Tema trimesečja: Zeleni cilji
Pogovor z Božidarjem Slivnjakom, predsednikom Društva oljkarjev Brda
Briško olje na mizo vseh briških gostiln in restavracij!
Oljkarstvo takoj za vinogradništvom Že Homer je dejal, da je oljčno olje tekoče zlato. V njem so sonce, kamen, voda, tišina in mir. In če je pridelano sonaravno, pomeni, da oljkar odgovorno ravna z okoljem, ohranja biotsko raznovrstnost in rodovitnost tal, varuje naravne vire in skrbi za večjo pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Ekološka pridelava je sodoben način gospodarjenja, ki temelji na uporabi strogo dovoljenih snovi, na naravnih metodah pridelave na ekološki, naravi prijazen način ob strogih omejitvah glede uporabe pesticidov in sintetičnih gnojil. Proizvodnja in prodaja
Pregledovanje oljke
ekoloških živil na trgu EU sledi strogemu postopku certifikacije, za katerim stoji sistem strogih kontrol in zakonodaje Evropske unije. Kontrolni pregledi potekajo enkrat letno; pravijo, da prvo leto kontrolor kmetu še pogleda skozi prste, drugo leto nič več. Veljaven certifikat – kmet mora vsako leto dobiti novega – je osebna izkaznica ekološkega kmeta in edino zagotovilo potrošniku, da je izdelek zares ekološki.
Brici v vrhu po zneskih subvencij za ekološko pridelavo oljk Veljavne finančne spodbude za preusmeritev v ekološko pridelavo oljk so ugodne, kar kaže tudi primerjava z drugimi evropskimi državami, saj smo v samem vrhu po zneskih subvencij za ekološko pridelavo oljk. Obdobje preusmerjanja traja tri leta. Začne se z vzorčenjem prsti, upoštevanjem pravil gnojenja ter zatiranja bolezni in škodljivcev, pravilne pridelave in predelave oljk, hranjenja in stekleničenja olja. Ekološki oljkar bi moral imeti lastno prešo ali pa bi morala biti skupna preša pred stiskanjem njegovih oljk pomita. Ekološki oljčni nasad tudi ne sme biti preblizu vinograda, v katerem uporabljajo klasična škropiva. Podatki kažejo, da je oljkarstvo v zadnjih tridesetih letih pri nas v velikem vzponu, iz leta v letu se povečuje tudi zanimanje za ekološko pridelavo oljk. »Veliki specialisti še nismo,« pravi predsednik Društva oljkarjev Brda Božidar Slivnjak, »se pa Brici vse bolj nagibajo k ekološki pridelavi. Trenutno ima v Brdih certifikat ekološkega pridelovalca samo en oljkar, jih je pa kar nekaj, ki olje pridelujejo sonaravno, nimajo pa (še) certifikata.« Na razvoj ekološke pridelave oljk pomembno vpliva splošna popularizacija ekološkega kmetijstva v Sloveniji in posledično večja ozaveščenost potrošnikov in pridelovalcev ter naraščajoče povpraševanje po ekološko pridelanih živilih. Pomembno vlogo pri izobraževanju, obveščanju in ozaveščanju pridelovalcev ima Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica, pa tudi Društvo oljkarjev Brda, ki je v projektih Uelje I in Uelje II poleg znanja pridobilo tudi oljarno in opremo za senzorično ocenjevanje olja.
Olje je sestavni del mediteranske hrane »Spodbudno je, da se je v 80. letih prejšnjega stoletja v Brda ponovno vrnila oljka in da se iz preteklosti niso prenesle slabe prakse (toplotna obdelava, kuhanje),« poudari Slivnjak. »Čeprav je v Brdih le 25 do 30 tisoč (mladih) dreves, ki dajo okrog 30 ton olja, je oljkarstvo po pomembnosti takoj za vinogradništvom. Olja res ni veliko, je pa dobro! Imamo dve avtohtoni, zelo odporni sorti, briško drobnico in briško črnico, ki sta preživeli strahovito zimo leta 1929; nanju bi morali staviti. In ker je znano, da je olje sestavni del mediteranske hrane, ki dokazano varuje pred srčno-žilnimi boleznimi, in ker o kakovosti našega olja pričajo številne nagrade, ki jih prejemajo domači oljkarji, bi moralo biti briško olje na mizi vseh briških gostiln in restavracij. Gostoljubje, idilična pokrajina, ki ji dajejo oljke poseben pridih, odlična vina in odlično olje so mikavno povabilo v briško zeleno destinacijo.« Iva Sivec Foto: zasebni arhiv B. S.
Pomlad 2016 / Briški časnik / 24