Briški časnik - številka 88, jesen 2017

Tema trimesečja:

Brda, dom rebule

ŠTEVILKA 88 • LETNIK 21 • JESEN 2017

Ob izidu

Rebula povezuje vinarje

V vaše domove prihajamo v času počitnic s številnimi članki o dogajanjih, ki so krojila letošnjo poObčina Brda mlad in del poletja v Brdih. 25. maja smo se prvič uradno zapeljali po novem krožišču na Dobrovem in občudovali novo ureditev osrednjega trga. Te dni naj bi zabrneli stroji v Gonjačah, kjer bodo poleg krožišča rekonstruirali tudi odsek ceste med Gonjačami in Kojskim ter uredili pločnik. Brda so lepa in prav je, da jih z urejeno infrastrukturo še polepšamo.

Na slavnostni seji so se poklonili Karlu Zuljanu, ki ustvarja bogato doto na kulturnem področju Brd. Širi glasbeno znanje in je zagnan glasbenik ter ustvarjalec. Povsod lahko zasledimo njegovo ljubezen do glasbe in briških gričev, še danes s svojo harmoniko popestri marsikatero prireditev in doma zapiše čudovite melodije.

Moji spomini napodelili rebuloKleti segajo Na seji so počastili dva paradna konja briškega gospodarstva.

Priznanje so Brda,vkizgoletos dnje otroštvo.

Domaki je sem praznuje častitljivih 60 let, ter podjetju Trine d. o. o., turistični center Venko, pravizteVišnjevika. dni zabeležil deseto leto delovanja. Klet Brda uspešno posluje in je zNaši več kotvinogradi 100 delovnimi mesti največji zaposlovalec so bili vedno zasajeni s to v občini, Venko je drugi največji zaposlovalec v Brdih, tu je zaposlenih 65 ljudi,zdelo pa nudi sorto.

Sošolci soveč sekot ponašali grozdjem tudi 20 študentom. Obe podjetji sta tesno vpeti v lokalna dogajanja, skrbitakot za ugled občine in za razvoj zvenečih imen, so chardonay, saubriškega turizma. vignon, tokaj, sivi pinot, beli pinot.

StarNagrade soBrda podelili Milošu Eriku Kodermacu in Valterju Mavriču. Podrobneje smo jih Občina je s Kumarju, sklepom predstavili na naslednjih straneh Briškega časnika. še sem vprašala, zakaj mi gojimo rebulo.

Inštituta za mladinsko politiko sta mi, dainvk naših vinogradih, Praznik češenj je poskrbel za pestro in več tednovPojasnila trajajoče praznovanje nam privabil številne kjer jeobarvane več kamenja in opoke kot zemlje, 8. oktobraki so 2017 postala nosilka radovedneže, spremljali kulturne, športne in turistično prireditve.

Z veseljem poročamo, da je bilaprijazna maja v Bruslju predstavljena kandidatura za uvrstitev Brd/Collia na najbolje uspeva rebula. Še to, sem si miscertifikata Mladim Unescov seznam svetovne dediščine, da bomo pri nas naslednje leto bilo gostilivšeč, del evropskega lila. Ni mi da smo nogometnega morali poobčina za obdobje 2017nemškazimi prvenstva vinarjev, da je našeod gričeleta občudovala delegacija.

Vinarji in oljkarji so ponovno prinesli v vinogradu pobirati kamenje, da domov številna priznanja, v Vili Vipolže so se spletale mednarodne vezi in še bi lahko naštevala. Vsi ti do 2021. bi rebula, ki je bila dobra le za prebavo, drobci dogajanj sestavljajo uspešno zgodbo naše dežele.

Mladim prijazna občina

Briška občina se svoje vloge v življenju mladih dobro zaveda in si želi vzpostaviti lokalno okolje, v kateri bi mladi radi živeli in ustvarili lastno prihodnost. V želji konkretne usmeritve, kako še izboljšati stanje na področju lokalnih mladinskih politik, se je v začetku septembra občina prijavila na Javni poziv za pridobitev certifikata Mladim prijazna občina in na podlagi izpolnjevanja kriterijev in pogojev poziva vlogo tudi dobila odobreno.

Ponosni smo na pridobljen certifikat in potrditev, da delamo v pravi smeri, hkrati pa je to še večja obveza za izboljšavo trenutnega stanja na področju lokalne mladinske politike in spodbuda k nadaljnjem delu na tem področju.

B R I Š K I

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UREDNIŠTVO: Anita Manfreda, glavna urednica Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, redakcija, tehnično urejanje Andrej Colja, fotografije Ana Cukijati, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

dobro uspevala. Včasih smo bili v briški zadrugi izbrani za poseben izbor kakovostne rebule. Iz našega grozdja so delali penino. To pa je že bilo nekaj spoštljivega. Razmišljala sem o tem, kdo vse bo z njo nazdravljal ob posebnih priložnostih.

Kasneje sem spoznala, da je rebula del kulturne dediščine Brd in da prve omembe te sorte segajo že v srednji vek. Počasi sem jo vzljubila. Vsako leto smo nekaj zabojčkov slastnega grozdja pustili doma, da smo ga zobali celo zimo. Pokala sem od ponosa, ko se je rebula začela uveljavljati na slovenskem vinskem zemljevidu in so ji posvetili vedno več prireditev. Spoznala sem, da je rebula lahko spremljevalka vseh jedi. Lani smo na novinarski trgatvi v Kleti Brda prisluhnili predavanju o rebuli in uživali na degustaciji različnih stilov rebul, ki so se odlično prilagajali jedem. Dozorela je odločitev, da ji posvetimo rubriko Tema trimesečja. »Počakaj«, so rekli v Kleti Brda, »ker se pripravlja še nekaj več o rebuli.« Konec avgusta se je to zgodilo. Brici, vinarji z obeh strani meje, so se povezali in odločili spregovoriti o skupnem prostoru in sorti, rebuli. Rebula jih je povezala in z združenimi močmi so jo ponesli v svet. Rebula ni zasvetila na svetovnem vinskem zemljevidu kot sorta posameznika, ampak kot sorta področja, teritorija. Več o mednarodnem dogodku »Brda, dom rebule« in o rebuli si preberite v tej številki Briškega časnika v rubriki Tema trimesečja.

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Goran Simčič, Iva Sivec, Mateja Drnovšček, Erika Koncut Oglasno trženje: Tina Testen Kumar s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

V 88. številki Briškega časnika pa pišemo še o drugih in drugačnih temah. V Brdih smo pridobili certifikat Brda, mladim prijazna občina, na seji občinskega sveta so po dolgih šestih letih sprejeli občinski prostorski načrt, potrdili predlog, da bi se Osnovna šola Dobrovo preimenovala v Osnovna šola Alojza Gradnika in tudi tako počastili 50. obletnico smrti Alojza Gradnika. Športniki in vinarji so nas razveselili s številnimi odličnimi rezultati. Po Brdih so se zvrstili zanimivi dogodki, prav pred zaključkom redakcije se je v Vili Vipolže odvijal Večer vokalnih skupin in mednarodni plesni festival. Na svetovnem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih v Kobenhavnu je plesna zasedba Vip Dance kluba v disciplini break dance med mladinskimi malimi skupinami postala svetovni prvak. V skupini plešeta tudi Briki Enia Marinič in Indi Mužič. Začela se je sezona obiranja oljk.

Oceno oljčne letine bomo predstavili v zimski številki. Oljkarjem želimo, da bi pridelek varno spravili v oljarno in stisnili veliko kvalitetnega oljčnega olja. Pred nami so različna praznovanja, vrhunec bodo predstavljala martinovanja. Vabljeni ste, da se nam pridružite na različnih dogodkih, saj se tudi tako tkejo prijateljstva in vezi, ki nas povezujejo.

Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica

Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda. issn 1318-8860

Naklada: 2650 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari­fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Briški časnik na internetu: www.obcina-brda.si Fotografija na naslovnici: ZOSO, Damijan Simčič

Jesen 2017 / Briški časnik / 1

Občina

25. seja Občinskega sveta Občine Brda

Briški svetniki želijo več sredstev za spodbujanje kmetijstva Septembrsko sejo si bomo gotovo zapomnili po sprejetju občinskega prostorskega načrta, na katerega so občani in investitorji čakali dolgih šest let. Več o njem pišemo v posebnem članku. Občina Brda med drugim potrjuje tudi sloves pomoči potrebnim prijazna občina. Občani ne bodo čutili podražitve storitve pomoči na domu, saj bo občina krila razliko v ceni. Septembra pa so svetniki prisluhnili tudi rezultatom razpisov Javnega sklada za malo gospodarstvo Goriške.

Kot pretežno kmetijska občina si briški svetniki želijo, da bi sklad namenil večjo vsoto denarja spodbujanju kmetijstva.

Brici uspešni na razpisih JSMMG

V letu 2016 je bilo pozitivno ocenjenih 23 vlog in podeljenih 960.700 evrov: 200.000 iz naslova Javnega razpisa neposrednih dolgoročnih investicijskih posojil za pospeševanje razvoja gospodarstva iz leta 2014 ter preostalih 760.700 evrov iz naslova enakega razpisa iz leta 2015.

Nekaj več kot 350.000 je bilo izplačanih trinajstim vlagateljem iz Mestne občine Nova Gorica, 265.000 pa štirim vlagateljem iz briške občine. V občinah Kanal ob Soči, Šempeter-Vrtojba in Renče-Vogrsko so si po dva vlagatelja prislužila po nekaj več kot 100.000 evrov pomoči, le iz občine Miren-Kostanjevica ni bilo nobene pozitivno ocenjene vloge.

V briški občini je en prijavitelj iz dejavnosti gostinstva 100.000 evrov namenil adaptaciji poslovnega prostora, drugi iz dejavnosti trgovine enak znesek nakupu poslovnega prostora, dva prosilca iz storitvene dejavnosti in gradbeništva pa sta 65.000 evrov namenila nakupu opreme.

V letu 2016 je bil v celoti izveden razpis za dopolnilno dejavnost na kmetiji, ki je bil objavljen konec leta 2015. Višina razJesen 2017 / Briški časnik / 2

pisanih sredstev je znašala 200.000 evrov.

Enaka višina sredstev je bila razpisana julija lani v Javnemu razpisu neposrednih posojil za pospeševanje razvoja kmetijstva. Pri prvem je višina zaprošenih sredstev znašala 61.267 evrov. Odobrenih je bilo 61.100 evrov in nakazanih 56.100 evrov. Pri tem velja omeniti, da se je skoraj dve tretjini prosilcev ukvarjalo z vinarstvom, preostali pa z mlekarstvom in le peščica s sadjarstvom. Najvišji delež sredstev, dve petini oziroma 24.400 evrov, je bil nakazan prijaviteljem iz Občine Brda. Od razpisanih 200.000 evrov Javnega razpisa neposrednih posojil za pospeševanje razvoja kmetijstva je bilo v letu 2016 odobrenih 199.600 evrov, kolikor je znašala tudi zaprošena vrednost financiranja. Na razpisu je bilo odobrenih devet vlog: najvišji delež (dve petini) je bil izplačan prejemnikom, ki se ukvarjajo z živinorejo, vinogradniki in vinarji so si razdelili po petino sredstev, 14 % pa je bilo dodeljenih poljedelstvu. Prosilca iz briške občine sta dobila 30.600 evrov.

Pri pregledu rezultatov v obdobju od leta 2014 do leta 2016 na področju gospodarstva opazimo, da skoraj 390.000 evrov od razpisanih 3,6 milijona evrov ni bilo porabljenih, na področju kmetijstva pa 144.000 evrov od razpisanih 400.000 evrov (skupno v letih 2014–2016). Briški svetniki so zato predlagali, da bi se v prihodnje usmerilo več sredstev za spodbujanje kmetijstva, pri čemer naj bi vztrajal tudi predstavnik občine v nadzornem svetu javnega sklada, od katerega pričakujejo v prihodnje tudi podrobna poročila.

Nov javni razpis neposrednih dolgoročnih posojil za spodbujanje kmetijstva je bil objavljen 29. septembra 2017, razpisanih pa je 200.000 evrov. Rok za prijavo je 15. november 2017. Več informacij je na spletni strani Občine Brda oziroma Javnega sklada za malo gospodarstvo Goriške. Za področje gospodarstva pa naj bi bil nov razpis, ki naj bi se tako kot v prejšnjih letih približal višini milijona evrov, objavljen proti koncu letošnjega leta.

Proračun v skladu z načrti Letošnji proračun, če ne upoštevamo dobitka Lota, v prvih šestih mesecih izvajanja ni doživel večjih pretresov. Prvi rebalans je bil sprejet konec maja, predvsem na račun prej omenjenega dobitka oziroma povečanja prihodka iz naslova davka za dobitke od iger na srečo, investicije v Mladinski center v Štalonih in gradnje krožišča in druge javne infrastrukture v Gonjačah. Občina je v prvem polletju leta realizirala prihodke v višini 2.482.152 evrov, kar predstavlja skoraj dve petini načrtovanih proračunskih prihodkov. Na odhodkovni strani pa je bilo realiziranih 2.172.477 evrov, torej tretjina glede na plan ter izkazuje presežek prihodkov nad odhodki v višini 309.675 evrov. V prvem polletju je občina odplačala kredit v višini 83.964 evrov.

Stanje sredstev je na računu konec junija znašalo nekaj več kot 200.000 evrov. V letošnjem letu bodo poleg gradbenih del v Gonjačah večje investicije izvedli tudi v vrtcu Kojsko, Kulturnem domu Medana, Hiši kulture Šmartno, na vodovodnemu omrežju idr.

Novogoriška glasbena šola bo presežek investirala Presežek Javnega zavoda Glasbena šola Nova Gorica, katere soustanoviteljice so Mestna občina Nova Gorica ter občine Brda, Kanal ob Soči, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba, v višini nekaj več kot 15.000 evrov bo Glasbena šola Nova Gorica namenila, tako so potrdili tudi briški svetniki, investicijskemu vzdrževanju in nakupu opreme. Učenci bodo med drugim in upoštevajoč razporeditev presežka bogatejši za tri violine, kontrabas, keltsko harfo in dodatno opremo za snemalni studio.

Uporabniki podražitve ne bodo čutili Dom upokojencev Nova Gorica, v okviru katerega deluje Center za pomoč na domu, ki za območje briške občine izvaja javno službo pomoči na domu, je občinski upravi v skladu z določili pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev prvi septembrski dan poslal predlog nove cene pomoči na domu za leto 2017, upoštevajoč sprejet

Občina Na septembrski seji so svetniki obravnavali tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Dobrovo, pri čemer je bila obravnava zaradi nedavnih zapletov z imenovanjem novega ravnatelja OŠ Dobrovo za zaprtimi vrati.

Občino Brda je namreč v juliju Inšpektorat za šolstvo opozoril, da določba o izvolitvi predstavnikov staršev v svet zavoda ni skladna z zakonom. Takrat veljavna določba je določala, da predstavnike sveta staršev v svet zavoda izvoli svet staršev izmed sebe, kar pa ni bilo skladno s 47. členom zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki svet staršev pooblašča le kot volilno telo, ne določa pa, da se predstavniki volijo le izmed članov sveta staršev.

Na podlagi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je bilo potrebno tudi zagotoviti enakomerno zastopanost staršev vseh enot vrtcev oziroma podružnic šol. Zaradi navedenega je občinska uprava pripravila novo besedilo tretjega odstavka 11. člena odloka, s katerim se predstavniki staršev v svet zavoda šole volijo izmed vseh staršev, obenem pa je zagotovljena enakomerna zastopanost staršev tudi iz podružnice Kojsko. aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor in posledično novo uvrstitvijo delovnih mest v plačnih skupinah. Na podlagi sprejetega aneksa se socialnim oskrbovalkam I in II spremeni plačni razred in posledično se povišajo mesečni stroški dela.

Konkretno: mesečni stroški storitve so višji za 178,14 evra oziroma 2.137,68 evra za obdobje 12 mesecev. Nova povprečna ekonomska cena programa, ki je določena na efektivno uro, za leto 2017 znaša 18,78 evra in je za 2,2 % višja kot trenutno veljavna (dobrih 0,50 evra). Delež cene krije občina, ostali delež pa uporabniki storitve. Svetniki so sprejeli predlog uprave, da cena za uporabnika ostaja 5,11 evra/uro storitve, letna obveznost občine pa se poveča in znaša 72.164,64 evra, kar je še vedno v okvirih 80.000 evrov, ki so planirani v proračunu za leto 2017 za subvencioniranje tovrstne storitve. Občina Brda krije skoraj 73 % efektivne cene, zakonska priporočila pa so najmanj 50 %.

Erika Koncut

Občinski prostorski načrt

»Čakali smo šest let.

Predolgo!« Na septembrski seji je briški občinski svet po šestih letih čakanja vendarle potrdil nov občinski prostorski načrt (OPN), s čimer je omogočil nov zagon investicijam in gradnji v Brdih. »Šest let je občutno preveč,« pravi župan Franc Mužič, ki ima za seboj tako že štiri spremembe prostorskega načrta. »Vsakokrat smo rekli, da bo naslednja sprememba OPN hitrejša. Birokracija pa nam vedno otežuje zadeve. V občinski upravi sicer sledimo in pospešujemo zadeve, vendar se stvari ne odvijajo vedno, kot bi si želeli.« Na to je opozoril tudi vlado, ki je Goriško regijo obiskala v letos spomladi.

Prostorski načrt je za proračunom, kot poudarja župan, drugi najpomembnejši dokument občine. Novi OPN prinaša tudi svež investicijski veter. »Tokrat gre bolj za individualno gradnjo. Za investicije v zanimive objete so se zanimali tudi tuji vlagatelji. Gre predvsem za apartmaje,« je še pojasnil Mužič.

Kmalu se obeta tudi nova sprememba OPN. Občinski svet je na septembrski seji podaljšal rok oddaje predlogov do konca septembra. »Kmalu nato se bomo lotili postopka. Upamo, da tokrat ne bo treba čakati šest let, da bo nov OPN sprejet. Glede na to, da bo manj subjektov, ki zahtevajo spremembe prostorskega načrta, nekje med 40 in 50, menim, da bo postopek stekel veliko hitreje. To so nam vodilni obljubili tudi na vladnem regijskem posvetu,« je optimističen prvi mož občine.

Argument v prid Bricem bi bil, kot smo lahko še slišali na seji, da se Brici borijo za nova kmetijska zemljišča, zaradi česar je bojazen vodilnih v Ljubljani, da bi bilo v Brdih preveč stavbnih zemljišč odveč.

Pri sprejetju novega OPN so obravnavali 319 pobud občanov, od katerih je bilo 252 pobud za spremembo v stavbna zemljišča, 51 za izvzeme iz stavbnih zemljišč, 13 za krčitev gozda za potrebe kmetijstva ter tri za spremembo kmetijskih zemljišč v gozd. V času od priprave projekta do priprave dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN je bilo obravnavanih še dodatnih 46 pobud, od tega 23 za spremembo v stavbna zemljišča, 21 za izvzeme iz stavbnih zemljišč, ena za krčitev gozda za potrebe kmetijstva ter ena za spremembo kmetijskih zemljišč v gozd.

V postopku usklajevanj predlaganih sprememb in dopolnitev OPN z nosilci urejanja prostora je ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano zahtevalo, da občina predloži bilanco nezazidanih stavbnih zemljišč po naseljih, na podlagi katere bo mogoče oceniti potrebe po novih stavbnih zemljiščih ter utemeljenost predlaganih novih posegov na kmetijska zemljišča. Občina je na podlagi te bilance pripravila predlog sprememb nepozidanih stavbnih zemljišč v kmetijska oziroma gozdna zemljišča in jih vključila v dopolnjen osnutek SD OPN. Ob tem je občina vse lastnike zemljišč, na katerih je predlagala spremembo, obvestila in jih pozvala, da v primeru, da se s spremembo ne strinjajo, podajo pripombo na javni razgrnitvi, ki jo bo občina upoštevala. Javna razgrnitev SD OPN, med katero je bilo možno podati pisne pripombe in predloge, je potekala v času od 8. junija 2016 do vključno 8. julija 2016. Podanih je bilo 43 pripomb, ki so se večinoma nanašale na namensko rabo prostora. Občina je skupaj z izdelovalcem Locus d. o. o. do vseh podanih pripomb zavzela stališča. Stališča je potrdil občinski svet na svoji 17. redni seji 20. septembra 2016.

Erika Koncut Jesen 2017 / Briški časnik / 3

Občina

26. redna seja Občinskega sveta Občine Brda

Šola bo nosila ime po največjem briškem pesniku Oktobrsko sejo si bomo zapomnili po dobrih zgodbah. Kar trikrat je v sejni dvorani zadonelo ploskanje: ob pohvali o odlični organizaciji strokovne mednarodne degustacije rebul v Vili Vipolže, imenovanju elektorjev v Državni zbor Republike Slovenije in kulturni pobudi svetnikov. Minilo je pol stoletja, odkar smo se poslovili od največjega briškega poeta, sodnika in prevajalca Alojza Gradnika, svetniki pa so ga na oktobrski seji počastili tako, da se bo Osnovna šola Dobrovo imenovala z njegovim imenom.

Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo

Pod pobudo o novem imenovanju osnovne šole so se podpisali vsi svetniki.

Gradnik je bil poet, katerega misli so se, kljub temu, da je moral zgodaj zapustiti rodno vas Medano, nostalgično vračale v objem briških trt in pod domačo murvo. Župan Franc Mužič je predlagal, da se prvo branje odloka o spremembah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Dobrovo izvede oktobra. Svetniki so sprejeli tudi pobudo, da se o preimenovanju odloča po skrajšanem postopku.

Spregovorili pa so tudi o tem, da naj bi podobo šole obogatili s preselitvijo Gradnikovega kipa v šolski park.

Do leta 2020 širokopasovno omrežje tudi v Brdih?

Svetnike je razveselila novica, da bodo težave s širokopasovnim omrežjem kmalu rešene. Občina Brda ni opremljena z ustreznim širokopasovnim omrežjem naslednje generacije, ki bi vsem občanom zagotavljalo hitrost interneta 100 Mb/s na priključno točko oziroma na gospodinjstvo. Zato so potrebo občanov po tem omrežju preverili s pomočjo anketnih vprašalnikov na spletni strani Občine Brda. V Občini Brda so bila v testiranje tržnega interesa vključena vsa naselja. Analiza rezultatov je pokazala, da je v Občini Brda 174 gospodinjstev, ki so identificirana kot bela lisa. Tako imenujemo območja, kjer ni obstoječih širokopasovnih priključkov naslednje generacije, oziroma komercialni ponudniki nimajo tržnega interesa za njihovo gradnjo. Da bi se zadeve premaknile s pomočjo evropskega denarja, je moral občinski svet sprejeti načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije. Gre za strateški dokument, s katerim občina ugotavlja Jesen 2017 / Briški časnik / 4

dejansko stanje pokritosti širokopasovnega omrežja, potrebo po širokopasovnem omrežju in vrednost potrebnih investicij.

Le tako lahko sprejme ustrezno odločitev o morebitnem sofinanciranju širokopasovne komunikacijske infrastrukture. Kot razberemo iz načrta razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, je glavni cilj omogočiti 96 % gospodinjstev v državi širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s, ostalim pa dostop z najmanj 30 Mb/s. To naj bi se uresničilo do leta 2020. Na območjih, kjer operaterji niso izrazili interesa za gradnjo tovrstnega omrežja (območje belih lis), bo Občina Brda investicijo izvedla s pomočjo javno-zasebnega partnerstva.

Podrobnosti so na voljo na spletni strani Občine Brda med gradivi 26. redne seje.

Obeta se priliv evropskega denarja

Direktor RRA severne Primorske Črtomir Špacapan je poleg obetajočega se načrta izgradnje širokopasovnega omrežja briškim svetnikom poročal o delovanju agencije v preteklem letu ter o načrtih in projektih, ki so dobili končno zagon v novi finančni perspektivi. V letu 2016 so prijavljali projekte na odprte razpise različnih transnacionalnih programov sodelovanja (INTERREG), do katerih je upravičena Goriška regija. Odobreni so bili trije projekti, čakajo pa še na rezultate 23 prijavljenih projektov na mednarodne razpise različnih programov. Občina bo, kot smo slišali na seji, pridobila 2.000.000 evrov, s katerimi bo urejala komunalno infrastrukturo (kolesarske poti, pločnike, avtobusne postaje ipd.), s čimer bo izboljšala pogoje turizma. Veliko denarja bodo vložili tudi v območje Agrarije, kjer bo Ministrstvo za okolje in prostor poskrbelo za protipoplavna dela, občina pa za razvoj obrtne cone. Župan je pojasnil, da občina s tem pridobiva lepši izgled, iz-

boljšuje pogoje zaposlovanja, posledično pa bo tudi poslovanje kakovostnejše.

Graditelji naj poskrbijo za sanacijo cest

Svetniki so kar nekaj besed namenili odloku o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest na območju Občine Brda. Kljub sprejetju odloka je v dvorani ob pripombi, da graditelji ne poskrbijo za vzpostavitev prvotnega stanja cest, po katerih prevažajo material, završalo. Ob tem je vodja oddelka za okolje in prostor, komunalno dejavnost in investicije Dejan Rusjan pojasnil, da bodo določena možna ravnanja občine vključena v koncesijsko pogodbo. Država je izdala pravilnik o metodologiji za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi prekomerne obremenitve javnih cest s tovornimi vozili, ki določa način izračunavanja in delitev stroškov, ki nastanejo zaradi začasne ali trajne prekomerne obremenitve javnih cest s temi vozili ter metodologijo za določitev sanacijskih ukrepov, ki morajo biti izvedeni, da se odpravijo posledice prekomerne obremenitve. S koncesijsko pogodbo se določene aktivnosti po omenjenem pravilniku prenesejo na koncesionarja.

Sprejet je drugi rebalans proračuna za leto 2017

Na oktobrski seji so bili svetniki seznanjeni tudi z drugim rebalansom proračuna, ki je bil potreben zaradi uskladitve in uravnoteženja prihodkov in odhodkov občine. Oboje se je povečalo za 1,1 %.

Izvoljena elektorja v Državni zbor RS

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje je na 14. redni seji obravnavala prejete predloge in ugotovi-

Občina

Investicije v Občini Brda

Podružnična šola Kojsko z novim prizidkom V začetku septembra sta župan Občine Brda Franc Mužič in direktor družbe ETG EDITREND d. o. o. Nova Gorica Ismir Pintol podpisala pogodbo za izgradnjo prizidka vrtca na podružnični šoli Kojsko. Vrednost celotnega projekta znaša 851.395 evrov, dela po gradbeni pogodbi pa 758.773,63 evrov z vključenim DDV. Subvencijo v višini 83.700 evrov bo občina pridobila iz naslova Eko sklada zaradi energetske učinkovitosti objekta, 410.686 evrov bo zagotovila po zakonu o financiranju občin iz državnega proračuna (256.777 evrov povratnih in 153.909 evrov nepovratnih sredstev), preostalih 357.009 evrov pa bodo financirali iz občinskega proračuna.

Investicija, ki bo izvedena kot pasivna gradnja, obsega izgradnjo prizidka v dveh etažah ter ureditev in prilagoditev obstoječih prostorov vrtca. Objekt bo energetsko varčen in priključen na malo čistilno napravo, ki je tudi del investicijskega projekta.

Z investicijo bo Občina Brda izboljšala kakovost bivanja in varstva predšolskih in osnovnošolskih otrok ter delovne razmere zaposlenih. Zagotovila bo ustrezno velikost igralnih površin in kvaliteten vzgojni proces ter izpolnila normative za varstvo predšolskih otrok, obenem pa bo z gradnjo energetsko učinkovitega objekta prispevala k zmanjšanju okoljskih obremenitev.

Predvidoma bo gradnja potekala do konca avgusta 2018. Na-

bavo in montažo notranje opreme bodo izvedli julija in avgusta prihodnje leto.

Pasivna gradnja je napreden pristop k projektiranju objektov, pri katerem se upošteva tudi delež ogrevanja s soncem in je potrebno pri izračunu energetskih izgub upoštevati zahteve po PHPP, kar pomeni boljšo toplotno izolativnost in zrakotesnost stavbe. Prezračevanje notranjih prostorov bo urejeno s sistemom za rekuperacijo toplote, kar pomeni, da bodo toplotne izgube minimalne. To pomeni višjo vrednost investicije, bodo pa stroški porabe energije precej nižji v celotni življenjski dobi objekta.

Erika Koncut Fotografija: Občina Brda

26. redna seja (Nadaljevanje s 4. str.)

la, da sta prispela dva popolna predloga za kandidata za elektorja, za člana Državnega sveta Republike Slovenije pa se ni prijavil nihče. Občinski svet je tako za elektorja potrdil Edbina Erzetiča in Borisa Šfiligoja.

Briškim Tigrovcem kmalu spominska plošča

Na septembrski seji je svetnik Boris Šfiligoj predlagal, da se na Dobrovem in v Kojskem postavita spominski plošči briškim članom organizacije TIGR. V ta namen je bil na oktobrski seji ustanovljen poseben odbor, ki ga sestavljajo predsednika vaške skupnosti Dobrovo in Kojsko ter direktorica občinske uprave, svetnik Silvan Peršolja in pobudnik. Spominski plošči naj bi postavili na dan samostojnosti in enotnosti 26. decembra letos.

Erika Koncut Jesen 2017 / Briški časnik / 5

Občina

Investicije v občini

Poleg gradnje v Gonjačah tudi druge pomembne investicije Projekt gradnje kanalizacije (meteorne in fekalne) in vodovoda v Vedrijanu, ki je trenutno v teku, obsega izvedbo izkopov, montažnih del oziroma polaganja cevovodov, jaškov in drugih elementov napeljav, izvedbo zasipov jarkov z utrditvijo površin izkopov ter ureditvijo zunanjih površin.

Investicija je bila nujno potrebna zaradi številnih poškodb in dotrajane meteorne kanalizacije, obenem pa je bilo smiselno urediti tudi ostale napeljave, in sicer izgradnjo nove fekalne kanalizacije, za katero je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, in obnovo dotrajanega vodovodnega omrežja. Celotna investicija, za katero je predvidena izvedba 194,8 metrov meteorne in 158,6 metrov fekalne kanalizacije ter 97,8 metrov vodovoda, znaša 105.570 evrov, od tega je 103.440 evrov kritih z nepovratnimi sredstvi iz državnega proračuna.

17.000 evrov pa je občina vložila v investicijsko-vzdrževalna dela na celotni površini notranjih prostorov v zdravstveni ambulanti v Kojskem, kjer zdravstveno osebje izvaja zdravstvene storitve (brez ča-

kalnice), in s tem izboljšala delovne pogoje zdravstvenega osebja in boljše počutje pacientov.

Skoraj dvakrat toliko denarja pa je bilo potrebnega za sanacijo strehe Kulturnega doma v Medani. Zaradi dotrajanosti in poškodb strešne konstrukcije je ob padavinah voda zamakala tamkajšnje stanovanje. Zato je bila potrebna sanacija strehe nad stanovanjem, poleg poševne strehe pa je bila sanirana tudi ravna streha.

Zaradi menjave prostorov je bilo potrebno izvesti tudi dela v Hiši kulture v Šmartnem. Z nekaj več kot 15.000 evri se je uredilo kuhinjo in jedilnico.

Goran Simčič

Občina Kötschach - Mauthen na avstrijskem Koroškem

Sir in češnje nas povezujejo Majhna občina na avstrijskem Koroškem v Gornji Ziljski dolini, dežela sira Gaitalera Almkäse, nas je tudi letos navdušila.

Občina Kötschach - Mauthen je praznovala 22. tradicionalni praznik sira.

Na povabilo avstrijskega župana Walterja Harlieba smo jih 23. septembra ponovno obiskali. V tradicionalni povorki so ob ritmih Pihalnega orkestra Brda strumno zakorakala dekleta Mažoretne in twirling skupine Brda ter kraljica češenj Tara Debenjak in kraljica rebule Katja Erzetič.

Na čelu briške povorke tudi tokrat niso manjkali živi briški grb in nepogrešljive briške žene s košarami sladkega sadja. Za Jesen 2017 / Briški časnik / 6

razvajanje številnih obiskovalcev je poskrbel briški ponudnik iz domačije Primar. V osrednjem programu, ob otvoritvi praznovanja, je briške barve zastopala občinska svetnica Silvestra Elen Brasnic Saffigna, na poti pa nas je pospremil tudi svetnik Boris Šfiligoj. Prijateljska občina se s svojo delegacijo vrača v Brda naslednje leto ob Prazniku češenj.

Mateja Drnovšček Fotografija:ZTKMŠ Brda

Občina

Brda so top destinacija

Ursula Lackner, ministrica za izobraževanje in družbo avstrijske dežele Štajerske, v Brdih Julija se je na dvodnevnem obisku v Brdih mudila Ursula Lackner, štajerska deželna ministrica za izobraževanje in družbo.

Spremljali so jo deželni direktor medijske hiše ORF Gerhard Draxler, predsednik Alpejadranskega centra za čezmejno sodelovanje Bernard Sadovnik in Filip Waraschem.

Delegacija si je ogledala Vilo Vipolže in Klet Brda, obisk pa zaključila z ogledom cerkvice svetega Križa v Kojskem, Gonjač in Šmartnega. »Briškega župana sem spoznala lani na Prazniku češenj v Gradcu. Pogovarjala sva se o briški regiji in možnostih uresničevanja skupnih projektov. Po več kot letu dni smo Brda obiskali, da si ogledamo briško pokrajino in ljudi,« je poudarila ministrica Ursula Lackner in dodala: »Brda sem prvič obiskala že pred dvema desetletjema. Občudujem pokrajino. Tu se počutim lepo in zato se rada vračam.« »Ti obiski so pomembni za promocijo Brd. So tudi priložnost za večje sodelovanje in uresničevanje projektov ter aktivnosti pri povezovanju posameznih akterjev, društev, institucij na obeh straneh,« je ob obisku dejala direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec, ki je skupaj z direktorico občinske uprave Anito Manfreda in županom Francem Mužičem pričakala delegacijo v Vili Vipolže. »Pogovarjali smo se o možnostih sodelovanja na kulturnem področju. Ministrici sem predstavila aktivnosti v Brdih. Tekmovanje mladih glasbenikov Svirel je rodilo zamisel o možnosti sodelovanja na kulturnem področju in organizaciji posebnih glasbenih večerov,« je pojasnila direktorica zavoda. Festival Jazz&Wine, ki se že vrsto let odvija v Krminu in bližnjih krajih, tudi v Brdih, obiskuje veliko ljudi iz avstrijskih dežel. »V sodelovanju z avstrijskimi glasbenimi šolami in konservatorijem smo ustanovili mladinski simfonični orkester. Plod sodelovanja s Piranom in Portorožem je bil obisk članov orkestra v aprilu in maju. Mogoče bo naslednje sodelovanje s Slovenijo v navezi z briško občino,« je povedala Lacknerjeva in poudarila, da si želi, da bi mladi glasbeniki ustvarjali in občutili glasbo v Sloveniji.

Obiski nemško govorečih veljakov so se poleti kar vrstili. Zasluga gre večletnemu tesnemu sodelovanju z Alpe-jadranskim centrom za čezmejno sodelovanje, ki mu predseduje Bernard Sadovnik, sicer župan dvojezične občine Globasnica. »Trudimo se že dvajset let. Sedaj skoraj ne mine teden, da ne beležimo obiska z avstrijske Koroške oziroma, da nas Brici obiščejo,« je dejal Sadovnikov tesni sodelavec Filip Warasch in dodal: »Menim, da se bodo ti dogodki nadaljevali, kar je tudi naloga Alpsko-jadranskega centra. Brda so top destinacija, ki jo Avstrijci obiščejo v Sloveniji.

Ambasadorji Brd so tudi kmetje, ki vsak četrtek na avstrijskih tržnicah prodajajo briške izdelke.« »Obisk si štejem v posebno čast. Ministrica Lacknerjeva Brda zelo dobro pozna. Veseli me tudi obisk Gerharda Draxlerja, direktorja medijske hiše ORF za deželo Štajersko, ki je bil pred desetletjem na podobni funkciji na avstrijskem Koroškem. Gotovo bo to

srečanje imelo odmeven odziv,« je bil prepričan briški župan, pri čemer je še dodatno pojasnil: »Lacknerjevi in Draxlerju, skupaj s kolegoma iz Alpsko-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje Sadovniku in Waraschu, gre zasluga, da smo se letos predstavili v Gradcu z mini Praznikom češenj. Prihodnje leto bomo briške češnje peljali v drugo največjo avstrijsko občino.« Župan Mužič je še poudaril, da je avstrijska Štajerska ena najrazvitejših avstrijskih dežel, ki je briški občini lahko primer dobre prakse. Župan je z najožjimi sodelavci pred prihodom deželne ministrice na Gradu Dobrovo sprejel tudi štirinajst duhovnikov iz Slovenije, ki so Brda obiskali na pobudo biljanskega duhovnika Alojza Subana. Sprejema se zaradi neodložljivih obveznosti ni mogel udeležiti ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

Besedilo in fotografija: Erika Koncut Jesen 2017 / Briški časnik / 7

Občina

Športne počitnice v Brdih 2017

Teden nepozabnih doživetij

Športne počitnice pod okriljem Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda so letos med 7. in 11. avgustom razveselile 68 briških osnovnošolcev.

