Briški časnik zima 2017

Tema trimesečja:

Obletnice

ŠTEVILKA 89 • LETNIK 22 • ZIMA 2017

Ob izidu

Fotografija: Damijan Simčič, Zoso

22 let Briškega časnika

V vaše domove prihajamo v času počitnic s številnimi članki o dogajanjih, ki so krojila letošnjo pomlad in del poletja v Brdih. 25. maja smo se prvič uradno zapeljali po novem krožišču na Dobrovem in občudovali novo ureditev osrednjega trga. Te dni naj bi zabrneli stroji v Gonjačah, kjer bodo poleg krožišča rekonstruirali tudi odsek ceste med Gonjačami in Kojskim ter uredili pločnik. Brda so lepa in prav je, da jih z urejeno infrastrukturo še polepšamo. mladim prijazna občina, mednarodno nagzabogato celovito obnovo Šmartnega in prvi Na slavnostni seji so se poklonili Karlu Zuljanu, ki rado ustvarja doto na kulturnem področju Brd. mednarodni dogodek, kjer so predstavljali Širi glasbeno znanje in je zagnan glasbenik ter ustvarjalec. Povsod lahko zasledimo njegovo ljubezen rebulo, če marsikatero izpostavimprireditev le najodmevnejše dodo glasbe in briških gričev, še danes s svojo harmoniko popestri in doma zapiše godke. Zapeljali smo se po novem krožišču čudovite melodije. na Dobrovem, razveseljevali so Brda, nas vinarji, Na seji so počastili dva paradna konja briškega gospodarstva.

Priznanje so podelili Kleti ki letos oljkarji, športniki, glasbeniki praznuje častitljivih 60 let, ter podjetju Trine d. o. o., turistični center Venko, ki je pravin te še dnimarsikaj zabeležil deseto leto delovanja. Klet Brda uspešno posluje in je zbi večlahko kot 100 delovnimi mesti zaposlovalec naštela. Župan senajvečji v čestitki že spogv občini, Venko je drugi največji zaposlovalec v Brdih, tu je zzaposlenih več jaz kot pa 65 ljudi, delonekoliko pa nudi leduje letom 2018, se bom tudi 20 študentom. Obe podjetji sta tesno vpeti v lokalna dogajanja, skrbita za ugled in za razvoj še ozrla v leto 2017, ki so občine ga zaznamovale briškega turizma. številne obletnice. Očitno je sedmica praNagrade so podelili Milošu Kumarju, Eriku Kodermacu ValterjukiMavriču.

Podrobneje smo jih vljično inštevilo, je že v preteklosti krojilo predstavili na naslednjih straneh Briškega časnika. pomembne dogodke na naših tleh. Tako Praznik češenj je poskrbel za pestro in več tednovjetrajajoče praznovanje in k nam privabil številne leta 1957 odprla vrata velika vinska klet, radovedneže, ki so spremljali kulturne, športne in turistično obarvane prireditve. ki deluje od začetka kot zadruga, danes pa Z veseljem poročamo, da je bila maja v Bruslju predstavljena kandidatura za uvrstitev Brd/Collia na združuje 400 članov in zaposluje 100 ljudi.

Unescov seznam svetovne dediščine, da bomo pri nas naslednje leto gostili del evropskega nogometnega Obiskujemo vas že 22 let, izdali smo Tu pridelujejo vrhunska vina, poznana po prvenstva vinarjev, da je naše griče občudovala nemška delegacija. Vinarji in oljkarji so ponovno prinesli 89 številk, napisali več kot 6400 člankov in svetu.vezi Pred letilahko je v naštevala.

Brdih tudi domov številna priznanja, v Vili Vipolže so se spletaleširnem mednarodne in 50 še bi Vsivrti zapisali 22-letno zgodovino briškega tec odprl svoja vrata. Leta 1967 so pod okridrobci dogajanj sestavljajo uspešno zgodboživljenaše dežele. nja. Zaključuje se leto 2017, zaznamovano ljem osnovne šole na Dobrovem organizirali s številnimi zanimivimi, nepozabnimi do- vzgojo in varstvo za otroke pred vstopom godki, ki se bodo zapisali v briško zgodo- v šolo. Od takrat pa do danes se je v njem vino. Omenjam pridobitev certifikata Brda, zvrstilo veliko otrok in zaposlenih. Trenutno

gradijo prizidek vrtca pri podružnični šoli v Kojskem, verjetno pa bo v kratkem potreben tudi prizidek vrtca na Dobrovem. Iz srca čestitamo vrtcu za abrahama. Že 25 let smo prisotni na Gradnikovih večerih. Letošnji so obeležili tudi 50-letnico pesnikove smrti. Brici smo ponosni, da imamo v naši sredi vsestransko ustvarjalne umetnike, ki so oblikovali letošnji program Gradnikovih večerov.

Letos beležimo tudi 40. obletnico smrti Ludvika Zorzuta. Ob tej priložnosti bodo prihodnje leto odprli stalno razstavo v prostorih Gradnikove spominske sobe.

Vse te obletnice in še marsikaj zanimivega smo napisali v tej številki Briškega časnika. Vabljeni k branju.

Pred nami so prazniki. Naj bodo iskrivi, polni veselja in radosti. Leto 2018 pa naj bo postlano s srečo, z zdravjem in s prijetnimi trenutki, ki vam bodo še dolgo greli srce.

Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica

Županova čestitka

Fotografija: Damijan Simčič, Zoso

Spoštovane občanke in občani, draga mladina!

Leto 2017 je naokoli in to je priložnost, da se ozremo nazaj in ocenimo naše delo v iztekajočem se letu.

Tudi za leto 2017 velja, da smo izvedli naloge, ki smo si jih zadali v proračunskih postavkah. Zaključili smo dela na trgu pred občinsko stavbo in s tem je občinski center dobil nov izgled. Aktivnosti smo uresničevali tudi na drugi komunalni in cestni infrastrukturi. Tudi za naše najmlajše smo poskrbeli, saj smo ob podružnični šoli Kojsko začeli graditi prizidek vrtca, ki naj bi malčkom B R I Š K I

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UREDNIŠTVO: Anita Manfreda, glavna urednica Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, redakcija, tehnično urejanje Andrej Colja, fotografije Ana Cukijati, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

odprl vrata v začetku šolskega leta 2018/19.

Ne gre zanemariti aktivnosti na področju promocije in prepoznavnosti doma in v tujini. Rezultati se kažejo z vedno večjim obiskom turistov. Pomemben dejavnik pri tem je lepotica Vila Vipolže, ki jo uspešno upravlja ZTKMŠ Brda. Velik doprinos je tudi nov nosilec gostinstva v vili. In nenazadnje je Občina Brda v zadnjem mesecu prejela naziv Mladim prijazna občina.

Letos smo praznovali 60. letnico delovanja Kleti Brda, največjega gospodarskega subjekta v Brdih. Tudi drugi največji subjekt Casino Venko (Trine d.o.o.) je praznoval 10 let delovanja. Oba sta prejela občinsko priznanj. Letos je tudi briški vrtec praznoval 50 let delovanja. Za uspešno delo jim čestitamo.

V letu 2018 smo si zadali še bolj ambiciozne naloge, vsekakor so v to vključeni tudi državni in evropski dejavniki. Do jeseni leta 2018 naj bi bilo končano sodobno in prometno varno krožišče v Gonjačah skupaj z obnovljeno cesto Gonjače–Kojsko. Vzporedno s projektom v Gonjačah je predvideno, da se bo dvignila regionalna cesta pri Agrariji pod Dobrovim, da bi tudi s tem ukrepom pripomogli k protipoplavnosti tega območja. Zagotovljena so že državna sredstva za

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Goran Simčič, Iva Sivec, Mateja Drnovšček, Erika Koncut Oglasno trženje: Tina Testen Kumar s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

ureditev vodotoka reke Reke. Dela se bodo kmalu začela in s temi ukrepi bo območje Agrarije dobilo možnost za nove gradnje.

Zelo aktivni smo pri čimprejšnjem uresničevanju pokritosti belih lis z optičnim kablom.

V občinskem proračunu so predvidena finančna sredstva za komunalno in cestno infrastrukturo, tako da bodo obnovljeni določeni kraki s kanalizacijo, vodovodi in tudi odseki cest. V občinskem proračunu so zagotovljena sredstva za nove udarne promocijske aktivnosti, ki jih bo doma in v tujini izpeljal ZTKMŠ Brda. Največ aktivnosti je planiranih po celotni Avstriji v sodelovanju z Agencijo AACC. Preko LAS razpisov računamo na evropski denar, ki bo pokril stroške do 80 % za dokončanje Mladinskega centra v Štalonih in zasteklitev pokritega paviljona pri Gradu Dobrovo.

Smo v prazničnem obdobju, zato naj mi bo dovoljeno, da vam zaželim vesel božič, čestitam ob državnem prazniku, v letu 2018 pa voščim obilo sreče, uspehov, optimizma, predvsem pa veliko zdravja.

Briškemu časniku in uredniškemu odboru prav tako voščim uspešno, vestno in korektno obveščanje tudi v novem letu. župan Franc Mužič

Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda. issn 1318-8860

Naklada: 2650 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari­fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Briški časnik na internetu: www.obcina-brda.si Fotografija na naslovnici: ZOSO, Damijan Simčič

Zima 2017 / Briški časnik / 1

Občina

Brda naj bodo okolje, ki ga mladi radi sooblikujejo

Certifikat Mladim prijazna občina Inštitut za mladinsko politiko je 30. novembra v Mestnem muzeju Ljubljana že šesto leto zapored podelil certifikat Mladim prijazna občina. Tokrat je certifikat prejelo pet od devetih prijavljenih občin.

Med petimi dobitnicami, ki so izpolnjevale z razpisom vse zahtevane pogoje, se je naziva veselila tudi Občina Brda. Naziv Mladim prijazna občina so v obdobju od leta 2017 do 2021 dobile še občine Hajdina, Hoče - Slivnica, Tolmin in Trzin. Podaljšanje certifikata pa so si prislužile občine Ajdovščina, Ravne na Koroškem, Šentjur in Žalec. Skupaj ima Slovenija sedaj 30 mladim prijaznih občin.

Certifikat Mladim prijazna občina je priznanje, ki ga za štiriletno obdobje podeljuje Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja tistim slovenskim občinam, ki uspešno izvajajo ukrepe s področja mladinskih politik. Tovrstni ukrepi so usmerjeni v integracijo vedno novih generacij mladih v posamezne dele življenja družbe, predvsem pa v spodbujanje čim hitrejšega osamosvajanja mladih. »Certifikat je lahko neke vrste kažipot mladim. Zakaj? Ker odraža stanje občine na področju mladine. Tiste občine, ki so nosilke certifikata, izvajajo najrazličnejše ukrepe, ki lajšajo mladim prehod v odraslo življenje,« je povedala Nina Bavčar Čargo, v. d. direktorice Inštituta za mladinsko politiko.

Briški certifikat je po pooblastilu župana Franca Mužiča prevzela direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec in ob povzetju povedala: »Pridobljen certifikat nam zagotovo daje nov zagon, potrditev, da delamo v pravi smeri, hkrati pa še večjo obvezo za izboljšanje trenutnega stanja na področju mladih v lokalni skupnosti. Brda naj bodo mladim prijaznejše okolje, ki ga radi sooblikujejo in v katerem radi živijo.« Briški župan Franc Mužič pa je ob prejemu priznanja povedal: »Občina Zima 2017 / Briški časnik / 2

Brda je tudi na področju mladih prijazna občina. Že od nastanka se zavedamo pomena kmetijskih panog, skupne promocije teritorija in turizma za Brda. Posledično

ustvarjamo pogoje za rast in razvoj in odpiranje delovnih mest na domačih tleh.

Mladi se tako lahko zaposlijo v domačem okolju, v domačih podjetjih. Skozi razpise omogočamo prijaznejše osamosvajanje mladim družinam. Poleg tega imamo v Brdih kar sedem mladinskih društev in deset mladinskih sob, kjer se mladi lahko združujejo in povezujejo. Preko razpisov podpiramo njihova delovanja. V naslednjem letu bomo dokončali Mladinski center, ki bo pomenil novo središče za medgeneracijsko druženje, prenašanje znanj in številnih novih aktivnosti.« Mateja Drnovšček Fotografija: Matjaž Zgonik

Srečanje uredništva Briškega časnika

Pr' noni v Neblem

Sredi decembra smo se člani uredništva zbrali v gostilni Pr' noni v Neblem, kjer nas je prijazno osebje razvajalo s kulinaričnimi dobrotami. Postregli so nam izbrane morske in mesne jedi. Za bogato obloženo mizo smo prijetno kramljali in obujali spomine na 22-letno prehojeno pot Briškega časnika. Ob zaključku sva prisotne pozdravili glavna in odgovorna urednica Anita Manfreda in Lucija Prinčič Terpin. Celotnemu uredništvu sva se

zahvalili za dolgoletno sodelovanje. Župan Franc Mužič nam je čestital in zaželel še veliko zanimivih člankov.

Zahvaljujemo se gostiteljem za postrežbo in prijaznost, vam, drage bralke in bralci, pa obljubljamo, da vas bomo še naprej obveščali o vseh pomembnih trenutkih, ki se bodo zvrstili v letu 2018.

Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Fotografija: Damijan Simčič, Zoso

Občina

27. redna seja Občinskega sveta Občine Brda

Porast priključitev na kanalizacijsko omrežje Briška občina med prvimi obnovila javno razsvetljavo

Z jesenjo črte pod opravljenimi deli vlečejo tudi pri gospodarskih javnih službah. Na novembrski seji je poročilo podala družba Petrol, ki je leta 2013 z briško občino sklenila desetletno koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave na območju občine. V letu 2016 so stroški rednega izvajanja znašali skoraj 95.000 evrov, tem pa je potrebno prišteti še nekaj manj kot 4.000 evrov za intervencijsko vzdrževanje objektov in omrežja javne razsvetljave. V preteklem letu na območju občine niso postavili novih svetilk, to pa se napoveduje za leto 2018, če se bo koncesijska pogodba podaljšala. V Brdih bodo zamenjali 150 svetilk z LED svetilkami, investicija pa bi občini doprinesla prihranek v energiji za dodatnih 6.500 evrov. V prihodnjem letu naj bi občina za redno izvedbo tovrstne gospodarske javne službe namenila nekaj manj kot 111.000 evrov. Župan Franc Mužič je ob poročilu Milana Železnika iz družbe Petrol pripomnil, da je bila briška občina ena izmed prvih slovenskih občin, ki so obnovile javno razsvetljavo, s čimer naj bi strošek za električno energijo skoraj prepolovila.

Z novimi postavkami na položnicah je prišlo do preobrata

Briški občinski svet je na novembrski seji obravnaval tudi subvencijo javne službe oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadne vode. V prvem polletju se je nakopičilo za skoraj 100.000 evrov odstopanja med obračunano amortizacijo in zaračunano najemnino izvajalcu javne službe. Občina Brda bo za isti znesek naredila poračun najemnine za vodovodno in kanalizacijsko infrastrukturo. Obveznost za subvencijo in

terjatev za najemnino, ki jo ima občina do novogoriške družbe Vodovodi in kanalizacija, se med seboj pobotata. Strošek občine bo davek na dodano vrednost. Z uvedbo omrežnine za greznice in posledično pravice, da jo javna služba – na Goriškem jo opravlja družba Vodovodi in kanalizacija – najmanj enkrat v obdobju treh let izprazni, se ureja tudi register obstoječih greznic na Goriškem. V Brdih naj bi jih bilo po prvih podatkih 1876, izkazalo pa se je, da jih je precej več. Število je namreč naraslo na 1921. Razlog za odstopanja je navedel Milan Lovrič, direktor družbe Vodovodi in kanalizacija. Povedal, je, da je veliko objektov (vikendi, hiše ipd.), ki so bili podedovani in le začasno uporabljeni. Ko so lastniki dobili račune, so se ti obrnili na novogoriško družbo Vodovodi in kanalizacija in podali izjavo o uporabi objekta. Položnice so sprožile tudi večji val priključitve na kanalizacijsko omrežje. V Brdih deluje pet čistilnih naprav (na Dobrovem, v Medani, Kozani, Gonjačah in Šmartnem).

Veliko gospodinjstev, ki bi se lahko nanje priključila, se za to v preteklosti niso odločila. Preobrat se je zgodil z uvedbo novih postavk na položnicah. S sprejetjem novih cen so bili postavljeni pred odločitev, naj plačujejo regularno, ali pa plačujejo stroške vračanja skozi amortizacijo stroškov, ki so jih imele občine z izgradnjo čistilnih naprav in kanalizacije. Možnost priključitve je pred poletjem imelo še 151 uporabnikov. Število je do novembra upadlo na 117. Družba Vodovodi in kanalizacija je s snemalno opremo odkrila nekaj neprijavljenih priključkov, največ na Dobrovem.

Občinski proračun bo malo bogatejši

Občinski proračun za leto 2018 bo, kot kaže, za nekaj manj kot pol milijona evrov bogatejši. Občina bo razpolagala z nekaj več kot šestimi milijoni evrov. Tretjino bo vložila v prometno infrastrukturo in komunikacije. Podoben vložek bo potreben za prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalno dejavnost, pol milijona za gospodarske dejavnosti

(v večji meri za promocijo turizma), po pol drugi milijon pa za varovanje okolja in naravne dediščine, kulturo, šport in nevladne organizacije ter izobraževanje.

Največje investicije se bodo odvijale v Gonjačah (krožišče) in v Kojskem (obnova vrtca).

Odškodnina za služnostne pravice na nepremičninskem premoženju

Nazadnje so svetniki sklepali o določitvi odškodnine za pridobitev služnostne pravice na nepremičninskem premoženju v lasti občine. Na Občino Brda se obrača veliko investitorjev, ki za potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja potrebujejo manjše služnosti, predvsem za komunalne ali elektro napeljave preko zemljišč v občinski lasti. Služnosti so po zakonu in uredbi o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti razen izjem odplačne, zato je potrebno pri vsaki služnostni pogodbi določiti odškodnino za služnost. Občinska uprava je angažirala cenilca za gradbeništvo, da je oblikoval tabelo, s katero se bodo lahko izračunale odškodnine za služnosti, in sicer do vrednosti odškodnine 5.000 evrov. Nad to vrednostjo bo potrebna posamična cenitev odškodnine služnosti. Po odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUZS) je Občina Brda razdeljena na dve območji. V drugovrstno območje spadajo naselja Nozno, Belo, Brdice pri Kožbani, Slapnik, Senik, Golo Brdo, Breg pri Golem Brdu, Kožbana, Vrhovlje pri Kožbani in Brezovk, v prvovrstno pa spadajo vsa ostala naselja. Pri izračunu odškodnine bodo upoštevali tri faktorje, in sicer vrednost zemljišča, širino koridorja in faktor obremenitve. Za več informacij lahko občani zaprosijo oddelek za okolje in prostor, komunalno dejavnost in investicije.

Erika Koncut Zima 2017 / Briški časnik / 3

Občina

28. redna seja Občinskega sveta Občine Brda

Novorojenčkom po novem 500 evrov enkratne denarne pomoči Briški občinski svet se je 12. decembra še zadnjič v letošnjem letu zbral na 28. redni seji, na kateri je bilo največ pozornosti usmerjene v proračun za leto 2018 in predstavitvi idejne zasnove Term Spa Brda. Sicer pa se bodo sklepa decembrske seje razveselili tudi starši.

Najprej so svetniki potrdili spremembe načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Brda. Mesec pred sejo je ministrstvo za javno upravo objavilo nov seznam belih lis po naslovih gospodinjstev Občine Brda. Prvotno število belih lis je znašalo 174, po objavi novih podatkov ministrstva pa število belih lis v znaša 146. Zaradi spremembe tega podatka je bilo potrebno načrt popraviti, spremembo dokumenta pa potrditi na občinskem svetu.

Briški svetniki so bili seznanjeni tudi z načrtom družbe Petrol o zamenjavi dodatnih 150 svetilk z LED svetilkami. Dodaten prihranek električne energije bi na letnem nivoju znašal 49.500 kWh, stroški bi se na letnem nivoju znižali za 6.546 kWh. Skupna vrednost investicije Petrola znaša 145.000 evrov brez DDV. Investicija v dodatni ukrep znaša 60.000 evrov brez DDV in vplačilo koncesijske dajatve v proračun znaša 85.000 evrov. S tem se koncesijska pogodba z 10 let podaljša na dobo 15 let, kar so potrdili tudi svetniki. V Občini Brda je skupno vgrajenih nekaj več kot 900 svetilk.

Decembrska seja prinaša novosti tudi družinam, ki v letu 2018 pričakujejo naraščaj.

Svetniki so potrdili županov predlog, da bo prispevek za novorojenčke v Občini Brda s 1. januarjem 2018 znašal 500 evrov. Za primerjavo: enak enkratni znesek novorojenčkom namenjajo v Mestni občini Nova Gorica in občinah Miren-Kostanjevica ter Renče-Vogrsko, stotaka več namenjajo v ajdovski občini, medtem ko v občinah Kanal ob Soči in Šempeter-Vrtojba po štiri stotake. Zgolj v tolminski občini novorojenčki prejmejo 200 evrov enkratne pomoči.

Zima 2017 / Briški časnik / 4

Svetniki so v drugi obravnavi potrdili predlog odloka o proračunu za leto 2018, obenem pa tudi pooblastili župana za sprejemanje načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem pod določeno vrednostjo ter za potrditev investicijske dokumentacije. Obe pooblastili veljata za proračunsko leto.

V letu 2018 je poleg slavnostne seje, ki bo 8. junija, predvidenih šest rednih srečanj Občinskega sveta Občine Brda. Terminski plan sej je na voljo na spletni strani občine.

Na decembrski seji je občinska uprava podala tudi izčrpen odgovor na vprašanje o poteku najemne pogodbe Vinoteke Brda in možnostih pridobitve nadomestnih prostorov, ki ga je na predhodni seji izpostavil svetnik Edbin Erzetič. Odgovor je na voljo na spletni strani občine med gradivom 28. redne seje občinskega sveta.

Veliko zanimanja je požela predstavitev idejnega projekta Terme Spa Brda, s katero se je zaključila zadnja seja v letu 2017. Idejni projekt je predstavil arhitekt Alessio Prinčič.

Blišč briških term se bo odseval vse do Benetk

Arhitekt Alessio Prinčič, profesor ljubljanske Fakultete za arhitekturo z birojem v sosednjem Vidmu, je na decembrski seji briškim svetnikom predstavil novo idejno zasnovo Term Spa Brda. Gre za nov koncept, ki združuje idejo mesta v malem in turistične atrakcije. Namreč v sklopu hotelskega kompleksa bo tudi zdraviliška in medicinska dejavnost ter dom za ostarele, poleg tega pa bo vključena še briška enogastronomija. Poudarek idejne zasnove je na razgledu, ki ga lokacija na Kozlinku (stari cesti med Medano in Fojano) nudi v vse strani neba. Zato je v projekt vključen tudi 45 metrov visoki stekleni stolp, na vrh katerega se bodo lahko vzpeli, poleg gostov kompleksa, tudi mimoidoči turisti.

Projekt, ki se bo razprostiral na 6 hektarjih, je vreden dobrih 50 milijonov evrov.

Resne investitorje je občinska uprava vendarle uspela dobiti. Gre za mariborskega investitorja v navezi z ruskim in madžarskim kapitalom. Trenutno je investitor v fazi iskanja hotelske verige, v katero bi se briški spa center vključil, s čimer bi si zagotovili lažji vstop na trg. Več bo znanega že v naslednjem tromesečju.

Alessio Prinčič, arhitekt:

Alessio Prinčič, arhitekt

»Izhajal sem iz ideje, da ne smemo graditi zgolj hotela, ki živi sam zase, ampak moramo zgraditi mesto v malem. Če bi naredili zgolj hotel, bi bili na izgubi, če pa naredimo mesto, bomo imeli veliko obiskovalcev. Poleg kliniškega dela, ki bo nudil storitve estetike in medicine, je na eni strani umeščen tudi dom za ostarele. Ravno slednji bi vnašali stalno življenje in skrbeli za okoliške vrtičke. Na drugi strani imamo stolp in teraso, ki gledata na ta fantastična Brda. Ideja terase izhaja iz tržaškega trga Unità, torej odprtost v neskončnost. Zakaj stolp oziroma t.i. lanterna? Vprašajmo se, kje so po svetu umeščene najbolj uspešne restavracije na svetu? Na najvišjih točkah.

Ker smo ljudje radovedni. Lanterna bo tudi vidna daleč naokrog, kot en kristal. Ponujali bomo prostor, ki ni običajen, vendar obenem ponuja izjemen razgled. Vrh steklenega stolpa bi bila turistična točka, turisti bi dejansko bili del te arhitekture.« Erika Koncut

Občina

20. slovenski festival vin

Svojevrsten presežek v Salonu Brda Ljubljana se je 17. in 18. novembra spremenila v vinsko prestolnico. Tam je bila na sporedu največja in najprestižnejša vinska prireditev v Sloveniji, 20. slovenski festival vin. Jubilejno praznovanje se je odvijalo na dveh prestižnih ljubljanskih lokacijah, GH Union in Hotel Slon.

Ljubljana se je 17. in 18. novembra spremenila v vinsko prestolnico. Tam je bila na sporedu največja in najprestižnejša vinska prireditev v Sloveniji, 20. slovenski festival vin. Jubilejno praznovanje se je odvijalo na dveh prestižnih ljubljanskih lokacijah, GH Union in Hotel Slon.

Festival vseh festivalov je združil slovensko vinsko sceno. Letošnja edicija festivala se lahko pohvali z zavidljivimi presežki. Festivala se je udeležilo rekordno število vinarjev in umetnikov kulinarike, obiskalo ga je tudi rekordno število obiskovalcev in predstavnikov medijev. Svojevrsten presežek na dogodku smo zagotovo prispevali tudi Brici. V Salonu Brda so ljubitelje in poznavalce vin s simpatičnim nasmeškom očarale Brike v mestu. Zgodbo o Brdih, teritoriju, podnebju, o uspehu prednikov, lastno zgodbo so ob kozarcu rebule zaupale obiskovalcem in medijem. Ob organizacijski podpori Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda so se v soju briških barv predstavili Dolfo Vina, Kabaj Morel, Klet Brda, Kmetija Šibav, MOVIA, Posestvo Pintar, Simčič - Marjan Simčič, Štekar - vina iz ekološke pridelave, Vina Blažič, Vina Mavrič Danilo, Vinarstvo Edi Simčič, Vinarstvo Erzetič, Vinarstvo Šibav, Vinogradništvo in vinarstvo ČARGA 1767, Zanut in Ferdinand. Da je bila postava Brik popolna, sta dogodek obiskali tudi briški kraljici Tara Debenjak in Katja Erzetič. Ker pa je vinska kapljica vedno rada v dobri družbi, so jo na

festivalu spremljale tudi mamljive briške kulinarične dobrote, s katerimi smo ponovno dokazali, da so Brda tudi edinstvena enogastronomska destinacija. S tipično sodobnimi kulinaričnimi kreacijami so navduševale Brike iz Društva briških žena in deklet, ekipa Hotela San Martin in Turistične kmetije z nastanitvijo Breg, z briškim »paninom« pa tudi lokal Kruh in vino iz Vile Vipolže. Degustacija briškega olja je potekala pod strokovnim vodstvom članov briških oljkarjev.

Dan kasneje je bilo v sklopu festivala na vrsti tudi ocenjevanje vin. V kategoriji bela, suha vina je največ točk dobilo vino sauvignon blanc Bagueri superior, 2013 iz Kleti Brda, v kategoriji rdeča, suha vina pa je drugo mesto osvojilo vino Peršolja cabernet franc barrique, 2013 iz kmetije Peršolja vina.

Mateja Drnovšček

Zima 2017 / Briški časnik / 5

Občina

Decembrsko praznično dogajanje v Brdih

Čarobna Brda

Novoletni čas je čas, ko se družimo, veselimo in z našimi najdražjimi delimo trenutke, ki nas razveseljujejo. Na Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda smo se z Občino Brda letos ponovno odločili, da bomo čarobno decembrsko vzdušje prinesli tudi v Brda. Pri pestrem programu nismo bili sami. Kot vedno so nam ga pomagala ustvariti številna kulturna in druga društva ter posamezniki.

Veselo dogajanje se je začelo v Medani s postavitvijo prvega »vinskega« drevesa v Sloveniji, za katerega so poskrbeli inovativni briški vinarji. Drevo krasijo številne vinske steklenice, ki v soju lučk odsevajo

VMedani prvo »vinsko drevo« v Sloveniji

Trenutek za praznični prižig lučk ne bi mogel biti primernejši različne mavrične barve in pričarajo iskrive podobe.

9. decembra smo v Vili Vipolže poslušalce navdušili z božičnim koncertom Giannija Rijavca z godalnim kvartetom in drugimi glasbeniki. Koncert je del božičnega programa na TV3, zato je bil v celoti posnet. Večni romantik in prav tako romantična Vila Vipolže so preko malih ekranov na božični večer prišli v številne slovenske domove.

Letošnje osrednje dogajanje s prižigom lučk smo nadaljevali v nedeljo, 10. decembra. Prvotno zaskrbljene obraze, ki so gledali v nebo in si na tiho mislili: »vsaj, da bi vreme zdržalo«, so ob prvih snežinkah zamenjali igrivi nasmehi. Trenutek za prazničen prižig lučk ne bi mogel biti primernejši. Trg se je počasi polnil z zadovoljnimi obiskovalci. Otroci so izdelovali svetleče lampijončke in se kasneje Zima 2017 / Briški časnik / 6

Občina

z njimi podali na pohod z lučkami skozi center Dobrovega do Gradu Dobrovo. Da je jelka dobila pravi praznični pridih, so poskrbeli učenci vrtca OŠ Dobrovo ter podružnice v Kojskem, ki so izdelali čudovite božične okraske, prave snežinke pa so nam s plesom snežink pričarali otroci plesnega kluba ADC. Z otroci smo tudi odštevali sekunde do prižiga, ko je trg v rajanju snežink zažarel v posebni luči.

Program ob prižigu lučk so obogatili neumorni člani Pihalnega orkestra Brda. Vse prisotne sta pozdravila tudi župan Franc Mužič ter direktorica ZTKMŠ Brda, Tina Novak Samec. Da nam je bilo toplo so poskrbeli člani mladinskega društva DŽC Crwvo s čajem in kuhanim vinom ter raznimi prigrizki. Dogodek je začetek nekega novega življenja osrednjega trga, Trga 25. maja na Dobrovem, ki kar kliče po tovrstnih ponovitvah tekom celega leta.

Posebej veselo je bilo tudi 16. decembra, ko smo z najmlajšimi v Vili Vipolže Babico zimo pospremili na jug ter s skupnimi močmi priklicali Božička. Veselo rajanje in otroške delavnice so na lica otrok narisali nasmehe, ki jih lahko pričara le

Zima 2017 / Briški časnik / 7

Občina

Decembrsko praznično dogajanje v Brdih

praznični čas. Hodnike Vile Vipolže so tako napolnili radoživi glasovi veselih otrok. 17. decembra so se ljubitelji hoje s Planinskim društvom Brda podali na tradicionalen Pohod ob meji, katerega so letos organizirali že enajstič po vrsti.

Tako kot smo veseli december pričeli z brezčasnimi baladami večnega romantika Giannija Rijavca, so za do zadnjega kotička natrpano dvorano Piano Nobile v Vili Vipolže 22. decembra poskrbeli člani Pihalnega orkestra Brda. Nepozaben dogodek so ustvarjali skupaj s priznano slovensko pevko briških korenin Leo Sirk.

Veselega praznovanja in druženja pa tu še ni konec. Za vse ljubitelje vokalne glasbe bodo poskrbeli člani zasedbe Kvartet Kvar-

tin z božično novoletnim koncertom na Gradu Dobrovo, ki bo 26. decembra. Večer pred najdaljšo nočjo v letu bomo zaključili v cerkvici sv. Lenarta v Dolnjem Cerovem z božično-novoletnim koncertom MPZ Srečko Kumar in MEPZ Lipa iz Bazovice.

Magičnost tega časa sestavljajo številni drobni trenutki, ki nas razveseljujejo. Preživite jih v družbi tistih, ki vam privabijo nasmeh na obraz in pogrejejo srce.

Tina Novak Samec, direktorica ZTKMŠ Brda Fotografija: Damijan Simčič, Zoso, Andrej Colja in Mateja Drnovšček

Vila Vipolže

Ko romantika doživi višek 9. decembra so v idilični Vili Vipolže poslušalci do zadnjega kotička napolnili koncert večnega romantika Giannija Rijavca v novi glasbeni preobleki, z novim glasbenim pop-simfo stilom.

Po dolgih letih glasbenega ustvarjanja je na oder postavil svoj inštrument, saj je nastopil s posebnim, za njegov stil prirejenim unikatnim belim klavirjem. Ob spremljavi pop ansambla v sestavi Ariana Krašne (kitara in vokal), Matjaža Švaglja (bas in vokal) ter Mitje Tavčarja (bobni in tolkala) ter godalnega kvarteta s Kati Harej (prva violina), Anjo Istenič (druga violina), Katjo Pirjevec (viola) in Petro Tavčar (čelo), se je predstavil s svojimi najlepšimi baladami, kot so Soča, Veter nesi ji pozdrav, Kamen na srcu in najnovejšima Ti si lepa kot pomlad ter Ljubezen.

V čarobnem ambientu Vile Vipolže, ob soju sveč in reflektorjev je romantika doživela višek. Navdušeno občinstvo je po koncertu zahtevalo dodatek. Pop-simfo zvok, ki je nova glasbena pot Giannija Rijavca, je nova smer, ki je tudi v Vili Vipolže kakor na predhodnem koncertu v Štanjelu doživela ovacije. Občinstvo je v en glas pritrdilo, da so Giannijeve balade ob klavirju in z dodatkom godal doživele razcvet in da bodo nove skladbe, ki nastajajo, postale uspešnice.

Zima 2017 / Briški časnik / 8

Tudi ta koncert je dokaz, da slovenska pop glasba ni nič manj vredna kot tista, ki prihaja iz tujine, da ima tudi slovenska glasba dušo in seže v srce. »Želimo si takšnih koncertov, koncertov za dušo in s srcem,« je dejala ena izmed obiskovalk koncerta.

Slovenska pop glasba na ta način dobiva novo dimenzijo, postavljena je v prave koncertne dvorane. To je dokaz, da ni namenjena samo zabavi in ne sodi samo na veselice, ampak je istočasno tudi glasba, ki se lahko tako kot klasična glasba posluša. Na koncertu je obiskovalce nagovoril tudi briški župan Franc Mužič. Posnetek koncerta bo na sporedu 24. decembra ob 20. uri na TV3.

Gianni Rijavec, Fotografija: Music agency

Občina

Briški dvoboj v oddaji Dobro jutro

Brike zablestele na malih ekranih »Kuhnja«, toč s pršutom, popečena polenta, frtalja in pituralke ter ostale jesenske dobrote.

Ko v ljubljanskem televizijskem studiu že dopoldne zadiši po Brdih, po prihajajočem martinovanju in po dobrotah, ki kar povlečejo v gurmanske skušnjave, na malih ekranih zablestijo Brike. V sredo, 8. novembra, so se Brda in spretne Brike predstavile v jutranji oddaji Dobro jutro na RTV Slovenija.

Fotografija: rtv slo

V eni uri so naredile vse, kar je bilo potrebno, povedale svoje, skuhale, očarale in za čas kosila že bile nazaj doma. Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, je televizijske gledalce toplo povabila, da Brda obiščejo, čeprav se narava počasi že pripravlja na zimsko pravljico. V pozni jeseni so Brda še vedno polna energije in doživetij, ki jih je vredno izkusiti. Martinovanje ne prinaša samo vinskih radosti, veselja in druženja, temveč tudi ogromno raznolikih enogastronomskih užitkov. V sklopu praznovanja martinovega je direktorica gledalce nagovorila, da se nam pridružijo na Martinovem pohodu s spoznavanjem kulturne dediščine in enogastronomije Brd. Kako smo nekoč praznovali, kateri običaji in navade spremljajo martinovanje, kako ga doživljamo in praznujemo danes, kaj je »tarcent, martinc« in še mnogo drugih zanimivih podrobnosti, pa je gledalcem povedala Tatjana Šundovski Bašin, ki je tudi predstavila program dogajanja za martinovo v vasici Šmartno. In medtem, ko sta se Tina in Tatjana ob vinskem sodu pogovarjali z voditeljico Mojco Mavec, se je v ozadju vnel pravi kuharski dvoboj. Štiri Brike, po dve za vsakim kuharskim pultom, omejene s časom, v boju za pripravo najboljših tradicionalnih martinovih jedi. Prvi tekmovalni par sta zastopali Mirela in Adrijana Peresin iz Turistične kmetije Breg, v drugem paru pa sta s skupnimi močmi ustvarjali Karmen Bevčič in Nevenka Prinčič. Iz štedilnika prvega para sta zadišali briška »kuhnja«

Fotografija: ZTKMŠ Brda

(mineštra) in frtalja. S sabo sta prinesli še potico iz grozdja. Karmen in Nevenka pa sta pripravili »tagičevu župu« (bučna juha), toč s pršutom in popečeno polento ter pituralke z medom. Voditeljico Mojco Mavec ter kuharskega mojstra sta tokrat z briškimi dobrotami, ki so značilne za martinovo, bolj prepričali sestri Peresin, ki sta za nagrado prejeli paket posode.

Za promocijo domače dežele in dogajanja ob martinovem smo tokrat izkoristili priložnost in se poslužili nekoliko drugačnega promocijskega kanala. Glas o deželi opojnih trenutkov je preplavil jutranji program nacionalna televizije, novičke iz Brd pa so vstopile v številna slovenska gospodinjstva.

Mateja Drnovšček

SUZUKI VITARA 1.6 VVT COMFORT

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,0 - 5,7 l/100 km in 106 - 131 g/km, emisijska stopnja: Euro6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073 - 0,0558 g/km, trdi delci: 0,00129 g/km, število delcev: 3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične. Naročnik: Magyar Suzuki Zrt., Podružnica v Sloveniji.

Zima 2017 / Briški časnik / 9

Občina

Simbioza giba 2017

Briška medgeneracijska zgodba povezuje Letošnji oktober je bil ponovno zaznamovan z gibanjem in rekreacijo. Gibala se je vsa Slovenija in vse generacije. Gibali pa smo se tudi v Brdih. Želja vseslovenske akcije je bila, da se odprejo vrtci, šole, domovi za ostarele ter se združijo vsi, ki bi si želeli začeti, nadaljevati ali preizkusiti nekaj novega.

Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda se je povezal z osnovno šolo in vrtcem na Dobrovem in v Kojskem ter z vodstvom doma upokojencev v Podsabotinu in s skupnimi močmi zasnoval odlično briško simbiozo. Simbioza giba v svoji četrti ediciji se je letos odvijala od 14. do 21. oktobra. Ne glede na to smo v Brdih začeli z aktivnostmi že dan prej.

Našemu povabilu se je tudi letos z veseljem odzvala ekipa Žoga benda, varovanci doma upokojencev iz Podsabotina in njihova neutrudljiva fizioterapevtka Romina Velušček. V Vili Vipolže so nas obiskali v petek,

13. oktobra, nas ponovno do solz nasmejali in pošteno utrudili. Svoje žoge in palice smo dobili prav vsi prisotni, tako da smo na lastni koži začutili, da varovancev in njihove aktivnosti ni za podcenjevati. Rdeča lička, zadihana beseda in mokra majica, naslednje dni pa razbolele mišice na rokah, so nam dala jasno sporočilo - z Žoga bendom ni šale.

Dan kasneje je Osnovna šola Dobrovo v dopoldanskem času organizirala in izpeljala pohod po Gradnikovi učni poti. Istočasno so se učenci iz Osnovne šole Kojsko in njihovi sorodniki podali do doline Birše, se povzpeli v Šmartno in se ponovno vrnili v Kojsko. Na Dobrovem so otroci in stari starši skupaj telovadili še v torek, 17. oktobra.

Nedelja je bila tudi letos namenjena odkrivanju in vzpenjanju po briških gričih. Napornim vzponom smo se izognili z uporabo električnih koles. Izpred Turistično-informacijskega centra (TIC) na Dobrovem, kjer smo si kolesa izposodili, smo krenili do vasice Fojana, Barbana in naše potepanje nadaljevali po italijanski strani. Sledil je večji vzpon v italijansko vasico Rutarji, nato seveda tudi spust in lažja vožnja po Prevali, krajši počitek za okrepitev s sladkimi pregrehami in vrnitev na začetno točko. Skoraj triurno doživetje nas je docela razgibalo.

V odlični družbi in pomoči električnih koles so bili vsi prekolesarjeni kilometri manj utrudljivi. Lepo je spoznavati, kaj v Brdih imamo in kaj lahko doma počnemo.

Vse življenje se gibamo, gibanje je življenje in življenje je gibanje, je bil slogan letošnje simbioze giba. Vse aktivnosti v Brdih so bile za naše občane povsem brezplačne. Mi se že veselimo Simbioze giba 2018 in vas že danes toplo nagovarjamo in vabimo, da ste naslednje leto del te medgeneracijsko zgodbe tudi vi.

Mateja Drnovšček

Natečaj La fabbrica nel paesaggio

Šmartno prejelo mednarodno nagrado za celovito obnovo vasi V sklopu letošnjega osmega natečaja La fabbrica nel paesaggio, ki ga razpisuje združenje UNESCO klubi Italija, v sestavi predsednice Evropskega združenja klubov Unesco Daniele Popescu in predsednice italijanskega združenja klubov Unesco Marie Paole Azzario je 21. oktobra v Folignu (Italija) Šmartno v Brdih prejelo mednarodno nagrado za celovito obnovo vasi. Nagrada je priznanje dolgoletnemu strokovnemu delu slovenske spomeniške službe Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - območne enote Nova Gorica in prebivalcem briške občine.

Za naslov najlepše obnovljenih objektov in krajev se je potegovalo 21 objektov oziroma območij iz Italije, Šmartno v Brdih pa kot edino v konkurenci iz tujine. Kandidaturo Šmartnega je predlagal Adriano Chinni iz Unesco kluba Gorica. Pri pripravi predloga mu je bila v pomoč konservatorka Andrejka Ščukovt, zaposlena na ZVKDS OE Nova Gorica, ki je 21. oktobra letos tudi prevzela nagrado v Folignu.

V obrazložitvi nagrade je zapisano, da je vas Šmartno, katere obnova kontinuirano poteka vse od potresa leta 1976 pod strokovnim vodstvom konservatorjev, zgleden primer konservatorske obnove, po čemer bi se morala Zima 2017 / Briški časnik / 10

zgledovati tudi obnova zgodovinskih jeder v Italiji, prizadetih v potresih leta 2016 in 2017.

Dosedanji prejemniki priznanj in nagrad La fabbrica nel paesaggio so predstavljeni na spletni strani Atlas Landscapefor.

Andrejka Ščukovt

Občina

Spoznavanje kulturne dediščine in enogastronomije

Martinova sobota po briških brajdah Sprehod ali potepanje po ozkih vaških poteh in nekoliko bolj skritih stezicah, ki vijugajo skozi sadovnjake, vinograde in oljčnike, vpliva na nas kot val dobrega počutja. Tudi jeseni, ko se narava odpravlja k počitku in se briška pokrajina preliva v čudovitih toplih barvah, nam že krajši sprehod pomaga zbistriti misli in nas opomni, da se je kdaj pa kdaj treba ozreti vase in nekaj trenutkov nameniti samo sebi.

V objemu briške pokrajine najdemo svoj kotiček in svoj mir. Vsakič znova in znova očarani nad lepotami, ki nas obdajajo, pa čeprav jih imamo vsak dan na dosegu roke. In ko te občutke in trenutke prvič doživijo ljudje, ki Brda prvič obiščejo, kot tudi tisti, ki se radi vračajo, je navdušenje nepopisno. Za Brice in obiskovalce smo na Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda na Martinovo soboto, 11. novembra, organizirali že drugi Martinov pohod s spoznavanjem kulturne dediščine in enogastronomije Brd. Letošnjo traso pohoda smo zasnovali povsem na novo, pod budnim vodstvom članov Planinskega društva Brda, ki so nam pomagali tudi pri izpeljavi dogodka. Začetna in končna točka pohoda je bila renesančna lepotica Vila Vipolže. Dvesto glavo množico je pred odhodom nagovoril lokalni vodič Peter Marinič. S svojo ljubeznijo do domače dežele, z znanjem in nasmejanim obrazom nas je navduševal celo dopoldne.

Krenili smo na pot. Občudovali harmonijo jesenskih barv, ki se je prelivala z žarki jutranjega sonca, se nekoliko zadihali pri premagovanju prvega vzpona in kmalu za tem že postali pred mizo slastnih dobrot. Na terasi dvorca Gredič smo se pogreli s toplimi napitki, prijazna gospodarja kmetije Cukjati, ki se poleg oddaje sob ukvarjata tudi z gojenjem sadja, pa sta nas posladkala s kakijevimi dobrotami. Še preden smo ponovno ujeli svoj pohodni ritem, smo se ustavili pri naslednjem

ponudniku. Tokrat nam je dobrodošlico izrekel Boris Marinič, briški oljkar, ki nas je navdušil z degustacijo olj Bose. Slikovita vasica Medana je bila samo še dodaten sladkorček v paketu doživetja martinovanja.

Sprehod skozi vas in postanek pri spominski hiši enega največjih slovenskih pesnikov 20. stoletja, Alojza Gradnika, je očaral. Pred ogledom zbirke Gradnikovih osebnih predmetov, njegovih del in priznanj, ki jih je prijel za svoje ustvarjanje ter po sprehodu skozi njegovo življenje, je svoja znanja, razmišljanja in anekdote s pohodniki delil višji kustos Herko Saksida. Sledil je spust v vipolško dolino, skoraj na koncu začrtane trase pohoda, pa še manjše enogastronomsko presenečanje. V med vinogradi skriti leseni hiški so nas z veliki krožniki frtalje in polente pričakale naše briške žene, gospodar Skočaj pa je pohodnikom natočil kozarček vina Dolfo. In kot se za Martinov duh spodobi, večina pohodnikov ni ostala le pri enem kozarčku. Naše popotovanje smo zaokrožili s toplim obrokom v lokalu Kruh in vino v Vili Vipolže in z vodenim ogledom renesančne lepotice. 6,5 kilometrov dolgo potepanje je pohodnike navdušilo, organizatorja pa postavilo pred ponoven izziv, da do naslednjega martinovanja poišče in začrta novo pot, ki bo tudi v naslednjem letu navduševala v paketu doživetij ob martinovanju.

Mateja Drnovšček Zima 2017 / Briški časnik / 11

Občina

Vila Vipolže

Vila Vipolže na zemljevidu Festivala oktober jazz 2017 Festival Oktober Jazz, ki ga pripravljamo v sodelovanju z društvom Controtempo iz Krmina in festivalom Jazz&Wine of Peace, je letošnjo jesen obogatil s šestimi koncerti slovenskih in mednarodnih zasedb.

Festival smo pričeli na vinogradniški kmetiji Grad Rubije v Sovodnjah ob Soči pri Gorici, kjer je nastopil italijansko-norveški trio s pozavnistom Eivindom Aarsetom, tolkalistom Michelejem Rabbio in kitaristom Gianluco Petrella. Sledil je sklop štirih koncertov v Kulturnem domu Nova Gorica, kjer so kot prvi nastopili zasedbi briškega umetniškega vodje Zlatka Kaučiča Kombo B in Kombo C, ki sta predstavili projekt in zgoščenko Rock Mi Monk. Vrhunsko izpeljan koncertni program je dodatno nadgradil že tako slavnostno obeležje praznovanja 15-letnice Kaučičevega Kulturno-umetniškega društva Zvočni izviri. V mali dvorani kulturnega doma sta nastopili še vrhunski slovenski zasedbi Igor Matković Quintet “State of KU” z Igorjem Matkovićem na trobenti, Milkom Lazarjem na rhodesu in klavirju, kitaristom Janijem Modrom, kontrabasistom Joštom Drašlerjem in bobnarjem Kristjanom Krajnčanom ter Klaris Jovanović & Della Segodba v sestavi kitarista Luke Ropreta, saksofonista in flavtista Vaska Atanasovskega, kontrabasista in basista Nina de Glerie in tolkalista Marjana Stanića.

Zaključni dan festivala pa je bil še posebno bogat, saj je ponudil kar dva koncerta. Dopoldanski, ki je nastal v sodelovanju z društvom Controtempo iz Krmina in festivalom Jazz & Wine of Peace, je v veliki dvorani kulturnega doma predstavil senegalsko-italijansko osemčlansko zasedbo Cristiano Calcagnile Ensemble: Multikulti Cherry On. Popoldne pa smo se preselili v Vilo Vipolže, kjer je nastopil dansko-ameriški Jkob bro trio feat.

Joey Baron & Thomas Morgan. Pevec Jakob Bro na kitari, Thomas Morgan na kontrabasu in Joey Baron na bobnih so dvorano napolnili do zadnjega sedišča. Nekateri izmed obiskovalcev so pred koncertom izkoristili tudi možnost vodenega ogleda ob-

novljene vile, znamenite freske in starih cipres. Festival pa smo sklenili v kleti Vile Vipolže s pogostitvijo in degustacijo briških vin. Predstavili so se Reya Oton, Atelier Kramar, vinarstvo Šibav Dušica, Reja vina in Klet Brda.

Vila Vipolže se tako izkazuje za odlično in butično prizorišče, ki ga gre podpirati in bogatiti tudi v prihodnje. Veseli nas, da smo vedno dobrodošli in da lahko z našimi vsebinami prispevamo h kulturnemu utripu Goriških brd. V želji po nadaljevanju dobrega sodelovanja z Občino Brda in ekipo Vile Vipolže pa vsem Brikam in Bricem ob bližajočih se praznikih želimo Sr(e)čno 2018!

Barbara Poša Belingar, Kulturni dom Nova Gorica Fotografije: Luca d´Agostino Jesen 2017 / Briški časnik / 12

Občina

Rotary klub v Brdih

Pomoč ljudem v stiski in delovanje v splošno dobro Od sredine letošnjega oktobra imajo Brda poleg Lyons kluba tudi Rotary klub, čigar ustanovitev se je zgodila v Kleti Brda ob prisotnosti stanovskih prijateljev iz vse Slovenije. Klub nosi ime Rotary klub Medana Goriška, »ker je Medana najlepša vas v Brdih in imamo tam največ prijateljev in članov«, utemelji izbiro imena predsednik kluba Silvan Saksida. Na otvoritveni slovesnosti se je klub vključil v skupnost Rotary International, organizacijo svetovno povezanih poslovnežev in strokovnjakov iz različnih poklicev, in v svoje vrste sprejel dvajset članov, povečini iz Brd, zavezanim etičnim in moralnim pravilom in osnovnemu vodilu organizacije: pomoč ljudem v stiski in delovanje v splošno dobro. Že pred ustanovitvijo so briški rotarijci prispevali sredstva za nabavo dveh defibrilatorjev, na ustanovitvenem večeru pa so z dražbo umetniških del Ivana Skubina zbirali denar za letovanje otroka s posebnimi potrebami. S podobnimi akcijami bodo še nadaljevali, želijo si tudi sodelovanja z avstrijskimi in italijanskimi somišljeniki.

Pa še nekaj zanimivosti. Prvi Rotary klub je nastal v Združenih državah Amerike leta 1905 na pobudo odvetnika, poslovneža, popotnika in vizionarja Paula Harrisa. Želel je ustanoviti klub, ki bi med poslovneži spodbujal duh prijateljstva in naklonjenosti in bi tako posli med njimi lažje stekli. Članstvo je bilo omejeno na enega predstavnika vsakega poklica in poslovnega področja, vsakokrat so se zbrali pri drugem članu. Od tod tudi ime Rotary (kroženje) in znak, ki ponazarja gibanje. Danes ima mednarodna organizacija Rotary International okrog 1,3 milijona članov v več kot 30.000 klubih domala po vsem svetu. Pri nas so prvi rotarijski klub ustanovili v Mariboru leta 1930, čigar član je bil tudi slovenski olimpionik Leon Štukelj. Njegove ideje

Ustanovitev Rotary kluba v Brdih,

in visoka moralna načela je v pozdravnem nagovoru novoustanovljenemu klubu tenkočutno predstavila direktorica briške občinske uprave Anita Manfreda.

Rotarijci na svoji spletni strani zapišejo, da njihova fundacija, ki je največja zasebna dobrodelna organizacija za mednarodne izobraževalne štipendije, vsako leto zbere okoli 90 milijonov dolarjev in jih poleg štipendij nameni kulturnim izmenjavam in humanitarnim projektom, ki izboljšujejo kakovost življenja milijonom ljudi. S svojo skrbjo za dobrodelne človekoljubne dejavnosti, spodbujanjem visokih etičnih načel in meril v svojih poklicih in zasebnem življenju pomagajo širiti dobro voljo in mir na svetu, dodajajo. Samo želimo si, da bi bilo tako in bi se svet tudi z njihovo pomočjo lahko spreminjal na bolje.

Iva Sivec Fotografija: Arhiv Rotary kluba Medana Goriška

Fojana

Nazdravili prenovljenemu zidu in spomeniku Sredi oktobra so se v središču Fojane zbrali domačini in nazdravili prenovljenemu podpornemu zidu na križišču, obenem pa tudi razširitvi in asfaltaciji ceste, ki pelje do pokopališča, ter ponovno postavljenemu spomeniku domačinom iz Fojane in Barbane, ki so umrli med narodnoosvobodilnim bojem. Z investicijo so v vasi poskrbeli za večjo preglednost in varnost.

V okviru akcije so na poti Alpe Adria pri zadružnem domu postavili tudi informacijsko točko in klop.

Prisotne je nagovoril podžupan, domačin Žarko Kodermac, ki je v nagovoru poudaril, kako so Fojanci vedno radi zavihali rokave in poprijeli za delo v vasi. V zadnjih treh desetletjih so v Fojani veliko naredili: asfaltirali so pot med Medano in Fojano, uredili novo cestno povezavo Dobrovo–Štaloni–Fojana, obnovili pokopališče in zid, ki ga obdaja, uredili tudi podporne zidove med Barbano in Fojano, obnovili obe cerkvi v Fojani ter v Barbani, v zadružnem domu uredili vaško sobo, uredili cesto na »Čukljo« ter kar dvakrat postavili telefonijo.

Kljub temu, da so že veliko postorili, imajo zamisli za nova dela, med katerimi na prednostno listo postavljajo obnovo podpornega zidu do Barbane, ureditev otroškega igrišča, izgradnjo mrliške vežice in obnovo vaškega vodnjaka.

Zima 2017 / Briški časnik / 14

»Črpamo iz izkušenj in del naših očetov in dedov,« poudarja Kodermac. 9. aprila 1922 je bilo ustanovljeno Poljedelsko društvo kolonov in malih posestnikov v Fojani, čemur lahko pripisujemo prve pravne in zakonite temelje pri odkupu grofove zemlje, zametke prve zadruge, ki je skozi čas postala današnja zadruga, sedaj Klet Brda.

Erika Koncut

Občina

Občina

Škodljivost elektromagnetnega sevanja

»Vsako sevanje je škodljivo, lahko pa zmanjšamo njegov vpliv« Če je bilo še v začetku tega tisočletja veliko govora o toplogrednih plinih in nevarnostih globalnega onesnaževanja in segrevanja našega planeta, se je v današnjem času tej problematiki pridružila nova oblika onesnaženja. Živimo v obdobju razcveta informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki vsekakor prinaša mnoge koristi. Vendar pri tem razvoju ne smemo zanemariti vse večje izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem, ki lahko na daljši rok škodljivo vplivajo na naše počutje in zdravje. Čeprav je javnost do neke mere upravičeno zaskrbljena glede zdravstvenih tveganj, povezanih z vplivi elektromagnetnega sevanja (EMS), pa po drugi strani še danes nimamo enoznačnih in poenotenih študij in metodologij, ki bi transparentno ponudile zanesljive zaključke o dejanskih vplivih omenjenih sevanj na zdravje ljudi in okolja. O tej problematiki in sevanju bazne postaje v Medani smo pokramljali z Radom Gorjupom iz podjetja GEO-PRO-TON.

Kako se na reševanje problematike tveganj elektromagnetnih sevanj odzivajo mednarodne institucije in politike?

Treba je poudariti, da so se mnoge mednarodne zdravstvene organizacije in tudi politične institucije odzvale na zaskrbljenost ljudi in vse glasnejšo polemiko nekaterih organiziranih skupin s ciljem ponuditi kar najbolj verodostojne informacije in poenotenje smernic o stopnji tveganja izpostavljenosti EMS. Evropska komisija in Evropski parlament sta zato odgovorno pristopila k reševanju te problematike. Pristojnim strokovnim institucijam držav članic EU in posameznim skupinam sta omogočila sofinanciranje raziskovalnih projektov s ciljem ugotoviti dejansko stanje na tem področju. Tako je Evropski parlament že pred več kot osmimi leti s sprejemom resolucije o vplivu EMS na zdravje pozval evropsko komisijo in vse države članice EU, da skupaj z eksperti na problemskem področju omogočijo javno dostopne informacije o tveganjih izpostavljenosti EMS slehernemu posamezniku. Da bi pomirili zaskrbljeno javnost in izboljšali informiranost ljudi, sta se tudi svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Mednarodna komisija za varnost pred sevanji (ICNIRP) pridružili tem prizadevanjem s ciljem, da bi tako pospešili proces poenotenja smernic o tveganjih pred izpostavljenostjo EMS.

Kakšno je trenutno stanje osveščenosti o morebitnih škodljivih vplivih EMS na zdravje ljudi pri nas v Sloveniji?

Skladno s cilji evropskih politik se tudi slovenski strokovnjaki in inštitucije interdisciplinarno vključujejo v mednarodne projekte in aktivno sodelujejo pri raziskavah o vplivu in tveganju izpostavljenosti EMS na zdravje človeka. Lahko rečemo, da smo Slovenci vedno bolj obveščeni o vplivih naprav in tehnologij, ki oddajajo EM sevanja. Je pa žal treba povedati tudi, da nekatere politične in ekološko orientirane skupine pretiravajo glede škodljivosti EMS na človeka in njegovo okolje. Na ta način škodljivo zavajajo in nepotrebno polarizirajo slovensko javnost glede tega vprašanja. Zato ni nič čudnega, da takšne informacije pri nekaterih posameznikih in skupinah povzročajo obilico nezadovoljstva in nepotrebne burne čustvene odzive.

Stanje na tem področju se pri nas zaradi vse večje dostopnosti informacij izboljšuje. Vedno več odgovornih strokovnjakov, politikov in županov se zavzema za boljše informiranje in zboljšanje kvalitete življenja prebivalcev, zlasti na območjih, ki bi utegnila biti bolj izpostavljena tveganjem EMS.

V Medani je v strnjenem delu vasi postavljena bazna postaja, ki je v preteklosti povzročila veliko nejevolje in nezadovoljstva zlasti tistih prebivalcev vasi, ki bivajo v njeni neposredni bližini.

Za zagotavljanje objektivnih in strokovno preverjenih informacij o možnih tveganjih izpostavitve EMS za ljudi in okolje zaradi na-

meščene bazne postaje in v izogib nesporazumom, ki pogosto pripeljejo do nepotrebnih zamer in konfliktov, je župan Občine Brda Franc Mužič v dogovoru s predstavniki KS Medana omogočil zainteresiranim krajanom meritve na dotičnem območju in oblikovanje priporočil o možnih načinih preventive oziroma zaščite pred EMS. V ta namen so bile opravljene meritve emisij EMS tako v neposredni okolici bazne postaje kakor tudi v nekaterih izpostavljenih stanovanjskih hišah v območju približno 150 m od bazne postaje. Poudarek je bil na meritvah bivalnih prostorov (dnevni prostor, spalnice), kjer se običajno najdlje zadržujemo in je zato izpostavljenost EMS največje.

Kaj so pokazale dosedanje meritve? Ali gre za tveganja izpostavljenosti EMS?

Rezultati meritev na lokaciji visokofrekvenčnega sevanja na področju delovanja GSM aparatov (900 MHz) so pokazali presežene vrednosti v bivalnih prostorih in neposredni okolici bazne postaje glede na priporočljive mejne vrednosti po SBM standardih. Rezultate preseženih vrednosti glede na SBM standarde in priporočila še dopustnih sevanj na območju nameščene bazne postaje so že pred leti preverjali tudi drugi usposobljeni eksperti na podlagi opravljenih meritev. Problem, ki otežuje jasno interpretacijo dobljenih rezultatov, predstavlja bistveno ohlapnejši kriterij glede mejnih (dovoljenih) vrednosti, ki ga je že omenjena mednarodna komisija (ICNIRP) izdala kot priporočilo za smernice ugotavljanja stopnje tveganja EMS na zdravje ljudi. Dodatna težava je tudi dejstvo, da še ne vemo natančno, kakšni so možni kumulativni učinki emisij EMS na zdravje ljudi, poleg tega je tu še uredba, ki pri nas dovoljuje minimalno oddaljenost oddajnikov in posledično postavitev slednjih v neposredno bližino bivalnih prostorov.

Kakšne so možne rešitve oziroma preventivni ukrepi?

Ljudi, ki se nahajajo v neposredni bližini bazne postaje, je potrebno informirati o možnih vplivih EMS in jim hkrati ponuditi vse možnosti, ki so na voljo. Smiselno je preveriti, ali obstaja možnost prilagoditve moči delovanja postaje do stopnje, ko bi signal še vedno dopuščal kvalitetno uporabo GSM aparatov, pri tem pa bi izničili tveganja tistih, ki živijo v neposredni bližini. V kolikor to ni možno, obstajajo tudi različne oblike zaščite pred EMS, kot npr. zaščitne kovinske mreže za okna, zelo učinkoviti so tudi posebni zaščitni premazi za zunanje in notranje stene stavb, prav tako tudi zaščitne sonde, ki se lahko nameščajo v notranjosti prostorov, ki so najbolj izpostavljeni. Slednje so bile preventivno nameščene pri vseh stanovalcih, pri katerih smo opravili meritve.

Kako vidite rešitev tega problema v prihodnje?

Kot rečeno, strokovnjaki in raziskovalne institucije so tiste, ki morajo združiti vse svoje znanje in naprezanja, da lahko znanstveno poenotijo izsledke in na podlagi študij predlagajo kriterije, politike in institucije pa so dolžne brez manipulacij in transparentno zagotoviti standarde, ki zagotavljajo zdravje ljudi z jasnimi smernicami, kaj so še dovoljena sevanja in kaj je tisto, kar lahko škoduje zdravju in zato ni dovoljeno. Ljudem moramo zagotoviti 100 % varnost ne glede na ekonomske interese. Prednost ima zdravje in dobro počutje ljudi. Vsekakor nas čaka v prihodnje še veliko dela.

E. K. Zima 2017 / Briški časnik / 15

Občina

Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica

Podpiramo domače gospodarstvo Sredi septembra je Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica v okviru Dnevov obrti in podjetništva 2017 organizirala okroglo mizo »Prihodnost goriškega gospodarstva – Lokalna skupnost kot ustvarjalka pogojev za razvoj obrti in podjetništva«, na kateri so goriški župani delili mnenja o nudenju priložnosti domačemu gospodarstvu. Vsem je bila skupna misel, da obrtnikom in podjetnikom pomagajo na različne načine, ne le s finančnimi sredstvi in ugodnimi posojili, ampak tudi z ustrezno komunalno infrastrukturo, nižjimi stroški poslovanja in drugimi ukrepi. Primanjkuje pa ustreznega kadra.

Da je potrebno priseči na konkretnejše poteze glede kadra, dokazuje že dejstvo, da se spisek deficitarnih poklicev le še podaljšuje, za razpise prostih delovnih mest tovrstnih poklicev ni zanimanja. Župani so tako kot obrtniki soglašali, da je potrebno več vlagati v izobraževanje in pritisniti na državo ter na pristojne inštitucije, da bi se tako stanje spremenilo. Sicer pa je zbornica 9. novembra skupaj z goriškimi osnovnimi šolami ter ob podpori vseh šestih goriških občin organizirala promocijo poklicev, za katere je na trgu dela največ povpraševanja.

Občine z roko v roki z obrtniki

Občine pomagajo, kar je v njihovi moči, so med okroglo mizo poudarili goriški župani. Poleg finančne pomoči, ugodnejše brezobrestne kredite nudijo preko skupnega Sklada malega gospodarstva Goriške, ki bo tudi v letošnjem letu lokalnemu gospodarstvu nudil sredstva v višini milijona evrov.

Mestna občina Nova Gorica je v preteklih štirih letih neposredno za spodbujanje gospodarstva namenila 450.000 evrov, poleg tega subvencionira komunalni prispevek, v prihodnje bodo tudi preko pol tretji milijon evrov namenili komunalnemu opremljanju poslovnih con. Zagotavljanje primernih gospodarskih in obrtnih con ter oprostitev plačila komunalnega prispevka ob novogradnjah poslovnih prostorov sta se namreč izkazala kot boljša rešitev za zagon gospodarstva. Kot primer dobre prakse lahko tukaj omenimo Občino Miren-Kostanjevica, ki je z ukinitvijo komunalnega prispevka privabila številne podjetnike in napolnila njihove obrtne cone. Novogoriška občina je bila v času okrogle mize še v fazi analize potencialnih lokacij za tovrstne cone.

V Občini Kanal ob Soči poleg velikih zaposlovalcev župan Andrej Maffi omenja še okrog 150 samostojnih podjetnikov in podjetij. Občina ima rezerviranih 7.000 kvadratnih metrov, ki jih bo, ob pojavu večjega investitorja, namenila izgradnji obrtne cone. Gospodarstvu bodo z dvoletnim razpisom, ki bo podjetnikom pomagal predvsem pri nabavi opreme, podelili 40.000 evrov pomoči. V kanalski občini si zagona obrti v osrčju občine obetajo tudi zaradi obvoznice.

Kljub temu, da ima šempetrska občina veliko več delovno aktivnega prebivalstva, ne zapostavlja razvoja gospodarstva v občini, je na omizju poudaril župan Milan Turk. Gospodarstvu namenjajo prostor ob prometnicah. Poleg tega šempetrska občina skrbi, da gospodarske javne službe delujejo usklajeno, da je na voljo gospodarska infrastruktura in subvencionira komunalni prispevek.

Najmlajša občina na goriškem omizju Renče-Vogrsko je v prvih treh mandatih naredila veliko za lokalno gospodarstvo: Zima 2017 / Briški časnik / 16

precej pozornosti posvečajo turizmu in kmetijstvu. Kot ostale občine sodelujejo z Javnim skladom malega gospodarstva Goriške.

Občina Brda je, za razliko od večine goriških občin, veliko bolj usmerjena v turizem in kmetijstvo. »Brda so izrazito kmetijsko območje, predvsem usmerjeno v vinogradništvo in vinarstvo. Zato smo že v prvem mandatu občine zaznali, da našim občanom lahko najbolj pomagamo tako, da vlagamo v prepoznavnost območja. To pa lahko uresničiš tako, da razvijaš turizem. Kar nam v Brdih uspeva,« se je na okrogli mizi pohvalil župan Franc Mužič. Občina je v namen promocije že pred leti ustanovila Turistično-informativni center, Konzorcij Brda in kasneje Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport.

Skozi te inštitucije občina organizira razne aktivnosti tako na domačih tleh kot v tujini. »Največji poudarek dajemo avstrijskemu trgu, kar se nam zelo obrestuje. Iz podatkov ZTKMŠ Brda ugotavljamo, da prevladujejo ravno nemško govoreči turisti. Tudi podatki o zasedenosti prenočišč so spodbudni,« je še pojasnil Mužič in dodal, da tudi v Brdih posluje stoterica samostojnih podjetnikov, za katere občina skrbi z investicijami v javno infrastrukturo kot tudi s podeljevanjem del briškim podjetnikom.

Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica

Ljubljana

Osmošolci na kulturnem dnevu

Sredi novembra smo se učenci 8. razredov odpravili v Ljubljano. Najprej smo v Cankarjevem domu poslušali koncert Glasbene mladine Z orkestrom na izlet. Nato smo si ogledali vladno četrt, uršulinsko cerkev, stolnico in staro mestno jedro ter obiskali Semeniško knjižnico.

Občina

­'

Vila Vipolže

Mednarodni festival INTINITI Dance Bliss Od 19. do 22. oktobra so Vilo Vipolže preplavile plesno-gibalno-afriško-čuječnostne vibracije na festivalu INTINITI Dance Bliss. 4-dnevni mednarodni festival je z močno sinergijo povezal različne kulture in ljudi na domačih tleh. Tovrsten format festivala z edinstvenim konceptom je na svetovni ravni novost. Odzivi nanj so bili odlični tako s strani udeležencev kot svetovno uveljavljenih vodij.

Domači in tuji udeleženci iz 20 različnih držav so se povezali v občutenju svobodnega, bivanju in čutenju sebe in drugega v sedanjem trenutku (čuječnost), spoznavanju afriških tradicionalnih plesov (afro tribal, kizomba, semba) in raziskovanju korenin človeštva, kot označuje slogan festivala: »Nazaj k svojim koreninam - tukaj in zdaj!« Udeleženci, ki so se festivala udeležili in prvič stopili v stik z različnimi plesi ter narodi celega sveta, so bili osupli nad pozitivno energijo, radostjo, prijaznostjo in srčnostjo obiskovalcev.

Posamezne koncepte festivala so predstavljali svetovno uveljavljeni vodje, festival pa je podprl tudi lokalne učitelje in DJ-je, ki se trudijo za širjenje afriških plesov v Sloveniji in v sosednjih državah. Skupaj je bilo na festivalu 19 artistov iz Slovenije, Italije, Angole, Portugalske, Finske, Srbije, Estonije, Norveške in Nizozemske.

Prosto plesanje

Zgodba v ozadju

Festival, ki se je v takšni obliki zgodil prvič, je nastal kot osebna kreacija tega, kar sem Urška Merljak, ustanoviteljica koncepta festivala in vodja projekta, sama doživela skozi leta udeležbe na področjih, ki pokrivajo različne človekove sfere, kot pravnica, mediatorka, specializantka integrativne psihoterapije in plesalka. V zadnjih letih sem se s potovanji v tujino bliže srečala z drugimi narodi in kulturami ter spoznala bogatost afriške kulture in plesa. Festival sem s pomočjo ZTKMŠ Brda kot soorganizatorja in drugih sponzorjev umestila v Brda ravno s tem namenom, da nekaj

Delavnica afriške glasbe, plesa in zgodovine Zima 2017 / Briški časnik / 18

Bobnarska delavnica

Afriška moda, glasba in ples

­'

Občina

Občina

INTINITI Dance

Povezovanje kultur, Briški kvintet, Mestre Petchu in Urška Merljak, ustanoviteljica koncepta ter vodja festivala

dam svojemu domačemu kraju, domačinom in Slovencem. Izbira lokacije ima tudi simbolni pomen - da se je ta edinstven koncept festivala prvič zgodil ravno tam, kjer se je moj razvoj začel.

Namen

Vsebinski poudarek festivala je na osebnostnem razvoju, fizičnem in duševnem zdravju, zabavnemu turizmu, modrosti telesa, povezovanju vzhodne, zahodne ter afriške kulture, bivanju v čudoviti naravi Brd, kulinaričnih užitkih ter degustacijah vina in oljčnega olja. Festival promovira turizem v Občini Brda, lokalno tradicijo, kulturo in izdelke.

Bobnarska delavnica

v svet Afrike. Med plesom je potekala tudi degustacija vin treh briških vinarjev.

V program so bile vključene tudi filmske projekcije, degustacija olivnega olja in izlet po Brdih z obiskom razglednega stolpa v Gonjačah, sprehod po ulicah Šmartnega, kosilo v Gradu Dobrovo in obisk Kleti Brda.

Festival se bo odvijal enkrat letno, med letom pa bodo organizirani manjši dogodki z istim konceptom INTINITI turizma z učinkom na

osebnostno rast v Brdih. S prepletanjem zabavnega in zdravilnega turizma ciljamo na udeležbo čim bolj diferencirane svetovne javnosti.

S podporo navdušenih artistov, organizacijske ekipe in predvsem udeležencev s svežimi močmi, trdo voljo, zaupanjem in ljubeznijo do tega, kar delamo, že snujemo nadaljevanje projekta, ki obeta veliko. Druga edicija festivala bo od 18. do 21. oktobra 2018.

Urška Merljak Novo leto je kot bel list v knjigi tisočletja.

Želimo Vam, da bi ta list popisali z izpolnjenimi sanjami ter poslovnimi in osebnimi uspehi.

Program

Glavni dogodki programa so bili razporejeni v 3-dnevne delavnice in 4 večerne zabave v dveh prostorih, plesno druženje se je čez dan odvijalo v avli vile, Tomaž Kavčič pa je presenetil s štirimi tematskimi večerjami.

Tuji udeleženci so bili zelo navdušeni nad koncertom Briškega kvinteta, ki je popestril sobotno briško gala večerjo s spremljevalnim programom - čuječnostno degustacijo sladice po večerji in predstavitev vseh artistov.

Tako afriški kot drugi udeleženci so bili navdušeni nad konceptom »African journey« (Afriško popotovanje), druženjem v nedeljo popoldne po zaključku delavnic. Afriška moda in nakit izpod rok goriške umetnice Ines Drole – Nanda, telesne poslikave domačinke Barbare Kožlin, afriški plesi, glasba, koncert bobnarjev in delavnica bobnanja skupine FARAFINSLO, afriška hrana so udeležence popeljali

EKIPA BLT d.o.o. Idrija

Vesele Božicne praznike in Srecno 2018 Zima 2017 / Briški časnik / 19

Občina

Združenje slovenskega reda vitezov vina v Vili Vipolže

14. viteška slovesnost Ljubezenski trikotnik zgodovine, viteškega prijateljstva in vina Nebo nad Brdi 25. novembra ni bilo najbolj prijazno. Dežne kaplje so spremljaje po ovinkasti cesti vzpon nekaj avtobusov proti Vili Vipolže.

Prostrano dvorišče je sprejelo vitezinje in viteze vina. Korak je kljub dežnikom, ki so omejili pogled, zastal ob občudovanju objekta. Brez sonca je sijal v vsej svoji lepoti, pripovedujoč zgodbo, ki se

je začela v 12. stoletju. Presenečenje se je nadaljevalo ob vstopu, po prvem ogledu prostorov v pritličju in množici občudujočih vzdihov po prihodu v dvorano v prvem nadstropju, da o obokani kleti, kjer je gostinski del, ne govorimo. Z roko v roki sta se srečali zgodovina in sedanjost, ki je dala vili novo podobo in namembnost.

Ni naključje, da je Združenje slovenskega reda vitezov vina za svojo slovesnost izbralo Vilo Vipolže na skrajnem zahodu Slovenije, sredi zapeljivih s trto zasajenih gričev Goriških brd.

Zgodba briškega sveta, ujetega v svet tik ob italijanski meji, se naslanja na stoletja dolgo tradicijo dežele sadja, cvetja, vina in pesmi, dežele prijetnih ljudi, kar je še kako blizu redu in njegovem poslanstvu. Kje bi se lahko častilci pitja kulture vina počutili bolje, bolj povezani z trto in vinom, tradicijo pridelave vina, občudovanju lepega kot prav v Vili Vipolže, ki je široko in gostoljubno odprla svoja vrata, da bi se skupaj poklonili slovenskim vinogradnikom in vinarjem, ki jim je tudi letos, kljub muhastemu vremenu, uspelo pridelati odličen vinski letnik.

Združenje slovenskega reda vitezov vina je bilo ustanovljeno 9. januarja 2004 na Ptuju, da bi častili vinsko trto in vino ter spodbujali in širili kulturo pitja vina in s tem povezanih dejavnosti. V svetu podobna združenja obstajajo že dolgo, Slovenija pa svojega ni imela in njena osamosvojitev je sama po sebi narekovala ustanovitev reda, ki mu je izreklo svojo podporo na 1. viteškem zboru tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S tem se je Slovenija tudi na tem področju vpisala na svetovni zemljevid vinogradniških dežel. Vino ni le eden od kmetijskih pridelkov, je veliko več, je nikoli dokončana zgodba, ki pripoveduje o pridelavi vina in ozavešča o kulturi pitja vina, harmoniji jedi na krožniku in vina v kozarcu, trti, ki ima na slovenski zemlji dolgo zgodovino, vinogradniku in vinarju, katerih zaveznik in sovražnik hkrati je narava, vinskem trgu, ki postaja vse bolj zahteven, vinskih svetovalcih, vinskih sejmih, ocenjevanjih, nagradah … Slovenski vitezi vina v svojih programih udejanjajo promocijo slovenskega vina, ozaveščanje o kulturi pitja vina, opozarjajo na stanje v slovenskem vinogradništvu in vinarstvu, na potrošniške navade slovenskih pivcev vina, nujnosti ohranjanja vinogradniških površin, tradiciji, povezani s pridelavo vina, poznavanja njene zgodovine, povezanosti vina in turizma …

Red ima osem viteških omizij: Viteško omizje Goriška brda in Vipavska dolina, Viteško omizje slovenska Istra in Kras, Viteško omizje Dolenjska, Bela krajina in Posavje, Viteško omizje Ljubljana, Viteško omizje Celje, Viteško omizje Maribor, Viteško omizje Ptuj-Ormož, Viteško omizje Pomurje. Član reda lahko postane državljan Republike Slovenije, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarja s pridelavo, prodajo in promocijo vina, spodbuja kulturo uživanja vina ali je kako drugače povezan z dejavnostmi te panoge in reda, je polnoleten in ga predlagajo za sprejem viteška omizja. Novo sprejeti člani so najprej pripravniki, zatem po nekaj letih napredujejo v viteze II. reda, viteze I. reda, zadnja stopnja pa je vitez vina. Člani se srečujejo na štirih redovnih srečanjih, ki se selijo po krajih, kjer delujejo viteška

omizja, sicer pa uresničujejo poslanstvo reda v okoljih svojih viteških omizij.

Red je član mednarodne zveze F.I.C.B., ki povezuje vinske redove in bratovščine celega sveta. Moto reda je pozdrav: »V čast vinu in domovini!« Nataša Petrovič Fotografiji: Andrej Colja

Zima 2017 / Briški časnik / 20

Občina

Občina

Vila Vipolže

S pridihom sezone in domačnosti v restavraciji Kruh in vino To jesen smo novi kulinarični zgodbi, vpleteni v tradicijo in s pridihom sodobnosti, odprli vrata v renesančni lepotici Vili Vipolže. S svojimi kulinaričnimi umetninami razvaja mlada, a izkušena ekipa lokala Kruh in vino, pod okriljem slovenskega kuharskega mojstra Tomaža Kavčiča.

Lokal v vili deluje že od letošnje pomladi, bogato vinsko in kulinarično zgodbo smo mu dodali letošnjo jesen. Kot nakazuje samo ime lokala, je poudarek na kruhu – pogači, ki je plod večletnega dela kuharskega mojstra in temelji na posebni pripravi. Na pogači se lahko postreže praktično karkoli, ki sledi letnemu času in praznikom. Na meniju vam za predjed postrežejo še z domačim narezkom iz mesa mangulice, siri ter doma narejenim tatarskim namazom. Za toplo predjed je tu vedno dobrodošla domača juha in sezonska zelenjavna mineštra, poleg tega pa tudi doma narejeni njoki. Vse s pridihom sezone in domačnosti.

Tudi vina so za lokal posebej izbrana. Seveda imajo posebno mesto vina briških vinarjev, na vinskem listu pa najdete tudi izbor iz praktično celega sveta. Trenutno lahko izbirate med več kot 300 različnimi etiketami, ki pa se bodo s časom dopolnjevale. Prepričani smo, da boste vedno našli takega, ki bo ustrezal izbranemu dogodku in trenutnemu razpoloženju.

Kruh in vino pa imata v Vili Vipolže svoje mesto tudi pri poslovnih dogodkih. Na začetku je kruh – lomljenje kruha pričara

občutek povezanosti med udeleženci. Pri nas kruha ne režemo, ampak ga lomimo. Za nagrado pa sledi vino – na dogodkih z dušo v Brdih radi nazdravimo. V Vili Vipolže ob koščku kruha in kozarcu vina ustvarjamo in negujemo nove vezi med svetovi in ljudmi, kot smo zapisali v našem sloganu.

Tina Novak Samec, direktorica ZTKMŠ Brda

Tradicionalni slovenski zajtrk in kosilo

Kakovostna hrana iz lokalnega okolja V petek, 17. novembra, smo tudi na OŠ Dobrovo obeležili dan slovenske hrane. Z njim želimo opozoriti ljudi o pomenu oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Ena izmed aktivnosti tega dne je bil tudi tradicionalni slovenski zajtrk.

Poudarili smo pomen zajtrka, ki predstavlja prvi glavni obrok v dnevu in nam daje potrebno energijo za začetek dneva. Želimo si, da bi zajtrkovanje pri vseh postalo navada.

Po ogledu različnih posnetkov, povezanih s čebelarstvom, sadjarstvom in poljedelstvom, smo si postregli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Živila, ki smo jih letos ponudili, so bila: maslo in mleko kmetovalca Klavdija Skrta iz Levpe nad Kanalom, med briških čebelarjev, črn hleb iz pekarne Žito in jabolka sadjarja Marka Grudna iz Volč.

Na zajtrku smo imeli tudi goste: delegacijo Občine Brda s podžupanom Žarkom Kodermacem in direktorico občinske uprave Anito Manfreda ter predsednika Čebelarskega društva Brda – Kanal Zmaga Štucina in druge čebelarje. Učenci 3. razredov so jim v jedilnici pripravili prisrčen program. Briškim čebelarjem se iskreno zahvaljujemo za toliko podarjenega medu, da se bomo z njim letos še posladkali.

Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku se je pridružil še projekt Otroci otrokom pripravimo tradicionalno slovensko kosilo. Projekt poteka v sklopu vsakoletnega kuharskega tekmovanja »Kuhna pa to«, čigar namen je obuditi lokalne jedi iz naše preteklosti. Učenci izbirnega predmeta Sodobna priprava hrane so pod mentorstvom učiteljice Vojke G. Mozetič postregli briško kosilo šestošolcem. Dogodek se je odvijal v šolski restavraciji »Kuhna pa to«. Postregli so s krompirjevo župo in ocvrtimi rezinami jabolk s kakijevo marmelado.

Zima 2017 / Briški časnik / 21

Tema trimesečja: Obletnice

Kratek pregled šestih desetletij delovanja Kleti Brda

Drzen in daljnoviden projekt Danes si težko predstavljamo razmere pred šestdesetimi leti v Brdih. Podeželje je bilo obubožano, meja je krivično odrezala Brda od utečenih povezav z Gorico. Infrastrukture skoraj ni bilo, vojne rane so bile še vedno žive. Pospešena povojna izgradnja industrije in mest je marsikje izpraznila podeželje in iz Brd je s trebuhom za kruhom, tudi daleč čez lužo, odšlo mnogo ljudi.

Postavitev velike vinske kleti na to območje je bila drzen in daljnoviden projekt, ki je povezal delavnost, tradicijo in pripadnost zemlji vseh Bricev, da so svojo prihodnost začeli graditi doma.

Srce razvoja podeželja

Z izgradnjo in pričetkom delovanja kleti leta 1957 so se oblikovala delovna mesta, ki so tu zadržala ljudi. V začetku so strokovni delavci prihajali tudi od drugod, kmalu pa so iz šol začeli prihajati mladi strokovnjaki in z njimi je kmetijstvo preraslo v močno gospodarsko dejavnost, ki je za sabo potegnila razvoj Brd. Po trpkih desetletjih kolonstva, zatiranja pod fašizmom, izkušnjah svetovnih vojn in poskusih prisilne kolektivizacije se je v Bricih sprostila izjemna ustvarjalna energija. Pridelava grozdja je v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja hitro rasla. Ljudje, ki so upravljali in vodili zadrugo in klet, so poleg tehničnega znanja potrebovali veliko domiselnosti, da so med različnimi sistemskimi in političnimi ovirami znali najti pot razvoja za zadrugo in tudi za kmetije njenih članov. Iz cele Jugoslavije so prihajale delegacije na ogled učinkovito urejenih odnosov kooperacije.

Rast s trdim delom in odrekanji

Zadruga je organizirala odkup sadja, mleka in živine, priskrbela gnojila in škropiva, traktorje, buldožerje za kompleksno obnovo, cepljenke, zavarovanje proti toči in kredite. Strokovnim službam zadruge gre zasluga za hitro rast količine in kvalitete pridelanega grozdja. S stalnim uvajanjem novosti v pridelavi in skrbi za kvaliteto so briška vina kmalu postala prepoznavna in vodilna v Zima 2017 / Briški časnik / 22

državi. Spodbudo za razvoj so dajala številna priznanja in medalje na domačih in tujih vinskih ocenjevanjih.

Na trgu so se pojavila nihanja. Izziv so predstavljale raznolike težave, kot so slabe letine, toče, politične reforme, celo potres, vendar nič ni ustavilo zagona ljudi. Pridelava grozdja se je povečevala in skladno s tem je bilo treba širiti klet in dopolnjevati opremo.

Z investicijami od leta 1964 do 1982 je klet povečevala kapaciteto prevzema od začetnih 4,4 milijona litrov do 18 milijonov litrov.

Klet Brda danes

Klet Brda je že od samega začetka delovanja zadruga. Danes združuje 400 članov – vinogradniških kmetij in zaposluje 100 ljudi. Je nosilec razvoja vinogradništva in vinarstva v Brdih. Je tudi podjetje, ki ohranja in razvija delovna mesta na podeželju in s tem perspektivo za mlade družine v Brdih. Obenem prav zaradi narave dela v vinogradništvu spodbuja in zahteva medgeneracijsko sodelovanje.

Občina Tema trimesečja: Obletnice

Kratek pregled šestih desetletij delovanja Kleti Brda

vinske kleti v Brdih

Vinogradi članov zadruge Kleti Brda so vključeni v integrirano pridelavo. S sonaravnim načinom kmetovanja, izobraževanji za člane in podporo dopolnilnim dejavnostim (sadjarstvo, oljkarstvo) Klet Brda pomembno vpliva na ohranjanje kulturne krajine in na biotsko raznovrstnost v Brdih.

Klet Brda je s 16-odstotnim tržnim deležem na organiziranem trgu vina vodilna klet na slovenskem trgu.

Podjetje se bliža strateškemu cilju, to je doseči 50 % prihodkov od prodaje vina na tujih trgih. Potrebo po rasti s pomočjo izvoza je Klet Brda zaznala že v 90. letih prejšnjega stoletja. Leta 2001 je postala lastnica ameriškega uvoznega podjetja Laureate Imports Company s sedežem v Atlanti v Združenih državah Amerike (ZDA).

Danes so prav ZDA največji izvozni trg, kamor Klet Brda izvozi milijon steklenic vina letno, pretežno pa gre za bela suha vina. Za rdeča vina vrhunskega razreda je najpomembnejši izvozni trg Kitajska, kjer je dinamika izvoza prav tako rastoča. Pomembni trgi za Klet Brda so še Velika Britanija, Italija, Poljska, države Beneluksa, Nemčija, Japonska ter države zahodnega Balkana.

Klet Brda je podjetje, ki odločno zaznamuje slovenski vinski trg in utira pot prepoznavnosti Slovenije kot vinske destinacije. Prizadeva si delovati povezovalno tako znotraj vinarskega sektorja kot tudi širše znotraj živilskega sektorja. Zadruga je vsa leta svojega delovanja močno vpeta v socialno okolje in življenje teritorija Goriških brd, ki je pomemben element njenega delovanja.

Marijana Simčič Humar Zima 2017 / Briški časnik / 23

Tema trimesečja: Brda, dom rebule

Rebula je sorta, ki lahko daje tri različne stile

Gašper Čarman o rebuli in Brdih Program strokovne degustacije rebul v Vili Vipolže je vodil priznani slovenski vinski strokovnjak Gašper Čarman. Nekaj besed je namenil tudi Briškem časniku.

novinarji so na eni strani dobili tehnično informacijo, ki jo potrebujejo. Vključno s ph-jem, fermentacijo in staranjem na dražeh. Pridobili pa so tudi pogled tujega priznanega strokovnjaka, ki je nazorno pokazal, kako so mu všeč ta vina.

Poleg tega pa so lahko tudi vinarje zaprosili za dodatne informacije …

Hvala Bogu. Vsak vinski ljubitelj si na vsaki degustaciji želi slišati vinarja. Mi nismo želeli s tem pritiskati že dopoldne, saj je opoldne potekal tako imenovani »walk around tasting«, kjer se je lahko vsak pogovoril z vinarjem. Večerja je bila z nekaj govori in razlagami. Vsem, ki se ukvarjamo z vinom ali želimo o tem kaj več vedeti, nam je tak pristop v največje veselje. Da slišimo iz prve roke, kaj se je dogajalo z vinom, kako vidijo nek stil vina. Zato so tudi vsi trije sklopi strokovne degustacije pokazali, da je rebula lahko uspešna kot sveža in enostavna, pa tudi kot resna z zelo dolgo maceracijo.

Gašper Čarman

Med novinarsko konferenco ste poudarili, da ste bili zelo veseli povabila k sodelovanju na tem prvem tovrstnem dogodku v Sloveniji …

Definitivno. Menim, da Sloveniji manjka samopromocija kot regiji. Ustekleničena vina spadajo v svetovni vrh. Česar nismo naredili v zadnjih dvajsetih letih, je promocija Slovenije kot resne vinske dežele. Zame je bila čast prisostvovati na zgodovinskem dogodku za Brda in rebulo. V veliko veselje mi je bilo pripomoči k temu, da je bil dogodek še uspešnejši.

V čem vidite uspeh promocije Brd, še posebej rebule, v zadnjem času?

Rebula dosega v zadnjem obdobju popularnost tako doma kot v tujini. Način, da dvigneš reputacijo neke regije ali sorte, je bil na strokovnem dogodku v Vili Vipolže pravilen. Se pravi, da povabiš kritično maso novinarjev, to je resnih poznavalcev, domov v klet in vinograde, kjer sorta uspeva. Tako strokovni novinarji najlažje doživijo in sprejmejo dejstva, ki so potrebna za to, da je neko vino veliko. V Brdih je nedvomno ogromno velikih vin.

Povezovali ste degustacijo, ki jo je vodil Luca Gardini. Kako ste bili presenečeni nad odzivi udeležencev degustacije?

Zanimivo je bilo to, da je strokovna degustacija trajala dve uri. Opazili smo, da je bila koncentracija na visokem nivoju, kar pomeni, da nobenemu ni bilo dolgčas. Luca Gardini je moj dolgoletni prijatelj. Poznava se iz raznih dogodkov po svetu. Dejansko smo želeli povezati njegovo dojemanje kot zunanjega opazovalca.

Jaz, rojen in vzgojen Slovenec, sem ponosen na briška vina in na to regijo. Lahko bi preveč hvalil, zato smo rabili Luco, ki pa je nazadnje hvalil briške rebule. Vsi tuji Jesen 2017 / Briški časnik / 24

Torej si lahko obetamo pozitivne odzive v tujih medijih?

Prepričan sem. Na kosilu sem sedel skupaj s priznanim Andrew Jeffordom iz revije Decanter, ki je ena najbolj pomembnih revij na svetu. Bil je fasciniran. V Brda je prišel z veliko skepso o tem, da rebula ne more biti sorta, ki daje tri različne stile. To je v svetu dejansko redkost. Na strokovni degustaciji pa je priznal in potrdil, da je navdušen nad vsemi temi stili. Menim torej, da bodo odzivi dobri in da je to prava pot promocije slovenskih vin. Žal mi je, da se ni to dogajalo že pred desetimi ali petnajstimi leti, pa tudi, da ni večje podpore inštitucij, ki so za to odgovorne. Če samo malo pritisnemo na »plin«, bo Slovenija v zelo kratkem času poznana prav povsod po svetu, ne samo pri ljubiteljih, ampak tudi pri splošni javnosti. To si konec koncev tudi želimo.

Še nekaj besed o zaščiti rebule. Obstaja kaj bojazni zanjo?

V smislu, kar se nam je zgodilo s tokajem? Dvomim.

Prvič, ne poznam vina, ki bi nosilo podobno ime ali pa zelo podobno ime, da bi si kdo drznil iti v Bruselj trkati na vrata in zahtevati, naj to umaknemo. Kot drugo pa smo se tudi nekaj naučili. Če že govorimo o zaščitah - to kar se je zgodilo s teranom, je bila velika neumnost, ker vsa govorjenja in lobiranje političnih glasov so zame nesmiselna. Mi moramo nekaj narediti za promocijo vin zato, da se bo lažje izvažalo in da se bo več ljudi spoznalo na vina. Temu je bila namenjena strokovna degustacija rebul v Vili Vipolže. To moramo gojiti naprej in na tak način prirejati dogodke. Dejansko imamo dober material za to.

Težko je voditi zadeve, v katere ne verjameš. Voditi strokovno degustacijo rebul je bilo zame enostavno delo. Vina v kozarcih so bila fenomenalna. Lažjega dela kot razlagati o nečem dobrem ne poznam.

Erika Koncut Fotografija: ZOSO, Damijan Simčič

Tema trimesečja: Obletnice

Pogovor s Silvanom Peršoljo, direktorjem Kleti Brda

Klet Brda: z razlogom ponosni jubilant Vinogradništvo in vinarstvo je predvsem posel, toda za Brda in Brice se zdi, da jih na trte in vino veže mnogo več kot zgolj preštevanje denarcev. Koloni so resda s polovico pridelka polnili kleti zemljiške gospode, toda sod ali dva sta ostala tudi njim in na ta pridelek so bili vedno ponosni. Kot tudi na domače klobase, četudi pljučnice in markandele, mulce in mužete.

Kmetije so morale biti predvsem samooskrbne, čeprav so kronisti v drugi polovici 19. stoletja zabeležili pritisk na kolone, naj povečajo vinograde, saj se je zdelo, da se bodo Brda izognila boleznim, ki so začele uničevati evropske trte. Toda mlade trte niso imele časa, da bi vsaj prvič obrodile, ko je trsna uš kot jetika zdesetkala trse.

Vzponom in padcem panoge so botrovale tudi geopolitične spremembe v 20. stoletju, dejansko prelomni trenutek pa je nastopil po drugi svetovni vojni, ko je bila začrtana nova državna meja in odpravljen kolonat, tako da so se prejšnjim svojakom pridružili novi posestniki zemlje. Resda so prva leta svobode spremljali pritiski o preobrazbi vasi po nekih tujih zgledih, toda v trenutku, ko je bilo potrebno znanje obdelovanja zemlje povezati z vizijo razvoja, se je tudi z ekonomskega vidika kot najbolj smotrna rešitev porodila zamisel o zadružni kleti.

Kakor so Brda rasla s kletjo, tako je klet rasla z Brdi

Utrip Brd je zdaj že šest desetletij tesno povezan z zadrugo in z zadružno kletjo, ki je z leti postala vodilna slovenska pridelovalka vrhunskih vin, uspešna in prepoznavna na domačem in številnih tujih trgih. Vse dozdajšnje generacije zadružnikov in vodstvenega osebja so pomagale dograjevati mozaik, ki ostaja nekončana zgodba, saj nihče več ne misli, da je zadružno povezovanje stvar preteklosti. V prihodnost zadruge zaupa tudi zdajšnje vodstvo s Silvanom Peršoljo na čelu, ki nam je v pogovoru razkril zadružni včeraj, danes in jutri. »Pred desetimi leti, ko smo praznovali pet desetletij zadružne kleti, je Dorica Marinič iz Fojane, ki si prizadeva ohranjati verodostojno zgodovino, stopila v stik z ljudmi, ki so se spominjali rojstva zamisli o zadrugi. Med njimi je bil več kot 90 let star gospod, ki smo ga obiskali v Ljubljani, in ki je obudil spomin na povojna leta, ko so bila Brda prometno odrezana od domovine, pridelava pa se je sukala okoli 850.000 litrov vina. Jugoslovanska zadružna zveza je uspela pridobiti mednarodni kredit za izgradnjo vinskih kleti po francoskem vzoru, z okroglimi stolpi. Briška je bila za takratne razmere megalomanska, saj je omogočala sprejem petkrat tolikšne količine mošta, kot je bil pridelek. Brici, ki so zadružni kleti sprva prodajali tako grozdje kot mošt in vino, so v kleti videli zagotovilo, da bodo lahko prodali še več grozdj, in začeli so hitro širiti obseg vinogradov. Pa ne samo to: mladi Brici so v kleti videli tudi priložnost za poklicni napredek in kmalu smo imeli tudi domače kadre, predvsem agronome in enologe. Rast vinogradov je bila tolikšna, da so bile zmogljivosti prvotne kleti kmalu premajhne in kakor so Brda rasla s kletjo, tako je tudi klet rasla z Brdi. V okviru Jugoslavije je bila briška klet mnogim za zgled dobre organiziranosti in poslovanja, po osamosvojitvi pa se je bilo treba soočiti tako s spremembo tržišča kot z nezaupanjem, ki ga je nova oblast kazala do zadrug. Na srečo smo tudi to prebrodili in zadruga je verjetno danes na trdnejših temeljih, kot je kadarkoli bila,« je prepričan Silvan Peršolja, ki klet vodi že skoraj dvajset let, torej tretjino njene zgodovine.

Zadruga domovini v ponos Enkrat sredi 60. let prejšnjega stoletja, ko je obiskovanje delovnih kolektivov v okolici osnovne šole predstavljalo del programa Zima 2017 / Briški časnik / 26

Spoznavajmo svet in domovino, smo šli učenci OŠ Solkan tudi na ogled briške kleti. Ravnatelj je seveda pazil, da nas ni pripeljal ravno na dan, ko so bili tam pomembni državniki, ki so rade volje obiskovali uspešne kolektive širom države. Vodstvo kleti je gostilo predsednika Tita, očeta samoupravljanja Edvarda Kardelja, Djemala Bjedića, Miho Marinka, Franceta Popita in številne druge, ki jih je zanimal ta briški feniks. Brda so bila dolga leta cvetoča zgolj pomladi, ko se je sadno drevje odelo v bele ali rožnate cvetove, medtem ko so hiše še čakale na prenovo, ki so jo bila v večjem obsegu deležna šele po potresu leta 1976.

Takrat, sredi 70. let prejšnjega stoletja, pa se je dogajal še en potres, ki ga niso pogojevali premiki tektonskih plošč, ampak spreminjanje prehrambeno-pivskih navad. Aromatična vina z opaznim ostankom sladkorja, ki so jih skoraj vsi slovenski celinski enologi do tedaj kovali v zvezde, so začela postajati tržno manj

Tema trimesečja: Obletnice Občina

Pogovor s Silvanom Peršoljo, direktorjem Kleti Brda zanimiva od suhih vin s poudarjeno mineralno noto, kakršne so lahko tržišču ponudili v največji meri prav Brici. Briška klet in briški vinogradniki, med katerimi so se nekateri začeli odločati za samostojno pot, so bili na to spremembo pripravljeni, saj so že vse od agrarne reforme dalje skrbeli za vlaganje v vinograde, v obdelovalne stroje, v znanje. »V zavesti briškega kmeta ima zemlja prednost pred hišo,« trdi Peršolja. »Gospodinje so bile zadovoljne z menjavo ognjišča za štedilnik, položitvijo linoleja in nakupom pralnega stroja, sicer pa so lahko gospodarji vlagali zaslužek v obnovo vinogradov. Zadruga je omogočala nakup trsnega materiala, traktorjev, fitofarmacevtskih sredstev in drugega, česar se drugod po državi sploh ni dobilo. Zadružnikom je šla na roke hranilno-kreditna služba, manjšim kmetom pa tudi zaslužek od dela v tovarnah ali čez mejo. V tem začetnem obdobju je imelo pomembno vlogo tudi sadjarstvo, saj so si s trženjem sadja kmetje kupili tudi prve avtomobile, da so še lažje dostavljali pridelek do kupcev. Vse to, kakor tudi izobraževalni tečaji, so botrovali hitremu napredku. Briški vinogradnik je potreboval tretjino manj ur za delo s trtami od slovenskega povprečja, pa tudi večje vinograde je obdeloval. Nedvomno je na to vplivalo tudi sosedstvo z Italijo ter čezmejni preliv znanja in delovnih praks. Prav v 70. letih prejšnjega stoletja je bil prvi večji nakup traktorjev, v Brdih pa je bilo tudi vse pogosteje moč videti težko mehanizacijo, buldožerje in po letu 1985 bagre, ki so olajšali delo pri terasiranju strmih pobočij in njihovi pripravi za sodobne vinograde.«

Pa ne gre zgolj za romantično navezanost na sorto: dejstvo je, da je briška opoka pisana na kožo rebule, ki lahko da prav na tej revni zemlji najbolj žlahtno vino. Trdo strokovno jedro agronomov in enologov, kot so bili Zvonimir Simčič – Medot, Milan in Tomo Sirk, Ludvik Simčič in še nekateri drugi, je ves čas gojilo vero tako v rebulo kot v sveža suha vina, čeprav so bili ves čas poskusi, da bi vinski izbor in slog zapeljali tudi v smer, ki je nudila v domačih krogih več ugleda. Na srečo naši vodilni niso hodili samo na slovenske sejme in poslušali slovenskih enologov. Prav obiski italijanskih sejmov in stalni čezmejni stiki so nas utrjevali v prepričanju, da hodimo po pravi poti. Tudi pri nabavi opreme smo sledili zahodu in imeli za tiste čase najsodobnejšo opremo. In nekako v istem času, kot so Italijani postavljali parametre sodobnega pinota grigio, smo tudi Brici uspeli s sivim pinotom: zgodilo se je, da sta elitni zagrebški hotel Esplanade in ljubljanski Smelt zakupila celoten letni pridelek. Takrat se je že začelo govoriti o premium vinih in mednje se je vrinil tudi briški tokaj, čeprav je zastavo hišnega nadstandarda v 80. letih prejšnjega stoletja že začenjal nositi chardonnay, ki smo ga sicer na začetku polnili z oznako beli pinot.

Konec 90. let se je vrnila v ospredje rebula, za katero so bile vse generacije naših enologov prepričane, da bo prej ali slej zmagala.

Res pa je, da se morata vinogradnik in vinar dogovoriti, ali želita izkoristiti njen rodni ali kakovostni potencial. Enkrat se je, ampak taki so bili tedaj časi, izpostavljalo visoko rodnost, danes posvečamo skrb kvaliteti. In tudi zato je rebula zdaj trdo zasidrana v našem premium programu.«

Peršolja ni slepo zaverovan v preteklost in ne verjame, da je bil vsakdo sposoben pridelati dostojno vino. Boljšo kapljico so mogoče imeli posamezni župniki in nekateri večji posestniki, kar dokazujejo tudi zapisi Cesarsko-kraljeve kmetijske družbe s sedežem v Gorici, ki si je v drugi polovici 19. stoletja prizadevala za dvig kvalitete deželnih vin. Pa ni bilo zgolj znanje tisto, ki je šepalo: tudi vinarsko bolj podkovani kmetje niso imeli vsi dobrega posodja, primernih prostorov in niti dovolj vode za vzdrževanje čistoče kletarskih pripomočkov. Toda to so na nek način malenkosti, ki jih je možno preseči. Brda so imela namreč še en velik adut: teritorij, primeren za pridelavo prav takih vin, kot jih sodoben potrošnik išče. »Prvi opazen tržni uspeh smo imeli v kleti z našo rebulo, polnjeno v litrske steklenice. Zgolj v Zagreb smo jih prodali več kot milijon na leto in veliki igralec Rade Šerbedžija nas še danes sprašuje po tem vinu. Toda mogoče ne bo odveč omeniti, da smo bili v okviru dogovorne ekonomije Brici določeni za litrski program in sprva naj bi samo Ormož polnil buteljke, čeprav se tega nismo nikoli povsem držali. V 70. letih se je močno povečalo zanimanje za merlot, ki je bil najverjetneje prvo rdeče vino sodobnega stila v celotni državi,« se po pripovedovanju starejših zadružnikov spominja Peršolja, meni pa je ostala v spominu ogromna reklamna steklenica, ki je štrlela iz pročelja Bavdaževe gostilne na Vrhovlju in ki jo je krasil napis GRAND VIN DE BRDA – briški merlot. »Dokler smo bili vezani na zgolj eno tržišče, smo se v prodaji pogosto posluževali pogojevanj: če je nekdo želel 100 kartonov rebule, je moral vzeti še 25 kartonov tokaja. Ali merlota. Ko pa so vsi hoteli merlot, smo nakup vezali na določen odstotek belih vin.

Danes, ko smo prisotni v številnih državah, opažamo, kako eni bolj povprašujejo po sivem pinotu, drugi po chardonnayu, tretji po rdečih vinih. Trenutno razmerje med belimi in rdečimi vini je 70:30 in mislim, da je to optimalno tako z vidika izkoristka vinogradniških leg kot tudi tržnega potenciala posameznih sort, ki sestavljajo briško vinsko karto. Tisto, kar pa nas kot briško klet najbolj veseli, je naraščajoče zanimanje za rebulo, ki je in mora ostati najbolj prepoznavno briško vino,« se Peršolja dotakne vinskega marketinga in doda, da je bilo proti koncu 70. let v Brdih 53 % trt te sorte, medtem ko se danes delež suče okrog četrtine. Manjši odstotek sam po sebi ne pomeni manjšega števila trt in pridelave, saj so Brda v tem času pridobila mnoge nove vinograde, kmetje pa so poskrbeli, da so najlepše sončne lege namenili prav tej najbolj prepoznavni briški sorti. »V Brdih so redke kmetije brez rebule.

Preobrazba Brd in briških vin iz (slovenske) Pepelke v princesko, ki se dobro znajde v soju žarometov svetovne vinske javnosti, ni potekala čez noč. Nesporno je bilo treba nabaviti opremo in osvojiti nove postopke, sloneče na protektivnem kletarjenju, toda potrebno je bilo tudi dvigniti kvaliteto vhodne surovine – grozdja.

Nekoč ni bilo malo takih, ki so verjeli, da zna dober enolog narediti vino iz vsakršnega grozdja, v kolikor ne celo brez grozdja, danes pa se je uveljavilo spoznanje, da ni dobrega vina brez odličnega grozdja. »Nova tehnologija nam je omogočila, da smo odpravili pogosto napako slovenskih vin, njihovo prehitro staranje, in tako smo lahko ob pravem času ponudili tržišču vina, po katerih je bilo največje povpraševanje in to po sprejemljivi ceni. Enako pomembna pa je bila odločitev, da uvedemo nagrajevanje posebej dobrega grozdja, izbranega grozdja. Popis vinogradov ob vstopu v Evropsko unijo nam je dal natančne podatke o sleherni parceli, naši izvedenci so poznali vsakega kmeta in njegov način dela, z dodatnim nagrajevanjem najboljšega, izbranega grozdja, s 30 % pribitka na ceno, pa smo potegnili potezo, ki je mogoče sprva dvignila nekaj hude krvi, kasneje pa se je začela obrestovati. To je bila naša najbolj smela dolgoročna investicija, saj so količine odkupljenega izbranega grozdja presegale začetne potrebe, toda to je bil edini način, da smo krepili segment najboljših vin, da smo se z njimi utrdili na domačem trgu in si odprli pot v izvoz. Tudi v tujini se ni nič zgodilo preko noči: Brda so postopoma in na srečo ob polni podpori občine gradila prepoznavnost, ki že daje rezultate in vse bolj se širi krog poznavalcev, ki vedo za Brda in ki se odločajo za briška vina. 'Master Class Brda, Home of Rebula' je bil korak v pravo smer in moja želja je, da bi Klet Brda še naprej utrjevala svoj položaj, da bi vsako leto uspeli pridelati eno vino, uvrščeno v izbor najboljših 100 vin na svetu, in da bi to bila rebula!« je zaključil to poglavje Silvan Peršolja, ki ostaja trdo prepričan, da zadruge niso noben ostanek preteklosti. Štiri desetine vina na svetovnem tržišču prihaja iz zadružno povezanih vinogradnikov; na smetišču zgodovine so prej končale tiste kleti, kjer so vodstva pestovala zamisli o privatizaciji. Toda uspešno vodstvo potrebuje odgovorne zadružnike in Brici so se vedno zavedali, da ne bo napredka brez odrekanja, brez vlaganja v razvoj. Tudi zato se zdi, da čaka briško zadrugo še lepa prihodnost.

Trma se obrestuje

Prvi v razredu

Toni Gomišček Zima 2017 / Briški časnik / 27

Tema trimesečja: Obletnice

Klet Brda

Jubilejno martinovanje s častitljivo rebulo V Kleti Brda se je letos že šestdesetič zapored mošt spremenil v vino, zato je bilo martinovanje posebej slovesno. V četrtek, 9. novembra, so v kleti praznovali s poslovnimi partnerji iz Slovenije in tujine, naslednji dan pa v krogu članov, zaposlenih in upokojencev.

Ali ste vedeli?

Za uvod v četrtkovo martinovanje je zadonela pesem Sončna Brda bratov Avsenik v zanimivi priredbi Radovana Kokošarja, ki jo je nonet Brda pripravil posebej za to priložnost. Direktor Silvan Peršolja je v nagovoru povzel pretekla desetletja in načrte za prihodnost. Polno dvorano je očarala solo pevka Polona Kante Pavlin z motivi iz opernih arij. Goste je nagovoril župan Franc Mužič, ki je z zbranimi delil tudi lastne spomine na pričetke gradnje kleti.

Na martinovanju je osrednji dogodek zabijanje pip v sode. Častno opravilo je pripadlo štirim družinam članov Kleti Brda.

Zvrstile so se po tri generacije vinogradnikov in tako jasno ponazorile, kaj pomeni koncept družinskega vinogradništva, ki ga klet promovira v svojih kampanjah. Na martinovanju so premierno prikazali tudi nov videospot, katerega glavni moto je: »Predani rebuli, že 60 let«, namenjen pa je promociji na televizijskih programih in preko socialnih omrežij. Izpostavili in pozdravili so poslovne partnerje iz tujine, s katerimi Klet Brda sodeluje že več desetletij. Posebej so bili veseli obska s kitajskega veleposlaništva, saj ta trg postaja vse pomembnejši za briška vina.

Dogodek utrjuje koncept povezovanja živilskih podjetij.

Obiskovalci so uživali v pristnih okusih, saj so se iniciative s svojimi dobrotami udeležili Mlekarna Planika, Perutnina Pivka, Kmetijsko-gozdarska zadruga Idrija, Alpija in Alpika, ribogoj-

• Vsak briški vinogradnik z namenom, da obdela 1 ha vinograda, letno prehodi kar 32 km - in to ne v ravnini.

• Delavci iz stekleničnega oddelka Kleti Brda letno napolnijo 5,4 milijona steklenic. Če bi jih postavili v vrsto, bi jih bilo za kar 520 km.

• Šoferji Kleti Brda letno prevozijo kar 500.000 km, da pride vino do kupcev.

• Komercialisti iz izvoza Kleti Brda letno preletijo 130.000 km in prevozijo 50.000 km, da se vina iz te kleti prodajajo v kar 26 deželah.

• V kleti je 1000 lesenih sodov, ki jih morajo kletarji vsak teden doliti.

• Zgodbo preteklih 60 let Kleti Brda pripoveduje kar 100.000 arhivskih steklenic različnih letnikov od 1957 dalje. nica Faronika iz Tolmina, za zaključek večera pa so poskrbeli lovci iz LD Sabotin. Goste so tudi tokrat razvajale gospodinje iz družin članic Kleti Brda, ki so pripravile izvrstne domače jedi.

Nadvse zanimive so bile tudi degustacije oljčnih olj, ki so jih pripravili briški oljkarji.

Petkovo martinovanje je potekalo ob glasbeni kulisi Pihalnega orkestra Brda, v programskem delu sta nastopila tudi Bonifacij in Marija iz serije Ena žlahtna štorija. Strokovne službe Kleti Brda so tudi tokrat podelile priznanja za zgleden pridelek ter za dober in velik pridelek.

Ob 60. obletnici so v Kleti Brda podoživljali bogato preteklost – tudi z vinom. V arhivski kleti so namreč člani in zaposleni imeli edinstveno priložnost poskusiti rebulo letnika 1957, ko je klet prejela prvi pridelek. In kar so ugotavljali že strokovnjaki, so potrdili tudi člani Kleti Brda – rebula častitljive starosti je še vedno živo vino.

Marjana Simčič Humar Fotografije: Jure Batagelj

Zima 2017 / Briški časnik / 28

­

Tema trimesečja: Obletnice

Anketa, anketa, anketa, anketa, anketa, anketa, anketa, anketa, anketa, anketa

Briška zgodba družinskega vinogradništva

V šestih desetletjih delovanja Kleti Brda so Brici pletli zgodbo družinskega, herojskega vinogradništva. Tkala so se prijateljstva med zaposlenimi, iz roda v rod se je nadgrajevalo znanje. Štiri družine, kjer pri vsakodnevnem delu v vinogradu sodelujejo različne generacije, smo povprašali, kaj jih najbolj zaznamuje. Spomine na začetke zadruge je z nami delil najstarejši upokojenec Kleti Brda, najmlajšega zaposlenega pa smo povprašali, kaj ga motivira.

Družina Golob:

Edi (nono), kdaj ste postali vinogradnik in kako se je družinska tradicija prenašala naprej?

Izhajam iz vinogradniške kmetije in imam rad zemljo in vinograde. Svojo kmetijo pa sem ustvaril šele v zrelih letih. Kmetija je rasla in danes, ko jo vodi sin, šteje 4 hektare.

Radoš (sin), ali je res, da so vaši vinogradi urejeni, kot bi bili park?

Res je. Oče je tako natančen, da ni zadovoljen, dokler ni vsak list na svojem mestu.

Primož, ti pa si star 12 let. Nono pravi, da že hodiš v brajdo?

Ja, veliko sem v brajdi z nonotom in tatom. Najrajši imam traktor.

Včasih mi ga dovolijo voziti. Če dosti pomagam, pa mi da nono tudi kakšen evrič.

Družina Feri:

Kako pa ti trinajstleten Timotej pomagaš na kmetiji?

Zdaj znam že veliko del opraviti sam. Nono me uči o trti, oče pa o strojih. Še posebej vesel pa je, ko smo v vinogradu rebule.

Sin Marjan odgovarja na vprašanje, če je bila rebula vedno del sortimenta?

Smo iz Cerovega. Od vedno gojimo rebulo, ker imamo primerne lege zanjo. Z njo se najbolje najdemo. Imamo še manjše število drugih sort.

Zakaj rebula, gospod Ladislav Feri? (nono) Zato, ker tudi, ko ni bila moderna, me ni nikoli razočarala.

Barbara Gabrijelčič

Alenka, zelo zgodaj ste izgubili moža, vinogradnika, s katerim sta obdelovala kmetijo. Takrat ste morale same ženske zavihati rokave in voditi kmetijo naprej?

Tako je, ostale smo same na kmetiji, ki nam je bila tedaj edini vir preživetja. Ohranile smo jo zaradi potrebe in ljubezni do zemlje.

Danes pa kmetijo vodi Barbara.

Kot mlado dekle sem se odločila za poklic kmetice in nadaljevala družinsko tradicijo. Izhajamo iz vasi Krasno in sem prav vesela in ponosna, da je tudi eno izmed najboljših vin kleti poimenovano po naši vasi.

Bojan, rad pomagaš mami v vinogradu?

Ja, zelo rad delam v vinogradu z mamo in nono, sem pa tudi čebelar, ker imam rad rastline in živali.

Zima 2017 / Briški časnik / 30

­

Občinatrimesečja: Obletnice Tema

Anketa, anketa, anketa, anketa, anketa, anketa, anketa, anketa, anketa, anketa

Briška zgodba družinskega vinogradništva Družina Drnovšček:

Srečko, imate 94 let, preživeli ste nemško taborišče, da ste obnovili domačo kmetijo, ste šli tudi na delo v Kanado, kjer ste delali kot zidar. Še zdaj pravijo, da vas vsak dan vidijo v brajdi. Če le morem, grem skoraj vsak dan v brajdo. Žal ne morem več toliko delati kot nekoč, imam pa še veliko zamisli in načrtov.

Jordan, pred leti ste prevzeli kmetijo od očeta, zdaj pa je na vrsti že vaš sin?

Mladi morajo prevzeti kmetijo zgodaj, da jo modernizirajo in oblikujejo po svoji podobi.

Matej, kako se počutite kot mlad prevzemnik?

Na fakulteti te naučijo teorije, doma pa prakse. Res je veliko izzivov in v veselje mi je, da mi je družina s svojimi izkušnjami pri tem v podporo.

Najmlajši zaposleni v Kleti Brda:

Najstarejši zaposleni v Kleti Brda:

Aleks Podlipnik, ti si najmlajši sodelavec v Kleti Brda. Rojen si leta 1998. Kaj te je pripeljalo v klet in kako tu vidiš svojo prihodnost?

V kleti delam že, odkar sem bil star 16 let, torej sem začel kot dijak. Od nekdaj me je veselilo kletarstvo. Sodelavci imajo veliko znanja in izkušenj. Tudi v prihodnje bi rad delal in se izpopolnjeval na tem področju.

Stanko Markočič, rojen leta 1928, je v Kleti Brda že od začetka delal v računovodstvu. Od leta 1963 do upokojitve leta 1983 je bil njen vodja. V noči pred razgovorom za briški časnik se je zbudil ob dveh zjutraj in zapisal tole misel: Ob obletnici Kleti Brda čestitam za velik dosežek v enologiji, da so naša vina odlična. Priporočam mladim vinogradnikom, da v čim večjem številu sodelujejo s Kletjo Brda. Ob novem letu želim vsem Brikam in Bricem veliko uspehov, zdravja in sreče.

Marjana Simčič Humar

Rebula 1957, najstarejše vino v Brdih Rebula letnika 1957 iz Kleti Brda je najstarejše dokumentirano vino v Brdih. Vino ima posebno zgodovinsko in emocionalno vrednost, saj je bilo pridelano, ko je zadružna klet v Brdih prejela prvi pridelek.

Ob praznovanju šestdesete obletnice Kleti Brda so vino preizkusili tudi strokovnjaki in ugotovili, da je začuda še vedno živo in tudi pitno. »To je dobesedno od boga dano vino. Tehnologija je takrat prisilila vinarje, da so grozdje macerirali. Tudi taninov je bilo polno, ker so bili zraven peclji. Poleg tega ni bil narejen biološki razkis in kisline so bile presenetljivo visoke,« je dolgoživost rebule 1957 pojasnil enolog Kleti Brda Darinko Ribolica.

Zima 2017 / Briški časnik / 31

Tema trimesečja: Obletnice

50 let Vrtca Dobrovo

Zbornik ob obletnici vrtca Strokovne delavke vrtca so že spomladi izdelale načrt praznovanja častitljive 50. obletnice vrtca.

Razdelile so se v tri skupine. Prva je bila zadolžena za organizacijo priredite, druga za program, tretja pa za zbiranje gradiva za izdajo zbornika, ki bi opisoval razvoj vrtca in organiziranega varstva predšolskih otrok v Goriških brdih od zametkov leta 1967 do danes. Pregledali so vse vrtčevske kronike Dobrovo in podružnice Kojsko.

Uredniški odbor zbornika je sodeloval z grafično oblikovalko Špelo Barbič iz Kozane, ki je oblikovala zbornik in logotip ter korporativno sliko vrtca. Zbornik je izšel v 400 izvodih. Prejeli so ga vsi otroci vrtca in udeleženci prireditve. Lahko pa bo marsikoga razveselil tudi kot dragoceno darilo.

Kronike vrtca na poti med smehom in nostalgijo

Ob listanju kronik so se strokovne delavke uredniškega odbora zbornika velikokrat nasmejale ob pogledu na stare fotografije.

Marsikdo se je našel na fotografijah kot otrok, danes pa je v vrtcu zaposlen. Raziskovalno delo je tudi znotraj širšega kolektiva vzbudilo obujanje spominov na pretekla šolska leta.

Zbornik zajema informacije o prostorskih spremembah, v katerih je vrtec deloval, sodelovanje s širšim okoljem in podatke o spremembah na strokovnem področju.

Zahvale Vrtec pri OŠ Dobrovo se iskreno zahvaljuje donatorjem, ki ste omogočili izid zbornika, izdelavo majic za vrtčevski pevski zbor, obeskov in balonov z logotipom vrtca, in sicer: - Sava zavarovalnica - SIMPOS trgovina in storitve d. o. o.

- Petrol, Slovenska energetska družba, d. d., Ljubljana - Vina Movia, Aleš Kristančič - Kuplast Matejka Kumar s. p.

- Eternit Slovenija d. o. o.

- E3, d. o. o., Nova Gorica

- Storitve z težko gradbeno mehanizacijo Darko Kovšca s. p.

- DEŽELNA BANKA SLOVENIJE poslovalnica Dobrovo.

Prav tako se zahvaljujemo vsem drugim donatorjem, ki ste tudi pomagali pri izpeljavi našega dogodka: Klet Brda, ZKTMŠ Brda, Picerija Pr'Andreju, MS gradbeni inženiring Simon Markočič s. p., Marinič Simon s. p., DECARNIS d. o. o., Vinska klet Ferdinand Matjaž Četrtič, Vinarstvo Bregar, Vinogradništvo in kletarstvo Fabricijo, Briška pekarna, Mesarija Peršolja, Laborplast d. o. o., Vonj poletja, NONA LUISA, Postojnske mesnine, Mlinotest, Kmetija Dobuje, Peršolja Nataša, Vina Blažič, Cvetličarna Nataša.

Zima 2017 / Briški časnik / 32

­

­

Občinatrimesečja: Obletnice Tema

50 let Vrtca Dobrovo

Zbornik ob obletnici vrtca V zborniku so zbrane informacije o številu otrok in zaposlenih, ki so se zvrstili v 50 letih.

Vrtčevske kronike so tudi odraz delavca, ki jih je vodil in vanje zapisoval informacije. Nekatere so vsebovale natančen zapis stanja v šolskem letu, spet druge imajo manj informacij.

Zapis iz prve kronike vrtca iz šolskega leta 1967/68

Zanimive in dragocene so predvsem prve kronike vrtca. Med obračanjem porumenelih strani in gledanjem črno-belih fotografij je do dogodkov iz tega časa čutiti veliko mero spoštovanja. Še posebej zanimiv za naš vrtec je prvi zapis iz leta 1967. Z njim se je pričelo tudi praznovanje ob 50. obletnici v Vili Vipolže: Že na začetku šolskega leta se je pojavila potreba po otvoritvi predšolskega oddelka na Dobrovem. Obenem se je pojavila tudi potreba po kadru, ki bi ga namestili v VVO. Tedanji ravnatelj Peter Žigon je predlagal učiteljico Marjučo Okretič iz Kostanjevice na Krasu, ki je poučevala 2. razred na OŠ Dobrovo.

Tovarišica je obiskovala štirinajstdnevno prakso v centralnem vrtcu v Novi Gorici in že oktobra nastopila v novo osnovanem VVO OŠ Dobrovo.

Prostor, ki je bil namenjen v šoli za pionirsko sobo, smo preuredili v otroško igralnico.

Sprejemali smo otroke z območja celotnih Brd v starosti od 3 do 6 let, ki so želeli obiskovati vzgojno-varstveni oddelek.

Začetne krize so bile prebrodene, temelji postavljeni in na njih smo gradili naprej.

Nekaj igrač smo nabavili, nekaj smo jih celo prinesli od doma in nekaj tudi sami naredili.

Ob tistem času je bilo v vrtec vpisanih 16 dečkov in 15 deklic.

S cicibani smo prirejali ob praznikih interne prireditve, na katere smo povabili tudi starše.

Sodelovali smo tudi na krajevnih in šolskih proslavah.

Pedagoške konference smo imeli v sklopu šolskih.

Na roditeljih sestankih smo starše seznanjali s problematiko in uspehi zavoda in posameznikov.

Ob zaključku šolskega leta smo priredili majhno interno razstavo ročnih del in likovnih izdelkov otrok.

Osebna nota zbornika

Posebno mesto v zborniku so dobili osebni zapisi posameznikov.

Lahko preberemo zapis obeh pedagoških vodij vrtca Nadje Šfiligoj in Mateje Čendak ter misel župana Franca Mužiča.

Svoje misli o vrtcu so na papir prelile tudi prve vzgojiteljice Marjuča Slivnik in Sonja Strgar, med prvimi vzgojiteljicami v Brdih pa je bila tudi Nadja Šfiligoj. Zanimiv je zapis vzgojiteljice Meri Klobučar, ki je med drugim vodila »potujoči vrtec«, pa zapis vzgojiteljice Katarine Fabricijo, za katero lahko rečemo, da jo vrtec spremlja celo življenje.

Spomine na vrtec so zabeležili tudi nekateri, ki so bili del prve generacije vrtčevskih otrok, pa otroci, ki danes obiskujejo že osnovno šolo, tako kot tisti, ki bodo z naslednjim šolskim letom vanjo prvič vstopili.

Kot bombončki se nam ponujajo smešne anekdote, ki so jih zapisale vzgojiteljice, zanimivi pogovori z otroki in njihova razmišljanja o vrtcu.

Vrtec je dobil svoj logotip Ob 50. obletnici vrtca je uredniški odbor vzgojiteljic, ki so urejale zbornik, oblikoval tudi prvi logotip vrtca. Pri oblikovanju je odbor sodeloval z grafično oblikovalko Špelo Barbič iz Kozane.

Logotip bo služil kot prepoznavni znak vrtca na raznih vabilih in uradnih dokumentih. Zato so njegove linije enostavne, barve pa živahne. Zapis črk je delo vrtčevskih otrok. Porajala se je zamisel, da bi lahko v prihodnje logotip upodobili tudi na tabli pri vhodu v vrtec. Natisnjen pa je bil tudi na lesenih obeskih za ključe, ki so jih v spomin dobili otroci vrtca.

Zima 2017 / Briški časnik / 33

Tema trimesečja: Obletnice

50 let Vrtca Dobrovo

Zbornik ob obletnici vrtca Pogled pomočnice ravnatelja za vrtec Mateje Čendak

Zbiranje podatkov o prostorski rasti vrtca, strokovni rasti kadra in sodelovanje z okoljem je posredno usmerilo misli na vizijo, ki jo vrtec ima, in na področja, ki jim le-ta daje prednost. Pa tudi na pomen organizirane predšolske vzgoje skozi leta. Misel o tem nam je podala pomočnica ravnatelja za vrtec Mateja Čendak: »Začelo se je v 60. letih prejšnjega stoletja, tako kot marsikje v Sloveniji, ko se je pojavila potreba po organiziranem varstvu predšolskih otrok. Zato so leta 1967, pod okriljem takrat zgrajene osnovne šole na Dobrovem, organizirali vzgojo in varstvo za otroke pred vstopom v šolo. Skromni začetki v pionirski sobi, utrip, življenje in delo vrtca nekoč so bili v marsičem drugačni kot danes. V petdesetih letih delovanja se je v vrtcu zvrstilo veliko otrok in zaposlenih. Nabralo se je veliko spominov, izkušenj in zgodb, ki si jih pripovedujemo in o njih razmišljamo, kadar se zazremo v preteklost. V publikaciji, ki jo izdajamo ob visokem jubileju, smo zato skušali zajeti tudi zgodbe, ki so povezane s prostorsko stisko in z rastjo vrtca, ter razvoj predšolske vzgoje in najpomembnejše dogodke. Zapise o delovanju in o vsem, kar je krojilo delo in podobo našega vrtca, smo našli v vrtčevski kroniki.

Vrtec se je skozi leta spreminjal tudi na strokovnem področju.

Spreminjale so se vrednote in vzgojne smernice, pa tudi metode

Vrtec je dobil tudi korporativno sliko

Oblikovalka Špela Barbič je razložila, da je smiselno ob logotipu oblikovati tudi tako imenovano korporativno sliko, torej sliko, ki je lahko poleg logotipa ali pa stoji samostojno.

Zato so se strokovne delavke vrtca odločile, da jo bodo oblikovale tako, da bo vključevala elemente, ki predstavljajo vrtec in okolje, v katerem ta deluje.

Elemente slike so narisali otroci, grafična oblikovalka pa je med njimi naredila selekcijo in jih združila v enotno sliko.

Strokovne delavke so sliko obrazložile takole: »Otroci, ki se držijo za roke, simbolizirajo prijateljstvo, sprejemanje in socialni čut. V rokah držijo češnje in grozdje, saj je to sadje, ki je najbolj značilno za naše okolje. Sonce pa predstavlja toplino, medtem ko streha varnost. Vse to so namreč vrednote, h katerim v vrtcu vsakodnevno stremimo.« Korporativna slika je bila natisnjena tudi na vabilih in plakatih prireditve ob 50. obletnici vrtca. Krasi pa tudi bele kratke majice za otroke vrtčevskega pevskega zbora.

Zima 2017 / Briški časnik / 34

dela. Skrb za kakovost vzgoje in izobraževanja v vrtcu je postala stalna spremljevalka vseh delavcev vrtca.

Poleg družine je vrtec okolje, v katerem otroci preživijo veliko časa, zato smo vsi zaposleni soudeleženi v življenju in bivanju otrok pri nas. V vrtcu se zavedamo pomembnosti predšolskega obdobja, poznavanja otrokovih razvojnih značilnosti, njegovih potreb, ustreznih pristopov in načinov dela ter teoretičnih ozadij, ki jih prinaša stroka s svojimi novejšimi pogledi. Preko igre, z raziskovanjem in izvajanjem aktivnih metod učenja otroci pridobivajo izkušnje, znanja, spretnosti in navade, ki jim pomagajo pri uspešnem vključevanju v sodobno družbo.

Naš vrtec je vsak dan poln različnih vsebin, ki so spodbuda za prijateljstvo, razmišljanje, sodelovanje, raziskovanje, spodbuda za smeh, strpnost, spoštovanje …

Le s skupnim sodelovanjem vseh zaposlenih, staršev, okolja in občine smo lahko v vseh teh letih dosegli kontinuiran razvoj vrtca, ki ima izhodišča v preteklosti, temelji na tradiciji, živi danes in teži k iskanju novih ustvarjalnih možnosti za prihodnost.

Zato se iskreno zahvaljujem vsem nekdanjim in sedanjim sodelavcem za skupno prehojeno pot in želim, da bi nas ta pot tudi naprej vodila do otroka.« Mateja Čendak, pomočnica ravnatelja za vrtec

V vrtcu so praznovali dva dni

Kelektiv vrtca

Nastopajoči otroci in njihovi starši, povabljeni in drugi obiskovalci praznovanja ob 50. obletnici vrtca so se družili 30. novembra v prostorih Vile Vipolže.

Otroci so v vrtcu najpomembnejši, zato se je praznovanje zanje nadaljevalo še naslednjega dne. Zbrali so se v trim kabinetu šole na Dobrovem in zapeli ter deklamirali vsebine, ki so jih na praznovanju že predhodni večer. Praznovanje so nadaljevali tudi v vrtcu v Kojskem.

Nato so se s torto velikanko posladkali tako najmlajši jaslični otroci kot tudi vsi ostali, vključno s tistimi z dietno prehrano, saj so jim naše kuharice spekle dietno torto.

V spomin so dobili obeske z logotipom vrtca in balončke.

Otroci so vrtcu zapeli pesem Vse najboljše in tudi mi mu želimo, da bi se razvijal in spreminjal, postajal vedno boljši in otroku vedno prijazen.

Monika Prinčič Fotografije: Arhiv vrtca

Tema trimesečja: Obletnice Občina

50 let Vrtca Dobrovo

Praznovanje ob 50. obletnici vrtca v Vili Vipolže

Marjuča Slivnik, prva vzgojiteljica in Peter Žigon, prvi ravnatelj OŠ Dobrovo

Podžupan Občine Brda Žarko Kodermac podeljuje nagrado Mateji Čendak, pomočnici ravnatelja za vrtec

30. novembra je v Vili Vipolže potekalo slavnostno praznovanje ob 50. obletnici vrtca.

Skupina strokovnih delavk vrtca, ki je bila zadolžena za pripravo programa praznovanja, je za vsebinsko nit izbrala vizijo vrtca, ki se glasi takole: »Prizadevamo si, da se otrok razvija v samostojno, odgovorno in socialno čutečo osebo, ob tem spoznava in ohranja lastno identiteto ter je aktiven posameznik družbe.« Program je potekal sproščeno, nasmejano in nabito s čustvi, pa

tudi s kako solzico v očeh. Glavno vlogo so odigrali otroci.

Občinstvo so razveselile pesmi vrtčevskega otroškega zbora.

Sledili so nastopi otrok sredinskih skupin, ki so deklamirali pesmice junaka Pedenjpeda Nika Grafenauerja in briške izštevanke.

Starejši otroci iz Kojskega so nastopali še s plesno točko ustvarjalnega giba.

Program je bil prepleten z video posnetki in nagovori posameznikov, povezovala pa sta ga nekdanja »vrtičkarja« Gaja Lesica in Nejc Kodermac.

Monika Prinčič Fotografije: Andrej Colja Zima 2017 / Briški časnik / 35

Tema trimesečja: Obletnice

50 let delovanja vrtca v Brdih

Pohodi Ringa raja povezali otroke in starše Konec novembra je v Vili Vipolže potekala proslava ob 50-letnici delovanja vrtca v Brdih. 50 let predšolske vzgoje in izobraževanja je pomemben jubilej za naš vrtec in okolje, v katerem vrtec deluje. Povezovanje z lokalno skupnostjo, društvi, strokovnimi inštitucijami ter s starši nam strokovnim delavkam pomaga ustvariti spodbudno in ustvarjalno učno okolje za naše najmlajše. Ravno sodelovanje s starši predstvlja ključ do uspešnega dela pri vzgoji otrok, zato smo v šolskem letu 2006/07 strokovne delavke razmišljaljale, kako izboljšati sodelovanje s starši. Prišle smo na idejo, da bi skupaj s Planinskim društvom Brda organizirali krajše pohode po Brdih namenmjene družinam. Tako je nastala obogatitvena dejavnost Ringa raja od kraja, ki jo v vrtcu izvajamo že 11. leto.

Že od samega začetka z nami sodelujeta planinska vodnika Oskar Kristančič in Zvezdan Mikulin, ki vsako leto pripravita štiri pohode, ki se jih otroci udeležijo v spremstvu staršev. Planinska vodnika skrbno izbereta pot, ki je primerna za otroke starejše od 4 let.Trudita se, da pohodne poti udeležence vodijo po celotnih Brdih ter na ta način spoznavajo naravne in kulturne znamenitosti naših krajev.

Poti vodijo skozi manj poznane zaselke, mimo nekdaj pomembnih stavb, včasih pa zavijejo tudi na kakšno domačijo ali do briškega ustvarjalca. S svojim navdušenjem nad naravo in pohodništvom planinska vodnika navdušujeta tudi otroke ter jih spodbujata k vztrajnosti in zdravemu načinu preživljanja prostega časa. Otroci na pohodih preizkušajo, kaj zmorejo, doživljajo veselje in ponos ob doseženem cilju ter pridobivajo zaupanje vase. Pridobivajo tudi mnoge vrednote, ki so v današnji družbi še kako pomembne. Narava jim nudi številne možnosti za gibanje, raziskovanje, učenje in spoznavanje njenih lepot v vseh letnih časih.

Svoje vtise s pohoda otroci narišejo v planinski dnevnik, planinska vodnika pa vanj odtisneta žig, ki sta ga tudi oblikovala.

Zima 2017 / Briški časnik / 36

V pohodniško dejavnost se vsako leto vključi od 40 do 50 otrok. Nekateri starši spremljajo svoje otroke na pohodih že od samega začetka, najprej s prvorojencem in danes s sorojenci, prav tako pa se jim na pohodih pridružijo tudi stari starši. Glede na udeležbo ter odziv otrok in staršev, ki pogosto izrazijo zadovoljstvo nad pohodi, lahko rečemo, da je bila izbrana oblika sodelovanje med vrtcem in starši ustrezna. Želimo si, da bi tudi v prihodnje uspešno sodelovali in skupaj prehodili še mnogo briših poti. Ob tej priložnosti se za dolgoletno sodelovanje zahvaljujemo tudi Oskarju in Zvezdanu.

V anketi, ki smo jo izvedli pred leti, je eden od staršev zapisal: »To so dobrodošle dejavnosti za otroke in starše.

Nekaj naredimo za naše zdravje in istočasno spoznavamo našo bližnjo okolico. Ker nismo tako zagreti pohodniki, smo se teh pohodov z veseljem udeležili in ugotovili, da je prav lepo hoditi in se družiti ter videti kraje, kjer še nismo bili. Najlepše pa je, ko otrok po končanem pohodu reče: 'Mama, veš, prav lepo je bilo danes na pohodu'. To je vredno največ!« Mariza Koncut

Dogodki

Medana, dan spomina na mrtve

Tega ne smemo pozabiti Ko v škrlatno rumenem zažarijo listi trt in češenj, ko jesen odene naše griče v pisane barve in ko noč nezadržno preganja dan, takrat pride čas, ko se spominjamo vseh najdražjih, ki jih ni več med nami.

Na dan spomina na mrtve smo se, kot vsako leto, tudi letos v Medani poklonili žrtvam NOB. Na tradicionalni komemorativni slovesnosti je bila letošnja slavnostna govornica Milena Beguš, upokojena učiteljica in urednica zbornika Prispevki k zgodovini Brd 1914–1947. »Nemir vsakdanjega življenja nam pogosto ne dovoljuje obstati ali vsaj za trenutek pomisliti na vse tiste pokojne, ki jih spoštujemo in imamo radi. Zato so spominske slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve prilika, da ob grobovih in številnih pomnikih bogate zakladnice osebnega in kolektivnega spomina črpamo plemenite zglede naših prednikov za našo sedanjost in našo prihodnost. Pravi ljudje napredka so namreč tisti, katerih izhodišče je globoko spoštovanje preteklosti. Predvsem tiste, ki je usodnega pomena za posamezen narod, za celotno človeštvo, ki je pomemben mejnik za bodočnost.

Tak mejnik je bila tudi druga svetovna vojna,« je dejala v svojem govoru.

Poudarila je, da nas obeležja, ki nas vedno znova združujejo ob dnevu spomina na mrtve, spominjajo in opominjajo prav na tisti čas, ki je strani naše polpretekle zgodovine zaznamoval z junaškim bo-

jem za svobodo v času druge svetovne vojne. Takrat so bili naši ljudje bogato obdarjeni s pogumom in veliko željo po lastni domovini in državi, kar jih je vodilo v boj za obstanek slovenstva na briških tleh.

Tudi vaščanke in vaščani ter ruski soborci, katerih imena so vklesana na spomeniku v Medani, so svoja življenja dali za našo domovino. »Sem prihajamo zato, ker nočemo in ne smemo pozabi tistega časa, ko se je s trpljenjem, krvjo in smrtjo kovala usoda naših Brd, naše Primorske, naše Slovenije. Stoletni sen se je začel uresničevati s splošno vstajo Primorske leta 1943, doživljal veliko upanje z osvoboditvijo leta 1945, se izpolnil pred 70 leti s priključitvijo k slovenski matici in se dokončno uresničil pred 26 leti z lastno državo Slovenijo,« je zaključila slavnostna govornica.

V kulturnem programu so sodelovali MPZ Ludvik Zorzut iz Medane in učenki OŠ Dobrovo Ela Mačus in Tia Poberaj pod mentorstvom Ivanke Škerlj. Delegacija krajevnega odbora Zveze združenj borcev Medana je položila venec k spomeniku padlim v NOB. Dominik Rusjan Fotografija: Andrej Colja

Dan spomina na mrtve

Komemoracija v Gonjačah Tradicionalna občinska žalna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve je bila 31. oktobra. Zbrane je nagovoril Miloš Lozič, podpredsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica. V nagovoru se je dotaknil tudi obdobja dveh let po končani vojni, ko so se Primorci borili za priključitev k matični domovini, in poudaril, da je zgodovinsko zgrešeno poimenovanje »vrnitve«, kar je na spremljajoči proslavi Glas svobode v Novi Gorici poudaril častni predsednik ZZB Janez Stanovnik in z izjavo »Primorska se je osvobodila sama!« požel bučen aplavz.

V nadaljevanju je Lozič omenil skupen boj italijanskih in slovenskih partizanov za zmago nad fašizmom in nacizmom. Za zaključek pa je izrazil hvaležnost in spoštljiv spoZima 2017 / Briški časnik / 38

min na vse rodoljube, pripadnike TIGR in druge predvojne protifašistične organizacie, padle borce in umrle v NOB ter padle v vojni za Slovenijo.

V kulturnem programu je sodeloval Pihalni orkester Brda pod taktirko Boštjana Vendramina, Moški pevski zbor Srečko Kumar Kojsko pod umetniškim vodenjem Bogdana Kralja in otroci POŠ Kojsko pod mentorstvom Klare Simčič.

Ob častnem pozdravu praporščakov, pripadnikov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Brda in pripadnikov garde Slovenske vojske so k spomeniku položili dva venca, in sicer Občine Brda in OZB za vrednote NOB Nova Gorica.

Besedilo in fotografija: Milena Beguš

Dogodki Občina

Z mislijo na zdravje tudi v času praznikov

Tudi zdrave praznične pojedine so lahko izjemno okusne Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje so nam poslali nekaj napotkov za zdravo preživljanje prazničnih dni.

Mesec december je tako imenovani praznični mesec, ki je prežet s prazničnimi občutki in upanjem, da bodo vse negativne silnice in dogodki, ki jih želimo pozabiti, ostali v tem, iztekajočem letu, ter z željo, da nam novo leto prinese svež zalet, nove energije, zdravje in srečo.

Slovenski prazniki so velikokrat povezani s praznično obloženo mizo, pogostejšim prenajedanjem in opuščanjem telesne dejavnosti.

Pestra ponudba praznične hrane, ki ima lep videz, prijeten vonj in okus, poveča tek. Praznične pojedine, polne (živalskih) maščob in enostavnih ogljikovih hidratov, velikokrat poplaknjene z velikimi količinami alkohola, bodo vaše telo dodobra izmučile in »januarsko okrevanje« bo vse prej kot enostavno. Maščobe in enostavni ogljikovi hidrati so energijsko bogata živila, z veliko maščob, sladkorja in soli, po načinu priprave pa predvsem ocvrta. Zato je pomembno, da smo ob vseh sladkih, mastnih in slanih dobrotah, čim bolj zmerni. Zakaj ne bi torej letos poskusili nečesa drugačnega in vstopili v novo leto, čas novih začetkov in priložnosti, vitalni in polni energije? Tudi zdra-

ve praznične pojedine so lahko izjemno okusne. Lahko si pripravite zdrave zelenjavne namaze in jih vključite v praznični meni.

Tudi v prazničnem času namenimo dovolj časa telesni aktivnosti.

Koristi redne telesne dejavnosti lahko strnemo v naslednjem stavku: »Redna telesna dejavnost dodaja leta življenju in življenje letom.« Izvajamo jo vsak dan ali vsaj večino dni v tednu.

Navadno najdemo številne izgovore, zakaj nismo redno telesno dejavni. Verjetno ste opazili tudi pri sebi, da pri izgovorih domišljija nima meja. Ne glede na izvirnost izgovora pa vedno obstajajo rešitve, s katerimi odstranimo ali obidemo ovire.

Telesna dejavnost ali še bolje telesna vadba je zdravilo, za katerega ne rabite recepta. Tako kot zdravilo pa je potrebno telesno vadbo tudi ustrezno odmeriti.

Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Nova Gorica, člani delovne skupine Prehrana in gibanje

Kurilna sezona prinaša tudi onesnažen zrak

Onesnažen zrak povzroča raka Onesnažen zrak je v razvitem svetu najpomembnejši okoljski problem. Prispeva namreč k nastanku številnih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo ljudi. Zato bi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob začetku kurilne sezone radi izpostavili, da je zrak v času kurilne sezone pri nas onesnažen, še posebej so problematični delci (PM). Gre za mešanico trdnih in tekočih snovi, razpršenih v zraku. Njihova glavna sestavina je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi, kot so npr. strupene kovine, organske spojine.

Delci so različnih velikosti: od saj, ki jih vidimo s prostim očesom, do najmanjših ultrafinih nanodelcev. Od velikosti delcev je odvisno, kako globoko v dihala prodrejo in kakšne posledice povzročajo. Najmanjši delci prodrejo najgloblje do pljuč in gredo naprej v kri. Manjši kot so, dlje v telo prodrejo in bolj so škodljivi.

Kaj povzročajo v našemu telesu?

Osnova njihovega škodljivega delovanja je povzročanje vnetja. Z vdihavanjem pridejo v naša pljuča in povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetje. Najmanjši delci iz pljuč vstopajo v kri in se s krvjo odplavijo v različne organe: v srce, jetra, ledvice, možgane ... ter tudi tam povzročajo vnetja in različne škodljive kronične učinke.

Najpomembnejši so vplivi na srce in ožilje ter na dihala: povzročajo vnetja dihalnih poti, pospešujejo nastanek astme. Pri dolgotrajnem delovanju povzročajo spremembe v krvi in na ožilju, ki imajo lahko za posledico povečano nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta. Delci so tudi rakotvorni. Onesnažen zrak, ki je posledica gorenja fosilnih goriv (nafta, premog, les, naftni derivati), sodi namreč v prvo skupino rakotvornih snovi, ki dokazano povzročajo raka.

V zadnjem času povezujejo delce tudi z nekaterimi nevrološkimi boleznimi ter s sladkorno boleznijo. Škodljivo vplivajo praktično na celo telo.

Ob zelo povečanih vrednostih delcev v zraku so najbolj prizadeti akutni bolniki. Kratkoročno so najbolj ogroženi tisti, ki trpijo zaradi že obstoječih dihalnih in srčno-žilnih bolezni, saj se lahko njihova osnovna bolezen hitro poslabša.

Kako ravnati v času povišanih ravni delcev PM10 v zraku?

Svetujemo, da prebivalci ravnajo po priporočilih, objavljenih na spletni strani NIJZ (www.nijz.si).

Nacionalni inštitut za javno zdravje

VS Kojsko

Urejanje okolice sv. Križa

Pred dnevom, ko obeležujemo vse svete, je VS Kojsko povabila vaščane na čistilno akcijo okolice romarske cerkve sv. Križa. Pokosili so travo, obrezali grmovje ter očistili notranjost mrliške vežice. Po opravljenem delu so s fotografijo obeležili dogodek.

Besedilo in fotografija: Milena Beguš Zima 2017 / Briški časnik / 39

Dogodki

Društvo upokojencev Dobrovo

Jesenski izlet

Vsako leto v oktobru se člani DU Dobrovo odpravimo na daljši izlet. Tokrat smo izbrali Bosno in obiranje mandarin.

Veseli smo, ker se nam je pridružilo tudi nekaj briških žena.

Prvi dan smo si najprej ogledali zanimiv samostan Trapist, kjer živita le še dva meniha. Njihov predstavnik nas je prijazno sprejel in predstavil, kako živijo. Zanimiva je njihova lastna proizvodnja znanega sira trapista. V Jajcu je bil naš drugi postanek. Najbolj nas je očaral 21 m visok slap reke Plive, ki sodi med najlepše na svetu. Ogledali smo si muzej, kjer se je odvijalo drugo zasedanje AVNOJ, in se sprehodili po starem delu mesta.

Naslednji dan je bil naš cilj Sarajevo z znamenito Baščaršijo. Sprehodili smo se po zgodovinskem in kulturnem središču mesta. Po kratkem postanku smo pot nadaljevali do podzemnega atomskega zaklonišča. Tako imenovani Titov bunker sestavljajo številni prostori, razdeljeni v bloke in so v celoti ohranjeni z inventarjem. Tu so dvorane za sestanke, pisarne, predsedniški prostori, spalnice, prostori z napravami za prezračevanje, samostojno energetsko oskrbo, rezervoarji za vodo in gorivo. Ker nam je primanjkovalo časa, smo se v Mostarju le sprehodili preko čudovitega mostu.

Zadnji dan smo se odpravili v dolino Neretve. Najprej smo se z ladjicami zapeljali po rokavu Neretve, nato pa na plantažo sočnih mandarin. Tu smo mandarine pridno nabirali in tudi jedli. Za konec pa so nam domačini postregli okusno hrano, pijačo in glasbo.

Martinovanje

Prvo novembrsko soboto smo člani društva namenili martinovanju in se odpravili proti Trstu. V Škednju, nekoč samostojni vasi, sedaj predmestju Trsta, smo si ogledali etnografski muzej. Posvečen je peki odličnega kruha, ki so ga pripravljale škedenjske žene in ga peš nosile prodajat v mesto. Njihov sloves je segal vse do Dunaja. Pot smo nadaljevali do vinske kleti Vinakras, kjer smo si ogledali klet in spoznali, kje in kako nastaja teran. Vina smo tudi poskusili. K njim se je odlično podal kraški pršut. Izlet smo končali v gostilni v Marezigah ob

dobri hrani, pijači in glasbi. Želimo si, da bi se še velikokrat imeli tako lepo.

Sodelovanje med društvi

DU Kojsko je oktobra organiziralo izlet v Ljubljano. Pozdravljamo lepo potezo predsednika društva, ki je poleg svojih upokojencev povabil tudi nekaj članov DU Medana in DU Dobrovo. Seveda smo se povabilu odzvali in se vsem lepo zahvaljujemo, ker smo preživeli lep dan in upamo na čim več podobnih srečanj.

Naši balinarji

V okviru DU Dobrovo že več let uspešno deluje balinarska sekcija. V Vipolžah organizirajo vsakoletni turnir s prijateljskimi društvi, kjer sodeluje od osem do deset ekip. Pridno vračajo sodelovanja na turnirje, kamor jih balinarska društva povabijo. Ekipa dosega dobre rezultate, saj so nekajkrat tudi zmagali. Še naprej se bodo trudili, da bi bili uspešni. Balinanje je šport, ki omogoča rekreacijo vsem generacijam, zato medse vabijo tudi nove člane.

Anica Sirk

Obujanje spominov

Srečanje po 50 letih Zadnjo soboto v oktobru, ko je bila trgatev končana, so se zbrali nekdanji sošolci 8. c razreda Osnovne šole Dobrovo.

Na tedaj pravkar odprti šoli so obiskovali samo zadnji razred osemletke, prejšnjih sedem pa so preživeli na osnovni šoli v Kojskem. Tudi na novi šoli so ostali skupaj, pridružili so se jim samo štirje novi sošolci iz zahodnega dela Brd. Za razrednika so dobili profesorja zgodovine Božidarja Mrevljeta, ki je začenjal pedagoško pot.

Po končani osnovni šoli so nadaljevali vsak svojo pot. Večina jih je ostala v Brdih, nekaj pa jih je odšlo drugam. Ob 50. obletnici so se zbrali na turistični kmetiji Pri Bregarju v Podsabotinu. Žal se jih je odzvalo samo 15. Z nekdanjim razrednikom so obujali spomine na prijetne in manj prijetne dogodke s skupnega šolanja. Poslovili so se z obljubo, da se čez pet let ponovno srečajo.

Karla Božič Zima 2017 / Briški časnik / 40

­

­

Občina Dogodki

DU Kojsko

Začetki povezovanja briških upokojencev DU Kojsko že nekaj let organizira nagradni izlet za aktivne člane. Tokrat smo na izlet povabili člane DU Dobrovo in DU Medana. S polnim 50-sedežnim avtobusom smo se odpeljali v Ljubljano, kjer nas je sprejel lokalni vodič Janez Virant. Na kratko je orisal zgodovino prestolnice. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru in si ogledali nekatere znamenitosti ter objekte bogate dediščine arhitekta Jožeta Plečnika.

Na Cankarjevem nabrežju smo se vkrcali na turistično ladjico in se peljali po Ljubljanici. Občudovali smo lepote rečnega obrežja, prisluhnili vodiču in pojedli kosilo. Po končani vožnji smo imeli do odhoda avtobusa še nekaj prostega časa, ki ga je vsak izkoristil po svoje.

V DU Kojsko si že več časa prizadevamo, da bi briški upokojenci načrtovali skupne aktivnosti in se bolj povezovali. Prvi korak nam je uspel. Upamo na nove skupne poti.

Besedilo in fotografija: Milena Beguš

Aktivni balinarji Novembra je DU Kojsko organiziralo turnir v balinanju ženskih in moških ekip severnoprimorske regije. Turnirja se je udeležilo osem moških in sedem ženskih ekip. Na tekmovanju je športni duh sedel v vse nastopajoče in jih z mirno roko, ostrim pogledom in nekoliko športne sreče pripeljal do zaključka tekmovanja. Člani moške ekipe DU Kojsko so dosegli 4. mesto z dvema centimetroma zaostanka. Ženska ekipa (na fotografiji prva kolona na levi) je s svojim začetkom in skromno udeležbo nekoliko zaostala, vendar brez nje tudi prvih mest ne bi bilo.

Vsem iskrene čestitke!

Karlo Turk Fotografija: Marjan Schilling

Uspešni balinarji

Moška ekipa balinarjev se je udeležila balinarskega turnirja, ki ga je organiziralo DU Nova Gorica. Balinarji našega društva so osvojili 1. mesto. Lep uspeh, ki je vreden pohvale in čestitk.

Karlo Turk Fotografija: Marjan Ferfolja

Na martinovanju Letošnje martinovanje smo praznovali v Ormožu.

Poleg toplega sonca, bogate hrane, prijetnega vodenja smo z našo pomočjo in pomočjo našega »Martina« mošt spremenili v vino, v tisto kapljico, ki nam poživi žile, zdravje in veselje.

Karlo Turk Zima 2017 / Briški časnik / 41

Dogodki

­

700-letnica omembe Šmartnega

V spomin na prvo omembo Šmartnega leta 1317 Kot navaja Franc Kos v članku Goriška brda v srednjem veku Jadranskega almanaha (1923 na str. 20), je bilo Šmartno leta 1317 omenjeno kot fevd goriških grofov. Ob tej obletnici bi vam želeli predstaviti nekaj zgodovinskih podatkov iz Šmartnega.

Zgodovinski podatki iz Šmartnega

Prvo ljudsko štetje v Avstro-Ogrski deželi je napovedala cesarica Marija Terezija leta 1754. Drugo štetje 1910–1911 je napovedal cesar Franc Jožef. V tistem času je imela naša fara 1252 faranov. Šmartno je imelo 480 faranov brez okolice Imenja, Gonjač in Bal. Danes šteje Šmartno okrog 200 prebivalcev. Od tistega časa je zgubilo 49 družin, 15 priimkov in 17 hišnih številk.

Številčenje hiš

Preden so bile hiše v Šmartnem oštevilčene, so imele gase v vasi svoja imena. Prva je bila gasa Muščeva, druga Faruška, tretja Mohorinova, četrta Cerkvena, zraven še dvorišče Gašparinovo in Pondrošt, Goranji plac Jakopičev, Dolanji plac Figarjev in Padrata (pred vrata). Številčenje hiš se je začelo leta 1794 po naročilu cesarja Jožefa II., sina cesarice Marije Terezije. Številčenje hiš je v Šmartnem potekalo tako, da je številko 1 dobila hiša Pjirava pri turnu na Padratih, zadnjo številko je dobila hiša na Pušči, ki je bila edina hiša pred Podžegnom.

V letu 1925 je bilo zopet številčenje hiš. Številka 1 je začela v Gonjačah pri Čurevih, končala pa v Velikem v Šmartnem. Zadnje številčenje po priključitvi k Jugoslaviji je potekalo drugače. Šmartno je dobilo svoje številke, Gonjače in Bale skupno, Imenje tudi svoje.

Cesta okoli Šmartnega je bila Šmartenska cesta. Pot, ki pelje na Breg, je bil Kovačev klanec. Vse je bilo označeno na lesenih tablah.

Duhovniki, ki so v fari Šmartno služili 1600–1700

Janez Gašperin iz družine veleposestnikov v Šmartnem, Krištof Gašperin, Janez Peršolja sorodnik družine Gašperin, Janez Musič iz družine Muščeve v Šmartnem 1800 Anton Gašperin iz družine veleposestnikov Gašparin iz Šmartna, z bratom Štefanom sta prodala vsa posestva v letu 1850. Anton je svojo dediščino 35.000 goldinarjev zapustil cerkvi, da bi se zgradila velika cerkev, ker je stara postala premajhna. Gospod Anton je umrl leta 1857.

1858–1888 Štefan Prinčič iz Cerovega je prišel v našo faro leta 1858. Okoli leta 1890 je začel z gradnjo nove cerkve. Cerkev je bila v gradnji, ko je gospod Štefan leta 1888 umrl.

1890–1931 Jožef Kodelja je nadaljeval z gradnjo nove cerkve. Leta 1895 je bila cerkev dograjena, posvečena pa je bila leta 1899. Posvetil jo je kardinal Missia. Šmartenska cerkev je največja v Brdih.

Zima 2017 / Briški časnik / 44

Od leta 1931 so službovali naslednji duhovniki: Jožef Grilanc, Alojz Matelič, Jožef Benedetič, Janko Tušar, Ciril Cej, Efrem Mozetič, Alojz Kržišnik, Alojz Suban

Od leta 1910 dalje do sedaj so se v Šmartnem izgubile naslednje družine: NA PODŽEGNU V BERJAČU Čedronavi – Zwanavi Krišnevi Mihjilčevi – Mežnarjevi Ruščevi Lucinovi Guštavi Središče Šmartnega Pjiravi – Rokčevi Rokčevi spodaj Velanavi – Štjifnavi Wršnevi – Figarjevi v turnu Figarjevi na Placu Mihajevi na Placu Drejčevi na Placu Jančič v posojilnici Benedetičevi na Goranjem Placu Krštanevi pri cerkvi NA BREGU Guštavi – Ivančevi Srednjevi – Ruščevi Kozanjčevi – Hjilčevi (Franc)

TRAVNIK Vedrijanc (v baraki) Kozanjčevi Hjilavi - Klinčevi

Mohorinovi v gasi Burdinovi – Perkonavi Flipavi – Kranjčevi Čedronavi v gasi Gorjančevi pri cerkvi Kovačevi v klancu Kožlinovi pri faružu Kožlinovi pri turnu Krnjilavi pri cerkvi NA ČRTAŽAH Boštjanovi - Zajčevi Šturščevi Ceravčevi (Zabrce) Žvanovi (v baraki)

Skupaj je to 49 družin.

Priimki, ki so se izgubili v Šmartnem Drnovšček, Benedetič, Rusjan, Mizerit, Kožlin, Podbršček, Mikluš, Kocjančič, Bregantič. Korenjak, Srebrnič, Šviligoj, Maligioj, Kristančič, Podvršček - skupno 15 priimkov.

Veleposestniki, ki so se izgubili: Gašparin – Peršolja, Ogrčevi, Jakopičevi, Kocjančičevi Hišne številke izgubljene od leta 1910 Mihjlčeva pri strani, Zwanava, Pjirava, dve Rokčevi, Šulinova, Velanava, Ceraučeva, Krštanava pri cerkvi, Krnjilava, Soličeva, Krštanava, dve Perkonavi (goranja in dolanja), Drejčeva, Muščeva, v Turnu – skupaj 17 hiš.

­

Občina Dogodki

700-letnica omembe Šmartnega

Šmartno v zgodovini vojn

Že v starih virih nam zgodovinarji omenjajo vojne in zasedanja Keltov in Rimljanov v obdobju pred Kristusom. Rimljani so nam pustili tudi spomine, ki pričajo, da so bili v našem kraju. Tudi kasneje v srednjem veku so se vojne nadaljevale med Benečani in Avstrijo ter proti Turkom. Benečani so po naši deželi ropali in morili. Kot priče v vojnah med Avstrijo in Benečani imamo obrambne stolpe ter šmartenske bojevnike. Šmartno je omenjeno tudi pri Tolminskem puntu leta 1713. Iz Šmartnega so šli na pomoč puntarjem v Gorico. Leta 1797 je Napoleon zasedel Slovenijo in tudi Brda ter Šmartno. Napoleonova vojska je imela sedež pri Pjirevih, kjer so imeli še nekaj spominov na te čase, ki pa so jim zgoreli leta 1944.

Po svetovnem kongresu na Dunaju leta 1816 je Italija dobila tudi naše ozemlje in Brda. Po zmagi dunajske revolucije leta 1848 smo pripadli Avstro-Ogrski monarhiji, ki jo je vodil Franc Jožef.

Od zasedbe Avstro-Ogrske monarhije leta 1848 do 1914 je ljudstvo v dobrem in slabem živelo brez vojn v miru. Zelo močno je ljudstvo prizadela novica leta 1914, da je začela prva svetovna vojna. Šmartno in vaščani dolga leta po vojni niso pozabili na to gorje. Že leta 1915, po zasedbi italijanske vojske, so na vso moč pošiljali Avstrijci granate iz Sabotina.

Granata, ki je padla 29. januarja 1916 ob 11.30 na hiše v Brjaču, je porušila tri hiše (Bernavo, Ruščevo in Krišnevo) ter tri senike. Ubitih je bilo okoli 40 vaščanov, ki so se po teh hišah skrivali. Veliko jih je bilo tudi ranjenih. Ubitih je bilo okoli 100 vojakov, ki so bili na dvorišču ravno v času kosila.

Po tej nesreči so morali iti vsi vaščani v begunstvo. Posledice te nesreče si je ogledal tudi italijanski kralj Viktor Emanuel.

Ljudje se niso še pomirili in pozabili vojne ter novega političnega gorja (fašizma), ko je že presenetila druga svetovna vojna. Že septembra leta 1943 po razpadu Italije in po prihodu nemškega okupatorja so nas bombardirali in imeli smo prve žrtve. Večkrat so vas obstreljevali in vaščane ustrahovali in ubijali.

26. marca 1944, na tiho nedeljo pred veliko nočjo, so v zgodnjih jutranjih urah začeli vas požigati. Požgali so 11 hiš in dva vaščana ubili.

Kakšno presenečenje in strah smo doživeli 19. novembra 1944, ko so Nemci že v jutranjih urah izgnali iz hiš vse vaščane. Zbrali so nas na dvorišču pred šolo. Prignali so tudi takratnega gospoda župnika Mateliča in njegovo gospodinjo Cilko. Okrog 10. ure so začeli Nemci vaščane šteti. Nekatere so določili za talce, druge pa za v taborišče. Župnik Matelič, ki je znal nemško, je pristopil k oficirju in ga prosil, naj pustijo uboge ljudi domov. Šele zvečer so se Nemci odločili in poklicali župnika Mateliča, naj ljudem pove, da gredo lahko domov.

Medtem, ko so ljudi zadrževali, so oropali vse hiše.

Doživeli smo tudi Mongolce in Kozake, ki so vas oropali in razdejali.

Okupatorjev obisk smo zabeležili 47-krat. Posledice teh obiskov so bile tudi žrtve.

Težko vojno življenje smo prenašali do 10. maja 1945. Spomini nas živečih niso pozabljeni. Šmartenska fara je v prvi svetovni vojni izgubila 47 fantov in možev na fronti, enajst jih je bilo ranjenih.

V vasi je bilo pod granatami ubitih okoli 60 vaščanov in čez 20 ranjenih, med njimi tudi otroci.

Druga svetovna vojna ni prizanesla Šmartnemu. V borbi jih je padlo 26 (tri dekleta in 23 fantov in možev). Ubitih je bilo pet talcev, dve dekleti (sestri) in trije moški.

KAJ SMO IMELI NEKOČ V ŠMARTNEM Obrti

Družina Figarjeva je imela tkalnico platna že od leta 1700. Za tkanje platna so iz Furlanije nabavljali lan. Leta 1880 so začeli izdelovati platno z mešanico volne in lanu. To so imenovali mežalana (mešana volna). Ko so v začetku leta 1900 začele tovarne izdelovati poceni platno, so tkalnico leta 1906 zaprli.

V tej hiši je bila v prvi svetovni vojni leta 1914 zasilna vojaška bolnišnica z operacijsko sobo.

Zraven tkalnice je bilo županstvo (občina). Župan je bil Jožef Musič iz družine Muščeve. Ker je bil prostor premajhen, so županstvo prenesli v Kojsko. Na Dolanjem placu je bila prva začasna pošta, kasneje je bila preseljena v Kojsko. V tej hiši je bila tudi posojilnica. V Oštevi hiši, ki je danes znana kot slikarska hiša, je bila pekarna. Tudi v hiši Pjirjavi je bila pekarna. Šulinovi so imeli krojačnico do prve svetovne vojne. Na Podžegnu je bila kovačija od Ivana Lipicerja. Na Bregu je bilo čevljarstvo, v Travniku pa mizarstvo. Imeli smo tri gostilne in dve trgovini. Pred prvo svetovno vojno so se nekatere družine izučile v lupljenju sliv, hrušk in divjih breskev.

Kultura

Ko smo leta 1906 dobili novo šolo, je bil pouk za vse otroke.

Znani učitelj Humar je leta 1910 ustanovil Prosvetno društvo Nova Nada, ki je štelo okrog 50 članov. Imeli smo bogato knjižnico, pevski zbor, igralno skupino, društvo Sokolov in Orlov ter skupine za ročna domača dela. Kmečke žene so se učile šivati za celo družino. Same so šivale tudi copate. Pevski zbor je vodil organist Karel Simčič. Igralna skupina je nastopala tudi po drugih briških vaseh. Zadnjo igro so igrali na Humu, ko so jih med igro izgnali fašisti.

Ob fašistični zmagi leta 1922 je bilo za nas Slovence usodno leto. Že spomladi leta 1923 so nam prepovedali vse kulturne organizacije. Ukinjeni sta bili tudi društvi Orlov in Sokolov. Avgusta istega leta so nam požgali še knjižnico. Tako je bilo konec našega kulturnega življenja v Šmartnem.

Oče slikarja Zorana Musiča je bil iz družine Muščeve. Starši slikarja so pokopani na pokopališču v Šmartnem.

V Šmartnem se je leta 1889 rodil mladinski pesnik in borec za narodne pravice Slovencev Karel Širok.

Avtorica besedila: Elvira Markočič Zapisala: Milojka Lenardič Zima 2017 / Briški časnik / 45

Dogodki

Kapetan Ivo Daneu v Brdih

Obisk ustvarjalcev jugoslovanske košarke V prvi polovici oktobra je Goriška brda obiskala stara košarkarska ekipa, ki jo je v vlogi kapetana vodil Ivo Daneu. Ekipa je pripeljala Jugoslavijo v svetovni košarkarski vrh. Obisk je sovpadal s praznovanjem 80. obletnice pionirja jugoslovanske in kasneje slovenske košarke Iva Daneua.

Košarkarjem je pred Gradom Dobrovo izrekel dobrodošlico župan Franc Mužič, ki je ob tem povedal: »Ponosen sem, da lahko gostimo tako pomembne osebnosti. V marsičem ste zgled, predvsem pa, kako moramo biti v življenju borbeni in delavni. To prinaša uspeh.« Ob tem se je spomnil tudi, ko je kot mladenič spremljal jugoslovanske ekipe v Hali Tivoli.

Ivo Daneu je poudaril, da so se nekdanji košarkarski kolegi takoj odzvali povabilu na spoznavanje briške pokrajine. Spomine na košarkarske uspehe je strnil z besedami: »Težko je primerjati. Bili so drugi časi. Igrali smo v drugačnih pogojih. Danes so fantje višji, hitrejši, močnejši. Lahko bi rekel, da so boljši, toda nesmiselno bi bilo primerjati našo generacijo z današnjo. Mi smo bili pionirji. Ponesli smo sloves jugoslovanske in kas-

neje slovenske košarke po svetu, na kar sem zelo ponosen.« Erika Koncut Fotografija: Ivo Saksida

Mladinski klub Cerovo, Vaška skupnost Cerovo in ZTKMŠ Brda

Otroška noč čarovnic v Cerovem Tudi letos smo v Cerovem organizirali otroško noč čarovnic. Mladinski klub Cerovo je v sodelovanju z Vaško skupnostjo Cerovo in ZTKMŠ Brda pripravil otroško prireditev z dolbenjem strašljivih buč in ustvarjalnimi delavnicami.

Za prireditev je vsako leto več zanimanja. Letos se nam je pridružilo okrog 100 otrok. Zahvalili bi se donatorjem, ki so nam pomagali, našim mamam, ki so skrbele za peko gore palačink, s katerimi so se otroci sladkali, ter vsem ostalim, ki so priskočili na pomoč. Osrednje dogajanje je popestrila igrana predstava Začarana buča in čarovnik Uršolin. Da smo dogajanje še dodatno začarali, so se otroci podali po temnem gozdu

Zima 2017 / Briški časnik / 46

čarovnice Zofke. Letošnja novost vodene poti je navdušila tako najmlajše kot tudi mlade po srcu. Nad prireditvijo je bil navdušen tudi župan Franc Mužič, ki nas je počastil z obiskom. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja in lahko pričakujete, da vas bomo tudi prihodnje leto presenetili. V našem kotlu namreč že vrejo nove ideje.

Mladinski klub Cerovo - DŽC

Dogodki Občina

Društvo briške žene in dekleta

40. obletnica obnovitve Koprske škofije

Novoletna čestitka Predstavila so se tudi Brda

Praznični december vsako leto izkoristimo zato, da se ozremo nazaj in se zamislimo nad vsem, kar se je v tem letu zgodilo. Kot predsednica Društva briške žene in dekleta lahko s ponosom rečem, da smo tudi letos zadovoljili marsikatero brbončico doma in v tujini z odličnim pecivom in drugimi dobrotami, ki so nastale izpod marljivih rok žena iz društva.

Tudi naša vokalna skupina Brike je pod taktirko pevovodkinje Barbare Šinigoj poskrbela, da ohranjamo briške pesmi in melodije.

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem članicam društva, ki so prispevale k še enemu uspešnemu letu. Rada bi dobrodošlico izrekla vsem novim članicam, ki so se nam letos pridružile. Drage dame, vam in vašim družinam želim miren božič in srečno novo leto 2018.

Lepe želje gredo tudi Brikam (ki so vedno vabljene, da se nam pridružijo v društvu) in Bricem, županu Francu Mužiču in vsej občinski upravi z direktorico Anito Manfredo na čelu ter seveda celotni ekipi ZTKMŠ Brda in direktorici Tini Novak Samec ter ekipi TIC. Vsem želim, da bi še naprej skupaj ustvarjali uspešno zgodbo Brd. Srečno 2018!

Silvestra Elen Brašnić Saffigna

Pisalo se je leto 1977, ko je bila 17. oktobra izdana papeška bula o obnovitvi Koprske škofije. Štiri desetletja kasneje, 21. oktobra, so zvonovi koprske stolnice doneli ob praznovanju pomembnega jubileja za Primorsko. Papež Pavel VI. je z bulo dokončno obnovil starodavno Koprsko škofijo in ji pridružil ozemlja v Sloveniji, ki so pred drugo svetovno vojno pripadala sosednjim škofijam v Gorici, Reki in Trstu. Pri določitvi ozemlja škofije je sledil določitvi meje med Jugoslavijo in Italijo, določeno z osimskimi sporazumi, ki so bili podpisani dve leti pred tem, v veljavo pa so stopili le deset dni pred izdajo papeške bule. Prvi redni škof obnovljene škofije, ki danes sega vse do Kobarida, je postal Janez Jenko.

Slovesno mašo, na katero je bil povabljen tudi briški župan, je daroval apostolski nuncij Juliusz Janusz, udeležil pa se je je tudi škof dr. Jurij Bizjak. Dogodek je bil tudi priložnost, da so se predstavile posamezne regije znotraj škofije. Na trgu pred stolnico je potekalo druženje ob stojnicah, na katerih so posamezni okraji škofije predstavili kulinarične dobrote, kulturne, sakralne in turistične zanimivosti različnih delov Koprske škofije. Briško deželo sta predstavljali Petra Zuljan in Nataša Filej iz Društva briških žena in deklet.

Erika Koncut

MK Kavalir na panoramski vožnji po Brdih

Obisk vinarstva Simčič na Humu MK Kavalir Šempeter-Vrtojba vsako leto organizira zaključek sezone za motoriste, s katerimi sodelujemo na letnih prireditvah. V goste povabimo moto klube iz sosednjih občin, pobratenih občin Medea (Italija) in Hodiše (Avstrija), moto klub iz Cerkvenjaka, Tomos skupino iz Ajdovščine, lastnike starodobnih vozil iz kluba Kareta in Vipavske doline. Na letošnjem zaključku je sodelovalo 107 motornih koles in 32 avtomobilov oziroma 198 voznikov in sopotnikov. Panoramsko vožnjo po Brdih smo popestrili z obiskom vinarstva Simčič na Humu, kjer so nas lepo sprejeli, udeleženci pa so bili zelo zadovoljni s postreženim.

Dominik Hanžič, predsednik MK Kavalir Zima 2017 / Briški časnik / 47

Dogodki

DU Podsabotin

»Ničesar ne pričakujem, zato sem vedno neskončno hvaležen za preproste stvari.«

Ralph W. Emerson

Krst novega vina skupaj s pevci Univerze za tretje življenjsko obdobje

Praznovanje rojstnih dni stanovalcev rojenih v mesecu septembru in oktobru

Žoga bend Doma Podsabotin skupaj z mladimi in mladimi po srcu

Delovna sobota skupaj s prostovoljkami in dobrovoljkami

Briška Karitas organizirala miklavževanje v domu upokojencev Podsabotin

Romina Velušček

Poskočen popoldan s članicami Športnega twirling kluba Deskle

Obvestilo

Učenci OŠ Dobrovo skupaj z učiteljico Valentino B. Stanič Zima 2017 / Briški časnik / 48

Kdor želi v Briškem časniku objaviti čestitko z življenjsko zgodbo za 90. ali 100. rojstni dan ali okroglo obletnico poroke, naj to sporoči Mileni Beguš (031 266 321) ali po elektronski pošti: briskicasnik@gmail.com Z veseljem vas bomo obiskali in objavili vaše spomine. uredništvo Briškega časnika

Gospodarstvo in kmetijstvo

Bjana, od zemlje k nebu

Od platinaste medalje do Unescovega priznanja Družinsko posestvo Bjana, ki se je usmerilo v pridelovanje penin, že peto leto zapored pošilja svoja peneča vina na prestižno in zahtevno ocenjevanje angleške revije Decanter, ene največjih svetovnih vinskih revij. Kakor vsako leto doslej je bila Bjana tudi letos v samem vrhu. Najvišje je bila ocenjena penina Brut rosé, prejela je platinasto medaljo. Neletniška penina Brut je prejela zlato medaljo, BrutZero 2010 srebrno, CuvéePrestigeBrut 2011 pa bronasto. Penine Bjana so tako dokazale svojo stalno visoko kakovost in uspešnost na mednarodnem vinskem prizorišču.

Dvorec Dorišče

V tej kleti zorijo nagrajene penine

Letos je na vinsko ocenjevanje Decanter World Wine Awards, ki ga vsako pomlad organizira angleška revija Decanter (www.decanter.com), prispelo več kot 17.000 vin z vsega sveta, kar prireditvi ohranja sloves največje ocenjevalke vin na svetu. Iz Slovenije je v London prispelo nekaj manj kot sto vzorcev. Miran in Petra Sirk, lastnika posestva Bjana, sta na to ocenjevanje doslej poslala sedemnajst vin in vsa so dobila medalje. Letos sta tretje leto zapored dobila tudi najvišje priznanje, to je platinasto medaljo.

Tako stalno uspešen nastop, ki se vsako leto še izboljšuje, uspe le tistim vinarjem, ki ne popuščajo pri kakovosti svojih vin in natančnosti pridelave ter upoštevajo karakter terena in podnebnih pogojev. S tem posestvo Bjana uresničuje svoje poslanstvo, saj želi, da bi vinski svet prepoznal Goriška brda tudi kot odlično možnost za pridelavo penečih vin na svetovni ravni.

Miran in Petra sta zelo ponosna tudi na posebno priznanje Unesca Italija za ohranitev naravne in kulturne dediščine, ki ga je prejel dvorec Dorišče, v katerem domuje njuna družina in v katerem poteka vinarska dejavnost. Dvorec z bogato zgodovino so v 13. stoletju pozidali Goriški grofje in je takrat nosil ime Wyglan. Leta 1288 je omenjen Rovanus de Biglola, leta 1307 Martin de Bilana in sin Fosch, leta 1341 vitez Leonard iz Biljane. Konec 15. stoletja je dvorec kupila plemiška rodbina Orson. Goriški plemiči Edlingi so bili naslednji lastniki, od leta 1511 pa gospodje Dornberški, razlaga Ivan Jakič v knjigi Vsi slovenski gradovi. Zdajšnji lastnik dvorca je družina Mirana Sirka. Dvorec z okoliškim posestvom je kupil njegov ded Franc Obljubek po prvi svetovni vojni. »Od zemlje k nebu« je vodilo vinarstva Bjana, ki razkriva, kako pomembno je ohranjati naravno in kulturno dediščino. Ljubezen, vztrajnost in odločnost so botrovale zaključku

dolge in naporne poti od porušene zgradbe do »obnove in krajinske ureditve dvorca Dorišče, v katerem poteka njihova primarna in visoko kakovostna vinarska dejavnost«. S temi besedami je strokovna komisija natečaja Dejavnost na podeželju (La fabbrica nel paesaggio) pod pokroviteljstvom ministrstva za narodovo dediščino in kulturne dejavnosti, ministrstva za turizem, mednarodnega centra za ohranjanje in prenovo kulturnih dobrin, mednarodnega sveta za spomeniško varstvo in evropskega observatorija za podeželje iz Italije utemeljila dodelitev priznanjazZveze italijanskih združenj in kluba Unesco vinarstvu Bjana za mednarodno prepoznavnost. S tako visokim priznanjem in s svojimi vrhunskimi vini se posestvo Bjana resnično vzpenja »od zemlje k nebu« in tako dodaja svoj kamenček v mozaik odličnosti Goriških brd.

Zima 2017 / Briški časnik / 50

1208: prvi pisna omemba Vile Dorišče 1990: napolnjenih prvih petsto steklenic Bjane v kleti pod hišo 1994: obnova najstarejše vinske kleti v Brdih, ki se nahaja pod hišo v dvorcu Dorišče 2006: začetek obnove dvorca 2007: začetek gradnje nove kleti pod dvoriščem in zaključek obnove hiše in kleti 2008: odprtje, uradni naziv Turistična kmetija z nastanitvijo Bjana

Iva Sivec Fotografiji: arhiv družine Sirk

Gospodarstvo in kmetijstvo Občina

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Naše poslanstvo pred izzivi sodobnega kmetijstva na Primorskem Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica je vodilna strokovna inštitucija na področju kmetijstva na Primorskem. Kot javni zavod podpiramo trajnostni razvoj vseh kmetijskih panog ter skrbimo za prenos strokovnega znanja, novih tehnologij in dognanj v kmetijsko prakso na način, ki zagotavlja okolju prijazno in tržno učinkovito kmetovanje, poseljenost prostora in uravnotežen razvoj podeželja.

S svojimi dejavnostmi pokrivamo celotno območje zahodne Slovenije: od Bovca, Kobarida, Idrije na severu, do Pirana na jugu ter vse od italijanske meje na zahodu, do Postojne in Ilirske Bistrice pa na vzhodu. Območje je izjemno pestro tako po geomorfološki sestavi kot tudi po različnih podnebnih pogojih, kar se odraža v raznolikosti pridelave in zastopanosti skoraj vseh kmetijskih panog.

Delo zavoda je v okviru osnovnega poslanstva vpleteno v življenje celotnega kmetijstva na Primorskem, v zadnjem desetletju pa s proizvodno dejavnostjo in posredovanjem storitev ter izvajanjem čezmejnih projektov svojo dejavnost širimo tudi na mednarodno raven. Povezujemo pridelovalca, predelovalca in potrošnika, teorijo in prakso, pa tudi kmetijstvo z drugimi področji človekovega udejstvovanja. V povezovanju in znanju vidimo najboljše rešitve za ohranjanje vitalnega podeželja in njegove socialne stabilnosti ter možnost za ustvarjanje zelenih delovnih mest na Primorskem.

Prizadevamo si ustvariti okolju, rastlinam, živalim in ljudem prijazno pot hrane, ki se bo začela na kmetiji z integrirano, po možnosti ekološko pridelavo, končala pa na polici trgovine, na mizi lokala ali pred gostom turizma na kmetiji.

Radi bi dosegli, da bo ta proizvod poznan po svoji varnosti in kvaliteti, obenem pa bo dišal nezgrešljivo naše, domače, primorsko – slovensko.

Moderni čas postavlja kmetijstvo pred izzive, ki zahtevajo nova znanja in inovativne rešitve, naš zavod pa pri tem igra aktivno vlogo. Zavedamo se, da nas naravni pogoji, ki v našem okolju niso povsod idealni za kmetovanje, silijo v rešitve, ki zahtevajo pogum in raznovrstna znanja. Ob prizadevanju za večji pridelek in konkurenčnost na trgu je potrebno zagotoviti trajnostno rabo proizvodnih virov in javnih dobrin z namenom varstva okolja in ohranjanja kulturne krajine. Zelo resno jemljemo tudi opozorila narave, ki se ponavljajo iz leta v leto in so vedno bolj prepričljiva. Klimatskim spremembam ne bomo ubežali, nanje se moramo čim prej in čim bolje prilagoditi in pri tem poskrbeti, da ne bo trpela kakovost tal, vode in zraka. Za doseganje pravega ravnotežja med količino in kakovostjo pridelka, tržno konkurenčnostjo ter okoljskimi omejitvami pa je ključno znanje, ki ga je potrebno stalno nadgrajevati.

Kmetijam, ki si prizadevajo povečati količino in kakovost pridelkov in izdelkov pomagamo in svetujemo osebno, na terenu, organiziramo razna izobraževanja, delavnice s prikazi v praksi, preko tiskanih medijev, radia in televizije. Vsako nedeljo ob 7.00 zjutraj lahko naše kmetijske nasvete poslušate v kmetijski oddaji na Radiu Koper, enkrat mesečno pa tudi na 1. programu nacionalne televizije v sklopu oddaje Ljudje in zemlja.

Zavedamo se moči in vpliva digitalnih medijev, zato smo se v letošnjem letu odločili za modernizacijo in celovito prenovo našega spletnega mesta, ki našim zvestim strankam in ostalim uporabnikom omogoča enostaven in celovit pregled naše bogate ponudbe, obsežnost dejavnosti in področij, ki jih pokriva zavod.

Na naši spletni strani lahko dobite številne kmetijske nasvete, redno vas obveščamo o pomembnih razpisih in rokih za prijavo, o številnih dogodkih in izobraževanjih, delavnicah, ki jih za vas organiziramo in na katerih sodelujemo, objavljamo strokovne prispevke in novosti na področju tehnologij pridelave, tehnike ter druge aktualne in zanimive teme s področja kmetijstva. Redno lahko spremljate našo ponudbo sadnih sadik Drevesnice Bilje, analiz grozdja, mošta, vina, mleka in drugih živil, analiz zemlje, ušesnih znamk, plemenskih bikov ter vsega za sirarstvo in predelavo mleka.

Obiščite nas na http://www.kmetijskizavod-ng.si. Trudimo se vam ponuditi celostno storitev, da vam z informacijami na enem mestu čim bolj olajšamo ločeno in dolgotrajno zbiranje informacij. Za vse dodatne informacije smo vam dosegljivi preko spletnega obrazca in naše telefonske številke. Pokličite nas, obiščite, ali pa napišite elektronsko sporočilo.

Direktor Branimir Radikon, dipl. ekon. inž. agr.

Festival znanosti

Šov demonstracijskih kuhinjskih eksperimentov Letošnji že peti Festival znanosti Nova Gorica 2017 je potekal 6. in 7. oktobra v dvorani OŠ Milojke Štrukelj.

Festivala so se udeležili tudi briški učenci izbirnega predmeta Poskusi v kemiji pod mentorstvom učiteljice Cirile Božič Klemenčič.

S projektom Festival znanosti Nova Gorica si e-Hiša prizadeva ponuditi javnosti priložnost, da se sreča z znanostjo in znanstveniki od blizu, v sproščenem okolju ter navdušiti otroke in mladino za naravoslovje in tehniko.

Posebnost letošnjega festivala je nedvomno Kitchen science, šov francoskega fizika in kemika dr. Fabrica Ribleta, ki je prisotne navduševal z enourno izobraževalno zabavo polno demonstracijskih kuhinjskih eksperimentov.

Zima 2017 / Briški časnik / 51

Gospodarstvo in kmetijstvo

50 let frizerske dejavnosti

Zvonka Podgornik prejemnica priznanja za življenjsko delo Na Dnevih goriške obrti in podjetništva septembra letos je novogoriška OOZ nagradila najbolj zaslužne posameznike oziroma obrtnike in podjetnike. Najvišji jubilej, 50-letnico frizerske dejavnosti, je slavila Zvonka Podgornik, rojena na Plešivem v Goriških brdih. Tam je tudi odprla svoj prvi salon, kasneje pa se je preselila v Novo Gorico, kjer deluje še danes.

Zvonka je že od malih nog želela postati frizerka in ta želja se ji je uresničila. Šolala se je v Ljubljani, prakso pa opravljala kot vajenka v takrat edinem frizerskem salonu na Dobrovem. Po zaključku šolanja se je zaposlila v Novi Gorici, v salonu na Erjavčevi ulici. Stara komaj 18 let se je odločila, da odpre svoj salon v Brdih. Izbrala je kraj Ceglo, kjer je bil zaradi mejnega prehoda z Italijo velik pretok ljudi. Po petih letih je salon preselila na Dobrovo kot podnajemnica v novi hiši Simčičevih. »Še danes sem jim hvaležna, da so mi to omogočil,« nam zaupa in doda, da je tam ostala12 let. Vmes si je ustvarila družino in kljub temu, da se je preselila v Novo Gorico, je še celih osem let opravljala delo na Dobrovem.

Leta 1984 je svoj zasebni salon preselila v Novo Gorico, na ulico Gradnikove brigade 41, kjer še danes opravlja frizersko dejavnost. Vsa ta leta je v svojih salonih izobraževala mlade za frizerski poklic. »Vedno mi je bilo v veliko veselje delo z mladimi vajenci in kasneje z delavci, dokler si niso tudi sami odprli svojih salonov. Da so se pri meni dobro izučili frizerskega poklica, dokazuje dejstvo, da so pri svojem delu zelo uspešni. Delujejo pa na širšem goriškem območju in tudi v tujini,« pripoveduje. V želji po dodatnih znanjih se je tudi sama dodatno izobraževala. Obiskovala je frizersko akademijo v Tržiču (Italija) in vse frizerske sejme od Bologne, Londona, Pariza, Dunaja, Zagreba in Beograda z namenom seznanjanja z novimi modnimi trendi na njenem

Zvonka Podgornik med predsednikom OZS Brankom Mehom in predsednikom OOZ Nova Gorica Zoranom Simčičem ob prejemu priznanja za življenjsko delo

področju dela. Bila je tudi članica Obrtne zbornice Nova Gorica, kjer je tri mandatna obdobja kot predsednica vodila sekcijo frizerjev. »Najlepši spomin na moja frizerska leta je spoznanje, da sem imela v salonu res dobre frizerje, kjer smo ustvarjali, napredovali v modnih smernicah, sodelovali na različnih modnih revijah in prireditvah.« Zvonka ob tej priložnosti izraža zahvalo za podporo svoji družini in vsem zvestim strankam, ki jo spremljajo, nekatere tudi že 50 let. Najbolj je vesela, ko vidi, da je stranka zadovoljna. Tu črpa pogum in veselje pri opravljanju poklica, kljub temu, da se je uradno upokojila že pred 15 leti. Ob tej priložnosti vsem Brikam in Bricem želi vesele božične praznike in srečno 2018!

Urška Testen Fotografija: Jani Batič

Osnovna šola Dobrovo

Šolska proslava ob dnevu reformacije in dnevu spomina na mrtve V petek, 27. oktobra, smo na šoli obeležili dva državna praznika: dan reformacije in dan spomina na mrtve. Proslavo smo na osnovi pravljice Mojiceje Podgoršek O mlinarju, ki je za knjigo mlin prodal oblikovali recitatorji, pevci in Orffova skupina. V njej smo predstavili življenje in pomen Primoža Trubarja, ki je napisal prvo slovensko knjigo in ustanovil slovenski knjižni jezik.

Zima 2017 / Briški časnik / 52

Gospodarstvo in kmetijstvo Občina

Fama v Brdih

Zgodba o uspehu Vipavsko trgovsko podjetje Fama je konec oktobra na Humu odprlo poslovalnico. »Brda so bila siva lisa na našem poslovnem zemljevidu, zato se veselimo prisotnosti v briški občini. Ne izključujemo možnosti, da bomo v prihodnje odprli še kakšno poslovalnico,« je povedal direktor vipavske trgovske verige Aleksander Lemut in dodal, da jih izjemno veseli, da so našli skupni jezik z družino Čebron, ki je že imela prodajalno v teh prostorih. »Združili smo moči, naredili market in obogatili ponudbo.« Fama ima razpršene poslovalnice od Bovca do slovenske Istre.

Zaposluje 101 trgovca. Leto 2016 so zaključili z realizacijo 20 milijonov evrov. Letošnja realizacija bo višja za predvidoma dva milijona evrov. Do konca leta bodo odprli še eno poslovalnico v Istri, zaposlitev pa bo tako dobilo še osem ljudi. »Imamo dva nakupovalna centra, veleprodajno skladišče v Vrhpolju, 17 lastnih marketov in sedem franšiz. Prisotni smo na 27 lokacijah,« še pojasnjuje direktor vipavske trgovske verige, ki jo briške trgovine že poznajo kot veletrgovca in dobavitelja. »Naša želja je, da prisotnost podjetja v Brdih še okrepimo tako z veleprodajo kot tudi z maloprodajo. Želimo si, da bi bili prisotni še na kateri drugi lokaciji,« ob tem dodaja Lemut.

Medtem ko se podeželje sooča z zapiranjem trgovin in poslovnih subjektov, je vipavski trgovec na Primorskem ustvaril poslovni uspeh. Na vprašanje, kako so zasnovali uspešno pot, Lemut odgovarja: »Problematika izvira iz veleprodaje oziroma izbire nabave.

Imamo lastno veleprodajno skladišče. Smo veletrgovec, distributer, po drugi strani pa imamo tudi maloprodajno mrežo. Ker oboje združujemo, lahko tudi konkuriramo. Posledično so konkurenčne naše cene. Te so takšne, da se izplača ostati v domačem kraju, saj ni stroškov prevoza. V nakupovalnih centrih ljudje kupijo veliko izdelkov, po katerih v domači trgovini ne bi segli. Stroški nakupovanja v nakupovalnih centrih so v končni fazi večji.«

Ob tem Lemut pristavi, da so do sedaj trgovine le odpirali, nobene pa zaprli. Potrebe kupcev so temeljito preučili. Pripravili so ponudbo, ki zadržuje ljudi v domačem kraju. »Če temu dodamo, da se ljudje radi družijo in spregovorijo lepo besedo z lokalnim trgovcem, je to zaključena zgodba o uspehu. To dokazujejo tudi podatki,« še zaključuje prvi mož Fame.

Erika Koncut Fotografija: Robert Lemut

Matični oljčnik je dal prvo olje

Olje vrhunske kvalitete

Dobra oljčna letina

Iztisnili približno toliko olja kot lani Letošnja oljčna letina je, lahko bi rekli, kar solidna.

Nekateri oljčniki so obrodil nadpovprečno, drugi, predvsem nižinski, pa podpovprečno. V oljarnah na našem koncu ni bilo zaznati, da bilo oljk kaj manj. Iztisnili smo približno toliko olja kot lani.

Olja so malo manj grenka kot lanska, so pa bolj sadežna in prijetno pikantna. Slabih olj praktično ni, saj je bila letina tudi kar se bolezni in škodljivcev tiče izjemna. Oljčne muhe ni bilo, čez poletje je bilo ravno prav padavin, torej letina, kakršno si lahko samo želimo.

Davis Prinčič

V Višnjeviku, natančneje v Sebeču, se nahaja matični oljčnik, ki je eden od rezultatov projekta Uelije II. V njem se nahaja 21 različnih sort. Sadike so bile vzgojene v sosednji Furlaniji, cepiče zanje pa se je pobiralo iz tistih dreves, ki so preživela usodno pozebo leta 1929 v Brdih, na Goriškem in v Furlaniji.

V tem oljčniku se je letos prvič obiralo oljke in tudi pridelalo prvo olje. Po prvih ocenah je olje vrhunske kvalitete, zelo sadežno in ne preveč grenko ter pikantno. Seveda se je glede na količino oljk, ker so to mlada drevesa, naredilo mešano olje.

Upam, da bo država pokazala kaj več interesa za oljkarstvo, da se bo lahko v tem oljčniku naredilo ustrezne analize, ugotovilo sortiment in nekoč bo morda iz tega oljčnika priteklo več različnih sortnih olj.

Davis Prinčič Zima 2017 / Briški časnik / 53

Gospodarstvo in kmetijstvo

Gostilnica Pr' noni Neblo

Lokal je zaživel z mladimi močmi Od letošnjega junija je Gostilnico Pr' noni v Neblem prevzel mlad par iz Šempetra pri Gorici. Lokal je kar zaživel z novimi in mladimi močmi ter s svojo ponudbo vabi tako domačine iz Brd kot goste, ki prihajajo od drugje.

Ponudba gostilnice je več kot pestra, saj poleg sveže pripravljenih morskih jedi in ribjih specialitet ter različnih mesnih jedi pripravijo tudi sveže sezonske jedi. Takih z domačim priokusom se gostje zelo razveselijo in jih z veseljem preizkušajo. Še posebej se mlad kolektiv potrudi ob pripravi celih rib v pečici, mešanih hladnih in toplih morskih ter mesnih predjedi. Navdušuje njihov divjačinski golaž, ki gre posebej v slast ob svežem kruhu, ki ga spečejo vsak dan. Za poslastico po okusnem kosilu ali večerji pa ponudijo različne domače sladice. Vodilo njihovega dela je ponudba resnično kakovostnih jedi, ki so sestavljene iz dnevno nabavljenih svežih surovin.

Zakonca Mateja Jarc in Borče Mickovski sta se za gostinstvo odločila skupaj, saj sta hotela v življenju nekaj novega, novih sprememb. Kot pove Borče, slaščičar po poklicu, je od vedno imel željo po lastnem lokalu. Pridno si je nabiral izkušnje v novogoriški Perli, kjer je bil zaposlen zadnjih pet let. Mateja, po poklicu dipl. anglistka in pedagoginja, je odgovorna za vodenje podjetja, sicer pa v lokalu poprime za vsakršno delo, največkrat za točilnim pultom. Skupaj z njima šteje kolektiv kar deset zaposlenih in kot pove naš sogovornik, mu je v največje veselje dober odnos med sodelavci, prijaznost osebja, posebej pa zadovoljstvo gostov. »Celoten kolektiv sestavljajo mladi kuharji in natakarji in prav vsi se trudimo in dokazujemo, da smo tudi mladi lahko kreativni in uspešni«, zaključi.

Gostilnica Pr' noni se nahaja v središču Neblega tik ob križišču, ki vodi proti nekdanjemu mejnemu prehodu z Italijo. Ima 160 sedišč in sprejme skupine do 50 ljudi. Prav za skupine najraje sestavijo tako ribje kot mesne menije, saj s tem poskrbijo za hitro in kvalitetno postrežbo. Pri načrtih za prihodnost pa želijo najprej obdržati sloves dobrega lokala, zato prijazno vabijo domačine iz Brd in od drugje, pripoveduje Borče in dodaja: »Obiščite nas, ne bo vam žal. Ob tej priložnosti pa želim vsem bralcem Briškega časnika miru in zadovoljstva polne praznike ter srečno novo leto.« Urška Testen, Fotografija: arhiv Gostilna Pr' noni

Devetošolca OŠ Dobrovo

Priznanje za Ognjeni tornado, najizvirnejši eksperiment v državi Na Gimnaziji Moste so v okviru Enote za raziskave, razvoj, razvijanje ustvarjalnosti in inovacije v sodelovanju z institucijami, ki skrbijo za izobraževanje in razvoj kadrov s področja kemijskega izobraževanja, že petič organizirali tekmovanje iz kemijskega poskusa za osnovne šole in ga tretjič izpeljali tudi na državni ravni. Državno tekmovanje iz kemijskega poskusa na Gimnaziji Moste je potekalo 29. novembra.

Med vsemi prijavljenimi poskusi je strokovna komisija na podlagi oddanega prispevka, ki je vključeval spletno povezavo do posnetka poskusa, objavljenega na Youtub kanalu, izbrala dvajset poskusov, ki so jih avtorji izvedli na prireditvi.

Zima 2017 / Briški časnik / 54

Devetošolca Matija Goljevšček in Timotej Semenič sta pod mentorstvom učiteljice Cirile Božič Klemenčič osvojila srebrno priznanje in posebno priznanje za najizvirnejši eksperiment.

Nagrajeni eksperiment Ognjeni tornado si lahko ogledate na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=M5MUwpXj2OI

Gospodarstvo in kmetijstvo

Promocije briških vinarjev

Aktivna in uspešna jesen Bližajo se božično-novoletna praznična druženja, na katerih dobra žlahtna kapljica ne sme manjkati. Briška bo gotovo del slavja v marsikaterih slovenskih in tujih domovih. V njeno prepoznavnost, kot tudi prepoznavnost briškega teritorija, so vinarji v preteklih štirih mesecih vložili veliko truda, ki ga povzemamo v izboru vinskih dogodkov in ocen.

[1\ Septembra smo zasledili uspeh Vinarstva Sosolič iz Zalega Brega. Na letošnjem dunajskem mednarodnem ocenjevanju vin AWC Vienna je sodelovalo preko 12.000 vzorcev vin iz 40 držav. Sosoličev Virus 3 se je zavihtel na 6. mesto in se odel z zlato kolajno.

[1\ Med 19. in 22. oktobrom se je briška kapljica točila tudi v Trbižu na 19. ediciji Ein Prosit. Sodelujoči vinarji so obiskovalcem ponudili do štiri različne vzorce vin. Iz Brd so vina predstavljali vinarstva Ronk, Valter Sirk, Mulit, Bužinel in Kabaj.

[1\ Konec oktobra so briško vino okušali pod Pohorjem. Na jubilejnem 10. vinskem festivalu VinDel je sodelovala enajsterica briških vinarstev: Čarga, Bizjak, Klet Brda, Benedetič, Prinčič, Movia, Reja, Valter Sirk, Blažič, Ronk in Ščurek.

[1\ Oktobra so briško kapljico promovirali v tujini. 26. in 27. oktobra je v Sarajevu potekal 13. mednarodni vinski konec tedna Sarajevo Wine Weekend, na katerem je sodelovalo 60 vinarjev iz celega sveta. Med njimi so bile tudi briške vinarske hiše Ščurek, Edi Simčič, Marjan Simčič in Zanut.

[1\ Že v začetku novembra se je v Parmi v Italiji odvila 16. edicija dogodka Vini di Vignaioli, na katerem so se predstavili trije slovenski vinarji, iz Brd pa le eden: Kmetija Štekar. Gre za poseben dogodek, kjer poudarjajo spoštovanje do vinskega trsa, teritorija, avtohtonosti in naravnosti.

[1\ Prve dni novembra, vendar čez lužo, sta se v New Yorku na festivalu naravnih vin Raw Wine New York kot edina iz Slovenije predstavljala vipavski Batič in briški Movia.

[1\ Briška naravna vina so se v začetku novembra točila tudi v avstrijski prestolnici na mednarodnem dogodku Orange Wine Festival, na katerem so sodelovale vinarske hiše Atimo, Blažič, Brandulin, Erzetič, Jure Štekar, Kramar, Marjan Simčič, Movia in Kristian Keber.

[1\ Med 10. in 14. novembrom je peterica briških vinarjev (Jakončič, Klet Brda, Kristančič, Simčič Marjan in Valter Sirk) briško kapljico in teritorij predstavljala na 26. vinskem festivalu v Meranu v Italiji. Gre za enega najpomembnejših vinskih festivalov v Evropi, saj se je letos predstavilo 450 vinskih hiš iz celega sveta.

[1\ V prvi polovici novembra je v Londonu potekal Decanter Fine Wine Encounter, kjer je bil od briških vinarjev prisoten Marjan Simčič.

[1\ Pred martinovim so v Hong Kongu na mednarodnem sejmu vin in žganih pijač, enemu največjih in najpomembnejših sejmov s področja promocije vina, alkoholnih pijač in prehrambnih proizvodov v Aziji, prvič točili briško vino. Republika Slovenija se je predstavila prvič in je imela poseben status države gostje. Priložnost je dobro izkoristila, saj je pripravila tudi poseben promocijski dogodek: predstavitev Slovenije in vinarstva za številne poslovneže, strokovnjake in druge najpomembnejše ljudi s področja vinarstva. V sodelovanju s slovenskim ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta se v Hong Kongu predstavili vinarstvi Ščurek in Edi Simčič.

[1\ Tržaški Slow Food je 12. novembra v Trstu organiziral enološki dogodek Assaggio Divino, na katerem je bilo mogoče okušati proizvode štirideseterice vinarstev iz Slovenije in Furlanije Julijske Krajine. Briško zastavo so držali vinarstvo Blažič, Brandulin in Movia.

[1\ 17. novembra pa so se vinarji ponovno srečali v avstrijski prestolnici na festivalu Mondo Vino. Iz Brd so bili prisotni iz vinarstva Edi Simčič.

[1\ Konec novembra je penina Donna Regina Extra Brut Vinarstva Čarga prejela zlato medaljo v kategoriji »Meditation« na londonski zaključni podelitvi nagrad prestižne britanske revije Glass of Bubbly The World’s Finest Glass of Bubbly awards 2017. »Nagrada nam potrjuje in priznava, da je tudi na naših tleh mogoče pridelati odlične mehurčke, da gremo v pravo smer in da iz leta v leto ohranjamo oziroma dopolnjujemo kakovost naših vin. Spomnimo se tudi prejšnje penine Donna Regina Brut Nature 2008, ki je v New Yorku (FLIWC) lani prejela prav tako zlato in še srebro v Gornji Radgoni,« nam je zaupal Martin Erzetič.

V kategoriji klasičnih penin je na istem ocenjevanju zlato medaljo prejela tudi Medotova penina Brut Rose. Z zlatim odličjem se je odel tudi Medotov Brut Cuvee, in sicer v kategoriji »Creamy«, s srebrnim pa Brut 48 v kategoriji »Gastronomic«. Uspešno je bilo tudi Vinarstvo Silveri družine Gašparin. Za penino Brut Zero Vintage 2009 je v kategoriji »Sea Breeze« prejelo bronasto medaljo.

Zima 2017 / Briški časnik / 56

Občina Gospodarstvo in kmetijstvo

doma in po svetu [1\ Odmeven je bil letošnji že 20. Slovenski festival vin, na katerem se je 21. in 22. oktobra predstavilo 220 domačih in tujih vinarjev ter kulinarikov, prvič pa so tudi Brda imela na voljo svoj salon. Briška vinarstva Dolfo, Ferdinand, Kabaj, Klet Brda, Kmetija Šibav, Movia, Pintar, Marjan Simčič, Štekar, Blažič, Mavrič Danilo, Edi Simčič, Erzetič, Šibau, Čarga in Zanut so obiskovalcem festivala ponudili popotovanje okusov rebule. Velja omeniti, da je bil Sauvignon blanc Bagueri superior 2013 Kleti Brda najboljše ocenjeno vino med suhimi vini. Peršolja cabernet franc barrique 2013 je zasedel drugo mesto med suhimi rdečimi vini.

[1\ Le nekaj dni kasneje se je v Zagrebu odvil 12. Mednarodni festival vina in kulinarike VINOcom. Tam se je predstavilo vinarstvo Ščurek.

[1\ Z briškimi vini nazdravlja tudi Miss sveta 2017 Minushi Chillar. Vina A+ in Bagueri Kleti Brda so bila izbrana za uradna vina letošnjega izbora v Sanyi na Kitajskem.

[1\ Že štirinajstič so se vinarji v začetku decembra zbrali v srbski prestolnici. Beograjski salon vina je tokrat ponudil v pokušino 650 vzorcev vina. Med temi so bili tudi briški iz vinarstev Blažič, Kleti Brda, Ščurek, Brandulin in Zanut.

[1\ Pregled zaključujemo z novico, da se je Rebula Opoka 2013 Marjana Simčiča zavihtela, po izboru Decanterja, med 75 najbolj zanimivih vin leta 2017. Slepo ocenjevanje so izvedli trije strokovnjaki, in sicer Oz Clarke (97 točk), Christelle Guibert (93 točk) in Andy Howard MW (93 točk). Simčičeva rebula je skupno zbrala 94 točk.

Erika Koncut

Zima 2017 / Briški časnik / 57

Kultura

40. obletnica smrti kulturnika in ljudskega pesnika Ludvika Zorzuta

Ludvik Zorzut se spomladi »vrača« v Brda Letos mineva 50 let od smrti svetovno znanega pesnika Alojza Gradnika in 40 let od smrti kulturnika, publicista in ljudskega pesnika Ludvika Zorzuta.

Ob omembi njegovega imena tistemu, ki je odrasel pred letom 1977, se vsak nasmehne. Ludvik Zorzut je bil oseba, ki je s seboj prinašala verze, humor in smeh. Kljub temu, da je umrl 27. aprila 1977 v Kanalu, kjer je z družino živel od leta 1949, pa je bila uresničena njegova želja, da je bil pokopan v rodni Medani. Sem se je stalno vračal, saj je vodil pevski zbor.

Gospod Ludvik, kot so ga imenovali Brici, se je rodil kot četrti od šestih otrok 24. avgusta 1892. Njegov oče Anton je bil nadučitelj v Medani.

Alojz Gradnik se ga je z veseljem in spoštovanjem spominjal: »Anton Zorzut je bil sin siromašne kolonske družine iz Medane. Čeprav se je z ženitvijo povzpel v vrsto večjih posestnikov, mojega očeta ni preziral, marveč cenil. Njegov sin Ciril je bil moj sošolec, zato sem bil skoraj vsak dan gost v njihovi hiši. S Cirilom sva brskala po očetovi skromni knjižnici, v kateri je bilo tudi nekaj zvezkov Dunajskega in Ljubljanskega zvona. Zorzut je bil dober Slovenec in vsi njegovi otroci so bili vzgojeni v strogo narodnem duhu … 'Pohorski pesnik' Ludvik Zorzut je njegov sin.

Predanost slovenskemu narodu je prejel od očeta. Toda še večja je bila učiteljeva predanost in zvestoba cesarju Francu Jožefu. Njegova podoba v razkošen ornat oblečenega monarha s kraljevskim žezlom v roki je visela na steni šolske sobe tik pred mojim nosom, ki sem sedel v prvi klopi…«.

Zanimivo je, da se je Zorzut rodil v istem poslopju kot deset let prej znameniti pesnik Alojz Gradnik. Hiša, kjer je danes Gradnikova spominska soba v Medani, je namreč stala poleg vaške šole, kjer je bilo stanovanje nadučitelja Zorzuta. Tu sta bila višja dva razreda, nižja dva pa v stavbi poleg cerkve, kjer je bila nekoč pisarna Krajevnega ljudskega odbora. Leta 1901 je Zorzut začel obiskovati cesarsko kraljevo vadnico v Gorici. Skupaj s sošolci je do 3. razreda gimnazije stanoval v Alojzijevišču, ki ga je vodil kaplan Franc Setničar. Prav Setničar ga je navdušil za planinstvo, ki mu je ostal zvest do svoje smrti. Po končani gimnaziji leta 1913 se je vpisal v bogoslovje. Maja 1915 je bil v Medani, kjer ga je zajela italijanska okupacijska vojska in ga skupaj z očetom odpeljala v internacijo najprej v Cremono, nato v Campagno. Tu je oče Anton 31. marca 1916 umrl. Bival je še v kraju San Severino v Markah ter v Firencah, od koder so mu italijanske oblasti dovolile odhod domov. Nekaj časa je skupaj z Jožkom Bratužem poskušal nadaljevati študij v Vidmu.

Tu se je spoprijateljil z Ivanom Trinkom, furlanskim pesnikom Giuseppom Ellerom ter drugimi beneškoslovenskimi bogoslovci. Po kobariškem preboju je bil ponovno interniran v San Severino. Po koncu vojne je prekinil študij in se naselil v Mariboru, kjer se je 8. junija 1921 poročil z Marijo Debenjak iz Kozane. Med leti 1922 in 1932 so se mu rodili štirje otroci: dva sinova (Miloš in Zoran) in dve hčeri (Danica in Mira). V Mariboru je sprva služboval kot carinski uradnik, nato pa na magistratu, kjer je na koncu vodil turistični urad. Med drugo svetovno vojno se je pred Nemci umaknil v Videm pri Krškem, nato v Laško in Ljubljano. Sredi leta 1944 se je preselil v Gorico, kjer je deloval pri slovenskem Rdečem križu in se tudi kulturno udejstvoval. Od maja 1945 do septembra 1947 je bil referent za arhive in kulturno dediščino pri Okrožnem izvršnem NOO za Goriško, od 1947 do 1949 pa je bil zunanji sodelavec ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja. Leta 1949 se je z družino preselil v Kanal. Od 1949 do 1950 je bil referent za muzeje in arhive pri oblastnem odboru goriške oblasti s sedežem Zima 2017 / Briški časnik / 60

v Postojni. Po ukinitvi tega organa je bil krajši čas tajnik sedemletne šole v Kanalu ter arhivar pri študijski knjižnici (1951), potem pa je bil imenovan za prvega upravnika novoustanovljenega Goriškega muzeja, kjer je bil leta 1953 upokojen.

Kljub temu, da je bil v spominih Alojza Gradnika oziroma njegovem intervjuju z Marjo Boršnik imenovan za pohorskega pesnika, pa je Ludvik Zorzut tudi pesnik Brd. To poimenovanje je povezano s časom, ko je Gradnik pripovedoval svoje spomine, torej leta 1954, ko se je Zorzut komaj dobro vrnil iz Maribora in začel svoje delovanje na Primorskem. Leta 1974 je doživel izdajo izbora svojih pesmi, ki nosi »briški« naslov Ptička briegarca, čeprav so v tej izdaji poleg Briških tudi Pohorske, Planinske, Ljubezenske, Slovenjbeneške ter Popotne pesmi.

Njegova je himna Občine Brda: Brda, Brda. Zorzutovo delovanje pa za Brda ni pomembno zgolj zaradi pesmi, ki nam slikajo našo deželo v času, ko so v kuhinjah še bila ognjišča »s čujami«, ko so Brici lupili »češpe« in ko so prvi stroji šele začeli kopati nove vinograde. V povojnem času je poskrbel, da se je marsikateri star predmet iz Brd znašel v depojih Goriškega muzeja, v današnjo knjižnico Franceta Bevka v Novi Gorici pa je prinesel številne izvode starih del, ki bi se drugače porazgubila. Ludvika Zorzuta se njegovi rodni Medanci z nasmehom spominjajo kot šaljivca ter vaškega pevovodjo in organista. Iz Kanala je kot vnet planinec v Medano prihajal peš. Ob številnih prilikah je pisal s humorjem obarvane slavnostne govore v verzih. Ludvik Zorzut je bil nemirni duh, ki ga lepo opiše njegov drugi vzdevek. Imenovali so ga tako »gospod Ludvik«, kar kaže na njegovo za takratne razmere visoko izobraženost, kot tudi »Lujerč«. Slednji pomeni njegovo večkrat opevano ptičko bregarco, repnika iz družine ščinkavcev, ki je simbol pomladnega nemirnega razpoloženja. Spomladi je ta ptička neprestano letala po briških gričih in prepevala. Prepeval je tudi Ludvik Zorzut, dokler ga ni premagala bolezen. Še takrat pa je njegov nemirni duh povzročal skrbi tako zdravnikom kot tudi domačim.

Goriški muzej pa tudi Občina Brda so si že ob postavitvi Gradnikove spominske sobe leta 2002 prizadevali pridobiti dovolj gradiva, da bi tudi Zorzutu postavili pregledno spominsko razstavo. V letu 2016 je prišlo do preobrata, saj je Goriški muzej pridobil veliko količino predmetov in dokumentov pok. Ludvika Zorzuta, za kar gre zahvala njegovim dedičem, Zorzutovi snahi Marti Zorzut in njegovi vnukinji Elizabeti Križman. Nova stalna razstava v prostorih Gradnikove spominske sobe je sedaj že postavljena, njeno odprtje pa bo spomladi 2018. Ludvik Zorzut se sedaj na poseben način »vrača« v rodna Brda, ki jih je s takim zanosom občudoval in opeval. dr. Tanja Gomiršek, Goriški muzej

Kultura Občina

Gradovi in vino v Vili Vipolže

Gradovi kot sedeži zemljiškega gospostva Konec novembra je v viteški dvorani Vile Vipolže potekala predstavitev publikacije, ki je nastala pod okriljem Konzorcija za ohranjanje gradov Furlanije Julijske krajine (Consorzio castelli FVG). Avtor štirijezične publikacije je grof Michele Formentini, ki je sicer po poklicu odvetnik. Michele Formentini je avtor številnih študij, povezanih z zgodovino in kulturo Collia-Brd ter bližnje Furlanije. V njih je raziskoval tako zgodovino gradov, vinogradništva ter oljarstva kot kmečkih hiš in orodij. Prav tako je lastnik in avtor razstav v Muzeju kmečke kulture v Ajellu (Museo della civiltà contadina).

Nova publikacija, ki je nastala v okviru konzorcija, opozarja na dediščino gradov in utrjenih naselij tako na slovenskem kot na italijanskem delu Brd. Predstavitev časovno sovpada in se tudi pokriva z aktivnostmi za pripravo dokumentacije, ki bi Brda-Collio uspešno »vpisala na Unescov zemljevid«.

V to prizadevanje je z Občino Brda na slovenski strani vključeno osem italijanskih obmejnih občin.

Predstavitev je povezoval novinar in svetnik v Goriškem pokrajinskem svetu (Consiglio Provinciale di Gorizia) Stefano Cosma, ki se posveča poglobljenim raziskavam zgodovine vinogradništva in vinarstva. Navzoče je najprej toplo pozdravil podžupan Občine Brda Žarko Kodermac in italijanske goste povabil na ponovni obisk, saj so Brda vabljiva v vsakem letnem času. Sledil mu je predsednik Konzorcija za ohranjanje gradov Roberto Raccanelli, ki je v organizacijo povabil tudi slovenske posameznike in družbe, povezane bodisi z lastništvom bodisi z upravljanjem grajskih stavb. Poudaril je, da stavbna dediščina in njeni arhitekturni stili ne poznajo meja, saj so se razvijali v skupnih kulturno-zgodovinskih okvirih.

Kot primer je navedel, da so pri rekonstrukciji strehe na Rubijskem gradu za model imeli ostrešje z Gradu Dobrovo.

Besedo je povzel Franco Bocchieri, ki je predstavil pomen ICOMOS, mednarodne nevladne organizacije, ki se posveča ohranjanju zgodovinskih spomenikov in območij. Delo te organizacije se pokriva z delom že omenjenega Konzorcija za ohranjanje gradov. Bocchieri je želel prikazati, da vpis na UNESCOV seznam ne pomeni omejitev, temveč zlasti in predvsem prednosti, ki jih prinaša prepoznavnost in strokovna ter

tudi finančna pomoč UNESCA. Avtor publikacije Michele Formentini, ki je med drugim pobudnik t. i. vinske ceste na italijanskem delu Brd, je spregovoril o predstavljenih gradovih dejansko povezanih s cesto, ki se vije med briškimi vinogradi. Zanimiva je bila njegova duhovita pripoved o vojnih časih v daljnem letu 1616, ko so na območju Brd potekale vojne med Habsburžani in Benečani. Benečani so zavzeli utrjeni grad v Števerjanu in v kleti zasegli 300 sodov »izvrstnega vina,« ki so ga nato razdelili med vojake. Luisa Trani je predstavila aktivnosti za vpis območja Collio-Brda na UNESCOV seznam, ki so se že odvile ter nakazala nadaljnje korake. Poudarila je, da je območje Brd edinstveno in unikatno z vidika krajine ter kulturnozgodovinskih danosti kot preplet ro-

mansko-slovansko-germanske kulture.

Prav ti dejavniki so ključnega pomena pri uspešnosti kandidature. Tanja Gomiršek, kustosinja Goriškega muzeja, je osvetlila pomen gradov v Goriških brdih v zgodovini. Sprva, v srednjem in začetku novega veka, je bila njihova vloga predvsem obrambna in upravno-administrativna. Tekom stoletij, v času po prehodu pod Habsburžane, pa so se grajske stavbe povečale in posodobile ter postale zlasti sedeži zemljiškega gospostva, katerih glavna dajatev je bila, kot najpomembnejši komercialni pridelek Goriške grofije – vino. Srečanje je zaključila direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec, ki je prikazala dosedanji uspeh pri povezovanju za skupno kandidaturo na UNESCOV seznam ter izpostavila dejstvo, da smo lahko upravičeno ponosni na našo pokrajino, ki se ohranja s trdim delom Bricev. Obdelava in ohranjanje vinogradov v terasah zahteva poleg delno strojne velik delež ročne obdelave. Vplivi mediteranske klime s celoletno vegetacijo na gričevnati pokrajini, kjer uspeva tako trta kot tudi češnja in drugo sadje ter celo oljka, pa nas dejansko uvrščajo v edinstveno deželo. Slednje je vidno na področju arhitekture, enogastronomije in kulturne krajine. dr. Tanja Gomiršek, Goriški muzej

Zima 2017 / Briški časnik / 61

Kultura

Grad Dobrovo, Vila Vipolže

Že 25. Gradnikovi večeri Letošnji Gradnikovi večeri so ob 50-tletnici pesnikove smrti potekali 23. in 24. novembra na Gradu Dobrovo in v Vili Vipolže.

V Brdih se že 25 let konec novembra s ponosom predajamo spominu na velikega briškega pesnika Alojza Gradnika, mojstra umetniške besede, pesnika ljubezni, smrti, samote, strasti in lepote, pa tudi prevajalca, sodnika in narodno zavednega Slovenca. Petdeset let je minilo od pesnikove smrti in zato je prav, da se poklonimo človeku, ki nam je zapustil neprecenljivo bogastvo poezije in med vsemi verzi o ljubezni in stiskah tudi sporočilo, ki pravi, naj ne pozabimo svojih korenin in se jih nikoli ne sramujemo.

Za začetek letošnjih jubilejnih Gradnikovih večerov so nam briški osnovnošolci pred vhodom v Grad Dobrovo pričarali igrivo podobo pesnika s pomočjo dramatizirane otroške poezije pod vodstvom učiteljice Marjetke Zavrtanik. Nenavadno sproščujoče je bilo doživeti velikega, temačnega in globokega briškega pevca smrti in ljubezni skozi otroške oči in igro. Gradnikova otroška poezija iz zbirke Narobe svet je, tako so nam pokazali otroci, brezčasna, saj tako otrokom kot odraslim na enostaven način sporoča, naj sanjamo in razumemo svet v vseh njegovih dobrih in slabih razsežnostih.

Poudarja predvsem misel, da bi morali o svetu razmišljati po svoje, saj gre za naš svet, ki je vedno bil in bo v marsičem »narobe svet«, kot je poudaril tudi podžupan Žarko Kodermac.

Petkov večer na gradu se je nadaljeval v dvorani, kjer nam je briška skladateljica in pianistka Ingrid Mačus s sodelavci, pevkama Mirjam Jelnikar in Martino Kocina ter Albertom Zenarollo na tolkalih, pripravila presenečenje s svojo krstno izvedbo uglasbitve Gradnikove poezije iz zbirke De profundis in dveh pesnitev Petre Koršič. Njeno originalno, sodobno in poduhovljeno glasbo, ki je na trenutke tudi duhovita in čarobna obenem, je zaokrožila v smiselno celoto s pomočjo dobrega izbora besedil in zvenečih glasov obeh mezzosopranistk. Pesniški del tega prvega jubilejnega Gradniko-

Dramski krožek OŠ Dobrovo

Gradnikove večere otvorili osnovnošolci

Člani dramskega krožka OŠ Dobrovo pod mentorstvom učiteljice Marjetke Zavrtanik so otvorili 25. Gradnikove večere z recitacijami Gradnikove pesniške zbirke Narobe svet in druge pesmi za mladino.

Zima 2017 / Briški časnik / 62

vega večera je na originalen način uvedla pesniška zbirka Roberta Gašparina Tisočeri jaz. Pesnik je v pogovoru z moderatorko Branko Gorjup razkril, da sicer izda pesniško zbirko samo vsakih 10 let, da pa je njegova poezija, ki je dostopna vsem tudi na svetovnem spletu, zdaj prav zato vedno bolj svobodna, izčiščena in se izraža v krajših oblikah. Robert Gašparin je pesnik-keramik, ki ne le z besedami, ampak tudi s pomočjo zemlje, vode in ognja v prečiščenih linijah utrjuje vero v moč umetnosti, ki nam daje nekaj več, nekaj, kar ni le uporabno, ampak nam predstavlja nujno potrebno duhovno plat življenja. O kompleksni osebnosti pesnika Roberta Gašparina pojejo besede v njegovi pesmi Tisočeri jaz: »Jaz nisem eden, nas je vsaj sto, najverjetneje več desetkrat toliko.« Kratki dokumentarni film Domov k spominu, delo očitno zelo nadarjene mlade briške filmske ustvarjalke Neli Maraž, je na čudovito intimen način zaključil četrtkov večer s svojim globokim in stvarnim pogledom na zasebno željo po ohranjanju spomina in identitete, brez sentimentalnosti, olepševanja in odvečnih čustev, pač pa z močnim in pretresljivim eksistenčnim nabojem.

Vila Vipolže je bila čudovito okolje za petkovo nadaljevanje jubilejnih Gradnikovih večerov, saj je že na samem začetku iz njenega impresivnega renesančnega balkona Gradnikova poezija v soju žarometov zazvenela mogočno in svečano v interpretaciji Kaje Markočič in Tadeja Prinčiča. Vprašanje je seveda, kaj bi na to rekel sam pesnik: bi se mu morda zdelo, da sodi njegova pesem bolj nekam v senco murve ali med brajde, mogoče na kakšno blatno briško stezo in ne na renesančni balkon? Pesnik Alojz Gradnik, ki so ga določala ljubezen, smrt in nazorska vprašanja, je po okupaciji Primorske iz družbenopolitične stvarnosti in mestnega vrveža zbežal v tišino vaškega življenja zemlje in narave. V katerem okolju zveni Gradnikova

Občina Kultura

Grad Dobrovo, Vila Vipolže poezija najbolj pristno, poezija pesnika, ki istočasno poje o smrti in ljubezni in ki v nekem objavljenem intervjuju z Marjo Boršnik pesimistično priznava, da se je v njem utrgalo vse »kar je bilo še upanj v kakšno srečo … vse se je nakopičilo in zgostilo«. Kljub vsemu lahko slutimo, da bi bil Gradnik srečen, če bi videl, kako ga v Brdih interpretirajo mladi igralci in kako svobodno ga sprejemajo sodobni otroci, kako se znajo poigravati z njegovimi verzi in ga na čudovit način veselo, radoživo in brez kakršnihkoli zadržkov razumejo. Ravno otroci so to dokazali tudi v kratkem filmu, uvodu v petkov večer, ki so ga posneli v sodelovanju z avtorico Lidijo Vodopivec. Simpatične likovne upodobitve in portreti Gradnika, ki so jih ustvarili šolarji, pričajo o tem, da je Gradnik živ, med nami in z nami, da njegova poezija kroži po Brdih med generacijami in da ni tista resnobna in temačna podoba, ki tako močno veje iz njegove poezije, edina možna Gradnikova podoba. Mladi Brici ga vidijo kot šegavega, rahlo nasmejanega ali duhovito namrgodenega in včasih malo škilastega gospoda, ki se zna tudi šaliti. Ta podoba bo ostala z njimi, upajmo tudi takrat, ko se bodo v odraslih letih soočili z njegovo poezijo smrti in ljubezni, tišine, osame in minljivosti, pa tudi demoničnosti in usodnosti iz njegovih pesniških zbirk.

Prvi del Gradnikovih večerov je bi namenjen briškim ustvarjalcem, v središču drugega večera pa je bila Antonella Bukovaz, pesnica in performerka iz Benečije, z glasbenimi spremljevalci iz akustične zasedbe Trio Bohobare. Antonella Bukovaz je po materi pesnica slovenskega rodu, rodila pa se je v vasici Topolovo v Benečiji in je ena od soustanoviteljev poletnega večdnevnega umetniškega srečanja Postaja Topolove. Prav tukaj je, kot je sama povedala v duhovito in spretno vodenem pogovoru z Nadjo Velušček, stopila na pot poezije, torej na pot preverjanja svoje prisotnosti v svetu. Piše v italijanščini in čeprav je njen materni jezik slovenščina, je šele pri 21 letih izvedela za bukev, za drevo, ki daje njenemu priimku neverjetno pomensko moč. Kot bukev, ki je zrasla med topoli, je z nekaj predrznosti in poguma objavila svojo prvo pesniško zbirko leta 2006 in se razvila v ustvarjalko, ki enako dobro obvlada besede kot

Kulturni dan šestošolcev

gib in igro. Zdi se ji, da je poezija samosvoj jezik in je zato vseeno, v katerem jeziku piše pesnik. Letos je dobila prestižni Vileniški kristal 2017 za najboljši projekt in interpretacijo. Kot performerka se izraža z videopoezijo in avdio-video instalacijami, s svojimi teksti pa je sodelovala tudi v sonoričnem gledališču Hanne Preuss, nazadnje v Pavani za Antigono. Le-ta predstavlja ženski glas v okviru praznovanj 100-letnice prve svetovne vojne, glas, ki se zoperstavlja nasilju in objestnosti moške nadvlade. Antonella Bukovaz samo sebe občuti kot bitje, ki se giblje v obmejnem prostoru, kjer je vse polno vprašanj in nenehnega proizvajanja zgodovine in spominov. Po njenem so ljudje ob meji brez središča, zgodovino nosijo v sebi in se nikoli od nje ne morejo popolnoma distancirati. Živijo na nekakšnem zemeljskem prelomu s svojo problematično identiteto, saj nimajo države. Njihova država je obmejnost. Ni čudno, da se Antonella Bukovaz do neke mere identificira z bajeslovnim bitjem iz Benečije, z vilo Krivopetko, ki s svojimi narobe obrnjenimi nogami hodi nazaj in gleda naprej, oziroma hodi naprej tako, da gleda nazaj. Vse, kar je na njej posebnega in krivega, jo dela takšno, kakršna je: enkratna.

Trio Bohobare (za to priložnost žal samo Duo Bohobare) je spremljal pogovor med Antonello Bukovaz in Nadjo Velušček z glasbo in pesmimi v beneških narečjih, saj ima v Benečiji vsaka dolina svoje jezikovne posebnosti. Slišali smo nekaj duhovitih prispevkov iz Terske doline in Rezije ter glasbo prvega beneškega narečnega kantavtorja.

Letošnji Gradnikovi večeri so bili programsko, vsebinsko in organizacijsko pripravljeni strokovno in z veliko posluha za pesnika, ki upravičeno velja za pesnika Goriških brd. Za to, da bi Gradnik kdaj pa kdaj zašel med nas tudi kadar ni Gradnikovih večerov, smo Brici pesniku ob vsem njegovem bogatem pesniškem opusu dodali še majhen verz, kot je obljubil podžupan Žarko Kodermac: na Osnovni šoli Dobrovo bo odslej pisalo OŠ Alojza Gradnika Dobrovo.

Vida Zei Fotografija: Andrej Colja

Gradnikovi večeri

Po Gradnikovi učni poti Film in razstava Gradnikovih portretov Osnovna šola Dobrovo je na 25. Gradnikovih večerih sodelovala tudi drugi dan, ko so v Vili Vipolže predvajali film o Gradnikovi bralni znački in Gradnikovi učni poti. Obenem so postavili tudi razstavo Gradnikovih portretov, ki so jih izdelali učenci 6. razredov, oboje pod mentorstvom učiteljice Lidije Vodopivec.

Sredi oktobra smo učenci 6. razredov imeli kulturni dan.

Peš smo se odpravili po Gradnikovi učni poti, kjer smo poleg verzov našega pesnika širili znanje o tipičnih briških drevesih. Pot nas je vodila skozi čudovito pokrajino do Medane.

Ogledali smo si Gradnikovo rojstno hišo s spominsko sobo.

Po ogledu rojstne hiše smo risali portret Alojza Gradnika.

Polni lepih vtisov smo zaključili kulturni dan.

Zima 2017 / Briški časnik / 63

Kultura

Vila Vipolže

Že četrti koncert vokalnih skupin V času, ko naravo preplavijo mavrične jesenske barve, se je v Vili Vipolže že tradicionalno odvijal večer vokalnih skupin. Skupina Quercus Quintet je 14. oktobra že četrtič zapovrstjo organizirala večer vokalnih skupin, na katerem se je predstavilo 10 skupin iz cele Slovenije.

Na odru so se zvrstili vokalna skupina Patina z Gorenjske, kvintet Mlin iz okolice Ljubljane, mešana pevska skupina dr.

France Prešeren iz Žirovnice - Breznice, vokalna skupina Amabile iz Posavja, vokalna skupina Vilinke iz Sevnice, oktet Valvasor, ženska vokalna skupina Lipa iz Litije, oktet Gallus ter domačini, vokalna skupina Quercus. Ob tej priložnosti se je Quercus Quintet premierno predstavil v novi, začasni, nekoliko okre-

pljeni zasedbi. Nastopili so kot vokalna skupina Quercus in se predstavili v projektnem, razširjenem sestavu s programom, ki so ga pripravljali le mesec dni. Kljub temu so izvrstno opravili svoje delo. Tako so se lahko postavili v vrsto z vsemi ostalimi nastopajočimi, med katerimi so bili odlični izvajalci, ki imajo za sabo številne zmage na tekmovanjih ter pomembne nastope in sodelovanja.

Na večeru, ki je v dobri dve uri vrhunskega petja ujel raznovrstne melodije, priredbe in ljudske ritme, so svoja ušesa in energijo lahko sprostili številni obiskovalci. Da je celota izgledala in zvenela tako, kot mora, gre velika zahvala tehnični ekipi Vile Vipolže. Zagotovo pa tudi organizatorjem iz vrst Quercus Quinteta, ki s svojimi koncerti in srečanji redno prispevajo k pestremu glasbenemu programu v Goriških brdih.

Da so ti izpeljani do popolnosti, gre v imenu organizatorjev velika zahvala sponzorjem in donatorjem. Med temi so Občina Brda, ZTKMŠ Brda, GoInfo Nova Gorica, GOAP Nova Gorica, E3, Energetika, Ekologija, Ekonomija, Kuplast, Matejka Kumar s. p., Globex s.r.l. Logatec, Zavarovalnica Sava d. d., Eurospin, TPE Elektronika Solkan, Rozina Konjedic Hum, Hiša Marinič Biljana, Cvetličarna Nataša in Klet Brda.

Andreja Benedetič Fotografija: Andrej Colja

Marlies Liekfeld – Rapetti, nemška slikarka

Jezik znakov v Hiši kulture Veliko Bricev zdaj že pozna nemško slikarko Marlies Liekfeld – Rapetti, rojeno leta 1939 v Königsbergu, ki je z Brdi vse bolj povezana. Še posebej s Šmartnim. V t. i. avstrijsko hišo v Šmartnem je najprej prišla kot gostja, kasneje kupila majhno hišo in se vseskozi vračala v to vas. Danes živi in ustvarja med Celovcem in Šmartnim. V Hiši kulture se predstavlja tretjič in to je njena že peta razstava v Sloveniji. Maja letos smo si lahko ogledali njeno razstavo Fragile v turnu pri sv. Križu nad Kojskim. Marlies Liekfeld – Rapetti je medicinska asistentka, ki je šele v zrelih letih opustila poklic in prisluhnila svojemu pravemu poslanstvu – doštudirala je in se posvetila slikarstvu.

Marlies Liekfeld – Rapetti ustvarja v različnih tehnikah, največ s papirjem, ki ga sama izdela, obdela, obarva, oblikuje v tridimenzionalne forme. Njena dela so številni kolaži, akvarelne slike, papirni objekti, skulpture in instalacije iz različnih gradiv, nastali v temperi, akrilu in drugih tehnikah; izjemno izvirna je pri uporabi različnih drugih, tudi odpadnih snovi, ko iz medicinskih cevčic, ostankov plastike, naplavljenih vej ali pa železnih ostankov s soških prodišč ustvarja nove slike, podobe, stenske skulpture in še marsikaj. Njena dela so abstraktna, vendar vedno precizna, ustvarjena z največjo pozornostjo, z izjemnim estetskim čutom in prepoznavnim izrazom, pa naj gre za manjše kose nakita, ali pa večje skulpture, instalacije, ki najdejo svoj prostor tudi na prostem.

V Šmartnem se nam je predstavila z deli, ki odražajo njen prepoznaven likovni rokopis. Tudi njeno sporočilo je, kakor vedno, zelo jasno. Razstava Jezik znakov govori o univerzalnosti znakovne Zima 2017 / Briški časnik / 64

likovne govorice, ki presega vse nacionalne, jezikovne, politične in tudi kritiške umetnostno zgodovinske opredelitve – govori v čistih linijah, izčiščenih grafičnih elementih, pikah, črtah, grafizmih, črno-belih razmerjih in prelivih na ploskvah, ki pri gledalcu vzbujajo številne asociacije. Nagovarja k razmisleku o prostoru in času, ki ga živimo tukaj in zdaj. Svoje slike obesi na steno, jih položi na posebne podstavke, jih pripne na obešalnike ... Barvna lestvica, ki se pne od umazano bele do črne, z vmesnimi nevsiljivimi poudarki, daje vtis japonske gracilnosti in tople domačnosti obenem.

Razstava je brez dvoma ena najvidnejših v Hiši kulture doslej.

Ni torej naključje, da je pozornost vzbudila tudi pri televiziji ÖRF, ki je ob tej priložnosti v Šmartnem posnela odmeven prispevek za oddajo Servus, srečno, ciao.

Katja Kogej

Kultura

Podoba sv. Janeza Nepomuka na mostu čez Kožbanjšček

Domiseln in izviren kažipot Neposredno ob zaselku Peternel v Goriških brdih, ki je bolj znan kot kraj gnusnega zločina nemške vojske nad 22 domačini maja leta 1944, stoji čez potok Kožbanjšček manjši kamniti most z dvema lokoma. Datum izgradnje mostu verjetno ni znan.

Kljub dokajšnji starosti je most solidno obnovljen. Sam most morda ne pritegne toliko pozornosti, kolikor je pritegne manjša skulptura, ki stoji na njegovi ograji točno v sredini mostu nad opornikom v strugi potoka. Kamnita skulptura ni dosti višja od enega metra, postavljena pa je na kamniti podstavek z vklesano letnico 1903. Ta podstavek tvori s kipcem celoto, saj sta oba dela iz enega samega kosa kamna. Kipec predstavlja človeško figuro v dolgem ogrinjalu, ki poševno čez prsi drži položeno razpelo s Kristusovo podobo. S tem razpoznavnim znakom zanimivega kipca je razmeroma lahko v tej kamniti podobi prepoznati svetnika sv. Janeza Nepomuka. Gre za edino tovrstno podobo v Goriških brdih, ki pa tudi ni zelo pogosta drugod po Sloveniji, čeprav bi se jih nekaj le dalo našteti v naši domovini in na Primorskem. Pod letnico 1903 se v okvirčku nahaja manjši križ, nad letnico na kamnitem podstavku kipca pa je v kamen vklesan še krajši napis. Na njem z velikimi črkami piše: SLAUCE IN BELO. Pred tem napisom pa je v isti višini, kot je sam napis, reliefno v kamen vklesana v horizontalni legi dlan z iztegnjenim palcem, ki služi kot kažipot v zaselka Slavče in nekoliko bolj oddaljeno Belo. In hkrati je to morda daleč naokoli in tudi izven naših meja edini kažipot, ki je postavljen na tako domiseln in izviren način.

Zanimiv iz zgodovinskega stališča pa je še podatek, da je napis na podstavku pod kipcem nesporno napisan v slovenskem jeziku, čeprav so na njem zabeležene le tri besede. In to prav na najbolj zahodni meji slovenstva, kjer je bil vpliv italijanskega jezika zelo močan. Slovenski napisi na javnih mestih so bili v tem času (okoli leta 1900) na področju današnje Slovenije prava redkost in ne pravilo. Naj omenim samo, da je Ljubljana dobila slovenske napise z imeni ulic šele leta 1908. V celi Sloveniji bi napise v slovenščini na javnih mestih ali spomenikih na prelomu iz 19. v 20. stoletje težko našteli na prste ene roke. Večina napisov take vrste je bila bodisi v latinskem ali pa v nemškem jeziku. Nimam točnejših podatkov, vendar upravičeno domnevam, da gre za enega od najstarejših napisov v slovenščini v Goriških brdih na javnem mestu in na odprtem prostoru.

Zakaj se skulpture sv. Janeza Nepomuka pojavljajo praviloma le na mostovih

Kipi, spomeniki ali napisne plošče na slovenskih mostovih niso prav pogost pojav. Le redki slovenski mostovi se lahko ponašajo s tako dekoracijo, ki da lahko mostu poseben pomen. Že Rimljani so na mostove vgrajevali kamnite spominske plošče, ki so spominjale v glavnem na vladarja, ki je dal most postaviti.

Mostovi so že po sami funkciji zgradbe, na katerih so vladarji in drugi radi postavljali obeležja ali božja znamenja. Nihče ni mogel preko mostu, ne da bi opazil znamenja na njem.

Postavljanje kipov ali znamenj na mostovih se je najbolj razmahnilo v srednjem veku. V tem pogledu je verjetno najlepši in najbogatejši Karlov most v Pragi, zgrajen preko reke Vltave sredi 14. stoletja. Na 516 m dolgem mostu je danes postavljenih več kot 30 skulptur, ki most spreminjajo v pravo umetniško galerijo.

Najatraktivnejši med vsemi kipi na tem mostu pa je prav podoba Zima 2017 / Briški časnik / 66

Podoba sv. Janeza Nepomuka na mostu čez Kožbanjšček

sv. Janeza Nepomuka, češkega svetnika. Kip najlaže spoznamo po avreoli s petimi zlatimi zvezdicami, ki obkrožajo njegovo glavo. V rokah pa poševno na telo drži stisnjeno razpelo.

Med vsemi obeležji se na slovenskih mostovih najpogosteje pojavljajo kipi sv. Janeza Nepomuka, Kristusova razpela in različne spominske table, ki po navadi sporočajo čas nastanka mostu.

Težko je reči, kdaj se je podoba češkega svetnika Janeza Nepomuka prvič pojavila v Sloveniji. Da bi odgovorili na vprašanje, zakaj se je podoba sv. Janeza Nepomuka praviloma pojavljala največ na mostovih, moramo seči daleč nazaj v 14. stoletje. Janez Nepomuk, ki se je okoli leta 1330 rodil v Pomúku na Češkem, je kasneje postal škof v Pragi. Legenda o njem pravi, da je v rani mladosti prebolel hudo bolezen, potem ko so njegovi dobri starši dolgo molili zanj. Ker je ozdravel, so ga v zahvalo posvetili v božjo službo v Prago. Tu je postal znan pridigar in mnogi ljudje, ki so ga poslušali, so spremenili svoj način življenja. Češki kralj Venceslav IV. ga je povabil na svoj dvor, kjer je postal tudi kraljičin zaupnik. Zaradi spora s kraljem, ki si je hotel povsem podrediti češko cerkev, je Janez Nepomuk pri kralju padel v nemilost.

Njegov položaj je še poslabšalo dejstvo, da kralju ni hotel izdati, kar mu je kraljica povedala pri izpovedi. Kralj ga je dal zato zapreti in mučiti, 20. marca leta 1393 pa ga je dal, zvezanega v vreči, poriniti s Karlovega mostu v Pragi v mrzle vode reke Vltave, kjer je utonil. Ljudska govorica pravi, da je medtem, ko se je vreča potapljala na dno Vltave, na vodno površino izplavala avreola s petimi zvezdami, ki so simbolizirale mučenika.

Mučenik Janez Nepomuk je po svoji tragični smrti postal zgled človeka, ki je znal čuvati skrivnost sakramentne spovedi.

Njegova slava se je posebej razširila med katoliško reformo in leta 1729 je bil imenovan za svetnika. V ljudskem spominu je zaradi načina svoje smrti nastopal kot zaščitnik pred poplavami, njegova neizmerna in nepopustljiva vdanost pri tajnosti spovedi pa ga je postavila tudi v vlogo zaščitnika pred opravljivimi jeziki.

Iz teh razlogov so kipe sv. Janeza Nepomuka postavljali največ na mostovih, s čimer je posredno postal tudi njihov zaščitnik.

Leta 1683 so njegov bronasti kip najprej postavili na Karlovem mostu v Pragi, zraven mesta, kjer so ga vrgli v vodo. Kasneje so se kipi največjega češkega svetnika pojavljali na mostovih po

Kultura Občina

Podoba sv. Janeza Nepomuka na mostu čez Kožbanjšček

Na Karlovem mostu v Pragi je kip s podobo sv. Janeza Nepomuka glavna atrakcija.

vseh krajih Evrope. V Sloveniji je eden od kipov sv. Janeza Nepomuka ohranjen na kamnitem kapucinskem mostu v Škofji Loki, ki velja tudi za najstarejši ohranjeni most v Sloveniji. Kip so nanj postavili šele med obnovo mostu leta 1892. Podobo sv.

Janeza Nepomuka najdemo tudi v Zidanem mostu, ob cerkvi v Gornjem gradu, kamor je bil premeščen z dostopnega mostu, ki je vodil h grajskemu prizidku cerkve, ter na nekaterih manjših mostovih širom po Sloveniji. Zanimivo je tudi, da je kip sv. Janeza Nepomuka zašel v kraško vas Hruševica, kamor je bil prenešen kot predmet najden v jarku ob potoku Lijaku v spodnjem delu Vipavske doline.

Kipec so med prvo svetovno vojno verjetno izdelali češki vojaki. Na Goriškem se je kipec s podobo sv. Janeza Nepomuka nahajal na danes že porušenem mostu čez potok Koren pri železniški postaji v Novi Gorici, sedaj pa se nahaja v parku ob Gradu Kromberk.

reolo s petimi zlatimi zvezdicami, je tudi težko ugotoviti in o tem lahko le ugibamo.

V nemirnih časih obeh svetovnih vojn, ki ju je kipec preživel, je malo verjetno, da bi se tak običajno kovinski detajl skulpture lahko sploh ohranil.

Kipec sv. Janeza Nepomuka v Goriških brdih na mostu čez Kožbanjšček je izredno zanimiva in hkrati duhovita in izvirna pojava, vredna vse pozornosti. Pošilja nam več sporočil skozi podobo sv. Janeza Nepomuka, pri Slovanih zelo priljubljenega svetnika. Kipec je tudi zanimiv in hkrati redek, čeprav skromen spomenik slovenskega jezika na nekem javnem mestu.

Most, na katerem stoji kipec, je tudi mejno področje, kjer se potok Kožbanjšček iz ožje doline spusti v ravnino. Verjetno je, da se je potok ob nalivih razlival in poplavljal nižje ležeča polja. In sv. Janez Nepomuk je prav zaščitnik pred poplavami. Torej je bil postavljen na pravem mestu, hkrati pa je

opravljal še funkcijo kažipota.

Most čez Kožbanjšček pri Peternelu je po podatkih, ki sem jih pridobil od Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Novi Gorici, vpisan v njihov register kot spomenik slovenske kulturne dediščine.

Vsekakor je podoba sv. Janeza Nepomuka na mostu čez Kozbanjšček zanimiva popestritev briške turistične ponudbe, saj stoji ob zanimivi kolesarski poti in tik ob mestu, kjer se ob obeležitvi tragičnega dogodka pri Peternelu med drugo svetovno vojno zbere veliko ljudi. Je tudi originalni predstavnik ljudske domiselnosti in ustvarjalnosti v razmeroma skromnih razmerah, zato pa ni nič manj bogat z vsemi svojimi sporočili. In prav zato zasluži kipec v svoji neposredni bližini tablo z osnovnimi informacijami za obiskovalce.

In prepričan sem, da ne bo minilo dolgo časa, ko bo taka tabla postavljena.

Gorazd Humar

Stanje in pomen kamnite skulpture pri Peternelu

Kipec je izdelan iz sivo belega apnenca, zelo verjetno kraškega izvora. Ni pravih podatkov, kje je bil izdelan, se pa da na obrazu skulpture ugotoviti manjšo poškodbo na nosu, medtem ko je brada na desni strani nekoliko resneje poškodovana. Ali je imel kipec ob postavitvi nad glavo av-

Sedmošolci v prestolnici

Samostojno eksperimentirali ob zvočni dogodivščini Sredi oktobra smo učenci 7. razredov obiskali Ljubljano.

Najprej smo v Cankarjevem domu poslušali simfonično matinejo Glasbene mladine Slovenije z naslovom Čudoviti svet glasbil. Preko skladb smo spoznali posamezne skupine glasbil v

simfoničnem orkestru ter uživali ob melodijah in ritmih Arležanke Georgesa Bizeta. Sledil je obisk Hiše eksperimentov, kjer smo najprej samostojno eksperimentirali, kasneje pa prisluhnili zvočni dogodivščini.

Zima 2017 / Briški časnik / 67

Kultura

Vokalna skupina Vinika

Na regijskem tekmovanju do zlatega priznanja Konec novembra se je Vokalna skupina Vinika udeležila primorskega regijskega tekmovanja pevskih zborov v Glasbeni šoli Postojna. Glede na pravila Javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti so imele pravico do prijave na tekmovanje zasedbe, ki so sodelovale na Naši pesmi 2016, Sozvočenjih 2016, ali pa so jih na najmanj regijsko raven predlagali strokovni svetovalci na območnih revijah v sezoni 2016/2017.

Spored je moral obsegati umetno pesem slovenskega skladatelja, napisano od leta 1987 do danes, slovensko ljudsko pesem (v priredbi ali izvirni obliki) ter dve skladbi po lastni izbiri. Trajanje glasbenega sporeda je bilo omejeno na največ 14 minut čiste glasbe. Ena izmed skladb v programu je bila lahko izvedena z instrumentalno spremljavo, če je to predvideno v izvirniku izbrane skladbe.

Vokalna skupina Vinika se je predstavila s štirimi slovenskimi skladbami, in sicer: Ladjica želja na besedilo Ferija Lainščka v uglasbitvi Patrika Quaggiata (uglasbitev je bila pripravljena prav za Vokalno skupino Vinika), Vse dolge noči Manka Golarja v uglasbitvi Rada Simonitija, belokranjsko ljudsko Spazila sem Janka iz cikla Svatskih pesmi Ambroža Čopija ter prekmurska ljudska Zrejlo je žito v novi priredbi z violinsko spremljavo skladatelja Ivana Florjanca. Violinistka je bila Clara Bensa. Za svoj nastop je žirija v sestavi Marko Vatovec (predsednik), Petra Grassi in Tomaž Faganel Vokal-

ni skupini Vinika dodelila zlato priznanje. To je po zmagi v kategoriji ženskih zborov na tekmovanju v Azzanu Decimu leta 2008, po dveh zaporednih prvih mestih na regijskih tekmovanjih s tematskimi programi Sozvočenja, pri čemer so na drugem tekmovanju leta 2012 postale absolutne slovenske zmagovalke, za skupino eden največjih uspehov v karieri.

Kot je povedala Nataša Zuljan, predsednica skupine Vinika in ena od njenih ustanovnih članic, so tega priznanja seveda vesele, sploh, ker imajo vaje le enkrat tedensko in nastopi na tekmovanjih niso njihova prednostna usmeritev, ampak jim največ pomeni druženje, razumevanje v skupini, smeh in skupna zabava, ki si jo ob različnih priložnostih omislijo Vinikine idej polne članice, z njimi pa se strinja in se jih udeležuje tudi Vinikina dolgoletna zborovodkinja Franka Žgavec.

Projekt Rastem s knjigo

Kulturni dan v knjižnici in samostanu 26. oktobra smo z učenci 7. razredov v okviru projekta Rastem s knjigo obiskali Goriško knjižnico Franceta Bevka Nova Gorica. Rastem s knjigo je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture, ki poteka letos že dvanajstič. Cilj projekta je, da bi osnovnošolce motivirali za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbujali Zima 2017 / Briški časnik / 68

k obiskovanju splošnih knjižnic. Vsi učenci so prejeli v dar knjigo Zvezde vabijo pisatelja Mihe Mazzinija.

Kulturni dan smo nadaljevali z obiskom Frančiškanskega samostana Kostanjevica pri Novi Gorici, tamkajšnje grobnice Burbonov, Škrabčeve knjižnice in Skupnosti Srečanje.

OŠ Dobrovo

Nataša Petrovič Fotografija: Nina Kristančič

Kultura

Viteška dvorana Gradu Dobrovo

Predstavitev treh zgodovinskih zbornikov Občina Brda, Območno združenje Zveze borcev za vrednote NOB Nova Gorica, KOZB Dobrovo, Kojsko in Medana so sredi novembra ob 70-letnici Nove Gorice in 70-letnici priključitve Primorske k matični domovini v Viteški dvorani Gradu Dobrovo organizirali predstavitev treh zbornikov.

Dr. Branko Marušič, častni občan Mestne občine Nova Gorica, je predstavil zbornik Narodu Gorico novo bomo dali v dar, Miloš Lozič zbornik Odred jugoslovanske armade v coni A Julijske krajine (1945–1947), Milena Beguš pa zbornik Prispevki k zgodovini Brd 1914–1947.

Uvodno besedo so po odličnem pevskem nastopu učenke Tereze Devetak zaupali podžupanu Žarku Kodermacu. Poudaril je, da so knjige namenjene predvsem mladim, da bi spoznali našo preteklost.

Predstavitve zbornikov se je udeležil tudi župan Franc Mužič. Polno dvorano obiskovalcev in avtorje knjig je nagovoril z besedami, da je ponosen na izid knjig z vsebino o polpretekli zgodovini. Pomembno je, da se o preteklosti piše, saj živimo v času, ko želijo nekateri spreminjati potek zgodovine. Le z zapisi lahko ohranimo kulturno dediščino, sicer gre v pozabo, je med drugim povedal župan. Zato občina taka dela tudi finančno podpira.

Branko Marušič se je v zborniku poglobljeno posvetil času, ko se je odločalo o usodi Primorske. Izrazil je večkrat ponovljeno prepričanje, da naše življenje izvira iz preteklosti, kar nas stalno opominja pri razumevanju današnjih razmer. Knjiga je napisana v treh delih. Ne moremo razumeti nastanka Nove Gorice, če ne poznamo razvoja dogodkov pred tem. V knjigi se zrcali viharni čas nastajanja Nove Gorice. Pot miru se ni končala v prvi svetovni vojni, pač pa v drugi, je posebej poudaril Marušič. Predstavitev zbornika je zaključil z besedami: »Želja po miru je največkrat neuresničen sen«.

Prispevke za monografijo Odred jugoslovanske armade v coni A Julijske krajine (1945–1947) je zbral in uredil Miloš Lozič, izdalo jo je Območno združenje ZB za vrednote NOB Nova Gorica. Podrobneje je predstavil vsebino knjige.

Objavljamo odlomek iz knjige: »Ni mogoče spregledati mesta, ki ga je imela ta enota Jugoslovanske armade kot sestavni del oboroženih zavezniških enot vojske zmagovalcev v drugi svetovni vojni v desetletja trajajočem razburkanem procesu

Tehniški dan šestošolcev

Oljkarji za en dan Šestošolci so na tehniškem dnevu sredi novembra spoznavali oljko - značilnosti, vrste, uporabnost plodov, bolezni.

Učenci, hišnika in učiteljice smo s skupnimi močmi obrali plodove z dreves v okolici šole. Nekaj učenk pa je v gospodinjski učilnici pripravljalo jedi z dodanim oljčnim oljem in oljkami. Obrane plodove sta hišnika peljala v Klet Brda, učenci pa smo se do tja sprehodili. Ogledali smo si postopek stiskanja oljk in se razveselili šolskega oljčnega olja. Na koncu je v šoli sledila še degustacija oljčnega olja in pripravljenih jedi.

Zima 2017 / Briški časnik / 70

urejanja ozemeljskih vprašanj in vseh ostalih razmerij med Italijo in Jugoslavijo. Seveda pa ne moremo pozabiti tudi, da je zgodba o odredu stkana iz življenjskih usod številnih mladih fantov, ki so mladost preživeli v vojaških uniformah, ki jih niso mogli sleči niti potem, ko se je vojna že končala.« Milena Beguš, upokojena učiteljica iz Kojskega, je predstavila nadvse dragocen zbornik Prispevki k zgodovini Brd 1914–1947. Predstavitev knjige je zaključila z besedami: »Brda cvetijo v vseh letnih časih. Na to smo ponosni, vendar moramo vedeti, kako smo do tega prišli«.

Besedilo in fotografija: Vanda Colja

Kultura Občina

Milena Beguš je napisala in izdala zbornik

Prispevki k zgodovini Brd 1914–1947 Po predstavitvi zbornika Prispevki k zgodovini Brd 1914–1947 v viteški dvorani Gradu Dobrovo smo se pogovarjali z avtorico Mileno Beguš o nastajanju in vsebini knjige.

Zbiranje gradiva za knjigo je kot seme, ki ga poseješ.

Najprej vzklije in nato raste in raste … Kdo vas je nagovoril, da bi zbirali in zapisovali prispevke, pričevanja o briških dogodkih v času druge svetovne vojne?

Pred nekako tridesetimi leti so me obiskali predstavniki ZB. Med njimi je bila pobudnica, pokojna Rozalija Križnič – Soča iz Kanala. Prosili so me, naj bi napisala kroniko iz časa druge svetovne vojne v Brdih. Takrat so namreč nastajale pobude, da se čim podrobneje zabeleži to dogajanje na določenih manjših območjih. Brda so takšno območje. To sem sprejela zaradi obljube, da mi bodo vaški odbori zveze borcev posredovali ustrezno gradivo, kar pa se ni v celoti uresničilo.

Kako je nastajala vaša knjiga? Kateri so bili prvi koraki pri zbiranju gradiva. Je bilo težko poiskati in prepričati pričevalce o dogodkih množičnega odpora Primorcev po kapitulaciji Italije?

Od začetkov nastajanja knjige je preteklo že toliko časa, da se vsega ne spomnim. Kmalu zatem, ko so me nagovorili k pisanju, so me Vedrijanci prosili, če jim pomagam napisati vaško kroniko, kar nam je tudi uspelo. Dobila sem še kroniki vasi Medana-Plešivo-Ceglo in Vrhovlje ter obširnejši zapis vasi Hum. Posredovali so mi tudi nekaj prošenj udeležencev NOB za priznanja delovanja v času NOB. Pa zapiske pričevanj ljudi. Te so pred mnogimi leti na terenu po hišah opravljali dijaki in študentje pod okriljem Zavoda za spomeniško varstvo Nova Gorica. Mnogo gradiva mi je posredoval pokojni Franc Črnugelj – Zorko, avtor treh knjig Na zahodnih mejah. Prebirala sem še druge knjige in brošure, ki opisujejo čas NOB v Brdih. Koristila sem bogat arhiv pokojnega očeta Jožefa Mariniča, v katerem je bil tudi zapisnik s sestanka nekdanjih mladinskih aktivistov v Brdih dne 3. aprila 1959. Pa sem se tudi sama lotila iskanja gradiva v arhivu Goriškega muzeja. Vsi viri in literatura so navedeni. Poleg tega sem načrtno ali včasih čisto slučajno dobila osebna pričevanja udeležencev vojne in jih shranjevala za knjigo. Nekaj tega je iz življenjskih zgodb 90-letnikov objavljenih v Briškem časniku.

Je bilo delo na terenu stresno, ali je teklo po pričakovanju in načrtovanju?

Pravzaprav terenskega dela ni bilo ravno veliko. Ljudje pa so bili vedno pripravljeni spregovoriti, včasih individualno, nekajkrat pa tudi v skupini, tako da so se med seboj dopolnjevali. V Vedrijanu smo se sestali z večjo skupino vaščanov, mislim da trikrat, preden smo uspeli dokončati zapis. Na tak način sem se dobila tudi s pričevalci v Snežatnem. Večinoma pa so bila individualna pričevanja

Kako v knjigi obravnavate čas druge svetovne vojne v Brdih? Najprej ste si zamislili, da bi bila knjiga kronologija, vendar ste spričo obsežnega gradiva iz različnih obdobij spoznali, da je ni mogoče zapisati. Zakaj?

Najprej sem mislila opisati samo dogajanje med vojno, to je obdobje od leta 1941 do 1945. Pri zbiranju gradiva pa sem ugotovila, da se veliko pričevanj in spominov nanaša tudi na obdobje med obema vojnama. Prebrala sem nekaj podobnih knjig z namenom poiskati model, po katerem bi se zgledovala. Po dolgotrajnem razmišljanju sem sklenila postaviti ogrodje v obliki obdobij, naslovov in podnaslovov in s tem zajeti pomembnejše

Milena Beguš

dogodke in predvsem delovanje ljudi v zajetih obdobjih.

Najprej sem se lotila časa med obema vojnama, ker sem našla veliko pričevanj ljudi iz tega obdobja, ki je za Primorce zelo pomembno, saj je bilo odločilno za tako množičen vojaški in civilni odpor po kapitulaciji Italije. Ker pa sem dobila tudi nekaj zapisov iz časa prve svetovne vojne, sem začela s tem obdobjem. Tu je zapis pokojnega Bruna Podveršiča iz Gradnega in zapiski pokojne Matilde Bregantič Markočič, matere Elvire Markočič iz Šmartnega. Zdelo se mi je, da bo edino v knjigi to ostalo ohranjeno. Sledi obdobje med obema vojnama, ki je sestavljeno iz pričevanj in dokumentov. Čas druge svetovne vojne sem v knjigi razdelila na dva dela: obdobje od napada na Jugoslavijo do kapitulacije Italije in od kapitulacije do osvoboditve. Sledi čas pod zavezniško vojaško upravo do priključitve k matični domovini. V dodatku pa so natisnjene še »kronike« za Medana-Plešivo-Ceglo, Vrhovlje in Vedrijan, pesmi in nekaj dokumentov o Mirku Zimicu ter pesmi drugih briških avtorjev.

Po tridesetih letih dela, ki ni bilo hobi, temveč resno in poglobljeno ustvarjanje, ste se odločili zbornik zaključiti in ga objaviti. Je ta zbornik največji dogodek v vašem življenju? Kaj vam v resnici pomeni? Čutite zadovoljstvo ob njegovem izidu?

V letih nastajanja so se menjavala različna obdobja v vseh odtenkih: od velike vneme do obupa, da dela ne bom speljala do konca. Začela sem v času, ko sem še službovala in takrat načrtovala intenzivnejše pisanje po upokojitvi. Pa se ni izšlo, saj sem kmalu prevzela predsedovanje Društvu upokojencev Kojsko, ki je trajalo dva mandata, v okviru tega pa še 10-letno vodenje projekta Starejši za starejše, kar mi je jemalo veliko časa. Tako mi je dokončanje knjige že predstavljalo pravo nočno moro, zato sem pred dvema letoma sklenila, da bo knjiga zagledala luč sveta ob 70-letnici priključitve, s katero se vsebina tudi zaključuje. V tem času sem intenzivno iskala še zadnje zapise, zbirala dokumente in fotografije in urejala besedilo. Vse skupaj sem poslala v oceno izkušenemu zgodovinarju Branku Marušiču, ki mi je pozitivno Zima 2017 / Briški časnik / 71

Kultura

Milena Beguš je napisala in izdala zbornik

Prispevki k zgodovini Brd 1914–1947 ocenil pisanje in dal tudi idejo za naslov.

Za to se mu iskreno zahvaljujem. Ob koncu lanskega leta sem bila že v stiku s tiskarjem, ki pa je kmalu zatem umrl. Na Območnem združenju borcev za vrednote NOB Nova Gorica, ki je sodelovalo pri izdaji, so mi dobili grafika. Z njim sem se trikrat sestala, dokler knjiga ni dobila dokončne podobe in bila pripravljena za tisk.

Ta zbornik ni le velik dogodek, ampak kar veliko obdobje mojega življenja in zato je izid nedvomno moje izjemno zadovoljstvo. Žal mi je, da tega mnogi niso dočakali, zato pa je knjiga namenjena predvsem tistim, ki prihajajo, to je mladim, ki ne vedo, kako smo postali gospodarji na svoji zemlji. Brici so to dobesedno uresničili. Ta knjiga je zahvala vsem, ki so se v odločilnem času postavili v bran domovini, in slava tistim, ki so v tem boju dali svoja življenja.

Na predstavitvi zbornika ob prisotnosti nabito polne viteške dvorane Gradu Dobrovo ste omenili vašega očeta Jožefa Mariniča, češ da vam je bil zgled in je veliko pripomogel pri vsebini knjige. Nam zaupate kako?

Moj oče (1900–1969) je bil aktivno vpet v dogajanje med NOB kot aktivist.

Takrat je bil že v letih in mu tudi družinske razmere niso dovoljevale, da bi odšel med partizane. Nekaj časa je preživel tudi v italijanskem zaporu, kjer je bil mučen in posledice tega je čutil vse do svoje prezgodnje smrti. Aktiven je bil tudi v času pod zavezniško vojaško upravo ter kasneje. Bil

je izvoljen v številne organe v povojnem obdobju tako na občinskem kot okrajnem in tudi republiškem nivoju. Dve leti je nadomeščal župana Franca Maraža v nekdanji Občini Dobrovo. Kolikor se spomnim, je bil vedno pripravljen pomagati ljudem pri pisanju raznih prošenj, pri iskanju različnih pomoči. Ljudje so k njemu hodili po nasvete in pomoč. Po njegovi smrti sem prevzela njegov precej obsežen »arhiv«, ki sem ga koristila pri pisanju. Imel je namreč navado, da je vse pomembnejše papirje, pisma, dopisnice, dokumente skrbno hranil.

Nek pregovor pravi, da ko posadiš drevo, moraš biti potrpežljiv. Ne moreš ga vsak dan potegniti iz zemlje samo zato, da bi videl, koliko so zrasle njegove korenine. Je bilo potrebno veliko razmišljanja, posvetovanja in potrpljenja pri oblikovanju in razporejanju prispevkov, pesmi, fotografij? Je v knjigi čutiti duh Milene Beguš?

Mislim, da je knjiga kot otrok, katerega popolno podobo uzreš šele, ko se rodi (danes je to možno tudi pred rojstvom, vendar to ni enako!). Predvsem sem si želela, da bi bila knjiga pregledna, zanimiva, razumljiva in preprosto lepa. Tipkala sem jo na računalnik in zaradi varnosti shranjevala na USB ključek. S pomočjo sina Andraža, ki je preslikal fotografije in dokumente, sem vsebino oblikovala sama. Potem pa mi je pri tem svetoval še Darko Turk iz Vrtojbe, ki je opravil prelom in oblikoval naslovnico. Fotografija na njej je Andraževa. Z grafikom sva se

odlično razumela in se mu za opravljeno delo najlepše zahvaljujem. Lektorja nisem potrebovala. Je pa knjigo prvi v celoti (še na računalniku) prebral mož Janez, ki je bil zadolžen, da me opozori na morebitne napake. Lahko rečem, da knjiga res »diši po meni«.

Nam lahko poveste, kdo je pomagal pri izdaji knjige oziroma koliko knjig je bilo do sedaj prodanih?

V knjigo sem zapisala zahvalo, ki jo ponavljam, da se zahvaljujem vsem, ki so mi posredovali kakršnokoli gradivo, in pripovedovalcem, ki so po spominu osvetlili zajeti čas v Brdih. Veliko arhivskega gradiva mi je posredoval pok.

Franc Črnugelj – Zorko, pisec treh knjig Na zahodnih mejah. Kot sem že omenila, dolgujem posebno zahvalo pokojnemu očetu Jožefu Mariniču in zgodovinarju dr. Branku Marušiču. Pri izdaji knjige je sodelovalo Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Stroške za tisk pa sta si delila Občina Brda, ki je predlagala za tisk 1000 izvodov, in Hotel Venko, Trine d. o. o. Obema donatorjema gre iskrena zahvala za to, da je cena knjige zgolj 10 evrov in si jo lahko nabavi vsakdo. Nimam podatka, koliko knjig je prodanih, vem pa, da je občina knjigo že namenila kot darilo. Knjige pa je mogoče kupiti tudi pri krajevnih organizacijah ZB v Brdih.

Povezovalec predstavitve treh zbornikov podžupan Žarko Kodermac je dogodek zaključil z informacijo, da že pripravljajo dodatno gradivo za nadaljevanje zbornika. Gotovo je, da se bo ob prebiranju te knjige oglasil še kdo, ki vam bo posredoval nove podatke in zgodbe. Boste izziv sprejeli?

Žarko je mislil na zbornik o župniku Edvardu Ferjančiču – Tarasu (1898– 1957), ki ga nameravamo pripraviti prihodnje leto, ko bomo obeležili 120. obletnico njegovega rojstva. Računa na mojo pomoč. Sama pa nameravam najprej urediti in natisniti očetovo zapuščino, potem pa bi jo, v soglasju s sorodniki, rada predala Pokrajinskemu arhivu v Novi Gorici. Če pa bi do mene prišlo dovolj gradiva iz časa, ki je obdelan v knjigi, bi bila pripravljena urediti tudi kakšen dodatek. Sicer pa bi ob tej priliki svetovala vsem, ki doma hranijo fotografije in dokumente, da je za to arhiv edino ustrezno mesto.

Vanda Colja Fotografija: Damjan Simčič, ZOSO Zima 2017 / Briški časnik / 72

Šport

eTwinning projekt

Priznanje na državni in evropski ravni Konec oktobra nas je razveselilo sporočilo eTwinning Teama, da je bil naši šoli dodeljen Evropski znak kakovosti za izjemno delo pri lanskem projektu eTwinning Itchy Feet Down My Street. To pomeni, da je bilo naše delo in delo naših učencev ter šole priznano na najvišji evropski ravni.

Šola bo prejela certifikat, ki ga bomo z veseljem objavili na spletni strani šole. Naš projekt bo objavljen tudi v posebni rubriki na evropskem portalu www.etwinning.net. V celoletnem projektu Itchy Feet Down My Street (Lahkih nog naokrog) je v šolskem letu 2016/17 sodelovalo 11 učencev 9. razreda: Vasja Bužinel, Peter Drašček, Tina Drnovšček, Taja Fabricijo, Žiga Fon, Maks Klinec, Žiga Kodermac, Enia Marinič, Alen Murenc, Neja Prinčič, Matej Žežlin ter mentorji Tamara Klanjšček Šavli, Tanja Slapernik Tominec in Damijan Marinič.

Lanski eTwinning projekt Lahkih nog naokrog (Itchy Feet Down My Street) pa je bil nagrajen tudi na državni ravni. Nagrado so utemeljili tako: Projekt je krepil jezikovne, medkulturne in socialne kompetence učencev iz Slovenije in Srbije. Bil je ustrezno med-

predmetno zasnovan, učence je spodbujal k raziskovanju zgodovine, geografije, umetnosti, matematike, biologije, kemije.

Osrednja dejavnost projekta - iskanje zaklada - je potekala tudi kot partnerski obisk. Sodelujoči šoli sta izvedli obiska, kar je pri eTwinning projektih še vedno redkost. Priprava programa in lova na zaklad sta zelo dobro pripravljena. Uporabljena IKT orodja v projektu so ustrezna glede na vključeno skupino učencev (kvizi, Padlet, QR kode, interaktivni poster, Kahoot, TwinSpace). Iz spletne učilnice projekta je razvidna dobra interakcija med projektnimi partnerji (učenci in učitelji).

E-knjiga, ki je nastala v okviru projekta, povzema v sliki potek obiskov. V projektu je bilo dobro poskrbljeno za evalvacijo projekta med učenci. Zelo dobro je bilo poskrbljeno tudi za diseminacijo projektnih rezultatov (tudi na lokalnem nivoju, v obliki člankov).

Evropski teden športa

Aktivni ves teden Evropski teden športa (23.–29. septembra) je pobuda Evropske komisije za spodbujanje športa in telesne dejavnosti v Evropi. Letos so ga priredili tretjič. Cilj je vse ljudi spodbuditi k telesni dejavnosti ne le med tednom športa, temveč vse leto. Športno aktivni smo bili tudi na šoli. Imeli smo pohod, aktivni odmor ter tudi minute za zdravje med samim poukom.

V Evropskem tednu športa smo bili učenci podaljšanega bivanja športno razigrani. Zabavali smo se v športnih igrah z baloni, žogami, rolkami, vrvmi in kolebnicami ter se preizkusili v hoji s hoduljami. Prisluhnili smo knjižničarki, ki nam je prebrala slikanico Goran legenda o zmaju Primoža Suhodolčana. Nad slikanico smo bili tako navdušeni, da že pridno vadimo met na koš.

V sredo, 27. septembra, smo se v sklopu Evropskega tedna športa 6. in 7. razredi sprehodili po poti Čmpevka. Pot nas je vodila skozi vasi Šlovrenc, Hruševlje, Kozarno, Gradno, Višnjevik, Malen, Vedrijan in Dobrovo. Vreme nam je bilo naklonjeno in čeprav je bila pot naporna, smo se imeli lepo.

Tinkara Prinčič, 7. b Zima 2017 / Briški časnik / 74

Občina Šport

Vaška skupnost Hum

Šesti jesenski pohod V petek zvečer je iz kuhinje dišalo po golažu, ki smo ga skupaj z mladinskim društvom Hum kuhali za pohodnike in tekače 6. jesenskega pohoda in teka VS Hum, ki je bil v soboto, 28. oktobra. V soboto zjutraj, malo pred 9. uro, ko smo se zbirali pred dvorano na Humu, je dišalo po kavi, ki nam jo je skuhala Alenka iz Dablo bara. Zbirali smo se otroci, starši, mladi in starejši in tudi naši kužki so se nam pridružili. Naredili smo jutranjo skupinsko sliko in se odpravili po pohodniški poti Karnjevki.

Zjutraj nas je malce zeblo, ko pa se nam je na poti prikazalo sonce, ki nas je spremljalo in grelo celo pot, smo bili zelo veseli, sproščeni in dobre volje. Kot se za pohodnike pritiče, smo s seboj imeli malico in kmalu po prvem večjem vzponu na Bre, smo se ustavili na turistični kmetiji Pri Bregarju. Pomalicali smo in se odpravili naprej do Mlake pa vse do lovske koče Sabotin, kjer je spet dišalo po čaju in kavi, ki ju je za nas skuhal lovec Milan.

Seveda smo kot vsako leto naredili skupinsko sliko, ki nam ostaja za spomin. Skozi Brestje smo zavili proti sv. Križu v Kojskem, kjer nam je pogled ob res lepem vremenu segel vse do morja. Toplo sonce nam je grelo telo in dušo ter nas poneslo do cilja, kjer so nas pričakali mladinci in tisti okusen vonj po golažu, saj - kot pohodniki radi rečemo: »Ni ga čez dobro pohodniško pašto«.

Tradicionalno smo podelili medalje pohoda Karnjevka in odšli prijetno utrujeni domov.

Glede na to, da se je letos oljke obiralo že zelo zgodaj in je bilo malce manj pohodnikov kot lani, je bil pohod zelo lep, sproščen, pohodniki smo se družili, pogovarjali in veliko nasmejali. Naš namen združevanja in povezovanja vaščanov nam je uspel.

Zelo smo zadovoljni in veseli, da nam pohodniki in tekači zaupate pri organizaciji in izvedbi pohoda in teka in da radi pridete v družbo VS Hum. Potrudili se bomo, da vam bomo še naprej pripravili lepe jesenske pohode in da se nam boste dobre volje pridružili in uživali. Vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji, se iskreno zahvaljujem in voščim nasvidenje spet naslednjo jesen.

Teja Jelina, Vaška skupnost Hum

Čestitke

90 let Marte Fabricijo

Nk Brda

Spremembe bodo predstavili na spletni strani V klubu Nk Brda bi se radi zahvalili vsem sponzorjem, donatorjem in podpornikom kluba, ki ste nam omogočili, da smo uspešno zaključili še en jesenski del sezone. Čeprav bi lahko bila točkovna bera tako pri članih kot pri mladincih in kadetih večja, v klubu ne manjka optimizma. V tem duhu je tudi prišlo do nekaterih sprememb na trenerskih položajih mlajših selekcij, ki jih bomo v kratkem podrobno predstavili na klubski spletni strani. Čeprav igralci in vsi zaposleni uživajo zaslužen počitek, se vodstvo kluba že intenzivno ukvarja z izboljšanjem kadrovske slike na igralskem in trenerskem področju. Članska, mladinska in kadetska ekipa so svoje aktivnosti zaključile že konec novembra, mlajše selekcije pa so z delom nadaljevale do sredine decembra. V tem času so se naše najmlajše selekcije udeležile močnega turnijra v Škofji Loki, kjer so se zoperstavile klubom, kot so Olimpija, Maribor in Domžale.

V duhu bližajočih se praznikov bi vam iz kluba Nk Brda radi zaželi vesel božič ter srečno novo leto. Hkrati bi vas radi obvestili, da je izšel klubski koledar, na katerem so predstavljeni naši igralci članske ekipe ter strokovni štab. Še enkrat hvala ter vse dobro ob bližajočih se praznikih.

Nk Brda Zima 2017 / Briški časnik / 76

1. novembra je Marta Fabricijo iz Hruševlja dopolnila 90 let. Čila in polna življenjskih radosti je v krogu ožjih sorodnikov in prijateljev praznovala svoj jubilej. Želimo ji vse dobro, predvsem pa zdravja.

Šport Občina

Svetovni prvaki 2017 v kategoriji break dance

Zlato medaljo sta priplesali tudi Briki Enia Marinič in Indi Mužič

Na odru svetovnega prvenstva so v prvem krogu publiko in sodnike navdušili z atraktivno in usklajeno koreografijo, polno ekstremnih prizorov in se kvalificirali v battle (bitko) za finale. Kot zanimivost lahko povemo, da so zaradi previsoke težavnosti akrobatskih elementov prejeli opomin kljub temu, da v tekmovalnem pravilniku to ni določeno.

V finalu so Go-Breakers Juniors premagali Hrvaško skupino Megablast, tretje mesto pa so zasedli Norvežani.

Enia Marinič, Indi Mužič, Dilan Mužič, Nik Gorjup, Jaka Zorn, Aljaž Brezigar in Andraž Zalar so tako postali nosilci naslova Svetovnega prvaka 2017 v kategoriji break dance skupine mladinci. Članice zmagovalne skupine sta tudi Briki Enia Marinič in Indi Mužič, ki sta tako strnili vtise s sodelovanja na svetovnem prvenstvu: »Po zmagi na državnem prvenstvu smo se 15. oktobra odpravili na svetovno prvenstvo v Kopenhagen na Dansko. Dogodivščina se je začela že na avtobusu, s katerim smo se vozili 22 ur. Naslednje jutro smo imeli tekmo, neučakani in vsi zlomljeni od vožnje smo vseeno pokali od energije in dobro izpeljali nastop ter battle.

Zmaga je bila le potrditev, da se naš trud in naporni treningi splačajo. Zadnji mesec pred svetovnim prvenstvom so se treningi podvojili ali celo potrojili.

Vadili smo koreografijo, izpili tehniko in definirali vsak gib. Tekmovalna koreografija je vsebovala zahtevne elemente, na katere smo se morali res dobro pripraviti in se v njih poglobiti. S skupino se trudimo in treniramo, poleg tega pa se dobro razumemo in ustvarjamo nepozabne spomine. Meniva, da je bila to odlična izkušnja in spominjale se bova ne le rezultata, ampak tudi vsakega lepega trenutka, ki smo ga preživeli na Danskem.« Omenjena skupina s svojimi atraktivnimi nastopi že vrsto let navdušuje publiko doma in po svetu. Zgodba o uspehu se je začela leta 2003, ko so se trije bratje Činej navdušili nad vragolijami plesne zvrsti break dance in tri leta kasneje uresničili svoje sanje ter ustanovili plesno-športno šolo V.I.P. Dance. Svoje znanje in izkušnje so začeli prenašati tudi na nove generacije plesnih navdušencev.

Skupina Go-Breakers Juniors je v zadnjem času še toliko bolj deležna odmevnih tekmovalnih rezultatov, velike medijske pozornosti in številnih nastopov pred občinstvom. »Ob vseh naštetih prijetnih dogodivščinah se v našem klubu trudimo, da plesalci ohranijo vrednote, ki so jih pripeljale do uspehov. Naziv svetovni prvaki nam predstavlja potrditev, da smo z našo predanostjo in veseljem do plesa na pravi poti. Ob vseh teh prijetnih občutkih, kot so pozornost, postavna in izklesana telesa, finančni prihodki, samozavest, tekmovalni rezultati, želimo, da se plesalci V.I.P. Dance zavedajo, da so to le posledice naše marljivosti, medsebojne povezanosti in spoštovanja. Uspehi so posledica naše enotnosti, potrpežljivosti, telesnega in duševnega zdravja ter skromnosti. Samo s tako miselno naravnanostjo se bomo lahko skupaj veselili nadaljnjih uspehov ter uspešno premagovali nove izzive,« pove Edi Činej.

Njihovi izjemni dosežki pričajo o tem, da so plesni akrobati V.I.P. Dance resnično najboljši. Za plesno šolo je to že 8. naslov svetovnih prvakov. Pohvalijo pa se lahko še z 24 naslovi državnih prvakov in s sedmimi naslovi evropskih prvakov.

Z značilnimi kostumi, dih jemajočimi akrobacijami in atraktivnimi koreografijami, ki so plod znanja in domišljije trenerja Edija Čineja, je Go-Breakers ena najbolj priljubljenih in iskanih plesnih skupin v Sloveniji. Od leta 2006 nastopajo tako za domača kot tudi tuja podjetja, režiserje ter organizatorje najrazličnejših prestižnih dogodkov.

Fotografija: Andrej Colja

V.I.P. Dance je plesno-športna šola, javnosti poznana po uspehih in plesnih akrobacijah skupine Go Breakers. Po junijski zmagi na državnem prvenstvu je skupina Go-Breakers Juniors svojo pot nadaljevala na svetovno prvenstvo, ki je potekalo med 17. in 21. oktobrom na Danskem.

Zmagovalce svetovnega prvenstva poleg trenerja in koreografa Edija Čineja, ki skrbi tudi za organizacijski del v šoli V.I.P. Dance, vodi in trenira tudi večkratni prvak Tomi Činej, ki se v tujini izpopolnjuje, kot break dance tekmovalec.

V.I.P. Dance Zima 2017 / Briški časnik / 77

Čestitke

90-letnik Severin Ignac Peršolja

Za darilo rojstvo drugega vnuka Nekaj dni pred 90. rojstnim dnem se je Nace razveselil rojstva drugega vnuka. To je bilo zanj najlepše rojstnodnevno darilo.

22. oktobra 1927 pa se je Karlu Peršolja in Katarini (roj. Simčič) iz Gonjač rodil četrti od sedmih otrok Severin Ignac – Nace. Imel je še tri brate, vsi so pokojni, sestre Fanica, Anica in Danica pa so še žive. Osnovno šolo je obiskoval v Kojskem. Spominja se učiteljice Zorzi. Šole ni maral, zato jo je po opravljenih treh razredih obesil na klin. Ljubše mu je bilo delo na kmetiji kot pa pouk v italijanskem jeziku. Med drugo svetovno vojno je pred kapitulacijo Italije pomagal zbirati orožje, hrano in drug material za partizane pod vodstvom očeta Karla, ki je bil vaški aktivist. Po kapitulaciji Italije pa se je 16-leten priključil borcem briško-beneškega odreda.

V glavnem je bil po Benečiji. Spominja se spopadov, pa tudi umikov - hajk, ko je bila sovražnikova premoč prevelika. Ob koncu vojne je prišel na komando mesta v Vedrijan, nato pa so odšli v Krmin in kasneje v Gorico. Domov se je vrnil konec leta 1945 in se lotil dela na kmetiji. Nekaj časa pa je bil zaposlen na Goriških vodovodih.

Za življenjsko sopotnico je Nace izbral Anno Wolte iz Borovelj na avstrijskem Koroškem. Spoznala sta se v Ljubljani. Ona je bila na obisku pri prijateljičini teti v Črnučah, on pa pri stricu in teti na Gosposvet-

ski. Do srečanja je prišlo na neki prireditvi na Gospodarskem razstavišču in takrat je preskočila iskrica, ki je zanetila ljubezen.

Po tistem sta se nekajkrat obiskala, nato pa poročila 12. novembra 1962 v Ljubljani, in sicer v cerkvi Marijinega oznanjenja na Prešernovem trgu. Za poročni priči sta jima bila Nacetova sestra Anica in brat Stanko.

Nace je dokupil zemljo in tako svojo kmetijo povečal. Anna pa mu je bila v veli-

ko pomoč, saj ji nobeno delo ni bilo pretežko. Obnovila sta staro hišo, zgradila novo in nato še eno, v kateri sedaj živita sama. Po štirih letih zakona sta le dočakala rojstvo hčerke Manuele, še štiri leta pa so pretekla do rojstva sina Severina. Obema sta trdno tlakovala pot v samostojno življenje. Sedaj pa imata dva vnuka.

Nace pove, da sta z ženo videla samo delo, kar ni bilo prav. Nikoli si nista vzela časa za pravo dopustovanje. Privoščili so si le krajše obiske v Borovlje, družinske nedeljske ali praznične izlete v bližnjo okolico in si v kakem gostišču privoščili dobro kosilo ali večerjo. Sedaj pa dela na kmetiji ne zmoreta več, zato sta dobila najemnike. Anna pa še vedno goji ljubezen do cvetja in zelenja, ki bujno krasi okolico njunega doma v vseh letnih časih. Ob rojstnih dneh se pri njiju vedno zberejo vsi ožji sorodniki in takrat okusijo Annine dobrote. Takšno je bilo tudi praznovanje Nacetovega 90. rojstnega dne v ožjem družinskem krogu. Iz uredništva Briškega časnika Nacetu iskreno čestitamo za visok jubilej in mu želimo predvsem dobrega zdravja in mirnega življenja.

Besedilo in fotografija: Milena Beguš

Biljana

Podsabotin

Kojsko

Šlovrenc

Miklavž v Brdih

Zima 2017 / Briški časnik / 78

Misel Občina

Adventni čas

Božič – rojstvo luči Duhovne misli za letošnji božič pišem na začetku adventnega časa, ki letos traja samo tri tedne, saj bo četrta adventna nedelja dan pred božičem. To je čas, ko doživljamo vsak dan več teme.

Ko se znajdemo v temi, se počutimo negotove. Naš korak je negotov, dokler naše poti ne razsvetli luč. Da je naše življenje na zunaj osvetljeno, je v mesecu decembru še posebej dobro poskrbljeno.

Obstaja pa tudi notranja tema - tema v duši, v medčloveških odnosih, ko nekdo izgublja vero in upanje v življenje, v sočloveka, ko se mu podre vse, na čemer je gradil svoje življenje, ko se mora soočiti z neozdravljivo boleznijo, ko izgubi delo, ali gredo mladi po svojih poteh in se morda celo izgubljajo v temi današnjega potrošništva … Prav v takih in podobnih teminah pa še posebej močno doživljamo, kako je za naše življenje pomembna in potrebna luč, kako je nekaj odrešilnega že majhna lučka, ki zasveti in pokaže pot naprej. Take majhne lučke bi morali biti mi vsi in dejansko smo, ko skušamo razumeti človeka v stiski, mu nameniti dobro besedo, pozornost, dobro delo. V Brdih je hvalevredno, da se je oblikovala skupina, ki si je nadela ime »Briške buskalce«. Ob prireditvah, kot je bilo martinovanje lani in letos v Čelu, so namenili izkupiček v dobrodelne namene. Vsi vemo, kako majhna lučka je »buskalca«, a se jo opazi.

Kot že narava sama, ki decembra v nas budi hrepenenje po luči, tako nas vabi tudi adventni čas z bogoslužjem v cerkvi in doma, naj bomo odprti za Božjo Luč, ki hoče in more razsvetljevati vse te temne lise našega življenja. Ko iz tedna v teden na adventnem venčku prižigamo novo svečo in to združimo z zbranostjo, tišino, molitvijo, besedami Svetega pisma, pogovorom, prihaja v naše življenje, v naše odnose vedno več luči, jasnosti in moči. Pri božični polnočni maši bomo slišali besede preroka Izaija: »Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč, nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasijala svetloba … Kajti dete nam je rojeno, sin nam je dan. Oblast je na njihovih ramah, imenuje se: Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Večni Oče, Knez miru. Oblast se bo širila in miru ne bo konca. Vzpostavil ga bo in utrdil s pravico in pravičnostjo od zdaj in na veke«. Naše življenje je brez Boga, življenje v temi in smrtni senci. Ta luč, ki se je rodila v Betlehemu, je luč vere in upanja. Ta luč je najprej razsvetlila Betlehemsko votlino, kjer je le na zunaj vladala nočna tema, ne pa v srcu Marije in

Miklavž v Brdih

Cerovo

Jožefa, saj je Marija v sebi nosila luč. Skupaj z Jožefom sta sprejela to luč, ko sta poslušala glas angela, ki jima je oznanil Božjo voljo glede njunega življenja. Prav tako so bili obdarjeni z Božjo lučjo pastirji, ki so prepoznali in sprejeli oznanilo angela o rojstvu Odrešenika. Za ostale prebivalce mesta Betlehem se tisto noč ni zgodilo nič posebnega, četudi sta Jožef in Marija trkala na vrata njihovih domov in src. Ostali so v temi, ker niso prepoznali tega milostnega obiska.

Na božič se tudi mi vsako leto hote ali nehote znajdemo pred tem detetom, ki je luč, ki sveti v temi, ki je obljubljeno upanje za vse človeštvo. To dete trka na vrata našega življenja po besedi evangelija in bogoslužja Cerkve, trka po jaslicah, po naši vesti, po raznih dogodkih življenja, tudi težkih, tudi nerazumljivih. Kot Marija in Jožef je potrebno, da se tudi mi zanesemo na angelovo zagotovilo, da Bogu ni nič nemogoče. Po meri našega zaupanja v Boga Božja luč razsvetljuje naše življenje. Jezus se je rodil v naše človeško življenje, da bi hodil skozi naše življenje skupaj z nami.

To se dogaja, ko hodimo tudi mi skupaj z njim, tudi v najbolj temnih trenutkih, ko si stvari, dogajanja ne moremo razložiti in tudi ne vemo, kako se bo nadaljevalo. Božič nam kliče, da tudi letos, tudi v temi današnjega časa, vzhaja luč, ki je Jezus Kristus.

Edini ki daje upanje, ki ne prevara. Ko odpremo svoje življenje novorojenemu Odrešeniku, smo deležni te luči. To je luč vere, ki razsvetljuje pot našega življenja, da ne postanemo ujetniki minljivih in lažnih ponudb sveta, v katerih ni prostora za Boga, v katerih ni življenja. Veliko lažje se je ukvarjati z lučkami na božičnem drevescu, kot pa poglabljati se v zrenje slave jaslic. Tu ni srednje poti: ali luč ali tema, ali napuh ali ponižnost, ali resnica ali laž, ali odpremo vrata Jezusu, ki nas prihaja odrešit, ali se zapremo v svojo samozadostnost in smo zadovoljni s svojim samoodrešenjem.

Tudi v letošnji sveti noči usmerimo svoje misli in poglede k jaslicam. Bodimo pred svojim Odrešenikom preprosti, iskreni, v zavesti, živi veri, da je v tem betlehemskem detetu Bog z nami.

Vsem bralkam in bralcem Briškega časnika želim doživeto in blagoslovljeno obhajanje božičnih praznikov. Bodimo tudi v letu, ki prihaja, odprti za Luč iz Betlehema. Tako nam ne bo zmanjkalo luči in moči za prave življenjske odločitve.

Emil Kramar

Medana

Zima 2017 / Briški časnik / 79

Križanka

NAGRADNA KRIŽANKA

SESTAVILA: MINKA ČUFAR

TRENJE, ZAČETEK DRUGEGA DNE V TEDNU

MURSKA SOBOTA

TELEVIZIJSKI REALIZATOR VODNIK, NI EDO

PESEM MANCE ŠPIK IN ISAACA PALME

TUNINO MESO

NEKDANJI JUGOSLOVANSKI NOBELOVEC ZA KNJIŽEVNOST (IVO)

ORGANIZEM, KI ŽIVI V KAMNITIH VOTLINICAH IN RAZPOKAH

IRANSKI DVIGALEC UTEŽI (MUHAMMAD, 3 MEDALJE NA OI)

IME AMERIŠKEGA IGRALCA O’NEALA

ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA, COLA, INČ

ŽENSKA VEČERNA OBLEKA RAČUNSKA UGOTOVITEV IZDATKOV, BILANCA DOBITNIK OLIMPIJSKE MEDALJE, DEBEVEC CLAUDIO RIDOLFI – ITALIJANSKI RENESANČNI SLIKAR

PAST ZA MIŠI, MIŠELOVKA

KONEC BESEDE ETUI

KEM. OZNAKA ZA IRIDIJ

ŠOLSKA KNJIGA

JAPONSKI REŽISER KUROSAWA

PREBIVALCI MUTE NASELJE PRI NOVEM SADU POPAJEVA NAJLJUBŠA ZELENJAVA

IME SLOVENSKE HUMORISTKE PUTRIH ZAČETEK ŠIPKA NEKD. CERKVENI PRAVNIK IN TEOLOG (ALOJZIJ), NI OMAR

ŠPELA BRAČUN

SINTETIČNI KAVČUK ZA POTAPLJAŠKE OBLEKE

Pravilna gesla nagradne križanke 88. številke Briškega časnika so: DT, SPORTAK, NINURTA, ORAMNIK, POLPETA, OLD, KUD, VI, DU, EZA, KAJ, ZARJA, HERBA, BLIZARD, RITANJE, ANE, EN, ČAKEŽ, TRIBA, BEOGRAD, ION, RA, TLIVKA, KUKARKA, ASA, FAK. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali JANO LIČEN, Vipolže 1, 5212 Dobrovo. Nagrajenki Klet Brda podarja steklenico peneče rebule. Nagrajenka naj za prevzem nagrade pokliče v maloprodajo na Dobrovem, telefon 05 331 01 44.

V tej številki si preberite več o Kleti Brda, ki letos praznuje 60. obletnico.

Mi pa smo vam pripravili novo, zimsko križanko. Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in nagradili nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 1. marca 2018. Če križanke nočete izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka. uredništvo Briškega časnika

Čestitka Tini

AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA, GL. MESTO INDIANAPOLIS BREZBARVEN, STRUPEN PLIN IZ OGLJIKA IN DUŠIKA

DANICA SIMŠIČ REKA V TRŽAŠKEM PRIMORJU

GRŠKI BOG VINA, NI AKRATON (ČISTO VINO) GAD TSOBARI – IZRAELSKI ROKOBOREC

MLAD MOŠKI

IME AURORJA NORUČA NERGGA IZ KNJIGE HARRY POTTER

ZAČIMBA IZ FEFERONOV IT. RENESANČNI SLIKAR (CLAUDIO)

GONDORSKI VOJVODA IZ ROMANA GOSPODAR PRSTANOV OČE, ATEK

AMERIŠKI BOKSAR MUHAMED

SMRTONOSNA AFRIŠKA BOLEZEN

POLNILO ZA TORTE, NI NAPEV IZRAELSKI ROKOBOREC NA OI 1972 V MUNCHNU (GAD) MAHAMMAD NASSIRI – IRANSKI DVIGALEC UTEŽI

POD, TLA

YASMINE NAGHDI

KEMIJSKA OZNAKA ZA GALIJ

JANEZ DRVARIČ

Štiriletna Karolina, hčerka Tine Testen Kumar, ki pri našem časopisu skrbi za oglasno trženje, je takole privila k sebi bratca Matiasa, ki se je novembra pridružil srečni družini. V uredništvu Briškega časnika jim iskreno čestitamo in želimo, da bi se še dolgo tako prisrčno stiskali, Matias pa naj zraste v pokončnega, odgovornega in srečnega fanta. uredništvo Briškega časnika

ČVEKAČ, GOBEZDAČ HČI KRALJA MINOSA, DIONIZOVA ŽENA V GRŠKI MITOLOGIJI

Zima 2017 / Briški časnik / 80

Naslov: