Briški časnik številka 82, pomlad 2016

Tema trimesečja: ZELENI CILJI

ŠTEVILKA 82 • LETNIK 20 • POMLAD 2016

®

UREJANJE OKOLICE

INDE Salonit Anhovo d.o.o.

Anhovo 83 D e s k l e !košnja !obrezovanje drevja, žive meje, grmičevja !odvoz zelenega odreza !vrtnarstvo !ostale storitve urejanja okolice

NAROČILA in rezervacije na: T: 05 392 1550 • E: info@inde-salonit.si

Gortanova 35 · 5000 Nova Gorica tel.: 05 / 335 92 00 · faks: 05 / 302 97 97 E-pošta: laborplast@laborplast.si http://laborplast.si

HOTELI, RESTAVRACIJE, ŠOLE, VRTCI, KUHINJE, SLAVLJENCI,...

OBIŠČITE NAS V INDUSTRIJSKI CONI KROMBERK-MEBLO, SVETOVALI VAM BOMO PRI IZBIRI, UPORABI IN POSTAVITVI IZDELKOV ZA ENKRATNO UPORABO! VA B L J E N I !

Ob izidu Občina

Zeleni cilji Vedno me vznemirja pomlad, čas, ko se narava prebuja, vse cveti in ptički prepevajo. Tudi letos so briški pustarji odlično opravili nalogo in uspešno pregnali letošnjo nekoliko čudno zimo. Ponosna sem na briški pust in vesela sem, da se po vaseh še vedno zberejo posamezniki, ki marljivo pripravijo skupinske maske in z njimi razveseljujejo domačine na pustni teden. To pomeni, da Brici še znamo stopiti skupaj in se povezati na vaški ravni.

V tokratni temi trimesečja smo se obarvali zeleno. Razpisali smo se o usmeritvi turizma v zeleno gospodarstvo, se pogovorili s Tamaro Maver, ki je bila leta 2010 glavna koordinatorka Brd pri projektu Očistimo Slovenijo, povprašali posamezne pridelovalce o ekološki predelavi in predstavili našo osnovno šolo, ki je ekološko usmerjena šola. To so samo drobci razmišljanj o sobivanju z naravo. Z naslednjo številko bomo uvedli novo zeleno rubriko, kjer bomo ta razmišljanja še poglobili. Sama tudi na tem področju ostajam optimistična, vesela sem, da lahko pijemo čisto vodo iz pipe, in upam si trditi, da ima vsak Bric možnost dobiti lokalno pridelano hrano, če se le malo potrudi. Mislim, da se briški kmet v zadnjem času zaveda, da je zemlja zastrupljena, in stremi k temu, da jo čim manj zastruplja. Prav vsak posameznik lahko naredi nekaj za okolje, in verjamem, da je cvetoča pomlad, ki jo spremlja ubrano ptičje petje, pravi čas, da začnemo naravo spoštovati.

V Vili Vipolže so se ponovno zvrstili številni zanimivi dogodki, očarala je japonskega veleposlanika in direktorja ljubljanskega Ruskega centra znanosti in kulture, gostila je Kulturo brez meja in slikarsko razstavo Tomaža Perka z naslovom Jagodni izbor, ob odprtju razstave pa smo lahko prisluhnili slovenskim samospevom in opernim arijam. Zapisali smo zgodbo o rebuli in čestitamo briškim oljkarjem, ki so dosegli visoke uvrstitve v Splitu.

Vabim vas, da si v Briškem časniku preberete še veliko zanimivih člankov in preživite lepe velikonočne praznike.

Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica

Vila Vipolže

Aktivnosti Ruskega centra znanosti in umetnosti v Brdih Sredi februarja je Goriško skupaj s soprogo Irino Meteljovo, Sergejem Šavlijem, Bojanom Bratino in Aljažem Ferjančičem obiskal direktor ljubljanskega Ruskega centra znanosti in kulture Jury Anatoljevič Metelev. Le nekaj mesecev pred slovesnostjo ob stoti obletnici Ruske kapelice pod Vršičem se je z novogoriškim SNG, Mestno občino Nova Gorica, Goriškim muzejem in Občino Brda dogovarjal o možnostih sodelovanja. »Namen obiska je predvsem pomagati pri utrjevanju povezav med Novo Gorico in Dubno. To so povezave, ki so se tesno stkale že v preteklosti in s katerimi bo treba nadaljevati in jih utrjevati.

Gre za sodelovanje na kulturnem in gospodarskem področju,« je pojasnil direktor centra, ki bo sodeloval pri pripravi razstave o ruskih ikonah v Goriškem muzeju in Vili Vipolže, pri tem bo moral »Ruski center pomagati pri logistiki oziroma pri prenosu teh dragocenosti iz Rusije v Slovenijo«. Pogovori so tekli tudi o sodelovanju ruskih kulturnikov in umetnikov na letnem festivalu v Novi Gorici, na katerem bi lahko nastopili ruski glasbeniki, plesalci in umetniki na področju filma. Z novogoriškim SNG so se dogovarjali o premieri drame ruske pisateljice Ljudmile Razumovske Draga Jelena Sergejevna in o predvajanju filma, posnetega po tej drami. Premiera drame bo aprila, medtem ko razstava ruskih ikon mesec kasneje.

Obisk je Metelev sklenil v regijskem kulturno-izobraževalnem in kongresnem centru v osrčju Brd – Vili Vipolže. Kakšne vtise je direktorju Ruskega centra pustila briška pokrajina? »Vtisi so izjemni. Gre za zelo lepo pokrajino. Slišal sem že, da sta v B R I Š K I

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UREDNIŠTVO: Anita Manfreda, glavna urednica Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, redakcija, tehnično urejanje Andrej Colja, fotografije Petra Koršič, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Alenka Pegan Colja, Goran Simčič, Iva Sivec, Danila Zuljan Kumar Oglasno trženje: Tina Testen Kumar s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com

tej pokrajini izjemno vino in dobra hrana. Menim, da bo treba Brda tudi skozi kulturo približati ruskim turistom oziroma Ruse privabiti v to lepo pokrajino.« Tekst in foto: Erika Koncut Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA

Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica

Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda.

Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

issn 1318-8860

Naklada: 2700 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Briški časnik na internetu: www.obcina-brda.si Fotografija na naslovnici: Andrej Colja

Pomlad 2016 / Briški časnik / 1

Občina

12. seja Občinskega sveta občine Brda

Vsako leto manjši proračun Zadnja seja v preteklem letu je kljub praznikom, ki so že trkali na vrata, poskrbela za nekaj novosti. Svetniki so po predhodnem usklajevanju in javni razpravi, ki je potekala od 25. novembra do 9. decembra, sprejeli predlog proračuna za leto 2016. Županu Francu Mužiču so podelili pooblastilo za sprejemanje načrta ravnanja z nepremičninami, vrednimi manj kot deset tisočakov, hkrati pa so bili seznanjeni tudi s sodbo Upravnega sodišča glede operacije »Razpršeni muzej kulturne dediščine Brda, harmonija kultur«. Ustanovljena je bila Komisija za gospodarstvo, nazadnje pa so se svetniki seznanili tudi z uspešnimi prvimi koraki Vile Vipolže.

Kljub zelo skrčenemu proračunu bo občina tudi letos omogočila lažji dostop do stanovanjskih kreditov. Za subvencijo teh bo namenjenih kar deset tisočakov. Predvidenih je tudi več kot sto trideset tisočakov za nakup stanovanja v podružnični šoli Kojsko, ki se vse bolj sooča s prostorsko stisko. Povečana so sredstva za prostorske dokumente, saj je v letošnjem letu predvidena dopolnitev osnutka OPPN-ja z novim načrtom ureditve pločnika in regionalne ceste ter priprava dokumentacije za javno razgrnitev. Občina je namenila 8 tisočakov nujnim vzdrževalnim delom v medanskem Kulturnem domu. Svetnik Oskar Kristančič je ob tem opozoril na pripombe krajanov. Ob postavitvi antene na ta objekt je bilo namreč obljubljeno, da bo nekaj čez sedemdeset tisočakov, ki jih je za postavitev antene odštel Telekom, namenjenih obnovi doma. Direktorica občinske uprave Anita Manfreda je obrazložila, da se je občina že prijavila na mednarodni razpis ELENA za tehnično pomoč in za pripravo dokumentacije, obnova pa naj bi se ob uspešni prijavi za pridobitev evropskih sredstev zgodila v roku dveh let. Seveda je energetska sanacija objekta smiselna, če se za to pridobi nepovratna sredstva. Župan je pripomnil, da potekajo pogovori o preselitvi antene na zvonik cerkve, s čimer bi omrežje zagotovili tudi krajanom spodnjega dela Ceglega.

Na tehtnici projekt »Razpršeni muzej kulturne dediščine Brda, harmonija kultur« Pomlad 2016 / Briški časnik / 2

Če so svetniki brez pripomb županu podelili pooblastilo za sprejemanje načrta ravnanja z nepremičninami, vrednimi manj kot deset tisočakov, ne moremo enako reči o sodbi Upravnega sodišča glede operacije »Razpršeni muzej kulturne dediščine Brda, harmonija kultur«. Spomnimo, da je Občina Brda na navedenem razpisu sprva uspela oziroma je Ministrstvo za kulturo pred dvema letoma odločilo, da Brda prejmejo sredstva za sofinanciranje v višini nekaj čez pol drugi milijon evrov.

Naknadno pa je Ministrstvo naredilo korak nazaj ter vlogo Občine Brda zavrnilo, češ da naj bi bil predloženi investicijski program ničen, saj ga je podpisal župan, ki za navedeno naj ne bi bil pooblaščen s strani občinskega sveta. Zoper navedeni sklep kulturnega ministrstva je Občina Brda vložila tožbo, ki jo je konec lanskega oktobra Upravno sodišče RS zavrnilo, vendar je v obrazložitvi pojasnilo, da je skladno s 33. členom Zakona o lokalni samoupravi župan zakoniti zastopnik občine, iz česar sledi, da lahko veljavno zastopa in zavezuje občino. Sodišče je izrecno pojasnilo, da navedeno pomeni, da je že po zakonu pooblaščen za podpis investicijske dokumentacije in da ne potrebuje posebnega soglasja občinskega sveta. Kot je na seji pojasnila pravnica Mojca Treplak, je bilo stališče ministrstva, da si je župan s tem, ko je podpisal investicijsko dokumentacijo, privzemal pristojnosti, ki naj jih ne bi imel, torej napačno. Pooblastilo županu za podpis dokumentacije namreč izhaja že iz 33. člena Zakona o lokalni samoupravi, zaradi česar pooblastilo občinskega sveta ni potrebno. To pa ni prepričalo svetnika Damjana Birtiča, ki je občinski upravi očital, da ponovno pogreva stare zgodbe; pri tem pa je poudaril, da se s podeljevanjem posamičnih pooblastil županu občina izogne spornim interpretacijam zakona. Direktorica občinske uprave je potem pojasnila, da mora biti postavka za posamičen projekt najprej predvidena v proračunu, šele potem gre v pripravo investicijske dokumentacije, ki je podlaga za prijave na javne razpise. Glede na to, da sodba sodišča še ni bila pravnomočna, je občinska uprava nato točko prekinila in jo prenesla na eno naslednjih sej.

Problematiko briškega gospodarstva bo reševala komisija Po dolgotrajnem vztrajanju svetnika Silvana Peršolje je župan vendarle imenoval novo Komisijo za gospodarstvo. Občina Brda je konec novembra vsem predstavnikom političnih strank poslala poziv za predlaganje kandidatov za člane. Prejeli so seznam enajstih imen, izmed katerih je bilo v Komisijo imenovanih sedem. Za predsednika novoustanovljene komisije je bil izbran predlagatelj Silvan Peršolja.

Sledilo je sklepanje o spremembah in dopolnitvah odlokov o ustanovitvi Javnih zavodov Zdravstveni dom Osnovno varstvo in Zobozdravstveno varstvo Nova Gorica. Po veljavnem odloku so soustanoviteljice teh javnih zavodov Mestna občina Nova Gorica in občine Brda, Kanal ob Soči, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba.

Veljavni akt Občine Renče-Vogrsko ne določa kot soustanoviteljice, je pa Občina Renče-Vogrsko na podlagi Sklepa o delitveni bilanci med Mestno občino Nova Gorica in Občino Renče-Vogrsko to vendarle postala. Sprememba odlokov je bila torej potrebna zaradi ureditve statusa Občine Renče-Vogrsko kot soustanoviteljice.

Uspešno delo Vile Vipolže Nazadnje so bili svetniki seznanjeni z uspešnim delom Vile Vipolže, ki je do konca novembra gostila že 27 aktivnosti: pet konferenc oziroma simpozijev, dogodek team buildinga, izobraževalni dogodek, pet civilnih poročnih obredov, poročno slavje, sedem kulturnih dogodkov, šest zabavnih dogodkov in otroški program. V istem obdobju so v Vili zabeležili tudi precejšnje število sestankov manjših zasedb in ogledov organiziranih skupin. Tako so v vili, upoštevajoč tudi zasebne oglede, v prvih mesecih zabeležili več kot pet tisoč obiskovalcev.

Kot je ne nazadnje poudaril župan, Vile Vipolže niso za svojo vzeli le Brici, temveč širša Goriška.

Erika Koncut

Javni razpisi 2016 Občina Brda obvešča vse občane, da bodo Javni razpisi za leto 2016 objavljeni na spletni strani Občine Brda www.obcina-brda.si predvidoma v aprilu 2016.

Občina

13. seja Občinskega sveta občine Brda

Obeta se ureditev upravnega središča občine s krožiščem Prva seja v novem letu je bila v znamenju velikih investicij. Razgrnjeni sta bili idejna zasnova za obnovo upravnega središča občine skupaj s krožnim križiščem ter možnost širitve vrtca v podružnični šoli Kojsko. Svetniki so bili med drugim seznanjeni z delom medobčinskega redarstva v preteklem letu, s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča o projektu »Razpršeni muzej kulturne dediščine Brda, harmonija kultur«, sprejeli pa so tudi program osebne asistence invalidom med letoma 2015 in 2018, spremenili so pravilnik dodeljevanja denarne socialne pomoči in ceno poletnih rezervacij v vrtcih.

Potem ko so briški svetniki kot zadnji izmed občin soustanoviteljic potrdili Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega sklada malega gospodarstva Goriške, ki so ga predhodno že obravnavali na 10. redni seji v začetku novembra in v katerem ima občina Brda 9,03-odstotni delež, so se seznanili še s poročilom Medobčinskega redarstva, ki ga je podal vodja Vojmir Turk. V preteklem letu so največ pozornosti namenili varnosti v prometu in ravnanju s psi. Perečo težavo predstavlja ustavljanje šolskih avtobusov ob podružnični šoli Kojsko in turističnih avtobusov v središču Medane. Poleg tega je medobčinsko redarstvo imelo delo z dovozom do bencinske črpalke v Golem Brdu in z iskanjem lastnikov razpuščenih psov predvsem v Medani, Biljani in na Dobrovem. Pri slednjem so jim na pomoč priskočili kolegi iz Živalske policije. Svetniki so opozorili tudi na problematično ožino v Kojskem, ob kateri živi družina z invalidno osebo, čakalne vrste za bencinski servis v Vipolžah in na blato, ki ga na cestišča prinašajo traktorji.

Nujna širitev vrtca v podružnični šoli v Kojskem Sledila je predstavitev idejnih zasnov za širitev vrtca v podružnični šoli v Kojskem.

V prvi različici, vredni nekaj več kot 352 tisočakov (brez DDV), je širitev predvidena v nadstropje obstoječega objekta, pridobili pa bi površino, veliko 483 kvadratnih metrov. Pri drugi, ki sicer stane 120 tisočakov več, bi zgradili prizidek ob zahodni strani že obstoječega vrtca, pridobili pa 70 kvadratnih metrov več kot v prvi idejni zasnovi. Pri slednji bi stanovanje v šoli ostalo v zasebni lasti, medtem ko bi pri širitvi vrtca v nadstropje morala občina najprej odkupiti stanovanje. Za ta na-

men je v letošnjem proračunu že rezerviranih 135 tisočakov. Ker pa lastniki želijo zamenjavo za stanovanje v isti kvadraturi, torej nekaj čez 100 kvadratnih metrov, in je zanj treba odšteti več sredstev, kot je rezerviranih v proračunu, ostaja način odkupa še vedno odprt. Kot je na seji pojasnila ravnateljica matične OŠ Dobrovo Vesna Filej, šoli ustrezata obe različici, vendar bi s prvo rešili tudi problematiko dotrajane strehe, ki je še vedno pokrita s salonitnimi ploščami, in sanitarij, ki so po skoraj štirih desetletjih potrebne temeljite obnove. Časa pa že primanjkuje, saj število rojstev narekuje nujno rešitev. Z odkupom stanovanja bi pridobili tudi enovitost šolskih prostorov. Odkup stanovanja podpira tudi župan Franc Mužič, svetniki pa niso bili enotnega mnenja. Eni so zagovarjali novogradnjo, drugi pa so več podpore izrazili odkupu stanovanja, kljub temu da se obnova ne bi začela v tem letu. Vsekakor pa bodo o dokončni obliki širitve odločali, ko bodo pogovori z lastniki stanovanja dobili epilog.

Nova prometna ureditev sredi Dobrovega Gotovo pa bo novo obliko dobilo središče Dobrovega. V drugi polovici junija naj bi Direkcija za infrastrukturo začela z deli na regionalni cesti skupaj z gradnjo krožišča. Pločnike, parkirišča na javnih površinah in ob občinski stavbi bo financirala občina, kar bo občinsko blagajno stalo približno 300 tisočakov. Nova prometna ureditev s krožiščem, z radijem nekaj čez 12 metrov, bo omogočala zavijanje v vse smeri, hkrati pa bo umirila promet v upravnem središču občine. Krožišče bo, kot so napovedali projektanti, normalno prevozno tudi za večja vozila. Parkiranje na glavnem trgu bo brezplačno, vendar

časovno omejeno, parkirišča ob občinski stavbi pa bodo rezervirana za obiskovalce občinske stavbe in za potrebe tamkajšnje pošte.

Sofinanciranje programa za samostojno življenje invalidov Svetniki so nato dopolnili Pravilnik o dodeljevanju denarne socialne pomoči v Občini Brda, ki je bil sprejet aprila lani, saj so se v postopkih za pridobitev denarnih pomoči v tem času pokazale pomanjkljivosti. Dopolnili pa so tudi kriterije, ki omogočajo transparentno preverjanje porabe dodeljenih sredstev in s tem preprečevanje zlorabe dodeljene pomoči.

Vodja oddelka za finance, gospodarske in družbene dejavnosti Beti Kumar je nato predstavila sofinanciranje programa za samostojno oziroma samostojnejše življenje invalidov – program osebne asistence za obdobje 2015–2018, ki ga bo izvajala Zveza paraplegikov Slovenije, sofinanciralo pa Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V sklopu programa so zaposlili osebno asistentko, občanko Brd, ki bo nudila osebno asistenco uporabnikom iz občine Brda. Občina bo storitev sofinancirala v višini skoraj pet tisoč evrov.

Svetniki so se obenem odločili za spremembo cen poletnih rezervacij predšolske vzgoje v občini Brda. Za starše otrok, za katere je po veljavni zakonodaji občina dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu, je do sedaj olajšava poletne rezervacije veljala le za prvega otroka, z novim, dopolnjenim sklepom pa olajšava poletne rezervacije velja za prvega in drugega otroka, če je v družini istočasno več otrok vključenih v vrtec.

Direktorica občinske uprave Anita Manfreda je svetnikom predstavila predlog terminskega načrta dela Občinskega sveta za tekoče leto. Letos se bo Občinski svet sestal na osmih rednih sejah in slavnostni seji v mesecu juniju ob občinskem prazniku.

Nazadnje pa so se svetniki seznanili z interpretacijo sodbe Upravnega sodišča o projektu »Razpršeni muzej kulturne dediščine Brda, harmonija kultur«, ki jo je podala odvetniška družba, ki je v tožbi zoper Ministrstvo za kulturo zastopala Občino Brda.

Erika Koncut Pomlad 2016 / Briški časnik / 3

Občina

Vila Vipolže

Vila očarala japonskega veleposlanika

Delavnica o japonskem zelenem čaju V pomladanski mesec marec smo zakorakali s pomembnim dogodkom, ki je Bricem približal japonsko kulturo. Na pobudo japonskega veleposlaništva je v torek, 1. marca, v Vili Vipolže Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda organiziral prikaz priprave in pitja zelenega čaja ter spoznavanje Japonske prek hrane in pijače. Obenem je bila to priložnost pogovora z japonskim veleposlanikom Keijijem Fukudo, njegovo soprogo in japonskim kulturnim atašejem Hironaom Ohashijem o prihodnjem sodelovanju briške občine in veleposlaništva.

»Veleposlanik nas je počastil z dvodnevnim obiskom. Ogledal si je Vilo Vipolže in obiskal nekaj briških ponudnikov. Pogovarjali smo se o Pomlad 2016 / Briški časnik / 4

možnostih sodelovanja in promocije Brd na Japonskem, pa tudi promocije japonske kulture pri nas. Obisk je dober začetek pozitivnega dolgoročnega

sodelovanja, od katerega si lahko zagotovo obetamo tudi povečanje števila japonskih obiskovalcev,« je pojasnila direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec. »Izjemnost briške regije predstavlja njena razvitost. Čeprav oddaljena od prestolnice, je bila vedno v objemu razvitih držav Italije in Avstrije; ravno zato pa je bil njen razvoj drugačen kot v drugih njej podobnih regijah. Njena razvitost me je presenetila,« so bili prvi vtisi veleposlanika, ki je funkcijo v Sloveniji nastopil pred nekaj meseci.

Fukuda je po srečanju navedel veliko možnosti za utrjevanje vezi in sodelovanje med obema deželama, npr. kako privabiti v Brda japonske turiste. »Želim približati to deželo svojim sorojakom,« je zaključil veleposlanik in napovedal, da bo Brda ponovno obiskal že junija, tedaj z uglednim gostom iz domovine.

Dvodnevni obisk se je zaključil z delavnico o japonskem zelenem čaju in prikazom japonskega čajnega obreda, ki ju je v Vili Vipolže izvedla Miki Takamori, ambasadorka zelenega čaja matcha in pomožna učiteljica japonske šole čaja Urasenke. Predstavila je zgodovino in vrste japonskega čaja. Spoznali smo podrobnosti in razlike med zelenim čajem in vinom ter črnim čajem, pa tudi pripravo čajnega prahu iz čajnih listov.

Seznanili smo se tudi s številnimi zdravilnimi učinki, ki jih ima redno uživanje čaja matcha. Nazadnje nam je Takamorijeva v živo prikazala pripravo zelenega čaja matcha. Veleposlaništvo je srečanje sklenilo s pokušnjo japonskega čaja, sladice iz belega fižola ter tipičnih japonskih specialitet.

Sproščeni dogodek je poskrbel za utrjevanje spoštovanja in spoznavanja kulture, ki je sicer geografsko zelo oddaljena, vendar v skrbi za okolje in za promocijo tradicije zelo blizu briški.

Dokaz več, da skupaj z Vilo Vipolže Brda tkejo vezi med svetovi in ljudmi.

Erika Koncut

Občina

Plešivo, Medana

Osnovna šola Dobrovo

Briški učenci zasedali na Povečan pritisk vode otroškem parlamentu Slavnostno odprtje vodovoda

Za letošnji otroški parlament, 26. po vrsti, so otroci izbrali temo Pasti mladostništva. Da so kos tematiki, so takoj pokazali učenci od 4. do 9. razreda osnovne šole Dobrovo. Različne oblike zasvojenosti, samouničevanje lastne podobe in samomorilnost, predvsem pa vedno bolj pereča problematika nenadzorovane in naivne uporabe mobilne telefonije ter medmrežja (interneta) so bile ključne tematike drugega srečanja šolske skupnosti, ki mu je poleg ravnateljice OŠ Dobrovo Vesne Filej prisostvoval tudi župan Franc Mužič.

21. decembra 2015 smo na Plešivem slavnostno proslavili odprtje obnovljenega vodovoda. Ta krak vodovodne napeljave je zelo pomemben tudi za Medano, saj smo z njim rešili velike izgube vode. V vasi Medana se je povečal pritisk, ki je bil pred tem zelo problematičen. Slavnostni govornik je bil župan Franc Mužič. Kulturni program so popestrili MPZ Ludvik Zorzut, otroci vrtca in učenke OŠ Dobrovo z recitacijami. Ob tej priliki smo se spomnili tudi 8. obletnice odstranitve ramp na maloobmejnih prehodih, ki so za ljudi ob meji predstavljale veliko težav. Po končanem kulturnem programu smo se poveselili ob kozarčku dobre kapljice ter dobri hrani, ki so jo sponzorirali Gostilna Bužinel in plešivski vinarji. Zahvaljujemo se tudi Moto klubu Brda za izposojo in postavitev šotora.

Valter Kocina, predsednik KS Medana

Razredni predstavniki so v sredo, 2. marca, v veliki sejni dvorani v občinski stavbi poročali o pogovorih in ugotovitvah med svojimi razrednimi kolegi. »Zelo pohvalno je, da so otroci pokazali, da znajo razmišljati kot odrasli. Delamo na preventivi, kar je zelo dobro,« je ob koncu srečanja povedala ravnateljica OŠ Dobrovo Vesna Filej, ki je bila nad delom in zaključki svojih varovancev navdušena. »Šport, medsebojno druženje in glasba so pripomočki, ki lahko mlade odvrnejo od pasti mladostništva in nezdravega življenja,« je še dodala ravnateljica.

Občina Brda

Štorklja potrkala 48-krat

Štorklja je lani razveselila oseminštirideset briških parov, v občini Brda se je leta 2015 namreč rodilo 48 otrok. Tem je občina razdelila 16 tisočakov. Občina je tudi letos rezervirala 17 tisoč evrov za pomoč staršem ob rojstvu otrok.

Tekst: Erika Koncut Foto: Vanda Colja

Poročanju učencev je pozorno prisluhnil tudi župan, še posebej pobudam in težavam malih občanov, ki niso skrivali želje po novih športnih prostorih. »Vsi si želimo novo telovadnico. Imamo že idejno zasnovo, vendar vrednost projekta ni majhna. Za večnamenski prostor bomo morali odšteti skoraj 4 milijone evrov, za kar bo država prispevala bržkone le petino, zato iščemo razpise in čakamo na boljše čase,« je učencem razložil župan. Sicer pa je obljubil ureditev zemljišča pod šolo, kjer se bodo lahko briški otroci družili v poletnem času. Občina pa že skrbi za igrišča in prostore za mlade po 14 vaških in krajevni skupnosti. Župan je obenem poudaril skrb za zaposlovanje mladih: »Občina si želi mlade izobražene kadre. Trudimo se odpirati delovna mesta. Dolžni smo vam to priskrbeti,« je otrokom še pojasnil. Od otrok se je poslovil z besedami: »Učite se in pridno nabirajte znanje, da se boste lahko modro izognili pastem, ki vam jih prinaša življenje!« Predstavniki šole so sodelovali tudi na Regijskem otroškem parlamentu v Novi Gorici 22. marca in aprila v Državnem zboru v Ljubljani.

Erika Koncut Pomlad 2016 / Briški časnik / 5

Občina

Občina Brda

Briški dan civilne zaščite v znamenju novosti 11. marca, ob tradicionalnem dnevu civilne zaščite, se je pred Gradom Dobrovo že 21. leto zapored zbralo več kot 80 predstavnikov civilne zaščite nekdanjih goriških občin, pa tudi iz Gorice. Briška enota je poskrbela za pester program. Začel se je s presenečenjem pri naravnem spomeniku Krčnik, nadaljeval pa s panoramsko vožnjo preko Senika in Vrhovlja pri Kožbani do Sabotina in dveurnim pohodom po grebenu Sabotina do nekdanje vojašnice. Tam je bilo na ogled novo vozilo novogoriške gasilske enote.

Organizatorji so v čast stoti obletnici soške fronte in prve svetovne vojne organizirali tudi predavanje o neeksplodiranih ubojnih sredstvih in ogled kavern.

Novo vozilo bo omogočilo učinkovitejše intervencije

biva le od Mestne občine Nova Gorica. »Investicija je bila vredna okrog 140 tisoč evrov,« je ob predstavitvi povedal poveljnik novogoriške gasilske enote Simon Vendramin.

Severnoprimorska regija, predvsem območje Goriške, je po raznolikosti in ocenah ogroženosti naravnih nesreč eno najbolj ogroženih območij v Sloveniji. Požari v naravnem okolju, najdbe neaktiviranih ubojnih sredstev, burja, poplave, suše in plazovi so nekateri ključnih pojavov, s katerimi se soočajo goriške intervencijske enote. Novo vozilo bo omogočilo učinkovitejše intervencije. Izdelava vozila je potekala v več fazah. Finančna sredstva so bila zbrana izključno iz požarnega sklada, ki ga Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost – Gasilska enota Nova Gorica do-

Civilna zaščita na Goriškem v koraku s časom in pripravljena na intervencije

Pomlad 2016 / Briški časnik / 6

»Če smo imeli pred tridesetimi leti skupno zagnanost, se je danes ta prelevila v neko drugo obliko,« je po prihodu na

Občina

Občina Brda

1O. april ob 16. uri // Vila Viplože »FINALNI KONCERT II.« Nastop finalistov discipline pihala, trobila in tolkala solo ter komorne igre Soorganizatorji festivala: Goriški muzej, Hiša kulture Šmartno, Hotel San Martin Šmartno, Domačija Kabaj, Župnija Kojsko, Župnija Biljana, SCGV Emil Komel Gorica

Pomlad 2016 / Briški časnik / 7

Tel.: +386 51 314 677 www.upol.si svirel@upol.si

Osrednji partner: Osre Os sredn dnjij p artn ar rtne ne Glavni organizator:

1O. april ob 11. 3O // Grad Dobrovo »TOLKALNI ŽIVŽAV« Tolkalni ansambli in solisti ZPGŠ • Tolkalni duo Tchiki

1. april ob 2O.3O // Hotel San Martin Šmartno »SVIRÉL PRI SAN MARTINU« Godalni kvartet TAAG • Ansambel flavt • Alenka Zupan, dirigentka

ob 22. uri »PROFESORSKI KONCERT II.« Primož Novšak, violina • Maria Grün, violončelo • Stefano Prattisoli, kontrabas • Bea Beata Barcza, klavir

6. april ob 2O.3O // Hiša kulture Šmartno »MUZIKA ZA DVA GROŠA« Ansambel kitar KGB Ljubljana • Eva Hren, glasbena vodja Mladinski pihalni orkester Brda • Martin Skubin, dirigent

9. april ob 2O.3O // Vila Vipolže »PROFESORSKI KONCERT III.« Adam Rapa, trobenta • Steven Mead, evfonij • Tolkalni duo Tchiki • Trobilni ansambel novaBRASS • Simon Perčič, glasbeni vodja 31. marec ob 2O.3O // Vila Vipolže »PROFESORSKI KONCERT I.« Marko Feri, kitara • Georg Glasl, citre • Natalia Gorbunova, harfa

ob 2O.3O »SVIRÉL O GLASBI« Voden strokovni pogovor Moderatorka: Helena Filipčič Gardina, dipl. univ. muzikologinja Gostje: žiranti brenkal in Veronika Brvar, dipl. univ. muzikologinja

3. april ob 16. uri // Vila Vipolže »FINALNI KONCERT I.« Nastop finalistov discipline godala in brenkala solo ter komorne igre

8. april ob 2O.3O // Domačija Kabaj Šlovrenc »SVIRÉL PRI KABAJU« Glasbena večerja na Domačiji Kabaj NOVA komorna skupina Cellostrike • Žana Morel, saksofon

Andrej Colja in Anita Manfreda v imenu Občine Brda podelila posebno skulpturo briškega umetnika Ivana Skubina.

Zorattiju se je za dolgoletno delo zahvalil tudi starosta goriške civilne zaščite in poveljnik v občini Šempeter-Vrtojba Stanislav Črvič.

Tekst in foto: Erika Koncut

3. april ob 11. 3O // Cerkev Biljana »DRUŽINSKI KONCERT« Šolski godalni orkestri iz GŠ Nova Gorica, Brd in SCGV Emil Komel Gorica Zamisel koncerta in glasbeno vodstvo: Alessandro Sluga in Clara Bensa

Premike naprej je gotovo storila Občina Brda, ki je v zadnjem času prisluhnila potrebam svoje enote civilne zaščite. »Briška civilna zaščita je začela v letošnjem letu aktivno delovati, saj se je aktiviral nov štab. Občinski svet je tudi potrdil proračun, v katerem je za delovanje civilne zaščite v letošnjem letu zagotovljenih 15 tisoč evrov,« je pojasnila direktorica uprave Občine Brda Anita Manfreda.

S temi sredstvi občina briškim enotam in službam civilne zaščite krije stroške usposabljanja, operativnega delovanja in nakup opreme, ki je potrebna za učinkovito delovanje v primeru intervencij. Poveljnik briškega štaba pa še naprej ostaja Andrej Colja, ki to funkcijo opravlja že od ustanovitve občine. Kot pravi, je briška enota civilne zaščite vedno delovala suvereno v vseh akcijah: »Nekoliko bolj smo podpirali Prostovoljno gasilsko društvo, ki mu gre zahvala, da je bilo v naših akcijah vedno na razpolago. Zaradi potreb smo raje vlagali v njihove enote, kot da bi razvijali svoje lastne.« Poleg Andreja Colje so v briškem štabu še Ivan Skubin, Simon Marinič, Goran Podvršček, Sanja Bužinel in Andrej Ferlinc. »Bomo pa enoto še nekoliko razširili s kolegom iz zdravstvene stroke,« je še obljubil Colja. Dodal je še: »Briški štab Civilne zaščite je stoodstotno vedno pripravljen na mo-

2. april // Vila Vipolže »SVIRÉL POZNO V NOČ« ob 19. uri »ŠTUDENTSKI KONCERT II.« Glasba za violino, violončelo in harfo

Andrej Colja ostaja povelnik briškega štaba Civilne zaščite

rebitne akcije.« Briško gostovanje civilne zaščite se je po ogledu Vile Vipolže zaključilo na startnem mestu – dobrovskem gradu, kjer je potekala podelitev zahval enotam civilne zaščite iz sosednjih občin. Posebej prisrčen aplavz si je zaslužil dolgoletni glasnik goriških gasilcev in civilne zaščite Bogdan Zoratti, ki sta mu

3O. marec ob 2O.3O // Cerkev sv. Križa Kojsko »ŠTUDENTSKI KONCERT I.« Duo violin Amabile • Kvartet saksofonov Patetiko • Kitarski duo Alen in Anej Potočnik

Sabotin povedal Marko Vudrag, predstavnik novogoriške območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dodal je: »Pred tridesetimi leti se nam še sanjalo ni, kaj je svetovni splet, danes pa smo bili priča predstavitvi vozila, ki daje neslutene možnosti odločanju, usmerjanju in omogoča bistveno zmanjšanje stroškov.« Sicer pa, kot pravi Vudrag, prostovoljstvo, zagnanost in dobrohotnost ljudi se z leti niso spremenili. Vključujejo se tudi mlajše generacije. V primerjavi s civilnimi zaščitami v zahodnih državah, opozarja Vudrag, se slovenska ne more primerjati ne po načinu funkcioniranja ne sposobnosti ne opremi. »Smo postavljeni na stranski tir. Gasilci, civilna zaščita, hitre intervencije: vsi ti ljudje garajo z dobro voljo in prizadevnostjo. Občine in država bi morale temu področju nameniti več pozornosti.« K temu dodaja, da imajo ne samo na Goriškem, ampak tudi na državni ravni premalo skupnih vaj, ki bi sicer botrovale k boljši pripravljenosti na intervencije.

Občina

Občina Brda

Briška češnja

Prva dama prestižnega dogodka na Dunaju »Doletela nas je velika čast,« je povedala direktorica občinske uprave Anita Manfreda, ki je 8. marca vodila štiričlansko delegacijo, ki se je sestala s slovenskim veleposlanikom dr.

Andrejem Rahtnom na Dunaju. Ta bo v čast 25-letnice razglasitve samostojnosti Slovenije v avstrijski prestolnici priredil svečani nacionalni sprejem, na katerem se bodo Brici kot edini Slovenci predstavili s češnjami in kulinariko, Vinska klet Goriška brda pa z vini.

na nacionalnem sprejemu, obenem pa omogočil, da je briška delegacija uradni obisk zaključila v kabinetu dunajskega

BRDA

CUP

Pomlad 2016 / Briški časnik / 8

2 0 1 6

E]\fYjg\fa ñhgjlfa hjYrfac Malonogometni turnir 4+1, Košarkarski turnir 3X3 Žogarija, Dobrodelna malonogometna tekma zvezd

27.5.2016 - 29.5.2016

Dunaj je z dvema milijonoma prebivalcev za Brda izjemen izziv Delegacija, ki so jo poleg Manfredove sestavljali direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec, predsednik AACC – Alpsko-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje Bernard Sadovnik in predstavnik Vinske kleti Goriška brda Damir Kapitanovič, je najprej obiskala slovensko veleposlaništvo, kjer so se s slovenskim veleposlanikom, ki je pobudnik, da se Brda predstavijo na Dunaju, pogovarjali, poleg podrobnosti nacionalnega sprejema, tudi o možnostih sodelovanja na področju promocije briške pokrajine. Pogovorom se je pridružil Jan Ciglenečki, vodja Slovenskega turističnega predstavništva v Avstriji, ki je dogodku v sklopu Slovenske turistične organizacije obljubil medijsko podporo.

Sicer pa se je ravno slovenski veleposlanik prizadeval, da se Brici predstavijo

župana dr. Michaela Häupla, kjer so se sestali z vodjo kabineta dr. Margareto Griessler Hermann. Delegacija je vodji

DOBROVO, Goriška brda (igrišče pri OŠ) Petek, 27.5.2016: Malonogometni turnir Glasba z DJ-em

Sobota, 28.5.2016:

CJAR9 F L=E9

Malonogometni turnir Košarkarski turnir Dobrodelna malonogometna tekma zvezd Podelitev nagrad Koncert glasbene skupine Kriza 'n' tema in glasba z DJ-em

Nedelja, 29.5.2016: Žogarija Preventiva (Policija, PGD Dobrovo, reševalci)

Več informacij o programu športnega praznika in prijavah ekip na

www.brda-cup.si ali www.facebook.com/dekrima.brda.cup.

N9:DB=FA

KONTAKT: Kristjan Kavčič +386 30 618 933 dekrima@siol.net

Peter Marinič +386 51 310 413 peter.marinic@hotmail.com

D EK RIM A

Občina

Občina Brda

kabineta predstavila občino Brda z vsemi njenimi lepotami ter vse vidnejše dosežke na področju turizma. »Želimo se še dodatno približati avstrijskim gostom,« je poudarila direktorica občinske uprave.

in

Nacionalni sprejem bo torej sredi junija v palači Haus der Industrie v središču Dunaja, v katero imajo čast vstopiti le redki izbranci. Na sprejem slovenskega veleposlaništva bodo povabljeni višji politični predstavniki različnih držav, ki delujejo v avstrijski prestolnici, ter drugi pomembni gostje tako iz Avstrije kakor tudi iz Slovenije. »Zato je zelo pomembno, da promocijo briške češnje, kulinarike in pokrajine izpeljemo na visoki ravni,« je poudarila Manfredova. Dodala je: »To je naložba v prihodnost Brd in briškega turizma!« Ob tej priložnosti bo tudi briški župan Franc Mužič dunajskemu županu dr. Michaelu Häuplu simbolično predal košaro briškega kraljevega sadeža kot znak dobrega in pristnega sodelovanja v prihodnosti.

Erika Koncut Foto: Anita Manfreda

sobota in nedelja,

Velika priložnost za razvoj in nadgradnjo turizma v Brdih

23. 24. 4.

Izbrane jedi domačih in gostujočih kuharskih mojstrov & vrhunska vina briških vinarjev.

Vez med Brdi in Avstrijo ima že več kot stoletne korenine. V času avstro-ogrske monarhije je namreč briško sadje veljalo za tako imenovano »južno sadje« v monarhiji. Najprej suho, nato z izgradnjo bohinjske železniške proge, odprtje katere se je 19. julija 1906 udeležil sam prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, vedno bolj sveže briško sadje so okušala mesta Celovec, Gradec in Dunaj, pa tudi tista bolj oddaljena. Zato vez med koroškimi občinami Celovec, Pliberk, Beljak in Globasnica že desetletja goji in ohranja župan Franc Mužič, ki mu je na lanski slavnostni seji ravno zaradi tega Skupnost koroških Slovencev podelila Kugyjevo priznanje. Izročil mu ga je predsednik Alpsko-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje Bernard Sadovnik, ki se je tudi osebno angažiral, da Brda z briško češnjo ponovno pridejo na Dunaj. »To je nadgradnja sodelovanja z avstrijskimi pobratenimi in prijateljskimi občinami, v katerih župan že uživa visok ugled,« je glede promocije na Dunaju poudarila direktorica občinske uprave. Občina Brda je preko Alpsko-jadranskega centra iz Celovca že bila na Dunaju, in to ob obisku predsednika slovenskega parlamenta Franceta Cukjatija v avstrijskem parlamentu pred približno desetimi leti. Takrat je imel Mužič priložnost nagovoriti avstrijske poslance.

Kasneje je Občina Brda preko istega centra obiskala kabinet predsednika Heinza Fischerja, in sicer na temo večjezičnosti slovenske manjšine v Avstriji. Ne nazadnje ne gre zanemariti dejstva, da je Brda pred leti obiskal glavni direktor medijske hiše ORF Gerhard Weis in v Brdih tudi praznoval njegovo 70-letnico.

Sobota, 23. april: Festival vina & kulinarike

Briška češnja je mize Dunajčanov krasila že v preteklosti

Pomlad 2016 / Briški časnik / 9

Občina

Aktivnosti ZTKMŠ

Za učenje ni nikoli prepozno Pod novoletno jelko se je tudi lani skrivalo prisrčno darilo za vse Brike in Brice, ki so se odločili, da bodo mrzle zimske dni presedeli kar v šolskih klopeh. Ob organizacijski pomoči Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda je Ljudska univerza Nova Gorica v Brdih organizirala 30-urni brezplačni jezikovni tečaj, nadaljevalni tečaj nemščine. Izobraževanje je denarno omogočila briška občina, organizirano pa je za vse prebivalce Brd. Petnajsterica tečajnikov dvakrat tedensko obiskuje tečaj, gradi nova znanja in prijateljstva. V pozni jeseni, ko bo letni pridelek pod streho in se bo narava počasi ovija-

la v hladnejše odtenke, bodo na voljo nove možnosti za učenje in nadgrajevanje novih oziroma osvežitev že pridobljenih znanj. Na izbiro sta dva tečaja, in sicer nadaljevalni tečaj angleščine in osnovni tečaj računalništva.

Ker so za to namenjena sredstva omejena, bo izveden le eden. Če v vas tli želja po pridobivanju novih znanj angleščine oziroma računalništva in si želite postati del tečajniške skupine, se nam oglasite po telefonu. Številka je 05 395 95 95 ali pišite na tic@brda.si. Dobrodošli so seveda tudi predlogi in ideje o tečajih, ki jih v Brdih pogrešate in bi se jih z veseljem udeležili. Čas je za nova znanja in prijetna druženja!

Brda, raj za mladoporočence Brda, z razgibano naravno kuliso tako romantična in dih jemajoča, živahno zelena, spomladi posuta z rožnatimi in belimi cvetovi in do razkošnih odtenkov oranžne, rumene, rjave in zlate v pozni jeseni, postajajo ena najlepših destinacij za poroko v Sloveniji. Tudi Brici se ne moremo upreti vsej lepoti, kaj šele obiskovalci, ki nad videnim in doživetim nikakor ne morejo ostati ravnodušni. Prav zato vedno več mladih in zaljubljenih parov svojo življenjsko zaobljubo na poročni dan dahnejo na skrbno izbranem in sanjskem kraju. Številni romantični kotički so ravno pravšnji, odločilen korak pa je na mehkobi briških gričev prijetnejši in ljubeznivejši. S poročno briško pravljico smo v začetku leta, med 8. in 10. januarjem, očarali na poročnem sejmu Udine sposa v sosednji Italiji, 20. in 21. februarja pa smo se predstavili tudi na domačih tleh, na poročnem sejmu v Mariboru.

V vlogi odličnih gostiteljev poslovnega turizma 20. in 21. januarja smo se kot kongresna destinacija Brda predstavili na največji borzi kongresnega turizma v južni in vzhodni Evropi, borzi Conventa. Med 140 ponudniki iz 14 držav in več kot 170 kupci iz 33 držav smo predstavili tako ponudbo Vile Vipolže kot tudi ponudbo celotne destinacije Brd. Kongresni turizem postaja pomemben dejavnik v slovenskem in tudi briškem turizmu, med kupci pa je bilo opaziti veliko zanimanja za deželo opojnih trenutkov. V Vili Vipolže se v vlogi gostiteljev srečanj, motivacijskih dogodkov, kongresov in simpozijev zavedamo, da poslovna prijateljstva potrebujejo poleg najsodobnejše opreme tudi trdne vezi, navdihujoče okolje in osebni pristop, skupek pa ovit z veliko rdečo pentljo briškega gostoljubja. Na borzi se ponudniki in kupci srečujejo na tako imenovanih »one2one meetings«, kjer se preko spletne aplikacije zainteresirani Pomlad 2016 / Briški časnik / 10

strani že vnaprej dogovorita za 20-minutni sestanek. Na dvodnevnem dogodku je vsak ponudnik izpeljal od 30 do 40 sestankov, poleg tega je borza ponujala še aktivnosti mreženja ter strokovna predavanja.

Občina

Aktivnosti ZTKMŠ

Mamljivi okusi mediteranske kulinarike in zeleni zakladi briške pokrajine so zmagovalna kombinacija Brussels Holiday Fair je najpomembnejši turistični sejem v Belgiji in velikan med evropskimi sejmi. Priljubljen je tako med obiskovalci kot samimi razstavljavci, saj z jasno vizijo in strategijo razvija platformo, ki nudi turistične informacije belgijskim turistom in strokovnim obiskovalcem. Za Slovenijo je sejem pomemben, saj Belgijci radi potujejo, imajo veliko kupno moč in imajo dobre letalske povezave z Ljubljano. Na slovenski

stojnici so se med 4. in 8. februarjem v sklopu Poti miru predstavila tudi Brda.

Občutiti je bilo potrebo po še večjem povezovanju destinacij severozahodne Slovenije. Sami smo premajhni, da bi nas tujci opazili, v povezavi z drugimi pa smo ne le vidnejši, ampak tudi zanimivejši. Majhen košček zelene, aktivne in zdrave dežele izstopa in postaja vse bolj prepoznaven tudi na svetovnem zemljevidu najlepših destinacij.

Okusi Brd »V Brdih zelo pravilno razumete vlogo ter pomen kulinarične in gastronomske dediščine,« je ob razglasitvi Brd kot zmagovalne destinacije odličnosti EDEN 2015 povedal profesor dr. Janez Bogataj. Kulinaričnega strokovnjaka smo ponovno povabili medse, za istim omizjem pa je tokrat sedela tudi trideseterica briških ponudnikov in turističnih akterjev. V okviru Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda je bilo 23. februarja predavanje profesorja dr.

Janeza Bogataja z naslovom Okusiti Brda.

Vsaka briška domačija, turistična kmetija, gostilna, restavracija naj ima na svojem dnevnem meniju vsaj eno hišno jed. To naj bo samostojna jed, s svežino sezonskih sestavin (sadja, zelenjave, zelišč …). Seveda so v ponudbi lahko tudi druge jedi, ki niso lokalne, pa vendar naj bo meni sestavljen tako, da je na prvem mestu jed, s katero se hiša ponaša in izvira iz lokalnega območja.

Posamezna jed naj se veže na zanimivo zgodbo, s katero bo gostinec očaral gosta, še preden bo ta jed okusil. »To pa je briška frtalja, srčno zelje in mdrjalco nabiramo na naši zeliščni gredici ob hiši. Zanjo skrbi naša nona, ki nam je tudi izdala skrivnostni recept za pripravo najboljše frtalje daleč naokrog.« Meniji naj se večkrat na leto zamenjajo, glede na sezono in razpoložljivost lokalno pridelanega sadja, zelenjave, zelišč in druge hrane. Glede na pisano paleto raznovrstnih briških dobrot bi bilo smiselno določeno lokalno jed tudi zaščititi. Za sam videz lokala je zelo pomembna tudi izbrana oprema. Elementi kulturne dediščine (npr. kolesa vozov) naj ostanejo tam, kamor spadajo, torej nekje v gospodarskem poslopju, ne pa na stenah lokala.

V drugem delu večera je v kletnih prostorih Vile Vipolže tudi omamno zadišalo. Polenta z radičem in sirovo omako,

Brda – EDEN destinacija odličnosti, se predstavlja nizozemskim gostom Nizozemsko mesto Utrecht in kar šest dni trajajoči sejem Vakantiebeurs je letos obiskalo na tisoče obiskovalcev več kot v prejšnjih letih. Zanimiv podatek raziskav kaže, da Nizozemci počitnikujejo 2,5-krat na leto, za svoje počitnice pa namenijo 3.400 evrov na osebo, kar je 300 evrov več, kot je veljalo za lani. Zaradi emigrantskega in vojnega stanja so na sejmu turške in arabske stojnice samevale, obiskovalci so za letošnje počitnice raje izbirali turistične destinacije znotraj Evrope. Slovenska stojnica se je predstavila tudi z briškim kotičkom. Brda so za Nizozemce zelo zanimiva kot kolesarska in pohodna pokrajina, zanimajo pa jih zlasti manj zahtevne poti. Strateška lega briške dežele je odlična izhodiščna točka za dnevne izlete, zelo navdušeni pa so bili tudi nad izjemno vinsko in kulinarično ponudbo. Nizozemci najraje potujejo s kamperji, zato številni sprašujejo po kampih in počivališčih za kamperje. Teh za zdaj v Brdih še nimamo, kar pa nizozemskim obiskovalcem ni ovira, saj jih je v neposredni bližini Brd kar nekaj.

fuje v juhi in toč s fižola, svinjsko mastjo (lardom) in črno redkvijo. Kulinarični tečaj Briške jedi na sodoben način je vodil kuharski mojster svetovnega kova »chef« Janez Bratovž, steber kulinaričnega užitka v JB restavraciji v Ljubljani. Elegantna predstavitev prvinskih okusov. Tokratno kulinarično popotovanje je bilo med udeleženimi turističnimi akterji in ponudniki zelo dobro sprejeto.

Ponovna odkrivanja slovenskih lepot V organizaciji Slovenija center Praga se je na turističnem sejmu ITF Slovakiatour med 28. in 31. januarjem predstavila tudi EDEN destinacija, evropska destinacija odličnosti 2015, Brda.

Stojnica Slovenije je številne obiskovalce, v vseh štirih dneh so zabeležili čez 70 tisoč obiskov, pritegnila z izbranim fotografskim materialom. Obiskala nas je tudi veleposlanica Republike Slovenije na Slovaškem Bernarda Gradišnik z ekonomskim svetovalcem Romanom Weixlerjem. Kljub odličnemu nastopu vseh 21 slovenskih turističnih organizacij in ponudnikov je bilo čutiti, da so na naše lepote in dobrote Slovaki že malo pozabili. V zadnjih letih stojnica Slovenije na sejmu ni bila prisotna. Strokovna in splošna javnost sta zelo hitro pozabili na vse turistične možnosti, ki jih Slovenija nudi. Nad ponovnim odkrivanjem slovenskih biserčkov so bili obiskovalci slovenske stojnice navdušeni. Zdravilišča, naravne znamenitosti, pohodništvo in aktivnosti v naravi, soška fronta in 1. svetovna vojna, vrhunska vinska ponudba in tipična lokalna kulinarika – produkti, ki jih Slovaki iščejo, Slovenci pa se z njimi lahko ponašamo.

Pomlad 2016 / Briški časnik / 11

Občina

Aktivnosti ZTKMŠ

Zelena doživetja F.re.e. München, največji sejem za rekreacijo in prosti čas na Bavarskem, se je tudi letos izkazal za zelo priljubljenega, ravno zaradi svoje raznolikosti in pestre ponudbe. Športni navdušenci za svoje počitnice iščejo neokrnjeno naravo, zato se vse bolj radi zatekajo v Julijske Alpe, spustijo po dolini Soče in na koncu razvajajo še v Brdih. Slovenske destinacije so na splošno zelo priljubljene, ker smo blizu. Najmočnejši produkt, ki nas povezuje z Avstrijo, je zagotovo pohodniška transverzala Alpe-Adria Trail, vse bolj pa je tudi priljubljeno kolesarjenje. Pohodniški in kolesarski prospekti so pošli v rekordnem času. Čas je, da zeleni turizem tudi v Brdih še nekoliko nadgradimo, predvsem s stališča urejanja infrastrukture, prijazne kolesarjem.

Mateja Drnovšček

PROGRAM PRIREDITVE: Petek, 15. april - ples z didžejem

Sobota, 16. april - ob 17. uri: prireditev z nastopom mažoretk OŠ Dobrovo in Briških harmonikarjev, pozdrav župana, predsednice društva, predsednika VS in kraljice rebule Teje Erzetič - kronanje tretje kraljice rebule - obisk vitezov vina evropskega reda konzulat za SLO - degustacija okoli 100 različnih rebul iz Brd, Vipave in Italije - degustacija oljčnih olj - prodaja domačega peciva - nastop mladih domačink - srečelov društva ljubiteljev rebule - domača hrana, žar in ribje jedi - od 20. do 2. ure: ples z ansamblom Čuki

Vstop je prost.

Organiziran je avtobusni prevoz izpred Vinske kleti Goriška Brda Dobrovo do Višnjevika in nazaj na Dobrovo.

Nedelja, 17. april - ob 10. uri: pohod od oljčnika do oljčnika - ob 13. uri: kulinarični dogodek »Na kosilu z rebulo in izbranimi jedmi« - ob 14. uri: animacija za otroke Kontaktna oseba: Predsednica društva Marjetka Sirk, tel.: 041 719 279

Pomlad 2016 / Briški časnik / 12

Občina

Koledar dogodkov Informacije zbrala: Mateja Mavrič

30. 3.–10. 4.

Grad Dobrovo in Vila Vipolže

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 95 • tic@brda.si • www.brda.si

Festival Svirel – 8. mednarodno glasbeno tekmovanje V vinograde in med sadno drevje s soncem obsijanih briških gričev bo pomlad vstopila ob spremljavi glasbe, ki bo z vso svojo žarečo zvočnostjo pritajeno odmevala skozi okna dveh osrednjih arhitekturnih biserov Brd – elegantne Vile Vipolže in impozantnega Gradu Dobrovo. Mednarodno glasbeno tekmovanje Svirel bo v oba dvorca sprejelo okrog 500 mladih glasbenikov godal, brenkal, pihal, trobil in tolkal iz Slovenije in 21 iz tujih dežel. Zvečer, ko bo narava legla k počitku, bodo na številnih kulturnozgodovinskih prizoriščih, razkropljenih po prikupnih kotičkih Brd, potekali dogodki s klasično glasbo (Kojsko, Šmartno, Biljana, Šlovrenc). Na tako imenovanih »Profesorskih koncertih« bodo nastopili žiranti, veliko bo muzike z mladimi nadarjenim glasbeniki iz naših domačih logov ter tistih bolj oddaljenih – tudi iz tujine. Zvrstile se bodo glasbene matineje, gostinsko-glasbena odkrivanja, najboljše glasbenike pa bo moč slišati na finalnih koncertih tekmovanja.

Prisrčno vabljeni v objem glasbenih lepot, ki bodo prav blizu vašega doma.

Vabljeni na Svirel 2016.

Ekipa Svirel Informacije: ZTKMŠ Brda, tel.: 05 395 95 95 (program na strani 7)

Sobota, 2. 4.

Pohod Valentina Staniča Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Nedelja, 3. 4.

Brda & Collio kolesarski maraton Že drugo leto zapored bosta italijanska in slovenska stran Brd tudi kolesarsko povezana. Začetek kolesarske dirke bo pred Vinsko kletjo Goriška brda, kjer se bodo tekmovalci srečali tudi po končani dirki. Dirka Brda & Collio je v pokalu Friuli Challenge, ki šteje skupno 10 tekmovanj v sosednji regiji Furlaniji - Julijski krajini. Po 40 km dolgi progi se je lani prebijalo približno 300 tekmovalcev. Prepričani smo, da bo letos ta številka še večja.

Informacije: ZTKMŠ Brda, tel.: 05 395 95 95

Četrtek, 14. 4., ob 17. uri Hiša kulture, Šmartno

Odprtje skupinske razstave likovnih del članov Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Nova Gorica in Društva UNITRI Brda Informacije: Tatjana Šundovski Bašin, tel.: 041 341 149

17. 4.–5. 6.

Pomladni festival pohodništva Projektu Slovenija hodi so se letos že drugič pridružila tudi Brda, saj so v zadnjih letih postala zelo priljubljena pohodniška destinacija. Potep po obronkih briških vasic z razgledi na Alpe in morje, v deželi, kjer mila mediteranska klima nudi topel objem športnim navdušencem vse leto. S pisano paleto cvetočih, dišečih in sproščujočih doživetij je naša dežela zagotovo najboljša izbira za odprtje pohodniške sezone. Letošnji vse briški pohodniški festival bo trajal od 17. 4. do 5. 6. 2016.

Informacije: TIC Brda, tel.: 05 395 95 95 (program na strani 42)

Nedelja, 10. 4.

Pohod Učka–Vojak Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

15. 4.–17. 4.

Višnjevik

Sobota, 23. 4., in nedelja, 24. 4.

Sobota, 23. 4., in nedelja, 24. 4. Šmartno

PRAZNIK REBULE IN OLJČNEGA OLJA Informacije: Društvo ljubiteljev rebule in oljčnega olja, Marjetka Sirk, tel.: 041 719 279 (program na strani 12) Ekomaraton Collio–Brda Letošnji, obogaten Ekomaraton Collio–Brda prinaša veliko novosti. Dogajanje smo razširili na dva dneva, za vse ljubitelje pa smo pripravili več prog različnih težavnosti. Za razliko od lani, ko je na slovensko stran peljala le Ecomaratona (46 km), so se organizatorji letos odločili, da bodo na slovensko stran pripeljali tudi krajšo traso, imenovano Trail del Collio–Brda (24 km)! Najkrajše trase so primerne tudi za sprehode z družinami.

Neponovljiva pokrajina italijanske in slovenske strani Brd, dobra družba in topli spomladanski dnevi so odlična priložnost za sprehod oziroma tek po tej enkratni pokrajini. Pridružite se nam v soboto, 23., in nedeljo, 24. aprila, v Krminu (Italija), na trgu Piazza XXIV. maggio (pred občinsko hišo, pri vinoteki).

Informacije: TIC Brda, tel.: 05 395 95 95 BRDA IN VINO 2016 Za obzidjem srednjeveške vasice Šmartno bo konec aprila potekala že tradicionalna prireditev Brda in vino, in sicer v soboto, 23. 4., in nedeljo, 24. 4. 2016. Poleg vinarjev bodo sobotni dan kulinarično obarvali briški in gostujoči gostinci, ki bodo na ulicah pravljične vasice pripravljali tradicionalne jedi v sodobni preobleki. Briška vina bo predstavilo okoli 30 vinarjev. Obiskovalce pa bo gotovo razveselila tudi tržnica z briškimi pridelki, na kateri bodo lahko kupili oljčno olje, sadje, med … Kulturni program z umetniškimi razstavami, delavnicami za odrasle in otroke ter bogatim repertoarjem glasbe in plesa bo poskrbel, da bo na ulicah posebno veselo in živahno.

Informacije: Agencija Marica, tel.: 031 341 693, www.agencija-marica.si

Sobota, 23. 4.

Medana

Nogomet oz. športne igre Informacije: Primož Kocina, tel.: 040 493 261

Nedelja, 24. 4.

Pohod Žirovski Vrh Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Torek, 26. 4.

Kulturni dom Medana

Revija briških pevskih zborov Informacije: KS Medana, Valter Kocina, tel.: 040 300 866

Sreda, 27. 4.

Praznik KS Medana Tradicionalna slovesnost s pohodom in proslavo Organizator: KS Medana, Valter Kocina, tel.: 040 300 866, in KO ZB Medana

Medana

Pomlad 2016 / Briški časnik / 13

Občina

Koledar dogodkov Informacije zbrala: Mateja Mavrič Sreda, 27. 4.

Sabotin

Sobota, 30. 4.

Hiša kulture

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 95 • tic@brda.si • www.brda.si

Dvig zastave v čast dneva upora proti okupatorju DOBIALABEVENTI 2016 MEDNARODNI FESTIVAL MULTIMEDIJSKE UMETNOSTI ob 18. uri umetniški pogovor, Roberto Kunsterle (ITA), Razvoj podobe ob 21. uri MADNESS AND ARROGANCE, Jazzkollektiv Berlin (NEM), Gerhard Gschlößl – pozavna, Marc Schmolling – klavir IZLAND (SLO), Gašper Milkovič Biloslav, Marko Vivoda – analogne video projekcije HEADOFFICE B Electronics (ITA) Informacije: Tatjana Šundovski Bašin, tel.: 041 341 149

Nedelja, 1. 5., od 6. ure naprej Različne briške vasi

Budnica Pihalnega orkestra Brda Informacije: PO Brda, Mateja Drnovšček, tel.: 041 840 993 (program na naslednjih straneh)

6.–8. 5.

Kojsko

Praznik Sv. križa – tradicionalni vaški praznik Organizator: VS Kojsko, Vasilij Vendramin, tel.: 041 748 604

Sobota, 7. 5.

Vila Vipolže

Letni ROCK KONCERT Pihalnega orkestra Brda Informacije: PO Brda, Mateja Drnovšček, tel.: 041 840 993

Nedelja, 8. 5., ob 16. uri Hiša kulture

Odprtje razstave Rabindranath Tagore, umetnik, ob 150. obletnici rojstva V sodelovanju z Veleposlaništvom Indije v Ljubljani Informacije: Tatjana Šundovski Bašin, tel.:041 341 149

Nedelja, 8. 5., ob 15. uri Vedrijan

Ujemi svoje sanje Informacije: Ljubo Marinič, tel.: 041 775 721

Nedelja, 8. 5.

Sabotin

Tradicionalna baklada na Sabotinu na predvečer dneva zmage

Nedelja, 8. 5.

Pohod Družne planinske poti Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Petek, 20. 5., ob 19. uri Grad Dobrovo

Zaključni nastop učencev Godbeniške šole in Mladinskega pihalnega orkestra Informacije: PO Brda, Mateja Drnovšček, tel.: 041 840 993

Nedelja, 22. 5.

Gornje Cerovo Peternel

Spominska slovesnost - ob 15. uri spominska žalna slovesnost v Gornjem Cerovem, posvečena desetim ustreljenim talcem in Mirku Brezavščku - ob 17. uri tradicionalna spominska žalna slovesnost pri Peternelu v spomin na 22 žrtev okupatorja

Nedelja, 22. 5.

Tradicionalni pohod Peternel–Korada–Peternel Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

27. do 29. 5.

Dobrovo

Mednarodni športni praznik »Brda Cup 2016« Informacije: Kristjan Kavčič, tel.: 030 618 933, Peter Marinič, tel.: 051 310 413, Borut Miklavc, tel.: 041 483 709 (program na naslednjih straneh)

Sobota, 4. 6., ob 19. uri

Vezi – odprtje razstave keramike in slik, Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran ter fotografij Foto kluba Portorož, s kulturnim programom: Vokalna skupina Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran, skupina mandolinistov Serenate Informacije: Tatjana Šundovski Bašin, tel.: 041 341 149 Dogajanje v vikendu pred Praznikom češenj

Sobota, 4. 6.

Ljubljana–Dobrovo

Češnjev kolesarski maraton Informacije: Vinska klet Goriška brda, tel.: 05 33 10 100

Sobota, 4. 6., in nedelja, 5. 6.

Brda

Dnevi odprtih kleti Informacije: Vinoteka Brda, tel.: 05 395 92 10

Nedelja, 5. 6.

12. pohod od češnje do češnje Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Petek, 10. 6., ob 21. uri Šmartno, severni trg

Potujoči kino, Cinemambulante v Šmartnem – projekcija filma na prostem Zoran, moj nečak idiot, režija Matteo Oleotto Informacije: Tatjana Šundovski Bašin, tel.:041 341 149

10.–12. 6.

PRAZNIK ČEŠENJ 2016 Informacije: TIC Brda, tel.: 05 395 95 95

Sobota, 18. 6. Šmartno

Briška poroka s poročnim sejmom Informacije: TIC Brda, tel.: 05 395 95 95

Sobota, 18. 6.

Dobrovo

Spinning maraton, Zdravo gibanje Informacije: TIC Brda, tel.: 05 395 95 95

Pomlad 2016 / Briški časnik / 14

Občina

Koledar dogodkov Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 95 • tic@brda.si • www.brda.si

Informacije zbrala: Mateja Mavrič Nedelja, 19. 6.

Pohod Porezen–bolnica Franja Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Torek, 21. 6.

Mednarodni dan joge v Šmartnem – delavnice, filmi Informacije: Tatjana Šundovski Bašin, tel.: 041 341 149

27. 6.–1. 7.

Kojsko

29. teden malega nogometa Rio Kojsko Informacije: Dušan Matjac, tel.: 031 847 361

Sobota, 2. 7. in nedelja, 3. 7.

Pohod Vršič–Razor–Kriški podi Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Petek, 8. 7., in sobota, 9. 7.

Vrhovlje pri Kožbani

5. memorial Kamun Sobotni ples z skupino Calypso Informacije: Mladinsko društvo Kamun, Matjaž Sitar, tel.: 041 825 790

Nedelja, 10. 7.

Kožbana

Tradicionalno srečanje borcev in krajanov Brd v spomin na veliko predvolilno zborovanje leta 1944

Drugi teden v juliju

Arhitekturni spomeniki Indije, v sodelovanju z veleposlaništvom Indije v Ljubljani Informacije: Tatjana Šundovski Bašin, tel.: 041 341 149

Nedelja, 17. 7.

Pohod Monte Coglians Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Nedelja, 31. 7.

Pohod Bavški Grintavec Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo, tel.: 05 395 95 95 tic@brda.si www.brda.si

BRIŠKI GRIČI SE BODO TUDI LETOS 1. MAJA OB ZVOKIH PIHALNEGA ORKESTRA BRDA PREBUJALI V CVETOČI MAJ. Budnici prisluhnite: ob 6.00 uri na Dobrovem, 6.45 uri v Višnjeviku, 7.30 uri v Kojskem, 8.15 uri na Humu, 9.00 uri v Gornjem Cerovem, 9.45 uri v Vipolžah, 10.30 uri v Medani, 11.15 uri v Fojani, 12.00 uri v Biljani, 12.45 v Šmartnem.

Vljudno vabljeni!

Pomlad 2016 / Briški časnik / 15

Občina

Najlepši dan v življenju

Brda, poročna destinacija

www.MARK KAC CIJA A.si

Brda postajajo iz leta v leto bolj zanimiva za pare, ki iščejo sanjsko lokacijo za njun najlepši dan v življenju. Pokrajina, prepletena z bogato naravno in kulturno dediščino, vrhunsko eno-gastronomsko ponudbo in prisrčnim gostoljubjem prebivalcev, se lahko postavi ob bok marsikateri prepoznavni domači ali tuji poročni destinaciji. Brda so zaradi svoje klime zanimiva vse leto in prav v vsakem letnem času. Poroka bo tu nepozabna.

v čarobni deželi

Porok a

Čarobna narava, opojni okusi lokalnih dobrot, najboljša vina na svetu ter strastna

predanost domačinov ustvarijo vajino briško poročno pravljico nepozabno. w w w. b rda . si Turistično informacijsk i ce nter Brda Grajsk a cesta 10 | 5212 D obrovo | Slovenija T +386 (0)5 395 95 95 E ti c @ b rd a . s i

Magičen je prav vsak kotiček Brd. Poročni pari se lahko odločijo za poroko v dveh objektih, ki sta registrirana kot uradna prostora za sklepanje poročnih zvez, na srednjeveškem Gradu Dobrovo in od septembra 2015 v prenovljeni renesančni lepotici, Vili Vipolže.

Poroke se izvajajo v notranjosti in tudi zunaj obeh objektov. Veliko parov se odloči preživeti najlepši dan življenja pri številnih gostinskih ponudnikih. Vedno več porok pa v Brdih beležimo na prostem. Nekje na travniku, v objemu oljk ali osrčju vinogradov, v češnjevem raju, ob pomirjujočem žuborenju vode … Vse to in še več ponujamo v Brdih. Pravljične so tudi naše cerkve in cerkvice, ki v sebi skrivajo bogato zgodovino in stoletne zgodbe, vpete v vsako njeno poro. Vse so posebne in edinstvene, zato mladi par, ne glede na to, katero izmed njih izbere, ne bo razočaran.

Da smo na pravi poti, potrjujejo tudi podatki. V letu 2015 smo v Brdih zabeležili 61 porok, skoraj 40 odstotkov več kot v letu 2014.

32 porok smo realizirali na Gradu Dobrovo, 6 v Vili Vipolže ter kar 23 porok zunaj uradnih prostorov. Povečuje se povpraševanje tako slovenskih kot parov iz tujine, zato pričakujemo, da bo trend naraščal. Učinki porok so za Brda multiplikativni. Povečujejo se nočitve, polnijo se gostinske kapacitete, gostje spoznavajo in odkrivajo celovito ponudbo Brd in se seveda k nam vračajo. Vsak zadovoljen gost predstavlja pomemben promocijski kanal, saj s širjenjem pozitivne podobe ustvarja za nas brezplačno in neprecenljivo promocijo. Le kaj bi lahko bilo bolj učinkovito od priporočila dobrega prijatelja.

V letu 2016 smo se na Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda odločili, da se doma in v tujini predstavimo kot idilična poročna destinacija. Pripravili smo nov koncept promocije. Imamo nov predstavitveni sejemski prostor in tiskovine. Letos smo Brda v tem duhu promovirali na dveh specializiranih poročnih sejmih, začetek januarja v Vidmu v Italiji na sejmu Udine sposa in februarja v Mariboru. Decembra nas čaka še predstavitev na poročnem sejmu v Ljubljani, ki že nekaj let poteka v pravljičnih prostorih Ljubljanskega gradu. Brda predstavljamo seveda tudi v klasičnih medijih, na spletu in socialnih omrežjih.

Pomemben del pri gradnji prepoznavnosti Brd kot poročne destinacije predstavlja tudi Briška poroka, že peta po vrsti. Letos v novi preobleki s pridihom briškega, domačega in naravnega, v celoti posvečena briški češnji. Izbrani par bo dahnil večni da tretji vikend v juniju. Poleg nove preobleke je novost letošnje briške poroke tudi dogajanje na več lokacijah, ki sledi strategiji razvoja poročne destinacije. Civilni poročni obred z začetnim programom bo potekal v Vili Vipolže, osrednji zabavni del prireditve v srednjeveški vasici Šmartno, v primeru cerkvenega obreda bo ta potekal v cerkvici pri Sv. križu v Kojskem. Letošnja novost je tudi poročni sejem v Šmartnem, na katerem se bodo predstavili vsi tisti deležniki, ki so pomembni pri organizaciji in izvedbi poroke. Briška poroka se bo zaključila s poročnim slavjem v Vili Vipolže, pri katerem bodo sodelovali briški gostinski in drugi ponudniki.

Tina Novak Samec

Dobrovo potrebuje tržnico

Potujoče trgovine na novi lokaciji S prvim marcem je na Dobrovem začel veljati nov režim glede potujočih trgovin. Po številnih pritožbah občanov, češ da te zasedajo večji del parkirnega prostora na trgu, hkrati pa onemogočajo dostop do bližnjih lekarne in banke ter ogrožajo prometno varnost, je občina v dogovoru z lastnikom parkirišča Vinsko kletjo Goriška brda poiskala začasno rešitev nekaj metrov stran od trga. »Dogovorili smo se, da bi bila primerna lokacija na starem bencinskem servisu na Dobrovem. O slednjem smo se tudi pogovorili z direktorjem družbe Petrol in dobili skupni jezik,« je pojasnila direktorica občinske Pomlad 2016 / Briški časnik / 16

uprave Anita Manfreda. Dodala je, da so bili trgovci potujočih trgovin že obveščeni o novem režimu: »Vinska klet kot lastnik parkirišča v upravnem središču občine je vsem akterjem poslala dopis, s katerim jih je obvestila o novi lokaciji ter jih napotila, da se za nadaljnje aktivnosti obrnejo na družbo Petrol.« Glede na to, da je nova lokacija oddaljena slabih sto metrov od prejšnje, občina ne pričakuje večjih težav niti pri trgovcih niti pri kupcih. »Moram poudariti, da je to začasna rešitev.

Dolgoročno bo novo določil občinski svet,« je še zaključila Manfredova.

Erika Koncut

Občina

tradicionalni Praznik češenj Z gotovostjo lahko trdimo, da je Praznik češenj poleg martinovanja tisti praznik, s katerim se vse Brike in Brici najbolj identificiramo in ponašamo. Praznik, po katerem so Brda poznana že pet desetletij in ne nazadnje praznik, ko nas v nekaj dneh obišče množica turistov iz Slovenije in tujine. Letošnji, že 50. po vrsti, si zagotovo zasluži še posebno pozornost, zato smo se organizatorji in izvajalci odločili pripraviti vrsto novosti.

Praznovanje bo potekalo tri vikende v juniju Praznovanje bo potekalo tri vikende v juniju. Prvi vikend, 5. in 6. junija, bo v znamenju odprtih kleti, 21. kolesarskega maratona češenj, pohoda od češnje do češnje in tradicionalnega dobrodelnega druženja ob češnjah in nogometni žogi. To je tudi prvi vikend, ko resnično zaživijo in praznično dihajo vsa Brda.

Osrednje praznovanje bo kot vsako leto drugi vikend, in sicer od petka, 10. junija, pa do nedelje, 13. junija, ko bo pestro in razigrano na več prizoriščih. Otvoritveni dogodek se prične s petkovo slavnostno sejo Občine Brda, ki bo potekala v Vili Vipolže.

Dobrovo bo letos obarvano z eno-gastronomsko noto.

V soboto in nedeljo bomo organizirali show cookinge, na stojnicah boste lahko kupili domače izdelke in pridelke, od sadnih dobrot, medu in medenih izdelkov, mlečnih in suhomesnatih izdelkov do zelišč, čajev ter drugih specialitet, med katerimi bodo kraljevale sadne kraljice, briške češnje. Te bodo obiskovalci seveda lahko kupili na stojnicah po vseh Brdih. Briške žene bodo razveseljevale s pecivom iz češenj, ki je za marsikaterega stalnega obiskovalca tega praznika nepogrešljivo. Ker pa letos tudi Društvo briških žena praznuje 50-letnico svojega delovanja, pripravljajo kar nekaj presenečenj.

Drugo večje prizorišče bo v Šmartnem, kjer bo prisotna etnološko-ustvarjalna nota. Po ulicah se bodo predstavili pridelovalci in proizvajalci domačih rokodelskih izdelkov.

Tu ne bodo manjkali produkti iz sivke in oljčnega olja, pleteni in leseni izdelki, umetnine iz gline in kamna ter mnogo drugega. Svoje čopiče bodo po slikarskem platnu vihteli člani Društva briških likovnih ustvarjalcev Dablo, ki letos prav tako praznujejo okroglo obletnico delovanja. Vzporedno bodo potekale ustvarjalne delavnice, nastopili bodo poulični glasbeniki in igralci.

Tretje prizorišče, pod razglednim stolpom v Gonjačah, bo v celoti posvečeno mladim nadobudnežem, ki se bodo lahko zabavali v raznih igrah na prostem. Obiskovalci se bodo med Šmartnim in Gonjačami sprehodili po pešpoti in uživali v naravi ter prečudovitih razgledih, ki ob lepem vremenu segajo od morja do Alp. Sobotni večer bo namen-

jen vsem mladim in mladim po srcu, ki se radi zabavate ob ritmih glasbe. V nedeljo popoldne se bomo vsi preselili na glavno prizorišče na Dobrovem, ko bomo prisegali na tradicijo s kančkom sodobnosti. Briški pihalni orkester in gostujoče godbe, mažoretke, briške žene s svojimi »češtelami« in starodobnimi kolesi, otroci ter tematsko dodelani in skrbno okrašeni vozovi bodo glavni protagonisti ulice. Tako v soboto kot nedeljo ne bo manjkal pester zabavni program za vse starosti.

Osrednji vikend bomo obogatili s spremljevalnim dogajanjem, od predavanj, tekmovanj do različnih razstav. Kot se za tak jubilej spodobi, bomo pripravili pregled skozi 50 let Praznika češenj, vse od daljnega leta 1966 do danes. Pripravljamo še nekaj presenečenj, ki naj trenutno ostanejo skrivnost.

Briško poroko bomo prestavili v tretji junijski vikend. Poroko s srečnim izbranim parom bomo obelodanili v soboto, 18. junija. Kot pri prejšnjih dveh vikendih bomo tudi z Briško poroko prisotni na več lokacijah, saj želimo, da gostje spoznajo in začutijo celovito ponudbo Brd.

Praznik češenj se bo odvijal tudi v Avstriji Praznik češenj pa ne bo potekal samo v naših Brdih, ampak bomo vse od konca maja pa do sredine junija uprizorili mini praznike češenj tudi v sosednji Avstriji. Kot vsako leto se bomo predstavili v Celovcu, Beljaku in Globasnici. Letošnja novost je mini praznik češenj v Gradcu in največji dogodek na Dunaju, kjer bomo prisotni na osrednji slovesnosti ob 25-letnici samostojne Slovenije, pod okriljem slovenskega veleposlaništva.

Letošnji Praznik češenj bomo soustvarjali vsi, ki v Brdih delamo, ustvarjamo, živimo in smo s tem teritorijem kakor koli povezani. Kdo od nas se ne spomni, kako smo bili kot otroci ponosni, ko smo lahko nastopili na Prazniku češenj?

Kot je bilo nekoč, je tudi danes pomemben prav vsak izmed nas. Prav tako pomemben, kot so prijazen nasmeh in prvi stisk roke ter zadnji pozdrav in obljuba, da se kmalu spet vidimo.

Tina Novak Samec Pomlad 2016 / Briški časnik / 17

Tema trimesečja: Zeleni cilji

Usmeritev turizma v zeleno gospodarstvo

Zelene sheme Slovenskega turizma (Slovenia Green Destination) Slovenija se je v zadnjih petih letih jasno zavezala trajnostnemu razvoju turizma, zato je Slovenska turistična organizacija, ki je kot nacionalna organizacija zadolžena za trženje in promocijo slovenskega turizma, pred dvema letoma oblikovala shemo, ki predstavlja praktično, učinkovito in preprosto orodje za uvajanje in pospeševanje modelov trajnostnega razvoja v slovenski turizem, tako na ravni destinacij kot tudi pri posameznih turističnih ponudnikih.

Kaj je glavni cilj zelene sheme? Vsekakor povečati verodostojnost slogana »Zelena. Aktivna. Zdrava« ter okrepitev znamke »I feel Slovenia«, spodbuditi turistične destinacije k uvajanju modelov trajnostnega poslovanja, ne nazadnje pa tudi povečati število turističnih ponudnikov, ki delujejo po teh načelih in to dokazujejo s certifikacijsko shemo (EU Marjetica, ekokmetije …).

Naj navedemo le nekaj prednosti, ki dajejo odlično osnovo pri razvoju zelenega turizma v Sloveniji. Naša država je zelena, to je dejstvo. Gozdovi in zelene površine so adut Slovenije. Je tudi edina evropska država, ki združuje raznolikost Alp, Panonske nižine, Krasa in Mediterana. Milo celinsko podnebje omogoča razvoj ponudbe vse leto. Skrb za varovana območja (npr. Triglavski narodni park) je naša dolgoletna tradicija, ohranjena naravna in kulturna krajina ter dediščina pa izredno bogastvo. V znatnem porastu je tudi ekološko pridelovanje hrane in številne blagovne znamke, ki temeljijo na domačih lokalnih pridelkih. Slovenija tudi aktivno sodeluje v projektih oziroma pobudah, kot so EDEN (European Destinations of ExcelleNce, Brda so laskavi naslov osvojila lani), Zelena prestolnica Evrope (Ljubljana je Zelena prestolnica Evrope 2016) …

Z zeleno shemo slovenskega turizma se Slovenska turistična organizacija zavzema informirati deležnike v turizmu o pomenu podnebnih sprememb in vplivih na turizem ter o spremembah na trgu in spodbuditi k ukrepanju na področju prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb. Usmeritev turizma v zeleno gospodarstvo, informiranje in spodbude za turistično gospodarstvo, da razvijajo zelene modele poslovanja, spodbude za destinacije, da postavijo modele trajnostnega razvoja na osnovi trajnostnih indikatorjev, osveščanje turistov, da se usmerijo k bolj trajnostnemu življenjskemu slogu in k lastnemu okolju prijaznemu ravnanju.

V zeleno shemo Slovenia Green lahko vstopajo destinacije, nastanitveni ponudniki, turistične agencije in organizacije.

Zelena shema Slovenskega turizma in destinacija Brda V shemo Slovenia Green Destination se lahko vključijo vse turistične destinacije, ki prevzamejo sistem sedmih korakov ETIS in mu dodajo sistem dela z orodjem GSTR. Orodje ETIS zagotavlja aktivno vlogo javnega sektorja, gospodarstva, prebivalstva in obiskovalcev. Gre za nabor vprašalnikov in raziskav, zbrani podatki pa prikazujejo poglobljeno sliko trajnosti destinacije. Orodje GSTR pa predvideva zbiranje statističnih podatkov, mnenj obiskovalcev in strokovnih ocen. Vsaka destinacija mora pridobiti oceno treh neodvisnih ocenjevalcev, upravljavec sistema Pomlad 2016 / Briški časnik / 18

GSTR pa na podlagi pridobljenih podatkov in obiska destinacijo dokončno oceni. Če povzamemo, gre za zbiranje podatkov deležnikov, ki živijo in delujejo znotraj destinacije, in ocene zunanjih strokovnjakov. Sistem sedmih korakov sestavlja ozaveščenost (informiranje, izvedba delavnic za deležnike v destinaciji, medijska podpora), oblikovanje profila destinacije, vzpostavitev zelene delovne skupine, določitev vlog in nalog članom zelene skupine, zbiranje podatkov, analiza rezultatov (ETIS) in samoocena treh neodvisnih ocenjevalcev (GSTR), ocenjevanje in pridobitev ocene in kontinuiran sistem izboljšanja.

Briška destinacija je na poti za vstop v zeleno shemo že izvedla prve aktivnosti. Izvedenih je bilo že več posvetov s svetovalci in člani projektne skupine (svetovalci Slovenske turistične organizacije in Zavoda trajnostnega turizma, GoodPlace), v fazi obdelave so tudi že prvi podatki, izluščeni iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili gostje ob obisku Turističnega informacijskega centra Brda. Trenutno smo v fazi ozaveščanja, zato s to številko Briškega časnika, ki ga ravnokar prebirate, uvajamo novo zeleno rubriko, ki bo stalnica v vseh nadaljnjih številkah.

Po vstopu v zeleno shemo in pridobitvi naziva Slovenia Green Destination se bodo Brda pozicionirala na slovenskem, evropskem in globalnem trgu kot okolju in družbi prijazna destinacija.

Zelena shema Slovenskega turizma in ponudniki Ponudnik, ki vstopi v zeleno shemo Slovenia Green prejme naziv Slovenia Green Accommodation. Zelena shema ne ponuja novega okoljskega znaka za certificiranje ponudnikov, temveč gre za preprost sistem, ki združuje obstoječe certifikate in ekoznake.

Postopek vključitve v zeleno shemo je za ponudnike bolj preprost kot za destinacije in temelji na pogoju, da ponudnik že ima katerega izmed izbranih okoljskih certifikatov. Ponudnik s pridobljenim nazivom jamči trajnost. Po vključitvi v zeleno shemo so ponudniku na voljo izobraževalni seminarji in svetovalna pomoč, ponudnik je vključen tudi v trženjske aktivnosti, ki jih pripravlja in izvaja Slovenska turistična organizacija, ter dana mu je tudi možnost vključevanja v globalne mreže.

Prvi znak Slovenia Green Destination je v letu 2015 (na Dnevih slovenskega turizma) prejela Ljubljana, znak Slovenia Green Accommodation pa šest ponudnikov, Ortenia – Apartmaji v naravi, Kamp Koren Kobarid, Posestvo Trnulja, Terme Snovik, Hotel Thermana Park Laško in Turistična kmetija Urška.

1. marca 2016 je laskavi znak Slovenia Green Destination prejelo osem novih destinacij. Novopečene zelene destinacije so Laško, Kamnik, Idrija, Žalec, Rogla-Zreče, Radlje ob Dravi, Cerkno in Celje. Ponudnik Hotel Park Ljubljana pa je postal prvi hotel v Sloveniji s certifikatom Travelife, ki je podlaga za pridobitev znaka Slovenia Green Accommodation.

V sklopu Dni slovenskega turizma 2015 so Brda zmagovalno praznovala dodeljen naziv Evropske destinacije odličnosti, EDEN. Ker verjamemo v tesno sodelovanje in sinergijske učinke lokalnega prebivalstva, institucij in države, si prizadevamo našo deželico na področju trajnostnega razvoja obarvati v še bolj intenzivne odtenke zelene. Mogoče pa bodo na letošnjih Dnevih slovenskega turizma, med prejemniki znaka Slovenia Green Destination tudi Brda.

I feel Slovenija. I love Slovenija.

Mateja Drnovšček

Občinatrimesečja: Zeleni cilji Tema

Tamara Maver, organizatorka čistilne akcije

Skrb za čisto okolje bi morala biti del kolektivne zavesti

Očistimo Slovenijo v enem dnevu

Zadnje čase med sprehodi po naših prelepih brajdah in poljskih poteh opažam vse več smeti. Plastenke, pločevinke, vrečke, embalaža.

Onesnaženje narave kvari turistično promocijo Brd. Vsak izmed nas bi moral skrbeti za to, da ne meče smeti v naravo. Čistilne akcije, ki so potekale v preteklosti, so kolektivno zavest o tem nekoliko dvignile. Zavedati smo se začeli pomena urejene čiste okolice, vendar je sčasoma tudi to navdušenje poniknilo. Smeti se spet veselo nabirajo ob poteh in v kotanjah.

S Tamaro Maver, ki je bila leta 2010 glavna koordinatorka Brd pri projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu, sem se pogovarjala o dveh čistilnih akcijah, ki sta bili organizirani na ravni države (leta 2010) ter občine (leta 2011). Strinjali sva se, da bi bilo smiselno take akcije izvajati tudi v prihodnje.

Leta 2010 se je tudi Občina Brda pridružila vsesplošni ekološki akciji očistimo Slovenijo v enem dnevu. Takrat si odigrala vlogo glavnega koordinatorja v občini. Kako je delo potekalo?

Za koordinatorja me je določila Občina Brda. To je bil eden izmed najboljših in najuspešnejših projektov v naši občini. Čistilna akcija, ki je potekala 17. aprila 2010, je bila največja v zgodovini Slovenije. V njej je sodelovalo kar 250 tisoč prostovoljcev oziroma 12 odstotkov prebivalstva. Pri čiščenju so aktivno sodelovale vse slovenske občine.

Delo je potekalo organizirano in sistematično, saj je društvo Ekologi brez meja, ki je bilo pobudnik in koordinator akcije na državni ravni, občinskim lokalnim koordinatorjem dalo vsa potrebna navodila za delo.

Kot lokalna koordinatorka Občine Brda sem se povezala z vsemi domačini v Občini Brda. Na občini sem najprej sklicala sestanek, na katerem sem predstavila projekt in povabila domačine k sodelovanju. Aktivirala in povezala sem se z občani iz vaških in krajevne skupnosti, s šolo, vrtcem, društvi, komunalo, vojsko, policijo in novinarji. V vsaki vaški skupnosti in društvu sem določila vodjo zbirnega mesta, ki je povezoval ostale člane, in zbirno točko za odvoz odpadkov. Vodja znotraj vasi pa je domačine seznanil, kje so odlagališča, ter predal ves potrebni material in informacije za izvedbo.

Najprej je bilo treba na terenu popisati divja odlagališča. Veliko je bilo prostovoljcev, ki so z veseljem raziskovali in odkrivali divja odlagališča ter jih vpisali v register divjih odlagališč (http://register. ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc/).

Terenski popisi so pokazali, da se največ odlagališč nahaja v grapah ob cesti, še posebej tam, kjer je bolj gozdnato območje (manj vidna mesta) ter v višjeležečih predelih Brd, kjer je teren »primer-

nejši« za njihov nastanek. Res pa je, da je velika večina teh odlagališč že dolga leta opuščena, saj je uvedba zabojnikov občutno zmanjšala odlaganje smeti v naravo. Žal je stanje povsem drugačno ob cestah, kjer se stalno kopičijo plastenke in druge smeti.

Teden dni pred začetkom smo izobesili plakate, aktivirali policijo za varnost na cesti. Dogodek smo oglaševali na radiu Robin, na spletni strani Občine Brda ter v raznih časopisih. Šolarji so okolico šol počistili že par dni pred uradno akcijo. Akcija je bila medijsko dobro pokrita in odmevna. Mediji so o dogodku poročali že veliko prej.

Prostovoljci so na dan izvedbe prejeli rokavice, vrečke in vsa navodila.

Kakšna je bila udeležba na »dan D«?

Akcija je v Brdih presegla vsa pričakovanja. Udeležba je bila visoka, čemur je botrovalo tudi lepo sončno vreme s prijetnimi temperaturami. Čiščenje se je začelo ob 9. uri, končalo pa okoli 14. uri. Vse je potekalo bolj ali manj po načrtih. Potrebni pripomočki in mehanizacija so bili na voljo, delovne volje pa v Brdih nikoli ne zmanjka. Tudi na zbirnih mestih je bilo zelo pestro, saj so kupi nabranih smeti hitro rasli. Kot je bilo pričakovano, je bila potrebna tudi intervencija pirotehnikov, saj so bili najdeni nekaj topovskih granat in tromblonska mina.

Ob 14. uri se je akcija za večino končala. Pogled na zbrane smeti je govoril, da smo naravo olajšali za veliko količino odpadkov. Še lepši je bil pogled na okolico poti in cest, kjer ni bilo več videti kupov plastenk in drugih smeti. Zaključek je potekal v jedilnici OŠ na Dobrovem, kjer so domačini prejeli toplo malico in pijačo.

V čistilni akciji so sodelovali: Tamara Maver, organizatorka na ravni občine; vaške skupnosti Hum, Šmartno, Vedrijan, Višnjevik, Dobrovo, Biljana, Medana, Cerovo, Kozana, Vipolže, Neblo, Fojana, Kožbana; Društvo mladih s Huma, Društvo upokojencev Kojsko, Dobrovo in Medana, Mladinsko društvo Vedrijan, Kolesarsko društvo, NK Brda, Igralsko društvo amaterska skupina Neblo, Jeep club Brda, Prostovoljno gasilsko društvo Dobrovo, Športno ribiško društvo Brda, Lovska družina Sabotin, Planinsko društvo Brda, Lovska družina Dobrovo, Potapljaški klub Subrda, občinski odbor LDS, slovenska vojska, policija; OŠ Dobrovo, Kojsko in vrtec; popisovalci divjih odlagališč na terenu; 1050 prostovoljcev.

Največje zbirne točke odpadkov so bile: Gonjače (odcep Sabotin), Hum, Kojsko, Višnjevik, Zbirni center Dobrovo.

Kakšen cilj je imela ta akcija?

Ciljev tega projekta je bilo več. Izdelava prvega digitalnega registra in nacionalnega zemljevida z lokacijami divjih odlagališč, odstranitev najmanj 20 tisoč ton ilegalno odvrženih odpadkov, združitev vseh ekoloških akcij, ki potekajo v spomladanskem času ter ozaveščanje in izobraževanje o ravnanju z odpadki.

(Nadaljevanje na 20. str.)

Pomlad 2016 / Briški časnik / 19

Tema trimesečja: Zeleni cilji

Tamara Maver, organizatorka čistilne akcije (Nadaljevanje z 19. str.)

Kakšno je bilo stanje po čistilni akciji?

17. aprila se je očistilo veliko poti in divjih odlagališč, na ravni države se je zbralo preko 60 tisoč kubičnih metrov odpadkov, občina Brda pa je zbrala 238 kubičnih metrov, to je 45,8 tone odpadkov.

Nekaj dni po čistilni akciji je ogled na terenu potrdil, da je večina vpisanih lokacij kar dobro počiščena, z izjemo točk, ki niso bile počiščene oziroma so bile počiščene delno. Velika večina poti je bila še nekaj tednov po akciji brez smeti. Na splošno ocenjeno je bila akcija zelo uspešna, za kar gre zasluga marljivim in delavnim prebivalcem naše občine, pa tudi prostovoljcem iz drugih krajev Slovenije ter tujine, ki so se pridružili Bricem in Brikam. Najpomembneje je, da se stanje ohranja ter da se morebitne onesnaževalce opozarja na kraju dogodka, saj vsi hočemo vendar čista Brda.

Še ena akcija je sledila leto kasneje, ko je bilo udeležencev bistveno manj. Kje so razlogi za manjšo udeležbo?

Briška čistilna akcija v letu 2011 je potekala na občinski ravni.

Izvedba je potekala podobno kot leta 2010. Ne glede na število udeležencev v primerjavi z letom 2010 je bila akcija uspešna, dosegli smo namen in uresničili njen cilj.

Udeležilo se je je 250 prostovoljcev in 130 otrok, ki so na dan čistilne akcije uspešno očistili sprehajalne, obcestne in pohodne poti. Dva dneva pred čistilno akcijo so otroci iz vrtca OŠ Dobrovo in podružnice Kojsko očistili okolico vrtca in šole. Skupaj je bilo 380 udeležencev.

Iz Komunale Nova Gorica so sporočili, da smo v letu 2011 zbrali: 1880 kg plastične embalaže, 1820 kg izrabljenih gum, 7400 kg kosovnih odpadkov.

Največje zbirne točke so bile Hum, Vipolže, Biljana ter Zbirni center Dobrovo.

Misliš, da bi bilo smiselno take akcije izvajali tudi v prihodnje?

Center v Brdicah pri Kožbani

Biodinamično kmetovanje

Seveda, saj Brici in Brike živimo v tesnem stiku z naravo. Brda so postala priljubljena turistična destinacija zaradi pohodnih poti, obišče nas vedno več pohodnikov. Akcija je potrebna tudi zaradi ozaveščanja ljudi, naj ne odmetavajo odpadkov v naravo. Opažam, da je v naravi še vedno veliko odpadkov, predvsem plastenk.

Zakaj se po tvojem mnenju akcij kasneje ni več izvajalo, vsaj ne v okviru občine?

Akcija v takem obsegu nosi tudi svoje stroške. Za izvedbo čistilne akcije so potrebni volja, organiziranost ter predanost projektu. Načrtovati ga je treba natančno in se glede izvedbe dogovoriti z občino.

Vem, da nekatera društva, predvsem planinci, ki so v tesnem stiku z naravo, organizirajo čistilno akcijo. Pa tudi otroci iz OŠ Dobrovo ter Kojsko vsako leto očistijo okolico šole in vrtca.

Kdo po tvojem poskrbi za največ smeti, ki se znajdejo v naravi? Smo Brici res tako nemarni?

Menim, da je to odvisno od posameznika, in sicer kakšne navade ima in kako gleda na naravo.

Nismo vsi ljudje enaki. Nekateri spoštujemo naravo, drugi žal ne.

Nataša Vuga

Radovan Jelina, predsednik združenja sadjarjev

Sadjarji vključeni v Vaša kmetija je vključena v integrirano pridelavo. Kaj to pomeni?

Biodinamika je najuglednejši sonaravni način kmetijske pridelave. Po tej metodi pridelana hrana je tudi v svetu med najbolj iskanimi. Trži se pod blagovno znamko Demeter.

Na Primorskem že osemnajst let obstaja Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Goriška, ki združuje člane iz kar šestnajstih primorskih občin, tudi iz briške. Marcu 2014 je bilo število članov iz Brd že tolikšno, da je društvo tudi v Brdih ustanovilo delovno skupino biodinamikov. Briški člani so leta 2015 v Brdicah pri Kožbani uredili delovni center in v njem namestili tudi mešalno napravo za pripravo biodinamičnih škropiv. Osnova biodinamične metode kmetovanja namreč sloni na spoštovanju in doslednem upoštevanju naravnih zakonitosti in na uporabi naravnih pripravkov – preparatov, ki jih člani za gnojenje in varstvo rastlin izdelujejo v društvu. Več o delu društva in o biodinamični metodi, ki je v svetu vedno bolj cenjena, saj upošteva vse dejavnike, ki vplivajo na uravnoteženo sobivanje človeka z naravo, pa boste lahko prebrali v naslednji številki Briškega časnika.

Breda Medvešček Pomlad 2016 / Briški časnik / 20

To pomeni, da je pridelava naravi prijazna. Smemo uporabljati samo registrirana fitofarmacevtska sredstva za zatiranje škodljivcev.

Zakaj ste se odločili za integrirano pridelavo? Katere so vaše pozitivne in katere negativne izkušnje s tem?

Predvsem smo se tako odločili zaradi strank, ki želijo čim bolj neoporečno sadje, in zaradi našega odnosa do narave. Slabih izkušenj nimamo, saj s to pridelavo smemo uporabljati predpisana fitofarmacevtska sredstva, ki uničujejo škodljivce. Le tako je pridelek zagotovljen.

Slovenija je na 5. mestu med zelenimi evropskimi državami. Kako boste sledili strategiji ekološkega kmetovanja? Še vedno bomo vzdrževali integrirano pridelavo, ker je z ekološko težko pridelati za prodajo kakovostne pridelke. To sicer ne velja za sadne sorte, ki jih ni treba škropiti.

V Brdih deluje združenje sadjarjev, ki mu predsedujem. Naša želja je, da se čim več briških sadjarjev vključi v ekološko pridelavo,

Tema trimesečja: Zeleni cilji Občina

Na obisku pri ekološkem kmetu vinarju Aleksu Klincu

»Brda bi morala biti ekološka cona« Na častnem mestu stoji. Na srednji polici v jedilniški niši. Lesena »vәliža«, »skrinja zaveze«, ji pravijo domači. Na njej je zapisano ime Aleksovega pradeda Antona, ki je pred sto leti kot bivši kolon s Plešivega prišel v Medano.

Tistega leta se začne pisati tudi vinogradniška zgodba družine Klinec.

Spoštovanje tradicije, odgovorno ravnanje z zapuščino prednikov, smela vizija in inovativnost označujejo Aleksa Klinca in njegovo domačijo. Na njej z ženo Simono in drugimi člani družine odgovorno skrbi za zemljo, ki jo je bil prejel od svojih prednikov in jo bo obogateno lahko ponosno predal svojim potomcem. Pred šestnajstimi leti se je odločil za ekološko pridelavo grozdja. Opravil je tečaj biodinamičnega kmetovanja, se vključil v mednarodno združenje naravnih proizvajalcev vin in pred desetimi leti pridobil certifikat ekološkega vinarja. Odločitev je bila pravilna. Danes pijejo njegova vina po vsem svetu, med drugim na Japonskem, v Italiji, ZDA, Franciji. Povpraševanje nenehno narašča in Aleks ponosno pove, da jim vino »reže dober kruh«.

Vsak vinograd živi kot ekosistem Okoli šest hektarjev vinogradov v okolici Medane obdeluje brez umetnih gnojil, pesticidov in herbicidov. Trte gnoji z domačim kompostom in jih pred boleznimi ščiti s sredstvi, ki so okolju in ljudem neškodljiva. Izdelana so iz izvlečkov zelišč, drugih rastlin in morskih alg; uporablja tudi kisle gline, silikate, sirotko, omejene količine modre galice in žvepla. Njegovi vinogradi so zatravljeni,

v

ekološko pridelavo

Aleks Klinec pri obrezovanju trt

obdani z grmičevjem in drevesi. Vsak vinograd živi kot ekosistem, obdelan v skladu s kozmičnimi ciklusi. Takšen spoštljiv način kmetovanja ohranja zemljo živo, bogato z mikroorganizmi in minerali.

Trte živijo v popolnem ravnovesju, iz leta v leto postajajo močnejše in vinogradniku bogato vračajo vložen trud. Trsi se v Klinčevih vinogradih opirajo na lesene kole. Zemlje ne obračajo, travo pomulčajo takrat, ko gre v seme, trte okopljejo z okopalnikom in na trsu puščajo manj kot kilogram grozdja. Obirajo samo zdravo, zrelo grozdje. Grozdne jagode ločijo od pecljev, jih skupaj z moštom dajo v posode in pustijo, da avtohtone kvasovke sprožijo alkoholno vretje, ki traja od pet do trideset dni. Po maceraciji grozdje sprešajo in pretočijo, da se v sodih dokonča alkoholno in malolaktično (jabolčno-mlečnokislinsko) vretje. Vina zorijo dve do pet let v tradicionalnih sodih iz lesa akacije, murve, divje češnje ali hrasta, in to na drožeh, usedlinah, ki ostanejo na dnu soda po končanem alkoholnem vretju. Glede na različne volumne (od 300 do 2000 litrov) nosijo sodi tradicionalna imena; karatel, golber, štartin in baton.

Vina ustekleničijo po nekaj mesecih mirovanja

Radovan Jelina

kjer je to mogoče. Problem pa je v tem, ker se s to pridelavo ne da zatirati škodljivcev, s čimer sadjar utrpi gospodarsko škodo.

Tekst in foto: Milena Beguš

Dozorela vina pretočijo, da se umirijo in zbistrijo. Takrat jih tudi prvič zaščitijo z žveplom. Vino ustekleničijo po nekaj mesecih mirovanja, brez filtracije in z zelo nizko vsebnostjo žvepla. Takšen postopek pridelave daje vinu bogat in svojstven okus brez oporečnih dodatkov. Sonaravno pridelana vina odlikuje izjemen mineralni okus, ki ga vina, pridelana po klasični metodi, nimajo. »Kmetje nosimo veliko odgovornost za prihodnost našega planeta. Zemljo, ki jo obdelujemo, lahko z nespametnim, neprimernim in pohlepnim pristopom zastrupimo, uničimo in spremenimo v puščavo,« zapiše Aleks na domači spletni strani. Vesel je izzivov, obdarjen s kreativnostjo in poleg zemlje zapisan tudi umetnosti. »Brda bi morala biti ekološka cona, takrat ne bi bilo težav s prodajo,« vidi usmeritev razvoja Brd in si želi, da bi odgovorni zmogli več posluha za sonaravno kmetovanje. »Našo družino je sto let življenja in dela v sozvočju z naravo naučilo, da so najboljše stvari preproste in da si je zanje treba vzeti čas.« Iva Sivec Foto: osebni arhiv Aleksa Klinca Pomlad 2016 / Briški časnik / 21

Tema trimesečja: Zeleni cilji

OŠ Dobrovo

OŠ Dobrovo EKOloško usmerjena šola

Projekt zdrava šola Razvijanje odgovornosti do sebe, svojih dejanj in dela, odgovornosti do drugih ljudi, svojega zdravja in do okolja.

Naš cilj je ozaveščanje učencev v skrbi za čisto okolje in vzgoja, da bi skrb za naravo in okolje postala sestavni del njihovega življenja.

Vsako leto izvedemo tri zbiralne akcije starega papirja. Še naprej zbiramo kartuše, tonerje, baterije, umetne mase, izvedli pa bomo tudi akcijo zbiranja odpadne električne in elektronske opreme. Nadgradnja tega je učenje sistemskega zbiranja in ločevanja odpadkov.

Prav tako se bomo vključevali v druge dobrodelne akcije, kot je zbiranje šolskih potrebščin, igrač, zamaškov …

Posebno skrb namenjamo kulturnemu uživanju hrane in skrbi za ločevanje odpadkov ob malici in kosilu.

V pretekli akciji Očistimo Slovenijo smo organizirali tridnevno čiščenje okolice šole. Poleg šolskega okoliša smo očistili tudi celotno območje, vse od ceste, ki pelje v vrtec, okolico stanovanjskih blokov, parkirišče na trgu, pod marketom, pločnik do gradu in okolico gradu, avtobusno obračališče ter stopnice proti ambulanti ter spodnjo cesto v vrtec in pločnik do kleti vse do mostička čez Reko. Odšli smo tudi v borov gozdiček.

Na šoli imamo tedenski razpored čiščenja okolice šole, kjer sodelujejo učenci od 3. razreda naprej.

Na naši šoli stalno osveščamo otroke o ohranjanju čistega in zdravega okolja. V projekt Ekošola smo že pred leti vključili dejavnosti, ki so bile usmerjene v čisto okolje. Še vedno zbiramo star papir, kartuše, zamaške in občasno tudi električne aparate in elektronsko opremo. Redno se trudimo ločevati odpadke, še posebej pri malici. Sedaj smo vključeni v projekt Zdrava šola, ki tudi zajema skrb za varno in čisto okolje.

Menimo, da bi bila akcija na lokalni ravni izvedljiva, saj se po Brdih še dobijo mesta, kjer ljudje puščajo odpadke. Veliko odvrženih predmetov se vidi tudi ob cestah. Opaziti je tudi domove z natlačenim odpadnim materialom v okolici, kar za domačine kot obiskovalec Brd prav gotovo ni prijeten pogled. Šola bi lahko sodelovala v akciji že ustaljeno, in sicer med tednom v času pouka.

Za sobotno in nedeljsko akcijo bi učence spodbudili, da se v akcijo vključijo skupaj s starši, kot smo to storili v akciji Očistimo Slovenijo.

Ekoteden Tudi v letošnjem šolskem letu je pomemben cilj naše šole ekološka usmerjenost, ki se kaže v različnih dejavnostih. Poudarek je na skrbi za okolje in skrbi za zdravje. Ob zaključku energetske sanacije šole (izolacija, fasada, menjava oken, termostatski ventili na radiatorjih …) bomo na šoli izvedli Ekoteden.

V okviru EKOTEDNA bomo na šoli bolj poudarili področja, kjer so prisotne težave. To so: odnos do hrane (ločevanje pri malici in skrb za čiste malice), kultura v WC-jih (pretirana poraba (trganje) papirnatih brisač, čistoča), ugašanje luči, smeti v šoli in zunaj nje.

Preko vsega tedna bosta ob glavnem vhodu v šolo potekali zbiralni akciji, in sicer zbiralna akcija zamaškov in zbiranje odpadnih električnih aparatov.

Ostale dejavnosti: pravljične urice z ekološko vsebino v knPomlad 2016 / Briški časnik / 22

Tema trimesečja: Zeleni cilji Občina

OŠ Dobrovo jižnici (po dogovoru s knjižničarko), ustvarjanje različnih izdelkov iz odpadnih materialov, učenci PB bodo sodelovali v ekonatečaju Voda, učitelji po svoji izbiri ekološke vsebine vključujejo v redni pouk.

Učenci in starši so se na akcijo dobro odzvali in prispevali k dobremu rezultatu ter tako podprli vzgojni pomen ločenega

zbiranja odpadkov kot bistvenega ukrepa varovanja okolja.

Vesna Filej

Ogled ekotransformerja Učenci so si v okviru Ekotedna, ki je bil novembra 2013, pa tudi v sklopu pouka (gospodinjstvo, tehnika) 2014 ogledali posebno vozilo ekotransformer podjetja ZEOS iz Ljubljane, ki se ukvarja z ravnanjem z električno in elektronsko opremo.

Vozilo je multimedijski prostor, ki zelo nazorno prikaže vrste elektronskih odpadkov, nevarnosti, ki jih predstavljajo za naravo in človeka ter načine zbiranja teh odpadkov in njihove predelave. Učencem je bila predstavitev vozila všeč. Zelo dobro je vsebina sovpadala z vsebinami pri tehniki ter z varovanjem okolja pri gospodinjstvu 6. razred.

Zbiralne akcije papirja Učence ozaveščamo o ločenem zbiranju odpadkov in o pomenu predelave starega papirja ter razvijanje pomoči in solidarnosti.

2. 10. 2014 smo v čistilni akciji na OŠ Dobrovo zbrali 1950 kg, POŠ Kojsko pa 1330 kg odpadkov.

6. 3. 2015 smo v čistilni akciji na OŠ Dobrovo zbrali 1150 kg odpadkov za Fundacijo Pismo srca, POŠ Kojsko pa 1940 kg odpadkov.

11. 6. 2015 smo v čistilni akciji na OŠ Dobrovo zbrali 1233 kg, POŠ Kojsko pa 1872 kg odpadkov za Fundacijo Pismo srca.

Zbiranje zamaškov, kartuš, tonerjev, rabljenih baterijskih vložkov.

Projekt »E-odpadke ločuj in okolje varuj« Februarja je pod okriljem podjetja ZEOS potekal projekt varovanja okolja in ločenega zbiranja e-odpadkov. Na šoli smo določili zbirno mesto (poseben žičnati zabojnik), obvestili učence ter vsakodnevno beležili količino in vrsto zbranih odpadkov ter podatke vnašali v spletno aplikacijo.

Akcija je trajala štiri tedne. Sodelovalo je 22 primorskih šol, skupno 6142 učencev.

Skupna količina zbranih e-odpadkov je bila 50.062 kg, kar pomeni, da se je v tej akciji zbrala 1/3 letnih zbranih količin na tem območju, kar je zelo dober rezultat.

Naša šola je zbrala 2059 kg odpadkov.

Glede na količino in vrsto zbranih odpadkov je dosegla 22.622 točk in v skupnem seštevku tako zasedla 7. mesto.

Pomlad 2016 / Briški časnik / 23

Tema trimesečja: Zeleni cilji

Pogovor z Božidarjem Slivnjakom, predsednikom Društva oljkarjev Brda

Briško olje na mizo vseh briških gostiln in restavracij!

Oljkarstvo takoj za vinogradništvom Že Homer je dejal, da je oljčno olje tekoče zlato.

V njem so sonce, kamen, voda, tišina in mir. In če je pridelano sonaravno, pomeni, da oljkar odgovorno ravna z okoljem, ohranja biotsko raznovrstnost in rodovitnost tal, varuje naravne vire in skrbi za večjo pestrost rastlinskih in živalskih vrst.

Ekološka pridelava je sodoben način gospodarjenja, ki temelji na uporabi strogo dovoljenih snovi, na naravnih metodah pridelave na ekološki, naravi prijazen način ob strogih omejitvah glede uporabe pesticidov in sintetičnih gnojil. Proizvodnja in prodaja

Pregledovanje oljke

ekoloških živil na trgu EU sledi strogemu postopku certifikacije, za katerim stoji sistem strogih kontrol in zakonodaje Evropske unije.

Kontrolni pregledi potekajo enkrat letno; pravijo, da prvo leto kontrolor kmetu še pogleda skozi prste, drugo leto nič več. Veljaven certifikat – kmet mora vsako leto dobiti novega – je osebna izkaznica ekološkega kmeta in edino zagotovilo potrošniku, da je izdelek zares ekološki.

Brici v vrhu po zneskih subvencij za ekološko pridelavo oljk Veljavne finančne spodbude za preusmeritev v ekološko pridelavo oljk so ugodne, kar kaže tudi primerjava z drugimi evropskimi državami, saj smo v samem vrhu po zneskih subvencij za ekološko pridelavo oljk. Obdobje preusmerjanja traja tri leta. Začne se z vzorčenjem prsti, upoštevanjem pravil gnojenja ter zatiranja bolezni in škodljivcev, pravilne pridelave in predelave oljk, hranjenja in stekleničenja olja. Ekološki oljkar bi moral imeti lastno prešo ali pa bi morala biti skupna preša pred stiskanjem njegovih oljk pomita.

Ekološki oljčni nasad tudi ne sme biti preblizu vinograda, v katerem uporabljajo klasična škropiva.

Podatki kažejo, da je oljkarstvo v zadnjih tridesetih letih pri nas v velikem vzponu, iz leta v letu se povečuje tudi zanimanje za ekološko pridelavo oljk. »Veliki specialisti še nismo,« pravi predsednik Društva oljkarjev Brda Božidar Slivnjak, »se pa Brici vse bolj nagibajo k ekološki pridelavi. Trenutno ima v Brdih certifikat ekološkega pridelovalca samo en oljkar, jih je pa kar nekaj, ki olje pridelujejo sonaravno, nimajo pa (še) certifikata.« Na razvoj ekološke pridelave oljk pomembno vpliva splošna popularizacija ekološkega kmetijstva v Sloveniji in posledično večja ozaveščenost potrošnikov in pridelovalcev ter naraščajoče povpraševanje po ekološko pridelanih živilih. Pomembno vlogo pri izobraževanju, obveščanju in ozaveščanju pridelovalcev ima Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica, pa tudi Društvo oljkarjev Brda, ki je v projektih Uelje I in Uelje II poleg znanja pridobilo tudi oljarno in opremo za senzorično ocenjevanje olja.

Olje je sestavni del mediteranske hrane »Spodbudno je, da se je v 80. letih prejšnjega stoletja v Brda ponovno vrnila oljka in da se iz preteklosti niso prenesle slabe prakse (toplotna obdelava, kuhanje),« poudari Slivnjak. »Čeprav je v Brdih le 25 do 30 tisoč (mladih) dreves, ki dajo okrog 30 ton olja, je oljkarstvo po pomembnosti takoj za vinogradništvom. Olja res ni veliko, je pa dobro! Imamo dve avtohtoni, zelo odporni sorti, briško drobnico in briško črnico, ki sta preživeli strahovito zimo leta 1929; nanju bi morali staviti. In ker je znano, da je olje sestavni del mediteranske hrane, ki dokazano varuje pred srčno-žilnimi boleznimi, in ker o kakovosti našega olja pričajo številne nagrade, ki jih prejemajo domači oljkarji, bi moralo biti briško olje na mizi vseh briških gostiln in restavracij. Gostoljubje, idilična pokrajina, ki ji dajejo oljke poseben pridih, odlična vina in odlično olje so mikavno povabilo v briško zeleno destinacijo.« Iva Sivec Foto: zasebni arhiv B. S.

Pomlad 2016 / Briški časnik / 24

Občina

Popolnoma novi Kia Sportage že v našem salonu 041 868 138 info@raspor.si

-PVC okna z ALU masko Kommerling -lesena okna z EKO subvencijo -rolete, komarniki -ALU polkna -Notranja vrata Lesna, LIP Bled -masivni podboji

Vabljeni v naš razstavni salon !

Pomlad 2016 / Briški časnik / 25

Občina

8ĀLQNRYLWR LQ HNRQRPLĀQR ]DWLUDQMH SHURQRVSRUH LQ RLGLMD QD YLQVNL WUWL ZZZ NDUVLD VL

SFINGA

®

JE RAN !!

I K EG LO A B ANJE P Z I S RI TRT NA ŽB in B U OK

EXTRA WDG

/2.26,67(0,þ1, 35(9(17,91, .85$7,91, LQ (5$',.$7,91, IXQJLFLG ]D ]DWLUDQMH 3(52126325(

02;,0$7( ®

725 WG

/2.26,67(0,þ1, 35(9(17,91, ,1 .85$7,91, IXQJLFLG ]D ]DWLUDQMH 3(52126325( QD YLQVNL WUWL LQ NURPSLUMHYH SOHVQL QD NURPSLUMX

Orius

JU PIR !!

M O KR UŽB I IN NJE OK T R T NA OKIRA BL A Z

®

25 EW

3232/120$ 6,67(0,þ1, 35(9(17,91, ,1 .85$7,91, IXQJLFLG ]D ]DWLUDQMH 2,',-$

E ANJ KIR DIJA!!

O L I B JE O ZA RTI RISAN T NA B in B Ž OKU

DOMARK 100 EC 6,67(0,þ1, 35(9(17,91, IXQJLFLG ]D ]DWLUDQMH 2,',-$

I IN IVN !!

T N E ICID REV N P I FUNG E Č I N ODL RATIV KU

Pomlad 2016 / Briški časnik / 26

Občina ul. Vinka Vodopivca 28

SVETOVANJE IZDELAVA MONTAŽA PRODAJA VSEH VRST ZAVES, KARNIS IN SENČIL telefon: URNIK

SEN^ILA

05 333 03 22

PON–PET: SOB: 09.00–12.00, 09.00–13.00 13.00–18.00

Prijaznost, strokovnost, zanesljivost, kvaliteta, servis in garancija.

popolna izbira vseh vrst zaves in sistemov za zavese barvita in široka ponudba notranjih dekorativnih senčil konkurenčne cene in pestrost zunanjih senčil komarniki za zaščito pred mrčesom dekorativa

www.bmzavese.si

info@bmzavese.si

Pomlad 2016 / Briški časnik / 27

Občina

s.p.

041-488-772

Pomlad 2016 / Briški časnik / 28

HUDOBRA CENA

RAPID 9.999 € SPACEBACK

EASY + ŠKODA BON

Pogoj za dodatni popust s Škoda bonom v višini 1.000 EUR je sklenjena pogodba o financiranju in zavarovanju pri Porsche Versicherungs AG, podr~Ñnica v Sloveniji. Minimalna doba financiranja je 36 mesecev, maksimalni polog pa 50% maloprodajne cene vozila.

HUDOBRO.SI

Industrijska 4D, Nova Gorica, tel.: 05 338 45 90 Kombinirana poraba goriva in izpusti CO 2: 4,9 l/100 km in 110 g/km, emisijska stopnja: EURO 6 specifi na emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0271 g/km, trdi delci: 0,00019 g/km, število delcev: 7,43. Ogljikov dioksid (CO 2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzro a globalno segrevanje.

Emisije onesnaÑeval zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k ezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov.

Slika je simboli na.

GRADBENA MEHANIZACIJA GRADBENA DARKO MEHANIZACIJA KOV[CA DARKO KOV[CA

Dogodki Občina

Krvodajalstvo je vrednota

Aleksij Mavrič iz Krasnega stokrat daroval kri Decembra 2015 je Aleksij Mavrič kri daroval že stotič, pri čemer so mu v prenovljenem Centru za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica pripravili slovestnost in mu podelili priznanje za njegovo pomembno humano dejanje.

Krvodajalske akcije pod okriljem Rdečega križa Slovenije potekajo že več kot pet desetletij. Kot poudarjajo na Rdečem križu Nova Gorica, je krvodajalstvo največje množično solidarnostno dejanje humanosti in altruizma, ki rešuje življenja in zagotavlja nemoteno delovanje zdravstva.

Aleksij Mavrič se še dobro spominja svojega prvega darovanja krvi, ki je bilo med služenjem vojaškega roka v Našicah v Slavoniji na Hrvaškem. V šali nam pove, da je lahko šel dva dneva prej domov, kar je veljalo za dobro motivacijo. Od takrat je postal zvest krvodajalec, čeprav pred desetletji darovanje krvi ni bilo tako organizirano kot danes, se spominja. In nadaljuje, da je včasih darovanje krvi potekalo dvakrat letno po vaseh, in sicer v osnovnih šolah in v gasilskih domovih.

Tako je bilo vse do leta 2001, ko so v šempeterski bolnišnici uredili sodoben Center za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica, ki krvodajalcem odpira svoja vrata dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in sredah dopoldne. Konec februarja so proslavljali petdesetisoči odvzem krvi.

Mavrič obiskuje Center vsake tri mesece Aleksij Mavrič obiskuje Center redno vsake tri mesece, torej štirikrat letno. Ti obiski so postali del njega, del organizacije njegovega časa, saj pravi, da kri daruje redno marca, junija, septembra in decembra.

Ker ima Mavrič krvno skupino nič negativno, je še posebej dobrodošel, saj je ta skupina redka, sprejmejo pa jo lahko ljudje z vsemi krvnimi skupinami, medtem ko sam lahko sprejme samo kri te skupine.

Pravi, da sam še nikoli ni potreboval krvi, da pa se nikoli v žilvjenju ne ve, kaj nas čaka. Nadaljuje, da po toliko letih darovanja krvi prav fizično že čuti, kdaj je čas za darovanje. Poleg tega pa se seveda dobro počuti sam pri sebi, saj pravi, da je krvodajalstvo življenjska vrednota, pri čemer mu je bil zgled tudi oče. Ob tem, da storiš drugim nekaj dobrega, hkrati slediš svojemu zdravlju, saj si deležen rednih zdravniških pregledov, še pove.

Transfuzijski center obišče med 4000 in 4500 krvodajalcev letno. Sekretarka Neli Skočaj nam je zaupala, da imamo v Brdih 268 krvodajalcev, ki kri darujejo redno, med katerimi je Mavrič edini še živeči Bric,

Aleksij Mavrič pri svojem stotem darovanju krvi ki je kri daroval stokrat. Dodala je še, da je na celotnem območju Goriške sicer darovalo kri sto- in večkrat šestnajst krvodajalcev. Številni najzaslužnejši krvodajalci iz Brd so že dobili posebna priznanja za njihovo 25-, 50-, 60-, 70-, 80-, 90- in sedaj tudi za 100-krat darovano kri. Nanje smo ponosni, še posebej pa na Aleksija Mavriča in mu izrekamo iskrene čestitke ob stotem odvzemu krvi ter mu želimo, da bi mu zdravlje dopuščalo še mnogo dobrega.

Monika Prinčič Arhiv Rdečega križa Nova Gorica

KDO lahko daruje kri?

Kri lahko darujejo zdravi ljudje med 18. in 65. letom starosti in ki tehtajo vsaj 50 kg, niso bili pred kratkim bolni in ne jemljejo zdravil.

KJE in KDAJ lahko darujemo kri?

Kri lahko darujemo ob torkih in sredah v Centru za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica, to je v stari stavbi Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca. Med enim in drugim darovanjem krvi morajo preteči 4 meseci za ženske in 3 meseci za moške.

Kakšen je POSTOPEK odvzema krvi?

Ob prihodu na prvo darovanje krvi nas zdravstveno osebje sprejme in oblikuje osebni karton. Sledi zdravniški pregled našega splošnega zdravja in laboratorijski pregled kapljice krvi. Tako se določi našo krvno skupino in količino hemoglobina v krvi. Sledi odvzem krvi.

Pomlad 2016 / Briški časnik / 29

Dogodki

Vzor reševanja obmejnih problemov

»Dolga pot do krajše ceste«

Razstava izbranih dokumentov ob 30. obletnici odprtja Sabotinske ceste 18. decembra 2015 smo v Hiši kulture pripravili odprtje razstave o Sabotinski cesti in pogovor z eminentnima gostoma, arhitektom Tomažem Vugo in nekdanjim predsednikom Skupščine Občine Nova Gorica Jožetom Šušmeljem. Odprtja se je udeležilo lepo število ljudi, v imenu Občine Brda jih je pozdravil podžupan Žarko Kodermac.

Ker smo isti dan v Hiši kulture podelili licence novim regijskim turističnim vodnikom po Smaragdni poti, je prisotne pozdravil tudi dekan Fakultete za turistične študije Turistica iz Portoroža dr. Anton Gosar.

Pregledno razstavo Dolga pot do kratke ceste, ki je dokumentirala dogajanje od leta 1947 do 1985, so pripravili v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Avtorja razstave Metka Nusdorfer Vuksanović in Jurij Rosa sta se pri svojem delu srečala predvsem z vprašanjem izbora, kako izluščiti najpomembnejše in najzanimivejše dokumente, ki bodo osvetlili dolgo pot od prizadevanj in priprav za izgradnjo, o gradnji sami pa do realizacije ceste. Poleg vrste arhivskih dokumentov naj omenim le nekatere, spomenico Bricev zaradi nastalega stanja (iz leta 1952), pa še idejne rešitve in predloge, prvič po letu 1985 so bili na ogled načrti mostu, fotografije iz obdobja gradnje, čisto na koncu pa še fotografije slavnostnega odprtja, ki se ga marsikdo še dobro spominja.

Sabotinska cesta je svojevrsten fenomen Gosta večera Jože Šušmelj in Tomaž Vuga sta vsak iz svojega strokovnega področja osvetlila ozadje in nastanek ceste.

Sabotinska cesta je pomembno prispevala k hitrejšemu razvoju Brd in predstavlja z drugimi določili Osimskih sporazumov svojevrsten politični fenomen, ki ga v svetu težko zasledimo.

Italija nam je v 70. letih prejšnjega stoletja odstopila del svojega ozemlja in na njem celo zgradila odsek ceste, 1600 metrov dolg koridor, ki povezuje dva ozemeljska roba (takrat jugoslovanska) na eni in drugi strani Sabotina. Kaj takega bi bilo danes preprosto nemogoče. Projektiranje in izvedba sta potekali med letoma 1978 in 1985. Kar se imena ceste tiče, je uradno ime Sabotinska cesta, kot je navedeno v vseh dokumentih in pogodbah. Ker je zgrajena na podlagi Osimskih sporazumov, je v rabi tudi poimenovanje Osimska cesta, v Novi Gorici in Solkanu pa je pogost izraz Briška cesta, saj pripelje v Brda.

Po priključitvi Primorske Jugoslaviji so bila Brda popolnoma odrezana od zaledja, na zahodu in jugu s strogo varovano državno mejo, na vzhodu s težje prehodnim hribovjem. Na hitro je bila usposobljena edina in za dostop do takratnega novega upravnega središča Nove Gorice (v začetku Solkan) najkrajša mogoča cesta od Plav čez Vrhovlje. Pot je bila dolga, pogosto težko prevozna, zato je bila nujna krajša povezava z novim centrom, upravnim in trgovskim središčem. Da pa je do tako želene ceste lahko prišlo, je bilo potrebnega veliko diplomatskega dela.

Pomlad 2016 / Briški časnik / 30

Sporazumno do Briške ceste 10. novembra 1975 so bili v kraju Osimo blizu Ancone podpisani sporazumi, ki so v veljavo stopili po ratifikaciji v obeh parlamentih 11. oktobra 1977. Bili so odraz in potrditev takratnega dobrega sodelovanja ob meji in so odpirali možnost za razvoj v prihodnosti. Na področju izgradnje cest je bila največja teža dela dodeljena dvema meddržavnima komisijama. Meddržavna komisija za Osimske ceste je imela nalogo uskladiti tehnične elemente ceste v Brda in na Kolovratu ter uskladitev meddržavnih sporazumov glede gradnje in uporabe teh cest. Razhajanja so bila glede poteka ceste, jugoslovanska stran je predlagala koto 204 mnv, indikativna trasa v sporazumih je bila 306 mnv, sklenjen je bil kompromis na 264 mnv.

Sporazumi so določali, da vsaka stran gradi na svojem ozemlju, Italija bo dala Jugoslaviji cesto v upravljanje za 20 let, vsaka stran obdrži jurisdikcijo na svojem ozemlju, veljala je prepoved prečkanja za vojaška vozila in osebe. Nezaupanje pri vodjih projekta in načrtovalcih v Italiji je botrovalo izgradnji kar treh cest na italijanskem ozemlju, zaviti trasi in videzu ceste, ki bolj spominja na vojaški objekt kot na cesto. Naš del ceste so projektirali strokovnjaki iz Ajdovščine in Ljubljane, avtor cestnega mostu čez Sočo je arhitekt Stane Dolgan, italijanski del pa je bil zaupan vojaškim strukturam v Rimu. Rezultat je bil (Nadaljevanje na 31. str.)

Dogodki Občina

Vzor reševanja obmejnih problemov (Nadaljevanje s 30. str.)

cestni koridor dolžine 1600 m, z zagotovljeno vojaško kontrolo in možnostjo uporabe v vojaške namene.

Pri projektiranju leta 1978 je bila za leto 2000 optimistična napoved 2600 vozil na dan. Dejansko dosežen promet je leta 2007 znašal že 3765 vozil na dan, po realnih prognozah bo leta 2030 že 4400 vozil na dan. S padcem schengenske meje je leta 2008 promet upadel, vendar je trend v porastu prometa.

Okrepčevalnica Belvin

Napitnine za bolnišnico

Kakšen je pomen Osimske ceste danes?

Po besedah Tomaža Vuge je njen pomen izreden. Kljub odporu nekaterih Bricev ob načrtovanju in izgradnji ceste se je v tridesetih letih življenja »prijela«; danes ni človeka, ki bi zanikal njeno potrebnost in pozitivno vlogo za razvoj Brd. Cesta je spremenila smer razvoja in vrednot v Brdih, nerazviti jugovzhodni konec je gotovo dobil najmočnejši razvojni zagon.

Podsabotin ne le da postaja predmestje Nove Gorice, prevzema tudi nekatere pomembne funkcije za celotna Brda, in to samo zato, ker leži na cesti iz Brd v Novo Gorico. Gotovo je, da morajo biti Brda prvenstveno navezana na Slovenijo, tako kot so bila pred prvo svetovno vojno in kot so sedaj. Kakovosten premik, ki je bil dosežen z izgradnjo Osimske ceste pred tridesetimi leti, in razvojni naboj, ki ga je prinesla Brdom, moramo ohraniti tudi naprej. Brda so najbolj izpostavljen del slovenskega prostora, ki se zaradi geografskih razmer odprto povezuje s prostorom sosednje države. Za dolgoročno ohranitev slovenstva na tem prostoru potrebujemo ne le dobre prometne povezave, ampak tudi vso drugo gospodarsko in družbeno infrastrukturo, ki bo Brda navezovala na Slovenijo, hkrati pa ustvarjala podlago za enakopraven razvoj in sodelovanje s sosedi na italijanskem ozemlju. V letih po osamosvojitvi Slovenije smo zanemarili simbolni pomen Osimske ceste kot preboja miselnosti iz časov hladne vojne in kot odraz duha evropskega sodelovanja sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Sloveniji in širšemu evropskemu prostoru pa bi ta primer lahko služil kot svetel vzor za reševanje obmejnih problemov.

Tatjana Šundovski Bašin

Že nekaj let se zaposleni in študentje v Belvinu decembra odpovedujemo napitninam. Zbran denar namenimo tistim, ki ga potrebujejo. Lani smo z nakupom pripomočkov razveselili pediatrični oddelek bolnišnice v Šempetru pri Gorici. Videli smo, da jim primanjkuje nešteto manjših in večjih stvari. Letos smo z zbranim denarjem kupili dve mikrovalovni pečici ter pet stojal za infuzije.

Vsem našim gostom se zahvaljujemo, da smo z njihovo pomočjo vsaj nekoliko olajšali delo zaposlenim in omogočili bolnikom prijetnejše bivanje v bolnišnici.

Zaposleni v Okrepčevalnici Belvin

Predstavitev novoodkrite zgodovine Panonskih Slovencev

Odkrivamo zamolčano zgodovino Slovencev V petek, 22. januarja, smo v viteški dvorani gradu Dobrovo prisluhnili gospodu Andreju Šišku, ki je predstavil trilogijo, ki jo je leta 2014 izdal Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa iz Maribora.

Prva knjiga je faksimile izvirnika leta 1578 izdane zgodovinske knjige, napisane v slovenskem bezjaškem narečju, ki ga današnji Hrvati prištevajo k svoji kajkavščini. Knjigo z naslovom Kronika vezda znovich zpravliena kratka Szlouenskim iezikom je napisal doktor teologije in filozofije Ormožan Anton Vramec in je pravzaprav ena izmed prednic tako imenovanih so-

dobnih zgodovinskih knjig v preglednicah.

Druga knjiga je v današnjo slovensko pisavo prečrkovana Vramčeva Kronika. Tretja pa je precej obsežna študija z naslovom Anton Vramec in Slovenci avtorja Andreja Šiška. Obsega štiri dele: o Kroniki in njenem avtorju, o slovenskem panonskem slovstvu, o zgodovini panonskih Slovencev v srednjem in zgodnjem srednjem veku ter o hrvaškem ponarejanju in prilaščanju slovenske zgodovine.

Zbrane in gosta večera je pozdravil Vojko Rutar, ki je povezoval predstavitev.

Sopranistka Romea Kotnik je na začetku zapela pesem Slovenec sem, na koncu pa še Zdravljico.

Po predstavitvi se je razvila živahna debata žal maloštevilnih udeležencev, ki se je nadaljevala tudi med druženjem ob pogostitvi in kozarčku briškega vina.

Tekst in foto: Milena Beguš Pomlad 2016 / Briški časnik / 31

Dogodki V spomin

Petru Stresu

Peter Stres se je rodil v kmečki družini Jožefu in Mariji, rojeni Miklavič, 14. junija 1952 v Idrskem pri Kobaridu. V družini so se rodili trije otroci: Rado (1947), Peter in Jože (1961), ki živi na domu in vodi kmetijo. Po končani osnovni šoli v Kobaridu je šolanje nadaljeval na pedagoški gimnaziji v Tolminu, kjer je leta 1972 maturiral. Že v času srednješolskega izobraževanja je pokazal zanimanje za kulturno-prosvetno delovanje, saj je urejal glasilo Koraki. Kot uspešen gimnazijec je svoje izobraževanje nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer se je vpisal na smeri zgodovina in sociologija ter diplomiral leta 1977 z diplomskim delom: Ricmanjska afera (1899–1910), ki je objavljeno tudi v zborniku Slovensko morje in zaledje. Kot absolvent se je zaposlil na mestu kustosa v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere v Piranu, mestu, ki bi ustrezalo njegovemu nagnjenju k raziskovalnemu in publicističnemu delu. Istega leta je postal redni sodelavec zbornika Goriškega muzeja, to je Goriškega letnika, kjer je objavil prvega od številnih prispevkov, z naslovom Tolminci v pomorskih poklicih. Zaradi katastrofalnih posledic, ki jih je imel potres leta 1976 v Posočju, je Peter Stres iskal službo čim bliže rojstnega kraja, da bi bil v pomoč svoji družini. Ker pa so bila vsa mesta zapolnjena, je leta 1978 sprejel službo predmetnega učitelja zgodovine in družbenomoralne vzgoje na osnovni šoli na Dobrovem ter se sprva naselil na Dobrovem, po letu in pol pa na Zalem Bregu. 11. 9. 1976 se je namreč poročil z Jožico Blažko iz Lokavca in ustvaril družino, v kateri se mu je rodilo pet otrok: Marjeta, Urša, Neža, Mojca in Urban. Na osnovni šoli je dolga leta vodil zgodovinski krožek in tako uspel pred pozabo ohraniti, evidentirati in zapisati marsikatero ljudsko blago. Nekaj teh pripovedk je objavljenih v zbirki Zlata koza pod razvalinami. Kot njegova učenka se spominjam njegovega živopisnega in tudi s humorjem obarvanega predstavljanja posamezne teme. Predaval je v času, ko še ni bilo razširjenih elektronskih medijev, vendar smo si učenci lahko nazorno predstavljali čas, ki ga je prikazoval, kot bi se odvijal pred nami na filmskem traku. Kljub napornemu poklicu učitelja in družini se je še naprej ukvarjal z raziskovalno in publicistično dejavnostjo. Poleg raziskovanja in objavljanja prispevkov je svoj pečat pustil tudi kot član uredništva Kronike ter kot sodelavec pri primorskem delu Slovenskega biografskega leksikona, Slovarja slovenskega knjižnega jezika ter Enciklopedije Slovenije. V 80. letih je objavil razpravo Janez Evangelist Krek in Goriška, Prebivalci Bovškega v času soške fronte ter Pomlad 2016 / Briški časnik / 32

brošuro Oris delovanja enotnih sindikatov na Primorskem.

Krajše prispevke je objavljal tudi v Delu, Primorskih novicah, Novem glasu, Domu, Koledarju goriške Mohorjeve družbe … Od leta 2002 pa do 2005 je bil tudi član Sveta Goriškega muzeja, s katerim je dolga leta sodeloval na raznih segmentih.

Leta 1989 je kandidiral in bil imenovan za ravnatelja Osnovne šole Dobrovo in to funkcijo je opravljal 16 let, do leta 2005.

Bolezen leta 2002 in posledično delo za polovični delovni čas od leta 2005 sta botrovala njegovi odločitvi, da ne kandidira več za ravnatelja. Upokojil se je decembra 2013.

Bil je dejaven tudi na družbenopolitičnem področju. Pri pripravi in organizaciji 1. tabora Slovenske kmečke zveze v Brdih, ki je potekal v Vipolžah 14. 5. 1989, je imel aktivno vlogo, hkrati pa je nastopil z referatom Kmetje in politična organiziranost v preteklosti. Kot zagovornik demokratizacije Slovenije je stopil v Slovensko demokratično zvezo (SDZ) in bil član njenega izvršnega odbora. Svojo politično orientiranost pa je videl v stranki Slovenskih krščanskih demokratov, ki je bila na Goriškem ustanovljena januarja 1990. Program in celotno organizacijo do ustanovnega sestanka odborov v Sežani, Bovcu, Tolminu, Kopru, Brdih sta vodila Peter Stres ter njegov osebni prijatelj in kustos Goriškega muzeja Marko Vuk. Do občinskih volitev 1990 je bil predsednik goriškega odbora SKD. Sodeloval je na prvih demokratičnih občinskih volitvah v Novi Gorici, kjer je nastopil kot kandidat Demosa za predsednika družbenopolitičnega zbora skupščine Občine Nova Gorica 9. 5. 1990. Na volitvah je v volilni enoti 1 stranka Demos zmagala in Peter Stres je kot kandidat posamično zbral več kot 50 odstotkov več glasov od katerega koli drugega kandidata. V skupščini Občine Nova Gorica je sodeloval na raznih področjih, še zlasti v Komisiji za stike z zamejstvom ter v Odboru za področje vzgoje in izobraževanja. Ob obnovi in procesu odpiranja muzejske zbirke na Gradu Dobrovo je bil član Programskega sveta za kulturne prireditve na Gradu Dobrovo od leta 1990 ter odbora za revitalizacijo Šmartnega od leta 1992. Kot član SKD je kandidiral tudi na prvih lokalnih volitvah leta 1994 in bil izvoljen za svetnika Občine Brda. Tu je kot svetnik deloval 2 mandata do leta 2002. Zavedal se je pomena, ki ga v evropski literaturi zaseda do tedaj manj zanemarjeni briški pesnik Alojz Gradnik in je zato aktivno pripomogel k začetku vsakoletnih kulturnih prireditev, t. i.

Gradnikovih večerov, ki potekajo od leta 1992, ter z manjšimi vrzelmi zaradi bolezni sodeloval v programskem odboru za njihovo pripravo. Pesniku so se poklonili leta 1994 z na novo izdano pesniško zbirko Na Brda gledam, v kateri so zbrana vsa Gradnikova dela, ki so vsebinsko vezana na Brda, ter postavitvijo Gradnikovega spomenika pred gradom na Dobrovem 28. 11. 1999, ki je delo znanega kiparja Jakova Brdarja.

Svojo usmeritev raziskovanja zgodovine Primorske je ohranjal do konca. Ena zaokroženih študij, povezana prav s fenomenom kolonata, ki je bil tipičen za Brda, je izšla v treh ločenih prispevkih v Goriškem letniku: leta 1987 je objavil Oris kolonata v slovenskem delu dežele Goriško-Gradiščanske do konca prve svetovne vojne, dve leti kasneje pa nadaljevanje Oris kolonata na Goriškem od konca 1. svetovne vojne do leta 1947, leta 2011 pa zaključek Odprava kolonata na Goriškem (1947–1955).

Brdom se je posvetil tudi v knjigi Priimki v Brdih: izvor in razvoj do 1. svetovne vojne ter v pred letom dni predstavljenem delu Biljana: oris preteklosti župnije in občine Biljana ter naselij Biljana in Zali Breg od prve omembe vasi Biljana leta 1205 do priključitve k Jugoslaviji 1947 ter s številnimi prispevki v Briškem časniku – bil je tudi eden glavnih pobudnikov za njegovo ustanovitev.

Občina Dogodki

Društvo upokojencev Dobrovo

V spomin Med prispevki naj omenim npr. Narodnoobrambno gibanje TIGR v Brdih ter objavljanje dejstev o pomembnih obletnicah in aktualnih dogodkih, ki so imeli temelje v preteklosti. Bil je urednik prvega Briškega zbornika leta 1999, kjer je tudi objavil članek Oris preteklosti vinogradništva v Goriških brdih do druge svetovne vojne, v drugem zborniku Brda in Brici, izdanem leta 2013, pa je prispeval raziskavo Duhovniki po rodu iz Brd in njihov vpliv na versko, kulturno in narodno življenje v Goriških brdih: pregled njihovega delovanja od konca 16. stoletja do osamosvojitve Slovenije. Nikoli pa se ni nehal posvečati rodnim krajem in pomembnim osebnostim, ki so od tam izhajale. Leta 1994 je ob 910-letnici prve omembe rojstne vasi izdal knjigo Idrsko in Mlinsko: oris preteklosti vasi pod Matajurjem, od davnine do 15. septembra 1947 ter leta 2008 Vodni mlini na Kobariškem: od srednjega veka do opustitve delovanja sredi 20. stoletja, leta 2011 je uredil Kobariško berilo ter bil soavtor monografije Kobariški fotograf in podjetnik Franc Stres. Objavil je tudi politično biografijo Dr. Anton Gregorčič (1852–1925) ter prispeval Nova spoznanja o pesniku Josipu Pagliaruzziju Krilanu (1859–1885) iz Kobarida ter spomnil na stoletnico rojstva duhovnika, narodnega in kulturnega delavca, publicista in zgodovinarja dr. Iva Juvančiča … Svojo ljubezen do hribov je pokazal tudi z aktivno vlogo pri ustanavljanju Planinskega društva v Brdih, ki je kasneje, leta 1992, izšlo iz leta 1982 ustanovljenega Planinskega društva Nova Gorica … Njegov raziskovalni elan, pravkar se je posvečal raziskavi o znanem briškem duhovniku Alojzu Kodermacu in njegovih spominih – Kroniki, je prekinila smrt 16. decembra 2015. Pokopan je v Kobaridu.

Tanja Gomiršek

Ogrožen obstoj upokojenskih društev Društvo je v preteklem letu izpolnilo načrt dela.

Dejavnosti v letošnjem letu pa so v polnem začetku.

Upravni odbor je na svoji prvi seji sprejel program dela za tekoče leto. Obveščevalci na terenu pobirajo članarino in se pogovarjajo s člani. Ugotovitve niso prav razveseljive. Članstvo upada. Mlajši upokojenci se ne vključujejo v društvo, ker se ne čutijo še upokojenci. Imeli smo občni zbor društva, praznovanje 8. marca in zdravstveno predavanje. To smo za prvo tromesečje načrtovali. O naslednjih dejavnostih med letom bomo člane obveščali.

Z letošnjim letom je država uvedla davčno blagajno, ki obremenjuje tudi prostovoljna društva. S tem ne zavirajo samo razvoja društev, temveč jim otežujejo delo.

V društvu upokojencev delajo člani društva prostovoljno. Ob novih in vse zahtevnejših davčno-računovodskih zakonih društva med člani ne najdejo človeka, ki bi hotel prevzeti odgovornost za tovrstno delo. Obenem so obupani tudi predsedniki društev.

Marsikdo je na seminarju že vprašal, kakšen je postopek za zaprtje društva. Po mnenju udeležencev seminarjev bi se moral zakonodajalec vprašati, kaj predstavlja državi večjo korist. Upokojenci so namreč člani društva upokojencev zaradi kakovostnejšega preživljanja prostega časa. Z vsemi novimi zakoni pa je obstoj društev ogrožen. Pri tem ne vidimo koristi ne za upokojence ne za državo. Poslovanje po novem zakonu je postalo za društva, ki poslujejo le s članarino, dražje.

UO Društva upokojencev Dobrovo

Hiša Kulture

Mladi forum SD Vrtnica Nova Gorica v stiku z mladimi Brici Kot je napovedal že v začetku jeseni, je Mladi forum SD Vrtnica Nova Gorica sredi februarja v Šmartnem pričel z nizom srečanj z mladimi po šestih goriških občinah, na katerih predstavlja osnutek predlogov za program za mlade v naslednjem desetletju. »Predvsem smo želeli slišati mlade, da povedo, kaj jih tare in muči, kje vidijo priložnosti ter pozitivne zgodbe, na katerih je treba graditi naprej, in kako jim lahko pri tem pomagamo,« je po srečanju povedal predsednik foruma Rok Židanik.

Do aprila so obiskali še mlade v občinah Kanal ob Soči, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in v Mestni občini Nova Gorica. Konec pomladi bodo dokončen program tudi obelodanili in potrdili. »Pozitivno me je presenetila dobra osveščenost Mladega foruma o stanju, razmerah in načinu dela v Brdih! Zelo konkretno smo se lahko pogovarjali o mladih v naši občini,« je ob koncu večera povedal podžupan Žarko Kodermac, sicer tudi sam iz vrst SD. Pri tem pa dodal, da je bilo danih kar nekaj predlogov in pobud, o katerih velja v občini resno razmisliti.

Katera področja so izpostavili v briški občini? Židanik odgovarja: »Kot pozitivno bi izpostavil to, da v Brdih deluje veliko mladinskih društev, ki so s strani občine primerno financirani.

Po večini krajevnih in vaških skupnosti so zagotovljeni skupni prostori za mlade, kjer se mladi lahko družijo. Manjka pa povezovanje vseh akterjev, da bi lahko pristopili do večjih zgodb na tem področju.« Zato v Mladem forumu predlagajo ustanovitev mladinskega sveta, ki bi povezoval interese vseh briških mladinskih društev.

Se pa podobno kot v drugih goriških občinah tudi briška sooča z brezposelnostjo mladih. Mladi forum kot možne rešitve nakazuje ciljno razporeditev denarja iz naslova javnih del in dodatne občinske subvencije mladim kmetom. Kodermac pa k temu dodaja, da se mora občina boriti za zaposlovanje slehernega Brica: »Zato je bila smiselna pobuda, da se seznanimo s potrebami po določenih vrstah poklicev v našem okolju, z namenom da mlade, ki vstopajo v srednje- in visokošolski sistem, pravilno usmerimo. Le tako lahko pričakujemo, da bo visoki kader ostal in deloval v Brdih.« Sicer pa po podatkih Mladega foruma Občina Brda v primerjavi drugimi občinami na Goriškem naredi največ na področju mladih. Kar 11 odstotkov proračunskega denarja je namreč namenjenega delovanju briške mladine. Je pa bila skupna ugotovitev vseh udeležencev srečanja, da potrebujejo vsi državljani Slovenije, ne samo Brici, mladi ali starejši, več upornosti in poguma pri zagotavljanju svojih pravic.

Erika Koncut Pomlad 2016 / Briški časnik / 33

Dogodki

Predstavitev knjige Potovanje na fronto

Soška fronta je zaznamovala tudi Goriška brda

Pretresljivi dnevniki mladega italijanskega zdravnika V torek, 2. februarja, je bila v viteški dvorani na gradu Dobrovo predstavitev knjige Potovanje na fronto.

Knjiga je izšla v italijanskem jeziku leta 2011 in je prav zaradi svoje izpovednosti doživela prevod v slovenski jezik. Predstavljali so jo moderatorka Petra Paravan, sicer umetnostna zgodovinarka, prevajalec in založnik Valter Reščič ter David Erik Pipan, predstavnik Društva soška fronta 1915–1917.

David Erik Pipan, predstavnik Društva soška fronta 1915–1917, Valter Reščič, prevajalec in založnik knjige, ter moderatorka Petra Paravan, umetnostna zgodovinarka, v viteški dvorani na gradu Dobrovo predstavljajo knjigo Potovanje na fronto.

Muzejski torki drugače potekajo na gradu Kromberk, zaradi vsebine knjige, povezane z zgodovino Gradnega, pa je bilo tokrat dogajanje namenoma prestavljeno na Dobrovo.

Zaradi 100. obletnice prve svetovne vojne še posebej obeležujemo spomin nanjo z razstavami, publikacijami in spominskimi slovesnostmi. Ta se je začela že leta 1914 z vpoklicem za orožje sposobnih mož. Doma so ostale ženske, otroci in ostareli. Območje Goriških brd je zaznamovalo odprtje soške fronte maja 1915. Del prebivalstva v okviru stometrskega pasu je bil izseljen, drug del pa je postal neposredno zaledje fronte. Tu so bili nastanjeni italijanski vojaki na okrevanju ter tisti, ki so čakali odhod na bojišče. O samih dogodkih in bitkah je bilo že veliko napisanega in predstavljenega.

Tudi sami smo od nonotov in non veliko slišali o njihovih spominih in spominih njihovih prednikov, ki so vojno doživeli in preživeli. V predstavljenem delu pa se nam odslikava pogled tistega, ki je kot vojak nam »nasprotne strani« prišel v Brda. V knjigi so objavljeni dnevniki takrat mladega italijanskega zdravnika Giacinta de Carolija ter občutje njegove hčere Marie Luise, ki je po njegovi smrti dnevnike prebrala ter obiskala kraje, ki jih je v njih opisoval njen oče. Dnevniki ter srečanje s kraji in ljudmi v Brdih, Plavah, na Krasu in v Gorici ji je spremenilo življenje, njeno doživljanje sveta in razumevanje očetove osebnosti. Zapisala je: Giacinto de Caroli (1891–1988) se je rodil v kraju Chiusa Pesio in kot vojaški zdravnik sodeloval v prvi svetovni vojni. Zaradi protifašističnih nazorov je kljub svojemu požrtvovalnemu delu pretrpel veliko krivic. Po drugi svetovni vojni je bil izvoljen za župana Chiuse Pesio. Več kot šestdeset let pa je tu opravljal poklic osebnega zdravnika. Skozi strani dnevnika, napisanega leta 1915, spomine, napisane leta 1980, de Caroli govori o svoji izkušnji v času prve svetovne vojne. Svoje potovanje na fronto je italijanski zdravnik Giacinto de Caroli začel v Gradnem, kjer je začel pisati svoj dnevnik.

Dopolnjuje ga nad 20 objavljenih fotografij iz Gradnega. Spoznamo italijanske vojake, ko stojijo pred župniščem, obedujejo v sobi, kjer je sedaj župnijski arhiv, stojijo pred cerkvenim obzidjem, ter osebje bolnišnice … De Carolija so navdušili tudi domači motivi: Terezina iz Slavč z veliko »češtelo« na glavi ter skupinica otrok pred župniščem v Gradnem. Zanimivo je, da je bila pot v Gradno zamotana tudi za de Carolija: ob 10. uri zvečer je prišel v Snežeče, kjer je dobil natančne napotke. Kljub temu so »po pol ure vožnje ugotovili, da so zašli« in nato so »krenili po kamniti in strmi mulatjeri ter po več drugih krogih prispeli v kraj z imenom Gradno«.

Pomlad 2016 / Briški časnik / 34

Vokalna skupina Brike na predstavitvi knjige Potovanje na fronto.

Večer je obogatil nastop Vokalne skupine Brike, ki so s svojimi pesmimi pričarale narodnozavedno vzdušje, ki je vladalo v Brdih v času čitalnic in taborov, torej ob izbruhu prve svetovne vojne. Možje so odšli v boje za »vero, dom in cesarja«, pričakujoč hiter konec vojne. Po štiriletnem bojevanju pa so bili Brda in del Primorske priključeni domačinom osovraženi Kraljevini Italiji. Italijanski vojaki, ki so maja 1915 zasedli naše kraje, so že takrat, kot tudi ugotavlja v svojih dnevnikih zdravnik de Caroli, spoznavali, da to ni del Italije, saj so prebivalci govorili slovanski jezik, ki jim je bil nerazumljiv, in se pogosto spraševali o pravilnosti ukazov oblasti. Brda, Plave in Kras pa so občudovali zaradi njihovih naravnih lepot, ki so jih v svoji pesmi Naš kraj opevale tudi naše Brike. Giacinto de Caroli je sončni zahod v Gradnem opisal takole: Ura je osem zvečer. Sedim na kamnu pred svojim šotorom in slonim na mizi, ki sem jo improviziral z letvijo, ter upiram pogled proti zahodu. Takšnega sončnega zahoda nisem videl. Zlata in rdeča bleščava iz višin osvetljuje konice dolomitskih vrhov, modrikasta barva kot prosojna tančica objema nižje hribe, zvoniki v vaseh dvigajo marmorne stebre v višino in prosijo Gospoda za dobrotljivi in želeni mir. Prizor dopolnjujejo oblaki, obarvani v nedoločljive in neopisljive barve – kateri slikar bi lahko naslikal to nepopisno ozadje, ta nikoli še videni sončni zahod! Med dvema dolomitskima vrhovoma se blešči sonce in podobno je svetilniku, ki borcem razsvetljuje dan. Sonce se obotavlja, da bi zašlo, daje vtis, kot da bi hotelo podaljšati krvavi dan, nekateri bi rekli, da hoče odreči nočni mir borcem; zdi se, da se napaja s to nesrečno in pošastno krvavo orgijo. Kdo ne občuti ničesar pred tolikšno lepoto.

De Caroli je v Gradnem služboval od konca julija do konca novembra 1915, potem so ga prestavili v Plave. Hribček Prižnica pred Plavami, imenovan Kota 383, velja za eno najbolj krvavih delov soške fronte, zato je dobil ime »Kota smrti«. Sledijo opisi Podgore, Sabotina, Gorice, premik na Piavo ter zaključek vojne. Vse kraje, kjer je služboval, ter veliko svojih tovarišev je ovekovečil s fotografijami, ki so objavljene tudi v knjigi, ki vsebuje dragoceno dokumentacijo o avtorju ter zemljevide območja opisanih krajev. V imenu Goriškega muzeja se Vokalni skupini Brike še enkrat najlepše zahvaljujem za njihov izbran in s tematiko povezan nastop. V ušesih vseh prisotnih je še ves večer odzvanjala pesem, ki jo je na besedilo Jožice Krašček uglasbil Radovan Kokošar: »V ranem jutru sonce sije, dan budi se vsepovsod, oživijo domačije, tu doma je briški rod. Tu so naše korenine, v teh vasicah do morja, rodni dom del domovine, je najdražji kraj sveta …« Tanja Gomiršek, muzejska svetovalka

Občina Dogodki

Vila Vipolže

Slavnostna seja Pokrajine DeSUS severne Primorske V sredini januarja je v Vili Vipolže potekala slavnostna seja Pokrajine DeSUS severne Primorske, ki ji je prisostvoval tudi podpredsednik vlade Republike Slovenije in zunanji minister Karl Viktor Erjavec. Zbrane je kot domačin in prvi med Brici pozdravil župan Franc Mužič in ob tej priliki ponovno poudaril pomen Vile Vipolže, prenovljenega renesančnega dvorca na stičišču treh kultur, za katerega tečejo intenzivni pogovori o njegovi umestitvi med protokolarne objekte državnega pomena. Vila Vipolže je s svojo lego tik ob italijanski meji več kot primerna, da v njej potekajo srečanja predstavnikov tujih držav na obiskih v Sloveniji.

Večer je bil svečano obarvan. Dolgoletnemu ravnatelju novogoriške Gimnazije Bojanu Bratini je predsednik stranke Karl Viktor Erjavec podelil srebrno plaketo za zaslužno delo v stranki. Bratina, upokojeni profesor slovenskega in ruskega jezika, publicist in kulturni delavec, je ob rednem delu posvečal veliko energije tudi področju kulture in sociale tako na lokalni kakor na regijski in državni ravni.

Slavnostne seje se je udeležil tudi predsednik Severnoprimorske pokrajinske zveze društva upokojencev Zlatko Martin Marušič.

Erika Koncut Foto arhiv DeSUS

Volilni občni zbor OZVVS Brda na Dobrovem

Obujanje spominov na pretekle vojne Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brda je 27. februarja izvedlo volilni občni zbor na gradu Dobrovo. Zbora se je udeležilo šestdeset članic in članov, saj so bile istega dne še druge občinske aktivnosti. Ker je letos začetek novega mandatnega obdobja, so bile izvedene volitve novih organov vodstva OZVVS Brda.

Kandidacijska komisija, ki ji je predsedoval Žarko Kodermac, je skrbno pregledala kandidacijske liste in zbor je izglasoval novo vodstvo za mandatno obdobje 2016–2020. Razen nekaj manjših zamenjav sprememb v predsedstvu združenja ni bilo, tako da predsednik združenja ostaja še naprej Mitja Močnik, podpredsednika sta Zoran Zlobec in Boris Marinič, sekretar je Jože Abramič, predsednik nadzornega odbora je Valter Debenjak in predsednik častnega razsodišča je Nedeljko Bužinel.

Za letos so si veterani OZVVS Brda zadali kar nekaj nalog, med drugim tudi nadaljevanje urejanja Poti miru prve svetovne vojne v Brdih in na Sabotinu, izvedbo drugega pohoda po poti miru na Sabotin in odprtje urejenega parkirišča na vpadnici za Sabotin pri Vrhovlju z obeležjem zgodovine Slovencev in osamosvojitvene vojne 1991. Aktivnost bo izvedena zadnjo soboto v maju ob 9. uri v soorganizaciji občine Brda, TIC-a Brda in ZVVS-ja.

Ob 100-letnici padca Gorice in zavzetja Sabotina bodo postavili razstavo Poti miru v občini Brda v Hiši kulture v Šmartnem, v istih prostorih pa ob 25. obletnici osamosvojitvene vojne fotografsko razstavo z naslovom Osamosvojitvena vojna na Goriškem leta 1991 s poudarkom na vojnih dogodkih v Brdih.

Prisotni članici in člani OZVVS Brda so bili seznanjeni tudi z ustanovitvijo Zgodovinske komisije ZVVS, katere član je

predsednik OZVVS Brda Močnik, ki je vse zbrane pozval k zbiranju fotografskega, dokumentarnega, video in avdio ter drugega materiala iz obdobja teritorialne obrambe 1968–1991, osamosvojitvene vojne 1991 in delovanja veteranske organizacije Brda.

Prošnjo imamo tudi za bralce Briškega časnika. Če kdo hrani kakršen koli material iz navedenega obdobja, naj pokliče na tel. št. 041 382 399 (Mitja Močnik) ali 040 257 875 (Jože Abramič), da dokumentarno gradivo evidentiramo, popišemo in fotokopiramo; originale zadrži lastnik, razen če jih želi predati v arhiv ZVVS, ki bo dostopen vsem državljanom Slovenije, raziskovalcem, pisateljem, zgodovinarjem, dijakom, študentom in drugim.

Na zboru so bile podeljene tudi zahvale zaslužnim članom, ki so se še posebej izkazali v preteklem letu. Predsednik združenja je pohvalil delo vseh članic in članov združenja, zahvale pa naj bodo motivacija za nadaljnje delo in uspehe pri doseganju skupnih ciljev pri delovanju združenja.

Volilni občni zbor se je zaključil s prijetnim druženjem in pogostitvijo v restavraciji v gradu Dobrovo.

OZVVS Brda Tekst in foto arhiv OZVVS Brda Pomlad 2016 / Briški časnik / 35

Dogodki

Visoke uvrstitve na Maslini Split 2016

Briški oljkarji segajo po najvišjem priznanju Da so Brici dobri oljkarji in ne samo vinarji, se je potrdilo tudi na letošnji mednarodni manifestaciji oljčnega olja, ki jo že 13. leto zapored pod imenom Maslina Split organizira Savez maslinara splitskodalmatinske županije. Na tokratni manifestaciji so sodelovali proizvajalci oljčnega olja iz širšega jadranskega prostora, ki so v ocenjevanje prijavili 450 vzorcev ekstra deviškega oljčnega olja.

V sklopu manifestacije so potekala strokovna predavanja s posebnim poudarkom na zaščiti oljk pred škodljivci in boleznimi, na ogled so bili najnovejši dosežki v opremi in tehnologiji, na voljo je bila pokušnja sortnih oljčnih olj, v popoldanskih in večernih urah pa je prišlo na vrsto tisto, zaradi česar se je zadnjo februarsko soboto navsezgodaj zjutraj odpravilo v Split dober ducat briških oljkarjev: podeljevanje nagrad in priznanj. »Potrdilo se je njihovo lastno vloženo delo, pa tudi znanje, ki ga pridobivajo na predavanjih in delavnicah v okviru projekta Uelje,« je z rezultatom zadovoljen predsednik stanovskega društva Božidar Slivnjak. Pohvalil je tudi posluh občine, da se je vključila v projekt, in poudaril izjemen prispevek briškega društva oljkarjev pri promociji Brd. Na predstavitvi uspeha iz Splita je napovedal, da se bodo domači oljkarji na tekmovanjih predstavljali z domačimi sortami, čeprav so le v petini oljčnikov zasajene avtohtone briške sorte.

Uspeha oljkarjev se je razveselil tudi župan Franc Mužič: »Tudi sam sem zadovoljen z razvojem oljkarstva v Brdih. Občina je veliko prispevala k temu. Bili smo pomemben faktor tudi pri pridobitvi stiskalnice. Brda so področje, kjer je mogoče pridelati vrhunsko oljčno olje. Tega se zavedamo in zato tudi podpiramo Pomlad 2016 / Briški časnik / 36

oljkarstvo. Nagrajenim oljkarjem čestitamo. Ocenjevalcev v Splitu že nekaj let ne puščajo ravnodušnih, letošnji nabor medalj pa je rekorden!« Najbolj zadovoljni pa so bili nagrajeni oljkarji sami. 18 zlatih in 5 srebrnih medalj za oljčno olje so organizatorji Masline podelili Bricem na popoldanski podelitvi priznanj. Na svečani večerji, ko so proglasili najboljše od najboljših in podelili nagrade za najkakovostnejša oljčna olja in druge kmetijske proizvode ter proglasili šampione v posameznih razredih, pa je olje avtohtone briške črnice za las zgrešilo najvišji naslov. Njegov proizvajalec Jadran Jakončič s Huma je prejel naslov vicešampiona Masline Split in plaketo za najboljše sortno olje, za sortno ekstra deviško olje pa še plaketo Top 10. Slednjo je prejel tudi Boris Marinič s Ceglega.

V okviru manifestacije Maslina Split je potekala tudi druga mednarodna manifestacija Intrada Split, na kateri so ocenjevali nad sto vzorcev konzerviranih oljk, aromatičnih olj in drugih kmetijskih proizvodov. Tudi tu so se Brici dobro odrezali. Domov so prinesli plaketo in dve zlati medalji za najbolje ocenjen oljčni liker ter plaketo in štiri zlate medalje za penino.

Iva Sivec

Dogodki Občina

Maslina Split 2016 nagrajena olja vicešampion Masline Split 2016 Jadran Jakončič, Hum

Dom upokojencev Podsabotin

Nikoli jim ni dolgčas

plaketa za najboljše sortno oljčno olje – briška črnica Jadran Jakončič, Hum TOP 10 plaketa za sortno ekstra deviško olje Jadran Jakončič, Hum Boris Marinič, Ceglo zlata medalja Boris Marinič, Ceglo (4 medalje) Jadran Jakončič, Hum (2 medalji) Kmetija Drnovšček, Vedrijan (2 medalji) Vilko Prinčič, Gornje Cerovo (2 medalji) Vladko Benedetič, Vipolže (2 medalji) Robert Feri, Kozana Ivan Jenko, Medana Silvana Mišigoj, Višnjevik Agnes Prinčič, Gornje Cerovo Ivan Skubin, Breg pri Golem Brdu Vinarstvo in sadjarstvo Na Bregu, Šmartno

Januarja smo ponovno obiskali otroke skupine Prijatelji iz dobrovskega vrtca in skupaj v objemu pesmi doživeli prijeten dopoldan.

srebrna medalja Marjan Jericijo, Podsabotin (2 medalji) Marinko Pintar, Solkan Ivan Skubin, Breg pri Golem Brdu Darko Mavrič, Kozana

Intrada Split 2016 nagrajeni oljčni likerji plaketa (za najbolje ocenjen oljčni liker iz oljčnih listov) Ivan Jenko, Medana

Skupaj s stanovalci, ki so praznovali rojstni dan v januarju in februarju, smo se zbrali na slavju ob prijetnih melodijah in vonju čokoladne torte v sredo, 24. februarja. Med njimi so bile tri Brike, Cvetka Simčič, Marija Šfiligoj in Albina Kocijančič, in naš Miha Sirk.

zlata medalja Ivan Jenko, Medana (za oljčni liker iz oljčnih listov) Boris Marinič, Ceglo (za oljčni liker iz plodov oljke)

nagrajene penine plaketa za najboljšo penino Vinarstvo in sadjarstvo Na Bregu, Šmartno zlata medalja Vinarstvo in sadjarstvo Na Bregu, Šmartno (2 medalji) Kmetija Štanfel, Podsabotin (2 medalji)

Pustno rajanje smo letos popestrili s pustno tombolo in našim harmonikarjem Danilom ter poskočnim in glasnim obiskom skupine Pustje iz Grgarskih Raven. Nasmejani smo skupaj odgnali zimo in k nam priklicali pomlad.

Pomlad 2016 / Briški časnik / 37

Občina

Sibila Peternelj iz Kozane

Največ ji pomeni veselje v otroških očeh

Darila je postavljala kar pred vrata Sibila Peternelj iz Kozane že vrsto let kupuje igrače in jih podarja otrokom v vrtcih in bolnišnicah.

Za bralce Briškega časnika je v pogovoru razkrila marsikaj o svojem poslanstvu.

vse, kar je znižano ali v akciji, včasih tudi šolske potrebščine, čeprav so primarni nakup vedno igrače. Poudariti moram tudi, da vedno pazim, da kupim kakovostne igrače, predvsem pa, da so varne.

Kako poteka obdarovanje?

Najraje nesem stvari osebno, saj dobrodelnim organizacijam in nakazilom na transakcijske račune ne zaupam preveč.

Tako se tudi prepričam, da je šlo darilo v prave roke, veselje otrok pa mi veliko pomeni. Oblekice, ki jih kupim ali dobim, najraje dam prijateljici, ki ima pet hčerk.

Lani, ko sem zbrala zares veliko količino igrač, sem preko Facebooka pisala avto hišam. Avto hiša Prima i. e. mi je brezplačno posodila kombi, saj bi morala drugače zanj odšteti 50 evrov. Za ta denar sem nakupila dodatne igrače.

Sodeluješ s kakšno dobrodelno organizacijo?

Otrokom podarjaš darila, da jih razveseliš. Kdaj in kako se je porodila zamisel, da bi podarjala igrače?

Kot majhna sem vsak dinar, ki sem ga imela, porabila za nakup hrane in jo odnesla zapuščenim živalim. Ko sem z zaposlitvijo prišla do svojega denarja, sem kupovala darila in jih puščala pred hišami, kjer sem videla, da imajo otroke ali dojenčke. Sčasoma se mi je zdelo, da moja zamisel ni najboljša, saj bi lahko prihajalo do prepirov, predvsem zato, ker nihče ni vedel, od koga in od kod je prišlo darilo. Odločila sem se darilo nesti osebno v hišo. Temu je sledila nova zamisel. Obiskala sem vrtec na Dobrovem, potem sem začela hoditi v vrtec šempetrske bolnišnice. Bila sem prepričana, da so igrače prišle v prave roke. Lani, ko sem zbrala zares veliko igrač, sem jih nesla še v vrtec v Dornberk ter v Staro Goro. To je res poseben in lep občutek, ki ga moraš izkusiti.

Delam vse sama, saj sebi najbolj zaupam. Denarja je na svetu vsekakor dovolj, vendar ni pravično razdeljen, menim pa, da bi si ljudje lahko bolj pomagali.

Zelo rada bi to dejavnost razširila. Ko sem začela, sem nesla v bolnišnico eno škatlo. Sčasoma pa je igrač vedno več, že zdaj (februarja, op. a.) imam zbranih za cel avto.

Vse bralce vabim, da si ogledajo moj FB-profil, saj izvajam nagradne igre večkrat na leto.

Nataša Vuga Občina Brda je Društvu za pomoč osebam s posebnimi potrebami Stara Gora v dobrodelni namen dodelila sredstva v višini 700 evrov.

Gledališka skupina Globočak

Komedija Gugalnik

Kako je videti finančna organizacija takega dejanja?

Lani sem za igrače porabila dve plači. Po pravici povedano, vem, da nekateri ocenjujejo moje početje kot noro. Poudariti pa moram, da kupovanje igrač nikakor ne vpliva na družinski proračun. Varčuje se lahko pri stvareh, ki niso nujne. Privarčevani denar porabim za nakup igrač. Če grem občasno v službo skupaj z očetom, privarčujem 5 evrov. Za 5 evrov pa kupim na primer škatlo sestavljank. Varčevati pa se da tudi drugje. Nekateri si privoščijo drage počitnice, jaz preživljam dopust z družino drugače. Gremo v hribe, saj nam aktivno preživljanje počitnic bolj ustreza. Včasih se odpovem nepotrebnemu nakupovanju oblačil, ne hodim na kavice in podobno. Pomembno je, da tako razmišlja cela družina, ki me pri tem podpira. Razumnega gospodarjenja učim tudi svoji hčeri, ki mi pri tem navdušeno pomagata. Z mano delita igrače, saj je to dokaj velik organizacijski zalogaj.

Zelo mi pride prav, da delam v veliki blagovnici in tako že vnaprej vem za večja znižanja artiklov in akcije (npr. pred božičem akcija 1 + 1). Koristim pa tudi kupone. Vzamem Pomlad 2016 / Briški časnik / 38

Zadnjo februarsko nedeljo se je na Humu predstavila Gledališka skupina Globočak s Kambreškega. Poslušalce so zabavali s komedijo Gugalnik (priredbo po motivih Novaka Novaka), ki jo je režirala Ana Facchini.

Tekst in foto: Milena Beguš

Občina Dogodki

Nad Pevmico

Ostanki 1. svetovne vojne

Zid z odprtinami v obliki svetlobnih križev Pri mostičku nad Pevmico na cesti iz Kojskega v Brestje so ostanki zidane ograje z odprtinami v obliki svetlobnih križev, ki so jo postavili italijanski inženirci v spomin na 17 ali 18 tam padlih italijanskih inženircev.

Gradnja bližnjega predora, napeljevanje vojaške železnice ob potoku in postavljanje barak ob njem verjetno niso mogli dalj časa ostati neopaženi. Poleg tega so številni italijanski topovi, postavljeni med Gonjačami in odcepom ceste na Sabotin, kot je razvidno iz nekega italijanskega vojaškega zemljevida, stalno vznemirjali avstrijske položaje na Sabotinu. Ob enem od avstrijskih odgovorov je verjetno zablodeli izstrelek ubil 17 ali 18 vojakov, delavcev ob mostičku.

Pred štirimi leti sva z J. Žoržem iz Gornjega Cerovega, zanesenjakom za odkrivanje ostankov prve svetovne vojne, očistila z grmovjem zaraščeni zidek, od katerega je bil tedaj ohranjen na začetku ceste ob Pevmici še del zidka s tremi svetlobnimi križi in po par

metrih ob Pevmici navzdol še večji del zidka z devetimi svetlobnimi križi. Ob obisku tega prostora konec letošnjega februarja sva s sodelavcem videla, da je krajši ostanek že porušen.

Pripadniki italijanskih inženirskih enot,

imenovani »zappatori«, v glavnem niso sodelovali v bojih, njihovo največje bojno delo je bilo prinašanje orožja in streliva na položaje, delali pa so tudi pri gradnji cest, železnic in drugih za vojsko potrebnih objektov. Slovenci spoštujemo grobove mrtvih, zato bi bilo primerno, da bi se ta zidek uvrstil med dela, ki so sedaj predmet obujanja spominov na grozote prve svetovne vojne. Ob cesti na Sabotin so obnovljene piramide na mestih, kjer so bili zadnji bojni položaji italijanskih enot proti avstrijskim, torej predstavljajo bolj vojaški značaj kot omenjeni zidek, ki je pravzaprav neke vrste nagrobnik 17 ali 18 vojakom.

Zato menim, da bi moral biti omenjeni zidek tudi popravljen in zaščiten, če že ne s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine, pa vsaj z nekim občinskim odlokom in opozorilno tablo, da bi se preprečilo nadaljnje propadanje tega 100 let starega zidka. Škoda je tudi, da ni vnesen kot spominska točka v pred kratkim izdano turistično zgodovinsko karto pomembnih ostankov iz prve svetovne vojne v Goriških brdih.

Branko Morenčič

Ta prave pupe

Poklanjajo dobro voljo, sejejo smeh in ponujajo pozitivno energijo Mame učencev POŠ Kojsko že petnajst let pišemo čisto poseben roman. Skupaj z učiteljicami vsako leto pripravimo gledališko predstavo za novoletno prireditev, ki je decembra na Humu. 17. decembra 2015 smo tako odigrale že petnajsto predstavo, ki smo jo ponovile še na OŠ Dobrovo in v Kulturnem domu v Desklah.

Mame, ki so s tem začele, si verjetno niso predstavljale, da se bo stvar obdržala, saj je za pripravo ene igre potrebnih veliko vaj in odrekanj. Dobivamo se v večernih urah, ko spravimo otroke spat. Same moramo poskrbeti za sceno, kostume in glasbo. Pri tem moramo biti iznajdljive, saj želimo z minimalnimi stroški spraviti predstavo pod streho. Moramo poudariti, da nam poleg učiteljice (mentorice, šepetalke, scenaristke, režiserke) vedno priskoči na pomoč tudi hišnik Danilo. V naših vrstah sodeluje tudi učiteljica, ki se nam je pridružila kot mama prvošolca, sedaj pa aktivno vztraja v naši družbi.

Veliko težav imamo zaradi služb, kajti nekatere delamo tudi med vikendi in prazniki ter v različnih izmenah. Pa vendar se usklajujemo in pridno vadimo, saj nas vodi misel, da moraš v življenju tudi dajati in ne samo jemati. Ne delimo materialnih dobrin. Poklanjamo dobro voljo, sejemo smeh in ponujamo pozitivno energijo. To nas bogati in spodbuja.

Skupaj se imamo lepo. To vedo vsi, ki nas poznajo in se z nami družijo. Zato smo si pred tremi leti rekle: »Ali se sedaj res nekaj mesecev ne bomo več družile? Dajmo, pripravimo predstavo za odrasle.« Na hitro smo pripravile scenarij, si razdelile vloge in že je bila pripravljena predstava V vrsti, ki je bila namenjena odraslemu občinstvu.

S strahom in z veliko mero treme smo premierno uprizorile prvo predstavo pred nabito polno dvorano na Humu. Dobile smo najlepše plačilo, ki smo si ga želele: dolg aplavz, nasmejane obraze in spodbudne besede: »To rabimo! Škoda, da je bilo prekratko …« To je bila odlična popotnica za naprej, tako da letos nastaja že tretja predstava za odrasle.

Ljudje so nam po vsaki predstavi rekli, da smo se zbrale »ta prave pupe«. Na prireditvah in druženjih poskrbimo tudi za zabavo po predstavi, saj smo preproste, dostopne in uživamo v svoji pozitivni naravnanosti, ki jo rade delimo z vsemi, ki nas obkrožajo. Od tod tudi naše ime Ta prave pupe.

Rade bi poudarile, da nismo društvo in da vse delamo prostovoljno. Včasih pobiramo prostovoljne prispevke, ki jih damo v šolski sklad POŠ Kojsko oziroma si z zbranim denarjem pokrijemo potne stroške.

Sedaj smo nabavile prenosni zvočnik MP3.

V imenu Ta pravih pup zapisala K. S. Pomlad 2016 / Briški časnik / 39

Dogodki

Hum, prevcmanija

Hum, prevcmanija

Višnjevik, dojenčki Briška pleh muzika na Humu

Višnjevik, otroci

Breg pri Golem Brdu, skupina masterchef

Cerovo Pomlad 2016 / Briški časnik / 40

Kojsko

Dogodki Občina

Kamun, plesna šola

Podsabotin

2016 Modaneiro es: Rio De limPig Gam Medana, O

Neblo, oktoberfest

Neblo, otroci

Snežatno

Medana, OlimPig Games: Rio De Modaneiro 2016 Pomlad 2016 / Briški časnik / 41

Dogodki

Skupina Sestre svetega Martina

Dobrodelne in krvodajalske akcije

Krvodajalska akcija marca letos

Na krvodajalski akciji: Ines Bobek, Tina Kastelic, Nejka Štekar Klinec, Metka Mavrič, Lavra Peršolja, Marjetka Sirk in Nataša Šuligoj.

Skupini prijateljic, ki so se združile pod imenom Sestre svetega Martina, je skupen moto »z različnimi aktivnostmi prispevati k dvigovanju in promoviranju kulture uživanja vina, spoznavanju kulinaričnih posebnosti, druženju in ustvarjanju novih priložnosti za promocijo slovenskega vinskega turizma«. Med številnimi dejavnostmi pa organizirajo tudi dobrodelne in krvodajalske akcije.

Letos so dekleta v duhu druženja in solidarnosti že šestič zapored organizirala krvodajalsko akcijo v Centru za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica. S svojim zgledom so skušala pritegniti čim več darovalcev in to jim je tudi uspelo.

Tretjega marca je v sklopu skupinske krvodajalske akcije sodelovalo trideset darovalcev, med katerimi jih je kri prvič darovalo kar šest.

Nejka Štekar Klinec, ena izmed soustanoviteljic združenja, pravi: »Pomembno je, da smo za to dobrodelno gesto prepričale številne. Želimo si, da bi se čim več ljudi odločilo za darovanje krvi, saj lahko s to za življenje nujno potrebno tekočino marsikomu pomagamo povrniti zdravje ali mu celo rešiti življenje. Ob tej priložnosti bi se v imenu Sester svetega Martina rada iz srca zahvalila vsem, ki so kri že darovali. Vse tiste, ki ste o tem že razmišljali, vabimo in spodbujamo, da se nam pridružite naslednje leto.« Monika Prinčič Foto: arhiv Sester svetega Martina

Prireditev

Kraj

Datum

POMLADNI FESTIVAL POHODNIŠTVA Brda

17. 4. - 5. 6. 2016

Pohod v okviru Praznika rebule in oljčnega olja

Višnjevik

17. 4. 2016

Pohod po poti Eco maratone Tradicionalni pohod KS Medana Bosi po Brdih Treking z oslički Pohod po poteh Štorije Sabotinski nočni pohod ob polni luni Spominski pohod Peternel - Korada - Peternel Pohod po Poti miru Pohod od češnje do češnje

Dobrovo Medana Brda Gornje Cerovo Dobrovo Podsabotin Neblo - Peternel Neblo - Peternel Dobrovo

23. 4. 2016 27. 4. 2016 7. 5. 2016 8. 5. 2016 14. 5. 2016 21. 5. 2016 22. 5. 2016 28. 5. 2016 5. 6. 2016

www.MARKACIJA.si

POMLADNI FESTIVAL POHODNIŠTVA BRDA

di t ve v Brdi h 2016 DOŽIV I pr ire

kultura

šport

turizem

Pomlad 2016 / Briški časnik / 42

TIC BRDA | Grajska cesta 10, 5212 Dobrovo tel: +386 (0)5 395 95 95 | e-mail: tic@brda.si | www.brda.si

Občina Dogodki

Hum ob dnevu žena

Podarili smo objem

Energija mladih in modrost starejših sta napolnili dvorano Najlepše darilo, ki ga lahko nekomu pokloniš, je objem. Je brezplačen, univerzalne velikosti in lahko ga vrneš.

Na prireditvi v dvorani na Humu ob dnevu žena v petek, 4. marca, nas je povezovalka programa Petra Marušič spodbudila, da smo si objem prav zares podarili. Mnogi so bili presenečeni in navdušeni.

Objem so si z veliko sreče, radosti in veselja podarili, to pa je videti tudi na fotografiji.

Energija mladih, modrost starejših, domači briški ustvarjalci programa in dobra volja vseh so napolnili dvorano na Humu. Društvo upokojencev Kojsko in vaška skupnost Hum sta priredila praznovanje ob mednarodnem dnevu žensk. Po slavnostnem govoru Karla Turka, predsednika Društva upokojencev Kojsko, Teje Jelina, predsednice VS Hum, in Žarka Kodermaca, podžupana Občine Brda, smo uživali ob kulturno-zabavnem programu, ki so ga oblikovali Mladinski pihalni orkester Brda pod vodstvom Martina Skubina, učenci POŠ Kojsko pod vodstvom Klare Simčič, Vokalna skupina Brike, ki delujejo v okviru Društva žena Brda pod vodstvom Barbare Šinigoj, Moški pevski zbor Srečko Kumar pod vodstvom Bogdana Kralja, simpatične deklice iz plesnega kluba VIP Dance in VIP Tatkoti, oboji pod vodstvom Tanje Simčič, ter skupina Ta prave pupe

pod vodstvom Klare Simčič z gledališko igro Na avtobusni postaji.

Vsem nastopajočim so gledalci namenili bučen aplavz, ob gledališki predstavi pa so se zbrani nasmejali do solz.

Oder dvorane je bil okrašen s čudovitim cvetličnim aranžmajem, ki ga je naredila cvetličarka Nataša iz Medane. Po zaključku prireditve smo se družili in veselili ob sladkih dobrotah in kozarčku dobre kapljice, ki nam jo je podarila Vinska Klet Goriška brda. S penino, ki nam jo je podaril župan Franc Mužič, smo nazdravili prihajajočemu prazniku žensk, našim mučencem in zeleni pomladi.

Pohvala in zahvala sta v življenju zelo pomembni, zato vsem sodelujočim velika pohvala za njihovo delovanje in iskrena zahvala, ker so nastopili za nas. Hvala Cvetličarni Nataša iz Medane ter Vinski Kleti Goriška brda. Pohvala in zahvala gre ekipi, ki je pripravila dogodek, Društvu upokojencev Kojsko, Karlu in njegovi ekipi upokojenk, Bernardi, Nataši, Tatjani, Petri, Stojanu, Perotu, Blažu, Borisu, Branku in Mihi iz Mladinskega društva Hum in humarski klapi, ki vedno priskoči na pomoč.

Teja Jelina

Cerovo, Dolanji konc

Končno nova vodovodna napeljava in preplastitev cestišča Ob izteku lanskega leta je v Cerovem na odprtju vodovodne napeljave in preplastitve cestišča v Dolanjem koncu potekalo prijetno druženje. Nagovoril nas je župan občine Franc Mužič, nekaj dejstev o investiciji in prihodnjih idejah pa je podal predsednik vaške skupnosti Vilko Prinčič.

Srečanje so obogatili kulturno obarvani nastopi otrok podružnične šole Kojsko pod mentorstvom Klare Simčič, plesne šole VIP-dance s skupino malčki Brda in Moški pevski zbor Srečko Kumar pod vodstvom umetniškega vodje Bogdana Kralja. Uradni del prireditve je sklenil prerez traku s pomočjo najstarejše vaščanke tega predela zaselka Dolanjega konca, Darinke Prinčič – Bučeve. Piko na i je odprtju predstavljal »parton«, ki ga je spletla cerovska mladina. Druženje se je ob domačih dobrotah in žlahtni kapljici nadaljevalo v noč. V kozarcih pa ni bila voda, zaradi katere je druženje potekalo, temveč rujno vince, saj smo le Brici.

DŽC Cerovo Pomlad 2016 / Briški časnik / 43

Kultura

Vila Vipolže, nedelja, 7. februarja 2016

Poklon slovenskemu kulturnemu prazniku

Odprtje slikarske razstave in koncert V počastitev slovenskega kulturnega praznika se je v Vili Vipolže zgodil izjemen kulturni dogodek, katerega pobudnik je bil Trine, d. o. o., hotel Venko, soorganizator pa Vila Vipolže. Na hodniku in v veliki dvorani Piana nobile je bila postavljena slikarska razstava Tomaža Perka z naslovom Jagodni izbor. Po odprtju razstave je sledil koncert slovenskih samospevov in opernih arij.

Moderatorka večera Martina Arčon je prisotne pozdravila z verzi Toneta Pavčka: Ta svet je lep, / če nekomu nekaj daš. / Ta svet je lep, / če nekoga rad imaš, / če stisneš roko komu, / ki ga kaj boli. / Ta svet je lep, / če si človek do ljudi. V nadaljevanju pa je vodenje po programu prepletala s čudovitimi mislimi, povezanimi s kulturo in njihovimi akterji, ki s svojim ustvarjanjem plemenitijo sedanjost in odstirajo pogled v prihodnost. Z mislijo »stvari moramo gledati s srcem« je povabila na ogled razstave.

Sledil je pogovor umetnostnega zgodovinarja Iztoka Premrova s Tomažem Perkom, avtorjem slikarske razstave.

Med drugim sta izpostavila, da je zaljubljen v holandsko slikarstvo, posebej v Rembrandta; da je eden redkih, ki se v sodobnem času ukvarja s sakralno umetnostjo; da ima svoj osebno zaznamovan slog s toplimi toni, da je po duši Notranjec, ki ga odlikujeta šaljivost in ironičnost. Temu je sledilo nekaj anekdot.

Perko se je zahvalil vodstvu Vile Vipolže in Venkoja ter županu Francu Mužiču, da je prišlo do te razstave, ki je bila na ogled do 1. aprila 2016.

Akademski slikar Tomaž Perko je bil rojen v številni družini slikarja Lojzeta Perka. Njegova slikarska dela so v številnih zbirkah, predvsem pa je eden izmed redkih sodobnih predstavnikov sakralnega slikarstva, njegove oltarne podobe krasijo kar nekaj slovenskih cerkva.

V novejšem obdobju je zasnoval obsežno galerijo portretnih podob Slovencev, začenši s Trubarjem. Ti portreti so nastali na podlagi sekundarnih virov, v historični maniri in sklepajo njegov dosedanji, izredno bogat niz najrazličnejših portretov, s katerimi je slikar pogosto osmislil svoje slikarsko poslanstvo. (Povzeto iz zloženke, Iztok Premrov, um. zgodovinar, član AICA) Ciklus portretov desetih Slovencev (poimenovan Zlati rez) je postavljen na hodniku. Ob podobi Franceta Prešerna so še portreti Primoža Trubarja, Janeza Vajkarda Valvasorja, Jakoba Petelina Gallusa, Ivana Cankarja, Riharda Jakopiča, Jožeta Plečnika, Ivane Kobilce, Rudolfa Maistra in Hermana Potočnika Noordunga. V dvorani pa je razstavljenih še nekaj drugih slik.

V drugem delu večera smo prisluhnili koncertu slovenskih samospevov in opernih arij, ki so jih izvajali: Urška Arlič Gololičič, sopran, Aljaž Farasin, tenor, Ivan Pomlad 2016 / Briški časnik / 44

Koncert slovenskih samospevov in opernih arij so pričarali Urška Arlič Gololičič, sopran, Aljaž Farasin, tenor, Ivan Andres Arnšek, bariton, Marko Kobal, bariton in Jelena Boljubaš, klavirska spremljava.

Andres Arnšek, bariton, Marko Kobal, bariton, in Jelena Boljubaš, klavirska spremljava.

Urška Arlič Gololičič je diplomirala iz petja leta 2005 v razredu izredne prof. Irene Baar, leta 2009 pa sklenila podiplomski študij pri izredni prof. Vlatki Oršanić.

Zmagala je na več državnih in mednarodnih tekmovanjih. Njen repertoar obsega koncertna in operna dela. Od septembra 2013 je redna članica solističnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana.

Aljaž Farasin je obiskoval srednjo glasbeno šolo, smer solopetje, pri prof. Jolandi

Korat. Z odliko je diplomiral na oddelku za petje na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu izredne prof. Vlatke Oršanić, pri kateri je končal tudi podiplomski študij.

Pevsko se je izpopolnjeval pri različnih pevskih pedagogih in solistih. Sodeloval je v Komornem zboru RTV Slovenija, v mariborski operi in baletu SNG, bil je član Mariborskega okteta, sodeloval je s Ptujskim nonetom in kot solist s komornim zborom AVE in v ljubljanski Operi SNG. Kot solist nastopa na različnih glasbenih prireditvah, festivalih, opernih in koncertnih odrih doma in v tujini.

Kultura Občina

slovenskih samospevov in opernih arij Ivan Andres Arnšek se je rodil slovenskim staršem v Argentini. Po prihodu v Slovenijo leta 1993 se je zaposlil v Slovenskem komornem zboru in ob tem študiral solopetje pri prof. Doroteji Cestnik Spasić ter se izpopolnjeval pri prof.

Heleni Lazarski. Sodeloval je v opernem studiu SNG Opera in balet Ljubljana. Je član solističnega ansambla ljubljanske Opere SNG, kjer je nastopil v številnih vlogah.

Marko Kobal je prvak SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je solist od leta 1994.

Izobraževal se je na mednarodni pevski šoli, na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani in v opernem studiu pri prof.

Alenki Dernač Bunta. Pel je številne nosilne in naslovne baritonske vloge. Gostoval je v Splitu, Zagrebu in Mariboru, sodeloval z različnimi domačimi in tujimi orkestri ter posnel zgoščenki.

Jelena Boljubaš je leta 1995 diplomirala na Državnem konservatoriju v Kijevu, kjer je delovala v tamkajšnji državni operi. Od leta 1997 deluje v Sloveniji, sprva kot korepetitorka v SNG Opera Maribor, od leta 1999 v SNG Opera Ljubljana.

Sodelovala je pri pripravah številnih opernih projektov. Koncertirala je z več orkestri, pevskimi zbori in solisti. Redno poustvarja samospevno literaturo. Leta 2005 je skupaj z Markom Kobalom posnela zgoščenko s slovenskimi slavospevi.

Po koncertu je bila dana beseda županu Francu Mužiču, ki je pozdravil vse nastopajoče in prisotne. Med njimi sta bila tudi častni konzul Nepala Aswin Kumar Shrestha in poslanka DZ Mirjam Bon Klanjšček, ki jima je namenil posebno dobrodošlico. Zahvalil se je avtorju razstave, vodstvom Trine, d. o. o., hotel Venko, Vile Vipolže, ZTKMŠ Brda, ZKD Brda, ki so v čast kulture, ki jo Slovenci častimo z državnim praznikom, pripravili izjemen kulturni dogodek. Posebno zahvalo je izrekel Miranu Klanjščku, direktorju Trine, d. o. o., ki je bil pobudnik dogodka.

Miran Klanjšček je skromno dodal, da z odprtjem Vile Vipolže želijo tudi oni prispevati h kulturi v Brdih. Zahvalil se je moderatorki za čudovito povezovanje, nastopajočim, številnim udeležencem, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, Vinski kleti Dobrovo in svojim sodelavcem. Marko Kobal pa je dodal: »Miran je človek, ki daje v tem prostoru veliko za kulturo.« Večer se je nadaljeval v vinski kleti vile z druženjem in pogostitvijo, ki jo je pripravil Trine, d. o. o. Pred rezanjem priložnostne torte so vsi prisotni zapeli prvo kitico Prešernove Zdravljice in nazdravili prazniku.

Milena Beguš

Tomaža Perka, avtorja slikarske razstave je predstavil Iztok Premrov, umetnostni zgodovinar.

Po koncertu je prisotne nagovoril župan Franc Mužič.

Peter Kuzma, Bor Urbančič in Franc Mužič so nazdravili slovenskemu kulturnemu prazniku.

Posebno zahvalo je župan Franc Mužič izrekel Miranu Klanjščku, direktorju Trine, d. o. o., ki je bil pobudnik kulturnega dogodka v Vili Vipolže.

Pomlad 2016 / Briški časnik / 45

Kultura

Vila Vipolže

Kultura brez meja

Gledljiv in povezan scensko-glasbeni dogodek

Pričakovali bi, da bo v mrzlem februarskem večeru dvorana v obnovljenem vipolškem gradu napol prazna. Pa je pokala po šivih. Tudi oder, na katerem se je zvrstilo nad sto nastopajočih, je komajda še dajal nogam varna tla. Četrtič se je zgodil praznik prijateljstva, ki nosi naslov Kultura brez meja in povezuje ljudi s slovenske in italijanske strani Brd. Prijateljstvo in kultura pač ne poznata meja, in prav ta ideja je vodila režiserko Ano Facchini, da ji je uspelo ustvariti gledljiv in povezan scensko-glasbeni dogodek. »Zamisel za letošnjo prireditev se je porodila na osnovi predloga, po katerem naj bi dežela Brda/ Collio kandidirala za vpis v Unescov seznam svetovne dediščine, ki bi vključeval občine celotnega briškega območja z obeh strani meje,« pove Facchinijeva. »O prireditvi smo se začeli pogovarjati lanskega decembra. Je plod uspešnega sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi organizatorji (občin Brda, Dolenje in Števerjan ter Glasbenega centra Emil Komel iz Gorice) in sloni na prikazu življenja ljudi in njihovih običajev ter naravnih, kulturnih, kulinaričnih in drugih značilnosti Brd z obeh strani meje. Prvič smo vključili tudi otroke; kar osem šol s slovenske in italijanske strani sodeluje tudi na likovni razstavi, ki so jo pripravili v vhodni avli. Vse pesmi, ki jih pojejo zbori, so avtorske, kar pomeni, da Pomlad 2016 / Briški časnik / 46

Režiserko Ano Facchini je pri organiziranju prireditve vodila ideja o prijateljstvu in kulturi, ki ne pozna meja.

so avtorji iz Brd. Slišali smo slovensko, italijansko in furlansko govorico, poudarili briški govor in seveda nismo pozabili na Gradnika.« Da sta režiserki zamisel in

izvedba (številčno) zahtevne prireditve uspeli, je dokazal navdušen aplavz, ki ga je bila skupaj z nastopajočimi deležna na koncu.

Kultura Občina

Vila Vipolže

Vokalna skupina Vinika je zapela o čri šnjah.

Nonet Brda je zapel dve kozanjski.

Prireditev Kultura brez meja je plod uspešnega sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi organizatorji (občin Brda, Dolenje in Števerjan ter Glasbenega centra Emil Komel iz Gorice).

Igralska skupina iz Neblega je ob spremljavi članic Društva briških žena in deklet na hudomušen način predstavila težke čase »kontrabanta«.

Prepletanje glasbe, besede, plesa, gibljive slike in likovne govorice Prepletanje glasbe, besede, plesa, gibljive slike in likovne govorice, s katero so poleg šolarjev spregovorili tudi člani briškega likovnega društva Dablo s tematsko razstavo Terra magica, je zaznamovalo letošnjo Kulturo brez meja. Na začetku sta jo pozdravila domači župan Franc Mužič in župan občine Dolenje (Dolegna del Collio) Diego Bernardis. O dozorelih grozdih in bratstvu (La fratellanza) so prepevali pevci iz Števerjana in Muša, o čriešnjah so pele domače Vinike, dve kozanski so dodali nonetovci. Kako so Brike kuhale žajfo, vozile žganje v Krmin, kako so se Brici s kontrabantom znašli tudi v težkih časih, so ob vokalni spremljavi Društva briških žena in deklet duhovito ponazorili člani igralske skupine iz Neblega; o briški noni, ki je kuhala na ognjišču, v škafu nosila vodo na glavi, kuhala kavo iz cikorije; o noni, ki danes kuha mattioni kofe, so v sočni briščini pripovedovale učenke osnovne šole Dobrovo. O ljubezni do jezika je govorila ganljiva pripoved furlanske učiteljice, ki ji je dušo vdahnila amaterska igralka iz Cervignana Lorena Bassi. Radoživo so se po odru zapodili otroci osnovnih šol z one strani meje; enega od jesenskih večerov v

Prvič so v prireditev vključili otroke osmih šol s slovenske in italijanske strani, ki so sodelovali tudi na likonvni razstavi v avli Vile Vipolže.

Medani, ki »nič mi ne more izbrisati vas iz spomina«, sta se z Gradnikom spominjali Andreja Benedetič v slovenščini in Astrid Di Bon v italijanščini. Zaplesali so mladi plesalci iz Krmina in člani folklorne skupine iz Ločnika, zaplesale so gibljive slike s prikazom magičnega sveta, ki se s svojimi griči razteza prek dveh držav. Zadonela je na koncu Beethovnova Oda radosti iz grl združenih zborov pod vodstvom dirigenta

Radovana Kokošarja. »Radost! Vsi ljudje ljudem so bratje, če jim ti zvedriš obraz,« vzklikne avtor besedila Friedrich Schiller.

Nekaj te radosti se je pretočilo tudi v obiskovalce sobotne Kulture brez meja, za katero bi si želeli, da bi bilo njeno radostno kipenje čutiti tudi druge dni v letu.

Iva Sivec Foto: Andrej Colja Pomlad 2016 / Briški časnik / 47

Kultura

Nonet Brda

Navduševali na Sardiniji

Petje s pustnimi povorkami

Na pustni vikend se je Nonet Brda udeležil pevskega festivala Cantando a carnevale (Pevski pust) v Oristanu na Sardiniji. Tja so odšli na povabilo organizatorjev kulturno-umetniškega dogodka, ki je bil v tem mestu že osmič. Prireditev združuje petje s pustnimi povorkami in oživljanjem posebne vrste srednjeveške igre s konji.

Nonet je prvi večer nastopil ob odprtju muzeja sardinskih pustnih mask (Su Marrulleri) v Marrubbiu s samostojnim koncertom slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. V soboto so si z organizatorji natančno ogledali mesto. Ustavljali so se na tipičnih trgih, zapeli pesem ali dve in tako vabili na večerni koncert. Prisrčno so se srečevali z meščani in jih ogrevali s slovensko pesmijo. Kot bi se sobotno hitenje po opravkih v mestu za trenutek ustavilo in ljudje so se v tišini prepustili ubranemu petju. Na tem svojevrstnem potepu so se ustavili pri županu, ki je ravnokar podeljeval občinske nagrade. In kdo ne bi bil vesel počastitve nagrajencev z lepo pesmijo?

Prireditev, ki je predvsem namenjena ohranjanju kulturne dediščine srednjega veka – konjskih iger v maskah, je s pevskim festivalom dobila tudi umetniški značaj. V dveh večerih so se zvrstili pevski nastopi moških sestavov. Prvi večer je bil namenjen tujemu zboru, in to je bil letos Nonet Brda, drugi večer pa reviji domačih zborov, imenovani Tradicionalni sardinski zbori.

Pomlad 2016 / Briški časnik / 48

V soboto zvečer so tako nastopili s samostojnim koncertom na festivalu, imenovanem Cori del mondo. Nonet so slavnostno sprejeli in pozdravili v srednjeveške kostume oblečeni fanfaristi. Navdušujoč program in izvedba slovenskih pesmi sta občinstvo dvignila na noge, tako da je Nonet moral dodajati še za skoraj nov koncert pesmi.

Kadar koli Nonet potuje po svetu, se mu zgodijo nenavadne in zanimive stvari. Tudi tokrat je bilo tako. Po koncertu jih je poiskala neka poslušalka in se hotela prepričati, ali so res prišli iz Brd. Može je vprašanje zelo začudilo, ona pa je povedala, da je njena mati Brika, ki jo je ljubezen odpeljala na Sardinijo. K njim je pristopila 92-letna ženica in začela govoriti po briško. Solze veselja so ji privrele v oči, saj svoje domovine ni videla celih 65 let!

V nedeljo je bil Nonet gost prireditve Sa Sartiglia. Ogledal si je pripravo konj in jezdecev na osrednjo prireditev – tekmovanje trojk v vrtoglavih akrobacijah na hrbtih konjev v diru. Vsi konji so od glave do repa okrašeni s papirnatim okrasnim cvetjem in trakovi, jezdeci pa so opravljeni v sardinske narodne noše in na obrazih imajo značilne bele maske. Poleg akrobacij tekmujejo tudi posamezniki v ciljanju zvezde v diru. Kot se spodobi, so konje in jezdece blagoslovili in Nonet jim je za uspeh na tekmovanju zapel nekaj pesmi.

Nonet Brda je slovensko pesem znova ponesel v svet. Njena lepota spet in spet združuje ljudi v lepem in dobrem.

Irena Zuljan Foto: Andrej Colja

Občina

PODJETJE ZA ZASTOPANJE ZAVAROVANJ d.o.o. Šmartno Grajska cesta 4, Dobrovo, Tel.: 05 3045 740, 05 3041 185 Fax: 05 3045 740, Gsm: 041 574 001 Franko Vendramin

Čez zimo si je zemlja dodobra odpočila. Prvi spomladanski žarki nas že izzivajo, da začnemo misliti na vrt.

Zagotovo veste, da je urejen vrt ponos vsakega lastnika.

Urejen vrt pomeni razkošje, sprostitev in užitek.

Ponujamo vam: zatravitve (klasična ter s travnimi zvitki) polaganje pohodnih tlakov izdelava ter montaža pergol, cvetličnih korit, rastlinskih opor, zasaditve cvetličnih korit košnjo zelenih površin grabljenje zelenih površin prezračevanje ruše uničevanje plevela s kemičnimi sredstvi gnojenje zelenih površin ponovne zatravitve uničenih površin oskrbo cvetličnih nasadov s pletjem, okopavanjem, gnojenjem, obrezovanjem saditev enoletnic, vrtnic, pokrovnih rastlin, grmovnic, dreves obrezovanje drevnine zatiranje škodljivcev na rastlinah obrezovanje živih mej izdelava ponudb

V kolikor potrebujete prenovo dvorišča ali začetno izgradnjo dostopnih poti k stanovanjskim objektom, hišam ali poslovnim objektom poskrbimo od začetnih izkopnih del do tlakovanja.

Ograje povedo veliko o lastnikovem značaju in njegovem odnosu do okolice. Višja lesena, mrežasto plastificirana ali kovinska bo lahko zakrila vaš bivalni vrt, nizka ograja pa vas bo označila kot odprtega lastnika. Niso pa le sredstvo za označevanje meja. Lahko jih uporabljamo tudi za zaščito pred hrupom ali kot vetrobrane.

Pergola ali senčnica je pomemben element pri oblikovanju vrta in je v poletni vročini skoraj nepogrešljiva.

Naša dejavnost obsega vzdrževanje prometnih površin od čiščenja prometnih površin, popravil lokalnih cestnih poškodb, kot so krpanje poškodovanih mest, zalivanje razpok ter popravila drugih poškodb na cestah, ki bi lahko negativno vplivalo na varnost prometa.

Komunala Nova Gorica d.d. www.komunala-ng.si E: info@komunala-ng.si, urejanje-povrsin@komunala-ng.si, gradnje@komunala-ng.si T: 05 33 553 00 Pomlad 2016 / Briški časnik / 49

Občina

064 160 160

070 316 328

Gradimo in urejamo za vas...

Bliža se glavna sezona odkupa domačega sadja in zelenjave Še mesec, dva in začela se bo glavna sezona odkupa domačega sadja in zelenjave, na to smo se pripravljeni v družbi Polavi, ki se edini na Goriškem, Vipavskem in v Goriških brdih že nekaj let ukvarjamo z odkupom domačega pridelka - sadje in zelenjave za konzum.

V družbi Polavi vlagamo veliko truda k povečanju in spodbujanju odkupa domačega sadja, zelenjave in drugih pridelkov, pomemben nam je vsak pridelovalec, tudi najmanjši. V preteklem letu smo sodelovali s 400 kmeti, letos želimo odkup še povečati, zato VABLJENI vsi, ki se ukvarjate s pridelavo različnih vrst zelenjave, sadja, krompirja... k čimprejšnji sklenitvi pogodbe.

Vabimo vas k sodelovanju!

Dosegljivi smo po telefonu 05/3936184, 031/607763 ali e-mail: polavi.prodaja@gmail.com LOKACIJA odkupnega mesta v Šempetru pri Gorici Bratuževa ulica (blizu Mercator Cash&Carry) dostop mimo Hoferja.

Prodajne pogodbe lahko sklenete na sedežu Občine Brda.

Pomlad 2016 / Briški časnik / 50

Vsem omogočamo urejen odkup, zagotovljeno prodajo in plačilo.

Odkupno mesto imamo v Šempetru pri Gorici, v času sezone odkupa ČEŠENJ pa tudi na Dobrovem.

Zadovoljni smo, da nam oskrbo s pridelki zaupajo tudi v osnovnih šolah, vrtcih, hotelih...

!"

#

ObÄ?ina

arhitektka arhitektura.projektiranje.svetovanje.oblikovanje.

Tina JakonÄ?iÄ? - ar hitektk a VipolĹže 14a . 5212 Dobrovo t: 041-775 415 . e : tjp.arhitekt@gmail.com BRIĹ KA ARHITEKTURA zdruĹžimo prednosti tradicionalne in sodobne arhitekture

$ % #

&

' ( % ( ) ( $ ' * ( # + ( # + ( ' +* # ( $* ,

- . # / /0 ( / 0/ 0 /

Pomlad 2016 / BriĹĄki Ä?asnik / 51

Občina

Prima I.E. Nova Gorica d.o.o.

Cesta IX. korpusa 96 5250 Solkan

Pomlad 2016 / Briški časnik / 52

tel.: 05 330 3880 fax: 05 330 3884

e-mail: prodaja@primaie.si www.primaie.si

Kultura Občina

Božični koncert v Kozani

Kojsko, cerkev Marijinega vnebovzetja

koncert MPZ Razvija se ljubezen Božično-novoletni Srečko Kumar do klasične glasbe Kojščanska cerkev

doživela izjemen pevski nastop

Pesem in glasba sta ogreli najbolj mrzlo nedeljo v letošnjem letu. V polni cerkvi svetega Hieronima v Kozani je bil 3. januarja 2016 koncert treh glasbenih skupin, v katerih združuje glasbena doživetja veliko Kozancev: Briška godalna skupina, Vokalna skupina Vinika in Nonet Brda. Prijetno presenečenje je bila Briška godalna skupina pod mentorstvom Clare Bensa.

Izjemnega pomena za Brda je, da se med mladimi razvija ljubezen do klasične glasbe. Posebej lepo sta zveneli Offenbachova Barkarola (v priredbi Radovana Kokošarja) in Adamova O holly night (v priredbi Aleksandra Sluge) z angelskim glasom Kozanke Nataše Jakopič. Program sta z božičnimi pesmimi dopolnjevala Vokalna skupina Vinika, organizatorka in nosilka programa, in gost Nonet Brda. Na orglah sta spremljala Mirjam Furlan in Radovan Kokošar.

Irena Zuljan

Po preživelem božičnem praznovanju in novoletnih rajanjih se je 9. januarja kojščanska cerkev Marijinega vnebovzetja napolnila z ubranimi glasovi, ki so s svojo čarobnostjo pričarali prijeten vstop v novo leto 2016.

Poleg domačega, kojščanskega moškega pevskega zbora Srečko Kumar so številni obiskovalci lahko prisluhnili godalni skupini pod vodstvom Clare Bensa ter Goriškemu komornemu zboru.

Kojščanski pevci so se predstavili z božičnimi skladbami, ki so jih pripravili z vodjo Bogdanom Kraljem. Godalna skupina je s Kanonom in Corellijevim Concertom grossom prisotne popeljala v pravljični svet novoletnih radosti. Nazadnje pa so nastopili še gostje, Goriški komorni zbor, ki združuje dvajset pevk in pevcev iz Nove Gorice in okolice. Zbor, ki se ponaša s številnimi nastopi in je kot demonstracijski zbor vključen v zborovodsko šolo v Novi Gorici, je nastopil pod vodstvom Walterja Loja Nigra. Ob zaključku so pevci pripravili še skupen nastop s pesmijo Ave Marija v priredbi Dušana Prašlja. S tem so se spomnili Prašljevega obiska v Kojskem, ko je tu gostoval izjemen zbor z Reke ob počastitvi 70. obletnice smrti Srečka Kumarja. Večer se je v prijetnem duhu nadaljeval še naprej ob okusni pogostitvi, za katero so poskrbeli VS Kojsko in domačini.

Kojščanska cerkev je tako doživela še en izjemen pevski nastop, pevci moškega pevskega zbora Srečko Kumar pa so se v njej z vsemi gosti zelo lepo predstavili.

Andreja Benedetič

Primorska poje 2016

Začetni koncert na Dobrovem V petek, 26. februarja, se je s koncertoma na Dobrovem in v Marijinem domu v Trstu začela 47. revija Primorska poje, ki je letos posvečena 120. obletnici rojstva skladatelja Karola Pahorja.

V grajski viteški dvorani je zapelo sedem zborov: MPZ Izola (zborovodja Anton Balih), ŽVOS Karina, Hrpelje Kozina (zborovodja Andreja Tomažič Hrvatin), MVS Lipa, Bazovica (zborovodja Anastasia Purič), ŽPZ Rože, Nova Gorica (zborovodja Andreja Ru-

stja), MPZ Provox, Renče (zborovodja Matej Petejan), ŽPZ Prosek Kontovel (zborovodja Marko Štoka) in MePZ Obala, Koper (zborovodja Sebastjan Vrhovnik).

Revija se bo zaključila v Zavarhu 24. aprila. V tem času se bo ob koncih tedna zvrstilo 30 koncertov, 20 v Sloveniji in 10 v Italiji. Letos so se za nastop prijavili 203 pevski zbori, med njimi trije briški.

MPZ Srečko Kumar (zborovodja Bogdan Kralj) je imel nastop 13. marca v Postojni, ŽVOS Vinika (zborovodkinja Franka Žgavec) 19. marca v Vrtovinu, Quercus Quintet (umetniški vodja Vladimir Čadež) pa 24. aprila v Trenti.

Milena Beguš Pomlad 2016 / Briški časnik / 53

Kultura

Vila Vipolže

Prvi Valentinov koncert v Vili Vipolže

Nekaj novega in drugačnega Valentinov predvečer je bil v Brdih letos poseben.

Zaljubljenci, romantiki po duši in ljubitelji dobre glasbe so v Vili Vipolže lahko uživali v Valentinovem koncertu, ki ga je letos prvič organiziral domači Quercus Quintet.

Predsednik vokalistov Bojan Vuga je povedal, da so s koncertom občinstvu želeli ponuditi nekaj novega in drugačnega. Ker menijo, da se v ponovoletnem času na področju zborovskega petja dogaja premalo, so z Valentinovim koncertom želeli zapolniti to praznino in poslušalcem ponudili večer, poln romantične glasbe.

Na koncertu so poleg Quercus Quinteta nastopili še Vladimir Čadež (tenor), ki je sicer tudi umetniški vodja kvinteta, Anže Vrabec na klavirju, Kvartet Karik iz Tolmina ter dekleta iz Vokalne skupine Ardeo iz Šempasa in okolice. Na koncertu ni manjkalo niti humorja, dvorano je s smehom in šalami na račun ljubezni polnilo domače igralsko društvo iz Neblega. Nastopajoči so pripravili paleto različnih skladb, slišali smo ljubezenske pesmi, priredbe slovenskih evergrinov in dalmatinske balade. Dobro vzdušje ob domačem pršutu in kozarčku vina pa se je nadaljevalo tudi po koncertu, zanj so poskrbeli: Vinska klet Goriška brda, Vinarstvo Reia iz Neblega, Vina Aljoša Sirk iz Višnjevika, Vinarstvo Simčič iz Biljane, Vina Domenis iz Šlovrenca, Vinarstvo Mavrič s Plešivega, Smodin iz Vogrskega, Pekarna Krkoč, Mini pekarna Brumat in Gostinstvo Grad – Dean Ambrožič, s. p.

Odzivi občinstva so bili zelo pozitivni in spodbudni, tako da v Quercus Quintetu pravijo, da bodo razmišljali o tem, da bi koncert postal tradicionalen. Obenem pa napovedujejo tudi letni koncert, ki bo 21. maja v Kozani.

Mojca Ipavec

Revija pevskih zborov Goriške

Briški zbori so tudi letos navdušili Letošnja revija, ki je bila 29., 30. in 31. januarja v Kulturnem domu v Desklah, je bila jubilejna, in sicer petnajsta. Prej se je imenovala Goriški zbori pojo in je bila v različnih krajih na območju nekdanje občine Nova Gorica. Iz statistike izhaja, da je v teh 15 letih nastopalo 48 različnih zborov in le osem vseh 15 let, med temi pa so trije briški: MPZ Srečko Kumar Kojsko, Nonet Brda in Vokalna skupina Vinika.

Letos je bila strokovna ocenjevalka priznana zborovska dirigentka Jerica Gregorc Bukovec. V petek sta se predstavila Nonet (um. vodja Radovan Kokošar) in Vinika (zborovodkinja Franka Žgavec). Nonetovci so svoji pesmi Ples iz Trente pridali še koreografijo. Vinike so z energičnima harmonikarjem Dejanom VidoPomlad 2016 / Briški časnik / 54

vičem in pianistom Manuelom Fighelijem zaplesale ob pesmi Moj ljubi potuje in si tako prislužile bis, dodatno pesem.

V nedeljo je Quercus Quintet (um. vodja Vladimir Čadež) navdušil predvsem z venčkom koroških narodnih Mi smo mi, smo pr' Dravc' doma.

Svoj dan pa so imeli Kojščani in njihov novi zborovodja Bogdan Kralj. S petjem in sproščenostjo so navdušili poslušalce in zaslužili v nedeljskem večeru največji aplavz v dvorani. Seveda pa so vse štiri briške pevske skupine navdušile z izbranim programom in dobro opravljenim nastopom.

Zanimivo je bilo tudi domiselno povezovanje na nedeljski prireditvi. Namesto napovedovalke sta povezovala dva fanta tako, da sta med nastopi zborov zrecitirala po eno kitico Slovenskega naroda sin Slona in Sadeža. To je navdušilo poslušalce.

Pa še to. Brici in Brike ne pojejo samo v briških pevskih sestavih, predvsem Brike lahko vidimo tudi v drugih sestavih, ki so letos nastopili v Desklah.

Milena Beguš

Občina Kultura

Novice iz Hiše kulture

December 2015, januar 2016

Razstava jaslic Milojke Sosolič

Milojko Sosolič z Zalega Brega poznamo kot ustvarjalno članico Društva briških likovnih umetnikov Dablo. Letos decembra je v Hiši kulture pripravila pregledno razstavo jaslic iz gline. Vsem so bile skupne asketske izvedbe posameznih figur in mnoge zanimive idejne rešitve, npr. jaslice iz enega samega kosa gline. Jožef, Marija in Jezus, brez nepotrebnih dodatkov ali olepšav. Globok

pomen jasličarstva je v tem, da pripravimo Kristusu Odrešeniku prostor v naših srcih. Jaslice so oznanilo ljubezni, miru, tolažbe, preprostosti in požrtvovalnosti. Vsake izmed razstavljenih jaslic so bile nekoliko drugačne, vendar izdelane z izjemnim občutkom za detajle in figuro. Razstava je bila dobro obiskana in je požela veliko pohval.

Bogdan Soban

Generativna umetnost

Kot je ob odprtju dejal Dejan Mehmedovič, kustos galerije Insula iz Izole, je kreativna dejavnost, s katero Bogdan Soban izvaja svojo »likovnost«, nenavadna. Slike v Šmartnem so na videz sicer

povsem običajne krajinske podobe, v katerih ustvarjalec upodablja goriško, briško okolje oziroma nekatere arhitekturne vedute po Sloveniji. Te v izvedbi jasno nakazujejo obdelavo in vizualne deformacije, ki nastajajo skozi digitalne rešitve, torej je pred gledalcem precej evidentno dejstvo, da te slike ustvarja računalnik. V današnjem času to ni nič zelo nenavadnega, vendar ko spoznamo proces, v katerem pričujoča dela nastajajo, in predvsem delež naključja, ki je prepuščen »ustvarjalnosti« stroja, postaneta pogled nanje in razumevanje teh del precej drugačna.

Sobanovo delo se uvršča v sfero generativne umetnosti. Praktično poteka v razvijanju softverskega programskega načrtovanja, ki se v zunanji zaključni fazi predstavlja kot slikarski produkt. Soban, za razliko od vseh drugih likovnikov, svojega izdelka v fazi nastajanja ne vidi. Zapisuje le algoritemske vrstice, torej program.

Zastavlja ga tako, da ta »ustvarja« sliko, pri tem pa se opira na naključje oziroma zmožnost računalnikove operativnosti.

Tatjana Šundovski Bašin Pomlad 2016 / Briški časnik / 55

Kultura

Maria Grazia Persolja v goriškem Kulturnem domu

Slikam v prostoru in času daje pečat barva

Ženski lik je postavljen v ospredje Briška rojakinja, ki jo je življenjska pot popeljala in ustalila v Gorici, je že zgodaj navezala stike z Dablom. Srečali sva se v njenem rodnem Šmartnem, ki je gostilo kulturno prireditev. Ne spomnim se točno, kdaj, spominjam pa se njene vneme in želje po ustvarjalnem, kreativnem, novem. Stisk tople dlani in prijeten pogled. Tako se je porodilo prijateljstvo in dolgoletno sodelovanje na likovnem področju.

Maria Grazia Persolja dela in ustvarja na področju likovne umetnosti že od diplome, to je 45 let. Tokrat se s svojimi deli predstavlja v Kulturnem domu v Gorici, centru slovenskega

kulturnega dogajanja v mestu, ob boku slike Silvestra Komela.

Rada slika krajino, detajle v naravi in žensko figuro. Slike krajine so živahno nalaganje barv na osnovi toplih tonov, z odločnimi kratkimi potezami, zaključene z definiranimi detajli in jasnimi zaključki. Gre za ljubeč pogled v bližnjo ali daljno okolico. Tudi s slik figure dehti paleta toplih barv, ki poudarijo karakter in temperament naslikane osebe. Nekatere od teh slik so nastale prav na naših ekstemporah v Šmartnem. »Maria Grazia z izkušenim očesom opazuje okoliško krajino.

Slikam dreves v prostoru in času daje pečat barva. Barvo avtorica pridno uporablja tudi v skupini grafik v tehniki akvaforte in akvatinta, gre za temo, ki se sklicuje na neko predstavo modrosti in sakralnosti, zelenih in bleščeče rdečih ter migetajočih krošenj, ki v načinih in valovanjih spominjajo na goste lase Persoljinih žensk,« je avtorico predstavila kritičarka Cristina Feresin. Čestitke ob izjemni razstavi v imenu Dabla.

Alda Grudina

Ulica lepih misli

Strast do pisanja otroških pesmi V čast si štejem, da je bila moja pesem Dobri ljudje predstavljena na šolski prireditvi v OŠ Dobrovo na kulturni praznik.

Uresničila se mi je želja, ki sem jo v sebi nosila od najstniških let, ko sem zelo rada pisala verze, pesmi, ko je srce iskalo ljubezen. Ob rojstvu hčerke sem v sebi našla strast do pisanja otroških pesmi in jih nekaj tudi predstavila v otroških revijah.

Hči je odrasla in z njo tudi moje pesmi.

Dobri ljudje

Katjuša Kosovel Velikokrat sem ob pogledu na svet začutila, da potrebujemo več pozitivnih misli. Na Facebook strani sem ustvarila stran Ulica lepih misli, ki ima več kot deset tisoč prijateljev. Prirejam tudi nagradne igre, dobrodelne licitacije.

Pesmi so se nabirale in odločila sem se, da jih predstavim ljudem v knjižni obliki. V samozaložbi sem izdala zbirko pesmi Saj veš, da mi je tvoje srce napisalo najlepše pesmi.

Odločila sem se, da podarim deset odstotkov od prodaje knjig društvu, ki skrbi za dobrobit živali, ki jih obožujem.

Pomlad 2016 / Briški časnik / 56

Še so ljudje, ki jih zanima tuja sreča, pomagajo, upajo in si želijo, da srce drugega v srečo spremenijo.

Obstajajo ljudje, ki ne poznajo zavisti, poznajo le iskrene misli, se trudijo za svet, da mavričen bi bil vsak pogled.

Malo jih je na tem norem svetu, da prav nemogoče deluje, če ti nekdo pripravljen je pomagati, se za tvoje sanje v boj pognati.

Hvala takšnim, ki imajo čisto srce, privoščijo in se veselijo, ko srečo tudi drugim želijo.

Sreča je kot bumerang, verjamem v to, vrača in čisti grdo nebo.

Vabljeni na Facebook stran Ulica lepih misli, kjer lahko knjigo tudi naročite. Ali pa mi pišete na e-naslov: ulicalepihmisli@gmail. com.

Katjuša Kosovel

Gospodarstvo Občina

Iz čebeljega panja na mizo

Med slovenskih čebelarjev je varno živilo

Premalo se zavedamo, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja čebel Znano poreklo in način pridelave hrane sta lastnosti živila, ki jima osveščeni potrošniki iz dneva v dan namenjajo večjo pozornost. Izrednega pomena za ohranjanje našega zdravja in dobrega počutja je prav uživanje lokalno pridelane hrane iz domačega okolja. Takšna živila pridejo tako rekoč neposredno na naš krožnik in niso izpostavljena dolgim transportnim potem, saj s tem živila izgubljajo svojo biološko vrednost.

Zaradi kratkih transportnih poti se v živilih, predvsem v sadju in zelenjavi, ohranijo vitamini in druge bioaktivne snovi, ki krepijo naš organizem in so tudi življenjskega pomena za naše telo. Kakovost čebeljih pridelkov se z dolgimi transportnimi potmi in nepravilnim skladiščenjem poslabšuje, zato je najbolje, če jih uživamo čim bolj sveže in iz domačega okolja. Kratke transportne poti predstavljajo tudi manjše obremenitve za naše okolje glede sproščanja toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi dolgih transportov hrane. Uživanje živil iz tujega okolja poveča tudi tveganje za pojav alergij, ki so v zadnjem času v porastu tako pri odraslih ljudeh kot tudi otrocih. Ker imamo v Sloveniji izredno nizko oskrbo s hrano, z uživanjem lokalno pridelanih živil izražamo tudi podporo lokalnim proizvajalcem oz. domačemu gospodarstvu, saj prispevamo delček k ohranjanju delovnih mest in poseljenosti na podeželju.

Uživanje domače hrane je neposredno povezano tudi z varovanjem in ohranjanjem okolja. Ustrezno naravno okolje je predpogoj tako za življenje ljudi, živali kot tudi za pridobivanje hrane. Velikokrat zaradi onesnaževanja okolja slišimo o pomorih čebel. Čebele so prvi indikatorji onesnaženosti okolja. Premalo se zavedamo, da je vsaka tretja žlica hrane po vsem svetu odvisna od opraševanja čebel in da so čebele v naravi nepogrešljiv člen v verigi pridelave hrane. Zagotoviti potrošniku kakovostno in varno živilo je poglavitnega pomena pri ohranjanju zaupanja in pridobivanju novih uporabnikov čebeljih pridelkov, česar se čebelarji dobro zavedamo. Čebelarji se z ustreznimi postopki čebelarjenja z upoštevanjem dobre čebelarske prakse in ustrezne tehnologije čebelarjenja trudimo ohranjati kakovost medu takšno, kot jo pridelajo čebele v panju. Čebelarimo v skladu s smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu, ki so osno-

vane na načelih sistema HACCP, in zagotavljamo sledljivost.

Na nalepki za med je poleg točnega izvora medu označen tudi poln naslov čebelarja, ki je med pridelal. To je velika razlika od označb medu, ki so opredeljeni kot »mešanica medu držav, ki so ali niso članice ES«. Rok uporabe medu je lahko zelo dolgotrajen, če je med skladiščen v ustreznih razmerah. Med, ki je shranjen na toplem, veliko hitreje izgublja svojo vrednost. Kakovost medu ogrožajo zlasti dolgotrajni prevozi na velike razdalje in skladiščenje v neustreznih razmerah. Med in drugi čebelji pridelki slovenskih čebelarjev pa pridejo v naše roke tako rekoč neposredno iz čebeljega panja, zato je ohranjena tudi njihova kakovost. Kakovost nadziramo tudi z vsakoletnimi analizami v internem laboratoriju na ČZS. Tudi varnosti čebeljih pridelkov vsa leta namenjamo veliko pozornosti in ni odveč podatek, da je bilo v zadnjih desetih letih na ostanke kemijskih sredstev analiziranih preko tisoč dvesto vzorcev medu. Rezultati pa v vseh analiziranih primerih kažejo, da varnost medu, pridelanega v Sloveniji, ni ogrožena. Da svojim potrošnikom zagotavljamo še višjo kakovost in dodatno kontrolo medu, ki ga pridelujemo v Sloveniji, se čebelarji združujemo v kakovostne sheme, kot so Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ter kakovostni shemi zaščitenega geografskega porekla Kočevski gozdni med, Kraški med in med iz ekološke pridelave.

V Sloveniji pridelan med je glede na izsledke interne kontrole kakovostno in varno živilo, priporočamo uživanje čebeljih pridelkov iz lokalnega območja z znanim poreklom in od domačega pridelovalca. mag. Andreja Kandolf Borovšak in Nataša Lilek Pomlad 2016 / Briški časnik / 57

Gospodarstvo S

Vinarstvo ni le kmetijska panoga

Zgodba o rebuli med gričevjem in ravnino Rebula je postala predmet zanimanja javnosti, saj se je v medijih pogosto polemiziralo o tem, da naj »nam« bi jo zahodni sosedje nekako želeli »ukrasti«. Da nameravajo – če tega niso že storili – pridelovati velike količine rebule, in to ne v njenem naravnem habitatu, torej na gričevnatih področjih (Furlanije), temveč v ravninskih predelih Veneta. S tem naj bi rebula izgubila svoje temeljne značilnosti, Brda in Brici pa primat v njeni pridelavi.

Gre za zapleteno situacijo. Podobno, kot se je pred desetimi leti godilo z nekdanjim furlanskim tokajem, v zadnjem letu tudi s teranom. Vino ni le del prehrane in tradicije, vinarstvo pa ne le kmetijska panoga. V igri so zelo resni ekonomski vzgibi, ki jih vodijo interesi na mednarodnem trgu in ki se prepletajo z evropsko politiko in njenim pravnim redom. Da bi razumeli zgodbo o rebuli »med ravnino in gričevjem«, je treba pravzaprav pričeti pri neki drugi sorti – proseccu.

Rebula in prosecco Penine so tržni hit zadnjih let. Zelo zgovoren je podatek, da se je od leta 2011 izvoz prosecca, ki ga pridelujejo v Furlaniji in Venetu, povečal za sto odstotkov. Samo v ZDA je v letu 2015 posel s proseccom znašal 203 milijone dolarjev, kar je 36 odstotkov več kot leta 2014. Pred tem neverjetnim vzponom prosecca so oblasti v Rimu, upoštevajoč impulze iz gospodarstva, razširile območje, kjer je dovoljena pridelava prosecca – s tedanje okolice Trevisa v Venetu na skoraj celotno Furlanijo in Veneto.

Termin prosecco so tako spretno povezali s teritorijem, saj naj bi vino izviralo prav iz kraja Prosek pri Trstu, četudi prosecca leta 2009, ko je pričela veljati ta uredba, v Furlaniji skoraj niso pridelovali. Tako so uporabo imena prosecco onemogočili povsod drugod po svetu. Za sorto, kot vemo iz primera furlanskega tokaja, tega po evropskem pravnem redu ni mogoče storiti.

Apetiti italijanskih peničarjev pa gredo dalje. Ker je rebula po organoleptičnih lastnostih zelo »v trendu« in primerna baza za pridelavo penin, bi si jo želeli pridelati še veliko več in iz nje narediti podobno zgodbo kot iz prosecca.

Trenutna zakonodaja vinarjem iz Veneta niti ne dovoljuje pridelave rebule. Iz trsnice v Rauscedu pa prihajajo podatki, da so prav ti vinogradniki in vinarji kupili ali rezervirali za več kot tisoč hektarjev trsov, da trsničarji ne morejo več zadovoljevati potreb tukajšnjih vinarjev. V igri je namreč »kupčija« med Venetom in Furlanijo, ki naj bi, po poročanju nekaterih italijanskih medijev, dovolila povečati zasaditev proseccaa v Furlaniji in da bi rebulo po novem smeli pridelovati v ravninskih predelih Veneta.

Rebula v Brdih Rebulo v Brdih (sicer ne kot sorto) zgodovinski viri omenjajo že v srednjem veku. Dejstvo je, da se je ta sorta v naših krajih udomačila do te mere, da je (trenutno) pridelamo največ na svetu. In to vrhunske – mineralne, avtentične, takšne, ki najbolj govori o terroirju Goriških brd.

Pomlad 2016 / Briški časnik / 58

Opočna tla, sončne lege na strmih pobočjih, veliko ročnega dela. Manjša rodnost, vendar najboljši rezultati za to sorto. O tem pričajo mednarodna priznanja in nagrade za rebule briških vinarjev (z obeh strani meje) z vsega sveta. Briški vinarji vinificirajo rebulo različno – od penine do sveže rebule s poudarjeno sortnostjo, so pa tudi mojstri zrelejših in bolj kompleksnih rebul, celo iz sušenega grozdja, ter oranžnih vin.

Skupni imenovalec pa je brezkompromisna kakovost, ki izhaja iz terroirja. Porajajo se strahovi, da bi masovna pridelava v ravninskih predelih karakteristike takšne – briške rebule povsem izničila. »Nižinska vina ne zmorejo izraziti tolikšne osebnostne identitete, kot jo izkažejo originalnejša in kompleksnejša gorska vina, ki prihajajo s strmin in teras. Finesa in eleganca arom ter idealna okušalna harmonija so neposredne posledice terroirja. V vinogradu nastane večina dobrote vina. To je izkustvena resnica,« pravi Dušan Brejc, vinski strokovnjak in direktor Vinske družbe Slovenije.

Rebula PTP (priznano tradicionalno poimenovanje) kot rešitev? »Rebula je sorta, ki najbolj identifici-

ra Brda, zato moramo narediti vse, kar je v naši moči, da jo dodatno zaščitimo,« je nedavno za Primorske novice povedal direktor Konzorcija Brda Aleš Kristančič.

Pripravlja se elaborat za uveljavitev priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP) briška rebula, ki pa bo ščitil zgolj dejstvo, da bo rebula PTP pridelana, predelana in stekleničena v Brdih. Rebula je namreč vpisana v register sort pri OIV (Organisation Internationale de la Vigne et du Vin), zato jo bodo lahko še naprej pridelovali vsi, kjer jim pravilniki o vinorodnem okolišu to dovoljujejo.

Bolj kot zaščita rebule v Sloveniji oziroma v Brdih napram italijanski rebuli gre v tem primeru za kontrapunkt med »višinsko« in »nižinsko« rebulo. Tudi vinogradniki in vinarji iz Collia in področja Colli Orientali del Friuli so zaskrbljeni nad nastalo situacijo. Vendar pa, sodeč po Kristančičevih besedah, trenutno ni politične volje za čezmejno povezovanje pridelovalcev rebule »s strmin«, saj so se odnosi med briškim Konzorcijem in Konzorcijem Collio ohladili. Medtem pa si nižinski vinogradniki obetajo novih zmag s projektom »rebula«.

Od tokaja prek sauvignonassa, jakota ... do rebule?

Ljudska modrost pravi, da vsaka šola nekaj stane. Izkušnja s furlanskim tokajem, ko so se briški vinogradniki znašli na mednarodnem parketu v igri velikih interesov, je bila, kot kaže, prva te vrste in vsekakor ne zadnja. Bo rebula – emblem goriških Brd – dovolj relevanten motiv, da se interesi izostrijo? Da se izoblikuje strategija, ki bo briško rebulo v poplavi beneških rebul popeljala med zvezde? Navsezadnje, tudi chardonnay pridelujejo povsod po svetu, vendar velja, da je najboljši doma v Burgundiji.

MSH

Občina Gospodarstvo S

V hotelu Union tretji salon penečih vin

Penina Bjana ponovno v vrhu Sredi februarja je v veliki dvorani Grand hotela Union v Ljubljani potekal tretji salon penečih vin.

Udeležilo se ga je 34 peničarjev, večinoma iz Slovenije (med njimi mnogi Primorci), ki so v pokušnjo dali več kot 110 penin.

Novost letošnjega salona je bil izbor penečih vin za nabor Union hotelov, d. d.

(Grand hotel Union, Grand hotel Union Bussines, Hotel Central in Hotel Lev). Novost so uvedli z željo po še večji promociji in prodaji vin v njihovih hotelih in še tesnejšem povezovanju med vinarji in (končnimi) kupci. Na podlagi rezultatov ocenjevanja so za prodajo izbrali najvišje ocenjena peneča vina, dostopna na slovenskem trgu.

14-članska ocenjevalna komisija, v katero so povabili predstavnike vinarske stroke, sommelierov, Union hotelov, d. d., novinarjev, trgovcev in ljubiteljev, je pod predsedstvom Franca Čuša iz Kmetijskega inštituta Slovenije in enologa Bojana Kobala ocenila kar 76 penin v treh kategorijah.

Med belimi peninami, pridelanimi po klasični metodi s sekundarnim vretjem v steklenici, je najvišjo oceno dobila penina brut iz peničarske kleti Bjana iz Biljane, drugo najvišjo oceno pa si z zlato penino iz kleti Radgonske gorice deli penina sentio 2012 vinarstva Erzetič iz Višnjevika. Uvrstitvi, ki sta v ponos dobitnikoma in vsem Brdom, sta še en dokaz (pregovorne) briške pridnosti in znanja.

Iva Sivec Foto: arhiv MS

Nagrajenci 3. salona penečih vin.

Svetovni popotnik in novinar Eric Rosen

Brda med najboljšimi vinskimi destinacijami na svetu Ljubitelji vrhunskih vin zelo dobro poznajo najboljše svetovne vinske destinacije. Tokrat so se med 11 najboljših uvrstila tudi Brda, kar nam je v neizmeren ponos. Svetovni popotnik in novinar Eric Rosen je sestavil seznam najboljših vinskih destinacij na svetu in ob bok velikim vinskim deželam, kot so na primer regije v Avstriji, Kaliforniji in Italiji, postavil tudi majhno, a bogato pokrajino Brda. Med drugim je tudi zapisal, da je majhna državica Slovenija, ugnezdena med Italijo in Hrvaško, eno največjih vin-

skih presenečenj. Povsem ga je očarala avtohtona sorta rebula, pa tudi bogat okus drugih briških vin. Brda so v svetu vedno bolj prepoznavna po odličnih vinih, enkratni kulinariki, ki prepleta tradicijo s sodobnostjo, ter očarljivi pokrajini. Tudi briški gostoljubnost in prijaznost odtehtata svoje in pustita slehernemu gostu prijeten občutek domačnosti.

Mateja Drnovšček Pomlad 2016 / Briški časnik / 59

Gospodarstvo

Desertno vino Leonardo

Kar je v kozarcu, pove vse

Desertno vino Leonardo letnik 2009 Marjana Simčiča s Ceglega razglašeno za eno izmed petih najboljših vin sveta v letu 2015.

Svetovno priznani britanski vinski kritik in strokovnjak Steven Spurrier vsak mesec objavi šest vin, ki jih priporoča bralcem specializirane vinske revije Decanter. Konec lanskega leta so v reviji zbrali vsa njegova priporočila v celotnem letu 2015, jih razvrstili po ocenah, ki jim jih je pripisal ter objavili pet najboljših po njegovem izboru.

Med temi je tudi desertno vino iz sušene rebule Leonardo letnik 2009 Marjana Simčiča.

Kje nastaja najboljše vino, v vinogradu ali v kleti?

Menim, da je perspektiva Goriških brd in vinarstva v butičnem vinu, ki zahteva uporabo tradicionalnih metod dela, pri čemer predstavljajo novost le nove tehnologije. Po mojem mnenju je tisto, kar da vinu pečat, mikroklima območja, v katerem uspeva določena sorta grozdja. Zemlja in človek, ki jo obdeluje, naredita razliko. To je vizija, ki ji sledim in se oddaljuje od trendov globalizacije, ki strmijo k poenotenju okusov, masovni predelavi in čim nižjim stroškom ter posledično veliki uporabi enoloških sredstev. To so druga vina, vina za druge trge.

Kakšno je vaše ciljno občinstvo?

Kdo so odjemalci vaših vin?

Gre predvsem za poznavalce, ki imajo visoko vinsko kulturo in so zvesti kakovosti vin. Pomembna jim je avtentičnost vina, pečat terroirja in podpis avtorja. Zato posegajo po visokokakovostnih vinih, pridelanih po klasičnih metodah, v manjših serijah iz različnih tradicionalnih vinskih regij, med katere spadajo tudi Goriška brda.

Vino mora biti seveda prepoznavno v gloPomlad 2016 / Briški časnik / 60

Foto Primož Korošec

Blagovna znamka vina je bolj prepoznavna kot poreklo

Oče Salko Simčič, sin Marjan in vnuk Leonardo

balni poplavi vin. Po drugi strani pa so to kupci, ki jim ne moreš prodajati zgodbic, saj jim kakovost vina v kozarcu pove vse.

Ti ljubitelji vin prihajajo iz različnih držav in nas pogosto obiščejo, da še podrobneje spoznajo regijo in naš način dela. Skoraj vsi po obisku postanejo ambasadorji naših vin na različnih koncih sveta.

Ciljno pa smo usmerjeni na tista tržišča, ki imajo visoko vinsko kulturo in hkrati ekonomsko moč. Lokalni trg nam za visokocenovna butična vina ne bi zadostoval.

V zadnjih letih se domače tržišče preveč podreja modnim trendom. Moda pa se spreminja hitreje, kot lahko nastane visokokakovostno tradicionalno vino.

Kako promovirate vina?

Udeležujemo se vinskih sejmov, festivalov tako po Evropi kot po ZDA. Za nas so najpomembnejši sejmi v Bordoju, Londonu, Duseldorfu, Veroni in Grand Tour (WineSpactator) v ZDA. V zadnjih letih pa vse več sodelujemo z našimi uvozniki in distributerji, s katerimi skupaj pripravimo različne promocijske aktivnosti.

Kolikšna je prepoznavnost slovenskih vin na svetovnem trgu?

Prepoznavnost je v zadnjih letih vedno večja, kar me zelo veseli. Še zmeraj je blagovna znamka posameznega vinarja

bolj prepoznavna kot samo poreklo. Med ozkim strokovno izobraženim občinstvom pa veljajo slovenska vina v razmerju med ceno in kakovostjo za izjemno dober nakup.

Kako usklajujete različne funkcije, ki jih imate? Ste vinar, promovirate svoje vino, se sučete v mednarodnih poslovnih vodah …

Pri usklajevanju različnih vlog je ključnega pomena družina, ki mi vedno stoji ob strani. Brez naše povezanosti ne bi šlo. Žena Valerija je moja desna roka. Imam srečo, da imam ob sebi še starše, ki so mi predali svoje znanje in me vedno podpirajo. V kleti, vinogradu, logistiki pa nam pomagajo tudi štirje zaposleni. Potem so tu še naši zunanji sodelavci, uvozniki, distributerji … V našem majhnem, a fleksibilnem timu ima vsak več funkcij, ki jih opravlja. Te postajajo vse kompleksnejše, a vsi skupaj želimo naprej.

Koliko generacij se vaša družina ukvarja z vinarstvom? Ste od vedno vedeli, da boste sledili koreninam?

Sprva me je pritegnila kemijska srednja šola, a sem se nato odločil za kmetijsko. Še danes menim, da je bila dobra odločitev. S strani družine nisem nikoli čutil pritiskov.

Oče mi je bil vedno vzor. Že kot mlademu

Gospodarstvo Občina

Desertno vino Leonardo

Foto Toni Gomišček

fantu mi je dovolil, da sem na kmetiji vodil del dejavnosti. To je v meni prebudilo občutek odgovornosti, izkušnje pa so mi prinesle zrelost. Moja generacija je na kmetiji pridobila podobne izkušnje in večini je uspelo. Lahko trdim, da smo bili včasih svojeglavi in smo rinili z glavo skozi zid, a konec osemdesetih let nam je uspel preboj.

Postopoma je sadje na kmetiji zamenjala vinska trta in vino smo začeli izvažati na tuje trge, sprva po državah Balkana, danes pa kar v sedemintrideset tujih držav po vsem svetu. Drznost je predstavljala našo prednost. Sem že peta generacija v družini, ki se ukvarja z vinarstvom, in upam, da bo moj sin šesta.

Po sinu Leonardu ste poimenovali tudi vino …

Ob rojstvu sina Leonarda leta 1998 sem se odločil, da mu posvetim posebno vino.

To je vino, ki so ga nekoč uporabljali le za redke priložnosti, tudi za maševanja. Pridelano je iz grozdja rebule, ki se šest mesecev suši, tako da iz grozdja pridobimo le osem odstotkov vina, ki dozoreva pet let v sodih. Vino ima izredno skladnost med ostankom neprevretega sladkorja in kislino.

Zaznamuje ga sladek okus po suhem sadju, s priokusom po suhih marelicah in figah.

Letos je sin Leonardo dopolnil osemnajst let in podaril sem mu sto steklenic prvega letnika tega vina. Ponosen sem na to, da je še vedno izjemno.

Vino Leonardo letnik 2009 je bilo s strani znanega vinskega strokovnjaka Stevena Spurrierja razglašeno za eno izmed petih najboljših vin na svetu v letu 2015.

Vinski kritik Steven Spurrier vsak mesec objavi šest vin iz starega in novega sve-

Marjan Simčič s sinom Leonardom

ta, ki jih priporoča bralcem specializirane vinske revije Decanter. Med temi vini so bila večkrat izbrana tudi naša vina. Omenjeni vinski kritik, ki je eden najkredibilnejših vinskih kritikov, kontinuirano sledi našemu delu že dalj časa.

Priporočila revije za celotno leto 2015 so razvrstili po ocenah, naše desertno vino iz sušene rebule Leonardo letnik 2009 je bilo ocenjeno kot eno izmed petih najboljših vin na svetu. Na to smo ponosni in nam daje zagon za naprej.

Kako je priznanje vplivalo na vas in vašo dejavnost?

To je eno največjih priznanj za naše delo, mislim pa, da tudi za Slovenijo. V zelo kratkem času se je povečalo povpraševanje po vseh naših vinih na različnih svetovnih

trgih. Hkrati pa smo bili deležni velike medijske pozornosti, tako doma kot v tujini.

Kaj po vašem mnenju naredi razliko med dobrim in najboljšim vinom?

Kakovost. Najboljša vina zame so harmonična, kompleksna s sekundarnimi in tercialnimi aromami in z izjemno dolgotrajnim pookusom. Imajo pa tudi izjemno dolgo življenjsko dobo in z zrelostjo ohranjajo tako mladosten značaj kot svežino.

Taka vina nikoli ne ostajajo v kozarcih in puščajo pečat, ki se ga še dolgo spominjaš.

Monika Prinčič

Vaška skupnost Neblo

Počastitev dneva žena tudi v Neblem V soboto, 12. marca, smo se tudi v Vaški skupnosti Neblo zbrali na tradicionalnem praznovanju dneva žena. Pester program, ki ga je spretno povezovala Monika Beč, je obiskovalce navdušil. Otroci so pod vodstvom upokojene učiteljice in domačinke Gabrijele Kodermac pripravili kratek recital. Igralsko društvo Amaterska skupina IDAS Neblo nas je nasmejalo do solz, nastopi Kvinteta Kvartin ter dueta Zarjan in Martina pa so zaokrožili večer s čudovito glasbo. Domači ribiči so nam pripravili manjšo razstavo ribiških opreme in trofej.

Sponzorji dogodka so bili Stojan Šturm, s. p., Gostilna Peternel, d. o. o., Občina Brda, pomoč za brezplačni prevoz starejših občanov pa je ponudila Julijana Kocijančič.

Zahvala za uspešno izpeljano praznovanje gre vsem, ki so svoj dragoceni čas namenili organizaciji dogodka. Posebno zahvalo izrekamo nastopajočim otrokom in Gabrijeli Kodermac.

Tekst in foto: Livjana Sirk Pomlad 2016 / Briški časnik / 61

Gospodarstvo

Artur Kristančič, nekdanji direktor Temeljne zadružne organizacije Dobrovo

Zemlja ni luksuz, temveč proizvajalno sredstvo, zato ne sme biti obdavčena

Nepremičninski zakon Ni dolgo tega, ko smo bili zaskrbljeni, kaj bo prinesel nepremičninski zakon. Pred dvema letoma sicer ni bil sprejet.

Ostaja neko zaskrbljujoče zatišje. Morda tisto zatišje, kot radi rečemo, pred viharjem. Vseeno je odprtih kar nekaj vprašanj.

Eno takšnih je gotovo, kako bo ta zakon, ko bo ponovno na mizah poslancev, udaril po žepu kmeta.

Isto vprašanje si je pred dvema letoma postavil tudi sedaj 87-letni Artur Kristančič iz Kozarnega, drugače nekdanji direktor Temeljne zadružne organizacije na Dobrovem. Takrat je na osnovi podatkov Kmetijskega inštituta Slovenije in ljubljanske Ekonomske fakultete ustavno sodišče opozoril na morebitno podvojeno obdavčitev, ki bi ji bil podvržen kmet. »Vse zemljišče, ki ga posedujem, je pod vinogradi in predstavlja proizvajalno sredstvo, prav tako kot stružnica in druga proizvajalna orodja v obrti in industriji, za katere se ne bo plačevalo nobenega davka oziro-

ma se plača samo DDV od prodanega končnega izdelka. Vinogradniki (in tudi drugi kmetje) pa naj bi plačevali davek od proizvajalnega sredstva, to je zemlje in zgradb, potrebnih za kmetovanje in zaščito proizvajalnih sredstev kmetijske mehanizacije,« je takrat zapisal, izrečeno pa podprl z analitično kalkulacijo, v kateri je razvidna proizvodnja grozdja na Primorskem.

Artur Kristančič

Kaj kažejo številke?

Podatki niso spodbudni. Kot je razvidno iz kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije – Oddelka za ekonomi-

ko kmetijstva iz leta 2014, proizvodnja grozdja na Primorskem zadnji dve desetletji beleži stalno izgubo. Od padca v rdeče številke leta 1998, ko je proizvodnja na hektar zabeležila izgubo v vrednosti skoraj 1.400 evrov, se tega območja drži vse do danes. Najgloblje so kmetje segli v žep leta 2011, ko je bila zabeležena »povprečna« izguba proizvodnje na hektar nekaj čez 3.000 evrov.

Zato je Kristančič tik pred rokom za oddajo pripomb na nepremičninski zakon na ustavno sodišče naslovil vprašanje: »Upoštevajoč prikazano ekonomiko – posebno proizvodnjo grozdja, kje naj proizvajalci dobijo denar za plačilo novega davka?« Koliko denarja pa bi moral kmet povleči iz žepa? »Nikoli ni bilo dorečeno, kolikšna bi bila obdavčitev, zato je težko reči, koliko večja bi bila povprečna izguba na hektar,« odgovarja Kristančič. Kot poudarja, je stanje v vinogradništvu težko, ki ne daje nobene možnosti za dodatne davčne obremenitve. Od cene, ki jo potrošnik plača, gre le 10 odstotkov vinogradniku, drugo pa proizvajalcu, distributerjem in državi v obliki davkov.

Se vinogradništvu slabo piše? »Vinogradništvo je dolgoletna proizvodnja. Zaradi nekaj slabih let ne moreš predvideti, kako bo naprej,« pravi (Nadaljevanje na 63. str.)

Pomlad 2016 / Briški časnik / 62

Občina Gospodarstvo

Šmartno

Oljčni bar in degustacija olj Skozi pokušanje, v praksi, podamo vse pomembne informacije o olju, ki so večini še vedno nepoznane. Kaj so pozitivne lastnosti, kaj napake, da sta grenkoba in pikantnost pozitivni lastnosti in torej cenjeni. Okušanje se prične z blagim oljem, nato se preide na krepka olja. Nudimo malo in veliko degustacijo, po želji se lahko okuša tudi več olj. Trenutno imamo v ponudbi briško črnico, drobnico, leccino, frantio, istrsko belico, maurino, bugo, arbequino, blend, olje z dodatkom pomaranče in limone.

Po obisku sejmov v tujini bodo na voljo tudi avtohtone sorte drugih dežel, za primerjavo in širjenje obzorja.

Obiskovalci, ki prihajajo z vseh vetrov, so nad oljčnim barom navdušeni. Degustacija oljčnega olja se je izkazala za zanimivo in inovativno storitev, ki bogati ponudbo in pripomore k prepoznavnosti naših ekstra deviških oljčnih olj, obeh avtohtonih sort (briška črnica in drobnica) ter odličnega dela zastopanih oljkarjev. Kot posebnost naj dodam, da v baru nudimo sezonsko sladico, ki je obogatena z oljčnim oljem z dodatkom pomaranče ali limone. Le malokdo pomisli na kombinacijo sladice z oljem. Pri nas lahko to tudi pokusite. Vabljeni v oljčni bar.

Za večje skupine je potrebna rezervacija. Oljčni bar ima isti urnik kot Hiša kulture. Za več informacij www. smartnobrda.si.

V Šmartnem je z novim logotipom in dodatno ponudbo na polno zaživel oljčni bar, prvi te vrste v Sloveniji, verjetno tudi širše. Nudimo degustacije ekstra deviškega oljčnega olja, večinoma briških pridelovalcev, a tudi drugih nagrajenih in najboljših slovenskih olj.

Tatjana Šundovski Bašin

Artur Kristančič, nekdanji direktor Temeljne zadružne organizacije Dobrovo (Nadaljevanje z 61. str.)

Kristančič, ki poudari, da so podatki Kmetijskega inštituta povprečje za celotno Primorsko in jih ne gre zanemariti. Upoštevajoč stanje na tržišču ocenjuje, da je stanje proizvodnje grozdja solidno ter da se izboljšuje. Kako pa ocenjuje položaj današnjega kmeta? »Bojim se, da se malim kmetom ne piše dobro.

Minili so časi, ko si lahko ob službenih obveznostih še kaj postoril tudi na domači kmetiji. Zmanjkuje moči in časa.

Novodobna tehnologija zahteva večjo proizvodnjo in manjše število kultur,« pojasnjuje in dodaja, da današnji delodajalci zahtevajo vedno večjo predanost

službenim obveznostim, zaradi česar se mali kmet vedno bolj oddaljuje od obdelovanja zemlje.

Samoiniciativna akcija. Kje je povezanost kmetov?

Na vprašanje, zakaj je kot posameznik poslal vprašanje na ustavno sodišče, ali ne bi bilo bolje izvesti kolektivno akcijo, Kristančič odgovarja, da pred dvema letoma ni iskal podpore, šlo je povsem za spontano akcijo. Je pa v pogovorih s kolegi naletel na podobna mnenja. »Takrat je bila dana priložnost vsakemu državljanu, da to stori. Izrabil

sem jo,« je pojasnil. Dodal je: »Želel sem odsvetovati sprejetje nepremičninskega zakona. Zemlja je za kmeta kot stružnica za strugarja. Ni neki luksuz, temveč proizvajalno sredstvo. Obdavčen mora biti proizvod! Obdavčiti je treba dohodek od nepremičnine!« Na mestu je torej vprašanje, zakaj niso briški kmetje skupno poslali dopisa na ustavno sodišče. »Gotovo bi imelo večjo veljavo, če bi se skupno angažirali,« odgovarja Kristančič.

Tekst in foto: Erika Koncut Pomlad 2016 / Briški časnik / 63

Gospodarstvo

Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica

Novosti v sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte

V Sloveniji na razpolago 160 hektarjev letno Vinogradniki so že navajeni, da so edina stalnica na področju vinogradniške zakonodaje spremembe. In res, že začetek leta nam je prinesel precejšnjo spremembo na področju pridobivanja dovoljenj za zasaditev vinske trte.

Prav nanje bi vas rada opozorila, saj je zasaditev vinograda celostno opravilo, pri katerem ne smemo pozabiti na zahteve zakonodaje. bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvedlo izbirni postopek. Ta postopek temelji na merilih, ki vključujejo velikost in povečanje kmetijskih gospodarstev, naravne in posebne omejitve za kmetovanje (nagib prihodnjega vinograda) in predhodno ravnanje pridelovalca (morebitni nedovoljeni nasadi, neizkoriščena dovoljenja za zasaditev). Na podlagi izbirnega postopka bodo upravne enote izdale dovoljenja za novo zasaditev glede na dosežene točke. Vloge, ki bodo presegale razpoložljivo površino, bodo zavržene in zasaditev ne bo dovoljena.

Dovoljenje za ponovno zasaditev

Pri zasaditvi vinograda moramo poznati tudi zahteve zakonodaje

V Uradnem listu RS št. 4/2016 je izšla Uredba o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte. V uvodu je poudarjeno, da se vinogradi lahko zasadijo le, če pridelovalec predhodno pridobi dovoljenje za zasaditev. Brez dovoljenja se lahko zasadijo le vinogradi za poskuse, matični nasadi za cepiče ali če na kmetijskem gospodarstvu obdelujejo manj kot 0,1 hektarja vinogradov izključno za lastno porabo grozdja in vina. Vlogo za dovoljenje vinogradnik vloži na upravni enoti. Če je predvidena površina zasaditve večja od 0,1 hektarja, mora biti vlogi priloženo tudi mnenje o ustreznosti te zasaditve, ki ga izda javna služba kmetijskega svetovanja. Dovoljenje pripada kmetijskemu gospodarstvu in ga ni mogoče prenesti na drugo kmetijsko gospodarstvo. Mogoče pa je, da pridelovalci spremenijo lokacijo zasaditve v okviru svojega kmetijskega gospodarstva, vendar morajo pred začetkom sajenja o spremembi obvestiti upravno enoto.

Z novo zakonodajo se uvajajo dve vrsti dovoljenj, in sicer dovoljenja za nove zasaditve in dovoljenja za ponovne zasaditve.

Dovoljenje za novo zasaditev Vlogo za pridobitev dovoljenja za novo zasaditev je treba oddati do 30. junija pred vinskim letom, v katerem bo zasajen vinograd.

To pomeni, da je vlogo treba oddati do 30. 6. 2016 za zasaditev v sadilni sezoni 2016/17. Za vse države članice Evropske unije velja, da je lahko novih zasaditev oziroma razširitev vinogradniških površin največ en odstotek od vseh vinogradov, ki so vpisani v Register pridelovalcev grozdja in vina na dan 31. 7. preteklega leta. V Sloveniji imamo torej na razpolago za nove zasaditve okrog 160 hektarjev letno. Če vloge za nove zasaditve ne bodo presegle omenjene površine, težav s pridobivanjem dovoljenj ne bo. Če pa jo bodo presegle, Pomlad 2016 / Briški časnik / 64

Pridelovalec lahko pridobi dovoljenje za ponovno zasaditev, če izkrči star vinograd in na isto mesto spet posadi trte. Prav tako je mogoče, da pridelovalec pridobi dovoljenje za ponovno zasaditev na račun krčitve starega vinograda, pri čemer zasaditev opravi na drugi, novi lokaciji. Vlogo za pridobitev dovoljenja za ponovno zasaditev je mogoče vložiti kadar koli v letu, vendar obvezno pred začetkom zasaditve. Pridelovalci lahko vložijo vlogo za ponovno zasaditev najkasneje do konca drugega vinskega leta po opravljeni krčitvi vinograda, lahko pa tudi pred krčitvijo vinograda, če bo krčitev izvedena najkasneje do konca četrtega vinskega leta po zasaditvi novih trt.

Veljavnost dovoljenja Veljavnost dovoljenja za zasaditev je tri leta. Če vinogradnik v tem obdobju ne začne z zasaditvijo trt, ga doleti tako imenovana upravna kazen. To pomeni, da eno leto po izteku veljavnosti dovoljenja ni upravičen do izdaje novega dovoljenja za zasaditev trt na svojem kmetijskem gospodarstvu. Šteje se, da je dovoljenje izkoristil, če je zasadil vsaj 80 odstotkov površine, za katero je zaprosil v vlogi.

Obvezna pridobitev dovoljenja za zasaditev Še enkrat naj opozorim, da morajo pridelovalci pridobiti dovoljenje pred sajenjem vinske trte, kar velja tako za ponovno zasaditev kot za zasaditev na novo. Vinograde, zasajene brez dovoljenja, bo moral pridelovalec izkrčiti na lastne stroške, poleg tega pa še plačati denarno kazen.

(Nadaljevanje na 65. str.)

Občina Gospodarstvo

Briška vina v Makedoniji

Odmevna predstavitev briške kleti Na povabilo Trajčeta Dimitrijeva, župana občine Demir Kapije iz Makedonije, so se mednarodnega srečanja udeležili Franc Mužič, župan, Silvan Peršolja, direktor Vinske kleti Goriška brda, ter Miran Klanjšček in Tase Lazovski, predstavnika Trine, d. o. o.

Srečanje je potekalo ob dnevu sv. Trifuna 14. februarja v največjem vinorodnem okolišu Makedonije Tikvešu, in sicer v času, ko se v vinogradih pričnejo spomladanska dela. Udeležili so se ga tudi predstavniki Bolgarije, Turčije in Črne gore.

Goriška brda so se predstavila s filmom briške pokrajine. Odmevna je bila predstavitev Vinske kleti Goriška brda z modelom briškega zadružništva, ki povezuje številne male, srednje in velike vinogradnike. Pri trženju pa sodeluje z zasebnimi vinarji tako, da skupaj gradijo zgodbo teritorija, ki je nujna za uspeh na mednarodnem vinskem trgu. Po predstavitvi je bila tudi degustacija masterclass, kjer je A+ rdeče poželo največ občudovanja mednarodnega strokovnega občinstva.

Za makedonske gostitelje so bile zanimive tudi izkušnje, ki jih ima Občina Brda pri vzpostavljanju vrhunske eno-gastronomske ponudbe in turizma v Brdih.

Slišali smo nekatera zanimiva dejstva, kot na primer to, da v uspešnih občinah Makedonije traja postopek pridobitve

gradbenega dovoljenja od vloge do izdaje samo 20 dni.

Makedonci in gostitelj župan Trajče Dimitrijev so se spet izkazali s svojo ne-

izmerno gostoljubnostjo in makedonsko kulinariko. Predstavili so največje vinske kleti Tikveš, Bovin, Stobi, Popova kula ter njihova vina.

Tase Lazovski

Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica (Nadaljevanje s 64. str.)

Podpora za prestrukturiranje vinogradniških površin Tudi pri pridobivanju podpore za prestrukturiranje vinogradov so velike spremembe, saj bodo do podore upravičeni le tisti vinogradi, ki bodo zasajeni na osnovi dovoljenja za ponovno zasaditev, podpora za prestrukturiranje na podlagi dovoljenja za novo zasaditev pa ni več dovoljena. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano si prizadeva, da bodo vinogradniki za nove zasaditve lahko kandidirali na razpise iz Programa razvoja podeželja.

Vinogradi, ki niso vpisani v register kmetijskih gospodarstev Površine vinogradov, ki niso vpisane v register kmetijskih gospodarstev, so lahko namenjene izključno pridelavi za lastno uporabo. Če niso namenjene samo lastni uporabi, pa se takšni vinogradi štejejo kot nedovoljeni nasadi. Mogoče jih je »legalizirati« tako, da pridelovalec zanje pridobi dovoljenje za novo zasaditev po prej opisanem postopku.

Prehod iz »starega« v »nov« sistem Vinogradniki, ki so pridobili pravice za obnovo vinograda po »starem« sistemu (Uredba o uravnavanju vinogradniških površin s spremembami), ki je veljal do konca leta 2015, bodo te pravice lahko pretvorili v dovoljenja po »novem«. Z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bodo vse pridelovalce, ki imajo veljavna dovoljenja »po starem«, ki pa še niso porabljena, obvestili o možnosti pretvorbe teh dovoljenj v dovoljenja za zasaditev vinske trte »po novem«. Pomembno je, da vinogradniki na dopis odgovorijo in na MKGP sporočijo, če pretvorbo želijo.

Leto 2016 je zadnje leto za vstop v programe Kmetijskookoljsko-podnebnih plačil – KOPOP za obdobje 2014– 2020. Kmetovalce vabimo, da se pri kmetijskih svetovalcih pozanimajo o spremembah zahtev KOPOP-a. Rok za oddajo Zbirne vloge 2016 je od 29. februarja do 6. maja 2016.

Mojca Mavrič Štrukelj, specialistka za vinogradništvo Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica Pomlad 2016 / Briški časnik / 65

Šola

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku V petek, 5. februarja, smo se učenci in učitelji naše šole udeležili šolske proslave ob počastitvi Prešernovega dne. Pripravili so jo učenci 1. in 2. triade ob pomoči mentorjev – razrednikov.

Skupaj z osrednjim likom volkom, ki je iskal svojo pravljico, smo se sprehodili med vsem nam najbližjimi in najlepšimi klasičnimi pravljicami in bili ob tem pozvani, da razmišljamo o svojih svetlih straneh osebnosti – o svoji dobroti, v kateri je prostor za sočloveka in pot do novih prijateljstev.

Skupina Krokodili

Podali smo se na Antarktiko in Arktiko Spoznavali smo življenje na severni in južni zemeljski polobli in ugotovili, da se polarni svet zelo razlikuje od našega. Tja smo potovali s pomočjo priročnikov, različne otroške strokovne literature in videoposnetkov, ki smo si jih ogledali na spletu. Še posebej so nas pritegnile tamkajšnje živali. Na Antarktiki smo spoznali pingvine in morskega leoparda, na severni polobli pa polarnega medveda, lisico in zajca ter tjulnja, orko in mroža ter o njih izvedeli veliko zanimivosti. Izvedeli smo, zakaj je večina živali polarnega sveta bele barve.

Na jugu so temperature prenizke, da bi tam živeli ljudje, zato pa smo na Arktiki spoznali Eskime, si ogledali, kako je videti iglu, in ga tudi sami izdelali. V jutranjem krogu smo se pozdravili kot Eskimi – z noskom, kar je bilo zelo zabavno.

Naučili smo se, zakaj Eskimi ne jedo jajc od pingvinov.

Mariza Koncut

Matevž Prinčič in Nino Štekar

Odlična v računalniškem razmišljanju V soboto, 16. januarja, se je na državnem tekmovanju iz računalniškega razmišljanja (Bobri) pomerilo kar 376 najuspešnejših tekmovalcev s šolskega tekmovanja. Med njimi sta bila tudi učenca naše šole, devetošolec Matevž Prinčič in šestošolec Nino Štekar. Dosegla sta srebrno priznanje.

Pomlad 2016 / Briški časnik / 66

Na obisku v tujini Učenci 4. a smo obiskali učence šole v Mošu/Mossi. Odpeljali so nas v Staro Gorico na razstavo Vojaki in na ogled goriškega gradu. Obdarili so nas z lično izdelanimi darilci in nas tudi pogostili. Imeli smo se lepo.

Šola, vrtec Občina

Glasbeni kotiček V skupini Sončki smo pripravili glasbeni kotiček in izdelali bobne. Ti so zelo veliki in zanimivi.

Jana Fabjančič

Šolski sklad znižuje stroške učencev Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja šoli nalaga, da ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno. Zbrana sredstva se namenjajo tudi zniževanju stroškov učencev za šole v naravi in dneve dejavnosti, ki se izvajajo zunaj Brd. Sklad pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in drugih virov. Svoj prispevek lahko nakažete na TRR: SI 56012076030644840 s pripisom za Šolski sklad.

Zahvala donatorjem V sklad so v preteklem letu donirali: Amarket Neblo; Cestno podjetje Nova Gorica; Salonit Anhovo; TRINE, d. o. o., Neblo; SPINTEC, Goran Miškulin, Šempeter; Petrol; Soške elektrarne; Elektro Primorska; Rotarijski klub Solkan in LIONS klub Brda.

Med posamezniki Helena Markočič in Karmen Kristančič.

Vesna Filej

Konji predstavili Ovčko Mili

Prijatelji pekli piškote

V skupi Vrstnikom v vrtcu Dobrovo so lutkovno predstavo Ovčka Mili odigrali otroci iz skupine Konji.

Tanja Mavrič

Otroci iz skupine Prijatelji smo z Vitino in Lanino nono Irmo spekli veliko vrst različnih peciv in sladkih piškotov.

Katja Simčič

Sedmošolci uživali na počitnicah Učenci 7. razreda smo se skupaj z našima razredničarkama 18. januarja odpravili v CŠOD Burja. Tam so nas lepo sprejeli in nas nastanili v bungalove. Po kosilu smo se razdelili v skupine ter se dogovorili, kaj bomo počeli v vsaki skupini. Teden je bil poln različnih aktivnosti: merili smo srčni utrip, kolesarili, si ogledali ladjedelnico, marino, Delamaris, ribogojnico Fonda in školjčišče, s kanujem smo veslali do solin, ogledali smo si tudi znamenitosti v Portorožu in Piranu.

Vsak večer smo preživeli skupaj in se igrali razne družabne in športne igre, v četrtek pa smo imeli ples. Petek je bil namenjen predstavitvi dela vsake skupine. Po kosilu smo se odpravili proti domu.

Rok Gašparin in Nejc Winkler, 7. a Pomlad 2016 / Briški časnik / 67

Šport

Planinsko društvo Brda

Sezono zaključili s pohodi po Brdih

Stara Gora, 29. november 2015 V precej mrzlem nedeljskem jutru smo se odpravili na pohod v bližnjo Furlanijo. V vasici Ibana smo pustili naše konjiče, si nadeli kape in rokavice ter se podali proti Stari Gori. Na to priljubljeno romarsko pot so pešačili že naši nonoti in none. Nezahtevna pot večino časa poteka po gozdu. Mraz je popustil, tudi hoja nas je ogrela, tako da smo kape in rokavice pospravili.

Prilegel se je tudi požirek vode. Ob poti smo opazili nekaj zapuščenih domačij, pa tudi precej zelo lepo urejenih vikendov. Želodčki so nas opomnili, da je čas za malico. Na »piknik placu« smo pomalicali in se nastavljali sončnim žarkom. Vodja Franko nas je opozoril, da smo šele na pol poti, zato smo se počasi odpravili naprej in okrog poldneva prišli na Staro Goro. Pred seboj smo zagledali mogočno cerkev. Že sam pogled nanjo je prečudovit.

Cerkev je posvečena temnopolti devici Mariji. Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1744. Stara Gora ima za Slovence poseben pomen, ne samo zaradi priljubljene romarske poti, ampak tudi zaradi Starogorskega rokopisa iz druge polovice 15. stoletja, ki je eden rokopisnih spomenikov slovenskega jezika. Svete maše potekajo tudi v slovenskem jeziku. Vstopili smo v cerkev in se podali v kripto, ki leži pod cerkvijo. Njen zavetnik je angel Mihael.

Za okovanimi velikimi vrati je upodobljen angel Mihael, kako s sulico – mečem zabada hudiča oziroma zlega duha. To naj bi pomenilo zmago krščanstva nad poganstvom. V kripti so obešene slike nesreč, fotografije ljudi, razna ročna dela v zahvalo Mariji za ozdravitev ali uspešne rešitve težkih situacij. Pogled čez obzidje nam seže do Kolovrata in Goriških brd z okolico.

Z lepimi vtisi smo se odpravili proti Ibani in se med potjo za hip ustavili pri cerkvici Treh kraljev, ki pa je bila zaprta. Ob njej Pomlad 2016 / Briški časnik / 68

stoji mogočna stara lipa. Pot nas je vodila tudi mimo obnovljenega gradu iz 12. stoletja, ki je v zasebni lasti in je za javnost zaprt.

In že smo bili pri naših avtomobilih. Zadovoljni za lep nedeljski izlet smo se odpravili proti domu.

Pohod ob meji brez meje, 20. december 2015 Društvo je konec decembra organiziralo tradicionalni »Pohod ob meji brez meje«. Letošnji bi lahko poimenovali tudi pohod štirih cerkva: Kožbana–Senik–Golo Brdo–Vrhovlje pri Kožbani.

Zbrali smo se pri Kamunskem hramu na Vrhovlju pri Kožbani.

Udeležba je bila nad pričakovanji. Zaradi lepega in za december precej toplega vremena se nas je zbralo 85. Pot nas je najprej popeljala do Kožbane, kjer so nas čakali topli napitki, sladki prigrizki in nato ogled cerkve. Naprej smo šli deloma po gozdu, deloma po jasah in že smo bili v vasi Senik. Prijazni domačin Franko nas je pričakal z domačimi borovničkami. Nekoliko zunaj vasi smo si ogledali majhno gotsko cerkvico svete Magdalene, ki goduje 22. julija. Cerkvica je bila obnovljena po prvi svetovni vojni, nazadnje pa leta 1996. V bližini so še ostanki stavbe, v kateri je bila v prvi svetovni vojni bolnica. Steza nas je naprej vodila do srednjeveške cerkvice nad vasjo Golo Brdo. Zgrajena je bila v 13. stoletju. Po ustnem izročilu jo je dal sezidati grof v zahvalo za preživetje sina, ki je padel v brezno pod zdajšnjim oltarjem. Domačini ji pravijo

Občina Šport

Planinsko društvo Brda

in okolici na plano, se nam je odprl pogled na zasnežene, s soncem obsijane Dolomite, pa tudi na naše gore, ki pa so bile brez bele kape.

Ob poti so nas pozdravile trobentice, prve znanilke pomladi. In že smo bili pri zadnji cerkvi na Vrhovlju pri Kožbani. Cerkvica z najstarejšimi freskami v Brdih je posvečena sv. Andreju. Občudujemo lahko prizore iz življenja svete družine ter upodobitve svetnikov in apostolov. Podobno kot nekatere druge cerkve primorskega tipa ima cerkvica pred vhodom nekakšno lopo, pokrito s kamnitimi skrlami, in zvonik na preslico. Po skupinskem fotografiranju smo se spustili do izhodišča. Udeležencem smo pripravili odličen pasulj in kozarček briškega. V prijetnem vzdušju so se zadovoljni pohodniki počasi odpravljali proti domu z obljubo, da naslednje leto spet pridejo, saj vedo, da jim vsako leto pripravimo drugačen pohod po zimskih Brdih.

Nočni pohod na Korado, 26. december 2015

Marija na jezeru. Res se iz brezna za oltarjem sliši šumenje vode.

Privoščili smo si krajši postanek, domačinka Gabrijela nas je pogostila z domačo kapljico. Od cerkvice smo se spustili skozi Golo Brdo. Stare hiše kažejo na velik arhitekturni vpliv bližnje Furlanije in Benečije. Žal je kar nekaj hiš praznih. Do našega naslednjega cilja Brega pri Golem Brdu smo se vzpeli kar po cesti. V vasici imajo kmečki turizem ter galerijo in atelje z unikatno umetniško keramiko. Pri Frankovi domačiji nas je pričakal nadvse prijazen sprejem domačih, ki so nas pogostili s čajem, kavo in slaščicami. Bilo je prav prijetno, toda pred nami je bilo še kar nekaj poti.

Mimo zelo lepih oljčnikov smo zavili v gozd, in ko smo spet prišli

Na zaključku »Pohoda ob meji brez meje« se je porodila ideja, da bi tudi briški planinci izvedli nočni pohod. Vsi smo bili »za« in se dogovorili za 26. december. Pohod smo izvedli v počastitev državnega praznika dneva samostojnosti in enotnosti.

Zborno mesto je bilo ob 19. uri na »Strmcu«, to je na glavni cesti, ki pelje na Korado. Udeležba je bila nad vsemi pričakovanji. Štetje prisotnih se je končalo pri številki 30. Na čelu četice sta bila zastavonoša Darjo in vodja pohoda Boris. Prav lep je bil pogled na kolono, ki se je vila skozi gozd z lučkami in baklami v rokah.

Do planinske koče na Koradi smo potrebovali uro in pol. Tam smo vsi navdušeni nazdravili našemu prvemu nočnemu pohodu.

Ob odlični večerji in v prijetni družbi smo še malo poklepetali in se počasi pripravili na odhod. Vrnitev je bila prav tako veličastna, saj je luna na nebu žarela v vsej njeni veličini. Bilo je tako svetlo, da skoraj nismo potrebovali lučk, in tako lepo, da sploh nismo imeli občutka za čas. Kar naenkrat smo bili na izhodišču. Vsi navdušeni in polni lepih vtisov smo si obljubili, da bomo nočni pohod še ponovili. Nekateri pa smo večer podaljšali v bližnjem vikendu pri Vilku in njegovi ženi. Zaigral nam je na harmoniko, malo smo zaplesali, pa tudi žejni nismo bili. Ura je bila že krepko čez polnoč in čas je bil za vrnitev domov.

Iva Šibav

Šola

Praznično voščilo V lepem in prijetnem ambientu Vile Vipolže smo doživeli čudovito praznično voščilo naših pevcev in instrumentalistov.

Iskrena zahvala mentorici Valentini Bevčar Stanič ter vsem nastopajočim.

Pomlad 2016 / Briški časnik / 69

Šport

Rok Bužinel

Up novogoriške nogometne šole Rok Bužinel s Plešivega že od svojega 5. leta trenira enega izmed najbolj opevanih svetovnih športov – nogomet. Vendar je, kot pravi, trenutno njegov prvi cilj, da se na vsaki naslednji tekmi dokaže in izkaže v svojih najboljših močeh in spretnostih. Do pravega in uspešnega nogometaša mu, priznava, manjka še veliko.

Trenutno je član slovenske mladinske reprezentance, ki pod vodstvom selektorja Igorja Benedejčiča osvaja izjemne rezultate. Med drugim se je v letu 2015 v Angliji prebila na evropsko prvenstvo, dosegla zmago na turnirju narodov v Gradišču. V letu 2015 so z reprezentančno ekipo odigrali dve prijateljski tekmi v Srbiji, marca so nastopili na kvalifikacijah za EP v Angliji, maja na evropskem prvenstvu v Bolgariji in junija na turnirju na Češkem. Zadnji najodmevnejši uspeh je bil zagotovo v Rusiji, kjer je tekmovalo 16 držav iz vsega sveta.

Tu se je naš domačin izkazal kot najboljši Pomlad 2016 / Briški časnik / 70

strelec reprezentance. Dosegel je štiri gole in eno asistenco. Med temi je bil tudi odločilen zadetek proti Rusom, ki je slovenskim fantom v Sankt Peterburgu prinesel zmago. Ob vseh teh rezultatih Rok poudarja, da brez dobre ekipe in uigranosti vse to ne bi bilo mogoče. Ravno to je najmočnejša točka mladinske reprezentance. Kot ekipa delujejo tako na igrišču kot zunaj njega.

Večkrat se družijo in vsi se z veseljem vračajo na igrišče.

Rokova kariera ni potekala zgolj v Gorici. Tudi on je kot otrok najprej igral nogomet v Brdih pod vodstvom Dimitrija

Mavriča, Luke Cijana in Damirja Likarja.

Kasneje je pot nadaljeval v Krminu pri Marcu Todescatu in v Vidmu pri trenerju Dariu Collavizzi. Nato ga je pot popeljala v Novo Gorico. Najprej je kot vhodni kadet igral pri Davidu Peršiču, izhodne kadete je preskočil in za mladince igral pod vodstvom trenerja Iztoka Kavčiča. Trenutno pri Novi Gorici igra za vhodne mladince pod vodstvom trenerja Florjana Debenjaka. Poleg klubskih treningov so tu še priprave, ki jih opravi v sklopu reprezentančne ekipe. Te potekajo večinoma pred posameznimi derbiji in turnirji. Za vse te rezultate pa je seveda treba opraviti kar nekaj treningov. Poleg rednih treningov s klubsko ekipo Rok obiskuje še treninge za eksplozivnost pri osebnem trenerju Matiji Reyi. Po napornem tednu, na trening se namreč odpravi tudi dvakrat dnevno, in sobotni tekmi je zanj edini prost dan nedelja, ki jo največkrat izkoristi za šolo. Obiskuje ekonomsko šolo, smer ekonomski tehnik, na kateri ima pedagoško pogodbo in je opravičen od pouka. Sam pravi, da obišče zgolj tiste ure, na katerih največ odnese. Ob tem priznava, da so profesorji zelo razumni in dostopni pri dogovarjanju za opravljanje različnih šolskih obveznosti. Poudarja, da nogomet vsekakor ne more biti glavno poglavje v njegovem življenju. Navsezadnje je to šport, pri katerem se lahko nenadoma pojavi kakšna poškodba in popolnoma preobrne karierno pot, ki je v njegovih letih bistvena za nadaljnje delo. Ravno zato se rad posveti šolskim obveznostim, četudi mu treningi vzamejo veliko časa. Ob vsem tem ostaja zelo skromen in odgovoren. Pravi, da je do uspeha in slovesa pravega nogometaša še zelo dolga pot. Ne obeša se na lovorike in uspehe. Po uspehu v Rusiji, kjer se je odprla njegova uspešna pot, so se okoli njega pojavili tako kar nekaj menedžerjev kakor tudi ponudbe nekaterih drugih slovenskih in tujih klubov, ki trenutno zanj še ne pridejo v poštev. Njegov pogled je uprt naprej in rad se osredotoči na cilj, ki stoji jasno pred njim. Razmišlja zasidran v ta trenutek in ne sanjari o prihodnosti. Bil je pozitivno presenečen tudi glede medijske pozornosti. Pravi namreč, da ga veseli, ko koga zanima, kako igra, in se z veseljem odzove na vsak poziv. Trenutno igra za novogoriške mladince, opravlja pa tudi treninge s člani, na kar je zelo ponosen in kar hoče maksimalno izkoristiti. Z glavo in telesom je prisoten v novogoriškem klubu in trenutno se tu želi izkazati. Njegov cilj je debitirati v članski ekipi Nove Gorice in zanjo tudi igrati.

Andreja Benedetič

Občina Šport

Društvo ljubiteljev teka Filipides

3. tek na Sabotin mednarodno obarvan V soboto, 27. februarja, je potekal 3. tek na Sabotin, ki se ga je v deževnem vremenu udeležilo 110 tekmovalcev. Preko 40 tekmovalcev je prišlo iz Italije, s katerimi uspešno ustvarjamo zgodbo obmejnega povezovanja na tekmovanjih kot skupnih tekaških druženjih.

Prva dva kilometra teka sta potekata po novi kolesarski stezi, nato pa se prične vzpon po mulatjeri oziroma planinski poti vse do kaverne na severni strani Sabotina in skozi njo s ciljem pred okrepčevalnico na Sabotinu.

Tekačev vreme ni motilo, saj je zmagovalec Marko Tratnik s Cola postavil nov rekord proge. Za 4 kilometre dolgo progo z vzponom 500 metrov je potreboval le 23 minut in 20 sekund. V ženski kategoriji je zmagala njegova sestra s 6 minut slabšim časom. Tek organizira društvo Filipides in šteje tudi za pokal Primorskih gorskih tekov, v katere-

Zmagovalke v ženski kategoriji od leve: Mihaela Tušar, Petra Tratnik, Ana Čufer, pokali narejeni iz ostankov 1. svetovne vojne ga sodijo tekme vse od Učke do gorskega maratona v Podbrdu, kjer bo letos svetovno prvenstvo.

Miha Repič

Drsanje na Bledu

Devetošolci z vlakom na Gorenjsko 26. januarja smo se učenci devetega razreda odpravili drsat na Bled.

Zjutraj ob 7.20 smo se dobili na železniški postaji v Novi Gorici, od koder smo pot do Bleda nadaljevali z vlakom. Ko smo prispeli, smo se ob Blejskem jezeru sprehodili do Ledene dvorane. Tam smo si najprej izposodili drsalke in sledilo je drsanje. Drsali smo od desetih pa do dvanajstih, v tem času smo nedvomno vsi zelo uživali. Na drsališču so drsali tudi otroci drugih šol, dvorana je namreč zelo velika. Ko se je čas drsanja iztekel, smo drsalke vrnili in se odpravili proti centru mesta.

Tam smo imeli prosto, da smo lahko nekaj pojedli. Nato smo skupaj odšli do železniške postaje. Pozno popoldne smo se utrujeni, a polni zadovoljstva vrnili v Novo Gorico.

Mislim, da je bil ta dan eden izmed najlepših športnih dni, saj smo se vsi imeli zelo lepo.

Lara Sirk, 9. b

Neblo

Radi delamo dobro Mladinsko društvo Neblo, Društvo upokojencev Dobrovo ali Čebelarsko društvo KanalBrda: komu boste namenili svoj žeton?

Sto tisoč evrov je letos Mercator namenil dobrodelni akciji Radi delamo dobro, s katero želi vračati dobro v lokalno okolje. »V Sloveniji delujejo številna društva in organizacije, ki združujejo posameznike iz lokalnega okolja in so zato posebnega pomena za kraj in okolico. Kot najboljši sosed jim bo Mercator v okviru projekta Radi delamo dobro namenil donatorska sredstva za uresničitev idej za izboljšanje kakovosti življenja v njihovih krajih,« so zapisali na Mercatorjevi spletni strani.

Med stotimi izbranimi trgovinami v Sloveniji je tudi poslovalnica v Neblem, kjer bomo lahko aprila darovali žeton

za enega od treh izbranih društev, ta so Mladinsko društvo Neblo, Čebelarsko društvo Kanal-Brda in Društvo upokojencev Dobrovo.

V vsaki od sodelujočih trgovin bodo kupci do konca aprila ob vsakem nakupu, ne glede na višino, prejeli poseben žeton. Z njim bodo v tej trgovini oddali svoj glas podpore enemu izmed treh predlaganih kandidatov, ki se v izbrani trgovini poteguje za prejem Mercatorjeve donacije. Društvo z največ zbranimi žetoni bo prejelo donacijo v vrednosti 1.000 evrov, drugouvrščeni 200 evrov, tretjeuvrščeni pa 100 evrov.

Erika Koncut

Pomlad 2016 / Briški časnik / 71

Šport

Balinarski klub Brda

Trojica orje ledino mlajšim Če bi pomislili, da bo Balinarski klub Brda s petdesetimi svečkami na torti kaj manj aktiven, bi se krepko zmotili. Članska ekipa je ravnokar uspešno končala zimsko ligo, s katero se je pripravljala na nadaljevanje Druge zahodne lige, na kateri zaseda četrto mesto, takoj za ekipami Cesta, Pliskovica in Kolektor Idrija. Po zimskem odmoru bodo 9. krog lige odigrali v začetku maja, za nasprotnike pa bodo imeli kolege iz Ozeljana.

Aktivni pa so tudi mlajši člani kluba, ki se pridno urijo v reprezentančnih vrstah. Žan Kocina ter brata Kristijan in Matjaž Zaletel so trije briški junaki, za katerimi se zgleduje še deseterica ravno tako talentiranih mlajših balinarjev (najmlajši ima le komaj sedem let). Sredi februarja sem trojico reprezentantov obiskala na treningu v Zadružnem domu v Fojani.

Matjaž Zaletel, ravnokar si se vrnil z mednarodnega turnirja v Saint Vulbasu v Franciji. Tekmoval si v ekipi U14. Kako je bilo?

Matjaž Zaletel: Pomerilo se je dvajset ekip. Naši ekipi je šlo slabše, medtem ko slovenski mladinski ekipi boljše.

Skupno smo bili tretji, pri štafeti in dvojkah pa so se nam za las iz rok zmuznile medalje.

Kako ti je bilo igrati za reprezentanco v Franciji?

Matjaž Zaletel: Prvi dan sem imel malo treme, ker sem bil daleč od doma. Druga dva pa sem se sprostil, kar se je pokazalo tudi pri rezultatih.

Od kdaj ste v reprezentanci? Žan Kocina: Leta 2012, ko sem postal prvak v krogu v kategoriji za dečke, me je Pavle Švara povabil na turnir v Švico. Takrat sva skupaj s Simonom Požarjem iz Skale Sežana osvojila tretje mesto v dvojicah, sam pa sem se uvrstil na četrto mesto v preciznem zbijanju. Od takrat naprej me stalno kličejo na priprave.

Matjaž Zaletel: Prvič sem bil povabljen lansko poletje zaradi prvenstva v Ljubljani. Takrat sem imel čez celotno prvenstvo kar precej treme, ker sem prvič nastopil za reprezentanco.

Kristjan Zaletel: Slovenske vrste sem prvič zastopal pred tremi leti na peteroboju narodov v Vipolžah. Na to izkušnjo imam odlične spomine, imeli smo se lepo. Lani poleti pa sem bil povabljen v reprezentanco zaradi prvenstva v naši prestolnici.

Brda nastopajo v drugi državni ligi S kakšnimi občutki tekmuješ v reprezentanci, upoštevajoč, da si eden prvih mladih Bricev, ki so začeli tekmovati na mednarodni ravni v tem športu? Žan Kocina: Od prvega povabila sem začel bolj intenzivno trenirati. Trudim se, da sem zmeraj v ekipi. Ko veš, da predstavljaš barve reprezentance ali pa tudi kluba, veš, da moraš biti pripravljen in pokazati vse svoje znanje. Žan, igraš tako za briško ekipo kot tudi za šempetrski Agrochem?

Pomlad 2016 / Briški časnik / 72

Žan Kocina: Trenutno nastopajo Brda v drugi državni ligi, Agrochem pa v državni ligi. Pravilo je, da dvojna registracija ni dovoljena. Ne morem biti v dveh državnih ligah, zato sem prestopil v ekipo, ki nastopa v zahtevnejši ligi.

Tudi zato, da bi bil na očeh državnih selektorjev. Trenutno se držimo šestega mesta. Cilj nam je bil ostati v ligi. Imamo še dve koli do konca sezone, zato sem prepričan, da nam bo uspelo. Ko bom dopolnil 18 let, se bom moral odločiti, ali bom ostal v Brdih oziroma nadaljeval za Agrochem.

Kristjan, ti pa že igraš v članski ekipi BK Brda?

Kristjan Zaletel: Tako je. Aprila bomo pričeli še z drugim delom prvenstva, zato zdaj potekajo zimski treningi in priprave.

Kako kombinirate šolske in športne obveznosti? Žan Kocina: Imam status športnika, tako da mi je olajšano glede ustnega preverjanja znanja. Iz šole prihajam okrog 15. ure, ob 18. uri pa sem v Šempetru zaradi treningov. V tisti vmesni uri se mogoče kaj učim ali postorim kakšno nalogo, več pa ne znese. Če pa mi ne uspe, da bi se udeležil treninga v Šempetru, pridem v Zadružni dom v Fojano.

Balinanje je umirjen šport Kristjan Zaletel: Ni tako zahtevno, tako da ne potrebujem kakšnih posebnih olajšav pri učenju. Tudi za status športnika letos nisem zaprosil. Če se organiziraš, lahko brez težav uspešno izpelješ tako športne kot šolske obveznosti.

Pa se vrnimo na prve mete balinarske krogle. Zakaj sta se odločili ravno za ta šport? V čem je čar balinanja? Žan Kocina: Pred približno desetletjem sem pospremil na trening svojega očeta (Lučana Kocino, op. a.), ki mi je pokazal osnove. Nekaj časa sem resno treniral, nekaj časa bolj za zabavo. Potem pa mi je postalo vedno bolj všeč. Leta 2008 so nas prijavili v državno ligo. Štiri leta kasneje pa sem si res želel postati državni prvak vsaj v eni disciplini. Uspelo mi je v disciplini krog. Od takrat me je ta šport še bolj pritegnil.

Matjaž Zaletel: Balinanje je umirjen šport in hkrati potrebuješ veliko koncentracije. Začel sem ga trenirati v tretjem razredu. Takrat sem opustil nogomet. Obenem sem slišal za Žanove uspehe in je balinanje postalo še meni všeč.

Sicer pa sta mi najbolj všeč disciplini dvojka in precizno zbijanje.

Kristjan Zaletel: Všeč mi je, ker je ekipni in umirjen šport. Pa tudi natančen. Z balinanjem sem začel pred nekaj več kot štirimi leti. V šoli sem opazil ta krožek in se vpisal.

Kasneje mi je postal všeč. Z bratom Matjažem sva začela s treniranjem istočasno.

Šport Občina

Balinarski klub Brda

Kakšna trenerja sta Lučano in Zarjan Kocina? Kakšno spodbudo vam dajeta?

Matjaž Zaletel: Nista jezna, četudi izgubimo tekmo. Važno jima je, da se trudimo in da poskusimo popraviti, kar delamo narobe.

Kristjan Zaletel: Nista zelo zahtevna. Lepo nam razložita, kaj je treba delati. Se ne jezita na nas. Nas spodbujata.

Kaj pa starši, kako vam na tej športni poti stojijo ob strani?

Matjaž in Kristjan Zaletel: Navijata za nas. Spremljata rezultate, pa tudi tekme, ko je prenos v živo. Če je tekma v bližnji okolici, nas spremljata tudi na tekmi.

Pa sošolci se zanimajo za vaše rezultate?

Kristjan Zaletel: Ja. Nekateri preverjajo rezultate na teletekstu in nas kasneje sprašujejo, kako je bilo.

Kateri balinarji na državni ravni, pa tudi v Brdih so vam za vzor? Žan Kocina: Na državni ravni sta to gotovo Davor Janžič in Jure Kozjak, ki je že trikrat zapored postal svetovni prvak. Lepo ga je občudovati, kako igra.

Matjaž Zaletel: Iz Brd mi je gotovo za vzor Žan.

Kristjan Zaletel: Tudi meni je za vzor Žan. Ima odlične uspehe. Pa tudi kot oseba je super.

Kaj pa reprezentance? Katere so vam za vzor?

Matjaž Zaletel: Francoska, ker ima odločne igralce. Dobri so tako v zbijanju kot bližanju.

Zakaj pa naj se mladi odločajo za balinanje?

Matjaž Zaletel: Balinanje je lep šport. Primeren za športnike, ki niso agresivni, saj je umirjen, hkrati pa tudi zanimiv.

Kristjan Zaletel: Ker jih ne bo razočaralo. Je umirjen šport. Veliko potujemo okrog po tekmah. Če se še bolj potrudiš, lahko igraš tudi za reprezentanco. Žan Kocina: Vsi mislijo, da je balinanje šport za upokojence, ampak to ne drži. Zahteva psihično pripravljenost. To pridobiš z leti igranja. Vsaka krogla je pomembna. Na začetku je zabaven šport, kasneje, ko postaneš tekmovalen, spoznaš, da se za tem skriva še marsikaj. Je poseben šport.

Upam, da se bo trud svetovnih zvez uresničil in bo postalo balinanje leta 2024 olimpijska igra.

Bi si želel igrati na olimpijskih igrah? Žan Kocina: Vsekakor.

Kako pa gledate na briško šolo balinanja? Da je Balinarski klub Brda edini na Goriškem s takim podmladkom? Žan Kocina: To je za Goriško super.

Za zdaj Primorska prevladuje. Prej je bilo to območje Ljubljane in Gorenjske. Če bodo mladi ostali in garali, ne bo bojazni za balinarski podmladek v Brdih. Še posebej, ker smo v drugi ligi. Menim, da je to velika prednost pred drugimi klubi. Če bodo tako nadaljevali z delom, bodo briški balinarji med svojimi vrstami gotovo imeli še kakšnega reprezentanta.

Matjaž Zaletel: Ponosen sem, da ima ta šola takšne rezultate. Lepo pa mi je tudi, ker je blizu mojega doma.

Kaj vam je najbolj všeč na treningih?

Kristjan in Matjaž Zaletel: Da smo med seboj vsi prijatelji in da se zabavamo.

Erika Koncut

Šola

Pustni torek v briški šoli

Maškare so odganjale zimo Na pustni torek smo imeli učenci 1. triade kulturni dan. Namesto učencev so v šolo prišle maškare.

Sladkale so se s krofi in z rajanjem v telovadnici odganjale zimo.

Pomlad 2016 / Briški časnik / 73

Čestitke

Biserna poroka Marije in Ivana Brezigarja

Malčki jima napolnijo dom z razigranostjo V soboto, 13. februarja, se je ožje sorodstvo Brezigarjevih bisernih slavljencev z Vrhovlja zbralo na družinskem srečanju in slavnostnem kosilu na Bizjakovi domačiji v Gonjačah. Slavili so 60-letnico skupnega življenja Marije in Ivana.

Za to priložnost sta hči Klara in zet Zoran Slejko zložila pesem, ob kateri so nazdravili njuni 60-letni zakonski zvestobi.

Marija (roj. Mavrič) in Ivan Brezigar sta se kot sovaščana poznala že od otroštva. Kot fant in dekle pa sta se že začela naskrivaj sestajati, še preden je Ivo odšel k vojakom. Po treh letih služenja v mornarici se je vrnil domov, kjer ga je Marija še vedno čakala.

Na skupno pot sta v zasneženi soboti stopila 11. februarja 1956. Tiste dni je zapadlo tudi v Brdih nenavadno veliko snega, tako da so se odpravili kar peš, po bližnjici čez Boškič, na matični urad v Kojskem. Tam je njuno zakonsko zaobljubo zabeležil matičar Zdravko Pavšič, potrdile pa še štiri priče: Marija Mavrič in Ivo Mavrič za nevesto ter Stanko Brezigar in Franc Peršolja za ženina. Po končanem obredu so se s pričami, najetim avtom in šoferjem odpeljali v Kanal k fotografu Bavdažu, kjer je nastala poročna fotografija. (Prav to so jima letos dali povečati in uokviriti.) Zvečer je bila poročna večerja na nevestinem domu.

V zakonu sta se jima rodila sin Miran in hčerka Klara. Sedaj pa imata dva vnuka in tri pravnuke. Ti malčki jima ob obiskih napolnijo dom z otroško razigranostjo, veseljem in tako vedno znova dodobra razgibajo njun sicer miren vsakdan.

Slavljencema iskreno čestitamo tudi iz uredništva Briškega časnika in jima želimo še veliko zdravih in srečnih skupnih let.

Milena Beguš

90-letnik Vladimir Mihael Sirk

Živi v spominih na mladost Večinoma ga poznajo pod imenom Mirko, v domu upokojencev pa je Mihael.

Rodil se je 29. januarja 1926 očetu Andreju in mami Leopoldi, roj. Erzetič, po domače pri Drajevih v Višnjeviku.

Bilo je šest otrok, dve sestri in štirje bratje. Najstarejša dva, sestra in brat, sta umr-

la v otroštvu, Mirko je bil tretji otrok, za njim pa še ena sestra in dva brata.

Osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom je obiskoval v Višnjeviku in dokončal šest razredov. Nato je pomagal doma pri kmečkih opravilih.

Februarja leta 1943 je bil mobiliziran v italijansko vojsko. Najprej je bil na KorPomlad 2016 / Briški časnik / 74

ziki, nato v Franciji. Domov se je vrnil septembra 1945. Ostal je doma in pomagal na očetovi kmetiji. Ko je bil star 27 let, je hudo zbolel in bil na zdravljenju celih 19 let. Marca 1972 se je vrnil domov, kjer je potem pomagal na kmetiji, ki jo je od očeta prevzel brat Franc.

Leta 2009 je zaradi poslabšanja zdravja odšel v Dom upokojencev Podsabotin.

Zelo rad obuja spomine na mlada leta, vesel pa je tudi obiskov sorodnikov in sovaščanov.

90. rojstni dan je slavil najprej v krogu domačih, ki so pripravili družinsko srečanje s pogostitvijo. Potem pa so slavili še na skupnem praznovanju, ki ga pripravijo za slavljence stanovalcev doma.

Mirku namenjamo iskrene čestitke tudi iz uredništva Briškega časnika in mu želimo predvsem zdravja in dobrega počutja med sostanovalci doma.

Milena Beguš

Križanka Občina

NAGRADNA KRIŽANKA

SOGLASNIKA V BESEDI ČUDO

Č

D

NOJU PODOBEN AVSTRALSKI PTIČ TEKAČ

AVTO ZA PREVOZ PONESREČENCEV

KLADA ZA SEKANJE DRV

I

E

V

E

R

T

E

K

S

A

M

E

N

IME NEKDANJE SMUČARKE PUŠNIK

K

A

T

J

U

Š

A

KOMBINACIJA TREH KART PRI POKRU

T

R

I

S

I

L

KRAAL – OGRAJENA AFRIŠKA VAS

ZNAMKA ŠPORTNIH AVTOMOBILOV

BEDAK, TELEBAN POTREBA PO SAMODOKAZOVANJU

T

E

S

L

O

LEPLJIVA RASTLINSKA SNOV, OSNOVA ŽELEJEV

P

E

K

T

I

N

OGRAJEVA AFRIŠKA VAS

VOGALNI KAMEN

O

G

E

L

N

I

K

A

R

SESTAVILA: MINKA ČUFAR

PENEČE VINO

MERSKA ENOTA SEVANJA Z BIOLOŠKIM UČINKOM

S

IZPIT, PREIZKUS

MITOLOŠKI PRVI LETALEC

IVAN LOTRIČ MOŠKI POTOMEC

ANJA RUPEL

BLEDO RDEČE VINO, ROSE

R

O

Z

E

POKONČN DEL NOGOMETNIH VRAT

S

T

A

T

I

V

A

CLIFF RICHARD

C

R

POJEDINA PO KONČANI ŽETVI

SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA

S

T

A

TRENUTEK, MOMENT

H

I

P

DEBELEJŠA PALICA VELIKA INDUSTRIJSKA STAVBA

K

O

L

DALJŠE RAZDOBJE, DOBA

E

P

O

H

A

MESTO V AVSTRIJI OB JEZERU TRAUNSEE

DRŽAVA, KI JI VLADA CAR

EGOTRIP – POTREBA PO DOKAZOVANJU LASTNE VREDNOSTI

ARTIST, KOMEDIJANT

Ž

A

L

E

C

RAZPAD ORGANSKIH SNOVI, GNILOST

G

I

L

O

B

A

E

R

E

N

S

A

S

T

KRAJ PRI CELJU, ZNAN PO HMELJU STRIP MIKIJA MUSTRA

N

DEL FOTOAPARATA

EDVARD RUSJAN

AMERIŠKA IGRALKA TURNER

L

A

N

A

ČEBELJI PANJ

U

L

J

BIT V SHOLASTIČNI FILOZOFIJI

GLAS PRI MUKANJU

M

U

K

SLOVENSKA ALPSKA SMUČARKA

A

N

A

D

R

E

V

ZAČETEK BESEDE ĆOKOLADA

Č

O

ANGLEŠKA JAZZ IN POP PEVKA LAINE

C

L

E

O

Naslov:

NEMŠKI FILOZOF (GEORG) DAVID CAMERON

ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV

Pravilna gesla nagradne križanke 81. številke Briškega časnika so: VS, GVERILA, ARSENAL, SVEČAVA, LN, RI, TOBOGAN, OPONA, GAŽONKE, OLIVER, ČOMPA, TO, LEAR, ODRED, PLOT, BS, NOGOMET, IČA, ONO, ČER, TEK, AN, JODL, ROZE, IA, KSEROKS, ATLANTA. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali BORISA SIMČIČA, Biljana 27, 5212 Dobrovo. Nagrajencu Občina Brda poklanja knjigo Gregorja Božiča Sadje sonca. Nagrajenec naj nagrado prevzame na tajništvu Občine Brda.

Podrobneje smo knjigo Sadje sonca že predstavili v Briškem časniku. V monografiji je opisano bogastvo starih briških sadnih sort.

V uredništvu smo vam pripravili novo, pomladansko križanko. Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in nagradili nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 20. maja 2016. Če križanke nočete izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka.

Uredništvo

Oidij

Oljčni bar Šmartno

Po novem Brici ne bodo hodili več na kozarec vina, ampak na kozarec olja.

Na zdravje!

Pomlad 2016 / Briški časnik / 75

Občina

Misel

DUHOVNIŠKI IN REDOVNIŠKI POKLICI V BRDIH V LETIH 1900–2016 Letos bo na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, 29. junija, v duhovnika posvečen dr. Janez Arnež iz Višnjevika. Stopil bo v dolgo vrsto duhovnikov, ki izhajajo iz Brd. Zato se mi zdi primerno predstaviti seznam briških duhovnikov, redovnikov in redovnic. V seznam sem zajel tiste, ki so bili posvečeni od leta 1900 do danes. Seznam je sestavljen po abecednem redu vseh 13 briških župnij.

BILJANA: SAŠO MUGERLI, * 13. 8. 1973, posvečen 1999, župnik v Šmarjah na Vipavskem MIRO MARINIČ, * 26. 6. 1970, posvečen 2004, župnik v Spodnji Idriji KAREL REJA, * 7. 2. 1888, posvečen 1913, + 29. 4. 1959 v Gorici MILAN SIRK, * 1. 1. 1926, posvečen 1949, + 20. 5. 2013 v Volčah MARIJAN KOŽLIN, * 26. 3. 1926, posvečen 1948, + 9. 2. 2015 v Vipolžah br. JAKOB JURIČ, kartuzijan, * 10. 3. 1903, + 16. 4. 1984 v Pleterjah s. RAFAELA KRISTOFOLI, notredamka, * 13. 3. 1907, + 15. 6.

1990 v Gorici s. DOLORES KOŽLIN, šolska sestra, * 15. 2. 1928, + 4. 1. 1993 v Gorici CEROVO: / FOJANA: CIRIL ZAMAR, * 3. 10. 1878, posvečen 1904, + 19. 4. 1940 v Biljah GRADNO: dr. JANEZ ARNEŽ, * 16. 3. 1963, posvečen 29. 6. 2016, letošnji novomašnik VENCESLAV BELÉ, * 25. 6. 1887, posvečen 1911, + 19. 12. 1938 v Kanalu KAREL MLEKUŠ, salez. misijonar, * 20. 1. 1902, posvečen 1930, + 2. 11. 1933 v Indiji BOŽIDAR MLEKUŠ, benediktinec, * 25. 10. 1898, posvečen 1927, + 13. 12. 1941 v Praglii (I) s. JULIJA SIRK, šolska sestra, * 23. 7. 1903, + 25. 12. 1995 v Gorici s. JOLANDA KRISTANČIČ, šolska sestra, * 12. 3. 1906, + 1. 3.

1976 v Trstu s. FRANČIŠKA MARINIČ, sestra sv. Križa, * 3. 2. 1884, + 16. 10. 1926 v Gradcu (A) KOJSKO: FRIDERIK LENARDIČ, * 10. 5. 1881, posvečen 1904, + 12. 8.

1957 v Kožbani ANDREJ SIMČIČ, * 13. 4. 1912, posvečen 1935, + 15. 7. 1986 v Ravnici OSKAR PAHOR, * 10. 8. 1886, posvečen 1911, + 22. 11. 1964 v Mirnu FRANC ŠTEKAR, * 4. 6. 1934, posvečen 1962, + 29. 3. 1994 v Ledinah KOZANA: ANTON PRINČIČ, * 13. 8. 1922, posvečen 1948, + 23. 2. 2001 v Gorici LUDVIK RUSJAN, * 29. 9. 1914, posvečen 1942, + 9. 1. 1980 v Šempasu s. MARIJA JUANA de REYA, usmiljenka SDPS, * 27. 1. 1904, + 1. 10.

1994 v Rimu s. FELICITA PRINČIČ, uršulinka, * 27. 2. 1928, živi v Milanu Pomlad 2016 / Briški časnik / 76

KOŽBANA: br. ANTON MARKOČIČ, jezuit, * 20. 5. 1904, + 19. 7. 1991 v Rimu MEDANA: dr. MIHAEL TOROŠ, apost. administrator, * 12. 8. 1884, posvečen 1909, + 29.

12. 1963 v Novi Gorici HERMAN SREBRNIČ, * 14. 4. 1911, posvečen 1937, + 30. 10.

2001 v Solkanu MIRKO FILEJ, * 28. 10. 1912, posvečen 1937, + 10. 6. 1962 v Gorici FRANC SREBRNIČ, * 29. 1. 1916, posvečen 1943, + 25. 5.

1985 v Renčah BRUNO PULEC, * 3. 7. 1923, posvečen 1946, + 3. 3. 1978 v Grgarju dr. OSKAR SIMČIČ, * 4. 5. 1926, posvečen 1951, škofov vikar za Slovence v Gorici s. LUCIJA MAVRIČ, šolska sestra, * 17. 6. 1951, živi v Gorici PODSABOTIN:

/

ŠLOVRENC: ALOJZIJ KODERMAC, * 3. 2. 1892, posvečen 1917, + 23. 12.

1977 v Vipolžah p. PATRICIJ KODERMAC, kapucinski misijonar , * 4. 4. 1911, posvečen 1938, + 15. 4. 1981 v Braziliji ARTUR ZALETEL, * 18. 7. 1911, posvečen 1936, + 29. 6. 1976 v Gorici br. ANDREJ REJA, kapucin, * 16. 6. 1910, + 29. 11. 1944 v Vipavskem Križu ŠMARTNO: HILARIJ VENDRAMIN, salez. bogoslovec, * 1. 5. 1909, + 17. 5.

1930 v Šmartnem VEDRIJAN: s. CELINA MARINIČ, šolska sestra, * 25. 11. 1907, + 3. 2.

1999 v Argentini VIPOLŽE: dr. RUDOLF KLINEC, * 18. 3. 1912, posvečen 1937, + 2. 12.

1977 v Gorici JOŽKO BENEDETIČ, * 19. 3. 1927, posvečen 1951, + 6. 2.

1993 v Rimu s. ARMELLA SKOLARIS, notredamka, * 4. 7. 1908, + 13. 6.

1979 v Gorici TILEN PRINČIČ, lazarist, * 6. 4. 1984, posvečen 2013, kaplan v Dobovi Letošnjega briškega novomašnika dr. Janeza Arneža, ki je bil kot dijak moj ministrant, se zelo veselim in mu želim obilje Božjega blagoslova, ko stopa na duhovniško pot.

Ciril Cej

Občina

Pomlad 2016 / Briški časnik / 77

Občina

www.apia.si

TRGOVINA ŠEMPETER T: 05 33-84-930

Pomlad 2016 / Briški časnik / 78

SALON KERAMIKE ŠEMPETER T: 05 33-84-947

TRGOVINA GOJAČE T: 05 36-43-892

TRGOVINA TOLMIN T: 05 38-00-330

TRGOVINA LOGATEC T: 01 75-90-481