetična retinopatija se ne pojavi pri vseh bolnikih s sladkorno boleznijo. Čas trajanja sladkorne bolezni povečuje tveganje za njen razvoj. Po 10 letih trajanja sladkorne bolezni ima diabetično retinopatijo približno 20 odstotkov bolnikov, po 20 letih pa 40 odstotkov. Tveganje za njen razvoj in napredovanje povečujeta še visok krvni tlak in maščobe v krvi.

To pomeni, da se bolniki večinoma ne zavedajo, da že imajo okvarjeno mrežnico.

Ko diabetična retinopatija napreduje ali pa prizadene osrednji del mrežnice, ki je odgovoren za najostrejši vid (imenujemo ga rumena pega ali makula), se pojavijo tele težave z vidom: • poslabšanje in zamegljenost vida, • premikajoče se motnjave v vidnem polju, • temne pike v vidnem polju, • slabši vid ponoči. Če napredovale sladkorne okvare očesa ne zdravimo, lahko diabetik celo oslepi.

Kako diagnosticiramo diabetično retinopatijo?

Diabetične retinopatije se od zunaj ne opazi. Ne boli. Lahko povzroča motnje v vidu ali pa je povsem skrita.

Prvi branik ohranjanja vida ste vi sami.

Kako? Z rednimi pregledi očesnega ozadja in s samokontrolo vida.

Od leta 2015 imamo v Sloveniji vzpostavljen Nacionalni program presejanja diabetične retinopatije. S pomočjo programa želimo doseči, da bi vsak bolnik s sladkorno boleznijo ob postavitvi diagnoze opravil očesni pregled in ga nato redno ponavljal na eno do dve leti. Na presejalni pregled vas lahko napoti družinski zdravnik ali diabetolog. Opravljamo jih v desetih regijskih Centrih za presejanje diabetične retinopatije (Bled, Celje, Izola, Kranj, Ljubljana – dva centra, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Šempeter). Kontakt za najbližji center poiščite na spletu.

Na presejalnem pregledu izurjene medicinske sestre opravijo kratek pogovor o vašem zdravstvenem stanju, izmerijo vidno ostrino in fotografirajo očesno ozadje. Postopek je kratek in neboleč. Fotografije očesnega ozadja pregleda očesni zdravnik in opredeli, ali so prisotni znaki diabetične retinopatije. Odkrije lahko tudi kakšne druge spremembe na očeh, ki vplivajo na vid. Če je po trebno, vas napoti na celovit očesni pregled k očesnemu zdravniku (oftalmologu).

Pomembno je tudi, da sami preverjate svoj vid, in sicer z vsakim očesom posebej.

To pomeni, da si pokrijete eno od očes in preverite, kako vidite z drugim. Bodite pozorni na prostor okrog sebe, poglejte televizijo ali berite. Opazujte, ali je slika postala bolj meglena, ali se je pojavila popačenost

slike ali pa morda del slike manjka. Primerjajte očesi med seboj. Če sami odkrijete težave z vidom, je smiselno, da opravite celovit očesni pregled pri očesnem zdravniku. Ta vam hkrati lahko predpiše tudi očala, če jih potrebujete.

Upam, da sem z napisanim čim več tistih diabetikov, ki še niso bili na očesnem pregledu, spodbudila, da se naročijo v najbližjem Centru za presejanje diabetične retinopatije ali pri očesnem zdravniku.

Z rednimi pregledi oči in dobro urejenostjo sladkorne bolezni torej lahko poskrbite, da boste dolgo ohranjali dober vid. Ob morebitnih zapletih imamo na voljo učinkovite metode zdravljenja.

Nosečnost povečuje tveganje za pojav ali napredovanje diabetične retinopatije pri bolnicah s sladkorno boleznijo. Zato jim svetujemo, da opravijo očesni pregled čim prej po zanositvi in nato še večkrat v času nosečnosti in po porodu.

Kako zdravimo diabetično retinopatijo?

Zdravljenje je potrebno: • kadar so na očesnem ozadju prisotne spremembe, s katerimi tvegamo poslabšanje vida; • če se je zaradi diabetične retinopatije že poslabšal vid.

Pri zdravljenju smo usmerjeni v ohranjanje oz. izboljšanje vida ter v preprečevanje napredovanja bolezni.

Temelj zdravljenja je dobro vodenje sladkorne bolezni z urejenim krvnim tlakom in maščobami v krvi, ki prav tako lahko prispevajo k poslabšanju diabetične retinopatije. Na tem področju lahko ob pomoči svojih zdravnikov največ prispevate sami.

Očesni zdravniki vam lahko ponudimo različne pristope k zdravljenju. Na voljo imamo zdravljenje mrežnice z laserjem, injekcije zdravil v oko in operativno zdravljenje.

Zdravljenje prilagajamo individualno glede na vrsto in stopnjo okvare, upoštevamo posebnosti vaših oči in vaše splošno zdravstveno stanje.

Oči so naše okno v svet, zato poskrbimo za njihovo zdravje. Pomembno je, da morebitne spremembe preprečimo ali vsaj pravočasno odkrijemo. Kadar pa se kljub temu pojavijo težave, imamo na voljo sodobne in učinkovite metode zdravljenja.

OGLASNO SPOROČILO

Vir: SHUTTERSTOCK

® Angela Thaler, dr. med., spec. oftalmologinja, Očesna klinika UKC Ljubljana

Sladkorna bolezen

13

OKTOBER 2022

AKTUALNO: Prenova diabetološkega oddelka v UKC Ljubljana

Potrebujemo učinkovit vrhunski ® Sergeja Širca

Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana od junija letos deluje na nadomestni lokaciji, na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo na Zaloški 2. Oddelek namreč (tako kot nekateri ostali oddelki UKC) čaka na prenovo – kdaj jo bo dočakal in kako obsežna bo, pa trenutno še ni jasno.

kot so sprva predvidevali. Energetska sanacija naj bi bila zaključena sredi leta 2024, notranja prenova pa od šest do osem mesecev zatem. Generalni direktor UKC Ljubljana Jože Golobič je avgusta pojasnil, da zato sanacije ne bodo mogli financirati z vsemi razpoložljivimi evropskimi sredstvi, saj bodo ta na voljo samo do konca leta 2023.

Foto: MIRAN JURŠIČ

»Diabetološki oddelek v 6. nadstropju glavne stavbe UKC Ljubljana še nikoli od odprtja UKC ni bil deležen temeljite prenove. Pogled na oddelek pove vse: dotrajan strop, obrabljene talne obloge, dobesedno obglodane omarice v bolniških sobah in prostoru za osebje, da o straniščih in kopalnicah niti ne izgubljamo besed,« pravi izr. prof. dr. Vilma Urbančič Rovan, vodja Diabetološkega oddelka.

Zato so se vsi zaposleni razveselili načrtovane energetske sanacije in notranje prenove glavne stavbe UKC. Sanacija naj bi se začela aprila letos, vendar se je začetek zaradi številnih zapletov krepko zavlekel. V javnosti so se pojavili tudi očitki glede morebitne spornosti izvedbe projekta, ki ga zato pregleduje komisija za preprečevanje korupcije. V UKC Ljubljana so sicer navedbe o pomanjkljivostih izvedbe projekta v preteklosti zavrnili.

V okviru sanacije nameravajo obnoviti fasado, zamenjati okna in prenoviti streho, pa tudi posodobiti dvigala. Zaradi zamude bo prenova zaključena kasneje,

Na nadomestni lokaciji manj bolniških postelj Diabetološki oddelek medtem deluje na nadomestni lokaciji. »To je lahko le začasna, in kot upam, čim bolj kratkotrajna rešitev. Potrebujemo namreč več prostora. Na nadomestni lokaciji smo morali število diabetoloških postelj skrčiti z 21 na 10,« je povedal prof. dr. Andrej Janež, predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni.

Manj bolniških postelj zaradi pomanjkanja prostora jih je prisililo v nižanje števila hospitalizacij sladkornih bolnikov.

Po podatkih prof. dr. Urbančič Rovan so v obdobju od maja do avgusta 2021 hospitalizirali 28 oseb, v istem obdobju letos pa samo 18. »Ker se dobro zavedamo položaja, bolnikov iz ambulante ne napotujemo na oddelek, če ni res skrajno nujno. Če pa vendarle komu damo napotnico 14 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

za sprejem na oddelek, lahko čaka tudi po nekaj mesecev, preden se sprosti postelja,« je povedala dr. Urbančič Rovan. »Seveda je težišče diabetologije v ambulanti, ambulantna obravnava je bolniku tudi bolj prijazna. A nekaterih stvari se žal ne da narediti na ta način,« poudarja vodja diabetološkega oddelka.

Taka primera sta obravnava diabetične

diabetološki center noge, kadar je potrebna invazivna žilna diagnostika oziroma revaskularizacijski poseg, ali huda okužba, ki zahteva parenteralno antibiotično zdravljenja ali kirurški poseg. Prav tako ni mogoče ambulantno izpeljati diagnostike hipoglikemij (stradalni test). Obvezno morajo biti sprejeti tudi bolniki z diabetično ketoacidozo ali hiperglikemičnim hiperosmolarnim sindromom ter bolniki s hipoglikemijo po oralni terapiji. Za vse te smo v preteklosti vedno in brezpogojno zagotovili prostor, zdaj pa se dogaja, da je bolnik s ketoacidozo tudi več dni v obravnavi kar na Internistični prvi pomoči, kar je strokovno in človeško seveda

kot so urejeni ostali sodobni diabetološki centri v Evropi. Prostore moramo preurediti tako, da bodo omogočali tudi nove vsebine. Zato apeliram na vse deležnike, da stopimo skupaj in za to pridobimo dovolj sredstev,« je dejal prof. dr. Janež.

Kolege na kliničnem oddelku UKC podpirajo tudi na Pediatrični kliniki, kjer zdravijo otroke in mladostnike s sladkorno boleznijo. »Za vsako državo je v prizadevanjih za zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti populacije ključno učinkovito obvladovanje sladkorne bolezni,« je dejal prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.

Zveza društev diabetikov Slovenije zaskrbljeno spremlja dogajanje

povsem nedopustno,« opozarja prof. dr.

Vilma Urbančič Rovan.

Na nadomestni lokaciji so utesnjeni tudi sicer – ne primanjkuje samo postelj, ampak tudi prostorov za osebje. »V takih razmerah je težko delati, zato seveda težko pričakujemo selitev nazaj, vendar ne v podrto hišo, ampak si želimo priti v spodobne prostore, kjer nas ne bo sram pred bolniki in njihovimi svojci,« poudarja dr. Urbančič Rovan.

Poleg diabetologov in njihovih sodelavcev tudi Zveza društev diabetikov Slovenije z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, povezano s projektom energetske sanacije UKC Ljubljana in prenovo diabetološkega oddelka. »Zveza društev diabetikov Slovenije se zaveda prostorskih pomanjkljivosti diabetološkega oddelka UKC Ljubljana, kjer se zdravijo tiste osebe s sladkorno boleznijo, ki jih je bolezen najhuje prizadela, torej bolniki

s hudimi zapleti sladkorne bolezni. Obnova tega oddelka je nujno potrebna in zveza bo nudila vso možno podporo in pomoč pri obnovi diabetološkega oddelka, saj si želimo, da bi čim prej ponovno deloval v polnem obsegu in v razmerah, ki omogočajo sodobno obravnavo sladkorne bolezni,« je zagotovil Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije.

Za ažurne informacije o prenovi UKC Ljubljana smo zaprosili tudi Službo za odnose z javnostmi UKC Ljubljana. Čeprav smo na odgovore čakali več dni, jih kljub večkratnemu poizvedovanju do oddaje revije v tisk nismo dočakali.

Kot je razvidno iz pisma ministru za zdravje (objavljeno je na spletni strani UKC Ljubljana), je strokovni svet UKC letos poleti pričakoval intenzivna gradbena dela na glavni stavbi. »Strokovni svet UKCL predlaga, da se energetska sanacija UKCL čim prej začne izvajati, in to pred jesenjo/zimo 2022/23, ter da se predvidena evropska sredstva izkoristijo. UKCL nujno potrebuje nova okna v bolniških sobah in novo izolacijo stavbe pred zimo, ki prihaja, boljše prezračevanje in nova dvigala. Potrebuje še veliko drugega, vendar je energetska sanacija v tem trenutku izvedljiva, prioritetna in na dosegu roke,« so zapisali avgusta letos.

»Zgolj energetska sanacija oddelka ne zadostuje« Tudi prof. dr. Janež si srčno želi, da bi čas in evropska sredstva, ki so na voljo, kar najbolj izkoristili za obsežno prenovo zadnjega še neprenovljenega oddelka UKC. »Čas je, da stopimo skupaj za prenovo diabetološkega oddelka na UKC Ljubljana. Naš klinični oddelek je edini terciarni diabetološki oddelek v Sloveniji, torej je nacionalnega pomena. Zato zgolj energetska sanacija oddelka ne zadostuje.

Te prostore moramo v celoti prenoviti in urediti sodoben bolnišnični oddelek, tako

Center za pomoč uporabnikom E: info@mojCuker.si | S: www.mojCuker.si

T: 059 057 510

AKTUALNO: Sladkorna bolezen tipa 1 in duševno zdravje

Pomen duševnega zdravja pri obravnavi ® Katja Zemljič, mag. psihologije, Katarina Dovnik, mag. psihologije

Imeti sladkorno bolezen tipa 1 (SBT1) pomeni doživljenjsko zdravljenje z inzulinom, obiske zdravnikov ter redno načrtovanje vsakodnevnega urnika in rutine. Veliko se govori in vsem so dobro poznani zapleti, ki lahko nastanejo, če bolezen ni dobro urejena. Kaj pa sámo spopadanje z boleznijo, tudi če je dobro urejena? Obstaja namreč tudi drug spekter zdravja, katerega se ne preučuje dovolj – duševno zdravje.

Raziskave na tem področju so pokazale, da obstaja pomembna povezava med povišano ravnjo stresa, depresijo in anksioznostjo na eni ter SBT1 na drugi strani. Prav tako ima SBT1 vpliv na druga področja posameznikovega življenja, kot so medosebni odnosi in samopodoba, kar lahko posledično vpliva na kakovost duševnega zdravja.

O duševnem zdravju se vsaj iz najinih izkušenj ne govori – obstajajo redni pregledi pri okulistu, merjenja urina za preverjanje delovanja ledvic in pregledi nog, ni pa pregledov pri psihologu oziroma to ni dovolj ozaveščena možnost. Temu lahko dodamo še zavedanje, da imamo v Sloveniji veliko težavo na področju duševnega zdravja, saj imamo premalo strokovnjakov in so čakalne dobe za pregled zelo dolge, vendar se kljub vsemu moramo zavedati, da ima dobro duševno zdravje vpliv na dobro urejenost sladkorne bolezni – in obratno.

V najini študiji je sodelovalo 108 udeležencev s SBT1, od tega 82 žensk in 26 moških povprečno starih 36,8 leta. Razpon trajanja SBT1 je bil od 0 do 51 let, z zadnjo povprečno vrednostjo hemoglobina 6,90. Kljub temu da je bila raziskava izvedena na majhnem vzorcu in da ima zato določene omejitve, nam lahko rezultati podajo splošni vtis o stanju na področju duševnega zdravja, psihosocialne podpore in najpogostejših duševnih stisk pri osebah s SBT1.

Boljši odnos z diabetologom = bolje urejena sladkorna bolezen Več kot 90 odstotkov udeležencev poroča o dobrem ali zelo dobrem odnosu z diabetologom, kar kaže na zavzeto delo diabetologov ter na dobro medsebojno sodelovanje med bolnikom in zdravnikom, kar je pri vodenju SBT1 še kako pomembno. Osebe, ki imajo boljši odnos z diabetologom, ocenjujejo ure16 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

jenost svoje bolezni boljše in zaznavajo več psihosocialne podpore – in obratno.

Kot so ugotovili Viinamäki idr. (1993), je odnos med bolnikom in zdravnikom, ki ga bolnik doživlja pozitivno, povezan z dobrim presnovnim nadzorom sladkorne bolezni, kar se sklada z najinimi rezultati. Vendar več kot polovica udeležencev v najini raziskavi ne ve, ali ima možnost obiskati psihologa v okviru svoje diabetološke ambulante, kar kaže na slabo osveščenost udeležencev glede psihološke podpore –ta ne sme biti podcenjena.

Skoraj tri četrtine vprašanih v najini raziskavi meni, da SBT1 vpliva (ali je vplivala) na njihovo duševno zdravje, in menijo, da bi bil redni preventivni pregled pri psihologu koristen. Iz tega lahko sklepamo, da se udeleženci zavedajo pomembnosti duševnega zdravja in da potreba po preventivnem obisku psihologa oseb s SBT1 vsekakor obstaja. Kot navajata Fogel in Weissberg-Benchell (2010), so osebe s SBT1 izpostavljene visokemu tveganju za psihosocialne bolezni, kot so npr. depresija, moteno prehranjevalno vedenje, družinski konflikti, slaba kakovost življenja, z zdravjem povezana tesnoba, nizka učinkovitost in težave pri zdravljenju in nadzoru presnove.

Tesnoba, težave s samopodobo, soočanje z boleznijo, depresija, motnje hranjenja ...

V najini raziskavi so se kot težave na področju duševnega zdravja najbolj pokazale tesnoba (anksioznost), težave s samopodobo, soočanje z boleznijo, v manjši meri sledijo depresija, motnje hranjenja ... Najini rezultati se skladajo z veliko raziskavami in ugotovitvami na tem področju. Ena izmed metaanaliz, v kateri so preučevali odnos med anksioznostjo, depresijo in SBT1, je pokazala, da so bili simptomi depresije približno

pri 30 odstotkih udeležencev, medtem ko so bili simptomi tesnobe prisotni pri 32 odstotkih udeležencev (Buchberger idr. 2016). Prav tako so se na najinem vzorcu pokazale težave s samopodobo; glede na dosedanje raziskave (npr. Kenowitz 2019, v kateri so preučevali samopodobo, povezano s SBT1 in odkrili povezavo med njo in skrbjo zase ter glikemično kontrolo) lahko posplošimo, da je tudi to ena izmed tem, ki je med odraščanjem in splošnim življenjem izjemno pomembna, saj lahko boljša samopodoba prispeva k boljši urejenosti SBT1.

Okoli 55 odstotkov vprašanih v najini raziskavi je na vprašanje, ali zaznavajo dovolj psihosocialne podpore glede SBT1, odgovorilo z »zelo drži« ali »drži«.

Tretjina udeležencev ni vključena v društvo diabetikov in nima prijateljev s SBT1, iz česar sklepamo, da so njihov potencialni vir psihosocialne podpore družina, partnerji, zdravniki, prijatelji brez SBT1 itd. Herpertz idr. (2002) navajajo, da so so bili glavni vir psihosocialne podpore bolnikov v njihovi študiji zdravniki primarne medicine in diabetologi, katere so v naši raziskavi udeleženci redko navajali kot vir podpore; iz tega lahko sklepamo, da na tem področju obstaja manevrski prostor za izboljšave (udeleženci tudi navajajo željo po tem, da bi si diabetolog zanje vzel več časa).

Zavedati se moramo, da je psihosocialni stres pri sladkornih bolnikih precej pogost in je povezan s presnovno kontrolo, zato ga je treba pri zdravljenju SBT1 upoštevati pogosteje.

Sladkorna bolezen tipa 1: več odgovornosti in stresa Imeti SBT1 pomeni tudi imeti dodatno stopnjo odgovornosti in z njo povezanega stresa. V raziskavi, ki so jo opravili Grey idr. (2002), se je pokazalo, da SBT1 prinaša dodatno stopnjo odgovornosti,

sladkorne bolezni tipa 1 je podcenjen vore kaže 79 odstotkov najinih anketirancev.

Prav tako je ključna tudi medvrstniška podpora. Študentje, ki so bili med študijem vključeni v organizacije, povezane s SBT1, so na primer pogosteje poročali o nižjih stopnjah osamljenosti, o depresivnih simptomih in o simptomih anksioznosti v povezavi s SBT1 v primerjavi s študenti, ki niso bili vključeni v organizacije (Saylor 2018).

kontrolo (Jaser in White 2010). Glede na rezultate najine raziskave, kjer je večina udeležencev pritrdilno odgovorila glede obiskovanja podpornih skupin, meniva, da je celostno gledano uvedba podpornih skupin v Sloveniji smiselna in tudi nujna. Ena izmed tem, na katero bi se osredotočali v naših podpornih skupinah, je deljenje izkušenj (kot je razvidno, je to najbolj zaželena tema najinega vzorca) in strategij za spoprijemanje z boleznijo. V podpornih skupinah lahko udeleženci občutijo več razumevanja, dobijo pomemben zunanji vir psihosocialne podpore in imajo priložnost spregovoriti o svojih izkušnjah, o katerih si sicer ne upajo ali ne želijo z nikomer drugim. Ne pozabimo: telesnega zdravja ni brez duševnega – in obratno. Zato si zelo želiva začeti z oblikovanjem podpornih skupin, vendar se zavedava, da je pot do tja še dolga. Če bi vas zanimala pridružitev, nama lahko pišete na katja.zemljic@gmail.com ali katarina.d51@gmail.com.

Pomena duševnega zdravja se lotiti že na preventivni ravni Rezultati najine raziskave so pokazali, da je potreba po psihosocialni podpori osebam s SBT1 večja, kot si mislimo, in da je pomen duševnega zdravja pri obravnavi SBT1 podcenjen, kar navajajo tudi bolniki. Ključno je, da se naštetih tematik lotimo že na preventivni ravni (med odraščanjem in v odraslosti), pomembno pa je tudi, da se s tem rešujejo sprotne težave in dileme ter da se s tem zmanjša možnost razvoja duševnih motenj. Pri preventivi so možne rešitve, kot so preventivni pregled pri psihologu enkrat letno (kot pri okulistu), dobra urejenost bolezni, skrb za kvaliteten odnos med pacientom in diabetologom, možnost obiska psihologa, ko pacienta zazna potrebo, preventivne delavnice in podobno. Še eden od možnih načinov za razbremenitev oseb s SBT1 so vodene podporne skupine, kjer lahko sladkorni bolniki med seboj govorijo o svojih izkušnjah pri vodenju bolezni. Primarni strategiji soočanja, kot sta izražanje čustev in reševanje problemov, sta povezani z višjo kompetentnostjo, boljšo kvaliteto življenja in boljšo presnovno kontrolo, medtem ko sta uporaba zanikanja in metoda umika povezani z nižjo kompetentnostjo in nižjo metabolično

Vir: THOMSONMEDICAL.COM

ki jo morajo imeti osebe, da lahko polno sodelujejo na drugih področjih svojega življenja. Udeleženci so razlikovali med splošno anksioznostjo in anksioznostjo, povezano s SBT1. Glavni vzrok za anksioznost, povezano s SBT1, je bilo urejanje diabetesa v družbi, predvsem pred vrstniki, katerim niso zaupali, sledila pa je hipoglikemija (v javnosti ali med spanjem). Prav tako so dodaten vzrok anksioznosti prinašali alarmi medicinskih naprav in sama vidnost le-teh, kar je vodilo do nenošenja naprav in skrivanja.

Skrbi glede SBT1 so negativno povezane tudi z njeno urejenostjo, saj je SBT1 ves čas v mislih bolnikov. Eno izmed anksioznosti povzroča tudi strah pred hipoglikemijo, posebno med spanjem in med socialnimi aktivnostmi, ko so nekateri udeleženci poročali, da si pustijo višje sladkorje zaradi strahu pred nizkim sladkorjem.

Z naraščanjem starosti zaznavajo udeleženci najine študije manjšo količino psihosocialne podpore; sklepamo lahko, da so odrasli/starejši udeleženci izgubili stike z osebami s SBT1, medtem ko mlajši bolj ohranjajo stike z vrstniki s SBT1 (npr. iz taborov za otroke s SBT1) in da mlajši tudi lažje najdejo prijatelje s SBT1 (npr. preko socialnih omrežij). Sklepamo lahko, da so odrasli bolniki na neki način pozabljeni, vendar stiske v odraslosti ne izginejo. Tako srednjo do visoko zainteresiranost za vodene skupinske pogo-

Viri in literatura Buchberger, B., Huppertz, H., Krabbe, L., Lux, B., Mattivi, J. T. in Siafarikas, A. (2016). Symptoms of depression and anxiety in youth with type 1 diabetes: A systematic review and meta-analysis. Psychoneuroendocrinology, 70, 70–84. doi:10.1016/j.psyneuen.2016.04.019 Fogel, N. R. in Weissberg-Benchell, J. (2010). Preventing poor psychological and health outcomes in pediatric type 1 diabetes. Current Diabetes Reports, 10(6), 436443.

Grey, M., Whittemore, R. in Tamborlane, W. (2002). Depression in Type 1 diabetes in children. Journal of Psychosomatic Research, 53(4), 907–911. doi:10.1016/s00223999(02)00312-4 Herpertz, S., Krämer-Paust, R., Paust, R., Schulze Schleppinghoff, B., Best, F., Bierwirth, R. in Senf, W. (2002). Association between psychosocial stress and psychosocial support in diabetic patients. International Congress Series, 1241, 51–58. doi:10.1016/s0531-5131(02)00681-7 Jaser, S. S., & White, L. E. (2010). Coping and resilience in adolescents with type 1 diabetes. Child: Care, Health and Development, 37(3), 335–342. doi:10.1111/j.13652214.2010.01184.x Kenowitz, J. R., Hoogendoorn, C. J., Commissariat, P. V. in Gonzalez, J. S. (2019). Diabetes-specific self-esteem, self-care and glycaemic control among adolescents with Type 1 diabetes. Diabetic Medicine. doi:10.1111/dme.1 4056 Powers, M. A., Richter, S. A., Ackard, D. M. in Craft, C. (2016). Diabetes Distress Among Persons With Type 1 Diabetes. The Diabetes Educator, 43(1), 105–113. doi:10.1177/0145721716680888 Saylor, J. idr. (2018). Positive Health Benefits of Peer Support and Connections for College Students With Type 1 Diabetes Mellitus. The Diabetes Educator, 44(4), 340–347. doi:10.1177/0145721718765947 Viinamäki, H., Niskanen, L., Korhonen, T. in Tähkä, V. (1993). The patient-doctor relationship and metabolic control in patients with type 1 (insulin-dependent) diabetes mellitus. The International Journal of Psychiatry in Medicine, 23(3), 265-274.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

17

AKTUALNO: Motnja erekcije – resna zdravstvena težava

Motnja erekcije je lahko vzrok ali posledica srčno-žilne bolezni ® Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije

Z motnjo erekcije se srečuje več kot polovica moških po štiridesetem letu starosti1. Žal se mnogi izmed njih z njo ne soočijo odkrito, ne poiščejo strokovne pomoči in ne dobijo ustreznega zdravljenja. Erektilna disfunkcija2 ni le neprijetna težava, ki lahko vodi v upad psihičnega počutja in v partnerske težave, lahko je tudi pokazatelj srčnožilne bolezni, ki se je moški še ne zaveda in njeni drugi znaki še niso znani. Podatki kažejo3, da se motnja erekcije pojavi več let pred srčno-žilnimi zapleti. Motnja erekcije je torej lahko tako vzrok kot tudi posledica bolezni, zato je pomembno, da jo obravnavamo kot resno zdravstveno motnjo.

Vir: THOMSONMEDICAL.COM

Sovražniki dobre erekcije

V spletnem seminarju »Vas je zaradi spolnosti strah za zdravje srca?«4, ki smo ga pripravili v sodelovanju s farmacevtsko družbo Lek, d. d., je potekal pogovor s priznanim strokovnjakom za bolezni srca, Markom Gričarjem, dr. med., spec. kardiologije in spec. interne medicine, ki v svoji ambulanti pogosto obravnava tudi bolnike, ki se srečujejo s težavami v spolnem življenju. Mnenje kardiologa je bilo jasno: če moškemu spolni ud pogosto ne otrdi ali ne ostane dovolj otrdel, kot bi si želel za dokončanje spolnega odnosa, je pomembno, da obišče zdravnika in se o tem pogovori.

Stopnje in trajnosti erekcije moški namreč ne more kontrolirati in nanjo more zavestno vplivati. Takoj ko poskusimo poenostavljeno razložiti, kako prihaja do erekcije, lahko razumemo, da gre za obsežen telesni proces. »Erekcija se začne v možganih, od koder potuje ob hrbtenjači v ledveno-križni del, se preklopi na živce, ki vodijo do spolnega uda in celic v njem, ter privede do erekcije. Pri erekciji sočasno poleg psihe sodelujejo še hormoni, živci in arterije,« pacientom na razumljiv način pojasnjuje specialist Marko Gričar, ki dobro pozna občutke in strahove, ki jih moški pacienti pripovedujejo v njegovi ambulanti.

18 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

Med sovražniki dobre erekcije so stres, različni strahovi, depresija, debelost, kajenje, telesna nedejavnost, zloraba alkohola, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, krvne maščobe, bolezni arterij, bolezni srca, bolezni živčevja in težave v partnerskih odnosih. Motnja erekcije je najpogosteje povezana s sladkorno boleznijo (v tretjini primerov), temu sledijo srčno-žilne in druge kronične bolezni.

V kar 70 odstotkih so vzrok motenj erekcije (kronične) bolezni (57 odstotkov) in zdravila (12 odstotkov), medtem ko je psihičnih vzrokov 10 odstotkov, prav toliko je primerov, kjer je vzrok neznan5. Kot pojasnjuje doktor Gričar: »Gre za motnjo, ki je najtesneje povezana z boleznijo srčno-žilnega sistema v kombinaciji s krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in drugimi boleznimi.« Tako lahko tudi pojasnimo povezavo med aterosklerozo, ki se s starostjo slabša. Po štiridesetem letu so plaki že tako odebeljeni, da se tudi stene žil ožijo in tako vplivajo na funkcijo žil. Z naraščajočim porastom srčno-žilnih bolezni lahko tako pričakujemo tudi porast motenj erekcije.

erekcija ni mogoča, čeprav si jo bolnik lahko še tako želi. Danes se od 60 do 70 odstotkov moških, ki imajo povišan krvni tlak, srečuje tudi z eno od oblik erektilne disfunkcije7. To v Sloveniji predstavlja 40 do 50 odstotkov odrasle populacije , kar pomeni, da običajno ob njihovi bolezni trpijo tudi njihovi partnerji. Zato je pomembno, da o tem bolj odkrito govorimo in da tudi osebni zdravnik o tem povpraša svoje paciente,« je jasen dr.

Gričar.

Ob tem še nagovarja ženske partnerke, naj bodo do svojega moškega razumevajoče, a kljub temu pozorne, da spodbudijo partnerja k obisku zdravnika, kadar se motnja erekcije ponavlja.

Več informacij: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, + 386 1 234 75 50, e-naslov: drustvo.zasrce@siol.net. Povezava do posnetka spletnega seminarja: Vas je zaradi spolnosti strah za zdravje srca – Lek. 1

2

Motnje erekcije moramo jemati resno Spolnost je ključnega pomena za kakovostno partnerstvo in je pomemben del človekovega življenja. Ne zadovoljuje le osnovnih osebnih potreb, temveč pripomore k boljšemu zdravju, pozitivnim medosebnim odnosom, splošnemu dobremu počutju in pozitivni samopodobi6.

Zato je pomembno, da motnje erekcije moški jemljejo resno in pravočasno poiščejo strokovno pomoč. »Opažamo, da v vse več primerih brez intervencije in zdravljenja kakovostna

3

4

5

6

7

8

Yafi FA s sod. Erectile dysfunction. Nat Rev Dis Primers.

2016 Feb 4;2:16003.

Izraz označuje motnjo, pri kateri spolni ud ne otrdi ali ne ostane dovolj otrdel, da bi bila možna spolna dejavnost. Ob erekciji moški dosega in ohranja zadostno čvrstost spolnega uda za uspešen začetek in dokončanje spolnega odnosa (vir: https://lek.si/sl/skrb-zazdravje/moske-bolezni/motnja-erekcije/#01).

Diaconu CC s sod. The erectile dysfunction as a marker of cardiovascular disease: a review. The erectile dysfunction as a marker of cardiovascular disease: a review, Acta Cardiologica.2020; 75: 286–292.

Spletni seminar je potekal v organizaciji Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije 7. septembra 2022.

Montague DK s sod. Erectile dysfunction guideline Update Panel Management of erectile dysfunction.AUA 2007.

Doc. dr. Andrej Starc, https://med.over.net/kaj-lahkopricakujete-od-spolnosti-v-partnerstvu, dostop 9. 9.

2022.

Giuliano FA s sod. Prevalence of erectile dysfunction among 7689 patients with diabetes or hypertension, or both. Urology.2004;64:1196–201. https://nijz.si/sl/17-maj-svetovni-dan-hipertenzije-2017, dostop 12. 9. 2022.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Merjenje e-zdravstvene pismenosti oseb s sladkorno boleznijo

Zdravstvena pismenost je pogoj za učinkovito zdravstveno samooskrbo ® Tjaša Jerman, mag. farmacije

Ker je internet postal enostaven in hiter vir informacij, je postalo enostavno pridobiti informacije, povezane z zdravjem, iz elektronskih virov. Dandanes internet velja za enega najpomembnejših virov zdravstvenih informacij, vendar hkrati lahko vsebuje veliko nepreverjenih, lažnih in celo potencialno nevarnih informacij, zaradi česar je izjemno pomembna e-zdravstvena pismenost.

V skladu s tem je bila na vzorcu prebivalcev Slovenije s sladkorno boleznijo

v sklopu magistrske naloge izvedena raziskava, s katero smo ugotavljali stopnjo e-zdravstvene pismenosti oseb s sladkorno boleznijo.

Kaj je e-zdravstvena pismenost?

E-zdravstvena pismenost je sposobnost iskanja, razumevanja in ocenjevanja zdravstvenih informacij iz internetnih virov ter uporabe pridobljenega znanja za reševanje zdravstvenih težav.

Vir: BIGSTOCK

Sladkorna bolezen je neozdravljiva bolezen in zahteva od posameznika učinkovito zdravstveno samooskrbo, h kateri pripomore zdravstvena pismenost. Bolniki z nižjo zdravstveno pismenostjo so po navadi slabše obveščeni o sladkorni bolezni in obstaja večja verjetnost, da bodo težje obvladovali bolezen z upoštevanjem jemanja zdravil in zdravim življenjskim slogom.

E-zdravstveno pismenost smo ocenili z že prevedenim in uveljavljenim vprašalnikom eHEALS-E (angl. extended electronic health literacy scale). Sestavljen je iz 6 domen in 32 postavk, anketiranci pa so na dane trditve odgovarjali po Likertovi lestvici strinjanja. Vprašalnik smo preko Fakultete za farmacijo po na-

vadni pošti poslali 1870 članom Zveze društev diabetikov Slovenije.

Po približno dveh mesecih smo dobili 804 vrnjenih vprašalnikov. 337 jih za nadaljnjo analizo ni bilo primernih, saj anketiranci niso ustrezali merilu za izpolnjevanje vprašalnika.

Dobili smo torej 468 odgovorov, primernih za analizo, kar predstavlja 25odstotni odziv; prevladovale so ženske (57,7 %), srednja vrednost starosti pa je bila 68 let. Največ anketirancev prihaja iz Podravske (16,7 %) in Osrednjeslovenske regije (16,5 %). Od vseh sodelujočih v raziskavi jih je največ takih s končano srednjo ali poklicno šolo (62,4 %). Večinski del anketirancev pa je upokojen (78 %). Največji del anketirancev je neto mesečni dohodek razvrstilo v razred do 700 evrov (29,5 %).

80,6 % od vseh anketirancev ima sladkorno bolezen tipa 2, bolezen pa pri večini traja že več kot 10 let (68,6 %). Največ anketirancev (40,4 %) je svoje trenutno zdravstveno stanje ocenilo kot zadovoljivo.

Najprej smo s potrditveno faktorsko analizo preverili veljavnost 6-dimenzionalne strukture vprašalnika, nato pa smo podatke obdelali z metodami za opisno statistiko in jih predstavili s povprečjem in standardnim odklonom. Iz preglednice 1 je razvidno, da sta zaznana učinkovitost (3,53 0,85) in preverjanje informacij (3,52 0,53) najbolj razviti domeni vprašalnika eHEALS-E, kar po-

meni, da imajo anketiranci najbolj razvite sposobnosti za učinkovito uporabo zdravstvenih informacij, pridobljenih z interneta ter za reševanje težav, povezanih z zdravjem. Preverjanje informacij pa se nanaša na posameznikove kompetence, da ugotovi verodostojnost, pristnost in resničnost zdravstvenih informacij, pridobljenih z interneta.

Prepoznavanje kakovosti in pomena ter razumevanje informacij sta najmanj razviti domeni, kar pomeni, da imajo anketiranci največ težav s prepoznavanjem kakovosti in pomena zdravstvenih informacij, pridobljenih z interneta, ter z razumevanjem le-teh.

E-zdravstvena pismenost glede na posamezne domene vprašalnika Domena vprašalnika Povprečje e-HEALS-E (standardni odklon) Zaznana učinkovitost 3,53 (0,85) Preverjanje informacij 3,52 (0,53) Prepoznavanje virov 3,23 (0,69) Biti pameten na internetu 3,21 (0,65) Prepoznavanje kakovosti in pomena 3,09 (0,45) Razumevanje informacij 3,01 (0,59) Z opisno statistiko vprašalnika eHEALS-E glede na posamezne postavke smo ugotovili, da je najvišjo oceno dobila trditev »Pomembno mi je, da informacijo, povezano z zdravjem, ki sem jo našel/našla na internetu, preverim še pri drugih virih (npr. zdravniku, knjigah,

Tjaša Jerman je nedavno magistrirala na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Pod mentorstvom doc. dr. Nejca Horvata, mag. farm., je na Katedri za socialno farmacijo Fakultete za farmacijo pripravila magistrsko nalogo z naslovom Merjenje e-zdravstvene pismenosti bolnikov s sladkorno boleznijo.

Za potrebe magistrske naloge je opravila raziskavo, s katero so ugotavljali stopnjo e-zdravstvene pismenosti oseb s sladkorno boleznijo. V raziskavi so sodelovali tudi člani Zveze društev diabetikov Slovenije, poleg tega pa so rezultati zanimivi za vse osebe s sladkorno boleznijo, zato objavljamo povzetek rezultatov raziskave. prijateljih, sorodnikih)«, kar pomeni, da se z njo anketiranci najbolj strinjajo.

Trditev »Na internetu si raje preberem kratke in enostavne zdravstvene razlage kot pa strokovno zapletene pojasnitve« je dobila najnižjo oceno, kar pomeni, da se s to trditvijo anketiranci najmanj strinjajo.

Vpliv sociodemografskih spremenljivk na e-zdravstveno pismenost V nadaljevanju smo z multiplo linearno regresijo ugotavljali vpliv sociodemografskih spremenljivk na e-zdravstveno pismenost. Statistično značilen vpliv na ezdravstveno pismenost so imele tele sociodemografske spremenljivke: starost, regija, dohodek, tip sladkorne bolezni in ocena trenutnega zdravstvenega stanja.

Starejši so izkazovali nižjo e-zdravstveno pismenost. Posamezniki iz Koroške, Savinjske in Goriške regije so bili manj e-zdravstveno pismeni kot tisti iz Podravske regije. Prav tako je nižjo stopnjo e-zdravstvene pismenosti napovedoval nižji dohodek. Anketiranci s sladkorno boleznijo tipa 1 so se izkazali za bolj e-zdravstveno pismene. Višja kot je bila samoocena trenutnega zdravstvenega stanja, višja je bila e-zdravstvena pismenost.

Zaključujemo, da bi bilo v prihodnje smiselno razmisliti o strategijah, kako v izobraževanje bolnikov s sladkorno boleznijo vključiti pridobivanje kompetenc, predvsem glede prepoznavanja kakovosti in pomena informacij pri iskanju z zdravjem povezanih informacij iz internetnih virov. Še posebej bi se morali posvetiti starejšim bolnikom ter tistim z nižjim dohodkom in s sladkorno boleznijo tipa 2.

Sladkorna bolezen: izobraževanje za varno prihodnost Več kot 90 % oskrbe pri sladkorni bolezni izvaja bolnik sam.

Ali ste dovolj podkovani za sprejemanje premišljenih odločitev?

Prevzemite nadzor nad svojo sladkorno boleznijo.

Udeležite se brezplačnega izobraževanja o sladkorni bolezni: worlddiabetesday.org/understandingdiabetes https://www.diabetes-zveza.si/izobrazevalne-vsebine-2/izobrazevalne-vsebine/ #SvetovniDanSladkorneBolezni #IzobrazevanjeZaZascito

Mednarodna diabetična zveza

svetovni dan sladkorne bolezni 14. november

ZA NAŠE ZDRAVJE: Sladkorna bolezen in zobje

Sladkorna bolezen lahko vpliva na zdravje zob in dlesni Se sprašujete, kaj imajo skupnega sladkorna bolezen in zobje? Veliko več, kot si mislite. Povišan krvni sladkor vpliva na celo telo, tudi na ustno votlino. Višje vrednosti krvnega sladkorja namreč spodbujajo rast ustnih bakterij, ki posameznika še bolj kot sicer izpostavljajo tveganju za pojav bolezni zob in dlesni. čejo in zlahka zakrvavijo. Takšno vnetno stanje dlesni poznamo kot gingivitis.

Ne glede na tip sladkorne bolezni je obvladovanje krvnega sladkorja ključnega pomena. Višji kot je vaš krvni sladkor, več zapletov v ustih se lahko razvije, vendar pa jih je z ustrezno in kakovostno preventivo mogoče ublažiti, odložiti ali celo preprečiti.

Zobna gniloba (karies): v ustih je veliko različnih bakterij. Ko se škrob in sladkor v zaužitih živilih povežeta s temi bakterijami, na vaših zobeh nastanejo obloge. Kisline v zobnih oblogah napadajo površine vaših zob (sklenino in zobovino). To se seveda dogaja vsem, a pri osebah s povišanim krvnim sladkorjem sladkor in škrob na oblogah spodbujata rast škodljivih bakterij, kar hkrati spodbuja tudi nastajanje kisline, to pa privede do kariesa in bolezni dlesni.

Zgodnje bolezni dlesni (gingivitis): če se zobne obloge ne čistijo redno in temeljito, se pod robom dlesni strdijo v snov, ki ji pravimo zobni kamen. Dlje kot so obloge in zobni kamen na zobeh, bolj dražijo del dlesni okoli dna zob, imenovan gingiva. Sčasoma dlesni ote-

Napredovala bolezen dlesni (parodontoza): če se vnetje dlesni ne zdravi, lahko povzroči resnejšo okužbo, ta pa povzroči uničenje mehkega tkiva in kosti, ki podpira zobe. Dlesni in čeljustna kost se počasi odmaknejo od zob, posledica česar so majavi zobje ali njihovo izpadanje.

Učinkovita preventiva Pri izboru pripomočkov za nego zob raje posezite po bolj kakovostnih, ki so sicer nekoliko dražji, a vam zato bolj verjetno ne bodo poškodovali sklenine in dlesni. Kakovostni pripomočki so navsezadnje veliko cenejši od zobnih nadomestkov, se strinjate?

Postopek kakovostnega čiščenja zob, medzobnih prostorov, jezika in ustne votline vzame kar nekaj časa. Večina oseb si očisti zobe zjutraj in zvečer, čez dan pa ustna votlina ostaja izpostavljena škodljivim dejavnikom.

Ker sladkorna bolezen zmanjša sposobnost obrambe proti okužbam in upočasnjuje celjenje, je parodontoza pri osebah s sladkorno boleznijo pogostejša.

Takšna okužba lahko povzroči tudi zvišanje krvnega sladkorja, zaradi česar je bolezen še težje obvladovati.

Hitre in dokazano dobre rešitve Ker sladkorna bolezen zmanjša sposobnost boja proti škodljivim ustnim bakterijam, je treba redno preprečevati bohotenje bakterij in glivic v ustih. Zato je med osebami s sladkorno boleznijo, telesno in gibalno oviranimi ter starejšimi priljubljen pripomoček za čiščenje zob Cwash®. To je majhna patentirana naprava z udobnim silikonskim ustnikom, ki v le 30 sekundah poskrbi za čistočo zob brez vode in zobne kreme.

Cwash® dokazano zmanjša količino ustnih oblog in predstavlja učinkovito nego zob čez dan, kjer koli ste.* Z nežnim delovanjem preprečuje iritacijo in krvavenje dlesni, hkrati pa med čiščenjem postopoma sprošča ksilitol, ki ima antibakterijski učinek, mentol pa poskrbi za občutek svežine in prijeten zadah.

Cwash® je preprost za uporabo in ga lahko uporabljajo tudi gibalno ovirani in starejši uporabniki.

Silikonski ustnik je snemljiv, se zlahka očisti in zamenja, kar omogoča, da napravo lahko uporablja več oseb.

Sor (kandidoza): je glivična okužba, ki jo lahko prepoznamo kot boleče bele ali rdeče lise v ustih.

Foto: ADOBESTOCK

Suha usta (kserostomija): nekaterim osebam s sladkorno boleznijo primanjkuje sline, kar povzroča suha usta. Brez sline, ki skrbi za vlago ustne votline in čiščenje zob, je izpostavljenost nastanka kariesa, bolezni dlesni in sora veliko večja.

22 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

Mayo clinic. 2020. Diabetes and dental care: Guide to a healthy mouth. Dostopno na: https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/diabetes/in-depth/diabetes/art-20043848 (29. 9. 2022) * Lorenzo Paoletti, L et al. 2022. Cwash® Oral Plaque Removal Efficacy Evaluation. Dostopno na: https://www.cwash-dental.com/general-9-2?lang=en (29. 9. 2022)

OGLASNO SPOROČILO

Karies, bolezni dlesni in druge težave

Do čistih zob brez vode in zobne kreme v le 30 sekundah

Zaloker & Zaloker d.o.o.

Kajuhova ulica 9, Ljubljana T: 01 542 51 11 E: info@zaloker-zaloker.si www.zaloker-zaloker.si

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Lions diabetes meni

Voda namesto sladkorja ® Zdenko Šalda, dr. med., Zveza Lions klubov Slovenije

Slovenski Lionsi smo del Mednarodne zveze Lions klubov (Lions Clubs International ), največje humanitarne organizacije na svetu, prisotne v več kot 200 državah. V zadnjih letih je boj proti sladkorni bolezni ena od glavnih prioritet. V Sloveniji smo se Lionsi usmerili predvsem na promoviranje zdravega načina življenja, ker je pri sladkorni bolezni najbolj učinkovita preventiva.

V Lions klubu Trebnje smo pred petimi leti začeli z akcijo Voda namesto sladkorja. Na različnih prireditvah nastopamo s panojem in veliko steklenico z 10 kilogrami sladkorja. 10 kilogramov sladkorja človek zaužije v enem letu, če vsak dan spije 2,5 decilitra sladke pijače. Kozarec sladke pijače sam po sebi res ne predstavlja kake nevarnosti, ko pa človek vidi, kaj to pomeni v enem letu, se krepko zamisli.

Namesto sladkih pijač pijmo vodo Zakaj se ne bi odrekli slabi navadi pitja sladkih pijač in bi namesto tega pili vodo iz pipe? Ne zavedamo se dovolj, kaj pomeni, da imamo v Sloveniji skoraj povsod dostopno pitno vodo iz pipe. To je zaklad, ki ga moramo čuvati in spoštovati. Če pijemo sladke pijače, smo vnesli kar nekaj energije, pa smo še vedno lačni. Seveda potem tudi še kaj pojemo – in se redimo. Kot zdravnik nisem zelo strog in menim, da ni velik greh, če sladkorni bolnik občasno zaužije sladko jed. Veliko večji problem je, če je sladkorni bolnik predebel.

En kozarec sladke pijače dnevno = 10 kg sladkorja letno Steklenico z 10 kilogrami sladkorja vsakodnevno uporabljam v svoji zdravniški ordinaciji kot didaktični pripomoček. Zraven imam pločevinko CocaCole. Ljudi poskušam prepričati, da se odrečejo pitju sladkih pijač in namesto tega pijejo vodo. Če se bodo odrekli

Premiera akcije Voda namesto sladkorja na 31. popotovanju po Levstikovi poti od Litije do Čateža 11. novembra 2017

samo enemu kozarcu sladke pijače na dan, bodo v enem letu v svoje telo vnesli

Društva diabetikov, vabljena ste k sodelovanju!

V Zvezi Lions klubov Slovenije vabimo k sodelovanju pri projektu Lions diabetes meni vsa slovenska društva diabetikov. Poleg štirihodnih menijev za posebne priložnosti bomo širili mrežo gostinskih lokalov, kjer bodo ponujali Lions zdrava kosila in Lions zdrave malice. K sodelovanju vabimo društva diabetikov. Povežejo se lahko z Lions klubom v svojem okolju ali pa pokličejo na Zvezo društev diabetikov Slovenije, kjer bodo dobili vse potrebne informacije.

24 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

10 kilogramov sladkorja manj, kar se bo zagotovo poznalo pri telesni teži.

Pri tem se sploh ne ukvarjam s škodljivostjo sladkorja za sladkorne bolnike.

Debelost je nevarna za vsakega človeka, za sladkornega bolnika pa še prav posebej. Veliko bolje je, da ima sladkorni bolnik normalno telesno težo in si tu pa tam privošči kakšen greh v obliki tortice.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Preprečevanje bolezni zob in dlesni

Čas je za zdrave dlesni

19. vseslovenska akcija Zdrave dlesni Z vnetimi dlesnimi oziroma eno od oblik parodontalne bolezni se srečuje več kot 90 odstotkov Slovencev, a se tega sploh ne zavedajo. Bolezen poteka pritajeno in ne boli, zato je ključna preventiva in ozaveščanje o tveganju, kar je bistvo akcije Zdrave dlesni, ki poteka pod sloganom Ni vseeno, kaj izberete.

Med 15. oktobrom in 15. novembrom si bo tako več kot 1000 strokovnjakov za

NE

E TKE C

C RUR KO I

O

S

KI

P R OX

CURAL®

U

RA

B

Za preprečevanje bolezni zob in dlesni povečini zadostujeta že dva pripomočka: gosta in mehka zobna ščetka, ki v najboljšem primeru očisti do 70 % površine zob in dlesni, ter medzobne ščetke.

Vendar ni vseeno, kakšne izberemo. Da bodo varne in učinkovite, naj imajo nežna, dolga in gosta vlakna ter tanko, gibljivo in vzdržljivo žično jedro. Tako se izognemo kariesu, ki velikokrat nastane v medzobnem prostoru, pa tudi trdim zobnim oblogam ali zobnemu

kamnu, ki nastane iz med zobmi nabranih in neočiščenih zobnih oblog.

MEDZO

Z dvema pripomočkoma do celostne, učinkovite in kakovostne ustne higiene

ustno zdravje prizadevalo svoje paciente poučiti o tem, da se vnetim dlesnim in težavam z zobmi lahko izognejo s popolno ustno higieno. Pacientom bodo pokazali pravilno rokovanje z medzobnimi ščetkami in jim pomagali izbrati zanje ustrezne velikosti. Če boste ravno takrat obiskali katerega od strokovnjakov, boste tako deležni dodatnega pouka in veščine, ki vam bo pomagala ohranjati dobro ustno zdravje, s tem pa tudi nadzorovati sladkorno bolezen.

Vira: R. Schara: Obravnava sladkornega bolnika v stomatološki ordinaciji. Zobozdravstveni vestnik, 2011.

U. Skalerič: Parodontalna medicina – stičišče med stomatologijo in medicino. Zdravniški vestnik, 2000.

OGLASNO SPOROČILO

Posamezniki s sladkorno boleznijo so bolj dovzetni za nastanek vnetja v telesu, tudi za vnetje obzobnih tkiv. Znaki parodontalne bolezni, na katere je treba biti pozoren, so: krvaveče in zatečene dlesni, občutljivi zobje, umik dlesni od zob – zobje so videti daljši –, slab zadah in slab okus, nastanek špranj med zobmi, spremenjen ugriz. Dobra novica pa je, da se površinskemu vnetju (gingivitisu) lahko izognemo z rednim in učinkovitim odstranjevanjem zobnih oblog in tako preprečimo napredovanje vnetja v globlja obzobna tkiva oziroma parodontalno bolezen.

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Ideje za jesenske jedi

Gobe, kaki, sladki krompir, fižol … ® Tjaša Mlakar, dipl. medicinska sestra, mag. dietetike

damo navaden jogurt in skuto ter zmleta lanena semena. Vse skupaj damo za čez noč v hladilnik in postrežemo zjutraj za zajtrk ali dopoldansko malico.

Jesenski sendvič Čas priprave in kuhanja: 40 minut Število porcij: 2 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 240 kcal Ogljikovi hidrati: 9g Beljakovine: 16 g Maščobe: 15 g Natrij: 2g Vlaknine: 1,8 g

Njoki iz sladkega krompirja z gobovo omako Čas priprave in kuhanja: 120 minut Število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 467 kcal Ogljikovi hidrati: 75 g Beljakovine: 14,5 g Maščobe: 11 g Natrij: 3,15 g Vlaknine: 8g Sestavine za njoke: 350 g kuhanega sladkega krompirja, 250 g ostre moke, 70 g manj mastne skute, 2 veliki jajci in ščep soli. Sestavine za gobovo omako: 300 g svežih šampinjonov, dve manjši čebuli, 2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja, 3 žlice kisle smetane, strok česna, sol, poper, pol čajne žličke timijana in 8 dl vode Priprava: sladki krompir olupimo, ga narežemo na kocke in skuhamo v osoljeni vodi. Ko se ohladi, mu primešamo jajce, ščep soli, skuto in moko. Zgnetemo testo in oblikujemo svaljke. Damo jih v vrelo vodo. Ko priplavajo na vrh, so kuhani.

26 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

Za gobovo omako sveže šampinjone narežemo na majhne rezine. Čebulo olupimo in jo prepražimo na ekstra deviškem oljčnem olju. Dodamo česen in pražimo, da zadiši. Nato dodamo šampinjone in začimbe ter pražimo še 5 minut. Vse skupaj zalijemo z vodo, dodamo kislo smetano in po potrebi še začinimo.

Kuhamo na zmernem ognju še 20 minut, da se omaka malo zgosti, in nato postrežemo skupaj z njoki.

Kakijev puding Čas priprave in kuhanja: 15 minut Število porcij: 1 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 266 kcal Ogljikovi hidrati: 45 g Beljakovine: 9,5 g Maščobe: 6,5 g Natrij: 72 mg Vlaknine: 12 g Sestavine: manjši zrel kaki, cimet, sok polovice limone, 3 čajne žličke zmletih lanenih semen, 100 g navadnega jogurta, 40 g manj mastne skute Priprava: Kaki s cimetom in limoninim sokom zmešamo v multipraktiku, do-

Sestavine: 4 jajca, 5 majhnih jurčkov, vejica peteršilja, manjša čebula, žlica ekstra deviškega oljčnega olja, ščep soli, pol čajne žličke timijana in svež paradižnik Priprava: na ekstra deviškem oljčnem olju prepražimo nasekljano čebulo, dodamo na tanko narezane jurčke, peteršilj, timijan in sol. Pražimo 15–20 minut oziroma dokler se jurčki ne zmehčajo. Dodamo umešana jajca in pražimo še 5 minut. Jed postrežemo na kosu polnozrnatega kruha in dodamo svež paradižnik.

Fižolov namaz Čas priprave in kuhanja: 60 minut Število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 107 kcal Ogljikovi hidrati: 10 g Beljakovine: 4,5 g Maščobe: 5g Natrij: 0,5 g Vlaknine: 0,5 g Sestavine: 300 g rjavega fižola, pol manjše čebule, strok česna, sol, poper, tretjina čajne žličke muškatnega oreščka, tretjina čajne žličke kumine, dve žlici limoninega soka, dve žlici ekstra deviškega oljčnega olja in 3 vejice peteršilja Priprava: fižol skuhamo v osoljeni vodi. Česen in čebulo olupimo, peteršilj nasekljamo na drobno. Vse sestavine damo v multipraktik in jih zmešamo.

Po okusu še dodamo začimbe. Postrežemo na popečenem polnozrnatem kruhu z zelenjavo.

Sladki krompir Sladki krompir ali batata botanično ni sorta krompirja, ampak je sorodnik slaka. Gre za rastlino, ki jo vse pogosteje najdemo tudi na slovenskih vrtovih. Domovina sladkega krompirja je v Južni in Srednji Ameriki. Tam ga ljudje poznajo in uživajo v svojih tradicionalnih jedeh že več kot 4500 let. V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb v 15. stoletju. Njegova pridelava in uporaba sta se najprej uveljavili predvsem v Španiji, na Portugalskem in v Italiji.

Gojimo in shranjujemo ga drugače kot navadni krompir.

Sadike se med seboj ločijo po barvi gomoljev, med katerimi so najbolj pogosti oranžni. Njegovo vzgojo začnemo s sadikami, ki jih vzgojimo iz gomoljev ali pa kupimo že pripravljene sadike. Te posadimo na prosto konec maja ali v začetku junija.

Gomolji rastejo celo poletje. Iz zemlje jih poberemo jeseni, pred prvo zmrzaljo. Tudi skladiščimo ga drugače kot navadni krompir. Gomolje zložimo v zabojčke, jih prekrijemo z vlažno krpo in jih za 14 dni postavimo v prostor s temperaturo najmanj 20 oC. Nato ga shranimo v hladnejši prostor s temperaturo od 13 do 16 oC.

Nižji glikemični indeks Čeprav je bolj sladkega okusa, ima sladki krompir v primerjavi z navadnim nižji glikemični indeks. To pripomore k bolj postopnemu in zmernemu dvigu krvnega sladkorja. Uvrščamo ga med škrobna živila, zato moramo vseeno paziti pri zaužiti količini. Vsebuje veliko prehranskih vlaknin, ki pripomorejo k bolj uravnoteženi prebavi, in antioksidantov iz skupine karotenoidov. Prevladuje beta-karoten, ki sodeluje pri delovanju imunskega sistema, delovanju vida, presnovi železa in delovanju ter izgradnji kože in sluznic. Poleg tega v sladkem krompirju najdemo še veliko vitaminov C in B6 ter magnezija in nekaj kalcija. Iz njega lahko pripravimo številne okusne jedi. Lahko ga uporabimo za pripravo njokov, testenin, lazanje, namaza, juhe ali pa samostojnega kot prilogo, celo za sladice. Kateri krompir je torej boljša izbira, sladki ali navadni? Oba sta lahko odličen vir hranil in energije. Izberemo tistega, ki ga imamo raje, ali pa ju kombiniramo. Še bolje je, če sta iz domačega vrta ali pa vsaj iz lokalnega okoliša. Pri obeh moramo paziti na količino in na sam način priprave.

Ocvrt krompirček, pire z maslom, čips ... Ne glede na to, ali so te jedi pripravljene iz navadnega ali pa sladkega krompirja, niso primerne za vsakodnevno prehrano. Poskrbite tudi, da ga uživate v kombinaciji z veliko sveže ali kuhane zelenjave, pri njegovi pripravi pa seveda bodite ustvarjalni.

GLUKOMETER RightestTM GM550

Bionime GM550 — točen in precizen partner za vodenje sladkorne bolezni

DIAGNOSTIČNI TRAKOVI

Čvrsti diagnostični trakovi, ki se ne zvijajo omogočajo lažje vstavljanje v merilnik.

Na voljo pakiranje diagnostičnih trakov po 10, 25 in 50 kom.

GLUKOMETER RightestTM GM550 v celoti izpolnjuje zahteve ISO 15197:2015

Na voljo v lekarni in specializiranih prodajalnah | infosalvusmed@salvushealth.com

BIO-ADV-COMPL-PAT-SLO-01

GS550

Elegantne in nezahtevne ® Simona Trčak Zdolšek, univ. dipl. inž. kmetijstva

Okrasne trave so novo poglavje pri snovanju vrtov tako v domačem okolju kot v javnih prostorih.

Kadar gre za obnovo že obstoječe gredice, ki ji želimo dodati samo malce modernosti, posadimo nekaj okrasnih trav v skupine in kakšno posamično, pa že imamo pridih sodobnosti, saj lahko izbiramo med ogromnim številom vrst in sort.

Trave spadajo v družino Poaceae in imajo okrogla, kolenčasta in votla stebla.

Listi posamezne bilke se razraščajo v dveh smereh in v spodnjem delu objemajo steblo. Cvetovi so običajno klasasta socvetja. Zrastejo različno visoko in lahko presežejo tudi dva metra.

Nekatere vrste so trajnice, druge pa enoletnice. Okrasne trave manjše rasti je dobro posaditi v skupine, saj tako lahko pridejo do izraza njihove značilnosti.

Velike okrasne trave pa sadimo kot osamelce ali pa na res veliki parceli kot zeleno ograjo.

Velike okrasne trave Pampska trava (lat. Cortaderia selloana) Pampska trava (tudi pampas) je ena izmed največjih okrasnih trav, ki jih najdemo v zasaditvah, je trajno šopasto rastoča trava, ki zraste do 3 metre visoko in zanjo potrebujemo na vrtu vsaj dva kvadratna metra površine. Listi so modrikasto ali sivkasto zeleni, dolgi od 1 do 2 metra in široki okoli 1 centimeter.

Robovi so zelo ostri, cvetovi so v belih latih, ki so še posebej lepi jeseni.

Trava uspeva na vseh vrtnih tleh, vendar ji najbolj ustreza sončna lega in tip tal, ki dobro zadržuje vodo, saj jo moramo 28 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

v zelo vročih poletnih mesecih zalivati.

Suha stebla ostanejo čez zimo lep okras, tako da jo porežemo šele spomladi.

Pampska trava se hitro razrašča, zato lahko postane s svojo velikostjo hitro nadležna.

Kitajski trstikovec (lat. Miscantus sinensis) Miskantus je rod okrasnih trav z zelo razvejenim rastjem in tudi lati, ki so večinoma rdečkaste barve. Po popularnosti je na vrtovih zastopan takoj za pampasom, vendar njegov videz ni tako impozanten. V Sloveniji imamo celo nasade te trave, saj je zelo primeren kot zastirka na vrtovih. V spomladanskem času njegovo listje in late preprosto zmeljejo in pakirajo v vreče, ki jih potem prodajo kot alternativo senu oziroma slami.

Ravno tako za rastišče ni preveč zahteven kakor tudi ne za lego, vendar sušo bolje prenaša, če ga obilno zalijemo vsaj trikrat na teden. Čez zimo pustimo, da nam polepša vrtno kuliso, spomladi pa ga porežemo 15 centimetrov od tal. Šaš (lat. Carex albula, sorta Amazon mist) Ta tip okrasne trave oziroma šaša je manjše rasti nekje do 30 centimetrov in je zelo lep, če je posajen v skupine.

To je trajna okrasna trava, ki zelo dobro prenaša sončne in sušne razmere, pa tudi polsenco. Pravzaprav ima rada rahlo izsušene tla.

Sadimo ga bodisi spomladi ali jeseni; če ga pozno spomladi, je potrebno do-

Pampska trava (Cortaderia selloana)

VRTNO VESELJE: Okrasne trave

datno zalivanje v poletnih mesecih, da se dobro ukorenini. Prenaša tip zasaditve na folijo, vendar je dobro, da je folija pokrita z zastirko.

V začetku spomladi jo porežemo in odgnala bo nove lepe liste.

Lepa je v kombinaciji z hermeliko in astrami, poleti pa tudi cinijami.

Sinje zelena bilnica (lat. Festuca glauca, sorta Intense Blue) Kadar si želimo posaditi vrt v modrovijoličnih odtenkih, je ta bilnica prava odločitev, saj so njeni modrosivi listi prav izstopajoč element, lahko bi celo rekli »lovilec pogledov« na vrtu.

Najboljša obarvanost listov se razvije na polnem soncu in dobro odcednih tleh. Rastlina zraste do 30 centimetrov v višino in tudi v širino.

Obarvanost listov je pri njej vse leto enaka; junija in julija cveti v modrikasto zelenih cvetovih, ki dozorijo v rjavi barvi.

Njena posebnost je ta, da je spomladi ne porežemo, ampak rjave liste samo prečešemo in tako odstranimo odmrle.

Rdečelistna imperata (lat. Imperata cylindrica, sorta Red baron) Kadar želimo svoj vrt oblikovati v tople odtenke, izberemo sorto trav ‘rdeči baron’. Lepa je, ko je posajena v skupine, saj so njeni konci listov obarvani rdeče.

Ta sorta trav spada med višje in zelo pokončne rasti, kar ji daje izredno eleganco, sploh če je posajena na breg.

Glede tal ni preveč izbirčna, se pa obarva rdeče, če je obsijana s soncem.

Okrasne trave: mile in preproste Okrasne trave so dobile svoje mesto tako v domačih vrtovih kot v javnih prostorih zaradi svoje skromnosti pri negi, nimajo škodljivcev ali bolezni, zaradi

Sinje zelena bilnica (Festuca glauca, Intense Blue)

Najmanjša okrasna trava (lat. Pennisetum alopecuroides, sorta Little bunny) Sorta najmanjše okrasne trave ‘mali zajček’ spada v rod penisetum, kar pomeni, da ima široko rastišče z veliko majhnimi lati, ki so na otip in videz zelo nežni.

Trava pride do izraza, ko je posajena v skupinah, saj ustvari videz mehkobe, ko se lati pozibavajo v vetru. Kadar želimo popestriti in izboljšati svoj predvrt, je ta mala trava v kombinaciji z kakšno večjo rastlino ali manjšim grmom prav impozantna.

Rada ima dobro pognojeno zemljo, glede lege pa ni preveč zahtevna. katerih bi bila potrebna izdatna nega, ter seveda po svoji milini in lepoti preprostosti.

Kadar si urejamo zunanji kotiček po svoji meri, nikar ne pozabimo nanje, saj si v jesenskem času, ko so najlepše, od-

trgamo njihov cvet, ki bo lepo zaokrožil tudi naš notranji prostor.

Okrasne trave nas bodo prepričale, saj je pri njih izbor sort in vrst res ogromen.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Predstavitev delavnic Centra za krepitev zdravja

Predstavitev delavnice »Zdravo jem« ® Tadeja Puhek Lenart, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, Center za krepitev zdravja Murska Sobota

Zdrave prehranjevalne navade so osnovni temelj za trdno zdravje in odlično počutje. Tega se zaveda vedno več ljudi. Dobre navade in skrbno izbrana zdrava živila nam pomagajo urediti telesno težo, umiriti ali izboljšati kronične bolezni (npr. sladkorno bolezen) in pridobiti odlično počutje v lastni koži. Delavnica »Zdravo jem« je namenjena odraslim udeležencem (nad 19 leti), ki pridobijo uporabne veščine in praktične pristope o uravnoteženem prehranjevanju, o varovalni prehrani in različnih prehranskih terapijah ter se naučijo načrtovati zdrav jedilnik za dnevne energijske potrebe. S tem bodo izboljšali svoje zdravje, umirili kronično obolenje in preprečili slabo počutje.

Delavnica obsega 4 skupinska srečanja po 90 minut in 2 individualni srečanji z dietetikom.

Srečanja 1. srečanje: Zdrava prehrana – za boljše počutje in zdravje Udeleženec spozna prednosti uravnoteženega prehranjevanja, hranila in skupine živil, ki so pomembne za organizem, ter dejstva o pomembnosti obroka in ritmu prehranjevanja, pa tudi praktični prikaz sestavljanja zdravega krožnika.

2. srečanje: Kaj me spodbuja k zdravi prehrani Udeleženec se nauči razmišljati o ovirah, pasteh in konkretnih strategijah, npr. uživanje manj slanih jedi, redno prehranjevanje itd. Spozna maščobe in maščobna živila, katere maščobe so nekakovostne in so zato pomemben dejavnik tveganja za najrazličnejše kronične nenalezljive bolezni. Spozna sladkor, ki je v prehrani problematičen, ker je prevečkrat dodan v čezmernih količinah.

Udeleženci spoznajo tudi, katera živila prispevajo največ soli v prehrani oziroma katerim naj bi se izogibali.

3. srečanje: Sestavljanje zdravih obrokov Udeleženec spozna praktični prikaz načrtovanja zdravega in uravnoteženega jedilnika glede na dnevne energijske potrebe in stopnjo telesne dejavnosti.

30 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

6. srečanje: Spremljanje napredka in novi cilji

4. srečanje: Individualno srečanje – kako vzdržujem spremembe v prehranjevanju Udeleženec spozna oblikovanje osebnega načrta prehranjevanja, spremembe v prehranjevanju in pregled napredka ter načrt za naprej.

5. srečanje: Kako vzdržujem dolgoročne spremembe v prehranjevanju Udeleženec je deležen uvajanja novih prehranskih sprememb v življenjski slog, nudenja podpore pri stresu, nagrajevanju, odzivanju na okolico, iskanju zdravih nadomestkov, pri spodrsljajih ...

Udeleženec je deležen motivacije pri vzdrževanju dogovorjenih ciljev oziroma novih ciljev, ovir, ki so bile ugotovljene pri uvajanju sprememb v prehranjevanju, in možnosti udeleževanja pogovornih ur v zdravstvenem domu.

Pridobljena znanja • Pomen hranil • Ritem prehranjevanja in velikost porcije • Skupine živil in zdrave izbire • Sol in sladkor v prehrani • Zdravo nakupovanje in zdrava priprava hrane • Kako vzdrževati spremembe v prehranjevanju

Komu je namenjena delavnica Delavnica je namenjena odraslim osebam (19 let ali več), ki si želijo izboljšati prehranjevalne navade, svoje počutje in lastno zdravje.

Vsak udeleženec dobi v pomoč gradivo in zloženke.

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

Aktivno poletje V Društvu diabetikov Zagorje ob Savi smo bili v zadnjih mesecih zelo aktivni.

Jutro 21. maja ni bilo najbolj prijazno, vendar se nas je več kot 30 članic in članov DD Zagorje ob Savi, skupaj z našo predsednico Anico in podpredsednikom Henrihom, zbralo na Podkumu. Tu nas je pričakala dobrodošlica, ki se je pokazala tudi pri merjenju sladkorja v krvi. Ob zanimivi telovadbi (na fotografiji), ki jo je vodil Rudi, smo se krepko razgibali in nasmejali. Slike so pokazale vse, saj je naš foto mojster Henrih vztrajno slikal.

Pot smo nadaljevali proti Malemu Kumu, sonce je pa tudi močno sijalo in nas je zažejalo. Merjenje sladkorja v krvi, krvnega tlaka in kisika v krvi so nam naša dekleta Anica, Cvetka in Valentina opravila zelo hitro. Šef Lojzi se je potrudil z dobrim kosilom in tako smo zaključili naš pohod in ugotovili, da je bil res prijeten dan, prijetno srečanje. Hvala vsem, še se vidimo.

Tekmovanje je potekalo v prijetnem športnem vzdušju. Kaj pa zmagovalec? Zmagovalci smo bili mi vsi.

Pohod na Vrhe Za spremembo smo se tokrat zbrali na Vrheh nad Trbovljami.

Veliko naših članov še ni bilo tu gori ali pa je bilo od tega že dolgo. Sprejeli so nas v Planinskem domu. Naš »razgibalnik« Milan nas je z zanimivo telovadbo pošteno razgibal in utrudil.

Sledil je še pohod po okolici, nato pa merjenje sladkorja v krvi, tlaka in kisika. Po dobrem kosilu in klepetu smo se vsi zadovoljni razšli. Še pravi čas ... Pričelo je deževati.

Ekskurzija v Krško in na Bizeljsko Ob 7.30 smo se člani DD Zagorje ob Savi odpravili proti Posavju.

V Krškem smo si ogledali muzej, po katerem nas je popeljala prijazna kustosinja. Muzej je zelo zanimiv in res vreden ogleda.

Pot smo nadaljevali proti Brezovici, kjer smo si pri Najgerju ogledali repnice. Sprejela in vodila nas je gospa Aljoša in nas s predstavitvijo prijetno zabavala. Razložila nam je nastanek repnic in njihov pomen za življenje na tem koncu Slovenije – kako je potekal izkop in njihov prvotni namen (shranjevanje zelenjave v zimskem in poletnem času). V drugem prostoru, kjer smo bili približno 11 metrov pod zemljo, pa nas je čakala še degustacija vin, ki jih zdaj tu skladiščijo. Ko smo zapustili repnico, smo zunaj zagledali trte, polne modrega grozdja, ki še čaka na trgatev. Na poti domov smo si še dobro napolnili želodčke. Vsi, ki ste ta dan ostali doma, pridite drugič – ne bo vam žal.

Predavanje

Balinali smo 7. junija je potekalo v Trbovljah balinarsko tekmovanje (na fotografiji) med Društvom diabetikov Trbovlje in Društvom diabetikov Zagorje ob Savi. Tekmovali smo v štirih ekipah mešano.

n Društvo diabetikov Dravograd Polžki

Zoisova pot v Mislinji Vesela sva bila z ženo povabila, da greva skupaj s skupino dravograjskih diabetikov, imenovano Polžki, na ogled Zoisove poti. Vedel sem: če organizirajo Polžki, bo tako kot mora biti.

Za to sta se potrudili Milena in Metoda. Na dogovorjenem mestu nas je počakal Drago Pogorelc in nam za uvod povedal nekaj zanimivih besed. Spremljal nas je vso pot in povedal marsikaj zanimivega.

Ker smo bili že tam, smo si ogledali tudi drevesni park ob nekdanji Zoisovi graščini. Ogledali smo si tudi Zoisove vrtove, ki

14. septembra smo imeli v prostorih DU Zagorje predavanje Spremembe na koži. Člani (bilo nas je 18) smo z velikim zanimanjem spremljali predavanje prof. dr. Tomaža Lunderja, ki ga je omogočilo podjetje Novartis.

Po končanem predavanju smo zastavili predavatelju tudi vprašanja, na katera smo dobili odgovore. Želimo si izvedeti še več o težavah diabetikov.

Besedilo: Marija Grošelj, foto: Henrih Palčič

jih danes uporabljajo Mislinjčani. Tu smo naredili tudi »gasilsko sliko« (na fotografiji). Nekaj nas se je odpravilo tudi v Zilčev rov. Morali smo uporabljati baterije, saj rov nima razsvetljave.

Ko smo se vračali nazaj od Zilčevega rova, nas je pričakala predsednica Turističnega društva Mislinja in nas pogostila s pijačo. Ob koncu smo si ogledali še Tisnikarjev muzej. Prijazna gospa Stoporko nam je orisala življenjsko pot Jožeta Tisnikarja.

Tu so nam ponudili doma pečeno pecivo in žganje. Da obstaja muzej, ima največ zaslug prejšnji župan Robnik. Polni vtisov smo se odpeljali domov. Želim si, da bi bilo takih izletov še Ivan Rus več.

Pavličev memorial 2022 Tradicionalni Pavličev memorial, s katerim se spominjamo dolgoletnega predsednika DD Dravograd Polžki Ivana Pavliča.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

31

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Dopoldne smo obiskali grob Ivana Pavliča na Barbari nad Prevaljami, kjer smo prižgali svečo v njegov spomin. V popoldanskih urah je bilo tekmovanje v petanki – balinanju (na fotografiji). Turnirja se je udeležilo 10 ekip, in sicer Društvo invalidov Dravograd, Društvo upokojencev Dravograd, Turistično društvo Dravograd, Krajevna skupnost Dravograd in Društvo diabetikov Dravograd Polžki.

Vzdušje je bilo izjemno. Posebna zahvala velja osebju Ribiškega doma v Dravogradu za odlično postrežbo, zahvala pa tudi podžupanu občine Dravograd Tonetu Preksavcu, ki se je udeležil tekmovanja in na koncu tudi podelil medalje in pokale.

Za vrhunske glasbene vložke so poskrbeli skupina DI Dravograd, Bica bend in posebni gost Spidi, ki je navdušil ob lepih vokalih otrok, ki so se udeležili Karamba Spidi šova.

V petanki so zmagale vse ekipe, pokale pa so prejele ekipe

Polžki za 3. mesto, Društvo invalidov za 2. mesto in Turistično društvo za 1. mesto.

S tem so člani Turističnega društva pokazali, da obvladajo ne samo odlično peko mišk, ampak so tudi odlični tekmovalci v balinanju. Prireditve se je udeležilo več kot sto tekmovalcev in ostalih članov DDD Polžki. Pohvalno.

Besedilo: Ervin Kodrun, foto: Zvone Burja

n Društvo diabetikov Novo mesto

Edukativno okrevanje v Strunjanu Skoraj smo že pozabili, da smo se v Strunjanu imeli lepo. Upam, da se bodo vsi tisti, ki so se udeležili tega okrevanja, spomnili na vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj.

Ker je bil sprva odziv bolj skromen, smo povabili Društvo koronarnih bolnikov Dolenjske, da se udeležijo okrevanja z nami. Tako je združena skupina 26 članov preživela sedem dni, od 18. do 25. aprila 2022, v prijetnem druženju.

Za večjo pristnost objavljamo pesem članice Društva diabetikov Novo mesto in članek članice Društva koronarnih bolnikov Dolenjske.

Za nemoten potek pa sem poskrbela Jožica Rolih, viš. med. sestra, s svojo pomočnico Metodo Gorenc, med. sestro.

Marija Bozovičar 32 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

Tako je bilo!

Na novomeški postaji smo se zbrali, se z Rozman busom vsi veseli v Strunjan odpeljali.

Ko smo se peljali proti Kopru smo vsi veseli v morje se ozrli, je sonce nas pozdravilo, dobro voljo nam še bolj popravilo.

V Strunjanu so veseli nas sprejeli nam sobe dodelili, o vsem nas malo podučili, kje se lahko kopamo, kje pa telovadimo.

Za nas sta skrbeli naša Joži, ki že ima pomočnico Metodo.

Ta je super prijazna, za sladkorno skoraj vseved.

Mi smo se namakali, sprehajali, dobro jedli, telovadili, pravilno dihali in do konca dopusta prisopihali.

Zdaj se veselo poslavljamo in upamo, da nazaj še pridemo, nekaj zdravja smo nabrali, da bomo kakšno leto še zdržali.

Marija Bozovičar

Okrevanje v Strunjanu Letos sem se prvič udeležila skupinskega okrevanja, ki sta ga v Zdravilišču Terme Krka v Strunjanu organizirali Društvo diabetikov in Društvo koronarnih bolnikov iz Novega mesta.

V hotelu Svoboda so nam pripravili prisrčno dobrodošlico, manjkal ni niti kozarček rujnega. Prijazna animatorka Klavdija nas je seznanila s pestrim programom. Ugotovili smo, da bo lahko vsak našel zase kaj koristnega in zanimivega v bazenu, na dihalnih vajah ob morju ali na pohodih po lepo urejenih sprehajalnih poteh. Spoznali smo posebnosti Krajinskega parka Strunjan, ki je specifičen s klifom in prepadnimi flišnimi stenami. Tudi soline, ki so najmanjše in najsevernejše v Sredozemlju, v poletnem času še obratujejo. Po tematski krožni poti smo park tudi obhodili. Naša »šefica« Jožica Rolih je z organizacijo predavanj z zdravstveno vsebino poskrbela, da so tudi možgani morali sodelovati. Zvedeli smo veliko koristnih nasvetov za zdravo življenje.

Okrepljeni z novimi znanji in prijetnimi vtisi smo se vrnili domov. Bilo je lepo … Besedilo in foto: Alojzija Roženbergar

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Gornja Radgona

Oddih v Termah Dobrna Tudi letos smo se radgonski diabetiki odločili za edukativno zdravljenje v termah Dobrna. Za edukacijo se nas je prijavilo dvanajst članov in članic. Oddih je trajal od nedelje, 19., do nedelje, 26. junija 2022.

Terme Dobrna so organizirale avtobusni prevoz in tako smo se združili z murskosoboškimi diabetiki. V termah smo imeli vsak po tri terapije. V medicinskem centru so vsako jutro merili tudi krvni sladkor.

Zdravilišče Dobrna je organiziralo tri predavanja, in sicer na teme Nevarnost padcev, Bolečine v križu in Prva pomoč, ki smo se jih z veseljem udeležili. Opazili smo, da je dobro, če se taka predavanja občasno ponovijo, saj tako tisto, kar smo že vedeli in je šlo v pozabo, spet obnovimo. Imeli smo tudi organizirane pohode. Udeležili smo se pohoda do muzeja Polenek, kjer smo si ogledali razstavljena starinska orodja in razne nekdanje kmetijske pripomočke. Na pohodu do kmetije Pri Minki je bilo prijetno vzdušje, tam pa smo bili postreženi z

domačimi sokovi in žganjem, ocvirkovko in potico. V prosti režiji smo zjutraj, ko še ni bilo vroče, odšli po trim stezi, ki je kar zahtevna in ima dvajset točk. Na vsaki točki se delajo različne vaje.

Ob večerih smo se zbrali na terasi pred vilo Higiea, kjer smo se družili in zabavali. Druženje z našimi člani je bilo zelo prijetno, saj smo bili kot ena velika družina, kjer so vsi skupaj, pa vendar ima vsak zase dovolj časa.

Vsi smo bili zelo zadovoljni, ker je osebje prijazno in postrežba super. Iz razgovorov je bilo razbrati, da bi tudi drugo leto šli spet v Dobrno, ampak to pustimo za drugo leto.

Po prihodu v nedeljo domov smo spet poprijeli za delo, saj smo si napolnili »baterije«. Priprave so stekle za predstavitev na Petrovem sejmu v Gornji Radgoni, ki je bil v sredo, 29. junija 2022. Organizirali smo predstavitev društva diabetikov.

Skupaj s CKZ ZD Gornja Radgona smo merili krvni tlak in preverjali moč v rokah. Obiskovalci so se zanimali tudi za merjenje krvnega sladkorja, česar pa na žalost ne smemo izvajati na Besedilo in foto: Jolanda Golinar prostem.

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Škofja Loka

Že 24 let se družimo pri telesni vadbi Da je gibanje eno od ključnih dejavnikov za dobro počutje in zmanjšanje možnosti za zgodnje pojavljanje zapletov zaradi sladkorne bolezni, so potrdile tudi vse gospe, ki se že 24 let družimo pri telesni vadbi. Ker je starost nekaterih že nad 80 let, ostale pa niso kaj dosti zadaj, ima večina že težave z krvnim sladkorjem, obravnavane pa so v diabetični ambulanti.

Prišle so do spoznanja, da redna vadba pripomore k dobremu počutju, da zmorejo še večino dnevnih opravil. Še pred leti so v Žireh na tovrstno aktivnost gledali z zadržkom, češ, ali nimajo drugega za počet. Obenem pa je tovrstno druženje prilika za medsebojne pogovore in medsebojno svetovanje. Ker je obdobje korone tovrstno druženje za nekaj časa prekinilo, smo izkoristile možnost redne vadbe na prostem od maja do oktobra. Športni center v Pustotniku daje dovolj možnosti za aktivno preživljanje prostega časa in za športno udejstvovanje. Tudi v poletnih dneh je ob Sori prijetno sveže in primerno za vadbo.

Z leti ni pomembna samo vadba, temveč tudi pogovor in poslušanje. Mnogokrat ljudje ne potrebujejo niti nasveta, ampak le priložnost, da z besedami izrazijo svoje težave, stiske ali strahove. Vedro

n Društvo sladkornih bolnikov Ajdovščine in Vipave

Eno doživetje lepše od drugega V društvu sladkornih bolnikov Ajdovščine in Vipave smo bili dve leti še posebno prikrajšani za vsa lepa druženja, srečanja in izlete, ki smo jih zelo pogrešali. Kovid nam je narekoval počutje in strah, da ne bi zboleli. Vsi vemo, da smo zaradi diabetesa bolj dovzetni za kovid in posledice, ki znajo biti tudi hude.

Kar nekaj dragih prijateljev nam je v dveh letih odnesla ta bolezen, ki se ji je pridružila oslabelost zaradi diabetesa. Vemo, da prihaja jesen in za njo zima in da se bo kovid z večjo močjo pojavil med nami in ogrožal starejše in manj odporne.

V juniju mesecu smo obiskali Cirje. Famozen spomenik. V sedmih nadstropjih so prikazane vse vojne, ki so se v zgodovini dogajale na naših tleh. Vsak pri34 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

vzdušje v skupini je zanje nova energija za naslednje dni. Zato priporočam vključevanje v take oblike druženja in vadbe, da nas povlečejo iz monotonega vsakdana in da dobimo nov zagon za vsakodnevna opravila.

Pomladanska in poletna druženja Člani Društva diabetikov Škofja Loka smo se potrudili in tudi letošnjo pomlad in poletje nadaljevali z druženjem na izletih, pohodih in drugih srečanjih.

Maja smo si v organizaciji Društva diabetikov Jesenice ogledali nordijski center v Planici in okolico Cerkniškega jezera. 4. junija smo izvedli srečanje z piknikom v Davči, najdaljši slovenski vasi. Na pohodu smo si ogledali dolino z Davškimi slapovi.

Druženje smo nadaljevali na kmečkem turizmu.

Zadnjo soboto v juniju smo na meddruštveni pohod povabili gorenjska društva. Zbrali smo se v Poljanah pred rojstno hišo slikarjev in podobarjev iz rodbine Šubic (na fotografiji), kjer nas je pozdravil podžupan občine Gorenja vas – Poljane Anton Debeljak. Sledil je ne preveč naporen pohod do dvorca Visoko,

morski rodoljub bi moral obiskati ta pomnik trpljenja našega primorskega naroda, ki mu zgodovina ni prizanašala. Nato smo obiskali Sabotin. Prevzame te veličasten razgled na italijansko stran po padski nižini, kolikor daleč sega pogled. Ko pa se obrnemo, se nam pokažejo kaverne, skopane pod hribom. Delo naših vojakov, ki so tam umirali v nesmiselni prvi svetovni vojni. Zgroženi gledamo v tunele, ki se začnejo na enem koncu hriba in se končajo na drugem z veličastnim pogledom na Sveto goro in reko Sočo. Kosilo, ki ga je pripravil lastnik gostišča in vodič po rovih, nas je povrnilo v današnji čas. Hvaležni smo zgodovini, da se nismo rodili v tistih nesmiselnih časih in da nismo pokopavali svojih sinov in mož.

Tri prisrčne in razgibane članice našega društva: 70-80-90.

Naslednje srečanje v juniju smo si naredili na skupnem pikniku v Vrhpolju, v gostilni Uršič. Prišlo nas je kar precej. Vsak je lepemu srečanju še kaj dodal. Pecivo so članice prinesle, ker je bil čas češenj – tudi teh ni manjkalo. Predvsem pa smo se poveselili in sprostili tako lepo, kot smo vedno vajeni, in znamo si narediti lep popoldan. Pomerili smo se v raznih športnih igrah.

Balinanje, kartanje ...

Upamo, da nas to jesen ne bo presenetil kovid, ker imamo še kar nekaj načrtov: dve predavanji o sladkorni bolezni, kopanje v morju in v bazenih hotela Bernardin v Portorožu.

Besedilo in foto: Sonja Groznik

IZ N AŠIH DRUŠTEV

ki je bil nekoč poletna rezidenca pisatelja in ljubljanskega župana Ivana Tavčarja. Ob povratku na izhodiščno točko smo si ogledali še notranjost nove cerkve sv. Martina.

Predzadnjo soboto v avgustu pa smo se člani društva zbrali na Hotavljah v Poljanski dolini. Naše prostovoljke iz Žirov so merile krvni sladkor, krvni tlak in holesterol. Sledil je krajši pohod do Gorenje vasi. Kljub vročemu poletnemu dnevu smo se ob Sori prijetno počutili. Po kosilu nam je Bernarda pripravila predavanje o zdravilih in njihovi pravilni uporabi. Opozorila nas je tudi na to, da si moramo pripraviti seznam zdravil, ki jih jemljemo. Seznam mora biti dosegljiv domačim, da ga posedujemo zdravnikom ob morebitnem poslabšanju našega bolezenskega

n Društvo diabetikov Mežiške doline

Vseslovensko srečanje pod Najevsko lipo Naše društvo je tudi letos prejelo vabilo na prireditev Vseslovensko srečanje pod Najevsko lipo, ki je bilo 2. julija 2022.

Z veseljem smo se odzvali, saj je to odlična promocija za naše društvo in predstavitev našega dela ter možnost za pridobitev novih članov.

Merili smo krvni sladkor in holesterol. Na prireditvi so bili predsednik države Borut Pahor, predsednica državnega zbora in kar nekaj poslancev, med njimi tudi Jani Prednik ter župani vseh štirih občin Mežiške doline. Kar nekaj članov društva se je na prireditev podalo peš (na fotografiji) in zato prejelo spominsko majico, ostali pa so prišli z avtobusom. Vsi udeleženci so dobili malico, se poveselili in se pozno popoldne vrnili v dolino.

Predavanje in piknik na kmetiji Kajžer 9. julija 2022 smo za naše člane na kmetiji Kajžer organizirali piknik (na fotografiji) in predavanje s praktičnim prikazom AED rešuje življenje. Pridružili so se nam tudi županja občine Črna, podžupan občine Mežica, podžupan občine Prevalje in predsednik koronarnega kluba.

Vsak je lahko sodeloval v praktičnem prikazu oživljanja in večina je menila, da ni tako enostavno in da je prav, da večkrat preizkusiš in obnoviš postopek. Po predavanju je sledila dobra malica in nato športne igre. Člani, ki niso sodelovali pri igrah, so se odpravili na krajši pohod v okolico Mežice in opazovali lep razgled. Sledila je razglasitev zmagovalcev in podelitev

stanja. Pomoč pri obvladovanju zdravil, ki jih uporabljamo pri zdravljenju, si lahko poiščemo tudi v lekarnah. Prav na takih druženjih ugotavljamo, da si člani želijo organiziranih dogodkov.

Pričakujemo in želimo si, da bi se nam priključili tudi mlajši diabetiki, ki bi prispevali novo svežino k dinamiki in dogajanju ob druženju.

Neprijetno nas je presenetila vest, da v Škofji Loki zapirajo diabetološko ambulanto, kar se nam zdi nedopustno, ker ambulanta poleg Škofje Loke z okolico pokriva tudi Poljansko in Selško dolino in ker je mnogim, zlasti starejšim, ki predstavljajo veliko večino sladkornih bolnikov, dostop do večjih centrov skorajda Besedilo: Bernarda Lukančič, foto: Tanja Oblak onemogočen.

praktičnih nagrad – ročna dela naše članice Dragice Cizerl.

Po končanem dopoldanskem delu je sledilo odlično kosilo in veselo druženje do poznih popoldanskih ur. Zadovoljni smo se dogovorili, da se naslednje leto srečamo na istem mestu.

Zahvaljujem se vsem, ki so pomagali pri izvedbi predavanja in piknika in seveda Kajžerjevim za izredno gostoljubnost in odlično hrano.

Pohod do naravnega parka Bistra V sklopu 66. koroškega turističnega tedna je naše društvo 16. avgusta 2022 organiziralo pohod do naravnega parka Bistra.

Udeležilo se ga je nekaj naših članov in tudi nekaj drugih ljubiteljev lepe narave. Pri prihodu v park smo vsem izmerili krvni sladkor. Vsak udeleženec je prejel majico in nekaj za pod zob. Županja občine Črna mag. Romana Lesjak nas je prišla pozdravit s kavico in šilcem domačega.

Besedilo in foto: Branko Lepičnik

Izlet na Bled Letos smo izbrali za izlet Bled, ker se je tam v soboto, 3. septembra, odvijal Festival praženega krompirja. Na poti tja smo se ustavili na Brezju, kjer smo bili pri maši.

Ko smo prispeli na Bled, je na prizorišču že omamno dišalo.

Kupili smo skodelice, nato pa med več kot šestdesetimi stojnicami radovedno okušali, kako so ekipe to tradicionalno jed domiselno dopolnile vsaka po svoje. Ni manjkalo tudi drugih stojnic z gostinsko ponudbo, tudi take z ročnimi izdelki so bile vmes. Med stojnicami nas je pozdravil blejski župan v narodni noši. Na sončno soboto smo si vzeli čas še za ogled Bleda.

Nekateri so se s čolnom odpeljali do otoka na jezeru. Pod vtisi različnih okusov smo se ob 16. uri odpravili proti domu. Še postanek na Trojanah za kislo juho in ajdove žgance smo si priDragica Cizerl voščili, nato pa v avtobusu zadovoljno zapeli.

Opravičilo Avtorica je v prispevku z naslovom Izlet v Črno in Koprivno, ki je bil objavljen v prejšnji številki revije Sladkorna bolezen, nekoliko nerodno zapisala: »V Črni nas je čakal zelo okusen bograč in diabetični sladoled pri Senici.« Pravilno je: »V Črni nas je čakal zelo okusen bograč pri Kurniku in diabetični sladoled pri Senici.« Društvo diabetikov Mežiške doline se opravičuje za nenamerno napako.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

35

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Idrija

Pohod Godovič–Log pod Mangartom 2022 V tretje gre rado, pravi slovenski pregovor. Tako so se Vidmarjevi sorodniki (Branko, Matej in Sandi) in pridruženi člani (Borut Grmovšek, Lovro Lukan in Zoran More) v pozni pomladi prvič sestali in dogovorili za tretji pohod iz Godoviča v Log pod Mangartom.

Branko je predlagal novo smer poti, ki nas bi vodila preko nekaj vrhov, kar pomeni več hoje, zato smo se odločili, da bo pohod trajal štiri dni. S spremljevalno ekipo (Srečko Lukač, Tadej Poženel, Milan Kenda in Silvij Vidmar) smo se dogovorili o podrobnostih njihove vloge pri pohodu.

Na pot smo krenili 20. julija 2022 ob 6. uri izpred bifeja Na vasi. Vremenska napoved za vse dni pohoda je bila lepa in »vroča«. Prvi dan nam je bila pot že znana, z vmesnimi postanki kot na prvih dveh pohodih. Z nami je bil ta dan na poti tudi Tomaž Leskovec (vsi pohodniki na fotografiji).

Bil je res vroč dan, a smo poskrbeli, da kdo ne bi dehidriral. Pri hoji proti Bukovemu se je Mateju pripetila neprijetnost, saj si je zvil gleženj. Pot smo do cilja prvega dne – kampa Šorli v Koritnici v Baški grapi – sicer še nadaljevali skupaj, a so bile bolečine prehude in je moral »odstopiti« ter se skupaj s Tomažem vrniti domov. Po prehojenih 48 km se je kar prilegel počitek.

Drugi dan zgodaj zjutraj smo pozajtrkovali in se odpravili proti vasi Rut. A ta dan so se že kmalu začele prebavne motnje, s katerimi smo se »ubadali« vse naslednje dni, eni bolj, drugi manj. Nezahtevna pot proti Rodici (1966 m) je bila za nekatere

n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Odgovori na številna vprašanja Junija smo se udeležili predavanja na temo Nič več diete pri sladkornih bolnikih, julija pa na temo SVIT.

Za dobro obvladovanje sladkorne bolezni je nujno bolnikovo aktivno sodelovanje. Temelj zdravljenja sladkorne bolezni je zato zdravstvena vzgoja. Prehrana in življenjski slog pa sta ključna dejavnika zdravja človeka. Sladkorni bolnik mora poskrbeti za pestro in uravnoteženo prehrano, kar pomeni, da se s hrano v telo vnese toliko energije, kolikor jo porabite. Hranimo se večkrat in v malih, sveže pripravljenih obrokih, saj na ta način skrbimo tudi za zdravo črevesje. In še veliko odgovorov na številna vprašanja sta nam dala predavatelja Sara Hren, med. sestra, in Jure Ploder, predstavnik NIJZ Ravne na Ko36 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

prava mora, zato se tudi nismo vsi povzpeli nanjo, čeprav je bilo do vrha le 15 minut hoje. V daljavi smo opazovali Vogel, pod katerim je bil tokratni cilj, saj smo rezervirali nočitev v Koči na planini Razor. Ob bodrenju »sotrpinov« smo se kljub slabemu počutju vsi povzpeli na Vogel (1922 m). Kmalu smo se odpravili navzdol proti Koči na planini Razor (1315 m), kjer smo se srečali s spremljevalno ekipo. Ta dan smo prehodili 24 km. Kmalu po okusni večerji smo »zasedli« vsak svojo posteljo in zaspali.

Tretji dan smo vstali ob 5. uri, pozajtrkovali in se okrog 6. ure odpravili proti Škrbini, saj je bil tokratni cilj – Koča pri Krnskih jezerih – precej daleč. Pri vzponu na sedlo Škrbina (1910 m) smo morali prečiti večje melišče. Naprej smo prečili pod steno Vrh Kont, Podrto goro in Mali vrh in se povzpeli na travnati Zeleni vrh (2052 m). Od tod smo pot nadaljevali na Tolminski Kuk (2085 m) in po treh urah in pol hoje naredili daljši počitek. Spet smo se morali spustiti navzdol, pa spet navzgor in prispeli na Mahavšček ali Veliki Bogatin (2008 m). Od tod nas je pot vodila večinoma navzdol, proti Koči pri Krnskih jezerih, kamor smo prispeli okrog 15. ure.

V soboto, zadnji dan našega pohoda smo vstali v svežem jutru in se ob 6. uri odpravili v dolino, najprej do doma Klementa Juga v Lepeni, kjer smo zajtrkovali.

Pričakala nas je spremljevalna ekipa in smo lahko težje nahrbtnike zamenjali z lažjimi. Pred nami je bila do cilja skoraj celo pot vroča, 22 km dolga asfaltna cesta. Večkrat smo naredili postanek v senci in se odžejali, saj je bil dan res vroč. Pri prometni tabli, ki označuje vas Log pod Mangartom nas je pričakala skupina sorodnikov in spremljevalna ekipa.

Vsi pohodniki smo bili na koncu zelo zadovoljni in veseli, da nam je kljub težavam s prebavo uspelo tretjič prehoditi 111 km dolgo pot iz Godoviča do Loga pod Mangartom, na kateri smo premagali prek 5000 m višinskih metrov.

Besedilo in foto: Zoran More

roškem, ki je poudaril, kako pomembno je sodelovanje v programu SVIT – programu presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu. Zgodaj odkrita bolezen se uspešno zdravi, z odkritjem predrakavih sprememb pa se bolezen lahko celo prepreči.

Šport za zdrav življenjski slog Šport je pomemben na vsaki ravni življenja. Člani društva se zavedamo, kako pomemben je zdrav življenjski slog tudi za ljudi diabetike, ki šport dojemamo le kot obliko rekreacije. V našem društvu negujemo ob sredah pohodništvo

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Metlika

Aktivno društvo Belokranjski diabetiki smo še naprej, kljub vsem težavam s covidom-19, zelo aktivni. Bolezen nam je »vzela« veliko članov, med njimi tudi našega člana in prijatelja Lojzeta Rudolfa.

Kljub temu pa se število naših članov stalno povečuje, v društvu nas je že nad 310. Tudi zato, ker načrtovane programe dosledno uresničujemo in celo presegamo, poleg diabetikov k nam pristopa in v društvu aktivno deluje kar nekaj svojcev diabetikov in podpornih članov.

Kljub bolezni in omejitvam smo v preteklih dveh letih izpolnili začrtani program skoraj v celoti. Letos pa nam gre še bolje.

Ob spodaj predstavljenih dogodkih se lahko pohvalimo z izpeljanim občnim zborom z nad sto udeleženci, dvema predavanjema, dva polna avtobusa članov smo odpeljali na izlet v Brkine in Ormož.

Darovali smo km za osebe s sladkorno boleznijo in zase Dve skupini pohodnikov sta 27. avgusta prehodili 11,5 km poti iz Metlike in iz Črnomlja, ena skupina pa 2 km iz Podzemlja, vsi do letališča Prilozje. Tam je nad sto udeležencev uživalo v kulturnem programu, predavanju in skupinskem razgibavanju ter kot enotni pevski zbor zapelo belokranjsko pesem Pastirče mlado. V štirih športnih disciplinah je tekmovalo 77 članov in 15 zmagovalcev je prejelo darilno vrečko s priložnostno majico, merilnikom sladkorja, gelom za nego in seveda kolajno. Spominske majice in spominske kolajne-obeske so dobili vsi pohodniki, med katerimi sta bili tudi Špelca Rudolf in Danica Ostanek,

pod vodstvom Olge Repotočnik, ob petkih in torkih kegljanje pod vodstvom Staneta Oblak in ob torkih kolesarjenje pod vodstvom Mojce Kaspar.

Torek je dan za kolesarjenje. Od aprila do konca septembra se zbiramo ob 9. uri na parkirišču Mercatorja. Stalna ekipa šestih do dvanajstih kolesarjev pridno nabira kilometre po okoliških poteh. Ob vročih dnevih izbiramo krajše poti, jeseni in spomladi pa si privoščimo tudi daljše. Do zdaj smo prevozili že 988 km, ki jih tudi darujemo za akcijo ZDDS »Darujem kilometre«.

Kolesarjenje ni namenjeno samo poganjanju pedal in nabiranju kilometrov, pač pa je tudi družabno srečanje in izmenjavanje različnih pogledov na dogodke okoli nas. Vsako leto konec septembra zaključimo kolesarjenje s srečanjem ob pogrnjeni mizi, razidemo pa se z željo po novem začetku spomladi in z ugotovitvijo, da nam ni žal časa in truda, da se zberemo vsak torek in poženemo kolesa po naši lepi deželi.

Besedilo in foto: Fanika Slemnik

ki je predavala o pomenu in načinih telesnih aktivnosti diabetikov – in vodila razgibavanje stotih. Po uvodnem golažu so vse popoldne delovali roštilji. Veliko mizo so naše članice obložile s pogačami, poticami in pecivom. Veliko je bilo tudi sadja in seveda pijače. Ansambel Andreja Bajuka s pevko pa je igral še v pozno popoldne in mi smo plesali.

Upamo pa, da bomo do konca leta uspeli izvesti še naš štirinajsti pohod po Urbanovi poti s kostanjevim piknikom, organizirati našo proslavo v novembru in seveda izpeljati še dve predavanji.

Dvema članoma smo že podelili enkratno finančno pomoč, ob koncu leta pa se bomo tradicionalno družili z jubilanti in starostniki. Da se lahko pohvalimo s takim delom, gre zasluga zelo enotnemu in privrženemu članstvu. Zatorej, dragi člani: hvala vsem in vsakemu posebej! Ostanimo zdravi!

Vekoslav Prevalšek

Nepozabnih sedem dni na Braču Letos so se člani odločili, da bi belokranjski diabetiki aktivno okrevali na morju. Izbrali smo najbolj ugodno po napovedi programa in cene in odšli na Brač. Dobro smo izbrali in preživeli nepozabnih sedem dni (na fotografiji).

Ob štirih zjutraj 4. junija nas je na avtobusu v Metliki pozdravila vodička Andreja in 50 članov je krenilo z avtobusom na Brač.

Vožnjo smo začeli z petjem, sedem dni veliko peli in se smejali

(imeli smo namreč tudi tečaj smeha) in se s petjem tudi vračali.

Sedem dni nas Andreja ni »izpustila iz rok«. Vseh sedem dni je bila ob pol osmih jutranja telovadba ob morju ali v njem. Ob 9. uri info ura – skupni sestanek vseh za dogovor o dnevnem programu, pa tudi meritve sladkorja in pritiska. Vsak dan smo ob 10. uri začeli z telesnimi aktivnostmi po dogovorjenih dnevnih programih: pohod ali sprehod v Supetar; balinanje; 4,5 km sprehod v Mirce; izlet z avtobusom v živalski naravni park Sutivan; avtobusni izlet z ogledom klesarske šole in muzeja v Pučišču; zadnji dan učenje in izvajanje joge smeha in ostale tehnike sproščanja. Seveda je bilo vsak dan popoldne kopanje v kar toplem morju. Ob popoldnevih pa so bila tri predavanja, avtobusni izlet na Bol, športna tekmovanja v balinanju, mini golfu in pikadu. Lokalna dalmatinska klapa Supetar nam je namenila večer pesmi in plesa pozno v noč, sicer pa se je vitalnejši del naše skupine vsak večer po 9. uri lahko naplesal v posebnem paviljonu. Čeprav ali prav zato, ker nam je Andreja sedem dni »dihala za ovratnik«, smo ob slovesu soglasno izrazili željo, da vse skupaj ponovimo prihodnje leto.

Besedilo: Anica Volk, foto: Juš Mihelčič Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

37

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Ljubljana

Jesenski izlet v neznano Izlet presenečenja? Kam?

V soboto, 24. septembra 2022, smo člani ljubljanskega društva diabetikov v Tivoliju napolnili avtobus in se ob 8. uri odpeljali v neznano. Ker vodička Nina ni vstopila, smo predvidevali, da se bomo peljali proti Štajerski. In res: Nina nas je čakala v Mariboru. Po uvodnem pozdravu je začela s kvizom: »Kam gremo?« Kmalu smo ugotovili, da se peljemo v smeri Lenarta v Slovenskih Goricah, a to še ni bil končni cilj. Ob poti se nam je nudil atraktiven pogled na grad Hrastovec, ki je eden najlepše ohranjenih v Sloveniji, danes pa je v njem zavod za osebe s težavami v duševnem zdravju.

Peljali smo se proti vrhu goric in se ustavili v slikovitem naselju Zavrh na višini 370 metrov, ki ni povezan samo z vinogradniško tradicijo, temveč tudi z imenom Rudolfa Maistra, ki je v te kraje prihajal na počitnice in oddih. Bival je v Štupičevi vili, kjer je od leta 2019 muzej v spomin na velikega domoljuba, pesnika, generala in borca za severno mejo. Tamkajšnji vodič Stanko nam je pokazal tudi tri kratke filme o njegovem življenju in nas popeljal po muzeju.

Vaščani so v bližini postavili 17 metrov visok razgledni stolp, od koder smo tisti, ki smo se povzpeli na vrh, videli daleč naokrog čez gorice in doline vzhodne Slovenije vse tja do štajerskega Triglava (Donačke gore, 884 metrov). Pot nas je popeljala pol kilometra naprej do viničarskega muzeja Kranvogl.

Viničarija je prenovljena in preurejena v zanimiv muzej na prostem. Ogledali smo si bogato zbirko vinogradniških pripomočkov in tehnično dediščino ter dobili slikovit vtis o življenju prebivalcev,

n Društvo diabetikov celjske regije

Diabetiki v Umagu Člani društva celjskih diabetikov so bili tokrat na preventivi v Umagu. Skupina je bila iz različnih občin celjske regije, kar je še posebno zanimivo in zabavno.

Že na avtobusu v Celju smo se spoznavali, pozneje pa še ob postankih, kakršen je bil malo daljši nad Koprom, kjer smo si ogledali dva ogromna kozarca v Marezigah, pa vinsko fontano – čeprav je večina odšla k sosedom na kavico. Čudovit razgled in kozarec vina za slovo in nadaljevanje vožnje k sosedom v Umag.

V velikem parku hotela Garden Istra se je zbrala skupina vsako jutro, da so skupaj telovadili. Nekateri so si nabirali korake in pešačili celo do Savudrije. Vsak dan smo spoznavali okolico, čeprav je bilo dokaj vroče in 38 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

viničarjev Slovenskih goric v preteklosti. V zbirki so tudi starodobna vozila, ki so prava paša še posebej za moške oči, lastnik pa jih tudi izposoja za slavnostne priložnosti, kot so poroke itd. S svojo hudomušnostjo in duhovitostjo nas je zabaval, potem pa še pogostil.

Po obilnem in slastnem kosilu v kmečkem turizmu Kozar v Ložani pa je sledilo še eno presenečenje: Svečina in Svečinske gorice, ki zasedajo najzahodnejši prostor Slovenskih goric in mejijo na sosednjo Avstrijo. Veljajo za biser te vinorodne pokrajine. Od tod nas je vodila pot po znameniti srčkasti cesti do vinogradniško-turistične kmetije Dreisiebner, od koder je prelep panoramski razgled. Pogled z vrha na pot srca med vinogradi je mnogim vzel dih ne samo zaradi lepote, pač pa tudi zaradi ceste, ki je zelo ozka in strma. Pohvaliti je treba našega šoferja, ki nas je varno in brez težav pripeljal mimo vseh teh ovir. Čudovit, s soncem obsijan dan se je prevesil v večer. Slovenske Gorice bodo ostale del naših src in del naših src bo ostal tam, med vinogradi in mehkimi griči. Zahvaljujemo se predsednici društva Karmen in vodički Nini, ki sta nas popeljali v ta košček Besedilo: Slavka Jovan, foto: Karmen Maričič raja.

smo zato nekateri raje sedli na »vlakec«, ki povezuje Umag s predelom, kjer je bil naš dopustniški dom. Predavanja v klimatizirani dvorani smo vsi radi obiskali zaradi vsebine, pa tudi zato, ker nam je hlad prijal. Vida Kerznar, tajnica društva in organizatorka letovanja je bila vseskozi na »preži«, da se je vse odvijalo po programu in da je bila na voljo za vse, kar so člani društva potrebovali. Tatjana Košir je skrbela za zdravo prehrano, saj je prinesla s seboj dobrote – za vsakogar nekaj. Vsak udeleženec pa je prejel ročno izdelan spominček, da se bo tudi doma spominjal Umaga, predvsem pa uspešnega letovanja, ki je bilo v bližini morja še posebno lepo.

Organizacija je bila v rokah turistične agencije, vendar pa diabetiki ne bi imeli tako prijetnega letovanja in druženja, če ne bi bilo Vide Kerznar, Zore Zupanc in Tatjane Košir, ki so skrbele res za vse »paciente« z dobro voljo in posebno postrežbo. Lepo je imeti v društvu ljudi, ki s svojim prostovoljstvom polepšajo življenje članom društva. Hvala!

Besedilo in foto: Jaki Kotnik

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Murska Sobota

Edukativno okrevanje v Dobrni Dne 19. junija, bilo je lepo nedeljsko dopoldne, smo se člani Društva diabetikov Murska Sobota odpravili na edukativno okrevanje v Terme Dobrna (na fotografiji). V hotelu Vita nas je ob prihodu pričakal animator in nam predstavil program.

Za dobrodošlico smo nazdravili s kozarcem šampanjca.

Vsako juto smo opravili merjenje krvnega sladkorja. Vsak član je dobil v sklopu okrevanja tri terapije, ki jih je izkoristil po določenem urniku. Bile so različne in razdeljene na dopoldanski in popoldanski čas.

V času bivanja v termah smo imeli tri strokovna predavanja, in sicer Nevarnost padcev, Bolečine v križu in Prva pomoč. Vsak dan so bili organizirani tudi rekreativni sprehodi po trim stezi, ki smo se jih udeleževali. Lep čas smo preživeli

n Društvo diabetikov Ptuj

Odpravili smo se …

Veseli, da se je virus končno malo zaustavil, smo se člani iz DD Ptuj v maju in juniju odpravili na rekreacijo v Izolo, v hotel Delfin, in Terme Dobrna, v hotel Vita.

V Izolo smo odpotovali skupaj s člani DD Lenart, v Dobrni pa smo se nepričakovano srečali s člani DD Škofja Loka, ki so prišli na rekreacijo, tako da smo skupaj izvajali aktivnosti in se družili. Bilo je zelo lepo in prijetno. Izmenjali smo vsak svoje izkušnje, in se drug od drugega kaj naučili. Vsak dan smo izvedli program; merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka, zdravstvena predavanja, pohode ob obali in po Dobrni, vmes pa smo se veselo kopali, telovadili, in se družili.

Ogled Ljubljane z vlakcem Urban V juniju je bilo posebno doživetje ogled Ljubljane z vlakom. Vožnja do Ljubljane je potekala v prijetnem vzdušju. Po kavici smo se sprehodili po ulicah Ljubljane do Mestne hiše, od koder smo se s turističnim vlakcem Urban popeljali in se tudi sprehodili po znameni-

tudi v bazenih. Ob večerih za vikend je bila živa glasba, ob kateri smo se tudi zavrteli. Z lepimi spomini in zadovoljni smo se po sedmih dneh 26. junija vrnili domov.

Besedilo in foto: Darinka Žalik

Merite lahko brez lancet Poletne počitnice so za nami. Spet smo začeli s predavanji, in sicer vsako prvo sredo v mesecu v prostorih GZ Murska Sobota v Lendavski ulici. Prvo predavanje je bilo na temo Merite lahko brez lancet, in sicer je Silvia Poredoš iz podjetja Abbott na predstavila Libreview – vi to zmorete. Libreview daje boljši vpogled v rezultate in omogoča boljši nadzor sladkorne bolezni.

Nalaganje podatkov s čitalnika na Free style libre neposredno na Libreview bo omogočilo preprosto in varno zbiranje podatkov o glukozi. Gospa Poredoš je predstavila uporabo in delovanje sistema Libre strokovno, udeležencem pa je odgovarjala na vprašanja. Hvala predavateljici in udeležencem za strokovnost in udeležbo na predavanju. Želim pa si, da bi se predavanja udeležilo še več članov društva diabetikov.

Igor Vitez

tostih Ljubljane. Po vožnji smo si pogledali center mesta (na fotografiji), se okrepčali in počasi odšli na postajo in se odpeljali proti domu. Vsem udeležence bo doživetje ostalo v lepem spominu.

Druženje in pohod po Gorenjski V začetku julija smo se družili na Gorenjskem (na fotografiji).

V zgodnji jutranji uri smo se z avtobusom odpeljali na Brezje, kjer je glavno romarsko središče v Sloveniji. Pot smo nadaljevali do Mojstrane, kjer smo si ogledali Slovenski planinski muzej.

Razstava je zasnovana kot muzejska pripoved, ki jo doživljamo skozi lasten vzpon na goro. Za vse, ki še nismo bili na Triglavu, je omogočen virtualni sprehod do našega očaka. Imeli smo vóden in zanimiv ogled.

Po ogledu smo se ob žuborenju potočka in slikoviti naravi peš napotili na kosilo, se dobro okrepčali in se odpeljali do jezera Jasna v bližini Kranjske Gore. Začeli so se zbirati temni oblaki in začelo je deževati. Z dežniki smo se med kapljicami odpravili okrog. Vreme ni vplivalo na naše razpoloženje; srečni, veseli in zadovoljni smo se z avtobusom popeljali proti domačemu kraju, z mislijo na naslednje druženje.

Besedilo: Sonja Korošak, foto: Ida Fric Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

39

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Velenje

Izlet v deželo paradižnikov V sredo, 14. septembra, smo se zbrali na avtobusni postaji v Velenju in se odpeljali proti Turnišču.

Naša prva postaja je bila »tovarna paradižnika Lušt«.

Skoraj tako bi lahko rekli, kajti toliko paradižnika še nismo videli na enem mestu. Lepo so nas sprejeli. Razložili so nam vse o vzgoji paradižnika, ki ga pridelujejo na 9 hektarih pokritih površin. Na koncu smo imeli še degustacijo vseh sedmih vrst paradižnika, domov pa tudi nismo odšli praznih rok. Dobili smo vsak svoj paket paradižnika.

Naša pot se je nadaljevala v čudovit tropski vrt Ocean Orchids v Dobrovniku. V tropskem vrtu lahko poleg številnih vrst orhidej občudujemo zanimive tropske in subtropske rastline z vsega sveta. Po ogledu je dobil vsak darilni bon, ki ga je lahko unovčil ob nakupu orhidej. Zunaj smo se lahko okrepčali s pijačo ali dobrim vaniljevim sladoledom. Naša predsednica Romana nam je na harmoniko zaigrala tudi nekaj melodij.

Naša zadnja postaja je bila izletniška kmetija Hančik v Dobrovniku. Gospodar Jože nas je najprej povabil na degustacijo, nato pa še na kosilo. Postregli so nam zelo okusno prepeličjo obaro. Ob kosilu nam je gospodar Jože povedal veliko zanimivih in poučnih resnic o prepeličjih jajcih. Kot piko na i pa smo ob koncu dobili še sladico, imenovano koruzna zlevanka. To je bila specialiteta gospodinje, ki pa ni izdala, kako jo pripravi.

Bila je dobra, za prste polizat, a recept je ostal v Dobrovniku.

Ob pogovoru in dobrem vinu je čas kar prehitro minil. Izlet je bil zanimiv in poúčen. Težko že čakamo na naslednjega.

Anita Tajnšek

Velenjski diabetiki v Radencih Vreme na poti ni bilo nič kaj obetavno, predvsem za 25. september ne. Bilo nas je več kot 50, večina z avtobusom, nekaj s svojimi vozili. Namestili so nas v hotel Radin. Prva pot je seveda bila – jedilnica. Najbolj navdušeni smo se potem hitro znašli v bazenu. Tudi pohodniki so si lahko vsaj malo pretegnili noge. Tistim, ki so popoldan prespali, je pa tudi bilo lepo.

n Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje

Povezali prijetno s koristnim Akcije Zveze društev diabetikov Slovenije #darujemkilometre smo se udeležili tudi mozirski diabetiki in tako dodali majhen kamenček k razdalji od Zemlje do Lune.

Skupina, ki se je zbrala lepega sobotnega dopoldneva, se je podala na pot po eni izmed 15 pohod40 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

V ponedeljek se je začel redni »delovni dan«: merjenje krvnega sladkorja, tlaka in teže (zoprno). Že ob 9. uri smo lahko koristili vadbo v bazenu pod vodstvom fizioterapevta. Do konca vadbe se je nabralo kakšnih 15 »naših«. Druga stalnica je bila vadba v telovadnici ob 12. uri »Zadihajmo skupaj z vajami za zdravo srce«, prav tako s fizioterapevtko. Vadba je bila samo za našo skupino, a do petka sva jo obiskovala samo 2 (beri: dva); konec tedna so se nama pridružile še tri zgubljene duše.

Razlog odsotnosti ostalih članov velenjskega društva je v veliki meri nezainteresiranost, tokrat pa tudi izredno neugoden časovni razpored našega programa. Velika škoda. Naslovi letošnjih predavanj so bili Premagajmo stres s tehnikami sproščanja, Zdravo živim – predstavitev državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka in Uravnotežena prehrana.

Vmesna, občasno celo sončna obdobja so pohodniki pridno izkoristili za raziskovanje področja reke Mure, zdraviliškega parka in okolice. Center za krepitev zdravja Murska Sobota je organiziral 6-minutni test hoje v hotelski avli – udeležba naših članov je bila standardno skromna. Zelo pridni pa smo za izlete; avtobus je bil poln do zadnjega sedeža. Najprej smo se zglasili pri Čebelarstvu Zemljič, najpomembnejša točka izleta pa je seveda bilo Vinogradništvo Kupljen (na fotografiji). Kljub naglici nam je še uspel skok do Vinske fontane Kapela, kjer so najhitrejši celo uspeli opraviti bliskovito pokušino.

Kot vedno je teden minil čisto prehitro in ni bilo dovolj časa za klepet s starimi znanci, ki se zdaj bolj redko videvamo, sklepanje novih znanstev pa je bilo bolj kot ne preloženo na – naslednje Besedilo: Ingeborg Čas, foto: Franc Čas letovanje.

niških točk od Motorčka v vasi Potok v Zadrečki dolini do koče Planinskega društva Nazarje na Farbanci. S tem smo tudi mi pokazali, da se zavedamo, kako pomembni sta gibanje in telesna dejavnost za obvladovanje sladkorne bolezni. S tem pohodom smo povezali prijetno s koristnim. Na Farbanci smo se srečali tudi z nazarskimi planinci, ki so se z veseljem pridružili naši akciji.

Besedilo in foto: Marija Venek

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Trbovlje

Z okrevanjem slovo od poletja Tudi letos smo težko čakali poletje. Res pa nismo pričakovali tako hude vročine, ki je naše dejavnosti kar malo omejila.

Tako čez poletje nismo hodili na pohode, druge načrte pa smo izpolnili.

Obvezen del našega bivanja je zdravstveni program in športne aktivnosti, ni pa šlo brez zabavnih, poučnih in sprostitvenih dejavnosti. Za vse je poskrbela Nina Tenko, vodička in strokovna delavka, ki nas je spodbudila k jutranjemu, celodnevnemu in večernemu gibanju in druženju. Jutra smo začeli s telovadbo na plaži, nato merili sladkor, tlak in kisik, imeli smo tri predavanja in dva organizirana pohoda; toplo, sončno vreme nam je dalo možnosti za kopanje in aktivnosti po svoje.

Zvečer smo imeli karaoke, tombolo, zabavne igre, izbirali smo mis in mistra – neverjetno, kaj vse nam je organizirala Nina! Kar nekaj večerov smo se ob dejavnostih družili in tek-

Začeli smo konec junija s kopanjem v Strunjanu, ko smo vroč poletni dan preživeli ob morju in se naužili sonca, plavali, se sprehodili ob obali ali do strunjanskega križa, ki ponuja čudovit razgled. Lepo za tiste, ki tja hodimo vsako leto, in posebno doživetje za druge, ki so bili tu prvič.

Na začetku julija smo se peljali na ogled Dolenjske. Slakov muzej v Mirni peči, čebelarski muzej in Dežela kozolcev v Šentrupertu so nas navdušili. V Slakovem muzeju (na fotografiji) smo se vrnili v življenje Lojzeta Slaka in peli ob harmoniki našega šoferja Boštjana, kozolci so bili spet drugačno lepo doživetje. Dan se je nadaljeval v družbi ob glasbi. V Terme Paradiso smo se odpeljali konec avgusta, seveda navdušeni kopalci, ki izkoristimo prevoz z vlakom.

September je za nas mesec okrevanja na morju. Letos smo se po ponudbi agencije Cveta Gerčerja odločili za hotel Pinija v Petrčanah pri Zadru. Zbralo se nas je 47. Preživeli smo sedem sončnih in prijetnih dni na novi lokaciji ob morju.

n Društvo diabetikov Posavje – Brežice

Pomen spanja V prostorih Mladinskega centra v Brežicah je Društvo diabetikov Posavje – Brežice v torek, 4. oktobra, ob 17. uri za svoje člane in za vse ostale, ki jih je ta tema zanimala, organiziralo zanimivo in poučno predavanje z naslovom Pomen spanja.

Predsednica društva Darja Mandžuka je uvodoma predstavila temo, ki nam jo je v nadaljevanju podala predavateljica, tudi sama članica društva, Viktorija Maksl, dipl. med. sestra.

Sladkorni bolniki imamo pogosto težave s spanjem, zato smo z zanimanjem prisluhnili predavanju, iz katerega smo najprej izvedeli, kaj je spanje,

movali z diabetiki iz Litije, ki so bivali v bližnjem hotelu, zato je bilo še bolj napeto.

V večerni Zadar so nas zvabile lučke in morske orgle. Prepustili smo se neverjetnim tonom, ki jih ustvarjajo morski valovi ob marmornih stopnicah.

Vedno znova ugotavljamo, da se imamo na okrevanjih odlično, vsako pa je doživetje zase. Letos je bilo še posebej pestro z vodjo Nino in njenim programom ter ob druženju z Litijani.

Vrnitev domov pa je bila pravi šok, saj smo se na hitro poslovili od poletja – pričakal nas je dež in hladno vreme.

Besedilo: Cvetka Kozmus, foto: arhiv društva

kako spanje vpliva na naše zdravje in počutje, kaj se z nami dogaja, ko spimo, in predvsem, kako naj ravnamo, da bo naše spanje dovolj dolgo in kvalitetno. Predavateljica je temo podala na zanimiv, preprost, a strokovno utemeljen način, tako da smo dobili veliko koristnih nasvetov, ki nam bodo, če jih bomo seveda upoštevali, zmanjšali težave s spanjem.

Da si člani takih in podobnih predavanj želimo, je bilo vidno tudi iz števila članov, ki so se udeležili predavanja. Upravnemu odboru in predsednici društva pa je to tudi potrdilo, da dobro delajo in skrbijo, da člani dobimo res čim več koristnih nasvetov z različnih področij življenja, kar vse nam pomaga, da s sladkorno boleznijo živimo lažje in tudi kvalitetneje.

Rudi Mlinar Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

41

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Za potrditev dogodkov in točnih terminov pokličite na svoje društvo.

Datum Vsebina Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

prvi in zadnji četrtek v mesecu

merjenje krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka

od 8.00 do 10.00, v prostorih Društva upokojencev Vipava

ob sredah torek, 8. november torek, 27. december

vódena terapevtska telovadba v bazenu kopanje v bazenih Bernardin Portorož novoletno druženje članov

ob 18.00, na Policah v Ajdovščini ob 13.15, avtobusna p. Ajdovščina; ob 13.30, AP Vipava ob 18.00, o lokaciji vas obvestimo

Francka Krašna, 040 131 145; Janja Merljak, 041 752 124 Božidar Madić, 041 586 525 Milena Ličen, 041 712 850 Milena Ličen, 041 712 850

ob 14.00, pri gostišču Šega

Doroteja Nared, 031 652 087

ob 9.00, parkirišče TEN-TEN od 10.00 do 12.00, pisarna društva od 9.00 do 12.00, pisarna društva ob 10.00, parkirišče TEN-TEN od 10.00 do 12.00, pisarna društva

D. Muzga, 031 482 482 pisarna društva, 01 721 42 79

Društvo diabetikov Cerknica vsak prvi četrtek v mesecu

pohod po okolici Cerknice

Društvo diabetikov Domžale ob ponedeljkih sreda, 2. november ob sredah ponedeljek, 14. november sreda, 7. december december

pohod merjenje krvnega sladkorja uradne ure pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni merjenje krvnega sladkorja obiski starejših

Brane Peterka, 041 746-734 pisarna društva, 01 721 42 79

Društvo diabetikov Dravograd Polžki ob torkih ob torkih

rekreativni pohod v okolici Dravograda uradne ure v pisarni društva

ob 17.00, Zdravstveni dom Dravograd od 10.00 do 12.00, Trg 4. julija 29, Dravograd

ob sredah vsak petek zadnjo soboto v mesecu sobota, 19. november

rekreativni pohod v okolici Slovenj Gradca ob 17.00, Kulturni dom Slovenj Gradec kolesarjenje v Slovenj Gradcu ob 17.00 kolesarjenje v Dravogradu ob 10.00, ZD Dravograd državno tekmovanje učencev OŠ o poznavanju sladkorne bolezni

Julijana Sveček, 040 497 375 Milena Dobnik, 031 897 576; Julijana Sveček, 040 497 375; Ervin Kodrun, 040 562 472 Metoda Herman, 040 852 704 Danica Sekavčnik Kotnik, 040 279 806 Ervin Kodrun, 040 562 472 Milena Dobnik, 031 897 576

Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako prvo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu

uradne ure rekreativni pohod in merjenje krvnega sladkorja

od 10.00 do 12.00, v pisarni društva ob 17.00, v pisarni društva

Ela Jančar, 031 865 551

Društvo diabetikov Hrastnik ob ponedeljkih

uradne ure

od 9.00 do 11.00, v prostorih društva

Leopold Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828 društveni telefon, 081 611 340

ob ponedeljkih ob ponedeljkih in vsak prvi torek v mesecu vsak prvi torek v mesecu

informacije po telefonu

od 9.00 do 11.00

laični svetovalec merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka

od 9.00 do 11.00 od 8.00 do 10.00, v prostorih društva

Leopold Majes, 041 317 545 Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Patrick Žibert, 031 346 224

ob 19.00, Modra dvorana od 8.00 do 9.00, Hotel Cerkno datum in ura bosta znana naknadno prijave na Turistična agencija Nova datum in ura bosta znana naknadno datum in ura bosta znana naknadno po dogovoru

Mrljak Barbara, 070 865 140 Vlasta Primožič, 040 621 865 Barbara Mrljak, 070 865 140 Zdenka Bogataj, 031 307 089 Vlasta Primožič, 040 621 865 Irma Brence, 040 567 172 Vlasta Primožič, 040 621 865

ob 18.00 do 19.00, TVD Partizan od 9.00 do 11.00 in od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) od 17.00 do 18.30, KS Sava od 17.00 do 18.00, KS Sava ob 18.00 do 19.00, TVD Partizan od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) sporočimo naknadno

Ivica Režek, 051 630 498

Pišete nam lahko na e-naslov d.d.predsednik@kabelnet.net ali diabetiki.hr@kabelnet.net.

Društvo diabetikov Idrija ob ponedeljkih ob sobotah november sobota, 19. november november november december

telovadba vódena telovadba v bazenu pohod po Rakah z nordijsko hojo martinovanje pohod po želji in dogovoru s pohodniki merjenje krvnega sladkorja v Cerknem obiski starejših na domu

Društvo diabetikov Jesenice ob ponedeljkih ob ponedeljkih

telovadba balinanje

ob sredah ob sredah ob četrtkih ob četrtkih novembra

uradne ure merjenje krvnega sladkorja in holesterola telovadba balinanje edukativna delavnica o sladkorni bolezni tipa 2

Jelka Volarič, 040 773 706 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 Ivica Režek, 051 630 498 Jelka Volarič, 040 773 706 društvo, 040 480 939

Društvo diabetikov Kamnik torek, 08. november ponedeljek, 14. november

druženje, izmenjava izkušenj pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni

ponedeljek, 14. november merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka torek, 22. november predavanje o sladkorni bolezni in njenih zapletih torek, 06. december druženje, izmenjava izkušenj od 7. do 8. decembra obisk starejših članov sobota, 10. december prednovoletno srečanje torek, 20. december merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka Za vse navedene aktivnosti je obvezna predhodna prijava na telefon 041 285 341 (Savica Juntez).

ob 10.00, v prostorih društva ob 9.00, v prostorih društva

Savica Juntez, 041 285 341 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517; Savica Juntez, 041 285 341

ob 11.00, v prostorih ZD Kamnik ob 17.00, v prostorih ZD Kamnik ob 10.00, v prostorih društva

Kati Časar, dipl. med. sestra Savica Juntez, 041 285 341

obvestimo, zbiramo prijave ob 8.30, v prostorih društva

Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341

Društvo diabetikov Koper vsako prvo sredo v mesecu vsak ponedeljek vsak dan enkrat mesečno od 8. do 11. novembra sobota, 12. november četrtek, 22. december od 26. decembra 2022 do 2. januarja 2023

uradne ure kegljanje, dvorana Bonifika Koper plavanje pohod po dogovoru edukativno zdravljenje s predavanji – Rovinj

od 17.00 do 18.00, AMTK Koper, Prešernov trg 4 od 18.00 do 19.00, dvorana Bonifika Koper od 17.00 do 19.00, Hotel Delfin Izola ob 9.00, parkirišče pri Vinakoper ob 12.00 iz Kopra (bivša Soča); ob 12.15, AP Izola; ob 13.30, AP Lucija svetovni dan sladkorne bolezni – pohod, merjenje krvnega sladkorja ob 9.00, parkirišče pri Vinakoper prednovoletno srečanje – predavanje in druženje ob 18.00, Gostišče Valmarin (ob cesti za Ankaran) edukativno zdravljenje terme Rogaška Slatina – predavanja ob 8.00, avtobusna postaja Lucija; ob 8.15, AP Izola; ob 8.30 iz Kopra (bivša Soča); ob 9.30 iz Ljubljane (počivališče Barje/Petrol)

Marija Podvršič, 031 708 132 Andrijana Lasič, 041 321 529 Andrijana Lasič, 041 321 529 Andrijana Lasič, 041 321 529 Marija Podvršič, 031 708 132 Andrijana Lasič, 041 321 529 Marija Podvršič, 031 708 132

Marija Podvršič, 031 708 132

Društvo diabetikov Kranj ob ponedeljkih

42 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

uradne ure

od 16.00 do 18.00, Stritarjeva 8, Kranj, I. nadstropje, soba št. 6

društvena pisarna, 031 485 470

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

torek, 8. november

petek, 11. november

predavanje Kako brati deklaracije in izbrati ustrezen prehranski izdelek in merjenje krvnega sladkorja KS (Sonja Mušič, dipl.ms.) delavnica »HbA1c« in merjenje krvnega sladkorja (Danica Ostanek, prof. zdrav. vzg. – Z&Z) pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni po okolici Kranja

četrtek, 15. december

pohod po predprazničnem Kranju in druženje

ob 16.00, Slovenski trg v Kranju

četrtek, 10. november

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

ob 16.00, pisarna društva, Stritarjeva 8, Kranj

društvena pisarna ali 031 485 470

ob 16.00, pisarna društva, Stritarjeva 8, Kranj ob 16.00, Slovenski trg v Kranju

društvena pisarna ali 031 485 470 031 485 470; Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 031 485 470; Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504

Za vse navedene aktivnosti je obvezna predhodna prijava na telefon 031 485 470 (Jolanda).

Društvo diabetikov Lenart ob sredah sobota, 5. november ponedeljek, 7. november sobota, 19. november ponedeljek, 5. december v decembru

uradne ure in merjenje krvnega sladkorja predavanje o kožnih boleznih pri sladkorni bolezni pohod v krajevno skupnost Voličina preventivno merjenje krvnega sladkorja in tlaka pohod po okoliških krajih obisk starejših članov društva

od 9.00 do 11.00, društvena pisarna, Nikova 9, Lenart 10.00, v prostorih CSG 10.00, RC Polena 9.00, v malem Mercatorju 10.00, RC Polena

Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Boris Krček, 040 204 953 Ingrid Belšak, 051 321 976 Boris Krček, 040 204 953 Ingrid Belšak, 051 321 976

od 9.00 do 11.00, pisarna društva

Zsuzsi Kepe, 031 345 046

od 8.00 do 11.00, društvena pisarna od 18.30 do 19.30, športna dvorana Litija od 16.00 do 17.00, bazen Pungart, Šmartno pri Litiji

01 89 81 584 ali 031 777 153 01 89 81 584 ali 031 777 153 01 89 81 584 ali 031 777 153

od 7.00 ali ob 8.00, zbor pred društveno pisarno (odvisno od posameznega pohoda)

01 89 81 584 ali 031 777 153

Društvo diabetikov Lendava ob ponedeljkih

uradne ure

Društvo diabetikov Litija in Šmartno ob ponedeljkih in sredah ob sredah ob sredah ob četrtkih

uradne ure telovadba plavanje Organizirajo pohode v bližnji in daljni okolici. Za pohode v okolici se prijavite v društveni pisarni najkasneje tri dni pred pohodom, za daljše pohode se je treba prijaviti en teden pred odhodom.

Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih prvi ponedeljek v mesecu ob torkih ob torkih ob sredah vsako 4. sredo v mesecu ob četrtkih ob četrtkih trikrat tedensko sreda, 23. november sobota, 12. november od 14. do 16. novembra datum naknadno sreda, 28. december ponedeljek, 5. december od 12. do 19. februarja 2023 sobota, 14. januar 2023

uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, telesne teže in kisika v krvi od 14.00 do 17.00, društvena pisarna pogovorne urice o gibanju, zdravem življenjskem slogu, merjenje HbA1c in holesterola (predhodno se je treba naročiti) od 14.00 do 17.00, društvena pisarna uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, telesne teže od 9.00 do 11.00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrata vódena aerobna vadba s strani študentov drugega letnika magisterija kineziologinje od 17.00 do 18.00, Fakulteta za šport, Kodeljevo sprehod na Ljubljanski grad od 10.00 do 12.00, Streliška 17 predavanja (26. oktobra, 23. novembra, 28. decembra) ZD Center, Metelkova 9 uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, telesne teže od 9.00 do 11.00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrata vódena aerobna vadba s strani študentov kineziologinje od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor vadba po zoomu, kdor želi se nam lahko pridruži; vodijo nas študentje 2. letnika magisterija kineziologinje s Fakultete za šport doma po zoomu, za povezavo pokličite predavanje ZD Center, Metelkova 9 martinovanje – celodnevni izlet (vabljena tudi druga društva), ob 8.00, Hala Tivoli, prijave do 5. novembra 2022 ob prijavi poravnati akontacijo 20 evrov oz. do zapolnitve mest tridnevna učna delavnica Sladkorna bolezen in diabetično stopalo ZD Center, Metelkova 9, in ZD Bežigrad učna delavnica Naučite se oživljati obvestimo naknadno predavanje ZD Center, Metelkova 9 Miklavževo druženje v centru mesta (prijave do 1. decembra) ob 17.30, zbor pred Prešernovim spomenikom preventivno edukativno okrevanje v Radencih, akontacija 50 evrov, prijave od 1. januarja 2023 dalje ob 10.00, na postajališču Hale Tivoli zimski sprehod v naravi (Ljubljana) ob 10.00, pri Narodni galeriji

Karmen Maričič, 041 708 500, 01 28 22 133 Karmen Maričič, 041 708 500 Nika Hudoklin, 01 28 22 133 Neli Kapus, 041 601 421 Ana Prah, 031 637 394 Neli Kapus, 041 601 421 Darinka Kraljič, 01 28 22 133 Neli Kapus, 041 601 421 Karmen Maričič, 041 708 500 Neli Kapus, 041 601 421 Karmen Maričič, 041 708 500 Neli Kapus, 041 601 421 Neli Kapus, 041 601 421 Neli Kapus, 041 601 421 Karmen Maričič, 041 708 500 ali 01 28 22 133 Karmen Maričič, 041 708 500 Karmen Maričič, 041 708 500

Društvo diabetikov Ljutomer tretji ponedeljek v mesecu prvo sredo v mesecu tretji ponedeljek drugi četrtek v mesecu

pohod in druženje z merjenjem sladkorja uradne ure, merjenje sladkorja, druženje pohod in druženje z merjenjem sladkorja v krvi rekreativno kopanje s plavanjem v termah Banovci

ob 15.30, pisarna društva od 9.00 do 11.00 ure, pisarna društva ob 15.30, pisarna društva ob 8.30, avtobusna postaja Ljutomer

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313

od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) ob 9.00, trgovina Diafit pri UKC Maribor od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor od 11.00 do 12.00, Dvorana Tabor od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 od 9.00 do 11.00, Trubarjeva 15 vsak prvi petek od 10.00 do 12.00, ostali od 15.00 do 20.00, Trubarjeva 15 s člansko izkaznico ceneje (4 evre) s člansko izkaznico ceneje (5,40 evra) od 10.00 do 12.00, Trubarjeva 15 Maribor obvezna prijava obvezna prijava od 10.00 do 12.00, Trubarjeva 15 obvezna prijava obvezna prijava

Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Zdenko Babič, 040 351 919 Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 ali 064 169 520 Mirko Topolovec, Lidija Salamon, 064 169 520

prijavite se

Stanislava Bajuk, 041 476 307

ob 14.00, pri Lukanu ob 15.00, pri Zdravstvenem domu Ravne ob 16.00, avtobusna postaja Mežica ob 15.00, avtobusna postaja Črna od 14.00 do 18.00, Prežihova 7, Ravne

Jaroš Kodrun, 041 420 131 Dragomira Cizerl, 040 397 784 Fanika Vrhnjak, 031 454 622 Branko Lepičnik, 041 283 029 Dragomira Cizerl, 040 397 784

Društvo diabetikov Maribor ob ponedeljkih prvi in zadnji ponedeljek v mes. ob ponedeljkih ob ponedeljkih ob ponedeljkih, torkih in sredo ob sredah ob petkih

brezplačna merjenja sladkorja v krvi brezplačna merjenja sladkorja v krvi stezno kegljanje namizni tenis uradne ure laično svetovanje, pomoč v stiskah in težavah – odprti telefon pikado, namizni tenis, rusko kegljanje

vsak dan vsak dan torek, 8. november ponedeljek, 14. november 16. in 17. novembra od 21. do 25. novembra torek, 6. december petek, 9. december petek, 16. december

plavanje – kopališče Pristan plavanje – Športni park Ruše – bazen učna delavnica in predavanje svetovni dan sladkorne bolezni in brezplačno merjenje šola zdravega življenja edukativno okrevanje v Radencih učna delavnica in predavanje prednovoletno druženje športne sekcije novoletno druženje članov, božični izlet

Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 ali 064 169 520 Lidija Salamon, 02 228 23 10 ali 064 169 520 Lidija Salamon, 02 228 23 10 ali 064 169 520 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10

Društvo diabetikov Metlika ob sredah

pohod

Društvo diabetikov Mežiške doline ob ponedeljkih ob torkih ob torkih ob sredah ob sredah

pohod v okolici Leš, Prevalj pohod v okolici Raven pohod v okolici Mežice pohod v okolici Črne učne delavnice

Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

43

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Murska Sobota

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

ob ponedeljkih ob torkih in sredah vsak drugi in zadnji torek prvo sredo v mesecu ob četrtkih

dihalne vaje s petjem od 11.00 do 12.30, društveni prostori, Tomšičeva 15, MS vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8.30 do 10.00, Tomšičeva 15. MS uradne ure in merjenje krvnega sladkorja od 10.00 do 12.00, Tomšičeva 15, MS sestanek društva, predavanje ali delavnica ob 17.00, v klubu PGZ, za Zavarovalnico Triglav, Lendavska 5 brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne bolezni ob 15.15 v telovadnica ekonomske šole Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/

Helena Copot, 041 343 630 Helena Copot, 041 343 630 Igor Vitez, 041 730 080 Jožica Gibčar, 041 953 874 Marija Barber, 031 511 816

Društvo diabetikov Novo mesto od ponedeljka do petka vsako drugo sredo v mesecu ob sredah

na sedežu društva so na voljo celodnevne plavalne karte, ki jih člani lahko koristijo od ponedeljka do četrtka skozi celo leto do 15. decembra 2022 v Termah Krka: Dolenjske toplice, Šmarješke Toplice (najprej plačilo, nato prejmete karte) nekajurni pohod v okolici Novega mesta ob 13.30, OŠ Grm, zbirajo prijave uradne ure aktualni dogodki društva

od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto spletna stran: http://ddnm.si

tajništvo, 0590 39 855 ali 064 160 300 Danica Vidmar, 051 248 229; Zvone Turk, 031 612 961 tajništvo, 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna ob 18.00, športni park telovadnica ob 16.00, pred ZD Postojna

Ivica Bergoč, 051 233 510 pod vodstvom profesorja D. Bajca pisarna društva

od 8.00 do 10.00, pisarna društva in po telefonu od 8.00 do 10.00, pisarna društva, obvezna prijava ob 9.00, nova trgovina Lidl Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a ob 14.00, pred Občino Videm ob 9.00, pred Platana ob 14.00, pred občino ob 14.00, pred občino

Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Ljuba Zavec, 031 317 525; Ida Fric, 041 469 510 Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Marjan Šilak, 041 563 351 Ida Fric, 041 469 510 Valič, 041 209 045 Šilak, 041 563 351

ob 11.00, kegljišče Tuš ob 15.30, nova oprema Slovenj Gradec od 9.00 do 11.00, društvena pisarna ob 16.00, kegljišče Tuš

Stane Oblak, 040 603 853 Olga Repotočnik, 041 945 664 društvena pisarna, 02 884 10 64 Stane Oblak, 040 603 853

od 16.00 do 18.00, v pisarni društva od 9.00 do 10.00, v pisarni društva od 18.00 do 19.00, CSS Škofja Loka

Tanja Oblak, 031 675 494 pisarna društva, 051 486 462 pisarna društva, 051 486 462

od 16.00 do 18.00

Marta Rustja, dipl. med. sest., 031 740 461

od 9.30 do 11.30, prostori društva zbirajo prijave, obvestijo o datumu in lokaciji zbiramo prijave zbiramo prijave zbiramo prijave zbiramo prijave

društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

od 17.00 do 18.00, v prostorih društva

Vika Remic, 031 404 243

Društvo diabetikov Postojna ob ponedeljkih ob sredah ob četrtkih

uradne ure v novih prostorih društva telovadba pohod po okolici Postojne

Društvo diabetikov Ptuj ob sredah vsako drugo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu vsako prvo soboto v mesecu četrtek, 10. november ponedeljek, 14. november ponedeljek, 14. november

dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka pohod po okolici Ptuja, zbirajo prijave pohod po okolici Vidma, zbirajo prijave pohod ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni po Ptuju pohod ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni po Dornavi pohod ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni po Vidmu

Društvo diabetikov Slovenj Gradec ob torkih ob sredah ob sredah in četrtkih ob petkih

kegljanje pohodi uradne ure kegljanje

Društvo diabetikov Škofja Loka prvi in tretji ponedeljek ob torkih in sredah ob torkih

uradne ure uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka plavanje

Društvo diabetikov Tolmin ob četrtkih

Svetovanje in psihološka podpora bolnikom s SBT2 s klicem na odprti telefon

Društvo diabetikov Trbovlje ob sredah vsak drugi četrtek četrtek, 27. oktober 2022 četrtek, 3. november 2022 četrtek, 17. november 2022 četrtek, 15. december 2022

uradne ure in meritve krvnega sladkorja pohodi v bližnjo okolico po dogovoru kostanjev piknik pri Krškem kopanje v Laškem Podmeja – pohod in druženje prednovoletno druženje po dogovoru

Društvo diabetikov Tržič prvi torek v mesecu

uradne ure in merjenje krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih

uradne ure dopoldan in popoldan

od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, Milica Vertačnik, 070 875 519; pisarna društva Stantetova 16 Antonija Škrbič, 041 240 496 ob sredah tedenski pohod okoli jezera v Velenju ob 17.00, ribiška koča na Škalskem jezeru Zlatka Srebotnik, 041 747 000 torek, 8. november pohod: Velenje–Legen–Gaberke–Šoštanj ob 8.00, ribiška koča na Škalskem jezeru Marjan Skaza, 040 128 081 ponedeljek, 14. november pohod: svetovni dan sladkorne bolezni ob 8.00, ribiška koča na Škalskem jezeru Romana Praprotnik, 070 825 353 torek, 6. december pohod čez Koželj ob 8.00, gasilski dom Staro Velenje Marjan Skaza, 040 128 081 Plakati z obvestili bodo razobešeni na oglasnih deskah v Zdravstvenem domu Velenje in Društvu diabetikov Velenje, v Zdravstvenem domu Šoštanj in v diabetični ambulanti v Topolšici ter poslani tudi po e-pošti.

Društvo diabetikov Zagorje ob Savi ob ponedeljkih ob torkih ob četrtkih

kegljanje uradne ure nordijska hoja

ob 18.00, kegljišče Zagorje od 9.00 do 11.00, prostori društva od 11.00 do 12.00, v Evroparku

Emilio Kos, 040 651 697 Anica Kranjc, 040 431 220 Jožef Priman, 031 334 555

✃

KDOR BERE revijo Sladkorna bolezen, VE IN ZNA! NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen) Ime in priimek: .......................................................................................................................................

Naslov: ...................................................................................................................................................

Poštna štev. in kraj: ............................................................................................................................... Želim postati član društva diabetikov:

[ DA ]

[ NE ]

Kraj in datum: .................................................................................. Podpis: ......................................

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra.

Naročilnico pošljite na naš naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.

OBRAZI MED NAMI: Rudi Stopar

Velik človek, ki pusti pečat ® Rudi Mlinar

Za Rudija Stoparja pravijo, da je še zadnji slovenski uomo universale, univerzalni človek; je kipar, slikar, pesnik, pisatelj, aktivist in kulturnik.

Rojen je bil maja leta 1939 v Sevnici, ki ji je ostal zvest vse svoje dosedanje življenje.

Najprej se je njegova vsestranska nadarjenost pokazala ob koncu petdesetih let, ko ga je očaralo kiparstvo, ki ga ni opustil vse do danes. Njegov kiparski opus je naravnost neverjeten, saj šteje prek tisoč kiparskih enot, med katerimi je 35 spomenikov, postavljenih v Sevnici in drugod po Sloveniji.

V vmesnih intervalih je pisal poezijo, izdal je že 17 pesniških zbirk in 14 grafičnih map ter izdelal številne vitraže in slikarska dela, ki so bila razstavljena na kar 91 samostojnih razstavah, sodeloval pa je tudi na 227 skupinskih razstavah.

Vrh svojega pesniškega ustvarjanja pa je zagotovo dosegel v pisanju haikujev, tej značilni pesniški obliki, ki se je z Japonske razširila po vsem svetu. Da je v pisanju haikujev res pravi mojster, dokazujejo tudi mednarodne nagrade, ki jih je prejel, pa tudi prevodi njegovih haikujev v številne svetovne jezike.

Prejemnik številnih nagrad in priznanj Vsaj omeniti je treba, da je za svoje delo prejel več nagrad in priznanj. Če bi hotel v kratek zapis strniti vse, kar je delal, kaj vse je prišlo izpod njegovega kladiva, čopiča, svinčnika, kje vse je razstavljal, koliko je napisal, bi iz tega zagotovo nastal obširen roman.

Ob vsem navedenem sem se pogosto spraševal, kdaj ta človek sploh spi, ali sploh kdaj počiva, če že, pa zagotovo v času počitka snuje v mislih.

Ko sem ga nedolgo tega obiskal, sem mu ob pripovedovanju o svojih bolezenskih težavah že hotel reči, da je tudi na tem področju aktiven, a to bi lahko bila slaba šala, četudi bi se s tem on, vedno poln zdravega humorja, zagotovo strinjal.

Tudi bolezen sodobnega časa, kakor pravimo sladkorni bolezni, ga je našla leta 1997. Že prej je bolehal na pljučih.

Ves čas se je moral varovati prehladov, angin, vsega, kar mu je slabilo dihala. Ko sta se z ženo leta 1997 odpravljala v Kanado na trimesečni obisk, je že imel težave s pljuči, in takrat mu je zdravnik pri pregledu odkril, da so rahlo zasenčena, obenem pa je tudi ugotovil, da ima zelo slabo kri. Naročil mu je, naj se čez teden dni znova oglasi. Doma je po nasvetu bolnikov s podobnimi težavami redno pil čaj iz kopriv.

Ko je po tednu dni šel v bolnišnico na kontrolo, je kmalu po prvem odvzetem vzorcu prihitela bolniška sestra, rekoč, da mu mora ponoviti odvzem krvi, ker je nekaj šlo narobe. Tudi po drugem odvzemu vzorca je bil izvid tako dober, da zdravstveno osebje ni moglo verjeti tako hitremu izboljšanju.

Težave s pljuči pa so ostale. Zdravnik mu je svetoval, naj redno uživa med, ki bo blagodejno vplival na bolezen pljuč.

Med obiskom v Kanadi je izvedel, da imajo Amiši, verska skupnost, ki živi odmaknjeno od ostale civilizacije, najbolj naraven in pristen med. Kupil ga je in pravi, da je mogoče malo pretiraval v uživanju, saj ga je užival zelo pogosto, večkrat na dan po žlico.

pregledih se mu vrednost sladkorja v krvi ni vrnila v meje normale, ampak je nihala glede na hrano, ki jo je užival.

Tako se je pridružil številnim slovenskim bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2.

Kot se najpogosteje dogaja, jo je začel zdraviti z dieto, uživati manj sladkorja, manj živil z veliko količino ogljikovih hidratov, manj sadja, predvsem tistega z veliko sladkorja, pa toliko več zelenjave, stročnic in nemastnega mesa. Poleg vseh teh koristnih napotkov, med katere je sodilo tudi redno gibanje, s katerim pa tako ni imel težav, saj ga je že samo delo – kiparjenje, slikanje in opravila v hiši in okoli nje – spodbujalo k zadostnemu gibanju, kljub temu pa vse skupaj

Diagnoza: sladkorna bolezen tipa 2 Po vrnitvi iz Kanade je znova odšel na pregled pljuč in krvi. Pljuča so se res osvežila, analiza krvi pa je pokazala, da ima v njej kar 14 enot sladkorja, kar je bilo mnogo preveč.

Tudi po preizkusu na testu za sladkor in po več Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

45

VI USTVARJATE Naslov rubrike

ni pomagalo toliko, da bi zatrl bolezen.

Zato je po nasvetu zdravnika začel jemati tablete za uravnavanje sladkorja v krvi, hoditi na redne preglede in voditi dnevnik vrednosti sladkorja v različnih dnevnih terminih.

Kot je za sladkorno bolezen značilno, ni občutil večjih težav, včasih se je res počutil malo čudno, a če ne bi vedel, da je za to kriv sladkor v krvi, bi to zanemaril, saj je tisti čuden občutek hitro minil.

Pri rednih pregledih v diabetološki ambulanti je sladkorna bolezen ostala na istem nivoju, celo slabšala se je. Veliko tudi po lastni krivdi, to pošteno prizna, saj ni bil najbolj discipliniran pri hrani in se je večkrat pregrešil, saj se mu je bilo zelo težko odreči marsikateri vrsti hrane. Vse to je bila pač posledica tega, ker povišanega sladkorja nihče od sladkornih bolnikov ne občuti kot trenutno bolečino. Dolgoročno pa so posledice bolezni zelo resne, saj ta ugonablja počasi, a vztrajno. Če bi vsako povišanje sladkorja nad devet, deset enot zabolelo in bolelo, potem bi bilo gotovo mnogo manj resnih posledic, saj bi se v tem primeru velika večina držala predpisane diete. Ker pa se to ne zgodi, pač nismo dovolj odgovorni in se ne držimo vseh zdravniških nasvetov.

Ker se stanje ni izboljševalo, mu je zdravnica diabetologinja leta 2004 predlagala jemanje inzulina. Seveda pa je hrana še naprej ostala odločilno vplivala na stanje sladkorja v krvi.

Nekdo mu je nekoč rekel, da do 40. leta človek jé hrano, od 40. leta dalje pa hrana jé človeka, s čimer se je kar strinjal. Če je neka vrste hrane dobra za nekaj ali za neko bolezen, je taista hrana istočasno slaba za sladkorno bolezen ali obratno, tako da je zelo težko vijugati med čermi, ki se ji pravi uravnotežena prehrana, ki ne bi dvigovala sladkorja v krvi.

Vendar pa se da. To je dokazal tudi sam, saj ima v zadnjem času sladkorno dokaj dobro urejeno, le redkokdaj se mu sladkor dvigne čez normalno vrednost ali pa se spusti prenizko, kar je seveda tudi slabo. Inzulin si po predpisani terapiji za najboljše rezultate daje dvakrat na dan, zjutraj in zvečer.

Se mu je pa v obdobju zdravljenja sladkorne bolezni pojavilo kar nekaj bolezni, za katere ni bila neposreden vzrok sladkorna bolezen, je pa ta zagotovo pripomogla, da se te bolezni težje zdravijo.

46 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

Eno bolezen mu je povzročil klop; kar nekaj časa je trajalo, da so mu sploh postavili pravo diagnozo. Bolezen je povzročila ličinka klopa (larva) in je prva oblika bolezni, zaradi katere je dobil maroge po telesu in se mu je splošno stanje precej poslabšalo. Sladkor mu je ušel izpod nadzora in ga niti povečani odmerki inzulina niso mogli več spraviti v normalne meje. Na dodatnih pregledih pa so mu, potem ko so že uspešno pozdravili bolezen, ugotovili še fibrozo pljuč in končna posledica tega je, da mora v zadnjem času dobivati dodatni kisik.

Tako sedaj jemlje kup dodatnih zdravil in je njegovo zdravstveno stanje vse prej kot dobro. Je pa vsej tej invaziji bolezni pljuč in težav s srcem vsaj sladkorna bolezen dokaj dobro nadzorovana, saj mu ne povzroča dodatnih težav, seveda pa gotovo ne vpliva dobro na pljuča, srce in oči.

Želi si merilnik s senzorjem Nekaj težav, kot jih imenuje, ima le pri določanju sladkorja v krvi; vsakodnevno testiranje krvi je za njegove trdega dela vajene prste, na katerih je koža odebeljena, precej težavno, tudi boleče. Želi si, da bi ga uvrstili med tiste, ki so upravičeni do merjenja krvi s senzorjem, ki se bolniku vstavi na zunanjo stran nadlahti in mu je s tem prihranjeno vsakodnevno fizično jemanje krvi za analizo sladkorja. Če si on želi samo to malo, a zanj veliko izboljšavo pri nadzorovanju lastne bolezni, pa jaz in zagotovo tudi še mnogi drugi po Sloveniji in v tujini želimo temu vsestranskemu umetniku, da bi še dolgo ustvarjal in bogatil naš vsakdan.

Ali kot je zapisano v enem od zadnjih katalogov, kjer so predstavljena njegova kiparska: »Toda umetnikovo delo je še veliko več. Njegova dela so razmisleki o življenju, so načrti za preobrazbo fizičnih pokrajin in so čipkaste kletke popolnosti.« Naj ne bo odveč stavek, da je Rudi v svojem srcu in v odnosu do sočloveka velik človek, ki pusti pečat na vsakem mestu, kjer se rojeva njegovo delo, kjer le postoji in spregovori, kjer se navihane iskrice njegovih oči zasvetijo in bleščijo še dolgo. In kakor je velik v umetnosti, prijateljstvu in še v marsičem, tako se tudi z vsemi boleznimi spopada na svoj, velik način.

Žabe Pravkar se je storil mrak, že se oglasi žabji kvak.

Otroci pa veseli smo, saj radi jih poslušamo.

To zelo nas veseli, ta žabji spev poslušati.

Posebno še naš mali brat posluša žabjo pesem rad.

Našo mamo pa jezijo, ker ji spati ne pustijo.

Ona bi jih najraje spodila, da se nobena ne bi več vrnila.

Burja Ta nagajiva burja pleše kakor furja.

Se skozi vas podi, žvižga, tuli in nori.

Krog vogalov zdaj opleta, dvorišča nam pometa. Še fanta v svojo igro ujame in klobuk mu z glave sname.

Se na vrtove zapodi in med vejami lovi.

Vrtinči listje, veje maje, na vso moč si duška daje.

Nazadnje pa v hosto plane, v drevesne krošnje se ujame.

Počasi pa se umiri in med krošnjami zaspi.

Prijatelj Pridi, moj prijatelj stari, kdaj k meni na obisk.

Si podala bova roki, da začutiva njun stisk.

Kje sedaj so tisti časi, ko smo se skupaj družili?

Bilo lepo nam je na vasi, saj radi smo se imeli vsi.

Potem pa prišel je čas, ko vsak po svoje smo odšli.

Se mladost je poslovila, le spomine lepe nam pustila.

Marija Kerin, Društvo diabetikov Posavje – Brežice

Sončnice adar se peljem na Ravne na Koroškem, se velikokrat izognem krožišču v Otiškem Vrhu in uberem krajšo pot. Na koncu Šentjanža pri Dravogradu zavijem mimo tovarne ivernih plošč proti žagi v Otiškem Vrhu – in glej ga, zlomka, kaj vidim, na svoje presenečenje: celo njivo sončnic.

Kmet Dobrovnik je zasejal celo njivo sončnic. Ustavim avtomobil, vklopim vse štiri utripajoče luči in sklenem, da napravim fotografijo, saj so takšni prizori pri nas pravi čudež.

Moram povedati, da sem bil pri njivi ravno v pravem času, saj so cvetele v svojem najlepšem obdobju.

Spomnil sem se na dan, ko sem se vozil po Vojvodini skozi nasad sončnic. Takrat, pred 31 leti, je moj sin Damijan služil v JLA in sva ga šla s svakom Milanom ugrabit iz krempljev jugoslovanske vojske. To so bili zame in za ženo eni najtežjih trenutkov v najinem življenju. Če sem že pri sončnicah, bi rad objavil eno od svojih črtic, da jo preberejo bralci revije Sladkorna bolezen.

K

Veliko je ljudi, ki se obračajo po vetru in ob vsaki priložnosti iščejo korist zase.

So nepošteni, ker želijo na lahek način priti do imetja in včasih gredo tudi prek trupel. Nimajo lastne hrbtenice.

Rastline pa se ne obračajo po vetru, temveč k soncu. Sončnice so takšne rastline, zato se tudi tako imenujejo. Njihovo botanično, latinsko ime je Helianthus, kar pomeni sončna cvetlica. Zame je ta cvetlica, ta rastlina, najlepša. Imam jo na svojem

Olimpu, ker je vir življenja. Krasi tudi naslovnico moje prve knjige.

Pisalo se je leto 1992, ko se je meseca avgusta pri nas mudil dušni pastir Jože. K nam je rad prihajal, saj se je v naši družbi počutil zelo dobro. Marsikaj smo si imeli povedati, tudi kaj zaupnega. Vse, o čemer smo se pogovarjali, je pa ostalo v hiši.

Tako je nekoč pogovor med drugim nanesel tudi na sončnice. Spomnil sem se, kako sva se s svakom Milanom vozila skozi

nasade sončnic v Vojvodini. Moje misli so bile pri sinu Damjanu, ki je takrat, ob razpadanju Jugoslavije, služil vojaški rok v Novem Sadu. Razmišljal sem, kako bi ga ugrabila in ga spravila na varno. Nisva se bala za življenje, čeprav sva bila v peklenskem žrelu, kjer se je kuhalo to zlo. Že takrat sem dobro vedel, da je konec »bratstva in enotnosti«, te obrabljene fraze, s katero so nam politiki obljubljali lepši jutri. Toda naša skupna država se je razblinila kot milni mehurček. Sreča je bila, da smo se Slovenci rešili z ustanovitvijo lastne države, za katero smo žrtvovali tudi nekaj življenj.

Sončnice so bile takrat potisnjene čisto na dno mojih čustev. Ob koncu vojne sem vedno bolj prihajal do spoznanja, da ne bi bilo slabo, če bi tudi jaz doma sejal sončnice, s katerimi bi delal šopke za na grob.

V pogovoru sem predlagal gospodu župniku, da bi napravil šopek sončnic tudi v cerkvi. Te čudovite cvetlice so se namreč na mojem vrtu lepo razcvetele. Moja žena in gospod župnik sta mi tedaj močno nasprotovala, rekoč: »Sončnice spadajo na njivo, saj jih pridelujemo zato, da iz njih stiskamo olje. Ne bi se podalo, da bi krasile oltar.« Moral sem popustiti.

Ivan Rus, Društvo diabetikov Dravograd Polžki

NEŽNO VBRIZGAVANJE IN ENOSTAVNO ROKOVANJE Igle Accu-Fine za večino insulinskih peresnikov Visokokakovostne igle Accu-Fine omogočajo nežno vbrizgavanje, pa tudi enostavno rokovanje. Konica je pri iglah Accu-Fine oblikovana tako, da tkivo nežno predre.*

Novo

Paleta igel za insulinske peresnike Accu-Fine 4 mm x 32

100 igel

Accu-Fine 6 mm x 32

100 igel

Accu-Fine 8 mm x 31

100 igel

ACCU-CHEK in ACCU-FINE sta zaščiteni blagovni znamki družbe Roche. Imena drugih izdelkov in blagovne znamke so last svojih lastnikov. © 2021 Roche Diabetes Care

www.accu-chek.si I

Accu-Chek Slovenija I

Accu-Chek Slovenia

DC-1/2022-26

* Igle Accu-Fine so združljive z večino peresnikov.

NAGRADNA KRIŽANKA: št. 145

6/$'.251$ '8+291,. %2/(=(1 ., 0$â8-( 9 */$*2/,&,

Enemon Diabetes Vanilija

.5(0ä( 1-( 2%5$=$

Varen obrok za diabetike v obliki žitne kaše • • • • •

635( 0(0%$ '232/1,/2 =$.21$

3(9(& 3/( 67(1-$.

%$5%$5$ 9,'29,ý -$==296., 25.(67(5

25$1-(

129,1$5.$ 52â â,5&$ -$1(= 0(1$57

0(672 9 =$+2'1, 8.5$-,1,

$0(5,â., ,*5$/(& ,1 3(9(& )5$1.

6295$ä1,.

78-&(9 1292=(/ 3$3,*$

&,5,/6.$ ý5.$

.$1 3(9(& %5<$1

./$'$ =$ 6(.$1-( '59

26.$5 +8'$/(6

0$-1$ ,=9,512 6/29(16., 65%6., â$+,67 3,6$7(/'20$129,û 0$5.2

1$*/$91, =$-('$9&,

1,= 6/,.$5 9$1 '(5 1((5

1$â$ 0(- 1$ 5(.$

'(/ 52.( .'25 0(/-( ä,72 6+5$0%$ 6./$',âý(

$1*/(â., -81$. ., .5$'( %2*$7,0

32=,7,91$ (/(.752'$

(127$ =$ 269(7/-( 1267

(':$5' =:,&.

62 /

5$=/,ý,&$ *(1$ 32*$1-(. .$/

0/(ý1, 6/$'.25

2&(1$

3/$7,1$

Kupon za nagradno križanko št. 145 (oktober 2022) 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

#

,*5$/.$ .$/(=,û (9$ %272

-(6(16., 0(6(& .8%$16.2 $17,ý12 $0(5,â., ,*5$/(& 5$ý81$/2 $51$=

'5ä$91$ %/$*$-1$

3$/(& &2/$

.5$7(.

32ä,5(.

5(=(. */$6 2% 675(/,

2=(. 3$6 025-$

'920 9 .$-

6(7(9

ä/(%,ý 9 62'8 3$6 35, .,0218

1$-9(ý-$ &(/,1$

252ä-( 67$5,+ *(50$129

692%2'$

80(71,â.$ ,*5$ = *,%,

1(632/12 5$=012 ä(9$1-(

Na prodaj v: Hipermarketih Mercator, Leclerku in na www.enemon.si

%,1( 0$72+

5(.$ 9 =$+2'1, 65%,-,

/2%,5$1-(

Ugodno deluje na presnovo diabetika Živilo za posebne zdravstvene namene Visoka vsebnost beljakovin Visoka vsebnost prehranske vlaknine Brez dodanih sladkorjev

$YWRU 6(67$9 9ODGLPLU /-$9(& 02ý9,56., 0LORYDQRYLü â$+296.,+ 1,=(.

1$-(72 352%/( *50,ý(.

3(52 029

)5$1&26., ),/06., 5(ä,6(5 %$5%$ 5(//$

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v sosednja polja in dobili boste tokratno geslo.

Ime in priimek: .........................................................................................................................

Ulica: ......................................................................................................................................

92-$â., 675$7(*

Kraj in poštna številka: ..............................................................................................................

(Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze.)

Nagrade za križanko v Sladkorni bolezni št. 145 bo podarilo podjetje Jata Emona, d. o. o., Ljubljana. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 5. decembra 2022 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti na e-naslov zdds@siol.net s pripisom v zadevi »Nagradna križanka 145«, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: GALILEO. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.

48 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

NAGRADNA KRIŽANKA: Razgibani kviz

1(.'$1-, 0,â,&$ 6/$'.251$ 1(0â., 12 %2/(=(1 *20(7$â 2%5$ý$/.$ /$+0

*5â.$ ý5.$

0/$-â$ '2%$ 67$ 5(-â(*$ 7(5&,$5-$

5,06., *(2*5$) 32032 1,86

6/$'.2 ä*$1-(

7$79,1$

.5$7.$ 35(.,1,7(9 *2925 -(1-$ /$671,. +27(/$

/(ä(ý( 7,6.$56.( ý5.(

-8'296., 35(52.

/$17$1

0(672 9 0$+$5$â7

,*5$/.$ 5,1$

25$1ä$'$ 1$' 67523-( 67$9%( '2%5$ 35,/2ä 1267 $/, 5$=0(5(

.21ý1, '(/ %,ý$ =$ 32.$1-(

ý/29(â.$ 5,%,&$ 02ý(5,/ $0(5,â., $0 ,*5$/.$ -(66,&$ ,=80,7(/7+20$6 7(1,6$ý,&$ $/9$ -$8â29(&

/(327$ 0,. $YWRU 9ODGLPLU 0LORYDQRYLü 1$-(72 3(52 35$91, 35('3,6

67$1-( =$.,6$ 1(*$

35,35$9$ =$ $1$/,=, 5$1-(

5(ý1$ 6758*$

32 ý(618 6/29(16., '(ä(/$ 6/$'.251$ ',â(ý$ 7(2/2* 0579,+ '8â %2/(=(1 5$67/,1$ $/2-=,.5$7 0(ý

26(%1, =$,0(.

2%0(-1$ 675$ä1,&$

67$1-( 6 +58320

292- 29,7(.

,7 3,6$7(//(9,

$1* */$6% %5,$1

1(0 ,*5$/ '$*29(5

3(9(& 3(671(5

5, *

)5 ,*5$ /(& '(/21

%$/(71,.

275,1 0(672 1$ +21â8-8

91(7-( 8â(6$

1

2

3

4

5

6

9

10

11

12

13

14

7

8

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v sosednja polja in dobili boste tokratno geslo.

Ime in priimek: .........................................................................................................................

%/,ä1-$ 35(%,9$/.$

%2/(=(6.2 75(6(1-(

Kupon za nagradno križanko Didaktična igra (oktober 2022)

#

37,&$ 8-('$ 65â(1$5

9(/,.$ 6/$âý,&$

3(5,2',ý *,%$1-(

32578*$/ 272ý-( 9 $7/$17,.8

1$75,-

ä8/- 2' 2%879(

-$3 %25,/1, â3257

272. 35(' =$'520

8025 6$0(*$ 6(%(

-(=(52 9 /20%$5',-,

62'2%1,. .(/729

-8ä12$0 *256792

3(5=,-6., 3(61,. 9 672/(7-8

32=,7,91$ (/(.752'$

67$5(-â$ â32571,&$

Ulica: ......................................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ..............................................................................................................

(Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze.)

Nagrade za križanko v Sladkorni bolezni št. 145 Razgiban kviz bo podarila Zveza društev diabetikov Slovenije. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 5. decembra 2022 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »za Razgibani kviz«. Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti na e-naslov zdds@siol.net s pripisom v zadevi »za Razgibani kviz«, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: GIBAJMO SE. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.

50 Sladkorna bolezen OKTOBER 2022

SK21DI00018, september 2021

Novo Nordisk d.o.o., Ameriška ulica 2, Ljubljana, T 01 810 8700, E info@novonordisk.si, S www.novonordisk.si ali www.novonordisk.com.