Čestitke
Emil Filej – Ili, 90-letnik
Pritrkaval je več kot 60 let Emila Fileja vsi poznajo pod imenom Ili. Dejal je, da je v ranem otroštvu sebe tako imenoval, ker mu je bilo ime Emil težko izgovorljivo. Tako je ostal Ili. Čeprav živi v Vipolžah že 74 let, pravi, da je Medan'c. Rodil se je v Medani 23. marca 1923 Miljotu Fileju in Francki, rojeni Kocina. Na majhni kolonski kmetiji je živela desetčlanska družina: oče, mati, šest otrok (tri sestre in trije bratje) in stara starša. 11. novembra 1939 jim je gospodarica Regina Šfiligoj dala »komjat«, to je prekinitev kolonske pogodbe, ker zaradi revščine niso mogli plačevati najemnine za hišo. Na srečo se je takrat v Vipolžah Anton Školaris odločil, da bo odprl trgovino v Tržiču (Monfalcone) in je dal kmetijo v najem Filejevim, kjer je številna družina laže zadihala. Leta 1971 je Igor Gruden, tedanji novinar TV Koper, pri Filejevih posnel dokumentarni film z naslovom Danes družine včerajšnjih kolonov. V Medani je Ili opravil šest razredov osnovne šole v italijanskem jeziku. Spomni se, da so ga poučevali slovenski učitelji (Fabricijo, Toroš) in učiteljice (Tonina, Olgica), vendar so morali pri pouku govoriti italijansko, drugače bi izgubili službo. Zato pa je župnik Jožef Milanič pri verouku skrbel, da so se otroci učili materinščine. Po končani osnovni šoli je ostal doma in pomagal na kmetiji. Leta 1942 je bil vpoklican v italijansko vojsko. Tri mesece je bil v mestu Arezzo v Toscani, nato v mestu Montelepre na Siciliji. 22. julija 1943 je prišla angloameriška vojska in dobili so nekaj dni prosto, potem pa so jih z ladjami odpeljali v Alžir. Tam so jih razporedili v enote, ki so opravljale razna dela. Ili je delal v letališki zgradbi kot pleskar in tapetnik. Julija 1944 so jih prepeljali v Gravino, kjer je bilo ogromno vojaštva. Od tu so jih z manjšimi plovili prepeljali v Dubrovnik, saj se je večina primorskih fantov odločila za narodnoosvobodilno partizansko vojsko. S sabo so imeli veliko oblačil in obutve, ki so jo razdali ljudem. Iz Dubrovnika so se peš odpravili proti Beogradu in za pot potrebovali kar nekaj dni. Iz Beograda je bil poslan na letališče v Zemunu, kjer so pogosto pristajali in vzletali ruski in angleški vojaški lovci. Tudi tu je opravljal razna dela v letaliških zgradbah. Po končani vojni je prišel v Ljubljano in bil demobiliziran sredi leta 1946, ko se je končno vrnil domov. Ko se je ustanovila kmetijska zadruga v Vipolžah, se je tam zaposlil in v zadrugi dočakal tudi upokojitev. Kar 17 let je Poletje 2013 / Briški časnik / 74
skrbel za konje, ki so jih rabili za delo na posestvu, dokler niso »prišli« prvi traktorji. Leta 1953 se je poročil z Vero Furlan in rodila sta se jima sin Branko in hči Lidija. Ob delu v zadrugi je Ili z ženo obdeloval svojo majhno kmetijo. Od leta 1994 je vdovec in živi sam v svoji hiši. Zdravje mu še dobro služi, le astma mu občasno poslabša počutje. Zanj skrbita Branko in Lidija ter njuni družinski člani. Tako ni nikoli osamljen, za kar poskrbijo tudi vnuki Sandi, Anja in Aljaž ter 19-mesečna pravnukinja Mila. Ili je bil vse življenje delaven, skrben in odgovoren človek. Vzel pa si je čas tudi zase, za prijatelje in za svoja zadovoljstva. Zanj je bil čas dela, pa tudi čas sprostitve.
Še pred nekaj leti se je pogosto odpeljal z mopedom v Medano, kjer se je družil s prijatelji. Med letoma 1939 in 2005 pa je bil v skupini »škantirovcev« (pritrkovalcev) iz Medane, Vipolž, Cerovega in Šlovrenca. Skupina je pritrkavala »dance« po Brdih, v Vipavski dolini, na Krasu in v Furlaniji. Na to je zelo ponosen in ima lepe spomine na dolga leta »škantiranja«. Ili je svoj 90. rojstni dan praznoval doma. V prijetni družbi sorodnikov, sosedov in prijateljev se je slavje zavleklo do poznih večernih ur. Čeprav malo pozno, vendar iskreno čestitamo Iliju za visok življenjski jubilej tudi iz uredništva Briškega časnika; želimo mu, da bi ostal še dolgo tako zdrav in čil. M. Beguš
Mladi briški nogometaši najboljši 15. junija je bil v Mirnu zaključni nogometni turnir sezone 2012/13, ki ga je organizirala Medobčinska nogometna zveza Nova Gorica. Udeležile so se ga vse ekipe nogometašev letnik 2004 in 2005 severnoprimorske regije, da pokažejo, kaj so se preko leta naučili. Ekipa U8 Nogometnega kluba Brda pod vodstvom trenerja Dimitrija Mavriča se je na turnirju odrezala najbolje. Brez poraza so z lahkoto zasedli 1. mesto. Za velik uspeh čestitamo trenerju Dimitriju in mladim nogometašem. Naj fantje uživajo zaslužene poletne počitnice. Bogdan Marinič