Briški časnik - zima 2018

Tema trimesecja: ˇ

70 let PGD Dobrovo

ŠTEVILKA 93 • LETNIK 23 • ZIMA 2018

Ob izidu

23 let Briškega časnika v Hiši kulture Pr' Naad

V vaše domove prihajamo v času počitnic s številnimi članki o dogajanjih, ki so krojila letošnjo pomlad in del poletja v Brdih. 25. maja smo se prvič uradno zapeljali po novem krožišču na Dobrovem in občudovali novo ureditev osrednjega trga. Te dni naj bi zabrneli stroji v Gonjačah, kjer bodo poleg krožišča rekonstruirali tudi odsek ceste med Gonjačami in Kojskim ter uredili pločnik. Brda so lepa in prav je, da jih z urejeno infrastrukturo še polepšamo.

Na slavnostni seji so se poklonili Karlu Zuljanu, ki ustvarja bogato doto na kulturnem področju Brd. Širi glasbeno znanje in je zagnan glasbenik ter ustvarjalec. Povsod lahko zasledimo njegovo ljubezen do glasbe in briških gričev, še danes s svojo harmoniko popestri marsikatero prireditev in doma zapiše čudovite melodije.

Na sejisvet so počastili konja briškega »Ta je nordva inparadna mi z njim,« je na gospodarstva. Priznanje so podelili Kleti Brda, ki letos praznuje častitljivih 60 let, ter podjetju Trine d. o. o., turistični center Venko, ki je prav te dni zabeležil uredniškem sestanku Briškega časni-in je z več kot 100 delovnimi mesti največji zaposlovalec deseto leto delovanja.

Klet Brda uspešno posluje ka sodelavka Miho Kramlija, v občini, Venko jecitirala drugi največji zaposlovalec v Brdih, tu je zaposlenih več kot 65 ljudi, delo pa nudi tudi 20 študentom.

Obe Klinike podjetji stazatesno vpeti v lokalna dogajanja, skrbita za ugled občine in za razvoj terapevta in vodjo zdravljebriškega turizma. nje nekemičnih zasvojenosti. Ko so Nagrade so podelili Milošu Kumarju, Eriku Kodermacu in Valterju Mavriču. Podrobneje smo jih ponekod novoletne lučkeBriškega prižgali že predstavili na naslednjih straneh časnika. sredi novembra in smo v nekaterih Praznik češenj je poskrbel za pestro in več tednov trajajoče praznovanje in k nam privabil številne trgovinah oktobrakulturne, lahkošportne kupili radovedneže, kižeso spremljali in turistično obarvane prireditve.

Z veseljem poročamo, je bila maja božične okraske in dadarila, semv Bruslju se z predstavljena kandidatura za uvrstitev Brd/Collia na Unescovstrinjala. seznam svetovne dediščine, da bomo pri nas naslednje leto gostili del evropskega nogometnega njim V potrošniškem svetu prvenstva vinarjev, da je naše griče občudovala nemška delegacija. Vinarji in oljkarji so ponovno prinesli letimo od enega praznovanja k drugedomov številna priznanja, v Vili Vipolže so se spletale mednarodne vezi in še bi lahko naštevala. Vsi ti mu, praznikov pa senaše nadežele. drobcipričakovanje dogajanj sestavljajo uspešno zgodbo

Podarite si čas

praznični dan razblini kot milni mehurček. Žalostno bi bilo, če bi za praznike ostali prazni, oropani praznične čarobnosti. Praznik naj bi bil dan, ki je prazen posvetnih opravil, dan, ko se ne dela in nam omogoča, da upočasnimo ritem in najdemo čas zase in za najbližje. Upam, da boste v tem času našli čas tudi za Briški časnik, v katerem čestitamo našemu novemu »staremu« županu, ki so mu volivci zaupali že sedmi mandat in je tako postal župan z najdaljšim stažem županovanja na Primorskem. Sedem je pravljično število. Upamo, da mu bo z odlično ekipo in izvoljenimi svetniki v občinskem svetu ter predstavniki krajevnih ter vaških skupnosti uspelo odkljukati večino obljub z bogatega volilnega programa. Kako ste volili, si lahko podrobno preberete v poročilu volilne komisije na naslednjih straneh, župan pa je svoje misli strnil na sosednji strani. Tik pred izidom so potrdili nov občinski svet. Razveselila nas je tudi vest, da se Gradnikovi domačiji obeta boljša prihodnost. Temo trimesečja posvečamo briškim gasilcem, ki letos praznujejo 70. obletnico. Zaradi številnih dogodkov, ki so se zgodili v zadnjih dnevih, tokrat ne objavljamo križanke. V uredništvu smo prihranili še nekaj člankov, ki jih boste lahko B R I Š K I

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UREDNIŠTVO: Anita Manfreda, glavna urednica Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, redakcija, tehnično urejanje Andrej Colja, fotografije Ana Cukijati, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

Uredniški odbor Briškega časnika z županom Francem Mužičem in Tatjano Šundovski Bašin na zaključni večerji v Hiši kulture Pr'Naad v Šmartnem.

prebrali v spomladanski številki. Med drugim tudi razveseljivo novico, da so na svetovnem prvenstvu v break danceu na Poljskem Brici dosegli zavidljive rezultate.

Sredi decembra smo se člani uredništva zbrali v gostili Pr' Naad v hiši kulture v Šmartnem. Dolgoletna članica uredništva Iva Sivec je večer opisala takole: »Bil je večer pri Tatjani ožarjen z jesenskimi barvami na akvarelih slikarja Andreja Kosiča, ob preprosto, a izvirno pogrnjenih mizah ob prav tako preprosti, a okusni hrani.

Nič bahavega, nič odvečnega ni bilo na teh mizah. Vsebino dajemo ljudje in ne hrana, je nekdo zapisal.« Ob takšnem vzdušju smo prijetno kramljali in obujali spomine na našo 23-letno prehojeno pot. Župan Franc Mužič je ekipi zaželel veliko zanimivih zapisov briških zgodb in uspehov. Ena takšnih bo gotovo 25. obletnica, ki jo občina slavi v letu 2019, je dodala glavna ure-

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Goran Simčič, Iva Sivec, Mateja Drnovšček, Erika Koncut Oglasno trženje: Tina Testen Kumar s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

dnica Briškega časnika Anita Manfreda. Kot odgovorna urednica pa sem obljubila, da bomo v Briškem časniku to obletnico obširno obeležili v posebni rubriki 25 let občine Brda. Objavili bomo zgodbe, ki so v četrt stoletja najbolj zaznamovale življenje v Brdih. Želim vam, da bi se spomnili in počastili dan samostojnosti in enotnosti, ko smo Slovenci na plebiscitu skoraj soglasno sprejeli odločitev, da si želimo lastno državo. Sedaj jo imamo in lepo bi bilo, če bi jo spoštovali. Naj vas prazniki, ki so pred nami, napolnijo z mirom in bližino tistih, ki jih imate najraje. To je čas, ko se želje po sreči in zdravju selijo iz srca v srce. Uresničitev vsega dobrega vam voščim v letu 2019.

Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda. issn 1318-8860

Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Fotografija: Andrej Colja Naklada: 2650 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari­fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Briški časnik na internetu: www.obcina-brda.si Fotografija na naslovnici: Andrej Colja

Zima 2018 / Briški časnik / 1

Občina

Voščilo župana

Spoštovane občanke in občani, draga mladina!

Smo v decembru, mesecu, ki preliva izkušnje iz iztekajočega se leta v upanja v novem letu. Leto 2018 je bilo za Občino Brda obenem bogato in iskrivo kot tudi zahtevno in polno odgovornih odločitev. Na področju cestne, komunalne in turistične infrastrukture moramo poudariti, da tečejo dela v Kojskem in Gonjačah, uspelo nam je še doseči, da je tudi za obvoznico v Kojskem zagotovljen denar. Pričenjajo se dela pri Agrariji, kjer se bo cestišče dvignilo za dober meter. Investitorji so v fazi pridobivanja gradbenih dovoljenj za gradnjo novih objektov v tej obrtni coni. Poleg že obstoječih storitev bomo tukaj pridobili sodoben oskrbovalni center za kmetijstvo, pa še trgovino z gradbenim materialom in večjo trgovino z živilskimi izdelki. Obeta se tudi sodoben mehanični servis, ki bo nudil tehnične preglede za vozila, in nov gostinski lokal. Občina se je pri tem obvezala, da bo na tem območju uredila komunalno infrastrukturo.

V ta namen bomo pridobili evropska sredstva v višini milijona evrov. Zaključili smo z gradnjo novega prizidka vrtca v Kojskem, ki je kot pasivna gradnja primer dobre prakse v Sloveniji. Tečejo pa tudi že pogovori in snovanje rešitve prostorske stiske vrtca na Dobrovem. Snujemo različne variante, odprte možnosti puščamo tako prizidku kot novogradnji. Da ne omenjam ostale infrastrukture: od asfaltiranja cestnih odsekov, obnove vodovodnega in izgradnje komunalnega omrežja. Pomemben dosežek iztekajočega se leta je gotovo pričetek del v Mladinskem centru Štaloni, kjer bodo briški otroci, mladina in društva pridobili dodaten prostor za aktivnosti, učenje in druženja.

Seveda ne pozabljamo na naše občane. Kot poglavitne želje, ki jih bomo popeljali do ciljne črte, bodo gotovo večgeneracijski center, dodatne zdravstvene storitve, knjižnica.

Obeta se nam tudi rešitev želje veliko občanov po športni dvorani, pa tudi v Športnem parku Vipolže se nadejamo novosti: uredili bomo novo nogometno igrišče z umetno travo, pokrili bomo balinišče ter uredili parkirišče. Še en pomemben mejnik bomo slavili v naslednjem letu. Občina Brda bo praznovala 25 let obstoja! V tem četrt stoletja smo sidra naše eno gastronomske gostoljubnosti vrgli v marsikateri turistični trg. Dolga leta smo skupaj z Alpsko-Jadranskim Centrom za čezmejno sodelovanje in njegovim vodjo Bernardom Sadovnikom utrjevali vezi z avstrijsko Koroško. V tem letu smo na domačih tleh podpisali pogodbo o sodelovanju z občinami v Julijskih Alpah, s katerimi delamo na konkretnih projektih, v tujini pa smo podpisali listino za tesnejša sodelovanja s kitajskim okrožjem Schenzen. Gotovo velja tukaj omeniti vse stike, pogovore in promocijske aktivnosti naših vinarjev, ki ime Brd ponosno predstavljajo širom po svetu. Naj mi bo dovoljeno, da posebej poudarim dogodek Masterclass Brda, home of Rebula, s katerim so vinarji in Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda v našo deželo usmerili žaromete pomembnih svetovnih medijski hiš. Skupaj z aktivnostmi zavoda smo vsi skupaj iz Brd naredili destinacijo eno gastronomske odličnosti ter primer dobre prakse butičnih Zima 2018 / Briški časnik / 2

doživetij, kateri sledi marsikatera slovenska destinacija. Na področju umetnosti in kulture velja izpostaviti projekt Art Circle z že 12 umetniškimi veleposlaništvi kot primer uspešnega sodelovanja vinarjev, ponudnikov, tujih veleposlaništev v Sloveniji, gospodarstva ter našega ZTKMŠ Brda.

Posebna zgodba v tem kontekstu bo moja velika želja – Terme Spa Brda, še večja pa gotovo projekt obnove Slapnika, ki jo bo spremljal BBC. Gre za veliko promocijsko priložnost, saj bodo posnetki obnove in zagona vasi predvajani v številnih državah na vseh celinah, kar posledično pomeni, da ne bo to samo promocija Brd ali Goriške, temveč celotne Slovenije. Zato občina nudi vso podporo investitorju pri urejanju lastništev, kar je predpogoj, da se projekt tudi udejanji.

Spoštovane občanke in občani! Vsako leto je zgodba zase. Je mozaik, ki ga sestavljajo mali kamenčki, mali prispevki vseh občanov, ki skupaj tvorijo zgodbo celotne domače občine. Nekaj je gotovo: kako bomo naslikali zgodbo Brd, je odvisno od vseh nas.

Zato bodimo strpni, dobri. Bodimo ustvarjalni in inovativni. V svoje bližnje vlivajmo up v boljše čase; tistim, ki se soočajo s težkimi preizkušnjami, pa ponudimo oporo. Naj mi bo ob tej priložnosti dovoljeno, da vam, drage občanke in občani, zaželim vesele božične praznike in čestitam ob državnem prazniku. Briškemu časniku in uredniškemu odboru prav tako voščim uspešno, vestno in korektno obveščanje tudi v novem letu.

Naj bo leto 2019 leto ujetih priložnosti in družinskih radosti za vse nas.

Srečno! župan Franc Mužič

Občina

1. redna – konstitutivna seja Občinskega sveta Občine Brda

Nov občinski svet potrjen

Svetniki občine Brda so: Vilko Prinčič, Žarko Kodermac, Lilijana Kastelic, Karlo Passoni, Zvezdan Prinčič, Goran Simčič, Denis Rusjan, Silvestra Ellen Brašnić Saffigna, Silvan Peršolja, Romana Velišček, Damjan Birtič, Teja Jelina, Aleš Simčič, Franjo Polanc, Boris Šfiligoj z županom Francem Mužičem

V prvi polovici decembra se je prvič sestal novoizvoljeni Občinski svet Občine Brda.

Po poročilu občinske volilne komisije o izidu volitev v občinski svet in volitev župana ter potrditvi svetniških in županskega mandata je prisotne nagovoril novoizvoljeni župan Franc Mužič, ki bo funkcijo opravljal že sedmi zaporedni mandat, opravljal pa jo bo neprofesionalno.

Mužič je izrazil prepričanje, da bodo tudi v tem mandatu delovali brez koalicije in opozicije ter z mislijo v dobrobit vseh občank in občanov.

Občinske svetnike je med drugim seznanil z namenom, kar je potrdil dan po seji, da bo vlogi podžupana zaupal dosedanjima podžupanoma Go-

ranu Simčiču in Žarku Kodermacu.

Prvi bo nadomeščal župana na gospodarskem področju in vodil seje občinskega sveta, Kodermac pa bo zadolžen za področje družbenih dejavnosti. Sicer pa upoštevajoč številne občinske obveznosti in široko paleto dogodkov v občini Mužič pušča odprto možnost tudi za imenovanje tretjega podžupana.

Prva naloga nove svetniške sestave in občinske uprave je sprejetje proračuna za prihodnje leto, ki ga bodo, kot je bila praksa do sedaj, predhodno uskladili. Sprejet naj bi bil do konca februarja prihodnje leto. Tokratni mandat, kot je poudaril Mužič, bo še posebej investicijsko bogat. Med drugim se nadaljuje investicija v briško »transverzalo« od solkanskega mostu do nekdanjega mejnega prehoda Neblo, pri čemer je posebej izpostavil obvoznico v Kojskem, za katero je država namenila tudi zajeten mošnjiček denarja, želja pa je tudi, da bi se saniral cestni odsek od Križade do mejnega prehoda. Ciljni črti se približujeta velikopotezna projekta Terme Spa Brda in obnova Slapnika, boljši časi čaka-

jo Gradnikovo domačijo, ki jo bodo kmalu obnovili, tik ob njej pa bo občina poskrbela za dodatna parkirna mesta v Medani.

Sicer je Lista Franca Mužiča v primerjavi s prejšnjimi volitvami pridobila dodatno svetniško mesto, tako da v nov mandat vstopajo štirje svetniki.

Opozicijska SDS pa je ohranila štiri svetniška mesta. Po dva svetnika imajo Briška neodvisna lista, Lista Brda Bricem in SD, po enega predstavnika pa Nova Slovenija in Levica. Pred pragom sveta so tokrat ostale SLS, SMC in Desus. V svetu poleg podžupanov Gorana Simčiča in Žarka Kodermaca v tem mandatu ostajajo Aleš Simčič, Lilijana Kastelic, Boris Šfiligoj, Teja Jelina, Romana Velišček, Damjan Birtič, Silvan Peršolja, Karlo Passoni in Silvestra Ellen Brašnić Saffigna. Na novo pa se bodo za svetniško mizo usedli Franjo Polanc, Zvezdan Prinčič, Vilko Prinčič, Denis Rusjan in Dušan Bevčar. Najdaljši svetniški staž ima Goran Simčič, ki bo svetniško funkcijo opravljal že peti mandat.

Erika Koncut Fotografija: Andrej Colja Zima 2018 / Briški časnik / 3

Občina

Izid volitev

OBČINA BRDA Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo v Brdih www.obcina-brda.si, e-mail: info@obcina-brda.si OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Lokalne volitve 2018 Na podlagi prvega odstavka 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija Občine Brda na seji dne 19. 11. 2018 sprejela naslednje

POROČILO O IZIDU REDNIH VOLITEV ŽUPANA IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE BRDA z dne 18. novembra 2018 Občinska volilna komisija je na podlagi zapisnikov volilnih odborov, zapisnika o predčasnem glasovanju in zapisnika o ugotovitvi glasovanja po pošti, pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve župana in občinskega sveta Občine Brda, ugotovila: I. Na lokalnih volitvah dne 18. novembra 2018 je imelo pravico glasovati 4.802 volivcev.

II. VOLITVE ŽUPANA Za volitve župana Občine Brda je bilo oddanih 2.887 glasovnic.

Ker so bile oddane prazne, volivec je obkrožil ali drugače na enak način označil oba kandidata, volivec je na različen način označil več kandidatov, vendar nobenega obkrožil oziroma ni bilo mogoče ugotoviti volje, je bilo neveljavnih 69 glasovnic. Veljavnih je tako bilo 2.818 glasovnic.

Volitev župana se je od vseh 4.802 volilnih upravičencev v občini na dan volitev, 18. 11. 2018, udeležilo 2.887 volivcev, kar predstavlja 60,12 %. Predčasno je glasovalo 34 volivcev, po pošti pa je glasovalo 19 volivcev.

Ugovorov zoper delo volilnih odborov do 19. 11. 2018 ni bilo.

Prav tako občinska volilna komisija ni ugotovila nepravilnosti pri delu volilnih odborov, ki bi lahko bistveno vplivale na izid volitev.

Franc Mužič je prejel 1792 glasov, kar predstavlja 63,59 % vseh veljavnih glasov, Teja Jelina pa je prejela 1026 glasov, kar predstavlja 36,41 % vseh veljavnih glasov.

Prvi odstavek 107. člena Zakona o lokalnih volitvah določa, da je za župana izvoljen kandidat, ki je dobil večino veljavnih glasov.

Občinska volilna komisija po vsem navedenem ugotavlja, da je bil za župana Občine Brda izvoljen Franc Mužič.

III. VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA Za volitve članov Občinskega sveta Občine Brda je bilo oddanih 2.887 glasovnic Ker so bile oddane prazne, volivec je obkrožil ali drugače na enak način označil dva kandidata, volivec je na različen način označil več kandidatov, vendar nobenega obkrožil oziroma ni bilo mogoče ugotoviti volje, je bilo neveljavnih 84 glasovnic. Veljavnih je tako bilo 2.803 glasovnic.

Zima 2018 / Briški časnik / 4

Volitev članov občinskega sveta se je od vseh 4.802 volilnih upravičencev v občini na dan volitev, 18. 11. 2018, udeležilo 2.887 volivcev, kar predstavlja 60,12 %. Predčasno je glasovalo 34 volivcev, po pošti pa je glasovalo 19 volivcev.

Občinska volilna komisija je pravočasno prejela, vsebinsko sicer pomanjkljivo prošnjo po ponovnem štetju vseh glasov v volilni enoti št. 1, ki je bila obravnavana kot ugovor, pri kateri iz dejstev, ki so bila zatrjevana ne izhaja pravna posledica – to je da bi prišlo do takšnih nepravilnosti pri glasovanju na določenem volišču oziroma pri delu volilnega odbora, ki bi bistveno oz. sploh lahko vplivale na volilni izid. Diskrecija, na podlagi katere je bilo odločeno, da se prošnji ugodi, je z namenom ovreči še tako neutemeljen sum v pravilnost ter poštenost volilnih postopkov. Transparentnost le-teh namreč povečuje legitimnost volitev in tudi zaupanje volivk in volivcev v sam postopek volitev in predvsem v njihov izid. Pri 1.754 razporejenih veljavnih glasovih v tej volilni enoti, ni bila pri ponovnem štetju odkrita nobena napaka, vsi glasovi za liste so se številčno ujemali s prvotno ugotovljenim stanjem na ravni volilnih odborov.

Liste kandidatov so v volilnih enotah prejele glasove, kot izhaja iz spodnje razpredelnice, na osnovi določb 15., 16. in 17. člena Zakona o lokalnih volitvah ter 4. odstavka 92. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US in 23/17) pa nato še mandate, ki so prav tako razvidni iz te iste razpredelnice.

Glasovi M andati

LISTE KANDIDATOV VE-1 VE-2 Skupaj VE-1 VE-2 Skupaj 1. NSi 87 54 141 1 / 1 2. SDS 387 226 613 2 2 4 3. SMC 23 57 80 / / 0 4. DeSUS 64 42 106 / / 0 5. Briška neodvisna lista 185 153 338 1 1 2 6. SD 181 120 301 1 1 2 7. Lista Brda Bricem 264 102 366 1 1 2 8. SLS 65 42 107 / / 0 9. Lista Franca Mužiča 406 204 610 3 1 4 10. Levica 92 49 141 1 / 1 Skupaj

1.754 1.049 2.803 10 6 16

Preferenčni glasovi nimajo vpliva na izvolitev kandidatov. Pri vseh listah so bodisi največ preferenčnih glasov prejeli prvo navedeni kandidati, bodisi niso izpolnili drugega pogoja, to je 10 % vseh preferenčnih glasov liste za kandidata.

Mandati za člane Občinskega sveta Občine Brda pripadajo naslednjim kandidatom: 1. Aleš Simčič (VE-1/lista št. 1/prvi kandidat), 2. Damjan Birtič (VE-1/lista št. 2/prvi kandidat), 3. Romana Velišček (VE-1/lista št. 2/drugi kandidat), 4. Denis Rusjan (VE-1/lista št. 5/prvi kandidat), 5. Žarko Kodermac (VE-1/lista št. 6/prvi kandidat), 6. Lilijana Kastelic (VE-1/lista št. 7/prvi kandidat), 7. Goran Simčič (VE-1/lista št. 9/prvi kandidat), 8. S ilvestra Elen Brašnić Saffigna (VE-1/lista št. 9/drugi kandidat), 9. Zvezdan Prinčič (VE-1/lista št. 9/tretji kandidat), 10. Franjo Polanc (VE-1/lista št. 10/prvi kandidat)

Občina

Izid volitev 11. Teja Jelina (VE-2/lista št. 2/prvi kandidat), 12. Boris Šfiligoj (VE-2/lista št. 2/drugi kandidat), 13. Silvan Peršolja (VE-2/lista št. 5/prvi kandidat), 14. Karlo Passoni (VE-2/lista št. 6/prvi kandidat), 15. Dušan Bevčar (VE-2/lista št. 7/prvi kandidat) in 16. Vilko Prinčič (VE-2/lista št. 9/prvi kandidat).

IV. Poročilo se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in Briškem časniku. Številka: 0411-01/2018-34 Dobrovo, 24. novembra 2018 Nika Radikon, predsednica Občine volilne komisije Občine Brda

OBČINA BRDA Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo v Brdih www.obcina-brda.si, e-mail: info@obcina-brda.si OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Lokalne volitve 2018 Na podlagi prvega odstavka 90. člena v korelaciji s 114. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija Občine Brda na seji dne 19.11.2018 sprejela naslednje

POROČILO O IZIDU VOLITEV V SVETE KRAJEVNE IN VAŠKIH SKUPNOSTI OBČINE BRDA z dne 18. novembra 2018

Volitev v svete krajevne in vaških skupnosti se je od vseh 4.802 volilnih upravičencev v občini na dan volitev, 18. 11. 2018, udeležilo 2.887 volivcev, kar predstavlja 60,12 %. Predčasno je glasovalo 34 volivcev, po pošti pa je glasovalo 19 volivcev.

Ugovorov zoper delo volilnih odborov do 19. 11. 2018 ni bilo.

Prav tako občinska volilna komisija ni ugotovila nepravilnosti pri delu volilnih odborov, ki bi lahko bistveno vplivale na izid volitev.

III. Občinska volilna komisija Občine Brda je na podlagi zgoraj navedenega in v skladu z 8. členom Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2017, 16/2018) ugotovila izide glasovanja za člane svetov vaških in krajevne skupnosti: Krajevna skupnost Medana 1.

Valter KOCINA 2.

Mitja MIKULIN 3.

Magda JANČIČ 4.

Maja VERDERBER RUSJAN 5.

Martin SREBERNIČ 6.

Rado SIRK 7.

Katja PRINČIČ 8.

Nataša KLINEC 9.

Matej JURIČ Vaška skupnost Biljana 1.

Ksenija MIKULIN 2.

Anita MARKOČIČ 3.

Linda KOBAL 4.

Boris SIMČIČ 5. Željko VENDRAMIN Vaška skupnost Cerovo 1.

Tereza PERŠOLJA 2.

Adrijan ROŽIČ 3.

Radovan PRINČIČ 4.

Marjan FERI 5.

Egon NIKOLAVČIČ 6.

Alida DEBENJAK 7.

Robert NIKOLAVČIČ 8.

Anet COLJA 9.

Marjetka KRAŠČEK

I. Na lokalnih volitvah dne 18. novembra 2018 je imelo pravico glasovati 4.802 volivcev.

Vaška skupnost Dobrovo 1.

Ingrid MARKOČIČ 2.

Marinko KLINEC 3.

Borut GOLOB 4.

Vid MARINIČ 5.

Edi SIRK 6.

Mateja KAVČIČ KORENJAK 7.

Mihaela MAKORIČ 8.

Evgenija PRINČIČ KONCUT 9.

Irena GAŠPARIN OBLJUBEK 10. Sebastjan RUSJAN 11. Gregor SIMČIČ

II. Za volitve v svete krajevne in vaških skupnosti Občine Brda je bilo oddanih 2.887 glasovnic. Ker so bile oddane prazne, volivec je obkrožil ali drugače na enak način označil več kandidatov kot se jih je volilo v svet krajevne oz. vaške skupnosti, volivec je na različen način označil več kandidatov, vendar nobenega obkrožil oziroma ni bilo mogoče ugotoviti volje, je bilo neveljavnih 117 glasovnic.

Veljavnih je tako bilo 2.770 glasovnic.

Vaška skupnost Fojana 1.

Borut CUKJATI 2.

Tomaž BON 3.

Tomaž HREN 4.

Lilijana KASTELIC 5.

Neva PAHOR 6.

Katja SIMČIČ 7.

Sergij RIBOLICA

Občinska volilna komisija je na podlagi zapisnikov volilnih odborov, zapisnika o predčasnem glasovanju in zapisnika o ugotovitvi glasovanja po pošti, pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve v svete krajevne in vaških skupnosti, ugotovila:

Zima 2018 / Briški časnik / 5

Občina

Izid volitev Vaška skupnost Hum 1.

Bernarda KONJEDIC 2.

Kostja JELINČIČ 3.

Nataša STRES 4.

Kristina BRATAŠEVEC 5.

Joško RADIKON 6.

Tatjana ŠTUCIN 7.

Miha KAMENŠČEK 8.

Valentin SIMČIČ 9.

Vladimir GABRIJELČIČ Vaška skupnost Kojsko 1.

Sebastjan ŠTEKAR 2.

Janez AMBROŽ 3.

Zarja AMBROŽ 4.

Marko KOŠTRIN 5.

Jessica DI NALLO 6.

Janja SAKSIDA 7.

Tomaž KUMAR 8.

Zvonko PINTAR 9.

Dolores MAVRIČ Vaška skupnost Kozana 1.

Emil ČADEŽ 2.

Ivan SIMČIČ 3.

Melita PERŠOLJA 4.

Andrejka PRINČIČ ROJC 5.

Vinko SREBRNIČ 6.

Romana VELIŠČEK 7.

Nidžara ŽNIDARČIČ Vaška skupnost Kožbana 1.

Franko TRAKONJA 2.

Aleš MARKOČIČ 3.

Matjaž SITAR 4.

Ines BLAŽIČ 5.

Matej PLESNIČAR Vaška skupnost Neblo 1.

Danjela ŠIBAV 2.

Uroš FABRICIJO 3.

Jordan LESICA 4.

Nataša MAVRIČ 5.

Agata SIRK 6.

Anica TOMAŽIČ 7.

Matej JUG 8.

Petra MAKORIČ 9.

Zoran BLAŽIČ 10. Edi MARKIOLI 11. Zdravko KRISTANČIČ Vaška skupnost Šmartno 1.

Majda ROŽIČ PROTIČ 2.

Jasmina ČETRTIČ 3.

Božidar SLIVNJAK 4.

Steva MEDVEŠČEK 5.

Dalibor FIKFAK 6.

Sonja ERZETIČ 7.

Iztok MARKOČIČ Vaška skupnost Vedrijan 1.

Matej DRNOVŠČEK 2.

Alis MARINIČ 3.

Jana PLAHUTA KONCUT 4.

Tanja GOLJEVŠČEK 5.

Simon MARINIČ 6.

Primož KUMAR 7.

Mark JAKIN Zima 2018 / Briški časnik / 6

8.

9.

10.

11.

12.

Dragica MARINIČ Ana MARINIČ Sandi MERVIČ Dimitrij MARINIČ Milojka CUKJATI

Vaška skupnost Vipolže 1.

Vasja BENEDETIČ 2.

Branko FILEJ 3.

Luka PRINČIČ 4.

Nataša ZIDARIČ 5.

Tanja ČOPREŽ 6.

Božidar PRINČIČ 7.

Erika GRUNTAR MARKOVIĆ Vaška skupnost Višnjevik 1.

Damjan KONCUT 2.

Uroš MARINIČ 3.

Darjo SIRK 4.

Andrej SIRK 5.

Aleš BUČINEL 6.

Vera ERZETIČ 7.

Marjan MIŠIGOJ Vaška skupnost Vrhovlje 1.

Kristijan MARC 2.

Irena MARC 3.

Aleksij MAVRIČ 4.

Jasmina BREZIGAR 5.

Silvan BREZIGAR IV. Poročilo se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in Briškem časniku. Številka: 0411-01/2018-35 Dobrovo, 24. novembra 2018 Nika Radikon, predsednica Občine volilne komisije Občine Brda

Občina

Kulturni center v Medani

Gradnikova domačija bo ponovno zasijala Gradnikovi domačiji, ki jo že vrsto let uničuje zob časa, se obeta boljša prihodnost, saj jo bo ljubljanski kupec obnovil ter ji vdahnil kulturno in turistično življenje. »Zelo smo zadovoljni, saj stvari tečejo hitreje kot smo pričakovali. Investitor bo na območju dveh hektarjev v okolici domačije vložil precej denarja. Celotna investicija bo znašala med dvema in tremi milijoni evrov, dela pa bodo zaključena v dveh letih,« je pojasnil briški župan Franc Mužič. Kot dodaja, se je investitor povezal z briškim arhitektom Alessiom Prinčičem, ki je, spomnimo, že vpet v idejni zasnovi projektov Terme Spa Brda in obnove Slapnika. »Zato verjamemo, da bo projekt lepo in prijazno umeščen v tipično briško arhitekturo,« še zagotavlja Mužič. Investitor želi, poleg kulturnega centra in apartmajev, ob objektu zgraditi tudi garažno hišo. »Vsekakor bomo bdeli, da projekt ne bo skazil podobe Gradnikove rojstne vasi,« poudarja župan, ki obenem napoveduje, da bo občina uredila parkirišče ob po-

Terme Spa Brda

kopališču, kjer bo zagotovila 30 dodatnih parkirnih mest. Za uresničitev slednjega projekta bo porabila 100.000 evrov.

Besedilo in fotografija: Erika Koncut

Knjige bliže Bricem

Klici potencialnih investitorjev

Prvi koraki do knjižnice

Kot nam je zaupal briški župan Franc Mužič, je Brda v začetku decembra obiskala še ena skupina, ki zastopa novega potencialnega investitorja v projekt Terme Spa Brda. »Skupini smo nudili vse informacije o projektu, ogledala si je tudi lokacijo gradnje. Bili so navdušeni,« je pojasnil Mužič. V kratkem naj bi ta investitor tudi obiskal Brda. Župan ob tem poudarja, da bo občina dala zeleno luč tistemu investitorju, ki bo kot prvi pokazal resne namene investirati v projekt in bo ocenjen za verodostojnega.

Prebivalcem briške občine se kmalu obeta krajevna knjižnica.

Občinska uprava je namreč že stopila v stik z direktorico Goriške knjižnice Franceta Bevka Ireno Škvarč. Briška enota bi bila občanom na voljo nekaj dni v tednu. Kraj, kjer bo nameščena, pa še ni znan, saj še potekajo razgovori o možnih lokacijah.

V primeru, da bo projekt izpeljan v prihodnjem letu, se bo enota odprla v letu, ko knjižnica praznuje 70. obletnico delovanja.

Goriška knjižnica ima krajevne enote v Biljah, Braniku, Desklah, Kanalu, Prvačini, Renčah in Solkanu. V začetku prihodnjega leta pa se ponovno odpira enota v Šempetru pri Gorici, kjer je goriška knjižnica 18. januarja 1949 pričela z delovanjem.

Erika Koncut

Erika Koncut

Zdravstveni dom Dobrovo

Nova zobna ambulanta ZD Zobozdravstveno varstvo Nova Gorica obvešča prebivalce Občine Brda, da bo s 4. 1. 2019 pričela delovati nova zobna ambulanta za odrasle na lokaciji ZD Dobrovo, Zadružna Cesta 1, Dobrovo v Brdih, ki ne bo imela čakalne dobe za prvi pregled.

Kontakt: tel. 05 33 555 48 oziroma e-mail naslov: neja. bizjak@zdzv-ng.si.

Naročanje bo možno po 4. 1. 2019 v ordinacijskem času zobne ambulante, osebno, telefonsko ali po e-pošti. Urnik ambulante bo objavljen tudi na naši spletni strani www. zdzv-ng.si Občanom Goriških brd želimo ob tej priložnosti obilo zdravja ter srečno novo leto 2019.

Zima 2018 / Briški časnik / 7

Občina

Na Dobrovem je zadišalo po praznikih

Čarobna Brda

Odštevamo. Konec leta je pred vrati. Do njenega izteka je le še nekaj dni. Sedaj pa že zares odštevamo trenutke, ki popisujejo naš, že skoraj do zadnjega kotička pokracan list 2018. Na koščku papirja z rdečo barvo podčrtujemo in tlačimo v spomin dogodke in osebe, ki so nas v tem letu na kakršenkoli način zaznamovali, nas obogatili in nam dali čutiti toplino v srcu. Istočasno pa z radirko brišemo manj prijetne trenutke in bolečine ter puščamo prostor toplini, ki naj nas vodi in greje skozi prihajajoče leto.

Odštevali smo tudi zadnji novembrski dan. S prižigom prazničnih lučk je osrednji dobrovski trg zažarel v siju tisočerih svetlobnih podob. Zažarele so pa tudi oči otrok, v katerih je bilo čutiti čarobnost trenutka. Tudi ledeno mrzle temperature so ob toplini dogodka popustile. Po hodniku in učilnicah osnovne šole se je razlegal otroški vrvež in smeh. Na ustvarjalni delavnici so otroci izdelovali praznične lučke, jih posuli z decembrskim bliščem in snegom ter se z njimi odpravili na pohod do grajskega dvorišča in nazaj. Dobrovo so preplavile svetlobe majhnih svečk in kriki navdušenih otrok. Na spodnje veje praznične jelke so še pred prižigom lučk otroci iz vrtca, skupina Papige in Metulji iz Biljane ter otroci iz dobrovskega vrtca, skupina Metulji, pobesili unikatne okraske, ki bodo mogočno jelko krasili še ves december in praznični teden januarja. Čarobnost dogodka je pričaral tudi osnovnošolski zborček najmlajših. Otroke je med petjem v ritmu harmonike vodila Monika Šuligoj. Oblake mrzlega zraka so v hipu ogrele poskočne in nasmejane skupine otrok Plesnega kluba L'uniti pod vodstvom energične mentorice Tanje Simčič Makuc. Ob zvokih briškega godalnega sestava pod vodstvom Clare Bensa smo se zazibali v prazničnih melodijah in zadišalo je po prvem snegu. Dišalo pa je tudi po sladkih prazničnih palačinkah. Najmlajši otroci Plesnega kluba ADC so se zavrteli v ritmu plesa palačink. Med rajanjem jih je budno spremljala mlada mentorica Anja Pertovt. Po pozdravnem nagovoru briškega podžupana Žarka Kodermaca in direktorice Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tine Novak Samec se je začelo težko pričakovano odštevanje. V en glas smo kričali: tri, dva, ena. Pravljičen trenutek prižiga lučk je postlal prizvok mladinskega pihalnega orkestra, ki je zaigral nekje v ozadju.

Zima 2018 / Briški časnik / 8

Vinska jelka v Medani

Mladina se je nato prestavila pod novoletno jelko, ki je postala čudovita kulisa številnih »selfijev«. Mrzle roke smo si pogreli z božičnim čajem in kuhanim vino, lačne trebuščke potolažili s odličnimi prazničnimi »panini«, na praznični tržnici pa poiskali darila za obdarovanje naših najdražjih.

Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda je skupaj z Občino Brda s prižigom lučk otvoril decembrsko praznično dogajanje ter podal štafeto briškim društvom in posameznikom, da v duhu praznične čarobnosti zaključijo leto. Maratonski tek dogodkov smo nadaljevali še v istem večeru. Na Gradu Dobrovo je potekalo odprtje pregledne razstave Luke Široka, poimenovane Gostota slojevitosti. Dan kasneje so se na Hum vrnile legende Pankrti. Nabito polna dvorana nostalgikov se je povsem razgrela in razživela. Na nedeljo, 2. decembra, je v Hiši kulture avtorica Katja Kogej predstavila knjigo Sladki recepti z vrtnicami in mesecu pregrešnih dobrot posula dodaten ščepec sladkorja. V sredini meseca smo po Vili Vi-

Občina

Na Dobrovem je zadišalo po praznikih

polže ponovno lovili majhne škratke. Najmlajši so se neizmerno zabavali na praznični ustvarjalni delavnici, nato si ogledali predstavo Praznični kikiriki in palčkom pomagali raznositi darila, za zaključek večera pa jih je čakalo še veliko in bradato presenečenje. V Brda je prišel tudi Božiček in vse pridne otroke obdaril s sladkim darilom. Zvečer pa je dobri mož obdaril tudi starejše. V Vili Vipolže jim je priredil Zvočno izvirno žurko ob zaključku 40. letnice ustvarjanja Zlatka Kaučiča.

Teden kasneje, na petek 21. decembra, je na veselje ženske populacije mladih na božično-novoletnem koncertu Pihalnega orkestra Brda zapel priljubljen slovenski pevec Omar Naber.

Do zadnjega kotička zapolnjena dvorana renesančne lepotice je v en glas pela »Vse kar si želiš, a si ne dovoliš …«. Nedelja, 23. decembra, bo športno obarvana. Za še en nepozaben potep po Brdih, tokrat zimski, bodo poskrbeli člani Planinskega društva Brda. Že dvanajsto leto zapored so organizirali Pohod

ob meji brez meje in tudi tokrat bodo delo opravili več kot dobro. Prazničnega dogajanja v Brdih pa še kar ni konec. 29. decembra lepo vabljeni v cerkev sv. Martina v Šmartnem, kjer bodo zapeli člani Okteta Quercus skupaj z gosti.

Veselje, smeh in trki vinskih kozarcev so se prve dni decembra razlegali tudi po Medani. Iznajdljivi briški vinarji so tudi letos postavili pravo vinsko smrečico. Vinske steklenice v soju lučk odsevajo posebnost medanske smrečice, hkrati pa nazdravljajo prihajajočemu letu 2019.

Tri, dva, ena … Naj bodo ti zadnji trenutki iztekajočega se leta odeti v toplino objemov in dobrih želja, posuti s prahom čarobnosti in posebnosti, preživeti v družbi oseb, ki jih imamo radi.

Mateja Drnovšček Fotografije: ZOSO, Damijan Simčič Zima 2018 / Briški časnik / 9

Občina

Pripravljeni tudi na zahtevnejše goste Kolesarjenje, pohodništvo, eno gastronomija, kulturna dediščina, poročna destinacija, sakralna dediščina, kongresni in zeleni turizem so produkti, ki so ključni pri iskanju in izbiri petzvezdičnih doživetij. Brda glede na raznoliko in edinstveno ponudbo prekosijo nemalo slovenskih kot tudi tujih turističnih destinacij.

Turistična borza v Beogradu

Slovenska turistična organizacija je v srbski prestolnici organizirala turistično borzo, v sklopu katere je potekalo delovno srečanje predstavnikov slovenskega turizma in srbskih turističnih agencij. Na Workshopu v Beogradu (25.

10. 2018) smo bili prisotni tudi Brici, kjer so dekleta briškega Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda zainteresiranim predstavila konkretne turistične pakete posebnih briških doživetij. Zavod je v juliju pridobil licenco za turistično agencijo, s čimer je pridobil tudi možnost prodaje turističnih paketov. Dan kasneje se je briška delegacija predstavila na Martinovem dogodku Na Workshopu v Beogradu pod okriljem Slovenskega poslovnega kluba v Beogradu. Glavne gostiteljice dogodka so bile štiri prevzelo bolonjsko občinstvo. Čudovite podobe naše dežele so severnoprimorske občine: Brda, Renče - Vogrsko, Šempeter slehernega obiskovalca očarale in požele veliko zanimanja za - Vrtojba in Ajdovščina. S pomočjo eno gastronomskega po- obisk tako Slovenije kot tudi Brd. znavalca in novinarja Tonija Gomiščka so gostje podrobneje Mednarodni festival oranžnih vin na spoznali naša Brda ter Vipavsko dolino. Na dogodku je mnoDunaju žico uglednih gostov pozdravil tudi podžupan briške občine Mednarodni festival oranžnih vin na Dunaju (19. 11. 2018) Žarko Kodermac. je v svoji sedmi ediciji ponovno združil številne ljubitelje vin.

Vedno večje zanimanje mednarodne javnosti za sonaravno Poslovni dogodek Connections pridelavo in slovensko eno gastronomijo je upravičilo poAdventure membnost prireditve. Festival prirejata društvo Vinadria iz Brda so bila prisotna tudi na dogodku Connections AdvenIzole in predstavništvo Slovenske turistične destinacije na Duture (28.–31. 10. 2018), ki je potekal na različnih destinacijah naju s podporo veleposlaništva Republike Slovenije. Obiskopo Sloveniji. Unikatni poslovni dogodek, ki je privabil kar 60 valci so spoznavali in okušali pestrost slovenske gastronomske kupcev in ponudnikov storitev in organizatorjev butičnih, lukrajine, na stojnicah pa so jih nagovarjali predstavniki Slovenksuznih turističnih potovanj iz celega sveta, je bil za Slovenijo ske turistične organizacije na Dunaju ter turističnih združenj odlična priložnost. Zelena, aktivna in zdrava destinacija za slovenske Istre, Nove Gorice in seveda Brd. Usmerjeno dolpetzvezdična doživetja je pripravljena tudi na najzahtevnejše goletno nagovarjanje avstrijske publike se obrestuje z vse več goste. Potencialni kupci z večjo kupno močjo so se namesto prihodi avstrijskih turistov, ki iz leta v leto prihajajo v naše običajnih sestankov udeleževali aktivnosti, kot so posebna kraje. Tovrstna promocija bo v prihodnje še pomembnejša, saj kulinarična doživetja, športni adrenalinski izzivi, ustvarjalne bo postavljena v okvir priprav na leto 2021, ko bo Slovenija in kulinarične delavnice. Produkti višje dodane vrednosti iznosilka naziva Evropska gastronomska regija. postavljajo Slovenjo kot odlično gostiteljico vrhunskih poslovSrečanje v Bruslju in Amsterdamu nih dogodkov.

Pod okriljem Slovenske turistične organizacije sta konec Sejem čokolade v Bologni novembra potekali dve delovni srečanji, prvo v Bruslju, drugo V sklopu Julijskih Alp se je destinacija Brda predstavila tudi pa dan kasneje v Amsterdamu (26. in 27. 11. 2018). Srečanji na sejmu čokolade v Bologni, Ciocco show Bologna (15.–18. (workshopa) sta potekali med predstavniki slovenskega tu11. 2018). Sejem je v štirih dneh obiskalo več kot 150.000 čorizma in zainteresirano tujo javnostjo. Tako Nizozemska kot koladnih navdušencev, ki so z veseljem in največjim zanimaBelgija že nekaj let veljata za pomembnejša trga slovenskega njem postali tudi ob našem pultu, kjer smo poleg informacij turizma. Število prihodov in prenočitev belgijskih in nizozemo destinacijah gostom nudili tudi degustacijo medu. Sobotskih gostov letno narašča, še zlasti v poletnih mesecih, kajti ti ni dan je bil posvečen Sloveniji, zunanji partnerki sejma. S plesnim nastopom na Avsenikove viže je šest brhkih plesalk Zima 2018 / Briški časnik / 10

(Nadaljevanje na 11. str.)

Občina

Čezmejni konzorcij za kaštelirje

Primorske občine v bran dediščini gradišč Tudi Brici so se pridružili projektu ohranjanja prezrte dediščine gradišč. 7. novembra so partnerji projekta in pridruženi partnerji (primorske občine, zavodi in društva za ohranjanje kulturne dediščine ter druge institucije) na gradu v Štanjelu podpisali pismo o nameri za ustanovitev čezmejnega konzorcija za kaštelirje.

Dogodka se je udeležilo okoli 100 udeležencev, od tega 15 občin. V imenu Občine Brda je listino podpisala direktorica občinske uprave Anita Manfreda, dogodka pa se je udeležila tudi direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec. »Odziv in zainteresiranost za podpis namere za ustanovitev omenjenega čezmejnega konzorcija kažeta na to, da sta zanimanje in pripravljenost deležnikov za sodelovanje in povezovanje izredno velika, saj bodo v projektu obravnavane aktualne vsebine tako s področja naravne in kulturne dediščine kot z njima povezanimi možnostmi trajnostnega turizma. Vse navedeno je dobra popotnica ob samem začetku projekta,« je povedala vodja projekta Kaštelir Astrid Prašnikar.

Projekt med Slovenijo in Hrvaško, ki se posveča prazgodovinskim gradiščem in etnobotaniki za trajnostni turizem

Pripravljeni tudi na zahtevnejše goste

Na Workshopu v Bruslju

gostje so izredni ljubitelji narave in aktivnega turizma. V Belgijski prestolnici in v Amsterdamu sta delovni srečanji zaznamovali intenzivni sestanki med 20 slovenskimi ponudniki in številnimi agenti ter organizatorji potovanj. Med predstavniki slovenskega turizma je na obeh delovnih srečanjih bila prisotna tudi predstavnica destinacije Brda. Delovni prostor so Brda delila z Vipavsko dolino.

Mateja Drnovšček

in razvoj podeželja na širšem območju Primorske, Istre ter Kvarnerja, je uspešno kandidiral za 1,2 milijona evropskih evrov čezmejnega Interreg programa Slovenija–Hrvaška 2014–2020. Njegov glavni namen je aktivno ohranjanje prezrte dediščine gradišč z njihovim ovrednotenjem, zaščito, oživitvijo in promocijo. Poleg goriških so namero o ustanovitvi Čezmejnega konzorcija za kaštelirje podpisale tudi druge primorske občine, ki si bodo s skupnimi močmi prizadevale za: vzpostavitev enotnega čezmejnega območja ‘dežela kaštelirjev’, strokovno zaščito in večjo prepoznavnost dediščine gradišč v javnosti, ozaveščanje lokalnih skupnosti in njihovih prebivalcev, oblikovanje trajnostne izobraževalne in ozaveščevalne

ponudbe za različne ciljne skupine obiskovalcev ter vključevanje arheološke in naravne dediščine v turistične in druge poslovne dejavnosti, ki lokalnemu okolju prinašajo gospodarsko spodbudo.

V okviru strokovnega posveta so osvetlili tematike običajev in kulturne krajine kaštelirjev, iskanja identitete kaštelirjev, arheološkega najdišča kot turistične destinacije in upravljanja z arheološko dediščino, etnobotanike in arheobotanike med Krasom in Kvarnerjem, neinvazivnih arheoloških metod kot turističnega orodja, pravnega varstva kulturne dediščine, pa tudi izzive za upravljanje turistične destinacije z bogato kulturno in naravno dediščino.

Erika Koncut Fotografija: Ana Rojc Zima 2018 / Briški časnik / 11

Občina

Indijski veleposlanik obiskal Brda

Sodelovanje na Krogu umetnosti Republiki Sloveniji, ki je skupaj z briškim županom Francem Mužičem in direktoricama občinske uprave Anito Manfreda in ZTKMŠ Brda Tino Novak Samec položil rože ob kipu Nehruja.

Ta se nahaja na dvorišču Gradu Dobrovo.

14. novembra bi indijski politik, ki je skupaj z jugoslovanskim predsednikom Josipom Brozom Titom in egipčanskim predsednikom Gamalom Abdelom Naserjem podpisal Brionsko deklaracijo, ki velja za začetek gibanja neuvrščenih, praznoval 129. rojstni dan.

Nj. eksc. Param Jit Mann se je kasneje ob kosilu srečal z organizatorji umetniškega srečanja Art Circle (Krog umetnosti) in izrazil zanimanje, da bi pri projektu sodelovalo tudi indijsko veleposlaništvo.

Da bi počastil jubilej nekdanjega predsednika indijske vlade med letoma 1947 in 1964 Jawaharlala Nehruja, nas je 14. novembra obiskal nj. eksc. Param Jit Mann, veleposlanik Indije v

Besedilo in fotografija: Erika Koncut

Agro Zavarovalnica

Dobra odločitev za varno trgatev Spremembe klimatskih pogojev in z njo povezani vremenski ekstremi v zadnjih letih vinogradnike postavljajo pred nove izzive, katerih razsežnosti vnaprej ne morejo predvideti, lahko pa s preventivnimi ukrepi omilijo njihove negativne učinke.

Eden od preventivnih ukrepov je vsekakor zavarovanje pred riziki, ki jih povzroča nepredvidljivo vreme, saj si s tem zagotovimo varnost in ekonomski obstoj kmetije.

Agro Zavarovalnica, s podružnico v Sloveniji, je edina specializirana zavarovalnica v Sloveniji, ki ponuja široko paleto zavarovalnih produktov, prilagojenih specifikam v kmetijstvu.

Avstrijska zavarovalnica (Osterreichische Hagelversciherung VVaG) deluje že od leta 1946, v Sloveniji pa je odprla svojo podružnico leta 2013. Z odprtjem svoje podružnice so bili preneseni v Slovenijo zavarovalni produkti, ki so na osnovi dolgoletnih izkušenj uveljavljeni na avstrijskem trgu in so prilagojeni posameznim panogam kmetijstva (poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, živali …).

V decembru se je že tradicionalno v prijetnih prostorih Kleti Brda odvijalo sproščeno druženje med predstavniki Agro Zavarovalnice in njihovimi poslovnimi partnerji (vinogradniki), ki so svoje pridelke zaupali v zavarovanje prav tej zavarovalnici. Ob takšnem srečanju se izmenja mnogo različnih mnenj, pozitivnih in negativnih, ki služijo za nadaljnjo izboljšavo poslovnih odnosov. Prav komunikaciji s svojimi zavarovanci Agro Zavarovalnica posveča veliko pozornosti, Zima 2018 / Briški časnik / 12

saj le na takšen način lahko prilagaja produkte posameznim panogam kmetijstva.

Zavarovanci so na srečanju poudarili, da dosedanje sodelovanje poteka korektno in si takšnega sodelovanja želijo tudi v bodoče. Izpostavili so problematiko višine zavarovalne vsote za hektar vinograda, za katero jim pripada subvencija, saj ta znaša maksimalno 5200 evrov. Njihova pripomba je namenjena v smeri, da bi država ta znesek povišala, saj cena grozdja počasi raste, ta znesek pa je še iz časov, ko je bilo vinogradništvo v veliki krizi.

Na druženju je bil prisoten Franko Vendramin, ki ga kolegi vinogradniki poznajo kot vinogradnika, seveda pa je on oziroma njegova zavarovalna agencija Venko tisti, ki poskrbi za pravočasno sklenitev zavarovanja vinogradov in je vez med Agro Zavarovalnico in vinogradniki v Goriških brdih.

Ob koncu srečanja je sledil stisk rok in seveda obvezna čestitka ob prihajajočih praznikih ter povabilo na naslednje srečanje v decembru 2019.

Agro Zavarovalnica

Občina Dogodki

Komemoracija v Gonjačah in Medani

Dan spomina na mrtve Tudi letos je bila osrednja občinska komemorativna slovesnost pri spomeniku v Gonjačah 31. oktobra.

Program so oblikovali Pihalni orkester Brda pod taktirko Boštjana Vendramina in otroci POŠ Kojsko pod mentorstvom Klare Simčič. Ob častnem pozdravu praporščakov in pripadnikov častne straže garde slovenske vojske sta bila k spomeniku položena venca Občine Brda in Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica.

Letošnji govornik je bil Gorazd Humar, podpredsednik društva TIGR, ki je uvodoma dejal: »Prav civilizacijsko in pošteno je, da se v teh dneh poklonimo spominu tistih, ki so dali svoja življenja, da lahko danes uživamo njihove sadove v svobodni slovenski državi. Ni to samo stvar pietete ali spoštovanja, ampak mora to biti tudi in predvsem naša državljanska dolžnost.« V nadaljevanju je povzel zgodovinsko dogajanje na Primorskem od leta 1920, ko so bili Primorci z rapalsko mejo pahnjeni pod kraljevino Italijo. Primorski antifašizem je imel narodnostni značaj od prvih začetkov antifašističnega boja, ki so ga vodili primorski tigrovci, vse do partizanskega boja, ki ga je na briških tleh najbolj zaznamovalo delovanje briško-beneškega odreda. Temu boju se je priključila tudi primorska duhovščina, edina skupina izobražencev, ki je fašizem ni razselil po celi Italiji.

Mnogi primorski fantje, ki jih je v severni Afriki kot italijanske vojake zajela britanska vojska, so v okviru 8. angleške armade že februarja 1941 ustanovili prvo slovensko bojno enoto, sestavljeno izključno iz Primorcev. Ko so izvedeli za partizanski boj, so se vključili v prekomorske brigade in nadaljevali boj na domačih tleh. Primorci so tudi v osamosvojitveni vojni leta 1991 prvi pričeli z odporom proti takratni JLA. Govornik se je dotaknil tudi sprevračanja zgodovinskih dejanj Primorcev za vsakodnevne politične potrebe, sovražnega govora in zaključil: »O tem, kako poraženci hočejo postati zmagovalci, se je morda najlepše izrazil nedavno umrli Primorec, velikan slovenske besede in partizan Ciril Zlobec: A v čem sploh je razlika med porazom in zmago, ko prezre nas zgodovina? Upam, da je bilo to njegovo z bolečino prežeto vprašanje zgolj retorično. S tem in s poskusom, da mladi rodovi naj ne bi več vedeli, kdo je bil kdo, se je naš pesnik Ciril Zlobec uprl danes vse pogostejšemu zanikovanju vloge NOB v kontekstu zgodovinskih prizadevanj slovenskega naroda za samostojno državo Slovenijo. Saj je bila tudi osamosvojitvena vojna leta 1991 eno od teh pomembnih dejanj, hkrati pa je postala bojišče političnih prizadevanj za dokazovanje, kdo je bil edini zaslužen pri tem. In na Pri-

Gorazd Humar, podpredsednik društva TIGR

morskem dobro vemo, kdo je bil kdo. Zato smo se danes na tem mestu zbrali, da počastimo spomin na vse, ki so v veličastnem trenutku slovenske zgodovine med NOB žrtvovali svoja življenja. Spoštujmo jih! Slava jim!« V Medani pa so spomin na žrtve NOB počastili 1. novembra. Z recitacijami so nastopile Tia, Tinkara in Ela, učenke OŠ Alojza Gradnika Dobrovo, zapel je MoPZ Ludvik Zorzut iz Medane. Člani krajevnega odbora borcev za vrednote NOB pa so položili venec k spomeniku.

Letošnja govornica je bila Gabrijela Kodermac. V nagovoru je spomnila na nekatera dejstva in dogodke v Medani in okolici od prve svetovne vojne, časa med obema vojnama, do obdobja NOB, in zaključila: »Ljudje ne živimo le s sedanjostjo in prihodnostjo, imamo tudi svojo zgodovino in prav zaradi tega smo danes to, kar smo. Prav ti dogodki, ki so za Slovence pomenili dobesedno 'biti ali ne biti', ne smejo nikoli v pozabo. Ne smemo pozabiti tistega časa, ko se je s trpljenjem, krvjo in smrtjo kovala usoda naših Brd, Primorske in Slovenije. Stoletni sen se je uresničeval s splošno vstajo Primorske, z velikim upanjem ob osvoboditvi leta 1945, se izpolnil pred 71 leti s priključitvijo Primorske k Sloveniji in se dokončno uresničil pred 27 leti z lastno državo Slovenijo.« Besedilo in fotografija: Milena Beguš Zima 2018 / Briški časnik / 13

Dogodki

Za obzidjem Gradu Dobrovo

Več prvinskega zvoka Julija so za obzidjem Gradu Dobrovo letos prvič zadoneli prvinski zvoki. Čudovit ambient, kot ga ponuja ta lokacija s travnikom in zasanjanim razgledom proti odprtosti, je olepšalo še sončno vreme, ki je s žarki na prav poseben način osvetlilo kraj prireditve. Večer, ki želi postati tradicionalen, je nastal iz ljubezni do zvoka in spoštovanja njegove moči, s katero si lahko pomagamo tudi sami.

Človek je zvok

Že v svetih spisih je zapisano, da vse, tudi človek, izvira iz zvoka in je zvok. V vsakem izmed nas je zapisan naš izvorni zvočni energetski kod z informacijami o našem polnem potencialu, ki ga lahko dosežemo v življenju.

Naučiti se moramo utišati vse zunanje, moteče zvoke, ki so postali naš vsakdan in s tem del nas, in se umakniti v tišino, našo notranjo tišino, ter si vzeti čas, vse dokler nam le-ta ne spregovori. Pri tem nam lahko pomaga zdravilni zvok, ki na nas deluje tako zavedno kot nezavedno. Na večeru prvinskega zvoka smo počasi in mehko vstopali v naše globine. Najprej smo se lepo umirili in pozabili na vsakdanje misli in bremena ter prisluhnili šamanu. Sandi Jug nam je razširil pogled o srčni senzoriki in kako srce vpliva na psihofizično stanje človeka.

Prvi spomin na zvok, ki ga imamo, ko smo bili še v maternici, je prav bitje materinega srca. Sledila je prijetna sprostitev ob zvokih smeha, ki nam jo je predstavila vaditeljica joge smeha Irena Stibilj. Spustili smo vse zavore, telo je postalo mehko in pretočno. V takšnem sproščenem stanju smo v naslednjem trenutku zaprli oči in prisluhnili meditaciji ob zvoku kitare domačina Aljaža Bužinela.

Začutili smo sozvočje tonov, ki se kreirajo iz čiste esence vesolja.

Čisto srce

Energija čistega srca je pogoj, da lahko zvok dvigne našo zavest na višjo vibracijo in nas tako popelje do notranje harmonije. Ugasnila je luč sončne svetlobe. Zasijale so barve kristalnih pojočih skled, ki so pod čutnimi in spretnimi rokami Nataše Benedejčič zadonele v posebnih zvokih.

Izjemno doživetje je bilo, ko je več kot sto navzočih pelo več tisoč let staro skupinsko tehniko zdravljenja, imenovano OM Chanting, ki je bila svetu dana z namenom, da se ponovno vzpostavijo ravnovesje, harmonija, mir in enost med ljudmi.

Večer smo zaključili ob zvokih gongov, ki izvirajo iz bronaste dobe. Mirjam Cigoj je s seboj pripeljala planetarne gonge: Sončni, Zemljin in Lunin.

Najlažji in najbolj učinkovit način komuniciranja z našimi celicami je preko vibracij, kot je zvok, saj so celice kot Zima 2018 / Briški časnik / 14

celo telo po večini voda, ki si zapomni vse. S svojo izvorno frekvenco tako gong vsakemu zaigra svojo pesem.

Skozi celoten večer smo lahko prisluhnili angelskemu petju ob spremljavi zvokov kitare, ki sta nam ga pričarala Martina Kocina in Franko Reja. Pesmi kot so Amazing grace, Hallelujah in You raise me up, so nežno pobožale naše duše.

Dogodek je nastal v organizaciji Poti-Sentieri-Trails.

Tatjana Jug in Peter Marinič

Dogodki Občina

Martinovanje Kleti Brda

V znamenju platinaste nagrade za Rebulo Bagueri 2013 Tako kot se v naravi zgodijo slabi se vsake toliko zgodijo tudi dobri letniki in letošnji pridelek je bil v vseh ozirih nadpovprečen.

Letošnja kvalitetna letina je navduševala ljudi, zato je bilo v času trgatve v Brdih težko najti nezadovoljnega vinogradnika. Prav vsi so se veselili odličnega pridelka in nestrpno pričakovali Martinovo, ko bo mošt postal vino. Slovesni del četrtkovega praznovanja krsta novega letnika so s pesmijo otvorili člani Noneta Brda, zvezda večera pa je bila – poleg mladega vina – letošnja velika nagrada, ki je presegla vsa pričakovanja.

Rebula Bagueri Superior 2013 je namreč na prestižnem britanskem ocenjevanju Decanter World Wine Awards prejela 97 od možnih 100 točk, kar pomeni zelo blizu popolnosti.

Vinogradnikom, ki so pridelali zmagovalno Rebulo, je letos pripadla tudi čast osrednjega dogodka Martinovanja – zabijanja pip v sode.

Martinovanje Kleti postaja vsakoletno regionalno srečanje gospodarstvenikov in kulturnikov Primorske, poslovni partnerji Kleti pa prihajajo v Brda iz vse Slovenije in tujine. Druženje ob praznovanju novega letnika je priložnost za bolj sproščene pogovore in hkrati za tkanje še močnejših poslovnih vezi. Hkrati je to tudi priložnost, da gostje doživijo Brda in širšo Primorsko ne samo preko izbranih vin, temveč tudi z izbrano lokalno kulinariko. V prijetnem jesenskem vzdušju so goste s svojimi dobrotami razvajale kmečke žene iz družin članic Kleti Brda, briški oljarji so pripravili degustacije oljčnih olj, za zaključek večera pa so poskrbeli lovci iz LD Sabotin. Pristno, lokalno pridelano hrano iz širše Primorske pa je bilo moč okusiti na stojnicah Mlekarne Planika, Perutnine Ptuj, Kmetijsko-gozdarske zadruge Idrija ter ribogojnice Faronika iz Tolmina. To so živilska podjetja, s katerimi Klet tke zgodbe dobrega sodelovanja že vrsto let, saj se zaveda, da ima lokalna trajnostna oskrba poleg zagotavljanja kakovostnejših živil tudi širši družbeni pomen. Z nakupom lokalnih pridelkov in proizvodov se namreč ustvarjajo nova delovna mesta, ki pomembno vplivajo na ohranitev in razvoj podeželja ter na krepitev lokalne skupnosti.

Petkovo martinovanje s člani zadruge pa je potekalo ob glasbeni kulisi Pihalnega orkestra Brda in briškega moškega pevskega zbora Srečko Kumar iz Kojskega. V Kleti se zavedajo, da pot do zlatih medalj zahteva uigrano timsko delo in da kupec poseže po zmagovalnem vinu, ker ga o tem prepričajo prodajalci in tržniki skozi moč blagovne znamke. Še prej enologi in kletarji donegujejo vino v kleti. Vse pa se začne v vinogradu, pri vinogradnikih, ki v pridelek vložijo vse svoje delo, znanje in skrb.

Komisija Kleti v sestavi enologov, svetovalcev in članov upravnega in nadzornega odbora je imela zato letos prav posebno težko delo z izborom nagrajencev za »Zgleden pridelek« ter »Velik in

dober pridelek« grozdja, saj vsi podatki o grozdju in vinu, ki je v sodih, kažejo, da so vinogradniki svoje delo opravili odlično.

Ajda Miška Fotografije: Jure Batagelj Zima 2018 / Briški časnik / 15

Dogodki

Martinovanje 2018

Ulice Šmartnega polne dogajanja Ko se poletje umakne jeseni, ko se na vinograde spuščajo meglice, listje trt rumeni, vonj po mokri zemlji dehti, ko ogenj v kaminu zašelesti in se razpoloženje razplamti, se mošt v vino spremeni za radost zimskih dni.

Martinovanje ni samo nekaj rim nametanih skupaj, je veliko več, je eden največjih turističnih dogodkov v Brdih. V letu 2018 je organizacijo praznovanja prevzel Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Izjemen organizacijski zalogaj je v tem novembru privabil v Šmartno rekordno številko obiskovalcev. Tistih, ki so sodelovali in soustvarjali dogodek, je preveč za en članek. Ne samo vinarji, ki so oživili pozabljene šmartenske kleti, niti ne številni glasbeniki, plesalci, gostinci in 'stojničarji' vseh vrst, cela vas z njenimi prebivalci je pripomogla k uspehu in odmevnosti dogodka ter mu povrnila sijaj, iskrivost in kakovostno programsko vsebino.

Vse se je začelo na topel petkov dan, ko smo se zaposleni na Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda med pripravljanjem prizorišča po ulicah srečevali z vsemi, ki so nam pomagali pri organizaciji martinovanja. Ulice so bile okrašene z lučmi, ki so v temi ustvarile čarobno atmosfero, z vrha so nad nami viseli transparenti s prizori iz vinogradov v času trgatve, prežeti z nostalgijo preteklosti. Starim zaprašenim kletem smo ometali pajčevino in jih okrasili s tarcenti in martinci, mizice pogrnili s prtički. Iz ene ali druge kleti so se slišali trki kozarcev in prijateljske zdravice. V slikarski hiši je v kaminu po dolgem času zagorel ogenj, po stenah so viseli tarcenti in po poličkah so se bohotili prikupni martinci, ki so jih na posebnih delavnicah pred tem izdelali otroci Osnovne šole Alojza Gradnika Dobrovo pod mentorstvom častne občanke Darinke Sirk. Tam v kotu je bil mali sodček.

V slikarski hiši smo se zbrali, okušali mlado vino, se sladkali s pituralkami ter govorili o starih običajih in šegah povezanih z briškim martinovanjem. Slišali smo zgodbe, ki so nas v duhu že zapeljale v pestro dogajanje naslednjega dne.

V soboto so ulice kmalu zasedli glasbeniki z zgovornimi imeni, kot so Suho cvetje in brass ansambel Dej še'n litro ter Trio Tokai. Zadišalo je po klobasah in zelju od številnih gostincev, rezalo se je pršut, na stojnicah smo lahko degustirali sire, medene in mesne izdelke, pridne briške gospe so ponujale posušene kakije in drugo slastno suho briško sadje. Briški oljkarji so se predstavljali s svojim cenjenim oljem. Briške žene so v slikarski hiši pripravljale domače specialitete iz starih časov. Iz enega kotička vasi so zadišala cvrta jabolka, iz drugega pečen kostanj. Na stojnicah je bilo na prodaj veliko unikatnih izdelkov domače umetniške obrti; edinstveno Zima 2018 / Briški časnik / 16

oblikovan nakit, prelepe voščilnice, prikupni volneni izdelki – bilo se je nemogoče upreti tej zanimivi ponudbi. Briški, zamejski in vinarji iz Italije so zasedli kleti in obiskovalce pogostili s tistim najbolj zaželenim, svežim opojnim vinom. Iz nekaterih kleti se je slišala takšna ali drugačna glasba – tam

Dogodki Občina

Martinovanje 2018

se je plesalo, iz drugih je donelo veselo kramljanje, smeh, trkanje kozarcev. Obiskovalci od vsepovsod, iz vse Slovenije in Italije so nazdravljali življenju.

Oba šmartenska trga sta bila prizorišči bogatega kulturnega dogajanja. Na južnem trgu je oder zavzel harmonikarski ansambel Briška pomlad in kmalu so se harmonikarjem pred odrom pridružili plesalci, ki so se zavrteli na njihove ritme. Člani slikarskega društva Dablo so na uličnem ex-temporu lovili v barve prizore, ki so jih opazovali okrog sebe. Otroci so sodelovali na ustarjalnici in uživali v obraznih poslikavah. Mentorice so njihove obrazke odele v srčka, zvezdice in druge pravljične motive ter jim s tem naredile izjemno veselje. Številni otroci so v hotelu San Martin spremljali tudi nadvse priljubljeno gledališko predstavo iz abonmaja Miškina potepanja.

Po uradni otvoritvi, kjer smo blagoslovili vino in se iz srca zahvalili svetemu Martinu, in potem ko sta nam briški par, mož in njegova muhasta žena, natočila mladega vina, so prostor zavzeli mladi plesalci dveh plesnih klubov. Klub L'uniti, ki deluje šele drugo leto, je zelo aktiven na vseh področjih. Klub vodi Tanja Simčič Makuc. Na nastopu tega kluba so se predstavile različne skupine, od najmlajših, ki so nas raznežile s svojo simpatičnostjo, do vedno starejših skupin punc, ki so že zaplesale z zapletenimi koreografijami na hip hop in drugo plesno glasbo današnjega časa. Prava paša za oči je bil nastop orientalskega plesa. Zaplesale so tudi članice in fantje iz skuine Brejk Tolmin, ki jo vodi Matija Miščič.

Sledil je plesni klub ADC, ki že 10 let skrbi, da se v Brdih svet s plesom vrti. Pod vodstvom Anje Pertovt pleše več kot 100 otrok in odraslih. Tokrat so zaplesali najmlajši, osnovnošolski otroci in tekmovalci. Mladinke se lahko pohvalijo z odličnimi rezultati v prejšnji sezoni, letos oktobra pa so na tekmovanju World dance talents v Bergamu v kategoriji skupine osvojile zlato. Predstavila se nam je tudi solistka Lana Debenjak in novo nastala mala skupina pionirk. Punce so po le štirih treningih navdušile občinstvo.

Med obema trgoma so se izmenjevale tri vokalne skupine: Vokalna skupina Brike, ki jo vodi Barbara Šinigoj, Nonet Brda pod umetniškim vodstvom Martine Kocina in Mešani pevski zbor Srečko Kumar iz Kojskega pod taktirko Bogdana Kralja. Gromko je zadonela slovenska pesem. Slišali smo ljudske in zimzelene pa tudi druge slovenske pesmi, ki so zaigrale na naša čustva. Po zborovskih nastopih so oder zavzeli učenci zasebne glasbene šole Pertinach iz Nove Gorice, ki jo vodi kitarist in kantavtor Boštjan Pertinač. Številne nadobudne mlade pevke, ki se petja učijo v razredu Lili Simčič, so suvereno in lepo zapele tudi zahtevne popularne pesmi največjih div. Mlade pevke se udeležujejo tekmovanj in dosegajo vidne uspehe, kar so pokazale tudi v Šmartnem. Za zaključek programa nas je Ana Žerjal očarala s sugestivno in enigmatično ognjeno predstavo, ki jo je odplesala na glasbeno spremljavo flavtista Andija. Njen čuten ples z je vzbujal občutke prvobitnosti. Ogenj je ožarjal temo in dramil v gledalcih prastare instinkte. Zatem so ulice preplavile razposajenost in veselje obiskovalcev vse do jutranjih ur.

V nedeljo se je dogajanje martinovanja odvijalo v drugačnih tonih. Spokojnost se je razlegala po gasah Šmartnega.

Harmonikaš Erik Gregorič je skrbel za radost, Juraj Berky iz Trsta pa je s svojo violino prinesel nekaj melanholičnega vzdušja in tudi strastnost romske duše. Obiskovalci so v mirnem nedeljskem popoldnevu uživali ob dobri kapljici in okusni hrani. Domov so odhajali polni lepih vtisov in tudi daril, ki so si jih privoščili pri vinarjih ali na stojnicah. Med ponudniki hrane in med vinarji so se iskrili nasmehi zadovoljstva zaradi dobrega posla, ki so ga ustvarili v dveh dneh na martinovanju v Brdih. Martinovanje tako ni samo zabava, je doživetje. Zagotovo pa v globljem smislu tudi tehtna promocija turizma v Brdih. Odmev o uspešnem martinovanju v Brdih je segal daleč naokrog in se o njem še vedno govori.

Metka Sulič Fotografije: Andrej Colja in Damijan Simčič, ZOSO Zima 2018 / Briški časnik / 17

Dogodki

­'

Društvo upokojencev Kojsko

Martinovo potepanje Člani in članice DU Kojsko smo letos z »velikim« avtobusom odšli na martinovanje v Ljutomer. Bilo je zanimivo, prijetno in prijazno, čeprav se je okoli nas že ovijala zima s svojim hladnim plaščem.

Zajtrkovali smo v lokalni kmetiji v prečudovitem okolju prleških goric. Že se je pokazalo, da smo kot skupina nekoliko preštevilni. Pa nič za to. Šli smo naprej v muzej Kasaškega kluba Ljutomer. Tam so nas seznanili z zgodovino kasaštva od začetkov do danes. Brez ogleda izdelave lončenih posod tudi ni šlo. Pot smo nadaljevali v 300 let staro zidanico Malek, kjer je bila pokušina vin. V zavetju kleti smo pokusili vrhunska bela vina, ki so zelo aromatična in sveža ter vsebujejo malo kislin.

Po pokušnji vin smo se ustavili na Turistični kmetiji Puklavec. Prleška pojedina nam je teknila in tudi belega vina je bilo dovolj, rdečega pa na žalost ni bilo.

In končno je nastopil čas krsta mošta. Moštu je bilo hudo, ko se je moral posloviti od svojega imena. Čakal ga je že letošnji mladenič z imenom Vino. Živa glasba je občasno popestrila naše druženje v nekoliko premajhnem prostoru, no ja, pa je bilo zato nekoliko več šal.

Besedilo in fotografija: Karlo Turk

Martinovanje v Čelu

Z lučkami tudi k polnočnici v Šlovrencu Briške busklce smo spet svetile 11. novembra, ko smo na igrišču v Čelu mošt spremenili v vino. Za uvod je povezovalec Nejc Skubin na prizorišče povabil dekleta iz plesne šole ADC. Najprej je plesala mlajša, komaj ustanovljena skupina, ki se je lepo izkazala. Sledila jim je starejša, ki je oktobra v Bergamu dosegla 1. mesto na tekmovanju svetovnega ranga.

Dekleta so pokazala veliko znanja in niso se zastonj uvrstila tako visoko. Sledil je nastop Tine in Tilna, ki sta se predstavila z izvedbo treh pesmi. Vino je blagoslovil šlovrenski župnik Emil Kramar, ki se mu zahvaljujemo za vsakoletno sodelovanje. Zabijanje pipe v sod je pripadlo kraljici rebule Teji Fabricijo. Sledil je krajši govor briškega župana Franca Mužiča. Program se je nadaljeval z nastopom domače glasbene skupine Zastonj, ki je zelo dobro opravila svoj nastop. Do jutranjih ur nas je nato zabaval ansambel Zvita feltna. Na samem martinovanju je bilo možno degustirat vina različnih vinarjev iz celotnih Brd. Vinarjem se lepo zahvaljujemo za podarjene buteljke. Za specialno hrano je s pomočjo Igorja Ribolice poskrbel Miran Zima 2018 / Briški časnik / 18

Kristančič. Obema gre zahvala za vložen trud. Za finančno in materialno pomoč se zahvaljujemo Občini Brda, A marketu, mesariji Peršolja, gostilni Peternel, članom neblskega pusta, Igorju Skubinu in vsem, ki ste nam tako ali drugače pomagali.

Odločili smo se, da bomo višek sredstev porabili za praznovanje 8. marca in 40 mučencev v vaški skupnosti Neblo.

Kot lansko leto bomo tudi letos sodelovale pri pohodu z lučkami k polnočnici v Šlovrenc. Dobimo se 24. 12. ob 23.30 na koncu mosta, ki pelje za igrišče Čelo. Od tam je približno 15 minut počasne hoje do cerkve v Šlovrencu. Po končani polnočnici sledi krajše druženje ob kozarčku.

Briške busklce, fotografiji: Aleks Vuga

Dogodki

70. obletnica dvorane na Humu

Pankrti in skupina Plamen Mladi, rojeni v 90. letih prejšnjega stoletja, smo od malih nog velikokrat poslušali starše in stare starše o dobrih starih časih norih zabav v dvorani na Humu. Z zanimanjem in malce tudi z zavidanjem smo prisluhnili mnogim zgodbam, ki so pripovedovale o večerih ob koncih tedna. Mi žal takšne sreče nismo imeli. Dvorana že dolga leta ni gostila dobre zabave, kaj šele, da bi tja zahajali vsak konec tedna. Želeli smo si doživeti te občutke naših staršev.

In končno smo dobili priložnost. Leto 2018 je prineslo dve obletnici znamenite dvorane, njeno 70. obletnico in 10. obletnico drugega nastopa Pankrtov na Humu. Zato smo se odločili, da počastimo ti dve obletnici in pripravimo žur, ki bi lahko stopil ob bok tistim, h katerim se še danes nekateri obračajo z nostalgijo.

Zbrali smo moči dveh mladinskih klubov, domačega Mladinskega društva Hum in DŽC s cerovsko mladino.

Hitro smo ugotovili, da bo dogodek zares pravih hit. Prve karte so bile razprodane že pred uradno prodajo in od ust do ust se je širila novica, da se v dvorano na Humu vrača življenje. Želeli smo pripraviti zares celovito zabavo, ki bi se obračala v preteklost, predvsem v briško preteklost. Za vmesnega moderatorja smo izbrali goriško legendo DJ Janka, ki s svojimi vinilkami vedno vrti same znane komade zadnjih treh desetletij prejšnjega stoletja. A potrebovali smo še eno skupino, ki bi 1. decembra na Hum pripeljala lokalno in malo manj lokalno občinstvo. In našli smo popolno kombinacijo. Poleg divjega panka Pankrtov in plesnih ritmov DJ Janka smo posluali še domačo rock skupino Plamen.

Pet večno mladih briških rokerjev je leta 2015 obnovilo glasbeno kariero in lahko rečemo, da je bil že čas. Škoda bi namreč bilo, da bi njihova glasba ostala le v preteklosti.

Organizatorji kot obiskovalci smo polni nestrpnosti pričakovali prvi decembrski dan. Ko so drugod že poslušali božične pesmi, se je že v poznih popoldanskih urah iz dvorane na Humu slišala prava rock glasba tonskih vaj obeh skupin. Kljub temu, da je mraz že pritisnil, je adrenalin grel naša telesa. Zadnje priprave so potekale po urniku. Polni navdušenja smo pričakovali prve obiskovalce. Najbolj neučakani med temi so prišli že deset minut pred uradnim odprtjem vrat, kmalu za njimi pa se je dvorana začela hitro polniti. Sprva so še malce sramežljivi ali pa le polni nostalgije stali bolj v ozadju in si mrmraje prepevali zimzelene uspešnice z vinilnih plošč. Ko je bila dvorana že povsem polna, so na oder stopili, lahko bi rekli ljubljenci briškega občinstva, skupina Plamen. Že njihov intro je navdušil množico. Ko pa so začeli s preigravanjem najboljših rock pesmi najboljših rock bandov, je publika začela navdušeno poskakovati in peti. In kar so začeli Plamenovci, so nadaljevali Pankrti. Raskavi glas Pera Lovšina je samo še bolj Zima 2018 / Briški časnik / 20

razvnel obiskovalce in stopnjeval navdušenje do vrhunca večera. Ta je zagotovo bil, ko je Lovšin začetek znamenitega komada Osmi dan malce priredil in v besedilo vključil tudi briške dogodke te skupine. Po dobrih dveh urah in precej izgubljenih glasovih so tudi Pankrti pomahali zadovoljnemu občinstvu. A zabave je bilo vse prej kot konec. Janko je postregel še z enim repertoarjem plesnih uspešnic in nemalo parov se je kot nekoč vrtelo po parketu dvorane. Žur je uspel! Stavek, ki smo ga znova in znova slišali.

Obiskovalci so bili srečni in zadovoljni, mi še bolj. Zahvaljevali so se nam za neverjeten dogodek, ki jih je vrnil v mladost, in nas spraševali, kdaj bo naslednji. Upamo, da kmalu. Vsi bi si želeli, da bi ta dvorana ponovno zaživela, da bi ji povrnili staro slavo in ustvarjali nove spomine na nepozabne zabave.

Hvala vsem, ki ste nas tokrat podprli. Hvala vsem, ki nam namenjate besede zahvale in spodbude. Hvala Teji Jelina in VS Hum, ki je dala pobudo in nam zaupala dvorano.

Zahvala tudi Občini Brda ter ZTKMŠ Brda za pomoč pri oglaševanju ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Se vidimo kmalu.

DŽC in Mladinsko društvo Hum Fotografiji: Marjan Feri

Dogodki

Društvo briške žene in dekleta

Zadovoljne z delom v letu 2018

Zima 2018 / Briški časnik / 22

Na snemanju muzikala Martinovanje 2018

Prve dejavnosti so se začele v aprilu s prisotnostjo na sprejemu ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, sledila je stojnica na kulinaričnem pohodu, udeležba Vokalne skupine Brike na prireditvi Brda in vino ter ECO Maratona 2018. Maja smo bili na kmetiji Jelina na Humu, kjer smo z briškimi dobrotami pogostili novinarje. Junija je zbor z enkratnim nastopom navdušil goste slavnostne seje Občine Brda, seveda smo se udeležile tudi Praznika češenj ne le v povorki, ampak tudi s prodajo peciva. Junija smo sodelovale na eni lepših prireditev v Vili Vipolže, na prireditvi Opera pod briškim nebom. Istočasno se je naša vokalna skupina udeležila slovenskega festivala na Ohridu v Makedoniji. Julija smo imele čast v srednjeveški vasici Šmartno sprejeti kar tri predsednike - predsednika Boruta Pahorja, hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović ter avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellen.

Ker pa se zavedamo pomembnosti medgeneracijskega sodelovanja, - letos imamo tudi že dve mladi članici (Melissa in Ella imata 8 let) -, smo se s kulinaričnimi delavnicami odzvali povabilu na dva poletna otroška športna tedna v organizaciji ZTKMŠ. Po avgustovskem premoru smo v septembru na Gradu Dobrovo sprejeli kolesarje iz Italije na prireditvi Ciclostorica, udeležile smo se snemanja prvega slovenskega celovečernega muzikala ter v avstrijskem Kötschach-Mauthnu na prazniku sira skupaj z briško godbo in mažoretkami predstavljali Brda. Oktobra smo bili prisotni na dogodku 42 maratonov v 42 dneh ter na Intiniti festivalu v Vili Vipolže. Z Osnovno šolo Aloja Gradnika pa smo pripravili delavnico izdelave briške frtalje za otroke iz Poljske in Madeire, ki so v Brdih bili na Erasmus+ izmenjavi. Naše aktivnosti so se zaključile novembra na martinovanju v Šmartnem, kjer smo prvič sprejeli nov izziv in imeli dvodnevno ponudbo. Seveda niso manjkale niti naše pevke.

V društvu deluje tudi sekcija odbojkaric, ki čez vse leto pridno trenira, se udeležuje turnirjev ter jih tudi organizira. Vsem članicam čestitam ob doseženih uspehih in jim tudi v 2019 želim oblico uspehov. Zahvaljujem se vsem marljivim ženam, ki nesebično delajo za društvo. Zahvaljujem se jim tudi za to, ker z izdelki, ki nastajajo izpod njihovih rok, lahko doma in čez mejo predstavljamo Brda in vse okusne dobrote, ki so sestavni del naše tradicije. Hvala naši dirigentki Barbari Šuligoj. Nazadnje sta tu še Mirko in Silvano, naša »fanta«, ki predstavljata podporni tim, ki nam vedno pomaga. Ob tej priložnosti gre zahvala Občini Brda in ZTKMŠ, ki nam zaupajo in nas podpirajo.

Na povorki praznika češenj

Ko se bližamo koncu leta, se ozremo nazaj in preletimo dogodke, ki smo jih doživeli.

Za Društvo briške žene in dekleta je bilo leto 2018 eno najbolj uspešnih. O tem pričajo številni dogodki.

Vsem Brikam in Bricem v imenu celotnega društva želim mirne in sladke božične praznike ter srečno in predvsem zdravo 2019!

Silvestra Elen Brašnić Saffigna Fotografije: Arhiv društva, ZTKMŠ, Damijan Simčič - ZOSO

Dogodki Občina

Društva upokojencev Brd

Prvo skupno praznovanje V nedeljo, 16. decembra so se člani DU Dobrovo, Kojsko in Medana prvič odločili za skupno prednovoletno praznovanje.

Kar 220 udeležencev se je zbralo v dvorani vinske kleti Dobrovo, kjer jih je nagovoril tudi župan Franc Mužič. Izrazil je zadovoljstvo nad skupnim druženjem in voščil vesele praznike in vse dobro v novem letu.

Milena Beguš

ŽIVLJENJE JE POLNO IZZIVOV, NAČRTOVANIH IN NEPRIČAKOVANIH POTI. NAJ VAS PRIPELJEJO PRAV TJA, KAMOR ŽELITE.

V 2019 VAM ŽELIMO PRIJETNE, NAVDIHUJOČE IN NESKONČNE TRENUTKE SREČE.

Umetniško delo Moje srce je ustvaril akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe.

Zima 2018 / Briški časnik / 23

Dogodki

Društvo upokojencev Kojsko

Topli copatki za novorojenčke šempetrski porodnišnici Spretne roke članic DU Kojsko Jelke Kumar, Vide Obidič in Nastje Turk so napletle 180 parov copatk za novorojenčke. V kartonasti zibelki, ki jo je izdelal Kazimir Pahor, jih je v torek, 4. 12. odpeljala v šempetrsko porodnišnico Vesna Koštrin skupaj z Jelko Kumar in Mileno Beguš. Zibelko s copatki so postavile pod okrašeno jelko v avli šempetrske porodnišnice.

Prvi par copatk je prejela družina Colja iz Preserij nad Branikom, ki se je prav tedaj odpravljala domov z drugorojenko, hčerkico Tino.

Besedilo in fotografija: Milena Beguš Na fotografiji od leve: Ruža Nanut, dipl. medic. sestra, odgovorna za porodnišnico, ponosni očka Tomaž Colja s hčerkico, Jelka Kumar, pobudnica akcije, dr. Barbara Kerkoč Rudolf, predstojnica ginekologije in porodnišnice ter srečna mamica Nika in Vesna.

Balinarski turnir upokojencev severne Primorske

Ženska ekipa ni imela sreče, moška pa osvojila vse medalje in pokala Člani Balinarskega društva upokojencev Medana smo se odločili organizirati balinarski turnir po »vandimi«. Na lanskoletnem turnirju junija nam je bilo prevroče, v ostalih letnih časih pa imamo preveč opravkov v brajdi. Balinarski turnir smo organizirali na balinišču v Vipolžah. Ženske balinarske ekipe so se pomerile 3. oktobra, moške pa 10. oktobra.

Ženski ekipi iz Medane se žal na balinarskem turnirju nismo dobro izkazale, saj je bila balinarska ekipa iz Kanala bolje pripravljena in tako odnesla vse medalje in oba pokala. Smo pa teden za tem bili zadovoljni z dosežki moške ekipe DU Medana, ki so ekipno zasedli 1. mesto ter odnesli pokala v bližanju in zbijanju.

Zahvalili bi se radi predsedniku DU Medana Vitku Sreberniču in predsedniku krajevne skupnosti Medana ValZima 2018 / Briški časnik / 24

terju Kocini, ki sta nas prišla pozdravit in zaželet prijetno druženje.

Posebna zahvala gre sponzorjem Občini Brda, Kleti Brda, piceriji Belvin, restavraciji Bužinel Plešivo, Casino Venko in Balinarskemu klubu Brda, ki so nam pomagali pri organizaciji turnirja.

DU Medana

Dogodki Občina

Srečanje briških 70-letnikov

Prijetno in čustveno

V soboto, 27. oktobra, smo se v prostorih Kleti Brda srečali letniki 1948. Ob dobri hrani in prijetni glasbi je bilo snidenje prijetno, sproščeno in čustveno. Organizatorji smo bili z udeležbo zadovoljni.

Posebej se zahvaljujemo briškemu županu Francu Mužiču za nagovor in podarjeno penino ter Kleti Brda za darovan prispevek.

Fotografija: Andrej Colja

Strašljivi labirint

Cerovska noč čarovnic Kot vsako leto je tudi letos dan reformacije za briške otroke pomenil tudi Cerovsko noč čarovnic. Vsako leto kujemo nove ideje, da bi lahko otrokom ponudili še več. Po lanskem začaranem gozdu smo poleg tradicionalnih dolbenj strašljivih in zabavnih buč, otroških delavnic, predstave in velikih količin sveže pečenih palačink izpod rok naših mam ponudili še strašljivi labirint.

Dolge, zamudne in truda polne priprave so ustvarile temno pot, polno ovir in grozljivih dodatkov, ki je nekatere otroke navdajala s strahom, nekatere, malo večje, pa s komentarji: »Eh, dolgočasno.« A vsi so se podali na pot skozenj, nekateri sami, drugi v družbi prijateljev, malo mlajši pa so za roko vodili svoje starše.

Na koncu so veseli in zadovoljni, da jim je uspelo najti pravo pot, pritekli iz labirinta in bili nad njim navdušeni. Nekateri so pot ponovili in skušali skozenj priti čim hitreje.

Po strašljivi avanturi je bil čas za okrepčilo z dobrotami z žara, žal pa je bilo povpraševanje ponovno večje od ponudbe in opravičujemo se vsem, ki so ostali brez hamburgerja. Kljub temu,

da smo morali labirint podreti že takoj po zaključku dogodka, smo veseli, da smo se naloge lotili, saj smo otrokom polepšali zadnji oktobrski dan. Radi slišimo otroški smeh in ugotovitve: »Glej mojo bučo, kako je strašna.« Pa nepopisno navdušenje ob otroški predstavi in vriske ob vhodu v strašljivo pot ter hvaležne komentarje staršev za lep dogodek. Hvala tudi vam za vsakoleten obisk in se vidimo naslednje leto.

DŽC Mladinski klub Cerovo Zima 2018 / Briški časnik / 25

Dogodki

Društvo upokojencev Dobrovo

Ogled zanimivosti Poljske Za letošnji večdnevni jesenski izlet smo si člani Društva upokojencev Dobrovo izbrali Poljsko.

Po nočni vožnji smo preko Slovenije in Avstrije prispeli v Auschwitz, največje nacistično taborišče smrti.

Ogledali smo si Birkenau v neposredni bližini. To taborišče je obdano z elektrificirano bodečo žico in razglednimi stolpi, kjer so stražili vojaki z mitraljezi.

V tem taborišču so močnejše taboriščnike izkoriščali za delavno silo. Večina ljudi je bila ubitih takoj ob prihodu v zloglasnih plinskih komorah, ostali pa so umirali zaradi mučenja, lakote, bolezni in medicinskih eksperimentov. Največ taboriščnikov je bilo judov. V spomin na vse, ki so tu trpeli, med njimi tudi Brici, smo pred spominsko ploščo položili šopek rož.

Naslednji dan smo obiskali Wadowice, rojstno mesto papeža Janeza Pavla ll.

Ogledali smo si farno cerkev, kjer je bil krščen, njegov kip in rojstno hišo. Pot nas je vodila v Krakow, mesto poljske znanosti, umetnosti in kulture. Ogledali smo si kraljevski grad Wawel, ki je znan po razkošnih sobanah, bogatih tapiserijah, ki so jih uspeli ohraniti kljub barbarskemu plenjenju Nemcev in Rusov. Ogledali smo si še glavni trg z renesančno tržnico, značilne renesančne in baročne hiše, Marijino gotsko cerkev in judovsko četrt.

Tretji dan smo si ogledali enega največjih in najlepših rudnikov soli na svetu.

Tukaj so rudarji ustvarili pravo podzemno mesto s številnimi dvoranami, kipi in podzemnimi hodniki. Kipi ponazarjajo pomembne poljske dogodke, legende in osebnosti. Pot nas je vodila v Zakopane, center poljskega turizma in skakalnega športa pod obronki Visokih Tater. Ogledali smo si smučarsko skakalnico in se sprehodili skozi lepo urejen center mesta.

Seveda nismo zamudili nakupa spominkov in daril.

Zadnji dan pa smo se na poti proti domu ustavili še v slovaški Bratislavi, se povzpeli na grad in si ogledali staro mestno jedro in osrednji mestni trg. Tu smo si privoščili najboljši sladoled v mestu in nakupili še zadnje spominke. Čeprav je bila pot zelo dolga in naporna, sta nas ves čas spremljala lepo vreme in dobra volja. Polni nepozabnih doživetij si želimo še veliko takih izletov.

Krasno

Martinovanje pri Marjanu Markočiču Tudi v briški vasici Krasno so v soboto, 17. novembra, nazdravili letošnjemu sv. Martinu. Vaščani so se zbrali pri Marjanu Markočiču, kjer so se v domačem vzdušju poveselili ob dobri hrani, domačem vinu in plesali dolgo v noč.

VK Zima 2018 / Briški časnik / 26

Veselo martinovanje

Za martinovanje smo se člani Društva upokojencev Dobrovo odpeljali proti Istri.

V bližini Kopra smo se ustavili v naravnem rezervatu Škocjanski zatok. V dveh skupinah smo se podali na voden ogled po učni poti do opazovalnice. V kletnih prostorih smo si ogledali podvodni svet sladkovodnega močvirja, z vrha opazovalnice pa razgled po celotnem območju naravnega rezervata. Od tu smo se zapeljali v Šmarje pri Kopru, kjer se nahaja vinogradniško-oljkarska kmetija. Tam se začne zgodba vrhunskih vin in oljčnega olja pod blagovno znamko Santomas.

Najbolj se posvečajo pridelavi avtohtonih sort, kot sta refošk in istrska malvazija.

Seveda smo si ogledali vinsko klet in poskusili njihovo vino in olje. Nato smo se zapeljali v vasico Bani nedaleč od Pazina, kjer smo dan zaključili z večerjo.

Anica Sirk

Dogodki

500. obletnica najdbe srebrnikov iz Cerovega

Srebrniki na naslovnici Goriškega zbornika Goriškega muzeja Goriški letnik, zbornik Goriškega muzeja, ki zajema tudi območje Brd, letos krasi naslovnica z zakladno najdbo iz Dolnjega Cerovega. Ob arheološki razstavi Ad sanctos: arheološke raziskave v cerkvi sv. Lenarta v Dolnjem Cerovem, ki je na ogled na Gradu Dobrovo, opozarjamo na pomembno dejstvo, da je na njej razstavljena tudi najdba novcev iz Dolnjega Cerovega.

Mošnjo je v špranji zidu našel Aleš Nikolavčič. Najdenih je bilo 93 novcev, od katerih najmlajši datirajo v leto 1518. Zakladno najdbo je za muzejsko zbirko pridobil Herko Saksida.

Skupaj z arheologinjo Tejo Gerbec, ki je sodelovala pri izkopavanjih v cerkvi sv. Lenarta in pripravila tudi že omenjeno arheološko razstavo, je najdbo strokovno opredelil Andrej Šemrov.

Prispevek, katerega uvod je delo Teje Gerbec, analiza novcev pa Andreja Šemrova, nosi naslov Zakladna najdba srebrnikov iz Dolnjega Cerovega v Goriških brdih.

Priznani slovenski strokovnjak na področju numizmatike Andrej Šemrov sklepa, da je novce v hiši v Dolnjem Cerovem skril neznani popotnik prav v letu, iz katerega izvirajo najmlajši, torej 1518. Iz tega vidika lahko rečemo, da zakladna najdba praznuje svojo 500. obletnico. Kot je zapisal Šemrov, »najdba sama po sebi predstavlja tipičen izbor srebrnikov, ki so bili na območju Goriške v obtoku v prvih desetletjih 16. stoletja.« Šemrov na podlagi strokovne literature datira vsak posamični novec iz najdbe, ga poimenuje in opredeli kovnico. Ob novcih iz 16. stoletja jih je tudi nekaj iz 15. stoletja. Najstarejši izhaja iz Ogleja in je bil kovan v času patriarha Ludvika II. Tecka (1412–1420). »Največji delež novcev«, kot ugotavlja Šemrov, »pripada cesarju Svetega rimskega cesarstva Maksimilijanu I. Habsburškemu (1508–1519). Njegovemu predhodniku na Tirolskem, nadvojvodi Sigismundu (1439–1490/96),« pa pripada dobra četrtina vseh novcev. To kaže na močan habsburški vpliv na denarnem področju Goriške grofije kmalu po tem, ko je ta leta 1500 postala njihova dedna dežela. Le dva novca izvirata iz kovnic na območju današnje Italije. Vsi preostali srebrniki pa izhajajo iz avstrijskih in nemških dežel, Švice in Češke. Zakladna najdba iz Dolnjega Cerovega osvetljuje obtok denarja v prelomnih in negotovih letih vojnih dogodkov med Habsburžani in Beneško republiko na območju Goriške grofije. Takrat so med leti 1508 in 1516 na območju Brd potekale t. i. avstrijsko-beneške vojne.

Najstarejša znana omemba briške vasi Medana

Briška pa ni samo naslovnica ter prispevek o zakladni najdbi, temveč še dva prispevka, ki osvetljujeta zgodovino Goriških brd.

Neva Makuc objavlja prispevek z naslovom Najstarejša znana omemba briške vasi Medana. Če je dolga leta veljala za morebitno najstarejšo omembo Medane letnica 610, avtorica ugotavlja, da to ne drži. Slednja je povezana z dogajanjem na začetku 7. stoletja in delom Historia Langobardorum znamenitega čedajskega učenjaka langobardskega rodu Pavla Diakona, ki je živel v 8. stoletju. Langobardi so se pod vodstvom kralja Alboina leta

Zakladna najdba iz Dolnjega Cerovega na naslovnici nove številke Goriškega letnika - zbornika Goriškega muzeja, ki jo je oblikoval Darko Turk.

568 preselili iz Panonije v Italijo in v Furlaniji ustanovili eno izmed vojvodstev, ki je spadalo v okvir italskega langobardskega kraljestva. Kasneje je v zgodovinski razvoj območja zarezala naselitev Slovanov na gričevnatem svetu zahodno od Soče vse do roba furlanske ravnine na začetku 8. stoletja. Leta 610 je, kot je zapisal Pavel Diakon, umrl »Gisulf, foroiulski vojvoda.« Njegova sinova Taso in Kako sta prevzela vlado v vojvodstvu. »Tadva sta v svojem času dobila v oblast okoliš Slovanov, ki se imenuje Zellia, do kraja z imenom (Medarija) Meklarija. Zato so Slovani do časov vojvode Rathisa plačevali dajatev foroiulanskim vojvodom.« V zadnjih stoletjih je bilo podanih mnogo različnih domnev o lokaciji omenjenega območja. Nekateri raziskovalci so Zellio in Medario razlagali kot Celje in Maribor oziroma Medano. V današnjem času je prevladalo prepričanje, da se najverjetneje za omembo Zellia skriva Zilja oziroma Ziljska dolina na Koroškem. Avtorica ugotavlja, da je zgodnjesrednjeveška omemba kraja Medaria pravzaprav poimenovanje Megvarij, ki se nahajajo severno od Trbiža. Medana se dejansko prvič omenja v 12. stoletju, in sicer 31. januarja okrog leta 1157, v listini, ki jo je v Ogleju izdal oglejski patriarh Peregrin. Slednji je namreč nekemu Engelbertu iz Gorice odstopil 32 kmetij, od tega dve in villa de Mandan, in sicer v zameno za to, da se Engelbert odpove odvetniškim pravicam nad belinjskim samostanom.

Agrarna podoba Medane v Goriških brdih na prelomu 18. v 19. stoletje

Tudi prispevek Tanje Gomiršek osvetljuje izsek iz preteklosti Medane. Članek nosi naslov Agrarna podoba Medane v Goriških brdih na prelomu 18. v 19. stoletje. V njem je podrobno raziskana zemljiškoposestna struktura in tipi obdelovalnih zemljišč. Na podlagi analize lastnikov, ki so vknjiženi v Jožefinskem katastru, je razvidno, da je bilo v Medani več družin z velikimi kmetijami. Med njimi je gotovo prednjačila družina Antona Toroša, ki je imela v lasti 83 čampov (30,29 ha) obdelovalnih površin. Obširne nepremičnine je imela tudi domača cerkev, ki jih je, tako kot lastniki plemiškega in meščanskega izvora, dajala v zakup. Pri popisu je sodelovalo več nekaj domačinov, ki so jamčili za točnost podatkov. To so bili: župan – decano Štefan Mavrič ter občinski zastopniki Ivan Toroš, Anton Češčut, Blaž Toroš, Anton Šac, Jožef in Janez Toroš. Poleg posebnega ekonomskega pomena, ki ga je imelo vino, je bilo govedo pomemben dejavnik na kmetiji. Zadostno gnojene površine so bile rodovitnejše in bolje izrabljene v kolobarnem sistemu. Vrste (Nadaljevanje na 29. str.)

Zima 2018 / Briški časnik / 28

­

­

Občina Dogodki

INTINITI Dance Bliss Mednarodni Festival 2018

»Nazaj k svojim koreninam – tukaj in zdaj« Od 18. do 21. oktobra je v Vili Vipolže potekal 4-dnevi festival z edinstvenim konceptom, ki povezuje zahodno, vzhodno in afriško kulturo ter udeležencem predstavlja briško kulturno dediščino. Vsebinski poudarek festivala je na osebnostnem razvoju, fizičnem in duševnem zdravju skozi zabavno-plesni turizem. Namen projekta je povezovanje svetov in ljudi.

Festival promovira turizem v Občini Brda, lokalno tradicijo, kulturo in izdelke ter pri izvedbi vključuje vrsto lokalnih ponudnikov in ustvarjalcev.

INTINITI povezuje

INTINITI temelji na treh stebrih in predstavlja unikat v svetu dogodkov. Udeleženci so izživeli slogan festivala: »Nazaj k svojim koreninam - tukaj in zdaj!« s svobodnim plesom v sedanjem trenutku – čuječnost ter v spoznavanju afriških tradicionalnih plesov in glasbe (afro tribal, kizomba, semba).

Ustanoviteljica koncepta in projektna vodja Brika Urška Merljak s povezavo medresorskih znanj pod INTINITI združuje to, kar je doživela na vseh teh področjih. Pod okriljem Društva za kakovost življenja Krlina - prebujanje človekovega naravnega potenciala in praksa čuječnosti so letošnjo edicijo festivala izvedli v ožji ekipi 5 prijateljev s podporo ZTKMŠ Brda, Občine Brda, drugih pokroviteljev, zunanjih izvajalcev, nepogrešljivo pomočjo volonterjev in podpornikov projekta.

Polno doživeti okus življenja

Posamezne koncepte festivala je predstavljalo 17 nastopajočih artistov in štirje DJ-i iz 5 različnih držav. Med udeleženci festivala se je čutila igrivost, povezanost ter srčnost. Povezovali so se z različnimi kulturami ter doživeli sebe skozi bogato popo-

500. obletnica najdbe srebrnikov... obdelovalnih zemljišč, med katere štejemo brajde, njive s trtami in vrtove, kažejo na enak obdelovalni sistem, kot je bil v tem obdobju v celotnih Goriški brdih. Razlike se kažejo v prevladovanju koruze kot žitarice na njivskih površinah, ki je skupnosti na njivah v ozkih dolinah med griči niso mogle uspešno gojiti.

Zaradi večjega števila goveje živine pa je bil v Medani večinoma v praksi kolobar brez prahe. Tudi tu prevladuje zakup s tipično kratkoročno obliko, poznano kot affitto semplice (kratkoročni zakup). Večji kmečki obrati tako posestnikov kot zakupnikov pa kažejo gospodarsko moč v primerjavi z njihovimi rojaki v JV delu, seveda v okviru takratnih družbenih in socialnih danosti.

Vabljeni k branju nove številke Goriškega letnika, ki so jo uredili Andrej Ferletic, Teja Gerbec in Petra Kolenc.

Tanja Gomiršek, Goriški muzej

tovanje na 3-dnevnih plesnih delavnicah ter 4 večernih zabavah sinhrono v kleti in dvorani Piano Nobile z afriško in mešano svetovno popularna glasbo.

Otvoritveni večer se je v sodelovanju z Zavodom Kinokašča začel s filmom »Dancing with Maria« režiserja Ivana Gergoleta in nadaljeval s plesno animacijo. Dvorano so napolnile tudi lokalne plesne skupine, kjer so plesale tudi tri generacije skupaj.

Petkov dan se je začel s plesnim izletom po Brdih ter kosilom, degustacijo vin in ogledom kleti pri vinarjih Ščurek v sodelovanju z Briškimi ženami.

Vseh 5 čutil so razvajali na treh tematskih večerjah: »Slovenija« z degustacijo oljčnega olja; »Brda Gala« z degustacijo vin in tipičnih briških jedi, ki so jih pripravile Briške žene; »Afrika« z afriškim popotovanjem za celo družino, z delavnico bobnanja in Afro tribal plesnim koncertom.

Posebnost festivala je bila okrogla miza, delavnice nevroznanstvenice, ki raziskuje vpliv glasbe in plesa na možgane ter plesno druženje čez dan v avli vile.

Mar nam je za otroke

Letošnja edicija je bila še posebej namenjena otrokom s sloganom »Mar nam je za otroke«. Projekt spodbuja vedenje o drugih kulturah ter istočasno otroke spodbuja k razvijanju vrednot in lastnosti, ki jih v življenju bogatijo ter omogočajo odlično fizično in duševno zdravje.

Za otroke OŠ Alojza Gradnika Dobrovo je bil izveden program s potopisnim predavanjem o Gambiji Društva za otroke sveta in plesno-glasbeno delavnico svetovno znanega plesalca iz Angole, pred tem pa predevent z INTINITI čuječim plesom za družine.

Pod vodstvom psihoterapevtke so otroci poslušali pravljice o toplih objemih kot nov družinski jezik za pogovor o čustvih ter v afriških oblačilih, dodatkih in poslikanih obrazov odplesali na afriške ritme.

Nasmehov na obrazih, iskrivih oči ter toplih objemov udeležencev se ne da ubesediti, potrebno jih je doživeti. Vabljeni na INTINITI doživetje tudi na drugih dogodkih na Goriškem in Sloveniji.

Več INFO: www.intiniti-dance-bliss.com Urška Merljak Fotografija: Marko Mladovan Zima 2018 / Briški časnik / 29

Dogodki

Vaška skupnost Hum

Pohod in tek po Karnjuki Na jesenskem sestanku sveta VS Hum smo se dogovorili o organizaciji 7. pohoda in teka po Karnjuki.

Letos smo se odločili, da organiziramo pohod 3. novembra. Spet se je dobro obneslo sodelovanje med starejšimi in mlajšimi. »Tastari« smo poskrbeli za organizacijo, »tamladi« pa za pogostitev pohodnikov na cilju. Zavarovalnico Triglav so slednji zaprosili za pomoč pri razvoju športnega druženja na našem področju in ta se je z veseljem odzvala.

Bernarda je poskrbela za promocijo pohoda s sestavo vabil, objavo na spletni strani Občine Brda in na facebook strani Vaške skupnosti Hum. Za komunikacijo med mladinci in Zavarovalnico Triglav pa sem bila zadolžena jaz.

Dogovorjeno soboto se nas je pred zadružnim domom na Humu zbralo 48 pohodnikov vseh starosti. Alenka iz Dablo bara nas je za dobro jutro in dober začetek pohoda pogostila s kavo in drugim napitkom. Manjšo udeležbo na letošnjem pohodu pripisujemo slabemu vremenu. Zjutraj se je vreme še kisalo, a ker verjamemo, da po dežju

vedno posije sonce, smo se odpravili in na koncu ugotavljali, da še na nobenem pohodu nismo hodil v kratkih rokavih. Prvi postanek za manjšo okrepitev smo naredili pri Mlaki. Zaradi premočenega terena smo se odpravili po kolovozni cesti proti glavni poti na Sabotin. Gostoljubni lovci so nam v lovski koči skuhali čaj in kavo, potem pa smo se spustili v dolino. Po poti smo ugotavljali, da se pohoda udeležuje različna struktura udeležencev in da je za nekatere vzpon iz Podsabotina do planinske koče prezahteven. Naš pohod bi v prihodnje radi prilagodili vsem - tako

starejšim kot tudi mladim družinam z majhnimi otroki. Z našim planincem Zvonkom smo že dobili nekaj idej za naslednji pohod, ki ga bomo organizirali naslednjo jesen 2. novembra. Na cilju so nam mladinci v dvorani postregli pašto. Vsem pohodnikom smo razdelili medalje in spominska darilca Zavarovalnice Triglav.

V imenu Vaške skupnosti Hum se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešno izvedenemu pohodu in upam, da bomo v prihodnje privabili še več ljudi.

Nataša Stres

Svetovni dan diabetesa

Vila Vipolže je zasijala v modri barvi V začetku novembra je briškega župana Franca Mužiča in direktorico občinske uprave Anito Manfreda obiskal predsednik Društva diabetikov Nova Gorica Dominik Soban s prošnjo, da bi tudi Občina Brda obeležila svetovni dan diabetesa, ki ga obeležujemo vsako leto 14. novembra. Resolucija Združenih narodov namreč poziva vse države članice, da poudarijo pomen svetovnega dneva diabetesa, torej potrebo po izobraževanju in ozaveščanju javnosti o preprečevanju naraščajoče epidemije 21. stoletja. Briška občina se je z veseljem odzvala povabilu. Vila Vipolže se je tako kot številni pomembni goriški objekti 14. novembra, na svetovni dan diabetesa, obarvala v modro.

Neozdravljiva bolezen se vedno pogosteje pojavlja pri otrocih in nosečnicah, pa tudi pri starejših. Kjer se pojavlja podedovana bolezen, se ta pojavlja že zelo zgodaj, kmalu po 40. letu starosti.

Erika Koncut Pomlad 2018 / Briški časnik / 30

Dogodki

Zgodba malo »drugačnega« Brica

V spomin Valterju Fileju V uredništvo Briškega časnika smo prejeli zanimivo pismo naše bralke Mateje Perko, ki opisuje Valterja Fileja iz Snežeč.

Valter je bil zelo razgledan in tudi poseben. Najbrž je k temu botrovala njegova bolezen. Do 40. leta starosti je hodil, potem obstal na vozičku in še bolj trpel, ker ni mogel do konca življenja ostati vinogradnik. Spoznala sva se pri najinih 16 letih v Kamniku, kjer je obiskoval srednjo šolo za gibalno ovirane otroke s posebnimi potrebami (danes CIRIUS). To je bila prva ljubezen, ki naju je spremljala vse do danes pri 56 letih. Vmes sva kar nekaj let živela vsak svoje življenje. V najinih časih nisva imela niti telefona, a sva si ves čas, vsaj enkrat letno, pisala vljudna pisma in kasneje seveda telefonirala. O zdravju, otrocih ... Zadnja leta sva se zopet našla. Naključje ali ne? Ko sva slišala Zalino pesem iz TV serije, se nama je vse ujemalo. Najin poseben življenjski krog se je sklenil. Tako menijo tudi mnogi, ki naju poznajo.

Tudi zato sem se odločila, da vam ponudim za objavo prispevek v spomin na malo »drugačnega« Brica. Spodbudili so me tudi najini prijatelji.

Hodila sem. Dan za dnem isto pot. Nedaleč od ceste je stala bela stavba z dolgimi terasami. Začasni dom drugačnosti v Kamniku. Dom mnogih objemov in slovesov. Včasih se mi je zazdelo, da me od tam nekdo opazuje.

Veter kamniških planin in burja briških vinogradov

Spominjam se večerov, ko so zaporedoma ugašale luči v sobah. Samo eno okno je svetilo prav dolgo. Še potem, ko luči ni bilo več, sem na balkonu opazila skrito senco. In zaslišala pridušene zvoke rock glasbe. Lepo mi je bilo vsakič, ko sem šla mimo.

Meseci so minevali, prišli sta jesen in zima, terasa je samevala. Med počitnicami me je prijateljica povabila na zimovanje ob Bohinjskem jezeru. Že dolgo se nisem tako veselila odhoda.

Preplavljal me je občutek neznane hvaležnosti.

Vstopili sva v megleno jutro gozda. Do koče ni bilo daleč, komaj sem čakala, da odložim nahrbtnik. Dvignila sem pogled. Sredi jase je stala lesena koča. Naša Vila Juhuhu – so ji rekli zavodski otroci. Pred vrati je bila klopca in zdelo se mi je, da me nekdo opazuje. Ko sem se približala, me je spreletelo. Ta silhueta, tista senca in poševna drža. Ta mirnost in čarobnost trenutka. Kje je že bilo tako? Dolga terasa in okno pozno v noč …

Zaradi tvojega pogleda sem odrevenela, zaradi tvojega nasmeha pa odpotovala. Nikoli prej in nikoli več v življenju me ni prevzelo takšno prebujenje. Utrip srca, dotik tvoje roke v pozdrav in šepetanje besed: Si res ti? Si le prišla … Kako, me poznaš …? Vse je bilo tako, kot pravijo …, sva se dosti kasneje smejala spominu na najino prvo srečanje: prhutanje metuljev, slišanje trave, lebdenje z oblaki.

Sanje in resničnost. Kar naprej si me opazoval. Tvoji dolgi črni lasje in nagajivost so me spravljali ob pamet. Moj glas, kitara in vrnjeni pogledi so v tebi budili sladki nemir. Bila sva veter mojih kamniških planin in burja tvojih briških vinogradov. In skupaj sva zapihala v najino nesluteno prihodnost.

V varnem zavetju drug drugega

Spet sem hodila. Zdaj s teboj. Vsak dan počitnic isto pot. Od koče do jezera in nazaj. Šepajoč si me držal za roko in mi prepe-

Valter Filej in Mateja Perko

val o vasovalcu: Jaz pa vem, da ti si moja … ob poti si utrgal rožo in si jo pripel na prsi – kot pravi pesem. Refren sva nadaljevala oba, tako naglas, da je odmevalo v skalovju. Srečna in razigrana, ker sva se našla. Kot bi se poznala že od nekdaj. Bil si moja senca, ki me je spremljala vsepovsod. Tudi, ko sem se vračala z gora v dolino. Ko so v koči vsi zaspali, sva sedela zunaj na mrazu, pela in se zaljubljala z neskončno dolgimi pogovori. Nikoli nama ni zmanjkalo vsebin – od glasbe in knjig, ki si jih zelo rad bral, do žlahtnih štorij iz tvojih domačih vasi.

Bližal se je konec zimovanja, midva pa sva si želela še plesati. In sva šla. Skozi gozd, mimo jezera, do glavne ceste. Ledeni veter nama je bril okrog ušes, a sva še kar hodila, šepala, gazila skozi sneg. Do vasi. Vstopila sva v dvorano. Glasba naju je ogrela, prepustila sva se ritmom. Nenadoma je vse utihnilo. Vsi so strmeli v najini pojavi: dolgi lasje, mokra oblačila, malo postrani, utrujena, premražena. Nikogar nisva ovirala. Pač, zmotila sva se. Pospremili so naju z bojnimi nasveti. Naj greva tja, od koder sva se vzela. Kar na jezero plesat, če upava. In sva šla. Ponižani senci. Nekaj hrabrega in trmastega se je budilo v nama.

Nenadoma sva bila na razpokanih ledenih ploskvah, v mesečevi svetlobi, daleč od obale. Zaradi nerazumevanja najine drugačnosti sva komaj preživela. Držal si me za roko, končno sva spet stopila na trdna tla zasnežene zemlje. Tam si me objel, kakor si me mogel, s tvojimi rahlo stisnjenimi dlanmi in močjo, ki ti še ni pojemala v rokah. Bila sva v varnem zavetju drug drugega. Živa. Imela sva 16 let.

Zima 2018 / Briški časnik / 32

­

­

Občina Dogodki

Zgodba malo »drugačnega« Brica »Lepčkana« Brda

Vsak od nas je del trenutkov, tudi midva sva jih imela: klopco, jezero, izlete, glasbo, bolezen, zavod, spomine.

Ti nori ognjemeti. Kot bi imeli kar naprej novo leto. Ob vsakem praznovanju. Rojstvu. Poroki. Vandimi. Kar navadi se. Mi tukaj gori smo malo šutasti. Veliko trdega dela je z našimi trtami.

Oštja, kar naprej zabijamo, obrezujemo in kadar je fešta, mora biti tudi taka, kot je treba. Ma daj, pridi deklca enkrat pogledat Brda. Pridi, že zdaj te pogrešam …

Tvoji primorska iskrivost in iskrenost sta me vedno znova zapeljevali. Naprej so govorile samo še solzne oči. Neskončno žalostno slovo, ko si končal srednjo šolo v Kamniku, poleg mojega doma. Kaj res moraš zdaj iti? Dokončno? Te bom še kdaj videla?

Ah, seveda, saj ne bi bil Valter, če ne bi spet kakšne ušpičil. Čez dva tedna popoldne si spet pozvonil. Kako, si pozabil spričevalo? Ne, nalašč sem padel slovenščino, da te še enkrat vidim.

Drugače me tata ne bi pustil od doma. In izpit? Pusti stat, urejeno. Mam že petko, sem bil najprej v šoli. Zdaj bom pa še dva dni lahko s tabo.

Počasi sva ostajala ujeta vsak v svoje življenje. V božični telefonski pozdrav in številna pisma s tvojo prisrčno slabo čitljivo pisavo in z najlepšim zaključkom: Ljubim te!

Ko sem končno imela avto, sem te obiskala. Prvič si me peljal na razgledni stolp v Gonjače in ponosno rekel: Vidiš naša Brda.

So lepčkana, a ne?

Takrat sem spoznala vse tvoje: mamo, tata, Ireno, Aljano in Katjo. Slovo je bilo hudo kot prvič.

Ustvarila sva si družini in se umaknila drug drugemu. Samo za božič sva si zaželela srečno. Med tem sem dokončala študij bibliotekarstva, ki sem ga usmerjala k ljudem s posebnimi potrebami in ti na naslovni strani diplomske naloge zapisala posvetilo in zahvalo: Valterju, ker me je spoznal z drugačnostjo in vsem oviranim otrokom in mladostnikom, da bi jim bila vrata v knjižnice dostopna in prijazno odprta.

Skupne čarovnije

Z leti si postajal redkobeseden, utrujen in slutila sem, da se nekaj dogaja. Neizbežno. Želela sem te počasi vprašati: Še hodiš?

Ne, že nekaj časa ne. In ti, rajši nikoli več ne pridi. Ne smeš me videti takega. Nisem več isti …

Takrat sem te začutila. Silovito kot prvič. Kaj še čakam? Ljubezen moja, bil si moje sanje, ki si jih prebudil. Nikoli nisi bil kot drugi. Iskal si svoje poti in svobodo. Tudi zato te imam tako rada. Ker nisi maral pravil in povprečnosti. A zelo rad si imel ljudi, pogovore, mnogim si pomagal iz stiske. Rad si imel sosedi Toško in Martino, ju poprosil za pomoč. Zelo ponosen si bil na hčerki Barbaro in Majo ter pet vnukov. Ne poslavljaj se zdaj, ko je tudi mene življenje stisnilo k tlom, ko sem tako sama. Saj čutim, da še vedno spremljaš moje korake in mi šepetaš. Oprosti, nisem zmogla prej. Hitim. Grem. Čakaj me.

Zazrla sem se v zelenomodre valove reke. Pod največjim kamnitim mostom. Minilo je toliko let. Tvoji in moja hčerka sta že odrasli. Spet sva sama. Cesta me vodi v strmi breg, med češnje, oljke in trte. Ustavim. Na ovinku zagledam zvonik. Sem res tukaj?

Kuhinja je še vedno ista. Tudi miza, gajba za drva in rahel vonj po zatohlem. Sedel si na vozičku in se počasi obrnil od okna.

Si res ti? Si res prišla? ... si mi spet zašepetal. Oprosti, ker sem rekel, da ne hodi. Čisto sem … Prosim, objemi me. Tako sem te pogrešal.

Zadnja štiri leta sva uganjala prave čarovnije. Joj, Matejka, kako uživam, ko skupaj kuhava. Bil si pravi mojster – kot si rekel Filejevih receptov.

Najlepše je bilo brez vozička in koles Letos sva se po dolgih letih znova naplesala - z vozičkom, tvojo bolezen – mišično distrofijo – sva uspešno odpravila na dopust … lepo sva se imela. A najlepše je bilo, kadar sva bila samo midva. Brez vozička in koles. Ena sama ljubezen.

Ko je tvoja mama odhajala v bolnico in sta se še zadnjič videla v kuhinji, ti je rekla: Valter, ostani tak, kot si. Te njene poslednje besede so ti veliko pomenile, večkrat si se spomnil nanje in ostal poseben, kot si bil.

Nekega jutra v avgustu me je na mizi čakal tvoj verz – kdo pravi, da nisi bil tudi pesnik: PRIŠLA SI PONOČI, V MEGLI IN TEMI. NITI DAN NE IZBRIŠE TVOJE PODOBE. VEM, DA BEŽIM, IŠČEM NEKOGA, IŠČEM SEBE IN SREČEN SEM, DA IMAM TEBE. Kako si želim, da bi lahko hodil, deklca. Da bi te mogel sam položiti v posteljo in pokriti … si mi neštetokrat rekel.

In še nekaj si želel: oblečena sem tudi v rdeče. Ker je bila tvoja posebna želja, da bodimo danes na pogrebu vsaj malo rdeči – v barvi, ki si jo imel najraje. V barvi srca in ljubezni, kot pravi pesem TV serije Ena žlahtna štorija, ki so jo snemali celo v tvojih Snežečah. Vsebina pesmi pripoveduje tudi najino življenjsko zgodbo.

Zadnjo noč sem bila ob tebi. Držala sem te za roko, stiskal si mojo dlan, zaprla sva oči in bila tam, kjer pred 40 leti. Na začetku poti.

Prepuščam te zvezdam. Tam gori se kdaj utrni in mi pomežikni. Tvoji kamniški Briki, kot si mi govoril. Da bom zmogla, brez tebe.

Nočka, Valter, zbogom ljubezen moja. Mateja Biljana, 5. novembra 2018 Spoštovani, z objavo spomina na Valterja se hkrati želim zahvaliti za sočutje, sožalja, pomoč in prijaznost vsem njegovim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, še posebej Barbari, Maji, Ireni, Katji in Lojzu, Igorju in Maji, Toški, Martini.

Posebej se zahvaljujem za pomoč patronažni sestri Jadranki ter nočnemu dežurnemu osebju z izjemno skrbnim zdravnikom – tiste zadnje noči 31. oktobra v šempetrski bolnici. Iskrena hvala tudi župniku za opravljen obred in prijaznemu Tomiju s Komunale za organizacijo pogreba.

Mateja Perko

Novoletna delavnica osnovnošolcev

Okraski za praznični čas

Zima 2018 / Briški časnik / 33

Dogodki

Šlovrenc

Blagoslov adventnih venčkov V preteklosti v naših krajih izdelovanje andeventnih venčkov ni bilo v navadi.

Prvi adventni venček je na oltar župnijske cerkve sv. Lovrenca v Šlovrencu postavila Marija Brašnić v adventu leta 1989.

Gospa Marija se je s tem običajem seznanila med bivanjem v Nemčiji in ga po vrnitvi v Slovenijo prinesla k nam. V naši cerkvi in župniji je bila to novost, ki pa je prinašala bogato simboliko.

Ljudje so jo kmalu sprejeli. Običaj se je udomačil in se oplemenitil z obredom blagoslova venčkov in različnimi spodbudami k molitvi in dobrodelnosti. Tako je bil letos sv. Lovrenc obdan z lepim številom vnečkov in otrok. Upajmo, da bodo svečke letošnjih venčkov dogorele, saj bo to znamenje, da smo se ob njih zbirali, si podarjali čas, veselje, mir, vero, upanje in ljubezen. Bodimo mi svečke v tem nemirnem času. Dajmo iz sebe najboljše, za toploto, svetlobo in mir med nami.

Šlovrenc

Sveti Miklavž v Šlovrencu

5. decembra se je v cerkvi sv. Lovrenca v Šlovrencu zbralo lepo število otrok, da bi pričakalo sv. Miklavža. Čakanje dobrega moža so popestrili mladi s kratko poučno zgodbo in glasbo. Prikazali so, kako je informacijska revolucija pljusknila vse do Miklavža, saj naj bi letos dobil ogromo pisem kar po elektronski pošti.

Ob prihodu je sv. Miklavž otroke veselo pozdravil in jih obdaril z lepimi darili. Obljubil jim je, da bo še prišel in jim toplo priporočil, naj mu še naprej pošiljajo navadna pisma in risbice. ¬Miklavž se iz srca zahvaljuje vsem otrokom in pomočnikom, ki so omogočili to srečanje.

BI

Miklavževanje v Podsabotinu

Miklavž v Kojskem

Dogodek povezovanja in ne le obdarovanja Bil je prijeten in z mrakom obdan popoldan, dan po prazniku sv. Nikolaja, ko so se pričeli zbirati otroci v cerkvi sv. Nikolaja v Podsabotinu. Radovedni pogledi otrok so švigali naokrog. Njihovo število se je povečevalo vse do prihoda sv. Nikolaja, ki jih je spomnil na vrednoto duhovne in materialne moči, na Karitas.

Posebnost praznovanja je bil nastop otroškega pevskega zbora iz Števerjana pod vodstvom Martine Hlede in Martine Valentinčič. Pogostokrat slišimo glas njihovih zvonov. Danes se je slišal glas otrok, ki živijo na sosednjem desnem bregu Pevmice. Bil je tudi dogodek povezovanja in ne samo skromnega obdarovanja ter dogodek, ki smo ga otrokom pripravili starejši z razumevanjem in ljubeznijo.

Karlo Turk Zima 2018 / Briški časnik / 34

Dogodki Občina

Prvi dobri mož

Biljana

Medana

Vedrijan

Cerovo

Donacija OZVVS Brda oddelku za invalidno mladino Stara Gora

Bogatejši za pulzni oksimeter Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brda je 19. oktobra organiziralo dobrodelno prireditev ob 50-letnici teritorialne obrambe, dnevu suverenosti in dnevu spomina na mrtve Kleti Brda, na kateri so nastopili pevski zbori iz Brd in briški pihalni orkester. Na prireditvi so poslušalci prisluhnili slovenskim domoljubnim pesmim. Na tem koncertu so zbirali tudi prostovoljne prispevke, ki so jih komisijsko z zapisnikom prešteli in v celoti namenili Splošni bolnišnici »Dr. Franca Derganca« Nova Gorica, oddelku za invalidno mladino in rehabilitacijo Stara Gora v višini 500 evrov.

V petek, 16. novembra, sta predsednik združenja Mitja Močnik in sekretar združenja Jože Abramič predala simbolični kupon v višini 500 evrov osebju oddelka za invalidno mladino Stara Gora za nakup pulznega oksimetra s silikonskim senzorjem za otroke in dojenčke. Pulzni oksimeter je pomembna naprava, saj bodo z njo otrokom in dojenčkom na neboleč način (ne da bi jim jemali kri) lahko merili hitrost srčnega utripa ter nasičenost (saturacijo) kisika v arterijski krvi, ki je ključna informacija za zdravnika.

Glavna sestra Nataša Premrl je pou-

darila, da je naprava za njihov oddelek velika pridobitev, saj jim bo precej olajšala delo z otroki in pospešila proces določanja stanja bolnika, malčki pa ne bodo več trpeli nepotrebnih bolečin pri jemanju krvi. Po kratkem klepetu z osebjem oddelka v Stari Gori in hvaležnostjo, ki ga je izkazalo osebje, veterani OZVVS Brda računamo v naslednjem letu ponoviti tak dogodek in upamo, da se ga bo udeležilo še več ljudi, ne samo iz Brd. Predsednik OZVVS Brda Mitja Močnik, sekretar Jože Abramič, Nataša Premrl, Damjana Podberšič in Vesna Simčič

Besedilo in fotografija: Mitja Močnik Zima 2018 / Briški časnik / 35

Tema trimesečja: Obletnica PGD Dobrovo

70 let Prostovoljnega gasilskega društva Dobrovo

Vse najboljše, briški gasilci!

V soboto, 20. oktobra, se je Dobrovo obarvalo v gasilsko rdečo barvo. Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Dobrovo je na sončno soboto slovesno zaokrožilo leto, ko praznuje 70. obletnico delovanja. Na dvorišču Kleti Brda so si obiskovalci slovesnega dogodka lahko ogledali gasilska vozila iz bližnje in daljne okolice. Poleg predsednika društva Egona Ivančiča sta prisotne pozdravila tudi župan Občine Brda Franc Mužič in predsednik Gasilske zveze Goriške Simeon Kodelja. Visok jubilej je blagoslovil in društvu zaželel uspešno delo tudi duhovnik biljanske župnije Alojz Suban.

Podtaknjen požar je bil kaplja čez rob

V Sloveniji se klicu »Na pomoč!« trenutno lahko odzove nekaj več kot 162.000 prostovoljnih gasilcev, skoraj 100.000 več kot v sredini 70. let prejšnjega stoletja. Zgolj v zadnjih petih letih se je članstvo povečalo za 7,55 %. Trend rasti gotovo ni zanemarljiv, če upoštevamo dejstvo, da živimo v dobi, ko veliko pogosteje pogledamo v ekrane telefonov, računalnikov in televizij kot v ogledala ali celo skozi okno. Več zanimanja namenjamo dogodkom na drugih celinah, klice na pomoč svojih sosedov skoraj preslišimo. Pred nami je torej izziv, kako ljudem ponovno povrniti čut za soljudi.

Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dobrovo izzivov gotovo v zadnjih sedmih desetletjih ni manjkalo. Pred ustanovitvijo društva so Brici pogosto nemočno gledali, kako so ognjeni zublji uničili njihove hleve, pridelke, domove. Pomoč iz bliZima 2018 / Briški časnik / 36

žnjih gasilskih postaj je bila največkrat prepozna. Podtaknjen požar v vipolškem gradu (današnji Vili Vipolže) leta 1948, med drugim ta velja za prvi večji povojni požar v Brdih, je bil kaplja čez rob. V Bricih je zanetil željo, da organizirajo lastno gasilsko društvo. Navkljub podhranjenosti na področju opreme so se od začetka soočali s požari, kakor tudi s poplavami, prometnimi nesrečami, dostavljanjem pitne vode. Pomoč so nudili tudi izven občine. Spomnimo se samo požarov na Krasu, poplav v Železnikih, tragedije v Grgarskih Ravnah, ko je eksplodirala nekdanja šola z več vojaki … Ekipa briških prostovoljnih gasilcev se je uspešno udeležila tudi velike in zahtevne vaje civilne zaščite v šempetrski bolnišnici lani oktobra.

Z leti je ekipa rasla in se izobraževala. Trudi se, da so oprema, vozni park in gasilski dom čim skladnejši s potrebam in zahtevnim nalogam gašenja ter nudenja pomoči.

Tema trimesečja: Občina Obletnica PGD Dobrovo

70 let Prostovoljnega gasilskega društva Dobrovo Turizem je izziv na področju varnosti

Brda so glede požarne varnosti in drugih nesrečnih okoliščin posebnost. Če je danes senikov in hlevov manj kot pred desetletji in posledično manj požarov, so sodobne briške kmetije usmerjene v tehnološko dovršeno vinogradništvo in vinarstvo. Visoka tehnologija pomeni tudi veliko več vlaganja v požarno preventivo. V primeru požarov pa se morajo gasilci odločati po pameti, da ne ogrožajo življenj. Soočeni so z električnimi napravami, plinom, raznimi kemikalijami. Brda so postala vedno bolj obljuden turistični biser, turizem pa je obenem tudi izziv na področju varnosti. Turistični kompleks v Neblem, trgovine, mesnice, kot tudi številne ponudnike nočitev in enogastronomije vsakodnevno obišče na tisoče ljudi.

Možnosti za pojav požarov je veliko, zato je toliko večja odgovornost briškega prostovoljnega društva kot tudi nosilcev storitvenih dejavnosti, da pozornost usmerjajo v preventivo.

11. marca 2016 gostila 21. dan civilne zaščite, na katerem se je zbralo več kot 80 predstavnikov civilne zaščite iz nekdanjih skupnih goriških občin in iz Gorice.

Briško gasilstvo 1948–2018

Prve resnejše poskuse, da bi se ustanovila organizacija za gasilsko službo, ki bi bila stalno in strokovno pripravljena za gašenje požarov, zasledimo v drugi polovici 19. stoletja v Ljubljani.

Leta 1863 je v Ljubljani župan Miha Ambrož prevzel vodstvo gašenja, šest let kasneje je župan dr. Josip Suppan ustanovil pripravljalni odbor za ustanovitev samostojnega prostovoljnega gasilskega društva, ki so ga ustanovili leta 1870. Sledila so nato mesta Maribor, Celje, Laško, Metlika idr. Po ustanovitvi prvih gasilskih društev se je ideja prostovoljnega gasilstva širila po vseh slovenskih deželah. Večina društev je nastala največkrat po večjih in manjših požarih na območjih, kjer so bili ljudje brez moči.

Marca 2016 je Občina Brda gostila 21. srečanje Civilne zaščite vseh nekdanjih skupnih goriških občin in Gorice.

PGD Dobrovo je 70. obletnico delovanja praznovalo oktobra – v mesecu požarne varnosti. Letošnja tematika je bila namenjena številki za klic v sili 112. Gre za zelo pomembno številko, na kateri lahko zaprosimo za pomoč tako gasilce, nujno medicinsko pomoč, druge reševalne enote ali policijo. Številko lahko brezplačno pokličemo v katerikoli državi članici Evropske unije.

Pri tem velja še omeniti, da se je v vrstah PGD Dobrovo skupina gasilcev in gasilk usposobila za prve posredovalce nujne pomoči v Občini Brda. Gre za neke vrste uspešno dopolnitev nujne medicinske pomoči predvsem v ruralnih okoljih, kot so Brda, kamor nujna medicinska pomoč iz centrov, v našem primeru iz Nove Gorice, potrebuje več časa, da prispe na mesto dogodka. Briški prvi posredovalci so že večkrat uspešno rešili življenja.

Nazadnje je potrebno še dodati, da so briški gasilci organizirani tudi znotraj občinske civilne zaščite. Občina Brda je

V Brdih ni bilo nič drugače. Pisal se je 3. november leta 1948. Ognjeni zublji so prizadeli grad v Vipolžah, v katerem je vipolško državno posestvo skladiščilo žito, seno in razno orodje. Takrat Brici še niso imeli organiziranega gasilstva, zato so na pomoč priskočili gasilci iz Ajdovščine. Ti so na kraj prizorišča požara prispeli potem, ko so ognjeni zublji že šest dolgih ur uničevali objekt. Razlogov za tolikšno zamudo je bilo več: tedanji slab sistem obveščanja, slabe prometne povezave in predvsem z mejo prekinjene krajše poti.

Vipolški požar je bila kaplja čez rob. Brici so zavihali rokave in prevzeli odgovornost za požarno varnost. Spodbudo za nastanek briškega gasilskega društva je kmalu izrazil tudi odsek za notranje zadeve tedanjega Okrajnega ljudskega odbora Gorica.

Le dva meseca kasneje po nesrečnem požaru v Vipolžah, 8. decembra 1948, se je v prostorih krajevne gostilne na Dobrovem ustanovilo Prostovoljno gasilsko društvo Dobrovo – Medana.

Poletje Zima 2018 2017 / Briški časnik / 37

Tema trimesečja: Obletnica PGD Dobrovo

70 let Prostovoljnega gasilskega društva Dobrovo Vse do leta 1962, ko se je briško gasilsko društvo odločilo za gradnjo gasilskega doma, je bilo društvo prisiljeno uporabljati zasilne prostore. Najprej je svoja orodja namestilo pod stopnišče dobrovskega gradu, kmalu nato v staro garažo za bivšo postajo milice. Leta 1954 pa so ponovno bili nameščeni ob Grad Dobrovo, in sicer v adaptirano grajsko kapelo. Želeli so trajno rešitev, za katero so se, kot rečeno, odločili osem let kasneje.

Po začetnih težavah pri določitvi lokacije in odkupu zemljišča so prvo fazo gradnje zaključili leta 1964, ko so zgradili pritlične prostore z garažo in garderobo. Prostore je 8. avgusta 1965 namenu predal tedanji predsednik krajevnega odbora in občinski odbornik Ivan Simčič. Dogodek so na Dobrovem V novo zgrajenem domu je bilo prostora le za garaže in orodišča

6. junija je povečan dom slovesno odprl Rudi Šimac

proslavili s široko taktično vajo in gasilsko parado, katerih se je udeležilo vse gasilstvo takratne novogoriške občine. Ob tej priložnosti je društvo predstavilo tudi svoj prapor. Tri leta kasneje je gasilsko društvo ponovno zavihalo rokave. Da bi si pridobilo prostore za administracijo, sestanke in občne zbore, so celotno pritličje nadzidali. Pridobili so večjo dvorano, pisarniške prostore in sanitarije. Dograjen gasilski dom z večnamensko dvorano je ob Prazniku češenj 6. junija 1970 namenu predal tedanji predsednik novogoriške občinske skupščine Rudi Šimac.

V začetku 70. let prejšnjega stoletja so se briški gasilci posvetili urejanju okolice gasilskega doma. Asfaltirali in uredili so prostor za vaje, desetletje kasneje pa poskrbeli še za družabni prostor. Zgradili so stezo za balinanje in plesišče z odrom. Zaradi nove pridobitve voznega parka so leta 1983 pričeli tudi z gradnjo novega prizidka, ki so jo zaključili aprila 1984. Poleg garaže so si nad njo uredili majhno skladišče in večjo sejno sobo. Danes je skladišče preurejeno v sejno sobo, v kateri je tudi računalniška oprema, večji predprostor pa je namenjen mladim članom. Od takrat so na objektu opravili le manjša dela: nekoliko so preuredili notranje prostore ter zamenjali okna in vrata, pa tudi obnovili sanitarije v zgornjih prostorih.

Tri desetletja kasneje, med letoma 2014 in 2015, je gasilski dom dobil novo podobo, saj se je zadnjem obdobju izkazala potreba po večji obnovi strehe, tlakov in sanitarij v spodnjih prostorih. Več kot 120.000 evrov vredna investicija je zajemala obnovo celotnega ostrešja in obnovo fasade s toplotno izolacijo, vse tlake in stopnišče, ki vodi v zgornje prostore, nad njim pa so postavili streho. Poleg tega so v celoti prenovili napeljavo električnega toka, zamenjali odtoke ter pobelili skoraj vse Zima 2018 / Briški časnik / 38

notranje prostore, v pritličju pa obnovili sanitarije in polepšali garderobo. Veliko so k novi podobi prispevali tudi člani društva. Domačinka Ana Fikfak je na fasado prenovljenega doma naslikala za čudovito podobo svetega Florjana, patrona proti požarom in poplavam ter zaveznika gasilcev.

Omeniti je potrebno, da je bila pred zadnjo obnovo v igri celo graditev novega gasilskega doma na drugi lokaciji. Narejeni in predstavljeni so bili tudi že načrti in finančna konstrukcija za njegovo izgradnjo. Načrt se zaradi različnih okoliščin ni izvedel. Posodabljanje opreme in voznega parka ter želja po učinkovitejšemu in celovitejšemu delovanju društva bodo v prihodnje gotovo ponovno zanetili potrebo po večjih in sodobnejših prostorih.

Chevrolet v gasilske vrste privabil marsikaterega Brica

Prva oprema briških gasilcev je bila skromna: le nekaj krampov in lopat, pa še te so člani društva prinesli od doma. Že spomladi leta 1949 sta jim republiški sekretariat za notranje zadeve in Gasilska zveza Slovenije podarila brizgalko Rakovica domače izdelave in 300 metrov cevi. Štiri leta kasneje je gasilsko društvo dobilo prve delovne obleke in čelade. Vse orodje so na mesto gašenja prevažali s konjsko vprego. Prvi večji mejnik se je zgodil leta 1954, ko je dobrovska Kmečka delovna zadruga gasilskemu društvu odstopila staro tovorno vozilo Chevrolet. Tega je dobrih deset let kasneje zamenjalo novo, in sicer Zastava 620. Leta 1972 je novogoriško gasilsko društvo Bricem odstopilo rabljeno avtocisterno TAM – Pio-

TAM 4500

Tema trimesečja: Obletnica PGD Dobrovo

Redna 70 let Prostovoljnega letna skupščinagasilskega Društva upokojencev društva Dobrovo Kojsko

Želja po povezovanju V nedeljo, 4. marca, so se člani DU Kojsko zbrali na redni letni skupščini, ki je bila v dvorani VS Cerovo. Prisotnih je bilo 65 članov, med gosti pa so bili Žarko Kodermac, podžupan Občine Brda, Zlatko Martin Marušič, predsednik PZDU severne Primorske, in Oskar Bensa, predstavnik DU Dobrovo (na fotografiji sedijo od desne, spredaj).

Za prijeten uvod je Karlo Zuljan zaigral in zapel našo hiGasilska na Dobrovem mno Vparada Goriških brdih je1965. lepo.leta Temu je sledila minuta tišine v spomin na naše preminule člane v preteklem letu. nir,Skupščina dve leti kasneje pa jepo podobno gestodnevnem ponovilaredu.

Kmetijska je potekala ustaljenem Predzadruga – Zadružna klet Dobrovo.

Društvu je predala sednik društva Karlo Turk (na fotografiji stoji, spredaj) jetovorpozno vozilo 4500,posebej ki so gagoste. v delavnicah dravil vseTAM prisotne, Nato jenovogoriškega podal poročilogao silskega društva avtocisterno.

Sledile številne opravljenem delupreuredili društva inv finančno poročilo zaso leto 2017. posodobitve: letabrez 1978 z orodnim vozilom TAM 2001, leta Obe poročili so pripomb potrdili vsi prisotni, finančno 1980 s terenskim vozilom UAZ za gozdne odbora. požare inVnazadnje poročilo pa tudi predsednik nadzornega nadaljevanju je predsednik Turk podal še več program dela in finančni leta 1984 z avtocisterno FAP. Nekaj kot desetletje kasneje, načrt za leto 2018, kigasilsko so ga prisotni brez pripomb.

Zaleta 1997, je briško društvosprejeli avtocisterno FAP prodaradi sprememb v zakonodaji in pravilih DU je treba prilagajati lo PGD Kanal, namesto nje pa dobilo delovno vozilo Mercetudi naša 1632 pravila Predsednikzajegasilske prebralnamene predlagane dez Benz S. društva.

Tega so preuredili kot spremembe ki so jih prisotni potrdili. avtocisternoinindopolnitve, kombinirano vozilo z vso takrat pripadajočo SlediliŽe so leto pozdravni Žarko Kodermac je opremo. kasnejenagovori je društvogostov. voznemu parku dodalo še pohvalil opravljeno delo društva v preteklem letu in program vozilo za prevoz operativcev in opreme Land Rover defender za letošnje leto.

Omenil je gradbena dela, kivozil trenutno potekas tritonskim vitlom, ki omogoča reševanje iz večjih prepadov in samoreševanje. Leta 2003 se je društvo s pomočjo Občine Brda odločilo za zamenjavo terenskega vozila UAZ. Leto kasneje so tako nabavili Land Rover, leta 2006 pa še kombi Volkswagen. Tri leta kasneje se je društvu pridružilo novo tovorno vozilo GVM1, nazadnje pa leta 2011 nov kombi.

Briški gasilci so dobro pripravljeni na intervencije

GP – 1 (rezervoar vode 700 litrov), gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM – 1 in manjše poveljniško vozilo PV-1. jo vVobčini, in nekatere občinske delovanja projekte, med da je obdobju sedmih desetletij se jedrugim, posodabljala občina že prejela priznanje za mladim prijazno občino, zato in dopolnjevala tudi oprema društva. Iz začetnih 300 metrov načrtuje še dva projekta invalidom in starejšim prijazno obcevi, so sredi 80. let prešli na 1000 metrov cevi različnih prečino.

Zlatko Martin Marušič je predstavil pomembnejše aktivmerov. Takrat so stare konopljine tlačne cevi zamenjali s kanosti PZDU severne Primorske v preteklem letu, realizirane kovostnejšimi, prevlečenimi s sintetično gumo.

Dobili so tudi vštiri sodelovanju z ZDUS in društvi upokojencev.

Oskar izolirne dihalne aparate na stisnjen zrak. Leta 1995Bensa se je pa je zbor pozdravil v imenu DU Dobrovo in izrazil željo, da starima črpalkama Rakovica in Sora pridružila nova, in sicer bi se briška društva upokojencev bolj povezovala. Sledilo je visokotlačna Katorna za gašenje gozdnih požarov. družabno srečanje s pogostitvijo.

Briški gasilci se lahko poslužujejo kopice drobnega inventarja, nujno potrebnega za uspešno gašenje požarov. Danes je vodovodno omrežje speljano do in sleherne briškeMilena domačije, kar Besedilo fotografija: Beguš zagotovo olajša delo gasilcev. K uspešnemu gašenju pa poleg tega pripomorejo tudi novi sodobni načini gašenja, soliden vozni park, dobre prometne povezave in jasna ter hitra komunikacija. Sami radi povedo, da je za hitro in uspešno intervencijo pomembna ravno jasna in hitra komunikacija. V preteklosti so veliko dragocenega časa porabili z iskanjem javljene lokacije nesreče.

Tudi področje osebne opreme je zadovoljivo. Vsak gasilec je opremljen z gasilskim kombinezonom, delovno obleko, čelado, opasačem, ustreznim obuvalom in svečano obleko. Briški gasilci se odzivajo intervencijam po celotni Primorski, zato se v društvu trudijo, da bi bili tudi ustrezno opremljeni za vse tipe intervencij v vseh vremenskih situacijah.

Vedno vpeti v lokalno skupnost

Avto park PGD Dobrovo 2018

Glede na potrebe v Občini Brda je trenutno stanje voznega parka PGD Dobrovo zadovoljivo. Kljub temu območje občine spada po kategorizaciji v 3. požarno kategorijo, zaradi česar bi briško gasilsko društvo potrebovalo še tretje požarno vozilo - avtocisterno. Danes torej vozni park PGD Dobrovo tvorijo: gasilsko vozilo s cisterno GVC 16/25 (rezervoar vode 2500 litrov), malo terensko vozilo za gašenje gozdnih požarov GV

PGD Dobrovo je bilo vse od ustanovitve del vsakdanjika na območju Brd. S prvim vozilom Chevrolet so vsak konec tedna obiskovali po eno briško vas, kjer so se družili z vaščani.

Društvo je tesno sodelovalo s predstavniki lokalnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter Kmetijsko zadrugo Dobrovo (danes Klet Brda). Omeniti je treba sodelovanje s šolo, kateri je vrsto let društvo odstopilo prostore za vrtec. Skorajda ni bilo večjega dogodka v Brdih, pri organizaciji katerega ne bi bilo vpeto tudi PGD Dobrovo. Tako je še danes.

Pregled intervencij 1948–2018

Briški gasilci so kmalu po ustanovitvi društva pokazali svojo požrtvovalnost. V teh sedmih desetletjih delovanja je briške gasilce zaznamovalo veliko intervencij tako znotraj Brd kot v širši okolici, ki so v njihovih spominih pustili močan pečat.

Zima 2018 / Briški časnik / 40

­

Tema trimesečja: PGD Dobrovo njihovih spominih Obletnica pustili močan pečat.

Dangasilcev 70 let žena Prostovoljnega vseVedrijanu gasilskega Dobrovo Delo ne omejuje zgolj na gašenjedruštva požarov. Briški gasilci so se v soočali z vrsto situacij in

Po 50 letih zopet praznovali

Delo gasilcev se ne omejuje zgolj na gašenje požarov. Briški 26. 7. 1985 V Vedrijanu zagorelo v stan. poslopju nevarnosti. stavbnih, travniških in gašegozdnih požarov tudizagorela prevozna sredstva gasilci so se v Poleg soočali gašenja z vrsto situacij in nevarnosti.

Poleg 21. 4. 1986soV gasili Šmartnem spalnica nja stavbnih, travniških in gozdnih požarov so gasili tudi pre23. 2. 1988 V Vipolžah zagorel novejši vipolški dvorec (avtomobile, motorna kolesa, delovne stroje instroje traktorje) premičnine (kontejnerje, kupehiše sena). vozna sredstva (avtomobile, motorna kolesa, delovne in 1in7. 4.

1988 Na Dobrovem na zidovih zagorel posušeni traktorje) in premičnine (kontejnerje, kupe sena). Sodelovali bršljan Mamice vedrijanskih otrokobsmo se odločile, da za vse žene in dekleta, tudi Sodelovali soutopljencev, pri iskanjureševanju utopljencev, reševanju ob prometnih nesrečah, žledu inpapotresih. so pri iskanju prometnih nesrečah, 13.

9. 1988 Vpoplavah, Ceglem strela zanetila požar njihove v hlevu partnerje, so Na z veseljem hodili vaje. meji poplavah, žledupriredimo in potresih. proslavo ob dnevu žena. Otroci 13. 3. 1989 Plešivem zagorel hlev na ob državni ObObpregledu intervencij opazimo, sobilabila posamezna obdobja različnimi tipi pred pregledu intervencij opazimo, dadasopo posamezna Od 1990 dozaznamovana 1999: Veselili so se druženja, zabave vajah in pričakovanja, kako bodozprvič nastopili obdobja zaznamovana z različnimi tipi intervencij.

V prvih 17.

3.

1990 V Gonjačah zagorelo v stanovanjski hiši krajani. desetletjih društva so se ukvarjali večinoma z gaše12. 9. 1991večinoma V Hruševljuz strela zanetilapožarov požar v hlevu intervencij.delovanja V prvih desetletjih delovanja društva so se ukvarjali gašenjem njem požarov senikov, hlevov, gozdov in pašnikov. Z leti se je 30. 8. 1992 V Vrhovlju strela zanetila požar v stanovanjštevilo dimniških povečalo, med skem poslopju senikov, hlevov,požarov gozdovznatno in pašnikov.

Z letiletoma se je2009 število dimniških požarov znatno povečalo, med in 2010 je bilo veliko tudi zagorelih zabojnikov za smeti. Zad12. 4. 1994 V Gonjačah zagorelo v hiši nja leta se soočajo s požari v naravi, vetrolomi in Odsmeti.

25. 1. do 28. 1. 1996 Žled prizadels območje letoma 2009 in 2010 je bilo velikopoplavami, tudi zagorelih zabojnikov za Zadnja leta se soočajo požari vObčine Brda prometnimi nesrečami.

(Golo Brdo, Senik, Nozno, Belo, Kožbana, Gonjače) 3. 6. 1998 Na Dobrovem gorela stanovanjska hiša naravi, poplavami, vetrolomi in prometnimi nesrečami.

Pregled števila dogodkov od leta 2007 do 2017 v Občini Od 2000 do 2009: Brda (vir: Uprava RS za zaščito in reševanje): 14. 12. 2001 Na Dobrovem zagorel kiosk

Pregled števila dogodkov od leta 2007 do 2017 v Občini Brda (vir: Uprava RS za zaščito in reševanje):

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 NARAVNE NESREČE 2 2 2 3 0 1 0 4 2 4 1 DRUGE NESREČE* 0 3 3 1 2 2 4 3 2 2 2 NESREČE V PROMETU 6 7 8 7 8 7 10 10 10 6 10 POŽARI IN EKSPLOZIJE 9 17 22 9 6 16 3 8 12 11 14 ONESNAŽENJA, NESREČE Z NEVARNIMI SNOVMI 0 0 1 0 2 1 0 1 0 0 0 NAJDBE NUS, MOTNJE OSKRBE IN POŠKODBE OBJEKTOV 5 8 11 14 2 6 1 2 4 5 6 Prišel je 8. marec, bližala se je 18. ura. Nestrpni smo čakali in Po zaključku smo udeležence proslave pogostili, vse ženske pa TEHNIČNA IN DRUGA POMOČ 0 2 2 0 4 1 2 2 2 1 ugibali, kolikšna bo udeležba, saj je bila zadnja proslava v Vedri- so prejele rožico. Ob tej priložnosti bi se rade zahvalile otrokom,4 SKUPAJpred 50 leti. Prišla je večina krajank, pa tudi22babice 39 24 vaški 34 skupnosti, 20 32 37 janu naših 49pa tudi34vedrijanski ki30je poskrbela za29finančna

otrok iz drugih krajev. Niso manjkali niti zlati možje in partnerji, sredstva. ki pri navajamo organizaciji.

Znekaj udeležbo na proslavi so nam intervencij, V sonadaljevanju zanimivejših odpaštevilnih številnih naVkatere so divjal se odzvali PGD Vpomagali nadaljevanju navajamonekaj zanimivejših od 10. 4. 2002 Vrhovlju gozdniv požar še dodatno polepšali intervencij, na kateretasodan. se odzvali v PGD Dobrovo: 14. 7. 2003 V Kozarnem zagorelo v stavbi v Štalonih 23. 1. 2004 V Kozani zagorela trafo postaja Dobrovo: INTERVENCIJE V BRDIH 19. 11. 2004 V Šmartnem huda prometna nesreča 29. 6. 2005 V Kozani je veter odkril streho Od 1948 do 1959: 5. 2. 2006 V Vipolžah huda prometna nesreča 6.

9.

1949 V Kozani požar prizadel gospodarsko poslopje 6. 7. 2006 V Šmartnem prometna nesreča INTERVENCIJE V BRDIH: 16. 7. 1950 V Medani zagorel zadružni dom 28. 7. 2006 V Golem Brdu požar zajel stanovanjsko stavbo 27.

12.

1954 V Podsabotinu zagorel hlev 18. 9. 2007 Na Dobrovem veter odkril streho gradu Od 1948 do 1959: 22. 11. 1956 V Višnjeviku zagorelo gospodarsko poslopje 16. 8. 2008 V Cerovem drevo padlo na streho hiše 8. in 23. 8. 2008 Na Sabotinu divjal gozdni požar 6. Od 9. 1949 V Kozani požar prizadel gospodarsko poslopje 22.

1960 do 1969: 6. 5. 2009 V Podsabotinu iskali pogrešano osebo 1960 Nad Noznim izbruhnil velik požar 28. 5. 2009 V Dolnjem Cerovem zagorel stanovanjski objekt 16.13.

7.1.1950 V Medani zagorel zadružni dom 15. 4. 1960 V Kozani gorela stanovanjska hiša 10. 10. 1960 V Šmartnem požar v stanovanjski hiši Od 2010 do 2018: 27.24.12.12.1954 Podsabotinu zagorel hlev 1964V Zagorelo na Sabotinu 7. 11. 2010 V Snežečah poplavljena klet 14. 3. 1967 Na pobočju Sabotina zagorelo 40 hektarjev 4. 1. 2012 Na Humu skala ukleščila domačina 22.zemljišča 11. 1956 V Višnjeviku zagorelo gospodarsko poslopje 25. 2. 2012 V Imenju zagorela vikend hiša 29. 8. 2012 Na Dobrovem se zgodila delovna nesreča OdOd1960 1970do do1969: 1979: 15. 3. 2013 V Neblem zagorel transformator 11. 1. 1971 Na Plešivem gorel kozolec 27. 5. 2013 Po Brdih izvedli iskalno akcijo pogrešane osebe 13. 24.1.1.1960 Noznim izbruhnil velik požar 1974Nad Na Dobrovem zagorela baraka Splošnega grad27. 7. 2013 V Zalem Bregu zagorel gostinski obrat benega podjetja Gorica 13. 2. 2014 V Medani zagorelo v zadružnem domu 1975VV Kozani Neblem gorela strela zanetila požar v gospodarskem 6. 11. 2014 Po Brdih neurje povzročilo poplave 15. 16.4.9.1960 stanovanjska hiša poslopju 6. 2. 2015 V Vedrijanu burja odkrila streho 12.1960 1978VPri Seniku močna pretrgala električni 2. 11. 2015 Na Koradi iskali pogrešani osebi 10. 7.10. Šmartnem požar burja v stanovanjski hiši daljnovod in povzročila velik požar 5. 11. 2016 V Podsabotinu poplavljale meteorne vode 28.

1.

1979 V Gonjačah požar s smrtno žrtvijo 9. 11. 2016 V Ceglem zagorel avto 24. 12. 1964 Zagorelo na Sabotinu 29. 1. 2017 V Golem Brdu zagorel stanovanjski objekt Od 1980 do 1989: 18. 12. 2017 V Snežatnem zagorel bager 14. 3. 1967 Na pobočju Sabotina zagorelo 40 hektarjev zemljišča 7. 12. 1981 V Medani zagorela stražnica 8. 1. 2018 V Medani zagorelo v garažnih prostorih 1. 7. 1982 V Vipolžah zagorel avto 28. 2. 2018 Na Humu zagorelo tovorno vozilo Zima 2018 / Briški časnik / 42

­

Tema trimesečja: Obletnica PGD Dobrovo

Praznovanje 70 let Prostovoljnega Dneva žena gasilskega v VS Hum društva Dobrovo

Z mavričnim programom osvojili ženska srca INTERVENCIJE IZVEN BRD

1966 Šempeter pri Gorici: sodelovanje pri odstranjevanju posledic poplav 1969 Lijak: sodelovanje pri gašenju velikega požara nad Lijakom 1973 Lokve: sodelovanje pri gašenju požara na Poldanovcu 1973 Grgarske Ravne: pomoč pri odstranjevanju posledic »Nekogašole, moraš z nekom eksplozije v kateriimeti umrlo rad, 13 vojakov 17. in 18.

10.

1983 Nova Gorica: pomoč kolegom iz Nove moraš v korak, v isto sled…«, je zapisal Gorice, ki so jo prizadele poplave. slovenski pesnik Ivan Minatti. V Vaški 6. in 7. 10. 1987 Nova Gorica: dobrovska enota je ponovno skupnosti Hum toNovi dobro pomagala v poplavljeni Goricivemo že vrsto let.9. Ob mednarodnem prazniku žena požara 3. 1993 Banjšice: pomoč pri gašenju travniškega April 2008 Bovec: briški operativci prvi nudili našo dvorano napolnimo z otroško pomoč ob potresu v Posočju razigranostjo, mladostno zagnanostjo, 2001 Kras: pomoč pri gašenju obsežnega požara modrostjo starejših z veliko 2003 Kras: Od 29. 7. do 3.in 8. seveda so briški gasilci ponovno priskočili pomoč Z kraškim kolegom dobrenavolje. veseljem stopamo v korak z 8. 6. 2005 Kras: pomoč pri gašenju požara na Trstelju našimi najdražjimi, zato smo se 9. marca 21. 7. 2006 Kras: pomoč pri gašenju požara na22.

Humu spomnili tudidvodnevne na 40 mučencev, in 23. 7.

2006 Banjšice: intervencije se je udeležila deseterica Bricev nazdravili slovenskemu prazniku Od 24. 7. do 26.materinskemu 7. 2006 Kras: vse tri dni je intervenciji zaljubljencev, dnevu in prisostvovalo po pet briških gasilcev nenazadnje tudi pomladi.

2007 Železniki: pomoč pri odstranjevanju posledic poplav 25. 12. 2009 Nova Gorica: pomoč pri odstranjevanju posledic poplav 5. 3. 2012 Trnovo: pomoč pri gašenju požara 2. 8. 2012 Sveta Gora: pomoč pri gašenju požara 10. 8.2012 Črnotiče: pomoč pri gašenju požara 5. 11. 2012 Kanal ob Soči: pomoč pri odstranjevanju posledic poplav 11. 8. 2013 Škrbina–Železna vrata: pomoč pri gašenju požara 12. 8. 2013 Opatje selo: pomoč pri gašenju požara 2. 12. 2013 Plave: pomoč pri gašenju požara

Ženska ekipa PGD Dobrovo

5. 2. 2014 Čepovan: odstranjevanje posledic žledoloma 25. 7. 2016 Skalnica: pomoč pri gašenju požara 26. 7. 2016 Miren: pomoč pri gašenju požara 7. 8. 2016 občina Koper: pomoč pri gašenju požara ob železniški progi 8. 10. 2016 Predmeja: iskanje repa strmoglavljenega letala 25. 6. 2017 Kanal ob Soči: pomoč ob odstranjevanju posledic vetroloma 6. 8. 2017 Komen, Branik: pomoč ob gašenju požara Zima 2018 / Briški časnik / 44

Danes lahko računamo na 63 prostovoljnih gasilcev

Prostovoljno gasilsko društvo Dobrovo je pričelo z delom leta 1948 s prvimi 16 člani, kmalu je število naraslo na 40. Članstvo je do začetka 80. let prejšnjega stoletja večinoma nihalo med 28 in 35, leta 1982 je bilo briških gasilcev 39. Ob 50. obletnici delovanja je štelo 48 članov, ob 60. obletnici pa že 61 članov. Avgusta 2018 je bilo včlanjenih 63 prostovoljnih gasilcev.

Sedem desetletij je dolga doba, med katero je društvo zagotovo plulo tako skozi mirne kot tudi tiste bolj razburkane vode. Zasluga, da je društvo pogumno prebrodilo krize in suvereno priskočilo na pomoč tako občanom Občine Brda kot tudi prebivalcem prizadetih območij v sosednjih občinah, gre gotovo vodstvu, ki je znalo ob pravem trenutku in na pravem kraju obrniti krmilo v pravo smer.

Odgovorno mesto predsednika PGD Dobrovo so doslej vestno opravljali Rudi Cukjati, Miroslav Simčič, Delko Maraž, Mihael Perkon, Ivan Kožlin, Izidor Sosolič, Stanko Marinič, Dragan Stojičevič in Samo Obljubek. Funkcijo trenutno opravlja Egon Ivančič.

Nič manj pomembna pa ni funkcija poveljnika, ki vodi operativno delo gasilske enote in ima pristojnost poveljevanja gasilski enoti oziroma posameznim ali večjim formacijskim sestavom gasilskih enot. Torej skrbi za strokovno delo gasilske enote. To funkcijo so v Brdih do sedaj vršili Delko Maraž, Jerko Podvršček, Ivan Kožlin, Samo Obljubek, Goran Podvršček, Milan Marinič, Simon Marinič, Boris Simčič in Mitja Žnidarčič. Z letošnjim letom je poveljnik PGD Dobrovo Jure Polenčič.

Jure Polenčič - poveljnik

Gasilstvo je poslanstvo!

PGD Dobrovo se je ob slovesnem obeležju 70. obletnice delovanja 20. oktobra v Kleti Brda zahvalil članom, ki so društvu posvetili največ let: • za najdaljši staž poveljnikovanja: Jerko Podvršček • za najdaljši staž predsednikovanja: Stanko Marinič • za najdaljši staž tajnikovanja: Roman Zorzut • za dolgoletno vsestransko delo v PGD Dobrovo: Cvetka Lahajnar

­

Brika 70 letLea Prostovoljnega Sirk bo Slovenijo gasilskega zastopala društva na Evrosongu Dobrovo

Lea je snela filtre in zmagala na Emi

PGD Dobrovo je podelilo tudi posebne zahvale, in sicer: • za delo predsednika: Ivan Kožlin, Izidor Sosolič, Samo Obljubek • za delo poveljnika: Ivan Kožlin, Samo Obljubek, Goran Površček, Milan Marinič, Simon Marinič, Boris Simčič, Mitja Žnidarčič • za delo tajnika: Barbara Sirk, Slavica Čudič, Sanja Ribolica Kavčič Primorska pevka Lea Sirk, ena od • za delo blagajnika: tekmovalk jesenskega šova Izidor Sosolič, Slavica Čudič,televizijskega Janja Mugerli

Znan obraz ima svoj glas, ne pozna časa za počitek. Po glasbenih preobrazbah v omenjeni oddaji je februarja na nacionalni televiziji RTV Slovenija dosegla nov glasbeni cilj. S pesmijo Hvala, ne! je zmagala na Emi, slovenskem izboru za Pesem Evrovizije, in bo maja zastopala Slovenijo na Evrosongu na Portugalskem.

A Lea je več kot le primorska pevka, saj se v njej pretaka točno pol briške krvi, po očetu Matjažu. »In glede na to, da je v Brdih ogromno Sirkov, me kar veliko ljudi veže z napačno vejo Sirkov. Jaz spadam v Kojsko, kjer je še do leta 2016 živel Sanjadragi Ribolica prejema zahvalo Dobrovo moj nono Ivan Sirk,PGD sedaj imam tam še teto Marjuto ter bratranca Petra in Gregorja,« pojasni Lea. »Z družino zelo rada pridem v Kojsko, kjer se lahko malo umaknemo od divjega vsakdana, ki ga imamo, ko smo doma v Izoli. Kot otrok sem veliko časa preživela v Brdih, kjer smo imeli ob sezonah sadja veliko dela z obiranjem. Najbolj se spomnim češenj in praznika, ko smo se jih dobesedno prenajedli,« še pove.

Pevka je s svojim razgibanim odrskim nastopom in sodobno pesmijo Hvala, ne! prepričala že na predizboru, na katerem se je uvrstila v finale, kjer pa sta ji tako žirija kot gledalci s svojimi glasovi zagotovili vstopnico za letošnje evrovizijsko tekmovanje, ki bo potekalo v Lizboni na Portugalskem. »Ema je zame festival, pri katerem se osredotočam na dober odrski nastop in dobro predstavitev nove pesmi. Včasih me je skrbelo samo to, Mladi gasilci PGD Dobrovo ali bo moja pesem ljudem všeč, zato nastopov nisem pripravila tako, kot sem jih znala. Zdaj nimam več te obremenitve, morda so za to kriva leta,« je hudomušna Lea, ki sedaj ves svoj čas namenja pripravam za nastop na Portugalskem. Slovenijo bo zastopala v drugem predizboru, ki bo na sporedu 10. maja. »Mislim pa, da je glavni recept za to samozaupanje in vera v to, da izdelek, ki ga predstavljaš, predstavlja tudi tebe. Če pesmi ne bi pisala sama, sploh ne vem, kaj bi na odru želela sporočati.

Trenutno imam jasen cilj in vsebino nastopa,« razkriva.

Lea je z zmagovalno pesmijo zajadrala v bolj elektronske vode, pri ustvarjanju glasbe pa ji je pomagal priznan primorski DJ in producent Tomy Declerque. »Na našem trgu je malo pop elektronike, mene pa že nekaj časa zanima to področje,« pravi Lea in razkriva rdečo nit svoje pesmi. »Vsi smo vedno raje drug lik. Nov lik Lee se bori proti postavljanju filtrov pred svoj obraz za to, da bi bila drugim lepa. Želim, da bi to ugotovili tudi drugi.

Vsebina pesmi o virtualnosti življenja je sprva nastala v angleščini, tako da je bil zame poseben izziv nato pesem napisati v slovenščini.« Oktobra 2017 so se obsežne vaje ob šempeterski bolnišnici udeležili tudiCA Fotografije: Damijan Simčič, ZOSO briški gasilci

Vsi nagrajeni in tudi ostali člani poudarjajo v en glas, da je gasilstvo poslanstvo, ki ga z veseljem opravljajo.

Fotografija: Jani Ugrin

­

Tema trimesečja: Občina Obletnica PGD Dobrovo

Slavica Čudič prejema zahvalo PGD Dobrovo

Milan Marinič prejema zahvalo PGD Dobrovo

Eksplozija v Grgarskih Ravnah, božični požari na Sabotinu, Chevrolet … obujamo spomine s člani

Da lahko društvo uspešno pripluje v pristan 70 let delovanja, je potrebna stalnost v prepričanju in verovanju v poslanstvo društva. Za temelje društva so med drugim skrbeli tudi najstarejši člani Alojz Marinič, Izidor Sosolič, Jerko Podvršček, Ivo Kožlin in Stanko Marinič. S slednjimi štirimi smo obujali spomine na prehojeno pot društva.

»V tistih časih denar sploh ni bil težava«

Kdaj ste vstopili v gasilske vrste, kaj vas je prevzelo?

Ivo Kožlin: Gasilskemu društvu sem se priključil leta 1953 zaradi veselja do gasilstva. Prevzeli so me požari, motorke in ostalo orodje. Opravil sem tudi izobraževanje v Medvodah.

Pred menoj je to storil Jerko Podvršček. Navdušeni smo bili.

Tukaj smo se družili vsako nedeljo. Kdo bi danes počenjal to, kar smo mi takrat?! Še danes mi žena večkrat očita. Ženili smo se v Medani, ko pa smo se vračali domov, če sem na poti v Vipolže zaslišal sireno, sem svojo ženo (takrat punco) pustil tam in pritekel v gasilski dom.

Zima 2018 / Briški časnik / 45

Tema trimesečja: Obletnica PGD Dobrovo

Pihalni 70 let Prostovoljnega orkester Brda gasilskega društva Dobrovo

Orkester strumno zakorakal v novo leto

Izidor Sosolič: Takrat ni bilo avtomobilov, ni bilo televizij.

Srečni smo bili, če smo se lahko peljali s kamionom. Ko so nas gasilci povabili v svoje vrste, smo bili več kot srečni. Na gašenje požarov si se lahko odpravil le, če si bil polnoleten, v društvo pa smo se vpisovali že pri 15, 16 letih.

Jerko Podvršček: Tukaj smo videli veselje. Čut pomagati ljudem, ki so v nesreči. Niso vsi pripravljeni ponoči skočiti iz postelje in se odpeljati na intervencijo.

Svečano smo se poslovili od starega leta.

Polni in iskric očeh obrnili Ste sezagona kdaj vprašali sami privsebi, kaj smo mi je bilo treba, da sem se vključil v društvo? nov godbeniški list. Lanski 22. december Izidor Sosolič: Ne. Dvomim, da se je kdo od nas kdaj nam bo še dolgo ostal v spominu. Člani to spraševal. Bili smo strastni in zapriseženi poslanstvu gabriškeKomaj godbe s pomisleki, tudi silstva. smosmo dočakali trenutek, ko asmo se ponovno zbrali. z idejo in željo po uspehu začrtali nov Jerko Podvršček: Ne, nikoli. Če bi se to kdaj vprašali, ne mejnik našemu orkestru. Odločili smo se bi bili danes tukaj. Štejemo jih čez 80 let, pa se še vedno radi za izvedbo božično-novoletnega koncerta, družimo med seboj.

Marinič: Ne. kiStanko bo plačljiv.

preden so nas poslali v akcijo po ruševinah.

Ivo Kožlin: Jaz sem pod ruševinami našel dva paketa eksploziva. Z lahkoto bi se kaj zgodilo.

Stanko Marinič: Pregledovali smo lopato po lopato, patolog pa je bil vedno ob nas in opazoval zajeti material.

Na intervenciji v Višnjeviku leta 1956 tudi ni bilo lahko, motorka je namreč padla z voza …

Izidor Sosolič: Nismo je zablokirali. Ko je kamion potegnil naprej, je motorka zdrsnila dol.

Jerko Podvršček: Poleg nerodnosti je bila takratna težava to, da so vsi hoteli deliti navodila. Takrat bi jo lahko skupil.

Zanimiva je tudi anekdota, kako ste zapeljali s kamionom v potok Idrijco …

Izidor Sosolič: Bilo je za svetega Miho. Pripravljali smo plesišče v Biljani. znanja preizkusili na nastopu.

Gradu smo uživali Jerko Podvršček: Namen Na je bil, da Dobrovo se zapeljemo v VišIvo Kožlin: Ne. Ko je zazvonila sirena, je bila naša ob solističnih in komornih nastopih otrok, za presežek večera njevik. Nalogo smo imeli, da obiskujemo vasi in prikazujedolžnost, da secene odzovemo.

Simbolične vstopnic so bile dostopne vsem poslušalcem mo pa jegasilsko ponovnoorodje poskrbel pihalni orkesterza pod taktirko in Mladinski poslanstvo.

Na križišču Višnjevik in glasbenim navdušencem. Izbor vokalista smo zaupali dolgo- se saksofonista Skubina.

Mladinski orkestervjeGolo šopekBrdo. glasje vodnikMartina Karlo Istić odločil, da zapeljemo Kako dirigentu se spominjate let gasilskega recimo letnemu briškeprvih pleh muzike Boštjanudruštva, Vendraminu, ki benih cvetlic poklonil vsem ženskam, ki so 8. marec praznovale V mlinu, kjer je bil vinotoč, nas je vodnik, kljub temu, da prve s svojointervencije? trmo kar vztraja in je več kot zaslužen za vse uresničene v dvorani na Humu. Na povabilo Vaške skupnosti Hum smo se smo želeli nadaljevati pot, zadržal ob pijači. Na travniku projekte našega orkestra.

Izbor pevke je navdušil člane, po zapeti Ivo Kožlin: V spomin se mi je vtisnila intervencija v do- tudi letos z veseljem odzvali. Dva večera smo prepletli z glasbo obrnili in ko smo prispeli na cesto, je kolega, ki je ravprvi skladbi tudi vse ko prisotne v dvorani.

Glasbenemu večeru smo mači Biljanipa leta 1952, so se gasilci na prizorišče pripeljali in čustvi, otroško igrivostjo in željo po ohranjanju briške godnokar prišel iz vojske, želel šofirati. Takoj ko je vžgal kanamreč pečat dalaseuspešna pevka sem briških korenin z izjemnim sjekonjem.

Zgodila je tik preden vstopil v društvo, bila beniške tradicije. Dogodka sta za sabo povlekla tudi zahteven mion, smo zaslutili, da se ne bo dobro končalo. Najprej je glasom Lea Sirk.

V njeni družbi smo že na generalki izredno je tudi vzvod za moj vstop v gasilske vrste. Dve leti kasne- organizacijski zalogaj, od usklajevanja urnikov za vaje s korepezadel »škarpo«, nato pa nas je zaneslo v potok. Imeli smo uživali in se nasmejali.

Lea je v trenutku, ko je stopila na oder je smo gasili požar v Podsabotinu. Strela je takrat udarila v titorjem, do komunikacije z učitelji in učenci, nenazadnje tudi s več srečedvorane, kot pameti.

Nihčeinjepostavitvijo ni skupil.vseh Kabina kamiona Vile Vipolže, povsem prevzela občinstvo. pripravo prevozom inštrumentov hlev, kjer je potem pričelo goreti. Če takrat ne bi imel na sebi je bila malo poškodovana, več je bilo dela s popravljanjem Karteme so tukaj bile vdanes nekaj ne urah Tojenam je v veliko čelade, bi razprodane. bilo. Tram mi namreč padel tolkalne sekcije. Skrb za Godbeniško šolo in vsemi aktivnostmi, »kasona«. Kamion smo skupaj z vojaki iz reke izvlekli z veselje in potrditev, da naše društvo z aktivnostmi in dogodki na glavo. Do mesta intervencije smo potrebovali eno uro in ki jo ta prinaša, je bila zaupana članici orkestra Denise Sirk, ki komisijo pa smo morali čakati vse do teme. Bil sem doprinaša k razvoju kulture v Brdih. Najlepša hvala podporni- vrvmi, pol, saj se je moral Stanko iz Kojskega, šofer kojščanske za- to nalogo prostovoljno in nesebično opravlja že vrsto let. Tudi to kom, ki verjamejo v briško godbo in so nam tudi tokrat omogo- zelen od strahu, saj sem društvu poveljeval Vendar ni je naš orkester, družba prostovoljcev, ki dnevnojaz. vlaga svoj čas, druge, z zadružnim kamionom pripeljati do Dobrovega, kjer čili uresničitev nepozabnega koncerta. Zahvala gre tudi Občini bilo pripomb. energijo in lastno veselje v dobrobit orkestra. smo in sekulturo, šele nato napotiliinna krajBrda, požara.

Brda,naložili Zavoduopremo za turizem, mladino šport ZaV zimskih mesecih smo prstke na vajah orkestra pridno ogIzidor Sosolič: V tistih letih je bilo veliko požarov, še slopovarovalnici Triglav, Kleti Brda, Cvetličarni Nataša in Zvezi revali in se pripravljali na nastope, ki nasleta čakajo to pomlad. 27.

Se požara v Vipolžah 1948? sebej gorelter praktično vsak dan.vinarstvu Spomi- aprila spominjate venskegozdnih. katoliške Sabotin prosvete je Gorica briškim vinarjem, seKožlin: tudi letos ponovno srečamo v Medani v Jamise naga dogodIvo Takrat društva še ni bilo, vendar sponjam intervencije v začetku Moviapa in se Simčič Karol, Igor, Marjan.70. let prejšnjega stoletja v ku Krajevne skupnosti Medana, le nekaj dni kasneje, 1. maja, pa minjamo.

Grgarskih Ravnah, kjer so je učenci eksplodirala šola, polna vojakov.

Po poletnem predahu Godbeniške šole našega or- obiščemo cela Brda. Navsezgodaj zjutraj bo zadonela budnica v Podvršček: Spominjamo se tudi požara v dvorani 13 jih je umrlo, živponovno je ostal prijeli zgolj vodnik.

Pomagali smo iska- karJerko kestra septembra za učbenike in inštrumente. desetih briških vaseh. Za prvi konec tedna v maju napovev Medani.

To je bilo leta 1950. Povzročili so ga otroci, ki so ti ostanke. Prizori z ostanki trupel so biliodpira resnično grozljivi.

Godbeniška šola v šolskem letu 2017/2018 mladim Bri- dujemo novo presenečenje. Program letnega koncerta orkestra se igrali pod odrom.

Tistega dne smo še solidni, podobrih treh dneh že nismo cem svoja vrata že bili petnajsto leto. Po štirih pa mesecih, na- se bo tokrat zavrtel v vrtincu latinsko-ameriških uspešnic. tančneje 28.spali. januarja, učenci staraprizori in novos pridobljena več mirno Predsoočmi so svoja se vrteli kosi trupel Pihalni orkester Brda, Mateja Drnovšček, predsednica Če se vrnemo na požar v vipolškem gradu, so dejansko in kostmi. takrat res potrebovali več ur, da so prispeli v Brda?

Stanko Marinič: Prizori so bili res grozljivi.

Pri peči smo Novosti pri Dablu Izidor Sosolič: Kakšne štiri ure so gotovo potrebovali. našli pet skoraj celih trupel vojakov.

Jerko Podvršček: Ob požaru v Višnjeviku so takrat iz Jerko Podvršček: Želeli smo uporabiti rokavice, ki pa jih ni bilo za vso ekipo. Takrat nam je patolog Milčinski rekel, Anhovega v Višnjevik potrebovali 8 ur. Bilo je še svetlo, ko da smo zelo »fini«. Po pripovedovanjih so se vojaki igrali z smo se briški gasilci odpravili k Martinovim, torej okrog 8. eksplozivom, ki bi ga morali sicer pripeljati v Novo Gorico. ali 9. ure zjutraj. Gasilci, ki so prišli na pomoč iz Anhovega, so v Višnjevik prispeli ob 4.00, ko smo že sedeli ob kavi. Šolo je popolnoma zbrisalo.

Slikarji likovnega društva Dablo se likovnemu izražanju posvečamo celo leto. Slikanje Stanko Marinič: Na daljnovodu so visele cunje, ki jih je Takrat ni bilo vozil, niso imeli s čim prispeti v Brda. Peš. nam je postalo tako pomembno, tako smo življenjsko, kot soničutenje, imela vozil.videnje, Takrat čezslišanje, Plave ni bila prijetna eksplozija razpršila naokrog.

Da se je nekaj zgodilo, za- Niti tovarna cesta, ob vojni je bila »muletjera«, potem so jo razširili. čutili tudi v Brdih, saj je okrog 18. ure mrknila elektrika. okušanje in tipanje. Kar nekaj članov se s tem strinja.

Stanko Marinič: S požarom v Vipolžah smo spoznali, da Izidor Sosolič: Nismo bili navajeni na takšne prizore. To potrebno v Brdih ustanoviti gasilsko društvo. Za oddaje bilo biliuspešno do takrattako soočeni s tremi primeri je v Šmartnem. Ljuba vsakemu obiskovalcu z veseljem razkaže Letoprvič.

2017 Sicer je bilosmo za nas po številu dogodkov ljene kraje in je pripoveduje bila to nuja.oTakrat je bilo društvo najbližje utopljencev: v Vrhovlju pri Kojskem, Krasnem in Šmartnem. znamenitostih Brd in o Bricih, ov kot po številčnosti in mednarodni udeležbi. Med seboj smo notranjost Ajdovščini.

Novogoriško društvo se je ustanovilo istega leta stkali prijateljske mreže, vsak član dodaja društvu po svojih likovnih ustvarjalcih in njihovih delih. Dablovci se udeležukot v Brdih, v Kanalu pa so društvo imeli že prej.

Se niste bali, da bi lahko razneslo še kakšen eksploziv zmožnostih. Nekateri izstopajo po času, trudu in entuziaz- jemo tudi projekta Umetniki za Karitas, ki deluje že 23 let s Jerko Podrvšček: Kanalcidel niso imeli denar na voljo preizpod ciljem, da Tudi od prodanih nameni pomoči mu, kiruševin? jih namenjajo društvu. Ne le pri organizaciji medna- plemenitim sredstev. dobili tik preden so briški Izidorextempora, Sosolič: Kdo je splohobarvamo pomislil namartinovo, to?! potrebnim in jimForda pričarasonasmeh na obrazih.

Letos nasgasilci je zarodnega s katerim ampak voznih Chevroleta.

Marinič: Verjetnoprisotnostjo so tudi že prej pregledaligaleriji teren, dobili stopal Igor in v številnih razstavah prepotoval Slovenijo. Drugi in Stanko predvsem z vsakodnevno v društveni

Ko slikanje postane življenjsko pomembno

Zima 2018 / Briški časnik / 46

Tema trimesečja: Obletnica PGD Dobrovo

Oktet 70 let Quercus Prostovoljnega v Vili Vipolže gasilskega društva Dobrovo

Valentinov koncert

Kako je napredovalo gasilstvo v teh letih? Požari nekoč dišče. Tam je bilo shranjeno samo orodje. Kamiona še nismo imeli. Imeli smo 100 metrov cevi, motorko in še nekaj malega in danes. orodja.

Ivo Kožlin: Na Sabotinu je bil vsak dan požar.

Ivo Kožlin: Kasneje, ko smo dobili Chevroleta, smo garažo Izidor Sosolič: Požare na Sabotinu so največkrat zanetili vojaki, ki so bili v patroli. Na kontroli so večkrat ogorke ciga- uredili v grajski kapelici.

Izidor Sosolič: Tam je bil primeren prostor, ker je bilo ret vrgli na tla in je zagorelo. Nekoč za božič smo kar dvakrat V soboto, 17. februarja, usmerjeno navzdol. Chevroletov motor namreč ni takoj vžgal, gasili na Sabotinu. je Jerko oktetPodvršček: Quercus Vilije bil obvezno požar na Saboti- zato smo kamion spustili po klancu.

Za v božič Jerko Podvršček: Preden smo prišli v kapelico, smo bili nenu, saj so Italijani metalileto rakete. Takrat jih ni skrbelo, kje gori.

Vipolže že tretje kaj časa v Slavkovi hiši. Nato so nam naročili, da proti cesti Stanko Marinič: Tako je bilo s požari v naravi.

Sicer pa je zapored gostil Valentinov bilo po vaseh mnogo hlevov, ki so bili polni sena. V starejših zgradimo vrata. Da bi v kapelico lahko zapeljal kamion. Tega koncert. Večer, ki je bil hišah so bili požarno nevarni tudi kamini. Skoraj povsod je bil si lahko komajda stlačil vanjo. obarvan z ljubezenskimi tram nameščen skozi kamin. To so bili glavni vzroki požarov. skladbami, je medin je situacija čisto drugačna. Hlevov Kdaj ste pričeli z deli na mestu, kjer stoji sedaj gasilski Hiše so sedaj obnovljene dom? ni več, sena tudi ne.

Obnovljeno je skoraj vse in je zato tovrnastopi pevcev popestrila Izidor Sosolič: Od začetka delovanja društva smo želeli stnih požarov nekoliko manj. igralska skupina IDAS Izidor Sosolič: Tudi po planinah ni več čiščenja kot je bilo dobiti primeren prostor. Graditi smo ga začeli v začetku 60. let Neblo, ki deluje pod nekoč. Po končanem čiščenju so zakurili in je ogenj večkrat prejšnjega stoletja. Spominjam se Lojza Mariniča, ki je kopal umetniškim vodstvom temelje. ušel.

Ane Facchini. nitgospodinjstvih veliko goriva Ivo Kožlin: Zemljišče smo odkupili od Simčičevih. Tukaj je Stanko Marinič: Rdeča Sedaj je po bil nekoč kamnolom. in nekaj skladišči doma. jenafte. bilaVsak Ljubezen je igra za Jerko Tudi tegaskozi je nekoliko manj kot pred leti. dva aliPodvršček: Ljubezen gre kaj znanih, slovenskih tujih jazz stanNaslednja Kako stemezzogasilske intervencije uskladili sinslužbenimi obKo je začel naval motorizacije, je bilo po domačijah tudi dose20je predstavila želodec, ki je predstavljala ter z njimi navdušili obiskovalce, Sarah Podgornik, oddelom letos nadardov veznostmi, kmetiji? hl nafte. Zaradi bojazni, da se bo podražila.sopranistka Ko se je stabiliziin predstavila so do zadnjega kotička napolnili dvotuditoliko članica okteta Quercus.

Prihaja Danes iz kine Ivo Kožlin: moreš kar zapustiti službe in se rala cena nafte, Bricirazlične niso doma več skladiščili goriva. ranoTakrat vile Vipolže.

Nove letos paodpraviti zaključuje plati ljubezenskih tegob, na študij intervencijo. ni bilo težav z usklajevanjem Izidor Sosolič: Danes ne moremo zahtevati odGorice, naših mlaZa pomoč pri pripravi koncerta se petja pri prof.

Vladimirju Čav službi. dih članov, da takovečinoma zavzeti, kot smo biliopernega mi v naših časih. zaigrali pabodo so jo organizatorji zahvaljujejo Brda, dežu, ki jo je tudi spremljal naPodvršček: klavirju. Nismo Jerko imeli težav.

Delal semZKD v zadrugi.

Starejši pogrešamo tekmovanja.

Mi smo bili obvezno enkrat v briškem narečju.

ZTKMŠ, Vinski kleti Brda, Cvetličarni Predstavila se je s tremi znanimi skladletno na tekmovanju. Zadnja leta pa se PGD Dobrovo ne ude- Če so nas poklicali na intervencijo, smo se odzvali. Bil je druI don’t priknow how love him, Nataša, Skočaj Kodermac Nataša s. p., gačentosistem. ležuje tekmovanj. Tako ne more biti. Ravnobami: s tekmovanji Najprej so se predstavili gostitelji Memories in Con te partiro.

Grediču vinarjemrazumevanje Marinič (ŠmarIzidor Sosolič: Takrat je biloterdrugačno takih dobiš znanje, ki je potrebno pri intervencijah. Mi smo redno večera, oktet Quercus, ki je zaradi spreKot gostje večera so nastopili čla- tno), Erzetič (Višnjevik), Sosolič (Zali vadili spuščanje in reševanje ljudi iz Gradu Dobrovo in zvoni- potreb. Današnji prostovoljni gasilci imajo zaradi tega več tememb v zasedbi nastal v letošnji sezoni. ni skupine MK Quintet. Skupina se je Breg), Šibav (Neblo), Čarga (Pristavo), žav. Takrat so direktorji imeli(Ceglo) drugačne poglede Dejan na gasilstvo. ka kojščanske Pred tem pa socerkve. od leta 2011 delovali kot zbrala posebej za ta nastop, in Peršolja (Kozasestavljali pa Movia Stanko Marinič: Če sem bil na poti, se nisem mogel odzvaQuercus Quintet. Z novo zasedbo so so jo sami prekaljeni glasbeniki: Marti- na) ter vsem domačim, ki jim stojijo ob ti. Sicer pa Kumar, nisem imelstrani. težav.

Kje pripravili vidite težavo, da si skladb današnji gasilcina neKocina, vzamejo časa Reja, tokrat repertoar z ljuFranko Branko za tovrstnetematiko, vaje? pri dveh skladbah Andrej Kresevič in Patrik Quaggaiato. bezensko Kako je bilo razumevanje s strani lokalne skupnosti?

Izidor Sosolič: Določiti bi morali, da bi Kljub se dvakrat mesečpa jih je na klavirju spremljal njihov temu, da prihajajo iz pa različnih Izidor Sosolič: Trgovstvo Dono dobili na vajah.

Da znaš vreči in spraviti cev, vžgati motorumetniški vodja Vladimir Čadež.

Rupar glasbenih svetov, so zapeli in zaigrali ne- Precejšnje. Podpirali so nas.Klavdija ko, da veš, kako ravnati s hidrantom v vasi. Da ne govorimo o brovo nam je nabavilo vse mize in stole za dvorano. Zadruga nam je plačala vso asfaltacijo okrog gasilskega doma. Predareševanju iz objektov.

Primorska poje Jerko Podvršček: To 2018 je razlika med nami in današnjo ge- la nam je tudi kamion. Za prapor so prispevali zveza borcev, SZDL, skoraj vse župnije … neracijo.

Stanko Marinič: V tistih časih denar sploh ni bil težava. To Vrnimo se v začetke društva. Kje ste točili vodo za gaše- je bilo še v času, ko nismo imeli svoje občine.

Izidor Sosolič: Tudi mi smo bili vključeni v lokalno skupnje? nost. Vpeti smo bili v Praznik češenj.

Izidor Sosolič: Kjer smo jo našli. Nismo imeli cisterne.

Primorska najbolj množična pevska prireditev na Stanko Marinič: Tri leta smo celotno organizacijo PrazniIvo Kožlin: poje, V rekah, šternah.

Slovenskem, se je 2. marca tradicionalno začela kon- ka češenj izpeljali člani PGD Dobrovo. Pri tem moram poudaJerko Podvršček: Tudi z že gnojnico smo gasili.

Pri sPoldu certom Gradu Dobrovo.

Predstavilo se je sedem skupin Zuzi na na Orehovlju smo se morali posluževati te, saj nam ni riti, da Praznik češenj takrat ni bil organiziran v tako velikem iz Slovenije in zamejstva, in sicer MePZ Ensemble iz Ronk, obsegu kot danes. preostalo drugega. ženska skupina Tuščak iz Bača, MoPZ Valentin Vodnik iz Doline, MePZ Slovenec-Slavec iz Boršta, MoPZ Sveti Štefan Kdaj steMePZ dobili Slavec prvo cisterno? iz Vipave, iz Solkana, koncert pa je zaključila Stanko Marinič: Dobili smo jo v pod prvi polovici 70.Bogdana let prejdomača Vinika (tokrat izjemoma vodstvom šnjega stoletja.

Nekje Bila je Franca Praga. ZMužiča njo smo vozili Kralja).

Uvodoma je v1974/75. imenu župana pozdravodo še v Kožbano.

Potem se je priskrbelo Deutza. vila nova predsednica ZKD Brda Vesna Filej, ob koncu pa je Ivo Kožlin: Spomnim da sem s prvo cisterno publiko nagovoril Antonse, Baloh, predsednik Zveze prevažal pevskih vodo v Brdice pri Kožbani, kjer so mladinske brigade gradile zborov Primorske, ki je povedal, da bo na letošnji prireditvi vodovod. poje sodelovalo 208 pevskih sestavov na 32 pevPrimorska skih prireditvah po Sloveniji in v zamejstvu.

Revija je tokrat 50. Dobrovo. obletnici smrti Erika Koncut Prva garaža je posvečena bila v Gradu To jeskladateljice bil majhen Zadnja letošnja koncerta bosta 22. aprila v Trenti in Zavarhu Brede Šček, 140. obletnici rojstva skladatelja Vinka Vodo- v Beneški Sloveniji.Fotografije: Andrej Colja, Erika Koncut, prostor? pivca in 200. obletnici rojstvapod skladatelja Miroslava Vilharja.

Danila Zuljan, fotografija: NG arhivarhiv PGDJSKD Dobrovo Jerko Podvršček: V gradu stopniščem je bilo prvo oro-

Začetek prireditve na Gradu Dobrovo

Zima 2018 / Briški časnik / 48

Tema trimesečja: Občina Obletnica PGD Dobrovo

Mladi gasilci PDG Dobrovo

Uspešno leto 2018 Začetki PGD Dobrovo segajo že v leto 1948. Vse od takrat smo gasilci povezani. V gasilskem domu in izven njega pomagamo, se družimo, tekmujemo … Pionirji in mladinci PGD Dobrovo se redno udeležujejo gasilskih vaj in srečanj enkrat, pred tekmovanji pa tudi dvakrat tedensko. Njihova zagnanost in vedoželjnost o delu gasilcev je v naše društvo prinesla posebno veliko veselja in ponosa. V februarju sta ekipi mladincev na občinskem tekmovanju v Kvizu gasilske mladine v Kanalu dosegli 3. in 10. mesto, ekipe Pionirjev pa 3., 8. in 9. mesto.

Pripravniki so osvojili 1. mesto v orientaciji v Čepovanu 2017

V maju so se mladi gasilci udeležili tekmovanja v gasilski orientaciji, ki je potekalo pod okriljem PGD Kanal. Mladinci so dosegli 1. in 6. mesto, pionirji pa 2. in 4. Letos imamo tudi ekipo pionirk, ki je bila na tekmovanju zelo uspešna in je dosegla 1. mesto. Ekipe mladincev, pionirk in pionirjev, ki so zasedli 1. in 2.mesto, so se uvrstile na regijsko tekmovanje v orientaciji, ki je potekalo 9. junija v Dornberku. Mladinci so dosegli 13. mesto, pionirke pa 8. Pionirji so dosegli odlično 2. mesto, kar pomeni, da se je ekipa pionirjev, ki jo sestavljajo Edon Bylygbashi, Anže Ivančič in Aleks Mugerli, z mentorico Janjo Mugerli uvrstila na državno tekmovanje, ki je potekalo septembra v Moravčah. Ekipa je dosegla zelo dobro 14. mesto med 35 prijavljenimi.

Ob tem bi se zahvalila pomočnikom Anki Marinič, Sanji Ribolica Kavčič, Kristjanu Čuku, Davidu Kristančiču, Jaki Polenčiču, Gregorju Bevčiču in Sebastjanu Kocini. Iskrena zahvala gre tudi vsem gasilcem, ki nam kakorkoli pomagajo pri delu z mladino. Velika zahvala gre seveda še staršem, ki nas podpirajo in s tem potrjujejo, da delamo dobro. V prihodnje bomo popestrili letni program in vaje naredili še bolj zanimive. V našo družbo vabimo vse mlajše in starejše učence, fante in dekleta, ki bi radi spoznali delo gasilcev, sodelovali na gasilskih tekmovanjih, si ogledali gasilski dom, gasilska vozila in opremo. Kadarkoli se nam lahko pridružite na vajah, srečanjih in delovnih akcijah.

Z vajami za mladino bomo začeli v petek, 11. januarja 2019, ob 17. uri (kontatakt: pgd.dobrovo@gmail.com ali 041 341 156 - Janja Mugerli). Čestitam vsem našim mladim gasilcem in gasilkam za dosežene rezultate in vložen trud. Ponosna sem na vas.

Korak za korakom stopajmo novim dogodivščinam naproti.

Janja Mugerli, PGD Dobrovo

Uspešni mladi gasilci na orientaciji na Kanalsken Vrhu 2018

Pionirji so osvojili 1. mesto v orientaciji v Panovcu 2017

Pionirji so osvojili 2. mesto v orientaciji v Panovcu 2017

Mladinci so osvojili 2. mesto na Kvizu gasilske mladine Kanal 2017

Pionirji so osvojili 3. mesto na Kvizu gasilske mladine Kanal 2017 Zima 2018 / Briški časnik / 49

Tema trimesečja: Obletnica PGD Dobrovo

Intervju s predsednikom PGD Dobrovo Egonom Ivančičem

»Prostovoljni gasilci imamo veliko srce« Od letošnje pomladi je vajeti PGD Dobrovo prevzel Egon Ivančič, ki svojo funkcijo opravlja z mislijo na prihodnost briškega gasilstva. Še kako se zaveda odgovornosti in pomembnosti zagotavljanja varnosti v občini. Z Ivančičem smo se pogovarjali o njegovi funkciji, društvu, briških gasilcih in izzivih, ki jih čakajo.

Krmilo društva ste prevzeli v začetku leta. Kako gledate na svoje prve korake kot predsednik?

V vsakem društvu, tudi v družini, pride včasih do nesoglasij, do vzponov in padcev. Tako pride do trenutka, ko si zaželimo spremembe, koraka naprej. Konec lanskega leta so določeni člani društva začutili, da je čas za spremembo v vodstvu. Po številnih pogovorih so me prepričali, da prevzamem odgovornost predsednika. Funkcijo sem vendarle sprejel kot izziv. Dobil sem dobro družbo, dobro ekipo, upravni in nadzorni odbor ter komisije. Obenem sem pod svoje okrilje dobil gasilski dom, ki pa ni bil dokončan. Bil je obnovljen, dela pa niso bila zaključena.

Kaj je bilo potrebno še postoriti?

Potrebna so bila še dodatna gradbena dela. Shajati moramo tudi s sosedom, ki v bližini gradi turistični kompleks. Marsikaj smo rešili skupaj v dogovoru z občino in sosedom.

Vsako težavo se namreč lahko reši s pametnim dogovorom v obojestransko korist. Moram poudariti, da nam je občina pri tem stala ob strani. Želimo si, da bi komunikacija tekla tudi v prihodnje, saj je še kar nekaj opravil, ki jih je potrebno postoriti in urediti. Upamo, da se bodo zadeve rešile v obojestransko korist.

Gradbena dela se približujejo ciljni Zima 2018 / Briški časnik / 50

Egon Ivančič, predsednik PGD Dobrovo

črti. Želimo si, da bi si s sosedom ob zaključku del segli v roke brez fig v žepu. Le tako lahko zgradimo dobre medsosedske odnose.

Dotakniva se gasilskega dela. V teh mesecih ste bili zelo obremenjeni, veliko aktivnosti ste izpeljali …

Ja, gasilsko delo mi je v veselje. Žal smo veliko moči porabili za stvari, ki ne zadevajo osnovnega poslanstva gasilstva. Mislim predvsem na dogovarjanja tako glede bližnje gradnje kot slavnostnega obeležja obletnice društva. Vseeno si kot uspeh štejemo, da je zaživel gasilski dom. Moram poudariti, da nikoli ni prav za-

Predsednik Egon Ivančič z gasilsko mladino

mrlo življenje v njem. Menim, da je sedanja ekipa dodala elan celotnemu članstvu. Naredili smo velike stvari.

Uredili smo gasilsko vozilo, nabavili smo nekaj dodatne opreme, naredili police in servisirali marsikatere gasilske aparature. Menim, da smo tudi dobro izpeljali slavnostni dogodek ob 70. obletnici društva. Dogodek je v ponos celotni občini. Sodelovali so vsi člani, od veteranov do mladine.

Ko že omenjate veterane in mladino, kakšni so vaši pristopi do obeh skupin?

Veterane in njihov doprinos društvu zelo spoštujemo. Prikazali so nam in pustili veliko zapuščino. Tudi

Tema trimesečja: Občina Obletnica PGD Dobrovo

Intervju s predsednikom PGD Dobrovo Egonom Ivančičem

Gasilska vaja v poslopju OŠ Dobrovo - reševanje iz zgornjega nadstropja

v mladino vlagamo veliko truda.

Potrebujemo namreč garancijo za naprej. Treba pa je poudariti, da je največ naših aktivnosti usmerjenih v operativo, saj je srce društva. Tukaj moram omeniti novega poveljnika Jureta Polenčiča, ki se zelo trudi za brezhibno delovanje operativne ekipe. Naj ob tem omenim, da smo v teh osmih mesecih, ko sva s Polenčičem prevzela vajeti, kar 25-krat posredovali na raznoraznih dogodkih: od dimniških požarov, odstranjevanja sršenjih gnezd do vrste drugih nesreč.

Funkcijo predsednika opravljate dobrih osem mesecev. Kako gledate na delovanje in utrip društva?

Vse te funkcije, kot so poveljnik, upravni odbor, pa tudi predsednik društva, mora peljati generacija, ki je v danem trenutku najbolj operativna in delavna. Sčasoma bo potrebno slediti viziji, da se usklajujejo pogledi in delovanje v danem času.

Tako bo delovanje bolj skupno, složno, uspešno. Razlika v letih namreč pomeni tudi različne poglede na različne izzive. Kar zadeva dosedanje delo moram poudariti, da sem ponosen prav na slehernega gasilca, ki je del društva in ki je pomagal, da smo naloge izpeljali do konca. Vesel sem, da smo se pred kratkim tudi zbrali na zaključnem druženju na Sabotinu, kjer smo se imeli zelo lepo.

Ob tem mi dovolite, da se zahvalim Lovski družini Sabotin, ki je omogočila naše druženje v njenih prostorih. Posebno zahvalo namenjam tudi vsem, ki so se nam pridružili. Z zaključnim druženjem smo obeležili zaključek leta in prihajajoče božične

praznike, pa tudi svetega Martina, ki je bil sicer ravnokar za nami.

Kako pa gledate na svojo funkcijo?

To, da so mi predlagali, da prevzamem funkcijo, sprejemam kot častno priznanje. Obenem se zavedam, da je to velika odgovornost. Želja je gotovo nadaljevati poslanstvo, ki mu pravimo gasilstvo. Seveda je pred menoj še veliko usklajevanja. Tukaj so veterani, ki zahtevajo svoje. Ravno tako mladina in operativa. Biti do vseh enak je zelo težko, vendar če imaš vsaj nekaj pravih pogledov za gasilstvo, se tudi ta prepreka lahko reši. Zavedam se, da je operativa ena izmed tistih skupin, ki mora imeti redno šolanje, izobraževanje in vaje. Brez teh ne more varno opraviti intervencij. Zaradi tega so se naši gasilci v tem letu udeležili kar nekaj izobraževanj. Obenem smo pridobili

pet novih gasilcev. Vse to je gotovo povezano s stroški. Upamo, da nam bo v prihodnjem proračunu uspelo zvišati sredstva, ki so namenjena PGD Dobrovo. Samo za jasnejšo sliko: da lahko primerno opremimo enega gasilca, potrebujemo približno 2000 evrov. Na področju izobraževanj moram še izpostaviti, da sem že sprožil pobudo na zvezi, da bi se marsikatero izobraževanje opravilo kar v domačem gasilskem domu. Ta izobraževanja obiskujejo mladi fantje, ki imajo družine in službe, zato so konci tedna, ki jih podrejajo izobraževanju, velika obremenitev. Med tednom bi lahko v večernih urah v gasilski dom privabili veliko več zainteresiranih gasilcev, ki si želijo pridobiti dodatne veščine in znanja.

Upam, da bo moja zamisel padla na plodna tla.

Dotakniva se 70. obletnice PGD Dobrovo. Obeležili ste jo 20. oktobra v Kleti Brda.

Tako je. Zelo sem zadovoljen z udeležbo in prisotnostjo naših članov kot tudi drugih gasilskih društev iz bližnje in širše okolice. Pri tem se moram zahvaliti Kleti Brda in vsem sponzorjem, ki so omogočili izvedbo slavnostnega dogodka. Velja gotovo izpostaviti Občino Brda, pa tudi vlogo vseh nastopajočih, ki so dogodku vlili dodatno srčnost.

Sicer pa je potrebno ravno ob takih obeležjih še posebej poudariti, da je PGD Dobrovo v Občini Brda nujno potrebno. Skupaj z občino moramo stremeti za tem, da bomo imeli dobro opremljeno in usposobljeno moštvo. Kot sem že omenil,

20. oktobra so briški gasilci praznovali 70. obletnico delovanja.

Zima 2018 / Briški časnik / 51

Tema trimesečja: Obletnica PGD Dobrovo

ŠMARTNO: Intervju s predsednikom Novogoričanka PGD Anja Dobrovo Mugerli Egonom je roman Ivančičem Spovin postavila v Brda

Vinski vrtinec sedanjosti in preteklosti

je to tesno povezano s financami.

Upoštevati je potrebno dejstvo, da so prostovoljni gasilci mladi fantje, ki se na intervencije podajajo brez plačila. Prihajajo v gasilski dom zaradi velikega srca, saj želijo pomagati sočloveku. Nekatere občine so že vpeljale aktivnost, da prostovoljnim gasilcem krijejo dodatno zdravstveno zavarovanje. Briški operativi, ne glede na naše želje, da bi vsi briški gasilci bili do tega deležni, bi tudi morali zagotoviti kaj podobnega.

Upoštevati moramo, da živimo v času, ko delodajalci niso zadovoljni, da njihovi delavci zapuščajo delavna mesta zaradi poziva na intervencijo.

Zato prostovoljstvo zamira in je naloga vodilnih, da motiviramo člane in da pritegnemo v druščino še več ljudi, ki si želijo pomagati sočloveku v stiski.

Ob listanju starih fotografij ne moremo mimo teh, ki prikazujejo velike vaje ob dobrovski osnovni šoli in občinski stavbi. Že dolMlada novogoriška go nismo imeli možnosti videti spuščanja »ujetih iz višjih pisateljica Anjaljudi« Mugerli nadstropij po gasilski preprogi. je decembra izdala svojo Kje vidite razlog? drugo knjigo, Verjetno je biloromaneskni v preteklosti res prvenec Spovin, ki bralca več teh prikazov vaj tako v naši občini kot drugod po Sloveniji.

Razpopelje v slikovita Goriška log, da je vaj manj kot v preteklosti, brda, med trte, kjer glavni lahko iščemo v pomanjkanju projunak Tomislav stovoljcev, zato jih Domenis je vedno težje sprejme največ odločitev izvesti. Vaje, ki jih naredimo v zadnjem času, bolj prikaz gasilstva v zase in zasosvojo hčerko osnovnih šolah in vrtcih. Nazadnje Arno. smo nedavno simulirali primer reševanja požara v šolski kuhinji. Včasih Po zbirkimladini, kratkih ki zgodb Zeleni foprikažemo je motivirana, telj, s katero je Anja Mugerli letaHkra2015 da hodi na vaje v gasilski dom. suvereno vstopila v domač ti izkoriščam ta odgovor kot literarni apel ali prostor, zdajsenamarsikdaj njem usidrala prošnjo,sedaje bi tudi šev zšolah romanesknim prvencem dalo kakšno dobro Spovin, besedo kiz je decembradalani izšel pri odločili mariborski namenom, bi se otroci za založbi Litera. »Dobiti založbo, ki bose,v vpis v naše društvo. Zavedamo Sloveniji objavila dela mladih, da je levji delež literarna motiviranja na nas še ne uveljavljenih avtorjev, ni enostavgasilcih, vendar si resnično želimo, no. sem, priključile da so v založbi Litera da biVesela se k temu tudi ostale prepoznali potencial moje prve knjige institucije. in jo izdali. Z idejo za roman sem se Če se dotakneva prav gasilskih zopet obrnila na urednike te založbe in preprog.

Brdih jepa kar nekaj večnaletela naVodobritev, tudi na rok za nadstropnih stavb.

Je uporaba oddajo, ki je bil marca 2017. Nato mi preprog že preteklost, bi lahko je glavni urednik Orlandoali Uršič poslal vnekaj prihodnje opravili takšno vajo svojih komentarjev in predlogov tudi recimo v Turističnem centru za izboljšavo romana, ki sem jih upo-v Neblem ali hotelu v mlada Šmartnem, pa števala,« je povedala novogoše kje drugje? riška pisateljica, ki pa ima v sebi tudi Zagotovo so za dobro delovanje nekaj briške krvi, saj je del njene družiZima 2018 / Briški časnik / 52

Praporščaki pri pripravi na praznovanje

ne iz Brd. »V Brda smo poprej zahajali vsako jesen, na trgatev, sedaj pa ob različnih priložnostih. Četudi v romanu ni nikjer jasno izraženo, da se zgodba dogaja v Brdih, lahko poznavalci hitro ugotovijo, kje se odvijajo določeni prizori,« je še pojasnila avtorica, ki si je kot osrednje teme izbrala življenje na podeželju, medosebne odnose, vinogradništvo ter travmatične izkušnje, vse skupaj pa prepustila vrtincu časa, ki bralcu skozi ilustrativno pripovedovanje realističnega romana med odkrivanjem sedanjosti razkriva še preteklost glavnega lika Tomislava Domenisa, ki je tudi glavni pripovedovalec v romanu, in njegove hčerke Arne. »Ime Briški gasilci v svečanih uniformah glavne junakinje sem izbrala že pred časom, ko sem si ogledala in reševanje potrebne vaje. predstavo Včasih je SNG Nova Gorica Hura, bilo tega več. V prihodnjeNosferatu! se bomo Igralka Arna me jeintako morali skupajHadžialjević s poveljnikom lanavdušila, da sem se že tedaj odločila, stniki ključnih objektov v občini doda bo glavni moji naslednji govoriti, da junakinji vpeljemov tovrstne rešeknjigi ime Arna.« valne vaje. Vsekakor je koristno, da smo dobro usposobljeni. Ko pride Naslov izhaja iz igre spomin čas potrebe, moramo biti na interČeprav dogajalni prostor ni nikjer venciji suvereni in učinkoviti. Monatančno določen, zagotovo bralec, ki ramvinorodni pa poudariti, dazahodne imamo Slovenije v našem mu okoliš društvu kar nekaj operativcev, ki so ob meji z Italijo ni tuj, prepozna Gorizaposleni v novogoriški enoti in so ška brda, Šmartno, Dobrovo, tamkajzelo usposobljeni.

Veliko ostalih člašnje vinograde in slikovito pokrajino. nov se je redno udeleževalo izobra»Na splošno krajev v svojih delih ne ževanj, zato določim, menim, da smoomogotrenurada izrecno ampak tno kar usposobljeni in pripravljeni čim bralcu, da lahko zgodbo bere od za primereternesreč. koderkoli da je odprta za interpreVemo, se je Brda vpitacijo.« To da okolje pa občina vpliva tudi na znasala nastopajočih med najboljlikov obiskane čaje in celoturističposega

v njihove usode. Vino se je znašlo tudi v naslovu romana Spovin, ki izhaja iz igre. Tako jo je poimenovala Arna. Gre za skovanko iz besed spomin in vino.

Na karticah igre spomin so namesto običajnih podob fotografije in krajši opisi vin. Vino pa stalno spremlja tudi Domenisa, njegovega sodelavca Mateja in druge nastopajoče v romanu. »Naslov sploh ni moja ideja. Idejo za naslov romana mi je dal prijatelj, ko sem mu razlagala, o čem bo govora v romanu.

Predlagal je, da bi lahko imel naslov Spovin in pri tem je tudi ostalo,« je razložila Anja. Na naslovnico romana je ujeta briška vasica Ceglo.

Prvo predstavitev romana je imela Anja 2. februarja v Šmartnem v Hiši kulture.

S 33-letno avtorico se jenaratedaj ne destinacije.

Obisk je zelo pogovarjala Mojca Perkon Kofol, zadsel, to pa gotovo prinaša tudi vam nji februarski dankajne? pa je publika poblidodatne izzive, že Glede spoznala njen romaneskni na Anjo razvojinturizma, ki je, kot prvenec v dvorcu Coronini v Šempetru ste povedali, v velikem porastu prav pri Gorici v okviru Ubesedovanja. v naši občini, je cikla potrebno tudi gaVečer priredila JSKD silstvosta prilagoditi temu.Nova Prav Gorica zaradi ter Kulturno-umetniško društvo Šemtega bo potrebno še marsikaterega peter. To pomlad Anjo čakajo še druge našega člana poslati na dodatne tepredstavitve romana. čaje, da bomo lahko računali še na več usposobljenih Če se Od kratke zgodbe gasilcev. k romanu bodo pokazale možnosti, bomo zaAnja Mugerli je diplomirala iz slovegotovo opravili vaje tudi na drugih nistike na Univerzi v Novi Gorici ter turističnih v občini. Pobumagistrirala objektih iz uprizoritvenih študij do smo že dali.

Sicerna paUniverzi je upoštein kreativnega pisanja na vajoč kategorizacijo in naraščajoči Primorskem.

Dela kot lektorica, občastrend turizma v Brdih nujno, da no poučuje slovenščino za tujce.

Njena stremimo k nabavi zbirka kratkih zgodbvečjega Zelenigasilskefotelj je ga cisterne sejmu (GVC).nominirana Obstoječe bilavozila, na knjižnem

Tema trimesečja: Občina Obletnica PGD Dobrovo

Anja Mugerli Intervju s predsednikom PGD Šola Dobrovo petjaEgonom The BestIvančičem Nova Gorica

Anja Mugerli je roman Spovin postavila v Brda

vozilo s cisterno je za naše potrebe premajhno. V prihodnje bo ravno tako potrebno razmišljati celo o prenovi voznega parka.

Kaj je še, poleg voznega parka, težava, s katero se vsakodnevno soočate prostovoljni za najboljši prvenec.gasilci?

Njene zgodbe so Težavo vpri gasilprevedene večprostovoljnemu jezikov, avtorica pa je z skemu društvu, še posebej v jutranjimi nastopila na literarnih dogodkih njem času, predstavlja pomanjkanje in festivalih tako v Sloveniji kot v tujirazpoložljivih operativcev.

Deloni. Nazadnje v Berlinu v Nemčiji, kjer dajalci namreč, kot sem omenil, na je v okviru umetniške rezidence našega svoje zaposlene, ki so vključeni v gakulturnega ministrstva tudi preživela minulidejavnost, december. ne Delgledajo romanas toplim Spovin silsko je že preveden v nemščino, predstavili srcem.

Namreč, če se gasilec odzove pa so ga konec februarja nemški prena intervencijo, ga ni v vpodjetju, kar stolnici. Objavljen je v Antologiji pomeni prilagodljivost s strani mlade deloslovenske literature. dajalca. Sistem bi moral biti drugaAnja je v kulturi. čen, nato bosamozaposlena potrebno na ravni občiSvoj pisateljski poklic obožuje, nikone ali še boljše kar na državni ravni li pa si ni predstavljala, da bi živela le krepko zagristi v to kislo jabolko. od pisanja. »Našla sem ravnotežje med Če želimo ohraniti tradicijo prostodelom, ga moramjeopravljati, ohvoljnegakigasilstva, potrebnoda nekaj ranjam svoj status, in pisanjem,« je postoriti tudi v tej smeri, da se bodo razkrila.

Po objavi Zelenega fotelja se je lahko gasilci, še posebej tisti v bližilotila pisanja romana, ki pa ga je zaradi ni, odzivali pozivom na intervencije. priprave Spovina odložila. »Prvotna zaKako vidite gasilstvo? misel za Spovin je bila le kratka zgodba.

Gasilci smodobila ljudjena pevskih z velikim Idejo zanjo sem vasrcem, ki nam ni težko jah novogoriškega vokalnegapomagati ansambla drugim. Gasilstvo velikažeslovenReunion, pri kateremjepojem tri leta. ska tradicija.

Smo država enimizbranajZa osrednji lik romana semztako večjih odstotkov gasilcev na število la deklico, ki ne govori, lahko pa poje. prebivalcev.

Brdih Gre za afazijo,Čedobomo kateretudi pridev zaradi pripomogli, da bo taAtradicija živepoškodbe možganov. petje je lahko la naprej, lahko kar z gotovostjo rečem,v odlična terapija, skušam opisati da bomo gasilcipatosem poslanstvo zgodbi.

Zabriški vse skupaj opravila s ponosom v prihodpravo malo opravljali raziskavo otudi afaziji.

Sprva nje. Prav s to omenjala našo dejavnostjo lahkoa sem v zgodbi še hmeljarno, sem se nato odločila za vinogradništvo, pripomoremo k obstoju slovenskega saj mi je tehnično izrazje s tegasepodročnaroda.

Nočem poimensko zahvaja bližje,« je sklenila 33-letna pisateljica. ljevati, vendar se zahvaljujem vsem, »Napeta, domala detektivsko zastavljeki so pomagali, da smo prebrodili na Domenisova pripoved težave, da smo uživali in jedapredvsem peljemo študija v konkretni (družinski naprej odnosov to naše društvo. in lokalni) skupnosti, ki nas prazniki, spodbudi, Smo pred božičnimi da si občasno tudi sami vzamemo čas državnim praznikom in vstopom za spomin, odkrivanje skritih, potlav novo leto. Kaj želite občanom in čenih plati življenja občankam Brd? in iskanje skritih parov,« pa je v spremni zapisala Vsem želim mirne besedi in vesele boDiana Pungeršič, literarna publicistka. žične praznike in čestitam ob državAnja sedaj svoje misli usmerja k nenem prazniku. Naj minejo v znamedokončani knjigi, zbirki kratkih zgodb, nju solidarnosti in enotnosti. V noter k predstavitvam Spovina, za katerevem letu želim, bi seodzive. iskriloVeod ga ima dopa sedaj zeloda dobre uresničenih želja.

Gasilski pozdrav: sela je, da lahko velja njen prvi roman Na pomoč! tudi kot briški roman, posebno mesto pa je v njenem domu zasedla steklenica vina Domenis, ki so ji ga podarili po predstavitvi Spovina v Šmartnem.

Erika Koncut CA Fotografije: Colja Fotografija:Andrej Matej Murič

Briške pevke dosegajo prva mesta na mednarodni ravni Učenke šole petja The Best iz Nove Gorice delujejo v okviru Kulturnošportnega društva Glas in stas. Pod mentorstvom profesorice Lili Simčič osvajajo številne nagrade in priznanja na državni in mednarodni ravni.

Praznovanje 70. letnice PGD Dobrovo v prostorih v Kleti Brda Med njenimi učenkami sta tudi osmošolki Sara Cerkvenik iz Cerovega in Ema Marušič iz Kojskega.

Na mednarodnem festivalu Ema Marušič petja Vavelski skarbi, ki je decembra potekalo v Krakovu na Poljskem, sta dosegli odličje.

Ema Marušič je na mednarodnem festivalu petja na Poljskem dosegla prvo mesto v kategoriji pevk starih od 12 do 14 let. Medtem ko je Sara Cerkvenik med dvanajstimi nastopajočimi v tej kategoriji dosegla drugo mesto.

Zaupali sta nam, da pojeta, odkar pomnita, resneje pa sta se začeli ukvarjati s petjem v letošnjem šolskem letu.

Ure petja pri profesorici Lili Simčič poNovi operativci Dobrovo pred nastopi pa tekajo enkratPGD tedensko, pogosteje, kar lahko uskladita s šolskimi Sara Cerkvenik pravi, da si želi več mednarodnih izkuobveznostmi, pravita.

Strinjata se, da veselje do resnejšega šenj, pa tudi, da bi ji uspelo usklajevati ukvarjanja z glasbo pogojuje notranja, dolžnosti bodoče gimnazijke z glasbo. pa tudi zunanja motivacija. Pomembno Skrita želja pa je ta, da bi nekoč imela vlogo pri tem ima mentor, ki vodi učen- možnost posneti svojo pesem.

Na vprašanje, kaj ju pri petju navdušuce, jih motivira, spodbuja, da dajo vse od je, Sara pove, da se ob petju sprosti in se sebe.

Ema pravi, da se ji zdi pomembno, da dobro počuti. Ema ji pritrjuje, da se tudi je njena profesorica Lili Simčič vedno po- ona sprosti in počuti srečno, pa tudi, da zitivno naravnana, dobre volje in nasme- je ponosna, ko pesem odpoje na nastopu.

Petje na višji ravni predstavlja tudi jana ter da čuti, da se v odnosu in učenju svojih učenk trudi. Sara dodaja, da ji je finančni zalogaj. Ne morejo se izogniti metoda dela, ki jo uporablja profesorica, stroškom prijave na tekmovanje, skrbi za blizu in da s takim načinom učenja hitro nastanitev, potnim in drugim stroškom. napreduje, kar je razvidno tudi iz rezulta- Finančno in pri vsem ostalem ju podpirata družini. tov tekmovanj.

Radi bi se zahvalili Občini Brda, ki Dekleti pravita, da pogosto nastopata na raznih prireditvah. Tako imata mož- jima je za tekmovanje na Poljskem delno nost pokazati, kaj zmore njun glas. Pesmi krila stroške.

Monika Prinčič izbira profesorica, pri čemer obsegajo drug izbor,Alojz kot Suban, ga sicer poslušata.

EmaMužič, Robert MarkočičFotografije: osebni arhiv Egon Ivančič, Silvan Peršolja, Franc Zima 2018 / Briški časnik / 53

Kultura

Gostovanje SNG Nova Gorica v Vili Vipolže

Realisti - inteligentne in zabavne prispodobe našega vsakdana V poznem poletju je pod milim briškim nebom Vilo Vipolže obiskala predstava Realisti. Odmevna komedija Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica, ki je v pretekli sezoni požela veliko uspeha pri kritikih in topel sprejem publike, je tudi v Brdih nasmejala številne ljubitelje gledališke umetnosti.

Predstava, ki v svoji osnovi izvira iz kultne serije Top lista nadrealista, temelji na gledališki predlogi, pod katero je podpisan Jure Karas. Režiserka Tijana Zijanić je v predstavi nanizala številne skeče, ki se nanašajo na mnoge pereče teme današnjega časa in jih provokativno odela v šaljive tone, da so zasijali kot inteligentne in zabavne prispodobe.

Sporočilo teh premišljenih dovtipov o vsakdanjem življenju in človeških pomanjkljivostih pa je bilo še toliko bolj atraktivno, ker so ga odlično podali glavni protagonisti igre. Peter Harl, Jure Kopušar, Matija Rupel, Urška Taufer in Žiga Udir z veliko mero brezkompromisnega humorja obdelajo mnoga področja človekove podzavesti. Nedvomno je bila za igralce ta igra priložnost izraziti svoje retorične talente. Mojstrsko so prikazali, kako naši stereotipi in predsodki na nezaveden način v najbolj nepričakovanih trenutkih razkrijejo našo pravo naravo in nas na nek način naredijo 'smešne'. Ponudijo nam v razmislek vprašanje o migrantih in migracijah, prešuštvu in ljubezenskem maščevanju. Prikažejo tudi, kako prazna življenja zapolnjujemo s televizijskimi in digitalni-

Zima 2018 / Briški časnik / 54

mi vsebinami in kako absurdna je odvisnost od sodobnih komunikacijskih tehnologij. Igralci nam v izvrstni igri postavljajo zrcalo in razkrivajo tisti obraz, ki ga radi skrivamo pred javnostjo. Občudujoča je energija, s katero nastopajo, in njihovo obvladovanje igre, ki predstavo - zasnovano po tipu inteligentne stand-up komedije - dvignejo na višji, umetniški nivo. Pri predstavi ima pomembno vlogo glasba, ki jo za pianinom na odru v duhu kabareta izvaja izvrstni muzik Anže Vrabec.

Gostovanje SNG Nova Gorica v Vili Vipolže se je izkazalo kot prijetna in dobrodošla popestritev kulturne ponudbe v Brdih. Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda pa je iniciativo goriškega gledališča sprejel z veliko entuziazma.

V njem vidi možnosti za nadaljnja sodelovanja in tako gostovanja odmevnih predstav SNG Nova Gorica v Brdih napoveduje tudi v bodoče.

Metka Sulič Fotografija: SNG Nova Gorica

Kultura

Vila Vipolže

Koncert festivala Jazz&Wine of Peace Švedsko-norveško glasbeno navezo imenovano The Thing (v prostem prevodu Stvar ali morda Stvor) sestavljajo saksofonist Mats Gustafsson, kitarist in kontrabasist Ingebrigt Håker Flaten ter bobnar Paal Nilssen-Love. Konec oktobra se je uveljavljeni jazz trio predstavil tudi slovenski publiki, in sicer na koncertu festivala Jazz&Wine of Peace iz Krmina, ki je pod organizacijskim okriljem Kulturnega doma Nova Gorica potekal v Vili Vipolže.

Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda že vrsto let sodeluje pri izvedbi enega izmed koncertov tega priljubljenega festivala mednarodnih razsežnosti, ki k nam pritegne predvsem avstrijske in italijanske poslušalce, nekoliko manj pa hrvaške in slovenske. Festival z dolgo tradicijo uživa ugled med ljubitelja jazza in jazzisti samimi. V tej sezoni je gostil tudi briškega tolkalista Zlatka Kaučiča, ki je nastopil z vrhunskimi imeni mednarodne jazz scene. Zvesti obiskovalci koncertov, ki jih je iz leta v leto več, vedo, da lahko pričakujejo glasbene goste, ki jim bodo v poslušanje ponudili »creme-de-la-creme« sodobnega jazzovskega ustvarjanja. Glavnina koncertov poteka v Krminu, manjši procent pa predstavljajo koncerti, ki se odvijajo na prizoriščih, razkropljenih po različnih krajih Goriške in Furlanije Julijske krajine. Pomemben vidik dogodkov je pokoncertno druženje ob dobrem vinu in klet Vile Vipolže z odličnimi briškimi vini predstavlja enega izmed presežkov v naboru številnih glasbenih prizorišč, ki jih festival obišče.

Zidovi Vile Vipolže so se z nastopom skupine The Thing zatresli v nekih drugačnih, na Primorskem redko slišanih ritmih in zvokih. Glasba tria meša dobri stari jazz z noisom, s tako imenovanim urejenim hrupom, ki v splošnem označuje skorajda vse skladbe. Pri tem pa se v glasbi The Thing zaznajo še primesi alternativnega rocka s punkom, ki so ga jazzovski poznavalci označili za garažni-jazz oziroma in impro-punk. Skupina se je od ustanovitve leta 2000 razvila v eno najuspešnejših free-jazz zasedb, ki ustvarja na evropskih tleh. V dveh desetletjih delovaZima 2017 / Briški časnik / 56

nja skupine njena sodelovanja vključujejo različna prepoznavna in ugledna glasbena imena z vsega sveta, kot je tudi Neneh Cherry. Že dolgo je zasedba zasidrana v svetu neodvisne sodobne glasbe, ki nenehno in brezkompromisno povzdiguje svojo glasbo do novih nivojev. Trio navdušuje tako oboževalce rocka kot tudi noise in jazza.

V Vili Vipolže se je skupina predstavila s svojim zloglasnim nastopom, ki je prežet s silovitostjo, z burnimi in nenadnimi zvočnimi ali ritmičnimi preobrati, ki so vse prej kot predvidljivi ali pričakovano urejeni. V vsakem primeru glasba The Thing ni kontemplativna, je eksplozivna in vihrava, pri tem pa se ne omejuje na melodične konture, saj si slednje prizadeva vseskozi zdrobiti na elementarnejše delce in jih take podati poslušalcem. The Thing v jazz vnaša nemir današnjega časa, ki prerašča v anksioznost. Morda je prav zaradi tega glasba tria posebna senzacija, ki poslušalce priklene na sedeže in jih ne spusti do konca koncerta, saj ti dve občutji na nek način poganja sodobno družbo.

Festival Jazz&Wine of Peace je s tem koncertom ponudil poslušalcem še eno jazzovsko specialiteto in vnovič dokazal, da je pri programih inovativen in drzen. S tem pa si je dvignil svojo prepoznavnost med evropskimi jazzovskimi festivali še za stopničko višje.

Metka Sulič Fotografije: Luca d'Agostino

Občina Kultura

Naše miške v Vili Vipolže

Otroške gledališke predstave Spodbujati in razvijati otroško domišljijo na najrazličnejše kreativne načine, najmlajšim ponuditi zabavo v domačem kraju in v družbi sovrstnikov, pričarati nasmešek na obrazu so bile želje in pričakovanja kot tudi pomisleki in dvomi. Kljub vsemu so »naše miške«, tako smo predstave poimenovali na Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, že s prvo predstavo požele pozitiven val navdušenja.

V oktobru leta 2016 je bila odigrana prva predstava, sledili sta ji še novembrska in decembrska. Glede na odzive staršev in otrok smo v prvih treh mesecih leta 2017 organizirali in izpeljali še tri predstave. Z novim šolskim letom 2017/2018 smo na briškem zavodu pripravili miškine abonmaje s šestimi predstavami, ki je namenjen otrokom od 2. do 8. leta starosti.

Otroške predstave so iz meseca v mesec postajale vse bolj priljubljene in obiskane, zato je tudi z letošnjim šolskim letom naša miška ponovno obiskala Vilo Vipolže in otrokom ponudila šest poučnih in zabavnih dogodivščin pravljičnih junakov. Začeli smo že v septembru z uvodno predstavo v dvorani ZD Hum. Skupaj z Rdečo kapico, volkom in babico smo čarali prigode junakov v posebnem kotlu pravljic. Z oktobrsko predstavo smo se ujeli v lutkovni čebelnjak in skupaj prepevali otroške pesmice Otona Župančiča. Prišla je tudi Zima, zima bela, ki je rada pela, Stari medo je prišel po polno skledo meda in obiskal nas je tudi Ciciban. Novembrsko predstavo smo prestavili kar v Šmartno, kjer se je odvijal Martinov konec tedna. Z otroki

je martinovala tudi najmočnejša in najbolj pogumna punca na svetu. Seveda nihče drug kot Pika Nogavička. V hotelu San Martin je naredila svojo šolo, kjer se ne uči in ne piše naloge, temveč se pleše, dela norčije, peče slastne palačinke in straši duhove. Z vstopom v veseli december je bila na sporedu tudi letos posebna praznična predstava. Pravljični junaki so nas peljali na severni pol, kjer so se vsi pridno pripravljali na najpomembnejši dan v letu. Tam živi tudi petelinček, ki nekega jutra izgubi glas. Še dobro, da so mu otroci pomagali prebuditi palčke, ki jim je zadnjo minuto le uspelo poleteti okoli sveta in obdariti otroke. Pred predstavo so se otroci družili na ustvarjalni delavnici, po koncu predstave pa nas je obiskal poseben

gost. Dolgobradi dobri mož Božiček je vse otroke obdaril z majhnim sladkim presenečenjem.

Skok v novo leto prinaša tri nove poskočne dogodivščine. V soboto, 12. januarja, nas bo ponovno obiskala Rdeča kapica, ki pa tokrat napoveduje popoln preobrat vsem znane zgodbe o babici in volku. Iz Mačjega mesta se bo v soboto, 9. februarja, v Brda pripeljal maček vseh mačkov Maček Muri. Vsak večer sede za mačjo mizo in v mačjo knjigo zapiše dogodke Mačjega mesta. Toda mačja nesreča nikoli ne počiva. Muri svojo kroniko izgubi. Najbolje bo, da vzamemo stvari v svoje roke in Muriju pomagamo najti mačjo knjigo. Z miškinim abonmajem, torej z zadnjo predstavo te sezone, zaključujemo v soboto, 9. marca 2019. Prikupen krt Balatonči in simpatična kokoška Murka govorita različna jezika ter imata različne navade in običaje. Ob pripravah na plesno tekmovanje v polki in kuhanju bograča se kljub nerazumevanju jezika povežeta in sodelujeta. Jima bo uspelo zaživeti v sožitju? Zagotovo se bodo tudi tokrat otroci kot tudi odrasli nasmejali do solz, obenem pa na zabaven način spoznavali slovensko in madžarsko kulturo. Vse tri predstave se bodo odvijale v Vili Vipolže s pričetkom ob 17.00.

Otroci, dobrodošli v pisanem vrtiljaku doživetij. Pa ne pozabite s seboj pripeljati staršev. Zanje so predstave brezplačne.

Mateja Drnovšček Fotografija: Damijan Simčič, ZOSO Zima 2018 / Briški časnik / 57

Kultura

Praga Cantat 2018

Posrebren in pozlačen zbor Srečko Kumar Moški pevski zbor Srečko Kumar iz Kojskega pod vodstvom dirigenta Bogdana Kralja se je z mednarodnega tekmovanja pevskih zborov Praga Cantat vrnil z dvema žlahtnima priznanjema, srebrnim in zlatim, poleg tega pa še s posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe.

Nagrajeni zbor Srečko Kumar (fotografija: DZK)

Tekmovanje in festival Praga Cantat poteka že 32 let in v tem času se je na odru dveh čudovitih renesančnih dvoran narodnega doma z imenom Vinohrady, ki stoji v istoimenski praški četrti, zvrstilo kar 878 zborov iz 40 držav Evrope in sveta. Gre za pomemben zborovski dogodek v mestu, ki s svojimi stotinami stolpov in številnimi cerkvami, gradovi, palačami, svetovno znanim Karlovim mostom, gradom Hradčani in zgodovinskim mestnim jedrom Unescove svetovne dediščine, ponuja čudovito okolje za mednarodni festival Praga Cantat.

Letošnje tekmovanje je potekalo od 1. do 4. novembra, na njem je sodelovalo 20 zborov iz 13 držav: Avstrije, Kolumbije, Češke, Finske, Francije, Nemčije, Indonezije, Italije, Združenih držav Amerike, Latvije, Litve, Portugalske in Slovenije. Slovenijo sta zastopala dva zbora, poleg zbora Srečko Kumar še Koroški akademski zbor Mohorjan. Pevski zbor iz Kojskega, še pred pičlimi osmimi leti zgolj vaški zbor, si je upal stopiti ob bok najboljšim. V osmih letih se je pomladil in se sistematsko gradil; velike zasluge za napredek zbora ima predvsem Aleksander Sluga, saj je pod njegovim vodstvom zbor začel s težjimi pesmimi.

Na tekmovanje v Pragi so se briški pevci prijavili v dve od šestih razpisanih kategoZima 2018 / Briški časnik / 58

rij, in sicer v kategorijo A moški sestavi, za katero so morali naštudirati tudi obvezno skladbo Bedricha Smetane z naslovom Veno, in v kategorijo F ljudske pesmi, v kateri so se predstavili s štirimi priredbami slovenskih ljudskih pesmi. V obeh kategorijah so blesteli. Prejeli so srebrno priznanje v A kategoriji, poleg tega pa še posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe, ki so jo zapeli na zaključnem koncertu v državnem gledališču pred skoraj 900 pevci.

V tej kategoriji so zapeli še Gallusovo Vae nobis, Schubertovo Die Nacht in Prelovčevo Belo brezo. V F kategoriji je briški zbor osvojil zlato priznanje. Zapeli so Tana sarte v priredbi Pavleta Merkùja, Luba vigred se rodi v priredbi Lojzeta Lebiča, Ko lani sem tam mimo šel v priredbi Patricka Quaggi-

ata in Tri istrske v priredbi Alda Kumarja.

Pred odhodom v Prago je zbor vse skladbe, s katerimi se je predstavil na mednarodnem tekmovanju, zapel na koncertu v Vili Vipolže. Tam si bomo pomladi lahko ogledali tudi projekcijo filma o dogajanju v češki prestolnici. Poleg nastopa so se briški pevci v Pragi udeležili sprejema na slovenski ambasadi in uradnega sprejema v mestni hiši ob prisotnosti uradnih predstavnikov, načelnice za kulturo, predsednika tekmovanja in osmih sodnikov, si na hitro ogledali Prago in popili kozarec, dva priznanega češkega piva. »Bilo je ganljivo.

Tekle so nam solze sreče ob veličastnem trenutku,« so na kratko opisali doživljanje svojega največjega uspeha doslej.

(Nadaljevanje na 59. str.)

Občina Kultura

Praga Cantat 2018

Iskanje talentov "praških zvezd"

Prvonagrajena Ema Marušič (Fotografija: vir internet)

V istem času je v Pragi potekal tudi prestižni mednarodni festival umetnosti in tekmovanja Prague stars, namenjen solistom, ansamblom in skupinam mladih izvajalcev iz različnih držav sveta. Glavno sporočilo letošnje trinajste izdaje festivala folklore, plesa in glasbe, v katerem so udeleženci razdeljeni v sedem starostnih skupin, je iskanje novih talentov, "praških zvezd". Letos sta na praškem nebu zasijali kar dve mladi briški zvezdi. Pod vodstvom mentorice Lili Simčič je Ema Marušič iz Kojskega v skupini od 13 do 15 let v močni konkurenci dosegla 1. mesto, Sara Cerkvenik iz Gornjega Cerovega, najmlajša tekmovalka v isti starostni skupini, pa 3. mesto.

In memoriam Marjanu in Tomažu

Razstava štirih arhitektov

V spominski hiši Alojza Gradnika in Ludvika Zorzuta so v petek, 23. novembra, odprli razstavo Arhitekt v risbi. Razstavljavci – arhitekti Lojze Drašler, Janez Suhadolc, Marko Mušič in Jernej Kraigher (na fotografiji od leve) so svoje arhitekturne skice prvič razstavili na kromberškem gradu leta 1973. V minulem obdobju 45 let so razstavljali večkrat na različnih lokacijah (Ljubljana, Novo mesto, Zagreb), letos pa se je skupina predstavila v Medani. Organizator in pobudnik razstave je turistična kmetija Klinec iz Medane, ki mimo svoje osnovne dejavnosti (vrhunske ponudbe vin in domače kulinarike) izkazuje tudi pretanjen občutek za predstavitve avtorjev s področja likovnega ustvarjanja.

Skupina zdaj petič razstavlja brez Tomaža Jegliča ter dolgoletnega nepogrešljivega člana Marjana Ocvirka, ki je arhitekturno skiciranje prizadevno uveljavljal v okviru študija na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Njima so posvetili to razstavo.

Izčrpno kritiko razstavljenih del vseh štirih avtorjev je napisal prof. dr. Peter Krečič, prebrala jo je arhitektka in grafična oblikovalka Evita Lukež.

Besedilo in fotografija: Milena Beguš

Tretjeuvrščena Sara Cerkvenik z mentorico Lili Simčič (Fotografija: vir internet)

Iva Sivec Zima 2018 / Briški časnik / 59

Kultura

Galerija Gredič

Poklon ljubezni z Rudijem Skočirjem Konec novembra so v Galeriji Gredič odprli razstavo z naslovom Poklon ljubezni, na kateri so predstavili priznanega in mednarodno uspešnega akademskega slikarja Rudija Skočirja.

To je že druga razstava del akademskih slikarjev v naši galeriji, ki jih pripravljajo v sodelovanju z Galerijo Artes, saj so septembra 2017 Galerijo Gredič odprli z izbranimi deli akademskega slikarja Simona Kajtne z naslovom Pozdrav poletju. Nova razstava Poklon ljubezni Rudija Skočirja bo na Galeriji Gredič na ogled do marca 2019 z možnostjo podaljšanja.

Likovna dela, ki so na ogled v Galeriji Gredič, zajemajo delček Skočirjevega ustvarjanja zadnjih desetih let. Skupna rdeča nit vseh stvaritev je ljubezen. Ljubezen kot najčistejše in najmočnejše človeško čustvo, ki poganja življenje in ga plemeniti na najlepši možen način. Ljubezen do soljudi, okolja, ustvarjanja likovnega dela, torej ljubezen do življenja. In zato naslov razstave Poklon ljubezni ni naključje, temveč odmev naslikanega.

Rudi Skočir: »Moj namen je preprost. Želel sem deliti lepoto. Upam, da bo lahko vsak izmed gostov začutil nekaj od te.« »V čast in ponos nam je, da v našem prostoru navdiha s prepričljivo očarljivimi platni gostuje Poklon ljubezni, ki ga prinaša izjemno prepoznaven avtor z obsežnim opusom del, ki je vse svoje življenje in delo posvetil raziskovanju lepote in ljubezni, naš priznani in mednarodno uspešni akademski slikar Rudi Skočir. Prepričan sem, da bodo naši gostje prepoznali to pozitivno energijo, ki jo slikarjeva dela nosijo v sebi,« je povedal Simon Simčič, lastnik Grediča, ter se za odlično sodelovanje zahvalil tudi Draganu Abramu, vodji Galerije Artes.

Za glasbeno spremljavo je poskrbel virtuoz na klavirski harmoniki Sebastiano Zorza, glasbenik in interpret, ki je študij harmonike in klarineta končal v Italiji.

Kot solist in kot član komornih zasedb je za svoje izvirno delo prejel številne mednarodne in domače nagrade ter gostoval v mnogih državah Evrope, vse od daljnega vzhoda do severa ameriškega kontinenta.

Izdal je tudi več kot 50 albumov. Z akademskim slikarjem Rudijem Skočirjem ga Pomlad 2018 / Briški časnik / 60

Dragan Abram (vodja galerije Artes), Rudi Skočir, Mojca Simčič in Igor Simčič

Rudi Skočir, Dragan Abram (vodja galerije Artes) in Sebastiano Zorza

povezuje temeljna nit ljubezni - družinska vez. Na takih dogodkih pa skupaj tketa mehke obrise ljubezni skozi harmonijo glasbe in slike.

Rudi Skočir

Akademski slikar Rudi Skočir se je rodil 6. aprila leta 1951 na Kamnem pri Kobaridu. Leta 1977 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, v letih 1996, 2013 in 2017 pa je študijsko bival v Cité internationale des arts v Parizu.

Samostojno se je predstavil na 150 razstavah v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Španiji, Nemčiji, Veliki Britaniji ter na Hrvaškem, Madžarskem, Češkem, Slovaškem, Dan-

skem, Poljskem in Japonskem. Sodeloval je tudi na 270 skupinskih predstavitvah doma in po svetu. Za svoje likovno delo je prejel 22 nagrad in priznanj. Področja likovnega ustvarjanja: slikarstvo, grafika, knjižna ilustracija. Ilustriral je 60 literarnih del za mladino in odrasle ter za ilustracijo prejel najvišja priznanja in nagrade v Sloveniji, med drugimi tudi priznanje Hinka Smrekarja in veliko nagrado Hinka Smrekarja. Je član Društva slovenskih likovnih umetnikov in član ilustratorske sekcije Slovenije. Živi in dela kot samostojni likovni ustvarjalec.

Eldina Domazet Fotografiji: Manuel Kovšca

Kultura

Gradnikovi večeri na Gradu Dobrovo

Vsebina končno spet našla svoje osnovno izhodišče Gradnikovi večeri bodo vnovič razsvetlili novembrsko kulturno dogajanje v Brdih. V 26. sezoni bo, kot tradicija veleva, program Gradnikovih večerov na prvi dan prepustili prostor briškim ustvarjalcem, ki se bodo predstavili na Gradu Dobrovo. Na drugem večeru pa bo program vstopil v mednarodne vode, po katerih je plul tudi duh te svetovljanske umetniške osebnosti. Vilo Vipolže bodo okrasila pisma, zlasti tista, ki so romala med slovenskimi izseljenci in Slovenci na rodnih tleh. Ena veja Gradnikove družine je bila namreč v Argentini.

Tako je vabil Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport na dogodek, ki je v letu, ko je Gradnikov spomenik dobil svoje zasluženo mesto pred šolo s pesnikovim imenom, nemara najpomembnejši v aktualnem kulturnem življenju Brd. Zato ne čudi, da se je na prvem večeru na Gradu Dobrovo izvil iz obiskovalke vzdih »končno Gradnik!« Molče smo mu pritrdili, saj je vsebinska nit po večletnem bolj ali manj posrečenem iskanju vsebin za pesnikove večere končno spet našla svoje osnovno izhodišče.

Začeli so otroci. Bil je to njihov večer sproščenosti, igrivosti, radoživosti, zagonetnosti in še kaj, ki se je napajal z Gradnikovimi ugankami iz pesniške zbirke Narobe svet, v katerem so stvari postavljene na glavo: »kjer ribiča ujame riba, kjer juha kuharico skuha, kjer pajku vrat zadrgne muha, kjer krava žene hlapca past in žago žaga v gozdu hrast«.

Obiskovalce je pričakalo domiselno prizorišče v grajski avli, ki so ga s svojimi rekviziti naselili dobrovski osnovnošolci od 4. do 9. razreda. S prepletanjem Gradnikovih verzov in zvokov šolske Orffove skupine tolkal pa so z izvirno mizansceno ustvarili svet, namenjen radovednim otrokom in igrivim odraslim, v katerem lahko preizkušamo bistrost svojega uma in začutimo, da se v narobe svetu skriva zaklad domišljije in da se nam tudi svet, v katerem živimo, pogosto dozdeva kot narobe svet. Živahnim zaključnim ritmom Orffovih tolkal je sledil krepak aplavz, namenjen nastopajočim in njihovim mentoricam, Valentini Bevčar Stanič, Denis Škrlj in Marjetki Zavrtanik.

Zima 2018 / Briški časnik / 62

Kultura Občina

Gradnikovi večeri na Gradu Dobrovo

Otroško razigran narobe svet je bil uvod v ritme Zlatka Kaučiča, ki so zazveneli nadstropje više kot poklon pesniku in obeležje 40-letnice Kaučičevega ustvarjanja. Svetovno znani tolkalec, večkrat nagrajeni jazz glasbenik, prejemnik nagrade Občine Brda, nagrade Prešernovega sklada in Bevkove nagrade Mestne občine Nova Gorica. ki črpa svojo kreativnost v improvizaciji, je rodna Brda zapustil že zelo mlad in odšel nabirat glasbene izkušnje v Italijo, Španijo, na Portugalsko. Vmes je gostoval na Kitajskem, preselil se je na Nizozemsko in dvakrat imel turnejo v Združenih državah Amerike. Potem se je vrnil domov in posvetil svoj talent tudi vzgoji mladih jazzistov v okviru KUD Zvočni izviri, ki že suvereno stopajo na samostojno pot in oblikujejo razgibano jazz sceno v Sloveniji in drugod.

Za prvi Gradnikov večer je iz pesnikove zakladnice izbral pesmi, ki se najbolj prilegajo interpretaciji, kakršno zmore ustvarjalec tako širokega glasbenega obzorja, kakršen je Zlatko Kaučič, za katerega je glasba veliko več kot zvoki in toni. Njegova glasba je improvizacija, o kateri pove, da »je izjemno zahtevna zvrst. Zahteva veliko domišljije in čistost misli, nobene nervoze, odprtost za dajanje in sprejemanje, preseganje samega sebe. Improvizacija so človekova čustva v danem trenutku. To je magija. In ni nujno, da vedno uspe. Dobesedno se moraš prepustiti tran-

su, najti sprožilec za domišljijo in izklopiti vse racionalne koncepte. Izstopiti iz sebe in graditi skladbo v trenutku.« V tistem večeru je magija uspela. Pesnikova tvarina, iz katere so spletene tudi Zlate lestve, se je zlila z improviziranimi zvoki: včasih komaj slišnimi, drugič donečimi in zvenečimi. Tudi Gradnik je včasih tih in samoten, drugič »v temnem blesku svojega notranjega ognja, ki je mogočen izraz njegove temne in silovite človečnosti,« kot o pesniku zapiše Josip Vidmar. Kaučičeva improvizacija je sledila Gradnikovim stihom v interpretaciji mladega gledališkega igralca Jakoba Šfiligoja. Iz njih »udarja močan žar prvinske in silovito čuteče osebnosti, udarja pekoča bolečina nad človeškim življenjem, ki je polno muk in ki je smrti zapisano.« A upanje ostaja, sta svojo izpoved izpela pesnik in glasbenik. Zlate lestve: nekje so. Njih vznožje se dotika zemlje, a njihove omamne višine segajo v nebo … »Ko slišiš glasbo in ko izzveni, je konec, ni je več, odšla je v zrak. In nikoli več je ne moreš ujeti,« pravi Kaučič. A nekaj nje jo je tisti mrzel večer sredi novembra, ko so ga v grajski avli še barvala platna likovnega društva Dablo, marsikak obiskovalec skupaj s stihi zadržal v sebi.

Iva Sivec Fotografije: ZOSO, Damijan Simčič

Gal Furlan

Tišina je spregovorila Gal Furlan je bobnar, tolkalist. Izhaja iz šole briškega glasbenika in glasbenega pedagoga Zlatka Kaučiča, igral je v prvi postavi Komba, Kaučičevega glasbeno-pedagoškega eksperimenta, ki na goriški glasbeni sceni predstavlja vedno nove moči. Danes je Gal glasbeni pedagog, že 20 let na sceni, svoje znanje prenaša na nove mlade tolkaliste. Ob obletnici je izdal knjigo poezij in glasbeno zgoščenko z naslovom Tišina je spregovorila, ki jo je predstavil na večeru v Hiši kulture s pomočjo igralca Radoša Bolčine Borut Bašin Zima 2018 / Briški časnik / 63

Kultura

Gradnikovi večeri v Vili Vipolže

»Od pisem do Facebooka, komunikacija slovenskih izseljencev v Argentini z domovino skozi čas« … takole se je glasil zgovoren, pa vendarle nekam nedorečeno skrivnosten naslov drugega večera Gradnikovih večerov, ki je potekal v Vili Vipolže. Dogodek, ki je bil tesno povezan z Argentino, sta odprla perspektivna dijaka gledališke smeri novogoriške gimnazije. Na balkonu sta obiskovalce sprejela z dvema poezijama, ki sta odprla srce in predstavila uvod v ganljiv večer, poln posebnih razkritij. Urška Kumar je recitirala neuradno argentinsko himno izseljencev 'Buenos Aires, ljubljen kraj' Carlosa Gardela, Jakob Šfiligoj pa je interpretiral eno izmed mnogih pretresljivih Gradnikovih poezij.

Dogajanje se je preselilo v dvorano Piano Nobile, kjer so se pred obiskovalci razgrnili prizori, prepredeni z življenjskimi zgodbami izseljencev, ki so se odstirali na podlagi resničnih korespondenc. Na projekciji so zaplesale fotografije, ki so pričale o ganljivi zgodovini slovenskega človeka, prisiljenega oditi na pot v svet zasledujoč srečo, poslovne priložnosti, intelektualne možnosti in preživetje. V prvem delu večera je izr. prof. dr. Ana Toroš z Univerze v Novi Gorici, ki je tudi avtorica programske zasnove večera, v pogovoru z dr. Megi Rožič osvetlila zanimivo in razmeroma nepoznano poglavje iz življenja Alojza Gradnika, ki je bilo povezano z izseljevanjem v Argentino. Prav posebno je bila Gradnikovo dopisovanje in vzdrževanje stikov z argentinskim bratrancem. Skozi te izhodiščne smernice se je izoblikovala zgodba o izseljevanju Gradnikovih sorodnikov v Argentino konec 19. stoletja. V nadaljevanju večera sta dr. Miha Zobec z Univerze v Mariboru in prof. Nadia Molek z Univerze v Buenos Airesu govorila o razstavi na temo zgodovine migracij s Primorske, ki je postavljena v drugem nadstropju Vile Vipolže.

Na razstavi nas na enem od številnih panojev, kjer je nanizana zgodba komunikacije slovenskih izseljencev, sprejmejo besede Eduarda Galeana, ki se glasijo »Svet je sestavljen iz zgodb, zato ker so zgodbe, ki jih nekdo posluša, pripoveduje, poustvarja (…) tiste, ki omogočajo spremeniti preteklost v sedanjost in nam Zima 2018 / Briški časnik / 64

približati, kar je oddaljeno.« Razstava tako obravnava tematiko pisanja pisem, razglednic, fotografiranja in pošiljanja ne samo pisem, ampak tudi drugih dobrin domačim in obratno - ljubljenim osebam v Argentino. Na ogled so postavljene posamezne slike izdelkov in predmetov, ki so jih v preteklosti iz Argentine pošiljali svojcem na območju današnje Slovenije in zamejstva.

Prikazana so tudi številna pisma, ki so si jih migranti pošiljali v preteklosti. Poglede pritegnejo stari pripomočki, s katerimi so poskušali vzdrževati stike z oddaljenim sorodstvom čim bolj

Kultura Občina

Gradnikovi večeri v Vili Vipolže

Dan odprtih vrat v Vili Vipolže

Ta veseli dan kulture

Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda je v okviru tega veselega dneva kulture na prvo nedeljo v decembru pripravil dan odprtih vrat v Vili Vipolže.

Razstava je bila v novembru postavljena na ogled v Vili Vipolže in v Gregorčičevi dvorani Narodne in študijske knjižnice v Trstu. V pomladi leta 2019 pa se seli v Buenos Aires v Argentini, kjer bo na ogled tudi v Muzeju priseljevanja - Museo de la inmigracion.

žive, resnične in sočasne. Tako lahko občudujemo z nostalgijo prepreden star tipkalni stroj, tehnološko napreden snemalnik na trak, fotoaparat, video-kamero ter pravi poštni nabiralnik, kot je nekoč krasil slovenske ulice. Obiskovalcem so na voljo kuverte in papir ter pero s črnilom, da lahko zapišejo svoje želje za svojce, ki živijo v tujini, in jih lahko zapisane v pismu odvržejo v nabiralnik.

Obiskovalec se sreča tudi z novimi mediji sporazumevanja, ki jih danes izseljenci uporabljajo, da bi bili v stiku z domačimi in so tudi nam zelo dobro poznani. S pomočjo pametnega telefona se lahko na razstavi dostopa do aplikacij, kot so whatsapp, facebook, skype in elektronska pošta, in tako se seznani s pomembnostjo transnacionalnih povezav v sodobnem svetu. Razstavo krasi tudi poročna obleka, ki jo je umetnica Amalia Perez Molek iz Argentine izdelala iz recikliranih pisem. Amalia Perez Molek je tudi sicer kot avtorica podpisana pod vizualno načrtovanje elegantno, pregledno in lično oblikovane razstave. Razstava vsebuje še neprecenljivo dokumentarno video gradivo, ki ga je zbrala in pripravila Nadia Molek, in vključuje številne zanimive, intimne in iskrene intervjuje migrantov.

Drugi Gradnikov večer, ki je bil po humanistični plati poglobljeno zastavljen, je podal številna izhodišča iz zgodovine slovenskega človeka v razmislek in širil znanja ter odpiral obzorja, tako kot to naredi tudi poezija Alojza Gradnika.

Metka Sulič Fotografije: ZOSO, Damijan Simčič

Ministrstvo za kulturo je ta projekt začelo leta 2000, in sicer na rojstni dan Franceta Prešerna, 3. decembra. Osrednja ideja tega dogodka je spodbujanje kulturnih ustanov k organizaciji dneva odprtih vrat, ki promovirajo kulturo širši javnosti ter gradijo pozitiven odnos do kulturnih dobrin. Od takrat se je iz leta v leto vedno več kulturnih ustanov pridruževalo priljubljeni iniciativi, ki je postala množično obiskana. Dogodek pa se je preimenoval v ta veseli dan kulture.

ZTKMŠ Brda se je odločil, da bo v okviru tega dneva omogočil brezplačne vodene oglede kot tudi prosto pohajkovanje po Vili Vipolže. Poleg zanimive zgodovine briške renesančne vile, ki so jo lahko slišali, so imeli obiskovalci priložnost pogledati v beneške sobane – v prostrano plesno dvorano v Piano Nobile, v klet in v sugestivni kotiček, okrašen z renesančnimi freskami. Obiskovalci so si ogledali tudi razstavo del domačih in tujih umetnikov, ki so nastala v sklopu projekta Art circle. Odmeven dogodek, ki povezuje umetnike, diplomate, veleposlanike in predstavnike gospodarskih združb Brd in Vipavske doline, je tokrat na ogled postavil 60 različnih del umetnikov iz 12 tujih držav in Slovenije.

V drugem nadstropju pa stoji dokumentarna razstava Od pisem do Facebooka, komunikacija slovenskih izseljencev v Argentini z domovino skozi čas, ki je bila postavljena v okviru drugega Gradnikovega večera.

Vest o dnevu odprtih vrat Vile Vipolže je hitro dosegla javnost in tako privabila veliko številko obiskovalcev. Med njimi so bili tako domačini, ki so se želeli še enkrat sprehoditi po vili, kot tudi drugi obiskovalci iz Goriške, ki so si od nekdaj želeli od blizu spoznati to čudovito beneško vilo, pa niso imeli prave priložnosti za to. Zanimivi so bili odzivi vseh tistih obiskovalcev, zlasti Bricev, ki jim je vila oživila spomine na mladostniška leta, ko je v njej delovala mladinska soba, ko so imeli plese v dvorani in se je od radostnega plesa majal pod, ko so pred njo poslušali glasbo na večernih zabavah, se družili s prijatelji, se udeleževali moto zborov, se zaljubljali in doživljali nepozabne življenjske trenutke. Obisk se je čez dan stopnjeval in marsikomu polepšal dan, ko je čisto po naključju zavil na njeno dvorišče in uzrl odprta vrata ter izlet obogatil še z znanjem o tej impresivni zgradbi.

Ta veseli dan kulture je razveselil prav vse obiskovalce v Vili Vipolže. Poklonili so ji veliko pohvalnih besed na elegantno prenovo, ki ima ravno prav vsega. Je grajsko uglajena, pa vendarle ohranja razpoloženje sproščenosti.

Metka Sulič Zima 2018 / Briški časnik / 65

Kultura

Goriški slikar Andrej Kosič razstavlja v Šmartnem društvo Brda

Jesensko sijoči akvareli v Hiši kulture O blagoslovi, Bog, nam naša Brda, vzklikne pesnik, in slikar mu prisluhne. Prevzet nad lepoto pokrajine, »posejane z naselji vrh griča in vencem rodovitnih pobočij, bogato poraslih s sadovnjaki ali prekritih s strogo urejenimi vrstami trt, vzame v roke čopič in zapoje hvalnico naravi, občudujoč ob tem človekovo dejavnosti in prizadevnost.« Slednje zapiše likovna kritičarka prof. Verene Koršič Zorn in nadaljuje: »V barvnih opisih začutimo predanost lastnim koreninam, globoko srčno omiko in široko kulturno obzorje.« Globoko ji pritrjuje vsakdo, ki pozna slikarja Andreja Kosiča.

Mnogi še iz časov, ko smo hodili po »šolne v Raštel« in nas je prepričal s svojo korektnostjo in galantnostjo, ali pa s katere od njegovih 120 samostojnih ali 160 skupinskih razstav doma in v tujini.

Leta 1933 v Rupi pri Gorici rojeni slikar, po poklicu trgovec, po duši umetnik, se je že zgodaj zapisal slikanju. Po opravljeni trgovski šoli je nekaj let obiskoval večerne tečaje na državnem umetnostnem zavodu v Gorici; pozneje se je pri nekaterih goriških slikarjih seznanil z raznimi slikarskimi tehnikami. Prvo skupinsko razstavo je imel leta 1954, samostojno pa je začel razstavljati štiri leta kasneje. »Kosič je zrasel v povojnih letih v ožjem goriškem prostoru. V Gorici še vedno živi in ustvarja v skromnosti in brez hrupa ter tako dokazuje svojo prisotnost, modrost in preudarnost,« o slikarju pravi D. Menichini v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu.

Kosič je znan predvsem kot akvarelist, ustvaril pa je tudi vrsto vitrajev za cerkev v Rupi. Med nagradami in priznanji velja omeniti srebrno medaljo na XX. bienalu nabožne umetnosti v Neaplju, posebno nagrado za akvarel v Tokiu, prvo nagrado za pejsaž na VII. evropskem bienalu v Rimu in

Zima 2018 / Briški časnik / 66

Z odprtja razstave

posebno nagrado za akvarel v Gorici. Leta 1979 je sodeloval na III. mednarodni razstavi nabožne umetnosti v Krakovu in prejel posebno nagrado za razstavljeno sliko v olju z naslovom Žrtvovanje patra Kolbeja. »Veste, v začetku mi Brda niso bila prav nič všeč,« pove slikar po odprtju razstave sredi novembra v Hiši kulture v Šmartnem. »Po vojni, ko sva sem prihajala z ženo, so bila v zelo slabem stanju. Na pol podrte hiše, neurejene vasi, mizerija po domače. Zdaj so Brda sijoča, bogata, lepa. Rad zahajam k vam.« Da »slikar trdno vztraja na že davno začrtani poti, ne meneč se za moderne umotvore, ker zna ceniti slikarsko obrt,« je več kot očitno. »S svojimi deli nas vedno znova sooča z vprašanji lepote, odnosa do čudovitega stvarstva, do nas samih, do sočloveka in duhovnih vrednot,« sklene svoje razmišljanje kritičarka. Med jesensko sijočimi slikami, nastalimi od leta 1999 do letos, ki bodo v Hiši kulture na ogled do konca leta, med prijatelji, znanci in občudovalci ter ob Tatjaninih pituralkah se je tisto novembrsko nedeljo zgodil popoln večer.

Iva Sivec Fotografija: Vili Prinčič

Kultura

Grad Dobrovo

Sozvočenja Grad Dobrovo je bil konec novembra vnovič prizorišče priljubljenega zborovskega koncerta Sozvočenja, ki ga prireja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Sozvočenja so regijski tematsko oblikovani koncerti, ki jih JSKD prireja od leta 2005 v želji spodbujati zbore k iskanju novih idej, odkrivanju različnih repertoarjev in skladateljev. Na koncertih, ki potekajo po vseh slovenskih regijah, so prisotni tudi strokovni svetovalci in čeprav koncerti niso tekmovalni, se zborom podeli posebne nagrade. Glavna nagrada pa je uvrstitev na sklepni koncert, ki nastaja pod okriljem Mednarodne zveze za zborovsko petje in poteka na svetovni dan zborovskega petja v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. V tem letu bo koncert potekal 18. decembra. Strokovni svetovalec za Primorsko, Sebastjan Vrhovnik, je določil, da bo to izjemno priložnost ponudil Vokalni skupini Glasbene matice Vikra iz Trsta, ki jo vodi Petra Grassi.

Sozvočenja že od začetka gostujejo v čudovitem ambientu dobrovskega gradu in Brici, ki so znani po tem, da radi pojejo, se vedno številčno udeležujejo tega zborovskega koncerta.

Zato Občina Brda tudi z veseljem podpre in gosti ta dogodek, je v pozdravnem nagovoru na odprtju večera povedal podžupan Žarko Kodermac. Tokrat je navdušujoče sporede in interpretacije prispevalo šest vokalnih skupin, kot so Vokalna skupina Karina Kozina, Mešani pevski zbor Postojna, Vokalna skupina Glasbene matice Vikra Trst, Vokalna skupina Elúm Postojna, Goriški komorni zbor in Vokalna skupina Vinika.

Glavno nagrado za nastop v Slovenski filharmoniji je za poglobljeno sestavljen program, ki ga je še dodatno podprla dovršena izvedba v vseh segmentih, prejela Vokalna skupina Glasbene matice Vikra iz Trsta in zborovodkinja Petra Grassi.

Tematika, ki so se ji posvetili, je nosila naslov 'Nad temo bo zavladala luč'. Tehnično dosledna, interpretacijsko poglobljena in izvedbeno srčna vokalna skupina je suvereno in prepričljivo predstavila sodobno uprizoritev liturgije teme po srednjeveškem obredu, ki ga od drugega vatikanskega koncila le redko slišimo. Program je vključeval korale, srednjeveške žalostinke in responzorije renesančne polifonije velikega tedna.

Zazvenele so skladbe Guillaumea Dufayja in Tomasa Luisa de Victorie. Pevke in pevci so bili odeti v črna pregrinjala, v rokah so držali sveče in tako so skozi zgledno podano petje pričarali vzdušje mogočnih in prostranih gotskih katedral, ki se je globoko dotaknilo poslušalcev. Ob spremljavi lutnjista in vihuelista Federica Rossignolija so z zahtevnim programom pričarali vzdušje in filozofijo nekega drugega časa.

Posebne nagrade so podelili trem zborom. Zborovodkinja Mateja Černic, ki vodi Goriški komorni zbor, je prejela posebno priznanje za zanimivo sestavljen in obrazložen spored.

Tema Moč noči je vseboval dela prežeta z romantičnostjo in hrepenenjem skladateljev, kot so Morten Lauridsen, Johannes Brahms, Claudio Monteverdi in Radovan Gobec. Pesmi so zazvenele v prepletu recitacij Nine Žbona Kuštrin in ob klavirski spremljavi Mihe Štoklja.

Denarno nagrado za nakup not in druge strokovne literature sta osvojili zborovodkinja Franka Žgavec in Vokalna skupina Vinika iz Medane. Tematika, ki so se ji posvetile briške pevke, je bila ljubezen. Program z naslovom Arabeska ljubezni je povezal skladbe sodobnih primorskih skladateljev, med katerimi sta bili tudi dve noviteti; priredba goriške ljudske Hilarija Lavrenčiča in pesem na besedilo Ferija Lainščka Zima 2018 / Briški časnik / 68

Patricka Quaggiata. Skladbe so Vinike odpele navdahnjeno, s polno topline, jasnim fraziranjem ter prepoznavnim melodičnim tonom, ki je prežet z mediteranskim žarom. Kamenček v ta barviti zvočni mozaik, sta dodala še harmonikar Dejan Vidovič in pianistka Ingrid Mačus. Po besedah strokovnega spremljevalca so Vinike nagrado zaslužile, ker spodbujajo z novimi naročili skladb pri mlajši generaciji slovenskih skladateljev nastanek novitet za visoke glasove in tako širijo repertoar slovenske zakladnice s tehtnimi skladbami.

Denarno nagrado za perspektivno zasedbo so dodelili Vokalni skupini Karina in zborovodkinji Andreji Tomažič Hrva-

Občina Kultura

Grad Dobrovo tin (tematika Ljubezen ostane s skladbami Andreje Tomažič Hrvatin, Tadeje Vulc in Ambroža Čopija). Nagrada vsebuje plačilo enodnevnih intenzivnih vaj s strokovnjakom za vokalno tehniko.

Vsi nastopi so bili posebni, prijetni za poslušanje ter vsebinsko in zvočno zanimivi. Tako sta tudi Mešani pevski zbor Postojna, ki ga vodi Matjaž Šček (tema: Preproste besede s skladbami na besedila Toneta Pavčka in Srečka Kosovela), in skupina Elúm z zborovodkinjo Karolino Repar (tematika: Poezije zven) navdušila s številnimi skladbami. Bistvo Sozvočenj ni nagrada, ampak strokovna rast tako zborovodje kot pevcev, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s petjem, in razvoj kritične publike.

Sozvočenja dajo priložnost širiti obzorja tako v smislu interpretacije kot tudi poglobljenega poznavanja glasbene literature pevcev in poslušalcev.

Metka Sulič Fotografije: Jernej Skrt

Luka Širok razstavlja na Gradu Dobrovo

Gostota slojevitosti v Mušičevi galeriji »Bistvo umetnosti ni površina, je vibracija,« nagovori kustos Goriškega muzeja Herko Saksida številne obiskovalce Širokove razstave. »Ko boste gledali njegove slike čim bolj od daleč, boste začutili, da so to polna, nabita dela, da vibrirajo.« Pred štirimi leti se je rodila ta razstava, pojasni Saksida.

Obiskal je Širokov atelje v stolpu v Šmartnem in osupnil nad videnim. Takrat si je obljubil, da bo to harmonijo kompozicije in barve pripeljal v galerijo Zorana Mušiča na Gradu Dobrovo. Zadnji novembrski petek letošnjega leta se je to zgodilo. Dve nadstropji gradu so naselila platna Luke Široka, mladega primorskega slikarja, ki je z odliko končal študij na beneški Akademiji lepih umetnosti in živi in dela med Slovenijo in Italijo. »Povsem jasno je, da smo priča umetnosti, ki izvira iz strasti in ne razuma. Ne gre za razsvetljenski opis sveta, ampak za čustveno vpletenost,« zapiše glavni urednik revije Juliet Roberto Vidali ob odprtju Širokove razstave v Trstu leta 2013. In nadaljuje: »Dela Luke Široka slonijo na dveh neomajnih stebrih, prvega predstavlja kolaž, drugi izhaja iz poetike art brut (poetike surove umetnosti), kjer je dovoljena uporaba kateregakoli znaka in postavitve.« Navdihnile so me afriške maske, sploh afriška in azijska kultura, razloži Širok na vodstvu po razstavi. »Zaradi toplih barv, ki so značilne za ti dve kulturi. Veliko slikarjev se v današnjem času, ki je zmeden, depresiven, odtujen zateka k temnim barvam, da odslika stanje, v katerem živimo. Moje slike so protiutež, jaz slikam z živimi barvami. Te barve prinašajo veselje. Poskušam razne barvne kombinacije, igram se z barvami, zanima me, kako gredo skupaj skladne in neskladne in kako se forma vklopi v prostor. Delam s sprejem, da hitreje dosežem rezultat. Slike tudi niso nastale v hipu, nastajale so več časa, postopoma.« Sprej v hladilniku, Kotaljenje, Ločitev, Jej več , Črna zastava, Krik … je nekaj naslovov del, nekaterih v velikem formatu, na katerih avtor »upodablja svojo snovno izkušnjo, postavlja znak ob znak, profil ob maso, izrezke

ob potege čopiča … in ob bok postavlja med seboj zelo različne, včasih nepovezane tokove,« zapiše Vidali. Po mnenju slednjega je torej pred nami slikarstvo, v katerem se je enoličnost izraza umaknila, ki izhaja iz instinkta in se razodeva skozi znake. V tišini grajskih prostorov si je vredno ogledati to mlado, zagnano strast, ta labirint gostote in slojevitosti, te »imaginarne zemljevide, kjer je mogoče razbrati vsako idejo« in ki bodo na ogled do konca marca prihodnjega leta.

Iva Sivec Fotografija: Andrej Colja Zima 2018 / Briški časnik / 69

Gospodarstvo in kmetijstvo

Pridelava kakovostnega žganja

Od surovine do žlahtnega okusa Za pripravo dobrega žganja je v prvi vrsti najpomembnejša surovina. Sadje naj bo zrelo, zdravo in nepoškodovano. Med zorenjem na drevesu se v sadju povečuje vsebnost sladkorja in aromatskih spojin, zmanjšuje se vsebnost organskih kislin. Vsebnost sladkorjev je eden pomembnejših dejavnikov, saj se iz sladkorjev med fermentacijo tvori etilni alkohol. Vsebnost sladkorja merimo z refraktometrom. Pri pečkarjih (jabolka, hruške) merimo tudi vsebnost škroba, vrednost izrazimo v škrobnem indeksu od 1 do 10, pri čemer 1 pomeni popolnoma nezrelo sadje, 10 pa popolnoma zrelo. Glede na škrobni indeks uporabljamo sadje zrelosti 10, razen pri viljamovki, kjer naj bo 9 (zaradi boljše arome).

Preden sadje zmeljemo, ga temeljito operemo z neoporečno vodo, odstranimo nagnito ali plesnivo sadje in razne tujke, ki bi lahko pozneje vplivali na senzorične lastnosti žganja (tuj vonj in okus). Sadje meljemo, da razbijemo lupino in tako lahko pride pulpa v stik s kvasovkami. Na kako majhne delce zmeljemo sadje, je odvisno od vrste sadja.

Manjši kot so delci, hitreje pridejo v stik s kvasovkami in hitreje začne potekati fermentacija. Paziti pa moramo, da ne zdrobimo pečk oziroma pri koščičastem sadju koščic.

Upoštevajte priporočila Pri predelavi koščičastega sadja v žganje moramo upoštevati priporočila EU (2016/22 z dne 7. 1. 2016), da bo vsebnost etilkarbamata v žganju čim manjša, ciljna vrednost je 1 mg/l.

Znanstveni odbor za onesnaževala v prehranski verigi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je 20. septembra 2007 sprejel znanstveno mnenje o etilkarbamatu in cianovodikovi kislini v hrani in pijači. Odbor je ugotovil, da etilkarbamat v akolholnih pijačah pomeni tveganje za zdravje, zlasti pri žganjih iz koščičastega sadja.

Cianovodikova kislina je pomembna predhodna sestavina za nastanek etilkarbamata v žganju.

Na podlagi navedenih dejstev je Evropska komisija za vse države članice sprejela priporočilo, da sprejmejo Zima 2018 / Briški časnik / 70

ustrezne ukrepe za zagotovitev, da bodo vsi subjekti, k so vključeni v proizvodnjo, pakiranje, hrambo in skladiščenje žganja iz koščičastega sadja in žganja iz tropin koščičastega sadja, uporabljali Kodeks ravnanja za preprečevanje nastanka ter zniževanje vsebnosti etilkarbamata v žganju iz koščičastega sadja ter da bodo zagotovili sprejetje vseh ustreznih ukrepov za dosego čim nižje vsebnosti etilkarbamata v žganju iz koščičastega sadja, pri čemer je ciljna vrednost 1 mg/l.

Posode za fermentacijo naj bodo pralne in čiste, najboljše so plastične, ki so certificirane za uporabo v živilski industriji, ali iz nerjavečega jekla. Zaradi zagotavljanja brezzračnega prostora so najboljše take, ki imajo na pokrovu vrelno veho.

Pomemben je nadzor nad vrenjem Najboljše je, da sadje meljemo v posodo, v kateri bo potekala fermentacija. Na ta način onemogočimo pretirano zračenje in posledično, da ne pride do oksidacije. Posodo napolnimo do treh četrtin, ker se na začetku zaradi delovanja kvasovk in izločanja ogljikovega dioksida poveča prostornina drozge. Ko smo posodo napolnili, dodamo kvasovke in tako imamo nadzor nad vrenjem.

Nekatero sadje da po mletju zelo suho drozgo, zato nastajajo zračni žepi, ti pa so problematični zaradi oksidacije drozge in razvoja nezaželenih mikroorganizmov kot so ocetnokislinske bakterije, ki vplivajo na kakovost žganja.

Suho drozgo razredčimo z neoporečno vodo, kar je tudi dobro pozneje pri destilaciji, saj je manjša možnost, da se nam drozga v kotlu zažge.

Po končani fermentaciji je najbolje, da takoj pričnemo z destilacijo. Tudi tu je pomembna čistoča, predvsem bakreni deli kotla in hladilnika, saj lahko nastane »zeleni volk«, ki pozneje vpliva na kakovost žganja. Pomembno je, da je cev od kotla do hladilnika nekoliko dvignjena, da ulovimo čim več kakovostnega žganja. Pri enostavnih aparatih izvajamo destilacijo dvakrat, pri kolonskih kotlih pa enkrat. Kotel

Gospodarstvo in kmetijstvo Občina

Pridelava kakovostnega žganja pride njihova posebnost do izraza šele pri temperaturi od 15 do 18o C in zato ne sodijo v hladilnik, razen tistih, ki so slabe kakovosti. Tudi kozarec naj bo na peclju, saj so časi, ko se je pilo mrzel »šnopček« iz majhnih, zvrhanih kozarcev na eks, minili. Če je še zažgal, je bil res dober. Seveda pa bo potrebno storiti še veliko za dvig kulture uživanja žganj tudi med širšim krogom porabnikov.

napolnimo z drozgo ali vinom do ¾ njegove prostornine.

Pri prvi destilaciji lovimo vse žganje, pri drugi pa ločimo prvi tok, srednji tok in zadnji tok. Za uspešno ločevanje nezaželenih sestavin mora potekati počasi in pod nadzorom.

Na začetku odvzamemo 1,5 do 2,5 % od vsebine, ki je v kotlu, najbolje je, da to lovimo po frakcijah in senzorično ocenimo. Koliko bomo odvzeli, je odvisno od vrste drozge oziroma vina. V prvem toku so lahkohlapne sestavine kot so acetaldehid in etilacetat, ki vplivajo na pekoč in oster vonj. Nato lovimo srednji tok nekje do jakosti destilata od 45 oziroma 55 vol%, odvisno od sadja. Če se tega ne držimo, dobimo pekoče žganje z vonjem in okusom po višjih alkoholih. Destilacija zadnjega toka lahko poteka od 15 do 25 % vol destilata. To žganje zberemo iz več šarž in še enkrat destiliramo. Čas zorenja ima pomemben vpliv Pomembna je tudi temperatura iztekajočega destilata, ki naj bi bila okrog 14o C. Višja kot je temperatura, večje so izgube. Žganje je takoj po destilaciji surovo in nezaokroženega okusa, zato je potrebno zorenje. Čas zorenja ima največji vpliv na kakovost žganja. Za zorenje potrebuje žganje poleg toplote tudi kisik, zato posod nikoli ne napolnimo do vrha, ampak le do ¾. Steklene posode zapremo s plutastimi zamaški, ki prepuščajo zrak. Pri zorenju se acetaldehid veže z etilnim alkoholom v acetat, ki daje žganju prijetno aromo ter izgubi grob in neharmoničen okus. Pri tem pa pride tudi do izgub, te so še posebej velike v lesenih sodih. Večina parametrov se tekom zorenja izboljšuje.

Vendar tudi za staranje niso primerni vsi destilati, saj staranje žganj z intenzivno aromo po sadju ni smiselno, saj bi izgubili značilno aromo in okus (npr. viljamovka, tepkovec …). Najbolj znane pijače, ki se starajo, so vinjaki, konjaki, armanjaki in viskiji. Te pijače imajo kot destilati manj izražene sadne note, med staranjem v lesenih sodih pa se jim okus in vonj izboljšata.

Pravijo, da pri pravilnem skladiščenju žganje 40 let pridobiva na kakovosti, po tem pa se njegova kakovost ne slabša. Žganje redčimo, preden ga ustekleničimo in to z destilirano vodo. Temperatura vode in destilata mora biti enaka. Vsebnost alkohola se označi z oznako vol% (volumski odstotek alkohola pri temperaturi 20o C).

Kako ponudimo kozarček žganja?

Na koncu je naš trud poplačan in nam je v zadovoljstvo, da lahko ponudimo kakovostno žganje in ob kozarčku uživamo. Pomembno pa je, kako ga ponudimo. Za žitna žganja je pomembno, da pijemo mrzla, pri sadnih žganjih pa

Trošarina na žgane pijače V Uradnem listu RS št. 47/2016 z dne 1. 7. 2016 je bil objavljen nov zakon o trošarinah, ki določa plačevanje trošarine od piva, vina, drugih fermentiranih pijač in etilnega alkohola. Po novem zakonu ni za male proizvajalce žganja več pavšalnega plačila trošarine na prijavljen kotel za žganjekuho, pač pa se trošarino obračuna glede na proizvedeno količino žganja. Nov zakon je usklajen z Direktivo Sveta 92/83 EGS in ne dopušča razlik med proizvodnjo za lastne potrebe in za tržne namene.

Trošarinski zavezanec je vsak, ki proizvaja žganje ne glede ali za lastne potrebe ali za prodajo. Kdor žganje prodaja, pa mora imeti registrirano dejavnost (dopolnilna dejavnost na kmetiji, s. p. , d. o. o.).

Mali proizvajalec žganja je oseba, ki v davčnem obdobju, ki se začne 1. maja preteklega leta in konča 30. aprila tekočega leta, proizvede največ 150 litrov 100 vol% alkohola.

V primeru proizvodnje žganja v okviru gospodinjstva ali v okviru kmetijskega gospodarstva se kot mali proizvajalec žganja štejejo vsi člani gospodinjstva oziroma kmetije. Mali proizvajalec žganja plača trošarino v višini 50 % splošno veljavne, ki je pri nas določena v višini 1.320 evrov za 100 vol% alkohola za en hektoliter etilnega alkohola oziroma 132 evrov za en hektoliter vmesnih pijač.

Vmesne pijače so vsi izdelki z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol%, ne presega pa 22 vol% (69. člen zakona).

Po novem zakonu bo mali proizvajalec plačal 660 evrov za en hektoliter 100 vol% žganja. Za alkoholne pijače, ki jih z mešanjem, staranjem, aromatiziranjem, dodajanjem, tipiziranjem, barvanjem ali drugim postopkom ali tehnologijo proizvede mali proizvajalec iz lastno proizvedenega žganja, ne nastane obveznost za obračun in plačilo trošarine. Mali proizvajalec mora voditi evidenco o vrsti in količini porabljene surovine ter vrsti, količini in vsebnosti alkohola v proizvedenem žganju po datumu proizvodnje.

Po pravilniku o izvajanju zakona o trošarinah (Ur l. RS št 62/2016 z dne 30. 9. 2016) pa morajo evidence vsebovati še naslednje podatke o: recepturi za izdelavo posamezne vrste žganja in drugih alkoholnih pijač, postopku izdelave, vrsti in količini prodanega žganja in drugih alkoholnih pijač po datumu prodaje ter kupcu, o stanju zalog žganja in drugih alkoholnih pijač. Proizvajalec, ki presega količino 150 litrov proizvedenega žganja (100vol%), ne izpolnjuje več pogojev za malega proizvajalca in je dolžan davčnemu organu prijaviti spremembo statusa oziroma pogojev poslovanja iz tega naslova in tako bo s celotno količino proizvedenega žganja zapadel pod 100 % trošarino.

Milena Štolfa KGZ Nova Gorica Zima 2018 / Briški časnik / 71

Gospodarstvo in kmetijstvo Občina

Hiša kulture v Šmartnem je zaživela

Od oljčnega olja, sladic, jote … do razstav V petih letih, odkar sem tu, se je ogromno spremenilo, začne svojo zgodbo Tatjana Bašin, ki upravlja Hišo kulture v Šmartnem. V vseh teh letih se je prekalila, prebredla težave, obogatila in razširila je program dejavnosti, postala prepoznavna in iskana.

Vrasla se je v hišo, v njej se dobro počuti.

Stari predmeti najdejo svoj prostor

Tatjana Bašin se je vrasla v hišo

Lansko pomlad je odprla še kuhinjo, ki ji omogoča izvirno kulinarično ponudbo. Pogodbo z občino je podaljšala za pet nadaljnjih let in z optimizmom zre vanje. Oljčni bar, gostinska ponudba, poslovni turizem s kulinariko, vodenje skupin, razstavna dejavnost in predstavitve knjig so temelji Tatjanine dejavnosti, s katerimi bogati turistično in kulturno podobo Šmartnega, Brd in ne nazadnje vse Slovenije. »Dobivam rezervacije iz Kanade, prihajajo ljudje iz Avstralije, Združenih držav Amerike, Nizozemske, Evrope nasploh. Zanimajo se za degustacije oljčnega olja, na katerih dobijo prave informacije o tem dragocenem darilu narave, zanimajo se za kulinarične delavnice, na katerih spoznajo pripravo starih briških jedi in za katere ni potrebno nobeno predznanje. Na degustaciji oljčnega olja dobijo tudi praktične nasvete za njegovo uporabo v kuhinji, seznanijo se s sortami, z intenziteto okusov, soočijo se s kvaliteto, dobijo znanje, odpre se jim nov svet. Začetno skepso zamenja navdušenje na koncu. Kako ne, saj je oljčno olje pridelek, ki se ga poliže,«

se razživi Tatjana. S svojo idejo o oljčnem baru, ki mu ni para ne v Sloveniji in ne širše, zelo veliko pripomore k promociji slovenskega kakovostnega oljčnega olja. Pa tudi starih briških jedi.

Nemara najmanjša kuhinja v Brdih ponuja lokalno pridelano hrano z domačim okusom, primerno letnemu času. »Briško, lokalno, pozabljeno« je Tatjanin kulinarični credo. Ondan je bila na mizi jota in “kuhnja t'gičeva”, sicer pa gostilnica Pr' Nasd', ki domuje v Hiši kulture, ponudi še druge “kuhnje”, frtaljo, polento, toč pa sladice pristnih okusov, katerih ponudbo bo Tatjana še razširila. Obuja stare sladice, kruhovo, jabolčno, torto, škofov kruh. Nad sto let star recept za jabolčno torto je poslala celo v Ameriko. Njene pituralke pa so tako in tako zgodba zase. Ni razvajena, vse delo opravi ročno, kos je tudi velikim naročilom, kakršno je bilo tisto za 500 degustacijskih porcij (kar ustreza količini šestnajstih tort) za prireditev Brda in vino. Sicer pa lahko sprejme tudi nad 50 lačnih obiskovalcev, njeni gostje so navdušeni nad preprostostjo, kar je lep način širjenja prostora v svet.

V domiselno opremljenem ambientu, v katerem vsak star predmet najde svoje mesto, organizira Tatjana tudi poslovna srečanja z dodatno kulinarično ponudbo, seminarje, izobraževanja. Kot turistična vodnica spremlja goste po Brdih, sodeluje z več šolami, pripravlja nove turistične pakete. V zgornjem nadstropju prireja občasne razstave in predstavitve knjig in vsakdo, ki stopi v Hišo kulture s tem ali onim namenom, se v njeni domačnosti dobro počuti. In zakaj Pr' Nasd' pozabim vprašati.

Prileti telefonsko sporočilo: »Nada je bila zadnja prebivalka te hiše, prodajala je pivo in cigarete vaščanom. Pri njej so se zbirali, se družili in se lepo imeli.« Tudi vsem, ki vam pripravljamo ta časnik, je bilo tam na prednovoletnem srečanju lepo.

Tekst in fotografije: Iva Sivec Zima 2018 / Briški časnik / 73

Gospodarstvo in kmetijstvo

Sto let domačije Klinec v Medani

O »skrinji zaveze«, vinu, umetnosti in pogumu

»Valiža«

Pred sto leti je kolon Anton Klinec, po domače Tonca, prišel v hišo, ki stoji na mestu sedanje Klinčeve domačije. Z njim je prišla tudi »valiža« z vdolbenim napisom Klinec Anton, ki še danes stoji na kamniti polici v jedilnici gostišča. »To je skrinja zaveze,« se pošali Aleks, sedanji gospodar Klinčeve kmetije v Medani. »Je bila last mojega pranonota, ki je bil avstrijski vojak.

Imeli so jo pod posteljo, v njej so hranili vse 'od familije, šolde', dokumente, fotografije. Ključ je imela nona v kikrci (šalčki), včasih mi je dala iz ”valiže kak šold”.« Tipologijo črk z nje je Aleks uporabil na etiketi za vino, ki jo je sam izdelal, na njej je tudi simbolika te družinske zakladnice.

Družina Klinec iz Medane

Podjetnost je po Tonci podedoval njegov sin Pepo. »Pri sedemnajstih letih so ga poslali na rusko fronto,« pripoveduje Aleks. »V Galicijo. Okrog njega so padale granate, še tri dni je bil potem gluh, in čudež je bil, da je ostal živ. Šel se je nato borit na Piavo, kot avstrijski vojak je dve leti preživel v ujetništvu v južni Italiji. Ko se je vrnil, je začel obnavljati vinograde, kot kolon je obdeloval dve kmetiji. Počasi se je postavil na noge, bil je dober gospodar, dokupoval je zemljo, imel je polovico lastne, polovico kolonske. Leta 1918 je kupil tudi hišo, ki je stala na mestu, kjer zdaj živimo.« Pod Italijo so vse vino prodali v Ronke in Mošo (Mossa). »Nono je pridelal 70 hektov vina, vino je bilo dobro in zato hitro prodano,« nadaljuje Aleks. »In ko je prodal svoje, je prodal še bratovo in sestrino.« Potem se je zamenjal sistem, prišla je Jugoslavija in naenkrat so bili Klinčevi kakor tudi drugi briški kmetje odrezani od tržišča. »Oblast je iz kleti pobrala vse batone, štrtine in holberje* za zadružno klet, odpeljali so vola, in ko je bilo treba orati, je moral nono čakati, da je prišel na vrsto. In še ves denar je izgubil zaradi slabe menjave lir v dinarje. Moji starši so se preusmerili v sadjarstvo, v Ljubljano so vozili breskve, češnje, še vedno pa so pridelali do 60 hl vina.« Hudih let še ni bilo konec. Leta 1976 jim je potres podrl hišo in klet; ko je imel Aleks 15 let, se je oče pri padcu s češnje hudo poškodoval in kmetijo je moral peljati naprej najstarejši sin Aleks. »Pri petnajstih sem sam naredil vino in takrat sem se moral tudi odpovedati svojim sanjam. Vleklo me je v umetnost, a nisem mogel iti študirat stran od doma.« Vendar se Aleks umetnosti ni nikoli odpovedal. Vseskozi je ostal v stiku s to svojo ljubeznijo, vsa njegova hiša diha z njo. Leta 1996 je organiziral prve Dneve poezije in vina, leto dni kasneje Zima 2018 / Briški časnik / 74

MMMart, mednarodne likovne delavnice za slikarje z vsega sveta. V devetnajstih letih, kolikor so trajale te delavnice v prvotni obliki, se je zvrstilo okrog 50 likovnih srečanj, poleg pa še razstave in koncerti. Z društvom Opoka so uredili galerijo Antona Gradnika v Medani, v kateri Aleks organizira razstave.

V jedilnici, v kateri postrežejo gostom Klinčeve turistične kmetije naravno pridelano hrano, ima človek občutek, da se je čas ustavil. »Hotel sem prenesti duha stare domačije, vgradil sem v novo hišo stare kamne, planete, kamnite police, vse, kar sem našel od stare,« pove Aleks. S sten tiho zrejo likovne umetnine, veliko se jih je nabralo v vsem tem času.

Pred devetnajstimi leti je k hiši prišla Simona. Postala je Aleksova življenjska sopotnica, dodatna spodbuda in podpora. In se je lepo »prijela« briške zemlje, navad, govora. Čeprav nista imela izkušenj, sta se odločila za turistično kmetijo, vlagala v klet in vinograde. In tu se začne zgodba mladega rodu Klinec. »Nikoli si nisem mislil, da bom prišel tako daleč,« prizna Aleks. »Niti v sanjah si nisva predstavljala, da bo svet našo s srcem pridelano kapljico tako sprejel,« ga dopolni Simona. Vino izvažajo v 19 držav, cenijo ga zlasti v više razvitih družbah, kot so Skandinavija, Japonska, Italija, Francija, Anglija, Združene države Amerike.

Pri Klincu prisegajo na ekološki način pridelave in predelave, kakršen je bil včasih. Aleks uporablja škropiva iz zelišč, sam izdeluje žvepleno-apneno brozgo, kompost in kompostni aktivator. »Škropljenje z umetnimi škropivi onemogoča trti, da bi okrepila lasten imunski sistem. Na ta način se poruši naravno ravnovesje, rastlina je vedno bolj dovzetna za bolezni; vse tisto, kar vržeš nanjo, potem tudi popiješ. Hlastanje po velikem pridelku, uporaba umetnih gnojil, pesticidov ipd., vse to ne pelje v pravo smer. Ko bomo odšli s tega sveta, moramo za seboj pustiti čisto zemljo,« utemeljuje svoje poglede sogovornik. V Brdih ima kar nekaj somišljenikov, kakih deset jih je, z veseljem bo predal svoje znanje in izkušnje mladim, ki se zanimajo za naravno pridelavo vina.

Konrad, Draga, Ferdo, Aleks, Simona, Nika, Maks, Martin, Mia so prebivalci Klinčeve hiše iz Medane. Najmlajša je Mia, ima osem let. Pred sto leti je njen prapranono prišel na to domačijo.

Na briški zemlji so pustili pečat njegova vera, pogum, odločnost in pripadnost. Začel je pisati skromno zgodbo, ki je kakor briška rebula vztrajno gnala korenine. Hvaležni smo, da lahko nadaljujemo njegovo zgodbo, so zapisali v vabilo na praznovanje visoke obletnice. Hvaležni so za vse darove, ki jim jih daje narava, in skrbno gospodarijo z dediščin prednikov. Svojih dejavnosti ne bodo več veliko širili, se pa smelo zazirajo v izvirno obliko turistične ponudbe. A to zaenkrat ostaja skrivnost. *baton, štrtin, holber: posode za vino Iva Sivec Fotografija: osebni arhiv

Gospodarstvo in kmetijstvo Občina

Oljčno drevo, največje darilo neba*

Z njegovimi plodovi se človek čisti za popolno zdravje Tri svetopisemska drevesa so trta, figa in oljka. Slednja je dolgoživa in slikovita, skromna, tiha in veličastna in kot taka pogost vir navdiha pesnikom in slikarjem. Veliki Vincent van Gogh je denimo naslikal vsaj 15 slik z oljkami (slike veljajo za njegova najboljša dela), čeprav je najprej zapisal: Šepet oljčnega nasada ima v sebi nekaj intimnega, spoštljivega. V njem je toliko lepote, da ga niti ne poskušam razumeti ali si ga drznem slikati.

Oljka je človekova sopotnica od pradavnih časov. Po grški mitologiji je oljčno drevo dar boginje Atene. V Atenah je bogastvo, spodbujeno s prodajo oljčnega olja, omogočilo razvoj umetnosti, športa, v tem obdobju so se pričele olimpijske igre in tudi razvoj demokracije. V mnogih državah okoli Sredozemskega morja veljajo oljčne vejice za simbol miru in blaginje.

Našli so jih v Tutankamonovi grobnici, omenjene so v Odiseji in Iliadi, v Stari zavezi prinese golob v kljunu oljčno vejico, ki oznani Noetu konec vesoljnega potopa, z oljčnim oljem so Grki mazilili kralje, olimpijske zmagovalce so ovenčali z oljčnimi vejicami, kot sveto olje pa ga je prevzelo tudi krščanstvo.

Najstarejša oljka na svetu naj bi rastla v Libanonu (v kraju Bechealeh) že kakšnih 5000 let in še danes iz njenih plodov pridelujejo olje. V Sloveniji raste najstarejša oljka v Seči, stara naj bi bila okoli 400 let.

Ko se oljčno drevo izoblikuje, ne misli več nase, samo na ljudi. Vergil, rimski pesnik iz 1. stol. pr. n. št., upravičeno zapiše: In s plodovi oljčne veje se človek čisti za popolno zdravje.

Oljčno olje ni samo dobro po okusu, je tudi zelo zdravo. Cenili so ga že v starem Egiptu kot zdravilni eliksir. Danes vemo, da vsebuje okoli 1000 aktivnih bioloških snovi, ki jih telo skoraj popolnoma uporabi. Med drugim je naravni antioksidant, redči kri in je dobro za srce. Uporablja se pri zaprtju kot klistir, poživlja jetra in razstruplja telo, uporablja pa se tudi za masažo lasišča in telesa. Oljke in listi oljke znižujejo visok krvi tlak in nivo krvnega sladkorja, širijo koronarne žile, urejajo srčni utrip in pospešujejo izločanje vode iz telesa. Oljke so zelo mastne, a vseeno pomagajo pri zmanjševanju telesne teže. V oljčnem olju je tudi »vitamin mladosti« - vitamin E, ki zelo dobro vpliva na delovanje ščitnice. Oljčno olje deluje pomlajevalno, varuje vse žleze in krepi imunski sistem.

In kako kaže s tem darilom narave v Brdih? Božidar Slivnjak, predsednik briškega oljkarskega društva, ocenjuje, da je letošnja letina dobra. »Olja je več zaradi večje količine oljk in zaradi boljšega izplena pri stiskanju. Tudi kakovost pričakujemo večjo. Upam, da bodo to pokazali uspehi na ocenjevanjih. Na območju Brd smo obrali okrog 300 ton oljk. Kar pomeni okrog 45 tisoč litrov oljčnega olja.« Oljčno ali olivno olje? Oljke ali olive? Čeprav Slovar slovenskega knjižnega jezika sicer priznava oba izraza, vendar sta izraza olivno olje/olive nedvomno italijanizma in se jima na Primorskem izogibamo iz več razlogov. Hrvati imajo izraz »maslina« za drevo in plod. Podobno pri nas poznamo »češnjo«, »hruško«, »kaki« itd. Tolmačenje, da je oljka drevo, oliva pa plod, je s tega vidika večjezična godlja. »V Brdih raste precej različnih sort oljk. Natančnega števila ne znam oceniti, ker so ljudje kupovali oljke pri različnih italijanskih in domačih dobaviteljih. V prvih treh desetletjih po letu 1977, ko se je začelo oživljanje oljkarstva v Brdih, so sadi-

li večinoma razne italijanske sorte (leccino, belica, pendolino, cipresino, ascolana, leccione, frantoio ...). Sadili so tudi istrsko belico, ki so jo vzgajali v Purissimi pri Ankaranu. Po zaključku prvega projekta Uelije, ko so določili avtohtone sorte našega področja, so začeli v večjem številu saditi tudi briško črnico in briško drobnico. Obe omenjeni sorti dajeta olje odlične kakovosti in sta srednje visoke intenzivnosti. Sam menim, da sta to sorti, ki pomenita tržno zanimivost/prednost našega področja,« meni Slivnjak.

Oljčno olje: mešanica deviškega oljčnega olja z rafiniranim oljčnim ali drugim oljem. Rafinirano olje je s kemičnimi postopki (rafiniranjem) razdišavljeno oljčno olje z napakami.

Na vprašanje, ali je oljkarstvo, kakršno je zdaj v Brdih, rentabilna kmetijska panoga, Slivnjak odgovarja: »Takšno je najbrž pod mejo rentabilnosti. Izzivi, ki čakajo briške oljkarje, so združevanje proizvajalcev, vzdrževanje visoke kakovosti oljčnega olja, promocija skupne blagovne znamke in doseganje višje cene. Letošnji pridelek bo potrebno prodati. Nižanje cen ni dober način.« Oljka je starodavna kultura, prav tako stara pa je tudi obrt pridobivanja oljčnega olja. Da bi dobili čisto olje, so Judje na primer oljke drobili v možnarju, potem pa jih stiskali tako, da so jih dali v košaro in obtežili s težkim kamnom. Danes opravi to delo torklja, kar je narečni izraz za prostor in pripravo za stiskanje olja iz oljk. Briški oljkarji vozijo oljke v oljarno na Dobrovo, a ima ta oljarna stare naprave, ki so komaj zmogle obdelati letošnje količine, pove Slivnjak. »Klet Brda, ki je lastnica oljarne, je letos poleti začela z aktivnostmi za pridobitev nove, boljše in večje oljarne. Predvideno je, da bomo briški oljkarji v naslednji sezoni stiskali oljke v novi oljarni. Držimo pesti, da bo šlo vse po načrtih.« Da, držimo jih, saj je kakovostno stiskanje oljk eden od odločilnih dejavnikov za vrhunsko olje. Pestro ponudbo takšnih olj ima med drugim tudi oljčni bar, ki domuje v Hiši kulture v Šmartnem in tako pripomore k promociji briškega in slovenskega oljčnega olja po vsem svetu. To je gorivo za naše telo, balzam za dušo in srce, obenem pa tako dragoceno, da ga je treba premišljeno uporabiti, pravi Tatjana Bašin iz Hiše kulture. Med vrhunskimi olji ponuja tudi pomarančno oljčno olje, ki ga pridobijo tako, da ekološkim oljkam dodajo v postopek predelave, torej v torkljo oz. mlin, ekološke cele pomaranče. Olje, ki ga odlikujeta prijeten okus po svežih pomarančah in nežen vonj, nakapa Tatjana po pečenih pituralkah. Za ljudi, ki pravijo kot irski pisatelj Oscar Wilde: Imam zelo preprost okus. Vedno sem zadovoljen z najboljšim.

Iva Sivec *Thomas Jefferson, tretji ameriški predsednik, glavni avtor Deklaracije neodvisnosti. politični filozof, agronom, vrtnar, arhitekt, etimolog, matematik, kriptograf, paleontolog, pisatelj, odvetnik, izumitelj in violinist (1743–1826).

Zima 2018 / Briški časnik / 75

Občina Gospodarstvo in kmetijstvo

Nagrade vinarjev

Blesteli so že uveljavljeni ter mladi vinarji December je mesec številnih poslovnih in družinskih srečanj, zdravic in obdarovanj.

Posegli bomo tudi po steklenicah naših briških vinarjev, ki čarobnost Brd skozi njihovo žlahtno kapljico širijo po vseh celinah sveta. Da je briško vino zelo cenjeno in kvalitetno, dokazujejo številna priznanja in nagrade, pa tudi zapisi v tujih in domačih časopisih in revijah.

Zelo odmevna v zadnjem času je bila ponovna uvrstitev Kabajevih med najboljšo stoterico proizvajalcev vin na svetu. Ena najvplivnejših vinskih revij na svetu, ameriški Wine & Spirits Magazine, je Kabajeve že četrtič uvrstila med 100 najboljših. 15. izbor najžlahtnejših vin na svetu je bil predstavljen 9. oktobra na posebni degustaciji v San Franciscu. Absolutna rekorderka med slovenskimi kletmi je sicer vinska hiša Movia Aleša Kristančiča, ki se je med 100 najboljših uvrstila že osemkrat.

Ostajamo na severnoameriških tleh, kjer je v Buffalu v začetku novembra potekala vsedržavna konferenca ameriške vinske družbe, v sklopu katere se je odvila tudi strokovna degustacija slovenskih vin, med drugim tudi Ščurkovih. Predstavitev slovenskih vin je podprl slovenski ambasador v Washingtonu nj. eksc.

Stanislav Vidović. Gala večerje se je udeležilo 600 povabljenih.

Dogodek so v soorganizaciji slovenskega veleposlaništva ponovili 8. decembra v Washingtonu, kjer je na svoj račun prišel poslovni klub.

Odmevna in pomembna promocijska aktivnost se je vršila tudi na azijskem kontinentu. Na mednarodnem dogodku Interwine Schenzen Premium Wine Road Show je poglavitni poudarek na navezovanju tesnih poslovnih odnosov s kletmi iz več kot 70 držav. Na 50.000 kvadratnih metrih razstavlja več kot 2000 razstavljavcev, sejem pa obišče več kot 50.000 obiskovalcev. Interwine poteka dvakrat letno: maja in novembra, k sodelovanju pa so povabljeni kitajski uvozniki, distributerji in strokovnjaki.

Tam so se letošnjo jesen predstavljali briški vinarji Edi Simčič, Ferdinand, Ščurek, Marjan Simčič in Klet Brda.

Ostajamo na vzhodu. Vinarska hiša Movia se je konec novembra mudila na mednarodnem sejmu v ruski prestolnici Gorizont 2.0 Natural Wine Festu. Na predavanjih, mojstrskih tečajih in okrogli mizi so strokovnjaki s področja vinske industrije izmenjali izkušnje in se pogovarjali o trendih na ruskem kot globalnem trgu. Festival organizira podjetje Real Authentic Wine Trading Company, katerega portfelj vključuje več kot 150 proizvajalcev iz Francije, Nemčije, Avstrije, Italije, Španije, Portugalske, ZDA in Rusije. Med njimi so tudi pravi zvezdniki vinogradništva: Agrapart, Savart, David Leclapart, Jean-Yves Bizot, Frederic Cossard, Alexandre Bain, Julien Courtois, Pierre Frick, Jean-François Ganevat, Marcel Lapierre, Movia, Julien Altaber, Dominique Derain, Rémi Poujol, Gut Oggau, Nikolaihof, Kongsgaard in drugi.

Vinarstvo Edi Simčič se je konec novembra, poleg 200 drugih kolegov s področja vinarstva, žganih pijač in gastronomije predstavljalo tudi na dunajskem MondoVino. Obiskovalcem je bilo na voljo več kot 1000 vzorcev vin. Kot edini slovenski vinar pa je prve dni novembra v Londonu na Fine Wine Encounter briške barve zastopal Marjan Simčič.

Omeniti moramo dva pomembna dogodka v Italiji: 13. oktobra je bil v Montecatini Terme predstavljen vodnik Slow Wine Zima 2018 / Briški časnik / 76

Klet Brda na Mondial des Vins Extrêmes 2018

2019 za Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, v katerem so vključeni trije briški vinarji: Movia z Gredičem letnik 2017, Marjan Simčič z Rebulo Opoko 2015 in Blažič z Jakot Plešivo 2014. V Turinu pa je v drugi polovici septembra potekal Mondial des Vins Extrêmes 2018. Na slavnostni podelitvi nagrad v Palači Madama je Klet Brda prejela veliko zlato medaljo za Merlot Bagueri 2013 ter zlate medalje za Cabernet Sauvignon Quercus 2016, Krasno Rebula 2014 in Markiz 2013. Peneči muškat 2017 in Krasno Modri pinot pa sta si prislužila srebrni medalji.

Pa še na domača tla: ljubitelji žlahtne kapljice so se jeseni naužili treh večjih vinskih sejmov. V začetku oktobra se je v ljubljanskem Cankarjevem domu odvijal drugi mednarodni Vinski festival TOP VINO by eVINO, konec oktobra pa se je v štajerski prestolnici odvil mednarodni salon vina in delikatesnih proizvodov VinDel, ki je postregel z več kot 250 razstavljavci. Izbor vinskih promocijskih aktivnosti in nagrad zaključujemo z 21. Slovenskim festivalom vin, na katerem je Čargova penina Regina Brut Nature 2013 zasedla 2. mesto v kategoriji penečih vin. Martin Erzetič pa (Nadaljevanje na 77. str.)

Gospodarstvo in kmetijstvo Občina

Nagrade vinarjev

Dan slovenske hrane

Tradicionalni slovenski zajtrk in kosilo 16. novembra smo tudi na OŠ Alojza Gradnika Dobrovo imeli že osmo leto zapored tradicionalni slovenski zajtrk, s katerim smo obeležili dan slovenske hrane. Z njim želimo poudariti pomen oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.

Vinarstvo Čarga

je postal zmagovalec Lidlovega natečaja mladega vinarja leta 2018. Na natečaj so mladi perspektivni vinarji letos prijavili več kot 35 vin. Strokovna ocenjevalna komisija je v finale natečaja uvrstila štiri vina (dve beli in dve rdeči vini), ki so se predstavila na Slovenskem festivalu vin v salonu Lidlov mladi vinar. Med finalisti so poleg Martina Erzetiča bili tudi Peter Gönc iz ptujske vinarske hiše Gönc, Špela Štokelj iz ajdovskega Posestva Štokelj in Jakob Bizjak iz briške Domačije Bizjak.

Konec poletja je bila razglasitev rezultatov ocenjevanja na 44. odprtem državnem ocenjevanju vin – Vino Slovenija Gornja Radgona in 7. ocenjevanju vin iz ekološko pridelanega grozdja v okviru sejma AGRA – 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, kjer so briški vinarji nabrali kar bogato bero medalj. Naj omenimo le tiste z več kot 90 točkami. Veliki zlati medalji sta dobila Pikolit 2014 in Markiz 2013 Kleti Brda.

Slovenski enogastronomski navdušenci so novembra končno dočakali vodnik Gault & Millau Slovenija 2019, v katerem je zbranih najboljših slovenskih 130 restavracij, 50 vinskih kleti in 15 malih pivovarjev.

Naj ob zaključku opozorimo na že tradicionalno srečanje »Živijo! - Memorial Stanko Radikon«, ki bo 20. decembra v Oslavju.

Predstavili smo pomen zajtrka, ki je prvi glavni obrok v dnevu in nam daje potrebno energijo za začetek dneva. Želimo si, da bi zajtrkovanje pri vseh postalo navada.

Po ogledu različnih posnetkov, povezanih s čebelarstvom, sadjarstvom in poljedelstvom, smo si postregli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Živila, ki smo jih letos ponudili, so maslo in mleko kmetovalca Klavdija Skrta iz Levpe nad Kanalom, med briških čebelarjev, temni hleb iz pekarne Mlinotest in jabolka sadjarja Marka Grudna iz Volč.

Po kulturnem programu 2. in 3. razredov smo se skupaj pogostili z zaj-

trkom. Briškim čebelarjem se iskreno zahvaljujemo za podarjeni med.

16. novembra, na dan slovenske hrane, se je tradicionalnemu slovenskemu zajtrku pridružil še projekt Otroci otrokom pripravimo tradicionalno slovensko kosilo. Projekt poteka v sklopu vsakoletnega kuharskega tekmovanja "Kuhna pa to", čigar namen je obuditi lokalne jedi iz naše preteklosti.

Učenci izbirnega predmeta Sodobna priprava hrane pod mentorstvom Vojke Gregorič Mozetič so postregli briško kosilo šestošolcem. Na jedilniku je bila piščančja obara z belo polento in krhke rezine z jabolki. Otrokom je šlo kosilo v slast, saj so pojedli prav vse.

Erika Koncut Zima 2018 / Briški časnik / 77

Šola

Damijan Marinič, novi ravnatelj od blizu

»Zame bi bil uspeh, če bi učenci šolo vzeli za svojo« Del briškega šolstva ste že vrsto let, precej let ste bili podravnatelj, zadnje leto vršilec dolžnosti funkcije ravnatelja, s prvim septembrom pa so vam bile zaupane ravnateljeve zadolžitve v celoti.

Kako bi se na kratko predstavili našim bralcem?

Ja, del briškega šolstva sem že od leta 1972, ko sem začel obiskovati malo šolo. Leta 1980 sem po osemletnem izobraževanju šolo zapustil, se izobrazil za učitelja in se leta 1989 zaposlil kot učitelj zgodovine. Polega drugih aktivnosti sem vrsto let opravljal tudi naloge razrednika. Z letom 2005 sem postal pomočnik ravnatelja. Od oktobra 2017 sem leto dni opravljal naloge vršilca dolžnosti ravnatelja in od 1. septembra letošnjega leta naloge ravnatelja. Lahko bi rekel, da sem se s šolstvom srečeval na različnih področjih in v različnih funkcijah. To je gotovo dobra izkušnja, ki ti daje širši pogled na delovanje institucije. Videnje problematike z različnih gledišč ti ponuja več možnosti reševanja le-teh.

Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo je v preteklosti dosegla veliko ciljev, h katerim izzivom jo boste usmerili? Kaj si želite za OŠ Alojza Gradnika Dobrovo? Šola je institucija, ki ima izobraževalno in vzgojno funkcijo. Devetletno šolanje je dolga doba. K nam pridejo mali otroci, od nas gredo mladostniki, skorajda že odrasle osebe. In kaj so cilji? Vsekakor jim želimo sporočiti, da je znanje vrednota, jim nakazati poti in načine, kako do znanja priti, in jih naučiti, kako znanje uporabiti. Ker je šola tudi vzgojna institucija, se strokovni delavci trudimo, da bi jih vzgajali že z našim načinom dela, z našim odnosom in ne samo z besedami. V šoli, kjer poteka vsaj dvosmeren proces, torej odnos med učiteljem in učencem, se vsi bogatimo, se eden od drugega učimo. Želim si, da bi učenci imeli našo šolo radi, da je ne bi doživljali le kot breme, da bi se v njej počutili zadovoljni in varni. Poleg osvajanja znanja bi želel, da bi sklepali prijateljstva, zadovoljili potrebo po druženju in igri. Zame bi bil uspeh, če bi učenci šolo vzeli za svojo.

Veliko vaših učencev je v preteklosti doseglo številne lovorike na raznih šolskih, kulturnih, športnih in drugih tekmovanjih.

Kako je danes? Kako jih podpirate?

Mladi rod je neusahljiv vir bogastva, talentov, idej. Skozi šolsko delo ugotavljamo, da nekatere sposobnosti, Zima 2018 / Briški časnik / 78

spretnosti, danosti pri učencih izstopajo. Zadovoljni smo z udeležbo in rezultati na različnih tekmovanjih, bodisi z rezultati na tekmovanjih iz znanja (zlasti zlata priznanja), na športnih tekmovanjih (fantje so bili državni prvaki v nogometu) in tudi z rezultati, kjer šola sodeluje v projektih (Vodni detektiv, Kuhna pa to, eTwinning projekti). Tudi tu posegamo po visokih mestih na državnem nivoju. Šola namenja sredstva za dodatni pouk, interesne dejavnosti, krožke, kjer učenci določena znanja in spretnosti nadgradijo, poglobijo ali razširijo oziroma se na tekmovanja pripravijo. Vsak rezultat obeležimo z objavo in s čestitko za vložen trud in dosežen rezultat.

Dotaknimo se še staršev. Kateri so, po vašem mnenju, izzivi, ki spremljajo sodobne briške starše?

Starši so pomemben akter pri šolanju otrok. Otroke nam zaupajo že pri 6 letih in nato skupaj korakamo po poti vzgoje in izobraževanja ter se trudimo, da otroke pripravimo na odraslost. Ko učenci zapustijo osnovno šolo, so že najstniki in v marsičem odgovorni za svoje odločitve, za svojo bodočnost. Želim si, da bi starši bolj zaupali tako svojim otrokom kot učiteljskemu kadru. Zaupajo naj, da otroci, starosti primerno, lahko sprejemajo dolžnosti in odgovornosti, pa tudi pravice. Otroci zmorejo veliko.

Vzgoja in izobraževanje v osnovni šoli sta tudi priprava na življenje in le-to ni vedno potovanje po ravni in široki aveniji ter hoja v senci na s soncem obsijani poti. Izkušnje so

Šola Občina

Damijan Marinič, novi ravnatelj od blizu dragocene, tudi slabe, ki jih sodobni starši nekako poskušamo otrokom prihraniti, pripomorejo k rasti. Če teh ni, se postavi vprašanje, če potem otrok ve, kaj je dobra izkušnja.

Kako pa je OŠ Alojza Gradnika Dobrovo vpeta v lokalni prostor, lokalno skupnost? Bi si želeli še več sodelovanja, skupnih projektov?

Šola se po svojih zmožnostih vključuje v lokalno in širšo slovensko skupnost. Po mojem mnenju smo z lokalno skupnostjo vedno dobro sodelovali in še zdaj sodelujemo na različnih področjih. Želel bi, da se to nadaljuje. Tudi skupni projekti so se in se dobro obnesejo.

Občina Brda je postala priljubljena turistična destinacija, tujih obiskovalcev je vedno več. To za seboj povleče poznavanje okolja in tujih jezikov.

Kako so briški učenci pripravljeni na tem področju? So pripravljeni biti v pomoč lokalnemu turizmu?

Sedem let se šola trudi tudi z eTwinning projekti, ki so usmerjeni v promocijo naše dežele in vključevanje naših otrok v državljane sveta. Sodelujemo na domačih kakor mednarodnih tekmovanjih, kjer smo prejeli nekatera vidna slovenska in evropska priznanja. Tako nosimo od lanskega leta naziv eTwinning šola kot ena izmed 12 v Sloveniji in med 1000 v Evropi. Našim učencem poskušamo predstaviti širši evropski spekter tako z obiski in gostovanji po različnih evropskih deželah kakor z gostitvijo učencev v Brdih. V zadnjih letih smo preko projektov eTwinning gostili Madžare, Nemce, Francoze, Belgijce, Srbe, Hrvate, Dance, Poljake, Italijane. Obiskali pa smo naše prijatelje iz skupnih projektov na Danskem, Poljskem, v Turčiji, Italiji, Srbiji. V teh dneh ponovno gostimo v projektu Erasmus+ »Let me be your guide – A walk-through of my cultural heritage« ravno na temo kulturne dediščine in turizma. Na obisk prihajajo učenci in učitelji iz Poljske in Portugalske, nato se bodo tudi naši učenci udeležili izmenjave na Madeiri in v Šleziji. Šola učencem ponuja učenje drugega tujega jezika (italijanščina) kot obvezni in neobvezni izbirni predmet, imamo turistični krožek, imeli smo že tudi razpis za učenje nemščine. Že nekaj let smo vključeni v projekt Kuhna pa to, kjer se učenci pripravljajo na predstavitve lokalne kulinarike …

Števerjan, Repentabor in Dobrovo

Prvo srečanje Gradnikovih šol 30. novembra nas je OŠ Col (Repentabor) povabila na prireditev ob 45-letnici poimenovanja šole po Alojzu Gradniku in na prvo srečanje šol, poimenovanih po briškem rojaku.

Udeležile smo se ga šole iz Števerjana, Repentabra in Dobrovega. Z naše šole so se dogodka udeležili učenci dramskega krožka v spremstvu ravnatelja Damijana Mariniča, pomočnice ravnatelja Tanje Slapernik Tominec in mentorice Marjetke Zavrtanik.

Učenci vseh treh šol so sodelovali v prisrčnem programu, v katerem so deklamirali in peli Gradnikove otroške pesmi v slovenskem in italijanskem jeziku.

Ker je dogodek odmeval v širši lokalni skupnosti, so se ga udeležili tudi številni pomembni ljudje iz šolstva, politike in gospodarstva. Z obiskom je navzoče počastil pesnikov vnuk Marko Gradnik.

Po bogatem prigrizku, torti in prijetnem druženju smo se zadovoljni vrnili domov z obljubo, da se kmalu spet dobimo na drugem srečanju Gradnikovih šol.

OŠ Alojza Gradnika Dobrovo

Prvi sestanek šolskega parlamenta

Teden otroka v začetku oktobra ste zaključili z dvema posebnima dogodkoma, z uradnim odprtjem novega prizidka vrtca v Kojskem in s počastitvijo »novega doma« kipa Alojza Gradnika, ki bo odslej mimoidoče pozdravljal ob šolski stavbi. Kakšni so bili odzivi vaših kolegov učiteljev, predvsem pa varovancev? Kaj vam pomenita obe pridobitvi?

Teden otroka je letos potekal pod geslom »prosti čas«.

V šoli smo imeli aktivnosti, naravnane na vsebine, ki so primerne temi tedna otroka. Pika na i pa je bila otvoritev prizidka vrtca v Kojskem kot lepo darilo otrokom in v zadovoljstvo staršem iz Brd. Ker ja bila lani šola poimenovana po pesniku Alojzu Gradniku, je bilo verjetno smiselno, da smo tudi njegov spomenik prestavili pred šolo, ki nosi njegovo ime.

Erika Koncut

21. novembra se je prvič v šolskem letu 2018/19 sestal šolski parlament OŠ Alojza Gradnika Dobrovo, katerega mentorica je Metka Colja Petelin. Srečanje je bilo namenjeno izvolitvi novega vodstva, predstavitvi dela šolskega parlamenta v tem šolskem letu ter poročanju predstavnikov od 4. do 9. razreda o pohvalah, kritikah in predlogih za tekoče šolsko leto.

Zima 2018 / Briški časnik / 79

Šola

Cankarjevo delo približali otrokom

Nagrajena likovna dela na natečaju »Črtice« Cankarjeva knjižnica Vrhnika je v okviru Cankarjevega leta 2018 v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Javno agencijo za knjigo RS, Občino Vrhnika, Zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Zavodom Škrateljc in Osnovno šolo Ivana Cankarja Vrhnika v šolskem letu 2017/2018 razpisala likovni in literarni natečaj za osnovnošolce in srednješolce. Na likovnem natečaju so sodelovali tudi učenci POŠ Kojsko. Izhodiščna tema natečaja je bila zbirka črtic Ivana Cankarja Moje življenje. Namen natečaja je bil približati Cankarjevo delo otrokom in mladostnikom ter spodbujati literarno in likovno ustvarjanje.

Ilustracije učenk Lee Koršič, Noemi Begić in Ele Pojavnik, ki so nastale pod mentorstvom učiteljic Klare Simčič, Andrejke Gabrovec in knjižničarke Ivanke Škerlj, so bile izbrane med 27 najboljšimi in so bile objavljene v knjižni obliki z naslovom Črtice. 19. novembra smo se na Vrhniki mentorice, učenke in njihovi starši udeležili podelitve priznanj in nagrad za objavljena likovna dela.

Na prireditvi je bil osrednji gost večera Boštjan Gorenc Pižama, eden od avtorjev trilogije Cankar v stripu. Omenjeno avtorjevo delo je bilo podeljeno kot knjižna nagrada avtorjem objavljenih črtic in ilustracij.

Obisk učencev iz Števerjana in Bračana

Skuhaj mi pravljico Kot že vrsto let doslej so nas 4. decembra učenci 1. in 2. razreda iz OŠ Alojz Gradnik s slovenskim učnim jezikom Števerjan in OŠ Ludvik Zorzut s slovenskim učnim jezikom Bračan razveselili z obiskom. V šolski knjižnici so prisluhnili pravljici Majde Koren Skuhaj mi pravljico. Bili so navdušeni.

Prvošolci so prijatelje iz Števerjana in Bračana pozdravili s pesmijo. Sledila je skupna malica v jedilnici ter ustvarjalne delavnice v učilnicah in štafetne igre v telovadnici.

Prvošolci so jim v spomin na skupno druženje podarili zajčka Srčka.

Pravljično, ustvarjalno in športno obarvan dopoldan je prehitro minil. Imeli smo se lepo. učitelji 1. razredov in knjižničarka

Šola v naravi na Kavki

Nepozabna doživetja Od 5. do 9. novembra smo bili četrtošolci v šoli v naravi v domu Kavka. Bilo je zabavno. Delali smo okusne kobariške štruklje, ki smo jih pojedli za večerjo. V četrtek smo šli na pohod. Spoznal sem kar nekaj legend o krivopetah. Nato smo šli v Kavkno jamo. Videli smo medveda in dobili darilo od Krivopete. Nato smo šli v dom Kavka in zvečer igrali različne igre. Bilo je zabavno. Zadnji dan smo šli v sirarski muzej. Te šole v naravi ne bom nikoli pozabil.

Maj Šfiligoj, 4. a Zima 2018 / Briški časnik / 80

Šola

Erasmus+ tudi na OŠ Alojza Gradnika Dobrovo

Izmenjava med šolama odobrena Konec šolskega leta 2017/18 smo se razveselili novice, da je bil naš Erasmus+ KA2 projekt LET ME BE YOUR GUIDE – A Walk Through My Cultural Heritage, ki smo ga prijavili skupaj s portugalsko šolo iz Madeire - Escola Básica e Secundária de Santa Cruz, Santa Cruz, Madeira in poljsko šolo in Šlezije Społeczne Gimnazjum "Nasza Szkoła" ZTSz w Zabrzu, Zabrze, odobren. Za obdobje 2018–2020 smo dobili evropska sredstva, ki nam omogočajo izpeljavo projekta in izmenjav med šolami v projektu.

Ideja našega projekta »Sprehod skozi mojo kulturno dediščino« je nastala iz potrebe po tem, da bi se naši učenci zavedali pomena lokalne in nacionalne kulturne dediščine. Pomembno se nam zdi, da bi naši učenci znali ohraniti lokalne navade in običaje, jih prenesti na mlajše učence in se preizkusiti tudi kot turistični vodiči za učence ostalih šol.

Učenci skozi projekt spoznavajo predvsem lokalno kulturno dediščino in jo poskusijo prenesti na vrstnike. S sodelovanjem šol iz drugih držav učenci lahko spoznavajo, kako drugačno geografsko, politično, kulturno in zgodovinsko okolje vpliva na kulturno dediščino. Spoznavajo podobnosti in razlike med posameznimi državami in se trudijo, da to, kar nas dela posebne, ne bo pozabljeno oz. izgubljeno.

Med 14. in 19. oktobrom je naša šola gostila 32 učencev in 7 učiteljev iz partnerskih šol, aktivno pa je sodelovalo še 16 naših učencev in številni mentorji. Koordinatorica in gonilna sila projekta je Tamara Klanjšček Šavli.

Pripravili smo bogat program, v katerega so se vključila tudi števila lokalna društva in posamezniki.

NEDELJA, 14. 10. 2018: Sprejem gostov PONEDELJEK, 15. 10. 2018: Sprejem na šoli (kratka proslava z elementi ljudske glasbe in plesa; nagovor koordinatorke

projekta Tamare Klanjšček Šavli, ravnatelja Damijana Mariniča in podžupana Žarka Kodermaca) Aktivnosti na šoli: ice-breakers, PTT predstavitve in Kahoot kvizi, lov za QR kodami po šoli, sprehod po Dobrovem – lov za zakladom - geocaching v sodelovanju z Borisom Kožlinom, obisk Gradu Dobrovo in Kleti Brda z degustacijo TOREK, 16. 10. 2018: Šmartno: lov za zakladom/likovna delavnica s slikarskim društvom Dablo, briško kosilo v Hiši kulture, ogled Brd (stolp v Gonjačah, Kojsko s sv. Križem, italijanska Brda, Vipolže), Vila Vipolže - glasbena delavnica s starostniki SREDA, 17. 10. 2018: Delavnica na šoli: Erasmus+ fotografiranje/igranje briškule, ogled hiše na Frlanšču, delavnica z Darinko Sirk – izdelava svitka, po sledeh briškega sadja in briških žena (izlet v Trst) ČETRTEK, 18. 10. 2018: Celodnevni izlet v Škocjanske jame in Ljubljano PETEK, 19. 10. 2018: Pri vinogradniku doma - ogled Vinarstva Ščurek, degustacija oljčnih olj Bose, delavnica Travelling Suitcase/igranje briškule, izbor projektnega logotipa, zaključna evalvacija, delavnica z Humbertom Murencem - izdelovanje picona, kuharska delavnica z Društvom briških žena in zaključek gostovanja SOBOTA, 20. 10. 2018: Odhod gostov v jutranjih urah.

Razlike med bobni

S tolkali in pesmijo okoli sveta V predstavi smo se podali na domišljijsko potovanje okoli sveta. Glasbenika Franci Krevh (tolkala) in Marko Brdnik (harmonika) sta otrokom 1. razreda predstavila različna okolja ter z njimi povezana tolkala. Otroci so slišali in videli uporabo določenega tolkala, istočasno pa peli in sodelovali s svojo domišljijo in izkušnjami.

Spoznali so, da razlika med velikim in malim bobnom ni samo v velikosti in da so afriški bobni pravzaprav najstarejši telefon, poleg tega pa so slišali še mnogo drugih zanimivih tolkalnih novic.

Zima 2018 / Briški časnik / 82

Veseli nas, ker je projekt na šoli zelo dobro zaživel. Pohvalili bi radi tudi odlično sodelovanje z Zavodom za turizem, kulturo, šport in mladino Brda in z vsemi društvi ter posamezniki.

Prav posebna zahvala pa gre Darinki Sirk, ki je zakladnica znanja o kulturni dediščini in je pripravljena v vsakem trenutku našim učencem predajati nekatere že skoraj pozabljene briške običaje.

Pred martinovanjem smo imeli na šoli delavnici, v katerih smo izdelovali martince in tercente, ki so bili v času martinovanja razstavljeni v Šmartnem.

Veselimo pa se tudi decembrskega dogajanja v slikarski hiši v Šmartnem, ko bodo razstavljene jaslice, ki jih bodo izdelali naši učenci. Organizirana pa bo tudi »vaška klepetalnica« z nonoti o prazničnem decembru »ankrat«.

Šport Občina

Vseslovenska akcija Simbioza giba

Življenje je lepo Jesen v Brdih je bila tudi letos obarvana v tisočere odtenke tople rumene in rdeče barve, toplina narave pa je mamljivo vabila v objem domačih gričev. In kot že nekaj let zapored smo se tudi tokrat prepustili njenemu čaru ter aktivno zakorakali v še nepozabno doživetje, ob poti pa z nasmeškom na obrazu lovili zadnje tople sončne žarke. Brda je preplavil duh gibanja in rekreacije. Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda je v sodelovanju z učitelji in učenci Osnovne šole Alojza Gradnika z vodstvom in varovanci doma upokojencev iz Podsabotina ter člani Planinskega društva Brda med 15. in 21. oktobrom zasnoval in zapeljal še eno odlično Simbiozo giba - brezplačne medgeneracijske aktivnosti za vse občane.

Plesali smo, se vrteli, peli in se imeli nepozabno lepo. V torek, 16. oktobra, se je dvorana Vile Vipolže za uro in pol preselila v čas, ko se je v vili brezskrbno plesalo, pelo in družilo. Za trenutek smo pozabili na vsakodnevne tegobe in si naglas peli »življenje je lepo«. Za odlično vzdušje je poleg varovancev doma upokojencev iz Podsabotina poskrbela tudi mladina, natančneje učenci 9. razredov Osnovne šole Alojza Gradnika. S sabo so pripeljali prav posebne goste, učence iz Poljske in Portugalske, ki so v okviru evropskega projekta Erasmus +, mednarodne šolske izmenjave, ravno tiste dni gostovali pri briških učencih in njihovih družinah.

Briški osnovnošolci so bili pomembni akterji tudi pri ostalih aktivnostih letošnje simbioze. V četrtek, 18. oktobra dopoldne, so se družili s starimi starši in spoznavali stare briške igre, ki jih današnje generacije mladih ne poznajo več, popoldne pa so,

v sklopu šolskega krožka prostovoljstvo, obiskali starostnike iz doma upokojencev v Podsabotinu, jim prisluhnili, se z njimi pogovarjali in družili.

Pravljično presenečanje pa smo seveda pustili čisto za konec. Skupaj s člani Planinskega društva Brda in otroki, ki v sklopu obšolskih aktivnosti obiskujejo planinski krožek, smo se prvič podali po še čisto novi pohodni poti »Vilinka«. Skoraj 13 kilometrov dolga pot, z začetno in končno točko ob Vili Vipolže, se iz Vipolž do Dolnjega Cerovega vije tik ob meji, vzpne do cerkvice sv. Nikolaja v Gornjem Cerovem, nato pa spusti vse do slikovite doline potoka Birša. Bučni otroški glasovi in smeh so predramili megleno jutro, skoraj 4-urno pravljično potovanje pa je otroke nadelo s plazom energije. Utrujenost se je ob tako norem doživetju povsem izničila. Za hitre in neutrudljive nogice so bili odločilni sendviči in grižljaji sladkih dobrot. Malica

je bila najlepši in tako težko pričakovan trenutek pohoda. Vilinka bo do spomladi opremljena s kažipoti, v kratkem pa bo dobila tudi dušo. Deseta briška pohodna pot bo tudi poučna, zabavna in otroško igriva.

Veseli in ponosni se lahko potrepljamo po ramenih. Spomnili smo se na starejše, jih bodrili, se z njimi pogovarjali, jim prisluhnili, z njimi se tudi zabavali. Naučili so nas preprostih iger, ki so kljub današnjemu preobilju zabavne in poučne. Navdahnili so nas z modrostmi in preprostimi recepti za srečno življenje. Ko se srečajo izkušnje, ki jih postreže vrtinec življenja v svoji jeseni ter mlada zagnanost, srčnost preplavi telesa in požene nasmeh na lica.

Nepopisno lep je tak trenutek, srce pa vzklika »ja, življenje je res lepo«.

Mateja Drnovšček Fotografiji: Arhiv ZTKMŠ Zima 2018 / Briški časnik / 83

Šport

Planinsko društvo Brda

Številni izleti te jeseni Planinska organizacija razvija prostovoljno delo kot posebno vrednoto in enega svojih temeljev na vseh ravneh in v vseh oblikah delovanja. To pomeni, da njeni člani in članice za svoje delo, znanje in porabljeni čas ne moremo zahtevati plačila. To vrednoto gojimo tudi v našem društvu. Delovne akcije urejanja planinske poti na Sabotin oktobra so se poleg markacistov udeležili tudi drugi člani društva. Prav tako potekajo delovne akcije pri koči na Koradi. Vsem, ki so sodelovali in še bodo, se upravni odbor društva najlepše zahvaljuje.

Jerebica (30. 9. 2018)

Za septembrsko nedeljo je bila vremenska napoved idealna za obisk gora. To smo tudi izkoristili in se podali proti Bovcu in dalje do odcepa za Možnico. Nadeli smo si nahrbtnike in odkorakali proti našemu cilju. Najprej nas je pot vodila po makadamski cesti, višje pa smo prešli v gozd in nadaljevali po zložni planinski poti.

Naprej se pot strmo vzpenja, v pomoč so nam bila varovala, da smo premagali strmo skalno stopnjo. Korak za korakom smo po treh urah hoje prišli na Jezersko sedlo, kjer se pot združi z italijansko, ki prihaja iz Belih vod. Pot je bila še naprej strma, malo smo tudi plezali po skalah. Do vrha smo hodili po zanimivem kraškem svetu, polnem škrapelj in žlebičev. Končno smo dosegli 2126 m. Nasmeh na naših obrazih je izražal veselje, saj pot ni bila lahka. Vrh nas je nagradil s čudovitim razgledom. Globoko pod nami je ležalo Rabeljsko jezero, naprej Viševa skupina, pa Veliki Nabojs, mogočna Mangart in Jalovec, pred nami Rombon, zadaj Kaninsko pogorje. Prijetno je bilo ležati v travi in se predajati sončnim žarkom, vendar nas je Bojan opomnil, da nas čaka še dolg spust v dolino. Nadeli smo si nahrbtnike, se fotografirali in se podali proti dolini. Na Jezerskem sedlu smo si malo oddahnili.

Pot v dolino je bila dolgočasna in ni ji bilo videti konca. Končno smo po 9 urah hoje lahko sezuli gojzarje. Kljub temu, da je bila tura naporna in kondicijsko zahtevna, smo se zadovoljni vrnili domov.

V neznano (7. 10. 2018)

Marsikaj smo že odkrili na teh naših izletih v neznano. Kam torej gremo letos? Kot vsako leto je bilo tudi za letošnji izlet v neznano veliko zanimanje. V dveh dneh so bila vsa mesta na avtobusu zapolnjena. Organizatorji so bili zelo skrivnostni, naposled pa nam je Vilko le razkril destinacijo - Cerovo. Vsi smo se samo nasmehnili, saj je Cerovo vendar v Brdih. To ni naše Cerovo, ampak Cerovo pri Grosupljem. Tam so nas sprejeli člani turističnega društva Cer Cerovo. Pripravili so nam odličen golaž in nam nato razkrili načrt. Sprehodili naj bi se po krožni naravoslovni učni poti »Po sledeh vodomca«, dolgi 5,2 km. Za vodnike so nam dali kar osličke in kozo. Najbolj se je vodnikov razveselil naš najmlajši udeleženec David. To je bila atrakcija tudi za nas, saj smo se drug drugemu iz srca nasmejali. Spustili smo se mimo travnikov in pašnikov do zaselka Podlom, kjer smo privezali naše živalske vodnike. Vodička nas je popeljala ob ribnikih po urejeni ornitološko-botanični krožni učni poti. Ob njej so postavljene tri večje opazovalnice za ptice. Ob učni poti je zasajenih veliko vrst grmovnic, ki nudijo pticam zavetje in hrano. Na gričku je postavljen čebelnjak, kjer domujejo pridne čebelje družine. Kot ljubitelji narave smo dobesedno uživali. Kako je šele lepo v spomladanskem in poletnem času, ko je vse zeleno in v cvetju. Ob ogradi so nas že čakali naši oslički in nas popeljali dalje proti Županovi jami. Ob poti smo ob branju na postavljenih tablah lahko Zima 2018 / Briški časnik / 84

spoznali več kot 200 različnih dreves, drugih rastlin ter živali. Žal pa vreme ni zdržalo, deževalo je vedno močneje. Naše vodnike so prevzeli domačini, mi pa smo z dežniki hiteli proti jami. Pred vhodom so nas domačini pričakali s priboljški, tudi deževalo ni več. Z vodičem smo se podali v podzemlje. Jamo je leta 1926 odkril takratni župan Josip Perme. Jamo sestavlja sedem čudovitih dvoran, ki jih povezuje 600 m urejenih poti. V jami najdemo vse vrste podzemnih kraških pojavov in oblik: kapnike vseh vrst in oblik, prepade, brezna, rove … V jami domujejo tudi različne vrste živali in rastlin. Prav v tem času se netopirji pripravljajo na zimsko spanje. Vsi smo bili nad videnim zelo navdušeni. Počasi smo se podali še proti Taboru, ki je eden redkih ohranjenih protiturških utrdb. Zgrajen je bil konec 15. stoletja. Poleg varovanja življenj je služil tudi za zaščito živeža in drugih dragocenosti kmetov. Znotraj Tabora stoji čudovita cerkev sv. Nikolaja. Spustili smo do našega izhodišča. V prostorih društva so nas pogostili z jedmi na žaru. Ob dobrem pecivu, kostanju in kozarčku briškega je v prijetni družbi čas tekel hitreje kot običajno. Treba se je bilo posloviti. Zahvala za krasno preživet dan gre vsem v društvu Cer Cerovo, še posebej pa se zahvaljujemo Marjanu in Vilkotu, da je do izleta sploh prišlo.

(Nadaljevanje na 85. str.)

Šport Občina

Planinsko društvo Brda Izlet v neznano je namenjen predvsem druženju in pobegu pred vsakodnevnimi skrbmi in stresom. In mislim, da smo res pobegnili. Bilo je čudovito.

Breški Jalovec (14. 10. 2018)

Tokratna nedelja nas je popeljala v Benečijo, natančneje na Punto di Montemaggiore (Breški Jalove, 1613 m). Naše izhodišče je bilo v idilični beneški vasici Brezje, ki pa na žalost premore le še nekaj stalnih prebivalcev. V tamkajšnji gostilni smo spili kavico in prelistali slovenski časopis DOM ter se nato po markirani poti podali proti našemu cilju. Pot se počasi vzpenja najprej skozi gozd. Prečili smo nekaj potočkov, pa kratko melišče pod skalnim podorom, pa spet skozi gozd, naposled pa smo se po travnatem pobočju vse bolj vzpenjali. Tukaj se nam je odprl čudovit razgled na vse strani. Na razpotju smo se usmerili proti zahodu in po razglednem travnatem grebenu nadaljevali pot in občudovali drevje, ovito v jesenske barve. Zadnji del grebena je bil nekoliko ožji. Samo še kratek, nekoliko strmejši vzpon in bili smo na vrhu.

Naš trud je bil poplačan s prekrasnimi razgledi, ki so segali vse do morja. Julijci so bili pred nami kot na dlani, dolg hrbet Stola, Muscev, Kolovrat, Matajur … Videli smo skoraj vse! O, kako je to lepo – daleč od ponorelega sveta. Počitek na vrhu z okrepčilom nam je vrnil moč. Vpisali smo se v knjigo in že je bil čas za povratek v dolino. Franko je za domov izbral pot, za večino od nas povsem nepoznano, mimo vasi Plestišče, pa prek nekdanjega mejnega prehoda Most na Nadiži, mimo Breginja in dalje proti domu. Dan je bil res prekrasen in poln doživetij.

Martinov pohod (11. 11. 2018)

V sklopu letošnjega martinovanja v Brdih je društvo v sodelovanju z Zavodom za turizem, kulturo, mladino in šport Brda organiziralo »Martinov pohod«. Vremenska napoved ni bila nič kaj obetavna, kar je morda vplivalo na malo slabši obisk. Pohod

poleg čudovitih razgledov na jesensko obarvane vinograde in sadovnjake nudi predvsem pokušino domače kapljice in dobrot ter spoznavanje kulturne dediščine. Zbrali smo se pred dvorano na Humu. Pot nas je vodila do vasice Podsabotin. Ustavili smo se pri kmetiji Bregar, kjer smo poskusili njihovo vino, postregli so nam še frtaljo in sir. Pot nas je nato popeljala proti vasici Brestje do domačije Bizjak. Prijazni gospodar Vojko nam je postregel z odličnimi vini, gospa Patricija pa je pripravila prigrizek z domačimi mesnimi dobrotami, tako da smo lažje nadaljevali pot po briških gričih. Nad vasjo Kojsko smo si ogledali gotsko cerkev svetega Križa. V njej je največji in edini skoraj popolnoma ohranjeni gotski krilni oltar v Sloveniji. Od tu smo se počasi spustili do Huma in pohodnike pogostili, kot se na ta dan spodobi, z zeljem in klobaso ter kozarčkom briškega.

Skozi okno (25. 11. 2018)

Kljub slabi vremenski napovedi se nas je za pohod zbralo kar 19. Pot smo začeli pri gradu v Ozeljanu. Najprej smo hodili po asfaltni cesti, nato pa zavili na kolovoz v smeri naravnega okna Skozno. Prijetna pot po gozdu nas je pripeljala do klopce, ob kateri se nam je odprl lep razgled proti dolini vse do morja, na drugi strani pa proti Sveti gori in Alpam v ozadju. Nadaljevali smo desno v smeri Vitovelj in Skoznega in se po nekaj minutah spustili navzdol proti naravnemu oknu Skozno, do vpisne skrinjice in žiga. Od tu smo se spustili še v naravno jamo Skozno, skozi katero vodi strma in precej drseča pot. Občudovali smo to naravno lepoto in naredili nekaj fotografij za spomin. Z neba je pršilo, tla so bila spolzka, zato smo morali biti pri povratku v dolino zelo previdni. Prijetno druženje smo zaključili z odličnim pasuljem, ki nam ga je pripravil Fonze. Lepo je bilo.

Iva Šibav

Jeep club Brda

24. srečanje terenskih vozil

V nedeljo, 21. oktobr,a smo člani Jeep cluba Brda organizirali že 24. srečanje terenskih vozil. Osrednje dogajanje je bilo druženje ljubiteljev terenskih vozil po gričih naših prelepih Brd. Okrog 10 posadk je uživalo v vožnji in razgledu, ki nam ga ponuja naša pokrajina. Okrog 300 obiskovalcev je med vožnjo okusilo kulinarične dobrote in možnost pokušine briških vin. Gostili smo predvsem slovenske goste, velik del je bilo tudi italijanskih, obisk smo imeli tudi iz Hrvaške in Avstrije.

Člani Jeep cluba Brda se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji. Zahvala gre predvsem Občini Brda, županu Francu Mužiču za otvoritveni govor, Kleti Brda, briškim vinarjem, Dablo baru in nenazadnje vinarju Andreju Erzetiču iz Višnjevika.

Andrej Murenc Zima 2018 / Briški časnik / 85

Šport

Nogometni klub Brda

NK Brda pričakuje boljšo pomlad Po končanem jesenskem delu tekmovanj v NK Brda pričakujemo tradicionalno boljšo pomlad. Jesenski del tekmovanja je zaključen, vendar se klubske aktivnosti v posameznih selekcijah nadaljujejo. Predvsem mlajši nogometaši bodo v polnem zagonu tudi čez zimo, vključujoč nastope na raznih turnirjih.

Vsekakor pa je čas za analize po tekmovalni plati pretekle pol sezone. Članska ekipa sicer po rezultatih v tem trenutku zaostaja za zastavljenimi cilji, vendar jo do sredine lestvice ločita le dve zmagi. Kljub temu je potrebno izpostaviti, da je prišlo do uveljavitve večjega števila mladih igralcev ter večje povezanosti med klubskimi ekipami, konkretno med člansko ekipo in nogometno šolo. Vodstvo kluba skupaj s strokovnim delom ekipe že snuje celovit program spomladanske sezone po kadrovski, organizacijski in strokovni plati. Vsi sodelujoči v klubu smo prepričani, da bo spomladanski del sezone boljši oziroma po tradiciji bodo rezultati uspešnejši.

Ekipi U19 in U17 sta po jesenskem delu sezone v igri za ponovno napredovanje v državno ligo. Kljub temu, da je ekipa U19 najmlajša v ligi, je s pravim karakterjem in nepopustljivostjo dokazala, kako se bori za barve kluba. Tudi tu bo poleg priprav v Rovinju prišlo do še večjega sodelovanja v trenažnem procesu s člansko ekipo in večjega individualnega pristopa pri učenju oziroma odpravljanju napak igralcev, ki bodo v naslednjih letih prešli v člansko ekipo.

Nasploh je število mladih igralcev v mlajših kategorijah v klubu doseglo zavidljiv številčni nivo, da bomo za kakovostni razvoj mladih v NK Brda v spomladanskem delu sezone trenerski ekipi skušali dodati še enega ali celo dva nova trenerja.

Leto 2018 bo ostalo zapisano po uresničitvi sodelovanja z zamejskim klubom AŠD Sovodnje, ki bo po »porodnem« obdobju zagotovo pokazalo pravo kadrovsko pridobitev.

Koledarsko leto 2018 zaključujemo s prepričanjem, da bo uvod v leto 2019 prinesel vsem, ki imajo NK Brda v duši, še več zadovoljstva in potrditev z dobrimi rezultati na vseh tekmovalnih nivojih.

NK Brda Zima 2018 / Briški časnik / 86

Občina Čestitke

Milan Hlede obeležil 90. rojstni dan

Marljiv na mesarskem in kmečkem področju »Kuščanjski« mesar Milan Hlede je konec meseca oktobra slavil častitljivi jubilej, 90. rojstni dan.

Rodil se je kot drugi otrok mame Milje in očeta Milja v Kojskem 28. 10. 1928. Že kot mlad fantič se je v znani mesariji Petarin izučil za mesarja. Mesarija lastnika Renza je bila v tistih časih edina večja mesarija v Brdih. Da si danes lažje predstavljamo to mesarijo, moramo vedeti, da je bila v povojnih časih v Brdih takrat ta mesarija tako pomembna, kot kasneje v 80. letih prejšnjega stoletja MIP iz Nove Gorice. Procesi dela so bili enaki. Od zakola, predelave, do prodaje. Vse to je Milan obvladal. Kasneje, v 50. letih prejšnjega stoletja, je mesarijo prevzela zadruga in Milan je s svojim znanjem in izkušnjami postal prvi poslovodja vseh briških mesnic.

A ni bilo samo delo. Milan se je v 50. letih poročil, z ženo Vero sta povila dva sina. Milivoja leta 1951, Mira pa tri leta kasneje. Leta 1967 se je s celotno družino preselil na Dobrovo, saj je v Kojskem gradil novo hišo. Ko je leta 1981 zaključil z gradnjo, se je ponovno preselil, v njemu tako ljubo Kojsko.

Leta 1984 je šel v zaslužen pokoj. A njegova marljivost se je še naprej izkazovala tako na mesarskem kot na kmečkem področju. V začetku 90. let je začel aktivno obdelovati zemljo, ukvarjal se je s sadjem. Bil je tudi eden prvih, ki je v tistih letih posadil velik nasad oljk. Njegovo oljčno olje na več tekmovanjih že več let osvaja zlate medalje.

Pri svojih visokih letih še vedno včasih sede na traktor ali poskusi pomagati pri obiranju oljk. Največ časa pa preživi v miru svoje domačije, kamor ga hodijo vsak dan obiskovat njegovi domači. Naj njegovo življenje teče še naprej in še dolgo tako.

Pija Hlede Fotografija: osebni arhiv

OŠ Alojza Gradnika Dobrovo

Šolska proslava ob dnevu reformacije in dnevu spomina

26. oktobra smo na naši šoli imeli proslavo. Oblikovali so jo recitatorji ter pevci otroškega zbora. Predvsem smo izpostavili dan spomina na mrtve, ko se spomnimo preminulih oseb ter jih z obiskom groba, prižiganjem sveč ter prinašanjem cvetja počastimo.

Zima 2018 / Briški časnik / 87

Čestitke

Alojzija Tomšič iz Kozane dopolnila 95 let

Na mlajše rodove še vedno prenaša ljubezen do primorske kuhinje Alojzija Tomšič se je rodila 10. junija 1923 v Kozani. V vasi so jo klicali Fane Jeronava. Pri Jeronavih so imeli kmetijo.

Oče Franc Prinčič je kmalu umrl, zato je vse delo ostalo na ramenih mame Lujze in otrok, ki so počasi odraščali. Rojenih je bilo sicer 10 otrok, vendar so štirje umrli zelo zgodaj. Ostalo je pet bratov.

Lade, Bepo in Lavre so si ustvarili družine in nadaljevali s kmetovanjem, Guste in Vence pa sta odšla v Avstralijo. Vsi so že pokojni.

Jeronova hiša se nahaja v neposredni bližini placa v središču vasi. Znamenit je kamnit obokan parton, v katerega je na vrhu vgrajena plošča z latinskim zapisom. Izdelana je zgodovinska ekspertiza o tem zapisu. Svoje čase je bil tu vhod na trg, kjer se je nahajal samostan in Jeronova hiša je pravzaprav adaptirana samostanska zgradba.

Na tem trgu pa se je nahajal še en objekt, ki je tudi postal stanovanjska hiša in je nekako povezan z življenjsko zgodbo naše Fane in njenega moža Jožefa Tomšiča, ki so ga v vasi klicali Joško Felicu.

Joškova mati Angela je prihajala s Felicave rodbine iz Kozane. Angela se je poročila z zamejskim Slovencem v Gabrjah pri Gorici. Joško se je rodil leta 1914, leto kasneje še sestra Jelica. Leta 1916 pa je oče padel na soški fronti, razrušena je bila tudi domačija. Otroka sta postala vojni siroti in pravzaprav dvakratni siroti, saj se je mati še enkrat poročila in ustvarila novo družino v rudarskem Šoštanju. To pa je bilo takrat v sosednji državi Jugoslaviji. Otroka sta ostala pri Felicavih.

Država Italija jima je nakazovala pokojnino po padlem očetu in s tem denarjem je bila potem kupljena prej omenjena hiša na trgu v soseščini Jeronavih.

Joško je odraščal osamljen. Hodil je v šolo v Kozani, bil je talentiran učenec, vedoželjen. Po osnovni šoli je moral delati na Felicavi kmetiji, dokler ni bil rekrutiran v italijansko vojsko. Svojo edino možnost za nadaljnjo izobraževanje je našel v vojaški šoli. Bil je tako uspešen, da je bil celo izbran za vojaka elitne kraljeve garde v Rimu. Potem se je leta 1935 odločil za odhod v Etiopijo v želji, da bi spoznal svet. Morda je bila sreča v nesreči, da je bil po dveh letih ranjen v spopadu z abesinsko gverilo in postal začasno vojaško nesposoben.

Ker doma ni videl perspektive, se je odločil za civilno službo kot šofer in tam celo odprl svoje transportno podjetje. Pred začetkom druge svetovne vojne se je po štirih letih vrnil domov, vendar je bil takoj ob izbruhu vojne leta 1939 že med prvimi mobiliziran, ker je šoferjev primanjkovalo. Poslan je bil v Rusijo. Po kapitulaciji Italije se je s svojim vojaškim kamionom srečno vrnil domov in s seboj pripeljal kar nekaj rojakov pod pretvezo, da prevaža ranjence.

Zima 2018 / Briški časnik / 88

Fane je tudi obiskovala šolo v Kozani. Strah in trepet je doživljala ob terorju italijanskih učiteljic. Najhujše so prihajale s Sicilije. Le eno ima v lepem spominu, bila jim je kot mati, ampak kljub temu se ji je izobraževanje priskutilo. Doma je bilo na kmetiji preveč dela. Rada omenja anekdoto, ko je grabila seno in pri tem izgubila zlato verižico, potem pa jo je našla, ko je krmila živino. Lahko parafraziramo, da je bila blažena med možmi. Bratje so jo imeli radi. O družabnem življenju v Kozani se rada spominja vaške gledališke skupine, pri kateri je sodelovalo tudi nekaj njenih bratov.

Zelo neprijetno pa se spominja vojne. Kje vse so se skrivala dekleta pred sovražnikom. Njena brata sta bila pri partizanih in tudi ona se je vaškim dekletom pridružila pri pomoči borcem. Posebno težko je bilo, ko so jim Nemci požgali hišo.

Družina je bila razseljena pri sorodnikih še nekaj let po vojni, dokler niso obnovili hiše. Fane je tako spala pri sestrični.

Medtem se je vrnil v Kozano tudi Joško. Svojevrstna je zgodba, kako je šele po več kot 30 letih spoznal svojo mater.

Po končani vojni se je namreč mati z možem in tremi otroki vrnila v Kozano. Joško je bil v nezavidljivem socialnem položaju. Posestva ni imel, da bi se s kmetovanjem preživljal. Od dohodka iz Afrike ni ostalo nič. Stalnega dela ni bilo za dobiti. Luč na koncu tunela se mu je nasmehnila, ko sta dva kmeta kupila star italijanski vojaški kamion. Joško je občasno prevažal pridelke na tržnice po Sloveniji in s tem nekaj zaslužil.

Tako sta se srečali dve razseljeni duši, Fane in Joško. O skupnem domu je bilo utopično misliti. Fane je bila zelo hvaležna svoji družini, da so ji kljub pomanjkanju kupili kolo.

Z Joškom sta se večkrat odpravila na izlet v bližnjo Gorico, dokler še niso vzpostavili hermetično zaprte meje z Italijo.

Joško je imel tam sorodnike in tudi Soča je vabila na kopanje v poletnih mesecih. Medtem se je Jošku nasmehnila sreča glede zaposlitve. Trgovsko podjetje iz Kranja je nabavljalo sadje na Primorskem. Šoferjev je primanjkovalo in tako so ga našli in mu ponudili delo.

Pri Jeronavih so pravočasno obnovili požgano hišo, ko je Fane meseca marca 1949 rodila sina. V tistem času so se otroci rojevali doma, ker pa je babica pričakovala težek porod, so jo z vojaško kompaniolo po takratnih makadamskih cestah prepeljali v najbližjo porodnišnico v Postojno. Pri Jeronavih je bil to prvi potomec. Imel je tudi status otroka delavske dru(Nadaljevanje na 85. str.)

Čestitke Občina

Alojzija Tomšič iz Kozane dopolnila 95 let žine. To pa je takrat prinašalo živilske karte, ker je primanjkovalo osnovnih živil. Kmečki otroci tega niso bili deležni, zato je po vasi zavelo kar nekaj zavisti. Joško je medtem našel večje stanovanje. Poročila sta se leta 1950 in tako je Fane s svojim dveletnim sinom Markom leta 1951 zapustila Kozano in se pridružila Jošku v Kranju. Kasneje sta se rodili še hčerki Magda in Jana.

Fane je kot gospodinja vseskozi skrbela za družino, saj je bil Joško kot šofer veliko odsoten. Otroci so ji zelo hvaležni, da so bili vseskozi deležni materinske topline in da so jim bili dani pogoji za pridobitev željene izobrazbe. Hvaležnih je bilo lahko tudi kar nekaj družin, ki so ji zaupali varstvo svojih otrok.

In potem so si otroci ustvarili svoje družine. Zdaj ima že devet vnukov in sedem pravnukov in otroci so s hvaležnostjo sprejeli materino pripravljenost, da je uskočila pri varstvu. Na mlajše rodove še vedno nezavedno prenaša ljubezen do značilne primorske kuhinje, z ohranitvijo glasovnih značilnosti primorske narečne skupine pa zna vsakega obiskovalca z Gorenjske v trenutku odpeljati na drugi konec Slovenije. Čeprav v Brdih ne živi več, je njena govorica in kuha pravi živi spomin na rodno vasico. Svoje vnuke je seznanila z okusom mineštre na tisoč načinov, jim prepevala in pripovedovala zgodbe, ki jih pozna le ona, prav vsak član razširjene družine lahko v svoji omari tudi najde pleten pulover, odejo ali par pletenih nogavic, ki so njen največji izvozniški hit.

Posebno je treba izpostaviti njeno ljubezen do petja. Vendar zunaj doma kaj več kot do prepevanja v cerkvi ni šlo. Tudi Joško je rad pel in pel tudi v moškem zboru. Vsekakor so se

njuni geni prenesli na potomce. Mnogo jih je glasbeno izobraženih. Še najbolj pa sta bila ponosna na vnuka Matjaža, ki je pred 15 leti kot osmošolec postal svetovni prvak v igranju na harmoniko. Po tem uspehu je nastopil tudi v Kozani in s svojim igranjem navdušil staro in mlado.

Kljub moževim precejšnjim poklicnim obveznostim in svojem gospodinjskem in varstvenem udejstvovanju sta Fane in Joško vedno našla čas, da nista izpustila vsakoletne trgatve češenj in grozdja, čeprav v Kozani nista imela svoje brajde.

Joško je umrl leta 2007. Vseskozi je bil zdrav in zelo discipliniran glede zdravega načina življenja. Vsi so govorili, da bo učakal 100 let. Potem pa je prišlo do poškodbe kolka. Ni se mogel več prosto gibati, nič več vrtnariti, zapuščala sta ga sluh in vid. Postajal je dementen, na dan so prihajale grozote Afrike, Rusije in partizanstva. Umrl je v bolnici na Golniku zaradi srčnega infarkta v 94. letu starosti.

Fane od takrat živi sama v stanovanju v Kranju. Tudi ona si je zlomila kolk. Sicer malo težje hodi, zato se bolj drži doma.

Ni ji dolgčas, saj jo številni vnuki in pravnuki radi obiskujejo, živa sta še sin Marko in hči Jana. Prinesejo ji vse, kar potrebuje, sama kuha, ob praznikih tudi speče potico. Še vedno pa se rada vrača v rodno Kozano, čeprav nekoliko tesnobno. Vse manj je njenih vrstnikov, mlajši vaščani pa je ne poznajo.

Morda pa se s s temi vrsticami osveži spomin na nekdanjo mladenko briških korenin, ki že 95 let nosi spomine, kako je bilo nekdaj živeti v mali vasici v Brdih.

Marko Tomšič

80-letnik Renato Miklavčič

Najstarejši »nj'b'lski pust'r«

Prvi decembrski dan je bil za Renata Miklavčiča iz Hlevnika prav poseben, saj je praznoval 80. rojstni dan. Nj'b'lski pust'rji smo ob tem dogodku želeli biti ob njem, zato smo ga na predvečer presenetili z obiskom. Prijetnemu večeru ob zvokih pust'rske glasbe so se pridružili še Renatovi najožji

sorodniki in ga še dodatno presenetili. Ob polnoči smo slavljencu s stiskom roke zaželeli vse najboljše in z njim slavili še pozno v noč.

Dragi Renato, vse najboljše! nj'b'lski pust'rji Zima 2018 / Briški časnik / 89

Čestitke

90-letnica Danica Židanik

Takšni smo bili »partizanski učitelji« V Vipolžah, v hiši s številko 63, sem se 29. novembra leta 1928 rodila očetu Jožefu Školarisu in materi Mileni de Reya iz Kozane. Družina, v kateri je že bil rojen sin Milan, si je kmalu za tem zgradila svoj dom v Neblem na Križadi, kjer sem preživljala otroška leta. Šolo v italijanskem jeziku sem obiskovala v Hruševlju, potem pa sem odšla v Gorico na učiteljišče.

Da sta mi starša izbrala takšno pot, je razumljivo, saj je bil oče po poklicu učitelj. Poučeval je v Kozani, slovensko, in prebival v šolski stavbi, ki je danes prenovljena v hotel. Veliko in zelo rad je pripovedoval o sebi, o svojih doživljajih, ko je na naših tleh zavladal fašizem. Tudi o tem, da sta mu nekega popoldneva italijanska orožnika izročila paket, v njem fašistično obleko in ukaz, da jo mora kot učitelj nositi. Ker pa je bil zaveden Slovenec, tega ni storil. Dogodek ni ostal brez posledic, saj so ga z dekretom premestili poučevat v Italijo v okolico Neaplja. Oče je temu seveda ostro nasprotoval in sicer tako, da se je za vselej odpovedal učiteljskemu poklicu ter ostal v rodnih Brdih.

V letih od 1940 do 1943, v času druge svetovne vojne, sem bila na učiteljišču v Gorici. Italija je 8. septembra 1943 kapitulirala. Nemci so zasedli naše kraje, zato se je Primorska že prvi dan uprla. Tudi moje šolanje je bilo prekinjeno.

Ker so italijanski učitelji zapustili Brda, jih je bilo potrebno nadomestiti s slovenskimi. Iz internacije in imigracije so se učitelji vračali domov, a jih je bilo še Zima 2018 / Briški časnik / 90

zmeraj premalo. Prosveta je na pomoč vabila mnoge, tudi tiste, ki bi se z raznimi učiteljskimi tečaji usposobili za šolsko dejavnost. Prijavila sem se tudi sama. Velikokrat je sporočilo, da prihajajo Nemci, prekinilo naša predavanja.

Takrat smo pograbili stvari in se skrili v bunkerje ali zbežali v bližnje gozdove.

Pouk je potekal v Neblem. Spominjam se, kako sem morala nekoč zaradi takega obvestila takoj vse pospraviti in se umakniti skozi zasilni izhod, kjer so otroke že pričakali njihovi starši. A vseh staršev tam ni bilo in za življenja otrok sem bila odgovorna sama. Z njimi sem bežala čim dlje iz vasi. Skrili smo se v sadovnjaku in se potuhnili.

Otroci, prestrašeni do kosti, niti jokati niso mogli, pa tudi sicer ne bi smeli.

Tiho smo čepeli, čakali in upali, da nas Nemci ne odkrijejo. Zaskrbljena sem bodrila otroke in niti pomisliti nisem smela, da bi se jim pripetilo kaj hudega.

Bila sem mlada in neizkušena, a pogumna. Imela sem pač srečo.

Takšni smo torej bili "partizanski učitelji". Tako so nas namreč imenovali. Vesela sem, ko včasih srečam bivše

učence, sedaj že priletne osebe. Skupaj obujamo spomine in se pogovarjamo tudi o partizanski šoli. Mogoče so nam hvaležni prav zato, ker smo jih naučili brati in pisati v maternem jeziku, slovenščini.

Brda so tudi po vojni potrebovala učitelje. Usoda je na šolo v Hruševlje pripeljala mlad učiteljski par, Ivana (Janka) in Anico Židanik s sinom Milanom, ki je postal moj soprog. Njuno življenje je globoko seglo v ta briški kot in desetletja, do njune upokojitve, bogatilo kulturno življenje domačinov.

Danes živim v Rožni Dolini med svojimi ljubljenimi. Z zanimanjem spremljam dogajanje v Brdih in preberem Briški časnik.

Zelo sem bila ganjena ob sprejemu v čudoviti Vili Vipolže, kjer mi je župan Brd, gospod Franc Mužič, ob čestitki in voščilu rekel: "Zadovoljen in ponosen sem, da ostajate trdoživa Brika. Ne pozabite na vaša Brda, Brici smo tu!"

Napisala Danica Židanik

Dogodki

Dom upokojencev Podsabotin

Jesen s prostovoljci in zima z dobrimi željami

»Jeseni se zdi, kot da je svet prekrit z narastkom rjavega sladkorja in cimeta.« - Sarah Addison Allen Hvala dobrovoljkam za sobotni dan, začinjen s sladkorjem in cimetom.

Našim slavljencem želimo ocean zdravja, jezero sreče in zadovoljstva ter niti ene kapljice trpljenja. Vse najboljše.

»Skrivnost sreče je v tem, da zmoreš najti radost v veselju drugega.« - Georges Bernanos Vsako šolsko leto radost delijo z nami prostovoljci OŠ Alojza Gradnik Dobrovo pod vodstvom Nataše Marinič.

Namen božiča ni toliko v odpiranju daril, temveč v odpiranju srca.

Dom upokojencev Podsabotin

Doživeli prijetno s koristnim V domu upokojencev v Podsabotinu si prizadevajo, da bi bilo bivanje čim bolj prijetno in polno. Izvajajo različne dejavnosti, ideje pa prihajajo tudi iz okolja. Tako je skupina Desetnic v soboto, 27. oktobra, organizirala lupljenje sirka (ličkanje koruze). Zamisel je dala Matejka Kumar, ki je priskrbela koruzo. Ker je briški kmetje ne sadijo več, se je spomnila na Lovsko družino Sabotin. Lovci so dali koruzne storže.

V domu so jih ličkali, spletli v dve kiti ter obesili za okras. Ko bo koruza suha, pa bodo spet povabili ljudi dobre volje, da se pridružijo »mrvanju - m'ncanju«. Zrnje bodo vrnili lovcem.

Kako se bodo lovci oddolžili za opravljeno delo, pa bomo še poročali.

Med ličkanjem in druženjem so tudi peli. Po opravljenem delu so se posladkali s pecivom in pečenim kostanjem. Škoda, da je deževalo, ker bi bilo to opravilo na prostem še bolj prijetno.

Milena Beguš Fotografija: arhiv doma upokojencev Zima 2018 / Briški časnik / 92