Različne aktivnosti za najmlajše so potekale v treh različnih kampih: plesnem, nogometnem in poletni športni šoli. V plesnem kampu so se otroci v dveh težavnostnih stopnjah učili zabavne koreografije, preko plesnih iger pa spoznavali nove stile in tehnike. V nogometnem kampu so glede na stopnjo znanja spoznavali in nadgrajevali nogometne veščine, poletna športna šola pa je bila namenjena vsem, ki poletne urice radi preživljajo ob igranju iger z žogo in si želijo spoznati osnove abecede atletike in gimnastike.

Briške športne počitnice so ponujale vsak dan novo presenečenje. Začeli so z lovom na skriti zaklad in poslikavo Jesen 2017 / Briški časnik / 8

obrazov, popoldne se skrili v senco in si ogledali risanko. Torek je bil ustvarjalen.

V spomin na počitnice so poslikali majice in se skupaj s Katjušo Reja Mozetič (Nona Luisa) preizkusili v izdelovanju naravne

kozmetike, na Sabotinu pa obiskali šolo jahanja Tine Bučinel. Sreda je bila namenjena druženju z lokostrelci, četrtek pa je bil v znamenju osvežitve. Na sporedu so bile namreč norčave vodne igre in obisk briških gasilcev, za nameček pa še predstavitev pravega kamiona (Logistika Emiljan d. o. o.). Zaključek je bil nepozaben. Zadnji dan je bil namenjen eksperimentiranju in raziskovanju. Obiskala nas je ekipa eHiše, novogoriške hiše poskusov.

Minil je teden dni čudovitih doživetij ter aktivnega in kakovostnega preživljanja prostega časa nasmejanih otroških obrazov.

Mlada ekipa pod vodstvom Anje Pertovt ter ob vsestranski pomoči Brigite Kuštrin prinaša v Brda nov val osvežitve in mladostne razigranosti. Čeprav smo športne počitnice letos izvedli prvič, bomo glede na izjemen odziv z organiziranimi počitnicami nadaljevali tudi prihodnje poletje.

Mateja Drnovšček Fotografiji: ZTKMŠ Brda

Občina

Okusi ob meji (Gusti di frontiera)

Ponudba briških dobrot Enogastronomski sejem Okusi ob meji (Gusti di frontiera) je svoja vrata v kuhinje sveta odprl 21. septembra. Ponudil je pravo kulinarično popotovanje različnih držav.

Vse do nedelje, 24. septembra, se je vrvež radovednih obiskovalcev na svojem kulinaričnem potepanju ustavil tudi ob skupnem goriškem kotičku. Briški ponudniki, skupaj s ponudniki iz občin Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Renče -Vogrsko in Kanal, so z zgodbami in dobrotami svojega kraja navdušili še tako petične goste. Na srečanju prijateljstva na trgu Sant'Antonio (pri Hotelu Entourage), kjer je bil lociran goriški paviljon, so na otvoritvi pozdravili tudi goriški župani, med njimi župan Občine Brda Franc Mužič. Goriški župani verjamejo v skupne zgodbe in si prizadevajo k turistični promociji skupnega goriškega prostora.

Brda, EDEN destinacija odličnosti, ki je na področju lokalne kulinarike in gastronomije v letu 2015 pridobila laskav naziv, je s sodelovanjem briških ponudnikov obiskovalcem odmevne prireditve postregla s paleto jesenskih dobrot. Vse dni je bilo na briškem kotičku veselo. Destinacijo je z mesnimi dobrotami in žlahtno briško kapljico zastopala ekipa Vinoteke Brda. Da je bila stojnica tudi lepo odišavljena in tako še bolj mamljiva za mimoidoče, so poskr-

beli pri Noni Luisi in Vonju poletja, na voljo pa je bilo tudi briško olje oljkarja Ivana Skubina.

Na otvoritvenem dogodku je na poseben in iznajdljiv način velikih mojstrov z briškim »paninom« na štriku in potico na drugačen način postregel šef Tomaž Kavčič, ki že leto dni poleg Zemona domuje tudi v briški lepotici Vili Vipolže.

Mateja Drnovšček Fotografija: ZTKMŠ Brda

Sodelovanje občin

Farantfest v Globasnici 15. avgusta smo bili povabljeni na Farantfest v občino Globasnica, kjer je župan Bernard Sadovnik, dolgoletni prijatelj briške občine.

Silvestra z deželnim glavarjem

Silvestra z Bernardom Sadovnikom

Po jutranji maši smo si ogledali povorko, popoldne pa je bila na evropskem trgu predstavitev prijateljskih in pobratenih občin. Poleg Brd so se z dobrotami in izdelki

predstavili tudi gostje iz Sarajeva. S predstavnicami kulturnega društva Baščaršija so se pogovarjale briške žene. Povabili so nas v Sarajevo.

Kot predsednica komisije za čezmejno sodelovanje Občine Brda sem imela čast podariti briško sadje deželnemu glavarju Petru Keisru, košarico briških izdelkov pa županu Bernardu Sadovniku, enemu ključnih akterjev promocije Brd na avstrijskem

Koroškem. Z njegovo pomočjo smo organizirali pomembna sodelovanja z občinami Pliberk, Velikovec, Beljak, Graz, Friesach, Kötschach-Mauthen in Globasnica.

Prijetno vzdrušje na prazniku so pričarali člani Kulturnega društva Goriški harmonikarji, ki so slovenske melodije širili med množico obiskovalcev.

Silvestra Elen Brašnič Saffigna Jesen 2017 / Briški časnik / 9

Občina

Pri pobratenih občinah

Občini Brda in Pliberk nazdravili desetletju pobratenja Občina Brda se je 2. septembra na povabilo Mestne občine Pliberk udeležila 624. Pliberškega sejma, t. i. »Jormaka na travniku«, v okviru katerega sta občini obeležili 10. obletnico pobratenja.

Pobratenje na pobudo lovcev

»Občina Brda je po nastanku leta 1995 iskala načine, kako briški prostor predstaviti doma in v tujini. Že naslednje leto smo sodelovali na Vinskem sejmu v Ljubljani in organizirali druge aktivnosti po Sloveniji. Zavedali smo se, da se moramo angažirati tudi preko slovenskih meja.

Kmalu smo imeli priložnost navezati stike s salzburško deželo in predsednikom deželnega zbora, ki nam je bil v veliko pomoč pri promoviranju vipolškega gradu preko Študijskega središča. Kasneje smo aktivnosti preusmerili na avstrijsko Koro-

ško, kjer nam je pomagal generalni konzul Jože Jeraj. Največ zaslug za uspešno promocijo briške občine pa imata župan pobratene občine Globasnica in predsednik Alpsko-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje Bernard Sadovnik,« je poudaril župan Franc Mužič.

Pobratenje z Mestno občino Pliberk, kot pojasnjuje Mužič, se je uresničilo na pobudo lovske bratovščine: »V Pliberku, s katerim smo se pred desetimi leti pobratili, je bil zelo aktiven Mirko Kumer, predsednik pliberške banke. Kot lovec je navezal stike z briškimi lovci. Ti kontakti

so pripomogli k temu, da sta občini začeli sodelovati in se kasneje pobratili.« Desetletnico pobratenja so v soboto z obiskom sejma poleg župana Franca Mužiča počastili tudi podžupan Žarko Kodermac, občinski svetniki, direktorica občinske uprave Anita Manfreda, direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec, predstavniki občinske uprave in zavoda, kraljica rebule Katja Erzetič in Goriški harmonikarji. Županu Mestne občine Pliberk Stefanu Visotschnigu je Občina Brda podarila košaro briških dobrot. »Občina Brda si bo tudi v prihodnje prizadevala ohraniti in utrditi sodelovanje,« je poudaril briški župan.

Jormak - sejem s posebnim gospodarskim pečatom

Pliberški sejem, ki ga obišče več kot 120.000 ljudi s Koroške in drugih delov Avstrije, zaradi bližine meje pa tudi veliko Slovencev, je pomemben gospodarski dejavnik v Alpsko-jadranskem prostoru, saj se tam srečujejo poslovneži iz celotne regije. Letošnji Jormak je bil še posebej slovesen, saj je poleg 10-letnice pobratenja z briško občino že dvajsetič potekala »Razstava Alpe-Jadran«, na kateri so v skupnem šotoru svoje regionalne specialitete predstavljali predstavniki iz Avstrije, Slovenije, Italije in Hrvaške.

Občino Brda je konec tedna predstavljala Vinoteka Brda, ki so se ji s pecivom pridružile tudi briške žene.

Erika Koncut Fotografije: Andrej Colja

Jesen 2017 / Briški časnik / 10

Občina

Slapnik za navdih študentom Fakultete za dizajn

Občina si prizadeva vasico oživiti Oktobra je briško vasico Slapnik, ki navdušuje slehernega urbanističnega zanesenjaka, obiskala skupina študentov Fakultete za dizajn, pridružene članice Univerze na Primorskem.

Skupino je v imenu Občine Brda pozdravila direktorica občinske uprave Anita Manfreda. Brda kot turistično destinacijo je predstavila direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec, o vasici Slapnik pa je spregovoril arhitekt in profesor na Fakulteti za arhitekturo Alessio Prinčič,

ki je tudi diplomiral na temo te vasice. Nazadnje je prizadevanja občine oživiti vasico z iskanjem morebitnih investitorjev orisal vodja oddelka za okolje in prostor, komunalno dejavnost in investicije Dejan Rusjan.

Občina Barban na Hrvaškem

Obisk Trka na prstenac V pobrateni očini Barban so avgusta kot vsako leto priredili dogodek Trka na prstenac. Tradicionalni dogodek obišče več tisoč ljudi. Obišče ga tudi vlada Republike Hrvaške s predsednikom vlade, parlamenta in ministri. Na svečanem dogodku je sodelovalo 16 vitezov – konjenikov. Ti so na jahali v diru s kopji v roki po 300 metrov dolgi stezi. Na koncu jih je na oboku čakal prstan, ki so ga morali prijeti s kopjem v sredini. Prireditev je potekala v navijaškem vzdušju in dobri volji obiskovalcev.

V imenu Občine Brda se je prireditve udeležila svetnica Lilijana Kastelic. Sprejel jo je župan občine Barban. Družabno srečanje povabljencev in drugih obiskovalcev je potekalo v prazničnem vzdušju z zabavo.

L. K.

Vabilo na dogodke v Brdih Občina Brda ne slovi le po čudoviti pokrajini, odlični kulinariki in vinu, temveč tudi po marljivih, inovativnih in sproščenih prebivalcih, ki se letno trudijo organizirati razne prireditve tako po krajevnih in vaških skupnostih kot tudi ob večjih občinskih ter državnih praznikih.

Naloga občine je podpirati in promovirati vse aktivnosti

svojih občanov, od občanov pa bi bilo zaželeno, da svoje sokrajane podprejo z obiskom dogodka v domačem kraju in jim s tem izrazijo zahvalo in zaupanje za vloženi trud ter vlijejo dodaten elan za prihodnje dogodke.

Zato vas, dragi občani, prijazno vabimo, da se udeležite občinskih dogodkov in skupaj z organizatorji ustvarite vzdušje, zaradi katerega so Brda poznana naokrog.

Občina Brda Jesen 2017 / Briški časnik / 11

Občina

Komunalne odpadne vode

Zakaj so višji zneski na položnicah za vodo?

Za nami so leta intenzivnih vlaganj v vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter čistilne naprave.

Z dokončanjem projekta centralne čistilne naprave v Vrtojbi, ki ima poseben del namenjen čiščenju tudi grezničnih gošč in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN), so končno vzpostavljeni temelji za celovito rešitev problema komunalnih odpadnih vod celotnega območja nekdanje Goriške občine.

Na novo zgrajeno omrežje pomeni dodatno vrednost, ki smo jo dolžni uporabniki ohranjati. Stroške so do sedaj pokrivale občine iz svojih proračunov. Skladno z ustanovitvenimi akti Evropske unije (direktiva 2004/35/ES), po principu onesnaževalec plača, smo uporabniki dolžni plačevati stroške in amortizacijo javne infrastrukture.

Praznjenje greznic in odvoz blata iz MKČN je bilo dolga leta prepuščeno iznajdljivosti lastnikov. Pogosto so storitev izvajali nepooblaščeni izvajalci, ki so vsebino praznili kjerkoli.

Obračun na položnicah

Upoštevajoč veljavno zakonodajo in skladno s sprejetimi občinskimi sklepi so tudi na območju Občine Brda s 1. julijem letos začele veljati nove cene obveznih občinskih gospodarskih javnih služb in oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

Vsi, ki so vezani na javni kanalizacijski sistem, bodo odslej plačevali storitev odvajanja in čiščenja, drugi porabniki pa storitve čiščenja greznic oziroma blata iz MKČN. Na zadnjem prejetem računu sta razvidni novi postavki, in sicer: čiščenje odpadnih vod in omrežnina – čiščenje. Cena čiščenja odpadnih voda je tako kot oskrba z vodo in odvajanje odpadne vode razdeljena na: - variabilni del, ki pokriva stroške izvajanja storitev, se zaračuna glede na število kubičnih metrov porabljene vode, cena znaša 0,68 evra/m3;

- fiksni del (omrežnino) je prihodek občine, ki pokriva stroške javne infrastrukture in se zaračuna mesečno glede na velikost vodomera. Za tiste, ki so priključeni na javno kanalizacijo, znaša 6,30 evra.

Zakaj plačujejo tudi gospodinjstva z greznicami? Čiščenje odpadnih voda in omrežnino za čiščenje plačujejo tudi uporabniki ostalih čistilnih naprav, katerih stroške upravljanja so do sedaj krile okoliške občine ter lastniki greznic oziroma MKČN. Praznjenje greznic se bo za vsakega uporabnika izvršilo enkrat na tri leta. Urejen je odvoz blata iz MKČN in ocena obratovanja.

Stroški se bodo obračunavali mesečno skupaj z ostalimi komunalnimi storitvami glede na število kubičnih metrov porabljene vode, odčitane na vodomeru. Če se poraba vode ne bo merila z vodomerom, bo zaračunan pavšal na podlagi števila prijavljenih oseb (0,15 m3/osebo na dan). Mesečno se bo zaračunavala tudi omrežnina za greznice, kar bo za uporabnike ugodneje, kot da bi plačilo morali poravnati v enkratnem znesku.

Kam gre denar od omrežnine?

Omrežnino javno podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica v obliki najemnine plačuje v občinske proračune in tako občinam zagotavlja finančna sredstva za obnovo in gradnjo javnega infrastrukturnega sistema. Zaradi priključitve uporabnikov na čistilne naprave se je skladno s stopnjo doseženega čiščenja zmanjšala okoljska dajatev za obremenjevanje okolja na 10 %.

Za več informacij vam je na voljo naša informacijska pisarna, kamor lahko od ponedeljka do četrtka pokličete med 8. in 11. uro ter med 12. in 14. uro, ob petkih pa med 8. in 11. uro. Telefonska številka centrale je (05) 33 91 100, e-pošta: vikng@vik-ng.si, spletna stran pa http://www.vik-ng.si/.

Mitja Gorjan Občina Brda je objavila javni razpis za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Brda za leto 2017.

Več informacij na www.obcina-brda.si.

70 let Zadružnega doma – dvorane Hum

Vabilo k sodelovanju Dvorana na Humu oziroma Zadružni dom, kot ga imenujemo, ima dolgo zgodovino. Zgrajen je bil leta 1948, kar pomeni, da bo prihodnje leto praznoval 70 let. V VS Hum smo se odločili, da bomo spomladi 2018 praznovali obletnico obstoja.

V sedmih desetletjih se je v domu dogajalo marsikaj, od kina, plesov, gledaliških prireditev, pa vse do koncertov. Zaradi številnih dogodkov v tej stavbi želimo obeležiti njen sloves. Ne bi radi pozabili tistih, ki so kakorkoli sodelovali, da se je objekt zgradil, niti organizatorjev prireditev, ki so zgradbo ohranjali »živo«.

Poleg obeležja pripravljamo tudi razstavo in zgibanko, zato vabimo vse, ki bi nam pri tem lahko kakorkoli pomagali. Če Jesen 2017 / Briški časnik / 12

VAŠKA SKUPNOST HUM VAŠKA SKUPNOST HUM

imate doma kakšen spomin na zgodovino te zgradbe (slike,

pisma ali kaj podobnega), vas prosimo, da nam jih posodite po dogodku vaše stvaza razstavo. Obljubljamo vam, da boste 8823-­‐o ri dobili nazaj. Vabimo vas, da z nami delite tudi spomine, ki 8823-­‐o

segajo še v čas gradnje objekta ali kasnejše dogodke v njem.

Dobrodošle so tudi ideje oziroma zamisli za pripravo razstave in obeležja.

K sodelovanju vabimo tudi vse, ki bi nam radi pomagali pri zbiranju, intervjuvanju in zapisovanju spominov.

Kontaktna oseba je predsednica VS Hum Teja Jelina, ki se vam bo oglasila na telefonsko številko 041 248 111, lahko pa nam tudi pišete na vskupnost.hum@gmail.com.

V upanju, da se boste povabilu k sodelovanju čim prej odzvali, se vam zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.

VS Hum

Občina

Občinska svetnica Silvestra Elen Brašnić Sáffigna (Lista Franca Mužiča)

Mladim priporoča, naj širijo svoje obzorje Ni najmlajša, je pa druga za najmlajšim v občinskem svetu. Njeni dve imeni in dva priimka sta za marsikoga uganka. Rodila se je v Nemčiji in ker tam niso poznali ženske izpeljanke imena Silvestra, je mama dodala še ime Elen. Po očetu Hrvatu je obdržala priimek Brašnić, ker s sestro nimata bratov.

Sáffigna se piše po možu Italijanu.

Poleg maternega jezika govori nemško, italijansko, angleško ter malo hrvaško. Študirala je prevajalstvo (nemščino, italijanščino), nedavno je zaključila še diplomski študij marketinga. Za njo je boleča izkušnja selitve iz nemškega okolja, v katerem je preživela predšolska leta, in še vedno se v njej oglaša tihi glas, ki jo znova vabi vanj. “Trenutno pa so moj dom Brda,” pove, “in veliko delam zanje. Bila sem turistična vodnica, kraljica češenj, aktivna sem bila v mladinskih društvih, v vaški skupnosti, sem predsednica društva briških žena in deklet, članica sveta staršev, članica občinske statutarno-pravne komisije, predsednica komisije za čezmejno sodelovanje in svetnica občinskega sveta.”

“Zdaj, v prvem mandatu, bolj poslušam, se učim in prebiram gradivo,” prizna. “Pomembno je dobro poznati problem, da lahko postaviš pametno vprašanje in da zavestno dvigneš roko, ko glasuješ. Za to pa je potrebna kilometrina, kot pravimo. Če bom ponovno izvoljena, bom z veseljem zavihala rokave.”

Da so se dobro “ujeli”, da dobro funkcionirajo, da so usklajena ekipa, opiše delo občinskega sveta. Pred vsako sejo dobijo gradivo, o pomembnih odločitvah se temeljito pogovorijo tudi na komisijah in skozi pogovor izluščijo odgovore in odločitve, ki vodijo k uspešnosti občine. Strokovne službe in predstavniki podjetij jim na sejah podrobno predstavijo in razložijo področja dela, tako da lahko vsi, tudi novinci, jasno odločajo o pomembnih vprašanjih. Ne glede na strankarsko pripadnost imajo vsi skupen cilj: delati v korist Bricev in Brd. In kako vidi mlada svetnica razvoj Brd? Občina je živ organizem in se nenehno spreminja, zato se iz dneva v dan pojavljajo novi izzivi in potrebe, razlaga. Ena od njih je denimo infrastruktura. Zelo pomembno se ji zdi tudi vlaganje v razvoj kulture in širitev zavedanja, kako pomembna je slednja za domačine in za ohranjanje dediščine Brd. Vsekakor vidi razvoj Brd v turizmu, vinarstvu, kmetijstvu, prepoznavnosti. In seveda v mladini. Opaža, da je težko motivirati mlade generacije in jih spodbuditi k zavestnemu aktivnemu delovanju, čeprav mlade razume, da jim trenutni časi niso najbolj naklonjeni.

Veliko lahko naredi šola, v njej vidi rešitev za pasivnost mladih. Šolo vidi kot spodbujevalca inovativnosti, kot možnost novega, kot ustvarjalca širine. Vsem mladim priporoča, naj širijo svoje obzorje, sprejemajo nove izzive, da na svet lahko pogledajo tudi iz drugega zornega kota. Zato podpira izmenjave med šolami iz različnih držav.

Kandidirala je na Listi Franca Mužiča, župana, ki ga opiše kot zelo delavnega, prizadevnega človeka, ki izjemno veli-

ko naredi za Brda. “Ljudje pogosto vidimo samo rezultat, ne vemo pa, koliko truda, časa, energije, dobre volje in še česa je bilo potrebno za dosego rezultata. Zato ne dvomim v projekt briških term, ki bodo turistom ponudile ne le hrano in vino, temveč tudi boljše zdravje zaradi ugodnega podnebja in naravnih danosti pokrajine. Nekega dne bo vložen trud zagotovo poplačan.”

Silvestra je rada med ljudmi in si ne predstavlja dela v pisarni. Prve korake pri delu z gosti je naredila v domači gostilni, nato je deset let delala kot receptorka v turističnem centru Neblo – Venko. Zdaj dela v italijanskem obmorskem mestu Lignano Sabbiadoro, kjer bo zagotovo znala marsikaterega gosta privabiti tudi v domača Brda. Rada bere, načeloma vse literarne zvrsti, od avanturističnih do znanstvenofantastičnih in detektivskih. Bere predvsem v tujih jezikih, trenutno o Japonski in japonskih samurajih, saj si želi nekega dne prepotovati to mistično deželo. Močno je še vtisnjen spomin iz otroštva, ko je v nemškem Leverkusnu kot otrok hodila v Bayerjev japonski vrt, v katerem je tekel majhen potok, s koji ribami, bonsaji in celo čajno hišico … Želi si, da bi tudi njena sedemletna hčerka postala vneta bralka, da bi imela rada Brda in da bi vedno ohranila radovednost za odkrivanje novega, pri čemer jo bo kot mati vedno podpirala.

Nedvomno bo Silvestri uspelo tudi na hčerko prenesti svoj žar, optimizem, videnje, da bo enkrat vse dobro, radost ob spoznanju, da s svojim delom razveseljuje ljudi, ter zvrhano mero radoživosti in vedoželjnosti.

Iva Sivec Fotografija: Dani Kristančič Jesen 2017 / Briški časnik / 13

Tema trimesečja: Brda, dom rebule

Prva mednarodna strokovna degustacija

Svetovno znani vinarji združili moči Rebuli in njeni promociji so posvečene številne prireditve: od lokalnih praznikov do čezmejnih projektov, vinskih dogodkov, festivalov in uglednih kulinaričnih dogodkov, na katerih nastopa v vlogi spremljevalke izvrstnih jedi. Na tokratni prireditvi so moči

prvič združili svetovno znani vinarji iz obeh strani meje in se odločili, da bodo svoj teritorij in izjemno vinsko sorto predstavili izbranim mednarodnim vinskim strokovnjakom ter predstavnikom medijev.

Brda, dom rebule

Izbrane rebule trinajstih briških vinarjev z obeh strani meje (Marjan Simčič, Edi Simčič, Ferdinand, Klet Brda, Ščurek, Dolfo, Medot, Zanut, Erzetič, Jermann, Gravner, Radikon in Keber) je svoje rebule različnih slogov – od svežih, do zrelejših in strukturnih ter maceriranih, predstavilo tridesetim strokovnjakom iz vsega sveta. Izbor vin je bila za vsako predstavitev v teh dveh dneh skrbno izbran. Premišljeno so vinarji prvi večer v Grediču predstavili sveže rebule 2016, ki so se odlično spajale s mojstrovinami novega kuharskega šefa Davida Bucika. Gostje so ta večer spoznali sodelujoče briške vinarje in del briške vinske ponudbe.

V Vili Vipolže se je zadnje dni avgusta odvijal mednarodni dogodek »Brda, home of rebula« ali »Brda, dom rebule«, na katerega so bili povabljeni vplivni vinski pisci iz Evrope (Avstrija, Italija, Poljska, Francija, Švica, Nizozemska…), ZDA, Anglije in Kitajske. Dogodek je nastal na pobudo šestih briških vinarjev; Stojana Ščurka, Marjana Simčiča, Aleksa Simčiča, Matjaža Četrtiča, Markota Skočaja in Silvana Peršolje, direktorja Kleti Brda, ki so idejo že leta 2016 predstavili našemu Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Zasnovo in program dogodka so skupaj z ZTKMŠ Brda snovali na številnih delovnih sestankih, katerim sta se občasno pridružila tudi Edbin Erzetič, predsednik Komisije za kmetijstvo in druge gospodarske dejavnosti ter Aleš Kristančič, predsednik Konzorcija Brda. Dokaj hitro smo zedinili željo: Želimo si, da bi vinski pisci in ocenjevalci spoznali in začutili domovino rebule, zato bi jim radi predstavili naše briške griče, stvaritve in vino.

Jesen 2017 / Briški časnik / 14

Predstavitev vin v domačem okolju

Glavni osrednji dan dogodka je bila sreda, 30. avgusta. Vinarji, ekipa ZTKMŠ Brda, predavatelji, strokovnjaki Kleti Brda ter ekipa lokala Kruh in Vino iz Vile Vipolže so združili moči,

Tema Občina trimesečja: Brda, dom rebule

Prva mednarodna strokovna degustacija

da bi dogodek dosegel svoj namen na najvišjem profesionalnem nivoju. Goste tega pomembnega dogodka smo najprej popeljali na ogled briških gričev in predstavili nekaj naših znamenitosti, ki so pomemben del bogate briške ponudbe. Prihod pred renesančno vilo je kljub vsega lepega navajenim gostom marsikaterega prevzel. Tišina in zatemnitev luči v dvorani so nakazali začetek. Predstavitveni film o Brdih, ki je nastal posebej za ta dogodek je nakazal glavne specifike našega teritorija. Ni bilo obiskovalca v dvorani, ki se mu ob ogledu ne bi naježila koža, na kar smo bili Brici še posebej ponosni. Po uvodnih besedah in pozdravih sta sledili pomembni predstavitvi. Sociolog, avtor, poznavalec vin in gastronomije, Toni Gomišček je predstavil zgodovino rebule. Pomembne informacije je črpal iz marsikaterega vira med katerimi velja izpostaviti knjigo Rebula skozi čas

predstavitev vin pa svetovno znani mnenjski vinski strokovnjak Luca Gardini, najboljši sommelier v Italiji (2004) pri samo 23 letih, v Evropi (2009) in na svetu (2010). Vinarji so za strokovno degustacijo izbrali rebulo iz svoje kleti za katero menijo, da je najboljša med najboljšimi in kot taka tudi najbolj specifična.

Udeleženci so spoznali širok razpon, ki ga rebule briških vinarjev ponujajo. Izbor dveh vrhunskih mednarodnih strokovnjakov ni bil naključen. Ugled in svetovni sloves gospoda Gardinija in Čarmana sta dodatno vplivala na pomembnost dogodka na vinski sceni. »Zelo sem bil vesel povabila k sodelovanju na tem zgodovinskem dogodku. Bil je premišljeno zasnovan, saj postavlja rebulo iz lokalne na globalno raven. Rebula si zasluži globalno mesto,« je poudaril Čarman in dodal: »Vino v tem trenutku do-

avtorice dr. Tanje Gomiršek. Profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, specialist za ampelografijo in terroir dr.

Denis Rusjan je predaval o specifikah briškega terroira. Voda, sonce, zrak, briška zemlja in človek. Brezpogojna ljubezen do zemlje in tradicija, ki se prenaša iz roda v rod in je pri našem vinu tako zelo pomembna.

sega največjo popularnost v zgodovini, za rebulo in Brda kot teritorij v naslednjih petnajstih letih sem zelo optimističen.«

Strokovna degustacija oziroma masterclass

Strokovno degustacijo ali tako imenovani »masterclass« je vodil mednarodno priznan vinski strokovnjak, najboljši sommelier Slovenije (2013, 2015) Gašper Čarman. Strokovno

Rebula je sorta, ki so ji Brda pisana na kožo

Rebula je del kulturne dediščine Brd. Je sorta, ki so ji Brda preprosto »pisana na kožo«. Edinstveno podnebje, v katerem je čutiti vpliv tako Sredozemlja kot Alp, preprosta briška zemlja »opoka« ter tradicija, ki so nam jo posredovali naši starši, dajejo vinu poseben pečat. Ker rebulo odlikuje kompleksna preprostost, je le-ta lahko sveža in lahkotna, obenem pa prepričljiva (Nadaljevanje na 16. str.)

Jesen 2017 / Briški časnik / 15

Tema trimesečja: Brda, dom rebule

Prva mednarodna strokovna degustacija

Svetovno znani vinarji združili moči (Nadaljevanje s 15. str.)

tudi kot zrelo vino, starano v hrastovih ali drugačnih sodih in amforah, macerirano ali oranžno vino, peneče vino in tudi kot sladko vino, pridelano iz naravno sušenega grozdja. Vse te obraze rebule so vinarji strokovnjakom predstavili še na prosti degustaciji Wine Tasting. »Bil sem že na številnih prireditvah širom sveta, za tega pa lahko povem, da je bil profesionalno zasnovan in izpeljan kot najboljši svetovni vinski dogodki. Brda sem obiskal že pred samim dogodkom, ker sem želel spoznati terroir, ki daje Rebuli njeno značilno noto. Prepričan sem, da bo Rebula dobila pomembno mesto v svetu,« je po dogodku povedal Luca Gardini.

Sprejem s penino, pozdravni govor prvega moža Občine Brda, župana Franca Mužiča in lahkotnih tonih godalnega kvarteta ob zahajajočem soncu, je prevesil dnevni dogodek v gala večerjo, katere avtor je bil priznani kulinarični mojster Tomaž Kavčič. Tu so glavno vlogo dobili veliki letniki briških rebul, in sicer 2006, 2009, 2011 in 2013. Vsak vinar je na samosvoj način predstavil svojo zgodbo in pustil pomemben pečat temu pomembnemu dogodku.

Mednarodni projekt je nastal kot pobuda briških vinarjev, ki so se povezali in identificirali s sorto, ki najbolj predstavlja Briški okoliš, in to na obeh straneh meje. Z jasno zastavljeno strategijo je bila želja organizatorjev utrditi Slovenijo in Brda kot vinsko destinacijo v svetu in s tem ovrednotiti sorto, ki je pričela v mednarodnih strokovnih krogih in med ljubitelji vina vzbujati veliko zanimanja, o čemer govorijo zveneča priznanja za rebule iz Brd.

Odzivi medijev potrjujejo, da so Brda na pravi poti

Ali smo cilje dosegli bo pokazal čas. Da smo na pravi poti potrjujejo odzivi medijev. Hrvaška eno-kulinarična avtoriteta, Davor Butković iz Kulta Plave Kamenice, je zapisal, da je bil prvi mednarodni masterclass o rebuli »najboljša vinska manifestacija, kadar koli organizirana na širšem območju«, ki je postavila »popolnoma nove, izjemno visoke standarde za vse vinske dogodke v tem delu Evrope«. Kaja Sajovic je svoj članek na portalu rtvslo.si začela z: »Počasi se ponavljamo, a treba je priznati, da so Brici resnično mojstri v samo promociji, kar so spet dokazali z dogodkom, ki je v Vipolže pritegnil nekatera največja imena med vinskimi poznavalci.« Marco Tonelli je svoj prispevek za Gazzagolosa, enega najpomembnejših italijanskih medijev Gazzeta dello Sport naslovil z: »Ribolla in Rebula, pomembna je zemlja/teritorij in ne meje.« Eden najpomembnejših svetovnih vinskih kritikov Andrew Jefford pa je za angleški Decanter napisal: »Slovenija sanja belo.« in nadaljeval: »So to samo sanje?

No, to bi lahko bilo dovolj: potrebujemo sanje, ki nas vodijo naprej. Toda nekaj resnično zanimivih avtohtonih sort, ki so popolnoma prilagojene njihovim mestom, lahko resnično ponudijo možnost resničnosti. Nekje blizu vrha tega kratkega seznama, za mene, prihaja Rebula (slovensko ime) ali Ribolla Gialla (kot se imenuje v Italiji). Konec avgusta letos sem imel priložnost, da se znova zaljubim v to sorto, ko je v Brdih potekal Mednarodni Rebula Masterclass.« Več kot mesec dni po dogodku so občutki še vedno isti, a bolj smeli. Navdušenje, da smo skupaj naredili nekaj velikega za teritorij, za Brda, za Rebulo. Povezanost, katero je bilo tako zelo čutiti skozi najmanjši detajl, ki je dal osebno noto dogodku. Skupen cilj, ki nas vodi naprej. Od tu lahko gremo resnično samo naprej. Naprej in višje!

Jesen 2017 / Briški časnik / 16

Dogodek so finančno podprli sodelujoči vinarji in Občina Brda preko Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda ter Konzorcija Brda.

Tina Novak Samec, direktorica ZTKMŠ Brda Fotografije: ZOSO, Damijan Simčič

Tema Občina trimesečja: Brda, dom rebule

Prva mednarodna strokovna degustacija

Mnenja o prvi mednarodni vinski manifestaciji rebule

Silvan Peršolja, predsednik Komisije za gospodarstvo Občine Brda; Tina Novak Samec, direktorica ZTKMŠ Brda; Franc Mužič, župan Občine brda (fotografija: ZOSO, Damijan Simčič)

Franc Mužič, župan Občine Brda: »Strinjam se z vinarji. Rebula je v Brdih dobila dom. Tudi jaz sem kmet, obenem pa se spominjam obdobja, ko sem služboval v zadrugi. Takrat je Zvonimir Simčič rebuli dal poseben poudarek in pečat ter začel s proizvodnjo penin. Gotovo smo Brici na to zelo ponosni. Ponašamo se tudi s tem, da je bila rebula v Brdih

omenjena že leta 1336, kar dokazujejo dokumenti. To nam daje še več samozavesti, da gradimo na naši avtohtoni sorti.

Menim, da je ta zvrst vina resnično prijetna, sveža, mladostna, zato je naša naloga, da na njej gradimo.

Strokovna degustacija je bila zelo zanimiva, saj so se je udeležili predstavniki strokovnih medijev iz celega sveta.

Promocijski dogodek za teritorij

nujen. Želeli smo stopiti korak naprej in je uspelo. V prid teritorija, ne pa za posamezne udeležence.«

Silvan Peršolja, predsednik Komisije za gospodarstvo Občine Brda: »Masterclass je bila dobra vaja in praksa za vse. Vsi sodelujoči smo se marsičesa naučili, predvsem pa ugotovili, da je v slogi moč. V Brdih imamo izkušnje, ko sestankujemo in sestankujemo, pa se iz tega ne izcimi nič. V tem primeru pa se je delalo pragmatično, zadevo smo zastavili enostavno kot deset božjih zapovedi, kaj hočemo iz te pokrajine narediti. Ključno pri tem je, da je potrebno ločiti med promocijo in prodajo. Če se oboje meša, nimaš ne promocije ne prodaje oziroma nastane neke vrste močnik. To je bil promocijski dogodek za teritorij in tako ga je potrebno nadaljevati. Če hočemo biti uspešni, je treba zelo natančno razumeti, kaj je promocija in jo uresničiti na različnih nivojih in na različne načine, vendar vedno z istim ciljem. Ta dogodek je bil

Nadaljevati moramo v tej smeri

Edbin Erzetič, predsednik Komisije za kmetijstvo in druge gospodarske dejavnosti Občine Brda: »Dogodek je bil izpeljan zelo profe-

Menim, da je bila naša rebula lepo poudarjena. Zadovoljen sem tudi, ker je bil izpostavljen briški teritorij. To je tisto, čemur moramo slediti.

Vedno pravim, da sta Brda in Collio enoten geografski in kulturni prostor.

Pet desetletij nas je sicer ločevala državna meja, kar pa ne sme botrovati temu, da bi zapeljali vsak svojo pot. Masterclass Brda – Home of rebula dokazuje, kako uresničljivo je medsebojno sodelovanje.

Združili so se vinogradniki in vinarji z obeh strani meje in organizirali strokovni dogodek. Občina Brda je degustacijo podprla preko Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda ter Konzorcija Brda. Glede na odzive po zaključenem masterclassu ocenjujem, da so z izvedbo zelo zadovoljni predvsem naši vinarji.

Sicer pa se ne bojim zaradi množične zasaditve rebule v nižinskem predelu.

Tega trenda ne moremo zaustaviti. Z zaščito rebule smo poskusili kar nekaj krat, a neuspešno. Menim, da moramo poudariti, kje je rebula doma. Naša rebula raste v gričevnatem svetu, na laporju. Ker se mora v sušnem obdobju boriti, da iz por laporja izvleče vlago in minerale, se ponaša z drugačnimi kvalitetami. To moramo poudarjati in pri tem biti zelo glasni.

Prepričan sem, da bomo tudi na tem področju zmagali.«

sionalno. Glede obiska tujih novinarjev lahko rečem, da je presegel naša pričakovanja. Dosegli smo zaželeno, da nas obiščejo doma v našem teritoriju in pišejo oziroma tvorijo javno mnenje o nas. Čakamo le še na naslednji tovrsten dogodek.

Moramo nadaljevati v tej smeri. Cilj druge izvedbe bo gotovo razširiti dogodek in pridobiti še več publicitete.«

Odlično izpeljan dogodek

Fotografija: Andrej Colja

Matjaž Četrtič, predsednik Sveta ZTKMŠ Brda glede organizacije: "Menim, da je ekipa Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda odlično izpeljala dogodek. Zanje je bil masterclass, bolj kot za nas vinarje, neka novost, zato v tem pogledu moram tako direktorico kot tudi ekipo pohvaliti. Poleg mene so svoje zadovoljstvo izrazili tudi ostali vinarji."

Erika Koncut Jesen 2017 / Briški časnik / 17

Tema trimesečja: Brda, dom rebule

­'

Vrhunska kakovost je glavni cilj

Rebula, naslednji korak so višje cene Kdor sebe ne ceni naj ne pričakuje, da ga bodo drugi. Isto velja za naše produkte iz Brd. Collio velja za najboljši teritorij za pridelavo belih vin v Italiji, naša Brda z višjimi legami, so vsekakor v prednosti in ob dobri neprekinjeni promociji je pot v elitno skupino svetovnih regij samo še vprašanje časa. Visoka priznanja za naša vina so dejstvo, da smo na poti proti temu cilju.

Čas v tem pogledu ni ravno naš zaveznik, pot za dosego tega cilja ni lahka in potrebno bo še veliko premišljenih vzporednih korakov.

Govorimo, da imamo kvaliteto, kar drži, vendar jo moramo v bodoče še izboljšati na vseh ravneh. S tem imam v mislih še višjo kakovost pridelanega grozdja, za kar bo poleg natančnejšega dela v obstoječih vinogradih, potrebno delati še na področju selekcije odpornih tipov Rebule, iskati nove pristope za še čistejši način pridelave grozdja in s tem posledično manj obremenjeno okolje. Vrhunska kakovost je naš glavni adut.

Zavedanje o čistejšem načinu dela na vseh področjih (škropljenje, gnojenje, obnovljivi viri -energenti, kurjava, odpadki, čistila v gospodinjstvih,odpadne vode...) mora postati prioriteta, to je dodana vrednost teritoriju. Čisto okolje bo imelo v bližnji prihodnosti še veliko večji pomen kot se mu sedaj napoveduje, ohranitev zdravih tal, za bodoče rodove pa neizmeren kapital.

Bolj premišljeno moramo v bodoče ravnati tudi pri posegu v okolje na vseh ravneh, od obnove vinogradov-izgled in urejenost nasadov, ohranitev tipične arhitekture, urejenost naselij in ohranitev ter obnova suhih zidov. Paziti moramo na izgled krajine kot celote. Vsi vemo, da je bil potres v sedemdesetih letih katastrofa za tipično briško hišo, žal so tudi danes na novo prisotni »tujki« v arhitekturi Brd. To je nepopravljiva škoda.

Sicer pa kaj je naš predmet zaščite za UNESCO?

Francoski kemik Pasteur je o vinu rekel sledeče: »Vino je najbolj čista in zdrava pijača«.

Iz vrhunskega grozdja naše Rebule moramo narediti prav to. Vino, ki je ne glede na njen stil pitno in nas vabi, da ga z Jesen 2017 / Briški časnik / 18

užitkom pijemo in se ob tem dobro počutimo. Da kliče po še enem glažu, kot rečemo po domače. Če vino ni to, smo zagotovo zgrešili smer.

Naš opis vina in vino samo morata govoriti isti jezik.

Vse o Rebuli od zgodovine do generičnega opisa sorte dalje moramo prečistiti in poenotiti tako na internetu kot pridelovalci sami na lastnih spletnih straneh. Komunikacija do medijev mora biti jasna in sporočilna. Sporočamo tisto kar je za nas najpomembnejše o Rebuli in o čemer želimo, da medij pišejo o njej po svetu. O vsakem vinu posebej bodo pisali v skladu z lastnimi zaznavami pri pokušini vina in podali oceno le tega.

Samo s pravim pristopom oglaševanja bomo dosegli večje zanimanje kupcev za Rebulo, to pa si vsi želimo.

Brda so zaključena celota, pridelava je omejena na obstoječe površine, zato moramo za te pridelke iztržiti več, če želimo

nadaljnji razvoj. Vsak razumen človek ve, da je pridelava na gričevnatem svetu dražja, pridelki pa nižji kot v ravninskem delu. Zato nihče ne pričakuje, da bo cena vina enaka ali nižja kot iz bližnjih ravninskih okolišev, sicer se pri poznavalcih lahko začne porajati dvom o pristnosti našega proizvoda.

Za zgled so nam lahko področja, ki so združena pod imenom herojsko vinogradništvo ( Viticultura eroica ).

Stroški pridelave potrošnika ne zanimajo, mi pa vemo, da nas samo ročna trgatev stane v najboljšem primeru najmanj 5 centov na kilogram, kje so še ostali stroški, ki jih imamo čez leto.

Ceno določa trg, s pravilom ponudbe in povpraševanja.

Kako doseči večje povpraševanje po naši Rebuli, to je ključno vprašanje.

Sedanji globaliziran trg zahteva drugačen pristop pri trženju za uspešno prodajo, zato je potrebno stalno izobraževanje in uvajanje novih marketinških orodij.

Na internetu je množica podatkov tako, da ni več problem ugotoviti cene določenih produktov kjerkoli po svetu.

Prvi korak, ki ga moramo zato narediti, je ureditev pozicij na domačem trgu. V italijanskih trgovinah ne vidim toliko tujih vin kot pri nas, zato je nujno doseči dogovor o zmanjšanju uvoza cenenih in kakovostno vprašljivih vin v naše distribucijske verige. To lahko dosežemo samo s povezavo vseh pridelovalcev vina v Sloveniji in jasnim, brezkompromisnim dogovorom o trženju domačega vina na slovenskem trgu. Samo močna in dosledna povezava znotraj branže daje možnost, da se enakovredno pogovarjamo s trgovci v Sloveniji in tako dosežemo prave pozicije in višje cene vsi po vrsti. Posledično bomo po tem dosegali višje cene tudi na tujih trgih.

­'

Tema Občina trimesečja: Brda, dom rebule

Vrhunska kakovost je glavni cilj Dosedanji preozko zastavljeni pogovori v tej smeri niso bili uspešni, posledice tega pa nosimo vsi!

Koliko časa bo še potrebno, da se izključijo parcialni interesi posameznikov in družb?

Predstavitev pod sloganom »Brda, Home of Rebula«, ki se je zgodil konec avgusta v Vili Vipolže je pravi pristop pri generični promociji Brd. Organizacija takega eventa ni poceni je pa nujno potrebna če se želimo uveljaviti kot priljubljen vinski teritorij na svetovnem zemljevidu. Ta dogodek je bil pravi profesionalni pristop k temu cilju. Da ne bo pomote večinski delež stroškov so plačali nastopajoči vinarji!

Kako finančno izpeljati še bolj usmerjeno generično promocijo teritorija Brd?

Ob tem vprašanju večina razmišlja, saj to ni moje delo, naj organizira in da Občina. Res je ampak Občini mora tudi kdo dati, da lahko da. Sicer pa Občina smo mi vsi. Vinogradništvo je glavna panoga v Brdih, zato mora biti v bodoče tudi finančno bolj podprta.

Konzorciji v Italiji imajo državno zakonsko podlago, ki jasno predpisuje njihov način delovanja. Pri generični promociji teritorija je pri njih jasno določeno, da mora prispevek plačati vsak pridelovalec, tudi tisti, ki niso člani Konzorcija. S tem načinom plačila imajo vsako leto dovolj lastnih sredstev za ta namen. S takim budgetom zlahka kandidirajo na različnih razpisih in si tako zagotovijo še dodatna sredstva za nove projekte. Prispevki so različni in se obračunajo na kilogram pridelanega grozdja in vina in so krepko višji od enega centa na kilogram.

Ponavljanje takih predstavitev in kontiuniteta vseh dosedanjih ostalih prezentacij in dogodkov doma in po svetu so nujna za prepoznavnost Brd. Pri tem gre pohvaliti vse vinarje, ki so stalno aktivni pri skupnih akcijah in so s tem naredili za Brda veliko, to nam zunaj vsi priznavajo. Občina Brda in ZTKMŠ Brda sta veliko prispevala tudi ob zadnjem dogodku v Vili Vipolže. Če ne bi bilo dolgoletne stalne podpore Občine na vseh ravneh, Brda danes ne bi bila to kar so.

Breme teh aktivnosti za dobrobit vseh nas mora biti porazdeljeno na vse, zato je sedaj skrajni čas, da se dogovorimo in postorimo v tej smeri, naš čas se bo sicer iztekel.

Tukaj ni več prostora za debate o tem »Zadruga ali privat vinar«, tu je teritorij BRDA, ki mora delovati enotno, kot dobro namazan stroj.

Aleš Kristančič Jesen 2017 / Briški časnik / 19

Tema trimesečja: Brda, dom rebule

Mojstrska degustacija v Vili Vipolže

Sodelujoči vinarji V Vili Vipolže se je konec avgusta odvijala prvi mednarodna mojstrska degustacija rebule, sorte, ki morda najbolj zaznamuje Brda, hkrati pa jih povezuje z italijansko stranjo meje.

Dogodek, ki so ga briški vinarji z obeh strani meje (Marjan Simčič, Edi Simčič, Ferdinand, Klet Brda, Ščurek, Dolfo, Medot, Zanut, Erzetič, Jermann,

Marjan Simčič (Marjan Simčič)

»Že nekaj časa smo razmišljali, da bi nekaj naredili na teritoriju Brd, teritoriju rebule. Potem sem podal idejo, da naredimo kot druge velike regije. Poglobljeno obravnavajo eno veliko temo, sorto, letnik z degustacijo, ki se v naših krogih imenuje »masterclass«. Na našem dogodku je bila zajeta sorta, področje, zgodovina in terroir, ki zaznamuje rebulo v Brdih kot drugačno. Vemo, da postaja popularna tudi drugje, želijo jo zasaditi tudi v drugih regijah. Tega ni mogoče preprečiti, zato moramo zagovarjati naš terroir. Vzorci degustacije so bili načrtno izbrani, tako da smo pokazali širino sorte. Izbor udeležencev je bil pomemben.

Da se je dogodek izpeljal, gre zasluga našim poznanstvom iz te stroke, ki so se odzvali našemu vabilu. Teritorij je edino, kar nas ločuje in ščiti. Brda so samo ena.

Na tem je potrebno graditi.«

Stojan Ščurek (Ščurek)

»Pobuda je nastala na poti na premiero filma Terra Magica v Bruselj. Takrat smo se z Marjanom in Aleksom Simčičem ter Markom Skočajem pogovarjali, da moramo nekaj v Brdih ukreniti in narediti nekaj več, nekaj, kar bi k nam pritegnilo svetovno javnost. Žaromete smo v Brda preusmerili že s pomočjo Jesen 2017 / Briški časnik / 20

Gravner, Radikon in Keber) organizirali ob podpori Zavoda za kulturo, turizem, mladino in šport Brda, je namenjen promociji rebule in Brd v pomembnih strokovnih medijih po svetu. Sodelujoče vinarje smo povprašali, kako je nastala ideja o mednarodnem dogodku »Brda, dom rebule«.

filma. Ideja pa je bila, da to nadgradimo.

Takrat smo si že zamislili datum v letu 2016, vendar je bila zadeva preuranjena.

Nismo še imeli popolnoma izoblikovane ideje. Kasneje smo zamisel dodelali in nastal je masterclass »Brda, dom rebule«, ki je bil enkratno izpeljan. Menim, da ga bomo še organizirali, saj Brda rabijo tak prestižen dogodek, ki pomeni odmevno promocijo teritorija. V ospredje smo dali briški teritorij, ker je nekaj posebnega.

Sestava tal in ugodna lega skupaj tvorita terroir, torej tisto, kar nudi več nekemu pridelku. Imamo enkraten teritorij, po tem smo poznani. Da smo strokovno javnost pripeljali v osrčje Brd, pomeni in prinaša nekaj več. V prvi fazi so novinarji, v naslednji pa trgovci.«

Marko Skočaj (Dolfo)

»Bili smo v Bruslju na premieri filma Terra Magica. Kljub poti, stroškom in letalskim kartam smo spoznali, da je super, če se promoviraš v tujini. Ideja o masterclassu je padla naslednji dan, ko smo se prisotni vinarji vprašali, zakaj pa ne bi novinarjev, ki se zanimajo za vino, povabili v Brda. Prvi razlog je bil, da vsak posameznik lahko nekaj stori, ampak nikoli ne naredi celote. To je bilo ključno, da je ideja po letu dni dozorela. Zavestno smo se odločili, da gremo v to. Sami, brez evropskih sredstev ali podobnih projektov. Zavedali smo se, da smo tako pri izvedbi veliko bolj neodvisni. Ugotovili smo, da je nujno, da ljudi pripeljemo v Brda in predstavimo, da je rebula iz Brd.

Rebula je eden največjih magnetov sploh za ljudi v visokih vinskih krogih, ki o tem pišejo. V tem je tudi razlog, da pridejo, saj nimajo nikjer po svetu možnosti okusiti tako širino rebule kakor v Brdih, tako visoke kvalitete. Projekt ni bila mala malica, ampak je bilo treba vložiti veliko truda, da smo dobili in pripeljali ljudi v Brda. Organizacija takega dogodka mora biti na nivoju, ker je tovrstna strokovna javnost tega navajena. Delamo na tem, da bomo nekoč tudi mi zapisani na svetovnem vinskem zemljevidu najbolj pomembnih teritorijev. Teritorij Brda ima veliko majhnost: pomeni da si obenem majhen in velik. Ker se danes išče kakovost, je prava smer in je naš edini up za naprej za naše rodove, ki prihajajo. Postaviti moramo jasen signal svetu, da je tukaj najbolj pomemben vinski teritorij v tem predelu Evrope. Za bela vina moramo najbolj izpostaviti rebulo, sčasoma pa bomo dodajali še katero drugo sorto.

Začeti moramo s stvarjo, ki je atraktivna in zanimiva za svet. Teritorij je srce Brd, zato se moramo potruditi, da nam bodo to priznali tisti, ki odločajo o tem: Francozi, Italijani, mogoče Španci, pa Kalifornijci.«

Tema Občina trimesečja: Brda, dom rebule

Mojstrska degustacija v Vili Vipolže

Sodelujoči vinarji

Aleks Simčič (Edi Simčič)

»Na idejo za organizacijo takega dogodka smo prišli na druženjih, transferih, letališčih po številnih dogodkih, ki jih izvajamo po svetu (od sejmov pa vse do predstavitev), saj se ob takih prilikah na enem mestu običajno najdemo in imamo pod vtisi aktivnosti dostikrat sveže ideje, ki se rodijo ob dogodkih, kaj bi bilo treba narediti, da bi bila Brda in Slovenija bolj prepoznavna v svetu, kar bi nam olajšalo pri prodaji in promociji vina v svetu. Vinski posel je postal globalna “vas”, tako da so edino globalno usmerjene aktivnosti smiselne in smotrne.

Na dolgoletnih izkušnjah predstavitev po celem svetu smo spoznali, da je edina res prava predstavitev naših vin doma, saj tako udeleženci začutijo našo naravo, energijo ljudi, in lažje posledično razumejo in vzljubijo ter cenijo naša vina.

Za sodelovanje smo se odločili zato, ker je lahko samo skupina podobno mislečih uspešna pri promociji regije in lahko samo skupina ustvari interes novinarjev in vinske scene, saj je posameznik vedno samo posameznik …«

brez rebule ne morejo biti. Vsem je znana problematika sajenja rebule v nižinskem predelu. Poznana nam je trnova pot zaščite sort. Zato smo morali poslati sporočilo v svet, da rebula spada v Brda. Tega nam ne more nihče očitati."

Silvan Peršolja (Klet Brda)

»Želja, da je treba nekaj podobnega organizirati, je tlela že nekaj časa. Vsaj dve leti. Razlog je ta, da rebula po letih pritiska prihaja na prvi tir, postaja po-

številni dogodki z namenom promocij.

V našem primeru ni bil nikakor namen organizirati še enega izmed tolikih. Pogovori so zato tekli v smeri, da moramo dogodek postaviti na svetovni zemljevid, ne le na domači. Slednji je premalo, je pokrit in zapolnjen. Zato smo se odločili, da moramo dati vse od sebe ne glede na stroške. Kasneje se je okrog ideje v tej obliki povezala skupina vinarjev, ki predvsem trži v tujini in se resno ukvarja z rebulo. Soglasje glede zamisli je bilo sorazmerno hitro doseženo, daleč od tega, da bi bilo veliko medsebojnih prepričevanj. Prevzelo nas je pozitivno mnenje, kaj lahko naredimo. Ves čas smo se držali merila: kar naredimo, naredimo na takem nivoju, kot doslej še nismo. Tisto, kar počenjajo druge vinske pokrajine po svetu, da predstavijo določeno sorto, da postane prepoznavna. Glavna magična beseda je bila »teritorij«. Da tega ne delamo za promocijo posamične blagovne znamke, ampak da poudarimo teritorij in Brda dobijo ime. To sta bili osnovna ideja in osnovni motiv. Ker je to draga zadeva, je vsak, ki je že dosegel določeno stopnjo, dolžan ponovno vlagati v svoj teritorij. Vsak vlaga v svojo blagovno znamko, skupaj pa moramo vlagati v teritorij v svetovnem merilu. Sedaj smo v trenutku, ko moramo poudarjati teritorij in se držati hierarhije: Slovenija – Brda – blagovna znamka. Vsem je v tem trenutku dozorelo spoznanje, da rabimo prav to, da poudarimo najprej Brda in posledično rebulo.«

Borut Kocjančič (Zanut)

Matjaž Četrtič (Ferdinand)

"Na promociji rebule delamo že nekaj let. Pred tremi leti smo dogodek o rebuli pripravljali skupaj z gostinci. Vedno sem želel promovirati Brda skozi rebulo in nas, nenazadnje sva tudi s Prinčičem iz Gradis'ciutte uspešno izpeljala čezmejni projekt Sinefinis, ki ga tvori samo rebula.

V Vili Vipolže smo poudarili, da je rebula zgodovinska vrednota Brd, glavno vino Brd in glavna sorta. Vinarji smo začutili, da je rebula tista, ki nas lahko popelje v svet po najbolj enostavni poti. Ime dogodka "Brda, dom rebule" je bil zato zastavljen tako, da bi pritegnil in poudaril, da je rebula iz Brd doma ter da Brda

novno zanimiva. Deloma zaradi pritiska Bricev, tudi zamejskih, da rebula najde mesto med ostalimi sortami v svetovnem merilu. Ob tem je potrebno omeniti, da postaja zanimiva tudi Italijanom. Zato smo se Brici še toliko bolj zavedli, da moramo prijeti zadeve v roke in pohiteti, da zaščitimo tisto rebulo, za katero mislimo, da je prava. V Sloveniji se organizirajo

»Za sodelovanje smo se odločili brez oklevanja. Takoj. Ker smo menili, da je pomembno, da se v Brdih naredi tovrstni dogodek. V teritoriju, kjer imamo super (Nadaljevanje na 22. str.)

Jesen 2017 / Briški časnik / 21

Tema trimesečja: Brda, dom rebule

Mojstrska degustacija v Vili Vipolže

Sodelujoči vinarji (Nadaljevanje s 21. str.)

terroirje, je potrebno to še posebej poudariti. Predstavljati vina v domačem okolju je veliko bolj enostavno: lahko pokažeš vinograde; razložiš, zakaj imamo tak terroir, tokove zraka. Termin je bil tudi idealen, saj so lahko novinarji okusili tudi surovino: grozdje. Taka raznolikost, kot je v malih Brdih, je te novinarje resnično presenetila. Pogovori o tem, da bi se dogodek ponovil v naslednjih letih, so že stekli in zase lahko poudarim, da sem podpornik tovrstnih dogodkov.«

Simon Simčič (Medot)

»K projektu me je povabil direktor Kleti Brda Silvan Peršolja. V projektu smo začutili potencial, ker je bila prireditev izredno zanimiva za našo regijo

in rebulo. Bilo je samoumevno, da smo pristopili k takšnim pobudam. Nisem veliko razmišljal, vesel sem bil, da sem lahko sodeloval. Ko gledamo ostale svetovne vinske destinacije, opazimo, da so vse zrasle z enotno noto: teritorij. Promovirali so pokrajino, ne pa posamezne sorte ali vinarjev. Tudi pri nas je imela pobuda podoben značaj, kar je bilo zame najbolj zanimivo. Torej, da smo dejansko v ospredje poleg rebule postavili briški teritorij. Če bomo teritorij promovirali skupaj, bomo vsi imeli nekaj od tega. Če vsak posamezno promovira samo sebe, ne bo nikoli kaj dosti nastalo iz teritorija.

Dvigu teritorija namreč sledi klasificiranje sorte, lege ipd. Kot imajo v drugih regijah. To pri nas še manjka. Zato je tak izbor novinarjev, ki je bil prisoten na masterclassu, prava pot, da se dvigne teritorij. Ko nam bo to uspelo, potem bodo vsi imeli koristi od tega, tudi tisti vinarji, ki šele stopajo na samostojno poslovno pot, pa tudi tisti, ki so že uveljavljeni.«

Saša Radikon (Radikon)

»Odločili smo se za sodelovanje, ker mislimo, da je rebula zelo pomembna za našo prihodnost. Je edina sorta, ki nam daje možnost, da bomo v svetu preJesen 2017 / Briški časnik / 22

poznavni. Zaradi tega, ko se kaj organizira v sklopu z rebulo, vedno radi pridemo zraven.«

Andrej Erzetič

(Erzetič)

»Vinarji smo skozi zadnja leta opazili, da rebula, kjer se pojavi, vedno navduši, zato se je porodila ideja, da bi jo skupno predstavili svetu, ker je kot sorta zaenkrat manj poznana. Nekaj časa je bilo potrebno, da smo se vinarji zbrali in uskladili vse ideje in zamisli ter se povezali z ZKTŠM. Tako je bil vsak dan projekt večji in bolj dodelan. Že v začetku smo se zavedali, da je pred nami težka naloga, ampak bili smo odločeni, da zadevo izpeljemo do konca, predvsem pa tako kot je treba. In to nam je tudi uspelo. Dosegli smo, da so v Goriška brda prišli vsi povabljeni novinarji z različnih koncev sveta, kjer so bili deležni podrobne obravnave našega terroirja ter seveda najpomembnejšega faktorja Brd - rebule.

Kristian Keber (Keber)

"Zdi se mi pravilno, da je bil tovrsten dogodek organiziran v navezavi z rebulo kot glavno sorto promocije. Veseli me, da so sodelovali tudi italijanski vinarji. Bilo je lepo. Poudarilo se je teritorij. Govoriti o teritoriju pomeni govoriti ne o samem sebi, temveč o vseh skupaj. Pomeni govoriti o opoki. Italija in Francija počenjajo

to že stoletja, saj je to edini koncept, ki pomaga na kmetijsko-živilskem področju. Ko govoriš o Parmigianu Reggiano namreč govoriš o teritoriju. Ni ena kmetija, ki to predstavlja."

Mateja Gravner (Gravner)

»Ideja se nam je zdela dobra in zanimiva, zato se nam je zdelo pomembno sodelovati.

Edi Clementin (Jermann)

Za sodelovanje smo se odločili, ker smo želeli predstaviti našo novost, rebulo, ki je v celoti proizvedena v Sloveniji.

Dogodek ocenjujem kot izjemen.

Take posvete in strokovne degustacije sem se do sedaj udeležil le na mednarodnih dogodkih v Franciji in Ameriki. Pri nas še nikoli.

Tema Občina trimesečja: Brda, dom rebule

Mojstrska degustacija v Vili Vipolže

Vinarji o rezultatih mesec in več po dogodku Marjan Simčič:

»Veliko objav je že bilo, veliko jih še bo. Ujeli ste me ravno med promocijo v Londonu, kjer poslušam veliko pohval tudi na račun pred nekaj dnevi izdanega članka v Decanterju o strokovni degustaciji v Vili Vipolže. Gotovo smo zadovoljni.«

Aleks Simčič:

»Izvedba dogodka je bila na zelo visokem nivoju še posebej, če vzamem v obzir dejstvo, da je to bil prvi tak dogodek za vse nas. Vila Vipolže je idealna infrastruktura za tak dogodek, ekipa zavoda za turizem pa pravi partner pri organizaciji. Dosedanji rezultati so zelo dobri, je pa res, da pri nekaterih piscih oziroma redakcijah proces objav traja precej časa, tako da izplen še zdaleč ni zaključen. Dodal bi samo še, da dogodka nismo slučajno poimenovali 1. mednarodni masterclass, kar pomeni, da se bodo podobne stvari dogajale tudi v bodoče, prvi kamenčki 2. mednarodnega dogodka so se že začeli sestavljati …«

Marko Skočaj:

»Presenetila nas je organizacija. Pohvaliti moramo Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, ki je to izpeljal na visoki ravni, poskrbel za detajle, ki jih pri takih dogodkih ne smemo zanemariti. Sedaj se ne bojimo ničesar organizirati. Prebili smo led. Nekoliko smo se bali organizacije, saj so bili povabljeni navajeni na visoko kakovost, ampak smo jih v vseh pogledih presenetili.

Celo šokirali. Glede objav in povratnih informacij piscev: te lahko še pričakujemo, saj niso časovno tempirani. Odzivi so zaenkrat pozitivni, izredno navdihujoče je, da so našim rebulam namenili med 90 in 94 točk. To pomeni, da je kakovost prisotna. Če imamo to, lahko gremo naprej z visoko dvignjeno glavo.

Poleg zavoda je treba zahvalo nameniti tudi vsakemu posamezniku, ki je animiral in lobiral, da so ti ljudje prišli. Brez skupnega dela tega projekta ne bi bilo mogoče izvesti.«

Stojan Ščurek:

»Pojavljajo se prvi članki in odzivi v medijih. V naše nabiralnike dobivamo tudi čestitke za lepo izpeljan dogodek

in super vina. Menim, da moramo tovrstne dogodke samo ponavljati. Da nas bo svet poznal. To je tista pika na i, ki nam še manjka.«

Borut Kocjančič:

»Organizirano je bilo na resnično visoki ravni, profesionalno. Zelo smo zadovoljni. Udeležujem se številnih sejmov v tujini, takšne organizacije pa že dolgo časa nisem videl. Selekcija novinarjev je bila tudi dobro pripravljena. Ti so bili presenečeni nad teritorijem, lepoto Brd in vini. Začutili so osebni stik in toplino lastnikov - proizvajalcev, še posebej majhnih, ki smo dejansko »one man band« – za vse sami. Začutili so, da smo hkrati proizvajalci, vinarji in prodajalci. Dejansko so to toplino začutili v sleherni kleti, ki so jo v sklopu mojstrske degustacije obiskali. Kar zaznavamo tudi iz objav, ki smo jim že bili priča.«

Simon Simčič:

»Sicer se ne družim veliko v teh krogih kot nekateri ostali vinarji, vendar po odzivih sodeč je bila zadeva organizirana in izpeljana zelo dobro. Vedno je prostor za izboljšanje, tudi naslednja tovrstna prireditev bo gotovo še boljša.

Kritik, po pravici povedano, še nisem slišal. Z naše strani je bilo izpeljano super, obenem pa predvidevam, da je tudi zunanja kritika ljudi, ki so bolj objektivni, pozitivna. Izrečene so bile le pohvalne besede.«

Silvan Peršolja:

»Gledano kratkoročno smo zelo zadovoljni. Odzivi so tu, udeležba je bila zadovoljiva. Z ostalimi smo se že dobili za skupno mizo in analizirali dogodek.

Zelo podrobno smo govorili o tem, kako zadevo peljati naprej. Tovrsten projekt ima smisel, če je večleten. Letos je bil storjen prvi korak, iz leta v leto pa se bo projekt izboljševal. Ključno je, da smo naredili prvi korak in to z odliko, kar predstavlja temelj za naslednjega. To je mnenje vseh udeležencev. Masterclass je bil resnično zgledno sodelovanje, ko je vsak od sodelujočih, vključno z zamejci, prispeval najboljše v njegovi moči: kontakte ali zmogljivosti, prenočišča, ljudi, ki bi lahko kaj pripomogli. To smo resnično nesebično uresničili vsi.«

Matjaž Četrtič

"Zadovoljen sem glede uspešno izpeljanega dogodka, ravno tako z recenzijami in članki. Zadovoljen sem tudi s sporočilom, ki smo ga poslali. Gotovo smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, več ne moremo vplivati na odzive. Če so novinarji začutili, da je v tem potencial, da delamo prav, potem menim, da bodo tudi naprej prenesli promocijo in pisali o nas. Članki, ki so bili doslej objavljeni, so bili pozitivni in so nas lepo predstavili. Gotovo pričakujemo, da se bo še pisalo o masterclassu in naši rebuli. Postavili smo mejnik in povišali nivo dogodkov v Brdih in Sloveniji. Dogovarjamo pa se že o tem, da bo tovrsten dogodek postal tradicionalen."

Saša Radikon:

»Zelo smo zadovoljni z rezultati, ker mislimo, da smo v treh dneh sporočili nekaj zelo važnega: da so Brda, ne glede ali italijanska ali slovenska, res domovina Rebule.«

Andrej Erzetič

Dogodek je potekal slavnostno, navdušenje je bilo tako pri novinarjih kot vinarjev iz minute v minuto večje in rezultat je danes tak, kakršnega smo si zastavili. Naredili smo prvi korak, zdaj pa naprej.

Kristian Keber:

"Nekaj odzivov in člankov sem že prebral, pa tudi se pozanimal. Dogodek je bil lepo izpeljan, profesionalno in resno. Če mi bo omogočal čas, bom z veseljem sodeloval tudi pri naslednji izvedbi."

Mateja Gravner

Zelo smo zadovoljni. Gostje so imeli možnost, da se seznanijo z raznolikostjo Brd in proizvodnjo rebule, od mladih do staranih vin, pa še do daljše maceriranih. Lepo razpoloženje in organizacija so gotovo pomagali, da so se vsi, gostje in gostitelji, lepo imeli in hranijo lep spomin na briške dni.

Erika Koncut Jesen 2017 / Briški časnik / 23

Tema trimesečja: Brda, dom rebule

Rebula je sorta, ki lahko daje tri različne stile

Gašper Čarman o rebuli in Brdih Program strokovne degustacije rebul v Vili Vipolže je vodil priznani slovenski vinski strokovnjak Gašper Čarman. Nekaj besed je namenil tudi Briškem časniku.

novinarji so na eni strani dobili tehnično informacijo, ki jo potrebujejo. Vključno s ph-jem, fermentacijo in staranjem na dražeh. Pridobili pa so tudi pogled tujega priznanega strokovnjaka, ki je nazorno pokazal, kako so mu všeč ta vina.

Poleg tega pa so lahko tudi vinarje zaprosili za dodatne informacije …

Hvala Bogu. Vsak vinski ljubitelj si na vsaki degustaciji želi slišati vinarja. Mi nismo želeli s tem pritiskati že dopoldne, saj je opoldne potekal tako imenovani »walk around tasting«, kjer se je lahko vsak pogovoril z vinarjem. Večerja je bila z nekaj govori in razlagami. Vsem, ki se ukvarjamo z vinom ali želimo o tem kaj več vedeti, nam je tak pristop v največje veselje. Da slišimo iz prve roke, kaj se je dogajalo z vinom, kako vidijo nek stil vina. Zato so tudi vsi trije sklopi strokovne degustacije pokazali, da je rebula lahko uspešna kot sveža in enostavna, pa tudi kot resna z zelo dolgo maceracijo.

Gašper Čarman

Med novinarsko konferenco ste poudarili, da ste bili zelo veseli povabila k sodelovanju na tem prvem tovrstnem dogodku v Sloveniji …

Definitivno. Menim, da Sloveniji manjka samopromocija kot regiji. Ustekleničena vina spadajo v svetovni vrh. Česar nismo naredili v zadnjih dvajsetih letih, je promocija Slovenije kot resne vinske dežele. Zame je bila čast prisostvovati na zgodovinskem dogodku za Brda in rebulo. V veliko veselje mi je bilo pripomoči k temu, da je bil dogodek še uspešnejši.

V čem vidite uspeh promocije Brd, še posebej rebule, v zadnjem času?

Rebula dosega v zadnjem obdobju popularnost tako doma kot v tujini. Način, da dvigneš reputacijo neke regije ali sorte, je bil na strokovnem dogodku v Vili Vipolže pravilen. Se pravi, da povabiš kritično maso novinarjev, to je resnih poznavalcev, domov v klet in vinograde, kjer sorta uspeva. Tako strokovni novinarji najlažje doživijo in sprejmejo dejstva, ki so potrebna za to, da je neko vino veliko. V Brdih je nedvomno ogromno velikih vin.

Povezovali ste degustacijo, ki jo je vodil Luca Gardini. Kako ste bili presenečeni nad odzivi udeležencev degustacije?

Zanimivo je bilo to, da je strokovna degustacija trajala dve uri. Opazili smo, da je bila koncentracija na visokem nivoju, kar pomeni, da nobenemu ni bilo dolgčas. Luca Gardini je moj dolgoletni prijatelj. Poznava se iz raznih dogodkov po svetu. Dejansko smo želeli povezati njegovo dojemanje kot zunanjega opazovalca.

Jaz, rojen in vzgojen Slovenec, sem ponosen na briška vina in na to regijo. Lahko bi preveč hvalil, zato smo rabili Luco, ki pa je nazadnje hvalil briške rebule. Vsi tuji Jesen 2017 / Briški časnik / 24

Torej si lahko obetamo pozitivne odzive v tujih medijih?

Prepričan sem. Na kosilu sem sedel skupaj s priznanim Andrew Jeffordom iz revije Decanter, ki je ena najbolj pomembnih revij na svetu. Bil je fasciniran. V Brda je prišel z veliko skepso o tem, da rebula ne more biti sorta, ki daje tri različne stile. To je v svetu dejansko redkost. Na strokovni degustaciji pa je priznal in potrdil, da je navdušen nad vsemi temi stili. Menim torej, da bodo odzivi dobri in da je to prava pot promocije slovenskih vin. Žal mi je, da se ni to dogajalo že pred desetimi ali petnajstimi leti, pa tudi, da ni večje podpore inštitucij, ki so za to odgovorne. Če samo malo pritisnemo na »plin«, bo Slovenija v zelo kratkem času poznana prav povsod po svetu, ne samo pri ljubiteljih, ampak tudi pri splošni javnosti. To si konec koncev tudi želimo.

Še nekaj besed o zaščiti rebule. Obstaja kaj bojazni zanjo?

V smislu, kar se nam je zgodilo s tokajem? Dvomim.

Prvič, ne poznam vina, ki bi nosilo podobno ime ali pa zelo podobno ime, da bi si kdo drznil iti v Bruselj trkati na vrata in zahtevati, naj to umaknemo. Kot drugo pa smo se tudi nekaj naučili. Če že govorimo o zaščitah - to kar se je zgodilo s teranom, je bila velika neumnost, ker vsa govorjenja in lobiranje političnih glasov so zame nesmiselna. Mi moramo nekaj narediti za promocijo vin zato, da se bo lažje izvažalo in da se bo več ljudi spoznalo na vina. Temu je bila namenjena strokovna degustacija rebul v Vili Vipolže. To moramo gojiti naprej in na tak način prirejati dogodke. Dejansko imamo dober material za to.

Težko je voditi zadeve, v katere ne verjameš. Voditi strokovno degustacijo rebul je bilo zame enostavno delo. Vina v kozarcih so bila fenomenalna. Lažjega dela kot razlagati o nečem dobrem ne poznam.

Erika Koncut Fotografija: ZOSO, Damijan Simčič

Tema Občina trimesečja: Brda, dom rebule

Rebula je del kulturne dediščine Brd

Vpogled v zgodovino rebule Rebula je del kulturne dediščine Brd. Prve omembe te vinske sorte izvirajo že iz srednjega veka, zgodovinski viri pa nas učijo o tem, kako so rebulo pridelovali nekoč in kakšno vlogo je imela v briškem vsakdanu. Na edinstvenem območju Brd, ki ga je do nedavnega delila meja, narava že od nekdaj igra odločilno vlogo, saj v povezavi z značilno sestavo tal ustvarja odlične pogoje za pridelovanje tako izvrstnega vina, kot je rebula. Edinstveno podnebje, v katerem je čutiti vpliv tako Sredozemlja kot Alp, in preprosta briška zemlja (»opoka«) dajeta vinu značilen mineralni pridih.

Zgodovina (rumene) rebule je sestavljena iz zgodb, zavitih v tančice skrivnosti.

Ime zasledimo v srednjeveških statutih in urbarjih z območij, ki so v veliki meri spadala pod okrilje Beneške republike, Oglejskega patriarhata in Goriške grofije, često tudi v kupoprodajnih pogodbah, sklenjenih na teh ozemljih. Slednje nam potrjuje domnevo, da je bila dobrina, ki je ohranjala svojo vrednost skozi čas. Pogosto je omenjena tudi kot darilno vino, ki so ga v poklon dobili pomembni gosti, cerkveni prelati in drugi dostojanstveniki.

Zapisi iz Trevisa in Benetk, kjer omenjajo rebulo kot vinum navigatum, potrjuje domnevo, da je bila zanje vino iz uvoza. V letih, ko so v Vidmu, Huminu in drugih večjih okoliških krajih določali stopnjo davka na vina z imenom malvazija, rebula in teran, je bila v Brdih sklenjena kupoprodajna pogodba v latinskem jeziku, ki v prevodu pravi, da je Ancil, sin Henrika, 27. maja 1336 prodal Henriku iz Rittersberga za osem mark eno desetino od vinogradov, na katerih se je vsako leto pridelalo po šest veder rebule (sex urnas Rebiolli) – ta vinograd naj bi bil v okolici vasi Barbane.

Zgovoren je zapis dote Aurore Formentini iz Števerjana, ki se je leta 1632 poročila z ogrskim grofom Adamom Batthyanyjem: s seboj je vzela nekaj sodov rebule in 300 sadik trt »od tukaj«. Dobri dve stoletji kasneje (leta 1844) je oče slovenske ampeleografije Matija Vrtovec zapisal, da v Brdih vse svoje vino rebula imenujejo, čeprav malo te trte imajo. Prečastiti Vrtovec je bil namreč eden prvih slovenskih piscev, ki je trte razvrščal po sortah in ločil več (pod)vrst rebule.

Vmes se je zgodilo marsikaj: (Jožefinski) zemljiški kataster (dokončan leta 1790) je poskusil določiti višino davka glede na vrednost zemlje za določeno kmetijsko panogo in v okviru Goriške grofije je bilo prav za območje današnjih Brd ugotovljenih največ izjemnih vinogradniških leg, le Krmin in Podgora sta se lahko kosala z Barbano, Spodnjim Cerovim, Dobrovim, Gonjačami in tako naprej

vse do Medane, Kojskega in Kozane. Kvaliteto vin, zlasti rebule, so potrjevali številni pisci in opisovalci krajev in navad, med njimi Anton Muznik v Clima Goritiense (1781), še bolj pa opevali pesniki in zapisovalci raznih prigod.

Toni Gomišček

Rebula je bila prvo vino iz naših krajev, predstavljeno na mednarodnih sejmih, kot sorta pa je dobila »domovinsko pravico« na 4. enološkem kongresu leta 1891 v Gorici, ko so se po razdejanju vinogradov, ki mu je botrovala trsna uš, odločali o najplemenitejših sortah, s katerimi nadaljevati vinsko zgodbo v naših krajih. Spremenil se je tudi način saditve trt, kar pričajo kronike, ki jih je pisal grof Baguer, tedanji lastnik Gradu Dobrovo, pa tudi tehnologijo kletarjenja, ki je slonela, vsaj za gosposke mize in prodajo na Koroško ter dalje v Nemčijo, na sladkih vinih, dejansko komaj fermentiranem moštu.

Rebula kot član družine Dvajseto stoletje je prineslo vrsto sprememb, med drugimi tudi razdelitev Brd na dve državi, ki sta začeli ubirati vsaka nekoliko drugačno vinsko pot. Na italijanski strani meje je rebula izgubila privlačnost, slovenska je rebulo izpostavila kot sorto, na kateri graditi prepoznavnost.

Sprva je bila resda izpostavljena njena rodovitnost, kmalu pa ugotovljena tudi njena primernost za bela vina najvišje kvalitete. Rebula je preko noči, tudi na račun spremenjenih pivskih navad, dobila nove častilce po celem svetu.

Toda nekaj je ostalo nespremenjeno: najboljše lege so še vedno gričevnat svet, pa še tu ne vsaka zaplata zemlje.

Od tu prihajajo najboljše rebule in na račun njih so Brda – Home of Rebula. Je tu rojena ali je prišlek, ki se tu dobro počuti? To niti ni toliko važno kot dejstvo, da je bila sprejeta kot »naša« in do vinogradniki skrbijo zanjo tako, kot da bi bila član njihove družine.

Na tem mestu gre zahvala vnetim zbirateljem vsega gradiva o rebuli, zlasti dr. Tanji Gomiršek in Enosu Constantiniju, saj bi brez črpanja iz njunih objav mene čakalo toliko več dela.

Toni Gomišček Fotografija: ZOSO, Damijan Simčič Jesen 2017 / Briški časnik / 25

Tema trimesečja: Brda, dom rebule

Rebula na gričevnatem zemljišču

Rebula – protokolarno vino Oh, moja rebula, si slajša od žene in s tabo še lepše spim!

Oh, moja rebula, pridi sem k meni, brez tebe težko zaspim!

Pietro Zorutti: Cui se 'varess spietade.

Furlanski pesnik (1792–1867), rojen v Ložah blizu Dolenja Rebula je, kljub marsikateremu še nerešenemu vprašanju, v Goriških brdih gotovo rasla že od srednjega veka dalje. Ob naporih Goriške kmetijske družbe, ki je konec 19. stoletja hotela temeljito raziskati lastnosti in preteklost rebule, takrat cenjenega vina v grofiji, pa so ugotavljali, da naj bi rebula rasla na našem območju že od rimskih časov dalje. Trditve stroka še ni raziskala, vendar nakazuje na tradicijo, ki jo je imelo vinogradništvo v Goriških brdih. Nanjo kaže tudi način gojenja vinske trte do prve svetovne vojne v Brdih, saj so trte tako na terasah kot tudi v ravnini rasle tako, da so po več trsov speljali na rastoče drevo. V zgodovinskih virih za slovensko ozemlje zasledimo rebulo že od 13. stoletja dalje. Slavni popotnik Marino Sanudo, ki je leta 1483 obiskal benediktinski samostan v bližnjem Rožacu, pa je poročal, da so tu že v 11. stoletju pridelovali in izvažali znamenito rebulo. Tako lahko v povezavi z našim območjem rebulo posredno zasledimo že v 11. stoletju, saj je imel rožaški samostan svoje posesti tudi v Brdih.

Sladko rumeno rebulo so v srednjem in novem veku še zlasti čislali Korošci, ki so v njej videli mediteransko sonce in sladkost.

Koroški deželni stanovi so razvili navado, da so že v času trgatve prihajali v Goriško grofijo, se pogodili za ceno rebule in jo tudi odpeljali. V virih dunajskih deželnih stanov se ta potovanja imenujejo Mostreisen – potovanja mošta. Rebula je bila vino, ki je dosegalo najvišje cene na takratnem srednjeevropskem vinskem trgu. Bila je eno od protokolarnih vin, ki so jih od srednjega veka dalje podarjali ali pa z njimi sprejemali visoke goste. Naj navedemo le nekaj takih primerov, ki kažejo na njen pomen. 30. oktobra 1355 je oskrbnik občine v Huminu porabil 5 mark in 23 denarjev za sod rebule, ki so ga odnesli na grad in darovali patriarhu. Občina Videm je 4. junija 1363 darovala cesarskemu poslancu Johanu von Bayerju rebulo. Leta 1365 je videmska občina darovala novoizvoljenemu patriarhu Markvardu 100 starov žita, 9 volov in rebulo. Ob prihodu cesarja Karla IV. v Videm leta 1368 mu je mesto darovalo 32 steklenic rebule. 30. septembra 1382 je bila ob poklonitvi mesta Trst vojvodi Leopoldu III. Avstrijskemu dodana klavzula, da se mu vsako leto pokloni 100 orn najboljše rebule, saj so bili, kot že rečeno, prav Nemci oz. Avstrijci tisti, ki so radi pili to sladko vino. Leta 1409 se je rimski papež Gregor XII. v družbi zaščitnika Carla Malateste podal na obisk v Čedad in oba sta na sijajni pojedini čislala rebulo …

Kako so še v 19. stoletju pridelovali znamenito rebulo, ki je svoje kupce še vedno imela na Koroškem in Kranjskem, opisuje med drugim elaborat franciscejskega katastra za Dolnje Cerovo.

Nabrano grozdje belega grozdja, ki je raslo na gričevju, so v kleti vsuli v kadi in ga isti dan stlačili. Stisnjen mošt so izpraznili z zajemalko, ga precedili skozi sito, da se je ločil od jagod in pecljev, ter ga dali v sode. To je bil tako imenovani vinski cvet oziroma slovita rebula, za razliko od vina, ki so ga dobili s stiskanjem tropin in se je imenovalo prešanina. Kupci so zahtevali, da je bila rebula čim manj obarvana in še delno nepovreta, zato je bilo v Goriških brJesen 2017 / Briški časnik / 26

Tanja Gomiršek

dih v navadi, da so sode vsak dan dvakrat dopolnili, dokler niso prekinili vretja. To vino so skupaj z drožmi prodajali približno od 11. novembra do polovice decembra. Drugorazredno vino je bila že omenjena prešanina, ki je bila rožnate barve in je imela okus po lesu. Manj cenjeno je bilo tudi briško rdeče vino, ki je bilo zgolj za domači konzum. To na primer kažejo tudi cene leta 1824: kvinč vinskega cveta – rebule je stal 5 goldinarjev in 34 krajcarjev, kvinč cividina (belo z ravnine) 4 goldinarje in 51 krajcarjev, kvinč prešanine 3 goldinarje, 51 krajcarjev in 3 denariče, kvinč rdečega vina pa 3 goldinarje, 51 krajcarjev in 3 denariče.

Rebula kot vino sicer ni pomenila zgolj sorte, temveč tudi način predelave belega vina, ki je raslo, kot so zapisali elaborati franciscejskega katastra, na gričevnatem področju in med katera se seveda uvrščajo tudi naša Brda. Kolikšen delež sorte rebule je bil v preteklosti v Brdih, bi težko z gotovostjo povedali. Strukturo vinogradov je namreč temeljito spremenil prihod trtne uši in trtnih bolezni. V prid visokemu deležu govori poimenovanje vina po sorti ter dejstvo, da sorta rebula najbolje uspeva prav na sončnem gričevnatem, lapornatem zemljišču. V preteklosti je bila v Brdih najbolj razširjena njena vrsta, imenovana garganja, ki pa napada trtne uši ni preživela. Prav v tem je bila bistvena napaka takratnega prvega »primorskega ampelografa« Matije Vertovca pri svojih pionirskih začetkih razvrščanja sort. Tako tudi ni ugotovil, da je bila briška garganja podvrst oziroma sinonim sorte rebule. Njegovo napako so konec 19. stoletja popravili že strokovnjaki IV. avstrijskega enološkega kongresa v Gorici. Ti so garganjo opredelili kot sinonim rebule, ki je veljala za najstarejšo goriško sorto.

Rebula, ki se je v Brdih ob precepljanju na ameriško podlago ohranila do današnjih dni, nam postavlja izziv, da njeno slavo, ki jo je že imela v zgodovini, ponovno dvignemo, tokrat v večjem okviru svetovnega vinskega trga, ki se v zadnjem času povečano ozira po tradiciji in specifiki terroira. dr. Tanja Gomiršek Goriški muzej

Tema trimesečja: Brda, dom rebule

Rebula je v Brdih našla svoj dom

Terroir Goriška brda Terroir Goriška brda je okarakteriziran z redkim pojavom, kjer se na enem mestu srečata submediteransko in zmerno kontinentalno podnebje, katerih sile že milijone let sedimentne kamnine spreminjajo v fliš, na katerem so stoletja nazaj pogumni in trmasti Brici prvič posadili sorto rebula, iz katere vse do danes pridelujejo prepoznavno briško vino s svojstvenim značajem.

Trajanje gojenja in pridelave grozdja in vina potrjujeta, da je rebula v Goriških brdih nedvomno našla svoj dom, saj jo Brici že od nekdaj spoštujejo in se z njo tudi istovetijo. Razloge za njeno uspešno udomačitev pripisujejo edinstvenim vplivom podnebja, topografije in tal. Rebula ne mara premrzlih zim in pomladi, a tudi ne prevročih poletij. Te odlične razmere v Brdih dopolnjuje še njihov relief, saj so briški griči usmerjeni proti jugu. Brici že od venomer vedo, da se rebula najbolje počuti na flišnih tleh in vzhodnih legah višjih nadmorskih višin, da jo prvi jutranji sončni žarki prebudijo in ji ogrejejo jagode, k čemur pripomore tudi odboj svetlobe s svetlih flišnih tal.

Fliš je nedvomno nepogrešljiv pri pridelavi rebule, saj kompleksna sestava tal menjajočih se plasti peska, peščenjaka in laporja dovoljujejo rebuli, da mednje požene korenine in poišče zaloge vode ter mineralov, ki jih uspešno vkomponira v grozdje in vino.

O stoletni priljubljenosti rebule v Goriških brdih ne govori zgolj veliko število posajenih trt, ampak tudi v ohranjanju njene biodiverzitete, saj z gotovostjo lahko trdimo, da so se samo v Brdih ohranili številni biotipi rebule. Že leta 1844 je Matija Vertovec v svoji knjigi Vinoreja za Slovence opisal nekatere biotipe rebule, kot so: • zelenika, to je rebula z nekoliko večjimi grozdi, ki veliko obrodi; • rebula z nekoliko manjšimi in bolj sladkimi grozdi; • rebula na pol oprhljivka, ki ima na grozdu od dve do šest debelih jagod, ostale pa so drobnejše; • rebula oprhljivka z veliko listne mase, čigar les je daljši in debelejši, na grozdu pa so do tri debelejše jagode; • rebula nora, ki ni rodna; • rebula z manjšim in bolj narezanim listjem, ki da grozdje srednje kakovosti.

Brici si rebule ne prisvajajo Biodiverziteto rebule v naših vinogradih še vedno ohranjamo, a obenem že od nekdaj odbiramo biotipe, ki dajejo vinogradniku dober pridelek. Poudariti velja, da si Brici rebule ne prisvajajo, saj jo razumejo kot živi organizem, ki ne pozna državnih meja, a se obenem prav tako zavedajo, da je v tem edinstvenem okolju sooblikovala terroir Goriška brda. Še več, rebula je postala družinski član, ki so ga druga pridelovalna območja pogosto zavračala oziroma zanje ni bil zanimiv, kar se kaže tudi z zdesetkanjem trt. Brici verjamemo v rebulo že od samega začetka in zato v Brdih zaseda povsem posebno mesto.

Brici trto rebule urejajo na gojitveno obliko šele v tretjem letu, saj zaradi svoje bujnosti in rodnosti rebula potrebuje učinkovit koreninski sistem, kar igra še posebej pomembno vlogo na sušnem flišu z veliko vsebnostjo kalcija (Ca), ki v tleh

Denis Rusjan

preprečuje absorpcijo in transport magnezija (Mg) in železa (Fe) po trti do listov, zato ti porumenijo. Brici so tega vsakoletnega pojava na terasiranih vinogradih navajeni, kar pa ni značilno za rebule, ki rastejo na težkih tleh v ravnini. Rebuli prijata do dva šparona, ki so ju v preteklosti privezovali na žico s šibo beke, dreves vrbovca, ki so tradicionalno posajena ob vinogradih samo za te namene. Rebula razvije močne vitice, s katerimi še dodatno kljubuje burji, ki se pozimi in spomladi vije med terasami. Mladik po cvetenju niso prikrajševali, ampak so jih samo ovili okrog zgornje žice. Zaradi trajne ozelenitve vinogradov in omejenega gnojenja z mineralnimi gnojili so rebulo le redko redčili, saj daje zmeren, a stalen pridelek.

Spremljanje zorenja je pomembno Med zorenjem jagoda rebule počasi a vztrajno debeli, kopiči sladkor in zmanjšuje kislost, kožica se tanjša in na sončni strani pridobi zlato rumeni do rdečkasti odsev, zato je tudi vabljiva in jo otroci kar hitro pozobajo. Spremljanje zorenja rebule je zelo pomembno, saj je zorenje jagod zelo odvisno od lege, ekspozicije, biotipa, gojitvene oblike in lastnosti tal, zato rebulo v Brdih običajno trgajo časovno različno, v istem vinogradu lahko tudi večkrat. Zaradi tovrstne specifike zorenja se rebulo trga ročno, kljub debelejši kožici pa so jagode vendarle dokaj občutljive na poškodbe.

Ko rebulo pripeljejo v klet, sledi hitra predelava, ki pa je odvisna od ciljev kleti oziroma stila in kakovosti vina, ki jo želi klet pridelati. Brici so kaj kmalu ugotovili, da zaradi anatomskega in biokemijskega značaja jagod, ki se oblikuje v Brdih, iz rebule lahko pridelajo različna vina, peneča, lažja ali strukturirana in macerirana suha mirna vina, celo slajša s preostankom sladkorja. dr. Denis Rusjan

Jesen 2017 / Briški časnik / 28

­

Dogodki

Zala Majhenič ter Maja in Vid Zuljan - zlati maturanti

Pozlačena vztrajnost

Postati zlati maturant ni mačji kašelj. Na poklicni maturi je potrebno doseči 22 točk, na splošni (po končani gimnaziji) pa 30 do 33 točk. Takih je bilo letos na novogoriški gimnaziji deset, med njimi kar trije Brici, Zala Majhenič ter Maja in Vid Zuljan. Kot zlati maturanti izpolnjujejo pogoje za pridobitev Zoisove štipendije, sicer pa se strinjajo, da jim njihov dosežek ne prinaša nobenih drugih ugodnosti.

Vsi trije odhajajo na študij v Ljubljano, veselijo se neodvisnosti, hkrati pa jih je tudi malo strah povsem nove izkušnje samostojnega življenja v neznanem okolju. Povprašali smo jih še to in ono in radi so odgovorili na naša vprašanja.

Zala Majhenič

Maja Zuljan

Vid Zuljan

Ali lahko razložite svojo odločitev za nadaljnji študij?

Kako in kje se vidite čez, denimo, deset let? Se boste vrnili v Brda?

Vid: Šport me zelo zanima, predvsem nogomet in košarka. Sicer ničesar ne treniram, vendar sem zelo telesno aktiven.

Poleg tega si čas krajšam z igranjem električne kitare.

Zala: Pravo se mi zdi široko področje in dobro izhodišče za veliko različnih zaposlitev, za študij pa sem se odločila, ker me zanima predvsem mednarodno pravo in delo organizacij, ki na njem temeljijo.

Maja: Z odločitvijo sem odlašala vse do zadnjega. Izbirala sem med pravno in filozofsko fakulteto, a se mi je na koncu pravo zdelo primernejše glede na moje želje o prihodnjem delu.

Vid: Že od otroštva me je zanimala tehnologija. Vso srednjo šolo nisem vedel, kaj točno bom študiral, vedel pa sem, da bo nekaj v tehnični smeri. Na informativnem dnevu me je prepričala fakulteta za strojništvo, ki ponuja zelo obširno tehnično znanje in veliko raznolikost poklicev. Majhen vpliv na odločitev je imel tudi oče, ki je prav tako študiral strojništvo.

Boste po diplomi študij nadaljevali?

Zala: Študij bom nadaljevala, saj je za poklice, ki bi jih želela opravljati, potreben magisterij, vendar še nisem prepričana kje. Zanimiva izkušnja bi bil študij v tujini.

Maja: Da, študij bom gotovo nadaljevala, nisem pa še razmišljala kje.

Vid: Študij bom nadaljeval, a ne vem še kje. Od fakultete pričakujem, da bo znala usmeriti moje talente, od sebe pa, da bom našel svoje močno področje.

Jesen 2017 / Briški časnik / 30

Zala: Težko rečem, saj je deset let dolgo obdobje. Upam, da bom opravljala delo, ki me bo veselilo. Najverjetneje pa se v Brda ne bom vrnila.

Maja: Upam, da bom zaposlena, imela svoje stanovanje, družino ... Mogoče bom ostala doma, mogoče bom odšla v tujino, ne izključujem ničesar.

Vid: Vidim se na kakšnem pomembnem delovnem mestu v strojništvu, ne vem pa še, katera veja strojništva me najbolj zanima. V Brda se bom morda vrnil, po vsej verjetnosti pa tu ne bom delal, saj ni zaposlitve za strojnika. Morda me pot zanese tudi v tujino, kjer so pomembnejša strojniška podjetja.

Kako bi se opisali (kakšen je vaš značaj)?

Zala: Sem vztrajna in potrpežljiva, samostojna in motivirana, da dosežem cilje, ki si jih zastavim.

Maja: Sem ambiciozna, zahtevna do sebe, precej tiha.

Vid: Discipliniran, ambiciozen, sramežljiv, zaprt, delaven.

Kaj vas poleg študija še zanima?

Zala: Veliko stvari, za katere mi je med šolskim letom zmanjkalo časa, na primer branje knjig, sprehodi in rekreacija …

Maja: Zelo rada imam umetnost, tako likovno kot literarno, rada potujem, se družim s prijatelji.

Kako ste se pripravljali na maturo?

Kateri predmet se vam je zdel najlažji in kateri najtežji?

Zala: Na maturo se nisem posebej pripravljala, učila sem se med šolskim letom, saj smo že v šoli sproti ponavljali veliko snovi. Po koncu šolskega leta smo imeli le še teden do začetka mature, takrat sem pregledala zapiske in ponovila snov. Najlažja predmeta sta mi bila španščina in angleščina, najtežji pa mogoče matematika.

Maja: V resnici sem se za maturo pripravljala vsa štiri leta gimnazije z rednim učenjem, še posebej intenzivno v zadnjem letniku. Učila sem se popoldne in zvečer, delala vaje in ponavljala. Tik pred maturo sem reševala stare maturitetne pole. Najlažja se mi je zdela španščina, saj mi je že od nekdaj šla dobro. Najtežja je bila gotovo slovenščina, že zaradi obsega snovi, pa tudi pola s slovnico je dolga in zahtevna.

Vid: Intenzivno sem se za maturo začel učiti po koncu šolskega leta (v sredini maja). Učil sem se skoraj celo popoldne vsak dan. Težava je bila predvsem v tem, da sem se moral učiti več predmetov naenkrat. Najtežji predmet je bila slovenščina, najlažji pa španščina.

­

Občina Dogodki

Spominski dan

Ponovno smo se srečali v Kožbani »Pred 73 leti se je na jasi pri Kožbani zbralo veliko ljudi iz biških vasi na velikem predvolilnem zborovanju,« je na spominskem srečanju poudaril Dominik Rusjan, povezovalec programa.

Predsednik KO ZZB za vrednote NOB Dobrovo Žarko Kodermac je spomnil na velik pomen srečanja, saj smo že v vojnem času volili ljudsko oblast in gradili slovensko državnost.

Podpredsednik državnega zbora RS Matjaž Nemec je ta zgodovinski trenutek opisal kot zbir mnogih zgodb, zaznamovanih z žalostjo, strahom, trpljenjem, iz katerih pa vejejo plemenitost, pogum, veselje in srčnost. Sporočilo zborovanja je bil pogovor ljudske oblasti o pomemb-

Pozlačena vztrajnost Kateri so poleg zlate mature drugi vaši dosežki (nagrade, priznanja …)?

Zala: Lani sem na državnem tekmovanju iz angleščine osvojila zlato priznanje, na tekmovanju iz španščine pa srebrno.

Maja: V 3. letniku sem na tekmovanjih iz angleščine in španščine dosegla zlato priznanje.

Vid: V 3. letniku sem osvojil zlato priznanje na državnem tekmovanju v španščini.

nih vprašanjih prihodnosti. Upor proti agresorju je bil močnejši od razlik med skupinami, narodi in ljudmi različnih političnih nazorov, narodnosti. Govorniki Jože Srebrnič, Edko Ferjančič, predstavniki italijanskega partizanskega upora ter Tacher, šef angleške vojne misije, pričajo o veličastni popotnici, ki nam je danes, ko se rešuje vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško, lahko vzor. »Luč, ki jo je leta 1944 v Brdih prižgalo na tisoče ljudi, je luč, ki močno sije tudi v čas današnjega dne. Naj gori še danes«, je zaključil slavnostni govornik.

Dogodek so popestrili glasbena skupina Mlado srce z vodjo Karlom Zuljanom, kitaristka in pevka Marjetka Popovski ter učenki OŠ Dobrovo Zala in Marja s pesmimi briške pesnice Dore Obljubek Sirk.

Njene pesmi so posvečene družini, briškemu kmetu in domovini. Med drugimi smo slišali pesem Mladini, napisano za zborovanje v Kožbani. Takrat jo je reciti-

rala mladinka Darinka Sirk.

Ob zaključku srečanja sta predsednica Območne organizacije ZZB za vrednote NOB Nova Gorica Katjuša Žigon in predsednik KO ZZB Dobrovo Žarko Kodermac podelila priznanje Janka Premrla - Vojka zaslužnim članom ljubljanske sekcije BBO, in sicer tajnici odbora Ireni Prinčič in blagajničarki Miri Janjič. Priznanje praporščaka je prejel Zdravko Krapež iz KO ZB Kojsko.

Organizatorji se zahvaljujejo govorniku Matjažu Nemcu, nastopajočim, Občini Brda za pomoč pri uresničitvi programa, veteranom vojne za Slovenijo in praporščakom. Zahvaljujejo se tudi Kleti Brda, trgovini Mercator Neblo, restavraciji Grad Dobrovo, VS Neblo in Kožbana, še posebej pa družinam Luis, Golob, Šibav in Zamar ter vsem prostovoljcem za pomoč pri organizaciji.

Gabrijela Kodermac Fotografija: Milena Beguš

Se vam zdi, da je naš šolski sistem dober oziroma, da nudi dovolj možnosti nadarjenim učencem in dijakom?

Zala: Možnosti so, npr. obšolske dejavnosti, kot so krožki, tekmovanja, delavnice, vendar jih dijaki včasih premalo izkoristijo.

Maja: Mislim, da je naš šolski sistem dovolj dober, ponuja kvalitetno izobrazbo. Kar se tiče nadarjenih dijakov je veliko odvisno od profesorjev in njih samih. Šole ponujajo različna tekmovanja, projekte, natečaje. Je pa zelo težko pridobiti Zoisovo štipendijo.

Vid: Sistem ni dober, ker je šola, sploh pa matura, usmerjena v kopičenje podatkov in ne v njihovo razumevanje. Na gimnaziji je preveč predmetov in preveč pisnega ocenjevanja, da bi se lahko posvetil področjem, ki te zares zanimajo.

Iva Sivec Fotografije: osebni arhiv Jesen 2017 / Briški časnik / 31

Dogodki

Poletno dogajanje v Kojskem

Praznovanje z razlogom VS Kojsko je 2. julija povabila krajane na Kojščanski večer, posvečen dobitnikoma občinskih priznanj iz Kojskega. Naziv častni občan je prejel Karlo Zuljan, Miloš Kumar pa občinsko nagrado.

Dogodek se je odvijal v športnem parku Rio, kjer se je zbrala velika družba Kojščank in Kojščanov in lepo število tistih, ki ne živijo več v Kojskem. Med njimi tudi Peter Kozma, ki svoje Kojsko in Kojščane nosi globoko v srcu iz otroških let.

Moderatorka večera je bila Helena Vendramin, izvajalci kulturno-zabavnega programa pa Moški pevski zbor Srečko Kumar (um. vodja Bogdan Kralj), učenki POŠ Kojsko (mentorica Klara Simčič), Karlo Zuljan s prijatelji in Lia Zuljan, dijakinja gimnazije za sodobni ples.

Predsednik VS Kojsko Vasilij Vendramin je izrekel dobrodošlico slavljencema in prisotnim. Nato je izpostavil pomembno vlogo Kojščanov v naši občini. »Na letošnji slavnostni seji občinskega sveta je zapel MoPZ Srečko Kumar, ki letos obeležuje 40-letnico delovanja, voditeljica dogajanja je bila naša Andreja Benedetič, prejemnika občinskih nagrad pa kar dva Kojščana. Zatorej imamo dovolj razlogov za slavje. Med nami pa je še veliko takih, ki se s svojim delom trudijo ohranjati tradicijo in so aktivni pri vaškem življenju in dogodkih. Zahvala gre tudi vsem, ki jih bomo izpostavili ob drugi priložnosti. Vaško sožitje zahteva druženje vseh generacij.« Predsednik VS Kojsko je izročil simbolična darila nagrajencema in Miranu Klanjščku, nekdanjemu Kojščanu, ki je pripadnost vasi dokazal z obnovitvijo vežice pri sv. Križu. Spomnil je še na odmeven dogodek v vasi – 30. turnir malega nogometa, za kar gre zahvala Dušanu Matjacu.

Miran Klanjšček se je zahvalil in dodal: »Na slavnostni seji so bila podeljena priznanja Kojščanoma, zato sem bil mnenja, da je to treba proslaviti v okviru VS Kojsko. Slavimo tudi 40-letnico delovanja MoPZ Srečko Kumar. Vesel sem tolikšne udeležbe.« Karlo Zuljan pa se je zahvalil predlagateljem, ki so dali pobudo za priznanja.

Zbranim se je pridružil tudi župan Franc Mužič, ki je nagovoril prisotne: »Vesel sem, da je Kojsko dobilo občinskega nagrajenca in častnega občana in da se je zbralo toliko ljudi, ki delijo veselje z njima. Obema se zahvaljujem za vse, kar sta naredila. Prav tako tudi zahvala Miranu Klanjščku, za kar je naredil v Kojskem. Bodite še naprej tako aktivni.« Prijetno druženje ob glasbi in pogostitvi se je zavleklo pozno v noč.

Ninov memorial

27. avgusta se je v športnem parku Rio v Kojskem odvijal turnir v balinanju, imenovan Ninov memorial. Zvečer je bila razglasitev rezultatov in družabno srečanje s pogostitvijo. Za kulturni program je bil zadolžen MoPZ Srečko Kumar pod umetniškim vodenjem Bogdana Kralja. Za plesno glasbo pa so poskrbeli Martina, Zarjan in Andrej. Moderatorka večera je bila Andreja Benedetič.

Kot je povedal Klemen Kodelja, predsednik Društva za kulturo, turizem in šport VS Kojsko, so s programom poskrbeli za oživitev nekaterih vaških dogodkov iz preteklosti. Eden od teh je Ninov memorial, ki so ga pred leti organizirali vsako leto v spomin na Nina Štekarja, strastnega balinarja, ki je umrl 24. junija 1984, le nekaj dni pred turnirjem v balinanju.

Dopoldne so najprej izvedli žrebanje ekip. Med prijavljenimi so izbrali šest vodij ekip, nato pa so jim z žrebanjem dodali po štiri igralce, ženske in moške. Tako je bilo šest mešanih ekip, ki so se med seboj razlikovale po barvi: bela, oranžna, rumena, vijolična, zelena in rdeča. Tekmovali so na izpadanje, na koncu pa so ekipe odigrale še mali in veliki finale. Udeleženci so bili v večini iz Kojskega in Brestja, štirje iz Vedrijana, po eden pa iz Snežatnega, Kopra in Nove Gorice. Zmagovalna ekipa je bila vijolična, sledile pa so bela, rumena in oranžna. Prve štiri so prejele medalje, zmagovalna ekipa pa še pršut.

Miran Klanjšček, častni vaščan Kojskega

Zvečer je bilo družabno srečanje z nastopom zbora Srečko Kumar. Sledila je razglasitev rezultatov balinarskega turnirja in podelitev medalj. Vasilij Vendramin, predsednik VS Kojsko, je ocenil opravljeno delo vaške skupnosti zadnjih dveh let ter izrekel zahvalo in priznanje vsem, ki so pri tem sodelovali in pomagali.

Posebej je izpostavil Mirana Klanjščka, ki je v lanskem letu obogatil vas s pomembno investicijo – popolno obnovo mrliške vežice z okolico. Zato je odbor VS Kojsko prejel sklep, da se mu podeli naslov častnega vaščana VS Kojsko.

Milena Beguš Fotografije: arhiv Mirana Klanjščka

Jesen 2017 / Briški časnik / 32

­

Dogodki

Mladinsko društvo Hum in vaška skupnost

Poletje na Humu Poleti je bilo na Humu res vroče, pa ne le zaradi visokih temperatur, ampak tudi zaradi prireditve Poletje na Humu, ki ga je organiziralo Mladinsko društvo Hum (MDH) v sodelovanju z Vaško skupnostjo (VS) Hum. Vse se je odvijalo pri dvorani na Humu s prečudovitim razgledom na prvo briško krožišče.

Po uspešno izpeljanem lanskem turnirju v košarki in malem nogometu smo se v MDH odločili, da letos dogajanje popestrimo. Dogodek je vseboval športni, kulturni in zabavni program, ki se je odvijal 28. in 29. julija. Praznik se je začel s turnirjem v košarki. Sodelovalo je pet ekip, zmagala pa je ekipa iz Podsabotina. V večernih urah se je pod vodstvom Anje Pertovt v dvorani zaplesalo v ritmu zumbe. Prvi dan se je zaključil ob dobri pijači, jedači in glasbi. V soboto smo s pestrim dogajanjem nadaljevali. V dvorani na odru so lokalni slikarji na ogled postavili svoje umetnine. Razstava je obsegala 12 slik različnih tematik. Na igrišču pred dvorano se je odvijal razburljiv turnir v malem nogometu. Sodelovalo je pet ekip. Prvo mesto si je priborila ekipa iz Cerovega. V dvorani je potekal tudi turnir v briškoli, kjer sta slavila domačina. Najmlajši so se zabavali v otroškem kotičku. Otroški program se je začel z lovom na zaklad, nadaljeval s poslikavami obrazov ter zaključil s plesno animacijo. Po pestrem športnem dogajanju je sledila zabava z glasbeno skupino Mega Mix.

VS Kožbana

Izvedbo praznika so omogočili občina in sponzorji, ki se jim še enkrat zahvaljujemo. Zahvala gre tudi vsem obiskovalcem. MDH in VS se zavzemata, da bo dogodek Poletje na Humu postal stalnica in bo vsako leto bogatejša z dogajanjem in obiskom.

Veronika Krašček in Mojca Simčič

Veselica v Kamunu V začetku julija je VS Kožbana priredila 19. kamunsko veselico. To je posebna vaška skupnost, ki sledi tradiciji, da na veselico povabi samo domačine.

Sobota popoldne je bila kljub vročini pravi čas za začetek.

Delo na "kmetih" v Kamunu očitno ni na prvem mestu, sicer bi se veselica začela v večernih urah. Tekmovanje je potekalo med vasmi v različnih spretnostih. Največ smeha in navijanja je pritegnila pridelava čim večje količine masla. Mleko se je "tuklo" v pinjah ročno kot nekoč. Stehtana količina je prinesla dva zmagovalca.

Dogajanje je popestril Bonifacij iz televizijske serije Ena žlahtna štorija. Tradicionalna tombola ni smela manjkati, prva nagrada pa je bil cepilec drv. Pršut, ki je bil obešen na višini, je dobil lastnika, ki je ugotovil višino od tal.

Vmes pa je bil kot običajno na vrsti tudi govor župana Franca Mužiča ter predsednika vaške skupnosti Franka Trakonje, ki je opisal dogodke v preteklem letu ter napovedal kandidaturo za župana na prihodnjih volitvah. Tudi brez dobre glasbe ni šlo, tokrat z Beneškimi fanti.

Hvala vsem.

Jesen 2017 / Briški časnik / 34

Dogodki Občina

Praški grad

V največjem starodavnem gradu na svetu Trgatev na Praškem gradu, dogodek v organizaciji Uprave Praškega gradu, Veleposlaništva Republike Slovenije v Pragi in organizacijskih ekip zastopništva slovenskega turizma Slovenija Center, se je odvijal 16. in 17. septembra. Povabljena so bila tudi Brda kot ena najpomembnejših vinskih in turističnih slovenskih destinacij. Vinarji iz slovenskih vinorodnih regij so v postavljeni »slovenski vasici« ponudili na pokušino svoja vina. Prestižen dogodek leta se je odvijal za zidovi Praškega gradu in v objemu vrtov, kjer je svoj pečat pustil tudi slovenski arhitekt Jože Plečnik.

Na južnih vrtovih, pod kipom Plečnika, raste od leta 2014 tudi potomka Stare trte, najstarejše trte na svetu.

K promociji slovenske dežele, slovenskega vina in turizma v največjem starodavnem gradu na svetu so prispevali nepogrešljivi in povsod prisotni briški vinarji, ekipa Kleti Brda ter vinarstvi Primar Kumar in Ščurek.

Mateja Drnovšček Fotografija: Primož Kumar

Pozabljeni spomini

S starimi kolesi po italijanski in slovenski strani Brd

Na pobudo ekipe Collio Bike Teama iz sosednjega italijanskega mesteca Krmin smo to jesen na Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda zagrizli v organizacijo novega dogodka, ki pa nosi tudi nekaj zgodovinskega pridiha. 9. septembra je ob 9. uri iz Krmina v oblačno jesensko jutro zapeljalo nekaj več kot 60 kolesarskih navdušencev, ki so vzpone premagovali z nekoliko več napora kot običajno. Na kolesarsko potepanje so se podali s starimi kolesi, najstarejše je bilo iz leta 1920.

Na začetni točki, na trgu pred občino v Krminu, so bila na ogled postavljena stara kolesa in oblačila, ki jih danes ne uporabljamo več, a ostajajo simbol zgodovine kolesarjenja. Na prvi zgodovinski kolesarski turi po italijanski in slovenski strani Brd (Ciclostorica Transfrontaliera Collio Brda) so se kolesarji zapeljali tudi po ulicah briškega srednjeveškega bisera vasice Šmartno in na severnem trgu postali za nekaj trenutkov. Navzoče so navdušili in na dan privlekli že nekoliko pozabljenje spomine, z nami obujali prigode in doživetja. Po kozarčku domače kapljice in grozdnega soka Kleti Brda, skupinskem fotografiranju in prijetnem druženju so zgodovinski junaki nadaljevali pot proti Kojskem, Cerovem in dan zaključili na trgu, kjer so ga zjutraj začeli, v Krminu.

Organizatorji snujejo že novo kolesarsko traso in čezmejna kolesarska doživetja, ki jih bodo septembra 2018 že drugič uresničili.

Mateja Drnovšček Fotografija: ZOSO, Damijan Simčič, ZTKMŠ Jesen 2017 / Briški časnik / 35

Dogodki

Beljaški sejem Kirchtag

Vrhovlje pri Kožbani

Utrjevanje V Kamunu že 6. prijateljskih tradicionalni memorial vezi

Igrišče ob nekdanji karavli v Vrhovlju pri Kožbani je 7. in 8. julija že šesto leto prižgalo reflektorje in napolnilo nogometne žoge za tradicionalni memorial Kamun.

Na dvodnevnem turnirju v malem nogometu za pokal se je potegovalo osem briških ekip. Najbolj tekmovalni sta bili ekipi Jeep klub Brda, ki je letos žogo brcala drugo leto, in ekipa LD Lovci, ki je letos na turnirju nastopila prvič. Poleg njiju so za žogo tekale še ekipe iz Vipolž, Kojskega, Huma, Medane, Cerovega in domača ekipa iz Kožbane. Dogodek smo zaključili s podelitvijo nagrad in plesom z ansamblom 7šrit, ki je kljub dežju privabil na plesišče vse obiskovalce. Upamo, da nam bo vreme naslednje leto bolj naklonjeno in bomo plesali pod zvezdami.

Nejka M.

Robinov festival Mladi glas Goriške

74. Beljaški sejem Kirchtag je na Slovenski dan, 31. julija, obiskala tudi briška delegacija. Sejem gradi svoje poslanstvo na tradicionalnih vrednotah ob pridihu prvin sodobne kulture, je pa tudi stična točka čezmejnega sodelovanja narodov.

Pridih žlahtnosti je dodala briška ekipa, ki je promovirala lepote, dobrote in doživetja naše dežele. Domača žlahtna kapljica ob rezini na roke narezanega pršuta ter ob prisrčnem nasmešku briške kraljice češenj Tare Debenjak je pred briški kotiček priklicala pravi val navdušenja avstrijskih obiskovalcev. Na uradnem delu je v imenu Občine Brda pozdravila in prisotne nagovorila direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec.

Kulturni program ob osrednjem dogajanju so popestrili Goriški harmonikaši.

Brda so vse bolj poznana tudi pri naših severnih sosedih. Gojenje dolgoletnih prijateljskih vezi kot tudi snovanje novih ter nenehno iskanje priložnosti za povezovanje in pisanje skupnih zgodb širijo glas o briški deželi globoko preko meja. .

Mateja Drnovšček Jesen 2017 / Briški časnik / 36

Tina Drnovšček prepričala komisijo

17. septembra je Radio Robin v sklopu praznovanja 70-letnice Nove Gorice priredil 2. Robinov festival Mladi glas Goriške. Zmagovalki druge izvedbe festivala sta postali Tina Drnovšček iz Goriških brd po mnenju žirije in Lea Marušič iz Kostanjevice na Krasu po mnenju občinstva.

Dogodek je bil namenjen predvsem otrokom in družinam. Bil je darilo Radia Robin ob 23-letnici delovanja goriškega radia in v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica.

Naši Tini iskreno čestitamo in želimo še veliko glasbenih uspehov.

Uredništvo Briškega časnika

Dogodki Občina

Nogometni in beach volley turnir Čelo 2017

Športni duh s harmoniko v roki

Tretji konec tedna v avgustu smo člani Mladinskega društva Neblo ponovno poskrbeli za športno in zabavno druženje na športnem igrišču v Čelu. Tako v petek kot v soboto so se v popoldanskem času med seboj pomerili ljubitelji odbojke na mivki in nogometa, večerni program pa je poskrbel, da so obiskovalce zasrbele pete. V petek je na oder stopila skupina Plamen, s katero smo obujali spomine na stari rock. V soboto pa je, kljub deževnim nalivom, šotor kar pokal po šivih ob profesionalnem nastopu Modrijanov.

Vsem udeležencem turnirja in obiskovalcem se iskreno zahvaljujemo za podporo, čeravno vremenska napoved ni bila najboljša. Ravno tako posebno zahvalo namenjamo vsem sponzorjem in podpornikom prireditve. Posebna zahvala gre Občini Brda, ki je sofinancirala dogodek.

Verjamemo, da si je letošnja zabava v Čelu zaslužila posebno mesto v spominu in srcih vseh nas.

Besedilo in fotografija: Mladinsko društvo Neblo

Istispolna poroka

Špela in Mateja za najlepši dan izbrali Brda goča enake socialne in ekonomske pravice kot heteroseksualnim parom, z dvema izjemama: istospolni pari ne morejo skupaj posvajati otrok, samskim ženskam pa v Sloveniji niso dostopni postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo. Slovenija je tak napreden zakon dobila po 28 letih prizadevanj, osmih predlogih zakonov, štirih odločbah ustavnega sodišča, eni odločbi vrhovnega sodišča in dveh referendumih.

Mitja Blažič Fotografija: Tina in Anže Kacin, Poročna sonata

Dr. Roland Rusjan

Čestitke za doktorat Poročni obred je vodil podžupan Žarko Kodermac in nevestama v imenu Občine Brda podaril steklenico penine in umetniško delo Ivana Skubina. »Imel je čudovit govor, ki nama je Brda še trdneje zapisal v srce. Za nama je prečudovit, ganljiv in nepozaben vikend,« je povedala Špela, ki si je Goriška brda za najlepši dan v življenju izbrala, ker je bil iz Brd njen dedek. Špela in Mateja živita v Ljubljani, skupaj sta že 11 let, za poroko pa sta se odločili, ker sta si želeli pred bližnjimi obljubiti večno zvestobo. Po poročnem slavju sta se nevesti odpravili na medene tedne na Sejšele. Pravita pa, da se bosta v Brda še vračali.

Spomnimo, da je Državni zbor RS leta 2016 sprejel zakon o partnerskih zvezah, ki istospolnim parom in družinam omo-

6. julija 2017 je mag. Roland Rusjan z odliko zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Management dualnosti: primer predelovalne dejavnosti.

Za izjemen dosežek mu s ponosom sežemo v roke. Naj se tlakovana pot nadaljuje vedno s takšno vnemo in strastjo do znanja tudi jutri.

Iskrene čestitke!

Družini Rusjan in Štekar Poletje Jesen 2017 / Briški časnik / 37

Dogodki

Dom upokojencev Podsabotin

Prijatelji nas krepijo Vsak dan znova se spomnimo, da imamo nekaj bolj vrednega od zlata, od neba in zemlje, nekaj lepšega od ljubezni, slajšega od čokolade. Vsak dan se spomnimo, da imamo prijatelje.

Obiskali smo prijatelje v Hiši dobre volje v Mirnu.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni je bil uspešen.

Ponosno smo stopili pred objektiv fotografov Dance with guru.

Nekoliko drugačen in vesel dan v Vili Vipolže.

Praznovanja rojstnih dni s slastno torto in briško žlahtno kaplico ne smemo pozabiti.

Briške Busklce so podarile 210 litrov mleka, ki so ga dobile v nagradni igri.

Jesen 2017 / Briški časnik / 38

Dogodki

Brda kot zelena pravljica za aktivne turiste, tudi kolesarje

Ko urejene kolesarske poti postanejo tudi ekonomske poti Slovenija je priljubljena kolesarska destinacija, ki zaradi izjemne lege in razgibanega terena privablja cestne kolesarje in tiste, ki radi kolesarijo zunaj urejenih kolesarskih poti. Med zelene pravljice Slovenije sodijo tudi Brda. Da smo zanimivi za vse ljubitelje narave in aktivnega preživljanja prostega časa, se že dolgo ve. Brici smo kar navajeni številnih pohodnikov in kolesarjev, ki jih dnevno srečujemo po naših poteh, vinogradih, sadovnjakih in gozdovih. Naša prednost je poleg samega terena tudi klima, ki omogoča kolesarjenje skoraj 365 dni na leto. Velik del ljubiteljev kolesarjenja se ne ustraši niti mraza, vetra in dežja. »Kolesarjenje je druga najbolj množična aktivnost na prostem,« so zapisali v The Outdoor Foundation 2016. Tega se zavedamo tudi v Brdih in ocenjujemo, da je potencial z vidika kolesarskega turizma velik. Urejene kolesarske poti postanejo tudi ekonomske poti. Kolesarji lahko hitreje kot pohodniki dosežejo tudi bolj oddaljene dele destinacije in jo doživijo na poseben doživljajski način. Kolesarski gost je gost, ki ima predvidoma več denarja in je pripravljen ostati na destinaciji več časa. Tu se poslužujejo tudi ostale ponudbe, ki smo jo skozi leta že razvili. Zagotovo lahko trdimo, da so ljubitelji dobre hrane in velikokrat dobri poznavalci vina. Pri svojih kolesarskih podvigih spoznavajo poleg narave in naravne dediščine vse posebnosti krajev in zgodovinsko ter kulturno dediščino.

Na ZTKMŠ Brda smo pristopili k razvoju kolesarske destinacije analitično. V oktobru smo organizirali prvo delavnico, na katero smo povabili vse prebivalce Brd, ljubitelje kolesarjenja in vse naše ponudnike. Na podlagi anket bomo ocenili, kaj že imamo, kaj lahko ponudimo in katere so ciljne skupine za kolesarski produkt v naši občini. Te delimo na kolesarje popotnike, ki uporabljajo pretežno treking kolo in vozijo po asfaltiranih in makadamskih cestah. S to skupino se v Brdih pogosto srečujemo. Velik del predstavljajo t. i. cestni kolesarji, ki uporabljajo cestno kolo in uporabljajo obstoječe

cestno omrežje. Tretja skupina so turni kolesarji, ki uporabljajo XC ali »all mountain« gorsko kolo in uporabljajo po večini gozdne, poljske in pohodniške poti. V Brdih moramo za to skupino še precej postoriti in na tem mestu se vsi strinjamo, da so potrebne povezave tudi s sosednjimi državami. Alpe Adria kolesarke poti so zagotovo prav tako uspešne kot Alpe Adria pohodne poti, ki povezujejo Avstrijo z Italijo in Slovenijo. V Brdih naraščajo tudi družinski kolesarji oz. družine, ki kolesarijo po namenskih kolesarskih poteh ločenih od prometa oz. po manj prometnih poteh. Poznamo pa tudi gravitacijske gorske kolesarje, ki uporabljajo kolo za spust, in za te je nujno potrebna posebej zgrajena infrastruktura. V Sloveniji in po svetu beležimo velik porast t. i. »bike parkov«, ki nastajajo predvsem v smučarskih krajih, ni pa to pravilo.

Kolesarjenje je kot produkt zanimivo tudi za podjetja. Pri nas se iz leta v leto povečuje povpraševanje po e-kolesih prav za skupine, ki pri nas organizirajo »team buildinge«. Kolesarki produkt vedno povežejo z ostalo ponudbo na teritoriju, pogosto pri nas tudi prespijo.

Velik potencial tovrstnega produkta zagotovo kliče k premišljeni strategiji za razvoj kolesarske destinacije.

Tina Novak Samec

Društvo upokojencev Kojsko

Upokojenci občine Barban briški gostje TIC Brda je Društvo upokojencev Kojsko prosil, da bi gostili upokojence občine Barban iz Istre. Društvo nosi ime Sindikat umirovljenika Hrvatske – enota Barban. Sprejeli smo jih 25. junija in primerno počastili s košaro češenj in marelic ter knjigo Čebelji zapiski s posvetilom vnuka Milana Vodopivca, avtorja zapiskov Janeza Vodopivca. Odpeljali smo jih na ogled Šmartnega in cerkve sv. Martina, Gradu Dobrovo in Vile Vipolže. V dobrovskem gradu smo nazdravili s kozarcem briške penine, ki jo je podarilo Društvo upokojencev Dobrovo. Polni lepih vtisov in v veselem razpoloženju so se upokojenci iz Barbana vrnili domov.

Po elektronski pošti so se zahvalili za prisrčen sprejem predsednikoma DU Dobrovo Borisu Rožiču in DU Kojsko Karlu Turku ter vodički Evelin Bizjak. Navdušeni so bili nad naravo in ljudmi v naši občini. Izrazili so željo, da bi vrnili gostoljubje.

Milena Beguš Jesen 2017 / Briški časnik / 40

­

­

Občina Dogodki

Društvo upokojencev Kojsko

Poletni izlet na Veliko planino DU Kojsko je 1. julija organiziralo enodnevni izlet. Ustavili smo se v Kamniku, se sprehodili po starem mestnem jedru in si ogledali znamenitosti. Sledila je vožnja do Kamniške Bistrice, od koder smo se z nihalko odpeljali na planino. Od tu so se nekateri odpravili peš, drugi pa s sedežnico do Zelenega roba. Nato smo se sprehodili do edinstvenega pastirskega naselja. Ogledali smo si Preskarjev muzej, edino kočo z izvirno obliko, in se povzpeli do kapelice Marije Snežne, kjer je nastala skupinska fotografija.

Po prihodu v dolino smo se zapeljali do izvira reke Kamniške Bistrice in si ogledali še sotesko Predaselj ter izvir reke. Druženje smo zaključili z večerjo v Homcu pri Domžalah.

Besedilo in fotografija: Milena Beguš

Pohodniško druženje z radovljiškimi upokojenci Člani Društva upokojencev Radovljica so 19. avgusta organizirali pohod, na katerega smo se odpravili tudi člani DU Kojsko.

Z avtobusom smo se peljali po italijanski strani mimo Trbiža in zavili proti Kranjski Gori ter naprej do Mojstrane. Z gostitelji smo se srečali in pozdravili pred Slovenskim planinskim muzejem.

V popoldanskih urah so vremenoslovci napovedovali nevihte, zato nismo tratili časa in smo se takoj odpeljali proti Peričniku, ogled muzeja pa odložili. Med prvim postankom avtobusa in kombijev smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je nadaljevala peš do Peričnika in naprej z avtobusom v Vrata, druga se je odpeljala do Peričnika, si ga ogledala in nadaljevala peš v Vrata.

To je bilo prijetno pohajanje obeh skupin. Prvo sta vodila Milan Robič in Janez Žerovc, drugo pa Matko in Janika. Ubrali smo jo »pod galerijami«, ki je prijetna in zanimiva ter urejena pot v dolino Vrat.

Ponovno snidenje obeh skupin je bilo pri Aljaževem domu.

Odšli smo do spomenika gornikom, se nastavili številnim foto-

grafom in odprli »marele«. Začelo je deževati. Odšli smo v Aljažev dom na kosilo. Teknila nam je obara z ajdovimi žganci. Med kosilom smo razvili razne debate. Nato smo se odpeljali do Slovenskega planinskega muzeja.

Prijateljsko smo se razšli z obljubo, da se Brici in Radovljičani naslednje leto ponovno srečamo.

Besedilo in fotografija: Milena Beguš

V'ndimnšca na Vrhovljah

Vokalna skupina In spiritu 10. septembra smo na Vrhovljah praznovali V’ndimnšco.

Kljub deževnemu vremenu se je zbralo veliko ljudi. Ob 16. uri je bila sveta maša, ki jo je daroval pater Simon Peter Berlec, gvardijan in rektor bazilike na Sveti Gori ob sodelovanju biljanskega župnika Alojza Subana in kojščanskega župnika Jožeta Ipavca.

Pater Simon je v pridigi izpostavil praznovanje 300-letnice kronanja Svetogorske kraljice in praznovanje Marijinega rojstva na Vrhovljah.

Med mašo je sodelovala vokalna skupina In spiritu (na fotografiji). Fantje prihajajo iz Vojnika pri Celju in so tokrat prvič nastopili na Primorskem. Po sveti maši je sledil kratek koncert, ki nas je popeljal v slovensko glasbeno dediščino, še posebej tiste neodkrite in prezrte dele, ki nam jih je skupina dala razumeti v kontekstu izvirnosti in svojskih interpretativnih idej.

Besedilo in fotografija: Zoran Slejko Jesen 2017 / Briški časnik / 41

Dogodki

­

Kozana

Tradicionalni sv. Rok 16. avgusta smo se Kozanci spet družili na praznovanju sv.

Roka. Tega svetnika (v kozanski cerkvi na stranskem oltarju) so si za praznik izbrali vaščani že pred drugo svetovno vojno, ko so Kozanke po več mesecih prišle s Koroške, kjer so prodajale sezonsko sadje. Ko so si vsi odpočili in se zahvaljevali za opravljeno delo, trgatve, ki se je dogajala v času naslovnega svetnika kozanske cerkve – svetega Hijeronima, pa še ni bilo. Z nekaj prekinitvami se je praznik med Kozanci udomačil, čeprav je v desetletjih spreminjal svoj značaj.

Letos je praznik izzvenel v prijaznem domačem vzdušju. Po sveti maši so se pretežno vaščani zbrali na vaškem trgu, se pogovarjali, veselili ob lepih darilih na srečelovu, zaplesali ob zvokih ansambla Kristali, tekmovali v plesu za petelina in si v Dvoru ogledali razstavo slik Likovnega društva Dablo. Za otroke so poskrbela domača dekleta in jim pripravila zanimive delavnice.

Mlajši mladinci so se izjemno potrudili pri organizaciji, moški pa

so v vaški »pč« potopili steklenice kozanskih vinarjev, ki jih bodo ob martinovem spet dvignili na površje.

Lepo, prijetno, domače. Na snidenje prihodnje leto!

Irena Zuljan

NK Brda

Tonči Žbogar, trener članskega moštva Članska ekipa NN Brda Dobrovo je v sezono 2017/2018 vstopila z novim trenerjem. Poleti je glavni trener postal Florjan Debenjak, dotakratni pomočnik glavnega trenerja. Cilj kluba je bil graditi na temeljih, ki so bili začrtani v prejšnji sezoni. Ekipa je na trenutke pokazala sadove dobrega dela, a je kljub temu v devetih krogih zbrala samo 5 točk. Po zadnjem domačem porazu so se odločili, da je potrebno nekaj spremeniti. Nogometni klub Brda in glavni trener Florijan Debenjak sta sporazumno prekinila sodelovanje. Florijanu Debenjaku se ob tej priložnosti zahvaljujemo za strokovno odlično

opravljeno delo ter mu želimo srečo na njegovi nadaljni trenerski poti. V vlogo trenerja članskega moštva se je vrnil Tonči Žlogar, ki je v prejšnji sezoni ekipo popeljal do 6. mesta v drugi slovenski nogometni ligi. Glede na izkušnjo iz prejšnje sezone klub verjame, da je z vrnitvijo nekdanjega reprezentanta Slovenije na trenersko mesto članske ekipe naredil najboljšo možno potezo v dani situaciji. »Novemu staremu« trenerju in celotni ekipi želimo veliko uspehov, s katerimi bi še naprej razveseljevali svoje privržence in celotno skupnost Goriških brd.

NK BRDA

Moto Club Brda

26. moto srečanje Oktobra so se v Brdih spet tresla tla ob rohnenju motorjev.

Prijatelji od blizu in daleč so zaključili motoristično sezono pri nas. Prvi gosti iz Italije, Avstrije in Nemčije so se pripeljali že v petek, drugi pa v soboto. Pred našim klubom se je zbralo okrog šestdeset moto klubov. Srečanje smo začeli s panoramsko vožnjo.

Peljali smo se skozi Dobrovo, Višnjevik in Vrhovlje. V Šmartnem smo se ustavili, kjer se nam je zaradi lepega vremena odprl razgled po Brdih do morja. Po pogostitvi s pršutom in žlahtno kapljico smo se peljali skozi Kozano do našega kluba. Večer smo popestrili z igrami in zabavami. Ob polnoči smo klubom podelili pokale. Ob svetlikanju nedeljskega jutra, ko so nekateri šele odhajali spat, se je med trtami že slišalo čebljanje tistih, ki so pospravljali šotore, zajtrkovali ter nam že mahali v slovo z obljubo, da se drugo leto ponovno vidimo.

Radi bi se zahvalili vsem, ki ste prišli, ter prijateljem, sosedom in sponzorjem, ki ste nam pomagali, ko se je svet za nas vrtel Jesen 2017 / Briški časnik / 42

samo okoli tega dogodka. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas podpirali, se smejali z nami, nas razumeli.

Moto Club Brda

­

Občina Dogodki

Društvo upokojencev Dobrovo

Poletna potepanja Obisk fontane zelenega zlata

Maja smo se člani DU Dobrovo odpravili na izlet proti Savinjski dolini, kjer se razprostirajo hmeljeva polja. Obiskali smo Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, kjer smo spoznali oblačila, običaje, hmeljarske izdelke in orodje za pridelavo in obdelavo hmelja. Sledila je degustacija hišnega piva Kukec. Sprehodili smo se do mestnega parka in obiskali znamenito Fontano piva Zeleno zlato. S steklenim vrčkom, ki ga je izdelal umetnik Oskar Kogoj, smo degustirali pivo iz petih različnih pip.

Obiskali smo Mozirski gaj in se podali z gondolo na Golte. Tu smo obiskali Alpski vrt, ki na enem kraju združuje vse, kar ponuja Mozirska planina. V Mozirski koči na Golteh nas je čakala večerja, za prijetno vzdušje pa je poskrbel gospodar. Zadnja postaja so bili krofi na Trojanah.

Avgusta smo odkrivali skrivnosti Posavja

Še pred trgatvijo smo se člani DU Dobrovo avgusta odpravili na drugi izlet. Pot nas je vodila v Posavje. V Radečah smo se udeležili splavarjenja po Savi. Na splavu so nas veselo sprejeli radeški splavarji s splavarsko frajlo. Med sproščeno vožnjo, polno glasbe in plesa, so postregli tudi s splavarskim golažem. Sledil je še krst »zelenca«, ki ga je naša upokojenka uspešno opravila. V Radečah smo si ogledali delavnico poznosrednjeveške izdelave papirja. Druženje smo nadaljevali na Pahi, kjer smo si ogledali 150 let staro, s slamo krito Matjaževo domačijo. Gospodar z družino nas je prijazno sprejel s toplo pehtranovo potico. Po ogledu stare kleti in hiše smo ob domačem ajdovem kruhu in siru poizkušali cviček. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru Kostanjevice na Krki in se po večerji srečno vrnili v Brda.

Anica Sirk

Večer z Vodopivci

Srečanje generacij v Hiši kulture Člani Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec so študentje v Ljubljani, ki jih druži skupna želja po petju in zabavi.

Zbor deluje že od leta 1953 in je do sedaj izobrazil že več kot 800 pevcev. Mnogi mladi fantje se prav pri Vodopivcih prvič srečajo z zborovskem petjem in mu ostanejo zvesti še leta. V vsaki generaciji pojejo tudi briški študentje. Nekdanji člani Vodopivcev se imenujejo Vodopivci v pripravljenosti in se na koncertih redno pridružujejo aktualnemu sestavu ob zaključku koncerta, ko je na sporedu njihova himna, Vodopivčeva pesem Žabe, ki letos praznuje 99 let. Nekatere bivše generacije se še vedno vsako leto srečujejo, obujajo spomine in skupaj zapojejo.

Septembra so se srečale generacije Vodopivcev, ki so prepevali med leti 1989 in 1999 pod vodstvom dr. Andreja Missona in Katje Gruber. Pridružila se jim je tudi sedanja generacija, ki ji dirigira Iztok Kocen. Po pevskih vajah, ki so jih imele posamezne generacije s svojimi dirigenti v Vipolžah in Šmartnem, smo jim lahko prisluhnili na celovečernem koncertu v Hiši kulture v Šmartnem.

Nastopajoči na odru so bili ob prepevanju prevzeti, čutiti je bilo posebno energijo, ki jih je ponovno ponesla v študentska

leta. Ob zbranem petju smo uživali tudi poslušalci in ob Vodopivčevih Žabah se je razlegel aplavz, ki je še dolgo odmeval v naših srcih.

Lucija Prinčič Terpin Fotografija: Igor Gruber Jesen 2017 / Briški časnik / 43

Dogodki

­

Mednarodni dan starejših

Srečanje s kulturnim programom Ob mednarodnem dnevu starejših je DU Kojsko 1. oktobra pripravilo v dvorani na Humu kulturni program in družabno srečanje za starejše nad 70 let iz vseh 12 vasi, ki jih pokriva društvo.

Vabilo smo poslali županu Francu Mužiču in Nadji Šfiligoj, predsednici občinske komisije za socialna vprašanja.

Prisotne je pozdravil in nagovoril predsednik DU Kojsko Karlo Turk. V imenu občine je imel pozdravni nagovor Žarko Kodermac, ki je opravičil odsotnost župana. Nadja Šfiligoj je na kratko predstavila člane komisije in njeno delovanje. Obravnavajo vse občane, ki so potrebni kakršnekoli pomoči, predvsem pa se trudijo odpravljati vzroke, ki privedejo do stanj, ko morajo občani poiskati pomoč.

Pri tem se povezujejo tudi z drugimi inštitucijami. Zadnja usmeritev komisije pa je prav posvečanje starejši populaciji, ki si zasluži spoštovanje in dostojno življenje.

Za prijeten začetek dogodka je poskrbel Karlo Zuljan.

Na harmoniko je zaigral svojo pesem – našo himno V Goriških brdih je lepo. S prijetnimi melodijami pa je vzdušje popestril tudi med pogostitvijo in druženjem.

V kulturnem programu so nastopili otroci POŠ Kojsko pod mentorstvom Klare Simčič, dve plesni skupini, ki ju je za nastop pripravila Anja Pertovt, in pevke Društva briških žena in deklet pod vodstvom Barbare Šinigoj. Za ozvočenje in glasbeno kuliso je poskrbel Dušan Matjac.

Vsem sodelujočim se najlepše zahvaljujemo, prav tako VS Hum za prireditveni prostor.

Udeleženci so bili s programom zadovoljni, organizatorji pa malce razočarani zaradi maloštevilne udeležbe.

Besedilo in fotografija: Milena Beguš

Vrtec Dobrovo

Delfini in Konji so praznovali

Skupini »delfini« in »konji« iz vrtca Dobrovo smo praznovali rojstni dan jeseni. Pripravili smo grozdni in jabolčni sok ter spekli jabolčni zavitek in posebne jesenske piškotke. Pihali smo svečke, peli in se veselili. Tetki jeseni smo zaželeli vse najboljše z željo, da nas obdari z jesenskimi dobrotami in sončnimi dnevi.

Vzgojiteljici Nives in Katja Jesen 2017 / Briški časnik / 44

­

Občina Dogodki

Ivan Andres Arnšek na Roženci v Medani

Od opere do briških gričev in nazaj V Brdih je glasba doma. Od vedno. Spomnimo samo na skoraj polstoletno tradicijo revije pevskih zborov v Medani. V Medano segajo korenine enega najlepših glasov slovenske opere Ivana Andresa Arnška, ki je s svojim glasom avgusta na medanskem prazniku Roženci pobožal briška ušesa. Nedavno se je srečal še s starosto briške glasbe Zarjanom Kocino. Z obema smo poklepetali o prepletu glasbe in tradicije. stalno službo v zboru Slovenske filharmonije. Bil je primoran, da se je s petjem, ki se ga je v Argentini učil, v Sloveniji pričel profesionalno ukvarjati. Stopil je na solistično pot in kasneje si je ustvaril družino. »Z družino živimo v Begunjah na Gorenjskem v vasici Slatna, le nekaj kilometrov stran od Avsenikove domačije in z lepim pogledom na Triglav.«

S Slovenijo spoznal tudi materino rojstno vas

Ivan Andres Arnšek

V Slovenijo prišel zaradi glasbe

Ivan je kljub svoji veličini preprost človek. Ob vprašanju, kako bi se opisal, je najprej omenil družino, šele nato petje: »Sem oče štirih deklet in soprog, poleg tega pa še solist baritonist v slovenskem opernem gledališču.« Na Medano ga veže posebna osebna vez. Mama Marija Simčič je bila doma iz Plešivega, po drugi svetovni vojni pa je s trebuhom za kruhom odpotovala v Argentino, kjer si je ustvarila družino in dom. »Slovenski jezik je bil v našem domu uradni hišni jezik. Že kot otroka so me vzgajali v ljubezni do slovenskega jezika, do Slovenije, do tradicije slovenske pesmi. Pri nas doma, kjer je bilo devet otrok (sedem hčera in dva sinova), se je veliko prepevalo,« nama je pojasnil Ivan, ki se je rodil kot predzadnji otrok. Njegov krstni boter je bil častni občan Občine Brda Zorko Simčič, na kar je Ivan zelo ponosen. Tudi to anekdoto rad pove, da mu je duhovnik med krstom rekel: »Bodi blažen med ženami.« Njegova družina je dihala s petjem. Mama je rada pela med kuhanjem kot med drugimi gospodinjskimi opravili, prav tako

vsi njeni otroci. »Kot so mi povedali, je bil njen oče tudi ljubitelj petja, tako da sklepam, da sem svoj dar podedoval po mamini strani,« še dodaja Ivan. Zgodba okrog odločitve o povratku v domovino je zanimiva. Štel je enaindvajset pomladi, bil pa je že toliko samostojen, da je lahko odločitve sprejemal sam. S prijatelji se je dogovarjal, da bi odpotoval na Aljasko, saj se je v tistem času veliko ukvarjal tudi s športom. Aljaska je bila mikavna, saj je bila idealna za smučanje, deskanje, plezanje in podobne zimske športe. Tik preden je kupil letalsko karto za Aljasko, se je pogovarjal z očetom na domačem vrtu, da bo odsoten leto ali dve. Oče, ki sicer ni imel pripomb nad tem, da bo toliko časa daleč od doma, mu je svetoval, naj premisli o možnosti, da bi prej obiskal Evropo, da bi med drugim spoznal tudi Slovenijo. Kljub temu je Ivan vztrajal pri ideji o Aljaski, vendar so ga tik preden, je kupil letalsko vozovnico, poklicali iz slovenske skupnosti v Buenos Airesu in prosili, če lahko vskoči kot pomoč pevskemu zboru, ki je imel predvideno turnejo v Sloveniji. Tako je spremenil načrt popotovanja po Aljaski in se pridružil zboru. Obenem pa se je uresničila očetova želja. Dva meseca po prihodu v Slovenijo je že dobil

Ko je pripotoval v Slovenijo, je pobliže spoznal mamino Medano. Občutki, ko so ga mamini sokrajani spoznali in sprejeli za svojega, so bili zelo lepi. Bili so zelo gostoljubni. »Počutil sem se zelo sproščenega, kot bi bil doma.« Prišel je z naborom naslovov, ki mu jih je dala mati.

Takrat se sicer ni niti poglobil v iskanje zgodb in informacij o življenju v Medani.

Bil je premlad in poln energije. Ko pa je prišla mama iz Argentine na obisk, jo je pospremil v Medano k njenim prijateljicam Mariji, Olgi in Anici. Poudarja, da je mogoče katero izpustil, za kar se iskreno opravičuje. Obiskala pa sta tudi družine Srebrnič – Kozanjčeve in družino Klinec.

Vsi so bili zelo gostoljubni. K njim se je še večkrat vračal.

Z Medano globlje spoznal svojo mamo

Ko je spoznal Medano in okolico ter ljudi, ki so postali njegovi prijatelji, veliko bolje razume tudi svojo mater. »Nekatere stvari so mi bile včasih kot mala uganka,« pojasnjuje in dodaja »menim, da je takrat, ko se je preselila v Argentino in prišla v drugo skupnost, bila primorana nekaj svojega umetniškega medanskega opustiti.« Danes jo veliko bolj razume, zakaj je tako pogrešala Medano. »Kljub temu, da so bili v času selitve zelo težki časi, je moralo biti v Medani tudi veliko lepega.

Ljudje si običajno zapomnimo lepe stvari.« (Nadaljevanje na 46. str.)

Jesen 2017 / Briški časnik / 45

Dogodki

Ivan Andres Arnšek

Od opere do briških gričev in nazaj (Nadaljevanje s 45. str.)

Operni koncerti v Vili Vipolže pričeli novo zgodbo

Slučaj je botroval temu, da so za istim omizjem na večerji sedeli skupaj z Miranom Klanjščkom in soprogo Mirjam Bon Klanjšček. Tisti večer je skupaj s harmonikarjem tudi zapel nekaj pesmi.

Pred dvema letoma pa je družba Trine d. o. o. na čelu z Miranom Klanjščkom v Vipolžah priredila koncert, na katerega je bil povabljen s solisti slovenske opere. Na sprejemu, na katerem so nazdravili tudi Ivanovemu rojstnemu dnevu, je k Ivanu pristopil Zarjan Kocina, s katerim sta navezala prijateljstvo. »Kmalu nato si me, Zarjan, povabil, da sodelujem s hčerko Martino in pripravimo koncert na Dobrovem,« se z nasmehom prvih stikov spominja Ivan. Da je prišel peti v Brdih, je k temu gotovo botroval Klanjšček, da se je glasbeno sodelovanje nadaljevalo in nadgradilo, pa gre zasluga Zarjanu Kocini: »Na Gorenjskem smo priredili čudovito srečanje, na katerem ste sodelovali s Kvintetom Kvartin in Moškim pevskim zborom Ludvik Zorzut, Martino Kocina in harmonikarjem Dejanom Vidovičem.« Naj poudarimo, da je bilo srečanje tudi na medobčinski ravni, saj sta bila prisotna župan Občine Brda kot tudi Radovljice. Porodila se je Zarjanova ideja, da bi zapel ob praznovanju Rožence v Medani. »Ta nastop v medanski cerkvici je pobožal mojo dušo, saj sta oba, tako moj ded kot mama, prepevala na tem koru. V veliko zadovoljstvo mi je bilo zapeti z medanskimi cerkvenimi pevci ob orgelski spremljavi Radovana Kokošarja,« poudarja Ivan. Z leti se vedno bolj zavedamo svojih korenin.

Arnšek bo v Medani ponovno pel za božične praznike

Povezanost med Ivanom Andresom Arnškom in medanskimi pevci ter prijatelji iz Medane se nadaljuje še danes. Že za bližajoče se božične praznike pripravlja skupaj z njimi božični koncert, na katerem bodo med drugim sodelovali mezzosopranistka Martina Kocina, Nonet Brda, Kvintet Kvartin in Moški pevski zbor Ludvik Zorzut iz Medane.

Erika Koncut Fotografija: Andrej Colja Jesen 2017 / Briški časnik / 46

Slovenski praznik Srca Jezusovega

Sveta maša in procesija v Biljani Kot vsako leto smo se verniki zbrali na praznovanju in češčenju Srca Jezusovega v Biljani, ki smo ga obhajali 23. junija, praznovali pa v nedeljo, 25. junija. Praznovanje s slovesno sveto mašo in procesijo smo želeli obuditi po starih običajih, vendar nam je vreme dopuščalo le, da smo pohiteli in Jezusa ponesli v naše domove, medtem pa z godbo Pihalnega orkestra Brda, pesmijo in molitvijo izročali Njegovemu srcu vse, tudi naš slovenski narod. Praznovanje se je zaključilo v biljanskem domu sv. Mihaela, kjer smo se ob briški kapljici in dobrotah še nekaj časa zadržali v skupnem druženju.

Vodni detektivi na Bledu

Mikroplastika v pitni vodi

V lanskem šolskem letu so učenci in učenke 6. in 7. razreda naše šole sodelovali na nacionalnem natečaju Vodni detektiv, ki ga vsako leto organizira ICRO v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. Tema natečaja je bila Mikroplastika. Učenci 6. razredov so prejeli priznanje, učenci 7. razredov pa drugo nagrado.

Mikroplastika v pitni vodi, praktično vsepovsod po svetu, je zastrašujoče odkritje znanstvenikov. Mikroplastike pa ni le v vodi, je tudi v zraku, ki ga dihamo. Tja pride iz sušilnikov perila, pa tudi z vsakdanjo rabo in nošenjem sintetičnih oblačil ... Posledic za zdravje ljudi in celotne biosfere pa še ne poznamo ...

Nagrajeni vodni detektivi 2017 so se 12. septembra z vlakom odpeljali raziskovat Blejsko jezero, kjer so jih sprejeli predstavniki Javnega zavoda Triglavski narodni park in Agencije RS za okolje. Predstavniki razredov so v dar prejeli knjigo. Po predstavitvi so se posladkali s kremno rezino in se peljali z ladjico do otoka.

Dogodki Občina

Društvo upokojencev Medana

20. obletnica balinanja

Društvo upokojencev Medana je junija organiziralo balinarski turnir upokojencev severne Primorske. Zbrali smo se v Vipolžah, kjer se je pomerilo 11 ženskih in 9 moških ekip. V vsaki ekipi so bili štirje tekmovalci.

Pred pričetkom tekmovanja nas je pozdravil predsednik društva DU Medana Vitko Srebrnič in čestital za 20. obletnico delovanja balinanja v društvu. Po kratkem nagovoru in češnjevem pecivu, ki so ga pripravile domače balinarke, se je pričelo tekmovanje.

Avstrija, Spielberg

Brici na koncertu Rolling Stones Skupina Bricev, ki ima rada nekoliko trše zvoke rock glasbe, se je septembra odpravila v Avstrijo na koncert skupine Rolling Stones. Sedemdesetletniki z dobro kondicijo so glasbeni fenomen, ki že več kot 50 let privlači množice obiskovalcev vseh generacij po svetu. Tokrat se jih je zbralo več kot 90 tisoč in med njimi je bilo tudi lepo število Bricev, ki so kljub trgatvi odšli poslušat glasbene legende. Nekatere smo ujeli v fotografski objektiv.

Fotografije: Leon Canzutti

Bistvo srečanj je druženje, rezultati niso pomembni, je bilo pa tekmovanje napeto vse do zadnjega. Gostujočim ekipam smo ob našem 20. jubileju izročili simbolično darilo, vsem tekmovalcem pa kozarček domače marelične marmelade, ki jo je pripravila Jušta.

DU Medana

MIŠKINA POTEPANJA PO BRDIH 2017/2018

abonmajske predstave za najmlajše v Vili Vipolže, za otroke od 2. do 8. leta starosti (vrtec in prva triada) V abonmajski sezoni 2017/2018 napovedujemo kar šest novih abonmajskih predstav. Predstavo Čirule čarule kihalni prašek smo si že ogledali, sledijo pa: 2. predstava: sobota, 11. 11. 2017, ob 17.00 POTOVANJE NA OTOK ZAKLADOV 3. predstava: sobota, 16. 12. 2017, ob 17.00 - BABICA ZIMA GRE NA JUG 4. predstava: sobota, 13. 1. 2018, ob 1700 - VITEZ ROK IN PRINCESA ZALA 5. predstava: sobota, 3. 2. 2018, ob 17. 00 SKRIVNOSTNI ZEMLJEVID 6. predstava: sobota, 10. 3. 2018, ob 17.00 - PUTKA ZDRAVKA IN ZAJČEK SLADKO Cena posamezne predstave je 5 evrov. Starša v spremstvu otrok brezplačno!

Nakup vstopnic in informacije: * TIC Brda na Dobrovem, od ponedeljka do petka med 9.00 in 16.00, sobota in nedelja med 9.00 in 13.00 * Vila Vipolže, od torka do petka med 9.00 in 16.00, sobota in nedelja med 14.00 in 17.30 * v Vili Vipolže eno uro pred začetkom predstave ZTKMŠ Brda, tel. 08 20 55 421, 05 395 95 95, tic@brda. si, www.brda.si

Jesen 2017 / Briški časnik / 47

Gospodarstvo in kmetijstvo

Brike v mestu

Društvo ženske in vino Brike smo spet na zadnji avgustovski torek razveselile Ljubljano in osrečile enostarševsko družino iz okolice Kanala.

29. avgusta, ko je še dišalo po poletju, smo povabile primorske vinarke in se že enajstič odpravile v lepo Ljubljano. Kljub zamenjavi lokacije (letos smo uvedle prvo od novosti) je Fužinski grad obiskalo preko 250 gostov.

Ob sproščenem vzdušju, ki ga tako karizmatično, pa vselej spontano pričarajo dekleta, smo uživali ob izbranih jedeh Restavracije Vander in Restavracije Sorbara iz Ljubljane. Družbo so nam delala več kot izvrstna primorska vina, ponujena z nasmeški vinark.

Za piko na i nas je obiskovalce v sanje popeljal istrski kantavtor Rudi Bučar. S prostovoljnimi prispevki in Društvom ženske in vino Slovenije smo Brike ter ostale vinarke osrečile družino s tremi otroki, ki se je znašla v hudi denarni stiski.

Petra Rutar Fotografija: Nejc Pernek Javni sklad malega gospodarstva Goriške obvešča, da je v teku JAVNI RAZPIS NEPOSREDNIH DOLGOROČNIH POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA PREDMET RAZPISA je dodelitev dolgoročnih posojil za naložbe v osnovno kmetijsko dejavnost, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov in nekmetijske (dopolnilne) dejavnosti na kmetiji.

NAMEN RAZPISA je povečanje konkurenčnosti in izboljšanje dohodkovnega položaja kmetijskih gospodarstev ter ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta na kmetiji.

UPRAVIČENI STROŠKI, za katere se dodeljujejo posojila, so: - stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije nepremičnin, - stroški nakupa opreme – osnovnih sredstev, - stroški za vzpostavitev in obnovo trajnih nasadov.

Lastna udeležba posojilojemalca mora znašati vsaj 20 % prijavljene investicije. jesen 2017 / Briški časnik / 48

VIŠINA POSOJIL, ODPLAČILNA DOBA IN OBRESTNA MERA Višina odobrenega posojila znaša najmanj 2.000 evrov in 8841-g največ 40.000 evrov.

Doba vračanja posojila je 6 let z vključenim 1 letom moratorija na odplačilo glavnice.

Letna obrestna mera je 0 %.

VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV IN PRIJAVNI ROKI Skupna višina razpisanih sredstev je 200.000 evrov.

Prijavna roka: 20. 10. 2017 in 15. 11. 2017 oz. do porabe sredstev.

Več informacij najdete na spletni strani Javnega sklada malega gospodarstva Goriške pod rubriko Razpisi ali na telefonski številki 05 335 01 73.

Občina Gospodarstvo in kmetijstvo

Nov veter v dvorcu Gredič prinaša Simon Simčič z domačije Medot

Navdihi poletja za nov zagon Gredič odpira novo poglavje v svojem delovanju, ki se je začelo, ko je letos zopet prišel v last družine Simčič iz Goriških brd, znane po domačiji Medot.“Naša družinska tradicija in tradicija domačije Medot je globoko zasidrana v to pokrajino. Ljubezen, ki jo je imel nono Zvonimir do te regije, je nesporna.

Njegovo življenjsko delo je bilo namenjeno predvsem razvoju in prosperiranju Goriških brd. To ljubezen do regije je znal prenesti na svojega sina, mojega očeta Igorja, kasneje pa tudi name. Mojemu očetu in meni je v čast, da lahko nadaljujeva njegovo tradicijo in po naših najboljših močeh tudi sama prispevava k splošnemu razvoju regije ter k njeni prepoznavnosti ne samo v Sloveniji, ampak daleč naokrog. Želimo si, da bi Brda še naprej prosperirala in v čast nam je, da k temu lahko prispeva tudi nova ekipa Grediča,” je povedal Simon Simčič, ki vodi družinski posel v Sloveniji.

Znameniti briški vinarji tako vstopajo v svet kulinarike in hotelirstva, novo poglavje za Gredič pa se začenja z razstavo vrhunskega akademskega slikarja Simona Kajtne z naslovom Navdihi poletja. ”Da sem prišel v stik z njim, gre zasluga moji ženi Mojci, ki si je vrsto let v galeriji Artes v Novi Gorici ogledovala eno izmed njegovih slik,” pojasni Simon Simčič, ki je danes tudi sam lastnik nekaterih njegovih del. Z otvoritvijo Galerije Gredič želi nova ekipa obiskovalcem restavracije, vinoteke ali hotela nuditi harmonično doživetje, saj vnos likovnih del prinaša toplino, čustva ter sodeluje z ostalimi elementi krajine in arhitekture na edinstven način - kot ambientalna glasba z namenom sprostitve. ”Želimo si, da slike Simona Kajtne goste popeljejo v svetove ustvarjalne moči in domišljije, kot so popeljale nas, ko smo pred leti prvič vzljubili njegova dela,” je še dodal Simon Simčič.

Slovesnosti ob tem dogodku se je udeležil tudi župan občine Brda Franc Mužič: »Izredno sem vesel, da je Gredič dobil trde temelje in prepričan sem, da bodo nove izkušnje in ljubezen nove ekipe do briške zemlje obrodile odlične sadove, okrepile sodelovanje in privabile nove goste, da spoznajo in se navdušijo nad našo deželo.« Sedaj na Grediču za gastronomska popotovanja skrbi kuharski mojster David Bucik, s svojo ustvarjalnostjo in kombinacijo sestavin pa bo skupaj z osveženo in mladostno ekipo skrbel za goste restavracije vse dni v tednu. Ključni cilji nove ekipe s Simonom Simčičem na čelu pa so še trdneje delovati v smeri razvoja celotne regije in okrepiti destinacijo Goriških brd v smeri turistične ponudbe, ki jo zaznamujejo visoki standardi, trajnostna naravnanost in vrhunska estetika, ter še okrepiti sodelovanje z briškimi vinarji, čigar izjemna vina so prisotna v vinoteki Gredič, in tako nadaljevati poslanstvo Grediča, da je na področju vin ambasador celotne regije Goriška brda.

Simon Simčič z vinarji iz regije: Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda, Valerija Simčič, Stojan Ščurek

Anita Manfreda, direktorica briške občinske uprave, Simon Simčič, Franc Mužič, župan Občine Brda

Simon Simčič, Iztok Mirošič, državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve, s soprogo Tino Kokalj, Simon Kajtna

Otvoritev Galerije Gredič Jesen 2017 / Briški časnik / 49

Gospodarstvo in kmetijstvo

Nagrade vinarjev

Briška vina med najboljšimi na svetu »Ribolla ali rebula, pomembna je zemlja in ne meje«

Ne zamerite mi, če sem si izposodila naslov Marca Tonellija iz Gazzette dello Sport. Ta resnično sklene prizadevanja, ki so bila vložena v strokovni mednarodni dogodek, ki je Vilo Vipolže prelevil v hram harmonije mavrične palete okusov rebule.

Več o dogodku in vtisih lahko preberete v rubriki Tema trimesečja. Poudariti moramo, da so vzorci rebul poželi visoka točkovanja (med 90 in 94), med najbolj pričakovanimi odzivi pa je bil zapis Andrewa Jefforda v Decanterju.

Decanter ocenil briške rebule

Rebuli vinarske hiše Dolfo (letnik 2016) je namenil 90 točk, enak nabor točk si je prislužilo tudi Erzetičevo Amfora Belo 2011.

Tri točke več je Jefford poklonil Rebuli Época 2007 vinarske hiše Ferdinand, Rebuli Bagueri 2013 Kleti Brda pa je Jefford namenil 92 točk. Medotovi Rumeni Rebuli 2016 je poklonil 89 točk, medtem ko Ščurkovi enakega letnika 92. Rebula letnik 2012 vinarske hiše Edi Simčič je prepričala s 93 točkami. Rebula Opoka 2014 Marjana Simčiča si je prislužila 94 točk.

Movia osmič med stoterico najboljših

Novica, da je ena najbolj vplivnih vinskih revij na svetu Wine & Spirits Magazine vinarsko hišo Movia že osmič uvrstila med 100 najboljših na svetu, je konec septembra zelo odmevala v vinarski srenji. Movia je bila povabljena, da se predstavi na 14. vinskem salonu, ki se je odvijal 10. oktobra v San Franciscu Brbončice obiskovalcev je razvajal s sauvignonom letnik 2014.

Posebne predstavitve sta Aleš in Vesna Kristančič pred tem imela še v New Yorku, Las Vegasu in še nekaterih drugih ameriških mestih. Movia je med slovenskimi kletmi absolutna rekorderka glede uvrstitve na prestižno lestvico najboljših. Med stoterico se je v preteklih letih trikrat zapored uvrstila tudi klet Kabaj iz Šlovrenca.

Aleš Kristančič je poleti v Jesolu v Italiji kot edini Slovenec prejel nagrado Wine Awards Best Of Alpe Adria 2017 za Puro Rosé 2006.

Klet Brda praznuje 60 let

Kdor spremlja dogodke in plakate Kleti Brda, gotovo ni spregledal šestdesetice. Klet obeležuje šest desetletij krojenja briške vinogradniško-vinarske zgodbe. Obletnico je še posebej obeležila z novinarsko trgatvijo, na kateri so novinarji okusili rebulo, ki jo hranijo od prvega letnika. »To je dobesedno od boga dano vino. Presenetljivo je, da je še živo in pitno. Tehnologija je takrat prisilila vinarje, da so grozdje macerirali. Tudi taninov je bilo polno, ker so bili zraven peclji. Poleg tega ni bil narejen biološki razkis in kisline so bile presenetljivo visoke,« dolgoživost rebule 1957 pojasnjuje enolog Darinko Ribolica.

V Gornji Radgoni šampion za Klet Brda

Istega dne, ko se je v Vipolžah odvijala strokovna degustacija, so v Gornji Radgoni na 55. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA podelili nagrade 43. odprtega državnega ocenjevanja vin in 7. ocenjevanja vin iz ekološko pridelanega grozdja.

Posebno nagrado »šampion za suho nearomatično belo vino« si je prislužila Klet Brda s svojo Rebulo Bagueri Superior 2013.

Poleg šampiona je v košaro z medaljami položila še 4 zlate in 9 srebrnih. Z zlatom so se odeli Markiz in Pikolit Dessert, Sauvignon blanc Bagueri Superior ter Sauvignonasse Quercus, medtem ko so se s srebrom obarvali Merlot Bagueri Superior, Beli pinot in Merlot Quercus, Cabernet sauvignon Bagueri Superior, Sauvignon blanc Quercus, Rosé Quercus, Sladki Quercus, Rebula Quercus in Modri pinot Quercus.

Nagrade so prejeli tudi drugi vinarji. Ubald Konjedic iz Kojskega je za chardonnay prejel srebrno medaljo, vinarska hiša Kristančič Dušan in Marko si je prislužila dve zlati medalji za sivi pinot in rebulo, srebrno pa za chardonnay. Strokovna komisija je vinarski hiši Piro podelila dve zlati (Chardonnay 2016 in Chardonnay Bosc 2016) in dve srebrni medalji (sivi pinot in sauvignon). Vinarska hiša Simčič Karol, Igor in Marjan s Huma je domov pripeljala širok nabor nagrad: 2 zlati (Chardonnay barrique in Cabernet Sauvignon) ter 5 srebrnih (Chardonnay, Cabernet sauvignon barrique, merlot, rumeni muškat, refošk).

Vina Sosolič so si prislužila dve zlati medalji, in sicer za rumeni muškat in penino Virus 7, Valter Zalatel pa je za Čisto rdeče prejel srebrno medaljo.

Poletje v znamenju druženja in okušanja žlahtne kapljice

Tako pestrega poletja kot letos, temu gotovo niso botrovale le visoke temperature, že dolgo ni bilo. Julija in avgusta so steklenice v roke prijele briške vinarke. Julija so popestrile večer na novogoriškem Bevkovem trgu, avgusta pa v prestolnici, tokrat na Fužinskem gradu.

Ljubljana se je konec septembra odela v primorske barve: Poročilo o posebnih nagradah in ocenjevanjih na prireditvi »Po Primorsko«, ki se je odvijala na Stritarjevi vin pripravljamo na osnovi objav vinarjev na ulici, je bila briška zastavonoša Klet Brda.

Mesec prej so v Novi Gorici pred hotelom Park izvedli že družbenih omrežjih in spletnih straneh. V tretjo edicijo Park Wine Party, na katerem se je predstavilo 18 želji, da ne bi spregledali katerekoli nagrade ali vinarjev iz štirih primorskih vinorodnih okolišev – Vipavske posebnega dosežka, prosimo vinarje, da o njih doline, Goriških brd, Krasa in slovenske Istre.

po spletni pošti obvestijo novinarko Briškega časnika Eriko Koncut, za kar se vam že vnaprej zahvaljujemo (erikakoncut@gmail.com).

Erika Koncut Jesen 2017 / Briški časnik / 50

Gospodarstvo in kmetijstvo

Klet Brda

Rebula letnik 1957 je še živo vino V Kleti Brda so po tradicionalni novinarski trgatvi priredili še delavnico o rebuli, za piko na i pa so ob praznovanju 60-letnice kleti povabljene popeljali v arhiv na preizkus najstarejših rebul vse do leta 1957, ko je bila klet tudi ustanovljena.

Rebula letnik 2009 – uvertura v renesanso rebul

Rebula Bagueri letnik 2009 je bila v nizu resnejših rebul »nove generacije« in je imela odmeven uspeh na svetovnem trgu. Zato so se v Kleti Brda odločili, da jih nekaj položijo v arhiv za nadaljnje zorenje. »Pri tem vinu prihajajo na površje vse bolj sadne arome, karamelizirane so v ozadju. Na okusu prevladuje svežina, še vedno je dovolj kisline, vse več pa je oljnatih in medenih not, ki se počasi izrazijo. Kislina pusti lep, dolg pookus,« je vino plastično opisal enolog Kleti Brda Darinko Ribolica.

Rebula 1991

To je bil prvi letnik, napolnjen v samostojni Sloveniji, hkrati pa je bila to prva pozna trgatev rebule v kleti. V vinogradu v Neblem so bili pozorni na to, da so bile obremenitve majhne, trgatev pa je bila šele oktobra. »Pri tej rebuli se opazi, da ima že 26 let, zaznavne so namreč terciarne in kvartarne arome po stelji, slami, medu. Kislina, ki jo še vedno vino premore, pa ga ohranja živega,« je pojasnil enolog ob pokušini tega arhivskega vina.

Rebula 1957

Rebulo so pred šestini desetletji polnili v litrske steklenice. Čeprav so bili zamaški dolgi samo 30 milimetrov, so še vedno dobri, kar dokazuje, da je bila kakovost uporabljene plute vrhunska. Kakšna je torej rebula po 60 letih? »To je dobesedno od boga dano vino. Presenetljivo je, da je vino sploh še živo in tudi pitno.

Tehnologija je takrat prisilila vinarje, da so grozdje macerirali.

Tudi taninov je bilo polno, ker so bili zraven peclji. Poleg tega ni bil narejen biološki razkis in kisline so bile presenetljivo visoke,« je dolgoživost rebule 1957 pojasnil enolog Darinko Ribolica.

Marjana Simčič Humar Fotografije: Jure Batagelj jesen 2017 / Briški časnik / 52

Gospodarstvo in kmetijstvo Občina

Klet Brda

Trgatev 2017 Trgatev 2017 v Kleti Brda obeta kakovostno zelo zanimiv vinski letnik, primerljiv z letnikom 2009. Prvo grozdje so pričeli prevzemati konec avgusta. Štiristo družin, članic zadružne kleti, je trgalo dober mesec v skladu z optimalno tehnično in organoleptično zrelostjo posameznih sort in glede na vremenske razmere. »Zgodnejša trgatev je posledica zgodnjega začetka vegetacije spomladi. Padavin ni bilo veliko, vendar za trto dovolj in so bile enakomerno razporejene skozi vse leto. Temperature so nekoliko presegale briško povprečje, zato pričakujemo letnik, ki bo dal vina bogate strukture, podobno kot v letu 2006 in 2009, ki veljata za boljša letnika v Brdih,« je pojasnil Goran Jakin, vodja svetovalne službe v Kleti Brda.

Jakin še dodaja, da so bile razmere za trto ugodne kljub pomladni pozebi in toči v avgustu, ki je pridelek zmanjšala za

približno petino. Na dozorevanje so dobro vplivali avgustovski topli dnevi in hladnejše noči, kar se v vinu odraža kot izrazitejša aromatika, posebno pri belih sortah. Septembrsko deževje je sicer predstavljalo dodaten izziv za trgače, ki pa same kakovosti grozdja ni ogrozil. Člani Kleti Brda so letos na 1000 hektarih vinogradov pridelali dobrih 6200 ton grozdja, kar je za petino več od količine v letu 2016. Lani so se cene za kilogram grozdja gibale med 0,38 evra in 1,20 evra. Letos bo cena grozdja za vina kakovostnega razreda povprečno 0,65 evra, grozdje za vina vrhunskega razreda pa bo plačano v povprečju po 0,85 evra na kilogram. Razpon cen se bo sicer gibal od 0,4 do 1,2 evra. Tudi dinamika plačil se kot posledica rasti v izvozu izboljšuje.

Trgatev je vedno tudi odlična priložnost za utrjevanje vezi s tujimi poslovnimi partnerji. Letos so na trgatvi sodelovali poslovni partnerji iz Združenih držav Amerike, Kitajske, Poljske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Italije. »Celostna izkušnja gostov iz tujine - od vinograda, kleti, kulinarike in kulture - je že vrsto let eden najučinkovitejših načinov za promocijo vina, Brd in Slovenije,« poudarja direktor kleti Brda, Silvan Peršolja.

Marjana Simčič Humar Fotografije: Jure Batagelj

Trte in vino – zakladi Primorske

Letos je poudarek na ekološkem vinogradništvu in vinarstvu Tradicionalni posvet Trte in vino – zakladi Primorske, ki ga že vrsto let organizira Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, se je odvijal 20. junija v Hotelu Perla v Novi Gorici. Glavna tema je bila ekološka pridelava grozdja in vina.

O ekološkem vinogradništvu še vedno kroži veliko zmot

Zakaj smo se odločili za omenjeno tematiko? Ekološki vinogradi predstavljajo le 3,4 % vseh vinogradov v Sloveniji, vendar se njihova površina iz leta v leto veča. V kontrolo ekološke pridelave je bilo v letu 2016 vključenih 536 ha slovenskih vinogradov, od tega 70 % ali 375 ha na Primorskem. V Goriških brdih enajst vinogradnikov obdeluje 68 ha vinogradov v skladu z zahtevami ekološke pridelave. Briška ekološka

vinogradniška kmetija v povprečju obdeluje 6,2 ha vinogradov, kar je kar 2,6-krat več, kot je povprečna velikost vinogradov na pridelovalca v tem okolišu. Nosilci ekološke pridelave so torej večji vinogradniki, kar je sicer značilno tudi za druge dele Slovenije. Kljub temu, da se ekološko vinogradništvo pri nas razvija že skoraj dve desetletji, o njem kroži še veliko zmot in polresnic.

Zato smo na posvetu želeli predstaviti, kaj je pridelava ekološkega grozdja in vina, kakšne zahteve in prepovedi morajo vinogradniki in vinarji spoštovati in kdo lahko označi svoj pridelek kot ekološki.

(Nadaljevanje na 54. str.)

Jesen 2017 / Briški časnik / 53

spremembe v vinogradniški pridelavi oziroma prilagoditve, ki bodo čim bolj omilile negat Gospodarstvo in kmetijstvo na vinsko trto.

Trte opraviti in vino – zelena zakladi dela, Primorske Kako da ne bi povzročili (Nadaljevanje s 53. str.) z ekološke kmetije Mlečnik iz Bupoškodb na listju, grozdju? vinar kovice, je v referatu Moj pogled na ekolo-

Posvet je otvoril direktor Kmetijsko ško pridelavo grozdja in vina nazorno in Z zelenimi deliNova v vinogradih in osvetljeslikovito orisal velikost svoje dolgoletne izkušnje gozdarskega zavoda Gorica Bra- uravnavamo z ekološkim kmetovanjem.

V pokušino nimir Radikon, ki je spomnil na dolnost listne površine, bujnost rasti, količino pridelka, mikro klimatnamzelena je ponudil tudi svoje ekološkomanvino, goletno tesno vsodelovanje primorskih ske razmere notranjosti trsa … Med dela prištevamo vinogradnikov in vinarjev ter Kmetijsko belo zvrst letnik 2011. danje, usmerjanje in razporejanje gozdarskega zavoda Nova Gorica. Pred- mladik med žice, prikrajševanje mladik, odstranjevanje in listov v območju grozdja ter sednik Kmetijsko gozdarskezalistnikov zbornice Slovenije in državni svetnik Republikeopravilih moramo imeti ves čas v redčenje grozdja.

Pri naštetih Slovenijeda Cveto Zupančičtrta je v nagovoru mislih, je vinska rastlina sonca, vendar pride lahko tudi v izpostavil pomen primorskega vinograDrugi del posveta je bil namenjen sorvinogradih do svetlobnega je svetlobe preveč.

Nenadna dništva in vinarstva ter poudaril, stresa, da so ko tam sauvignon, rumeni muškat, cipro in

Manj poznan je cipro iz okoliša slovenske Istre

močna osvetlitev osenčenih listov lahko povzroči njihove trajne poškodbe – opekline, ki pa jih s prostim očesom ne vidimo. Listi v senci imajo bolj občutljive kloroplaste, prilagojene za lovljenje šibke jakosti svetlobe. Svetlobni stres nastopi pri nižji jakosti svetlobe kot pri listih, ki so rasli na soncu. Če so listi ves čas osvetljeni, jih močnejša osvetlitev ne prizadene, saj so nanjo prilagojeni. Zato je pomembno, da liste izpostavimo soncu čim prej. Isto velja tudi za grozde.

Kdaj odstranjevati liste v območju grozdja?

Zaradi spremenjenih podnebnih razmer že nekaj let priporočamo zgodnje odstranjevanje listov v območju grozdja, takoj po cvetenju. V tem času sončno sevanje še ni tako močno kot sredi poletja, listi se postopno prilagodijo kasnejši močnejši sončni svetprav naši pridelovalci nosilci razvoja te refošk. Za uvod je Boštjan Zidar, glavni lobi in ne prideDržavna do poškodb kloroplastov listov. Takoj po panoge v državi. sekretarka na enolog in iz opeklin podjetja Vinakoper, natrosil Ministrstvukozasokmetijstvo, gozdarstvo kup zanimivosti prispevku z naslovom cvetenju, jagode velike kot proso ali grah,v je jagodna kožica in prehrano Tanja v Strniša je naizpostavimo Aromatične sorte v družbi refoška. Sadebela. Če mag. grozdje tempačasu soncu, praviloma ne kratko predstavila kmetijsko politiko v uvignon in rumeni muškat sta sorti, ki pride do ožigov. Če pa odstranjujemo listje šele konec julija ali programskem obdobju 2014–2020. Gos- sta razširjeni v svetu, pa tudi v primor-v začetku avgusta, je sončno sevanje jagodna kožica pa te sta pozdravila tudiko podžupan Mestne ski močnejše, vinorodni deželi.

Primorci se lahko občine tanjša Nova Gorica Tribušon in pohvalimo visoko kakovostjo vin omeprecej in žeMarko rahlo obarvana, so ožigizpogost pojav. Opeklitajnik Kmečke zveze iz motnje Trsta ErikvMasnjenih sort in zjedrugačnim ne listov pomenijo fotosintezi, zato pridelekznačajem, manjšikot in ten, vinska kraljica Slovenije Maja Žibert jih imajo ta vina iz drugih delov Sloveslabši.

Ožigi jagod prav tako zmanjšajo količino in kakovost pridelpa je s svojim optimističnim nagovorom nije. Manj poznan pa je cipro, ki ga pri kazaključila ter puščajo uvodni neprijeten del posveta. okus v vinu. nas pridelujejo le v vinorodnem okolišu zato je bil za marsikoga Če odstranjujemo liste še prej, slovenski pred aliIstra, med cvetenjem, pride prava novost, čeprav spada sorta zelo do motenj oplodnje, zato je ukrep primeren za sorte, ki imajo Stanje ekološkega vino- stare istrske vinske sorte. Refošk je med najzbite grozde, če želimo zbitost zmanjšati. bolj razširjena primorska sorta, saj raste

gradništva in vinarstva pri nas

v vseh štirih primorskih vinorodnih okoliših. Največ ga je v slovenski Istri in na kjer zaradi specifičnih talnih in V nadaljevanju smo prisluhnili štirim Kakšna naj bo zelena stena? Krasu, strokovnim prispevkom. Ekološko vi- podnebnih razmer daje vino teran PTP nogradništvo in Ekološko vinarstvo sva (s priznanim tradicionalnim poimenoPonekod opažamo, da so zelene stene v vinogradih prenizke, na podali Mojca Mavrič Štrukelj in Tamara vanjem). Da ne bi ostali le pri besedah, njih ni sdovolj zelenih listov,zavoda zato jejetudi fotosintetska in referatu sledila vodena aktivnost degustacija vin Rusjan Kmetijsko gozdarskega sauvignon, rumenirabi muškat, refošk Nova Gorica.

Predstavili sva stanje ekotvorba sladkorjev premajhna.

V naših razmerah trtacipro, za pridein teran PTP, ki jo je vodila specialistka loškega vinogradništva in vinarstva pri okrog lavo 1 kg kakovostnega grozdja 1,5 m2 listne površine, kar nas ter zahteve tovrstne pridelave grozdja za vinarstvo na Kmetijsko gozdarskem in vina. Valter Mlečnik, vinogradnik in zavodu Nova Gorica Tamara Rusjan. Na

prosti pokušini vin smo lahko degustirali vina 130 primorskih vinarjev, ki sostena ponuPrimerno visoka zelena dili preko 170 vin, od tega več kot 50 iz Goriških brd. Skozi pokušino so popeljali člani Društva za pivskestena kulturevisoka dosežemo, čerazvoj je listna Sommelier Slovenije.

od ki so nižje od 1 m, ne tvorijo dovolj leOrganizatorji kilogram izaliKmetijsko poldrugigozdarkilogram prid skega zavodain Nova Gorica smo hvaležni potrebi pravočasno, da zgornji del vinarjem, vina,»dvakrat pa tudi slabo« delov, kisajsojeprispevali senčenje članom Društva oljkarjev Brda in Janiju nizka, poleg tega pa so oljčnih listi v senci ob Kutinu iz Čadrga za pokušino Ob hudi bolje, da ne oljosvetlitev. in sira. Posvet je bil tudisuši letosje dobro obiskan, saj raje se ga povijemo je udeležilo okrog 300zgornje ži več jih okrog vinarjev, strokovnjakov, novinarjev in trtah z umirjeno, ne preveč bujno rastj ljubiteljev primorskih vin.

Vinogradnike ponovno opozarjamo, da od začetkagrozdja maja 2017 velja nova Redčenje uredba na področju pridobivanja podpor za prestrukturiranje vinogradov.

Vinogradniki grozdje redčijo, če j Prinesla je dve večji novosti. trte trpijo pomanjkanje vode.

1. Vlogo za podporo je potrebno vlo- Redčenj žiti od vinogradih.

1. aprila. do 15.Priporočljivo junija pred le- je, da v d dih tom, v katerem bo izvedlo prestruk- in v četr grozdje, v setretjem polovico turiranje. trtam omogočimo, da razvijejo temelj 2. Po prejemu vloge do najkasneje 1. ninski sistem, ki je osnova za dobro usp septembra opravi Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželjaletih. ogled vinograsetih, tridesetih Če je poleti suša da, ki se ga Izkrčitev vinogradi vode, je namerava potrebnokrčiti. v mladih starih trt se lahko izvede šele po opraprav tako priporočljivo vljenem ogleduje s strani agencije. Če z se redčenjem trte. izvede prej, pridelovalec ni upravičen do podpore za prestrukturiranje.

(Za gozdar Ministrstvo za kmetijstvo, dovoljenje za ponovno zasaditev sopodpore osspremembe na področju za pr nova podatki v Registru pridelovalcev ških površin, med drugim naj bi se spr grozdja in vina, za pridobivanje podpoKer še ni jasno, kdaj bo uredba re za prestrukturiranje pa ni dovolj sta- objavlje nje v registru, pač pa je potreben naj bodo pozorni na vsa ogled obvestila na to s strani agencije!)

Rok za oddajo letošnje zbirne vloge

dogovorite vnosspecialistka vloge nazaKmetijski Mojca Mavrič za Štrukelj,

vinogradništvo

Mojca Mavrič Štrukelj, spe Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Kmetijsko go

Jesen 2017 / Briški časnik / 54

Kultura

Alojz Gradnik, pesnik in prevajalec slovensko-furlanskih korenin

Alojz Gradnik in Eduardo A. Dughera Prispevek o potovanju Gradnikove poezije v Argentino, posvečen 50. obletnici smrti Alojza Gradnika in spoštljivemu spominu letos preminulega sina Sergeja Gradnika Alojz Gradnik je bil pesnik in prevajalec slovensko-furlanskih korenin. Rodil se je leta 1882 v vasi Medana, v Goriških brdih, prostoru kulturnega in jezikovnega stičišča med romanskim in slovanskim svetom. Brda z okolico so obenem pretežno kmečko območje, kjer so se generacije kolonov preživljale z obdelovanjem zemlje, predvsem z gojenjem vinske trte. Gre torej za prebivalstvo s kmečko identiteto, ki je bilo eksistencialno zraščeno z domačo zemljo in intimno navezano nanjo. Kljub temu se je zaradi težkih gospodarskih razmer prebivalstvo z danega območja konec 19. stoletja množično odločalo za izseljevanje v Argentino. Slednje je doletelo tudi Gradnikove sorodnike po mamini strani. Da pa bomo bolje razumeli vezi med Gradnikom in Argentino, moramo uvodoma osvetliti še nekatere drobce iz Gradnikovega življenja.

Gradnik je v času med obema vojnama živel v Beogradu in kasneje Zagrebu, kjer je zasedel mesto enega od sedmih vrhovnih sodnikov v Kraljevini Jugoslaviji. V tem času je našel človeško bližino in oporo v sestrični Marii Samer iz Trsta.

Bila je to njegova sestrična po materini strani, ki je izhajala iz furlanske družine blizu Krmina, torej manjšega kraja v neposredni bližini Brd. Gradnik je bil na to furlansko družino zelo navezan, saj ni poznal sorodnikov po očetovi strani, njegov oče je odraščal v rejniški družini.

Z Mario si je Gradnik dopisoval v italijanščini. Pisal ji je o njegovem zasebnem življenju in o njegovem literarnem udejstvovanju. Maria je bila sicer zaposlena kot prodajalka v Trstu, toda bila je za tisti čas izobražena ženska, ki je znala tuje jezike in bila v stiku s takratno italijansko literarno elito iz Trsta. Literatura je bila tako tista skupna vez med njo in bratrancem, ki je spodbudila ali vsaj olajšala marsikateri ustvarjalni podvig Alojza Gradnika, kot je bilo njegovo prevajanje iz italijanske in drugih tujih književnosti, saj ga je Maria zalagala s potrebno literaturo iz Trsta, ki mu je bila potrebna Jesen 2017 / Briški časnik / 56

za prevajanje. Bila je torej neke vrste literarna in medkulturna posrednica.

Maria sicer po do sedaj znanih podatkih ni bila literarna ustvarjalka, kljub temu je v obdobju med obema vojnama napisala kroniko družine Godeas, ki ima mestoma značilnosti literarnega teksta. Maria je kroniko napisala po spominu njene matere, ki je bila sestra Gradnikove matere, Lucie Godeas.

Kronika je napisana v italijanščini in opisuje življenje furlanske družine Godeas, številčne družine kolonov, ki se je težko preživljala. Tako se je ena izmed Luciinih sester poročila v Trst in v njenem zakonu se je rodila že omenjena Maria Samer.

Drugi dve sestri (Antonia in Maria) in njen brat Nazio pa so se odločili, da poskusijo srečo v Argentini. To se je zgodilo v letu 1878, ki naj bi zaradi slabih letin in brezperspektivnega stanja nasploh pomenilo začetek množičnega izseljevanja iz danega območja.

Nazio se po podatkih v kroniki ni nikoli več vrnil, je pa tako kot večina prvih migrantov iz Furlanije uspel priti do boljšega življenja. V Argentini (Santa Fè) je najel zemljo sku-

Občina Kultura

Alojz Gradnik in Eduardo A. Dughera paj z migrantom iz Francije, s katerim se je nato poročila ena od njegovih sester, Maria, in skupaj z možem nato odpotovala v Buenos Aires. Nazio naj bi se poročil z Brazilko, hčerko trgovca, s katerim je bil v poslovnih stikih. Sestra Antonia se je poročila s špancem Dughero, ki je bil notar, in se z njim preselila v Rosario. V zakonu med Antonio Godeas in Dughero se je rodil sin Eduardo Dughera, s katerim sta si Gradnik in Maria dopisovala.

Dughera je bil za razliko od njegovih staršev že rojen v Argentini, v furlansko-španski družini in uporabljal španski jezik kot jezik sporazumevanja z Gradnikom in Mario. Tudi njegova strokovna in literarna dela so nastala v španščini. Po poklicu je bil univerzitetni profesor za literaturo ter opravljal vodstvene funkcije v akademskem in bibliotekarskem svetu.

Kot literat, pesnik in pisatelj, je bil za svoje literarno delo tudi nagrajen. Bil je skoraj 30 let mlajši od Gradnika in je začel pisati literaturo, ko je bil star okoli 30 let, vsaj po knjižnih objavah sodeč. Na literarno pot je torej stopil relativno pozno, tako kot njegov bratranec Gradnik, ki je izdal prvo pesniško zbirko na pragu 35 letih.

Ohranjena korespondenca med Gradnikom in Dughero datira v leto 1939. Morebiti pred tem letom niti ni bilo dopisovanja med bratrancema, saj je bil Dughera precej mlajši od Gradnika. Leto dopisovanja tako sovpada z začetkom Dugherovega literarnega ustvarjanja. Dughera v enem izmed pisem tudi izrazi željo, da bi prejel bratrančevo mnenje o njegovi poeziji, kar lahko pojasnimo z dejstvom, da je bil Gradnik v letu 1939 že ugleden pesnik, njegovo ustvarjalno delo pa se je, kronološko gledano, že prelevilo v drugo polovico. Žal ne vemo, koliko časa so ostali bratranca in sestrična v stiku. Najverjetneje so vezi obstajale vsaj do leta 1948, ko izide Dugherovo zadnje literarno delo, ki je bilo najdeno v Gradnikovi zasebni knjižnici, Huellas en el Quebrachal.

Najbrž je druga svetova vojna prekrižala marsikatere literarne načrte. Iz ohranjenih pisem med Mario, Gradnikom in Dughero namreč vemo, da se je Maria konec tridesetih let prejšnjega stoletja odločila prevesti pesmi obeh bratrancev v italijanščino. Gradnikove pesmi je nato uspešno objavila v tržaških in videmskih revijah, pa tudi v nekaterih revijah v Rimu in drugje po Italiji. Predmet nadaljnjih raziskav bo ugotoviti, ali je objavila tudi prevedene Dugherove pesmi. Zagotovo pa je Maria poslala argentinskemu bratrancu Gradnikove pesmi, ki jih je prevedla v italijanščino. Dughera je namreč obljubil, da bo Gradnika predstavil svojim argentinskim kolegom. Najverjetneje je to storil v univerzitetnih in literarnih krogih v Rosariu, kjer je živel in deloval. Žal pa pisem, ki bi poročala o predstavitvi Gradnikove poezije v Argentini, nimamo.

Zadnja sled v predstavljeni literarni zgodbi, ki je potekala na relaciji Zagreb, Rosario, Trst, nas vodi v Trst, v začetek 70. let, torej že po Gradnikov smrti. Takrat je namreč Maria pisala Gradnikovi drugi ženi Francki, da bi si želela nazaj Dugherovo književno delo, ki ga je davno nazaj posodila Gradniku, v katerem ji je argentinski bratranec, pred skoraj pol stoletja, zapisal njej tako ljubo posvetilo. Predvidevamo lahko, da je Francka knjigo dejansko odnesla v Trst, kot je v pismu obljubila Marii.

Naslednje poglavje v tej izjemni briško-argentinski zgodbi bodo morebiti razkrile nadaljnje raziskovalne poti, ki, kot vse kaže, vodijo v Rosario. dr. Ana Toroš

Bojan Bensa razstavlja v ljubljanski Galeriji AS

Bil je to tudi briški večer

Za člane likovnega društva Dablo se je novo šolsko leto začelo poučno in barvito. Sredi septembra so se odpeljali na odprtje razstave svojega mentorja, akademskega slikarja Bojana Bense, v Ljubljano in v Galeriji AS prisluhnili njegovi barviti osebni izpovedi.

Razstavljavec ima korenine (in hišo) v Kozani, obiskali so ga njegovi briški »učenci«, številni obiskovalci so poleg vseh dobrot okušali še vino kozanskega vinarja Tomaža Prinčiča. Bil je to torej (delno) tudi briški večer.

Dablovci na odprtju razstave svojega mentorja Bojana Bense (tretji z desne)

V svetli, prostorni galeriji Zavarovalnice Adriatic Slovenica (AS) so umetnikova dela dobesedno žarela v svojem koloritu. Likovna galerija AS deluje od leta 2013. Njihova zbirka, dostopna na povezavi www.as-galerija.si, šteje že več kot tisoč del. V virtualni galeriji na isti povezavi so na ogled tudi vse dosedanje večje razstave. Ne zgodi se prav pogosto, da ima ustanova posluh za umetnost in da z odkupom umetniških del podpira umetnike. Vsekakor hvale in posnemanja vredno.

Razstava z zagonetnim naslovom Obisk neme živali razgrinja intimne zgodbe o umetnikovih notranjih občutjih, izkušnjah in doživetjih. »Bensa se prek slikarstva ukvarja z nezavednim, z njim raziskuje gorečnost, strast svojega duha. Zanimajo ga sanje, vzporedni svetovi … Prav sanje nas lahko pripeljejo do zavednega, kar zna biti zelo boleče. Zato stvari potlačimo.

Vprašanje je, koliko smo ljudje še sposobni videti tisto, kar je zadaj za vsebino, pod površino. Umetnik se sprašuje, ali gledalec v njegovih slikah lahko vidi stvari, ki se dogajajo znotraj slike,« zapiše kritikovo pero.

Tudi člani likovnega društva Dablo so odhajali z istimi vprašanji. Vsak zase se je spraševal, zakaj je slikar že v naslovu postavil gledalcem uganko sfinge. Gre za povezavo z iracionalnim, neotipljivim, ki je v stiku ženske in živali? Je žival prispodoba umetnika samega? Veliko neizrečenih misli je glodalo še med vožnjo proti domu, kajti premalo se zavedamo, da je v resnici prav nezavedno tisto, ki vodi naše življenje.

Iva Sivec Fotografija: Mediaspeed Jesen 2017 / Briški časnik / 57

Kultura

Katarzično koncertno doživetje v Vili Vipolže

Marko Hatlak, FUNtango in Iztok Mlakar

Šotor ob renesančni vili je tistega mrzlega septembrskega večera pokal po šivih. Več stoglava množica se je v njem dodobra ogrela ob ognjevitih ritmih harmonike Marka Hatlaka in njegove skupine ter štorijah in baldorijah legendarnega Iztoka Mlakarja.

Jesen 2017 / Briški časnik / 58

“Moja mama je kriva, da sem postal harmonikar,” pove Hatlak v nekem intervjuju. Pri šestih mu je kupila harmoniko, ki se je niti ni razveselil in tudi glasba ga ni mikala, a energična mati je sina pri sedmih vpisala na glasbeno šolo v Idriji – in potem je šlo samo še navzgor. Šolanje na srednji glasbeni šoli v Ljubljani in diploma na nemški mednarodni Visoki šoli za glasbo “Franz Liszt” v Weimarju, kjer letno za klavirsko harmoniko sprejmejo le po dva študenta iz vse Evrope, koncerti doma in v tujini, nagrade …

Pred trinajstimi leti je harmonikar Marko Hatlak osnoval skupino FUNtango, v kateri so še violinist Dejan Gregorič,

pianist Jan Sever, kitarist Andrej Pekarovič in kontrabasist Jošt Lampret - vsi glasbeniki, ki igrajo z dušo. Posneli so album History in ga posvetili svojemu vzorniku Astorju Piazzolli, velikemu argentinskemu skladatelju in harmonikarju, ki je tradicionalni tango obogatil z jazzovskimi in klasičnimi elementi ter tako ustvaril novo zvrst, »tango nuevo« ali novi tango. Hatlak je bil prvi, ki je v slovenskem prostoru utrl pot izvajanju tango glasbe, zdaj pa s svojo skupino Piazzollino glasbo nadgrajuje z avtorskimi in vokalnimi skladbami, ki jih na svojevrsten način interpretira sam, ter z glasbo iz sveta jazza in klasike. “Ko sem zaigral prvega Bacha,” se spominja, “sem v harmoniki začutil drugo dimenzijo. Majhne ogrle.” O drugi dimenziji piše tudi revija Elle, ki zasedbo Marko Hatlak & FUNtango označuje za skupino, “ki ti ponudi katarzično koncertno doživetje in te hočeš nočeš izstreli v drugo dimenzijo”.

Polnost večera je zakrožila ikonična skladba znanega primorskega kantavtorja in igralca Iztoka Mlakarja, nostalgična ljubezenska zgodba o Štefani in Bertolinu. Z njo je Hatlak že v preteklosti rad sklenil svoje koncerte, lani pa sta z Mlakarjem prvič skupaj stopila na oder. Štefani in Bertolinu sta se pridružili Vandima in Beštija, dve izpovedi malega človeka, ki se mu v gostilni ob vinu odpre duša in na dan privrejo njegovi najgloblji spomini in življenjske resnice. In na koncu “za vse, ka me poznaste”, skupaj s poslušalci zapeta skladba Avtopromet Gorica o šoferju kamiona, ki je “forišerija” in zato “nuca dobrega šoferja”. V prepletu življenjskih zgodb in komičnih dogodivščin Mlakarjevih zgodb, v večnih temah, kakor so ljubezen, minevanje in smrt, podkrepljenih z zvokom Hatlakovega tango kvinteta, je koncert izzvenel v večer, začinjen s priokusom nostalgije, strasti in ognjevitih ritmov. Vsa pohvala organizatorju, briškemu zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport, da smo bili tudi Brici lahko deležni tega enkratnega in edinstvenega dogodka, ki navdušuje ljubitelje in poznavalce.

Iva Sivec Fotografije: ZOSO, Damjan Simčič

Kultura Občina

7. Festival kreativne in improvizirane glasbe

Brda Contemporary music festival Že 7. Festival kreativne in improvizirane glasbe Brda Contemporary Music Festival je med 14. in 16. septembrom 2017 ponovno pripeljal v Šmartno ljubitelje te zvrsti glasbe. Udeleženci so imeli možnost sodelovanja kar na dveh kreativnih delavnicah.

Zlatko Kavčič in Trevor Watts

Vokalno je vodila švicarska vokalistka turkmenskega rodu Saadet Türköz, ki je pevce dobesedno z vseh koncev sveta popeljala skozi eksperimente z glasom. Drugo delavnico je vodil britanski saksofonist Trevor Watts, glasbenik, ki pri svojih 78 letih kaže izjemno vitalnost in kreativnost. Kot je že običaj, je bila prvi dan odprta fotografska razstava Luca D'Agostina, italijanskega fotografa in ljubitelja glasbe, ki koncerte posluša s fotografskim aparatom. Razstava bo odprta do konca oktobra.

Otvoritev je s svojo glasbeno multimedijo podkrepil Lado Jakša.

Saadet Türköz je s svojim solo nastopom navdušila v cerkvi svetega Martina, prvi dan pa je v skupini Disorder At the Border na oder stopil domačin Zlatko Kaučič, ki je tudi programski vodja festivala. V skupini je nastopil tudi Tobias Delius, še en britanski saksofonist, ki pa ustvarja in živi na Nizozemskem.

Drugi dan je v celoti minil v prijetnem druženju glasbenikov in obiskovalcev, delavnice so pritegnile tudi naključne obiskovalce, ki so radi zadržali korak ob nevsakdanjem muziciranju v Šmartnem. Večer je bil namenjen skupinam z obeh strani meje.

Zadnji dan je popestrila projekcija filma Mateja Okrogliča Camera Obscura, ki je malo pred tem prejel nagrado na filmskem festivalu Nišville Movie Summit. Kot poseben glasbeni vrhunec so bili nastopi udeležencev delavnic, ki so v dveh dneh pripravili vrhunske glasbene točke. Nastopil je tudi pianist in avtor Milko Lazar skupaj z Massimom de Mattio, poseben trenutek pa je bil koncert treh saksofonov – Boštjana Simona, Ceneta Resnika in Trevorja Wattsa. Večer je bil posvečen lani preminuli Emi Lenardič, domačinki, ki je kljub visoki starosti prejšnja leta z zanimanjem spremljala dogajanje na festivalu.

Trije dnevi improvizirane glasbe in skupnega ustvarjanja so minili v izjemnem prijateljskem vzdušju, v druženju, ki že napoveduje ponovno snidenje naslednje leto. Žepni festival, na katerem se ozvočenja v klasičnem pomenu sploh ne uporablja, je nedvomno ponovno dosegel tiste, ki jim neposredno ustvarjanje glasbe pomeni več kot pasivno sprejemanje.

Borut Bašin Fotografije: Oswald Schechtnen Jesen 2017 / Briški časnik / 59

Kultura

Sanje v Medani

Domoljubje, identiteta in staroselstvo Festival Sanje v Medani, ki ga že tradicionalno prireja založba Sanje iz Ljubljane, je zadnje dni junija in prve dni julija povezal več briških vasi.

Obiskovalcem iz različnih koncev Slovenije je ob domači poeziji, glasbi, izbrani besedi in žlahtni kapljici pustil sanjati ob misli na domoljubje, identiteto in staroselstvo. Prav slednje je bilo tudi osrednja tema letošnjega Festivala Sanje v Medani.

Prireditelji so si namreč zamislili, da bi obiskovalcem ponudili več informacij o izkušnjah in delovanju prednikov. Menijo, da je staroselstvo v času raztapljanja identitet tako na nacionalnih kot individualnih ravneh, v času množičnega izginjanja kultur po vsem svetu, ki jih nadomešča plehka in v svojem jedru barbarska kultura potrošništva, izjemno intrigantna tema. V to je bil prepričan predvsem Rok Zavrtanik, direktor založbe Sanje. O staroselstvu sta zato konkretno v okviru Foruma Sanje spregovorila pater dr. Karel Gržan, ki je s predavanjem V znamenju Oriona predstavil osupljive arheološke najdbe na tleh slovenske Štajerske, ter Pavel Medvešček, ki je lani objavil knjigo Iz nevidne strani ne ba. V njej popisuje izročilo posoških starovercev. Organizatorji so si namreč zaželeli, da se obiskovalci spomnijo izkušenj svojih prednikov, ki segajo daleč nazaj v zgodovino, še pred civilizacijo. »Čas briše spomine na marsikaj. Predvsem pa želimo, da ljudje razmišljajo s svojo glavo. Tudi založba smo postali iz domoljubja, ker se zavedamo delovanja avtorjev iz preteklosti,« je menil Zavrtanik, ki je še poudaril, da v Brdih ljudje znajo misliti s svojo glavo, zato festival že vsa leta prirejajo tu.

Rdeča nit je povezovala tudi večerne dogodke v Vili Vipolže, kjer sta se od četrtka do sobote prepletali predvsem poezija in glasba, seveda pa ni šlo niti brez humorja.

Prvi večer je po branju poezije Glorjane Veber in Marka Tomaša obiskovalce na noge spravil istrski glasbenik Rudi Bučar, Jani Kovačič in zasedba Ana Pupedan pa so navdušili z Besnimi pesmimi. Zavrteli so tudi Moj narobe svet, glasbeni dokumentarec Petre Seliškar.

V petek sta za razmislek o identiteti najprej poskrbela pesnika Jure Vuga in Milan Rakovac, Tamara Obrovac pa je s svojim etno jazz nastopom poslušalce popeljala v Istro. Milan Rakovac, ki je nastopil tudi z istrsko glasbenico, navdušenja nad Brdi ni mogel skriti: »Če ne bi bil Istran, bi bil zagotovo Bric.« Z literarno stand-up miniaturko Boštjana Gorenca – Pižame je publika obnovila znanje domače književnosti in se ob tem pošteno nasmejala, raper Klemen Klemen pa je bil zadolžen za to, da se je večer sklenil z rimano besedo.

Zadnji večer je v muzikalu Andreja Rozmana Roze Za ničniško odmaševanje suverenosti nastopilo enajst igralcev, Tomaž Mihelič in Janja Majzelj pa sta koncert šansonov naslovila Pozdrav od Svetlane. Ensemble Ankaran je popevke in šansone Franeta Milčinskega Ježka priredila v rock podobo, svojo poezijo pa je predstavila še Anja Golob.

Vse dni festivala so obiskovalci ob popoldnevih spoznavali poti pesmi in vina, ki so se na briških domačijah in tamkajšnjih vinskih kleteh razprla v intimno pesniško branje umetnikov festivala in pokušino briške žlahtne kapljice.

LPT Jesen 2017 / Briški časnik / 60

Boštjan Gorenc - Pižama je navdušil z literarno stand-up miniaturko.

Istrski pesnik Milan Rakovac (levo) in istrska glasbenica Tamara Obrovac sta ustvarila etno jazz pridih festivala.

Pesnik Jure Vuga je predstavil svojo poezijo.

Tjaša Koprivec, glavna urednica založbe Sanje in povezovalka programa festivala

Kultura Občina

Mednarodni festival TENSO

Zbogom orožje, pozdravljena pesem Petje ob bojni črti na slovensko-italijanski meji je 23. septembra v sklopu mednarodnega festivala TENSO zaobjelo Primorsko. Zborovska transverzala na Poti miru je bila izpeljana v duhu obeleženja spomina na prvo svetovno vojno in 100-letnico soške fronte, kjer so si vojaki na fronti in v zaledju s petjem bodrili duha. »Ob božiču bomo že doma …,« so se tolažili. Upanje je prešlo v sanje. Te so se pogreznile v strelski jarek.

Zborovska transverzala se je na poti iz Loga pod Mangartom, Kobarida, Tolmina, Prevale nad Novo Gorico ustavila tudi na svoji peti postaji v objemu Parka miru na Sabotinu, pot pa nato nadaljevala do Doberdoba, Svetega pri Komnu in zaključila v Gorici. Postanek na Sabotinu je zaokrožila prebrana poslanica za mir, pozdrav briškega župana Franca Mužiča in nastopi MoPZ Ludvik Zorzut iz Medane pod vodstvom zborovodje Zarjana Kocine, Vokalne skupine Vinika z zborovodkinjo Franko Žgavec ter Mešanega pevskega zbora Jože Srebrnič iz Deskel, ki ga vodi zborovodkinja Adela Jerončič. Zaključni pečat dogodku je dalo polaganje venca.

Mednarodni projekt je bil zaupan Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, območni izpostavi Nova Gorica, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, Kulturnim domom Nova Gorica, Glasbeno matico Ljubljana, Goriškim muzejem, Kulturnim centrom Lojze Bratuž, Kulturnim domom Gorica, Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) ter Slovensko filharmonijo. Pri pripravi dogodka na Sabotinu sta svoj del prispevala tudi Občina Brda in Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda.

Naj pesem doni v spomin, opomin in zavedanje, kako zelo smo lahko srečni, ker živimo v miru in sožitju mnogih narodov Evrope, česar naša zgodovina večkrat ni poznala.

Mateja Drnovšček Fotografije: JSKD

Vanda Vremšak Richter v Vili Vipolže

Podobe, odete v ritme narave in prepojene z glasbo Slikarski svet Vande Vremšak Richter je poetičen, izrazen in izpoveden, globok. Razstava njenih slikarskih del se čustveno zliva z odtenki narave, ki zgodovinski sobi Vile Vipolže od 7. septembra dajejo poseben pridih abstraktnosti.

Družinske korenine so slikarko zaznamovale že zelo zgodaj.

Pod mentorstvom babice Mare Kralj, žene slikarja Toneta Kralja, je svoja znanja s področja slikarstva nenehno bogatila, od leta 2010 dalje pa se v javnosti začela predstavljati tudi s samostojnimi razstavami. Tudi glasba ji je bila položena v zibelko. Mamin svet opernega gledališča ter svet očeta skladatelja jo bogatita z močnimi čustvi, ki jih zliva na slikarska platna. Slikarka je razstavo poimenovala Zatišnost II. Opisuje jo kot lovljenje ritma narave, stvarnosti, ki se izpeljuje skozi podobe, ki rahlo in prefinjeno razvijajo izpoved. V nenehnem iskanju umirjenosti, skladnosti in lepote se skozi nekakšne »vizualne lekseme«, neštete oblike možnega, nepretrgoma ohranja v približevanju iskanega.

Razstava bo v Vili Vipolže na ogled do konca novembra.

Mateja Drnovšček Fotografije: ZTKMŠ Jesen 2017 / Briški časnik / 61

Kultura

Renesančna glasba

Glasbeno cvetje ali Flores Musicae v Brdih Med 5. in 8. oktobrom se je Vila Vipolže znova ovila v glasbo, tokrat v odtenke renesančnih zvočnosti.

Kulturni dom Nova Gorica je v letos vstopil v sveže preoblikovan festival renesančne glasbe, ki ga je v preteklih letih pripravljal pod imenom Dnevi stare glasbe. Tudi v pretekli sezoni se je ta festival oglasil v Vili Vipolže z glasbenimi delavnicami in koncerti. Pri izvedbi teh dogodkov je k partnerstvu lani in letos pristopil Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda.

Bor Zuljan in Rolf Lislevand, Grad Dobrovo

Dušan Bogdanović, sv. Križ Kojsko

Jesen 2017 / Briški časnik / 62

Pod umetniškim vodstvom lutnjista in kitarista iz Bilj, Bora Zuljana, ki živi in ustvarja v Ženevi, so k nam prišli na gostovanje trije izvrstni poznavalci tega posebnega glasbenega obdobja in strokovnjaki glasbene improvizacije, področja, kateremu je bil festival v tej sezoni posvečen. Norvežan Rolf Lislevand, Francoz Jean-Yves Haymoz, srbsko-ameriški kitarist Dušan Bogdanović in lutnjist Bor Zuljan so med 6. in 8. oktobrom vodili specialne mojstrske tečaje za improvizacijo v renesančni polifoniji.

Udeleženci iz Švice, Španije in Slovenije so v sugestivnem okolju Vile Vipolže pridobivali spretnosti v interpretaciji renesančne glasbe. Vsi gostujoči profesorji so tudi nastopili na koncertih, dva od teh sta potekala v Goriških brdih, in sicer na Gradu Dobrovo ter v cerkvi svetega Križa v Kojskem.

Na Dobrovem sta koncert pripravila Rolf Lislevand, ki je igral na posebno strunsko glasbilo – vihuelo, in Bor Zuljan z lutnjo in renesančno kitaro. Z njunim nastopom smo se preselili v drugačen čas, v leto 1536, ko naj bi se v Rimu srečala dva takratna na evropskih dvorih izredno znana virtuoza na lutnji. Rolf in Bor sta na koncertu uprizorila to fiktivno srečanje in z njunima interpretacijama očarala poslušalce, kot bi jih najbrž v preteklosti posnemana mojstra.

V cerkvi svetega Križa v Kojskem je nastopila mednarodna zveza klasične kitare Dušan Bogdanović. Za njegovo igro je znano, da je svojevrstno doživetje, saj svoje skladbe vedno znova nekoliko predrugači.

Znan je kot izjemen improvizator. Njegove interpretacije so v prelepi cerkvici zazvenele čarobno. Vaška skupnost in župnija Kojsko pa sta k organizaciji pristopile kot običajno zelo gostoljubno in poskrbele, da je cel večer potekal v prijetnem vzdušju, tudi na pokoncertnem druženju.

Flores Musicae je dva koncerta izpeljal še v Novi Gorici in Kromberku; v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica je nastopila vokalna skupina Le Chant Sur Le Livre, na Gradu Kromberk pa ansambel Musica Cubicularis. Tako sta s Festivalom Flores Musicae Goriška in Brda obudila spomin na to posebno in prefinjeno glasbeno zvrst, ki jo imamo sicer zelo redko priložnost slišati v živo na koncertih.

Metka Sulič, koordinatorka Flores Musicae Fotografije: Matej Vidmar, Metka Sulič

Občina Kultura

Koncert Vlada Kreslina

»Še je čas« ponovno zadonel na prizorišču v Vipolžah Pred 30 leti je Vlado Kreslin v Vipolžah z zasedbo Martin Krpan prepeval na priljubljenem glasbenem tekmovanju POP delavnica. Občinstvo je skupini podelilo prvo nagrado.

Ko smo junija v okviru 30-letnice peli Gremo na pico v Novo Gorico z domačimi predstavniki skupin Bianco & Argonavti, tulili v luno Ta noč je moja z Janezom Bončino Benčem ter poskakovali ob zloglasnih Rock Partyzanih, se je Kreslin zaradi bolezni opravičil in obljubil, da se še pred koncem leta odzove našemu povabilu. In res se je!

V Vipolže se je vrnil letošnjega toplega julijskega večera v intimni minimalistični izvedbi s koncertom, ki prepleta glasbo in poezijo: muziko, ki jo ustvarja in poje že od časa skupine Martin Krpan. Še je čas ter Od višine se zvrti za začetek.

Cesta in novejša Če bi midva se kdaj srečala v nadaljevanju.

Za vmes in zaključek pa seveda ni manjkalo niti prekmurskih ljudskih pesmi od Venci do Micke, ki jih sicer oživlja z legendarno Beltinško bando. Vse pa je začinil z branjem pesmi in zgodb iz svojih zbirk Pojezije in Venci – Povest o Beltinški bandi. Niso manjkale niti anekdote, šaljive prigode in kar najbolj intimnih Kreslinovih zgodb. Čisto od blizu, za nas!

Kljub temu, da smo mu prisluhnili že mnogokrat, nas je tudi tokrat »zasrbelo« in dvignilo s stolov ter na trenutke pogrelo pri srcu ob mnogih spominih na tiste dni.

Tina Novak Samec Fotografiji: ZOSO, Damijan Simčič

Mednarodni glasbeni festival v Vili Vipolže

Med zvoki krajev v domačem kraju Devetnajsta čezmejna izvedba mednarodnega glasbenega festivala Med zvoki krajev (Nei suoni dei luoghi) se letos odvija med 13. julijem in 29. decembrom 2017. Koncerti poletnega festivala z glasbo plemenitijo kulturno dediščino številnih zanimivih krajev v Italiji in Sloveniji. V sklopu 33 koncertov mednarodno priznanih kot tudi mladih glasbenikov je festivalsko dogajanje 6. septembra našlo svoj prostor tudi v Vili Vipolže. Klarinetist Bojan Čumurović in pianistka Maja Petijević sta se publiki predstavila z igranjem glasbenih del Donizettija, Saint-Säensa, Bozze, Bruna, Messagerja in Grgina. Obiskovalci koncerta so v uvodnem delu briškega večera imeli možnost vodenega ogleda renesančne lepotice.

Celoten glasbeni festival je nastal v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica, italijanskim društvom Progetto Musica, Mestno občino Nova Gorica ter Občino Brda.

Mateja Drnovšček Fotografija: Kulturni dom Nova Gorica Jesen 2017 / Briški časnik / 63

Šport Občina

Turnir ob 30-letnici

Teden malega nogometa Rio Kujsko Od 26. do 30. junija smo izvedli malonogometni turnir »Rio Kujsko«. To je bil jubilejni turnir, zato sem pričakovali večjo podporo. Turnir ni vaška športna veselica. Simon Bevčič ga je v videu, ki je sestavljen tudi iz mojih starejših posnetkov, poimenoval kar Naše briško svetovno prvenstvo.

Teden malega nogometa Rio Kujsko lahko uvrstimo med pomembne družabne dogodke v Brdih. Že 30 let (tudi med vojno leta 1991) se na igrišču vsak dan zvrsti približno 80 mladih in starejših briških športnikov, ki se družijo in udejstvujejo v panogi, ki jo imajo radi.

Ob tem jih spodbujajo številni gledalci. Pa še zanimivost našega turnirja: vsi nogometaši morajo biti Brici, samo dva v ekipi sta lahko »Nebrica«.

Da to ni zgolj kojščanska prireditev, lahko podkrepimo s sledečimi podatki. V tridesetih letih smo k sodelovanju pritegnili znane nogometaše, športne delavce in kot goste tudi tiste, ki nekaj veljajo na kulturnem in družabnem področju delovanja v Goriških brdih in širše.

Med njimi so Miran Srebrnič, Florjan Debenjak, Borut Markočič, Dimitrij Mavrič, Mitja Kristančič, Jaka Šabec, Boris Kožlin, Gorazd Skubin …, med vinarji Ščurek, Četrtič, Pulec, Bužinel, Jakončič, Sirk, Čarga, Štekar, Simčič …, pa mladi nogometaši NK Brda, ženska ekipa briških pup, celo naša ravnateljica OŠ Dobrovo Vesna Filej, mažoretna in twirling skupina Brda, plesni center ADC in briški otroci, balinarji in balinarke, odbojkarji in odbojkarice. Kot gostje prireditve so bili Vid Valič, Viktorija - Playbojevo dekle leta 2011, športni novinar Ervin Čurlič, Željko Čakarević - Željkič - sedanji moderator na Radiu Center, Alya, Mambo Kings v akustični izvedbi, Gianni Rijavec, Zmelkow, The Maff, 7šrit, Plamen, Dj Cvere, Dj Kimi … Doživeli smo

prvo predstavitev pesmi Angelca ansambla Kalamari, nastop briške pevke Tine Drnovšek, Eve Mavrič in Neje Toroš iz šole petja The Best pod mentorstvom Lili Simčič … Letos smo na turnirju pričakovali tudi Andreja Stareta za profesionalno komentiranje tekem, a se dogodka ni mogel udeležiti. Profesionalno delo so pod vodstvom Uroša Bense opravili tudi sodniki.

Prav za to priložnost je nastala tudi himna tega turnirja Dajmo Brda (Himna NK Brda D. Matjac): Mi vedno smo z vami, v soncu in vetru, v dežju in snegu, v blatu in ledu.

Mi vedno smo z vami, ko sodnik vas zašije, ko gol vam zabije, s kartoni pokrije.

Dajmo Brda gol …

Najraje smo z vami, ko ste prvi v vrsti, ko golov ste dali kot grozdja na trti.

V gostilni po zmagi skupaj liter ga spijmo, v potokih naj teče peneče se vino.

Veselje je zmaga, poraz je debata, še vedno so šanse, odprta so vrata.

Dajmo Brda gol, gol, gol.

7. mesto: MJŠNO NA ŽARU HUM 8. mesto: PODCPTN Naj vratar: MITJA MADON Naj strelec: KEVIN HUMAR Naj igralec: KEVIN HUMAR Kralj šanka ekipa: FUL FUL STARI MODANA Beach volley: 1. mesto: MATJAŽ GORKIČ in NEJKA PLANINC 2. mesto: ROK KOLANDER in SARAH BUBNIČ 3. mesto: VASJA BENEDETIČ in NASTJA DEBENJAK Balinanje: Društvo upokojencev Kojsko 1. mesto: DANILO KUMAR, VINKO SIMČIČ, SILVO BIZAJ IN JORDAN PINTAR 2. mesto: DANICA HAGENMAIER, JOŽICA SIMČIČ, JOŽICA VONČINA IN VIDA OBIDIČ Še enkrat hvala vsem sponzorjem, Milošu Kumarju za tehnično izvedbo video-projekcije, Sebastjanu in Mateju Zaletelu, ki sta člana MDK, za pripravo igrišč, Nejcu Skubinu za domiselno vodenje podelitve priznanj, Miranu Klanjščku za moralno podporo, vaščanom Kojskega za potrpljenje ter mojim domačim, ki so mi bili v veliko pomoč pri izvedbi tega petdnevnega športnega dogodka.

GREMO NA POČITNICE REZULTATI LETA 2017 MALI NOGOMET: 1. mesto: NONA LUISA ŠMARTNO 2. mesto: DAJMO K NMWRIJ VČ BJANA 3. mesto: SPARTAK SLAVČE 4. mesto: FFS MODANA 5. mesto: VIPOLŽE BEL AIR 6. mesto: RIO KOJSKO 1995

Besedilo in fotografija: Dušan Matjac

Splošni pogoji nagradne igre so na voljo na spletni strani www.avtokrka.si

Tehnični pregledi

Registracija vozil

Kontrola skladnosti vozil

Delavnica za tahografe

Tolmin

05 38 00 010

●

●

Idrija

05 37 34 690

●

●

Nova Gorica

05 33 51 089

●

●

●

Šempeter pri Gorici 05 33 51 270

●

●

●

●

Ajdovščina

05 36 44 433

●

●

Sežana

05 73 11 330

●

●

Postojna

05 72 11 060

●

●

●

●

www.avtokrka.si

Jesen 2017 / Briški časnik / 65

Šport

Vrhovlje pri Kožbani

Marko Niemiz, svetovni prvak v downhillu Šestnajstletni Marko Niemiz iz Vrhovlja pri Kožbani, mlada briška zvezda gorskega kolesarjenja, je v Avstriji osvojil naslov neuradnega svetovnega prvaka v downhillu. potekajo 24 zaporednih ur?

Res je, da obstajajo 24 ur dolga tekmovanja, ki potekajo ekipno ali posamezno, toda na njih nisem sodeloval. Člani ekipe se izmenjujejo.

Kako ste tekmovalci razdeljeni v kategorije?

Ženske imajo enotno kategorijo, medtem ko je moška kategorija razdeljena glede na starost do 15 let, nato do 17 let, v kateri sem tudi sam, pa še do 19 let.

Najhitrejši tekmovalci so v skupini elite, nekako do 30. leta, po tej starosti pa se smatrajo kot mastersi.

Tekmovanja potekajo na številnih ravneh?

Marko Niemiz na svetovnem prvenstvu

Kako si spoznal gorsko kolesarjenje?

Prvi spomini na downhill segajo v otroštvo, ko me je mama komaj 6-letnega peljala na ogled proge, ki so jo oblikovali fantje iz kluba Deš Feš. Kolesarji, ki so skakali čez kamenje in korenine, so me očarali. Pritegnila me je njihova hitrost.

Si član downhill kluba?

Za rojstni dan sem si želel videti progo za downhill na Kanalskem vrhu. Tam sem po srečnem naključju srečal Miho Ivančiča iz Drnovka, ki je s fanti urejal progo.

Postal sem član Športno kulturno turističnega društva Avče, Miha pa je postal neke vrste mentor. Veliko me je naučil.

Letos sem kolesarsko pot nadaljeval v Ljubljani. Postal sem član Kolesarskega društva Rajd, enega najboljših kolesarskih društev v Sloveniji. V njem sta ekipi Unior Tools Team in Rajd Funsports.

Oblikovali pa so še ekipo Sinter Brakes Team, v kateri nas je pet najhitrejših mladih tekmovalcev društva. Udeležujemo se dirk domačega pokala Unior Downhill Cup, dirk evropskega pokala iXS v spustu, pa tudi mladinskega svetovnega prvenstva v spustu, pokala BMX Alpe-Adria ter drugih domačih dirk. Želimo se uvrščati na evropska in svetovna prvenstva.

Jesen 2017 / Briški časnik / 66

Ker je gorsko kolesarstvo zunanji šport, potekajo treningi zaradi prilagajanja vremenu le občasno?

Treningi potekajo vse leto, a se v zimskem času dejavnosti večinoma odvijajo s fitnes vadbami, ki so namenjene pridobivanju in ohranjanju kondicije. Sezona za downhill se prične spomladi aprila.

Trenira cela ekipa skupaj, ali imate individualne treninge?

Nekajkrat letno organiziramo klubske treninge, ki so letos potekali v Mariboru in na Krvavcu. Tako izpopolnjujemo svojo tehniko vožnje, učimo se novih elementov in se družimo.

Imate v klubu trenerje?

Gorsko kolesarjenje se razlikuje od ostalih športov. Znanje si člani običajno posredujemo med seboj. Starejši, bolj izkušeni kolesarji, vodijo mlajše. Po progi za spust jim mlajši sledimo. V Avčah sem sledil Mihi Ivančiču, medtem ko v KD Rajdu Žigi Pandurju.

V gorskem kolesarjenju potekajo številna tekmovanja. Ali je res, da nekatera tekmovanja v downhillu

Raven tekmovanj je pri downhillu različna, saj potekajo na državni ravni, evropska na mednarodni ravni, tekmuje pa se tudi v svetovnem merilu.

Običajno tekmujemo za določen klub, ki organizira prevoz in namestitev. Na evropskem prvenstvu najpogosteje potekajo tekmovanja ob koncu tedna, od petka do nedelje, pri čemer imamo v petek treninge, v soboto polfinale in v nedeljo finale. Na tekmovanju zbiramo točke, vezane na hitrost prevožene proge, za pokal pa se seštevajo točke tekmovanj ene sezone. V letošnjem primeru od petih tekmovanj.

Katera je tvoja najboljša uvrstitev?

Letos sem že po četrtem tekmovanju sezone pridobil dovolj točk za zmago pokala v moji kategoriji na državni ravni in to že eno dirko pred koncem sezone.

Tako sem že četrtič zapored postal slovenski pokalni in državni prvak.

Ponosen sem na največji uspeh, saj sem 6. avgusta zmagal na neuradnem svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v kraju Serfaus Fiss Ladis v Avstriji.

Kaj pomeni, da je svetovno prvenstvo neuradno?

Ko bom v naslednji kategoriji, torej do 19 let, bo uradno, medtem ko je naziv prvenstva za mlajše tekmovalce neuradno svetovno prvenstvo v downhillu.

Šport Občina

Vrhovlje pri Kožbani Pogled na fante, ki se vrtoglavo spuščajo po progi, marsikomu jemlje dih. Te je kdaj strah hitrosti, padcev?

Res je, a mislim, da je odvisno od perspektive. Ko voziš, imaš dogajanje pod nadzorom. Gledalci pa čutijo veliko napetosti.

Konec julija sem doživel najhujši padec. Zgodil se je na Češkem na tekmi evropskega prvenstva. To je bilo tik pred svetovnim prvenstvom. Bil sem pošteno potolčen. Moram priznati, da sem bil po okrevanju pri naslednjem spustu zelo napet. Strah me je bilo, da bi zopet padel in dobil iste poškodbe. Zavedal sem se tudi, da sem v času okrevanja veliko zamudil, ker nisem treniral, zaradi česar nisem bil v najboljši telesni kondiciji.

Rezultati so pokazali drugačno sliko … Kaj pogojuje tako dobre dosežke?

Je talent dovolj?

Mislim, da je talent ključen, nato pa še treningi, tudi sreča in zmožnost, da ukrotiš živčnost. Na evropskih in mednarodnih tekmovanjih sem bolj živčen, saj vem, da tekmujejo veliko boljši tekmovalci kot pa na državnem nivoju.

V čem se kolo za downhill razlikuje od navadnih koles? Ga je potrebno pogosto zamenjati?

Kolo za downhill je težje od navadnega, da lahko zdrži udarce. Ni za cestno vožnjo. Z njim ne moremo voziti navzgor.

Ima sprednje in zadnje vzmetenje. Menjava je običajno potrebna po dveh prevoženih sezonah. Komaj čakam novo kolo Delinci.

Marko Niemiz na državnem prvenstvu

v Italiji. Naslednje leto želim tekmovati še enkrat na svetovnem prvenstvu in seveda čez dve leti na uradnem svetovnem prvenstvu. Sicer se tudi poklicno usmerjam v stvari, ki me veselijo. Služba kot voznika reallyja bi bila zame več kot dobrodošla.

Vse skušam uskladiti po najboljših močeh. Družina me podpira, zato sem

ji hvaležen. Zahvalil bi se rad vaščanom, klubu in sponzorjem ter vsem, ki me podpirajo in spodbujajo pri tem športu ne glede na rezultate.

Monika Prinčič Fotografija: osebni arhiv M. Niemiz

Namizni tenis

Odprto prvenstvo Medane 2017

S katerim kolesom si zmagal na svetovnem prvenstvu?

Na svetovnem prvenstvu sem vozil kolo Mondraker. Prejšnji dan se je polomil menjalnik. Na dan tekmovanja je deževalo. Okoliščine niso bile najbolj obetajoče. Mogoče sta mi srečo prinesla nova čelada in številka 23. Tega dne ne bom nikoli pozabil. Še posebej čakanja na rezultat, saj sem kar eno uro sedel na vročem stolu (o. p.: to je stol, kjer sedi najboljše uvrščeni, ki ni nujno zmagovalec, saj ga lahko nadomesti kdo drug) na dežju z dežnikom v roki. To je bila najdaljša ura v mojem življenju. Moja družina je trepetala z mano.

Kako usklajuješ športne obveznosti s študijem? Kaj bi rad počel, ko odrasteš?

Obiskujem srednjo strojno šolo v Vidmu, saj sem tudi osnovno šolo dokončal

Prijatelji namiznega tenisa iz Medane so avgusta organizirali turnir Odprto prvenstvo Medane 2017. V izenačeni konkurenci je prvo mesto tudi letos pripadlo Žanu Kocini, ki je v finalni tekmi premagal Borisa Kocino. Tretje mesto je osvojil Janez Skočaj. Želja organizatorjev in nastopajočih je, da bi v prihodnje ta šport še bolj popularizirali in turnir uvrstili med vsakoletne športne dogodke v naši občini. Za uspešno organizacijo turnirja se zahvaljujemo vino@modana, vinarstvu Ščurek ter KS Medana.

Borut Miklavc Jesen 2017 / Briški časnik / 67

Šport

Planinsko društvo Brda

Delovne akcije in vzponi Pri zavetišču na Koradi smo organizirali dve delovni akciji.

Maja je potekalo popravilo ceste do koče, julija pa je bila na vrsti akcija čiščenja in urejanja okolice koče.

Pridobljena je vsa potrebna dokumentacija za izgradnjo sanitarnih prostorov, zato bi z deli lahko kmalu pričeli. Julija so naši markacisti sodelovali v akciji urejanja planinskih poti na Bovškem.

Veliki Karman (Monte Chiampon)

Odločili smo se povzpeti na Veliki Karman (Monte Chiampon), ki je s 1709 m najzahodnejša in najvišja točka Stolovega grebena. Turo smo začeli v Gemoni. Pot nas je vodila po krušljivem skalnem terenu. A ko stopiš na vrh in pozvoniš z zvončkom ter si zaželiš nekaj lepega, so vsi težki trenutki pozabljeni. Pogled se z vrha odpre proti severu, kjer sta v ospredju Plauris in Javor, sledi pa cela plejada vrhov v Karniji in Julijcih, v dolino pa na širne prode reke Tilment. Spust je bil vse prej kot lahek, potrebno je bilo veliko previdnosti, pa še sonce je neusmiljeno pripekalo. Povzpeli smo se še na Mali Karman, ki je priljubljen med pohodniki in gorskimi kolesarji, pa tudi jadralci.

Komna

V začetku julija smo šli čez Komarčo do Črnega jezera na Komno. Pridružili so se nam prijatelji planinci iz Nove Gorice in Kanala. Z vlakom smo se peljali do Bohinjske Bistrice, do izhodišča Slapa Savice pa z avtobusom. Sledili smo oznakam za Komarčo. Na težjih mestih vzpona so nam bila v pomoč varovala, predvsem jeklenice. Z vrha se nam je odprl razgled na Bohinjsko jezero in hribovje. Ustavili smo se pri Črnem jezeru. Začele so padati dežne kaplje. Morda so bile krive, da smo spregledali oznake za Komno. Hodili smo proti Triglavskim jezerom. Nič zato, saj nekateri ta še niso bili. Zaradi časovne stiske smo imeli pri koči krajši postanek. Pot proti Komni pelje čez gorski kraški teren z neštetimi položJesen 2017 / Briški časnik / 68

nimi spusti in vzponi. Tudi pri domu na Komni smo se ustavili le za kratek čas, kajti vezani smo bili na avtobusni prevoz. Utrujeni smo prišli v dolino in bili veseli, da avtobus še ni odpeljal. V Bohinjski Bistrici smo počakali na vlak ter se zadovoljni in polni lepih doživetij odpeljali proti domu.

Viš

Turo je vodila kolegica Katja iz PD Kanal. Za nas je bila velik izziv, saj na tej gori ni bil še nihče. Pot smo začeli v bližini Rajbeljskega jezera in šli do koče Corsi, kjer smo prespali. Naslednje jutro smo se povzpeli do Škrbine zadnje Špranje, ki jo zaseda značilen, že od daleč viden kamniti stolp, ki spominja na Michelangelovega Mojzesa. Nadeli smo si opremo in se vzpeli po zavarovani plezalni poti, ki je del poti »Anita Goitan« proti Višu. Vrh (2666 m) nas je pričakal z veličastnim razgledom na vrhove Viša in Montaža ter vrhove naših Alp, Kaninskega pogorja ... Na vrhu je bilo veselje res veliko. Sestopali smo po običajni poti proti koči Corsi, kjer nas je v srednjem delu pod Gamsovo materjo pričakalo nekaj jeklenic in zahtevnejša pot. V dolino smo se spustili mimo žičnice po betonirani cesti.

Čudovit in nepozaben vzpon nam še danes riše nasmeh na obraz in želimo si, da tako tudi ostane.

Visoki Kanin

Dan se ni začel po naših pričakovanjih, saj je bil začetek obratovanja žičnice premaknjen za eno uro, verjetno zaradi dežja na Kaninu. Po dobri uri smo se z gondolo podali proti Kaninu.

Pogled na vrh pa ni bil kaj obetaven.

Zavit je bil v meglo. Prispeli smo do postaje D, kjer smo izstopili v deževno in hladno gorsko pokrajino. Kaj sedaj?

Dež je ponehal in podali smo se proti Prestreljeniku (2499 m). Steza ves čas poteka po strmem pobočju in je mestoma nekoliko izpostavljena, zato je bila potrebna precejšnja previdnost. Po slabi uri hoje smo dosegli vrh. Bil je v megli, ki nam je zakrivala pogled. Vse bolj je začelo tudi deževati, tako da smo se hitro začeli spuščati. Kljub slabemu vremenu pa se je nekaj naših planincev odločilo preizkusiti prvo družinsko zavarovano pot (ferato). Ostali smo se vrnili v restavracijo. Ob prihodu v dolino nas je pričakalo lepo sončno vreme.

Kljub neuresničenem cilju smo dan preživeli v prijetni družbi z zaobljubo, da turo ponovimo.

Občina Šport

Planinsko društvo Brda Kamniško-Savinjske Alpe (od 12. do 15. avgusta)

Letošnjo štiridnevno turo smo začeli pri domu v Kamniški Bistrici. Prvi dan smo se povzpeli do Kamniškega sedla (1876 m), kjer nas je pričakalo hladno in vetrovno vreme. Trije kolegi so popoldan izkoristili za vzpon na sosednjo Brano (2253 m), ostali smo ostali v koči. Naslednje jutro smo se v še vedno vetrovnem in hladnem vremenu napotili proti Turski gori, ki velja za zelo zahtevno pot. Naš trud je bil na vrhu (2251 m) poplačan z lepim razgledom. Spogledovali smo se s sosednjo goro Skuto – našim naslednjim ciljem. Sledil je spust in že smo bili ob vznožju skalnega grebena Skute. Mogočno in veličastno deluje ob pogledu navzgor. Tudi vzpon je bil zahteven.

Z osvojitvijo gore (2532 m) smo si z dvignjenimi rokami in nasmeškom na obrazih segli v roke. Vrh nas je nagradil z izjemnim razgledom. Tudi sestop ni bil nedolžen. Prenočili smo v Cojzovi koči. Naslednje jutro smo jo mahnili proti mogočnemu Grintavcu. Po dobrih dveh urah in pol smo prisopihali na vrh (2558 m). Z naših nasmejanih obrazov je sijalo veselje in zadovoljstvo.

Pogled nam je uhajal še na naš zadnji cilj - Jezersko Kočno. Spust je bil zahteven. Za dostop na Kočno je potrebno skozi prehod, ki velja za enega najzanimivejših v naših gorah. Kočna je namreč kraljica Kamniško-Savinjskih Alp. Nahrbtnike smo pustili pred prehodom in se skozenj dobesedno splazili po trebuhu. Ko smo stali na vrhu (2540 m), smo od veselja zavriskali. Za našo Vesno pa je bil ta trenutek še posebej veličasten. V knjižico je odtisnila še zadnji manjkajoči žig, saj je prehodila Slovensko planinsko pot. Peščica se jih je podala še na bližnjo Kokrsko Kočno, ostali smo se počasi vračali.

Spustili smo se do Češke koče, kjer smo prespali. Po načrtu nas je naslednji dan čakal le še spust v dolino in pot domov, vendar smo se odločili, da bomo v naše planinske dnevnike dodali še en žig v Kranjski koči na Ledinah. Po prečenju nekaj izpostavljenih pobočij smo stopili v grapo, imenovano Žrelo. Pogled navzgor nas je kar stresel. Povratka ni bilo. Drug za drugim smo se po grapi počasi dvigali in dvigali, kot bi želeli v nebo. Nekaterim je bilo plezanje zelo prijetno. Ko se je zadnji dvignil iz Žrela, smo bili ponosni nase, od veselja smo zavriskali in dvignili roke. Vzdržljivost, previdnost in solidarnost – tri prvine, ki smo jih preizkušali, ko smo kot novoletni okraski viseli na jeklenicah in se premikali po ozkih policah. Vsi smo

bili mnenja, da je bila današnja ferata pika i. Po krajšem postanku pri koči smo se spustili do Jezerskega, kjer smo počakali na prevoz.

Kaj lahko sklenemo o letošnji turi?

Družba je bila odlična, vreme razen nekaj vetra, pa super. Ponosni, da smo v teh dneh premagali zelo zahtevne poti.

Na vsakem koraku srečujemo značilne alpske rastline in živali: kozoroge, kavke in mnoge druge ptice, ki jih ne poznam. Odnos med ljudmi je drugačen, vsak vsakogar pozdravi, kot da živiš v nekem drugem svetu. Kar pa te najbolj prevzame, je narava. Gore okrog in okrog, ena višja, druga nižja. Teh občutkov se žal ne more opisati, treba jih je doživeti.

Vrbanove špice – Triglav (25. in 26. avgust)

Za zaključek letošnjih vzponov v visokogorju smo se preko Vrbanovih špic in Kredarice povzeli na Triglav. Pot smo začeli v dolini Kot. Pri Debelem kamnu (velikem balvanu) smo imeli postanek. Presenetila nas je velika skupina kozorogov. Toliko in tako blizu jih še nismo videli. Usmerili smo se proti Vrbanovim špicam. Od tam naprej je šlo zares. Nadeli smo si čelade in varovalne pasove ter se podali v skalovje.

Končno smo dosegli Spodnjo Vrbanovo špico visoko 2299 m. Morali smo naprej, na še eno špico, visoko 2408 m.

Pot nam ni bila poznana. Nismo vedeli, kaj nas čaka. Vodila nas je čez gre-

benčke, spuščali smo se po skobah in zopet vlekli navzgor. Vzponi in spusti so si sledili. Srce je bilo malo hitreje. To so res prave špice. Nekateri pot uvrščajo med najtežje in najlepše zavarovane plezalne poti pri nas. Pa smo le prišli na vrh. Zmagoslavno smo dvignili roke.

Spustili smo se do Staničevega doma in se po krajšem postanku napotili do Kredarice, kjer smo prespali. Naslednje jutro smo zgodaj vstali, zunaj je bila še tema, toda kar nekaj lučk se je že pomikalo proti Triglavu. Usmerili smo se do roba ledenika (Zeleni sneg), nato pa se je kaj kmalu začela plezalna pot, ki je res dobro zavarovana. Nekateri so se z vrha že vračali, tako da smo se morali na ozkih in strmih predelih umikati in čakati. Že smo bili na Malem Triglavu, pot se je malo spustila na sedelce med obema vrhoma, nato pa ponovno vzpela. Po dobro varovani grebenski poti smo prišli na vrh. Lep je občutek stati na naši najvišji slovenski gori, pa čeprav to ni prvič. Razgled je bil izjemen, nepozaben, le meglice v daljavi so nam zakrile pogled do Jadranskega morja. Vzeli smo si čas za uživanje, krstili smo tudi Draga. Spust proti Doliču je bil dokaj zahteven, pot pa dobro varovana. Načrtovali smo spust čez Luknjo v Vrata, vendar smo se morali zaradi časovne stiske spustiti v Zadnjico. Z avtobusom smo se iz Trente nato vrnili domov.

Iva Šibav Jesen 2017 / Briški časnik / 69

Šport

Slovenske odbojkarice do 23 let osvojile srebro na svetovnem prvenstvu v Ljubljani

Kolajni botrovala tudi briška trma

ženskega odbojkarskega prvenstva v Ljubljani. Slovenska ženska reprezentanca do 23 let, za katero je zaigrala tudi Brika Tina Grudina, je osvojila srebrno stopničko. Dekleta so poleg srebra dosegle izjemen uspeh ter prvo žensko odličje v moštvenih športih na svetovnih prvenstvih.

Tini Grudina in njeni ekipi iskreno čestitamo za zgodovinski uspeh.

Prepričani smo, da je k lovoriki veliko pripomogla tudi Tinina briška trma in vztrajnost. Naj bo srebrna kolajna le uvod v številne osebne in športne zmage.

Uredništvo Briškega časnika Fotografija: Odbojkarska zveza Slovenije

Častni član Planinskega društva Brda

Letošnji 17. september se bo gotovo zapisal v zgodovino slovenskega športa: naši košarkarji so na evrop-

skem prvenstvu osvojili zgodovinsko zlato odličje, nič manj pomembna pa ni bila tudi finalna tekma svetovnega

BLT d.o.o. Idrija

Ulica Sv. Barbare 6, 5280 Idrija telefon: 05 37 43 660 e-naslov: blt@blt.si

AKCIJA

garažna sekcijska vrata

799€

(vrata, pogon, 2x daljinec, montaža, vključen 9,5% DDV).

Ob doplačilu možnost prilagoditve vrat po širini.

Zlati hrast, satin gray 840 € Akcija traja do 31. 12. 2017.

Barva: bela, rjava, antracit Dimenzije: 2375x2030, 2375x2150,

Prenovljena spletna stran

www.blt.si Jesen 2017 / Briški časnik / 70

2375x2280, 2500x2030, 2500x2150, 2500x2280, 2750x2030, 2750x2150, 2750x2280, 3000x2030, 3000x2150,

3000x2280

Motiv: M-line, Woodgrain

Nacko Drnovšček Nacko Drnovšček, častni član Planinskega društva Brda, je 24. julija praznoval častitljivih 90 let. Bil je eden prvih pobudnikov ustanovitve planinske sekcije Brda pod okriljem Planinskega društva Nova Gorica.

Ob dokončani gradnji planinske koče na Koradi, ki je bila narejena s prostovoljnim delom članov in podarjenim materialom - le nekaj zidakov in lesa so kupili, strošek pa med sabo razdelili, pride iz Nove Gorice ukaz: »Dajte nam ključe!« Odgovorili so odločno vsi v en glas: »Ne.« Ustanovili so Planinsko društvo Brda. Nacko je bil planinec z dušo. Ob njegovih turah in izletih ni manjkalo veselja. Vedno so ga spremljale orglice, saj je nanje vsako prosto minuto rad zaigral. Njegova posebnost je bil nahrbtnik, na hrbtnem delu pa privezan stolček, ki ga je varoval pred potenjem.

Ob postankih se je na njem odpočil.

Zagnanost, prostovoljstvo in dobra volja so odlike Nackota, s katerimi je za vedno zaznamoval naše društvo.

Nacko, vsi člani Planinskega društva Brda ti želimo še veliko lepih, sončnih in veselih trenutkov. Ponosni smo, da si naš častni član.

Sonja Erzetič

Šola Občina

Osnovna šola Dobrovo

Ravnateljica Vesna Filej odhaja v pokoj Konec septembra 2017 smo se učenci, učitelji in ostali delavci OŠ Dobrovo ter predstavniki Občine Brda na skrivaj zbrali v telovadnici šole, da bi se poslovili od naše dolgoletne kolegice in ravnateljice Vesne Filej, ki odhaja v zaslužen pokoj.

Zahvala uredništva Briškega časnika

Ravnateljico smo nestrpno pričakovali, saj smo jo želeli presenetiti. Njen prihod je pospremil bučen aplavz, ki mu je sledila pesem mladinskega zbora. Najprej so se z dvema pesmicama poslovili otroci iz vrtca, nato pa sta se predstavnika vsakega razreda ravnateljici zahvalila za njeno delo, ji zaželela srečo na novi poti in ji podarila vrtnico. Na koncu smo svoje želje in zahvale zbrali v čudovit šopek, ki je ravnateljici narisal nasmeh na obraz.

V kratkem nagovoru nas je spomnila na svoja leta na šoli, ko je sprva delovala kot socialna delavka, nato kot pomočnica ravnatelja in zadnjih 12 let kot ravnateljica. Povedala je, da so otroci naše največje bogastvo in da se je v vsem svojem času na šoli veliko naučila od njih. Poudarila je po-

men pozitivne naravnanosti in skrbi za vrednote ter se zahvalila za dobro sodelovanje s sodelavci šole, starši, z učenci in tudi z lokalno skupnostjo.

Spodbudila nas je, naj še naprej skrbimo za dobre odnose in naj nas ne zapusti pedagoški optimizem. Pomočnik ravnateljice Damijan Marinič se ji je v čustvenem govoru zahvalil tudi v imenu kolektiva. Svojo zahvalo za dobro sodelovanje sta v kratkem govoru izrazila tudi župan Franc Mužič in podžupan Žarko Kodermac.

V imenu Občine Brda sta ji podarila sliko, delo nekdanje ravnateljice naše šole Milene Stepančič.

Draga Vesna, želimo vam vse dobro na novi poti čez hribe in doline!

Sodelavci OŠ Dobrovo

Dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Dobrovo Vesna Filej je 1. septembra še sprejela učence v šolske klopi, konec meseca pa nam je pomahala v slovo in zaplula v upokojenske vode. V imenu uredništva Briškega časnika se ji zahvaljujemo za sodelovanje in ji želimo, da bi sedaj končno napočil čas za neskončne pohode po neosvojenih hribih, smučanje po belih strminah, »crkljanje« z vnuki, potovanja po neznanih deželah in za izpolnitev vseh želja. Predvsem naj ostane trdoživa in upamo, da nas bo občasno še razveselila s kakšnim člankom.

Uredništvo Briškega časnika Jesen 2017 / Briški časnik / 71

Šola

Portorož

Poletna šola v naravi 4. septembra smo učenci 5. razredov odšli v poletno šolo v naravi v Portorož.

Bili smo veseli in v pričakovanju. Na avtobusu smo se pogovarjali in smejali.

Med potjo smo se ustavili na počivališču in pomalicali. Ko smo prispeli v Portorož, sta nas pričakala učitelja Dušan in Sandi ter učiteljici Neva in Špela.

Vsak dan smo hodili v bazen, pa tudi v morje plavat. Prislužila sem si bronastega delfinčka. Poizkusila sem dobiti tudi srebrnega, a mi ni uspelo. Plavanje v morju mi je bilo zelo všeč, ker smo lahko skakali s pomola.

Veselila sem se tudi ogleda muzeja podvodnih dejavnosti in nakupovanja v mestu. Všeč so mi bili sprehodi v Piran,

Portorož in Fieso. Imeli smo tudi pouk.

Pri družbi smo spoznavali Koprsko primorje, pri naravoslovju pa vodo. V četrtek smo si ogledali film ter se dru-

žili in prepevali. V petek sem bila zelo vesela, ker smo odšli domov.

Nika Purgar, 5. b

Podružnična osnovna šola Kojsko

Ob zaključku šolskega leta Petošolci podružnične osnovne šole Kojsko so ob zaključku šolskega leta učiteljem pripravili posebno presenečenje. Starši, učiteljice od prvega do petega razreda in sedem učencev so se v popoldanskih urah zbrali v športnem parku.

Otroci so učiteljicam v zahvalo podarili recitacijo in plesni nastop. Povedali so, da so v njihovih srcih pustile sledi in jim dale bogato popotnico za življenje. Ker so vedno imele odprta vrata in srce, da so lahko neovirano prihajali k njim, se jim še enkrat zahvaljujejo.

Starši in otroci petošolcev OŠ Kojsko

Vrtec Kojsko

O zdravju in bacilih v skupini »konjički« V vrtcu lahko veliko naredimo za ozaveščanje in promocijo zdravega načina življenja. V neposredno delo z otroki vnašamo mnoge vsebine, s katerimi razvijamo in spodbujamo zdrav odnos do sebe in okolice, spoznavamo zdravo prehrano, pomen rednega gibanja, navajamo k samostojnosti in skrbi zase ter gojimo dobre medsebojne odnose.

V skupini »konjički« smo gostili medicinsko sestro za zobno preventivo. Z lutko krokodilom je pokazala pravilno ščetkanje zob in otrokom zobke tudi pregledala ter jim razložila, zakaj je redno in temeljito umivanje pomembno.

Obiskali pa sta nas tudi medicinski sestri, ki sta nas seznanili s potovanjem bakterij, nas naučili pravilno umivati roke in pokazali pripomočke za osebno higieno.

Vzgojiteljica Mariza Koncut Jesen 2017 / Briški časnik / 72

Šola

OŠ Dobrovo, podružnična šola Kojsko

Sprejem prvošolcev

Čestitke Občina

90-let Bogdane Trbižan

Kot ptica selivka Pri Guštavih v Šmartnem, v zaselku Travnik, je 22. avgusta 1927 prijokala na svet deklica Bogdana. Imela je še sestro in dva brata. Bila je navihana in živahna črnolasa deklica, ki se je podila po Travniku in tudi rada prisluhnila pripovedim nonota in none. Brezskrbno otroštvo se je končalo, ko se je vpisala v italijansko osnovno šolo.

Doma so bili revni, zato je potem, ko je končala osnovno šolo, morala po svojih močeh skrbeti za preživetje družine. Pomagala je pri kmečkih in gospodinjskih delih, z mamo hodila prodajat sadje, nekaj časa je delala v tekstilni tovarni v Podgori, kamor je hodila peš ali s kolesom. Kot mlado dekle pa je tudi rada plesala na »brjarjih« in marsikateremu fantu zmešala glavo.

Druga svetovna vojna je tudi njej zagrenila nekaj let mladosti. Družina je bila zavedna. Na podstrešju so imeli bunker, kamor so pogosto skrivali partizane. Bila je kurirka. Po priključitvi pa je odšla »s trebuhom za kruhom«, najprej v Kranjsko Goro.

Od tu so jo poslali na tečaj za natakarico v Dobrno. Potem si je kruh služila v Čatežu in Dolenjskih Toplicah. Tu je spoznala postavnega Franca, ki je služboval kot miličnik. Fant se ni pustil odgnati, zato je njeni mami napisal pismo, da se želi z Bogdano poročiti. Tako se je tudi zgodilo in kmalu se je rodil sin Žarko.

Sledila so leta pogostih selitev zaradi moževega službovanja.

Najprej so se preselili v Stari trg pri Ložu. Nato so živeli v Cerovem, kjer se je rodila hčerka Vasilija. Preselili so se v Kozano, nato Vojščico na Krasu, potem v Kostanjevico na Krasu, kjer se je rodil še sin Iztok. Tam so šele v tretji hiši našli svoj dom.

Za številno družino je bila moževa plača premalo, zato je Bogdana ob vikendih hodila delat v gostilne čez mejo. Med tednom je nabirala razne zeli, ki jih je prodajala. Hodila pa je tudi k večjim kmetom žet pšenico ali ajdo in pobirat krompir, ki ga je nekaj dobila za ozimnico. Tako sta z možem preživljala otroke in jih spravljala h kruhu. Na Krasu je dočakala rojstvo prve vnukinje in kmalu nato še vnuka. Sedaj pa jih ima že šest in devet pravnukov.

Bogdano je življenje večkrat kruto preizkušalo. Izgubila je V šolskem letu 2017/18 je v 1. razred na OŠ Dobrovo zako- mamo, sestro, oba brata, moža in sina. Pa se je vedno znova pobrakalo 31 učencev, v podružnično šolo Kojsko pa 12 učencev. rala in živela naprej. Z leti jo je vedno bolj vleklo v rodna Brda, Na prvi šolski dan smo se zbrali v telovadnici šole. Po uvod- zato se je še enkrat selila na svoj Travnik. nem nagovoru ravnateljice in župana Občine Brda je sledil Že peto leto živi v domu upokojencev v Novi Gorici, kjer je v kratek kulturni program in sprejem prvošolcev. Po bučnem krogu ožjih sorodnikov slavila 90. rojstni dan. aplavzu ob prejemu rutk smo se odpravili v učilnice.

Bogdani za visok jubilej iskreno čestitamo tudi iz uredništva Briškega časnika in ji želimo še obilo let v zdravju in osebni sreči. učiteljice 1. razredov Milena Beguš Jesen 2017 / Briški časnik / 73

Čestitke

70 let skupne poti Emilije in Emila Peršolja

Prva »železna poroka« v Brdih

Julica in Milko iz Šmartnega sta 4. septembra presenečena uzrla nad vhodnimi vrati »porton« iz bršljana, okrašen s cvetjem iz domačega vrta in na njem napis: 70 let skupne poti. Ta enkraten dogodek so jima ta mladi obeležili kar doma, saj zaradi trgatve ni bilo časa za večje slavje. Niso pa jima povedali,

da ju to še čaka. Zato je bila zanju nedelja, 8. oktobra, polna presenečenj.

Dogajalo se je v Gostilni pri hrastu v Novi Gorici, kjer so se ožji sorodniki z Julico in Milkom zbrali na slavnostnem kosilu.

Tam se jim je ob zdravici pred kosilom pridružil župan Franc Mužič s fotografom in snemalcem Ivom in Iztokom Saksidom.

Slavljencema je čestital za izjemen jubilej, ki ga je poimenoval »železna poroka«. Doslej namreč v Brdih še nismo beležili 70 let skupnega življenja dveh zakoncev. Izročil jima je priložnostno darilo in zaželel še veliko srečnih in zdravih skupnih let.

Za to priložnost je Julica od svojcev dobila poročni šopek iz rdečih in belih vrtnic, umeščenih v zelen cvet hortenzije. Ob poroki pred 70 leti si ga namreč ni mogla privoščiti.

Julica in Milko sta še dobrega zdravja in polna optimizma napovedujeta, da bo ponovno skupno slavje čez 10 let.

Tudi iz uredništva Briškega časnika jima iskreno čestitamo za enkraten jubilej in jima srčno želimo, da bi se njuna napoved uresničila.

Milena Beguš Fotografija: AVP S, Ivo in Iztok Saksida

Zlatoporočenca

Nadja in Jožef - Bruno Prinčič 1. julija je minilo 50 let, odkar sta si Nadja in Bruno obljubila večno zvestobo. Ona iz Kozane, rojena Simčič, on iz Gornjega Cerovega, sta se leta 1964 spoznala na plesu na vrtu gostilne 25. maj na Dobrovem.

Na prvi julijski dan leta 1967, na Nadjin 21. rojstni dan, sta se vzela.

Po civilni poroki na Dobrovem je sledila cerkvena v Kozani, kjer ju je poročil župnik Efrem Mozetič. Novoporočenca s pričama, Nadjino sestro Silvo in Brunovim bratom Romanom, je v mercedesu prevažal prevoznik Bruno. Kosilo je bilo na nevestinem domu, večerja in ples ob živi glasbi pa v gostilni Oddih. Tudi poročno potovanje sta si privoščila, in sicer teden dni oddiha v Piranu.

Skupno življenje sta zaživela v Nadjini rojstni hiši, v Kozani št. 51. Še istega leta sta povila prvo hčerko Danico, leta 1971 Patricijo, leta 1979 pa so se vselili v novo hišo ravno tedaj, ko je Nadja prišla domov iz porodnišnice s sinom Damjanom.

Jesen 2017 / Briški časnik / 74

Že nekaj let pa sta srečna in ponosna nona in nono dveh vnukinj in štirih vnukov: Jakoba, Gregorja, Sare, Nike, Žana in Tineta.

Nadja in Bruno sta z delavnostjo in predanostjo na svoji kmetiji veliko ustvarila in otrokom pomagala na poti v samostojnost. Od leta 1966 do 1979 je bil Bruno zaposlen kot šofer na Avtoprevozu Tolmin, vendar je delo pustil, ker obojega ni zmogel. Poleg napornega kmečkega dela sta si vzela tudi čas za sprostitev, krajše izlete z društvom upokojencev in

potovanja v Albanijo, Izrael, Francijo in Švico.

Zlato poročno slavje so jima »ta mladi« pripravili 8. julija, ker je bila teden prej druga poroka v sorodstvu. Zbrali so se pred domačo hišo, od koder sta se zlatoporočenca odpeljala s kočijo do kozanske cerkve, kjer sta pred navzočimi svojci in župnikom Alojzom Subanom potrdila zakonsko zvestobo. Po maši so pred cerkvijo nazdravili in se odpeljali do Vile Kozana. Tam se je zdravici pridružil podžupan Žarko Kodermac, ki je slavljencema čestital v imenu občine in izročil priložnostno darilo. Od otrok pa sta dobila plačano štiridnevno potovanje z letalom v Rim, kamor bosta odšla 28. oktobra. Tam še nista bila.

Ob večerji so jima svojci pripravili zabavni program. »Povedali pravljico o dveh srečnih ljudeh, zgodbo skupnega življenja, ki piše se 50 zlatih let«, podali kratek in duhovit življenjepis in zaključili: Vsi tukaj zbrani vama želimo, da še naprej pogumno stopata po poti življenja, naj bo ta ovinkasta ali ravna, dokler je prepletena z ljubeznijo, bo zmeraj glavna.

Tej čudoviti želji se pridružujemo tudi iz uredništva Briškega časnika in slavljencema iskreno čestitamo za skupnih 50 let.

Milena Beguš

Misel Občina

Duhovna in kulturna doživetja Briško vsakoletno romanje

Prvega julija smo iz vseh briških župnij romali na Goro Oljko nad Polzelo. Tam nas je v cerkvi sv. Križa sprejel tamkajšnji župnik Jože Kovačec in nam pri sv. maši na kratko predstavil zgodovino cerkve. Po sv. maši smo obiskali obnovljeni grad malteških vitezov v Polzeli in župnijsko cerkev. Po kosilu pa v bližnjem Mozirju še Mozirski gaj. Pozno popoldne smo se preko Trojan (s krofi) odpeljali proti domu, polni duhovnih in kulturnih doživetij.

Srečanje sošolcev

Sredi julija smo v Biljani priredili srečanje sošolcev duhovnikov, ki smo bili posvečeni leta 1985. Prišlo je 15 sošolcev, med njimi tudi pomožni ljubljanski škof dr. Franc Šuštar in sestra redovnica Ivanka Tadina. Nadškof msgr. Stanislav Zore se je opravičil, kot tudi nekaj drugih sošolcev, zaradi obveznosti oziroma bolezni. V biljanski cerkvi smo najprej imeli sv. mašo, ki jo je vodil škof Franc Šuštar, nato pa se podali na ogled Šmartnega. Po kosilu nas je v grajski vinoteki prisrčno sprejel župan Franc Mužič, ki je predstavil občino in njeno delovanje. Ob prigrizku in pijači je sledil prisrčnem klepet in na koncu še županovo obdarovanje duhovnikov. Nato smo se podali še v Klet Brda, kjer nas je lepo sprejel direktor Silvan Peršolja. Razkazal nam je klet in predstavil pridelavo vina,

obenem pa smo pokusili tudi posamezne sorte vin iz Goriških brd in prejeli v dar nekaj steklenic.

Alojz Suban

Oratorij v Biljani

Dotik nebes Letošnji oratorij v Biljani z naslovom Dotik nebes je bil že 13. zapored in je potekal od 10. do 14. julija. Oratorija se je vsak dan udeležilo 80 otrok in 25 animatorjev. Pet dni nas je spremljala Marija, o kateri govori letošnja zgodba. To smo animatorji posneli.

Prvi dan smo reševali uganke v igri na temo Havajev. Prebivalcem Havajev smo pomagali pregnati gusarje, ki so zasedli otoke. Vsaka skupina je pripravila tudi mešanico pijač – cocktail, ki jo je žirija ocenjevala. V torek smo se v veliki igri izgubili in iskali pot nazaj v Slovenijo. V potni list smo morali zbrati žige desetih držav. V sredo nas je pri velikih igrah obiskala zlatolaska, ki smo ji pomagali poiskati lase. Te je ukradla čarovnica. V sredo smo šli tudi na izlet v Deskle. V četrtek smo imeli vodne igre.

Gusarji so nam zasegli ladjo, ki smo jo morali odkupiti. Obiskali so nas tudi gasilci.

Oratorij smo zaključili v petek z mašo, ki so se je udeležili tudi starši.

Metod Mikulin Jesen 2017 / Briški časnik / 75

Križanka

NAGRADNA KRIŽANKA

SESTAVILA: MINKA ČUFAR

VEZAČ SNOPOV

DRAGO TRŠAR

PRIPRAVA ZA RIBOLOV

TERMIČNI RAZKROJ

STOJA BALETKE NA PALCU (NI LATITUDA)

VEČJA AVSTRALSKA PAPIGA, KAKADU

FUNGICID ZA ZATIRANJE ŽITNE PLESNI (NI SPORTAL)

SUMERSKI BOG VOJNE

STARO IME ZA NARAMNICE, OPRTA JED OKROGLE OBLIKE IZ MLETEGA MESA IN KRUHA DEL IMENA JUNAKA PISATELJA KARLA MAYA (? SHATTERHAND)

OZNAKA ZA KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO VEDA O ARHITEKTURI, UMETNIŠKA IN TEHNIČNA IZVEDBA

VLADO ILIEVSKI KIRURŠKA IGLA (SREDINE BESEDE SEZAM)

NINURTA – SUMERSKI BOG VOJNE

DRAGO ULAGA MAKEDONSKI VOJSKOVODJA, CARANUS

Zahvala uredništva

NEKDANJI MARIBORSKI TEDNIK (NI MAJ) BES, SRD

RDEČKASTA SVETLOBA NA NEBU OB SONČNEM VHODU / ZAHODU TRIBA – VEZANI KOZOLEC

JADRANSKI OTOK ZNAN PO MARMORJU

Pravilna gesla nagradne križanke 87. številke Briškega časnika so: WS, GRIMASA, ODLITEK, KELTIKA, SČ, HLAD, TIČ, ALI, ACER, EJ, DALJICA, JAM, OBUVALO, ČASOMER, ERTL, NN, SB, AVTO, NAISKOS, IRSKA, KAKAV, BA, ENO, PULPRET, ISKRNIK, AHA, ILA. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami. Izžrebali smo SLAVICO SIRK, Biljana 21, 5212 Dobrovo. Nagrajenki Občina Brda poklanja knjigo zgodovinarke dr. Tanje Gomiršek Rebula - nekoč in danes. Nagrajenka naj nagrado prevzame na tajništvu Občine Brda.

Knjigo Rebula - nekoč in danes smo podrobneje že predstavili v Briškem časniku. V knjigi so zbrane neprecenljive informacije o zgodovini rebule v Brdih. Strnjen opis je dr. Tanja Gomiršek napisala tudi v tej številki Briškega časnika. Vabljeni k branju.

V uredništvu smo vam pripravili novo, zimsko križanko. Spet bomo poiskali zanimivo nagrado.

Naj namignemo, da bo tokrat gledališko obarvana.

Nagradili bomo nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 30. novembra 2017. Če križanke nočete izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov napišete na dopisnico in jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka. uredništvo Briškega časnika

KRAJ NAD VIPAVSKO DOLINO, PRI AJDOVŠČINI

LUKA V JEMENU (NI AMEN)

ZASILNA KOČA IZ LESA

IME IT. PESNICE IN PISATELJICE NEGRI

Boris Zupančič

ZELIŠČE, RASTLINA OZKO OKNO, ODPRTINA V STENI

HLADEN VETER V SEVERNI AMERIKI, BLIZZARD KONJSKO SUVANJE Z ZADNJIMI NOGAMI NAZAJ NEKDANJA FIZIKALNA MERSKA ENOTA ZA DELO

DALMATINSKA OBLIKA IMENA ANA

GLAVNI ŠTEVNIK PLOD BUKVE

PROSTOR, KJER LOVEC ČAKA DIVJAD, ČAKALIŠČE PIROLIZA – TERMIČNI RAZKROJ

VOJAŠKI SPOPAD, BORBA, BOJ

VEZANI KOZOLEC GRŠKI BOG VETROV

SRBSKO GLAVNO MESTO

ELEKTRIČNO NABIT DELEC

VERA ALBREHT

ŽARNICI PODOBNA PRIPRAVA, SVETILO

ROBERT ALTMAN GRŠKI OTOK ANDREJ KAROLI

PREBIVALKA VASI KUK

STAROŽIDOVSKI KRALJ

Jesen 2017 / Briški časnik / 76

BIATLONEC JAKOV

Dolgoletni oblikovalec v Grafiki Soča Boris Zupančič, ki je sodeloval pri oblikovanju Briškega časnika, je zakorakal v upokojensko življenje. Člani uredništva Briškega časnika se mu zahvaljujemo za sodelovanje, številne nadure, ki jih je žrtvoval, da je Briški časnik pravočasno prihajal v naše domove, in za neskončno potrpežljivost. Želimo mu, da bi našel čas za kolesarjenje, hojo v hribe in za vsa zadovoljstva, ki lepšajo življenje. uredništvo Briškega časnika

Naslov: