Gradnikov ponosen pogled ganil Brice
ŠTEVILKA 92 • LETNIK 22 • JESEN 2018
Ob izidu V vaše domove prihajamo v času počitnic s številnimi članki o dogajanjih, ki so krojila letošnjo poJesenska številka Briškega časnika prihamlad in deldomove poletja vnekoliko Brdih. 25.kasneje maja smo prvič uradno zapeljali po novem krožišču na Dobrovem ja v vaše kotseobiin občudovali novo ureditev osrednjega trga. Tekidni naj bi zabrneli stroji v Gonjačah, kjer bodo poleg čajno, ker objavljamo razglas kandidatov, krožišča rekonstruirali tudi odsek ceste med sveGonjačami in Kojskim ter uredili pločnik. Brda so lepa in se podajajo v boj za sedeže v občinskem prav je, da jih z urejeno infrastrukturo še polepšamo. tu in kandidate za župana. V letošnjem voNa slavnostni seji so se poklonili Karlu Zuljanu, ki ustvarja bogato doto na kulturnem področju Brd. lilnem letu seznanje mi v in mislih nehote nariše ter pri-ustvarjalec. Povsod lahko zasledimo njegovo ljubezen Širi glasbeno je zagnan glasbenik merjava z osnovno celico družbe, povprečdo glasbe in briških gričev, še danes s svojo harmoniko popestri marsikatero prireditev in doma zapiše no družino. Mož, žena in otroci. Priznajmo čudovite melodije. si, da tejsoskupnosti, še paradna posebej,konja če sobriškega otroci gospodarstva. Priznanje so podelili Kleti Brda, ki letos Navseji počastili dva že na pragu odraslosti, živijo posamezniki praznuje častitljivih 60 let, ter podjetju Trine d. o. o., turistični center Venko, ki je prav te dni zabeležil leto delovanja. posluje zdeseto različnimi poglediKlet naBrda svetuspešno in interesi. Obin je z več kot 100 delovnimi mesti največji zaposlovalec v občini, Venkovrednot, je drugi največji v Brdih, tu je zaposlenih več kot 65 ljudi, delo pa nudi upoštevanju kot sozaposlovalec spoštovanje, tudi 20 študentom. Obe podjetji sta tesnoodpušvpeti v lokalna dogajanja, skrbita za ugled občine in za razvoj strpnost, prilagajanje, popuščanje, briškegainturizma. čanje, zavedanju, da so vsi enakovredni, Nagrade so podelili Milošu Kumarju, celoviti, pristni in odgovorni za svojaEriku deja-Kodermacu in Valterju Mavriču. Podrobneje smo jih predstavili na naslednjih straneh Briškega časnika. nja,Praznik se lahko medjeseboj čudovito razumejo. in razglas kandidatov zaprivabil župana.številne češenj poskrbel za pestro in več tednovBrda trajajoče praznovanje in k nam V vsaki družini do prepira, Pogovorili se z županskima kandiradovedneže, ki sopride spremljali kulturne,ampak športne jo in turistično obarvane smo prireditve. cilj Zk veseljem skupnemu dobremu in vokrepi. datoma Francem Mužičem, za katerega poročamo, da jepoveže bila maja Bruslju predstavljena kandidatura za uvrstitev Brd/Colliabo, na Želim da bi občinske skupnostidainbomo država če bo izvoljen, to že mandat, in Tejo Unescovsi,seznam svetovne dediščine, pri nas naslednje leto gostili delsedmi evropskega nogometnega delovale velika kjerobčudovala smo si med prvenstvakot vinarjev, dadružina, je naše griče nemškaJelina, delegacija. Vinarjinovinko. in oljkarji so ponovno prinesli župansko Obema smo posdomov res številna priznanja, v ViliseVipolže so se spletaletavili mednarodne vezi in še biinlahko naštevala. Vsi ti seboj različni, vendar spoštujemo, enaka vprašanja v časopisu odmedrobcistrpni, dogajanj sestavljajo uspešno drug zgodbodrugenaše dežele. smo znamo prisluhniti rili enako prostora. Vrstni red predstavitve mu, stremimo k skupnemu dobremu in se v kandidatov in oglasov za stranke in liste tem okolju počutimo prijetno. smo izžrebali v komisiji za žrebanje vrstneV nedeljo, 18. novembra, bodo lokalne ga reda kandidatov za župana in občinskih volitve, na katerih bomo v vseh občinah iz- svetnikov. Vrstni red na razglasu pa je izžrevolili člane občinske svetov, župane in člane bala občinska volilna komisija. O volilnih svetov ožjih delov občin. V našem časni- rezultatih vas bomo seznanili v naslednji ku vam predstavljamo razglas kandidatov številki. Podrobneje bomo poročali o 70-leza volitve članov občinskega sveta Občine tnici delovanja gasilskega društva. V mislih
se mi utrne še ena primerjava med gasilci in politiko. Bilo bi čudovito, če bi tudi politiki delovali kot gasilci. Skupaj so ljudje z različnimi pogledi, ki se s svojo hrabrostjo izkažejo, ko jih ljudje najbolj potrebujemo. Čestitamo in globoko hvaležni smo briškim gasilcem. V tej številki smo zbrali veliko zanimivih člankov. Ponovno pišemo o rebuli, pristni briški sorti, ki jo želimo postaviti na svetovni vinski zemljevid. V Vili Vipolže je bila julija prva slepa degustacija, kjer so priznani vinski strokovnjaki ponovno poudarili, naj Brici stavijo na rebulo, konec avgusta pa se je odvijala vodena degustacija z naslovom »Masterclass: Brda, Home of Rebula«, posvečena večplastnosti rebule in njenemu potencialu na svetovnih trgih. Dogodek je obiskalo 32 novinarjev in vinskih kritikov s celega sveta. V času martinovanja vam podajamo oceno letošnje obilne in odlične trgatve. Brda je obiskala varuhinja človekovih pravic, ki se je udeležila dobrodelnega maratona. Ob bok gospodarskim novicam postavljamo tudi številne kulturne in ostale dogodke. Vabljeni k branju in preživite lep preostanek barvitih jesenskih dni. Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Fotografija: Andrej Colja
Projekt Rune tudi v Brda pripeljal optiko 3000 gospodinjstvom
V Brdih bo uporabnikom interneta odleglo Občina Brda je korak bližje širokopasovnemu omrežju. Predstavniki občine so se avgusta sestali s podjetjem Rune-SI. V projekt Rune je briška občina vključena s še 160 slovenskimi občinami. Namen projekta je zgraditi hitro širokopasovno optično omrežje na tržno nezanimivih področjih. Občina Brda je korak bližje širokopasovnemu omrežju. Predstavniki občine so se avgusta sestali s podjetjem Rune-SI. V projekt Rune je briška občina vključena s še 160 slovenskimi občinami. Namen projekta je zgraditi hitro širokopasovno optično omrežje na tržno nezanimivih področjih. »Podjetje je izrazilo poslovni interes, da bi v Brdih zgradilo približno 3000 priključkov, kar pomeni, da bi zagotovilo internetno povezavo skoB R I Š K I
Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UREDNIŠTVO: Anita Manfreda, glavna urednica Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, redakcija, tehnično urejanje Andrej Colja, fotografije Ana Cukijati, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva
raj celotnemu območju občine. V Brdih je 146 priključkov, ki se bodo financirali z državnim denarjem iz naslova razpisa GOŠO,« je pojasnila direktorica občinske uprave Anita Manfreda. »Projekt je v celoti financiran z zasebnim kapitalom podjetja Rune. Pri tem velja še poudariti, da gradijo širokopasovno optično omrežje, kar pomeni, da bodo lastniki infrastrukture. Najemniki in razni ponudniki bodo z njimi sklepali pogodbe, posledično bo to za končnega
Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Goran Simčič, Iva Sivec, Mateja Drnovšček, Erika Koncut Oglasno trženje: Tina Testen Kumar s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com Oblikovanje oglasov: DESENIA Danijela Milašinović s.p. Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov
uporabnika najugodnejša možnost, saj si bodo uporabniki tako zagotovili najnižjo ceno,« je povedala Manfredova. Omrežje naj bi bilo razmeroma hitro zgrajeno. »Dela naj bi trajala približno leto dni,« zagotavlja direktorica občinske uprave. Občina bo kmalu organizirala sestanek podjetja s predsedniki vaških ter krajevne skupnosti.
Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda. issn 1318-8860
Erika Koncut Naklada: 2650 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Briški časnik na internetu: www.obcina-brda.si Fotografija na naslovnici: Andrej Colja
Jesen 2018 / Briški časnik / 1
Občina
33. redna seja Občinskega sveta Občine Brda
Občanom je pot do gradnje olajšana Prva seja po poletnem predahu je bila za briške svetnike zelo produktivna. Sprejeli so odlok o turistični in promocijski taksi, odlok o ustanovitvi Sveta CEROZ ter oblikovanju in določanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Občanom so tudi olajšali pot do dovoljenj za manjše gradbene posege. Po petih letih so nekoliko podražili ceno vrtčevskega programa, seznanili so se o izvrševanju tako občinskega proračuna v prvem polletju kot tudi finančnega načrta za leto 2018 in prihodkov Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKMŠ) Brda v letu 2017. Zaradi odzivov v medijih in na družabnih omrežjih je bila najbolj pričakovani del seje razprava o degustacijski točki ob Gradu Dobrovo, o kateri poročamo v posebnem zapisu. Četudi se stanje na področju tatvin in prometne varnosti v Brdih umirja, so svetniki gostujočega poročevalca iz Policijske postaje Nova Gorica, tamkajšnjega komandirja Sejada Jušića opozorili na perečo težavo s preprodajo in uživanjem prepovedanih drog. Svetniki so izrazili željo po konkretnem akcijskem načrtu dejavnosti, ki bi bile izvedene v namen preventive tako v šoli kot na terenu. Akcijski načrt bo usklajen med lokalno skupnostjo in policijskimi aktivnostmi. Sicer pa je občinski svet pohvalil ugotovitev policije, da so se prometne nesreče v Brdih, katerih posledica je uživanje alkohola, v preteklem letu zmanjšale. Žal pa se je skupno število nesreč povečalo. Najpogostejši vzroki so bili nepravilna stran in smer vožnje, neprilagojena hitrost, premiki z vozilom in neupoštevanje pravil prednosti. Opozorili so tudi na pomanjkljivo signalizacijo na križišču ob vhodu v Solkan. Turistična taksa se bo z novim letom spremenila. Kot smo že poročali v prejšnji številki Briškega časnika, bo po novem taksa sestavljena iz dveh delov, in sicer turistične takse, ki jo ponudniki nastanitev odvedejo občini, in promocijske takse (25 % višine takse), ki je namenjena aktivnostim Slovenske turistične organizacije. V občini Brda bo taksa znašala v celoti
2 evra: 1,6 evra znaša občinski del, 0,4 evra pa bo namenjenih STO. Občinski svet je po skrajšanem postopku sprejel odlok o ustanovitvi Sveta CEROZ ter oblikovanju in določanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Ko bo odlok sprejela še Občina Renče-Vogrsko, bo ustvarjena podlaga za javne razpise za odvažanje odpadkov v Hrastnik. Svet CEROZ je organ, kot je pojasnila poročevalka Saša Pegam, ki bo namesto občinskih svetov v 11 občinah, ki sodelujejo v projektu, odločal o cenah, s čimer bo olajšano nemoteno delovanje CEROZ. Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Brda, ki so ga po skrajšanem postopku sprejeli svetniki, uvaja postopek lokacijske preveritve, s katerim naj bi se na hitrejši način omogočila manjša odstopanja od pogojev določenih v prostorskih izvedbenih aktih. Z lokacijsko preveritvijo se za namen izvajanja gradenj prilagodi in določi natančna oblika ter velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi; za doseganje gradbenega namena prostorskega izvedbenega akta se dopusti individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev; za namen smotrne rabe ter aktivacije zemljišč in objektov, ki niso v uporabi, pa se omogoči začasno rabo prostora. Bojazni, da bi se iz tega naslova na občino obrnilo veliko občanov, ni. Kot zatrjujejo v občinski upravi, bi v zadnjih nekaj letih tovrstna olajšava pripomogla k hitrejši razrešitvi treh ali štirih primerov. Občinski svet je v nadaljevanju obravnaval odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in župana Občine Brda, poročilo o izvrševanju proračuna Občine Brda v prvem polletju 2018, finančni načrt ZTKMŠ Brda za leto 2018 po prvem rebalansu občinskega proračuna ter prihodke ZTKMŠ Brda v letu 2017, nazadnje pa še porabo presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let javnega zavoda Glasbena šola Nova Gorica. Podatki so občanom na voljo na spletni strani Občine Brda. Po petih letih se višajo zneski na položnicah vrtčevskih programov. Razlogi za podražitev so sprememba sistemizacije delavcev, povečanje števila otrok in oblikovanje novih oddelkov, povečanje stroškov, med drugim zaradi novih dodatnih vrtčevskih prostorov (v Kojskem in Biljani). Po izračunih naj bi se za starše, ki imajo po odločbi 35 % plačilo cene programa, položnice za jasli povečale za 13,61 evrov, za starejše enote pa 4,87 evrov. Na 33. redni seji je bila imenovana namestnica člana občinske volilne komisije Občine Brda, in sicer Lenka Simčič iz Kojskega. Erika Koncut
Javna razsvetljava
Prihranek električne energije Koncesijska pogodba med Občino Brda in podjetjem Petrol d. d. za izvajanje GJS javne razsvetljave je bila sklenjena 12. 7. 2013 za dobo 10 let. Izvajanje GJS javne razsvetljave poteka že pet let. V vsakem obračunskem obdobju koncesionar izvede analizo prihrankov in obračun po dejanskih količinah porabe električne energije in novo instalirane moči javne razsvetljave. Iz letnih obračunov izhaja, da je koncesionar v petih obračunskih obdobjih dosegel in presegel zagotovljene prihranke. V letu 2018 je koncesionar izvedel dodaten ukrep delne prenove javne razsvetljave. Zamenjanih je bilo 150 svetilk z energetsko varčnimi svetilkami s sijalkami z LED tehnologijo. Na podlagi ogleda na terenu po celotni Občini Brda so bile za zamenjavo izbrane svetilke z večjo porabo. Jesen 2018 / Briški časnik / 2
Ta se bo znižala za 50 % ali več, pri tem pa se bodo istočasno povečali prihranki električne energije, znižali stroški vzdrževanja, svetlobnega onesnaževanje in izboljšala prometna varnost. Uresničitev ukrepa pomeni dodaten prihranek električne energije na letnem nivoju za 49.468 kWh, oziroma znižanje stroškov električne energije za 6.546 evrov. Skupna vrednost investicije Petrola znaša 145.000 evrov brez DDV. Od tega je investicija za izvedbo ukrepa 60.000 evrov, plačilo koncesijske dajatve občini pa znaša 85.000 evrov brez DDV. Z izvedo ukrepa se podaljša trajanje koncesijske pogodbe iz 10 na 15 let. Koncesionar v celotnem obdobju pogodbe redno izvaja naloge GJS, opredeljene v koncesijski pogodbi, in krije stroške tekočega vzdrževanja ter plačuje stroške električne energije javne razsvetljave. Odzivnost koncesionarja pri odpravi napak je opredeljena v koncesijski pogodbi. Center za prijavo napak je na voljo 24 ur na dan vse dni v letu. Občina Brda
Občina
Občina Brda
Odgovor Občine Brda na odziv javnosti o projektu degustacijske točke ob Gradu Dobrovo Na osnovi objav v medijih in spletnih omrežjih ter navedbi nepravilnih informacij objavljamo dodatna pojasnila o projektu degustacijske točke ob Gradu Dobrovo. 8. septembra 2018 je bil v Primorskih novicah objavljen članek Mitje Marussiga »Po Marezigah bi vinsko fontano tudi v Brdih«, 10. septembra 2018 pa je bil na podobno temo objavljen tudi zapis v časopisu Svet24 z naslovom »Pip'ca na sredi Brd!? Lepo prosim, proč s tem kičem!« Ravno slednji je v javnosti sprožil val komentarjev zasnovanih na zapisu z nepreverjenimi podatki briškega vinarja Stojana Ščurka. Naj najprej pojasnimo, da je Občina Brda točko o idejni zasnovi vinske fontane oziroma degustacijske točke briških vin na Gradu Dobrovo uvrstila na dnevni red 33. redne seje Občinskega sveta Občine Brda, ki je bila 11. septembra 2018. Idejo o degustacijski točki na Dobrovem je podjetje Etra d. o. o. občinskemu Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda predstavilo že v januarju letos, zavod je spomladi zamisel skupaj s predstavniki podjetja prenesel še občinski upravi, občinski svet pa je bil z idejnim projektom, kot smo že omenili, seznanjen na septembrski seji. Naj poudarimo, da smo, kot vse druge večje projekte tudi idejno zasnovo degustacijske točke izpeljali po ustaljenih postopkih, pri tem pa velja tudi izpostaviti, da Občina Brda s tem idejnim projektom ni imela nikakršnih stroškov. Na spletnih omrežjih je zaokrožilo veliko nepreverjenih informacij. Najprej moramo zavreči očitek o populizmu. »Očitan mi je bil populizem. Dovolim si poudariti, da populizem zganjajo ravno tisti, ki so širili na spletnih omrežjih nepreverjene informacije,« sporoča župan Franc Mužič. Župan je v izjavah za medije izpostavil, da »gre za idejni projekt, o katerem se bomo še pogovarjali. Preteklo bo še kar nekaj vina, preden in ČE SPLOH BO ideja uresničena. V torek bodo svoje povedali občinski svetniki,« je tedaj dejal. Ravno tako gre za napačni informaciji, da si je Občina Brda že zagotovila denar za idejni projekt degustacijske točke in da je »občina nad idejo vzhičena in je že začela aktivnosti za pridobitev vinskega samopostrežnega degustacijskega mesta« (Svet24, 10. 9. 2018). Občina Brda ima zagotovljen denar za zasteklitev paviljona. Izdelan ima tudi program vsebin, ki vključujejo promocijo briških pridelkov in izdelkov, za katera je prejela evropska sredstva v okviru LAS. Posredno je to tudi odgovor na komentar Stojana Ščurka, da »Občina Brda sredstva, ki bi jih namenila za ta kič, nameni za postavitev skupnih kvalitetnih predstavitvenih prostorov –
izdelkov, pridelkov, turistične ponudbe in vinoteke vseh briških vinarjev in vinogradnikov«. Občina Brda že od ustanovitve občine leta 1994 sledi potrebam primarne gospodarske dejavnosti v občini, torej kmetijstvu: v prvi vrsti vinogradništvu in vinarstvu, sadjarstvu ter oljkarstvu. V namen promocije občine, od katere imajo korist vsi poslovni in fizični subjekti v občini, letno nameni znatno vsoto denarja. Podprla je delovanje Turistično-informacijskega centra, uveljavljanje blagovne znamke Brda dežela opojnih trenutkov, Konzorcija Brda, ustanovitev in delovanje občinskega Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda in nenazadnje podpira promocije po različnih sejmih znotraj in izven Evropske unije. Samo za aktivnosti Konzorcija Brda in največjih promocijskih dogodkov, ki zadevajo vinarstvo, letno nameni skoraj 80.000 evrov (Masterclass, Vinitaly, Odprte kleti, Brda & Vino, Martinovanje, Praznik rebule in oljčnega olja …). Ni dvoma, da so usmeritve Občine Brda in občinskega ZTKMŠ Brda jasne: postaviti briško deželo med butične turistične destinacije. Usmeritev utrjujemo tudi z zanimivimi in visokokakovostnimi dogodki. Eden takih je gotovo pravkar zaključen 3. Masterclass »Brda, Home of Rebula«: dva sta bila izpeljana v Vili Vipolže (lansko in letošnjo jesen), en na prestižnem vinskem sejmu Vinitaly v Veroni. Gre za unikaten vinski dogodek v Sloveniji, organiziran na izredno visokem nivoju in ki sega v svetovne medijske vrhove. Letošnjega
Masterclassa se je udeležilo 32 novinarjev iz najuglednejših svetovnih vinskih revij, prvi odzivi v svetovnih vinskih medijih so bili objavljeni že takoj po dogodku. Pri tem velja poudariti dvoje: da je bil prestižni in visokokvalitetni dogodek organiziran v prenovljeni Vili Vipolže, katere naloga je tudi nuditi prostor promocijskim dogodkom tako Brd kot celotne Slovenije. Masterclass je bil gotovo eden takih. Kot drugo moramo še izpostaviti, da je Masterclass, za katerega je pobudo dalo devet vinarjev iz slovenske strani in štirje iz italijanske strani Brd, tehnično in organizacijsko izpeljal občinski ZTKMŠ Brda skupaj s sodelujočimi vinarji. V primeru najetja zunanje agencije za organizacijo tovrstnega dogodka bi vinarji zanj odšteli veliko večjo vsoto. V Brdih trenutno delujeta dve vinoteki, kjer je mogoče poskusiti vzorce vin več briških vinarjev: v Grediču in v Vili Vipolže. Ravno v slednji je prisotnih več kot 40 različnih briških vinarjev. »Lahko se zgledujemo po naših zahodnih sosedih. Ocenjujemo, da bi lahko v Brdih poslovalo tudi do šest vinotek razpršenih po celotnem območju Brd, vendar bodo morali v ta namen rokave zavihati in aktivno sodelovati, poleg občine, predvsem vinarji. Pogrešam namreč več konstruktivne energije, zamisli in dejanj z njihove strani,« zaključuje župan. Opomba: podrobne informacije o degustacijski točki so na voljo v gradivu 33. redne seje občinskega sveta, ki je na voljo v občinski upravi in na spletni strani Občine Brda.
100 95 75
25 5 0
Jesen 2018 / Briški časnik / 3
Občina
34. redna seja Občinskega sveta Občine Brda
»Odprte možnosti za krožišče«
Po 34 srečanjih se je zaključil mandat štiriletne sestave občinskega sveta. Ta se je na zadnji seji, 9. oktobra, seznanil s projektom prenove cestne trase skozi storitveno središče Neblega kot tudi z zdravstvenim stanjem občanov. Svetniki so najprej sprejeli drugi rebalans občinskega proračuna. Prihodki v rebalansu II. za leto 2018 so predvideni v višini 6.453.062 evrov in so višji za 41.107 evrov oziroma 0,6 % glede na rebalans I. za leto 2018. Odhodki pa so v rebalansu II. za leto 2018 planirani v višini 6.955.881 evrov in so višji za 41.107 evrov oziroma 0,6 % glede na rebalans I. za leto 2018. Zdravstveno stanje v občini je razmeroma dobro, ugotavljajo na novogoriški območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Od slovenskega povprečja nekoliko izstopajo deleži uporabnikov pomoči na domu, bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah in delež bolnišničnih obravnav starejših zaradi zlomov kolka. Brici so glede na slovensko povprečje bolj odzivni na presejalne programe Zora in Svit. Z novim letom se bo, kot je napovedal župan Franc Mužič, na Dobrovem odprla zobozdravstvena ambulanta. Briška občina stremi tudi k temu, da bi se novi zobozdravstveni pridru-
žila še dodatna splošna ambulanta. Evropski in državni normativi namreč določajo, da bi moral splošni zdravnik pokrivati zahteve 1500 do 2000 ljudi. V briški občini, ki šteje 6000 občanov, trenutno opravljata delo dva splošna zdravnika. Sicer pa so se svetniki seznanili tudi z nadgradnjo in razvojem preventivnih programov ter njihovim izvajanjem v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih. Občinski svet je obravnaval in sprejel tudi odlok o ustanovitvi javnega lekarniškega zavoda Goriška lekarna Nova Gorica. Za predstavnika občine v svetu zavoda Zdravstveni dom – Osnovno varstvo Nova Gorica pa je potrdil Kostjo Jelinčiča. Vse ostaja odprto, kar zadeva rekonstrukcijo križišča v naselju Neblo. Svetnikom sta bili predstavljeni obe možni različici: s krožiščem ali sodobnim križiščem. Le nekaj dni pred sejo so prebivalci zahodnega dela Brd na zboru krajanov Vaške skupnosti Neblo soglasno podprli odločitev za gradnjo krožišča, saj menijo, da bi tako lahko umirili s prometom obremenjeno središče vasi. Problematike in želja občanov se zavedajo tudi v občinski upravi. Kljub temu, da bi bila možnost s krožiščem dražja, med drugim tudi zaradi odkupa bližnjega vinograda, saj bi morali odcep, ki pelje v jedro vasi Neblo, prestaviti nekaj metrov stran od križišča, župan pušča odprto možnost izgradnji tega: »Ko gre za pomembne in dolgoročne rešitve, pa čeprav bo potrebno zagotoviti več denarja od predvidenega, je smiselno poiskati kvalitetnejšo možnost.« Obnova križišča v Neblem spada v 4,5 milijonov evrov vredno investicijo države v regionalno cesto, ki prečka Brda od Huma do Neblega. »Stremimo k temu, da ga čim prej uredimo, saj se zavedamo nevarnosti, ko so jim podvrženi udeleženci v prometu na tem odseku regionalne ceste. V letu dni se mora uresničiti projekt. Naloga občine bo zagotoviti pločnike in javno razsvetljavo. Cilj nam je tudi obnova in razširitev cestnega odseka od Križade do mejnega prehoda Neblo,« še zaključuje Mužič. Erika Koncut
Prostorska stiska
V Biljani so otroke sprejeli odprtih rok Vrtčevski otroci podružnične šole Kojsko so se jeseni razveselili novih dodatnih prostorov, prostorska stiska pa že pesti dobrovsko enoto. Pol druga skupina – obe predšolski – vrtčevski program spremlja v prostorih Doma svetega Mihaela v Biljani. Gre za začasno rešitev, ki je briške starše rešila zagate varstva za otroke. Letos je namreč v Kojskem vpisanih 59 otrok, na Dobrovem 148 otrok, skupaj naj bi tako vrtec obiskovalo 207 otrok. Glede na predhodno leto sta dva oddelka več. Občina Brda bo jeseni pričela s pripravo idejne zasnove nadgradnje dobrovske vrtčevske enote, napoveduje župan Franc Mužič: »Zavedamo se potrebe, zato že snujemo projekte, kako bi nadgradili dobrovski vrtec, in finančni okvir investicije. Predvidevamo, da bo ta v enaki višini kot v Kojskem, govorimo torej o skoraj milijonu evrov.« Želja je, kot dodaja Mužič, da se dogradi dodatna dva ali tri prostore, ki bodo potrebam briških vrtčevskih otrok zadostila za daljše obdobje. Dobrodošlico v Biljani je otrokom zaželela Vaška skupnost Biljana-Zali Breg, ki je soglasno sprejela predlog članice odbora Nataše Sirk, in sicer »da bi se odrekli sredstvom, ki smo jih dobili za pripravo voza, ki je sodeJesen 2018 / Briški časnik / 4
loval na povorki letošnjega Praznika češenj, in nagradi, ki smo jo dobili za izdelavo voza. Ta denar smo namenili nakupu igral, ki bi tem otrokom polepšali tiste trenutke, ki jih bodo preživeli v Biljani. Želimo si, da bi ta igrala potem tudi ostala v Biljani,« je pojasnil predsednik vaške skupnosti Borut Miklavc. Večnamenski prostor v Biljani, kot še dodaja, obiskuje veliko otrok, ki se udeležujejo vsakoletnih oratorijev in drugih dogodkov v Biljani, zato bodo igrala, za katere nakup so namenili 500 evrov, pripomogla k boljšemu počutju tudi ostalih malih obiskovalcev biljanske skupnosti. Vaška skupnost je ob pričetku šolskega leta v kostanjevem drevoredu ob vhodu v vas naredila slavolok raznobarvnih balonov. Tako se je predšolskim otrokom prva vožnja v biljanski vrtec gotovo zapisala v poseben spomin.
Vaška skupnost Biljana-Zali Breg prosi vse občane in obiskovalce vasi Biljana, da skozi vas vozijo previdno in prijazno malim varovancem vrtčevske enote v Biljani. Erika Koncut
Občina
Pogledi županov
Priložnosti in izzivi goriškega gospodarstva Dnevi obrti in podjetništva so tudi konec letošnjega septembra postregli z omizjem šestih goriških županov, ki so v okviru okrogle mize na temo »Priložnosti in izzivi goriškega gospodarstva« primerjali usmeritve posameznih občin. Okrogle mize sta se udeležila tudi direktorica Javnega sklada malega gospodarstva Goriške mag. Iris Podobnik in predsednik Odbora za gospodarstvo v Državnem zboru Republike Slovenije Gregor Perič. Goriške občine, kot smo lahko slišali, so tesno vpete v spodbujanje lokalnega gospodarstva. »Skupni nam je problem nestabilnega okolja, zaposlovanje, pomanjkanje kadrov. Obrtniki se bojijo zaposlovati, saj nimajo dolgoročne stabilnosti,« je ugotovitve okrogle mize strnil kanalski župan Andrej Maffi. Pred hudo preizkušnjo je tudi samoiniciativnost ljudi, da se podajo v podjetniške vode. »Naša naloga je, da z infrastrukturo, pobranimi davki in prijaznim okoljem nudimo obrtnikom čim boljše pogoje, da bodo lahko koristili dane resurse. Nekateri imajo brin, drugi češnje, mi imamo jezera, lovce, ribiče,« je izpostavil Maffi in poudaril, da kanalski »nevesti« ne manjka snubcev. Dodal je še, da je prostora za obrtnike dovolj, obrtnikom so pripravljeni tudi pomagati pri iskanju primernih prostorov za delovanje, hal na zalogo pa ne bodo gradili. »Menim, da je to negospodarno,« je tovrstno gradnjo označil prvi mož kanalske občine.
V Brdih se pripravljajo na obrtno cono pod Dobrovem Pri sosedih v Brdih pa se pripravljajo na obrtno cono pod Dobrovem. Zaključili so že s prvo fazo protipoplavne zaščite, v začetku oktobra pa naj bi se že začela dela na regionalni cesti, ki bo na območju Agrarije, kot druga faza protipoplavne zaščite, dvignjena za dober meter. »Vinska klet Brda že pelje aktivnosti na področju pridobivanja gradbenega dovoljenja za izgradnjo nove Agrarije. Tudi investitor, ki naj bi zgradil prostore za tehnične preglede, novo mehanično delavnico in gostinski lokal, ima že zagotovljena sredstva in je pred tem, da bo kmalu imel v rokah gradbeno dovoljenje,« je pojasnil briški župan Franc Mužič.
Kot investitor v to cono se napoveduje tudi Kmetijska zadruga Tolmin, ki bo zgradila trgovino s prehrambnimi izdelki, občina pa si obeta investicije še kakšnega trgovca. »Prostora je za briške razmere dovolj, obrtniki imajo na voljo 25.000 kvadratnih metrov površin. Odprti smo za vse dejavnosti, poskrbeli bomo le, da se dejavnosti ne bodo podvojevale,« je še povedal Mužič. Občina je za urejanje komunalne infrastrukture v obrtni coni, za katere izvedbo bo odštela 1,1 milijona evrov, namenila tudi regionalne spodbude. Obrtni coni se intenzivno posvečajo tudi v novogoriški mestni občini. »Potem ko smo odkupili zemljišča in pridobili odločbo o sofinanciranju, smo v fazi projektiranja komunalne infrastrukture,« je pojasnil novogoriški župan Matej Arčon. Računajo, da bodo projekte zaključili do konca leta, naslednje leto pa objavili razpis, obenem pa tudi poiskali investitorje. »Naš cilj je, da bo vzpostavljena v letih 2021/22.« Nakup zemljišč bodo spodbudili ali s subvencioniranjem komunalnega prispevka ali pa z dodelitvijo sredstev za nakup zemljišč. »Prilagodili se bomo potrebam gospodarstva za to cono,« je še poudaril Arčon. Na mestno občino so se že obrnili interesenti za nakup. »Verjamem, da bo cona polna in da se bo tam odprlo veliko novih delovnih mest.« Obrtne cone se polnijo tudi v sosednji Občini Šempeter-Vrtojba. Lavžnik je, kot je pojasnil župan mag. Milan Turk, že zaseden. »Prevozniki, ki so kupili propadajoče objekte nekdanjih Vozil, so te objekte že obnovili in pričeli z dejavnostjo. Nekaj možnosti je tudi za dodatne gradnje,« je povedal šempetrski župan in dodal, da je potrebno urediti še nekaj javne infrastrukture. »Imamo še veliko drugih con, ki so ali prazne ali degradirana območja, kot recimo nekdanji APK. Največja prazna cona je Primorjeva spodnja južna gramoznica v Vrtojbi.« Tudi cona ob hitri cesti v Vrtojbi ima še nekaj prostih zemljišč. Dokumentacijo za izgradnjo komunalne infrastrukture imajo že pripravljeno za cono na Lavžniku, tik pred zaključkom pa je dokumentacija za cono ob vrtojbenski hitri cesti. »Čakamo na državne razpise. Ti so dobrodošli, ker na tak način revitaliziramo poslovne cone, ki propadajo, po drugi strani pa tudi generirajo novo gospodarsko iniciativo. Za same podjetnike pomenijo nižji komunalni prispevek,« je še zaključil Turk. V Občini Miren-Kostanjevica so energije usmerjene v obrtno cono v Biljah. »V Obrtni coni Bilje II. poteka investicija izgradnje komunalne opreme. Pričakujemo, da bodo dela končana v letošnjem oktobru,« je napovedal župan Mauricij Humar. Obrtniki in podjetniki bodo imeli na voljo 42.000 kvadratnih metrov površin. »V Obrtni coni Primorje v Mirnu so zemljišča v večini prodana. Investitorji so v fazi pridobivanja gradbenih dovoljenj. Pričakujem, da bo v naslednjih mesecih oziroma letu tam potekala gradnja več objektov, ki bodo nudila nova delovna mesta in razvoj kraja,« je še sklenil Humar. V Občini Renče-Vogrsko je gospodarstvo tudi deležno novega vetra: obstoječa poslovna cona, kjer se je pred časom slabo pisalo podjetjem, se revitalizira. Pojavili so se tudi novi investitorji, ki jim občina pomaga z urejanjem infrastrukture.
Erika Koncut Jesen 2018 / Briški časnik / 5
Občina
Investicije
Tudi na Ceglem odslej točijo boljšo vodo
13. julija so prenovljenemu vodovodnemu omrežju nazdravili tudi v Ceglem. V sklopu 150.000 evrov vredne investicije so bile zamenjane dotrajane azbestne cevi, obnovljeno je bilo tudi cestišče od kapelice vse do Vipolž.
Kot je pojasnil župan Franc Mužič, je bil odsek vodovoda v Ceglem zgrajen v sredini prejšnjega stoletja, zob časa pa mu ni prizanašal: »Odsek je puščal, zato je bila obnova nujna. S tem so Ceglarji dobili boljšo oskrbo, z novimi cevmi pa tudi kvalitetnejšo vodo.« Prerez slavnostnega traku je kot najstarejšemu Gredičarju pripadal Izidorju Skočaju – Dolfiju. Krajevna skupnost Medana se zahvaljuje hotelu Gredič in vsem vinarjem, ki so poklonili vino za pogostitev. Erika Koncut Fotografija: Andrej Colja
Kožbanski kot
»Kamun« ima prenovljeno cesto Kako pomemben infrastrukturni objekt je cesta, kaže zbirka predpisov Lex duodecim tabularum (zakon dvanajstih plošč) iz leta 450 pr. n. št., v kateri zasledimo nekaj določil o cestah. Kako življenjsko pomembna je za odmaknjene kraje, kakršni so v Kožbanskem kotu, vedo le njihovi prebivalci. Zato so se tako razveselili delavcev Kolektor Cestnega podjetja Gorica, ko so z vso mehanizacijo priropotali v ta del Brd. Štirinajst oktobrskih dni so tod rili, lopatali in krampali: sanirali so poškodovano cestišče od odcepa glavne ceste do Kožbane, asfaltirali parkirišče pri trgovini v Kožbani ter sanirali in preplastili poškodovani asfalt na kilometer dolgem cestišču od Golega Brda do Brega. Vsa lepa in prenovljena je zdaj cesta, ki pelje v Kožbano in Breg. Zadovoljni so prebivalci teh vasi na skrajnem robu Brd, zadovoljni so obiskovalci turistične kmetije v Bregu, zadovoljni so tudi na občini, saj so se Brda s prenovljeno cesto lepo povezala s tisto na italijanski strani. Zasluge si vsekakor delijo vsi trije »župani«: ta pravi z občine, župan »kamuna« iz Senika in vaški (»županja«) iz Brega. Zdaj si samo želimo, da bi prenovljena cesta dolgo zdržala. Besedilo in fotografija: Iva Sivec Jesen 2018 / Briški časnik / 6
Občina
Mladinski center Štaloni
Občina podpisala pogodbo o izvedbi del Občina Brda in podjetje INGSTEP d. o. o. iz Šempasa sta 10. oktobra podpisala pogodbo za izvedbo del v Mladinskem centru Štaloni. Dela bodo dokončana v roku petih mesecev, prve mladinske aktivnosti pa bodo na sporedu pozno spomladi. Mladinski center bo upravljal briški Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, ki je pripravil izbor vsebin za zagon centra. »Čakali smo odločbo Ministrstva kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki nam je odobrila spremembo terminskega načrta v zvezi z izvedbo investicije projekta Mladinski center Štaloni. Preprek za podpis ni bilo več. Izvajalec se v pogodbi zavezuje, da bo dela zaključil v roku petih mesecev, zato si nadejamo, da bomo v prvih pomladnih mesecih že lahko opremljali prostore,« je povedala direktorica občinske uprave in vodja projekta Anita Manfreda. »To je za Brda pomembna pridobitev. Kot vemo, v Brdih že delujejo mladinske sobe po posameznih vaseh, mladi se že združujejo. Mladinski center pa bo zapolnil vrzel pri mlajših otrocih, osnovnošolcih in generacijah na prehodu v srednje šole,« še poudarja Manfredova. V Brdih, kot še dodaja, deluje veliko število društev. Veliko je znanja na področju kulinarike, kulturne dediščine in ostalih izročil, zato v tem objektu občinska uprava vidi stičišče oziroma točko, kjer bo prišlo do prenosa znanja in dobrih praks na mlajše generacije. »Izkušene Brike in Brici si zelo želijo tovrstnega medgeneracijskega sodelovanja,« še zaključuje direktorica občinske uprave. »Načrtujemo, da bomo Mladinski center odprli že pred poletjem, tako da bi v njem že izvedli prihodnje poletno varstvo. Slednje je naletelo na zelo dober odziv tako v lanskem kot letošnjem letu. Prostor bodo poleg mladine (s poudarkom na najmlajših in generacijah na prehodu iz osnovne v srednjo šolo) in briških društev lahko koristili tudi razni ustvarjalci, izvajale se bodo ustvarjalne kot tudi sprostitvene in druge delavnice. Poudarek bo gotovo na prenašanju izročil naše dediščine. Mladinski center bo medgeneracijsko središče,« je pojasnila direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec. Mladinski center bo urejen v dvoetažnem objektu, ki ga je v nekdanjih hlevih zgradila briška zadružna klet, prostore za mladinski center pa je pred leti odkupila občina. Center bo urejen v dveh od sedmih enakih delov zgradbe.
Za ureditev mladinskega centra bo pot- ga udejstvovanja mladih. Izboljšal se rebnih 182.000 evrov, kar 80.000 evrov bo nivo znanja mladih v regiji, njihova pa predstavljajo nepovratna sredstva za podjetnost, spodbujalo se bo raziskoizvajanje lokalnega razvoja na območju valno delo in učenje. LAS V objemu sonca. Ključni cilji centra so mladim omoSkoraj 50 kvadratnih metrov bo za- gočiti kreativno in koristno preživljanje vzela manjša dvorana za skupinske ak- prostega časa, povečanje vključevanja tivnosti, skoraj 60 kvadratnih metrov ranljivih skupin, izboljšanje kakovosti pa bo namenjenih osrednjemu družab- življenja na podeželju in v regiji, izboljnemu prostoru z informacijskim pul- šanje nivoja znanja mladih v regiji in tom in internetno točko ter kotičkom medsebojnega povezovanja, spodbujaza napitke in prigrizke. Pri pultu sta nje podjetništva in solidarnost mladih, predvideni čajna kuhinja in študijska povečanje privlačnosti kraja in občine računalniška niša, v centru še glasbena tudi za obiskovalce in s tem povečati soba, soba za pomoč pri učenju, pros- število dnevnih obiskov in nočitev v tor za društva, sanitarije in info točka kraju, občini in regiji ter nenazadnje ZTKMŠ Brda, upravljalca mladinskega povečanje varnosti v briški občini. centra. Erika Koncut Aktivnosti centra, katerega osnovni namen je vzpostaviti ključno točko za otroške, mladinske in medgeneracijske dejavnosti v Brdih, bodo usmerjena v neformalna izobraževanja kot tudi v šport in prosti čas, počitniško varstvo > ^ s K : Dh ^KE otrok ter kulturo in umetnost. Spod bujalo se bo tudi podjetniško miselnost na področju trajnostnega kmetijstva vinogradništva, gostinstva in turizma, > ^ s K : Dh ^KE hkrati pa solidarnosti in prostovoljne
Jesen 2018 / Briški časnik / 7
Občina
Občina Brda in kitajsko okrožje Shenzhen
Brici podpisali sporazum o sodelovanju s Kitajci Občina Brda in kitajsko okrožje Shenzhen sta 17. septembra v Vili Vipolže podpisala bilateralni sporazum o sodelovanju na področju turizma, gospodarstva in vinarstva. V kitajskem vinskem parku svetovnih vrhunskih vin bosta prisotna vsaj dva briška vinarja.
Kitajski delegaciji so dobrodošlico voščili župan Franc Mužič, direktorica občinske uprave Anita Manfreda in direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec. V sklopu srečanja se je s svojimi vini predstavila sedmerica vinskih hiš: Blažič, Brandulin, Bregar, Prinčič, Sosolič, Ščurek in Klet Brda. »Mnogi naši vinarji so se že predstavili na Kitajskem. Rad puščam priprta vrata tovrstnim sodelovanjem. Možnosti so, to je dejstvo. Gre za izredno velik trg, zato je potrebno prizadevanja o gospodarskem sodelovanju vsekakor podpreti,« je po podpisu sporazuma povedal župan Franc Mužič in dodal: »Če so predstavniki Kitajske izkazali pobudo za skupno srečanje in podpis sporazuma, je bilo logično, da se ta trenutek izkoristi in v prihodnje poskusi tudi uresničiti.«
Vinarji si obetajo uspeh na kitajskem tržišču
»Delegacija prihaja iz mesta Shenzhen, kjer je tudi sedež našega uvoznika oziroma distributerja. To je velika in bogata pokrajina, zato si od današnjega gospodarskega omizja obetam povečanje prepoznavnosti Slovenije in da bodo Kitajci bolj smelo naročali naša vina,« je pojasnil direktor Kleti Brda Silvan Peršolja. »Menim, da je današnji obisk kitajske delegacije nova lastovka za nas in naše delo. Menim, da smo na dobri poti in da se bo iz današnjega sporazuma nekaj dobrega rodilo. Gojimo upanje, da se bodo naša vina nekoč prodajala tudi na kitajskem trgu,« je povedal vinar Tomaž Prinčič. Kitajska delegacija iz Shenzhena je pred Občino Brda obiskala številne evropske kraje, izrecno pa si je zaželela ogledati briško ponudbo. Peršolja poudarja, da je to zasluJesen 2018 / Briški časnik / 8
ga vseh tistih, ki so zadnje desetletje intenzivno predstavljali Slovenijo v Shenzhenu: »Najbrž ni težko vzbuditi pri njih zanimanje, prav zato ker smo zeleni, ekološki, imamo visokokvalitetno hrano in vrhunska vina. Menim, da so bili prej našteti tisti ključni motivatorji.«
Med svetovnimi vrhunskimi vini tudi briška
V Shenzhenu napovedujejo vzpostavitev vinskega parka, v katerem bi ponujali paleto svetovnih vrhunskih vin. »Gre tudi za vzpostavitev neke vrste promocijske točke, kar dejansko pomeni, da bi glas Brd segel tudi na Kitajsko,« je pojasnila direktorica ZTKMŠ Brda. Kitajski delegaciji so ob obisku Brd predstavili tudi, kaj pomeni kakovostno vino in na kakšen način naj kakovostno vino izberejo. »Delegacija prihaja iz pokrajine, ki stavi na visoko modo in posledično butičnost, slednja je tudi naša usmeritev. Brda so butična destinacija, tukaj stavimo na visokokakovostne produkte. Od današnjega obiska si poleg odpiranja tržišča vinarjem obetamo tudi povečanje števila turistov iz Kitajske v smislu butičnih obiskov, pisane na mero kitajskim gostom,« zaključuje Novak Samčeva. »Počaščeni smo, da so se obrnili tudi na slovenske vinarje. Na takih trgih je potrebno nastopati kot ekipa, kot Slovenija, ne pa kot posamična podjetja. Kitajski obiskovalci nas namreč poznajo kot Slovenijo in ne ločijo pokrajin. Želijo seči do vrhunskih produktov. Prav je, da so se oglasili pri nas,« še dodaja Peršolja. Kitajska delegacija je napovedala, da bodo dogovore sklenili z vsaj dvema briškima vinarjema. Besedilo in fotografija: Erika Koncut
Občina
Praznik sira v Avstriji
Prijateljstvo brez meja Ko zadiši po tradiciji in obrti, predvsem pa po siru, naša prijateljska občina na avstrijskem Koroškem odpre svoja vrata praznovanju in jeseni. Občina Kötschach-Mauthen (Koče-Muta) v Gornji Ziljski dolini je letos praznovala že 23. tradicionalni praznik sira. 29. septembra smo jih na povabilo župana Walterja Harlieba Brici ponovno obiskali. V jutranjem osrednjem programu ob otvoritvi praznovanja je v duhu krepitve prijateljskih vezi med občinama pozdravila in spregovorila občinska svetnica in predsednica komisije za čezmejno sodelovanje Silvestra Elen Brašnič Saffigna. V družbi briških kraljic, kraljice češenj Tare Debenjak in kraljice rebule Teje Fabricijo, je pozneje zakorakala tudi v tradicionalni povorki. V rdečih uniformah, barvi briških češenj, so v povorki zakorakala tudi dekleta Twirling mažoretnega kluba Brda, ritem so jim dajale članice in člani briškega pihalnega orkestra. Na čelu mimohoda je kraljeval briški grb, na koncu pa članice Društva briških žena in deklet s košarami sladkega grozdja, s katerim so se posladkali številni obiskovalci. V poplavi stojnic in ponudnikov sta s svojimi proizvodi navduševala briška oljkarja Aleš Bučinel iz Gradnega in Ivan Sirk iz Višnjevika.
Delegacija občine Kötschach-Mauthen z županom Harliebom na čelu, kraljica sira ter domača godba na pihala nam vrnejo obisk ob Prazniku češenj. Mateja Drnovšček, fotografija: ZTKMŠ
V pobrateni občini Barban
Trka na prstenac 19. avgusta sva se s svetnico Tejo Jelina odzvali vsakoletnemu vabilu Daliborja Pausa, načelnika Občine Barban, na prireditev Trka na prstenac naše pobratene Občine Barban. Prireditev se odvija pod pokroviteljstvom predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar Kitarović, prisoten pa je bil tudi premier Andrej Plenković ter drugi prepoznavni obrazi hrvaške politične scene. Prireditev Trka na prstenac je viteška igra, katere korenine segajo v 17. stoletje, prvi ohranjeni zapisi pa so iz leta 1696, je ena najpomembnejših prireditev v Istri. Igra je bila ponovno obujena 14. avgusta 1976. Bistvo igre je, da konjenik v 12 sekundah v galopu preteče stezo dolgo 150 metrov in s kopjem zadene prstenac, sestavljen iz dveh krogov, pri katerem je obroč razdeljen na štiri dele. Glede na to, kateri predel prstana konjenik zadene, dobi različno število točk. Že dejstvo zadeti tako majhen krog, je prava mojstrovina. Letošnji zmagovalec Kristijan Kancelar pa je kar trikrat zadel v center in si tako prislužil 9 točk. Nagrada je častitljivi naslov zmagovalca, 30.000 kun (4.000 evrov) denarne nagrade, istrski župan Valter Flego mu je izročil »Pticu prstenac« kiparja Josipa Diminića, predsednica Kolinda Grabar Kitarović pa mu je predala bodalo in prehodni predsedniški ščit. Po Trki sva se udeležili slavnostne večerje s predsednico in premierjem ter prijetno pokramljali z gostitelji. Kot zanimivost so se seveda večerje udeležili tudi tekmovalci, zmagovalec pa je sedel pri glavnem omizju poleg predsednice. Večer se je zaključil z velikim ognjemetom. Besedilo in fotografija: Silvestra Elen Brašnić Saffigna Jesen 2018 / Briški časnik / 10
Občina
Festival kulinarike v Gorici
Brda na 15. Obmejnih okusih Gorica, multikulturno mesto, ki nosi v sebi bogat zgodovinski duh, je tudi letos med 27. in 30. septembrom gostila največji festival kulinarike v Trivenetu - Obmejne okuse (Gusti di frontiera), na katerem so se s svojimi kulinaričnimi posebnostmi predstavile države iz petih kontinentov sveta. Kar 373 stojnic v sklopu 19 okrožij, tako imenovanih »borgov«, je z omamljajočimi vonji vabilo na popotovanje okoli sveta. Prvič so se predstavile tudi države Avstralija, Nova Zelandija, Kamerun, Maroko in Sirija. V Salonu okusov, katerega režira Konzorcij Collio, so se zvrstila prestižna imena kulinarike, med drugim Cristina Bowerman in kralj čokolade Ernst Knam. Na Obmejnih okusih so se v obliki zaključenih destinacij s svojimi posebnostmi na Trgu Sant'Antonio pred hotelom Entourage predstavile Brda, Nova Gorica z Vipavsko dolino in Kras. Pod isto streho so zaplesali okusi občin Nova Gorica, Ajdovščina, Vipava, Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko, Miren-Kostanjevica in Brda. Občino Brda je zastopalo združenje žensk Women&Wine, ki je na stojnici promoviralo briška vina kot celotno destinacijo z vsemi naravnimi in kulturnimi danostmi ter številnimi doživetji. Petra Rutar je njihovo aktivno vpetost v promocijo briške žlahtne kapljice pospremila z besedami: »S karizmatično energijo smo goste postregle na otvoritvi v četrtek in vse do nedelje. Čeprav je bila lokacija na nekoliko nehvaležni poziciji, je
stojnico Brd obiskalo kar nekaj gostov, ki še niso bili v Brdih. Zagotovo bodo Brda po postrežbi briških vinark in degustaciji briških vin na Okusih obiskali še v letošnjem letu.« Direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec je ob tej priložnosti izpostavila, da so Brda že tradicionalno del čezmejne mednarodne kulinarične kulise v Gorici:
»Destinacija Brda je na Obmejnih okusih prisotna že vrsto let. Dogodek iz leta v leto pridobiva na prepoznavnosti ter na obisku. Za nas predstavlja pomembno priložnost za prodajo in promocijo briških pridelkov in izdelkov primarno našim sosedom, ki predstavljajo velik delež v skupnem obisku Brd.« Erika Koncut Fotografija: Andrej Colja
Kulinarični dogodek v Ljubljani
Brici prestolnico osvajali po primorsko 14. septembra je prestolnico objel primorski duh. Med 12. in 18. uro se je v središču Ljubljane odvijal kulinarični dogodek Po primorsko, kjer so se obiskovalci seznanili s primorsko kulinariko in degustirali izdelke priznanih primorskih podjetij in zadrug. V prestolnici so se predstavili tudi Brici. Ob tej priložnosti so župan Franc Mužič, direktorica občinske uprave Anita Manfreda in direktor Kleti Brda Silvan Peršolja izmenjali nekaj besed tudi z novoizvoljeno ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandro Pivec. Erika Koncut Fotografija: Anita Manfreda Jesen 2018 / Briški časnik / 11
Občina
Varuhinja človekovih pravic v Brdih
Brici ste topli ljudje 3. oktobra je varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer skupaj s sodelavci poslovala v Občini Brda. Obravnavali so deset vlog, še eno dodatno pa bodo preučili. Varuhinjo je po končanih pogovorih z občani sprejel župan Franc Mužič skupaj z direktorico občinske uprave Anito Manfreda.
Varuhinja je izpostavila, da niso obravnavali primerov revščine, kar jih velikokrat čaka v ostalih slovenskih občinah. Brezposelnost je v briški občini namreč 4-odstotna, medtem ko v drugih občinah tudi do 18-odstotna. »Ljudje, ki so se obrnili na nas, so bili sončni. Veseli so prišli in odšli. Hvaležni so bili za vse nasvete, ki smo jih podali,« je povedala Nussdorferjeva. Na področju zdravstva se je ljudi dotaknilo dejstvo, da denar kroji tudi usode bolnikov. Bankovci močno skrajšajo pot do zdravnika. Ljudi žuli tudi odnos v zdravstvu, kar ne velja zgolj za goriške zdravstvene ustanove, temveč za celotno slovensko zdravstvo. Ekipa varuhinje človekovih pravic je obravnavala tudi primere medsebojnih sporov. Ne toliko na področju določanja mej, ampak predvsem zaradi zdravstvenih in psihičnih težav. Nussdorferjeve se je dotaknila zgodba družinskih pomočnikov, ki niso dovolj podprti. Deležni so pomoči, ki ne preseže šestih stotakov. Hkrati pa niso deležni dopusta, kaj šele bolniške nege.
Na varuhinjo se je obrnila tudi civilna iniciativa iz Medane zaradi bazne postaje v središču vasi. Radi bi bili deležni dobrega mobilnega signala, kar pa za seboj povleče odločitev za visoko bazno postajo. Medanci se bojijo škodljivih učinkov sevanja. Obravnavali so tudi problematiko hrupa iz lokalov. »To je zgodba mnogih Slovencev, ki imajo ob domačijah lokal,« je povedala varuhinja. Na institut varuha človekovih pravic sta se zaradi dedovanja obrnili dve osebi iz zamejstva. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je obisk zaključila v Šmartnem, kjer je 40. etapo projekta 42 maratonov v 42 dneh v s toplim soncem obsijanem Šmartnem pretekel vodja projekta Bogomir Dolenc. Varuhinja je glavna ambasadorka projekta v podporo ustanove Mali vitezi za otroke, ki so preboleli rakava obolenja.
Pliberški sejem
Obljuba dela dolg Zaobljuba o nadaljnjem sodelovanju občin, ki sta si jo septembra lani ob 10. obletnici pobratenja zadala Stefan Visotschnig, župan Občine Pliberk, in briški župan Franc Mužič, se je uresničila. Predstavniki Občine Brda in Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda smo se v soboto, 1. septembra, udeležili že 625. pliberškega sejma. Pliberški sejem, imenovan »Jormak na travniku«, je sejem tradicije in prostor z velikim gospodarskim pečatom. Slovi kot pomemben gospodarski dejavnik v Alpsko-jadranskem prostoru, saj se tam srečujejo poslovneži iz celotne regije, obišče pa ga preko 120.000 ljudi iz Koroške in drugih delov Avstrije. Kljub slabemu vremenu ga je tudi letos obiskalo zavidljivo število Avstrijcev. V skupnem šotoru Alpe–Jadran se je predstavila tudi naša dežela. Na otvoritvenem dogodku je v imenu briške občine nekaj besed spregovorila občinska svetnica Teja Jelina. Val navdušenja pa je v tradicionalnem sprevodu po pliberškim ulicah požela Teja Fabricijo, kraljica rebule. Avstrijci nadvse obožujejo kraljice, zato so tudi briško nenehno lovili v fotografske objektive. Občino je konec tedna predstavljala in promovirala Vinoteka Brda v sodelovanju s cerovsko mladino. Mateja Drnovšček Fotografija: ZTKMŠ Brda Jesen 2018 / Briški časnik / 12
Besedilo in fotografija: Erika Koncut
Občina
Avstrijski festival
Brici na 75. beljaškem sejmu Kirchtag Občina Brda se je tudi letos udeležila sejma Kirchtag v Beljaku. 30. julija se je skupaj s slovenskimi občinami Kranj, Mengeš, Bled in Tolmin ter občino Globasnica iz avstrijske Koroške v okviru slovenskega dneva predstavila na 75. jubilejnem sejmu. Občino Brda so zastopale direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec, svetnica in obenem predstavnica komisije za čezmejno sodelovanje Silvestra Elen Brašnić Saffigna in kraljica rebule Teja Fabricijo. ZTKMŠ Brda je poskrbel za promocijo Brd tudi s posebno stojnico, na kateri so prodajali pršut, Klet Brda pa vino. Za briški glasbeni pridih je poskrbel Briški kvintet, ki je na odru nastopil dvakrat. Gre za največji avstrijski tradicionalni festival, ki ga letno obišče več kot 450.000 ljudi. V tednu dni trajajočem sejmu se staro mesto Beljak preoblikuje v ogromno prizorišče plesa, glasbe, tradicije in kulinaričnih užitkov. Vrhunec sejma se zgodi na beljaških ulicah s sprehodi več kot 70 skupin iz regije Alpe-Jadran, ki predstavijo tradicionalne in sodobne noše, plese in pesmi. Erika Koncut
70 let Prostovoljnega gasilskega društva Dobrovo
Ponosni so na prehojeno pot 20. oktobra si je Dobrovo nadelo gasilske barve. 70. obletnici delovanja je nazdravilo Prostovoljno gasilsko društvo Dobrovo, ki je pred Kletjo Brda privabilo gasilska vozila iz bližnje in širše okolice. Poleg predsednika društva Egona Ivančiča sta prisotne pozdravila tudi župan Občine Brda Franc Mužič in predsednik Gasilske zveze Goriške Simeon Kodelja. Visoki jubilej je blagoslovil in društvu zaželel uspešno delo tudi duhovnik biljanske župnije Alojz Suban. Društvo je med številnimi zahvalami, ki jih je podelilo na slovesnosti, posebna priznanja namenilo Jerku Podverščku, Stanku Mariniču, Romanu Zorzutu in Cvetki Lahajnar. Brda so glede požarne varnosti in drugih nesrečnih okoliščin specifika: če je danes senikov in hlevov veliko manj kot pred desetletji in posledično manj tovrstnih požarov, so sodobne briške kmetije usmerjene v tehnološko dovršeno vinogradništvo in vinarstvo. Visoka tehnologija pomeni tudi veliko več vlaganja v požarno preventivo, v primeru požarov pa morajo gasilci upoštevati sodobnejše standarde. Soočeni so z električnimi napravami, plinom, raznimi kemikalijami. Brda so postala vedno bolj obljudeni turi-
stični biser, turizem pa je obenem tudi izziv na področju varnosti. Turistični kompleks v Neblem, trgovine, mesnice kot tudi številne ponudnike nočitev in enogastronomije vsakodnevno obišče na tisoče ljudi. Možnosti za pojav požarov je veliko, zato je toliko večja odgovornost briškega prostovoljnega društva
kot tudi nosilcev storitvenih dejavnosti, da pozornost usmerjajo v preventivo. Prehojeno pot Prostovoljnega gasilskega društva Dobrovo bomo podrobneje spoznali v prihodnji številki Briškega časnika. Erika Koncut Jesen 2018 / Briški časnik / 13
Občina
Vrtec Kojsko
Primer dobre prakse v slovenskem prostoru Brici si bomo Teden otroka 2018 zapisali v spomin po njegovem prisrčnem zaključku: 5. oktobra smo se razveselili slavnostnega odprtja prizidka vrtca v Kojskem, kip Alojza Gradnika pa je »končno zadihal,« kot je dejal njegov avtor Jakov Brdar, pred vhodom OŠ Alojza Gradnika Dobrovo.
Generalni direktor direktorata za investicije pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Iztok Žigon, vodja vrtca Mateja Čendak, župan Franc Mužič in ravnatelj OŠ Damjan Marinič Jesen 2018 / Briški časnik / 14
Niti sveža briška sapica v zavetju stoletne šole v Kojskem ni izbrisala nasmehov z obrazov otrok, ki so pripravili prisrčen program ob slavnostnem odprtju novih prostorov vrtca v Kojskem. Ti so lepi, sveži, iz naravnih materialov in s čudovitim razgledom na briške griče. Novi prostori in način pasivne izgradnje, zaradi katere bo vrtec energetsko varčen, je navdušila tudi Iztoka Žigona, generalnega direktorja direktorata za investicije pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je na slavnostnem odprtju prisotne tudi pozdravil. »Vrtec je zgrajen po najsodobnejših normativih in standardih, za katerega so uporabili trajnostne materiale, kot je npr. les. Tudi sam objekt je zgrajen energetsko varčno, tako da upošteva podnebne razmere. Lahko bi rekli, da je to eden najlepših objektov, ki je bil odprt v zadnjem času na področju vrtcev v zahodni Sloveniji,« je poudaril Žigon in omenil, da bodo pasivno gradnjo svetovali tudi ostalim slovenskim šolam. »Projekt bo uvrščen v program priprave izboljšanja normativov in standardov za osnovne šole in vrtce, saj menimo, da je primer dobre prakse.« Veselja ob novi pridobitvi za otroke nista skrivala niti pomočnica ravnatelja za vrtec Mateja Čendak in ravnatelj Damijan Marinič: »Želimo si, da bi prizidek služil vsaj toliko, kolikor služi njegova soseda, na katero se naslanja – šola. Ta šteje že 105 let. Zahvaljujemo se Občini Brda, da je prisluhnila našim prošnjam ter jih nenazadnje uresničila. Naj se vrtec in šola družita z briško mladostjo.« Med prisotnimi je bila tudi nekdanja pomočnica ravnatelja za vrtec Nadja Šfiligoj, ki je 37 let svojega življenja posvetila briškim vrtčevskim otrokom: »Izjemno sem srečna. Srce mi je resnično zatrepetalo ob pogledu na nove prostore in otroke, ki se razigrano potikajo v igralnicah. Moram priznati, da so moje misli švignile k zamisli, da bi se vrnila v vrtčevske prostore.«
Občina Občina
Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo
Gradnikov ponosen pogled ganil številne Brice
Kipar Jakov Brdar, župan Franc Mužič in kustos Herko Saksida
Briške upokojene učiteljice in Miran Klanjšček, direktor družbe Venko
Sonce pa je le uro kasneje poudarilo očetovski pokroviteljski pogled največjega briškega poeta Alojza Gradnika, ki od začetka oktobra z značilno držo pozdravlja učence, učitelje in obiskovalce pred glavnim vhodom osnovne šole, ki je lani posvojila Gradnikovo ime. »Tukaj je moj poklon pesniku končno zadihal,« je dejal avtor skulpture, kipar Jakov Brdar. »Zelo me je ganil pogled na otroke, ki so recitirali in peli ob Gradnikovem kipu. Postavitev te skulpture je sedaj popolnoma drugačna, ker ta pogled Gradnika zre tako v preteklost kot v prihodnost. Ta trenutek sem zelo čustven,« nam je zaupal Brdar, ki je skulpturo prenesel že
soboto pred slavnostnim dogodkom: »Ponoven pogled na kip me je zelo zbegal. Sedaj vidim, da sem ujel njegovo dušo. Všeč mi je njegov pogled, ki je obrnjen proti trgu.« Brdar je županu, ki je v svojem nagovoru poudaril, da so Brici izjemno ponosni na velikega poeta, ki je ime Brd ponesel v svet, obljubil, da bo Bricem podaril še eno manjšo bronasto skulpturo – vejo, na kateri bo napisan Gradnikov verz. »Da ga bodo otroci prebirali, ko bodo prisedli h Gradniku na podstavek, ki simbolizira knjigo.« Erika Koncut Fotografije: Andrej Colja Jesen 2018 / Briški časnik / 15
Dogodki
Slovenska poslovna točka (SPOT)
SPOT Svetovanje Goriška Kdo so konzorcijski partnerji, izvajalci SPOT Svetovanje Goriška? V konzorciju SPOT Svetovanje Goriška sodeluje šest partnerjev: RRA severne Primorske Nova Gorica (vodilni partner), Razvojna agencija ROD Ajdovščina, Posoški razvojni center PRC Tolmin, Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija Idrija, Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica in Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina. V kaj je projekt SPOT Svetovanje Goriška umeščen? SPOT Svetovanje Goriška je tretji nivo sistema SPOT, ki ga sestavlja 12 regijskih točk SPOT Svetovanje, in poleg pomoči pri registracijskih ter elektronskih postopkih preko portala SPOT prvenstveno nudi strokovno pomoč podjetniških svetovalnih storitev.
Še podrobneje: Sistem SPOT sestavljajo štirje nivoji: Portal Portal spot.gov.si je uradna spletna stran sistema SPOT. Gre za dosedanji eVEM portal, ki je državni portal za podjetja in podjetnike. Namen portala je poslovnim subjektom omogočiti čim lažje, enostavno, hitro in brezplačno poslovanje z javno upravo. Portal zasleduje cilj združevanja storitev po načelu vse na enem mestu za poslovne subjekte. SPOT Registracija Drugi nivo sistema SPOT predstavljajo »registracijske« (fizične) točke za podporo poslovnim subjektom. Gre za obstoječe točke VEM (sedaj SPOT Registracija), kjer uporabnik s pomočjo referenta opravi postopke, ki jih omogoča portal spot.gov.si. POT Svetovanje Tretji nivo sistema SPOT predstavljajo regijske točke SPOT Svetovanje, ki poleg pomoči pri registracijskih postopkih nudijo strokovno pomoč z različnih področij v obliki informiranja/svetovanja, organizacije delavnic in usposabljanj za potencialne podjetnike in podjetnike, izmenjave dobrih praks in predstavitve globalnih trendov, regionalno povezovanje … Točke SPOT Svetovanje nudijo bistveno širši vsebinski obseg storitev, ki je potencialnim podjetnikom v pomoč pri dvigu konkurenčnosti na trgu.
SPOT Global nivo je nacionalna točka SPOT – SPIRIT Slovenija, javna agencija, ki izvaja obogaten nabor storitev s področja internacionalizacije in tujih investicij, namenjen je predvsem podjetjem izvoznikom ter investitorjem. Kaj je poslanstvo projekta SPOT Svetovanje Goriška in katere so aktivnosti v okviru le-tega ter kdo so ciljne skupine, koristniki storitev? V okviru SPOT Svetovanje Goriška zagotavljamo izvajanje celovitih podpornih storitev za potencialne podjetnike ter mikro, mala in srednje velika podjetja (informiranje, svetovanje, organizacija delavnic in usposabljanj, izmenjava dobrih praks), skrbimo za povezovanje različnih institucij in vzpostavljamo partnerstva za spodbujanje podjetništva na lokalni in regionalni ravni. Evidentiramo tudi potrebe na lokalni in regionalni ravni, poročamo o zaznanih administrativnih ovirah s strani svetovancev pri nastajanju in delovanju podjetij ter skrbimo za splošno promocijo podjetništva na regionalnem in lokalnem nivoju. Točke SPOT Svetovanje torej nudijo širok obseg storitev, ki so potencialnim podjetnikom v pomoč pri dvigu konkurenčnosti na trgu. Včem se projekt SPOT Svetovanje Goriška razlikuje od dosedanjih svetovalnih storitev s strani države? V okviru podpornih storitev države za poslovne subjekte se namreč uvaja nov nacionalni sistem - sistem SPOT (Slovenska poslovna točka). Cilj je vzpostavitev celovitega sistema brezplačnih podpornih storitev države za poslovne subjekte pod enotno znamko. Pod okrilje SPOT je med drugim prešel tudi dosedanji sistem VEM (točke VEM in portal e-VEM). Kje nas najdete? V Obrtnem domu v 3. nadstropju, Ulica Gradnikove brigade 6, 5000 Nova Gorica. 9204 Četrti
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.
Opravičilo Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Brda V prejšnji, poletni številki Briškega časnika, v članku Proslava ob dnevu državnosti v Brdih na strani 56 nismo omenili ključne organizacije, ki je sodelovala pri pripravi svečanosti ob dnevu državnosti in na njej tudi prisostvovala. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brda (OZVVS Brda) je namreč sodelovalo pri pripravi programa in protokola ter izvedbi prireditve z udeležbo in vodenjem praporščakov, ki so na začetku prikorakali na prizorišče. Ob novi spominski plošči članom organizacije TIGR je stala častna straža, društvo pa je sodelovalo Jesen 2018 / Briški časnik / 16
tudi pri zlaganju in predaji zastave Republike Slovenije, ki jo je župan predal Majdi Sfiligoj, ter pri častnem postroju veteranov iz Brd ter gostov iz Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Zavedamo se, da se člani OZVVS Brda aktivno udeležujejo in sodelujejo pri pripravi različnih dogodkov v Občini Brda in tudi drugje, zato se jim za nezadostno, a več kot zasluženo omembo iskreno opravičujemo. uredništvo Briškega časnika
Dogodki
Društvo upokojencev Dobrovo
Srečanje upokojencev Primorske v Pivki
16. junija je bilo v Pivki tradicionalno srečanje upokojencev Primorske, ki ga je gostilo njihovo društvo. Vabilu smo se odzvali tudi člani Društva upokojencev (DU) Dobrovo, saj so ta srečanja priložnost za spoznavanja in povezovanja. Po pozdravnem nagovoru predsednika DU Pivka, nagovoru župana Občine Pivka, slavnostnem govoru predsednika ZDUS in pozdravih vidnih gostov je sledil kulturni program. Članice krožka Beremo so predstavile lastne pesmi in prozo. Sodelovali so tudi pevski zbori, ki so na koncu uradnega dela srečanja skupaj zapeli Vstajenje Primorske. Organizatorji so se potrudili in pripravili razne pohode in oglede v okolici. Mi smo si ogledali park vojaške zgodovine.
Poskrbljeno je bilo tudi za hrano, pijačo in glasbo.
Obiskali smo Gorenjsko
Sredi avgusta smo člani DU Dobrovo obiskali ledeniško dolino v severozahodnem delu Julijskih Alp. Ogledali smo si nov nordijski center s pokrito zasneženo tekaško stezo v Planici, ki obsega sedem skakalnic s prenovljeno letalnico, s katere neustrašni skakalci s celega sveta nizajo rekorde. Na vrh smo se povzpeli s sedežnico. Dva pogumna člana sta se z napravo zipline spustila v dolino in spoznala, kako je poleteti po planiški velikanki. Po obvezni malici smo si ogledali še talni izvir Save Dolinke, ki privre na dan iz do dveh metrov globokega smaragdno
zelenega jezera. Prvi izvir Save Dolinke priteče iz Tamarja kot izvir Nadiže. Pot smo nadaljevali v Mojstrano in obiskali Slovenski planinski muzej, ki je zasnovan kot pripoved, ki jo doživljamo skozi vzpon na goro. Tu lahko doživimo nevihto v gorah in gledamo navzdol s severne stene Triglava. Pot nas je naprej vodila v Linhartovo mesto Radovljico, ki je zraslo nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Sprehodili smo se po mestu in obiskali Lecterjev muzej, kjer smo spoznali oblikovanje in okraševanje peciva iz medenega testa. Prijetno izletniško vzdušje smo zaključili z okusno večerjo in se polni novih vtisov vrnili v Brda. Anica Sirk
Tradicionalni praznik Vaške skupnosti Kožbana
Veselo in razigrano srečanje Zadnjo soboto v juniju smo se v velikem številu zbrali na tradicionalnem vaškem prazniku Vaške skupnosti Kožbana. Tokrat že dvajsetič. V lepem vzdušju, bogati
Jesen 2018 / Briški časnik / 18
tomboli in ob zvokih ansambla Beneški fantje je večer kar hitro minil. VS Kožbana
Dogodki
Praznovanje svete Marjete v Hruševlju
Draga jagoda združila celo vas Niti nevihtno nebo, daljno grmenje in dežne kaplje niso vaščanom vasice Hruševlje odvzeli volje, da bi se 21. julija v večernih urah skupaj družili ob godovanju svete Marjete, zaščitnice tamkajšnje gotske cerkvice. Dogajanje je bilo zaradi vremenske napovedi preseljeno v garažne prostore Peršoljevih, kjer pa je štirideseterica radoživih starejših, mlajših pa vse do najmlajših vaščanov in obiskovalcev iz sosednjih vasi veselo kramljala, obujala spomine, pa tudi zapela ob spremljavi harmonike.
Praznovanje svete Marjete, kot pripovedujejo staroste v Hruševlju, je bilo v davnih časih trenutek, ko se je v vasi zbralo veliko ljudi. Praznovanje je sicer z leti nekoliko zamrlo, pred približno desetletjem pa so ga ponovno obudili. Postal je tradicionalen poletni večer, ko se v vas vrnejo vsi, ki so v »Krušuju« odraščali in zapisali svojo zgodbo. Letošnje praznovanje se je zaključilo z nedeljsko sveto mašo v domači cerkvici, ki jo je daroval domači duhovnik Emil Kramar. Besedilo in fotografija: Erika Koncut
Ninov memorial
God svete Marjete se obhaja 20. julija. Verniki iz krščanskega sveta jo imajo za zelo močno priprošnjico v izpolnjevanju prošenj vseh, katerih zavetnica je, torej porodnic, nosečnic, umirajočih, obolelih na ledvicah, kmetov, beguncev, po krivem obtoženih, medicinskih sester ipd. Po nekaterih virih je bila rojena v Antiohiji poganskemu duhovniku. Mati ji je umrla kmalu po rojstvu, zato je zanjo skrbela dojilja, sicer pobožna kristjanka. Marjeta se je kot odraščajoče dekle spreobrnila v krščanstvo in svoje devištvo posvetila Bogu, čemur je njen oče nasprotoval. Za pomoč je zaprosil deželnega sodnika bližnjevzhodnih provinc Olibrija, katerega pa je lepota Marjete popolnoma očarala. Zaprosil jo je za roko, vendar s pogojem, da se odpove krščanstvu. Njena zavrnitev je v sodniku povzročila hud bes. Čakala so jo huda mučenja, med katerimi so se zgodili številni čudeži. Eden izmed njih je pojav Satana v obliki evropskega zmaja, ki je hotel pogoltniti Marjeto, vendar mu je pobegnila. Po vsakokratnem mučenju naj bi se ji rane čudežno popolnoma zacelile. Usmrčena je bila z obglavljenjem okrog leta 307 v času rimskega cesarja Dioklecijana. Marjeta ali Margarita je sinonim za slovensko ime Biserka, pomenilo pa naj bi biser oziroma drago jagodo.
Mladinsko društvo Kamun
Balinarski turnir v Kojskem Memorial preminulima prijateljema
»Balinanje za pršut« v Riu Kojsko ima že dolgo brado. Eden od začetnikov tega turnirja je bil pokojni Nino Štekar in v njegov spomin se ta turnir imenuje »Ninov memorial«. Letos so ga izvedli v 16. septembra. Organiziralo ga je Društvo za kulturo, turizem in šport Kojsko v sodelovanju z VS Kojsko. Sodelovalo je sedem ekip s po tremi amaterskimi tekmovalci. Ekipe so se poimenovale po barvah: zelena, modra, bela, oranžna rdeča, zlata in srebrna. Nasprotnike so pred turnirjem izžrebali. Izid tekmovanja pa je bil sledeč: 1. mesto - zeleni, 2. mesto - rdeči, 3. mesto - zlati, 4. mesto - rumeni. Z medaljami so nagradili štiri ekipe, zmagovalna pa je dobila še pršut, ki ga je doniral Miran Klanjšček. Zmagovalna trojka vedno postavi pršut na stojalo, da ga narežejo in z njim postrežejo prisotne. Za kosilo tekmovalcev je poskrbel Miro Hlede, ki je pripravil jelenje meso v omaki s polento. Vaške ženske so pripravile sladke dobrote, pijačo pa je donirala Klet Brda. Organizatorji se vsem donatorjem in tistim, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi turnirja, iskreno zahvaljujejo. Milena Beguš, fotografija: Miran Klanjšček Jesen 2018 / Briški časnik / 20
Že sedmo leto zapored je Mladinsko društvo Kamun organiziralo memorial preminulima prijateljema. Letos se je memorial odvijal prvi vikend v juliju. Na nogometnem turnirju je sodelovalo osem ekip. Turnir je popestrila tekma med ekipama U11 in U13 NK Brda. Zmagovalni pokal je odšel v roke ekipi DŽC Crwvo, ki se je najbolj izkazala v novosti letošnjega turnirja - beerpongu. Zvečer smo zaplesali v družbi glasbene skupine Arena. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem. Tisti, ki ste nas obiskali, in pa vsi ostali, vabljeni spet drugo leto v Kamun, kjer presenečenj nikoli ne manjka. Mladinsko društvo Kamun
Dogodki
Vokalna skupina Brike
Festival Slovenija na Ohridu 2018 Vokalna skupina Brike, ki deluje v okviru Društva Briške žene in dekleta, se je spomladi odzvala vabilu za sodelovanje na kulturnem festivalu Slovenija na Ohridu (Makedonija) junija 2018. Med 1200 prijavljenimi skupinami smo se skupaj z briškim oktetom Quercus uvrstili med 750 izbranih predstavnikov iz vse Slovenije. Častni pokrovitelj festivala je predsednik Republike Makedonije dr. Gjorgje Ivanov, ki je bil prisoten na otvoritvenem koncertu ob dnevu državnosti 24. junija letos. Po temeljitih pripravah smo 23. junija krenili proti Brniku, od koder nas je letalo poneslo nad oblake naše nekdanje skupne države do Skopja, kar je bilo za tiste, ki so prvič sedli v letalo, nepozabno doživetje. Po nastanitvi v stari mestni vili v središču Ohrida je sledil spoznavni večer med predstavniki nastopajočih in predsednikom ter direktorjem festivala, izmenjava simboličnih daril (Brda so se predstavila s košarico briških izdelkov in knjigo o vinarjih) ter prevzem festivalskih tabel za povorko po mestni čaršiji. Uvod v večer je izpeljala igralska skupina Drežnica iz Kobarida. Naslednji dan, po makedonskem zajtrku, smo odšli z ladjico na ogled 30 km oddaljene samostanske cerkvice sv. Nauma iz 9. stoletja. Območje, v katerem se nahaja samostan, je eno najlepših na Ohridskem jezeru in stoji na visoki skali nad jezerom, le kakšnih 15 minut hoje od albanske meje. V nedeljo, na 1. festivalski dan, se je popoldne odvil sprejem v kultni ohridski restavraciji Aquarius pri slovenskem veleposlaniku prof. dr. Milanu Jazbecu, izvršnemu direktorju organizacijskega odbora Alešu Breznikarju in selektorju Borisu Momiroskem, županu mesta Ohrid. Hkrati je potekala otvoritev razstave umetniških fotografij avtorice Polone Krevatin. Praznovanje se je preselilo v Dolnji Saraj teater, odprt koncertni prostor nad jezerom, kjer smo z zanosom zapeli našo ter makedonsko himno. Uvod v koncertni program v čast dnevu državnosti Republike Slovenije je zaigral Pihalni orkester Zarja Šoštanj, sledila je Tamburaška skupina Dupljak, zbor Vidovo, Radeške mažorete (evropske prvakinje) ter folklorna skupina B´C iz Bovca. Večer se je prevesil v noč in za nami je bil 1. festivalski dan. 2. festivalski dan smo imeli voden ogled starega dela mesta Ohrid z bogato zgodovino, ki je že 28 let na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine. Tu se nahaja ena od sedmih delavnic ročne izdelave papirja na svetu (eno imamo na Bledu), ki papir izdeluje ročno po kitajski metodi iz 2. stoletja pr. n .š. Na prizorišču so med našim ogledom potekale priprave na nastope na mali ploščadi Amam v Novi Čaršiji, zaradi dežja pa se
je dogajanje z glavne ploščadi preselilo v katoliško cerkev sv. Cirila in Metoda ter v kulturni dom. V cerkvi so nastopili zbori in vokalne skupine, v kulturnem domu pa folklorne, glasbene, igralske skupine, orkestri, mažorete. Organizacija se je iz trenutka v trenutek spreminjala in organizatorjem, predvsem koordinatorjem, gre vsa pohvala, saj so se res trudili in nudili informacije, pomoč in vodenje skupin ob vsakem času. V preddverju cerkve sv. Cirila in Metoda so postavili stojnice s sveže pripravljenimi prigrizki slovenskih društev. Pred glavnim oltarjem se je zvrstilo 13 zborov in vokalnih skupin. Predstavitev in povezovanje je bilo v makedonskem jeziku. V času koncerta je bila po urniku tudi sv. maša, na kateri smo sodelovali v slovenskem jeziku in jo zaključili z Marijino pesmijo. Koncert se je nadaljeval in nastopil je Briški oktet Quercus, ki je kot vedno pokazal visok pevski nivo. Sledile smo članice Vokalna skupina Brike s pesmijo V ranem jutru, katere besedilo je napisala Jožica Krašček, za nas jo je uglasbil Radovan Kokošar, nadaljevale z Le sekaj, sekaj smrečico, makedonsko pesmijo Brala Jana kapini v 9/8 taktu, ki je zelo značilen za balkanski melos in ki smo se jo prav za to priložnost naučile. Nastop smo nadaljevale z našo že poznano Da be biva ljepa ura, Da bi jaz znala, Planike tri ob spremljavi citer ter zaključile z na citre zaigrano Cvetje v jeseni. Ob petju Planik so se nam pridružili tudi poslušalci oziroma ostali pevci. Zadovoljne smo predale
prostor naslednjim nastopajočim. Vsi zbori in vokalne skupine so pokazali nekaj posebnega, naj si bo z interpretacijo, kombinacijo instrumentov, novimi priredbami že znanih pesmi ali z zelo visokim pevskim nivojem. Vsak zbor ali skupina je pustila dober vtis pri poslušalcih, ki so se s petjem pridružili nastopajočim, kar sicer ni zaželeno ob klasičnih nastopih. Po zaključku smo se na povabilo predsednika okteta Quercus slikali vsi briški pevke in pevci. Sledil je prost dan za nakupe spominkov ali še zadnji ogled mesta, kar smo tudi izkoristili. Ob povratku domov smo si bili edini, da se je Festival Slovenija na Ohridu kljub nagajivemu vremenu lepo iztekel, saj smo se srečali z ostalimi pevci, igralci različnih žanrov, stkali nova prijateljstva ali pa srečali nekoga, ki ga že dolgo nismo videli. Tudi sicer je obisk Ohrida edinstveno doživetje, saj te njegova zgodovina in arhitektura popeljeta v preteklost, katere začetek sega 353 let pred našim štetjem. Za zaključek bi se radi zahvalili vsem, ki so nam omogočili to nepozabno izkušnjo, posebna zahvala gre podjetju Trine, d. o. o., direktorju Miranu Klanjščku ter Tasetu Lazovskemu in Občini Brda, ne gre pa pozabiti izjemnega dela in vloženega truda naše dirigentke Barbare Šinigoj ter organizacije predsednice društva Silvestre Elen Brašnić Saffigna. Milena Gabrijelčič Fotografija: arhiv društva
Jesen 2018 / Briški časnik / 22
Dogodki Občina
Oktet Quercus
Festival ob Ohridskem jezeru Od 23. do 27. junija se je ob Ohridskem jezeru odvijal festival Slovenija na Ohridu 2018, ki je letos v makedonski biser pripeljal kar 35 skupin iz Slovenije, skupno skoraj 800 nastopajočih. Na 1250 km dolgo pot smo se odpravili kar s kombijem, zato smo na pot krenili že dan pred uradno otvoritvijo festivala. Po prespani noči v Srbiji in po nekajurni zamudi zaradi gneče na srbsko-makedonski meji smo vendarle srečno prispeli do Ohrida in se nastanili v hotelu blizu središča mesta. Kmalu smo se odpravili na spoznavni večer, kjer je potekala predaja festivalskih tabel in izmenjava simboličnih daril. Prisoten je bil tudi veleposlanik republike Slovenije v Makedoniji dr. Milan Jazbec, ki je pozdravil vse udeležence festivala. Drugi dan festivala je bil namenjen vodenemu ogledu mesta Ohrid. Mesto ima zares pestro zgodovino, saj so se tu prepletale in srečevale različne kulture. Ohrid ima veliko lepo ohranjenih zgodovinskih spomenikov in cerkva, na glavnem trgu sta ogromna kipa Cirila in Metoda, amfiteater, Klimentova univerza, nad mestom pa kraljuje Samuelova trdnjava, s katere se razprostira čudovit razgled na mesto Ohrid in jezero. Pred uradno otvoritvijo festivala, ki je potekal na letni sceni Dolnji Saraj nedaleč od središča mesta, pa je slovenski veleposlanik dr. Milan Jazbec pripravil krajši sprejem za dva udeleženca vsake skupine. Ob tej priložnosti smo mu v imenu Občine Brda podarili simbolično darilo. Sledila je proslava ob dnevu državnosti ter istočasno tudi uradna otvoritev festivala. Žal je sicer čudovito predstavo nekoliko motilo le hladno vreme in precej močan veter, a s pesmijo, godbeniki in plesom je bilo vse lažje. Tretji dan festivala smo se z ladjo odpravili do čudovitega samostana sv. Nauma, ki se nahaja na drugi strani jezera, blizu albanske meje. Z ladje se je lepo videlo tudi rekonstrukcijo ribiške vasice iz prazgodovine, podobno mostiščarjem. Na sv. Naumu smo se s čolnom zapeljali še do izvira reke Crni Drim, ki napaja Ohridsko jezero. Po prihodu nazaj v Ohrid je bil čas za pripravo na koncert. Ta bi se moral začeti s povorko vseh nastopajočih po rivi in mestni čaršiji, poleg tega bi moral potekati sočasno na dveh zunanjih odrih. Vreme je organizatorjem močno ponagajalo,
saj je malo pred napovedano povorko začelo močno deževati, tako da je bila odpovedana, koncerte pa so prestavili v dvorano oziroma v katoliško cerkev Cirila in Metoda v središču mesta, kjer smo svoj program predstavili tudi člani Okteta Quercus. Zadnji dan festivala je bil namenjen druženju, nakupovanju spominkov in sprehajanju po mestu, zvečer pa je sledila podelitev certifikatov za sodelovanje na festivalu. Zaradi dolge poti, ki je bila pred nami, smo Ohrid zapustili dan pred zaključkom. Polni čudovitih vtisov in z mnogimi novimi poznanstvi smo se srečno vrnili v naša Goriška brda. Da smo lahko ta projekt izpeljali, se zahvaljujemo Občini Brda, ZTKŠM Brda, Kleti Brda, KD Skladi d. d., Adriatic,Slovenica d. d., Goinfo d. o. o., Goap d. o. o., Telmos d. o. o, Nimrod d. o. o., Globex s. r. l., Elektro Primorska d. d., SENG d. d in E3 d. o. o. Hvala vsem za izkazano zaupanje. Oktet Quercus
Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo
Kulturni dan za šestošolce 12. septembra smo se učenci 6. razredov odpravili po Gradnikovi učni poti. Začeli smo pri Gradnikovem spomeniku ob gradu. Ob tablah smo se ustavljali in spoznavali tipična briška drevesa in sadove. Občudovali smo lepote narave. Ustavili smo se tudi na pokopališču v Medani, kjer je pokopan pesnik Alojz Gradnik. Po malici smo si ogledali še Gradnikovo rojstno hišo. V njej ali pred njo je vsak učenec narisal motiv, ki si ga je izbral. Preden smo se vrnili do šole, smo se med seboj pomerili v štafeti. Veronika Prinčič, 6. b Jesen 2018 / Briški časnik / 23
Dogodki
Poletje na Humu
Vesel vaški praznik Na Humu je bilo to poletje zopet pestro. Mladina s Huma je organizirala vaški praznik z dvodnevnim športnim in zabavnim programom. Dogajanje je privabilo vse generacije od najmlajših do najstarejših vaščanov. Športniki pa so prišli tudi iz bolj oddaljenih krajev. Že tretje leto zapored smo na prazniku Poletje na Humu organizirali turnir v košarki in nogometu ter dodali še športne dejavnosti za najmlajše ter predstavnice nežnejšega spola. Mladinci smo s pomočjo Vaške skupnosti Hum aktivnosti začeli v petek popoldne s turnirjem v košarki. Šest prijavljenih ekip se je kljub vročini zavzeto borilo do finala v večernih urah. Ko se je ozračje malo ohladilo, se je na igrišču odvil še vedno vroč finale, v katerem so si prvo mesto priborili košarkarji iz Renč. Prav tako je v petkovem večeru potekala zumba, s katero so dekleta vseh starosti zapolnile dvorano in pod vodstvom Anje Pertovt zaplesale v latino ritmih. Po turnirju v košarki so se obiskovalci zabavali ob glasbi, ki jo je vrtel DJ Jaka. Drugi dan so se na igrišču ob zadružnem domu zbrali nogometaši, hkrati pa je v dvorani potekal turnir v briškoli. Klub manjšemu številu nogometnih ekip je bilo dogajanje na asfaltnem igrišču zanimivo. Na koncu je slavila ekipa DŽC iz Cerovega. Med igralci briškole sta bila najuspešnejša Čelesta Obljubek in Ubald Konjedic. Zmagovalci vseh turnirjev so domov odnesli pršut. V poznem popoldnevu je potekal otroški program pod vodstvom Anje Pertovt, v katerem so otroci plesali, ustvarjali in se zabavali. Ob dobri pijači in jedači se je vroč popoldan prevesil v večer, ko so zaigrale kitare, bobni in klaviature skupine Nočni skok.
Sobotni ples, ki je trajal dolgo v noč, smo mladinci po - vseh pripravah, vloženem delu in zabavnemu druženju ob organizaciji in izpeljavi praznika - uspešno zaključili. Zahvalili bi se vsem, ki so nas podpirali tako moralno kot finančno, da smo lahko v naši vasi spet organizirali praznik. Želimo ga nadgraditi in popestriti z drugimi dejavnosti, mogoče z odbojko na mivki.
Balinarski klub Brda
Nizajo uspešne sezone Balinarski klub Brda se je tudi letos uspešno lotil tekmovanj. Članska ekipa je po štirih kolih pristala na vrhu lestvice v drugi ligi. Zelo sem ponosen, da za člansko ekipo igrajo tudi mladi fantje. Ekipa uspešno nastopa na vseh turnirjih s prijateljskimi klubi iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Klub je pridobil veliko novih članov, največ s severnih Brd. Trenutno tako društvo tvori 66 članov, 16 več kot preteklo leto. Povečanje članstva pripisujemo predvsem večji aktivnosti kojščanske sekcije balinarjev. Omeniti velja, da je balinarska sekcija upokojencev, ki deluje v Kojskem, zelo aktivna tako v moški kot ženski kategoriji. Pohvaliti velja tudi žensko ekipo Društva upokojencev Medana. 24. avgusta smo organizirali mednarodni turnir trojic, na katerem je zmagala domača ekipa Brda 1 pred domačo Brda 2. Tretje mesto je osvojila ekipa iz Čedada, četrto pa novogoriška zasedba fantov. Zmagovalno ekipo so sestavljali Zdravko Gabrovec, Radivoj Velišček, Zvonko Marinič in Zvezdan Prinčič. V športnem parku v Vipolžah je bil pred tem, 10. avgusta, organiziran turnir trojk Društva upokojencev Dobrovo. Zmagala je domača ekipa sestavi Zdravko Gabrovec, Radivoj Velišček, Darko Mišigoj in Zvezdan Prinčič. Drugo mesto je osvojila ekipa DU Kojsko, tretje mesto DU Deskle in četrto mesto DU Medana. Dobrovska upokojenska ekipa med drugim uspešno zastopa briške vrste tudi na turnirjih s prijateljskimi klubi iz severnoprimorske regije. Naj še dodam, da je DU Medana v Vipolžah organiziralo ženski in moški turnir. Zelo smo ponosni na našo mlado sekcijo. Ekipa uspešno tekmuje v 1. državni mladinski ligi. V prvem delu sezone je za našo ekipo igral eden izmed najboljših mladih balinarjev na svetu Gašper Polh iz Sežane. Organizirali smo tudi državno prvenstvo v dvojicah, vendar prvenstva zaradi slabega vremena nismo mogli odigrati v Vipolžah, saj nimamo pokritega balinišča. To ponovno nakazuje potrebo, kako nujno je za organizacijo prvenstev na nivoju našega kluba pokriti obstoječe balinišče. Želja se nam bo, kot kaže, kmalu uresničila. Zvezdan Prinčič, predsednik Balinarskega kluba Brda Jesen 2018 / Briški časnik / 24
Dogodki
OZVVS Brda
Na obisku letalske baze v Avianu Tudi letos smo se članice in člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Brda skupaj s partnerji in partnerkami odpravili na vsakoletni tradicionalni izlet. 65 udeležencev je obiskalo Natovo letalsko bazo v Avianu. Ob prihodu nas je v sprejemni dvorani pozdravil namestnik poveljnika baze. Sledila je izmenjava protokolarnih daril, nato pa predstavitev letalske baze. Zajemala je zgodovino nastanka in delovanja od leta 1911 do danes, območje in operacije delovanja letalski sil ameriškega vojnega letalstva, seznanili smo se z osebjem in enotami v bazi ter slišali druge zanimive podatke. Po predstavitvi smo se odpeljali k vzletni stezi, saj smo imeli srečo, ker je šest letal F-16 pristalo ob povratku z naloge, šest pa vzletelo, kar je dalo velik pečat celotnemu izletu. Ogledali smo si še bazo in se seznanili z njenimi kapacitetami ter prisluhnili predstavitvi letala F-16 in oborožitvenih sistemov v enem od številnih hangarjev.
Po triurnem obisku baze smo se odpravili proti Krasu, kjer smo imeli postanek pri kostnici tretje italijanske armade iz obdobja prve svetovne vojne v Sredipolju (Redipuglia). Ogledali smo si muzej in hrib sv. Elije, kjer je bilo prvotno italijansko vojaško pokopališče, zdaj pa na njem nemo počivajo številni topovi iz tega obdobja, ki spominjajo na krvavo morijo soške fronte, ko so še bruhali svoje smrtonosne izstrelke na položaje obeh vojskujočih armad kraljevine Italije in Avstro-ogrske monarhije. Kostnica s pokopanimi 100.187 vojaki, ki so padli na tem območju, je bila žal zaradi obnove zaprta, zato je teknila osvežitev s hladnim napitkom v prijetnem lokalu poleg muzeja.
Čelo 2018
Okrepčali smo se v osmici pri Krčarju v Selah na Krasu, kjer so nas razvajali z odlično hrano in domačo kraško kapljico v prijetnem kraškem ambientu s prijaznim osebjem. Izlet smo zaključili v večernih urah s povratkom na Dobrovo. Predsednik OZVVS Brda Mitja Močnik je udeleženkam in udeležencem zaželel prijeten in varen dopust ter se zahvalil za udeležbo in prijetno vzdušje.
Besedilo in fotografija: OZVVS Brda
Tradicionalni turnir v nogometu in odbojki na mivki Konec avgusta smo se člani Mladinskega društva Neblo še zadnjič zbrali in organizirali že tradicionalen turnir v nogometu in odbojki na mivki na športnem igrišču Čelo v Hruševlju. Dogajanje je potekalo celotno popoldne. Začeli smo z najmlajšimi iz NK Brda. Pomerili so se nogometaši in nogometašica ekipe U9, ki so poskrbeli za pravo športno vzdušje. Zahvala gre NK Brda za sodelovanje, še posebej pa trenerjema Mateju Debenjaku in Janiju Rijavcu. Po končani revialni tekmi U9 so se v nogometu pomerile štiri ekipe, v odbojki na mivki pa pet ekip. Pri nogometu so slavili ekipa Team 5 minut, v odbojki pa sta bila najboljša Tea Golob in Tomi Strel. Vsem tekmovalcem čestitamo ter se jim zahvaljujemo za sodelovanje in »fair play«. Po zaključenem športnem delu se je zabava preselila pod šotor, kjer nas je do poznih ur zabavala skupina 7 Šrit ter DJ Torta. Iskrena hvala vsem sponzorjem in podpornikom. Seveda pa gre zahvala tudi vsem, ki ste nas obiskali ter nas podprli s svojo energijo. MD Neblo Jesen 2018 / Briški časnik / 26
Dogodki
Novost na Humu
Defibrilator na stavbi trgovine Fama V sklopu praznovanja Poletje na Humu, praznika Vaške skupnosti Hum, smo na prvem izmed mnogih dogodkov predali nov defibrilator v uporabo. Kljub temu, da sodelujem že od začetka pri projektu ŽO SDS Brda pri zbiranju sredstev za defibrilatorje in organizaciji izobraževanj temeljnih postopkov oživljanja v Brdih, sem neizmerno vesela in hvaležna, da ga imamo končno tudi na Humu. Niti slučajno si nismo predstavljali, da bo zastavljeni cilj pridobiti vsaj dva defibrilatorja v Brdih, presegel že številko 19. To kaže samo na to, kako znamo biti Brike in Brici sočutni in pokazati, da nam ni vseeno, kadar je potrebno pomagati sočloveku. Zelo smo veseli, da so tudi ostale vasi prepoznale, kako pomembna je ta naprava za življenje in se organizirale ter jih sami nabavile. Najbolj pa je vzpodbudno, da se sredstva še naprej zbirajo in prenašajo na ostale lokacije, kjer naprave še nimajo. Naslednja sredstva gredo za nakup defibrilatorja v Podsabotinu. Tudi Občina Brda je prepoznala pozitivno plat tega projekta in prejela naziv Srcu prijazna občina. Z mobilno aplikacijo I HELP omogoča večjo varnost preko že 10 aktivnih posredovalcev v Brdih. Pomoč Simona Mariniča, ki prostovoljno pregleduje in nadzoruje defibrilatorje, je zelo cenjena. Tečaji prve pomoči so bili že organizirani in s tem bomo v naslednjih mesecih še nadaljevali, zato vas vabim, da se jih udeležite in se naučite rokovanja z defibrilatorjem in osvežite znanje prve pomoči. V Briškem časniku ste si že lahko prebrali, kako rokujemo z napravo in kako pomemben je pri reševanju človeških življenj. Če pričnemo s temeljnimi postopki oživljanja takoj oziroma v štirih minutah po srčnem zastoju in opravimo prvo defibrilacijo najkasneje v desetih minutah po zastoju srca, ima bolnik 40-odstotno možnost, da preživi.
Avtomatski defibrilatorji so bili v Brdih že uporabljeni, tudi na Humu, in naša vaščanka Bruna, ki je defibrilator ob predaji postavila na svoje mesto, zelo dobro ve in se spominja, kako težko je v takih trenutkih, vendar je zelo hvaležna, da ga imamo tudi na Humu. Ob predaji nam je nekaj vzpodbudnih besed namenila tudi direktorica občinske uprave Anita Manfreda, ob zaključku pa nam je mladi glasbenik, domačin iz Podsabotina, učenec godbeniške šole Pihalnega orkestra Brda Tine Marinič zaigral skladbi na klarinet. Najlepše se zahvaljujemo vsem donatorjem, ki ste po svojih zmožnostih lahko prispevali sredstva za nakup defibrilatorja na Humu. Hvala vam za vaš srčni namen. Resnično upam, da vam defibrilatorja ne bo treba nikoli uporabiti, če pa ga že boste morali, pa le korajžno, ker če boste s tem rešili življenje, je bil nakup aparata še kako upravičen. Ne oklevajte, če ga boste rabili. Več škode naredite, če nič ne naredite. Teja Jelina, VS Hum
Praznovanje za vse vaščane
Svet' Rok v Kozani Vaščani Kozane so tudi letos tradicionalno 16. avgusta praznovali. Na god svetega Roka, na stranskem oltarju kozanske cerkve, so se že pred drugo svetovno vojno radi poveselili, saj so se domačinke vrnile iz Avstrije, kjer so vse poletje prodajale odlično briško sadje. In ker je bilo do »vndime« še daleč, do godu vaškega zavetnika svetega Hijeronima pa tudi, je bilo razlogov za praznovanje dovolj. V 70. letih prejšnjega stoletja so svoj praznik oznanjali tudi s karavano avtomobilov, ki ji je »načeloval« domačin, preoblečen v svetega Roka. Ker je ta svetnik upodobljen s psom, ki je lizal njegove rane, je bil zraven tudi pes. Z močnim trobljenjem so privabljali ljudi k ogledu po vseh briških vaseh. Menda tudi zato, da so pokazali, koliko avtomobilov premore Kozana. Zvečer po maši so ženske pripravile piščanca in mlado in staro se je zavrtelo na plesu za petelina, ki ga je zmagovalni par odnesel domov. Danes je od običajev ostal le še ples za petelina, vendar ga nagrajenca ne neseta domov, pač pa v zameno dobita praktično darilo. Letos je darilo sponzoriral Dvor (turistična namestitev v Kozani). Praznovanje se je začelo s slovesno sveto mašo in pogostitvijo, kot je navada, ko v vasi praznujejo svojega zavetnika. Na »Sali«, urejenem vaškem igrišču, se je pomerilo devet nogometnih ekip iz Brd. V prostorih vaške skupnosti je pripravil zanimivo fotografsko razstavo mladi Kozanec Tilen Jarc. Gre za primerjalne vedute Kozane: fotografije Kozane iz Jesen 2018 / Briški časnik / 28
50. let prejšnjega stoletja je z enake perspektive posnel v sedanji Kozani. Kot bi pripovedoval zgodbo neke preteklosti, ki je ni več, pa vendar na nek nov način živi še danes. Res zanimiva in izvirna ideja. Fantje mlajše generacije so bili poleg članov vaškega sveta tudi gonilna sila organizacije vaškega praznika. Upati je, da bodo v prihodnjih letih praznovanja še lepša. V pritličju je potekala degustacija kozanskih vin v družbi razstavljenih slik društva Dablo. Ob spomeniku padlim Kozancem so svojo delavnico imeli najmlajši: sestavljali so barčice in indijanske perjanice. Odrasli so se zabavali ob zvokih ansambla Mega Mix in si vzeli čas za pogovor, ki ga v teh časih vedno primanjkuje. Preživeli smo lep, sproščen avgustovski večer. Želimo si še mnogo takih! Irena Zuljan
Dogodki Občina
Cerkev sv. Nikolaja v Podsabotinu
Posvetitev novega oltarja 2. septembra smo v župniji Podsabotin praznovali posvetitev novega oltarja. Ni naključje, da smo se na tem slavnostnem dogodku srečali ravno v času, ko mineva 75 let od zadnje daritve sv. maše na posvečenem daritvenem oltarju. Cerkev sv. Nikolaja je bila dolga leta poškodovana in zato neprimerna za daritev sv. maše in ostalih zakramentov. Pogled na cerkev je bil žalosten in vsem nam vse prej kot v ponos. Poškodovana sta bila zvonik in streha. Cerkev je bila brez stropa, lesenih vrat, cerkvenega pohištva in klopi. Svetniki so bili brez glav ali jih sploh ni bilo.
Dolga leta je pri posameznikih tlela želja po prenovi tega svetišča. V letu 1995 je ta želja dozorela, vaščani Podsabotina so pod vodstvom takratnega župnika Adolfa Šavlija zavihali rokave, najeli prepotreben kredit in pričeli z obnovo. Ni bilo lahko, vendar so dela stekla in potekala vse do današnjega dne, kar je že celih 23 let. V tem obdobju so župljani imeli daritev sv. maše in ostalih zakramentov v podružnični cerkvi sv. Lovrenca v Podsenici. Leta 1996 je bil duhovnik Adolf Šavli premeščen v župnijo Čepovan, na njegovo mesto pa je prišel župnik Jože Ipavec iz Lucije. Takoj je prijel za delo in hitro so se pokazali rezultati. V tem času sta bila obnovljena zvonik in streha cerkve. Občina Brda z županom Francem Mužičem na čelu je z denarjem veliko pripomogla k urejanju svetišča in kulturnega spomenika. Notranjo ureditev tega svetišča je načrtoval ter zanjo izdelal vso potrebno tehnično dokumentacijo pred kratkim preminuli arhitekt Franc Kvaternik. Po njegovi zaslugi so bili v minulih letih izdelani in montirani daritveni oltar, ambon, tlak prezbiterija, obnovljeni krstni kamen in stebra obeh svetnikov, prenovljena je bila tudi zakristija. Cerkvene klopi so prišle iz župnije Črni Vrh, obnovil pa
jih je mizar Stane iz Ribnice, ki je prav tako naredil omare v zakristiji in ostale lesne konstrukcije. Daritveni oltar iz marmorja je izdelal kamnosek iz Sela Vojko Mužina. Pred nekaj dnevi so pripeljali tudi glave dveh svetnikov: sv. Nikolaja in sv. Frančiška, iz sosednje italijanske župnije Šentmaver se je vrnil kip Marije begunke, ki je bila po drugi svetovni vojni odtujena. Posvetitev daritvenega oltarja in blagoslov obnovljene cerkve in kipov je vodil škof dr. Jurij Bizjak ob sodelovanju osebnega tajnika in briških duhovnikov Adolfa Šavlija, Emila Kramarja, Alojza Subana in Jožeta Ipavca. S petjem je sodeloval domači pevski zbor. Po končani sv. maši so sledile zahvale briškemu županu in vsem, ki so sodelovali v tem velikem projektu. Še posebna zahvala je šla vaščanu, najstarejšemu briškemu ministrantu in mežnarju Karlu Turku za požrtvovalno in nesebično delo, ki so ga skupaj z župnikom Jožetom Ipavcem in Olgo Krt opravili do današnjega dne. Pri ofru so vsi prisotni dobili spominske podobice z motivom oltarja in cerkve. Po obredu je sledila pogostitev ob briški kapljici in družabnem srečanju. Besedilo in fotografiji: Zoran Slejko
Župnija Biljana
Oratorij 2018 Tudi letos junija se je v župniji Biljana odvijal oratorij na temo slovenskega misijonarja Friderika Barage, ki se ga je udeležilo okoli 80 otrok. Dan se je začel z dvigom zastave in himno, nato je sledila molitev v cerkvi. Tudi letos smo animatorji posneli filmček, ki smo ga predvajali otrokom, da so lažje razumeli življenje Barage. Sledile so kateheze in delavnice. Po kosilu smo imeli velike igre. Prvi dan je bila tema velike igre Slovenija, saj je bil dan državnosti. V sredo smo se odpravili na Korado, a ker nam je vreme ponagajalo, velike igre o Indijancih nismo izvedli. V četrtek smo imeli vodno veliko igro, ki so jo organizirali briški gasilci. Teden smo zaključili s sveto mašo. animatorji Biljana Jesen 2018 / Briški časnik / 29
Dogodki
10 let doma upokojencev v Podsabotinu
Dan brez smeha je kot nebo brez ptic 12. septembra so na dvorišču doma upokojencev v Podsabotinu v prijetno toplem popoldnevu slavili 10-letnico delovanja. »Za nami je deset let ustvarjalnega dela, bivanja, smeha, dobre volje, solza in težkih trenutkov, vsega lepega in bridkega, kar prinašajo valovi življenja vsakomur izmed nas,« je uvodoma dejala moderatorka prireditve Tanja Peloz, strokovna delavka za dnevne centre. Pozdravila je prisotne in med njimi briškega župana Franca Mužiča, prvega moža doma Bojana Stanteta, predsednika sveta zavoda doma upokojencev Nova Gorica Bojana Bratino in direktorico novogoriškega zdravstvenega doma Petro Kokoravec.
Prisotne je nagovoril direktor Bojan Stante, ki je dejal, da je dom v Podsabotinu dom velike družine. Ves čas skrbijo za to, da se stanovalci počutijo kot doma. Brici so dom srčno in toplo sprejeli, prav tako občina, kjer so dobili obljubo, da bodo kmalu začeli z urejanjem parka ob domu. Dobro sodelujejo tudi z Zdravstvenim domom Nova Gorica. Za tem je bil povabljen k besedi župan Franc Mužič, ki je pozdravil stanovalce, goste in delavce doma. Obudil je spomin na začetek gradnje. Pomembno je, da so stanovalci zadovoljni in izrazil pohvalo osebju, ki zanje skrbi. Občina bo tudi v bodoče skrbela, da bo dom lahko deloval v zadovoljstvo vseh stanovalcev in zaposlenih. Bojan Bratina je pozdravil prisotne, čestital za dosežene rezultate in zaželel veliko lepega tudi v prihodnje. Spontano se je oglasila stanovalka Jožica Markočič, ki je dejala: »Ta dom ni samo hiša, je pravi dom, kjer dobro živimo, se zabavamo, izobražujemo, prijateljujemo. Zadovoljni smo z vodstvom, sestrami, ki so naše najboljše varuške, vedno so nam na voljo. V imenu vseh se lepo zahvaljujem. Tu sem zelo zadovoljna.« Prisrčen kulturni program so pripravili stanovalci in zaposleni. Predstavili so se s plesnima točkama, zapel je domski pevski zbor Češnjev cvet ob spremljavi harmonikarja Silva in pod taktirko animatorke Marine, bobnarke in bobnarji hišnega žogabenda pa so pod vodstvom fizioterapevtke Romine zaigrali dve skladbi. Na koncu so se posladkali z veliko torto, v katero sta zarezali stanovalki z najdaljšim stažem bivanja v domu: Marija Goljevšček, ki je prišla v Jesen 2018 / Briški časnik / 30
dom 10. septembra 2008, in Stana Česnik, ki se je tu naselila dober mesec kasneje, 13. oktobra. Sledilo je prijetno druženje s pogostitvijo. Ob tej priložnosti je dom izdal in založil zbornik, ki ga je uredila Romina Velušček, oblikovala pa Dajana Černic. V njem je zabeleženo delo zaposlenih, dogodki v domu, spomini, izjave, življenjske zgodbe, izkušnje, praznovanja, sodelovanja s prostovoljci …, vse pa je obogateno s številnimi fotografijami. Milena Beguš
Tema Občina trimesečja: Brda, dom rebule
Rebula je del kulturne dediščine Brd
Vpogled v zgodovino rebule
娀䄀 一䄀倀刀䔀䐀䔀䬀 䤀一 刀䄀娀嘀伀䨀 伀䈀ఁ䤀一䔀 䈀刀䐀䄀
娀䄀 嘀匀䔀 一䄀匀
吀䔀䨀䄀 䨀䔀䰀䤀一䄀
欀愀渀搀椀搀愀琀欀愀 稀愀 縁甀瀀愀渀樀漀
䬀愀渀搀椀搀愀琀椀 稀愀 漀戀ഁ椀渀猀欀椀 猀瘀攀琀 伀戀ഁ椀渀攀 䈀爀搀愀 ⸀ 䐀䄀䴀䨀䄀一 䈀䤀刀吀䤀ఁ
⸀ 吀䔀䨀䄀 䨀䔀䰀䤀一䄀
倀爀椀搀漀戀椀瘀愀渀樀攀 攀瘀爀漀瀀猀欀椀栀 猀爀攀搀猀琀攀瘀⸀
倀漀瘀攀稀漀瘀愀渀樀攀Ⰰ 猀漀搀攀氀漀瘀愀渀樀攀Ⰰ 渀愀瀀爀攀搀攀欀 稀愀 瘀猀攀 渀愀猀⸀
㈀⸀ 刀伀䴀䄀一䄀 嘀䔀䰀䤀态ఁ䔀䬀
㈀⸀ 䈀伀刀䤀匀 态䘀䤀䰀䤀䜀伀䨀
伀栀爀愀渀樀愀渀樀攀 稀搀爀愀瘀樀愀 瘀 漀戀ഁ椀渀椀⸀
伀猀渀漀瘀渀愀 椀渀昀爀愀猀琀爀甀欀琀甀爀愀 瘀 瘀猀攀 戀爀椀愁欀攀 瘀愀猀椀⸀
㌀⸀ 䘀刀䄀一䬀伀 吀刀䄀䬀伀一䨀䄀
㌀⸀ 嘀䄀䰀䔀一吀䤀一䄀 吀伀䈀䤀䨀䄀匀
倀爀椀猀琀漀樀渀漀猀琀椀 欀爀愀樀攀瘀渀椀 椀渀 瘀愀愁欀椀洀 猀欀甀瀀渀漀猀琀椀洀⸀
吀爀愀樀渀漀猀琀渀椀 爀愀稀瘀漀樀 䈀爀搀⸀
㐀⸀ 䰀䨀唀䈀䤀䌀䄀 倀刀䤀一ఁ䤀ఁ
㐀⸀ 䈀伀䨀䄀一 䴀䄀嘀刀䤀ఁ
吀爀愀渀猀瀀愀爀攀渀琀渀愀 椀渀 爀愀挀椀漀渀愀氀渀愀 爀愀戀愀 樀愀瘀渀椀栀 猀爀攀搀猀琀攀瘀⸀
䬀瘀愀氀椀琀攀琀渀攀樀愁攀 瀀爀攀縁椀瘀氀樀愀渀樀攀 ഁ愀猀愀 猀琀愀爀攀樀愁椀栀⸀
㔀⸀ 䈀伀刀唀吀 䴀䤀䬀䰀䄀嘀䌀
㔀⸀ 䨀唀䐀䤀吀䄀 䴀䄀嘀䔀刀
䤀稀最爀愀搀渀樀愀 愁瀀漀爀琀渀攀 椀渀昀爀愀猀琀爀甀欀琀甀爀攀⸀
㘀⸀ 匀伀一䨀䄀 䔀刀娀䔀吀䤀ఁ 匀瀀漀搀戀甀樀愀渀樀攀 搀攀氀漀瘀愀渀樀愀 欀甀氀琀甀爀渀椀栀 搀爀甀愁琀攀瘀⸀
㜀⸀ 䄀䰀䔀䬀匀䄀一䐀䔀刀 䈀唀紁䤀一䔀䰀 娀愀愁ഁ椀琀愀 戀氀愀最漀瘀渀攀 稀渀愀洀欀攀 䈀爀搀愀⸀
㠀⸀ 一䤀一䄀 䈀䔀ఁ 匀瀀漀搀戀甀樀愀渀樀攀 椀稀漀戀爀愀縁攀瘀愀渀樀愀 洀氀愀搀椀栀⸀
㤀⸀ 匀䤀䴀伀一 䴀䄀刀䤀一䤀ఁ 倀爀漀猀琀漀瘀漀氀樀渀漀 最愀猀椀氀猀琀瘀漀 稀愀 愁攀 瘀攀ഁ樀漀 瘀愀爀渀漀猀琀⸀
⸀ 嘀䄀䰀吀䔀刀 䘀䄀䈀刀䤀䌀䤀䨀伀 刀愀稀瘀椀樀愀渀樀攀 最漀猀瀀漀搀愀爀猀欀椀栀 搀攀樀愀瘀渀漀猀琀椀⸀
䬀爀攀瀀椀琀攀瘀 欀愀欀漀瘀漀猀琀渀攀最愀 琀甀爀椀稀洀愀⸀
㘀⸀ 䰀䔀伀一 䬀伀刀态䤀ఁ 䴀攀搀渀愀爀漀搀渀漀 猀漀搀攀氀漀瘀愀渀樀攀 漀戀ഁ椀渀攀⸀
㈀ Pomlad 2018 / Briški časnik / 31
Dogodki
Kožbana
Vrednote NOB moramo ohraniti za naslednje rodove »Vrednote NOB moramo ohraniti za naslednje rodove,« je v nedeljo, 8. julija, poudaril Marijan Križman, podpredsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, na letošnjem srečanju v Kožbani. Spominsko srečanje se je ob spremljavi kitaristke Marjetke Popovski in harmonikarja Karla Zuljana začelo s prihodom praporščakov. Zbrane je pozdravil in nagovoril Žarko Kodermac v imenu KO ZB Brd in Občine Brda. Marijan Križman je pozdravil borke in borce, krajanke in krajane Brd, župana Franca Mužiča, podžupana Žarka Kodermaca, člana sveta Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Štefana Cigoja ter vse prisotne na prireditvi in o tem zborovanju dejal: »Smo nosilci tradicij in vrednot NOB in dogodkov, ki so zaznamovali našo polpreteklo zgodovino, kot jo je zaznamoval dogodek tu v Kožbani 9. julija 1944, ko so se na to mesto zgrinjale množice, da bi bile del zborovanja in priprav na volitve organov ljudske oblasti - krajevnih narodnoosvobodilnih odborov in odposlancev narodnoosvobodilne skupščine. Kožbana je bila prizorišče najbolj množičnega zborovanja v obdobju narodnoosvobodilne vojne v Goriških brdih. Resnično je bilo pomembno zborovanje, saj so se ga udeležili tudi predstavniki treh zavezniških misij pri 9. korpusu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, angleške, ameriške in misije Sovjetske zveze. V njihovem imenu je na zborovanju spregovoril predstavnik angleške misije Arthur Tucker. /…/ Na zborovanju je govoril tudi župnik Edo Ferjančič-Taras, ki je med ostalim dejal: 'Ne bojim se svobode, ki prihaja, bojijo naj se je tisti, ki v teh zadnjih trenutkih nočejo spregledati in se držijo daleč od naše veličastne borbe za svobodo našega naroda.' In ni bil edini duhovnik na tem zborovanju. Glavni govornik je bil Jože Srebrnič, predstavnik Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in pokrajinskega odbora OF za Primorsko, ki je bil med Brici dobro znan kot borec za pravice primorskega ljudstva. Njegov govor je bil namenjen pripravam na splošne volitve predstavnikov v pokrajinski narodnoosvobodilni odbor, ki je pomenil vlado na osvobojenem ozemlju tedanje Julijske krajine. Ljudje so takrat slutili, da se bliža konec vojne, tiranije fašizma in nacizma ter da bosta nastopila svoboda in novi red, ki bosta socialno
in družbeno pravična, ki bosta ob svobodi omogočala enakopravno in s tem boljše življenje za vse, ki so tako hlepeli po preobrazbi starega zatohlega, poniževalnega in izkoriščevalskega sistema brez vrednot. Dejstvo, da se je tu zbralo okoli 3000 ljudi, je zgovorno samo po sebi in pove predvsem o zavednosti, pripadnosti in ponosu Primorcev. Razvoj ljudske oblasti v slovenskem primorju je zajel nezadržen zamah in bil pomemben temeljni kamen času po končani drugi svetovni vojni.« V nadaljevanju je govornik na kratko povzel obdobje informbiroja in omenil nastanek organizacije Zveze borcev pred 70 leti. Spregovoril je še o Danilu Petrinji-Primožu, junaškem partizanu Istrske brigade, ki je bil pobudnik gradnje koprskega pristanišča, in zaključil: »Danes so drugi časi, pravijo tisti, ki jim zgodovina in požrtvovalnost prejšnjih generacij nič ne pomenita, vendar je neizpodbitno dejstvo, da so prav ljudje Danilovega kova ustvarili temelje družbe in njenega razvoja, na katerem temelji skoraj vsa današnja blaginja. /…/ Desna politika z Janezom Janšo na čelu pa si na vse kriplje prizadeva, da bi vrednote NOB izničila in domobrance prikazala kot borce za Slovenijo. Domobranci so zločinska vojska, ki je zagreši-
la hude zločine proti svojemu narodu, najhujši pa je bil, ko so prisegli zvestobo Adolfu Hitlerju na njegov rojstni dan v prisotnosti visokih SS-ovskih častnikov. Vztrajali bomo na zgodovinski resnici. Nedavno je bil naš častni predsednik Janez Stanovnik povabljen v Normandijo, da se skupaj z zavezniki druge svetovne vojne pokloni padlim ob izkrcavanju in osvobajanju tistega dela Evrope. In kaj še nekaterim ni jasno?« Svoje spomine na dogodek v Kožbani leta 1944 je obudila Darinka Sirk, ki je takrat recitirala pesem mladini, ki jo je za to priložnost napisala njena mama Dora Obljubek. Marijan Križman je ob tej priložnosti izročil priznanja zaslužnim članom vseh treh briških KO borcev za vrednote NOB (na fotografiji). Kulturni program so oblikovali učenci OŠ Alojza Gradnika Marja in Zala ter Marjetka Popovski in Karlo Zuljan, ki sta spremljala petje pesmi Vstajenje Primorske, s katero se je program zaključil. Moderator prireditve je bil Dominik Rusjan. Kmalu po zaključku prireditve se je razbesnelo neurje s točo, zato so se udeleženci morali na hitro raziti. Podobno je bilo tudi leta 1944. Besedilo in fotografija: Milena Beguš
Jesen 2018 / Briški časnik / 32
Dogodki
Gredičev ekskluzivni dogodek leta 2018
Harmonija podob in odtisov Na Grediču v briški vinorodni pokrajini se je na ekskluzivnem dogodku leta 2018 zbralo skoraj 200 prijateljev Grediča iz sveta gospodarstva in diplomacije, ki so jim predstavili aktivnosti v zadnjem letu, odkar so odprli novo poglavje z novimi lastniki (družino Simčič z domačije Medot v Brdih), ter prihodnje načrte. Priredili so pravo doživetje harmonije lepot narave in človeškega dela. V Gredičevo galerijo so postavili na ogled kreacije visoke trajnostne mode odmevne slovenske modne oblikovalke Matee Benedetti, predstavili so nove kulinarične specialitete kuharskega mojstra Davida Bucika ob spremljavi penin Medot, vse skupaj pa so spremljali glasbeni ritmi zasedbe Hamo & Tribute 2 Love. »V dobrem letu dni, odkar upravljamo z Gredičem, smo investirali v samo strukturo, predvsem pa uspešno konsolidirali ekipo. Imamo odličnega kuharskega mojstra Davida Bucika, ki se je v tem letu predstavil tudi med top chefi ter se tudi izdatno izpopolnjeval v tujini, tako da vseskozi prinaša nove ideje in prijeme. Zelo sem zadovoljen tudi s sezono, saj je bila zasedenost sob v zgornji meji zmogljivosti in kaže, da bo tudi v zimskem času z zasedenostjo bistveno bolje, kot je bilo lani. Že letos pričakujemo okrog petino več prihodkov kot lani, za naslednje leto pa po rezervacijah kaže še bolje kot letos. Gredič ni bil nikoli v taki formi kot je sedaj,« je povedal Simon Simčič, lastnik Grediča, glede prihodnjih načrtov pa je izpostavil: »Prizadevamo si za širitev kapacitet in same ponudbe na Grediču, kot bo na primer center dobrega počutja (wellness), trenutno smo v fazi zasnove idejnih načrtov. Dodali bomo tudi električne polnilnice za avtomobile ter tako še bolj prispevali k trajnostnem razvoju regije in turizma v Brdih.« Ker na Grediču združujejo ljubezen do estetike in narave, so v tem čarobnem ambientu predstavili s trajnostnimi vrednotami obarvano modo vzhajajoče modne zvezde, katere edinstvene kreacije so zasnovane na podlagi navdihov izginjajoče narave, zaradi izjemne lepote in uporabe inovativnih materialov, kot so jabolčno ali ananasovo usnje, pa zbujajo veliko pozornosti, kjerkoli se pojavijo. »Želimo si, da tudi naši gostje doživijo ta navdih s takšno eleganco in lepoto ter da še močneje gradijo zavest o pomenu ohranjanja narave,« je ob tem povedal Simon Simčič. Matea Benedetti je razvila luksuzno ekološko blagovno znamko, ki jo je Vogue Italia leta 2014 razglasil za eno izmed 20 najbolj perspektivnih eko znamk na svetu, lani pa je bila na svetovnem natečaju Green Carpet Award Italija izbrana med pet finalistov za prestižno nagrado modnih oskarjev, ki jih podeljujejo v milanski operni hiši La Scala, ter se tako predstavila ob boku z največjimi modnimi zvezdami, kot so Gucci, Armani, Prada, Valentino. Za ekskluzivni dogodek Grediča 2018 je Matea Bedenetti poleg razstave kreacij oblikovala tudi prav poseben stajling visoke mode, posvečen penini Medot Brut Cuvée, ki je bil ekskluzivno predstavljen v templju penin vinoteke Gredič.
Modna oblikovalka Matea Benedetti in lastnik Grediča Simon Simčič s soprogo Mojco, ki je oblečena v obleko iz jabolčnega usnja Matee Banedetti, na levi in desni pa manekeni v črni in beli obleki iz ekološke svile s pasovi iz ananasovega usnja v zlati in srebrni barvi
Gostitelja Igor in Simon Simčič ter ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev
Eldina Domazet Jesen 2018 / Briški časnik / 34
Občina
Komisija za socialna vprašanja
Sklenjen krog sodelovanja
9
»Želeli bi, da bi imeli čim manj dela,« Z vizijo in izkušnjami enoglasno povedo člani komisije za socialna vprašanja, ki sem jo imela čast spoznati sredi marca ob njihovem prvem snidenju v letošnjem letu. Deveterici Franc Mužič, kandidat za župana članov predseduje nekdanja ravnateljica dobrovskega vrtca, upokojena vzgojiteljica Nadja Šfiligoj. Šfiligojeva izžareva listi Franca Mužiča smo v tem mandatu obkljukali veliko pomembnih toplino čutnost, ki sta več kot Vprojektov, potrebni V vseh tehin le� h smo s skupnimi med katerimi: Vila Vipolže, nov zdravstveni dom na Dobrovem, močmi dosegli številne zastavljene pri obravnavi občutljivih socialnih nov prizidek vrtca v Kojskem, mladinski center Štaloni, obnovitev regionalne cilje in še več. Naša prizadevanja problemov, nastalih zaradi pomanjkanja ceste in glavnih križišč med Humom in Neblim (Križada), prenovil se je cestni in trud so prepoznali tudiodvisnosti, drugi. V odsek finančnih sredstev, pa vsemed do Mernikom in Golim Brdom, pripeljali smo vodovodno omrežje do tem mandatu smo prejeli številna vasi Belo, osamljenosti, psihičnih težav ali samo povišali smo enkratno pomoč novorojenčkom na 500 evrov. pomembna priznanja: pomanjkanja ramena, na kateroTobijesele radi - Evropska des�nacija odličnos� peščica izmed več stoterice projektov, ki so bili uresničeni v 2015 naslonili. iztekajočem mandatu.
1
- Kristalni triglav 2016 - »Prihajamo Finalis� v izboru najprodornejše iz različnih strok: od pedagogike, Pred sociale, nami jehuše veliko izzivov. Veliko TRŽNICA: uredili bomo tržnico v občine Zla� kamen 2016 manitarnega področja, zdravstva, prava in nenazadnje upokoprojektov bo realiziranih v kratkem. obrtni coni Štaloni. Predsednica komisije za socialna vprašanja Nadja Šviligoj, predsednik - Znamka Slovenija jenskih vrst.kakovos� Kompetentno obravnavamo in rešujemo probleme Vaške skupnosti Šmartno Dušan Bevčar in predsednica BB Denis Zanje se bomo v Lis� Franca Mužiča Green Pri Des� na� on 2016 občanov. tem nam pomaga pravilnik, ki smo ga sestavili Kodermac KNJIŽNICA: v prihodnjem mandatu skrbno prizadevali: - Mladim prijaznaNiko občina 2016 ter v sodelovanju skupaj s pravnico Radikon z občinbomo poiskali primeren prostor na - Kugyjevo AACC Francu sko upravo,« priznanje pove Šfiligojeva, ki dodaja, daTERME se strogo držijo SPA CENTER: investi Dobrovem. manj kottor letaje, 2015. Stopili so skupaj s komisijo za kmetijstvo Mužiču 2015 zasdolgoletno členov pravilnika, čimer zagotavljajo transparentnost po- za in upravljavca. vzpostavili sistem obveščanja o morebitnih možnostih potekajo razgovori strmeli bomosodelovanje k temu, sodelovanje stopkov. Sicer paz Avstrijsko je pravilnikKoroško komisije živa stvar. Doživel je zaposlitev pri briških ZDRAVSTVO: delodajalcih. »Medsebojno TURIZEM: obnova in oživitev da se na Dobrovem odpre pediatrična - CNN je Brdanekateri uvrs�l med še že dopolnitve, členideset se še dopolnjujejo. Spremembe omogoča hiter pretok informacij. Usklajeno delovanje predbodo mordah ponudili občinskim svetnikom v potrditev že zstavlja neodkri� vinskih regij na svetu vasi Slapnik skupaj BBC, vpis na za učinkovito ambulanta. S prvim januarjem se podlago in uspešno reševanje problemov. pred iztekom mandata. »Sledimo usmeritvam, ki omogočajo 2017 UNESCOv seznam kulturne dediščine, bo odprla nova zobozdravstvena Iščemo pa še modus, kako brezposelnim ponuditi delo pri dopravičnost, enakost in transparentnost. Pravilnik omogoča do- mačih - Vila Vipolže (2015), Šmartno dodatno uveljavljanje blagovne Z vodstvom Zdravstvenega delodajalcih,« šeambulanta. pove predsednica komisije. deljevanje pomoči v funkcionalni obliki, spodbuja k aktivnemu (2017) in vinarstvo Bjana (2016) Brdih ni tako izrazita kot v večznamke »Brda, dežela »Socialna opojnih problematika domav se dogovarjamo, da odpremo še reševanju lastne problematike preprečuje manipulacije,« so prejeli priznanje Foglioind'oro iznajdljivi,« še poudarjajo člatrenutkov«. po- jih mestih. Smo samooskrbni, eno splošno ambulanto. udarja predsednica komisije. združenja UNESCO klubov iz ni komisije. Opažajo namreč, da si sovaščani pomagajo med INFRASTRUKTURA: pridobili smo za svoje ŠPORT: urejanje Športnega parka V komisiji se pri dodeljevanju denarne pomoči zavedajo, seboj, poskrbijo sosede v stiski, jih ne zanemarjajo. Italije da samo finančna sredstva niso rešitev. Socialnemu problesredstva za obvoznico Kojsko innamreč obrtno s komisijo v Vipolžah, nove vkolesarske poti, vaVelikokrat stopijo stik predsedniki mu morajo priti do jedra oziroma ugotoviticono vzrok. Prosilce Dobrovo ter zaških ureditev središča večnamenski prostor, osvetlitev skupnosti, ki poskrbijo, da ekipa Šfiligojeve nagovori pomoči zato usmerjajo ne samo v trenutno prebroditev iz pomoči Neblega s krožiščem, uredili bomo tudi šolskega igrišča ter ureditev in razširitev potrebne, ki sicer ne bi zbrali poguma, da bi zaprosili VOLILNA 1 ampak usmerjajo, da poiščejo pozitivburnih vodENOTA življenja, za pomoč. »Pogosto se dogaja, da ravno ljudje v težkih socialkrožišče in pločnik na Humu. šolskih igrišč vse do reke Reke. 1 bilko Goran no in Simčič se nanjo oprejo. Razvijejo red, pozitivne misli, se nih in finančnih preizkušnjah nočejo pomoči, ker bi se počutili 2 Silvestra Elen Brašnić gna KMETIJSTVO: izgradnja novega ugotavljaMLADI: v izdelavi strategija za otresejo okoliščin, ki so jihSaffi priklenile na dno. Obenem od osramočeni,« deveterica članov,je ki precej energije 3 Zvezdan Prinčičda dokazujejo, da je bilakmeti prosilcev zahtevajo, socialna jskopomoč oskrbovalnega centra mlade. Skupaj z mladimi bomo porabi ravno pri prepričevanju slednjih, naj izpolnijo vlogo 4 Irena namenjena Gašparin Obljubek dejansko kritju življenjskih potrebščin. Pripomoč tem pri (Agrarija), sooblikovali vsebine Mladinskega začrpanju pomoč. ugodnih »Želimo poudariti, da socialna pomoč ni tabu tema 5 Matjaž Peršolja velja omeniti, da so najpogostejši razlogi, ki kreditov briške skupnosti na Javneminskladu centra Štaloni. da je malega strah popolnoma odveč. Komisija je bila ustanovljena 6 Alijana Semenič soočajo s težkimi socialnimi preizkušnjami,gospodarstva izguba zaposliz nalogo, da se nanjo naslonijo občani v stiski,« še dodajajo Goriške. SOCIALNI UTRIP: še naprej bomo tve, nizke pokojnine 7 Marjan Mišigoj in osamljenost, zdravstvene težave ter člani komisije. ŠOLSTVO: zgradili bomo nov prizidek posebno namenili družinam bolezni odvisnosti. 8 Herman Sitar Nazadnje velja omeniti tudi pozornost dobrotnike, ki so samo lani sodelovanje« na Dobrovem.komisiji Gradnjazasesocialna bo in občanom v stipreko ski. Nadaljevali 9 »Premikamo Nataša Fikfakse v pravo smer. Ključno jevrtca vprašanja donirali 2000 evrov.bomo Ena pisanju izmed pričela kv naslednjem letu. številnih presunljivih tudi s subvencioniranjem obrestnih 10»Pomagamo Tjaž Mužič po najboljših močeh, spodbujamo gest je bila akcija Rotary Cluba vlog za socialno pomoč, marsikdaj se odpravimo tudi na dom Medana Goriška, ki jemer stanovanjskih kreditov mladimna briški družini omogočila letovanje INTERNETNO OMREŽJE: v naslednjem kVOLILNA pomoči potrebnim ENOTA 2 in jih prepričujemo, da se lahko oprejo na Debelem rtiču. »Precejdružinam. donatorjev želi ostati anonimnih, mnoletu bomo zgradili ko za cca 3.000 nas,« še poudarjajo člani komisije. Zato pa je potreben skle- opti gi poiščejo pri nas le informacije ali namige, koga naj z donaci1 Vilko Prinčič gospodinjstev. SKRBzahvaljujemo ZA STAREJŠE: uredili bomo park njen krog sodelovanja občinskimi in jo osrečijo. Vsem se iskreno za pomoč!« zaključu2 Aleksandra Jakin med občinsko upravo, ob Domu upokojencev Podsaboti n, županovimi komisijami, krajevno in vaškimi skupnostmi, je predsednica komisije, ki ne skriva dejstva, da je pred njimi 3 Domen Drufovka UREJANJE DOBROVEGA: uredili bomo centrom zaPrinčič socialno delo, centrom za pomoč na domu, no- še veliko izzivov. Edenvarovana dnevnicentra center. od teh je stanovanja, ureditev dnevnega za 4 Agnes preostali del Dobrovega vse do Gradu vogoriškimi policisti in Osnovno šolo Alojza Gradnika Do- starejše in dementne. 5 Franc Vendramin Dobrovo. VAŠKE SKUPNOSTI: namenili jim brovo, kar je Šfiligojeva s svojo ekipo tudi uspela vzpostaviti. 6 Marta Mavrič bomo več sredstev in pomoči pri Lani so obravnavali 19 vlog, šest manj kot leto prej in kar 12 Erika Koncut samostojnem delovanju. Pomlad 2018 / Briški časnik / 35
Dogodki
O Ludviku Zorzutu
Z otvoritve muzejske razstave v Medani 25. aprila 2018 Te dni pred 41 leti se je v Medano za vedno vrnil Ludvik Zorzut. V 85. letu je 27. aprila 1977 umrl v Kanalu ob Soči, dva dni za tem je bil v rodnem kraju pokopan. Leksikoni ga opredeljujejo kot pesnika, publicista, muzealca in arhivista. Dodajajo, da je bil tudi narodopisec, narodni delavec in planinec. Za literarnega kritika in zgodovinarja dr. Tarasa Kermaunerja je bil Ludvik Zorzut »lahkoten, prijazen, dobrosrčen, zase ne stremljiv, pač pa ljubeč svojo zemljo, planine, kmete, rojake, vino, veselje.« Domačini so ga poznali kot gospoda Ludvika, prijatelji so ga predvsem zaradi nekakega potovalnega nemira, ki ga je navdajal, poimenovali Ahasver. Za vse, ki smo ga doživeli in v živo spremljali del njegove življenjske poti, pa je bil Ludvik Zorzut svojevrstna osebnost, z literarnim navdihom prežeti pričevalec svojega in preteklih časov ter hkrati osebnost, ki je povezovala v duhu in dejanjih dve stoletji, v katerih je živel. Bil je ljubitelj starožitnosti in njih posnemovalec. V širokem razponu svojega dela in zanimanja je bil tako enkraten in samosvoj, a obenem zrcalo časa, da smo se njegovi mlajši sodobniki pogosto spraševali, prevzeti od njegove izvirnosti, kaj bo, ko ga ne bo več in kdo bo zapolnil vrzel, nastalo z njegovim odhodom. Ludvika Zorzuta hranim v svojem pomnjenju od deških let dalje, ko smo najmlajši člani Planinskega društva Nova Gorica z njegovim, v rimah napisanem skeču, ponavljajoč refren Kamen na kamnu, zrno pri zrnu, živel planinski dom na Krnu, na tak način okoli leta 1950 sodelovali pri gradnji Gomiščkovega zavetišča. Potem sem napeto poslušal njegove šegave in duhovite rime na planinskih slavjih Jesen 2018 / Briški časnik / 36
od Trstelja in Golakov vse do julijskih očakov. Zapomnil sem si nekaj verzov in jih navdušeno zapisal po spominu. Kot dijak sem ga srečeval v skupni pisarni ustvarjalcev Goriške knjižnice, Goriškega muzeja, Pokrajinskega arhiva in spomeniške službe v zgradbi osnovne šole v Solkanu. Dijaki in učenci smo tedaj vedeli, da Ludvik Zorzut in sodelavci delujejo kot varuhi naše kulturne dediščine. Od časa do časa so nam pokazali, kako novo knjižno ali muzejsko pridobitev ali pa tisto, kar so prejeli na posodo, da jo priložnostno razstavijo za javnost. Na primer originalne protestantske knjige za razstavo ob 400-letnici slovenske knjige leta 1951. Spomnim se tudi, kako je Ludvik Zorzut prihajal mimo mojega doma na solkansko železniško postajališče, da ga vlak odpelje v Kanal, kjer je z družino živel od leta 1949, potem ko je moral zapustiti Italiji pripadajočo Gorico. Nato sem spremljal njegovo sodelovanje v Planinskem vestniku, v Koledarju Celjske Mohorjeve družbe, a še najbolj tisto pisanje s krajevno domoznansko vsebino, kar je objavljal v tedniku Soča. Časnik je izhajal v Gorici in je tudi s svojim naslovom ohranjal vezi z goriško slovensko preteklostjo. V času po priključitvi je bila najlažje in tudi brez ovir dosegljiva informacijska povezava obeh delov Goriške, ki ju je ločila državna meja. Zorzutovemu pisanju, razpetemu med zgodovino in narodopisjem ter vsakdanjostjo, dolgujem tudi svoje nagnjenje k domoznanstvu. Ko pa je Zorzut dodal k tem objavam skoraj obvezno kako pesniško stvaritev, se mi je še tesneje vtisnil v zavest. Vzpostavila sva stike, ki niso bili zgolj priložnostni in generacijsko spoštljivi. Zrasli so v strokovne pogovore, zlasti od takrat dalje, ko sem se odločil za študij zgodovine in je bil Zorzut že upokojen, saj se je od začetka leta 1953 poslovil od mesta upravnika Goriškega muzeja, potem ko je bil na to mesto imenovan jeseni leta 1952. Ko sem ga trinajst let za tem, leta 1965, na tem delovnem mestu nasledil, sem moral dobro spoznavati pionirsko delo, ki ga je od konca vojne opravil pri evidentiranju in ohranjevanju premične in nepremične kulturne dediščine na območju nekdanje zgodovinske dežele Goriške. Bil je prvi Slovenec, ki je na Goriškem kot predstavnik oblasti skrbel za »kulturne vrednosti«, kot so takrat imenovali različno, bolj izbrano gradivo, ki je pripadalo preteklosti. Od maja leta 1945 do septembra 1947 je bil referent za arhive in kulturne vrednosti pri goriškem okrožnem narodnoosvobodilnem odboru, zunanji sodelavec posebnega oddelka pri Muzeju narodne osvoboditve Slovenije v Ljubljani z nalogo, da zbira gradivo o narodnostnih razmerah pri Slovencih v Italiji. Zaradi tega raziskovalnega delovanja, zlasti v slovenski Benečiji, je bil leta 1949 prisiljen zapustiti Gorico. Razlog tega ukrepa italijanskih oblasti je bila insinuacija, povezana z jugoslovanskosovjetskim političnim sporom. Podobno kot
po prvi svetovni vojni, ko je iz Italije prišel v matično domovino, je bilo tudi po drugi vojni. Med letoma 1949 in 1950 je deloval kot referent za muzeje in arhive pri Oblastnem ljudskem odboru za Goriško. Nato je bil delavec Okrajnega odbora Gorica v pripravah za ustanovitev knjižnice in nato tudi muzeja v Novi Gorici. V tem pripravljalnem obdobju je opravil veliko terenskega dela, ki se je pokazalo v obsežni topografiji premične in nepremične kulturne dediščine, v seznamu, ki je močno koristil tudi mlajšim generacijam novogoriških muzejskih delavcev. Radovedno smo listali po njem. Tudi kot upokojenec ni miroval. Poznavanje rodnih Brd, Brdom bližnje Benečije in drugih predelov Primorske od Julijskih Alp do Krasa je strnil v časopisnih in revijalnih objavah. Deloval je v osrednjih slovenskih društvih etnologov, zgodovinarjev, zemljepiscev, arhivarjev in konservatorjev. Nobeni izmed teh strok ni po izobrazbi pripadal, a se je znal strokovnega dela priučiti, da je mogel sodelovati, če drugače ne, pa vsaj kot zanesljiv informator. Posebno pozornost je poklanjal tudi krajevnim domoznanskim organizacijam kot Zgodovinskemu društvu za Goriško ali pripravljalnemu odboru za postavitev muzeja za Tolminsko. Ta odbor je postavil spominska obeležja nekaterim uveljavljenim tolminskim rojakom. To obliko obujanja spomina na preteklost je nato gojil Klub starih goriških študentov, ki se mu je Zorzut pridružil, pravzaprav je bil med njegovimi ustanovitelji. Bil je udeležen na vseh slavjih, ki jih je klub pripravil širom Primorske. Nastopal je kot govornik z rimano besedo, tako tudi v Brdih 26. septembra 1971, ko je klub v Višnjeviku odkril spominsko ploščo duhovniku Andreju Žnidarčiču. To pa je bil le eden izmed Zorzutovih številnih govorov take vrste v Brdih. Dejavnost Kluba starih goriških študentov je bila izjemen pojav, ki je mogel zrasti le na teh zahodnih tleh slovenskega ozemlja in Zorzut je Klubu starih goriških študentov po pravici pripadal, saj se je v Gorici šolal od leta 1904, najprej na vadnici, nato na gimnaziji in tu začel tudi s študijem na bogoslovju. S tem pa Zorzutov življenjepis še ni povsem prikazan. Obšli smo čas, ki ga je preživel v Mariboru kot magistratni uradnik, v začetku vojne se je pred Nemci odselil iz Maribora in se končno še med vojno vrnil v domače kraje, v Gorico. V času med obema vojnama se je Zorzut posvetil publicistiki in pesnjenju ter delovanju v planinski organizaciji. Planinstvo je sicer gojil od mladih nog in mu ostal zvest do konca življenja. Tako kot je bil zvest tudi glasbi. Zlasti petju in orglanju v cerkvah, da s tem v povezavi ne poudarimo znova ustvarjanja improviziranih verzov, ki jih je tolikokrat znal pripovedovati v družabnih okoljih. Zorzutovi življenjepisci poudarjajo njegovo privrženost narodopisju, ker v njem, kakor ugotavlja literarni zgodovinar in bibliotekar,
Občina Dogodki
O Ludviku Zorzutu poznavalec Zorzutovega vsebinsko tako razvejanega delovanja Marijan Brecelj, korenini pretežni del njegovega literarnega ustvarjanja. Če je narodopisje vsebinski nastavek in vodilo Zorzutovega ustvarjanja, so krajina tega ustvarjanja Brda. Tako razumemo poezijo. Na podoben način pa je mogoče označiti tudi Zorzutove prozne objave, v katerih dobijo narodopisni ali kar domoznanski poudarki še večjo veljavo. Zorzut je svoje članke pisal na lasten način. Igrive in lahkotne so njegove refleksije iz vsakdanjega ali prazničnega življenja slovenskega podeželja. Vanje vnaša folklorno motiviko. Desetletja dolgo ni menjal svojega sloga. Sestavek Božič v prognanstvu – Božič v domovini iz leta 1920 v goriški Mladiki napoveduje vse značilnosti kasnejših. To je bila prva objava, če izvzamemo Zorzutovo pisanje v šolskih letih. Poleg tega ta božični sestavek spominja na čas, ki ga je Zorzut preživel v italijanskem begunstvu med prvo svetovno vojno. Krajine Zorzutovega pisanja so še Vipavska dolina, Beneška Slovenija, alpski del Posočja, srednje Posočje okoli Kanala ob Soči, Cerkljansko in Pohorje. Ludvik Zorzut je samosvoja osebnost v slovenski kulturi 20. stoletja. Namenoma poudarjamo vseslovenski okvir, saj je bil razpet med Brdi in zahodno Slovenijo ter Pohorjem in Štajersko. Svojevrsten je bil kot pesnik in kot domoznanec. Začel je delovati v času, ko se je tudi zahodna Slovenija že otresla diletantizma, zlasti v zgodovinopisju. A zdi se, da se
je Zorzut še vedno oziral v sredino 19. stoletja. Sam se je svoje vrednosti dobro zavedal, ko je kako leto pred smrtjo zapisal v opravičilo in napotilo: »Sedanji in poznejši pričevalci, pripovedniki, domoznanski pisci se bodo morali le temeljiteje poglobiti v žitje in bitje novo prerojenih Brd.« Zorzut ni napisal temeljitih študij na področju zgodovine, etnologije, arhivistike ali konservatorstva, toda sleherni pregled teh ved in dejavnosti na Primorskem ne bo mogel prezreti njegovega življenjskega primera. Vse te vede mu vendar veliko dolgujejo, veliko zaradi pionirskega in organizatorskega dela, drobnih podatkov, ki jih je objavljal in tako ohranjal v svojih spisih. Dolgujejo pa mu tudi zaradi tistega, kar je sodil pisatelj Fran Saleški Finžgar: »Vi, Zorzut, ste mojster, znate iz malega, iz nekaj nepomembnega, izluščiti, napraviti celo reč zanimivo, ki se jo lepo bere. Kar nadaljujte!« Z Ludvikom Zorzutom se briškega narodopisja, preteklosti, umetnostne zgodovine in sorodnega lotevajo nove generacije. Rezultati njihovih raziskav se objavljajo in očiten je razloček med temi objavami in Zorzutovimi spisi. Če pri tem pomislimo na njegovo življenjsko pot, je taka primerjava vendarle neupravičena. Zorzut je pričevalec in poročevalec z literarnim navdihom, saj mu je podobno kot poezija tudi publicistika »privrela je iz srca« in želel je, da bi njegovo pisanje kar največ zaleglo, da bi imelo kar največ bralcev.
Ko je Marijan Brecelj pisal uvodna besedila in opravil uredniško delo pri Zorzutovi pesniški zbirki Ptička bregarca leta 1974, je potožil o neodmevnosti Zorzutove poezije v slovenski literarni zgodovini, uporabil je celo besedo diskriminacija. Leta 1990 je v Kermaunerjevi knjigi Poezija slovenskega zahoda našel zasluženo mesto tudi Ludvik Zorzut. Letos se na ožjem Goriškem posebej spominjajo stoletnice smrti jezikoslovca patra Stanislava Škrabca in stoletnice smrti pisatelja Ivana Cankarja. Tudi njima se je v svoji vsestranskosti posvetil Ludvik Zorzut, saj je ob postavitvi Škrabčeve spominske plošče na zidu kostanjeviškega samostana te dni pred 48 leti prebral jezikoslovcu namenjeno prigodnico, v letu 1976, ko smo obhajali stoletnico Cankarjevega rojstva, pa je Ludvik Zorzut pripravljal članek Cankar in Brda. Smrt je preprečila, da bi delo dokončal. Končal bom pol za šalo pol zares z besedami Ludvika Zorzuta, ki je enemu izmed graditeljev planinske koče na Trstelju ob njenem odprtju 20. avgusta leta 1950 zapel v zahvalo: Čeprav je zdravnik, je postavil ta lik, postavil je zadnji kamen in je rekel: Amen!
Branko Marušič
Briški izzivi 2018
Pomemben je bolnik Rak je najpogostejši vzrok obolevanja in smrti v svetu in pri nas. Rojeni danes bodo do svojega 75. leta starosti zboleli vsak drugi moški in vsaka tretja ženska, smo lahko 20. septembra slišali na simpoziju o limfomu v Vili Vipolže. Vsako leto v Sloveniji za rakom zboli 12.000 ljudi, umre pa nekaj več kot 6.000, torej več kot je občanov Občine Brda. Zdravstvo je na področju rakavih obolenj v zadnjih letih zelo napredovalo. Predstavitvi nekaterih novosti smo prisluhnili na letošnjih Briških izzivih. Srečanje je v ospredje postavilo potrebe bolnika. »Na področju prepoznavanja bolezni, diagnostike in zdravljenja nosijo odgovornost zdravstveni strokovnjaki, vendar največjo odgovornost k zdravljenju morata prevzeti tudi bolnik in okolica. Zdravniki smo tukaj samo v pomoč,« je pojasnila primarij dr. Nataša Fikfak. Pri katerih opozorilnih znakih lahko posumimo na limfom? Fikfakova našteva: »Značilne so povečane bezgavke, in to na vidnih mestih: na vratu, v podpazduhah, v dimljah. Značilna je tudi povečana temperatura na okrog 37,5 stopinj Celzija, ki ne pade in se nas drži vsak dan, pri čemer ne kašljamo oziroma nismo prehlajeni ali nimamo kakšnih drugih bolezenskih znakov. Značilno pa je tudi nenamerno hujšanje vsaj za deset
odstotkov v obdobju treh mesecev. Značilna sta tudi splošna oslabelost in nočno potenje, ki ni nikakor podobno potenju zaradi poletne vročine.« Sicer pa je na Briških izzivih predstojnik novogoriške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje in predsednik društva ko-RAK.si Marko Vudrag izpostavil, da se stanje na Goriškem izboljšuje. Rakava obolenja najpogosteje prizadenejo starejše ljudi. Na Goriškem je odstotek obolelih, kljub pretežno starejši populaciji, med boljšimi v Sloveniji. Besedilo in fotografija: Erika Koncut Jesen 2018 / Briški časnik / 37
Volitve
VOLITVE 18
Predstavitev kandidatke za županjo:
Teja Jelina
Kako bi se predstavili? Vsakega človeka kaj žene skozi življenje, za kar se je vredno truditi in boriti. Zame je na prvem mestu družina, zatem pa Brda. V sebi sem našla svoja Brda, za katera rečem, da so moj dom, čeprav nisem rojena tukaj. Po žilah mi teče briška kri in verjamem, da je usoda hotela, da sem prišla v Brda in da tukaj živim in delam. Stara sem 41 let, poročena na Hum in mati dveh hčera. Končala sem srednjo geodetsko šolo in višješolski strokovni študij za komercialista, govorim angleško in italijansko. Po letih službe v podjetjih sem se odločila za delo na moževi kmetiji in nadaljevala z družinsko tradicijo kmetovanja. Po značaju sem prijazna, vedno nasmejana, poštena, dosledna. Zelo rada sem med ljudmi in aktivno sem vključena v družbeno življenje Brd. Obveznosti sprejemam z odgovornostjo in funkcije na področjih kmetijstva, šolstva in politike opravljam zelo resno. Zakaj kandidirate? Ravno zaradi moje aktivnosti so Brici v meni prepoznali zanesljivega in povezovalnega človeka, ki bi znal voditi Brda v naslednjem mandatu. Kot aktivna občanka, predsednica vaške skupnosti in svetnica spremljam razvoj Brd že vrsto let in vidim, da je čas za županjo, ki bo v delovanje občine prinesla svežino in drugačen pristop k vodenju občine, zato želim pokazati, da s svojo mladostjo, delavnostjo, znanjem in izkušnjami ter s svojo vizijo to zmorem. Vredno se je torej odpraviti na to pot – za vse nas. Katere probleme vidite v Brdih in kako jih boste reševali ter za katere dejavnosti boste namenili občinska sredstva? Dokončati je treba nerealizirane projekte in se lotiti novih. Če hočemo, da se Brda vsestransko razvijajo, moramo doseči še večjo prepoznavnost ter urediti uradno registracijo in krepitev blagovne znamke Brda. Da bi mlade zadržali v Brdih in da bi se nove družine priseljevale v Brda, jim moramo zagotoviti stanovanja in nova delovna mesta. Pomembno je vlaganje v kmetijstvo, dopolnilne dejavnosti, gospodarstvo, turizem, v izgradnjo prometne in komunalne infrastrukture, skrb za čisto okolje, socialno varstvo, kulturo, šport in mladinske dejavnosti.
Otroci nujno potrebujejo nov prizidek vrtca na Dobrovem in novo telovadnico oziroma večnamensko dvorano. Brda še nimajo prepotrebnega javnega bazena, dodano vrednost bi pomenila tudi ureditev športnega parka v Vipolžah. Potrebno je poskrbeti za infrastrukturo, namenjeno lažjim športnim aktivnostim za starejše in seveda izkoristiti sredstva, ki nam jih ponuja Evropska unija. In ker je prvi vtis najbolj pomemben, moramo poskrbeti za urejenost, čistost in lep izgled okolja, na primerno lokacijo pa umestiti tržnico in avtokamp. Zelo pomembno je vlaganje sredstev v pridobivanje novih znanj, da bi bili v slovenskem in svetovnem merilu lahko konkurenčni in uspešni. Pri reševanju problemov sem vedno znala prisluhniti vsem argumentom vpletenih, da smo težave karseda konstruktivno rešili in zaključili. Trdno sem prepričana, da so vsi problemi, če je le volja vseh, rešljivi. Kaj boste najprej naredili, če boste izvoljeni? Našim otrokom v vrtcu na Dobrovem je potrebno zagotoviti kakovostne pogoje bivanja, zato se bom najprej posvetila projektu izgradnje prizidka vrtca na Dobrovem, ureditvi nujno potrebnih parkirišč in dodatnih zunanjih površin.
Veliko pomanjkljivosti pa sem zaznala na področju delovanja vaških in krajevne skupnosti, zato bom v začetku namenila veliko pozornosti za vzpostavitev sistema, v katerem bodo te ponovno dobile smisel delovanja in zastopanja tako občine kot vaščanov. Potrebno jim je vrniti funkcijo v odločanju, hkrati pa jim naložiti odgovornost za opravljeno delo, določiti terminski plan za izvedbo investicij ter obveščati vaške in krajevne svete o aktivnostih, ki jih izvaja občina v njihovi vasi. Tako bo medsebojna povezava sklenjena in nihče se ne bo počutil izpuščenega iz procesa ustvarjanja. Kako vidite prihodnji razvoj Brd? Brda vidim kot lepo, urejeno, napredno in razvojno naravnano občino z razvitim kmetijstvom in bogatim turizmom ter predvsem z zadovoljnimi občani. Občane, ki želijo aktivno sodelovati, je potrebno medsebojno povezati, jih poslušati, jim dati možnost, da izražajo svoja mnenja in predloge ter vse skupaj povezati v celoto za skupen cilj: popeljati Brda naprej v Slovenijo in svet. Ustvariti želim skupno vizijo napredka in razvoja Brd vseh Brik in Bricev, ki si tega želimo.
Iva Sivec
Jesen 2018 / Briški časnik / 38
Občina Volitve
VOLITVE 18
Predstavitev kandidata za župana:
Franc Mužič
Kako bi se predstavili? Rodil sem se leta 1946 v Medani. Poklicno pot sem začel v mehanični delavnici na Dobrovem, kjer sem leta 1967 postal vodja, nato pa vodja transporta in mehanične delavnice v Zadružni kleti Dobrovo. Vseskozi sem bil vpet v lokalno skupnost. Od leta 1980 pa do nastanka Občine Brda sem predsedoval KS Medana, ob nastanku občine sem bil izvoljen za župana. To funkcijo opravljam že 24 let. Županovanja ne jemljem kot obveznost, temveč kot poslanstvo in izziv. Občani me poznajo kot zagnanega in vztrajnega. V ospredje ne postavljam osebnih interesov, ampak skupne. Sem kritičen, sprejemam dobronamerno kritiko, zlonamerno pa hitro odmislim. Bogate izkušnje in življenjska energija mi omogočajo, da zmorem s sodelavci in med njimi zgraditi prave, kvalitetne medsebojne odnose. Le ko so ti prisotni, lahko od svoje ekipe veliko pričakuješ. Kot županu se mi ni vedno lahko odločiti, marsikatero stvar je, to rad poudarim tudi občinskim svetnikom, dobro prespati. Zakaj kandidirate? Veliki projekti se delajo na daljši rok. Potrebno je imeti srečno roko pri sestavi strokovne in delavne ekipe, ki tovrstne naloge popelje do uspeha. V preteklosti
sem si zadal naloge, ki bi jih rad izpeljal do konca. Moj še neuresničeni projekt so na prvem mestu Terme Brda, za katerega smo investitorja že našli. Sedaj smo v fazi izbire nosilca dejavnosti. Z njim se bo odprlo 100 do150 novih delovnih mest. V teku je obnova regionalnih cest, obeta se obnova Slapnika, skrbimo za nove zaposlitve za mlade, poskrbeti moramo za starejše itd. Zato kandidiram. Katere probleme vidite v Brdih in kako jih boste reševali ter za katere dejavnosti boste namenili občinska sredstva? Mlade želim zadržati doma, zanje bi rad ustvaril pogoje za nova delovna mesta. Veliko možnost vidim v turizmu, saj prihaja v Brda vse več ljudi. Poskrbeti moramo za komunalno in cestno infrastrukturo in zagotoviti sodobno širokopasovno omrežje, ki je pogoj za uspešno delo. Mladi potrebujejo svoj prostor za druženje in aktivnosti. To jim bo nudil Mladinski center Štaloni. Še naprej bom posvečal skrb vsem društvom, pa tudi starejšim občanom, za katere bomo ob domu upokojencev v Podsabotinu uredili park, iščemo pa tudi lokacijo za gradnjo varovanih stanovanj. Kaj boste najprej naredili, če boste izvoljeni? Nadaljeval bom vse začete aktivnosti
iz tega mandata. Promocijske kot stalnico zaradi vse večjega razcveta turizma, potem pa vse projekte, ki so v teku. Med njimi je Poslovna cona pri Agrariji, v kateri bodo nova kmetijska trgovina, trgovina z gradbenim materialom in trgovina z zdravo lokalno hrano, mehanični servis in gostinski lokal. Nadaljevali bomo obnovo regionalnih cest (krožišče Gonjače, pločnik Gonjače– Kojsko, pločnik in posodobitev krožišča na Humu, obnova cestišča proti Biljani, dvig regionalne ceste proti križišču v Drnovku, križišče na Križadi). Svojemu namenu smo predali nov prizidek vrtca v Kojskem, zgrajenega na osnovi pasivne gradnje, v naslednjem letu pa je na vrsti projektiranje in izgradnja prizidka vrtca na Dobrovem. Uspelo nam je zagotoviti sredstva za izgradnjo obvoznice Kojsko. Ni se zgodila čez noč! Zanjo smo se trudili več kot dve desetletji! Dobili smo tudi investitorja za obnovo Slapnika. Nadaljevali bomo s celostno ureditvijo Dobrovega, in sicer s takojšnjo prometno ureditvijo pri osnovni šoli na Dobrovem za dovoz otrok ter z drugo fazo urejanja Dobrovega proti gradu. V naslednjem letu bomo zgradili optiko za okrog 3000 gospodinjstev in nadaljevali z urejanjem športnega parka v Vipolžah: pokrili bomo balinišče, zgradili »pump truck« progo za kolesarje ter parkirišče za avtomobile in avtodome. Kako vidite prihodnji razvoj Brd? Vsekakor v trajnostnem turizmu v najširšem pomenu besede, kamor spadajo vsi stebri, ki tudi trenutno gradijo bogato ponudbo Brd, a z večjim poudarkom na izgradnji ustrezne športne infrastrukture, namenjene turistom in domačinom, z dokončanjem ustreznejše cestne infrastrukure s pločniki za sprehajalce in s spodbujanjem e-mobilnosti, ki jo kot prednostno vpišemo v razvojno strategijo. Našo bogato dediščino je potrebno vpisati na UNESCOV seznam in kreirati dogodke na najvišji ravni ter tako dodatno povečati prepoznavnost Brd kot butične destinacije na svetovnem zemljevidu. Razvoj vidim v nadaljnjem ustvarjanju pogojev za odpiranje novih delovnih mest za mlade ter boljših pogojev za preživetje mladih družin. Iva Sivec Jesen 2018 / Briški časnik / 39
II. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 1. Damjan BIRTIČ, roj. 15. 9. 1972, Neblo 5/b, 5212 Dobrovo poklic: doktor medicine, delo: zdravnik specialist 2. Romana VELIŠČEK, roj. 11. 7. 1976, Kozana 16, 5212 Dobrovo poklic: diplomirana ekonomistka, delo: pomočnica vodje kadrovske službe 3. Franko TRAKONJA, roj. 28. 1. 1960, Senik 2/a, 5212 Dobrovo poklic: monter vodovodnih naprav, delo: upokojenec 4. Ljubica PRINČIČ, roj. 13. 8. 1950, Vipolže 32/a, 5212 Dobrovo poklic: univ. dipl. ekonomistka, delo: upokojenka 5. Borut MIKLAVC, roj. 9. 12. 1964, Zali Breg 7/a, 5212 Dobrovo poklic: trgovec; delo: varnostnik v igralnici 6. Sonja ERZETIČ, roj. 27. 11. 1961, Brdice pri Neblem 3/c, 5212 Dobrovo poklic: srednja medicinska sestra; delo: zobna asistentka 7. Aleksander BUŽINEL, roj. 9. 4. 1968, Medana 21/b, 5212 Dobrovo poklic: strojni mehanik, delo: vinar 8. Nina BEČ, roj. 28. 6. 1994, Hruševlje 18/a, 5212 Dobrovo poklic: dipl. kineziologinja, delo: študentka podiplomskega študija 9. Simon MARINIČ, roj. 26. 5. 1970, Goriška cesta 6, 5212 Dobrovo poklic: elektrotehnik, delo: upravnik stavbe 10. Valter FABRICIJO, roj. 24. 2. 1962, Kozarno 2/a, 5212 Dobrovo poklic: avtomehanik, delo: šofer
VII. LISTA BRDA BRICEM 1. Lilijana KASTELIC, roj. 16. 4. 1967, Fojana 31, 5212 Dobrovo poklic: dipl. sanitarna inženirka, delo: zdravstvena inšpektorica 2. Edvin MAVRIČ, roj. 24. 5. 1961, Kozana 99, 5212 Dobrovo poklic: strojni tehnik; delo: inšpektor videonadzora 3. Denis KODERMAC, roj. 20. 5. 1964, Neblo 1/G, 5212 Dobrovo poklic: administrativni tehnik, delo: upokojenka 4. Vasja BENEDETIČ, roj. 19. 8. 1978, Vipolže 60, 5212 Dobrovo poklic: poslovni tehnik, delo: samostojni podjetnik 5. Vesna KONJEDIC, roj. 20. 5. 1969, Krasno 12/B, 5212 Dobrovo poklic: ekonomist, delo: referent za oglase 6. Nejc SKUBIN, roj. 23. 10. 1992, Hlevnik 5, 5212 Dobrovo poklic: vzgojitelj; delo: prodajalec 7. Jožica ZALATEL, roj. 25. 4. 1972, Hruševlje 6, 5212 Dobrovo poklic: trgovec, delo: vinarka na kmetiji 8. Jure BUŽINEL, roj. 1. 12. 1999, Plešivo 37/A, 5212 Dobrovo poklic: kmetijski tehnik, delo: študent 9. Romana ŠTANFEL, roj. 25. 5. 1971, Vipolže 77/a, 5212 Dobrovo poklic: gostinski tehnik, delo: računovodja 10. Robert FERI, roj. 30. 6. 1980, Kozana 3/a, 5212 Dobrovo Poklic: dipl. ing. elektrotehnike; delo: vodja prodajnih projektov
VI. SOCIALNI DEMOKRATI – SD 1. Žarko KODERMAC, roj. 25. 4. 1953, Fojana 32, 5212 Dobrovo poklic: elektrotehnik, delo: upokojenec 2. Nadja ŠFILIGOJ, roj. 25. 8. 1952, Biljana 42/E, 5212 Dobrovo poklic: dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, delo: upokojenka 3. Branko FILEJ, roj. 18. 8. 1953, Vipolže 24/a, 5212 Dobrovo poklic: inženir strojništva, delo: upokojenec 4. Maruša MRAVLJAK FON, roj. 10. 10. 1971, Vipolže 76, 5212 Dobrovo poklic: univ. dipl. politolog, delo: varuška 5. Miran ŠIBAV, roj. 8. 3. 1952, Neblo 45, 5212 Dobrovo poklic: kmetijski strojnik; delo: upokojenec 6. Denise SIRK, roj. 10. 5. 1983, Gregorčičeva ulica 9, 5212 Dobrovo poklic: komercialist, delo: poslovni sekretar 7. Joško ZAMAR, roj. 9. 12. 1960, Neblo 44/a, 5212 Dobrovo poklic: magister gospodarskega inženiringa, delo: vodja tehnične službe 8. Monika BENEDETIČ, roj. 14. 9. 1980, Barbana 6, 5212 Dobrovo poklic: dipl. ekonomistka, delo: knjigovodja in ISO koordinator 9. Dejan SIMČIČ, roj. 5. 7. 1951, Drnovk 1/i, 5212 Dobrovo poklic: avtomehanik-voznik; delo: upokojenec 10. Edes PERŠOLJA GASPARI, roj. 19. 5. 1976, Neblo 30, 5212 Dobrovo poklic: dipl. ekonomist, delo: računovodski servis
Poletje 2018 / Briški časnik / 40
I. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI NSi 1. Aleš SIMČIČ, roj. 16. 1. 1970, Goriška cesta 26, 5212 Dobrovo poklic: kmetijski tehnik, delo: kmetovalec 2. Marija REYA, roj. 27. 4. 1964, Kozana 7, 5212 Dobrovo poklic: dipl. inženir agronomije, delo: gospodinja 3. Aldo PRINČIČ, roj. 29. 1. 1951, Kozana 6/A, 5212 Dobrovo poklic: komercialist, delo: upokojenec 4. Anja SIMČIČ, roj. 9. 2. 1999, Goriška cesta 26, 5212 Dobrovo poklic: naravovarstveni tehnik, delo: študent 5. Rok MAVRIČ, roj. 30. 4. 2000, Šlovrenc 14/a, 5212 Dobrovo poklic: strojni tehnik, delo: dijak 6. Nika BRECELJ, roj. 16. 3. 1999, Drnovk 4, 5212 Dobrovo poklic: gimnazijski maturant, delo: študent 7. Boris SREBRNIČ, roj. 4. 9. 1949, Plešivo 9, 5212 Dobrovo poklic: poslovodja, delo: upokojenec 8. Marija GAŠPARIN, roj. 30. 3. 1945, Barbana 3/a, 5212 Dobrovo poklic: gospodinja, delo: upokojenka
VIII. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 1. Edbin ERZETIČ, roj. 18. 4. 1961, Pristavo 1, 5212 Dobrovo poklic: osnovna šola, delo: kmet 2. Lara SIRK, roj. 4. 9. 1975, Hruševlje 7, 5212 Dobrovo poklic: tekstilno konfekcijski tehnik, delo: kuharica 3. Alen KOCIJANČIČ, roj. 27. 8. 1995, Neblo 21, 5212 Dobrovo poklic: tehnik mehatronik, delo: študent 4. Tamara ŠVILIGOJ, roj. 30. 3. 1984, Slavče 2, 5212 Dobrovo poklic: ekonomski tehnik; delo: vodja klicnega centra 5. Uroš ŠČUREK, roj. 21. 1. 1985, Plešivo 44, 5212 Dobrovo poklic: živilski tehnik, delo: kmet 6. Tea TRBIŽAN, roj. 28. 6. 1985, Neblo 13, 5212 Dobrovo poklic: univ. dipl. družboslovka; delo: natakarica 7. Edvard REYA, roj. 27. 10. 1982, Kozana 2, 5212 Dobrovo poklic: kmetijski tehnik, delo: kmet 8. Elis GORJUP, roj. 18. 11. 1973, Krasno 19, 5212 Dobrovo poklic: osnovna šola, delo: natakarica 9. Boštjan ŠIBAV, roj. 29. 7. 1990, Fojana 26, 5212 Dobrovo poklic: kmetijski tehnik; delo: kmet 10. Jernej GAŠPARIN, roj. 12. 3. 1993, Drnovk 11, 5212 Dobrovo poklic: kmetijski tehnik, delo: kmet
III. STRANKA MODERNEGA CENTRA - SMC 1. Oskar KRISTANČIČ, roj. 9.11.1954, Plešivo 25/B, 5 212 Dobrovo poklic: strojni tehnik, delo: upokojenec 2. Milena KLAVORA, roj. 28. 4. 1958, Zadružna cesta 3, 5212 Dobrovo poklic: ekonomski tehnik, delo: upokojenka
IX. LISTA FRANCA MUŽIČA 1. Goran SIMČIČ, roj. 10. 1. 1972, Vipolže 73/a, 5212 Dobrovo poklic: magister ekonomskih znanosti, delo: direktor 2. Silvestra Elen BRAŠNIĆ SAFFIGNA, roj. 25. 12. 1981, Neblo 15/a, 5212 Dobrovo poklic: dipl. marketinga, delo: marketing in upravljanje rezervacij 3. Zvezdan PRINČIČ, roj. 11. 8. 1956, Kozana 98, 5212 Dobrovo poklic: trgovinski poslovodja, delo: upokojenec 4. Irena GAŠPARIN OBLJUBEK, roj. 1. 8. 1965, Drnovk 11, 5212 Dobrovo poklic: likovni tehnik; delo: kmet 5. Matjaž PERŠOLJA, roj. 6. 7. 1974, Hruševlje 12/a, 5212 Dobrovo poklic: kmetijski tehnik; delo: poslovodja trgovine 6. Alijana SEMENIČ, roj. 6. 1. 1974, Kozana 121, 5212 Dobrovo poklic: zdravstveni tehnik; delo: zdravstveni tehnik 7. Marjan MIŠIGOJ, roj. 12. 5. 1951, Višnjevik 29, 5212 Dobrovo poklic: osnovna šola; delo: upokojenec 8. Herman SITAR, roj. 6. 4. 1960, Senik 5, 5212 Dobrovo poklic: poklicni zidar, delo: upokojenec 9. Nataša FIKFAK, roj. 2. 7. 1962, Fojana 27, 5212 Dobrovo poklic: spec. internistike, hematologije in onkologije, delo: zdravnica 10. Tjaž MUŽIČ, roj. 7. 1. 1984, Medana 7, 5212 Dobrovo poklic: ekonomski tehnik, delo: prodajalec
IV. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DESUS 1. Oskar BENSA, roj. 1. 12. 1951, Vipolže 100, 5212 Dobrovo poklic: ekonomski tehnik, delo: upokojenec 2. Nevenka PRINČIČ, roj. 8. 10. 1950, Vipolže 93/a, 5 212 Dobrovo poklic: ekonomski tehnik; delo: upokojenka 3. Božidar PRINČIČ, roj. 9. 1. 1949, Vipolže 32/a, 5212 Dobrovo Poklic: srednja pomorska; delo: upokojenec 4. Jolanda DRNOVŠČEK, roj. 7. 8. 1955, Krasno 1, 5212 Dobrovo poklic: osnovna šola, delo: upokojenka 5. Marinko KLINEC, roj. 18. 10. 1952, Grajska cesta 19, 5212 Dobrovo poklic: mehanik – strojni tehnik, delo: upokojenec 6. Natuška KRISTANČIČ, roj. 3. 8. 1956, Višnjevik 34, 5212 Dobrovo poklic: osnovna šola; delo: upokojenka 7. Anton ŠFILIGOJ, roj. 10. 3. 1946, Kozarno 6, 5212 Dobrovo poklic: osnovna šola, delo: upokojenec 8. Milena DORNIK, roj. 13. 2. 1955, Plešivo 54, 5212 Dobrovo poklic: osnovna šola; delo: upokojenka
Plešivo, Pristava, Senik, Slapnik, Slavče, Snežeče, Šlovrenc, Vipolže, Višnjevik, Vrhovlje pri Kožbani, Zali Breg
X. LEVICA 1. Franjo POLANC, roj. 19. 8. 1963, Gregorčičeva ulica 5, 5212 Dobrovo poklic: ekonomski tehnik, delo: / 2. Tanja ČOPREŽ, roj. 17. 4. 1987, Vipolže 30, 5212 Dobrovo poklic: dipl. prof. ital. in franc. jezika; delo: strokovna delavka z mladostniki brez spremstva 3. Tilen GRANDOVEC, roj. 15. 10. 1986, Bevkova ulica 5, 5212 Dobrovo poklic: živilski tehnik, delo: delavec v tiskarstvu 4. Damjana DORNIK, roj. 18. 9. 1975, Bevkova ulica 1, 5212 Dobrovo poklic: poslovni tehnik; delo: natakarica 5. David RUSJAN, roj. 4. 10. 1977, Vipolže 20/c, 5212 Dobrovo poklic: elektrotehnik, delo: informatik 6. Manuela ERZETIČ, roj. 21. 5. 1978, Biljana 42/e, 5212 Dobrovo poklic: zdravstveni tehnik, delo: medicinska sestra v ZD NG 7. Primož BENSA, roj. 10. 5. 1980, Vipolže 100, 5212 Dobrovo poklic: kuhar, delo: kuhar 8. Tina MAVRIČ, roj. 6. 4. 1988, Brdice pri Neblem 4, 5212 Dobrovo poklic: dipl. matematik, delo: zavarovalni agent 9. Robert SIMČIČ, roj. 4. 5. 1983, Trg 25. maja 4, 5212 Dobrovo poklic: ekonomski tehnik, delo: komercialist 10. Nejc NIKOLAVČIČ, roj. 18. 7. 1987, Vipolže 76, 5212 Dobrovo poklic: tehnik računalništva, delo: kuhar
V. BRIŠKA NEODVISNA LISTA 1. Denis RUSJAN, roj. 28. 3. 1975, Drnovk 13/a, 5212 Dobrovo poklic: dipl. ing. agronomije; delo: visokošolski učitelj, profesor, Univerza v Lj. 2. Irena BENEDETIČ, roj. 27. 6. 1958, Vipolže 65, 5212 Dobrovo poklic: dipl. ing. kmetijstva in hortikulture, delo: kmetijska svetovalka 3. Damijan KONCUT, roj. 26. 5. 1965, Višnjevik 17, 5212 Dobrovo poklic: kmetijska poklicna šola; delo: kmet 4. Karmen KRISTANČIČ, roj. 16. 10. 1963, Medana 1, 5212 Dobrovo poklic: poslovni sekretar; delo: tajnica 5. Marjan LESICA, roj. 3. 8. 1960, Kozarno 1/A, 5212 Dobrovo poklic: avtomehanik, delo: kmet 6. Tanja KODERMAC, roj. 19. 5. 1975, Hruševlje 8, 5212 Dobrovo poklic: ekonomski tehnik; delo: bančni svetovalec 7. Miloš JAKONČIČ, roj. 16. 2. 1948, Vipolže 3, 5212 Dobrovo poklic: osnovna šola, delo: kmet 8. Barbara GABRIJEČIČ, roj. 1. 11. 1976, Krasno 3/A, 5212 Dobrovo poklic: prodajalec, delo: kmet 9. Andrej MURENC, roj. 25. 2. 1979, Kozana 94/F, 5212 Dobrovo poklic: kmetijski tehnik, delo: tehnik v entomološkem laboratoriju 10. Martin PERESIN, roj. 14. 1. 1995, Golo Brdo 9, 5212 Dobrovo poklic: kmetijski tehnik; delo: kuhar
VOLILNA ENOTA 1, ki obsega naselja Barbana, Belo, Biljana, Brdice pri Kožbani, Brdice pri Neblem, Breg pri Golem Brdu, Brezovk, Ceglo, Dobrovo, Drnovk, Fojana, Golo Brdo, Gradno, Hlevnik, Hruševlje, Kozana, Kozarno, Kožbana, Krasno, Medana, Neblo, Nozno,
kandidatov za volitve članov občinskega sveta Občine Brda – 18. novembra 2018
RAZGLAS
Dogodki
Na predvečer dneva zavedanja o avtizmu, ki ga povsod po svetu obeležujejo 2. aprila, se bodo občine Brda, Šempeter pri Gorici in Nova Gorica pridružile svetovni akciji »Ligt it up blue« in svoje stavbe svetlobno obarvale v modro. To bo prvi v seriji aprilskih dogodkov, posvečenih zavedanju in osveščanju ljudi o avtizmu. Če nimaš takega otroka ali če se poklicno ne ukvarjaš s tem, ne moreš vedeti, kaj je avtizem. V človeški naravi je, da se bojimo stvari, ki so drugačne in ki jih ne poznamo, zato jih težko sprejemamo. S temi dogodki želimo vsem vam, s katerimi živimo, pokazati, da otroci in odrasli z avtizmom zmorejo in si zaslužijo mesto v naši družbi. Vabimo vas, da si aprila v avli Mestne občine Nova Gorica ogledate razstavo likovnih in fotografskih ter drugih stvaritev otrok, mladostnikov in odraslih z avtizmom. 7. aprila se nam pridružite na pohodu z modrimi baloni. Začeli ga bomo ob 10.00 pred OŠ Kozara Nova Gorica. Velikokrat nam okolica zadaja še večje izzive kot sama avtistična motnja. Prevečkrat velja zmotno prepričanje, da si želimo drugačne otroke. To ni res. Naše otroke imamo neskončno radi prav take, kot so, z vsemi posebnostmi. Želimo si čim bolj normalno življenje. S sprehodom po mestnih ulicah Nove Gorice bomo z modrimi baloni, ki simbolno predstavljajo osebe z avtizmom, prikazali sprejemanje posebnosti in spoštovanja drugačnosti. Pridružite se nam, veseli vas bomo.
Jaslice
Pred petimi leti se je na pobudo in trdo delo glasbenikov Zarjana in Martine na Dobrovem zgodil dobrodelni koncert, ki ste ga Brike in Brici množično obiskali in nam s tem pokazali, da vam ni vseeno. Nesebično ste darovali sredstva, s katerimi smo tudi na našem koncu začeli intenzivneje izobraževati strokovni kader za delo z otroki z avtizmom. Ustanovili smo Društvo OKO in še vedno delujemo na način zbiranja denarja in izobraževanja ter osveščanja o avtizmu. Dejstvo je, da se je potrebno izobraziti, na kakšen način podajati znanje tem otrokom, ki se morajo naučiti prav vsega, tudi tistega, kar otrok usvoji mimogrede iz opazovanja okolice. Mi lahko vstopamo v njihov svet, oni v našega ne zmorejo.
II. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 1. Teja JELINA, roj. 1. 1. 1977, Hum 16, 5211 Kojsko poklic: komercialistka; delo: gospodinja in kmetovalka 2. Boris ŠFILIGOJ, roj. 6. 3. 1950, Kojsko 4/b, 5211 Kojsko poklic: avtomehanik; delo: upokojenec 3. Valentina TOBIJAS, roj. 19. 5. 1970, Vedrijan 23, 5211 Kojsko poklic: turistični tehnik; delo: vodja hotelskega gospodinjstva 4. Bojan MAVRIČ, roj. 25. 8. 1960, Vrhovlje pri Kojskem 2/a, 5211 Kojsko poklic: komercialni tehnik; delo: direktor 5. Judita MAVER, roj. 7. 4. 1955, Gonjače 2/a, 5211 Kojsko poklic: komercialni tehnik; delo: upokojenka 6. Leon KORŠIČ, roj. 14. 3. 1979, Gornje Cerovo 3/G, 5211 Kojsko poklic: dr. veterinarske medicine; delo: veterinar
VII. LISTA BRDA BRICEM 1. Dušan BEVČAR, roj. 6. 4. 1964, Šmartno 80/c, 5211 Kojsko poklic: diplomirani ekonomist; delo: gostitelj 2. Milena PRINČIČ, roj. 29. 9. 1950, Gornje Cerovo 51, 5211 Kojsko poklic: ekonomski tehnik; upokojenka 3. Marko FILEJ, roj. 7. 6. 1979, Imenje 35/g, 5211 Kojsko poklic: elektronik, delo: kmet 4. Nataša FILEJ, roj. 27. 10. 1964, Snežatno 18, 5211 Kojsko poklic: kmetijski tehnik, delo: laboratorijski tehnik 5. Jurij KRAPEŽ, roj. 28. 10. 1997, Hum 1, 5211 Kojsko poklic: gimnazijski maturant, delo: študent 6. Tamara KUMAR, roj. 24. 2. 1984, Kojsko 65, 5211 Kojsko poklic: ekonomski tehnik; delo: glavni blagajnik
VI. SOCIALNI DEMOKRATI – SD 1. Karlo PASSONI, roj. 2. 4. 1947, Kojsko 46, 5211 Kojsko poklic: strojni tehnik, delo: upokojenec 2. Janja SAKSIDA, roj. 1. 12. 1982, Brestje 15, 5211 Kojsko poklic: poslovni tehnik, delo: delavka 3. Aljaž ŠTEKAR, roj. 6. 1. 1989, Snežatno 26/a, 5211 Kojsko poklic: strojni mehanik; delo: vzdrževalec strojev 4. Milena BEGUŠ, roj. 16. 6. 1945, Kojsko 69, 5211 Kojsko poklic: učitelj razrednega pouka; delo: upokojenka 5. Danilo BAŠIN, roj. 15. 4. 1943, Gornje Cerovo 16/a, 5211 Kojsko poklic: univ. dipl. pravnik, delo: upokojenec
III. STRANKA MODERNEGA CENTRA - SMC 1. Kostja JELINČIČ, roj. 1. 6. 1977, Hum 74, 5211 Kojsko poklic: dr. med. spec. radiologije; delo: zdravnik 2. Jasmina ČETRTIČ, roj. 27. 2. 1982, Gonjače 1/S, 5211 Kojsko poklic: dipl. ekonomist; delo: direktorica 3. Stojan TERČIČ, roj. 23. 4. 1957, Podsabotin 41, 5211 Kojsko poklic: gradbeni tehnik; delo: upokojenec 4. Monika ŠULIGOJ, roj. 1. 2. 1989, Hum 65, 5211 Kojsko poklic: mag. politologije; delo: sekretarka poslanske skupine SMC 5. Jani KONCUT, roj. 5. 7. 1978, Hum 35, 5211 Kojsko poklic: elektrotehnik, energetik; delo; upravljalec 6. Mojca TORKAR PAHOR, roj. 18. 1. 1975, Hum 71, 5211 Kojsko poklic: prof. razrednega pouka; delo: učiteljica razrednega pouka
Še posebej pa se veselimo glasbenega dogodka v Kulturnem domu Nova Gorica 21. aprila ob 19.00, ko nam bodo fantje iz skupine Čudoviti um uprizorili zgodbo Fantom iz opere v klavirski izvedbi. Gre za skupino fantov z avtistično motnjo, ki se že dalj časa ukvarjajo z igranjem klavirja. S predstavo Fantom iz opere je glasbeni center DO RE MI v lanskem letu sodeloval na osmem svetovnem festivalu avtizma v Vancouvru, kjer je prejel številne nagrade in posebno zahvalo Nuši Piber, ustanoviteljici glasbenega centra, za pomemben prispevek na področju avtizma v svetovnem merilu. Vljudno vabljeni, veselimo se srečanja z vami. Društvo OKO VIII. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 1. Alis MARINIČ, roj. 15. 10. 1978, Vedrijan 17, 5211 Kojsko poklic: dipl. ing. organizacije dela; delo: kmet 2. Nada KUMAR, roj. 27. 6. 1963, Hum 3/A, 5211 Kojsko poklic: bolniška sestra, delo: patronažno varstvo na domu
IX. LISTA FRANCA MUŽIČA 1. Vilko PRINČIČ, roj. 13. 2. 1952, Gornje Cerovo 12, 5211 Kojsko poklic: poslovodja, delo: upokojenec 2. Aleksandra JAKIN, roj. 27. 3. 1975, Vedrijan 9/a, 5211 Kojsko poklic: zobotehnik; delo: računovodja 3. Domen DRUFOVKA, roj. 11. 10. 1984, Podsabotin 18, 5211 Kojsko poklic: ekonomski tehnik, delo: kmet 4. Agnes PRINČIČ, roj. 4. 2. 1979, Gornje Cerovo 12a, 5211 Kojsko poklic: dipl. ekonomistka, delo: natakarica – sommelierka 5. Franc VENDRAMIN, roj. 30. 3. 1955, Šmartno 92, 5211 Kojsko poklic: avtomehanik, delo: zavarovalni zastopnik 6. Marta MAVRIČ, roj. 13. 2. 1947, Kojsko 71, 5211 Kojsko poklic: administratorka; delo: upokojenka
IV. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DESUS 1. Stanislav MARINIČ, roj. 13. 6. 1947, Šmartno 78/e, 5211 Kojsko poklic: trgovinski poslovodja; delo: upokojenec 2. Duška PRINČIČ DOMENIS, roj. 11. 1. 1949, Gornje Cerovo 3/E, 5211 Kojsko poklic: univ. dipl. organizator; delo: upokojenka 3. Vladimir GABRIJELČIČ, roj. 10. 9. 1948, Podsabotin 24, 5211 Kojsko poklic: univ. dipl. elektro ing.; delo: upokojenec 4. Neda BOLČINA, roj. 28. 4. 1948, Kojsko 54/a, 5211 Kojsko poklic: tehnični risar; delo: upokojenka
Ljudje z avtizmom si zaslužijo mesto v naši družbi
X. LEVICA 1. Polonca BREGANTIČ, roj. 3. 6. 1983, Gornje Cerovo 20, 5211 Kojsko poklic: gimnazijska maturantka; delo: kuhar 2. Luka ROŽIČ, roj. 25. 11. 1992, Gornje Cerovo 69, 5211 Kojsko poklic: dipl. ekonomist; delo: revizor 3. Tereza PERŠOLJA, roj. 12. 8. 1995, Dolnje Cerovo 1, 5211 Kojsko poklic: dipl. zgodovinarka in geografinja; delo: študentka 4. Luka TOMAŽIČ, roj. 30. 9. 1983, Hum 60, 5211 Kojsko poklic: lesar, delo: delavec v proizvodnji pohištva
V. BRIŠKA NEODVISNA LISTA 1. Silvan PERŠOLJA, roj. 20. 2. 1960, Šmartno 79/a, 5211 Kojsko poklic: univ. dipl. ing. agronomije; delo: direktor Kleti Brda 2. Helena VENDRAMIN, roj. 7. 6. 1961, Brestje 23, 5211 Kojsko poklic: profesorica, učiteljica; delo: učiteljica razrednega pouka 3. Zoran OBIDIČ, roj. 18. 8. 1952, Snežatno 12/a, 5211 Kojsko poklic: trgovec-prodajalec, delo: upokojenec 4. Vesna TRONKAR, roj. 9. 4. 1961, Gornje Cerovo 77a, 5211 Kojsko poklic: upravno administrativni tehnik, delo: gospodinja 5. Edvard BENEDETIČ, roj. 26. 4. 1969, Dolnje Cerovo 26, 5211 Kojsko poklic: osnovna šola, delo: kmet-vinogradnik 6. Sebastjan ŠTEKAR, roj. 4. 8. 1994, Kojsko 23, 5211 Kojsko poklic: kmetijski tehnik; delo: prodajalec
Društvo OKO
I. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI NSi 1. Mihaela BREGANTIČ, roj. 20. 10. 1976, Gornje Cerovo 20, 5211 Kojsko poklic: univ. dipl. kemik; delo: vodja laboratorija 2. Stanislav VUGA, roj. 26. 10. 1944, Vedrijan 41, 5211 Kojsko poklic: kmet, delo: upokojenec 3. Majda BIZJAK, roj. 17. 7. 1961, Gonjače 1/P, 5211 Kojsko poklic: gospodinja; delo: upokojenka 4. Boštjan MUGERLI, roj. 2. 9. 1974, Šmartno 56, 5211 Kojsko poklic: univ. dipl. geograf in prof. zgodovine; delo: učitelj
VOLILNA ENOTA 2, ki obsega naselja Brestje, Dolnje Cerovo, Gonjače, Gornje Cerovo, Hum, Imenje, Kojsko, Podsabotin, Snežatno, Šmartno, Vedrijan, Vrhovlje pri Kojskem
kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Brda – 18. novembra 2018
RAZGLAS
Dogodki Občina
Pomlad 2018 / Briški časnik / 41
Volitve
RAZGLAS kandidatov za volitve župana Občine Brda 18. novembra 2018 1. Franc MUŽIČ, roj. 15.10.1946, Medana 7, 5212 Dobrovo poklic: prometni tehnik delo: župan predlagatelj: ERNEST ŽNIDARČIČ IN SKUPINA VOLIVCEV 2. Teja JELINA, roj. 1.1.1977, Hum 16, 5211 Kojsko poklic: komercialistka delo: gospodinja in kmetovalka predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA – SDS, KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORA SDS BRDA
Krajinsko podobo Brd temeljito soustvarja Dorčetova arhitektura
Še o knjigi Dorčeta Simčiča Pot in delo nekega arhitekta
Mislim, da nisem v zmoti, ko sodim, da je arhitektu v veliko zadovoljstvo, da lahko vidi uresničenje svoje oblikovalske zamisli, ki jo je najprej skiciral in nato zaupal risalnemu oziroma paus papirju. Ko pa dobi taka stvaritev še dopolnilo v objavi razlagalnega besedila s priloženo slikovno dokumentacijo, je dosežek popoln. Tako izpolnitev je dosegel arhitekt Izidor Simčič Dorče s knjigo Pot in delo nekega arhitekta s knjigo, ki pri nas nima veliko vzorov, da bi arhitekti po zgledu književnikov, publicistov in politikov v knjigi zbrali in izdali svoja dela. Pri tem moramo vendar izvzeti nekaj ustvarjalcev, ki so se sicer trdno zapisali v zgodovino slovenske arhitekture (Plečnik, Fabiani, Ravnikar). Zbrano delo Dorčeta Simčiča je nastalo v prepričanju, da so take strokovne objave vsestransko pomembne, sam pa menim, da je tudi arhitekt polnopravni soustvarjalec vseobsežne vede domoznanstvo, zlasti v našem času, ki temelji na interdisciplinarnosti, da ne omenimo - posebej na tem našem obmejnem prostoru - večkulturnosti. Dorčetova knjiga je zato izrazito strokovno arhitekturna, namenjena arhitektom ali v manjši meri gradbenikom, zagotovo pa je tudi domoznanska, saj bodo po njej hvaležno posegali umetnostni zgodovinarji, geografi, etnologi, sociologi in še kdo. Štefan Kociančič, pred dvesto leti v Vipavi rojeni erudit, je pred več kot poldrugim stoletjem prvi v slovenskem jeziku obširneje opisoval Brda. Poimenoval jih je kot nebeško deželo, saj bi že sam pogled na »rajdo« zelenih gričev polnih vinogradov in sadnih dreves ter na griče z eno ali več cerkvami, ki jih obkrožajo večidel pobeljene hiše, napolnil opazovalca z »rajskim čutenjem«. Njegovemu pisanju in podobnim ugotovitvam so se pridružili še mnogi drugi opisovalci Brd, zlasti tisti, ki jih je vzneJesen 2018 / Briški časnik / 42
mirjala krajina, njena rodovitnost, obmejnost ter gospodarski in socialni položaj velikega dela prebivalcev Brd. Ta položaj se je kazal ne le v stavbni podobi bivalnih prostorov, marveč tudi v grajskih objektih, ki so bili tudi značilnost Brd, zlasti kot arhitekturni dosežki. V tem »rajskem okolju« se je rodil in ustvarjal ter še ustvarja »neki arhitekt« Dorče Simčič. V njegovem življenju je bilo preveč izzivov, opravljenih nalog, da ga ne bi doživeto napotilo k pisanju spominov. Živo se spominja konca druge svetovne vojne, nemirnega povojnega časa, študija na novogoriški gimnaziji, na ljubljanski univerzi in življenja, ki je sledilo. Poimenoval ga je Iskanja in je potekalo tudi po vzporednih tirih in tudi zunaj teh tirov. Izpopolnjeval se je tudi na tujem. V tem iskanju je spoznal način urejanja urbanih prostorov, se seznanil s spomeniško dejavnostjo, da se je zaustavil pri njemu najljubšem - pri gradnji adaptaciji in obnovi stanovanjskih hiš. Prav to slednje, kar je zaznamovalo celoto Dorčetovega ustvarjanja, me je navedlo k misli, kako se na primeru Brd srečujeta arhitektura s krajinsko arhitekturo, se pravi s stroko, ki ji je temelj, kako smiselno urejati prostor, da bi bila čim manj prizadeta obstoječa krajina. Prepričan sem, da sedanjo tudi krajinsko podobo Brd
temeljito soustvarja Dorčetova arhitektura. Brda so dobila in dobivajo nov izgled tudi zato, ker vlada med dejavniki razvoja Brd prepričanje, da je bilo mogoče sedanji izgled doseči niti ne s pretirano konservativnostjo in niti ne z lahkotnim modernističnim preoblikovanjem, pač pa le s preudarnimi posegi, da ne rečem kompromisi. V današnji podobi Brd se zrcalijo spremembe časa, močan gmotni ter intelektualni potencial Bricev, nazadnje pa tudi socialni položaj, ki bi ga lahko imenovali blagostanje. Koliko je pri vsem tem Dorčetovega deleža, bo težko natančno presoditi, a gotovo mu je najboljše priznanje med drugimi dal tudi nekdanji novogoriški župan Črtomir Špacapan, ko je briškemu županu Mužiču dejal: »Veš, Franc, lahko tebi, ker imaš Dorčeta.« Dobro vem, da Dorče ne bo odnehal, da knjiga ni njegov zadnji trud in da bo tudi nadaljeval po poti, ki mu jo je napovedal jugoslovanski častnik, ko je odhajal s služenja vojaškega roka: »Idi Isidore i vaspituj ljude!« Prevzgoja miselnosti uporabnikov Dorčetovih zamisli je ena temeljnih sestavin njegovega življenjskega ustvarjanja. Ali je prav, da sem jo izpostavil prav na zaključku tega paberkovanja? Branko Marušič
Dogodki
Šmartno in Imenje v drugi polovici 18. stoletja
Hiše in pomembne osebnosti V čast pretekli 700. obletnici Šmartnega, za katerega sicer ne manjka zanimivih objav, smo pripravili nekaj drobcev iz njegove zgodovine v času, ko nimamo na razpolago ustnih virov. V strokovnih objavah se Šmartno največkrat omenja kot utrjen kraj ter navajajo pomembni dogodki v času avstrijsko-beneških vojn v 16. in 17. stoletju. Manj znani pa so podatki o ljudeh, ki so v Šmartnem bivali, obdelovali brajde ter zazidali tiste hiše, ki si jih danes turisti radi ogledujejo. Za čas 2. polovice 18. stoletja imamo za zgodovino kmečkih, pa tudi drugih območij, dva zanimiva zgodovinska vira, in sicer terezijanski ter jožefinski kataster. Katastra za Šmartno in Imenje hrani Državni arhiv v Gorici (Archivio di stato Gorizia). Žal je terezijanski kataster za Imenje večinoma uničen, ohranjenih je le nekaj prvih strani, medtem ko je šmartenski ohranjen v celoti. Jožefinska katastra pa sta za obe vasi ohranjena v celoti. Katastra nista pomembna samo zaradi možnosti ugotavljanja, kdo je takrat imel v lasti zemljišča, temveč tudi zaradi številnih drugih drobnih podatkov, ki nam osvetljujejo zgodovino posamezne vasi oziroma takrat popisane katastrske občine. V okviru terezijanskega in jožefinskega katastra je, sicer šele leta 1793, nastal tudi popis hiš in njihovih lastnikov, ki pa se zaključi konec 19. stoletja. V Šmartnem je takrat stalo 48 hiš, v Imenju pa 28. Pri podatkih o hišah, ki jih imajo v lasti Šmartenci, pa tudi drugi, ki tu niso prebivali, je zanimivo dejstvo, da je bilo v vaškem jedru kar osem hiš brez hišnih številk. Ta podatek bi težko z gotovostjo razlagali. Ena izmed možnih interpretacij je, da so v tem času na obstoječe obzidje, ki ni več služilo obrambi, dozidavali stanovanjska poslopja, ki še niso dobila svojih številk. Popisi kažejo, da je bilo Šmartno, kot lahko vidimo še danes, vas, ki se je pretežno oblikovala znotraj obzidja, zato je bilo tu malo prostora za kmečka dvorišča. V Imenju pa je bila situacija bistveno drugačna. Tu se kar v devetih primerih omenja hiša s pripadajočim dvoriščem, ki je takrat pomenilo ograjen večji prostor pred kmečko hišo, namenjen hranjenju orodja ter drugim kmečkim opravilom. Ostale hiše takega prostora, zlasti v obzidanem Šmartnem, niso imele, saj je bil njihov vhod naravnost na ulico. Terezijanski kataster je v Šmartnem posebej popisal in opredelil hiše glede na socialni in družbeni položaj družine, ki je v njej prebivala. Opredelil jih je z oznakami: kmečka posestniška hiša, v kateri je prebival kmet, ki je bil samostojni gospodar, kolonska hiša, v kateri je bival zakupnik – kolon ter najemniška hiša, v kateri so bivali šotani, torej tisti, ki so se preživljali zgolj z dninami ali pa obrtniki. 27 hiš, ki jih imelo v lasti 23 oseb, je nosilo oznako kmečka posestniška hiša – casa rustica dominicale. Premožne družine so sinovom, ki po smrti družinskega poglavarja niso bili določeni za njegovega naslednika, ob poroki kupile ali uredile drugo stanovanje, čigar lastnik pa je Jesen 2018 / Briški časnik / 44
Stara kolonska hiša v Imenju leta 1958 delno osvetljuje bivanjske razmere Bricev v preteklosti. (iz fototeke Goriškega muzeja) bil še vedno družinski poglavar. Hišo je potem sin, ki je dejansko v njej bival, dobil po očetovi smrti. Take dogovore so tudi pravno uredili in zapisali pri notarju ob sinovi poroki ter še dodatno podkrepili z zapisom oporoke. Tako je bilo lastnikov manj, kot je bilo dejansko hiš. Pet hiš je bilo opredeljenih kot kolonska hiša – casa collonica, za pet pa ni zapisano, kdo v njej biva niti kdo je lastnik, le da se dajejo v najem. Razlike v hišah, opredeljenih kot kmečka posestniška hiša in kolonska hiša, so razvidne iz števila prostorov, gradnje zidov, stopnišč in streh, kar je vidno zlasti v njihovi ocenjeni vrednosti. Posestniške hiše so bile praviloma večje in so imele več gospodarskih poslopij, kot razberemo iz opisov hiš, ki so nastali ob popisu premoženja umrlih oseb. Za primer navajamo opis hiše v lasti leta 1828 umrlega Štefana Antona Gašparina iz Šmartnega. Hiša je bila za takratne briške razmere izredno velika ter visoko ocenjena. Hiša pod št. 14, opredeljena kot kmečka posestniška hiša, je imela dvorišče in majhen vrtiček. Bila je v celoti zidana, to pomeni, da je imela kamnite zunanje zidove. Streho v dobrem stanju so sestavljali korci, ki so bili postavljeni nad deskami. V pritličju so bili naslednji prostori: kuhinja, garderoba, vhod, mezad, ki je bil razdeljen na štiri kleti ter stopnišče za 1. nadstropje. Stopnice v hiši so bile v prvi polovici kamnite, v drugi pa lesene. V 1. nadstropje je vodilo tudi zunanje
stopnišče, sestavljeno iz 16 kamnitih stopnic s podpornim zidom z ograjo in železnim podestom. Na vrhu je bilo pet prostorov: dvoranica, dve sobici, hodnik in stranišče. Vsi prostori so imeli tudi strop – tutto soffitato. Strop sta imeli tudi poleg priključena kuhinja in sobica, v katerih je živela družina Gašparinovega kolona Antona Simčiča. Podstrešje je bilo urejeno kot žitna kašča z lesenim podom, razdeljenim na pet delov. Folador (prostor za predelavo grozdja) s kletjo spodaj in shrambo je imel na vseh štirih straneh kamnit zid, pokrit je bil s korci nad deskami. Pod je bil iz velikih desk iz trdega lesa. Poleg je bil majhen hlev in kašča s stropom z zunanjimi kamnitimi stopnicami, ki jih je podpiral podporni zid. Stopnice so vodile v zgoraj postavljen senik. Vse je bilo zgrajeno iz kamna in pokrito s streho s korci nad deskami. Velik hlev sta sestavljala dva prostora in dva ločena senika zgoraj. Grajen je bil iz kamna in pokrit s korci, pritrjenimi le na lesene letve – rimulne. Poleg je stal majhen hlevček, grajen iz kamna in pokrit s skrlami. Opis števila in namembnosti prostorov kaže na široko kmetijsko dejavnost, povezano s takratnim načinom gospodarjenja. Družina se je ukvarjala z vinogradništvom, gojila je tudi razne žitarice in poljščine, namenjene prehrani družine ter govejo in drugo živino. Govedo je bilo pomemben element kmečkega gospodarstva zaradi vleke voza, oranja,
Dogodki Občina
Šmartno in Imenje v drugi polovici 18. stoletja gnoja ter tudi zaradi mleka in mesa. Dvorišče je bilo obzidano, vanj sta vodila dva prtona, od katerih je eden imel vrata. Na dvorišču je raslo sedem srednje velikih murv. Murve so pri popisih posebej omenjali in ocenjevali, saj so imele visoko vrednost zaradi listja, ki se je uporabljalo za krmo sviloprejk. Očitno se je družina ukvarjala tudi z gojenjem sviloprejk kot dopolnilno dejavnostjo, saj je bilo šest starih murvinih dreves popisanih tudi na vrtičku poleg hiše. Hiša je bila skupaj z murvami vredna 2000 goldinarjev, kar je izredno veliko. Kmečke posestniške hiše so bile v tem času vredne med 200 in 600 goldinarji. Za primerjavo naj navedemo opis in cenitev Gašparinove kolonske hiše, v kateri je bival zakupnik Jožef Bastjančič. Kolonske hiše so bile manjše in so imele navadno dva do tri prostore. Bile so vredne med 60 in 200 goldinarjev. Zapisali so, da so kamniti zidovi te hiše v zmerno dobrem stanju. Streha je bila pokrita s korci, ki so bili postavljeni nad planetami. V pritličju sta bila dva hleva ter majhna sobica. V 1. nadstropje so vodile kamnite stopnice, ki so jih izklesali v Kozani, s podpornim zidom in leseno razpadajočo ograjo. V prvem nadstro-
pju je bila kuhinja ter dve sobi, na vrhu pod streho pa žitna kašča. Hiša je bila vredna 170 goldinarjev. V času terezijanskega katastra, ki je za Šmartno nastal leta 1751, je zanimivo dejstvo, da je okoli cerkve sv. Martina še obstajalo pokopališče, ki ga omenja tudi jožefinski kataster. Slednji je nastal med 1785 in 1790. V tem času so grofje della Torre prodali sodno jurisdikcijo nad Šmartnim in Imenjem grofu Rudolfu Coroniniju, ki je takrat bival v Kojskem. Kot je zapisal grof Coronini, je sodno oblast nad Šmartnim in Imenjem prav tako kupil od sedaj pokojnega gospoda Raimonda della Torreja s pogodbo z dne 12. julija 1783 za 1013 goldinarjev in 5 krajcarjev. Če preidemo od plemiških družin k ljudem, ki so tu prebivali in imeli v lasti zemljišča, naj najprej omenimo, da so bile vasi v skladu s srednjeveško tradicijo povezane v nekakšne vaške skupnosti oziroma občine, ki jih je vodil župan. Osnovni organ vaške skupnosti je bila srenja, zbor vaških družinskih poglavarjev. Srenja je iz svoje srede izvolila kot upravni odbor in hkrati kot zastopstvo skupnosti svet, ki so ga sestavljali dekan ali župan ter zapri-
seženci ali svetniki, ki so z njim sodelovali pri tekočem poslovanju v zvezi s skupnimi interesi ter premoženjem. Vodilne osebe so bili premožni in spoštovani člani skupnosti in so igrali pomembno vlogo v življenju vasi. V Imenju se je leta 1752 omenjal župan Janez Simčič, leta 1785 pa so se tako v Šmartnem kot Imenju omenjali dekan (župan) Anton Peršolja ter svetniki Blaž Gašparin, Janez Simčič, Janez Krstnik Simčič in Mihael Gašparin. Od pomembnih oseb v obeh vaseh naj omenimo še vodilnega ključarja cerkve sv. Martina, ki je bil hkrati tudi ključar v Šmartnem in Imenju razširjenih bratovščin sv. Martina in sv. Janeza Krstnika. To je bil Martin Peršolja. Ugled na vasi se je v preteklosti meril tako s članstvom v cerkvenih bratovščinah kot pri vodenju vasi. Uspešni gospodarji ter redke pismene osebe so predstavljali pomembne vaške veljake, ki so jim zaradi njihove sposobnosti v zasebnem življenju zaupali tudi naloge v okviru vasi. Bili so priče pri zemljiških transakcijah in popisih premoženja ter izvrševali javne funkcije, kot je gospodarsko upravljanje cerkve in skupnosti. dr. Tanja Gomiršek, Goriški muzej
5. večer malih vokalnih skupin
Odmeven pevski tradicionalni dogodek V Vili Vipolže je 13. oktobra potekal 5. večer malih vokalnih skupin. Večer so tako kot vsako leto organizirali člani Okteta Quercus, ki deluje pod umetniškim vodstvom prof. Vladimirja Čadeža. Na ta večer pa so povabili še devet vokalnih skupin iz cele Slovenije. V petih letih se je teh vokalnih večerov udeležilo že 26 različnih skupin iz cele Slovenije in zamejstva. Dokaz, da je srečanje malih vokalnih skupin v Brdih preraslo v odmeven dogodek, priča dejstvo, da se je letos na razpis prijavilo 15 skupin. Topel jesenski večer so obiskovalcem polepšali Potoški fantje z Loškega Potoka, Košanski oktet iz Dolnje Košane, Oktet Zavodnje iz Šoštanja, Kvartet Zvon iz Rašice, Pevska skupina Korona Radovljica, Stiški kvartet iz Šentvida pri Stični, Oktet Gallus Ribnica, ženska vokalna skupina Lipa Litija, vokalna skupina Vilinke iz Sevnice in domačini Oktet Quercus. Prisluhnili smo zelo raznolikemu programu, od ljudskih, umetnih skladb slovenskih avtorjev, do priredb zabavnih pesmi. Na povabilo se je odzval tudi predsednik Zveze pevskih zborov Primorske Anton Baloh, ki je Oktetu Quercus podelil priznanje za organizacijo 5. večera malih vokalnih skupin, hkrati pa vse zbrane povabil na 50. izvedbo revije Primorske poje, ki se vsako leto začne v Brdih. V imenu občine Brda je zbrane nagovoril podžupan Žarko Kodermac. Po prijetnem pevskem večeru (ki ga je žal motil hrup iz restavracije) je sledilo druženje
nastopajočih in obiskovalcev ob prigrizku in ob izbranih vinih briških vinarjev. Organizatorji se zahvaljujejo vsem sponzorjem, ki so pomagali pri pripravi dogodka. To so Občina Brda, Zavod za turizem kulturo mladino in šport Brda, Klet Brda, E3, Adriatic Slovenica d. d., Gredič, Restavracija in kavarna
Pecivo, Vinarstvo Aljoša Sirk, Vinarstvo Oton Reya, Vinarstvo Ščurek, Vinarstvo Movia Kristančič Aleš, Vinarstvo Valter Sirk, Vinarstvo Miran Šibav, Vino Jakončič, Vino Gašparin Obljubek in Cvetličarna Nataša. Klavdija Rupar Fotografija: Andrej Colja Jesen 2018 / Briški časnik / 45
Dogodki
Zgodovinski opis sv. Križa
Kojščanska šagra v preteklosti Kojščanska šagra v preteklosti – La sagra di Quisca nei tempi andati je naslov poglavja v zgodovinsko etnološkem delu Ranierija Maria Cossarja z naslovom Cara vecchia Gorizia. Izraz šagra, ki ga je uporabil Cossar, pomeni isto kot briški izraz za shod, torej praznovanje cerkvenega zavetnika. Ranieri Mario Cossar je bil zgodovinar, etnolog in umetnostni zgodovinar, ki se je v Gorici rodil leta 1884. Njegovo življenje je bilo izredno dinamično, saj je v Benetkah študiral likovno umetnost. Sledilo je obdobje, ko se je posvečal pedagoškemu poklicu. Na gimnaziji v Kopru je poučeval risanje in zgodovino umetnosti. Bil je tudi ravnatelj v Poreču in podravnatelj učiteljišča v Trstu. Sledil je čas, ko se je posvečal raziskavam in muzealstvu. Med leti 1918 in 1920 je urejal muzej v Kopru, leta 1924 je uredil muzej in knjižnico v Poreču, od 1937 do 1938 je urejeval zbirke in gradivo v goriškem vojnem muzeju in bil tudi njegov vodja. Od leta 1944 pa do upokojitve je bil zaposlen pri Zavodu za spomeniško varstvo (Soprintendenza ai monumenti) v Trstu. Cossar je objavil veliko knjig, brošur, študij, člankov in različnih zapiskov, ki so nastali ob proučevanju preteklosti, navad, običajev, umetnosti ter obrtništva na Goriškem in Tržaškem. V navedeni knjigi pritegne pozornost zgodovinski opis sv. Križa, njegov pomen romarske cerkve ter pomen praznika za širše, ne samo briško, temveč tudi goriško območje. Njegov italijanski tekst je poln arhaizmov ter literarnih dodatkov, ki bralca pritegnejo, vseeno pa ga je potrebno brati s pridržkom. “Od tradicionalnih šager, ki so se odvijale v goriški okolici, je bila tista v Kojskem ena najbolj poznanih. To je bilo mogoče povezano tudi s položajem kraja, ki se nahaja na vrhu čarobnega griča v Brdih. Doseže se ga po vijugasti cesti med senčnimi dolinami in rodovitnimi sadovnjaki, z izjemnimi razgledi na zelenečo ravnino in verigo slikovitih gora Julijskih Alp. Stari Goričani, ki so imeli radi izlete, se niso pozabili ustavljati ob obcestnih gostilnah v Pevmi, na Oslavju in v Števerjanu. Do konca poti, ko so zagledali mogočni zvonik v Kojskem, so se morali trudoma povzpenjati po z zidom utrjeni cesti med vinogradi, ki jih je grelo sonce, pogled pa jim je segal do daljnega obzorja, na kateremu se je svetilo morje. Od kdaj že izvira ta šagra? Iz starega urbarja, z imenom 'Urbarium Ecclesiae olim Parrochialis Sancta Mariae Cusca' je razvidno, da je ta cerkev skupaj s starim gradom, ki je bil v srednjem veku direktno podvržen Goriškim grofom, imela svojega župnika že leta 1389. Napis, vklesan v marmornati obok zakramentalne hišice, pripoveduje, da je bil leta 1492 v Kojskem župnik in dekan Jeremija, kateremu sta bila podrejena župnika Nikolaj in Urban. V času nesrečne vojne leta 1508 med Benečani in Maksimiljanom I., kateremu je po smrti zadnjega goriškega grofa Leonarda pripadla goriška grofija, je bilo Kojsko Jesen 2018 / Briški časnik / 46
požgano in skoraj zapuščeno, zato je bila kojščanska župnija vključena v Ločniško.” “Zaradi priprav na vojno so grad opremili z obzidjem v obliki trikotnika, katerega so na vsakem vogalu utrdili s tremi stolpi, jarkom in dvižnimi vrati. V času gradiščanskih (1615–1617) vojn med Avstrijo in Benetkami ga je beneška vojska pod vodstvom gospoda Giovannija de Medici oplenila. Cesar Ferdinand II. je omenjeni grad in njemu pripadajočo posest dal v fevd 'cum mero et mixto imperio et potestate gladij' svojemu dvornemu komorniku, svetniku, komisarju in kapitanu v Porpettu, Rudolfu Coroniniju, baronu Kromberškemu.” “Zlato obdobje se je v Kojskem odvijalo šele v 18. stoletju, ko je pripadlo v posest grofu Rudolfu Coroniniju Kromberškemu (1731–1791). Grof Rudolf je bil tako strasten raziskovalec domače zgodovine in avtor več zgodovinskih del kot tudi podpredsednik Združene poknežene grofije Goriške in Gradiščanske ter med leti 1774 in 1778 eden od ustanoviteljev kolonije soških arkadov, ki je dobila leta 1780 sedež v Gorici. Omenjeni grof je bil ena glavnih oseb, zaradi katere je leta 1768 zrasla nova cerkev v Kojskem, v kateri je dal postaviti vklesana napisa, posvečena ohranitvi spomina na dva njegova slavna prednika grofa Coronini. Na glavnem oltarju ter na oltarni podobi, ki predstavlja mučeništvo svete Eurozije, izstopa njegov grb, ki ga je leta 1771 dal naslikati splitskemu slikarju Sebastijanu de Viti. Dal je tudi natisniti knjižico z zgodovinskimi podatki o tej mučenici, ki jo je posvetil grofici Elizabeti Edling, rojeni grofici Lanthieri …” “Prvi časopis v teh krajih, Gazzetta Goriziana, je v svoji prvi številki, ki je izšla 30. junija 1774, bralce takole obveščal o šagri, ki se je odvila v Kojskem: V nedeljo 26. preteklega meseca so v Kojskem v gradu, ki pripada slavni družini gospodov grofov Coroninijev iz Kromberka, praznovali šagro vaške cerkve. Udeležili so se je številni ljudje iz okoliških krajev. Praznovanje je s svojo prisotnostjo počastil njegova ekscelenca gospod grof Rudolf Coronini, grof Kromberški, podpredsednik te vlade, ki je priredil obilen banket za številno gospodo, ki je sem prišla iz mesta. Praznik se je zaključil s plesom na terasah. O tem, da gospoda v velikem številu prihaja na praznik, bomo lahko govorili v prihodnjih letih, navadni ljudje pa se ga že leta množično udeležujejo za praznik Povišanja sv. Križa. Sedaj vam razložim zakaj. Ljudstvo veruje, da
naj bi na kamnito posvečeno oltarno mizo v podružnični cerkvici sv. Križa padlo nekaj kapljic Jezusove krvi. To je razlog, da pridejo vsako leto obsedeni iz vse dežele na ta dan sem k sveti maši. Če med povzdigovanjem dvignejo pogled k oltarju, ozdravijo … Tako živi legenda, ki jo pripovedujejo stari očetje v tem kraju.” Cossarjev tekst, ki je na prvi pogled bogat z informacijami, pa pred nas postavi marsikatero nerešeno vprašanje. Ob podajanju informacij o utrjevanju gradu s tremi stolpi se pojavi problem lociranja srednjeveškega gradu v Kojskem. Če naj verjamemo Cossarjevim podatkom, je bil srednjeveški grad v Kojskem na lokaciji današnje cerkve sv. Križa. Temu v prid govori navajanje, da je bil utrjen s temi stolpi, kar velja za sv. Križ. To bi tudi ustrezalo lokacijam, na katerih so v srednjem veku postavljali gradove. Zaradi obrambe so morali biti na vrhu griča ali vzpetine. Cossarjev tekst ne odgovori, kdaj in kdo je sezidal grajsko stavbo v bližini današnje župnijske cerkve, ki je danes pretežno porušena. Zanimivo je dejstvo, da je Cossar izpustil podatke, da je bila v 16. stoletju v Kojskem jurisdicent družina della Torre, ki je imela tu tudi grad. Ta grad so leta 1630 prodali družini Coronini. Ali je bila to stavba ob današnji župnijski cerkvi, lahko zgolj ugibamo. Zveza cum mero et mixto imperio et potestate gladii pomeni, da je bila Coroninijem podeljena nižja jurisdikcija, torej izrekanje lažjih telesnih in denarnih kazni, hkrati pa je mero imperio skupaj s habere gladii potestatem pomenilo, da je jurisdicent lahko izrekal tudi smrtne kazni. Opis šagre ali shoda v Kojskem, razen da glede na datum članka ugotavljamo, da je šlo za praznik vnebohoda in ne povišanja sv. Križa, ostaja v okvirih opisa očitno blestečega vtisa, ki ga je prihod plemičev iz mesta naredil na navadne ljudi. Vsekakor pa ne gre zanikati dejstva, da je bil sv. Križ verjetno najpomembnejša romarska cerkev v Brdih do druge svetovne vojne. Cossar se namreč bolj koncentrira na zgodovinske podatke ter zlasti na zlato obdobje Rudolfa Coroninija konec 18. stoletja, katerih večji del smo zgoraj izpustili. Sv. Križ je bila namreč romarska pot, kamor so prihajali celo verniki s Koroške. Vsekakor so Kojščanski shod še leta 1928 v časopisu Goriška straža imenovali kot “največji shod v Brdih.” Tanja Gomiršek, Goriški muzej
Kultura
Festival Med zvoki krajev
Melodični fagot v prepletu s klavirjem Festival Med zvoki krajev, ki promovira mlade glasbene ustvarjalce z vse Evrope, je na začetku septembra obiskal tudi Goriška brda. Na koncertu sta nastopila mlada srbska glasbenika, fagotist Aleksa Marinković in pianist Kosta Knežević. Glavni organizator je italijansko društvo Progetto Musica iz Vidma, ki od leta 1999 sodeluje pri izvedbi koncertov na slovenskih tleh s Kulturnim domom Nova Gorica. Slednji je k sodelovanju povabil tudi Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Prijateljska naveza se je izkazala za primer dobre prakse, ki prinaša lepe rezultate. Poleg tega, da se kulturne organizacije sosednjih občin povezujejo, se v Brdih ponuja kakovostne koncerte klasične glasbe in s tem Vilo Vipolže razvija tudi kot prizorišče za vrhunske koncerte resne glasbe. V Vili Vipolže sta nastopila nadarjena študenta glasbenega oddelka Akademije umetnosti v Novem Sadu, fagotist Aleksa Marinković in pianist Kosta Knežević. Glasbenika sta se spoznala in začela sodelovati na pobudo Festivala Med zvoki krajev. V Sloveniji nista prvič. Na našo državo vežejo še posebej lepi spomini Alekso Marinkoviča, sicer člana Simfoničnega orkestra Beograd. Pred tremi leti je bil na Radiu Koper in z orkestrom Spirit of Europe, ki ga je vodil Igor Kuret, je nastopil na koncertu ob 100. obletnici prve svetovne vojne. V Vili Vipolže pa ga je navdušila tako organizacija koncerta kot tudi prizorišče, poslušalci in ostale osebe ki so ga spremljale. Tudi za pianista Kosto Kneževiča, asistenta na oddelku za klavir na Akademiji umetnosti Univerze v Ninu, je bila izkušnja s Slovenijo prijetna: »Vila Vipolže je navdihujoča tako od znotraj kot od zunaj, ima zelo hvaležno akustiko, zadovoljen sem z odzivom publike.« Program, s katerim sta se predstavila srbska glasbenika, je bil barvit. Iz vsakega slogovnega obdobja sta izbrala po eno
skladbo. Tako se je izbor spreminjal v svojem melodičnem izrazu, z drobnimi zvočnimi posebnosti, ki so značilne za vsako umetniško obdobje posebej. Začela sta z barokom in Vivaldijevim Koncertom za fagot, sledil je impresionizem s Federicom Mampoujem, nato je zazvenel klasicizem z Madžarskim andantejem in rondojem Carla Marie von Webra. Za konec pa sta izbrala francosko šolo zgodnjega 20. stoletj in skladatelja Alexandra Tansmana in Pierra Max Duboisa. Tako zasnovan program je bil prava poslastica za poslušalce, saj je ponudil redko slišani fagot v solistični maniri in ne prav pogosto slišane skladatelje. Aleksa Marinković pravi: »Literatura za fagot ni tako poznana med množicami. Ta koncert je bila odlična priložnost, da sva predstavila dela za fagot in klavir širši publiki.« V raznolikosti glasbenih pripovedih izbranih skladb, ki so bila že sama po sebi zanimiva in posebna, pa je dobra izvedba 22-letnega fagotista in 24-letnega pianista ponudila še veliko več zanimivih trenutkov. Bila sta uigrana in dovolj svobodna v njunem glasbenem odkrivanju, da sta izvedbe poživila ter jim vdahnila toplino. V fraziranju sta bila odprta in na trenutke drzna, s tem pa sta pritegnila pozornost poslušalstva, ki je zbrano spremljalo srčno igro melodičnega fagota v prepletu s suvereno klavirsko izvedbo. Metka Sulič, ZTKMŠ Brda Fotografija: Arhiv KD Nova Gorica
Društvo briških likovnih ustvarjalcev Dablo
Barvo naredi človek ali barva naredi človeka Poletje nas je vodilo s čopiči v naravo za novimi motivi. Čas za slikanje je pomemben tako za ustvarjanje kot za ustvarjalca. Porabili smo ga za druženje na ex temporah in razstavah doma in v tujini, sodelovali smo na več družabnih dogodkih, natečajih in veliko slikali. Brda so razgibana in obogatena z različnimi barvnimi toni cel dan, vse dni v letu. To barvitost želimo ponesti naokrog z nami, po naši domovini, Italiji in Avstriji, vse do tja, kamor nas peljejo poti. V letošnji sezoni smo hoteli popestriti dogajanje v Brdih z gostovanji drugih društev v avli Gradu Dobrovo. DLU Tolmin se je predstavil prvo polovico poletja, Renče pa v drugi polovici. Obe društvi vodi in usmerja akademska slikarka Jana Dolenc. Na razstavi čakata še Tržič in Gorica. Vabimo vas v našo galerijo v Farovž Šmartno, kjer imamo delavnice in na razstavah vedno kaj novega. Naš mentor ostaja rojak Bojan Bensa, akademski slikar. Pred nami so novi izzivi, kot so martinovanje in Gradnikovi večeri. Veseli smo vaših obiskov in mnenj. Alda Grudina Jesen 2018 / Briški časnik / 48
Občina Dogodki
120-letnica rojstva Edvarda Ferjančiča
Duhovnik in borec za pravice primorskega človeka V začetku oktobra so Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica, Občina Brda, Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dobrovo, Medana in Kojsko ter Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda v Vili Vipolže priredili spominsko slovesnost ob 120-letnici rojstva Edvarda Ferjančiča - Tarasa. Prireditev je bila poklonjena duhovniku in borcu za pravice primorskega človeka, ki je velik del življenja preživel v Kojskem, osebnosti, ki se je zavzemala za dobrobit briškega kmeta, živečega v pomanjkanju pred, med in po drugi svetovni vojni. Pred prireditvijo so v Kojskem obesili lovorov venec k spominski plošči in položili cvetje na grob pri sv. Križu. To je opravila delegacija članov Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica, KO ZB Dobrovo, Kojsko in Medana ter Občine Brda. Prvo črto na portretu kojščanskega duhovnika je potegnila Milena Beguš, ki je predstavila nekaj drobcev iz življenja in dela duhovnika. Edvard Ferjančič Edko se je rodil leta 1898 v Vipavi. V Brda je prišel za župnika v Šlovrenc (1934–44), od tu pa leta 1944 v Kojsko, kjer je ostal vse do tragične smrti, ko se je leta 1957 smrtno ponesrečil pri krašenju cerkve. V obdobju med NOB v Brdih in kasneje v času ZVU (1945–47) je pustil močno sled med ljudmi in užival njihovo zaupanje in spoštovanje. Leta 1943 je z ilegalnim imenom Taras začel sodelovati z OF in bil izvoljen za tajnika in nato za predsednika okrajnega NOO. Kasneje je sprejel mesto verskega referenta pri PNOO in predsednika OF za Zapadno - primorsko okrožje. Obenem pa je ostal župnik v Kojskem. Med vojno je pripravil tudi predlog za rešitev kolonskega vprašanja za župnijo Šlovrenc in nekaj drugih vasi, kar dokazuje njegovo skrb za briškega kmeta, ki je kot kolon živel v revščini in sanjal o tem, da bo na svoji zemlji gospodar. To se je po vojni tudi uresničilo. Prireditev je temeljila na strokovnih prispevkih, ki sta jih pripravila ugledna primorska zgodovinarja dr. Branko Marušič in prof. dr. Egon Pelikan. Kot izjemna poznavalca zgodovine goriškega prostora in avtorja številnih pomembnih del sta razgrnila in predstavila ključna dejstva, ki so zaradi krutosti narave le-teh spodbudila k aktivizmu tako duhovnika Ferjančiča kot mnoge druge zavedne državljane. Govorila sta o razmerah, ki so v času po vojni zavladale na Primorskem in ki so poskušale orisati Ferjančičeva dejanja kot kontroverzna, kar je posledično vplivalo, da je njegova spominska plošča (postavljena 10. 10. 1998) pristala po naročilu Cerkve ne na kojščanski cerkvi, ampak drugje. Zanimiva je bila odločitev nadškofa Margottija, ki je pristal, da je Ferjančič neuradno ohranil stike z OF na verski in ne na politični ravni tudi potem, ko je leta 1944 sicer prepovedal, da bi duhovniki vršili službe političnega, civilnega in upravnega značaja. Egon Pelikan se je posvetil političnim razmeram, ki so vladale v času med in po drugi svetovni vojni v samem političnem vrhu Evrope in so le deloma odkrite ali so zamolčane. Branko Marušič pa se je posvetil ovrednotenju duhovnika Ferjančiča kot osebe, ki se je dvignila nad političnostjo in delovala v sozvočju s človečnostjo. Slavnostni večer so podkrepile video projekcije z impresijami iz Brd, ujete v fotografski objektiv v času pred drugo svetovno vojno, portreti Ferjančiča pri opravljanju ljubljenega duhovniškega poklica, njegova odmevna udeležba na volilnem zborovanju v Kožbani leta 1944 in njegova zadnja pot. Glasbo sta ob tem prispevala Moški pevski zbor Srečko Kumar iz Kojskega pod vodstvom Bogdana Kralja ter duet, ki sta ga sestavljali violinistka Katarina Gomiršek in violončelistka Gaja Tadić, učenki Glasbene šole Nova Gorica.
Sklepni del prireditve je predstavljalo pričevanje dveh domačinov, Viljema Mišigoja z Brdic pri Neblem in Ane Štekar iz Kojskega, ki se Edvarda Ferjančiča spominjata kot dobrega duhovnika in človeka, ki je bil vedno pripravljen pomagati ljudem, tudi med drugo svetovno vojno. Celotna prireditev pa je razširila znanje in razumevanje naše polpretekle zgodovine na večplasten način skozi primer, ki se ga drži meglica skrivnostnosti. Metka Sulič, ZTKMŠ Brd, fotografije: Erika Koncut in Vasja Bašin Jesen 2018 / Briški časnik / 49
Kultura
Festival Sanje v Medani
Pesniško povezovanje v vseh pogledih Festival Sanje v Medani 2018, ki ga organizira Založba Sanje iz Ljubljane, je med 29. junijem in 1. julijem v svoji sedemnajsti sezoni potekal na več prizoriščih v Goriških brdih. Vrhunec so predstavljali trije večerni dogodki z nastopi izbranih glasbenih in pesniških ustvarjalcev iz Slovenije in tujine. V sklopu Pravljične vasi pa se je v Šmartnem odvijal pravljični festival za otroke.
Letošnja nit festivala je izhajala iz pesnitve Antoina Cassarja Potni list, ki je v času festivala izšel v slovenskem, španskem, angleškem in hrvaškem prevodu v enem. Potni list so obiskovalci prejeli brezplačno v zameno za vstopnico in jim je omogočal neovirano gibanje po znanih in neznanih ozemljih domišljije, sveta in neba. Vsak večer se je začel s pregledom potnega lista na carini oziroma pri pristojnih organih, ki jih je postavil festival. Po tem je sledilo pesniško popotovanje s pesniki in soustvarjalci festivala, kot so Ivan Peternelj, Violeta Tomić, Ivan Lotrič, Jani Kovačič, Mateja Gorjup, Rok Zavrtanik, Andreja Udovč, Tisa Zavrtanik Drglin in drugi. V zgodovinski sobi vipolške lepotice je bila vse dni festivala na ogled razstava ilustracij Barbare Ogrič Markež, ki jih je ustvarila in prispevala za knjigo Nekaj zelo zelo lepega Neže Maurer. Odprtje festivala se je odvijalo v Vili Vipolže. Po zaključku pesniškega perfomansa je sledil koncert Zgodbe, ki so tvoje od nekdaj s princem sevdaha Damirjem Imamovićem in s skupino Sevdah Takht. Ljubezenski zemljevid sevdalink se je razgrnil po ploščadi Vile Vipolže. Ljudske ljubezenske pesmi, ki so po melanholični noti sorodne portugalskemu fadu, so se oblikovale v Bosni in Hercegovini v času Otomanskega cesarstva in so globoko zakoreninjene v tradiciji Imamovićeve domovine. Imamović, ki je tej glasbi posvetil tudi knjigo Sevdah, pravi, da je sevdalinka način, kako obstaneš, pobožaš, se zaljubiš, pogrešaš, hrepeniš. Sevdalinka je drugo ime za drhtenje duše, ki kliče po ljubezni. Vsa ta občutja pa je izvrstno prelil v glasbo, ki se je globoko dotaknila src številnih poslušalcev. Sobotni dan se je začel v Šmartnem s pravljično vasjo namenjeno najmlajšim. Nastopila je Mateja Gorjup z glasbeno delavnico in koncertom za otroke Zvenim kot pesem, donim kot gora. Pevka in poustvarjalka slovanske ljudske glasbene zakladnice je s svojim polnim glasom in raziskovanjem kulturne dediščine predstavila našo ljudsko pesem. V njo je vnesla živost in skoraj pozabljeno prvinskost. V Hiši kulture Šmartno so sledile tri filmske projekcije. Sejalec briških zgod Danijel Rojšek Danč, je s pripovedovanjem pravljic razprl malho mnogih pripovedi in jih razgrnil pred poslušalce, da je njihovo drobno seme pozlatilo poletno klasje. Jesen 2018 / Briški časnik / 50
V popoldanskem času se je festival preselil na Grad Dobrovo in se nadaljeval s Forumom Sanje. Barbara Stegel je z Valentino Smej Novak govorila o prvoosebni izkušnji iz šamanstva. Izkušnje, ki si jih je v dvajsetih letih nabrala med južnoameriškimi staroselskimi kulturami, je strnila v prvenec'Knjiga strahu ali kako mi je ime. Z Barbaro Stegel smo se obrnili stran od hitrega vsakdana in se podali po stezi samoodkritja. Sledil je koncert Mateje Gorjup: Ijekaru. Tokrat je njen nastop ponudil poustvarjeno ljudsko in avtorsko glasbo na izrazito poseben, subtilen in sanjavi način. Poslušalce je zazibala v mirno kontemplacijo, ki se je napajala iz izvira čistega slovenskega izročila. Oba koncerta Mateje Gorjup sta nastala v soorganizaciji s KUD Morgan iz Nove Gorice in njegovega projekta Pretočnice. Večer se je nadaljeval s pesniškim popotovanjem in dosegel svoj višek z nastopom Radeta Šerbedžije in Zapadnega kolodvora na dvorišču Gradu Dobrovo. Sobotno dogajanje z naslovom Bližajo se razpuščenih las v vetru je predstavilo vrhunskega umetnika, živo legendo, gledališko in filmsko ikono, šansonjerja s strastjo do pisanja. S poetično raskavim glasom in neustavljivim šarmom je ponesel poslušalce v nostalgijo in nazaj v veselje, radost in ljubezen, ali kot je povedal sam: »Imejte se radi in razmišljajte o ljubezni. Ljubezen je pomembna, pa ne samo med moškim in žensko, ampak ljubezen do vsega. Tudi ljubezen do naroda, vendar ne v podobi skrajnega nacionalizma. Ljubezen do človeka, tudi do tujca.« Tudi tokrat se Rade Šerbedžija ni izneveril svojim oboževalcem, prav nasprotno, s svojim nastopom in umetniško pojavo je osvojil prav vsakega izmed poslušalcev. Tretji festivalski dan se je vnovič oglasil v Vili Vipolže. Nedeljsko dogajanje je odprl Forum Sanje, na katerem je svetovno znani izumitelj elektromotorjev in dobitnik številnih zlatih medalj na svetovnih razstavah inovacij Andrej Detela predstavil nedavno delo Sintropija ali kako misliti prihodnost. Monografija vključuje matematične formule, ki jih z začudenjem sprejema tudi stroka. Jasno je postalo, da se v monografiji mojstrsko prepletajo matematika, filozofija in poetika, fizika in etika. Uvod v zadnji dan festivalskega dogajanja, ki je potekalo zaokroženo pod imenom '… in te ponesejo, če želiš, s seboj', je po pesniškem popotovanju oder prepustilo Mesečinski struni.
Občina Kultura
Festival Sanje v Medani
Muzejska zbirka Sabotin 1915–1917
Nova zbirka prve svetovne vojne V objektu, ki je služil že v medvojnem obdobju kot muzejski objekt in kasneje kot stražnica jugoslovanske vojske do leta 1991, je septembra zaživela nova muzejska zbirka prve svetovne vojne. Po končanih postopkih prevzema objekta Mestne občine Nova Gorica (MONG) od PD Brda in predaje v uporabo skrbniku Parka miru na Sabotinu Bogdanu Potokarju so osrednji del prostorov preuredili za postavitev muzejske zbirke, ki nosi ime Muzejska zbirka Sabotin 1915–1917. Zbirka je bila uradno odprta v sklopu 8. srečanja zbiralcev vojaških starin iz obdobja prve svetovne vojne, ki ga organizira Društvo soška fronta Nova Gorica.
V goste je prišla Svetlana Makarovič, dama slovenske poezije, šansonjerka, čudovita pravljičarka in vsestranska umetnica, ki je Mesečinsko struno pričarala s svojim doživetim pripovedovanjem, njene globoke besede pa je podkrepila glasba godalnega tria v sestavi treh pretkanih godalcev Bojana Cvetrežnika, Klemna Bračka in Barje Drnovšek. Zaključek Festivala Sanje v Medani je izzvenel v plesnih ritmih z goriško afrobeat zasedbo Nesesari Kakalulu, ki je predramil boke poslušalcev v plesno pozibavanje. Z zasedbo, ki je prišla v okviru projekta Pretočnice partnerskega festivala KUD Morgan, smo dihali glasbeno srce Afrike in uživali v odlično izvedenih vratolomnih melodičnih fraz razposajenega jazza. Sanje v Medani je festival, ki povezuje v vseh smislih: združuje nas s poezijo in glasbo, nenazadnje pa k sodelovanju priključuje mnoge soorganizatorje, kot sta Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, s katerim uspešno tke in nadgrajujejo zgodbo tega obsežnega literarnega projekta. Poleg tega pa je tokrat pridruženi KUD Morgan pristopil k sooblikovanju glasbene ponudbe festivala in tako s Pretočnicami, ki vzdolž reke Soče ponujajo koncerte z drugačno glasbo, tehtno obogatil dogajanje. Metka Sulič, fotografije: KUD Morgan-Pretočnice ZTKMŠ Brda
Avtor zasnove in postavitve muzejske zbirke je publicist, raziskovalec soške fronte in turistični vodnik na območju soške fronte Mitja Močnik, ki ima dolgoletne izkušnje s postavitvami muzejskih zbirk tako doma kot v tujini in je lastnik Vojnega muzeja v vojašnici Slovenske vojske v Vipavi. Muzejska zbirka Sabotin 1915–1917 temelji na eksponatih iz zasebnih zbirk Smiljana Brešana in Bogdana Potokarja. Razstavljeni so številni topniški izstrelki in prerezi neeksplodiranih ubojnih sredstev iz arzenala URSZR enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi iz Nove Gorice. Posebnost med muzejskimi eksponati so tudi hišna vrata iz nekdanje italijanske poljske bolnišnice, ki se je nahajala v Vedrijanu, po domače »Pri Pirčevih. Podarila jih je Zalica Marinič. Na vratih se je ohranil zapis z grafitnim svinčnikom, ki ga je napisal italijanski vojak, pripadnik 4. skupine 2. inženirskega polka »Un saluto dai soldati dela 4. squadra 2° genio« (prevod: Pozdrav vojakov 4. skupine 2. inženirskega polka). Predmeti in fotografije z območja Sabotina in okolice so razstavljeni v treh prostorih. V enem je predstavljena vojska Kraljevine Italije z zavezniki in fotografije z območja delovanja enot italijanske 2. armade v obdobju 1916 in 1917 ter bližnje zaledje v Podsabotinu in širši okolici. V drugem je predstavljena cesarsko kraljeva vojska avstro-ogrske monarhije z zavezniki ter fotografije frontne črte in oskrbe avstro-ogrske vojske, predvsem v letu 1916 do avgusta, ko italijanske sile zasedejo Sabotin in goriško mostišče v šesti soški ofenzivi. Ob vstopu v muzej in v hodniku, kjer obiskovalce prijazno sprejme skrbnik Bogdan, skozi fotografije spoznamo nekdanji spominski park, imenovan »Zona Sacra«. Obiskovalci Muzejske zbirke Sabotin 1915–1917 so navdušeni, saj s fotografijami in predmeti iz takratnega obdobja dobijo lepši pogled in vtis na položaje in kaverne na območju Sabotina. S postavitvijo muzejske zbirke je obogatena turistična ponudba deset tisočim obiskovalcem Sabotina, kar da poseben pečat turizmu na območju občin Nova Gorica in Brda Mitja Močnik Jesen 2018 / Briški časnik / 51
Kultura
Lirikonov zlat za prevode poezije
Nagrajena briška prevajalka Maruša Mugerli Lavrenčič Maruša Mugerli Lavrenčič se je po študiju nemščine in primerjalne književnosti odločila za prevajalski poklic. Predana mu je že 14 let, deset let pa živi v Brdih, od koder je doma njena nona. Tu najde mir za prevajanje predvsem proznih del nemških in avstrijskih avtorjev v slovenščino. Za svoje delo je bila letos nagrajena s priznanjem Lirikonov zlat.
Mestna občina Velenje in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije sta v sklopu Lirikonfesta, festivala liričnega in potopisnega občutja, letos v Velenju že 12. podelila književno-prevajalska priznanja in plakete. Med štirimi nagrajenci je bila za svoje prevajalsko delo maja nagrajena tudi Maruša Mugerli Lavrenčič. Prejela je priznanje Lirikonov zlat za vrhunske revijalne prevode iz novejše slovenske poezije v nemščino (prevedene pesmi Maje Vidmar in Petra Semoliča) ter za večletni prevajalski prispevek k mednarodnemu Lirikonfestu Velenje. »Gre za najmlajšo nagrado za prevajalce v Sloveniji in edino za prevajanje poezije. Priznanja sem se zelo razveselila, ker ga nisem pričakovala, saj sem se prvič poizkusila v prevajanju domače poezije v nemščino. Največ namreč prevajam iz nemščine v slovenščino,« pove 40-letna Maruša Mugerli Lavrenčič, ki z družino že deset let živi v Biljani. Za to priznanje je bila do sedaj nominirana že petkrat. Posveča se predvsem prevajanju romanov nemških in avstrijskih avtorjev. Prevedla je že 50 knjig, med katerimi so bile tudi otroške in priročniki, največ pa leposlovna dela. Ena izmed njenih najljubših nemških
pisateljic je Juli Zeh. Prevedla je že dva romana za odrasle. Njena druga prevedena knjiga pa je bila Bela Masajka, avtobiografski roman Corinne Hofmann, v katerem opisuje svoje življenje v Keniji med Masaji, po njem pa so posneli tudi istoimenski film. Trenutno prevaja kriminalko nemškega pisca, ki ustvarja pod psevdonimom Jean-Luc Bannalec. To je sedmi prevod romana tega pisca. »Svojega dela ne dojemam kot stresnega, sem kot v vlogi druge avtorice knjižnega dela, ki ga prevajam. Pri tem se trudim prenesti besedilo iz nemščine v slovenščino na tak način, da ima enak učinek kot v izvirniku. Preden začnem z delom, se posvetim tudi spoznavanju avtorja …«, o prevajalskem delu pove Maruša. Za prevod romana navadno porabi tri do štiri mesece. Ko je prevod končan, ga še dva tedna pusti v predalu, ga nato ponovno pregleda in preda v lekturo. Največ prevaja prozo, najraje pa poezijo. Ljubezen do knjig so ji že v otroštvu prenesli starši, njena sestra Anja Mugerli pa je uspešna mlada pisateljica. Ob prevajanju jo veseli tudi poučevanje nemščine. Občasno tako poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje UNITRI v Novi Gorici in v Brdih. Sodelovala je tudi pri pripravi antologije sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji Iz jezika v jezik, za katero je prispevala prevod poglavja iz italijanskega romana Istriagog avtorja Aljoše Curavića. Je članica Društvaslovenskih književnih prevajalcev. Leta 2013 je v sklopu umetniške rezidence en mesec preživela v Berlinu, letos avgusta pa na Dunaju. »Tovrstno 'gostovanje' v tuji državi je zelo koristno in zanimivo. Med enomesečnim bivanjem v tujini imaš čas za prevajanje, spoznavanje tamkajšnje literature in njihovih avtorjev, kulture, naroda, čas je za poglabljanje v jezik, obisk knjižnic, knjigarn … Avgusta sem na Dunaju obiskovala literarni festival, pobliže spoznala dela dveh avtorjev in nanizala kar nekaj predlogov za prevode, ki jih bom posredovala domačim založbam,« sklene. CA Fotografija: Ksenija Mikor
Portorož 2018
Poletna šola v naravi 10. septembra se je 50 učencev petih razredov OŠ Alojza Gradnika Dobrovo in podružnične šole Kojsko z razredniki in plavalnimi vaditelji odpravilo na petdnevno bivanje v Portorož. Z vztrajno vadbo v krasnem vremenu smo osvojili bronaste, srebrne in zlate delfinčke, en učenec pa je osvojil tudi bronastega morskega psa. Preplaval je cel kilometer. Med plavalne podvige sodi tudi pravo potapljanje s potapljaško opremo pod budnim očesom briških potapljačev. Poleg plavanja smo opravili pet dni dejavnosti, pri katerih smo se sprehodili po Piranu in si ogledali Tartinijev trg, obzidje, staro mestno jedro, obiskali Muzej podvodnih dejavnosti, na obali v Fiesi merili temperaturo morja, izvedli poskus izhlapevanja vode, se orientirali v naravi, obiskali Portorož in spoznali turistični utrip kraja. Pridružili smo se tudi akciji nacionalnega meseca skupnega branja. Vsak dan smo v skupinah prebiJesen 2018 / Briški časnik / 52
rali knjige Dese Muck Čudežna bolha Megi, na zaključnem večeru smo knjige tudi predstavili. Večere smo popestrili s tombolo, sprehodom po Portorožu in sladoledom, ogledom filma in seveda plesom. Bilo je lepo. Petošolci
Kultura
Tina Drnovšček, briška zvezda
Zablestela v televizijski oddaji Nova zvezda Slovenije O Tini Drnovšček, mladi solo pevki iz Krasnega, smo pisali že pred dvema letoma, ko je na Mednarodnem festivalu otroške pesmi Veseli veter prejela veliko nagrado žirije, ki ji je omogočila nastop na gala koncertu v Moskvi. Talent in predanost glasbi sta jo peljala k vedno večjim glasbenim izzivom in uspehom. Lahko smo jo občudovali tudi na slovenskem tekmovalnem pevskem šovu Nova zvezda Slovenije, ki so ga spomladi predvajali na Planet Tv. Zmagovalka oddaje je postala Viviana Kukar, v finale pa se je prebila tudi Tina Drnovšček. Šestnajstletna Tina je žirijo in občinstvo navdušila z vsakim nastopom v zelo gledani televizijski oddaji. V četrtfinalu je nastopala s skladbo »Feeling good« Nine Simone, v polfinalu s skladbo Queenov »The show must go on« in v finalu v duetu z Viviano Kukar s skladbo »Do what U want« (Lady Gaga in Christine Aguilera). Izbor skladb oddaje se ji ni zdel zahteven, je pa bila izkušnja nekaj posebnega. Morala je stopiti izven svoje cone udobja. Največ ji je pomenil duet v živo z Viviano, ki ima odličen vokal in osebnost. Ko poje, da vedno vse od sebe. Zaupala nam je, da so bile priprave na oddajo ves teden zelo intenzivne. Tako so se, poleg treh ur oddaje, ki smo jo spremljali na televiziji, odvijale številne intenzivne ure vaj, učenja novih skladb in snemanja. Posebno pozornost so morali nameniti vizualni podobi nastopa od koreografije in premikanja na odru do kostumov, pri čemer so tekmovalci sledili osebnemu stilu. Zanimalo nas je, kako se je Tina ujela z voditeljema Klemnom Bunderlo in Tadejem Bricljem. Oba sta se do tekmovalcev vedla kot nekakšna psihologa, saj sta ublažila njihovo slabo voljo in včasih jezo ter trenutke obupa z objemom, nasveti in dobro voljo. Pogosto sta bila hudomušna in tekmovalce nasmehnila do ušes. Poseben odnos povezanosti so vzpostavili tudi z žirijo. Tina pove: »Goran Lisica – Fox, ki sicer velja za trn v peti, se nam je najbolj posvečal. Zbijal je šale. Pri meni si je pridobil mesto najboljšega žiranta. Tomaž Mihelič pa si zagotovo zasluži naslov sončka, saj se je ob lepih trenutkih z nami veselil in potočil kako solzo, ko nam je bilo hudo. Z ostalimi žiranti, Nuško Drašček, Urošem Smolejem in Natalijo Verboten, pa nismo vzpostavili posebnega odnosa.« Zmagovalec oddaje je dobil poleg denarne nagrade tudi diskografsko pogodbo z založbo Dallas Records. Tina pravi, da se je kljub temu, da se ji zdi nagrada mična, na oddajo prijavila predvsem zato, da bi jo ljudje spoznali in bi z drugimi lahko delila strast, ki jo čuti do glasbe. »Trenutno postopoma stopam na realna tla in razmišljam o tem, kaj sem z oddajo pridobila. Ko iskreno pomislim, je bila ta izkušnja le še ena izmed tistih želja, ki sem jo izpolnila zaradi radovednosti. Oddaje ne obžalujem, vendar te izkušnje ne bi še enkrat ponovila. Najbrž zato, ker si želim biti umetnica, ki si svobodno in spontano usmerja prihodnost in išče svojo ustvarjalno pot. Všeč mi je, ko se mi stvari zgodijo spontano, iz čistega naključja. Ugotovila sem, da sem nasprotje zahtevam, ki jih resničnosti šov narekuje.« Izkušnja na običajnih glasbenih odrih se bistveno razlikuje od televizijske oddaje, ki je bolj zahtevna, fizično in psihično naporna, ker teži k popolnosti. Tako, pripoveduje Tina, so posamezno oddajo snemali tudi od enajste ure dopoldne do naslednjega jutra. »Ko si enkrat na odru, odpoješ kot znaš in čutiš. Izvedba običajno ni popolna. Prav v tem je čar nastopanja v živo.« Najbolj ji je bila všeč finalna oddaja, ki je potekala v živo. Jesen 2018 / Briški časnik / 54
Tina pa je poleg nastopanja v televizijski oddaji vzporedno razvijala še druge projekte. Tako se je junija po spletu kot živo srebro širila priredba reggae skladbe »21 guns«, ki je požela veliko navdušenja in odobravanja. Skupaj z briškim pevcem Tilnom Šfiligojem jo je Tina posnela v Studio P.L.C. Mateja Sreberniča na Ceglem. Z obema si želi še sodelovati, mogoče s kako novo priredbo. Prosti čas najraje preživlja z glasbeniki. Na nacionalni ravni je že sodelovala z Marto Zore in Gojmirjem Lešnjakom - Gojcem. Veliko pa se je naučila od svoje nekdanje profesorice solo petja Lili Simčič iz Šole solo petja The best. Trenutno se s kitaristom Adamom Čehovinom pripravljata na nastope, s katerimi bosta v bližnji prihodnosti nastopala kot akustični duet. Veliko ji pomeni druženje z znanim briškim kitaristom Frankom Reja. S Frankom sodeluje že dalj časa, saj se pri njem uči igranja kitare, sestavljanja skladb in pisanja besedil, predvsem pa ji nudi številne nasvete. »Franko je moj idol,« pravi »saj je tako pozitivno 'odštekan'. Vidi svet v pravi luči. Od njega se veliko naučim in ga občudujem.« Julij pa je bil za Tino prav poseben mesec, saj je luč sveta ugledala njena prva skladba »Poletje najino«. Avtor glasbe je producent Nino Ošlak, medtem ko je besedilo napisal Igor Pirkovič. Skladba je lahkotne narave in v misli prikliče prvo ljubezen in poletne dni. V zimskih mesecih pa bo izšla še ena nova skladba, o kateri Tina pravi, da nam izda le, da bo njena tema ljubezen. Tina nam je zaupala, da kljub temu, da poje pogosto pop skladbe, le-te niso njena prva ljubezen. Želi izvajati skladbe, ki bi imele nekdanji pridih rock skladb, kot so jih pisali The Beatles in The Rolling stones, pa tudi izvajalci, kot so punk rock skupina Green day. Tina v vsem, kar počne, odseva posebno noto odraslosti, predanosti in pripravljenosti za sodelovanje z drugimi, tako kot hvaležnosti do tistih, ki ji stojijo ob strani. Trenutno obiskuje drugi letnik predšolske vzgoje v Ajdovščini. Meni, da ji bo znanje petja koristilo tudi na poklicni poti, pa tudi, da je predmetnik te smeri močno umetniško naravnan. Želimo ji, da bi lahko svobodno ustvarjala, izražala svoj jaz in imela možnost sodelovati s številnimi glasbeniki, ki bi obogatili njen nemirni duh, ter da bi usklajevala različne aktivnosti, ki se jim posveča. Sploh pa, da bi uresničila svoj življenjski stil, katerega moto je: »Pomembno je, da živimo danes, saj bo za jutri odločal jutrišnji dan. Slediti moramo svojemu srcu ne glede na ovire in padce na poti do sreče. Imam sanje, za katere se bom trudila in trdo delala. Ne ciljam pa tako visoko, da bi lahko padla prenizko.« Monika Prinčič Fotografija: osebni arhiv Tine Drnovšček
Kultura Občina
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brda
Dobrodelni koncert domoljubnih pesmi
19. oktobra je bilo v Kleti Brda na Dobrovem še posebej slovesno. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brda (OZVVS Brda) je organiziralo dobrodelni koncert domoljubnih pesmi. Nastopili so briški pevski zbori in Pihalni orkester Brda. Koncert je bil namenjen spominu na prihajajoče praznike: dan suverenosti, ko je iz Luke Koper v noči na 26. oktober 1991 Slovenijo zapustila Jugoslovanska armada, 50-letnica ustanovitve teritorialne obrambe, dan reformacije in dan spomina na mrtve.
Prireditev se je začela s pozdravnim nagovorom predsednika OZVVS Brda Mitje Močnika, ki je poudaril pomen slovenske besede in slovenske pesmi skozi stoletja ter opomnil, da je na nas skrb in odgovornost, da prenašamo slovensko besedo in pesem naprej na mlajše generacije. V nagovoru se je zahvalil zbranim za udeležbo, sponzorjem in nastopajočim, posebno nastopajočim otrokom Osnovne šole Alojza Gradnika Dobrovo. Močnik se je z zahvalnimi listinami posebno zahvalil sponzorjem dogodka in vsem, ki so bili zaslužni za izvedbo in organizacijo dogodka. To so Občina Brda, Klet Brda, Vinarstvo Piro Vipolže - Tomaž in Tibor Jakončič, Vinarstvo in vinogradništvo Čarga 1767, Cvetličarna Nataša in vrtnarija v Medani, sekretar OZVVS Brda Jože Abramič, zborovodja in umetniški vodja Zarjan Kocina in povezovalka programa Metka Sulič. Okrog sto zbranim poslušalcem se je zahvalil tudi župan Občine Brda Franc Mužič, ki je pohvalil delo briškega veteranskega združenja in poudaril pomen tovrstnih prireditev za vse generacije, predvsem pa mlade, še posebno v obdobju, ko smo že tako številni Slovenci politično razdeljeni, česar ne smemo dopuščati. V prijetnem vzdušju Kleti Brda so večerno tišino preplavile domoljubne pesmi briških slavčkov nastopajočih. Zapeli so mladinski pevski zbor Osnovne šole
Alojza Gradnika Dobrovo, ki ga sestavljajo pevke in pevci od šestega do devetega razreda z zborovodkinjo Valentino Bevčar in klavirsko spremljavo Tjašo Rotar Komel, moški pevski zbor Ludvik Zorzut Medana z dolgoletno kariero, ki združuje predvsem pevce iz Medane, pa tudi iz drugih briških vasi, s pevovodjo Zarjanom Kocino, Kvintet Kvartin s trinajstletno tradicijo in z umetniškim vodjo Zarjanom Kocino, Oktet Quercus, ki aktivno sooblikuje kulturno dogajanje v Brdih, saj letno organizirajo več odmevnih prireditev pod vodstvom umetniškega vodje Vladimirja Čadeža, Nonet Brda, ki nastopa v domačih, slovenskih krajih, gostovali pa so tudi v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, v Veliki Britaniji ter v vseh republikah nekdanje skupne države. Za nastope na reviji izbranih oktetov Slovenije so prejeli Zlati pečat Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo Republike Slovenije, vodi ga umetniška vodja Martina Kocina. Nastopila je tudi Vokalna skupina Vinika, ki je ena od redkih ženskih skupin na Slovenskem, ki vztraja že več kot 20 let in je lani novembra na tekmovanju odraslih vokalnih skupin dosegla zlato odličje, vodi jo zborovodkinja Franka Žgavec, zaigral pa je Pihalni orkester Brda, katerega prvi zvoki segajo že v daljno leto 1825, vendar so se skozi burna desetletja omenjene godbe malo »razpustile«, zato je leta 1972 dvajseterica Bricev, ki jih je družilo močno veselje do glasbe, na pobudo takratnega medanskega kapelnika Jožefa Petroviča postavila »novo godbo«. Orkester pod taktirko Boštjana Vendramina deluje od leta 2006. Vsi nastopajoči so za zaključek programa v spremstvu pihalnega orkestra zapeli primorsko himno Rada Simonitija »Vstajenje Primorske«, kar je dalo svojevrsten pečat prijetnemu vzdušju in lepemu večeru ob zvokih domoljubnih pesmi. To je za kakšno urico združilo vse prisotne, da so pozabili na vsakodnevne obveze in skrbi in se zazibali v spomine na mladost in začutili ponos v srcu, da smo Slovenci v svoji domovini na svoji zemlji gospodar. Zbrani prostovoljni prispevki bodo predani s strani OZVVS Brda v Splošno bolnišnico Franca Derganca Šempeter – oddelek za invalidno mladino Stara Gora.
OZVVS Brda Fotografija: Andrej Colja Jesen 2018 / Briški časnik / 55
Kultura
Festival srednjeveške in renesančne glasbe
Flores Musicae v Kojskem Festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores musicae je konec septembra z raznoliki koncerti domačih in tujih glasbenikov vnovič bogatil glasbeni utrip Nove Gorice in Goriških brd. Srednjeveška in renesančna glasba, ki ju v Sloveniji na kratko imenujemo stara glasba, sta pri nas redko slišani. Festivala v Radovljici in Seviqc v Brežicah se osredotočata na glasbo tega časa, čeprav sta v svojih programskih okvirih lahko tudi ohlapna. Na Primorskem tovrstni glasbi daje poseben poudarek Kulturni dom Nova Gorica, ki v sodelovanju z lutnjistom Borom Zuljanom že vrsto let organizira festival renesančne glasbe. Primorski glasbenik, ki živi in ustvarja v Švici, na področju te glasbe postaja vedno bolj znano ime v mednarodnem merilu. Vsako leto pa poskrbi, da en koncert pokloni domači publiki. Tokrat je pripravil koncert v cerkvi svetega Križa v Kojskem. Koncert z naslovom Glasbeni dialogi italijanskega humanizma je predstavil v duetu s priznano pevko VivaBiancaLuno Biffi, ki je specializirana za renesančno glasbo in se tudi spremlja na vieli. Koncert v Brdih, ki je nastal s podporo Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda ter Vaške skupnosti Kojsko in Župnije Kojsko, je predstavljal zaključek štiridnevnega festivala. Glasbenika sta koncert oblikovala s tematskimi sklopi, ki so jih sestavljale različne frottole in druge skladbe, zasnovane na principu dialoga, ter instrumentalni ricecarji, temelječi na improvizaciji. Frottola je pesem v italijanskem jeziku iz 16. stoletja. Čeprav nas od tega obdobja loči več kot pol tisočletja, so te pesmi zazvenele sodobno. Bor Zuljan in VivaBiancaLuna Biffi sta to glasbo na subtilen način približala današnjemu času. K izvedbam sta pristopila zelo naravno in dopuščala, da je spontanost prevladovala, saj so glasbo, ki sta jo izvajala, pisali preprosti ljudje za preproste ljudi. Glasba govori o občutjih, ki jih tudi sami doživljamo. Glasbenika sta jo poskusila interpretirati neizumetničeno in izraziti v njej vso humanost, odvzela sta ji intelektualnost in jo približala poslušalcem. Glasba se je prilegala tudi umetninam, ki jih hrani prijetna notranjost cerkvice v Kojskem. Več kot 500 let star poznogotski krilni oltar in oba stranska baročna ter freske so prostor skupaj z renesančnimi frottolami, ki sta jih glasbenika srčno podajala, napolnjevali z mirnostjo in spokojnostjo. Tudi italijansko pevko je cerkvica povsem očarala: »Prihod v to pokrajino je kot čudež, svetloba, barve narave, zvoki okolja in razgledi imajo svojo posebno lepoto. Hrana je dobra. Ves čas je prisoten občutek domačnosti. Prostor cerkve je intimen, da lahko začutiš prisotnost publike, kar je za nas, ki igramo glasbo tako oddaljeno v času, ključno. Potrebujemo odziv publike in ko se odziva tako, kot se je na koncertu – s hvaležnostjo in dobroto, imam občutek, da me poslušalci varujejo. Soustvarjali so koncert skupaj z nama. Vse se prilega v okvir slike s to malo cerkvico na tej vzpetinici, ki zre na cel svet okrog sebe, a ostane blizu ljudem. To je osnova stare glasbe in po mojem mnenju bi morala biti tudi temelj v današnjem času.« Jesen 2018 / Briški časnik / 56
Festival Flores Musicae so v tej sezoni sestavljali štirje koncerti, ki so potekali v cerkvi Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici in na Gradu Kromberk. Zaključek festivala v Kojskem pa je z duom La Lyra zaokrožil to barvito popotovanje po renesančnih zvočnih pejsažih še z nežnim italijanskim humanizmom. Za konec je Vaška skupnost Kojsko pogostila vse goste z izvrstnimi dobrotami, ki so nastale izpod rok domačink. Vnovič je dokazala že tako znano gostoljubnost Kojščanov, ki z velikim veseljem sprejmejo in organizirajo kulturne dogodke v svojem kraju. Metka Sulič Fotografiji: Nika Zuljan
Občina Kultura
Brda Contemporary Music Festival 2018
Šmartno v znamenju ustvarjalnosti, improvizacije in 40-letnice Zlatka Kaučiča 13. septembra sta se Hiša kulture in Šmartno prepojila s čarobnostjo improvizirane glasbe. Zavzel ju je namreč osmi Festival sodobne kreativne in improvizirane glasbe. Tridnevno druženje glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev so letos zaznamovala priznana svetovna glasbena imena, med njimi britanski komponist in inovator Barry Guy, švicarska mojstrica improviziranja Maya Homburger in italijanski klarinetist in saksofonist Marco Colonna.
»Zelo sem ponosen na razvoj festivala skozi vsa ta leta. Mladi glasbeniki iz Slovenije in Italije se združujejo in tako povečujejo število nastopov na koncertih tako pri nas kot v Italiji. Namen festivala je ravno to: združevanje in pomoč mladim glasbenikom,« pojasnjuje kurator festivala Zlatko Kaučič, mednarodno priznani bobnar in tolkač. Kaučič letos praznuje 40-letnico ustvarjalnosti, zato je bila v galeriji Hiše kulture prvi večer festivala tudi slovesno odprta fotografska razstava njegove glasbene poti in sodelovanj. Novost letošnjega festivala je bil sobotni pesniško-glasbeni večer s poezijo Milana Dekleve in furlanskega pesnika Pierluigija Cappelle. Poezijo sta interpretirala glasbenika Brane Grubar in Stefano Montella. Delavnice je letos vodil ameriški klarinetist in saksofonist Michael Moore, ki je skupaj s Kaučičem slavnostnemu odprtju razstave Kaučičevih fotografij dodal posebno čarobnost. Besedilo in fotografija: Erika Koncut
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici
Ogled muzikala Peter Pan
20. septembra smo si učenci od 4. do 9. razreda ogledali muzikal Peter Pan v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Predstavo je režirala Andreja Benedetič, kot pevska mentorica pa je sodelovala znana slovenska pevka Damjana Golavšek. Da je v muzikalu vsak prizor razgiban in koreografsko bogat, so poskrbeli trije koreografi: Danjela Simčič, Franci Vaupotič in Martina Grmek. V muzikalu je sodelovalo več kot 60 igralcev, pevcev in plesalcev. Jesen 2018 / Briški časnik / 57
Gospodarstvo in kmetijstvo
Oče rebule Zvonimir Simčič – Miro
Njegova rebula osvaja nagrado za nagrado Rebula je naša avtohtona sorta vina, ki je bila že v srednjem veku zelo cenjena in vrednotena več kot vsa ostala bela in rdeča vina. Veljala je celo kot valuta. V Sloveniji je najpomembneje prisotna v Goriških brdih, kjer jo enak terroir povezuje z regijo Collio na italijanski strani. Rebula povezuje preteklost s prihodnostjo, regije, celo države in strokovnjake v prepričanju, da gre za sorto z izjemnim potencialom in izrazno močjo, ki jo oblikuje njen terroir. Rebulo pa smo uspešno ohranili skozi neusmiljeno sito časa predvsem zaradi vizionarskega prizadevanja Zvonimirja Simčiča. Bil je idejni vodja in dolgoletni direktor Zadružne kleti Goriška brda in gonilna sila razvoja celotne regije. Pri vodenju kleti je dosegal izjemne rezultate: kapaciteta kleti ob njegovem prihodu je bila 4 milijone litrov, do upokojitve pa jo je pripeljal celo na 20 milijonov litrov. S strokovno službo je kmete motiviral, da so pridelovali kvalitetno grozdje s stimulacijami, pri čemer je bila razlika v ceni lahko tudi do 30 %. Takratni sodelavci se spominjajo, da je bil predvsem zelo strokoven, saj je bil najprej enolog v kleti z vsem srcem in je direktor postal šele na podlagi dolgotrajnih prigovarjanj sodelavcev. Imel je tudi karizmo in izredno dobro je znal z ljudmi, ne le s pravičnimi potezami, tudi kot osebnost. »V ljudeh je znal prepoznati talent, dobro delo je znal ceniti, podpreti dobre sodelavce in jim nuditi možnost za razvoj, ob tem pa jih je argumentirano usmerjal za doseganje skupnih ciljev,« je o njem povedal Ivan Peršolja. Nikoli se ni bal, vedno je vlival samozavest in našel prave taktike za dosego ciljev, četudi so bile na poti ovire. Že takrat je znal povezati ljudi s skupnimi cilji in vpeljal je druženja, ki se jim danes reče »team buildingi«. Vse to mu je uspelo v času ko takšnih managerskih prijemov še ni bilo, nihče se ni o njih niti učil. Uvedel je za tiste čase tudi neobičajen sistem stimuliranja kmetov, da so se počutili bolj povezani s kletjo, saj so bili soudeleženi pri dobičku kleti. Kot se spominja njegov dolgoletni sodelavec Vili Mišigoj: »Nihče v Jugoslaviji ni delal na tak način. Ker je bil rezultat uspešen, so ga takratne oblasti pustile tako delati. K nam so hodile delegacije iz cele Jugoslavije, da bi videli, kako ta sistem deluje.« Ni bil le uspešen direktor, temveč predvsem strokovnjak, ki je s študijem vinarstva v Italiji in v Ljubljani ter s pridobljenim znanjem pomembno prispeval k vsesplošnemu razcvetu Brd. Bil je edini enolog v Jugoslaviji, ki je izhajal iz italijanske enološke šole v Coneglianu, katere diplomanti zasedajo najpomembnejše vinske poklice in pozicije po svetu. Tam je bil v stiku s trendi in tehnologijami, ki jih je prinesel domov. S povojnimi oblastmi se je boril in jih prepričal, da mora biti ena klet v Brdih in ena v Vipavi, ne pa le ena klet v Novi Gorici za obe področji. Pri povojni obnovi vinogradov v Brdih je na Jesen 2018 / Briški časnik / 58
prvo mesto postavil rebulo, čeprav je večina temu nasprotovala in dajala prednost mednarodnim sortam, saj po njihovem mnenju rebula ni bila dovolj prepoznana. Zvonimir Simčič pa je v njej videl velik potencial in verjel v njeno kvaliteto in moč za dvig regije z edinstveno sorto, ki najbolje uspeva prav v Brdih in ki je ni nikjer drugje na svetu. Danes uspešni rezultati kažejo, da je bila njegova vizija in začrtana smer prava. Patentiral je nov način proizvodnje rebule, ki je prinesel neverjetne rezultate. Letno so prodali do 10 milijonov litrov »Zlate rebule«. Imenovala se je zlata, ker je vsako leto dobila zlato medaljo. Zvonimir Simčič je bil prvi, ki je naredil peneče vino iz rebule, najprej po tankovski metodi, ko je še vodil klet, in sicer penečo rebulo, ki je takoj požela vrhunske rezultate na mednarodnih degustacijah. Po uspehu peneče rebule se je rodila peneča rebula tudi na italijanski strani, prav tako s tankovsko metodo in še danes predstavlja največjo količino in kvaliteto peneče rebule na italijanski strani – Collavini. Kot večletni predstavnik in degustator Jugoslavije na mednarodnih ocenjevanjih, ki je pokusil vsa najboljša vina sveta, je takrat povedal, da je rebula eno izmed najboljših vin na svetu. Enako je mislil tudi o Brdih kot enem izmed najboljših področij na svetu za bela vina, še posebej pa za uspevanje rebule zaradi opoke, gričev in razmerja vplivov Alp in Sredozemlja. Njegov trud in uspehi so bili večkrat prepoznani in nagrajeni. Postal je častni občan Občine Brda. Župan Občine Brda Franc Mužič, ki je v času vodenja Zvonimirja Simčiča delal v Kleti Brda, se ga spominja kot nekoga, ki je za razvoj Brd naredil zelo veliko: »Brda so bila pred njim znana zaradi sadja. S strokovnostjo in vizijo je popeljal Brda na prestol vinogradništva in vinarstva tako v Sloveniji kot tudi širše, posebej zaradi rebule. Izredno sem vesel, da njegovo ljubezen do briške zemlje danes nadaljujeta sin Igor in vnuk Simon, z njimi je tudi Gredič sedaj končno dobil trde temelje.« Predvsem po njegovi brezkompromisni ljubezni do rebule se ga spominja tudi Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda, ki jo uspešno vodi zadnjih 20 let: »Rebula je bila že v preteklosti sinonim kakovosti, znamenite litrske zlate rebule se je nedavno
Gospodarstvo in kmetijstvo Občina
Oče rebule Zvonimir Simčič – Miro med obiskom pri nas spomnil priljubljeni umetnik Rade Šerbedžija. A 97 točk po Decanterju, ki jo je dosegla naša Rebula Bagueri Superior 2013, je že blizu popolnosti. Pravzaprav moč rebule ni nič novega, a to, da smo jo sploh ohranili, ko so bili modni trendi drugačni, je bilo ključno. Brez znanja, pridobljenega z najboljšim šolanjem in moralne avtoritete posameznikov, kot je bil Zvonimir Simčič, danes rebule ne bi bilo. To je treba vedeti.« Tudi v Italiji je veljal za eminenco zaradi uspešne tehnološke in ekonomske zgodbe, ki jo je takrat predstavljala Klet Brda. Bil je eden redkih tujcev, ki je zaradi svojega dela na področju vinarstva postal član italijanske akademije za trto in vino v Sieni v Toskani. Počastili so ga s prihodom vseh akademikov na Domačijo Medot. Bil je tudi član viteškega reda Ordo Equestris Vini Europae in pobudnik ustanovitve združenja Sommelier Slovenije. Vsa leta delovanja je bil vzor vseh proizvajalcev na italijanski in slovenski strani Brd. Kot se spominja eden najuspešnejših italijanskih vinarjev, ki se zadnje čase vedno intenzivneje posveča rebuli in prihaja ravno iz regije Collio, Silvio Jermann, rebule v Italiji do 90. let prejšnjega stoletja sploh niso umestili v Collio DOC (Denominazione di Origine Controllata), šele naknadno, po uspehih, ki jih je z rebulo dosegel Zvonimir Simčič, zato brez njega v Italiji rebule sploh ne bi ohranili: »Zgodbo o rebuli je začel Slovenec, Zvonimir Simčič, ki mu tudi tukaj pravijo papa di ribolla.« Ko se je upokojil, je napisal knjigo o kulturi pitja Vino med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo ter bil svetovalec pomembnih proizvajalcev vina na italijanski strani. Takrat je na podlagi vsega svojega znanja skozi celotno kariero ustanovil tudi blagovno znamko Medot, skozi katero je ustekleničil prve penine po klasični metodi na podlagi rebule (60 % rebula, 20 % chardonnay in 2 0% modri pinot), ki se še danes izdeluje po recepturi, ki jo je takrat zasnoval. Za 75. rojstni dan je združil slovensko in italijansko stran ter goste svetovnega kova, ki so ga počastili s prisotnostjo ob tej pomembni obletnici, kot na primer takratni predsednik države Milan Kučan, predsednik vitezov vina, predsednik someljejev iz Italije, pa grof Athems in predsednik enologov sveta. Letos mineva 10 let od njegove smrti, a njegova rebula, v katero je najmočneje verjel ravno takrat, ko nihče drug ni, danes osvaja velike nagrade na svetovnih vinskih festivalih. Uredništvo Briškega časnika
Klet Brda
V Brdih trgatev boljša od pričakovanj Trgatev letnika 2018 je bila obilna in odlična. Po štirih količinsko skromnejših letnikih je bil letos pridelek v vseh pogledih nadpovprečen. Ob normalnih letnikih v Kleti Brda pričakujemo 7500 ton grozdja, letos pa smo ga prevzeli 9350 ton, kar pomeni za četrtino več.
Tako kot se v naravi zgodijo slabi, se včasih zgodijo tudi dobri letniki. Letos ni bilo pozebe, toče je bilo samo toliko, da nanjo nismo pozabili in ni bistveno zmanjšala pridelka. Dežja je bilo sicer manj, kot bi si ga želeli, vendar se pozna, da je večina vinogradnikov vzela resno nasvete iz vsakoletnih zimskih izobraževanj, kjer že nekaj let govorimo tudi o prilagajanju podnebnim spremembam. Jedro teh ukrepov je vzdrževanje take strukture tal, da so sposobna tudi v suhih, vročih letih, ohraniti dovolj vode za trto. Drugi sklop ukrepov je pravilno zaporedje pletja in vršičkanja v vinogradih, da se ohrani dovolj listne mase in se prepreči ožige od sonca. Za letos lahko rečemo, da trte niso utrpele pretirane suše niti na revnih, lapornatih tleh. Trgatev smo v Klet Brda začeli 23. avgusta in glavnino zaključili do konca septembra. V vinogradih je na izbranih legah ostalo le še nekaj rebule in cabernetov, ki so namenjeni pridelavi posebnih izborov. Med sortami bi izpostavili rebulo, kjer pridelki količinsko niso izstopali, kakovost pa je bila izjemno visoka. Po količini pridelka je izstopal chardonnay, enologi
pa so najbolj zadovoljni z rdečimi sortami, saj jim je sončen in topel september omogočil popolno fiziološko dozorevanje, zato si obetamo odlična rdeča vina. Med trgatvijo nas je obiskalo 70 poslovnih partnerjev iz Združenih držav Amerike (ZDA), Velike Britanije, Poljske, Italije, Kitajske, Bosne in Hercegovine in Hrvaške. Doživetje trgatve pri družinah naših članov v kombinaciji s sončnim in toplim vremenom je navdušila vse goste. Tudi za izkušene vinske distributerje je trgatev pri nas še vedno poseben dogodek. Prejeli smo številna sporočila zahval, kjer so gostje izrazili navdušenje nad našimi vini in celotno Slovenijo, saj smo jim v dneh njihovega obiska poleg Brd razkazali tudi dolino Soče, Bled, Postojnsko jamo in Ljubljano. Obilna trgatev je bila letos tudi v večini držav po Evropi, zato pričakujemo, da bodo razmere na trgu težke, kar pomeni pritisk na cene, vendar imamo s tako kvalitetnim pridelkom dobro izhodišče, da še utrdimo moč naših blagovnih znamk na domačem in predvsem tujih trgih. Klet Brda Jesen 2018 / Briški časnik / 59
Gospodarstvo in kmetijstvo
O rebuli z Denisom Rusjanom
Z Rebulo ponosno v svet V zadnjih letih se o rebuli vedno več govori in piše, zato z lahkoto trdimo, da se ta dolgo časa prezrta sorta vrača na svetovni vinski zemljevid. Z namenom, da bi nekoliko razjasnili dejstva o tej vsestranski sorti, smo se obrnili na briškega strokovnjaka prof. dr. Denisa Rusjana. Kot redni profesor na katedri za vinogradništvo na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani se v svojih raziskovanjih veliko posvečate rebuli. Kako se je začela pisati zgodba o rebuli in kje smo sedaj? Tako je, profesionalno in zasebno se posvečam rebuli, saj sem prepričan, da je na prvem mestu med sortami, s katerimi lahko postavimo Brda na svetovni vinski zemljevid. No, zgodba o rebuli pa se je začela pisati že leta 1231, ko so v Trbižu (italijanski Treviso) prvič zapisali ime vina ribolla (rebula) in ga opisali kot vino »navigato« (od drugod), iz več sort, slajšega okusa, v Beneški Republiki zelo cenjeno in namenjeno samo gospodi vse tja do Kranjske. Šele leta 1822 je bilo v italijanski Gorici v časopisu prvič omenjeno, da je na trgu na voljo grozdje in od leta 1823 tudi cepljenke sorte rebula. Zgodovina pravi, da je današnja sorta rebula dobila ime po vinu, kar pa pri poimenovanju sort ni neobičajno ali redkost. Prva verodostojna omemba sorte rebula (takrat rebola) sega v leto 1844, ko jo je župnik Matija Vertovec v knjigi Vinoreja skrbno opisal. Vse do danes v Brdih sadimo pretežno rumeno rebulo oziroma, kot jo po domače imenujemo, zlato rebulo. Skozi stoletja je rebula dobila svoj neodtujljivi dom v Brdih, kjer jo Brici že od nekdaj cenimo in smo jo z vztrajnostjo in ponosom ponesli v svet. Da se danes veliko piše in govori o briški rebuli, je moralo preteči mnogo desetletij vztrajnosti in trme, odrekanj, znanja ter iznajdljivosti briških vinogradnikov in vinarjev. Brici smo se tako naučili za rebulo prepoznati najboljše lege in potrebno delo v vinogradu, ki zagotavljajo pridelavo najboljše rebule. Danes nas je v Brdih okrog 800 vinogradnikov in vinarjev, rebulo pridelujemo na skoraj 500 ha, ki predstavljajo četrtino vseh vinogradov. Kaj vas je pripeljalo do odločitve za študij agronomije in od kje vaše zanimanje za rebulo? Lahko bi rekel, da je moje zanimanje za vinogradništvo v prvi vrsti “zakrivil” nono Ivo, ki je kot zaveden Bric vedno zagovarjal tisto, kar je za Brda najbolj pristno, rebulo, in to tudi v časih, ko drugi v tej sorti niso videli potenciala. Za študijsko in poklicno pot pa sta zaslužna starša, tata Dušan in mama Stanka, ki sta vseskozi verjela v briške terase, v vinogradniško kmetijo in v njeno prihodnost, ter tako neumorno kljubovala neizprosnim časom, vse zavoljo tega, da bi kmetiji zagotovila obstoj in tako meni in sestrama ponudila tako rekoč vse, kar smo si zaželeli. Vsekakor so za mojo kariero »kriva« Brda, ki jih imam neizmerno rad, domača pokrajina, Jesen 2018 / Briški časnik / 60
ki me vsakič znova navdaja z občudovanjem in željo, da s svojim znanjem in trdim delom domačim in domačemu kraju vrnem vsaj tisto nekaj v zahvalo za življenje. Študijska pot me je tako peljala v Ljubljano, kjer sem se po študiju na Biotehniški fakulteti tam tudi zaposlil in danes poučujem tudi znanja željne Brike in Brice, med katerimi jih je že kar nekaj uspešno diplomiralo in magistriralo, med njimi pogosto na temo rebule. Občutek, ko svojemu kraju vrneš tisto nekaj dobrega, je namreč nepopisen, in tako kljub temu, da se zaradi službe vedno znova vračam v Ljubljano, svojega stalnega prebivališča nisem nikoli spremenil. Še več, pred kratkim sem prevzel tudi del kmetije staršev, pridobil status kmeta in na kmetiji začel določene vinograde postopoma obnavljati. Samo letos denimo 1,2 ha, kjer sem posadil kaj drugega kot rebulo, torej tisto sorto, v katero doma verjamemo že vse od njene prve zasaditve na naši kmetiji leta 1956. S svojim strokovnim znanjem pogosto obogatite številne dogodke v Sloveniji in v tujini. Nazadnje ste v Brdih s svojim predavanjem navdušili na mojstrski degustaciji posvečeni rebuli (Masterclass: Brda – Home of Rebula). Z veseljem sodelujem pri vseh profesionalnih aktivnostih, ki se dogajajo v zvezi z vinogradništvom in vinarstvom, zato vedno rad pristopim k dogodkom znotraj ali izven Brd oziroma Slovenije, kjer imam možnosti preko strokovnega in znanstvenega dela promovirati ta naš edinstveni košček Slovenije, Evrope in sveta. Tudi sicer imam veliko mednarodnih stikov: predaval sem na Univerzi v Atenah, v Izraelu, na Univerzi v Reimsu v Šampanji ter na Dunaju in v Veroni. Sodeloval sem tudi na številnih mednarodnih projektih, na primer z Univerzo v Coneglianu in Univerzo v Vidmu. Ja, tako je, avgusta sem imel predavanje na masterclassu rebule in ob tej priložnosti bi rad izpostavil in pohvalil organizatorje, vinarje ter Občino Brda, ki so letos v Vili Vipolže že drugič organizirali strokovni posvet o rebuli, s katerim na najvišjem nivoju tlakujejo pot Brikam in Bricem in naši rebuli na seznam najprestižnejših vinskih destinacij. Vedno sem trdil in še vedno trdim, da: » … je rebula v Brdih dejstvo, Brda v rebuli pa svojevrstna edinstvenost«. Ajda Miška
Gospodarstvo in kmetijstvo Občina
Prva slepa degustacija v Brdih
Gardini: »Brici naj stavijo na rebulo« Vila Vipolže je bila julija ponovno prizorišče pomembnega dogodka za briški teritorij. 9. in 10. julija je prebujena lepotica gostila dvodnevno slepo degustacijo 76 vzorcev briških vin. Pobudo zanjo je dal priznani italijanski vinski strokovnjak Luca Gardini. »Luco Gardinija smo k sodelovanju povabili pri projektu Masterclass – Brda Home of Rebula. Že takrat je spoznal, da imajo Brda visok potencial, veliko se o Brdih govori in piše, zato je poleg rebule želel preizkusiti tudi ostale sorte,« je pojasnila Valerija Simčič Kalan. Različne lege in nakloni vinogradov v Brdih omogočajo, da je paleta vinskih sort zelo barvita, kar je na svetovni ravni redkost. Peterico vinskih sort, ki se v harmoniji teras predajajo briški zemlji in soncu, od domače rebule, pa tudi chardonnaya, sauvignon blanca, modrega pinota in merlota, je poleg Gardinija ocenjeval priznani poznavalec vin Marco Tonelli. Namen slepe degustacije (»panel tasting«) je bil predhoden predogled vin slovenskega predela Brd, in sicer letnikov 2017 in starejših, ki bodo letos vstopili na trg. Paleto ocenjenih vinskih sort je sestavil Luca Gardini. »Gardinijeva pobuda je zelo pohvalna. Doslej se namreč še ni zgodilo, da bi se katerikoli vinski kritik odločil priti v Brda in prav tukaj izvesti tako poglobljeno spoznavanje briških vin. Tako Gardini kot Tonelli sta zelo dobra degustatorja z zelo širokim znanjem,« dodaja Simčič Kalanova, ki še poudarja, da je Gardini eden prvih vinskih komunikatorjev v Italiji in kateremu poklicna pot izjemno raste. »Če strokovnjak Gardinijevega kova poudari, da obstaja regija, ki ima zelo široko paleto kakovostnih vin zaradi specifičnega teritorija, mikroklime in tradicionalne veščine pridelave vina, bomo v Brdih še bolje pritegnili pozornost vinske strokovne javnosti.« »Moram reči, da so naju pričakala vina visoke kakovosti in različnosti tako po filozofiji kot stilu. Našel sem fantastičen razvojni potencial,« je degustacijo komentiral Gardini. Na vprašanje, kaj ga je najbolj presenetilo med degustacijo, je poudaril povprečen nivo kakovosti: »Proizvodi so dobri, čisti. Čuti se spoštovanje vinarjev do zemlje in potrošnikov. V svoj izdelek vlagajo srce in dušo, kar se začuti v njihovih vinih. Ta predel bo postal eden najvidnejših na svetu na področju proizvodnje belih vin. Brici naj stavijo na rebulo.« Kvaliteta torej je, kaj še manjka briškim vinom? »Brici imajo vse potrebno. Menim le, da morajo bolje izraziti, kaj je njihov teritorij, ga narediti še bolj razpoznavnega in privabiti čim več obiskovalcev v Brda. Nič ne manjka: vina so dobra, Brici so zelo gostoljubni, profesionalni in simpatični. Vsakokrat, ko obiščem Brda, se počutim kot doma. Se zabavam. V osnovi pa je vedno velika profesionalnost.« Spomnimo, da je pred skoraj letom dni Luca Gardini skupaj z Gašperjem Čarmanom v Vili Vipolže uspešno vodil svetovne medijske vinske strokovnjake skozi strokovno degustacijo
rebul. »Bil sem zelo zadovoljen z odzivi. Bil je velik dogodek, ki se je v aprilu ponovil tudi na Vinitalyju. Menim, da je zelo lep format dogodka, takšen, ki omogoča razumeti različnost stilov vinarjev in interpretirati sorto rebulo ter teritorij, oba z veliko težo. Brici morajo védenje o tej zvrsti vina razširiti po svetu, saj je edinstven. Lepo je komunicirati o takšnih vinih preko tovrstnih dogodkov.« Pričakuje še kaj več od briških vin, teritorija? »Vedno moramo pričakovati več. Briška vina so gotovo dobra, Brici morajo zgolj več komunicirati, bolje odpreti meje, biti odprtomiselni in verjeti v svoja vina, saj imajo izreden produkt.« Gardini je »panel tasting« zaključil ob obisku Masterclassa Brda, Home of Rebula. Rezultati slepe degustacije 76 vzorcev briških vin so bile objavljene na spletni strani www.gardininotes.si. Erika Koncut Jesen 2018 / Briški časnik / 61
Gospodarstvo in kmetijstvo
Masterclass Brda, Home of Rebula
Rebula je ob boku najboljših svetovnih vin V Brdih se je 29. avgusta odvijala vodena degustacija z naslovom »Masterclass: Brda, Home of Rebula«, posvečena večplastnosti rebule in njenemu potencialu na svetovnih trgih. Dogodek je obiskalo 32 novinarjev in vinskih kritikov iz Združenih držav Amerike (ZDA), Kitajske, Velike Britanije, Japonske, Nemčije, Rusije, Hrvaške, Italije in Slovenije. Srečanje je plod sodelovanja devetih briških vinarjev iz Slovenije in štirih iz Italije ter Zavoda za kulturo, turizem, mlado in šport Brda. Njihov namen je z briško rebulo, ki jo tudi tuji vinski strokovnjaki umeščajo v svetovni vrh – kar dokazujejo številna mednarodna priznanja – prodreti v svetovne strokovne medije in Brda postaviti na svetovni zemljevid. Na masterclassu so sodelujoči strokovnjaki in vinarji z več vidikov utemeljili širok spekter možnosti, ki jih rebula ponuja. O specifikah terroirja je spregovoril dr. Denis Rusjan, izredni profesor na katedri za vinogradništvo in sadjarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Degustacijo je vodil slovenski vinski strokovnjak Gašper Čarman, dvakratni najboljši sommelier Slovenije (2013 in 2015). »Gre za nadgradnjo, saj je bil že prvi masterclass zelo precizno zastavljen. Poudarek je bil na strokovnosti, na podajanju dejstev, tako letnika, kot same rebule in Brd. Veseli smo, da so se vabilu odzvala zelo resna novinarska Jesen 2018 / Briški časnik / 62
imena. Definitivno se lahko po moji oceni primerjamo z dogodki na najvišjem nivoju v tujini. Z nadaljevanjem tega projekta bo Slovenija postala resnično prepoznavna«. Rebule od letnika 2010 do 2017 je interpretiral Luca Gardini, priznani italijanski vinski kritik in sommelier. Letošnji posebni gost masterclassa je bil Levi Dalton, eden najvplivnejših ameriških sommelierjev s podcastom z več milijoni poslušalcev »I'll drink to that«. Z gosti je delil svoj pogled na potencial rebule kot avtohtone sorte na kompleksnem ameriškem trgu, ki ga je generacijsko segmentiral. Podrobneje je obrazložil, kako so ekonomske dinamike vplivale na izbire potrošnikov v posameznih obdobjih ameriške novejše zgodovine. Mesto briških rebul z obeh strani meje vidi v povezovanju s slovensko in italijansko gastronomijo v ZDA. Srečanja se je udeležila tudi Julia Harding, britanska novinarka, Master of wine, med drugim piše tudi za spletno stran www.jancisrobinson.com, ki ima izjemen vpliv in sledljivost. O dogodku je povedala: »Prišla sem iz Londona, ker me zelo zanimajo avtohtone sorte. Mislim, da se v njih najbolj odražajo specifike terroirja. Masterclass je bil profesionalno organiziran, z dobrim izborom različnih vinskih slogov, pri čemer se izkaže potencial sorte. Te večplastnosti nisem še poznala.«
»Prireditev je bila enkratna, na visokem nivoju in izjemno dobro organizirana. Skrbno so bili izbrani prostor, izbor vin ter tematike. Strokovna nadgradnja je imela za osnovo veliko argumentov in primerjav. Organizatorji so se zelo potrudili. Tem vinom sicer že tako sledim, navkljub temu me je presenetila prefinjenost maceriranih vin. Običajno se na področju maceriranih vin najhitreje zgodijo kakšne napake, ampak vina, ki so nam bila predstavljena na strokovni degustaciji, so bila visokega nivoja,« je povedal Ivan Peršolja, predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije. Med degustacijo je s posebno pozornostjo prisluhnil vprašanjem tujih novinarjev: »Bila so od čisto preprostih, začetniških do zelo globokih, strokovnih. Presenetila me je uvodna ugotovitev tujih priznanih novinarjev, da je Slovenija turistična destinacija. Sklepno predavanje Daltona je pokazalo usmeritev, kateri naj sledijo briški vinarji za ameriški trg. Obenem je Dalton poudaril, naj prisluhnejo svetovnim trendom. Potrebno je upoštevati vse tržne niše. Današnje rebule so to tudi storile.« Masterclass: Brda, Home of Rebula so priredili že tretjič zapored. Prvič so mojstrsko degustacijo izvedli avgusta 2017 v Brdih, drugič pa spomladi 2018 v okviru sejma Vinitaly v Veroni. Zaradi velikega zanimanja s strani do-
Gospodarstvo in kmetijstvo Občina
Masterclass Brda, Home of Rebula mačih in tujih medijev glede specifike rebule nameravajo organizatorji projekt nadgrajevati tudi v prihodnje. Rebula je navsezadnje vino, ki povezuje tako briške vinarje iz Slovenije in Italije kot poznavalce in ljubitelje vrhunskih vin. Že drugič je svoj kulinarični pridih strokovnemu dogodku vdahnil kuharski mojster Tomaž Kavčič: »Že prvi masterclass je bil presežek. Moram čestitati organizatorjem, saj so letos naredili še korak naprej. V Vilo Vipolže so privabili smetano vinskega sveta. Tukaj ne govorimo o masi, ampak o pravih ljudeh, ki so stoodstotni poznavalci. S temi je lepo delati, saj razumejo trud vinogradnikov in vinarjev ter posledično tudi nas kuharjev.« Kot še dodaja, je v zadnjih letih na »terenu« zaznal izjemen preboj rebule: »Rebula je sedaj tam, kamor sodi. Kot primer naj navedem, da sem bil le dan pred letošnjo strokovno degustacijo v Alta Badii na Južnem Tirolskem, kjer sem na svoje veselje in z mislimi na dogodek o rebuli v Vili Vipolže v pomembni vinski karti našel petnajst različnih rebul iz Slovenije, s poudarkom na Goriških brdih. Vidno je sistematično ciljno delo vinarjev. Vedno zagovarjam kontinuiteto in to tukaj v Brdih čutim. Pred petnajstimi leti vinski poznavalci morda niso poznali rebule, vendar ponosni pridelovalec vina je prinesel steklenico rebule in jo postavil na mizo. Ker je verjel v svoje vino. To je tisti pravi odnos. Spoštovanje do sebe, spoštovanje do teritorija in posledično spoštovanje Slovenije. Rebula je sedaj resnično ob boku najboljšim vinom na svetu.« Direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec je za zaključek osrednjega dela tridnevnega srečanja povedala: »Navdušenje medijev nad našim teritorijem in vini ter strokovno izpeljanem dogodku potrjuje dejstvo, da smo na pravi poti. To nam daje zagon za realizacijo novih skupnih idej in dogodkov, ki bodo pripomogli k dodatnemu utrjevanju naše pozicije in prepoznavnosti.« Vse navzoče sta pozdravila in nagovorila tudi župan Občine Brda Franc Mužič ter državna sekretarka Eva Štravs Podlogar z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki poudarjata poseben pomen enogastronomije pri promociji turizma. Dogodek so finančno podprli sodelujoči vinarji, Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda ter Občina Brda, Slovenska turistična organizacija in Porsche Slovenija. Erika Koncut Fotografija: ZOSO, Damijan Simčič
Organizatorji so sloge rebule razdelili v tri glavne skupine. Klasične rebule: Medot: Rumena rebula 2017 Ščurek: Rumena rebula 2017 Zanut: Rebula 2016 Dolfo: Rumena rebula 2016 Zorjene rebule: Jermann: Visvik 2016 Ferdinand: Epoca 2016 Edi Simčič: Rebula 2016 Marjan Simčič: Rebula 2016 Klet Brda: Rebula Bagueri Superior 2013 Rebule s podaljšano maceracijo: Keber: Rebula 2015 Erzetič: Amfora 2016 Radikon: Ribolla 2012 Gravner: Ribolla Gialla 2010 Jesen 2018 / Briški časnik / 63
Gospodarstvo in kmetijstvo
Kmetija Jelina
Vodohran – prihodnost sadjarskih kmetij? O tem, ali je klorirana voda iz pipe sadju škodljiva ali ne, bi lahko razpravljali na dolgo in široko. Na Kmetiji Jelina prisegajo na kakovost sadja, ki ga zalivajo samo z deževnico ali vodo iz izvira. Že zdaj uporabljajo manjše vodno zajetje – vodohran, v zemljo nad kmetijo pa so izkopali še večjega, da bo njihovo sadje preskrbljeno skozi celo sezono. Zaradi preproste gradnje in uporabe skoraj ni razloga, da se vodohrana ne bi poslužila vsaka sadjarska kmetija. Kmetija Jelina na Humu se ponaša s kakovostnim sadjem, predvsem pa je znana po prodaji okusnih jagod, zagotovo poznanih tudi na območju izven Brd. Prav zaradi jagod, ki potrebujejo velike količine vode, se je Radovan Jelina po priporočilih prijatelja odločil za gradnjo zajetja za vodo, ki ga je najprej zgradil v nekdanjem hlevu. To zajetje drži 650 hektolitrov vode, kar je za namakanje vsega sadja na kmetiji premalo, zato so začeli razmišljati o večjem. »Želeli smo zgraditi vodohran na vrhu naše kmetije, kjer smo potem pred dvema letoma izkopali jamo. Da se je zemlja sesedla in utrdila, je bil potreben čas, zdaj pa je nastopil trenutek, da vodohran obložimo s folijo in ga začnemo uporabljati,« je povedal Radovan in dodal, da manjšo in trenutno rabljeno vodno zajetje polnijo samo z deževnico ali vodo iz bližnjega izvira. Prostornina novega vodohrana je 10.000 hektolitrov. Čez zimo, ko je navadno dovolj padavin, se bo polnil z vodo, s katero bodo v času sezone namakali jagode in druge pridelke. Ker je zbiralnik na visokem, črpalka ne bo potrebna, pač pa bo voda po ceveh sama stekla do sadja. Za gradnjo vodnega zajetja je potrebno gradbeno, pa tudi vodno dovoljenje. »Zahtevajo samo pojasnilo o tem, kam bo odtekal višek vode, koliko je zemlja stabilna za tak objekt, ali bo lahko držal določeno količino vode in podobno. Res je, da smo kar eno leto in pol čakali na zeleno luč, a so nam na koncu vodno dovoljenje vendarle izdali,« je objasnil Radovan. Razlogov, zakaj naj bi se sadjarske kmetije odločile za vodno zajetje, je malo morje. Sadje zahteva veliko namakanja in če se želimo izogibati klorirani vodi iz pipe, je vodohran prava rešitev. Težava nastopi samo v primeru sušnega obdobja, ko primanjkuje deževnice, kar pa v zimskem času ni ravno pogost pojav. Na kmetijah v Brdih se v izogib klorirani vodi radi poslužujejo tudi vrtin. »Vo-
Fotografija: Ana Cukjati
Fotografija: Teja Jelina
dohran je cenejši. Pri vrtini moraš biti popolnoma prepričan, da boš prišel do vode. Če zgrešiš, moraš vrtati na novo, na drugem mestu, stroški pa se samo podvajajo. Vodohran pa enkrat izkoplješ in to je to,« je pojasnil Radovan in poudaril, da je tudi njegovo vzdrževanje čisto enostavno. Edina težava je lahko nabiranje maha zaradi stoječe vode, kar pa se da enostavno rešiti s finimi ali peščenimi filtri. Vodo iz zajetja se zlahka uporabi za namakanje sadja na več kmetijskih površinah: kmetje, ki imajo več sadovnjakov na različnih koncih, si lahko v vsakem umislijo manjši vodohran, če pa so sadovnjaki strnjeni na kupu, ustreza eden večji. Ne nazadnje vodohran pripomore k znižanju vodnih stroškov, predvsem pa zmanjšuje porabo pitne vode in tako prispeva k varovanju okolja, za kar si Kmetija Jelina še posebno prizadeva. Ana Cukjati
Javni sklad malega gospodarstva Goriške je objavil javne razpise neposrednih posojil s področja gospodarstva:
- - -
investicijska posojila, posojila za razvojne projekte, mikroposojila za mikro in mala podjetja.
Skupna višina razpisanih sredstev: 1.150.000 evrov Odplačilna doba: 4−9 let z vključenim enoletnim moratorijem Obrestna mera: 0 % Roki za prijavo: 4. 1. 2019, 15. 3. 2019, 20. 5. 2019, 30. 8. 2019 oziroma do porabe sredstev. Več o razpisih si lahko ogledate na spletni strani sklada www.jsmg-goriska.com. Za dodatne informacije smo vam na razpolago na telefonskih številkah 05 335 01 73 in 05 335 03 61 ali osebno v prostorih sklada na naslovu Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica. Jesen 2018 / Briški časnik / 64
Luka Tomažič
Pihalni orkester Brda
Zadružna cesta 15 5212 Dobrovo v Brdih
Z vami od
1996
pri odločanju
Občina Gospodarstvo in kmetijstvo
t: 05 33 08 740 t: 05 33 08 743 m: 041 645 288 f: 05 33 08 744 e: patriks@siol.net
PRODAJA IN SERVIS, VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA
N O V I T4 F/N/V Čistejši, tišji, močnejši, udobnejši.
Pankrti na Humu
Legende se vračajo v legendarno dvorano Dvorano na Humi bodo po desetih letih znova preplavili punk ritmi. V legendarno dvorano na Humu se vrača največji slovenski punk bend, Pankrti s Perom Lovšinom. Ob praznovanju 70-letnice dvorane na Humu so se v Vaški skupnosti Hum spomnili, da bi praznovanje proslavili z enim izmed legendarnih koncertov, ki jih je dvorana Hum gostila pod naslovom »Vsak patk disko«. Dvorana Hum je bila v 80. letih prejšnjega stoletja središče plesov mladine Brd in Goriške. Vsako turnejo so v njej gostovali tudi Pankrti, ki bodo tradicionalno na Humu zaključili dolgoletno turnejo »Gospodje jest vam ne verjamem«. Za njimi je zelo uspešna turneja (razprodana dvorana Stožice), posvečena tudi 40. obletnici delovanja benda. Kot
zanimivost naj zapišemo, da so Pankrti na Humu zaključili tudi turnejo ob 30. obletnici delovanja. Mladina iz kluba DŽC Crwvo in Mladinskega kluba Hum vas zatorej 1. decembra 2018 vabi, da zapolnite in obudite dvorano na Humu.
Zaradi omejenega števila obiskovalcev si vstopnico čim prej zagotovite, saj so prve »early BRIC« vstopnice bile razprodane že pred uradnim začetkom prodaje. DŽC Crwvo Jesen 2018 / Briški časnik / 65
Gospodarstvo in kmetijstvo
Tradicionalni posvet
Posvet trte in vino – zakladi Primorske Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica je tradicionalni posvet Trte in vino – zakladi Primorske organiziral 19. junija v Hotelu Perla v Novi Gorici. Na 15. prireditvi smo za tematiko izbrali in predstavili bele in rdeče zvrsti, peneča vina, cabernet sauvignon, ki je v svetovnem merilu poleg chardonnaya ena najpogosteje sajenih sort, in cabernet franc. Predstavilo se je okrog 70 vinarjev s 150 vini iz štirih okolišev primorske vinorodne dežele. V uvodu je goste nagovoril direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica Branimir Radikon. Poudaril je, da je posvet namenjen povezovanju, izobraževanju in sodelovanju primorskih vinogradnikov in vinarjev, strokovnih služb ter ljubiteljev vina. V nadaljevanju so goste pozdravili tudi podžupan Mestne občine Nova Gorica Marko Tribušon, tajnik Kmečke zveze iz Trsta Edi Bukavec ter predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenenije Cveto Župančič. Sledili so trije strokovni referati. Prvega je podala Andreja Škvarč, vodja selekcijsko trsničarskega središča Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica., ki se nahaja v Vrhpolju. Predstavila je delo središča v baznem matičnem vinogradu na površini enega hektarja, ki leži v bližnini vasi Slap, in delo v vinogradu na Polzelcah s površino 1,7 hektarja v bližini vasi Lože, v katerem je zasajena kolekcija starih primorskih sort, sort v introdukciji in kolekcija primorskih sort za nadaljevanje klonske selekcije. Poudarila je pomen pridelave cepičev kategorije baza za redno zagotavljanje in preskrbo trsničarjev s kakovostnim, zdravstveno neoporečnim, doma pridelanim izhodiščnim matičnim materialom, in pridelavo baznih trsnih cepljenk, ki so namenjene slovenskim trsničarjem za sajenje matičnih vinogradov kategorije 'certificiran' za pridelavo cepičev za nadaljnjo pridelavo certificiranega, kar pomeni uradno potrjenega, sadilnega materiala vinske trte. V referatu nas je tudi seznalnila, da so na »Pouzelcah« od leta 2013 do 2015 uredili kolekcijski vinograd in posadili 1600 trt sedmih sort: refošk – 12 elit, laški rizling – 8 elit, malvazija – 9 elit, tokaj – 19 elit, merlot – 4 elite, vitovska grganja – 4 elite ter cipro – 1 elita za namene klonske selekcije. Drugi referat sta predstavili Mirjana Košuta kot glavni analitik in vodja degustacijske komisije in dr. Tjaša Jug, vodja agroživilskega laboratorija na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. Mirjana Košuta nam je nazorno opisala delo in vodenje degustacijske komisije, ki dela na zavodu, dr. Tjaša Jug pa je slikovito (grafi, tabele) opisala postopek preizkušanja degustatorjev in ugotovitev, s čimer je degustacijska komisija Kmetijsko-gozdarskega zavoda v Novi Gorici zanesljiva in natačna pri svojem delu. V zaključnem delu referatov nam je Špela Štokelj s Planine nad Ajdovščino (s Posestva Štokelj) razkrila, zakaj je postala mlada prevzemnica kmetije, kaj je vplivalo na njeno odločitev, da se kljub zaključenemu študiju krajinske arhitekture v Ljubljani zaposli doma na kmetiji in prevzame ter nadaljuje delo, ki sta ga začela njena starša. Predstavila je svojo vizijo in ideje, ki jih bo uresničila oziroma gradila doma na Planini. Poudraila je, da odločitev ni bila lahka, vendar ji danes ni žal in se z veseljem podaja novim izzivom naproti. Zaključila je s predstavitvijo njihove rdeče zvrsti planta. Tudi letos smo prvi del zaključili z vodeno degustacijo belih in rdečih zvrsti ter cabernet sauvignona in cabernet franca, sort, ki prihajata iz Francije. Na prosti pokušini, ki so jo vodili sommelierji, člani Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, smo lahko poskusili še ostalih 140 vzorcev vin, od tega več kot 40 iz okoliša Goriška brda. Jesen 2018 / Briški časnik / 66
Dobra organizacija ter velik odziv vinarjev in gostov sta še enkrat dokazala, da so tovrstni posveti, druženja in degustacije dobro sprejeti in potrebni v današnjem času. Lahko se pohvalimo, da je tako srečanje, ki združuje vinogradnike in vinarje vseh štirih okolišev dežele, strokovne službe in ljubitelje vina, edino na Primorskem in eno izmed redkih v Sloveniji. Tamara Rusjan, specialistka svetovalka za vinarstvo Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica
Gospodarstvo in kmetijstvo Občina
Biodinamična pridelava hrane
Certifikat Demeter je porok za zdrava in kakovostna živila O biološko-dinamičnem kmetovanju smo v Briškem časniku že pisali. Za tiste, ki ste že pozabili, naj na kratko povemo, da je ta sonaravni način pridelave in predelave hrane v svetu zelo cenjen. Gre za več kot le nadgradnjo ekološkega pridelovanja. Osnova biodinamične metode kmetovanja sloni na strogem spoštovanju in doslednem upoštevanju naravnih zakonitosti in na uporabi naravnih pripravkov – preparatov, ki jih člani za gnojenje in varstvo rastlin izdelujejo v društvu. Za sajenje se uporabljajo le biodinamična semena, po možnosti domača, avtohtona, gnoji pa se z zrelim kompostom, pripravljenim s posebnimi skrbno izdelanimi biodinamičnimi preparati. Živila, pridelana po tej metodi, so polnega okusa in bogata s snovmi, ki so potrebne za zdravo in ustvarjalno življenje. Biodinamična pridelava ima svoj certifikat z imenom Demeter, ki je sinonim in porok za kakovostna in zdrava živila, saj je kontrola za imetnike te blagovne znamke zelo stroga. Če se hoče kmet prijaviti v kontrolo za biodinamični certifikat, mora biti član enega od društev za biodinamiko in po tem načinu kmetovati ter se stalno izobraževati v tej smeri. Certifikat velja za obdobje enega leta. Do konca leta 2013 je bilo v Društvu za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Goriška vpisanih le malo pridelovalcev iz Brd. V okolje, ki je desetletja slovelo po konvencionalni, nato pa tudi integrirani pridelavi grozdja in sadja, je bilo z biodinamiko težko prodreti. Vinogradniki in sadjarji so zagovarjali uporabo mineralnih gnojil in strupenih škropiv za zdravljenje in preprečevanje bolezni in uničevanje škodljivce ter herbicidov za odpravljanje plevela, kar vse vpliva na zdravje ljudi in ostalih živih bitij in resno onesnažuje zemljo, ki je velika dragocenost.
Severin Erzetič je že leta 2004 dobil cerifikat Demeter za pridelavo in predelavo grozdja
Razmere v Brdih so kar klicale po tem, da se najde nekdo, ki jih bo začel spreminjati. Ta nekdo je postal Severin Erzetič s kmetije Buckovi iz Neblega. Že leta 2004 so temu briškemu vinarju, kot prvemu na Primorskem, podelili certifikat Demeter za pridelavo in predelavo grozdja. S pripravo na biodinamično kmetovanje se je začel Severin ukvarjati v letu 1999 in bil na začetku deležen čudenja, nerazumevanja, včasih tudi posmeha drugih kmetovalcev, pa tudi sokrajanov. »Danes pa ni več tako, veliko jih je že ugotovilo, da je treba tudi v kmetijstvu skrbeti za ekologijo in pridelovati zdrave pridelke,« je poudaril Severin Erzetič na slavnostni podelitvi
Marko Reja, Nada Skrt, biodinamičarka iz Levpe, in starosta biodinamičnih vinarjev Severin Erzetič
posebnega priznanja, ki mu ga je društvo Ajda Goriška letos namenilo kot starosti primorskih Demeter vinogradnikov in vinarjev.
Marko reja je dobil društveno priznanje Ajde Goriška
Društvenega priznanja Ajde Goriška pa je bil izmed Bricev deležen tudi Marko Reja, gospodar kmetije Reia, prav tako iz Neblega. Ta je biodinamični certifikat Demeter za kmetijo prvič pridobil leta 2015, v prehodni kontroli pa je bil od leta 2012. Rejevi so vinogradniki in vinarji ter sadjarji. Pridelujejo češnje, marelice, kaki, pituralke in fige. Njihova buteljčna vina s trgovsko znamko Reia in s certifikatom Demeter so se že dobro uveljavila. Marko Reja je že nekaj časa vključen tudi v lokalno oskrbo Eko zabojček. Lahko zapišemo, da so se v sicer sončnih Brdih vremena tudi za biodinamiko zjasnila. V društvo Ajda Goriška je danes vpisanih kar 16 Bricev. Med njimi so vinogradniki, vinarji, oljkarji, sadjarji, tudi zelenjadarji in vrtičkarji. V Brdicah pri Kožbani imajo svoj delovni center in vsak od njih prispeva k uspehu lastnih kmetij in k uspehom društva. Predvsem pa je vsak zaslužen za pridelavo biodinamične, zdrave hrane in za osveščenost o njej v Občini Brda in v širšem prostoru. Zapis zaokrožimo s podatkom, da je med člani v Ajdi Goriška pisana paleta ljudi, ki ima različna posebna znanja in nadarjenosti. Tanja Krstov, članica briške skupine biodinamikov, je ena od njih. Po formalni izobrazbi univerzitetna diplomirana inženirka agronomije, sicer pa tudi podpredsednica društva in keramičarka. Med drugim oblikuje in izdeluje keramične reliefne plakete s stiliziranimi vodnimi vrtinci, ki jih društvo podeljuje kot priznanja svojim članom, ter kipce za zahvalo še posebej zaslužnim posameznikom v društvu. Ti izdelki so unikatna avtorska dela, zato imajo še posebno vrednost in prepoznavnost. Breda Medvešček Jesen 2018 / Briški časnik / 67
Šola
OŠ Alojza Gradnika Dobrovo
Sprejem prvošolcev
Letošnje šolsko leto je v našo šolo prvič zakorakalo kar 46 otrok. Ob tej priložnosti so učenci višjih razredov pripravili kratek kulturni program. Nagovorila sta jih ravnatelj Damijan Marinič in podžupan Občine Brda Žarko Kodermac. Prvošolci so spoznali svoje učitelje, si ogledali učilnice, prisluhnili pravljici in prejeli simbolična darilca. Verjamemo, da bo šolsko leto 2018/2019 polno lepih trenutkov, novih izzivov in znanj.
učitelji 1. razredov
Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo
Svet vstopa v šolo, šola vstopa v svet Na OŠ Alojza Gradnika Dobrovo so učenci vedno bolj vpeti v mednarodne aktivnosti. Medtem ko mlajši gradijo čezmejno sodelovanje, učenci višjih razredov krepijo svoje mednarodne kompetence s šolami iz širšega evropskega prostora in celo iz Južne Amerike. Na šoli že tretje leto poteka projekt med argentinsko šolo iz Cerrita, kjer je veliko potomcev briških izseljencev, v lanskem šolskem letu pa smo zaključili že šesti projekt eTwinning z naslovom »Čaka te pošta, stari!«, ki je bil tudi nagrajen z nacionalnim znakom kakovosti. Marca nas je pot peljala na Poljsko, kjer smo si najprej ogledali Krakov in Auschwitz, pet nepozabnih dni pa je sedem devetošolcev preživelo pri vrstnikih v kraju Zabre v Šleziji. Maja so nam Poljaki vrnili obisk in z našimi otroki spoznavali lepote Brd, ki so jih predhodno odkrivali na avtorskih »e-razglednicah«, ki so jih devetošolci pošiljali v Zabrze. Pri realizaciji projekta so nam poleg vodstva šole naproti prišli tako lokalna skupnost kot posamezniki, ki so poskrbeli, da so se naši gostje v Brdih počutili več kot dobrodošli. Posebej se za pomoč in podporo zahvaljujemo Občini Brda, Kleti Brda, hotelu Venko, hotelu San Marin, Mirjam Marinič in Tatjani Šundovski Bašin. Jesen 2017 / Briški časnik / 68
Opogumljeni z uspehi in s pozitivnimi odzivi učencev, kolegov, staršev in lokalne skupnosti smo v letošnjem šolskem letu sprejeli nove izzive in naše mednarodno sodelovanje ponesli še stopničko višje. Zasnovali smo dvoletni projekt Erasmus+, preko katerega bodo naši učenci skozi pouk in številne druge dejavnosti poglobljeno spoznavali kulturno dediščino Brd in jo primerjali s kulturno dediščino partnerskih šol iz Poljske in portugalskega otoka Madeira. Za konec pa velja omeniti, da svet trka na šolska vrata tudi med počitnicami. Konec avgusta so nekateri učenci brusili jezike na že petem intenzivnem tečaju angleščine, ki ga na šoli organiziramo v sodelovanju z organizacijo English in Action iz Canterburyja v Angliji. Certificirani, posebej izšolani angleško govoreči učitelji na sproščen, inovativen in zabaven način jezik približajo učencem, ki svoje na novo pridobljeno znanje ob zaključku tečaja s posebnim nastopom pokažejo staršem. Mentorji
Občina Šola
Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo
Jesenski pohod in akcija Očistimo Slovenijo Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo se je na pobudo Občine Brda pridružila vseslovenski akciji Še zadnjič očistimo Slovenijo. Z občine so nam poslali zgibanke »Ekološki otok – ločujmo – varujmo«, ki smo jih razdelili med otroke od 1. do 5. razreda, učitelji pa so imeli posebno uro, posvečeno pomenu ločenega zbiranja odpadkov. Na predmetni stopnji smo v septembru imeli razredne ure, kjer so razredniki poudarili pomen ločenega zbiranja odpadkov. Otroke so seznanili tudi, kako ravnati z nevarnimi odpadki (z baterijami, odpadno embalažo olj, azbestnimi odpadki …). Razredi, ki so bili zadolženi za čiščenje v septembru, so čistili okolico šole. Učenci 1. in 2. razreda so imeli tehniški dan posvečen ekologiji. Pogovarjali so se o tem, kako lahko sami prispevajo k varovanju čistega okolja. Obiskali so ekološki otok, razvrščali odpadke in se učili o recikliranju. Iz odpadnega materiala so izdelali zmajčke. Učenci v oddelkih podaljšanega bivanja so se tudi priključili čistilni akciji: starejši so očistili spodnje travnato igrišče z gozdičkom, mlajši učenci pa so na to temo likovno ustvarjali in poslikali plakate Še zadnjič očistimo Slovenijo, ki smo jih tudi razstavili. Več si lahko ogledate v krajšem videuna spletni strani: https://viloud.tv/ channel/f6b09ea12e315c09a4f830323d6386df. Ob 25-letnici delovanja mreže zdravih šol smo na OŠ Alojza Gradnika Dobrovo na delovno soboto 29. septembra s pohodi in čistilno akcijo obeležili dan zdrave šole. Naša šola je v ta projekt vključena že sedem let. Hkrati je bil ta dan višek čistilne akcije, ko smo imeli jesenski pohod in ob tem smo očistili še pohodne poti. Občina Brda nam je priskrbela raznobarvne vrečke za ločeno zbiranje odpadkov, ki so nam prišle prav. Ob poteh, ki smo jih prehodili, smo nabrali kar nekaj odpadkov. Na pot so učenci vzeli tudi zemljevide, kjer so označili večje odpadke, ki jih je pobral občinski kombi. Na podružnični šoli Kojsko so v soboto izpeljali že enajsti jesenski pohod »Z roko v roki do lovske koče na Sabotinu«, na katerem se je učencem in učiteljem pridružilo 72 staršev in starih staršev. Ob medgeneracijskem druženju in čiščenju poti so brez težav prehodili načrtovano pot in zadovoljno ugotovili, da ob naši poti niso opazili divjih odlagališč in da so vreče za odpadke ostale skoraj prazne. Splošna ugotovitev otrok in učiteljev pa je zelo spodbudna: Brda so čista, največ odpadkov je ob glavnih cestah, kjer ležijo predvsem plastenke in pločevinke. Na poteh ob vinogradih je bilo največ plastičnih vrvic za privezovanje trt. Zadovoljni smo, da smo na ta dan združili ekologijo in gibanje, saj sta ti dejavnosti med seboj močno povezani in usmerjata k zdravemu življenjskemu slogu. Čistili smo ob poteh: 1. r., 2. r.: Medana–Biljana–Dobrovo 3. r.: Snežeče–Biljana–Medana–Dobrovo 4. r., 5. r.: Medana–Kozana–Biljana–Dobrovo POŠ Kojsko: pohod do lovske koče na Sabotinu, 6. r.: Drugmbernca (Imenje–Šmartno–Dobrovo) 7. r.: Bjla cpika (Fojana–Barbana–Plešivo–Ceglo) 8. r.: Čmpevka (Gradno–Vedrijan–Dobrovo) 9. r.: Črnica (Slavče–Hlevnik–Hruševlje–Neblo–Fojana) Tatjana S. Tominec Jesen 2018 / Briški časnik / 69
Šport
Nogometni klub Brda
Uvajanje novitet za še kvalitetnejši razvoj Nogometni klub Brda izvaja veliko število različnih dejavnosti na več ravneh, kamor je vključenih 129 mladih igralcev. V organizaciji razvojnega programa kluba delujejo v dveh krožkih in sedmih starostnih kategorijah po selekcijah. Poleg teh je v klubski program vključenih še 23 igralcev članskega moštva in 27 veteranov, torej skupaj skoraj180 aktivnih športnikov vseh starosti. Članska ekipa je zelo mlada, druga najmlajša v šestnajstčlanski 2. SNL. Novi trener Dominik Beršnjak je skupaj z novim strokovnim delom ekipe vnesel novitete, kar mladim igralcem omogoča napredovanje ter da zrelostno dozorijo na visokem nivoju tekmovanja. Klubski program vključuje povezovanje in spremljanje igralcev tudi v kategorijah U17 in U19, znotraj katerih so igralci iz lastne nogometne šole tudi že del članske ekipe. Davek mladosti so v začetku letošnje sezone nekajkrat izkoristili nasprotniki, toda stara modrost narekuje, da delo in učenje človeka osvobajata. Rezultati so iz tedna v teden boljši. Ekipa se bliža mestom na lestvici, ki klubu tudi pripadajo. Brda so in morajo ostati stabilen drugoligaš. Veliko truda je bilo po izpadu iz državnega nivoja tekmovanja vloženega v ekipi U17 in U19. Po marljivo opravljenem pripravljalnem obdobju ekipi v letošnji jeseni z rezultati razveseljujeta vsak konec tedna. S pravo usmeritvijo se premikata po načrtovani čim hitrejši poti vrnitve v višji nivo tekmovanja. Zdravemu jedru igralcev iz lanske sezone so se priključili še nekateri novi obrazi, posebej pa novost predstavljajo igralci iz zamejskega prostora. Nov je tudi trener ekipe U19, izkušeni Bogdan Komel. Ekipa U15 nadaljuje z nastopanjem v prvenstvu MNZ Nova Gorica. Primarna naloga omenjene ekipe je tehnično-taktična priprava igralcev za višji starostni kategoriji U17 in U19. Ekipe U13, U11, U9 in U7 so poleg prvenstvenih tekem dejavne še na turnirjih, kjer so se vedno izkazale s srčno borbenostjo. Iz tedna v teden napredujejo ter posledično dosegajo lepe rezultate. Predvsem pa je lep pogled na popoldansko dogajanje na zelenicah v Vipolžah, kjer smo priča velikemu številu mladih nadobudnežev. Nadaljuje se poglobljeno sodelovanje z enotama vrtca OŠ Alojza Gradnika Dobrovo, saj se dve vadbeni skupini izmenično udeležujeta programa gibalnega opismenjevanja, ki ga NK Brda skupaj s trenerji in vaditelji izvaja na vadbenih površinah v Vipolžah. Pestro klubsko dogajanje ob petkih vedno z dobro voljo popestrijo treningi naše veteranske ekipe, ki poleg igranja prijateljskih tekem izmenjuje tradicionalne športne izkušnje s prijatelji širom Slovenije. Veterani so nujno prisotni pri organizaciji na več ravneh v klubu. Veliko novost v klubskem razvojnem programu predstavlja sodelovanje na strokovni, kadrovski in infrastrukturni ravni z AŠD Sovodnje. Gre za prvi tovrstni razvojni projekt, pri katerem skozi šport ustvarjamo skupni čezmejni prostor. To posledično pomeni velik organizacijski zalogaj za oba kluba, vendar je to zagotovo naložba za boljši oziroma kvalitetnejši jutri. Čez slaba dva meseca bo koledarskega leta konec. V NK Brda se zavedamo odgovornosti vzgoje velikega števila mladih športnikov, ki jim bomo v zimskem premoru pripravili ustrezen program dela in ostalih aktivnosti tako na igrišču kot izven njega. O vsem tem ter o ciljih v tekoči sezoni pa naslednjič. Do takrat pa vas vabimo, da pridete navijati v Vipolže za najštevilčnejši in najbolj prepoznaven briški športni kolektiv – NK Brda. NK Brda Jesen 2018 / Briški časnik / 70
Šport Občina
Kolesarjenje
Na pot s starimi kolesi Kolesarjenje s starimi kolesi po slovenski in italijanski strani Brd (Ciclostorica Transfrontaliera Collio Brda Classic) je v drugi izvedbi preseglo pričakovanja. Ne glede na kislo vreme se je v nedeljo, 2. septembra zjutraj, v italijanskem mestecu Krmin zbralo kar 125 kolesarskih junakov, ki so na pot krenili s pesmijo, vriskanjem in nalezljivim navdušenjem. Število udeležencev se je v primerjavi z lanskim dogodkom podvojilo. Največ je bilo Italijanov, na pot pa so se podali tudi Slovenci, Hrvati in Avstrijci. Namen druženja je bil dosežen. Doživeli so odlično promocijo teritorija in njegovih lepot. Kolesarje je pot pripeljala čez Števerjanski grič tudi v Brda. Glasni kolesarji so pregnali temne oblake in muhasto jutro se je prelevilo v čudovit sončen dan. Sprejem na Dobrovem je bil predviden ob 13. uri, a jih je toplo sonce premamilo in utrudilo. Postanki so bili vse daljši, zamuda pa skoraj dvourna. Na grajskem dvorišču smo junake kljub zamudi toplo sprejeli. Navdušenja nad presenečenjem niso uspeli skriti. Zahvaljevali so se še dneve po dogodku. Sprejel jih je podmladek briške godbe, članice in člani Mladinskega pihalnega orkestra Brda pod taktirko mladega Brica Martina Skubina. Na teraso so omamno vabile dobrote, pripravljene izpod rok briških žena in deklet. Silvestra in Tatjana sta v trenutku ostali brez dela, kajti briška frtalja in jabolčni štrudelj sta v trenutku pošla. Še tako glasni kolesarji so ob dobrotah za trenutek kar obmolknili. Po kozarčku domače kapljice so obiskovalci krenili po pedalih svojih starih koles in pot nadaljevali proti začetni in hkrati zaključni točki v Krmin. Številnim čezmejnim skupnim projektom dodajamo novo zgodbo, ki se je samo v dveh letih že dobro ukoreninila. To je zgodba o preteklosti in kolesarjenju, zgodba o prihodnosti in tkanju novih prijateljskih vezi. Mateja Drnovšček
Fotografija: ZTKMŠ Brda
Fotografija: Arhiv Pihalni orkestet Brda
Vipolže
27. srečanje motoristov Lepi oktobrski dnevi so nam bili naklonjeni. 27. srečanje motoristov je v Brda zvabilo prijatelje od vsepovsod. Stiski rok, obujanje spominov, srečanja starih prijateljev, dolge debate, glasba, glas motorjev, smeh ... so risali nove spomine, ki bodo ob mrzlih večerih greli srce. Turistična vožnja je potekala iz Vipolž po italijanski strani tik ob meji do Golega Brda in nato proti Peternelu do Kleti Brda, kjer so nam razkazali klet in nas pogostili. Nato smo se odpeljali nazaj do kluba. Nadaljnje dogajanje so popestrile igre, večer in noč pa sta stresla dva lokalna benda. V zahvalo ter poklon vsem, ki ta srečanja vsakokrat organizirajo tako posebna, torej vsem motoristom, ki se tukaj pod
trtami odločijo tudi prespati, pa smo jim pripravili topel zajtrk. Z nami živi ta dan še danes, poln emocij in najlepših spominov. Hvala vsem, ki
ste čutili enako ali vsaj podobno kot mi, hvala za vsakršno pomoč, hvala soncu, hvala dnevu. Bil je izjemen dan. Jesen 2018 / Briški časnik / 71
Šport
Planinsko društvo Brda
Številni izleti tega poletja In memoriam
V začetku aprila smo se člani Planinskega društva Brda na biljanskem pokopališču poslovili od našega častnega člana Nackota. Bil je naš najstarejši član in eden izmed zanesenjakov, ki je v Brdih snoval planinstvo. S prijatelji so počasi, vztrajno in s prostovoljnim delom zgradili kočo na Koradi. Bil je tudi pobudnik ustanovitve samostojnega društva Brda. Povsod je vedno z veseljem sodeloval, vodil mnogo izletov in pohodov. Planinskemu društvu je dal nepozaben pečat. V spominu nam ostaja z nahrbtnikom, na katerega je imel pritrjen stolček. Družbo je vedno razvedril z igranjem na orglice. Odlikovalo so ga prostovoljstvo, zagnanost in veselje, ki jih je prenesel na nas. Ponosni smo, da je bil naš častni član. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Vrh svetih teh kraljev
Na lepo nedeljsko jutro smo se 17. junija odpeljali v Poljansko dolino, natančneje v Žiri. Ogledali smo si družinsko podjetje Andi Žiri, kjer so izdelali tudi naše majice in bunde. Nato je sledil ogled muzeja Stara šola, kjer je nazorno prikazana stara čevljarska obrt in zgodovina Žirov. Potem smo se odpravili proti Rovtam in od tam peš proti Vrhu svetih treh kraljev. Pričakala nas je cerkvica in razgled vse od Ljubljanske kotline, prek Julijcev in čez Blegoš, tja do Karavank. Sledil je kratek spust ter kosilo v Smrečju. Okrepčani smo se odpeljali mimo Račevskega jezera. Tega sestavljajo tri kotanje: Račevsko jezero, malo Račevsko jezero in Suha kotanja. Leži med Žirovskim vrhom in Rovtami. Skozi zgodovino se je celotno jezero večkrat samo izpraznilo in ravno tako ponovno napolnilo. To pa zato, ker je na prehodu iz alpskega v dinarski svet. Danes je zopet le mlakuža. Peljali smo se dalje v Lavrovec na domačijo, kjer so nam prikazali celoten postopek ročne izdelave idrijskih žlikrofov. Vse to smo tudi poskusili. Bil pa je tudi čas borovnic in marsikdo se je veselo podal v gozd, da jih je lastnoročno nekaj nabral. Tukaj se je naš izlet zaključil. Sledila je še vožnja po drugi strani hriba po dolini reke Račeve do Žirov in dalje proti domu. Hvala vsem, ki so sodelovali z nami in nam tako popestrili naš junijski izlet. Sonja Erzetič
speljana lesena stezica. Na začetku barja pa je razgledni stolp, ki nam omogoča pogled po Lovrenških jezerih. Ta naravna lepota je vredna ogleda. Nadaljevali smo v smeri Ribniške koče in si ogledali tudi Ribniško jezero. Po slabih dveh urah smo prišli do Ribniškega vrha (1537 m), kjer je postavljen velik spomenik. Od tam je tudi lep razgled v smeri Avstrije, Karavank in proti notranjosti Slovenije. Naslednji cilj so bile Kope, kjer smo prespali v Lukovem domu. Prvi jutranji pogled skozi okno nam je prinesel razočaranje. Deževalo je. Kaj sedaj? Pozajtrkovali smo, pa še malo počakali, a dež ni pojenjal. Padla je odločitev, da pot nadaljujmo s kombijem. Peljali smo se do kmetije Kernik, kjer smo pustili kombi in se nato odpravili do naslednje koče. Tukaj smo se posladkali z odličnim jabolčnim štrudljem in se po isti poti vrnili do kombija. Odpravili smo se še na Uršljo goro in tam odtisnili še zadnji žig naše tridnevne turneje. Ogledali smo si cerkev sv. Uršule, najvišje ležeče cerkve na Slovenskem. Legenda pravi, da je bilo nekoč na mestu, kjer dandanes stoji cerkev, jezero, v katerem je živel povodni mož, ter da ga je Uršula, ki je v te kraje prišla s Pohorja, prepričala, da ji je prepustil svoje bivališče, sam pa se z jezerom vred preselil na Pohorje, kjer je od takrat naprej Črno jezero. Pri povratku smo si ogledali obnovljen Plešivški mlin. Nikakor pa ni šlo brez postanka na Trojanah. Ob krofu in kavi smo strnili vtise tridnevnega potepanja po Pohorju. Zadovoljni in polni lepih vtisov smo se pozno zvečer vrnili domov. Iva Šibav
Velika planina
Pohorje
Za tridnevno pohodno turo med 23. in 25 . junijem od Maribora do Slovenj Gradca se nas je zbralo devet. S kombijem smo se peljali do kraja Radvanj, kjer se začne Slovenska planinska pot. Prvi cilj je bila Mariborska koča. Pred njo stoji doprsni kip očeta Slovenske planinske poti Ivana Šumljaka (1899‒1984), nedaleč stran pa 20 m visok razgledni stolp, imenovan »Razglednik«. Mimo cerkve svetega Bolfenka in prelepih vikend hiš smo se po grebenski poti napotili proti Ruški koči na Arehu. Po dobri uri smo bili na cilju, kjer smo dobili že tretji žig. Ogledali smo si tudi slap Šumik. Potok Lobnica na svoji poti s Pohorja v dolino Drave teče skozi čudovito sotesko, kjer sta dva slikovita slapova: Veliki in Mali Šumik. Slapova se nahajata v zavarovanem gozdnem območju, imenovanem Pragozd Šumik. Imeli smo še en cilj: Klopni Vrh. Mračilo se je že, zato smo morali hojo pospešiti. Ko smo prišli do koče, smo razočarani prebrali napis: žig je na vrhu, ker je koča zaprta. Ubrali smo jo proti vrhu, odtisnili žig in se z »odprtim korakom« vrnili do kombija. Prespali smo v domu na Osankarici. Naslednje jutro smo si v bližini ogledali prizorišče poslednjega boja Pohorskega bataljona. Od koče na Pesku smo sledili oznakam za Ribniško kočo. Vmes pa smo si ogledali Lovrenška jezera. Jezera se nahajajo na visokem barju sredi Pohorja med Roglo in Ribniškim Pohorjem. Med jezerci je Jesen 2018 / Briški časnik / 72
Velika planina, le kdo je ne pozna? Pojavlja se na številnih predstavitvah naše lepe Slovenije. Prav zaradi njenih lepot je bilo veliko zanimanje za ta izlet. Z nihalko smo se iz doline Kamniške Bistrice 1. julija zapeljali do obronkov te visokogorske planote in potem nadaljevali peš. Tamkajšnji gorski travniki so polni divjega cvetja, krave pa se brezbrižno sprehajajo med pohodniki. Pogled po planini je veličasten. Pastirsko naselje velja za enega redkih ohranjenih naselij te velikosti v Evropi. Prepoznavno je po svoji tipični arhitekturi, ki predstavlja nekakšen simbol Velike planine. Velika planina je visokogorska planota v Kamniško-Savinjskih Alpah. Razprostira se na slabih 6 kvadratnih kilometrih, na višini okrog 1500 m. Med temi kolibami se lahko poskusi kislo mleko, sir in druge mlečne izdelke. Sprehodili smo se do Domžalskega doma na Mali planini, kjer smo poskusili odlične štruklje. Ogledali smo si tudi kapelico Marije Snežne, kjer je tedaj ravno potekalo bogoslužje. Vseskozi
Šport Občina
Planinsko društvo Brda smo s fotoaparati in telefoni beležili lepe trenutke za spomin. O življenju pastirjev na planini je možno več izvedeti v pastirskem muzeju. Počasi je napočil čas za povratek. Za otroke je bila vožnja s sedežnico še ena zanimivost. Sledil je povratek v dolino. Z avtobusom smo se peljali še do izvira Kamniške Bistrice, kjer smo si privoščili manjši prigrizek. Če gre soditi po zadovoljnih obrazih ob koncu dneva, je bil pohod več kot uspešen in za mnoge kvalitetno in družabno preživet dan. Posebnega aplavza so bili deležni naši najmlajši udeleženci. Iva Šibav
Storžič, Tolsti vrh, Mala in Velika poljana, Kriška gora
Kriški podi – Razor
Na pot smo se odpravili 28. julija okrog poldneva. Parkirišče v Zadnjici je bilo polno, saj je bila planinska sezona na višku in vsi bi radi še to poletje osvojili kakšen vršac v naših gorah. Naši nahrbtniki so bili težki in ko smo si jih oprtali, smo spoznali, da bo pot v hrib kar naporna. Do koče smo morali napraviti kar 1400 višinskih metrov. Pot je stara mulatjera, ki se v ključih počasi vije proti vrhu. Dolgi ovinki čez cel hrib, zdaj v levo, zdaj v desno, najprej po gozdu, potem med ruševjem in nizkimi travami in proti vrhu po grobem, nasutem kamenju. Po dobrih štirih urah hoje navkreber se nam je pokazal Pogačnikov dom na Kriških podih. Še malo, mimo spodnjega jezera, in že smo bili pri s soncem obsijani koči. Pogledovali smo na vse strani in nazaj po celi dolini Trente s Sočo, najlepšo reko na svetu. Zgodaj zjutraj naslednjega dne smo se odpravili proti Razorju. Pot je sprva krasna, saj se vije med zanimivimi skalnimi skoki in po skalni plošči, kasneje pa poteka po melišču, ki nam ni bilo preveč povšeči. Bomo že! Po uri in pol hoje smo končno prišli do zavarovanega dela z jeklenicami. Opremljeni s samovarovalnim kompletom smo se vzpeli po navpičnem oz. na kratkem delu celo previsnem kaminu. Vsi smo bili mnenja, da bi bil pri vzponu še kako dobrodošel kakšen klin več. Po kratkem vzponu smo bili na vrhu. Naši nasmejani obrazi so odražali veselje in zmagoslavje. Vrh ponuja res veličasten razgled na najvišje vrhove naših Julijskih Alp. Po krajšem postanku je sledil obvezen vpis v knjigo, žigosanje in seveda obvezno fotografiranje. Počasi smo se pripravljali za sestop. Na poti proti koči smo opazili tudi kozoroge, ki so se nemoteno pasli in uživali na svojem terenu. V koči smo si vzeli čas za počitek, ni se nam mudilo. Čakal nas je samo še varen sestop v dolino. Šesterica naših kolegov pa si je za povratek v dolino izbrala pot čez Bovški Gamsovec. Bilo je vroče in soparno, noge so bile utrujene in na cilju smo si pošteno oddahnili, še posebej, ko smo si sezuli planinske čevlje. O popolnem uspehu lahko govorimo šele, ko se srečno vrnemo nazaj v dolino in še kako potrebno je biti pazljiv na vsakem koraku. Lepo smo se imeli. Iva Šibav
Sedemčlanska ekipa društva se je avgusta odpravila na štiridnevno turo. V Preddvoru so nas 12. avgusta pričakali kolegi iz tamkajšnjega planinskega društva. Skupaj smo poklepetali ob kavi. Pot smo nadaljevali med visokimi drevesi, ki so nas ščitila pred močnimi sončnimi žarki. Proti večeru smo prispeli k planinskemu domu na Kališču (1534 m), kjer se nam je pogled odprl na čudovite okoliške kraje in na Storžič, ki je bil obdan s soncem. Naslednje jutro smo se po stmem, skalnatem terenu povzpeli na Storžič (2132 m). Na vrhu smo naredili nekaj posnetkov in se nato podali proti naslednjemu cilju. Med potjo smo se okrepčali pri prijazni domačinki, ki nam je postregla z enolončnico in pecivom. Prespali smo v domu pod Storžičem (1123 m). Naslednjega dne nas je prebudilo deževno in megleno jutro. Zaradi poslabšanja vremenskih razmer je bilo treba plan nekoliko spremeniti. Kljub temu smo zastavljene cilje uresničili in dosegli Tolsti vrh (1715 m) ter Malo in Veliko poljano (1575 m). V prijetni družbi na čelu z našim vodjo Jožetom smo pot nadaljevali do koče na Kriški gori (1471 m), kjer smo zadnji dan prespali. S Kriške gore smo se spuščali po strmi poti, polni suhega listja, ki je šelestelo pod težo naših korakov. Pred nami se je odprl čudovit pogled na Tržič, naš končni cilj. Jožetu pa se zahvaljujemo za odlično organizacijo in vodenje. Nataša Klinec Jesen 2018 / Briški časnik / 73
Šport
42 maratonov v 42 dneh
Tek za dober namen 3. oktobra smo se zbrali v Šmartnem z namenom podpreti tekača Bogomirja Dolenca, da bi zbrali čim več sredstev za ustanovo Mali vitez in njene male viteze. Tekle so tekačice skupine No limits, Tekoče Brike, otroci in učiteljice Osnovne šole Alojza Gradnika, Šmartenci in ostale Brike in Brici. Športno-dobrodelni projekt 42 maratonov v 42 dneh, največji tovrstni projekt v letu 2018 v Sloveniji, je povezal tudi našo deželico. Bogomir Dolenc, pobudnik projekta in izjemen človek, bodisi v tekaških copatih kot tudi po srcu, je 25. avgusta začel svoje dobrodelno popotovanje. Vsak dan v drugem kraju ali mestu je pretekel zastavljenih 42 km in to kar 42 dni zapored. 40. dan se je ustavil tudi v Brdih. Tekli smo po šmartenskih ulicah. Topli sončni žarki so nas božali, ljudje ob poti so spodbujali, otroci so nastavljali drobcene dlani in se nasmihali, ko si jim dal »petko«, na glavnem prizorišču pa neutrudljiv Egon Ivančič, ki je nagovoril vsakega tekača, bodril Bogomirja, napovedoval številne nastopajoče, tudi pretekel nekaj krogov. Dogajanje je prepletel z rdečo nitjo dobrodelnosti in srčnosti. Glavno prizorišče je naš maratonec pretekel kar 105-krat, cilj pa dosegel v slabih štirih urah in pol. Tega dne je v Brdih poslovala, torej zunaj svojega sedeža, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. V dopoldanskih urah se je sestala z občani, popoldne pa bila prisotna na štartu maratona. Varuhinja in hkrati tudi podpornica projekta je po nagovoru predala besedo še direktorici briškega Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tini Novak Samec. Z zamahom briške zastave je župan Franc Mužič pozdravil začetek briškega dobrodelnega maratona. Vsak je tekel po svojih zmožnostih, krog, dva ali več. Ne glede na to, kdo je koliko pretekel, vsi smo tekli za isti namen: pomagati malim vitezom, osebam, ki so kot otroci ali mladostniki oboleli za rakom in se s posledicami te hude zahrbtne bolezni bojujejo celo življenje. Povabilu k sodelovanju in pomoči so se poleg donatorjev odzvala tudi posamezna briška društva in skupine. Plesni klub ADC, pod vodstvom Anje Pertovt, je vse svoje treninge ta dan iz telovadnice prestavil v Šmartno. Otroci so pred ali po treningu skupaj z našim tekačem tudi pretekli krog, dva. Po ulicah Šmartnega so se podali s pisanimi baloni in trakovi, na koncu dneva pa malim vitezom predali skrinjico prispevkov, ki so jih ta dan prostovoljno zbirali. Tekače je bučno pozdravil tudi podmladek briške godbe pod vodstvom dirigenta Martina Skubina. Člani Mladinskega pihalnega orkestra Brda so skupaj z dirigentom po koncu nastopa tudi pretekli nekaj krogov. Med tekom je seveda pripadal počitek, katerega se je še posebej veselila briška mladina. Klicu na pomoč so se tudi tokrat odzvala dekleta Društva briških žena in deklet, slastni jabolčni štrudelj je v rekordnem času pošel. Mladina je z novo dozo sladkorja lahko pretekla še nekaj dodatnih krogov. Na spodnjem trgu Šmartnega je bilo prav tako veselo. Briški umetniki Slikarskega društva Dablo so pred Galerijo Dablo na ogled postavili svoja dela in ob prečudovitem pogledu na Brda tudi to popoldne ustvarjali. Program pa so popestrili tudi učenci Glasbene šole Pertinach. Zapela sta Tereza Devetak, zmagovalka festivala Mladi glas Goriške pod vodstvom mentorice Lili Simčič, in Adrian Cigoj, pod vodstvom mentorja Boštjana Pertinača. V spomine stkan nepozaben popoldan je povezal briško deželo. Dogodek zagotovo ne bi zaživel s tako mero srčnosti in topline brez izjemnih posameznikov in društev, ki so celotnemu dogajanju dahnili dušo. Vsem, ki ste nam pomagali oblikovati briško dobrodelno zgodbo, iskrena zahvala. Mateja Drnovšček Fotografije: Andrej Colja Jesen 2018 / Briški časnik / 74
Šport Občina
Poletje nepozabnih doživetij
Športne počitnice v Brdih 2018 »Hvala za športen in zabaven teden«. »Naša mala je zelo uživala. Bravo za organizacijo«. »Naš junak pravi, da se je imel super. Kar tako naprej! Mogoče se vidimo tudi v drugem terminu«. Številne pohvale zadovoljnih staršev in njihovih malčkov so nas razveseljevale še nekaj dni po koncu prvega kot tudi drugega termina športnih počitnic. Glede na lanski dober odziv smo letošnje športne poletne dogodivščine še obogatili in več kot stotim briškim otrokom ponudili vsak dan novo presenečenje. Strokovno izobražen kader na športnem in pedagoškem področju je briškim osnovnošolcem omogočil kakovostno preživljanje prostega časa, dal možnost, da se vključijo v športne aktivnosti, obenem pa so se tudi povezovali in družili. Športne počitnice, ki jih je tudi to poletje organiziral Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, so potekale v dveh terminih, in sicer med 16. in 20. julijem ter 6. in 10. avgustom 2018 na Osnovni šoli Alojza Gradnika na Dobrovem. Športne aktivnosti so potekale v plesnem kampu in poletni športni šoli V plesnem kampu, ki je bil razdeljen v dve skupini (hip hop in break dance), so se otroci v dveh težavnostnih stopnjah učili zabavne koreografije, preko različnih plesnih iger pa spoznavali nove stile in tehnike. Poletna športna šola pa je bila namenjena otrokom, ki poletne urice radi preživljajo ob igranju iger z žogo in si želijo spoznati osnove abecede atletike in gimnastike. Med enim in drugim treningom pa je otroke čakala obilica presenečenj, zabavnih iger in hudomušnik prigod. Teden smo začeli z orientacijskim pohodom in obiskom Kleti Brda, kjer smo si ogledali muzej vinarstva in vinogradništva v Brdih, popoldne v senčnem zavetju na delavnici pa izdelovali papir. Naslednji dan smo se peljali do Neblega, kjer nam je Neža Bric iz Kmetijskega zavoda Bric prikazala delo psa z ovcami. Ovce smo tudi božali, spoznali pa smo še ostale domače živali. Po kosilu in krajšem počitku smo še isti dan izdelali pravo indijansko vas. Sredi tedna so nas obiskale članice Društva briških žena in deklet in super počitnicam dodale še en sladkorček. Na kuharski delavnici so nas naučile narediti najboljše palačinke ter češnjevo in marelično pecivo. Otroci so ženam pri peki pridno pomagali, še posebej so se izkazali pri pospravljanju sladkih dobrot v svoje želodčke. Po napornem dopoldnevu se je po kosilu kino urica še kako prilegla. Adrenalinski Soča fun park je navdušil vse Poletni vročini so otroci kljubovali tudi z vodnimi igrami, nasmejane obraze pa so si hladili z vetričem, ki so ga lovili med rolanjem in kolesarjenjem. In že je na vrata potrkal petek. Teden je bil res kratek. Pred razhodom pa je sledilo še sklepno presenečenje. Z avtobusom smo se odpeljali v Solkan in se na bregu reke Soče prepustili nepozabni pustolovski dogodivščini. Adrenalinski Soča fun park je navdušil vse. Dva tedna nepozabnih doživetij, aktivnega in kakovostnega preživljanja prostega časa, poletni dnevi in posebni trenutki so se zapisali v otroške spomine. Uspelo nam je organizirati in izpeljati
še eno igrivo zgodbo, ki pa ne bi bila tako posebna in nepozabna, če vanjo ne bi verjeli tudi številni naši prijatelj in podporniki. Najlepša hvala Občini Brda, podjetjem Spintec, Kuplast, Icome, d.o.o., Merit International, Briški pekarni, Društvu kmečkih žena in deklet, Kleti Brda, Osnovni šoli Alojza Gradnika, Logistiki Emiljan, d. o. o. in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dobrovo. Stara ekipa mladih navdušencev, pod vodstvom domačinke Anje Pertovt in ob pomoči izkušenih trenerjev, je tudi letošnjemu poletju v Brdih dahnila dodaten kanček otroške igrivosti. Ker pa v tretje gre vedno rado, se športnih počitnic veselimo tudi naslednje poletje. Kaj pa nam bo prineslo poletje 2019, pa naj ostane za sedaj še skrivnost. Mateja Drnovšček Fotografiji: Anja Pertovt Jesen 2018 / Briški časnik / 75
Čestitke
90-letnik Stanko Markočič
»Utrdile so me zdravstvene težave« Tako meni Stanko, ki je kljub neozdravljeni bolezni v otroštvu dočakal lepo starost. Rodil se je pri Malenčevih v Biljani Karlu Markočiču in Alojziji, roj. Simčič, 11. septembra 1928 kot prvorojenec. Za njim so se rodili še trije fantje in eno dekle, vendar so vsi že pokojni. Stankova življenjska zgodba je zelo bogata, pestra in zanimiva. Kot je v pogovoru dejal, je vso voljo in zagnanost pri vsem, kar je počel, črpal iz želje nesebično pomagati ljudem. In te svoje želje je v obilju tudi uresničeval. Osnovno šolo v italijanskem jeziku je obiskoval na Dobrovem. V prvem in drugem razredu je poučevala učiteljica Moncada s Sicilije, v tretjem in četrtem učitelj iz Fojane, v petem pa učitelj Leban iz Solkana. Slednja dva sta pri pouku besede tudi prevajala, vendar sta otroke rotila, naj tega ne povedo, ker bi ju takoj kaznovali s premestitvijo. Učiteljica Moncada pa je bila zelo neusmiljena, rekli so ji »stara«. Njeno najpogostejše učno-vzgojno sredstvo je bila palica. Zato so se ji biljanski fantje iz vseh razredov složno sklenili maščevati. Nekega dne so jo zasačili in jo preganjali vzdolž ozke poti, ki je vodila do potoka pod vasjo. Z varne razdalje in skriti so jo obmetavali s kamenjem, paradižniki, kepami zemlje in podobnim, da je vsa prestrašena bežala in kričala. To je bilo drzno dejanje in sledile so sankcije. Nekdo izmed njih jih je namreč zatožil. Stanko je takrat obiskoval peti razred in Moncadova je zahtevala, naj pride v njen razred. Z njim je šel tudi učitelj Leban. Tam so pred tablo stali biljanski učenci, vsi objokani zaradi tepeža in prestrašeni. Ko je učiteljica hotela kaznovati še Stanka, je Leban dejal, da bo že on opravil z njim. Vendar tega ni storil. Samo hudomušno se je nasmihal, ko mu je pripovedoval, kaj se je zgodilo. Učitelj Leban je bil tudi edini, ki jih je kaj naučil. Ko je bil star 14 let, je Stanko zbolel. Zdravil se je v goriški bolnici, diagnoza je bila kostna tuberkuloza. Premestili so ga v Benetke, kjer so to diagnozo ovrgli. Ob kapitulaciji Italije so ga poslali domov in zdravljenje je bilo prekinjeno. Od leta 1942 do 1948 je imel nogo ves čas v mavcu. To ga ni oviralo, da se ne bi vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Bil je član vaške narodne zaščite, ki je skrbela za varnost ljudi in premoženja vse do priključitve. Takole se spominja prvega srečanja z zavezniškimi vojaki: »Določen sem bil za stražarja na Dobrovem na mestu, kjer je bila gostilna 25. maj. Moja naloga je bila ustavljati in preverjati vsa vozila. Bil sem oborožen s puško. Najprej je pripeljal nekdo na motorju, kmalu zatem pa kar zavezniški tank. Ustavil sem ga, vendar se nismo mogli pogovoriti. Nekako so mi le dali vedeti, da so namenjeni proti Neblem in sem jim dovolil, da nadaljujejo pot.« V času pod ZVU je obiskoval večerno osnovno šolo v Biljani. Leta 1948 so se ustanovile kmetijske delovne zadruge (KDZ). Stanko je bil določen za poslovodjo v okolišu Biljane. Pred tem je bil poslan na usposabljanje. Kasneje je za vasi Dobrovo, Biljana, Zali Breg, Drnovk in Snežeče vodil evidenco tako imenovanih trudodnevov, delovnih opravil na osnovi poročil delovodij posameznih skupin. Okoli leta 1950 je obiskoval še nižjo gimnazijo na Dobrovem in s tem pridobil izobrazbo za nadaljnje delo. Po razpadu KDZ so z agrarno reformo zemljo razdelili kmetom in takrat se je ustanovilo zadružno vinarstvo Dobrovo, Vipolže in Klet. Urejal je osebne dohodke vseh delavcev in delil plače. Bil je tudi predsednik zadružnega sveta Kleti Dobrovo. Leta 1956 se je Stanko poročil z Dragico Gelb iz Kozane, po poklicu je bila računovodkinja. Rodili sta se jima hčerki Tatjana in Andrejka. Sedaj ima tri vnuke in eno vnukinjo. Od leta 2005 pa je vdovec. Leta 1957 je prevzel računovodstvo posestva Vipolže. Po združitvi zadružnega vinarstva s KZ Dobrovo pa je postal vodja osnovnih sredstev. Opravil je srednjo komercialno šolo v Novi Gorici in leta 1964 prevzel računovodstvo celotne zadruge vse do upokojitve Jesen 2018 / Briški časnik / 76
leta 1984. V zadrugi je vodil tudi hranilno-kreditno službo. Bil je soustanovitelj in član upravnega odbora banke Vipa v Novi Gorici in član upravnega odbora Komercialne banke Nova Gorica. Poleg službenih in drugih obveznosti je bil en mandat sodnik porotnik in en mandat predsednik KS Dobrovo. Iz tega obdobja je upravičeno ponosen na realizacijo štirih projektov: izgradnjo nove ceste v Fojano; telefonsko napeljava za vasi Zali Breg, Drnovk, Snežeče, Višnjevik in Gradno; v sodelovanju z županom občine Dolenje so uspeli napeljati vodovod iz Italije v Golo Brdo in Breg pri Golem Brdu z okolico; zgradili so mrliško vežico v Biljani in asfaltirali cesto skozi vas. Pestra paleta službenih in drugih aktivnosti ni ostala neopažena. Stanko doma hrani zajetno zbirko priznanj in pohval, datiranih od leta 1956 do 1999: zlata značka za prispevek k razvoju organizacije računovodskih in finančnih delavcev SFRJ (1956); priznanje Zadružne kleti Dobrovo za uspešno in požrtvovalno delo pri razvoju zadruge in zadružništva v Brdih (1975); priznanje OF slovenskega naroda (1977); priznanje Združenja računovodskih in finančnih delavcev SR Slovenije 1957–1977 (1977); Orden dela s srebrnim vencem, odlikovanje predsednika SFRJ tov. Tita (1978); priznanje in zahvala ter plaketa Društva računovodskih delavcev Nova Gorica za aktivno in uspešno delo ob 20-letnici delovanja društva (1979); priznanje Zadružne zveze SR Slovenije za uspehe pri delu (1983); od HKS Dobrovo je prejel plaketo za zasluge v razvoju HKS in uspešno delo v organih upravljanja; od republiške zveze HKS Slovenije je prejel zlato značko (1983); KZ Goriška brda mu je ob 40-letnici podelila priznanje za uspešno delo pri razvoju zadruge (1988); priznanje ob 40-letnici Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Nova Gorica za dolgoletni prispevek k delovanju in razvoju društva (1999). Vendar se s tem nikoli ni hvalil. Dejal mi je, da sem prva izven kroga domačih, ki sem videla njegovo zbirko priznanj in pohval. Stanku zdravje še vedno dobro služi. V pomoč sta mu obe hčeri in vnuki. Za sprostitev ima svoj vrt, ki ga je v prostem času dolga leta postopoma sam gradil in oblikoval. Sedaj se posveča lončnicam in cvetličnim gredam, kjer so mu najljubše vrtnice. Budno spremlja vse dogajanje doma in po svetu. Od 90. rojstnega dne mu družbo dela živahna psička Ula, ki jo je dobil v dar od Jožeta Šušmelja. Skupaj z opozorilom na vhodnih vratih: Pozor, hud pes! 11. septembra je voščila sprejemal doma. Obiskala ga je delegacija z občine z županom Francem Mužičem in iz Kleti Brda z direktorjem Silvanom Peršoljo na čelu. Prišli so tudi znanci iz Savinjske doline. Po telefonu, osebno in drugače je prejel več kot sto voščil. V nedeljo, 16. septembra, pa so mu v dobrovskem gradu pripravili praznovanje v krogu sorodnikov in prijateljev. Za presenečenje je poskrbel nastop Briškega kvinteta, ki je zaigral nekaj skladb. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi iz uredništva Briškega časnika. Stanku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem pa še naprej tako dobro zdravje in počutje. Milena Beguš
Čestitke Občina
Srečanje letnika 1928
Petič »Pri Marjotu«
Sončno in toplo sobotno popoldne 20. oktobra je bilo kot bleščeč okvir prijetnega druženja. Na ta dan so se letošnji 90-letniki srečali v gostišču »Pri Marjotu«. To je bilo njihovo peto srečanje, saj so se redno zbirali vsakih 10 let, od 50-letnice dalje. Takrat jih je bilo 60, 80-letnikov se je zbralo 40; letos pa je bilo le še sedem udeležencev od trinajstih zabeleženih. Pobudo za srečanje je dal Artur Aldo Podveršič, organizacijo pa je prevzel Stanko Markočič. Ko je nagovoril udeležence, jim je dajal, naj skrbi in težave danes ostanejo doma, s seboj naj imajo kanček dobre volje. Darinka Sirk je iz svoje bogate zakladnice ročnih del vsakemu udeležencu podarila srce s številko 90 in priskrbela klasično voščilnico za 90. rojstni dan, na katero so se podpisali in jo odnesli domov za spomin na srečanje. Povabilu se je odzval tudi župan Franc Mužič, ki je zbrane pozdravil in jim čestital za visok jubilej. Dejal je, da je to generacija, ki je v svojem življenju veliko pretrpela, veliko pripomogla k skupnosti, zato si zasluži pozornost, zahvalo in spoštovanje. Vsakemu udeležencu je izročil buteljko peneče. Milena Beguš
Zlatoporočenca
Vida in Oskar Markočič
25. maja letos sta v Biljani 28 Vida in Oskar Markočič praznovala 50 let poroke. Ob zlatem jubileju jima iskreno čestitamo in želimo, da bi bila njuna skupna pot še naprej polna spoštovanja, razumevanja in ljubezni.
Zlatoporočenca Lidija in Leander Peršolja
50 skupnih let
Zlatoporočenca Lidija in Leander Peršolja sta po 50 letih skupnega življenja v biljanski cerkvi sv. Mihaela 27. aprila obnovila poročne zaobljube. Lidija, rojena Movja iz Balešn, in Leander Peršolja iz Huma sta si skupni dom najprej ustvarila v Kromberku, kasneje pa uresničila želje in se ponovno vrnila v rodna Brda na Vrh. Na skupni poti sta okusila srečo, veselje, bolezen in tudi žalost, vendar sta skupaj z roko v roki premagovala ovire, ki jima jih je prineslo življenje. Skupaj s sinovoma, njunima družinama, sorodniki in prijatelji sta obletnico slavila v gostišču Pri Marjotu v Gonjačah. Vse najboljše in najlepše ob pomembnem življenjskem jubileju, še veliko zdravih in srečnih skupnih dni jima želimo vsi, ki ju imamo radi. Jesen 2018 / Briški časnik / 77
Čestitke
Zlatoporočenca Milena in Karlo Passoni
Že 50 let srečnega skupnega življenja Milena (roj. Kumar) in Karlo Passoni sta odraščala v Kojskem. Skupaj sta obiskovala osnovno šolo in kasneje odšla na poklicno izobraževanje v Ljubljano. Po končanem šolanju sta se vrnila v Kojsko, kjer sta se leta 1968 poročila in si v skupnosti z Mileninimi starši ustvarila dom in družino. Leto pozneje se jima je rodil sin Dejan, osem let zatem pa še hči Tanja. V domačem kraju sta si poleg prijetnega življenja pridobila širok krog prijateljev, s katerimi se družita in radostita še danes. V 50 letih zakona sta skupaj prebrodila obilico ovir in težav ter doživela nešteto prijetnih trenutkov. Milena je bila sprva zaposlena kot poštna manipulantka, kasneje pa je vse do upokojitve delala v računovodstvu Osnovne šole Dobrovo. Karlo se je sprva zaposlil na Motoremontu, kasneje pa v Plastik Kanal, kjer je opravljal funkcijo vodje kovinskega obrata. Od leta 1970 je delal v družbi Salonit Anhovo kot član ekipe za izgradnjo nove cementarne, kjer je do upokojitve opravljal delo vodje strojnega vzdrževanja. Poleg službe sta od samega začetka zakonskega življenja skrbela za majhno kmetijo, ki jo obdelujeta še danes. Skupno življenje v varnem in ljubečem krogu družine ter zavzetost in predanost do dela so vrednote, v katerih sta vzgajala tudi otroka. Po 50 letih srečnega zakona je njuno življenje v družbi treh vnukov Manuela, Zoje in Vite danes še bolj pestro in polno.
Natanko čez 50 let in en dan sta zakonsko zvestobo v soboto, 29. septembra 2018, potrdila pred briškim županom Francem Mužičem ter pred sorodniki in prijatelji, ki so se zbrali in z njima proslavili ta dogodek v dvorani zadružnega doma na Humu. Prijatelji in krajani so jima pred hišo postavili »prton«, na katerem je bila njuna poročna fotografija. Milena in Karlo se zahvaljujeta sovaščanom in prijateljem za pozornost, Občini Brda pa za priložnostno darilo. Uredništvo Briškega časnika zlatoporočencema iskreno čestita in jima želi še obilo zdravih, srečnih in uspešnih skupnih let. Milena Beguš
90-letnik Anton Erzetič
Nazdravili z vinom Tone, negovanim njemu v čast Konec avgusta smo v družinskem krogu praznovali 90 pomladi brata, moža, očeta, nonota in pranonota Antona Erzetič, po domače Toneta Martinovega iz Višnjevika. Rodil se je 30. avgusta 1928 očetu Jožefu in mami Kristini. Bil je četrti od desetih otrok. Tone se spominja, kako je že kot otrok rad pomagal doma na kmetiji. Ukvarjali so se z vinogradništvom, sadjarstvom in imeli nekaj glav živine. Osnovno šolo je končal v Višnjeviku. Šolskih torb niso imeli. Zadostovala sta dva zvezka in svinčnik v žepu. Po končanem šolanju je ostal doma na kmetiji, ki mu jo je oče zaupal leta 1955. Tone je 27. oktobra 1949 šel k vojakom. Tri leta je stražil na grško-albanski meji in se po 22 mesecih prvič vrnil doJesen 2018 / Briški časnik / 78
mov. Čez pet let je med njima z Marto poskočila iskrica. Tone se z nasmehom spominja plesov iz tistih časih. Z Marto sta se največkrat zavrtela na Blaževem skednju v Višnjeviku, kjer je bilo veliko plesov. Leta 1956 sta se poročila. Poroka je bila »dvojna«. Istega dne sta se poročila tudi Tonetov brat Branko in Martina sestra Danica. Leto dni po poroki se jima je pridružila Almira. Da je bilo pri hiši še bolj veselo, so poskrbeli tudi Ivica, Herta,
Ana in Aleksij. Do danes pa sta se razveselila še 12 vnukov in 11 pravnukov. Tonetu zdravje dobro služi. Še vedno pomaga doma na kmetiji. Vsi njegovi mu želimo še mnogo zdravih in srečnih let. Na praznovanju smo Toneta presenetili in na njegovo zdravje nazdravili z vinom, negovanim njemu v čast, po imenu Tone. Teja Erzetič Fotografija: osebni arhiv
Misel Občina
V spomin
Župnik Efrem Mozetič Konec avgusta se je od nas poslovil priljubljeni župnik Efrem Mozetič. Rodil se je 31. januarja 1918 v Mirnu. Njegovo otroštvo je bilo razposajeno med vrstniki na vasi. Toda v njem je že tedaj tlela želja, da bi postal duhovnik. Komaj 10-leten je vstopil v goriško Alojzevišče, nato je obiskoval semenišče in bogoslovje. 29. junija 1941 se mu je izpolnila želja, posvečen je bil v duhovnika. Med šolanjem si je poleg obveznega študija širil obzorja. Med sošolci je bil najbolj učen s širokim znanjem in sposobnostmi. Vabili so ga za predavatelja latinščine na teologiji, a on si je želel biti duhovnik. Njegov živahen in iskriv značaj je dosegel srca mnogih. Prva župnija, kamor je bil nameščen, je bila Temnica na Krasu, upravljal je tudi župnijo Lipe. Tu je preživel drugo svetovno vojno. V vojnem času je s svojim znanjem, spretno diplomacijo in živahnostjo reševal življenja vaščanov. Kot dobri pastir je skrbel za svoje ovce. Leta 1947 se je preselil v novo župnijo, v Gradno v Brdih (upravljal je še Vedrijan). Iz vasi v vas je pot premagoval peš. Mladega in energije polnega župnika ni nič ustavilo. Svoje delo je opravljal brez strahu, čeprav je moral večkrat na zaslišanja. Ljudem je pomagal tudi s pisanjem prošenj. Novosti so bile zanj izziv. Priskrbel si je avto in tako postal še bolj hiter pri delu v župnijah. Poln zagona je prišel leta 1962 v Vipolže (upravljal je še Gornje in Dolnje Cerovo, Kozano) in tako spoznal tudi drugi del Brd. To je bil čas, ko se je preizkušal v gradnji, obnovi in olepševanju cerkvenih stavb. Leta 1972 se je vrnil na Kras, v Dutovlje (upravljal je še župniji Skopo in Koprivo), kjer se je spet srečal s Kraševci. Že v letih, toda še vedno aktiven in ustvarjalen se je leta 1993 vrnil v Brda, v Šmartno. Posvečal se je pisanju in dopolnil svojo izredno bogato knjižnico. Čas je bežal in gospod Efrem je obnemogel. Leta 2009 se je preselil v dom za starostnike. Praznoval je sto let življenja in kmalu za-
tem odšel k Očetu. Ob tej priložnosti so mu vaščani Vipolž v imenu Branke Gorjup pripravili ganljiv govor, ki ga objavljamo. Pogrebni nagovor (M. Efrem) 23. 8. 2018 Spomini so niti, iz katerih je stkano življenje. So kot mozaik. Vsak kamenček je del celote, to je nas, ki smo edinstveni in neponovljivi, ter vredni, da se nas spominja. Goethe je povedal: »Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, znova zažarijo.« Pred nami zažari živahen, iskriv, vedno vesel in razpoložen gospod Efrem. V Vipolže je prišel kot burja, pregnal mlačnost faranov, ki so bili precej časa brez župnika. Farovž je odprl svoja vrata, v cerkvi se je kar naprej nekaj dogajalo. Otroci nismo hoteli zamuditi nobene maše, nobenega srečanja z njim. Z njim je življenje teklo hitreje, saj se mu je vedno mudilo. Hotel je vse postoriti. S svojim načinom življenja in dela nas je opogumljal in nam dokazoval, da moramo čas izkoristiti za pametne stvari in se v življenju vedno učiti. Učil nas je, da moramo pogledati v svet in ga spoznavati. Vipolžci smo dobili izkušnjo romanj. Naš gospod Efrem je vozil avto, topolino, ki ga je popeljal povsod, tudi po Evropi. Z nami je delil novosti s teh potovanj. Znal je hitro in duhovito reševati sprotne težave in zagate. Vemo, da je moral vložiti ogromno truda, da so se v 60. letih prejšnjega stoletja oglasili v Vipolžah trije zvonovi. Pri sprejemanju odločitev in novosti ni nikoli okleval. Velika, še več, velikanska novost je bila v tistih letih na vasi uvesti bralce beril. S sošolcem sva imela to čast in sva mu zato hvaležna. Življenje v župniji je naredil bogato in polno. Zagotovo so bili deležni njegovega žara in ustvarjalnosti tudi v drugih župnijah, kamor je odhajal. Gospod Efrem, hvala za vse! Bog vam je dopustil, da ste doživel častitljivo starost. Pravijo, da je star človek kot do konca napisana knjiga, ki ji manjka zadnji list. Na njem pa se izpiše vaša poslanica. Prejeli ste veliko talentov in ste jih tudi razvili. Čeprav pomeni smrt žalost, je za nas kristjane veselje, saj verjamemo, da se preselimo k Bogu, gremo domov. Vi ste že doma, gospod Efrem, in vam je lepo. Posredujte pri Bogu za nas, Vipolžce, ki smo vas imeli radi. Branka Gorjup
Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo
Devetošolci v Kobaridu 1. oktobra smo se devetošolci odpravili v Kobarid, da bi počastili kulturni dan. Mrzlo jutro nam je kmalu po prihodu postreglo s soncem. V Kobariškem muzeju sta odlična vodiča doživeto predstavila potek soške fronte, grozote prve svetovne vojne ter pomen teh dogodkov. Dobro smo se ogreli na kratkem sprehodu do italijanske kostnice, kjer smo izvedeli, da je spominsko obeležje posvečeno več kot 7000 padlim vojakom v prvi svetovni vojni. Z avtobusom smo se odpeljali do Tolmina. V Tolminskem muzeju so nam predstavili zanimivo razstavo Satira v kartografiji, ki na šaljiv način predstavlja imperialistične interese posameznih evropskih držav pred prvo svetovno vojno.
Za konec smo se odpravili še do prekrasnih, s smaragdno vodo polnih Tolminskih korit. Prve dežne kaplje so nas pregnale z znamenitega Hudičevega mosta proti avtobusu in nazaj v sončna Brda. Jesen 2018 / Briški časnik / 79
Križanka
NAGRADNA KRIŽANKA
SESTAVILA: MINKA ČUFAR
JUNAK IZ GOSPODARJA PRSTANOV, NEĆAK BILBA BISAGINA
ROMAN KONČAR
ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA, PALEC
POKLICNI LIKALEC PERILA
ELEKTRONSKA KOPIJA, NAREJENA Z OPTIČNIM BRALNIKOM
NIZOZEMSKI SKLADATELJ, DIRIGENT IN NOVINAR, MAX
STROKOVNJAK ZA OKRASNE RASTLINE
KISLA REPA, RIBANICA
MAJHNA ODPRTINA V STENI, OKENCE NEKDANJI SLOVENSKI PLAVALEC PETRIČ
POEN V ŠPORTU, NI ROČKA
MESTO V JZ ITALIJI, OB REKI NERI, IZ ČRK BESEDE RETO LAVAL – MESTO V FRANCIJI
OLIVER TWIST URADNI JEZIK V IZRAELU MAJHNA NARAVNA VDOLBINA NA KOSTI, FOVEOLA
SLOVENSKA MISS, PEVKA IN TV VODITELJICA, NINA
ZANIČLJIV IZRAZ ZA CIGANA ZNANSTVENIK Z EMPIRIČNO METODO TREBUŠASTA POSODA ZA VODO SEDMA GRŠKA ČRKA
PREMINULI KAMERUNSKI NOGOMETAŠ, MARC VIVIEN JELEN ALI SRNJAK S ŠTIRIMI ODRASTKI NA VSAKEM ROGU INTERVAL V OBSEGU SEDMIH DIATONIČNIH STOPENJ GRŠKI KATOLIK
RUDAR
HIŠNI BOG PRI RIMLJANIH
OGLEDALO
ŽENSKO IME, ZAČETEK IN KONEC MESTA HAVANA
ZAČETEK IN KONEC BESEDE KRUH
uredništvo Briškega časnika
ŽENSKA Z OČALI
GORATA ZVEZNA DRŽAVA V ZDA, GL. MESTO PHOENIX MARC VIVIEN FOE – KAMERUNSKI NOGOMETAŠ
JUŽNOAMERIŠKA DOMAČA ŽIVAL Z DOLGO DLAKO
Obvestilo
PREBIVALEC KRŠKEGA LADJA NA PARNI POGON
ALJAŽ PEGAN
PONOŠENA OBLEKA MESOJEDI SESALEC, ŽIVI OB VODI
MESTO V SEVERNI FRANCIJI, NI KAVAL
BRIGA, PREGLAVICA
BOLJŠA ZELENA KRMA
PREBIVALKA ANDORE
PERZIJSKI KRALJ, NI KIT
GRŠKI OTOK V JONSKEM MORJU
IZRAELSKA LUKA, SREDINA BESEDE LAKAJ
NEMŠKI SKLADATELJ FRANZ (IZ BESEDE BAT)
Jesen 2018 / Briški časnik / 80
V 91. številki Briškega časnika nismo objavili križanke zaradi prostorske stiske, zato pravilne rešitve 90. številke in ime nagrajenke objavljamo tokrat. Pravilna gesla nagradne križanke 90. številke Briškega časnika so: ŽJ, BRAANTEN, RINKICA, ALKOHOL, MAOVI, ŠF, PH, OTIATER, BARKAČA, HM, DES, ABONENT, JUDEJKA, IRI, AAR, LIRA, ONANIST, NAZIV, BAJRAM, OREH, ED, MS, IGOR, BARJANI, AKVAREL. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali MOJCO TORKAR PAHOR, Hum 71, 5211 Kojsko. Nagrajenki Občina Brda podarja biografijo Izidorja Simčiča Pot in delo nekega arhitekta. Biografijo so javnosti predstavili v začetku marca v Vili Vipolže. Nagrajenka naj za prevzem nagrade pokliče Matejo Mavrič na Občino Brda na telefon: 05 3351038. Mi pa smo vam pripravili novo jesensko križanko. Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in izžrebali nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 1. decembra 2018. Če križanke nočete izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka.
GOSTA IN GLADKA TKANINA ZA VEČERNE OBLEKE
Kdor želi v Briškem časniku objaviti čestitko z življenjsko zgodbo za 90. ali 100. rojstni dan ali ob okrogli obletnici poroke, naj to sporoči Mileni Beguš na mobilno številko 031 266 321 ali po elektronski pošti na naslov briskicasnik@ gmail.com. Z veseljem vas bomo obiskali in objavili vaše spomine. uredništvo Briškega časnika