Revija Sladkorna bolezen st.123

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95

b o l e z e n

Številka 123•Maj 2018 Cena 1,60 € www.diabetes-zveza.si

SAMO FAKIN, novoizvoljeni predsednik zveze

GENERALNI SPONZOR ZDDS

VSEBINA

6

8 16

12 18

20 24

30 34

OSREDNJI INTERVJU 6

Samo Fakin, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije

18

Bernarda Medved, pol stoletja s sladkorno boleznijo

ZA NAŠE ZDRAVJE 15

Samokontrola

27

Nega nog pri sladkornem bolniku

28

Nega zob pri sladkornem bolniku

OSREDNJA TEMA: Nacionalni programi za obvladovanje sladkorne bolezni

34

Pogovor z diabetologinjo Špelo Volčanšek, specialistko internistko z UKC Ljubljana

10

Projekt izboljšanja obravnave sladkornih bolnikov

ZDRAVJE NA KROŽNIKU 20

Mediteranska kuhinja

Centri za krepitev zdravje

22

Transmaščobne kisline

12

AKTUALNO 8

Še verjamemo v znanost

14

Laični svetovalci

16

Ne verjemite vsemu, kar piše na spletu

30

Zdravniška zbornica Slovenije o sankciji neupravičenih napotitev

32

Rezultati ankete med člani društev

OSEBNA ZGODBA 24

Mateja Tomažin Šporar, vms., edukatorka, diabetološka ambulanta, UKC Ljubljana

26

EDUKOTIČEK

Izdajateljski svet: Samo Fakin (predsednik), Alojz Rudolf (podpredsednik), Sonja Ravnik (članica) Uredniški odbor: Živa Janež Višnar (glavna in odgovorna urednica), Bra ne Bom bač (tehnični urednik), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. inž. živil. teh., Valnea Jurečič, mag. farm.

Telefon: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net

® Živa Janež Višnar, urednica

BESEDA UREDNICE

Revijo izdaja od aprila 1985: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, e-pošta uredništva: urednistvo.sladkorne@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si

Začetki so nepopisan list, na katerega se lahko napiše najboljše mojstrovine.

V zvezi je zavel nov veter. Vodenje 39 društev sladkornih bolnikov je prevzel dolgoletni maček na področju zdravstvene politike Samo Fakin, dr. med.

V preteklosti se je dodobra spoznal z vsemi ustroji zdravstvenega kolesja, vodil je Splošno bolnišnico Celje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zadnji dve leti zdravilišče Thermana Laško. Ima veliko pripadnikov, pa tudi nasprotnikov. Prepih je zgoraj močnejši in vsi sprejeti ukrepi prav gotovo niso bili vsem pogodu. Konec marca je prevzel žezlo Zveze društev diabetikov Slovenije.

Njegove številne izkušnje in tudi čut do bolnika, sočloveka bodo lahko dobro vplivali na vodenje tako pomembne organizacije. Število bolnikov v Sloveniji še naprej vztrajno narašča, žal pa temu tempu ne sledi tudi število članov zveze. Zato se predsednik zaveda, da so pred njim pomembne preizkušnje – in na prvo mesto novih ciljev postavlja povečanje števila članov v organizacijah in torej tudi v zvezi.

Grafična priprava: BomArt, d. o. o., Rakek Tisk: Nonparel, d. o. o., Medvode Natisnjenih 16.000 izvodov Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95.

Projekt z naslovom Za krepitev opolnomočenja oseb s sladkorno boleznijo sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Izid naslednje številke je predviden v juliju.

Visokoleteči načrt bo zahteval veliko energije tudi pri članih društev in upamo, da bo predsednikova neomajna drža z bogatimi izkušnjami povod za novosti. Vsi se namreč zavedajo, da zveza potrebuje aktivno populacijo sladkornih bolnikov, ki bo vse, kar je bilo v teh letih storjeno na področju preventive, vodila v pravo smer tudi v prihodnje.

Ravno tako se bo Samo Fakin soočal s pritiski države, da se pravice sladkornih bolnikov oklestijo. Sredstva v zdravstveni blagajni so odmerjena čedalje bolj skopo. Po drugi strani pa je pred nami čas številnih novosti na področju zdravljenja, ki bodo za sladkornega bolnika zelo učinkovita, vendar draga.

Pomembno vlogo zveze bo v prihodnje treba okrepiti tudi na področju preventive. Kljub številnim odmevnim akcijam smo še vedno premalo osveščeni, kako sta zdrava prehrana in gibanje ključnega pomena, ob tem pa sladke pijače še vedno niso obdavčene.

Mandat novega predsednika bo prav gotovo poln izzivov, ob vsem tem pa tudi izredno prijeten. Druščina sladkornih bolnikov si je vedno znala prisluhniti in si medsebojno pomagati v težavah. Zato bodo trenutki v družbi za zdaj še 16.000 članov prav gotovo nepozabni, vredni prizadevanja za skupno dobro.

Srečno!

Na naslovnici: Bernarda Medved Foto: Brane Bombač

Sladkorna bolezen MAJ 2018

3

AKTUALNO: Skupščina Zveze društev diabetikov Slovenije

Zveza ima novega predsednika in novega podpredsednika ® Živa Janež Višnar

Predsednik Peter Miklavčič je še zadnjič nagovoril zbrane in poudaril, da je bilo leto 2017 uspešno. Vse naloge so bile opravljene z odliko in vsi projekti so bili uresničeni. Nekateri projekti se nadaljujejo in se bodo še naprej dopolnjevali. Leto 2017 si bodo v zvezi prav gotovo zapomnili tudi po velikem uspehu na razpisu ministrstva za zdravje, saj so za razpisani predlog programov prejeli sredstva za triletno obdobje. Tako bodo lahko v zvezi pokrili izhajanje glasila Sladkorna bolezen in vzdrževanje spletne strani ter ostale izobraževalne projekte.

Volitve so prinesle veliko presenečenje Vodstvo zveze je prevzel Samo Fakin, ki je na področju zdravstvene politike vsem dobro znan. Nekdanji direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je s svojim izvrstnim poznavanjem zdravstvene arene prepričal člane društev. Izvoljen je bil z večino glasov. Ob tej priložnosti je Samo Fakin poudaril, da si bo po najboljših močeh prizadeval za pravice bolnikov s sladkorno boleznijo. Podpredsednik zveze je postal njen dolgoletni član Alojz Rudolf, ki si je vrsto let prizadeval dvigniti prepoznavnost zveze na mednarodnem parketu in je bil aktiven član IDF Europe. Poudaril je, da je slogan IDF Europe »Skupaj smo močnejši« tudi slogan Zveze društev diabetikov Slovenije, kajti le enotna, združena in močna zveza bo lahko sledila sodobnim trendom, tako v Sloveniji kot v razvitem svetu.

4 Sladkorna bolezen MAJ 2018

Foto: BRANE BOMBAČ

»Ne le cilj, tudi pot je pomembna«, je pisalo na letošnjem vabilu redne skupščine Zveze društev diabetikov Slovenije, kjer je bila med 15 točkami dnevnega reda za mnoge najpomembnejša dvanajsta po vrsti.

Ta je napovedovala nadomestne volitve novega predsednika in podpredsednika za mandatno obdobje dveh let do rednih, štiriletnih volitev.

Gostje so pozorno prisluhnili poročilu o opravljenem delu v minulem letu.

Leto 2017 v številkah • Izvršni odbor zveze se je sestal šestkrat na rednih sejah in enkrat opravil korespondenčno sejo.

• Nadzorni odbor se je sestal devetkrat.

Pregledal je poročilo zveze za leto 2016 in sledil porabi sredstev leta 2017.

• Disciplinska komisija se leta 2017 ni sestala.

• Komisija za podeljevanje priznanj se je sestala dvakrat.

• Redna in volilna skupščina je bila 23. marca 2017; na njej sta bili plaketi častnega člana podeljeni Ivanu Bergoču in Štefanu Hariju.

• Predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije in člani izvršnega odbora zveze so se udeležil 21 občnih zborov in več drugih srečanj, ki so jih organizirala društva.

• Za člane društev diabetikov je bilo v letu 2017 izdelanih 671 članskih izkaznic, sekretarka Špelca Rudolf pa je pridobila 21 popustov za storitve in izdelke na člansko izkaznico.

• V lanskem letu sta svoja vrata zaprli dve društvi diabetikov, in sicer že dolgo časa nedejavno društvo v Ribnici in pa aktivno društvo iz Sežane, ker ni našlo novega vodstva. Tako je zdaj aktivnih 39 društev diabetikov.

Peter Miklavčič je ob tej priložnost pozval prisotne, naj si po najboljših močeh prizadevajo, da bodo v javnosti pozitivno prikazovali svoje delo, posredovali članom preverjene informacije in podpirali akcije v Zvezi društev diabetikov Slovenije. Ta trenutno povezuje 39 društev diabetikov po Sloveniji, in da bo tako tudi ostalo, bo treba aktivno delati tudi v prihodnje.

Finančno poslovanje za zdaj stabilno Miklavčič je izpostavil uspešno in dobro poslovanje zveze v minulih letih, zato je zlata finančna rezerva zagotovljena.

Prav gotovo je bilo za vse prisotne najbolj spodbudno zagotovilo, da v letošnjem letu programi tečejo nemoteno. Cilji zveze so bili na letošnji skupščini jasno predstavljeni, želijo si še bolj organizirano poskrbeti za izobraževanje oseb s sladkorno boleznijo in njihovih članov prek dobro zastavljenih programov.

Kateri so letošnji osrednji načrti zveze?

Prav gotovo je ena temeljnih nalog vključiti v društva večje število članov, torej oseb s sladkorno boleznijo. Zveza bo aktivno še naprej sodelovala na različnih

dogodkih z različnimi partnerji. Vsekakor bo za vključevanje novih bolnikov treba veliko postoriti, saj se število obolelih veča.

Načrtovane skupne aktivnosti Športno-rekreativno srečanje diabetikov bo letos 26. maja v Novem mestu. Za člane vseh društev, predvsem pa za Novomeščane, bo izredno pomemben dogodek organizacija vseslovenskega športnega in rekreativnega srečanja v Dolenjskih Toplicah-Na jasi, v katero bo treba vložiti veliko truda, saj le tako lahko srečanje teče nemoteno.

Tekmovanje o znanju v sladkorni bolezni. Število šol in učencev, ki se vključujejo v tekmovanje, se iz leta v leto povečuje; letos bo potekalo že dvajsetič po vrsti. Projekt izobraževanja mladih ostaja ena od temeljnih programskih nalog zveze. Pripraviti je treba vsebino, gradivo in seminar za učitelje.

Zaradi povečanega števila šol, ki želijo pristopiti k tekmovanju, je projekt postal nacionalno pomemben in sinonim preventive, pa tudi dobrega poznavanja sladkorne bolezni.

Datumi za izvedbo seminarja bodo objavljeni v razpisu za tekmovanje, ki bo poslan tako društvom kot šolam. Seminar za učitelje načrtujejo 22. septembra, šolsko tekmo-

laičnih svetovalcev. V okviru razpoložljivih finančnih zmožnosti se bo projekt razvijal še naprej. V letošnjih številkah revije Sladkorna bolezen sistematično predstavljamo laične svetovalce, saj verjamemo, da je njihova vloga v družbi pomembna.

Aktivnosti ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni. Letošnja osrednja prireditev bo potekala v Društvu diabetikov Posavje – Brežice v soboto, 10. novembra. Tudi letos bo organizirana nacionalna konferenca, kjer bodo predstavniki zveze aktivno sodelovali. Pričakujejo se številne aktivnosti, ki bodo potekale lokalno, še več bo modro osvetljenih objektov in radioamaterji bodo o svetovnem dnevu obveščali po svetu prek radioamaterskih valov.

Prav gotovo boste prek spleta in lokalnih obvestil vabljeni na letošnji že 17. Merčunov pohod, ki ga organizirajo tržiški diabetiki v spomin na starosto slovenske diabetologije, profesorja Ljudevita Merčuna. Prireditev s programom bo 16. junija.

DiaEuro gre naprej. Po zaslugi Dominika Sobana iz Društva diabetikov Nova Gorica se DiaEuro z našimi predstavniki nadaljuje. Ravno tako je DiaEuro projekt, kjer zveza tudi letos aktivno pomaga.

Peter Miklavčič, stari, in Samo Fakin, novoizvoljeni predsednik zveze

vanje 12. oktobra in državno tekmovanje 17. novembra. Dogodki so skoraj pred vrati in priprave že intenzivno potekajo. Projekt je opredeljen tudi v akcijskem načrtu, zato zveza pričakuje dobro sodelovanje vseh partnerjev na državni ravni.

Laični svetovalci – opolnomočeni bolniki. Zastavljeni program se letos nadaljuje, programski svet namerava še naprej usposabljati laične svetovalce za njihovo delo, razjasniti vprašanja, krepiti vlogo društev z vzpostavljanjem koordinatorjev in mentorjev za laično svetovanje in za delo

Novoizvoljeni podpredsednik zveze Alojz Rudolf

Sodelovanje z deležniki pri nas in v tujini. Tudi v prihodnje bo zveza podpirala sodelovanje z mrežo 25 x 25, Mednarodnim forumom znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, Nacionalnim forumom humanitarnih organizacij in se mednarodno povezovala. Kot polnopravna članica mednarodne diabetične zveze IDF in evropske diabetične zveze IDF Europe se bo v prihodnje polno vključevala v vse programe. Redna letna skupščina IDF Europe je načrtovana jeseni in predvidena je udeležba predstavnikov slovenske zveze.

OSREDNJI INTERVJU: Samo Fakin, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije

vo premajhen. Dolgoročno bi morali s preventivnimi programi zajeti večji del rizičnih bolnikov.

S katerimi ukrepi nameravate povečati članstvo v društvih in zvezi?

Upam, da si bomo na to vprašanje odgovorili na sestanku kluba predsednikov.

Ljudje smo si po različnih regijah različni in mislim, da bi bilo modro prenesti dobre prakse. Nekatera društva imajo namreč neverjetno veliko število članov na relativno majhnem geografskem področju, in seveda me zanima, kako to dosežejo. Mislim, da je treba v vsakem kraju ljudem ponuditi individualen pristop. Treba pa je pripraviti tudi številne aktivnosti. Zdaj vsa društva delujejo na prostovoljni bazi, vendar menim, da za svoje programe potrebujejo več denarja. Torej več denarja za organiziranje, motiviranje in animiranje v društvih.

Foto: BRANE BOMBAČ

Kaj je po vašem mnenju osrednja ovira za – v praksi – boljše obvladovanje sladkorne bolezni v Sloveniji?

Bolniki so kupci! ® Slavka Brajović Hajdenkumer

Zdravstveni sistem pozna do obisti – organizacijo, cene, potrebe bolnikov in njihove težave. In resnici na ljubo teh ni malo. Vodil je celjsko bolnišnico, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zadnji dve leti zdravilišče Thermana Laško. Konec marca je Samo Fakin prevzel vodenje najstarejšega združenja bolnikov v Sloveniji in postal predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije.

Pred dobrim mesecem ste prevzeli vodenje zveze. Vodili ste že vse ključne deležnike v zdravstvu, le zruženja bolnikov še ne. Kakšen izziv vam pomeni vodenje zveze?

Zame je izziv povečati članstvo. Če društva danes združujejo okoli 16.000 članov, menim, da bi jih morala v prihodnje vsaj 50.000. Poseben izziv so tudi bolniki na inzulinu, ki so najbolj tvegana skupina in za družbo tudi najdražja. Želim si, da se bomo tukaj našli z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in politiko. Če bi dobro obvlado6 Sladkorna bolezen MAJ 2018

vali to skupino bolnikov s sladkorno boleznijo, bi naredili veliko. Ta skupina namreč stane državo 130 milijonov evrov na leto. Menim, da bi bilo modro, če bi ministrstvo za zdravje in ZZZS več sredstev namenjala za preventivo in delovanje naših društev, s katerimi bi lahko bolnike ohranjali v dobri in zdravi kondiciji in bi ti imeli manj kroničnih zapletov sladkorne bolezni.

Ministrstvo za zdravje vsa leta sofinancira delovanje zveze.

Res je. Ampak glede na to, da združujemo 16.000, ljudi je vložek v preventi-

Manjka celostna skrb za kronične bolnike. Skrb za diabetike je sicer relativno urejena z diabetičnimi ambulantami, rednimi kontrolami in referenčnimi ambulantami. Koncept je nastavljen dobro, toda koliko kroničnih bolnikov z njim res zajamemo? Naj navedem primer: na bolnike z možgansko kapjo sistem v nekem trenutku pozabi. Jih zdravimo, potem pa so prepuščeni sami sebi. Niso dovolj spremljani, rehabilitacije je premalo – to sem ugotovil ob vodenju Thermane. Ti in še mnogi drugi bolniki bi potrebovali več rehabilitacije in intenzivne terapije. Pri diabetikih je podobno. Zdaj je zajeta populacija, ki to želi. Ti tudi relativno redno obiskujejo ambulante. Oskrba ostane nekako na ravni preverjanja krvnega sladkorja in doziranja zdravil. To obvladamo sorazmerno dobro. Zdrav način življena pa zdaj poskušamo vzpostaviti s širitvijo centrov za krepitev zdravja. Toda ti bodo spet v okviru zdravstvenih domov, kot so referenčne ambulante. Menim, da je resen izziv, kako zajeti širšo populacijo bolnikov s sladkorno boleznijo in jo navaditi na tri ključne stvari – poleg tega, da redno hodijo k zdravniku, je pomembno tudi, da se redno gibljejo in da imajo prehranski režim urejen tako, da na sladkorno bolezen ne vpliva negativno. Potem pa je še četrti element, ki ni pomemben nič manj. To je

skrb za duševno zdravje. V mislih imam vsakodnevne težave, veliko ljudi se srečuje s stalnim kritiziranjem. Ali imamo pravico stalno kritizirati ljudi okoli sebe?

Nimamo! To je duševni terorizem. To je resen problem naše družbe in tega se vsi skupaj premalo zavedamo. Tudi duševni vidik se mi zdi zelo zelo pomemben in pogosto spregledan. Mi smo nagnjeni h kritiziranju drugih, pri tem pa se ne zavedamo, da je to nasilje. Za obvladovanje sladkorne bolezni pa je prav gotovo velik izziv tudi zajezitev propagande nezdravega načina življenja, s katero smo stalno oblegani.

Znano je, da sladkorna bolezen pogosto ogroža najranljivejše skupine prebivalstva. Kako menite, da bi lahko te skupine spodbudili k zdravemu življenjskemu slogu?

To je vprašanje širše družbene politike, kmetijske, prehranske ... Trgu smo dopustili, da je pripeljal v Slovenijo poceni hrano. Nismo samopreskrbni. Lahko pa bi bili. In če bi bili, bi lahko vsi prišli do dobre hrane. Mi smo samopreskrbni s perutnino, jajci, govedino, z zelenjavo pa le 30-odstotno. Zdrav način življenja je družbena odločitev.

Pa vendar, doslej politiki ni uspelo omejiti niti oglaševanja sladkih pijač.

Slovenski politiki ni mar za zdravje.

Zdravje državljanov je za državo obrobnega pomena. Z zdravjem se ukvarjata ministrstvo za zdravje in ZZZS. In konec! Če ne bi klonili ob poskusu davka na sladke pijače – govoriva o desetih centih na evro –, bi verjetno lahko subvencionirali slovensko solato. Karikiram, vendar so rešitve tudi v tej smeri.

Javnomnenjske raziskave kažejo, da je za slovenske državljane zdravje velik problem in posledično je to pomembno vprašanje tudi v predvolilni kampanji za državnozborske volitve 2018. Vsi imamo na primer pravico do specialistične obravnave, vendar do nje v praksi ne moremo. Vsaj ne v razumnem času ... Čakalne dobe niso opcija! Samo to je treba napisati v programe političnih strank. Kako se to reši, se ve – z dodatnim denarjem in boljšo organizacijo.

Mi smo oboje vsaj v zadnjih štirih letih uničili. Vedeti morate, da vodenja zdravstvenega sistema ni. Imamo čez 700 referenčnih ambulant, pa njihovi cilji niso jasni oziroma rezultati niso merljivi.

Znano je, da ima vsak zdravnik približno 10 odstotkov kroničnih bolnikov.

Te se da dobro obvladovati, ampak potrebujemo drugačen pristop. Obvladovanje sladkorne bolezni ni povezano le z zdravljenjem visokega krvnega sladkorja, ampak nujno tudi z zdravim življenjskim slogom. Ta del pa šepa. Pri mladincih so še obšolske dejavnosti, kasneje športni klubi, potem pa to ugasne. Načrtno je treba gojiti, da bo najmanj 20 odstotkov državljanov vključenih v neko rekreativno dejavnost. Ali, če želite, da jih ima toliko in toliko svoje vrtičke in prideluje svojo hrano. Nekaj je treba početi. To bi bilo treba še bolj spodbujati.

Tudi z urbanimi vrtovi in podobno.

Bolniki s sladkorno boleznijo se še vedno soočajo z velikimi razlikami v dostopu do specialistične obravnave.

Organizacija je prepuščena entuziazmu posameznikov. Ni vodena. Ko smo poskušali prenesti sladkorno bolezen v splošne ambulante, je to v nekaterih regijah uspelo, v drugih pa ne, in ljudje še vedno obiskujejo diabetologe v regionalnih bolnišnicah. Ponovno poudarjam – odsotnost načrtovanja v zdravstvu je popolna. Koliko zdravstvenih delavcev in diabetologov potrebujemo? Osebno sem raziskoval nekatere čakalne dobe in prišel do ugotovitve, da je zdravnikov v specialnostih, na katere se čaka tudi zelo dolgo, dovolj. V bistvu bi potrebovali le še dve ambulanti, pa ne bi bilo čakalnih dob, danes pa se čaka eno leto. V mislih imam revmatologe. Vendar to ni najslabše – najhujši problem je, da se s tem nihče ne ukvarja. Da nihče pred mano mi pogledal, koliko je revmatologov in ali je ta služba primerno organizirana. Najprej je treba odgovoriti, kaj je primerna organizacija. Mi natančno vemo, koliko sladkornih bolnikov imamo, natančno vemo, kolikokrat mora bolnik na pregled. V čem je zdaj težava?

Zakaj mreža ni vzpostavljena? Mislim, da ministrstvo za zdravje ne ve, kako so posamezne službe organizirane, pa bi moralo vedeti. Za organizacijo zdravstvene službe je odgovorno ministrstvo za zdravje. Se pravi, poznati mora potrebne zmogljivosti. Te bi morali nenehno načrtovati. Na ministrstvu bi morala viseti velika tabla, kjer bi bilo napisano, koliko katerih zdravnikov potrebujemo. Pa smo to prepustili Zdravniški zbornici Slovenije.

Kako ocenjujete vlogo združenj bolnikov?

Združenja bolnikov naj bi bila v središču zdravstvenega sistema. Vemo, da so nekatere združenja organizirana zelo profesionalno, druga pa predvsem prostovoljno.

Profesionalizacija je edina pot v krepitvi vloge bolnikov za sodelovanje pri načrtovanju zdravstvenih politik. Jaz združenja bolnikov razumem kot centre pritiska na zdravstveno politiko. Jih je pa premalo slišati. Trenutno je najmočnejše združenje v zdravstvu Fides. Okoli zdravstva poteka nenehen dialog med sindikati zdravnikov in vlado. Bolnikov – uporabnikov pa sploh ni zraven, da bi odgovorili, ali bodo dogovore med vlado in sindikati plačali, kaj je za uporabnika kakovosten zdravstveni sitem in podobno. Vse skupaj se začne pred vrati ordinacije: bolniki vedo, ali ordinacija začne delovati ob določeni uri, ali je red, ali so čakalne dobe. Organizacije bolnikov so kupci. Posredni kupci sicer, saj namesto njih kupuje ZZZS. Vendar se ti kupci ne oglašajo kot kupci. Zdravstveni sistem bolnikov ne razume kot kupce in to je narobe. Zdravstveni sistem s čakalnimi dobami je slab sistem in ne zadovoljuje potreb svojih prebivalcev. V zadnjih štirih letih so se čakalne dobe izredno podaljšale. Ampak s tem se nismo resno ukvarjali, v središču so bile izgube v bolnišnicah, plače in podobno.

Kakovost zdravstvenih storitev pa kot da ni pomembna. Skrajšanje čakalnih dob bi stalo državo približno 10 milijonov evrov. In čisto nič več. V čem je torej problem?

Kako drugačna bo zveza prihodnje leto?

Na to si bomo odgovorili na sestanku, ki sem ga omenil. Moje stališče je, da morajo člani društev skupaj ustvariti prihodnost. Predsednik ima lahko idejo, zaradi svoje osebnosti lahko povezuje, ne more pa narekovati tempa.

Si pa verjetno člani obetajo izboljšanje položaja in vpliva zveze, glede na vse izkušnje, ki jih imate?

Res je, da lahko odprem več vrat, politike lahko bolje ozavestim o pomembnosti vseh slovenskih združenj bolnikov. Društva bolnikov je treba vzpostaviti kot pomembnega partnerja. Ko se pogajamo o zdravstvenem sistemu, morajo biti uporabniki zraven. Zdravstvo je v interesu vseh državljanov in potrebuje depolitizacijo.

Sladkorna bolezen MAJ 2018

7

AKTUALNO: Posvet Še verjamemo v znanost?

Verjamemo znanosti ali šarlatanom? ® Meta Černoga, novinarka Nedeljskega dnevnika

Znanost, zlasti medicinska, iz dneva v dan napreduje. Nova zdravila, novi pripomočki, nova dognanja pa pogosto ne prodrejo do širše javnosti, saj so veliko bolj všečne preproste trditve o hitrih, instantnih ozdravitvah. Četudi strokovnjaki ves čas opozarjajo, da morajo biti bolniki zadržani pri alternativnih metodah zdravljenja, zlasti tedaj, ko gre za šarlatanstvo ali mazaštvo, pa so obljube o ozdravitvi čez noč za marsikoga še vedno mamljive.

Ne nasedajmo zavajajočim trditvam »Jasno je treba povedati, da je bolezen neozdravljiva, avtoimunska,« je na okrogli mizi poudaril prof. dr. Andrej Janež, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana. »Diabetologi smo zelo pozorni, zadržani in ostro odreagiramo, ko naletimo na alternativne oblike zdravljenja.« Še posebej, ker bi ravno takšni dogodki skoraj botrovali smrti treh mladih ljudi, ki jim je bilo svetovano, naj opustijo inzulinsko zdravljenje. »Ob tem je v bistvu treba govoriti o mazaštvu in šarlatanstvu, ne le o alternativnih metodah, saj je bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 1 inzulin življenjsko potreben,« je poudaril.

Sladkorna bolezen tipa 1 je (še) neozdravljiva, brez inzulina so lahko dlje časa le redki bolniki z delno obliko bolezni, ostali pa bi brez inzulina lahko umrli, so opozarjali diabetologi in bolnike pozvali, naj ne nasedajo zavajajočim trditvam Seana Rutarja iz Izole glede ozdravitve bolezni. Razumljivo je, da si prav vsi ljudje s sladkorno boleznijo želijo ozdra8 Sladkorna bolezen MAJ 2018

viti. Prav to veliko željo in upanje je žal izredno lahko izkoristiti za različne populistične in pridobitniške namene.

Omajano zaupanje Večkrat se zdi, da je v javnosti zaupanje v znanost močno omajano. Vendar ankete in raziskave kažejo, da je precej dobro prepoznavna in da se njen položaj vseeno celo utrjuje. To so potrdili tudi udeleženci omenjene okrogle mize.

Svoje izkušnje na različnih področjih znanosti, v kliniki, raziskovanju in medijih ter predloge, kako še izboljšati odnos do znanosti in kako njeno vlogo še učinkoviteje približati javnosti, so predstavili dr. Simona Borštnar z onkološkega inštituta, prof. dr. Andrej Janež s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC v Ljubljani, Mojca Gobec z direktorata za javno zdravje in Dragica Bošnjak, novinarka Delove priloge Znanost.

Dosežke znanosti, v vseh obdobjih gonilne sile razvoja, vedno spremljajo tudi strah, skrbi, dvomi, še posebej kadar ti zadevajo človekovo zdravje. Tako se je včasih dobro vprašati, kakšna so v resnici danes razmerja med znanostjo in psevdoznanostjo, kateri so razlogi in kakšne posledice nezaupanja v strokovna stališča, ko nekateri denimo zavračajo zaščitno cepljenje, se odločajo za tako imenovane alternativne oblike zdravljenja raka ali na primer že omenjene sladkorne bolezni tipa 1, ki je medicina ne more ozdraviti, jo pa lahko zelo dobro obvladuje.

Alternativne metode pod drobnogledom Takšnih primerov ni malo pri onkoloških bolnikih, še zlasti tistih, pri katerih zdravljenje ni več uspešno. Iščejo različne alternativne metode, kot so v zadnjem času izredno popularna konoplja, pa metoda stradanja, zdravljenje s sodo bikarbono in podobno. Onkologinja dr. Simona Borštnar z onkološkega inštituta Ljubljana sicer

Foto: PETER IRMAN

O tem so med drugim govorili na okrogli mizi z naslovom Še verjamemo v znanost?, ki je sredi aprila potekala na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v organizaciji Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb.

Pogoste »tarče« tako imenovanih zdravilcev so tudi sladkorni bolniki. Tako je bil pred časom odmeven primer, ko je mesar iz Izole izdal knjigo o tem, kako je ozdravil sladkorno bolezen tipa 1. Alojz Rudolf iz Zveze društev diabetikov Slovenije je dejal, da so se bolniki z različnimi vprašanji in dvomi o tem obračali tudi na zvezo, kjer so takoj reagirali in objavili skupno izjavo strokovnjakov, diabetologov, kjer so seveda obrazložili, naj ne nasedajo tovrstnim navedbam, saj je sladkorna bolezen tipa 1 neozdravljiva.

Alojz Rudolf, Zveza društev diabetikov Slovenije

pravi, da imajo bolniki pravico vselej upati na ozdravitev, a zdravniki so dolžni povedati resnico in zdravljenje prilagoditi posameznemu bolniku. »Ko bolniku povemo, da mu z zdravili ne moremo več pomagati, da lahko lajšamo le še simptome, bolnik seveda ne izgubi upanja. Normalno in človeško je, da upa, da se bo mogoče pozdravil s kakšno drugo metodo. Tukaj prihajajo na vrsto nepreverjene in celo zdravju škodljive metode, kot so na primer stradanje, ki ga je žal promoviral tudi evropski poslanec, in soda bikarbona, ki lahko človeka v resnici ubije, ne more pa mu pomagati. Alternativnih metod ne bomo izkoreninili, a treba je vendarle pogledati, kdo jih ponuja. Teh ponudnikov namreč nihče ne nadzoruje in nihče ne kaznuje!« je zaskrbljena Borštnarjeva.

Dvom v obvezno cepljenje Udeleženci so razmišljali o razlogih in posledicah vse pogostejših izrazov nezaupanja v dosežke sodobne medicine.

nih zatrjevanj, ki krepijo predvsem dvom na področju sodobne medicine in sejejo strah med ljudmi, zdravnikom in znanosti zaupamo. Še več – znanstveniki se po vseh doslej opravljenih raziskavah javnega mnenja v Sloveniji uvrščajo med najbolj zaupanja vredne poklice. Nezaupanje v zdravnike pa je bilo, sodeč po javnomnenjski raziskavi, ki jo je opravila družba Valicon, posebej izrazito de-

na primer testirali inzulin, ki si ga bodo bolniki lahko vbrizgali le enkrat tedensko, in tako dalje. Vse bomo naredili za to, da bomo izboljšali kakovost življenja sladkornih bolnikov,« je dejal profesor Andrej Janež. »Najočitnejši preboj si obetamo na področjih raziskovanja CAR-T-celične terapije, celične terapije za zdravljenje sladkorne bolezni, genske terapije, kom-

Foto: PETER IRMAN

Tako smo zadnja leta priče glasnemu nasprotovanju obveznemu cepljenju, ki je ključno za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Na različnih spletnih forumih se ustvarjajo gibanja, ki nasprotujejo cepljenju, med starši so tudi takšni, pri katerih se poraja dvom v odločitve medicine. »Trend upadanja cepljenja predstavlja realno tveganje, da se bolezni, ki smo jih že pozabili, ponovno pojavijo in

Udeleženci okrogle mize (od leve proti desni): Dragica Bošnjak, novinarka priloge Dela Znanost, Mojca Gobec, generalna direktorica direktorata za javno zdravje pri ministrstvu za zdravje, prof. dr. Andrej Janež s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, dr. Simona Borštnar z onkološkega inštituta Ljubljana in Renata Dacinger, moderatorka

razširijo,« je dejala Mojca Gobec, generalna direktorica direktorata za javno zdravje pri ministrstvu za zdravje. Pomemben preobrat v zavedanju se je zgodil tedaj, ko so se ošpice spet pojavile pri nas in v naši bližnji okolici, saj so opazili povečan delež tistih, ki so se želeli cepiti.

Na ministrstvu za zdravje so lani okrepili komunikacijske aktivnosti o prednostih cepljenja, s katerimi bi se približali predvsem tistim, ki te informacije potrebujejo. »Nadzor nad spletnimi vsebinami, ki ponujajo različne nepreverjene in znanstveno nedokazane metode zdravljenja, je praktično nemogoč. Oglasi se pojavljajo tudi v tisku in ukrepanje je zelo oteženo. Razmisliti pa je treba o tem, da bi znanstveniki večkrat podali svoje informacije na bolj poljuden način, tako da bi jih ljudje razumeli,« poudarja Gobčeva.

Zaupanja vredni zdravniki Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da kljub poplavi psevdoznanstve-

cembra leta 2016. Takrat je namreč zdravnikom zaupalo le še 14 odstotkov anketiranih. Po zadnji meritvi enake raziskave, opravljeni v začetku aprila letos, zdravnikom zaupa 40 odstotkov anketiranih, znanstveniki pa so v samem vrhu zaupanja, takoj za gasilci in medicinskimi sestrami. Z zdravstvenimi inovacijami, ki jih brez predaha razvijajo raziskovalci v inovativni farmacevtski industriji, so nekoč neozdravljive bolezni postale dobro obvladljive kronične bolezni, inovativna zdravila, terapije in cepiva pa rešujejo življenja in znižujejo stroške zdravljenja in rehabilitacije. V naslednjih petih letih je pričakovati nove preboje v raziskavah in razvoju inovativne farmacevtske industrije, ki bodo dodobra spremenili življenja bolnikov.

Vznemirljiv razvoj novih terapij Tudi na področju sladkorne bolezni prihajajo vedno nova, boljša zdravila. »Lažje je odmerjanje, v kratkem bomo

binacije zdravil proti raku, novih terapij za alzheimerjevo bolezen in protibakterijskih monoklonskih protiteles. Rekla bi torej, da bo razvoj potekal predvsem v dveh smereh: na področju nalezljivih bolezni iščemo najučinkovitejša zdravila, na področju kroničnih bolezni, ki predstavljajo kar 86 odstotkov bremena vseh bolezni v Evropi, pa gre pričakovati razvoj k bolj enostavni uporabi terapij, z manj neželenimi učinki in s še večjo učinkovitostjo. Sam razvoj znanosti v farmacevtski industriji je zelo intenziven. Mnogi veste, da za novo zdravilo potrebujemo deset tisoč idej, da ena na koncu morda doseže bolnika.

Za to pa je treba deset do petnajsti let intenzivnih raziskav. Verjamem, da bo inovativna farmacevtska industrija v prihodnosti prispevala k boljšemu življenju bolnikov, pravzaprav vseh nas,« je razpravo sklenila članica uprave Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb Anja Šalehar.

Sladkorna bolezen MAJ 2018

9

OSREDNJA TEMA: Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni

Pomurski zdravniki bi izboljšali kazalnike zdravja ® Noemi Kandus, novinarka revije Medicina danes

Večdisciplinarni tim zdravnikov in sester iz Pomurja želi izboljšati obravnavo sladkornih bolnikov z ambicioznim ciljem: izboljšati izide, dvigniti zdravstvene kazalnike in racionalizirati obravnavo sladkornih bolnikov. Pilotni projekt z državno podporo v pomurski regiji snujejo že dve leti. Tehnično vpeljavo – vzpostavitev registra – napovedujejo že za januar prihodnje leto. Pozneje naj bi se celoten koncept prenesel tudi na nacionalno raven pod koordinacijo specialista internista Iztoka Štotla iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Po mnenju vodje diabetološkega oddelka Splošne bolnišnice (SB) Murska Sobota, specialista internista Zorancha Trpkovskega, je nujno povezovanje med različnimi službami, zagotavljanje enake ravni obravnave na vseh ravneh zdravstvene oskrbe in enaka dostopnost do diabetoloških ambulant po vsej Sloveniji. Osnova za to je enotni register, s katerim bodo preprečili podvajanje preiskav in »izgubljanje« bolnikov. Uspešnost multidisciplinarne obravnave je odvisna od koordinacije, poudarja Trpkovski. V pilotnem projektu celovite obravnave sladkornih bolnikov v Pomurju je vlogo koordinatorja prevzela diabetološka ambulanta SB Murska Sobota, ki bo povezovala družinske ambulante, diabetične posvetovalnice, referenčne ambulante, klinične farmacevte, lekarne in centre za krepitev zdravja iz Ljutomera, Lendave in Gornje Radgone ter društvo sladkornih bolnikov.

Kaj v praksi pomeni poenotenje obravnave Tim smo obiskali v bolnišnici Murska Sobota. »Poenotena in stopenjsko porazdeljena obravnava ter znižanje stroškov,« je cilj kratko in jedrnato pojasnil specialist internist Rudolf Mikolič, diabetolog v SB Murska Sobota. V diabetološko ambulanto bodo prišli le tisti bolniki, ki to res

potrebujejo, saj za dobro urejene bolnike brez zapletov zadostuje obravnava na primarni ravni. Želijo tudi odpraviti podvajanje laboratorijskih in drugih preiskav ter posledično morda celo zmanjšati število obiskov pri zdravstvenih delavcih. »Osnova za izpolnitev vseh naštetih ciljev je vzpostavitev enotnega registra, v katerega bi imeli vpogled vsi deležniki (družinski zdravniki, referenčne in diabetološke ambulante ter posvetovalnice). Ne glede na to, na kateri ravni bi odkrili bolnika s sladkorno boleznijo, bi ga vpisali v register, skupaj s podatki o terapiji, opravljenih preiskavah, zapletih in vrsti edukacije,« pojasnjuje Mikolič. Register, ki omogoča sledljivost bolnikov, je osnova povezovanja, pritrjuje Trpkovski. Sprva naj bi se vzpostavil le za pomursko regijo, pozneje pa, upa, uvedel na nacionalni ravni.

Nič več izgubljenih bolnikov »Dogajalo se je, da so pri bolniku odkrili sladkorno bolezen, potem pa se naslednjih pet ali šest let s tem bolnikom nihče ni ukvarjal in se je v sistemu ‚izgubil‘,« se je strinjala tudi glavna medicinska sestra edukatorka diabetološkega oddelka Zdenka Tratnjek. Nemalokrat se je zgodilo, da osebni zdravnik sploh ni vedel, da ima bolnik sladkorno bolezen, ker mu ta ni prinesel izvidov iz diabetološke ambulante. Z vzpostavitvijo re-

gistra se podatki in bolniki ne bodo mogli več izgubljati, poudarja. Podobno ugotavlja tudi zdravnica družinske medicine Simona Šilec iz Zdravstvenega doma Ljutomer, saj je že obravnavala bolnike, ki so trdili, da so bili na pregledu v diabetološki ambulanti, pozneje pa se je izkazalo, da to ni res.

Urejenost bolnikov je odvisna tudi od števila kontrol Urejenost bolnikov je odvisna od tega, kolikokrat lahko pri bolnikih preverimo stanje v zvezi z urejenostjo sladkorne bolezni, je prepričan Mikolič. Zdravstveni izidi in preprečevanje zapletov so odvisni tudi od kontinuirane edukacije bolnikov. Iz registra bi bilo tudi razvidno, katero stopnjo in vsebino iz edukativnega programa je bolnik opravil. »Pri spremenjenem življenjskem slogu lažje vztrajajo tisti, ki imajo stalno strokovno pomoč,« se strinja Tratnjekova. Po njenem mnenju bi morali strokovni delavci skupaj z bolniki postavljati dosegljive cilje pri spremembi življenjskega sloga. Skupaj s pozitivnimi rezultati se namreč viša tudi motivacija in cilji se postopoma, korak za korakom, lahko višajo.

Delo edukatorke je v preventivi za ozaveščanje, kako zmanjšati tveganje za sladkorno bolezen, in v podpori tistim, ki so že zboleli za sladkorno boleznijo.

Natančna razmejitev nalog

Pomurska regija je poseben izziv Pomurska regija je poseben izziv zaradi svoje specifičnosti: ljudje imajo v primerjavi s slovenskim povprečjem bolj povišan indeks telesne teže, več je predpisanih receptov na posameznega bolnika, višji sta incidenca in prevalenca sladkornih bolnikov, hkrati pa za bolnike skrbi manj družinskih zdravnikov in specialistov od slovenskega povprečja. Denimo diabetološki tim iz SB Murska Sobota obravnava 6500 bolnikov, povprečni tim po Sloveniji pa okoli 2000, pojasnjuje Trpkovski. Razlogi so predvsem v podeželski legi Panonske nižine. »K zdravstvenim kazalnikom gotovo pripomoreta tudi naša tipična prehrana in precej romskega prebivalstva,« razmišlja Mikolič. In to ne le k prevalenci in incidenci sladkorne bolezni, ampak tudi k urejenosti bolezni.

10 Sladkorna bolezen MAJ 2018

Klinične poti so vsebinsko že začrtane. »Sledimo najnovejšim smernicam, ki so bile posodobljene leta 2016. Zdaj moramo te klinične poti le še uspešno vpeljati na lokalno raven,« pravi Trpkovski. »Konkretno to pomeni, da se določi natančna razmejitev nalog, do kdaj je lahko bolnik obravnavan v posvetovalnici, v referenčnih ambulantah, pri družinskem zdravniku in v diabetološki ambulanti,« pojasnjuje Mikolič. Bolnik bo ves

Vloga družinskega zdravnika »Družinski zdravniki opravljamo preventivne preglede in preverjamo krvni sladkor pri na videz zdravih posameznikih. Bolnike s povišanim krvnim sladkorjem napotimo na preiskave, s katerimi ugotavljamo, ali je sladkorna bolezen že prizadela tudi organe, in jim po potrebi uvedemo terapijo,« pojasnjuje zdravnica družinske medicine Simona Šilec. Podobno vlogo imajo po njenem mnenju referenčne ambulante, v katerih vidi veliko dodano vrednost slovenskega zdravstvenega sistema. Kot pravi, povečujejo možnosti za odkritje različnih kroničnih bolezni v zgodnejši fazi in s tem zmanjšanje tveganj za zaplete. »Družinski zdravniki imamo v primerjavi s specialisti prednost, saj lahko bolnika pogosteje spremljamo in se z njim pogovarjamo o tem, kaj se dogaja. Denimo, zakaj se je zredil, zakaj so se zvišale maščobe kljub dieti in antilipemičnim zdravilom, sproti lahko popravljamo terapijo. Imamo moč, da ga s pogovorom motiviramo za dodatne spremembe ali da mu svetujemo udeležbo v delavnicah CINDI,« pojasnjuje.

Zdravimo bolnika, ne le bolezni Pričakuje se več sladkornih bolnikov in zapletov »V bližnji prihodnosti pričakujemo občutno naraščanje števila sladkornih bolnikov. Danes je povsem jasno, da je za preprečevanje kroničnih diabetičnih okvar treba trajno zmanjšati vse dejavnike tveganja zanje. Na sladkorno bolezen ne smemo gledati samo v smislu obvladovanja krvnega sladkorja, obravnavati moramo vse dejavnike tveganja.

Cilji zdravljenja sladkorne bolezni naj bi obsegali optimalni nadzor glikemij, krvnega tlaka, dislipidemije in preprečitev simptomov hiperglikemije in hipoglikemije, spremembe prehrane in življenjskega sloga ter telesno dejavnost. Učinkoviti ukrepi pa največkrat niso le v domeni zdravstva, zato učinkovito preprečevanje sladkorne bolezni tipa 2 in tudi drugih kroničnih bolezni zahteva usklajeno prizadevanje celotne družbe. Čedalje bolj stopa v ospredje odgovornost za lastno zdravje, ki jo v čedalje večjem obsegu nosi bolnik sam.« Nikoli ne smemo pozabiti, da zdravimo bolnika in ne le bolezen, opozarja specialist internist diabetolog in predstojnik Oddelka za endokrinologijo in diabetologijo v UKC Maribor, prim. Miro Čokolič. »To pomeni, da moramo biti poleg doseganja ciljnih vrednosti pozorni na pridružene bolezni, psihični profil bolnika in trajanje sladkorne bolezni ter skupaj odrejati cilje.«

Preprečevanje zapletov Pomemben strošek oskrbe sladkorne bolezni tipa 2 predstavljajo tudi pozni za-

pleti bolezni, kot so srčno-žilne in ledvične bolezni. Ob tem je ključno odkrivanje bolnikov, ko še nimajo razvite bolezni, in pravočasno zdravljenje. S tem se zapletom lahko izognemo in izboljšamo kakovost življenja bolnikov.

Kampanja Poslušajte svoje srce Otečene noge, občutek težke sape ponoči in utrujenost so najpogostejši znaki srčnega popuščanja, bolezni, za katero trpi več kot 26 milijonov ljudi po svetu.

V Sloveniji s srčnim popuščanjem po ocenah strokovnjakov živi okoli 30.000 ljudi. Če opazite omenjene znake, čim prej obiščite svojega zdravnika. To je glavno sporočilo letošnje kampanje z naslovom »Poslušajte svoje srce«.

Ste vedeli?

• Srčno popuščanje je vzrok za dva- do trikrat več smrti kot napredovani rak dojke in rak črevesja.

• Samo rak na pljučih ima večjo umrljivost od srčnega popuščanja.

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je pripravilo poseben program ozaveščanja o dejavnikih tveganja in vzrokih za nastanek in napredovanje srčnega popuščanja. Ustanovilo je Klub srčnega popuščanja - klub bolnikov, njihovih svojcev idr. (več na: www.zasrce.si).

SI-0264

čas na dvosmerni poti: ko se bo stanje poslabšalo, bo šel v eno, ko se bo stanje izboljšalo oziroma stabiliziralo, pa v drugo smer, poudarja. Dodatno so v projekt celostne obravnave vključili še lekarne in kliničnega farmakologa. Vloga zadnjega je posvet z bolnikom z več kot petimi različnimi terapijami zaradi morebitne kompleksnosti in interakcije posameznih zdravil.

Kaj znanost zmore

AstraZeneca izvaja raziskave za odkrivanje zdravila, ki bo lahko spodbujalo proliferacijo beta celic druge celice, da se bodo diferencirale v beta celice, v katerih nastaja insulin.

To bi lahko ustavilo napredovanje sladkorne bolezni ali celo obrnilo njen potek.

Sladkorna bolezen AstraZeneca UK Limited, Podružnica v Sloveniji Verovškova 55, 1000 Ljubljana telefon: 01/51 35 600

MAJ 2018 Datum priprave informacije: april 2018

11

OSREDNJA TEMA: Nacionalni programi za obvladovanje sladkorne bolezni

Centri za krepitev zdravja za več enakosti v zdravju ® Marija Mica Kotnik

Še kako drži trditev, da je za zdravje treba skrbeti, dokler smo zdravi. V centrih za krepitev zdravja, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov pri nas, lahko vsakdo pridobi strokovne informacije, veščine in podporo za dolgotrajno spremembo življenjskih navad, ki bodo vodile do boljšega počutja in zdravja.

12 Sladkorna bolezen MAJ 2018

zagotavljamo boljšo dostopnost do storitev in obravnav tudi za ranljivejše skupine prebivalcev. V okviru skupnostnega pristopa so se povezali in tvorno sodelovali vsi ključni deležniki lokalnega okolja, tako iz zdravstvenega kot socialnega resorja, nevladne organizacije in društva bolnikov. »Ministrstvu za zdravje je s tem projektom uspela širitev še na 25 pilotnih okolij v Sloveniji, 16 na vzhodu in 9 na zahodu države. Prav tako smo zagotovili tudi izgradnjo ustreznih zmogljivosti in nakup ustrezne opreme za izbrane zdravstvene domove,« pravi Maučec Zakotnikova in dodaja: »Med dolgoročnimi cilji projekta želimo tudi sistemsko uvesti nadgrajene programe preventive za vso populacijo v vsa okolja v Sloveniji in s tem omogočiti enako dostopnost do celovitega preventivnega programa, kakovostnih preventivnih zdravstvenih storitev, vključevanja in obravnave ranljivih skupin prebivalcev ter zmanjševanje neenakosti v zdravju.«

Programi za krepitev zdravja

Foto: OSEBNI ARHIV J. F.

V Sloveniji smo v okviru projekta Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju – Skupaj za zdravje, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in je bil podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, že pred tremi leti začeli s programi za krepitev zdravja. Pri pilotnem testiranju, ki so ga začeli izvajati v treh zdravstvenih domovih (ZD) – ZD Sevnica, ZD Celje in ZD Vrhnika, so sodelovale različne ustanove, nevladne organizacije (NVO) in številni strokovnjaki, ki so pripravili dopolnitve in nadgradnjo obstoječih programov preventivnega zdravstvenega varstva otrok, mladostnikov in odrasle populacije. Poudarek je bil na zmanjševanju neenakosti v zdravju, na vključevanju ranljivih skupin v preventivnem zdravstvenem varstvu in na krepitvi zdravja v lokalni skupnosti. Tako so kot samostojne organizacijske enote v zdravstvenih domovih nastali centri za krepitev zdravja, ki so ključne organizacijske strukture na primarni ravni zdravstvenega varstva za zagotavljanje dejavnosti krepitve zdravja, zdravstvene vzgoje in zmanjševanja neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti. »Preoblikovanje zdravstvenovzgojnih centrov, katerih delovanje je bilo osredotočeno zgolj na odraslo populacijo, v centre za krepitev zdravja v teh pilotnih zdravstvenih domovih je bila ena ključnih nadgradenj, katerih organizacija in delovanje sta zdaj v celoti financirana s sredstvi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,« je na nedavnem srečanju izvajalcev Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih dejala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jožica Maučec Zakotnik. Dodala je, da so centri za krepitev zdravja usmerjeni v krepitev zdravja in zmanjševanje nee-

Diplomirana medicinska sestra Jerneja Filipič je vodja centra za krepitev zdravja v ZD Vrhnika.

nakosti v zdravju vseh populacijskih skupin v lokalnem okolju ter v zagotavljanje kakovosti kadrov in programov ter izboljšanje kazalnikov zdravja na lokalni ravni. »V praksi so bili dobro sprejeti skupnostni pristopi, s katerimi

Kot so poudarili na NIJZ, centri za krepitev zdravja pri aktivnostih za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnem okolju sodelujejo in se povezujejo z društvi za krepitev zdravega življenjskega sloga (npr. z zdravimi društvi), z društvi bolnikov (npr. koronarnimi klubi, društvi diabetikov, društvi bolnikov z osteoporozo), z delovnimi organizacijami, izobraževalnimi ustanovami in drugimi, ki lahko pripomorejo k zdravju prebivalstva v lokalnem okolju. V programih za krepitev zdravja – to so skupinske delavnice in individualna svetovanja – lahko vsakdo pridobi strokovne informacije, veščine in podporo za dolgotrajno spremembo življenjskih navad, ki bodo vodile do boljšega počutja in zdravja.

Program za krepitev zdravja obsega 18 delavnic. Pokrivajo področje zdrave prehrane, zdravo hujšanje, telesne dejavnosti, kajenja, alkohola, duševnega zdravja, ena izmed njih pa je tudi svetovanje ter podpora sladkornim bolnikom tipa 2 na primarni ravni. »K nam prihajajo sladkorni bolniki po napotitvi od osebnega zdravnika oz. referenčne medicinske sestre. Svetujemo bolnikom, ki so jim na novo odkrili sladkorno bolezen in so še brez zdravil ali pa se zdravijo z zdravili. Ko jim zdravnik pove, da imajo sladkorno bolezen, se znajdejo v nekakšnem balonu, ki je poln vprašanj.

Obravnava pri zdravniku in referenčni medicinski sestri je prekratka, da bi jim lahko odgovorili na vsa vprašanja, ki jih imajo, in prav tukaj se pokaže vloga centrov za krepitev zdravja,« pravi diplomirana medicinska sestra Jerneja Filipič, vodja takšnega centra na Vrhniki, in dodaja, da pri njih bolniki v petih skupinskih obravnavah, ki trajajo 90 minut, in po potrebi tudi v individualnem svetovanju dobijo odgovore na vsa vprašanja, ki jih zanimajo. »Svetujemo jim o prehrani za sladkorne bolnike, zakaj je zbolel za sladkorno boleznijo, zakaj sladkor v krvi čez dan skače, kaj je hipoglikemija, zakaj mora imeti čez dan sladkor urejen, kakšni so kronični zapleti neurejene sladkorne bolezni, vpliv stresa na vrednosti sladkorja itd.«

Ko se ti življenje obrne na glavo Ko nekdo zboli za sladkorno boleznijo, se mu življenje po navadi obrne na glavo. Ker je to kronična bolezen, je treba spremeniti življenjski slog. To pa od posameznika zahteva kar nekaj napora, saj se mora naučiti, kako obvladati sladkorno bolezen, da ne bo pustila posle-

dic. Pri tem so mu v veliko pomoč medicinske sestre, ki delujejo v centrih za krepitev zdravja.

Kot pravi sogovornica, je za uspešno urejeno sladkorno bolezen treba posameznika toliko opolnomočiti, da bo znal svojo bolezen voditi v domačem okolju, kar je vsekakor dolgotrajen proces. »Prav edukacija bolnika je osnovni ukrep, s katerim lahko usposobimo posameznika, da bo imel pod nadzorom spremembo načina življenja in posledično tudi urejeno sladkorno bolezen.

Vsak prihaja iz drugačnega okolja in svetovanje je treba prilagoditi vsakemu posamezniku. Imeti moramo kar nekaj znanja, da smo dovolj kompetentne in samozavestne za izvajanje vsega tega.

Slediti moramo vsem novostim in to znanje si v veliki večini pridobivamo v svojem prostem času. Velikokrat se kdo spotakne ob to, da se k nam hodijo samo pogovarjat, velikokrat pa ravno ta pogovor reši marsikatero ‚težavo‘, ki lahko vpliva na spremembo načina življenja,« pove Jerneja Filipič. Pravi tudi, da je treba zdravstveno vzgojo čutiti in jo izvajati s srcem, ker boš le tako posamezniku dal vse, kar si zasluži in kar potrebuje. »Prav pri individualnem pogovoru z bolnikom tudi največkrat odkrijemo vzrok za neurejen sladkor v krvi, zato se individualne obravnave vsi bolniki radi udeležijo, ker res dobijo podrobno svetovanje.« Jerneja Filipič ima kot vodja centra veliko administrativnega dela, vendar zelo rada dela s sladkornimi bolniki. »Želim, da bolniki začutijo in se tudi zavedajo, da sem tam zaradi njih. Že leta 2015 sem imela prvo delavnico in svetovanje za sladkorne bolnike na primarni ravni. Veselim se vsakega novega srečanja z bolniki in res se trudim, da bi jim ponudila še več, kot je treba.«

Bolnik mora sprejeti odločitev za spremembo V centru za krepitev zdravja na Vrhniki na leto izvedejo več kot 200 delavnic in mesečno več kot 80 individualnih svetovanj. Pomembno je, da se ljudje zavedajo, da smo tu zaradi njih. Vsakogar, ki se na novo vključi v naše delavnice, smo zelo veseli in se mu v celoti posvetimo, pravi Jerneja Filipič. Vsekakor je vloga medicinske sestre pri preventivi, edukaciji in zdravljenju sladkorne bolezni res pomembna. »Želimo, da je pacient v aktivni vlogi, kar pomeni, da aktivno sodeluje pri sprejemanju znanja in veščin. Bolnik je v središču teh obravnav in najbolj me veseli, ko pri pogovoru skupaj poiščemo rešitve, ki bodo sprejemljive zanj,« pove Filipičeva in pojasni, da se velikokrat zgodi, da prihajajo bolniki na delavnice nepripravljeni za spremembe in brez motivacije. »Sodelovanje je uspešno, ko posameznik sprejme svoje odločitve po spremembi in sladkorno bolezen kot del njihovega načina življenja ter se je pripravljen z njo spoprijemati v domačem okolju.«

UGODNO UGODNO UGOD Z ČL L AN E ZA AČ ČLANE D R UŠ T E V DRUŠTEV DIA BETIKOV DIABETIKOV do 12 . 7. 201 8 polpenzion 43,20 že od 4 3 , 20 € na dan na osebo (c e n a v e l j a z a n am e st i t e v v h o t e lu Zdr a v ili š č e L a š k o p r i 5 - d n ev n e m b i v a n j u)

v terminu 1 . 6 .– 3 0 . 6 . 2 0 1 8 5%P O P US T DODATE N 1 DODATEN 15 POPUST zzaa iimetnike m e tn ik e Z l ate k ar tice T her m an a C l ub Zlate kartice Thermana Club IIN N2 0%P O P US T 20 POPUST n e l ln e s s in naa w wellness ffizioterapevtske i zi ote ra p ev t s ke sstoritve. to r it ve .

N EZ AM U DI T E NE ZAMUDITE POLETJA V POLETJA T H ERMAN I THERMANI 1 5. 7.–2 . 9. 201 8

4 dni/3 noči polpenzion že od 147,90 1 47,90 €

na osebo (c e n a v k l j u č u j e 1 5 % p o p u s t z a č l a n e T h e r m a n a C l u b a)

Tel.: T e l . : 03 0 3 423 4 2 3 20 20 5 52 2 www.thermana.si www .t h e r m a n a . s i info@thermana.si in fo @ ther m a n a . si

AKTUALNO: Projekt laični svetovalci

Svetujejo, če ljudje želijo ® Nina Štagar

Laični svetovalec je prostovoljec, sladkorni bolnik, ki motivira, pomaga z nasveti in lastnimi izkušnjami ter je v oporo drugim sladkornim bolnikom. Tudi v tej številki vam predstavljamo tri laične svetovalce in njihov pogled na program.

Bojan Figar je upokojenec, ki se je odločil za sodelovanje v programu, ker je hotel pomagati ljudem. S sladkorno boleznijo se sam spopada že več kot 30 let. Zdravi se z inzulinom in ima krvni sladkor pod kontrolo. Občasno ima težave celo s prenizko ravnjo sladkorja v krvi, a težave zna rešiti s tabletami glukoze za diabetike. Zanj je pri sladkorni bolezni zelo pomembno, da se poznaš in veš, kako nate vpliva to, kar poješ. Težava je namreč, ko ljudje razmišljajo, da bodo pojedli sladic, kolikor bodo želeli, potem pa si bodo le dali več inzulina.

Pri programu laični svetovalec je želel svetovati ljudem, a če ljudje nočejo pomoči, jim ne more pomagati. Meni, da je veliko ljudi, ki ima sladkorno bolezen, pasivnih. Nočejo sodelovati v programu, sram jih je ali imajo kak drug predsodek. Človek se mora namreč najprej sprijazniti s tem, da ima sladkorno bolezen, in se začeti tako obnašati, kajti drugače mu ne more nihče pomagati. Čeprav bi rad sodeloval z bolniki, ne more, saj se noče vsiljevati. Bolniki, ki nočejo sodelovati, pa nasvetov potem tako ne upoštevajo in ne jemljejo resno niti zdravnikov. Misli, da bi bilo najpomembneje osvestiti ljudi, da so ljudje, ki jim lahko redno svetujejo in pomagajo, ne pa, da bolniki iščejo pomoč samo takrat, ko jim teče voda v grlo. Če si kdo zaželi nasveta in pomoči, lahko Bojana Figarja pokliče na telefonsko številko 051 853 633.

Otmar Lajh se že dolgo spopada s sladkorno boleznijo in se je odločil za sodelovanje v programu laičnega svetovalca, ker je v pogovoru s sladkornimi bolniki tipa 2 ugotovil, da imajo drugačen način prehranjevanja, in ob diagnozi sladkorne bolezni ne znajo spremeniti načina. V društvu je organiziral tudi dve 14 Sladkorna bolezen MAJ 2018

šoli za zdravo življenje za diabetike, a je obupal, ker ljudem tako ni mogel pomagati.

Ko je sam zvedel za diagnozo, se je upiral zdravilom. Sladkor v krvi je želel uravnati na drugačen način. Prebral je, da pomaga aktivno življenje, in je začel hoditi v hribe. Nekaj časa mu je uspelo obvladovati raven sladkorja, a kasneje se je tudi on moral začeti zdraviti z inzulinom.

Otmar zelo rad pomaga ljudem; vedno je pomagal sodelavcem, zdaj pa želi tudi sladkornim bolnikom. Ima veliko željo, da bi jim olajšal način funkcioniranja. A veliko težavo vidi, še posebej pri sladkornih bolnikih tipa 2, da se ne prehranjujejo zdravo. Ne zmorejo se zadržati pri hrani, niti tisti, ki so izobraženi in poznajo posledice. Predstavljal si je, da bo s pomočjo programa lažje prenašal svoje izkušnje drugim in jim tako pomagal. A žal sistem tega ne dopušča in tako se je njegov interes zmanjšal. Zdravnik res pozna zdravljenje, a žal ne ve, kako živi sladkorni bolnik. To najbolj ve tisti, ki je prav tako diabetik. Misli, da bi lahko program izboljšali tako, da bi se spremenili odnos do tega, kar lahko laični svetovalec naredi in svetuje. Zaveda se, da ni usposobljen na medicinskem področju, pozna pa tisto, kar je preizkusil, kar je pri njem delovalo, ima izkušnje – in ne razume, zakaj tega ne more posredovati naprej.

Otmar Lajh je za pogovor in svetovanje dosegljiv na telefonski številki 041 748 655.

Rozalija Kračun se je v program laičnega svetovalca podala zaradi radovednosti, ker je mislila, da se bo naučila kaj novega. Izobraževanje se ji je zdelo sicer zelo zanimivo, a ker je zaposlena v zdravstvu, je že prej vedela veliko. Sama

ima sladkorno bolezen tipa 1 in ima inzulinsko črpalko. Zaveda se: kolikor se paziš in skrbiš zase, tako urejeno sladkorno bolezen imaš. A vsi kdaj grešimo. Na začetku, po postavitvi diagnoze, ji je bilo zelo težko, ni bilo najlažje, a se je navadila. To ji je postala vsakodnevna stvar. S sladkorno boleznijo lahko normalno živi in bolezen ji ne predstavlja nobene omejitve.

Ima veliko prijateljev s sladkorno boleznijo tipa 2, zato je želela poglobiti znanje tudi o tem tipu. Svetuje o prehrani, saj o tem ve veliko tudi zaradi svojega poklica, a ne prepoveduje. Njen nasvet je, da se je treba gibati, vsaj malo hoditi, paziti pri prehrani, se kdaj pregrešiti. Kot svetovalki ji je pomembno, da druge motivira, da se čim bolj gibajo. Če mogoče težje hodijo, jim priporoča kakšne druge vaje, jogo, manjše telovadne vaje. Tudi sama se veliko giblje.

Včasih je veliko hodila v hribe, a zaradi zdravstvenih težav tega več ne more, zato se je začela ukvarjati z jogo, pilatesom. Pomembno se ji zdi, da se bodo ljudje začeli zavedati, da se bodo po sprehodu na svežem zraku počutili bolje kot po ležanju na kavču. Treba se je namreč gibati in si sam pomagati, če hočeš čim bolj polno življenje. Meni tudi, da se je pomembno včlaniti v društvo, priti med ljudi.

Rozalija meni, da imajo bolniki s tipom 1 ogromno znanja. Tudi tisti s tipom 2 ga imajo, a manj. Vsi lahko svetujejo, a le v okviru svojega znanja. Zelo pomembno v programu se ji zdi, da znajo vsi drugim bolnikom razložiti, kje lahko najdejo pravilne informacije, razložene na preprost način. Včasih pa bolnikom pomaga tudi le navaden pogovor, da vedo, da niso sami. Če se želite pogovoriti z Rozalijo Kračun, jo lahko pokličite na telefonsko številko 031 660 348.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Samokontrola

Vodenje dnevnika samokontrole? Zakaj le?! ® Danica Ostanek

Upamo si trditi, da so na svetu sladkorni bolniki, ki zelo disciplinirano vodijo svojo sladkorno bolezen, da nekaterim previsoka ali nizka vrednost glukoze v krvi nič kaj dosti ne pomeni, nekateri pa sladkorno bolezen sicer nekako vodijo, a še sami ne vedo točno, kako in zakaj.

Zapisati vsako z merilnikom izmerjeno vrednost, čas meritve, odmerke tablet ali inzulina, dodati opombo večkrat na dan, dan za dnem – je pomembno! Verjetno se nas le malo zaveda, kako zelo naše razpoloženje, aktivnosti ali okusen obrok vplivajo na vrednosti glukoze v krvi. Pa vendar: vsak zapis naredimo predvsem zase, v svoje dobro.

Kaj zapisovati v dnevnik samokontrole V dnevnik se vpisujejo rezultati opravljenih meritev, zelo priporočljivo je, da se vpišejo tudi posebne okoliščine, ki vplivajo na izmerjene vrednosti in odmerke zdravil oziroma inzulina ob morebitnem zdravljenju z njimi. Vsi ti podatki so namenjeni pridobivanju izkušenj o samovodenju sladkorne bolezni, kar poveča samostojnost in samozavest bolnika. Zdravniku in medicinski sestri pa je dnevnik v pomoč pri vrednotenju uspešnosti zdravljenja, primernosti odmerkov zdravil, oceni sposobnosti odločanja in pravilnega ukrepanja bolnika pri samovodenju.

Skrbno zbrani podatki dnevnika in pogovori o dogajanju v določenem obdobju pomagajo s skupnim sodelovanjem načrtovati nadaljnje terapevtske ukrepe.

Tehnološki razvoj nas pospešeno usmerja na področje aplikacij, ki nam poskušajo olajšati življenje Samokontrola z novimi merilniki za merjenje glukoze v krvi postaja vse enostavnejša, izmerjene vrednosti so čedalje bolj točne, dodatnih možnosti, ki jih ponujajo merilniki, pa je čedalje več. Razvoj merilnikov napoveduje tudi nove načine samokontrole in posledično nove načine samovodenja sladkorne bolezni.

Nekateri merilniki se že povezujejo s pametnimi telefoni. Je to prednost ali slabost? Kakor se vzame. Če oseba tehnično ni najbolj podkovana in ji sodobna tehnologija ne diši, je dovolj, da ima le čim bolj točen in enostaven merilnik. Če pa ima rada izzive ali si le želi poenostaviti

življenje, ji bo v veliko pomoč dodana vrednost merilnika.

Merilnik, ki se povezuje s pametnim telefonom in aplikacijo Ni razloga za preplah! Takšen merilnik je primeren za prav vsakega uporabnika merilnika, ki je obenem tudi uporabnik pametnega telefona. Povezovanje s pametnim telefonom in aplikacijo je le dodatna možnost, ki jo lahko izbere uporabnik, če to želi. Zaradi tega sama uporaba merilnika ni nič drugačna. To je nekako tako, kot če bi kupili avto z možnostjo kamere za vzvratno parkiranje. Njena uporaba vam je lahko v veliko pomoč pri parkiranju, ni pa obvezno orodje, da lahko parkirate. Zaradi tega vaš avtomobil ne bo deloval nič drugače in tudi parkirali ga boste lahko ;)

Aplikacija vodi dnevnik izmerjenih vrednosti namesto vas Povezovanje merilnika z aplikacijo za sladkorno bolezen na pametnem telefonu omogoča, da se izmerjene vrednosti iz

merilnika samodejno prenesejo v aplikacijo. V slednjo se shranjujejo podatki o času meritve, uporabnik pa k meritvi lahko enostavno doda svoje opombe oz. oznake, ki služijo kot dodatna informacija k opravljeni meritvi: • možnost označevanja meritve: »na tešče«, »pred obrokom« ali »po obroku«, • možnost dopisovanja vrste obroka: zajtrk, malica, kosilo, večerja, prigrizek …, • možnost dodajanja fotografije krožnika hrane, • dodajanje vrste telesne aktivnosti, • vpisovanje odmerkov inzulina ali drugih zdravil.

Vse vnesene podatke aplikacija samodejno oblikuje v pregledni e-dnevnik samokontrole, kar lahko olajša samovodenje sladkorne bolezni. Aplikacija obenem daje vpogled v vplive vsakodnevnih dejavnosti na glikemijo, kar pripomore k razumevanju narave sladkorne bolezni in izboljša samovodenje.

Aplikacija torej ponuja veliko možnosti, kako in koliko jih uporabnik izkoristi, pa je odvisno od njegovih želja in potreb.

AKTUALNO: Sladkorna bolezen in medmrežje

Ne verjemite vsemu, kar piše na spletu! ® Meta Černoga, novinarka Nedeljskega dnevnika

Foto: BRANE BOMBAČ

Informacije, ki jih dobimo na spletu in preko družbenih medijev, so pogosto nepreverjene in napačne. To je še zlasti problematično pri informacijah, ki govorijo o zdravju. Vse prevečkrat se namreč pojavljajo prav zgrešene informacije o tem, kaj vse je na primer dobro jesti za določeno bolezen, česa vse se je treba držati pri, denimo, hujšanju pojavljajo pa se še hujši primeri, na primer takšni, ki govorijo o čudežnih ozdravitvah. Uporabniki spletnih medijev težko ločijo zrno od plev, zato bi bilo dobro, če bi tudi preverjene ustanove preko spletnih medijev podajale verodostojne zdravstvene informacije.

Vendar je to v Sloveniji žal še zelo redko. Pojavljajo se sicer pozitivni primeri, kot je na primer projekt Preveč soli škodi, ko je Nacionalni inštitut za varovanje zdravja tudi preko družbenih medijev opozarjal na posledice prevelikega 16 Sladkorna bolezen MAJ 2018

vnosa soli v telo. Ena od spletnih strani, kjer uporabniki lahko dobijo preverjene prehranske informacije, je na primer portal Prehrana.si. Gre na nacionalni portal o hrani in prehrani, katerega namen je obveščanje prebivalcev o ko-

ristih zdrave prehrane in zagotavljanju verodostojnih informacij o prehrani.

Vendar pa še vedno ostaja »mrtva cona« tovrstnih informacij na družbenih omrežjih. Da v Sloveniji na področju javnega zdravja trenutno še ni razvitih

smernic za uporabo družbenih medijev, ugotavlja tudi Sara Kotar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Zdravje, ki je ena temeljnih vrednot, je treba negovati in ohranjati, pri tem pa so uporabnikom lahko v pomoč tudi informacije, ki jih posredujejo javnozdravstvene organizacije preko družbenih medijev in spleta.

79 odstotkov prebivalcev EU uporablja internet Uporaba spleta namreč tudi pri nas postaja del vsakdanjika. Na spletu iščemo vse mogoče informacije, gledamo video in druge multimedijske vsebine ali pa komuniciramo z drugimi uporabniki, kolegi, poslovnimi partnerji. Raziskava Evrostata iz leta 2016, ki jo omenja Kotarjeva, je pokazala, da 79 odstotkov prebivalcev Evropske unije v starostnem razponu od 16 do 74 let, uporablja internet vsaj enkrat na teden ali večkrat, 71 odstotkov pa ga uporablja vsak dan ali skoraj vsak dan. Starejši, ki uporabljajo internet, pogosteje iščejo informacije na spletu, tudi na področju zdravja, v primerjavi z mlajšimi, ki v večji meri uporabljajo internet prek družbenih medijev.

Pokazalo se je tudi, da informacije o zdravju pogosteje iščejo ženske, te so tudi tiste, ki v komentarjih in objavah pogosteje diskutirajo o osebnih izkušnjah (svojih ali drugih), kot pa o znanstvenih dejstvih ali preverjenih zdravstvenih argumentih. »Ker torej število uporabnikov spleta v vseh starostnih skupinah po svetu in v Sloveniji močno narašča ter ga ljudje uporabljajo za različne z zdravjem povezane namene, internet in družbeni mediji postajajo čedalje pomembnejši vir zdravstvenih informacij. Zato je treba tudi v okviru promocije zdravja nujno začeti razmišljati o aktivni uporabi družbenih medijev,« ugotavlja Sara Kotar.

Konoplja res zdravi?

Uporabniki spleta pri iskanju informacij, tudi tistih s področja zdravja, precej pogosto naletijo na nepreverjene ali težje razumljive vsebine, zaradi česar je pomembno, da so na spletu prisotna spletna mesta, platforme, kjer so objavljene informacije in podatki, ki temeljijo na strokovnih in znanstvenih dokazih. Eden od primerov, ki je v zadnjem času precej popularen in po raznih sple-

tnih straneh zelo odmeven, je uporaba različnih vrst konoplje. Splet in družbena omrežja so preplavile informacije o koristih konoplje, medtem ko znanstvenih raziskav, ki bi potrdile ali ovrgle te informacije, ni zaslediti oziroma jih povprečni uporabnik težko najde. Na strokovnem srečanju Toksikologija, ki je bilo namenjeno konoplji in je potekalo aprila, pa so strokovnjaki povedali tudi to, da je zastrupitev s konopljo čedalje več, in to ne le med mlajšimi uporabniki, ampak tudi med starejšimi. Doc. dr. Miran Brvar iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo (Interne klinike) Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je dejal, da so zastrupitve s konopljo posledica uživanja THC, ki je psihoaktivna snov. Zastrupitve s konopljo postajajo čedalje pogostejše, predvsem med uporabniki marihuane, pogostejše pa postajajo tudi zastrupitve otrok z zaužitjem pripravkov iz konoplje in zastrupitve s hašiševim oljem pri starejših bolnikih s kroničnimi boleznimi. Znaki zastrupitve s konopljo se pokažejo predvsem z motnjo zavesti, od zaspanosti do kome, zmedenostjo, razdražljivostjo in nemirom. Srčno-žilni učinki konoplje najpogosteje zajemajo sinusno tahikardijo, ki jo lahko spremlja tiščanje v prsnem košu, in periferno vazodilatacijo z ortostatsko hipotenzijo, ki se pokaže z omotico in sinkopo. Poleg tega je uživalcem konoplje pogosto slabo in bruhajo. Zdravljenje zastrupitev s konopljo je le podporno. Konopljo razni »spletni ponudniki« pogosto ponujajo rakavim bolnikom, vendar je Jernej Benedik iz Onkološkega inštituta Ljubljana, jasno povedal, da v onkologiji do zdaj ni bila še objavljena nobena raziskava, ki bi dokazala učinkovitost zdravljenja raka s kanabinoidi. Indikacije za lajšanje simptomov pa so zaradi boljših novejših zdravil zelo ozke. Uporabljajo jih le za lajšanje težje obvladljivih simptomov, kot dodatek k običajnim zdravilom za lajšanje bolečine, slabosti in neješčnosti. Tudi pri boleznih živčevja za zdaj ni dovolj dokazov, ki bi podpirali uporabo konoplje pri zdravljenju. Promoviranje konoplje v različne namene pa je le ena od trenutno najbolj zavajajočih vsebin, ki se prodajajo na spletu in preko družbenih medijev. Zato je, kot opozarjajo strokovnjaki, potrebna izjemna pazljivost in posvet z zdravnikom, kadar posameznik poseže po ra-

zličnih »zdravilih«, ki jih ponujajo preko spleta.

Nemogoče je, da bi se strokovna javnost odzvala na vse, kar se novega pojavi, vendar pa imajo tu veliko vlogo tudi različna društva bolnikov, ki lahko na podlagi izkušenj oziroma pripovedovanj svojih članov pridobijo verodostojne informacije in jih objavijo na svojih spletnih straneh ali pa preko družbenih medijev tako, da dosežejo čim širšo javnost.

»Všečkanje« ni dovolj Problem pa nastane pri tem, da organizacije s področja javnega zdravja pogosto ne spodbujajo in ne uporabljajo (z)možnosti družbenih medijev, kjer gre za dvo- ali večsmerno komunikacijo, temveč se orodja družbenih medijev večinoma uporabljajo zgolj za širjenje informacij uporabnikom brez posebne težnje po vzpostavitvi dialoga. Ni namreč dovolj, da je spletno mesto, platforma ali aplikacija samo opažena (»všečkana«) s strani uporabnikov, ampak je to le začetek; za uspešno promocijo in komunikacijo je treba imeti na voljo tudi raznovrstne vire, od človeških do finančnih, ki omogočajo interakcijo oziroma odzivanje na aktivnosti uporabnikov, ugotavlja Kotarjeva. Ko so na Severnem Irskem preučevali, kakšen vpliv imajo sporočila, ki jih posredujejo preko družbenih medijev, so ugotovili, da na uporabnike naredijo največji vtis šokantne ali smešne vsebine. Poleg vsebine pa je pomembna tudi oblika, ki naj bo takšna, da jo je možno preprosto deliti na družbenih omrežjih. V zadnjem času je narastla tudi uporaba pametnih mobilnih telefonov, ki spremljajo posameznika na vsakem koraku. Strokovnjaki so na zdravstvenem področju razvili mobilne aplikacije, ki so namenjene promociji zdravja in posredovanju sporočil preko SMS-jev, ki pokrivajo poleg telesnega zdravja tudi vsebine s področja duševnega zdravja. Te imajo, kot pravi Kotarjeva, sicer dober potencial, vendar bi bilo treba njihovo učinkovitost še dodatno preveriti z raziskavami. Pri vsem tem pa je nujno tudi to, da so osebe, ki delajo na področju družbenih medijev v zdravstvu, seznanjene in poučene tudi o zakonskih podlagah in varovanju podatkov, obenem pa morajo tudi vedeti, katere so tiste vsebine, ki so z etičnega vidika primerne za objavo in katere ne.

Sladkorna bolezen MAJ 2018

17

OSREDNJI INTERVJU: Bernarda Medved

Ljubezen in disciplina premikata gore ® Slavka Brajović Hajdenkumer

Mila in hkrati energična Bernarda Medved s sladkorno boleznijo sobiva že pol stoletja in vendar je ta nikoli ni ovirala pri ciljih, ki si jih je zadala. Čeprav življenje ni vedno enostavno, je kljub kronični bolezni do nje prizanesljivo. Ker želi, da je takšno tudi življenje najmlajših bolnikov s sladkorno boleznijo, te že 15 let spremlja v koloniji, na izletih in v šoli v naravi. Za svoje prizadevno prostovoljno delo je Bernarda Medved prejemnica letošnje plakete Društva za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami.

Njeni prvi spomini na sladkorno bolezen, za katero je zbolela pri treh letih, so povezani s pripovedovanjem domačih.

Bernardina mama je bila zaposlena v domu starostnikov in je sladkorno bolezen spoznala prek tamkajšnjih stanovalcev. Ko je ugotovila, da s hčerjo nekaj ni v redu, je posumila, da bi lahko deklica bolehala za sladkorno boleznijo, zato jo je odpeljala k zdravniku, vendar ta dodatnim preiskavam ni bil naklonjen. »Mama mi je povedala, da zdravnik kar ni mogel verjeti, da bi lahko imela sladkorno bolezen. Takrat tako majhnih otrok s sladkorno boleznijo ni bilo oziroma so pomrli in jih niso prepoznavali kot bolnike s sladkorno boleznijo. Ampak mama je vztrajala in zdravnik ji je nejevoljno zabrusil: ‚Ker ste tako sitni, vam bom pa dal napotnico za laboratorij!‘ Mama je bila sitna še bolj in ga je prosila, naj na napotnico vendar napiše »nujno«. S takšno napotnico sva se takoj odpravili na avtobus in se odpeljali v Kranj. V zdravstvenem domu so mi vzeli kri, in takoj po tistem, ko se je gospa iz laboratorija vrnila z rezultatom, so me s sireno in rešilcem odpeljali v Ljubljano na pediatrijo.

Mama mi je povedala še, da se je na mojem obrazu videlo, kako zelo si želim, da bi bilo trpljenja in slabega počutja konec,« pripoveduje danes 53-letna Bernarda Medved. Deklico so v bolnišnici takoj oskrbeli z inzulinom in počutje se je kmalu izboljšalo: »Naslednje jutro me je mama obiskala v bolnišnici. Ker sem doma ogromno pila, kot triletni otrok sem spila cel liter vode kar iz piskra, sem mami ponosno pokazala stekleničko z radensko in ji povedala, da mi dovolijo piti, kolikor hočem.«

Kdaj bo umrla?

Pred pol stoletja je bila splošna ozaveščenost o sladkorni bolezni zelo skromna. Če o njej niso vedeli dosti niti zdravstveni delavci, si lahko predstavljamo, 18 Sladkorna bolezen MAJ 2018

kako malo so o tem vedeli ostali. Zato Bernardini spomini na osnovno šolo niso prijetni: »Ko sem se svoje bolezni zavedala, sem bila že v osnovni šoli. Odnos do bolnikov je bil takrat zelo slab.

Ne vem, ali so bili tako neuki, ampak jaz nimam lepih spominov. Ne spomnim se, da bi kdor koli kadar koli želel kaj narediti zame. Edina, ki je bila do mene dobra, je bila kuharica, ki mi je dala vedno jesti, kadar sem jo prosila. Pa so vsi vedeli, da sem bolna. Ampak to so bili časi, ko o sladkorni bolezni res niso nič vedeli in so mamo spraševali, kdaj bom umrla.«

Igla kot žebelj Danes sladkorno bolezen nadzoruje z inzulinsko črpalko, nekoč pa je bilo dajanje inzulina za Bernardo prava nočna mora: »Nikoli ne bom pozabila, kako hudo mi je bilo, ko mi je bilo treba dati inzulin. To so bile velikanske steklene brizgalke z železnim ogrodjem, ki so se še prekuhavale. Igle so bile debele in zdelane, saj smo dobili le po dve na leto.

Bile so zamašene in na koncu so imele pravi kavelj. Te injekcije je bilo res težko zabosti, saj igla enostavno ni šla v kožo – kot bi skozi kožo poskušal poriniti žebelj. To je bilo grozljivo in tega sem se zelo zelo bala. Ko sem vedela, da bom dobila injekcijo, sem se skrila. Če me je mama lahko hitro ulovila, sem se za nagrado lahko crkljala in igrala z očetom, ki je cele dneve delal.« Bolezen pri Bernardi ni vplivala na izbiro poklica in srednje šole: »Nihče me ni kaj dosti spraševal. Tudi ko sem šla po zdravniško spričevalo za srednjo šolo, ni bilo nič posebnega. Hotela sem se vpisati na vzgojiteljsko šolo, pa nisem bila sprejeta. Ne zaradi sladkorne bolezni, ampak ker nisem imela posluha. Potem sem razmišljala o medicinski šoli, ki pa je bila predaleč od doma, zato sem se na koncu vpisala na ekonomsko šolo.« Po srednji šoli

se je zaposlila v podjetju Iskraemeco in tam delala tri desetletja. »Prišlo je do reorganizacije in vsi tisti, ki nismo mogli delati več kot osem ur, smo ostali brez dela.« Bernarda je od preloma tisočletja delala samo polovični delovni čas, saj so jo delno invalidsko upokojili.

Brez kroničnih zapletov Razen težav z očmi, ki so jih uspešno odpravili z več laserskimi posegi, ji sladkorna bolezen doslej na srečo ni povzročala dodatnih zdravstvenih težav. »Omejitve pri delu sem imela zaradi težav z očmi. Bilo je obdobje, ko sem imela res veliko težav z vidom, vendar je po laserskih posegih vid zdaj v redu. Upam, da bom še dolgo imela srečo in mir. Hodim na vse preglede. Kamor me napotijo, grem. Zaenkrat je vse v redu. Naj bo čim dlje. Vem pa, da sladkorna bolezen pusti posledice. Mislim, da je malo povezano tudi z genetiko. Poznam veliko ljudi, ki imajo že po dvajsetih letih hude zaplete. Poznam jih pa tudi kar nekaj, ki imajo sladkorno bolezen še dlje kot jaz, pa nimajo nobenih težav. Želim si, da bi bila med tistimi, ki imajo zaplete čim kasneje.«

Ženska kar vse zmore Bernarda ima tri sestre in enega brata, a nihče od njih in tudi sicer v družini ni imel sladkorne bolezni. »Mislim, da v družini nismo bili zaznamovani s sladkorno boleznijo. Naše življenje je bilo enako, kot če bi bila zdrav otrok. Tudi ko sva si z možem ustvarila družino, ni bilo zaradi tega kakih posebnih težav. Z možem sva sina vzgajala nekako spontano, poznal je vse moje navade, vedel je, kaj moram narediti, in se je tega naučil tudi sam. Kar se pa moža tiče, sem že kot punca vedela, da če se bom kdaj poročila, moram dobiti dobrega moža, takega, ki bo mojo bolezen razumel, ki mi bo pomagal in mi stal ob strani. In ta-

Krivično je, da otrok ne more v šolo v naravi!

Bernarda, ki je trenutno brez dela, je že 15 let prostovoljka v Društvu za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami.

Za zelo aktivno prostovoljsko pomoč otrokom in družinam se je odločila, ker verjame, da otrok zaradi bolezni ne bi smel biti prikrajšan za lepe trenutke z vrstniki. Bernarda ima namreč sama grenko izkušnjo – zaradi sladkorne bolezni je lahko s sošolci prvič odšla na izlet šele na koncu osmega razreda osnovne šole in še takrat je morala razredni-

Foto: BRANE BOMBAČ

kega sem tudi dobila. Imam zelo dobrega moža, ki bi naredil zame in za družino čisto vse. Vedno se lahko zanesem nanj. Kar se tega tiče, sem imela res srečo. In potem so vse reči v družini nekako spontane. Če sem imela hipo, sta mož in sin razumela, za kaj gre, in mi pravilno pomagala. Kuhamo in jemo vsi tako, kot se nam zdi, da je najbolj zdravo. Nekako se mi zdi, da sta se tako mož kot sin z mojo boleznijo marsikaj naučila, na primer skrbi za sočloveka in zavedanja o zdravem načinu življenja, hrani in gibanju. Če kam gremo, vesta, da je treba pot načrtovati in se dobro organizirati. Ko grem na pot, seveda nikamor ne morem brez merilnika, malice, inzulina, in če smo šli kam dlje, je bilo treba vedno preveriti, ali so tam razmere urejene, in poskrbeti, da sem imela zalogo inzulina vedno s seboj. Če smo šli na pot s prijatelji, sem en set inzulina in vseh nujnih reči vedno dala v hrambo komu od prijateljev, in če bi se nam izgubila prtljaga ali bi nam jo kdo ukradel, bi še vedno imela set na varnem pri njih.

Na tak način se naučiš dobre organizacije. Z možem sva veliko potovala z motorjem in vsi sopotniki so vedeli, da sem bolnica s sladkorno boleznijo. Vedno smo se organizirali tako, da je bilo vse v redu. Je pa res, da nisem posebej zapleten človek in nikoli ne delam kakega cirkusa. Skratka, bolezen te prisili v bolj ozaveščeno in organizirano življenje, kar pa je samo dobro.« Bernarda je prepričana, da ženska s kronično boleznijo ali brez nje zmore marsikaj. Če zmore poskrbeti zase, zmore tudi za družino. In še, da bi, če sladkorne bolezni ne bi imela, z možem gotovo imela še kakšnega otroka. A v času, ko je sama postala mati , so sladkornim bolnicam zdravniki še odsvetovali več otrok.

Vse gre, če imaš določene navade in disciplino. Ženska kar vse zmore. ku obljubiti, da z njo ne bo nobenih težav. »In jih res ni bilo!« pripoveduje. »Vendar se mi zdi, da je res krivično, da danes, ko imamo vsega v izobilju in nam je vse omogočeno, nekateri otroci pa zaradi zdravstvenih težav ali drugih razlogov še vedno nimajo možnosti oditi v šolo v naravi, na izlet ali se udeležiti športne aktivnosti. Zato sem se ponudila, da kot spremljevalka pomagam otrokom s sladkorno boleznijo na izletih in v šolah v naravi in tam poskrbim za otroka, ki lahko uživa z vrstniki, staršem pa omogočim, da lahko tisti dan ali teden preživijo brez skrbi. O mojem sodelovanju s šolami po Sloveniji in spremljanju učencev prvih dveh triad s sladkorno boleznijo se je hitro razvedelo in danes je prošenj več, kot jih zmorem uresničiti. Saj praktično vsak mesec otroke spremljam v dveh šolah v naravi. Ves mesec ne zmorem biti od doma, za dva tedna se pa potrudim in tudi mož me pri tem polno podpira. Letos sem bila tako na smučanju kar pet tednov. Sama zelo rada smučam in sem spremljala otročke in še smučala z njimi.« »Spremljanje otrok s kronično boleznijo je sicer predvsem velika odgovornost, saj se lahko hitro zaplete,« poudarja Bernarda: »Poznam učiteljico, ki ima v razredu fantka, ki je gibalno oviran, de-

klico, ki je slepa, oba imata sicer spremljevalca, in potem še dve deklici, ki imata sladkorno bolezen. Ta učiteljica sama v šoli v naravi ali na izletu ne more poskrbeti za vse in obvezno potrebuje spremljevalce. Pri sladkorni je sicer tako, da če je vse v redu, vse teče nemoteno in nihče niti vedel ne bi, da je z otrokom kar koli narobe. Če se pa kaj zaplete, je lahko pa zelo hudo. Otroku lahko samo pri dveh obrokih nepravilno doziraš inzulin in je vse narobe. Jaz pa poskrbim, da se sladkor izmeri, da je noč varna, da otrok poje, kar je treba. Dogovarjam se s kuharicami, izračunamo ogljikove hidrate, otrok dobi dovolj inzulina, da lahko funkcionira in da vse je v redu.« Medvedova pravi, da otroci s sladkorno boleznijo pred leti niso mogli na take aktivnosti in da žal tudi danes ne gredo vsi: »Otroci tistih staršev, ki ne morejo dobiti spremljevalca ali ki se ne znajdejo, še danes ne gredo. V šoli je najlažje reči, da naj ne gre. Otrok pa je prikrajšan.

Sama nisem nikoli bila v šoli v naravi in tudi zaradi teh izkušenj se mi ne zdi prav, da so otroci prikrajšani. Zato sem bila že vsaj stokrat v šoli v naravi in otroci in starši so bili srečni. »Prva poklicna izbira gospe Bernarde je bila vzgojiteljska šola, ki pa je zaradi premajhnega glasbenega posluha ni mogla uresničiti. Vendar ko jo človek sreča in posluša, si boljšo gospo za varstvo, vzgojo ali spremljanje svojega otroka težko predstavlja. Zato se nihče ne čudi, da je aktivna prostovoljka, ki osrečuje otroke že 15 let. In še naprej jih bo. Gotovo.

Sladkorna bolezen MAJ 2018

19

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Kuharski knjigi na pot

Mediteranska kuhinja v rokah najboljših ® Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž., klinična dietetičarka

Sodobna prehrana oseb s sladkorno boleznijo ne prepoveduje cele vrste živil, ki bi ropale posameznika za ideje pestreje postavljenih krožnikov. Sodobni načini zdravljenja in nova spoznanja na področju diabetologije in nutricionistike omogočajo, da tudi sladkorni bolniki lahko uživajo v vrhunski kulinariki.

Togih pravil pri načrtovanju obrokov ni več. Že nekaj let načrtovanje prehrane temelji na oblikovanju osebnega prehranskega sloga posameznika, ki pa je močno odvisen od življenjskega sloga.

Aktivni posamezniki si lahko danes privoščijo več kot njihovi manj aktivni vrstniki. Pravilo, da ena dieta ustreza vsem ljudem s sladkorno boleznijo, spada v zgodovinski arhiv, enako kot velike steklene ampule z inzulinom in pripadajoče injekcijske igle. Sodobni prehranski pristop temelji na primerni frekvenci dnevnih obrokov in njihovi ponovljivosti. Pomembno je, da si obroki, če je le mogoče, sledijo ob konstantnih časovnih intervalih danes, jutri, pojutrišnjem, med tednom, ob vikendih, na dopustu ...

Čim več svežega in manj predelane hrane Pri načrtovanju obrokov dajemo prednost mediteranskemu načinu prehranjevanja. Glavni poudarek mediteranske prehrane, ki ga pogostokrat preslišimo, je na svežih minimalno industrijsko predelanih živilih, upoštevaje lokalnost, sezonskost in kratko transportno verigo.

Mediteranska prehrana vključuje pretežno hrano rastlinskega izvora (sveža zelenjava, sadje, oreščki, semena in škrobna živila, bogata s prehranskimi vlakninami). Prehrana je bogata z morskimi ribami z dna prehranjevalne ve20 Sladkorna bolezen MAJ 2018

rige: sardela, sardon, skuša, občasno losos. Vključuje sveže meso vseh živali (govedina, teletina, svinjina, zajec, puran, piščanec, divjačina).

Dober vir beljakovin v mediteranski prehrani so jajca in fermentirani mlečni izdelki, kot so rikota, skuta, jogurt, mocarela, sir, kisla smetana. Tipična predstavnika prehranskih maščob sta olivno olje in oreščki. Ravno tako mediteranska prehrana ne izključuje sladic, ki so tipično pripravljene z nizko vsebnostjo dodanega sladkorja, občasno sladkane z manjšo količino medu in obveznim dodatkom svežega sezonskega sadja. Takšne sladice vključujemo na jedilnike le ob posebnih priložnostih, vedno pa v okviru glavnega obroka.

Mediteranski način prehranjevanja tudi ne prepoveduje nadzorovanega uživanja rdečega vina – pravilo je občasno in vedno ob obroku ne več kot kozarec do dva. Takšno prehrano si zaslužimo vsi – z diabetesom ali brez njega.

Osnovno pravilo: zmerno – redno – sveže – pestro Količina ogljikovih hidratov (OH) naj bo vedno nadzorovana, pa če ogljikove hidrate štejemo ali ne. Obrok naj vsebuje od 30 do 80 g OH, odvisno od naše starosti in fizične aktivnosti pred obrokom ali po njem.

Le nadzorovana količina ogljikovih hidratov je zagotovilo za primerno presnovno hitrost obroka in dolgoročno dobro presnovno urejenost. V obroke vedno vključujemo kvalitetno, predvsem rastlinsko maščobo kot »varovalko«, da presnova ne bo prehitra, pazimo pa

tudi, da ne bo prepočasna. Vedno pa ob vrhunskih kulinaričnih mojstrovinah, ki jih ponuja nova kuharica, razmislimo, kdaj moramo uporabiti deljeni ali podaljšani bolus.

Top šefi za sladkorne bolnike V čast mi je, da sem sooblikovala knjigo. Recepti v knjigi vam omogočajo, da postanete svoj »master chef« in osvojite znanja in veščine gastronomske akademije mediteranske prehrane.

Recepti so skrbno izbrani s stani slovenskih top kuharskih šefov, energijsko in hranilno ovrednoteni s podanimi priporočenimi porcijami, ki pa so vedno lahko tudi manjše. Večanje porcij vam toplo odsvetujemo. Za nekatere jedi boste potrebovali nujno podaljšane boluse inzulina, maščoba in beljakovina upočasnita presnovo in podaljšata sitost. Vsi recepti so energijsko in hranilno ovrednoteni. Pri vrednotenju smo upoštevali tudi tehnike priprave (reduciranje, mariniranje, dolgotrajno kuhanje pri nizkih temperaturah »sous vide« ...). Upoštevanje tehnike priprave je nujno, ko moramo pripraviti pravilni preračun na priporočeno porcijo.

Priporočene porcije smo določili glede na tri dejavnike; na količino, ki je bila servirana na krožnik, ob upoštevanju pravila zmernosti (»manj je več«). Tretji ključni dejavnik določitve priporočene porcije je bila tudi količina ogljikovih hidratov. Tako lahko v vrhunski slovenski kulinariki uživajo tudi vsi tisti, ki morajo vsakodnevno ob obroku preštevati ogljikove hirate.

Večina receptov je preračunanih na štiri osebe. Le takrat, kjer bi preračun

Za konec še beseda o sladkorju Kot se spodobi za nove prehranjevalne trende in vrhunsko kulinariko, ki sledi trendom, pogostokrat pa jih k sreči tudi prehiti, so se slovenski kuharski mojstri sladkorju izogibali, razen tedaj, ko res ni šlo brez njega. Za marinade smo tu in tam uporabili domač sadni sok, vendar v njem mojstri niso kuhali in so ga reducirali. Pretežno večino sladkorja so nadomestili s svežim sezonskim sadjem, ko pa so potrebovali »penasto umešane rumenjake«, so namesto kristalnega sladkorja izbrali med kokosovim sladkorjem z nizkim glikemičnim indeksom in eritrolom – novim sladkorjem brez energijske in hranilne vrednosti, in kar je najpomembneje: brez stranskih učinkov na naše zdravje. Prihranek pri tem je dvojen, sladica je postala »vredna greha«, z manj ogljikovimi hidrati in manj kalorijami.

Vzemite si čas, uživajte v gurmanskih mojstrovinah Ne pozabite na načela zdrave prehrane redno – zmerno – sveže – lokalno in pestro, za osebe z diabetesom pa še prešteto. K vsaki dobri hrani se odlično poda tudi športna aktivnost. Če se izrazim v gastronomskem jeziku kuharjev: aktivnost bo jed dvignila na višji nivo – na nivo dobre urejenosti vašega sladkorja.

Anina jagodna rezina (šef: TOMAŽ BEVČIČ) Krema (priprava) Sestavine: 1 rumenjak, 10 g kokosovega sladkorja, 7 g škroba, 130 g mleka, vanilijev strok, 130 g smetane Priprava: Mleko skuhamo z vanilijevim strokom, posebej zmiksamo fruktozo, rumenjake in škrob. Vrelo mleko počasi vlivamo na rumenjake in energično mešamo. Postavimo na ogenj in mešamo do vretja. Ohladimo in zmešamo s stepeno smetano.

Rabarbarin mousse z jagodami (priprava) Sestavine: 150 g rabarbare, 10 g kokosovega sladkorja, 300 g jagod, 10 g želatine, 150 g smetane Priprava: Rabarbaro kuhamo s kokosovim sladkorjem, dokler se ne zmehča, po potrebi dolijemo kako žlico vode. Združimo z namočeno želatino in zmiksamo. Ko se ohladi na 35 stopinj Celzija, združimo z zmiksanimi jagodami in stepeno smetano. V hladilniku pustimo 12 ur.

Listnato testo (priprava) 95 g listnatega testa na tanko razvaljamo, ga prepikamo in pečemo približno 25 minut pri 200 stopinjah Celzija; ohladimo.

Serviranje: Na krožnik damo plast kreme, plast listnatega testa in plast rabarbarinega moussa. Po vrhu narežemo sveže jagode (100 g) in okrasimo z lističi sveže mete.

Energijske in hranilne vrednosti:

Porcija

Teža (g)

E (kJ)

E (kcal)

B (g)

M (g)

OH (g)

PV (g)

255

1985

474

8,1

39

22

3

E – energija; B – beljakovine; M – maščobe; OH – ogljikovi hidrati; PV – prehranske vlaknine

Foto: DRAGAN ARRIGLER

postal nesmiseln, smo pustili preračun za več oseb (deset, ducat ...). Največkrat se je to zgodilo pri desertu. Saj veste: pecivo le za štiri težko spečemo, ker tudi v domači kuhinji nimamo tako majhnih modelov, pa tudi štiri žlice sladoleda je praktično nemogoče pripraviti s povprečnim gospodinjskim mešalnikom.

Včasih pa je dobro tudi, da pregrešno dobro »granolo« pripravimo na zalogo.

Ne bomo si zatiskali oči: v vrhunski kulinariki je maščoba »kraljica«, ki jédi zagotavlja pregrešno dober okus, saj je nosilka arom. Skupaj z vrhunskimi kuharji smo se trudili, da bi jo uporabili v še »zmernih količinah«. Zato pazite vsi, ki preštevate OH, na pravilno odločitev o bolusu inzulina. Maščoba upočasni presnovo, kar pomeni, da bo inzulin prehiteval po desni, glukoza pa v kri hiti v počasno premikajoči se koloni.

Zato prav vsi recepti niso za vsak dan, zagotovo pa se občasno lahko znajdejo na vašem krožniku.

Sladkorna bolezen MAJ 2018

21

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Prehrana in sladkorni bolnik

Transmaščobne kisline v življenju sladkornih bolnikov ® Monika Kubelj

O transmaščobah je zadnje mesece na srečo veliko govora. Pred dobrim mesecem je bil objavljen pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih, saj je aktivnim nasprotnikom uspela velika omejitev. Ta pravilnik je zelo pomemben korak k bolj zdravi hrani, ki je na voljo predvsem v trgovinah. Dolgotrajna prizadevanja Inštituta za nutricionistiko so obrodila sadove, za katere nam bodo hvaležni tudi naši otroci. Kaj pa sploh so transmaščobne kisline ali pogovorno transmaščobe, kje jih najdemo in kako vplivajo na naše zdravje?

Transmaščobne kisline so posebna vrsta maščob, ki za delovanje človeškega telesa niso nujne, v hrani pa se naravno nahajajo v precej nizkih količinah. Številne raziskave so pokazale, da transmaščobne kisline povečujejo raven krvnega holesterola ter znatno povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja ter drugih kroničnih bolezni. Na tej osnovi so bila izdana strokovna priporočila, da je treba količino transmaščobnih kislin v živilih zmanjšati na najmanjšo možno vrednost, čemur se postopoma prilagaja tudi živilska industrija. Pomemben vir transmaščobnih kislin predstavljajo predvsem industrijsko dodane delno hidrogenirane rastlinske maščobe oz. olja, ki jih na slovenskem tržišču še vedno lahko najdemo v številnih živilih. Prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalnega projekta Transmaščobe v živilih, Inštitut za nutricionistiko: »Pred nekaj dnevi smo v izjemno ugledni znanstveni reviji Nutrients objavili najnovejše rezultate ocene stanja v Sloveniji. Spremljali smo spremembe pri uporabi delno hidrogeniranih maščob od leta 2015, ko se je bistveno okrepilo ozaveščanje prebivalcev in nosilcev živilske dejavnosti o škodljivosti transmaščob, tudi zaradi izvajanja raziskovalnega projekta Transmaščobe v živilih. Ugotovili smo, da se delno hidrogenirane maščobe še vedno dodajajo predvsem v vaflje, piškote, prigrizke, različne namaze in slaščice, kjer smo v letih 2015–2017 opazili celo povečanje uporabe.«

Res najbolj problematičen sladkor?

V nasprotju z razširjenim mnenjem, da je za diabetike najbolj problematično živilo sladkor, so na prvem mestu strokovne pozornosti že nekaj let maščobe. Uživanje manjših količin maščob, kot smo navajeni, je za diabetike na prvem mestu, kajti večina ima preveliko telesno maso, ki jo morajo znižati, da se vrednosti sladkorja normalizirajo.

Maščobe so najbolj kalorične med vsemi prehranskimi sestavinami, v Sloveniji jih po raziskavi, opravljeni pred nekaj leti, zaužijemo do odstotkov, kar je za tretjino več od dovoljene količine, in temu primerno smo tudi bolni. Maščobe so v žarišču strokovne pozornosti tudi zato, ker v naši prehrani prevladujejo aterogene, torej nasičene maščobe, ki vplivajo na poapnitev žil in posledično na nevarno zvišanje krvnega tlaka, kar je skupaj s povišanim sladkorjem bližnjica do srčnega infarkta ali možganske kapi.

Najbolj nevarni izomeri Da je problem aktualen, potrjujejo tudi rezultati kemijskih analiz živil. Prof. dr.

Rajko Vidrih, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani: »V okviru raziskovalnega projekta smo izvedli tudi kemijske analize številnih živil. Medtem ko margarine v maloprodaji transmaščobnih

O projektu Transmaščobe v živilih Ključni cilji projekta Transmaščobe v živilih in njihov populacijski vnos implikacije za javno zdravje so ugotoviti prisotnost transmaščobnih kislin v živilih v Sloveniji, določiti izpostavljenost različnih skupin prebivalstva transmaščobnim kislinam in zagotoviti podatke, potrebne za zakonsko ureditev tega področja. Projekt vodi Inštitut za nutricionistiko, raziskovalni partnerji pa so še Nacionalni inštitut za javno zdravje, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Univerzitetni klinični center v Ljubljani in Institut Jožef Stefan.

22 Sladkorna bolezen MAJ 2018

kislin skoraj ne vsebujejo več, smo večje količine teh škodljivih maščob našli ne le v že izpostavljenih predpakiranih živilih, temveč tudi v nepredpakiranih, ki nimajo deklaracije, zato pri njih potrošnik tudi nima vpogleda v sestavine.

Najpogostejši transmaščobni kislini v analiziranih vzorcih sta bili izomeri, ki sta tudi najbolj zdravju škodljivi. Rezultate naših analiz so potrdili tudi v laboratoriju dr. Matthiasa Schreinerja na dunajski Univerzi BOKU.«

Strateški cilji s področja zdravja Zmanjšanje količine transmaščobnih kislin v živilih je Slovenija uvrstila tudi med strateške cilje nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 Dober tek, Slovenija, ki je med ukrepi predvidel možnost zakonodajne omejitve transmaščobnih kislin. Ministrstvo za zdravje je za oceno tveganja, ki ga za zdravje prebivalstva lahko predstavljajo transmaščobne kisline v živilih, podprlo državni raziskovalni projekt. Državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik, Ministrstvo za zdravje: »Ocena tveganja za zdravje je pokazala, da vnos transmaščob pri splošni populaciji ni kritičen, vendar pa potrošniki, ki v veliki meri uživajo živila z visoko vsebnostjo transmaščob, že lahko dosežejo kritično količino. Ker so transmaščobe prepoznane kot eden od glavnih dejavnikov za razvoj srčno-žilnih bolezni, smo zadovoljni, da smo s predpisom omejili njihovo vsebnost. Na ta način bomo prispevali k boljšemu zdravju prebivalcev. Z nacionalnimi podatki smo dosegli, da bo predpis veljal za vsa živila, ki se prodajajo v Sloveniji, ne glede na to, v kateri državi so proizvedena.

S tem bomo omejili prodajo problematičnih živil tudi tujih proizvajalcev in ne zgolj domačih.«

Pomemben korak Rezultati, ki so bili objavljeni v ugledni znanstveni reviji Nutrients, kažejo, da se je v več kategorijah predpakiranih živil v zadnjih dveh letih pogostnost uporabe delno hidrogeniranih maščob sicer zmanjšala, v nekaterih pa se je žal celo povečala. Tudi kemijske analize živil kažejo, da so transmaščobne kisline še vedno ne le v predpakiranih, temveč tudi v številnih neprepakiranih živilih, npr. v nekaterih burekih, rogljičkih in drugih pekovskih izdelkih. Z izborom ustreznih surovin in postopkov priprave je vsa tovrstna živila mogoče proizvesti tako, da NE bodo presegala zakonsko predpisane omejitve 2 grama transmaščobnih kislin na 100 gramov skupnih maščob.

Nadzor nad upoštevanjem pravilnika Ministrstvo obljublja tudi primeren nadzor nad izvajanjem pravilnika. Uveljavitev pravilnika je zelo pomemben javnozdravstveni ukrep, ki bo ščitil vse prebivalce Slovenije. Izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, Nacionalni inštitut za ja-

vno zdravje: »Izpostavljenost prebivalcev transmaščobam je nepotrebna in ogroža zdravje ljudi. Uživanje transmaščob poviša koncentracijo slabega, LDLholesterola in hkrati zniža koncentracijo dobrega, HDL-holesterola. Transmaščobe so dejavnik tveganja tudi za razvoj bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, povezane pa so tudi z nastankom nekaterih vrst raka (dojka, debelo črevo), preeklampsije pri nosečnicah in z astmo ter alergijami pri otrocih.« Prof. dr. Zlatko Fras, Univerzitetni klinični center Ljubljana, je glede tega dodal: »Primer Danske, kjer je bila takšna zakonska omejitev uveljavljena že pred leti, dokazuje, da je na ta način možno ne le zmanjšati stroške zdravstvene oskrbe, temveč tudi preprečiti marsikatero prezgodnjo smrt.« Transmaščobne kisline so povezane z nastankom srčno-žilnih bolezni, saj rušijo razmerje med dobrim,HDL-, in slabim, LDL-holesterolom v krvi in dokazano dvigujejo raven LDL-holesterola. Poleg tega so v analizah in testiranjih pomnjenja ter delovanja možganov pri starostnikih odkrili, da so imeli tisti z višjim deležem transmašč-

obnih kislin v telesu težave s pomnjenjem in normalnim delovanjem možganov, kar lahko vodi do Alzheimerjeve bolezni. Bistveno boljše rezultate delovanja možganov so imeli tisti, pri katerih so ugotovili višje koncentracije zaščitnih faktorjev, kot so vitamini B, C, D, E in maščobne kisline omega-3.

Kje torej lahko najpogosteje najdemo transmaščobne kisline: • v rogljičkih, • napolitankah, • piškotih, • pomfriju, • torticah, • ocvrti hrani, • margarini, • številnih predpakiranih izdelkih in drugod.

Industrijsko predelana hrana največkrat vsebuje transmaščobe in preproste ogljikove hidrate, ki so glavni krivci za kronična vnetja v telesu. Kot vemo, so kronična vnetja glavni krivec modernih bolezni, kot so srčno žilne bolezni, povišan holesterol, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, zamaščena jetra, problemi s hormoni, alergije in intolerance.

OSEBNA ZGODBA: Mateja Tomažin Šporar, v. m. s., edukatorka, diabetološka ambulanta, UKC Ljubljana

Najpomembnejša je notranja motivacija ® Meta Černoga, novinarka Nedeljskega dnevnika

V tokratni številki predstavljamo višjo medicinsko sestro – edukatorko Matejo Tomažin Šporar, ki že petindvajset let dela na oddelku za diabetološko dejavnost, ki deluje v okviru UKC Ljubljana.

Po njenih dolgoletnih izkušnjah je eden izmed najpomembnejših prvi stik z bolnikom. Navadno je prisoten začetni strah pred boleznijo, zato je še kako pomembno, da edukatorka s svojim znanjem, ki poleg strokovnega zajema tudi socialno in psihološko, spodbudi bolnika k spoznavanju sladkorne bolezni. »Pristopi so lahko individualni ali skupinski. Prva stvar, o kateri spregovorimo na uvodni uri o sladkorni bolezni, pa je seveda tudi prehrana,« pravi sogovornica. Bolniku pojasnijo dogajanje, povezano z delovanjem trebušne slinavke, vzroke za nastanek in znake, ki spremljajo bolezen. Seveda lahko bolniki ob tem zastavljajo vprašanja in teh je res veliko, saj sodobni mediji, kot je denimo internet, ponujajo vse mogoče »recepte«, ki pa niso nujno najboljši in najbolj ustrezni. Zato se je dobro z bolniki pogovoriti prav o vseh dilemah. »Ravno ta teden sem imela skupino za uvedbo inzulina, ki običajno poteka tri dni po dve uri dnevno. Neka gospa je na vprašanje, zakaj je tukaj, dejala, da zato, ker se njen oče, ki ga je spremljala, ni držal pravil prehranjevanja. V takšnem primeru je treba bolniku in svojcu takoj razložiti, da to ni njegovo breme, da se ne sme obtoževati, ker se je bolezen pojavila ali napredovala. Razložiti mu je treba, zakaj se je bolezen sploh pojavila, kako deluje trebušna slinavka in da se ta po določenem času 24 Sladkorna bolezen MAJ 2018

Foto: OSEBNI ARHIV M. T. Š.

Medicinske sestre – edukatorke imajo na področju izobraževanja bolnikov s sladkorno boleznijo eno izmed pomembnejših vlog v diabetološkem timu. Bolnike spremljajo že od samega začetka, od pojava bolezni, in pozneje.

Edukacija je sestavni del oskrbe bolnikov, skozi katero bolniki dobijo potrebno mero znanja, veščin in spretnosti, da lahko obvladujejo bolezen. Večina medicinskih sester – edukatork pridobi potrebna znanja v učni bazi, ki jo zagotavlja Klinični oddelek za endokrinologijo in presnovne motnje v UKC Ljubljana. Znanje, ki ga potrebuje edukatorka, je zelo široko, posega tudi na področje terapije in izvajanje ukrepov, ki vplivajo na urejenost sladkorne bolezni, zato je zelo to znanje treba nenehno dograjevati in širiti.

Mateja Tomažin Šporar, višja medicinska sestra, edukatorka, diabetološka ambulanta UKC Ljubljana

‚izrabi‘. Opažam, da si bolniki zelo pogosto očitajo, češ, preveč sem jedel, premalo sem se gibal in podobno. Treba je najti pravi način, da vsakemu posamezniku pravilno pojasnimo, kar koli ga zanima,« način uvajanja v izobraževanje opisuje Tomažin Šporarjeva.

Ključ do zdravja – prehrana Prav temelji prehranjevanja pri sladkorni bolezni so namreč najtrši oreh, čeprav pri tem zdaj ni več strogih pravil, kakršna so veljala nekoč. »Te metode so se v zadnjih letih zelo spremenile. Včasih so morali biti bolniki precej bolj dosledni, potem se je to začelo spreminjati, prehranski nasveti so zdaj bolj ohlapni, saj

smo videli, da je bolje, če posameznik počasi naredi spremembe v prehrani in jih vzdržuje. Če na primer pove, da vsaka dva dni poje dunajski zrezek, potem mu je treba vendarle povedati, da to ni dobro, in da je dovolj, če ga poje le enkrat na štirinajst dni. A to je nedokončana zgodba, veliko besed se vrti okoli prehrane in mnogim se zdi, kot da si jim z omejitvijo prehranjevanja spremenil njihov življenjski slog oziroma včasih celo nekaj vzel. Opažam, da je pri posamezniku precej odvisno od tega, kako je imel privzgojeno prehrano. Nekateri jedo samo zato, da funkcionirajo, drugi pa res radi jedo in prav pri slednjih so spremembe težje.«

Novo poglavje – odmerjanje inzulina

Pivovarna Laško Union d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana.

Z napredovanjem bolezni je povezana uvedba inzulina. Običajno jo bolniki sprejemajo z zadržki, odporom in strahom, še zlasti se bojijo neželenih dogodkov, kot je denimo hipoglikemija.

Režim življenja se spremeni, potrebno je usklajevanje inzulinskih odmerkov z obroki in fizično aktivnostjo. »Zelo poudarjamo, kaj je treba storiti, kako reagira odmerek inzulina in kaj pomeni sestavljeni obrok,« pravi sogovornica. Učenje, kako naj izgleda obrok, poteka po metodi krožnika ali porcije, kjer količina živil na krožniku odraža priporočena razmerja med beljakovinami, zelenjavo in škrobnimi živili. Ravno nepravilno sestavljen obrok je lahko pogosto vzrok za neželene dogodke in ne zgodi se redko, da ljudje pozabijo na to in pojedo le neko beljakovinsko živilo in zelenjavo, kar lahko ima za posledico hipoglikemijo. »Kako pomembno lahko vpliva živilo na porast krvnega sladkorja, povem s primerom banan. Vsebujejo ogromno sladkorja, in kljub temu da

bolnike neprestano opozarjamo nanje, se še vedno zgodi, da pogosto segajo po njih.«

Navodila so pot za naprej Pa se ljudje po edukaciji spremenijo, bolj pazijo na prehrano? »Ogromno je takšnih bolnikov, ki naša navodila vzamejo zelo resno, nekateri celo preveč. Še zlasti je to problem pri tistih, ki imajo poleg diabetesa pridruženo še kakšno bolezen, na primer onkološki bolniki. Pri njih je v ospredju zagotavljanje zadostnega kaloričnega vnosa hrane in individualno vzdrževanje krvnega sladkorja. Žal nimamo toliko podatkov o tem, kako se bolniki navodil, ki jih pridobijo na izobraževanju, pozneje tudi držijo. To je ena izmed prednosti referenčnih ambulant v družinski medicini, v katerih paciente spremljajo redno tudi pozneje in vidijo napredek,« pripoveduje sogovornica, ki dodaja, da je sicer eno od najpogostejših vprašanj bolnikov povezano tudi s stresom, ki seveda lahko vpliva na bolezen kot hud stresni dejavnik, kot je denimo smrt svojca, ločitev in podobno.

O tem, da naj bi vsakdanji stres povzročal dodatne zdravstvene težave diabetikov, ni nikakršnih znanstvenih utemeljitev.

Ključ je notranja motivacija Prepričati bolnika v spremembo življenjskega sloga je seveda težko, ni pa nemogoče. Najpomembnejša je notranja motivacija in to, da se človek odloči, da bo storil kaj zase, za svoje zdravje. Velik problem je pomanjkanje gibanja, še zlasti, če so sladkorni bolezni pridružene tudi druge težave, kot so denimo srčno-žilne bolezni, bolečine v sklepih ali kolenih ... Zato Tomažin Šporarjeva svetuje, naj v primeru, če ne morejo na daljši sprehod, zvečer naredijo vsaj krog ali dva okoli svojega bivalnega okolja, kar je vsekakor bolje, kot pa da se bolnik popolnoma nič ne giba. »Predvsem pa skušam bolnikom povedati, naj zaradi bolezni ne bodo preveč prizadeti. Imamo vrhunske športnike, alpiniste ali glasbenike, ki imajo sladkorno bolezen, pa kljub temu dosegajo velike uspehe in poskušajo živeti normalno življenje.«

tvoj cukrček brez sladkorja

www.zala.si

EDUKOTIČEK ® Jana Klavs, edukatorka v UKC Ljubljana

Zataknjeni v fazi sprejemanja bolezni Kadar moramo premagovati težave, imajo obrambni mehanizmi v našem življenju pomemben vpliv. Prvi mehanizem je funkcija stražarja, ki se brani pred nesprejemljivimi impulzi iz okolice ali naše notranjosti in jih poskuša potisniti s področja zavednega na področje nezavednega, ker so preprosto prenevarni, preveč ogrožajoči za zdravo zavest. Drugi pa je funkcija prevaranta, ki želi nesprejemljive impulze prikazati v lažni luči, takšni, da jih zavest lažje sprejme.

Sprejemanje kronične bolezni poteka po ustaljenem vrstne redu. Prva faza je običajno faza šoka, sledi ji faza zanikanja, faza depresivnosti, faza jeze, zadnja pa je faza realizacije. Mnogi bolniki pa se v kateri od faz preprosto zataknejo. Prvemu šoku izgube zdravja sledi faza zanikanja, ko mnogi upajo, da gre za napako v diagnostiki in si srčno želijo, da bi se jim zdravje povrnilo. Izgubo zdravja čedalje pogosteje pripisujejo stresu, bodisi ob izgubi življenjskega partnerja, sodni obravnavi, težkim delovnim razmeram v službi ali neurejenim razmeram doma. »Saj, če ne bi imel stresa, sladkorne ne bi dobil!« je stavek, ki ga marsikdo navaja ob novoodkriti sladkorni bolezni. Kljub solidnemu ali celo odličnemu počutju bolniki sčasoma ugotovijo, da je njihova moč samozdravljenja omejena, da jim v letu ali dveh krvnega sladkorja nikakor ni uspelo spraviti v območje ciljne ali normalne vrednosti. Mnogim gre na živce, da se ciljne vrednosti krvnega sladkorja spreminjajo, da jih stroka znižuje le zaradi tega, da bi lahko predpisali več zdravil. Sprejemanje hibe, kot je zmanjšano delovanje trebušne slinavke, je podobno kot sprejemanje izgube dobrega vida. Sprva vidim slabo in z rokami in iskanjem primerne distance časopisa ujamem pravi kot, da očesna leča uspe razbrati črke, ki so medle. A ne mine dolgo, ko si poiščemo pomoč, najprej z očali iz prve trafike, pozneje pa z določitvijo prave dioptrije. Sprejemanje poslabšanja vida je podobno sprejemanju slabšega delovanja trebušne slinavke. Le očal za trebušno slinavko ni! Za ugodno uravnavanje sladkorja v krvi potrebujemo ustrezen, zdrav življenjski slog, ki bolezni koristi, upočasni njeno napredovanje, dolgoročno pa uspešno prepreči pozne zaplete, kot so amputacija noge, odpoved ledvic, srčna kap, slepota in ostale težave, povezane z okvaro drobnih žil in živcev.

Red, disciplina, sprejemanje Otožnost, depresivnost in jeza so faze, ki so pri sprejemanju kronične bolezni povsem normalne; pustite jim, da se telo in um spoprime z njimi. Za premagovanje teh faz potrebujete predvsem čas in védenje, da temu sledi faza realizacije. Človek, ki pove, da lahko s sladkorno boleznijo živi povsem normalno – nekateri navajajo, da celo bolje kot pred nastankom bolezni –, je človek, ki je v fazi realizacije. Nekako se je potrebno navaditi na nov življenjski slog. Red in nekaj discipline dobro pripomorejo k urejenosti sladkorne bolezni. Žal živimo v času, ko je motečih dejavnikov veliko. Prigrizki so na vsakem koraku, druženje je praviloma povezano s hrano in pijačo, možnosti za izogibanje telesni aktivnosti je iz dneva v dan več. Večino poti lahko opravimo z uporabo avtomobila ali avtobusa. Dober namen, da bomo šli peš, pokvari slabo vreme ali bolečina v hrbtenici, kolkih in kolenih. Tako se znajdemo v začaranem krogu, saj malo gibanja pomeni šibko mišičevje, morda čezmerna teža še poveča pritisk na sklepe, ki z leti prav pri vseh postajajo manj gibljivi in sem ter tja boleči.

26 Sladkorna bolezen MAJ 2018

Dobre navade – lepo življenje V fazi realizacije je prav, da svoj življenjski slog zastopate kot odličen odvetnik na sodišču. Zagotovo nimate vseh navad slabih, zato je treba vztrajati pri svojih, dobrih navadah, kar so uživanje rednih obrokov, pestra izbira živil, pripravljanje obrokov doma, koristna izraba prostega časa (pevski zbor, balinanje, sprehodi v naravi, obiskovanje tretje življenjske univerze ...) – najpomembnejšapa je pozitivna misel. Obstajajo hujše bolezni, z nekoliko »invalidno trebušno slinavko« se da živeti! V svoji okolici poiščite človeka, ki po vašem mnenju s sladkorno boleznijo ustrezno živi. Če zmore on, boste tudi vi! Beseda sočloveka ne šteje vedno, pomembno je, da njegov življenjski slog analizirate. Če ta oseba na dan potrebuje liter cvička, poje količine za dva, se redko giblje in vam ob tem še zagotavlja, da ima urejeno sladkorno bolezen, je prav, da ste nekoliko v dvomih. V naši ambulanti namreč ni kaj dosti takšnih, ki bi si lahko privoščili povsem razuzdan življenjski slog in imeli ob tem zavidanja vredne rezultate.

Ko obtičimo Pogosto naletimo na bolnike, ki se v eni od faz sprejemanja bolezni »zataknejo«. Namesto faze realizacije in prilagajanja življenja novi situaciji ves čas iščejo čarobno paličico, kateri nasvet bo tudi pri njih čarobno deloval. Tako smo priča trošenju denarja za najrazličnejša dopolnilna sredstva, zeliščne tablete, kapsule in čaje, kreme, praške in živila, ki bodo ob vsej gurmansko použiti hrani znižala krvni sladkor. Nekako nam je v človeški naravi, da raje sprejmemo nasvet, ki nam je všeč (še posebno, če je dobrega okusa in nesramno drag, saj potem zagotovo deluje!), kot tistega, ki nam ni všeč. Za primer: raje izberemo nakup zeliščnega čaja za sladkorno bolezen, kot da bi vsak dan hodili pol ure. Ali pa: ob mravljinčenju v stopalih raje kupimo drago kremo, kot da bi upoštevali priporočila zdravnika ali edukatorja, da zaplete preprečujemo z nadzorom bolezni in urejenim sladkorjem v krvi. Pred kratkim je naš bolnik kupil 50 mililitrov »polževe kreme za nego diabetične noge« za 43 evrov, čeprav ima že vrsto let zelo neurejeno sladkorno bolezen in zaradi tega hude bolečine v nogah. Žal nam je bilo, da je potrošil toliko denarja za nič učinka.

Ste se zataknili tudi vi? Če imate sladkorno bolezen že nekaj let, pa še vedno ne veste, ali lahko jeste to ali ono, potem ste verjetno res malo »zataknjeni«. Ključna vprašanja glede življenjskega sloga, ki ga živite vsak dan, je treba razrešiti v nekaj mesecih po odkritju bolezni ali najkasneje v letu dni. V vaši ambulanti poiščite strokovne odgovore; verjamem, da vam bodo nekateri manj všeč kot tisti iz vasi ali ulice. Naj vas prepričajo naše izkušnje in želja, da bi živeli lepo in kakovostno! Vaša sreča je nalezljiva, zaradi nje smo srečni tudi mi!

ZA NAŠE ZDRAVJE: Nega nog

Lahkih in zdravih nog naokrog poleti ® Eubos kozmetika

Spet prihaja čas, ko uživamo v aktivnostih na prostem ali v vodi. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je poleti pozornost še bolj usmerjena na njihova stopala, saj se jim priporoča, da ne hodijo bosi, da stopala ščitijo pred poškodbami in jih redno pregledujejo ter zanje stalno skrbijo. Noge zaradi vročine rade postanejo težke in utrujene, bolj so izpostavljene poškodbam, sploh če hodimo v odprtih čevljih ali bosi.

O negi diabetičnega stopala veste veliko in jo tudi redno izvajate, vendar pa bo dobro ponoviti nekatera osnovna pravila: 1. Stopala pregledujte vsak dan, najlažje po tuširanju ali umivanju nog.

2. Uporabljajte zrcalo, če ste sami, in ne izpustite prostora med prsti, kjer je koža bolj občutljiva.

3. Preverjajte temperaturo kože: bodite pozorni, da je stopalo po vsej površini enako toplo.

4. Koža vas ob dotiku ne bi smela boleti.

5. Pordela, modrikasta ali bela barva kože je znak, da obiščete zdravnika.

6. Rane, žulje, vreznine in razpoke med prsti je treba čim prej oskrbeti in tako preprečiti nadaljnja vnetja.

7. Kadar na svojem stopalu najdete otiščanec in nimate več dobro razvitega občutka za bolečino, NIKAR ne uporabljajte tekočin za odstranjevanje otiščancev sami. Ker ne čuti-

te, kako globoko delujejo, bi si lahko povzročali dodatne rane. Obiščite strokovnjaka, ki naj vam otiščance strokovno odstrani.

8. Vraščen noht lahko povzroči vnetja in poškodbe kože. Zelo pomembno je, da nohte strižete pravilno, da se ne morejo vraščati in povzročati poškodb kože.

Kako negujemo stopala?

Diabetikova koža je pogosto zelo suha po celem telesu, tudi na stopalih. Prav za to se priporoča redna nega s prilagojenimi sestavinami, ki bo koži pomagala, da obnavlja svoj naravni zaščitni plašč. Kreme za noge nanašajte zjutraj in/ali zvečer po umivanju v mlačni vodi in z blagim milom.

Na kaj bodite pozorni pri negovalnih kremah.

Kreme, ki jih izbirate, naj bodo prilagojene potrebam diabetične kože. Če imate po stopalih zelo suho, razpokano kožo in otiščance, noge negujte s kremo, ki vla-

ži in mehča trdo kožo stopal. Take kreme običajno vsebujejo veliko naravnega vlažilnega faktorja urea, primernega za kožo. Urei so običajno dodane še negovalne sestavine, kot je npr. olje makadamije, ki kožo delajo gladko in prožno.

Kadar imate občutek, da so vaše noge težke in utrujene, ob tem pa so tudi suhe in občutljive, uporabite kreme, ki na utrujene noge in stopala s pomočjo naravnih rastlinskih izvlečkov delujejo poživljajoče, ob tem pa jih negujejo, jim vračajo izgubljeno vlago in jih pomirjajo. Kreme naj vsebujejo tudi negovalne učinkovine, kot so mandljevo in olivno olje ter karitejevo maslo.

Kadar so noge poškodovane in rane odprte, poiščite zdravnika in se o zdravljenju posvetujte z njim. Namenite svojim nogam nekaj minut dnevno, pregledujte jih in jih dobro negujte. Vrnile vam bodo z lahkotnim korakom.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Nega zob in sladkorni bolnik – Curaprox Perio

Za svež dah je pomembno čistiti medzobne prostore ® Katarina Petrović

Nega medzobnih prostorov je pri vsakodnevni skrbi za ustno zdravje pomemben korak, za ljudi z različnimi oblikami parodontalnega obolenja pa celo nepogrešljiv. Za popolno nego zob in dlesni ter svež dah je ob zobni ščetki priporočljivo uporabiti še medzobne ščetke, ki jih lahko varno vstavite v medzobni prostor, kjer se bodo ščetine popolnoma razprle ter učinkovito in brez poškodb očistile dlesen in stranski površini zob.

Kako izbrati in uporabljati medzobne ščetke

storu. S preveliko pa lahko z uporabo na silo poškodujete dlesni.

Pri izbiri ustrezne velikosti medzobnih ščetk vam bo najbolje svetoval zobozdravnik ali ustni higienik. Če se boste izbire lotili sami, v medzobni prostor najprej poskusite vstaviti najmanjšo, šele nato pa večje medzobne ščetke. Ustrezna je največja, ki jo brez večje sile lahko vstavite v medzobni prostor. Če boste uporabljali premajhno medzobno ščetko, čiščenje z njo ne bo učinkovito, ker ščetine ne bodo dosegle kritičnih mest v medzobnem pro-

Uporaba medzobnih ščetk je dokaj preprosta. Postavimo jo na mesto vhoda v medzobni prostor – med zoboma pri dlesni. Pod ustreznim kotom jo potisnemo do sredine medzobnega prostora in nato naprej, da konica medzobne ščetke preide na drugo stran. Medzobno ščetko nato previdno izvlečemo in postopek ponovimo pri vseh medzobnih prostorih.

Nova serija medzobnih ščetk Učinkovitim, varnim in vzdržljivim medzobnim ščetkam Curaprox se je pridružila nova serija CPS perio, posebej namenjena pacientom z različnimi stopnjami vnetja dlesni. Medzobne ščetke Curaprox CPS perio so hkrati učinkovite in prijetne za uporabo, kar je pomembno predvsem pri čiščenju večjih in izpostavljenih medzobnih prostorov, kjer so pogoste bolečine.

Visokokakovostne medzobne ščetke CURAPROX CPS so učinkovite in varne za uporabo.

Zaradi njihove dovršenosti zadostuje uporaba enkrat dnevno.

Priročne so za čiščenje:

Novo serijo medzobnih ščetk CPS perio, ki po svojih lastnostih predstavlja nadaljevanje serije CPS prime, odlikujejo izjemno dolge in nežne ščetine ter močnejše kirurško žično jedro CURAL®, ki zagotavlja njihovo prožnost in trpežnost. Ne vsebujejo niklja, zato so primerne tudi za uporabo pri ljudeh z alergijo na to sestavino. Pritrditev na vsa držala je enostavna – s sistemom na klik.

– ob nosilcih fiksnega ortodontskega aparata, – ob nadgrajenih zobnih vsadkih, kjer se bakterije še lažje kopičijo, in – na območjih s trdovratnimi zobnimi oblogami.

28 Sladkorna bolezen MAJ 2018

Medzobne ščetke CPS perio so na voljo v štirih velikostih – CPS 405, CPS 406, CPS 408 in CPS 410 – in nadomeščajo dosedanjo serijo CPS regular.

AKTUALNO: Zdravniška zbornica Slovenije o sankciji neupravičenih napotitev

Bo kaznovanje zdravnikov ogrozilo bolnike? ® Slavka Brajović Hajdenkumer

Sodelujoči zdravniki so opozorili, da je stanje v družinski medicini in pediatriji na primarni ravni zdravstvene dejavnosti že nekaj let zelo zaskrbljujoče, da zdravnikov kronično primanjkuje, saj jih imamo v Sloveniji pol manj kot v razvitih evropskih državah, in da dolgoročno tudi brez novih pritiskov na ta način ne bo mogoče strokovno zagotavljati zdravstvenega varstva prebivalstva.

Prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana Vič je stanje ponazorila tudi z obremenjenostjo družinskih zdravnikov v primerjavi s kolegi iz bolj razvitih držav: »Mi vsi smo lahko tudi bolniki. Ljudje se različno hitro odpremo, odtajamo, slečemo, oblečemo. Vsi si želimo več časa za bolnike, kar pa bi bilo mogoče le tako, da bi bilo specialistov družinske medicine več. V Avstriji je na tisoč prebivalcev dvakrat več specialistov družinske medicine kot pri nas. Na Islandiji zdravnik družinske medicine dnevno pregleda 12 pacientov, na Danskem in Finskem 13–15, pa so kolegi izrazili skrb, da bodo izgoreli. Pri nas jih pregledamo 40–60 dnevno.«

Za bolnika pravljičnih sedem minut Gneče za specializacije za zdravnike družinske medicine pri nas ni, kar je po svoje tudi razumljivo, saj ti zdravniki delajo v res nezavidljivih razmerah. Za obravnavo bolnika v zdravstvenem domu ali pri koncesionarju na primarni ravni jim zdravstvena blagajna v povprečju prizna sedem minut, za kakovostno in strokovno obravnavo pa bi jih potrebovali najmanj 20. Kako skromen je obstoječi normativ, sploh če ima zdravnik pred seboj starejšega bolnika, ki ima lahko več kroničnih bolezni hkrati, izpostavlja specialist družinske medicine v Domu starejših občanov Kamnik, si30 Sladkorna bolezen MAJ 2018

Foto: ARHIV SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA

Vlada je v splošni dogovor za leto 2018 brez soglasja vseh partnerjev zapisala, da naj bi zdravnik, ki je bolnika na specialistično obravnavo napotil neupravičeno oziroma z neustrezno stopnjo nujnosti, za svojo domnevno napačno določitev prevzel finančno odgovornost. Zdravniki družinske medicine, povezani v sindikat Praktikum, Sekcija primarnih pediatrov, Sekcija upokojenih zdravnikov Slovenskega zdravniškega društva in predstavniki različnih združenj bolnikov so nad določilom splošnega dogovora ogorčeni, saj so prepričani, da bodo s tako kaznovalno politiko najkrajšo potegnili bolniki. Svoje argumente so predstavili na nedavni okrogli mizi na Zdravniški zbornici Slovenije in pristojne pozvali, naj za bolnike škodljivo, za zdravnike pa nedostojno določilo takoj umakne.

Udeleženci okrogle mize

cer pa tudi predsednik Sindikata Praktikum, mag. Igor Muževič, dr. med.: »Bolnik ni le skupek bolezenskih stanj, ki ga lahko na silo damo v neke algoritme in jih obravnavamo. Gre za človeka z vsemi izkušnjami, odnosi, zgodbami in pridruženimi obolenji. Mnogo napotitev, ki jih pošljemo, presega to, kar je zapisano v smernicah, in bojim se, da bodo zdravniki, ki so že tako v stiski s časom, zdaj razmišljali še o tem, ali smejo bolnika napotiti k specialistu ali ne.« Poudaril je še, da bi ob novem določilu o kaznovanju zdravnikov najkrajšo potegnili bolniki, ki jim sistem že danes težko zagotavlja stalnega zdravnika na primarni ravni, pri čemer je znano, da »menjavanje zdravnikov, kar se v Sloveniji pogosto dogaja, povečuje umrljivost ljudi. Ne glede na to, kakšne bodo nove vlade, prosim, da se začnemo posvečati temu, kar je za bolnike najbolje.«

Represija ne prinese nič dobrega Na, kot so se strinjali udeleženci okrogle mize, nepremišljen in neprimeren

ukrep vlade sta se odzvali tudi pediatrinji mag. Bernarda Vogrin, dr. med., in doc. dr. Tina Bregant, dr. med. Podobno kot velja pri družinskih zdravnikih, nam tudi specialistov pediatrov že lep čas primanjkuje na vseh ravneh, posebej na primarni. Obravnava malčkov je prav gotovo obravnava najbolj ranljive skupine državljanov, zato je za kakovostno zdravljenje najmlajših bolnikov v državi nujno dobro in tesno sodelovanje pediatrov na več ravneh zdravstvene dejavnosti. »Večina prebivalcev v ruralnih okoljih nima pediatra ali pa tam delajo starejši, že upokojeni pediatri, ki seveda ne zmorejo dela v zelo obremenjenih ambulantah. Naši mladi kolegi bodo prihajali na ta področja v preobremenjene ambulante in bodo prisiljeni pisati napotnice pod neustrezno stopnjo nujnosti. Kronično bolan otrok ne more čakati na pregled šest, devet ali celo dvanajst mesecev. Do takrat bo bolezen že vplivala na njegovo normalno rast in razvoj do te mere, da bo zaznamovan za vse življenje,« je pojasnila mag. Bernarda Vogrin.

Pediatrinja Tina Bregant pa je dodala, da seveda razume, da sistem potrebuje standarde in normative, po katerih opredeljuje zdravstvene storitve, a da vendar človek ni stroj: »Človek je biopsihosocialno bitje in ne človek-stroj, ki zgolj sledi biološkim algoritmom.

Bolniki smo ljudje in si zaslužimo celostno obravnavo. Naloga zdravnika primarne ravni je biti varuh človeka kot biopsihosocialnega bitja. Ko zdravnik piše napotnico, jo piše utemeljeno, z razmislekom, ki ni rezultat le sedmih minut v ambulanti, ampak odnosa, ki ga je vzpostavil z bolnikom.« Zato ukrep vlade ocenjuje kot preveč restriktiven, pri čemer meni, da se s kaznovanjem in represijo v državi ne bomo dokopali do dobrih rezultatov.

Zdravniki po novem prekrškarji Na dogodku so sodelovali tudi predstavniki različnih združenj bolnikov. Vsi so se strinjali, da je ukrep vlade nepremišljen, in izrazili skrb, da bo ogrozil zdravje. Predsednica Europe Donne Slovenija Tanja Španić pa je opozorila, da lahko nenapotitev bolnice z zatrdlino v

dojki na nadaljnje preiskave ogrozi njeno življenje, posebno kadar gre za mlajše bolnice, ki imajo pogosto bolj agresivne oblike raka dojke, in pozvala, naj v središču zdravljenja vendarle ostane bolnik: »Nujno je, da bolniki zaupamo v zdravnika, ta ukrep pa bo zaupanje v stroko in zdravnika načel. Vsi smo potencialni uporabniki tega sistema, ukrep pa močno krha odnose.« Da je dojemanje napotnih zdravnikov kot nekakšnih prekrškarjev nedopustno, pa je izpostavila upokojena revmatologinja prim.

Mojca Kos-Golja, dr. med., ki je na okrogli mizi zastopala Društvo za fibromialgijo, Društva revmatikov Slovenije in Sekcijo upokojenih zdravnikov Slovenskega zdravniškega društva: »Tudi bolniki se strinjajo, da so ti posegi politike v stroko in delo zdravnikov nedopustni.

S tem se kvari odnos med bolnikom in zdravnikom ter zbija avtoriteta slednjih.

S kaznovalnimi ukrepi zdravnike spuščamo na raven navadnih potencialnih prekrškarjev, kar je nedopustno. Iz Društva za fibromialgijo smo na ministrstvo za zdravje poslali tudi protestno pismo, a odgovora seveda nismo prejeli. Sicer

pa smo že vajeni, da se ministrstvo ne odziva in ne upošteva mnenja stroke in bolnikov.«

Infuzija čustvene inteligence Z zahtevo in upanjem, da nezakonito določilo splošnega dogovora vendarle ne bo zaživelo in da ga bodo pristojni, ki morajo pred njegovo uveljavitvijo še natančneje opredeliti kriterije, so udeleženci sklenili okroglo mizo. To poročilo pa sklenimo z rahlo ciničnim predlogom rešitve za slovenski zdravstveni sistem, ki ga je provokativno predstavila prim. Nena Kopčavar Guček: »Zdravstveni sistem potrebuje infuzijo čustvene inteligence, pravilnih odločitev. Več ko bo zdravnikov, več časa bomo imeli za paciente. Če se pacient v ordinaciji razjoka, zagotovo ne bom dovolila, da se v solzah vrne v čakalnico, ampak se bova temeljito pogovorila. V tem primeru se gre časovna omejitev, po kateri imamo za enega pacienta na voljo največ sedem minut, lahko kar solit. Zdravniki, ki delajo na ministrstvu za zdravje, pa naj ne pozabijo, da tudi njih zavezuje Hipokratova prisega!«

AKTUALNO: Rezultati lanske ankete o zdravljenju in branju revije Sladkorna bolezen

Revijo Sladkorna bolezen prebira 88 odstotkov naših članov ® Klemen Kovačič in Špelca Rudolf

Lani smo na naslove prejemnikov glasila Sladkorna bolezen razposlali anketo, s katero smo želeli izvedeti, katera populacija prejema glasilo Sladkorna bolezen in kaj si želijo v njej še prebirati. Od anketirancev smo želeli tudi izvedeti, kako so zadovoljni z zdravljenjem in kje so pridobili informacije o vodenju sladkorne bolezni.

Razposlali smo 12.930 anket in prejeli 3678 veljavnih anket. Izločeni so bili odgovori oseb, ki nimajo sladkorne bolezni, in tistih s sladkorno boleznijo tipa 1, ki se vodijo v ambulantah za diabetes.

Analiziranih je bilo 3678 anket, v katerih se je opredelilo 53 % žensk in 40 % moških, ob tem pa se jih 7 % glede spola ni izreklo. Regije so bile razdeljene na gorenjsko, goriško, koroško, notranjskokraško, obalnokraško, osrednjeslovensko, podravsko, pomursko, savinjsko, spodnjeposavsko in zasavsko ter na območje jugovzhodne Slovenije.

Znotraj teh območij odgovori ne odstopajo od povprečja razen v spodnjeposavski regiji, kjer se je opredelilo 44,44 % žensk in 48,15 % moških. V posameznih regijah se je delež neopredeljenih gibal med 3,1 % in 10,2 % za posamezno območje ali regijo s povprečjem 7,2 %.

Anketiranci so bili po starosti razdeljeni v skupine do 20 let, od 21 do 30 let, od 31 do 40 let, od 41 do 50 let, od 51 do 60 let, od 61 do 70 let in več kot 70 let. Največ anketiranih je odgovorilo, da so starejši od 70 let (58,04 %) ter od 61 do 70 let (30,52 %). Anketiranci v preostalih skupinah pa so predstavljali 10,66 %, medtem ko 0,79 % anketirancev na vprašanje o starosti ni odgovorilo. Po posameznih regijah se odgovori razlikujejo za le nekaj odstotkov, vendar je kljub temu 83 do 91 odstotkov anketirancev odgovorilo, da so starejši od 61 let. Tako je naša struktura članstva, ki je odgovorila na anketo, večinoma starejša od 61 let.

Podatki, ki so jih anketiranci podali o regiji, so nam razkrili, da je bilo največ anketirancev iz gorenjske (15 %), osrednjeslovenske in podravske regije (po 13 %), najmanj pa iz spodnjeposavske in notranjskokraške (obe 4 %). 39 anketirancev o regiji ali območju prebivališča ni odgovorilo, kar predstavlja 1 % vseh odgovorov.

32 Sladkorna bolezen MAJ 2018

Na vprašanje Kako dolgo že imate potrjeno diagnozo sladkorne bolezni tipa 2? so bili postavljeni odgovori v kategorijah manj kot 1 leto, od 1 do 5, od 5 do 10, od 10 do 20 in več kot 20 let.

Anketiranci so najpogosteje odgovarjali z odgovorom od 10 do 20 let, kar je predstavljalo 63 % ali 2338 anketirancev. Drugi najpogostejši odgovor je bil, da se anketiranci spopadajo s sladkorno boleznijo tipa 2 od 5 do 10 let, kar predstavljala 18 %. Odgovora, ki sledita, sta: da se s sladkorno boleznijo tipa 2 spopadajo že več kot 20 let (9 %) in od 1 do 5 let (7 %). Odgovor manj kot 1 leto sta izbrala 2 % anketiranih, prav tako 2 % anketirancev pa se nista odločila za opredelitev do vprašanja. Po posameznih regijah se odgovori anketirancev nekoliko razlikujejo od povprečnih za nekaj odstotkov (od 1 do 3).

Največje odstopanje, ki se pojavi, je v spodnjeposavski regiji, kjer odgovor od 10 do 20 let predstavlja kar 68 % anketiranih iz te regije in odstopa od povprečja za 5 %, in v pomurski regiji, ki odstopa od povprečja za 7 odstotnih točk in predstavlja 56 % odgovorov anketiranih v tej regiji. V pomurski regiji prihaja zato do tega, da je večje število odgovorov 5 do 10 let in zato odstopa od povprečja za 5 %.

Odgovori na vprašanje Kako pogosto obiskujete svojega diabetologa? so bili zastavljeni na način: enkrat na 3, 6 ali 9 mesecev, 1 ali 1 leto in pol ter redkeje.

Najpogostejši odgovor na to vprašanje je bil enkrat na 6 mescev, kar predstavlja 46 % vseh odgovorov na državni ravni. Temu odgovoru sledijo enkrat na 3 mesce (19 %) in enkrat na leto (17 %).

Za odgovor enkrat na 9 mesecev se je odločilo 11 % anketiranih, za odgovora

enkrat na leto in pol ter redkeje pa se je skupaj odločilo 5 % anketiranih. Na to vprašanje ni odgovorilo 86 anketirancev, kar predstavlja 2 % vprašanih. Pri tem vprašanju prihaja do velikega odklona od povprečja, saj spodnjeposavska, obalnokraška, koroška in gorenjska odgovarjajo z enkrat na 6 mescev z več kot 50 % in notranjskokraška z več kot 60 %, kar predstavlja 5- do 15-odstotno odstopanje od povprečja. Na drugi strani pa savinjska in podravska regija odgovarjata s tem odgovorom z manj kot 30 %, pri čemer prihaja do odstopanja za 15 ali 20 odstotnih točk, so pa anketiranci iz teh krajev pogosteje odgovarjali z odgovorom enkrat na leto.

Na vprašanje Ali v povezavi z zdravljenjem sladkorne bolezni obiskujete zdravnika družinske medicine? sta bila podana odgovora da in ne. Večina anketirancev (65 %) je na to vprašanje odgovorila z da. 3 % vprašanih na to vprašanje niso odgovorili. Po posameznih regijah ni prišlo do večjega odstopanja, razen v primerih pomurske in spodnjesavinjske regije, kjer zdravnika družinske medicine zaradi sladkorne bolezni obiskuje 75 oziroma 79 % anketiranih.

Pogostnost obiskov zdravnika družinske medicine se v večini primerov izvede vsake 3 do 6 mescev (38 %), enkrat na 9 ali 12 mesecev (23 %) ali redkeje (25 %). 15 % jih na to vprašanje ni odgovorilo. Po regijah se odgovori ne razlikujejo za več kot nekaj odstotkov.

Na vprašanje Ali so bile informacije, ki vam jih je podal bodisi diabetolog bodisi zdravnik družinske medicine, razumljive? so anketiranci v večini primerov odgovorili z da (88 %) in delno (10 %). Z ne je odgovoril le 1 % anketi-

ranih. 1 % je tudi anketiranih, ki niso odgovorili na to vprašanje. Odstopanj pri tem vprašanju ni.

Na vprašanje Ali ste med pregledom lahko postavili vprašanja v zvezi z vašo sladkorno boleznijo? je večina anketiranih (93 %) odgovorila z da in z ne 4 %. 3 % anketiranih niso odgovorili na to vprašanje. Največje odstopanje od povprečja se pojavi v koroški in notranjskokraški regiji, kjer bolniki niso mogli postaviti vprašanj in zato odgovori odstopajo za 2 oziroma 3 %.

Na vprašanje Ali vas je zdravnik vključil v odločanje o zdravljenju sladkorne bolezni? so anketiranci odgovarjali z da in ne. Večina anketirancev (62 %) je odgovorila pritrdilno, 34 % anketirancev pa je odgovorilo z ne. 159 anketirancev na to vprašanje ni odgovorilo, kar predstavlja 4 %. Po posameznih regijah se deleži odgovorov ne razlikujejo.

Pri vprašanju Ali so vam bile predstavljene nove možnosti zdravljenja sladkorne bolezni? sta bila podana odgovora da in ne. V 44 % so anketiranci odgovorili na to vprašanje pritrdilno, medtem ko je 49 % anketiranih odgovorilo z ne. 7 % oziroma 258 anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. Po posameznih regijah se odgovori razlikujejo za 3 %, razen v notranjsko-kraški regiji, kjer je kar 58 % anketiranih odgovorilo z ne.

Na vprašanje, ki je spraševalo po mnenju, če bi poglobljen pogovor z zdravstvenim delavcem prispeval k boljšemu obvladovanju njihove sladkorne bolezni, je večina anketiranih (60 %) odgovorila s pritrdilnim odgovorom.

Delno so se s tem vprašanjem strinjali v 34 %, 3 % pa se jih s tem ni strinjalo. 3 % anketiranih, kar predstavlja 128 anketirancev, na to vprašanje ni odgovorilo.

Pojavljajo se majhna odstopanja med povprečjem pritrdilnega odgovora in delnega strinjanja, vendar le v nekaj odstotkih.

Eno od vprašanj, na katero so anketiranci odgovarjali, je bilo: »Kdo vas je največ poučil o sladkorni bolezni?« Kot odgovor so bili podani diabetolog (47 %), splošni zdravnik (8 %), medicinska sestra v šoli za sladkorne bolnike (17

%), referenčna sestra v zdravstvenem domu (5 %), laični svetovalec (0,31 %), sorodniki ali sosedje (2 %), društvo diabetikov (7 %), sam iz različnih virov (13 %) in drugi, ki je omogočal podajo lastnega odgovora. V sklopu tega odgovora so anketiranci odgovarjali (1 %): bolnišnica, edukator, farmacevt, medicinska sestra, knjige in revije (Sladkorna bolezen) ter drugi viri, patronažna sestra, predavanje, profesor, pulmolog, seminar za učitelje, šola za diabetike. Odstopanja po regijah so se pojavila v manjših vrednostih, le v primeru pomurske in zasavske regije, kjer so anketiranci odgovarjali za 5 do 10 % manj, da so informacije pridobili od diabetologov, ob tem pa so odgovarjali v primeru zasavske in pomurske, da so več informacij pridobili od splošnih zdravnikov (vsaka 12 %, 5 odstotnih točk višje od povprečja), v primeru pomurske regije pa so pridobili več informacij tudi s pomočjo različnih virov, ki so jih prebrali sami (17 %, kar predstavlja 4 odstotne točke nad povprečjem).

Na vprašanje revije Sladkorna bolezen Zveze društev diabetikov Slovenije, če ta predstavlja pomemben vir informacij, so anketiranci odgovarjali pritrdilno v 88 %, medtem ko 10 % anketirancev revija ni pomemben vir informacij. 2 % anketirancev na to vprašanje nista odgovorila in se nista opredelila do tega vprašanja. Od osrednje vrednosti najbolj odstopata pomurska regija, ki odgovarja negativno 3 odstotne točke nižje od povprečja, medtem ko koroška regija odgovarja 3 odstotne točke višje od povprečja. Preostale regije odstopajo za 1 ali 2 % pritrdilno ali odklonilno, vendar se največkrat izkaže, da so razlike odvisne od angažiranosti anketirancev za odgovarjanje na to vprašanje. S tem se zmanjša število neodgovorjenih, vendar pa to povzroči odstopanje od povprečne vrednosti pritrdilnega ali odklonilnega odgovora.

Na odgovor Katere vsebine se vam zdijo najbolj koristne? so anketiranci odgovarjali s petimi podanimi odgovori. Za odgovor prehrane so se odločili v 26 %, preventivnih nasvetov 20 %, 16 % za odgovor o informacijah spremljajočih bolezni sladkorne. Najpogostejši odgovor anketirancev je bil za vsebine obvladovanja sladkorne bolezni

(33 %), najmanj pogost pa ostalo (4 %) – ta je zajemal vse preostale vsebine, ki prej niso bile podane. Po regijah izstopata le goriška in spodnjeposavska regija, kjer želijo anketiranci pridobiti več informacij o prehrani, vendar pa manj informacij o obvladovanju (goriška regija) in o preventivi (spodnjeposavska regija).

Na vprašanje Kako pogosto želite prejemati revijo Sladkorna bolezen? sta bila podana odgovora dvakrat letno in štirikrat letno. S prvim odgovorom so anketiranci odgovorili v 36 %, z drugim pa v 60 %. 4 % anketiranih na to vprašanje niso odgovorili ali se do njega niso opredelili. Po posameznih regijah odgovori odstopajo za 4 ali 5 odstotnih točk, saj anketiranci iz gorenjske (40 %), koroške (40 %), obalnokraške (40 %) in spodnjeposavske regije (41 %) odgovarjajo, da bi želeli prejemati revijo le dvakrat letno.

Anketiranci so odgovarjali na vprašanje Ali je v reviji dovolj strokovnih člankov? z dvema odgovoroma – da, ravno prav in ne, lahko bi bilo več. Anketiranci so v povprečju večinsko odgovarjali na to vprašanje z da, ravno prav v 76 %, medtem ko jih je 21 % odgovorilo, da bi radi imeli več strokovnih člankov. 2 % anketiranih na to vprašanje nista odgovorila ali se do njega nista opredelila. Po posameznih regijah koroška in gorenjska nekoliko nad povprečjem odgovarjata, da je število strokovnih člankov ravno pravo, medtem ko savinjska, osrednjeslovenska in goriška z nekaj odstotnimi točkami nad povprečjem odgovarjajo, da bi lahko bilo takšnih člankov več.

Anketirance se je spraševalo Kako pomembne se vam zdijo društvene strani? Podani odgovori so bili Zelo pomembne, rad/-a jih pogledam in dobro, da so, vendar bi lahko bili prispevki krajši. Anketiranci so večinsko (59 %) odgovarjali, da jih radi pregledajo, za 25 % anketiranih so društvene strani zelo pomembne, 13 % pa jih je odgovorilo z dobro da so, vendar bi lahko bili prispevki krajši. 149 anketirancev, kar predstavlja 4 % vseh anketiranih, na to vprašanje ni odgovorilo.

Po posameznih regijah koroška in pomurska izstopata iz povprečja v števiSladkorna bolezen MAJ 2018

33

ZA NAŠE ZDRAVJE: Pogovor z diabetologinjo Špelo Volčanšek, specialistko internistko z UKC Ljubljana lu odgovorov, da so strani zelo pomembne, saj so anketiranci odgovarjali za 4 oziroma 9 odstotnih točk od povprečja, vendar kljub temu večinsko odgovarjajo, da jih radi pregledajo (52 oziroma 53 %).

Prihodnost zdravljenja sladkorne bolezni je v telemedicini

Na vprašanje Katere vsebine pogrešate oziroma jih želite bolj pogosto prebirati? so anketiranci lahko odgovorili s svojimi odgovori.

Največkrat se pojavijo želje za več informacij s tehle področij: o nastanku sladkorne bolezni (tipa 1 ali 2), diete (hrana in pijača, športniki, superživila), gibanje in šport, praktični nasveti, psihološka pomoč za bolnike (strah, pomoč, stres, pritisk službe in nemotiviranost, depresija, slabšanje in zapleti), zapleti in druge bolezni, glede delovanja telesa, medicinskih pripomočkov in zdravil, alternativnih načinov zdravljenja in življenja, laični svetovalci, hipo- in hiperglikemija, aktivnosti društev, seminarji in druženja, manj reklam, recepti in jedilniki, boj za znižanje cen medicinskih pripomočkov (lističi, senzorji, čipi, črpalke, merilniki in drugo), stanje v tujini na področju zdravljenja in urejenosti sladkorne bolezni, vrtičkarstvo in sadjarstvo, diabetik sprašuje – strokovnjak odgovarja, intervjuji z vodstvom in kaj počnejo, informacije o pregledih (tudi drugih – oči, stopala in drugo), ozdravitve in pogledi nanje, križanke in zabavne vsebine (šale, mali oglasi, potopisi in podobno), komentarji o čakalnih vrstah, težave s spominom, podrobnejše informacije o zdravilih v povezavi z inzulinom, nevropatija, nova zdravila/pripomočki in podobno, napredek v zdravstvu in kaj je doseženo na področju sladkorne bolezni, informacije po regijah in lokalnih društvih, več informacij o sladkorni bolezni tipa 1 in tipa 2, o nosečniški sladkorni bolezni in njenem nastanku, zavarovalnica in pokrivanje medicinskih pripomočkov, pravice bolnikov – zavarovalnice, bolnišnice, zdravniki, pregledi in podobno, spolnost, biti mora manj strokovnega jezika, obenem ps več strokovnih člankov, krajši, bolj aktualni članki, večja pisava, spletna stran z povezavami do strokovnih člankov.

® Mica Kotnik

34 Sladkorna bolezen MAJ 2018

Kako poteka spremljanje urejenosti glikemije v ambulanti?

Sladkorna bolezen je kronična bolezen in kot taka zahteva redne obdobne preglede, ki v naši ambulanti vključujejo odvzem krvi (za določitev HbA1c) in seča, napotitev na presejalne preglede in predvsem pogovor z bolnikom, s katerim poskušamo vzpostaviti enakovreden odnos. Ne smemo pozabiti, da je sladkorni bolnik vsak dan sam svoj zdravnik. Če gre za bolnika, kateremu smo svetovali izvajanje domačih meritev krvnega sladkorja oziroma samokontrolo, ga povprašamo, kakšne so bile vrednosti glukoze v krvi. Seznanimo ga z izvidom HbA1c in v dogovoru z bolnikom določimo zanj »ciljni« HbA1c.

Ste lahko bolj natančni, kako poteka to svetovanje oziroma zdravljenje v ambulanti?

Za vsakega sladkornega bolnika zastavimo individualne cilje zdravljenja, ki vključujejo poleg ciljnih vrednosti krvnega sladkorja (ob domačih meritvah) in HbA1c tudi ustrezne vrednosti krvnega tlaka in maščob v krvi (t. i. lipidni profil). Sladkorna bolezen namreč prizadene majhne in velike žile – tem okvaram pravimo zapleti – in s sladkorno boleznijo povezane okvare organov preprečujemo tudi z zdravljenjem visokega krvnega tlaka ter z zdravili za znižanje holesterola oziroma lipidov.

Kaj pomeni določanje vrednosti hemoglobina HbA1c pri sladkornem bolniku?

Glikirani hemoglobin, s kratico HbA1c, je laboratorijska metoda za oceno urejenosti sladkorne bolezni v daljšem ča-

Foto: OSEBNI ARHIV Š. V.

Raziskave dokazujejo, da dober nadzor nad sladkorno boleznijo zmanjšuje tveganje za nastanek zapletov sladkorne bolezni, kot so obolenje ledvic, okvare oči, živcev, amputacije in tudi bolezni srca in ožilja. Zato je redno spremljanje sladkorja v krvi za sladkorne bolnike še kako pomembno.

Kakšne so te metode, kako potekajo in kaj za sladkorne bolnike pomeni spremljanje in določanje vrednosti hemoglobina HbA1c, smo vprašali diabetologinjo Špelo Volčanšek, specialistko internistko z UKC Ljubljana.

Špela Volčanšek

sovnem obdobju. Če poenostavim: gre za odtis, ki ga pusti glukoza v krvi (krvni sladkor) v preteklih treh mesecih na hemoglobinu, ki je sestavni del naših rdečih krvničk. Vrednost HbA1c odraža povprečno vrednost krvnega sladkorja v tem obdobju.

Temu namenjamo veliko pozornosti, ker je »višina« HbA1c dober pokazatelj tveganja za razvoj zapletov sladkorne bolezni – to razložimo tudi bolnikom.

Kakšne morajo biti te vrednosti, da ne pride do zapletov?

Z vsakim znižanjem HbA1c zmanjšamo verjetnost, da bi bolnik razvil zaplete sladkorne bolezni, predvsem tiste, ki prizadenejo majhne žile. Hkrati pa pri bolj intenzivnem zdravljenju sladkornega bolnika ogrozimo za pojav hipoglikemije – nevarno prenizkega sladkorja.

Zato je za starejšega bolnika, ki ima pri-

Kakšne so najnovejše metode spremljanja glukoze v krvi?

Bolnik lahko spremlja glukozo v krvi na več načinov. Že vrsto let je kot pripomoček na voljo glukometer, to je merilec glukoze v kapilarni krvi, ki ga uporablja večina bolnikov, katerim svetujemo opravljanje meritev. To so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1, nosečnice s sladkorno boleznijo in predvsem tisti bolniki s tipom 2 sladkorne bolezni, ki so zdravljeni z inzulinom. Novejši pripomočki pa omogočajo tudi t. i. neprekinjeno merjenje glukoze v podkožju. To je sicer samo izračun dejanske vrednosti glukoze v krvi in za uporabo tega pripomočka še vedno potrebujemo glukometer za umerjanje aparata za neprekinjeno merjenje in za potrditev hipoglikemije. Vendar pa so bolniki z uporabo deležni varnosti, kajti aparat za neprekinjeno merjenje glukoze opozarja na nizke in visoke vrednosti glukoze z zvočnimi signali. Pokaže tudi trende, kar pomeni, da opozarja na hitre poraste in hitre spremembe vrednosti sladkorja navzdol. Tak pripomoček predpišemo torej bolnikom, ki imajo velike težave zaradi hipoglikemij. Tretji način, ki se bo v kratkem uveljavil pri nas, je »flash« merilec, ki ima lastnosti obeh zgoraj omenjenih načinov, zato bo primernejši za večje število bolnikov. Pripomočka ni treba dodatno umerjati, prebere trenutno vrednost glukoze v podkožju, ko se bolnik odloči za meritev. Tako ne povzroča bolečih vbodov, nima pa možnosti zvočnega opozorila in ne napove padca glukoze.

Pri novejših pripomočkih, ki omogočajo neprekinjeno merjenje glukoze v krvi, se v realnem času izrisuje krivulja, ki ponazarja oceno koncentracije glukoze v krvi. Pri natančnosti te ocene je pomembno, kako dobro je uporabnik aparat za neprekinjeno merjenje glukoze umerjal z glukometrom, in tudi podrobnosti, recimo, če je bolnik dobro hidriran oziroma če je podkožje dobro prekrvljeno. Krivulja praviloma kaže nihanja z nekajminutnim zamikom in ta zamik ni stalen, temveč je odvisen od nihanj glukoze. Tak aparat za neprekinjeno merjenje glukoze je najbolj uporaben v povezavi z uporabo inzulinske črpalke, katero lahko celo samodejno izklopi, če aparat za neprekinjeno merjenje glukoze predvideva hipoglikemijo. Bolniki, ki dobro poznajo uporabo, si lahko veliko pomagajo z napovedmi trendov – hitrih porastov in padcev sladkorja v krvi, kar ponazarjajo puščice na zaslonu ob krivulji. Pripomoček je sicer z vsako generacijo natančnejši in zadnje različice, ki trenutno našim bolnikom še niso na voljo, dejansko lahko služijo kot samostojni merilec. Predpis teh pripomočkov je omejen v skladu z aktualnimi predpisi ZZZS. Kaj lahko pričakujejo sladkorni bolniki v prihodnje. Jim bodo novi pripomočki za spremljanje glukoze v krvi še olajšali življenje z boleznijo?

Sladkornim bolnikom je življenje z vsakim novim pripomočkom bistveno

olajšano in vsako leto prihajajo na tržišče nove izboljšave. Naš zdravstveni sistem je v tem pogledu do uporabnika zelo prijazen, saj so pripomočki, predvsem glukometri, za bolnike široko dostopni. Novejši pripomočki za neprekinjeno merjenje se borijo za prihod na naše tržišče, predvsem pa so z vsako generacijo zmogljivejši, zelo uporabni v navezi z inzulinsko črpalko in v primeru sladkorne bolezni tipa 1 govorimo celo že o »umetnem pankreasu«.

Kakovost življenja je zato boljša tako za bolnika kot za njegove bližnje. Če bi preračunali stroške, katerim bi se ob boljši ureditvi in manj hipoglikemijah lahko izognili, je lahko predpis pripomočkov na koncu ugodnejši celo za plačnika, to je za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Kakšna pa je prihodnost v spremljanju in nadzoru sladkorne bolezni v ambulanti?

Telemedicina, to je medicina, kjer zdravnik in bolnik lahko komunicirata na daljavo, je v diabetologiji ravno zaradi zgoraj naštetih pripomočkov že blizu realnosti.

Danes se skoraj vsi pripomočki za samokontrolo krvnega sladkorja povezujejo z računalnikom ali pametnim telefonom in tako omogočajo hiter prenos podatkov od uporabnika do zdravnika. S takšnim sodelovanjem zdravnika in opolnomočenega bolnika bi lahko veliko pridobili, predvsem čas, seveda če bi tak način zdravljenja lahko izvajali varno in transparentno.

Imate sladkorno bolezen?

Diabetični makularni edem je resen zaplet sladkorne bolezni.1 Kontaktirajte svojega diabetologa ali osebnega zdravnika, da vas napoti na očesni pregled. Ukrepajte pravočasno!

DME-AD-02-1/18-SI

družene kronične bolezni in zaplete sladkorne bolezni, ciljna vrednost HbA1c varnejša, višja vrednost. Za mlade, zdrave bolnike, ki bodo še dolga leta živeli s sladkorno boleznijo, »ciljamo« k nižjim vrednostim HbA1c.

HbA1c ne pove veliko o tem, kolikšna so nihanja krvnega sladkorja in kolikokrat pride do hipoglikemij. Zato bolnika o pomenu samokontrole podučimo. Želimo ga opolnomočiti, da bo razumel, zakaj in kako se gibajo vrednosti krvnega sladkorja, kako lahko prepreči hipoglikemijo in kako na krvni sladkor vplivata prehrana in telesna dejavnost.

Na kaj morajo biti bolniki pri neprekinjenem spremljanju oziroma merjenju glukoze v krvi še posebej pozorni?

Za dodatne informacije o bolezni se obrnite na vašega zdravnika.

Novartis Pharma Services Inc., Podružnica v Sloveniji Verovškova 57, 1000 Ljubljana, telefon: 01/300-75-50

Viri: 1. Sladkorna, Marec 2013; Sodobna obravnava bolnika z diabetičnim makularnim edemom.

Dostopno na http://www.diabetes-zveza.si/uploads/revija/pdf/SB98_1-48_screen.pdf; februar 2018.

Datum priprave materiala: februar 2018.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo bolnikov Gornja Radgona

Pregledali svoje delo Dom starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki – mimogrede – prav te dni praznuje 10-letnico obstoja, je bil prizorišče rednega letnega zbora članic in članov Društva diabetikov Gornja Radgona, kjer je združenih blizu 140 sladkornih bolnikov in njihovih družinskih članov iz občin Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici.

Na redni letni zbor so povabili tudi župane vseh štirih lokalnih skupnosti, a so žalostno ugotovili, da se povabilu ni odzval niti en župan ali podžupan, s čimer so pokazali, koliko jim je mar za njihove občane – sladkorne bolnike. Zato pa je prisotne, približno tretjino vseh članov društva, pozdravil gostitelj, direktor DSO Radgona, mag. Marjan Žula, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da z vsemi društvi dobro sodelujejo, si medsebojno pomagajo in se dopolnjujejo v korist vseh zainteresiranih. Še pred uradnim začetkom zbora so članice in člani društva, ki izobraževanje štejejo kot osebno pomoč pri zdravljenju in vsakdanjem življenju, prisluhnili poučnemu predavanju patronažne sestre Dragice Kreft iz ZD Gornja Radgona, ki pogosto obiskuje tudi težje sladkorne bolnike. Ob predavanju o zapletih pri sladkornih bolnikih je Kreftova omenila tudi nekatere konkretne primere o tem, kako se diabetiki ne bi smeli obnašati.

Uresničili so vse, kar so načrtovali. O tem, kaj so naredili v lanskem letu, je spregovorila predsednica društva Marta Wolf, ki je, podobno kot pozneje tudi drugi prisotni, ugotovila, da so lahko zadovoljni z narejenim, saj so realizirali vse, kar so načrtovali. Najpomembnejše jim je zdravje, zato člani društva z veseljem sodelujejo v številnih akcijah, predvsem v izobraževanjih, pohodih, druženju in podobno. Posebej so omenjali predavanja (sladkorna bolezen in nove tehnologije merjenja sladkorja v krvi, življenje brez bolečin in uporaba zdravil, sproščanje, zdravljenje diabetesa, zapleti pri sladkornih bolnikih, zobna higiena diabetikov in zdravljenje zob, zdrav življenjski slog, demenca ...), učne delavnice (diabetesu navkljub, prehrana diabetikov in kuhanje zdrave hrane, pravilno jemanje zdravil diabetikov, nega diabetičnega sto-

pala – obutev ipd.), niso pa pozabili niti na aktivni oddih članstva, ki poteka v Zdravilišču Rogaška Slatina. Seveda jim veliko pomeni tudi druženje, ki si ga pogosto privoščijo, in športna rekreacija. Posebno pozornost namenjajo tudi merjenju krvnega sladkorja in tlaka, ki vsako sredo poteka v društvenih prostorih. Društvo sicer sodeluje tudi v programu »Bodi migec, bodi migica« in člani imajo vsak prvi četrtek v mesecu, poleg merjenja krvnega sladkorja, rekreacijski pohod s telovadbo. Ko je slabo vreme in sploh v zimskem času se družijo v društvenih prostorih, kjer imajo nameščen pikado in lahko igrajo vsi.

Letnega zbora se je udeležila približno tretjina članov društva.

Sicer pa so člani radgonskega društva diabetikov, kjer delovanje financirajo s sredstvi FIHO, članarino, sredstvi občin in donatorjev – večjih domačih podjetij (Var, Arcont, Elrad Internacional in Pomurski sejem), sprejeli načrt dela za letošnje leto, ki je podoben lanskemu. Večino aktivnosti bodo skušali realizirati s skupnimi močmi, saj lahko le tako računajo na popoln uspeh. »Vabim člane in članice društva, da se udeležite vseh naših aktivnosti, saj boste s tem najbolje izkazali hvaležnost vsem prostovoljcem, ki ure svojega dragocenega časa in energije posvečajo delovanju društva. Predstavnikom izvršilnih teles društva pa polagam na dušo in srce, da morajo biti na vseh področjih delovanja zgled drugim članom,« je med drugim dejala predsednica Wolfova, ki je dodala, da je sladkorna bolezen izjemno težka; o njej je treba veliko govoriti, še več pa na tem področju narediti. Največ sami zase in za svoje najbližje.

Besedilo in foto: O. B.

n Društvo diabetikov Hrastnik

Z občnega zbora na izlet Člani društva diabetikov Hrastnik smo se 15. marca 2018 zbrali na občnem zboru društva, ki je potekal v Športni dvorani na Novem Logu v Hrastniku. Aprila pa smo se podali na izlet do Padeža nad Laškim.

Na občnem zboru smo pred začetkom imeli kratek kulturni program, v katerem so nastopili učenci osnovne šole Narodnega heroja Rajka (OŠ NHR) Hrastnik, kjer se je predstavila Nina Perko in zaigrala na flavto ob spremljavi Dejana Jakšiča, nato so se učenci predstavili s pregovori in reki o zdravju, na koncu pa je Sara Oblak predstavila svojo raziskovalno nalogo o krvnem sladkorju.

Po podanih poročilih o delu društva v letu 2017 in njihovem sprejemu je sledila predstavitev programa dela in finančnega načrta 36 Sladkorna bolezen MAJ 2018

Na občnem zboru so bila podeljena priznanja.

za leto 2018. Oba dokumenta sta bila soglasno sprejeta. Na letošnji občni zbor smo povabili tudi učence OŠ NHR Hrastnik in njihovo mentorico. S povabilom smo se jim želeli zahvaliti za udeležbo in rezultate, dosežene na državnem tekmovanju v znanju

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Jesenice

Na Jesenicah se dogaja Pomladno dogajanje je bilo na Jesenicah pestro. Imeli smo občni zbor s predavanjem, šli smo na društvene in meddruštvene pohode, ob svetovnem dnevu žil smo bili na delavnici, na aprilskem predavanju pa smo se seznanili z novimi smernicami na področju zdravljenja sladkorne bolezni.

Občni zbor Letošnji občni zbor smo začeli s predavanjem o očesni retinopatiji. Oftalmologinja dr. Eva Novinec Prlja iz ambulante za diabetično retinopatijo Zdravstvenega doma Bled je predstavila delovanje ambulante in izvajanje preiskav. Prisotne je poučila o diabetični retinopatiji in jih spodbudila k rednim pregledom v namenskih ambulantah. Svetovala je tudi, kako lahko z upoštevanjem določenih ukrepov sami pomagamo pri preprečevanju zapletov sladkorne bolezni. Občni zbor smo nadaljevali s pregledom poročil za leto 2017 in ugotovili, da smo načrtovane dejavnosti z veliko požrtvovalnostjo v celoti uresničili. Tudi poslovanje društva je bilo dobro, saj smo sredstva porabili namensko in leto zaključili pozitivno. Program dela za leto 2018 je pester in obsežen, člani pa so ga soglasno sprejeli. Na občnem zboru so bili kot gostje prisotni jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger, Alojz Rudolf iz Zveze društev diabetikov Slovenije in diabetiki drugih gorenjskih društev, s katerimi že dolgo dobro sodelujemo. Gostje iz Kamnika, Kranja, Škofje Loke in Domžal so pohvalili naše delo in dobro sodelovanje in nas povabili na svoje pohode. Za prijeten zaključek pa je poskrbel naš kulturni animator Ivan, ki je predstavil, kakšne težave lahko doletijo moškega, ko gre gospodinja v toplice.

Svetovni dan žil 16. marec je svetovni dan žil in v jeseniški bolnišnici so pripravili zanimivo delavnico o bolezni arterij nog. Poudarek je bil na zdravem načinu življenja, kamor spada tudi opustitev kajenja in nezdrave prehrane, ter na urejenosti sladkorne bolezni. Najboljši in najcenejši ukrep za preprečevanje bolezni žil sta redni mišični trening ali redna vsakodnevna hoja. Na delavnici smo izvedeli tudi,

iz sladkorne bolezni. Na lanskem državnem tekmovanju je 8 od 21 udeleženih učencev OŠ NHR Hrastnik prejelo bronasto priznanje, poleg tega pa tudi tri srebrna in dve zlati. Predsednik društva in mentorica Mili Gornik sta učencem podelila priznanja, društvo pa jim je v znak pozornosti podarilo manjša darilca. Bronasto priznanje so dobili: Nina Perko, Lucija Markovič in Ina Zala Adžaga; srebrno priznanje: Brina Tomašič, Sara Mihajlik in Emir Keserovič in zlato priznanje: Dominika Zupan in Hana Sarajlič. S čestitkami za opravljeno delo in željami po uspešnem delu v tekočem letu sta se zahvalila predstavnik Zveze društev diabetikov Slovenije Stanislav Oblak, predsednik društva diabetikov Slovenj Gradec in predstavnik društva diabetikov Trbovlje. Po končanem uradnem delu občnega zbora, smo se družili ob zasluženi večerji.

Aprila smo se podali na izlet V prelepem sončnem vremenu smo se člani društva diabetikov Hrastnik v soboto, 21. aprila 2018, ob 9. uri zbrali pred društvenimi prostori in se odpeljali do Padeža nad Laškim. Malo smo se

Na Bledu smo uživali v lepem vremenu.

kako tipamo pulz na rokah in kako na nogah. Delavnice se je udeležilo razveseljivo veliko naših članov.

Pohodi in predavanje Marca smo načrtovani pohod okoli Blejskega jezera zaradi deževnega vremena preložili za en teden in potem uživali v lepem vremenu. Z Jesenic smo se odpeljali z vlakom in na Bledu se nas je nabralo okrog dvajset. Pot na Stražo je bila preveč razmočena in blatna, zato smo se raje sprehodili ob jezeru in pod gradom, po kosilu pa ob novi cesti oz. obvoznici. Prijetno utrujeni in dobro razpoloženi smo ob kavici počakali na vlak in se odpeljali domov. Začela se je tudi sezona meddruštvenih pohodov, zato smo se udeležili pohoda Društva diabetikov Tržič in Društva diabetikov Kranj.

Aprilsko predavanje smo namenili novostim na področju zdravljenja sladkorne bolezni, o katerih je predavala diabetologinja dr. Karmen Janša iz Splošne bolnišnice Jesenice. Predstavila je nove smernice za zdravljenje diabetesa tipa 2 in pojasnila, da so potrebne zato, da so vsi bolniki po celem svetu obravnavani enako.

Nove smernice poudarjajo individualni pristop, saj vsak človek potrebuje drugačne ciljne vrednosti, prilagojene njegovim potrebam in aktivnostim. Začrtane individualne cilje zdravljenja pa je treba doseči in pri tem je diabetikom v veliko pomoč spodbuda zdravnikov, svojcev in društev diabetikov.

Lilijana Kos

sprehodili od avtobusa do Slapšakove domačije, kjer smo se oddahnili in nadaljevali peš približno en kilometer do Polhove jame, kar je posebnost Slapšakove domačije. Lastnik domačije nas je seznanil, da je Polhova jama ostanek nekdanjega rudnika svinca in srebra. Hodili smo skozi rov in slišali o življenju in delu rudarjev v preteklosti. V rovu smo opazovali nenavadne kraške pojave, rastline in živali. Po ogledu nas je lastnik kar v rovu pogostil z domačimi dobrotami njihove domačije. Ker smo se kar nekaj časa mudili v rovu, kjer je bilo kakih 8 stopinj, smo ob izhodu doživeli vroč tuš s temperaturo okrog 25 stopinj. Po ogledu in kratkem pogovoru z vprašanji udeležencev smo se vrnili do domačije, kjer smo spili dobro kavico in se odpravili nazaj v dolino, kjer nas je pričakal avtobus. Odpeljali smo se do Marija Gradca v Laškem, kjer smo se v gostišču Čater okrepčali z bogračem in domačim štrudljem, vmes pa kramljali o vtisih iz nenavadne Polhove jame.

Dobro razpoloženi smo se odpeljali proti domu. Vseh 30 udeležencev je bilo zadovoljnih z našim izletom in komaj čakajo naslednjega.

Besedilo: Vojka Železnik Sladkorna bolezen MAJ 2018

37

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Kranj

Občni zbor – obračun dela in priznanja Kranjski diabetiki smo se v sredini meseca marca zbrali na rednem občnem zboru in napolnili osrednjo dvorano Mestne občine Kranj. Od gostov so se povabilu odzvali član izvršnega odbora (IO) Zveze društev diabetikov Slovenije Alojz Rudolf, sekretarka Zveze Špelca Rudolf ter predstavniki gorenjskih društev diabetikov.

Zbor je potekal po protokolu, ki je običajen za občne zbore društva. Dogodek je popestrila projekcija predstavljenih dokumentov in fotografij z naših zadnjih srečanj, s čimer smo prisotnim poskušali nazorno predstaviti aktivnosti društva. Seveda ni šlo brez kulturnega utripa. Zato sta začetek občnega zbora popestrila mlada harmonikarja Dva gavnarja z znanim Slakovim Čebelarjem, končala pa seveda z Avsenikovo Golico in nam polepšala dan ter naše druženje.

Po uvodnih formalnostih, otvoritvi in izvolitvi organov zbora je sledil uradni del občnega zbora. Za nemoteno delo zbora je skrbelo delovno predsedstvo pod vodstvom Bebe Kambič, ki je najprej pozvala k besedi predsednico društva Jolando Polanec, da je podala poročilo o delu društva in finančno poročilo za leto 2017. Izpostavila je samo bistvene aktivnosti, ki so bile uresničene. Poudarila je, da je društvo dalo večji poudarek izobraževanju in ozaveščanju tako sladkornih bolnikov kakor javnosti. Na dosežene rezultate smo kljub občasnim težavam in neuspehom lahko ponosni.

n Društvo diabetikov Kamnik

Pohod po Šenčurju V krasnem dnevu se nas je 21. aprila 15 članov Društva diabetikov Kamnik odpravilo na meddruštveni pohod po Šenčurju in Srjanski poti, ki ga je organiziralo društvo Kranj. Ogledali smo si razne znamenitosti v tamkajšnjea Šenčurja.

Prejemniki društvenih priznanj in priznanj ZDDS. Vsi nagrajenci so bili deležni aplavza. Iskrene čestitke vsem!

Po predstavitvah poročil (o delu, o zaključnem računu ter nadzornega odbora in disciplinske komisije) je član IO Matjaž Metaj predstavil načrtovane aktivnosti društva za leto 2018. Tudi v letošnjem letu smo glede na pomembnost naloge razdelili na prioritetne naloge društva, izvajanje in nadaljevanje nalog na področju že vpeljanih in začetih aktivnosti ter na stalne naloge.

Po predstavitvi finančnega načrta ter po razpravi in sprejemu dokumentov so prisotni potrdili tudi novo članico v izvršnem odboru, Ivano Voga.

Spomnili smo se 40 let delovanja društva. Srečanje pa je bilo tudi priložnost, da smo se spomnili na 40 let prehojene poti društva. Ob tej priložnosti se je predsednica prisrčno zahvalila vsem, ki so vsak po svojih močeh prispevali k razvoju društva in k njegovemu ugledu, vsem čestitala za ta veliki jubilej in zaželela, da bi v društvu tudi v prihodnje dobro sodelovali: »40 let je minilo, odkar so se sladkorni bolniki iz Kranja in okolice organizirali in združili. Obstoj društva in njegov uspeh te-

ma pa stoji zvonik. Cerkvena ladja je v notranjosti pokrita z lesenim kasetiranim in poslikanim stropom, na katerem je na osrednji kaseti poslikana zavetnica cerkve. Južno cerkev, ki je posvečena sv. Radegundi, so verjetno postavile redovnice dominikanke iz Velesovega. V njej so ohranjene gotske freske.

Veliko so jih razdejali Turki.

Po prijetnem druženju z gorenjskimi društvi smo se vsi veseli in zadovoljni odpeljali domov.

Savica Juntez

Lepa cerkev sv. Jurija, ki je bila zgrajena leta 1747 v baročnem slogu, stoji v centru Šenčurja in nad vrati je upodobljen sv. Jurij na konju. Ohranjen je še protiturški obrambni zid. Ogledali smo si muzej, kjer so razstavljene razne keramične skulpture, vrči in vaze. V centru smo si ogledali še spomenik krompirju in Marije Terezije, ki je preprečila lakoto, saj so morali vsi saditi krompir.

Zato temu področju pravijo tudi krompirjeva dežela. Tako smo vsi (77 udeležencev) dobili skodelico okusnega praženega (»tenstanega«) krompirja, kar nam je zelo teknilo.

Ogledali smo si še dve cerkvi, in sicer sv. Radegunde in sv. Katarine. Ograjene sta z zidom in postavljeni vzporedno ena poleg druge, med nji38 Sladkorna bolezen MAJ 2018

Odpravili smo se na meddruštveni pohod.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

meljita na dolgoletnih izkušnjah ter seveda na prizadevanjih vseh članov. Zato mi dovolite, da izrečem zahvalo vsem, ki so kakor koli pomagali, da je društvo zaživelo in preživelo 40 let.

Hvala vam, ki ste zaorali ledino in s svojim ugledom in zgledom združili številne člane iz kar šestih občin. Hvala tudi vsem, ki ste v društvu delovali ali še delujete, ki nam pomagate in z nami sodelujete pri kreiranju aktivnosti društva ter s tem k prepoznavnosti naše organizacije. Vsi, ki ste bili nekoč ali ki smo danes vpeti v utrip društvenih aktivnosti, zgodovino sooblikujemo naprej in gremo novim izzivom in časom naproti. Na koncu je prav, da se posameznikom zahvalimo za vloženo delo pri ohranjanju in razvoju društva, z željo, da po poti, ki smo si jo jasno začrtali, skupaj stopamo tudi v naslednjih letih.« Podelili smo tudi priznanja in zahvalne listine. Sledila je podelitev društvenih priznanj, ki so jih prejeli Alojz Stane, Marica Veselič in Marija Žura, priznanja zveze pa: Damijana Bogataj bronasto plaketo, Beba Kambič, Matjaž Metaj, Jožica Polajnar, Damjan Skumvc in Zinka Žnidar srebrno plaketo ter Ivan Benegalija, Jolanda Polanec in Irma Zupan zlato plaketo. Z listino smo se zahvalili Zvezi društev diabetikov Slovenije in gorenjskim društvom diabetikov za dolgoletno uspešno sodelovanje pri naših in skupnih akcijah na športno-rekreativnem področju in za pristne prijateljske odnose.

Z občnim zborom in podelitvijo priznanj najzaslužnejšim so članice in člani Društva diabetikov Kranj slavnostno obeležili 40. obletnico svojega delovanja in se na ta način zahvalili vsem za ključni prispevek pri delovanju društva in za njegovo prepoznavnost navzven. Sledili so pozdravni govori predstavnika zveze in predsednikov ostalih gorenjskih društev diabetikov.

Občni zbor se je zaključil z neuradnim delom – s prijetnim in prijateljskim druženjem udeležencev ob priložnostni pogostitvi.

Jolanda Polanec

n Društvo diabetikov Lendava

Občni zbor društva diabetikov Lendava 16. marca 2018 smo se člani Društva diabetikov Lendava zbrali na občnem zboru v restavraciji Prehrana v Lendavi. Številne člane je pozdravila predsednica društva Zsuzsi Kepe.

Občni zbor je skladno z dnevnim redom izvolil delovno predsedstvo pod vodstvom Dragice Marič in zapisnikarja, sledila pa sta ugotovitev sklepčnosti ter poročilo verifikacijske komisije.

Občni zbor smo zaključili s pogostitvijo.

i

.s a z e zv

dia . w ww

s e t be

Predsednica društva Zsuzsi Kepe je podala poročilo o delu v preteklem letu. Finančno poročilo je predstavil blagajnik Ivanič Stanko, svoje pa tudi predstavnika nadzornega odbora. Sledile so razprave po poročilih in njihova potrditev, potem pa še predlogi programa dela in finančnega načrta za leto 2018 ter potrditev slednjih.

Tudi letošnji program dela je bogat, saj programi usmerjajo društvo in združujejo člane, v sklopu društva opravljamo tedensko dežurstvo, v okviru preventive pa razna predavanja na različne teme, povezane z našo boleznijo. Merjenje sladkorja v krvi in holesterola izvajamo po vsakem predavanju. Organiziramo pohode ob dnevu diabetikov, razna srečanja z drugimi društvi in tudi edukativna okrevanja, letos v Termah Dobrna.

Svoje mišljenje so podali tudi povabljeni gosti: Daniela Pintarič Šantl in Helena Copot iz Murske Sobote ter Marta in Elizabeta Wolf iz Gornje Radgone.

Občni zbor se je zaključil z druženjem članov in tradicionalno pogostitvijo.

Besedilo in foto: Štefan Rožman Sladkorna bolezen MAJ 2018

39

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Dejavno ob svetovnih dnevih Društvo diabetikov se je ob svetovnem dnevu ledvic pridružilo društvu ledvičnih bolnikov Pomurja in osveščalo ljudi o bolezni. Ozaveščali in merili krvni sladkor pa smo tudi ob svetovnem dnevu zdravja. A spomladi nismo ozaveščali le javnosti, ampak smo poskrbeli tudi zase in si organizirali zbor društva in strokovno ekskurzijo.

Zbor članov Društva diabetikov Murska Sobota Kako hitro je leto naokrog in kako čas hitro teče, smo ugotovili 3. marca 2018 v restavraciji hotela Diana, kjer smo imeli redni letni volilni zbor članov Društva diabetikov Murska Sobota.

Zbora članov se je udeležilo kar lepo število članov in gostov.

Posebej veseli smo bili prisotnosti strokovnega osebja diabetične ambulante splošne bolnišnice Murska Sobota, predstavnikov društev Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona, Društva slepih in slabovidnih Murska Sobota, žal pa smo pogrešali predstavnike političnega življenja, še najbolj seveda predstavnika Zveze društev diabetikov Slovenije, g.

Petra Miklavčiča.

vičnih bolnikov Pomurja postavili informacijsko točko v trgovskem centru BTC v Murski Soboti. Prostovoljci društev in zdravstvenimi delavci smo mimoidočim obiskovalcem soboškega BTC-ja brezplačno merili krvni sladkor in krvni tlak, delili razne brošurice in jih osveščali o pomenu in posledicah bolezni.

Kar nekaj obiskovalcev smo opozorili na visok krvni sladkor in visok krvni tlak ter jim priporočili obisk osebnega zdravnika.

Upam, da smo za obiskovalce naredili kaj koristnega z željo, da bi takšnih informacijskih točk bilo čim več, da se ljudi osMarija in Andrej Barber vešča o najrazličnejših boleznih.

Strokovna ekskurzija v Veliko Polano in Lendavo 21. aprila 2018 smo se udeleženci ob 8. uri z avtobusom odpeljali z avtobusne postaje v Murski Soboti. Predsednica društva Danijela Santl, ki je bila hkrati tudi vodja ekskurzije, nas je po uvodnem pozdravu seznanila s programom. Obetal se nam je lep sončen dan. Vožnja skozi urejene prekmurske vasi, obdane s cvetočimi sadovnjaki, je bila prava paša za oči, prav tako pa tudi skrbno obdelana polja, predvsem z izstopa-

Začeli smo z našim pevskim zborom Cukrčki, nato pa je sledilo zanimivo predavanje v izvedbi dr. Nataše Pitz, spec. int. medicine. na temo zdravljenje sladkorne bolezni v treh številkah. Sledila so poročila predsednice, blagajničarke, nadzornega sveta in komisij društva.

Predsednica je najprej seznanila navzoče o delovanju društva, ki deluje v pozitivni smeri, saj smo bogat načrt, ki smo si ga zadali, tudi v celoti izpolnili in čez leto dodali še kaj, nato je predstavila še program za letošnje leto, ki je zelo raznovrsten in natrpan. Letošnji zbor članov pa je potekal tudi v znamenju volitev s podelitvijo priznanj članom društva za prizadevno delo.

Na otoku ljubezni smo merili krvni sladkor in ozaveščali o bolezni.

jočo živo rumeno barvo ogrščice.

Skupna akcija sladkornih in ledvičnih bolnikov

Naša prva postaja je bila Velika Polana, kjer nas je počakala vodička. Najprej nas je popeljala v cerkev.

Z zanimanjem smo prisluhnili tamkajšnjemu župniku, ki nam je predstavil zgodovino cerkve in fare.

Nato nas je pospremil v Halasovo spominsko sobo. Duhovnik Halas je bil žrtev povojnih zločinov.

Na bližnjem pokopališču smo si ogledali njegov grob, prav tako pa tudi grob Miška Kranjca.

Ob svetovnem dnevu ledvic drugi četrtek v marcu smo v skupni akciji društva sladkornih in društva led-

Zatem nam je vodička v polanskem parku predsta-

Vsi prisotni, še posebej naši gosti, so bili navdušeni in zelo zadovoljni z delom našega društva in so nam zaželeli vsaj tako uspešno delovanje v letošnjem letu, če ne še boljše. Ob koncu zbora so si še ogledali razstavo, ki so jo pripravile članice kreativne delavnice, nato je sledilo kosilo in družabno srečanje.

Kot vidite, se v našem društvu celo leto kaj dogaja, dolgčasa pri nas ne poznamo. Vabimo vse, ki ste nam enaki, da se včlanite in nam pomagate pri bogato zastavljenem programu. S skupnimi močmi in dobro voljo se da narediti vse.

40 Sladkorna bolezen MAJ 2018

IZ N AŠIH DRUŠTEV

vila značilnosti vasi, predvsem njen vzpon, saj je danes znana ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Evropi. Sledil je ogled Kranjčeve domačije. Ob zanimivi predstavitvi smo spremljali pisateljevo življenjsko pot ter njegovo literarno in slikarsko ustvarjanje.

Iz Velike Polane smo se odpeljali v Malo Polano. Tu smo pobliže spoznali, kako je nastalo in deluje dejavnost Pomelaj. Po pokušnji marmelade iz korenčka in rdeče pese smo se iz njihove trgovinice vračali z vrečkami, saj se nismo mogli upreti razstavljenim lepotam in dobrotam. Naša naslednja postaja je bila Kapca, v kateri je gostilna, znana po kulinaričnih specialitetah. Res so nam postregli z nadvse okusnim kosilom. Sledila je vožnja v Lendavo, znano po stolpu Vinarium. Lepemu vremenu se imamo zahvaliti, da smo bili z njegovega vrha deležni prečudovitega razgleda.

V uvodnem nagovoru nam je predsednica dejala, da se bomo ustavili tudi v Tešanovcih, kjer nas čaka presenečenje. To presenečenje je bilo v čokoladnici pri Paserovih. Tu so nam dali pokusiti čokoladne dobrote, ki jih pripravljajo v svoji hiši. Vse je bilo tako vabljivo, da smo se tudi tu iz njihove trgovinice vračali z vrečkami. Sledil je samo še kratek prevoz do izhodiščne točke – Murske Sobote. Razšli smo se nadvse zadovoljni z vsem, kar smo videli, ter obogateni z novimi doživetji in spoznanji.

Ivana Radovanović

n Društvo diabetikov Ilirska Bistrica

Pohod za zdravje po Kettejevi poti Ob svetovnem dnevu zdravja smo člani Društva diabetikov Ilirska Bistrica organizirali že tradicionalni pohod po Kettejevi poti. Na 21 kilometrov dolgo pot se nas je podalo okrog 50 pohodnikov – domačinov, prišli pa so tudi iz Ljubljane, Pivke in Divače. Na pot nas je pred OŠ Dragotina Ketteja pospremila ga. Sonja Čeligoj Koren s pesmijo Dragotina Ketteja ter lepimi besedami, tako da smo lažje nadaljevali pot najprej do rojstne hiše mame našega pesnika. Ga. Sonja in Majda sta nas tam že čakali s čajem in pecivom, nato pa smo z zmernim tempom pot nadaljevali do Novakovega mlina.

Dolžnost vsakega sladkornega bolnika je, da skrbi, da je njegov krvni sladkor čim bolj v mejah normale! Pred Novakovo domačijo so Ivan in Venčka Bergoč ter Cvetka Renko poskrbeli, da so si vsi, ki so želeli, izmerili krvni sladkor, nato pa smo jim postregli še s slovenskim zajtrkom (med pohodniki se je slišalo, da je to bistrški früštk). Malica, počitek, nato pa pogumno še do Prema, kjer nas je pričakala predstavnica TIC grad Prem ga.

Nives Memon. Ogledali smo si Ketteje-

Svetovni dan zdravja Zavod za turizem in kulturo Beltinci je svetovni dan zdravja obeležil v nedeljo, 8. aprila. Organiziran je bil shod v počastitev tega dneva. Letošnji je potekal v prijetnem toplem nedeljskem popoldnevu na otoku ljubezni v Ižakovcih. Pripravljeni so bili zanimiv kulturni program, razne predstavitve pomurskih društev in meritve krvnega sladkorja. Tudi nekaj članov društva diabetikov se nas je udeležilo tega prijetnega shoda, kjer smo skupaj z zdravstvenimi delavci udeležencem na lastno željo izmerili krvni sladkor, jim delili razne brošurice ter jih ozaveščali o pomenu in posledicah te zahrbtne bolezni. V veselje nam je bilo to izvajati, saj smo bili najbolj oblegana stojnica. Ob koncu shoda smo se še razgibali pod taktirko višje fizioterapevtke Metke Vlaj. Domov smo se vračali s polno lepih vtisov in dobre volje in z željo po čim več takih shodov.

Aktivni tudi v rekreativno-športnem programu Vsak ponedeljek izvajamo balinanje, v torek izvajamo kramljanje ob igranju družabnih iger, v sredo si krepimo možgančke ob igranju šaha, ob četrtkih pa od novembra do marca poteka delavnica Pomen telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne bolezni, od aprila dalje telovadba in nordijska hoja po murskosoboškem parku, občasno pa poteka tudi delavnica Pravilno dihanje in sprostitev s petjem.

Marija Barber

vo rojstno hišo, nato pa še razstavo velikonočnih šeg in običajev. Glede na različne starosti pohodnikov (najmlajša je štela 4 leta) in telesne zmogljivosti smo se od nekaterih poslovili že na Premu, ostali pa smo se mimo Ivankovih in čez Topolc vrnili nazaj v Ilirsko Bistrico. Za nami je bil prečudovit sončen dan, poln lepih vtisov in zadovoljstva. Brez obljub in stiskov rok, da se naslednje leto spet vidimo, seveda ni šlo.

Moji sladkorčki Ivan, Venčka, Edo , Silva, Majda, Janja, Jože, Vojko, Emil in Marica – spet ste dokazali, da smo ekipa, s katero se lahko marsikaj naredi. Hvala vsem! Hvala pa tudi TIC Ilirska Bistrica za pomoč pri obveščanju in TIC grad Prem za gostoljubnost na Premu.

Andreja Rebec, foto: Nives Memon

Na pohod smo se podali pohodniki, stari od štiri leta naprej.

Sladkorna bolezen MAJ 2018

41

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Novo mesto

Ponovno aktivni Člani društva smo tudi pomladi nadaljevali tradicijo pohodov. Če je bilo preveč snega, smo le spremenili smer pohoda in se vseeno odpravili. Marca pa smo se člani družili tudi na občnem zboru.

Pohod na dan polarnih temperatur Na zadnji dan meteorološke zime in najbolj mrzel dan v letošnji zimi se nas je sedem pohodnikov, poimenovali smo se »šest Sneguljčic in en Palček«, odpeljalo na načrtovano izhodišče Lešnica. Pod podvozom smo parkirali in odkorakali proti Jelšam in Črešnjicam do slapa Kobila.

Zimska idila na poti

Pogledi po zasneženi pokrajini proti Staremu gradu, Grčevskih vinogradih – ena sama belina in en sam užitek. Prav nobenega mraza nismo občutili, nasprotno, prav prijetno smo se ogreli in hoja po neokrnjenem snegu v zadnjem delu poti je bila pravi balzam za dušo.

Slap je bil na površju zamrznjen, spremenjen v »kapnike«, pod njim pa se je slišalo rahlo šumenje. Nismo se dolgo zadrževali, le posnetek za spomin – in vrnili po isti poti smo se na izhodišče.

Nazaj grede je pogled segel na zasneženo Podgorje in Gorjance; ostal nam bo v nepozabnem spominu. »Lepo je bilo,« se je slišalo pred odhodom domov. Res je bilo lepo!

Zapoznela zima je spremenila smer pohoda Po načrtu bi pohodniki na drugi pohod v marcu morali v Krakovski gozd.

Toda glej ga zlomka – lep topel sončni dan nam tega ni omogočil. Zapoznela zima je nasula toliko snega, da 42 Sladkorna bolezen MAJ 2018

ga topli sončni žarki v Krakovskem gozdu še niso spremenili v vodo.

Enajst pohodnikov se nas je zbralo pri Osnovni šoli Grm, odkorakali smo proti Gubčevi ulici, nato pa po jeseni odprti šolski poti ob Revozu nadaljevali na Žibertov hrib do vremenske postaje. Po prvem fotografiranju in pogledih na vse štiri strani neba smo odšli po Ulici Marjana Kozine v Ragov log, kjer pa smo doživeli pravo pomladno prebujanje. Le še nekaj snežnih zaplat nas je »pozdravilo«, nato čedalje več žafrana, zelena Krka in ob koncu so nam »zatrobile« trobentice in »zacingljali« še zvončki.

Po slabih dveh urah smo pot zaključili pod Vrtovi nad Krko in se za štirinajst dni poslovili.

Tretje leto po okolici Dobrniča Star pregovor pravi: »V tretje gre rado.« To drži tudi za pohodnike pri Društvu diabetikov Novo mesto. Že tretje leto zapored sta nas Smoliča povabila na pohod na njihovo področje. Z veseljem smo se odzvali vabilu in dali v program pohod na Lisec.

Prišla je zadnja sreda v marcu, na zbirnem mestu smo napolnili štiri avtomobile in se odpeljali do Pluske, kjer sta nas čakali Vida, Franc in njun simpatični vnuk Žan. Odpeljali smo se proti Mali in Knežji vasi proti Liscu. Svoje jeklene konjičke smo parkirali sredi vinske gorice Lisec, od koder smo v lepem sončnem popoldnevu odkorakali proti 565 metrov visoki Piramidi na vrhu Lisca. Enkrat smo ta vrh že osvojili z nasprotne smeri v jesenskem času. Tudi tokrat se je izkazalo, da je prav ponoviti pot, saj je bilo kar enajst pohodnikov prvič v tem koncu.

Pogledi po slikovitem dolenjskem gričevju so bili zaradi napovedane spremembe vremena bolj megleni, pa vendar zanimivi. Lepo je bilo opazovati prebujajočo se pomlad in prvo cvetje: zvončke, trobentice, vijolice, spominčice, narcise itd.

Prijetno utrujeni smo se po dveh urah in pol vrnili na izhodišče.

Po šestih letih ponovno v Krakovskem pragozdu Sreda, 11. april 2018, lep sončen dan, kot nalašč za prva opravila na vrtičkih. Zato se je za pohod v Krakovski pragozd odločilo le 15 pohodnikov.

Odpeljali smo se do Smednika, kjer nas je pričakal vodnik Franci iz Planinskega društva Polom Kostanjevica, in odpeljali smo se še kak kilometer naprej do lovskega doma, nato pa pot pod noge in naprej novim doživetjem naproti. Najprej po gozdni poti, nato pa po travniku in prišli smo do brvi, ki je imela oporo le do polovice in zaslišalo se je: »Jaz pa tu ne grem.« Naš vodnik je bil pripravljen na vse, napel je vrv, ki nam je dala občutek varnosti, in brv smo prečkali vsi razen ene. Pa kakih dvesto metrih smo prišli v pravi pragozd: »Od

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Občni zbor Občni zbor smo letos organizirali 16. marca v prostorih Hotela Šport na Otočcu. Program je zajemal druženje kot redno obliko povezovanja članov društva. Srečanja se je udeležilo 77 članov. Na občnem zboru je goste in člane društva pozdravila ga.

Jožefa Rolih. Kulturni program »Z besedo Ivana Cankarja« je izvedla ga. Romana Križman, članica izvršnega odbora Društva diabetikov Novo mesto. Po nastopu je sledilo predavanje ge. Lučke Selič, dr. dent. med., Skrb za zobe in zobne nadomestke. Formalni del občnega zbora je vodila ga. Milojka Gutman, kjer se je prebralo finančno poročilo za leto 2017 in so bili predstavljeni načrti za leto 2018. Po kulturnem delu je sledila pogostitev za udeležence, organiziralo pa se je tudi preverjanje sladkorja v krvi.

Slikanje v Krakovskem gozdu

Dan odprtih vrat v Splošni bolnišnici Novo mesto

tod naprej naj govorijo fotografije«, jaz pa dodajam, da so bili vsi, ki so bili tam prvič, zelo presenečeni nad videnim.

Ob dnevu odprtih vrat, ki je bil 5. aprila, v Splošni bolnišnici Novo mesto, smo na stojnici merili sladkor v krvi mimoidočim in promovirali dejavnost društva.

Mateja Dajčman

Fanika Vovk

n Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje

Veliko se je dogajalo v letu 2017

socialnega programa pomagalo pri plačilu okrevanja in pri nakupu materiala v lekarni ter sofinanciralo nabavo kart za kopanje v Termah Topolšica.

Decembra so na predlog poverjenikov obiskali 32 bolnih članov, ki se ne morejo udeleževati društvenih programov, in člane, ki bivajo v domovih za varstvo odraslih, ter jih skromno obdarili.

Člani Društva zgornjesavinjskih diabetikov so se v začetku marca zbrali na letnem občnem zboru in najprej prisluhnili predavanju o pomenu referenčnih ambulant. V nadaljevanju so analizirali svoje delo v lanskem letu in potrdili program dela za letošnje leto. Ugotovili so, da so zastavljeno delo v celoti realizirali.

Program je bil načrtovan v skladu s smernicami Zveze društev diabetikov Slovenije. Realizirali so ga lahko s prihodki, ki so jih pridobili od Zveze društev diabetikov Slovenije (sredstva FIHO), od občin Zgornje Savinjske doline na podlagi javnih razpisov, donatorskih sredstev, članarine in prispevkov uporabnikov.

V društvu dajejo velik pomen strokovnemu izobraževanju.

Tako so leta 2017 organizirali predavanja o vplivu diabetesa na ledvice, ustni higieni in diabetični nogi. Predavanja so bila zelo dobro obiskana.

V okviru preventive so redno izvajali meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka v Mozirju, Gornjem Gradu in Solčavi. Z meritvami, ki jih lahko izkoristijo vsi občani, opravljajo preventivno dejavnost in na ta način odkrivajo nove sladkorne bolnike, tudi še ne zdravljene. Od medicinskih sester pa dobijo tudi navodila, kako ravnati, da bodo imeli krvni sladkor pod nadzorom.

Udeležili so se tudi zdravstvenega okrevanja in izleta Preko 50 članov se je udeležilo zdravstvenega okrevanja na Debelem rtiču, kjer so se posvetili predvsem ustrezni telesni aktivnosti in sprostitvi. Nekaterim članom je društvo v okviru

Izčrpno poročilo predsednika društva Antona Veneka.

Diabetiki so odšli tudi na zelo zanimiv izlet v Vulkanland v Avstriji, srečali so se tudi na klepetu ob kavi, se udeležili športnega srečanja v Podčetrtku, nekaj članov pa je bilo prisotnih na državni proslavi ob dnevu sladkorne bolezni v Mežici.

Lansko leto pa je bilo za društvo še posebno slovesno, saj so obeležili 20-letnico delovanja. Pripravili so bogat kulturni program s podelitvijo priznanj in zahvalnih listin.

Društvo je bilo novembra skupaj z osnovnima šolama Mozirje in Nazarje soorganizator pri izvedbi 19. državnega tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni za osnovnošolce in srednješolce.

Ob koncu leta so se člani društva zbrali v gostilni Vid, se poveselili in si zaželeli čim boljšega zdravja.

Besedilo in foto: Marija Venek Sladkorna bolezen MAJ 2018

43

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Maribor

Dejavna pomlad Člani društva se vsak mesec dobimo v društvu in izvajamo brezplačne meritve sladkorja. Te izvajamo tudi po trgovskih centrih. Zelo radi pa se člani družimo tudi na izletih in pri športnih dejavnostih.

Izobraževanje sladkornih bolnikov Ena od oblik izobraževanja so delavnice s skupnim naslovom Štirje koraki za izboljšanje sladkorne bolezni. Delavnice v društvu pripravljamo že tretje leto in vsak prvi torek v mesecu se dobimo v društvu, kjer izvedemo brezplačne meritve sladkorja in dvakrat v letu tudi meritve holesterola. Na delavnicah je tudi predavatelj. Marca je predavala Nataša Vidnar, dipl. med. sestra iz Zdravstvenega doma (ZD) Maribor o dejavnikih tveganja, aprila je predaval študent medicinske fakultete v Mariboru Matija Primec o dermatoloških problemih sladkornih bolnikov. Vesel sem, da se delavnic udeležuje čedalje več naših članov.

Bili smo med varovanci doma upokojencev Preventivnim programom za preprečevanje sladkorne bolezni namenjamo v Društvu diabetikov Maribor največjo pozornost in v sklopu teh aktivnosti so tudi meritve krvnega sladkorja. V lanskem letu smo brezplačno izmerili krvni sladkor skupaj s trgovino Medika VPD Bled in s trgovino Diafit preko 1300 občanom. Društvo je izvajalo aktivnosti na 14 različnih krajih, tako na delavnicah kot v šoli zdravega življenja, ki jih izvajamo v društvenih prostorih. Radi pridemo tudi v delovne organizacije in druga društva. Posebej smo bili veseli povabila Doma upokojencev Danice Vogrinec DE Tabor Maribor, kjer smo 20. marca skupaj z ZD Maribor pripravili predavanje o dejavnikih tveganja in sladkorni bolezni. O tem sta spregovorila Nataša Vidnar, dipl. med. sestra, koordinatorka v zdravstvenovzgojnem centru ZD Maribor, in Mirko Topolovec, predsednik društva in laični svetovalec. Brezplačne meritve krvnega sladkorja za oskrbovance doma in zaposlene, ki jih je bilo preko 90, sta izvedli Majda Navršnik, medicinska sestra, in Lidija Salamon iz Mirko Topolovec društva.

Maja začnemo z ruskim kegljanjem. Pridružite se nam!

steznim kegljanjem v Dvorani Tabor, v dvorani na Trubarjevi pa potekajo treningi pikada. Aprila smo se družili na Pohorju v Domu Jelka, od koder smo organizirali pohod do Tise in Belvija. Igrali smo namizni tenis in metali pikado. Maja začnemo s treningi ruskega kegljanja in kolesarjenja. Pridružite se nam v čim večjem številu!

Edukativno zdravstveno okrevanje v zdravilišču Radenci Aprila smo se odpravili na edukativno zdravstveno okrevanje v Zdravilišče Radenci. Imeli smo strokovna predavanja, izvedli smo meritve krvnega sladkorja in tlaka ter se vključevali v vsakodnevne telesne dejavnosti, kot so jutranja telovadba in sprehodi, izvajali smo vaje v vodi in igrali namizni tenis. Seveda smo zraven vsega tega skrbeli za zdrav način prehranjevanja.

Lidija Salamon

n Društvo diabetikov Posavje Brežice

Med belimi narcisami Telesna aktivnost je pomembna za zniževanje sladkorja v krvi. Zato imamo v Sevnici, Krškem in Brežicah organizirane pohodne skupine, ki redno organizirajo športne izlete. V prihodnje si želimo, da bi se naše vrste okrepile.

Dan žensk, naša tradicija Že vrsto let v program dela zapišemo tudi druženje ob svetovnem dnevu žensk. Marca smo v sklopu praznovanja ob dnevu žensk organizirali izlet v Makole. Najprej smo si ogledali razkošni dvorec Štatenberg, ki stoji v istoimenskem kraju. Sprehodili smo se skozi stebrno in viteško dvorano ter si ogledali sobane s čudovitimi freskami. Nova najemnika gradu želita dvorcu povrniti slavo in sijaj, in radi smo prisluhnili pripovedovanju grofice, kot se sama rada imenuje. Dvorec je izjemno lep. Z vodenim ogledom smo spoznali veličastno slovensko kulturno dediščino. Od tod smo se odpravili na izletniško kmetijo Ačko v Makolah. Okrepčali smo se z odlično pripravljenimi domačimi jedmi, se zavrteli ob živi glasbi in zapeli ob spremljavi harmonike. Naše članice smo obdarili z izdelki, ki so jih izdelale osebe s posebnimi potrebami.

Športno-rekreativne dejavnosti Naši aktivni člani so začeli z rednimi tedenskimi aktivnostmi.

Telesno kondicijo vzdržujejo z igranjem namiznega tenisa in 44 Sladkorna bolezen MAJ 2018

Brežiška pohodna skupina se na pohode odpravlja vsak četrtek. Tako smo prehodili domala že vso bližnjo okolico, občasno pa nas pot zanese tudi iz matične občine. Tako smo lani obiskali Planico in šli po poti v Tamar, drugič smo po dolgem in počez prehodili Veliko planino. Letos pa so nas so pritegnile pod Golico cvetoče narcise. V prelepem pomladnem dnevu smo odpravili na Planine pod Golico čez Španov vrh proti Javorniškemu Rovtu nad Jesenicami. Sprva se pot kar pošteno vzpenja in kar hrepeneče smo se ozirali na sedežnici in si želeli, da bi se popeljali na vrh. Vendar se nismo vdali, pogumno smo grizli v kolena in iskali oznake, ki bi nas peljale proti cilju.

Zgrešili pot, vendar ne zaman. Pa jih kar nismo našli in šele tik pod vrhom smo od prijaznega starejšega planinca izvedeli, da smo zgrešili pot, zato smo se morali spustiti med položnimi pobočji prečudovito cvetočih narcis navzdol in končno nam je le uspelo najti planinsko stezo, ki je del slovenske planinske poti. Po njej smo prečkali senožeti belih narcis, nato smo

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Ptuj

Leto 2018 začeli s pohodi V novo leto smo člani društva stopili aktivno.

S pohodi smo začeli že januarja in jih nadaljevali vsak mesec. Marca pa smo se člani zbrali tudi na letnem občnem zboru in naredili načrt za leto 2018.

Prvi četrtek v januarju se nas je po pričakovanju zbralo lepo število diabetikov na stalnem mestu pri trgovini Lidl. Zaželeli smo si veliko zdravja, sreče, dobre volje ... in se napotili na pohod na Me- Že januarja smo začeli s pohodi. stni vrh, kjer smo občudovali naravo, kako se prebuja, in se ozrli na naš prelepi Ptuj in njegov grad. Po šestih ki- Delo smo nadaljevali z zdravstvenim predavanjem Ugriz klolometrih prehojene poti smo se v bližnjem baru segreli ob čaju pa in posledice. Predavala je ga. Tončka Trop, dr. med. spein kavici in se prijetno družili. S pohodi smo nadaljevali vsak me- cialistka internistka. Lepo nam je bilo predstavljeno, kako se sec, pohodništva nam ni preprečilo niti hladno vreme, saj so nas zaščititi pred klopi, saj so v pomladnem času že na pohodu, in kako v primeru ugriza in posledično okužbe ukrepati in zdrazmeraj spremljali topli sončni žarki in dobra volja. viti. Pred občnim zborom smo poskrbeli za sprostitev in dobro Občni zbor s predavanjem počutje prisotnih. Zapel nam je ženski pevski zbor Lilith iz PtuV soboto, 17. marca, smo se člani društva zbrali na rednem ja pod vodstvom Gordane Jovič. letnem občnem zboru. Od 425 članov, koliko jih šteje društvo, Z izvolitvijo delovnega predsedstva, ki mu je uspešno predsese nas je zbora udeležilo 135. V uvodu je prisotne pozdravila dovala in vodila Marija Šumandl, smo nadaljevali z ustaljenim predsednica Sonja Korošak, še posebej prisotne povabljene dnevnim redom. Sledila so poročila predsednice, blagajnika, goste in predlagala dnevni red. predsednice nadzornega odbora in razprava po poročilih. Po poročilu verifikacijske komisije, ki je ugotovila sklepčnost zbora članov, smo z dvigom rok potrdili vsa poročila in ugotovili, da smo leto 2017 uspešno zaključili in opravili vse zastavljene naloge.

Besedo so dobili gosti. Pozdravila nas je Zsuzsi Kepe, predstavnica Zveze društev diabetikov Slovenije in predsednica Društva diabetikov Lendava, in Ingrid Belšak predsednica Društva diabetikov Lenart. Pohvalili sta naše dosedanje delo in nam zaželeli veliko uspehov v bodoče. Občni zbor smo nadaljevali s sprejemom zaključnega računa za leto 2017, programom dela društva za leto 2018, finančnim načrtom društva za leto 2018 in točko Razno. Prisotne so bile tudi pohvale vodstvu društva in članom izvršnega odbora, kar nam daje dodatno spodbudo in energijo za delo v bodoče. Zaključili smo z dopoldansko malico in prijetnim druženjem.

Druga v vrsti je Zvezdana Koren, vodja brežiške pohodne skupine.

pot nadaljevali skozi prečudovit smrekov gozd s prekrasnimi, ravnimi in visokoraslimi smrekami. Po strmi stezi smo se na koncu spustili navzdol, do prvih hiš v Javorniškem Rovtu. Privoščili smo si krajši postanek v planinski koči, se oddahnili in okrepčali ter shranili v svoje spominske celice vse lepote, ki smo jih doživeli na poti. Čakal nas je tudi kombi.

Sodelovali smo tudi na stojnici ob dnevu preventive Na vabilo Društva diabetikov Lenart sva se s tajnico Ido Fric 25. marca udeležili njihovega občnega zbora. Prisluhnili sva njihovim nalogam in načrtom minulega in letošnjega leta.

Naj bo ta zapis spodbuda vsem, ki se še odločate in kolebate ter ostajate doma, da se nam pridružite. Verjemite, ne bo vam žal; telo vam bo hvaležno, da o vtisih ob pogledih na vse lepote našega slovenskega raja ne izgubljam besed ...

V ponedeljek, 16. aprila, je društvo z reklamnim materialom za diabetike sodelovalo na stojnici s podjetjem Wellion. Bil je dan preventive – merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka ter svetovanje. Žal pa ugotavljamo, da se ljudje premalo odzivajo na takšne akcije. Pravi čas ugotovljeno povišanje se še lahko pozdravi, zato so takšni dnevi preventive dobrodošli.

Rudi Mlinar

Sonja Korošak Sladkorna bolezen MAJ 2018

45

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

Aktivni tudi leta 2018 Tudi letos smo diabetiki Zagorja ob Savi polno aktivni. Začeli smo s predavanju in izleti ter izvedli tudi občni zbor.

Predavanja za diabetike smo začeli pod vodstvom Eve Poglajen (Zdravstveni dom Zagorje ob Savi). Teme: depresija in njen vpliv na diabetes, Metode sproščanja ter Pomen druženja in rekreacije, ki ga organizira društvo.

Ob dnevu žensk, 8.marcu, smo si ogledali plinsko elektrarno EVJ v Kisovcu, nadaljevali z ogledom Rudarskega muzeja, kjer

smo obudili spomin na našo zgodovino in na naše korenine, saj večina nas izhaja iz rudarskih družin. Seveda pa ob dnevu žena nismo pozabili obdariti naših članic s cvetlicami.

Marca smo ob številni udeležbi članstva izvedli tudi volilni občni zbor društva, kjer smo znova potrdili staro vodstvo društva in pa seveda program dela za leto 2018. Veseli smo bili udeležbe predstavnikov društev diabetikov sosednjih občin in pa župana Občine Zagorje ob Savi g. Matjaža Švagana.

Aprila smo odšli na izlet in se športno udejstvovali V začetku aprila smo izvedli rekreativno-družabno srečanje v Evroparku. Pod vodstvom trenerja z licenco g. Rudija Bantana smo opravili vaje za zagrevanje, nato pa se podali s palicami na nordijsko hojo okrog parka. Sledile so meritve in pa seveda druženje članstva.

17. aprila smo z predstavnico firme Zaloker & Zaloker izvedli predavanje Merjenje krvnega sladkorja, merilniki in napake pri merjenju, nakar je sladila praktična delavnica.

Seveda pa smo se tudi letos srečali z Društvom diabetikov Trbovlje na drugem Zasavskem srečanju v kegljanju, ki je potekalo v prijetnem rekreativno-družabnem vzdušju v soboto, 21. aprila.

Maj pa bomo izkoristili za ogled Prekmurja, kjer si bomo s pomočjo Društva diabetikov Murska Sobota in njene predsednice ge. Danijele Santl Pintarič ogledali znamenitosti tega dela Slovenije. Prav tako pa načrtujemo udeležbo na športnem srečanju diabetikov v Novem mestu.

Marca smo izvedli občni zbor.

n Društvo diabetikov Trbovlje

Gibanje nas krepi in druži Pomlad je v nas prebudila željo po gibanju in novih doživetjih. Oživeli so naši pohodi in kopanja v zdraviliščih, ki so povezani z druženjem. Vedno znova ugotavljam, da smo radi skupaj, zato skrbimo, da so aktivnosti nove, zanimive in drugačne. Na pohodih, tudi če so v naši okolici, iščemo nove poti, odkrivajo se razgledi na naše Trbovlje in okoliške hribe.

Jože Priman

slonov, leopardov do bizona in tibetanskega jaka. Sedaj se bomo lahko hvalili, da smo bili na safariju.

Včasih za akcijo potrebujemo kako pobudo. Predsednik Društva diabetikov Zagorje Jože Priman nas je povabil na kegljanje in tako smo začeli tudi kegljati. Aprila smo imeli meddruštveno tekmovanje, sami pa bomo organizirali treninge balinanja. Ker vemo, da je gibanje pomembno, bomo imeli odslej pohode vsak četrtek – poleg tistega, ki je vsak mesec v programu in ga vodi Franci, nas bo po okolici vodil Martin.

Idej za aktivnosti ne manjka. Ker člani pridno sodelujete, se porajajo nove, vse v skrbi za naše dobro počutje. To pa je tisto, kot so rekli včasih, kar nas drži pokonci.

Cvetka Kozmus, foto: Jože Ogrizek

Imamo srečo, da smo doma v dolini, ceste in poti pa nas mimogrede pripeljejo na hrib, od tam pa naprej, više, ali po drugi strani nazaj domov. Retje, Plesko, Klek, Planinska vas, Špicberg, Čeče, Podmeja, včasih Dobovec in Kum, Reška planina ... – vse to so naši priljubljeni cilji. Ko vodja Franci v program napiše, da bomo hodili po obrobju Trbovelj, nas večkrat vodi po poti, ki je še nismo poznali. Še bolj obiskana so naša kopanja. Običajno hodimo v Laško, prvič smo bili letos v Dobrni in v Termah Paradiso. V Dobrni smo se na sončen dan po kopanju sprehodili po idiličnem parku in se okrepčali s kosilom v hotelu. Pred kopanjem v Termah Paradiso smo v Selu pri Dobovi obiskali lovski muzej in si ogledali razstavo živali. In v njem je res kaj videti, od žirafe, 46 Sladkorna bolezen MAJ 2018

Radi se družimo na pohodih.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Velenje

Dogodki v prvem polletju 2018 Kot vsako leto smo se januarja udeležili pohoda na Goro Oljko, s tradicionalnimi trdo kuhanimi jajci in čajem ... – no, pa še čim. Februarja smo v malo zimskih razmerah opravili še pohod v Šenbric in na Konovo. Sledil je občni zbor z odličnim predavanjem dr. Kosija o inkontinenci. Veseli smo bili številne udeležbe naših članov in vseh rednih gostov, na čelu z županom občine Šoštanj Darkom Menihom. Želeli bi si tudi tako rednih obiskov predstavnikov mestne občine Velenje.

Osrednji dogodek je seveda bil rekreativni odmor v Strunjanu, ki smo se ga po dolgi in neprijetni zimi še posebej veselili. Vso pot, ki je bila vse prej kot prijetna, smo upali na naše že ukoreninjeno prinašanje lepega vremena. Sonce se je pokazalo samo toliko, da smo videli, da še obstaja, potem pa je ugasnilo, kot da bi žalovalo z nami. Dogodilo se je tisto, česar se bojimo v vseh društvih, ki združujejo bolnike: v naši sredini je ugasnilo življenje naše članice; dobro uro po prihodu, pri prvem skupnem kosilu … Nesebična in zelo strokovna pomoč našega člana ter Blaža Kosmača in Matica Lebana, spremljevalcev otrok iz župnije Nova Gorica, AED, reševalec z bazena, pa zdravniška ekipa, vse je bilo zaman; žal se je upanje, da so Hedviko dovolj hitro odpeljali v bolnico, kmalu izkazalo za prazno. Obnemeli smo in na nas je leglo grenko spoznanje, kako hitro in vsakomur se to lahko zgodi.

Zvečer smo se zbrali na kratkem, pa zelo dostojanstvenem in čustvenem slovesu, ki sta ga vodila naša člana Stojan in Milena. Naslednji dan smo poskušali preiti na normalni potek dneva, pa ni prav šlo. Senca doživetega nas je spremljala povsod, skupaj z njenimi sorodniki, ki so bili med nami, smo boleče doživljali vsako novico od doma. Morda se motim, toda zdi se mi, da so se letos skupinice bolj pogosto kot druga leta srečevale v hotelski avli: seveda je tudi burja, za naše pojme grozna, storila svoje.

Vreme je pokazalo predčasno aprilsko lice: ob prekrasnem soncu je snežilo, dež je padal in lil, mi pa smo poskušali kar se da uživati v vmesnih trenutkih. Ker je bazen bolj hladen, v njem nismo ravno delali gneče, čeprav je razen prvega dne bila vodna aerobika kar kakovostna. Imeli pa smo nekaj zelo dobrih predavanj, ki se jih kar pridno udeležujemo. Najprej smo poslušali predstavitev Wellness Syra s posebnimi ponudbami za nas. Navdušilo nas je predavanje diabetologinje dr. Maroltove, ki je govorila o diabetesu glede na spol. Posredovala nam je kar nekaj dejstev, ki jih ne slišimo tako zelo radi. Kar zavidali smo diabetikom na Obali, kako odlično imajo organizirano oskrbo.

Sledila je nadvse zanimiva predstavitev ljubiteljskega oljkarja in njegovega olja Sant’Onofrio z obširno geografsko razlago imena in nastanka nasada ter seveda tudi s poskušnjo. Potem nam je naša predsednica »stopila na prste« z grozljivimi slikami nog, ki niso bile deležne pravočasne in strokovne nege.

Nekajkrat se je v dvorani prav slišalo, kako je večina zadržala dih. Dober prispevek za razbijanje fame »meni se pa to že

Za pohodnike ni slabega vremena.

ne more zgoditi!«. Tudi »naša« sestra Irena Volk iz Topolšice nam ni prizanašala z resnicami, pa še naše znanje je ves čas testirala. Grozljivo je, da v skupini diabetikov z zelo dolgimi staži še vedno naletiš na toliko neznanja in prikrojenih »resnic«.

Tudi sama spadam med vnete oboževalce sadja – ja, pa saj to je fruktoza! –, toda na srečo vem, da je prebujenje naslednje jutro zelo »visoko« (tak je namreč krvni sladkor). Da pa ne bi samo sedeli, so se tisti, ki zmorejo hojo, udeleževali organiziranih ali privatnih sprehodov in pohodov, premagovali blato na solinskih poteh in uživali v tistem malo sonca, kar nam ga je bilo dano. Bilo je lepo in radi bomo še prišli, čeprav bo s Strunjanom za vedno ostala povezana kapljica grenkobe, po drugi strani pa neskončna hvaležnost Blažu in Maticu, ki sta poizkušala narediti nemogoče. Vsi otroci, župnik župnije Nova Gorica in starši obeh mladih mož so lahko nadvse ponosni na svoja fanta. Takšnega sina si želita vsaka mama in oče. Hvala vama in upamo, da se še kdaj srečamo!

Ingeborg Čas, foto: Franc Čas

V slovo

Hedvika Kolenc (1943–2018) Z nami se je veselila prihoda na morje, z nami je sedla k prvemu obroku, potem pa iznenada omahnila in odšla od nas: vse v dobrih dveh urah. Bila je obkrožena s sorodniki in prijatelji, dva mladeniča sta z nečloveškim naporom izvajala masažo srca, borila sta se za vsako sekundo, aparati in reševalna ekipa so storili vse človeško možno in vendar je bil ves trud zaman. Tako iznenada in dokončno se lahko nit življenja zatrga in pretrga za vedno. Prizadeti in žalostni smo se zvečer zbrali, Stojan in Milena sta z nadvse toplimi besedami in poezijo vodila slovo. Nikoli ne bomo vedeli, ali se je Hedvika zavedala, da smo v trenutku njenega odhoda bili vsi z njo, trepetali za vsak naslednji dih, upali in se bali. S krogom sklenjenih rok smo ji želeli še enkrat pokazati, da so naše misli pri njej, da smo jo imeli radi in jo spoštovali.

Hvala vsem, ki so se borili za sekunde njenega življenja!

Ingeborg Čas

Sladkorna bolezen MAJ 2018

47

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

prvi in zadnji torek v mesecu ob sredah junij

od 8.00 do 10.00, v prostorih DU Vipavi ob 18.00, na Policah v Ajdovščini Avtobusna postaja Ajdovščina in Vipava, zbirajo prijave

Mirjam Mislej, 040 886 533 Mirjam Mislej, 040 886 533 Mirjam Mislej, 040 886 533; Srečko Černilogar

ob 14.00, pri gostišču Šega ob 13.00, pri gostišču Šega

Doroteja Nared, 031 652 087 Doroteja Nared, 031 652 087

od 10.00 do 12.00, pisarna društva od 10.00 do 12.00, pisarna društva ob 7.00, AP Domžale, prijavljeni zbirajo prijave

pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 041 746 743

ob 15.00, Zdravstveni dom Dravograd ob 15.30, Kulturni dom

Julijana Sveček, 041 804 448 Metoda Herman, 040 852 704

ob 17.00, v pisarni društva

Ela Jančar, 031 865 551

meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka kopanje v bazenu z vodeno terapevtsko telovadbo meddruštveno srečanje v Mostu na Soči

Društvo diabetikov Cerknica vsak prvi četrtek v mesecu četrtek, 7. junij

pohod po okolici Cerknice meritve HbA1c

Društvo diabetikov Domžale ob sredah sreda, 6. junij sobota, 9. junij sobota, 16. junij

uradne ure meritve krvnega sladkorja izlet na Kočevsko Merčunov pohod, Lom pod Storžičem (organizira DD Tržič)

Društvo diabetikov Dravograd polžki ob torkih ob sredah

pohod v okolici Dravograda pohod v okolici Slovenj Gradca

Društvo diabetikov Gornja Radgona vsak prvi četrtek v mesecu

rekreativni pohod in meritve krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Hrastnik ob ponedeljkih vsak ponedeljek ob ponedeljkih prvi torek v mesecu sreda, 27. junij junij

uradne ure

od 9.00 do11.00, v prostorih društva

Leopold Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828 laični svetovalec od 10.00 do 12.00, v prostorih društva Leopold Majes, 041 317 545 informacije po telefonu od 9.00 do 11.00 društveni telefon, 081 611 340 merjenje sladkorja, holesterola in tlaka od 8.00 do 10.00, v prostorih društva Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Patrick Žibert, 031 346 224 plavalni dan, celodnevno kopanje v termah po Sloveniji s kosilom prijave do 18. junija, lokacija se določi sproti Vojka Železnik, 040 841 828 športno srečanje članov društva z družinskimi člani, športne igre prijave do ponedeljka, 4. junija, Prapretno nad Hrastnikom, Andrej Logar, 041 634 730; (balinanje, pikado, strel na gol) in kviz o sladkorni bolezni pri Koreninah Vojka Železnik, 040 841 828 Pišete nam lahko na e-naslova: d.d.predsednik@kabelnet.net ali diabetiki.hr@kabelnet.net.

Društvo diabetikov Jesenice ob ponedeljkih ob ponedeljkih

telovadba balinanje

ob sredah ob sredah ob četrtkih ob petkih sobota, 2. junij od 3. do 10. junija torek, 5. junij sobota, 16. junij sobota, 23. junij

uradne ure (julija in avgusta ni uradnih ur) merjenje krvnega sladkorja, tlaka, holesterola telovadba balinanje meddruštveni pohod na Stari grad (organizira DD Kamnik) edukativno zdravstveno okrevanje v Dobrni meritve krvnega sladkorja in tlaka ter holesterola Merčunov pohod, Lom pod Storžičem (organizira DD Tržič) meddruštveni pohod okolica Škofje Loke (organizira DD Škofja Loka) pohod po stari cesti na Vršič

sobota, 30. junij

ob 18.00 do 19.00, TVD Partizan od 9.00 do 11.00 in od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) od 17.00 do 19.00, KS Sava od 17.00 do 19.00, KS Sava ob 18.00 do 19.00, TVD Partizan od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) ob 9.00, po dogovoru prijave na društvu med uradnimi urami od 16.30 do 18.00, Društvo upokojencev Jesenice zbirajo prijave

Ivica Režek, 051 630 498

ob 8.00, zbiramo prijave ob 8.00, pri Tonki

Čazim Babič, 041 909 961 Čazim Babič, 041 909 961

ob 8.00, Kolodvorska 5, pred Marjanco od 7.30, v Kršmančevem parku od 9.00 do 11.00, v pisarni društva, Kolodvorska 5 obvezna prijava ob 10.00, društvena pisarna obvezna prijava pet dni prej od 8.30 do 10.00, v društvu

Društvo upokojencev Kamnik Jože Kalan Savica Juntez, 041 285 341 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Marija Podbevšek

obvezna prijava pet dni prej Prijave zbira Društvo upokojencev Kamnik.

Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Društvo upokojencev Kamnik

od 10.00 do 11.00, Bonifika Koper od 18.00 do 19.00, AMTK Koper od 8.00 do 9.00, CDA Koper ob 10.00, parkirišče Vinakoper obvezne prijave obvezne prijave

Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Stanko Miklič, 031 714 821 Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132

od 16.00 do 18.00, I. nadstropje, soba 6 ob 8.15, Diabetični center Kranj ob 10.00, Ranč Luže, Visoko pri Kranju

društveni telefon, 031 485 470 društven telefon, 031 485 470, 031 485 490 društveni telefon, 031 485 470

ob 11.00, Ranč Luže, Visoko pri Kranju ob 8.00 / 8.30, Dom pod Storžičem / Lom

društveni telefon, 031 485 470 društveni telefon, 031 485 470, 031 485 490

ob 8.15, Diabetični center Kranj Julija in avgusta bo pisarna društva zaprta.

društveni telefon, 031 485 470, 031 485 490

ob 10.00, Trgovina Klasek ob 10.00 pohod, Trgovina Klasek, ali ob 9.00 kopanje, Zdravstveni dom od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni

Stanko Cartl, 041 438 573

Jelka Volarič, 041 684 723 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 Jelka Volarič, 041 684 723 Čazim Babič, 041 909 961 društvo, 040 480 939 Sonja Ravnik, 031 880 992 Čazim Babič, 041 909 961

Društvo diabetikov Kamnik vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu vsako jutro vsak prvi in tretji torek v mesecu sobota, 2. junij torek, 12. junij sobota, 16. junij torek, 19. junij sobota, 23. junij ob sredah

pohod z Društvom upokojencev Kamnik telovadba uradne ure, diabetikikamnik@gmail.com meddruštveni pohod na Stari grad druženje, izmenjava izkušenj Merčunov pohod, Lom pod Storžičem (organizira DD Tržič) meritve krvnega sladkorja in pritiska meddruštveni pohod po okolici Škofje Loke (organizira DD Škofja Loka) kopanje v Izoli z Društvom upokojencev Kamnik

Društvo diabetikov Koper ob torkih in petkih vsako prvo sredo v mesecu dvakrat tedensko četrtek, 7. junij junij junij

kegljanje in pikado uradne ure vaje za zdravo življenje in namizni tenis pohod in kolesarjenje, Strunjan edukativno zdravstveno okrevanje v Dolenjskih Toplicah edukativno zdravstveno okrevanje v Rogaški Slatini

Društvo diabetikov Kranj ob ponedeljkih sobota, 2. junij sobota, 9. junij sobota, 9. junij sobota, 16. junij sobota, 23. junij

uradne ure na Stritarjevi ulici 8, Kranj meddruštveni pohod na Stari grad (organizira DD Kamnik) družabno srečanje članov DD Kranj z učno delavnico učna delavnica: Diabetes in fizična aktivnost, meritve KS, holesterola, HbA1c (Danica Ostanek, prof. zdrav. vzg., Z&Z) Merčunov pohod, Lom pod Storžičem (organizira DD Tržič) meddruštveni pohod po okolici Škofje Loke (organizira DD Škofja Loka)

Društvo diabetikov Lenart vsak prvi ponedeljek v mesecu pohod po Slovenskih goricah vsak tretji ponedeljek v mesecu po dogovoru pohod ali kopanje v Biotermah Mala Nedelja ob sredah vsako prvo sredo v mesecu

48 Sladkorna bolezen MAJ 2018

uradne ure merjenje krvnega sladkorja

Stanko Cartl, 041 438 573 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

od 3. do 10. junija ponedeljek, 2. julij

edukativno zdravstveno okrevanje v Strunjanu (Terme Krka) pohod s piknikom

zbirajo prijave ob 9.00, Trgovina Klasek

Ingrid Belšak, 051 321 976 Stanko Cartl, 041 438 573

uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka vodeni sprehod po okolici z merjenjem krvnega sladkorja pred sprehodom in po njem

od 14.00 do 17.00, Podhod Bežigrajska vrata od 9.00 do 11.00, Podhod Bežigrajska vrata

pisarna društva, 01 28 22 133 pisarna društva, 01 28 22 133

ob 10.00, Podhod Bežigrajska vrata

Judita Erjavec, 041 708 500

vodena aerobna vadba v bazenu aerobna telovadba vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije

od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor Judita Erjavec, 041 708 500

Neli Kapus, 041 601 421 Neli Kapus, 041 601 421

merjenje glikiranega hemogoblina (HbA1c)

od 15.00 do 17.00, Podhod Bežigrajska vrata

pisarna društva, 01 28 22 133

ob 8.00, avtobusna postaja

Bojana Meznarič, 041 859 313

ob 16.00, na Glavnem trgu v Ljutomeru od 9.00 do 11.00, pisarna društva ob 15.30, pisarna društva obvezna prijava, prijavljene obvestimo ob 8.30, avtobusna postaja Ljutomer

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Anica Halabarec, 030 236 385 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313

Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih ob torkih in četrtkih ob sredah vsako prvo in tretjo sredo v mesecu ob četrtkih vse leto vsak prvi ponedeljek sodega meseca

Društvo diabetikov Ljutomer sobota, 30. junij četrtek, 2. avgust prvo sredo v mesecu tretjo sredo v mesecu od 10. do 17. junija junij

srečanje pomurskih društev diabetikov v Lendavi praznovanje občinskega praznika s tradicionalno prireditvijo Občina na prostem uradne ure, meritve, druženje rekreativni pohod in druženje z meritvami krvnega sladkorja edukativno zdravstveno okrevanje v Dobrni (trajanje 7 dni) rekreativno kopanje s plavanjem v Banovcih

Društvo diabetikov Maribor ob ponedeljkih vsak dan prvi in zadnji ponedeljek v mesecu ob ponedeljkih ob ponedeljkih, torkih in četrtkih ob torkih ob sredah prvi četrtek v mesecu ob petkih petek, 1. junij torek, 5. junij od 14. do 21. junija sobota, 16. junij petek, 29. junij

razne športne dejavnosti kegljanje in namizni tenis plavanje in savna v Fontani

obvestila na spletni strani: www.diabetiki-mb.si in oglasni deski društva od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Zdenko Babič, 040 351 919 4 ure (s člansko izkaznico ceneje) Terme Fontana

brezplačne meritve sladkorja v krvi brezplačne meritve sladkorja v krvi uradne ure rusko kegljanje uradne ure pogovor z laičnim svetovalcem pikado in namizni tenis

od 9.00 do 12.00, trgovina Diafit pri bolnišnici od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 od 16.00 do 18.00, Trubarjeva 15 od 12.00 do 16.00, Trubarjeva 15 obvezna predhodna najava vsak prvi petek od 10.00 do 12.00, naslednji od 15.00 do 20.00, Trubarjeva 15 obvezna prijava ob 10.00, Trubarjeva 15 obvezna prijava zbirajo prijave od 9.00 do 11.00, v prostorih občine

Trgovina Diafit Trgovina Medika Lidija Salamon, 02 228 23 10 Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10

prijavite se prijave zbirajo do 5. junija

Stanislava Bajuk, 041 476 307 Juš Mihelčič, Ivanka Zlobec

kolesarjenje delavnica, predavanje in meritve krvnega sladkorja edukativno zdravstveno okrevanje na morju v Vodicah izlet na Roglo (druženje in pohod na Lovrenška jezera) uradne ure v Slovenski Bistrici

Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10

Društvo diabetikov Metlika ob sredah četrtek, 14. junij

pohod izlet v Posočje

Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih ob ponedeljkih ob torkih vsak drugi in zadnji torek drugi torek v mesecu prvo sredo v mesecu ob sredah ob četrtkih od 10. do 17. junija

dihalne vaje s petjem

od 11.00 do 12.30, društveni prostori, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom) balinanje od 8.30 do 10.00, pri Društvu upokojencev Murska Sobota vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8.30 do 10.00, društveni prostori, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom) uradne ure od 10.00 do 12.00, društveni prostori, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom) laično svetovanje od 10.00 naprej, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom) sestanek društva diabetikov, predavanje ali delavnica ob 17.00, v klubu PAC, za zavarovalnico Triglav, in meritve krvnega sladkorja Lendavska 5, Murska Sobota igranje šaha od 8.30 do 10.00, društveni prostori, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom) nordijska hoja ob 18.00, pred grajsko ploščadjo izobraževalno zdravstveno okrevanje v Termah Dobrna prijavljene obvestimo Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani: www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/

Marija Barber, 031 511 816 Helena Copot, 041 343 630 Helena Copot, 041 343 630 Danijela Santl Pintarič, 031 526 710 Jožica Gibčar, 041 953 874; Anica Bunderla, 064 110 820 Marija Barber, 031 511 816 Marija Barber, 031 511 816 Helena Copot, 041 343 630 Danijela Santl Pintarič, 031 526 710

Društvo diabetikov Novo mesto od ponedeljka do četrtka

plavanje: na sedežu društva so na voljo karte za plavanje

ob sredah 683 vsako drugo sredo v mesecu

uradne ure

celodnevne plavalne karte, ki jih člani lahko koristijo od ponedeljka do četrtka skozi celo leto do 15. 12. 2018 v Termah Krka: Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice od 9.00 do 11.00, Rozmanova 10, Novo mesto

nekaj urni pohod v okolici Novega mesta

ob 13.30, OŠ Grm, zbirajo prijave

sreda, 6. junij

pohod: Zaplaške stezice

ob 13.30, OŠ Grm

sreda, 20. junij

športno-rekreativno srečanje članov DDNM (piknik in pohod)

sobota, 16. junij

Merčunov pohod, Lom pod Storžičem (organizira DD Tržič) aktualni dogodki društva

predvidoma ob 15.00, kraj v okolici Novega mesta (še ni potrjen), člani DDNM prejmejo vabila po pošti zbirajo prijave spletna stran: http://ddnm.si

Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229 Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229 Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229 Dušan Jukić, 031 375 917 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

ob 18.00, Šolski center Postojna od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna zbirajo prijave zbirajo prijave

Silva Murovec Vatovec, 051 233 510 Ivica Bergoč, 031 708 322 Miloš Mauri Silva Murovec Vatovec, 051 233 510

tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 tajništvo, 064 160 300; Jožica Mikec, 031 254

Društvo diabetikov Postojna ob sredah ob četrtkih junij junij

telovadba uradne ure pohod s piknikom v Rakitni medobčinsko balinarsko srečanje

Sladkorna bolezen MAJ 2018

49

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Ptuj

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

ob sredah drugo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu od 3. do 10. junija

od 8.00 do 10.00, pisarna društva od 8.00 do 10.00, pisarna društva ob 9.00, novi LIDL Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a ŽP Ptuj, prijavljeni prejmejo obvestilo

Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak 041 528 615 Ljuba Zavec, 031 317 525; Ida Fric, 041 469 510 društvena pisarna, 041 528 615, 041 469 510 Ida Fric, 041 469 510

ob 11.00, kegljišče Tuš ob 14.30, nova Nama ob 16.00, kegljišče Tuš avtobusna postaja SG

Stane Oblak, 040 603 853 Olga Repotočnik, 041 945 664 Stane Oblak, 040 603 853 Ivan Gašper, 041 753 001

od 10.00 do 12.00, prostori društva ob 8.00, pred gasilskim domom zbirajo prijave ob 17.00, predavalnica ZD Trbovlje zbirajo prijave ob 8.00, avtobusna postaja zbirajo prijave

društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, pisarna na Stantetovi 16 ob 16.00, Ribiška koča Velenje

Milica Vertačnik, 070 875 519; Milan Ugovšek, 031 769 141 Franc Simončič, 041 776 212

ob 16.00, kegljišče Zagorje od 9.00 do 11.00 ob 18.00, Evropark od 17.00 do 18.00, telovadnica dr. Slavko Grum zbirajo prijave zbirajo prijave

Emilio Kos, 040 651 697 Jožef Priman, 031 334 555 Viki Zučič, 041 971 853 Rudi Bantan, 041 336 596 Emilio Kos, 040 651 697 Emilio Kos, 040 651 697

dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka pohod po okolici Ptuja, prijave na društvu edukativno zdravstveno okrevanje v Strunjanu

Društvo diabetikov Slovenj Gradec ob torkih ob sredah ob petkih sobota, 23. junij

kegljanje vsak torek dopoldan pohodi vsako sredo kegljanje vsak petek popoldan oddih na otoku Murter

Društvo diabetikov Trbovlje ob sredah ob četrtkih četrtek, 7. junij četrtek, 14. junij petek, 15. junij četrtek, 21. junij sobota, 14. julij

uradne ure in meritve pohodi po okolici kopanje Laško predavanje Bolezni in načini zdravljenja, dr. Marko Peršič ekskurzija na Kras ali v Primorje pohod na Klančiše nad Zagorjem ekskurzija v Bohinj

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih

uradne ure

ob torkih

tedenski pohod okoli jezera v Velenju

Društvo diabetikov Zagorje ob Savi ob ponedeljkih ob torkih ob četrtkih ob četrtkih petek, 8. junij sobota, 9. junij

kegljanje uradne ure nordijska hoja telovadba balinanje pri Buldogu v Trbovljah rekreativni pohod Klančiše

NAROČILNICA

Ime in priimek .......................................................................................................................................

Naslov ....................................................................................................................................................

#

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra.

Naročilnico pošljite na naš naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.

(za glasilo Sladkorna bolezen)

Poštna štev. in kraj ............................................................................................................................... Želim postati član društva diabetikov

[ DA ]

[ NE ]

Kraj in datum ................................................................................... Podpis ......................................

NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

ANGLEŠKA RAZTEZANJE POP UDOV SKUPINA (iz: DERIR)

VZNEMIRJENOST NPR. PRI KONJU

SPISEK IMEN

DED PO PRIMORSKO

SESTAVLJENOST IZ VEČ DELOV

RASTLINA IZ TUJIH KRAJEV

TEPTALNI STROJ NA SMUČIŠČU

TEKAČ NA KRATKE PROGE PREBIVALKA DELA SLOVENIJE

11

6

VELIKA HLADNOST ANTIČNI FILOZOF (iz črk: TEODORNA)

8

GRŠKA ČRKA DLAKE NAD OČESOM

ŠPANSKO DESERTNO VINO SLADICA (iz: LOKKA) GRELEC

EDVARD GRIEG

DRUGO IME ZA OKRASNO RASTLINO PASIJONKO (dve besedi)

ROBATEŽ, NEOTESANEC

SRBSKO MOŠKO IME (iz črk: ODMIRAR)

POSMEH

SILICIJ

ŽRTEV UGRABITELJEV

PRITOK SAVE

NEUMEN PRIPADNIK SASOV

BOE NICK KALORIČEN PREMOG

12

NEKDANJI DANSKI PREDSEDNIK ŠAHIST, GANE VELE(Kwame) MOJSTER

2

UKRAJINSKA IGRALKA IN PEVKA

1

IMETNIK GLAVNO MESTO KRETE

EDVARD

7 LOSION ZA KOŽO

Sestavil Jože Petelin

MUSLIMANSKO ŽENSKO IME (iz: MARIA)

OBLJUBA SLAVNOSTNO MOŠKO OBLAČILO

LIVADA V GOZDU NOČNI LOKAL

VZKLIK NA BIKOBORBAH

UROŠ AVČIN ULICA

9

POŽELENJE AMERIŠKI ATLET (Al)

- - - VAJA, VEN

5

TRŽIŠČE JAZONOVA LADJA

MESTO V SREMU RIJEKA

IGRALEC NA ORGLE

10

3 - - - DE JANEIRO

AEROMETER

ZAPITEK

POLITIK ŠEŠERKO NASILEN VSTOP

Kupon za nagradno križanko št. 123 (maj 2018)

NAŠ LITERARNI TEORETIK (Anton)

13

ZAGRIZENCI, GOREČNEŽI

1

2

10

4

3

4

11

5

7

6

4

1

12

7

9

13

8

9

7

1

F 9

7

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v polja na levi in dobili boste tokratno geslo.

Ime in priimek: .....................................................................................................................

4 FINSKI SKAKALEC (Janne) POLJSKI PISEC (Jan)

#

NEKDANJI TURŠKI PREMIER (iz črk: LOZA)

HIGH DEFINITION

Ulica: ..................................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ..........................................................................................................

RADOVAN GOBEC

(Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze.)

Knjižne nagrade za križanko v Sladkorni št. 123 bosta podarila Zveza društev diabetikov Slovenije in Pediatrična klinika Ljubljana.

Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 28. junija 2018 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: OBUTEV ZA OBČUTLJIVA STOPALA. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.

Sladkorna bolezen MAJ 2018

51

N ika, 6 4 llet vnukinje, stare stare 5, 8 in in 9 let. let. Zelo Zelo rada rada jim jim kuha. kuha. S poslabšanjem poslabšanjem et – N ika je je b abica, ima ima tri tri vnukinje, Nika, 64 Nika babica, terapijo, katere katere se se je je zelo zelo bala. bala. Slišala Slišala je je ssladkorne ladkorne b redlagala injekcijsko injekcijsko terapijo, bolezni, olezni, jjii jje e zzdravnica dravnica p predlagala je spoznala, spoznala, da da nic nic o d ttega ega n ed rži, k ar n ekaj zzgodb iglo bolece. bolece. Kasneje Kasneje je kar nekaj godb o tem, tem, d da a jje e zzbadanje badanje z iglo od ne drži, ssaj aj sso oN ovoFine® iglice iglice kratke kratke in in vbod vbod se se manj manj cuti. cuti.

NovoFine Vendar nii tako enostavno. povedala, da Nika zdravnici zdravnici p ovedala, d a sse e ttrudi rudi V endar pa pa vse vse lle en tako e nostavno. Na Na zadnjem zadnjem obisku obisku je je Nika upoštevati prehranska kljub pa ne dosega nsulina, k ljub ttemu emu p an ed osega upoštevati p rehranska navodila, navodila, da da je je celo celo povišala povišala odmerke odmerke iinsulina, ciljev, kii ssta na ciljev, k ta si si jih jih zzastavili astavili z zzdravnico dravnico n a zzacetku. acetku.

4-mm je je res res FAJN FAJN FA

*

Starost Sladkorna bolezen tip 2 ITM Trenutno zdravljenje

64 let 10 let 32 Insulin in 8-mm iglice

Primer bolnika (oseba je izmišljena)

CILJI C ILJI za za N Niko: iko: REDNO REDNO MENJAVANJE MENJAVANJE V VBODNIH BODNIH MEST. MEST. UPORABA UPORABA K KRAJŠIH RAJŠIH IIN N TANJŠIH T TA ANJŠIH 4 -MM IGLIC N IGLIC NOVOFINE, OVOFINE, KI KI SO SO VA VARNE V ARNE1, UCINKOVITE UCINKOVITE2, 2,4 MANJ MANJ3 B BOLECE OLECE TER TER PRIMERNE PRIMERNE ZA ZA V VSE SE2,4 BO BOLNIKE. LNIKE.

4 m mm

1. Birkebaek Birkebaek NH NH et et al. al. Diabetes Diabetes Care.

Care. 2008;31(9):e65 Ca 20 0 8;31(9):e 65 2. Bergenstal Bergenstal et et al. al. SSafety afet y aand nd Ef Efficacy ficac y o off IInsulin nsulin TTherapy h e ra p y Delivered Delivered via via a 4mm 4mm Pen Pen Needle N eedle in in Obese Obese Patients Patient s with with Diabetes, D ia b e te s , 2 2015;329-338 015;329 -338 3. Arendt-Nielsen Arendt- Nielsen L eett aal. l.

SSomatosens omatosens Mot Mot Res. Res . 2 2006;23(1,2):37–43 0 0 6;23(1, 2):37– 43 4 4.. FFrid rid A et et al. al. Diabetes D ia b e te s & M Metabolism e t a b o lism 2 2010;36:S3–S18.

010;36:S3 –S18.

*Igle * Igle NovoFine NovoFine® so udobne udobne3, m mocne, ocne cne,, univerzalne univerzalne4 so na na voljo voljo v lekarnah lekarnah in Igle Igle Novofine Novofine® so in so so na na narocilnico narocilnico brezplacne. brezplacne.

Podrobnejše Podrobnej š e informacije informacije o zdravilu zdravilu so so na na voljo voljo pri: p ri: Novo N ovo Nordisk Nordisk d.o.o., d.o.o., Šmartinska Šmar tinska cesta cesta 140, 14 0, Ljubljana, L ju b l ja na, T 01 01 810 810 8700, 870 0, E info@novonordisk.si, info @novonordisk.si, S www.novonordisk.si w w w.novonordisk.si ali ali www.novonordisk.com. w w w.novonordisk.com.

N NovoFine ovo Fine ® je je zašcitena zaš citena blagovna blagovna znamka znamka v lasti lasti družbe družbe Novo N ovo Nordisk N ordisk A/S, A / S, Danska.

Da n s k a .

SI / DI A /0318 /0 0 6 4, marec marec 2 018 SI/DIA/0318/0064, 2018