Issuu on Google+

47. Praznik češenj PRILOGA: Javna razpisa

ŠTEVILKA 71 • LETNIK 17 • POLETJE 2013


Ob izidu Zakorakali smo v poletne mesece in pred vami je zanimivo branje in listanje po dogodkih, ki so se zgodili v zadnjem trimesečju. V pomladnih in poletnih mesecih Brda zaživijo, to začutimo tudi na naših straneh, saj smo bili dobesedno zasuti s članki. Več kot 120 se jih je nabralo, nekatere bomo zaradi prostorske stiske objavili naslednjič. Prav tako smo tokrat spustili temo trimesečja, smo pa za vas pripravili zanimivo reportažo s Praznika češenj, v Višnjeviku je potekal Praznik rebule in oljčnega olja, pobratili smo se s hrvaško Občino Barban, na uradni obisk je konec maja prispela najvišja državna delegacija Indije in še bi lahko naštevali. Žal smo imeli v tem času tudi poplave in neurje s točo, ki je v nekaterih vinogradih, zlasti na območju Višnjevika in Gradnega, vzela tja do 90 odstotkov pridelka. V upanju, da nam bo v prihodnje vsaj vreme nekoliko bolj naklonjeno, vam želim, da preživite nepozabno poletje in si naberete moči za nove jesenske podvige. Lucija Prinčič Terpin

Pobratili smo se s hrvaško Občino Barban

Krepimo prijateljske vezi, sodelovanje in razvoj Listina o pobratenju: župan Občine Barban Denis Kontošić, župan Občine Brda Franc Mužič ter boter pobratenja župan Občine Matulji Mario Ćiković Občane iz Barbana smo navdušili z briškim vinom

Predstavniki briške občine in hrvaške Občine Barban so prve stike navezali pred nekaj leti, in sicer prek skupne pobratene hrvaške Občine Matulji. Podobnosti med občinama in tudi različnosti, ki bi se lahko dopolnjevale, so bile povod za nadaljnja srečanja, podpis pisma o nameri ter končno pobratenje. 15-članska briška delegacija je bila v soboto, 11. maja, v Občini Barban priča podpisa prvega dela Listine o pobratenju. Podpisala sta jo barbanski župan Denis Kontošić in briški župan Franc Mužič, boter pobratenja pa je bil župan Občine Matulji Mario Ćiković, v veliki meri zaslužen za novo prijateljstvo vseh treh občin. S tem dejanjem sta se občini zavezali izpolniti poslanstvo, ki je zapisano v Listini: »Namen pobratenja je graditi prijateljstvo ter krepiti razumevanje in poznanje, vzajemno spoštovanje in B r i š k i

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UredniŠtvo: Andrej Markočič, glavni urednik Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, tehnična urednica Dominika Prijatelj, redakcija Andrej Colja, fotografije Petra Koršič, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Alenka Pegan Colja, Vanja Peršolja, Goran Simčič, Iva Sivec, Danila Zuljan Kumar Oglasno trženje: Tina Testen s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com

zaupanje, spodbujati sodelovanje med posamezniki, organizacijami, združenji in podjetji z različnimi srečanji, s ciljem vzpostaviti močnejše vezi dveh občin na območju dveh sosednjih prijateljskih držav. Temeljni cilj Listine je tudi nadaljnje spodbujanje sodelovanja in izmenjava izkušenj na področju gospodarstva, kmetijstva, turizma, vzgoje in izobraževanja, kulture in športa ter tako prispevati k razvoju obeh občin.« Predstavniki Občine Barban so nam predstavili najpomembnejše kazalce razvoja njihove občine, dosežke na področju turizma, kmetijstva kot tudi industrije in komunalne infrastrukture. Zaznali smo veliko primerljivih izhodišč (velikost, geografska lega /30 km od morja/, zgodovina, turistična infrastruktura) ter podobnega dosedanjega razvoja občin, ki svojo vizijo gradita na turizmu. Pokazali so nam kar nekaj zanimivih primerov dobre prakse turistične ponudbe, ki bi jih bilo mogoče prenesti tudi k nam. Gostitelji so se izkazali s srčnostjo, odprtostjo, gostoljubnostjo in veliko željo po druženju v prihodnje, kar obeta dobro sodelovanje na številnih področjih gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja. Zagotovo bo tudi vstop Hrvaške v Evropsko unijo pripomogel k še hitrejšemu uresničenju zastavljenih ciljev. Nika Fabricijo Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA

Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica

Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda.

Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

issn 1318-8860

Naklada: 2600 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari­fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Fotografija na naslovnici: Andrej Colja

Poletje 2013 / Briški časnik / 1


Občina

18. redna seja občinskega sveta

Pobude, vprašanja in odgovori Kdaj se bo zaključilo asfaltiranje ceste v Brestje? Odgovor občinske uprave

Za naslednjo fazo ureditve ceste v Brestje so že pripravili Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), saj se bo to investicijo finančno pokrilo s sredstvi, namenjenimi za sofinanciranje investicij s strani proračuna Republike Slovenije oz. na osnovi 21. in 23. člena Zakona o financiranju občin. Po terminskem načrtu se bo asfaltiranje najbolj kritičnih točk na zadevni lokalni cesti v skupni dolžini 700 m in ocenjeni vrednosti 47.000 evrov začelo izvajati v mesecu maju.

 li je mogoče, da bi se v Brdih ponovno uvedlo A pediatra v sklopu novega zdravstvenega doma? Odgovor občinske uprave

Za investicijo izgradnje novega zdravstvenega doma se je občina odločila zaradi zagotavljanja zdravstvenih storitev na ustrezni ravni, lažjega zagotavljanja zadovoljstva zaposlenih, racionalizacije poslovanja ter širitve dejavnosti na izvajanje zdravstvene vzgoje. Z omenjeno investicijo se bo pridobilo prostorske kapacitete, ki bodo problem prostorske stiske rešile za naslednjih 50 let in bodo omogočale vzpostavitev zahtevanega standarda (čakalnice, dostop invalidnim osebam

in starostnikom). Hkrati bo novogradnja omogočila združitev dejavnosti zobozdravstva in združitev dejavnosti družinske medicine na eni lokaciji ter zagotovitev prostorov za fizioterapijo in patronažno službo, kar bo pripomoglo k bolj racionalni nabavi naprav in pripomočkov za diagnostiko ter s tem njihovo maksimalno izkoriščenost. Izboljšali se bodo tudi delovni pogoji, kakovost storitev in s tem posledično tudi zadovoljstvo uporabnikov pacientov. Z novo zdravstveno postajo Dobrovo pa bomo pridobili tudi eno ambulanto več, ki bo namenjena za patronažno službo. Če bodo potrebe oziroma število otrok narekovale potrebo in upravičenost tudi po pediatrični službi, bo to z novim objektom vsekakor izvedljivo. POBUDA: Ker je javna služba na občini šibka, bi bilo treba zaposliti dva javna delavca, ki bi lahko opravljala tudi zimsko službo, čistila smeti ob cestah ipd.

Odgovor občinske uprave

Ideja oziroma predlog o okrepitvi občinske vzdrževalne službe je smiselna in utemeljena. V občinski upravi se je že razmišljalo o ustanovitvi režijskega obrata, ki bi opravljal razna vzdrževalna dela, čistil in vzdrževal lokalne poti, urejal gredice, opravljal manjša zidarska dela itd. A ta pobuda je v tem trenutku neizvedljiva zaradi prepovedi zaposlovanja v državni upravi, katere sestavni del so tudi občinske uprave. Nataša Vuga

19. redna seja Občinskega sveta

Prisluhnili trem obsežnim poročilom Na 19. redni seji Občinskega sveta, ki je bila 16. aprila, so se svetniki seznanili s poročilom v zvezi z delovanjem šole na Dobrovem v letu 2012 in problematiko predšolskega in šolskega prostora, s projektom »Starejši za višjo kakovost življenja doma« ter s poslovanjem Vinske kleti Goriška brda. Imenovali so tudi predstavnico Tjašo Simčič v svet zavoda OŠ Dobrovo, ter Joška Zamarja v Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost. Letno poročilo Osnovne šole Dobrovo za leto 2012 Delovanje šole v letu 2012 je predstavila ravnateljica OŠ Dobrovo Vesna Filej. Glavno vodilo šole sta soudeležba in lastna aktivnost učencev, na ta način jim je v šoli uspelo zajeziti neprimerno vedenje in druge vedenjske izpade učencev. Ti problemi so bistveno manjši predvsem zaradi aktivnosti učencev in njihovega vključevanja v razne dejavnosti. V vrtcu, ki sodeluje v projektu Korak za korakom, delo temelji na uvajanju pristopov, ki so osredotočeni na otroka in njegove interese, potrebe in njegovo aktivnost. Poletje 2013 / Briški časnik / 2

Šola lepo sodeluje z Občino Brda, povezujejo pa se tudi z raznimi društvi in klubi, društvi upokojencev in Domom upokojencev Podsabotin, predvsem za krepitev medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti, ter s sosednjimi šolami, šolami v zamejstvu in v Italiji. V zadnjem obdobju so začeli izvajati nekaj novih projektov:  zdrava šola;  ekošola;  mednarodni projekt e-twinning – v okviru tega so lansko leto prvič gostili šole iz Hrvaške in Madžarske, učitelji pa so prvič organizirali seminar twinning za tuje učitelje iz Francije, Belgije, Italije, Turčije in Madžarske. Seminar je pomemben za izpolnitev pogojev za sodelovanje v evropskem projektu Comenus;  organizacija aktivnega tečaja angleškega jezika v sodelovanju z certificiranimi učitelji iz Velike Britanije, v katerega je bilo vključenih 30 otrok;  uvajanje praktičnih nalog, ki temeljijo na izkustvenem učenju (štafeta semen, postavitev čebelnjaka, kuharsko tekmovanje slovenskih šol);  ponovno so oživili namiznoteniški in šahovski krožek. Šola je sicer odprt prostor, kjer se v popoldanskem času izvajajo športne in glasbene dejavnosti, računalniška učilnica pa je na voljo tudi odraslim. Knjižnica v šoli je zelo bogata, ima 19.000

enot in pokrije vse potrebe šolskih in predšolskih otrok. Knjižnično gradivo je na voljo otrokom tudi preko poletnih počitnic. Učenci si v okviru učbeniškega sklada lahko v šoli izposodijo tudi učbenike od 1. do 9. razreda. Potrebna pa bi bila razširitev knjižnice, saj se soočajo s prostorsko stisko. V tem šolskem letu šolo obiskuje 377 otrok – najmanj v zadnjih 35 letih, saj se je leta 2003 v Brdih rodilo le 29 otrok, za tem je bilo še nekaj šibkih generacij. Število se bo kmalu povišalo, saj so imeli leta 2009 v vrtcu 149 otrok, v letu 2012 pa že 186, kar tudi nakazuje prihodnjo prostorsko stisko, posebej v Kojskem, kjer je treba stavbo šole tudi sanirati in obnoviti. Narejen je že idejni načrt, kako izvesti prenovo predvsem vrtca in travnatega dvorišča. Občinska uprava že išče rešitve za izvedbo posameznih investicij. Do zdaj se je že saniralo kotlovnico v Kojskem, v načrtu je zamenjava azbestne strehe nad vrtcem v Kojskem. Na strehi OŠ Dobrovo deluje sončna elektrarna, izvedla se je tudi energetska sanacija strehe. V načrtu je prijava na Javni razpis za razvoj regij za izgradnjo rekreacijskega parka. Veliko težavo pri investiranju v šolo predstavlja pomanjkanje razpoložljivih zemljišč v neposredni bližini obeh šol in vrtcev. (Nadaljevanje na 3. str.)


Občina (Nadaljevanje z 2. str.)

Projekt »Starejši za višjo kakovost življenja doma« Milena Beguš, članica DU Kojsko, je povedala, da je projekt »Starejši za višjo kakovost življenja doma« nastal, ker je vedno večje število starejših tako pri nas kot v Evropi. Projekt je nastal v sodelovanju s slovensko filantropijo in ZDUS-om in ima tri namene:  ugotavljanje potreb po pomoči starejšim, ki živijo doma – z anketami,  nudenje različnih vrst pomoči starejšim,  ugotavljanje učinkovitosti ponujene pomoči. Za uspešno izvajanje potrebujejo prostovoljke in prostovoljce, vendar jih je v posameznih vaseh premalo. Naloga prostovoljcev je obiskovanje starejših in nudenje pomoči. Z različnimi programi starejše tudi vključujejo v dogajanje, zato se prostovoljce resnično potrebuje. V okviru projekta potekajo tudi druge aktivnosti, povezujejo pa se tudi s prostovoljci v EU. Projekt se financira delno iz sredstev ZDUS-a, sredstva pa se v glavnem uporabljajo za potne stroške prostovoljk, za srečanja in aktivnosti ter za darila, namenjena starejšim. V Brdih se opaža, da srednja generacija zelo dobro skrbi za starejše, do zdaj je bilo zelo malo primerov zanemarjanja starejših. Skrb za starejše je dostojna, pohvalno je, da so v nekaterih primerih tudi sovaščani pozorni na to, ali določena oseba potrebuje pomoč. V primeru, da določena oseba ne zmore skrbeti sama zase, se ji v najkrajšem mogočem času poišče namestitev v domu starejših občanov. V okviru projekta se je pojavila tudi pobuda za ustanovitev lokalne interdisciplinarne skupine, ki bi sodelovala ali delovala v okviru komisije za socialna vprašanja in se sestajala po potrebi ter preučevala morebitne probleme, ki bi se pojavljali v zvezi s starejšimi ter iskala rešitve.

Predstavitev poslovanja Vinske kleti Goriška brda ter vizije nadaljnjega razvoja družbe Poslovanje Vinske kleti Goriška brda je podal direktor Silvan Peršolja. Vinska Klet Goriška brda je po obliki zadruga, v lasti članov zadruge, ki imajo pravico voliti in biti izvoljeni. Člani zadruge so tudi nekdanji zaposleni, ki so bili zaposleni v letu 1992. Izmed 460 članov zadruge se izvoli občni zbor, ki ga sestavlja 30 ljudi – 27 kmetov in 3 člani. Brda so razdeljena na 5 volilnih enot, občni zbor pa izvoli upravni in nadzorni odbor ter predsednika, ki zastopa upravni odbor. Zaposlene v zadrugi vodi direktor zadruge. V vseh organih zadruge imajo kmetje večino, v upravnem odboru je 10 kmetov in 3 zaposleni, v nadzornem odboru pa 3 kmetje in 2 člana – en izmed starejših nekdanjih zaposlenih in en izmed novo zaposlenih. Predsednik UO je pridelovalec. Zadruga ima poleg sedeža še dislocirane maloprodajne enote v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Novi Gorici, številne vinotoče ter dve trgovini s kmetijskim materialom v Kojskem in na Dobrovem, ki sta pomembni zlasti zaradi izvajanja nadzora nad fitofarmacijo ter prodaje dovoljenih škropiv. Vse maloprodajne enote ponujajo poleg vina tudi briške proizvode – oljčno olje, češnje, med itd., poleg navedenega pa oglašujejo vse dogodke, ki se dogajajo v Brdih. Prodaja je usmerjena tako na domači kot tudi na tuji trg, v okviru Kleti pa deluje tudi oddelek Vinski turizem, ki se ga skuša čim več kombinirati s TICem ter drugimi organi turizma v Brdih. V okviru zadruge deluje tudi Kmetijska svetovalna služba, organizira pa se tudi predavanja o uporabi škropiv. Zadruga se je od leta 2003 do 2012 po številu članov zmanjšala iz 687 na 483, vendar se je število vinogradov povečalo, predvsem zaradi intenzivnega pridelovanja. Ocenjuje se, da zadruga, ki združuje nekaj večjih in več malih kmetij,

obvladuje dobro polovico vinogradov v Brdih. Zaradi nihanja letin se občasno pojavljajo problemi v zvezi s kapaciteto kleti ter logistiko pri sprejemu, od letine pa sta odvisna tudi kakovost in razmerje med belim in rdečim grozdjem. Proizvodnja vina je v veliki meri odvisna tudi od tržnih lobijev pri trgu s škropivi in birokracije. Pridela se med 5 do 8 milijonov litrov v treh segmentih ter dveh skupinah proizvodov. V ponudbi so vina od 1 do 24 evrov, glavni kupci v Sloveniji pa so gostinci (25–28 % prihodkov) in trgovske verige (največ Mercator in Spar). Ker je slovenski trg zelo majhen, se Vinska klet usmerja v izvoz. Vodilni trgi so Italija, BiH, Nemčija, Japonska, Nizozemska, Hrvaška, Kitajska, ZDA, Slovaška, Avstrija, Srbija, Belgija, VB itd. Prodaja v izvozu se je bistveno popravila po letu 2008, ko je Slovenija predsedovala EU in je tako postala bolj prepoznavna. Promocija se usmerja v prodajo vina in teritorija – Slovenija, Slovenija kot vinska dežela, Brda, na koncu pa posamezen vinar, kmetija ali znamka vina. Zelo pomembni prireditvi, ki pripomoreta k boljši prepoznavnosti, sta Maraton češenj in Martinovanje, k prepoznavnosti pa pripomore tudi sodelovanje na sejmih. Glavno poslanstvo in osnovno načelo Kleti je pridelava in prodaja kakovostnih vin ter ohranjanje slovesa največje in najboljše slovenske kleti. V nadaljevanju seje se je razvila debata o problematiki vinarstva in vinogradništva. Opaža se, da se v Brdih premalo obnavlja vinograde, zaznati je nezadovoljstvo med kmeti ter pojav malodušja, češ da se ne splača. Še vedno se naredi premalo za promocijo rebule, znotraj vinarstva tudi ni konzorcija, ki bi združeval vinarje. Samo z usklajenostjo in oblikovanjem skupne ideje ter črpanjem evropskih sredstev in promocijo se bodo Brda, ki so v coni C2, razvila in postala še bolj prepoznana vinska dežela. Nataša Vuga

19. redna seja Občinskega sveta

Odgovori na vprašanja in pobude Pobuda v zvezi s sabotinsko cesto – na cesti so razpoke, usedline, in ker bo kmalu potekla garancija, je treba cesto čim prej pregledati in sanirati. Sabotinsko cesto si je občina skupaj z nadzornikom neformalno že ogledala. Pri pregledu se je ugotovilo, da razpoke in posedanja niso posledica slabe izvedbe, ampak prevelike obremenitve cestišča s težkimi vozili in tovornjaki. Cesto se uporablja tudi pri sečnji gozda ob njej. Problem odvodnjavanja, ki se pojavlja na enem odseku, pa ni bil ustrezno obdelan v projektni dokumentaciji in posledično tudi ne ustrezno izveden, vendar ne zaradi neznanja, temveč zaradi izvedbe najnujnejših del v okviru razpoložljivih sredstev, ki so bila pridobljena na javnem razpisu za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«. S strani SVLR-ja pa je bila dne 6. 11. 2007 tudi izvršena kontrola pravilnosti izvedbe projekta, ki ni ugotovila nobenih bistvenih nepravilnosti. V času

investicije se je sicer odobrilo nekaj drugih nujnih dodatnih del, ki niso bila predvidena v projektu, so pa vsekakor izboljšala investicijo, a jih je bilo treba finančno pokriti iz občinskega proračuna. Člani Komisije za čezmejno sodelovanje prosijo za pojasnilo, kakšno je trenutno stanje pobratenj in sodelovanja s tujimi občinami, s katerimi je sodelovala Občina Brda v preteklosti. V občinski upravi so prepričani, da je Občina Brda zaradi pobratenj prepoznavna v Republiki Sloveniji kot tudi v bližnjih in bolj oddaljenih sosednjih državah. S pomočjo pobratenih občin tudi prijavljajo čezmejne projekte oz. pobratene občine pomagajo poiskati ustrezne partnerje. Promocija naše občine v pobratenih občinah ima za rezultat večje število turističnih obiskov s strani njihovih prebivalcev, krepita se medsebojno spoznavanje in kulturno sodelovanje, ki sta osnova za gospodarsko sodelovanje, to pa je za občino neprecenljivo. Nataša Vuga Poletje 2013 / Briški časnik / 3


Občina

20. redna seja občinskega sveta

Prvi rebalans proračuna 2013 Na 20. redni seji občinskega sveta, ki je bila 29. maja, so svetniki sprejeli prvi rebalans proračuna za leto 2013 ter sklep o podelitvi priznanj Občine Brda. Na začetku seje se je v okviru predstavitve Komisije za mladino pri Občini Brda razvila debata o učinkovitosti komisije ter društev mladih, ki delujejo v Brdih. Komisija sicer dobro deluje, društva so resna, vse vloge, ki prispejo na komisijo v okviru razpisov, pa popolne. Izpostavilo pa se je vprašanje problematike mladih v Brdih, ki ga komisija ne obravnava. Prav

tako bi se morala komisija v prihodnje ukvarjati tudi s problematiko zlorabe prepovedanih substanc med mladino ter z drugimi podobnimi problemi. V nadaljevanju seje se je obravnavalo prvi rebalans proračuna za leto 2013. Občina bo 7.173 evrov namenila za sanacijo izgube Vinoteke Brda iz preteklih let. Več sredstev se bo namenilo tudi za sejnine udeležencev odborov, župana, reprezentanco, potrebe občinske uprave (zamenjava opreme), izredne dogodke, gasilsko enoto Nova Gorica ter financiranje opreme za prevoz nevarnih snovi. Občina si bo še naprej prizadevala spodbujati rabo obnovljivih virov energije v okviru projekta Alterenergy, več sredstev pa bo namenila

tudi za zimsko službo. Povečala se bodo tudi sredstva za financiranje obnove javne razsvetljave, za subvencioniranje stroškov za ravnanje z odpadki in za razvoj turizma, kulturnih dejavnosti in športa (kolesarske poti, izgradnja balinarske steze v Vipolžah in TRC Plave). Več sredstev se bo namenilo za izobraževalne programe in delavnice zdravega življenja. Glede na zmanjšanje cene pomoči na domu se bodo zmanjšala tudi sredstva, zmanjšalo pa se bo tudi investiranje v ceste. Občinski svet je sprejel tudi sklep o podelitvi priznanj Občine Brda za leto 2013, ki so bila podeljena na slavnostni seji. Več o tem v članku o slavnostni seji. Nataša Vuga

Investicije v Občini Brda

Kanalizacijsko omrežje v vasi Biljana

V začetku junija se je odprlo večje gradbišče v Biljani. Občina je podpisala pogodbo s CPG, d. d., ki bo v Biljani urejal kanalizacijo. Cevi bodo povezali s čistilno napravo na Dobrovem. Projekt je vreden dobrih 750.000 evrov, večina denarja je iz EU-skladov. Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. Ministero dell’Economia e delle Finanze

Šmartno, Kozana, Vipolže

Obnova vodovoda V Vipolžah in Kozani naj bi kmalu začeli obnavljati že dotrajano vodovodno omrežje. Projekt zajema obnovo 4,4 kilometra vodovodnega omrežja vse od roba Šmartnega do mostu čez potok Birša pod Vipolžami. Cevi bodo postavljali po dokaj dolgem grebenu, po katerem sta razpotegnjeni obe vasi. S to obnovo bo izboljšana oskrba z vodo za skoraj 870 krajanov in tudi požarna varnost. Z novo investicijo se bodo zmanjšale izgube vode iz cevi, boljša bo prometna varnost, saj puščanje vode ponekod uničuje

Poletje 2013 / Briški časnik / 4

cestišče glavne ceste. V tem trenutku poteka izbor izvajalca. Predvidoma bodo gradbišče odprli v prihodnjih mesecih in ga zaprli konec avgusta 2014; tudi glavnino denarja za naložbo naj bi zagotovili v teh dveh letih. Vse skupaj bo stalo predvidoma dobrih 777.000 evrov (brez DDV). 78 odstotkov denarja bo občina dobila iz regionalnih razvojnih spodbud oziroma iz EU.


Občina

Investicije v Občini Brda

Energetska prenova OŠ Dobrovo Občina je pripravila razpis za energetsko sanacijo OŠ Dobrovo. Glavnino sredstev za naložbo, vredno 726.000 evrov, bosta zagotovila EU in ministrstvo za infrastrukturo na podlagi istega razpisa. V dveh letih bosta Bricem dodelila 560.000 evrov. Obnavljalo se bo stavbo šole ter stavbi šolske telovadnice. Obenem se bo zamenjalo obstoječe kotle na nafto s kotli na lesno biomaso, posodobilo se bo napeljave z radiatorji ter prezračevanje v kuhinji. Predvideno je, da bo podobno kot pri projektu obnove javne razsvetljave v Brdih tudi sanacija šole več kot prepolovila porabo energije za ogrevanje. Če se zdaj porabi 522.842 kilovatnih ur na leto, bi jih po prenovi le še 235.392. In če nakup skoraj 52.000

Kohezijski sklad

20. junija so sodelujoči v projektu energetske prenove OŠ Dobrovo podpisali pogodbo: župan Franc Mužič, direktor občinske uprave Andrej Markočič, direktor Kolektor Kolinga Tine Vadnal in njegov sodelavec Marko Trampuž, ravnateljica OŠ Dobrovo Vesna Filej, Irena Pavliha iz agencije Golea in Oliver Černe, direktor Klime 2000.

litrov goriva, kolikor ga potrebujejo na leto, zdaj stane dobrih 51.000 evrov, naj bi potem za nakup lesnih sekancev porabili le še 9.933 evrov na leto. Predvidevajo tudi, da bo šola manj porabila tako za elektriko kot za vzdrževanje.

Šmartno

Prenova Gotske hiše

»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje« Prenova Gotske hiše v Šmartnem obsega predvsem dela v povezavi z zamakanjem in zaščito pred vlago. Gotska hiša se nahaja v samem jedru Šmartnega. Objekt je sicer v dobrem stanju, vendar je od vlage in dežja poškodovana notranjost. Investicija zajema odkritje strehe, zamenjavo in izdelavo hidroizolacije, izdelavo žlebov in odtokov, odstranitev in ponovno izvedbo severne fasade, odstranitev in ponovno izvedba ometov v kleti, čiščenje in pleskanje mizarskih izdelkov, novo izvedbo ganka, ureditev zunanje kanalizacije in drenaže objekta, obnovo elektroinštalacijskih del, obnovo dimnika ognjišča, pleskanje notranjosti in drugo. Goran Simčič Poletje 2013 / Briški časnik / 5


Občina

Slavnostna seja Občine Brda

Slavnostna seja Občine Brda je bila v petek, 31. maja, v dvorani gradu na Dobrovem. Poleg svetnikov občine, predstavnikov in predsednikov vaških skupnosti in krajevne skupnosti so se je udeležili še načelnica UE Nova Gorica Bojana Kompare, župan MO Nova Gorica Matej Arčon, župan občine Kanal Andrej Maffi, župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič, župan občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik, župan občine Komenda Tomaž Drolec, župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk, častni konzul Republike Poljske Nedjan Brataševec, predsednik ZVVS Ladislav Lipič, Paolo Nardin, predstavnik občine Krmin, predstavnik občine Prepotto Antonio De Sarno, županja občine Števerjan Franca Padovan, predstavnika Občine Dolenje Massimo Confin in Loris Laurencig, župan občine Barban (HR) Denis Kontosić z delegacijo, župan občine Matulji Mario Ćiković ter Eni Štebalj in Alen Ružić, župan občine Pliberk (A) Stefan Visotschnig ter podžupan občine Globasnica Bernard Sadovnik. V nagovoru je župan Franc Mužič poudaril bistvene dogodke in investicije, ki so se v Brdih dogodile od lanskega praznika, in sicer pridno sodelovanje Brik in Bricev na različnih področjih: športnih, kulturnih in drugih družbenih, pa tudi v gospodarskih panogah. Sodelovali smo na različnih srečanjih in tekmovanjih, v Brda smo prinesli nekaj novih dejavnosti, odprli vrata novim poslovnim izzivom, prisotni smo bili na dogodkih po svetu in doma organizirali številne prireditve. S pomočjo Občine Brda smo bili Brici v tem letu prisotni na nastopih v Pliberku, Beljaku, Celovcu, Globasnici, Kötschach-Mauthnu, Dunaju, Bruslju, Amsterdamu, Krminu, Števerjanu, Privernu, Splitu … Občino Brda pa so obiskale delegacije iz Srbije, Rusije, Kitajske, Japonske, prvič nas je obiskal egiptovski veleposlanik, pa tudi veleposlanik republike Indije. Igor Simčič je bil imenovan za častnega konzula Ruske federacije v Sloveniji. Občina Brda v tem letu sodeluje in vodi projekte obnova Vile Vipolže, novi Zdravstveni dom na Dobrovem, vodovod Šmartno– Kozana–Vipolže, kanalizacijsko omrežje Biljana, obnova Gotske hiše v Šmartnem, obnova ceste v Brestje, energetska sanacija OŠ Dobrovo, nova kotlarna v OŠ Dobrovo, podružnica Kojsko, nova javna razsvetljava, vozimo se z električnimi kolesi in kmalu tudi z električnimi skuterji, uspešno je tudi sodelovanje v projektih UELIJE II, Rebolium – rebula skozi čas, Zbor zbirk, Kupujmo Goriško, Bogastvo starih briških sort, Vinska deteljica … Obeležili smo 120-letnico rojstva Ludvika Zorzuta, pred slabim mesecem pa smo čestitali naši 102-letni Briki Mariji Simčič.

Častni občan je postal pisatelj Zorko Simčič. O nagrajencu v samostojnem članku.

Nagrado občine je prejel Izidor Simčič Izidor Simčič, doma iz Cerovega, je kot arhitekt veliko prispeval k razvoju Občine Brda, k ohranjanju briške pristnosti in kulturne dediščine. Sodeloval je pri številnih projektih in pri vsakem pustil svoj pečat zagovornika briških značilnosti. Posebej zaslužen je pri obnovi srednjeveške vasi Šmartno in Vile Vipolže, ki smo jo nedavno začeli prenavljati, na kar se je občina pripravljala več let. Glede tega projekta je bilo na gradu Dobrovo sklicanih nemalo Poletje 2013 / Briški časnik / 6

Foto Andrej Colja

Izpostavili uspešne občane

simpozijev, na katerih so sodelovale univerze iz bližnjih dežel Avstrije, regij Italije in tudi takrat dveh naših univerz, ljubljanske in mariborske. Projekt je bil podprt tudi s strani vodstev teh regij in pokrajin, pa tudi s strani Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za izobraževanje. Občina Brda je lani zaključila projekt, sofinanciran z evropskimi sredstvi, »Ureditev javne infrastrukture v turističnem naselju Šmartno«, s katerim je uredila trg Padrate ter v celoti komunalno uredila vse ulice v strjenem naselju Šmartno in jih tlakovala z briškim kamnom. Letos pa že poteka nov projekt obnova Gotske hiše. Vse to vodi v postopno obnovo naselja, ki je bilo še pred nekaj leti prazno in je kazalo na propadanje. Izidor Simčič je pri obuditvi kraja sodeloval od začetka – od takrat, ko so v nekdanji občini Nova Gorica sklenili, da mora naselje Šmartno ostati utrjeno. Vzporedno z aktivnostmi občine se izvajajo še drugi projekti pravnih in fizičnih oseb, pri katerih sodeluje arhitekt Izidor Simčič. Posebej pa moramo omeniti njegov doprinos pri kontaktih, ki jih ima Občina Brda danes z deželami na avstrijskem in italijanskem ozemlju; že pred leti je pripomogel k sodelovanju z deželo salzburško, nato še z drugimi avstrijskimi in italijanskimi deželami. Na osnovi teh vezi je prišlo do skupnih simpozijev in srečanj, ki so v Brda pripeljali številne eminentne goste, nam pa so omogočili predstavitev in promocijo Brd v teh deželah. Naveza s konzulom Jožefom Jerajem je doprinesla še tesnejše sodelovanje z avstrijsko Koroško, katerega plod so tudi pobratenje Občine Brda z avstrijsko Mestno občino Pliberk ter prijateljska sodelovanja z občinami Celovec, Beljak, Frizah, Globasnica, Velikovec, Kötschach-Mauthn in še bi lahko našteli. S svojo vztrajnostjo je Izidor Simčič tudi preko našega generalnega konzula v Celovcu, predvsem pa agencije Alpe-Adria iz Celovca, pripomogel k temu, da je Občina Brda že nastopila kot gost v dunajskem parlamentu, pri samem predsedniku avstrijske države in ne nazadnje že kar nekajkrat promovirala na Dunaju naša Brda in s tem tudi celotno Slovenijo.

Čestitke tudi uspešnim Bricem Poleg naziva častnega občana in nagrade občine pa je župan Franc Mužič čestital uspešnim Bricem, ki so zaznamovali obdobje od lanskega praznika. To so Maks Mozetič (učenec 8. razreda OŠ Dobrovo, ki je odličen fizik; pod mentorstvom učiteljice Demi Munih je na državnem tekmovanju osnovnošolcev iz fizike osvojil zlato Stefanovo priznanje), Iza Velišček (dijakinja 2. letnika Gimnazije Nova Gorica, ki je osvojila zlato priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike in zlato priznanje na državnem tekmovanju iz logike), Ruben Kurinčič (dijak 2. letnika Gimnazije Nova Gorica, ki je osvojil zlato priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike ter 2. mesto in zlato priznanje na državnem tekmovanju iz informatike), Lia Šibav (dijakinja 3. letnika Gimnazije Nova


Občina

Foto Andrej Colja

Slavnostna seja Občine Brda

Gorica, ki je osvojila zlato priznanje na državnem tekmovanju iz logike, zlato priznanje na državnem tekmovanju iz kemije, 3. mesto in zlato priznanje na državnem tekmovanju iz francoščine, 2. mesto in zlato priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike ter 2. mesto in srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz italijanščine), Vanesa Klinec (dijakinja 3. letnika Biotehniške šole v Šempetru, ki je osvojila 1. mesto na evropskem tekmovanju v znanju vinogradništva in vinarstva Wine Championship 2013), Žan Kocina, Dominik Rusjan in Jaša Rusjan (iz Balinarskega kluba Brda; fantje so osvojili 1. mesto na državnem tekmovanju v balinanju v dvojicah za dečke), Zvezdan Prinčič, Zdravko Gabrovec, Vinko Simčič, Radoš Koncut in Darko Mišigoj (iz Balinarskega kluba Goriška Brda; fantje so osvojili naziv državnih prvakov v igri četvork za starejše člane. Nagrado prevzame kapetan Zvezdan Prinčič.)

Podpisali smo tudi listino o pobratenju z občino Barban. S podpisom listine, ki jo je občinski svet občine Barban (HR) potrdil že prejšnji mesec, sta se občini še pisno zavezali za nadaljnje sodelovanje in izmenjavo izkušenj na področju gospodarstva, kmetijstva, turizma, vzgoje in izobraževanja, kulture in športa ter razvoja in spodbujanja medsebojnih prijateljskih odnosov in s tem prispevku k razvoju obeh občin. Slavnostno sejo je popestril kulturni program, v katerem so nastopili MPZ Ludvik Zorzut, učenke OŠ Dobrovo, mlade violinistke Tina, Eva, Gaja in Nina (učenke glasbene šole Pro musica Dobrovo pod vodstvom profesorice Klare Bensa), recitatorka Manca Kumar in gledališka skupina Idas Neblo. Tudi uredniški odbor Briškega časnika in sodelavci čestitamo vsem nagrajencem. Goran Simčič

Sejem turizem in prosti čas v Celovcu

Srečala sta se briški župan in novi deželni glavar V okviru predstavitve Goriških brd na avstrijskem Koroškem na sejmu Turizem in prosti čas, ki sta ga od 5. do 7. aprila organizirala Alpsko-Jadranski center in mesto Celovec, se je župan Franc Mužič kot predstavnik Goriške regije 5. aprila srečal z novim deželnim glavarjem avstrijske Koroške Petrom Kaiserjem. Na srečanju sta se dogovorila za obisk deželnega glavarja v Goriških brdih ter Goriški regiji, kjer naj bi v prihodnje zasnovali konkretno sodelovanje. Deželni glavar Kaiser je izpostavil, da je že bil večkrat gost Brd in da še posebej ceni briška bela vina. Glede sodelovanja pa je izjavil, da želi nadgraditi že dosedanje dobre stike z avstrijsko Koroško. Ob tej priliki se je Franc Mužič srečal tudi z županom mesta Celovec Christianom Scheiderjem in deželnim svetnikom Rolfom Holubom, ki je bil kot predstavnik zelenih prvič v zgodovini izvoljen v koroško deželno vlado. Naš župan je bil pogovorov zelo vesel, saj bodo krepili sodelovanje in s tem gospodarsko rast Goriških brd in celotne Goriške regije. Koroški deželni glavar Peter Kaiser z županom Francem Mužičem

Andreja Erzetič Foto Silvestra Elen Brašnič Saffigna Poletje 2013 / Briški časnik / 7


Občina

Prenova javne razsvetljave

Zamenjali bomo 753 svetilk V prejšnji številki Briškega časnika smo poročali, da je občina uspešno kandidirala za namenska nepovratna sredstva razpisa PETROLURE in si tako zagotovila 178.966,73 evra, kar predstavlja šele polovico potrebnih sredstev za obnovo dotrajane in neustrezne javne razsvetljave. Za drugo polovico potrebnih sredstev (174.285,60 evra) pa bo poskrbel koncesionar s plačilom koncesijske dajatve; to pa je družba Petrol, d. o. o., Ljubljana, ki bo tudi izvajalec obnove. Dela na terenu bosta izvajali podjetji Javna razsvetljava, d. d., Ljubljana (izvajalec) in Elektro Primorska, d. d., Nova Gorica (podizvajalec) s svojimi terenskimi ekipami. Vsa dela se bodo izvajala v kratkih cestnih zaporah, ki bodo označene. Predvidoma se bo na območju občine zamenjalo 753 svetilk na približno 54 strnjenih lokacijah. Vse svetilke in sijalke bodo zamenjane s sodobnimi in energetsko varčnejšimi, ki so skladne z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

Za zmanjšanje porabe bodo v nove svetilke vgrajene elektronske predstikalne naprave. Predvidoma se bo poraba električne energije nove razsvetljave z upoštevanimi izgubami pri prenosu zmanjšala za približno polovico glede na trenutno porabo z obstoječo razsvetljavo. Predvidoma bodo dela potekala od 8. julija do druge polovice avgusta 2013. Kot rečeno, zamenjali bomo obstoječe svetilke in sijalke, zato bo njihovo število ostalo nespremenjeno. Že vnaprej vas seznanjamo, da je prvi občutek pri novih svetilkah in svetilih, kot da veliko manj svetijo. To je zato, ker ne svetijo nad vodoravnico, kar pomeni manj vsiljene svetlobe v bivalne prostore, po drugi strani pa bo svetloba usmerjena tja, kamor je res potrebna – na cesto in ne v nebo. V naši občini je veliko svetilk in sijalk, pritrjenih na pročelja stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, zato se osebno in v imenu Občine Brda ter izvajalcev tem lastnikom že vnaprej opravičujem za motenje ustaljenega miru ob menjavi. Hvala za potrpežljivost in strpnost. Andrej Markočič Direktor občinske uprave

Ruski novinarji v Brdih

Prevzela jih je zelena pokrajina V sklopu študijskega potovanja si je med 25. aprilom in 8. majem sedem ruskih novinarjev in njihovih pet spremljevalcev ob rusko govoreči spremljevalki Lenki Gložančev ogledalo vso Slovenijo. Pot z avtodomi so začeli v Ljubljani, se ustavili v Kranju, Bledu, Bovcu, iz Tolmina pa so 25. aprila prispeli tudi v Brda. Turistični vodnik Aleks Simčič jih je sprejel na stolpu v Gonjačah ter jih popeljal na odkrivanje Brd. Po sprehodu po srednjeveški vasi Šmartno so se okrepčali na kosilu in degustaciji vin v Hiši Marica, nato pa pot nadaljevali do Višnjevika, kjer so degustirali vina iz anfor Vinarstva Erzetič. Izlet po Brdih so zaključili v gradu Dobrovo, kjer jih je pozdravila tudi predstavnica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Mateja Drnovšček. Vodnik Aleks nam je zaupal, da je druščino najbolj prevzela zelena pokrajina in da so s seboj odnesli veliko panoramskih fotografij naših krajev, nad katerimi so bili očarani. Monika Prinčič Foto Mateja Drnovšček

Osnovna šola Dobrovo

Ruski novinarji, njihovi spremljevalci in vodnik Aleks Simčič (prvi z leve)

Obisk zamejskih prvošolcev Četrtega marca so nas obiskali prvošolci iz Števerjana, in sicer učenci OŠ Alojz Gradnik s slovenskim učnim jezikom, 5. marca pa še učenci OŠ Ludvik Zorzut s slovenskim učnim jezikom iz Bračana. Knjižničarka Ivanka nam je prebrala pravljico Mateje Arhar Zaljubljeni zvonček, potem pa smo ustvarjali v kreativnih delavnicah. Izdelovali smo cvetlice in voščilnice za 8. marec, ostal pa nam je tudi čas za igro. Imeli smo se zelo lepo, zato smo se dogovorili, da se bomo še srečali. Prvošolci Poletje 2013 / Briški časnik / 8


Občina

Grad Vipolže

Vztrajnost poplačana Krajani Vipolž bodo morali nekaj časa sobivati z večjim gradbiščem v središču vasi. Več kot deset milijonov evrov ocenjeno obnovo Vile Vipolže, v kateri bo izobraževalni in kongresni center, bi po prvotnih načrtih morali letos že zaključiti, saj je država kot investitorica predvidevala, da se bo obnova gradu končala decembra. Vendar se je dan, ko naj bi k štirietažni stavbi sredi Vipolž prispeli delavci, precej zamaknil, potem ko je na izbiro izvajalca del eden od neizbranih konkurentov podal zahtevo za revizijo. Na koncu je izbor potrdil izvajalca Kolektro Koling, ki je že začel z deli. S tem je zaključen le prvi del bitke. In čeprav vile nikakor

ne bo moč obnoviti ter opremiti v sprva zastavljenem roku, torej še letos, to ne bo problem, saj so se pristojne državne službe dogovorile, de je v tem primeru dopusten zamik. Za gradbena dela ter opremljanje bo na voljo približno leto dni, torej naj bi vila novo podobo dobila prihodnjo pomlad. Po začetku obnove pa bodo pristojne službe že pričele pripravljati razpis, s katerim bodo izbrali dobavitelja notranje opreme. Hkrati pa bo potekalo usklajevanje za prenos upravljanja stavbe na Zavod za turizem, mladino, kulturo in šport. Po obnovi pa bo treba najti še uporabnike. Pogovori potekajo s predstavniki univerze EMUNI, ki naj bi se preselila v prostore v vili. Ker gre za velik projekt, je potrebna potrpežljivost. Sicer dogajanje glede Gradu Vipolže traja že celih 18 let, kar je tudi dokaz, da je cilj moč doseči, če se vanj verjame in če je pot prav zastavljena. Goran Simčič

Visoki obisk iz Indije

Foto Andrej Colja

Foto Andrej Colja

Odkritje kipa Nehruja in poglobitev sodelovanja

Konec maja je v Slovenijo na uradni obisk prispela najvišja državna delegacija Indije s predsednico spodnjega doma parlamenta Meiro Kumar ter trinajstčlansko parlamentarno delegacijo. V torek, 28. maja, so obiskali Goriška brda. Na dvorišču gradu Dobrovo je bilo že od jutranjih ur vse pripravljeno za slovesno odkritje doprsnega kipa Pandita Jawaharlala Nehruja, prvega predsednika vlade neodvisne Indije. Kulturni program ob dogodku je s poezijo in glasbo nevidno povezal oba naroda. Vodenje smo zaupali odlični mladi moderatorki Kaji Markočič. Za uvod je Nonet Brda zapel O Brda, Brda, ubrano in milozvočno, slovesno, nato pa je Mladinski zbor OŠ Dobrovo pod vodstvom Valentine Bevčar Stanič prikazal virtuoznost mladih pevcev. Nastopil je čas za poezijo, umetnost, ki presega meje in je brezčasna, večna. Odlični recitatorki sta doživeto prebrali pesem Diamanti indijskega srednjeveškega mističnega pesnika Kabirja ter pesem Alojza Gradnika V tujini. Briški župan Franc Mužič se je v svojem nagovoru zahvalil predsednici parlamenta, saj njen obisk predstavlja izjemno čast za Brda. Zahvalil se je tudi indijskemu veleposlaniku v Ljubljani nj. eksc. Jayakarju Jeromu, na čigar pobudo je do darila indijske države tudi prišlo. Dotaknil se je sodelovanja med državama v preteklosti in pomena, ki ga je gibanje neuvrščenih imelo v

blokovsko razdeljenem svetu, ko je predstavljajo alternativo in tretjo pot. Kip državniku, filozofu in pomembnemu voditelju gibanja za indijsko neodvisnost ter pacifistu pa nas navdaja s ponosom. Izrazil je upanje, da bo ta simbolna gesta pomenila tudi poglobitev sodelovanja, tako na gospodarskem kot kulturnem področju. Svoj govor je nj. eksc. Kumar začela v slovenskem jeziku, s čimer je očarala in prijetno presenetila vse prisotne. Zahvalila se je za prisrčen sprejem in pohvalila vse pevce, še posebej Mladinski pevski zbor OŠ Dobrovo, ki ji je pripravil tako lepo dobrodošlico. Dejala je, da jo na obisku v naši deželi vse povsod pričakajo prijazni in topli ljudje, in to je začutila tudi v Brdih. Nehru, vizionarski filozof in državnik, je skupaj s Sukarnom, Titom in Naserjem zasnoval gibanje, ki je združilo prebivalce več celin. Zavzemali so se za suverenost narodov, samospoštovanje in lastno zunanjo politiko. Tako Indija kot Slovenija sta se morali boriti za samostojnost, zato oba naroda cenita svobodo in demokracijo. Naj se vezi med državama stkejo še močneje. Po slovesnosti je visoka gostja z gesto tople pozornosti obdarila vse člane Mladinskega pevskega zbora in Noneta Brda. Po uradnem delu sta sledila kosilo in izmenjava daril. Nadejamo se, da bo visoka gostja med predsedovanjem parlamentu našla trenutek, da bo prelistala knjigo Panorame Brd Lea Caharije in se spomnila obiska v Brdih. T. Š. B. Poletje 2013 / Briški časnik / 9


Občina

Hrvaški in srbski novinarji v Brdih

Pritegneta briška tradicija in avtentičnost praznikov

Hrvaški novinarji z mag. A. B. Suhadolnik (tretja z leve)

Aprila so Brda obiskali predstavniki srbskih medijev Stil Magazina, Bazarja, Trident Medie Grupa Glorie, Telegrafa in Putovanja za dvoje, maja pa hrvaški novinarji Businessa, Hrvaške televizije, MediotopInternationala, EPH-ja, 24 sata in hrvaške različice Putovanja u dvoje. Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda je v sodelovanju z G&S Promotion, studiem za promocijo in PR iz Ljubljane, pripravil program v obliki izkustvenega potovanja po Goriških brdih, na katerem so gostom predstavili Brda kot eno od slovenskih turističnih destinacij odličnosti. Direktorica Zavoda mag. Ariana B. Suhadolnik je ob prihodu novinarjem izrekla dobrodošlico, zatem pa so si gostje ogledali promocijski film, po odkrivanju Brd pa sta jih popeljala lokalna

Sprejem srbskih novinarjev v Hotelu Kozana

vodnika Aleks Simčič in Peter Mavrič. Vodnika sta se potrudila, da so novinarji odkrivali Brda čim bolj pristno in zanimivo, v neposrednem stiku z vinarji, lokalnimi pridelovalci in ponudniki kulinarike ter nočitev. Eni skupini gostov je uspelo obiskati tudi Praznik rebule in oljčnega olja v Višnjeviku. Direktorica Suhadolnikova pravi, da sta prav tradicija in avtentičnost briških praznikov biser naše turistične ponudbe, tovrstni obiski pa eden najboljših načinov promocije turizma, in da se glede na pozitivne vtise, ki so jih gostje delili ob odhodu, obeta dobra promocija Brd v obliki člankov, reportaž in fotozgodb v največjih hrvaških in srbskih tiskanih in spletnih medijih. V Zavodu verjamejo, da lahko kmalu pričakujemo povečan obisk gostov iz držav nekdanje Jugoslavije, še posebej iz držav, ki vstopajo v EU, to je s trgov, na katerih se doslej ni izvajalo načrtne promocije, a predstavljajo izjemen tržni potencial. Monika Prinčič Foto ZTKMŠ

Vabimo v Brda

Slovenska turistična borza v Sejem v Vidmu Portorožu Stojnica Slovenske turistične organizacije na sejmu EOS

(Exposition of sustainability) v Vidmu, ki je od 17. do 19. maja sicer promovirala pohodniško pot Alpe-Adria trail, je bila v nedeljo, 19. maja, namenjena promociji Goriških brd – predvsem promociji Praznika češenj in Dneva odprtih kleti. Predstavniki TIC-a so povedali, da so se obiskovalci sejma zanimali predvsem za kolesarske in pohodniške poti po Brdih. Kot zanimivost še to, da veliko obiskovalcev ni vedelo za Brda in so bili navdušeni nad naravnim bogastvom našega območja, pa tudi začudeni, da nismo več del Jugoslavije in da imamo evrsko valuto.

Predstavnica TIC-a Brda Elbasana Gaši in direktorica Agencije Marica Eva Mavrič sta na letošnji 16. Slovenski turistični borzi, ki je bila kot največji poslovni dogodek slovenskega turističnega gospodarstva od 18. do 20. aprila v Portorožu, predstavili Goriška brda kot zanimivo turistično destinacijo. Borza namreč nudi priložnost za vzpostavitev novih poslovnih vezi med slovenskimi in tujimi turističnimi podjetji in organizacijami. Sogovornici sta povedali, da so se tuje agencije glede Goriških brd zanimale predvsem za prenočitve z možnostjo pohodništva in kolesarjenja. Brda pa so po njunem zanimiva za tujce tudi kot del pohodniške poti Alpe-Adria trail, ki povezuje tri regije, in sicer Slovenijo, avstrijsko Koroško in Furlanijo - Julijsko krajino. Poletje 2013 / Briški časnik / 10

Predstavitev Praznika češenj v Supernovi Ob prvi obletnici nakupovalnega centra Supernova v Novi Gorici je bil 25. maja v njenih prostorih pester program. Med drugim je nastopala glasbena skupina Čuki, potekala je nagradna igra, v kateri so se sodelujoči potegovali za tristo evrov, za najmlajše pa je poskrbel Ribič Pepe. V nakupovalnih prostorih so bile postavljene različne stojnice, med katerimi je bila tudi stojnica Občine Brda s promocijskim materialom. Promovirali so predvsem prihajajoči Praznik češenj, in to ne le z letaki, temveč s slastnimi briškimi češnjami. Monika Prinčič


Občina

­

Konvencija županov za energetsko učinkovitost

Zeleno prihodnost podpisal tudi briški župan

Župan Franc Mužič je bil eden od treh primorskih županov, ki so 17. aprila na agenciji GOLEA podpisali pristopno izjavo k evropski pobudi Konvencija županov; dogodek so poimenovali S konvencijo županov do projektov trajnostne energetike. Občinski sveti treh sodelujočih občin (Brda, Divača in Miren-Kostanjevica) so marca izglasovali pooblastilo županom, da podpišejo pristopni obrazec. Te občine so, poleg Idrije, prve primorske občine, ki so se odločile pridružiti evropskemu gibanju, v katerem sodelujejo lokalne in regionalne oblasti, ki so se prostovoljno zavezale k povečanju energetske učinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije. Podpisniki Konvencije se zavezujejo, da bodo izpolnili in presegli cilj Evropske unije 20 % zmanjšanja emisij CO2 do leta 2020. Na evropski ravni je k pobudi pristopilo že 4481 občin in mest, v Sloveniji 11. Uvodnemu pozdravu direktorja agencije GOLEA Rajka Lebana je sledil pozdravni nagovor župana občine gostiteljice ŠempeterVrtojba mag. Milana Turka, pozdravni nagovori županov treh občin podpisnic Franca Mužiča, Draga Božaca in Zlatka Martina Marušiča ter Andreja Maffija, župana občine Kanal ob Soči. Mag. Miha Tomšič, predavatelj iz inštituta ZRMK, je poimenoval Konvencijo županov kot podpis za zeleno prihodnost, Matjaž Malovrh pa je predstavil primer dobre prakse – SEAP občine Kamnik. Po podpisu pristopnega obrazca namreč sledi priprava Akcijskega načrta za trajnostno energijo (SEAP) ter redno oddajanje poročila o izvajanju predvidenih aktivnosti po zadanem akcijskem načrtu. Za lažje doseganje zastavljenih ciljev je mag. Bogomil Kandusa (ENEKOM, d. o. o.) predstavil energetsko upravljanje v občinah kot nepogrešljiv mehanizem za spodbujanje učinkovite rabe energije. Pobuda za pristop občin Brda, Divača in Miren-Kostanjevica izhaja iz strateškega projekta Alterenergy (Jadranski čezmejni program IPA), ki ga izvaja agencija GOLEA od septembra 2011 in kjer so bile omenjene občine na podlagi javnega razpisa izbrane za sodelovanje in vključitev v aktivnosti projekta. Cilj projekta je prispevati k trajnostni rabi energije v majhnih občinah, z manj kot 10.000 prebivalci na območju Jadrana. Z vizijo

energetske samooskrbe občin se želi doseči celostno in trajnostno upravljanje energetskih virov in proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije. Projekt združuje 18 partnerjev iz osmih držav: Italija, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Albanija, Črna Gora in Grčija. Vanj so vključene organizacije, inštitucije in agencije, ki imajo strokovna znanja in izkušnje na področju trajnostne rabe energije, učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Vodilni partner je Regija Puglia, Slovenijo zastopa agencija GOLEA – Goriška lokalna energetska agencija iz Nove Gorice. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – Direktorat za energijo z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa sodeluje kot pridruženi partner. Na nacionalni ravni se izvajajo aktivnosti, ki bodo prispevale k slovenski energetski zakonodaji, izoblikovanju modelov učinkovitega upravljanja z energijo na ravni občin, spodbujanju investicij v energetsko učinkovitost in izrabo obnovljivih virov energije ter širjenju in poglabljanju znanj na tem področju. Na ravni izbranih občin je med januarjem 2013 in marcem 2014 poleg pristopa h Konvenciji županov in treh Akcijskih načrtov predvidena še izdelava energetske bilance občine (ki bo vključevala oceno rabe energije v gospodinjstvih, proizvodnem, turističnem, kmetijskem in gradbenem sektorju), nabor srednje-dolgoročnih ukrepov za zmanjšanje rabe energije in povečanje obsega rabe energije na ravni občine, izračun potenciala obnovljivih virov energije in možnosti povečanja energetske učinkovitosti, spremljanje rabe energije v izbranih stavbah, ki so last lokalne skupnosti, vzpostavitev on-line nadzornega sistema, vzpostavitev spletnega prikaza letne rabe energije, ločeno po sektorjih, izdelava študij izvedljivosti za dvig energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Organizirano bo tudi usposabljanje za večjo energetsko učinkovitost v osebnem obnašanju javnih uslužbencev, predvideno pa je tudi večje število izobraževanj in srečanj, ki bodo pripomogla k večji zavesti in obveščenosti občanov in javnih uslužbencev na področju energetike. Dogodek se je zaključil s predstavitvijo Boštjana Mljača z agencije GOLEA o prihodnjih aktivnosti v okviru Konvencije županov na ravni občin in podpisom pristopnega obrazca s strani treh županov, ki so se 24. junija v Bruslju udeležili svečanega podpisa Konvencije županov. dr. Vanja Cencič GOLEA, vodja projekta Alterenergy

Poletje 2013 / Briški časnik / 11


Občina

NE-ODVISEN.SI proti zasvojenosti

Vsak otrok šteje 16. maja, na deževni četrtek zvečer, je bilo na Osnovni šoli Dobrovo v nabito polni mali telovadnici srečanje z naslovom Tisti dve besedi pod okriljem vseslovenskega družbeno odgovornega programa NE-ODVISEN.SI. Njegov cilj je predvsem soočati mladostnike in odrasle z različnimi oblikami zasvojenosti, spodbujati k odgovornemu in usklajenemu starševstvu ter podpirati zdrav razvoj otrok in mladostnikov. Srečanje na OŠ Dobrovo je potekalo v dveh delih, dopoldne z učenci, večerni del pa je bil namenjen odraslim. Srečanje je povezoval Bojan Kodelja, svoja videnja na odraščanje in oblike zasvojenosti so podali še varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, vodja novogoriškega centra za zdravljenje odvisnosti Miha Kramli, svetovalka z zavoda za šolstvo Fani Čeh, direktor urada za mladino Peter Debeljak ter igralec in pevec Iztok Mlakar. Večer se je začel s predvajanjem kratkega risanega filma Cikorja an kafe na pesem Iztoka Mlakarja, uvodne besede pa je imel župan občine Brda Franc Mužič, ki je opozoril na povečanje zasvojenosti z drogami tudi v briški občini ter izrazil upanje in željo, da bi se to problematiko skušalo že v kali zaustaviti, saj veljamo Brici za trdožive in vztrajne ljudi. Sproščen, pa vendar poučen posvet o odvisnosti je s svojo zabavno-ironično obrazložitvijo besedila ljudske pesmi Tam dol na ravnem polju popestril Iztok Mlakar, ki je na predvajanem posnetku v svojem značilnem slogu opozoril, da imamo Slovenci že globoko ukoreninjeno kulturo odvisnosti. Osnovna tema pogovora o odvisnosti je bila vloga družine oziroma staršev pri oblikovanju odgovornosti pri svojih otrocih in nudenje toplega zavetja. »Družina je zavetje, ki ga ni treba nujno prerezati kot popkovino,« so bile besede Vlaste Nussdorfer, pri čemer je potrdila misel, da se pri družini vse začne in konča. Opozorila je na problematiko (ne)prisotnosti staršev in izpostavila, da starši pogosto ne znajo pravilno vzgajati svojih otrok (prepogosto jih povzdigujejo na prestol). Meni, da se je treba s svojimi otroki čim več pogovarjati. Fani Čeh je poudarila pomen komunikacije med šolo in starši, saj skupaj nudita otrokom trdno oporo, hkrati pa je izpostavila, da nam »vse lahko vzamejo, tega, kar nosimo v svojih glavah, pa nam ne morejo vzeti«. Sicer pa je dejala, da je treba šolske obveznosti in prosti čas svojih otrok natančno voditi in zapolniti. Opozorila je na nevarnost odmikanja otrok od občutka odgovornosti, s čimer se pospešuje približevanje otrok družbenemu robu in nezdravim navadam. Miha Kramli je poudaril, da je v družini izjemno pomembno enotno mnenje staršev glede različnih zadev (šolskih obveznosti, mamil, časa počitka ...). Predvsem naj bi starši obvladovali čustvene izbruhe svojih otrok in tako obdržali svoj nadrejeni položaj pri vzgoji. Sicer je kot zanimivost omenil, da imajo tako zasvojeni z drogami kot zasvojeni z internetom in igrami na srečo na dolgi rok enako poškodovane možgane. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je preko posnetka glede uporabe interneta svetovala, naj se ga ne prepoveduje, ampak naj se otroke nauči pravilno uporabljati internet. Peter Debeljak pa je z besedami, da so otroci »produkt naše vzgoje«, starše nagovoril, naj bodo pozorni na negativne pojave odvisnosti, da jih bodo pravočasno prepoznali in preprečevali. Naj zaključim z besedami Vlaste Nussdorfer: »Za vsakega otroka se splača potruditi!« Erika Koncut Poletje 2013 / Briški časnik / 12


Občina

Jan Miklavc, občinski svetnik (SDS)

Izkušnje pridobival tudi v tujini Janu Miklavcu z Zalega Brega, najmlajšemu občinskemu svetniku sedanjega briškega občinskega sveta, je retorika nedvomno prirojena. Pogovor z njim poteka gladko, spretno in brez zadržkov. Ko ga človek posluša, se najprej vpraša, ali Miklavc z diplomo iz mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in magisterijem iz mednarodnih odnosov in diplomacije iz Madrida, natančno ve, kakšna bo njegova poklicna kariera. Z neustavljivim nabiranjem zna­ nja in izkušenj, trenutno se pripravlja še na magisterij o medkulturnem menedžmentu, prav gotovo želi v življenju doseči več kot povprečen Slovenec. Je še brez stalne zaposlitve, vendar se dobro zaveda, da je pred njim odprtih veliko vrat tako doma kot v tujini. Stranki SDS se je pridružil zaradi dobrega programa leta 2007, ko mu je bilo komaj dvajset let, prizna pa tudi, da stopa po očetovih stopinjah. Pred tremi leti je sprejel ponudbo stranke, da bi kandidiral na njihovi listi za občinskega svetnika. Po premisleku, da le tako lahko pomaga razvoju Brd, se je odločil za kandidaturo in bil izvoljen. Kritično ocenjuje delovanje in razmišljanje briške mladine, ki se ne potrudi ali si vsaj ne prizadeva uresničiti programov na različnih področjih življenja v Brdih. Večina ima polna usta pripomb in kritik čez delovanje občinskega sveta in občinsko upravo, sami pa ne storijo ničesar. Prepričan je, da bi morala biti mladina bolj aktivna, se vključevati v vse dele briškega življenja in zahtevati pomoč oziroma sodelovanje občine. Miklavc obvlada kar nekaj tujih jezikov, saj je eno leto študiral na univerzi v Bologni in eno leto v Madridu. Izkušnje v tujini so ga brusile in oblikovale, ne le glede novih znanj, ki jih zahteva univerza, temveč tudi glede načina življenja in dela z ljudmi. Ko je študiral v Ljubljani, se je vsak teden vračal v rodna Brda. Ko je bil v Bologni in kasneje v Madridu, pa si tega ni mogel privoščiti. Običajno študenti nimajo veliko denarja, to pa jim narekuje varčevanje in preudarno ravnanje na vseh področjih. To pomeni, da sam kuhaš, pereš, likaš in pospravljaš. Danes z zadovoljstvom poudarja, da mu je tak način življenja dal veliko izkušenj. V Španiji je navezal veliko stikov s študenti z

vsega sveta. V Italiji je spoznal tudi svoje dekle, ki je iz Španije. Če bi moral to pot prehoditi še enkrat, bi se takoj odločil zanjo. Slovenija je zelo lepa in zanimiva dežela, vendar v tujini spoznaš veliko novega, drugačnega, kar lahko primerjaš s tistim doma. Če tujine ne okusiš, ne moreš primerjati načina življenja, kultur, razmišljanja, je prepričan Miklavc.

Pritegniti turiste, da v Brdih ostanejo več dni V občinski svet je vstopil, ko se je pri nas stopnjevala gospodarska kriza. Pohvalno govori o odločitvah občinske uprave, ki ji v veliki meri uspeva pridobivati evropska sredstva za uresničevanje začrtanih projektov. Pomembno je tudi, da ima posluh, na katere projekte se prijaviti in uspeti. Še vedno pa se premalo sredstev namenja razvoju malega podjetništva. Če se v prihodnje to ne bo spremenilo, bodo mladi iskali zaposlitev zunaj občine in odhajali drugam, to pa bi bila velika škoda.

Jan Miklavc

Brda so se v zadnjih dvajsetih letih zelo spremenila, meni Miklavc. Preden je postal občinski svetnik, je spremljal razvoj na področju infrastrukture, torej

izgradnjo cest, zidov, pločnikov, vodovoda. Ko so najnujnejše zadeve urejene, pa je po njegovem mnenju treba razmišljati o izgradnji nečesa, s čimer bi turiste pritegnili, da v Brdih ostanejo več dni; to pa Brda nujno potrebujejo. Nekaj let se že govori o izgradnji term, toda kot kaže, jih še dolgo ne bo, zato predlaga, da bi svetniki morali razmišljati o izgradnji bazena, ki bi poleg turistov privabil tudi različne športne reprezentance. Te bi se glede na zanimivo briško pokrajino, vinogradništvo, sadjarstvo in kulinariko prav gotovo odločile za večdnevne treninge. Še vedno pa ob tem lahko iščemo investitorja za izgradnjo term, saj bazen tega ne bi smel izključiti, poudarja Miklavc. Omenil je še, da pri razvoju Brd ne gre pozabiti obnove vile Vipolže, ki bo doprinesla veliko vrednost. Pohvali tudi ustanovitev javnega Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda in direktorico Ariano Suhadolnik, ki je na zadnji seji občinskega sveta poročala, da so v Zavodu uspeli pokriti stroške delovanja. Cilj Zavoda je vsekakor v čim večji meri razbremeniti občinski proračun. Usmerjeni so v razvoj butičnega turizma, kar pa je gotovo zahtevna strategija, saj pomeni vrhunsko kakovost za doseganje pozitivnih rezultatov. Miklavc pravi, da ima Zavod zelo dolg naslov ter da se trenutno še ne uresničujejo vsi zastavljeni cilji, saj aktivnosti na področju mladine in športa še niso vključene v taki meri, kot bi si želeli. Nujno bi bilo treba v delo Zavoda vključiti še ta dva sklopa, ki pa zahtevata verjetno še eno delovno moč. Miklavc poudarja, da si na sejah občinskega sveta prizadeva odločati v korist vseh Bricev, kajti zaveda se, da nekateri predeli nimajo svetnika, ki bi se zanje potegoval. Na zadnji seji so odločali o rebalansu proračuna, ki pa ga ni podprl, ker je proračun premalo razvojno naravnan. Vanda Colja Poletje 2013 / Briški časnik / 13


Občina

Izidor Simčič, diplomirani arhitekt, občinski nagrajenec

Ohranjanje briške arhitekture in kulturne dediščine

Izidorju Simčiču, diplomiranemu arhitektu iz Dolnjega Cerovega, so na slavnostni seji občinskega sveta 31. maja v viteški dvorani gradu Dobrovo podelili priznanje za dolgoletno delo pri trajnostnem ohra­ njanju kulturne dediščine Goriških brd. Posebej zaslužen je pri obnovi srednjeveške vasi Šmartno in vile Vipolže. Oba projekta sta do uresničitve zorela skoraj štiri desetletja. V obrazložitvi predloga za priznanje pa niso bila izpuščena niti njegova prizadevanja pri gojenju stikov z deželami v Avstriji, Italiji in Nemčiji, na katerih so temeljila kasnejša srečanja, simpoziji, obiski gostov iz vladnih, kulturnih in gospodarskih krogov. Simčičeve vezi so pripeljale v Brda tudi nekdanjega? konzula Jožeta Jeraja in uresničile tesnejše sodelovanje z avstrijsko Koroško, kar je privedlo med drugim tudi do pobratenja z Mestno občino Pliberk. Nagrajenca smo obiskali v njegovem ateljeju, kjer se je zasnovalo več kot 500 obnov ali novogradenj briških in drugih hiš. Ponosen na svoje življenjske dosežke, predvsem na obnovo gradu Dobrovo, vasi Šmartno in vile Vipolže, si je ob prejemu nagrade vzel čas tudi za pogovor za Briški časnik.

Ali je lega Goriških brd ugodna za razvoj gospodarstva in kulture? Goriška brda so obmejna, prometno odmaknjena pokrajina na skrajnem zahodu Slovenije. Brda so dežela na pol poti med Alpami in Jadranom. Brda ležijo v kotu. Ime Brda se uporablja šele kakih 150 let. Pojavilo se je sredi 19. stoletja. Prav zaradi lege so pred tem uporabljali ime v nemščini Indenecken ali Indenegen (v kotih) ter Hinten den Ruecken, kar bi lahko prevedli »tam nekje za hrbtom«. To je bil takrat del Furlanije. Za Brda je zelo pomembno, da se skladno z načelom »deluj lokalno in misli globalno« odpirajo v svet. Prav zato sem pred več desetletji začel navezovati stike v Avstriji, Italiji in na Bavarskem, kajti obstajala je velika nevarnost, da bi se Brda zaradi svoje lege zapirala in s tem postajala vedno bolj provincialno in v globaliziranem svetu revno področje, od koder bi mladi bežali. Pri odpiranju navzven pa je nadvse pomembno, da ohranjaš identiteto svojega kraja. Uspešno se povezuješ lahko le, če si zanimiv. Vsi bi radi gojili stike z nekom, ki je tako ali drugače močan ali je zanimiv na drug način. Zato se nisem zavzemal le za ohranjevanje kulturne dediščine kot take (to je naloga kulturnih Poletje 2013 / Briški časnik / 14

institucij), temveč kulturne dediščine kot enega najprimernejših mostov do drugih narodov. Zame je izredno pomembna pristna identiteta kraja. Kulturne inštitucije pa se zelo rade zapirajo v elitistične kroge. Zato sem se vse življenje ukvarjal z ohranjanjem značilnosti iz preteklosti. Glede vašega vprašanja pa odgovarjam z »da«. V Brdih obstajajo sijajne možnosti za razvoj gospodarstva. Toda ne smemo biti drobnjakarski in po domače »zaplankani«.

S katerim delom Brd ste se najprej soočili, da bi ohranili njegovo avtentičnost? Najprej sem veliko skiciral po Brdih in razmišljal o gradu Dobrovo. Že na fakulteti sem se ukvarjal z njegovo obnovo. Kasneje sem prepričeval zadružno klet Brda, da bi obnovila grad, celo nekaj osnutkov sem izdelal po naročilu takratnega direktorja Z?. Simčiča. Ob srečanju s slikarskim, grafičnim ter risarskim mojstrom sodobne Evrope Zoranom Mušičem sem predlagal, da bi se v Brdih uredila zbirka njegovih slik. Mušič je poklonil Sloveniji 134 grafik, ki so nastale v Italiji in Parizu med letoma 1949 in 1990, in zanje se je grad prenovil. Zgodba gradu Dobrovo je zelo zanimiva. Predvsem ga ne bi smeli imenovati »grad«, ampak dvorec, saj je bil zgrajen šele okrog leta 1600. Ker pa je bil postavljen na ostankih gradu, zgrajenem v 13. stoletju in bil porušen v času beneško-habsburških vojn, se je v ljudskem izročilu ohranilo ime »grad«.

V obrazložitvi za občinsko nagrado so izpostavili vaše negovanje stikov zunaj Brd in naše države. Kaj vas je gnalo k temu? Stalno sem se zavzemal za povezovanje z različnimi univerzami v tem delu Evrope, predvsem v Avstriji in Italiji. Univerze so za povezovanje vedno najbolj odprte. Preko njih pa je mogoče priti do drugih ustanov, deželnih vlad ali celo vlad različnih držav. Pogoj za to je, da si zanimiv. Zaradi naše lege, zanimive pokrajine, bogate kulturne dediščine in predvsem dobrega vina nam to ni težko biti. Če se ne trudiš, ostaneš neznan. Zanemarljiva številka med mnogimi. V svojem arhivu hranim preko tristo različnih dopisov in pisem z raznimi evropskimi politiki, rektorji … Dokazal sem, da danes ni težko priti v stik s tujimi vladami, univerzami in drugimi ustanovami sosednjih držav. To je ena od prednosti, ki jih imamo zaradi lastne države, zaradi formalne moči posamezne občine v Sloveniji in zaradi članstva v EU. Zato moramo to izkoristiti, sicer je škoda, da smo se osamosvojili in postali člani EU. Brici se včasih premalo zavedamo bogastva, ki ga imamo. Vedno poudarjam, da se moramo povezovati s svetom. Brda so majhen kraj v majhni državi. Toda prav tako majhni so tudi nekateri drugi, kot na primer Luksemburg, Monako, Andora. Švica, ki ni velika, je za številna področja središče sveta, tam je (Nadaljevanje na 15. str.)


Občina

Izidor Simčič, diplomirani arhitekt, občinski nagrajenec (Nadaljevanje s 14. str.)

veliko pomembnih svetovnih inštitucij. ZDA, Kitajski, Ruski federaciji in še nekaterim drugim se seveda ni treba boriti za odprtost. Mi pa se moramo uveljavljati na ta način. Pred več desetletji Bricem »odpiranje« ni bilo zanimivo, saj ni bilo mogoče in tudi ni bilo potrebno. Vino in sadje se je prodajalo brez težav. Prav to nerazumevanje je pripeljalo do tega, da sem moral na neki točki prekiniti sodelovanje z občino. To stanje se danes izboljšuje. Ker se že kažejo rezultati, Brici o tem nekoliko drugače razmišljajo.

Običajno je, da ima arhitekt svoj biro v mestu, ne pa na deželi. Kako ste se vi odločili ostati v rodnem Cerovem? V Švici delujejo znani in uspešni biroji na deželi, v majhnih krajih. V manjših krajih je življenje bolj umirjeno in arhitekt se pri svojem delu lahko osredotoči na bistvene probleme. Sodobne internetne povezave mu omogočajo takojšen stik s celim svetom. Po drugi strani pa mora biti arhitekt tesno povezan s teritorijem, za katerega dela. Neki arhitekt, ki živi v Ljubljani, Parizu ali Moskvi, ne bo mogel nikdar »dihati« z Brdi. Zato se je veliki svetovni arhitekt Le Corbusier s svojo ekipo selil iz enega kontinenta na drugega, da je ob svojem delu čutil probleme prostora. Zelo znan evropski arhitekt slovenskega rodu Boris Podrecca ima biroje v različnih mestih, kjer gradi. Bivanje arhitektov v nekem kraju je za razvoj kraja nadvse pomembno: arhitekt je edini poklic, ki misli in dela samo za prihodnost. Arhitekti »gradimo« prostore za novo življenje, za boljše življenje. Ne samo pri novogradnjah, tudi pri prenovah se trudim za funkcionalnost objektov. Nujno je, da prenova prinese novo življenje. Seveda pa sem projektiral veliko novih objektov in prenov. Samo v Vipolžah okrog 120. V Brdih sem projektiral več kleti. Nekatere so tudi večje. Seveda niso to arhitekturni dosežki in nikdar si nisem želel, da bi bili. Prepričan pa sem, da so doprinesli k razvoju Brd. Sem samostojen arhitekt in pri svojem delu zagovarjam predanost funkcionalnosti, prilagajanje obstoječemu okolju ter popolno spoštovanje in ohranjanje lokalne tipike. Ohranjanje krajevne identitete je bistveno tudi za identiteto vina iz tega kraja. Za identiteto vina ni pomembna samo njegova kakovost. Odločilna je tudi poetičnost prostora, iz katerega prihaja. Imam zanimivo osebno izkušnjo. Kariero sem začel v Nemčiji v Esslingenu, kjer imajo tudi vinograde. V zadnjem času imajo dobra vina in dobivajo vse več prestižnih nagrad. Toda zaradi priznanj, ki so bolj rezultat znanja kot naravnih pogojev, vina iz Esslingena (vinska dežela Wuerttenberg) nimajo in ne bodo imela imena, saj daje Esslingenu identiteto predvsem industrija (tovarna Mercedes) ter dolgočasna, iznakažena pokrajina. Bricem bi rad pojasnil, da je za dobro trženje vina bistveno njegovo ime, podoba v svetu. Ime pa je odvisno od kakovosti vina, tradicije (zgodovine), pokrajine ter splošne kulture prostora, iz katerega prihaja vino. Zato bi lahko rekli, da bi ohranjevanje in negovanje kulturne dediščine pomagalo uspešnemu trženju vina.

Biser vašega dela pa je prav gotovo Šmartno. Lani ste celo izdali drobno brošuro z naslovom Prenova Šmartnega od leta 1974 do 2012. Kaj vam pomeni ta prenova? Brošuro je izdala občina, za Šmartno odgovorna konservatorka Andrejka Ščukovt je v prispevku orisala zgodovinski in etnološki pomen naselja, sam sem pa opisal obnovo s poudarkom na okoliščine, ki so v teh 37-ih letih omogočile prenovo. Z brošuro sem želel Bricem pokazati, da so sanje uresničljive, če smo vztrajni, delavni in pošteni. Šmartno je prvič omenjeno leta 1317. Danes ga poleti obišče neverjetno veliko ljudi od vsepovsod: iz Irske, Tajske, Kitajske, Južne Amerike itd. Vsako leto je več obiskovalcev in tako Šmartno pomaga, da gre glas o briškem dobrem vinu po vsem svetu. To je tista prava vez med ohranjanjem kulturne dediščine in gospodarstvom. Šmartno je za obiskovalce zanimivo. O njem bodo poročali prijateljem in ti bodo prihajali in spoznavali naša vina, se nanje navadili in jih kupovali tudi doma. To je tisto, kar

si želim: kulturo povezovati z gospodarstvom in se povezovati s svetom. Tako bomo tudi doma živeli dobro in mladi bodo ostajali v Brdih. Z obnovo Šmartnega sem se začel ukvarjati pred 38-imi leti. Takrat je bila ta ideja za Brice tabu. Ni bilo turizma, ni bilo težav s prodajo vina. Danes je vse drugače. Obisk Šmartnega dokazuje, da je mogoče spodbuditi zanimanje za Brda in za briška vina. Upam, da imam pri tem tudi jaz vsaj nekaj zasluge, in rezultat tega je priznanje, ki sem ga prejel. Zadovoljen sem, da smo uspeli ohraniti vsaj Šmartno s poznorenesančnim obzidjem s sedmimi stolpi iz začetka 16. stoletja, ko je utrjena vas postala pomembna strateška točka na beneško-avstrijski meji. Škoda, da nam ni uspelo obnoviti še drugih briških vasi. V uvodni besedi brošure »Šmartno nekoč in danes« je župan Franc Mužič zapisal, da je dolgotrajno prenovo vasi Šmartno začela že Občina Nova Gorica. Občina Brda je od nje z vso odgovornostjo prejela nalogo ohranjanja in prenavljanja. Vsa leta je namreč sodelovala z neposredno pomočjo, poleg tega pa je pridobivala dodatna finančna sredstva, ki so omogočala nadaljevanje prenove. Dodaja še, da smo ponosni na prenovo Šmartnega, zato si bo Občina Brda tudi v prihodnje prizadevala, da se bo ta arhitekturni in kulturni biser ohranjal, obnavljal ter da bo še bolj vpet v kulturno in gospodarsko življenje Brd. Obnovo Šmartnega, ki postaja vse bolj pomembno za Brda, je močno podprla vsa Slovenija. Zato tudi pripada vsej Sloveniji in ne samo Bricem ali Šmartencem, tako kot Bled, ki ne pripada samo prebivalcem Bleda. Bled daje vrednost Sloveniji in tako bi lahko bilo tudi s Šmartnim. Leta 1974 so s pomočjo Kulturne skupnosti Slovenije začeli s sanacijo in rekonstrukcijo obzidja ob treh vhodih v vas. Po rušilnem potresu leta 1976 je bil oblikovan Odbor za odpravo posledic potresa, ki se je odločil, da bodo Šmartno porušili, vendar je Skupščina občine Nova Gorica sprejela sklep o ohranitvi Šmartnega. Uspeli so sanirati arhitekturno najzanimivejše stavbe ter nekaj hiš, v katerih so živeli občani brez sorodnikov. Druge objekte, ki so prešli v družbeno last, je po spremembi političnega sistema leta 1991 in oblikovanju novih občin dobila v last Občina Brda. Po osamosvojitvi Slovenije je ministrstvo za kulturo RS financiralo tako imenovano »živo kulturo«. Leta 1998 pa je državni zbor na pobudo severnoprimorskih poslancev sprejel Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi, t. i. kulturni tolar, ki je omogočil nekajletno financiranje in sofinanciranje obnove nekaterih stavb v Šmartnem. Pomembno vlogo pri revitalizaciji vasi so imeli tudi posamezni investitorji. Tako je na primer podjetje Salonit Anhovo prenovilo zahodni stolp, hišo in trg na dolnjem placu. V prenovo se je vključil tudi Celovec, ki je v Šmartnem uredil eno izmed briških hiš in tako pri Avstrijcih vzbudil zanimanje za Brda. Po vstopu Slovenije v EU so se pojavile nove možnosti financiranja revitalizacije Šmartnega s pomočjo razvojnih programov različnih ministrstev, ki sredstva črpajo tudi iz skladov EU. Seveda pa ne gre pozabiti ključne vloge Občine Brda, saj je od svoje ustanovitve leta 1994 poleg financiranja prenovo Šmartnega spodbujala in pospeševala na različne načine.

Govori se o ukinitvi občin z manjšim številom občanov. Kaj menite o tem? Mislim, da je bila ustanovitev Občine Brda za obnovo Šmartnega ključna. Bistvo občine je namreč v tem, da je zelo blizu prebivalstvu. Mi smo poleg tega, da smo majhni, zelo različni (Soška dolina, Nova Gorica, Vipavska dolina, Kras in Brda) in bi se težko dogovorili o posameznih rešitvah. Bistvena lastnost župana mora biti, da čuti svoje ljudi, pozna njihove probleme, dileme, razmišljanja. In trenutni briški župan to lastnost ima. Za reševanje organizacijskih zadev so ustanovljene druge inštitucije, ki so dolžne skrbeti za širšo problematiko, kot je gospodarstvo, zdravstvo, šolstvo … (Nadaljevanje na 16. str.) Poletje 2013 / Briški časnik / 15


Občina

Izidor Simčič, diplomirani arhitekt, občinski nagrajenec (Nadaljevanje s 14. str.)

Stand up večer

Matjaž Javšnik v Biljani

Občina mora biti taka, da je obvladljiva. Razumeti jo moramo kot drevo, ki je močno le, če ima široko razpredene korenine v svoji občini in na široko razprostira veje po svetu. Naš župan pozna in čuti vsakega Brica, istočasno pa sodeluje z župani in predstavniki drugih oblasti različnih držav: Avstrije, Italije in celo Indije. Hrano dobiva občina od svojih ljudi, od drugod pa dobiva kisik.

Kaj vas najbolj žalosti?

Poletje 2013 / Briški časnik / 16

Prvi petek v juniju smo se na dvorišču Vinske hiše Bjana nasmejali Matjažu Javšniku. V Stand up večeru se je sprehodil čez žensko-moške relacije in se humorno in s kritično distanco dotaknil polpretekle zgodovine. Javšnik je do solz nasmejal prisotne. Lucija Prinčič Terpin

Enervin®

Nov revolucionaren fungicid za učinkovito obrambo pred peronosporo

PLUS za vas: ❶ Premium preventivna zaščita vinske trte. ❷ Izjemna odpornost na izpiranje. ❸ Premeščanje sredstva s pomočjo vlage po prirastu. ❹ Hitra topnost in enostavna raba. BASF Slovenija d.o.o. Dunajska cesta 111a, 1000 Ljubljana, T: 030 643 266, www.basf.si Distributer: MeTroB d.o.o. Začret 20a, 3202 Ljubečna, T: 031 656 938, www.metrob.si

Fitofarmacevtsko sredstvo uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in informacije o sredstvu.

Žalostno je, da mi še vedno ni uspelo razložiti oziroma prepričati Bricev, kako pomembno je, da smo zanimivi zaradi naše identitete in kulturne dediščine. Vse preveč radi posnemamo druge in zanemarjamo sebe. Kar se kulturne dediščine tiče, me žalosti premajhna pozornost do starih središč vasi in premalo upoštevanja izročila pri novogradnjah. Žalosti me tudi premajhna pozornost do ohranjanja in predstavljanja starejše kulturne dediščine. Zadeve, ki so stare 500 let ali več. Brda so imela te stvari, toda bile so nepoznane in so v dokajšnji meri izginile. Na primer višnjevski grad, ki so ga popolnoma uničili, iznakažena cerkev v Brdicah … Lepo bi bilo ohraniti in predstaviti ostanke gradov v Fojani, Dolnjem Cerovem, ostanek najstarejšega stolpa v Brdih nad Belim (če še obstaja), sanirati središče Kozane itd. Če bi bil še vedno mlad, bi se posvetil ohranjevanju in predstavitvam teh sledov. Kako razumejo svetniki razvoj Brd v smislu prenove kulturne dediščine? Na splošno moram reči, da se naši svetniki zanimajo pretežno za tekoče zadeve. Večinoma si posamezni svetniki predstavljajo, da je njihova naloga braniti interese svoje vasi. Občutek imam, da se za strateške razvojne zadeve, posebno dolgoročne, ne zanimajo. In tako jih po mojem ne zanima ohranjevanje kulturne dediščine. Občutek imam tudi, da so prevečkrat strankarsko nastrojeni. Najbolj me zaboli, ko ena od strank vzame kulturo ali ohranjevanje kulturne dediščine kot sredstvo prepira z drugimi. Svetniki bi morali enotno podpirati strategijo izvoljenega župana in mu pomagati. Seveda mora strategija nastajati v demokratičnem in strpnem ozračju pozornosti do Brd. Po mojih izkušnjah je trenutni župan Mužič pripravljen na tak dialog, saj mi je pred leti prisluhnil, ko sem mu govoril o pomenu, ki bi ga ustanovitev mednarodnega študijskega središča v gradu Vipolže za Brda imela. Pri tem sem bil nato samo »pero«, s katerim je pisal on. In to je privedlo, sicer po dolgih letih, do prenove gradu, kamor se bodo vselile evropske univerzitetne institucije, katerih študentje bodo ponesli sloves Brd in briških vin v svet. To je ena od ključnih zadev razvoja Brd. Vanda Colja


Občina

Častni občan je postal pisatelj Zorko Simčič

Premišljevalec in pričevalec o naši preteklosti Na slavnostni seji občinskega sveta je na predlog vaške skupnosti Biljana naziv častnega občana prejel pisatelj Zorko Simčič, neupogljiv, prodornega duha, vitalen, zaveden in ponosen Slovenec in Bric. Njegova življenjska zgodba je po eni strani zgodba o večnem begunstvu, izgubi bratov in domovine, hrepenenju po domu, po drugi pa zgodba o vztrajanju, ustvarjanju, ljubezni, veri in upanju. Simčič je kljub fizični oddaljenosti od Brd – živel je v Mariboru, Ljubljani, Italiji in Argentini – ostal navezan na rojstni kraj svojega očeta in vedno čutil toplino in spokojnost doma. Vedno je poudarjal, da je doma iz Brd. O tem je večkrat takole pripovedoval: »Ko sem nekoč med vojsko – bilo je ponoči – prišel sam v Biljano in poprosil, naj mi pokažejo očetovo hišo, so se mi ob pogledu nanjo zašibila kolena.« Zorko Simčič – pripovednik, dramatik in publicist – se je rodil 19. novembra 1921 v Mariboru, kot četrti otrok v družini, ki je po prvi svetovni vojni pribežala na Štajersko iz Biljane. Oče Tone Šulinov je bil iz Biljane, mati Marija Jerman iz bližnje Župe. Kot begunec pred Nemci se je iz Maribora zatekel v Ljubljano. Od aprila 1941 je živel kot štajerski begunec v okupirani Ljubljani, kjer je obiskoval učiteljišče. Leta 1942 je bil v internaciji v italijanskem taborišču Gonars. Po vrnitvi v Ljubljano je maturiral in dobil službo na Pokrajinski upravi. Leta 1943 je napisal roman Prebujenje in komaj 22-leten dobil zanjo Finžgarjevo nagrado. Leta 1945 se je umaknil na avstrijsko Koroško, od tam pa šel v Trst, kjer je delal na slovenskem radiu. Leta 1948 se je odselil v Argentino, bil v ožjem krogu organizatorjev kulturnega življenja v slovenski skupnosti. Od leta 1954, ko je bila ustanovljena Slovenska kulturna akcija (SKA; ustvarjalno, izobraževalno in založniško središče slovenskih izseljencev), je Simčič pri njej sodeloval kot vodilni zdomski organizator. Sourejal je njeno literarno revijo Meddobje. Leta 1994 pa se je z družino preselil v Ljubljano, kjer živi še danes. Leta 1994 je bil prvič omenjen v Leksikonu Cankarjeve založbe. Za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je bil izvoljen 5. maja 2005, od leta 2006 pa je njen redni član. Zorko Simčič je pisal drame, novele, eseje, poezijo in kratko prozo. V domovini je sodeloval z različnimi publikacijami (Naša zvezda, Mentor), leta 1957 je objavil roman Človek na obeh straneh stene, ki po mnenju literarnih zgodovinarjev velja za, kot pravi Janko Kos, »najpomembnejše pripovedno delo slovenskega

zdomstva«. Iz njegovih dramskih del (Krst pri Savici, Leta nič, En dan potem, radijska igra Rondo idr.) izstopata drami Zgodaj dopolnjena mladost in Tako dolgi mesec avgust. Prva je doživela uprizoritev (Sloven-

sko gledališče v Torontu, 1970). Po vrnitvi v domovino je v letu 2000 vsak mesec na kulturnih straneh Dela objavljal svojo kolumno, v Književnih listih istega dnevnika pa priobčil vrsto člankov. Različne založbe v Sloveniji so ponatisnile skoraj vsa njegova v emigraciji izdana dela. Njegovo devetdesetletnico sta zaznamovali dve izdaji – ponovni natis drame Zgodaj dopolnjena mladost in izdaja že pred leti zasnovanega monumentalnega romana Poslednji deseti bratje. Prejel je številne nagrade: literarna nagrada mesta Ljubljana za roman Prebujenje (1944), za roman Človek na obeh straneh stene je prejel literarno nagrado Slovenske kulturne akcije (1955), njegov pomen so v Ljubljani priznali šele 1993, ko so mu podelili nagrado Prešernovega sklada, Slovensko-kanadska kulturna nagrada (1991), istega leta tudi tržaška nagrada vstajenje za knjigo Trije muzikantje ali Povratek Lepe

Vide ter mariborska Glazarjeva listina (1997). Novembra 2011 je bil nominiran za Delovo osebnost leta. Letos je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Zorko Simčič je zagotovo velika in zanimiva osebnost slovenske literature in kulture: premišljevalec in pričevalec o poteh in stranpoteh naše preteklosti, moralna avtoriteta, literarni klasik ter humanist, ponosen oznanjevalec slovenske nacionalne identitete ter ponosen ambasador Brd doma in v svetu. Vaška skupnost Biljana

Naziv častnega občana je v Zorkovem imenu prevzela hči Ivana Alexandra Simčič

Intervju s pisateljem Zorkom Simčičem bomo objavili v naslednji številki.

Zahvalni govor hčerke Zorka Simčiča na slavnostni seji Iskrena hvala vsem, ki ste mojega očeta Zorka Simčiča predlagali za častnega občana briške občine. Prinašam njegove prisrčne pozdrave in zahvale. Ata čuti to imenovanje kot čast, hkrati pa tudi kot pietetni poklon svojemu očetu Tonetu Šulinovemu, mojemu dedku, in svoji mami Juti z Župe, moje babici. Ata je večkrat dejal in tudi napisal: »Moji oče je ena največjih milosti, kar mi jih je dal Bog, strog in vendar mil. Močna osebnost, ki je nihče – kdor ga je tudi samo enkrat srečal – ni mogel pozabiti.« Ata je, še ko smo bili v Argentini, dostikrat govoril o svoji mladosti v družini, ki je po koncu prve svetovne vojne zbežala iz Italije. Čeprav se je ata kot sin beguncev rodil v Mariboru, je prav zaradi tega vse življenje občutil, da so njegove korenine v Brdih in da je tudi iz teh spominov rastlo in se razvijalo vse njegovo književno ustvarjanje. Mislim,

da ni ene atove knjige – pa naj je pisana za starejše ali za mlade – v kateri se ne bi prikazala njegova srčna navezanost na Biljano, na Goriška brda. Morda kot zanimivost še to: očetov roman Poslednji deseti bratje, njegovo življenjsko delo, nosi posvetilo »Državljanu Italije, zgodovinarju Španije, ljubitelju gorá Argentine, ki so mu postale prerani grob (ponesrečil se je med ledeniki Andov), Tomeku Kralju, slovenskemu desetemu bratu v spomin.« Mati Tomaža Kralja je bila namreč Medanka, Anica Simčič Kraljeva, hči nekdanjega učitelja v Medani. Prejmite lepe pozdrave tudi od moje mame Minke in moje sestre Marijice – Marjutke, saj se vsi preko očeta počutimo povezane z njegovim rodom. Prisrčna vam zahvala! Ivana Alexandra Simčič, hči Zorka Simčiča Poletje 2013 / Briški časnik / 17


Občina

Druga Briška poroka

Nostalgično v trideseta V soboto, 1. junija, je bila druga Briška poroka, eden od vrhuncev dogajanja 47. Praznika češenj. Letošnja poroka je bila umeščena v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko je v Evropo z malce zamude prispel čarlston. Čeprav sta ZDA po zlomu newyorške borze leta 1929 zaznamovali velika kriza in prohibicija (ta seveda ni preprečila razcveta ilegalne proizvodnje in prodaje alkoholnih pijač v domeni mafijskih družin, ravno nasprotno), je čarlston prinesel revolucijo tako v oblačenju kot glasbi in plesu. Igrivo, navihano, veselo, sproščeno, ob hitrih ritmih in zabavi, še posebej v primerjavi z bolj konservativnimi dvajsetimi leti prejšnjega stoletja. Oblačila tistega časa so bila izdelana iz razkošnih in dragih materialov. Ženskim oblekam so bile najpogosteje dodane perle, značilno pa je tudi živalsko perje, krzno, dragi kamni, bleščice, kovinski dodatki. Ženske obleke so postale bolj sproščene, izgubile so oprijet životec, pas se je spustil na boke, dolžina oblek se je skrajšala do kolen. In ravno to obdobje smo želeli oživeti na letošnji Briški poroki. Svatje so se pri izbiri oprave držali prejetih navodil, za styling Jožice, Roka in matičarke so poskrbeli v DA-DA Boutique iz Nove Gorice. Obleko za župana je posodil SNG iz Nove Gorice. Priprave na poroko so bile intenzivne in pestre. Spremljala jih je dobra volja in zavezanost vseh sodelujočih, to pa je ustvarilo čarobno zaključno predstavo. Malce čez 14. uro je na dvorišču gradu Dobrovo Ana Facchini napovedala začetek enoinpolurnega programa. Skupaj z Aldo Grudina ter Briškimi ženami in dekleti nas je lahkotno popeljala v preteklost, polno starih šeg in navad, poročnih »škercev«, zgodb o doti in bali, fantovščinah in pripravah na poroko pri »nuncu« … Program so glasbeno popestrili izvrstni glasbeniki Briški harmonikarji, Kvintet Kvartin in mlada novogoriška zasedba No More Rules. Zabaval nas je pravi čarlston v izvedbi plesne skupine Tince s točko, ki jim je prinesla zlato kolajno na tekmovaPoletje 2013 / Briški časnik / 18

nju v Lignanu. Gledalce so navihane gospe očarale z gracioznostjo in opravo. Par in svate so gledalci pričakali pred partonom in ob lepoti poročne povorke ostajali brez besed. Mladoporočenca Jožica in Rok sta blestela, za njima pa nekaj manj kot petdeset pražnje in elegantno oblečenih svatov. Na damah perje, koralde, trakovi v laseh, moški v elegantnih oblekah s klobuki, kot prefinjena črno bela slika, začinjena z romantičnim pridihom preteklosti. In začelo se je zares. »Glihanje« za nevesto se je, po preverjanju Rokovih pogajalskih spretnosti in finančne zmogljivosti, poskusu zamenjave neveste, zaključilo s plačilom okroglih 100 lir, ki so zadovoljnemu ženinu vrnile najdražjo. Dogajanje se je nadaljevalo na grajskem dvorišču, kjer je bila prava modna promenada. Izmed svatovskih parov je strokovna žirija v zasedbi Damijane Gerbec iz DA-DA Boutique, Metke Šundovski Beltram iz Studia Estetika, Elene Markočič iz frizerskega

salona Elena in Jane Jericijo Koradin iz cvetličarne Eden Cvet izbrala dva najbolje oblečena. Para sta prejela nagradna bona turističnih agencij Relax, d. o. o., PE Nova Gorica in TA Marco Polo iz Ajdovščine. Sledilo je povabilo župana in matičarke k civilni poroki. Obred v stari briščini je spremljala klavirska glasba v izvedbi Radovana Kokošarja. Nepozabno doživetje za par in svate, ki so po obredu v preddverju s penino nazdravili novoporočencema. Jožica in Rok sta prve korake kot mož in žena naredila skozi mavrični dež cvetnih listov vrtnic in ivanjščic pred grajskimi vrati. Na okrašenem zapravljivčku sta se nato odpeljala do osrednjega prizorišča pred občinsko stavbo, do koder ju je spremljala in pozdravljala navdušena množica gledalcev, nato pa ob pritrkovanju zvonov nadaljevala pot k cerkvenemu obredu v cerkev sv. Mihaela v Biljani. Obred je izvedel župnik Alojzij Kržišnik ob spremljavi cerkvenega zbora. Jožičina priča je pripravila govor za mladoporočenca in daritveno svečo, s ka-


Občina

Druga Briška poroka

Foto Andrej Colja

Foto Andrej Colja

tero sta obeležila pomemben dogodek njunega življenja. Par smo nato prepustili intimnemu poročnemu slavju v Hotelu Kozana, ki je poskrbel za avtentično pogostitev v slogu 30. let prejšnjega stoletja. Ob zaključku nekajmesečnega projekta organizatorji izrekamo zahvale. Najprej Jožici in Roku, ki sta se izkazala za prava ambasadorja Briške poroke, vedno nasmejana in dobre volje. Sponzorjem glavnih nagrad: Občini Brda, TA Palma in Telekomu Slovenija. Medijskim partnerjem: Radiu Robin, TV Primorki, Primorskim novicam, Goriški, Radiu Center. Pokroviteljem poročne pogostitve: Hotelu Kozana, Restavraciji in kavarni Rusjan, vinarjem Vinski kleti Goriška brda, Ščurku, Čargi in Ferdinandu. Briškim partnerjem: Dobrovski mladini, gledališki skupini IDAS Neblo, Briškim ženam in dekletom, Kovaštvu in vinarstvu Simčič s Huma, Briškim harmonikarjem, Kvintetu Kvartin. Za obleke para in matičarke ter styling celotne poroke: DA-DA Boutiqueu. Ekipa lepote in cvetlic: Frizerskemu salonu Elena, Kozmetičnemu studiu Estetika, Meri Sedej za Philip's Martin Concept Store, Cvetličarni Eden Cvet. Drugim sponzorjem: Jožku Abramiču z Usnjeno galanterijo Ivana, Zlatarni Šuligoj iz Gorice, SNG-ju Nova Gorica, Fotoateljeju Liquid Sky. Nagradi za najbolje oblečena svatovska para sta prispevala: Relax Turizem, PE Nova Gorica, TA Marco Polo, Ajdovščina. Zahvala plesni skupini Tince za izvrstno predstavo na poroki in kasneje v Kozani, skupini No More Rules za unikatno poročno koračnico in program ob poroki. Po krajšem počitku pa … priprave na tretjo Briško poroko! Tatjana Šundovski Bašin

Gostje iz Avstrije dohitevajo italijanske

Na obisku nekdanji deželni glavar Koroške V petek in soboto (10. in 11. maja) nas je v spremstvu Bernarda Sadovnika iz AACC Celovec obiskal nekdanji deželni glavar Koroške Gerhard Dörfler s soprogo Margreth. Odzval se je osebnemu povabilu župana Franca Mužiča iz časa pred potekom mandata. Ob prvem obisku je bil očaran nad lepoto pokrajine in pestrostjo turistične ponudbe. V spremstvu Eve Mavrič iz Hiše Marica so si gostje prvi dan ogledali muzej in kaverne na Sabotinu, vas Šmartno in grad Dobrovo. Na grajskem dvorišču so za trenutek obiskali prireditev Rebula skozi čas, zaključili pa z ogledom Vinske kleti Goriška brda in degustacijo vin, kjer jih je pričakal župan. V soboto so želeli sami raziskati okolico. Ogledali so si najstarejšo vinsko klet v Brdih in okusili vrhunsko penino Bjana, uživali v nastanitvi na Turistični kmetiji Breg pri Golem Brdu in občudovali izjemne keramične stvaritve umetnika Ivana Skubina. Za nepozaben obisk Brd se je nekdanji deželni glavar, ki je še vedno dejaven v politiki in pomemben mnenjski človek na avstrijskem Koroškem, ob vrnitvi županu pisno zahvalil z besedami: »Iskrena hvala za zelo poučno kulinarično potovanje. Nad vsem videnim in doživetim smo bili resnično navdušeni. Še enkrat hvala za vse. Veselimo se naslednjega srečanja v Brdih.« Obisk gostov iz sosednje Avstrije se v zadnjem času izjemno po-

večuje in že dohiteva italijanske. Del zaslug gre zagotovo pripisati načrtni in aktivni promociji, del pa navdušenim in zadovoljnim gostom, ki ostanejo naši zvesti ambasadorji. Za ta del pohvala vsem briškim gostiteljem. Poletje 2013 / Briški časnik / 19


Občina

Nova kraljica češenj Martina Sirk

Če bi bila češnja, bi bila ta prva »črjšnja« Na sončno popoldne sva se ob dobrem, doma pripravljenem kapučinu pogovarjali z letošnjo kraljico češenj Martino Sirk, ki je tudi sama kot eno sonce, saj je zgovorno, hudomušno in nasmejano dekle, ki na življenje gleda s pozitivne plati. vedno gnala k raziskovanju in odkrivanju preteklosti. Tudi naslov moje diplomske naloge »Razvoj turizma na podeželju v Goriških brdih« je v tej smeri. Od malih nog pa si želim, da bi postala učiteljica, zato nameravam nadaljevati študij in magistrirati ter pridobiti pedagoško izobrazbo. Vidim se na delovnem mestu, ki bi mi omogočalo izražanje sebe, delo z ljudmi in predvsem, da bi bilo delo razgibano.

Foto Andrej Colja

Pred štirimi leti si sodelovala na tekmovanju za kraljico češenj, a takrat je dobila ta naslov druga tekmovalka. Zdaj si postala kraljica tudi sama …

Martina, prosila bi te, da se nam na kratko predstaviš; od kod si in kaj počneš … Z mamo Natašo in očetom Markom ter mlajšo sestro Andrejo in bratcem Miho živimo v družinski hiši v Biljani. Pri nas se reče »pr Hlipvih«. Smo povezana družina, ki ceni okolje, v katerem živi, in njegovo tradicijo. Vsi pri naši hiši se radi družimo s prijatelji, sovaščani in smo vsak na svojem področju aktivni. Doma imamo kmetijo z vinogradi in različnimi vrstami sadja, od češenj, marelic do breskev. V moji naravi je, da se ne otepam dela, tako da večkrat poprimem tudi za kmečka opravila in pomagam očetu v brajdi. Vsako leto pomagam obirati češnje, pa tudi prodajala sem jih že. Ni me strah, da bi si umazala roke. Trenutno pa si študij financiram tako, da prek študentskega servisa delam v piceriji Belvin na Plešivem. To delo je razgibano, sem v stiku z ljudmi in dobrim kolektivom, tako da čas hitro mine.

Si absolventka geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kako si se odločila za študij in kaj bi rada postala? Za študij sem se odločila iz ljubezni do rodne zemlje in iz radovednosti, ki me je Poletje 2013 / Briški časnik / 20

Takrat sem sodelovala na tekmovanju na pobudo sestre in mame, ki sta izpolnili prijavnico zame, ne da bi jaz vedela. Vstopila sem v tekmovanje brez pričakovanj o zmagi, temveč bolj kot v novo izkušnjo. Letos, ko sem dobila klic, če bi ta naslov nosila dve leti, pa se mi je zdelo naravno, da ponudbo sprejmem. V čast mi je, da sem kraljica češenj 2013.

Kaj meniš o letošnji novosti pri izbiri kraljice, da se izbira med tekmovalkami iz prejšnjih let in da se nosi naslov kraljice za dve leti in ne več za eno leto? Na odru se je zvrstilo že veliko tekmovalk. Vsaka bi naslovu kraljice dala svoj pečat, tako da se mi ne zdi sporno to, da se kraljico izbere že vnaprej. Naslov bom nosila res dve leti po novih pravilih. Podobno je tudi za kraljico rebule. Pričakujem, da si v enem letu pridobiš dovolj veščin, da drugo leto mine čisto drugače, z manj treme pred mikrofoni in kamerami, z lažjimi odgovori na zastavljena vprašanja in večjo iznajdljivostjo v nepredvidljivih situacijah. Upam pa, da bom uspešno združila študij in delo z obveznostmi kraljice češenj. Na splošno menim, da mi bo ta izkušnja koristila v življenju, saj bom spoznala številne ljudi in se bom naučila delovati v različnih situacijah.

Si želiš sodelovanja s kraljico rebule Jano Drnovšček in drugimi kraljicami iz vinorodnih okolišev po Sloveniji? Obe z Jano sva se rodili leta 1990 in hodili skupaj v osnovno šolo ter kasneje v gimnazijo. Imava veliko skupnega in sva prijateljici že od sedmega leta. Veliko vlagam v prijateljske odnose, saj mi prijateljstvo veliko pomeni, tako da bo sodelovanje z Jano zame enostavno. Dala mi je že precej koristnih nasvetov »izkušene kraljice«. Veselim pa se seveda tudi sodelovanja z drugimi kraljicami.

Kako ti je bilo na dan preverjanja znanja, spretnosti in veščin pred občinstvom na gradu Dobrovo? Imela sem veliko tremo in skrbelo me je, da na prireditvi ne bo ljudi. Ne vem, zakaj, a ta misel me je spreletavala. Ko sem zagledala nabito polno dvorano, v kateri je bilo veliko prijateljev in sorodnikov, so mi stopile solze v oči. Bila sem res pozitivno presenečena. Preverjanje znanj o češnjah, o spretnosti pri njihovi prodaji, pa preverjanje ustvarjalne žilice – izdelala sem češnjev venček, pa tudi nakit iz češenj … vse to je potem steklo kot po maslu. K temu je pripomogel trudi Nejc Skubin, ki me je sprostil s humorjem. Posebno se moram zahvaliti teti Darinki za pomoč pri oblikovanju programa in podpori, ki mi jo je nudila ves čas, od kar sem sprejela naslov. Bil je lep večer.

Kako so tvoji najbližji sprejeli, da si postala kraljica češenj 2013? Ponosni so name. Domači menijo, da mi je vloga pisana na kožo in da me čakata dve pestri leti, polni zanimivih izkušenj. Po tekmovanju me je na cesti v Biljano presenetil transparent, ki so mi ga pripravili – Dobrodošla, kraljica češenj 2013! Prijatelji pa so mi skupaj z domačimi pripravili topel sprejem na mojem domu v Biljani in mi pokazali, da me imajo radi. Vse je bilo nabito z radostnimi čustvi, pa še zabavali smo se vsi do jutra.

Kako pa si se počutila na letošnjem Prazniku češenj v glavni vlogi v povorki? Dan po kronanju sem že razdelila nagrade najbolj uspešnim kolesarjem češnjevega maratona. Dajala sem že prve izjave novinarjem, ki so bili prisotni na nogometni tekmi v Vipolžah, pa fotografirali so me … vse je tako novo zame, a se bom navadila. Ob vseh pripravah mi je stala posebno ob strani tudi teta Zvezdana, ki je vsak dan poskrbela za novo frizuro. V povorki, ko sem sedela v oldtajmerju in se peljala med ljudmi, mi je bilo prav malo nerodno. Običajno sem se vsako leto prerivala v gneči na oni strani ograje.


Občina

Kaj ti pomeni naslov kraljice češenj in kakšno poslanstvo si si zadala? Biti kraljica češenj je zame odgovorna naloga, da promoviram Brda doma in v tujini na najboljši mogoč način. 6. junija sem se že preizkusila v tej vlogi. Takrat sem bila namreč na novinarskem obiranju češenj pri vinarju Sosoliču na Zalem Bregu. Novinarji ti postavijo vprašanja, na katera moraš hitro najti odgovor. Upam, da bom kos nalogi. V dveh letih, ki sta pred mano, pa bi želela čim več ljudem približati lepoto Goriških brd, pomen ljubezni do rodne zemlje, do tradicije in običajev; da se naša kultura ne bi izgubila, tako kot arhitektura ter poznavanje in razumevanje gradnje naših prednikov, ki so gradili stavbe, nevsiljive za naše naravno okolje. Želim si, da bi posredovala vrednoto, ki je zame pomembna – da smo to, kar smo, in smo na to ponosni.

Katere so lastnosti prave Brike in ali so značilne zate? Zase menim, da sem zgovorno, glasno dekle, ki ne ostane skoraj nikoli brez besed. Sem družabna in cenim prijateljstvo. Sem pa tudi pozorna do drugih in menim, da tudi diplomatska, saj najdem pravo pot do ljudi. Kot prava Brika sem tudi trmasta. Nekateri bi rekli, da to ni pozitivna lastnost, a jaz pravim, da je, saj je zame trma pozitivna vztrajnost. Ponosna sem na lastne korenine in navezana sem na briško zemljo. Najpomembnejša pa je zame družina. Rada bi imela vsaj tri otroke, da bo doma pestro, kot je pri nas.

Nam opišeš svojo kraljevsko obleko? Si pri ideji za kreacijo tudi sama sodelovala? Obleka kraljice češenj je kreacija butika DA-DA in je oblikovana v čistih linijah,

Foto Andrej Colja

Foto Andrej Colja

Nova kraljica češenj Martina Sirk

barvno podprta z rdečo češnjevo barvo in zelenjem. Pokazali so mi skico zanjo in bila mi je takoj všeč. Moja želja je bila, da bi bila v večji meri rdeča, saj je rdeča moja najljubša barva. V tej obleki sem res prava češnja.

V katerem letnem času so po tvojem Brda najlepša? Brda so lepa vedno, ne glede na letni čas. Rada imam pomlad, ko vse cveti, ko so Brda en sam vrt. Očarljiva pa je tudi zima, ko zadnje čase kar pogosto sneg pobeli naše griče. In da ne pozabim na barvito jesen.

Poznaš kako pesem, ki opeva češnje? No, prvo mi pridejo na misel verzi iz Mlakarjeve pesmi Brika, ki pravijo: Na spomlad v Brdih pej ne medijo samo črešnje, a tud Brike malčk bolj ruse ratajo, an češnjam cuker, Brikam želje grešne storijo, da neč ku same od sebe po tleh padajo. (smeh)

Na podelitvi naslova si znala našteti številne sorte češenj. Od novih do starih. Če bi bila češnja, katera sorta bi bila? Mislim, da ne bi želela biti karnjevka, temveč bi bila ta prva »črjšnja«. Prve se ne pozabi nikoli, čeprav drobna, jo vsi težko pričakujejo.

Znaš speči kako slaščico iz češenj? So ti domači posredovali kak skrivni recept? Običajno pri nas doma pride v finale le mama. Tam je njeno kraljestvo, iz katerega vedno diši, najpogosteje po čem sladkem. Jaz preizkušam svoje kuharske spretnosti na svoj način. Združujem različne jedi in uspe mi priti tudi do kakšne zanimive kombinacije. Tako sem pred kratkim pripravila rižev narastek s češnjami, ki je bil prav okusen. Monika Prinčič Poletje 2013 / Briški časnik / 21


Občina

47. Praznik češenj

Pestro dogajanje

Foto Andrej Colja

Foto Andrej Colja

V Brdih smo delavni ljudje in niti slabo vreme nas ne ustavi. Res da je dež znatno zmanjšal letošnji pridelek, vendar nam je vseeno uspelo organizirati čudovit 47. Praznik češenj. Veliko dobrodelnosti in pozitivne energije ter želje po druženju – vse to je za nekaj ur le pregnalo deževne oblake. Letos je bil organizator Praznika češenj, ki ga je prek razpisa izbrala Občina Brda, podjetje JBD, d. o. o. V primerjavi z lani je praznik trajal le en vikend, vendar je bilo v pestrem dogajanju za vsakogar nekaj.

V petek, 31. maja, je bil na OŠ Dobrovo bienalni likovni natečaj z naslovom Od češnje do ... Udeležili so se ga učenci od 1. do 5. razreda. K sodelovanju so bile povabljene vse primorske šole, od

Poletje 2013 / Briški časnik / 22

novogoriških do sežanskih, in tudi zamejske. V popoldanskih urah je na gradu Dobrovo predsednik ZVVS general Ladislav Lipič razvili prapor OZZVS Brda. Temu je sledila slavnostna seja občine Brda. Večer se je zaključil s kronanjem kraljice češenj. Nastop stand up komika Ranka Babića je grajsko dvorano napolnil s smehom. Sledil je nastop plesne skupine Pupa, zaplaš in predstavitev tradicionalnih briških oblek v družbi Briških žen in deklet. Preden je lanska kraljica Sanja Ribolica predala krono, je bilo treba preveriti znanje nove kraljice. S pomočjo strokovnega izvedenca Nejca Skubina in »Zmage« Sonje Erzetič je Martina Sirk dokazala, da je prava za kraljico češenj 2013 (krono bo nosila kar 2 leti). Program so popestrili še saksofonist Martin Skubin in harmonikar Miha Sirk. Andreja Benedetič je na oder povabila tudi podžupana Joška Zamarja, direktorico Zavoda ZTKMŠ Ariano Suhadolnik in predsednika društva sadjarjev Radovana Jelino. Seveda na odru ni manjkala niti kraljica rebule Jana Drnovšček. Celoten program je iz ozadja vodila Nina Erzetič. Sobota, 1. junija, se je začela v športnem vzdušju z 18. kolesarskim maratonom češenj, ki se ga je udeležilo kar 886 kolesarjev. Na Dobrovem je ZNHS organiziral nordijsko hojo na trasi Šmartno–Medana–Šmartno, ki so jo morali ponekod spremeniti zaradi obilice dežja iz preteklih dni. Organizatorji so bili zelo zadovoljni z odzivom, saj se je prijavilo okrog 70 udeležencev, ki se bodo v Brda vrnili spet jeseni ob martinovem. Društvo Dablo je v Šmarnem organiziralo mednarodni poulični ekstempore in z razstavo končnih del ponovno oživilo Hišo kulture. Na grajskem dvorišču smo se lahko popoldne premaknili nazaj v čas čarlstona, ki je bil letošnja tema druge Briške poroke, na kateri sta se poročila Rok in Jožica. V Vipolžah je bilo na manjšem igrišču z umetno travo 2. dobrodelno druženje ob češnjah in nogometni žogi v organizaciji Fundacije Vrabček, Občine Brda, Zavoda ZTKMŠ in podjetja JBD, d. o. o. Za nogometno žogo so se v novinarskem dvoboju


Občina

Foto Andrej Colja Foto Andrej Colja Foto Andrej Colja

podili ekipi Primorska in Stampa Veneta Insieme, nato še briške vinarke, združene v društvo Ženske in vino, ter medicinske sestre, fizioterapevtke in zdravnice bolnišnice v Stari Gori. Nekaj imen: dvakratna olimpijka atletinja Lidija Kristančič Benedetič, skakalca Peter Prevc in Jaka Hvala, naš najboljši igralec namiznega tenisa Bojan Tokič, umetnostna kotalkarica Lucija Mlinarič, nogometni reprezentant Milan Osterc, odbojkarski reprezentant Samo Miklavc, vratar in trener Danilo Sergaš. Med nastopajočimi je bila tudi edina briška vinarka in nekdanja odbojkarica Dušica Šibav. Tudi letos se je vabilu odzval pater Bogdan Knavs. Za številne obiskovalce je bil vrhunec prihod naše smučarske šampionke Tine Maze in vodje njene ekipe Andree Massija. Poudariti pa velja, da je bil športni dobrodelni dogodek popolnoma ločen od večernega koncerta Mazejeve. Sredstva za fundacijo so zbirale tudi briške kraljice. Jana Drnovšček je s kraljičinim vinom prinesla petino vseh sredstev – skupaj se je nabralo 1.222 evrov. Akcijo dobrodelne prodaje rebule je Jana pripravila skupaj z društvom ljubiteljev rebule in vinarji Kristalvin, Erzetič, Aljoša Sirk in Vinska klet Goriška brda. Ob 19. uri pa se je pod Dobrovim začelo 3. nočno srečanje terenskih vozil, ki se ga je udeležilo 80 vozil iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške. Na vožnji med briškimi griči so bile organizirane postojanke, na katerih so domačini voznikom pripravili degustacije vin in sirov ter seveda dobrot iz češenj. Vožnja se je zaključila na igrišču Čelo v Hruševlju. Vsak udeleženec je ob odhodu prejel spominsko sliko in češnjev liker. Za tiste bolj umirjene so bile na Dobrovem v soboto in nedeljo postavljene stojnice z briškimi dobrotami in briški kotiček z odličnim vinom. Pa še druga ponudba, tako da je prav vsak lahko našel nekaj zase. Številni so okusili pito velikanko, ki so jo tudi letos za obiskovalce pripravili v Pecivu Nova Gorica. Oba dneva je obiskovalce z napotki in napovedovanjem dogodkov spremljal domači voditelj Egon Ivančič, v soboto z didžejem Mirom, v nedeljo pa z Ninom in Dantejem. Zvečer pa je dež ponagajal organizatorjem Češnjevega rock koncerta, saj je bila udeležba precej nižja od pričakovane. Brici smo imeli izjemno priložnost, da srečamo zmagovalko svetovnega pokala v alpskem smučanju Tino Maze in v živo poslušamo njeno pesem My way is my decision (mimogrede, to je bil eden redkih nastopov Mazejeve), in je nismo izkoristili. Dobrodošlico v Brdih je Tini izrekel župan Franc Mužič, ki ji je čestital ob športnih dosežkih in ji podaril prav posebno darilo – prijavnico za 3. Briško poroko. Tudi učenci 9. razreda OŠ Dobrovo so ji prinesli darilo – iz gline izdelano Briko s »čaštelo« na glavi. Petra Rutar ji je v imenu briških vinark, ki so sodelovale tudi na dobrodelnem druženju v Vipolžah, izročila steklenico z njeno etiketo. Pozneje se je šotor le napolnil in zabava z Jelen bendom je trajala pozno v noč. V nedeljo, 2. junija, zjutraj pa se je pred Vinsko kletjo Goriška brda že zgodaj začela zbirati pisana množica pohodnikov. Planinsko društvo Brda je že deveto leto zapored organiziralo Pohod od češnje do češnje. Zalo zanimiv je izvor tega imena. Pred osmimi leti so planinci pod vinsko kletjo zasadili češnjo in prav pri tej češnji se začnejo briške sprehajalne poti, poimenovane po sortah češenj. Vse te poti so krožne in se tako tudi končajo pri tej isti češnji. Prvotno bi se letos morali odpraviti po pešpoti Čmpevka, vendar so se odločili, da zaradi vremena pot spremenijo in skrajšajo. Tako so se odpravili po zahodnem delu Brd, po Črnici, ki je obiskovalcem nudila prav toliko lepih pogledov kot prvotna trasa. Vsega skupaj je bilo na pohodu 430 udeležencev, med njimi 2 avtobusa iz avstrijske Koroške in dva iz Opatije. Niso manjkali niti planinski prijatelji iz Matuljev in Polhovega Gradca. Za pomoč pri izvedbi se je treba zahvaliti Vinski kleti Goriška brda, Občini Brda in prebivalcem Hruševlja. V Vinski kleti Goriška brda je svetovalna služba organizirala razstavo češenj in predstavila tako avtohtone kot tudi nove sorte. Poleg češenj so si obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo peciva. Med stojnicami v centru Dobrovega je bilo zelo pestro, saj so se nastopi kar vrstili. Folklorna skupina Sava iz Kranja, Val Piran, Liz Zirandulist iz Vidma in Santa Gorizia, Briški harmonikarji ter skupina harmonikarjev Veseli Godci iz Hraš pri Vodicah,

Foto Andrej Colja

47. Praznik češenj

(Nadaljevanje na 24. str.) Poletje 2013 / Briški časnik / 23


Občina

47. Praznik češenj

Poletje 2013 / Briški časnik / 24

Foto Andrej Colja Foto Andrej Colja Foto Andrej Colja

od godb pa so nastopili Pihalni orkester Brda, Pihalni orkester Salonit Anhovo in avstrijska Gailtaler Trachtkapelle Kötschach. Spretnosti plesne skupine Kre-art so prevzele tako mlade kot tiste malo manj mlade. V Brdih ne manjka dobrih duš in ljudi, željnih pomagati sočloveku v stiski. Na gradu Dobrovo se je prav na Prazniku češenj zaključila dobrodelna akcija Pomoč otrokom z avtističnimi motnjami. To je bilo dejanje v treh delih, ki se je začelo aprila z dobrodelnim koncertom Zavedanje o avtizmu, na katerem so zbirali sredstva za izobraževanje terapevtov za delo z otroki avtisti na Goriškem. Zgodba se je nadaljevala na Mostovni v Novi Gorici pod naslovom Oči za avtizem, da bi ozaveščali tudi mlade o težavah, s katerimi se srečujejo ljudje z avtizmom in njihovi svojci. Nato je sledil zaključek na prazniku. Društvo mladih za mlade ŠtikuliŠtakuli je popoldne organiziralo pester program za najmlajše Pod črjšnjo. Otrokom z vseh koncev Slovenije pa tudi čez mejo je čas minil, kot bi trenil, med likovnim, glasbenim in pravljičnim ustvarjanjem. Vsakemu mlademu obiskovalcu so za popotnico podarili tudi verz (»Izberi svoje najljubše drevo, zvezdico nad njim. V senci krošnje nariši svoje sanje, z ljubeznijo skrbi zanje. Naj ne ostanejo skrivnost, naj bodo med mano in tabo najlepši most.«) Zelo zanimiva delavnica taj či čuana je bila na ploščadi gradu; to je starodavni gibalni ritual kitajskega izvora, ki ima počasno, nežno, skoraj hipnotično gibanje. Tečaj je vodil mojster taj či čuana Mario Antoldi iz Italije. Ambient je bil idealen, udeležba velika, opaziti je bilo predvsem italijanske obiskovalce. Na odru pred občinsko stavbo se je zaključila trimesečna akcija Preimenujmo sauvignonasse, v kateri so sodelovali uredništvo Primorskih novic, Občina Brda, Konzorcij Brda in Vinska klet Goriška brda. Na podlagi glasov bralcev so briški vinarji izbrali ime – jakot (nazaj brano tokaj), ki ga je Stanko Radikon iz Oslavja uporabil za svoje vino in ga tudi zaščitil. V znak zahvale, da lahko ime uporabijo tudi drugi vinarji, mu je direktor VK Goriška brda Silvan Peršolja podaril steklenico furlanskega tokaja, letnik 1978. Izjava Stojana Ščurka, predsednika Konzorcija, nam bo prav gotovo ostala v spominu: »Videli bodo, kako mi pravimo našemu tradicionalnemu vinu. Pili bomo jakot, njegovo ime pa brali v zrcalu.« Poseben gost našega praznika je bil Nik Oblak, ki smo ga spoznali v oddaji Slovenija ima talent. S pilotiranjem letala po ritmu je navdušil tudi obiskovalce praznika češenj. Nik ima poleg modelarstva še eno ljubezen, doma ima namreč največji koralni akvarij v Sloveniji. Posebno čast smo letos izkazali tudi pobudnici praznika češenj Darinki Sirk. Pred 48-imi leti, ko si je goriška gospoda zamislila, da bi v Brdih lahko priredili razstavo češenj, je Darinka Sirk prišla na dan z zamislijo, da bi lahko naredili etnološko povorko vozov, v kateri bi prikazali stare briške običaje, in prav takšna je še danes. Darinka je imenitna oseba, ki je svoje življenje posvetila raziskovanju briških običajev in navad in te deli z nami v svojih knjigah. Kot vsako leto je obiskovalce pozdravil tudi župan Franc Mužič. Na odru sta mu družbo delala župan iz Krmina Luciano Patat in avstrijski župan Walter Hartlieb. Seveda so bili gospodje v dobri družbi kar treh kraljic – kraljice češenj, kraljice rebule in kraljice sira (iz Avstrije). Po izmenjavi daril in povabilu na praznik sira v Kötschach-Mauthen v Avstrijo se je začela tradicionalna povorka, na kateri je poleg spremljevalcev sodelovalo 12 vozov (vodila sta jo Silvestra Elen Brašnič Saffigna in Egon Ivančič): Briški harmonikarji, Mažoretna in twirling skupina Brda, Pihalni orkester Brda, kraljica češenj Martina Sirk in kraljica rebule Jana Drnovšček (v oldtajmerju Rugby, l. 1929), Rok in Jožica (2. briški poročni par v starodobniku Ford V8 kabriolet, l. 1934), živi grb občine Brda (Miran Prinčič iz Kozane); vozovi pa so bili: 1. Briške žene in dekleta (Prodaja češenj), 2. VS Neblo (Sajenje krompirja na gnoju), 3. VS Biljana (Pletje sirka), 4. VS Kožbana (Mlin), 5. VS Fojana (»Ankrt je blo tku, ma je blo lpu«, briška kuhinja), 6. VS Vedrijan (Pranje cunj), 7. VS Vipolže (Kopa), 8.

Foto Andrej Colja

(Nadaljevanje s 23. str.)


Občina

Vedrijan

Zali breg

Vipolže

Kožbana

Dobrovo

Foto Andrej Colja

Cerovo

Fojana

(Nadaljevanje na 26. str.) Poletje 2013 / Briški časnik / 25

Foto Andrej Colja

Neblo

Foto Andrej Colja

Foto Andrej Colja

47. Praznik češenj


Občina

47. Praznik češenj

Višnjevik VS Dobrovo (Svilogojstvo), 9. VS Cerovo (Streljanje proti toči), 10. VS Višnjevik (Travazanje rebule), 11. VS Kojsko (Matjaceva gostilna), 12. VS Hum (»Brda danes – sam dž«). Po povorki sta se zbrala Pihalni orkester Brda in Pihalni

Hum

Foto Andrej Colja

Foto Andrej Colja

(Nadaljevanje s 25. str.)

orkester Salonit Anhovo ter skupaj zaigrala nekaj pesmi. Letošnji Praznik češenj se je zaključil v živahnih ritmih glasbene skupine Primorski fantje. Na svidenje naslednje leto! Silvestra Elen Brašnič Saffigna

Slovesnost ob dnevu državnosti

Aktivno ustvarjajmo svojo in skupno usodo

V svojem nagovoru je izpostavil, da moramo biti ponosni na svojo mlado državo, kako pomembno je, da se kot narod zavedamo svojih korenin, da živimo v sožitju in strpnosti in delujemo za blaginjo ljudi, in dodal: »Po velikih političnih zgodbah so danes v ospredju zgodbe vsakdanjega preživetja, zaposlitve, izobraževanja, socialnega varstva, zdravstvene oskrbe … Te so v času svetovne gospodarske in družbene krize še posebej pereče in so močno prizadele tudi Brda. A tako kot smo ob osamosvojitvi odločno strnili vrste, moramo tudi zdaj stopiti skupaj in najti pot iz nje. Naša država mora zagotavljati okolje in pogoje za možnost dostojnega življenja vsakega državljana ter ustvariti razmere, ki bodo spodbujale razvoj in napredek vsakogar od nas. Velja pa tudi za drugo stran, vsakdo od nas se mora aktivno vključiti v oblikovanje Poletje 2013 / Briški časnik / 26

Foto Andrej Colja

V ponedeljek, 24. junija, je bila v Gornjem Cerovem občinska slovesnost ob dnevu državnosti, ki jo že nekaj let organizira Mladinski klub Cerovo. V ime­ nu Občine Brda je prisotne pozdravil občinski svetnik Oskar Kristančič. Odbornik Marjan Drufovka pa je udeležence nago­ voril v imenu Občine Števerjan.

svoje osebne in naše skupne usode. Po svojih najboljših močeh in z željo po skupnem uspehu. Prav ta želja nas je vodila tudi k odločitvi za življenje v lastni državi, k odločitvi za našo neodvisnost. Slovenija se je pred 22 leti odločila za mir, svobodo in pravičnost. Vse to so vrednote, ki so nas povezovale v teh letih in ki nas bodo povezovale tudi v prihodnosti. A svet se spreminja. Vse bolj čutimo njegovo soodvisnost. Z globalizacijo sveta se globalizirajo tudi težave, pa naj gre za podnebje in ekologijo, energetiko, ekonomijo ali pa za oblikovane politične vzorce. Na številnih področjih bodo v prihodnosti potrebne velike spremembe, manj odtujene birokracije, več življenjskosti, več inovativnosti ter visoka stopnja solidarnosti in strpnosti kot temelja

sožitja na vseh ravneh našega življenja – od družine, lokalne skupnosti do države in mednarodnih integracij, da bomo našli pot iz težav. Vse to v imenu naših ljudi in našega prostora. V imenu gozda, nikdar posameznega drevesa, kjer pa je potrebna skrb prav za vsako drevo, da se ohranjanja raznolikosti gozda. Umirjeno in strpno. A brezpogojno vztrajno. Vedno.« Kulturni program je prinašal preplet pesmi in plesa. Izvajali so ga MPZ Srečko Kumar, solistka Julija Kramar, otroška plesna skupina Kreart pod vodenjem Tanje Simčič in plesna skupina Pupa, zaplaš, ki jo vodi Lili Grudina. Za prijetno druženje in plesno zabavo je poskrbel ansambel Hram. M. Beguš


Občina

Koledar dogodkov

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 94 • tic@obcina-brda.si • www.brda.si

Informacije zbrala: Mateja Mavrič Nedelja, 21. julij

Pohod: Tre Cime – Dolomiti Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. 031 393 776

Nedelja, 4. avgust

Pohod: Prisojnik Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. 031 393 776

Četrtek, 15. avgust Medana

Roženca v Medani Informacije: KS Medana

15., 16. in 17. avgust

Pohod: Kriški podi–Škrlatica Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. 031 393 776

Petek, 16. avgust Kozana

Sveti Rok Informacije: Mladinsko društvo Kozana

23. in 24. avgust

Turnir Čelo Informacije: VS Neblo, Nejc Erzetič, tel. 051 304 591

Od 29. do 31. avgusta Medana, Šmartno

Sanje v Medani in Šmartno – pravljična vas  Informacije: Založba Sanje, Petra Kavčič, tel. 01 514 16 28

Sobota, 31. avgust

Nebelski krajevni praznik z ansamblom Primorski fantje Informacije: VS Neblo, Uroš Fabricijo, tel. 041 523 801

Od 1. do 7. septembra *Art house, Nejka in Uroš Klinec, Plešivo * Domačija Klinec, Medana * Domačija Ščurek, Plešivo

Symposium Ceramicum 2013 Informacije: KUD MANIFEST, Klemen Brun, tel. 031 345 833

Ponedeljek, 2. september OŠ Dobrovo in OŠ Kojsko

Začetek novega šolskega leta

13. in 14. september Šmartno * Art house, Nejka in Uroš Klinec, Plešivo * Domačija Klinec, Medana * Domačija Ščurek, Plešivo * Vinoteka Brda * Galerija Gradnikova hiša, Medana

Brda Contemporary Music Festival Informacije: Zlatko Kaučič, tel. 031 486 274

Nedelja, 29. september

Pohod: Kanin Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. 031 393 776

MMM art 2013, jesenska edicija Informacije: KUD OPOKA, Klemen Brun, tel. 031 345 833

Več informacij: www.brda.si

Poplave v Brdih

Najhuje ob potokih Jutro zadnje srede v maju si bomo verjetno posebej zapomnili, saj nas je namesto budilke zbudil močan naliv. Močno in brez prestanka je deževalo od 5. do 11. ure. Domačini pravijo, da se je nad njimi utrgal oblak, ki je poplavil vsa Brda. Najhuje je bilo za stanovalce, ki živijo blizu potokov Reka, Birša in Oblanč; ti so prestopili bregove in zalili bližnje vinograde in sadovnjake. Pod vodo so bili vinogradi med Ceglim in Vipolžami. Kmetje pravijo, da so potoki dobesedno drli skozi njihove vinograde in odnašali zemljo. Reka je ponovno poplavila skladišče in kmetijsko trgovino Agraria ter dve stanovanjski hiši pod Šlovrencem in s tem povzročila precej težav in stroškov. Deževnica je drla po cestah in številne so bile nekaj časa neprevozne. Sprožilo se je kar nekaj manjših zemeljskih plazov. Količine padavin so na nekaterih amaterskih in agrometeoroloških postajah presegle 100 mm padavin. Najvišjo vrednost so izmerili na amaterski postaji v Biljani, in sicer 125,5 mm dežja. Narava nam v prvi polovici letošnjega leta res ni prizanesla, lahko si le želimo, da bo v prihodnje do nas bolj prizanesljiva. Nuša Matuc

Zahvala

Rada bi se zahvalila vsem, ki ste mi pomagali. Posebej se zahvaljujem družini Bylygbashi, ki mi je takoj, kljub lastni ogroženosti, nesebično priskočila na pomoč, županu Francu Mužiču in Andreju Colji s civilne zaščite Dobrovo za organizacijo, gasilcem gasilske enote Dobrovo za hitro pomoč in RTV Slovenija za poročanje o dogodku. Klub nesreči, ki me je prizadela, mi je toplo pri srcu, ker vem, da imam okrog sebe ljudi, ki v stiski radi pomagajo. Vida Maraž Poletje 2013 / Briški časnik / 29


Dogodki

14. Praznik rebule in oljčnega olja

In rebula veritas Dovolil sem si malo predelati latinski pregovor in upam, da mi bo odpuščeno. V Višnjeviku smo namreč v dneh že 14. Praznika rebule in oljčnega olja zaskrbljeno zrli v nebo in spremljali vse mogoče vremenske napovedi. Vendar se nismo vdali, nekako nismo verjeli, da bi nam vreme popolnoma onemogočilo izpeljati med ljudmi zelo priljubljeno prireditev. In smo zmagali, če se lahko izrazim bolj po športno.

Foto Jernej Medvešček

Foto Jernej Medvešček

Foto Andrej Colja

Foto Jernej Medvešček

Foto Andrej Colja

Vreme nam je res ponagajalo, ampak tega smo letos tako že navajeni. Naši zvesti obiskovalci in tudi veliko novih nas ni razočaralo in so prišli pogledat, kaj je novega pri najstarejših in spoštovanih Brikah – rebuli in oljčnem olju. Letošnji program je bil predvsem v petek nekoliko drugačen, bolj strokoven in zanimiv. V vaškem domu smo prvič izpeljali kulinarično razvajanje z rebulo in oljčnim oljem. Za naše brbončice so pripravili v Ošteriji Žogica okusne in lahkotne jedi, sedem zanimivih kombinacij, ena boljša od druge. Večer je s predavanjem obogatil strokovnjak za zdravo prehrano prof. dr. Marjan Simčič. Seveda je dogajanje potekalo v družbi kraljice rebul Jane Drnovšček in njenih prijateljic, lokalnih vinskih kraljic. Vsaka se je predstavila s svojim vinom in zraven so bile še rebule vaških vinarjev in Vinske kleti Goriška brda. Kar težko je bilo prekiniti veselo vzdušje in se preseliti

Poletje 2013 / Briški časnik / 30


Dogodki

14. Praznik rebule in oljčnega olja na vaški trg, vendar je bila podelitev priznanj najboljšim oljkarjem za njihova olja dovolj dober razlog, da smo to storili. Na ocenjevanju je bilo letos 10 olj in vsa so bila nagrajena, 5 zlatih in 5 srebrnih priznanj, kar ponovno potrjuje kakovost tukajšnjih olj. Sledil je ples z Zarjanom in Martino. V soboto je dež že čez dan tako ponagajal, da je onemogočil nastop mažoretkam OŠ Dobrovo, so pa zato Briški harmonikarji bolj raztegnili svoj meh. Prisotne obiskovalce so pozdravili predsednica Društva ljubiteljev rebule Vera Erzetič, predsednik vaške skupnosti Višnjevik Damjan Koncut ter podžupan občine Brda Joško Zamar. Program je povezoval, zdaj že višnjevska legenda, Egon Ivančič.

Obiskovalci so lahko degustirali oljčna olja in 90 različnih rebul, si ogledali prodajno razstavo domačega peciva, umetniška dela iz gline Ivana Skubina, fotografije preteklih praznikov Jerneja Medveščka, izdelke iz oljčnega olja, zdravilne izdelke iz oljčnih listov in okušali domačo hrano. Najmanjše je zabaval čarovnik Grega. Za zabavo in ples pa so poskrbele Navihanke. Tudi tokrat so nam obiskovalci neskromno zaupali – dobri ste, kar tako naprej, mi pa bomo še prišli, ker nam je v Višnjeviku lepo. Vsem obiskovalcem se zahvaljujemo za obisk, in kot vedno obljubljamo, bomo naslednji praznik pripravili še boljši. Davis Prinčič

24. Dobrote slovenskih kmetij

Brici najboljši pri marmeladah in suhem sadju »Slovenija kljub svoji majhnosti že od nekdaj slovi kot kulinarično izjemno pestra država,« pravi minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, ki se je 24. razstave Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju udeležil neuradno. Da je naša dežela kulinarično pestra, pa poskrbijo tudi Brike in Brici, ki pridno ustvarjajo svoje gurmanske mojstrovine. Najvišjo nagrado, znak kakovosti za tretje zaporedno zlato priznanje za isti

izdelek, je prejel Žarko Matuc za suhi kaki. Zlato priznanje za oljčno olje so dobili Jordan Drnovšček, Ivan Jenko in Stanislav Bučinel, bronasto pa Boris Marinič. Aleksij Mavrič je prejel zlato za suhe češnje, Marko Reja in Žarko Matuc pa za suhi kaki. Alenka Drnovšček si je priborila zlato priznanje s figovo marmelado,

Alida Debenjak s češnjevim džemom, Žarko Matuc pa z džemom iz suhega kakija. Srebrno priznanje so prejele Valentina Mavrič za domači kruh, Ana Debenjak za piškote na stroj in Sonja Matuc za marmelado iz hrušk z akacijo ter marmelado iz fig z limono. Vojko Rutar je prejel bronasto priznanje za tropinovec, prunele in briške dateljne. Največ priznanj smo Brici poželi v kategorijah marmelade in suho sadje, saj smo v vsaki prejeli po pet priznanj. Dogajanje so popestrile tudi vinske kraljice iz vse Slovenije, seveda ni manjkala naša kraljica rebule Jana Drnovšček. »Veliko let že dajemo naše izdelke na to ocenjevanje, zato sem se vabila ptujske vinske kraljice in organizatorjev zelo razveselila. Lokalne vinske kraljice ter slovenska vinska kraljica smo priredile tudi degustacije kraljičinih vin, tako da so imeli obiskovalci možnost okušati naša vina in se tako bolje seznaniti z vsemi tremi vinorodnimi deželami,« je dogajanje na Dobrotah slovenskih kmetij opisala Jana. Iz uredništva vsem nagrajencem iskreno čestitamo in jim želimo še veliko kulinaričnega ustvarjanja!

Tekst in foto Nuša Matuc

Projekt UELIJE II

Nakup polnilne linije Občina Brda je v okviru projekta UELIJE II kupila stroj za stekleničenje oljčnega olja od italijanskega proizvajalca. V projektu UELIJE II, Oljčno olje – simbol kakovosti na čezmejnem območju, sofinanciranem v okviru 2. javnega razpisa Programa čezmejnega sodelovanja ItalijaSlovenija 2007–2013, je briška občina vodilni partner. Projekt traja od 1. 9. 2011 do 31. 8. 2014, torej 36 mesecev. Stroj za stekleničenje je pravzaprav polavtomatska polnilnica z navojnim zapiralnikom za jedilno olje. Njegova vrednost je 11.400 evrov (brez DDV). V ceno je zajet tudi prevoz z montažo, tehnični prevzem in inštrukcije za osebje. Iz omenjenega razpisa je občina dobila velik del sredstev za pokritje te investicije, nekaj pa je morala primakniti tudi sama. Goran Simčič

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

Ministero dell’Economia e delle Finanze

Poletje 2013 / Briški časnik / 31


Dogodki

Osebe z avtistično motnjo

Oče in hči, Zarjan in Martina Kocina, si želita, da bi jima vsaki dve leti uspelo organizirati dobrodelni koncert, kot je bil 7. aprila. Življenje ju, kot pravita, samo pripelje do ljudi, ki v danem trenutku najbolj potrebujejo na ta način pridobljena sredstva. Tokrat je bil izkupiček koncerta, ki je bil 7. aprila v dvorani Vinske kleti Goriška brda, namenjen izobraževanju strokovnega kadra, ki bo lahko tako bolje pomagal osebam z avtistično motnjo. Civilna iniciativa, katere pobudnika sta Ana Turk in Dejan Passoni, starša otroka z avtizmom, pa je bila tako odmevna, da se je akcija širila na širšo skupnost in dobila različne oblike in dolgoročne razsežnosti. Avtizem je vseživljenjska razvojnonevrološka motnja, za katero so značilne težave pri socializaciji, interakciji z drugimi ljudmi in občutljivostjo čutov, zato te osebe zaznavajo svet drugače od večine, se nanj drugače odzivajo in ga drugače interpretirajo. Osebe z avtizmom in njihovi najbližji potrebujejo stalno strokovno podporo, ki je na Goriškem primanjkuje. Zato so sredstva še kako dobrodošla, saj omogočajo izobraževanje strokovnega kadra različnih profilov – vzgojiteljev, učiteljev, specialnih pedagogov, logopedov in delovnih terapevtov. Po ocenah organizatorjev se je dobrodelnega koncerta udeležilo približno sedemsto ljudi, med njimi tudi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, in v popoldnevu druženja ob dobri glasbi se je zbralo 5.671 evrov. Direktor Zdravstvenega doma Nova Gorica Marjan Pintar je obljubil, da bo plačal šest urno predavanje o avtizmu, namenjeno delavcem v zdravstvu. Račun pa je tudi po koncertu ostal odprt do Praznika češenj in se je na njem zbralo vsega skupaj 6.820 evrov. Mesec dni po dobrodelnem koncertu je bila v Kulturnem centru Mostovna v Novi Gorici še dobrodelna plesna zabava z elektronsko glasbo pod geslom Oči za avtizem, na kateri se je zvrstilo šest didžejev. Svoj delež pa so pridali še sodelavci Mostovne, ki so se odrekli honorarju. Tako se je zbralo še dodatnih 2.400 evrov. Zaključek obširne in odmevne akcije je bil na Prazniku češenj v nedeljo, 2. junija, z otroškim bazarčkom z igračami, Poletje 2013 / Briški časnik / 32

Foto Andrej Colja

Dobile bodo svoj glas

ki so jih darovali vrtčevski otroci in šolarji OŠ Dobrovo, prodajo vin briških vinarjev in dražbo športnih dresov briških športnikov. Povabilu so se odzvali tudi slikarji in glasbeniki. Glasba je glavni imenovalec te zgodbe, ki se je v jazzovskih in popularnih notah zaobjela v celoto s koncertom Martine Kocina s Frankom Reja in vokalne skupine Kresnice ob kitarski spremljavi Dinka Hrabrića. Zbranih je bilo dodatnih 400 evrov. Iz te civilne iniciative se je pokazala potreba po ustanovitvi društva za pomoč osebam z avtizmom OKO. Društvo deluje regionalno, hkrati pa skuša povezati že obstoječa društva na področju Slovenije; zavzema se za večji vpliv na delo državnih inštitucij, za sodelovanje s strokovno javnostjo in s tem boljšo organizacijo pomoči otrokom z avtizmom ter staršem oz. skrbnikom teh otrok. Novonastalemu društvu OKO je družba HIT z donacijo namenila dodatnih 1.000 evrov. Ljudje včasih zmoremo več, kot si mislimo, zmoremo več, kot si upamo, in tako se je civilna iniciativa, ki se je začela med štirimi zidovi družine v Kojskem, širila na celotna Brda, na Goriško in, upajmo, na celotno Slovenijo.

Skupaj se je doslej zbralo kar 10.620 evrov Vabilu na dobrodelni koncert 7. aprila se je odzvala tudi dr. Marta Macedoni Lukšič, nekdanja vodja ambulante za avtizem iz Pediatrične klinike v Ljubljani, sedaj vodja Inštituta za avtizem. Civilno iniciativo iskreno pozdravlja, povezala je ključne akterje na področju zdravstva na Goriškem in v okviru Inštituta za avtizem prevzela vlogo načrtovanja in izvajanja

programa izobraževanja strokovnega kadra tako s področja zdravstva kot šolstva in tudi kasnejše supervizije. V programu izobraževanja, kot je načrtovan za Goriško, vidi možnost vzorčnega modela, ki bi se z Goriškega prenesel na vso Slovenijo. Posebej za šolnike v Brdih (vzgojiteljice in učiteljice v prvi triadi OŠ) septembra organizirano predavanje vzgojiteljice Vesne Žerjal in prof. defektologije Vesne Strnčnik iz portoroškega Centra za razvoj sluha in govora, dveh strokovnih delavk z bogatimi izkušnjami z delom z otroki z avtizmom. Junija je že bilo 9 vzgojiteljic in učiteljic OŠ Dobrovo na izobraževanju metode DIR floortime, za katero se je odštelo 135 evrov. Da bi ugotovili, kako se težave odražajo na posameznih otrocih, nam pojasnjuje Ana Turk, je najprej potrebno poglobljeno razumevanje motenj avtističnega spektra (v nadaljevanju MAS), šele nato se lahko uspešno vpeljejo potrebne strategije, ki omogočijo otroku napredovanje in učenje. Zaradi raznolikosti otrok in njihovega povsem drugačnega razumevanja in zaznavanja sveta strokovni delavci kljub nekaterim specializiranim izobraževanjem pogosto ne zmorejo pridobljenega znanja prenesti v prakso ali pa pri tem delajo napake, posledica pa je neuspešnost. Turkova nadaljuje, da strokovni delavci, ki delajo z otroki z MAS, pogosto izražajo potrebo po superviziji in konzultaciji. Zato želijo v društvu OKO pripraviti program podpore strokovnim delavcem, ki delajo z otroki z MAS na OŠ Dobrovo, tako v šoli kot tudi v vrtcu. Ana Turk se s sodelavci dogovarja za program konzultacij za briške šolnike, in sicer z Majo Škrubej Novak, strokovnjakinjo za


Dogodki

­

Osebe z avtistično motnjo se začele, pritegnile pozornost državnih ustanov, da bi osebe z avtistično motnjo končno dobile svoj glas. V uredništvu Briškega časnika jim to z vsem srcem želimo. Monika Prinčič

Praznik v Medani

Foto Andrej Colja

Mladi postavili lep mlaj avtizem, ki ima mnoga znanja, pridobljena v okviru Centra društva za avtizem ter licence iz tujine s področja dela z osebami z MAS, predvsem pa ima na tem področju dolgoletne izkušnje z delom z otroki, mladostniki kot tudi odraslimi. Ana Turk in njen partner Dejan se iskreno zahvaljujeta Patriciji Pirih, Neji Cernatič, Magdi Jančič, Dragici Kodermac, Juretu Poši, Zarjanu in Martini Kocina, Občini Brda, vrtcu in šoli OŠ Dobrovo, Osnovni šoli Kozara Nova Gorica, Motoklubu Brda, briškim potapljačem Subrda, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dobrovo, Vinski kleti Goriška brda, Ivu Saksidi in Saški Jug, vsem glasbenikom, slikarjem,

športnikom, vinarjem, sponzorjem, medijem, ki so akcijo podprli in sploh vsem, ki so sodelovali pri realizaciji tako pomembnega projekta. Menita, da je pri tem najpomembneje, da so se Brici in Brike odzvali v tako velikem številu. Prav množičen obisk koncertov in drugih prireditev je gonilo za naprej, saj je zainteresiranost lokalne skupnosti dala vedeti ljudem na odgovornih položajih, tistim, ki odločajo o usodah teh otrok, da je treba nekaj narediti. Društvo za pomoč osebam z avtizmom OKO si želi biti v podporo vsem, ki so kakor koli vključeni v svet avtizma. Ustanovni člani društva si želijo, da bi vsa ta prizadevanja in dejavnosti, ki so

Praznik v Medani se je začel 26. aprila s postavitvijo mlaja oziroma meja, kot mu pravijo domačini. Mladina se je že dan pred praznikom zbrala in poiskala najvišji bor in nabrala bršljan. Vztrajnost in marljivost sta bili poplačani že pred polnočjo, ko so mladi uspeli postaviti mlaj. Na predvečer so v vaški dvorani odmevali tudi domači glasovi, saj je bila tradicionalna revija briških pevskih zborov z gosti iz Matuljev, ki je zbrane dvignila na noge. Praznik se je v soboto zjutraj začel s pohodom po briških gričih. Vreme ni bilo naklonjeno ne pohodnikom ne nastopajočim na popoldanski prireditvi, ki je bila kar v vaškem domu. Sodelovali so MPZ Ludvik Zorzut in Pihalni orkester Brda. Po prireditvi so na trg v Medani položili venec. Nuša Kristančič

Obisk ruske delegacije

Spoštujmo žrtve, ki so za mir dale življenje

V okviru praznovanja 9. maja, ruskega dneva zmage, ki je njihov najpomembnejši praznik, je v Brda prišla Layla Plieva, tretja sekretarka Veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji. V Brdih jo je sprejel Žarko Kodermac, predsednik krajevne organizacije.

9. maj praznujejo kot dan zmage nad nacizmom in fašizmom. Tega dne leta 1945 se je v Evropi uradno končala druga svetovna vojna, ki je trajala 6 let in 1 dan. Ob tej priložnosti se predstavniki ruskega veleposlaništva namenijo na spominska obeležja po Sloveniji (51 spomenikov) in položijo vence ruskim žrtvam, ki jih je v drugi svetovni vojni bilo okrog 25 milijonov. Dva takšna spomenika imamo tudi v Brdih, v Kojskem in Hruševlju. Srečanje organizirajo Veleposlaništvo Ruske federacije v Sloveniji z Občino Brda, VS Neblo in VS Kojsko ter Krajevna organizacija združenja borcev za vrednote NOB Brda in Zveza veteranov vojne za Slovenijo Brda. Layla Plieva in Žarko Kodermac menita, da je zelo pomembno ohranjati spomin in spoštovati žrtve druge svetovne vojne, ki so življenje izgubile daleč od doma in se borile za mir tudi na naših tleh. V ta namen so posneli dokumentarni film, katerega del so pred kratkim predvajali na veleposlaništvu v Ljubljani. V film so vključene tudi izjave Bricev, ki so tisti čas doživeli, to so Korado Sirk, Stanko Srebrnič, Vilma Terčič in Vili Mišigoj. Dokumentarni film si bo mogoče ogledati v Novi Gorici. Na naših tleh so življenje izgubili ljudje, ki se niso borili le za lastno zemljo, borili so se ljudje, ki so verjeli v mir in zanj dali življenje. Spoštujmo vse padle in spomin nanje. Silvestra E. B. Saffigna Foto: Zoran Zlobec Poletje 2013 / Briški časnik / 33


Dogodki

Rebolium – rebula skozi čas

Promocija vinske sorte in teritorija Na gradu Dobrovo je bila 10. maja osrednja prireditev v okviru čezmejnega projekta Rebolium – rebula skozi čas, ki se je je udeležilo več kot 200 povabljencev (vinarjev, predstavnikov državnih in nevladnih organizacij, lokalnih oblasti, vinskih poznavalcev in novinarjev). Nosilec projekta je družba Sinefinis (vodita jo Matjaž Četrtič in Robert Prinčič, vinarja iz slovenskega in italijanskega dela Brd) v sodelovanju z Vinsko kletjo Goriška brda, Občino Brda, Goriškim muzejem in ZTKMŠ-jem Brda.

Ta zveneča kuharska imena so tudi sodelovala v pogovoru na temo Rebula v kulinariki, ki sta ga moderirala vinska pisca in poznavalca Stefano Cosma in Toni Gomišček. Ob tej priložnosti so v prostorih muzejske zbirke gradu Dobrovo odprli še razstavo avtorice Tanje Gomiršek Rebula – med tehnologijo in sorto, ki bo na ogled do jeseni, na temo rebule pa je bila izdana tudi strokovno-promocijska knjižica. Na dogodku je predsednica Društva ljubiteljev rebule Vera Erzetič predstavila Praznik rebule in oljčnega olja, ki ga prirejajo v sodelovanju z Vaško skupnostjo Višnjevik, letos že štirinajstič zapored. Širši cilj projekta Rebolium – rebula skozi čas je promocija rebule in teritorija. Bolj specifičen cilj pa je analiza potenciala blagovne znamke rebula in možnosti za njeno zaščito. Rebolium – rebula skozi čas je tako primer dobre prakse sodelovanja vinarjev z obeh strani meje in lokalnih oblasti v želji po razvoju tega obmejnega, raznolikega in zanimivega področja, katerega skupni imenovalec je prav sorta rebula. Marjana Simčič Humar

Vipolže

Foto Andrej Colja

Postavitev mlaja V Vipolžah so v torek, 30. aprila, ponovno pripravili veselico na »komunskem placu« sredi vasi. Potekala je že tradicionalna postavitev mlaja. Dogodka se je udeležilo

Foto Andrej Colja

veliko vaščanov, ki so ob prijetni glasbi rajali pozno v noč. G. S. Na posvetu Rebula skozi čas je zgodovinarka Tanja Gomiršek predstavila zgodovino pridelave rebule ter njen vpliv na blagostanje lokalnega prebivalstva, o enoloških značilnostih sorte je spregovoril enolog Darinko Ribolica iz Vinske kleti Goriška brda, etnolog Janez Bogataj se je posvetil promociji teritorija s pomočjo rebule, italijanski agronom, enolog in vinski pisec Claudio Fabbro pa je primerjal rebulo in glero (prosecco) kot zgodbo o uspehu. Bogatemu teoretičnemu delu je sledila še pokušnja rebule različnih tipologij iz Brd, Collia in Vipavske doline. Vse to v navezavi s kulinaričnimi mojstrovinami, ki so jih na temo Rebula v kulinariki pripravili priznani kuharski mojstri iz Slovenije in Italije: Janez Bratovž (restavracija JB, Ljubljana), Andrea Canton (La Primula, San Quirino, Pordenone), Gabriella Cottali Devetak (Lokanda Devetak 1870, Vrh svetega Mihaela), Tadej Gašparin (restavracija Pikol, Nova Gorica), Alessandro Gavagna (Pri lovcu – Al Cacciatore, Subida), Ana Roš (restavracija Franko, Staro selo), Marco Roverato (La Montechia, Selvazzano Dentro, Padova), Ami Scabar (restavracija Scabar, Trst). Poletje 2013 / Briški časnik / 34


SVOJE STORITVE VAM NUDIJO:

Najboljše učence sprejel župan

Župan Franc Mužič je 20. junija sprejel učence, ki so med devetletnim osnovnim šolanjem najbolj prispevali k ugledu Osnovne šole Dobrovo, in jim čestital. To so: Maja Zuljan, Špela Gabrijelčič, Petra Sirk, Zala Majhenič, Nina Štanfel,

Tadej Markočič, Vid Zuljan, Matjaž Bizjak, Lucija Drnovšček, Matija Kren, Nika Lap, Dominik Rusjan, Manca Kumar, Jan Jakončič, Nika Saksida, Kaja Markočič. Mateja M.


Dogodki

Proslava pri Peternelu

Krepimo bratstvo v skupni evropski domovini

Foto Andrej Colja

Foto Andrej Colja

Občina Brda, KO ZB za vrednote NOB iz Brd, ZVVS Brda in Območno združenje za vrednote NOB Nova Gorica si prizadevamo, da na iskren in spoštljiv način obeležujemo spomine na skupen boj partizanov in garibaldincev proti nacistom. Počastili smo tudi spomin na žrtve pri Peternelu.

Podpredsednik ANPI-VZPI Videmske pokrajine in predsednik sekcije Čedad Elio Nadalutti je opozoril na nacistično dejanje, ki je bilo uperjeno proti italijanskim in slovenskim partizanom, ter nadaljeval, da moramo kot evropsko ljudstvo spoštovati lastno in tujo kulturo, zgodovino, tradicijo ter skupaj ustvarjati združeno Evropo kot skupni dom. To moramo storiti iz spoštovanja do padlih, ki se jih danes spominjamo. Zgraditi moramo Evropo, ki temelji na spoštovanju različnosti in na pozitivnih vrednotah. Tudi slavnostni govornik prof. dr. Jože Pirjevec je menil podobno. V kontekst skrajnega nasilja, katerega simbol je bila tržaška Rižarna, je treba umestiti tudi tragedijo, ki se je danes

spominjamo. Nemci so po spopadih z BBO in italijanskimi partizani iz maščevanja storili ta zločin. Govornik je prepričan, da smo se Slovenci šele z oboroženim odporom, najprej na Primorskem s Tigrovskim gibanjem, nato z OF, zares umestili med evropske narode kot zgodovinski osebek, sicer bi o nas in naših mejah odločali drugi. Dejstvo, da so se v Brdih proti Nemcem skupaj borili slovenski in italijanski partizani in da je med enimi in drugimi prišlo do bojnega bratstva proti skupnemu sovražniku, je toliko bolj pomembno, saj kaže smer, v katero moramo iti tudi danes v združeni, skupni evropski domovini. S svojimi organizacijskimi in vojaškimi sposobnostmi smo se izkazali v vojnem času. V krizi, v kateri smo skupaj z Evropo, ne pozabimo na to dragoceno dediščino naših dedov in očetov. Spomin na dogodek pri Peternelu smo počastili z ustreznim kulturnim programom, v katerem so nastopali Pihalni orkester Brda, združeni pevski zbori Brd, recitatorji OŠ Dobrovo ter Žana in Mija, pevka Martina z očetom Zarjanom in člani Planinskega društva Brda. Hvala praporščakom, gasilcem, VS Neblo in organizatorjem ter mnogim neimenovanim, ki so pripravili to srečanje. G. Kodermac

”Narod, ki se ne bori za svobodo, te svobode ni vreden.”

Spomin na pogum in odločnost V nedeljo, 19. maja, sta bili letošnji spominski slovesnosti v spomin na tragične dogodke 22. maja 1944 v Brdih. Zaradi neugodnega vremena je bila v Cerovem prireditev v domu VS Cerovo in dvorani Vinske kleti Goriška brda. V CEROVEM je bil slavnostni govornik Anton Velikonja, član Izvršilnega odbora območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Povzel je dogajanje tistega najbolj tragičnega dne med 2. svetovno vojno v Brdih in izpostavil pogum, odločnost in moč, ki so ga ljudje kljub žrtvam, strahotam in terorju zmogli do dokončne osvoboditve. »Narod, ki se ne bori za svojo svobodo, te svobode ni vreden,« je zaključil govornik in predlagal minuto molka v počastitev spomina na ustreljene talce in dijaka – upornika Mirka Brezavščka. Delegacija ZB je k spomeniku odnesla venec. Kulturni program so izvedli: Pihalni orkester Brda z dirigentom Boštjanom Vendraminom, Moški pevski zbor Srečko Kumar pod

umetniškim vodstvom Aleksandra Sluge in otroci POŠ Kojsko pod mentorstvom Klare Simčič. Tekst in foto M. Beguš Poletje 2013 / Briški časnik / 37


Dogodki

Mladinska pobuda Brda smo mladi

ŠtikuliŠtakuli nudi mladostno zagnanost Danes smo mladi vse dlje časa. Ne samo zato, ker bežimo pred starostjo, kot da bi bile gube sramota, temveč tudi zato, ker nas sistem sili v vse daljše obdobje »zajedavskega« življenja pri starših. Naslov briške mladinske pobude Brda smo mladi pa noče poudariti nobenega od teh dveh zornih kotov. Kriči in opozarja na naš potencial. Ne, ne bomo se smilili sami sebi in tarnali, da je mladina v Brdih spregledana. Z drobnim korakom smo želeli pokazati, da smo pravzaprav še kako dejavni in sposobni. Čas nas sili, da se moramo za svoje mesto boriti in se stalno dokazovati, bolj kot so se morali mladi prejšnjih generacij. Boljšega vodila, kot je Gradnikova pesem z naslovom Mladini, ne bi mogli najti: Ruši smelo vse ograde, če za svoje sile mlade nimaš več prostora. A ograda je opora za snovanje in posest: zopet druge si postavi, samo v večji še širjavi, da še več bo k tebi cest in še več nad tabo zvezd. Da bo nad nami še več zvezd, smo iz čiste dobre volje in brez dobička prostovoljno oblikovali štiridnevno dogajanje od 24. do 27. maja. Tako kot pove ime idejnega vodje Društva mladih za mlade ŠtikuliŠtakuli, smo ustvarjali mladi za naše vrstnike in mlajše. Veseli pa smo bili tudi vseh starejših, ki smo jih vztrajno vabili, da nam prisluhnejo in sprejmejo delček naše kulture. V petek in soboto popoldne so se zvrstile glasbene, likovne in plesne delavnice za otroke, ki so jih oblikovali Mladinski pihalni orkester, Martina Kocina, Miha Ivančič, ŠtikuliŠtakuli in Lili Grudina. Glasbeniki so ponudili raznolik program. Mladina je tista, ki si mora upati z rockom Sunshine tripa ali z melanholično mešanico rockovskih podžanrov kojščanske Nenie. Vsak, ki želi rušiti in graditi na novo, mora najprej poznati pravila in preteklost. Tako je tudi v glasbi. Z nostalgijo na vinilkah nam je postregel Rok Peršolja, s klasično glasbo Ingrid Mačus. Nekje je treba tudi začeti in z veseljem

Dobrodelnost v Šmartnem

smo prisluhnili uspešnim glasbenim začetkom učencev briške godbeniške šole. V Brda vsekakor vodi veliko cest, tudi tista, ki pelje do zagnane skupine mladih filmarjev. Ples mladine je naslov prvega briškega igranega filma po scenariju Matjaža Ščurka. Z Matejem Srebrničem, ki je prispeval avtorsko glasbo, Tino Rebec in Polonco Bregantič so želeli poudariti glavno sporočilo: »Svoboda za izražanje misli naj bo vsakemu podana in tudi kraj, kjer mu bo misel priznana!« O prostoru in izražanju mladih v Brdih je tekla beseda na omizju Brda skozi oči mladih, ki jo je skrbno zasnovala Sanja Ribolica. S predsednico Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Ariano Suhadolnik, ravnateljico osnovne šole Vesno Filej ter predstavniki mladih Nejcem Erzetičem (Mladinsko društvo Neblo) in Žigo Konavcem (Mladinsko kulturno društvo – klub Strelišče Dobrovo) so razpravljali o perspektivi mladih. K živosti debate je prispevalo tudi občinstvo. Obiskovalcem Šmartnega smo v soboto, ko je vzporedno potekala tudi prireditev Dnevi odprtih kleti, ponudili zanimivo tržnico ročnih izdelkov. Ustvarjalce iz različnih koncev Slovenije je zbrala Polonca Bregantič. Unikaten nakit sta predstavili tudi Briki Neja Močnik in Barbara Kožlin. To je bil naš prispevek, ker verjamemo, da smo mi briška prihodnost. Kultura je morda za delavnega Brica res včasih nepotrebna, a vendar dokazujemo znova in znova, da je njena raven na vseh področjih višja. Le mladinska kultura bledi. Kultura namreč ne vznikne samo v umirjeni skupini zrelih ljudi. Kultura je tudi neizkušeno in naivno poizkušanje mladih. Vse to ni nepotrebno, kajti brez kulture ni identitete in brez te ni naroda. Mladi Brici nočemo slediti našim vrstnikom, ki si srečo iščejo na tujem. Ponujamo svojo zagnanost in mladost domači zemlji. Naj Brda ostanejo mlada zaradi veselja in upanja. Tega ne manjka našim nonam in nonotom. Ohranimo v sebi to tudi mi. Društvo mladih za mlade ŠtikuliŠtakuli

Stari Gori izročili zbrana sredstva Spomladi so vaščani Šmartnega obiskali oddelek za invalidno mladino v Stari Gori, da bi Fundaciji Vrabček upanja uradno predali sredstva, ki so jih zbrali z razstavo jaslic decembra 2012 in januarja 2013 v Briški hiši. Bolne otroke so obiskali Elvira Markočič, glavna pobudnica in avtorica jaslic, Mileva Simčič in Zdravko Lenardič, pri pripravi jaslic pa so sodelovali še drugi vaščani. S prostovoljnimi prispevki več kot 1000 obiskovalcev iz Slovenije, Avstrije, Italije in Nemčije so zbrali kar 1.800 evrov. Pobudnica Elvira Markočič je ob tej priložnosti povedala: »Že sedaj nas sprašujejo, ali bodo jaslice tudi prihodnje leto. Nameravamo jih še pripraviti, in to še večje in še lepše. Tudi mi bi radi po svojih močeh pomagali bolnim otrokom«. Šmartencem se je za zbrana sredstva zahvalil dr. Jurij Karapandža. Foto in tekst Marjana Simčič Humar Poletje 2013 / Briški časnik / 38


Dogodki

OZVVS Brda

Brda, društvom Sever, OZVVS Kanal, Ajdovščina-Vipava, TolminIdrija, Območnim združenjem slovenskih častnikov (OZSČ) Nova Gorica, Slovensko vojsko. Udeležujemo se spominskih slovesnosti in komemoracij v Brdih in zunaj. Sodelujemo pri

Ožje vodstvo OZVVS Brda 2013 v prostorih društva na Dobrovem. Na fotografiji sekretar Jože Abramič, predsednik Mitja Močnik in podpredsednik Zoran Zlobec. (foto Milena Beguš)

Zaključno srečanje članov OZVVS Brda v dvorani na Humu skupaj s partnerji 15. decembra 2012. (Foto Mitja Močnik) dvigu zastave na Sabotinu, ki ga junija in decembra izvaja OZVVS Veteran Nova Gorica. V skrbi za družabnost smo organizirali izlet na Obalo, kjer smo si ogledali vojaško ladjo Triglav 11, in novoletno srečanje članov s partnericami na Humu. Za svoje člane in simpatizerje smo izdelali setveni koledar za leto 2013. Dostojno se poslovimo od naših preminulih članov. Kaj ste zapisali v program dela za leto 2013 in kaj bi posebej izpostavili?

Delegacija OZVVS Brda na svečanosti v Cerovem. (Foto Dušan Matjac)

Prapori na svečanosti na Sabotinu 25. junija 2012. (Foto Jože Abramič) Po letu, ki je zahtevalo veliko dela v zvezi z ustanavljanjem, se bomo bolj posvetili aktivnostim, ki so že zapisane za leto 2013 v okviru Zveze: udeležba na veteranskih igrah, pohod na Triglav, udeležba na slovesnosti ob dnevu zastave na geometrijskem središču Slovenije in drugo. Tudi sicer je letni program dela usklajen s programom dela krovne organizacije – ZVVS. Vsebuje socialni in zdravstveni program, ohranjanje zgodovinskih izročil in domoljubja, skrb za spominska obeležja in vojna grobišča, mednarodno dejavnost, informativno, publicistično in založniško dejavnost ter skrb za racionalizacijo stroškov. Na tem je osnovan tudi letni načrt OZVVS Brda. V letošnjem programu dela OZVVS Brda pa bo zagotovo najbolj svečan dogodek 30. maja ob 17. uri na gradu Dobrovo, ko bomo opravili svečano dejanje – razvitje prapora OZVVS Brda in s tem zaključili z aktivnostmi v zvezi s samostojnostjo. S 1. septembrom bo naša pisarna imela svoj urnik, in sicer vsako prvo soboto v mesecu od 8. do 10. ure. V tem času bodo naši člani lahko dobili različne informacije v zvezi z aktivnostmi Zveze oziroma če bodo potrebovali nasvete pri reševanju težav. Sodelovali bomo pri ureditvi poti miru iz 1. svetovne vojne na območju občine Brda. V imenu vodstva in članov se zahvaljujemo vsem, ki so nas podpirali in pomagali pri aktivnostih ob ustanavljanju OZVVS Brda z željo, da bi ostalo dobro sodelovanje tudi v prihodnje. To so polkovnik Srečko Lisjak, predsednik OZVVS Veteran Nova Gorica, Občina Brda, Vinska klet Goriška brda, Nova KBM, d. d., Nova Gorica, TRINE, d. o. o., Neblo, Adriatic, d. d., Nova Gorica, Laborplast, d. o. o., Nova Gorica in drugi posamezniki. M. Beguš Foto arhiv OZVVS Brda Poletje 2013 / Briški časnik / 39


Dogodki

OZVVS Brda na samostojni poti

Svečano razvitje prapora

Foto Andrej Colja

Zadnje dejanje na poti do samostojnosti OZVVS Brda je bilo v okviru praznika Občine Brda v petek, 31. maja, v viteški dvorani dobrovskega gradu. Prisotni so bili predstavniki in praporščaki OZVVS Ajdovščina-Vipava, Cerkno-Idrija, Gornje Posočje, Kanal, Veteran Nova Gorica, Policijskega veteranskega združenja Sever, krajevnih organizacij in Združenja borcev za vrednote NOB Dobrovo, Kojsko in Medana.

Borci za vrednote NOB Kojsko

Zahvalili so se s priznanji Občni zbor Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Kojsko je bil v nedeljo, 17. marca, v domu VS v Gornjem Cerovem. Odprl ga je Danilo Bašin, predsednik omenjene krajevne organizacije, ter po uvodnem pozdravu podal poročilo o delu v preteklem letu in program aktivnosti in prireditev za leto 2013. Med zbranimi so bili župan Franc Mužič, Rino Velikonja, podpredsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB in predsednik Pokrajinskega sveta Zveze borcev za Severno Primorsko, Žarko Kodermac, predsednik KO ZB Dobrovo, Zvezdan Mikulin, predsednik KO ZB Medana, Klara Simčič, učiteljica POŠ Kojsko, in Gregor Simčič, predsednik LD Sabotin. Zbor so pozdravili in nagovorili Rino Velikonja, Franc Mužič, Žarko Kodermac in Zvezdan Mikulin. KO ZB Kojsko se je s priznanjem zahvalil Mirki in Kazimirju Pahorju, ki sta odstopila zemljišče za prestavitev obeležja prvi briški četi pri lovski koči na Sabotinu, in Lovski družini Sabotin za pomoč pri prestavitvi in spominski svečanosti ob tem. Podružnični osnovni šoli Kojsko so izročili priznanje za dolgoletno sodelovanje na proslavah in komemoracijah. Učiteljici POŠ Kojsko Klari Simčič pa so podarili knjigo Vstala Primorska si v novem življenju za dolgoletno pripravo in izvajanje kulturnih programov na prireditvah te organizacije. Priznanja je imenovanim izročil župan Franc Mužič, ki jim je čestital in se jim zahvalil. M. Beguš Poletje 2013 / Briški časnik / 40

Foto Andrej Colja

Predsednik OZVVS Brda Mitja Močnik je v svojem nagovoru pozdravil predsednika ZVVS generala Ladislava Lipiča, častnega predsednika ZVVS in predsednika OZVVS Veteran Nova Gorica polkovnika Srečka Lisjaka, sekretarja ZVVS Mitjo Jankoviča, predsednika PO severne Primorske in predsednika OZVVS Kanal Jožeta Veluščka, župana Občine Brda Franca Mužiča, člana Svetovnega slovenskega kongresa iz zamejstva Marjana Terpina in Maria Muto, predsednike območnih veteranskih združenj Gornje Posočje Metoda Lebana, IdrijaCerkno Marka Mikuža, sekretarja Ajdovščina-Vipava Jožka Člekoviča, podpredsednika Policijskega veteranskega združenja Sever severne Primorske Marjana Sivko, predsednike KO ZB za vrednote NOB iz Brd Žarka Kodermaca, Danila Bašina in Zvezdana Mikulina. Z minuto molka so se poklonili spominu na preminule člane OZVVS Brda. General Ladislav Lipič je v svojem nagovoru čestital novi organizaciji in ji zaželel uspešno delo. Poudaril je, da je do te odločitve prišlo na primeren način, v soglasju z vodstvom OZVVS Veteran Nova Gorica, v okviru katere je prej delovala briška sekcija. Zahvalil se je vsem, ki so v tem procesu sodelovali. Prisotne je pozval, da s podpisom podprejo zahtevo, da se v Zakon o vojnih veteranih vrne, kar je bilo zaradi krize veteranom odvzeto. Župan Franc Mužič je menil, da je odločitev briških veteranov za samostojno OZVVS logična posledica tega, da je občina Brda zaokroženo in specifično območje. Izrazil je zadovoljstvo, da so briški veterani prisotni na vseh spominskih slovesnostih in da dobro sodelujejo s KO ZB Brda. »Z razvitjem prapora pa je letošnjemu občinskemu prazniku dodan še poseben pečat. Želim vam veliko uspeha in dobrega sodelovanja s sosednjimi veteranskimi organizacijami,« je svoj nagovor sklenil župan. Ob tej priliki sta predsednik Mitja Močnik in sekretar Jože Abramič podelila zahvalne listine posameznikom in organizacijam, ki so podprli delovanje in razvoj društva. Prejemniki so Občina Brda, Goran Marinič, s. p., A-market, Trine, d. o. o., Nova KBM, d. d., Adriatic, d. d., Avrigo, Vinska klet Goriška brda, Laborplast, d. o. o. Sledilo je razvitje prapora OZVVS Brda. To dejanje je opravil general Ladislav Lipič, ki je prapor razvil in ga predal predsedniku Mitji Močniku, ta pa ga je izročil praporščaku OZVVS Brda Borisu Simčiču. V kulturnem programu so sodelovali: Kaja Markočič in Dominik Rusjan z recitacijama ter Aleks Vuga in Jure Korenjak, učenca glasbene šole Pro musica Dobrovo, v spremstvu učitelja Radovana Kokošarja. Moderatorka programa je bila Andreja Benedetič. M. Beguš


­

Dogodki

Kapelnica 1924

Pust in kres na Humu

Tajni zbor proti zatiranju Dogodka, ki povezujeta ljudi Kapelnico v Šmartnem in na Vrhovlju praznujejo na nedeljo po veliki noči. Gre za tradicijo, ki ima korenine v daljni preteklosti. Leta 1924, v času fašizma, pa so Brici doživeli prav posebno kapelnico. Po zapisih tedaj živeče Matilde Markočič, mame Elvire Markočič, ki je te spomine posredovala uredništvu Briškega časnika, povzemamo tedanje dogodke.

Že zelo dolga je tradicija pustovanja in kresovanja na Humu. Pred mnogimi leti je s pustovanjem v vasi ter postavljanjem mlaja začel Dušan Kovač, kasneje pa so navadi za nekaj let opustili, od leta 1992 pa se pustovanje na Humu ni prekinilo.

Luiš Burdinu pri zbiranju bak (iz arhiva Lidije Lipicer)

»Že veliko let je cerkev Matere Božje na Vrhovlju podružnica župnije Šmartno. Ob tej priložnosti so na Vrhovlje romali ljudje iz vseh Brd; po cerkvenem obredu so kupovali kolače in spominke. Po maši in večernicah so ljudje pohiteli v Šmartno, da bi zaplesali na 'brjarjih'. Kot običajno je tudi leta 1924 šel Luiš Burdinu v Kojsko po muziko. Že na Balih so začeli igrati in nadaljevali so do Šmartnega. V času fašizma so bila prepovedana zborovanja in kulturne prireditve. Leta 1924 se je tako na kapelnico tajno zbrala skupina fantov in deklet, skupaj 21 parov, da bi se uprli zatiranju. Dekleta so se oblekla v rdeče bluze in modra krila, na glavi pa so nosila bele rute. Fantje so se oblekli v modre hlače in bele srajce, na prsih so nosili rdeče nageljne. Ko je muzika pričela igrati, je zaplesalo samo teh 21 parov, a zaplesali so kljub navdušenju prisotnih samo dvakrat, saj so med tretjim plesom muziko ustavili fašisti in pričeli loviti pare po vasi. Pri tem so jim pomagali tudi domači fašisti. Čez dobro uro so se mladi zopet zbrali na 'Dolanjem placu' v Šmartnem in zapeli pesem Hej Slovani. Ko so to zaslišali fašisti, so jih zopet začeli preganjati. Ujete so pretepli in zaprli, med njimi so bila tudi dekleta. Novica o tem dogodku se je razširila po Brdih, kar je zelo jezilo fašiste, tudi domače. Slednji so bili namreč zadolženi, da skrbijo za 'red v vasi'. Kapelnica se praznuje še dandanes, vendar tista iz leta 1924 se ne bo več ponovila.« Zapisala pokojna Matilda Markočič, Šmartno (iz arhiva Elvire Markočič) Marjana Simčič Humar

Kot se za pustne maske spodobi, smo Humarji vedno veseli pustarji. Zadnja leta si pustni odbor zamisli temo in nanjo pripravi voz. Veliko vaščanov sledi tej temi, nekateri pa si naredijo svoje, izvirne maske in vsaka je prav posebna ter dobrodošla. Posebnost našega pusta je, da se povorki od hiše do hiše vsako leto pridruži vse več ljudi, ne glede na starost. Veseli nas, da sodelujejo tudi mlade družine z otroki, in zato se za prihodnost našega pusta ne bojimo. Pohvaliti moramo tudi domačine, saj nas na svojih domovih velikodušno sprejmejo, pogostijo in obdarijo. Prav tako že vrsto let dan pred 1. majem tradicionalno postavimo mlaj, zvečer pa zakurimo kres. Pri postavitvi mlaja sodelujejo večinoma moški, ki že nekaj dni prej požagajo bor, ga olupijo, na dan postavitve mlaja pa na vrh pritrdijo še brezo, mlaj polepšajo s trakovi, pomarančami ter seveda s slovensko zastavo, ki ponosno plapola na vrhu mlaja še ves maj. Ženske pripravijo vse potrebno za zabavo in večerjo. Zvečer ob kresu nastane prijetno druženje. Zadnji dve leti smo na kresovanju prešteli več kot sto vaščanov. Na Humu smo na svoja praznika zelo ponosni, zato ju bomo zagotovo negovali in ohranili to tradicijo. Ko pa boste šli skozi Hum na pustno soboto, le poglejte in pozdravite naše pustarje, v maju pa se ozrite v nebo in dvignite pogled proti humarskem mlaju. Humarji Poletje 2013 / Briški časnik / 41


Dogodki

Srečanje 60-letnikov

Sedemnajstega maja se je zbrala prijetna družba, ki je imela skupni imenovalec – na osebni izkaznici letnico 1953. V sproščenem vzdušju so se prepustili gurmanskim užitkom restavracije Venko in dolgo v noč plesali in obujali spomine na dogodke iz šolskih klopi. Silvestra E. B. Saffigna Foto Dani Kristančič

Vinika in Noneta Brda v Šmartnem

Ko se znoči Ko se znoči, se marsikaj zgodi … Tudi nepozabnega. Tako se je v soboto, 15. junija, na zgornjem »placu« v Šmartnem zgodil koncert, na katerem sta nastopila Vokalna skupina Vinika z zborovodkinjo Franko Žgavec in Nonet Brda z umetniškim vodjem Radovanom Kokošarjem. Številnim poslušalcem vseh starosti so pričarali nepozaben pevski večer. Preplet šaljivosti, duhovitosti, poezije, voščil in seveda izbranega pevskega repertoarja sta enkratno izpeljala Karmen Kristančič in Oton Zuljan. Pevska sestava sta se nekajkrat zamenjala na odru, zaključila pa skupaj s Privškovo Nad mestom se dani v priredbi Andreja Koresa. Nekaj pesmi so zapeli ob spremljavi harmonike Dejana Vidoviča, Martina Skubina na sopranskem saksofonu in Klare Bensa na violini. M. Beguš Poletje 2013 / Briški časnik / 42


Dogodki

Društvo upokojencev Kojsko

Novi predsednik Karlo Turk Redni letni občni zbor Društva upokojencev Kojsko, ki je bil 17. marca v dvorani VS v Gornjem Cerovem, je bil tudi volilni, saj je dosedanjim organom društva potekel mandat.

Na dnevnem redu so bila poročila o delu organov društva in finančnem poslovanju v letu 2012 ter okvirni načrt dela za leto 2013; podrobneje ga bo dodelalo novo vodstvo. Zbora sta se udeležila in zbrane nagovorila tudi predsednik PZDU Alojz Vitežnik in župan Franc Mužič. Počastili smo spomin na ustanovitelja in prvega

predsednika DU Kojsko Mirka Gabrijelčiča, ki je preminul v začetku letošnjega leta. Novi upravni odbor bo vodil novi predsednik društva Karlo Turk iz Podsabotina. Za podpredsednico je bila izvoljena Duška Prinčič Domenis, za tajnico Jožica Vončina, blagajničarka ostaja Milena Passoni, ostali člani upravnega odbora so še: Milena Beguš (koordinatorica projekta Starejši za višjo kakovost življenja doma ter vodja komisije za socialna vprašanja), Karlo Passoni (vodja komisije za organizacijo izletov), Vinko Simčič (vodja komisije za šport), Aleksandra Medvešček (vodja komisije za organizacijo prireditev in Mileva Furlan (vodja komisije za organizacijo srečanj). V nadzorni odbor so bili izvoljeni Davorin Koršič, predsednik, ter Slavica Bensa in Kazimir Pahor kot člana. Častno razsodišče sestavljajo Olga Krt, predsednica, člana pa sta Alojz Facchini in Rudolf Jančič. Ob tej priliki je Franka Korenjak poskrbela za postavitev fotografske razstave v dvorani. Posnetke so člani fotografske sekcije pri PZDU posneli v vasi Goče; med njimi uspešno deluje tudi naša Franka, ki se ji za postavitev zahvaljujemo. Po zaključenem občnem zboru so predstavniki Društva za srce in ožilje prisotnim predstavili nov program meritev na arterijah nog. Tistim, ki so želeli, so opravili meritve holesterola in krvnega tlaka. Nekateri pa so se prijavili na pregled arterij, ki je bil v dogovorjenem dopoldnevu v pisarni društva. Za prijetno vzdušje ob druženju in pogostitvi je spet poskrbel naš mladi harmonikar Sebastjan Štekar, ki se rad odzove našemu vabilu. Tekst in foto M. Beguš

Društvo upokojencev Kojsko

Prostovoljke na srečanju v Tolminu Prostovoljci in prostovoljke dru­ štev upokojencev severne Pri­ morske, Dolenjske in Bele krajine, ki delajo v projektu ZDUS-a »Starejši za starejše«, se srečajo enkrat letno. Tokrat je srečanje pripravil DU Tolmin v soboto, 11. maja, v športni dvorani tol­ minskega šolskega centra. Po­ vabljeni so bili tudi predsedniki DU-jev in župani občin, v katerih deluje omenjeni projekt. Povabilu sta se odzvala podžupanja občine Kočevje Lili Štefanič in župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. Po dobrodošlici in sprejemu gostov je sledil kulturni program in pozdravni nagovori Uroša Brežana, župana Občine Tolmin, Stojana Prezlja, predsednika DU Tolmin, Mateje Kožuh Novak, predsednice ZDUS, Jerice Kašca, aktivistke RK iz Idrije, in Dejana Levaniča, državnega sekretarja na MDDSZ.

Bogat kulturni program so oblikovali Folklorna skupina Razor, Duo Bakalina in Vokalna skupina Nepozebnice, ki jo vodi Vera Clemente Kojić. Sledili so vodeni ogledi Tolmina in okoliških znamenitosti, ki so jih prizadevni organizatorji izvedli kljub dežju. Sledilo je kosilo v športni dvorani in zaključek druženja. Udeleženci so bili zadovoljni in navdušeni nad programom in izvedbo srečanja. Iz DU Kojsko se je srečanja udeležilo

osem prostovoljk (na fotografiji), ki so za organizatorje in posebne goste nesle buteljke naših vinarjev. Naši prošnji za donacijo so se prijazno odzvali Štefan Štanfel in Uroš Valentinčič iz Podsabotina, Roman Štekar, Radovan Kumar in Janko Štekar iz Snežatnega, Matjaž Četrtič iz Kojskega, Jadran Peršolja iz Šmartnega, Miro Erzetič iz Vedrijana in Karel Simčič s Huma. Vsem donatorjem se najlepše zahvaljujemo. Tekst in foto M. Beguš Poletje 2013 / Briški časnik / 43


Dogodki

Radovanu Kodermacu v slovo

Bil je predan igralec, pevec, zborovodja Tudi jaz sem enkrat peval, tudi jaz sem bil vesel … Sončnega pomladnega dne smo se v Šlovrencu za vedno poslovili od Radovana Kodermaca iz Neblega. Rodil se je leta 1926 v številčni družini. Kot najstarejši sin je bil določen za kmeta na dokaj veliki kmetiji, kar je tudi zvesto opravljal do svojega 86. leta. Seveda je z leti samo pomagal svojemu prvorojencu, ki uspešno in pridno obdeluje posestvo. Radovana smo Brici poznali kot izrednega ljubitelja lepe besede: prebrane, povedane, igrane in zapete. Na kmetiji je pač delal za preživetje, lepa beseda je bila hrana za dušo. V družini sta bila dva strica duhovnika, oče pa organist. Tako je imel veliko možnosti, da je razvijal svoje govorne in glasbene potenciale. Spoznal je življenjsko sopotnico Maro in rodilo se jima je pet otrok. Vsi so si ustvarili svoje domove, v času bolezni pa so mu zvesto stali ob strani, ga redno obiskovali, bodrili in mu bili v oporo. Kot mlad fant je bil Radovan poklican v italijansko vojsko, po vrnitvi pa se je priključil partizanom, in na to je bil ponosen. Po osvoboditvi je bil kot mladenič eden od stebrov prosvetne aktivnosti v kraju. Njegove sposobnosti sta takoj opazila učitelja Anica in Ivan Židanik. V okviru igralskega kulturnoumetniškega društva Neblo je odigral

kar enajst markantnih vlog, v predstavah Nušiča, Marinca in drugih. Njegova velika ljubezen so bile knjige. Bil je odličen poznavalec ruske književne ustvarjalnosti, zaljubljen pa je bil v slovensko poezijo in prozo. O prebranem je rad razpravljal. Nepogrešljiv je bil tudi kot recitator na različnih srečanjih: na srečanju borcev pri Peternelu in Kožbani, na srečanjih DU Dobrovo, pri dobrodelnih prireditvah Karitasa in Rdečega križa. Ob tem pa se je s svojim izvrstnim posluhom in ob zvokih harmonija in orgel zapisal glasbi. V začetku le pevec se je kmalu izkazal kot izvrsten organist in zborovodja. To je opravljal nad petdeset let. Rad je k petju pritegnil tudi sinove in ženo Maro in tako so bila tudi družinska srečanja popestrena s prekrasnim petjem. Do pevcev je bil zahteven in s cerkvenim

zborom je skrbel, da so bila bogoslužja oplemenitena s primerno vsebino in milozvočnim petjem. Še nekaj je bila Radovanova vrlina. Vse nastope je zapisoval. Pred leti je bil po njegovih zapiskih v Briškem časniku objavljen celoten opus dela IKUD Neblo. Doma ima beležke s pesmimi za celoletno zborovsko petje pri mašah. Neverjeten je pogled na dva velikokrat prelistana, a dobro ohranjena zvezka s podatki o pogrebih. Zapisano je vse: najprej oseba, ki so ji peli, nato datum in vse pesmi, ki so jih zapeli, tako na cerkvenih kot civilnih pogrebih. Vedno je bil pozoren, da je pesmi izbiral času in osebi primerno in da se ni preveč ponavljal. Od leta 1983 do 2009 so peli na 164 pogrebih. Poleg tega so peli tudi pri raznih proslavah in komemoracijah. Na potovanjih v avtobusu se je razlegala pesem po njegovem izboru, in to od cerkvenih, ljudskih do partizanskih pesmi. Ko so mu z boleznijo moči pojenjale, je ob poslušanju petja po radiu in televiziji tudi sam poskušal zapeti, po licih pa so mu polzele solze od ganjenosti in spominov … Tako zelo je ljubil slovensko pesem. Radovan, hvala za vse odigrane predstave, zapete pesmi, prijazne besede … in za vse, kar si dobrega dal v rodnih Brdih. Ostal boš v našem spominu. G. Kodermac

Jerku Srebrniču v slovo

Zaslužen za razvoj briškega balinanja Tiho, skoraj neopazno nas je zapustil zadnji od ustanoviteljev Balinarskega kluba Goriška brda Jerko Srebrnič. Skromnost, srčnost in požrtvovalnost so bile odlike, ki so Jerka krasile kot športnika in dolgoletnega predsednika kluba. Časi, ko so takrat mladi navdušenci ustanavljali balinarsko društvo, so bili za ta šport prelomni. Ogromno prostovoljnega dela je bilo treba za izgradnjo regularnih balinišč in uvedbo mednarodnih pravil. Leta 1964 so takrat mladi balinarski navdušenci registrirali prvo športno društvo v Brdih. Leta 1966 so zgradili dvostezno balinišče po mednarodnih predpisih v Medani in začeli tekmovati na različnih balinarskih turnirjih. Jerko je na začetku prevzel vlogo tajnika kluba. Poletje 2013 / Briški časnik / 44

Leta so minevala, balinarski šport v Brdih pa je hitro pridobival na kakovosti. V takratni Jugoslaviji, Republiki Sloveniji in Območni balinarski zvezi Nova Gorica je Jerko vedno igral vidno vlogo. Po nekaj letih delovanja je prevzel vlogo predsednika kluba. V njegovem mandatu so leta 1976 zgradili balinišča v dvorani v Fojani. To je bila za takratne razmere ogromna pridobitev. V delo kluba so se vključevali novi, mladi igralci, kar je bilo Jerku v veliko veselje. In še eno veliko zaslugo mu gre pripisati. Pred dobrimi tridesetimi leti je izpeljal pobratenje z balinarskim klubom Matulji iz Hrvaške, s katerim Balinarski klub Goriška brda še vedno odlično sodeluje. Zahrbtna bolezen, ki se ji je Jerko zadnja leta hrabro

upiral, mu je omejevala obiske balinarskih tekmovanj na domačih igriščih. Pred tremi leti pa je Jerko zadnjič vrgel »bale proti balinu« na odprtju štiristeznega balinišča v Vipolžah. Bil je vidno ganjen, ko je kot najstarejši član kluba odprl ta prelepi objekt. Ni mogel skriti solza sreče, ko je videl, da so se z balinanjem začeli ukvarjati najmlajši, saj je bila to njegova velika želja. Jerko je imel med balinarji veliko prijateljev, ki ga bodo pogrešali. Največja praznina bo ostala v naših vrstah, kjer se ga bomo vedno spominjali kot enega najzaslužnejših za ta šport v Brdih, saj je pustil veliko doto. Počivaj v miru, dragi prijatelj. Balinarski klub Goriška brda


Dogodki

Mirku Kristančiču v slovo

Praznik Svetega križa

Bil je korak pred drugimi Prvič sem ga srečal v začetku osemdesetih let. Za Radio Koper smo snovali javno radijsko oddajo ob martinovem in s predstavnikom Vinske zadruge Goriška brda sva se vozila iz vasi do vasi in se dogovarjala s primernimi sogovorniki. Vodil me je Vili Mišigoj, takratni sekretar v Zadrugi, in tudi obiskovala sva predvsem zadružne kmete in članice Aktiva kmečkih žena. Pod večer, ko je bilo okostje oddaje končano, mi je, skorajda rahlo zarotniško, prišepnil: »Zdaj greva pa še k enemu vinarju. Ni naš, ma je dober!« In tako sem se znašel v Mirkovi kleti. Sprejel nas je dobre volje in takoj mi je dal vedeti, da sem dobrodošel. Da smo vsi dobrodošli na njegovi domačiji. Za prijaznost sem se mu hotel odkupiti tako, da sem pripeljal k njemu prvega prijatelja, ki je kupoval večjo količino vina za poroko. Ne spominjam se, ali smo se kaj dogovorili glede ure prihoda, vem pa, da je bilo že zelo pozno, ko sva po vseh ovinkih čez Plave le prišla na Ceglo. Mirko je takrat že spal pred televizorjem, toda takoj se je zbudil in nič nejevoljen šel z nama v klet. Mogoče je kaj zarobantil, tudi tisto je znal, toda če res ni šlo vse narobe, je jezo raje potisnil vase. Ti pa je znal dati vedeti, kdaj nima časa zate. Kdaj so pomembnejše stvari, ki jih mora postoriti. Takrat si mu lahko nekaj govoril, pa te še slišal ni. Le pri enem opravilu je bil še vesel, če si mu bil za družbo. Ko je pazil, da v dveh kotlih za kuhanje žganja pravilno brbota, je rade volje klepetal ure in ure. Zdi se mi, da je eden mojih najlepših terenskih posnetkov za radijsko oddajo Primorski kraji in ljudje nastal prav v njegovi garaži, spremenjeni za potrebe v žganjarno. Tam sta spomine družno obujala Mirko in Toni Rusjan, oba vešča pripovedovalca. Koliko žara sta znala vtkati v vsako misel, v vsak stavek, v vsako besedo! Prav zato je laž, da smo vsi ljudje nadomestljivi. Enkratni smo in neponovljivi. In zato puščamo za seboj sledi, ki se tako razlikujejo. Nekdo gre skozi življenje kot ledolomilec, drugi pluje varno v konvoju. Potrebna sta oba, le da prvi piše zgodovino, drugemu pa se dogajajo zgodbe. Mirko je bil ledolomilec. Vedno korak pred drugimi. Če so drugi skopali dvajset metrov žlaka (jarka) za posaditev trt na dan, jih je on trideset. Vzgojen je bil v zavesti, da se človek potrjuje z delom, toda prav tako se je zavedal, da si pošteno delo zasluži pošteno plačilo. Zadružno povezovanje kmetov mu ni bilo pisano na kožo. Bil je individualist, bil je Movia. Ker Movia ni samo nadimek, ampak obveza, kot mi je enkrat dejal. Zato se je z enako odločnostjo, kot je vihtel kramp, odločil tudi trgovati s pridelki domače kmetije. Njegov prvi prepoznavni znak je bil miletre iz druge ali tretje roke, naložen do vrha z breskvami, toda dobiček ni šel za obnovo sadovnjakov, ampak za nove in nove vinograde. Mirko je zaslutil, da bo prihodnost Brd pisalo vino. Dobro vino. Odlično vino. Vino z osebnostjo. Nekoč, ko je peljal odprto vino v neko ljubljansko gostilno, mu je šef rekel, naj ga kar sam pretoči v tretji sod z leve. Mirko je sod povohal – dišalo je po kislem. Ko je odprl pipo, je priteklo ven nekaj rdečega. Vznemirjen se je vrnil h gostilničarju, ta pa ga je pomiril, češ bo dobr cvičk ratau. Mirko, ponosen na svoje vino, se je kar zjokal in sklenil, da bo treba vino prodajati v steklenicah. Medtem se je Mirku v vinogradu in kleti pridružil sin Aleš in kmalu so vsi govorili o vinih Movia. Na posest na Ceglem so začeli prihajati gostilničarji, politiki, diplomati. Mirko je z vsemi rad pokramljal in jih počastil s kozarcem, številni, tudi najvišji državniki pa so radi prisluhnili tudi njegovim modrostim. In vse, ki so ga srečali, je očarala njegova preprostost. Enako samoumevno mu je bilo obleči zjutraj delavske hlače in plavo kanotjero ter se odpraviti v vinograd kot si nadeti zvečer black tie, če je že bilo treba po šampiona za merlot v Ljubljano. Vsaj meni pa bo najbolj ostal v spominu njegov – Tonček, dejva še en glaš! In večno bom obžaloval, da nisem še kakega več. Toni Gomišček

Povezovanje vaških skupnosti pri programih

Tradicionalni praznik Svetega križa je bil letos 10. in 12. maja. Prvi večer je bilo odprtje slikarske razstave skupine Dablo in koncert MPZ Srečko Kumar pod vodstvom Aleksandra Sluge. Prazniku na pot je spregovoril predsednik VS Kojsko Vasilij Vendramin, ki je pozdravil prisotne in se zahvalil slikarjem, ki so tokrat že drugič pripravili razstavo v starem turnu ob cerkvi. Izrazil je tudi željo, da bi se vaške skupnosti tega dela Brd – Kojsko, Hum in Cerovo – bolj povezovale pri svojih programih. Predsednica skupine Dablo Alda Grudina je pojasnila, da radi slikajo naravo, predvsem briške motive, uporabljajo različne tehnike in tako raznolike slike so tudi na razstavi. Dodala je, da so letos začeli aktivno sodelovati z organizacijo Alpe-Jadran. V tem sklopu so že bile razstave na dobrovskem gradu, v Staranzanu in Gradežu, jeseni pa bo razstava v avstrijskem mestu Gnessau. Zaradi slabega vremena je bil koncert Moškega pevskega zbora Srečko Kumar v dvorani na Humu, kjer je sledilo tudi družabno srečanje. V nedeljo je bila maša, ki se je zaključila z družabnim srečanjem. Tekst in foto M. Beguš Poletje 2013 / Briški časnik / 45


Dogodki

Brda in vino v Šmartnem

Zanimivo dogajanje na gasah V Šmartnem je bila od 19. do 21. aprila že deveta vinska prireditev Brda in vino. Obilo doživetij vina, briške kulinarike, kulture pitja, vodene degustacije in predavanja, vse to obarvano z bogatim kulturnim in zabavnim programom. Petkov uvodni večer je predstavil pet nagrajenih avtorjev Najfotografije Brd v sklopu natečaja Poslikajmo Slovenijo. Sledila je premierna predstavitev filma Čisto pravi rop režiserja in scenarista Gruma, za konec pa je Miha Kosovel razmišljal o filozofiji vina. V galeriji so člani Dabla odprli razstavo svojih del. V soboto in nedeljo so vinarji, kot je že običaj, zasedli različne kleti in prostore po vasi. Obiskovalci so nato krožili od enega do drugega, letos pa je bila izredno bogata tudi ponudba na stojnicah, ki smo jo dopolnili s ponudniki izdelkov in pridelkov iz projekta SOLUM. Društvo Dablo je kot že velikokrat doslej odprlo sobotno dogajanje, saj so zavzeti slikarji in slikarke že od jutranjih ur zasedli različne kotičke in se prepuščali umetniškemu ustvarjanju. Med prireditvijo je bila v preddverju dvorane in v spodnjih prostorih na ogled tudi razstava akvarelov Vrtnice Darinke Sirk. Nadaljevali smo z bogatim glasbenim programom. Popoldne so dvorano zavzeli glasbeniki in pevski zbori v okviru koncerta Vse, kar potrebuješ, je ljubezen. Za to eksplozijo pozitivne energije in mladostne ustvarjalnosti gre iskrena zahvala Ingrid Mačus. Po koncertu je sledil napet izbor para za drugo Briško poroko. Mrvljenje koruze, natančno točenje vina v različne kozarce in zabavna predstavitev Brd, vse v odmerjenem času, so bile naloge, v katerih se je pomerilo pet polfinalistov. Seštevek točk vseh treh iger je zmago prinesel Jožici Belej in Roku Valenčiču iz Sežane. Simpatični Rok je nato vse prisotne ganil z zaprosilom za roko svoje drage. V večernih urah sta se na prostem predstavili skupini The Easywalkers in mlada novogoriška skupina Rolls to Rule. Znova se je izkazalo, da arhitektura vasi kar kliče po dogodkih na različnih prizoriščih, od obeh trgov do različnih kotičkov. V nedeljo sta po gasah prepevala Pevski zbor aktiva kmečkih žena Vogrinke iz Vogrskega ter moška pevska skupina Sraka iz Štandreža. Nedelja je bila v znamenju zanimivih delavnic in predavanj. Otroci so ustvarjali s plutovinastimi zamaški, nekateri so risali, drugi so izdelovali zastavice. Malce večji so lahko prisluhnili Ivanu Peršolji, predsedniku društva Sommelier Slovenije, ki je pripravil vodeno degustacijo briških 'tokajev'. Razveselili smo se tudi predavanja Joška Sirka, ki je spregovoril o kisu. Na severnem trgu pa je prikazal tudi izdelovanje sladkorne pene, ki jo je začinil – s čim drugim kot kisom! Poletje 2013 / Briški časnik / 46

V okviru projekta UELIJE II je bila pozno popoldne izvedena delavnica za gostince in novinarje. Milena Miklavčič Bučar je vodila degustacijo oljčnih olj, nato je Aleš Šibav iz Restavracije grad Kromberk ponudil različne jedi ter prisotnim prikazal, kako izbira ustreznega olja doda posebno vrednost še tako običajni jedi. In da so obiskovalci doživeli tudi nekaj starega in briškega, so poskrbeli Lucijan Grudina, ki je opletal »kjantarce«, ter Jožica Pulc, Ema Peršolja in Mileva Simčič, ki so prikazale kuhanje polente po starem, seveda ni manjkal izvrsten toč s pršutom in »šalamom«. Zahvaljujem se vsem, ki so prispevali in pomagali, da je prireditev uspela. Poleg zahvale sponzorjem, podjetjem Zelen in partnerji, Venko, Smodin ter Sandi Mikulin, s. p., tudi številnim posameznikom, ki so znova dokazali, da je s pravo ekipo vse mogoče. Tatjana Šundovski Bašin


Dogodki

­

Društvo upokojencev Medana

Spoznavali smo lepote Slovaške Pod okriljem Društva upokojencev Medana smo bili 4. in 5. maja na izletu v Bratislavi in Malih Karpatih. Z lokalnim vodnikom smo si ogledali glavno mesto Slovaške. Zapeljali smo se na bratislavski grad, ki kraljuje sredi mesta, nato k spomeniku 2. svetovne vojne – Slavinu. Ogledali smo si tudi staro mestno jedro in obiskali Mihalski stolp. Naslednji dan smo se odpeljali do enega najstarejših slovaških mest Trnava, kjer smo se sprehodili, ter nadaljevali vožnjo na območje Malih Karpatov. Ogledali smo si izdelovanje keramike in nato imeli degustacijo odličnih slovaških vin v prečudoviti vinski kleti. Od tam nas je pot vodila do gradu Červeny kamen, ki je postavljen v prečudovitem malokarpatskem gričevju. Po vseh ogledih samo krenili proti domu in imeli pozno večerjo v bližini Maribora. Iva Kos

Društvo upokojencev Medana

Občni zbor

Kljub slabemu vremenu se je 24. marca na letnem občnem zboru Društva upokojencev Medana zbralo veliko članov. Zbora sta se poleg našega župana Franca Mužiča udeležila še predsednika društev upokojencev Kanal in Kojsko. Po uradnem delu letnega občnega zbora je nekaj pesmi zapel odličen Moški pevski zbor Ludvik Zorzut. Pevcem se lepo zahvaljujemo. Zahvala gre še vsem sponzorjem, ki so pripomogli, da smo se imeli lepo. Večer pa je popestril še harmonikar Danjel, naš stalni član društva. Iva Kos

Medanski balinarji in vinarji

Na snemanju oddaje Moja Slovenija

Tretjega marca smo iz razvedrilnega programa RTV Slovenija prejeli vabilo, da se medanski balinarji in vinarji udeležimo snemanja znane oddaje Moja Slovenija. Odzvali smo se in v enem dnevu napolnili avtobus. V snemalnem studiu smo bili Medanci na tribuni zelo glasni in dobro razpoloženi. Vsi smo se čudili, kako drugače je spremljati oddajo na televizijskih ekranih ali pa v studiu v živo. Snemanje je trajalo dve uri, potem smo se z urednico skupinsko fotografirali pred stavbo nacionalne televizije. Vsi zadovoljni smo se s postankom in večerjo na Vrhniki sredi noči vrnili z lepimi občutki domov. Iva Kos Poletje 2013 / Briški časnik / 47


Dogodki

Tina Maze v Brdih

Nazdravila z letnikom 1983 V nedeljo, 16. junija, je Brda obiskala naša vrhunska smučarka Tina Maze z ekipo in prijatelji.

Ob tej priložnosti jo je na gradu Dobrovo sprejel podžupan Damjan Birtič, sledilo je kosilo s članicami odbora SDS, ki so ji predstavile akcijo zbiranja sredstev za nakup samodejnih defibrilatorjev, organizacijo izobraževanja za njihovo uporabo, namestitev po vaseh in odzive na dobrodelnost med ljudmi. Na kosilu sta bila prisotna tudi svetnik Boris Šfiligoj in naš smučarski up Miha Sirk, ki je letos med mlajšimi mladinci na državnem prvenstvu osvojil 6. mesto, na šolskem državnem prvenstvu pa 2. mesto. Prismučal si je že 37 medalj, 28 pokalov ter številne diplome in priznanja. Po kosilu je goste v Vinoteki Brda sprejel in pozdravil župan Franc Mužič. Kasneje so se skupaj sprehodili po vinogradu do Vinske kleti Goriška brda. Najprej so jim pod češnjami postregli osvežilni in hladni Fritz, potem pa so si ogledali klet in nazdravili z izvrstnim merlotom letnik 1983, ki je tudi letnik Tininega rojstva. Vinska klet Goriška brda je z ekipo Amaze že sodelovala, saj je bila vinski pokrovitelj Tinine novinarske zmagovalne kon-

Formula 1 v Vedrijanu

Ujeli sanje Zadnjo nedeljo v aprilu je v Vedrijanu po ovinkasti cesti hrumelo 10 dirkalnikov, med njimi tudi Ferrarijeva formula 1. Milan Marinič je v sodelovanju z Občino Brda in Zavodom za turizem, kulturo, mladino in šport Brda že drugič zapovrstjo organiziral dogodek, ki ga je poimenoval Ujemi sanje. Zanesenjaški domačini so pripravili vse potrebne dokumente in organizirali nepozabno vožnjo po ovinkasti cesti, ki bo še dolgo odmevala po Brdih. Organizatorji upajo, da bo dogodek postal tradicionalen. Lucija Prinčič Terpin Poletje 2013 / Briški časnik / 48

ference marca v Mariboru in njenega sprejema v Črni na Koroškem. Popoldne so gostje obiskali tudi klet Bjana, kjer so jim postregli z domačimi češnjevimi dobrotami. Tina je bila navdušena nad podzemno kletjo in je z veseljem nazdravila z odlično penino. Ob tej priložnosti se organizatorji obiska zahvaljujejo Damjanu Terpinu, Občini Brda, restavraciji Grad Dobrovo, Vinski kleti Goriška brda in kleti Bjana. Lucija Prinčič Terpin


Dogodki

Srečanje upokojencev Trgovskega podjetja Brda

Zanimiv in poučen izlet

Že več let zapored se upokojenci, ki smo bili krajši ali daljši čas zaposleni pri nekdanjem Trgovskem podjetju Brda, zberemo na že tradicionalnem družabnem srečanju v različnih briških krajih in bližnji okolici. Letos smo se odločili za krajši izlet. V soboto, 13. aprila, smo se odpravili po slovenskem in italijanskem Krasu proti Trstu. Na poti smo si v bližini vasi

Gorjansko ogledali največje pokopališče padlih vojakov na soški fronti med letoma 1915 in 1917, kjer je pokopanih več kot 10.000 žrtev. Med vasema Zgonik in Repen smo si ogledali zelo lepo kraško jamo, imenovano Briška jama, ki pa ni dobila ime po Brdih, temveč po bližnjem zaselku Briščki. Odšli smo tudi do bližnje cerkve z imenom Vejna. To je mogočna stavba, zgrajena pred približno 60 leti, večinoma iz betona in v obliki trikotnika, od koder je čudovit razgled na celoten Tržaški zaliv. V Sesljanu smo se sprehodili po zanimivi poti, ki vodi po skalnatem grebenu, visokem preko 150 m nad morjem, do devinskega gradu. Na poti domov smo imeli kosilo v Opatjem selu, nato nas je župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Marušič sprejel ob spominskem obeležju na Cerju, nas seznanil z zanimivostmi in razveselil z ogledom stolpa, od koder je enkraten razgled na vse strani. Domov smo se vrnili izredno dobre volje in z željo po ponovnem srečanju. Na srečanju pa smo pogrešali našega nekdanjega direktorja podjetja Franka Rejo, ki se zaradi zdravstvenih težav izleta ni mogel udeležiti. Zaželeli smo mu čimprejšnje okrevanje. Za izpeljavo teh srečanj že vrsto let skrbi pobudnica Milojka Sosolič s pomočjo Jožice Mužič, za kar se jima vsi zahvaljujemo. Letos sem se jima pri organizaciji pridružil še jaz.

Stanko Marinič

Srečanje upokojencev Primorske

Letos v Ajdovščini Letošnje srečanje upokojencev Primorske je bilo v soboto, 25. maja, organiziral ga je DU Ajdovščina. Prisotne so pozdravili predsednica DU Ajdovščina Metka Marušič, predsednik PZDU severne Primorske Alojz Vitežnik, predsednik PZDU južne Primorske Marjan Pavlič, župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak in podpredsednik ZDUS Anton Donko. Kulturni program so pripravili ŽPZ Večernica, Društvo Most – Univerza za tretje življenjsko obdobje, Cirius Vipava, Osnovna šola Šturje Ajdovščina in Dramsko-pevska skupina Zarja DU Ajdovščina. Sledilo je kosilo in druženje s plesom. Domov grede smo si vodeno ogledali Vipavski Križ (na fotografiji). Tekst in foto M. Beguš Poletje 2013 / Briški časnik / 51


Dogodki

Dom upokojencev Podsabotin

Slavili rojeni marca in aprila V torek, 23. aprila, so se zbrali stanovalci Doma upokojencev Podsabotin, ki so imeli rojstni dan marca in aprila. Najstarejša med njimi, ki je tudi zarezala v torto, je bila 93-letna Rozalija Kolenc. Med slavljenci so bili tudi štirje iz Brd (na fotografiji od

leve): Marija Goljevšček (80 let) iz Noznega, Jožef Bizaj (90 let) iz Podsabotina, Emilja Piculin (79 let) iz Golega Brda in Cecilija Makorič (90 let) iz Fojane. Vsem slavljencem iskreno čestitamo!

Maja so stanovalci Doma upokojencev Podsabotin z učenci OŠ Dobrovo posadili gredico pred domom.

Malo drugačna telovadba z velikimi žogami in veliko smeha naših stanovalcev.

30. maja je stanovalce obiskala kraljica češenj 2012 Sanja Ribolica. Poletje 2013 / Briški časnik / 52

1. junija so mladi glasbeniki glasbene šole Pro musica in godalni orkester polepšali popoldan našim stanovalcem.

5. junija nas je razveselila in narisala nasmeh na naše obraze pevka Julija Kramar. Tekst in foto M. Beguš


Gospodarstvo

Vanesa Klinec

Evropska prvakinja v vinogradništvu in vinarstvu Vanesa Klinec je dijakinja srednje Biotehniške šole, smer kmetijsko-podjetniški tehnik, in preprosto kmečko dekle. In seveda … Evropska prvakinja v vinogradništvu in vinarstvu – European wine champion. Prav ta naziv nas je spodbudil, da smo se z njo srečali in pogovorili. Kaj ti pomeni naziv evropska prvakinja v vinogradništvu in vinarstvu in kako ga nameravaš izkoristiti? Pomeni mi potrditev dosedanjega dela in tudi potrditev, da le ni vsak trud zaman. Vsekakor je to velika spodbuda. Želim si nadaljevati v tej smeri in pridobiti še več izkušenj.

Kako je potekalo tekmovanje? Tekmovali smo dijaki in študentje vinogradniško-vinarske smeri iz 13-ih evropskih držav (Francije, Nemčije, Avstrije, Italije, Švice, Estonije, Belgije, Velike Britanije, Madžarske, Slovenije, Romunije, Madžarske in Luksemburga). Bilo je 30 ekip po 2 tekmovalca, skupaj 60 tekmovalcev. Tekmovali smo v petih kategorijah: vinogradništvo (winegrowing), vinarstvo oz. kletarstvo (winemaking), sommelierstvo oz. poznavanje vina (winetasting), reševanje nalog s sotekmovalcem (team contest) in poznavanje dežele gostiteljice, torej Slovenije (special award). V zadnji kategoriji Slovenci nismo tekmovali. Celotno tekmovanje je bilo sestavljeno najprej iz teoretičnega dela, potem pa smo morali vse naše znanje uporabiti še pri praktičnih vajah. Točke so se glede na vsako nalogo seštevale in na koncu pripeljale do zmagovalca.

Kaj ti je na tekmovanju povzročalo največ težav? Največ težav je bilo predvsem pri angleščini. Celotno tekmovanje je namreč v angleškem jeziku. To je seveda strokovna angleščina, za katero je potrebnih kar nekaj izkušenj in učenja. Zato si želim v prihodnje izpiliti znanje angleščine. Glede drugih stvari pa lahko rečem, da ni bilo pretiranih težav. Če te neka stvar veseli, potem res ni težav.

Vanesa Klinec Kdo vse te je pri tem podpiral, katere besede in dejanja največ pomenijo? Preveč je ljudi, da bi se tukaj vsakemu posebej zahvalila za podporo in pomoč. Moram pa reči, da so mi družina, fant in prijatelji vedno stali ob strani. In to je zame najbolj pomembno, da te ljudje sprejemajo takega, kot si, da te spoštujejo in upoštevajo tvoje želje, mnenja in hotenja, saj najlepše je, če si to deležen od tistih, ki jih imaš najraje.

Kako si se odločila za srednjo šolo in kaj ti nudi šolanje? Ja, zgodba je zelo zanimiva. V osnovni šoli sem bila odličnjakinja, zato so me vsi prepričevali, naj šolanje nadaljujem na gimnaziji. Ker sem v tistem trenutku tudi sama mislila, da je to zame najboljša odločitev, sem se tja tudi vpisala. A nekaj me je pri srcu vedno stiskalo. To sploh ni bila moja želja! Malo smešno, ampak 31. avgusta, torej dan pred prvim šolskim dnem, sva šli z mamo na gimnazijo, vzeli vpisnico in jo nesli na Biotehniško šolo v Šempeter. Že od majhnih nog me spremlja narava in me bo tudi v prihodnje, zato vem, da je bila moja odločitev prava. Da je res prava, pa lahko potrdijo moji dosežki. Poleg tega, da sem evropska prvakinja v vinogradništvu in vinarstvu, sem lani dobila tudi naziv najdijak šole, od samega začetka sem tudi dijaška predstavnica v Svetu zavoda TŠC Nova Gorica ter sem ena od poslancev v Dijaški organizaciji Slovenije (DOS) in hodim redno na naša srečanja v parlament v Ljubljano.

Kako gledaš na vino, vinarstvo, trte?

Na katerem področju si bila najboljša? Najbolj sem se počutila domača pri poznavanju vina. Lahko bi rekla, da je to področje, pri katerem imam največ izkušenj. Veliko je k temu pripomoglo znanje, ki sem ga pridobila pri Belici in sem jim zelo hvaležna, da me imajo za svojo že tri leta. Se pa kar pogosto udeležujem različnih vinskih sejmov ter degustacij, ki ravno tako pripomorejo k znanju. Zelo dobra sem bila tudi v kategoriji vinogradništva, saj že od malih nog skakljam gor pa dol po brajdah.

O tem bi lahko govorila še pa še, ampak bom povedala zelo na kratko. Ob vinu se zvrstijo vsi pomembni dogodki, tako rojstvo kot smrt. Vino je pijača, ki nas spremlja skozi vse življenje. Ima svojo tradicijo in si zasluži spoštovanje. Z vsakim kozarcem vina moramo ravnati, kot da je naš zadnji! Glede trte pa … zame je to najlepša »roža«!

Kaj si želiš doseči v življenju, kaj je tvoj življenjski moto? Kot vsak človek si tudi jaz želim uresničiti svoje zadane cilje. S trdno voljo in delavnostjo, vem, da jih bom. Moj življenjski moto je: »Skrivnost uspeha – zaupaj v samega sebe«. Andreja Erzetič Poletje 2013 / Briški časnik / 53


Gospodarstvo

Druga vinska sorta med belimi briškimi vini

Nekdanji tokaj preimenovan v jakot Briški vinogradniki so v sodelovanju s Primorskimi novicami prišli do novega imena za nekdanji furlanski tokaj. Ta bo po novem jakot, kot so svečano razglasili v okviru Praznika češenj v nedeljo, 2. junija. Ime nekateri slovenski in italijanski vinogradniki že uporabljajo, zdaj pa naj bi ga razširili na celotno sorto in tako še bolj povezali slovenski in italijanski del Brd. Naj spomnimo, da slovenski in italijanski vinogradniki ne smejo več uporabljati poimenovanja furlanski tokaj od leta 2007, ker je bilo to ime zaščiteno s strani Madžarske.

Italijani so vino preimenovali v friulano, pri nas pa se je zgodba zapletala do danes. Po neuspelem preimenovanju v točaj je sedaj že nekaj let v uporabi botanično ime sorte – sauvignonasse, ki pa ni prepričalo vinogradnikov in tržišča. Zato je Konzorcij Brda v sodelovanju z Vinsko kletjo Goriška brda, Občino Brda in uredništvom Primorskih novic letos spomladi začel z iskanjem novega imena med lokalnim prebivalstvom, ki to vino pozna in ceni njegove lastnosti. V uredništvu Primorskih novic so prejeli več kot 140 predlogov, med njimi so bili v finalnem izboru poleg jakota še bric, bard in zlatin. »Upam, da bo izbira tega imena spodbudila razmislek o oblikovanju čezmejnega vinorodnega okoliša Brda-Collio,« je ob razglasitvi poimenovanja jakot dejal avtor domiselne ideje (jakot je tokaj prebrano nazaj) Stanko Radi-

kon iz Oslavja, ki to ime uporablja že deset let. V Konzorciju Brda se zavedajo, da bo treba narediti še zelo veliko za prepoznavnost jakota, saj so sedaj na vrsti birokratski postopki za registracijo imena kot vinske sorte. Doslej je vinarjem v tem procesu stala ob strani Občina Brda, v prihodnje pa bodo potrebovali tudi podporo države. Direktor Konzorcija Brda Aleš Kristančič je povedal, da je bil tokaj nekoč vinska trta, ki je bila zaradi prilagoditev in svojih dobrih lastnosti najbolj razširjena po Goriških brdih. Pred več stoletji je goriška grofica ob poroki z madžarskim plemičem kot doto odnesla s seboj na Madžarsko nekaj vinskih trsov tokaja. Tokaj se je nato zaradi dobrih lastnosti in velike odpornosti na bolezni hitro razširil tudi po novi domovini. Ob zahtevi Madžarske za zaščito tokaja kot vina s poreklom so na to pozabili tako v Italiji kot v Sloveniji in Madžari so s svojo zahtevo uspeli. Domačim vinogradnikom tako ostaja le zgodba, ki ima svoje dokaze tudi v arhivskih listinah. Jakot je za rebulo druga vinska sorta med belimi vini v Brdih, saj predstavlja kar 12 odstotkov vinogradniških površin, zaradi neustreznosti dosedanjih imen sorte pa se je njegovo ime »skrilo« za kar 33 novih fantazijskih imen. Ob zahvali za dovoljenje, da smejo uporabljati ime, ki ga je Radikon zaščitil, mu je v imenu briških vinarjev Silvan Peršolja, direktor Vinske kleti Goriška brda, podaril steklenico furlanskega tokaja iz njihove kleti letnik 1978, za to sorto enega boljših v zadnjih desetletjih. Marjana Simčič Humar Foto arhiv VK Goriška brda

VinItaly

Pritegnila je rumena stojnica v barvi rebule Med 7. in 10. aprilom je bil v Veroni, mestu ljubezni, že 47. italijanski vinski sejem VinItaly. Tudi letos so se naši briški vinarji (Mužič, Dobuje, Ferdinand, Pulec, Dolfo, Valter Sirk, Marjan Simčič, Jakončič, Ščurek, Kocijančič Zanut) predstavljali pod sloganom Rebula Yes!. Vsekakor je bila rumena stojnica v barvi rebule pravilen pristop k promociji naše vinske destinacije, saj so se obiskovalci ob njej radi ustavili in se prepustili razvajanju naših odličnih vinarjev. Pod okriljem Vinske družbe Slovenije se je na sejmu predstavila tudi naša največja klet Vinska klet Goriška brda. Nad stojnico je bil razobešen napis I Feel Slovenia, ki promovira Slovenijo kot vinsko destinacijo, spremljal pa ga je slogan v italijanščini Slovenia – Vino, che passione. Andreja Erzetič Poletje 2013 / Briški časnik / 54


Gospodarstvo

Posvet Trte in vino – zakladi Primorske

Letos že deseto srečanje Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica je v letošnjem maju obeležil štiridesetletnico organiziranja stro­ kovnih srečanj primorskih vinogradnikov in vinarjev, ki so v zadnjem desetletju prerasla v posvet Trte in vino – zakladi Primorske. Tako smo 21. maja v hotelu Perla v Novi Gorici pripravili že deseto prireditev s tem imenom. Na posvetu so se zbrali vinogradniki in vinarji iz Goriških brd, Vipavske doline, Krasa, slovenske Istre in zamejstva ter strokovnjaki in ljubitelji primorskih vin. Letošnji jubilejni posvet smo posvetili dvema svetovnima sortama – chardonnayju in merlotu ter tipični sorti Goriških brd – sauvignonassu. Chardonnay in merlot sta razširjena v vseh štirih okoliših vinorodne dežele Primorska, sauvignonasse, v preteklosti imenovan furlanski tokaj, pa zlasti v Goriških brdih, nekaj pa ga raste tudi v Vipavski dolini. Po dobrodošlici s peninami je v imenu organizatorja posveta zbrane nagovoril direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica Branimir Radikon. Predstavil je večdesetletno uspešno sodelovanje Zavoda s primorskimi vinogradniki in vinarji; Zavod je namreč s svojimi strokovnimi službami pomemben partner pridelovalcev grozdja in vina na Primorskem, vse od zasaditve vinograda do donegovanja in prodaje vina. Zbrane sta v nadaljevanju pozdravila tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in državni svetnik Republike Slovenije Cveto Zupančič in mestna svetnica Mestne občine Nova Gorica Dejana Baša. S svojo prisotnostjo so razveselile tudi vse štiri primorske vinske kraljice, 1. kraljica rebule Jana Drnovšček iz Goriških brd, vipavska vinska kraljica Katja Blagonja, kraljica terana Katrin Štoka in vinska kraljica slovenske Istre Kim Mahnič. Posvet smo nadaljevali s strokovnimi prispevki. Prvi je bil na vrsti briški rojak, profesor na Biotehniški fakulteti dr. Denis Rusjan, ki je v svojem prispevku predstavil čezmejni projekt Winenet, v katerem iščejo nove pristope za izboljšanje kakovosti grozdja in

vina. Sledila sta dva prispevka gostov iz Univerze v Padovi. Dr. Claudio Bonghi in prof. dr. Giovanni Cargnello sta spregovorila o sušenju in namenskem dvojnem zorenju grozdja, Deborah Franceschi pa o novih tehnikah senzoričnega marketinga. Zadnji referat z naslovom »Prilagajanje tehnologije pridelave sodobnim okusom je korak v razvoju in ne odmik od tradicije« je podal Matjaž Lemut z družinskega posestva Tilia. Sledili sta kratka predstavitev treh sort, ki sem jo pripravila Mojca Mavrič Štrukelj, ter vodena degustacija, skozi katero nas je popeljala specialistka za vinarstvo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica Tamara Rusjan. Na vodeni degustaciji je deset vinarjev predstavilo štiri chardonnayje, dva sauvignonassa in štiri merlote. Posvet smo zaključili s prosto degustacijo vin vseh sodelujočih vinarjev, ki so jo izpeljali člani Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije. Na letošnjem posvetu so primorski vinarji predstavili okrog 150 vin, skoraj polovico so jih prispevali briški vinarji. Zadovoljni smo, da so se tudi na letošnjem posvetu zbrali in predstavili številni primorski vinogradniki in vinarji, za kar se jim iskreno zahvaljujemo; prav tako so nas razveselili tudi vabljeni gostje. Z mislimi pa smo že pri naslednjem posvetu Trte in vino – zakladi Primorske 2014! Vsem vinogradnikom želim prijazno leto in dobro letino! Mojca Mavrič Štrukelj, specialistka za vinogradništvo Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica

Zavarovanja

Družba Ne skrbi odprla vrata v Kojskem V Kojskem je družba Ne skrbi, d. o. o. v sodelovanju z zavarovalnico Tilia, d. d., Novo mesto odprla poslovni prostor v nekdanjih prostorih banke. Tam želijo Bricem približati cenovno ugodna in zelo kakovostna zavarovanja zavarovalnice Tilia. Stranke bodo lahko dobile informacije o vseh produktih zavarovalnice Tilia, ponujajo pa tudi pregled in optimizacijo že obstoječih polic. Mogoče bo tudi sklepanje prostovoljnih dodatnih zdravstvenih zavarovanj zdravstvene zavarovalnice Vzajemna. Družba Ne skrbi bo s svojo mlado, a izkušeno ekipo skrbela, da se bodo stranke k njim rade vračale. Goran Simčič Poletje 2013 / Briški časnik / 55


Gospodarstvo

Pripravki za zaščito vinske trte

Z roko v roki rešujemo težave

Foto Marijan Močivnik

Vinogradništvo je v Brdih temeljna gospodarska panoga pa tudi glavni element kulturne krajine in tradicije. Razvili smo vrhunsko znanje, ki izhaja iz tenkočutnega in odgovornega spremljanja naravnih ciklov, ki nam zagotavljajo preživetje in razvoj. Prav zato je še kako pomembno, da s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so nam na voljo, ravnamo preudarno, na podlagi raziskav in preverljivih dejstev. Zaupanje se ne rodi čez noč – v tem poslu je pomemben tek na dolge proge.

S podjetjem Metrob, d. o. o., ki je na področju varstva rastlin ekskluzivni distributer vodilnega kemijskega podjetja BASF SE, uspešno sodelujemo že več kot 15 let. V tem času smo razvili učinkovit sistem prepoznavanja težav na terenu in njihovega reševanja. To temelji na izkušnjah briških vinogradnikov, izjemnem vlaganju v razvoj s strani BASF in Metrob, d. o. o. ter nenehnem skupnem iskanju inovativnih rešitev za končnega uporabnika. Pri tem je potrebno natančno poznavanje terena; lokalni agronomi z Metrobovimi svetovalci z roko v roki iščemo izboljšave za vinogradništvo in vinogradnika. Poleg široke palete pripravkov za zaščito vinske trte, kot so Delan®700 WG, Acrobat® MZ WG, Forum® Star, Collis®, Vivando® ter Kumulus® DF, sta najnovejša vrhunska dosežka na tem področju nova pripravka Cabrio® Top in Enervin®. Goran Jakin, agronom Vinske kleti Goriška brda, je o Enervin®-u povedal: »Njegova prednost je predvsem nova aktivna snov, učinkovita pri antirezistenčni strategiji zaščite vinske trte. Ob nanosu se veže v voščeno plast lista in v grozdne jagode. Pod vplivom vlage (rose ali dežja) se premešča na predele, ki so na novo prirasli. Zelo je učinkovit proti peronospori vinske trte«. Enervin® odlikuje dolgo preventivno delovanje z nadpovprečno učinkovitostjo na grozdnih jagodah. Zelo je odporen na izpiranje. »Uporabo Enervin®-a priporočamo dvakrat, in sicer takoj po cvetenju in v fazi zapiranja grozda,« je še poudaril Goran Jakin. V kmetijstvu je trajnostna naravnanost edina mogoča pot. Prav zato je pomembno, da za svojo zemljo, trte in pridelke izberemo kar najboljše rešitve, preverjene in zanesljive, ki zagotavljajo prihodnost in razvoj našega področja in ki niso le muhe enodnevnice. Vinska klet Goriška brda

Vinoteka Brda

Promocija na Bledu

Promocija Vinoteke Brda in predstavitev Dneva odprtih kleti je bila tudi v Novi Gorici pred občinsko stavbo.

Vinoteka Brda se je na Bledu predstavljala 17. maja v Grand hotelu Toplice, in sicer 300 angleškim turističnim agencijam. Med vsemi slovenskimi vini, ki so jih v nekaj dneh degustirali, so izbrali kot najboljše vino briški sivi pinot in sauvignon. Poletje 2013 / Briški časnik / 56


Gospodarstvo

13. Dan odprtih kleti

Letos prvič dva dneva Trinajsti Dan odprtih kleti (DOK) je minil v znamenju muhastega vremena, vseeno pa je Brda obiskalo preko 1600 ljubiteljic in ljubiteljev odličnih briških vin. Dežela opojnih trenutkov, kot pravimo Brdom, je zadnji vikend v maju upravičila svoje ime in v zavetje vinskih kleti privabila ljubitelje vina od vsepovsod. S kozarcem z napisom Brda DOK, ki so ga gostje kupili za 10 evrov v Vinoteki Brda, je bilo mogoče pokukati v vinske hrame 23 vinarjev in pokusiti več kot 70 različnih vzorcev vina. Dan odprtih kleti, ki je bil letos prvič dva dneva, so premierno popestrili tudi gostinci, ki so s tipičnimi briško-furlanskimi jedmi skrbeli za primerno podlago pri vinskem pohajkovanju. Dvodnevno vandranje po kleteh in briških kmečkih turizmih se je izkazalo kot odlično, saj so gostje prespali in tako izkoristili tudi drugo briško ponudbo. Letošnji Dan odprtih kleti pa je popestrila tudi nagradna igra. Sodelujoči vinarji so vnaprej žrebali črke B, R, D in A, dobili so žig črke in na kmetiji gostom, ki so to opazili, natisnili črko. Gostje, ki so zbrali vse črka BRDA, so z odtisi prišli v Vinoteko Brda po nagrade, seveda steklenice sijajnega briškega. Vinoteka Brda se ob tej priložnosti zahvaljuje sodelujočim vinarjem: Edi Simčič, Čarga, Danilo Mavrič, Dominik Sosolič, Stojan Ščurek, Vinska klet Goriška brda in Marjana Simčič, Janko Štekar, Štefan Štanfel, Miran Šibav, Uroš Valentinčič, Iztok Mužič, Miran Sirk, Zlatko Mavrič, Dejan Peršolja, Valter Zalatel, Marjan Simčič, Tomaž Prinčič, Mitja Pulec, Dejan Domenis, Gredič in Andreja Gajser z vinarji Ronk, Emeran Reya, Dolfo in Movia. Petra Rutar z ekipo Vinoteke Brda

Podelitev nagrad v Vinoteki

Adriatic Slovenica (AS)

Sponzor številnih prireditev in društev v Brdih Adriatic Slovenica (AS), poslovna enota Nova Gorica je konec aprila zaključila dobrodelni projekt – v sodelovanju z MONG je desetim društvom in neprofitnim organizacijam podarila pisarniško pohištvo za opremo prostorov. Zavarovalnica je po prenovi svojih poslovnih prostorov in z združitvijo vseh zaposlenih na enem mestu zbrala približno sto kosov pohištva in ga namenila za to dobrodelno akcijo. Kot je na slovesni predaji pohištva dejal direktor poslovne enote Rok Filipič, so se za projekt odločili, ker si prizadevajo nuditi strankam sodobno ponudbo zavarovanj in storitev ter poslovati stroškovno učinkovito, obenem pa želijo tudi kar najbolje sodelovati z okoljem, v katerem poslujejo. Tudi v času krize se lahko s skupnimi močmi izpelje kaj dobrega, poteza pa bi bila lahko za zgled tudi drugim podjetjem. O tem, da so se na pobudo Adriatica Slovenice na mestni občini takoj odzvali na akcijo in pomagali pri sodelovanju z društvi, je povedal župan Matej Arčon in zaključil, da nevladne organizacije pomembno soustvarjajo kakovostno, zdravo in lepše bivanje občanov. V imenu obdarjencev se je zahvalila Jožica Bone, predsednica Goriškega pihalnega orkestra. Posebej je pohvalila odlično sodelovanje z organizatorko akcije Anko Kristančič, ki je bila ob vsakem trenutku pripravljena postreči z informacijami in se je po besedah direktorja Filipiča v akciji maksimalno angažirala. Za mnenje smo povprašali tudi Franka Vendarmina iz podjetja Venko, d. o. o., ki je zastopnik za zavarovanja AS v Brdih. Povedal je, da pozdravlja odločitev direktorja PE Nova Gorica za dobrodelno akcijo, v kateri je pohištvo za opremo svojih prostorov dobila tudi Vaška skupnost Neblo.

Prevzem podarjenega pohištva pred prostori nekdanje uprave Adriatica Slovenice na Ulici tolminskih puntarjev v Novi Gorici »Sicer pa je AS tudi dolgoletni sponzor različnih prireditev in društev v Brdih,« je povedal in naštel prireditve, kot so Praznik češenj, kolesarski maraton, kulturne prireditve glasbene agencije Jota v Šmartnem, turnir v malem nogometu – Bar Matjac v Kojskem. Društva, ki so prejela njihovo podporo, pa so Kolesarsko društvo Brda, Mladinsko društvo Neblo, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brda, Pihalni orkester Brda, KD Quercus, Društvo upokojencev Brda in Društvo upokojencev Dobrovo. Uroš Fabricijo, podpredsednik Vaške skupnosti Neblo, se je AS zahvalil za opremo, ki jim bo še kako prav prišla v prostorih, v katerih imajo sedež. »Iskrena zahvala tudi Anki Kristančič za razumevanje in pomoč pri izbiri pohištva. Po njeni zaslugi je dobrodelna akcija dosegla tudi Brda,« je zaključil. Tekst in foto Urška Testen Poletje 2013 / Briški časnik / 57


Gospodarstvo

Ohranimo avtohtona semena

Fižol topolovec, rožlin in slovenke ponovno v Brdih Škoda, da smo večino semen že položili v zemljo, je nemara pomislil marsikateri obiskovalec tržnice avtohtonih semen, ki so jo v začetku aprila odprli na Osnovni šoli Dobrovo. Štafeta semen, kot so v okviru akcije Oskrbimo Slovenijo poimenovali projekt izmenjave semen, se seli iz kraja v kraj in dokazuje, da so ljudje vse bolj ozaveščeni in da postaja pomen samooskrbe vse večji. Gre za projekt Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), ki teče že drugo leto in poleg izmenjave semen vključuje tudi pošiljanje semen v semensko banko. Za zadnje potrebujemo triintrideset avtohtonih, domačih ali tradicionalnih vrst semen. Enajst jih posadimo, enajst izmenjamo, enajst pa skupaj s spremnim pismom pošljemo v semensko banko Ekoci, kjer počakajo na naslednje leto. Tako pobudniki in sodelavci projekta uresničujejo težnje po pridelavi sonaravne hrane in ohranjajo avtohtona slovenska semena, ki se jih je z leti žal že veliko izgubilo.

Poletje 2013 / Briški časnik / 58

Izmenjava avtohtonih semen Semena, ki se prenašajo iz roda v rod »Gre za sorto, ki jo je pred petdesetimi leti vzgojila moja nona,« razloži Ana Facchini, ko mi izroča paradižnikovo seme. Ana je Brika, ki živi v Solkanu, je soorganizatorka goriške tržnice Go-art in vneta zagovornica samooskrbnega načina življenja. »V Štafeti semen izmenjujemo semena, ki se že več desetletij prenašajo iz roda v rod in so preverjeno avtohtona,« pove. Razveseljivo je, da raste zanimanje mladih za sonaravno pridelavo hrane, za kmetovanje brez kemije in da se tudi v Brdih premika na bolje. »Zadnji čas je. Če zdaj pustimo, da gredo avtohtona semena v pozabo, bo ogroženo naše preživetje,« razmišlja Katja Kogej. »Ohranjanje semen in sonaravno kmetovanje spadata h kulturi bivanja. Kar nekaj briških vinarjev že uporablja naravne metode za zaščito trte. Pridelka je morebiti manj, je pa kakovostnejši. Vsi vemo, da pohlep vodi lahko samo v pogubo,« doda sogovornica, ki je na Štafeto semen prinesla semena ognjiča, belega vratiča (madrjalce), kajenskega popra in rožlina, rastline z modrimi, trobenti podobnimi cvetovi, v katere radi sedajo čmrlji. »Brenčanju čmrlja v rožlinovem cvetu smo otroci rekli tranzistor,« se spominja. Učiteljica Katarina Golob, ki je na Osnovni šoli Dobrovo s sodelavko Viljano Bric organizirala Štafeto semen, je bila z odzivom zelo zadovoljna. Presenečena nad obiskom je bila tudi ravnateljica šole Vesna Filej. Z vidnim zadovoljstvom je dodala, da imajo ob šoli ekovrtove, na katerih učenci pridobivajo potrebna spoznanja in izkušnje, skrbijo za rastline in opazujejo njihov razvoj. Gre za izkustveno učenje, pri katerem se znanje oziroma odnos do rastlin in njihovega gojenja prenaša na mlade rodove. Z izmenjavo semen postajamo bogatejši Zdaj mi na vrtu poleg Aninih paradižnikov ter Katjinega rožlina in kajenskega popra že rastejo buče za njoke in solata za glave, katerih semena je prinesla mlada Neža Bric iz Hruševlja, česen iz Soške doline, ki ga je prinesla Mija Pavlin iz Podsabotina, ter sirk iz Rezije in topolovec, stara sorta fižola, katerih semena mi je dala Katarina Golob. V cvetličnem lončku so vzklile slovenke, stara sorta okenskih vzpenjavk, ki jo je ohranila Nada Mikulin, biovrtnarka iz Medane. Dobila sem tudi seme stoletne čebule, fižola s Kamnega, pšenice iz Liga, zimskih buč in peteršilja. Naslednje leto se bom akciji, s katero tudi v Brdih postajamo bogatejši, oddolžila s svojimi semeni in zagotovo se mi bo pridružil še kdo. Tekst in foto Iva Sivec


­

Kultura

Pihalni orkester Brda

Pomladne aktivnosti Čeprav nam letošnja pomlad ni namenila veliko toplih dni, nam pri orkestru vseeno ni bilo dolgčas ne mraz. Nastopali smo na številnih prireditvah, izpeljali letni koncert ter ponosno spremljali nastope našega podmladka, učencev Godbeniške šole ter Mladinskega pihalnega orkestra Brda. V sklopu Brda in vino 20. aprila v Šmartnem nas je Mladinski pihalni orkester Brda pod taktirko Martina Skubina zazibal v nizu romantičnih, ljubezenskih skladb. Nastopali smo ob prazniku Krajevne skupnosti Medana ter 1. maja Brike in Brice z našo budnico prebudili v pomladno majsko jutro. Najodmevnejši in za briško godbo tudi najpomembnejši dogodek letošnje pomladi pa je bil zagotovo letni koncert. Na terasi gradu Dobrovo smo ob sončnem zahodu 18. maja ob preigravanju zimzelenih melodij našim obiskovalcem pričarali nepozaben večer. Prijetno sapico presenečenja so nam poklonili tudi naši gostje Mengeška godba. Prava poslastica za uho in oko. Z gostujočo godbo smo stkali nova prijateljstva. Že dan kasneje, še vedno nekoliko utrujeni od pestrega dogajanja prejšnjega dne, smo se kljub slabemu vremenu zbrali v vaškem domu v Cerovem, kasneje pa še v prostorih Vinske kleti Goriška brda. Skupaj z drugimi nastopajočimi smo obogatili kulturni program tradicionalne spominske slovesnosti. Tudi zadnji majski konec tedna je bil za naš orkester prava poplava obveznosti. V sklopu tedna mladih smo v Šmartnem izpeljali delavnico. Predstavili smo delovanje in aktivnosti našega pihalnega orkestra, Godbeniške šole in Mladinskega orkestra Brda. Prisotnim otrokom smo na otroški in igriv način predstavili čudovit svet glasbe. Otroci so se preizkusili tudi v tekmovanju, kdo bo močnejše in pravilno pihnil v inštrument. Na povabilo Pihalnega orkestra Salonit Anhovo smo se v soboto, 25. maja, udeležili tudi Mednarodnega srečanja pihalnih orkestrov v Desklah, v nedeljo pa so spet imeli glavno besedo naši najmlajši. Na zaključnem nastopu učencev Godbeniške šole so učenci posamezno zaigrali in tako pridno ogreli prstke pred prihajajočimi izpiti. Celoletno učenje, vztrajnost in nepopustljivost

učiteljev in staršev so botrovali, da so se učenci izjemno izkazali pri preverjanju znanja na izpitu v Glasbeni šoli v Ajdovščini in si tako prislužili brezskrbne počitnice. Na zaključnem nastopu je prisotne znova očaral tudi naš Mladinski orkester. Ni Praznika češenj brez briške godbe. In tako je bilo tudi letos. Udeležencem kolesarskega maratona češenj smo ob prihodu na cilj zaigrali dobrodošlico in jim z ubranimi ritmi polepšali prekolesarjene kilometre. Že nekaj trenutkov kasneje smo zaigrali novopečenemu paru 2. Briške poroke Roku in Jožici ter njunim svatom. V nedeljo pa smo skupaj z briškimi mažoretkami odprli povorko vozov ter strumno in predvsem glasno zakorakali med obiskovalce. Po povorki je sledil še skupni nastop našega in sosednjega orkestra. 9. junija smo bili gostje Mažoretne in twirling skupine Brda na Češnjevi mažoretni reviji 2013. Pred nami sta še dva nastopa, potem pa že težko pričakovane počitnice. Bralcem Briškega časnika želimo lepe, brezskrbne, predvsem pa tople poletne dni. Mateja Drnovšček, predsednica PO Brda

Alpe-Jadran in Dablo

Likovniki vedno več gostujejo V hitrem življenjskem ritmu pogosto pozabljamo nase, kar se običajno pokaže na zdravju. Prav bi bilo izločiti tiste stvari, ki nas negativno vznemirjajo. Za nekaj pozitivno naravnanega se vedno najde čas. Dablovci ga najdemo. Tako smo se lani v sosednjem Krminu srečali z organizatorji Alpe-Jadran na njihovi razstavi. Razmišljali smo o sodelovanju in zdaj že skupaj razstavljamo v treh deželah. Lucio Pangher je tisti, ki v ozadju skrbi za povezave med društvi in galerijami. Navdušen je bil nad razgibanostjo in barvitostjo Brd, nad čudovitim razstavnim prostorom v gradu Dobrovo in nad našimi slikami. Tako smo aprila priredili skupno razstavo v avli gradu Dobrovo. Zanimivo je, da so se prireditve udeležili vsi razstavljavci, kar dvanajst slikarjev in en član z izdelki iz lesa. Povečini Tržačani so z veseljem obiskali Brda in se naužili dobrot grajske restavracije ob prijetnem vzdušju po slavnostnem odprtju. Sledila so še gostovanja Dabla v Staranzanu in Gradežu. S takšnim sodelovanjem utrjujemo prijateljske vezi in izmenjujemo izkušnje. Jeseni gremo v Gnesau. Do takrat pa bomo imeli učne delavnice s strokovnim mentorjem. Za uresni-

čevanje naših dejavnosti se zahvaljujemo Občini Brda, Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, Osnovni šoli Dobrovo in Vinski kleti Goriška brda. Alda Grudina Poletje 2013 / Briški časnik / 59


Kultura

Prvomajska budnica

Dobro jutro, Brda! Kaj se je dogajalo v povojnem letu 1948? Mahatma Gandi se je odločil za post, da opozori na nasilje v Indiji, v Nemčiji je marka postala uradna valuta, rodil se je vedno čakajoči waleški princ Charles, v Manchestru so pognali prvi sodobni računalnik s shranjenim programom v lastnem pomnilniku (v Brdih ni bilo ne televizije niti telefona), vipolški grad je prizadel obsežen požar in končno so tudi pri nas uzakonili prvi maj kot državni praznik. Na slovenskem ozemlju so delavski praznik praznovali že v času habsburške monarhije, avstralski delavci pa so se prvi »spuntali« in si družno vzeli dela prost dan leta 1856. Veliko jih je zato izgubilo delo, kljub temu pa so idejo povzeli Američani leta 1889, ko jim je bilo dovolj 10–16 urnega delavnika in izkoriščanja v tovarnah ter enoličnega in brezpravnega dela v slabih pogojih. Seveda en dan demonstracij ni bil dovolj in dogodek je (bilo) treba ponavljati vsako leto: kot sredstvo delavca proti izkoriščevalcu in kot spomin na dolgoletno izrabljanje delovne sile. Takratne proslave so se začele z budnico delavske godbe ob 4. zjutraj, godbenikom so v sprevodu sledili delavci v zakmašnih oblekah, z rdečim nageljnom za gumbnico in prvomajsko značko na prsih in vsi skupaj so shod zaključili z veselico. Prvomajska praznovanja, simbolični znak upiranja izkoriščanih, imajo tudi neproletarsko vsebino, pomenijo začetek poletja, rodnosti, cvetenja, sonca, vasovanja in fantovskega petja izpod vaške lipe. Ko je leta 1972 sonda Mariner 9 poslala na Zemljo prve posnetke z Marsa in smo z dodatkom dveh prestopnih sekund univerzalnemu merjenju časa dobili najdaljše leto, je 1. maja briška godba prvič prebudila Brike in Brice. Petelini (kar jih je v Brdih še ostalo) se še niso oglasili, ko so se letos zbirali fantje in dekleta vseh starosti na Dobrovem, pred

Pihalni orkester Brda na osmi postaji prvomajske budnice, Biljana Osminko, s kovčki v rokah in glasbenim nasmeškom na obrazu. Si predstavljate pubertetnika, kakšen zanos ga mora gnati, da se zvali iz postelje, preden ura odbije pet (zjutraj)? Verjetno še brez počitka po kresovanju so sestavili, spolirali in preizkusili svoja pihala, trobila in tolkala in z očarljivimi Slovenci, Pozdravljena, Slovenija!, Zlatorog, Pod lipo, Na Golici in še in še neutrudno zaokrožili čez Višnjevik, Kojsko, Hum, Gornje Cerovo do Vipolž, Medane, Fojane, Biljane in Šmartnega. Verjamem, da nam s svojimi melodijami Pihalni orkester Brda izboljšuje zdravje. Ni hec – dokazano je, da ritem glasbe deluje na ritme avtonomnega živčevja, s tem usklajuje delovanje možganov, sprošča, razvedri, uravnovesi, vzbuja mir, povečuje zadovoljstvo, omogoča globlje razmišljanje, razvija ljubezen do lepega, bogati in plemeniti. Če je res, kar pravi grški modrec Platon, da je z boljšo glasbo boljša tudi država, je »briška država« z našo godbo v dobrih rokah. Tekst Melita Peršolja Foto Nataša Sirk

Razstava akvarelov Darinke Sirk

Rože vseh rož v avli hotela Sabotin

Rože vseh rož, jih na odprtju razstave opiše Kogejeva. V Aziji so jih gojili že pred pet tisoč leti, fosili z odtisi divjih vrtnic pa so stari približno petintrideset milijonov let. Stare civilizacije so razlagale, da je lepota vrtnic delo božjih rok. Nič čudnega torej, da je vrtnica povezana s številnimi področji človekovega življenja in da simbolizira ljubezen in lepoto. Tako lepe in brezčasne, kot so v resnici, so tudi Darinkine vrtnice. V nežnih pastelnih barvah sijejo s svojo večno lepoto iz razstavljenih akvarelov. Pol leta so se rojevale, večer za večerom. Kakih petsto akvarelov. Naj strokovnjaki zamižijo na eno oko, naj mojih slik ne ocenjujejo z veljavnimi merili, ampak naj jih gledajo zgolj kot poskuse, si želi avtorica. Potrebovala je sprostitev in jo Poletje 2013 / Briški časnik / 60

Foto Andrej Colja

Nikoli nisem pomislila, da bom svoje slike kdaj razstavila, prizna Darinka Sirk na odprtju razstave svojih akvarelov z motivi vrtnic. A se je Katja Kogej, ena od pobudnic in organizatork Festivala vrtnic, ki se je letos že osmič zgodil v Novi Gorici, poleg številnih spremljevalnih prireditev odločila tudi za likovno popestritev dogodka. In tako so prvi petek v maju ob zvokih harmonikarja Mihe Sirka v avli hotela Sabotin vzcvetele Darinkine vrtnice.

našla v slikanju. Vsi, ki jo poznamo, vemo, kako izjemno ustvarjalna, dinamična in vsestranska osebnost je in kako se vsakega dela loti z vso skrbnostjo in odgovornostjo. Tudi slikanja vrtnic. Mehke in nežne so vzcvetale pod potezami njenega čopiča, polno razcvetene ali v popju, nikoli same, vedno v šopku, trepetave v pripovedovanju tisočletne zgodbe o svojem prijateljevanju s človekom in spremljanju njegovih poti. Samo vonjajo ne, pripomni nekdo od obiskovalcev. A premorejo tudi trnje … Iva Sivec


Kultura

Predstavitev briških društev v Točki

Nihče ni ostal hladen Kraj, kjer so številni kulturni (glasbeni, pevski, knjižni, likovni) večeri in delavnice pod okriljem Zveze kulturnih dejavnosti Nova Gorica, se nahaja na Ulici Gradnikove brigade v Novi Gorici in se imenuje Točka. Tam se srečujejo društva iz širše Goriške in svojo dejavnost predstavijo javnosti. Prav pred prireditvijo Brda in vino smo se predstavili Brici. Brda so raznolika, zato smo to razgibanost simbolično predstavili z igro, uglašenimi toni in barvitimi platni. Igralci IDAS-a so pod vodstvom Gabrijele Kodermac uprizorili skeč Izidorja Predana Beneška ohcet, seveda v briškem narečju in z briškimi običaji. Starejši obiskovalci so se muzali in priklicali v spomin svojo ohcet, mlajši smo se veselili, ker ni več tako. Pa ne da je bilo takrat slabše, le zelo drugače. Mešani pevski zbor Rado Simoniti nam je pod taktirko Patrika Quaggiata ogrel srca in napolnil dvorano ne le s pesmijo našega rojaka, po katerem nosi ime, ampak tudi s pestrim izborom pesmi. Svoj nastop so popestrili s prijetnimi briškimi zgodbicami, vezani-

mi na vsebino pesmi. Sledilo je vabilo v sosednji prostor, kjer so likovne delavnice. Tokrat je bil prostor napolnjen z briškimi motivi. Dablo ustvarja že vrsto let in člani najraje slikamo motive iz domačega kraja, drobne detajle, ki so z nami vsak dan in nas kličejo in razveseljujejo. Ko smo se naužili petja, se nasmejali skeču in se nagledali briških prizorov, smo Brda še okušali. Briški toč s polento je navdušil obiskovalce. Briške pevke so tudi dobre kuharice! Okuse so izboljšali briška vina, olje in domač kruh, peciva … Prav nihče ni dvorane zapustil hladen. Alda Grudina

Predstavitev briških društev v Točki

Potovanje z glasbo Po dveh letih je Mešani pevski zbor Rado Simoniti pod vodstvom Patricka Quaggiata spet povabil na svoj letni koncert, ki je bil v nedeljo, 23. junija, v viteški dvorani dobrovskega gradu. Predsednica zbora Zvonka Polenčič je kratko predstavila delo in nastope zbora v zadnjem dveletnem obdobju.

Potovanje z glasbo sta simpatično vodili pevki Ingrid M. T. in Romea. Zadnjo skladbo sta spremljala Ingrid Mačus na klavirju in Gregor Prinčič na kitari. Gostje večera so bili Fantje 'spod velba, ki prihajajo iz različnih krajev Vipavske, vodi jih Meta Červ, petje pa jih druži dvanajst let. Njihov pevec Vito Pregelj je dejal: »Vipavsko dolino in Brda povezujeta cesta in vino, zakaj ju ne bi še pesem. Tako smo doslej navezali stike z Nonetom Brda in MePZ Rado Simoniti.« Po koncertu je sledilo prijetno druženje ob pogostitvi. M. Beguš

Letni koncert MePZ Rado Simoniti

Ustvarjalni zanos likovnikov Slikarje povezujejo barve, lepota narave in prijetno vzdušje. Za vse to so Brda idealen kraj. Dablo je že večkrat organiziralo ekstempore, vendar nikoli tako obširno in z nagradnim razpisom. Tokrat smo dogodek organizirali skupaj z društvom Endas iz Tržiča. Njihova predsednica Maria Grazia Peršolja je bila rojena v Šmartnem in je naša dobra prijateljica, svetovalka. Organizatorji smo privabili več društev in posameznikov, skupaj kar osemindvajset slikarjev z obeh strani meje. Za en dan smo poživili Šmartno in Hišo kulture, ki trenutno sameva. Lepo je, če tisto, kar delamo, počnemo srčno in z veseljem. Prav je tudi, da se tisti, ki se ukvarjamo z isto dejavnostjo, poznamo in zorimo drug ob drugem. Toliko ustvarjalcev naenkrat že dolgo ne. In to zaradi slikanja! Vreme lahko malo ponagaja, ne more pa ustaviti ustvarjalnega zanosa. Pozno popoldne smo nastala dela oddali članom žirije – to so bili akademski slikar Bojan Bensa, umetnostna zgodovinarka Eliana Mogorovich in kritičarka Kristina Feresini. Med deli, nastalimi na ulicah vasi, so izbrali petnajst najboljših slik. Nagrajenci bodo razstavljali v avli gradu Dobrovo in v galeriji v italijanski Gorici.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste pripomogli, da je bil ta dogodek tako lep: Občini Brda, Vinski kleti Goriška brda, kmetiji Tomaž Prinčič, Vinu Mavrič iz Šlovrenca in Čargi. Tudi Odprte kleti smo narisali, in sicer na kmetiji Tomaž Prinčič v Kozani. Nastala dela, ki imajo vinski pridih, bodo kmetijo krasila še mesec. Ponovno smo napolnili ulice Šmartnega za praznik češenj na Črešnjevem ekstemporu in napolnili Hišo kulture z motivi, obarvanimi v rdeče. Alda Grudina Poletje 2013 / Briški časnik / 61


Kultura

Pesniški turnir v Šmartnem

Dihati spet sam je kot vrtenje na pravljičnem vrtiljaku

Foto Andrej Colja

Strokovna žirija je letos v anonimnem natečaju od 130-ih prispelih pesmi izbrala 24 avtorjev, ki so se potegovali za prestižni naziv viteza/ vitezinje poezije. »Večinoma se prijavljajo pesniki, ki šele prodirajo v slovenski literarni prostor. Tudi letos so med finalisti različni razponi, od starejših do mlajših, od doktorja književnosti do novinarke in bioenergetika. Vsako leto nas preseneti, kdo vse piše poezijo,« pove Nino Flisar, urednik pri Založbi Pivec in koordinator prireditve. Polfinalni pesniški turnir se je 4. aprila zgodil najprej v Ljubljani in dva dneva pozneje v Šmartnem v Goriških brdih, kjer je bila velika dvorana Hiše kulture, odeta v slikarske stvaritve članov društva Dablo, pretesna za vse ljubitelje in poznavalce poezije. Pesnike in obiskovalce je med drugimi pozdravila Ariana B. Suhadolnik, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, soorganizatorja polfinala, nato pa so besedo dobili pesniki. Dvanajst se jih je predstavilo v Šmartnem, kar nekaj je bilo Primorcev. Seveda smo se najbolj razveselili rojakinj Petre Koršič in Patricije Peršolja. Prva se v pesmi Predhodnost sprašuje, kako je spet dihati sam, druga se nostalgično ozira k noni in kokošim. »Dihati spet sam je kot vrtenje na pravljičnem vrtiljaku,« si odgovori Petra, Patricijina nona, ki »gre vsak drugi ponedeljek k sosedi po jajca«, pa sluti dan, »ko bo sosedin sin podrl iz redkih desk zbit kokošnjak« in kokoši ne bo več. Po predstavitvi vseh pesnikov sta štiri finaliste izbrala strokovna žiranta Borut Gombač in Zoran Pevec, dva je imelo možnost izbrati tudi občinstvo. Tako se v vrednotenje poezije lahko vključi širši krog

Foto Andrej Colja

Pesniški turnir, tekmovanje za prestižni naslov vitez/ vitezinja poezije, je letos že trinajstič iskal najboljšo izvirno (neobjavljeno) slovensko pesem. Ideja za tovrstno prireditev sloni na srednjeveškem viteškem pesniškem turnirju na največjem štajerskem gradu Riegersburg, kjer so vitezom poezije za njihove dosežke podeljevali ročno kovane zlate vrtnice. Temeljno vodilo turnirja je popularizacija poezije, kar skuša organizator, založba Pivec iz Maribora, doseči s tekmovalno prireditvijo nagradnega značaja.

ljubiteljev poezije, ki velikokrat nima možnosti izraziti lastne ocene, so prepričani organizatorji. Žiranta sta se odločila za Davida Bandlja, Lucijo Mlinarič, Simono Kopinšek in Katjušo Trampuž, občinstvo za Petro Koršič in Petro Bauman. Z zanimanjem smo potem spremljali finale v Mariboru, kjer je strokovno žirijo najbolj prepričala mlada pesnica Lucija Mlinarič s pesmijo Miza za dva, pri oknu. Izbrana pesnica, 13. vitezinja poezije, bo Slovenijo zastopala tudi na Evropskem pesniškem turnirju 2013, katerega glavni dogodek bo sredi novembra v Mariboru. Iva Sivec

Slikarska razstava Barve morja

Modra neskončnost oddaljenih horizontov 26. aprila, na predvečer državnega praznika in praznika Krajevne skupnosti Medana, je Gradnikova soba v Medani zažarela v neskončni modrini slikarskih platen ljubiteljske slikarke Minke Obidič iz Snežatnega. Barvito morsko vzdušje so na odprtju slikarske razstave dodatno pričarali pevci kvinteta Quercus z zvoki dalmatinske glasbe ter Anja Nikolavčič z branjem poezije o morju. Umetnico in njeno ustvarjalno pot je predstavila Patricija Pirih. Zdaj ustvarja skupaj z ljubiteljsko skupino Desetnice, ki jih druži želja po slikanju in skupnem preživljanju lepih trenutkov. Ravno dekleta iz Desetnic, ki jih pri ustvarjanju usmerja in spodbuja Nada Likar Lazovski, so jo tudi prepričala, da mora svoja dela, ki so nastajala v zadnjih sedmih letih, predstaviti tudi drugim. Slike z morskimi motivi je na odprtju razstave predstavil Stipe Hečimović, ki poučuje slikarstvo na univerzi za tretje življenjsko obdobje in vodi likovno skupino Kulturnega društva Svoboda Deskle. Razstava v Medani je prelomnica na Minkini ustvarjalni poti, pohvala in potrditev njenemu ustvarjanju. Zagotovo pa tudi spodbuda za prihodnje delo. S. P. N. Poletje 2013 / Briški časnik / 62


Kultura

Ivan Skubin razstavlja

Zapisan prvobitni materiji Letošnja pomlad je bila za Ivana Skubina, ustvarjalca keramičnih skulptur iz Brega pri Golem Brdu, razstavno bogat čas. Predstavil se je kar na štirih razstavnih prizoriščih, od tega sta dve zahtevali temeljit koncept in pripravo. Zahišarjeva galerija v Šmartnem je bila prvi, zelo intimen prostor, v katerega je Skubin sredi aprila naselil svoje skulpture, večnamenski prostor v Višnjeviku jim je odprl vrata za Praznik rebule in oljčnega olja, glavni razstavi pa sta se zgodili sredi maja v sežanskem Kosovelovem domu in teden dni pozneje v Kulturnem domu v italijanski Gorici. Temo za sežansko razstavo je avtor iskal v večno neodgovorjenem, v sodobni civilizacijski družbi utišanem, preslišanem ali v podzavest porinjenem vprašanju Quo vadis, homo? (Kam greš, človek?). »Na lahkotnem in brezciljnem zemeljskem potovanju so tovrstna vprašanja marsikomu odveč. Zahtevajo namreč veliko 'arheološkega' brskanja po sebi in resen, pristen stik s samim seboj. Tudi Skubinovo delo je resno, odgovorno, predano in raziskovalno hkrati,« je avtorja na odprtju razstave predstavila likovna kritičarka in zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Gledalec postane z vstopom med ambientalno razstavljene skulpture del razstave: sooči se z Ujetniki, v zlate kletke vpetimi obrazi, v katere se je ujel človek in ki omejujejo njegovo duhovno obzorje. Sreča skrivnostna Čuvarja praga, dva metra visoki skulpturi – stražarja, ki preprečujeta prehod neprimernim; brodnika na Haronovem brodu, Sfingi, varuhinji skrivnosti; Animo, čisto dušo, ki edina lahko vstopi v transcendentni svet; Ikarja, ki kljub svojemu tragičnemu letu vendarle ponuja slutnjo preleta preko horizonta. »Ivan Skubin ostaja tihi raziskovalec, ki ustvarja iz ekspresivne čutnosti srca, z dotiki senzibilnih rok, in nam v razmislek daje svoje stvaritve, v katerih ni ničesar, kar bi prihajalo od zunaj, kar bi diktirali

Ambientalna postavitev v Kosovelovem domu v Sežani trendi in obče uveljavljene norme. Ko začutimo dela Ivana Skubina v njihovi iskreni pristnosti in likovni izčiščenosti, se zavemo, da je v bistvu vse njegovo ustvarjanje najprej duhovno,« je Stibilj Šajnova sklenila svojo oceno. Skubin se v Sežani predstavlja prvič, že tretjič pa razstavlja v goriškem Kulturnem domu, v katerem se je, kot je na odprtju razstave 22. maja povedal direktor Igor Komel, pridružil skupini prijateljev te pomembne slovenske kulturne ustanove v sosednji Italiji. Avtorja in njegovo ustvarjalno pot je predstavil Vili Prinčič, glasbeni utrinek je prispeval Milko Špacapan, odprtja razstave pa se je udeležilo veliko ljubiteljev in poznavalcev kiparjenja v glini. V trinajstih letih, odkar se Skubin izraža v tej prvobitni materiji, je imel nad 30 samostojnih in nad 50 skupinskih razstav, prejel več nagrad in priznanj in bil uvrščen v številne slovenske in tuje izbore. Najraje ustvarja s šamotirano glino, ki jo oplemeniti z glazurami, pripravljenimi po lastnih recepturah in iz materialov, ki mu jih ponuja njegov življenjski prostor: pepel trtinih rozg, modra galica in briška zemlja. Prav zadnji ostaja globoko zapisan. Zaupal ji je svoj čut za umetnost, svoje ideje, videnja in sanje. Tekst in foto Iva Sivec

Mladinsko društvo Neblo

Mladi bi se morali bolj povezovati Mladinsko društvo Neblo že vrsto let avgusta uspešno organizira dvodnevni vsebriški nogometni turnir z bogatim družabnim programom. Iz preproste zamisli o druženju ob nogometni žogi je zrasla odgovorna prireditev, ki privablja vedno več sodelujočih športnikov in obiskovalcev. To pa terja tudi vedno zahtevnejšo organizacijo. Nebelski mladi pa so zelo angažirani, saj soustvarjajo tudi razvoj Vaške skupnosti Neblo, prostovoljno sodelujejo pri organizaciji krajevnega praznika v Neblem in pri razvoju piknik prostora v Čelu, pri katerem so vložili precej svojega prostega časa in sredstev. Predsednika Mladinskega društva Neblo Nejca Erzetiča ter člana Andreja Mišigoja in Niko Kodermac smo povprašali o njihovem pogledu na problematiko mladih v briški občini. Glede razvoja Brd v preteklih desetih letih menijo, da je bil največji zagon v letu 2006 oz. 2007, trenutna situacija pa se jim zdi katastrofalna. Briška mladina, predvsem visoko izobražena, v Brdih ne vidi prihodnosti. Mladi na splošno niso povezani, čeprav trenutna ekipa Mladinskega društva Neblo deluje povezano in usklajeno. Menijo, da bi mladina rada imela v Brdih zabave in različna družabna srečanja, vendar je bore malo prostovoljcev, ki bi prireditve tudi organiziralo. Pri društvih je tudi precejšnja bojazen, da ni ustreznega podmladka, ki bi njihove dejavnosti tudi v prihodnje uspešno razvijal naprej.

Mlajše generacije se ne družijo v sklopu društev, temveč se združujejo v manjše skupinice, zato prihodnje generacije mladih izgubljajo občutek prostovoljnosti in povezovanja. Kar zadeva problematiko zaposlenosti, sogovorniki ne opažajo, da bi ustrezne institucije ustvarjale razmere, v katerih bi se briška mladina lahko zaposlila v Brdih. Mladina ne želi zapustiti domačih Brd, vendar je k temu primorana zaradi primanjkovanja služb. Največ možnosti glede zaposlovanja v Brdih sicer vidijo v turizmu, vendar se na tem področju razvoj pomika zelo počasi. Poudarjajo, da bi morale ustrezne institucije omogočati domačinom in jih spodbujati, da se ukvarjajo s turizmom, predvsem kar zadeva odpravljanja birokratskih zapletov. Obenem izpostavljajo briško »fovšijo« oziroma nepripravljenost povezovanja med različnimi briškimi turističnimi akterji. Dokler bo vsak deloval »samotarsko«, v Brdih ne bo večjih razvojnih premikov. Stanovanjska problematika je po mnenju Mladinskega društva Neblo postala kar pereč problem v Brdih. Težko je dobiti stanovanja, za gradnjo svoje lastne hiše pa ni ustreznih pogojev. Največjo težavo predstavlja pridobitev stanovanjskega kredita, saj ga je glede na trenutno zaposlitveno problematiko skoraj nemogoče pridobiti (mladi nimajo zagotovil, da bodo zmogli brez težav odplačevati obroke). Mladina se torej nahaja v začaranem krogu: negotova služba – nezmožnost ustvarjanja lastnega doma. Mladinsko društvo Neblo meni, da bi lahko občina bolj pripomogla k boljšim življenjskim pogojem za briško mladino, obenem pa tudi poudarja, da občina že veliko pomaga pomoči potrebnim (občinska sredstva so namenjena tudi štipendijam za mlade). Menijo, da bi moral Zavod za turizem, mladino, kulturo in šport Brda povezovati društva, jih angažirati in skupaj z njimi soustvarjati skupne prostore in vizijo briške mladine. Vsekakor pa poudarjajo, da bi ob večji angažiranosti, prostovoljnosti in udarnosti mladih lahko naredili velike premike v smeri razvoja Brd in boljših življenjskih pogojev briške mladine. Erika Koncut Poletje 2013 / Briški časnik / 63


Kultura



Rossana Peršolja izdala drugi plošček

Skozi moje oči Ob petkih smo imeli pevske vaje v sobi nad zakristijo kozanske cerkve. Tam je bil dobro izkušen harmonij s pedali, ki si jih moral poganjati v enakomernem ritmu, če si hotel, da se je izpod tipk kaj oglasilo. Pa lesene šolske klopi v štirih vrstah in radovedni pajki na stropu. Pupe smo vedno prišle pred organistom, da se »pripravimo«, posedemo ali – pošteno rečeno – umirimo. Ena je pogosto sedla za harmonij in kar nekaj tjavprek igrala in poganjala naglušne pedale. Ni imela pojma. A imela je željo. Danes bi si mašili ušesa, za skupino brezskrbnih kodrolasih najstnic pa je bilo noro zabavno prepevati ob spremljavi predpotopnega instrumenta, z mojstrsko Rossano za klaviaturo. Rossana Peršolja trdi, da je poseben občutek prepevati v cerkvi, sakralne pesmi so del njene biti: »Sakralna glasba je čisto posebno področje klasične glasbe, ki je sicer nisem povsem vzela za svojo. V sakralni zvrsti pa je doživetje povsem drugačno, peti v cerkvi je nekaj najlepšega.« Verjetno zaradi lepih spominov na cerkveni kor, veličastne orgle, vonj po orumenelih notnih listih in na čarobni nemir pričakovanja pravega trenutka za pravo glasbo. »Prve note Shubertove Ave Marije mi je dal tata Tonče, nono,« se spominja Rossana. »Ponje je šel v Italijo s svojim motorinčem, si naredil kopijo za biljanski cerkveni zbor, meni pa je dal original. Da jo boš pela, je rekel, čeprav sem takrat šele začela s solopetjem.« Tisto Ave Mario je zapela že velikokrat. Na porokah, krstih, obhajilih ali pa kar tako na Sveti gori. »Prosila sem pevovodkinjo Valentino, če mi pomaga,« se spomni na zadrego, ko je dobila note za solosopran prvič v roke. Sledila je prva vaja in Valentinin komentar: »Ja, saj ni tako slabo. To boš pa lahko še komu zapela na ohceti!« Tata Tonče je bil sploh velik ljubitelj naše pevke, posebej ponosen, ko jo je na orglah spremljal pri kakšni darovanjski pesmi. »Neprimerna, prenizka, sploh mi ni ležala,« reče Rossana danes, ko jo spomnim, da je na Karaokah v Vipolžah v roza-črnem Poletje 2013 / Briški časnik / 64

kostimu pela pesem Santa Maria della Montagna, naš nonč pa je komentiral, da je bila to edina pametna pesem v celem večeru.

Živi za slovensko pesem Pa jo je prijela v roke Francesca Scaini, umetnica, sopranistka v Nemčiji, učiteljica solopetja z odprtim srcem za glasbene avanture. »Z njo sem končno lahko delala slovensko pesem. Francesca je govorila, da so slovenske pesmi zanemarjeno bogastvo, lepe in drugačne.« Beneški konzervatorij spodbuja predvsem klasično operno petje, ki je Rossano preveč omejevalo. »Tam je vse določeno, tehnika, vsebina. Rečejo, ti si Mozart, ti si Verdi … Za tako barvo glasu, za tak slog prepevanja je takšnaintakšna tehnika. Tehnika je različna glede na skladatelja. Za vse začetnike je Mozart. Enim je tak pristop k solopetju všeč, a jaz se tam nisem našla.« Še dobro, da se ni našla tam čez mejo in živi za slovensko pesem, ki jo oplemeniti s svojim slogom in ga opiše kot »miks stilov, ki ni muzikal, ni pop opera, ni pop in niti ni opera. Delam cross-over stil, ki je verjetno nekoliko pred časom«. Slovenske ljudske in narodne pesmi, polne bolečine, žalosti in občutljivosti, izražene s poseganjem v paleto pop-opera slogov? »Želela sem, da po desetih letih sodelovanja s harmonikarjem Andrejem Plesničarjem – Drejcem narediva CD. Prijavila sem se na razpis Občine Brda, dobila donacijo MONG in se marsičemu odpovedala, da smo projekt izpeljali v samozaložbi. Pesmi so se nama nabirale skozi leta. Npr. za ponarodelo pesem Vinska trta je v resnici besedilo napisal A. M. Slomšek. Z Drejcem sva za CD Skozi moje oči uporabila Slomškovo besedje in zanj napravila novo melodijo. Nastala je razgibana, vesela pesem.« In potem je iskala še več pesmi slovenskega izročila, ki imajo lepo, zahtevnejšo melodijo ter polno, bogato besedilo. Meni, da se njen pridih posebej sliši pri pesmi Oj božime. »To skladbo sem predstavila kot meditacijo, kot mantro. Ponavljaš manj dinamično melodijo, z manj harmonij, kar je priložnost za večjo ekspresivnost.«

Vodi Trnovske furmane Zdaj poje, kamor jo povabijo. Ljudske pesmi in sakralne. Skupaj z možem pojeta v Briškem kvintetu, kjer predstavljajo predvsem Avsenikove pesmi. Pove: »Od vedno mi je pri srcu Avsenik. Pela sem že pri Goriških fantih, ansamblu Spomin, Argonavtih, nazadnje pri Ansamblu Nina Jamnika. Pri Briškem kvintetu sem našla, kar sem iskala – vaje so blizu, KS

Trnovo nam dobrodušno odstopa vaško dvorano za enkrat tedenske skupne vaje, dodatno pa vadimo še posebej trije vokali in posebej pet instrumentov. S tercetom delam vokalno tehniko, ki je pri Avseniku zahtevna zaradi sestave iz enega moškega in dveh ženskih glasov, ki se neprestano prepletajo, preskakujejo, prehajajo od enoglasja k triglasju in nazaj. Tako triglasje je zahtevnejše od štiriglasja, ki tvori poln akord. Naš cilj je vrhunska zlitost in zven glasov, brez upoštevanja časa ali truda, ki sta za to potrebna.« Umetniški vodja ansambla je Renato Verlič, kitarist pri Hišnem ansamblu Avsenik in zadnji kitarist Slavka Avsenika. Zlitost, ob kateri sicer dobimo druge z vinom povezane asociacije, je v glasbenem svetu poseben efekt, ki se sliši, še bolj pa čuti. Rossanin glas paše k nežnejšim instrumentom, kot so citre ali klavirska harmonika na primer. »Veliko let že pojem z Drejcem, ki me spremlja na diatonični harmoniki, ki je relativno glasen in s tremi duri harmonično zahteven instrument. Drejc je imel zelo težko delo, da sva se 'zlila'.« Rossana nam je ušla iz Brd na Trnovo, v zračno pokrajino ljudskega petja in furmanov. Furmani so pred pojavom avtomobilov furali s Trnovega v Gorico hlode, lesene pilote v tržiško ladjedelnico ali led do pristanišča. Furmanski poklic je bil tipično moški, nenehno naokrog z veseljaško postajo v gostilni. »Pri petčlanski moški zasedbi Trnovski furmani, ki jo vodim, delamo na pristni zgodovinski osnovi in skušamo oživiti pesem, ki je tem fantom krajšala dolge poti med domom in pristaniščem ter polnila gostilniške prostore, kamor so se šli odpočit in dogovorit o prihodnjem delu. Pojejo ljudske pesmi z dodatkom zaigranega teksta, s čemer dobimo spevoigro,« je navdušena Rossana. Rossana si je umetniško dodala »s« v svoje ime, prepela veliko notnih zapisov ter se predala pristni slovenski narodni, ponarodeli in ljudski pesmi. Očitno je v njej še veliko kmečkega duha, pripomnim, ko gledam ovitek ploščka s seznamom pesmi, kjer se Rossana smeji s polja pšenice. »To sploh ni pšenica,« se mi smeje, »to je neko paludje na ankaranski plaži.« Morda res ne ločim paludja od pšenice, vem pa, da se za 10 evrov dobi Rossanin CD v TIC-u, Butjhci in Abri na Dobrovem. Melita Peršolja




Šport

Kolesarski maraton češenj

Na »polnoletnem maratonu« kar 886 udeležencev Osemnajstega kolesarskega maratona češenj se je udeležilo kar 886 kolesarjev. V Vinski kleti Goriška brda, ki že tradicionalno organizira to priljubljeno športnorekreacijsko prireditev v okviru Praznika češenj, so z udeležbo zelo zadovoljni.

Vremenske razmere v tednih pred dogodkom namreč niso bile naklonjene ljubiteljem kolesarstva. Predvsem pa je prireditev potekala varno, brez večjih poškodb, organizatorji so bili najbolj veseli dobre volje udeležencev na startu in cilju. Maraton je bil v soboto, 1. junija, s startom ob 8.30 v Ljubljani in ciljem ob 13.30 v Vinski kleti Goriška brda. Pot, dolga 108 km, je vodila iz Ljubljane skozi Vrhniko in Logatec ter čez Črni Vrh. V Ajdovščini pri Fructalu so se kolesarji okrepčali, nadaljevali proti Novi Gorici, čez solkanski most in sabotinski koridor v Brda. Na cilju sta bila, kot že tradicionalno, nagrajena najstarejši in naj-

mlajši udeleženec; letos je bil najstarejši rojen leta 1940, najmlajši pa leta 2000. Tudi letos se je z najštevilčnejšo udeležbo izkazal domači KD Brda (68 kolesarjev), že več let mu je za petami klub Omega Air (50 kolesarjev), sledita Klub dvig Vrhnika (27 kolesarjev) in Fructal (18 kolesarjev). Začetki Kolesarskega maratona češenj sicer segajo v leto 1996, ko je Kolesarski center Rog iz Ljubljane v sodelovanju s Kolesarskim društvom Brda in Vinsko kletjo Goriška brda prvič orga-

niziral kolesarski maraton od Ljubljane do Dobrovega, kamor je tedaj prikolesarilo približno 300 udeležencev. Odtlej se je število kolesarjev postopno večalo, z rekordom 1385 udeležencev leta 2010. Posebnost letošnjega maratona je bila možnost udeležbe z električnimi kolesi za predstavnike medijev, z namenom promocije ekokolesarjenja v Brdih. Novinarja z Radia 1 sta bila nad doživetjem navdušena. Marjana Simčič Humar

100 let šole v Kojskem

Stoji učilna zidana Šolska stavba v Kojskem, ki je bila zgrajena leto pred začetkom 1. svetovne vojne, je nepoškodovana prestala tudi 2. svetovno vojno in je danes, po sicer večkratnih prenovah, edina od nekdanjih številnih starih šol v Brdih, ki še vedno služi svojemu namenu. V sredo, 5. junija, smo slavili visoki jubilej – stoletnico. Prireditev s prisrčnim kulturnim programom, ki so ga izvajali otroci vrtca in

učenci šole Kojsko, je bila na šolskem dvorišču. Vhod na dvorišče je krasil slavolok iz bršljana, ki so ga okrasili s 40 baloni. Za uvod je šolski pevski zbor zapel briško himno V Goriških brdih je lepo, na harmoniki jih je spremljal avtor pesmi Karlo Zuljan. Sledili so pozdravni nagovori. Ravnateljica Vesna Filej je namenila pozdrav in dobrodošlico otrokom, sedanjim učiteljicam in vzgojiteljicam v Kojskem, nekdanjim učiteljem in drugim delavcem te šole, staršem, nekdanjim učencem, vsem prisotnim. Med povabljenimi je posebej pozdravila podžupana Občine Brda Joška Zamarja in Alico Prinčič, v. d. predstojnice Zavoda za šolstvo OE Nova Gorica. »To je prava vaška šola, ki jo imajo ljudje radi in kjer se čuti povezanost kraja s šolo tudi po zaslugi prizadevnega kolektiva, zato je danes čas za praznovanje,« je sklenila Filejeva. Podžupan Joško

Zamar je poudaril, kako pomembna je šola za samo vas in tudi širše, saj prav šole prispevajo bogate programe ob najrazličnejših prireditvah v Brdih. Alica Prinčič je med drugim dejala: »Ob tej častitljivi obletnici se zahvaljujem vsem nekdanjim učiteljem, ki so podajali in ohranjali znanje na tej šoli, in vsem nekdanjim ravnateljem. Sedanjim učiteljem, otrokom in pedagoškemu vodstvu šole pa veliko uspehov in potrpežljivosti. Generacije, ki rastejo, naj imajo priložnost, da razvijejo vse svoje talente in potenciale.« Vodja šole Klara Simčič se je zahvalila vsem, ki so jim v zahtevnih pripravah na ta dogodek kakor koli pomagali. Za to priložnost so učiteljice šole v Kojskem pripravile bogato razstavo, priložnostno glasilo, priložnostno razglednico in zloženko. Kot se za praznik spodobi, so poleg čestitk prejele tudi darila, in sicer od Občine Brda radio z mikrofonom (IKT-tehnika), od stanovalcev Doma upokojencev Podsabotin pa sliko njihove stanovalke, ki jo je izročila Cvetka Simčič v zahvalo za obiske, druženja in nastope, ki jih imajo pri njih učenci obeh šol. Po kulturni prireditvi so v zrak spustili dva velika šopa balonov z napisom 100 let OŠ Kojsko in prošnjo, naj se jim najditelj javi. Baloni z napisom so poleteli proti vzhodu. Sledilo je povabilo na ogled razstav in druženje. Za pogostitev so pecivo pripravili v šolski kuhinji, obložene kruhke pa Trine, d. o. o. Naslednje jutro, v četrtek, se je po telefonu javil prvi najditelj balonov Edvin Furlan z Vogrskega in jim čestital ob 100-letnici šole. M. Beguš Poletje 2013 / Briški časnik / 65


Šport

Mažoretna in twirling skupina Brda

3. Češnjeva twirling-mažoretna revija

9. junija je Mažoretna in twirling skupina Brda priredila že tretjo Češnjevo twirling-mažoretno revijo v telovadnici OŠ Dobrovo. Priprave so se začele že v nedeljo zjutraj, ko so se dekleta v prelepem sončnem vremenu urila na zadnji generalki, starši pa so pripravljali prizorišče. Zlagali so leseni pod, urejali oder, ozvočenje, pekli pecivo, urejali pričeske in ličili. Vse je bilo popolno, dokler nas tik pred prireditvijo ni presenetil dež. A nismo se vdali; prizorišče smo preselili v telovadnico. Prireditev smo vseeno izpeljali, kljub veliki prostorski stiski in okrnjeni izvedbi. Naša dekleta so ob spremljavi Pihalnega orkestra Goriška brda in z gosti iz Twirling kluba logaških mažoret program začela z udarno koračnico. Sledili so nastopi najmlajših deklic, ki so pokazale osnove, ki so se jih naučile med letom. Nadaljevali so s točkami solo in pari, vrhunec prireditve pa so bile skupinske točke, s katerimi so se dekleta že pomerila na državnem prvenstvu MTZS in dosegla odlične rezultate. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim,

Vseslovensko kuharslo tekmovanje

bilo jih je čez osemdeset, da so pričarali čudovit večer. Zahvaljujemo se vsem staršem za pomoč in podporo. Zahvaljujemo se našim sponzorjem, ki so omogočili ta večer: Občina Brda, OŠ Dobrovo, Vinska klet Goriška brda, Picerija Pr Andreju, Restavracija Sveta gora, Cvetličarna Eden cvet, Jurja, Primet, Pronega Vipolže, Tiana masaže – Tatjana Podlipnik, Belica turizem Medana, Kozmetični salon Jana, frizerski saloni Urška Mavrič, Marinič, Irena Kos, Elena Markočič, Sonja Nova Gorica, Agrocenter Brda, Slaščičarna Princeska, Nova KBM, Lekarna Dobrovo, Jm motocenter Jani Markočič, Mercator Dobrovo in Neblo, Papirnica Abra, PBS Maribor, Hit Nova Gorica, Srednja ekonomska šola Nova Gorica, Zdravstveni dom Nova Gorica, Gostilna Lipa Neblo, Poslovalnica Pivka Neblo, Simpos Plešivo, Kuplast Cerovo, Panal Neblo, Primorske novice. Hvala vsem, ki nam omogočate, da naše sanje postajajo resničnost. Nives Tabaj Godeas

Štokuiš na belo, sardele, polenta in še kaj Letos smo učenci OŠ Dobrovo že drugič sodelovali na vseslovenskem kuharskem tekmovanju »Kuhna pa to«. Gre za tekmovanje v pripravi domačih jedi, ki so jih kuhale naše none. Letošnja glavna tema so bile ribe, kar je za naše okolje precej zahtevno, saj ribe niso bile pogosto na jedilniku. Tekmovali smo v treh ekipah: Briške srdelce, Lesnik in Cvetoče Brike. Na tekmovanje sta nas pripravljali učiteljici Vojka Gregorič Mozetič in Cirila Klemenčič Božič. Zahvaliti pa se moramo tudi Darinki Sirk, ki nam je svetovala pri izbiri jedi in recepturah. Po prvem regijskem tekmovanju na Zemonu sta ekipi Briške srdelce in Cvetoče Brike napredovali v polfinalno tekmovanje, ki je bilo v Kopru. In tudi tam je skupina Cvetočih Brik prepričala žirijo ter se uvrstila v finale. 15. maja smo na dvorcu Zemono pod budnim očesom žirije, v kateri so bila tudi v kulinariki uveljavljena imena, kot so dr. Janez Bogataj, Tomaž Kavčič, Janez Bratovž in drugi, spet zavihtele kuhalnice. Pripravile smo štokuiš na belo z belo polento ter repke. Zmagale nismo, smo pa zasedle odlično drugo mesto. Poletje 2013 / Briški časnik / 66

Cvetoči Briki Zala M., Petra S.


Šport

Briške twirlerice

Ponovno na vrhu Briške twirlerice so si s prebojem skozi predtekmovanje v januarju in polfinale v marcu prislužile udeležbo na finalu Državnega prvenstva v twirlingu, ki je bil pod okriljem MTZS 20. in 21. aprila v ŠD Lukna v Mariboru. Brike so domov prinesle odlične rezultate in dokazale, da sodijo v sam vrh slovenskega twirlinga. V kategoriji par nižji nivo kadet: Mineja Podgornik Pulec in Lea Velišček (6. mesto), Neža Prinčič in Maša Reja (4. mesto). V artistic twirlu B junior: Gaja Peršolja (6. mesto). V obveznem solu nižji nivo kadeti: Gaja Hlede (9. mesto). V artistic paru B senior: Sara Mavrič in Špela Mavrič (1. mesto). Par višji nivo junior: Tina Konjedic in Iris Kumar (2. mesto), Ana Mavrič in Sanda Bevčar (4. mesto). Zelo uspešni so bili vsi trije skupinski nastopi. V teamu nižji nivo kadeti so dekleta dosegla 4. mesto (Neža Habula, Gaja Hlede, Caterina Paussa, Mineja Podgornik Pulec, Neža Prinčič, Maša Reja, Zala Ribolica, Tinkara Valenčič, Lea Velišček). V višjem nivoju B so dosegla 3. mesto (Sanda Bevčar, Tina Konjedic, Arijana Kristančič, Iris Kumar, Sara Mavrič, Špela Mavrič, Ana Mavrič, Gaja Peršolja). V groupu višji nivo B pa 2. mesto (Sanda Bevčar, Andreja Benedetič, Tina Konjedic, Neža Kos, Arijana Kristančič, Iris Kumar, Sara Mavrič, Špela Mavrič, Ana Mavrič, Gaja Peršolja, Veronika Pipan, Andreja Rijavec). Najmlajša dekleta so se pomerila v basic strutu: zlata paličica (Maja Purgar), srebrna paličica (Tinkara Prinčič), bronasta paličica (Lejla Benedetič, Hana Birsa, Neja Erzetič, Nika Marinič, Tisia Šfiligoj, Sara Pahor), priznanje (Kaja Rutar, Kjara Hlede, Katrina GolotičFaganel, Kaja Filej-Matjac, Tena Bužinel, Emi Stoičevič, Fiona Pahor). Dekleta so se spomladi udeležila številnih nastopov v Medani, Višnjeviku, Kojskem, na Dobrovem (Praznik češenj), na tradicionalni Češnjevi reviji pa so pokazala koreografije, ki so nastale v tem šolskem letu. Sezono bodo dekleta zaključila s tedenskimi pripravami v Savudriji. Skupino vodijo mentorica Nives Tabaj Godeas ter trenerki Andreja Benedetič in Andreja Rijavec. Nives Tabaj Godeas

Skupno veselje ob podelitvi

Neža Habula, Gaja Hlede, Caterina Paussa, Mineja Podgornik Pulec, Neža Prinčič, Maša Reja, Zala Ribolica, Tinkara Valenčič, Lea Velišček

Naši zvesti navijači Sanda Bevčar, Andreja Benedetič, Tina Konjedic, Neža Kos, Arijana Kristančič, Iris Kumar, Sara Mavrič, Špela Mavrič, Ana Mavrič, Gaja Peršolja, Veronika Pipan, Andreja Rijavec

Najmlajša dekleta v basic strutu

Tina Konjedic in Iris Kumar

Sara Mavrič in Špela Mavrič Poletje 2013 / Briški časnik / 67


Šport

Mladi briški balinarji

Pred vrati pomembna tekmovanja Mladi balinarji Balinarskega kluba Goriška brda so začeli s tekmovanji v tekmovalni sezoni 2013. Začela so se ligaška tekmovanja, prav tako državna prvenstva v posameznih disciplinah. V BK Brda se zavedamo, da bo zelo težko ponoviti uspehe lanske sezone, kar je razumljivo, saj sta Žan Kocina in Dominik Rusjan prestopila med mladince, za ekipo dečkov pa v letošnji sezoni igra kar pet novincev.

lo po šivih. V soboto, 24. avgusta, bo klubski mednarodni turnir trojk, v nedeljo, 25. avgusta, finale državnega prvenstva za mladince v igri krog klasično, 28. in 29. avgusta bodo priprave državne reprezentance dečkov. Poročali smo že, da je BK Brda dobil organizacijo četveroboja narodov za dečke. Tekmovanje bo 30. in 31. avgusta na balinišču v športnem parku Vipolže. To je v omenjeni kategoriji dečkov največje tekmovanje na svetu. Tokrat bodo na tem turnirju sodelovale reprezentance Italije, Monaka, Hrvaške in Slovenije. Vsekakor bo to velik športni dogodek. Prepričani smo, da se bomo tudi tokrat izkazali kot dobri organizatorji, dogodek pa bomo izkoristili tudi za promocijo Brd in razvoj tega športa v Brdih. Da nas ne

To bo sezona nabiranja potrebnih tekmovalnih izkušenj, kar pa ne pomeni, da bomo igrali vlogo avtsajderjev. Po četrtem krogu dobro kaže ekipi mladincev, saj imajo dve zmagi in dva remija. BK Brda je že na začetku sezone dobil organizacijo finala državnega prvenstva v preciznem zbijanju za dečke in mladince in jo tudi vzorno izpeljal. Tekmovanje je bilo 26. maja na balinišču v Vipolžah, udeležilo se ga je 18 najboljših dečkov in 28 najboljših mladincev v Sloveniji. Omeniti velja uvrstitev Žana Kocine na sedmo mesto med mladinci, prav tako sedmo mesto Matjaža Zaletela med dečki. Vreme nam je bilo tokrat naklonjeno. V pretekli sezoni smo bili zaradi slabega vremena primorani kar dve od treh tovrstnih prireditev seliti v balinarsko dvorano v Novo Gorico. V drugi polovici avgusta bo balinišče Vipolže tako rekoč poka-

bi presenetilo slabo vreme, bomo za to priložnost balinišče prekrili z šotorom. Upamo, da bo mesto v državni reprezentanci dobil tudi naš Jaša Rusjan. Selektor državne mladinske reprezentance Tone Kosar pa resno računa na našega Žana Kocino, ki je letos prvo sezono med mladinci. Upamo, da se bo kmalu ponudila tudi priložnost vsaj za izgradnjo strehe nad baliniščem, kar bi nam omogočilo organizacijo še pomembnejših balinarskih tekmovanj. Verjamemo, da bomo v naslednji številki Briškega časnika posredovali dobre novice o ligaških tekmovanjih, državnih nastopih, reprezentančnih nastopih naših mladih balinarjev. Vabimo vse, ki želite ta šport pobliže spoznati, da obiščete tekmovanja in uživate ob mojstrovinah naših balinarjev. Zarjan Kocina

Motoklub Brda

Živeti sanje pod čelado Naša zgodba se je začela leta 1992. Zbrali smo se ljudje, ki jim je bila skupna ljubezen do mašine na dveh kolesih. Ljubezen, ki ni tista, ki mine, ko pride nova pomlad, ampak ljubezen, ki je tako zasidrana v nas, da živi za vedno in umre lahko le z bitjem, v katerem se je zakoreninila. Imeli nismo nič, le iste sanje ... Sanje, ki so se začele uresničevati z leseno barako, ki smo jo kupili in ji počasi vdahnili toliko življenja, da je postala naš drugi dom. Klubski prostor je bil kraj, kjer smo se začeli zbirati somišljeniki in kamor so prihajali novi in novi člani z istimi mislimi. Ljudje, polni življenja, lačni vonja po bencinu, gumah, usnju … lačni zabav, rokenrola, lačni Poletje 2013 / Briški časnik / 68


Šport

Nogometni klub Brda

Za nami je uspešna sezona V Nogometnem klubu Brda smo zelo veseli in ponosni na rezultate iz tekmovalne sezone 2012/13. Za igralci mladinske ekipe U18 in kadetske ekipe U16, ki nastopajo v drugi državni ligi 2. SML/SKL zahod, je zelo uspešna sezona, saj so si na skupni lestvici kolo pred koncem priborili odlično tretje mesto.

Grega Debenjak – Kozana, najboljši strelec 2. slovenske kadetske lige

Kolo pred koncem je bila mladinska ekipa v igri za končno drugo mesto, kadetska ekipa pa za peto mesto. Grega Debenjak iz Kozane je postal najboljši strelec kadetske lige. Uspeh je še toliko večji, ker v ekipah nastopa veliko domačih nogometašev, vzgojenih v Vipolžah, ki jim pomagajo tudi posojeni igralci iz ND Mladi nogometaš iz Nove Gorice, s katerim uspešno sodelujemo. Prav tako je selekcija NK Brda U12 v tekmovanju MNZ Nova Gorica zasedla odlično drugo mesto, zaostali so samo za Hitom Gorica. Odlično so se odrezali tudi na nekaterih turnirjih pri nas in v Italiji. Prav tako uspešni sta bili selekciji U8 in U10. Za ti mlajši selekciji se lestvic ne vodi, saj rezultat ni v ospredju. Pomembnejše je učenje nogometne igre in osvajanje čim širšega nogometnega znanja. Dejstvo pa je, da so dobri rezultati pokazatelj, da je klub v preteklih letih dobro delal in da se lahko naši nogometaši kosajo tudi z najboljšimi. Z naslednjo tekmovalno sezono 2013/14 bomo v NK Brda imeli tudi selekcijo U14, tako da bomo v klubu imeli vse selekcije. V obojestransko korist in veselje pa smo letos začeli sodelovati z osnovnima šolama iz Deskel in Kanala. Naslednje leto si želimo to sodelovanje še okrepiti. Veselimo se že nove tekmovalne sezone, ki se bo začela avgusta, in vabimo vse mlade, ki imajo radi nogomet, da se nam pridružijo na treningih. NK Brda

Skupaj mladinska in kadetska ekipa NK Brda

Mlajše selekcije NK Brda (U8, U10, U12)

Nogometaši NK Brda so že drugič zapored zmagovalci članskega pokala MNZ Nova Gorica. 12. junija so v Ajdovščini na finalni tekmi po izvajanju kazenskih strelov premagali nogometaše iz Tolmina.

Motoklub Brda potovanj, odkrivanja novih koščkov Slovenije in sveta ter novih prijateljstev. Motoklub Brda ima danes 32 članov. Za nami je že 21 srečanje, motozbor, kjer vedno znova gostimo motoriste od vsepovsod, iz vse Slovenije kot tudi iz Italije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Srbije, Bosne ... Do leta 2002 so bili to veliki motozbori, od takrat pa manjša srečanja, na katerih ostaja bistvo enako. Ljudi, ki prihajajo k nam, obiskujemo tudi mi, in prijateljstva, ki so se v vseh teh letih spletla, so nezamenljiva. Pripadnost, ki jo čutiš tudi daleč od doma, gostoljubje, ki so ti ga pripravljeni nuditi. To je tisto, kar pomeni največ, in to je tisto, za kar smo živeli vsa ta leta. Bilo je veliko odrekanja, veliko ur, ki smo jih prebili (in jih še) z glavami skupaj in z iskanjem vedno novih idej, ki stremijo k temu, da bi bili še boljši, da bi v bajkerskem pogledu imeli še več. Vsak član s svojim našitkom Motoklub Brda na hrbtu nosi ta lep delček sveta s seboj povsod, kamor gre. S ponosom ga nosimo po svetu in se polni novih spoznanj vračamo vedno v isti kraj. Ko pobegnemo iz različnih okolij, služb, si nadenemo barve kluba, sedemo na motor, in pred nami je drug svet. Najlepši, najboljši za nas. Pred nami je le cesta, nepozabni kilometri vetra v laseh, neštetih vonjav, ki jih v avtomobilu nikoli ne zaznaš. Pred

nami je pot, vedno nova, četudi že tisočkrat prevožena. V soncu, dežju, megli, vetru. Vedno enkratna. Takrat postanemo mi! Kralji ceste. Pot, ki vodi v nove kraje, pot, ki vodi na motozbore, k ljudem, k prijateljem. Kako lep je motor, obložen s spalko in šotorom. To je naš svet, ki je nekaterim tuj, neznan, mogoče celo strašljiv, a za nas svet. Čutimo samozavest, spoštovanje, svobodo, tudi ljubezen. Želimo si, da bi tudi v prihodnje živeli s krajem, da bi tudi v prihodnje lahko delali dobrodelne akcije, ki smo jih v preteklosti že večkrat izpeljali, da bi nas znali razumeti tudi ljudje, ki jim je bajkerstvo tuje, da bi znali razumeti, da imamo tudi mi srce; srce, ki živi tudi za te stvari, mogoče malo bolj divje, pa vseeno. In želimo si, da bi se tudi v prihodnje srečno vozili, še naprej živeli sanje pod čelado, spoznavali nove ljudi, motoklube ... da bi še naprej bili eno. Bajkerstvo za nas ni šport, ne kakovostno izkoriščeno nedeljsko popoldne, ne dirka in štetje časa od točke A do točke B. Bajkerstvo je za nas način življenja. Nives Trpin Bitežnik Motoklub Brda Poletje 2013 / Briški časnik / 69


Čestitke

Friderik Mavrič – Riko, 90-letnik

Prevozil več kot 2 milijona kilometrov Riko se je rodil 2. maja 1923 Jožefi – Pepinci in Jožefu kot zadnji, peti otrok. Da je številna družina lahko preživela, sta morala oče in mati trdo delati. Mati je hodila celo na Bizeljsko, na sezonsko lupljenje sliv. Na krminsko tržnico je na glavi nosila težko košaro s sadjem in drugimi pridelki.

Riko je obiskoval italijansko šolo. Leta 1941 se je zaposlil v tovarni letal v Tržiču (Monfalconu). Marca 1943 bi moral na služenje vojaškega roka, vendar so ga oktobra 1942 italijanske oblasti areti-

rale in poslale na otok Sardinijo. Po kapitulaciji Italije so ga ameriški zavezniki premestili na Korziko, nato pa v Francijo. Vrnil se je novembra 1945. leta. Med vojno so jim Nemci požgali domačijo v Neblem. Leta 1947 se je zaposlil na Ministrstvu za prosveto in kulturo kot visokokvalificirani šofer. Kasneje je služboval na Magistratu, CK ZKS in na Izvršnem svetu Republike Slovenije. Bil je vzoren voznik in skoraj ni bilo funkcionarja tistega časa, domačega ali tujega, na obisku v Sloveniji, ki ga ne bi vozil. Prejel je tudi zlato značko za prevoženih dva milijona kilometrov. 24. decembra 1949 se je poročil z Greto in v Ljubljani sta si ustvarila dom in družino. Rodila sta se jima hči Alenka in sin Miran. Riko je svoje delo voznika opravljal v državnih in vladnih ustanovah vse do upokojitve leta 1980. Takrat se je dokončno vrnil v rojstno Neblo. Skrbel je za ostarelo mamo Pepinco in brata Giovanina ter obdeloval kmetijo. Leta 1986 se mu je pridružila še žena Greta, ki je prevzela gospodinjstvo. Riko in Greta sta se veselila rojstva vnukov Roka, Domna in Patricie. Žal je zadnjo kruta usoda iztrgala iz njihove družine. Danes pa se veselita pravnukov Lina, Lavre in Brine. Riku so leta prinesla tudi zdravstvene tegobe in pri tem mu je v oporo soproga Greta. Ob visokem jubileju iskreno čestitamo Riku tudi iz uredništva Briškega časnika in mu želimo predvsem dobrega zdravja. M. Beguš

Bučinelov rod

Več kot tretjina iz veje nonota Antona Konec marca se je z abrahamom srečal Boris Bučinel, deveti nosilec rodu Bučinel po Drajčevi veji iz Višnjevika. Po najstarejših podatkih iz krstne knjige v župniji Gradno je Adam Bučinel, sin Gregorija in Ivane Bučinel, krstil prvorojenca Antona, rojenega 3. 8. 1761. Družina Bučinel je takrat stanovala v Višnjeviku št. 1. To naj bi bilo po spominu Ivana Bučinela iz Orehovlja danes Višnjevik št. 3. Pozneje se je družina preselila v vas Višnjevik. Borisovi predniki so bili Gregori, Adam, Anton (3. 8. 1761), Andrej (20. 10. 1764), Miha (19. 3. 1816), Franc (30. 9. 1859), Anton (29. 10. 1892), Ivan (22. 6. 1926). Drajčeve družine so bile vedno številne. Najštevilčnejša pa je bila družina Antona Bučinela, Borisovega nonota, v kateri se je rodilo 12 otrok. Trije so umrli že v ranem otroštvu. Zgodilo se

65 let duhovništva

Marjan Kožlin je imel diamantno mašo Diamantnomašnik duhovnik Marjan Kožlin je v nedeljo, 9. junija, praznoval 65 let duhovniškega poklica, in sicer v sklopu praznika Srca Jezusovega v župnijski cerkvi v Biljani. Na pomembnem dogodku za vsa Brda se je zbralo veliko vernikov. Praznovanje se je nadaljevalo v domu sv. Mihaela. Tudi v uredništvu Briškega časnika izrekamo čestitke slavljencu Marjanu Kožlinu. G. S. Poletje 2013 / Briški časnik / 70

je tudi, da je oče Anton na isti dan prijavil rojstvo sina in smrt šestnajstmesečne hčerke. Ta številčna družina pa je dala nonotu Antonu in noni Mariji samo 14 vnukov. Po podatkih statističnega urada je 1. 1. 2012 v Sloveniji živelo 94 Bučinelov. Iz rodu nonota Antona jih nosi priimek Bučinel 38. Estera Medvešček


Čestitke

Marija Simčič, 102. rojstni dan

Draga Šfiligoj, 90-letnica

Voščila so deževala Med vojno je bila kurirka Dragica se je rodila 14. aprila 1923 v Šmartnem, v obrtniški družini mizarja Karla Lenardiča in šivilje Petre, roj. Terzen, doma z Oslavja. Med 1. svetovno vojno je bil oče v avstrijski vojski, mama pa je bila z dvema otrokoma, Heleno in Dragom, v begunstvu na Češkem. Tam je Drago umrl in oče je dobil dopust, da je prišel na pogreb sina. Leta 1917 se je v begunstvu rodila hčerka Ljubomira. Po vrnitvi domov so se rodili še štirje otroci, ena od njih je v ranem otroštvu umrla.

Že tretje leto zapored je 19. maja v Imenju praznično, saj slavijo rojstni dan trenutno najstarejše Brike. Tako je bilo tudi letos. Marija je še vedno dovolj čila, da je ves dan sprejemala številne sosede, sorodnike in prijatelje, ki so ji prišli voščit, ji prinesli cvetje in darila. Obiskal jo je tudi župnik Alojz Kržišnik in predstavnica društva upokojencev Kojsko. Župan Franc Mužič je tudi tokrat prišel voščit z veliko torto in krasnim šopkom ter izrazil, da si želi Mariji čez leto dni spet čestitati. Enako si želijo tudi vsi sorodniki, še posebej vnukinja Nejka z družino, ki se iz srca zahvaljuje za vso ljubezen in skrb, ki ju je dobila od none Maričke. Nejka pravi, da je bila nona vedno vesela, pozitivna, delavna, nasmejana in poštena – to je tudi recept za 102 leti. Da kri ni voda, potrjujejo v družini Marinič (Marijin dekliški priimek) v Vedrijanu, saj bo Marijina sestra Pavla konec avgusta praznovala visok jubilej, častitljivih 100 let. Sorodstvo se na slavje že pripravlja. Iz uredništva Briškega časnika Mariji iskreno voščimo in ji želimo vse najboljše ter z veseljem pričakujemo praznovanje Pavline stoletnice. M. Beguš

OŠ Dobrovo

Zaključek zelenega nahrbtnika V sredo, 15. maja, je bil na igrišču pri OŠ Dobrovo zaključek okoljevarstvenega projekta, ki se je izvajal v goriških vrtcih. Po uvodnem pevskem pozdravu gostiteljev (pevski zborček vrtca Kojsko in Dobrovo) je prisotne nagovorila ravnateljica OŠ Dobrovo Vesna Filej. Predstavnica Društva ZPM Nova Gorica Iva Devetak pa je vsem sodelujočim vrtcem podelila ekolistine. Nato se je začel program, namenjen otrokom, ki ga je vodila Damjana Golavšek.

Gospodarska kriza je očeta Karla prisilila, da se je odpravil v Argentino za zaslužkom. Kmalu je za njim odšla najstarejša hči Helena. Domov je pošiljal denar, da je družina preživela, sam pa se je vrnil leta 1932. Mama Petra je nekaj zaslužila kot šivilja, vedno pa je imela tudi vajenke, ki so se pri njej učile te obrti. Dragica je petletno osnovno šolo obiskovala v Kojskem. Pouk je bil v prostorih, kjer je zdaj Mercatorjeva trgovina. Spominja se, da jo je učila Pavlina Kumar, od italijanskih učiteljic pa Zorzi in Cataruzzi. Potem je ostala doma. Pred začetkom 2. svetovne vojne je leto dni služila v Gorici. Dragico je med vojno vključil v organizirano delovanje brat Vlado že novembra 1942. Opravljala je dela obveščevalke in kurirke. Marca 1943 se je povezala še z drugimi mladinkami v vasi. Poleg obveščanja so trosile letake in zbirale razno blago za partizane. Po kapitulaciji Italije se je še bolj posvetila delovanju mladine in zaradi predanega dela je bila maja 1944 sprejeta v KP, v celico Brestje. Mesec kasneje je bila izvoljena za sekretarko za vas Kojsko in je odtlej organizirala delovanje mladine. Dekleta so odhajala predvsem v sosednjo Furlanijo, od koder so prinašala hrano, oblačila, sanitetni material, zdravila, tobak, papir in celo orožje. Bila je zadolžena tudi za vzdrževanje stikov s sekretarji vzhodnih Brd, ki jim je prinašala propagandni material. Po vojni se je udeleževala številnih manifestacij in demonstracij, na katerih so zahtevali priključitev Brd k matični domovini. Do leta 1950 je predsedovala takratni AFŽ (organizaciji žena) v Kojskem. Leta 1948 se je poročila z Dragom Šfiligojem iz Šmartnega. Po treh letih so se preselili v Kojsko, na njen dom. Rodila je pet otrok, prvorojenka je umrla. Za njo so se rodili Boris, Željko, Nevina in Zdenka. Leta 1963 ji je mož umrl za posledicami prometne nesreče. Odtlej je sama skrbela za dom in družino in pomagala otrokom do kruha. Sedaj ima pet vnukov in dva pravnuka. Živi skupaj s hčerjo Nevino, ki skrbi, da preživlja varno in brezskrbno starost. Dragica je 90. rojstni dan slavila v krogu svojih najbližjih v Medani. Iskrene čestitke in najboljše želje, predvsem zdravja, namenjamo Dragici tudi iz uredništva Briškega časnika.

M. Beguš Poletje 2013 / Briški časnik / 71


Čestitke

Cecilija Makorič, 90-letnica

»Mama« polsestri in polbratom Svoj 90. rojstni dan je Cecilija s svojimi ožjimi sorodniki praznovala 25. aprila v domu upokojencev v Podsabotinu, kjer prebiva od 2. marca 2010. Njena soba je skupaj z njo žarela od cvetja in voščilnic.

»Kot otrok sem bivala v zavodu in zdaj sem spet v zavodu,« je dejala z nasmehom na obrazu. V domu je zadovoljna z osebjem in oskrbo. Od vsega začetka se je dobro vživela v novo okolje. Na številnih prireditvah in srečanjih pogosto zabava vse prisotne, saj ji ne zmanjka duhovitosti. Po tridesetih letih je v domu tudi ponovno zaplesala. Za pusta se je lani še našemila. Zadnje čase slabo sliši in vidi, zato je opustila ročna dela. Njena življenjska zgodba še zdaleč ni rožnata. Rodila se je 25. aprila 1923 kot nezakonska hči Ceciliji Simčič iz Barbane. Njena mama je bila brez staršev, zato je živela pri teti, ki je že sama imela veliko otrok in ni bila pripravljena skrbeti še za enega. Zato jo je mama dveletno dala v dom v Gorici, sama pa je odšla za zaslužkom. Kasneje je bila še v domu v Vidmu. Ko se je mama poročila, jo je spet vzela k sebi.

Po zaključeni osnovni šoli je odšla v Branik, kjer je služila pri učiteljski družini. Da bi bil vsaj eden od otrok sit, je dejala njena mama, ki je v zakonu rodila še štiri otroke. Tako je Cecilija dobila polsestro in tri polbrate. Ko je bil najmlajši star dve leti, je mama umrla in Cecilija se je morala vrniti domov, da je skrbela za otroke in gospodinjstvo. Občasno je hodila še na priložnostna dela, da je kaj zaslužila. Druga svetovna vojna je tudi njo potegnila v svoj vrtinec in ji prinesla težko preizkušnjo, ki pa se je na srečo dobro iztekla. Po kapitulaciji Italije se je vključila med borce Briško-beneškega odreda, kjer je skrbela za kuhinjo. Ker je dobro znala italijanski in furlanski jezik, je bila pogosto za tolmačico. Jeseni leta 1944 pa so jo zajeli Nemci v Snežatnem. Odpeljali so jo v goriške zapore, nato pa skupaj z mnogimi sojetniki z vlakom v Nemčijo. Ko so prispeli na cilj, so jih spraševali po tem, kdo zna molsti krave. Brez pomišljanja se je javila in tako dobila delo na kmetiji v bližini majhnega mesta Landshut na jugovzhodu Nemčije. Tam je delala kot svoboden človek, naučila se je celo nekaj češkega jezika in kmet ji je za delo dajal tudi plačilo. Ko je bilo vojne konec, jo je odpeljal na železniško postajo, da se je lahko odpravila proti domu. Vlak se je ustavil tudi v Krminu, kjer je izstopila in se peš odpravila domov. 4. septembra 1948 se je poročila z Ludvikom Makoričem iz Fojane. Cecilija in Ludvik sta družino preživljala z majhno kmetijo. Ona je pogosto vozila prodajat sadje v Krmin s kolesom. Znala je dobro plesti, kvačkati, šivati in peči poročne torte. V zakonu sta se jima rodila hčeri Lilijana in Milena ter sin Milan. Prej je Cecilija imela že zunajzakonskega sina Dušana. Ludvik je umrl leta 1985. Zdaj ima slavljenka že devet vnukov in šest pravnukov. 90. rojstni dan je praznovala v domu. Prišel je tudi sin Dušan z družino iz Slovenskih Konjic in vnukinja Vesna z družino iz Radovljice. Ker jih le redkokdaj vidi, jih je bila še posebej vesela. Seveda so bili prisotni tudi drugi ožji sorodniki. Sin Dušan ji je spekel okusno čokoladno torto in zbrani v domu so Ceciliji skupno nazdravili. Tudi iz uredništva Briškega časnika Ceciliji iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše, predvsem zdravja.

M. Beguš

Matilda Korečič, 90-letnica

»Tako lahko je b'lo, da smo šli z glavo not' v zemljo« »Tako lahko je b'lo, da smo šli z glavo not' v zemljo,« tako mi je v trenutku in kar v verzu odgovorila Matilda, ko sem jo vprašala, kako sta z možem Angelom preživljala svojo družino. Sicer pa v njeni pripovedi in obujanju spominov ni manjkalo podobnih duhovitosti, šal in predvsem optimizma. Pove, da je v Seniku zadnja s priimkom Korečič, da se v vasi število prebivalcev nezadržno manjša in še to, da so jo do poroke vsi klicali Mimica. Bila je rojena 1. maja 1923 pri Gorjanovih v Noznem, Jožefu Žnidarčiču in Frančiški (rojeni Erzetič) iz Brezovka. Kar osem otrok je bilo, ona je bila šesta. V šolo je hodila na Brdice pri Kožbani, kjer je dokončala šest razredov v italijanskem jeziku. Poletje 2013 / Briški časnik / 72


Čestitke

Izidor Gabrijelčič, 90-letnik

22 mesecev v nemškem ujetništvu Izidor Gabrijelčič se je Jožefu in Ivani Gabrijelčič rodil 7. maja 1923 kot predzadnji od osmih otrok; bilo je šest sinov in dve hčeri. Šolo v italijanskem jeziku je obiskoval v Podsabotinu in opravil štiri razrede. Nato je ostal doma in delal na majhni kmetiji.

Vojna mu je zelo zagrenila življenje. V začetku leta 1943 je bil nasilno odpeljan od doma v italijansko vojsko. Kot itali-

janski vojak je bil v Grčiji. Po kapitulaciji Italije so jih zajeli Nemci in kot ujetnike odpeljali v živinskih vagonih proti Nemčiji. Potovanje je trajalo kakih osem dni, saj so bili vmes tudi daljši postanki. Zadnja postaja je bila vas Haselbag v bližini Leipziga, kjer je bilo delovno taborišče. Tam so jih zbrali in spraševali po poklicih ali delu, ki ga znajo opravljati. Sam se je javil za delo v tovarni. O tej izkušnji je povedal: »Delovno taborišče oziroma podjetje, kjer sem delal, je vodil esesovec, imenovan Tide. Nameščen sem bil v lagerju, mislim, da na številki 9. Sprva sem delal na železnici, kjer sem približno tri mesece prelagal tračnice. Delo je bilo izredno naporno. Bil sem telesno popolnoma izčrpan in podhranjen. Zato sem prosil za premestitev v obrat za premog in nafto. Tam smo delali v treh izmenah po osem ur. V istem delovnem taborišču sta bila tudi Stanko Mavrič iz Medane in Stanko Kokelj iz Biljane, ki je bil kuhar. Teh dveh se spomnim. Delovni dan pa je običajno potekal takole: vstajali smo ob štirih in za zajtrk dobili redko ječmenovo kavo. S tem smo morali zdržati do poldne, ko smo dobili dva večja ali štiri manjše kuhane krompirje. Za večerjo pa spet nekaj malega. Tako življenje je trajalo do prihoda ameriške zavezniške vojske. Do prihoda Rusov smo bili pod njihovim poveljstvom. Nato so se oboji dogovorili, da nas vrnejo domov. Potovali smo z vlakom. Ko smo prispeli v bližino Bolzana, so nas spravili v neko vojaško kasarno, ker je bil most porušen. Ko so ga za silo popravili,

smo nadaljevali pot do Vidma, kjer smo prespali. Naslednji dan pa do Gorice, kjer so nas dali v kasarno v bližini Solkana. Od tam sem prišel domov peš 29. julija 1945. Doma me je čakala nova žalost. V času, ko me ni bilo, so umrli oče in dva brata. Kmetija je bila popolnoma opuščena, saj ni bilo nikogar, ki bi jo obdeloval.« Po vojni se je kot mali kmet vključil v takratno vaško zadrugo, potem pa je nasledil kmetijo, saj so vsi drugi bratje in sestre odšli od doma. Leta 1956 se je poročil z Marijo Blažič iz Lokvice na Krasu. Rodila sta se jima Darko in Magdalena. Dohodki od majhne kmetije so bili tako borni, da se je Izidor moral zaposliti. Delo je dobil na Kmetijskem zavodu v Novi Gorici, kjer je opravljal delo hlevarja. Nekaj let do upokojitve leta 1982 pa je bil zaposlen na Finalu. Pred dvema letoma mu je žena Marica umrla, kar ga je močno prizadelo, saj sta bila močno navezana drug na drugega. Tudi sam ima zdravstvene težave, zato potrebuje pomoč in nego, ki mu jo nudi sin Darko z družino. Izidor še vedno kaj prebere, tudi Briški časnik, spremlja TV-poročila in se sprehodi v okolici doma. Najbolj ga moti, ker ima težave s sluhom. Rojstni dan so praznovali doma, v krogu ožjih sorodnikov. Vsem čestitkam in dobrim željam se pridružujemo tudi iz uredništva Briškega časnika in Izidorju voščimo predvsem zdravja. M. Beguš

Matilda Korečič, 90-letnica Bila je pridna učenka, vendar zaradi revščine in zatiranja vsega slovenskega ni imela možnosti, da bi nadaljevala šolanje. Ostala je doma in bila najprej varuška sestrinih otrok v Krasnem (Breg), nato pa bratovih otrok v Brezovku, kjer je spoznala svojega moža. V njenih mladih letih je bila edina zabava ples, kamor je rada zahajala. Plesi so bili takrat v šolski stavbi na Brdicah ali v Golem Brdu. Vojna ji je prinesla drugačne izkušnje. Kot mlado dekle se je vključila v aktivnosti mladine kot kurirka in obveščevalka. Bila je zadolžena za zbiranje, popisovanje in predajo nabranega blaga, ki ga je oddajala za borce kurirju v vasi Slapnik. Zaradi izdaje so jo 12. maja 1943 doma prijeli karabinjerji in jo odpeljali. Z njo so odpeljali še mamo Frančiško, sestro Marijo ter Kristino in Marijo Blažič iz Noznega. Najprej je bila v zaporu v Krminu, od tam so jo peljali v tržaški zapor Coroneo, nato v ženski zapor na Kostanjevici nad Novo Gorico in nazadnje v mesto Frascati v bližini Rima, kjer je dočakala kapitulacijo Italije. Domov je potovala tri tedne s tovornimi vlaki, pri čemer ji je pomagal neki fant iz Benečije, ki je delal na železnici. Tako je izstopila na krminski železniški postaji in se peš odpravila proti domu. Potem se Matilda zaradi oslabelosti in bolehnosti ni več vključila v NOG.

Leta 1951 se je poročila z Angelom Korečičem, ki je bil rojen v Podpozniku. Potem ko so leta 1944 Nemci vasico požgali, se je njegova družina preselila v Senik. V zakonu so se rodili trije otroci: Zlatko, Zdenka in Ada. Starša sta na majhni kmetiji s trdim delom preživljala družino in otrokom pomagala, da so prišli do kruha. Od leta 2005 je Matilda vdova, živi v družini hčere Zdenke, kjer zanjo lepo skrbijo. Ima že sedem vnukov in štiri pravnuke. 90. rojstni dan je praznovala doma v krogu družine, in ko sem jo vprašala, kako je bilo, je dejala: »Bila sem zadovoljna, samo plesati nisem mogla.« Za konec pa še nekaj njenih duhovitih izjav: 1. maj je praznik dela tudi zato, ker ima ona takrat rojstni dan. Glede svojih zdravstvenih težav pa, da jih tiho prenaša kar sama, saj jih nihče ne more namesto nje, zato z njimi nikogar ne obremenjuje. Matildi iskreno čestitamo za visoki jubilej tudi iz uredništva Briškega časnika in ji želimo, da bi bila še veliko let tako vedra in optimistična, predvsem pa zdrava.

M. Beguš Poletje 2013 / Briški časnik / 73


Čestitke

Emil Filej – Ili, 90-letnik

Pritrkaval je več kot 60 let Emila Fileja vsi poznajo pod imenom Ili. Dejal je, da je v ranem otroštvu sebe tako imenoval, ker mu je bilo ime Emil težko izgovorljivo. Tako je ostal Ili. Čeprav živi v Vipolžah že 74 let, pravi, da je Medan'c. Rodil se je v Medani 23. marca 1923 Miljotu Fileju in Francki, rojeni Kocina. Na majhni kolonski kmetiji je živela desetčlanska družina: oče, mati, šest otrok (tri sestre in trije bratje) in stara starša. 11. novembra 1939 jim je gospodarica Regina Šfiligoj dala »komjat«, to je prekinitev kolonske pogodbe, ker zaradi revščine niso mogli plačevati najemnine za hišo. Na srečo se je takrat v Vipolžah Anton Školaris odločil, da bo odprl trgovino v Tržiču (Monfalcone) in je dal kmetijo v najem Filejevim, kjer je številna družina laže zadihala. Leta 1971 je Igor Gruden, tedanji novinar TV Koper, pri Filejevih posnel dokumentarni film z naslovom Danes družine včerajšnjih kolonov. V Medani je Ili opravil šest razredov osnovne šole v italijanskem jeziku. Spomni se, da so ga poučevali slovenski učitelji (Fabricijo, Toroš) in učiteljice (Tonina, Olgica), vendar so morali pri pouku govoriti italijansko, drugače bi izgubili službo. Zato pa je župnik Jožef Milanič pri verouku skrbel, da so se otroci učili materinščine. Po končani osnovni šoli je ostal doma in pomagal na kmetiji. Leta 1942 je bil vpoklican v italijansko vojsko. Tri mesece je bil v mestu Arezzo v Toscani, nato v mestu Montelepre na Siciliji. 22. julija 1943 je prišla angloameriška vojska in dobili so nekaj dni prosto, potem pa so jih z ladjami odpeljali v Alžir. Tam so jih razporedili v enote, ki so opravljale razna dela. Ili je delal v letališki zgradbi kot pleskar in tapetnik. Julija 1944 so jih prepeljali v Gravino, kjer je bilo ogromno vojaštva. Od tu so jih z manjšimi plovili prepeljali v Dubrovnik, saj se je večina primorskih fantov odločila za narodnoosvobodilno partizansko vojsko. S sabo so imeli veliko oblačil in obutve, ki so jo razdali ljudem. Iz Dubrovnika so se peš odpravili proti Beogradu in za pot potrebovali kar nekaj dni. Iz Beograda je bil poslan na letališče v Zemunu, kjer so pogosto pristajali in vzletali ruski in angleški vojaški lovci. Tudi tu je opravljal razna dela v letaliških zgradbah. Po končani vojni je prišel v Ljubljano in bil demobiliziran sredi leta 1946, ko se je končno vrnil domov. Ko se je ustanovila kmetijska zadruga v Vipolžah, se je tam zaposlil in v zadrugi dočakal tudi upokojitev. Kar 17 let je Poletje 2013 / Briški časnik / 74

skrbel za konje, ki so jih rabili za delo na posestvu, dokler niso »prišli« prvi traktorji. Leta 1953 se je poročil z Vero Furlan in rodila sta se jima sin Branko in hči Lidija. Ob delu v zadrugi je Ili z ženo obdeloval svojo majhno kmetijo. Od leta 1994 je vdovec in živi sam v svoji hiši. Zdravje mu še dobro služi, le astma mu občasno poslabša počutje. Zanj skrbita Branko in Lidija ter njuni družinski člani. Tako ni nikoli osamljen, za kar poskrbijo tudi vnuki Sandi, Anja in Aljaž ter 19-mesečna pravnukinja Mila. Ili je bil vse življenje delaven, skrben in odgovoren človek. Vzel pa si je čas tudi zase, za prijatelje in za svoja zadovoljstva. Zanj je bil čas dela, pa tudi čas sprostitve.

Še pred nekaj leti se je pogosto odpeljal z mopedom v Medano, kjer se je družil s prijatelji. Med letoma 1939 in 2005 pa je bil v skupini »škantirovcev« (pritrkovalcev) iz Medane, Vipolž, Cerovega in Šlovrenca. Skupina je pritrkavala »dance« po Brdih, v Vipavski dolini, na Krasu in v Furlaniji. Na to je zelo ponosen in ima lepe spomine na dolga leta »škantiranja«. Ili je svoj 90. rojstni dan praznoval doma. V prijetni družbi sorodnikov, sosedov in prijateljev se je slavje zavleklo do poznih večernih ur. Čeprav malo pozno, vendar iskreno čestitamo Iliju za visok življenjski jubilej tudi iz uredništva Briškega časnika; želimo mu, da bi ostal še dolgo tako zdrav in čil. M. Beguš

Mladi briški nogometaši najboljši 15. junija je bil v Mirnu zaključni nogometni turnir sezone 2012/13, ki ga je organizirala Medobčinska nogometna zveza Nova Gorica. Udeležile so se ga vse ekipe nogometašev letnik 2004 in 2005 severnoprimorske regije, da pokažejo, kaj so se preko leta naučili. Ekipa U8 Nogometnega kluba Brda pod vodstvom trenerja Dimitrija Mavriča se je na turnirju odrezala najbolje. Brez poraza so z lahkoto zasedli 1. mesto. Za velik uspeh čestitamo trenerju Dimitriju in mladim nogometašem. Naj fantje uživajo zaslužene poletne počitnice. Bogdan Marinič


Križanka

NAGRADNA KRIŽANKA

JURE KOŠIR

SESTAVILA: MINKA ČUFAR

SPRIČEVALO O KONČANEM ŠOLANJU NA FAKULTETI

J

K

ADAMOVA PARTNERKA

HČERIN MO\

IME SLO'VENSKEGA PIANISTA BERTONCLJA

IGRA, DRAMA

IZLOČANJE SEČA

D

I

U

R

E

Z

A

DREVO Z IGLICAMI

I

G

L

A

V

E

C

RED SESALCEV, PRVAKI

P

R

I

M

A

T

I

MESTO IN PROVINCA V EKVADORJU

L

O

J

A

STROKOVNJAK ZA ITALIJANSKI JEZIK IN KULTURO

GORA NAD VIPAVSKO DOLINO

VRTNA CVETICA

GLINASTA PIŠČAL

O

K

A

R

I

N

A

METKA ALBREHT

M

A

RIBJE JAJČECE

T

A

S

POLITIČNI BEGUNEC

A

Z

I

L

A

N

T

SONDRA LOCKE – AMERIŠKA IGRALKA

NOVOST

K

O

L

O

R

SPOMLADANSKA ROŽA Z BELIM ALI RUMENIMI CVETOVI

N

A

R

C

I

S

A

PRILOGA K JEDI

O

M

A

K

A

UŽIVALEC KOKAINA

BREZVLADJE, NERED

E

N

K

A

I

O

N

BARVNA TEHNIKA VRSTA ALKOHOLA

VW TOVARNA PRI SARAJEVU AM. IGRALKA SONDRA

ENA, CVEK VRČKOVNIK IRENA

V

I

MESTO V JUŽNI NEMČIJI (NI KULM)

U

L

M

VRSTA VIŠNJE

M

A

R

A

S

K

A

L

E

C

T

A

R

I

H

A

N

I

A

R

I

J

LOJA – MESTO V EKVADORJU

PRODAJALEC PECIVA IZ LECTA MESTO V NEBRASKI

TANKA KOŽICA, MEMBRANA

ATOM Z NABOJEM IME SLIKARJA MAVCA

IVO HVALICA

ODPRTINA V STENI

O

K

N

O

IZUMRLA PTICA Z NOVE ZELANDIJE

M

O

A

KUKAVICA V JUŽNI AMERIKI

ANIKA HORVAT

A

H

VODNICA NA RAZSTAVAH, STREŽAJKA

H

O

S

T

E

S

A

PEVEC Z ALTOVSKIM GLASOM

A

L

T

I

S

T

NOVUM – NOVOST

Naslov:

GRŠKI BOG VOJNE

Pravilna gesla nagradne križanke 70. številke Briškega časnika so: PP, ZVERINA, NATEČAJ, AREV, DD, NARCISA, JN, MT, ETAŽERA, MINER, DRAGIŠA, LAN, TER, EŠ, ANKA, SIDRO, ELIPSA, NOVATOR, JD, RE, SLA, ATA, TOČ, NIL, UTILITI, PONATIS, ASA, AST. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali ANJO FILEJ, Višnjevik 15, 5212 Dobrovo. Nagrajenki Vinska klet Goriška brda poklanja paket Fritzz z novim okusom bezga in limete. V Vinski kleti so nam poleti pripravili sočno osvežitev z mehurčki v priročni steklenički 0,2 litra. Fritzz z okusom bezga in limete je že na voljo v vinoteki in v vseh večjih trgovinah ter vaših priljubljenih lokalih. Nagrajenka se lahko oglasi v vinoteki, kjer ji bodo podarili okusno in osvežilno nagrado. Mi pa smo vam pripravili novo, poletno križanko. Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in nagradili nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 10. septembra 2013. Če križanke ne želite izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka.

Čestitka

Čestitka Eriki

ATEK, OČKA ZAČETNIK ARIANIZMA KONEC BESEDE SLAST

Sredi junija se je članici našega uredništva Eriki Koncut in njenemu Sebastjanu pridružila hčerkica Sofija. Želimo jima veliko nepozabnih starševskih trenutkov, Sofiji pa, da bi zrasla v zdravo in srečno deklico. Uredništvo Poletje 2013 / Briški časnik / 75


Misel

Nova maša

Zakaj se odločiti za duhovniški poklic Pred nekaj leti, v zelo hudi suši, v posmeh suši in vsem, ki so se trudili z zalivanjem vinogradov in sadovnjakov rešiti pridelke, je na zvoniku v Vipolžah lepo zelenelo figovo drevo. Nihče ga ni sadil, nihče zalival, a Bog mu je dal rasti. Neverjetno, a resnično. To mi je prišlo na misel, ko sem izvedel, da je Tilen Prinčič iz naše župnije stopil v bogoslovje in bo postal duhovnik. Čudno, v teh časih, v tej duhovni suši, ko kaže, da bodo cerkve ostale prazne, da se nekdo odloči za duhovniški poklic. Včasih je bil to zelo vabljiv poklic. V duhovniški stan so vabili privilegiji, ki jih je duhovnik užival, so bile gmotne ugodnosti, ugled med ljudmi, splošno spoštovanje in podobno. Toda danes vsega tega ni več. Duhovnik je predmet opravljanja, zaničevanja, pomilovanja, prezira. Duhovnikove napake so pod drobnogledom in zelo berljive medijske novice. Niti ne moremo reči, da so k odločitvi botrovali naivnost, zaostalost za časom, razočaranje nad življenjem. Kaj torej vpliva, da se danes nekdo odloči za duhovniški poklic? Tako razmišljanje je streljanje mimo; je razmišljanje človeka, ki pozna samo materialne vrednote, zato ne razume duhovnega poklica. Kdor se danes odloči za duhovnika, se dobro zaveda, kaj ga čaka. Kristus, ustanovitelj duhovništva, je vnaprej povedal: »Kdor hoče za menoj, naj vzame križ na svoje rame in hodi za menoj. / So preganjali mene, bodo preganjali tudi vas. / Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse hudo o vas lažnivo govorili.« Naročil jim je naj »na pot ne jemljejo ne kruha, ne torbe, ne denarja v pasu«. »Jejte, kar se pred vas postavi.« So torej popolnoma odvisni od darežljivosti vernikov. Pravljici o bogatih dohodkih duhovnikov verjamejo le nepoučeni ljudje, duhovniki pa vedo, da je to le pravljica. Kaj torej danes nagiba, da se nekdo odloči za duhovnika? Za današnji zmaterializirani svet je odločitev popolnoma nerazumljiva. Samo kdor ceni duhovne vrednote, lahko razume, zakaj se nekateri odločijo za ta poklic. Kdor res verjame v duhovne vrednote, ga te vrednote tako prevzamejo, da jih ne more držati zase, ampak jih hoče posredovati tudi drugim. Prepričan je, da duhovne vrednote držijo svet

pokonci. Samo materialne vrednote bodo človeka ugonobile. O tem pričajo velike antične kulture, ki so propadle, ko so se predale uživanju. Duhovnik mora oznanjati prednost duhovnih vrednot, tudi če je javno mnenje drugačno. Mora oznanjati »prilično ali neprilično«, tudi na škodo zamer in nepriljubljenosti. Od tod tudi negativen odnos do duhovnika. Človek ne živi samo od kruha. Še bolj potrebuje ljubezen, resnico, pravico, solidarnost. Seveda je treba najprej jesti. (Rimljani so imeli lep izrek »Primum esse, dein philosophari«, kar pomeni »Najprej moraš biti = jesti, nato lahko filozofiraš«). Toda nikoli se ne sme skrbeti za materialne dobrine na škodo duhovnih dobrin. Zagovornik teh vrednot, ki delajo življenje človeka vredno, je duhovnik. Duhovniki morajo najprej s svojim zgledom pokazati, za kakšne vrednote se potegujejo. Zato duhovniki nimajo sindikatov, ki bi protestirali zaradi nizkih dohodkov, nizkih pokojnin, podaljšanega delovnega časa, vedno novih bremen. Duhovniki so hvaležni, če kaj dobijo; če nič ne dobijo, ne grozijo s štrajkom. Si privoščijo dopust, če dobijo namestnika; si ne zaračunajo kilometrine, nadur. Denarno so odvisni od darežljivosti vernikov. Zanašajo se na Kristusovo obljubo: »Veliko je vaše plačilo v nebesih.« Kdor ne veruje v Kristusove obljube, ne gre za duhovnika. Duhovnik oznanja prednost duhovnih vrednot. Ves napredek, tehnika, standard ne prinašajo sreče, če to ni združeno s poštenjem, pravico, odgovornostjo. Z oznanjevanjem teh vrednot najbolj pomaga k srečnemu sožitju med ljudmi. Ker je veren, se obrača k Bogu, in tudi vernim priporoča zaupati v božjo pomoč. Na neki šoli so z anketo hoteli ugotoviti, kaj učenci mislijo o verouku v šoli. Eden od odgovorov je bil: »Vemo, zakaj imamo ravnatelja, zakaj imamo profesorje, zakaj hišnika, zakaj vratarja. Ne vemo, čemu duhovnik v šoli.« Odgovor je značilen za človeka, ki misli, da živi samo od kruha, ki mu je dovolj, da je sit in zadovoljuje druge telesne potrebe. Ne ve, da je človek iz telesa, duha in duše. Rabi telesno, duhovno in duševno hrano. Če strada samo v eni od teh potreb, ne more biti srečen. Duhovnik veliko pripomore k potešitvi lakote po duhovnih vrednotah, zato bo vedno koristen in potreben. Zato – na mnoga leta, naš briški novomašnik! Marijan Kožlin

Najboljši eTwinning projekt v Sloveniji V šolskem letu 2011/2012 smo učenci devetih razredov OŠ Dobrovo sodelovali pri projektu eTwinning z naslovom Zbogom, Avstro-Ogrska. Povezali smo se s partnerskima šolama iz Hrvaške in Madžarske ter vse leto pridno ustvarjali.

Konec lanskega maja smo svoje prijatelje iz sosednjih držav povabili na Sabotin, kjer smo imeli 4-dnevni tabor. Skupaj smo z raznimi delavnicami in izleti poglobili svoje znanje o soški fronti. Učenci partnerskih šol pa so kmalu postali naši dobri prijatelji. Letos smo za ta projekt dobili nacionalno nagrado zlati kabel 2013, in sicer za najboljši eTwinning projekt v Sloveniji v letu 2012. Strogo žirijo smo prepričali predvsem z zavzetostjo in dobro načrtovanim raziskovalnim delom. Projekt je pritegnil pozornost celotne lokalne skupnosti, pomoč pa smo dobili tudi pri Občini Brda. Zahvala za takšen uspeh gre predvsem našim mentorjem: Tanji Slapernik Tominec, Damijanu Mariniču, Tamari Klanjšček in Demi Munih, ki so si projekt zamislili in ga odlično izpeljali. Seveda pa smo se tudi učenci zelo potrudili, pridno reševali naloge in se tedensko družili s svojimi hrvaškimi in madžarskimi prijatelji. S tem projektom smo učenci dobili veliko novih znanj in na zanimiv način tudi osebnostno zrasli. CMEPIUS, Center RS za mobilnost in evropske programe za izobraževanje in usposabljanje, je OŠ Dobrovo poleg priznanja podelil tudi tablični računalnik in omogočil udeležbo mentorju na evropski eTwinning konferenci 2014. Zala Majhenič in Maja Zuljan, 9. razred

Poletje 2013 / Briški časnik / 76


Jaz zate, ti zame. Izognite se visokim stroškom zdravljenja. Sklenite dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Zdravje in si zagotovite: • najnižjo premijo, • zdravstveno varnost, • bon ugodnosti. PE NOVA GORICA Delpinova ulica 7a tel.: 05/ 338 31 00 • Ajdovščina, Goriška c. 23/b • Tolmin, Trg Maršala Tita 8



Briški časnik, številka 71 - poletje 2013