Briški časnik pomlad 2018

Tema trimesečja:

Mladina v Brdih

ŠTEVILKA 90 • LETNIK 22 • POMLAD 2018

Ob izidu

Fotografija: Damijan Simčič, Zoso

Mladost v Brdih

V vaše domove prihajamo v času počitnic s številnimi članki o dogajanjih, ki so krojila letošnjo pomlad in del poletja v Brdih. 25. maja smo se prvič uradno zapeljali po novem krožišču na Dobrovem in občudovali novo ureditev osrednjega trga. Te dni naj bi zabrneli stroji v Gonjačah, kjer bodo poleg krožišča rekonstruirali tudi odsek ceste med Gonjačami in Kojskim ter uredili pločnik. Brda so lepa in prav je, da jih z urejeno infrastrukturo še polepšamo. je vabil mlade z zanimivim geslom »Vsak disko«. druženjapodročju in koncerti Na slavnostni seji so se poklonili Karlu Zuljanu, ki patk ustvarja bogato Sobotna doto na kulturnem Brd. popularnih skupin so bili zame najlepši čas Širi glasbeno znanje in je zagnan glasbenik ter ustvarjalec. Povsod lahko zasledimo njegovo ljubezen srednješolskih let. Občudovala mladindo glasbe in briških gričev, še danes s svojo harmoniko popestri marsikatero prireditev insem doma zapiše ska društva ter aktivne posameznike, ki so te čudovite melodije. večere organizirali. gotovo tudi kitakrat Na seji so počastili dva paradna konja briškega gospodarstva.

Priznanje soPrav podelili Kleti Brda, letos niso imelicenter dovolj finančne praznuje častitljivih 60 let, ter podjetju Trine d. o. o., turistični Venko, ki je občinske prav te dnipodpore. zabeležil deseto leto delovanja. Klet Brda uspešno posluje in je zBili več kot delovnimi največji so 100 prizadevni inmesti zagnani ter zaposlovalec organizirav občini, Venko je drugi največji zaposlovalec v Brdih, je zaposlenih kot 65 nudi ni tu v društva, saj sovečželeli, daljudi, se v delo Brdihpanekaj tudi 20 študentom. Obe podjetji sta tesno vpeti v lokalna dogajanja, skrbitasozaobiskovali ugled občine in zaizrazvoj dogaja.

Koncerte mladi Brd briškega turizma. in bližnje okolice. Današnja mladina je za ta Nagrade so podelili Milošu Kumarju, Eriku Kodermacu Valterju Mavriču.

Podrobneje smo jih srečanjainprikrajšana.

Izpostavljena je neusmipredstavili na naslednjih straneh Briškega časnika. ljenemu vplivu pametnih telefonov, internePraznik češenj je poskrbel za pestro in več tednovta, trajajoče praznovanje k nam privabil številne televizije, filmov ininglasbene industrije, ki radovedneže, ki so spremljali kulturne, športne in turistično obarvane velikokrat zgoljprireditve. spodbujajo željo po zabavi Z veseljem poročamo, da je bila maja v Bruslju predstavljena kandidatura Brd/Collia na in jih včasih potisnejozanauvrstitev rob nezainteresiraUnescov seznam svetovne dediščine, da bomo pri nas naslednje leto gostili del evropskega nogometnega Večina se mladosti spominja z nostalgijo nosti ter prelaganja odgovornosti na druge. prvenstva da je našegovori griče občudovala nemška delegacija. Vinarji in oljkarji so ponovno prinesli v srcu. Ovinarjev, tem obdobju s posebnim ima vezi mladost tudi veliko prednosti. domov številna priznanja, v Vili Vipolže so se spletaleVendar mednarodne in še bi lahko naštevala.

Vsi ti žarom v očeh.

Mladost povezujemo s sveKljub času mladi z visoko stopnjo brezposeldrobci dogajanj sestavljajo uspešno zgodbo naše dežele. žino, lepoto in živahnostjo. Spominjam se nosti in vse kasnejšim osamosvajanjem glečasov, ko smo se vrstniki poleti ob sobotnih dajo v prihodnost z zaupanjem. Pri tem jim večerih zbirali na plesišču v Vipolžah, pozimoramo pomagati in jih spodbujati. Navsemi pa na Humu. Grafit na zidu v Gonjačah zadnje smo to mladino vzgojili mi, predstav-

niki srednje generacije. Prevzeti moramo del odgovornosti in oblikovati skupnost, ki bo mlade vzgajala v odgovorne in odrasle državljane. Občina Brda in ZTKMŠ Brda sta trdo ugriznila v ta oreh. Lani so analizirali številne aktivnosti, popisali trenutno stanje in pridobili certifikat Mladim prijazna občina, ki vam ga podrobneje predstavljamo v tokratni temi trimesečja. Besedo smo dali tudi mladinskim društvom in se pogovorili s predsednico občinske komisije za mlade, ki svetuje, naj mladi zavihajo rokave. Več o tej pereči problematiki si preberite na naslednjih straneh.

Brda je v tem času obiskal minister za infrastrukturo, znan briški arhitekt Dorče Simčič je v Vili Vipolže predstavil biografijo, mladi so po vaseh organizirali nepozabno pustovanje in še marsikaj zanimivega smo zapisali v tej številki Briškega časnika. Vabljeni k branju in uživajte v pomladi, ki razposajeno prebuja naravo.

Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica

Obisk ministra za infrastrukturo

Kmalu prenovljena pot skozi Brda Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič se je v začetku marca s predstavniki direkcije za infrastrukturo mudil na obisku na Primorskem, kjer si je ogledal investicije v državno cestno omrežje. V sklopu obiska je preveril tudi gradnjo krožišča v Gonjačah ter okolico investicije ob Agrariji v Drnovku. V Gonjačah so ministra in njegovo ekipo pričakali in pozdravili župan Franc Mužič, direktorica občinske uprave Anita Manfreda, vodja oddelka za okolje in prostor, komunalno dejavnost in investicije v Občini Brda Dejan Rusjan in direktor Kleti Brda ter občinski svetnik Silvan Peršolja z ekipo.

Sedmim primorskim občinam (Ajdovščina, Vipava, Nova Gorica, Brda, Komen, Sežana in Divača), v katerih se je ministrova ekipa tisti dan pobliže spoznala s potekom del in stanjem investicij, ki so v teku, bo ministrstvo namenilo skoraj deset milijonov evrov.

V Brdih si je Gašperšičeva ekipa ogledala potek rekonB R I Š K I

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UREDNIŠTVO: Anita Manfreda, glavna urednica Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, redakcija, tehnično urejanje Andrej Colja, fotografije Ana Cukijati, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Goran Simčič, Iva Sivec, Mateja Drnovšček, Erika Koncut Oglasno trženje: Tina Testen Kumar s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

Dr. Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo na obisku.

strukcije ceste Gonjače–Šmartno in izgradnje krožišča Gonjače. Vrednost gradbenih del je 1.895.806 evrov.

Kot so zagotovili na ministrstvu, bo v kratkem objavljen tudi razpis za izvedbo gradbenih del od 1. do 4. faze za projekt rekonstrukcije ceste Dobrovo–Neblo.

(Nadaljevanje na 2. str.)

Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda. issn 1318-8860

Naklada: 2650 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari­fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Briški časnik na internetu: www.obcina-brda.si Fotografija na naslovnici: ZOSO, Damijan Simčič

Pomlad 2018 / Briški časnik / 1

Občina

Obisk ministra za infrastrukturo

Kmalu prenovljena pot skozi Brda (Nadaljevanje s 1. str.)

Kmalu tudi obvoznica Kojsko Občina Brda je glede na dogovor z DRSI že dala izdelati idejno zasnovo novega poteka ceste mimo Kojskega na mestu, kjer je onemogočena prevoznost dveh osebnih vozil. Tu se cesta zoži na vsega štiri metre. Nova cesta se bo izognila tudi vožnji skozi Hum, kjer bo tako rešeno tudi problematično krožišče.

Trenutno je v pripravi dokumentacija za uvrstitev projekta v proračun, v letošnjem letu pa je predvidena izdelava idejnega projekta nove ceste, ki bo izvedena kot rekonstrukcija občinskih cest.

Severno Primorsko bo povezala kolesarska pot Med večjimi projekti, ki jih pripravlja DRSI, je tudi ureditev kolesarskega omrežja severne Primorske v skupni dolžini 170 kilometrov. Investicijski projekt zajema 13 občin, in sicer: Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Idrija, Kanal, Brda, Nova Gorica, Šempeter–Vrtojba, Miren–Kostanjevica, Renče–Vogrsko, Ajdovščina in Vipava. DRSI bo letos izdelala elaborat začasne prometne ureditve za vzpostavitev začasnega vodenja kolesarskega prometa po povezavah državnega kolesarskega omrežja severne Primorske in izvedla označitev kolesarskih povezav na terenu. Začetek izvedbe

označitve kolesarskih povezav je odvisen od sklenitve sporazumov z vsemi upravljavci infrastrukture, po kateri bodo kolesarske povezave potekale.

MI Fotografija: Andrej Colja

10. obletnica vstopa v schengensko območje

Meje ni več že celo desetletje Šest desetletij meje, včasih bolj in včasih manj strogih obmejnih pregledov, vojakov in obmejnih vojašnic, prepustnic, tihotapljenja … Gotovo je bilo težko sprejeti tovrsten obmejni režim, zato je tudi nemogoče pričakovati, da bi se sledi takega življenja izgubile v vrvežu vsakdanjosti, čeprav meje »ni več« že celo desetletje. »Ta desetletja so v tukajšnjih ljudeh zarezala globoke vtise, ki jih ni mogoče popraviti. Meje v naših glavah se niso zrušile.

Morale se bodo zamenjati generacije ljudi, da se bodo stvari premaknile v nekdanje tirnice,« pripoveduje župan Franc Mužič, ki je kot otrok v medanskem predelu Brd občutil stisko ob vzpostavitvi meddržavne meje pri sokrajanih na Plešivem in v Ceglem. Tik pred božičem je ob slovesnosti na Plešivem ob deseti obletnici vstopa v schengensko območje spregovoril, kako se morajo obmejni veljaki potruditi, da bo mladina čim prej pozabila na mejo. Občine z obeh strani briške pokrajine vlagajo veliko truda v promocijske aktivnosti, še posebej na projektu Unesco, s pomočjo katerega bodo posebnosti briškega prostora še bolj izpostavili javnosti.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 2

»Meja je za nekatere stvari krepka zavora, obenem pa je bila za tukajšnje ljudi tudi izziv. Tik onstran meje smo imeli zamejce, ki so nam bili za primer dobre prakse in smo sledili njihovemu razvoju. Meja je v nas izzvala borbo za razvoj in napredek,« pripoveduje Mužič in dodaja, da je to še posebej razvidno pri razvoju vinogradništva in vinarstva na medanskem območju. Veliko medanskih deklet se je tudi poročilo v zamejstvo, kar je vezi med obema predeloma še bolj utrjevalo. »Obmejni ljudje so se morali vedno znajti. Tihotapljenje je bilo izziv, prednost za tukajšnje ljudi. To jih je držalo žive. Velja pa tudi omeniti, da so bili cariniki velikokrat tudi življenjski,« se spominja Mužič.

Pričakovanja so bila prerana, prevelika …

»Tudi sam sem razmišljal, da bo tik po padcu meje strašen naval z druge strani. Vendar do tega ni prišlo,« priznava Mužič. Ljudje so pričakovali več medsebojnega sodelovanja, do te stopnje pa se pride le sčasoma. Občina še dandanes išče stike, gradi vezi. V preteklih letih je navezovala stike s številnimi različnimi konzorciji, vendar do konkretnega plodnega sodelovanja še ni prišlo. »Ne na ljubljanskem, kaj šele na veronskem vinskem sejmu še nismo sposobni izpeljati skupnega nastopa vinarjev iz vseh briških občin.

Zavedati se moramo, da smo v enotnem geografskem, gospodarskem in kulturnem področju. Ko bo do tega zavedanja prišlo, bomo zaživeli veliko bolje,« trdi župan.

Občina

10. obletnica vstopa v schengensko območje Nekaj se pa vendarle premika …

Konec januarja je zaživela obvoznica med Mošo in mejnim prehodom Vrtojba, pred nekaj leti se je obnovilo cestišče med Golim Brdom in Mirnikom. Torej se investicije uresničujejo tudi na italijanski strani. »Zato glede obvoznice skozi Kojsko v preteklosti nismo pritiskali, saj smo pričakovali, da bodo poti do Brd urejali tudi na italijanski strani,« pojasnjuje Mužič. »Brici smo z obvoznico pri Štandrežu veliko pridobili,« še dodaja, »saj je iz Brd do vstopa na hitro cesto sedaj potrebnih zgolj 20 minut vožnje.« Ravno tako je Mužič zadovoljen z obnovo ceste v Mirniku, saj je obenem v Golem Brdu zaživel bencinski servis in trgovina, tukajšnjim ljudem pa je prihranjena dolga vožnja do urbanih središč.

Kako bi lahko še bolje izkoristili dnevno migracijo zahodnih sosedov v naše kraje?

Mužič omenja bogatejšo dnevno ponudbo, pri kateri bi lahko svoj kos mozaika pristavili večji trgovci, kot na primer LIDL ali SPAR. »Moramo izboljšati tudi športno-rekreacijsko področje. V ta namen urejamo razne pohodne in kolesarske poti,« nam je še zaupal. S pomočjo evropskih sredstev za regionalni razvoj bodo dopolnili zanimivo krožno pot, ki bo kolesarje popeljala od italijanske strani preko Brd vse do Plavi in onkraj. Del tega evropskega denarja bodo namenili ureditvi trgovskega območja na lokaciji današnje trgovine Agrarija.

Erika Koncut

Mejni prehod Plešivo

Deseta obletnica odprtja meje

21. decembra lani smo na mejnem prehodu Plešivo obeležili deseto obletnico odprtja meje, kar pomeni za krajane naše krajevne skupnosti zelo veliko. Z zamejci Plešivega in Ceglega smo organizirali srečanje ter druženje ob dobrem kozarčku in zvokih harmonike. Krajane z obeh strani sta

nagovorila župana Brd in Krmina. Program so popestrili MoPZ Ludvik Zorzut ter otroški zborček iz zamejstva.

Prisrčno bi se zahvalil vsem, ki so pomagali pri organiziranju srečanja.

Valter Kocina, predsednik KS Medana

Pomlad 2018 / Briški časnik / 3

Občina

Investicije v Občini Brda

S sanacijo Reke korak bliže poslovni coni Agrarija Pred letom dni je Občino Brda v okviru regijskega obiska slovenske vlade v severnoprimorski regiji na povabilo briškega župana obiskala ministrica za okolje Irena Majcen. Ob tej priložnosti smo ji predstavili problematiko poplavnosti območja Agrarije, ki je glavna ovira za investicije ter širitev poslovne cone na tem območju.

Ministrica je problematiko prepoznala in obljubila pričetek prvih del še pred koncem leta, kar se je tudi zgodilo. Povedala je tudi, da je treba združiti več postopkov.

Eden od njih je načrtovanje regijske ceste, ki bi se zaključila ob izvozu s krožiščem, obenem pa bi se s polmetrskim dvigom ceste marsikaj uredilo.

Lani decembra je bila podpisana pogodba med ministrstvom za okolje in prostor ter koncesionarjem o ureditvi reke Reke v višini 303.000 evrov. Dela so se pričela januarja letos in bodo skladno s terminskim planom zaključena aprila.

Opis sanacije reke Reke Na strugi reke Reke v Goriških brdih izvaja vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnika vzdrževalna dela. Gre za odsek vodotoka dolžine 930 m, z začetkom 69 m dovodno od mostu na državni cesti Dobrovo–Neblo in zaključkom pri mostu na lokalni cesti Drnovk–Vedrijan. Na tem odseku se že dalj časa niso izvajala temeljita vzdrževalna dela, zaradi česar se je v strugi razbohotila grmovna in drevesna zarast, posledično se je v strugi odlagal prodni nanos. Vse to je peljalo v zmanjšano prevodno sposobnost tega odseka vodotoka, zaradi česar so se v zadnjem obdobju pojavljale vse pogostejše poplave. Te niso bile omejene zgolj na kmetijska zemljišča, ampak so ogrožale tudi urbano območje Agrarije, kjer se v več objektih nahajajo prostori raznih storitvenih dejavnosti.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 4

Obravnavan odsek reke Reke je bil v preteklosti v sklopu agromelioracijskih del na kmetijskih zemljiščih že reguliran.

Vzpostavljen je bil prečni profil trapezne oblike, na desni brežini je bil zgrajen visokovodni nasip. Glavni cilj regulacije je bil poplavna varnost desnega brega, kjer se nahaja najnižja točka državne ceste Dobrovo–Neblo in območje Agrarije.

Vzdrževalna dela, ki se izvajajo, obsegajo čiščenje odvečne zarasti iz pretočnega profila struge, odstranitev prodnih nanosov, sanacijo lokalnih poškodb, vzpostavljanje enotnega prečnega profila struge ter sanacijo ponižanega visokovodnega nasipa na desnem bregu.

Odvečno zarast bodo iz pretočnega profila struge odstranili na celotnem odseku med obema mostovoma tako, da se bo ohranilo le posamezna večja in zdrava drevesa na brežinah. Odvečni nanos, ki se je z leti deponiral znotraj struge, bodo odstranili in odpeljali na trajno deponijo. Po celotnem odseku bodo strugo reprofilirali v trapezni obliki s stalno širino dna in blagim naklonom brežin. Na erozijsko izpostavljenih mestih (konkave, visokovodni nasip) bodo na novo oblikovane brežine zavarovali s kamnito zložbo. S kamnito zložbo bodo zavarovali tudi vtočna mesta štirih odvodnih jarkov, ki se na strugo Reke navezujejo z leve strani. Vzpostavil se bo enoten padec nivelete struge.

Na celotnem odseku bodo reprofilirali tudi desnobrežni visokovodni nasip, pri čemer se bo vzpostavil tudi linearen naklon krone nasipa. Zaradi zagotavljanja gravitacijskega odvodnjavanja lastnih in zalednih voda površin za desnobrežnim nasipom v strugo reke Reke, se bo visokovodni nasip neposredno nad mostom na Dobrovem znižal. Tako se bo ustvaril preliv v dolžini 10 m. Preliv bodo utrdili s kamnito zložbo.

S predvidenimi deli bodo zagotovili normalno pretočnost Reke in s tem zmanjšali poplavno ogroženost območja Agrarije ter ostalih kmetijskih in drugih zemljišč na vplivnem območju.

Anita Manfreda

Občina

Investicije v Občini Brda

Leto 2018 bo investicijsko bogato Ko se zapeljemo po regionalni cesti iz Solkana proti Dobrovemu, kar ne moremo uiti misli, da bo vožnja skozi Brda kočno prešla na višjo raven. V naslednjih nekaj letih bodo v briške ceste vložili vsaj osem milijonov evrov.

4,5 milijona evrov za Gonjače, Drnovk in Križado

Trojica najbolj kritičnih križišč v Brdih bo dobila novo podobo. Kako bo krožišče v Gonjačah poseglo v brežino, lahko že opazimo, gotovo pa bo do končne podobe potrebnih še nekaj mesecev dela. »Brici smo zelo zadovoljni, da se obnavlja celoten trakt skozi Brda. Pričeli smo z ureditvijo upravnega središča občine, to je Dobrovo, nadaljujemo pa s krožiščem in sanacijo ceste med Gonjačami in Kojskim.

Temu bo sledila sanacija ceste od mostu pod zadružno kletjo do bodočega krožišča v Drnovku. V sklopu sanacije tega odseka se bo zagotovila tudi protipoplavna zaščita v tej obrtno-trgovski coni,« nam je pojasnil župan Franc Mužič. Nazadnje bo na vrsti tudi posodobitev križišča in izgradnja pločnikov v Neblem na tako imenovani Križadi. Za trojico projektov bo direkcija za infrastrukturo namenila 4,5 milijona evrov. Zadnja dela na Križadi naj bi se zaključila v naslednjem letu.

Tristo tisočakov pa je Ministrstvo za okolje in prostor namenilo ureditvi struge reke Reke, kar bo pripomoglo k temu, da trgovsko-obrtniško območje pod zadružno kletjo ne bo več poplavljeno. »S tem

se odpirajo možnosti novih investicij in prihoda novih ponudnikov: poleg obnovljene mehanične delavnice z gostinskim lokalom in trgovine s kmetijskim materialom bo tukaj nova trgovina z gradbenim materialom. Večji trgovec naj bi zgradil tudi sodoben market,« dodaja župan.

Izven tega paketa sta še dve gradbišči, ki prehajata k zaključnim delom: prenova cestišča od solkanskega mostu do italijanske meje ter prenova 700 metrov cestišča v Zalem Bregu, kjer bo v celoti obnovljen tudi podporni zid.

Več o sanaciji struge reke Reke si lahko preberete v članku direktorice občinske uprave Anite Manfreda na strani 4.

Val investicij v Kojskem

Poleg prenove podpornega zidu in izgradnje pločnika do Gonjač se po dveh desetletjih obrača nov list tudi glede obvoznice v Kojskem. »Sredstva so zagotovljena! Naslednje leto bomo urejali dokumentacijo, mogoče se bodo pred koncem leta 2019 pričela tudi dela,« nam je zagotovil Mužič. Za izgradnjo obvoznice bo država namenila približno 3,5 milijona evrov.

Kojščanski vrtčevski otroci pa se bodo že v letošnjem septembru lahko igrali v prenovljenih prostorih. »Vzporedno z zaključkom del v kojščanskem vrtcu bodo stekli idejni projekti za prizidek dobrovskemu vrtcu. V Občini Brda smo zelo srečni, da imamo tolikšen prirastek malčkov, ki obiskujejo jasli in vrtec,« še dodaja župan.

Letos bo uresničenih več manjših sanacij. Uredili bodo širokopasovno omrežje vse do Peternela.

V občinskem proračunu je zagotovljen tudi denar za manjše posege na kanalizacijskem in vodovodnem omrežju. »Gre za 30 do 40 manjših projektov, razpršenih po več različnih briških vaseh,« pojasnjuje Mužič in dodaja, da so v letošnjem letu dali prednost sanacijam manjših odsekov.

Razveseljuje pa tudi novica, da bo Telekom, vsaj taka so pričakovanja v občinski upravi, vendarle dokončal investicijo na širokopasovnem omrežju. »Takoj za Dobrovim bodo optični kabel povlekli vse do zaselka Peternel,« zagotavlja župan.

Erika Koncut

29. redna seja sveta Občine Brda

Kamnite češnje in parkiranje so vir nejevolje Jutranji prihod v vrtec ali šolo na Dobrovem povzroči marsikateremu staršu slabo voljo. V dvajsetih minutah pred 8. uro je odcep za vrtec nasičen z avtomobili staršev in starih staršev.

Problematiko so podrobneje obravnavali tudi na februarski seji občinskega sveta. Med drugim pa so omenjali tudi selitev Gradnikovega kipa in preureditev kamnitih krogel, tako imenovanih sistemskih češenj. Pričeli so urejati pravilnike o podeljevanju občinskih sredstev za posamezna področja.

Kamnite češnje bodo preuredili, nikakor pa odstranili Projektant prenovljenega Trga 25. maja Roman Anzeljc je občinskim svetnikom predstavil možne rešitve in uskladitve prenovljenega trga. Kip Alojza Gradnika, za katerega občina čaka novo

kamnito podlago, bo premeščen v šolski park tik ob glavnem vhodu v šolsko stavbo, pri čemer bodo zastave premestili na desno stran vhoda. Postavitev kamnitih sistemskih češenj, ki so v preteklih mesecih povzročile škodo na avtomobilih, oziroma marsikateremu neveščemu šoferju

povzročale težave pri vhodu na in izhodu s parkirišča, bo drugačna. Projektant Anzeljc je predlagal, da bi ukinili poseben vhod na parkirišče, obenem pa razširili izhod, ki bi prevzel obenem vlogo vhoda v parkirišče pred banko in lekarno. Parki(Nadaljevanje na 6. str.)

Pomlad 2018 / Briški časnik / 5

Občina

29. redna seja sveta Občine Brda (Nadaljevanje s 5. str.)

ranje ob prehodu izpred šole bi preprečili s stebrički.

Krožni promet? Odločitve še ni …

Usklajene rešitve za najbolj boleč trn v peti - jutranji prometni zamašek, svetniki še niso našli. Projektant je predlagal časovno omejitev parkiranja na obstoječem parkirišču ob vrtcu kot tudi pred storitvenimi dejavnostmi ob regionalni cesti.

Krožni promet okrog tamkajšnjega bloka, rešitev, ki jo svetniki vztrajno predlagajo že več časa, pa je projektant zavrnil s pojasnilom, da bi ta režim povzročal stanovalcem in šolarjem nepotreben hrup. Projektantove besede svetnikov niso prepričale. »Problematične so minute med 7.45 in 8.10. Hrup v tem časovnem obdobju ne predstavlja motnje, saj poteka takrat dovoz otrok v šolo. Pouk se še ne izvaja,« so argumentirali svetniki. Nad krožnim prometom niso navdušeni tudi predstavniki šole. V. d. ravnatelja Damjan Marinič je svetnike opozoril, da se na območju, kjer naj bi zjutraj potekal krožni promet, nahajata požarni izhod iz šole in

zalogovnik za nafto in sekance. Hkrati je poudaril še potrebo deseterice učiteljev in strokovnih delavcev šole, ki imajo svoja vozila parkirana čim bliže šoli. Ti namreč poučujejo tudi v podružnici v Kojskem. »Pouk je v podružnici ravno zaradi tega zamaknjen za slabih 10 minut. Zaradi gradbenih del na cestišču med Dobrovim in Kojskim lovijo sekunde,« je dodal Marinič. Manevrskega prostora, da bi uro v Kojskem še bolj premaknili, nimajo, ker so vezani na prihode šolskih avtobusov.

Sicer pa sta obe možnosti na dan prinesli vprašanje nadzora, pomanjkanje sveta za varnost po vzoru v Italiji in mnenja stanovalcev. Rešitev težave bodo uskladili tudi z njihovim mnenjem.

Prevetritev občinskih dokumentov Svetniki so po skrajšanem postopku sprejeli spremembo poslovnika občinskega sveta, s čimer se poleg nekaterih drugih jasnejših definicij postopkov sveta spreminjajo oziroma preoblikujejo tudi stalne občinske komisije. Ukinja se komisija za javne finance, medtem ko se komisija za kmetijstvo in druge gospodarske dejavnosti preoblikuje v dve komisiji, in

sicer komisijo za kmetijske dejavnosti in komisijo za negospodarske dejavnosti.

Med stalne komisije se na novo uvršča komisija za gospodarske dejavnosti. Nova podoba komisij bo zaživela to jesen z novim mandatom.

Sredstva za programe se bodo delila po ključu tipskih pravilnikov Občinska sredstva, namenjena programom društev, bodo odslej porazdeljena po posameznih področjih po enotnem ključu. V pripravi je šest pravilnikov, ki bodo podrobneje določali postopek, upravičence in merila pridobitev sredstev za programe. Svetniki so na februarski seji sprejeli pravilnika o sofinanciranju programov na področju družbenih dejavnosti in na področju socialno humanitarnih dejavnosti. Na prihodnjih sejah pa bo sledila obravnava in sprejem še ostalih štirih pravilnikov za področje športa, mladine, kulture in kmetijskih dejavnosti.

Erika Koncut

30. redna seja sveta Občine Brda

Brici tesno povezani s športom Na 30. redni seji so briški svetniki potrdili še drugi sveženj pravilnikov o sofinanciranju programov za področje kulture, mladih, kmetijstva in podeželja ter športa. Občinski svet je potrdil letni program športa.

V letu 2018 je za projekte in programe športnih društev oziroma klubov namenjenih skoraj 39 tisočakov. 14 tisočakov bodo vložili v upravljanje in tekoče vzdrževanje športnih objektov, deset pa investicijam in investicijskemu vzdrževanju športnih objektov. Konec preteklega leta je bilo v Občini Brda registriranih 12 športnih društev in klubov. Občinska sredstva jih je izkoristilo le osem.

Letos se obeta precej novih športnih dogodkov. Direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda (ZTKMŠ Brda) Tina Novak Samec je izpostavila VinoEuro 2018 v maju (Evropsko nogometno prvenstvo vinarjev), drugo edicijo festivala Intiniti Bliss Dance v oktobru, Spinning maraton in »42 maratonov v 42 dneh« prav tako v jesenskem času. Pri slednjem bo Občina Brda gostila dnevni tekaški dogodek 3. oktobra, kjer bodo pripravili športno-tekaški program in program, namenjen otrokom v sklopu tedna otroka. Brda bodo gostila ambasadorko projekta varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, z lokalnimi društvi in organizacijami pa bodo pripravili animacijsko-zabavni program za otroke ter na tak način obeležili njihov teden.

Brda bodo že tradicionalno prerezala štartni trak vseslovenskega pohodniškega projekta Slovenija hodi, in sicer s Pomladnim festivalom pohodništva, ki vključuje deset tematskih pohodov. Na področju medgeneracijskega sodelovanja se nadaljuje projekt Simbioza gibanja, ki je v Brdih požel velik Pomlad 2018 / Briški časnik / 6

uspeh. Ravno tako se na osnovi lanske uspešne izvedbe tudi v letošnjem letu obetajo športne počitnice, s čimer se, kot je poudarila Novak Samčeva, gradijo temelji za delovanje Mladinskega centra.

Vedno večji zagon dobiva tudi kolesarska ponudba, ki teče z roko v roki z briškim turizmom. ZTKMŠ je v lanskem letu preveril nove trase (tako asfaltirane, enoslednice, makadamske primerne za kolesarske ture, edinstvene s panoramskimi razgledi), med izdajo Briškega časnika je bila pa tudi izvedena še zadnja delavnica na to temo. Aktivnosti tečejo tudi na področju priključitve briške pokrajine na zemljevid kolesarske poti Alpe Adria. Čezmejno sodelovanje pa poteka tudi na relaciji Collio – Brda. Tekaškemu Ecomaratonu Brda Collio se letos pridružuje še različica z gorskimi kolesi konec aprila.

Direktorica ZTKMŠ je poudarila in pohvalila tudi aktivnosti posameznih briških ponudnikov, društev in klubov, ki s športom poskrbijo za prijetna druženja ter imajo močan promocijski učinek. Mednje gotovo sodijo kolesarski maraton Junaki vinogradov v organizaciji Kleti Brda, Pohod od češnje do češnje Planinskega društva Brda ter poletni nogometni in drugi turnirji.

Erika Koncut

Občina

Sejmi, borze...

Brda v vrtincu evropske turistične ponudbe Glas o prečudoviti slovenski deželi, obdani s soncem, slikovito naravo in srčnimi ljudmi, je to zimo odmeval v različnih evropskih jezikih. Brda in briško ponudbo smo predstavili na številnih sejmih in borzah ljudem najrazličnejših populacij in želja. Kolesarjenje, pohodništvo, kulinarika, vinska ponudba, kulturna dediščina, poročna destinacija, sakralna dediščina, kongresni turizem in zeleni turizem so produkti, ki so ključni pri iskanju in izbiri počitniške destinacije. Brda lahko glede na svojo raznoliko in edinstveno ponudbo prekosijo marsikatero slovensko kot tudi tujo turistično destinacijo.

V nizozemskem mestu Utrecht že vrsto let gostijo sejem Vakantieberus (9.–14. 1. 2018), ki ga je tudi letos obiskalo na tisoče obiskovalcev. Trend obiska iz leta v leto narašča. Brda so Nizozemcem zanimiva kot kolesarska in pohodna destinacija, kjer iščejo zlasti manj zahtevne poti. Pester izbor briških vin ter raznolika in mamljiva kulinarična ponudba odtehtata izbiro destinacije.

Predstavili smo se tudi na borzi Conventa, največji borzi kongresnega turizma v Južni in Vzhodni Evropi (24. in 25. 1.

2018). Kongresni turizem postaja pomemben dejavnik tako v slovenskem kot tudi briškem turizmu. V Vili Vipolže se v vlogi gostiteljev srečanj, motivacijskih dogodkov, kongresov in simpozijev zavedamo, da poslovna prijateljstva poleg najsodobnejše opreme potrebujejo tudi trdne vezi, navdihujoče okolje in osebni pristop.

Brussels Holiday Fair (1.–4. 2. 2018) je najpomembnejši nacionalni belgijski turistični sejem in velikan med evropskimi sejmi. Letos je obeležil 60. obletnico in bil ponovno zelo dobro obiskan. Na slovenski stojnici se je predstavilo 15 ponudnikov turističnega gospodarstva, med njimi so bila tudi Brda. Slovenija se predstavlja kot zelena, aktivna in zdrava turistična destinacija, njena glavna prednost pa je raznolikost na stičišču Alp, Sredozemlja in Panonske nižine.

Zahodni košček slovenske dežele smo letos prvič predstavili tudi v kraju Reisebörsen v Regensburgu (16. in 17. 2.

2018). Regensburg z okolico je namreč eden od petih najbolj dinamičnih regij v Nemčiji z najnižjim številom brezposelnih, zaradi česar je ta regija, ki slavi kot

gospodarsko razvita in plačilno močna, še posebej atraktivna. Na poti do nemškega mesteca je sledil še daljši postanek v Pragi na sejmu Praga Work Holiday (15. 2.

2018). Na stojnici Julijskih Alp so se promovirala tudi Brda.

Sejem Praga Work Holiday

Največji sejem za rekreacijo in prosti čas na Bavarskem, F.RE.E München (21.

2.–25. 2. 2018), se je tudi letos izkazal za zelo priljubljenega, ravno zaradi svoje raznolikosti in pestre ponudbe. Športni navdušenci za svoje počitnice iščejo neokrnjeno naravo, zato se vse bolj radi zatekajo v Julijske Alpe, se spustijo po dolini Soče in se na koncu razvajajo še v Brdih. Najmočnejši produkt, ki nas povezuje z Avstrijo, je zagotovo pohodniška transverzala Alpe Adria Trail, vse bolj pa je priljubljeno tudi kolesarjenje in razvoj kolesarskih poti Bike Alpe Adria. Lepo je slišati in se tudi nasmejati obiskovalcem, ki že na daleč, ob pogledu na slovensko stojnico, vpijejo »Brda!«.

Zimske sejemske nastope bomo tudi letos zaključili v Celovcu. Freizeit Celovec (6.–8. 4. 2018) je nekoliko manjši sejem, pa vendar nudi dobre priložnosti

Sejem F.RE.E. Munchen

za predstavitev, predvsem zaradi svoje bližine Sloveniji. Obiskovalci Brda že dobro poznajo, tudi tisti, ki nas niso še obiskali. Številni so že zobali sladke briške češnje, s katerimi že vrsto let navdušujemo zadnje dni maja, ko skupaj z našimi ponudniki in sadjarji v Celovcu promoviramo prihajajoče dogodke Praznika češenj.

Promocijske aktivnosti letošnjega leta nadgrajujemo tudi na italijanskem trgu.

Sejem Šport in turizem v naravi (2.–4.

3. 2018) v Bologni je že za nami. Brda se bodo predstavila tudi na sejmu Tempo libero (28. 4.–1. 5. 2018) v Bolzanu, na sejmu Vita all'aria aperta (11.–13. 5. 2018) v Carrari, na sejmu Salone del camper (8.–16. 9. 2018) v Parmi in na sejmu Alta quota v Bergamu (12.–14. 10. 2018).

Mateja Drnovšček Pomlad 2018 / Briški časnik / 7

Občina

Češnjevo dogajanje v Brdih Češnja je zagotovo eden izmed tistih sadežev, ob katerem številni pomislijo na Brda. Drevesa z belimi cvetovi zgodaj spomladi vabijo ljubitelje narave in fotografe od blizu in daleč. Pokrajina je naravnost pravljična. Izpod zelenih listov se kasneje bohotijo rdeči sadeži, glavni spremljevalci in rdeča nit številnih dogodkov doma in v tujini. Vrhunec dogodkov predstavlja turistično najbolj poznan Praznik češenj, ki je del tradicije in naše dediščine. Brda je v okviru dogodka skozi leta obiskalo več 100.000 obiskovalcev iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške in od drugod. V petih desetletjih je praznik skupaj z rdečim sadežem ustvaril veliko prepoznavnost Brd doma in v tujini.

Dnevi odprtih kleti, kolesarski maraton Junaki vinogradov ter Nina Pušlar

S sadjarji prirejamo številne mini Praznike češenj v Avstriji, ki pomenijo uverturo v glavno dogajanje v Brdih. Z izjemnim prodajnim in promocijskim učinkom prepričajo marsikaterega avstrijskega prijatelja, da nas obišče. Številni se nam pridružijo že prvi konec tedna (2. in 3. 6.) v juniju na priljubljenih dnevih odprtih kleti ali na sobotnem kolesarskem maratonu Junaki vinogradov. Že dve desetletji za brezhibno organizacijo našega največjega športnega dogodka skrbi Klet Brda, ki na trasi od Ljubljane do Brd pripelje vsako leto več kot tisoč kolesarjev in še enkrat toliko spremljevalcev. Sobotni večer bo tudi letos zabavno-plesni, saj bo na dvorišču Vile Vipolže nastopila pevka Nina Pušlar.

Tako v soboto kot v nedeljo bo obiskovalcem na voljo brezplačni avtobusni prevoz, ki bo krožil po Brdih in poskrbel za brezskrbno gibanje.

Pohod Od češnje do češnje

V nedeljo bomo nadaljevali v športno aktivnem duhu s pohodom Od češnje do češnje v organizaciji briškega planinskega društva. Pohod že leta podira vse rekorde z vidika števila udeležencev. Ni skrivnost, da je število že preseglo mejo 1000 pohodnikov. Dobra organizacija članov našega planinskega društva, ki pohodnikom v nekaj urah hoje po briških gričih skozi vinograde in sadovnjake ter mimo kulturnih in naravnih znamenitosti pokaže pestrost briške pokrajine. Lepota, ki je Bricem sama po sebi umevna, je za mnoge pravo odkritje in razlog za ponovno vrnitev.

Praznik češenj

Drugi konec tedna v juniju (8.–10. 6.) je namenjen Prazniku češenj, ki bo letos že 52. po vrsti. Kot veleva tradicija, ga v celoti posvečamo češnjam, kulinariki, domači obrti, raznim razsPomlad 2018 / Briški časnik / 8

tavam ter bogatemu kulturnemu in zabavnemu programu. Tudi letos je glavni organizator osrednjega vikenda Zavod za turizem, kulturno, mladino in šport Brda. Velik poudarek namenjamo domačemu, pristnemu, naravnemu, zelenemu, s čimer dodatno potrjujemo upravičenost naziva Evropska destinacija odličnosti v Sloveniji EDEN 2015 in srebrnega certifikata Green Destination v Sloveniji 2016.

Slavnostna seja Občine Brda

Ker je Praznik češenj razglašen za občinski praznik, bomo dogajanje otvorili s petkovo slavnostno sejo Občine Brda v Vili Vipolže. Na povabilo župana Franca Mužiča se vsako leto odzovejo svetniki, predstavniki vaških skupnosti in krajevnih skupnosti, župani vseh sosednjih slovenskih občin, pobratenih in prijateljskih občin iz Avstrije, Italije in Hrvaške, številni predstavniki pomembnih gospodarskih družb in ostali gostje. Ob tej priložnosti bo Občina Brda tudi letos podelila priznanja in nagrade posameznikom, društvom in družbam, ki so v preteklem letu ali desetletjih s svojim delovanjem pripomogli k vidnim rezultatom in dosežkom.

Bogata ponudba na stojnicah

Osrednje prizorišče v središču Dobrovega bo zaživelo v soboto z bogato ponudbo na stojnicah, kjer boste lahko kupili domače izdelke in pridelke od sadnih dobrot, medu in medenih izdelkov, oljčnega olja, mlečnih in suhomesnatih izdelkov, do zelišč, čajev ter drugih specialitet, med katerimi bodo kraljevale sadne kraljice - briške češnje. Te bodo obiskovalci lahko kupili na stojnicah po Brdih. Briške žene bodo razveseljevale s pecivom iz češenj, ki je za marsikaterega obiskovalca tega praznika nepogrešljivo. Na glavnem prizorišču, kjer bomo tudi letos postavili briško domačijo, bo v soboto posebej živahno, saj nas bo na markantnem avtobusu zabavala ekipa Radia 1.

Briška poroka

Na osrednji Praznik češenj smo letos vključili tudi 7. Briško poroko. Večni »da« bosta srečna izbranca dahnila na Gradu Dobrovo. Letošnjo poroko bo skupaj z ZTKMŠ Brda omogočilo več kot 25 partnerjev, ki se bodo v mesecih priprav potrudili, da bo ta dan ostal zapisan v srcih za vedno. Cerovska mladina bo poskrbela, da se bo moral ženin ob briškem »portonu« za svojo nevesto še dokazati.

V Šmartnem rokodelsko ustvarjalna nota

Drugo večje prizorišče ostaja v srednjeveški vasici Šmartno, kjer bo v ospredju rokodelsko ustvarjalna nota. Po ulicah se bodo predstavili pridelovalci in proizvajalci domačih rokodelskih izdelkov. Ne bodo manjkali produkti iz sivke in oljčnega olja, pleteni in leseni izdelki, umetnine iz gline in kamna, ročno izdelan nakit, vezenine ter mnogo drugega. Svoje čopiče bodo po slikarskem platnu vihteli člani Društva briških likovnih ustvarjalcev Dablo. Ne bodo manjkali niti poulični glasbeniki. Piko na i pa bodo dodale številne stojnice z domačim sadjem.

Na obeh prizoriščih bomo posebej poskrbeli za zabavo naših najmlajših. Hiša eksperimentov, ustvarjalne delavnice in razne animacije bodo popestrile dvodnevno dogajanje Praznika češenj.

Na glavnem odru Šank Rock

Sobotni večer bo namenjen mladim in mladim po srcu, ki se radi zabavajo ob ritmih glasbe. Mladinsko društvo DŽC Crwvo bo ob pomoči Mladinskega društva Hum glavni organizator letošnjega večernega dogajanja. Na glavni oder bodo pripeljali sku-

Občina

Češnjevo dogajanje v Brdih pino, ki je bila v preteklosti stalni gost briških prizorišč, zasedbo Šank Rock. Poleg nje pa obljubljajo še eno glasbeno presenečenje.

Tradicionalna povorka na Dobrovem

V nedeljo popoldne se bomo preselili na glavno prizorišče na Dobrovem, ko bomo ponovno prisegali na tradicijo in dediščino.

Pestro celodnevno dogajanje bo doseglo vrhunec s tradicionalno

povorko v organizaciji vaških in krajevnih skupnosti. Ta je stalni del Praznika češenj, zaradi katerega številni obiskovalci na ta dan z navdušenjem prihajajo v Brda že vrsto let.

Tina Novak Samec

Pomlad 2018 / Briški časnik / 9

Občina

Vila Vipolže, najlepša renesančna vila v Sloveniji

Pravljični poročni dan Vila Vipolže, najlepša renesančna vila v Sloveniji, nosi poseben pečat - pečat domačnosti, šarma, elegance in prefinjenosti. Dolga leta speča lepotica se je prebudila in prelevila v eno najlepših poročnih lokacij v Sloveniji.

V začetku marca so imeli bodoči mladoporočenci možnost spoznati eno najlepših poročnih lokacij v Sloveniji, renesančno lepotico Vilo Vipolže. Odprli smo vrata in predstavili možnosti, ki jih naša lokacija ponuja za pravljični poročni dan. To je bila edinstvena priložnost za vse mlade pare, ki si želijo dahniti usodni »da« v objemu briških gričev. Naj bo poročni dan brezskrben, zabaven, prepuščen profesionalcem, ki že dolga leta razveseljujejo mlade zaljubljence.

Najbolj ganljiv del poročnega dne, obred, se pri nas lahko odvija na travi pred vilo ali v notranjosti v dvorani Piano Nobile med visokimi stenami beneških soban. Po obredu z vsemi svati nazdravimo ljubezni s kozarčkom briške penine, ki jo mladoporočencema in svatom podarja župan Občine Brda. Kaj pa fotografije? Medtem ko svatje uživajo ob zdravici in razgledih, ki segajo od Alp do morja, se mladoporočenca lahko sprehodita med okoliškimi trtami, sadovnjaki ali oljčnimi gaji in ujameta edinstvene trenutke, ki ju bodo za vedno spominjali na ta čarobni dan. Spregledati ne gre renesančne freske, ki krasi zadnje nadstropje in ustvarja edinstveno kuliso za romantične fotografije.

Uresniči se poročno slavje, dogodek poln zabave, sproščenega druženja in veselja. Zavedamo se, da je vsaka poroka zgodba zase. Trudimo se uresničiti vsako poročno pravljico in ustvariti dogodek z občutki. Pod naše kuharske mojstrovine se podpiše kuharski mojster Tomaž Kavčič z ekipo lokala Kruh in vino.

Kaj pa priprave? Tradicija pravi, da se ženin in nevesta pred poroko ne smeta srečati. Veselje ob pripravah pred usodnim »da« je lahko nepopisno. Mladoporočenca se lahko pripravita v družbi družine in prijateljev. Ponujamo apartmaje, kjer ob pripravah mine predporočna živčnost.

Vse možnosti in ideje smo s partnerji projekta Briška poroka in ostalimi ponudniki predstavili v nedeljo, 4. marca, v Vili Vipolže.

Teden kasneje, 10. in 11. marca, smo poročno lepotico in briško destinacijo predstavljali tudi na Wedding Weekendu v Portorožu. Poročni sejem se je odvijal v Hotelu Kempinski. Obiskalo ga je več kot 350 parov.

ZTKMŠ Brda Fotografija: Metka Skrt Pomlad 2018 / Briški časnik / 10

Občina

1000 eur kazni za umazana kolesa

Čistoča cest je naše ogledalo in prispevek k varni vožnji Pomlad je pred vrati in dela na kmetijskih površinah so se že začela. Včasih pozabimo, da je treba za seboj pospraviti in počistiti. To prispeva k urejenosti kraja, še posebej pa k prometni varnosti na cestah. Vsak material, ki ne spada na cesto, lahko povzroči nevarnost.

Naj vas spomnimo, da zakon o cestah predpisuje, da je prepovedano ogrožati varno uporabo javne ceste (5. člen). Kaj spada sem? Kakršnakoli dela na javni cesti, zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.

Tako je prepovedano tudi (vse prepovedi so naštete v zakonu): - na cestišču javne ceste onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi;

- na cestišču javne ceste vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora …

Poleg tega je v istem členu določeno, da mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažila vozišče, preden se vključi v promet na javni cesti.

Nekaj truda bo treba vložiti tudi v čiščenje strojev in vozil ali pometanje ceste.

Odločili smo se, da vas spomnimo na zgoraj navedena določila, saj je zakonodajalec predvidel visoke kazni za kršitve. Naj omenimo, da je predvidena kazen za posameznika kar 1000 evrov (ne, nismo se zmotili) za pravno osebo, za samostojne podjetnike pa je še višja. Želimo vam veliko lepega vremena, obilo dobrega pridelka in varno vožnjo.

Medobčinska uprava MONG in Občine Brda

Občinski otroški parlament

Želijo si več digitalne tehnologije Prvega marca je v sejni sobi Občine Brda potekal 28. občinski otroški parlament na temo Šola in šolski sistem. Udeležili so se ga predstavniki razrednih skupnosti od 4. do 9. razreda, direktorica občinske uprave Anita Manfreda, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec, socialna delavka Nataša Božič Rusjan in mentorica šolske skupnosti Cirila Božič Klemenčič.

Mladi parlamentarci so razpravljali o odnosih v šoli, predmetniku po meri učencev, metodah in načinu poučevanja ter učnih vsebinah. Predstavili so tudi svoj pogled na to, kakšna bo šola v prihodnosti in kakšna bi bila po njihovem mnenju sanjska šola. Izrazili so, da si želijo več uporabe digitalne tehnologije (tablic, računalnikov, virtualnih očal …), več dni dejavnosti, več poskusov, praktičnega in terenskega del ter več povezovanja med razredi. V rubriki Kje pa mene čevelj žuli? so opozorili na nekatere neurejene ceste v Šlovrencu in Kozani ter na zamujanje

nekaterih avtobusov. Želijo si več urejenih igrišč po vaseh, javno razsvetljavo in ekološki otok v Zalem Bregu, večjo telovadnico na šoli, več igral, streho pred šolo in restavracijo na Dobrovem. Štirje predstavniki šolske skupnosti se bodo udeležili tudi regijskega srečanja v Novi Gorici.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 11

Občina

Praznovanje 20. obletnice Briškega časnika

Ustvarjalci Briškega časnika v operi Briški časnik je svojo 20. obletnico izhajanja praznoval že pred dvema letoma, a do sedaj še ni bilo priložnosti, da bi ustvarjalci časnika okrogli jubilej tudi primerno okronali. Tako so se na pobudo odgovorne urednice Lucije Prinčič Terpin sredi marca odpravili v SNG Opero in balet Ljubljana, kjer so si ogledali La traviato skladatelja Giuseppeja Verdija.

Opera v treh dejanjih La traviata danes zavzema mesto med najbolj priljubljenimi operami in je sinonim za ognjemet čudovitih melodij, ki gredo hitro v uho. Spada med tiste operne mojstrovine, ki so nastale v enem zamahu, saj jo je skladatelj v nepretrganem ustvarjalnem zanosu uglasbil v mesecu in pol. Libreto je napisal pesnik Francesco Maria Piave in je priredba romana Dama s kamelijami francoskega pisatelja Alexandra Dumasa.

Verdi je na oder postavil propadlo pariško kurtizano Violetto, ki jo prevzema čista in nesebična ljubezen. Violetta je arhetip ženske, ki ji meje svobode postavlja le ljubezen. Traviata je bila pri nas prvič uprizorjena leta 1867 v izvedbi nemškega igralskega ansambla v Deželnem gledališču v Ljubljani. Tokratna postavitev (15. po vrsti) je delo uveljavljenega režiserja Lutza Hochstraateja.

Skupaj s svojo ustvarjalno ekipo je na ljubljanski oder postavil znano ljubezensko zgodbo, dramo velikih čustev, ki jo je naslonil predvsem na psihološko poglabljanje likov, na njihovo intimno bolečino in na kritiko družbenih razmer. Ustvarjalci so zgodbo obdržali v zgodovinskem okviru, a ji vseeno pustili dovolj svobode, da je razvila živo in pristno odrsko dogajanje. Člane uredniškega odbora Briškega časnika so prevzeli izbrani glasovi solistov, in sicer Martine Zadro v vlogi Violette, Aljaža Farasina kot Alfreda Germonda in Marka Kobala s Cola v vlogi Giorga Germonda. Marko Kobal je ustvarjalce Briškega časnika je nato povabil v zaodrje. Tam so poleg solistov spoznali tudi Roka Bavčarja iz Sela. Nepozaben dogodek je v objektiv ujel naš fotograf Andrej Colja.

12. marca pa niso bili ustvarjalci Briškega časnika edini predstavniki Goriških brd v prestolnici, ki so si zaželeli slišati nekaj opernih arij. Srečali smo tudi nekatere soproge zadružnikov in sodelavke Kleti Brda ter direktorja družbe Venko Mirana Klanjšča s soprogo poslanko Mirijam Bon Klanjšček.

CA Fotografija: Andrej Colja

Ob koncu leta

Glasbeno voščilo Leto 2017 smo na šoli zaključili s čudovitim glasbenim voščilom naših pevcev. Ti so sprva zapeli staršem, na zadnji šolski dan, 22. decembra, pa še učencem in učiteljem.

Iskrena zahvala mentorici Valentini Bevčar Stanič ter nastopajočim.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 12

Občinatrimesečja: Mladina Tema

ZTKMŠ Brda

Brda in mladi Za besedo mladi se skriva zelo širok in kompleksen pojem. Že na vprašanje, kdo so mladi, ne moremo odgovoriti z enim samim stavkom. Ko govorimo o položaju mladih v sodobni družbi, ugotovimo, da je situacija bolj zahtevna kot kadarkoli v zgodovini. Na eni strani imajo mladi neomejeno število možnosti za osebni in karierni razvoj, spoznavanje lastnih želja in ciljev, razna doživetja ter nenazadnje za uspeh na vseh področjih življenja. Na drugi strani se kaže splošna nezainteresiranost, prelaganje odgovornosti ter poveličevanje predvsem zabave. Nič drugače ni pri nas v Brdih.

Na ZTKMŠ Brda smo se v prejšnjem letu odločili analitično pristopiti k obravnavanju področja mladih. Prvi korak je bil, da smo analizirali pretekle aktivnosti in trenutno stanje, kar je posledično privedlo k pridobitvi certifikata Mladim prijazna občina. Na tej poti smo se srečali in spoznali z vsemi pomembnejšimi organizacijami, ki v Sloveniji delujejo na tem področju: Mladinska mreža MaMa, Inštitut za mladinsko politiko, Movit - Zavod za razvoj mobilnosti mladih ter drugi.

Prepoznali so naša resna prizadevanja za razvoj na tem pomembnem področju. Organizacije zaznavajo veliko pomanjkanje sodelovanja prav v občinah zahodne Slovenije. Posebej so izpostavili prav pasivnost mladinskih društev, s katerimi nimajo kontakta in se ne prijavljajo na projekte ter razpise.

Glede na naše aktivno vključevanje in poizvedovanje nas je Inštitut za mladinsko politiko izbral za pilotni projekt pri nadgradnji e-portala Predlagam občini, kjer bodo mladi lahko oddajali svoje pobude in vprašanja ter tako vzpostavili komunikacijo z institucijo skozi kanal, ki je njim blizu. Z zavodom Movit smo se dogovorili za brezplačno izmenjavo za nekaj perspektivnih dijakov, ki temelji na nekajdnevni delavnici v tujini. Z mrežo MaMa se pogovarjamo za sodelovanje pri analizi potreb in želja v starostni skupini srednješolcev. Pogovori potekajo tudi z Osnovno šolo Dobrovo, kjer želimo vzpostaviti komunikacijo z otroki glede njihovih želja in potreb. Otrokom bomo približali poklice, s katerimi se srečujemo na področju Brd in so mogoče otrokom nekoliko manj poznani, ter pripravili številne druge aktivnosti. Že v letu 2016 smo v Vili Vipolže prvič poskusno organizirali serijo predstav, ki smo jih poimenovali Miškino gledališče.

Udeležba nas je pozitivno presenetila, še bolj pa razveselilo dejstvo, da predstave obiščejo tudi otroci iz okoliških občin.

Tako smo lani nadaljevali z malim abonmajem s šestimi poučnimi otroškimi predstavami. Lani smo tudi prvič organizirali enotedenske Športne poletne počitnice, ki jih je obiskalo 60 briških otrok. Letos bomo organizirali dvotedenske Športne poletne počitnice, ki bodo poleg nogometa, plesa in drugih športnih aktivnosti vključevale še spoznavanje briške dediščine, ponudnikov in proizvajalcev. Tekom leta organiziramo številne zabavne delavnice, na katerih spodbujamo otroško

ustvarjalnost. Osnovnošolci pa se vključujejo praktično v vse pomembne turistične, kulturne, športne in tudi institucionalne dogodke. Če lahko rečemo, da je delo z osnovnošolci nekoliko bolj predvidljivo in so njim ter nam sanje dopustne, je delo veliko zahtevnejše na področju mladih. Trditi, da so mladi pasivni, je zmotno, v kolikor z njimi niti ne vodimo dialoga, jim ne prisluhnemo in jih ne povabimo k sodelovanju. Tudi tu se srečujemo z bolj ali manj aktivnimi, tistimi, ki so bolj pripravljeni na sodelovanje tudi s prostovoljnim delom, in spet tistimi, ki vidijo obdelovanje področja mladih zgolj v organizaciji zabav.

Prav je, da vsem prisluhnemo, jim nudimo pomoč in ustvarjamo pogoje, da se bodo lahko preizkusili v samostojni organizaciji. Prav na tem področju lahko za zgled izpostavimo Društvo mladi Renče-Vogrsko, ki je v sosednji občini eden glavnih organizatorjev številnih dogodkov in se razvija v pomembnega ponudnika doživetij tudi na področju športnega turizma.

V Brdih imamo po eni strani mladinska društva, ki postajajo naš pomemben partner pri organizaciji številnih dogodkov.

Zagotovo je med najbolj aktivnimi mladinsko društvo iz Cerovega, ki že prevzema organizacijo pomembnih prireditev. Po drugi strani pa opažamo žal več takih, ki se na naša povabila k sodelovanju ne odzovejo. S tesnejšim sodelovanjem institucij vidimo pozitivne premike tudi v Brdih.

Potrebno pa je poudariti, da so naši mladi zelo aktivni v vsakodnevnem življenju v Brdih. Ponosni smo na številne prevzemnike kmetij. Na vse tiste, ki so se dokazali, da ni potrebno »v svet« in skrbijo za razvoj našega teritorija. S tem postajajo tudi pomembni ambasadorji Brd v svetu.

Tina Novak Samec, direktorica ZTKMŠ Brda Pomlad 2018 / Briški časnik / 13

Tema trimesečja: Mladina

Certifikat mladim prijazna občina

Se briška občina zaveda vloge v življenju mladih?

Vsaka lokalna skupnost mora kljub razlikam v gospodarski in družbeni razvitosti ter lahkemu dostopu do informacij, ki so glavni razlogi za selitev mladih, nenehno ustvarjati spodbudno okolje za mlade ter jim ponujati možnosti za njihovo osebnostno rast in karierni razvoj. Te priložnosti pa tudi promovirati.

Vsekakor imajo v življenju mladih in njihovem razvoju lokalne oblasti pomembno vlogo. Se briška občina dovolj zaveda svoje vloge v življenju mladih? Ima urejen sistem ukrepov na področju mladinske politike, v kateri bi mladi radi živeli in si ustvarili lastno prihodnost? Kakšen pristop gojimo v Brdih do mladih in katere ukrepe s področja mladinske

politike že izvajamo v zadostni meri? S certifikatom Mladim prijazna občina sta Občina Brda in ZTKMŠ Brda pod zgoraj postavljena vprašanja potegnila črto in dobila dejanski prikaz trenutnega stanja na področju mladih v Brdih. Hkrati pa certifikat predstavlja tudi konkretno usmeritev, kako še izboljšati stanje na področju mladih v občini, in tudi nadaljnjo spodbudo lokalni oblasti, da nadaljuje in nadgrajuje delo na tem, pogosto zapostavljenem področju.

V skladu s pravili, ki so bila objavljena v javnem pozivu za pridobitev certifikata Mladim prijazna občina, je morala Občina Brda za pridobitev certifikata izpolnjevati kriterije na vseh prednostnih področjih. To so področja, ki so pomembna pri osamosvajanju mladih, na katere se mora občina še posebej osredotočiti. Komisija za pregled in vrednotenje pravil Inštituta za mladinsko politiko je ob pregledu vloge ugotovila, da Občina Brda izpolnjuje vse kriterije na vseh prednostnih področjih in dokončno odločila o upravičenosti do prejema certifikata Mladim prijazna občina.

Pregled po prednostnih področjih Načrtno obravnavanje področja mladine

Občina Brda je konec leta 2009 sprejela odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, ki je začel veljati 8. 1. 2010. Zavod je bil ustanovljen z namenom sistematičnega načrtovanja, organiziranja, izvajanja in spodbujanja turistične in kulturne dejavnosti, predvsem zato, da se področje mladine in športa v Brdih začne celoviteje in bolj načrtno urejati. Povezanost briškega zavoda z Občino Brda in medsebojno usklajeno delovanje sta v zadnjih letih pripeljala do preskoka tudi na področju mladih.

To je prineslo tesnejše sodelovanje, vključevanje in pomoč mladim, kar pomeni zagotavljati mladim prijaznejše okolje, ki ga lahko sooblikujejo in v katerem radi živijo. To je zagotovo tudi eden od ciljev oziroma izzivov, ki ga Občina Brda in ZTKMŠ Brda s svojimi aktivnosti uresničujeta in nadgrajujeta. Mladinsko področje na ZTKMŠ Brda zagovarjata in izpostavljata strokovno podkovana člana strokovnega sveta ZTKMŠ Brda, ki ju je na podlagi predloga direktorice ZTKMŠ Brda imenovala ustanoviteljica (Občina Brda). ZTKMŠ Brda je v zadnjem letu uresničil tesnejše sodelovanje tudi s člani občinske komisije za mladino.

Participacija mladih

V Občini Brda deluje komisija za mladino, ki preko javnih razpisov sofinancira mladinske programe oziroma projekte.

Namen razpisov je spodbujanje društev in izvedba njihovih programov (projektov), sodelovanje med društvi, spodbujanje h kreativnemu ustvarjanju ter učinkovitemu preživljanju prostega časa, prirejanje ustvarjalnih, raziskovalnih, svetovalnih, izobraževalnih delavnic in tečajev za mlade, spodbujanje članov za mladinsko prostovoljno delo, vključevanje mladih Pomlad 2018 / Briški časnik / 14

pri organiziranju in izpeljavi prireditev, ki se izvajajo v briški občini, spodbujanje programov za preprečevane zlorabe drog in drugih nevarnih substanc … Namen komisije za mladino je spodbuditi mlade v samoorganizirano delovanje, z razpisanimi sredstvi, sodelovanjem in posvetovanjem pa pomagati pri njihovem udejstvovanju.

Organiziranje mladih

V Brdih je registriranih sedem mladinskih društev oziroma klubov (Mladinsko društvo Kojsko, Mladinsko društvo Hum, Mladinsko društvo Neblo, Mladinsko kulturno-umetniško društvo Strelišče, Mladinsko društvo Kamun, Mladinski klub Cerovo in Mladinski klub Kozana). Poleg tega se po vaških jedrih neorganizirano zbira in druži tudi ostala briška mladina. Organizirana mladinska društva kot tudi neorganizirani posamezniki se zbirajo in izvajajo svoje aktivnosti v za to namenjenih mladinskih sobah. Ob mladinskih sobah oziroma v vaških jedrih so tudi urejena in ograjena igrišča, namenjena zunanjim aktivnostim mladim.

Občina Brda z razpisi za mlade že vrsto let zagotavlja briškim mladinskim društvom finančne spodbude. V preteklih letih je poleg financiranja delovanja društev ter programov društev (turnirji, proslave, glasbene, športne, kulturne prireditve, delavnice …) namenila društvom denar za opremo prostorov. Ob finančni pomoči Občine Brda ter pomoči vaških in krajevne skupnosti so bile v zadnjih letih izvedene številne izboljšave mladinskih sob. Društva so za svoje potrebe nabavila tudi veliko opreme.

Iz občinskega proračuna se sofinancirajo tudi programi in projekti ostalih briških društev (kulturna in športna) z mladinskimi sekcijami (npr. Balinarski klub Brda, Nogome-

Tema Občina trimesečja: Mladina

Certifikat mladim prijazna občina tni klub Brda, Pihalni orkester Brda (Mladinski orkester), Twirling mažoretni klub Brda, Društvo motokros Brda, Kolesarsko društvo Brda …). V občinskem proračunu je tudi postavka 'finančne spodbude mladim' namenjena izredno uspešnim Brikam in Bricem.

Konec leta 2016 se je Občina Brda prijavila na razpis LAS v objemu sonca, na katerega je prijavila dokončanje Mladinskega centra Štaloni. V začetku junija 2017 je od upravnega odbora LAS v objemu sonca dobila odobritev sofinanciranja za operacijo vzpostavitve mladinskega centra v Brdih. Program mladinskega centra bo vseboval aktivnosti, namenjene neformalnemu izobraževanju otrok in mladih, spodbujanju njihove kreativnosti, razvijanju njihovih poslovnih idej in s tem izboljšal podjetnost v regiji in posledično dvignil zaposlenost predvsem mladih na podeželju.

Informiranje mladih

Lokalna skupnost skrbi za informiranje mladih o vseh zadevah, ki neposredno ali posredno vplivajo na njihovo življenje v lokalni skupnosti. Briška mladina se lahko poslužuje naslednjih informacijskih kanalov: - spletni portal www.obcina-brda.si in www.brda.si Mladi na teh dveh portalih dobijo dnevno sveže informacije, imajo pa tudi možnost brezplačne promocijske objave svojih dogodkov, aktivnosti …

- socialna omrežja Mladi imajo možnost do brezplačnih promocijskih objav na socialnih omrežjih, ki jih upravljata ZTKMŠ Brda in Občina Brda. Tam se dnevno nalagajo aktualne novice.

- občinsko glasilo Briški časnik in mesečni letak dogodkov Popisi preteklih dogodkov in vse aktualne novice pridejo v vsa briška gospodinjstva štirikrat letno tudi z Briškim časnikom ter vsak mesec z mesečnim letakom dogodkov. Mladi imajo možnost brezplačnih objav tako v časopisu kot tudi na letaku.

Plakatna mesta

Vsak torek se z novimi dogodki in novicami redno oskrbi tudi vseh 41 plakatnih mest, ki se nahajajo na območju Občine Brda. Društva imajo možnost brezplačnega izobešanja svojih plakatov. Mladino informiramo in osveščamo tudi z organiziranjem različnih delavnic, poučnih večerov, seminarjev. Mladino vsekakor tudi podpiramo, ko so pobudniki za organizacijo in izpeljavo delavnice. Tako so lansko pomlad dekleta iz Vaške skupnosti Neblo v mladinski sobi organizirala delavnico o učinkovitih zdravilnih rastlinah. ZTKMŠ Brda skupaj z Osnovno šolo Dobrovo pa je v Vili Vipolže izpeljal niz treh predavanj za mladostnike in njihove starše v sklopu programa Neodvisen.si.

Zaposlovanje mladih

Lokalna skupnost zagotavlja možnosti opravljanja pripravništva v službah občinske uprave in drugih javnih institucijah v občinskem upravljanju. Tako občina kot ZTKMŠ Brda omogočata vsem mladim Brikam in Bricem možnost opravljanja pripravništva ali obvezne delovne prakse v javnih službah. Mladi pridobijo prve delovne izkušnje, spoznavajo delo v javni upravi, pomagajo zaposlenim, spoznajo potek dela ter si ustvarjajo izkušnje za nadaljnje delo.

Lokalna skupnost zagotavlja sofinanciranje programov spodbujanja delovne aktivnosti dolgotrajno brezposelnih

mladih v lokalni skupnosti. Občina Brda in ZTKMŠ Brda v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje vključujeta dolgotrajno brezposelne mlade v ponoven delovni proces s sofinanciranjem programov javnih del. Mladi dobijo možnost, da se izkažejo in da jih delodajalci zaposlijo. Tako je Občina Brda v letu 2016, po preteku enega leta dela preko zavoda (javna dela), redno zaposlila mlajšega domačina.

Lokalna skupnost sofinancira tudi programe informiranja, svetovanja, usposabljanja in mentorstva za samozaposlovanje in podjetništvo mladih v lokalni skupnosti. Eden od ciljev briške občine je zagotovo podpora mladim kmetom, da prevzamejo kmetijo in dejavnost ter ostanejo na kmetiji. V ta namen sta bili v letu 2015 in 2016 organizirani dve brezplačni delavnici z naslovom Razpisi za podjetništvo v letu 2015 in predstavitev pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete ter Predstavitev aktualnih razpisov za nepovratna sredstva in ugodne kredite v letu 2016.

Občina Brda že od ustanovitve spodbuja razvoj vinogradništva in sadjarstva kot tudi gospodarski razvoj in nenazadnje tudi turizem. Kmetje nenehno iščejo pomoč za delo v vinogradih, pomoč pri obiranju sadja ter pri kletarskih in proizvodnih opravilih. Še zlasti v poletnih mesecih je veliko povpraševanja po delovni sili v gostinstvu in turizmu (na turističnih kmetijah, hotelih in domačijah). V Občini Brda imamo dva večja gospodarska subjekta, ki zaposlujeta veliko mladih domačinov (Klet Brda in Trine d. o. o.). Mladi imajo številne možnosti za delo (in zaposlitev) doma, v Brdih.

Izobraževanje mladih

Občina nudi mladim možnost dodatnega izobraževanja s sofinanciranjem programov izven občine kot znotraj njenih meja. Občina kot soustanoviteljica Glasbene šole Nova Gorica sofinancira njeno delovanje. Mladi se lahko dodatno glasbeno izobražujejo. Financira tudi delovanje Pihalnega orkestra Brda, ki za potrebe razvoja godbeništva v Brdih vodi Godbeniško šolo (učenje pihal, trobil in tolkal). Denarne spodbude pri svojem delovanju pa sta deležna tudi KD Partitura (učenje inštrumentov na tipke ter brenkala) ter Godalni orkester Brda.

Občina za izvedbo svojih aktivnosti (izobraževanja, tečaji, delavnice, prireditve …) nudi mladim uporabo prostorov, ki so v lasti občine. Mladi se lahko poslužujejo velike sejne sobe v občinski stavbi kot prostorov izven občine (npr. viteška dvorana Gradu Dobrovo ter grajsko dvorišče, multikulturni center Vile Vipolže, vaški domovi Hum, Medana in Višnjevik, športni park Vipolže, Hiša Kulture v Šmartnem, piknik prostor Čelo …). Občinska javna infrastruktura, namenjena mladim, so tudi prostori vaških skupnosti in mladinske sobe ter zagrajena igrišča ob njih.

Stanovanjska politika za mlade

Občina Brda je leta 2013 objavila javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj, ki daje prioriteto staršu z otrokom (žena in otrok, mož in otrok) ter mladim družinam. Vsa tri neprofitna stanovanja (dve na Dobrovem in eno v Kojskem) so bila v letu 2013 oddana v trajni najem. Občina na podlagi odločbe Centra za socialno delo omogoča upravičencu subvencijo najemnine za neprofitno stanovanje.

(Nadaljevanje na 16. str.)

Pomlad 2018 / Briški časnik / 15

Tema trimesečja: Mladina

Certifikat mladim prijazna občina Lokalna skupnost zagotavlja tudi nižje obrestne mere mladim, ki rešujejo prvo stanovanjsko vprašanje. Ker v letu 2015 ni bilo znatnega povpraševanja mladih po potrebi zagotavljana sofinanciranja obrestne mere, občina razpisa ni izvedla.

Razpis pa je bil izveden in sredstva so bila podeljena leta 2016 in 2017. Občina se letno odloči, ali bo v tekočem letu objavila razpis ali ne in v kolikšni višini glede na povpraševanje mladih.

Mobilnost mladih

Območje briške občine je nekoliko bolj specifično, če ga primerjamo s strjenimi naselji oziroma mesti. Zaradi razpršenosti briških vasi je zagotovitev javnega prevoza težja. Železniških prevozov in rednih linij avtobusnega prevoza v Brdih nimamo. Od ponedeljka do petka so na voljo avtobusi, ki vozijo predšolske in osnovnošolske otroke (po Brdih) ter dijake (iz Brd v Novo Gorico in spet domov). Zagotavlja pa tudi šolski prevoz otrok s posebnimi potrebami (do Osnovne šole Kozara Nova Gorica) ter sofinancira prevoze izven šolskih dejavnosti (npr. prevoz na tekmovanja, šola v naravi …).

Lokalna skupnost sodeluje tudi s pobratenimi občinami in vključuje mlade v program sodelovanja. V začetku leta 2015 sta briški župan in župan obmejnega italijanskega mesteca Krmin (Cormons) v želji po medsebojnim povezovanju dala zeleno luč skupni organizaciji in izvedbi zelo glasne športno-ekološke prireditve Eco maratona Brda/Collio. Namen tekaškega maratona je promocija teritorija, športa, zdravega načina življenja, odgovornega odnosa do narave in čezmejnega sodelovanja. Organizacijsko zelo obsežen projekt vključuje v delovno ekipo na italijanski kot na slovenski strani lepo število mladih posameznikov kot tudi mladih, povezanih v društva.

Skupni projekti med mladimi in občino

Briška mladina je aktivna tudi pri organizaciji oziroma soorganiziranju različnih dogodkov. V Brdih imajo mladi zlasti

v poletnih mesecih številne možnosti športnih aktivnosti, zabave in druženja. Mladinska društva ob finančni podpori Občine Brda (iz razpisov za mladino) letno organizirajo oziroma soorganizirajo veliko število športnih prireditev, ki so namenjene pretežno briški mladini (npr. Teden malega nogometa RIO Kojsko, Memorial Kamun (nogometni turnir), Nogometni in beach volley turnir v Čelu, Rekreacijski tek po Karnjuki …), kot tudi nekaj večjih in bolj odmevnih dogodkov, ki jih obiščejo različne generacije Bricev in tudi okoliški prebivalci (npr. predvečer dneva državnosti v Cerovem, praznovanje sv. Roka, Otroška noč čarovnic …). Mladi imajo možnost sodelovanja in ustvarjanja pri nastajanju projektov, odločanja in sprejemanja odgovornosti.

Briška mladina pa je seveda tudi nepogrešljiva pri soorganiziranju dveh zelo odmevnih briških dogodkov, pri Prazniku češenj in Briški poroki. Na Prazniku češenj se v osrednjem dogajanju praznika v tradicionalni povorki vozov vsako leto predstavijo na vozu domačega kraja, na Briški poroki jim je zaupana pomembna vloga - postavitev briškega »prtona«. Na dan dogodka cerovska mladina pripravi pravi šov pri pogajanju za nevesto.

Mladinska društva in ostali neorganizirani mladi posamezniki so aktivni tudi pri prostovoljnem delu oziroma akcijah vaških skupnosti. V zadnjih letih so uredili (ob finančni pomoči Občine Brda) nekaj javnih površin in vaških jeder.

Mateja Drnovšček Javna razgrnitev bo trajala od 4. aprila 2018 do vključno 20. aprila 2018.

III. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani na naslov Občine (Občina Brda, Trg 25. maja 2 5212 Dobrovo) ali elektronski OBČINA BRDA naslov Občine (info@obcina-brda.si - v rubriki »Zadeva« navesNa podlagi 50. in 53.a člena Zakona o prostorskem načrtova- ti ključne besede »Javna razgrnitev SD 03 OPN«) posredujejo nju (ZPNačrt - Uradni list RS, št. 33/07 , 108/09, 57/12 109/12 pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu Sprein 61/17 – ZUreP-2 v nadaljnjem besedilu ZPNačrt) ter 9. člena memb in dopolnitev 03 Občinskega prostorskega načrta občine Statuta občine Brda (Ur. gl. št. 26/2017) izdajam Brda, ali pa jih na mestu razgrnitve vpišejo v knjigo pripomb.

JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI predloga Sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta občine Brda 03 (v nadaljevanju SD 03 OPN)

Rok za pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.

Občina Brda bo po zaključeni javni razgrnitvi proučila pripombe in predloge podane v okviru javne razgrnitve ter do njih zavzela stališča.

I. IV. Občina Brda obvešča vse občane in zainteresirano javnost, To javno naznanilo se objavi na svetovnem spletu, na oglasni da javno razgrinja predlog Sprememb in dopolnitev Občinskega deski Občine Brda in v dnevniku Primorske novice. prostorskega načrta občine Brda 03.

II. Gradivo bo javno razgrnjeno v prostorih Občine Brda, Trg 25. maja 2 v poslovnem času občinske uprave.

V času javne razgrnitve bo gradivo objavljeno tudi na spletni strani Občine Brda http://www.obcina-brda.si/.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 16

Dobrovo, dne 19. 3. 2018 Franc MUŽIČ Župan, l.r.

Tema trimesečja: Mladina

­'

Programi mobilnosti za mlade

Skok čez meje Ko govorim o skoku čez meje, ne mislim samo na tiste, ki razmejujejo države, ampak tudi tiste, ki so včasih v naši glavi.

Programi mobilnosti za mlade vse te skoke tudi omogočajo. Mednarodna mladinska izmenjava?

Prostovoljska služba? Kaj se skriva za vsemi temi izrazi? V prvi vrsti veliko novih znanj, poznanstev iz tujine, preizkušanje novih aktivnosti, možnost preizkušanja svojih talentov, učenje jezika, organizacija potovanj, delo v skupinah z mladimi iz tujih držav in pridobivanje neprecenljivih izkušenj.

Sama sem v okviru mednarodne mobilnosti mladih in programa Erasmus+ kot udeleženka obiskala veliko zanimivih projektov. 10 mesecev sem v francoskem socialno-mladinskem

centru delala kot prostovoljka, kjer sem organizirala koncerte, delavnice za otroke in družine, ustvarjali smo kampe za najstnike, od takšnih z gledališkimi festivali, do tistih, kjer smo se preizkušali v športnih aktivnostih ali pa jahanju konj. Z mladimi priseljenci, ki so prihajali iz Alžirije in Maroka, smo skupaj pripravili tudi mladinsko izmenjavo. Izmenjavo so mladi izpeljali sami, s pomočjo mladinskih voditeljev, ki smo jih pri tem podpirali. Bili smo del cirkuškega festivala, z lokalnim gledališkim društvom smo oblikovali predstavo, lutkarji so nas naučili narediti lutko, za lokalno okolje smo pripravili predstavo. Predstavili smo različne kulture in države drug drugemu in se v tistem tednu res ogromno naučili. V času bivanja v Franciji sem, ne le odrasla, ampak

se naučila, da prav nič ni nemogoče.

Da nas življenje, še posebej takrat, ko živimo stran od našega varnega zavetja doma, vedno znova preseneti, a se v teh trenutkih tudi največ naučiš.

Da lahko res veliko stvari zmoreš tudi sam. In to v tujem jeziku. Če sem v Francijo prišla z znanjem na nivoju hvala, torej merci, sem odšla sposobna normalne komunikacije v francoskem jeziku, predvsem pa odločena, da bom o možnostih, ki jih mladim daje Evropska unija (EU), poročala na vsakem koraku in vzpodbudila še koga. Prišla sem domov, odpeljala ekipo mladih na mladinsko izmenjavo na Finsko, udeležila sem se usposabljanj v Latviji na temo prostovoljstva, v Litvi na temo prepoznavanja potenciala mladih, na Malti raziskovala, kako lahko vplivaš na mladinsko politiko v svoji občini, ter v Estoniji spoznavala, kako tam delujejo mladinski centri.

Vsakemu mlademu človeku toplo priporočam, da skoči iz svoje cone udobja in spozna, kaj vse mu lahko prinese mednarodna mobilnost. Poleg tega, da s spoznavanjem okolja okrog sebe tudi odpremo meje našega razumevanja, kaj vse se skriva zunaj naših domačih oken. In zato morda malo bolj cenimo tudi to, kar imamo doma. Danes imam v mnogih evropskih mestih prijatelje, še vedno pa sodelujemo v različnih projektih, ki nam omogočajo, da pridobljeno znanje predamo dalje. Danes je priložnosti več kot kadarkoli prej, zato jih vsekakor lahko preizkusite. Če ste za kratkočasne aktivnosti v tujini, so za vas bolj primerne mladinske izmenjave, če si želite daljše izkušnje, vsekakor priporočam prostovoljski projekt, ki lahko traja od dveh tednov vse do enega leta. Za več informacij se vedno lahko obrnete na MOVIT in program Erasmus+: Mladi v akciji, ki je del programa Erasmus+, ki je stopil v veljavo leta 2014 in združuje dosežke več kot 25-letne zgodovine programov EU na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine. Namenjen je izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi in razvoju izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela.

Maja Drobne

Pomlad 2018 / Briški časnik / 18

Tema trimesečja: Mladina

Pogovor s Tejo Jelina, predsednico občinske komisije za mlade

»Mladim svetujem, naj zavihajo rokave in se lotijo dela« Ste predsednica občinske komisije za mlade. Ali lahko opišete to področje dela? Kaj je glavna naloga komisije?

Z začetkom mandata mi je bila zaupana naloga predsednice občinske komisije za mladino. V komisiji smo člani različnih političnih in nepolitičnih opcij, vendar zelo dobro sodelujemo in znamo sprejemati različna mnenja in kompromise. Glavna naloga komisije za mladino je razdelitev občinskih proračunskih sredstev, ki so namenjena mladim po občinskem pravilniku o sofinanciranju programov mladih. Drugih večjih pristojnosti komisija za mladino nima, smo se pa njeni člani že v začetku mandata odločili, da bomo mladim po svojih zmožnostih pomagali, če bodo potrebovali pomoč. Lani smo se povezali z Zavodom za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, ki je prav tako zadolžen za področje mladine.

Kateri so vidni rezultati delovanja komisije za mladino? Člani komisije smo leta 2014 prevzeli naloge, ki pa niso bile točno določene in zapisane. Takoj smo začeli z delom in na novo pripravili javni razpis za mlade, ki je bil bolj dosleden. Merila za vrednotenje programov so ostala skoraj enaka, smo jih pa točkovno razdelali in pripravili izračun točkovanja. Tako je točkovanje bolj natančno. Občinski upravi smo predstavili nujnost priprave pravilnika o sofinanciranju mladih, ki smo ga skupaj z upravo tudi pripravili in ga bomo marca na občinskem svetu obravnavali in sprejeli.

Kako je sestavljen razpis za dodeljevanje sredstev, kakšno je točkovanje in koliko sredstev je bilo dodeljenih v prejšnjih letih?

Javni razpis smo, kot rečeno, v začetku mandata na novo in bolje pripravili, se bo pa letos s sprejemom novega pravilnika o sofinanciranju programov mladih nekaj malenkosti pri razpisu spremenilo. Javni razpis je sestavljen tako, da se vlagatelji, to so mladinska društva, nanj s splošnimi podatki o društvu, opisom dosedanjega dela društva, opisom prijavljenega projekta, referencami o izvedenih projektih, opisom tradicionalnosti in sodelovanjem z ostalimi društvi ter z opisom finančne konstrukcije projekta do določenega datuma prijavijo na javni razpis, ki je objavljen na spletni strani Občine Brda. Po določenem datumu komisija za mladino prijav ne sprejema več, temveč jih s sklepom zavrže. Pravočasne prijave, ki so popolne in vsebinsko primerne, se vrednotijo po merilih. Doseči je možno največ 100 točk. Ocenjuje se realnost izvedbe projekta, finančno konstrukcijo, inovativnost projekta, reference ter sodelovanje z ostalimi društvi.

Po končanem projektu mora društvo oddati poročilo o izvedenem projektu z vsemi dokazili (računi, fotografije ipd.).

V letih 2015 in 2016 je bilo iz proračunskih sredstev za področje mladih namenjenih 12.000 evrov na leto, v letu 2017 in 2018 pa so se sredstva znižala na 11.520 evrov na leto. Sredstva so se vsem komisijam, ki razdeljujejo proračunski denar, znižala za nekaj odstotkov.

Ali se pri svojem delu v komisiji srečujete tudi s kakšnimi težavami?

Seveda, pri vsakem delu se človek srečuje s težavami, potruditi pa se moramo, da jih karseda v najboljši meri tudi rešimo. Tudi komisija za mladino je reševala nekaj težav. Prejeli smo pritožbo na razdeljena sredstva, ki smo jo argumentirali s tem, kako so bila sredstva razdeljena, in ni bilo več pripomb.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 20

Nekatera društva je bilo treba večkrat pozvati k dopolnitvi vloge ali k dopolnitvi poročil o opravljenem projektu, ker niso bila priložena vsa dokazila. Nekatera društva so se na naše pozive zelo hitro odzvala, nekatera pa ne. Do neupoštevanja pravil javnega razpisa smo bili strogi. Če društvo ni pripravilo poročila in ni priložilo vseh dokazov o izvedenem projektu in kljub ponovnemu pozivu tega ni storilo, je dobilo sklep o vračilu dodeljenih sredstev.

Naletite pri mladih na pozitiven ali odklonilen odziv? Kje so po vašem mnenju glavni razlogi za pasivnost mladih?

So društva, ki pravila zelo dobro razumejo in jih spoštujejo, in so društva, ki teh še niso sprejela. Društva, ki želijo biti aktivna, bodo naredila vse, da bodo pravilom sledila in dobila potrebna sredstva. Taka društva tudi zelo dobro sodelujejo z vasjo, v kateri imajo sedež, in s širšo lokalno skupnostjo, z občino in ZTKMŠ Brda. V tem je tudi smisel razdeljevanja sredstev. Mladi, ki želijo ustvarjati in delati in ki sodelujejo z občino in zavodom, imajo več možnosti, da dobijo več točk. Društva, ki te želje nimajo ali pa jo imajo zelo malo, ne morejo pričakovati, da bo komisija za mladino oziroma občina kar tako delila sredstva. Tako pač ne gre. Nič na svetu ni samoumevno, za vse se je treba potruditi in tako je tudi pri tem.

Tudi v komisiji že nekaj časa ugotavljamo, zakaj so mladi pasivni. Kot skoraj v vseh društvih je verjetno tudi pri

Tema Občina trimesečja: Mladina

Pogovor s Tejo Jelina, predsednico občinske komisije za mlade mladih peščica članov, ki so aktivni in ki društvo peljejo naprej. Seveda povedano ne velja za vsa društva, zadev ne posplošujem, govorim o povprečju.

Aktivni člani nekaj let zagnano delajo in ustvarjajo, potem se pa tudi pri njih ustavi. Ali postanejo starejši in ne morejo biti več mladinci, ali gredo študirat v drug kraj in niso več tako povezani z društvom in nimajo več prostega časa, ali pa preprosto nimajo več idej in ostanejo brez volje, da bi še kaj ustvarjali.

Opažamo tudi, da imajo društva težave z vodenjem, ko člani ne vedo, katero funkcijo zasedajo in kakšno odgovornost sprejmejo. Veliko mladih ne pozna statuta svojega društva, ne vedo, kako se vodi društvo in kakšne so posledice, če pride do težav. Veliko društev, ne samo mladinskih, ima veliko večjo odgovornost, kot si misli. Predsednik društva, denimo, kazensko in materialno odgovarja za društvo, vendar se nekateri mladi tega ne zavedajo.

Komisija za mladino ni pristojna za reševanje tovrstnih težav, društva morajo sama urediti zadeve znotraj društva.

Obveznosti, ki jih imajo mladinska društva do občine, pa morajo biti dosledno upoštevana in izvedena.

Ali imajo Brda dovolj zaposlitvenih možnosti za mlade, visoko izobražene kadre? Imate morda podatek, koliko mladih se je priselilo v občino ali izselilo iz nje?

Zaposlitvenih možnosti za mlade v Brdih ne manjka, sploh na področju kmetijstva, gostinstva in turizma, je pa vprašanje, ali mladi želijo delati na teh področjih. Ostalih področij dela, v katerih bi potrebovali visoko izobražen kader, po mojem v Brdih ne potrebujemo, razen morda šole (učiteljev, profesorjev) in nekaterih srednje velikih ter manjših podjetij, ki pa verjetno raje poslujejo zunaj občine. Podatka, koliko mladih se je priselilo oziroma izselilo, nimam, mi je pa žal, da mladi iz Brd odhajajo, ker je v Brdih vedno večji potencial na prej omenjenih področjih.

Bilo bi škoda, da v današnjih časih, ko veliko dela lahko opravimo preko spleta, mladi tega ne izkoristijo in ostanejo doma, delajo od doma ter uživajo v življenju in bivanju v Brdih in se hkrati preživljajo. Res pa je, da mnoga podjetja selijo svoje prostore in s tem tudi zaposlene v večja mesta, kjer je logistika boljša, kar je zelo velika škoda.

Ali so vam Brda kot mladi priseljenki iz prestolnice nudila dovolj družabnih, kulturnih, ustvarjalnih, športnih … izzivov ali pa ste veliko tega pogrešali? Kaj po vašem mnenju pogreša današnja mladina v Brdih?

Skoraj vse šolske počitnice sem preživela v Kojskem in kot mlado dekle sem s svojo kojščansko družbo zelo rada hodila plesat v Vipolže. Pri triindvajsetih letih sem se preselila iz Ljubljane na Hum, kjer sem si ustvarila družino. In ker sem vedno zelo rada med ljudmi, sem se že kot mlada mamica pridružila skupini mamic, ki smo pripravljale otroške predstave za otroke naše šole. Ena stvar je peljala k drugi in zelo sem se vpela v družabno življenje v Brdih. Zame nikoli ni primanjkovalo družabnih, kulturnih, ustvarjalnih in športnih aktivnosti, ker po naravi nisem zahtevna in sem zelo redko pogrešala še kaj več. Razumem pa mlade, ki si želijo več in tega v Brdih ne najdejo.

A za nekaj več je treba tudi kaj narediti.

Zato mladim svetujem, naj zavihajo rokave in se lotijo dela ter ustvarjajo, saj delajo najprej zase in potem za druge.

Prej ali slej se ves trud poplača, samo vztrajen je treba biti.

Verjetno mladina v Brdih pogreša več zabave. Vem, koliko dela je potrebnega za pripravo takega dogodka in koliko dela je potrebnega, da se dogodek zaključi. Kot sem že prej povedala, samo od sebe nič ne nastane.

Brda spadajo med občine, ki so prejele certifikat Mladim prijazna občina. V čem se kaže ta prijaznost občine do mladih?

Zelo sem vesela, da je naša občina prejela certifikat Mladim prijazna občina. Občina Brda si s tem certifikatom nalaga več odgovornosti in dela, da bo na področju mladih še več naredila in soustvarjala z mladimi. Področje mladih ne zajema samo mladine, ki je vključena v mladinska društva, ampak tudi šolo, vrtec, športna društva,

glasbena, kulturna društva, v katera so vključeni mladi. Vse te aktivnosti ob pridobivanju certifikata je izpeljal ZTKMŠ Brda, zato o tem ne morem dati kaj več informacij, kot jih na splošno poznam.

Kako je z izobraževanjem mladih, stanovanjsko politiko, informiranjem, mobilnostjo?

Občina Brda na svoji spletni strani redno obvešča svoje občane o aktivnostih in dogodkih v občini. Mladi imajo možnost prijave na javni razpis za dodelitev štipendije za deficitarne poklice, objavljen je bil natečaj za prostovoljca leta oziroma najboljšega mladinskega voditelja in najboljši mladinski projekt za lansko leto. Objavljen je bil razpis za subvencioniranje obrestne mere za stanovanjsko posojilo.

Menim, da so mladi dovolj obveščeni, ker je orodij za to veliko.

V Brdih je bilo nekdaj veliko vodnih mlinov, danes je eden še zelo lepo ohranjen. Ali bi se po vašem mnenju mladina odzvala povabilu, naj mlin obnovi, zanj skrbi in ga potem trži kot turistično zanimivost?

Bi, samo na pravi način jih je treba spodbuditi in jim prikazati, da bi sami v tem videli izziv. Po navadi je še najbolje, da jim pustimo, da sami najdejo izziv, ker ga potem najbolje izpolnijo. Zaupati jim je treba, vendar jih spremljati in jim, ko potrebujejo pomoč, tudi pomagati. In nekatera društva v Brdih so to dokazala. Možnosti, da mladi izvajajo svoje projekte, je veliko, tako preko javnih občinskih razpisov kot preko razpisov ZTKMŠ Brda in drugih občin, le najti morajo sebi primerne.

Iva Sivec Fotografija: osebni arhiv Teje Jelina

Poletje na Humu Pomlad 2018 / Briški časnik / 21

Tema trimesečja: Mladina

MKUD Klub Strelišče

Kreativno preživljanje prostega časa Korenine kluba segajo v sredino prejšnjega stoletja

Korenine kluba segajo v sredino prejšnjega stoletja, ko je bila ustanovljena OO ZSMS Dobrovo. Iz te komunistične organizacije se je leta 1982 razvil Mladinski klub Strelišče. Vzrok ustanovitve je bil dolgčas in želja po kreativnem ustvarjanju. Popivanje po vaških gostilnah in sobotni plesi s komercialnimi skupinami nas niso zanimali. Hoteli smo biti del sodobne ustvarjalne scene.

Skupina mladih Bricev se je tisto leto odločila ustanoviti klub, ki bo zapolnil kulturno praznino v Brdih na področju alternativne kulture. Člani kluba niso bili samo mladi Dobrovci. Članstvo ni bilo pogojeno s krajem bivanja, temveč z željo po kreativnem preživljanju prostega časa. Tako smo imeli člane iz cele Slovenije in nekaj članov z obmejnih območij Italije. Leta 1982 smo pridobili prostore nekdanjega strelskega društva in po tem prevzeli naziv kluba Strelišče.

Celostno grafično podobo nam je izdelal, žal pokojni, briški kipar Zmago Šfiligoj. Kmalu po ustanovitvi smo začeli z organizacijo koncertov tako imenovane alternativne glasbe in v Brda pripeljali tudi priznane izvajalce svetovnega kalibra (NOFX, DOA, Laibach …), na področju jazz glasbe pa smo ob pomoči Zlatka Kaučiča, ki je v klubu tudi vadil in izvedel prve nastope po vrnitvi v Slovenijo, gostil imena, kot so Poul Blay, Enrico Rava, Gianni Basso ... Koncerte smo organizirali tudi po drugih krajih – v Izoli, Dobravljah, Desklah, Kanalu ob Soči, Ljubljani … V klubu sta delovali tudi grafična sekcija z lastnim sitotiskom in foto sekcija z opremljenim foto laboratorijem. Naročeni smo bili na razne revije – Ekran, Problemi, Mladina. Poleg omenjenega smo imeli redne filmske večere, potopisna predavanja in občasne gledališke predstave. Na področju športa je delovala sekcija kluba Junaki drucga razreda, ki je zastopala barve kluba na športnih tekmovanjih in skrbela za »fizkulturo«. Trenutno je v klub včlanjenih 89 mladih – od tega dobra četrtina aktivnih. Z obnovo Vile Vipolže so, kljub drugačnim zagotovilom župana, brez prostorov ostali tudi člani KUD Hrast iz Vipolž, ki so se sedaj združili s klubom Strelišče. Ob 10. obletnici delovanja smo izdali brošuro s pregledom delovanja kluba v prvem desetletju. O delovanju kluba Strelišče je avtor Dani Kristančič posnel dokumentarni film, ki Pomlad 2018 / Briški časnik / 22

si ga lahko ogledate na povezavi https:// youtu.be/K2WPuacavz0.

Člani kluba so ponosni na izvedbo koncertov različnih zvrsti glasbe, likovno, glasbeno in filmsko delavnico

Klub žal v zadnjih letih deluje precej okrnjeno, saj nimamo ustreznih pogojev za delovanje, predvsem prostorskih.

Kljub temu smo izvedli 37 koncertov

raznih zvrsti glasbe – med drugim koncerte vseh briških alternativnih glasbenih skupin, likovno, glasbeno in filmsko delavnico, ob ponedeljkih predvajamo dokumentarne filme, ob torkih art filme.

Izvedli smo tudi več kulinaričnih delavnic, prostori so namenjeni tudi druženju mladih, poslušanju glasbe in igranju zabavnih iger. Še posebej smo ponosni na dejstvo, da se klubu stalno pridružujejo pripadniki novih generacij in tako pripomorejo, da smo vedno v koraku z aktualnimi željami in pričakovanji mladih.

Ovira je nerazumevanje občinske uprave in svetnikov občine Brda

Glavna ovira je nerazumevanje vladajoče garniture – občinske uprave in svetnikov občine Brda. Menimo, da ne eni ne drugi nimajo realnega vpogleda v področje mladih. Boleče je pomanjkanje primernih prostorov za izvajanje dejavnosti. Klub Strelišče deluje v vlažnih prostorih, KD Hum se spreminja v neke vrste telovadnico in prostor za rojstnodnevne zabave, KD Medana nima obratovalnega dovoljenja, prostori v Čelu so v »oblasti« VS Neblo … Očitna je tudi odsotnost kakršnekoli mladinske politike oziroma strategije. Vse našteto nas ovira pri prijavi na razne razpise Evropske unije in državne razpise, s čimer po-

Tema Občina trimesečja: Mladina

MKUD Klub Strelišče sledično Brda, predvsem pa mladi Brici izgubljamo znatna finančna sredstva, s katerimi bi lahko obogatili naše okolje.

Poleg občinske usmeritve v briški turizem je smiselno podpreti še mladinski turizem

Kolikor je nam znano, sta v Brdih za področje mladine zadolženi dve instituciji, in sicer občinska komisija za mladino in ZTKMŠ Brda. Do nedavnega predstavniki teh institucij niso še videli kluba »od znotraj«. Z novim vodstvom ZTKMŠ se to sicer pozitivno spreminja in nam daje upanje na boljše čase. Obiskala nas je tudi direktorica občinske uprave in pokazala dobro voljo pri reševanju problematike enega najstarejših klubov v državi. Predlagamo, da se odločevalci potrudijo in se seznanijo z aktualnim dogajanjem na področju mladine in v sodelovanju z mladimi sprejmejo vsaj kratkoročno politiko na tem področju.

Zavedati se je treba, da je povprečna izobrazbena struktura mladih precej visoka.

Mladi smo v sodobnih tehnoloških časih seznanjeni z aktualnimi trendi, ki jim občinska oblast ne sledi. Glede na to, da so Brda usmerjena v turizem, je smiselno, da temu dodamo še podkategorijo mladinski turizem. Želimo si tudi več besede pri nastajanju mladinskega centra Štaloni. Smo občini prijazna mladina, zato vabimo vse svetnike in druge, ki jih zanima ali bi jih morala zanimati mladina, da nas obiščejo in se seznanijo s težavami iz prve roke. Ni se jim treba bati – ne grizemo!

Brda so mladim zanimiva

Brda so mladim zanimiva in vsekakor radi živimo tukaj. Koliko pa so Brda mladim prijazno okolje, je vprašljivo. Mladi namreč ne čutimo, da smo sooblikovalci briške »politike«. Pogrešamo predvsem ustvarjalno sodelovanje z uradnimi predstavniki Brd. Dejavnosti občine so namreč omejene na razpis za mlade in tukaj se vse več ali manj konča. Trenutno v Brdih nimamo niti plesnih večerov, kaj šele urejenega in tehnično ustreznega prostora s kompetentnim vodstvom, ki bi omogočal redno in aktualno dogajanje na mladinski sceni.

Sobotni plesi v zadružnem domu na Humu

Mladina je ponovno organizirana Veliko časa je minilo, odkar so nazadnje v zadružnem domu na Humu potekali daleč naokrog poznani sobotni plesi in slavni "Vsak patk disko". Malo ljudi pa ve, da je za organizacijo teh zabav skrbelo mladinsko društvo. Takrat je mladinsko društvo delovalo s polno paro, mladina je skupaj delala, se družila, zabavala in hodila po svetu.

Bil je čas, ko se vse umiri. Trgatev je bila mimo, nebo so posiveli jesenski oblaki, dnevi so se krajšali in brajde so začele zalivati padavine. Bila je jesen leta 2015.

Od nekod je priletela ideja o ponovnem združenju mladine. Vaška skupnost je poiskala in zbrala skupaj vso mladino, ki je bila raztresena po gričkih treh vasi vaške skupnosti - Podsabotin, Snežatno in Hum. Na pobudo se je odzvalo veliko mladine. Ustanovili smo Mladinsko društvo Hum. Potrebno je bilo še izvoliti predsednika. Izbran je bil Blaž Krašček s Huma, njegov mandat je trajal dve leti.

Tedaj se je veliko zgodilo. Dobili smo svoje prostore, jih uredili in kovali načrte. Z novim letom je vlogo predsednika prevzel prejšnji podpredsednik Jan Markič iz Podsabotina.

Združena mladina 24 članov je v vaško skupnost prinesla veliko novega.

Največji dosežek v zadnjih dveh letih je vaški praznik, ki smo ga poimenovali Poletje na Humu. Cilj tega praznika pa je predvsem združiti vaščane vseh treh vasi na športnem, kulturnem in zabavnem dogodku. V sklopu praznika organiziramo turnir v košarki, nogometu in briškuli, razstavo slik lokalnih umetnikov, priskrbimo plesno animacijo in zabavo z glasbeno skupino. Mladina je prevzela izdelavo voza za Praznik češenj. Sodelujemo tudi pri izdelavi pustnega voza in

kostumov, pri dvigovanju prvomajskega mlaja in postavljanju kresa ter pri organizaciji jesenskega Pohoda po Karnjuki.

Pri vsem tem se zelo zabavamo in ustvarjamo trdna prijateljstva.

S finančno podporo občine smo obnovili prostore in izdelali pohištvo. Največja težava pri organizaciji dogodkov je ureditev uradnih dokumentov in plačilo prispevkov različnim ustanovam. Mogoče bi bilo koristno kakšno izobraževanje glede organizacije oziroma pomoč pri vodenju in oglaševanju prireditev s strani občine. Brda v zadnjem času vedno bolj obiskujejo turisti. Mladi bi lahko to izkoristili in ponudili določene aktivnosti tudi zunanjim obiskovalcem in širši okolici.

Veronika Krašček in Jan Markič

Franjo Polanc Fotografije: Vuga Aleks Pomlad 2018 / Briški časnik / 23

Tema trimesečja: Mladina

Mladinski klub Cerovo

Napovedujejo češnjev rock koncert Leta 2003 je cerovska mladina ustanovila Mladinski klub Cerovo. Glavna pobudnica je bila Polonca Bregantič. 10 let smo delovali brez prostorov in pogosto smo bili v sporu z vaško skupnostjo. Leta 2006 smo organizirali prvo proslavo ob dnevu državnosti, kjer so sodelovale številne znane glasbene zasedbe, kot so Korado in Brendi ter Faraoni. Leta 2012 smo dobili svoje prostore, saj so vaški veljaki podlegli pritisku vaščana, ki se je zavzel za cerovsko mladino, in začeli z resnimi dogovori med Kletjo Brda in Občino Brda o novem prostoru za mladino.

Začetek gradnje kluba je pomenil osnovanje nove generacije cerovske mladine. Leta 2014 smo prevzeli nove prostore, zamenjali predsednika in mladinski odbor. Še istega leta smo organizirali turnir trojk v nogometu, naslednje leto pa prevzeli organizacijo proslave ob dnevu državnosti.

Uradno število članov je 33, aktivnih le polovica.

V zadnjih letih v naše vrste ne sprejemamo le mladih po letih, ampak tudi mlade po duši, zato smo se neformalno preimenovali v DŽC Crwvo (Društvo Žuristu Crwvo) in pod tem imenom postali še bolj prepoznavni. Na vsakem dogodku poskrbimo za prepoznavnost »znamke džc« z majicami, puloverji, jaknami, nalepkami. Za leto 2018 smo naredili tudi koledar.

Med največje dogodke, ki jih organiziramo, štejemo proslavo ob dnevu državnosti. Kulturno-zabavni program se začne z uradno proslavo, sledi zabavni program z glasbenimi ansambli, briškim vinom in našimi, zdaj že dobro poznanimi hamburgerji. V lanskem letu nas je s prihodom in nastopom počastil Drago Mislej - Mef, Ježkov nagrajenec leta 2017. Prav tako nas je tudi po več letih obiskal župan občine. Za letošnje leto pripravljamo prav posebnega slavnostnega govorca, ki ga še ne bomo razkrili, za zabavni večer pa bo poskrbel Dejan Vunjak z Brendijevimi barabami.

Zadnja tri leta izdelujemo tudi »parton« za briško poroko ter pripravljamo program za sprejem ženina, kjer mu predstavimo briška opravila, ki jih mora opraviti, da lahko prevzame nevesto.

Zadnje dve leti skupaj z Vaško skupnostjo Cerovo organiziramo otroško noč čarovnic z delavnicami in izrezovanjem buč ter otroško gledališko predstavo. Nazadnje smo pripravili tematsko strašno pot po gozdu, po kateri smo strašili tudi našega župana.

Pod okriljem ZTKMŠ Brda smo pomagali pri organizaciji decembrskega prižiga lučk ter skrbeli za gostinsko ponudbo. Ob čudovitem zimskem vremenu, padale so prve snežinke v Brdih, smo nudili topla okrepčila za najmlajše, pa tudi starejše Brice.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 24

Tema Občina trimesečja: Brda, dom rebule

Rebula je del kulturne dediščine Brd

Vpogled v zgodovino rebule

Že vsaj 20 let v vasi skupaj z vaško skupnostjo pripravljamo pust, organiziramo prevoz v Planico, izlet za člane kluba (rafting), postavitev mlaja in kres, postavitve »partonov« za vsako poroko v vasi ter sprejem ženina na dan poroke.

Za prihajajoče poletje načrtujemo cerovsko poletno plažo. Ideja nam kroži po glavah že vsaj dve leti.

To bo večdnevni športno-zabavni dogodek v juliju oziroma avgustu (turnirji beer ponga, mali nogomet na mivki, odbojka na mivki, postavitev bazena). Dnevno dogajanje bi popestrili DJ, pijača in naši hamburgerji, večerni del pa, v kolikor bi denarne zmožnosti dopuščale, tudi živa glasba z ansamblom.

Po finančnih zmožnostih z relativno visokim zneskom smo vasi pomagali pri nakupu defibrilatorjev ter donirali pri projektu Briških Busklc - Poletje v kozarcu v dobrobit otrok. Radi smo tudi prisotni na dogodkih, ki jih organizirajo druge mladinske organizacije v Brdih.

Mladinski klub Cerovo bo letos v sklopu Praznika češenj zagrizel v organizacijsko zelo zahteven projekt,

in sicer v organizacijo in uresničitev češnjevega rock koncerta.

Prednost vidimo v relativno novi formaciji ZTKMŠ Brda z mladimi ljudmi, ki radi prisluhnejo našim idejam in jih podprejo.

Mislimo, da je občina z ZTKMŠ Brda prijazna mladini že s tem, ko nas redno vabi k sodelovanju. To nam zagotavlja finančno stabilnost ter tudi dobro ime in prepoznavnost našega društva.

Luka Rožič

Pomlad 2018 / Briški časnik / 25

Tema trimesečja: Mladina

Mladi so prihodnost občin

Vključevanje mladih na lokalni ravni Znan pregovor pravi, da na mladih svet stoji. Pa vendar se vse pogosteje slišijo kritike na račun današnje mladine, češ da so mladi danes pasivni, niso zainteresirani za vključevanje v javne zadeve, se ne udeležujejo volitev, nimajo manir in še bi lahko naštevali.

Ob teh besedah se spomnim zapisa grškega pesnika in pisatelja Hezioda, ki je živel okrog 700 let pred našim štetjem, in pravi takole: »Nobenega upanja nimamo več v prihodnost našega ljudstva, če bo to odvisno od današnje lahkomiselne mladine; zakaj ta mladina je brez dvoma neznosna, brezobzirna in premodra za svoja leta. Ko sem bil jaz še mlad, so me učili lepega vedenja in spoštovanja do staršev, današnja mladina pa hoče vse bolje vedeti, kakor vemo odrasli, in hoče zmerom imeti prvo besedo.« Gre torej za težavo nerazumevanja generacij, ki je obstajala že pred 2700 leti in obstaja tudi danes.

S pravilnim pristopom, z medsebojnim dialogom in predvsem z veliko mero razumevanja, tako enih kot drugih, lahko pridemo do uresničitve skupnega cilja, to je sodelovanja med mladimi in odraslimi oziroma do sodelovanja med mladimi in lokalno skupnostjo.

Velikokrat se občine obračajo na nas z vprašanjem, kako naj privabijo mlade k sodelovanju, saj so ti apatični in nimajo želje po vključevanju v družbeno življenje lokalne skupnosti. In vedno znova jih vprašamo, po čem sklepajo, da so mladi resnično pasivni? Če se mladi ne odzovejo povabilu na t. i. »klasične oblike« participacije, kot je na primer udeležba na okrogli mizi, posvetu, članstvu v lokalnem mladinskem svetu idr., še ne pomeni, da so pasivni. Mogoče je takšna oblika participacije zastarela in ni v skladu z današnjim življenjskim slogom mladih. Gre torej za že omenjen problem – problem nerazumevanja generacij. Izziv, ki je pred nami in ki ga imajo tako občine kot tudi vse mladinske organizacije ter organizaPomlad 2018 / Briški časnik / 26

cije za mlade, je preučiti neomejene možnosti, ki nam jih omogoča današnja tehnologija in te možnosti uporabiti v prid povečanja »nekonvencionalnih« oblik participacije, ki bodo mlade spodbujale k udejstvovanju v politično življenje lokalne skupnosti. Mladi velikokrat potrebujejo le

spodbudo in prostor (četudi je ta virtualni), ki jim bosta omogočala uresničevanje idej in izražanje svojega lastnega mnenja.

V vsaki lokalni skupnosti bi torej moral obstajati interes po sodelovanju z mladimi oziroma po sodelovanju z mladinskimi organizacijami. Kajti ti mladi bodo nekoč odrasli. Postali bodo tisti, ki bodo odločali in oblikovali našo prihodnost oziroma bodo oblikovalci prihodnosti naše lokalne skupnosti. Sodelovanje med starejšimi, a hkrati izkušenimi generacijami na eni strani, in z neizkušenimi, a hkrati zagnanimi mladimi na drugi strani, lahko lokalni skupnosti prinese neverjetne rezultate.

Nedvomno je Občina Brda ena izmed 30 slovenskih občin, ki s pridobitvijo certifikata Mladim prijazna občina dokazujejo, da sodelovanje in delovanje z mladimi obrodi sadove, čeprav je za to potrebna velika mera vztrajnosti in potrpežljivosti na obeh straneh.

Nina Bavčar Čargo, v. d. direktorice Inštituta za mladinsko politiko

Tema trimesečja: Mladina

Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda

Športne počitnice v Brdih 2018 Glede na lanski dober odziv ter zadovoljstvo staršev in otrok Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda letos poleti ponovno organizira Športne počitnice v Brdih. Naš cilj je otrokom omogočiti kakovostno preživljanje prostega časa, otroke, mladino in odrasle pa motivirati, da se vključujejo v športne aktivnosti ter da se povezujejo in družijo.

Letošnje športne počitnice v Brdih bodo potekale v dveh terminih, in sicer med 16. in 20. julijem ter 6. in 10. avgustom 2018 na OŠ Dobrovo. Od 7.00 do 9.00 bo organizirano jutranje varstvo (po potrebi tudi prej), od 9.00 do 16.30 pa športni kampi.

Program je namenjen osnovnošolskim otrokom od zaključenega 1. razreda dalje. Za otroke bo poskrbel strokovno izobražen kader na športnem in pedagoškem področju. Otroci se lahko vpišejo v tri različne kampe: plesni kamp, nogometni kamp in poletna športna šola. Organizirane bodo različne športne aktivnosti. V plesnem kampu se bodo v dveh težavnostnih stopnjah naučili zabavno koreografijo, preko različnih plesnih iger pa bodo spoznali nove stile in tehnike. Letošnja novost je posebna skupina, kjer bodo izkušeni trenerji (svetovnih in evropskih pr-

Dirigent Loris Voltolini Zbor Opere in Simfonični orkester SNG Maribor Solisti Sabina Cvilak, sopran Nuška Drašček Rojko, mezzosopran Renzo Zulian, tenor Martin Sušnik, tenor Peter Martinčič, bas

Opera pod briškim nebom

vakov) učili otroke novih trikov, s čimer bodo pridobili oziroma nadgrajevali svoje znanje. V nogometnem kampu bodo otroci glede na stopnjo predznanja spoznavali oziroma nadgrajevali nogometne veščine. Poletna športna šola je namenjena tistim, ki niso usmerjeni v ples ali nogomet. Otroci bodo imeli različne igre z žogo, štafete, poligone, atletsko in gimnastično abecedo, osnove gimnastike, rolanje, kolesarjenje ipd.

Poleg tega pa se bodo odvijale tudi druge športne aktivnosti in delavnice. V letošnji program nameravamo vključiti predstavitev Jeep kluba Brda ter jadralnega padalstva, delavnico Briških žena in deklet, delavnico izdelkov iz gline, obisk Kmetijskega zavoda Bric, ogled muzeja in kleti (Klet Brda), lov na zaklad, vodne igre in predstavitev gasilcev, pravljično deželo, kino ter za zaključni izlet v Soča fun park (Solkan) in/ali paintball (Fojana). Želimo organizirati program, dostopen vsem otrokom, zato je cena 60 evrov na otroka, tretji otrok v družini pa ima 50 % popusta. V ceno sta vključena tudi kosilo in popoldanska malica, na razpolago bosta vedno tudi voda in sok. Zadnji dan bo vsak otrok prejel diplomo.

Poleti se tako znova obetata dva tedna nepozabnih doživetij, aktivnega in kakovostnega preživljanja prostega časa ter številnih nasmejanih otroških obrazov. Tudi v Brdih so lahko poletne počitnice razigrane, aktivne in zelo zabavne.

Mateja Drnovšček Več informacij: Mateja Drnovšček, tel. št. 051 632 903 mateja.drnovscek@brda.si Anja Pertovt, tel. št. 051 427 433 anja.pertovt1@gmail.com

Gala koncert opernih arij in duetov 22. 6. 2018 ob 21.00 Vila Vipolže Brda, Slovenija Rezervni termin v primeru slabega vremena: 23. 6. 2018 Vstopnice so na voljo na vseh prodajnih mestih Eventim ter na TIC Brda. Cena vstopnic v predprodaji je 30 evrov, teden pred dogodkom 35 evrov, na dan dogodka 40 evrov.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 28 opera_176x135.indd 1

26/03/18 15:09

­

­

Občina

Komisija za socialna vprašanja

Sklenjen krog sodelovanja »Želeli bi, da bi imeli čim manj dela,« enoglasno povedo člani komisije za socialna vprašanja, ki sem jo imela čast spoznati sredi marca ob njihovem prvem snidenju v letošnjem letu. Deveterici članov predseduje nekdanja ravnateljica dobrovskega vrtca, upokojena vzgojiteljica Nadja Šfiligoj. Šfiligojeva izžareva toplino in čutnost, ki sta več kot potrebni pri obravnavi občutljivih socialnih problemov, nastalih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, odvisnosti, pa vse do osamljenosti, psihičnih težav ali samo pomanjkanja ramena, na katero bi se radi naslonili. »Prihajamo iz različnih strok: od pedagogike, sociale, humanitarnega področja, zdravstva, prava in nenazadnje upokojenskih vrst. Kompetentno obravnavamo in rešujemo probleme občanov. Pri tem nam pomaga pravilnik, ki smo ga sestavili skupaj s pravnico Niko Radikon ter v sodelovanju z občinsko upravo,« pove Šfiligojeva, ki dodaja, da se strogo držijo členov pravilnika, s čimer zagotavljajo transparentnost postopkov. Sicer pa je pravilnik komisije živa stvar. Doživel je že dopolnitve, nekateri členi se še dopolnjujejo. Spremembe bodo morda ponudili občinskim svetnikom v potrditev že pred iztekom mandata. »Sledimo usmeritvam, ki omogočajo pravičnost, enakost in transparentnost. Pravilnik omogoča dodeljevanje pomoči v funkcionalni obliki, spodbuja k aktivnemu reševanju lastne problematike in preprečuje manipulacije,« poudarja predsednica komisije.

V komisiji se pri dodeljevanju denarne pomoči zavedajo, da samo finančna sredstva niso rešitev. Socialnemu problemu morajo priti do jedra oziroma ugotoviti vzrok. Prosilce pomoči zato usmerjajo ne samo v trenutno prebroditev iz burnih vod življenja, ampak usmerjajo, da poiščejo pozitivno bilko in se nanjo oprejo. Razvijejo red, pozitivne misli, se otresejo okoliščin, ki so jih priklenile na dno. Obenem od prosilcev zahtevajo, da dokazujejo, da je bila socialna pomoč dejansko namenjena kritju življenjskih potrebščin. Pri tem velja omeniti, da so najpogostejši razlogi, ki briške skupnosti soočajo s težkimi socialnimi preizkušnjami, izguba zaposlitve, nizke pokojnine in osamljenost, zdravstvene težave ter bolezni odvisnosti. »Premikamo se v pravo smer. Ključno je sodelovanje« »Pomagamo po najboljših močeh, spodbujamo k pisanju vlog za socialno pomoč, marsikdaj se odpravimo tudi na dom k pomoči potrebnim in jih prepričujemo, da se lahko oprejo na nas,« še poudarjajo člani komisije. Zato pa je potreben sklenjen krog sodelovanja med občinsko upravo, občinskimi in županovimi komisijami, krajevno in vaškimi skupnostmi, centrom za socialno delo, centrom za pomoč na domu, novogoriškimi policisti in Osnovno šolo Alojza Gradnika Dobrovo, kar je Šfiligojeva s svojo ekipo tudi uspela vzpostaviti.

Lani so obravnavali 19 vlog, šest manj kot leto prej in kar 12

Predsednica komisije za socialna vprašanja Nadja Šviligoj, predsednik Vaške skupnosti Šmartno Dušan Bevčar in predsednica BB Denis Kodermac

manj kot leta 2015. Stopili so skupaj s komisijo za kmetijstvo in vzpostavili sistem obveščanja o morebitnih možnostih zaposlitev pri briških delodajalcih. »Medsebojno sodelovanje omogoča hiter pretok informacij. Usklajeno delovanje predstavlja podlago za učinkovito in uspešno reševanje problemov.

Iščemo pa še modus, kako brezposelnim ponuditi delo pri domačih delodajalcih,« še pove predsednica komisije. »Socialna problematika v Brdih ni tako izrazita kot v večjih mestih. Smo samooskrbni, iznajdljivi,« še poudarjajo člani komisije. Opažajo namreč, da si sovaščani pomagajo med seboj, poskrbijo za svoje sosede v stiski, jih ne zanemarjajo.

Velikokrat namreč s komisijo stopijo v stik predsedniki vaških skupnosti, ki poskrbijo, da ekipa Šfiligojeve nagovori pomoči potrebne, ki sicer ne bi zbrali poguma, da bi zaprosili za pomoč. »Pogosto se dogaja, da ravno ljudje v težkih socialnih in finančnih preizkušnjah nočejo pomoči, ker bi se počutili osramočeni,« ugotavlja deveterica članov, ki precej energije porabi ravno pri prepričevanju slednjih, naj izpolnijo vlogo za pomoč. »Želimo poudariti, da socialna pomoč ni tabu tema in da je strah popolnoma odveč. Komisija je bila ustanovljena z nalogo, da se nanjo naslonijo občani v stiski,« še dodajajo člani komisije.

Nazadnje velja omeniti tudi dobrotnike, ki so samo lani komisiji za socialna vprašanja donirali preko 2000 evrov. Ena izmed številnih presunljivih gest je bila akcija Rotary Cluba Medana Goriška, ki je briški družini omogočila letovanje na Debelem rtiču. »Precej donatorjev želi ostati anonimnih, mnogi poiščejo pri nas le informacije ali namige, koga naj z donacijo osrečijo. Vsem se iskreno zahvaljujemo za pomoč!« zaključuje predsednica komisije, ki ne skriva dejstva, da je pred njimi še veliko izzivov. Eden od teh je ureditev dnevnega centra za starejše in dementne.

Erika Koncut Pomlad 2018 / Briški časnik / 29

Dogodki

Kojščanski trojki Ivanu Lenardiču, Antonu Starcu in Slavku Vugi v spomin

Spominska plošča članom organizacije TIGR Občina Brda je v sodelovanju z Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve 26. decembra lani povabila na odprtje spominske plošče na steni stavbe zdravstvenega doma v Kojskem z imeni kojščanske trojke: Ivan Lenardič, Anton Starc in Slavko Vuga. Ploščo je oblikovala Ines Bonutti.

Na prizorišče prireditve so se najprej postavili praporščaki s poveljnikom polkovnikom Srečkom Lisjakom, predsednikom OZVVS Veteran Nova Gorica. Zatem je MoPZ Srečko Kumar zapel slovensko himno.

Moderator prireditve je bil gledališki igralec Radoš Bolčina, ki je poleg povezovanja izvedel tudi umetniški program.

V kulturnem programu so nastopili MoPZ Srečko Kumar Kojsko, ki mu je dirigirala Gabrijela Mugerli, učenke POŠ Kojsko Ivana Golja, Neja Marušič Črv in Maša Marušič pod mentorstvom Klare Simčič, Ula Jelina in Jan Erzetič iz Pihalnega orkestra Brda ter Sanja Vogrič in Tadej Lukman, člana Slovenskega katoliško prosvetnega društva Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana.

Prisotne je v imenu VS Kojsko nagovoril predsednik Vasilij Vendramin, med njimi podžupana Žarka Kodermaca, direktorico občinske uprave Anito Manfreda, predsednika društva TIGR Primorske dr. Savina Jogana, dr. Miro Cencič, evropsko poslanko Patricijo Šulin in Marjana Terpina, predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Brda-Gorica-Števerjan, svetnike Občine Brda in nastopajoče. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali k ideji in izvedbi tega dogodka.

Nagovor je imel tudi dr. Savin Jogan, predsednik društva TIGR Primorske. Predstavil je letošnje obeleženje 90-letnice ustanovitve protifašistične organizacije TIGR. Izpostavil je bistvene vrednote, poudarke in nauke tega pomembnega gibanja v slovenski zgodovini, ki bi morali biti v žarišču današnjega delovanja društva TIGR Primorske, pa tudi širše.

Gre predvsem za enotnost ter jasen in premišljen program delovanja. TIGR je bil kljub ilegalni organiziranosti povezan z ljudmi in odprt za sodelovanje z drugimi podobno usmerjenimi organizacijami in skupinami. Društvo TIGR si prizadeva, da bi to zgodovinsko dogajanje približali novim generacijam. »Vendar smo tudi priče pojavom, kot so nove evropske profašistične stranke, paravojaški postroji in korakanje pripadnikov bivših kolaborantskih formacij, ali nedavne grozljive podobe policijskega nasilja v Kataloniji, ki kažejo, da je bil fašizem v drugi svetovni vojni sicer vojaško premagan, vendar pa so njegove klice, žal, marsikje preživele …« je med drugim povedal.

Slavnostna govornica je bila dr. Mira Cencič, ki je v svojem govoru v glavnih obrisih predstavila to ilegalno organizacijo. Najprej je navedla razloge, ki so pod italijansko Pomlad 2018 / Briški časnik / 30

fašistično politiko pogojevali njen nastanek. V Gorici so se ilegalno organizirali marca 1927, ko so fašistične »škvadre« opustošile Trgovski dom. Organizirali so se na Tržaškem in Pivškem. 8. septembra 1927 pa so se zbrali na Nanosu in se dogovorili o skupnem in enotnem delovanju ter organizacijo poimenovali TIGR. Sklenjeno je bilo, da se povezujejo v trojke, te v celice ter delujejo v strogi tajnosti pod vodstvom odbora v Trstu in Gorici. V Brdih je bil organizator in pobudnik Avgust Sfiligoj. V Kojskem so pristopili k tajnemu delovanju Ivan Lenardič, Anton Starc in Slavko Vuga.

V nadaljevanju je govornica opisala, kako je organizacija delovala in navaja sestanek junija 1928 v vinogradu nad Podsabotinom, kjer so izrekli prisego po besedilu Zorka Jelinčiča. Tako se je glasila: »Prisegam pred Bogom, na svojo čast in na čast svoje družine, da posvetim vse svoje moči borbi proti italijanskem fašizmu, za osvoboditev zasužnjenega slovenskega naroda na Primorskem.« Opisala je, kako so Brici pomagali Albertu Rejcu pri skrivanju in begu čez mejo v Bohinjsko Bistrico v hudi zimi leta 1929.

Po sabotažnih in razstrelilnih akcijah so s pomočjo ovaduhov sledile množične aretacije. Temu so sledili zapori, zasliševanja, mučenja, sodni procesi, ki so se končali z usmrtitvijo štirih na bazoviški gmajni. Vodstvo se je oblikovalo v Ljubljani in spremenil se je način delovanja. Odmevno srečanje je bilo leta 1939 na Čavnu, ko se je že bližal svetovni spopad. Zato so se začele priprave na oborožen upor.

­

Občina Dogodki

Društvo upokojencev Dobrovo

Do prvega spopada z italijanskim okupatorjem je prišlo na Mali gori pri Ribnici, kjer je bil ustreljen vojaški vodja TIGR-a Danilo Zelen. »Po tem dogodku so tigrovci organizirali prvo gverilsko četo, imenovano ribniška četa. Po Primorskem so prijeli za orožje in se borili v partizanskih četah za svoje ideale s tigrovskim geslom 'Smrt fašizmu, svoboda narodu', a pod drugim vodstvom … Tigrovska organizacija ni bila povabljena v OF. O tem prvem uporu proti fašizmu se ni govorilo. V šolskih knjigah tigrovci niso bili mladim rodovom vzgled domovinske ljubezni in požrtvovalnosti.

Nekateri še danes trdijo, da je TIGR mitologija in si zelo prizadevajo dokazati, da tigrovci niso bili zamolčani. Če niso bili zamolčani, so pa bili omalovaževani, nadzorovani in preganjani. Očitali so jim, da so teroristi in anglofili. Nekateri so si zaradi preganjanja poiskali varnost na ozemlju, ki je ostalo pod oblastjo tistih, proti katerim so se borili. Tja se je umaknil Slavko Vuga, pa tudi briški vodja TIGR-a Avgust Sfiligoj, ki je proti italijanskemu nasilju nadaljeval boj za demokracijo in narodne pravice … Tudi danes potrebujemo narodno zavest, da v novih razmerah preživimo kot narod. Fašizem nas ne ogroža, ogrožamo se sami, ni vzrok ozemeljska majhnost naše države, ampak ožina duha: neenotnost, brezbrižnost, pomanjkljiv narodni ponos, nespoštovanje tega, kar je slovensko, ki se kaže v siromašenju in ponižanju maternega jezika, zapostavljanju naše kulture, naše pesmi, ki je krik in vrisk slovenske duše. Brezbrižni smo do tega, kdo nam vlada, kdo odloča o naši zemlji, o narodnem kapitalu, o naši sedanjosti in prihodnosti, odveč so nam celo volitve. Imamo vzglede, imamo vzore teh požrtvovalnih domoljubov, globoko se priklonimo njihovemu spominu in sledimo njihovim idealom. Niso se borili za oblast, za nobeno politiko, za nobeno ideologijo, ampak žrtvovali so se in trpeli za dom, domovino in narod. Ohranimo vrednote, kot je složnost, domoljubje in pogum za našo lepo domovino in obrambo naše samobitnosti, da ne bodo v Republiki Sloveniji samo državljani, ampak tudi Slovenci,« je povedala govornica.

Spominsko ploščo je odkril sin tigrovca Ivana Lenardiča Borut Lenardič, ki je dejal: »Zahvaljujem se vam za lep program.

Ponosen sem na svojega očeta in upam, da bo še dolgo ostal v lepem spominu.« Milena Beguš Fotografija: Andrej Colja

Praznični december Eno od decembrskih sobot smo bili člani DU Dobrovo deležni lepega vremena in prekrasnega izleta.

Zaželeli smo si predbožičnega vzdušja in se odpravili proti glavnemu mestu Južne Tirolske.

Med vožnjo smo uživali v čudovitem pogledu na lepo urejene vinograde, značilne za okolico Bolzana.

Bolzano je kulturno in umetniško mesto v središču Evrope. Po vsem svetu je znan arheološki muzej, ki je hiša ledenega človeka Otzija. V mestu smo obiskali adventni sejem, kjer so na stojnicah ponujali značilne sladice, sadni kruh, kuhano vino in značilne izdelke domače obrti. Pot nas je vodila proti Wattensu, kjer je znamenita trgovina Swarovski. Med tisoči izdelki je vsak našel kaj zase ali za svoje najbližje. Zadnji cilj je bil prav tako praznično okrašen Innsbruck, znano zimsko športno središče, kjer smo se sprehodili po starem delu mesta. Očarala nas je znamenita rokokojska stavba z zlato strešico. Po kratkem sprehodu med stojnicami adventnega sejma smo se polni novih vtisov vrnili domov.

Da bi bil december res prazničen, smo se člani društva v velikem šte-

vilu udeležili novoletnega srečanja v Gradu Dobrovo. Prisotne je najprej pozdravila nova predsednica društva in nam zaželela lep večer. Ob dobri hrani, pijači in glasbi nam ni bilo dolgčas. Želimo si, da bi se v takem številu še velikokrat srečali in uživali v prihajajočem letu.

S pomočjo Občine Brda smo v decembru obdarili starejše občane, ki so že dopolnili 80 in več let. Obiskali in obdarili smo tudi tiste, ki bivajo v domovih za starejše. Vsem smo zaželeli srečno, predvsem pa zdravja v novem letu.

Anica Sirk Pomlad 2018 / Briški časnik / 31

Dogodki

Plakete ZZB Slovenije

Zlato pisateljici, srebro šolama Na skupščini Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica so 6. marca podelili tudi priznanja zasluženim članom in inštitucijam, ki pomagajo uresničevati zastavljen program. Med prejemniki sta bili tudi Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo in njena podružnica Kojsko, ki sta prejeli srebrno plaketo ZZB Slovenije. V obrazložitvi je bilo zapisano, da obe šoli že dolga leta sodelujeta s programom na spominskih prireditvah, posvečenih dogodkom iz NOB v Brdih. Priznanje sta prevzeli Marjetka Zavrtanik in Klara Simčič (na fotografiji desno).

Med šestimi prejemniki zlate plakete ZZB Slovenije je bila Milena Beguš, ki je priznanje prejela za izdano knjigo in dolgoletno delo v KO ZB Kojsko.

Besedilo: Milena Beguš Fotografija: Marjetka Zavrtanik

OZVVS Brda

Vzdrževanje Poti miru na Sabotinu in območju Brd V sklopu projekta Pot miru, h kateremu je leta 2013 pristopilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brda v sodelovanju z Občino Brda in TIC Brda, člani združenja nadaljujejo z deli in vzdrževanjem ostalin prve svetovne vojne na območju briške občine in Sabotina.

Tudi letos se izvajajo delovne akcije, predvsem z vzdrževanjem in nadaljnjim urejanjem nekdanjih strelskih jarkov na Sabotinu in z označevanjem Poti miru od Alp do Jadrana z rdečečrno markacijo, ki označuje Pot miru.

Veterani iz Brd tudi odlično sodelujejo z Bogdanom Potokarjem, skrbnikom okrepčevalnice in muzeja na odprtem na Sabotinu. S skupnimi močmi urejajo ostaline prve svetovne vojne, ki so predstavljene v sklopu turistične ponudbe Sabotina.

V programu urejanja Sabotina so briški veterani izdelali tudi osem večjih klopi. Nameščene bodo na primernih točkah na Sabotinu, namenjene pa bodo pohodnikom in obiskovalcem, da posedejo ter prisluhnejo naravi, očem pa privoščijo pogled na slikovita Brda in Furlanijo. Dela se bodo nadaljevala še v naslednjih mesecih, ko bodo ugodnejše vremenske razmere dopuščale delo na terenu.

Veteranke in veterani OZVVS Brda si želimo, da bomo z našim delom in odnosom do zgodovine ter narave pritegnili še več članov, ki so bili udeleženci vojne za samostojno Slovenijo, in podpornih članov predvsem mlajše generacije. S tem želimo uresničevati zadane cilje in promovirati Brda doma kot drugje v Sloveniji in tudi čez mejo.

Besedilo in fotografije: Mitja Močnik Pomlad 2018 / Briški časnik / 32

­

­

Občina Dogodki

Žensko dobrodelno društvo Briške Busklce

Praznovanje po taktih dobrodelnosti S pomladnimi cvetovi, ki so se pred dvema letoma prebujali v dolini potoka Kožbanjšček, se je tudi dekletom in ženam rodila misel, da stkemo povezovalne niti med ponudniki in obiskovalci Brd. V naši dolini, v vrvežu turistov, ki so v zadnjih letih preplavili Brda, še posebej njen zahodni del, želimo ponuditi naše izdelke.

Vse na enem mestu – na čudovitem igrišču v Čelu. Ustanovili smo društvo, katerega ime opisuje njegov namen.

Tako se je začela zgodba dogodka Poletje v kozarcu 2016, ki smo mu takoj nadeli dobrodelno noto. Prva misel je šla Oddelku za invalidno mladino in rehabilitacijo Splošne bolnišnice dr.

Franca Derganca Nova Gorica, ki v Stari Gori že leta čaka na prenovo. Precej naših sosedov, sorodnikov in znancev je v tem oddelku poiskalo pomoč, oporo in pozitivnejši pogled v prihodnost, kar je nedvomno botrovalo k številni in brezpogojni pomoči pri organizaciji prve tovrstne dobrodelne tržnice v naši dolini. Izkupiček je bil izjemen: 1800 evrov. Zahvala gre vsem sodelujočim, nastopajočim in darovalcem. Poudariti je treba, da vsi delamo prostovoljno in ves izkupiček namenimo v dobrodelne namene.

Uspeh poletne tržnice je v nas zbudil še eno željo: organizirati dobrodelno martinovanje. Skupaj z mladinskima društvoma iz Neblega in Kožbane ter nebelsko vaško skupnostjo smo, kljub zelo nizkim temperaturam, razvneli srca številnih obiskovalcev.

Za šolski sklad OŠ Alojza Gradnika Dobrovo in porodniški oddelek šempetrske bolnišnice smo skupaj nabrali 2000 evrov donacij.

Leto 2017 nam je prineslo mnoga zadovoljstva. S pomočjo dobrodelnih prispevkov na poletni tržnici smo 1000 evrov namenili gnezdecu za novorojenčke šempetrske porodnišnice.

Poleg drugih donacij smo bili še posebej počaščeni donacij VS Biljana (200 evrov) in cerovske mladine iz DŽC (150 evrov). Z letošnjim izkupičkom martinovanja v Čelu pa smo s pomočjo

komisije za socialna vprašanja in njene predsednice Nadje Šfiligoj polepšali praznike briške družine z otrokom s posebnimi potrebami.

Na tej točki namenjamo prisrčno zahvalo vsem, ki ste prispevali svoj košček mozaika v naši zgodbi. Posebna zahvala gre Občini Brda, A marketu, Gostilni Peternel, zlasti pa briškim vinarjem. Verjamemo, da bomo tudi v letošnjem letu poskrbeli za iskrice v marsikaterih briških očeh, zato vas že sedaj vabimo, da se nam pridružite na prireditvi Poletje v kozarcu, ki bo 23. junija.

Denis Kodermac, Fotografija: ŽDD Briške Busklce

Lunatel 080 51 51

Gumb, ki rešuje življenje in osamljenost Vsi vemo, da je v naši občini vedno več starejših ljudi, ki živijo kakovostno in samostojno. Čeprav skrb zanje prevzamejo njihovi najbližji, so zaradi natrpanih urnikov svojcev večino dneva in noči sami, pogosto jih pestijo zdravstvene težave.

Tehnološki razvoj je močno zaznamoval vsa področja našega življenja, zato je dobro vedeti, da obstaja tehnologija, ki je nastala z iskreno željo olajšati življenje ljudem, ki potrebujejo pomoč.

Dosegljiva je 24 ur na dan 365 dni v letu. Ob pritisku na gumb, ki ga uporabnik nosi kot uro ali okoli vratu, se takoj oglasi prijazen operater, ki prek aparata in mobitela preverja uporabnika in njegovo stanje. Če se ta ne oglasi, pokličejo svojca ali nujno

medicinsko pomoč, da preveri, kaj je narobe. Z operaterjem se lahko dogovorimo, da naše drage opozorijo na jemanje zdravil, lahko pa jim s pogovorom premagujejo dolgčas.

Prvi, ki se je odločil za to storitev, je Stanko Markočič z Dobrovega, ki si želi brezskrbno dočakati 90. rojstni dan. To mu bo omogočil aparat Lunatel za klic na pomoč. S storitvami je zelo zadovoljen, saj ga samoiniciativno pokličejo in povprašajo po počutju. Njegovemu navdušenju sledijo tudi drugi, ki se želijo počutiti varne, svojim bližnjim pa omogočiti brezskrben vsakdan.

S to pomočjo želimo seznaniti čim več ljudi, da ni omejena le na ozek krog. Projekt podpirata župan in Občina Brda.

T. S. Pomlad 2018 / Briški časnik / 33

Dogodki

Dom upokojencev Podsabotin

Lepota življenja je skrita v ljubezni do življenja. Brez nje je vsako življenje dolgočasen sprehod. (Rudi Kerševan)

Da bo repa debela in korenje, mora biti na pusti dan veselje.

Sreča je zato na svetu, da jo delimo z drugimi. Vse najboljše našim slavljencem.

Dijakinje gledališke gimnazije so pričarale lepoto praznika.

Z bogatim programom so članice UNITRI NG priredile veselo dopoldne našim stanovalcem.

Romina Velušček

Aktivnosti Društva upokojencev Kojsko

Obisk dedka Mraza

Tradicionalno prednovoletno srečanje članov DU Kojsko je bilo 16. decembra lani v dobrovskem gradu. Tokrat je z obiskom presenetil dedek Mraz, ki je udeležencem razdelil dobre želje in bombone.

Besedilo in fotografija: Karlo Turk Pomlad 2018 / Briški časnik / 34

OŠ Dobrovo

Dedek Mraz obiskal učence

V šolski telovadnici smo si najprej ogledali lutkovno predstavo Rdeča kapica, nato nas je obiskal dobri mož dedek Mraz. Zapeli smo mu pesem in mu obljubili, da bomo jedli zelenjavo. V učilnicah nas je obdaril z darili.

Dogodki Občina

Društvo OKO

Ljudje z avtizmom si zaslužijo mesto v naši družbi Pred petimi leti se je na pobudo in trdo delo glasbenikov Zarjana in Martine na Dobrovem zgodil dobrodelni koncert, ki ste ga Brike in Brici množično obiskali in nam s tem pokazali, da vam ni vseeno.

Nesebično ste darovali sredstva, s katerimi smo tudi na našem koncu začeli intenzivneje izobraževati strokovni kader za delo z otroki z avtizmom. Ustanovili smo Društvo OKO in še vedno delujemo na način zbiranja denarja in izobraževanja ter osveščanja o avtizmu. Dejstvo je, da se je potrebno izobraziti, na kakšen način podajati znanje tem otrokom, ki se morajo naučiti prav vsega, tudi tistega, kar otrok usvoji mimogrede iz opazovanja okolice. Mi lahko vstopamo v njihov svet, oni v našega ne zmorejo.

Na predvečer dneva zavedanja o avtizmu, ki ga povsod po svetu obeležujejo 2. aprila, se bodo občine Brda, Šempeter pri Gorici in Nova Gorica pridružile svetovni akciji »Ligt it up blue« in svoje stavbe svetlobno obarvale v modro.

To bo prvi v seriji aprilskih dogodkov, posvečenih zavedanju in osveščanju ljudi o avtizmu. Če nimaš takega otroka ali če se poklicno ne ukvarjaš s tem, ne moreš vedeti, kaj je avtizem. V človeški naravi je, da se bojimo stvari, ki so drugačne in ki jih ne poznamo, zato jih težko sprejemamo. S temi dogodki želimo vsem vam, s katerimi živimo, pokazati, da otroci in odrasli z avtizmom zmorejo in si zaslužijo mesto v naši družbi.

Vabimo vas, da si aprila v avli Mestne občine Nova Gorica ogledate razstavo likovnih in fotografskih ter drugih stvaritev otrok, mladostnikov in odraslih z avtizmom. 7. aprila se nam pridružite na pohodu z modrimi baloni. Začeli ga bomo ob 10.00 pred OŠ Kozara Nova Gorica.

Velikokrat nam okolica zadaja še večje izzive kot sama avtistična motnja. Prevečkrat velja zmotno prepričanje, da si želimo drugačne otroke. To ni res. Naše otroke imamo neskončno radi prav take, kot so, z vsemi posebnostmi. Želimo si čim bolj normalno življenje. S sprehodom po mestnih ulicah Nove Gorice bomo z modrimi baloni, ki simbolno predstavljajo osebe z avtizmom, prikazali sprejemanje posebnosti in spoštovanja drugačnosti. Pridružite se nam, veseli vas bomo.

Še posebej pa se veselimo glasbenega dogodka v Kulturnem domu Nova Gorica 21. aprila ob 19.00, ko nam bodo fantje iz skupine Čudoviti um uprizorili zgodbo Fantom iz opere v klavirski izvedbi. Gre za skupino fantov z avtistično motnjo, ki se že dalj časa ukvarjajo z igranjem klavirja. S predstavo Fantom iz opere je glasbeni center DO RE MI v lanskem letu sodeloval na osmem svetovnem festivalu avtizma v Vancouvru, kjer je prejel številne nagrade in posebno zahvalo Nuši Piber, ustanoviteljici glasbenega centra, za pomemben prispevek na področju avtizma v svetovnem merilu. Vljudno vabljeni, veselimo se srečanja z vami.

Društvo OKO

Jaslice

PODSABOTIN 2017 DRAGI PRIJATELJI

ISKRENA HVALA ZA VAŠO POMOČ IN SODELOVANJE V IGRI LJUBEZNI, IGRI VSEH IGER EDINI IGRI, KATERI DOBIVAMO ŽE S TEM, KO DAJEMO.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 35

Pustovanje v Brdih

Vedrijan

Vipolže

Havajski podsabotinci

Kožbana

Cerovo

Neblo, fotografija: Andrej Colja Pomlad 2018 / Briški časnik / 36

Otroci v Neblem

Pustovanje v Brdih Občina

Snežatno, fotografija: Andrej Colja

Kojsko, fotografija: Andrej Colja

Snežatno, fotografija: Andrej Colja

Pust v Patriksu, fotografija: Andrej Colja

Hum, fotografija: Andrej Colja

Višnjevik

Hum, fotografija: Andrej Colja

Višnjevik Pomlad Poletje 2018 2017 / Briški časnik / 37

Pustovanje v Brdih

Medana, fotografija: Andrej Colja

Medana, fotografija: Andrej Colja

Šmartno leta 1962

Spomin na pustni pogreb Medana, fotografija: Andrej Colja

Pred leti, ko je imelo Šmartno veliko več prebivalcev, smo praznovali tudi pust. Na torek je bil po vasi sprevod, na sredo pa je bil pogreb pusta, ki si ga je ogledalo veliko vaščanov iz Šmartnega in drugih briških vasi.

Več let je obred pogreba pusta vodil Ivan Markočič iz Šmartnega, ki je bil poznan kot Zenaro. V vlogi duhovnika je prav blestel. Oblečen je bil v belo ponočno srajco svoje

Medana, fotografija: Andrej Colja

mame, na glavi je imel črn lonec, ki je bil namazan s sajami.

Za »pokropit« pust je uporabil staro nočno posodo in straniščno krtačo.

Vaščani in obiskovalci so hodili na »dolanji« plac kropiti pust, potem pa je bil pogreb na Padratih, kjer so pripravili ogenj in z njim zažgali pust. Zenaro je imel govor, kjer je povedal, zaradi koga in česa vsega je moral pust umreti.

Kot krivec je bila omenjena tudi politika. Pred zažigom je zmeraj povedal: »Dragi pust, v nebesih te nočejo, ker si bil dober borec, zato boš vedno pri nas. Amen.« Fotografija je iz leta 1962. Na njen so fantje iz Šmartnega in iz drugih vasi. Ivan Markoči - Zenaro ima v naročju pust.

Medana, fotografija: Andrej Colja Pomlad 2018 / Briški časnik / 38

iz arhiva Elvire Markočič, Šmartno

Dogodki

Redna letna skupščina Društva upokojencev Kojsko

Želja po povezovanju V nedeljo, 4. marca, so se člani DU Kojsko zbrali na redni letni skupščini, ki je bila v dvorani VS Cerovo. Prisotnih je bilo 65 članov, med gosti pa so bili Žarko Kodermac, podžupan Občine Brda, Zlatko Martin Marušič, predsednik PZDU severne Primorske, in Oskar Bensa, predstavnik DU Dobrovo (na fotografiji sedijo od desne, spredaj).

Za prijeten uvod je Karlo Zuljan zaigral in zapel našo himno V Goriških brdih je lepo. Temu je sledila minuta tišine v spomin na naše preminule člane v preteklem letu.

Skupščina je potekala po ustaljenem dnevnem redu. Predsednik društva Karlo Turk (na fotografiji stoji, spredaj) je pozdravil vse prisotne, posebej goste. Nato je podal poročilo o opravljenem delu društva in finančno poročilo za leto 2017.

Obe poročili so brez pripomb potrdili vsi prisotni, finančno poročilo pa tudi predsednik nadzornega odbora. V nadaljevanju je predsednik Turk podal še program dela in finančni načrt za leto 2018, ki so ga prisotni sprejeli brez pripomb. Zaradi sprememb v zakonodaji in pravilih DU je treba prilagajati tudi naša pravila društva. Predsednik je prebral predlagane spremembe in dopolnitve, ki so jih prisotni potrdili.

Sledili so pozdravni nagovori gostov. Žarko Kodermac je pohvalil opravljeno delo društva v preteklem letu in program za letošnje leto. Omenil je gradbena dela, ki trenutno poteka-

jo v občini, in nekatere občinske projekte, med drugim, da je občina že prejela priznanje za mladim prijazno občino, zato načrtuje še dva projekta - invalidom in starejšim prijazno občino. Zlatko Martin Marušič je predstavil pomembnejše aktivnosti PZDU severne Primorske v preteklem letu, realizirane v sodelovanju z ZDUS in društvi upokojencev. Oskar Bensa pa je zbor pozdravil v imenu DU Dobrovo in izrazil željo, da bi se briška društva upokojencev bolj povezovala. Sledilo je družabno srečanje s pogostitvijo.

Besedilo in fotografija: Milena Beguš

Pomlad 2018 / Briški časnik / 40

­

­

Občina Dogodki

Dan žena v Neblem

Briške Busklce veselo praznovale 10. marca smo članice društva Briške Busklce v sodelovanju z Vaško skupnostjo Neblo počastile praznik žena v mladinski sobi v Neblem. Ženskam smo poklonile rdečo vrtnico, moški pa so dobili čokoladni bombon, saj je bila proslava ravno na njihov praznik 40 mučencev.

Program, ki ga je povezoval Nejc Skubin, so obogatili nastopi otrok iz naše vaške skupnosti, ki obiskujejo vrtec in Osnovno šolo Alojza Gradnika Dobrovo. Pod vodstvom Gabrijele Kodermac so recitirali lepe verze ter zbadljivke, povzete iz knjige Ivanov venec avtorice Darinke Sirk, ki nas je počastila s prisotnostjo, zapeli so nekaj pesmic ter skupaj z Gabrijelo Zamar odigrali skeč. Ne smemo pozabiti kvinteta Kvartin, stalnega gosta na naši proslavi. Sledil je družabni večer ob dobri hrani in pijači. Za prijetnovzdušje ob nabito polnem prostoru je poskrbel domači ansambel Zastonj, ki so se mu pridružili Nika, Tina, Stojan in Miran. Ob glasbi so nas močno srbele pete, tako da je bilo plesišče večino časa polno.

Zahvaljujemo se vsem nastopajočim otrokom, staršem, Gabrijeli Kodermac, pustnemu odboru Neblo, Nejcu Skubinu, Nejcu Erzetiču, Občini Brda, Darinki Sirk, Žarku Kodermacu za nagovor, kvintetu Kvartin, Gabrijeli Zamar, A marketu in Cvetličarni Nataša. Posebna zahvala pa gre ansamblu, ki nas je zabaval do poznih ur.

Briške Busklce

Društvo Briške žene in dekleta

Praznovanje dneva žena Ob praznovanju dneva žena smo v našem društvu en večer namenili samo ženskam. To je vsakoletni tradicionalni dogodek, na katerem predstavimo program v novem letu, poklepetamo in se zabavamo. Ne manjkajo niti briške pesmi, saj članice naše vokalne skupine vedno tudi zapojejo.

Takšni večeri nas povezujejo in dokazujejo, da skupaj zmoremo in želimo nadaljevati našo dolgoletno zgodbo.

Drage dame, hvala za vaš trud in prizadevanje. Vsem Brikam pa namenjam misel: “Nikoli ne pozabite, koliko smo ženske vredne!”

Silvestra Elen Brašnić Saffigna Fotografija: Dani Kristančič Pomlad 2018 / Briški časnik / 41

Dogodki

­

Dan žena v Vedrijanu

Po 50 letih zopet praznovali Mamice vedrijanskih otrok smo se odločile, da za vse žene in dekleta, pa tudi njihove partnerje, priredimo proslavo ob dnevu žena. Otroci so z veseljem hodili na vaje.

Veselili so se druženja, zabave po vajah in pričakovanja, kako bodo prvič nastopili pred krajani.

Prišel je 8. marec, bližala se je 18. ura. Nestrpni smo čakali in ugibali, kolikšna bo udeležba, saj je bila zadnja proslava v Vedrijanu pred 50 leti. Prišla je večina krajank, pa tudi babice naših otrok iz drugih krajev. Niso manjkali niti zlati možje in partnerji, ki so pomagali pri organizaciji. Z udeležbo na proslavi pa so nam še dodatno polepšali ta dan.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 42

Po zaključku smo udeležence proslave pogostili, vse ženske pa so prejele rožico. Ob tej priložnosti bi se rade zahvalile otrokom, pa tudi vedrijanski vaški skupnosti, ki je poskrbela za finančna sredstva.

­

Občina Dogodki

Arheološka podoba Brd

Prvi rezultati arheoloških raziskav v cerkvi sv. Lenarta v Dolnjem Cerovem V lanski poletni številki Briškega časnika smo prebrali sporočilo za medije, ki sta ga napisala arheologa Teja Gerbec in Tomaž Fabec, vodja raziskav, ki so leta 2016 potekale v cerkvi sv. Lenarta v Dolnjem Cerovem. Tokrat ponujamo pogled v arheologijo Brd in nekaj novosti o raziskavah v Dolnjem Cerovem. Čeprav imajo Brda zaradi lege na rodovitnem območju na prehodu v furlansko ravnico velik arheološki potencial, so slabše arheološko znana. To pripisujemo tudi posledici geografskih lastnosti, stalne poselitve istih mest, predvsem pa intenzivnih posegov v zemljo zaradi kmetijstva, s katerimi je bil prostor močno preobražen, arheološke plasti poškodovane ali uničene. Dejstvo je, da v Brdih ni bilo opravljenih veliko arheoloških raziskav.

Najdišč in najdb iz prazgodovine poznamo malo. V ta čas sodijo najdbe odbitkov iz roženca, slučajno odkrite med Kožbano in Vrhovljami pri Kožbani. Roženec je trda kamnina, ki so ga v prazgodovini rabili za izdelavo orodja in orožja. Najdbe niso časovno natančno opredeljive.

Bolje raziskano je najdišče na vzpetini nad vasjo Golo Brdo, kjer je v bronasti dobi stalo utrjeno naselje, gradišče. Postavljeno je bilo na strateško pomembni točki na prehodu v Furlansko nižino in bilo že naravno dobro zavarovano. Poseljeno je bilo tudi kasneje, v železni dobi. Pomembno je bilo v rimskem ter poznoantičnem obdobju. Morda se je poselitev nadaljevala še v srednji vek. Med raziskavami, ki jih je izvedel Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Nova Gorica, so bile odkrite ostaline stavb ter različne drobne najdbe, ki pričajo o življenju na tovrstni postojanki nad reko Idrijo.

Iz Vrhovlja pri Kojskem je zakladna najdba železnega orodja (lemež, dve kopači, sekira, vilice za meso) s konca 2. ali začetka 1. st. pr. n. št., ki jo hranijo pokrajinski muzeji v Gorici.

Največ najdb in najdišč poznamo iz rimskega obdobja, ko so bila Brda zagotovo gosteje poseljena. Tedaj je po Furlanski nižini potekala rimska cesta iz Aquileie (današnji Oglej) skozi Čedad proti Koroški. Hipoteza je, da so iz Brd zalagali akvilejsko tržišče s sadjem, grozdjem in oljkami ter drugimi kmetijskimi in obrtnimi izdelki. Posamezne rimskodobne najdbe, med njimi je največ opek in tudi novcev ter odlomkov lončenine, so bile odkrite na več krajih v Brdih, v Gonjačah, Šmartnem, Dobrovem, Kozani, Gornjem Cerovem, Ceglem, Fojani, Kozarnem. V Neblem je bil delno raziskan slabo ohranjen lončarsko-opekarski obrat, na že omenjenem Golem Brdu je bilo raziskano naselje.

Sledeča arheološka obdobja slabše poznamo. Nanje kažejo predvsem potencialna še neraziskana najdišča in redke najdbe.

Na pomen Brd v mlajših arheoloških obdobjih, predvsem v visokem in poznem srednjem veku, kažejo najdišča na Dobrovem, v Kožbani in pri Brestju, še neraziskana arheološka najdišča, to so npr. ruševine stolpov ali dvorov v Belem, Kozarnem ter nekatera potencialna najdišča v Gojačah, Ceglem in morda pri Plešivem ter Noznem, in seveda pisni viri.

Prav zaradi slabšega poznavanja arheologije v Brdih novo opravljene raziskave in tudi podatki o posamezno odkritih najdbah bogato prispevajo k poznavanju pretekle poselitve tega prostora.

Del rimskodobne opeke z žigom opekarske delavnice v Neblem (Fotografija: Teja Gerbec)

Arheološko izkopavanje v cerkvi sv. Lenarta v Dolnjem Cerovem (Fotografija: Tomaž Fabec)

Raziskave, ki so bile opravljene leta 2014 in 2016 v cerkvi sv. Lenarta v Dolnjem Cerovem, tako ne le prispevajo k poznavanju in razumevanju razvoja cerkvene arhitekture, ampak prinašajo tudi podatke o življenju tedanjih Bricev. Izkopavanja, ki so potekala v prezbiteriju cerkve, je vodil Tomaž Fabec s Centra za preventivno arheologijo ZVKDS. Odkrite so bile starejše cerkvene faze s spremnim pokopališčem iz časa med 11. in 15. stoletjem. Na raziskanem prostoru velikosti 6,5 m2 je bilo raziskanih preko 30 grobov, glede na izračun na osnovi posamezno odkritih kosti pa je bilo na tem prostoru pokopanih preko 60 oseb. V cerkvenem prezbiteriju ostaja na ogled temelj in del zidu starejše polkrožne cerkvene apside, grajene v romanski maniri. Ob arheoloških izkopavanjih pomembne podatke prinašajo tudi dodatne raziskave, ki na odkritem gradivu še potekajo. Omenimo prve rezultate antropoloških analiz okostij, ki so zelo zanimivi, saj kažejo, da so ti ljudje že od rane mladosti opravljali zelo težka dela. Opravljali so intenzivno delo z rokami, predvidoma je šlo za kopanje na poljih. Rezultati raziskav v cerkvi sv. Lenarta v Dolnjem Cerovem so bili med drugim predstavljeni na predavanju v prostorih Vaške skupnosti Cerovo.

Krajanom se še enkrat zahvaljujemo za lep sprejem in organizacijo predavanja, ki je bilo zelo dobro obiskano, kar kaže na zanimanje za preteklost domačega kraja.

Teja Gerbec, Goriški muzej Pomlad 2018 / Briški časnik / 43

Dogodki

Praznovanje Dneva žena v VS Hum

Z mavričnim programom osvojili ženska srca »Nekoga moraš imeti rad, z nekom moraš v korak, v isto sled…«, je zapisal slovenski pesnik Ivan Minatti. V Vaški skupnosti Hum to dobro vemo že vrsto let. Ob mednarodnem prazniku žena našo dvorano napolnimo z otroško razigranostjo, mladostno zagnanostjo, modrostjo starejših in seveda z veliko dobre volje. Z veseljem stopamo v korak z našimi najdražjimi, zato smo se 9. marca na Humu spomnili tudi na 40 mučencev, nazdravili slovenskemu prazniku zaljubljencev, materinskemu dnevu in nenazadnje tudi pomladi.

Pri izvedbi praznovanja z VS Hum že nekaj let sodeluje Društvo upokojencev Kojsko. Njihov predsednik Karlo Turk je vse prisotne pozdravil in z nami delil modre misli o pomembnem pomniku borbe za enakovredne pravice obeh spolov. Vsem ženskam je čestital za praznik in namenil šopek vrtnic, ki ga je izročil predsednici naše skupnosti Teji Jelina. Tudi letos nas je s svojo prisotnostjo in nagovorom počastil župan Franc Mužič, za kar se mu najlepše zahvaljujemo.

V bogat kulturni program so prvi zakorakali godbeniki Mladinskega pihalnega orkestra Brda s skladbo Philipa Sprakeja A klezmer karnival. Orkester, ki ga sestavlja 16 mladih glasbenikov, nam je kasneje podaril še tri skladbe. Z ljubkimi glasovi so nas začarali in nas popeljali v svoj svet glasbe tudi varovanci Šole petja The Best pod mentorstvom Lili Simčič. Vsa leta naš program popestrijo tudi najmlajši nastopajoči, to so učenci podružnične šole Kojsko. Pod mentorstvom Klare Simčič so nam povedali in zapeli kar nekaj pesmic o mamicah in prijateljstvu.

Polno dvorano so takoj za njihovim nastopom v harmonijo moških glasov popeljali člani Moškega pevskega zbora Srečko Kumar. V zadnjem delu programa pa so nas predramile plesalke in plesalci iz plesnih klubov L'Uniti, Uniti in hip hop mame plesnega centra ADC. V imenu organizatorjev se zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili čudovit večer. Veseli smo, da se na našo prireditev odzove veliko število nastopajočih, ki so za svoj nastop nagrajeni le z bučnim aplavzom nabito polne dvorane. Verjamemo, da bo pomlad, tudi zaradi našega kulturnega priklica, veliko lepša.

Petra Marušič, Bernarda Konjedic Fotografija: Andrej Colja Pomlad 2018 / Briški časnik / 44

­

Brika Lea Sirk bo Slovenijo zastopala na Evrosongu

Lea je snela filtre in zmagala na Emi

Fotografija: Jani Ugrin

­

Občina Dogodki

Primorska pevka Lea Sirk, ena od tekmovalk jesenskega televizijskega šova Znan obraz ima svoj glas, ne pozna časa za počitek. Po glasbenih preobrazbah v omenjeni oddaji je februarja na nacionalni televiziji RTV Slovenija dosegla nov glasbeni cilj. S pesmijo Hvala, ne! je zmagala na Emi, slovenskem izboru za Pesem Evrovizije, in bo maja zastopala Slovenijo na Evrosongu na Portugalskem.

A Lea je več kot le primorska pevka, saj se v njej pretaka točno pol briške krvi, po očetu Matjažu. »In glede na to, da je v Brdih ogromno Sirkov, me kar veliko ljudi veže z napačno vejo Sirkov. Jaz spadam v Kojsko, kjer je še do leta 2016 živel moj dragi nono Ivan Sirk, sedaj imam tam še teto Marjuto ter bratranca Petra in Gregorja,« pojasni Lea. »Z družino zelo rada pridem v Kojsko, kjer se lahko malo umaknemo od divjega vsakdana, ki ga imamo, ko smo doma v Izoli. Kot otrok sem veliko časa preživela v Brdih, kjer smo imeli ob sezonah sadja veliko dela z obiranjem. Najbolj se spomnim češenj in praznika, ko smo se jih dobesedno prenajedli,« še pove.

Pevka je s svojim razgibanim odrskim nastopom in sodobno pesmijo Hvala, ne! prepričala že na predizboru, na katerem se je uvrstila v finale, kjer pa sta ji tako žirija kot gledalci s svojimi glasovi zagotovili vstopnico za letošnje evrovizijsko tekmovanje, ki bo potekalo v Lizboni na Portugalskem. »Ema je zame festival, pri katerem se osredotočam na dober odrski nastop in dobro predstavitev nove pesmi. Včasih me je skrbelo samo to, ali bo moja pesem ljudem všeč, zato nastopov nisem pripravila tako, kot sem jih znala. Zdaj nimam več te obremenitve, morda so za to kriva leta,« je hudomušna Lea, ki sedaj ves svoj čas namenja pripravam za nastop na Portugalskem. Slovenijo bo zastopala v drugem predizboru, ki bo na sporedu 10. maja. »Mislim pa, da je glavni recept za to samozaupanje in vera v to, da izdelek, ki ga predstavljaš, predstavlja tudi tebe. Če pesmi ne bi pisala sama, sploh ne vem, kaj bi na odru želela sporočati.

Trenutno imam jasen cilj in vsebino nastopa,« razkriva.

Lea je z zmagovalno pesmijo zajadrala v bolj elektronske vode, pri ustvarjanju glasbe pa ji je pomagal priznan primorski DJ in producent Tomy Declerque. »Na našem trgu je malo pop elektronike, mene pa že nekaj časa zanima to področje,« pravi Lea in razkriva rdečo nit svoje pesmi. »Vsi smo vedno raje drug lik. Nov lik Lee se bori proti postavljanju filtrov pred svoj obraz za to, da bi bila drugim lepa. Želim, da bi to ugotovili tudi drugi.

Vsebina pesmi o virtualnosti življenja je sprva nastala v angleščini, tako da je bil zame poseben izziv nato pesem napisati v slovenščini.« CA Fotografije: Damijan Simčič, ZOSO Pomlad 2018 / Briški časnik / 45

Kultura

Pihalni orkester Brda

Orkester strumno zakorakal v novo leto Svečano smo se poslovili od starega leta.

Polni zagona in iskric v očeh smo obrnili nov godbeniški list. Lanski 22. december nam bo še dolgo ostal v spominu. Člani briške godbe smo s pomisleki, a tudi z idejo in željo po uspehu začrtali nov mejnik našemu orkestru. Odločili smo se za izvedbo božično-novoletnega koncerta, ki bo plačljiv.

Simbolične cene vstopnic so bile dostopne vsem poslušalcem in glasbenim navdušencem. Izbor vokalista smo zaupali dolgoletnemu dirigentu briške pleh muzike Boštjanu Vendraminu, ki s svojo trmo kar vztraja in je več kot zaslužen za vse uresničene projekte našega orkestra. Izbor pevke je navdušil člane, po zapeti prvi skladbi pa tudi vse prisotne v dvorani. Glasbenemu večeru je namreč pečat dala uspešna pevka briških korenin z izjemnim glasom Lea Sirk. V njeni družbi smo že na generalki izredno uživali in se nasmejali. Lea je v trenutku, ko je stopila na oder Vile Vipolže, povsem prevzela občinstvo.

Karte so bile v nekaj urah razprodane. To nam je v veliko veselje in potrditev, da naše društvo z aktivnostmi in dogodki doprinaša k razvoju kulture v Brdih. Najlepša hvala podpornikom, ki verjamejo v briško godbo in so nam tudi tokrat omogočili uresničitev nepozabnega koncerta. Zahvala gre tudi Občini Brda, Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, Zavarovalnici Triglav, Kleti Brda, Cvetličarni Nataša in Zvezi slovenske katoliške prosvete Gorica ter briškim vinarjem, vinarstvu Movia in Simčič Karol, Igor, Marjan.

Po poletnem predahu so učenci Godbeniške šole našega orkestra septembra ponovno prijeli za učbenike in inštrumente.

Godbeniška šola v šolskem letu 2017/2018 odpira mladim Bricem svoja vrata že petnajsto leto. Po dobrih štirih mesecih, natančneje 28. januarja, so učenci svoja stara in novo pridobljena

znanja preizkusili na nastopu. Na Gradu Dobrovo smo uživali ob solističnih in komornih nastopih otrok, za presežek večera pa je ponovno poskrbel Mladinski pihalni orkester pod taktirko saksofonista Martina Skubina. Mladinski orkester je šopek glasbenih cvetlic poklonil vsem ženskam, ki so 8. marec praznovale v dvorani na Humu. Na povabilo Vaške skupnosti Hum smo se tudi letos z veseljem odzvali. Dva večera smo prepletli z glasbo in čustvi, otroško igrivostjo in željo po ohranjanju briške godbeniške tradicije. Dogodka sta za sabo povlekla tudi zahteven organizacijski zalogaj, od usklajevanja urnikov za vaje s korepetitorjem, do komunikacije z učitelji in učenci, nenazadnje tudi s pripravo dvorane, prevozom in postavitvijo vseh inštrumentov tolkalne sekcije. Skrb za Godbeniško šolo in vsemi aktivnostmi, ki jo ta prinaša, je bila zaupana članici orkestra Denise Sirk, ki to nalogo prostovoljno in nesebično opravlja že vrsto let. Tudi to je naš orkester, družba prostovoljcev, ki dnevno vlaga svoj čas, energijo in lastno veselje v dobrobit orkestra.

V zimskih mesecih smo prstke na vajah orkestra pridno ogrevali in se pripravljali na nastope, ki nas čakajo to pomlad. 27. aprila se tudi letos ponovno srečamo v Medani v Jami na dogodku Krajevne skupnosti Medana, le nekaj dni kasneje, 1. maja, pa obiščemo cela Brda. Navsezgodaj zjutraj bo zadonela budnica v kar desetih briških vaseh. Za prvi konec tedna v maju napovedujemo novo presenečenje. Program letnega koncerta orkestra se bo tokrat zavrtel v vrtincu latinsko-ameriških uspešnic.

Pihalni orkester Brda, Mateja Drnovšček, predsednica

Novosti pri Dablu

Ko slikanje postane življenjsko pomembno Slikarji likovnega društva Dablo se likovnemu izražanju posvečamo celo leto. Slikanje nam je postalo tako pomembno, tako življenjsko, kot so čutenje, videnje, slišanje, okušanje in tipanje. Kar nekaj članov se s tem strinja.

Leto 2017 je bilo za nas uspešno tako po številu dogodkov kot po številčnosti in mednarodni udeležbi. Med seboj smo stkali prijateljske mreže, vsak član dodaja društvu po svojih zmožnostih. Nekateri izstopajo po času, trudu in entuziazmu, ki jih namenjajo društvu. Ne le pri organizaciji mednarodnega extempora, s katerim obarvamo martinovo, ampak in predvsem z vsakodnevno prisotnostjo v društveni galeriji Pomlad 2018 / Briški časnik / 46

v Šmartnem. Ljuba vsakemu obiskovalcu z veseljem razkaže notranjost in pripoveduje o znamenitostih Brd in o Bricih, o likovnih ustvarjalcih in njihovih delih. Dablovci se udeležujemo tudi projekta Umetniki za Karitas, ki deluje že 23 let s plemenitim ciljem, da od prodanih del nameni denar pomoči potrebnim in jim pričara nasmeh na obrazih. Letos nas je zastopal Igor in v številnih razstavah prepotoval Slovenijo. Drugi

Kultura Občina

Božični koncert v medanski cerkvi

Rdeča nit koncerta je bil Ivan Andres Arnšek V cerkvi Marijinega vnebovzetja v Medani se je na pobudo opernega pevca Ivana Andresa Arnška 23. decembra lani zgodil božični koncert, ki je do zadnjega kotička napolnil medansko cerkev. Rdeča nit koncerta je bil Ivan Andres Arnšek, ki ima po mamini strani medanske korenine. Vezi, ki sta jih stkala z glasbenikom Zarjanom Kocino, se samo še krepijo.

MoPZ Ludvik Zorzut iz Medane, Kvintet Kvartin, Nonet Brda, mezzosopranistka Martina Kocina in baritonist Ivan Andres Arnšek so ob instrumentalni spremljavi Dejana Vidoviča na koncertni harmoniki, Franka Reje na kitari, Radovana Kokošarja na orglah in Zarjana Kocine na klaviaturi prepevali znane svetovne božične uspešnice. Koncert so organizaciji Ivana Andresa Arnška z istim programom in zasedbo ponovili 30. decembra v cerkvi sv. Petra v Radovljici. Organizatorji koncerta v Medani MoPZ Ludvik Zorzut, Zarjan Kocina in Andrej Colja se za pomoč pri realizaciji želijo zahvaliti župniku

Gašperju Rudolfu, medanskim vinarjem, Občini Brda, Kleti Brda, podjetju Trine d. o. o., Mesariji Peršolja, Cvetličarni Nataša, KS Medana, Grediču in Dejanu Ambrožiču.

Božično-novoletno koncert

Koncert Kvinteta Kvartin z gosti Kvintet Kvartin je 26. decembra lani v viteški dvorani Gradu Dobrovo organiziral božično-novoletni koncert z gosti, ki je bil jubilejni, že 10. po vrsti. Vsako leto povabijo k sodelovanju tudi goste, stalne in nove. Med stalne spadata pevka Martina Kocina, ki je zadnja leta tudi v vlogi povezovalke, in kitarist Franko Reja. Letos so k sodelovanju povabili Žensko vokalno skupino Glasovir iz Šentjurja pri Celju. Že samo ime koncerta pove, da tvorijo del koncerta božične skladbe, drugi del pa priredbe slovenskih popevk in znani jazz standardi. Ta jubilejni koncert so želeli izpeljati na nekoliko hudomušen in zabaven način, zato jim je na pomoč pri povezovanju priskočil Nejc Skubin. Za instrumentalno spremljavo so poskrbeli Branko Kumar na klavirju, Andrej Kresevič na bas kitari, Boris Marinič na bobnih in kahonu ter Franko Reja na kitari.

Hvala Nini za pomoč pri organizaciji. Prav gotovo gre velika zahvala zvestemu občinstvu. Upamo, da se ponovno srečamo letos decembra.

Novosti pri Dablu člani smo Karitasu prispevali svoja dela in tako izkazali ljubezen do bližnjega.

Slike razstavljamo poleg Šmartnega še v avli Gradu Dobrovo, v zdravstvenih domov Šempeter in Dobrovo, v domu upokojencev v Podsabotinu in še marsikje, kamor nas povabijo.

Pomlad nas bo spet zvabila na prosto in drobni trenutki bodo za vedno zabeleženi na platna. Na ogled jih bomo postavili najprej v goriški galeriji Ars, kjer bomo gostovali z razstavo Brda na dlani, ki pomeni predpripravo za prireditev Brda in vino v Šmartnem. Pred Praznikom češenj se selimo v Tolmin in usmerimo misli Tolmincev na slasten sadež.

Alda Grudina Pomlad 2018 / Briški časnik / 47

Kultura

Oktet Quercus v Vili Vipolže

Valentinov koncert V soboto, 17. februarja, je oktet Quercus v Vili Vipolže že tretje leto zapored gostil Valentinov koncert. Večer, ki je bil obarvan z ljubezenskimi skladbami, je med nastopi pevcev popestrila igralska skupina IDAS Neblo, ki deluje pod umetniškim vodstvom Ane Facchini. Rdeča nit je bila Ljubezen je igra za dva ali Ljubezen gre skozi želodec, ki je predstavljala in predstavila različne plati ljubezenskih tegob, zaigrali pa so jo večinoma v briškem narečju.

Najprej so se predstavili gostitelji večera, oktet Quercus, ki je zaradi sprememb v zasedbi nastal v letošnji sezoni.

Pred tem pa so od leta 2011 delovali kot Quercus Quintet. Z novo zasedbo so tokrat pripravili repertoar skladb z ljubezensko tematiko, pri dveh skladbah pa jih je na klavirju spremljal njihov umetniški vodja Vladimir Čadež.

Naslednja se je predstavila mezzosopranistka Sarah Podgornik, od letos tudi članica okteta Quercus. Prihaja iz Nove Gorice, letos pa zaključuje študij opernega petja pri prof. Vladimirju Čadežu, ki jo je tudi spremljal na klavirju.

Predstavila se je s tremi znanimi skladbami: I don’t know how to love him, Memories in Con te partiro.

Kot gostje večera so nastopili člani skupine MK Quintet. Skupina se je zbrala posebej za ta nastop, sestavljali pa so jo sami prekaljeni glasbeniki: Martina Kocina, Franko Reja, Branko Kumar, Andrej Kresevič in Patrik Quaggaiato.

Kljub temu, da prihajajo iz različnih glasbenih svetov, so zapeli in zaigrali ne-

kaj znanih, slovenskih in tujih jazz standardov ter z njimi navdušili obiskovalce, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano vile Vipolže.

Za pomoč pri pripravi koncerta se organizatorji zahvaljujejo ZKD Brda, ZTKMŠ, Vinski kleti Brda, Cvetličarni Nataša, Skočaj Kodermac Nataša s. p., Grediču ter vinarjem Marinič (Šmartno), Erzetič (Višnjevik), Sosolič (Zali Breg), Šibav (Neblo), Čarga (Pristavo), Movia (Ceglo) in Peršolja Dejan (Kozana) ter vsem domačim, ki jim stojijo ob strani.

Klavdija Rupar

Primorska poje 2018

Začetek prireditve na Gradu Dobrovo Primorska poje, najbolj množična pevska prireditev na Slovenskem, se je 2. marca že tradicionalno začela s koncertom na Gradu Dobrovo. Predstavilo se je sedem skupin iz Slovenije in zamejstva, in sicer MePZ Ensemble iz Ronk, ženska skupina Tuščak iz Bača, MoPZ Valentin Vodnik iz Doline, MePZ Slovenec-Slavec iz Boršta, MoPZ Sveti Štefan iz Vipave, MePZ Slavec iz Solkana, koncert pa je zaključila domača Vinika (tokrat izjemoma pod vodstvom Bogdana Kralja). Uvodoma je v imenu župana Franca Mužiča pozdravila nova predsednica ZKD Brda Vesna Filej, ob koncu pa je publiko nagovoril Anton Baloh, predsednik Zveze pevskih zborov Primorske, ki je povedal, da bo na letošnji prireditvi Primorska poje sodelovalo 208 pevskih sestavov na 32 pevskih prireditvah po Sloveniji in v zamejstvu.

Revija je tokrat posvečena 50. obletnici smrti skladateljice Brede Šček, 140. obletnici rojstva skladatelja Vinka Vodopivca in 200. obletnici rojstva skladatelja Miroslava Vilharja.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 48

Zadnja letošnja koncerta bosta 22. aprila v Trenti in Zavarhu v Beneški Sloveniji.

Danila Zuljan, fotografija: arhiv JSKD NG

V pomlad s klasično glasbo

10. mednarodno tekmovanje Svirél Fotografija: Nika Zuljan

Že četrto leto zapored smo med 12. in 25. marcem pomlad v Brdih pričakali ob spremljavi klasične glasbe. Letos smo slavili jubilejno, 10. mednarodno glasbeno tekmovanje Svirél. 740 tekmovalcev iz Slovenije in 22 tujih držav je ponovno potrdilo, da je Svirél največje mednarodno glasbeno tekmovanje pri nas in eno najštevilčnejših v Srednji Evropi.

Fotografija: Gorazd Božič

V elegantni Vili Vipolže in mogočnem Gradu Dobrovo so pod spretnimi prsti mladih in nadobudnih kot profesionalnih glasbenikov s pretanjenim čutom za muzikalnost zazveneli inštrumenti v sedmih različnih disciplinah: solo pihala, trobila, tolkala, godala, brenkala ter komorne skupine s pihali, trobili tolkali in komorne skupine s strunskimi inštrumenti.

Celodnevno tekmovalno dogajanje se je ob večerih prelevilo v festivalne koncerte, ki jih je zaznamovalo tesno sodelovanje z briškimi gostinskimi ponudniki in lokalnimi skupnostmi.

Poleg dveh finalnih koncertov, na katerih se je predstavilo po deset najboljših, izbranih izmed vseh tekmovalcev, so gostje koncertov MENUet Music na domačiji Kabaj, kmetiji Fattore in v hotelu San Martin ob vrhunski kulinariki uživali še ob melodijah priznanih glasbenikov in članov žirije brenkal (Marcina Dylle, Gertrud Huber in Anne Loro) ter glasbenih gostov iz Avstrije, etno tria Die Wandervögel. Na Humu in v Kojskem pa so se na koncertu domači publiki predstavile »študentske« komorne skupine od blizu in daleč: Silesian Clarinet Quartet s Poljske, trobilni trio Glasbene šole Nova Gorica, nemško-slovenski Duo Argo ter kitarska kvarteta Glasbene šole Ajdovščina.

Aprila se bo Svirélovo dogajanje iz Goriških brd preselilo v Novo Gorico, kjer se bodo v konkatedrali Kristusa Odrešenika kot solisti ter v komornih skupinah predstavili še harmonikaši, orglavci, čembalisti in, letos prvič, pianisti. Zaključek mednarodnega glasbenega tekmovanja in festivala Svirél ter

Fotografija: Božo Faganelj

Občina Kultura

Fotografija: Gorazd Božič

praznovanje 10. obletnice bo na gala koncertu v Grand hotelu Union v Ljubljani z glasbenimi gosti Filharmonijo Zugló iz Budimpešte in druženjem z glasbeniki, podporniki ter prijatelji tekmovanja, ki so festivalu Svirél pomagali spisati tako dolgo in uspešno zgodbo.

Sara Štrancar Pomlad 2018 / Briški časnik / 49

Kultura

Briški arhitekt Izidor Simčič izdal biografijo

Pot in delo nekega (briškega) arhitekta Vsak, ki se vsaj delček spozna na briško arhitekturo ali jo občuduje, ne more mimo njegovega imena. Odgovornost do prostora. Briškega.

Goriškega. To je bilo vedno njegovo temeljno vodilo, ki ga še danes prenaša na svojega naslednika v domačem biroju.

Izidor Simčič, Dorče, je zapletenost briške podeželske arhitekture - enodružinske hiše - znal posodobiti, ne da bi mistiki prostora odvzel njen čar. Pot in delo tega briškega arhitekta sta bila torej vse prej kot enostavna, ki pa sta njegov opus projektov obogatila do te mere, da ga bodo občudovali še številni rodovi. Svoje mejnike je Simčič s prefinjenim čutom zarisal v biografijo, ki jo je javnosti skupaj s profesorico Fakultete za arhitekturo dr. Alenko Fikfak in zgodovinarjem, kronistom Goriške in častnim občanom Nove Gorice Brankom Marušičem v Vili Vipolže predstavil prve marčevske dni.

Precej let je Izidor Simčič namenil spoznavanju novih prostorov, življenja in ljudi v Srednji Evropi. Iskanje potešitve želja na tujem ga je v zrelejših letih privedlo do spoznanja, da je ravno domače okolje bogat izvir novih razsežnosti ustvarjanja. »Iz širine v globino, k družbenim pojavom, zgodovini, čarom umetnosti in čerem politike,« pripoveduje Simčič in dodaja, da je svoj zapis oblikoval »ne kot dosežke arhitekture, marveč kot sledove prehojene poti«. Kot spodbuda mladim ustvarjalcem, ki vse prevečkrat obupajo ob prvi oviri. Kot poudarja, se je potrebno za svoje sanje boriti in verjeti: »Glavna naloga našega poklica ni v ustvarjanju vrhunske arhitekture, marveč v lepšanju in ustvarjanju boljšega okolja za človeka.« Simčičevo poklicno pot so zaznamovali številni profesorji in vzorniki.

Najprej omenja domačega Edvarda Ravnikarja in Le Corbusiera, ki sta v njegovo projekcijo objektov vnesla Pomlad 2018 / Briški časnik / 50

vprašanje uporabnosti prostora. Tone Bitenc pa mu je vdihnil zanimanje za kulturno dediščino. Študij arhitekta Simčiča se je zaključil z nalogo, ki je konec 70. let prejšnjega stoletja veljala za revolucionarno: projekt paviljona v Poreču je bil eden prvih, ki je predvideval gibanje konstrukcije in prenašanje na druge lokacije. Naloga je bila leta 1972 objavljena v knjigi Premikajoče se strehe (Wandelbare Daecher), ki jo je izdala stuttgartska univerza.

Ključna v Simčičevi poklicni poti je bila odločitev, da bo opravljal brezplačno prakso v biroju že pokojnega Le Corbusiera, kjer je Simčič sodeloval v skupini, ki je nadaljevala projekte za beneško bolnišnico. Kaj kmalu je bil potreben povratek v domovino, kjer je skupaj z Oskarjem Kogojem navezal stik s tovarno Plastik Kanal. Sledili so številni projekti po Evropi, predvsem v Nemčiji, nov mejnik pa je predstavljalo sodelovanje z Zavodom za spomeniško

Župan Občine Brda Franc Mužič o dediščini Izidorja Simčiča: »Zelo sem zadovoljen, da je Izidor Simčič svoja dela strnil v to knjigo. Temu arhitektu pripisujemo neizmerne zasluge na področju arhitekture in ohranjanja naše kulturne dediščine. Brez dvoma gre njemu največ zaslug, da Šmartno danes cveti, da ima prenovljeno podobo. Na fotografijah, ki so razstavljene vzdolž Šmartnega, nam ne uide razlika, kakšna je bila srednjeveška vas pred obnovo in kakšna je sedaj. Ravno tako Simčiču moramo pokloniti priznanje in pripisati zasluge za obnovo Vile Vipolže. Na tem projektu smo vztrajali dolgih petnajst let. V njegovem zapisu je zajeto njegovo delo od prvih projektov pa vse do današnjih dni in vsekakor sem zadovoljen, da se je ta zapis obelodanil. Glede na Simčičev bogat opus delovanja, si želim, da bi v prihodnje na papir zapisal še kaj, saj mu tem gotovo ne manjka.«

Kultura Občina

V Vili Vipolže so predstavili biografijo Izidorja Simčiča

varstvo, pri katerem je bila njegova začetna zadolžitev aktivnost za ohranjanje in revitalizacijo Breginja in Šmartnega. Če je pri prvem boj za ohranitev vasi po potresu 1976 doživel delni poraz, je veliko boljši rezultat doživelo Šmartno, ki se danes bohoti v prenovljeni podobi in ob začaranih pogledih številnih turistov.

Izidor Simčič: »Bil sem najprej Bric in šele nato arhitekt.«

Biografija kot Pandorina skrinjica

V morju projektov, pri katerih je – ali zgolj delček ali v celoti – Simčič vtisnil svojo vizijo in ideje, pa tudi razočaranja, kako so nekdanje oblasti propadu ali nečastni usodi prepustile številne arhitekturne bisere, nase gotovo opozori projekt premestitve napisa »Naš Tito« na Sabotinu. Napis je namreč prvotno stal na strmejšem delu na v osimskih sporazumih potrjenih italijanskih tleh. Zato je bila leta 1978 Simčiču podeljena naloga, da napis ustrezno prestavi na jugoslovanski teren, ki pa je bil položnejši. To je za seboj pripeljalo številna preračunavanja, kakšne velikosti in debeline morajo biti črke, da bodo iz Nove Gorice vidne, kot so bile predhodno. Sicer pa je Simčič sodeloval tudi pri idejnih zasnovah prenove ali preoblikovanja spomeniških prostorov (spominski park NOB na Trnovem, pokopališče prve svetovne vojne na Goriškem), obnov graščin (Dobrovo, Idrija, Kromberk), razstav (Krvavo Posočje, Prekleta vojna), urejanju igralnic v Novi Gorici, gradnji novogoriške cerkve sv. Odrešenika, tržnice v Krminu, stanovanjskih hiš in vil, vinskih kleti …

Sleherna stran v Simčičevi biografiji nudi novo odkritje: od zakulisja nastanka Hiše kulture in Hiše Marica v Šmartnem, zanimive arhitekturne podrobnosti vasi Biljana in Kojsko, vinogradniških kompleksov Kristančičevih v Medani in Erzetičevih (Čarga) v Pristavem, Marjana Simčiča v Ceglem in Valterja Sirka v Višnjeviku, pa Danila Mavriča na Plešivem in še mnogih drugih vinarjev. Simčičevo delo bo v roke poprijel sleherni radovednež, ki bo o Brdih želel izvedeti ravno tiste drobtinice, ki našo pokrajino delajo tako očarljivo.

Erika Koncut Fotografija: Andrej Colja

“Ampak brez ljubezni ni nič, ljubezen je tista, ki je glavna”

Pol stoletja ljubezni bi lahko poimenovali večer v Vili Vipolže, ki je bil namenjen predstavitvi knjige Izidorja Simčiča. Čeprav mrzel in deževen marčevski večer je kljub temu privabil množico poslušalcev od blizu in daleč, ki so zadihali z zgodbo “nekega arhitekta”, z njegovo vizijo, potjo, razmišljanjem, z njegovim življenjskim credom. V prijetnem kramljanju z oblikovalko večera, stanovsko kolegico in svetovalko pri nastajanju knjige Alenko Fikfak, briško rojakinjo, docentko na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, se je odstirala življenjska in poklicna pot briškega sina kmečkega rodu, ki se je bil (iz)šolal za “tistega, ki riše hiše”, kakor je Izidorjev (Dorčetov) oče odgovarjal na vprašanja vaščanov, za kaj se uči njegov sin. Čeprav je bil sodelavec velikega arhitekta Le Corbusiera, “o čemer mi lahko samo sanjamo”, kot je priznala Fikfakova, se Dorče ni potegoval za velike projekte, izziv mu je predstavljal že navaden prizidek k hiši. Ne more mimo zgodbe o opustošenju briških vasi po priključitvi Primorske k Jugoslaviji, ko so kaotičnost pogleda še stopnjevale prostoru povsem neustrezne tipske novogradnje, in opozori na potrebo po spoštovanju tradicije pri načrtovanju posegov v prostor. “Ampak brez ljubezni ni nič, ljubezen je tista, ki je glavna,” odzvanja njegova misel, ki jo pokloni poslušalcem že takoj na začetku pogovora. Ljubezen do zemlje, ki ga je rodila in hranila, do ljudi, ki so ga sooblikovali, do dela, ki ga je osmišljalo. In kako velika je bila slednja, je bilo zaznati iz gibljivih slik, posnetih v drugi polovici prejšnjega stoletja, iz projekcije fotografij nekaterih Dorčetovih projektov in z razstavnih panojev, ki bodo še nekaj časa na ogled v renesančni Vili Vipolže.

Sprehodu po življenjski in poklicni poti arhitekta Izidorja Simčiča se je pridružil še zgodovinar Branko Marušič, briški župan Franc Mužič pa se je kot prvi govorec večera v pozdravnem govoru med drugim pohvalil s priznanjem, ki ga je bil slišal od svojega kolega, češ, “lahko tebi, ki imaš Dorčeta”.

Res, veliko sledov svojega uma je Dorče pustil po Brdih, na Tolminskem, Goriškem, v tujini. V zbornik, ki je nastal na strokovnem srečanju Človek in prostor

leta 2013 v Brdih, zapiše: “Kot Bric sem kaotično podobo prostora in propadajočo kulturno dediščino v Brdih občutil kot greh, na katerega kot eden prvih briških arhitektov moram reagirati. Če tega ne bi storil, bi se čutil sokrivega.”

Ko se človek zave, da so najbolj slikovito briško vasico Šmartno pred nekaj desetletji želeli preprosto porušiti, se zgrozi ob misli, kje bi v tem primeru končale vse vaške cine, žbatafurji, ganjki in gase, kaj bi se zgodilo z velikim zidanim, obokanim rezervoarjem za vodo, če ne bi bilo ljudi, kakršen je Dorče.

Mladostni prijatelj Oskar Kogoj mu zato po prireditvi ni zaman poklonil zlatega kovanca Aleksandra Velikega, “ki je,” kakor je povedal, ”samo za velike ljudi”. Iskreni stiski rok, glasbeni nastop, s katerim se je “nonotu” poklonil vnuk Jakob, godalna skupina pedagoginje in instrumentalistke Clare Bensa, vseskozi pa tiha in naklonjena prisotnost njegove družine so potrdili Kogojevo misel. Knjigo “dolgo eno celo življenje” je resnično vredno imeti.

Naprodaj je v Vili Vipolže, na TIC-u na Dobrovem in v knjigarni Založbe Karantanija v Novi Gorici.

Iva Sivec Pomlad 2018 / Briški časnik / 51

Kultura

ŠMARTNO: Novogoričanka Anja Mugerli je roman Spovin postavila v Brda

Vinski vrtinec sedanjosti in preteklosti

Mlada novogoriška pisateljica Anja Mugerli je decembra izdala svojo drugo knjigo, romaneskni prvenec Spovin, ki bralca popelje v slikovita Goriška brda, med trte, kjer glavni junak Tomislav Domenis sprejme največ odločitev zase in za svojo hčerko Arno.

Po zbirki kratkih zgodb Zeleni fotelj, s katero je Anja Mugerli leta 2015 suvereno vstopila v domač literarni prostor, se je zdaj na njem usidrala še z romanesknim prvencem Spovin, ki je decembra lani izšel pri mariborski založbi Litera. »Dobiti založbo, ki bo v Sloveniji objavila literarna dela mladih, še ne uveljavljenih avtorjev, ni enostavno. Vesela sem, da so v založbi Litera prepoznali potencial moje prve knjige in jo izdali. Z idejo za roman sem se zopet obrnila na urednike te založbe in naletela na odobritev, pa tudi na rok za oddajo, ki je bil marca 2017. Nato mi je glavni urednik Orlando Uršič poslal nekaj svojih komentarjev in predlogov za izboljšavo romana, ki sem jih upoštevala,« je povedala mlada novogoriška pisateljica, ki pa ima v sebi tudi nekaj briške krvi, saj je del njene družiPomlad 2018 / Briški časnik / 52

ne iz Brd. »V Brda smo poprej zahajali vsako jesen, na trgatev, sedaj pa ob različnih priložnostih. Četudi v romanu ni nikjer jasno izraženo, da se zgodba dogaja v Brdih, lahko poznavalci hitro ugotovijo, kje se odvijajo določeni prizori,« je še pojasnila avtorica, ki si je kot osrednje teme izbrala življenje na podeželju, medosebne odnose, vinogradništvo ter travmatične izkušnje, vse skupaj pa prepustila vrtincu časa, ki bralcu skozi ilustrativno pripovedovanje realističnega romana med odkrivanjem sedanjosti razkriva še preteklost glavnega lika Tomislava Domenisa, ki je tudi glavni pripovedovalec v romanu, in njegove hčerke Arne. »Ime glavne junakinje sem izbrala že pred časom, ko sem si ogledala predstavo SNG Nova Gorica Hura, Nosferatu!

Igralka Arna Hadžialjević me je tako navdušila, da sem se že tedaj odločila, da bo glavni junakinji v moji naslednji knjigi ime Arna.«

Naslov izhaja iz igre spomin

Čeprav dogajalni prostor ni nikjer natančno določen, zagotovo bralec, ki mu vinorodni okoliš zahodne Slovenije ob meji z Italijo ni tuj, prepozna Goriška brda, Šmartno, Dobrovo, tamkajšnje vinograde in slikovito pokrajino. »Na splošno krajev v svojih delih ne rada izrecno določim, ampak omogočim bralcu, da lahko zgodbo bere od koderkoli ter da je odprta za interpretacijo.« To okolje pa vpliva tudi na značaje nastopajočih likov in celo posega

v njihove usode. Vino se je znašlo tudi v naslovu romana Spovin, ki izhaja iz igre. Tako jo je poimenovala Arna. Gre za skovanko iz besed spomin in vino.

Na karticah igre spomin so namesto običajnih podob fotografije in krajši opisi vin. Vino pa stalno spremlja tudi Domenisa, njegovega sodelavca Mateja in druge nastopajoče v romanu. »Naslov sploh ni moja ideja. Idejo za naslov romana mi je dal prijatelj, ko sem mu razlagala, o čem bo govora v romanu.

Predlagal je, da bi lahko imel naslov Spovin in pri tem je tudi ostalo,« je razložila Anja. Na naslovnico romana je ujeta briška vasica Ceglo.

Prvo predstavitev romana je imela Anja 2. februarja v Šmartnem v Hiši kulture. S 33-letno avtorico se je tedaj pogovarjala Mojca Perkon Kofol, zadnji februarski dan pa je publika pobliže spoznala Anjo in njen romaneskni prvenec v dvorcu Coronini v Šempetru pri Gorici v okviru cikla Ubesedovanja.

Večer sta priredila JSKD Nova Gorica ter Kulturno-umetniško društvo Šempeter. To pomlad Anjo čakajo še druge predstavitve romana.

Od kratke zgodbe k romanu

Anja Mugerli je diplomirala iz slovenistike na Univerzi v Novi Gorici ter magistrirala iz uprizoritvenih študij in kreativnega pisanja na Univerzi na Primorskem. Dela kot lektorica, občasno poučuje slovenščino za tujce. Njena zbirka kratkih zgodb Zeleni fotelj je bila na knjižnem sejmu nominirana

Občina Kultura

Anja Mugerli

Anja Mugerli je roman Spovin postavila v Brda za najboljši prvenec. Njene zgodbe so prevedene v več jezikov, avtorica pa je z njimi nastopila na literarnih dogodkih in festivalih tako v Sloveniji kot v tujini. Nazadnje v Berlinu v Nemčiji, kjer je v okviru umetniške rezidence našega kulturnega ministrstva tudi preživela minuli december. Del romana Spovin je že preveden v nemščino, predstavili pa so ga konec februarja v nemški prestolnici. Objavljen je v Antologiji mlade slovenske literature.

Anja je samozaposlena v kulturi.

Svoj pisateljski poklic obožuje, nikoli pa si ni predstavljala, da bi živela le od pisanja. »Našla sem ravnotežje med delom, ki ga moram opravljati, da ohranjam svoj status, in pisanjem,« je razkrila. Po objavi Zelenega fotelja se je lotila pisanja romana, ki pa ga je zaradi priprave Spovina odložila. »Prvotna zamisel za Spovin je bila le kratka zgodba.

Idejo zanjo sem dobila na pevskih vajah novogoriškega vokalnega ansambla Reunion, pri katerem pojem že tri leta.

Za osrednji lik romana sem tako izbrala deklico, ki ne govori, lahko pa poje.

Gre za afazijo, do katere pride zaradi poškodbe možganov. A petje je lahko odlična terapija, kar skušam opisati v zgodbi. Za vse skupaj pa sem opravila pravo malo raziskavo o afaziji. Sprva sem v zgodbi omenjala še hmeljarno, a sem se nato odločila za vinogradništvo, saj mi je tehnično izrazje s tega področja bližje,« je sklenila 33-letna pisateljica. »Napeta, domala detektivsko zastavljena Domenisova pripoved je predvsem študija odnosov v konkretni (družinski in lokalni) skupnosti, ki nas spodbudi, da si občasno tudi sami vzamemo čas za spomin, odkrivanje skritih, potlačenih plati življenja in iskanje skritih parov,« pa je v spremni besedi zapisala Diana Pungeršič, literarna publicistka.

Anja sedaj svoje misli usmerja k nedokončani knjigi, zbirki kratkih zgodb, ter k predstavitvam Spovina, za katerega ima do sedaj zelo dobre odzive. Vesela je, da lahko velja njen prvi roman tudi kot briški roman, posebno mesto pa je v njenem domu zasedla steklenica vina Domenis, ki so ji ga podarili po predstavitvi Spovina v Šmartnem.

CA Fotografija: Matej Murič

Šola petja The Best Nova Gorica

Briške pevke dosegajo prva mesta na mednarodni ravni Učenke šole petja The Best iz Nove Gorice delujejo v okviru Kulturnošportnega društva Glas in stas. Pod mentorstvom profesorice Lili Simčič osvajajo številne nagrade in priznanja na državni in mednarodni ravni.

Med njenimi učenkami sta tudi osmošolki Sara Cerkvenik iz Cerovega in Ema Marušič iz Kojskega.

Na mednarodnem festivalu petja Vavelski skarbi, ki je decembra potekalo v Krakovu na Poljskem, sta dosegli odličje.

Ema Marušič je na mednarodnem festivalu petja na Poljskem dosegla prvo mesto v kategoriji pevk starih od 12 do 14 let. Medtem ko je Sara Cerkvenik med dvanajstimi nastopajočimi v tej kategoriji dosegla drugo mesto.

Zaupali sta nam, da pojeta, odkar pomnita, resneje pa sta se začeli ukvarjati s petjem v letošnjem šolskem letu.

Ure petja pri profesorici Lili Simčič potekajo enkrat tedensko, pred nastopi pa pogosteje, kar lahko uskladita s šolskimi obveznostmi, pravita.

Strinjata se, da veselje do resnejšega ukvarjanja z glasbo pogojuje notranja, pa tudi zunanja motivacija. Pomembno vlogo pri tem ima mentor, ki vodi učence, jih motivira, spodbuja, da dajo vse od sebe.

Ema pravi, da se ji zdi pomembno, da je njena profesorica Lili Simčič vedno pozitivno naravnana, dobre volje in nasmejana ter da čuti, da se v odnosu in učenju svojih učenk trudi. Sara dodaja, da ji je metoda dela, ki jo uporablja profesorica, blizu in da s takim načinom učenja hitro napreduje, kar je razvidno tudi iz rezultatov tekmovanj.

Dekleti pravita, da pogosto nastopata na raznih prireditvah. Tako imata možnost pokazati, kaj zmore njun glas. Pesmi izbira profesorica, pri čemer obsegajo drug izbor, kot ga sicer poslušata. Ema

Ema Marušič

Sara Cerkvenik

pravi, da si želi več mednarodnih izkušenj, pa tudi, da bi ji uspelo usklajevati dolžnosti bodoče gimnazijke z glasbo.

Skrita želja pa je ta, da bi nekoč imela možnost posneti svojo pesem.

Na vprašanje, kaj ju pri petju navdušuje, Sara pove, da se ob petju sprosti in se dobro počuti. Ema ji pritrjuje, da se tudi ona sprosti in počuti srečno, pa tudi, da je ponosna, ko pesem odpoje na nastopu.

Petje na višji ravni predstavlja tudi finančni zalogaj. Ne morejo se izogniti stroškom prijave na tekmovanje, skrbi za nastanitev, potnim in drugim stroškom.

Finančno in pri vsem ostalem ju podpirata družini.

Radi bi se zahvalili Občini Brda, ki jima je za tekmovanje na Poljskem delno krila stroške.

Monika Prinčič Fotografije: osebni arhiv Pomlad 2018 / Briški časnik / 53

Kultura

Lepota let

Sedanjost je vse, kar imamo Raziskave kažejo, da so ljudje v povprečju najbolj srečni na začetku in na koncu življenja. Krivulja poteka v obliki črke U. Starejši se zavedajo, da je časa vedno manj in je torej treba v njem uživati.

Starizem degradira starejše ljudi v drugorazredne državljane, podobno kot rasizem in seksizem. Nas hujska med seboj. Družbo ropa ogromnega porasta znanja in izkušenj ter zastruplja našo prihodnost s podtikanjem, da je daljše in bolj zdravo življenje težava namesto pomemben dosežek, bogat s priložnostmi.

Pred iznajdbo tiska so bili starejši učitelji in varuhi kulture. V deželah Vzhodne Azije, kjer še vedno kraljuje konfucijsko spoštovanje staršev in starejših, uživajo starejši veliko spoštovanje.

Nikoli nisi prestar za uresničenje svojih sanj

Značilnosti starejših, ki še naprej zorijo: • manjši strah pred smrtjo, • manjši strah pred boleznijo, • globlji odnos z manj ljudmi, • povečana želja po samoti, • manjša navezanost na stare navade, • večanje čustvene zrelosti, večje obvladovanje jeze, zavisti, strahu, • uživanje v drobnih stvareh, pa tudi v sposobnosti odpuščanja in hvaležnosti, • večanje modrosti, sposobnosti za asimilacijo in razvrščanje podatkov po pomembnosti, sposobnosti videti okoliščine kot povezano celoto.

Možgani zdravih starejših lahko naredijo skoraj vse, česar so sposobni mlajši. Včasih potrebujejo le malo več časa. Nevrogeneza, sposobnost možganov za rast novih možganskih celic, je trajna sposobnost možganov. Pomembna je aktivnost!

Cilj je ostati zdrav, ne ostati mlad.

Staranje ni bolezen. Starati se, pomeni živeti. Tudi spolnost je del življenja starejših.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 54

Zdravje starejših je močno povezano z: • nekajenjem, • nadziranjem telesne teže, • nadziranjem krvnega tlaka, • ogibanjem sladkorju, • rednim gibanjem, • omejevanjem pri zdravilih.

Nikoli ni prepozno za zdrave navade

Raziskave kažejo: genom dolgujemo 25 % zdravja, 75 % pa pripisujemo okolju in vedenju. Prepoznajmo, da se življenje konča, toda osmislimo sedanjost.

Odklanjanje staranja je odklanjanje življenja. Pozitivna naravnanost do staranja je povezana z boljšim zdravjem.

Zakaj se ne bi naučili bolj velikodušno gledati drug drugega? Zakaj ne bi občudovali načina, kako se naše telo z leti spreminja? Sami se odločimo, kje vidimo lepoto in ni se nam treba ustaviti pri 20 letih. Lepota je povsod!

Večina starejših dela, ker uživa v svojem delu. Delo, ki ga imamo radi, nas ohranja pri življenju. Poznejša upokojitev ustreza ljudem, ki so dobrega zdravja in opravljajo delo, ki jim je všeč. Zamisel o fiksni upokojitvi pri določeni starosti se bliža zastarelosti.

Poklicna pot po upokojitvi postaja trendovska - »druga kariera«. Krajši delovnik in fleksibilen urnik v zameno za nižjo plačo. Plačano in neplačano delo ima vrednost. Že skrb zase je produktivna, kajti nihče drug ne skrbi zate. Če pa nekomu plačuješ, da skrbi zate, ga zaposluješ. Bodimo dovzetni za priložnosti, ki se zdijo neverjetne!

Raziskave kažejo, da so starejši delavci bolj zanesljivi, zavezani kakovosti, odlično presojajo in se bolj potrudijo, ko dobijo priložnost.

Starejši z boljšim zdravjem in čustveno podporo se uspešneje starajo.

Pomembno je modro izkoriščati čas, ki ostaja. Sedanjost je vse, kar imamo.

Pomembna sestavina dobrega staranja je vlaganje dragocenega časa v manjše število ljudi.

Nihče ni nikoli popolnoma neodvisen. Vsi smo socialne živali. V poznih letih so najpomembnejši odnosi.

Vsi smo v nečem mojstri. Uporabimo to znanje, da pomagamo nekomu, ki ga potrebuje. Kot zakladnica znanja in izročila so starejši naravni zgledi in

svetovalci za mlajše. Tudi mlajši lahko veliko naučijo starejše. Nikoli ne prerastemo potrebe po druženju in vedno nam je v oporo. Zelo nesrečni so ljudje, ki so trajno odtujeni od svojih otrok.

Bistveno je sprejeti zamisel, da odvisnost na koncu življenja ni nič bolj sramotna od odvisnosti na začetku.

Obsedeni z mladostjo neznansko podcenjujejo kakovost življenja starejših in pogosto tudi njihovo vrednost za družbo. Strah pred smrtjo z leti bledi.

Zavedanje, da je čas kratek, ljudem ne vzbuja groze, temveč jih pripravi do tega, da ga bolj modro preživljajo. Nekateri ljudje tedaj ustvarijo najboljša dela in imajo najboljše odnose. Živijo »tu in zdaj« in to jih osrečuje.

Naloga preoblikovanja in izkoriščanja daljšega življenja omogoča: • smiselno življenje v vseh starostnih obdobjih, • poznejši vstop na poklicno pot, več časa za študij in ugotavljanje, v čem lahko blestimo, • življenje z otroki v prvih letih življenja, • postopno izstopanje iz delovnega procesa, • medgeneracijsko prijateljstvo in partnerstvo.

V družbi, ki goji starostno diskriminacijo, ne moremo ugodno osmisliti daljšega življenja. Čas je za radikalno starostno gibanje in za ponosno starost. Dolgo življenje je privilegij. Vsi se staramo in vsi bomo imeli korist, če se upremo predsodkom.

Po knjigi Lepota let avtorice Ashton Applewhite pripravila psihologinja Mirjam Dovečar

Ashton Applewhite: Od otroštva naprej nas bombardirajo s sporočili, da je bedno biti star. Da so gube grde, starejši ljudje pa nekoristni. Kritizira upodabljanje starejših kot breme družbe in se zavzema za svet prijazen do vseh starosti.

Ashton Applewhite je pisateljica in aktivistka. Živi v New Yorku.

Občina Kultura

Briškim zgodbam na pot

Briškim zgodbam na pot Nekega dne mi je tast Jože Šušmelj, ljubiteljski zgodovinar in strastni iskalec zgodb iz preteklosti, rekel: »Poslušaj, med brskanjem po spletni knjižnici sem v časopisih Soča in Domovina našel zanimive zgodbe, povezane z Brdi, morda te bodo pritegnile. A ti jih prepošljem?« Seveda sem jih že v nekaj minutah dobila v svoj elektronski nabiralnik in si rekla, da jih bom podrobneje pogledala, ko bom imela čas. In ko bi že skoraj pozabila nanje, sem jih poiskala v računalniku in pri prebiranju osupla vzkliknila: »Kakšni domoljubi smo bili vedno Brici! Te zgodbe morajo spet ugledati luč sveta.« Tako so zdaj pred vami in tastu sem za njegov trud neizmerno hvaležna. Z urednico sva sklenili, da jih ne bova posodobili niti lektorirali, saj bi izgubile svojo patino. Če se morda zdi jezik starinski, pa so po vsebini in duhu neverjetno sodobne. Prepričana sem, da nam ne sporočajo samo tega, kakšni so bili Brici nekoč, ampak pojasnijo, zakaj so Brici s svojo trmo in vztrajnostjo dosegli takšen sloves. Še posebej navdušeno sem prebirala zgodbe o tem, kako so si Brici prizadevali za uveljavitev slovenščine v javni rabi. Kako aktualno tudi danes, ko prepogosto pozabljamo na materni jezik kot neločljivi del svoje identitete, ko si drznemo pomišljati o smiselnosti rabe v različnih uradnih in neuradnih položajih, ko raje posegamo po tujezvenečih besedah, … Pri tem pa pozabljamo na najpomembnejše: če sami ne bomo cenili sebe in svojega jezika, nas tudi drugi ne bodo. Brici so se pred desetletji in celo stoletji tega še kako zavedali. Najmanj, kar smo jim dolžni, je to, da njihovih prizadevanj danes ne zatajimo. Naj zaključim s citatom iz enega od zapisov, ki jih boste prebirali: »Materni jezik pa zanemarja le tisti, ki ga ne zna in ne ve, koliko je vreden.« Želim vam veliko užitkov ob prebiranju zgodb o briški preteklosti.

Pouk slovenščine v šoli Iz Medane 12. mara. Pri neki priložnosti sem slišal posestnika, očitajočega kako daleč je še slovenski narod v svoji izobraženosti in svojih vedah za nemškim in laškim, tako- le napačno govoriti: Kaj bodem v naše zdaj po novem načrtu prestrojene šole otroke pošiljal, ker se samo čisto slovanski uče; s kranjsko špraho se ne more kupčevati i. t. d., in saj oni kranjsko uže brez šole dobro umejo; nemški, to ti je jezik, brez tega si človek ne more pomagati, posebno v kupičji ne.

Na to odgovarjam sledeče: Vsakemu je znano, da je taisti pred malo časa za omikanega veljal ko je nekoliko »tajč« lomil, akopram je bilo njegovo srce vseh boljših čutov prazno in njegov razum omejen. Nemčurilo se je tudi po ljudskih šolah od začetka do konca; koliko pa so se Slovenci ponemčili nam kaže sedanji čas. Pa kolo časa vrti se v hitrem diru, požira blagostanje in samostalnost narodom in tira zopet njihovo zavest in veljavo na beli dan. Tudi Slovencem se vremena jasnijo in milo sonce že pošilja svoje oživljajoče žarke pred mili domači prag.

Da se spet vrnem na svojo reč, zavrnem g. . . . . da nobena reč ni tako potrebna v naših šolah, kakor ta, da se izobražuje materni jezik. Priznavam, da se otrok doma uči govoriti, toda kako se uči? Njegovi razumki so kaj pičli, celo napačni ko pride v šolo. Izobraževati se mu tedaj mora materni jezik,ker otroku se s tem širijo razumki, da bolj in bolj razume vse vednosti in da mu vse dušne moči vzbujajo in zrejo po pravi naravni poti.

S tem, da v šoli izobražuje materni jezik, se otroku tudi blaži je-

zik za občenje vsakdanje in se pripravlja za dobro spisovanje. Po omiki materinega jezika se otroku šele odpirajo dveri do drugih izobraževalnih jezikov.

Tedaj je jasno, da pri izobraževanji materinega jezika se večkrat uže otroku vcepi želja po višji jezikovni popolnosti, kar more tudi našemu jeziku in vsemu narodu jako koristiti in slavo donašati. Po takem omika našega jezika žaljša našo mladino in kaže blago ljubezen do domovine, koja se mora bolj in bolj vnemati in spolnevati. Res žalostno je tedaj, da se je v novejših časih materin jezik tako zanemarjal in, da se še (vedno tudi vi gospod …… ) zaničuje, da je bil on do sedaj barbarski psovan, da se je moral otrok tujega jezika nasrkati, v tem, ko se je deci po ljudskih šolah nemščina v glavo ubijala, potrebne vede za vsakdanje življenje pa v nemar puščale. a to naj nas gorko spodbada, da nemudoma prehitimo v tem zdaj vse kar smo zamudili.

Končno omenim, da nam Slovencem mora biti biti posebno slovenski jezik globoko pri srcu; kajti le s tem človek dospe k drugim vedam in do prave omike. Materni jezik pa zanemarja le tisti, ki ga ne zna in ne ve, koliko je vreden. In ravno to je krivo, da ima naš mili jezik toliko nasprotnikov, med koje tudi vas štejem. Ne napadajte z različnim orožjem učitelje, kajti prepričani smo, da v ljudski šoli ne more drugi jezik biti učni kakor materin.

Kdor drugače misli in modruje, kaže, da ima slamo v glavi, in ne zasluži, da bi se mu odgovarjalo. Stari pregovor pravi: »Kdor reči ne pozna, tudi o njej govoriti ne more.« Časopis Soča, 16. 3. 1872, št. 11 Pomlad 2018 / Briški časnik / 55

Občina Kultura

Revija pevskih zborov Goriške

Vinika in MoPZ Srečko Kumar med najboljšimi štirimi zborovskimi sestavi na Goriškem Na Reviji pevskih zborov Goriške, ki je v organizaciji JSKD, Območna izpostava Nova Gorica, potekala od 26. do 28. januarja v Kulturnem domu Deskle, se je predstavilo 27 zborovskih sestavov oziroma čez 600 pevk in pevcev, ki so izvedli okrog 90 skladb.

Med njimi so bili tudi trije briški sestavi, in sicer Oktet Quercus z umetniškim vodjo Vladimirjem Čadežem, MoPZ Srečko Kumar Kojsko z zborovodjo Bogdanom Kraljem ter Vokalna skupina Vinika z zborovodkinjo Franko Žgavec. Strokovni spremljevalec revije Ambrož Čopi je Viniko in zbor iz Kojskega uvrstil v prvo skupino, to je med sestave, ki spadajo na državno kakovostno raven. Sem sta se poleg obeh briških sestavov uvrstila še Goriški komorni zbor z zborovodkinjo Matejo Černic in Komorni zbor Grgar, Nova Gorica z zborovodjo Andrejem Filipičem.

Po besedah Nataše Zuljan, predsednice skupine Vinika, je vnovična uvrstitev Vinike na državno raven dokaz ustreznega

dela skupine, ki je že usmerjena v priprave tematskega programa za letošnja Sozvočenja. Predsednik MoPZ Kojsko Radovan Kumar pa je izrazil veselje nad dosežkom, ki je po njegovih besedah »morda le na videz veliko presenečenje, dejansko pa skupina že več let načrtno skrbi za pomlajevanje in kakovostno rast«, pri čemer izpostavlja tako odlično delo zdajšnjega zborovodje kot prejšnjega zborovodje Alessandra Sluge. Skupina se v tem času že pripravlja na mednarodno tekmovanje Praga Cantat 2018, ki bo od 1. do 4. novembra v Pragi na Češkem.

Danila Zuljan

Proslava ob kulturnem prazniku

Poklon Alojzu Gradniku

Na šolski proslavi pred slovenskim kulturnim praznikom smo se poklonili predvsem Alojzu Gradniku, saj se je naša šola pred kratkim preimenovala in nosi ime po njem, v lanskem letu pa je minilo 50 let od njegove smrti.

Učenci dramskega krožka pod mentorstvom učiteljice Marjetke Zavrtanik so deklamirali in domiselno odigrali nekaj pesmi iz Gradnikove zbirke Narobe svet. Program je obogatil tudi mladinski pevski zbor, ki je zapel ob spremljavi godal.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 57

Gospodarstvo in kmetijstvo

Razgovor z Branimirjem Radikonom, direktorjem KGZ Nova Gorica

Direktor Radikon pogumno postavi nove temelje za uspešnost zavoda Branimirju Radikonu, dipl. ekon. inž. agr. iz Kozane, natančneje z Gmajne, kjer živi z družino, delo na kmetiji ni tuje. Že v rani mladosti je doživljal in spremljal radostne, pa tudi težke trenutke, saj sta starša s trdim delom dajala zgled uspešnega kmetovanja svojim štirim otrokom. Po osnovni šoli na Dobrovem se je odločil za študij na kmetijski šoli v Mariboru, kamor so takrat s Primorskega odhajali na šolanje.

Njegova prva zaposlitev je bila v Kmetijski zadrugi Goriška brda. Zaupano mu je bilo delo vodje sadjarstva v dolini reke Reke, kasneje pa vodje rastlinske proizvodnje Dobrovo in nato vodje lastne proizvodnje. Zadrugo so pestile hude težave, ki so negativno vplivale na razvoj sadjarstva, vinogradništva ter vinarstva. Zato se je pri svojem delu moral še toliko bolj truditi in dokazovati. Spopadal se je s težkimi odločitvami. Leta 1991 je sprejel naloge vodje svetovalne službe Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica na Dobrovem. Da bi razširil znanje z drugih področij, je diplomiral še na Fakulteti za management v Kopru, ki izobražuje in raziskuje področja družboslovnih in poslovno-upravnih ved s poudarkom na managementu. To mu je prineslo veliko uporabnih izkušenj. Leta 2006 se je prijavil na razpis in bil izbran za direktorja Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica. Nikoli pa ni opustil veselja do petja, saj že 30 let sodeluje v Nonetu Brda. Petje ga še dodatno spodbuja in mu vliva moči pri zahtevnem in odgovornem delu direktorja.

Direktor zavoda je s podjetniškim pristopom postavil temelje, s katerimi uspešno kljubujejo izzivom sodobnega časa

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica šteje kar 64 let delovanja. S svojimi dejavnostmi pokriva zahodni del Slovenije, in sicer od Bovca, Kobarida, Idrije na severu, do Pirana na jugu ter vse od italijanske meje na zahodu do Postojne in Ilirske Bistrice na vzhodu. Kmetijskih gospodarstev je 15.923, zemljišč v uporabi je 59.643 ha, kar pomeni 13,8 % od vseh površin. Primorska od Triglava do Jadranskega morja obsega več kot 40 % slovenskih vinogradov v štirih vinorodnih okoliših, ki so Goriška brda, Vipavska dolina, Kras in v slovenska Istra.

Kot vodilna strokovna inštitucija na področju kmetijstva na Primorskem podpira trajnostni razvoj vseh kmetijskih panog ter skrbi za prenos strokovnega znanja, novih tehnologij in dognanj v kmetijsko prakso na način, ki zagotavlja okolju prijazno in tržno učinkovito kmetovanje, poseljenost prostora in uravnotežen razvoj podeželja. Območje zavoda je namreč izjemno pestro tako po geomorfološki sestavi kot tudi po različnih podnebnih pogojih, kar se odraža v raznolikosti pridelave in zastopanosti skoraj vseh kmetijskih panog.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 58

Prepričan, da se dobri rezultati dosežejo le z doslednim in vztrajnim delom, je direktor s podjetniškim pristopom postavil temelje, s katerimi uspešno kljubujejo izzivom sodobnega časa.

Gre za dolgotrajen proces, ki zahteva stalno prilagajanje zahtevam tržišča, ustvarjanje novih izzivov in kompetenc zaposlenih, uvajanje novih metod in strategij dela ter odpravljanje zastarelih vzorcev poslovanja. Vse to pa zahteva tudi stalno sodelovanje in prizadevanje zaposlenih. Predvsem je zagovornik načela zaupanja in spoštovanja drug do drugega. Skupaj s sodelavci so se prilagajali odgovornejšemu uresničevanju začrtane poti pri zastavljenih programih. Zavzema se za delavčevo motivacijo do izpolnjevanja nalog, ki so jim bile zaupane. Izdelali so podrobne načrte in navodila, ki so se jih morali strogo držati, da so dosegali želene uspehe. Poleg tega je moral upoštevati naravne pogoje, ki pri nas niso najbolj idealni za kmetovanje. Ti v veliki meri vplivajo na določene rešitve, ki so bile marsikdaj zelo pogumne.

Primorski zavod polovico prihodkov uspešno ustvari s prodajo blaga in storitev

Zavod je široko razvejana inštitucija, ki se s svojimi pridobitvenimi dejavnostmi krepko približuje podjetju. Polovico prihod-

Občina Gospodarstvo in kmetijstvo

Razgovor z Branimirjem Radikonom, direktorjem KGZ Nova Gorica kov ustvarijo z izvajanjem storitev na podlagi javnih pooblastil, drugo polovico pa na trgu s prodajo blaga in storitev.

Zavod ima 106 zaposlenih, ki organizirano v desetih oddelkih obvladujejo različna področja in opravljajo raznolike dejavnosti, kot so kmetijsko svetovanje, izobraževanje pridelovalcev, rejcev in širše javnosti, spremljanje prireje v živinoreji, zdravstveno varstvo rastlin, izvajanje kemijskih in organoleptičnih analiz kmetijskih pridelkov, izdelkov in zemlje. Izvajajo selekcijo in introdukcijo sadnih vrst, oljk in vinske trte, ukvarjajo se z vzgojo in prodajo sadnih sadik, trsnih cepljenk in cepičev, prodajo ušesnih znamk, plemenskih bikov, sirarskih pripomočkov, sirišč in starter kultur za predelavo mleka, sezonskega sadja in sokov, opravljajo finančno-računovodske storitve za kmetije, nudijo pomoč kmetijskim gospodarstvom pri prijavah na razpise ter izdelujejo poslovne načrte, mnenja in projektne dokumentacije. Kmetijski zavod je zelo aktiven tudi pri pridobivanju evropskih sredstev ter si tudi na tak način prizadeva prispevati k trajnostnemu razvoju in ohranjanju naše regije, njenih značilnosti, kakovosti, raznolikosti narave in kulture, poseljenosti in kakovosti bivanja. Svojo dejavnost tako z izvajanjem evropskih projektov, proizvodno dejavnostjo in ponudbo storitev širi na mednarodno raven.

Najobsežnejši je oddelek za kmetijsko svetovanje, ki šteje skoraj polovico zaposlenih, oziroma 40 kmetijskih strokovnjakov, terenskih kmetijskih svetovalcev in svetovalcev specialistov, ki so razporejeni na sedežu zavoda v Novi Gorici ter na devetih izpostavah v Idriji, Tolminu, Biljah, Ajdovščini, Postojni, Ilirski Bistrici, Sežani, Kopru in na Dobrovem. Veliko število svetovalcev specialistov je potrebnih zaradi različnih geografskih in klimatskih dejavnikov na Primorskem ter številnih panog. Skrbijo za vinogradništvo, vinarstvo, poljedelstvo, zelenjadarstvo, vrtnarstvo, specifično sredozemsko sadjarstvo z oljkarstvom, živinorejo ter dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Na številnih kmetijah se prepleta več panog hkrati. Da bi se podeželje čim bolj razvijalo, strokovni delavci zavoda organizirajo različne delavnice in izobraževanja.

Hitre in zanesljive analize vina in grozdja so osnova za ustrezno in pravočasno odločanje

Danes se vedno več slovenskih vinarjev do onemoglosti trudi pridelati visoko kakovostna vina s spremljanjem svetovnih trendov. Oddelek agroživilskega laboratorija je temu prilagodil analize, tako da poleg običajnih parametrov določajo tudi polifenole in organske kisline. Pohvalno je, da izvajajo tovrstne hitre analize že pred trgatvijo, saj informacije o kakovosti grozdja lahko veliko pomagajo pri odločanju v fazi zorenja vina. Proces spremljanja kakovosti vina se lahko zaključi z oceno vina in izdajo odločbe, ki omogoča trženje vina. To vključuje tudi izdajanje odločb za promet z vinom in izdajo izvozne dokumentacije vina.

Agroživilski laboratorij opravlja analize vina, grozdja in mošta. Opravljajo pa tudi analize ostalih živil, in sicer kakovost kisa, mesa in mesnih izdelkov, oljk in oljčnega olja, mlečnih izdelkov, kislega zelja ter krme, žganih pijač, sokov. Laboratorij je akreditiran po standardu ISO 17025 pri Slovenski akreditaciji (http:// www.slo-akreditacija.si/acreditation/kmetijsko-gozdarska-zbornica-slovenije-kmetijsko-gozdarski-zavod-nova-gorica/).

Selekcijsko trsničarsko središče Vrhpolje skrbi za stare primorske sorte vinske trte

V okviru zavoda deluje Selekcijsko trsničarsko središče Vrhpolje, ki je opremljeno za namene selekcije in zagotavljanja izhodiščnega matičnega razmnoževalnega materiala vinske trte, pa tudi za izvajanje mikrovinifikacije. Posajene imajo vse potrjene slovenske klone, tri francoske in tri lokalne sorte. Glavnino pa predstavlja deset priznanih klonov primorskih sort.

V sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije in Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani v sklopu pozitivne množične selekcije vinske trte odbirajo posamezne trte v proizvodnih vinogradih za nadaljnje razmnoževanje in izbirajo elite. Pri klonski selekciji razmnožujejo elite, jih posadijo v kolekcijski vinograd, opravijo večletne potrebne analize, meritve in opazovanja. Pri selekcijah upoštevajo zdravstveno selekcijo, ki obsega tudi indeksiranje v rastlinjaku v Vrhpolju. V kolekcijskem vinogradu imajo zasejanih 1600 trt sedmih sort.

Izredno pomembna dejavnost je po zatrditvah direktorja Radikona oskrba in vzdrževalna selekcija sodobne kolekcije starih primorskih sort vinske trte. V petih letih so posadili več kot 2200 trt, med katerimi prevladuje več kot 90 starih, domačih, lokalnih, primorskih sort. Posajenih je po 20 trt vsake stare sorte, ki bodo omogočale ohranjanje, nadaljnje opazovanje, predelavo v vino in razmnoževanje za cepiče za pridelavo trsnih cepljenk.

V baznem matičnem vinogradu vsako leto pridelajo cepiče kategorije baza potrjenih slovenskih klonov in z njimi preskrbujejo registrirane trsničarje.

Sadjarstvo je na Primorskem zelo bogato

Iz razgovora z direktorjem Radikonom je čutiti, da spoštuje in goji poseben odnos do primorske zemlje ter sadjarstva. Sadjarski center Bilje s šestimi hektarji zemlje, v okviru katerega imajo tudi drevesnico s 60-letno tradicijo, pa je tisti del kmetijsko-gozdarskega zavoda, ki uresničuje zahtevne programe na področju oskrbe drevesničarjev, proučevanju sort, podlag in tehnologije pridelave koščičarjev, to je breskev, češenj, marelic in sliv. Pridelava cepičev breskve, slive in marelice poteka v dveh mrežnikih, matična drevesa češenj, višenj in kakija pa rastejo na prostem. Vsi nasadi v Biljah so namakalni in pokriti s protitočno mrežo.

Znano je, da je zaradi zanimivega programa Sadjarskega centra Bilje opravilo obvezno študijsko prakso veliko dijakov in študentov, saj beležijo 25 diplomskih nalog na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na oddelku za agronomijo, štiri doktorske disertacije, objavljeni so bili številni prispevki v strokovnih revijah, v kmetijskih oddajah na TV Primorka, RTV Koper in RTV Slovenija. Stalno pa o svojih uspehih in spoznanjih obveščajo v kmetijskih oddajah na Radiu Koper, Radiu Robin, Radiu Nova, v Primorskih novicah ter seveda na novi spletni strani zavoda www.kmetijskizavod-ng.si.

Udeležili so se mednarodnega kongresa o češnji na Norveškem, breskvi v Združenih državah Amerike, sodelovali na slovenskem sadjarskem posvetu z mednarodno udeležbo v Krškem, na mednarodnem kongresu o slivah in češpljah na Norveškem ter na mednarodnem kongresu o češnji v Turčiji. Stalno spremljanje novosti na področju sadjarstva zahteva tudi sodelovanje z znanstveno raziskovalnimi strokovnimi ustanovami doma in po svetu. Še posebej pa se trudijo s programi izobraževanja pridelovalcev in kmetijskih svetovalcev. Organizirajo predavanja, razstave sadja, predstavitve sadjarske mehanizacije in pripomočkov ter tehnoloških ukrepov.

Poskusni center za oljkarstvo zbira avtohtone sorte

Medtem ko je sadjarstvo pri nas razširjeno povsod, je oljkarstvo omejeno na najboljše lege slovenske Istre, Goriških brd, Vipavske doline in spodnjega Krasa. V Poskusnem centru za oljkarstvo v Kopru zbirajo in evidentirajo avtohton genski material, vključno s starimi domačimi in udomačenimi sortami.

Pridelava varne in kakovostne hrane ter skrb za okolje zahtevajo uporabo ustreznih načinov gojenja in smotrno rabo sredstev za varstvo rastlin

Varstvo rastlin je pomemben člen v sestavi Kmetijsko-gozPomlad 2018 / Briški časnik / 59

Gospodarstvo in kmetijstvo

Razgovor z Branimirjem Radikonom, direktorjem KGZ Nova Gorica darskega zavoda Nova Gorica. Oddelek za varstvo rastlin izvaja naloge zdravstvenega varstva rastlin po javnem pooblastilu, izvaja javno službo zdravstvenega varstva rastlin za Primorsko in naloge ocenjevanja aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev.

Dodaten izziv za kmetijsko pridelavo predstavljajo ekstremni vremenski dogodki zaradi podnebnih sprememb in pojav novih škodljivih vrst, ki so posledica trgovine z oddaljenimi kraji. Med osnovne metode varstva rastlin štejemo predvsem agrotehnične ukrepe, s katerimi omejimo navzočnost škodljivih organizmov.

Uporaba fitofarmacevtskih sredstev je upravičena, ko je dosežen prag škodljivosti, oziroma se uporabljajo samo takrat, ko bolezni ali škodljivcev z drugimi ukrepi ni mogoče obvladati. Sogovornik Radikon zatrjuje, da je njihova osnovna naloga obveščati in osveščati pridelovalce, da uporabljajo fitofarmacevtska sredstva za zaščito rastlin le takrat, ko je to potrebno. Poudarja še, da jih je treba uporabljati pametno, v minimalni količini.

Analiza zemlje je osnova uspešnega kmetovanja

Strokovni delavci kmetijsko-gozdarskega zavoda svetujejo, da se na osnovi analize tal travnikov, pašnikov, vrtnin, njiv, sadovnjakov, vinogradov ter oljčnikov upošteva osnovno pravilo, da gnojimo le toliko, kot je nujno potrebno za kakovosten in količinsko primeren pridelek. Pri tem ne smemo ogrožati zdravja ljudi in živali, poleg tega pa ne smemo obremeniti tal in okolja v škodo bodočih generacij. Dogaja se, da kmetje ne upoštevajo analize zemlje pri odločanju o ustreznem gnojenju, da bi rastlinam omogočili ustrezno prehrano, pač pa rabijo listino za subvencije oziroma sodelovanje v programih standardov Evropske unije.

Oddelek za živinorejo skrbi za odbiro boljših živali

Oddelek za živinorejo skrbi za izboljševanje selekcijskega napredka z odbiro boljših živali z namenom prenesti v generacijo kakovostnejše lastnosti. V okviru oddelka deluje tudi vzrejališče mladih plemenskih bikov, ki jih vzrejajo predvsem za slovenske potrebe, pa tudi za trgovanje z drugimi članicami Evropske unije. Je edino vzrejališče v Sloveniji za rjavo in črno-belo pasmo, vzrejajo pa še bikce pasem limuzin in šarole, občasno pa tudi slovensko ciko.

Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica je tudi ekskluzivni zastopnik visoko kakovostnih ušesnih znamk Q-flex nemškega proizvajalca GEPE Geimuplast GmbH v Sloveniji. Z označevanjem živali zavod pokriva 70 % tržni delež na slovenskem tržišču.

Slovenija daje veliko možnosti in priložnosti mladi generaciji

Branimir Radikon meni, da Slovenija na najrazličnejše načine omogoča veliko možnosti in priložnosti mladi generaciji. Država daje pomoč mladim prevzemnikom kmetij v obliki enkratne finančne pomoči za prvi lastniški prevzem kmetije. Za uspešno vodenje kmetije je danes potrebno podjetniško razmišljanje. Če kmet ne ustvarja dodane vrednosti, na kmetiji ne more dostojno preživeti. Pri nas je nekaj mladih, ki so pristopili k takem načinu kmetovanja. Ukvarjajo se s pridelavo sira, s peko kruha, z vinarstvom. V povezavi z obstoječimi zadrugami se lahko ustvari novo delovno mesto.

Povezovanje z vsemi kmeti na Primorskem

Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica je na najrazličnejše načine tesno povezan z vsemi kmetijami na Primorskem. Res je, da se v Vipavski dolini zmanjšuje delež sadjarskih površin, se pa krepi vinogradništvo. Tudi v Goriških brdih cvetita sadjarstvo in vinogradništvo. V Posočju pa so se z veliko žlico lotili ekološkega kmetijstva. Radikon trdi, da zaradi dobrega sodelovanja ter svetovanja strokovnih delavcev zavoda začrtani programi doživijo Pomlad 2018 / Briški časnik / 60

uspeh. Pomembno je, da jim pridelovalci prisluhnejo, da pokažejo zanimanje za usposabljanje na določenem področju. Srečujejo pa se s kopico vlog za obnovo vinogradov in prošenj za svetovanja glede primerne sorte. Pomagajo tudi pri pripravi vlog za prestrukturiranje v vseh panogah.

Zaradi zahtevnosti in obsežnosti del ter novih tehnologij se strokovnjaki neprenehoma izobražujejo ter usposabljajo doma in v tujini.

Bogate izkušnje pri izvajanju projektov

Zavod ima bogate izkušnje pri izvajanju evropskih projektov kot vodilni ali projektni partner. Že 20 let intenzivno sodelujejo v različnih čezmejnih in transnacionalnih evropskih programih.

Aktivni so na področju kmetijstva, razvoja podeželja, ohranjanja naravne in kulturne dediščine, varstva okolja in ohranjanja biotske raznovrstnosti, raziskav in inovacij, izobraževanja in prenosa znanja.

Začetki mednarodnih projektnih sodelovanj segajo v obdobje programa čezmejnega sodelovanja Phare, v katerem so sodelovali predvsem z Italijo. Po letu 2004 so sodelovali v različnih projektih čezmejnih programov Slovenija – Hrvaška, Slovenija – Italija, IPA Jadran, Leonardo da Vinci. V zadnjih desetih letih je Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica v vlogi vodilnega ali projektnega partnerja izvajal 51 projektov.

V zadnjem programskem obdobju so bili vodilni partner v okviru OP Slovenija – Italija 2007–2013: ENJOY-TOUR - Dober tek na čezmejnih poteh okusov in LANATURA - Tradicija in inovacije v uporabi živalskih materialov. Pa tudi v okviru OP Slovenija – Hrvaška 2007–2013: ZOOB - Zmanjšanje onesnaževanja in ohranjanje biotske pestrosti v kmetijstvu s poudarkom na oljkarstvu.

Kot projektni partner so sodelovali pri več projektih: SOLUM – Skupna pot skozi tradicijo okusov, HERITASTE – Poti okusov in doživetij, PESCA – Projekt o vzgoji za zdravo prehrano, UELIJE II – Oljčno olje: simbol kakovosti v čezmejnem prostoru. Vsi se navezujejo na tipične lokalne pridelke, kulinariko, turizem in promocijo. Sodelovali so še pri projektih VISO – Ovrednotenje obmejnih potencialov trajnostnega vinogradništva v verigi od pridelovalca do potrošnika, WINENET – Mreža sodelovanja za inovativne rešitve za izboljšavo kakovosti grozdja in vina, AGRI-KNOWS – Prenos znanja v kmetijstvu kot dodana vrednost pri zaščiti okolja, FARmEAT – Od paše do obložene mize, APRO – avtohtone pasme za revitalizacijo okolja, SIGMA 2 – Čezmejna mreža za sonaravno upravljanje okolja in biotske raznovrstnosti, ZOONE – Zoo technical Networking for sustainable innovation in Adriatic Euroregion.

Načrti in novosti

Med načrte in novosti prav gotovo sodi ureditev prostorov laboratorija za mleko v pritličju stavbe kmetijsko-gozdarskega zavoda, ki bo v svojo dejavnost vključil tudi trgovino za prodajo vsega potrebnega za sirarstvo. Sirarjem in predelovalcem mleka namreč želijo nuditi celostno storitev »Od mleka do sira«, od analize mleka, kot temelj kakovosti, do ponudbe vsega, kar sirarji potrebujejo pri predelavi mleka.

Načrtov za prihodnost direktorju Radikonu ne zmanjka. Med drugim nameravajo urediti degustacijsko-izobraževalni center v sosednji stavbi, ki so jo pred kratkim pridobili v last in upravljanje, ter v njej celo urediti prostor, ki bo omogočal predstavitev in prodajo lokalnih pridelkov in izdelkov ter promocijo naše lokalne kakovosti in značilnosti.

Z jasno vizijo, močno voljo ter trdim delom verjame v uspeh in doseganje zastavljenih ciljev.

Vanda Colja

Gospodarstvo in kmetijstvo Občina

Promocije briških vinarjev

Vinarji tudi pozimi aktivni na sejmih Sodeč po objavah briških vinarjev so bili aktivni tako na domači celini kot v najmlajši Columbovi. Tokrat smo se osredotočili na domač teren, saj je v naši okolici v zadnjih mesecih potekala vrsta zanimivih dogodkov. Naj ponovimo povabilo vsem vinarjem, da nas sproti obveščajo o zanimivih predstavitvah in osvojenih lovorikah.

Živijo Stanko!

tudi priznani briški peničar Miran Sirk (Vinarska hiša Bjana). Lovoriko v kategoriji belih, penečih vin je odnesla penina Bagueri brut (letnik 2010) Vinske kleti Brda. Na vrh seznama najbolje ocenjenih penečih vin v kategoriji rose so prva tri mesta zasedle briške penine. Najboljša je bila Donna Regina brut rose (letnik 2013) Vinarske hiše Čarga, druga se je uvrstila Bjana brut rose Vinarske hiše Bjana in tretja Bagueri rose (letnik 2011) Vinske kleti Brda.

Festival penin Portorož in Salon penečih vin Ljubljana

Festival malvazija 2018

20. decembra lani je v Oslavju potekal drugi memorial Živijo! v počastitev predlani preminulega vinarja Stanka Radikona, ki je v drugi polovici decembra rojstni dan rad preživel v družbi vinskih kolegov. Kar 36 jih je poleg domače Saše Radikona nazdravilo Stankovi duši ter namenilo čas druženju in dobrodelni noti.

Kristalna dvorana hotela Kempinski Palace Portorož je 26. decembra lani gostila 6. Festival penin, ki je na Obalo privabil vrhunske peničarje. Poleg slovenskih, hrvaških, italijanskih in avstrijskih penin je sodelovala tudi francoska šampanjska hiša Taittinger. Na tekmovanju je sodelovalo 20 peninarjev s 47 vzorci penin, ki so se potegovali za laskavi naziv najboljše penine Portoroža. Slavila je Zlata radgonska penina Ciconia – brut natur 2009 iz kleti Radgonske gorice, ki so ji vinski vitezi pod vodstvom dr. Mojmirja Wondre namenili 87,3 od skupno 100 točk. Za las je premagala penino Bagueri zero iz Vinske kleti Brda s 87 točkami. Na tretje mesto se je s 86,7 točke uvrstila Br’stovska penina malvazija iz Vinarstva Rebula.

V sredini februarja pa je v prestolnici potekal 5. Salon penečih vin. Sodelovalo je 44 razstavljavcev s 120 vzorci vin. V sklopu izobraževalnega programa je svoja razmišljanja delil

Sredi marca je v portoroškem kongresnem centru Hotela Slovenija potekal jubilejni, 20. festival Malvazija, žlahtni okus malvazije, na katerem so obiskovalci okušali rekordno število vzorcev (160) iz slovenske Istre, Vipavske doline, Brd, hrvaške Istre in Italije. Briške vrste je kot edina zastopala Vinarska hiša Iaquin.

4. festival vin Park Wine Stars

V začetku februarja se je v novogoriškem igralniško-zabaviščnem centru Park v sklopu tradicionalnega dogodka Park Wine Stars predstavilo 27 vinarjev iz Vipavske doline, Brd in Krasa. Briške vrste so zastopali Vinska klet Brda ter vinarske hiše Movia, Marjan Simčič, Belica, Ščurek, Ferdinand, Prinčič, Bregar, Jakončič, Štekar, Bjana in Kabaj.

Erika Koncut

Svetovni dan čebel

Na pobudo Slovenije imamo svetovni dan čebel Konec decembra lani je Generalna skupščina Združenih narodov v New Yorku 20. maj razglasila za svetovni dan čebel (SDČ). S tem se je končal postopek razglasitve, ki se je pričel v letu 2014, ko je predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč podal idejo za razglasitev.

Zakaj 20. maj?

Zveza je predlagala 20. maj, ker je to dan, ko se je rodil Anton Janša (1734–1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takratnih najboljših poznavalcev čebel. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju.

Praznovanje 1. svetovnega dneva čebel ČZS se na prvo praznovanje SDČ pripravlja zelo zavzeto. Seznam vseh dogodkov je dosegljiv na spletni strani ČZS (www.czs.si). Glavni namen dogodkov bo ozaveščanje ljudi o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za naš obstoj. Dodatne informacije o svetovnem dnevu čebel, izvedenih dogodkih, pomembnih mejnikih ter razni elektronski materiali so dosegljivi na spletni strani: www.worldbeeday.org/si

Festival Brda in vino se poklanja prvemu svetovnemu dnevu čebel Največji eno-gastronomski spomladanski dogodek Brda in vino, ki ima v Brdih že dolgo tradicijo, bo letos v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije. Kuharski mojstri bodo v več kot dvajsetih izbranih restavracijah v svojo kulinariko prepojili medene izdelke v čast prvemu praznovanju svetovnega dneva čebel. Bogati ponudbi vin, butičnih in domačih izdelkov se bodo tako pridružili tudi slovenski čebelarji, ki se bodo med »gasami« srednjeveške vasice Šmartno predstavili z raznimi izdelki iz voska in medu, kot so sveče, medenjaki, panjske končnice ter domači raznovrstni med. Dogodek bo v soboto, 21. aprila. ČZS Pomlad 2018 / Briški časnik / 61

Gospodarstvo in kmetijstvo

Grad Dobrovo, Vila Vipolže

V dobrovski graščini ponovno gostinska ponudba, vinoteka pa v Vipolžah Nepredviden splet okoliščin je botroval temu, da je Dobrovo, potem ko sta občina in direkcija za infrastrukturo vložili precej denarja v prenovo središča in izgradnjo krožišča, ostalo brez gostinske ponudbe. Skoraj istočasno so namreč duri zaprli grajski restavracija in vinoteka ter slaščičarna v središču vasi.

»Delamo na tem, da se na Dobrovem čim prej zagotovi gostinska ponudba. Z novim gostinskim ponudnikom v dobrovskem gradu je bila že sklenjena najemna pogodba,« pojasnjuje župan. Vinoteka, sicer v nekoliko drugačni obliki, bo dobila prostore v Vili Vipolže pod okriljem ZTKMŠ Brda in Tomažem Kavčičem. »Vinoteka bo prerasla v višji nivo, oplemenitena pa bo tudi z vini iz drugih slovenskih regij in tujine. Teh naj bi bilo največ deset odstotkov. Uresničujemo, kar smo zapisali v projekt obnove Vile Vipolže: svetovno vinoteko,« pristavlja župan in dodaja, da ne izključuje možnosti, da bi se vinoteko odprlo tudi v Šmartnem, kjer se beleži porast turističnega obiska.

Sicer pa se med zidovi dobrovske graščine obetajo novosti. Občina je pridobila evropska sredstva za zasteklitev paviljona, v prostorih TIC pa naj bi se kmalu uredila kavarna. Podoben lokal naj bi se kmalu zgodil tudi v prostorih ob dobrovskem marketu. »Nov lastnik prostorov nekdanje železnine je uspešen izdelovalec sladoledov in upravljavec več slaščičarn v Furlaniji, sicer briških korenin,« nam Pomlad 2018 / Briški časnik / 62

je zaupal Mužič. Veliko zanimanja žanje tudi namera Vinske kleti Brda, ki bo v kletnih prostorih dobrovskega gradu uredila prestižno klet Bagueri.

Gostinskega zatišja je konec!

Vrata odprla Restavracija Vitez.

Zadnji februarski petkov večer se je v Gradu Dobrovo ponovno trkalo s vinskimi kozarci.

Po pol drugem mesecu zatišja je odprla duri grajska restavracija Vitez. Vajeti lokala je prevzel Andraž Drnovšček, mlad briški gostinec iz vasi Krasno, ki je s pomočjo družine in prijateljev grajskemu lokalu vdihnil novega, a vendar »retro« vetra.

Dobrodošlico novi ekipi so zapeli MoPZ Srečko Kumar, v katerem doni tudi glas očeta novega vodje restavracije, čemur so sledili pozdravne besede Drnovščka, župana Franca Mužiča in direktorice družbe GT Irene Benedetič. Zaključno črto otvoritvenemu programu je potegnila večkrat nagrajena pevka, sicer Andraževa sestra, Tina Drnovšček. »Novosti je kar precej,« nam je pojasnil Andraž. »Na desni strani vhoda v lokal smo umestili šank, kmečko sobo pa smo v času kosil namenili delavskim malicam. Ta prostor pa bo sicer namenjen vsem, ki si bodo želeli v miru popiti kakšen kozarček ali kavico. Izgled restavracije smo približali grajskemu duhu, odeli smo ga v retro stil.« Jedilnik bo prepojen z briško kulinariko, sicer pa bo preprost in sezonski.

Drnovščkova ekipa mu je dodala visoke kulinarične jedi, predvsem na mesni osnovi. »Da bi imel svojo restavracijo, so bile vedno moje sanje. Gotovo je za takšen korak potrebno imeti precej poguma. Z odhodom prejšnjega najemnika smo s sodelavci zagrabili priložnost in poprijeli za izziv,« nam je še povedal Andraž. Med mogočnimi zidovi dobrovskega gradu se počutijo dobro, idej, kako nadgraditi ponudbo, jim gotovo ne bo zmanjkalo, še zaključuje.

Erika Koncut, Foto: Restavracija Vitez

Gospodarstvo in kmetijstvo Občina

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Cvetna monilija in sadne gnilobe na koščičarjih Med pomembnejše glivične bolezni, ki prizadenejo nasade koščičarjev in lahko privedejo tudi do večje škode na pridelku, spadata cvetna monilija (Monilinia laxa) in navadna sadna gniloba (Monilinia fructigena). V zadnjih letih se v nasadih poleg prej omenjenih pojavlja še plodova monilija (Monilinia fructicola). Slednja je bila pri nas prvič ugotovljena leta 2009, in sicer v posameznih sadovnjakih v Vipavski dolini.

Cvetna monilija K razvoju cvetne monilije pripomore predvsem deževno vreme v času cvetenja.

Micelij glive iz okuženih cvetov raste v vejice, ki kasneje propadejo. Za okužbo je značilno, da se poganjki sušijo in smolijo.

Debelejše veje ali poganjki pa praviloma niso prizadeti, saj gliva ne more prodreti skozi starejše tkivo. Bolezen se lahko razvije tudi na plodovih češenj in višenj, zlasti na tistih, ki so bili predhodno poškodovani. Med sorte češenj, ki so bolj dovzetne na pojav cvetne monilije, spadajo Burlat, Nordwunder ter Van. Za omejitev pojava cvetne monilije imajo poleg kemičnih pripravkov za varstvo rastlin pomembno vlogo tudi nekateri ukrepi. Izjemnega pomena je seveda redna rez dreves. Za zmanjšanje pojava cvetne monilije izrezujemo poškodovane poganjke do mesta, kjer je tkivo zdravo oziroma na mestu med odmrlim in zdravim lesom. Po rezi ostanke vej odstranimo iz nasada in sežgemo. Pojav cvetne kot tudi navadne sadne gnilobe je manjši v zračnih in osvetljenih krošnjah.

Kemično zatiranje cvetne monilije opravimo v začetku cvetenja, ko je odprtih približno 10 % cvetov. Škropljenje nato ponovimo med polnim cvetenjem, ko začnejo odpadati prvi venčni listi. Za zatiranje cvetne monilije in navadne sadne gnilobe imajo pomembno vlogo tudi jesensko-zimska ter spomladanska škropljenja z bakrenimi pripravki, saj na ta način zmanjšamo infekcijski potencial glive.

Navadna sadna gniloba in plodova monilija Za razliko od cvetne monilije se navadna sadna gniloba pojavlja v času dozorevanja plodov. Prve okužbe oziroma gnitja se pojavljajo okoli ran na plodovih.

Gniloba se od tam širi v kolobarjih po celotnem sadežu. Za bolezen je še značilno, da se ob spravilu pridelka prenese v skladišče in tam povzroča večjo škodo na pridelku. Podobna bolezenska znamenja na sadežih se razvijejo tudi pri plodovi moniliji. Poleg tega je za plodovo monilijo,

Cvetna monilija – okužen poganjek marelice

Sadna mumija

Navadna sadna gniloba na breskvah

Navadna sadna gniloba na češnjah

podobno kot pri cvetni moniliji, značilno propadanje cvetov in sušenje poganjkov.

Na razvoj navadne sadne gnilobe in plodove monilije vplivajo higienske razmere v nasadu. Gnili sadeži, ki se posušijo in ostanejo na drevesu do naslednje sezone predstavljajo vir novih okužb. Zato je zelo priporočljivo, da se že pred rezjo tako imenovane sadne mumije odstrani iz nasada in sežge. Na povečan pojav gnilobe vpliva tudi prekomerna uporaba dušičnih gnojil, zaradi česar mora biti gnojenje prilagojeno načinu pridelave.

Dodaten dejavnik, ki pripomore k širjenju okužb predstavljajo škodljive žuželke. Te z vbodi v sadeže povzročajo rane, na katere se naseli gliva. Zato je za omejevanje razvoja bolezni potrebno tudi zatiranje škodljivcev. Zatiranje žuželk lahko opravimo z registriranimi fitofarmacevtskimi sredstvi, na vrtovih pa lahko uporabimo plastenke, ki vsebujejo raztopino kisa in sladkorja. V takšne prehranske vabe se lovijo nekatere škodljive vrste, med njimi tudi plodova vinska mušica.

Za slednjo je značilno, da lahko povzroči večjo škodo v nasadih češenj, breskev, nektarin in marelic ter prenaša klice gliv.

Kemično zatiranje navadne sadne gnilobe in plodove monilije izvajamo v obdobju razvoja plodov skladno z navodili uporabljenih fungicidnih pripravkov.

Podrobnejša obvestila o zatiranju monilij na koščičarjih in druga priporočila o varstvu rastlin lahko najdete na spletni strani Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica (https://www.kmetijskizavod-ng.si/) ali na straneh javne službe zdravstvenega varstva rastlin (http:// agromet.mkgp.gov.si/PP/?Page=Notices).

Fotografije: Mojca Rot Pomlad 2018 / Briški časnik / 63

Gospodarstvo in kmetijstvo

Društvo oljkarjev Brda

Številne medalje za briška olja Nočnjak 2018 Tudi letos so člani Društva oljkarjev Brda sodelovali na mednarodnem ocenjevanju olj Noćnjak 2018. Zaključna 3-dnevna prireditev se je sredi marca odvijala v Vodicah pri Šibeniku. Spet so dosegli odlične uspehe, saj je najboljše briško olje bilo tudi najboljše slovensko na ocenjevanju. Doseglo je kar 99,78 točke od 100 možnih. Gre za olje sorte leccino, ki ga je pridelal Marjan Jericijo iz Podsabotina. Izpostavil bi še, da je tudi olje iz matičnega oljčnika iz Višnjevika, ki je zasajen z avtohtonimi sortami, bilo ocenjeno z visokim številom točk. Prejelo je kar 97,92 točke. To olje je pridelala družina Prinčič.

Letošnji prejemniki nagrad so: Zlate medalje: o Marjan Jericijo, Podsabotin, 3 zlate medalje, o Kmetija Bučinel, Aleš Bučinel, Gradno, 3 zlate medalje, o Prinz – Družina Prinčič, Višnjevik, 2 zlati medalji, o Jakončič Jadran, Hum, o Vila Eva - Brataševec, Kozana, o Prinčič Vilko, Cerovo, o Sirk Ivan, Višnjevik,

Srebrne medalje: o Kmetija Drnovšček, Vedrijan, 2 srebrni, o Benedetič Vladko, Vipolže, o Mišigoj Silvana, Višnjevik, o Prinčič Vilko, Cerovo, o Furlan Danijel, Gradno Poleg naštetih je dobila Aleksandra Furlan še bronasto medaljo.

Davis Prinčič

Maslina Split 2018 Tudi letos smo se briški oljkarji udeležili ocenjevanja oljčnih olj Maslina 2018, ki se vsako leto odvija v Splitu. Čeprav na prvi pogled deluje, da je letošnji uspeh nekoliko slabši, je to uspeh, ki potrjuje kvalitetno delo naših oljkarjev in oljarjev, ter visoko kvaliteto naših oljčnih olj, kot tudi vzpodbuda za še boljše delo v bodoče. Letošnja bera nagrad je sledeča: 9 zlatih, 16 srebrnih in 1 bronasto priznanje.

Nagrado za najboljše ocenjeno sortno olje sorte briška črnica, in seveda zlato medaljo zanj, je prejela Kmetija Drnovšček – Kovačevi iz Vedrijana.

Ostali prejemniki zlatih medalj so: - Jakončič Jadran, Hum, - Jenko Ivan, Medana, - Jericijo Marjan, Podsabotin, 2 zlati, - Marinič Boris, Ceglo, - Prinčič Agnes, Cerovo, - Prinz – Družina Prinčič, Višnjevik, - Skubin Ivan, Breg pri Golem brdu.

Srebrne medalje so prejeli: - Benedetič Vladko, Vipolže, 2 srebrni, - Jericijo Marjan, Podsabotin, - Marinič Boris, Ceglo, 3 srebrne, - Mavrič Darko, Kozana, 4 srebrne, - Mišigoj Silvana, Višnjevik, 2 srebrni, - Poberaj Erik, Medana, Pomlad 2018 / Briški časnik / 64

- Vinarstvo in sadjarstvo Marinič, Šmartno Jakončič Jadran pa je prejel še eno bronasto priznanje.

Vzporedno s prireditvijo Maslina pa poteka tudi prireditev Intrada Split, na kateri se ocenjuje kmetijske proizvode.

V tej kategoriji pa se lesketata naziva Vinarstva in sadjarstva Marinič iz Šmartnega za njihovo penino Gizela in sicer: VICE ŠAMPION INTRADE SPLIT 2018. ter ŠAMPION PENIN. Čestitke vsem nagrajencev in še uspešnejše delo v bodoče, da se bo širil dober glas o kvaliteti briških oljčnih olj in drugih dobrot.

Davis Prinčič

Šport

Planinsko društvo Brda

Spremljanje dejavnosti briških planincev V Briškem časniku lahko spremljate dejavnosti Planinskega društva Brda. Iz prispevkov je razvidno, da je društvo precej aktivno. V koči na Koradi potekajo obnovitvena dela, žal pa se s Sabotina umikamo. Organiziramo tradicionalne pohode, pomagamo in sodelujemo pri drugih pohodih, ki so izpeljani na območju Brd. Letos smo oblikovali pester program pohodov in tur.

V program smo uvrstili lažje pohode in ture v visokogorje v poletnem času. Ljubitelje narave in hribov vabimo, da se nam pridružite.

Ob meji brez meje

Na lanskem pohodu Ob meji brez meje sredi decembra smo se odpravili iz Medane na Krminsko goro. V Medani se nas je zbralo skoraj 100. Še dobro, da so bila tla zmrznjena, da nas blato ni oviralo. Pa tudi preveč hladno nam ni bilo, saj je vsakem spustu v dolino sledil strm vzpon na naslednji greben. Pot nas je mimo Jordana vodila do Grotišča, od koder so se nam ponujali lepi razgledi.

Po prečkanju meje smo se usmerili proti krajinskemu parku Plešivski gozd. Na poti je bilo potrebno popraviti brv, ki so jo odnesle narasle vode. Park je urejen na območju, kjer je imela italijanska vojska med obema vojnama smodnišnico, »pulverjero« po domače. Preden smo se sprehodili mimo ostankov smodnišnice, smo se malo ogreli s kuhanim vinom in čajem, pa tudi posladkali. Na vrhu krminske gore smo si privoščili daljši postanek in ob jasnem dnevu uživali v čudovitih razgledih na Brda, morje, Dolomite, naše hribe.

Nočni pohod na Korado

Vreme nam za lanski nočni pohod 16. decembra ni bilo naklonjeno. Na Strmcu se nas je zbrala le peščica. Vse močneje je deževalo, zato smo se z avti peljali do spomenika (odcepa) in se od tam odpravili peš do koče na Koradi. Oskrbnik nam je pripravil večerjo, v prijetni druščini je čas hitro minil in počasi smo se vračali do avtomobilov. Tukaj pa nas je presenetila zelo gosta megla, zato smo se domov vračali »po polžje«. Upamo, da bo prihodnje leto boljše.

Vrhovlje–Plave–Korada–Vrhovlje

Tradicionalni pohod Vrhovlje–Plave–Korada–Vrhovlje smo zaradi slabega vremena iz prve nedelje v letu prenesti na tretjo.

Zbrali smo se pri informacijski tabli na Vrhovljah pri Kojskem.

Pridružili so se nam kolegi iz Kanala in Nove Gorice. Skupno nas je bilo 27. Odpravili smo se v smeri Sabotina po precej blatnem kolovozu, pri razpotju smo se spustili levo proti Soči. Ob poti smo že lahko opazili prve trobentice – znanilke pomladi. Pri ruševinah Sabotinove kmetije smo se za krajši čas ustavili, nato se spustili do kolesarske poti in nadaljevali skozi Prelesje do Plavi.

Vrhovlje

Markacije za gostilno so nas usmerile proti Koradi. Pot se zmerno, ponekod tudi strmeje vzpenja. Prišli smo do manjšega zaselka Vrtače. Pot naprej se zmerno vzpenja, deloma po travnatem pobočju, deloma pa skozi gozd in mimo cerkvice sv. Genderce do najvišje točke Korade. V koči smo si privoščili daljši postanek za kosilo. Od koče smo se spustili do Vrhovelj, kjer je bil cilj našega podhoda. Dan smo preživeli v dobri družbi in si ob slovesu zaželeli čim prejšnjega snidenja.

Mali Golak

Ob meji

Sledil je spust in presenečenje za udeležence. Na domačiji Sirk, ki je poznana po zelo dobri gostilni in drugi turistični ponudbi, smo si poleg ostalega ogledali klet za proizvodnjo vinskega kisa. Ta je zaradi kvalitete in temu primerne cene namenjen bolj petičnim kupcem. Tam smo imeli pred nadaljevanjem poti še en postanek, kjer nas je obiskal Božiček.

Proti Medani smo se odpravili skozi območje, ki mu pravimo Palud. Pot se je le še vzpenjala in nas mimo vinogradov pripeljala nazaj na izhodišče. Ob prijetnem druženju smo si zaželeli, da se prihodnje leto spet vidimo.

Bojan Bužinel Pomlad 2018 / Briški časnik / 66

V nedeljo, 21. januarja, smo se podali na zimski pohod na Mali Golak. Prišli smo na Lokve in se peljali vse do velike jase Mala Lazna, kjer smo pustili avtomobile. Pot smo nadaljevali peš v smeri Predmeje. Kmalu smo si morali nadeti dereze, saj je bila cesta poledenela. Oznake so nas usmerile v gozd, kjer je bilo vedno več snega. Steza je bila shojena, tako da večjih problemov nismo imeli. Po enourni nezahtevni hoji smo prispeli do pravljične planinske Iztokove koče pod Golaki. Po krajšem postanku pri koči smo se pogumno in z veliko dobre volje povzpeli do vrha Malega Golaka (1495 m). Vreme je bilo čudovito, zato smo uživali ob pogledu na Julijske Alpe s Triglavom, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Dolomite, le na južno stran nam je megla zakrivala pogled. Počasi smo se vrnili do koče, kjer smo se ustavili dalj časa in uživali ob dobri hrani, ki so jo pripravili

Šport Občina

Planinsko društvo Brda

Golaki

Čičer

prijazni oskrbniki. Do Male Lazne smo se vrnili po krožni poti.

Nedeljo smo preživeli v dobri družbi v prelepi naravi.

Kolar postregel s krofi, saj smo že stopili v pustni čas. Od tu se je pot kar strmo vzpenjala, kmalu pa smo lahko opazili sneg. Višje kot smo se dvigali, več ga je bilo. Po treh urah hoje smo dosegli vrh Čičer (726 m). Tukaj je bila prava zimska idila. Po daljšem postanku in odtisih žigov v knjižice smo se počasi vračali proti Ročinju. Krožna pot na Čičer ima še eno pomembnost, in sicer hortikulturno, saj je ob poti nameščenih 34 tabel z navedbami imen dreves v slovenskem in latinskem jeziku. V kulturnem domu Valentina Staniča so nam postregli enolončnico in pijačo.

V prijetnem druženju smo zaključili pohod.

Iva Šibav

Čičer

V nedeljo, 4. februarja, smo se odpravili na organiziran pohod na Čičer. Pohod je organizirala Krajevna skupnost Ročinj-Doblar. Zbrali smo pri cerkvi v Ročinju in se pod vodstvom Simona podali skozi ozke uličice. Zapustili smo naselje in se po blatni gozdni poti podali v gozd. Pot se je ves čas rahlo dvigala, v bližini smo poslušali žuborenje potoka Doblarc. Med potjo smo lahko občudovali potočke, bazenčke, brzice in celo manjše slapove. Zvončki, trobentice in žafrani so nas opomnili, da se pomlad nezadržno bliža. Organizator nam je pri nekdanji domačiji

Center šolskih in obšolskih dejavnosti v Seči

Sedmošolci v domu Burja Sedmošolci smo komaj čakali, da preživimo teden v naravi. V Sečo, kjer leži CŠOD Burja, smo se odpravili sredi januarja. Pričakalo nas je sonce, zato smo popoldan izkoristili za dejavnosti na prostem.

Projektni teden z naslovom Morje, ali te poznam, se je začel z razdelitvijo učencev v štiri skupine: Gospodarski pomen morja, Zaščitena območja ob morju, Razdalje - peš, kolo, kanu in Skozi fotografski objektiv. Zvečer pa so po nočnem pohodu sledile socialne igre.

V torek smo se zbudili v oblačno jutro. Rahlo pršenje ni ustavilo dela na terenu. Nekateri smo šli v Luko Koper, drugi v Strunjan, tretji v Piran. V dopoldanskem času smo zbirali gradivo za popoldansko delo v učilnicah, kjer je vsaka skupina že začela pripravljati svojo projektno nalogo. Večer smo izkoristili za izvajanje vaj za umirjanje, literarno ustvarjanje in besedne igre.

Dan je bil naporen, zanimiv in zabaven.

V sredo so bile naš cilj Sečoveljske soline, kamor smo se odpravili peš, drugi pa s kolesom ali kanujem. Delo smo nadaljevali po učilnicah. Popoldne smo si popestrili s štafetnimi igrami. Četrtek je bil najbolj sončen dan v tednu. Na različnih lokacijah in skritih kotičkih smo zbirali še zadnje informacije, potrebne za dokončanje projektne naloge. Sledil je zaključni večer, ki smo ga učenci sami pripravili.

Prišel je petek, dan odhoda. Dopoldne je vsaka skupina predstavila svojo projektno nalogo. Po kosilu smo se polni vtisov in novih znanj vrnili v Brda.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 67

Šport

Nogometni klub Brda

Junija festival nogometa v Vipolžah Vedno je potrebno strmeti k skupnemu napredku v razvoju. Slednje je po analizi pretekle tekmovalne jeseni 2017 NK Brda spodbudilo k celostni dograditvi in prevetritvi v razvojnem programu kluba tako na članski kot tudi na ravni delovanja mlajših selekcij.

Nespremenjeni strokovni del članske ekipe v spomladanskem delu tekoče sezone ne bo imel na razpolago več nekdanjega kapetana Ferjančiča, Bužinela, Damiana, Favourja in Shonga. Bo pa po novem lahko trener Žlogar s sodelavci računal na mlada Klepaca in Pirasa, ki sta v mladinskih ekipah že oblekla dres Brd ter Pavića, ki je pred leti že dosegal zadetke v rdeče-črnem dresu članske ekipe.

Povsem novi obrazi pa so izkušeni branilec Furlan ter zvezna igralca Žižek in Grbović ter napadalec Varga.

Precej spremenjena ekipa se že dober mesec intenzivno pripravlja na nadaljevanje prvenstva s skupno mislijo obstanka med ekipami v 2. SNL tudi v naslednji tekmovalni sezoni. V ta namen je ekipa opravila priprave v Rovinju, kjer je poleg taktične uigranosti dosegla tudi homogenizacijo z novinci znotraj ekipe.

Vse za skupen dvig kvalitete, zadržanja državnega tekmovalnega nivoja in socializacije vseh vpletenih Še več kadrovskih sprememb je bila deležna Nogometna šola Brda, saj je vodenje ponovno prevzel domači strokovnjak Mitja Kristančič.

Da pa je bilo letošnje zimsko obdobje v klubu v znamenju povratkov tako igralcev kot trenerjev, se je v klub po šestih letih vrnil Luka Cijan. Prav Kristančič in Cijan bosta z vodenjem ekip U19 in U17 skušala z marljivimi in požrtvovalnimi igralci zadržati državni nivo tekmovanja v 2.

SML/SKL – Zahod. Ekipa U19 ostaja nespremenjena glede na jesenski del sezone. Ekipi U17 pa bodo do želenega obstanka v ligi v enajstih razpoložljivih tekmah pomagale tudi nove moči vratarja Vuka ter zvezna igralca Pomlad 2018 / Briški časnik / 68

Bratkič in Lukić, ki bo ponovno oblekel dres domačega kluba. Ker bo v spomladanskem delu sezone malo tekem, se ekipi zavzeto pripravljata na »zaključni« tekmovalni del z velikim številom prijateljskih tekem. Ker se nič ne prepušča naključju, bosta tudi slednji ekipi sklepni del priprav opravili v prvi polovici marca 2018 v Rovinju. Še največji spremembi na strokovno-razvojnem področju delovanja bodo v naslednjih mesecih deležne ekipe od U15 navzdol. V ta namen je bila v prvih dneh koledarskega leta v Vili Vipolže predstavljena oblika in način dela igralcem in njihovim staršem. Tako se bo poleg ekipe U15, ki je kot vsako leto tudi letos že dejavna z nastopanjem v t. i. ligi brez meja, vsaka ekipa v spomladanskem delu udeležila vsaj dveh turnirjev. Igralci ekipe U15 se bodo navajali na kasnejši tekmovalni ritem in nivo tekmovanja pri ekipi U17, medtem ko bo ekipa U13 poleg osnovnih pripadajočih vsebin vadbe namenila poudarek na prehodu iz sistema igranja 9 : 9 na 11 : 11. Novost je skupno koordiniran trenažni proces treninga za ekipe

od vključno U8 do U11. Poglobljeno bo potekalo sodelovanje z vrtci, saj se že sedaj veliko otrok udeležuje dveh krožkov pod okriljem NK Brda v telovadnici na Dobrovem. Postopoma bomo skladno z zvišanjem temperatur del vadbe z najmlajšimi nadobudneži opravili v toplejših mesecih tudi na igriščih v Vipolžah.

Poleg zagotovitve kakovostnega dela obstoječim selekcijam si želi klub sodelovanja tudi z zamejskim prostorom v Italiji ter skozi šport ustvarjati skupen čezmejni prostor.

Kažejo se zametki sodelovanja in v NK Brda bomo aktivno delali na omenjenem projektu v spomladanskem delu sezone, ki bi v prihajajoči jeseni predstavljal zagotovo neko novost v širšem športnem prostoru delovanja, vendar gre po padcu državnih meja za logično geografsko povezovanje tako na področju motoričnega razvoja mladih igralcev kot tudi slovenskega jezika.

Tako je pred nami pestra pomlad, ki jo bomo skupaj z vodstvom kluba, trenerji, igralci in njihovimi starši ter simpatizerji in donatorji kluba zaključili junija v obliki festivala nogometa v Vipolžah, katerega slogan bo: »Stopimo na igrišče vsi skupaj«, saj NK Brda smo mi vsi.

NK Brda

Šport

Projekt 42 maratonov v 42 dneh

Maratoni za pomoč malim vitezom Športno-dobrodelni projekt 42 maratonov v 42 dneh je največji tovrstni projekt v Sloveniji v letošnjem letu in je namenjen pomoči ustanovi Mali vitez in njenim malim vitezom. V sodelovanju z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, ki je tudi ambasadorka projekta, se bo dnevni tekaški dogodek odvil tudi v briški občini, ki bo pa še posebej zaznamovan. »Banner projekta« Mali vitezi so osebe, ki so se v času otroštva soočali s težko boleznijo raka, imeli operacije, terapije, kemoterapije in so tako v najlepšem trenutku življenja bili izpostavljeni vsem tegobam zdravljenja. To zdravljenje pa je pustilo posledice na njihovih telesih v obliki poškodb tkiv, manjkajočih udov, poškodovanih udov, predvsem pa je pustilo posledice na njihovi psihi in samozavesti in/ali samopodobi. Vse te posledice zdravljenja nosijo naprej v življenje - v mladostniško dobo in kasneje v dobo zrelosti in odraslosti. Teh oseb – malih vitezov je v Sloveniji preko 1000.

Bogomir Dolenc je tekač, triatlonec, vrhunski ekstremist in predvsem človek, bo v 42 dneh tekel 42 maratonov. Za tiste, ki se ne ukvarjajo s tekom ali ne poznajo teka tako podrobno – maraton je tekaška disciplina v dolžini 42.195 m.

Vrhunski maratonci, ki tekmujejo na tekmovanjih, se v enem letu udeležijo največ dveh ali treh maratonov. Za tekaškega rekreativca, ki gre na katerega izmed slovenskih maratonov (najbolj poznana sta maratona v Ljubljani in Bovcu), pomeni že en sam maraton kar nekaj tekaških priprav, navadno večmesečnih. Ko ga odteče, nato sledi vsaj nekaj dni ali teden tekaškega počitka. Bogomir pa bo takšne teke izvedel iz dneva v dan, kjer bo na pripravljenih krožnih tekaških progah tekel maratone. Športno-dobrodelni projekt se začenja 25. avgusta z uvodnim tekaškim dogodkom v Velenju, nato se nadaljujejo dnevni tekaški dogodki po različnih krajih Slovenije, zaključuje pa se 5. oktobra z tekom na trasi Trojane–Velenje, ko se bo tekač s pričakovano večjo skupino tekačev podal proti cilju v Velenju, kjer bo zaključek z dobrodelnim koncertom in programom na trgu mesta.

Več o projektu na www.42maratonov.si.

Projekt poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja. Predsednik je prepoznal delo, trud in prizadevanje tekača in s tem nazivom daje projektu prav poseben pomen.

Pomembno vlogo ima tudi ambasadorka in podpornica projekta Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic. V terminu športno-dobrodelnega projekta potekajo tudi aktivnosti v sklopu tedna otroka (letošnje leto je teden otroka med 1. oktobrom in 7. oktobrom). V tem tednu se povsod po Sloveniji odvijajo različne delavnice, prireditve in drugi dogodki, namenjeni otrokom.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 70

Šport Občina

Projekt 42 maratonov v 42 dneh Med glavne dogodke kot sodelovanje tekača in varuhinje človekovih pravic sodi dnevni tekaški dogodek v Občini Brda.

Letos je briška občina nosilka glavnega obeleženja tedna otroka z novinarsko konferenco varuhinje človekovih pravic.

Skupni dnevni dogodek kot dnevni tekaški dan in aktivnosti v tednu otroka z novinarsko konferenco varuhinje človekovih pravic bo v sredo, 3. oktobra 2018, v popoldanskih urah. Na tekaško prireditev ste vabljeni vsi - občani, športniki in tekači rekreativci, saj želimo tekača spodbuditi in mu pomagati dokončati dnevni maraton. V času tekaške prireditve pa bomo pripravili delavnice, aktivnosti in program za otroke, kar bo dnevnemu dogodku dalo poseben čar. Več o programu bomo zapisali v naslednji številki.

Občina Brda tako podpira športno-dobrodelni projekt in tekača, saj se zaveda pomembnosti sporočila projekta in želi na tak način tudi pomagati malim vitezom, saj jih nekaj prihaja tudi iz naše in sosednjih občin.

Sporočilo Bogomirja Dolenca »Vabim vas, da se mi pridružite v gibanju za male viteze ter, da skupaj naredimo lep športen dogodek tudi za otroke. To bo njihov dan. Pomembno je gibanje, h kateremu vas vabim. Nenazadnje bo to moj že 40-dnevni maraton in bom potreboval podporo. Vesel bom vsakega vašega obiska in podpore – z obiskom, s hojo, s tekom ali samo s spodbujanjem oziroma navijanjem. Pridružite se mi in skupaj pomagajmo malim vitezom. Se vidimo 3. oktobra v Brdih.«

V času dnevnih maratonov (in že prej) bodo lahko posamezniki podprli tekača tudi s poslanim SMS sporočilom z geslom. Zbrana sredstva se bodo zbirala in namenila ustanovi Mali vitez. Številka in geslo bosta objavljeni pred pričetkom projekta, predvidoma pa že v mesecu maju.

Na posameznih dnevnih maratonih bodo prisotni tudi mali vitezi, ki bodo aktivno sodelovali in pomagali pri dogodku ali pri teku tekača. Vsak tekač, ki bo želel pomagati ustanovi, bo lahko namenil prostovoljni prispevek, ki bo evidentiran in na koncu dneva nakazan na TRR račun ustanove Mali vitez. Dnevno se bo objavljala višina zbranih sredstev, saj je pomembna ažurnost in transparentnost, pa tudi znesek zbranih sredstev bo motivacija tekaču za dokončanje maratonov, ki bodo pred njim v naslednjih dneh.

B. D.

Športno-dobrodelni projekt 42 maratonov v 42 dneh je namenjen pomoči malim vitezom, cilj je zbiranje denarnih sredstev za ustanovo Mali vitez. Denarna sredstva se zbirajo na sledeče načine: donacije podjetij, sms donacije in zbiranje prostovoljnih prispevkov posameznikov na dnevnih tekaških dogodkih. Že od lanske jeseni Bogomir Dolenc intenzivno potuje po krajih Slovenije, kjer promovira projekt ter se srečuje z različnimi podjetji. Nekatera podjetja so že pristopila k sodelovanju z donacijo in na tak način podprla prizadevanja tekača. Bogomir Dolenc poziva tudi ostala podjetja, organizacije, da se pridružijo duhu dobrodelnosti in z donacijskimi prispevki podprejo namen maratonov ter na tak način pomagajo malim vitezom. Poudarja, da se donacije s pogodbo namenijo direktno na koristnika, to je ustanova Mali vitez, on je le sopodpisnik in izvajalec tekaškega dogodka. Na tak način podjetja družbeno odgovorno pomagajo malim vitezom, hkrati pa se tudi skozi projekt, predvsem pa tekača, promovirajo in pokažejo svoje razumevanje ter lokalno družbeno odgovornost.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 71

Šola

Pust

Maškare na šoli pregnale zimo

Učenci prve triade so se na pustni torek našemili. Sprva so maškare rajale v učilnicah, nato pa še na pustni povorki in na grajskem dvorišču. Glasno so odganjale zimo.

Krvavec

Zimska šola v naravi šestošolcev

Šestošolci smo se proti Krvavcu odpravili sredi januarja. Komaj smo čakali zimsko šolo v naravi. Pričakal nas je sončen in topel dan, zato smo si pripeli smuči in opravili prve zavoje. Sledile so igre na snegu in spoznavanje smučarske opreme.

Naslednji dan nam vreme ni bilo naklonjeno, saj je bila megla in rahlo sneženje. Vendar smo kljub temu smučali in uživali na snegu. Po aktivnih športnih in učnih vsebinah je sledil družabni Pomlad 2018 / Briški časnik / 72

večer z igro Activity, kjer smo se preizkusili v risanju, razlagi in pantomimi.

Sledila sta še dva zanimiva in pestra dneva, ko smo smučali in izvedli tudi ostale planirane aktivnosti, ob katerih smo uživali.

Na dan odhoda smo spakirali vso opremo, se odpravili v dolino in se odpeljali proti domu.

Šola Občina

OŠ Alojz Gradnik in OŠ Ludvik Zorzut

Obisk zamejskih učencev Lani v začetku decembra so nas z obiskom razveselili učenci 1. in 2. razreda OŠ Alojz Gradnik Števerjan in OŠ Ludvik Zorzut Bračan, obe s slovenskim učnim jezikom. V šolski knjižnici so prisluhnili pravljici Petre Bergant Božično darilo za jelenčka Rudija. Prvošolci so naše goste pozdravili s pesmijo, sledila je skupna malica. Z delom smo nadaljevali v ustvarjalnih delavnicah.

Izdelovali smo smrečice in snežake.

Bili smo zelo ustvarjalni. Preživeli smo čudovit dopoldan.

Dom upokojencev Podsabotin

Slavje ob 100-letnici rojstva Stanislave Bucik

Čestitka

Prav na praznik žena smo v domu upokojencev v Podsabotinu obeležili 100. rojstni dan naše stanovalke Stanislave Bucik. Gospa Slavka, kot jo imenujemo, je bila obkrožena z najdražjimi, s tremi otroki in njihovimi družinami. Pravnuka Matija in Sofija sta z glasbeno-plesno točko otvorila slavje in ogrela srca zbranih. V nadaljevanju je vnukinja Martina predstavila »nonino« bogato življenjsko zgodbo. Iz nje je moč razbrati, da je družina Slavkina zlata nit življenja in tista svetinja, ki ji pomeni vse. Za družino se je brezmejno razdajala.

Prav mama Slavka je njihov prvi zgled predanosti, skrbnosti in topline, ki jo zdaj sama uživa v družbi njenih najdražjih.

Izrečenih je bilo mnogo želja, toplih in iskrenih. Njen praznik so počastili direktor Doma upokojencev Nova Gorica Bojan Stante, župan Občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk, župan Občine Brda Franc Mužič ter predstavniki Društva upokojencev Šempeter-Vrtojba, Župnijske Karitas Šempeter in Združenja borcev za vrednote NOB - Krajevna organizacija Šempeter. Izbranim besedam vseh prisotnih je piko na i dodal domski pevski zbor Češnjev cvet in s pesmijo ustvaril prijetno domačnost. Nazdravili smo s penino in se posladkali s torto, v katero je zarezala slavljenka Slavka. Kot je v navadi, smo stoletnico povprašali za nasvet za dolgo življenje. Pravi, da je treba veliko delati, nikoli jamrati in biti vedno dobre volje. To si velja zapomniti kot popotnico v vsak nov dan.

Slavki želimo še veliko zdravih in prijetnih trenutkov v družbi njenih najdražjih. zaposleni in stanovalci doma upokojencev v Podsabotinu Fotografiji: Andrej Colja Pomlad 2018 / Briški časnik / 73

Šport

Obujanje kulturne dediščine

Ko preteklost sreča sedanjost Zavedamo se, da je dediščina naših prednikov pomembna tudi za našo sedanjost in prihodnost. Ker smo v letu, posvečenem kulturni dediščini, smo na šoli tej temi posvetili več pozornosti.

Tretješolci smo izdelali svojo punčko iz cunj. Šestošolce je obiskal Lucijan Grudina iz Neblega, ki že vrsto let plete košare iz vrbovih vej. V uvodu nam je predstavil pletene predmete, ki so jih uporabljali v Brdih naši stari starši, zgodovino uporabe, način pletenja, čas nabiranja vrbovih vej in pripomočke.

Prikazal nam je postopek pletenja in nas spodbudil, da bi poskusili tudi mi. Gospodu Lucijanu se zahvaljujemo za obisk in pripravljenost prenašanja svojega znanja na mlajši rod.

Skupina Vlaki

Na šolo smo povabili tudi upokojeno učiteljico Darinko Sirk, da nas je popeljala v bogato kulturno dediščino Brd. Uvodoma nam je povedala nekaj o zgodovini naglavnih svitkov, potem pa so se učenci projekta eTwinning tudi sami naučili izdelati tipični briški svitek. Gostji se iskreno zahvaljujemo, da se je odzvala našemu povabilu in ji hkrati čestitamo ob visokem življenjskem jubileju.

CŠOD

Lutkovna predstava Piščanček Pik Tretješolci v domu Medved

Pogovor o čustvih in njihovem izražanju smo z otroki v skupini Vlaki poglobili ob zgodbi Piščanček Pik. Vzgoji-

teljici sva pripravili lutkovno predstavo, ki so si jo ogledali vsi otroci vrtca iz Kojskega.

Tretješolci smo se na Medvedje Brdo odpravili po božično-novoletnih počitnicah. Prvi dan smo se preizkusili v teku na smučeh, spoznavali orientacijo v naravi, raziskovali gozd in opazovali zvezde. Drugi dan smo spoznavali domske živali, odšli do krmišča v gozd in doživeli gozd ponoči. Ko smo se zbudili, smo opazili, da snega ni več. Čeprav smo se imeli lepo in smo spoznali veliko novega, smo se veselili, da bomo spet videli svoje starše.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 74

Občina Čestitka

90-letnica Darinka Sirk

Mamini zgledi so jo vodili skozi življenje »Moja življenjska pot ni bila postlana z rožicami, ogromno je bilo trnja. Na srečo nas je na vse hudo znala pripraviti mama, ki je velikokrat dejala: Vse nesreče, bolezni, krivice so mojega moža spravile v grob. Mene pa je vse to kalilo, da sem iz navadnega železa postala trdno jeklo. Mamini zgledi so tudi mene celo življenje držali pokonci,« je Darinka pojasnila svoj življenjski moto.

Rodila se je 5. februarja 1928 na Bregu (Krasno) v številčni družini Jožefa Karla Obljubka in Doroteje, rojene Sirk iz Višnjevika. Ožja družina je štela deset članov: očeta, mater, pet otrok (Stojan, Mirko, France, Irena, Darinka), nonota Franca in neporočeni teti Olgo in Viktorijo. V krog družine pa so šteli še gospodinjsko pomočnico in hlapca, doma iz Lokovca, ki ga je oče kasneje vpisal kot družinskega člana. Nono Franc Obljubek, ki je bil župan v Kojskem, je iz sirotišnice vzel dve osiroteli sestri. Dora je ostala pri njih nekaj let, Anica pa do svoje poroke, ko ji je bilo 22 let. Tako je v Obljubkovi veliki in lepi hiši domovalo 14 ljudi. Kljub temu so bila vedno vsakomur gostoljubno odprta vrata ter dana pomoč tistim, ki so jo potrebovali ali jih za to prosili.

Darinka se takole spominja svojega otroštva: »Moje otroštvo je bilo srečno, živela sem v lepem, velikem domu, z ljubečimi starši, ki pa so nas vzgajali v strogem redu in prepričanju, da se morajo otroci naučiti vsega, kar bodo kdaj v življenju potrebovali. S sestro sva že v ranem otroštvu morali opravljati ženska gospodinjska dela: vsakodnevno pospravljanje kuhinje in jedilnice in dvakrat tedensko čiščenje vseh prostorov. Učile smo se tudi raznih ženskih ročnih del. Bratje pa so bili udeleženi pri moških opravilih. Vedno pa so nam dopuščali druženje v igri z vaškimi vrstniki. Čeprav smo bili premožni, so nas vzgajali v spoštovanju do vseh v vasi, revnih in bogatih. Nikoli nismo smeli kazati ali izražati občutka večvrednosti.« V starosti dobrih pet let so Darinko na prigovarjanje tedanje učiteljice všolali v Višnjeviku. Zaključila je sedem razredov italijanske šole, ko se je začela druga svetovna vojna, ki je kruto posegla v življenje Obljubkovih.

Cela družina se je med vojno vključila v odpor. Pri njih so se pogosto ustavljali borci in aktivisti, saj je vas ležala na pomembnih prehodih. Darinka je bila predsednica mladine in kasneje SKOJ-a.

Pomlad 2018 / Briški časnik / 76

22. in 23. maja leta 1944, v najhujši sovražnikovi ofenzivi v Brdih, je družina doživela najhujšo tragedijo. Do tal so jim požgali dom, da so ostali brez vsega, zgolj s tistim, kar so imeli na sebi. Nenadomestljiva pa je bila izguba starega očeta, ki so ga hladnokrvno ustrelili Nemci. Sledila so dolga leta težkega življenja. Tudi po osvoboditvi in priključitvi je družina zaradi statusa, ki ga je imela pred vojno, bila na težkih preizkušnjah. O tem pa je Darinka povedala sledeče: »Vedno sem poudarjala, da je naša družina v tem obdobju doživljala hude krivice. Tega pa nikakor ne morem reči zase. Imela sem vso podporo pri šolanju, dosegla višjo izobrazbo, dobila zaposlitev, tri leta sem bila ravnateljica na dobrovski šoli, čeprav nisem bila članica zveze komunistov, kar je bil v tistih časih pogoj za zasedbo tega mesta. Imela sem ves čas celo občutek privilegiranosti.« Po končani vojni je Darinka v pospešenem tempu opravljala izpite in z maturo zaključila nižjo gimnazijo. Potem se je vpisala na tolminsko učiteljišče, kjer je po treh letih diplomirala. Prvo službeno mesto učitelja je dobila na Starodu, naslednje

leto pa v Knežaku. Nato je bila poslana na študij na Višjo pedagoško šolo v Ljubljano, kjer je doštudirala biologijo in kemijo. Po končanem študiju se je zaposlila na Osnovni šoli Dobrovo, kjer je delala vse do upokojitve leta 1983. Takrat pa se je začela njena druga delovna doba.

Leta 1958 se je poročila z Milanom Sirkom iz Biljane. Rodila sta se jima hčerka Tatjana in sin Miran. Ljubeča nona pa je štirim vnukom, ki jim je že pred leti posvetila knjižice: Pravljice za Kosto, Pesmice za Jašo, Nona pripoveduje pa za Laro in Niko.

Darinka je izjemna ženska. Kot učiteljica je bila zahtevna, vendar poštena, tankočutna in razumevajoča, zato jo imajo vsi njeni učenci v spoštljivem spominu.

Kot sodelavka je bila razsodna, odkrita, izjemno duhovita in vedno pripravljena pomagati. Ves čas pa si je prizadevala beležiti in s tem ohraniti briško preteklost v najširšem pomenu besede. Posebno po upokojitvi se je tega lotila z velikim zamahom. Izdala je dve knjigi, pripravlja tretjo.

Izvaja razne delavnice na šoli, za kmečke žene in v domu upokojencev v Podsabo-

Čestitka Občina

Po petdesetih letih spet k Pavšiču

Vanda in Radovan Cukjati s Ceglega praznujeta 50 let poroke Vanda in Radovan se poznata, od kar pomnita, pravita. Njuni življenji sta prepleteni že od otroštva. Bila sta tudi sošolca v osnovni šoli, saj sta rojena istega leta. Že takrat se je med njima razvila simpatija, a kot otroka sta si jo kazala na poseben način. Vanda pravi, da je bil Radovan lahek kot peresce in da sta si večkrat ponagajala, pri čemer je bila ona na boljšem.

Pri sedemnajstih letih sta postala par, čez pet let, 3. januarja, pa zakonca. Povesta mi, da je bila to sreda, kar je bilo sicer nenavaden dan za poroko, a želela sta ugoditi Radovanovim staršem, ki so se poročili ravno na ta datum. Temu je botrovalo še to, da so takrat vodili gostilno na Vrhovlju, kjer je bilo največ dela ravno ob koncih tedna. Poročila sta se v medanski cerkvi, civilna poroka pa je bila na občini na Dobrovem. Pravita, da sta imela veliko povabljencev in da jima je pogostitev v gostilni Lipa ostala v lepem spominu. Takoj po obredu, se spominjata, sta se fotografirala v Fotoateljeju Pavšič Zavadlav in izkušnjo sta ponovila tudi letos.

Vedno sta se imela rada in tako je še danes. Rodili so se jima trije otroci, Tanja, Beti in Kristjan. Skrbno sta se jima posve-

tila in družinsko življenje usklajevala z delom v podjetjih in na kmetiji.

Ob praznovanju 50. obletnice poroke so ju obkrožili najdražji. Med njimi je danes tudi pet vnukov, Sara, Luka, Hana, Kevin in Ana. Imata pa tudi pravnukinji Sophie in Amelie. Pomembno obletnico so obeležili pri sveti maši v Medani, nato pa z večerjo v Neblem Pr' noni. Vanda pravi, da so jo presenetili s šopki, saj jih je dobila v dar kar štiri.

Ob tej priložnosti se želita zahvaliti družini in vsem povabljenim na praznovanje, mi pa jim čestitamo in želimo še veliko zdravja in skupnih dni.

Monika Prinčič Fotografija: osebni arhiv družine Cukjati

Devetošolci na Bledu

Nekateri prvič stali na drsalkah Zjutraj smo se z vlakom odpeljali proti Bledu. Tam smo se najprej sprehodili ob Blejskem jezeru in nato odšli v dvorano, kjer je drsališče. Tam smo se zabavali in imeli lepo. Nekateri so prvič stali na drsalkah in se naučili drsati. Po končanem drsanju smo odšli na kosilo in se z vlakom vrnili domov.

90-letnica Darinka Sirk tinu. Je neizčrpen vir znanja in vedenja o briškem življenju in delu nekoč, zato svetuje pri organizaciji Praznika češenj, Briške poroke in vsem, kar se nanaša na briško preteklost. Doma pa se sprošča ob likovnem ustvarjanju, izdelavi svitkov in drugih ročnih delih in vse to rada podarja.

Njeno delo ni ostalo neopaženo. Leta 2001 je bila proglašena za »Naj Briko«, leta 2006 je bila prejemnica občinske nagrade, leta 2016 pa ji je pripadal laskavi naziv častne občanke Brd. 90. rojstni dan je Darinka želela praznovati v ožjem družinskem krogu, saj še ni prebolela smrti moža Milana. Pa se je zgodilo malo drugače. Kar dva dni je sprejemala čestitke. Obiskala jo je delegacija iz občine in iz šole, voščili so ji številni sorodniki, prijatelji, znanci in nekdanji učenci.

Vseh je bila zelo vesela in vsem se iz srca zahvaljuje za tolikšno pozornost.

Malo z zamudo, vendar iskreno čestitamo Darinki tudi iz uredništva Briškega časnika in ji voščimo še obilo zdravih, srečnih in ustvarjalnih let.

Pust

Briško kosilo sedmošolcem Učenci izbirnega predmeta Sodobna priprava hrane so na pustni torek sedmošolcem postregli briško kosilo. Dogodek se je odvijal v šolski restavraciji »Kuhna pa to«. Postregli so jim »župo iz vržot, tučn krompir in kroštole«.

Milena Beguš Pomlad 2018 / Briški časnik / 77

Čestitke

100-letnik Efrem Mozetič

Duhovnik ima posebno poslanstvo »Duhovnik ima posebno poslanstvo,« je dejal Efrem Mozetič ob svoji 90-letnici. Takrat, 31. januarja 2008, je bilo pri maši v Šmartnem nenavadno veliko ljudi, ki so mu prišli voščit iz mnogih briških vasi.

V pomladni (50.) številki Briškega časnika smo objavili dogodek in poudarke iz njegove bogate življenjske zgodbe, ki jo tokrat na kratko povzemamo.

Efrem Mozetič se je rodil v številčni družini v Mirnu, kjer je dokončal štiri razrede ljudske šole. Že kot majhen deček se je odločil za duhovniški poklic in tega nikdar ni obžaloval. Kot 10-leten je odšel v pripravnico Alojzijevišča v Gorici, nato v malo semenišče, kjer je dokončal gimnazijo. Potem se je vpisal na študij teologije v Gorici.

29. junija 1941 je bil v Gorici posvečen v duhovnika. Prvo službeno mesto je bilo na Krasu, v Temnici s soupravo Lipe. Med vojno je pogosto reševal življenja ljudi in njihovo imetje, zato so ga večkrat zasliševali, dokazov pa niso našli.

Leta 1947 je prišel Efrem Mozetič prvič v Brda, v Gradno, kasneje je bil imenovan še za soupravitelja župnije Vedrijan. Leta 1962 je bil premeščen v Vipolže, od koder je upravljal Gornje in Dolnje Cerovo ter kasneje še Kozano.

Leta 1975 je bil premeščen v Dutovlje, kjer je upravljal še vasi Skopo in Kopriva. Na prošnjo pri škofu, da bi upravljal manjšo župnijo, se je leta 1993 ponovno vrnil v Brda, v Šmartno, kjer so ga toplo sprejeli. Leta 2003 je bil civilno in cerkveno upokojen.

Vendar je bival v Šmartnem še nekaj let in maševal vsak večer, če mu je le dopuščalo zdravje.

Briška delegacija, ki je voščila slavljencu (z leve): Karlo Turk, predsednik DU Kojsko, podžupan Žarko Kodermac, župan Franc Mužič, dir. obč. upr. Anita Manfreda

Slavje v Centru starejših Pristan

V sredo, 31. januarja, je bilo v Centru starejših Pristan v Vipavi prisrčno slavje v čast stoletniku Efremu Mozetiču, nekdanjemu šmartenskemu župniku. Dopoldne so v domu pripravili rojstnodnevno slovesnost, ki so se je udeležili stanovalci doma in gostje, ki so prišli voščit slavljencu. Med njimi je bila delegacija iz Brd, in sicer župan Franc Mužič, direktorica občinske uprave Anita Manfreda, podžupan Žarko Kodermac, predsednik DU Kojsko Karlo Turk in Milena Beguš, vipavski župan Ivan Princes in Franc Kopatin, ustanovitelj centra.

Zbrane je pozdravila in nagovorila delovna terapevtka Mojca Trdan, ki je na kratko predstavila življenjsko pot slavljenca. Leta 2009 se je Efrem umaknil v duhovniški dom v Šempeter. Od leta 2010 pa biva v Centru starejših Pristan, kjer še vedno po svojih močeh opravlja duhovniško službo v tamkajšnji kapeli. Prisotne je pozdravil tudi direktor doma Martin Kopatin.

Briški župan Franc Mužič je v nagovoru poudaril, da je gospod Mozetič pustil v Brdih neizbrisen pečat. Tam je daroval svojo zlato in biserno mašo, prisoten je bil na vseh večjih cerkvenih slavjih v Brdih in ljudje ga imajo v lepem spominu. Kjerkoli je bil, je s svojo vedrino vnašal veselje, optimizem in pozitivno energijo. Po nagovoru je odprl briško penino, s katero so vsi prisotni nazdravili slavljencu. Na koncu so postregli s torto, ki so jo spekli v domu, in gospoda Efrema pozvali, naj zareže vanjo. Pa je v svojem stilu dejal: »Je škoda rezat, ker je tako lepa.«

Besedilo in fotografije: Milena Beguš Pomlad 2018 / Briški časnik / 78

Efrem Mozetič med sostanovalci doma

Nazdravljajo (z leve) Martin Kopatin, Ivan Princes, Anita Manfreda, Franc Mužič, Žarko Kodermac, Karlo Turk, Franc Kopatin

Misel Občina

Velika noč

Zaprta vrata Pod noč tistega dne je stopil mednje pri zaklenjenih vratih in pozdravil »Mir vam bodi!« Tako se spominja velikonočnega dogajanja, pod noč tistega dne, evangelist sv. Janez.

Zaprta vrata. Zaklenjena. Iz strahu in razočaranj.

Jezusova smrt je sesula vse. Če rečemo »vse«, govorimo o brezvoljni, nemočni skupini Jezusovih učencev v stiski, ker čuti, da nima nikakršnih možnosti za svojo prihodnost.

Potem pa, pod noč tistega dne, nenapovedan, nepričakovan, skozi zaklenjena vrata, On, sredi zbegane skupine.

So dogodki, so rešitve, so upanja, ki gredo skozi zaklenjena vrata in prestrašena srca. Tak je velikonočni dogodek.

V tem je razlika med življenjem s prihodnostjo in življenjem brez nje; med prazniki in praznovanji. So praznovanja, s katerimi slavimo preteklost, spomine, svoja (z)druženja, in so prazniki, ki se ob njih spominjamo dogodkov, ki oživljajo človekove temeljne izkušnje. Nekatere nosi v sebi tudi krščanstvo. Tak praznik je velika noč, največji praznik, nabit z izkušnjo življenja in prihodnosti.

Okrog tega se vrtijo mnogotera razmišljanja. Dve izkušnji bi rad omenil. Prva je slovenska izpod peresa Iva Brničića, ki govori o mladih med vojnama, druga pa analizira splošno stanje duha tega časa, kot ga opredeljuje svetovno znani Poljak Zygmunt Bauman.

Zaprta vrata

O mladih pred zaprtimi vrati v prihodnost je Ivo Brnčić (1912–1943) pisal leta 1937, dve leti pred drugo svetovno vojno, v eseju Generacija pred zaprtimi vrati: »Tragika navadnega življenja je čisto povprečna, je sestavljena iz tisočerih drobnih, nezanimivih dejstev in neznatnih činiteljev, ki sami po sebi niti niso vredni solze ali kletve; toda v svojem končnem skupnem učinku, v svoji počasni, neutrudni trajnosti, so okrutni … Takšna majhna, borna vsakdanjost je življenjski delež mladega slovenskega inteligenta, o kakršnem govorim. Nemo čakanje, nenehno poniževalno ponujanje samega sebe …« Brničićev opis stiske mladih predvojne generacije danes ponovno izziva vse, predvsem družbene strukture države, šolstva, občine in družine, da se iznajdljivo odzivajo na splošno zaskrbljenost, da je mladim, v času občutenja ponovno zaprtih vrat, blokiranih preveč izhodov v prihodnost.

Z drugimi besedami: svet jim je spet postal neprijazen.

Zaradi (ne)prihodnosti.

Gradnja novega upanja

V deželah sorazmernega napredka in blagostanja, v kakršnih živimo in se v njih sklicujemo na človekove pravice in svoboščine, smo dosegli standard, kot ga še nismo imeli. Odraža se v rastočem potrošništvu, na drugi strani pa v porivanju vedno večjega, nevidnega in molčečega števila družin in mladih na prag in čez prag revščine. V javnosti, v umetnosti, medijih in načinu upravljanja od države navzdol prevladuje med mladimi in drugimi ranljivimi ljudmi občutek splošne zadrege pred prihodnostjo.

Obenem in povrhu plahni medsebojno zaupanje med ljudmi, generacijami in še posebej zaupanje v prihodnost.

Očarajo nas vedno nove tehnične novosti, starost se nam lahko podaljšuje, državni proračun se povečuje, vernost se nadomešča s sektami, tolažečimi duhovnimi praksami … z religijo telesa in denarja. Nekaj pa nam uhaja in nas od znotraj nažira, da capljamo naokrog v »nikamor« in v tolaženje okrog višanja domače proizvodnje, ki za navadnega človeka, tudi mladega, njeni sadovi obtičijo v »ničemer«, če ni prihodnosti.

Niti ekonomija niti bleščeče reklamirane reforme ne dvignejo mladega duha v prihodnost. Kako to, da smo starejši in stari spregledali, da odgovorna gradnja prihodnosti, osebne in družbene, ni zadeva denarja, lagodja in uživanja, pač pa duha. Ja, onega duha, velikonočnega, ki je prevzel ono velikonočno skupino, da je začutila in hotela prihodnost. Gre za duha, ki prodira skozi zaklenjena vrata nevednosti, brezsramnega okoriščanja posameznikov, ki so na udobnem mestu nepreglednega upravljanja z javnimi dobrinami.

Zygmunt Bauman je bil neprekosljiv opazovalec brezizhodnosti sodobnega življenja brez upanja. O upanju za prihodnost je pisal v svojem zadnjem delu, eseju, ki so ga izdali po njegovi smrti lani.

Bauman ugotavlja, da je danes konec utopij, ki so nas nekoč izstreljevale v bleščečo prihodnost. Spomnimo se, kaj vse smo Slovenci govorili in upali, da bomo naredili iz svoje samostojnosti … Bauman je dognal, da današnjo družbo vleče v preteklost.

Toda ne v preteklost kot nedokončano nalogo, iz katere prihaja volja, da gledamo naprej in napredujemo. Pač pa pravi, da nosimo v sebi tisto preteklost in o njej radi govorimo, ki je v resnici ni bilo, ker je utopija preteklih časov.

Temu stanju duha je dal ime retropija.

Velika noč nas utegne s svojim sporočilom in blagoslovom pričvrstiti z nogami v ta čas in prostor, da ne bomo gojili mitov na nobenem področju življenja - ne na kulturnem, socialnem, verskem, da se ne znajdemo skupaj z mladimi v retropiji. Ali, z drugimi besedami, v preteklosti prepakirani v pravljice.

Umanjkanje upanja v prihodnost dela mlade nezadovoljne, godrnjave, nemočne.

Upanje in vero potrebujejo, da se ne bodo strašili sveta, ki mu bo treba pomagati k ravnovesju v njegovih notranjih nasprotjih, človeških, okoljskih, socialnih, vzgojnih, in bo treba obračunavati z mitom o bogatenju in brezmejnem plenjenju sveta.

Sestopili bodo iz virtualnega sveta v dejanski svet in njegova uresničljiva pričakovanja.

V prihodnjem, uresničljivem svetu, nas bo blagoslavljala mirna, povezovalna velika noč. Narejena iz »tistih pod večeri«, da prodre naše dveri.

Gašper Rudolf Pomlad 2018 / Briški časnik / 79

Križanka

NAGRADNA KRIŽANKA

SESTAVILA: MINKA ČUFAR

VZDEVEK ANGLEŠKEGA WRESTLING BORCA (NI GRAM)

ŽELJKO JOKSIMOVIĆ

OBLIKA IMENA TIHOMIL, TUDI JUNAK NANIZANKE ODPISANI

GOROVJE V BOLGARIJI, NI RIGA

ITALIJANSKI PISATELJ (UMBERTO, IME ROŽE)

JUNAK V INDIJSKEM EPU MAHABHARATA, NI GAL

MESO PRIPRAVLJENO V PEČICI

KOT KOS VELIKA PTICA SELIVKA, KOSEC

NORVEŠKI SMUČARSKI SKAKALEC (STEINAR) MAJHNA RINKA, OBIČAJNO ZA PIERCING OPOJNA SESTAVINA VINA IN PIVA SRBSKO NASELJE, KI SPADA POD MESTO ŠABAC STEINAR BRAATEN – NORVEŠKI SMUČARSKI SKAKALEC

POSVEČENA HOSTIJA, KI SE DELI MED MAŠO

PAVLA HOČEVAR IME NEKDANJE BIATLONKE BRANKOVIČ

ŠTEFAN FLISAR MAJHEN BOBEN Z ENOJNO OPNO

SPECIALIST ZA UŠESNE BOLEZNI

STARA RIBIŠKA LADJA IZKORIŠČANJE, TUDI DAJANJE IZ KOŽE

HERMAN MEIER

ZNIŽAN TON D NIKALNICA

STALNI NAROČNIK, PREDPLAČNIK

Pravilna gesla nagradne križanke 89. številke Briškega časnika so: MS, TOALETA, OBRAČUN, RAJMOND, UI, IR, MUTČANI, IČA, KAČ, ŠB, ŠI, NEOPREN, INDIANA, CIAN, DS, AKRATOS, ČILI, FARAMIR, ALI, ATI, NADEV, TSOBARI, TLO, YN, GOFLJAČ, ARIADNA. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali MARIJO GAŠPARIN, Barbana 3a, 5212 Dobrovo. Nagrajenki Občina Brda podarja biografijo Izidorja Simčiča Pot in delo nekega arhitekta. Biografijo so javnosti predstavili v začetku marca v Vili Vipolže.

Več o čarobni predstavitvi in zanimivi biografiji si lahko preberete v tej številki Briškega časnika. Nagrajenka naj za prevzem nagrade pokliče Matejo Mavrič na Občino Brda Mi pa smo vam pripravili novo, pomladno križanko. Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in nagradili nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 1. junija 2018. Če križanke nočete izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka. uredništvo Briškega časnika

PREBIVALKA JUDEJE REKA V ŠVICI

REKA NA PELOPONEZU

Čestitka Nataši

BREZVLADJE, BREZPRAVJE JUNAKINJA ROMANA APRIL PISATELJICE MIHELIČ (NI ITA)

NEKDANJA ITALIJANSKA DENARNA ENOTA

ARGENTINSKI NOGOMETAŠ IN TRENER (ATLETICO MADRID), DIEGO

OKRAJŠAVA ZA TELEVIZIJO

SAMOZADOVOLJEVALEC

MAOVI – NASELJE V MESTU ŠABAC

IME EKSPLOZIVNO TELO

USTANOVITELJ ARSAKIDSKE DINASTIJE

MUSLIMANSKI PRAZNIK

VOJAŠKO URJENJE KRAJŠA OBLIKA IMENA EDWARD

SADEŽ S TRDO LUPINO, ZA POTICO AVTOMOBILSKA OZNAKA MURSKE SOBOTE

PRIPADNIK BODSKEGA LJUDSTVA (NI GER)

Članica našega uredništva Nataša Vuga Urbas je februarja k sebi privila hčerko Valentino, ki že pridno raste. V uredništvu Briškega časnika mladi družinici iskreno čestitamo in želimo, da bi se še dolgo prisrčno stiskali, Valentini pa, da bi zrasla v zdravo in zadovoljno dekle.

IME IGRALCA SAMOBORJA RENATO VUGRINEC

PREBIVALCI BARJA

SLIKARSKA TEHNIKA Z VODNIMI BARVAMI

Pomlad 2018 / Briški časnik / 80

uredništvo Briškega časnika Naslov: