Mladim ni vseeno za prihodnost briške občine
ŠTEVILKA 94 • LETNIK 23 • POMLAD 2019
Ob izidu
Briški razcvet
V vaše domove prihajamo v času počitnic s številnimi članki o dogajanjih, ki so krojila letošnjo pomlad in del poletja v Brdih. 25. maja smo se prvič uradno zapeljali po novem krožišču na Dobrovem in občudovali novo ureditev osrednjega trga. Te dni naj bi zabrneli stroji v Gonjačah, kjer bodo poleg krožišča rekonstruirali tudi odsek ceste med Gonjačami in Kojskim ter uredili pločnik. Brda so lepa in obeležujemo 25. obletnico napravLetos je, da jih z urejeno infrastrukturo še polepšamo. stanka Občine seji Brda. občina ima s ki ustvarja bogato doto na kulturnem področju Brd. Na slavnostni so seNaša poklonili Karlu Zuljanu, pomočjo Briškega časnika natančno Širi glasbeno znanje in je zagnan glasbenikzabeter ustvarjalec. Povsod lahko zasledimo njegovo ljubezen leženo 25 letih. Ob občinskem do glasbedogajanje in briških vgričev, še danes s svojo harmoniko popestri marsikatero prireditev in doma zapiše čudovite melodije. prazniku vam bomo podarili posebno Na sejivsokateri počastili dva paradna konjapeščico briškega gospodarstva. Priznanje so podelili Kleti Brda, ki letos prilogo, bomo izpostavili praznuje častitljivih let, ter podjetju Trine d. o. o., turistični center Venko, ki je prav te dni zabeležil dogodkov, ki so 60 spremenili in obogatili deseto letovdelovanja. Brda uspešno posluje in je z več kot 100 delovnimi mesti največji zaposlovalec življenje zadnjemKlet četrt stoletju. v občini, Venko je drugi največji zaposlovalec v Brdih, tu je zaposlenih več kot 65 ljudi, delo pa nudi Ko listam po starih številkah, se zavem, tudi 20 študentom. Obe podjetji sta tesno vpeti v lokalna dogajanja, skrbita za ugled občine in za razvoj koliko bilo narejenega v tem obdobju. briškega je turizma. Pred 25 letisosmo bili Milošu veseli, da se je obmoNagrade podelili Kumarju, Eriku Kodermacu in Valterju Mavriču. Podrobneje smo jih čje Brd povezalo v celoto in da lahkočasnika. o živpredstavili na naslednjih straneh Briškega ljenju v tejčešenj občini odločamo sami.inMejne Praznik je poskrbel za pestro več tednovoljke, trajajoče in krodijo. nam privabil ki praznovanje sedaj bogato Naša številne oljčna zapornice še vednokulturne, spuščene. Kljub radovedneže,sokibile so spremljali športne in turistično obarvane prireditve. olja dosegajo zavidljive uspehe. Društvo Z veseljem je bilapovezovati maja v Bruslju za uvrstitev20Brd/Collia na temu, da so poročamo, se vinarji da začeli v predstavljena oljkarjev kandidatura Brda letos praznuje let. Ob tej Unescov seznam dediščine, dainbomo pri nas naslednje leto gostili del evropskega nogometnega okviru društvasvetovne vinogradnikov vinarpriložnosti bodo izdali zbornik. Povzetek prvenstva da je naše griče občudovala nemška delegacija. Vinarji in oljkarji so ponovno prinesli jev, so sevinarjev, na sejmih predstavljali ločeno. lahko preberite številki Briškega domov številna priznanja, vskrivali. Vili Vipolže so se pa spletalesimednarodne vezi in šev bitejlahko naštevala. Vsi ti Rebulo so sramežljivo Danes časnika. V teh dneh medijih poročajo o drobci dogajanj sestavljajo uspešno zgodbo naše dežele. z veseljem poročamo o skupni promo- Slapniku. Tanja Gomiršek je za vas zbrala ciji naše rebule in povezovanju Bricev zgodovinska dejstva o tej do pred kratkem na obeh straneh meje na sejmu Vinitaly pozabljeni vasici. v Veroni. Pred 25 leti smo posadili prve Na novinarski konferenci, kjer so nam
predstavili pomladanske turistične dogodke v Brdih, smo lahko slišali, da bo po Brdih maja ob koncih tedna začel voziti krožni turistični minibus (hop on hop off bus). Avtobus bo peljal in ustavljal na najbolj obiskanih lokacijah v jedru Brd. Turistična pisarna TIC se bo preselila v Šmartno. Pomlad nam bo prinesla tudi nove prostore v mladinskem centru v Štalonih. Konec januarja je ZTKMŠ Brda v Vili Vipolže organiziral odlično obiskan posvet o briški mladini. Fotografija na naslovnici dokazuje velik obisk mladih. Veseli smo, da se premika tudi na tem področju. Naj citiram podpredsednico Društva žuristov Crwvo Terezo Peršolja: »Mladi niso bodočnost, so sedanjost.« S to mislijo vas pospremim v letošnjo pomlad. Želim vam vesele velikonočne in prvomajske praznike ter čestitam k državnemu prazniku dnevu upora proti okupatorju Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Fotografija: Andrej Colja
Festival vina in oljčnega olja
Boris Marinič ponovno najuspešnejši Zadnji marčevski in prvi aprilski dan je v Šempasu potekal 13. Festival vina in oljčnega olja, kjer je Boris Marinič ponovno »prišel – videl – zmagal«. Dosegel je naslednje rezultate: dvakrat zlato medaljo in diplomo za olje leccino in istrsko belico, dvakrat plaketo in diplomo Top 10 za olje leccino in istrsko belico, diplomo in vice šampion za olje leccino ter šampion za olje istrska belica, ki je obenem postalo šampion festivala. Na šestnajstih festivalih v Splitu ter na trinajstih v Šempasu še nihče od sodelujočih ni prejel toliko priznanj naenkrat kot Boris. Na festivalu v Šempasu je Bosetu iskreno čestital tudi briški župan Franc Mužič. Milena Beguš B R I Š K I
Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UREDNIŠTVO: Anita Manfreda, glavna urednica Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, redakcija, tehnično urejanje Andrej Colja, fotografije Ana Cukijati, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva
Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Goran Simčič, Iva Sivec, Mateja Drnovšček, Erika Koncut Oglasno trženje: Tina Testen Kumar s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com Oblikovanje oglasov: DESENIA Danijela Milašinović s.p. Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov
Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda. issn 1318-8860
Naklada: 2650 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Briški časnik na internetu: www.obcina-brda.si Fotografija na naslovnici: ZTKMŠ Brda
Pomlad 2019 / Briški časnik / 1
Prireditve v Brdih
Pomlad 2019 / BriĹĄki Ä?asnik / 2
Občina
2. redna seja Občinskega sveta Občine Brda
Kljub skromnemu proračunu v igri veliki razvojni projekti
Posamezna gradiva vseh občinskih sej so na voljo na spletni strani Občine Brda.
Občina pričakuje pritiske na regijskem področju Prva letošnja seja občinskih svetnikov je bila v znamenju financ. Konec januarja je briški občinski svet prvič obravnaval predlog proračuna Občine Brda za leto 2019. Težak je 6,8 milijona evrov. Kot je že vrsto let navada v briški občini, so ga predhodno obravnavali in usklajevali predstavniki političnih strank in list kot tudi uporabniki. Druga obravnava in sprejem je bil februarja. Župan Franc Mužič je ob predstavitvi proračuna poudaril, da mora občina kljub skromnim prihodkom strmeti proti razvoju in investicijam. Kislo jabolko, v katerega bo potrebno prej ali slej zagristi, kot pravi Mužič, bo tudi področje koncesij iz naslova prirejanja iger na srečo. Želi si namreč primerneje porazdeljene deleže. Pomemben je enakomeren regionalni razvoj, zato je potrebno »državo opozoriti, da stvari niso v pravem teku in v pravih tirnicah«. Veliko pritiskov je pričakovati na področju financiranja delovanja na regijskem in subregijskem nivoju, predvsem kar zadeva načela »kdor je bolj oddaljen, naj več plačuje«. Kljub temu bo leto investicijsko bogato. Zaključili bodo dela na krožišču v Gonjačah. Aktivnosti so že v teku na območju ob Agrariji, kjer bodo v prvi fazi dvignili cestišče in zgradili krožišče, obenem pa bodo na tem območju pričeli z deli priprav prenove poslovne cone. Z deli na regionalni cesti bodo pričeli tudi na Križadi, kjer lokalna skupnost podpira izgradnjo varnejšega križišča v obliki krožišča. Investicija na regionalnih cestah pa se bo zaključila v Kojskem z gradnjo obvoznice.
Svetnike so zanimala dodatna pojasnila s področja financiranja Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda in vaških skupnosti ter o projektu poslovne cone ob Agrariji. Novost pa je, da bo občina prihodnje leto na priporočilo računskega sodišča sprejemala dvoletni proračun. Na drugi redni seji so bili potrjeni člani delovnih teles Občinskega sveta Občine Brda. Statutarno-pravni komisiji in komisiji za negospodarske dejavnosti predseduje Teja Jelina, komisiji za gospodarske dejavnosti Silvan Peršolja, komisiji za kmetijske dejavnosti Aleš Simčič in komisiji za okolje in prostor Romana Velišček. Tudi v tem štiriletnem mandatu bodo kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev zadolžene 4 županove komisije: za socialna vprašanja (predsednica Nadja Šfiligoj), za šport (predsednik Darinko Robolica), za čezmejno sodelovanje (predsednica Lilijana Kastelic) in za mladino (predsednik Franjo Polanc). V občinski nadzorni odbor so bili imenovani Ljubica Prinčič, Ivan Simčič in Iztok Kos. Na januarski seji so bili potrjeni tudi predstavniki občine v svetih zavodov: Alijana Semenič bo predstavnica v Ljudski univerzi Nova Gorica, Helena Vendramin v Centru za socialno delo Severne Primorske, Mark Jakin pa bo predstavnik v nadzornem svetu Javnega sklada malega gospodarstva Goriške. Svetniki so tudi potrdili imenovanje mag. Darka Tomšiča, univ. dipl. ekon., za direktorja Zdravstvenega doma – Zobozdravstveno varstvo Nova Gorica. Erika Koncut
3. redna seja Občinskega sveta Občine Brda
Zelena luč 25. proračuna Občinski svet je na 3. redni seji v drugem branju potrdil proračun za leto 2019. Tako se je zaključilo začasno financiranje z omejenimi sredstvi v višini dvanajstin za posamezni mesec v obdobju, dokler niso sprejeli novega letnega proračuna. Občina ima letos v rokah skoraj 7 milijonov evrov.
evrov subvencij. V kolikor pa bo prišlo do inflacije vlog za sofinanciranje, bodo višino sredstev prilagodili v rebalansu proračuna. Na 3. redni seji so svetniki obravnavali in sklepali tudi o letnem poročilu Goriške
lokalne energetske agencije GOLEA o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in njihovih učinkih. Erika Koncut
Pričakovani proračunski presežek znaša nekaj več kot 40.000 evrov. Občina se bo zadolžila za 135.000 evrov. Po sprejemu proračuna so za tekoče proračunsko leto podelili županu pooblastila za sprejemanje načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem v določeni vrednosti in za potrditev investicijske dokumentacije. Sprememba, ki naj načeloma ne bi prizadela občanov, je na področju sofinanciranja nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav. Neporabljenih sredstev, namenjenih sofinanciranju, ne bodo več prenašali v naslednje proračunsko obdobje. V preteklih dveh letih, odkar je v veljavi odlok, so občani izkoristili le 2000 Pomlad 2019 / Briški časnik / 3
Občina
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano med briškimi vinarji
Poudarili pomen promocije rebule in teritorija Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec je skupaj z ekipo zadnji januarski dan namenila briški občini in briškim vinarjem. kjer je v ospredju odprto vprašanje glede vstopa sektorja vina v sistem promocije po zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. »Poleg aktualnih tematik smo se ozirali v njihove razvojne načrte ter možnosti, ki jih na ministrstvu imamo, da jih podpremo. Izpostavili smo tudi njihove posamezne podjetniške iniciative. Menim, da je izjemno pomembno, da se briški vinarji povezujejo, da so s skupnim nastopom prisotni na trgu,« je povedala Pivčeva. Dotaknili so se tudi pomena ter ohranjanja sorte rebula. »Govorili smo tudi o vstopu sektorja v skupno promocijo, ki jo narekuje zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Ker mora pobuda priti iz sektorja, sem vesela, da v Brdih čutim interes, ki ga lahko v kratkem pričakujem tudi v formalnem smislu. Ministrstvo se bo odzvalo na pobudo, saj menim, da je vinarstvo ena od prioritetnih panog v našem resorju.«
Zaščita rebule
Ministrici in državni sekretarki Tanji Strniša so dobrodošlico v Brdih voščili župan Franc Mužič, podžupan Žarko Kodermac, direktorica občinske uprave Anita Manfreda in direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Pomlad 2019 / Briški časnik / 4
Brda Tina Novak Samec. Vodstvo občine je obema orisalo razvojne koncepte in načrte občine. Sledilo je srečanje z vinarji, ki so ministrico seznanili z delom, načrti in aktivnostmi, ki jih izvajajo v regiji. Poudarili so pomen promocije vina,
Briški vinarji, ki so zadnja leta tudi s pomočjo promocijske strokovne degustacije Brda Home of Rebula žaromete pomembnih enogastronomskih medijev uspeli usmeriti v briški teritorij in posebnost rebule, so kmetijski ministrici predstavili izziv zaščite rebule. Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja je poudaril: »Prepoznavnost našega teritorija bo zrasla z rebulo. Ko pogledamo v zgodovino, ugotavljamo, da je bilo prvo ustekleničeno vino ravno rebula. Prva je bila že pred stoletji poslana na razna ocenjevanja.« Zato bo briško vinarstvo stavilo nanjo. Podjetniško priložnost so zadnja leta zaslutili tudi pri zahodnih sosedih v nižinskih predelih. Razen imena, ki se masovno sadi v neavtohtonih predelih, ta rebula ne bo imela kvalitetnih sorodnih vezi s tisto, zasajeno na briškem teritoriju. Zato bo potrebno med njima postaviti jasno ločnico, ugotavljajo briški vinarji. V okviru obiska je ministrica obiskala Klet Brda ter vinski hiši Movia in Medot. Besedilo in fotografija: Erika Koncut
Občina
Občina prevzela objekt Mladinskega centra Štaloni
Prve aktivnosti bodo že to pomlad Občina Brda je sredi marca od izvajalca gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del podjetja Ingstep d. o. o. iz Šempasa, s katerim je pogodbo o izvedbi del podpisala 11. oktobra 2018, prevzela Mladinski center Štaloni. Podjetje je delo opravilo v predvidenem roku in v dogovorjeni pogodbeni vrednosti. Na področju gradbeno-obrtniških del so dokončali omete, položili tlake, montirali predvidene gips stene in položili gips strope. Na področju inštalacijskih del pa so napeljali elektro inštalacijo, položili keramiko v glavnih prostorih in v sanitarnih prostorih ter napeljali sanitarne inštalacije.
Občina Brda ob prevzemu ugotavlja, da se je izvajalec izkazal, saj je vsa dela opravil neoporečno, v rokih in v predvidenih vrednostih. Postopki tečejo po predvidenem načrtu, tako da bodo v teh pomladnih mesecih opremljali prostore. Prve mladinske aktivnosti se bodo lahko izvedle pozno spomladi. Mladinski center Štaloni, ki ga bo upravljal Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, je za briške občane, tako mlajše kot starejše, pomembna pridobitev, saj bo predstavljal medgeneracijsko stičišče, kjer se bodo pretakala znanja s področja kulinarike, kulturne dediščine in ostalih briških in lokalnih izročil. Aktivnosti centra, katerega osnovni namen je vzpostaviti ključno točko za otroške, mladinske in medgeneracijske dejavnosti v Brdih, bodo usmerjena v neformalna izobraževanja kot tudi v šport in prosti čas, počitniško varstvo otrok ter kulturo in umetnost. Spodbujali bodo tudi podjetniško miselnost na področju trajnostnega kmetijstva, vinogradništva, gostinstva in turizma, hkrati pa solidarnosti in prostovoljnega udejstvovanja mladih. Izboljšala se bosta nivo znanja mladih v regiji ter njihova podjetnost, spodbujali bodo raziskovalno delo in učenje. Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda je konec januarja v Vili Vipolže organiziral posvet o področju mladine, ki se ga je udeležilo skoraj 40 mladih. Ti so v sklopu srečanja izrazili prepričanje, da bo mladinski center tista točka, kjer ne bo ključen le prenos znanja med generacijami in mladimi, ampak tudi točka, kjer bodo lahko mladi izkazali svoje prostovoljske vrline, pri čemer jih bo Občina Brda gotovo podpirala.
Ključni cilji centra so: • mladim omogočiti kreativno in koristno preživljanje prostega časa, • povečati vključevanja ranljivih skupin, • izboljšati kakovost življenja na podeželju in v regiji, • izboljšati nivo znanja mladih v regiji in medsebojnega povezovanja, • spodbujati podjetništvo in solidarnost mladih, • povečati privlačnosti kraja in občine tudi za obiskovalce in s tem povečati število, dnevnih obiskov in nočitev v kraju, občini in regiji • ter nenazadnje povečati varnost v briški občini. Projekt Mladinski center Štaloni, ki je delno sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, je ocenjen na 182.000 evrov, od tega 80.000 evrov predstavljajo omenjena nepovratna sredstva za izvajanje lokalnega razvoja na območju LAS V objemu sonca. Skoraj 50 kvadratnih metrov bo zavzela manjša dvorana za skupinske aktivnosti ter skoraj 60 kvadratnih metrov bo namenjenih osrednjemu družabnemu prostoru z informacijskim pultom in internetno točko ter kotičkom za napitke in prigrizke. Pri pultu sta predvideni čajna kuhinja in študijska računalniška niša, v centru še glasbena soba, soba za pomoč pri učenju, prostor za društva, sanitarije in info točka (ZTKMŠ Brda - upravljavec mladinskega centra). Erika Koncut
LAS V OBJEMU SONCA
9485-o(3)
Pomlad 2019 / Briški časnik / 5
pristopom pri prodaji in trženju ter seveda tu
Občina
Sicer pa je ekipa Zavoda za turizem, kultu
Nagrada Kongresna zvezda
9432-o
sredo, 23., in v četrtek, 24. januarja, in
Goriška brda med najboljšimi kongresnimi destinacijami
predstavljala Brda ter široko paleto možnos
incentive potovanj (motivacijska potovanja)
Gotovo gre tukaj omeniti, da so lokacije ko
večjih, kot so Vila Vipolže, Grad Dobrovo
Revija Kongres in Conventa sta izbrali Goriška brda kot tretjobutičnih ponudnikov), kar pomeni, da je vs najboljšo “S” kongresno destinacijo. Brici smo se v kategoriji Kot navaja direktorica Tina Novak Samec destinacij, ki lahko gostijo do največ 600 kongresnih udeležencev in in dopolnilna team buildinge v kateri prevladujejo manjši turistični kraji, kjer je kongresna incentive dejavnost v prav zaradi nizki turistični sezoni, uvrstili takoj za destinacijama Nassfeldseminarske Hermagor in (zmagovalka) konferenčne dejavnosti pa in Bad Kleinkircheim. predvsem
Brda so
gostila 1
Nagrada Meetings Star (Kongresna zvezda) je skupaj s Convento lani praznovala svojo 10. obletnico. Nagrada Kongresna zvezda je postala v vseh letih obstoja v krogu organizatorjev dogodkov in v stroki prepoznavna kot ena redkih, ki jo podeljujejo na osnovi izdelanih standardov in kriterijev. Nagrado podeljujeta revija Kongres in Conventa za najboljše kongresne destinacije, hotele in kongresne centre v Novi Evropi. Zmagovalce posameznih kategorij so razglasili na svečanosti na predvečer poslovne borze Conventa. Prireditev je potekala v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani v torek, 22. januarja. Direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec je ob tem povedala: »Nagrada je potrditev, da smo pri oblikovanju ponudbe z našimi ponudniki na destinaciji na pravi poti in zaveza k novim inovativnim pristopom pri prodaji in trženju ter seveda tudi oblikovanju novih produktov«. Sicer pa je ekipa Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda na borzi Conventa bila prisotna v sredo, 23., in v četrtek, 24. januarja, in tako raznim organizatorjem in podjetjem s celega sveta predstavljala Brda ter široko paleto možnosti za organizacijo seminarjev, konferenc, team buildingov in incentive potovanj (motivacijska potovanja), ki jih Brda omogočajo in ponujajo. Gotovo gre tukaj omeniti, da so lokacije kongresnih dejavnosti razpršene po celotni briški pokrajini (od večjih, kot so Vila ViPomlad 2019 / Briški časnik / 6
polže, Grad Dobrovo, hotel San Martin, Zabaviščni center Venko, ter več manjših butičnih ponudnikov), kar pomeni, da je vsakokratni obisk, čeprav v poslovnem duhu, nekaj čarobnega. Kot navaja direktorica Tina Novak Samec, Brda postajajo tudi vedno bolj zanimiva in privlačna za incentive in team buildinge prav zaradi integriranih turističnih produktov in doživetij. Segment
seminarske in konferenčne dejavnosti pa predstavlja za Brda enega izmed temeljnih stebrov turizma predvsem v času nižje turistične sezone. Brda so v okviru poslovne borze Conventa v petek, 25. januarja, gostila 10 tujih agentov iz različnih držav. ZTKMŠ Brda
Občina
Sejemski nastopi briških vinarjev
Z novimi produkti puščamo pečat Skočite v naravo
V deželi onkraj smaragdne Soče
Goriška brda s tradicionalno slikovitostjo in prefinjenim čutom ter pridihom sodobnosti so destinacija odličnosti vse leto. Ustaljeni ponudbi enogastronomije in kulturnih znamenitosti smo v zadnjih letih dodali še zanimive športne aktivnosti, vpete v odkrivanje lokalnih posebnosti, poslovna srečanja pa smo omrežili z briškimi doživetji. Vse to in še več smo v okviru zmagovalk Evropskih destinacij odličnosti - EDEN predstavljali na osrednjem turističnem sejemskem srečanju v Sloveniji. Alpe Adria, jubilejni 30. mednarodni sejem, je obiskovalce vabil na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani med 30. januarjem in 2. februarjem pod sloganom »Skočite v naravo«.
Po dolgih letih smo ponovno »podražili« čute obiskovalcev ljubljanskega razstavišča in to ravno na otvoritveni dan, 30. januarja, ko nas je pozdravil tudi minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek. Veliko truda, energije in sinergij je bilo potrebnih, da smo ustvarili celostno podobo Brd, ki je prepoznavna po Evropi in s katero smo se predstavljali tudi v naši prestolnici. Prepričani smo, da smo tudi tokrat obiskovalcem pustili močan pečat z našimi novimi produkti, ki smo jih oblikovali s povezovanjem in sodelovanjem med briškimi akterji. Pri nas lahko gostje odkrivajo Brda z jeepi ali električnimi kolesi ter električnimi skuterji, degustirajo vino in oljčno olje ter pojejo malico v »brajdi«, se udeležijo interaktivne delavnice ustvarjanja naravne kozmetike, ustvarjajo z glino s priznanim briškim umetnikom, se izkažejo na kulinarični delavnici in obiščejo apiterapijo, odkrivajo skrite kotičke Brd (tipično briško domačijo Frlanšče ali kaverne 1. svetovne vojne na Sabotinu z bogato muzejsko zbirko, briško naravo skozi oljčnike, sadovnjake, vinograde), doživijo nabiranja briškega sadja in še in še …
Brda so se tudi to zimo predstavila na številnih sejmih in poslovnih borzah širom Evrope tako z lastnimi nastopi kot tudi z nastopi v sklopu Julijskih Alp. Januarja smo se predstavili na sejmu Vakantiebeurs v Utrechtu na Nizozemskem, na sejmu Ferienmesse na Dunaju v Avstriji, poslovne stike pa navezovali v Londonu v Veliki Britaniji na Adventure travel showu. Bili smo tudi prisotni na borzi Conventa in na sejmu Alpe Adria, oba sta se odvijala konec meseca v Ljubljani. V februarju smo bili v Bruslju v Belgiji na sejmu Vakantie salon, na workshopu v Padovi in Veroni v Italiji, kolesarsko destinacijo Brda pa smo predstavili na sejmu F.RE.E München v Nemčiji in marca na ITB v Berlinu v Nemčiji. Zaključili smo doma, v slovenski Istri. V Portorožu smo promovirali Brda kot poročno destinacijo.
Kaj, če vam rečemo, da smo vse to povezali v zanimive pakete doživetij? Za vse: tako za manjše skupine kot večje. Vse to naši gostje dobijo v deželi onkraj smaragdne Soče. Podrobnosti so bile na voljo obiskovalcem ljubljanskega sejma Alpe Adria, kjer sta bila glavna promotorja briška prva dama, češnja, in njen zvesti spremljevalec, vino. Obiskovalcem je na obraz nasmeh narisala maskota »češnja«, brbončice so poplesavale v ritmih okusov dobrot briških žena in vina kraljice rebule Teje Fabricijo, poseben spominček pa so s seboj odnesli udeleženci interaktivne delavnice, in sicer filcano češnjico. Tako kot pri ostalih zmagovalkah EDEN je tudi pri nas spominsko fotografijo z motivom slovenskih evropskih destinacij odličnosti v svoj objektiv ujel fotograf. Bosedilo in fotografije: ZTKMŠ Brda
Brda na številnih sejmih po Evropi
Pomlad 2019 / Briški časnik / 7
Občina
Šmartenske gase so bile polne jaslic
Posebno doživetje predbožičnega časa V času, ko smo še v toplih oblačilih trkali zimi na vrata v pričakovanju praznikov ob koncu leta, smo v Šmartnem pripravili prav posebno doživetje. Na pobudo in ob pomoči Šmartencev je Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda v adventu izpeljal dogodek, ki je poudaril osrednji pomen predbožičnega časa: ljubezen do sočloveka in vloga družine. V vasi so na različnih skritih in manj skritih kotičkih, pod krošnjami starih dreves in vaških stopniščih, v domačnosti briških izb in v cerkvi na ogled postavili jaslice, ki so jih izdelale pridne roke vaščanov in otrok Osnovne šole Alojza Gradnika Dobrovo ter drugih ustvarjalcev iz Brd. Nekatere jaslice so presenetile s svojo sodobno tehnologijo in dizajnom, kot so bile od 123 Design na severnem trgu. Druge so v nas vzbudile nostalgijo tradicije, kot tradicionalne jaslice pod vejami oljčnega drevesa, ki so jih naredili domači iz Hiše Marica. Posebno zgodbo so beležile jaslice (kipci) v župnijski cerkvi svetega Martina. Ročno izdelane jaslice iz leta 1985 je iz žgane gline naredil kartuzijan pater Wolfgang Kogler v samostanu Pleterje na Dolenjskem. Za postavitev pa so bili odgovorni Franko, Drago, Milenko, Valter in Valentina. Enega od oltarjev v cerkvi so krasile prikupne jaslice izdelane na hlebcih kruha, ki jih je z veliko spretnosti napekla Neža. V Hiši kulture je lokalna ustvarjalka Milojka Sosolič naredila jaslice iz gline po lastni kreativni inspiraciji. V ulici pred Hišo kulture so bile doma izdelane jaslice iz plutovinastih zamaškov pridnih otroških rok družine Valentinčič, Ane, Mihe in Martina. V isti ulici so eno od oken bogatile jaslice Herka Sakside. Njegove do 30 cm visoke figure so bile narejene iz terakote iz kupljene čiste gline. Pri Pulčevih so k pripravi velikih jaslic, ki so se bohotile na dvorišču pred hišo, prispevali predvsem domači otroci. Pod vodstvom Petra Pulca so Martin in Matija Pulc ter Melita, Nejc in Anej Pintarič izdelovali lesene hiške in druge predmete. Mah pa so nabrali na Šentviški gori. Vse skupaj pa je bila za njih velika dogodivščina. Društvo Briških likovnih ustvarjalcev Dablo je svoje figure narejene z naravnimi materiali na ogled postavilo v njihovi galeriji. Vse je bilo naravno, tudi atmosfera. Dodali so ogenj svečk, ki je predstavljala toplino in gorečnost. Zadnja postaja je bila Slikarska hiša. Tam je svojo rezidenco imela OŠ Alojza Gradnika Dobrovo. Pri pripravi jaslic so sodelovali učenci 1. razreda, pa še učenci 1. in 3. razreda, ki obiskujejo Eko krožek in krožek Spretni prstki, tretješolci oddelka podaljšanega bivanja, učenci 4. A in B ter 5. B razreda, pa tudi učenci 7. razredov. Tam se je v nadaljevanju razvila klepetalnica o navadah in običajih v adventnem času nekoč in danes. Odprtje jaslic je spremljal kulturni program, ki je dogodku vdahnil še več globine. Nastopili so glasbeniki iz Godbeniške šole Pihalnega orkestra Brda in godalne šole Clare Bensa, zbor pevcev iz 1. in 4. razreda OŠ Alojza Gradnika Dobrovo, ki ga je vodila Veronika Šuligoj, ter cerkveni pevski zbor iz Šmartnega pod vodstvom Gabrijele Mugerli. Veliko obiskovalcev in njihov topel odziv ter srčnost domačinov so v šmartenske gase vlili prav posebno doživetje predbožičnega časa in nas pripravili na vstop v novo leto, ki ga sedaj že v polnosti živimo v duhu pomladnih dni. Metka Sulič, Fotografije: Damijan Simčič, ZOSO Pomlad 2019 / Briški časnik / 8
Občina
Zimske počitnice v Brdih
Veliko ustvarjalnosti, zabave, smeha, predvsem pa zabave Med zimskimi počitnicami smo za osnovnošolce v Brdih prvič organizirali počitniško varstvo. Dopoldanske ustvarjalne in poučne delavnice, športne aktivnosti ter popoldanska igra so otrokom krajšale brezskrbne počitniške dneve. Želja in čedalje bolj tudi že potreba, da staršem ponudimo varstvo njihovih malčkov, otrokom pa omogočimo aktivno in kvalitetno preživljanje prostega časa tudi med zimskimi počitnicami, je to zimo vzcvetela. Uspešno izpeljano aktivnost Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda vsi z navdušenjem pozdravljajo.
Kot bi mignil, je bilo počitnic konec. Nepozabna doživetja enotedenskega rajanja pa nam še kar privabljajo nasmeške na obraze. Zimsko počitniško varstvo je bilo namenjeno osnovnošolskim otrokom, pomislili pa smo tudi na otroke iz družin, ki si počitnic na snegu ali potovanja ne morejo privoščiti, ter na otroke, katerih starši med počitnicami delajo in so otroci brez varstva. Občina Brda je za vse briške otroke sofinancirala počitniško varstvo in starše nekoliko razbremenila finančnega bremena. Za izpeljavo zimskih počitnic so bili ključnega pomena in v pomoč tudi zaposleni na Osnovni šoli Alojza Gradnika. Vodstvo šole je našo zamisel takoj sprejelo za svojo. V uporabo so nam dali potrebne učilnice in telovadnico, kuharice so poskrbele za okusne dopoldanske in popoldanske malice ter kosila, čistilke pa so poskrbele, da so bili vsi prostori v uporabi dnevno počiščeni. Otroci niso imeli niti minutke časa, da bi lahko pomislili na dolgčas. Počitnice so bile aktivne, ustvarjalne, nasmejane in predvsem zabavne. Za nepozabna doživetja je poskrbela ekipa animatorjev z vsem poznano in neutrudljivo Anjo Pertovt na čelu. Za dobro jutro in skok v nov dan so otroci naprej malo telovadili, nato pa se vse do kosila pomerjali v raznih športnih aktivnostih, na delavnicah ustvarjali živali iz tulcev in pustne maske. Po kosilu je sledila prosta igra na zunanjem igrišču, nato pa igranje družabnih iger vse do prihoda staršev. Sreda je bila še posebej zanimiva. Že dopoldne so se otroci pripravljali in nestrpno pričakovali obisk posebnega gosta. Čeprav ga skoraj nihče ni poznal, so otroci zanj narisali slikice, punce pa dodale še srček, dva. Presenečenje in val navdušenja je požel mladenič Urban Vidmar, poznan predvsem iz glasbenega šova Nova zvezda Slovenije. Z njegovo neločljivo Pomlad 2019 / Briški časnik / 10
sopotnico, kitaro, smo se zazibali v ritmih melodij, otroci pa so tudi zaplesali. Po nastopu so Urbanu izročili vse slikice, se z njim fotografirali in v vrsti pridno počakali na podpis. V petek je že zadišalo po pustnem vikendu in pustnem rajanju. Popoldne so si otroci nadeli kostume in se v pustnem sprevodu sprehodili do grajskega dvorišča, kjer so jih pričakali slastni marmeladni krofi. Počitnice smo zaključili sladko - nasmejani in popacani s sladkorjem in marmelado. Rajanju pred gradom so animatorji dodali še glasbo in tako skupaj z otroki pregnali teto zimo. Na grajskem dvorišču pa se je pustno rajanje nadaljevalo tudi na torek. Na pustno dopoldne se je v zraku in nato na tleh lesketalo na tisoče majhnih barvanih listkov. Spet je zadonela glasba, grajsko dvorišče sta preplavila otroški smeh in krik. Obiskale so nas maškare prve triade ob spremstvu sneženih mož, nato pa še maškare iz vrtca in vzgojiteljice čebelice. Prišli pa so tudi učenci najbolj zaspanega razreda na šoli, devetošolci v pižamah. Miki Miški sta otroke naučili nekaj plesnih korakov in skupaj pripravili pravi plesni nastop. Vse maškare smo nagradili s sladkimi pustnimi dobrotami. Tudi med poletnimi počitnicami, v juliju in avgustu, bo v Brdih poskrbljeno za najmlajše. Otroke boste lahko vpisali v počitniško varstvo ali športne počitnice. V teku so že prve aktivnosti za nepozabno, brezskrbno in otroškega smeha polno poletje. Kdo bi pomislil, da je lahko tudi med počitnicami v šoli tako zabavno. Mateja Drnovšček Fotografije: ZTKMŠ
Občina
Celovška hiša v Šmartnem
Celovec in Brda bodo še tesneje sodelovala Briški župan Franc Mužič se je s sodelavci in predstavnikoma Alpsko-jadranskega centra Bernardom Sadovnikom in Filipom Waraschem 19. februarja v Celovcu v Avstriji sestal s tamkajšnjo županjo Mario-Luise Mathiachitz.
9408-o
9408-o
Beseda je tekla o medobčinskem sodelovanju, predvsem pa o Celovški hiši v Šmartnem. Avstrijski Korošci so po potresu leta 1976 v Šmartnem obnovili eno hišo. »Županjo smo obiskali na njeno pobudo. Pogovarjali smo se o nadaljnjem sodelovanju in obnovitvi pogodbe za celovško hišo. Predhodna pogodba je veljala trideset let, odslej pa jo bomo podaljševali letno oziroma na pet let. Predlagali smo tudi nove pogoje sodelovanja,« je pojasnil župan Mužič. Občina je zadržala kletne prostore, ki jih bo namenila briškim oljkarjem. »Zadovoljen sem tudi, da je županja izkazala voljo o nadaljnjem širšem sodelovanju. Ne gre samo za Praznik češenj, ko nam omogočajo promocijo našega največjega praznika in češnje na glavnem mestnem trgu, temveč tudi za sodelovanje na širšem področju turizma. Zaradi nadaljnjega razvoja briškega turizma in prepoznavnosti moramo medsebojne vezi med občinama utrjevati in jih skrbno negovati,« je še pristavil župan. Ob podpisu nove pogodbe glede objekta v Šmartnem bo celovška županja Brda obiskala skupaj s predstavniki celovškega zavoda za turizem. Erika Koncut Fotografija: Anita Manfreda
Mikro, mala in srednja podjetja ter samostojne podjetnike obveščamo, da so v teku razpisi Mikro, mala in srednja podjetja ter samostojne podjetnike obveščamo, da so v teku razpisi neposrednih BREZOBRESTNIH posojil. neposrednih BREZOBRESTNIH posojil. Razpisi so objavljeni na spletni strani sklada www.jsmg-goriska.com. Razpisi so objavljeni na spletni strani sklada www.jsmg-goriska.com. Prijavni roki: 20. 5. 2019 in 30. 8. 2019 oz. do porabe sredstev. Prijavni roki: 20. 5. 2019 in 30. 8. 2019 oz. do porabe sredstev. • V višini 4.000−100.000 EUR.
INVESTICIJSKA
INVESTICIJSKA POSOJILA POSOJILA
POSOJILA ZA RAZVOJNE POSOJILA ZA PROJEKTE RAZVOJNE
PROJEKTE
MIKROPOSOJILA
MIKROPOSOJILA
• V• Zvišini 4.000−100.000 odplačilno dobo 6 ali 9 letEUR. z vključenim 1-letnim • Z moratorijem. odplačilno dobo 6 ali 9 let z vključenim 1-letnim moratorijem. • Za nakup opreme, gradnjo in/ali nakup poslovnega infrastrukturno opremljanje ter • Zaprostora, nakupkomunalno opreme, in gradnjo in/ali nakup poslovnega nematerialne investicije.in infrastrukturno opremljanje ter prostora, komunalno • V višini 4.000−50.000 EUR. nematerialne investicije.
odplačilno dobo 5 let z vključenim 1-letnim • V• Zvišini 4.000−50.000 EUR. moratorijem. • Z odplačilno dobo 5 let z vključenim 1-letnim • Za nakup storitev, materiala, najem opreme in strošek moratorijem. plač zaposlenih na projektu. • Za nakup storitev, materiala, najem opreme in strošek plač zaposlenih na projektu. • V višini 4.000−25.000 EUR. • Z odplačilno dobo 4 leta z vključenim 1-letnim
• V moratorijem. višini 4.000−25.000 EUR. a materialnedobo investicije, obratna sredstva ter izdatke • Z• Zodplačilno 4 leta z vključenim 1-letnim za plače. moratorijem. • Za materialne investicije, obratna sredstva ter izdatke za plače.
Pomlad 2019 / Briški časnik / 11
Občina
Milan Kučan obiskal Brda
Obnova Slapnika
Uspeh briške občine Vasico obiskala je v dolgoletni viziji filmska ekipa V začetku marca je slikovito vasico, skrito v objemu Korade, ki se ji obeta obnova vredna več milijonov evrov in promocija v obliki dokumentarnega resničnostnega šova, obiskala priznana filmska produkcija. Med njimi je tudi soustvarjalec znamenite serije filmov Gospodar prstanov.
Sredi februarja je z ekipo prijateljev z različnih sektorjev Brda obiskal nekdanji predsednik RS Milan Kučan, ki je ob prihodu v z zgodnjim pomladanskim soncem obsijana Brda najprej pokramljal z županom Francem Mužičem, direktorico občinske uprave Anito Manfreda in koordinatorjem projekta v Slapniku Robertom Zupanom. Projekt obnove zapuščene vasi, ugnezdene tik pod Korado, je obiskovalce najbolj očaral. »Ne izpustite iz rok te enkratne priložnosti,« je ob tem poudaril nekdanji predsednik države in dodal: »V Brdih ste v 25 letih naredili velike korake. Deloma gre to pripisati tudi temu, da v Brdih ni prišlo do pogostih menjav na vrhu občinske oblasti. To gotovo prinaša neko konstanto v razvoju. Sicer pa Brice odlikuje samoiniciativnost.« Ob tem je pristavil, da Brici niso čakali na tujo pomoč, temveč so ugotovili, katere prednosti imajo in to s pridom izkoriščajo. »In tako Brda postajajo najbolj atraktiven del Slovenije.« Ali kot Prekmurec Kučan morda kaj zavida Bricem? »Da je vmes Slovenija!« nam je odvrnil brez pomislekov. »To, da je tako daleč od Prekmurja. Bi bilo boljše, če bi bili bližje.« Med Kučanovimi prijatelji so bili tudi Rudi Zavrl, Geza Vogrinčič in Tone Vogrinec. Naj omenimo, da se je ob obisku odvijalo svetovno smučarsko prvenstvo na Švedskem, zato nam ni ušlo vprašanje za Vogrinca, ki je več kot štiri desetletja vodil slovensko smučarsko zvezo, kako to, da se raje potepa po Brdih kot spremlja slovensko izbrano vrsto na belih strminah: »Še vedno imam kontakte tako s smučarsko zvezo kot z ostalimi člani ekipe slovenske izbrane vrste.« S čim ga očarajo Brda? »Za nas Štajerce, ki smo ravno tako iz vinorodnega področja, so Brda že od nekdaj bila nek vzor, nekaj višjega, boljšega. Štajerski vinarji so marsikaj od teh krajev prevzeli in posledično se je tudi kvaliteta njihovih vin in tehnologija pridelovanja grozdja izboljšala. Ko mi kdorkoli omeni Brda, najprej pomislim na dobro vino. Poleg tega me navdušujejo tudi briška narava s svojimi grički in vinogradi. To je eden najlepših delov Slovenije, kamor se rad vračam.« Besedilo in fotografija: Erika Koncut Pomlad 2019 / Briški časnik / 12
Celoten projekt obnove je vreden 7 milijonov evrov, ki jih bodo prispevali zasebni vlagatelji. Šov bo imel izobraževalno poslanstvo, saj bo tako tekmovalce kot gledalce šova poučeval na različnih področjih življenja in dela. Izvršni producent bo Richard Cook, ki dela za Netflix, HGTV, BBC, ITV, Showtime in druge televizijske mreže. Režisersko taktirko pa bo prevzel Michael Murphy, ki je skrbel za vizualne učinke pri filmih, kot so Harry Potter, Gospodar prstanov in Ironman. Obnovo bo spremljal arhitekt Alessio Prinčič, ki je pred 30 leti diplomiral na temo arhitekturnih posebnosti te vasi in ki je tudi zasnoval zadnjo idejno zasnovo Term Spa Brda. Mentor na področju ekološkega kmetovanja in samooskrbe pa bo Anton Komat. Velja poudariti, da je projekt za briško občino zanimiv in pomemben z več vidikov. Prvič zato, ker bodo obnovili in oživeli vasico, ki je nekoč veljala za eno najbogatejših v Brdih. Vasica leži na čudoviti lokaciji v objemu gozdov Korade, nudi pa izjemen razgled na briške griče. Pomemben je promocijski učinek, saj bodo resničnostni šov spremljali po skoraj vsem svetu, torej bo to pomembna promocija za celotno Slovenijo. Ključno bo gotovo to promocijo pravočasno in učinkovito unovčiti. Edinstven bo razpršeni hotel, kar naj bi vasica postala po zaključku obnove, nudil bo dodatne zaposlitve na območju, ki je sicer zelo oddaljen od urbanih centrov. Mlademu perspektivnemu kadru bomo ponudili delo v domačem okolju. Občina pri projektu ni samo v moralno podporo, ampak se je vključila v dogajanje z vzpostavljanjem kontaktov z lastniki nepremičnin, naročila je tudi uradno cenitev teh nepremičnin. Projekt se bo, če se bodo za prodajo nepremičnin odločili tudi njihovi lastniki, ki živijo v Avstraliji, pričel konec aprila. V primeru, da do takrat ne bo prišlo do dogovora, se bo produkcija preselila v Španijo, Slapnik pa bo morda izgubil edino priložnost za celovito obnovo in promocijo. Erika Koncut Fotografija: Damijan Simčič - ZOSO
Občina
Teden krepitve zdravja
Tudi v Brdih lahko z majhnimi spremembami dosežemo veliko Ves teden med 11. in 15. marcem smo se prebivalci Brd lahko poučili o zdravem načinu življenja in opuščanju škodljivih razvad. Številne lokacije v občini so obiskale diplomirane medicinske sestre Zdravstvenega doma (ZD) Nova Gorica, ki so poleg nasvetov za zdrav življenjski slog (slednji vključuje gibanje, pravilno prehrano, opuščanje kajenja in tveganega pitja alkohola ter uspešno soočanje s stresom) seznanjale poslušalce tudi s posameznimi oblikami kroničnih bolezni in opravljale meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi.
Na delavnici so merili krvni tlak, holesterol in krvni sladkor.
Izmerite si obseg pasu Ljudje, ki imajo povečan obseg pasu, so bolj dovzetni za nastanek kroničnih bolezni. Posebno nevarna je počasna in vztrajna rast obsega pasu. Če morate vsakih nekaj let zamenjati garderobo, ker ste pridobili nekaj centimetrov, ukrepajte takoj! Obseg pasu nad 88 cm zelo ogroža zdravje žensk, obseg pasu nad 102 cm pa zdravje moških.
Teden zdravja v Občini Brda je potekal v sklopu projekta, na katerega sta se pri ministrstvu za zdravje prijavila Zdravstveni dom Nova Gorica in Mestna občina Nova Gorica. Osnovni namen projekta, ki ga podpirata Evropski socialni sklad in Nacionalni inštitut za javno zdravje, je izboljšati splošno ozaveščenost prebivalcev, motiviranost in posledično vključevanje v preventivne zdravstvene programe. Projekt izvaja Center za krepitev zdravja Nova Gorica, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Nova Gorica in poleg rednih programov na svojem sedežu organizira tudi programe zunaj zdravstvenih ustanov v vseh šestih občinah, kjer deluje ZD Nova Gorica, torej tudi v Brdih.
Izračunajte si indeks telesne mase (kg : m2)
Telesno težo (kg) delite s telesno višino na kvadrat (m2). Indeks naj bo med 19 in 25.
Med enournim predavanjem smo poslušalci izvedeli veliko koristnega in poučnega. Da so, denimo, dednost, starost in spol dejavniki, na katere nimamo vpliva, da pa lahko vplivamo na dejavnike, kakor so prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač, premajhna telesna dejavnost in izpostavljenost škodljivemu stresu. Da prevelik obseg pasu, prekomerna telesna masa in debelost pomenijo tveganje za nastanek in razvoj poapnenja žil, zvišujejo krvni tlak, pospešujejo nastanek raka na dojkah in debelem črevesju ter nastanek bolezni dihal in gibal. Da so priporočila za dnevni izbor hrane po prehrambni piramidi naslednja: največ moramo užiti tekočin,
potem zelenjave in sadja, nato žit in žitnih izdelkov, na četrtem mestu so meso, ribe, mleko in mlečni izdelki, čisto na vrhu (in v najmanjših količinah) pa zelo mastna in sladka živila.
Optimalni krvni tlak je 120/80 mm Hg. O zvišanem govorimo, ko je enak ali višji od 140/90 mm Hg.
Skupina strokovnjakov (medicinske sestre, fizioterapevt, dietetik, kineziolog, psiholog) prireja tudi daljše delavnice, za katere pa je potrebna napotnica osebnega zdravnika ali referenčne medicinske sestre. Po opravljenem preventivnem pregledu se glede na prisotne kronične bolezni oziroma ugotovljene navade, ki niso v prid zdravju, v te delavnice lahko vključijo prebivalci Goriške, tudi Brici. Na delavnicah pridobijo znanje o zdravi prehrani in zdravi telesni teži, po individualnem programu povečujejo količino telesne dejavnosti in spreminjajo gibalne navade, dobijo strokovno podporo in pomoč pri opuščanju kajenja in spoznajo osnovne značilnosti stresa, depresije in tesnobe ter pridobijo znanja in veščine, s katerimi si lahko pomagajo sami in tako izboljšajo svoje počutje. In osnovno sporočilo, ki ga predaja Center za krepitev zdravja? Z majhnimi spremembami lahko dosežemo zelo veliko! Že če vsak dan popijemo 6–8 kozarcev vode, užijemo čim manj maščob, soli in sladkorja in smo vsaj pol ure zmerno telesno dejavni, smo za svoje zdravje veliko naredili. Iva Sivec
9468-o(3)
Pomlad 2019 / Briški časnik / 13
Občina
Ponovno v šolske klopi
Svet regije severne Primorske
Brezplačne priložnosti
Rešitev zavetišča za brezdomce Konec januarja je Vila Vipolže gostila 99. sejo Sveta regije severne Primorske. Severnoprimorski župani so rešili novogoriško zavetišče za brezdomce pred zaprtjem, saj se ta že tri leta zapored sooča z izgubo. Tik pred zaprtjem zavetišča so na svetu regije župani odobrili denar za njegovo delovanje, in sicer vsaka bo z 800 evri letnega prispevka rešila brezdomce pred zimo. Sicer pa so župani v sklopu seje obravnavali tudi ključne zadeve s področja regionalnega razvoja in se seznanili s kolesarsko dirko po Sloveniji. Erika Koncut
Pohod od Fojane do Medane
Številni briški posamezniki, željni novih znanj, so si po trgatvi vzeli čas in se ponovno usedli v šolske klopi. Na pobudo občanov je Ljudska univerza Nova Gorica, ob finančni pomoči Občine Brda in organizacijski skrbi Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, Bricem to zimo omogočila kar dva brezplačna 25-urna jezikovna tečaja. V decembrsko praznovanje smo zakorakali z učenjem nemškega jezika, v januarju pa začeli še s tečajem italijanskega jezika. Prvega je obiskovalo 12 tečajnikov, drugega pa kar 18. Tečajniki so svoje znanje bogatili in nadgrajevali v učilnicah Osnovne šole Alojza Gradnika na Dobrovem. Zahvala gre seveda tudi kolektivu naše šole, ki nam vsako leto omogoča uporabo šolskih prostorov in brezskrbno izpeljavo tovrstnih aktivnosti. Drage Brike in Brici, ponovno vas nagovarjamo, da nam zaupate svoje potrebe in želje. Povejte nam, kaj vas zanima in katere vsebine bi bile za vas zanimive v zimskih mesecih. Dane priložnosti je vsekakor smiselno izkoristiti, ker se aktivnosti izvajajo doma, v Brdih, so pa tudi brezplačne in tako vsem dostopne. Čas je za nova znanja, prijetna druženja in spoznavanja, za čas, ki si ga odtrgamo le zase in lastno osebno rast. Mateja Drnovšček
Druženje generacij Zadnji petek v lanskem decembru smo izpeljali tretji pohod od Fojane do Medane. Zbralo se je približno 100 pohodnikov, starejših, mlajših ter otrok. Slednji so najbolj uživali. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno. Po končanem pohodu smo se zbrali na igrišču pri dvorani. Druženje smo ogreli s toplim pršutom v kruhu in kozarčkom kuhanega vina ter čaja. Okrepčali smo se tudi z okusno joto. Po uri in pol kramljanja smo si zaželeli srečno in uspešno 2019. Prisrčno bi se zahvalil sponzorjem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi pohoda. Še posebej gostišču Bužinel za dober pršut in joto. Valter Kocina
Ob svetovnem dnevu avtizma
Radioklub Nova Gorica v znak podpore 2. april je svetovni dan zavedanja o avtizmu in je namenjen spodbujanju zavedanja o avtizmu ter ozaveščanju družbe o razumevanju oseb z avtizmom in varovanju njihovih človekovih pravic. V Radioklubu Nova Gorica S59DKS/ S53S so se na svojevrsten način pridružili svetovnemu dnevu avtizma in bodo zato ves april in občasno do konca leta ob različnih priložnostih aktivni na več frekvenčnih področjih s klicnim znakom S50WAAD, kratica pa pomeni Word Autism Awarness Day. Posamezniki lahko prek spletnih strani in radioamaterskih aplikacij tudi prek tega znaka pridejo do podatkov o akciji podpore zavedanja o avtizmu. K sodelovanju so povabil tudi Društvo za pomoč osebam z MAS OKO iz Kojskega, ki je članom Radiokluba Nova Gorica v tej akciji v veliko podporo in pomoč. CA
Pomlad 2019 / Briški časnik / 14
Občina
Javni posvet za mlade
Briška mladina, kakšno je vaše mnenje? Kakšno naj bo mladim prijazno okolje? Okolje, ki ga lahko sooblikuješ in v katerem rad živiš? Si želiš sodelovati pri skupnih projektih med mladimi in občino, pa ne veš, kako podati svoje predloge? Želiš sooblikovati program novonastalega mladinskega centra v Brdih? Meniš, da potrebujejo mladi v Brdih boljšo športno infrastrukturo? Se kot mlada oseba soočaš z različnimi izzivi in potrebuješ osebo, ki bi ti prisluhnila, te usmerjala in ti nudila pomoč? To je bilo le nekaj vprašanj, na katere so številne mlade Brike in Brici odgovarjali na javnem posvetu za mlade 25. januarja. potek srečanja predstavila Tea Jarc iz Zavoda za razvoj mobilnosti mladih MOVIT.
Zdravo preživljanje prostega časa
Briška mladina se je aktivno odzvala
V Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda smo se že nekaj časa aktivno ukvarjali s področjem mladih v Brdih. V letu 2017 smo s ciljem poglobljene analize vseh ključnih aspektov mladih, mladinske politike in mladinskega delovanja pridobili certifikat Mladim prijazna občina. Skozi leta so potekali tudi neformalni pogovori z nekaterimi briškimi mladinskimi društvi in posamezniki, iz katerih je sledilo aktivno vključevanje v snovanje in organizacijo dogodkov ter posameznih aktivnosti. Želja, da se mladino v Brdih sliši, da ima svoj glas in da se aktivneje vključi v vsakdanjik briškega dogajanja, je Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda spodbudila, da je prvič organiziral večji posvet mladih. S strukturiranim in ozaveščanim pristopom smo na posvetu skušali doseči dialog tako med mladimi kot tudi med mladimi in občino (odločevalci) ter spoznati razmišljanja, pobude in ideje mladih na različnih področjih mladinske politike. Briška mladina se je na povabilo na posvet pozitivno in zelo številčno odzvala, kar smo si organizatorji lahko le na tihem želeli. Nekateri so s seboj prinesli popisan list predlogov in svežih idej. Pri drugih je bilo čutiti, da so se o tematiki v krogu prijateljev že večkrat pogovarjali in so si želeli posveta, na katerem bi lahko spregovorili. Po pozdravnem nagovoru in predstavitvi namenov ter ciljev posveta direktorice briškega zavoda Tine Novak Samec in spodbudnih besedah podžupana Občine Brda Žarka Kodermaca je Pomlad 2019 / Briški časnik / 16
Prvo omizje se je poglabljalo v vprašanja aktivnega preživljanja prostega časa. Z dialogom so mladi poskušali odgovoriti na postavljena vprašanja. Katere športne aktivnosti in kakšno športno infrastrukturo si v Brdih mladi želijo in predvsem kaj potrebujejo? Ali potrebujejo mladi več osveščenosti o zdravem življenjskem slogu v prehranjevanju? Kakšna naj bi bila tema predavanja, da bi jih navdušila in bi predavanja z veseljem obiskali? Se želijo udejstvovati na tem področju ter znanja in izkušnje deliti (npr. organizacija predavanj, kuharskih delavnic …)? Čutijo potrebo po organiziranju predavanj, srečanj s strokovnjaki, ki bi pomagali odgovoriti na vprašanja, ki pestijo mlade oziroma samo preventivno opozoriti na problematične teme, ki zajemajo razne oblike odvisnosti? Na plakat so zapisali razmišljanja, ideje in želje, pa tudi tihe sanje, ki se jim bodo mogoče nekoč uresničile. Pa vendar so bili v svojih razmišljanjih z nogami trdno na tleh, ko so izražali željo po športnem parku, katerega bi umestili v bližino nogometnih igrišč v Vipolžah, pri čemer so pomislili tudi na najmlajše. Želijo si poletnih dogodkov in zakaj pa ne tudi festivalov, katere bi radi umestili v obstoječe objekte, saj čutijo, da so slednji, vključno z Vilo Vipolže, tudi njihov prostor. Radi bi se družili v naravi, organizirali tabore, kuharske medgeneracijske delavnice kot tudi tržnico za prodajo lokalnih proizvodov. Zavedajo se problema odvisnosti predvsem od modernih tehnologij kot tudi novodobnih odvisnih bolezni. Nakazali pa so tudi rešitve s predavanji in zaposlenostjo mladih pri organizaciji aktivnosti rekoč: »Mlade zaposliti z delom, pa ne bo odvisnosti!«
Kako vsebine vidite v novem mladinskem centru?
Pri drugem omizju smo se dotaknili teme skupnih projektov. Ali imajo željo po povezovanju in izpeljavi skupnih projektov (združevanje društev, združevanje neorganiziranih skupin mladih)? Na kakšne prepreke običajno naletijo in zakaj se za tovrstne aktivnosti ne odločajo? Na katerih že uveljavljenih briških prireditvah bi lahko aktivno sodelovala tudi mladina (soorganizacija prireditve ali dogodka)? Želijo skupaj z zavodom organizirati kakšen nov večji projekt? Veliko so se pogovarjali o novem briškem mladinskem cen-
Občina Občina
Javni posvet za mlade tru, ki svoja vrata odpira letos poleti. Kakšno vlogo pripisujejo novemu mladinskemu centru? Katere konkretne vsebine predlagajo? Želijo aktivno sodelovati pri izbiri vsebin, organizaciji in delovanju centra? »V mladinskim centru je dovolj prostora za vse, od najmlajših do nas mladih kot tudi starejših,« so modrovali. »Medgeneracijska prenašanja znanj so za nas bogata pridobitev.« Tu bi lahko potekale delavnice, pogovori, predavanja od A do Ž. Otrokom so pripravljeni nuditi učno pomoč in prenašati znanja prostovoljno. Želijo si vodene glasbene, plesne, rokodelske, filmske, fotografske delavnice, ki naj se jih udeležijo vse starostne skupine. Naj bo za vsakogar nekaj. Vsakdo bi se rad udeležil tudi tečajev: jezikovnih, računalniških ter o rabi sodobnih tehnologij in interneta. Tu je prostor za rojstnodnevne zabave, šolske plese in kulturne prireditve. Na koncu posveta smo ugotovili, da smo pozabili povprašati o predlogih za ime novega centra. Pa nič zato. Mladi so se organizirali in si mnenja glede imen ter glasovanje izvedli kasneje kar sami. »Mladinski center Brda naj bo«, so sklenili.
Možnost študija tudi v Brdih?
Tretja skupina se je pogovarjala glede informiranja in izobraževanja mladih. Na kakšen način naj poteka komunikacija z mladimi, da bodo informacije dosegle čim širšo skupino zainteresiranih? Iščemo način informiranja, ki je mladim prijazen in se ga mladi v večji meri tudi poslužujejo. Kaj pa portal za mlade oziroma spletni forum? Portal, na katerem mladi podajajo pobude in vprašanja, odločevalci lokalne samouprave pa nanje odgovarjajo? »Ne, to je za nas že 'passe'. Mi bomo to kar preko socialnih omrežij speljali.« Z veseljem pa smo si tudi obljubili, da se glede novosti, dogajanja, aktivnosti nekajkrat letno organizirajo srečanja mladih, ki bi v Brdih postale stalnica. Čutijo potrebo po dodatnih izobraževanjih in tečajih za mlade? Se mladi v Brdih srečujejo z ovirami pri iskanju praktičnega usposabljanja (opravljanja prakse)? So naši ponudniki (npr. gostinci, vinarji …) odprti za tovrstna izobraževanja? Kakšno je njihovo mnenje in kakšne so njihove izkušnje? Kaj menijo, ali ima Vila Vipolže potencial za izvajanje študija specializacije oziroma podiplomskega študija na področju gostinstva in turizma? Mislijo, da bi se briška mladina odločala za tovrsten študij, če bi ga izvajali v domačem kraju? Potrebo vidijo nekje vmes, vendar bolj v smeri dodatnega izobraževanja uporabnih znanj: sommelier, turistično vodenje, komunikacija, trženje. Tudi jezikovni tečaji vedno prav pridejo.
Je lahko občina mladim še prijaznejša?
Četrto omizje se je dotaknilo tem, ki so med mladimi še toliko bolj pereče: zaposlovanje mladih, stanovanjska politika in mobilnost mladih. Kakšne so po njihovem mnenju zaposlitvene možnosti in možnosti za delo (tudi študentsko delo) v naši občini? Kot mladi občani se srečujejo z določenimi preprekami, ki jih silijo, da si delo poiščejo izven občinskih meja? Na kakšen način bi lahko lokalna skupnost pristopila k reševanju problemov brezposelnosti med mladimi? Pogrešajo pobude pri odločitvah za samostojno poslovno pot, čeprav je kar nekaj mladih prevzemnikov kmetij in vpletenih v vinogradniške in vinarske ter gostinske posle staršev. Tudi kaka štipendija več bi bila dobrodošla in posledično opravljanje prakse v domačem okolju. Se tudi mladi v Brdih srečujejo z večno dilemo in željo po osamosvojitvi, pa jim preti stanovanjska stiska? Menijo, da je ve-
liko mladih, ki nimajo možnosti ostati doma oziroma si postaviti lasten dom in iščejo najemno stanovanje? Na kakšen način bi lahko lokalna skupnost pristopila k reševanju stanovanjske problematike v Brdih? Ne pogrešajo toliko finančnih spodbud kot informacijsko točko, kamor se lahko obrnejo z vprašanji, ko se odločajo za samostojno reševanje stanovanjske stiske ali pa si preprosto zaželijo samostojnosti. Veseli so bili spoznanja, da je občina pravi naslov tudi za tovrstne dileme. Glede na to, da v Brdih ni uveljavljenega sistema javnih prevozov, predstavlja to za mlade prepreko pri mobilnosti? Krožni avtobus bi bil dobrodošla rešitev. S to rešitvijo se več kot strinjamo. Pa ni potrebe po povezovanju z mestom, radi bi se družili med sabo, so dejali. Avtobusa pa ne potrebujemo samo mi, potrebujejo ga tudi starejši, ki nimajo več osebnega prevoza. Veseli so bili novice, da bo »hop on hop off« avtobus zaživel v Brdih že pozno spomladi. Zavedajo se pomena spodbujanja mehke mobilnosti. Radi kolesarijo, pa vendar bi bile urejene kolesarske poti izven glavnih cest pravo olajšanje in spodbuda.
Mladim ni vseeno za prihodnost briške občine
Ena izmed pomembnih tematik, ki smo jo želeli z mladimi obdelati, je vprašanje participacije mladih. Je že primeren trenutek, da v Brdih zaživi mladinski svet oziroma odbor za mladino, ki sodeluje pri pripravi aktov in ukrepov na področju mladih? Kdo naj bi bili člani sveta oziroma odbora in kako jih bomo izbrali (merila)? Ali vedo, da na občini obstaja komisija za mladino? Kakšno je njihovo mnenje glede vloge in področij delovanja komisije za mladino? Kaj menijo o uvedbi participativnega proračuna - postavka v občinskem proračunu, ki je namenjena zgolj za projekte mladih, kjer svoje ideje lahko realizirajo tudi posamezniki, ki niso del organizirane skupine? Imajo kakšen konkreten predlog projekta? Če so bili v okviru posveta še v domih, so se za postopno večjo angažiranost mladih tudi skozi Mladinski svet odločili na študijski turi s spoznavanjem dobre prakse v bližnjih hrvaških občinah. Dva mlada predstavnika Brd sta se vrnila več kot odločna, da je potenciala za rast in razvoj na področju mladih v Brdih še veliko. Po koncu razprav so vodje omizij predstavili ideje, predloge, zaključke in se z vsemi navzočimi soočili v konstruktivnem dialogu. Oglasili so se predstavniki svetnikov kot tudi zainteresiranih javnosti in z navdušenjem pozdravili ideje in pohvalili predloge z obljubo, da imajo pri realizaciji slednjih tudi občinsko podporo. Predstavitvam je prisluhnil tudi briški župan Franc Mužič, ki je mladino na koncu nagovoril. Vidno ganjen je poudaril, da je vesel odziva, dobrih zamisli, aktivnih in prodornih mladih, ki jim ni vseeno za prihodnost briške občine. Predlogov, zamisli in idej je na dvournem posvetu kar mrgolelo. Vse so zapisane in nekatere so tudi že v teku. Briška mladina, na portalu facebooku je nastala zaprta supina Mladi v Brdih. Pošljite svojo prošnjo za prijateljstvo in z veseljem vas bomo sprejeli medse. V skupini bomo objavljali informacije in obvestila, zanimiva za mlade Brike in Brice. Seveda pa je skupina namenjena predvsem vam, da podajate svoje predloge, želje, razmišljanja. Občina Brda, mladim še prijaznejša občina, tudi v dejanjih in aktivnostih in ne zgolj na papirju. Tina Novak Samec, direktorica ZTKMŠ Brda, in Mateja Drnovšček, vodja področja mladine in športa Pomlad 2019 / Briški časnik / 17
Občina
Študijska tura po Hrvaški
Mladi niso bodočnost, so sedanjost Namestnik župana Občine Lepoglava Hrvoje Kovač je svojo predstavitev začel s stavkom: »Mladi niso bodočnost, mladi so sedanjost.« In pozornost navzočih tako še bolj izzval. Na tridnevni študijski turi na Hrvaškem smo med 19. in 21. marcem spoznavali dobre prakse na področju mladinskega dela in participacije mladih ter se spraševali in iskali načine, da bi jih zasnovali in začeli aktivno izvajati tudi v briški občini.
Glede na povedano je Tereza Peršolja, mlada udeleženka študijskega obiska, ljubiteljica zgodovine in geografije, podpredsednica Društva žuristov Crwvo, skrbna in življenja polna Brika v nekaj besedah podala svoj pogled. Mladi niso bodočnost, mladi so sedanjost. Zapisana misel široko povzema tematiko obiskane študijske ture. Spoznali smo prakse participacije mladih z občinami v treh hrvaških občinah. Strategije programov za mlade se medsebojno zelo razlikujejo in v vsaki praksi so našli svojevrsten način delovanja, ki (ne)uspešno deluje. Najuspešnejše so tiste prakse, v katerih mladi aktivno sodelujejo s pomočjo osnovanega mladinskega sveta. V Brdih ga še nismo oblikovali. Izkušnje drugih slovenskih in hrvaških občin, udeleženih na študijski turi, govorijo v prid osnovanja tega organa, ki bo še razširil participacijo mladih z briško občino. Pomembno pa se je zavedati, da zgolj občinska podpora ne prinese rezultatov. Mladi moramo postati neposredno aktivni. Če malo karikiram, znamo mladi v Brdih podajati mnenja zgolj po tretji rundi za šankom, ko nam rujna pijača opogumi misli. Imamo ideje, želje in oblikovane predloge, ki jih dajmo izrazit. Mogoče ne bodo sprejete prvič niti tretjič, pa vendar bolj kot jih bomo izražali, bolj bomo prisotni na občinski ravni in večja bo možnost za izpolnitev naših predlogov. Če smo mladi sedanjost, so naši zanamci bodočnost in tudi mi jim bomo lahko zaradi uspešno doseženih sprememb govorili že znani govor »Ko smo mi bili mladi…«. Tudi Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda se je z januarskim posvetom za mlade pridružil projektu Europe Goes Local - projekt Zavoda za razvoj mobilnosti mladih MOVIT. Pri projektu gre za podporo in krepitev kakovostnega mladinskega dela na lokalni ravni in spodbujanje povezovanja, sodelovanja Pomlad 2019 / Briški časnik / 18
in izmenjave dobrih praks med predstavniki občine in drugih akterjev mladinskega dela na lokalni ravni v Sloveniji in tujini. Predstavniki občin in zaposleni na področju mladih smo skupaj s predstavniki Mladinskega sveta Slovenije, Mreže Mama in Urada RS za mladino obiskali tri hrvaške občine (Pregrada, Lepoglava in Karlovec). Na srečanju s posameznimi predstavniki mladinskih svetov, predstavniki občin ter mladinskimi delavci smo spoznavali uveljavljene sisteme in modele, ki so jih za sodelovanje mladih z odločevalci vzpostavili v posamezni občini. Svoje razmišljanje glede študijske ture je zapisal tudi moški udeleženec briške ekipe Matija Močnik. Je študent Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem, razgledan in aktiven mladenič, kateremu prostega časa zase že sedaj primanjkuje, popotnik, ki neprestano preseda med letalskimi leti in s tem hrani svojo radovednost in željo po znanju, izkušnjah. V sklopu projekta Europe Goes Local sem se tudi sam udeležil tridnevnega študijskega obiska sosednje Hrvaške. Naš namen je bil pridobiti čim več novega znanja o vključevanju mladine v skupnost in opolnomočenje mladine, da prevzame nekatere odgovornosti tudi nase ter tudi za samo razvijanje mladinskih organizacij in dogodkov. S tem namenom smo obiskali tri mesta (Pregrada, Lepoglav, Karlovac) oziroma občine, ki veljajo za boljši zgled občin, ki vključujejo mladino v dogajanje. Občine so nam predstavile njihove projekte, delavnice, financiranja in tudi bodoče načrte. Nekatere predstavitve so bile zelo dodelane in močno razvite, nekatere manj. Navkljub razlikam pa smo se od vseh treh občin naučili marsikaj, od tega, kako se z mladino dela in tudi kako se z njo ne dela, kaj mlade zanima, kaj jih spodbudi, kako obdržati njihovo pozornost in motiviranost. Dneve smo tako preživeli ob različnih predstavitvah in razlagah, večere pa
smo namenili povezovanju z drugimi predstavniki občin iz Slovenije, ter raziskovanju Zagreba, kjer smo bili nastanjeni. Študijski obisk je bil izredno koristen, saj smo veliko odnesli, veliko smo se naučili in tudi se precej dobro spoznali in povezali, kar je izredno pomembno za nadaljnji razvoj in medobčinsko sodelovanje. Poleg tega smo zlasti na področju delovanja mladine izvedeli, kakšno je stanje pri nas in kakšno v ostalih občinah v Sloveniji in na Hrvaškem, kar nam je omogočilo potegniti vzporednice ter vzpostaviti realne ideje o stanju in možnostih izboljšave. Menim, da je bila študija uspešna in izrednega pomena za razvoj mladinske dejavnosti v Brdih ter za vzpostavitev efektivnega modela za sodelovanje med občino in briško mladino. Naj se vrnem k uvodnemu citatu namestnika podžupana Hrvoja. Mladi niso bodočnost! Ali ne poslušamo vsak dan, beremo nekoliko že obrabljene fraze glede pomena mladih. Mladi so naša bodočnost! Na mladih svet stoji! Če pa mladim danes nič ne nudimo, ne moremo od njih pričakovati, da se bodo v domačem okolju dobro počutili in tam tudi ostali in radi živeli. Prisluhniti jim moramo danes, da bodo jutri zadovoljni in bomo lahko ponosni nanje. Sosedje Hrvati pa opozarjajo še na drugo plat zvona. Prevelika angažiranost občine in velike vsote denarja namenjene mladim ne zagotavljajo vedno napredka v razvoju mladinskih politik. Denar slabi in ubija aktivizem. Kako dobiti pravo ravnotežje med pričakovanim in ponujenim, med posluhom občine in angažiranostjo mladih? Skupaj s Terezo in Matijo, mladima iz Brd, ki sta se na moje povabilo glede študijske ture odzvala v trenutku povabila, se nam porajajo številna vprašanja. Nudimo mladim v Brdih mogoče preveč in tako nenamerno preslišimo njihove predloge? Mogoče je slab samo pretok informacij med odločevalci in mladimi in obratno? O dejstvu, da nam briške trme in vztrajnosti ne manjka in da briška zagnanost ruši še tako debele zidove preprek, ni potrebno razglabljati. Mladi imajo pomembno vlogo v naši družbi, naši občini, tega se zavedamo in tega si želimo. Mladi morajo biti slišani, njihov glas pa odmeven. Na posvetu smo mladim ponudili tudi sogovornika, osebo iz briškega zavoda, ki jim bo prisluhnila in pomagala. Čas je, da zavihamo rokave in zastavljene ideje, predloge, aktivnosti pripeljemo do cilja. Zagotovo nam bo uspelo, če se povežemo in aktivnosti peljemo z roko v roki, pri tem pa navdušujemo še ostale in smo glasni … in, kot pravi Tereza, ne samo za šankom. Čas za ta naslednji korak pa je danes. Mateja Drnovšček Fotografija: Leja Markelj, Zavod Mladinska mreža MaMa
Občina
Razmišljanje o problematiki ločevanja odpadkov
Pomlad 2019 / Briški časnik / 20
Občina
Razmišljanje o problematiki ločevanja odpadkov
Pomlad 2019 / Briški časnik / 21
Občina
Razmišljanje o problematiki ločevanja odpadkov
Smo ali si želimo biti slepe kure? Na televizijskih ekranih se vrstijo zanimivi prispevki o nabiranju odpadne plastike v oceanih. V vsakem oceanu lahko s satelitom vidimo vsaj en pravi otok plastike. Vsi se zgražamo, kako je mogoče, da so ljudje tako nesramni do narave. Kako ubogi so galebi, oviti v plastične vrečke, delfini, ujeti v rdeče gradbene mreže, kako morajo okoljevarstveniki iz nosnic želv vleči plastične slamice … To je bilo najbolj grozljivo. Ne predstavljam si, kaj vse imajo te živali v prebavnem traku. Doma pa kar na tla dvorišča pred svojim pragom (ali huje tujim vhodom) meni nič tebi nič vržemo ogorek cigarete ali pločevinko piva skozi okno avtomobila v prvi jarek. Da ne omenjam kolesarjev, ki se težko ustavijo pri zabojniku ali košu za smeti in vanj vržejo ovitke energijskih tablic. Pa se hvalijo, da so »eko« mobilni?! Želim povedati, da biti eko ne pomeni podpisati »pisma o nameri« in potem pozabiti nanj, ker je tudi sosed pozabil, da se je mogoče zavezal k nekim kolektivnim vrednotam. Gotovo poznate tisto sosedsko psihologijo: če boste imeli vi okolico urejeno do te mere, da se bo skoraj zableščala ob žarku sonca, potem vaš sosed ne bo želel biti manj »bleščeč« od vas, ampak ga bo prevzela tekmovalnost. Tako bosta že dva, pri katerih v okolici ne bomo našli odpadnega materiala, ki onesnažuje in kazi podobo. Oba se bosta znašla na klopci ali gugalniku, ko bosta klepetala ob kozarcu vina in občudovala svoja dvorišča. Enaka psihologija velja tudi za odlaganje in ločevanje odpadkov. Izgovor, da v bližini ni zabojnika za steklo, papir ali katere druge odpadke, je iskanje opravičila. Če smo se sposobni zapeljati do Qlandije, Supernove, Tiare nakupovalnega središča ali še dlje, pa bomo zbrali toliko moči in volje, da bomo tudi odpadni material ustrezno ločili in odložili v prvi prost ustrezen zabojnik, čeprav bi se morali zapeljati kilometer ali dva. Na oddelku za okolje in prostor, komunalno dejavnost in investicije ugotavljajo, da veliko občanov ne ločuje odpadkov, ampak vse zmečejo v zeleni zabojnik za mešane odpadke. Boste rekli, zakaj bi ločevali, saj so komunalni delavci plačani, da to počnejo. Pa veste, da ravno to mišljenje viša znesek na naših položnicah? Z zmanjševanjem mešanih komunalnih odpadkov (v tako imenovanih zelenih zabojnikih) se zmanjšujejo tudi vedno višji stroški obdelave in odlaganja odpadkov. Ločevanje odpadkov doma ne pomeni nujno dodatnega dela, ampak zgolj pravo organizacijo dela. Ob ločevanju boste opa-
zili (in tudi svojim otrokom privzgojili), kako potratno je vaše gospodinjstvo. Pričeli boste večkrat uporabljati stvari, ki bi jih sicer vrgli med mešane odpadke. Ob nakupovanju hrane, pa tudi kozmetike in detergentov, boste pričeli razmišljati ne samo ekološko, ampak tudi ekonomično. V vsakem primeru je potrebno poudariti, da Občina Brda strmi k zmanjševanju zabojnikov za mešane odpadke in povečanju števila zabojnikov za posamezne kategorije odpadkov. Cilj so namreč popolni ekološki otoki. To pomeni, da je posamezen ekološki otok opremljen z vsemi zabojniki, in sicer: zabojniki za steklo, papir, embalažo (plastična embalaža pijač, čistil, šamponov, plastični kozarci, vrečke folije iz polietilena, tetrapak embalaža, pločevinke živil in pijač) ter z zabojnikom z bio razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in z mešanimi komunalnimi odpadki. Izgovori, da ni določenega zabojnika, bodo vedno manj sprejemljivi. Veliko občanov tudi ni seznanjenih, da se kosovne odpadke odlaga v zbirna centra na Dobrovem oziroma na Humu. Te odpadke odlagajo kar pred ekološke otoke oziroma pred zbirni center izven predvidenega urnika zbirnih centrov. Pri vsej današnji mobilni tehnologiji, ko se lahko informiramo, kdaj je zbirni center odprt in kako bomo tja odpeljali odpadni material, se zdi skoraj nemogoče, da se to dogaja. Velja tudi spomniti, da občina v sodelovanju z novogoriškim podjetjem Komunala dvakrat letno (spomladi in jeseni) organizira akcijo zbiranja in odstranjevanja nevarnih in kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v skladu z navodili Komunale. Tudi takrat se moramo držati predvidenega terminskega razporeda oddaje nevarnih odpadkov. Da se vrnem k slepi kuri … Imate radi svoja Brda, svoj dom? Zakaj dovolimo, da so vreče smeti odložene izven zabojnikov in ogorki cigaret na tleh pred svojim pragom? Erika Koncut
Nasveti za pravilno ločevanje odpadkov
Napačno odloženi odpadki končajo na odlagališčih odpadkov Ali pravilno ločujete odpadke v namenske posode za ločevanje in ne odlagate odpadkov ob posodah? Dejstvo je, da trenutni sistem zbiranja odpadkov zaenkrat ne dosega zastavljenih ciljev. Mešanih komunalnih odpadkov v tako imenovanih zelenih zabojnikih je še vedno preveč in zato je cena predelave le-teh toliko višja. Končni predelovalci komunalnih odpadkov (zeleni zabojniki) napovedujejo še dodatno podražitev prevzema omenjenih odpadkov. Kaj lahko naredimo mi v naših domovih za bolšje okolje in vzdržne stroške ravnanja z odpadki? Z doslednim ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov in pravilnim odlaganjem Pomlad 2019 / Briški časnik / 22
v posode (ne izven posod) vseh drugih frakcij komunalnih odpadkov lahko naredimo zelo veliko. Najlažje ločujemo prav tiste odpadke, za katere so postavljeni zabojniki na ekoloških otokih, in sicer: • papir in karton (časopisi, kartonske škatle, papirni robčki, ki niso preveč onesnaženi), • embalaža iz plastike in kovin (vsa plastična embalaža, ovojna embalaža iz plastike, pločevinke, konzerve, tetrapaki, plastične posode pralnih praškov, izpraznjene posode barv, lakov …), • steklena embalaža (vse steklenice, kozarci, kozarci za
Občina Občina
Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo
Na šoli poseben poudarek posvečajo ekologiji Učenci od 3. do 9. razreda skrbijo, da je okolica šole urejena oziroma očiščena. Sodelujemo v različnih akcijah, ki jih organizira Občina Brda. Lani septembra smo se pridružili vseslovenski akciji Še zadnjič očistimo Slovenijo. Športni dan smo združili s čiščenjem pohodnih poti po Brdih. Člani pohodniškega krožka so imeli 16. marca letos v sodelovanju s Planinskih društvom Brda spomladansko čistilno akcijo ob pohodnih poteh. Že v prvi triadi navajamo otroke na varčevanje z vodo, elektriko in papirjem. Redno zapiramo luči, ko jih ne potrebujemo. Trudimo se, da porabimo čim manj papirnatih brisačk ter da ne porabimo preveč vode. V ta namen je šola opremljena z znaki, ki nas na to opozarjajo. V prvi triadi namenimo veliko časa temi pravilnega ravnanja in ločevanja odpadkov v vsakem razredu, zato priredimo tehniški dan. Naučimo se pravilnega ločevanja odpadkov in to tudi praktično preizkušamo. Spoznamo pomen recikliranja tudi na ta način, da iz odpadnih materialov izdelamo uporaben izdelek. Izdelamo svoj razredni smetnjak za papir in celo šolsko leto papir dosledno ločujemo. Na šoli deluje Eko krožek, kjer se tretješolci podrobneje seznanijo s temo ravnanja z odpadki oziroma spoznavajo rešitve, ki bi nas privedle do tega, da bi ustvarjali čim manj odpadkov. Spoznavali so, da za veliko plastičnih izdelkov, ki obremenjujejo okolje, obstajajo druge alternative iz okolju prijaznejših materialov. Izdelali smo vrečko iz starih majic ter vrečko iz starih zaves za nakup sadja in zelenjave. Ker radi tudi ustvarjamo, uporabljamo za izdelavo svojih izdelkov le odpadne ali okolju prijazne materiale. Otroke osveščamo tudi z aktualnimi ekološkimi temami, posebno s problematiko uporabe in recikliranja plastike. Na šolskih panojih so izobešeni plakati, ki so jih pripravili Ekologi brez meja v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor Republike Slovenije. Na temo ekologije potekajo razredne ure od 1. do 9. razreda. Zelo dobro pa sodelujemo z oddelkom za okolje in prostor, komunalno dejavnost in investicije Občine Brda.
V tednu pred 22. aprilom, ko obeležujemo dan Zemlje, načrtujemo s Komunalo Nova Gorica skupno delavnico za učence na temo ločevanja in recikliranja odpadkov. Na šoli bi v sklopu tega radi izpeljali tudi dan brez uporabe plastike, ki bo prav gotovo velik izziv. Na temo ekologije poteka na šoli veliko dejavnosti, a se zavedamo, da nas čaka še dolga in trnova pot, da bi dosegli trajnostno naravno družbo, ki za sabo ne pušča sledi. Hana Kutin in Tanja S. Tominec
Nasveti za pravilno ločevanje odpadkov vlaganje), • biološki odpadki (ostanki hrane, ostanki priprave hrane, lupine, čajne vrečke …) • vrtni odpadki (zeleni rez, listje, trava, manjše veje). Zgoraj naštetih odpadkov in tudi nekaterih drugih (jedilnega olja, kosovnih odpadkov, barv) ne odlagamo izven zabojnikov, ker so okolju škodljivi in lahko tudi nevarni. Kartonaste škatle z lahkoto zvijemo in damo v namenski zabojnik. Če mora komunalno podjetje poslati dodatno vozilo in zaposlene, da očistijo ekološki otok in poberejo odpadke zraven posod, podraži izvajanje javne službe. Velik del stroškov na ekološki otok predstavlja dodatno pobiranje odpadkov ob posodah, ker gre za dodatno storitev, ki ni bila optimizirana v sklopu rednega odvoza odpadkov. Odpadki, ki so napačno odloženi ob zabojnikih, niso več uporabni za nadaljnjo predelavo. Posledično končajo na odlagališčih odpadkov namesto v obratih za predelavo.
Napačno odloženi odpadki so izpostavljeni vremenskim vplivom (dežju, vetru itn.), škodljivcem, ki lahko raznašajo patogene v okolico. Vse to kvari videz ekološkega otoka in soseske, v kateri živimo. Vse ostale odpadke (kosovne odpadke, odpadno elektronsko in električno opremo, les, omare, vzmetnice, pnevmatike, zdravila, barve, varčne luči, baterije, lake, topila) lahko brezplačno oddate na zbirnih centrih. Več o ločevanju in še ostalih odpadkih si lahko preberete na spletni povezavi: https://www.komunala-ng.si/zbiranje_ in_odvoz_odpadkov/loceno_zbiranje/ Ne pozabimo na kompostnike. Hišno kompostiranje dejansko preprečuje nastanek odpadkov in predstavlja eno od poudarjenih poglavij sistema ZERO Waste. Za nepravilno odlaganje izven zabojnikov je skladno z veljavnim občinskim odlokom predvidena denarna kazen. Komunala d. d. Pomlad 2019 / Briški časnik / 23
Občina
Male komunalne čistilne naprave (MKČN)
Vsebnost greznic ne sodi v naravo Naše okolje je zaradi razvoja in posledično spremenjenega načina življenja vedno bolj obremenjeno. Na območjih, kjer ni kanalizacije, se odpadna voda izliva v naravo preko malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) in pretočnih greznic. Vsi objekti, ki so bili zgrajeni po letu 2002, morajo biti opremljeni z MKČN, medtem ko je za starejše objekte dovoljena uporaba greznic do prve rekonstrukcije objekta. Lastniki hiš, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred 14. decembrom 2002 in so na območju, kjer ni predvidene izgradnje javne kanalizacije, nimajo urejenega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, pa morajo postaviti MKČN najkasneje do 31. decembra 2021. Greznične gošče vsebujejo različne spojine in snovi, ki so posledica vnosa v odtoke. Vse snovi, ki se organsko ne morejo razgraditi (higienski vložki, robčki, palčke za uho …), ne sodijo v odtoke in greznice. Vsebina greznice je za človeka toksična in povzroča onesnaženje vodotokov. Izčrpane gošče je zato potrebno posebej obdelati na centralni čistilni napravi v Vrtojbi, kjer je poseben del namenjen obdelavi grezničnih gošč in blata iz MKČN. Prevzem grezničnih gošč na Centralni čistilni napravi v Vrtojbi V družbi Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d. d. (VIK) smo skladno z veljavno zakonodajo dolžni evidentirati stanje in izvajati storitev praznjenja grezničnih gošč in blata iz MKČN do 50 PE. La-
stniki greznic in MKČN so dolžni pooblaščenemu izvajalcu praznjenja omogočiti dostop do greznice, ogled greznice, posredovati podatke o velikosti greznice in omogočiti praznjenje. Storitev se načeloma opravi enkrat na tri leta po predhodnem obvestilu oziroma planu, ki ga izvajalec pripravi. Uporabnik storitev plačuje na osnovi porabe vode v mesečnih računih. Po opravljeni storitvi prejme lastnik greznice ali MKČN od pooblaščenega izvajalca potrdilo o opravljeni storitvi in evidenčni list praznjenja, ki služi kot uradno dokazilo za primer inšpekcijskega nadzora. Vodovodi in kanalizacija d. d.
Briški 60-letniki
Fotografija: Andrej Colja
Nazdravili so življenju
Decembra lani so se v Restavraciji Vitez zbrali Brike in Brici, ki so luč sveta ugledali leta 1958. Lepo število čilih in energičnih 60-letnikov je ob bogato obloženih mizah in pristni briški kapljici obujalo spomine na prehojeno pot in se zavrtelo ob prijetni glasbi. Nazdravili so življenju in si obljubili, da se čez deset let ponovno snidejo. Pomlad 2019 / Briški časnik / 24
Dogodki
Društvo upokojencev Dobrovo
Pestro decembrsko dogajanje Dolgo smo razmišljali o ideji, da bi se skupaj srečala vsa tri društva upokojencev Brd. Letos smo sedli skupaj in organizirali božičnonovoletno večerjo Kleti Dobrovo. Člani društev smo pokazali, da si takih dogodkov želimo, saj smo se v zelo velikem številu zbrali na praznovanju. Najprej so nam zapele kmečke žene. Sledila sta pozdrava predsednikov društev upokojencev Kojsko in Dobrovo, vse navzoče pa je pozdravil tudi briški župan. Sproščeno vzdušje, nasmejani obrazi, dobra hrana in pijača ter seveda prijetna plesna glasba so pripomogli, da smo se imeli zelo lepo. Prav gotovo se spet srečamo prihodnje leto. Da je bilo dogajanje v decembru res popolno, smo se odpravili še v predbožično Ljubljano. Najprej smo se z ladjico
Poletje 2018 / Briški časnik / 26
zapeljali po Ljubljanici, si privoščili enolončnico in občudovali okrašeno mesto. Z avtobusom smo se zapeljali do Črne vasi, kjer smo se ustavili pri cerkvi sv. Mihaela, ki je bila zgrajena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika v letih 1937–1939. Nato smo se vrnili v mesto in se prepustili prazničnemu vzdušju. Vsako leto s pomočjo Občine Brda obdarujemo starejše občane Brd, tudi tiste, ki živijo v domovih za starejše. Majhna pozornost jim prav gotovo polepša dan.
Seveda jim zaželimo zdravja in sreče v novem letu. Ob koncu leta ne smemo pozabiti tudi na naše balinarje, ki že vrsto let uspešno delujejo. Vsako leto s prijateljskimi društvi organizirajo balinarski turnir in vračajo sodelovanje na njihovih turnirjih. Naša ekipa dosega zelo lepe rezultate, saj našo pisarno polnijo s pokali. Želimo jim, da se bodo še naprej trudili in ohranjali balinanje. Anica Sirk
Dogodki Občina
Društvo upokojencev Kojsko
Redna letna skupščina 24. februarja so se v dvorani VS Cerovo zbrali člani DU Kojsko, da bi ocenili delo preteklega leta in zastavili program aktivnosti za leto 2019. Udeležba je bila tudi letos skromna. Prisotnih je bilo komaj 63 članov. Skupščino je otvoril predsednik Karlo Turk, ki je pozdravil vse prisotne in predlagal minuto tišine za lani preminulimi člani. Predsednik je podal poročilo o delu društva in blagajniškem poslovanju za leto 2018. Zahvalil se je vsem, ki so kakorkoli prispevali k realizaciji programa, še posebej dvema moškima in eni ženski balinarski ekipi za lanske dosežke: moška ekipa je zasedla 3. mesto na turnirju v or-
ganizaciji DU Kojsko, 2. mesto na meddruštvenem tekmovanju na Dobrovem, 3. mesto na turnirju v Vipavi in 1. mesto na turnirju v Kojskem. Ženska ekipa pa je dosegla 4. mesto na turnirju 15. športnih iger DU severne primorske pokrajine. Izpostavil je še lansko božično-novoletno
srečanje, ki je bilo prvič organizirano za vsa tri društva. O vsem smo poročali tudi v Briškem časniku. Predsednik je podal okvirni program dela za leto 2019, ki ga bo natančneje opredelil upravni odbor. Ob tem je opozoril na zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, ki je povzročala težave pri izvedbi voščil ob rojstnih dnevih in srečanju starejših. Zato bodo to področje začasno opustili, dokler ne dobijo vseh izjav članstva. Na skupščini so opravili tudi nadomestne volitve za preminulo članico UO. Izmed vabljenih se je skupščine udeležil samo Oskar Bensa, predstavnik DU Dobrovo. V imenu DU Dobrovo je zaželel uspešno delo in izrazil željo, da bi se medsebojno sodelovanje v bodoče še okrepilo. Predsednik se je na koncu zahvalil za udeležbo in povabil vse na praznovanje dneva žena na Humu v organizaciji DU Kojsko in VS Hum. Sledila je pogostitev in druženje. Besedilo in fotografija: Milena Beguš
VS Neblo
Dan žena 9. marca smo Briške busklce organizirale družabni večer ob dnevu žena. Damam smo poklonili rdečo vrtnico, moškim čokoladni bombon, oboji pa so bili deležni tudi kozarca penine. Uvodni pozdrav je imela občinska svetnica Silvestra Elen Brašnič Saffigna. Poudarila je vlogo matere in žene v današnjem času. Duhoviti povezovalec Nejc Skubin je na oder povabil kvintet Kvartin. Sledili so otroci iz predšolske skupine VVE OŠ iz VS Neblo z lepo recitacijo. Za njimi so z recitacijami in pesmimi nastopili otroci od 1. do 9.razreda OŠ Alojza Gradnika Dobrovo. Tobija in Sofija Mavrič sta zelo lepo zapela pesem o prijateljstvu, Gregor Kodermac nam je odlično zaigral na trobento, Tjaša Zimic pa nas je presenetila s svojim ansamblom. Očitno se v Neblem nadaljuje tradicija ansambla, kar je razveseljujoče. Kulturni program se je zaključil z dalmatinskimi pesmimi kvinteta Kvartin. Prisotne smo pogostili s hrano in pijačo. Za dobro glasbo in ples je poskrbel domači ansambel Zastonj, ki je ogrel pete marsikateremu plesalcu. Na koncu bi se rade zahvalile vsem, ki ste nam pomagali. Posebna zahvala gre Gabrijeli Kodermac in Ani Mavrič, ki sta otroke učili, kvintetu Kvartin, ansamblu Zastonj, Nejcu Skubinu, Nejcu Erzetiču in vsem staršem, ki so otroke vozili na vaje. Briške busklce Poletje 2018 / Briški časnik / 27
Dogodki
40-letnica zaključka osnovne šole
Lepi spomini
V 1. razred osnovne šole smo se vpisali leta 1970. Vsak na svojem koncu. Na Dobrovo, v Medano, Vipolže, Kojsko, Hruševlje sli Šmartno. Prav ste prebrali. V teh krajih so leta 1970 delovale podružnične šole do 2. ali 4. razreda. V 5. razredu smo se združili v tri razrede na Dobrovem. Osemletko smo zaključili leta 1978 z valeto in pogrebom cveka, kot se spodobi.
Dvodnevni končni izlet smo preživeli v Plitvicah. Naše osebnosti so sooblikovali učitelji, predvsem naši razredniki, in sicer pokojni Milan Markočič, Darinka Sirk in Milena Beguš.
Srečujemo se vsakih pet let. Obujamo spomine, spremljamo spremembe, ki nam jih prinaša življenje. Dobili smo se tudi v soboto, 24. novembra lani, da smo obeležili 40. obletnico zaključka osnovne šole. Kljub zelo
Državno prvenstvo v tenisu
slabemu vremenu se nas je nekaj opogumilo in smo se dobili na Sabotinu. V planu smo imeli ogled Parka miru, a smo zaradi megle videli samo muzej. Hvala Bogdanu Potokarju, ki nam je obogatil znanje o prvi svetovni vojni. Kljub slabemu vremenu sta z veliko zakladnico spominov na Sabotin prišli tudi razredničarki Darinka Sirk in Milena Beguš. Hvala obema, ker sta si vzeli čas za nas in ker smo se ob njunem pripovedovanju neskončno zabavali. Srečanje smo nadaljevali v hotelu Kozana, kjer smo poklepetali, rekli kako pametno in manj pametno. Bili smo si edini, da se na srečanjih nekako vrnemo v tiste čase, ko smo skupaj žulili šolske klopi in živeli brezskrbno otroštvo, nabirali dragocene izkušnje in se lepo imeli. Ker je vredno ohranjati stike in smo vsi uživali, smo sklenili, da se spomladi dobimo na popravnem izpitu na Sabotinu.
Maja Makorič dvoranska državna prvakinja do 18 let V Mariboru je bilo decembra 2018 državno prvenstvo v tenisu v starostni kategoriji do 18 let. Med dekleti je zmagala ena naših najboljših mladink Maja Makorič. Brika, ki zadnji sezoni trenira na Ptuju, je v finalu s 6 : 1 in 6 : 0 premagala Aljo Belinger. V odsotnosti prvih treh mladink, ki so pred njo uvrščene tudi na lestvici ITF, na kateri je Makoričeva na visokem 327. mestu, je bila njena zmaga pričakovana. Makoričeva se je relativno pozno začela ukvarjati s tenisom, zato je med 12-letnicami ne najdemo prav visoko na lestvici TS. Prvi odmevnejši rezultat je z zmago na OP do 14 let dosegla šele leta 2015, prvi vidnejši rezultat na državnih prvenstvih pa leta 2017, ko je bila finalistka prvenstva do 16 let. Letošnji naslov je njen prvi v karieri in še en dokaz več, da se lahko s trdim delom nadoknadi morebiten primanjkljaj zaradi kasnejše specializacije na športni poti in da rezultati v mlajših kategorijah niso nujno napoved odlične kariere v kasnejših letih. Čestitamo! Pomlad 2019 / Briški časnik / 28
Občina Dogodki
Dogodki Intiniti in Nikaya
Prebujeno življenje skozi ples, kreativnost in čuječnost
Urška Merljak (Intiniti) in Nika Klinec (Nikaya) sta z izvedbo dogodkov v januarju na temo Moč odločitev in v marcu na temo (Osebne) Meje = Ljubezen začeli organizirati redne dogodke na Turistični domačiji Klinec, ki združujejo preživljanje prostega časa z osebno rastjo.
Pod okriljem dejavnosti Društva za kakovost življenja Krlina - prebujanje človekovega naravnega potenciala in praksa čuječnosti so srečanja namenjena domačinom in turistom (zanje je poskrbljen prevod) za kvalitetno preživljanje prostega časa na srčen, poučen in zabaven način. Po spoznavnem krogu udeležencev in s predstavitvijo teoretičnih okvirov različnih življenjskih tem se te izražajo predvsem v ustvarjalni delavnici in skozi ples. Srečanja se zaključijo z meditacijo, kjer se v umiritvi in-
Bodite radovedni, med druženjem in sprostitvijo skupaj poiščimo odgovore na različna vprašanja.
OBIŠČITE NAS V DRUŽINSKEM CENTRU TROJKA pri Medobčinskem društvu prijateljev mladine na Bazoviški 4 v Novi Gorici, www.zpm-novagorica.si
Na razpolago smo vam za :
Dragi otroci in mladostniki, nudimo vam prostor za druženje, igro in ustvarjanje, tudi učno pomoč.
• medvrstniško in medgeneracijsko komunikacijo,
Vljudno vabljeni tudi posamezniki, družine brez otrok in mladi, ki družino šele načrtujete.
• ustvarjalno koriščenje, prostega časa,
Zaupajte nam.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI
MESTNA OBČINA NOVA GORICA
• neformalno druženje,
• izposojo dobrih igrač in družabnih iger.
Občina Miren-Kostanjevica
Fotografija: Leon Canzutti
VABLJENI NA BREZPLAČNE DOGODKE Vsak ponedeljek, od 17. do 19. ure PONEDELJČICE Ustvarjalne delavnice vodi Zvonka Nose, prof. razrednega pouka
TRENING SOCIALNIH VEŠČIN - socialno kognitivne igre za pedagoške delavce, animatorje, mladostnike, družine in posameznike
ŠOLA ZA STARŠE TRENDI PRI VZGOJI, UČENJU IN DELOVANJU V SODOBNEM ČASU
ŽIVETI PO SVOJI MERI PREDAVANJA Z DELAVNICAMI ZA STARŠE, MLADOSTNIKE IN POSAMEZNIKE
Ponedeljek, 8. 4. 2019 ob 17.30 uri
Sreda, 24. 4. 2019 ob 17.30 uri
ZAHTEVE SODOBNE DRUŽBE IN NAŠA VKLJUČENOST V SEDANJI ČAS
ŽIVETI PO SVOJIH VREDNOTAH IN NORMAH
Ponedeljek, 13. 5. 2019 ob 17.30 uri
POŽIVITVENE IGRE
VPLIV POTREB, ŽELJA IN MOŽNOSTI VPLIVANJA NA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE
Sreda 15. 5. 2019, ob 17. uri
Ponedeljek, 10. 6. 2019 ob 17.30 uri
Sreda 10. 4. 2019, ob 17. uri
Spoštovani starši, nudimo vam pomoč pri reševanju težav, s katerimi se soočate.
tegrira celodnevna izkušnja. Bistvo srečanj je medsebojno druženje, kar se lepo zaokroži ob zdravem obroku s predavanjem o vplivu hrane na raven telesne energije in duha. V letu 2019 je predvidenih vsaj osem srečanj, naslednji dogodki bodo 14. 4., 26. 5., 23. 6., 15. 9., 17. 11. in 8. 12. Za več informacij pišite na elektronski naslov info@intiniti.si ali pokličite na mobilno številko 041 238 552.
RAZBREMENIMO SE Četrtek 13. 6. 2019, ob 17. uri
SPROSTIMO SE
KAJ POTREBUJEMO IN KAKŠNA SO PRIČAKOVANJA DRUŽBE
Sreda, 29. 5. 2019 ob 17.30 uri
ŽIVETI PO SVOJIH PRIČAKOVANJIH IN ZMOŽNOSTIH Sreda, 19. 6. 2019 ob 17.30 uri
ŽIVELI BOMO V OKOLJU, KI SI GA USTVARJAMO SAMI Brezplačna predavanja z razgovori vodita Marina Marinič univ. dipl. psihologinja in Maja Peršič mag. s področja sociologije
Spoštovani starši, v mesecu aprilu bodite tudi pozorni na razpise zdravstvenih letovanj ob morju in na tabore znanja v Triglavski roži v Trenti, ki jih za vaše otroke pripravljamo v MDPM za Goriško.
Za varstvo otrok bo v času predavanj poskrbljeno. Udeležba je brezplačna. Zaželene so predprijave. Vse informacije dobite na tel: 05 333 46 80, 030350806 ali na e naslovu: druzinski.center.trojka@gmail.com ter osebno na naslovu MDPM za Goriško, Bazoviška 4, Nova Gorica (pod tribunami nogometnega stadiona), kjer se bodo omenjena srečanja tudi odvijala.
Pomlad 2019 / Briški časnik / 29
Dogodki
Dan žena na Grediču
Poklon izjemnim ženskam V objemu prelepe s cvetočimi marelicami okrašene briške pokrajine so na mednarodni dan žena na Grediču priredili edinstveno kulinarično popotovanje s poklonom izjemnim ženskam. V sodelovanju z The Slovenia so skozi druženje in pogovor oživili žensko izdajo knjige PINK The Slovenia Book - Top 100 Destinations, v kateri je zbranih 15 le ženskih intervjujev z nekaterimi najbolj izjemnimi, sposobnimi, podjetnimi, vizionarskimi in vplivnimi Slovenkami.
Od leve proti desni: Laura Unuk, svetovna prvakinja in šahovska velemojstrica, Irena Kos, regijska guvernerka Slovenia Rotary, Ajša Vodnik, podpredsednica organizacije AmChams in Europe, Katarina Čas, igralka, dr. Jerca Legan Cvikl, publicistka in filantropistka, Mateja Benedetti, modna oblikovalka, Niko Slavnić, The Slovenia
Tako so izbor najlepših slovenskih turističnih destinacij, med katerimi so tudi Brda, razgibali s predstavitvijo izjemnih Slovenk, s tem pa tujcem pokažemo mnogo več kot naravne lepote, šarm, očarljivost in mikavnost Slovenije. Pričaramo jim ženske zgodbe o uspehu, ki so nastale znotraj slovenske kulture, s tem pa prikažemo tudi nivo odprtosti naše družbe. Srečanja so se udeležile Katarina Čas, igralka, Ajša Vodnik, podpredsednica organizacije AmChams in Europe, dr. Jerca Legan Cvikl, publicistka in filantropistka, Irena Kos, regijska guvernerka Slovenia Rotary, Laura Unuk, svetovna prvakinja in šahovska velemojstrica, ter Mateja Benedetti, modna oblikovalka. Lastnik Grediča Simon Simčič je ob pozdravu povedal: ”Razvoj in razcvet Brd je moji družini pomemben že od nekdaj, zato je še posebej lepa simbolika, da so cvetovi na dan žena šli v roke tako izjemnih Slovenk, naših nocojšnjih gostij prav tu v Brdih.” Na dogodku so gostje skozi razgiban pogovor v oddaji v živo na vročih stolih podelile misli o svojih motivih in strasteh, kaj jih žene in kaj je tisti življenjski moto izjemnih žensk, da so to, kar so. Kako je biti na vrhu sveta, je lepo opisala Laura Unuk, svetovna prvakinja v šahu – v športu, v katerem se navija v čisti tišini: “To je neverjeten občutek, ko dosežeš nekaj, v kar si verjel, ampak nisi mogel vedeti, da se bo dejansko zgodilo – kot sanje, ko čakaš, da se zbudiš, a se ne.” Mateja Benedetti, mednarodno uspešna oblikovalka trajnostne mode, nominiranka za ekološke modne oskarje v Milanu, ki se je pred kratkim predstavila tudi na prvem veganskem Pomlad 2019 / Briški časnik / 30
tednu mode v Los Angelesu, je pogledala globoko v sebe, od kod prihaja njena strast: “Moja izjemna strast do ekološke mode izhaja iz tega, da me je strah, kaj se bo zgodilo s planetom, če ne bomo takoj ukrepali.” Irena Kos, prva ženska v vlogi regijske guvernerke Slovenia Rotary, predana cilju biti tam, kjer ljudje potrebujejo pomoč, pravi, da smo v dobrodelnost enako vključeni tako moški kot ženske: “Ženske morda malo bolj s srcem, moški z glavo, a razlik ni,” v mednarodnem okolju pa opaža, da nam v tujini zelo zaupajo in veljamo za poštene. Dr. Jerca Legan Cvikl, antropologinja, publicistka in filantropistka, je pred kratkim ustanovila gibanje Femmes Sans Frontières, s katerim naj bi ženske brez meja pomagale do večje enakopravnosti ogroženim ženskam po vsem svetu, v okviru katere se skupaj zlivajo njene 20-letne izkušnje na področju borbe za pravice žensk pri raznih organizacijah v preteklosti. Poudarila je velik napredek na področju emancipacije žensk v zadnjih 100 letih, a dodala: “Pomembno je, da ženske dobivajo ne samo svojo vlogo, ampak tudi samorealizacijo, da prepoznavajo, kaj jih veseli
Lastnik Grediča Simon Simčič s soprogo Mojco, dobitnik treh olimpijskih medalj v jadranju Vasilij Žbogar s soprogo Majo
in same sebe uresničujejo, ne le da pomagajo k uresničevanju drugih, temveč sebe.” Ajša Vodnik, odkar je Slovenija prevzela sedež AmChams Europe in pokrivajo 42 držav, opaža, da smo v Sloveniji preveč kritični sami do sebe: “Smo dobri, sposobni, poglejmo, koliko imamo inženirjev, znanstvenikov, umetnikov, dajmo si priznati, da smo izjemen narod – spoštujmo drug drugega, razprimo krila in imejmo se radi take, kot smo.” Katarina Čas, ki je kot najuspešnejša slovenska igralka polno zasedena tako z domačimi kot tujimi produkcijami, veliko potuje, a v domači Sloveniji ceni varnost, čistost in tudi majhnost, ki daje domač občutek, da nikoli nisi sam. Zaupala nam je svoj življenjski moto - slediti sebi: “Čeprav zveni klišejsko, a včasih je res, res težko zbrati pogum in slediti sebi – v svojem življenju sem dobila toliko polen pod noge, tolikokrat slišala 'ne' ali 'to je nemogoče', ob tem je včasih resnično težko verjeti vase in v tisti ogenj, ki ga čutiš, da je. Zato je slediti sebi moj moto.” Ker je bil povod srečanja izdana knjiga o lepotah Slovenije, za konec strnemo še nekaj misli na to temo. Vse naše gostje, izjemne ženske, pri svojem delu in delovanju veliko potujejo in gledajo na Slovenijo tudi skozi prizmo svojih izkušenj v tujini. Prav vse so poudarile, da imajo rade naravo, lepote in raznolikost Slovenije, njihovi priljubljeni simboli lepot Slovenije pa so mogočni Triglav, magično Prekmurje, čudovita dolina Soče ali domača Velika Planina. Opažajo, da tujci cenijo našo poštenost in mi sami, kadar več potujemo, še bolj cenimo našo čistočo in varnost. Poudarile pa so, da če želimo te vrednote ohraniti v naši deželi, moramo ohranjati tudi vzdržnost in se odločiti, ali bomo kot turistična destinacija ostali butični ali bomo to razvrednotili. Eldina Domazet Fotografiji: Luka Kotnik
Dogodki
Proslava ob dnevu žena na Humu
Živahen program in zadovoljno občinstvo Proslava v počastitev dneva žena je 8. marca ponovno privabila številne udeležence, ki so napolnili dvorano Zadružnega doma na Humu. Z Zdravljico napitnico in še dvema pesmima je program začel MoPZ Srečko Kumar Kojsko pod umetniškim vodenjem Bogdana Kralja in navdušil z ubranim petjem prekaljenih pevcev. Sledila sta nagovora predstavnikov obeh organizatorjev. Predsednica VS Hum Bernarda Konjedic je v svojem nagovoru med drugim dejala: »Praznovanje 8. marca je na Humu dolgoletna tradicija, program pa skušamo vsako leto s čim spremeniti in popestriti. Od leta 2014 se je organizaciji pridružilo DU Kojsko in od takrat je dvorana polna zadovoljnih ljudi in pozitivne energije. Letošnji moderator programa je Dominik Rusjan, kar je prvi korak k sodelovanju z mladino. Proslavi pa bo letos sledil ples.« Vsem je zaželela sproščen prijateljski večer in ženskam posredovala čestitke v imenu briškega župana Franca Mužiča, ki se proslave ni mogel udeležiti. Karlo Turk je prisotne nagovoril v imenu DU Kojsko in spomnil na več kot stoletni nenehni boj žensk za uveljavitev enakopravnosti z moškimi. Bernardi je izročil šopek rekoč, naj ga sprejme v imenu vseh briških žena, za vse briške članice upokojenskih društev pa je šopek namenil Tereziji Gravner. Vsem prisotnim je čestital za praznik. V kulturnem programu so se otroci POŠ Kojsko predstavili z razigranim spletom recitacij in pesmi, letos jih je pripravila učiteljica Melita Čibej. Tine Marinič je zaigral na klarinet. S čudovitim petjem so navdušili Sara Cerkvenik, Jaša Mrevlje in Ema Marušič, vsi trije iz Šole petja The best pod vodstvom Lili Simčič. S skoraj akrobatskimi plesnimi točkami so program razgibale solistka Lana Debenjak ter mala skupina – Tarin, Tia, Eva, Ula, Ajda in Teja, vse plesalke Plesnega centra ADC pod vodstvom Anje Pertovt.
Oder so za zaključek spet zasedli pevci MoPZ Srečko Kumar, ki so zapeli še tri pesmi. Počistila pa ga je zabavna skupina Hip hop mame, ki so se predstavile kot Fate iz Brd. Moderator Dominik, ki je brezhibno opravil svoje delo, se je zahvalil organizatorjem, nastopajočim, Kleti Brda za vino, Cvetličarni Nataša za cvetlični aranžma in vsem prisotnim. Sledila je pogostitev, nato pa ples z narodno-zabavnim ansamblom Briška pomlad. Milena Beguš, Fotografija: Kostja Jelinčič
Planica 2019
Zahvala Robiju Kranjcu Letos je Planica praznovala abrahama. Mineva namreč že 50 let od prvega poleta na slovenski snežni kraljici. Velja tradicija, da ni popolnega leta brez obiska slovenskega športnega praznika v Planici, zato smo se tudi letos žuristi iz DŽC Crwvo udeležili poletov pod Poncami. Vsako leto Planica uprizarja legendarne trenutke, svetovne rekorde, zmagoslavja ob dvigu kristalnih globusov … Letos je v Slovencih pustila nov pečat. V športnem smislu smo se
Pomlad 2019 / Briški časnik / 32
poslovili od enega največjih svetovnih letalcev vseh časov, človeka, ki je največkrat preskočil nekdaj nemogočo daljavo 200 metrov. V soboto je še zadnjič skočil Robi Kranjec. Poklon za športne dosežke in hvala za vse veselje, prav tako pa tudi hvala vsem, ki redno odhajate z nami v Planico. DŽC Crwvo
Dogodki Občina
8. marec v Vedrijanu
Otroci so razveselili obiskovalce
Na dan žena zvečer smo imeli v vaškem domu v Vedrijanu prireditev za vse ženske iz vasi ter okolice. Vedrijanski otroci so praznik popestrili z nastopi. Peli so, uprizorili igro, plesali in recitirali. Za zaključek je zapel še kvartet Qartos.
Ob koncu predstave je vsaka slavljenka prejela rožico. Po prireditvi smo pripravili še prigrizek, ob katerem so vaščani poklepetali in se veselili.
Čebelar Cvetko Komic
S šampionom 2018 za akacijev med Cvetko Komic iz Vipolž je s čebelarjenjem začel leta 1985. Tedaj je imel en panj, sedaj pa ima 40 gospodarskih panjev in okoli 25 rezervnih. Doma hrani veliko različnih priznanj. Med njimi blestijo šampion za lipov med (2004) in štirje šampioni za akacijev med. Uradnjega je prejel 6. novembra 2018 v Murski Soboti od Čebelarske zveze društev Pomurja, kjer je sodelovalo okoli 60 čebelarjev. Cvetka smo obiskali in ga povprašali o tem in onem. Kaj vas je spodbudilo k čebelarjenju? S prvimi čebelami sem se po nenavadnem naključju srečal kot najstnik. Neki vojak s karavle v Vipolžah je našel roj čebel in jih spravil v navadno škatlo. Ko je odšel domov, mi je ponudil čebeljo družino, ki je v škatli naredila tudi satje kot »divjo gradnjo«. Ker pa nisem imel nikakršnih izkušenj s čebelami, mi je tisto zimo cela družina propadla. Dolga leta je
v meni tlela želja, ki sem jo uresničil leta 1985 s prvim panjem. Prejeli ste že veliko priznanj. Kako ste osvojili zadnja tri? V Murski Soboti sem 6. novembra lani prejel zlato plaketo za akacijev med z oceno 32.00. Ker nihče od udeležencev tekmovanja ni presegel tega števila točk, sem prejel šampion za ta med. Po tem uspehu so me s Čebelarske zveze Slove-
nije poklicali, ali bi dal med na državno ocenjevanje. Tako sem na državnem senzoričnem ocenjevanju medu, ki je bilo v Lukovici 7. decembra 2018, prejel 3. mesto za akacijev med. Kaj vam prejeta priznanja pomenijo? To mi pomeni veliko zadovoljstvo in potrditev, da delam prav. Dejstvo je, da med delajo čebele. Kakšna je pri tem vloga čebelarja, da bo med čist in kvaliteten? Delo čebel je neprecenljivo in nenadomestljivo. Čebelar mora ustvariti za čebele dobre pogoje. Skrbeti mora, da je satje mlado in kvalitetno. Pomembno je pravočasno točenje, to je takrat, ko je med v satnicah prekrit, kar zahteva stalno budnost. Vse ostalo pa je več ali manj »v božjih rokah«. Katere vrste medu točite? Najprej je cvetlični, sledi akacijev, lipov in včasih uspem tudi s kostanjevim. Seveda je vse odvisno od vremenskih pogojev v času cvetenja. Kateri med je po vašem mnenju najboljši in kako ga je treba uživati? Vsaka vrsta medu ima svoje značilnosti in kvalitete. Od okusa posameznika je odvisno, katerega bo užival. Jaz uživam vse vrste, vedno pa pri zajtrku.
Besedilo in fotografija: Milena Beguš Pomlad 2019 / Briški časnik / 33
Dogodki
Upokojenci
Dom upokojencev Podsabotin
Naša hiša, dom upokojencev v Podsabotinu, je postala prava ROCKSTAR zvezda, saj so februarja pri nas snemali italijansko nadaljevanko Volevo fare la rockstar.
Učenci OŠ Alojza Gradnika Dobrovo so pričarali praznovanje 8. marca. Damjan, Tomaž, Peter in Uroš, združeni kot kvartet Qartos, so na najlepši način zaključili in voščili naši stanovalki Stanislavi Bucik ob njenem 101. rojstnem dnevu.
Razigrane Briške plesalke so z mlado učiteljico Anjo Pertovt polepšale dan stanovalcem doma v Podsabotinu.
Stanislava Bucik je praznovala 101. rojstni dan.
Zgodba o prijateljstvu je taka grenko-sladka, kot življenje je lepih trenutkov polna, le lepi naj se vtisnejo v srce. Vse najboljše naši 100-letnici Mariji Gorjan.
Dobrovoljna skupina z imenom DIMI nas je z uprizoritvijo Kekec in teta Pehta z igrivostjo in sproščenostjo popeljala v svet veselja.
Romina Velušček
Pomlad 2019 / Briški časnik / 34
Občina Dogodki
Brda in vino 2019
Prireditev je pred vrati Brda in vino je prireditev, ki se je globoko usidrala v zavest Bricev, predvsem pa obiskovalcev. Gre za izbor kulinaričnih in vinskih imen naše (širše) regije, ki se v zakulisju čarobnega Šmartnega predstavljajo ob etnološko obarvanem kulturnem in zabavnem programu. Letošnja prireditev se bo zgodila v soboto, 27. aprila. Organizatorji so postavili visok cilj. Prireditev želijo izpeljati na čim bolj okolju prijazen način, pri tem pa ohraniti nivo, ki ga gostje od njih pričakujejo - torej vrhunskega. Na dogodku Brda in vino bodo kot doslej spodbujali uporabo lokalnih pridelkov, ki najbolje predstavijo zgodbo domačega okolja. Na razpolago bo bogata ponudba 30 briških, pa tudi ostalih slovenskih gostincev. Vinsko spremljavo bo ustvarjalo 37 tukajšnjih zvenečih imen. Lokalni koncept ponudbe bo izpolnila še uporaba bio razgradljivih materialov pri postrežbi hrane. Predprodaja vstopnic za dogodek že poteka. Kot kaže, bo prireditev zopet beležila visok odstotek tujih gostov. Brda in vino je postala blagovna znamka za terroir, ki od organizatorjev in ponudnikov zahteva vsako leto več presežkov. Njen namen ni zgolj trenutno zadovoljstvo gostov, temveč iskanje simpatizerjev med njimi. Takšnih obiskovalcev, ki jih bo dan trajajoča pokušina briških dobrot prepričala, da se ponovno vrnejo in kar je še pomembneje, da s seboj pripeljejo prijatelje. Pomembna odločitev prireditve je tudi medijska pokritost doma in v tujini, ki ima gotovo kumulativen učinek – ne le za to prireditev, ampak tudi za krovno blagovno znamko »Brda«. Ali kot so pred leti zapisali v enem izmed člankov po dogodku, da smo Brici (samo)promocijo izpilili do konca. Smo jo res, ali še obstajajo cilji, ki jih lahko še dosežemo ali celo presežemo? Marijana Simčič Humar
Vrtnica za dan žena
Obisk sovaščank Ob mednarodnem dnevu žena smo člani VS Vrhovlje obiskali pet najstarejših sovaščank ter jih obdarili z vrtnico in ročno narejeno voščilnico. Gospe so bile obiska zelo vesele in so z nami poklepetale tako o otroštvu kot tudi o tem, kako dneve preživljajo danes. Na sliki je nasmejana Marija Brezigar, ki nikakor ne kaže svojih 86 let.
Irena Marc
Pomlad 2019 / Briški časnik / 35
Dogodki
Dobra vila Sibila Peternelj obdarila otroke v briških vrtcih
Največ ji pomeni hvaležnost otrok Sibila Peternelj iz Brestja s svojimi prihranki že več let kupuje darila za otroke in ob božiču razveseljuje predvsem male bolnike. Obdarovanje je njeno poslanstvo že več kot deset let. A za to 33-letna Sibila Peternelj ne zbira denarja pri donatorjih, ampak s svojimi prihranki vse leto kupuje darila, da nato decembra razveseli male bolnike v šempetrski bolnišnici, lani decembra pa je obdarila tudi otroke v vrtcih na Dobrovem in v Kojskem. »Otroci so navadno zelo veseli, uspejo reči 'hvala', nato pa se posvetijo igračam. A njihovi obrazi povedo več kot to,« zatrjuje Sibila Peternelj, mama samohranilka 13-letne Erike in leto starejše Emili, ki sta njeni zvesti pomočnici pri izbiri daril ter obdarovanju. Minuli december so dekleta razdelila za kar 1500 evrov daril. Sibila ocenjuje, da je zanje skupno namenila dve svoji plači. Zaveda se, kako težko je otrokom preživljati čas v bolnišnici, ko okrevajo zaradi različnih bolezni, zato jim želi te trenutke polepšati vsaj z enim darilom. »Kupujem jih v Italiji in poskrbim, da izberem kvalitetne izdelke znanih proizvajalcev,« še poudari in se zahvali podjetju Prima I.E. iz Solkana, kjer ji za razvoz daril vedno velikodušno posodijo kombi.
Najhitrejša pot do sreče je osrečiti druge
Četudi se je zima ravno poslovila, pa je Sibila z mislimi že nekaj tednov pri prihajajočem decembru. Nakupila je namreč že cel kup igrač. »Pridno nakupujem po svojih najboljših zmožnostih. Tudi za letos imam velike cilje za božična obdarovanja. Hvaležna sem, da sem zdrava in da lahko delam in služim, da lahko kupujem igrače,« še pove Sibila. Sibilina želja po obdarovanju izvira iz otroštva, ko je z žepnino kupila hrano za zapuščene živali ali sendviče za brezdomce. Ko se je zaposlila, je s prihranki kupovala darila in jih na skrivaj puščala pred vrati hiš. Kasneje jih je raje nosila otrokom v bolnišnice in vrtce. Kamorkoli je prišla, so je bili veseli. Takim nakupom po večini namenja regres in vsak mesec del plače. Zadnja leta darila najraje nosi malim bolnikom. Kamorkoli pride, so je zelo veseli. Decembra 2017 je prvič obdarila otroke na ljubljanski pediatrični kliniki. Njena dobrosrčnost pa pride do izraza tudi med letom, ko otrokom podarja knjige ali obišče starejše. Razvila je tudi svoj slogan, da je najhitrejša pot do sreče osrečiti druge.
Univerzalna darila za deklice in dečke
Sibila je z leti izkušenj razvila svojo strategijo nabave daril. Budno spremlja razprodaje v Italiji in na spletu, ki so na vrsti kmalu po novem letu. Darila za prihajajoče božično-novoletne praznike tako začne kupovati že januarja, ko so cene igrač nižje tudi do 80 odstotkov. Na leto nameni nakupu daril 1500 evrov, kar sta dve njeni plači, lani pa je, zahvaljujoč pametnemu nakupu, sestavila kar 250 darilnih paketov in še nekaj igrač za vrtce. »Ker so otroci, ki jih obdarujemo, različnih starosti, skrbim, da kupujem univerzalna darila za deklice in dečke. Ne omejujem Pomlad 2019 / Briški časnik / 36
se na to, kar je trenutno med otroki v trendu, ampak se osredotočam na igrače, ki so vedno aktualne. To so recimo žoge, lego kocke, avtomobilčki za fante in punčke Barbie za deklice ...« našteje.
V izboru za Osebnost Primorske 2018
Zaradi svoje dobrosrčnosti so Sibilo Peternelj bralci Primorskih novic izbrali za osebnost meseca januarja v izboru za Osebnost Primorske leta 2018. Januarja se je tako udeležila sklepne prireditve v Kopru in dobila ponoven zagon za dobra dela v predbožičnem času. »Vsako leto si želim kupiti še več daril, ampak se trudim po najboljših močeh. Upam, da bosta hčerki šli po mojih stopinjah. Treba je pomagati ljudem – polepšati dan nekomu, ki ga ne poznaš, otrokom narisati nasmeh na obraz,« sklene Sibila, ki upa, da bo s svojim dobrodelnim delom navdahnila še koga. CA
Občina Dogodki
Iz zamejstva
50 let Števerjanskega vestnika 12. januarja 1969 je v sklopu vaškega društva Frančišek Borgia Sedej izšla prva številka Števerjanskega vestnika. Natanko 50 let kasneje, 12. januarja 2019, smo v polni župnijski dvorani v Števerjanu praznovali 50-letnico neprekinjenega izhajanja vaškega glasila. Skoraj uro trajajočo proslavo so oblikovali govori, krajši posneti intervjuji s sodelavci vaškega glasila, pa tudi prisrčno branje prispevkov števerjanskih osnovnošolcev. Vezna nit je bil Števerjanski vestnik. Suvereno in tu pa tam tudi hecno sta ga povezovala predstavnika mlajše in starejše generacije oblikovalcev vestnika Stefania Beretta in Simon Komjanc. Prisotne je najprej pozdravila županja Občine Števerjan Franca Padovan, ki je poudarila pomembnost ohranjevanja slovenske kulture in besede ter se zahvalila pionirjem, ki so glasilo začeli, in vsem tistim, ki so ga ohranjali v teku let. V imenu Krožka za družbeno-politična vprašanja Anton Gregorčič je publiko nagovoril Julijan Čavdek. Omenjeni goriški krožek je namreč finančno podprl večer in izdajo izredne številke ob 50-letnici vestnika s sredstvi, ki jih je dežela Furlanija Julijska krajina namenila obsežnemu projektu v spomin na Mirka Špacapana, dolgoletnega stebra skupnosti Slovencev v Italiji. Čavdek je izpostavil pomembnost kulture pisanja, branja in gojenja slovenskega jezika in postavil Števerjanski vestnik za zgled tudi ostalim slovenskim občinam v Italiji. Čestitke je izrazil še v imenu stranke Slovenska skupnost. Napovedovalca sta z veznim tekstom prehodila 50-letno pot vestnika od začetkov, ko je skupina mladih začela zapisovati vaške dogodke, da ne bi potonili v pozabo, pa do današnjih dni, ko uredništvo nadaljuje po tej poti z naprednejšimi tehnološkimi pripomočki. Berettova in Komjanc sta posebej omenila dolgoletnega odgovornega urednika pokojnega Edija Hledeta, “duši” vestnika Marjana Terpina in Zvonka Simčiča, predsednika društva Sedej ob ustanovitvi glasila Dominika Humarja, nekdanjega glavnega urednika Marjana Drufovko ter odgovornega urednika Ivana Vogriča. Slednji trije so tudi spregovorili na kratkih posnetkih, v katerih so opisovali svoje doživljanje vestnika in njegovo vrednost. Z dolgim aplavzom je publika sprejela tudi govor glavnega urednika Damjana Klanjščka. Izpostavil je vlogo vestnika, kakor so jo zapisali v prvi številki leta 1969: »Da bi čim bolj povezovali«. To je še vedno poslanstvo vestnika, da povezuje vaščane in jih obvešča o dogajanju v vasi. Tako je še utemeljil delovanje vestnika: »Po letu 2000, ko so informacije zadobile hitrost in dostopnost internetnih povezav, je trimesečnik relativno počasen medij, da bi lahko učinkovito obveščal o izrednih, vsakodnevnih novicah; zato najde svoje poslanstvo prav v kroniki tistih dogodkov, ki bi drugače ne bili nikjer zapisani ali bi bili enostavno spregledani. Izid na papirnati podlagi pa ostaja primeren tej funkciji, saj opažamo kratkotrajnost novih družabnih omrežij; tam imajo novice kratek obstoj in se v teku nekaj ur izgubijo v novem valu nepomembnih oglasov in povezav.« Vrednost vestnika je torej v ohranjanju kronologije predvsem kulturnega delovanja v vasi, ki je nadvse pestro. Da se poslanstvo vestnika predaja iz roda v rod, je tudi prikazal z osebnim spominom: »Nekdanji glavni urednik Marjan Drufovka je mene in Gabrijela Langa naprosil, če bi lahko prevzela razmnoževanje vestnika. Tako sva se s prijateljem podala na sedež društva, vklopila ciklostil in začela z delom. Občasno sva kaj prebrala, na hitro, saj je za vsako stran bilo potrebnih približno deset minut časa, da jo je ciklostil razmnožil. Delo se je mladima zdelo suhoparno in dolgočasno, pravzaprav je bilo težko razumeti
smisel povezovanja med ljudmi, ki ga je vestnik od zmeraj imel za svojega. S časom pa je to postalo vedno bolj očitno. Srčno upam, da se bo tudi današnja mladina, ki redno pomaga pri zlaganju vsakega izvoda, zavzela za naše glasilo, spotoma razumela njegove vrednote in nadaljevala z njegovim izhajanjem.« Klanjšček se je še zahvalil vsem, ki so pripomogli nepretrganemu izhajanju vestnika ter izdaji izredne številke ob pomembni obletnici; v prvi vrsti bralcem, in sicer 540 družinam, ki glasilo prejemajo. Zaključil pa je s citatom Cirila Zlobca, ki je pred 25 leti opisal Števerjan kot “svetilnik na izpostavljenem rtu”, torej sijoč zgled slovenstva na robovih narodnega ozemlja. Klanjšček je prepričan, da so z vestnikom dodali še nekaj svetlobe, ki razsvetljuje okolje. Svojo vlogo pri proslavi so nato imele tudi najmlajše sile vestnika, osnovnošolci, ki v vsaki številki prispevajo besedila in risbice. Aleš in Erik Paulin, Mila Miklus in Tereza Škorjanc so publiki prebrali prispevke o vestniku, ki so jih sami zapisali za izredno številko. Izbor člankov iz izredne številke je januarja izšel kot priloga tedniku Novi glas. Njegov odgovorni urednik Jurij Paljk je v svojem govoru Števerjanskemu vestniku namenil pohvalne besede, predvsem ker so njegovi oblikovalci znali sodelovati s prejšnjimi generacijami in tako nadaljevali dolgoletno delo. Poudaril je pomembnost mladih sil in ohranjanje slovenskega jezika; pisanje v slovenščini je lahko zgled tudi številnim vinarjem, ki bi poleg italijanskega napisa na steklenicah lahko dodali tudi slovenskega … Paljk je mlade še pozval, naj s svojim delovanjem prikličejo v svoje vrste tudi tiste, ki so nekako na robu slovenske manjšinske skupnosti. Uradni del je zaključil zbor društva Sedej, ki je zapel slovensko himno. V imenu Občine Brda je uredništvu čestitala tudi glavna urednica Briškega časnika Lucija Prinčič Terpin. Ob praznovanju 50. obletnice glasila kolegov iz Števerjana je povedala: »Iskrene čestitke Števerjanskemu vestniku za abrahama. V občini zapušča neprecenljivo dediščino zapisane 50-letne zgodovine, s katero se lahko pohvali redkokatera občina. Števerjanski vestnik povezuje in vesela sem, da smo pred skoraj dvajsetimi leti bili del tega povezovanja tudi mi, Briški časnik. S takratnim glavnim urednikom Marjanom Drufovko sva izvedla zanimiv projekt zamenjave člankov. V Briškem časniku smo objavili pomembno vest Števerjana, Števerjanski vestnik pa je bralcu ponudil v branje vest iz naših Brd. Zame so Brda celota in vedno sem želela, da bi ljudje to začutili tudi v naših medijih. Gotovo bomo tudi v prihodnje nadaljevali s povezovanjem in zamenjavo člankov. Števerjanskemu vestniku želim še veliko zanimivih zgodb, zvestih bralcev in vsaj še enkrat toliko let.« Marsikdo je pripomnil, da je med prisotnimi bilo videti kar nekaj Števerjancev, ki jih po navadi na društvenih dogodkih ni – povezovalna vloga vestnika se tako res izpolnjuje. Številna publika se je po formalnem delu večera zadržala na prazničnem druženju, kjer je bila na voljo bila tudi sladica, na katero so natisnili platnico izredne, jubilejne številke vestnika. CF Pomlad 2019 / Briški časnik / 37
Dogodki
Nagrajena modna oblikovalka Sanija Reja
Fotografija: Jure Makovec
Navdih najde v naravi domačih Brd
Pri svojih 33 letih se lahko Sanija Reja iz Neblega pohvali z osmimi samostojnimi modnimi revijami na slovenskih tednih mode, v sklopu študija oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovno-tehniški fakulteti (NTF) Univerze v Ljubljani pa je sodelovala še na dodatnih štirih. Že ob predstavitvi diplomske kolekcije Lov'e'Hunting, ki jo je predstavila v sklopu NTF modne revije z naslovom Svetloba/Light leta 2011, je prejela svojo prvo nagrado za najboljšo modno kolekcijo, sledila je nagrada Trend 2012 še pod imenom Young@Squat. Sanija kot zmagovalka tedna Novembra lani pa je na ljubljanskem tednu mode (LJFW) za kolekcijo Perunka Svarunka prejela prvič podeljeno nagrado WOW (Winner of the Week). »Prvič v zgodovini tega slovenskega prestižnega modnega dogodka so namreč podelili nagrado za najboljšo modno kolekcijo, imenovana WOW oziroma Zmagovalec/-ka tedna. »Nagrade mi veliko pomenijo. Tale še
posebej, saj je bila žirija zelo raznolika. Sestavljali so jo vlogerji, modni uredniki, fotografi, instagram vplivneži, stilisti in drugi, ki jih spoštujem. Sicer pa mi polepšajo dan tudi vse pohvale, tako pisne kot verbalne. Kdaj pa kdaj me tudi kdo ustavi na ulici in čestita, kar me tudi navda z dodatno motivacijo za nadaljnje kreiranje,« navdušenja ne skriva Sanija. Modni navdušenci in poznavalci v prestolnici jo namreč že dobro poznajo prav zaradi številnih sodelovanj na največjih modnih dogodkih pri nas. »Predvsem pa je pri teh dogodkih najbolj zanimivo in zabavno dogajanje v zakulisju, ki ga obiskovalci ne spoznajo. Tam se čuti pravi adrenalin tovrstnih dogodkov,« še pove. K njeni prepoznavnosti pa pripomore tudi njega vloga garderoberke in pomočnice stilistke Barbare Žgalin informativnega programa Pop Tv in oddaje Svet na Kanalu A. »To delo opravljam že tri leta in me zelo veseli. Rada delam z ljudmi, obenem
pa spoznavam znane in uspešne ljudi, ki jih nato oblačim tudi za zasebne dogodke,« doda. Za lansko sklepno prireditev Femme Fatale je s svojo kreacijo oblekla vizualno umetnico Nino Kurnik. »Prav ta kreacija je bila tudi del moje zadnje kolekcije Perunka Svarunka, za katero sem idejo črpala iz slovanske mitologije. Dobila sem jo pred dvema letoma, pol leta pred tednom mode pa sem intenzivno pripravljala kolekcijo s 14 kosi oblačil za ženske,« pojasni in doda, da je za to priložnost moške slovanske bogove poženščila. »Ker so bajeslovna bitja miste-
Fotografija: Tibor Golob
Modna oblikovalka Sanija Reja že več let dela in živi v Ljubljani, kjer se je zasidrala po študiju, a imata briška narava in mir slovenske Toskane posebno mesto v njenem srcu. Zato se zelo rada vrača domov, kjer najde navdih za svoje modne stvaritve. Lani je na ljubljanskem tednu mode za kolekcijo Perunka Svarunka prejela nagrado WOW (Winner of the Week).
Pomlad 2019 / Briški časnik / 38
Občina Dogodki
Zgodovinska dejstva o Slapniku
Nagrajena modna oblikovalka Sanija Reja
Speča Trnjulčica se že prebuja
Fotografija: Ajda Račečič
Za večino Bricev in Slovencev je bil Slapnik do pred kratkim pozabljena vas, ki leži na severnem zatrepu Brd. Ob povečanem interesu za to sedaj prazno vas brez prebivalcev pa se začnemo spraševati, kaj o preteklosti Slapnika, kar se pojavlja v medijih, dejansko drži.
riozna, sem za oblačila uporabila razkošne kroje in materiale, kot so umetno krzno, bogati brokati, svila, volna, kašmir … Med temnejšimi barvami je izstopala tudi rumena, ki se je gledalcem še posebej vtisnila v spomin,« ne skriva navdušenja. To je bila že njena 13. realizirana kolekcija po vrsti. »Za celostno idejo sem bila zadolžena kar sama, pri končnem stiliranju pa mi je pomagal modni oblikovalec Peter Movrin,« doda. Sicer pa lahko ljubitelji unikatne mode njene kreacije najdejo v trgovini Pentlja v Stari Ljubljani, njen modni 'brand' pa se uradno imenuje Sanija Reja Aske. Sicer pa je bila pred tem članica kolektiva Young@ Squat, ki je ravno tako imel svojo trgovino v prestolnici. Osebnostni stil izkazuje zvestobo Večino navdiha črpa iz svojega otroštva, prežetega z naravo in kulturno tradicijo Goriških brd, kamor se iz Ljubljane rada vrne. V domačem Neblem, kjer se družina ukvarja z vinarstvom in sadjarstvom (Reia), pomaga na trgatvi, s sestro in bratom pa radi pobegnejo v Gorico ali Novo Gorico, da začutijo primorski mestni utrip. Zagovarja osebnostni stil in v vseh letnih časih in ljubiteljem njenih kosov z veseljem tudi svetuje, katera oprava bi bila pravšnja zanje. Pri oblikovanju se navezuje tudi na zgodovino in detajle, ki jih združuje v nosljive in mladostne kose oblačil. »Vedno ostajam zvesta sebi in se ne zgledujem zgolj po zadnjih modnih trendih. Tudi materiale nabavljam v tujini, saj v Sloveniji nabor ni dovolj pester, da bi naša ustvarjalnost lahko prišla do izraza,« sklene. Leto 2019 pa je že prineslo njeno udeležbo na aprilskem LJFW, ki se je v Ljubljani dogajal med 1. in 4. aprilom. Predstavila se je s kolekcijo za pomlad/poletje. CA
Po ustnem izročilu prebivalcev je »vas nastala v poznem srednjem veku, ko so bili ostali deli Brd že poseljeni. V vas so se umikali ljudje, ki so želeli živeti bolj svobodno, kar se je kazalo tudi v obnašanju ljudi. Obstajala je ureditev, da se je v družini poročil samo en sin, ostali bratje in sestre pa so ostali doma in delali v skupni blagor. Zato je posamezna kmetija lahko obvladala veliko zemljišče 20 do 30 ha površine.« Ob branju te pripovedi se dejansko vprašamo, ali je vse to res. Na podlagi podatkov, ki so nam na razpolago v pisnih virih, lahko ugotavljamo, da je ustno izročilo nekoliko prikrojilo resnična dejstva. Gotovo je Slapnik ena od vasi, ki je nastala najkasneje, saj je naselitev vedno potekala od najnižjih in najrodovitnejših delov proti najvišje ležečim. Obnašanje ljudi pa je bilo na območju, kjer ni bilo pretoka ljudi in informacij, gotovo svobodnejše. Prav tako kmetije, kot je sicer razvidno iz skromnega arhivskega gradiva, niso bile tako velike. V času do konca 19. stoletja, ko se je izboljšala prehrana in higiena prebivalstva, ni bilo velikega naravnega prirastka, tako da bi navado, da se je poročil le dedič, lahko pripisali temu času, ko se je smrtnost otrok zmanjšala.
Meje so bile točno določene
Slapnik je bila tako kot vse druge vasi teritorialno točno zamejena skupnost. Njene meje je jožefinski kataster leta 1789 opisal takole: »Skupnost Slapnik meji na vzhodu na cesto, ki pelje iz Žarščine v Vrhovlje in se začne s kamnom, ki leži na kraju, ki mu rečejo Verhslatno, pa do zadnjega kamna na kraju, ki mu rečejo Verhgrapa. Od tam poteka meja do križišča cest v kotu travnika, ki ga imata Ersetig in Sirk. Na zahodu poteka od potoka Kukava (Ciukava) do grebena, imenovanega Tern, v bližini travnika, imenovanega Zaslatnu, ki je last Erzetiča (Arsetig). Od tam poteka proti zahodu do kamna, imenovanega Verhslatno, v bližini ceste, ki vodi iz Vrhovlja v Žarščino in se konča v kotu travnika, last Tomaža Arsetiga. Jug meji cesta, ki vodi iz Vrhovlja v Slapnik do kamna, imenovanega Naverh, nato poteka po potoku Kolimber in ko hodimo proti jugu po omenjeni cesti vzdolž
imenovanega potoka vse do sotočja potokov Teja in Kukava. Na severu so iste meje kot na zahodu. Deli se na 2 okoliša: okoliš vas in okoliš Podberda.« Slapnik se po do sedaj znanih podatkih ne pojavlja v zgodovinskih virih srednjega veka. Vas pa je gotovo že obstajala v 15. stoletju. Njeni prebivalci so se vpisali v knjigo romarjev v znani Marijini božjepotni cerkvi – Stari gori pri Čedadu. Iz Slapnika so izhajali med leti 1505 in 1510 vpisani romarji: Foscha, Lovrenc in Gendrud uxor Marchonitz - Markoničeva žena Gendrud. V 18. in 1. polovici 19. stoletja je vas štela 10 hišnih številk in je bila v celoti z vsemi zemljišči last grofov Colloredo iz Melsa. V 18. stoletju je bil to grof Giacomo Mels, ki mu je leta 1827 (ko je zemljišča dejansko vknjižil) sledil grof Niccolò Colloredo Mels. Slednjemu je leta 1845 sledil Giacomo Colloredo Mels za katerega je zapisano, da prebiva v Gorici. Kdaj so grofje prodajali zemljo in hiše svojim kolonom, točno ne vemo, saj je arhivsko gradivo, ki bi nam o tem kaj povedalo, žal uničeno. Gotovo pa se je to dogajalo v 2. polovici oziroma bolj natančno konec 19. stoletja.
Podjetni in gospodarni
Informatorka, sedaj stara okoli 80 let, mi je pripovedovala mamino zgodbo, kako so ob poroki in njenem prihodu v Slapnik skromno jedli. Redki mineštri so rekli pržonska kuh'nja - zaporniška mineštra, saj drugega niso imeli. Hranili so, da so plačevali dolg za odkup kmetije od grofa. Koloni iz Slapnika so kljub neugodnemu položaju in plačevanju najemnin uspeli odkupiti celotna posestva. To kaže na njihovo podjetnost in sposobnost gospodarjenja. Na podjetnost kažejo tudi primeri, ki jih razberemo iz gradiva zapuščinskih razprav. Leta 1854 je umrl hišni gospodar Štefan Erzetič star komaj 24 let. Ob popisu njegovega premoženja, ki sicer ni bilo majhno, je zapisano, da so vsa zemljišča in hiša v skupnosti Slapnik v celoti last grofov Colloredo. To pa podjetnega Štefana ali morda že njegovega očeta ni zaustavilo, saj je poleg plačila najemnin uspel prihraniti dovolj denarja za nakup drugih zemljišč v Brezovku in Žarščini. V Brezovku je zgraPomlad 2019 / Briški časnik / 39
Dogodki
Zgodovinska dejstva o Slapniku dil tudi manjši hlev za živino, kjer je redil šest velikih volov, doma pa še kravo in dva prašiča. Med drugim je imel v kuhinji vzidan za tiste čase redek velik bakren kotel za žganjekuho, ki mu je očitno tudi prinašala dobre prihodke. Njegovo premoženje, ki je poleg zemljišč obsegalo tudi hišno opremo in orodje, se je brez zakupne kmetije v Slapniku lahko enačilo s srednje premožnimi gospodarji v nižje ležečih delih Brd. Drugo bežno notico, ki kaže, da so bili hiša in zemljišča v Slapniku še kolonska, razberemo iz zapisa o sirotah v družini Erzetič leta 1876, ko njihov skrbnik poroča, da še plačujejo najemnine grofom Colloredo. Torej se je odkup, vsaj pri tej družini, odvijal kasneje. Zanimivo je tudi dejstvo, da so bili nekateri gospodarji pismeni že v času pred uvedbo šole. Leto dni po prvem podpisu v kožbanski krstni knjigi se je podpisal tudi Kristjan Sirk iz Slapnika. To kaže na gospodarsko moč prebivalcev, saj je bilo šolanje takrat izjemno drago.
220: Slapnik št. 5: hiša s fogolarjem in hlevom od prasca (arhiv Goriški muzej).
Na teritoriju Slapnika je v geološkem smislu prehod med podlago iz fliša v apnenec. Tako ni čudno, da so bila zemljišča pretežno grmičasta, gozdnata in je bilo obdelanih brajd v preteklosti bistveno manj kot v osrednjih in južnih Brdih. Kljub temu pa je potrebno poudariti, da je bilo teras z vinsko trto, sadjem in žitaricami bistveno več kot jih je danes. Kolobar žitaric na terasah in njivah v Slapniku v 18. stoletju je bil triletni, in sicer so po prvem letu, ko so sejali ječmen, nato v naslednjih dveh letih sejali oves. Poleg teh kasnejši franciscejski kataster, ki podrobneje opisuje obdelovalne načine, omenja še koruzo, fižol in repo, ki sta bili prevladujoči kulturi tudi v drugih delih Brd. Slabša zemljišča so vedno posejali s »sirekom«, posebno žitarico iz rodu trav, ki so ji v Brdih rekli metlar. S
tem zrnjem so hranili zlasti perutnino in prašiče. Obdelane brajde, kjer je rasla tudi vinska trta, so se raztezale poleg vasi. Razmerje površin je bilo naslednje: brajd je bilo skoraj 7 ha, travnikov le 0,3 ha, 0,35 ha vrtov ter malo grmičastih površin (0,2 ha). V drugem okolišu je bilo 0,1 ha njiv s trtami, 12 ha brajd, malo travnikov in vrtov ter 77 ha planinskega sveta poraslega s travo, drevesi in grmičevjem. Malo skupnost Slapnik so v času jožefinskega katastra predstavljali župan Pavel Marcovig ter izbrani možje Blaž Coretig, Valentin Sirch, Štefan in Lovrenc Marcovig. Kako in zakaj sta dve družini odšli ali izginili, nimamo podatkov, saj jih je od desetih družin v 19. stoletju tu bivalo le še osem. Ob popisu duš, ki ga je izvajala kaplanija v Kožbani leta 1884, je v Slapniku navedenih zgolj
Preživljali so se s prodajo vina, žganja, kostanja, lesa in oglja
219: Motiv notranje ulice v Slapniku leta 1958 (arhiv Goriški muzej). Pomlad 2019 / Briški časnik / 40
osem družin z naslednjimi priimki in domačimi hišnimi imeni: Hišna Priimek številka
Domače hišno ime
Slapnik 1 Markočič
Hrast
Slapnik 2 Markočič
Skalar
Slapnik 3 Sirk
Medar
Slapnik 4 Erzetič
Lajner
Slapnik 5 Erzetič
Gocer
Slapnik 6 Bizjak -Blažič
Kobaj
Slapnik 7 Fikfak
Garbun
Slapnik 8 Markočič
Čežarin
Prebivalci iz Slapnika so se očitno preživljali s prodajo vina, žganja, kostanja, lesa in oglja ter z živinorejo. Slapničani in verjetno tudi drugi prebivalci Kamuna so kuhali več vrst žganja, in to ne samo takšnih, kot jih v Brdih poznamo danes. Danes poznamo in so najbolj razširjene vrste tropinovo, češpovo – slivovo in methano – zeliščno žganje ter žganje iz sadja. V preteklosti pa, kot je leta 1953 povedal Angel Markočič - Gocarjev iz Slapnika, so tem dodali še posebne vrste, in sicer bezgovo, robidenčevo, murenčevo, drnjuljevo in brinjevo žganje. Vino, ki je raslo na gričih Kamuna, je bilo v franciscejskem katastru označeno kot dobro, tisto, ki so ga pobirali v ozkih dolinah, pa je bilo slabe kvalitete. Prodajali so marsikaj, kar je raslo v naravi in danes večinoma ne jemo oziroma skoraj ne poznamo več. Med drugim so nosili prodajat tudi tako imenovane škorše, to je vrste jerebike, ki so jih odrasli nabirali s čufom. V času, ko ni bilo obilja, so poznali in jedli tudi sladke koreninice in vedeli, da so bile »tiste bolj globoko tudi bolj sladke.«
Dogodki Občina
Zgodovinska dejstva o Slapniku V slabih časih se je zjutraj, opoldne in zvečer jedlo pogačo, repo in koščičevo vodo (kuhane sadne krhlje). Zanimivo je, da je obrok lahko sestavljal, kot so rekli, kos pogače in dve oblici. Slednje ni pomenilo krompirja temveč kuhano in olupljeno drobno repo.
Garači in urejeni ljudje
Gozdnato območje je torej narekovalo usmeritev v živinorejo in gozdarstvo. Do ureditve prvih občinskih cest so namreč bolj kot drva žgali les in nosili v Krmin ali Čedad prodajat oglje v nahrbtnih koših. Drv namreč ni bilo mogoče voziti, saj ni bilo cest, temveč le »kozje steze.« To je zabeležil leta 1824 tudi franciscejski kataster, saj je zapisal da so »ceste v katastrski občini Kožbana zelo slabe in praktično neuporabne.« Drva so začeli prodajati šele, ko so konec 19. stoletja občine zgradile prve ceste. Tudi sadje so na trge nosili prodajat v koših: ženske so na glavi nosile češtelo, možje pa po dve košari na čarjah - buincu. Od doma so šli ponoči, da so ob svitu prišli v Krmin in tu dobili dobro mesto za prodajo. Trdo in težko življenje je pustilo sledi tudi na mentaliteti ljudi. V Slapniku je tako kot v celotnih Brdih kot vzor veljalo, da si bil garač in da si imel tudi v brajdi vse urejeno. Informatorka mi je povedala, da je nek njen sorodnik celo noč obrezoval in urejal rožje –trtne rozike v snope, da so
bili vsi enaki in urejeni, da se mu niso posmehovali. Družine so potrebovale vse družinske člane, da so lahko zadostile potrebo po delovni sili. Na to nam v preteklosti kaže tudi visok delež porok vdovcev in vdov, saj je nepopolna družina s težavo preživela. Eden takih zanimivih in izjemnih primerov je Erzetič Franc iz Slapnika št. 4. Prvič se je poročil v starosti 29 let z 18-letno Ano Jerončič, nato 50-leten s 26-letno Alojzijo Žnidarčič in 54-leten s 27-letno Katarino Čafarin. V prvem zakonu se mu je rodilo osem, v drugem dva in v tretjem pet otrok.
Vas je še vedno zakladnica zanimivih pričevanj iz preteklosti
Kljub težkemu in truda polnemu življenju pa je Slapnik usodno zaznamovala meja leta 1947, ko so izgubili povezavo s trgoma v Čedadu in Krminu in so se spremenile gospodarske in politične okoliščine. Slapnik je začelo zapuščati vedno več prebivalcev, ki zaradi neurejenih cestnih povezav niso zdržali večurne hoje, ki je bila potrebna za zaposlitev v tovarnah. Začeli so se seliti v nove industrijske in mestne centre in vas se je vedno bolj praznila. Leta 1931 je v Slapniku živelo 31 ljudi, leta 1961 jih je bilo 28, pet let kasneje pa le še 16. V njej so po drugi svetovni vojni še živele pripovedke in šege, ki so kazale na prvobitnost vasi in edinstvenost
njenih prebivalcev. Ena izmed takih je bilo pustovanje, pri katerem so se od lepih maškar ločili pusti, oblečeni v živalske kože. Njihovo posebnost in starožitnost navad je leta 1953 opisala tudi terenska ekipa Slovenskega etnografskega muzeja. »Nekateri starejši dečki in fantje spijo poleti na senu, pozimi pa si najdejo udobnejše in toplejše prenočišče v listju pri živini v štali. Mlajši otroci spijo po dva ali trije v eni postelji. Postelj ne postiljajo. Sicer pa je vas še zmeraj zakladnica zanimivih pričevanj iz preteklosti, ki so se začele drugod že izgubljati. Zanimiva je razporeditev prostorov, zanimivi so mnogi portoni, balkoni, žbatafurji z ognjišči pa tudi način življenja ljudi.« Podjetnost, ki so jo prebivalci iz Slapnika pokazali pri odkupu kmetij, se še danes kaže v sicer zapuščenih, a za preteklost velikih in lepo oblikovanih domačijah. Kljub izropanim zapuščenim domačijam je Slapnik še vedno speča Trnjulčica, ki čaka, da z ustrezno obnovo in oživitvijo obudi čase naših prednikov. Tanja Gomiršek, Goriški muzej Zahvaljujem se Jožku Markočiču za ogled sotočja potokov, ki so opisani v jožefinskem katastru, in določitvi njihovih slovenskih imen.
Expomego 2019
Verjamejo v vizijo čezmejnega vzorčnega sejma Vzorčni sejem Expomego je februarja že sedeminštiridesetič goriški in širši publiki na obeh straneh meje ponudil stično točko s 150 obrtniki in podjetniki, od tega dve petini iz Slovenije, ki so se na sejmu v organizaciji Udine e Gorizia Fiere S. p. a. predstavili s pomočjo OOZ Nova Gorica. Letos je sejem obiskovalcem dobrodošlico voščil z novim sloganom »En sejem. Edinstven sejem«, s čimer so želeli organizatorji še posebej poudariti čezmejno noto vsegoriškega sejma. Paleta področij je bila zelo pestra: od gradbeništva, opreme, energetsko varčnih materialov in sistemov za kurjave, pa vse do enogastronomije in turizma. Kulinarična tema letošnje izvedbe je bil prašič na mizah v Srednji Evropi. Sodelovanja so večinoma dolgoročna »OOZ Nova Gorica je zelo zadovoljna z odzivom slovenskih razstavljavcev na letošnjem sejmu Expomego. Preko naše zbornice se je tudi letos predstavilo več kot 60 obrtnikov in podjetnikov ter ponudnikov s področja gostinstva in turizma,« je pojasnila direktorica novogoriške zbornice mag. Roberta Filipič. Stojnice slovenskih obrtnikov in podjetnikov so skupno zasedle 800 kvadratnih metrov razstavnih prostorov. Polni zadovoljnih odzivov se večina obrtnikov in podjetnikov odloči za ponovno sodelovanje na goriškem vzorčnem sejmu, vedno znova pa se jim pridruži tudi peščica novih. »S slovenske strani so se na Expomegu predstavljali predvsem ponudniki stavbnega pohištva, keramike, gradbenih materialov, opreme za dom, avtomobilov, pa tudi gostinci in turistični ponudniki,« je nanizala Filipičeva. Največ slovenskih razstavljavcev prihaja z Goriške, iz doline Soče ter Vipavske doline. Na Expomegu pa so se predstavljali obrtniki in podjetniki tudi iz osrednje in vzhodne Slovenije. »Največ pa jih prihaja iz šestih okoliških občin, ki nas tudi podpirajo pri tem projektu, za kar se jim zahvaljujemo,« poudarja direktorica. V zbornici si želijo, da bi z dogovorom, ki ga je zbornica z Udine e Gorizia Fiere sklenila leta 2013, nadaljevali tudi v prihodnosti. Sejem je, kot poudarjajo na OOZ Nova Gorica, odlično izhodišče za promo-
cijo gospodarstva in čezmejnega sodelovanja. »Seveda bomo razmišljali o inovativnih zamislih, kako sejem čim bolj približati mlajši populaciji ter ga narediti čim bolj zanimivega tudi v bodoče,« zaključuje Filipičeva. Na otvoritveni dan je OOZ Nova Gorica kot že tradicionalno pripravila t. i. Goriški dan. Erika Koncut, Fotografija: OOZ Nova Gorica Pomlad 2019 / Briški časnik / 41
Dogodki
Ptičji lov v Brdih
»Ne preganjajte koristnih tičev!« »Ne preganjajte koristnih tičev!« se glasi poziv v časopisnem članku Gospodarskega lista, časopisa Goriške kmetijske družbe iz leta 1870. Prispevku so istega leta sledili številni drugi in poskušali podeželsko prebivalstvo prepričati, da so ptiči koristne živali in da njihovo pretirano lovljenje ter pobiranje jajc pomeni za kmeta nepopravljivo škodo.
Tihožitje s prizorom ubitih ptic v lovski sobi na Gradu Dobrovo (fototeka Goriški muzej). Prispevki v nadaljevanju poudarjajo koristnost ptičev kot uničevalcev raznega mrčesa in drugih za kmetijstvo škodljivih žuželk ter gosenic. Za tako akcijo se je Goriška kmetijska družba odločila po v istem letu izdanem zakoniku, ki je ptičji lov zakonsko sicer zaščitil, toda v praksi kmetje tega niso spoštovali. Med drugim so skrb za preprečevanje lova na ptice naložili okrajni gosposki, županom in celo učiteljem v šolah. Zakonik in ukaznik za Avstrjansko-Ilirsko Primorje, ki obstoji iz poknežene grofije goriške in gradiške, mejne grofije isterške in neposrednega državnega mesta Trsta z njegovim obmestjem vred je v obnovljenem 16. členu 30. aprila 1870 za šolnike objavil naslednjo obvezo: učitelji ljudskih šol so dolžni podučevati šolsko mladino o škodi, katera se dela s pokončevanjem gnjezd, z lovom in moritvijo koristnih tičev in ji zlasti pred začetkom valjenja za varstvo teh tičev dane določbe te postave omenjati in prestopke, kolikor je v njih področji zavirati. Iz nadaljevanja ugotavljamo, da so bila vsa prizadevanja prosvetljenih ljudi in tudi učiteljev zaman. Morda tudi zato, ker so na sosednjem italijanskem ozemlju ptiče prosto lovili in prodajali. Vsi ustni viri poročajo, da so žive ali mrtve ptiče odkupovali zlasti v Krminu, Čedadu, Dolenjah ali splošno, da je ptiče odkupoval »neki Furlan.« Torej so se v tem delu dežele masovno ukvarjali s preprodajo ptic. Donosen posel Ptičji lov je bil zaradi donosnosti vsesplošno razširjen. Od tod tudi morda nekoliko pretirana ocena v članku, da v »južnih deželah« polovijo ptičarji več sto tisoč do milijon ptičev letno. S ptičjim lovom so se na deželi ukvarjali otroci kot tudi odrasli, ki so pri tem otroke še spodbujali. Otroci, ki so poznali položaje večine ptičjih gnezd, so čakali na ugoden trenutek, da so mladi ptički toliko odrasli, da so bili sposobni za samostojno življenje, nato so »razdrli gnezda in polovili mladiče.« Prav otroci so imeli več časa, hkrati pa so bili s tem nezahtevnim opravilom koristni družinskemu proračunu. Otroci in odrasli so nastavljali tudi številne doma izdelane pasti, zlasti limanice, po briško beščade, za lovljenje ptičev. Najbolj priljubljene so bile ptice pevke ter tiste, ki so »končale v loncu.« Škrjance so pospešeno lovili, saj so bili njihovi jeziki gurmanska poslastica. »Kako hudobni in požrešni so tedaj nekateri ljudje, ki love škerjance in nekateri požeruhi naročajo vloviti več sto škerjancev, da si pripravijo dobro jedilo škerjančjih jezikov,« je poskušal preprečevati nadaljnje naročanje očitno drage in med gurmani priljubljene jedi časopis GospoPomlad 2019 / Briški časnik / 42
darski list. Brezpogojno so prepovedali lovljenje »koristnih« ptičev, med katere so spadali podhujke, lastovice, plezovci (verjetno žolna), brglezi, kraljiči, slavci, penice, taščice, šmarnice, spakovalci, belorepke, sinice, kobilarji, muharji in druge. Te ptice je bilo prepovedano loviti ali ubijati ter jih prodajati na trgih oziroma pripravljati v gostilnah. Prepovedano je bilo tudi razdirati njihova gnezda, jemati jajca in mladiče vseh divje živečih ptic razen škodljivih. Tistih ptičev, ki niso bili opredeljeni kot koristni niti kot škodljivi, niso smeli ne loviti niti moriti ali prodajati v času valjenja, to je od 1. februarja do 31. avgusta. Mednje so med drugim spadali jastreb, mišar, sršenar, sove, kosi, drozg, kanja, komatar, dreskač, brinjevka, vrana, kavka, srakoper, škorec, šoja, dlesk, lišček, čižek, konopljenka, vrabec, strnad, kalin, krivokljun, škrjanec in ščinkavec. Sezona pospešenega lova je trajala celo leto Vsi, ki so se hoteli še naprej ukvarjati s ptičjim lovom, in sicer v zakonsko dovoljenem času, so morali plačati pristojbino. V uspeh in upravičenost novega zakona ni verjel niti pisec člankov v Gospodarskem listu, saj se je spraševal, ali zaščita ptičev ne bo pomenila, da bodo naši zahodni sosedje tako »imeli obilniši lov in bogateje obložene mize.« Sezona pospešenega lova je trajala od časa, ko so se ptiči začeli seliti, to je od avgusta do novembra – »dokler je perje gor« (dokler je listje na drevju), vendar se dejansko ni nikoli končala in je trajala celo leto. Ptičji lov je kljub vsem prepovedim ostajal donosna dejavnost, ki je cvetela še po prvi svetovni vojni, kljub temu so italijanske oblasti začele še strožje sankcionirati kršitelje. Kljub vsemu je zaradi revščine ptičji lov ostajal vir zaslužka ne samo v Brdih, temveč tudi v Furlaniji. Za lastne potrebe, zlasti zaradi revščine, so lovili pri praktično vsaki hiši, kar slikovito opiše stavek: »Otroci smo dobili (le) pol ptička.« Vsaka vas pa je imela vsaj enega ali več posameznikov, ki so se s tem ukvarjali »na veliko«. Nekateri strastni ptičarji so dejavnost skrivaj opravljali še po drugi svetovni vojni, ko so leta 1953 ekipi raziskovalcev Slovenskega etnografskega muzeja opisali način lova in potrebne pripomočke. Pomembno zaznamovali briško in goriško kulturno dediščino Ptiči in njihova prisotnost so pomembno zaznamovali briško in goriško kulturno dediščino. Nenazadnje so, kot je zapisal Pavel Medvešček, po pripovedovanju Jožeta Luisa iz Vrhovlja pri Kožbani 8 nekoč po okoliških vaseh tri dni pred pustom praznovali slougenco in sicer tako, da so tisti dan pekli in kuhali le ptičje jedi, zlasti tradicionalno piškelco, to je neke vrste ptičji golaž s polento. Ptičja pesem, ki še danes poživlja jutranjo tihoto v Brdih, je imela v preteklosti poseben simbolen pomen, saj se motivi ptičkov v paru pojavljajo najpogosteje na poročnih skrinjah, ki izhajajo iz Goriškega oziroma Brd. Torej imamo tudi Brici tipične stilizirane motive iz naše dediščine, ki bi jih kazalo uporabiti za turistične produkte. Tudi pesnikom so nadevali »ptičje« vzdevke, naj omenimo samo preroškega »goriškega slavčka« Simona Gregorčiča in briškega »lujerča« (čižčka) Ludvika Zorzuta, ki si je ta vzdevek pridobil s svojo nemirno živahno naravo. O ptičjem lovu pričajo tudi upodobitve tako živih ptic v kletkah kot tihožitja, katerega lep primer je freska v lovski sobi Gradu Dobrovo, ter številna leposlovna besedila. Briški poet Alojz Gradnik je konec glavne sezone lovljenja ptičev, ko so na briških gričih po koncu poletja in izteku jeseni utihnili škržadi, delavci in tudi večina ptic ter se je narava zavila v tiho pričakovanje božičnih praznikov, ovekovečil v pesmi Gozd v jeseni. Ludvik Zorzut je v pričakovanju pomladi vprašal Ptičko bregarco: »Ptička briegarca – povi mi, čie si zdaj po dugi zimi, kam jo mlieješ, komu pieješ, pried ko sonce vajde?« Tanja Gomiršek, Goriški muzej
Dogodki
Požgani možgani
Presenetljiva resnica o žitaricah, ogljikovih hidratih in sladkorju – tihih ubijalcih možganov Dr. David Perlmutter je mednarodno priznan nevrolog in specialist za nutricionistiko. Za svoj inovativni pristop k zdravljenju nevroloških motenj je prejel številne nagrade in bil leta 2006 proglašen za zdravnika leta. Je pisec številnih strokovnih knjig. Požgani možgani so prevedeni že v 26 jezikov. Dr. Perlmutter poudarja, da degenerativne motnje možganov niso nujno zapisane v naših genih, ampak da lahko krivca zanje najdemo kar v naši prehrani. »Gluten je tobak današnjega rodu,« opozarja dr. Perlmutter. »Z nevrološkega vidika smo morda prav vsi občutljivi na gluten. Glutenska občutljivost je v zvezi z nekaterimi skrivnostnimi možganskimi motnjami (shizofrenija, epilepsija, depresija, bipolarna motnja).« Črtajmo žitarice Glutena ne vsebujejo: ajda, koruza, proso, krompir, kvinoja, riž, soja, fižol, leča, grah, čičerika. Znaki glutenske občutljivosti po Davidu Perlmuttru so izguba ravnotežja, ALS (nevrološka bolezen, pri kateri mišice slabijo in usihajo), sladkorna bolezen, revmatoidni artritis, osteopenija, osteoporoza, možganska megla, rak, bolečine v prsih, depresija, napenjanje, srčna bolezen, ekcem, slaba absorpcija hranil, migrena, demenca, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, epilepsija, hlepenje po sladkorju, alergije. »Prav malo je jedi, ki bi krvni sladkor pognale v take višave kot jih žitarice. Veliko naredimo za svoje zdravje, če jih črtamo,« nadaljuje avtor. »Ko nam naraste krvni sladkor, pride do nenadnega osiromašenja živčnih prenašalcev. Čezmerni sladkor povzroči glikacijo: proces, v katerem se glukoza, beljakovine in nekatere maščobe med sabo prepletejo. To povzroči, da postanejo tkiva in celice toga in neelastična – tudi tista v možganih. Vse skupaj pa postane še hujše, če je zraven gluten. Leta 1992 je zvezna vlada Združenih držav Amerike (ZDA) začela propagirati nemastno hrano in ogljikove hidrate (OH). Vzporedno s tem sta začeli strmo naraščati diabetes in debelost. Obstaja tesna zveza med sladkorno boleznijo in demenco. Visok krvni sladkor izzove grozljive biološke reakcije. Otrdi in zoži arterije – tudi tiste v možganih. Gre za aterosklerozo. Možganska tkiva odmrejo zaradi zamašitve žil in kapi. Nastopi vaskularna demenca. Sladkorni bolniki so v dvakrat večji nevarnosti, da se pri njih v naslednjih 15 letih razvije Alzheimerjeva bolezen ali kakršnakoli demenca.« Mast pod ključem »Debeli ljudje pogosto ne morejo shujšaPomlad 2019 / Briški časnik / 44
ti, dokler uživajo OH. Njihov visok inzulin drži vso tisto mast pod ključem,« opozarja strokovnjak. »Ljudje skorajda ne potrebujemo OH ali pa zelo malo. Nujno pa potrebujemo zdrave maščobe in beljakovine. Zlasti potrebujejo to naši možgani! Pri tistih, ki imajo v prehrani veliko zdravih maščob, je za 42 % manj verjetnosti, da bo prišlo do kognitivnega pešanja (gre za ribje, laneno, oljčno, orehovo, kokosovo olje, avokado, orehe, semena, olive, rumenjak, maslo, dojenje). Pravi krivec za slabšanje možganske funkcije in zdravja je hrana, bogata z visokim glikemičnim indeksom – torej bogata z OH.« Vladavina prehrane z malo maščob in veliko ogljikovih hidratov se izteka, beremo dalje. »Znanost šele v zadnjem času odkriva, da v obolelih možganih močno primanjkuje tako maščobe kot holesterola in da so višje ravni holesterola v starosti v korelaciji z dolgoživostjo. S starostjo se v telesu zvišuje raven naravnega holesterola. To je dobro, kajti narašča tudi nastajanje prostih radikalov.« Dr. Perlmutter spregovori o statinski epidemiji – možganski anemiji. »Eden glavnih razlogov, zakaj statini povzročajo možganske motnje, je to, da preprečujejo jetrom, da bi zagotavljala holesterol. Holesterol spreminja obliko beljakovin in s tem stimulira razmišljanje in spominjanje. Statini prav nič ne varujejo pred Alzheimerjem. Statini siromašijo holesterol, dušijo dostavo maščobnih kislin in antioksidantov, ki se prevažajo v delcih LDL (slab holesterol, ki v resnici ni slab, le preveč ga ne sme biti!). Statini ovirajo sintezo koencima Q10, kar povzroča izčrpanost, težave z motoriko in ravnotežjem, šibke mišice. Pomanjkanje koencima Q10 povzroča srčno pešanje, hipertenzijo, Parkinsona. Koencim Q10 je terapija proti Alzheimerju. Zdravljenje s statini povečuje smrtno tveganje. Pred 30 leti je bila zgornja meja celokupnega holesterola 6,2, nato 5,2, zdaj že 4,66.« V možganih prihaja vse življenje do nevrogeneze. Naši možgani so silno elastični. Če se lahko ljudje, ki jih je zadela kap, naučijo spet govoriti, kakšne možnosti šele imamo, če želimo možgane le ohraniti. Kako negovati možgane? Dr. Perlmutter svetuje: zmanjšati moramo vnos ogljikovih hidratov, zlasti tistih,
ki vsebujejo tudi gluten (pšenica, ječmen, rž, pira graham, kuskus in izdelki iz teh žitaric – testenine!). Vadba telesa je hkrati vadba možganov. Že samo pešačenje lahko preobrne zaton v zagon. Kalorična vzdržnost: zmanjšanje kaloričnega vnosa pozitivno vpliva na možgane. Pri ljudeh, ki dnevno zaužijejo najmanj kalorij, je tveganje za Alzheimerja najmanjše. Manj zaužitih kalorij pomeni manj prostih radikalov. Pomeni tudi rast novih nevronskih omrežij. Ketonska prehrana: kot blago ketozo lahko opredelimo stanje človeškega metabolizma v času, ko ne uživamo OH. Taka ketoza je za možgane zelo zdravilna. Meditacija: pri ljudeh, ki redno meditirajo, je veliko manjše tveganje za možganske bolezni. Omega3 maščobne kisline: najboljši vir omega3 maščobnih kislin je materino mleko. Posledično ima dojenje velikanski pomen za nevrološko zdravje in dolgoročno uspešnost otroka. Naravno prehransko dopolnilo iz japonskega dresnika Resveratrol: upočasnjuje procese staranja, pošilja v možgane več krvi, krepi srce, kroti maščobne celice. Kozarec črnega vina pri jedi še zdaleč ni dovolj! Več pa je škodljivo! Koencim Q10. Kurkuma je sorodnica ingverja. Raziskave kažejo, da je pomembno manj dementnih v skupinah, kjer je kurkuma v splošni rabi. Deluje protivnetno, izboljšuje presnovo glukoze, aktivira proteine, ki znajo proizvajati različne antioksidante. Kokosovo olje je super gorivo za možgane. Zmanjšuje vnetja. Pri kuhanju prenese visoke temperature. Vitamin D je v bistvu hormon: stimulira rast živčevja, blaži vnetja, varuje pred prostimi radikali. Probiotiki izboljšujejo tudi delovanje možganov. Blažijo stres, tesnobo, depresijo. Preprečujejo prenajedanje. Pravočasno pošljejo v možgane signal, da smo že siti. Zeleni čaj, kava: ne po 14. uri, če imamo težave s spanjem. Naspani možgani: so osnovno orodje za preprečevanje možganskega razkroja. Znaki kronične neprespanosti: konfuznost, pozabljivost, raztresenost, slabša odpornost, debelost, diabetes, depresija. po knjigi Davida Perlmuttra Požgani možgani pripravila Mirjam Dovečar, psihologinja
Kmetijski nasveti Občina
Pojav bakterijskega ožiga vinske trte v Goriških brdih
Nevarna bolezen V zadnjih dveh letih se v briških vinogradih, zlasti v Šmartnem in na območju Višnjevika, ponovno pojavlja bakterijski ožig vinske trte. Gre za nevarno bolezen, ki lahko povzroči večji izpad pridelka. Na Primorskem smo se z bakterijo srečali že v preteklosti. Glede na opisane bolezenske znake se je bolezen pojavljala že v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, in sicer na območju zgornje Vipavske doline. Takratni pojav bolezni je povzročil množičen propad sort rebula in pinela. V Brdih se je bolezen silovito pojavila v 80. letih prejšnjega stoletja v okolici Vedrijana in Višnjevika. Glede na vire je bila takrat ponovno najbolj prizadeta sorta rebula. Z bakterijskim ožigom vinske trte smo se srečali še v 90. letih, in sicer v Višnjeviku.
Okuženi trsi (avtor fotografije: dr. Ivan Žežlina)
Okuženi poganjki vinske trte (avtor fotografije: dr. Ivan Žežlina)
bi bili ožgani. V primeru, da je v času odganjanja deževno, se lahko listi okužijo tudi kontaktno preko izcedka bakterije. V tem primeru se sprva razvijejo drobne oljnate pege z mastnim kolobarjem.
Bakterijski ožig vinske trte (Xylophilus ampelinus); poškodbe na listu vinske trte (avtor fotografije: dr. Ivan Žežlina).
Ukrepi za preprečevanje pojava bakterijskega ožiga vinske trte Velik pomen za zgodnje odkrivanje in preprečevanje razvoja bolezni imajo redni pregledi rastlin. Zlasti če so v vinogradu sorte, ki so se izkazale kot občutljive, kot je npr. rebula. Pozorni moramo biti na sumljive znake tako na lesu kot na listih vinske trte. Med ukrepe, s katerimi preprečimo razvoj bolezni, spada tudi izbor odpornih ali tolerantnih sort. Tolerantnost na pojav bakterijskega ožiga vinske trte so dokazali pri sortah chardonnay, sauvignon in merlot. Poleg omenjenih ukrepov je pomembna še higiena v vinogradu, dodatno se priporoča tudi razkuževanje orodja med rezjo. dr. Marko Devetak
Bolezenska znamenja, ki kažejo na bakterijsko okužbo Prva bolezenska znamenja so opazna že takoj po odganjanju. Na okuženih trsih šparoni ne odženejo. V primeru hudih okužb lahko zgornji del trsa propade, nižje na deblu pa odženejo poganjki, ki pa se lomijo. Za pojav bolezni so bolj značilne poškodbe, ki nastopijo v drugi polovici maja. Takrat posamezni poganjki dolžine do 30 cm venijo in se kasneje v celoti posušijo. V primeru, da je okuženo prevodno tkivo na poganjku, se le-to vzdolžno ugrezne in obarva. Kasneje na omenjenem mestu tkivo odmre oz. se razvije nekroza. Podobna poškodba lahko doleti tudi peclje kabrnkov, ki kasneje odmrejo. Nekroze iz poganjkov preidejo tudi v šparone in kasneje še vzdolž debla navzdol. Pri prečnem prerezu debla se lahko opazi nekrozo lesa, ki sega do stržena. Prizadeti trsi pogosto odmrejo. Poleg na lesu so znaki okužb z bakterijskim ožigom vinske trte vidni tudi na listih. Slednji lahko rjavijo od zunanjega roba in se pogosto v celoti posušijo. Dobijo videz kot Pomlad 2019 / Briški časnik / 45
Gospodarstvo in kmetijstvo
Društvo oljkarjev Brda
Pogled od ustanovitve do leta 2006 Oljke, ki so v Brdih še v 19. stoletju pomenile bodisi rastlino, ki je dajala oljčno olje, bodisi veje za prodajo na trgu pred cvetno nedeljo, je večinoma uničila pozeba leta 1929. Takrat so bila Brda del Kraljevine Italije, ki je imela oljčnega olja v izobilju, Brda pa so se borila z ekonomskimi pritiski fašističnih oblasti, ki so želela slovenske kraje gospodarsko uničiti, da bi jih nato načrtno poitalijančila. Po pozebi je iz posameznih štorov še pognala nova rastlina, ki pa ji, razen z redkimi izjemami, nihče ni posvečal posebne pozornosti. Z načrtnim gojenjem oljk je začel njegov prvi predsednik Bruno Podveršič iz Gradnega, ki je leta 1978 zasadil prvi strnjen nasad oljk. Sadike je s pomočjo prijateljev nabavil v Italiji in jih pripeljal čez mejo pod porogljivim očesom takratnih carinikov, ki so v dejanju videli zgolj nepomembno ekstravaganco. Tudi Brici so na oljke sprva gledali z nezaupanjem, a so ga prvi že kmalu začeli posnemati. Posluh zaradi vse večjega povpraševanja po oljčnih sadikah je po pokazala tudi kmetijska zadružna trgovina na Dobrovem, ki jih je leta 1994 začela načrtneje nabavljati. Tako je Briški časnik leta 1998 poročal, da je v Brdih 15 oljkarjev, ki imajo zasajeno večje število (30 do 40) dreves, starejših od 10 let. Na Podveršičevo pobudo je Občina Brda leta 1995 pred Gradom Dobrovo simbolično zasadila danes že veliki oljki, »ki naj bi oznanjali, da v ta prostor sodi tudi ta plemenita rastlina«. Posluh za sajenje oljk je namreč pokazala tudi Občina Brda, saj je na pobudo društva oziroma posameznikov že pred njegovo ustanovitvijo od leta 1995 začela zasajati oljke ob javnih poteh. Od takrat so se oljke udomačile na briških gričih in postale eden od simbolov tukajšnje pokrajine. »Če bi o oljki govorili samo 10 let pred tem, ali danes, je vse nekaj drugega,« so leta 1998 zapisali prav v Briškem časniku.
Pojavila se je potreba po organiziranju oljkarjev v društvo
Zasajevanje oljk je doživelo skokovit porast in pojavila se je potreba po organiziranju oljkarjev v društvo. Ustanovitev Društva oljkarjev Brda je bila tako rezultat razširjanja oljčnih nasadov in s tem povezanih večletnih prizadevanj in želja oljkarjev Brd in takrat tudi širše Goriške. Začetke delovanja društva smo tako orisali na podlagi člankov, objavljenih v Briškem časniku in Primorskih novicah, ter z gradivom Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. Prav tako se zahvaljujem za podatke in pregled prispevka prvemu tajniku in drugemu predsedniku društva Elizeju Prinčiču. Če na začetku opazimo maloštevilne članke o oljki, oljkarstvu in oljčnem olju v Brdih, pa se pravi polet društva in panoge opazi okoli leta 2005, ko v Brdih dobimo lastno oljarno. Briški časnik je oljki posvetil posebno pozornost v 49. tematski številki. V kar nekaj publikacijah, ki opisujejo Občino Brda in društvo oljkarjev, zasledimo zapis, da je bilo Društvo oljkarjev Brda ustanovljeno leta 1998. Po natančnem preverjanju arhivskega gradiva ugotovimo, da je letnica napačna. Morda je bilo v tem letu izvedenih več aktivnosti, ki so pripeljale do ustanovitve društva v začetku leta 1999. Društvo oljkarjev Brda je bilo kot prvo tako društvo na severnem Primorskem ustanovljeno 10. 2. 1999. Njegov prvi predsednik je bil Bruno Podveršič. Ostali organi, kot jih je predvideval 8. 3. 1999 potrjeni statut, so bili: upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinska komisija. Upravni odbor so sestavljali Bruno Podveršič (Gradno) v vlogi predsednika, Vilma Starc (Kojsko) kot namestnica, Elizej Prinčič (Nova Gorica) na mestu tajnika, Zvonko Marinič (Dobrovo) kot blagajnik in Drago Bregantič (Gornje Cerovo) kot član. Predsednik nadzornega odbora je bil Branko Radikon (Kozana) ob pomoči dveh članov Stanka Bučinela (Gradno) in Antona Sirka (Nova Gorica). Predsednik disciplinske komisije je bil Rudo Erzetič (Gradno), v kateri sta bila na mestu članov še Jožica Kumar (Gornje Cerovo) in Jože Slivnjak iz Šmartnega. Sprva so bili vanj Pomlad 2019 / Briški časnik / 46
Občni zbor društva
vključeni tudi člani iz širše Goriške. 11. 10. 2001 pa se je iz društva izdvojilo Goriško oljkarsko društvo.
Bruno Podveršič, prvi predsednik društva
Ob tiskovni konferenci je zbranim novinarjem in članom društva poleg drugega gradiva takratni predsednik Bruno Podveršič podal naslednjo vizijo briške kulturne krajine ter spodbudil gojenje oljk takole: »Briški oljkarji, z nami tudi Vipavci in Kraševci, skušamo ponovno oživiti gojenje oljk v Brdih in okolici, to je v tistih krajih, kjer so oljke rasle že od davnine. Kaj to pomeni za okolje, za ljudi? Pomeni obnovo, če ne ohranitev neke pomembne tradicionalne panoge gospodarstva, ki je bilo za Brda in okolico tipična, značilna … Oljka zimzelenka s svojo umirjeno zeleno barvo je lepotica, skromna, a zato še lepša, vabljivejša. Edina, ki nam skupaj s češnjo lahko zopet oživi Brda in jih reši nesrečne sivine z betonskimi koli. In olje, oljkovo olje po briško, je omenjeno kot pridelek in dajatev v vseh urbarjih in vizitacijskih zapisnikih daleč nazaj v srednji vek: naša tradicija, naša zgodovina. Oljkovo olje, zvesti spremljevalec rebule: le skupaj se lahko ponujata, le skupaj se prodajata zahtevnemu turistu, sladokuscu, ki išče v Brdih zadah morja, Sredozemlje. Mimo lepih oljčnikov, ki so v Brdih že zasajeni in dajejo žlahtno ekstra deviško oljčno olje, naj se oljke pokažejo tudi pred našimi hišami, da bodo postale zopet briške. Oljka bo do neke mere zakrila njihovo nečimrnost in mrzloto. Zato se trudimo, da bi v Brdih na vseh ugodnih površinah, toplih, zavarovanih od divje burje in mrzlega vetra posadili oljke.
Društvo je želelo povezati vse oljkarje v Brdih in na Goriškem
Namen društva oljkarjev Brda ob ustanovitvi je bil povezati vse oljkarje v Brdih in na Goriškem, jim zagotavljati strokovno, tehnično in drugo pomoč, pomagati pri izbiri sort in nakupu sadik ter si prizadevati, da bi dobilo oljkarstvo več veljave v kmetijstvu. Hkrati so si tudi začeli prizadevati za sodelovanje z briškim društvom vinogradnikov in vinarjev, saj naj bi pridelava oljk postala dopolnilna dejavnost za vinogradnike. Mlado društvo je ob organizaciji prvega uradnega srečanja vseh članov, ki je potekalo v jedilnici šole na Do-
Gospodarstvo in kmetijstvo Občina
Društvo oljkarjev Brda brovem, večer posvetilo predvsem izobraževanju udeležencev glede zakonskih predpisov in načina sajenja ter uporabe oljk in oljčnega olja. Izobraževanju so bili namenjeni tudi eno- ali večdnevni izleti, ki so bili sprva usmerjeni v bližnja območja slovenske in hrvaške Istre ter sosednjih pokrajin Italije, kjer pridelujejo oljčno olje. Za strokovno podporo so skrbele tako italijanske kmetijske službe – ERSA kot slovenski KG Zavod. Slednjim so se v naslednjih letih pridružile še Kmetijsko-živilska šola (sedanja Biotehniška šola) v Šempetru pri Gorici, Univerza v Novi Gorici in Univerza na Primorskem. Društvo je organiziralo več tečajev za senzorično ocenjevanje olja ter ustanovilo komisijo za ocenjevanje oljčnega olja, ki jo vodi Davis Prinčič. Poleg nabave strokovne literature je briško društvo v sodelovanju z goriškim poskrbelo, da je leta 2005 izšla strokovna publikacija Oljkarstvo na Goriškem.
tov, je oljarna po slovesnem odprtju 9. 11. 2005 začela delovati 18. novembra. Spomladi 2005 je bilo namreč dokončno potrjeno, da je projekt INTERREG 2005–2007 prinesel denar za nakup oljarne. Čezmejni projekt, ki je povezal Društvo oljkarjev Brda, Občino Brda z Občino Čedad, italijansko kmetijsko svetovalno službo ERSA iz Čedada in Kmetijsko šolo v Čedadu, je dobil ime UE-LI-JE. Projekt so podprle tudi Mestna občina Nova Gorica, Občina Kanal ob Soči, Občina Miren-Kostanjevica in Občina Šempeter-Vrtojba. Stiskalnica, ki je nameščena v prostorih Kleti Brda, je v zadnjih letih že popolnoma zasedena, kot je to ob zaključku projekta upal tudi briški župan Franc Mužič.
Leta 2001 so zabeležili preko 100 oljkarjev v Brdih s 6000 oljčnimi drevesi
Spomladi leta 2001 so zabeležili, da je v Brdih preko 100 oljkarjev, od katerih je 60 članov društva, ter zasajenih 6000 oljčnih dreves. Samo v letu 2001 pa naj bi se jih zasadilo še nadaljnjih 2000. Čez dve leti so na letnem srečanju konec novembra 2003 poročali, da v Brdih trenutno rase okoli 14.000 oljčnih dreves, v Vipavski in Soški dolini pa še okoli 5.000. Z oljkarstvom se je na celotnem območju ukvarjalo okoli 220 oljkarjev, od tega 160 v Brdih. Leta 2005, v letu, ko je v Brdih začela delovati torklja, je bilo po oceni predsednika društva na Goriškem zasajenih že skoraj 100 ha oljčnikov, na italijanski strani pa še 10 ha. Oljkarji so oljke vozili v torklje na Koprskem in v Dolino pri Trstu ter še kam. Z večanjem obsega pridelave oljk se je pokazala želja po gradnji oljarne, ki pa je bila finančno velik zalogaj, zato so v društvu iskali denar s prijavo na projekte. Oljkarji z Goriškega, torej z obeh društev, briškega in goriškega, so si ob letnem srečanju kot glavno nalogo zadali odprtje oljarne v Brdih in morda še manjše torklje v takratni šempetrski kmetijski srednji šoli. Kljub agilnosti društva in občine so morali oljkarji na torkljo čakati še tri leta. Takratni predsednik Bruno Podveršič je na slovenskem stiskanju briških oljk v Krkavčah povedal, da sta »množična udeležba in navdušenje dokaz, da se je oljarstvo vrnilo v kolektivno podzavest Bricev. To je hkrati ponovna potrditev, da je že skrajni čas za postavitev lastne oljarne«. Aktivnost društva v tem obdobju je bila usmerjena tudi v enotno podobo prodajne embalaže ter v izpeljavo projekta vpisovanja oljčnikov v evidenco pri ministrstvu za kmetijstvo. Pogled čez meje »domačega vrta« pa kaže napoved predsednika Podveršiča, da se bo društvo še naprej »trudilo utrjevati pojem našega sredozemskega prostora in prepričati javnost, da ne moremo pridelovati le vina, ampak tudi oljke in sadje.« Ustanovitev zveze slovenskih oljkarskih društev ter združenja oljkarskih občin naj bi »slovenskim oljkarjem omogočila vključevanje v mednarodne povezave«.
Ob pomoči Občine Brda je oljarna začela delovati leta 2005
Ob pomoči Občine Brda, ki je objavila razpis za nakup stiskalnice ter si hkrati prizadevala za pridobitev sredstev iz novih projek-
Bruno Podveršič, prvi predsednik Društva oljkarjev Brda
Kmalu je posamezne podjetne oljkarje že zanimalo, kakšna je kakovost njihovega olja. Briški časnik je leta 2003 ponosno objavil, da je družina Prinčič iz Kozane prejela srebrno priznanje na ocenjevanju na Ptuju. Oljčno olje je postalo tudi del krajevnega praznika v Višnjeviku, ki nosi naslov Praznik rebule in oljčnega olja. Tu lahko obiskovalci olje degustirajo in ga kupijo, od leta 2006 pa tu podeljujejo tudi nagrade najbolje ocenjenim vzorcem. Ocenjevanje so takrat vodili predstavniki društva oljkarjev iz Brd in društvo oljkarjev iz Čedada. Bruno Podveršič je svoje predsedovanje na začetku leta 2006 predal dotedanjemu tajniku Elizeju Prinčiču. Društvo mu je v zahvalo za dotedanje zasluge podelilo naslov častnega predsednika društva. Dobil je tudi prvi mandat predsednika Zveze oljkarskih društev Slovenije. Naj zaključimo s »preroško« trditvijo Bruna Podveršiča, ki jo je podal že pol leta pred ustanovitvijo Društva oljkarjev Brda: »Brda bodo ponosna zaradi pridelovanja ekstra deviškega oljčnega olja, ki bo postalo močan vir dohodka pridnega in umnega kmetovalca.« Številna najpomembnejša priznanja za kakovost briškega oljčnega olja v zadnjem desetletju to več kot potrjujejo. Tanja Gomiršek, Goriški muzej Pomlad 2019 / Briški časnik / 47
Gospodarstvo in kmetijstvo
Društvo oljkarjev Brda praznuje 20 let
Briško oljkarstvo je obsojeno na kakovost Zaradi nerazumevanja države ob 60.000 evrov letno »Kar celo desetletje smo se borili z vladnimi prizadevanji, da se oljčno olje ne bi obdavčilo dvakrat več, kot je vino. Napisali smo protestno pismo v okviru vseh društev, angažirali vse vezi, ki smo jih imeli na voljo.« Tako Elizej Prinčič oriše težko obdobje med letoma 2004 in 2014. Kljub ostremu zakonu je ministrstvo za finance zadevo omehčalo in izdalo interna navodila, po katerih olje ni bilo obdavčeno, kot je bilo sprva predvideno »Leta 2014 smo končno uspeli dokazati, na osnovi katastrskega dohodka, da oljkarji beležimo izgubo. Od takrat ni več pritiskov,« še pojasni Prinčič. Ni bila pa to edina bitka. Ko so pred sedmimi leti v Ljubljani pripravljali oredbo o dopolnilni dejavnosti, so kot tako smatrali tudi predelavo oljčnega olja. Elizej Prinčič je skupaj z istrskimi kolegi uradnikom v prestolnici dokazoval, da je predelava oljčnega olja tako kot vinarstvo primarna dejavnost. Prepričanje so podkrepili z grožnjo, da uredbe ne bodo spoštovali, na kar so iz Ljubljane popustili in priznali, da predelava oljčnega olja ni dopolnilna dejavnost, kot take pa so ostale namizne oljke. Da predelava oljčnega olja ni dopolnilna dejavnost in na vsa prizadevanja oljkarjev so ponovno pozabili dve leti kasneje, ko so jo v popravek uredbe znova vključili kot dopolnilno dejavnost. Še ena v nizu mnogih nerazumevanj so bila sredstva Evropske unije, namenjena oljkarstvu. Kot pojasnjuje Prinčič, je bilo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo izpogajanih kar 650.000 evrov letno
Briška drobnica
Briška črnica
zgolj za oljkarstvo. Zadnji trenutek so uspeli izvedeti, da je bilo od tega 10 odstotkov namenjenih organiziranosti proizvajalcev, zato so se povezali in pripravili program Zveze proizvajalcev oljčnega olja Slovenije. »To je bil višek nerazumevanja,« poudari Prinčič. Vloge s prilogami ni želel nihče prevzeti. »Nazadnje smo vlogo pustili pri vratarju in zahtevali potrdilo o prejemu. Negativen odgovor smo prejeli po letu dni. Kot izgovor za zavrnitev vloge so navedli, da je bila bančna garancija izpolnjena na napačnem obrazcu. Ironija pa je bila, da obrazca nismo izpolnili sami, ampak ga je banka, ki pa je vedela, kaj počenja.« Tako je po vodi splavala priložnost, da bi zveza letno razpolagala s približno 60.000 evri. »Države, ki so do leta 2007 uveljavile to možnost, prejemajo še danes dodeljeno vsoto. Slovenija pa je to možnost zapravila zaradi nerazumevanja oljkarske dejavnosti,« z obžalovanjem poudarja Prinčič. »Pri teh bitkah in proti nerazumevanju države do te kmetijske dejavnosti nam je bilo v pomoč, da smo bili združeni v svoje društvo ter v zvezo društev. V tem obdobju smo se prepričali, da potrebujemo zvezo. In smo jo tudi ustanovili.« Vloga prvega predsednika zveze je, kot najstarejšemu, pripadala briškemu oljkarju Brunu Podveršiču. V tem obdobju je vzklila želja, da bi se vse občine, v katerih raste oljka, povezali v Združenje oljkarskih občin Slovenije po vzoru italijanske zveze Citta' dell'olio. »Zamisel je zaživela. Z
Dobitniki nagrad z županom Občine Brda Francem Mužičem Pomlad 2019 / Briški časnik / 48
Občina Gospodarstvo in kmetijstvo
Društvo oljkarjev Brda praznuje 20 let zamenjavo lokalne občinske politične garniture v obalnih občinah pa je potem združenje zamrlo. Zadnji predsednik je bil briški župan Franc Mužič,« še pove Prinčič. UELIJE I prinesel torkljo in avtohtone briške oljčne sorte, UELIJE II pa izobražen in opremljen panel Projekt UELIJE I je nastal pred 15 leti na pobudo Bruna Podveršiča. Briška občinska uprava je projekt takoj podprla. S pomočjo tega projekta smo v Brdih bogatejši za oljarno in raziskavo o avtohtonih briških oljčnih sortah. V sklopu projekta so bila izvedena tudi izobraževanja. Za projekt UELIJE II so glave skupaj dali Bruno Podveršič, Elizej Prinčič in Ennio Scarbola. Slednji izziv je Bricem doprinesel izobraževanje na področju senzoričnega ocenjevanja oljčnega olja, dopolnitev opreme v oljarni (opremo za filtriranje oljčnega olja, razkoščičevalnik oljk in linijo za polnjenje steklenic). Pridobili pa so tudi sobo z vso opremo, potreb-
no za ocenjevanje oljčnega olja, v kateri deluje društvena komisija za senzorično ocenjevanje oljčnega olja (»panel«). Velja tudi omeniti, da je oljkarsko društvo v teh letih podprlo tudi projekt, ki ga je vodil Gregor Božič, in sicer knjižno izdajo »Sadje sonca : bogastvo starih briških sadnih sort.« Kje so danes? »Od leta 1977 do leta 2018 - v dobrih 40 letih - smo v Brdih prišli do številke 40.000 zasajenih oljčnih dreves, kar ustreza približno 120 hektarjem oljčnikov. V Društvu oljkarjev Brda smo ocenili, da smo v letu 2018 v Brdih pridelali 320 ton oljk (plodov), iz katerih so v oljarnah iztisnili okrog 45.000 litrov ekstra deviškega oljčnega olja visoke kakovosti. Lep dosežek, ki bi ga morali v bodoče le še plemenititi,« pove predsednik društva Božidar Slivnjak, ki si je pred petimi leti zastavil osebni projekt »videti vsako oljko, ki raste v Brdih«. »Zanimivo je videti, kje so se v Brdih ohranile tako imenovane
Število oljk po tipih in naseljih naselje
stare oljke
gruča oljk
oljke v vrsti
mešan oljčnik
oljčnik
skupaj 393
Barbana 5 Belo 9 Biljana 1 Brdice pri Kožbani 1 Brdice pri Neblem Breg pri Golem Brdu 4 Brestje Brezovk Ceglo 6 Dobrovo Dolnje Cerovo 8 Drnovk 1 Fojana Golo Brdo 1 Gonjače 2 Gornje Cerovo 8 Gradno 7 Hlevnik 4 Hruševlje 3 Hum 2 Imenje 1 Kojsko Kozana 1 Kozarno 3 Kožbana Krasno Medana 5 Neblo Nozno Plešivo 4 Podsabotin 1 Pristavo Senik 2 Slavče 9 Snežatno 2 Snežeče Šlovrenc 1 Šmartno 5 Vedrijan 1 Vipolže 2 Višnjevik 4 Vrhovlje pri Kojskem Vrhovlje pri Kožbani Zali Breg 1
13 141 22 19 67 109 329 78 15 11 35 84 40 128 30 45 20 25 84 111 301 12 137 279 40 80 145 19 97 185 56 97 150 28 3 42 60 157 47 206 604 65 55 67 37 168 72 199 98 187 365 110 45 145 19 141 237 73 378 830 206 60 78 1 28 95 126 161 414 88 142 21 20 136 228 8 122 225 78 24 5 18 66 6 32 35 61 29 100 49 160 89 385 298 133 285 37 368 560 99 143 161 28 47 65 10 31 66 136 41
212 95 1.081 226 119 494 322 265 602 268 323 68 585 155 697 940 274 448 456 1.388 641 1.282 2.708 127 313 189 1.058 117 171 621 1.472 75 526 378 272 91 285 1.398 606 1.295 902 322 278 487
skupaj
3.683
24.604 37.887
95
8.023
1.482
1.598 253 238 666 417 374 1.032 724 575 407 860 201 963 1.823 403 657 828 2.052 851 1.733 4.123 268 342 410 1.638 347 212 997 1.898 104 612 425 370 220 495 2.175 1.062 2.324 1.238 434 319 731
Pomlad 2019 / Briški časnik / 49
Gospodarstvo in kmetijstvo
Društvo oljkarjev Brda praznuje 20 let
Obisk pri furlanskih oljkarjih
Delovni obisk pri koroških Slovencih
»stare oljke« in koliko jih je. Prva ocena števila starih oljk, ki sem jo slišal, je bila okrog 25 dreves v celih Brdih. Prijetno presenečen sem bil, ko se je številka najdenih starih oljk ustavila pri številu 95. Te oljke so dokaj enakomerno porazdeljene po področju Brd,« je ugotovitve strnil Slivnjak, ki sicer ocenjuje, da se je po pozebi v dvajsetih letih prejšnjega stoletja ohranilo več kot dvakrat toliko dreves. Te so potem prepustile mesto novim vinogradom. Največ oljk imajo v Kozani, sledita Vipolže in Šmartno. Vseh starih oljk je 95, največ v Slavčah (9). 34.109 (90 %) oljk je v vrstah ali oljčnikih, ostale so v gručah (do 10 oljk) ali stare oljke. Največji oljčnik v Brdih ima 306 oljk in se nahaja v Podsabotinu. Briško oljkarstvo je obsojeno na kakovost, pravi Slivnjak in doda: »Naša dodana vrednost so majhni oljčniki, ročno obiranje, pravočasno obiranje, hitra predelava v olje in pazljivost na čistočo prostorov in posode.« Briško oljkarsko društvo pa je obenem že soočeno z novim izzivom. »Upoštevajoč dejstvo, da je v Brdih okrog 40.000 posajenih oljk in da vsako drevo ob polni rodnosti rodi po 15 kg, lahko pričakujemo v prihodnje letine do 600 ton. Letošnjo, ki je obsegala 320 ton, je trenutna oljarna komajda prenesla,« pojasni predsednik društva. Zato so skupaj s Kletjo Brda, ki bo in-
vestitor, že stopili v akcijo in se prijavili na razpis za državno finančno pomoč pri nakupu dvakrat močnejše torklje od obstoječe. »Če do konca marca ne bo potrditve, do nove sezone, torej te jeseni, nam dobavitelji ne bodo uspeli narediti nove oljarne,« poudarja Slivnjak. Nova oljarna bi bila gotovo pika na i letošnjemu jubilejnemu letu, ki se bo zaključil z izobraževanji s področja kakovosti in ocenjevanja oljčnega olja. Srečanja bodo namenjena oljkarjem in ponudnikom, financirana pa bodo preko LAS V objemu sonca in Občine Brda v sklopu projekta zasteklitve grajskega paviljona na Dobrovem. Ob 20. obletnici društva ni zanemarljivo razmišljati tudi o vizionarstvu prvih oljkarskih zanesenjakov, med katere so spadali Bruno Podveršič, Branko Radikon, Boleslav Prinčič, Elizej Prinčič in drugi. Medtem ko so tokovi briškega kmetijstva pred desetletji z veliko močjo brzeli naproti monokulturi, so le-ti veslali v nasprotno smer. Čigava je bila prava smer? Če upoštevamo dejstvo, da ob degustacijah vina na mizo dobimo tudi oljčno olje s slovensko morsko soljo in domačim kruhom … Morda pa res velja včasih plavati proti toku. Razmišljanja Božidarja Slivnjaka in Elizeja Prinčiča je strnila Erika Koncut
Oljka in oljčno olje v briških šegah in navadah
Blagoslov oljk na cvetno nedeljo - uolčenco Zanimivo je, da v Brdih cvetni nedelji rečejo uoljčnca. Ta dan je povezan z blagoslovom oljčnih vejic in raznimi običaji. Priprave ter trgovanje z oljčnimi vejicami so se začele že prej. Mnoge Brike so že teden ali štirinajst dni pred to nedeljo odhajale prodajat oljčne vejice v kraje, kjer oljke niso rasle. Prodajale so jih za denar ali jih zamenjale za pridelke. Odhajale so na Tolminsko in Bovško ter tudi na Gorenjsko. Pokojni Radovan Kodermac iz Neblega je povedal, da so tednu pred cvetno nedeljo rekli oljčni teden. Revnejše žene so takrat nabrale cele butare oljčnih vej ter lovorja in jih peš ali z vlakom nosile v druge kraje. Tam so jih zamenjale za blago. S tem je mislil na slanino, moko, fižol in drugo hrano. Doma so za blagoslov pripravljali snope in šope oljčnih vejic. Za dečke so pripravili različno velike snope. Potekalo je namreč prikrito tekmovanje, kdo bo imel večjega. Snop je bil sestavljen iz Pomlad 2019 / Briški časnik / 50
večjih oljčnih vej, ki so jih obvezali. Ker je bil snop lahko zelo velik, so mu naredili tudi naramnice iz vrbovih vej - bak, da so snop nosili na ramenih. V tistih vaseh, kjer ni bilo veliko oljk, so fantom za snope v sredino dajali dolge lovorjeve veje. Tudi lovor so, ker je bil blagoslovljen, skupaj z oljkami sežigali ob neurjih. Velikokrat so se dečki med mašo stepli s snopom, zato je moral med mašo posredovati župnik ali cerkovnik - mežnar. Deklice so navadno nesle majhen šopek, ki so ga okrasile z barvnim trakcem, če so ga imele, ali kako domačo rožo. Tisti, ki niso imeli doma oljk, so jih lahko dobili v cerkvi pri kropilniku. Tu je bila košara z oljčnimi vejami, ki jih je vzel vsak sam in nato odnesel s sabo domov. V nekaterih vaseh (Neblo) so dečki po maši hodili od hiše do hiše in delili blagoslovljene vejice. Zanje so dobili denar ali kaj za pod zob. Doma so blagoslovljeno vejico dali za križ ali oltarček, ki je navadno stal v kuhinji v kotu. Nekateri so vejico vpletli celo v venček sv. Ivana. Ostalo so imeli spravljeno zavito v kako krpo, da suhi listi niso odpadali. Suhega blagoslovljenega oljčnega listja niso smeli vreči v smeti, temveč ga je bilo potrebno sežgati. Oljčno vejico ali več vejic so uporabili za okras mize ali krožnikov z velikonočnimi jedili. Pomen blagoslovljenih oljčnih vejic Ljudje so bili trdno prepričani, da blagoslovljeno olčje varuje dom, ljudi in živino pred nesrečo in boleznijo. Odganjalo je slabo vreme, predvsem točo. Kadar je bil pri hiši mrlič, so vejice uporabljali za škropljenje mrliča z blagoslovljeno vodo. Poseben pomen v kmečkem gospodarstvu je imela goveja živina, ki je bila življenjske-
Občina Gospodarstvo in kmetijstvo
Oljka in oljčno olje v briških šegah in navadah ga pomena. Z volovi so orali, krave pa so dajale mleko in mladiče, pred uvedbo umetnih gnojil pa je za plodnost zemljišč imel gnoj še poseben pomen. Živina je bila tako nenadomestljiv del kmečkega gospodarstva, zato so skrbeli, da bo ostala zdrava. Nekateri so za varovanje in blagoslov domače živine zdrobili oljčne lističe, jih pomešali med otrobe ali krmo in vsaki živini dali peščico. Blagoslovljene oljčne vejice so imele poseben pomen tudi v cerkvenem obredju. V vaseh so ženske, ki so skrbele za čiščenje in krašenje cerkve, pripravljale tudi pepel za pepelnico. V temeljito očiščenem štedilniku so sežgala suhe blagoslovljene oljčne vejice in spravile nastali pepel. Duhovnik ga je porabil za obred pepeljenja na pepelnično sredo. Največja skrb vseh ljudi je bila dobra letina, saj je bilo od tega odvisno preživetje in blaginja družine. Največja nevarnost za pridelek poleg suše je bilo neurje in predvsem toča, ki je pogosto uničila skoraj ves pridelek. Ko se je bližala nevihta, so na ogenj dali blagoslovljeno oljčno vejico. Dim, ki je pri tem nastal, je odganjal neurje s točo. V mnogih vaseh so oljčne vejice sežigali na prostem. Pred hišnimi vrati ali na dvorišče so postavili strešnik z žerjavico in nanjo dali blagoslovljeno olčje, da je blagoslovljeni dim segal daleč naokrog. Danes se je taka navada odganjanja toče opustila, mogoče je še kje prisotna, a bolj kot tradicija. Zanimivo in skoraj komično je bilo, ko so pred nevihto nekateri vraževerni odganjali točo z vilami. Zapičili so jih z ročajem v zemljo z roglji navzgor proti nebu, da bi se na rogljih »zdrobila zrna toče.« Te načine odganjanja toče se je opustilo, ko so začeli streljati proti toči. Na ta način je nastalo veliko anekdot. Ludvik Zorzut je v Glasniku slovenskega etnografskega društva leta 1971 (2, str. 16) zapisal dve s tem povezani hudomušni anekdoti: V starih časih so Brici streljali proti toči »z mortaleti«, to je z možnarji. Pa se je dogodilo, da se je zagnala huda ura. Tam na bregu sta dva Brica nabijala možnarje s smodnikom in opeko in zaporedno prožila odstrele skozi »kanon«, ki je bil podoben dimniku na starih lokomotivah. Hudomušna toča se je hotela pošaliti in je zasula kanon »do štrihnega« (do vrha). In je rekel Bric Bricu: »Hudiča, al smo mohli dobro streljat, da smo zajal naglih (zajeli naravnost) v žakelj od tuče? Ko so pa začeli Brici streljati proti toči še z raketami, »nuna« Tinca se je prekrižavala, da so šli zdaj še s temi »fužetami prot Bohu«, in jih je moč skregala, da ne delajo prav. »Slište nuna Tinca«, so jo potolažili, »ki ne veste, da v tiste fužete zmešaj tudi zmleto žegnano olčje (oljkine mladike)?« In je bila nuna Tinca potolažena. Olje so uporabljali za oljenke. V posodico so nalili vodo, nato dodali plast olja, na katero so dali stenj - taht. Lučka je dolgo gorela in porabila zelo malo olja, zato so ji rekli večna luč. Oljenko so
Ali ste vedeli?
… da je ena najstarejših krajevno povezanih omemb nasada oljk v Brdih iz leta 1507, ko se v goriškem urbarju omenja oljčni nasad v Dolnjem Cerovem. … italijanski geograf Ernesto Massi celo navaja, da so Brda in celotno zaledje oglejskega agra že v rimskih časih imele veliko proizvodnjo oljčnega olja. … Goriška kmetijska družba v 18. stoletju ni želela širitve nasadov trte, temveč žita, saj je bilo v Goriški grofiji pomanjkanje pridelkov za prehrano. Prosvetljena cesarica Marija Terezija je poleg pridelkov za prehrano prebivalstva preko Goriške kmetijske družbe stimulirala tudi k povečanju površin zasajenih z murvami in oljkami. V letih 1768–69 so dajali po 4 goldinarje nagrade za vsakih 25 na novo posajenih oljk po dveh letih od sajenja. … Zaradi sistema kolonata in kratkoročnosti zakupnih pogodb oljk niso sadili, saj se zakupnikom kratkoročno to ni izplačalo, niso pa bili gotovi, da bodo zemljišče obdelovali še takrat, ko bi oljke začele dajati pridelek, čeprav je bilo olje, pridelano v Goriški grofiji izvrstno. V ta namen je Kmetijska družba leta 1769 med revne prebivalce grofije brezplačno razdelila 700 sadik oljke.
postavili pred mrliča, nekateri pa so oljenke dali na hišni oltarček, da je stalno gorelo. Oljenke so bile tako v uporabi v cerkvi za večno lučko pred tabernakljem. Oljčno olje v prehrani Na splošno velja za Brda podatek, da so olje v preteklosti pridobivali tako, da so oljke zmečkali in jih nato kuhali na kropu, da se je izločilo olje. Nova dejstva pa kažejo, da so poznali tudi postopek hladnega stiskanja oljk brez kropa. Elvira Markočič je pripovedovala, da so po ustnem izročilu v preteklosti v šmartenski okolici gojili veliko oljk. Ena od premožnih družin je imela pred hišo zidano korito, v katerem so mastili oljke in tu pridelovali olje. Prav tako je Darinka Sirk v Imenju še pred nekaj leti videla zapuščeno kamnito korito, za katero ji je domačin povedal, da so ga uporabljali za stiskanje oljk. Kamnito posodo ali korito, ki se danes navadno uporablja za cvetlični lonec, lahko vidimo pred posameznimi hišami v Brdih. V prehrani so olje uporabljali zlasti za bolnike in v postnih dneh. Zlasti po pozebi leta 1929 je bilo oljčno olje drago in ga je bilo malo. V vaških trgovinah ga zato niso veliko prodajali. Ljudje niso kupovali ustekleničenega olja, temveč so prihajali, da jim je trgovec z merico nalil želeno količino. Merice so bile različne velikosti, najmanjša je bila 1 dl. Bile pa so še v velikosti 2,5 dl, 0,5 l ali 1 l. Olja se je rabilo manj, ker so v Brdih zelenjavo zabelili s slanino - špehom, svinjsko mastjo - šainom ali tacanjem. Za bolnike so uporabljali tudi gosjo mast. Sprejem gostov Gostom so ob prihodu za dobrodošlico ponudili popečen kruh, ki so ga še toplega prelili z oljem. Nekateri so popečen kruh prej natrli s česnom. Pogosto so ga nato prelili najprej z oljem in nato z rdečim vinom. Ta zelo stara navada se je v Brdih spet začela oživljati. Kruh Krušnemu testu so dodali nasekljane in izkoščičene oljke. Pogača Koruzno moko so poparili s slanim kropom. V maso so dodali nasekljane in izkoščičene oljke. Pogačo so pekli na ognjišču pokrito z ohrovtovim listom ali pod kovinskim pokrovom, na katerega so nagrebli žerjavico. Polenovka z oljem Polenovko so očistili in skuhali v kropu skupaj z lovorjem. Nato so ga sesekljali in dodali malo česna in pokuhali, da je izhlapela vsa voda. Vse skupaj so nato še enkrat dobro zmečkali in prelili z oljčnim oljem. Jed so jedli s polento ali kruhom. Darinka Sirk … da so okoli leta 1850 pridelali v Brdih okoli 1 tone olja. … da je v Gorici leta 1894 obstajala oljarna Menz&Comp. … da je bilo oljčno olje ena od pogostih dajatev cerkvam in njihovim institucijam, saj so ga duhovniki porabili tako za prehrano kot za razsvetljavo, zlasti v cerkvi. Prejemnica dajatev v olju je bila tudi cerkev sv. Lovrenca iz Podsenice (današnji zaselek Podsabotina). … da je ključen prelom v zmanjšanju obsega oljčnikov v Brdih pomenila pozeba leta 1929, ko je bilo območje del Kraljevine Italije, ki je imela velike zaloge »lastnega« oljčnega olja in je Brda in njene prebivalce načrtno potiskala v gospodarsko krizo. Brici so ohranjali zgolj redka po pozebi preživela oljčna drevesa, ki so jih uporabljali zlasti za prodajo oljčnih vejic na Cvetno nedeljo. … da ima največji oljčnik v Brdih 306 oljk in se nahaja v Podsabotinu. … konec leta 2018 smo v Brdih lahko našteli 40.000 oljčnih dreves. Erika Koncut
Pomlad 2019 / Briški časnik / 51
Gospodarstvo in kmetijstvo
Boris Marinič – Bose
Oljkar z dušo, srcem in telesom Boris Marinič je po poklicu frizer s 40-letnimi izkušnjami (tri leta je že upokojen), s 50-letno glasbeno kariero (igra trobento, bobne in orglice) in je že 25 let s celo družino predan ljubitelj oljkarstva. Ime Bose je dobil v ranem otroštvu od svojega pokojnega očeta Franca, danes pa je to del imena njegove blagovne znamke Bose Oil. Vključen je v Oljkarsko društvo Brda. Leta 1988 je opravil prvi izpit za degustatorja in se na tem področju stalno izpopolnjuje. Obiskovalcem iz Slovenije in številnih držav sveta tako lahko strokovno predstavi celostno podobo oljčnega olja v lično opremljenem degustacijskem prostoru, kjer tudi hrani vsa priznanja. Oglašuje preko TIC, portala facebook in drugih občil. Na letošnji Maslini Split je požel izjemne dosežke, zato smo se povabili na pogovor.
Kdaj ste začeli z oljkarstvom, koliko dreves imate danes? Pred 25 leti sem grivo ob cesti pri hiši očistil »frate« (robidovje in grmičje) in zaprosil Franca Mužiča, ki je takrat nastopil prvi županski mandat, za posaditev nekaj oljčnih dreves. Sadike sem sam kupil. Danes jih imamo 350 na dveh mikrolokacijah: v Šmartnem, kjer sem se rodil, in na Ceglem, kamor sem se priženil. Gojimo 25 različnih sort. Kdaj ste se odločili za udeležbo na ocenjevanjih? Koliko odličij že imate v svoji zbirki? Oljka rabi kar precej let, da doseže optimalno rodnost. Leta 2012 smo bili prvič na ocenjevanju Maslina Split in prejeli eno zlato medaljo, kar nas je izjemno navdušilo in nam dalo nov elan. Istega leta smo v Novem Sadu prejeli veliko zlato medaljo. Leta 2013 smo na Maslini Split prejeli eno zlato Pomlad 2019 / Briški časnik / 52
in eno srebrno medaljo in plaketo za najboljše sortno olje briška črnica, v Veroni na AIPO D'Argento pa vice šampiona. Leta 2014 smo na mednarodnem tekmovanju Noćnjak prejeli eno srebrno medaljo in na Maslina Split dve zlati medalji. Leta 2015 na Maslina Split eno zlato in eno srebrno medaljo. Leta 2016 na Maslina Split pet zlatih medalj in plaketo Top 10 za olje belica v Veroni na Oscar Oil World Records pa 3. mesto. Leta 2017 smo v Šempasu dobili zlato medaljo, na Noćnjaku eno zlato in eno srebrno medaljo, na Maslina Split pa 5 zlatih medalj, eno srebrno medaljo in pokal za najuspešnejšega tujega oljkarja. Letošnja bera v Splitu, 23. in 24. februarja, pa je bila izjemna, kajne? Tako je. V šali rečeno, na Maslina Split 2019 smo s Ceglega odšli z »oljem«, na Ceglo pa smo se vrnili s »šampioni«. Naša olja blend, briška črnica, belica, leccino,
oblica in lepotica F.I. so prejela zlato medaljo in diplomo; leccino in belica plaketo in diplomo za najboljše ocenjeno sortno ekstra deviško olje; plaketo premium in diplomo za ekstra deviško oljčno olje, ocenjeno s preko 95 točk od 100 možnih; pokal in diplomo šampion v razredu ekstra deviško oljčno olje tuje sorte – leccino in pokal ter diplomo vice šampiona. Kako je bilo na podelitvi priznanj, kjer niste bili edini iz Brd? Kdo je še bil tam? Plaketo in diplomo sta prejela tudi Darko in Edvin Mavrič iz Kozane za najboljšo analizo peroksidnega števila od vseh vzorcev. Sam sem bil seveda izjemno ganjen. Z ozirom na to, da se ukvarjam z glasbo, mi dovolijo, da pridem tudi do mikrofona in včasih tudi kaj zapojem. Tokrat pa sem se zahvalil oljarni Sandija Babiča in celotni njegovi ekipi za kvalitetno iztisnjeno olje, čestital Bricem in Goričanom za dosežene rezultate ter se zahvalil organizatorju Sinaju Bulimbašiću in skupini ocenjevalcev. Kaj je po vašem mnenju pomembno za pridelavo olja vrhunske kvalitete? Tu so trije pogoji: oljkar s strokovnim in doslednim pristopom, oljarna z ustrezno opremo in ekipa, ki s to opremo upravlja. Ob tem je treba povedati tudi to, da imajo Brda ugodno prst in lego. Je najsevernejše območje, kjer zaradi vpliva Mediterana še uspeva oljka. Še to bi dodal: nekateri Brici so zmotno mislili, da oljka ne zahteva veliko dela, zato so se poleg vinogradništva in sadjarstva lotili še oljkarstva. Vendar to ne drži. Za kvalitetno olje je treba preliti veliko potu. Naša družina to zmore in s priznanji še nismo zaključili. Bosetu in vsem briškim oljkarjem čestitamo za vsa prejeta priznanja, želimo jim dobro letino 2019 in veliko odličnega oljčnega olja. Besedilo in fotografija: Milena Beguš
Gospodarstvo in kmetijstvo Občina
Nočnjak 2019
Izjemen uspeh Marjana Jericija v Neumu V soboto, 23. marca, so podelili nagrade na pomembnem mednarodnem ocenjevanju oljčnih olj Nočnjak 2019, ki se je letos dogajalo v Neumu. Med 10 najkvalitetnejšimi oljčnimi olji so bila tri olja Marjana Jericija iz Podsabotina, člana Društva oljkarjev Brda. Vsekakor je to izjemen uspeh briškega oljkarja, saj je bil iz Slovenije med temi desetimi olji s svojim oljem le še Franc Morgan iz Šmarja pri Kopru. Čestitamo! Briški oljkarji so na Nočnjaku 2019 dobili 6 zlatih medalj (4 jih je dobil Marjan Jericijo), 4 srebrne medalje in 2 bronasti.
TOP 10 vzorcev kakovosti Izsek iz poročila – navedba dobitnikov: OPG Josip Kulaš Polača, Magran obrt za uzgoj maslina, Brist OPG Silvano Puhar Vodnjan (dva top proizvoda), OPG Matijašić Zamask, Marijan Jericio Kojsko Slovenija (tri zlatna proizvoda), Poljoprivredna zadruga Maslina i vino Polača, Franc Morgan, Slovenija. Božidar Slivnjak Fotografiji: Silvan Brezigar
Vladimir Benedetič, Gorazd Zimic, Marjan Jericijo in Vilko Prinčič
Strokovni izlet
Briški oljkarji v Brisighellu 23. marca so člani Društva oljkarjev Brda odšli na izobraževalni izlet v Brisighello v bližini Imole v Italiji, kjer se nahaja znamenito dirkališče formule 1. Skoraj 50 članov društva oljkarjev iz Brd in zamejstva si je z zanimanjem ogledalo tamkajšnje oljčnike, novo zadružno oljarno in polnilnico ter zadružno prodajalno. Prisluhnili so predstavitvi o tem, kako dosegajo najvišje cene oljčnega olja v Italiji na tako majhnem območju. 16 oljkarjev se je leta 1962 združilo v zadrugo in začelo s skupnimi aktivnostmi. Danes jih je že okrog 500. Skrbi-
jo za kontrolirano vrhunsko kakovost, ki jo spretno predstavljajo in prodajajo na tržišču. Briški oljkarji bi se lahko zgledovali po njih. Po izobraževalnem izletu so se z vodičem sprehodili po starem mestnem jedru z znamenito ulico oslov. Na poti domov pa so si ob Jadranskem morju ogledali samostan Pomposa, ki je del Unescove kulturne dediščine. Društvo oljkarjev Brda
Pomlad 2019 / Briški časnik / 53
Kultura
Prvinski okusi v Hiši kulture
Katja Kogej predstavlja knjigo Sladki recepti z vrtnicami Vzemite si čas za večer, poln dišečih in okusnih doživetij z vrtnicami, je vabila Hiša kulture iz Šmartnega. Kar nekaj ljubiteljev vrtnic se je prvo decembrsko nedeljo zbralo na predstavitvi knjige receptov z vrtnicami, prisluhnilo ugotovitvam o njihovih blagodejnih in zdravilnih lastnostih, še posebno starinskih damaščank, in pokušalo slastne dobrote, ki jih je pripravila avtorica knjige, etnologinja in naturopatinja Katja Kogej, domačinka iz Šmartnega. Vesela sem, da lahko svojo knjigo predstavim v domačem kraju, pove uvodoma. Da je knjiga nastala zelo hitro, nadaljuje, saj je bil ves material zanjo že pripravljen. Recepti so nastajali spontano, po navdihu. Nekateri so njeni, nekateri predelani, nekatere je dodala Katjina hči Vida Rojšek, soavtorica knjige, ki strastno ustvarja v kuhinji. Knjiga Sladki recepti z vrtnicami je izšla ob 12. festivalu vrtnic, posvečena je 70-letnici Nove Gorice, »mojemu mestu«, zapiše Kogejeva. Glavni cilj avtoric je bil »ponuditi preproste recepte z vrtnicami za vsakogar, ne glede na kuharsko znanje in izkušnje, ter opogumiti bralce, da preko večinoma že znanih receptov spoznajo tudi okus vrtnic. Paziti pa morajo na toplotno obdelavo in ujemanje z drugimi sestavinami v hrani.« V uvodnem delu knjige, ki na skoraj 100 straneh prinaša več kot 50 receptov, sta avtorici predstavili glavne sestavine za ustvarjanje z vrtnicami (cvetni lističi in popki, vrtnični med, vrtnična marmelada, rožni sirup, žele in liker, eterično olje damaščanske vrtnice, rožna voda), vsebino knjige pa zaradi preglednosti in uporabnosti razdelili v več poglavij (Ključne sestavine, Rožni zajtrk, Sladki grižljaji, Omamni napitki, Razkošje sladic). Pri izboru receptov ju je vodilo načelo, da sta bistvena okus in vonj, šele potem zunanji videz. Poletje 2018 / Briški časnik / 54
cvetlicami, stalne človekove spremljevalke, ki so jo gojili že pred 5000 leti v Aziji. Do današnjih dni je človeštvo spoznalo nekaj 10.000 sort vrtnic, ki so se razvile iz približno 120 vrst prvobitnih šipkov.
Katja Kogej predstavlja razkošje sladic Fotografija: IS
Zaradi simbolnih pomenov so vrtnice zagotovo najzanimivejše rože. Šopek dišečih vrtnic na vseh koncih zemeljske oble polepša dan ali pa prežene žensko jezo, slabo voljo. Vrtnice mnoge privlačijo zaradi kombinacije bujnih, dišečih cvetov in grobih trnov, ki na eni strani predstavljajo ljubezen, na drugi bolečino, vse skupaj spleteno v žametno privlačnost. »Užitne so vse vrtnice, najnovejše raziskave pa vse bolj potrjujejo tudi njihove zdravilne lastnosti. Vrtnica deluje v tistem delu človekovega organizma, kjer je potrebno, blagodejno vpliva na dušo in telo, odpira energijsko središče (srce), pomirja, veča koncentracijo, blaži nespečnost in težave pri menopavzi, dobro dene očem, koži, želodcu, nedavno pa so odkrili, da eterično olje vrtnic učinkovito deluje tudi proti raku.«
Naslovnica rožnate knjige Fotografija: Anja Korenč
Mini jabolčne vrtnice v listnatem testu Fotografija: KK
Vabljivo rožnato knjigo sta oblikovali Vida Rojšek in avtorica fotografij Anja Korenč, oblikovalka in fotografinja iz studia FORK, založilo pa jo je podjetje Armulin iz Šmartnega, ki v svoji trgovini Zale & Pepe v Novi Gorici poleg knjige ponuja vse potrebne sestavine za recepte z vrtnicami. »Ko enkrat pokusiš jed z vrtnicami, se zaveš, kaj je prvinski okus,« utemeljuje Kogejeva izjemnost vrtnice, kraljice med
Stari Rimljani so oboževali vrtnice, na zabavah so se gostje kopali v kopeli iz cvetov vrtnic, jedli sladice iz vrtnic in pili vino, aromatizirano z rožno vodo. Tudi v ljubezenskem življenju kraljice Kleopatre so imele vrtnice pomembno vlogo, saj je njen ljubimec Antonij prihajal do njenih soban po preprogi iz vrtničnih listov. Vrtnice torej niso le za okras, ampak jih s pridom uporabljajo tudi v kozmetiki, medicini in kulinariki. Za najbolj kakovostno in dišečo vrtnico velja bolgarska vrtnica. Uporablja se za izdelavo esencialnih olj, ki so osnova za izdelavo dišav. Kar 1400 cvetov je potrebno nabrati za en gram takega olja. V kulinariki se v glavnem uporabljajo cvetovi vrtnic. Lahko jih pečemo, kuhamo, cvremo, mariniramo, dodajamo sladoledu, jogurtu, omakam, naredimo marmelado, liker, dodamo raznim solatam. Uporabljamo samo neškropljene vrtnice, najlepši barvni učinek pa nudijo rdeči cvetovi. Take smo pokušali na predstavitvi knjige Sladki recepti z vrtnicami. Mini jabolčne vrtnice, marcipanove kroglice z rožno vodo, koruzno torto z vrtnicami, kokosom in rozinami, pa še čokolado in čaj z vrtnicami, zraven pa penino rose … Iva Sivec
Kultura Občina
Vila Vipolže
Valentinov koncert
Oktet Quercus je 16. februarja že četrto leto zapored priredil Valentinov koncert, ki vsako leto napolni Vilo Vipolže. Koncept prireditve je od vsega začetka združiti gledališče in glasbo. Na večeru, ki so ga s skeči povezovali igralci skupine Drežnica v domačem narečju, so poleg gostiteljev Okteta Quercus ter umetniškega vodje Vladimirja Čadeža sodelovali še Vokalna skupina Karina iz Hrpelj ter oktet Aljaž iz Svetega Antona. Rdeča nit humoreske, avtorskega dela članov igralske skupine Drežnica, je bila krstno predstavljena prav v Brdih. Zgodba, ki so jo predstavili v treh dejanjih, je predstavila življenje v Drežnici, v času, kjer se srečata starodobnost in moderni svet. Skozi zaplet zgodbe so prikazali drežniške navade in običaje ter na koncu skozi dogajanje na odru spoznali, kaj prava ljubezen sploh je. Najprej so se z mešanico narodnih pesmi, dalmatinskih napevov in slovenskih popevk predstavili člani okteta Quercus, ki jih je na klavirju spremljal tudi umetniški vodja prof. Vladimir Čadež. Za njimi so oder zavzele članice vokalne skupine Karina, ki so se predstavile s skladbami in priredbami, ki jih je zanje pripravila in priredila njihova umetniška vodja in pevka Andreja Tomažič Hrvatin.
Kot zadnji so nastopili člani okteta Aljaž pod umetniškim vodstvom akademskega glasbenika Mateja Lazarja. Večer so začinili in zaključili s kombinacijo slovenskih narodnih pesmi, priredbami narodno-zabavnih skladb in slovenskih popevk. Da se je po končanem koncertu lahko druženje nadaljevalo v kleti Vile Vipolže, se organizatorji zahvaljujejo ZKD Brda, ZTKMŠ Brda, Misit Mitja Hlede s. p., Mesarjii Prunk Dobrovo, Cvetličarni Nataša, Nataša Skočaj Kodermac s. p., Kleti Brda ter vinarjem: Prinčič (Kozana), Benedetič (Vipolže), Peršolja (Kozana), Ščurek (Plešivo), Medot (Dobrovo), Štekar (Snežatno), Šibav (Neblo), Marinič (Šmartno), Mavrič (Šlovrenc) ter Čarga (Pristavo). Bojan Vuga, Fotografija: Andrej Colja
Koncert kvinteta Kvartin
Melodije z gosti
Decembra lani je na Gradu Dobrovo kvintet Kvartin organiziral božično-novoletni koncert. V goste so povabili še Vokal Bača, Martino Kocina, Ingrid Mačus in Franka Rejo. V viteški dvorani Gradu Dobrovo so obiskovalci uživali v čudovitih melodijah. Fotografija: Andrej Colja Poletje 2018 / Briški časnik / 55
Kultura
20 let Lions kluba Dobrovo
Dobrodelna gledališka predstava v Vili Vipolže Sredi januarja je Lions klub Dobrovo organiziral dobrodelno gledališko predstavo v prelepem okolju Vile Vipolže. Amatersko gledališče IDAS Neblo je predstavilo dogajanja v varni hiši za moške. Lions klub Dobrovo praznuje letos 20. obletnico delovanja. V tem času je pomagal slepim in slabovidnim, ljudem, ki so se znašli v težki materialni ali socialni stiski, in tudi otrokom. Tistim, ki jih je življenje prikrajšalo za telesne ali duševne sposobnosti, ter tudi tistim, ki so pokazali nadpovprečne sposobnosti na družboslovnem, naravoslovnem in umetniškem področju. Z denarno pomočjo so lahko dosegli ali se vsaj približali svojim življenjskim stremljenjem, celo sanjam. Lions klub Dobrovo pomaga predvsem na območju Goriških brd, po potrebi pa tudi širše na Primorskem. Otroci in mladi so v zadnjem desetletju skupina, ki jim klub posveča največ pozornosti. Vse bolj se širi sodelovanje z Osnovno šolo Alojza Gradnika Dobrovo. To poteka predvsem na dveh področjih. Učenci sodelujejo na največjem mednarodnem likovnem natečaju Plakat miru, kjer mladi z vsega sveta vsako leto ustvarjajo na določeno temo miru. Izdelki, ki so nastali na letošnjem natečaju, so bili v času predstave razstavljeni v kletnih prostorih Vile Vipolže. Drugo področje sodelovanja pa je prispevek šolskemu skladu. Zaposleni na šoli najbolj vedo, kateri otroci potrebujejo poleg ostalega tudi finančno pomoč. Zato klub že leta sodeluje s šolo in donira v šolski sklad za otroke, katerih družine se znajdejo v stiski. Zaradi socialne stiske
Amaterska gledališka skupina IDAS iz Neblega na odru že skoraj 20 let Pomlad 2019 / Briški časnik / 56
noben otrok ne bi smel ostati doma, ko gredo sošolci v šolo v naravi, na ekskurzijo, ali celo brez toplega obroka. Otroci si niso izbrali, v kakšen svet se bodo rodili. Otroci so poleg invalidov in starostnikov najbolj ranljiva družbena skupina, ki si zasluži posebno skrb. Zato je klub organiziral dobrodelno predstavo, kjer je celoten izkupiček šel za otroke, za šolski sklad šole na Dobrovem. Pri tej organizaciji so zelo pomagali tudi Občina Brda, Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, Vaška skupnost Vipolže in seveda tudi člani amaterske gledališke skupine IDAS iz Neblega, ki so se odrekli honorarju. Predstava je bila razprodana in izkupiček 2250 evrov je bil predan ravnatelju osnovne šole Damijanu Mariniču. Briški Lions klub je v Brdih organiziral predstavo, ki so jo izvedli domači amaterski igralci. Tudi publika je bila večinoma iz Brd in nenazadnje je šel ves izkupiček za briške otroke. Kot že omenjeno, je predstavo izvedla amaterska gledališka skupina IDAS iz Neblega. Na spletni strani občine piše, da sega nastanek igralske skupine v leto 2001, ko se je skupina igranja željnih oseb pod vodstvom Gabrijele Kodermac prvič zbrala in sramežljivo zaigrala na praznik ob dnevu žena. Od takrat je minilo že skoraj dvajset let, veliko iger in nastopov, veliko veselja in še več želje po približevanju gledališke dejavnosti tako Bricem kot prebivalcem širše okolice in zamejstva. Vsako leto poteka Linhartovo tekmovanje amaterskih gledališč, katerega se radi udeležijo. K njihovemu razvoju pripomore tudi strokovna pomoč gledališke igralke Ane Facchini, ki jim zadnja leta vodi korake in besede. Če tekst dopušča, zaigrajo v briškem narečju, večinoma komedije, ki gledalca nasmejejo in razvedrijo. Tudi izvedena predstava Varna hiša za moške je bila namenjena zabavi in sprostitvi publike, prijetno preživetemu večeru. Ta večer so igrali Cvetko - Darko Obid, Blanka - Diana Mišigoj, Feliks - Egon Nikolavčič, Rene - Erik Poberaj, Mirko - Robert Marc, Jolanda - Sonja Erzetič, Greta - Vera Ribolica. Pravzaprav pa vsebina ni bila tako lahka in bi lahko dala marsikomu misliti. Varne hiše, tudi za moške, so realnost, tudi v Sloveniji. V Brdih prav gotovo še ne. Težko bi si bilo predstavljati normalnega Brica, ki bi se tja zatekel pred žensko (pa čeprav se o Brikah govori … saj veste, kaj!?). Vsak si je gotovo mislil, da se njemu to ne more zgoditi, drugim po Sloveniji pa naj se kar dogaja, če so take mevže. Zato so tudi gledalci iz dokaj varne razdalje spremljali potek predstave in se zabavali ob duhovitih pogovorih igralcev v različnih narečjih. Vsebina pa je tekla nekako takole: V varno hišo so se bili naenkrat prisiljeni zateči moški – direktor, ki ga preganjajo nekdanje delavke, fant, ki se skriva pred prevaranimi dekleti, kmečki možakar, ki mu grozi lastna žena, in brezdomec,
Občina Kultura
20 let Lions kluba Dobrovo ki si želi le prenočišča in nekaj toplega za pod zob. Seveda se med sabo ne poznajo in svojo preteklost trmoglavo skrivajo. Vsak želi le svoj mir. A tega ni, saj tudi take hiše ni mogoče izolirati pred vplivi od zunaj. Skupno jim je le to, da potrebujejo zaščito zatočišča, ki ga upravljajo ženske. Sistem, ki naj bi jih zaščitil, ne deluje. Predstavnika policije in centra za socialno delo se bolj ukvarjata drug z drugim, saj sta tudi zasebno povezana. Direktorica varne hiše ima druge skrbi. Zato so varovanci varne hiše med sabo počasi prisiljeni razkrivati svojo preteklost in svoje grehe. Ti pokažejo, da so še kako povezani med sabo. Zato se mora-
jo sami organizirati in ubraniti varno hišo pred nevarnostjo od zunaj. To jim na koncu seveda uspe. Zgodba ima srečen konec in pred varovanci je svetla prihodnost – izven varne hiše za moške! Hvala vsem za pomoč in obisk predstave, s katero smo pomagali briškim otrokom.
Miran Bizjak
Spustite prihodnost v svoj dom. APLIKACIJO ZA VAŠ PAMETNI TV NAJDETE NA APLIKACIJO ZA VAŠ PAMETNI TV NAJDETE NA
OBIŠČITE OBIŠČITE NAŠE NAŠE POSLOVALNICE POSLOVALNICE
Pooblaščeni prodajalec Pooblaščeni prodajalec Nova Gorica Nova Gorica
Pooblaščeni prodajalec Pooblaščeni prodajalec Nova Gorica Supernova Nova Gorica Supernova
Pooblaščeni prodajalec Pooblaščeni prodajalec Ajdovščina Ajdovščina
Prvomajska ulica 35 je za Tovarniška cestaje 2vseboval Profesorica violine Clara Bensa Široko zasnovan program Prvomajska ulica 35 Tovarniška cestabaročnih, 2 nastop v renesančni briški lepotici Vili Vi- dela zgodovinsko pomembnih 064 160 160 064in266 716 skladateljev. polže z064 mladimi pripravila romantičnih 160 160 zvočno razgi- klasicističnih 064 266 716 ban celovečerni koncert. Godalne skupine Obenem pa profesorica ni želela spreglein orkestri, ki so nastopili na koncertu, so dati zabavne plati glasbenega ustvarjanja Več na spletni strani: https://www.t-2.net/novice/aplikacija-t-2-tv-za-pametne-naprave. Veljajo pogojihttps://www.t-2.net/novice/aplikacija-t-2-tv-za-pametne-naprave. za uporabo storitev IPTV, dostopni na https://www.t-2.net/splosni-pogoji-podjetja. Več na Splošni spletni strani: združevali ne samo učence violine iz ra- in je zato program obogatila s pop uspeVeljajo Splošni pogoji za uporabo storitev IPTV, dostopni na https://www.t-2.net/splosni-pogoji-podjetja. zreda Clare Bensa, marveč tudi številne šnicami in alternativnimi rock pesmimi. druge briške godalce, ki se izobražujejo S tem je dokazala, da se ne omejuje le na na glasbenih šolah na Goriškem. S tem je strogo akademski pristop k poučevanju profesorica violine želela dati priložnost glasbe, ampak dopušča svobodo in skrbi otrokom iz istega okolja, ki se drugače ne za široko glasbeno razgledanost mladih. srečujejo, da se spoznajo in prisluhnejo Mladinski godalni brio je bila prisrčna drug drugemu. Želi si tudi, da bo to osno- pomladna popestritev kulturnih prograva za bodočo ljubiteljsko uporabo godal, mov Vile Vipolže, ki je privabila številne kot je bila v Brdih v preteklosti že močno poslušalce. Vnovič smo dobili dokaz, da razširjena tradicija. Glavno besedo na do- je mladostniška ustvarjalnost brezmejno godku je imel briški godalni orkester. Kot navdihujoča. Čeprav je bilo na sporedu gost koncerta pa se je predstavil godalni veliko zanimivih skladb, ki so pritegnile orkester Glasbene šole Nova Gorica, ki ga pozornost, pa so bili prav mladi glasbenije vodil Aleksander Sluga. Poseben je bil ki vseh starosti tisti, ki so zares navdušili nastop godalnega tria, ki sta ga sestavljala številno poslušalstvo in poskrbeli, da se je oba profesorja, violinistka Clara Bensa ter to glasbeno srečanje zapisalo med nepoviolončelist Aleksander Sluga, in violinist- zabne dogodke. Bilaz d.o.o. 19 00 E: info@bilaz.si ka Tina Žežlin. V vlogi solistke seT: je z05 nji-333 Metka Sulič Bilaz d.o.o. T: 05 333 19 00 E: info@bilaz.si Sedejeva 8 041 614 944 M: www.bilaz.si mi predstavila tudi violinistka Eva Mavrič. Fotografija: Vasja Sedejeva 8 M: 041 614 944 www.bilaz.si Leban Kidričeva ulica 20 Kidričeva ulica 20 051 614 944 051 614 944
Nova Gorica Nova Gorica
www.pocenipc.si www.pocenipc.si www.pcpoceni.si
Pomlad 2019 / Briški časnik / 57
Kultura
Župnik Edvard Ferjančič
Človek številnih sposobnosti »Vsak pameten in trezen Primorec, ki le količkaj resno premišljuje in preudarja ter tehta vse borbe našega malega naroda, se mora čuditi. Čuditi vsej življenjski moči in odpornosti za lasten biti in živeti.«
Spominska podobica, izdana ob smrti Edvarda Ferjančiča (iz arhiva Francke Ferjančič iz Vipave, objavljena v članku Ivanke Uršič: Javno delovanje briškega duhovnika Edka Ferjančiča, Briški zbornik 1999).
Oktobra lani je v Vili Vipolže potekal večer, posvečen spominu na župnika Edvarda - Edka Ferjančiča. Večer je osvetlil politične in narodne razmere na Primorskem v času intenzivnega poitalijančevanja ter postregel z osebnimi spomini na Ferjančičevo delovanje v Brdih. Kdo pa je bil Edvard Ferjančič, ki bi si gotovo zaslužil poglobljeno raziskavo kot lik primorskega duhovnika, ki je aktivno deloval tudi v vrstah OF? Z njegovim življenjem in delom se je v prvem Briškem zborniku ukvarjala Ivanka Uršič, ob postavitvi spominske plošče je odbor skupnosti borcev BBO in operativnega štaba za zapadno Primorsko izdal priložnostno publikacijo in končno je leta 1998 v časopisu OKO izšel pregledni članek izpod Pomlad 2019 / Briški časnik / 58
peresa uglednega primorskega zgodovinarja dr. Branka Marušiča. Edvard Ferjančič se je rodil v Mančah pri Vipavi 14. marca 1898 očetu Jožefu in materi Mariji. Od 10 rojenih, je preživelo 6 otrok, poleg Edka še Janko, Vinko, Drejče, Marija in Frančiška. Edvard je po končani osnovni šoli obiskoval klasično gimnazijo v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican k vojakom in se boril tudi na soški fronti, vojaško službo pa končal kot koroški borec. V bogoslovje je vstopil v Ljubljani, četrti letnik pa zaključil v Gorici, kjer je bil 6. avgusta 1922 posvečen za duhovnika. To je bilo obdobje vojne obnove na Primorskem ter prilagajanja novim gospodarskim in družbenim razmeram pod okvirom Kraljevine Italije. Do prihoda v Šlovrenc (1934–44) v Goriških brdih leta 1934 je opravljal duhovniško službo v Solkanu (1922–25), Tolminu (1925–26), na Bukovem (1926–27) in na Štjaku (1927–34), od koder je soupravljal Vrabče. Iz Šlovrenca je soupravljal tudi Gradno in Fojano. Marca 1944 se je preselil v Kojsko, kjer se je 19. septembra 1957 ponesrečil ob barvanju cerkvenih vrat. Zapisal je, da se je želel preseliti v Kojsko, da bi mogel lažje upravljati župnijo v najtežjih razmerah in varovati njene interese. To kaže na Ferjančičevo željo, da pomaga svojim najbolj izpostavljenim župljanom, ne glede na nevarnost v kateri bi lahko bil sam. Njegovo priljubljenost med ljudstvom je izpričala množična udeležba na pogrebu. Edvard Ferjančič je bil človek številnih zanimanj in talentov. Njegovo delovanje je kazalo zavzemanje za dobrobit malega človeka. V njegovem osebnem fondu, ki ga hrani nadškofijski arhiv v Kopru, so ohranjene številne prošnje in njihovi osnutki, ki jih je napisal posameznikom, svojim župljanom, ki tega niso bili vešči. Tu so v raznih jezikih, italijanskem, latinskem in tudi slovenskem, ohranjene prošnje za znižanje davka, dispenze (spregled ovir za poroko), pobotnice ter vloge za pridobitev pokojnine. Iz njegovega delovanja in pisanja je razvidna skrb za malega človeka, kmeta, ki se je prebijal iz dneva v dan. Tako je ob vpoklicu Bricev v italijansko vojsko leta 1939 številnim pomagal s pisanjem vlog za odlog vpoklica. Ohranjena je med drugim prošnja, s katero je pomagal Karlu Korenjaku z Brdic pri Šlovrencu. Opisal je, da gre za poročenega kolona s številno družino, ki je sam obdeloval 10 čampov veliko kmetijo ter tudi pomagal ostarelemu tastu. V prime-
ru vpoklica bi kmetija ne bila obdelana in bi bila celotna družina izgnana. Njegovo skrb za socialni položaj najrevnejših kaže tudi Ferjančičevo sodelovanje v komisiji za rešitev kolonskega vprašanja. Prizadevanja za rešitev tega vprašanja po drugi svetovni vojni kaže tudi serija člankov z naslovom Briški koloni v goriškem časopisu Soča leta 1947. Razvidno je, da je pri pripravi besedil opazoval razmere kolonov, katerih gospodarji so bili plemiči in meščani. Prav ti so, za razliko od briških posestnikov, izžemali svoje zakupnike. Pomoč svojim župljanom tudi v, za Ferjančiča najtežjih okoliščinah, kažejo spomini sedaj že pokojne Štefanije Zuljan iz Kojskega, ki je rojevala v času vojne, ko ni bilo mogoče iti po babico. Ravno na ta dan so bili Nemci jezni, ker je njihov avto zapeljal čez mino in so po Šteharšču (Kojsko) raziskovali, kdo jim je to naredil. Ženske iz Kojskega so za pomoč prosile župnika Ferjančiča, ki je znal nemško. Ta je vojake ustavil, da niso prišli tudi na v ta del Kojskega in k Zuljanovim v hišo. Ferjančič je bil tako kot druga primorska duhovščina narodno zavedna osebnost. Že kot kaplan v Solkanu se je tu vključil v kulturno življenje in vodil cerkveni ter čitalniški pevski zbor. Na njegovo držo in odločitev za vstop v vrste OF je gotovo vplivalo tudi dejstvo, da so ga fašisti v Štjaku pretepali, preganjali in mu tudi uradno poitalijančili priimek. Edini odklon od njegove narodno zavedne drže zasledimo ob prihodu v Brda, ko se je šel poklonit fašističnemu veljaku D'Ottoneju in se udeležil Mussolinijevega obiska v Gorici. To so mu drugi briški duhovniki takrat zelo zamerili. Zakaj je takrat tako ravnal iz ohranjenih oziroma dostopnih virov ni jasno. V izjavi leta 1944 je razkril pogled na svoj položaj in življenjski nazor. Zapisal je: sem duhovnik in Slovenec, oboje; brez drugega ne morem med svojim narodom izvrševati prvega. Zato doživljam s svojim narodom bolj kot vsak laik vse ono, kar narodi vidi, čuti, a ne pove, gleda in obsoja, a molči, ker danes še ni dovolj zrel čas za sodbe, in životari in dela in trpi, pa s stisnjenimi zobni, ker mora. Vse to z narodom svojim delim, delim njegovo bol in ljubezen do usode, ki ga še čaka, ako bo tako, sreča. Svoje stališče o sodelovanju s partizanskim gibanjem, ki mu je priznal ves delež na prebujenju naše dežele, saj je prvo prišlo med nas z besedo osvoboditve, je podkrepil s spodbudo po enotnosti. To ni bila enotnost mišljenja temveč sprejemanje in spoštovanje različnosti
Kultura Občina
Župnik Edvard Ferjančič posameznika. V velikonočni pridigi je zapisal: učimo se enotnosti od drugih. Morda se ne strinjajo med seboj v osebnih, kulturnih ali kakršnihkoli odnosih in nazorih, a enotni so, kadar gre za biti ali ne biti. Taki bodimo danes. Ferjančič je zato že leta 1943 postal član OF in si nadel partizansko ime Taras. Jeseni 1943 je bil izvoljen za tajnika, novembra 1943 pa za predsednika okrožnega NOO za Brda in Beneško Slovenijo. Javno je nastopil na znanem kožbanskem volilnem zborovanju, na zahtevo cerkvenih oblasti pa se ni udeležil mitinga v Krminu. V duhu pokorščine, kajti bil je najprej duhovnik, je na pritisk cerkvenih oblasti odstopil od funkcij znotraj OF. Zapisal je, da je vse njegovo dosedanje sodelovanje temeljilo predvsem na splošnem blagru mnogih, ki so bili in so še, vezani name kot duhovnika in Slovenca v najboljšem pomenu besede. V tej luči lahko tudi razlagamo njegovo zavzeto delovanje ob obisku mednarodne razmejitvene komisije v Brdih. Predstavil se je s slovensko zastavo z rdečo zvezdo in po poročanju časopisov zaradi širine znanja napravil močan vtis na komisijo, tako da se je ustavila v Kojskem. Novinar ruskega časopisa Pravda je opisal njegovo zavzemanje za pravično postavitev meje. Ob prihodu vojakov ZVU je bil z njimi zaradi njihove proitalijanske drže pogosto v sporu. Ti so ga obtožili pri predstojnikih, da je pisal v prepovedane liste in vernikom ni hotel prebrati njihove okrožnice. ZVU hoče načeloma držati stanje pred 8. 9. 1943 dasiravno je ista oblast po londonskem radiju pred tem dnem in po tem še dajala navodila, naj delamo vsi za zrušitev tega stanja in sistema, tega smo se vsi zvesto držali in tudi delali po istih navodilih in deloma nam prav ista ZVU tudi danes to priznava kot ravno kaže ta okrožnica glede občevalnega jezika z dne 9. 11., je zapisal v zagovor. V župnišču je pogosto skrival partizane, jim dajal hrano in skrbel, da jih niso zapirali. Njegovo poštenost kaže tudi zapis iz življenjepisa Petra Lenardiča, ki je v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Lenardiču sta dva kurirja maja 1944 prinesla nahrbtnik denarja. Ker je bil obveščen, da so prihajali Nemci, ga ni hotel sprejeti. Kurirja sta nahrbtnik odvrgla in zbežala, zato se je v stiski zatekel v župnišče k Ferjančiču. Ta ga je rešil tako, da je denar skril v prazno grobnico v cerkvi v Kojskem. Po odhodu Nemcev sta denar preštela in ga pustila pri Ferjančiču, ki ga je oddajal po potrebi na potrdila. O vsem sta vodila neke vrste knjigovodstvo. Ferjančičev moto, da se novo skupno državo gradi na dialogu kaže tudi njegovo delovanje v primorskem pokrajinskem odboru duhovnikov v OF, ki je bil ustanovljen
Edvard Ferjančič v uniformi avstrijskega vojaka med prvo svetovno vojno (fotografija iz arhiva Francke Ferjančič iz Vipave, objavljena v članku Ivanke Uršič: Javno delovanje briškega duhovnika Edka Ferjančiča, Briški zbornik 1999).
leta 1946 in se kasneje preimenoval v Cirilmetodijansko društvo (CMD). Ferjančič je tu opravljal položaj tajnika, saj je želel kot duhovnik biti zvest škofu in katoliški Cerkvi, kot Slovenec pa svojemu ljudstvu in državi. Ferjančiča se spominjajo kot zelo inteligentnega, dobrega srca, nagle jeze ter z razvitim občutkom za ohranjanje
ljudskih šeg in navad. Na pepelnico so v Kojskem slamnatega Pusta v sprevodu prinesli na trg in ga sežgali. Tudi župnik Ferjančič je prinesel Pustu, ko je ležal na parah, svoj dar v vinu, kar kaže na duhovnikovo spoštovanje ljudske tradicije. Na njegov interes za zgodovino kraja, kjer je služboval, kaže kronika v Štjaku ter članki povezani z zgodovino Kojskega in cerkvice sv. Križa z naslovom Tabor na jezeru ter tipkopis Sveti Križ nad Kojskim. Zbral je tudi številne zgodovinske podatke in zapustil 90 strani dolg tipkopis z naslovom Križ v umetnosti. Veliko se je posvečal astronomiji in drugim naravoslovnim vedam. Slednje priča ohranjena sončna ura na pročelju župnišča v Kojskem, ki je bila plod Ferjančičevih dolgotrajnih točnih meritev in opazovanj. Zapustil je natančne zapiske in načrte, povezane s sončnim vzhodom in zahodom. Marsikoga je s svojim znanjem zdravilstva rešil smrti. Ferjančiča opisujejo kot izredno delavnega človeka, ki je imel le eno napako, da je hitro vzkipel. Njegov lik je lik primorskega duhovnika, ki je, kot so člani društva CMD zapisali v spomenici, skozi dolga leta italijanske okupacije budil narodno zavest Slovencev na Primorskem in okusil vso ostrino zatiranja na socialnem, narodnem in verskem polju ter bil svojemu ljudstvu vedno ob strani. Tanja Gomiršek, Goriški muzej
Pomlad 2019 / Briški časnik / 59
Kultura
Zvočno izvirna žurka
40 let ustvarjanja tolkalca Zlatka Kaučiča Tolkalec Zlatko Kaučič je svojo 40-letnico ustvarjanja, ki jo je obeležil v letu 2018, zaključil v domačih Brdih. Ob tej priložnosti je sredi decembra enega od svojih številnih koncertov imel tudi v Vili Vipolže. Na Zvočno izvirni žurki, kot je koncert poimenoval, se je predstavil s svojimi kombo zasedbami, ki delujejo pod okriljem novogoriškega KUD Zvočni izviri. Kombovci so obljubljali glasbeno zabavo in obljubo držali. Multitolkalec, večkrat nagrajeni in mednarodno prepoznavni jazz glasbenik Zlatko Kaučič je rodna Brda zapustil zelo mlad. Glasbene izkušnje je odšel nabirati v Italijo, Španijo, Portugalsko, vmes je gostoval na Kitajskem, preselil se je na Nizozemsko in dvakrat imel turnejo v ZDA. Ko se je vrnil domov, je posvetil svoj talent vzgoji mladih jazzistov, ki zdaj že oblikujejo razgibano jazz sceno v Sloveniji in drugod. Je prejemnik nagrade Občine Brda, nagrade Prešernovega sklada in Bevkove nagrade Mestne občine Nova Gorica. Jubilejno 40-letnico ustvarjanja so sestavljali številni koncerti po Sloveniji in v tujini, kjer je bodisi kot solist bodisi v družbi prekaljenih jazzovskih mojstrov na raznoraznih jazz festivalih po Evropi. Niz teh uspešnih koncertov pa je zaokrožil z nepozabnim dogodkom, kot v dobrih starih časih, v kleti Vile Vipolže. Koncert, ki je nastal na pobudo Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, je ljubiteljem jazza vseh generacij razvajal ušesa z vsemi Kaučičevimi kombo zasedbami od D do A. Pokazale so, da je program, ki ga je tolkalec priredil posebej za svoje varovance, več kot le dognan primer dobre pedagoške prakse. Mlade slovenske glasbenike uči poustvarjanja zunaj klišejev sodobne popularne produkcije in med njih pripelje spontanost, ustvarjalnost in čistost glasbe. Intenzivni program združuje tehniko, improvizacijo, igranje avtorske glasbe, osvajanje koncepta harmonije ter skupinsko delo v kombo zasedbah. Glasba, ki nastaja, je ustvarjalna in teži k multidirekcionalnosti, zmožnosti obvladovanja vseh glasbenih jezikov. Vsaka kombo zasedba je pokazala drugačno glasbo, saj se vsaka spoprijema s svojo stopnjo znanja improvizacije in jazza. V zadnji skupini so otroci, stari od šest do devet let, v prvi pa že uspešni poklicni glasbeniki. Omeniti velja izjemne mlade tolkalce, ki kot podmladek KUD Zvočni izviri, igrajo v zasedbi Kombo D. Z njimi se je koncert začel in vzdušje v kleti Vile Vipolže je postopoma naraščalo, saj so se nastopi posameznih zasedb vedno bolj oddaljevali od ustaljenih, žanrsko obarvanih jazzovskih form, in se podajali v vedno večjo kreativnost ter slogovno neopredeljenost. Velik poudarek na koncertu je bil na zasedbi Kombo C, ki je tudi zmagovalec zadnjega festivala Rock Vizije. Kombo C je ravno v tem pozno zimskem času proslavil izid nove zgoščenke z naslovom Petelin iz Noznega, ki ga je predpremierno predstavil prav na tem koncertu. Pomlad 2019 / Briški časnik / 60
»Kombomanija« v Vili Vipolže bo ostala v spominu ne samo odličnim mladih jazzistom, ampak tudi mnogim poslušalcem, ki so koncert obiskali. S svojo štiriurno dolžino se je dogodek preoblikoval v celovečerno glasbeno odisejado neskončnega navdiha in kreativnosti ter zabave. Zagotovo ima Zlatko Kaučič še veliko za pokazati in njegovi mladi glasbeniki bodo to peljali naprej z veliko izvirnosti in tehtnosti. Besedilo in fotografija: Metka Sulič
Občina Kultura
Združeni briški glasbeniki
Medgeneracijski glasbeni projekt Ideja o projektu Združeni briški glasbeniki je zorela več časa, okrog devet let. Začetek zgodbe sega v leto 2010, ko je skupina prijateljev iz Brd iz različnih glasbenih skupin en dan čisto po naključju in preprosto iz zabave posnela satirično komedijantsko pesem 'Stwrš sr't' v glasbenem studiu Mateja Srebrniča na Ceglem, imenovanim Studio P.L.C. Začelo se je z Brucovanjem KGŠ Posnetek pesmi, ki je v osnovi romantični pop-rock komad, je priredba takratne uspešnice Apologize zasedbe One Republic. Pesem so objavili na Youtube kanalu. Ogledi so se vrstili, naraščali in se hitro razširili med domače poslušalce. Objavo je zasledil tudi Klub goriških študentov, ki je glasbenike povabil na enodnevni festival Brucovanje, ki je potekal že čez en teden. To je bila spodbuda za nastanek projektne zasedbe, ki so jo morali osnovati na hitro, v nekaj dneh. Pobudnika sta Matej Srebrnič, multiinštrumentalist in producent, član punk skupine Pigs Parlament, in Tilen Šfiligoj, kitarist, pisec besedil in večine ZBG komadov ter vokalist briškega metal banda Haron, ki je deloval do leta 2012. Na njuno pobudo se je združilo sedem glasbenikov, ki so bili takrat člani skupin The Frezzas, Sunshine Trip, Pigs Parlament in Haron. Seveda so za nastop potrebovali tudi ime skupine in tako je prišlo do zamisli, da bi se poimenovali, kar po tistem, kar v resnici so - Združeni briški glasbeniki. Za koncert je bilo potrebno pripraviti še več glasbenega materiala. V nekaj dneh so 'naštudirali' nekaj izvirne avtorske glasbe in z njo nastopili na Brucovanju. S honorarjem, ki so ga zaslužili, so to glasbo tudi posneli. Tukaj pa se stvar ni zaključila. Ime Združeni briški glasbeniki jih je po tihem spodbujalo, da so k projektu pritegnili vedno več glasbenikov, saj jih je bilo na začetku le sedem. Vabili so člane drugih skupin, ki so izvajali tudi njim drugačno glasbo, na primer zabavno in narodno-zabavno glasbo. Vsak je prispeval svoj slog igranja. Vstop novih članov in širitev sodelovanj je navdihovalo tudi sam nastanek skladb, saj so delali glasbo, ki je bila v soglasju z zunanjimi člani. Pisana je bila njim na kožo, odgovarjala je njihovim glasbenim značilnostim in posebnostim. Pokrivala je žanre daleč od njihovih (pop, pop-rock, ska, reggae …). Nekatere od že obstoječih pesmi so se v sodelovanju z zunanjimi člani predrugačile, nastajati so začele tudi zanimive balade. Večinoma je besedila in melodije pisal kar Tilen sam. Od začetnih štirih je s skupno pomočjo nastalo okoli 20 skladb. Več kot 40 sodelujočih Vrstili so se glasbeniki briških skupin, kot so Agronavti, The Maff, Plamen, Lintver, See-Through, MK Kvartet, Nonet Brda, člani drugih ne-briških - goriških skupin, kot so Big Ben, Nervous Stompin in Hair X. Pri iskanju novih članov so spoznali številne mlade briške glasbenike. Presenečeni so ugotovili, da Brda premorejo veliko talentov. Zanimiva so bila povezovanja s starejšimi generacijami, ki so s svojim delovanjem že zarisali v sliko zabavne glasbe ne samo Brd, ampak širše Goriške. Po skoraj desetih letih so se Združeni briški glasbeniki, ki so začeli s sedmimi člani, razširili na 40 in več sodelujočih. Zagotovo vseh briških glasbenikov niso zmogli povabiti k sodelovanju, ker jih je veliko preveč. Te pa načrtujejo priključiti k projektu v prihodnje.
Sodelujoči na Medgeneracijskem glasbenem projektu Tina Drnovšček Tilen Šfiligoj Tina Rebec Matej Srebrnič Tomaž Abram Tilen Grandovec Nejc Nikolavčič Damjan Jakončič Martina Kocina Franko Reja Martin Skubin Branko Kumar Manca Kumar Bogdan Kodermac Saša Peršolja Jan Jakončič Marjan Šfiligoj Rok Peršolja Žarko Marinič Boban Stojkov Ingrid Mačus Miha Ivančič
Boris Marinič Zarjan Kocina Aljaž Bužinel Kristjan Čuk Leon Koršič Erik Kodermac Nonet Brda Vasja Rusjan Deni Srebrnič Radovan Kokošar Luka Tomšič Dominik Rusjan
Večino pesmi so posneli v studiu na Ceglem pa tudi na drugih briških lokacijah, kjer so eksperimentirali z zvokom po improviziranih prostorih, kot so kleti in drugi prostori za vaje, ter ostalih dvoranah po Brdih. Podali so se v raziskovanje novih zvočnih prostorov in zvočnih zmožnostih. Obdelava in mastering, editing – vse pa je bilo producirano v Matejevem Studiu P.L.C.. Vse pesmi so zbrane in bodo posnete na edinstveni skupni zgoščenki Združenih briških glasbenikov. Tudi besedila Gradnika in Zorzuta Za ta projekt so si želeli, da bi bilo vse izvirno briško, ne samo izvajalci, ampak tudi pisci besedil in ustvarjalci melodij. Vsaka nova skladba je navdahnjena s kakšnimi lokalnimi posebnostmi. Pri tem pa niso želeli spustiti tudi dveh pomembnih osebnosti na področju briške kulture, tako so v ta projekt vključili tudi besedila Alojza Gradnika in Ludvika Zorzuta. Spoznanje sodelujočih v projektu je zelo preprosto - glasba povezuje. Preseneča jih moč, ki jo glasba ima: »Povezanost briških glasbenikov, spoznanje, da smo lahko zelo povezani, da preidemo preko ovir in osebnih, estetskih omejitev, ki se vežejo na žanrsko opredelitev. Neprecenljiva je izkušnja medgeneracijskega sodelovanja. Prešli smo lastne interese in se povezovali v skupen, kolektivni cilj, ki je v skupno dobro,« so besede, ki jih pobudniki projekta Združenih briških glasbenikov poudarjajo kot rezultat tega dolgoletnega dela. Zasedba Združeni briški glasbeniki je uresničitev 10-letnega projekta, ki je nastajal iz ljubezni do glasbe in skupnega sodelovanja, združevanja. To delo in zgoščenka bosta predstavljena na velikem celovečernem koncertu v Vili Vipolže, 24. maja 2019. Metka Sulič Pomlad 2019 / Briški časnik / 61
Kultura
Predstava Varna hiša za moške
Ugodna tla za popolno zmešnjavo Začelo se je pred osemnajstimi leti, ko se je skupina igranja željnih Brik in Bricev pod vodstvom Gabrijele Kodermac prvič zbrala in sramežljivo zaigrala ob dnevu žena, zapišejo igralci amaterskega gledališča iz Neblega. Od takrat je za njimi veliko nastopov, veselja in uspehov. Leta 2011 je njihova članica Sonja Erzetič prejela na Linhartovem srečanju prvo nagrado za glavno žensko vlogo in takrat so častno nastopili tudi na velikem odru SNG v Novi Gorici. Seveda je k temu pripomogla strokovna pomoč gledališke igralke Ane Facchini, briške rojakinje, ki jim zadnja leta vodi korake in besede. Če le tekst dopušča, zaigrajo v briškem narečju, najraje komedije, ki gledalca nasmejejo in razvedrijo.
... in potem se ga vsi krepko nalezejo, foto IS
In so ga tudi na predstavi v dvorani na Humu zadnjo februarsko nedeljo. Že sam naslov predstave prebuja hudomušne misli. V varne hiše se pred nasiljem odmaknejo ženske in njihovi otroci, a hiša v predstavi je drugačna, je pribežališče za moške. Vanjo so se prisiljeni zateči štirje moški, vsak s svojim preganjalcem za petami. Direktor Feliks, ki ga preganjajo opeharjene delavke iz njegovega propadlega podjetja, kmet Cvetko, doma s cerkljanskih hribov, ki se skriva pred nasilno ženo (nekdanjo delavko v Feliksovem podjetju), ženskar Rene, ki ga preganja ženska mafija, in Mirko, gej, ki mu je za petami ljubimec, sicer pa komandir policije. Ugodna tla za vsakovrstne zaplete in komične situacije, in če dodamo še ženske, ki upravljajo varno hišo, je zmešnjava popolna. Jolando, direktorico Varne hiše, ki jo zanima samo napPomlad 2019 / Briški časnik / 62
redovanje in je vsa iz sebe zaradi skorajšnjega obiska gospoda predsednika (ne ve se, katerega), Blanko, direktorico Centra za socialne zadeve, ki ima več kot dovolj dela v svoji družini, in Greto, kuharico, snažilko, gospodinjo in še kaj, ki edina ve, kaj se v hiši dogaja. Vsak od nastopajočih je porok za smeh s svojo smešno pojavo in zgodbo, začinjeno z lastno prebrisanostjo, izmuzljivostjo, vsakršno občečloveško lastnostjo in topoglavostjo. In ko je zmešnjava popolna, se ga vsi krepko nalezejo: direktor, ki mu rečejo »ta fin«; kmet, ki v svojih zakotnih hribih bogu za hrbtom ne ve, kaj je televizija; »plejboj«, ki je seveda doma iz Ljubljane; sramežljivi gej, Vipavec; direktorici, ki koketirata z Ljubljančanom, in oskrbnica, ki ji je mar za njene »glihkar oribane pedele«. Slednje in še kakšen močnejši pripomoček iz kuhinje so morali nastopajoči uporabiti, da so se
postavili v bran razjarjenim delavkam, ki so odkrile, da se njihov nekdanji, sleparski direktor skriva v varni hiši za moške. A potem se štrene premešajo in zgodi se nepričakovan zasuk – vse se izteče v miren konec. »Sprva je bil drugačen, a smo ga na režiserkino pobudo spremenili,« pove avtor “varne” komedije Robert Marc, priženjen v Brda iz Vipave, in v šali doda, da je zadnji goriški grof dal v Brda Bužinele in Marce v Vipavo, zdaj, po 500 letih, pa je Vipavec spet prišel v Brda. Besedilo je Robert napisal hitro, med poletnimi počitnicami, za znane igralce in z navdihom iz vsakdanjega življenja. Pravi, da je njegova komedija prispodoba Slovenije in nas samih, ki živimo v lažnem svetu, da mu je blizu mediteranski tip humorja in da je vesel jezikovnega babilona na odru, kjer se pomešajo Mirkova vipavščina, Gretina briščina, Renejeva ljubljanščina in Cvetkova cerkljanščina, zraven pa še knjižna slovenščina obeh direktoric. Zato se na različnih koncih Slovenije gledalci smejejo različnim rečem. Predstavo na Humu si je v polni dvorani ogledala tudi letošnja regijska selektorica Linhartovega srečanja, najpomembnejšega festivala ljubiteljskih gledaliških skupin v Sloveniji in zamejstvu. Vse predstave posamezne regije si namreč najprej ogledajo regijski selektorji, potem pa program državnega srečanja, ki bo letošnjo jesen v Postojni, sestavi državni selektor. Varna hiša, ki jo naseljujejo Darko Obid, Diana Mišigoj, Egon Nikolavčič, Erik Poberaj, Robert Marc, Sonja Erzetič in Vera Ribolica, vsekakor držimo pesti zate!
Besedilo in fotografija: Iva Sivec
Kultura Občina
Cerkev Marijinega vnebovzetja
Novoletni koncert v Kojskem Med prazniki in tik pred vstopom v novo leto se je v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kojskem odvijal slavnostni novoletni koncert.
Dogodek, ki ga je organiziralo Društvo za kulturo, turizem in šport Kojsko, je zaobjemal nastope treh glasbenih skupin. V kojščanski cerkvi so se predstavili domačini MoPZ Srečko Kumar pod vodstvom Bogdana Kralja, vokalna skupina Vinika, pod vodstvom Franke Žgavec ter godalni kvartet Exandi. Koncert, ki je nastal na pobudo lokalnega društva, je požel veliko navdušenje obiskovalcev. Ti so do zadnjega kotička napolnili cerkev ter se v prijetni družbi zadržali tudi po zaključku. Koncert, ki je veljal za enega redkih novoletnih dogodkov v zgornjem delu Brd, je nosil še dodaten slavnostni pomen. Organizatorji so ga posvetili 130-letnici rojstva briškega velikana, zborovodje in skladatelja Srečka Kumarja. Žal pa Srečko Kumar, oče briškega zborovskega petja, v preteklem letu ni doživel večjega poklona, kot so ga bili do sedaj deležni ostali briški kulturni ustvarjalci. Andreja Benedetič, DKTŠ Kojsko Fotografija: Janko Harej
70 let petja na koru v Medani
Slavje v medanski cerkvi 3. marca je bilo v medanski cerkvi posebej slovesno. Tri zveste in še vedno aktualne pevke so praznovale 70 let petja na koru, pa ne samo na koru, vpletene so bile v vse kulturno in prosvetno življenje na vasi in širše. Anica Velišček, Olga Polenčič in Marija Srebrnič so dokazale, da imajo še vedno čudovit glas. Za to priložnost so zapele nekaj pesmi, ki se danes manj izvajajo oziroma so šle skoraj v pozabo. Pred 70 leti sta z njimi začeli peti še pokojna Silvana Rusjan ter Marija Simčič, ki živi Argentini. Pevkam v čast sta zapela Ivan in Andrej Arnšek, sinova Marije Simčič, ob orgelski spremljavi Mateje Jelenc Arnšek. Ob tem jubileju je župnik Rudolf Gašper pevkam izročil posebno priznanje škofije. Na koncu jim je zapel še otroški pevski zborček iz Medane pod mentorstvom Anite Krmelj in Vesne Simčič ter ob spremljavi Radovana Kokošarja. Slavje se je nadaljevalo v prostorih KS Medana, kjer se je veliko pelo in slišalo veliko zgodbic. Še na mnoga pevska leta, drage Medanke.
Oskar Kristančič Poletje 2018 / Briški časnik / 63
Kultura
Slikarka Tanja Makuc o veličastnosti zgodbe, ki jo živimo
“Tisti žerjav, ki ga nosim v sebi” Katera notranja nuja je, ki žene človeka v daljni svet, in katera je, ki ga sili v upodabljanje skrivnega, nepoznanega in le redkim dostopnega sveta, zakopanega (in zasutega) globoko v njegovi podzavesti? Tako se vprašuje človek ob zgodbi Tanje Makuc, akademske slikarke iz Cerovega, ki je sredi februarja svoje “podobe” na ogled postavila v hotelu San Martin v Šmartnem. Čarobna dežela “tam spodaj, čisto pod nami”
Neobičajna je Tanjina zgodba. Po diplomi na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani leta 2007 bi se njena pot lahko razpletla drugače, a se je zasukala, spremenila, obogatila pred osmimi leti, ko sta se spoznala z Oliverjem. Bila je ljubezen na prvi pogled in kmalu zatem ga je za dober mesec obiskala v Novi Zelandiji, kjer ji je razkazal svojo čarobno deželo. “Tako me je prevzela in tako sva se zaljubila, da sem se odločila, da se preselim tja,” začne Tanja svojo pripoved. Brez pomisleka je pustila za sabo vse, starše, družino, prijatelje, odlično službo na Waldorfski šoli v Ljubljani in poletela na drug konec, “tam spodaj, čisto pod nami”. “Moj svet je bil takrat zelo abstraktno, sanjsko, ekstatično naravnan, skorajda nerealno sem zrla v svet. Kakor majhnega otroka so me prevzele ptice in divja, neokrnjena narava južnega otoka Nove Zelandije. Te zanimive ptice živo modrih, rumenih in zelenih barv, poredna vijolična žolna pukeko, ptica tui s čudovito belo ogrlico, ptica z imenom kaka, ki živi v hribih, krade hrano z mize in je zelo nagajiva …, vse te ptice so postale glavni liki mojih slik.”
Na tisoče školjk, ena za prstan
Leta 2013 se jima je rodil sin Luka z Downovim sindromom. “Njegova diagnoza me je zelo prizadela in pustila v meni veliko žalost,” izpove Tanja svojo bolečino. Oliver je delal v otoški državi Papua Nova Gvineja kot helikopterski inženir in ga po cel mesec ni bilo doma. “In tako sem to bitko nekako morala prebiti sama, kakor vsaka mati, ki ljubi svojega otroka, se sprijazniti, prisluhniti Lukcu in sebi.” Naslednje leto se jima je rodila zdrava, navihana deklica Pia Izabella, ki jo je Tanja prišla rodit v Slovenijo, in “svet se je obarval in več sonca in upanja je posijalo v moje življenje”. Zelo je vzljubila obmorsko mestece Mount Maunganui na severu Nove Zelandije, kamor so se preselili po rojstvu Pie. “Neskončni sprehodi ob oceanu, na Pomlad 2019 / Briški časnik / 64
Pozdrav iz daljne čarobne dežele
niso več to, kar so bili, za eno samo vrečo tobaka so se prodali! Kot umetnico so me presunile živo pisane novozelandske ptice, njihovo oglašanje, petje. Z njimi sem se tudi pogovarjala in jim marsikaj izpovedala.”
Kakor žerjav, ki se vedno vrne domov
Sprva ni doživljala domotožja, bilo je le odkrivanje novega, neznanega, razburljivega. Žalost in velika povezanost z domovino, z Brdi se je pokazala kasneje, po rojstvu Lukca in potem Pie. ”Vsa tista lepota Nove Zelandije je izginila izpred oči, vsa njena sanjskost, magičnost ni prekosila moje navezanosti na Slovenijo, Cerovo, brajdo, na starše, briško hrano in običaje. Da, imela sem veliko domotožje in veliko prejokanih noči. Kakor lepa Vida, ki joče po bolnem sinu, sem jaz jokala po svoji domovini, ki sem jo zapustila.” Družinsko življenje je pešalo, saj je bil Oliver po cel mesec zdoma, Tanja pa sama z dvema majhnima otrokoma. Zgoditi se je moral preobrat: “Lani smo se preselili v moj rodni kraj in presrečna sem, da smo se tako odločili. In hvaležna možu, da je pristal na vrnitev. Tukaj mu je, kakor pravi, lepo. Čez ocean me je gnala ljubezen, moja radovednost po novem, ciganska kri, tisti žerjav, ki ga nosim v sebi. A se potem vedno vrne domov.”
“Ostali bomo v sončnih Brdih!”
Slikarka pred svojo sliko Počasni pukeko in modri karavan
tisoče školjk, vse te peščene barve mivke in barve modrega neba! Še vedno imam vonj tega kraja v spominu,” se nostalgično ozira nazaj v čas. Leta 2016 sta se z Oliverjem poročila, in ko jo je zaprosil, ji je za zaročni prstan dal školjkico s plaže.
Pogovor s pticami
Nova Zelandija je res za večino obljubljena sanjska dežela in ljudje so prijazni, ampak malo zaprti, brez posebne kulture in tradicije oziroma običajev, priseljeni pred kakimi 180 leti iz Anglije, z Irske in Škotske, pove Tanja o svoji daljni, začasni domovini. “Tako sem jih jaz doživljala kot Brika. Bolj pri srcu in bliže so mi bili domorodni Maori s svojimi poslikanimi, tetoviranimi in nasmejanimi obrazi, odprto naravo, večjo temperamentnostjo in bogato kulturo, petjem, plesom. Na žalost jih je angleška kultura oropala vrednot in
V Vipolžah sta Tanja in Oliver odkupila 500 let staro domačijo, “v kateri je čutiti polno zgodovine, duše in preteklih duš, polno Brd”, in jo začela popravljati. V njej bosta Tanjin atelje in galerija, ker je hiša ogromna, pa bo njen del namenjen tudi turizmu. “V kratkem pričakujemo tretjega otroka in ja, ostali bomo v sončnih Brdih!” Oliver se pridno uči slovensko, ustrezno delo v njegovem poklicu pa je v Sloveniji zaenkrat težko najti. A ker imajo Goriška brda veliko bodočnost v turizmu, s čimer se nameravata s Tanjo v kratkem ukvarjati in ker Oliverja ta projekt in prenova stare domačije zelo veselita, se za njegov/njun kruh ni bati.
O radosti bivanja
Na razstavi v Šmartnem zreta v gledalca tudi portreta njenih otrok. Pia Izabella z velikim veseljem do plesa in sanjami o veliki balerini in Lukec s svojim zasanjano otožnim pogledom angelčka. “Čeprav ne govori veliko, njegova dejanja in energija veliko izžarevata. Rad ima glasbo in ples in živali, je vesel otrok,” pove Tanja. “Zaradi njegove diagnoze in sindroma imamo včasih tudi težke dneve in izzive. Takrat
Občina Kultura
Praznik briške kulture v Vili Vipolže
Zagotovo ne bo zadnji Navajeni smo, da se o kulturi največ govori na kulturni dan, ki ga Slovenci s prostim delovnim dnem slavimo 8. februarja kot poklon in spomin na velikana med poeti Franceta Prešerna. A Brda so za svoj dan kulture izbrala predzadnjo soboto v marcu in jo posvetila lokalnim kulturnim društvom in ljubiteljem umetnosti, ki se v njih srečujejo in predajajo različnim umetniškim muzam. Kulturna društva so postala nepogrešljiv del kulturnega utripa Brd, saj skorajda ni dogodka, na katerem ne bi sodelovalo katero od njih in s svojo ustvarjalnostjo bogatilo programe občinskih in drugih prireditev. Ideja o dnevu briške kulture se je porodila v Zvezi kulturnih društev Brda, izpeljali pa so jo v sodelovanju z Zavodom za turizem, kulturo, mladino in šport Brda ter s posameznimi kulturnimi društvi. Želijo si, da bi pobuda rasla, se razvijala in postala priljubljena stalnica v briški kulturni ponudbi. Iz dobrih tal raste briška kultura, utemelji pobudo slavnostni govornik, briški podžupan Žarko Kodermac. Rado Simoniti, Alojz Gradnik, Ludvik Zorzut, Srečko Kumar, Zoran Mušič …
Slikarka Tanja Makuc mi je v podporo mama, ki vedno najde pravi nasvet in rešitev. Ob strani mi stoji tudi Oliver, je čudovit oče in mož.” Zase pravi, da je predvsem trmasta in vztrajna, močna Brika, ki ne obupa in podpira pet vogalov. Otrok narave, brajde in češnjevih sadovnjakov, sonca, Brd, ki ne potrebuje veliko. Poleg slikanja se rada podi po vrtu, občuduje in je srečna, ko da družini na mizo domač pridelek. Rok si ne boji umazati z zemljo, tako so jo vzgajali starši in hvaležna jim je neskončno za ta dar. Njene slike govorijo o njej, med seboj in nam. Govorijo o harmoniji preobrata, o radosti bivanja v tem svetu, o trpljenju zaradi nerešenih vprašanj, o veličastnosti zgodbe, ki jo živimo. Z eno besedo: o sozvočju z besedo Ljubezen. Pa naj jo razumemo kakorkoli že. Iva Sivec
našteva nekatera semena iz te zemlje, ki dalje klijejo in cvetijo v pevcih, slikarjih, igralcih, pesnikih. Kvintet Kvartin, moški pevski zbor Srečko Kumar, vokalna skupina Brike, vokalna skupina Vinika, moški pevski zbor Ludvik Zorzut, nonet Brda, Društvo likovnih ustvarjalcev Dablo in Gledališka skupina IDAS so v polni dvorani Vile Vipolže greli in plemenitili večer. Energija pevcev, moč besede, giba, barve in vonja briške zemlje ga je polnila. Zadonela je Briška pesem, zapeli so Lastovki v slovo, peli so o čriešnjah, o “puobih, kˈ zamižoj”; spregovorili o umetnosti in umetniku, za katerega slikar Mušič verjame, “da pripada človeštvu”; spregovorila so platna, o katerih mentor briških slikarjev Bojan
Bensa pove, da “so to notranji svetovi vsakega posameznika”, da je “njihov najmočnejši element barva” in ponosno sklene, da slike briških slikarjev, dablovcev, “lahko samo občudujemo”. In že ko se je iz polnih pljuč razlila po dvorani Zorzutova pesem v Simonitijevi priredbi V Brdih je maj, mogočna hvalnica pomladi in lepote Brd, rasti in radosti, so obiskovalci in prireditelji začutili, da prvi večer briške kulture zagotovo ne bo zadnji.
Iva Sivec Fotografija: Damijan Simčič, ZOSO
Ogled dveh knjižnic v Novi Gorici
Rastem s knjigo Lani sredi novembra smo si ogledali Goriško knjižnico Franceta Bevka Nova Gorica. Sprejela nas je knjižničarka, ki nas je odpeljala v klet, da nam jo predstavi. Povedala nam je, da je knjižnica v obliki knjige in da je bila ustanovljena 18. januarja 1949 kot Okrajna študijska knjižnica. Prenovljena je bila leta 2000. Povedala nam je še, da deluje tudi potujoča knjižnica, ki med drugim obiskuje tudi dve zamejski šoli in Brda. Pokazala nam je Mojstrovalnico, kjer lahko vsakdo kaj ustvari, oddelek z avdio- in videokasetami, nekaterimi celo za slepe, oddelek z revijami, najmanjšo knjigo, ki je dolga 2 mm, ter Bevkovo sobo, kjer so shranjene nekatere njegove knjige. Potem smo šli še na Kostanjevico. To je vzpetina med Novo Gorico in Rožno Doli-
no. Tako se imenuje zaradi kostanjev. Sicer so bili med 1. svetovno vojno posekani, a je ime še vedno ohranjeno. Na vzpetini stoji cerkev. Pred 42 leti jo je potres poškodoval, a je obnovljena. Pod cerkvijo je grobnica Burbonov, zadnjih članov francoske kraljeve rodbine. Knjižnica, ki se drži cerkve, se imenuje Škrabčeva knjižnica. Ime je dobila po patru Stanislavu Škrabcu. V njej je shranjenih kar 11.500 knjig v 25 jezikih. Med njimi je tudi prva slovenska slovnica, natisnjena leta 1584, ki jo je napisal Adam Bohorič. Nato smo se vrnili v Brda. Lejla Benedetič, 7. a Pomlad 2019 / Briški časnik / 65
Kultura
Erika Koncut, zmagovalka natečaja za pravljico o lipicancu
O hvaležnosti, sočutju, nesebičnosti in še čem Petindvajset se jih je poskušalo v pisanju pravljice na temo lipicanca. Komisijo, ki so jo sestavljale predstavnice Kosovelove knjižnice Sežana, Kobilarne Lipica in Društva slovenskih pisateljev, pa je najbolj prepričala pravljica Erike Koncut iz Hruševlja.
Erika in Sebastjan s Sofijo
Erika je sodelavka našega časnika in v uredništvu smo iskreno veseli njenega uspeha. S pravljico O hvaležnem lipicancu z zlatim kopitom, ki pripoveduje o sočutju, skromnosti, toplini družine, ki lahko ozdravi še tako hudo rano, je želela poudariti, da se dobrota splača in poplača. »Morda sem preveč romantična in idealistična, a verjamem, da si tudi v današnjem času lahko privoščimo sočutje do vseh bitij. Preveč hlastamo po materialnih dobrinah, pozabljamo pa, da te ne ogrejejo srca. Da se raztrgane prijateljske in družinske vezi nikoli več ne zakrpajo. Je vredno to izgubiti? Dvomim,« razmišlja Erika, ki na pisateljsko pot šele stopa. Želi si nadaljevati s pisanjem pravljic, verjetno zato, ker jih vsak večer skupaj ustvarjata s šestletno hčerko Sofijo. »Ona mi določi glavne junake, jaz pa moram potem naplesti zanimivo zgodbo, ki jo bo popeljala v svet sanj.« Predvsem bi Erika rada pisala zgodbe iz življenja naših dedkov in babic. »Kako so preprosto, kljub pomanjkanju, uživali v medsebojnih stikih! Znali so ceniti vsak trenutek življenja. Če mi bo uspelo pri bralcih s svojimi zgodbami za trenutek zaustaviti Pomlad 2019 / Briški časnik / 66
čas, bom zelo počaščena,« pove. Nagrado je prejela na kulturni dan, ko so njeno zmagovalno pravljico prebrali obiskovalcem Kobilarne Lipica, prihodnje leto pa jo bodo izdali v obliki slikanice. In seveda ponovili natečaj, ki sta ga letos skupaj razpisali Kosovelova knjižnica Sežana in Kobilarna Lipica, »zato ker v ljudskem slovstvu pravljica o lipicancu ne obstaja«. Erika je o vsebini razmišljala nekako od novoletnih praznikov dalje. »Predvsem sem o tem, ali naj se odzovem na natečaj, kakšna naj bo zgodba, kako vplesti vanjo lipicanca, ki je nekaj našega avtohtonega in hkrati pravljičnega, kraljevskega, kdo bodo nastopajoči itd., razmišljala med vožnjo do Nove Gorice in nazaj v Brda. Ker je pravljica namenjena otrokom, je morala biti zgodba privlačna predvsem zanje. Namen pravljic je, da s pomočjo junakov, s katerimi se otroci poistovetijo, mlademu rodu razpremo vpogled v določene vrline. In mislim, da mi je ta namen uspelo doseči. Otrokom, ki bodo brali mojo pravljico o treh njihovih vrstnikih iz revne družine, ki v grmovju na travniku zagledajo pomoči potrebnega lipicanca, ga skupaj z očetom oskrbijo, potem pa jim lipicanec hvale-
žno povrne in pričara boljše življenje, bo zgodba prinesla največje bogastvo: ogrela jim bo srce.« Poanta pravljice prebuja prenekatero vprašanje. Denimo, ali je altruizem, želja po tem, da bi pomagali drugim, ne da bi ob tem mislili nase, osnovna človekova lastnost, vrojena v slehernega posameznika, ali pa je to lastnost, ki jo je potrebno šele privzgojiti in jo potem gojiti. »Menim, da gre za skrito, a osnovno človekovo lastnost, ki dobi krila oziroma zacveti v vsej veličini zgolj takrat, ko jo ožji socialni krog podpira. V moji družini je samoumevno, da sočloveku ali drugemu bitju ponudimo roko. Bodisi v obliki nasvetov, objema, tople besede ali pa fizične pomoči. Moja hčerka je že od malega navajena, da deli dobrine z nami. Če opazi, da kdo potrebuje pomoč, poišče obliž in mu ga zalepi na prasko. Te lastnosti ji nismo vcepili, sama je zacvetela v njej. S partnerjem sva ji zgolj nakazala, da je to prava pot,« pravi Erika. Altruizem je vizija novega sveta in ni zgolj plemenit ideal, razmišlja Matthieu Ricard, doktor molekularne genetike, francoski budistični menih iz Nepala, ki s svojo organizacijo vodi 130 človekoljubnih projektov. In utemeljuje: »Zaradi nesebičnosti se izboljša kakovost in poglobi smisel našega življenja in tudi življenja naših potomcev; pravzaprav je od tega morda odvisno celo naše preživetje.« A če je altruizem naša nujno potrebna lastnost, kako da si zatiskamo oči pred, denimo, premrlo beračico in gremo mimo, kot da je ni? »Tudi sama se večkrat sprašujem. Morda pozabimo na hvaležnost, da nam ni potrebno biti na njenem mestu. Ravno zaradi te hvaležnosti nam evro ali dva ne bi smelo biti težko stisniti potrebnemu v roke. Kdo ve, morda se vloge nekoč obrnejo in bomo mi na njenem mestu ...« Ali ne bi bil najboljši dokaz altruizma to, da bi vzeli pod svojo streho begunca, ki zmrzuje pod mostom čez Sočo? »Menim, da se moramo z altruizmom najprej izkazati med domačimi štirimi stenami. Če doma ne znamo deliti, še zdaleč nismo sposobni nuditi strehe beguncu, ki se od mraza trese ob Soči. Se bomo pa radi hvalili in se tolkli po prsih, kako nesebični da smo. Ironično, a ne?« Iva Sivec Fotografija: osebni arhiv Erike Koncut
Občina Kultura
Medanska cerkev
Božični koncert navdušil poslušalce Vsi v božični ogenj zrejo, kujejo v njem želje vroče, čase ugibajo bodoče, lepe pravce tkejo, tkejo. To je ena izmed kitic iz božične pesmi Ludvika Zorzuta. Božični čas, tako čudovit in v veselem pričakovanju. In zakaj to pravim? Ker je gospod Ludvik, tako so mu rekli v Medani, zaznamoval neko obdobje v medanski cerkvi. Bil je nepogrešljiv organist, zborovodja. Pevci so ga imeli radi. Za vsakega izmed njih je našel kakšen verz ali rimo. Pevci iz medanskega zbora smo ponosni, da nosimo njegovo ime, da poskušamo vsaj delček njegove bogate zapuščine prenesti v današnji čas. In zato smo dolžni, da v medanski cerkvi priredimo božični koncert v njegovo čast. Nastopili so otroški pevski zborček, Mpz Ludvik Zorzut, kvintet Kvartin in nonet Brda. To je bil prvi del koncerta, drugi del pa so obogatili vidni glasbeni ustvarjalci Ingrid Mačus, Dejan Vidovič, Franko Reja ter solista Martina Kocina in Ivan Arnšek. Ubrano petje ob odlični glasbeni spremljavi se je zaključilo s skupnim nastopom. Najprej so zapeli špansko božično Hay gue sembrar en Navi-
dad, sledila sta solista Martina Kocina in Ivan Arnšek, nato pesem Sveta noč v angleščini, španščini in vsi skupaj še v domačem jeziku. Bučen aplavz polne cerkve je bil dokaz lepega koncerta in tudi spodbuda za nadaljnje delo. Na koncu bi se rad zahvalil župniku Gašperju Rudolfu, KS Medana, Občini Brda.
Posebna zahvala gre tudi našemu Zarjanu Kocina, brez katerega si koncert težko prestavljamo. Oskar Kristančič Fotografija: Andrej Colja
Društvo biriških likovnih ustvarjalcev Dablo
Nadaljevali bodo z moderno Ustvarjalno leto smo zaključili s skupinsko razstavo severnoprimorskih društev Poliptih v Tolminu. Briški Dablovci smo bili zastopani v lepem številu. Razstava je pomenila doprinos božičnemu dogajanju v Tolminu tudi zaradi želje po druženju med društvi, izmenjavi izkušenj in pogleda v prihodnost. Brici smo lani v Grajski galeriji gostili društva iz Renč in Tolmina, letos bomo gostili društva iz Italije. Skok v novo leto smo začeli z ogledom ene najlepših razstav v Evropi, ki je bila na Dunaju in vredna dolge poti: Od Moneja do Picassa. Albertina se je izkazala kot velika zakladnica, kjer se je trla množica radovednih obiskovalcev, da niti muha ne bi našla prostora. Zanimiv Dunaj nam je ponujal še Bruegla in veliko arhitekturnih velikanov. Slikovita dela, ki jemljejo dih, so nas napolnila z novimi spoznanji in hotenji. Večna dela vedno znova iščemo in oživljamo kot spomin in refleksijo. Skupaj z mentorjem smo z zagonom stopili v novo sezono. Nadaljevali bomo z moderno, ki zahteva veliko pozornosti, slika posebne zgodbe in usmeri razmišljanje v novo smer, nov pogled v barvo in obliko.
Tudi Ivana Kobilica je naredila na nas močan vtis kot tudi razstava v Moderni galeriji, ki nam je popestrila kulturni dan. Nadgradili smo ga z ogledom razstave fotografij Hanna Handta v Narodni galeriji v Ljubljani. Galerija v farovžu v Šmartnem ima odprta vrata, prav tako avla gradu Dobrovo, kjer redno menjamo razstave. Naša pregledna razstava bo spomladi v Vili Vipolže. Naslov smo vzeli iz poezije Dore Obljubek: Ves svet je s cvetjem bil odet.
Alda Grudina Pomlad 2019 / Briški časnik / 67
Kultura
Pihalni orkester Brda
Od vedno, za vedno! Prednovoletni praznični noriji smo člani Pihalnega orkestra Brda tudi tokrat dodali zrno popra in jo še bolj podžgali. Pri orkestru se je v mesecu pred božičnonovoletnem koncertom veliko kričalo in vriskalo, smejalo in norelo. Po koncertu in z vstopom v novo leto pa smo bili prisiljeni na hitro se soočiti s spremembami. Orkester smo morali ponovno usmeriti v pravo smer. Mladinski pihalni orkester
Za nami so razburljivi, pa tudi nekoliko naporni zimski meseci. Dnevi pred tradicionalno božično-novoletnim koncertom našega orkestra so si bili kar podobni. Mladina je, tako med vajami kot seveda tudi po vajah, ves čas stikala skupaj glave in se hihitala, v poplavi besed in kričanja je neprestano odmevalo ime Omar. Navdušenja in neučakanosti, da spoznamo in seveda zaigramo z našim super gostom, nismo uspeli skrivati niti ostali manj mladi člani. 21. decembra so se sanje in pričakovanja zlila v nepozaben in edinstven dogodek. Z našim orkestrom je zapel mlad, simpatičen in nadvse prijazen slovenski pevec Omar Naber. Do zadnjega kotička polna dvorana Vile Vipolže je v en glas prepevala največje glasbene uspešnice dvakratnega evrovizijskega pevca. Po koncertu pa si je naš gost vzel čas in poziral pred številnimi telefonskimi objektivi in s poslušalci tudi izmenjal nekaj besed. Slikanja in druženja z Omarjem smo seveda pozno v večer bili deležni tudi muzikantje. Po koncertu, ko so nas še vedno preplavljali lepi vtisi, smo se zbrali v Godbeniškem domu in obrnili list godbeniške zgodovine. Po dvanajstih letih je Boštjan Vendramin, dirigent briške godbe, delno zaključil svojo zgodbo v našem orkestru. Umetniška žilica ga je ponovno zasrbela. Odločil se je, da svojo poslovno pot nadgrajuje in bogati ter svoja znanja prenaša tudi izven briških meja. Ponosni smo, da je bil naš orkester Boštjanova prva izbira, da smo lahko skupaj rasli in se razvijali, skupaj podirali meje zastavljenega, skupaj sanjali. Seveda smo našega nekdanjega dirigenta vedno veseli, ko nas obišče. Teh obiskov pa je kar veliko, zato sklepamo, da nas pogreša vsaj toliko kot mi njega. Pa čeprav smo si le s težavo priznali, je bil tudi za naš orkester čas za spremembe in nekaj svežine. Iz danes na jutri smo poiskali za orkester optimalno rešitev in dirigentsko paličico izročili kar našemu dolgoletnemu članu, pa tudi dirigentu Mladinskega pihalnega orkestra, izvrstnemu saksofonistu, domačinu Martinu Skubinu. Tako je z novim letom, le nekaj dni po koncertu, v orkestru že zavihtela paličica mladega in novopečenega dirigenta Martina. Čestitke Martin! Zavedamo se, da je pred orkestrom velik izziv in Martin se je z vso svojo mladostno energijo podal v te burne vode. Verjamem v pomlajen orkester, orkester mladih godbenic in godbenikov. Skupaj, okrepljeni in še bolj močni ponovno pišemo nove zgodbe briškega godbeništva in sledimo cilju »Pihalni orkester Brda - od vedno, za vedno!«. Sredi januarja je briška mladina gostovala v Desklah. Na povabilo Mladinskega pihalnega orkestra Deskle je na zimskem koncertu zaigral tudi naš mladinski orkester. Prijateljske vezi Pomlad 2019 / Briški časnik / 68
Pustovanje na Humu
Koncet z Omarjem Naberjem
bomo še dodatno okrepili v juniju. Tokrat prihajajo v goste Deskljani. Oba mladinska orkestra bosta zaigrala v sklopu dogajanja ob Prazniku češenj. Le nekaj dni kasneje, 26. januarja, so se na Dobrovem, na nastopu ob polletju predstavili učenci Godbeniške šole Pihalnega orkestra Brda. Polna viteška dvorana staršev, bratcev in
Občina Kultura
Pihalni orkester Brda sester, babic, dedkov, tet, stricev in ostalih svojcev je z bučnim aplavzom nagradila nastop posameznega učenca. Ob koncu večera pa je ponovno zadonela glasba izpod prstkov naše mladine, članic in članov Mladinskega pihalnega orkestra Brda. Tudi mladinskemu orkestru dirigentsko paličico vihti Martin Skubin. Na pustno soboto pa je naš orkester skupaj s Humarji zaplesal v 80. leta in skupaj z vaščani pregnal zimo. Pomlad v orkester prinaša nove aktivnosti in projekte, na katere se že pridno pripravljamo. Tudi letos vam za 1. maj ne bomo dovolili prespati jutra in vas bomo ob zvokih naše budnice prebudili v majsko jutro. V soboto, 11. maja, pa v naši družbi preživite nepozaben in ljubezni polen večer. Naš letni koncert bomo tokrat obarvali v rdečo barvo, barvo ljubezni, mladosti in barvo novih začetkov. Z nami bodo zapeli učenci otroškega in mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Alojza Gradnika Dobrovo pod vodstvom Valentine Bevčar Stanič.
Kaj pa naš podmladek misli o orkestru?
Orkestrsko izkušnjo opisuje mlada klarinetistka, ki je v orkestru šele nekaj mesecev. Eva Krapež piše: »Lani septembra sem tudi jaz postala članica Pihalnega orkestra Brda. Ko so me vprašali, če bi se jim pridružila, sem brez dvoma rekla 'ja'. Sprva me je malo skrbelo, kako mi bo šlo na vajah. Že je bil pred vrati petek. Dan vaj, mojih prvih vaj. Joj, kaj bo rekel dirigent, če bom zgrešila ton ali ritem? Kaj mi bodo
Cerkev sv. Martina v Šmartnem
rekli ostali? Takšne in drugačne misli so se mi rojile po glavi. Tisti dan sem bila še rahlo zadržana, saj nisem poznala vseh članov. Spomnim se, da smo vadili skladbe za naš novoletni koncert s simpatičnim pevcem Omarjem Naberjem. To je bil tudi moj prvi koncert. Še nekaj vam moram zaupati. Posebno sem se počutila, ko so tudi meni dodelili tisto rdečo uniformo s klobučkom. Na nastopih in proslavah sem jih gledala in sanjala, da bi jo tudi jaz kdaj oblekla. Ha! Pa se je uresničilo. Torej, če se vrnem nazaj k vajam in koncertu. Kot sem že povedala, sem bila malo v strahu. Povem vam, da res ni bilo vredno! Med vajami in po njih smo se že skupaj zabavali in pogovarjali. Zelo sem vesela, da so me tako lepo sprejeli. Pridno smo delali za naš koncert in ga tudi uspešno odigrali. Bila sem na odru, v prvi vrsti, z uniformo seveda, in se počutila zelo lepo, kot ena izmed njih, kot del celote, ki nas povezuje. Po koncertu smo še spoznali Omarja in z njim naredili nekaj 'selfijev', saj se nam je zdelo grozno nujno. Imam prijateljice, ki hodijo k drugim orkestrom in govorijo, da nočejo iti. Jaz pa komaj čakam petek, če verjamete ali ne. Imam se neizmerno lepo v družbi mojih kolegov, saj imamo tudi naše 'fore'. Vsakega izmed njih imam posebej rada.« Pihalni orkester Brda Mateja Drnovšček, predsednica
Slovenski koncert Primorska poje
Božični koncert okteta Quercus
Briška skupina Vinika v Portorožu
29. decembra lani je oktet Quercus po letu premora pripravil božični koncert v cerkvi svetega Martina v Šmartnem. Pridružili so se še kvartet Štiglic iz Ljubnega v Savinjski dolini, godalni kvartet Nova iz Nove Gorice, na orglah in klavirju pa sta oktet Quercus spremljala Gabrijela Mugerli in umetniški vodja okteta prof. Vladimir Čadež. Kvartet Štiglic sestavljajo mama Rosana ter hčerke Rosana, Kristina in Bernarda. Skupaj pojejo že skoraj deset let, tokrat pa so prvič nastopile v Brdih. Širni Sloveniji so se uspešno predstavile z zmago v oddaji Slovenski pozdrav. Godalni kvartet Nova pa sestavljajo štiri akademsko izobražene glasbenice iz okolice Nove Gorice. Na koncertu so se nastopajoči predstavili s skladbami z božično tematiko iz različnih obdobij. Na koncu so ob spremljavi godalnega kvarteta Nova ter klavirski spremljavi prof. Vladimirja Čadeža nastopajoči in obiskovalci zapeli še Gruberjevo Sveto noč. Bojan Vuga, Fotografija: Andrej Colja
V nedeljo, 3. marca, je v Avditoriju Portorož potekal slavnostni koncert ob 50-letnici dogodka Primorska poje, ki vsako leto združi preko 200 zborov s Primorske, zamejstva in Istre. Koncerti potekajo na mnogih prizoriščih na Primorskem, v Tržaški in Goriški pokrajini, gostovali pa so tudi na Reki, v Splitu, v Zagrebu in letos v Umagu. Slavnostni koncert je potekal pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Čestital je vsem kulturnim delavcem, ki so pomagali soustvarjati to revijo skozi vseh petdeset let. Predsednik ZPZP Anton Baloh pa je dobil zahvalo predsednika Republike Slovenija za krepitev tradicije zborovskega petja, ohranjanje slovenskega narodnega izročila in krepitev sožitja med slovenskim in italijanskim narodom, pa tudi z avstrijskim in hrvaškim. Čast sodelovati na tako eminentni prireditvi je pripadla tudi briški vokalni skupini Vinika. Nataša Zuljan Pomlad 2019 / Briški časnik / 69
Šport
Planinsko društvo Brda
V Brdih še ohranjena hiška za obrambo proti toči Pohod ob meji brez meje (23. 12. 2018)
Tudi lani smo uspešno izpeljali naš tradicionalni pohod Ob meji brez meje. Ponovno smo se odpravili v vzhodna Brda. Začetek pohoda je bil pri vaškemu domu v Gornjem Cerovem. Že zjutraj se je nakazoval lep dan in to je pripomoglo k temu, da se je nabralo kar 140 pohodnikov. Veliko je bilo takih, ki prihajajo vsako leto, prišlo pa je tudi veliko novih iz raznih koncev Slovenije in Italije, celo iz Pordenona. Četudi leži Gornje Cerovo na vzpetini, je naš vodnik Vilko že na začetku pohoda poskrbel, da smo se še malo povzpeli. Na Bregu smo uživali v lepih razgledih po tem delu Brd. Sledil je spust skozi vinograde proti najnižje ležečim hišam te vasi. Tam smo si privoščili prvi postanek, da smo se malo okrepčali. Nadaljevali smo med hišami in hitro prišli do državne meje. Na italijanski strani smo se skozi Jazbine namenili proti Prevalu. Pot nas je vodila mimo njiv in sadovnjakov, šli pa smo tudi mimo umetnih jezer, ki so nastala, ko so tam kopali glino. Naš naslednji cilj je bil ponovno v Sloveniji. Ustavili smo se v Vili Vipolže, kjer nam je ena izmed zaposlenih na Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda predstavila briške griče. V veliko zadovoljstvo naših pohodnikov smo si ogledali še film, ki Goriška brda prikaže v res enkratni luči. Privoščili smo si še pecivo, ki so ga pripravile naše članice, in tople napitke. Po skupinski fotografiji smo pot delno nadaljevali po poti Vilinka. Hoja po dolini potoka Birše je bila prav prijetna, kar pa za strm vzpon proti Gornjem Cerovem ne moremo ravno trditi. Da ni bilo preveč naporno, je poskrbel Andrej Colja. Povabil nas je na njegovo parcelo in poskrbel, da smo si zmočili suha grla. Še najbolj pa je bila zanimiva predstavitev ene redkih še ohranjenih hišk za obrambo proti toči. Še zadnji klanec in bili smo na našemu cilju. Druženje smo nadaljevali v vaškemu domu ob hrani in prijetnih pogovorih. Veliko tistih, ki so bili na pohodu prvič, je povedalo, da so na pohodu res uživali in da se v Brdih ponovno vidimo prihodnje leto. Bojan Bužinel
Nočni pohod na Korado (26. 12. 2018)
V počastitev dneva samostojnosti in enotnosti smo tudi letos organizirali nočni pohod. Zbrali smo se na »Strmcu«. Med že stalnimi pohodniki smo opazili kar nekaj novih obrazov. Z veseljem smo jih sprejeli in se skupaj smo se podali po markirani planinski poti proti Koradi. Korak za korakom smo premagovali pot, slišati je bilo veliko smeha, predvsem zaradi Jadranovih šal. Na križišču za Senik smo pričakovali naše prijatelje iz »Kamuna«, vendar jih žal ni bilo. Nič zato, pa naslednje leto. Po dobri uri hoda smo zaslišali zvoke harmonike, bili smo že blizu koče. V prijetni družbi je čas tekel hitreje kot po navadi. Že je Boris oznanil odhod. Nadeli smo si nahrbtnike in se v koloni počasi vračali. Za oblico smeha je tudi pri povratku poskrbel Jadran. Preživeli smo lep večer v zelo razposajeni družbi, škoda le, da je bilo nebo dokaj megleno in je zakrivalo luno. Bilo je lepo.
Vrhovlje–Pleve–Korada–Vrhovlje (6. 1. 2019)
Ta pohod je postal že tradicionalen. Vsako leto se ga udeleži večje število pohodnikov. Med nami so bili kolegi iz Kanala in celo iz Ajdovščine. Najprej smo si segli v roke, si voščili vse dobro, predvsem pa varnih korakov. Nekaj časa smo sledili oznakam za Sabotin, nato pa se spustili proti Soči. Hoja je bila kar prijetna, saj pot zaradi zmrznjenih tal ni bila blatna. Vseeno pa smo bili precej previdni zaradi morebitnih zdrsov. Kot po navadi smo se za kratek čas ustavili »pri Sabotinovih« (ostanki nekdanje kmetije). SlePomlad 2019 / Briški časnik / 70
dil je še spust do železniške proge in nadaljevali smo po kolesarski poti mimo Prilesja vse do Plavi, kjer smo pri Krlinci spili jutranjo kavo. Že je bil čas odhoda. Od tu najprej smo sledili oznakam za Korado. Vreme ni bilo premrzlo, bilo je idealno za hojo. Imeli smo še dva krajša postanka in že smo bili v Vrtačah, še slabe pol ure smo imeli do koče. Milojko nam je pripravil odličnega jagenjčka »izpod peke«. Čakal nas je še povratek do Vrhovelj. V prijetni družbi smo preživeli lep prvi letošnji pohod.
Montefortiana (20. 1. 2019)
20. januarja smo se udeležili tradicionalnega pohoda v kraju Montefortiana blizu Verone. Pohoda oziroma maratona se udeleži približno 20.000 ljudi. Tudi nas je bila kar velika skupina (41). Pridružili so se nam planinci iz Tolmina, Nove Gorice, Ajdovščine, Kanala in celo iz Sežane, pa da ne pozabim deklet pevskega zbora Vinika. V zgodnjih jutranjih urah smo se odpeljali proti Veroni. Po dobrih treh urah smo prispeli na cilj. Vsepovsod pohodniki, maratonci - nepregledna množica ljudi. Čakali smo na start. Po dobrem kilometru se je pot razdelila na daljšo, ki je merila 21 km, in na krajšo, ki je bila dolga 14 km. Večina se nas je odločila za daljšo progo. Pot smo vzeli pod noge in se po asfaltu odpravili pogumno naprej. Cerkve ob poti so velike in veličastne. Ob poti je bilo tudi mnogo stojnic s pestro ponudbo. O, tu se peče polenta in ob taki ponudbi se je potrebno ustaviti, poskusiti njihovo potico, kruhke, pijačo od vode do vina, saj to je vendar dežela vina! Šli smo mimo Brognoliga v smeri Fitta. Ob poti smo lahko videli kar nekaj zanimivosti. Razen vinogradov, ki se razprostirajo po vsej veliki pokrajini in nekaj oljk, drugega sadnega drevja nismo opazili. Po sedmih kilometrih smo prispeli v Fitto. Na stojnicah pečena polenta s koleščkom klobase ter druge dobrote. Za vsakogar nekaj in nihče ni ostal žejen ne lačen. Potica, kruhki z marmelado … Nadaljevali smo naprej po asfaltu in med vinogradi – nekatere poti med vinogradi imajo asfaltirane. Tu so nas začeli dohitevati tekači – maratonci. Cesta je postala kar preozka za te šprinterje. Tekačev je bilo vedno več in bilo je potrebno paziti, da nas ne bi kdo »povozil«. V daljavi se je videla trdnjava nad mestom Soave. Ko smo prišli tja, smo dobili toplo malico – mineštro. Kuhali so jo v ogromnem kotlu, postavljenem kar na tovornjaku. Alpini s peresi za klobuki pa so nam jo delil. Žal si kaj takega pri nas ne moremo privoščiti zaradi takih in drugačnih predpisov. Pot nas je nadalje vodila skozi trdnjavo. Še zadnja
Šport Občina
Planinsko društvo Brda stojnica – prava italijanska kava – vendar ta temna tekočina ni kava. To je vroč zeliščni liker – odličen. Ob poti smo lahko občudovali veliko bogatih in velikih vil. Najlepše so zaprte, zaklenjene in skrite našim pogledom. Končno smo prispeli nazaj na začetek – v Morteforte d'Alpone. Na cilju so nam postregli torteline, ki so bili zelo dobri – Italijani pač to znajo! Deležni pa smo bili tudi nagrade za veliko skupino. Še malo smo se zabavali, nato pa se čez mostiček vrnili proti avtobusu. Ojoj, spet smo zadnji, samo še naš avtobus je na parkirišču. Počasi smo se odpravili proti domu. Razpoloženje v avtobusu je bilo veselo. Pohvaliti moram tudi šoferja – bila sta super. Škoda le, da poti nimajo speljane med vinogradi, kajti 21 km asfalta je »malo preveč«.
Briške odbojkarice
Rekreacijski turnir v odbojki
Tradicionalni pohod na Laščak (27. 1. 2019)
Kot vsako leto so tudi letos člani Planinskega društva Valentin Stanič Kanal organizirali že 24. tradicionalni spominski pohod na 1071 m visok Lašček. Posvečen je spominu na prezgodaj preminule planince društva v gorah. Zbor pohodnikov je bil na tržnici v Kanalu, nato smo se odpeljali do Cvetreža nad Kalom nad Kanalom. Vpis udeležencev je bil kot vedno pri domačinu Vinkotu. Uvodne besede so bile namenjene prezgodaj umrlim planincem. Po cesti smo nato krenili do oznake za Lašček, se spustili v gozd, zaradi lažje hoje smo si nekateri nadeli dereze. Pri domačiji Bremec smo si malce odpočili in nato po zasneženi poti nadaljevali na vrh Laščka. Nagrajeni smo bili s čudovitimi razgledi okrog in okrog. Vzeli smo si čas za malico in uživali v pravi zimski idili. Na zahodu pa so se že zbirali sivi oblaki, zato smo se po krožni poti vrnili v Cvetrež, kaj kmalu pa so že začele naletavati snežinke. Seveda smo se morali pri Vinkotu in Rožici tudi odjaviti. Pogostila sta nas s čajem in toplo juho. Fižol in polenta pa sta nam dala novih moči. Prijetno druženje se je nadaljevalo v pozno popoldne.
Pohod na zasneženi Golak (17. 2. 2019)
Planinska sekcija društva Gora je letos organizirala že 12. tradicionalni zimski pohod na Golak. Zbrali smo se na Predmeji v Tihi dolini v športnem parku. Bilo nas je več kot 100. Jutro je bilo jasno in ne preveč mrzlo. Kmalu smo se v koloni podali v smeri Korenine in nato sledili markacijam za Golake. Bili smo že precej visoko in tudi pomrznjenega snega je bilo veliko, zato smo si za varnejšo in lažjo hojo nadeli dereze. Pot nas je peljala skozi gozd, pa preko jase ponovno v gozd in tako vse do vrha, kjer nas je pričakal veličasten razgled na vso Slovenijo. V daljavi je bil naš Triglav in velik del Julijskih Alp, tudi Karavanke in Kamniške Alpe smo videli, pod nami pa je bila Primorska s svojim morjem. Človek bi tam kar ostal in užival, a počasi se je bilo treba spustiti v dolino. Med potjo smo se ustavili še pri koči pod Golaki, nato pa smo se vrnili v Tiho dolino. Domačini so nam pripravili toplo enolončnico in v prijetni družbi smo kramljali v pozno popoldne. Preživeli smo čudovito nedeljo. Iva Šibav
Briške odbojkarice smo v Športnem centru Hit v Šempetru 12. januarja organizirale že petnajsti rekreacijski turnir v odbojki, ki se ga udeležijo tako ženske kot moške ekipe. Letos se je prijavilo kar 25 ekip (okrog 200 ljudi), ki so se pomerile na štirih igriščih. Po pestrem športnem dnevu smo v dvorani na Humu večer zaključili z zabavo, ki jo je popestril DJ Matjac. Naš cilj je vzdrževati tradicijo, saj so se skozi leta zaradi strasti do odbojke stkala nova in pristna prijateljstva. Turnir je z vsakim letom odmevnejši v Sloveniji in tudi širše, zato verjamemo, da s takšnimi dogodki pripomoremo k še večji prepoznavnosti Goriških brd. Zahvaljujemo se Občini Brda, sponzorjem ter posameznikom, ki so pripomogli k uspešni izvedbi turnirja. Športen pozdrav.
»Brike« Pomlad 2019 / Briški časnik / 71
Šport
Intervju z Asio Margan, tekmovalko v preskakovanju ovir s konji
V Vidmu prejela prvo nagrado, konj pa rozeto Trinajstletna Asia Margan, ki obiskuje 8. razred Osnovne šole Alojza Gradnika Dobrovo, se ukvarja s športom, s katerim se v Brdih ni še nihče – s preskakovanjem ovir s konji. Mama Mateja in oče Rajko sta na njene dosežke ponosna, po stopinjah Asie pa gre tudi njena mlajša sestra Ula, ki je jahati začela pri šestih letih. Leta 2017 si dobila tekmovalno licenco iz preskakovanja ovir s konji. Si se s tem ukvarjala že prej?
Ko sem bila majhna, sem se preizkusila kot plesalka in mažoretka, a me ta dva športa nista veselila. Ker smo veliko hodili v Lipico, sem se navdušila nad konji. Starša sta me za sedmi rojstni dan prijavila na tečaj jahanja v Mošu v Italiji, kjer sem začela trenirati stilno jahanje (western), a sem želela preskakovati ovire. Vpisala sem se v Konjeniški klub Vrtnica v Ozeljanu, kjer treniram že četrto leto. Ker to ni tekmovalni klub, tekmujem za Konjeniški klub SUPRINN v Celju.
Kakšen je bil občutek, ko si prvič preskočila oviro?
Tega sem si vedno želela. Ko mi je trenerka postavila majhno oviro, me je bilo strah, a mi jo je uspelo preskočiti. Bila sem zelo vesela.
Udeležuješ se različnih tekmovanj v preskakovanju ovir. Kateri dosežek ti največ pomeni?
Asia in Ulan
Na tekmi v Vidmu v Itaiji, ki je potekala letos marca, sem preskakovala 100-centimetrske ovire. Zelo sem vesela, saj sem bila prva. Pri preskakovanju 80-centimetrskih (ali nižjih) ovir čas ni pomemben. Važno je le, da oviro preskočiš brez napak. Pri višjih ovirah pa je pomembno, da jih preskočiš v najhitrejšem možnem času, zato je bilo v Vidmu še toliko težje. Ta zmaga mi največ pomeni, saj sem dobila prvo medaljo, konj pa rozeto. To je bila moja druga tekma z novim konjem in njegova druga tekma nasploh. Ker tekmovanj ni navajen, sem vesela, da sem se tako dobro odrezala prav z njim. V Vidmu sem se prvič uspešno preizkusila tudi v parkurju s 110-centimetrskimi ovirami.
Imaš svojega konja. Zakaj si ga zamenjala?
Imam svojega konja, ki je v oskrbi v klubu. Želim si, da bi ga nekoč imela tudi doma. Do zdaj sem imela ponija Ulana, a sem ga žal morala zamenjati, ker je bil premajhen. Z njim ne bi mogla preskakovati ovir višjih od enega metra. Konj se zelo naveže na človeka. Ko je Ulan na tekmi v Vidmu zagledal mene in mojo družino, je bil zelo vesel, ko pa smo šli stran, je brcal z nogo v pod, da bi se vrnili. Vsem nam je bilo zelo hudo. Zdaj imam šestletnega konja, ki mu je ime Brunello2. Z njim nameravam skakati vsaj deset let.
Najbrž moraš biti velik ljubitelj živali, da se odločiš za tak šport?
Živali imam zelo rada. Doma imam ptiča, ribe in mačke, a mi je najbolj pomemben konj. Če bi imela psa, bi ga vozila v klub kot mnogi drugi, saj se psi in konji dobro razumejo.
Kako poskrbiš za konja, da te uboga?
Včasih konj začne trmoglaviti in noče ubogati. Takrat ga je težko jahati. To mi ne predstavlja težav, pač pa izziv. Če me konj ne uboga, ga poskušam mirno in počasi prepričati, da mi ugodi, vendar najprej v koraku, šele potem postopoma v galopu.
Kako pogosto hodiš na treninge in kako jih usklajuješ s šolskim delom? Kdo te trenira?
V klub hodim šestkrat na teden, jaham pa štirikrat ali petkrat tedensko. Ko ne jaham, konja spustim v jahalnico, da se malo
Poletje 2018 / Briški časnik / 72
Asia in Brunello
razgiba. Ob vikendih so treningi daljši, saj takrat tudi skačem čez ovire. Na vsak trening moram priti pol ure prej, da konja pripravim. Po treningu ga peljem na pašo. Vse skupaj mi vzame precej časa, zato med tednom domačo nalogo naredim takoj, ko pridem iz šole. Če imam čas, se tudi učim. V Konjeniškem klubu Vrtnica je že od vpisa moja trenerka Špela Semolič.
Kakšni so tvoji načrti? Se nameravaš še naprej ukvarjati s preskakovanjem ovir in tekmovati?
O tem nisem veliko razmišljala, vem pa, da tega športa ne bom opustila. Ob službi se bom zagotovo ukvarjala tudi s preskakovanjem ovir, prav tako ne nameravam nehati tekmovati. Upam, da bom letos višino ovir še nadgradila na 115 centimetrov, da bom lahko šla na državno prvenstvo in se potegovala za pokal Slovenije. V bližnji prihodnosti želim sodelovati na evropskem tekmovanju, kasneje bi rada skakala čez 150-centimetrske ovire, da bi lahko tekmovala na kakšni večji tekmi. Ana Cukjati
Šport
Nogometni klub Brda
Pestra tekmovalna pomlad
Končno je tu pomlad, ko s tekmovanji začenjajo vse starostne kategorije v NK Brda. Poleg ekip U7, U9 in U11, ki so nastopale na raznih turnirjih doma in v Italiji, bodo v drugi polovici marca 2019 v uradnih tekmovanjih dejavne vse klubske selekcije. Veliko dela na področju kadrovanja je bilo opravljenega že v času zimskega odmora, saj je članska ekipa doživela kar nekaj sprememb. Vse kadrovanje je bilo opravljeno premišljeno in s strogim ciljem po obstanku v ligi. Po šestih tednih priprav se je ekipa ujela in optimistično lahko pričakujemo spomladanski del tekoče sezone. Poleg čim prejšnje zagotovitve obstanka v ligi si v klubu želimo nadaljevanja afirmacije mladih igralcev, saj smo navsezadnje druga najmlajša ekipa v 16-članski 2. SNL. Člansko ekipo smo simpatizerjem kluba, navijačem in medijem predstavili skupaj s predstavitvijo novih tekmovalnih dresov v Vili Vipolže na zadnji februarski dan. Veliko vloženega truda v preteklem prestopnem obdobju in dobro sodelovanje z ND Gorica je prineslo dopolnitev obeh ekip (U17 in U19), ki se bosta s skupno lestvico borili za ponovno napredovanje na državni nivo tekmovanja. Omenjeni dve ekipi in tudi kadrovsko okrepljena ekipa U15 so v drugi polovici februarja opravili priprave v Rovinju ter tako še dodatno izboljšali medsebojno povezanost, ki bi lahko bila ključna za dobre rezultate v naslednjih treh mesecih. Pomlad 2019 / Briški časnik / 74
Naša osnovna filozofija razvojnega programa nogometne šole je, da skušamo skozi motorični razvoj vplivati tudi na osebnostno rast in izobraževanje. Tako bomo poleg sodelovanja z OŠ Dobrovo in vsemi srednješolskimi programi na Goriškem, ki jih obiskujejo naši igralci, v tekoči sezoni podpisali sodelovanje z Univerzo v Novi Gorici, kar bo omogočilo lažje usklajevanje študijskih obveznosti z igranjem članskega nogometa v NK Brda oz. lažje združevanje šole/ študija in športnega udejstvovanja. Pred nami je pestra tekmovalna pomlad, ki bo terjala veliko truda vseh naših igralcev na igrišču in klubskih struktur izven igrišča. Vsi se zavedamo svojih nalog in odgovornosti ter hkrati verjamemo, da bomo skladno s klubskim sloganom: »Vino v krvi, trta v duši« lahko v začetku junija 2019 nazdravili uspešni sezoni. NK Brda
Šola Občina
Briški osnovnošolci s startup idejami
Podjetniški eksperiment Na Osnovni šoli Alojza Gradnika Dobrovo se je od novembra lani odvijala izbirna dejavnost Podjetniški eksperiment, ki jo brezplačno omogoča Primorski tehnološki park. Sedmo-, osmo- in devetošolci so v okviru izbirne vsebine s pomočjo mentorice Cirile Božič Klemenčič ter podjetnice in radijske voditeljice Anje Susič razvijali poslovne modele in se učili reševanja problemov po metodologijah vitkega podjetništva. Osnovnošolci so v podjetniškem eksperimentu v skupinah iskali ideje, rešitve, preverjali probleme ljudi, snovali izdelke in storitve ter se učili podjetnega razmišljanja in delovanja. Ideje so predstavili v obliki stratup predstavitve »pitch« na zaključni prireditvi 15. marca v Primorskem tehnološkem parku, kjer je sodelovalo 60 osnovnošolcev iz 7 osnovnih šol na Goriškem, ki so izvajale projekt Podjetniški eksperiment. Učenci iz Brd so oblikovali tri ekipe: BOOK LOOK – držalo za knjige in kazalnik pri branju, izdelan iz ekoloških materialov (Tjaša Winkler, Hermina Lover Medeot), MASAŽNI JEŽKI – masažni ježki za lajšanje bolečin v hrbtenici (Katrina Golotič Faganel, Neja Erzetič), MOTOHI - ogrevalni ščitniki za vožnjo s kolesom in motorjem (Jan Erzetič, Miha Mačus, Jaša Gregorič).
V komisiji za presojo podjetniških idej so sodelovali goriški podjetniki, in sicer Peter Korenjak (Salonit Anhovo), Marko Fornazarič in Andrej Peršolja (Startup Creative Solutions), Bor Šturm iz startupa Speedy iz Idrije ter Mitja Mikuž iz Primorskega tehnološkega parka. Briški učenci so se na predstavitvah odlično odrezali in bodo s svojimi idejami in prototipi sodelovali tudi na Vseslovenskem tekmovanju v podjetnosti mladih POPRI, ki se odvija pod častnim pokroviteljstvom ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška. Marjana Simčič Humar Fotografija: Jure Batagelj
Občinski otroški parlament
Šola in šolski sistem 19. februarja je v sejni sobi Občine Brda potekal 29. občinski otroški parlament na temo Šola in šolski sistem. Poleg predstavnikov razrednih skupnosti od 4. do 9. razreda, mentorice in pomočnice ravnatelja se je parlamenta udeležil tudi podžupan Občine Brda Žarko Kodermac. Mladi parlamentarci so razpravljali o odnosih v šoli, predmetniku po meri učencev, metodah in načinih poučevanja ter učnih vsebinah. Predstavili so tudi svoj pogled na to, kakšna bo po njihovem mnenju šola v prihodnosti in kakšna bi bila sanjska šola. V rubriki Kje pa mene čevelj žuli? so prisotne opozorili na nekatere neurejene ceste, ob katerih bi si želeli tudi pločnike. Želijo si več
urejenih igrišč po vaseh v Brdih, javno razsvetljavo, čakalnice za avtobus, čistilne naprave po vaseh in urejene ekološke otoke. Vsi razredi si želijo predvsem novo, večjo telovadnico ob šoli. Štirje predstavniki šolske skupnosti se bodo udeležili tudi medobčinskega otroškega parlamenta, ki bo 12. marca v Novi Gorici.
Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo Šolski sklad Otroci so naše bogastvo. Radi bi jim ponudili zanimive dejavnosti in boljše pogoje za učenje. S šolskim skladom šola financira raziskovalne dejavnosti na šoli (na tistih področjih, kjer nima svojih virov v rednem šolskem proračunu), pomaga nadarjenim učencem, financira dejavnosti, ki niso del izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev (izleti, tabori, tekmovanja, dnevi dejavnosti, zimska šola v naravi, CŠOD …), nakupuje nadstandardno opremo, zvišuje standard pouka in še bi lahko naštevali. Če bi radi tudi vi pripomogli k lažji izvedbi dejavnosti, lahko prispevke nakažete na TRR OŠ Alojza Gradnika Dobrovo: SI56 0120 7603 0644 840, s pripisom ZA ŠOLSKI SKLAD. Vsakega prispevka bodo učenci šole izredno veseli in hvaležni. Pomlad 2019 / Briški časnik / 75
Šola
Šola v naravi
Šestošolci na snegu na Krvavcu Tudi letos smo se šestošolci odpravili v šolo v naravi na Krvavec. Po smučarskem znanju smo bili razvrščeni v 5 skupin. Ves teden smo pridobivali smučarsko znanje, uživali v igrah na snegu, se odpravili na večerni pohod … Večere smo si popestrili z igranjem družabnih in besednih iger ter kvizov. Zadnje jutro smo se zbudili v zimsko pravljico, saj je ponoči zapadlo pol metra snega. Utrujeni, a polni vtisov in spominov smo se vrnili domov.
Športni dan
Devetošolci drsali na Bledu Učenci 9. razredov so imeli športni dan na Bledu. Po prijetni vožnji z vlakom je sledil idiličen zimski pohod do ledene dvorane. V dveh urah drsanja so se zabavali, nekateri izpopolnjevali, drugi pa se prvič učili spretnosti na drsalkah.
Pohodniški krožek
Poučen pohod
12. januarja smo se člani pohodniškega krožka odpravili na 2. pohod. Na Dobrovem sta nas pričakala planinca, člana Planinskega društva Brda. Predstavila sta nam pomen planinarjenja s poudarki na hoji v hribe, obnašanju v hribih, opremi, vremenskih razmerah, označevanju pohodnih poti, druženju. Nato smo se skupaj z učiteljicama podali na pohod. Pot nas je peljala ob reki Reki, skozi Fojano, mimo Barbane. Prestopili smo državno mejo in pot nadaljevali do vasi Rutarje (Ruttars), kjer smo si ogledali jaslice v cerkvi. Skoraj po isti poti smo se vrnili na Dobrovo, kjer so nas pričakali starši. Pomlad 2019 / Briški časnik / 76
Šola Občina
Raziskovanje kulturne dediščine
Kulturni dan "O ja, ankrt je blo ..." Delovno soboto, 2. februarja, smo vsi učenci naše šole posvetili raziskovanju kulturne dediščine Brd. Kulturni dan smo začeli z ogledom filmčka o življenju nekoč, ki smo ga pred več kot desetimi leti posneli z učenci šole.
Organizirali smo kar 15 različnih delavnic, kjer so otroci pletli tradicionalne košare pod mentorstvom Lucijana Grudine in njegovih učenk, izdelovali tradicionalne picone v delavnici Iva Kožlina, pletli svitke pod mentorstvom učencev iz Erasmus skupine, kuhali v kuharski delavnici, kvačkali, izdelovali domača glasbila, sodobne picone, se udeležili likovne delavnice, dramskih ustvarjalnic v briščini, izpeljali intervju z Anči Velišček, se učili tradicionalnih briških iger (mora, briškula, tršet), izdelovali elektronsko knjigo z bogato briško kulturno dediščino. Nekaj učencev se je ta dan prelevilo v fotografe in snemalce ter novinarje. Dan smo zaključili s skupno predstavitvijo vseh delavnic, razstavo in degustacijo tradicionalnih briških pustnih jedi v šolski jedilnici. Na ta način smo tudi obeležili prihajajoči slovenski kulturni praznik.
Kuhna pa to
Na šoli je spet zadišalo
Učenke predmeta Sodobna priprava hrane so v okviru projekta "Kuhna pa to" zopet zavihtele kuhalnice. Tokrat so svoje sošolce postregle učenke 7. razredov. Pripravile so pustne jedi in o njih vedele marsikaj povedati. Pripravile so repo, belo polento, toč s klobaso in pustne krofe.
V okviru projekta se odkrivajo jedi naše preteklosti. None, tete, sosede pripovedujejo o jedeh in običajih in mlajšim rodovom predajajo recepture. Marsikateri recept je še v uporabi, nekateri pa se ponovno obujajo. Pomlad 2019 / Briški časnik / 77
Šola in vrtec
Ogled razstave Luke Široka
Pust
V barvah iskali podobe
V povorki do grajskega dvorišča
Skupini Papige in Metulji so si 23. januarja ogledali razstavo slikarja Luke Široka v Gradu Dobrovo. Umetnik je otrokom na preprost način predstavil svoja umetniška dela. Bila so jim zelo všeč, saj so slike polne različnih barv. V njih so otroci iskali različne podobe, predmete. vzgojiteljica Katja Simčič
Na letošnji pustni torek so se v šolske klopi spet usedle maškare. Res je, da se niso kaj prida učile, so pa učitelje razveselile z rajanjem, pojedle so vse pustne krofe in se v povorki sprehodile do grajskega dvorišča.
Sprehod po Sloveniji
Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Zadnji šolski dan v koledarskem letu 2018 je bil praznično obarvan. Osrednji dogodek je bila proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki so jo oblikovali recitatorji, pevci 6. razreda, solisti, člani folklornega krožka ter instrumentalisti. Verze Toneta Pavčka, ki z Jurijem Murijem potuje po Sloveniji, so nastopajoči obogatili s petjem ljudskih pesmi, značilnih za vsako slovensko pokrajino, ter z različnimi tradicionalnimi plesi. Osnovnošolci so si "sprehod po Sloveniji" lažje predstavljali tudi s pomočjo zanimive predstavitve. Ravnatelj je v govoru poudaril pomen praznika, ki je pred 28 leti združil in poenotil vse Slovence, da smo lahko stopili na pot samostojne države. Prireditev sta v božičnem duhu zaključili dve božični pesmi, ki sta nas pospremili na zaslužene počitnice. Pomlad 2019 / Briški časnik / 78
Predstava
Bobek in barčica
Dan pred kulturnim praznikom so otroci skupine Metulji iz vrtca v Biljani odigrali predstavo vrstnikom, kasneje pa še staršem. Predstava je rezultat projekta plesne dramatizacije Bobek in barčica. Reševali smo težave, ki spodbujajo otrokovo sodelovanje in socialno učenje. Ob upoštevanju predlogov otrok smo naredili načrt za predstavo. Izbrali smo pravljico, si razdelili vloge, izdelali kostume in pripravili sceno. Ob gibalnih dejavnostih smo raziskovali gibanje živali. Preko socialnih iger smo skušali doseči višjo raven socialnih kompetenc in izboljšati kakovost medvrstniških odnosov. vzgojiteljica Karmen Krivec
Šola Občina
Lea Blažič z zlato medaljo
Brici imajo uspešno lokostrelko 11-letna Lea Blažič iz Dobrovega je članica Lokostrelskega kluba Gorica in dosega uspešne rezultate v lokostrelstvu. Marca je zastopala Osnovno Šolo Alojza Gradnika Dobrovo. Udeležila se je državnega dvoranskega tekmovanja osnovnih in srednjih šol v Horjulu. V svoji kategoriji ukrivljeni lok, v kateri so se pomerile učenke od 4. do 6. razreda, je dosegla zlato medaljo. V začetku februarja pa se je udeležila državnega prvenstva v Kamniku, kjer je med 123 udeleženimi iz 23 slovenskih društev in klubov osvojila bronasto medaljo v kategoriji mlajše deklice. V sezoni Planinski in pohodniški krožek 2018/19 je že požela 9 medalj (3 zlate, 3 srebrne in 3 bronaste).
Nočni pohod na Korado
Naša dediščina
Kjer preteklost sreča prihodnost
Člani planinskega in pohodniškega krožka centralne in podružnične OŠ Alojza Gradnika Dobrovo smo tokrat združili moči. Pod okriljem članov Planinskega društva Brda smo se podali na nočni pohod na Korado. Skupna pot se je začela na križišču ceste čez Korado s cesto za Žarščino. Zbralo se nas je dobrih 100 učencev, staršev in drugih sorodnikov, mentorjev in članov planinskega društva. Ob soju številnih lučk smo se povzpeli po markirani planinski poti mimo cerkvice sv. Gendrce do planinske koče na Koradi. V zavetju koče so nam planinci pripravili pogostitev, pričakal nas je tudi topel čaj. Pozdravila in nagovorila nas je predsednica društva, ki je poudarila pomen sodelovanja s šolo in starši. Na kratko je predstavila Planinsko društvo Brda in njegove dejavnosti. Povabila je navzoče, da se vpišejo v društvo in jim predstavila ugodnosti za člane. Njihova člana sta predstavila obvezno opremo, ki jo mora imeti planinec v nahrbtniku, in varnostno opremo za zahtevnejše poti. Po daljšem postanku v koči smo se vrnili na izhodišče naše poti in se zadovoljni poslovili od gostiteljev. Ob soju lune smo se polni lepih vtisov vračali domov. Zahvaljujemo se Planinskemu društvu Brda, da nam je pripravilo tako lepo doživetje in s prisotnostjo svojih članov v tako velikem številu poskrbelo za varnost vseh udeležencev.
Učenci 5. razredov, ki obiskujemo podaljšano bivanje, smo ustvarjali za 12. mednarodni likovni natečaj Bodi umetnik "Igraj se z mano", ki ga organizirajo Center Janeza Levca Ljubljana, Društvo za kulturo inkluzije ter Koroška galerija likovnih umetnosti. Ustvarjali smo na temo Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost, ki je hkrati tudi slogan evropskega leta kulturne dediščine.
Skupina podaljšanega bivanja
Božična zgodba
Učenci 5. skupine podaljšanega bivanja smo decembra pripravili igrico Božična zgodba. Napisala jo je učenka Tina Blažič. Like in sceno smo ji pomagali izdelati sošolci. Pripoveduje o deklici in dečku, ki z različnimi živalmi čakata na prihod Božička. Sceno in like smo razstavili v šolski knjižnici.
Pomlad 2019 / Briški časnik / 79
Pust
Medana
Medana
Medana
Medana
Medana
Medana
Medana
Medana
Pomlad 2019 / BriĹĄki Ä?asnik / 80
Pust Občina
Neblo
Vrhovlje pri Kojskem
Podsabotin
Fojana
Hum
Hum
Snežatno
Snežatno Pomlad 2019 / Briški časnik / 81
Pust
Pust v Neblem - otroci
Pust Kožbana
Pust Cerovo
Pust Cerovo
Pust Cerovo
Pust v Vedrijanu
Pustovanje Kojsko, Brestje Pomlad 2019 / Briški časnik / 82
Pust v Fojani
Briški tabor Občina
150 let briškega tabora
Briškim zgodbam na pot Po kratkem premoru v tej številki ponovno objavljamo Briške zgodbe, ki jih je za nas zbral Jožko Šušmelj, ljubiteljski zgodovinar in strastni iskalec zgodb iz preteklosti. Zgodbe so bile objavljene v časopisih Soča in Domovina. Zgodb nismo posodobili in niti lektorirali, saj bi izgubile svoj čar. Če se morda zdi jezik starinski, pa so po vsebini in duhu neverjetno sodobne. Tokratni zgodbi se dotikata Briškega tabora. Želim vam veliko užitkov ob prebiranju zgodb o briški preteklosti. Prav te dni mineva 150 let, odkar so v Brdih sklicali tabor, kjer je 6000 povzdignjenih rok priseglo, da želijo zedinjeno Slovenijo. Da bi se pretresala in pretehtala važna vprašanja, ki zadevajo goriška Brda sama in deloma vse slovenske pokrajine skupaj, zbralo se je dne 21. marca tega leta nad 30 (?) briških županov, strešin in drugi rodoljubov v Biljani. Kar so tu sklenili, namenili so razodeti visoki vladi in deželnim zborom na Slovenskem. Da bi njihovi sklepi tem večjo veljavo in moč zadobili, sklenili so nadalje predložiti jih vsem drugim bratom Slovencem, da jih javno potrdijo in v ta namen se odločili sklicati TABOR Pod Drnovkom na potoku Reka v Biljanski županiji Dne 18. aprila 1869, ki se začne ob 2. urah popoldne in na katerem bo razgovarjanje o teh le točkah: 1. Naj se osnuje za Brda lastna sodnija in naj se pridružijo županije Biljana, Medana in Dolenje političnemu okraju Goriškemu. 2. Vsi Slovenci naj se zedinijo po ustavno- pravni poti v eno kronovino z enim samim deželnim zborom. 3. V vseh javnih uradnijah na Slovenskem se ima uradovati v s l o v e n s k e m je z i k u. 4. V vseh javnih šolah na Slovenskem se ima podučevati s slovenskem jeziku in naj se osnuje v Ljubljani visoka pravna šola. 5. Tabor priporoča vladi naj potrdi železnico čez Predel po Soški dolini. Briški rojaki! Na slovenski meji se zberemo, da množično potrdimo kar so sklenili naši župani in veljaki za naš blagor in v vzajemno korist vseh Slovencev. Dokažimo vsemu svetu, do zemlja, na kateri bivamo, je resnično 'ZEMLJA SLOVENSKA.'; da nam je živo na srcu blaginja našega naroda, naš jezik, naša domovina! Vsi dragi bratje Slovenci, pa in zlasti naši slovenski sosedje na Goriškem! vljudno Vas vabimo, da pridete tudi Vi v obilnem številu na tabor v Brda. Z
Briški tabor Iz Brd 22. marca z. Spomlad je tu, naj nam sneg z Nanosa in Mrzovca še kaže fige, kakor hoče; nič se ga več ne bojimo. Narava vsa se giblje; kaj samo mi bi spali? A saj ne spimo ne; le ozrite se po naših vinogradih: ni li to življenje? Kaj pa na narodnem polji? No, ni še tako slabo, čast našim domorodcem. Kazalo se je res, kakor da ne bi hotelo pognati kali taborsko seme že pred zimo vsejano, a danes je videti že kaj več, nego kal. Včeraj je bil v g. Vendermin-ovi (nekdaj Rejevi) dvorani v Biljani zbor Briških županov in drugih rodoljubov: odločen je za naš Briški tabor 18. dan aprila t. 1. Osnovalni odbor je že izvoljen, točke programa že določene : zedinjenje .Slovencev, raba slovenskega jezika v narodnjah in šolah, akademija v Ljubljani, naprava okrajne sodnije v Brdih, to je izločenje Slovencev iz sod. okraja Karminskoga in politiškega okraja Gradiškanskega, in železnica Predelska. Predsedoval je zboru deželni poslanec g. dr. Žigon, zapisovalec je bil g. K. Klavžar. Prošnja za dovoljenje je že šla v Gradišče na ondašnje glavarstvo. Drugi bot kaj več. Domovina, 24. 3. 1869, št. 12
Vašo pomočjo se bomo kot narodni stražniki na južni meji slovenski »z enim bridkim mečem » borili za naše in Vaše pravice, za vrli naš narod slovenski. Domovina, 16. 4. 1869, št. 15 B r i š k i t a b o r je odložen za prihodnjo nedeljo 25. aprila, ob 3. urah popoldan. Preteklo nedeljo je celi dan tako deževalo, da ni bilo misliti, da bo mogoče zborovati pod milim nebom. Za tega voljo j e odbor na taborišči že med 10. in 11. uro dopoldne sklenil tabor odložiti, ter razposlal na vse strani svoje može naj to razglašajo in dohajajoče ljudi domov zavračajo. Vkljub slabemu vremenu so bili Brici vsi na nogah. 25. aprila bo tabor zanesljivo in se ne odloži več, naj bo vreme kakršnokoli. Domovina, 23. 4. 1869 (odlomek iz članka). B riski tabor 25. aprila 1869. Postavljen je srečno, svečano postavljen pomenljivi mejnik na meji avstrijsko-italijanski, na meji laško – slovenski. Šest tisoč povzdignjenih rok je priseglo, da Drnovška dolinica in Briško srce, ker je tako živo bilo v nedeljo toliko tisoč slovenskih src, je in mora ostati zemlja avstrijskoslovenska. Priča tega so prijazni homci, s katerih vrhov (z Biljanskega zvonika, z zvonika sv. Duha in z nekega vrha proti Višnjeviku ) so pozdravljale tabor veselo vihrajoče narodne zastave; priča je Drnovk, od koder je grom možnarjev nenavadno svečano nenavadni dogodek slavil. Ti pa, Reka, povej sestri Idriji, kar si videla in slišala, povoj ji! Združeni vajini valovi naj bodo nam in Lahom znamenje sprave, toda sprave — s pogoji. Recite sosedom, da nimajo ničesar iskati pri nas, pač ene same reči, da naj iščejo: tistih 6 tisoč desnic, ki so jih naši ljudje v nedeljo tja proti njim stegovali. Te desnice se jim prijateljsko ponujajo: vanje naj sežejo pošteno — pa postavijo na svoji strani mejnik z napisom: Do tu in ne dalje; ne dalje niti v politiškem, niti v narodnem oziru. Pomlad 2018 / Briški časnik / 83
Briški tabor
150 let briškega tabora Ali, mejnik Drnovški kaže dve plati. Če smo gledali z odra proti zahodu obrnjene poslušavce, zdelo ao nam jo, kakor da bi si vrli naši Brici napravljali jez proti navalu laške deželo lakomnosti in narodne propagande; če smo pa gledali in poslušali krepke, navdušene govornike, obrnjene proti vzhodu — proti Gorici, proti Ljubljani itd., mislili smo na uravnavo notranjih naših državnih in narodnih razmer, na položaj Slovencev v Avstriji in sedanji vladi nasproti. Taborski glas od zahodne meje, ki bije zdaj vladi na uho, je jako pomenljiv glas. Glas Briškega tabora pomeni: Avstrija, zvesti smo ti - pa bodi nam mati, a ne mačeha. Vlada, „ svobodna" vlada, » ne more nam ravnopravnosti meriti z vatlom in na funte », vzleti visoko, kakor se spodobi orlu dvoglavemu; vdihni 19. paragrafu življenje in moč; daj našemu jeziku in narodnosti naši veljavo pred svetom, ne delaj druge politike v Ljubljani in druge v Trstu; prepoznavaj dejanski, kar smo v duhu že davno: zedini nas administrativno ali pusti in delaj na tem, da se zedinimo, ne podvezuj žilo desnici, ki, v tem ko se ne enkrat—za Avstrijo dvakrat z mečem mahne. In če je res, da vlada v svoji previdnosti odlaša, pomisli, da ni nemogoče, da se tudi glede Slovencev in Avstrije izpolni resnica pregovora : danes meni, jutri tebi. Torej: »Daj, da ti bodemo imeli s čem povračati!' S tem, kar sem rekel, naj bodo opisana duša —notranji pomen ali bistvo letošnjega našega tabora — zdaj pa naj popišem še njegovo, t. j., vnanjo podobo. Med naj ginljivejše poglede spada pri taborih dohajnje taboritov z zastavami, brez katerih bi bilo vse klavrno in mrtvo. V Brdih je bilo posebno mikavno, videti, kako so se po vseh poteh in stezah vili sprevodi na taborišče; nar slovesnejši je bil vhod vrlih Kviščanov in tistih, ki so se jim bili pridružili, z domačo bando in tremi zastavami. Igrala je banda popotnice zložene po slovenskih napevih; vedenje njihovo je bilo možato, narodno-zavedno, a ne, kakor da bi šli po nevesto ali na ples. Ker so mnogi sedanji taborci že na Šempaškem taboru bili, so že vedeli, kaj jim je na taborišči storiti. Zastave so vstopile v vrsto pred oder, ki jo bil še lepše narejen, kot na Lijaku. Vseh zastav brez velike taborske je bilo 12, devet iz Briških vasi (iz Kviškega, Št. Martina, Št. Ferjana, Vederjana, Kozane, Biljane, Medane, Št. Lovrenca in celo iz laških Rutarjev (Ruttara); iz drugih krajev smo videli Solkansko, Kanalsko in Tominsko, s katero je bil prišel slavno znani Tominski pevski zbor. Višnjevska zastava pa je pritrjevala taboritom od daleč z neke višave. Na dveh glavnih poteh, ki držita na taborišče, sta bila lična zelena slavoloka z tremi zastavami, katerih ena cesarska črno-rumena. Red med poslušalci je bil še dostojnejši kot na Lijaku v tem oziru, da niso oddaljeni ljudje na straneh nič vriskali, in to menda zato ne, ker jih je bilo kakih par tisoč manj kot na Lijaku in so torej lahko vsi govornike dobro slišali. Posebno pa moramo Brice pohvalili, da so tako stanovitno kljubovali dežju, in da se niso z mesta ganili, dasi skoraj vsi brez dežnikov; vlekel jih zgled govornikov, kateri so se tudi, gologlavi, iz ljubezni do ljudstva radi močili. Začelo je bilo namreč rahlo rositi brž od začetku govorov in rosilo je skoro celo prvo uro. Ta, prva rosa pa nam ni nič pokvarila, nego da so govorniki govore po mestih skrajšali. Ves čas pa je tudi sonce sijalo in to imejmo za znamenje, da seme vsejano pod Drnovkom, sad obrodi, kajti dež in sonce sta rastlinam glavna pogoja rasti in razvoj. Pomlad 2019 / Briški časnik / 84
Pričel je zborovanje predsednik osnovalnega odbora, g. dr. Žigon (velik Briški posestnik, deželni poslanec). Pozdravivši z vnetimi besedami zbrano množico razloži ob kratkem pomen tabora, napove volitev predsednika in nasvetuje ob enem dr. Tonkli-a (Vse obče znanega advokata, deželnega odbornika itd. v Gorici). Z veselim zavpitjem potrjen prevzame dr. Tonkli predsedništvo, se iskreno za izkazano mu čast zahvali ter zdaj napove I. točko programa (napravo posebne sodnije za Brda in vdruženje nekaterih južnih Briških vasi v politiški okraj Goriški). 0 tej točki je jako prepričavo govoril predsednik sam, torej za čas govora oddal predsedništvo dr. Ž»gonu. Raznesel se je bil glas, da hočejo Dolenjci (majhen oddelek Dolejnske županije na italijanski meji) pri tej točki nagajati in o glasovanji zoper nasvet glasovati. Nagajanja in protestovanja pa ni bilo ne duha ne sluha; en sam mož blizu odra — pravijo, da je bil iz Hruševlja — je že od začetka govora nekaj nerazumljivega godrnjal. ( Razločne so bile samo te besedo: » Slovenci ali pod Karmin ali pod Gorico«. Kaj je hotel z njimi reči, brž ko ne še on sam ne ve). Ž odra posvarjen in podučen se je umaknil, in druge nerodnosti ni bilo ves čas nobene. O II. točki (zedinjenje Slovencev) je navdušeno, s pravim poudarkom, kakor rojen govornik, govoril okusno narodno oblečeni mladenič Vincenc Toroš iz Medane. Vsi poslušalci so bili tem bolj osupnjeni, ker niso pričakovali take zgovornosti od mladeniča, ki j e v prvo javno z odra govoril. Gromovito ploskanje, ki se je v pohvali in pritrjevanje razlegalo izmed taboritov, bilo je zasluženo. — O tej isti točki Je govoril tudi dr. Tonkli; živo je udarjal z novo oklepanim kladivom po razbeljenem železu; posebno močno se je slišal udarec – revolucija izza Idrije. III. točko (v uradnijah naj se nam piše po slovenski) je obravnaval naš ljudski tribun ( z dr. Žigonom vred oče in duša Briškega tabora) Ernest Klavžar. »Mihen je, pa je gost"-— gotovo so Brici ta svoj pregovor nanj obrnili, kajti segal jim je s svojo popularnostjo v dno uma in srca. IV. točko (slovenske šole) je razlagal in podpiral naš mojster umetnega dcklamovanja dr. Lavrič. V . točko (Predelska železnica) je po domače razpravljal vrli župan Solkanski, g. Matija Dolijak. Glasovanje s povzdigavanjetm rok je bilo redno; pritrjevanje z »dobro« in »živio«-klici primerno, pa da ni govornikov motilo; vse se je lepo vršilo, ko včasih v kaki zbornici. Telegramov in pozdravnih pisem je došlo (nekaj že za 18. aprila) 14. Z Dunaja od društva » Jug«, s Štajerskega od dr. Vošnjaka in Kapusa (iz Celja); s Koroškega (toda prepozno in se ni prebralo) pa od dr. Pavliča; iz Ljubljane od dr. Bleiveisa ("list«), od » Slovenije«, » Matice Slovenske« , » Sokola« (Costa), » Dramatičnega društva«, prebral se je tudi g. Noliev pozdrav iz »Domovine«; z Notranjskega od g. Miroslava Vilharja; z Rekeo od g. Jak. Durbeniča v imena Reških narodnjakov. Z Goriškega: od čitalnice v Cirknem, odprte 18. t. m.; od prečastitega . g. Kacina, fajmoštra v Šebreljah na Tominskom (taborska odbornika): od g. Rudolfa grofa Attemsa, grajščaka v Kviškom, ki jo bil po opravilih v Trstu.— Izmed telegramov in listov, ki povdarjajo večidel misel: »pozdrav in uspeh stražnikom in boriteljem na južni meji naj priobčimo tukaj le te:
Briški tabor Občina
150 let briškega tabora Štajarski telegram: „Živili slovenski taboriti! Z Vami kličejo štajerski Slovenci: Slovenija vstani in združi vse svoje sinove ! Dr. Bleiweisov list, ki ga je napovedal g. Klavžar taboru z besedami : »Naš oče Bleiweis nam piše takole«: Slovenski Možje! Kader človeku ni mogoče, da bi tam bil, kjer bi bil rad, mu tolaži srce to, da jo v duhu, kodar ne more s telesom pričujoč biti. V tem stanju sem jaz danes. Bodite tedaj uverjeni, da v teh trenutkih, ko sklepa rodoljubje Vaše za ves slovenski narod važne reči, sem tudi jaz z Vami zedinjen. Srce mi radosti igra, ako se spominjam, da o oni najvažnejši, točki, ki ste jo tudi vi vzeli na čelo svojih sklepov—to je, o zedinjenji Slovencev— sem jaz že 1848. leta v Cesarjevi hiši na Dunaji pred cesarskim princem Ivanom govoril. Radujem se, da moje besede, moje želje pred 20 leti z mladostno pogumnostjo izrečene, odmevajo še zdaj po vsej Sloveniji— in da vi, junaški graničarji na meji italijanski, izrekli ste možato besedo: Ne vdajmo se ! Jaz pridevam le še besedo to: Bog daj srečo. Vam pa v Brdih danes zbranim vsem kličem iz globočine svojega srca: Živili! Živili! V Ljubljani I7. 4. 1869 Dr. Jan. Bleiwieis. Slavni tabori Dramatično društvo, kateremu je naloga skrbeti za to, da se pospeši omika in izobraževanje našega naroda na književnem polji, da se naš mili jezik sliši na javnem gledišči, da se raduje naš narod na domači igri, čestita vrlim braniteljem za vpeljavo slovenskega jezika v šole, katere so prva podlaga nalogi društveni in boljši prihodnosti slovenskega naroda. Živili vrli branitelji narodnih pravic na skrajni meji Slovenije! Slava taboritom v Brdih! V Ljubljani, dne 17. aprila 1869. Murnik, podpredsednik, Josip Noli odbornik Vsak list ali telegram so spremljali vneti » živio«"-klici; tudi med branjem so taboriti zapopadku na primernih mestih razumno pritrjevali. Največjo navdušenost pa je zbudilo pismo dr. Bleiweisovo; do tretjega so doneli najprisrčnejši » slava«' klici očetu domovine. Potem napove predsednik, da se tabor sklene, zahvali se ljudstvu za red in spodobno obnašanje ter ga povabi, naj bi, snevši klobuke, zaklicalo z njim: Živio Franc Jožef! To je bi eden nar sijajniših in ginljivejših momentov: zdelo se je kakor da bi vznašala navdušenost vso množico kvišku, kakor veter valove na morji. Veseli nas, da se je to godilo tik laške meje in da je temu prizoru bili priča g. glavar Da Mosio, ki ni Slovencev še nikoli poprej videl, nekateri viši častniki goriške posadke na konjih, in pa vse polno Lahov (gospode in kmetov) iz Karmina in bližnjih krajev. Kar se teh poslednjih tiče, mislim, da je marsikateri imel priliko, popraviti svoje mnenje o Slovencih. Naši govorniki (in dva izmed ljudstva) so jim gotovo imponirali, nič manj pa tudi, brez dvoma, zgledni red pri taki ogromni množici in slovenska lojalnost. Videli so kakšni Rasi in rogovileži smo. Res, da znamo ločiti odgovorno vlado od Avstrije in cesarja, ali to je ravno znamenje, da smo zreli, da smo ustavno zavedeni. Slednjič, ko se je uleglo klicanje cesarju, zažene dr. Tonkli
še; »Živila Slovenija!« in zopet brezkončno veselo hrupno pritrjevanje. Na to se začne kričati z odra: cesarsko, cesarsko! In zdajci banda živo ureže cesarsko pesem. Med tem se vstopajo na oder dijaški in drugi pevci in zapojejo nar poprej (op. naslov pesmi nečitljiv) ", potem »Triglav« in potle se vlije ploha, ki nas je podučila, da žlahtna rastlina, katero smo vsadili, mora biti dobro zalita. Čez kake pol ure, ko so se bile začele meglo trgati, zagrmi prav tam nad Dolenjem. No, sem si mislil, to je pomenljiv „Quos ego… še nebo krega Dolenjce! — Imeli so se zvečer zapaliti na taborišči umetni ognji — to je edino, kar nam je dež pokvaril, pa da nismo mogli poslušati godbe in petja. Tako se je končal 2. tabor na Goriškem, ki je (že tudi zaradi daljave in težavnega dohoda) glede prvega bolj lokalen, pa glede na deželo, ki ga je napravila, in glede na kraj, kjer ga je napravila, važnejši od Šempaskega. Domovina, 30. 4. 1869 Iz Kviškega 1. junija. Narodno steblo, ki smo ga to pomlad vsadili, pognalo je med nami že močno kal. Pred letom je imel pri nas tolsto pašo ptuji duh, zdaj prebuja in navdušuje on samo neko peščico Bricev. Prepričali so se toga naši letošnji taboriti; videli so, kako se je radovala briška mladina, kako hitro je skočila krv Kviščanjcm v obraz, ko so zagledali slovenske zastave; spoznali so naše hrepenenje po pravičnem in postavnem napredku. Nočem omenjati svečanega sprevoda od Kviškega do Reke, tudi no taborovanja, ker je že popisano in ostarelo, povem vam pa, da je briška glasba in briško petje Bricem osmodilo kozji podbradnik (barbin ). V Kviškem se dani, pri nas se je začelo na boljše obračati; govori se po slovenski, pozdravi in odzdravi so bolj slovenski; novo in dozdevno bolj soglasno je zdaj bogočastno in kratkočasno petje. Zahvalil bi se rad našim rodoljubom, ki so se potegovali in slednjič tudi napravili Briški tabor, ali, ker bi utegnila biti moja hvala preborna, in ker jih tabor sam dosti hvali, naj jaz raje molčim. Opomniti jih pa vendar hočem nekaterih dolžnosti, ki segajo v narodnost in rodoljubje. In tu naj se obrnem do naših narodnih županstev. Prosim, k čemu so napisi in pojasnila na razpotjih, in imena krajev ob cestah itd., še zmeraj po laški ali nemški popačena? Ne ugovarjajte, da so za ptujce. Pri nas imajo kupčijo z vinom le štajerski in koroški Slovenci, katerim nemška in laška pojasnila v slovenski deželi nič ne pomagajo. In ko bi bila tudi nemška in laška pojasnila za Dunajčane, in Toškance, vprašam, zakaj niso v Beču in v Florenciji Slovencem, ki so jim ptuji, naredili napisov in pojasnil? Povejte Kozanci in Prvačkovci, koliko ste jih videli, ko ste s sadjem po ptujih deželah kupčevali. Mera za mero. — In vi rodoljubi, ki ste dan briškega tabora v Drnovku pri govoru o potrebi čitalnic v Brdih vsaj molče prikimali in obljubili, se ne spominjate več vaših obljub? Se ne bojite, da pozabi ljudstvo ravno tako hitro tabor, njegovo korist in vašo zaslugo, kakor se zdi, da ste pozabili vi vašo obljubo? Domoljubi! Ste li sklicali 6 tisoč ljudi, da so glasovali za napravo uradnije v Brdih, zato, da se ji zdaj vstavljate, in sicer iz ostudne zavidnosti? Sto prišli li na tabor, da ste se šalili in burke vganjali? Domovina, 4. 6. 1869, št. 22 Članke zbral Jožko Šušmelj Pomlad 2019 / Briški časnik / 85
Občina Čestitka
90-letnik Marino Roset iz Pevme
Nenavaden podvig v vojnem času V rodni Pevmi, vasici ob Soči na začetku Goriških brd na italijanski strani meje, je konec lanskega decembra praznoval visok življenjski jubilej Marino Roset. Pričakal je častitljivih 90 let.
Ob naključnem srečanju bi mu malokdo pripisal tolikšno starost, saj je jubilant fizično in mentalno bolj podoben človeku, ki je komaj zajadral v sedemdeseta. Pa vendar se je na Marinovih plečih nabralo kar devet križev in zato ima za sabo veliko težkih, pa tudi lepih življenjskih preizkušenj. Pogovor z njim je vedno prijeten, saj zna Marino marsikaj povedati in razlagati dogodke iz svojega dolgega življenja. Najbolj se rad ustavi v času druge svetovne vojne, ko je komaj 16-leten januarja 1945 vstopil v partizanske vrste briško-beneškega odreda. Ker se je dve leti prej zaposlil pri prevozniškem podjetju Ribi v Gorici, kjer se je izučil za mehanika, so mu tudi v partizanih zaupali to delo. V delavnicah v Kojskem, Vedrijanu in Gonjačah so fantje popravljali vse, od orožja do razne opreme. Celo briški kmetje so jim nosili v popravilo kmečko orodje in tudi kuhinjsko opremo. Ne pozabi povedati, da sta v partizanih že prej bila njegova sestra Neli (roj. 1920), ki je delovala v obveščevalnem centru v Brdih in nato na Krasu, in brat Nini (roj. 1922), ki je bil kot prekomorec v partizanski mornarici v Dalmaciji.
Marino Roset je bil rojen v Pevmi 21. decembra 1928 očetu Jožefu in mami Pierini Komavli. V domači vasi je obiskoval osnovno šolo (takrat samo italijansko), prav na pragu vojne pa se je vpisal v industrijsko šolo v Gorici, ki mu je omogočila, da je dobil službo pri podjetju Ribi. Temu podjetju in drugim, ki so ga nasledili, je ostal zvest do upokojitve. Opravljal je dela mehanika, po potrebi pa se je usedel tudi za volan avtobusa. Zanimiva je njegova zgodba iz konca avgusta leta 1944. Takrat mu je neka partizanska obveščevalka iz Pevme povedala, da je štirim slovenskim dekletom uspelo zbežati z vlaka, ki je bil ustavljen na severni železniški postaji (zdaj novogoriška železniška postaja). Šlo je za žalosten transport, ki je bil namenjen v nemško taborišče. Marino Roset je takrat imel 16 let. Sovaščanka mu je v skrbeh povedala, da se štiri pobegla dekleta skrivajo na goriškem bregu Soče, ki mu domačini pravijo »pri Podzemljuhu« (prav nasproti kraja, kjer se potok Pevmica izliva v Sočo). Mladega fanta je soseda zaprosila, naj tem dekletom pomaga
priti na pevmenski breg reke. Fant se ni pustil predolgo prositi. Vzel je daljšo vrv in se skrivoma napotil do rečnega brega. Ker je Sočo dobro poznal, je izbral prostor, kjer je bila reka najbolj plitva in najmanj deroča. Zaradi dežja v prejšnjih dneh pa je bila voda izredno hladna, pa tudi precej visoka, saj je na sredi struge segla skoraj do vratu. Težavam navkljub se je prebil do nasprotnega brega in našel dekleta, ki so bile skrite v neki kaverni iz prve svetovne vojne. Štiri ubežnice so mu povedale, da so doma iz Brd in bi rade odšle domov. Težava pa je bila v tem, da nobena od štirih ni znala plavati, kar bi bilo pri zdrsu ali padcu v globoko vodo lahko zanje usodno. Ukazal jim je, naj slečejo odvečne obleke in naj se trdo držijo za vrv, ki jo je vlekel pred njimi. Ker je bilo podnevi in so više zgoraj po bregovih na solkanskem polju pogostoma patruljirali Nemci, fašisti in drugi njihovi pomagači, je obstajala nevarnost, da jih kdo vidi. Dolga naveza pa je počasi in srečno prebrodila deročo Sočo in dosegla pevmenski breg. Mladi Marino je dekletom zabičal, naj se skrijejo v gosto grmovje, sam pa je ponovno prebrodil reko in rešil še njihove obleke. Pokazal jim je smer, po kateri so deloma po dolini Pevmice in deloma po pobočjih Sabotina najlaže dosegle Brda. Od tistega dne pa teh deklet ni nikoli več videl, niti ni o njih ničesar več slišal. Kot partizan med vojno, po njej in tudi v kasnejših letih je pogosto zahajal v Brda in spraševal po tistih dekletih, a brez uspeha. Zares nenavadna zgodba, ki bi postala še bolj zanimiva, če bi kdo v Brdih, ki pozna pustolovščino rešenih deklet, prebral ta zapis in mu znal dodati še, kako se je končalo njihovo prebijanje do Brd in kaj se je z njimi zgodilo kasneje. Njihov pogumni rešitelj bi bil te »zapoznele zgodbe« zelo vesel. Vili Prinčič Pomlad 2019 / Briški časnik / 87
Čestitka
90-letnica Anica Strehar
Nepozabno bivanje v Avstraliji Pri Filejevih v Medani se je očetu Emilu in mami Frančiški (roj. Kocina) rodilo šest otrok, trije sinovi in tri hčerke. Predzadnja Anica je bila rojena v hudi zimi 6. februarja leta 1929. Sedaj ima živo še sestro Vero, ki živi v Portorožu.
»O tej zimi so pripovedovali, da so plenice na meni skoraj pomrznile. Cela družina je spala v enem prostoru, ki so ga za silo ogrevali,« pove Anica. Osnovno šolo v italijanskem jeziku je začela obiskovati v Medani, potem pa se je družina preselila v Vipolže, kjer je opravila še tri razrede. Vojnega in povojnega časa pa se takole spominja: »Med vojno je naš oče delal za partizane in tudi otroci smo mu sledili. S prijateljico Milevo Reja sva nosili pošto v razne kraje po Furlaniji. V Brda sva pogosto prinašali zdravila iz lekarne v Šlovrencu blizu Moše, kjer je bil lekarnar zavedni Slovenec. Bila sem tudi sprejeta v SKOJ. V spominu so mi ostali dogodki ob koncu vojne, v začetku maja 1945. Takrat so se četniki umikali iz Gorice proti Krminu. Iz Vipolž so začeli nanje streljati naši in italijanski partizani in jim zadali tudi žrtve, zato so se usmerili proti vasi in tu ostali nekaj dni. Prišli so tudi v našo hišo, spraševali po očetu in nas ustrahovali. Od mene so zahtevali, naj grem ponj. Vedeli smo, da se je skrival v bunkerju v zaselku Dugo. S prijateljico sva se namenili k očetu. Ko sva prispeli pod grad, me je eden od četnikov zgrabil in z nožem zabodel pod levo ramo. Hotel se je maščevati, ker Pomlad 2019 / Briški časnik / 88
so mu v napadu pod Vipolžami ubili brata. Peljali so me domov, priskrbeli voz s konjsko vprego in me peljali v Mošo k zdravniku, ime mu je bilo Branko. Po vojni smo pogosto odhajali v Gorico manifestirat za priključitev k takratni Jugoslaviji. Udeleževala pa sem se tudi drugih mladinskih akcij v vasi.« Ko je bila stara 19 let, je dobila delo pomočnice kuharice v menzi v gradu, kjer so kuhali za delavce zadruge in dijake kmetijske šole. Tu je delala kakih deset let. Leta 1955 se je poročila s sovaščanom Vojkom Streharjem. Rodila sta se jima dva otroka, sin Jadran in hči Sonja. Sedaj ima štiri vnuke in šest pravnukov. »Ko sem prišla k Streharjevim, smo skupaj živeli trije rodovi. Samo od kmetije družine ni bilo mogoče preživeti, zato je mož delal v zadrugi, nazadnje v vinski kleti. Jaz sem skrbela za dom, otroke in bila v pomoč na domači kmetiji. Po moževi smrti leta 1995 pa sva kmečka dela opravljala s sinom, dokler mi je zdravje dopuščalo.« Anica je bila pred štirinajstimi leti dva meseca v Avstraliji. S Silvano Terpin in Aldom Zorzutom so bili povabljeni na poroko hčerke Aldove sestre Marčede, ki živi v Perthu. Ob
gledanju fotografij je razlagala: »Poroka je bila na prostem, na eni od peščenih obal Balija; česa takega še nisem ne videla ne doživela. To se vidi samo v filmih. Ogledali smo si tudi otok. Obiskali pa smo tudi znance v Sydneyju. Vsa ta doživetja so posneli in mi napravili cel album fotografij, ob katerem pogosto obujam lepe spomine.« Lepe spomine pa bo Anica imela tudi na svoj 90. rojstni dan. »Moj rojstni dan praznujemo vsako leto doma s svojci, za okroglega pa so se ta mladi odločili drugače. V prijetni družbi ožjih sorodnikov in mojih najboljših prijateljic in prijateljev smo ga slavili s kosilom na dobrovskem gradu.« Doma pa hrani številne čestitke in občuduje prejete lončnice, med katerimi je največ orhidej, ki jih tudi sicer obožuje. Iz uredništva Briškega časnika Anici iskreno čestitamo za visok jubilej in ji želimo še veliko lepih doživetij, predvsem pa, da bi ji še dolgo služilo dobro zdravje.
Milena Beguš
Čestitka
90-letnica Vilma Marija Gašparin
Potica je njen zaščitni znak Mami Matildi (roj. Figar) in očetu Jožefu Golobu je sv. Miklavž 6. decembra leta 1928 »prinesel« tretjo hčerko Vilmo Marijo. Tista zima je bila ena najbolj mrzlih v Brdih, saj je na izpostavljenih legah pomrznilo vse. Umrlo je tudi veliko otrok.
Oče je v sobo porodnice nenehno nosil sklede oglja in žerjavice z ognjišča, da je bilo za silo toplo. Pred Vilmo sta se Golobovim rodili Elvira in Davorina, za njo pa še brata Jože in Ive. Mama Matilda je o tisti hudi zimi še povedala, da je zmrzal prizanesla trtam, katerih grozdje je bilo brez pešk in so jagode sušili za rozine. Les pomrzlih oljk pa so odkupovali v Vidmu, saj je bila oljkovina zelo cenjena. V Šmartnem je obiskovala štiri razrede italijanske šole, potem pa je odšla v Gorico za varuško otrok neke učiteljice, ki je poskrbela tudi za poldrugo leto njene osnovnošolske izobrazbe. Vrnila se je domov in pomagala pri kmečkih opravilih. Gospodinjskih del jo je učila mama, ki je obiskovala dekliško šolo pri nunah v Tomaju in svoje znanje prenašala na tri hčere. Med NOB je bila Vilma kurirka. Pošto je skupaj s sestro prenašala po Brdih in do Renč. Spominja se dneva hude tragedije pri Peternelu. Takrat ju je Franc Mišigoj z Brdic pri Neblem odvrnil od poti rekoč, naj ne hodita dalje, da ju bodo gotovo zajeli Nemci. Po vojni se je kot brigadirka s kamionom vozila na delo pri gradnji Nove Gorice. Med njimi je bil tudi Mirko Gašparin, s katerim sta stopila na skupno življenjsko pot. 5. aprila leta 1952 sta se odpravila na matični urad v Kojsko. Na poti do tja sta v Gonjačah prosila za pričo Franca KomavPomlad 2019 / Briški časnik / 90
lovega (Simčič), v Kojskem pa še mizarja Milkota, doma iz Šmartnega. Po poroki so pri Matjacu popili kozarec vina. Obe priči pa sta kasneje v zahvalo dobili kjantarico vina in kos potice. Cerkvena poroka je bila 19. aprila v šmartenski cerkvi. Kosilo je bilo na nevestinem domu, večerja pa na ženinovem v Imenju pri Petrčevih. Tja sta se po poroki tudi preselila. Tu sta se rodila sinova Boris in Branko. Ko so se leta 1962 preselili v Neblo, se je rodila še hči Lilijana. Zaradi premajhnega stanovanja so se odločili za gradnjo lastnega doma, kar je trajalo dobrih deset let. V novo hišo so se vselili leta 1976, dve leti kasneje pa je mož Mirko umrl. Vsi trije otroci so svoje uspešne kariere uresničevali v gostinstvu in mama Vilma jim je bila pri tem v veliko pomoč. Posebno pa se je veselila rojstev vsakega od šestih vnukov in treh pravnukov. Vilma pa slovi še po odličnih poticah. To njeno izjemno sladico so med mnogimi okusili tudi prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan, papež Janez Pavel II, na dvoru japonskega cesarja, najboljši kuhar Japonske Hiroyoshi Ishida Mibu Tokyo in številni, tudi pomembni gostje restavracije Pikol in nazadnje letniki 1928 na srečanju 90-letnikov Brd v Gonjačah. Svojo veščino je prenesla tudi na hčer in nevesto Maruško, ki ji zadnja leta po potrebi pomaga pri tem in ostalih opra-
vilih. Vilma živi v skupnosti družine sina Borisa in Maruške. Kar zmore, opravi sama. Še vedno pa spretno suče pletilke in kvačko. S svojimi izdelki obdaruje sorodnike, znance in prijatelje od blizu in daleč. Vedno ima pripravljena darila za vsakršne priložnosti. Posebej je hvaležna Maruškini mami Jolandi Vuga in dr. Igorju Pavlinu, ki ji je z operacijo popravil funkcijo prstov na desni roki, tako da sedaj zmore plesti, kvačkati in narediti še kako potičko. V začetku lanskega decembra je Vilma praznovala v ožjem družinskem krogu in sprejemala številne obiskovalce in sosede, ki so ji prišli voščit in hišo napolnili s cvetjem in drugimi darili. Za širši krog sorodnikov, prijateljev in znancev so imeli slavje pri Marjotu v Gonjačah. Prišel je tudi župan Franc Mužič, ki ji je izročil darilo Občine Brda. Presenetil jih je nenapovedan obisk vnuka Petra Kavčiča z ženo iz Belorusije. Živita in delata v Dubaju. Kakih 40 udeležencev je slavilo Vilmin visok jubilej. Za dobre želje ni nikoli prepozno. Zato se vsem, ki so Vilmi ob 90-letnici že voščili, pridružujemo tudi iz uredništva Briškega časnika z željo, da bi bila še dolgo zdrava, da bi s svojimi poticami in ročnimi deli bogatila navadne in posebne dneve njej ljubih ljudi. Milena Beguš
Obvestilo Kdor želi v Briškem časniku objaviti čestitko z življenjsko zgodbo za 90. ali 100. rojstni dan ali čestitko za okroglo obletnico poroke, naj to sporoči Mileni Beguš (031 266 321) ali po elektronski pošti na naslov briskicasnik@gmail. com. Z veseljem vas bomo obiskali in objavili vaše spomine. Uredništvo
Misel Občina
Sporočilo cerkvice svetega Križa
Tema in svetloba Cerkvica svetega Križa nad Kojskim pritegne obiskovalce s svojim 500-letnim sporočilom o skrivnosti križa. Zvedavi romarji in turisti pričakujejo, da jim posredujemo razlago o vsem, kar se skriva v notranjosti svetišča. Pogosto pa se razlagalci osredotočimo samo na zgodovinsko in umetniško vrednost tega bisera in nam zmanjka časa za duhovno sporočilo. Duhovno sporočilo, ki ga ponuja ta dragoceni oltar, je Kristusovo trpljenje, smrt in vstajenje. To duhovno sporočilo naj nam služi kot iztočnica za razmišljanje o enem izmed temeljnih življenjskih vprašanj: o trpljenju in sreči. O trpljenju običajno neradi razmišljamo, obratno pa nas zelo privlači razmišljanje o življenjski harmoniji in sreči Kadar živimo lagodno, nas razmišljanja o trpljenju niti ne zanimajo, zelo aktualna pa postanejo, ko se v življenju srečamo s smrtjo naših bližnjih ali z osebnim duhovnim, duševnim in telesnim trpljenjem. V teh preizkušnjah se začenjamo zavedati svojih človeških šibkosti, nebogljenosti in posledično kot verni Božje pomoči in varstva. Ko se ne moremo več zanašati na svoje moči, je čas za presežno, čas za razmišljanje, kako prevrednotiti prioritete življenja. Vsak preživeti dan nam postane velika vrednota, ugotavljamo, da je na tem svetu vse minljivo razen ljubezni, ki jo dajemo ali prejemamo kot zdravilo duše in je zazrta celo v večnost. Popolnega odgovora na vprašanje o trpljenju na svetu seveda ne bomo našli. Verni iščemo neke vrste odgovor v Božji besedi,
prebiramo Jobovo knjigo, predvsem pa se zaustavimo ob Jezusovem trpljenju na križu, njegovi smrti in vstajenju. Ko se osebno srečamo s trpljenjem, nas zanima, kako bi se mu najhitreje izognili, in ko nam to uspe, to pogosto uporabimo za zrelejšo duhovno rast, za trajne življenjske vrednote. Pomagamo si tudi z izkustvi drugih, ki jim je uspelo premagati temo trpljenja. Lažno utvaro, da nam bo uspelo preživeti celo življenje brez problemov, je na žalost potrebno odstraniti. Težave so neizogiben del življenja. Nekateri se zaprejo vase in ne žele obremenjevati drugih, lahko postajajo zrelejši, ali pa zlezejo v življenje brez vsakega smisla. Tudi takrat, ko nam življenje mineva polno sreče in zadovoljstva, je prav, da smo sočutni do trpečih in jim po svojih močeh pomagamo iskati smisel življenja. Verjetno se vam je že zgodilo, da so vas ljubljene osebe pustile na cedilu in ste ostali razočarani. Skupaj s prijatelji se postaramo, spreminjamo, se odselimo, zamerimo, se spremo, ali pa nas celo popade ljubosumje. Želimo, da bi bili ljubljeni na poseben način in jim zamerimo, če nam ne poklanjajo željene pozornosti. Pogosto prave prijatelje začutimo šele tedaj, ko se od njih poslavljamo. Večkrat jim zamolčimo, kako se v resnici počutimo, ker se bojimo, da bi jih izgubili. Bojimo se z njimi deliti svoje trpljenje in probleme. Kristus se ni bal deliti svojega trpljenja in ga še vedno deli z nami. Pri obsodbi, bičanju, poniževanju je ostal čisto sam, saj so ga vsi, razen apostola Janeza, pustili na cedilu. Zanje je molil, jim odpustil in obljubil, da bo ostal z njimi stalno povezan. Te drže imenujemo skrivnost križa in nam lahko pomagajo, ko mi razočaramo prijatelje ali prijatelji nas. Kakšen je naš odnos do življenja? Vsak odgovarja na svoj način. Prav Jezusov križ daje pomen zemeljskemu bivanju in nas uči, kako naj živimo in kaj smemo pričakovati od življenja. Polno prijateljsko življenje odkrivamo, če začenjamo z nevidnim svetom, v katerem obstaja prijatelj, ki nikoli ne razočara, nas spremlja v življenju, se po molitvi z njim pogovarjamo ter nam prinaša luč in moč, da vztrajamo tudi v najtežjih preizkušnjah. Predvsem ga prosimo, naj nam da moč, da bi tudi mi ostali prijatelji, ki nikoli ne razočarajo. To je duhovno sporočilo cerkvice svetega Križa. Jože Ipavec
Krvodajalska akcija Sester svetega Martina
Letos veliko novih krvodajalcev Sestre svetega Martina so tudi letos na prvi dan pomladi združile svoje poslanstvo dvigovanja in promoviranja kulture uživanja slovenske enogastronomije z družbenim dobrim. Že deveto leto zapored so organizirale krvodajalsko akcijo v šempetrskem centru za transfuzijsko dejavnost. V posebno zadovoljstvo jim je bila odločitev veliko udeležencev, da kri darujejo prvič. Na naslednjo, jubilejno 10. krvodajalsko akcijo bodo Sestre svetega Martina, ki obenem promovirajo tudi akcijo »Daj se na seznam«, s čimer lahko darovalci krvotvornih matičnih celic povečajo možnost preživetja bolnikom s krvnim rakom, povabile vse darovalce, ki so se v tem desetletju odzvali njihovi humanitarni pobudi. Center za transfuzijsko dejavnost vabi k darovanju krvi vsak torek in sredo med 7.30 in 11. uro. Besedilo in fotografija: Erika Koncut Pomlad 2019 / Briški časnik / 91
Križanka
NAGRADNA KRIŽANKA
SESTAVILA: MINKA ČUFAR
MESTO V IRANU (NI JASA)
PRIMOŽ SUHODOLČAN ZADNJA BRAZDA NA ZGONJEM DELU NJIVE
VULKAN NA FILIPINIH (IZ ČRK BESEDE KUNA)
JUNAK IZ MAHABHARATE (NI NIL)
OČE, TATA
BOLGARSKI NOGOMETAŠ (DIMITAR)
VARČEVANJE
SREČA, RIMSKA BOGINJA SREČE ODVETNIK, PRAVNI ZASTOPNIK
MESTO NA MADAGASKARJU
HRVAŠKI GLASBENIK DEDIĆ JEAN BROCARD – FRANCOSKI POLITIK
DESNI PRITOK RENA V NEMČIJI (IZ ČRK BESEDE BAL)
VITO TAUFER
MILOŠ ŠOŠKIĆ
LETOVIŠČE PRI NOVIGRADU
MAJHNA KLADA ZA SEKANJE DRV
V 93. številki Briškega časnika nismo objavili križanke zaradi prostorske stiske, zato pravilne rešitve 92. številke in ime nagrajenke objavljamo tokrat. Pravilna gesla nagradne križanke 92. številke Briškega časnika so: RK, FLORIST, RIBANCA, OKENČEK, DARJAN, ORTE, OT, CIGO, FOE, VRČ, OSMERAK, SEPTIMA, UNIAT, LAR, KH, ARIZONA, KRČAN, AP, CAPA, LAVAL, TRILAST, ANDORKA, TIR, KRF, AKA, ABT. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali VIDO BLAŽIČ, Nozno 1A, 5212 Dobrovo. Nagrajenki Občina Brda podarja biografijo Izidorja Simčiča Pot in delo nekega arhitekta. Biografijo so javnosti predstavili v začetku marca v Vili Vipolže. Nagrajenka naj za prevzem nagrade pokliče Matejo Mavrič na Občino Brda na telefon: 05 3351038. Mi pa smo vam pripravili novo pomladno križanko. Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in izžrebali nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 1. junija 2019. Če križanke nočete izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka. uredništvo Briškega časnika
Čestitka Niki in Moniki
POSKUS UMORA, NAPAD NA POLITIČNO OSEBO PRIPADNICE LATINOV
FRANCOSKI POLITIK JEAN DIMITAR MAKRIEV – BOLGARSKI NOGOMETAŠ
ŠTORKLJA, ŠTRK (NI STROK)
NEVTRALNA ALIFATSKA AMINOKISLINA MOŠTVO, TIM SL. LJUDSKI PESNIK (EVGEN)
NALEZLJIVO KOŽNO VNETJE
IME KRESLINOVE HČERKE (NI ŽARNA)
SLOVENSKA GLEDALIŠKA IGRALKA ALJA BLAŽENOST, MIR V BUDIZMU, TUDI NEKDANJA GLASBENA SKUPINA
UREJENA OBALA, OBREŽJE
MISELNI, IDEJNI VODJA
DESETINKA MABOŠKEGA RIELA (NI KEK)
Konec februarja je že tretjič postala mamica Nika Fabricijo Jug. Marcelu in Lusiji se je pridružila mala Zara, ki je s simpatičnim pogledom osvojila številna srca. Družinici želimo veliko sreče in razumevanja pri spoznavanju najmanjše princeske, Zari pa, da bi zrasla in se razvila v zdravo in zadovoljno deklico.
NOSILNI, OPORNI STEBER NIMFA, LJUBICA POZEJDONA, SPREMENJENA V NERANLJIVEGA MOŽA KAJNEJA SOALALA – MESTO NA MADAGASKARJU
ZANIČLJIV NAZIV ZA NEMŠKEGA VOJAKA
DIKTAT POLJSKA SORTA KROMPIRJA (NI IRMA) VASJA OCVIRK
ISLAMSKA STRUJA, ŠIITI
VILI RESNIK
IME GLASBENIKA DYLANA
NAZIV, SREDINA BESEDE CIMET
ZNAN INDONEZIJSKI OTOK ROBERT BOŽIČ
Dolgoletna članica uredniškega odbora Monika Prinčič je marca postala mamica malemu Izaku. Moniki želimo veliko nepozabnih uric v družbi moža Sergeja in sina Jakoba, Izaku pa da bi zrastel v srečnega in zadovoljnega možakarja. Uredništvo
STROKOVNJAK ZA KMETIJSTVO ANGL.MATEMATIK, IZUMITELJ RAČUNSKEGA STROJA (CHARLES)
Pomlad 2019 / Briški časnik / 92
Naslov: