SGlasnik, april 2021 by MOSG

Glasilo Mestne občine Slovenj Gradec | letnik IX | številka 4 | april 2021 | ISSN 2232-6456

GOSPODARSTVO

Adient v Slovenj Gradcu zapira vrata 11

MESTO IN PODEŽELJE

Dan za spremembe – premagajmo osamljenost

KULTURA

70 let Koroškega pokrajinskega muzeja 19

TURIZEM

Žegnanje hrane odraža odnos človeka do hrane

ŠPORT

Rekordna bera medalj za judoiste 24

ZADNJA STRAN

Dr. Hans Harpf (1866–1938)

Slovenjgraški Glasnik | leto IX|številka 4

Izdajatelj in naslov uredništva Mestna občina Slovenj Gradec Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec urednistvo@mo.slovenjgradec.si Naklada 7500 izvodov Uredniški odbor Odgovorna urednica: Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Člani: Samo Januška, Edi Koraca, Marija Lah, Dušan Stojanovič, Aleš Uršej, Mojca Verhovnik

v TAM-TAM: Koronavirus

ISSN 2232-6456

v Tomo Jeseničnik

V TEJ ŠTEVILKI

AKTUALNO / Ob dnevu upora proti okupatorju Ob prazniku velika noč

Nepodpisane fotografije Arhiv avtorjev, arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM), Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), arhiv MO SG, splet

OBČINSKA UPRAVA / Pogodba o skupnem ravnanju z odpadki Muzejska zbirka o ansamblu Štirje kovači Predsednik Pahor v Slovenj Gradcu Referat za splošne zadeve

Jezikovni pregled Nina Vožič Makuc, Urška Stani Oblikovalska zasnova Edi Koraca, Arh deko, d. o. o. Produkcija, tisk Tiskarna Grešovnik, d. o. o. Trženje oglasnega prostora Grafične storitve Mkopija Marjetica Cerjak, s. p., Glavni trg 51, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 26 50, 031 420 837 urednistvo@mo.slovenjgradec.si Glasilo brezplačno prejme vsako gospodinjstvo v Mestni občini Slovenj Gradec. Fotografija na naslovnici: v Tomo Jeseničnik

27. 4.

Simbol OF sta jeseni 1941 predlagala arhitekta Marjan Tepina in Edo Ravnikar, ker ga je bilo enostavno upodobiti (Z. Čepič, D. Guštin, N. Troha, Slovenija v vojni 1941–1945. str. 93)

Dan upora proti okupatorju

Dan upora proti okupatorju (včasih samo dan osvobodilne fronte ali dan OF) je državni praznik, ki se v Sloveniji praznuje 27. aprila. Na ta dan leta 1941 je bilo v Ljubljani dogovorjeno, da se ustanovi organizacija odpora (člani KPS so jo imenovali Protiimperialistična fronta), ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. OF je bila sicer ustanovljena dan prej, 26. aprila 1941, v hiši književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sestali predstavniki nekaj političnih strank in kulturnih delavcev. To so bili: Boris Kidrič, Boris Ziherl, Aleš Bebler (za KP), Josip Rus (za levo krilo Sokolov), Tone Fajfar (za Krščanske socialiste), Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar (za Slovenske kulturne delavce). Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo »Protiimperialistična fronta«. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije. (Vir: Wikipedija)

GOSPODARSTVO / Podjetje Adient v Slovenj Gradcu zapira vrata Komunala Slovenj Gradec, Svetovanje Ensvet Lokal Beetbox, Zavod Slokva

času ponovno zaostrenih in nepredvidljivih epidemioloških razmer na Koroškem je v Slovenj Gradcu presenetila napoved zaprtja podjetja Adient, s čimer bo brez dela do konca tega leta ostalo kar 430 4–6 ljudi. Ameriški lastnik je kot razloge navedel, da Slovenija z vidika stroškov ni več najboljša država, k odločitvi za zaprtje tovarne so prispevali slabi obeti za v prihodnje in 7–9 poslabšanje stroškovne konkurenčnosti.

Novinarji Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Ajda Prislan >AP, T 041 441 897 Matej Nabernik >MaN, T 041 740 940

Z namenom skupnega iskanja rešitev, ki bi v Slovenj Gradcu prinesle nova delovna mesta, so se na pobudo slovenjgraškega župana MESTO IN PODEŽELJE / 10–14 sestali gospodarski minister, minister za Podnebne spremembe: začnimo že danes delo, predsednik Gospodarske zbornice Center ponovne uporabe Slovenije in predsednik GZS Koroška. S Dan za spremembe – premagajmo osamljenost predstavniki Adienta so se povezali prek Spletni vprašalnik Ocenjevanje spretnosti Pobuda krajanov v samoizvedbi spleta in se seznanili z dejstvom, da je Za vzdrževanje gozdnih cest odločitev o zaprtju podjetja dokončna. Koroški les za Petrinjo Zavzeli so se za iskanje novih investitorjev in Najbolj skrben lastnik gozda na Koroškem ohranitev čim večjega števila delovnih mest. In memoriam: Aleksandar Đukanović (1952–2021) Priznanja Civilne zaščite Kvačkanja slovenskih grbov D.tajl

KULTURA / 70 let muzejske ustanove na Koroškem Koroška galerija likovnih umetnosti Knjižnica Ksaverja Meška Modra noč: ekskluzivni koncert Nova zgoščenka Prapótnikova sedma knjiga Zgodovina Slovenjgraškega jazz ansambla Ilustrator Jernej Kovač Myint

Še posebej v teh časih se izkazuje pomen prostovoljstva in humanitarnih aktivnosti. Dan za spremembe – premagajmo 15–18 osamljenost je projekt javnega zavoda Mocis in sodelujočih partnerjev, s katerim bodo k plemenitim dejanjem skušali pritegniti tudi čim več mladih. V Slovenj Gradcu bo potekal med 10. in 16. aprilom, seznanjamo vas s podrobnim programom dejavnosti, ki se jih lahko udeležite.

TURIZEM / Velikonočna tradicija Nove klopi v Kuharjevem parku

ŠPORT/ Alpsko smučanje RK Slovenj Gradec 2011 Športna zveza Slovenj Gradec Judo klub Acron Slovenj Gradec Atletski klub Slovenj Gradec

20, 21

MLADI / Medobčinski otroški parlament Prenovljena učilnica v Razborju Sanacija šole v Pamečah

RAZVEDRILO / Križanka

ZADNJA STRAN, MESTNA ZGODOVINA / Fotoreportaža: Odličja za lepo urejeno okolico Mestna zgodovina: Dr. Hans Harpf (1866–1938)

Koroški pokrajinski muzej kot sodobna regijska ustanova, ki jo gradijo štiri enote in številne dislocirane muzejske zbirke, aprila obeležuje 70 let. Je vezni člen med lokalnimi skupnostmi, s težnjo v prihodnje še bolj okrepiti vlogo osrednje kulturne ustanove na Koroškem, v intervjuju med drugim pojasnjuje direktor Pungartnik. Iskreno vam voščimo ob praznikih veliki noči in dnevu upora proti okupatorju. Naj vam polepšata april, ki smo ga v aktualnem izvodu našega časopisa obeležili z mnogimi zanimivimi vsebinami. Uredništvo SGlasnika

DANUPORA PROTI OKUPATORJU

AKTUALNO

Razmišljanja ob dnevu upora upora in boja proti okupatorju. Načelo, da cilj posvečuje sredstva, se je prenašalo na vse osvobodilno gibanje. Tako imamo skoraj 100.000 človeških žrtev, kar predstavlja 6,5 odstotka takratnega prebivalstva. Za vse te žrtve ni kriv okupator, za mnoge smo si krivi sami. Britanci, Francozi, Italijani in Američani jih imajo le po en odstotek, kateri od teh morda kaj malega več. To pa je poleg dejstva, da je tuj totalitarizem vsaj za določeno obdobje zamenjal domači, tista druga, negativna plat. Poleg tistih 15.000 po vojni pobitih imamo tako še več kot 13.000 žrtev medvojnih medsebojnih obračunavanj. Ta strašljiva bilanca pa nam mora biti prav tako nauk za prihodnje, da se kaj takega ne bi več ponovilo. Dr. Marjan Linasi

Občankam in občanom ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, iskreno čestitam. Še posebej letošnje leto, ki ga zaznamujejo okrogla tri desetletja naše samostojnosti in suverenosti, je spomin na vse, ki so se v slovenski zgodovini zoperstavili okupatorskim težnjam in se borili za svobodo in mir, toliko pomembnejši. Predvsem pa je pomemben spomin na tiste, ki so v boju proti tujim zavojevalcem žrtvovali svoja življenja. Spominjajmo se jih s spoštovanjem. Tilen Klugler, župan

Podlaga: Zastava Lackovega odreda na Golici

OB PRAZNIKU VELIKA NOČ

Pogovor med dedkom in vnukom

Petletni Jan se rad druži z dedkom, ga opazuje in sprašuje. Ko dedek reže vrbove in drenove veje, nabira pušpan in mačice, se Jan oglasi in vpraša: »Dedek, zakaj vse te veje?« Dedek začne pripovedovati: »Veš, velika noč bo! Iz teh vej bom naredil snop. Nesli ga bomo v cerkev k blagoslovu! Podobno bo kot v Jeruzalemu, ko so Jezusa, ki je prihajal na praznovanje, pozdravljali z oljčnimi vejami. Praznovali so rešitev iz sužnosti v Egiptu. To rešitev so imenovali velika noč in se želeli Bogu zahvaliti za njegovo ljubezen.

Jezus je hotel praznovati s svojim učenci. Jan, veš, tako je imenoval tiste, s katerimi je skupaj živel, bili so kot ena družina. Oni so vse videli, kar je Jezus delal, in slišali, kar je govoril, zato so lahko rekli, mi smo njegove priče. Pomagajo nam zaupati Jezusu. Takratni voditelji so bili vznemirjeni, ker je vedno več ljudi poslušalo Jezusa in mu sledilo. Sklenili so, da ga zaprejo in se ga rešijo. Sami tega niso mogli storiti, ker so jim vladali Rimljani. Načrt jim je uspel: z lažmi so Jezusa obtoževali pred Pilatom, rimskim vladarjem, ki je odločil, naj ga križajo. Križali so ga zunaj mesta in pokopali. Prepričani so bili, da je z njim konec.« »A ni konec, ko človeka položijo v grob, kot so sosedo Anico?« je začudeno gledal Jan. »Ni konec, življenje se spremeni, ne pa uniči! To je s svojim vstajenjem dokazal Jezus! Vstal je od mrtvih in večkrat prišel k učencem.« »Dedek, malo me je strah,« se oglasi Jan. »Nič se ne boj, Jezus je vstal od mrtvih, ker je Bog, in zato so njegovi učenci 4

>2021

Ivan Vavpotič: Verigar

Kaj bi bilo, če se 1941 ne bi bili uprli? To je vprašanje, ki se v naši javnosti pogosto zastavlja. Moramo biti realni: naš prispevek k zmagi nad nacizmom v drugi svetovni vojni je bil pač v skladu z našimi zmožnostmi. Sami te vojne, ki je nismo začeli mi, ne bi bili sposobni končati zmagovito. Našo zmago je treba gledati v kontekstu zmage celotne protinacistične koalicije. Če bi vsi podjarmljeni narodi razmišljali, da je bolje počakati, da nas osvobodijo drugi, bi pač nacizem morda živel še danes, razen če bi se sesul sam vase. V takem primeru bi nas Slovencev kot naroda morda ne bilo več. Sistem, kakršnega je pri nas uvedel zlasti nemški okupator, je bil takšen, da je naravnost izzival upor. To je bil že sam po sebi totalitarni in zločinski sistem, okupatorju pa je šlo tudi za izbris slovenskega naroda z etničnega zemljevida Evrope. Obstajala je torej samo alternativa: upor ali prilagajanje, ki pa ne bi bilo nič drugega kot ponižno hlapčevanje. Kakorkoli, z uporom proti okupatorju, za katerega je resda dala pobudo KP, je slovenski narod prekinil svojo hlapčevsko držo, na kakršno nas je navajala predvojna slovenska politična elita, in se odločno postavil zase. Takih svetlih trenutkov je bilo v slovenski zgodovini malo. Na to moramo biti ponosni in bi nam moralo biti vodilo za prihodnje. Slovenci smo se s tem uporom kot narod afirmirali. Z zmago protinacistične koalicije in našo udeležbo v njej smo se kot narod obdržali. Naše napore so znali ceniti tudi zavezniki. Bi pa morali ob tem tudi varovati svoj živi potencial. Življenje bi nam moralo biti bolj sveto. Ker so upor vodili komunisti, ki so imeli v mislih zlasti svoje cilje in delovali predvsem za njihovo uresničitev, je to imelo strahotne posledice in je izničilo mnoge pozitivne pridobitve

v KPM

Vsem občankam in občanom Mestne občine Slovenj Gradec želim lepe in mirne velikonočne praznike, ki naj jih v teh nenavadnih in nepredvidljivih časih še posebej zaznamujejo toplina, mir ter medsebojno razumevanje in vzajemna pomoč. Spomnimo se osamljenih in jim ponudimo oporo ter izkažimo spoštovanje. Naj bo velika noč letos resnično simbol preporoda in novega upanja. Tilen Klugler, župan

začeli verjeti, verovati v njega, čeprav tega niso mogli razumeti. Vsako leto se tega veselimo in to praznujemo. To je naša velika noč, ko upamo, vsi, ki verujemo v Jezusa, da bomo iz noči smrti stopili v jutro večnega življenja. Čudovito je, veš, Jan, tudi tvoja babica Marija, ki smo jo lani pokopali, živi, ker je v življenju imela rada Jezusa. Molila je in ti pripovedovala zgodbe iz Svetega pisma. Na njenem grobu stoji križ, ker je Jezus na križu za nas daroval svoje življenje. Zadnjič si slišal, da je župnik v cerkvi omenil njeno ime. Pri sveti maši smo Jezusa prosili, naj ji podeli polnost večnega življenja.« »O, dedek, lepo je, da lahko praznujemo veliko noč! Hvala ti in hvala Jezusu, da je vstal od mrtvih!« Veliko Janovega veselja in navdušenja vam voščim ob letošnji veliki noči. Franc Linasi, dekan 3

OBČINSKA UPRAVA /

Pogodba o skupnem ravnanju z odpadki Koroška komunalna podjetja so 17. marca po dolgotrajnih usklajevanjih in pogajanjih podpisala pogodbe o prenosu dejavnosti zbiranja in ravnanja s komunalnimi odpadki v lokalnih skupnostih na regijsko ustanovo – Koroški center za ravnanje z odpadki (Kocerod). Podpisa so se udeležili župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler kot predsedujoči skupščine ustanoviteljic,

direktor javnega podjetja Kocerod mag. Ivan Plevnik ter direktorji komunalnih podjetij Mislinjske, Mežiške in Dravske doline. Že ob zagonu podjetja Kocerod leta 2012 je bilo predvideno, da bo to poleg dejavnosti obdelave odpadkov v prihodnosti prevzelo tudi dejavnost zbiranja odpadkov, ki so jo doslej sama izvajala koroška komunalna podjetja. Prvotno predviden prenos s 1. januarjem 2021 se je nekoliko zavlekel zaradi usklajevanj, po izoblikovanem dogovoru pa podpis pogodb pomeni, da bi s 1. 4. 2021 nova dejavnost Koceroda dejansko lahko polno zaživela. Nanjo so pripravljeni, prav tako pa so se tudi komunalna podjetja v procesu dogovarjanja uspešno preoblikovala v delih, kjer je bilo to potrebno zaradi zmanjšanja dosedanjega obsega delovanja.

Vsi udeleženci so bili mnenja, da je centralizirano ravnanje z odpadki nujno z vidika zagotavljanja ustreznega in enotnega standarda za vse občine ustanoviteljice, česar sedaj ni bilo možno zagotavljati zaradi drugačnih pogojev delovanja lokalnih komunalnih podjetij. Čeprav bo sprememba načina ravnanja z odpadki pomenila določen izpad prihodkov lokalnih komunalnih podjetij, pa je po besedah udeležencev prihodnost vendarle v poenotenju tovrstnih storitev, vsaj na nivoju regije. Po besedah župana Tilna Kluglerja, ki je pogodbe podpisal v funkciji predsedujočega skupščini javnega podjetja Kocerod, pa je sklenitev dogovora in podpis pogodb tudi svojevrsten signal državi, da so koroške občine pri reševanju regijske problematike že sedaj poenotene in v luči nastajajoče regijske zakonodaje sploh ne bi moglo več biti dvoma, da Koroška zna in zmore stopiti skupaj pri obravnavi ključnih skupnih strateških projektov in viziji razvoja in delovanja regijskih institucij. DS

MUZEJSKA ZBIRKA O ANSAMBLU ŠTIRJE KOVAČI

»Kam le čas beži« Nova stalna postavitev v Slovenj Gradcu, posvečena najstarejši še delujoči slovenski narodnozabavni zasedbi Štirje kovači, je odprta za obiske javnosti. V njej je na ogled tudi Rjava zemlja, najnovejša knjiga Franca Šegovca, očeta ansambla in avtorja več kot 800 skladb, ki s ponosom poudarja, da z glasbo živi. Ne samo za svoj ansambel, skladbe je pisal še za 25 drugih narodnozabavnih zasedb.

»Zelo smo veseli, to je bila dolgoletna želja nas vseh Kovačev,« je ob odprtju novega muzeja povedala Hermina Šegovc. Muzejska zbirka je postavljena v prenovljenem prostoru v Ozki ulici in je pomemben del programa Koroškega pokrajinskega muzeja, pa tudi pomemben del turistične ponudbe v mestu. Investicijo prenove, vredno 23.000 evrov, je izpeljala Mestna občina Slovenj Gradec, župan Tilen Klugler pa je ob odprtju muzeja poudaril, da o tem, da so Štirje kovači glasbeni ambasadorji našega Slovenj Gradca, ni nobenega dvoma. Franc Šegovc, ustanovitelj in idejni vodja Štirih kovačev, je že leta 1952 igral v hotelih v mestu. Na svoj Slovenj Gradec je zelo vezan, pravi, zato mu je posvetil mnogo skladb. »In mnogo je bilo priložnosti, da bi se Štirje kovači profesionalno

ukvarjali z glasbo in hodili po svetu, vendar je vedno prevladalo to, da smo najrajši doma, pred svojo publiko,« dodaja Frančeva žena Hermina, tudi pevka v ansamblu. Gradivo o tem, kaj je kvintet s pevko in pevcem ustvarjal 65 let doma in po svetu, sta zakonca Šegovc podarila MO Slovenj Gradec, strokovno jo je uredila Valerija Grabner iz KPM. »Razstava je postavljena kronološko po desetletjih, od leta 1954 do danes. Zajeli smo najpomembnejše prelomnice v karieri ansambla. Nadgradnjo postavitve v vitrinah pa pomeni zaslon na dotik, na katerem lahko obiskovalec prisluhne 20 izbranim skladbam Štirih kovačev,« je povedala Grabnerjeva. Zakonca Šegovc sta svojemu mestu hvaležna za vso podporo in posluh. Franc Šegovc je ponosen na to, »da sem pred leti postal častni občan mesta Slovenj Gradec, 2017 pa bil po izboru poslušalcev Koroškega radia proglašen za osebnost Koroške«. Med številnimi priznanji je razstavljena tudi prestižna nagrada velik zlati petelin, istega leta, ko so ga prejeli, je bil Šegovc okronan za kralja valčkov in polk. Tu so še originalni notni zvezki skladb za Štiri kovače in druge narodnozabavne ansamble, tudi pevske zbore, pa knjigi. »Naš pobej bo muzikant je prva, ki jo je Franc napisal, in je prevedena tudi v nemški jezik. Druga, Rjava zemlja, je izšla pred kratkim, v njej opisuje svoje otroštvo,« dodaja žena idejnega vodje ansambla, ki deluje neprekinjeno že od leta 1954 dalje. Franc Šegovc še zmeraj piše skladbe, a pravi, da so drugi časi, da zdaj mladi narodnozabavni ansambli delajo vse bolj ″na horuk″, igrajo hitro in škoda, da toliko kopirajo. »Samega sebe je

treba pogledati, kaj imaš v sebi in povedati svojo zgodbo,« je prepričan. AP

V Mestni občini Slovenj Gradec bomo 17. aprila organizirali skupno čistilno akcijo, ki jo bomo posvetili svetovnemu dnevu Zemlje, 22. aprilu. Že leto dni nas pri opravljanju rednih aktivnosti omejujejo ukrepi za zajezitev epidemije. Kljub temu menim, da lahko ob upoštevanju varnostnih ukrepov za preprečevanje okužbe s covid-19 čistilno akcijo dobro izpeljemo in poskrbimo za čisto okolje. Vljudno vas vabim, da v soboto, 17. aprila, skupaj ali vsak posebej prispevamo k čistejšemu mestu in okolici. Pričakajmo pomlad v čistem in lepem Slovenj Gradcu in njegovi okolici. S spoštovanjem. Tilen Klugler,župan

OBČINSKA UPRAVA /

Predsednik Pahor v Slovenj Gradcu Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 10. marca na povabilo regijskega štaba Civilne zaščite ter v sklopu regijskih obiskov institucij, ki so v času ukrepov za zajezitev epidemije izvajale največ aktivnosti, obiskal Slovenj Gradec. Na delovnem sestanku, ki je potekal v sejni sobi MO SG, ga je sprejel župan Tilen Klugler, ki se je zbrani sestavi regijskega štaba CZ zahvalil za dobro sodelovanje v času epidemije, predsedniku Borutu Pahorju pa za obisk. Kratkim poročilom posameznih služb in institucij je prisluhnil tudi poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan, sestanek je vodil poveljnik regijskega štaba Alan Matijevič. Predsednik Pahor si je nato v spremstvu župana ogledal vrtec na Maistrovi, kjer so mu najmlajši priredili topel sprejem, v nadaljevanju obiska pa se je podal skozi sosesko Polje v dom starostnikov, kjer so ga varovanci prav tako prisrčno sprejeli. Svoj obisk je zaključil v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, kjer je priredil krajšo novinarsko konferenco, na kateri so poleg predsednika spregovorili še župan MO SG, direktor SB SG in poveljnik regijskega štaba CZ. Delovni obisk je bil, po besedah udeležencev sestanka, koristen in primeren način izmenjave mnenj ter priložnost, da predsednik prisluhne izkušnjam s terena. Predsednik republike Borut Pahor se je v Slovenj Gradcu zahvalil vsem prostovoljcem in profesionalcem, ki so naredili v tem letu vse, kar je bilo v njihovi moči, in še več, da so zaščitili naše zdravje. Posvetoval se je z ljudmi, ki so v tem

letu pridobili številne izkušnje v boju s kovidom, kako naprej in do konca. O tem, da bo še naprej potrebno živeti z virusom, je pojasnil: »Nismo še na koncu. Vidimo nekako ciljno črto, vendar vemo, da bo potreben še velik napor, da bomo vsi skupaj na drugi strani te črte. Na nek način me vsi opozarjajo, zlasti v zadnjem času, da bo verjetno potrebno vendarle počasi postopoma odpirati javno življenje, seveda ob zelo strogem spoštovanju varnostnih ukrepov, hkrati pa bo potrebno živeti z virusom. V tem smislu bo potrebno ljudi nagovoriti s prijazno besedo o tem, kako naj živijo z virusom, zato da bomo ohranjali javno zdravje in zdravje vsakogar od nas.« Napovedal je srečanje politikov in zdravstvene

stroke, od katerega se je nadejal poenotenja stališč o glavnih smereh strategije boja proti epidemiji kovida. »Poznate mojo oceno, da bi večja politična enotnost ali sodelovanje lahko pripomogla k še uspešnejšemu soočanju s to krizo,« je poudaril. Povedal je tudi, da je ministra za zdravje dr. Poklukarja prijazno opomnil, naj ne zamudi priložnosti vodilnim v slovenski politiki predstaviti praktičnih strukturnih ukrepov, potrebnih v javnem zdravstvenem sistemu, ki se je v tej krizi sijajno odrezal, a so se, tudi zaradi krize, pokazali nekateri problemi strukturne narave, ki bi jih kazalo čim prej in čim enotneje odpraviti. AP/DS

INFORMACIJA O PREJETIH VLOGAH NA JAVNI RAZPIS ZA PODROČJE »KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PODEŽELJA« ZA LETO 2021 Mestna občina Slovenj Gradec je imela v času od 27. februarja do 1. marca 2021 objavljen Javni razpis za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja. Skupna višina namenskih sredstev za sofinanciranje in pomoč kmetom pri njihovi dejavnosti in dejavnost društev s področja kmetijstva in podeželja

znaša 112.500 EUR, ki so zagotovljena v proračunu Mestne občine Slovenj Gradec. Na javni razpis je prispelo skupno 158 vlog za naslednje ukrepe: > Sofinanciranje agromelioracij – 5 vlog > Sofinanciranje pašnikov – 12 vlog > Sofinanciranje kmetijske mehanizacije – 59 vlog

> > > > > > >

Sofinanciranje dopolnilne dejavnosti – 5 vlog Sofinanciranje obnove hlevov – 32 vlog Sofinanciranje preparata gnojevka – 20 vlog Sofinanciranje transporta – 1 vloga Sofinanciranje obnove travnikov – 15 vlog Sofinanciranje društev – 8 vlog Sofinanciranje izobraževanja (gozdarstvo) – 1 vloga

Strokovna komisija, imenovana z odločbo župana Mestne občine Slovenj Gradec, za pripravo javnega razpisa in obravnavo vlog za dodelitev sredstev, bo pred izdajo sklepov o dodelitvi sredstev pregledala ustreznost vlog. Maksimalna višina sredstev, ki jo lahko prejme posamezno kmetijsko gospodarstvo z naslova prijav na več različnih ukrepov, je 5.000 EUR. Posamezno društvo, ki deluje na področju kmetijstva in podeželja, lahko prejme med 200 in 1.200 EUR. Sredstva bodo upravičencem dodeljena po izdaji ustreznih sklepov in podpisu pogodb ter prejemu ustreznih dokazil o plačilu računov za planirano investicijo. Komisija za izvedbo javnega razpisa

>2021

v EK

OBČINSKA UPRAVA /

PREDSTAVLJAMO ODDELEK

Referat za splošne zadeve Referat za splošne zadeve Mestne občine Slovenj Gradec deluje v okviru Oddelka za negospodarske dejavnosti, proračun in splošne zadeve. Med glavnimi dejavnostmi referata so naloge s področja delovanja mestnega sveta, delovnih teles mestnega sveta in nadzornega odbora občine, s področja izvajanja kadrovskega poslovanja občine in upravljanja s kadrovskimi viri, naloge glavne in sprejemne pisarne, naloge s področja informatike, s področja volilnih in referendumskih opravil ter s področja delovanja mestnih četrti in vaških skupnosti.

organizacijskih in administrativnih nalog s področja dela petih mestnih četrti in desetih vaških skupnosti na območju Mestne občine Slovenj Gradec. Sveti mestnih četrti in vaških skupnosti sodelujejo z vsemi strokovnimi službami Občinske uprave Mestne občine Slovenj Gradec, tvorno pa sodelujejo tudi pri oblikovanju proračuna in občinskih strategij, zlasti na področju investicij. Tovrstni način sodelovanja se je izkazal kot pozitiven, saj strokovne službe na ta način lažje in hitreje uresničujejo potrebe in želje občanov.

V glavni in sprejemni pisarni skrbijo za sprejem in usmeritev strank, občanom nudijo pomoč pri izpolnjevanju obrazcev in vlog ter skrbijo za urejanje, varovanje in arhiviranje dokumentarnega gradiva. »Mestna občina Slovenj Gradec se je vrsto let spopadala s problemom pomanjkanja in neprimernosti arhivskih prostorov. Do leta 2019 je bilo gradivo hranjeno na treh različnih lokacijah, zato je bilo iskanje oteženo, nepregledno in zamudno. Poleti 2019 je občina pridobila nove prostore za arhiv, ki se nahajajo v neposredni bližini Rotenturna. Kompletno gradivo je zdaj shranjeno na enem mestu,« pojasnjuje vodja referata Tanja Jeromel.

Delo informacijske službe pokriva podporo uporabnikom, urejanje in ažuriranje spletnih strani ter skrb za vso informacijskokomunikacijsko tehnologijo in storitve, ki jih občina potrebuje za nemoteno delovanje.

V strokovni službi za Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec opravljajo naloge s področja delovanja mestnega sveta in njegovih delovnih teles (komisij in odborov). Med najpomembnejša opravila sodi sklicevanje sej mestnega sveta in sej delovnih teles, zbiranje in priprava gradiva za seje, pisanje zapisnikov in sprejetih sklepov ter sprejemanje različnih pobud. Opravljajo tudi vsa opravila za potrebe delovanja Nadzornega odbora Mestne občine Slovenj Gradec. Podobno kot za mestni svet zbirajo gradivo, sklicujejo seje, pišejo zapisnike ter izvajajo druge naloge, ki jih naloži nadzorni odbor. V strokovni službi opravljajo tudi strokovne in organizacijske naloge s področja volilnih in referendumskih opravil. Strokovna služba za delovanje mestnih četrti in vaških skupnosti skrbi za opravljanje

V zadnjem letu je občinska služba za informatiko največ časa posvetila prilagoditvi dela na daljavo, s čimer je bila možnost okužbe s koronavirusom, tako za stranke kot zaposlene, zmanjšana na minimum. Delo od doma je bilo tako omogočeno vsem zaposlenim v občinski upravi (pod pogojem, da je narava dela taka, da se lahko izvaja od doma) kot tudi zaposlenim v javnih zavodih, v katerih se informacijske storitve izvajajo s pomočjo občine. Informacijska služba je delo na daljavo omogočila tudi mestnim svetnikom in članom njegovih delovnih teles. Delo je v večini primerov potekalo po elektronski poti, v največji možni meri je bil zagotovljen informatiziran in digitaliziran način dela. Na občinski spletni strani je služba za informatiko občanom in drugim uporabnikom omogočila ter ponudila vloge v e-obliki.

možni meri, trudi digitalizirati postopke v občinski upravi. Pomembno vlogo ima tudi v procesu vzpostavljanja notranjih pravil in e-hrambe, ki jo narekuje zakonodaja na področju varovanja dokumentarnega in arhivskega gradiva. Služba prav tako sodeluje pri gradnji bazenskega kompleksa, v povezavi z informacijskimi rešitvami kompleksa, saj bo po končanih delih prav slednja morala zagotavljati tudi delovanje sistema. V okviru referata zaposleni sodelujejo tudi pri planiranju proračunskih sredstev s področja dela, spremljajo realizacijo porabe, vodijo upravne postopke ter opravljajo druge naloge splošne narave, kot je vzdrževanje objekta Rotenturn in njegove okolice, skrbijo za občinski avtopark, nabavo splošnega materiala, izvajajo pa tudi naloge s področja vrtičkarstva. MN

JAVNO ZBIRANJE PONUDB

MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC - PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM - geografski prikaz

Začetni prikaz

V okviru projekta WiFi4EU je občina s pomočjo službe za informatiko obiskovalcem in občanom v lanskem letu omogočila brezplačen dostop do interneta na več točkah v našem mestu. S signalom so tako pokriti del Glavnega trga, Trg svobode, okolica Parka herojev, Športna dvorana Vinka Cajnka z neposredno okolico, Kulturni dom Slovenj Gradec ter Hostel Slovenj Gradec. Informacijska služba se tudi sicer, v največji 0 merilo 1: 1884

100 m

PRODAJA NEPREMIČNIN V LASTI MO SG NA OBMOČJU »STANOVANJSKA ZAZIDAVA OZARE SN8«, marec 2021

Mestna občina Slovenj Gradec objavlja javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnega premoženja.

MPIK

Predmet prodaje sta sledeča sklopa nepremičnin: ] SKLOP 3 zemljišče v k. o. Vrhe: - parcela 847 605/44, stavbno zemljišče v izmeri 701 m2.

] SKLOP 4 zemljišče v k. o. Vrhe

v skupni površini 1127 m2, in sicer: - parcela 847 605/40, stavbno zemljišče v izmeri 668 m2; - parcela 847 605/41, stavbno zemljišče v izmeri 459 m2. 0 referenčna linija

http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 19. marec 2021 11:43:24; uporabnik: edi@arh-deko.si Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO - MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove)

Izhodiščna cena za prodajo posameznega sklopa znaša: - za sklop 3: 26.638,00 EUR brez DDV; - za sklop 4: 42.826,00 EUR brez DDV. Navedena izhodiščna cena ne vključuje 22-odstotnega davka na dodano vrednost (DDV). Poleg pravočasne oddaje ponudb je pogoj za sodelovanje plačilo varščine. Ponudniki morajo najkasneje do srede, 7. 4. 2021, do 12. ure vplačati varščino v višini 4.200,00 EUR, in sicer na TRR, naveden v razpisu te objave. Ponudba mora prispeti v vložišče Mestne občine Slovenj Gradec najkasneje do četrtka, 8. 4. 2021, do 10. ure. Končni datum in čas prispetja v vložišče veljata tudi za priporočeno pošto (prejemna teorija).

v Tomo Jeseničnik

Odpiranje ponudb zaradi izvajanja ukrepov izrednih razmer v povezavi s COVID-19, zaradi katerega je razglašena epidemija in aktiviran občinski načrta za zaščito in reševanje v primeru nalezljivih bolezni, ni javno.

10 cm

PODJETJE ADIENT V SLOVENJ GRADCU ZAPIRA VRATA

GOSPODARSTVO /

v Koroške novice

Brez dela bo ostalo 430 zaposlenih

Sredi marca je odjeknila novica, da namerava ameriški lastnik podjetja Adient v Slovenj Gradcu do konca tega leta zapreti proizvodnjo. V podjetju, kjer izdelujejo sestavne dele za avtomobilske sedeže in notranjo opremo avtomobilov, so že lani odpustili 119 ljudi, zdaj naj bi brez dela ostalo še preostalih 430 zaposlenih. Lastnik je kot razlog navedel, da so notranja preverjanja in pogovori s ključnimi kupci pokazali, da Slovenija z vidika stroškov ni več najboljša država. K odločitvi za zaprtje tovarne so prispevali slabi obeti za v prihodnje in poslabšanje stroškovne konkurenčnosti, so v sporočilu za javnost zapisali v Adientu.

kjer je stopnja registrirane brezposelnosti v decembru 2020 znašala 8,2 in je bila nižja za 0,7 od slovenskega povprečja, se obeta sprememba. Ob 25.000 delovno aktivnih prebivalcih regije se pričakuje porast števila brezposelnih oseb, kar sedaj znaša okvirno 2.500 oseb. Glede na kadrovske potrebe, ki se kažejo v drugih družbah v predelovalnih dejavnostih, je obenem pričakovati nadaljnje zaposlovanje oz. razpršenost zaposlitev v regiji, kar bo zmanjšalo negativen trend zaradi predvidenega odpuščanja v družbi Adient, je pojasnila mag. Aleksandra Gradišnik, direktorica Koroške gospodarske zbornice.

za nadaljevanje proizvodnje na tej lokaciji, vendar konkretno o podrobnostih ni želel Z namenom skupnega iskanja rešitev, ki govoriti. Minister Cigler Kralj je dejal, da bi v Slovenj Gradcu prinesle nova delovna je vlada pripravljena narediti vse, kar je mesta, so se na pobudo slovenjgraškega mogoče, da se ohrani čim več delovnih mest, župana sestali minister za gospodarski razvoj in med drugim dodal, da bodo s skupno in tehnologijo Zdravko Počivalšek, minister akcijo proaktivno pomagali zaposlenim, za delo, družino, socialne zadeve in enake da pridobijo dodatne veščine in znanja za možnosti Janez Cigler Kralj, predsednik prekvalifikacijo. Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup, predsednik GZS Koroška Boštjan Predsednik GZS Boštjan Gorjup je med Paradiž ter predstavniki podjetja Adient, s morebitnimi delodajalci omenil podjetja TAB slednjimi so vzpostavili povezavo prek spleta. Mežica, Hisense Gorenje in BSH Nazarje. Seznanili so se z dejstvom, da je odločitev Delovna mesta je Adientovim delavcem o zaprtju dokončna. Minister Počivalšek je ponudilo tudi velenjsko podjetje Skaza. po sestanku spomnil, da je država Adientu »Tu ni samo 430 oseb, tu gre za 430 v zadnjih letih pomagala s štirimi milijoni družin,« je poudaril župan Tilen Klugler. evrov. »Naredili bomo vse, da najdemo Adient Slovenj Gradec je kot velika družba »Zdaj so na prvem mestu ljudje, da jim v eden ključnih zaposlovalcev na Koroškem. Po nove investitorje,« je poudaril minister tej situaciji pomagamo do novih zaposlitev, in dodal, da že imajo nekaj investitorjev relativno dobri sliki trga dela na Koroškem, vzporedno pa iščemo nove investitorje.« MN

v EK

>2021

GOSPODARSTVO / KOMUNALA SLOVENJ GRADEC, D. O. O.

Letno vzdrževanje javnih površin Pomlad in z njo povezana opravila so v polnem zagonu. Tudi naša enota Komunalne storitve je po zimski sezoni, ko se posvečamo predvsem pluženju in posipanju javnih cest ter drugih poti, zavihala rokave in se lotila rednih in drugih vzdrževalnih del na javni infrastrukturi. Kot vsako leto posledice zime zahtevajo svoj davek in nemalo je opravil, ki jih je treba opraviti v sklopu rednega vzdrževanja: čiščenje kanalet, jaškov, peskolovov, odstranitev zimskih količkov, postavitev prometne signalizacije, mulčenje vej ob cestišču ipd. Trenutno so na prioritetni listi opravil krpanje asfaltnih udarnih jam ter strojno in ročno pometanje ulic in trgov, ki jih opravijo naši zaposleni. Za Mestno občino Slovenj Gradec smo že izvedli tudi nekaj nujnih investicijskih del. Naše delo ste občani v okviru letne ankete zadovoljstva ocenili boljše kot preteklo leto (lani je ocena znašala 3,20, letos pa 3,55 točke od 5 možnih točk). Glede na dolžino cest, ki jih vzdržujemo, smo z oceno zadovoljni. Na območju obeh občin je to kar 847 km občinskih in gozdnih cest. Trudimo se, da smo na terenu čim bolj odzivni in kakovostni. Dobro sodelujemo s predstavniki mestnih četrti in vaških skupnosti, ki nas dodatno obveščajo o potrebah po vzdrževanju cest in drugih javnih površin v njihovem lokalnem okolju.

Po mestu in okolici okoli 200 košev Na javnih površinah, po mestu in okolici, lahko naštejemo preko 200 košev za odlaganje

naročeno storitev odvoza bioloških odpadov, ugodnost brezplačnega odlaganja zelenega odreza na zbirnih centrih (ob predložitvi računa). V nasprotnem primeru se zaračuna 10 evrov na m³ oz. imajo občani možnost, da zeleni odrez sami odpeljejo na podjetje Kocerod, kjer le-tega prevzamejo brezplačno.

Porast kršenja odloka o pasjih iztrebkih

v arhiv Komunale

odpadkov, ki jih redno praznimo. Žal prevečkrat opažamo malomarnost pri nekaterih občanih, ki odpadke še vedno mečejo po tleh na javnih površinah. Z nošenjem in posledičnim metanjem mask mimo košev se je stanje še poslabšalo. Mesto Slovenj Gradec in naša dolina smo mi vsi in vsak lahko prispeva k uresničevanju slogana »Moja dolina – čista in prijazna«.

Kam z zelenim odrezom? Spomladi, ko se začnejo dela na domačih zelenicah in vrtovih, se poveča povpraševanje po storitvah odreza in odvoza zelenega odreza. V okviru javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov imajo občani, ki imajo

Sprehajanje psov po javnih površinah je za večino ljudi nekaj popolnoma samoumevnega. Ko pa se njihovi štirinožni prijatelji na določenem kraju ponečedijo, lastniki pogosto ne počistijo za njimi. Tovrstna dogajanja še vedno opažamo tudi v naši občini, kljub Odloku o splošnem redu v Mestni občini Slovenj Gradec, kjer v 7. členu piše, da je vodnik živali dolžan imeti žival ves čas pod nadzorom in jo obvladovati, imeti pri sebi pribor za odstranjevanje iztrebkov in ga na zahtevo pristojnega organa občinske uprave tudi pokazati ter iztrebke takoj odstraniti v koš za pasje iztrebke oziroma odložiti v ustrezen zabojnik (mešani komunalni odpadki), v kolikor pasjega koša ni v bližini. Z doslednim pospravljanjem za svojim psom dajete dober zgled vsem tistim, ki, medtem ko njihov pes opravlja veliko potrebo, gledajo stran. Gregor Andrejc

SVETOVANJE ENSVET

Prezračevanje in toplotne izgube toplotnih izgub navadno v prvi vrsti nanašajo na izvedbo dodatne toplotne izolacije ovoja stavbe, kot je toplotna izolacija fasade, strehe ali menjava stavbnega pohištva, se izgubam zaradi prezračevanja ne posveča enake pozornosti, pa čeprav le-te z izboljšanjem toplotnih karakteristik ovoja postajajo vedno bolj pomembne in se njihov delež v skupnih izgubah povečuje ter pri dobro izoliranih stavbah ali delih stavb, ki imajo nizke transmisijske izgube, predstavlja večji del toplotnih izgub.

Energetska učinkovitost stavbe je odvisna od več dejavnikov, pri čemer so z vidika toplotnih izgub pomembne izgube skozi ovoj stavbe ali transmisijske izgube in izgube zaradi prezračevanja ali ventilacijske izgube. Medtem ko se izgubam skozi ovoj stavbe posveča velika pozornost, saj se ukrepi za zmanjšanje

Za ustrezno kakovost bivanja moramo v prostoru zagotoviti tri bistvene pogoje, in sicer temperaturo, kakovost in vlažnost zraka. Da jih dosežemo, je potrebno poleg gretja oz. hlajenja prostore tudi ustrezno prezračevati in po potrebi sušiti ali vlažiti. V kolikor nimamo izvedenega stalnega prezračevanja z vračanjem odpadne toplote (rekuperacija), ki bi moral danes ob zrakotesnem načinu gradnje postati že sestavni del vsakega novega ali obnovljenega objekta, prostore prezračimo nekajkrat dnevno intenzivno in kratkotrajno z odpiranjem oken na stežaj za nekaj minut, kar pomeni, da se vsa energija, ki je bila potrebna za ogrevanje tega izmenjanega zraka, izgubi v okolje. Da bi vsaj delno ohranili v segretem notranjem zraku akumulirano toploto,

lahko izvedemo prezračevanje z vračanjem odpadne toplote ali rekuperacijo. Za ta namen so pri Eko skladu fizičnim osebam na voljo nepovratne finančne spodbude po pozivu 74SUB-OB19, kot ukrep J – vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi, kjer se lahko ob upoštevanju zahtevanih pogojev izvedbe pridobi nepovratna finančna spodbuda v višini do 20 % priznanih stroškov naložbe oz. do 2000 EUR za vgradnjo centralnega prezračevalnega sistema ali 300 EUR na prezračevalno napravo, namenjeno lokalnemu prezračevanju. Za večstanovanjske stavbe se lahko po pozivu 67SUB-OBPO19, kot ukrep E – vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, ob upoštevanju pogojev pridobi do 30 % upravičenih stroškov nepovratne finančne spodbude. Za več informacij vas vabim, da se oglasite v naši svetovalni pisarni ENSVET na brezplačni posvet, kjer bomo poskušali poiskati optimalne rešitve glede ukrepov in nepovratnih finančnih spodbud, ki se tičejo učinkovite rabe energije, ter podali individualen in neodvisen nasvet. Mag. Damjan Korošec, univ. dipl. inž. str., neodvisni energetski svetovalec mreže ENSVET

GOSPODARSTVO / LOKAL BEETBOX

Rastlinska hrana iz lokalnih sestavin Da je rastlinska hrana na Koroškem vedno bolj iskana, tudi med vsejedci, se je izkazalo lani marca, ko je Slovenjgradčanka Nina Plestenjak uresničila svojo večletno željo in v našem mestu začela s ponudbo povsem rastlinskih kosil po naročilu. Sprva je bil prevzem možen v lokalu na Francetovi ulici, po novem pa lokal BeetBox deluje na slovenjgraški tržnici. »Večina hrane, ki jo pripravljamo, je kompleksna, z veliko postopki; nekateri med njimi trajajo več dni. Čeprav se zelo trudimo, da bi lahko kosila pripravili za vse, ki si to želijo, se zgodi, da povpraševanje preseže naše zmožnosti. Zato so predhodna naročila res dobrodošla,« pojasnjuje Nina Plestenjak. »Mislim, da imam srečo, ker je moja življenjska naravnanost tako lepo sovpadla z mojim delom. V obdobju načrtovanja svoje ideje, zadnjih pet let, sem se začela čisto iz etičnih razlogov rastlinsko prehranjevati. Tovrstno prehranjevanje mi narekujejo moj odnos do okolja in živali, hranljivost in zdravilna hrana. Čisto preprosto, rastlinska hrana mi je tudi najokusnejša. Z BeetBoxom sta se ideja o gostilni, restavraciji zdrave hrane, in moja življenjska naravnanost združili v vsakodnevno delo, ki ga opravljam z veseljem in zanosom. Enostavno počnem to, kar sem si vedno najbolj želela, na način, ki se mi zdi najbolj pravi. In rezultat je zaenkrat navdušujoč. Ljudje razumejo, da delam za zdravje in zadovoljstvo nas vseh.« Do zdaj so vsa kosila pošla še pred iztekom delovnega časa. Jedi, ki so največkrat razprodane,

so burger, falafel, bao štručke, ponedeljkova polnovredna skodela, od domačih jedi pa mežerli, ajdovi žganci in štrudelj. »Naši gostje, ki so vsejedci, se vedno pogosteje vračajo k nam zaradi dobrega počutja po zaužitju našega kosila. Tudi vedno več športnikov prisega na to vrsto prehrane, zaradi hranljivosti, hitrejše regeneracije in zaradi volje do treninga kmalu po obroku. Se pa za kakovostno rastlinsko hrano ljudje odločajo zagotovo tudi zato, ker je to edina trajnostna prehrana z najmanjšim negativnim vplivom na okolje. To je tudi razlog, da podpiramo vse pridelovalce, ki z enakimi načeli pridelujejo zelenjavo,« pravi Nina, ki ji zaenkrat v kuhinji pomagata sestra Lija in dostavljalec hrane Matija. Okusni in zdravi obroki, ki jih razvažajo po celotni Koroški, tudi do Velenja, so v večji meri pripravljeni iz lokalnih sestavin. Zelenjavo nabavljajo pri kmetijah v Šentjanžu, Mislinji, Podgorju, na Prevaljah, Graški Gori. »Levji delež zelenjave nakupim na naši tržnici pri “sosedi” Jožici. Kar pa moram kupiti v trgovini, izberem prednostno slovenske proizvode.« Ko so bile med epidemijo zaprte šole, so se odločili za dobrodelno akcijo »Šalčke za palčke« in kosila dostavljali otrokom, ki so ostali brez toplega obroka. »Kmalu so se vključili tudi naši gostje in so tem otrokom dodatno plačali kosila, prinesli zanje pakete, darilne bone, oblačila, novoletna darila. Akcija je še vedno živa, ker otroci, ki rabijo pomoč, še vedno so in tudi naši gostje še vedno pomagajo.«

MN

ZAVOD SLOKVA

Pametno kmetijstvo vpliva na razvoj podeželja V zavodu SLOKVA, so. p., se zavedajo, da sta napredna tehnologija in digitalizacija v kmetijstvu nujni za razvoj podeželja. Kot socialno podjetje stremijo k doseganju družbenih učinkov, zato so si med drugim zadali nalogo povezovanja različnih akterjev z namenom vzpostavitve učinkovite povezave med kmetijsko prakso in raziskovalci, svetovalci ter drugimi, s pomočjo katerih se lahko razvijajo in v prakso prenesejo nove tehnološke, ekonomske, okoljske in druge rešitve. V slovenskem kmetijstvu ne primanjkuje izzivov, prav tako jih ne manjka na posameznih kmetijskih gospodarstvih. »Da bi se lahko uspešno spopadli s povsem praktičnimi izzivi, s katerimi se posamezno kmetijsko gospodarstvo vsakodnevno srečuje na njivi, na pašniku, v rastlinjaku, v intenzivnem sadovnjaku, v vinogradu, na hmeljišču, v proizvodnji, je potrebno vzpostaviti učinkovite povezave med kmetijsko prakso in raziskovalci, svetovalci ter drugimi ustreznimi akterji, s pomočjo katerih se lahko razvijajo in v prakso prenesejo nove tehnološke, ekonomske, okoljske in druge rešitve,« pojasnjuje Alenka Berložnik, direktorica zavoda SLOKVA. Cilj projektov evropskega partnerstva je tudi združiti različna znanja in s tem povečati produktivnost v kmetijstvu, zmanjšati negativne vplive kmetijstva na kakovost površinskih in podzemnih voda, ohraniti oziroma izboljšati potencial tal ter povečati tržne usmerjenosti.

>2021

Skozi projektne aktivnosti želijo spodbujati kmetovalce, da se reševanja praktičnih izzivov, s katerimi se srečujejo na kmetijskem gospodarstvu, lotevajo v sodelovanju s strokovnjaki različnih strok in da se znanje o doseženih rezultatih razširja med druge kmetije, ki niso člani partnerstva, in širšo javnost. Pametno kmetijstvo – senzorski sistem za monitoring in napovedi v kmetijstvu z uporabo umetne inteligence – je projekt, ki ga v SLOKVI vodijo že tretje leto. V okviru tega bodo določili parametre, ki vplivajo na razvoj bolezni ter posledično kakovost kmetijskih pridelkov, razvili senzorske sisteme za meritve parametrov na kmetijskih površinah, kjer je posajena določena kmetijska kultura. Med aktivnostmi navajajo zasaditev kmetijske kulture, na kateri se ne bo uporabljalo fitofarmacevtskih sredstev in se bo uporabljala izključno za učenje razvitega inteligentnega sistema ter med drugim razvoj sistema za on-line spremljanje parametrov na kmetijskih zemljiščih. Poudarek projekta je v prenosu pridobljenih znanj na druge. V prihodnjih mesecih bodo organizirali delavnice z demonstracijo pridobljenega znanja, izvedli predavanja za lastnike kmetij, ki niso člani partnerstva, ter strokovno ekskurzijo. Več o dogodkih, ki jih bodo skupaj s projektnimi partnerji organizirali za širšo javnost, lahko spremljate na spletni strani www.slokva.si ali na Facebooku. MN

JAVNI RAZPIS

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je 12. marca objavilo letošnji Javni razpis za spodbujanje uvajanja okoljskih in trajnostnih znakov za turistične nastanitve in gostinske ponudnike. Predmet razpisa je sofinanciranje stroškov pridobitve mednarodno uveljavljenega okoljskega ali trajnostnega znaka za turistične nastanitve in gostinske ponudnike ter stroškov, povezanih s promocijo konkurenčne prednosti turističnega/gostinskega ponudnika, ki jo je pridobil z znakom. Rok za prijavo je 5. 5. 2021 do 23.59. Za razliko od preteklega leta sta v razpisu dve pomembni novosti: - sofinanciranje se je s 6.000 evrov znižalo na 5.000 evrov (DDV ni upravičen strošek); - upravičen strošek so po novem tudi stroški certificiranja (članarine, takse). Na spletni strani SPOTUR-ja (spotur.si) najdete seznam znakov, ki jih priznava tudi Zelena shema slovenskega turizma, katere bronasti znak je v letu 2019 kot destinacija pridobil tudi Slovenj Gradec. Vabimo vas, da s svojim trajnostnim delovanjem pridobite katerega izmed okoljskih znakov ter se pridružite tudi certificiranju v sklopu Zelene sheme slovenskega turizma.

MESTO IN PODEŽELJE »PODNEBNE SPREMEMBE: ZAČNIMO ŽE DANES«

Mislinjska Dobrava s statusom mestnega gozda? Na bruseljskem političnem parketu je trenutno aktualen poziv evropskih poslancev k uvedbi ogljične dajatve pri uvozu nekaterih proizvodov v Evropsko unijo, prihodki naj bi se porabili za podporo ciljem zelenega dogovora. Vse glasnejša je tudi želja po tem, da bi zmanjšanje nevarnih emisij v ozračje do leta 2030 povečali na 60 %. Ali v našem vsakdanjiku opazimo konkreten zeleni razvoj? Kljub težnjam nekaterih o nasprotnem se nam problemi kažejo že pri nedoslednosti ločevanja odpadkov, načrtovanju širših prometnih strategij, kjer bi avtomobile zamenjala okolju prijaznejša prevozna sredstva (npr. da bi v našo dolino zopet pripeljal vlak in zamenjal 1000 izpušnih cevi naših jeklenih konjičkov; zadnji vlak skozi Mislinjo leta 1968). Tudi slovenski ekološki kmetje so sila nezadovoljni. Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji je marca pripravilo spletni pogovor »Podnebne spremembe: začnimo že danes«, kjer so zapisali, da je bilo prejšnje desetletje v Evropi najtoplejše doslej, ekstremni vremenski in podnebni dogodki so vse pogostejši in uničujoči: od gozdnih požarov, uničujočih suš na sredozemskem območju, poplav, orkanskih vetrov do doslej največjih izbruhov lubadarja, ki uničuje gozdove v srednji Evropi. Torej vabljeni k prehodu iz polja osveščanja k ukrepanju, dotičnim zelenim dejanjem.

Ob mednarodnem dnevu gozdov so gozdarji opomnili javnost na pomen obnove in nege gozda, saj nam ta nudi pot do zdravja in dobrega počutja. Ponovno so pozvali, naj v gozdu skrbno ravnamo tudi vsi občani, obiskovalci in spoštujemo Gozdni bonton. V naši občini je med drugim aktualna Strategija razvoja Pohorja, ki se tiče občin, ozemeljsko segajočih v to zeleno starogorje. Za komentar tega pomembnega, zavezujočega dokumenta smo povprašali mag. Matjaža Ježa, predsednika Društva narava Pohorja, ki deluje na območju Mislinjske doline. »Dobra stran dokumenta je morda ta, da napoveduje razvoj sonaravnega turizma, a nič ne pove, kakšen naj bi ta bil. Slovenija takega turizma namreč še ni razvila in potrebno bo veliko inovativnosti, da bi ga lahko uveljavili. Očitno je tudi nesorazmerje med investicijami v infrastrukturo in v ohranjanje narave. To je dvoplastni dokument. Po eni stani hoče ugajati z napovedjo varstva narave ter trajnostnim in sonaravnim razvojem, po drugi stran pa na konkretni ravni obupno vztraja na preživelem konceptu množičnega turizma in na povečevanju negativnih vplivov na naravo.« Na Pohorju načrtujejo gradnje vetrnih elektrarn. Društvo narava Pohorja je mnenje o pobudi za izdelavo državnega prostorskega načrta za gradnjo polja 16 vetrnic na območju med Roglo in Lovrenškimi jezeri podalo že leta 2019: »Jasno smo zapisali, da taka gradnja ni združljiva z že sprejetimi naravovarstvenimi statusi območja

OKOLJSKA DEKLARACIJA

in tudi ne z bodočim naravnim parkom. Hkrati smo predlagali, da ministrstvo pospeši postopke za ustanovitev pohorskega parka, saj bi to pomembno vplivalo na ohranjanje narave kot na razvoj sonaravnega turizma.« Na območju Slovenj Gradca sta vsaj dve kritični točki v naravi, ki bi ju bilo potrebno ustrezno obvarovati. Ena je območje mokrih travnikov v Šmiklavžu ob Jenini, kjer je tudi rastišče sibirske perunike. Območje ima status naravne vrednote, a kljub temu ni ustrezno upravljano. Kako rešiti zadnje mokre travnike ob Jenini? Druga je območje Mislinjska Dobrava, zelo obiskano mestno sprehajališče in rekreacijsko območje, za katerega v Društvu narava Pohorja predlagajo, da dobi status mestnega gozda in temu primerno ureditev. AP

Zmanjšajte porabo mesa in mlečnih izdelkov Prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe. Razvoj kmetijstva mora slediti načelom pravičnosti, trajnosti in sonaravnosti. Treba je zmanjševati izpuste in odvisnost pridelave od fosilnih goriv. Za povečanje prehranske varnosti in samozadostnosti je treba prednostno podpreti lokalne prehranske verige in proizvodnjo hrane za prehrano ljudi ter bistveno povečati ekološko pridelavo. Z vidika blaženja podnebnih sprememb in zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov je nujno povečanje deleža hrane rastlinskega izvora in omejitev obsega živinoreje.

Zahtevamo globalno ukrepanje, ki bo omogočilo, da v naslednjem desetletju do leta 2030 na globalni ravni prepolovimo izpuste toplogrednih plinov, do leta 2050 pa dosežemo ogljično nevtralnost. Brez izpolnitve obeh pogojev bomo presegli mejo globalnega segrevanja 1,5 °C in stopili čez prag tveganja katastrofalnih podnebnih sprememb. Zahtevamo ukrepe, ki bodo ustavili izginjanje vrst in ekosistemov, sicer bomo soočeni z zlomom biosfere, ki bo bistveno prizadel eksistenčne pogoje človeka in drugih vrst.

Vaši okoljski zavezniki: Zavod Ekofulen, ekološko društvo SG, Raum Au

Center ponovne uporabe

Pustite avto doma

Družbena in okoljska bremena predstavljajo Razogljičenje prometa. Bistveno velik izziv in priložnost zacestnega programe zmanjšanje prometa,centrov razvoj javnega transporta zakaj pavne!) in ponovne uporabe. »Žal je to(lokalc, področje kolesarske infrastrukture, prostorski razvoj Sloveniji še vedno premalo uveljavljeno. naj temelji v smeri decentralizacije in Sloveniji tudi Evropska komisija dostopnosti s sredstvinalaga trajnostne mobilnosti. Prenovastanja in razvoj železniške ureditev oziroma izboljšanje na tem infrastrukture je ena glavnih nalog. Razvoj področju.« morskega ladijskega prometa mora Poglavitni namenupoštevati CPU jeokoljske prevzem še tako uporabne omejitve, z vidika ladijskih kot izpustov kot tveganjakrožniki, opreme oziroma izdelkov, so kozarci, onesnaženja. Kolesarjenje je ena starine, pohištvo, računalniška oprema, igrače, najpomembnejših razvojnih potreb v nazaj v uporabo in v celoti uresničujemo športna oprema, opremalokalnem za dom, knjige in prometu. področje ozaveščanja o pomenu ponovne podobno. Po sprejemu sledi delovni proces uporabe odpadnih materialov,« pojasnjujejo v čiščenja, popravila in obnove, nato so izdelki socialnem podjetju NAPREJ. V svoje delovanje Varujmo zelenepripravljeni površine za prodajo v spletni trgovini Odločanje o uporabi jedrske energije v vključujejo dolgotrajno brezposelne osebe in Sloveniji naj poteka ob upoštevanju dejstva, www.cpusg.si. PoPrilagajanje predhodnem dogovoru jih kmetijstva na podnebne ranljive skupinemožni prebivalstva, ki v programu da jedrska energija predstavlja kmetijstva slediti lahko obiščete vspremembe. njihovih Razvoj prostorih na mora Partizanski prehodni nizkoogljični virpriložnost električne načelom pravičnosti, trajnosti in pridobivajo za usposabljanje z 12 v Slovenj Gradcu. Dosegljivi so tudi po e-pošti: energije, pod pogoji opuščanja rabe sonaravnosti. Treba je zmanjševati izpuste delom (po principu ″učenja z delom″) in s premoga in drugih fosilnih virov ter info@cpusg.si inintelefonu: 070 575 719 (med odvisnost pridelave od fosilnih goriv. Za tem povečujejo zaposlitveni potencial in zmanjševanja porabe energijesvoj in povečanje tednom med 9. in 13. uro). prehranske varnosti in povečevanja energetske izrabe iz socialno vključenost. samozadostnosti je treba prednostno MN Zelena proračunska reforma. Določiti moramo in Gradcu, jasno zamejen V ustrezen Slovenj v zgradbi nekdanje komunale, proračunski delež, ki bo omogočil je pod okriljem socialnega podjetja NAPREJ ﬁnanciranje prehoda v ogljično nevtralnost. zaživel Center ponovne uporabe (CPU), katerega Sistem emisijskih kuponov je v svoji sedanji obliki nezadosten in nepravičen; poglavitni namen je zmanjševanje količin zavzemamo se za davek na ogljik (davek na odpadkov, okoljsko osveščanje in informiranje letalsko gorivo), ki bo v razmerju do prave terškode uresničevanje reda ponovne cene okoljske zaradi izpustov.prednostnega Nujna je ukinitev neposrednega in skritega »V CPU tako preusmerjamo uporabe odpadkov. proračunskega subvencioniranja fosilnih tok potencialnih odpadkov iz gospodinjstev goriv.

Varčuje z energijo doma

obnovljivih virov. Prav tako je treba upoštevati dejstvi, da problem shranjevanja jedrskih odpadkov še ni zadovoljivo rešen in da jedrska energija prinaša speciﬁčna tveganja, ki jih je treba nasloviti.

podpreti lokalne prehranske verige in proizvodnjo hrane za prehrano ljudi ter bistveno povečati ekološko pridelavo. Z vidika blaženja podnebnih sprememb in zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov je

MESTO IN PODEŽELJE /

Dan za spremembe – premagajmo osamljenost »Prostovoljstvo je zelo širok pojem in zajema celo vrsto dejavnosti, za katere posameznik ne prejme plačila v materialni, temveč v veliko bolj srčni in trajni obliki – v obliki hvaležnosti in prepoznanja, da za družbo, torej za vse nas, opravlja pomembno in opaženo delo. Delo, ki njega samega bogati, marsikomu pa pomembno olajša bivanje in marsikdaj tudi preživetje. Prav v časih, s kakršnimi se spopadamo sedaj, je prostovoljstvo še toliko bolj pomembno. V danem trenutku poteka veliko humanitarnih aktivnosti, skozi katere osveščeni posamezniki izpolnjujejo svoje želje in notranji klic po pomoči drugim, zaradi česar se jim za sodelovanje v projektu Dan za spremembe – premagajmo osamljenost ter pri

BREZPLAČNI P R E V O Z I

udeležbi v drugih prostovoljskih in humanitarnih aktivnostih iskreno zahvaljujem. V času epidemije smo vsi ugotovili, koliko so vredne prostovoljske aktivnosti Civilne zaščite, Rdečega križa, Karitasa, zavodov, društev in posameznikov. Povezani s Slovensko filantropijo si želimo k tej plemeniti dejavnosti pritegniti tudi mlade, prostovoljstvo pa zastavljamo kot eno prioritetnih aktivnosti in poslanstev v naši lokalni skupnosti. Tudi projekt, ki ga bomo z našim JZ MOCIS izvajali od 10. do 16. aprila, je namenjen izvajanju in usmerjanju v prostovoljske aktivnosti, zato vas vabim, da se vabilu odzovete v čim večjem številu in po najboljših močeh pripomorete k uspešni izvedbi projekta.« Tilen Klugler, župan

& DRUGA POMOČ ZA STAREJŠE Pokličite nas na:

041 44 11 99 od ponedeljka do petka Naše aktivnosti: * brezplačni prevozi za starejše * pridobivanje & posredovanje informacij * reševanje težav, ki pestijo starejše Za prevoze in ostale storitve se je potrebno naročiti vnaprej!

OBVEZNE PRIJAVE

08 205 12 64 vgc@mocis.si PONEDELJEK

10. 4. 2021

ZELENA TRŽNICA »prinesi-odnesi«: sadike in pomladne zasaditve

9.00 - 12.00 DAN ODPRTIH VRAT IN BRANJE PROSTOVOLJCEV (Meškova bukvarna)

9.00 - 12.00 VZPOSTAVITEV TELEFONSKE LINIJE: prostovoljci nudijo sproščen telefonski klepet starejšim članom VGC Andeški hram, ki se niso mogli udeleževati aktivnosti na daljavo.

od 10. 4. do ZAČETEK LITERARNEGA NATEČAJA 16. 4. 2021 NA TEMO OSAMLJENOST

Pišemo in zbiramo pesmi ter kratke zgodbe, ki jih bomo objavili v skupnem glasilu ob koncu projekta. (Pisateljski krožek, VGC Andeški hram)

Ves dan

SG MOBILC – medgeneracijska pomoč starejšim (prostovoljci pomagajo starejšim na daljavo)

RAZSTAVA S ČITALNICO: UMETNOST KOT DRUŽBENI ANGAŽMA 10.4., ob 18.00 Razstava odpira razmisleke o aktualnem družbeno-političnem dogajanju, o vlogi in Razstavno položaju angažirane umetnosti ter obdobje: 10. 4. - 30.4.2021, njenem vplivu na družbo. med 10.00 in Kurator: Rado Carlo Poggi 17.00 (raum AU, Partizanska pot 12)

PROSTOVOLJSKE

(Prostori VGC Andeški hram in v spletnem okolju Padlet)

(mestno jedro Slovenj Gradca - pri konju)

UREJANJE IN ZASADITEV CVETLIČNIH KORIT (pred VGC Andeški hram)

12. 4. 2021

9.00 - 15.00 Tržnica receptov: RECEPTI NAŠIH BABIC

TOREK

AKTIVNOSTI ZA POVEZOVANJE

13. 4. 2021

9.00 - 10.30 JEZIKOVNA KLEPETALNICA V ŽIVO IN NA DALJAVO: ANGLEŠČINA (Prostori VGC Andeški hram in ZOOM) 10.00 - 11.00 PREMAGAJMO OSAMLJENOST Z USTVARJALNOSTJO - ZOOM Pogovor s psihologinjo na temo osamljenosti in vodeno izdelovanje pomladanskih okraskov iz papirja.

SKUPNOSTI PREMAGAJMO OSAMLJENOST

mobilc

(Mojca Šipek, CKZ Koroška)

12.00-14.00 DRUŽENJE OB KNJIŽNEM HLADILNIKU Izmenjava rabljenih knjig, medgeneracijsko kramljanje ob kavici, s predstavitvijo programa PUM-o.

TRAJANJE: OD SOBOTE, 10. APRILA 2021, DO PETKA, 16. APRILA 2021

(PUM-o, Celjska cesta 22)

ČETRTEK

15. 4. 2021

VGC ANDEŠKI HRAM (GLAVNI TRG 28A),

9.00 - 10.30 Jezikovna klepetalnica v živo in na daljavo: ANGLEŠČINA (Prostori VGC Andeški hram in ZOOM) 16.00-17.30

Otvoritev razstave:

MEŠKOVA BUKVARNA (GLAVNI TRG 28A),

PUM-O (CELJSKA CESTA 22), RAUM AU (PARTIZANSKA POT 12)

PETJE V ZBORU ZA STAREJŠE - na daljavo (VGC Andeški hram/ZOOM, Ana Dušica)

PETEK 09.00-10.30

16. 4. 2021

JAZ – PRVO LETO MAMICA (ZOOM) Seznanitev mater z doživljanjem lastnega materinstva, s stresom in duševnimi stiskami v tem obdobju ter skrbjo za lastno duševno zdravje. (Nataša Barle, CKZ Koroška)

KINO

MESTNO JEDRO SLOVENJ GRADCA

IN NA DALJAVO.

Mnogi med nami so osamljeni ali v stiski in z majhnimi pozornostmi lahko eden drugemu spremenimo in popestrimo vsakdan. Akciji se pridružujemo različna društva in zavodi pod okriljem Mestne občine Slovenj Gradec. OGLEJTE SI PROGRAM AKTIVNOSTI IN SODELUJTE TUDI VI!

v Celebrity Collection

SOBOTA 9.00 - 12.00

Kulturni dom Slovenj Gradec / Artkino mreža Slovenije

Spoznaj spretnosti – zaglej nove priložnosti! Spletni vprašalnik ocenjevanje spretnosti – SVOS je pripomoček, s pomočjo katerega lahko brezplačno ocenite lastne spretnosti. Namenjen je vsem generacijam odraslih, ki želite preveriti, v čem ste dobri in kaj lahko še izboljšate. Pri tem so na voljo naloge in izzivi iz vsakdanjega življenja in delovnega okolja s področij besedilnih, matematičnih spretnosti in spretnosti reševanja problemov v računalniškem okolju. S SVOS preverite tudi uporabo spretnosti doma in v službi, kako zdravo živite in svoje poklicne interese. Rezultati, vključno s primerjavo z drugimi odraslimi, so samo vaši in jih dobite takoj. SVOS rešite po spletu, od doma. Več o vprašalniku, brezplačnem dostopu in svetovanju vam je na voljo na vaši lokalni točki

SVOS: MOCIS, Center za izobraževanje odraslih, Meškova ulica 21, Slovenj Gradec. Svetovalki: Urška Novak Lešnik, 040 164 612, urska.novak@mocis.si, in Mira Mori Hribar, 070 974 760, mira.morihribar@mocis.si Več o vprašalniku lahko preberete na spletni strani: https://svos.acs.si. Andragoški center Slovenije ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Evropskega socialnega sklada strokovno bedi nad ocenjevanjem spretnosti v Sloveniji. V sodelovanju z javnimi izobraževalnimi ustanovami skrbi, da je SVOS dostopen vsem odraslim. Za majhno državo, kot je Slovenija, je pomembno, da imajo vsi prebivalci razvite spretnosti. Izkoristite to možnost!

Kino na svetovnem spletu Spletni Kinodvor/online.artkinomreza.si

18. 3.–22. 4. 2021

koroška E MOORATIČ na

V okviru slovenjgraškega pilotnega projekta neformalnega političnega izobraževanja in aktivacije civilne družbe vas vabijo k izpolnitvi spletne ankete. Najdete jo na spletni strani: www.1KA.si/raumAUanketa. Vsako mnenje šteje!

>2021

MESTO IN PODEŽELJE /

POBUDA KRAJANOV V SAMOIZVEDBI

Legenčani ponosni na svojo novo brv Na zasebno pobudo, v zasebni investiciji in izvedbi ter s pomočjo sveta vaške skupnosti so na Legnu za javno dobro oziroma za javno uporabo zgradili nov mostiček. Po poti, ki jo poveže nov lesen mostiček čez potok Reka na Legnu, hodi veliko sprehajalcev, nekateri se tod mimo podajo na Kremžarico, na Pohorje, tudi po Bernekerjevi poti. Včasih je tod peljala glavna pešpot od sv. Barbare mimo Lampreta v Šmartno, ’brod’ so prečkali tudi z vozovi in vpregami. »Je pač najbližje tu, da prečijo ta potok Reka, ki kot potok Porodnica izvira pod Malo Kopo,« pripoveduje Milan Šuler, izvajalec vseh del na novem mostu. Posodobili so ga že pred petimi leti, a je bilo zaradi varnosti pešcev potrebno dotrajan smrekov les zdaj zamenjati z novim. Milan Šuler se je obrnil na vaško skupnost in predsednika Edvarda Turičnika, ki je takoj priskočil na pomoč in uredil, da je macesnov les darovalo legensko podjetje Lesarstvo Bricman. Vsa tesarska dela je potem opravil Šuler sam. »Hvala vsem, ki so to razumeli in pomagali, pa srečno pot vsem pohodnikom, ki gredo tu čez. Kot predsednik vaške skupnosti sem ponosen in hvaležen našim krajanom, ker vedno prisluhnejo našim pobudam. To ni prva brv, ki je bila zgrajena brez sofinanciranja MO SG, sami, s skupnimi močmi in trdno voljo to naredimo. Tako smo v preteklosti naredili že pri Plesniku in most že tudi obnovili, še en most

smo obnovili pri Gati, zdaj pa pri Šulerju,« še pove Edo Turičnik. Takšnih potreb po mostovih in urejevanju cest je v Vaški skupnosti

Legen še veliko, za kar Turičnik pojasni: »Imamo veliko cest, poti, veliko je tudi plazov. Letos je predvidena gradnja dveh škarp ob zelo prometni cesti.« AP

ZA VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST

Od države bi želeli več denarja Na Koroškem teče kar 1700 km gozdnih cest, ki so bistvenega pomena za obstoj gorskih kmetij in razvoj raznih dejavnosti. Samo lani so za njihovo vzdrževanje porabili skupno več kot 1.700.000 evrov. Največji problemi se pojavljajo prav spomladi. Za Koroško je značilno, da je gozdnih cest zelo veliko in da niso pomembne le za gozdno proizvodnjo, ampak tudi za zagotavljanje možnosti dostopa do gorskih kmetij. Več kot 1700 km gozdnih cest je potrebno vzdrževati v vseh letnih časih, zato so stroški vzdrževanja zelo visoki. V lanskem letu je bilo na območju Zavoda za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec porabljenih za to več kot 1.700.000 evrov, kar je najvišja vsota do zdaj. Težave nastanejo predvsem v pomladanskem času, ko pride do odjuge, in na tistih območjih, kjer so ceste bolj obremenjene zaradi povečanja gozdne proizvodnje in sanacije gozdov, ki so bili poškodovani zaradi naravnih ujm ali gradacije lubadarja. Lokalne skupnosti namenjajo različen obseg sredstev za vzdrževanje gozdnih cest. Vodja OE Zavoda za gozdove Slovenj Gradec Branko Gradišnik pojasnjuje, da je sistemskih virov premalo, saj jih je manj kot 50 %, lokalne skupnosti pa namenjajo različna sredstva, odvisno od tega, kakšne so njihove finančne zmožnosti. »Imamo določene občine, ki za vzdrževanje namenjajo skoraj 1000 evrov na kilometer gozdne ceste, so pa tudi druge, ki namenjajo teh sredstev veliko manj in se ustavijo že pod 100 evri za kilometer. Zato so ti problemi med lokalnimi skupnostmi različni,« poudarja Gradišnik. Za gozdarje je pomembno, da se na ustreznem ministrstvu zavedajo pomena gozdnih cest.

Te na Koroškem niso namenjene le za gozdno proizvodnjo, pomembne so tudi za lokalne prebivalce in za vse razvojne pobude lokalnih skupnosti, kjer razmišljajo o razvoju raznih turističnih dejavnosti, kolesarstva ... Višina pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest je odvisna od višine katastrskega dohodka. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek je bil opozorjen na dejstvo, da delež sredstev za ceste, ki ga zagotavlja država,

v EK

ne zadošča in da lokalne skupnosti različno prispevajo. V Slovenj Gradcu je o tem povedal, da država, čeprav so s protikoronskimi paketi za leto 2020 znižali pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest pri lastnikih gozdov, zagotavlja sredstva na enakem nivoju, kot če znižanja katastrskega dohodka ne bi bilo. Čeprav bo zaradi epidemije manj sredstev, jih bo še vedno več, kot jih je bilo leta 2017, je še pojasnil.

AP

MESTO IN PODEŽELJE / KOROŠKI LES ZA PETRINJO

Iz Otiškega Vrha odpeljala 2 tovornjaka Prav z žage slovenjgraškega podjetja Lesoteka v Otiškem Vrhu sta odpeljala dva tovornjaka, polna letev in desk, namenjenih za ostrešja, ki so jih žagarji in druga lesnopredelovalna podjetja iz koroško-savinjske regije darovali v potresih prizadetemu hrvaškemu mestu Petrinja. Vseslovensko humanitarno pomoč, v kateri se je skupno nabralo za 10 tovornjakov oziroma 370 kubikov raznovrstnega slovenskega žaganega lesa, sta organizirala Slovensko lesno združenje Sloles in podjetje SiDG (Slovenski državni gozdovi) s hčerinskim podjetjem Snežnik, sodelovali so člani in nečlani združenja.

IN MEMORIAM

Aleksandar Đukanović (1952–2021)

Žagarji in lesarji iz koroško-savinjske regije so napolnili 2 tovornjaka, ki sta krenila proti Straži pri Novem mestu. Tam se je pridružilo ostalih 8 s polizdelki in izdelki v obliki gradbenega žaganega lesa ter drugih končnih lesenih izdelkov napolnjenih tovornjakov. Humanitarno pomoč je kmetijski in gozdarski minister dr. Jože Podgoršek skupaj z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom simbolično predal veleposlaniku Republike Hrvaške. Iz koroško-savinjske regije je vključno z Lesoteko nekaj več kot 60 kubikov lesa v obliki polizdelkov za gradnjo in prenovo v potresu porušenih ali prizadetih hiš, predvsem za ostrešja, darovalo kar 17 žag in drugih lesnopredelovalnih podjetij. AP

Globoko nas je užalostila in presunila vest, da se je v oseminšestdesetem letu starosti poslovil dolgoletni glasbeni pedagog in ravnatelj Glasbene šole Slovenj Gradec, akademski glasbenik in profesor glasbe Aleksandar Đukanović.

NAJBOLJ SKRBEN LASTNIK GOZDA NA KOROŠKEM

Stanislav Pečoler - Jesenk tesno povezan z gozdom Zavod za gozdove Slovenije vsako leto izbere najbolj skrbne lastnike gozdov po posameznih območnih enotah. Najbolj skrben lastnik gozda za leto 2020 na območju ZGS Slovenj Gradec oz. Koroške regije je 62-letni Stanislav Pečoler, ki skupaj z ženo Vanjo gospodari na ekološki kmetiji Jesenk nad Pamečami. Zavod za gozdove izbrane izpostavi zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, ker vsa dela izvajajo strokovno, pri delu skrbijo za varnost in uporabljajo ustrezno varovalno opremo, skrbijo za neprestano izobraževanje in usposabljanje s področja gozdarstva ter spoštujejo večnamenske vloge gozdov. Stanislav Pečoler je v gozdu stalno prisoten in tam redno spremlja dogajanje, čeprav sečnje v gozdu ne opravlja sam, pač pa strokovno usposobljeni delavci iz ZGS. Z njimi dobro sodeluje, zelo uspešen je bil pri sanaciji v ujmah poškodovanih gozdov, v preteklosti je bilo v njegovem gozdu izvedenih več delavnic za lastnike gozdov, ki jih prireja ZGS. »Gozd mi pomeni preživetje na hribovski kmetiji. Na ekološki kmetiji, saj veste, kaj je hribovska kmetija in živinoreja na njej, ni ne vem kakšnega dohodka,« je povedal najbolj skrben lastnik gozda na Koroškem. Stanislav Pečoler - Jesenk

>2021

Na kmetiji Jesenk, ki je tipičen koroški celek na jugozahodnih obronkih Pohorja, kmetujejo že skoraj 500 let, pravi gospodar. V lasti ima veliko gozda na najboljših gozdnih rastiščih, zato veliko lesa pelje na licitacijo, kjer dosega visoke cene za gozdno lesne sortimente smreke in gorskega javorja. Od ustanovitve leta 2004 je član Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline in se udeležuje vseh njihovih aktivnosti. AP

Rodil se je 30. 4. 1952 v Brezi, Bosna in Hercegovina. Po končani osnovni šoli je zaključil šolanje na Srednji glasbeni šoli v Sarajevu, kar je bila dobra popotnica za nadaljevanje študija na Akademiji za glasbo v Sarajevu, ki ga je končal leta 1977 in pridobil naziv akademski glasbenik, profesor. S soprogo Amro Kabil Đukanović ju je življenjska pot zanesla v Slovenj Gradec, kjer sta vse od leta 1997 dalje skupaj poučevala na naši glasbeni šoli, zadnja leta pa je šolo tudi vodil kot ravnatelj. Po prihodu v Slovenj Gradec je na Glasbeni šoli Slovenj Gradec najprej prevzel oddelek kitar, ki je pod njegovim mentorstvom zelo napredoval. Poleg številnih nastopov pod okriljem glasbene šole in gostovanj po Sloveniji in v tujini so njegovi učenci prejeli skupno skoraj sto nagrad na tekmovanjih, ki so se odvijala v disciplinah kitara solo in kitarski duo. Aleksandar Đukanović je bil ustanovitelj in umetniški vodja kitarskega orkestra, ki je v glasbenem ustvarjanju združil njegove bivše učence in ljubitelje klasične kitare. V letih poučevanja je na Glasbeni šoli Slovenj Gradec pustil neizbrisen pečat, na kar kažejo visoka priznanja učencev, naša glasbena šola pa je pridobila na ugledu in veljavi. Za pedagoške dosežke mu je Mestna občina Slovenj Gradec leta 2009 podelila tudi visoko odličje, Vrunčevo plaketo. Zaposlenim v glasbeni šoli je bil kot skrben oče, popolnoma predan svoji glasbeni družini, svojemu poslanstvu. Njegova želja je bila, da bi prava glasba našla prostor v mladih srcih. Imel je izrazit čut za lepo glasbo, bil kritičen, ko je bilo potrebno. Užival je v vseh dosežkih učiteljev in jim omogočil, da so svoje znanje izpopolnjevali. Velikokrat je navduševal s svojim smislom za humor, posebno, kadar so se vračali s koncertov. Živel je za Glasbeno šolo Slovenj Gradec in to mu je bilo najpomembnejše v življenju. Z ravnateljevim odhodom je nastala globoka praznina, ki jo bodo mnogi in bogati spomini le stežka zapolnili. Uredništvo SGlasnika

MESTO IN PODEŽELJE / PRIZNANJA CIVILNE ZAŠČITE

Vedno pripravljeni pomagati

Mag. Alenka Primožič, sicer zaposlena v Oddelku za negospodarske dejavnosti, proračun in splošne zadeve Mestne občine Slovenj Gradec kot sekretarka za področje kulture, v prostem času pa vedno pripravljena na to, da jo aktivirajo za potrebe štaba Civilne zaščite Mestne občine Slovenj Gradec, s svojim širokim naborom raznega znanja pomembno prispeva k zaščiti, reševanju in pomoči v primerih naravnih in drugih nesreč. Kot pišejo v predlogu za priznanje, je v štabu CZ nepogrešljiva, saj je s svojim delovnim zanosom in strokovnimi znanji pravi motor za opravljanje nalog štaba. Nepogrešljiva je tudi za primere teoretičnega usposabljanja. »V občinskem štabu CZ delujem že več kot desetletje in od vsega začetka mi je to sodelovanje pomenilo nekaj posebnega, plemenitega in častnega. Narava jo je zagodla že marsikdaj, poslala nam je poplave, žled, plazove, požare in druge nesreče, vendar nas je ravno epidemija covid-19 postavila morda še pred največjo preizkušnjo. Med

opravljanjem naših nalog je namreč bolj kot v varnem zavetju doma na nas prežal sovražnik, s katerim se je cel svet srečal prvič in ki ga niti malo nismo poznali. Nismo vedeli, kaj pričakovati, prisoten je bil strah pred neznanim ter tudi strah pred obolenjem in njegovimi posledicami. Vendar, ko gre za pomoč sočloveku, v ospredje stopi nekaj drugega – zavest, da bomo s pomočjo po svojih najboljših močeh ter nenazadnje s toplo in prijazno besedo zagotovo odvzeli velik del bremena tistemu, ki nas v težkih trenutkih najbolj potrebuje. In to je res lep občutek,« je povedala dobitnica bronastega znaka. Tudi mag. Aljoša Krivec, namestnik poveljnika štaba CZ MO Slovenj Gradec, s svojim delovanjem pomembno prispeva k zaščiti, reševanju in pomoči v primerih naravnih in drugih nesreč. V upravi MO Slovenj Gradec je vodja referata za področje prometa in občinskega redarstva, kot strokovnjak za operativo pa je v prostem času vedno pripravljen na to, da ga ob vsakokratnih primerih naravnih in drugih nesreč aktivira Re

KVAČKANJE SLOVENSKIH GRBOV

Duhovita Tanjuška

Bronasti znak Civilne zaščite kot priznanje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči sta prejela Alenka Primožič in Aljoša Krivec.

Častni pokrovitelj bo Borut Pahor

Letošnjega marca, naključno ravno v mesecu, ki velja za mednarodni mesec kvačkanja, se je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor ob obisku Slovenj Gradca srečal tudi z Jadranko Smiljić, ki se je v kvačkarskem podvigu enkrat že vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov. Polna pozitivne energije se tokrat s kvačkaricami z različnih koncev Slovenije loteva posebnega projekta – skvačkati 212 grbov vseh slovenskih občin in se na tak način vpisati (Jadranka ponovno) v Guinnessovo knjigo rekordov. Predsednik Republike Slovenije je ustno ugodil njeni prošnji, da bo častni pokrovitelj načrtovanega izziva, vseslovenskega kvačkanja občinskih grbov, na pisno potrditev iz kabineta predsednika še čaka(jo). Neverjetna Slovenjgradčanka bi rada zopet postavila svetovni rekord. Zaenkrat se je k sodelovanju prijavilo okoli 212 kvačkaric in en kvačkarec iz vseh slovenskih občin. Kljub temu da je izziv, mnogim kvačkanje predstavlja sprostitev, nekaterim meditacijo. Posamezni grb, ki ga bodo izdelali, naj bi meril 140 x 180 cm, narejen bo iz slovenske volne, ki naj bi je porabili okoli 20.000 m, za finančno pomoč bodo prosili župane vseh občin. AP

CO. Kot so zapisali v predlogu za priznanje, je zadnjih nekaj let vedno prvi aktiviran in zaradi odličnega poznavanja krajev in zaselkov v občini ter poznavanja delovne tehnike nepogrešljiv, ko je štab CZ poklican na pomoč ali ko je potrebno nuditi podporo gasilskim enotam pri intervenciji. Tudi on je, kot Primožičeva, v letošnjem letu izrednih razmer, ko je koronavirus presenetil ves svet, vse naloge, ki so mu bile dodeljene, opravil vzorno. Alan Matijevič iz Uprave RS za zaščito in reševanje, Izpostava Slovenj Gradec, poveljnik CZ za Koroško, ocenjuje, da so v naši regiji uspešni v boju zoper covid-19. Poleg Alenke Primožič in Aljoša Krivca so letošnji dobitniki priznanj CZ še Srečko Geč, Branko Kaker in Bogdan Ladinik.

AP

Pod blagovno znamko Tanjuška spada skupek domislic in imenitnih modnih kosov, ki jih za nas ustvarja Tatjana Dragićević s Prevalj. Izjemno senzibilna in načitana oseba, ki s svojo prisotnostjo radosti sodelavce in stranke v D.tajl Concept Store. Je ena tistih, ki bi bile lahko svetovne zvezde, pa se jih to ne bi dotaknilo, še zmeraj bi bila enako k uživanju in dajanju umerjena Tanja, kot jo je klical pokojni oče, ki je prispeval k duhovitim dialogom, ki so zabavali občestvo Facebooka. Tatjanine objave nas vedno spravijo na pravi tir. Da je Tatjana ljubiteljica mačk, ni skrivnost, ima pa rada tudi pse in druge živali. Tanjuška mora imeti pri ustvarjanju modnih kosov, pa najsibo to torba, obleka, pulover ali torbica za kozmetiko, svobodo. Ne naročajte ji, naj vam naredi točno to in to. Kadar je svobodna, vas bo najbolj pozitivno presenetila. Tatjana je tudi najboljši model za svoje izvirne kose. Njeno duševno kraljestvo je bogato in nikoli ji ni dolgčas, četudi bi sama pila jutranjo kavo, ki je pač nikoli ne izpusti.

Karin Potočnik Mački je vse jasno. Zakaj je ne bi posnemali? Postanite radovedni, najdite notranji mir, zahtevajte, kar vam pripada! Svobodno se gibajte, mislite in odločajte! Ne podlegajte pritiskom iz okolice in ohranite hrbtenico! Kjerkoli! (Iz knjige Živeti po mačje avtorja Stephana Garnierja)

v Metka Razdevšek

70 LET OSREDNJE MUZEJSKE USTANOVE NA KOROŠKEM

KULTURA /

Štiri uspešne enote v treh koroških dolinah Koroški pokrajinski muzej kot sodobna regijska ustanova, ki jo gradijo štiri enote in številne dislocirane muzejske zbirke, aprila obeležuje svojih 70 let. Je vezni člen med lokalnimi skupnostmi, s težnjo v prihodnje še bolj okrepiti vlogo osrednje kulturne ustanove na Koroškem. Ena izmed prioritet rednega dela je postopna digitalizacija muzejskega gradiva. Prvi vidnejši muzealec v Slovenj Gradcu, sicer ljubiteljski, je bil župnik Jakob Soklič. Njegova bogata zbirka najrazličnejših dragocenih predmetov in umetnin je danes na ogled v prostorih slovenjgraškega muzeja na Glavnem trgu. Čeprav je Koroški pokrajinski muzej njen odličen skrbnik, se iz stroke pojavljajo težnje, da bi ji za stalno postavitev našli mesto drugje v starem mestnem jedru. Začetki muzeja v Slovenj Gradcu kot javnega zavoda segajo v leto 1951, ko je bil ustanovljen Okrajni muzej NOB (narodnoosvobodilne borbe). V nekaj desetletjih je prerasel vsebine Muzeja ljudske revolucije, vezane zgolj na obdobje 2. svetovne vojne, in leta 1981 s širitvijo delovanja dobil pokrajinski status. 10 let kasneje je postal splošni muzej. Danes Koroški pokrajinski muzej (KPM) združuje štiri enote, poleg Slovenj Gradca in Raven na Koroškem (1953. ustanovljen Delavski muzej, takrat pod okriljem Študijske knjižnice, kasneje samostojen) še Radlje ob Dravi in Dravograd, njegov direktor je mag. Tadej Pungartnik. Mag. Pungartnik, na katerih področjih deluje Koroški pokrajinski muzej? TP: Naše poslanstvo nam narekuje varovanje, zbiranje, preučevanje, konserviranje, prezentacijo in popularizacijo arheološke, etnološke, zgodovinske in tehniške dediščine. Raziskujemo in zbiramo tudi umetnostnozgodovinsko gradivo starejših obdobij. Ljubiteljskim zbiralcem in drugim ustanovam, ki imajo v lasti zasebne muzejske zbirke, pa nudimo vso strokovno pomoč.

Katere so najbolj priljubljene točke muzeja? TP: Obisk je odvisen od številnih zunanjih dejavnikov, na katere velikokrat nimamo vpliva. To se je pokazalo lani ob epidemiji covida-19, ki je močno okrnila obisk našega muzeja. Obiskovalcem se trudimo približati vse naše lokacije. Je pa res, da so nekatere muzejske zbirke nekoliko bolj obiskane. Med njimi že vrsto let izstopata cerkev sv. Jurija na Legnu in Prežihova bajta nad Kotljami. Obisk se poveča tudi ob različnih obletnicah z dobro načrtovanim spremljevalnim programom. Ob tem lahko omenim povečan obisk Rojstne hiše Huga Wolfa v lanskem letu, ko smo v poletnih mesecih zabeležili porast individualnih gostov. Živo je tudi povezovanje z avstrijsko Koroško, kajne? TP: KPM aktivno sodeluje in se povezuje s sorodnimi organizacijami in podjetji, ki delujejo v naši širši okolici. Pomemben del naših aktivnosti posvečamo tudi čezmejnim projektom in partnerjem iz avstrijske Koroške. Tako že vrsto let redno sodelujemo s Slovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik iz Celovca, Mohorjevo družbo in v zadnjem obdobju zelo intenzivno tudi s partnerji, ki delujejo v okviru Geoparka Karavanke. Pri čezmejnem sodelovanju je potrebno omeniti tudi Evropsko pot kulture železa, ki združuje dežele, društva in muzeje, ki se ukvarjamo z ohranjanjem in popularizacijo industrijske dediščine. Kakšni pa so vaši dolgoročni načrti? TP: Muzej bo tudi v prihodnje načrtno nadgrajeval zbirke, na podlagi katerih se bo gradila prepoznavnost ustanove. V vseh pogledih želimo ostati stičišče medgeneracijskega sodelovanja. Pri dolgoročnih načrtih je na prvem mestu potrebno

LET

Votivna plošča, posvečena Jupitru Depulsorju, detajl iz stalne razstave Božanskim manom

izpostaviti ureditev novega centralnega depoja, ki bo omogočil primerno hranjenje premične kulturne dediščine in nadaljnji razvoj muzejske dejavnosti. Nujna je tudi posodobitev infrastrukture v arheološkem parku v cerkvi sv. Jurija, saj bo kmalu minilo že trideset let od odkritja predromanske zgodnjesrednjeveške cerkve s staroslovanskimi grobovi. Načrtujemo tudi dokončno prenovo nekdanjega hleva pri Prežihovi bajti, ki bo spremenjen v kulturno-informacijski center z razstaviščem. Veliko dela nas čaka tudi v zaščitenem kompleksu Stare železarne na Ravnah. Nadgradili bomo tudi vsebine v Muzeju Radlje ob Dravi, kjer izpostavljamo zgodbo o družini Pahernik in njenih začetkih sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Dravski dolini. Prihodnje leto se bomo posvetili zbirkam v Libeličah, saj bo minilo 100 let od vrnitve vasi k matični domovini. Po odlično opravljenem delu lani v Wolfovem slavnostnem letu je Koroški pokrajinski muzej vstopil v novo okroglo obletnico, tokrat svojo. Kakšen program pripravljate ob 70. obletnici muzeja? TP: Letos, v jubilejnem letu, bomo pripravili različne aktivnosti, med katerimi lahko izpostavimo ulično razstavo, ki bo potovala po urbanih središčih in bo predstavila 70 utrinkov iz bogate muzejske zgodovine. Pripravili jo bomo tudi v virtualni obliki. Razstavo bosta dopolnila jubilejna brošura in kratek promocijski film, ki bo dosegljiv tudi na spletnih omrežjih.

AP

Sokličeva zbirka v Muzeju Slovenj Gradec

Kakšen pomen ima sodobna digitalizacija kulturne dediščine? TP: Sodobni muzeji se trudimo, da bi bile naše zbirke dostopne čim širšemu krogu uporabnikov ter različnim ranljivim skupinam. Slednje se nam zdi še posebej pomembno. Digitalizacija omogoča raznolike pristope pri interpretaciji in promociji kulturne dediščine. Tako lahko do muzejskih predmetov in drugih vsebin kadarkoli in kjerkoli dostopamo s pomočjo različnih mobilnih naprav in spletnih aplikacij. Med epidemijo smo se morali še posebej hitro prilagoditi, saj smo stike z javnostmi lahko ohranjali le z okrepljeno pripravo raznovrstnih spletnih vsebin. Digitalizacija je nujna in dobrodošla, vendar pa se moramo zavedati, da nikakor ne more popolnoma nadomestiti klasičnih ogledov razstav v živo, kjer lahko doživimo neke popolnoma druge pozitivne izkušnje.

>2021

v arhiv KPM

KULTURA / KOROŠKA GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI

Bogdan Borčić in Anastazija Pirnat Koroška galerija likovnih umetnosti je izdala katalog del slikarja in grafika Bogdana Borčića (1926–2014), ki jih hrani v svoji zbirki. Tako kot pred leti v zelo lepi in obsežni monografiji je tudi v tem katalogu besedilo o Borčićevem življenju in njegovih likovnih delih iz zbirke napisal mag. Jernej Kožar. Zbirka je nastala z odkupi, iz dveh umetnikovih donacij galeriji (40 slik leta 2003, leta 2006 je dodal še 10 slik) in dela zapuščine, ki ga je galeriji podarila družina po umetnikovi smrti. Tako Borčićeva zbirka v KGLU skupno zajema 330 del, od tega 314 slik, 11 grafik in 5 skulptur. »Postavitve občasno spreminjamo in ob tokratni smo se odločili, da javnosti predstavimo izjemno pomemben cikel slik, imenovan Vrata, ki tako obsežno ni bil predstavljen že od leta 2008,« o novi razstavi sporočajo iz KGLU, kjer so dela Bogdana Borčića sicer stalno na ogled. Razstavljeni ciklus Vrata, del Borčićeve zbirke v KGLU, se začne s sliko Rdeča vrata (1963, zasebna last) in je nastajal v različnih obdobjih umetnikovega ustvarjanja. Vrata kot metafora likovno simbolizirajo vse, kar lahko predstavlja prehod, med katerimi so tudi vrata iz Dachauskega cikla, ki na svojstven način predstavljajo molčečo umetnikovo izkušnjo preživljanja v nacističnem koncentracijskem taborišču. Posebna postavitev Borčićevih del bo v KGLU na ogled do 2. maja 2021. V Galeriji Ravne 15. aprila odpirajo razstavo slik Anastazije Pirnat, kurirala jo bo mlada kustosinja Neja Kaiser. Anastazija Pirnat je rojena leta 1996 v Slovenj Gradcu. Leta 2019 je diplomirala na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer trenutno opravlja magistrski študij. V svoji večinoma slikarski praksi se ukvarja z vprašanjem izbrisa kot načina gradnje vizualnega.

Lani je sodelovala na natečaju Koroška, kdo si? Kluba koroških študentov v sodelovanju s KMKC Kompleks in Galerijo Ravne. 5-članska žirija, v kateri sta bila tudi prva nagrajenka natečaja Monika Plemen (nagrajena v letu 2019, v Galeriji Ravne razstavljala lani) in mag. Jernej Kožar iz Koroške galerije likovnih umetnosti, je odločila, da prvo nagrado, samostojno razstavo za leto 2021 v Galeriji Ravne, podeli Anastaziji Pirnat. Med vsemi na natečaj prijavljenimi mladimi umetniki je pokazala največjo umetniško zrelost in vrhunsko slikarsko znanje, so povedali žiranti, ki so jih prepričala prav Anastazijina takrat najnovejša dela, na katerih odslikava majhne, na videz nepomembne dogodke iz družinskega življenja. AP

Anastazija Pirnat

KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA

Razstava skulptur Jožeta Ješovnika

Bogdan Borčić, Zlata vrata, 2005, akril na platno in les

v arhiv KGLU

Kadar se peljete s Štibuha v Stari trg in na zelenici ob Suhodolnici uzrete nekaj zanimivih lesenih skulptur, se kdaj vprašate, kdo jih je naredil in postavil. Ljubiteljski oblikovalec Jože Ješovnik (1926–2020) z Muratove ulice 11 v Slovenj Gradcu, leta 2000 dobitnik Bernekerjeve plakete, je rad nabiral nenavadne veje, korenine in suha debla ter jih v svoji garaži, kjer je imel atelje, obdeloval tako, da jim je dodajal obraze ali pa uporabil še več kiparske fantazije, nekaterim pa zgolj poudaril njihovo obliko. V mladosti se je posvečal slikanju in risbi s tušem, 51 let pa je že minilo od takrat, ko je na prosto postavil svojo prvo formo vivo. Zanje, ki ne stojijo le ob njegovem domu, temveč tudi po vrtovih njegovih prijateljev in znancev, je leta 1996 prejel zlato plaketo Turističnega društva Slovenj Gradec. Poleg lesenih darov narave je rad preoblikoval tudi črepinje in iz njihovih razbitin izdeloval nove unikatne okrasne izdelke. Bogato zbirko dopolnjujejo tudi njegovi uporabni in okrasni kovani bakreni izdelki. Jože Ješovnik je umrl v lanskem letu in marčevska razstava v Knjižnici Ksaverja Meška je bila namenjena spominu nanj in njegovim delom. AP

KULTURA / MODRA NOČ: EKSKLUZIVNI KONCERT

Ponosni na skladbe iz našega mesta Domača glasbena zasedba Ensemble Amici Musici Carinthia je med Wolfovomi skladbami izvajala tiste, ki jih je genialni skladatelj napisal v rodnem Slovenj Gradcu. Rojstna hiša Huga Wolfa Slovenj Gradec z dogodkom pod skupnim naslovom Modra noč vsako leto počasti obletnico rojstva našega svetovno priznanega skladatelja Huga Wolfa. Dogodek je namenjen promociji njegovega obsežnega dela in njegove rojstne hiše, ki postaja vse bolj prepoznano središče in koordinacijska točka za ljubitelje velikega skladatelja in glasbe nasploh. Letos so se v Koroškem pokrajinskem muzeju odločili ekskluzivni koncert vrhunskih domačih glasbenikov v okviru Modre noči posneti in ga prav na Wolfov 161. rojstni dan – 13. marca – krstno prenesti na svetovni splet. V dvorani rojstne hiše je nova zasedba Ensemble Amici Musici Carinthia, ki po besedah enega od članov, klarinetista Roka Ruprehta, predstavlja »prijatelje glasbe Koroške«, je v pomladnem

vzdušju snemala mladostno navdahnjen program, sestavljen iz mešanice koncertnih del in samospevov. Vanj so poleg Wolfovih del vključena tudi dela dveh drugih skladateljev (Goltermann in Frühling), ki sta delovala v približno enakem času kot naš rojak. Koncertu je možno prisluhniti na spletnem kanalu Rojstne hiše Huga Wolfa Slovenj Gradec, začne pa se s samospevom Morgentau (Jutranja rosa), ki je prvi Wolfov samospev iz zbirke 6 samospevov za ženski glas in klavir. »Preostalih 5 samospevov v zbirki je Wolf napisal na

Dunaju, tega prvega pa v Slovenj Gradcu,« razgrne zanimivost Tanja Klančnik, sopranistka iz zasedbe. Samospev je tokrat v malo drugačni preobleki izvajan v duetu klarineta in klavirja. Rok Rupreht dodaja, da so veseli, ker izvajajo le skladbe, ki jih je Wolf napisal v Slovenj Gradcu, in zelo ponosni, da lahko občinstvu predstavijo nekaj domačega. V novi preobleki je zazvenel tudi Hugov Violinski koncert iz op. 6, 2. stavek Adagio, prav tako prirejen za klarinet in klavir, slišati pa je še več zanimivega programa. Zaključijo ga z zelo redko izvajanim Wolfovim samospevom Sehnsucht (Hrepenenje). Delo je nastalo v Hugovih mladih letih in verjetno predstavlja enega izmed njegovih prvih samospevov. V novem ansamblu, za katerega Aleksandra Ramšak pojasnjuje, da postaja ’hišna zasedba’ Rojstne hiše Huga Wolfa Slovenj Gradec, poleg Klančnikove in Ruprehta delujeta še pianistka Maja Kastratovik in violončelistka Charlotte Lang. »Pred nami je njihov prvi in seveda ne zadnji koncert, na žalost prek spleta, lahko pa že napovemo, da bomo isti program izvedli še v poletnih mesecih v živo,« še dodaja Ramšakova. AP

NOVA ZGOŠČENKA

Vseh 16 Wolfovih zborovskih del Z letnico 2020 je v začetku letošnjega leta izšla zgoščenka s celotnim Wolfovim zborovskim opusom, ki jo je Društvo Huga Wolfa Slovenj Gradec pripravilo v sodelovanju z založbo ZKP RTV Slovenija. Posnetki na zgoščenki so nastali leta 2003, ko je Komorni zbor RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta in umetniškega vodje Stojana Kureta ob 100. obletnici smrti Huga Wolfa pripravil celovečerni progam Wolfovega repertoarja zborovskih pesmi. »Odličen komorni zbor, ki danes menda sploh ne obstaja več, je Wolfa izvedel na slavnostnem koncertu v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu,

PRAPÓTNIKOVA SEDMA KNJIGA

Med sončne kroge 7 Delo vsebuje sedem zgodb v kombinaciji s sedmimi pesmimi, vsako zgodbo uvedejo verzi. Po dolgem premoru je kot celostni likovnobesedni umetniški izdelek luč sveta ugledala nova knjiga Blaža Prapótnika Med sončne kroge sedem, tokrat njegova poezija v dialogu s prozo, pri čemer je pesem predigra zgodbe, vizualno postavljena kot kontrast. Nekatere zgodbe so stare že tri desetletja, nekatere so bile nagrajene na literarni delavnici v avstrijski galeriji Falke, mnoge so bile objavljene v reviji za leposlovje in kulturo Odsevanja. »Pri teh mojih letih je morda zrelo obdobje za takšno knjigo,« je povedal avtor. Naslovnica knjige deluje kot večplastni haiku (in ne simbolizira le sončnih krogov po istoimenski zgodbi), sliko zanjo je prispeval akademski slikar Stanislav Makuc iz Mežice. Okrasna ″akcidenčna″

>2021

posnetki, ki so zatem nastali v Studiu 14 Radia Slovenija, pa so obležali v tamkajšnjih arhivih. Lanskoletna obletnica je obudila idejo izdaje, zanjo si je ob Kuretu močno prizadeval tudi dirigent in skladatelj Ambrož Čopi, z naklonjenostjo urednice založbe Mojce Menart in podporo Javnega sklada za kulturne dejavnosti pa je v seriji Klasika končno ugledala luč sveta,« pojasnjuje Marko Košan, predsednik Društva Huga Wolfa Slovenj Gradec (DHW). Na zgoščenki je 16 pesmi, 2 sta s klavirsko spremljavo Primoža Bratine. V spremni knjižici sta natisnjena intervju s Stojanom Kuretom in besedilo Marka Košana o sprejemu Wolfovih del

tipografija je iz umetniške zapuščine Andreja Štelcerja - Foxa, v čigar ateljeju je Blaž v prejšnjem tisočletju

pri Slovencih in je obenem promocija muzeja v skladateljevi rojstni hiši. V DHW so zgoščenko, kar je tudi označeno na ovitku, posvetili odličnemu poznavalcu Wolfove glasbe, zadnjemu uredniku zbranih del Huga Wolfa, predsedniku Mednarodnega združenja Huga Wolfa na Dunaju in velikemu prijatelju Slovenj Gradca prof. Leopoldu Spitzerju, ki je umrl decembra lani. Hugo Wolf je bil v prvi vrsti skladatelj samospevov, pisal je simfonično glasbo in dela za manjše komorne zasedbe, bil pa je tudi zelo uspešen skladatelj zborovskih skladb. Zelo radi so jih izvajali v času med obema vojnama, v današnjem času pri nas pa sicer redkeje. AP

pridobil prve lekcije iz uporabne grafike. »Sam sem se poigral z oblikovanjem knjige in uredniškim delom, glede na to, da sem grafični oblikovalec in urednik. Uporabil sem svojevrstno tipografijo, ki jo imam arhivirano, Foxovo unikatno, Andrej Štelcer je bil namreč moj prvi učitelj estetike,« je še povedal vsestranski avtor nove knjige in dodal, da je spremno besedo Resnica iz drobtin napisal dr. Zoran Pevec. Ta je Blaževih sedem duetov označil kot »stvarno estetsko presvetljena književna pripoved« in jih prepoznal kot družbeno angažirane, vredne »izrazito intenzivnega ter literarno empatične/ga bralke/ bralca«. Vsebina je v eni zgodbi delavska, v drugi vojna, nekje opisuje občutenje otroške igre, drugje se dotika kakšnega političnega problema, uredniškega, literarnega, veliko pa je rokenrola oziroma avtobiografskih glasbenih asociacij. Blaž Prapótnik je tudi basist in kitarist, ki poezijo izvaja v triu Blažev žegen. Poznamo ga po samizdatih, knjigah iz samozaložbe, in pesniških zbirkah Pegaz prebija zvočni zid (spremna beseda Ciril Zlobec), V redu kaos (spremni besedi Milan Vincetič in Marjan Pungartnik) ter zbirki songov Blažev žegen. Knjigo Med sončne kroge sedem je izdala Založba Cerdonis v sodelovanju z grafičnim studiem Epigraf. AP

KULTURA / MESTNA ZGODOVINA

Zgodovina Slovenjgraškega jazz ansambla Začetki SG jazz ansambla segajo v leto 1958, ko smo Pavle Štumberger – kitara, Ivan Štumberger – kontrabas in Milan Jánuška – harmonika ustanovili Trio, ki je kasneje prerasel v 8-članski SG (Slovenjgraški) jazz ansambel, kateri je deloval do leta 1972. Trio je pričel z javnim igranjem proti koncu leta 1958 v kavarni hotela Korotan (danes VABO), Slovenjgradčani pa so ga kmalu sprejeli za svojega, saj je bila kavarna ob naših nastopih ob sobotah zvečer vedno polna plesalcev in poslušalcev. To so bili časi, ko je bilo za vse generacije pristne družabnosti in veselja zelo veliko, kljub dosti nižjemu standardu od današnjega. Člani Tria smo razmišljali o razširitvi ansambla. Željo smo uresničili leta 1964, ko smo sestavili 8-člansko zasedbo: • Ritem sekcija: klavir – Aco Ogrin, zamenjal študenta Viktorja Vaupota; kitara – Pavle Štumberger; kontrabas – Ivan Štumberger; bobni – Tine Knez. • Solisti: trobenta – Roman Marin (Ravenčan); tenor saksofon in klarinet – Polde Krajnc; klarinet – Stane Podpečan, proti koncu leta 1964; pozavna – Milan Jánuška, vodja ansambla. Člani ansambla smo se navduševali predvsem za klasično jazz glasbo, dixieland in swing, zato smo veliko časa namenili ogledu glasbenih filmov, se ob tem “brusili” in dobivali navdihe za igranje jazza in improvizacij, brez katerih pri slednjem ne gre. Ansambel se je v času delovanja udeleževal javnih nastopov. Leta 1962 je s tremi skladbami nastopil na reviji območnih ansamblov v Mariboru, kjer je dosegel 1. mesto. S tem se je uvrstil na državno revijo ansamblov, ki bi morala biti nekje v obmorskem kraju, a je zaradi gospodarske krize odpadla. Ko se nam je ob koncu leta 1964 pridružil še klarinetist Stane Podpečan, je bila zasedba popolna. Do izraza je prihajala harmonija, štiriglasno igranje, ob katerem smo zelo uživali. Ob različnih plesnih prireditvah smo igrali predvsem doma, v prijetnem spominu pa imamo silvestrsko igranje v zdraviliščih Dobrna in Rogaška Slatina.

30. decembra 1967 smo nastopili na javni TV-oddaji Slovenski ansambli tekmujejo, kjer smo se med petimi ansambli uvrstili na 1. mesto. Drugi nastop na TV je bil proti koncu leta 1968, zasedli smo 2. mesto. Za intermezzo smo nastopili tudi na dveh koncertih Koroškega Big Banda, ki ga je vodil Jurij Bocak. Drugi koncert je bil 11. februarja 1972, kjer smo spremljali Vokalni trio Štumberger, to pa je bil tudi zadnji nastop SG jazz ansambla. Več o zgodovini ansambla je objavljeno v reviji Odsevanja, ki je izšla ob koncu marca. Milan Jánuška

1962 v Umetnostnem paviljonu: Z leve: Tine Knez, Roman Marin, Pavle Štumberger, Ivan Štumberger, Milan Januška, Aco Ogrin, Stane Podpečan, Polde Krajnc

ILUSTRATOR JERNEJ KOVAČ MYINT

Čudovite ilustracije pripovedk s planin

Knjiga je nadaljevanje med bralci pravljic priljubljene zbirke zgodb Pravljičarija pod Triglavom. Dogaja se v še vedno čarni deželi v zadnji dolini pod Triglavom, v kateri prijateljujejo vile, škrati, krivopete in gozdne živali pa tudi prijazna mestna pitbulka Dixie. Ker opisuje tudi gorske poti, je Pravljičarija namenjena otrokom in odraslim. Nastaja pa že tretji del, ki bo tudi izšel v knjižni obliki. Jernej Kovač Myint, doma in v tujini nagrajeni ilustrator, s Planinsko zvezo sodeluje že nekaj časa, saj riše za Planinski vestnik, najstarejšo slovensko revijo. Tako je ilustriral že prvo knjigo o Pravljičarijah. Zdaj pa že pripravlja zahtevnejše ilustracije v popolnoma drugem slogu za prvi tovrstni družinski vodič z besedilom Dušice Kunaver ter naslovom Po poteh ljudskih pripovedi – Izleti ob bregovih Save, ki orisuje nastanek slovenskega hribovja in gora. »Preprosto uživam, ko rišem. Če izpostavim en moj element prepoznavnosti, bi to zagotovo bili zavihani noski, ki jih rišem že od vsega začetka ne glede na to, ali rišem žival ali človeka. Vsi imajo nosove kot nekakšne fedrce. Moj pristop risanja je pretežno klasičen v kombinaciji z digitalnim kolažem. Rišem s tušem ter se veliko poigravam z barvami, da like oživim in vzpostavim situacije, da zaživijo tako, kot sem si jih predstavljal, še preden jih začnem risati,« je povedal. AP Jernej Kovač Myint

Preprosto uživam, ko rišem. Če izpostavim en moj element prepoznavnosti, bi to zagotovo bili zavihani noski, ki jih rišem že od vsega začetka ne glede na to, ali rišem žival ali človeka. Jernej Kovač Myint v Nika Hölcl Praper

Ilustracije v slikanici Kristine Menih Nove dogodivščine v Pravljičariji, ki je nedavno izšla pri Planinski zvezi Slovenije, je narisal Slovenjgradčan Jernej Kovač Myint, ki ga poznamo tudi kot vodjo vizualne podobe festivalov Shots in Zebra.

VELIKONOČNA TRADICIJA

TURIZEM /

Žegnanje hrane odraža odnos človeka do hrane V čaščenju hrane se odraža zelo star način spoštovanja hrane, ki ima korenine v predkrščanskih dobah. Verjeli so, da bo človek, ki takšno hrano užije, zdrav in da blagoslov prinaša blagostanje. Naši predniki so imeli spoštljiv odnos do hrane. Po besedah Brigite Rajšter je hrana imela pomembno vlogo v vsakdanjiku in tudi v prazničnem času. Blagoslov hrane pomeni hkrati zahvalo in priprošnjo. Skupno uživanje velikonočnega žegna poveže vse družinske člane. Po tradiciji se s koncem pustnih norčij na pepelnično sredo začne 40-dnevni post, ki traja do velike noči, do blagoslova jedil. V času posta se priporoča vzdržnost obilne hrane, zadnja leta vzdržnost od alkohola. Tradicionalno pa pomeni, da so se spoštovali postni dnevi. Tako so ob petkih pripravljali ribe polenovke, fižol, zelje, zelenjavne jedi, jedli so več mlečnih jedi, zabelili so z maslom in oljem. Med velikonočnimi prazniki, na veliko soboto, kristjani prinesejo k blagoslovu jedila, ki so po tradiciji enaka, zmanjšale so se le količine. Etnologinja Brigita Rajšter pove, da so: »V Slovenj Gradcu k žegnu v košarah nesli šunko, povojena svinjska rebrca domače kranjske klobase. Priložena je bila orehova potica, ki je imela obliko t. i. potice “na noge”. K žegnu je bil obvezno pridan bel kruh in za Slovenj Gradec zelo zanimiv mlečni rozinov beli kruh, pečen v obliki hleba, pa seveda korenina hrena in pobarvana jajca. V Slovenj Gradcu so jajčka tradicionalno okrašena z rastlinskimi motivi, barvali so jih v čebulnih olupkih.« »Otrokom, družin železničarjev, ki so stanovali v stavbi na slovenjgraški železniški postaji, sta sestri Ani in Mici Bertossi vsako veliko noč pripravili posebno doživetje. Jajčka sta umetelno okrasili in nanje narisali ornamente, v drvarnici sta pripravili gnezdo z jajci, poklicali sta vse otroke, da so ta jajčka poiskali. Za vsakega je bilo eno« se spominja Anka Juvan.

Tradicionalna pisanka je pred leti vsebovala šarkelj, v katerega je bil zataknjen kovanec, tudi pomaranča. Bila je navada, da so otroci dobili nova oblačila. Zanimiva je zgodba o gostilničarki Krničnikovi, iz časa pred 2. svetovno vojno, ki je bila mnogim otrokom v Slovenj Gradcu botra, zato so pri Krničniku na Glavnem trgu za veliko noč morali napeči veliko potic. »Na veliko soboto zjutraj se blagoslavlja ogenj, ki ga običajno prinesejo moški, z njim se pokadi po hiši in gospodarskih poslopjih ter se zakuri ogenj v peči. Na tem ognju skuhajo jajca in meso. Ko so živila pripravljena, jih naložijo v košaro, pokrijejo s prtičkom ter spomladanskim cvetjem in odnesejo v cerkev k žegnu. Žegen so jedli v nedeljo, ko so prišli od t. i. vstajenjske maše. Oče je narezal šunko

in klobase, dekleta so nalupila trdo kuhana jajca in jih narezale na platiče, drobno so naribali hren ter zmešali s kisom in bučnim oljem “v solato”. V Slovenj Gradcu jajčno solato imenujejo hren, na Koroškem olijev hren, tudi močka. Servirali so jo v posodicah za kompot, zraven so jedli orehovo potico ali beli mlečni kruh z rozinami. Blagoslovljeni kruh so dali kokošim in prašičem, kajti tudi vse domače živali so morale bile deležne žegna. Vsa jedila, ki so bila blagoslovljena, so imela svojo moč, zato niso ničesar zavrgli. Navada je bila, da so del žegna prihranili in ga ponovno jedli na belo nedeljo, ki sledi veliki noči,« pripoveduje Brigita Rajšter in doda, da po ljudskem verovanju blagoslovljeno dobi zaščitno magično moč.

AP

Velikonočni pirhi Brigite Rajšter

Ureditev Kuharjevega parka

Zaključili smo skupen projekt Mestne občine Slovenj Gradec in Srednje šole Slovenj Gradec in Muta, s katero smo v času pomladnega urejanja mesta in okolice bogatejši za novo pridobitev: lesene klopi, ki so jih izdelali in montirali srednješolci lesarskega programa. V nadaljevanju bo park opremljen tudi z označbami dreves,

>2021

vsi pa si želimo, da bi klopi še dolgo ostale tako lepe ter služile svojemu namenu še vrsto let. Mestna občina je v tem času uredila tudi del kolesarske poti med obema mostovoma čez potok Suhodolnica. Olepševalne aktivnosti se bodo nadaljevale tudi s splošno očiščevalno akcijo 17. aprila, posvečeno svetovnemu dnevu Zemlje.DS

ŠPORT / ALPSKO SMUČANJE

Neja Dvornik tretja na svetovnem mladinskem prvenstvu

Potem ko je v tej sezoni osvojila že kar nekaj točk svetovnega pokala ter nanizala precej dobrih dosežkov v evropskem pokalu, se je v Banskem zopet preizkusila v konkurenci mladink in potrdila, da v tem trenutku spada med najboljše smučarke v tej starostni skupini na svetu.

Do bronastega veleslalomskega odličja se je prebila v zelo zahtevnih razmerah, po odličnem nastopu v drugi vožnji, ko se je s šestega povzpela na tretje mesto. To je za Nejo, ki v tej sezoni deluje pod vodstvom trenerja Denisa Šteharnika, že druga kolajna na mladinskih svetovnih prvenstvih. V lanski sezoni je namreč osvojila srebro na prvenstvu v norveškem Narviku. Neja je v Banskem nastopila tudi v slalomu in superveleslalomu in obe preizkušnji končala na sedmem mestu. Tako je dokazala, da je zelo vsestranska smučarka, ki lahko v različnih disciplinah poseže v sam svetovni vrh mladinske konkurence.

MaN

v osebni arhiv N. Dvornik

Med tretjim in desetim marcem je v bolgarskem smučarskem središču Bansko potekalo 40. mladinsko svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, kjer je odlično nastopila Slovenjgradčanka Neja Dvornik. Članica Smučarskega kluba Dvornik transport je v veleslalomu osvojila tretje mesto in tako nadaljevala slovensko tradicijo osvajanja kolajn na mladinskih svetovnih prvenstvih.

RK SLOVENJ GRADEC 2011

Mladinska ekipa po obstanek med prvoligaši V drugi polovici marca se je po dolgi prekinitvi zopet začelo tekmovanje v 1. državni mladinski ligi, v kateri nastopa 14 ekip. Med njimi je tudi ekipa Rokometnega kluba Slovenj Gradec 2011, ki je v jesenskem delu sezone odigrala pet tekem. Žal do sedaj ni osvojila še nobene točke in trenutno zaseda 13. mesto. Res pa je, da so brez točk zaenkrat kar štiri ekipe, tako da se v nadaljevanju med njimi obeta zanimiv in ogorčen boj za obstanek v družbi najboljših slovenskih mladinskih ekip. V drugo ligo bosta po koncu sezone namreč izpadli dve zadnjeuvrščeni ekipi. In obstanka med prvoligaši si v slovenjgraškem klubu še kako želijo. Mladinska ekipa RK Slovenj Gradec 2011: David Saleznik, Anej Majcen, Aljaž Lampret, Nal Cokan, Miha Soršak, Rene Perše, Tilen Krpač, David Golež, Staš Satler, David Krajnc, Aljaž Poberžnik, Rožle Bandalo, Domen Oblak,

Aljaž Pikl, Matic Petrič, Maj Čapelnik, Luka Štumberger, Žan Priteržnik in Jan Smolnikar. Ivan Vajdl, trener mladinske ekipe RK Slovenj Gradec: »Dosedanji del sezone je nehvaležno ocenjevati, saj smo pred prekinitvijo odigrali le pet tekem in se tako še nismo pomerili z vsemi nasprotniki v 1. mladinski ligi. Zagotovo pa je naša ekipa, ki sodi med najmlajše v ligi, v primerjavi z lansko sezono precej oslabljena, saj je kar nekaj igralcev odšlo v druge klube, nekateri pa so prenehali s treningi rokometa. Imeli smo tudi precej težav s poškodbami. Žal je samo eno tekmo v mladinski ligi letos odigral igralec, od katerega največ pričakujemo, Aljaž Lampret, ki redno igra za člansko ekipo. Upam, da nam bo Aljaž v nadaljevanju sezone lahko večkrat priskočil na

pomoč v boju za obstanek v 1. mladinski ligi, kar je zagotovo naš glavni cilj. Veseli smo, da se nam je iz Velenja pridružil Patrik Šuntner, ki bo zagotovo več kot dobrodošla okrepitev. Kljub temu da še ni povsem jasno, koliko tekem sploh še bo odigranih do konca letošnje sezone, bomo seveda dali vse od sebe, da si zagotovimo obstanek med najboljšimi slovenskimi mladinskimi ekipami pri nas.« MaN

ŠPORTNA ZVEZA SLOVENJ GRADEC

Slovenska bakla na poti v Tokio V Slovenj Gradcu se 17. julija obeta zelo zanimiv športni dogodek, tj. prihod slovenske bakle v naše mesto, katerega koordinator je Športna zveza Slovenj Gradec, potekal pa bo v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. Namen projekta je soustvarjanje vseslovenskega poklona športu in širjenje vrednot olimpizma. S slovensko baklo, katere ambasadorka je Urška Žolnir Jugovar, želijo ponesti med ljudi sporočila solidarnosti, upanja in izjemne jeklene volje in obiskati vseh 212 slovenskih občin ter zamejske skupnosti. Projekt je namenjen tudi promociji športa, povezovanju ljudi, mladih in rekreativnih športnikov z vrhunskim športom, širjenju olimpijskih vrednot, simbolov in olimpijskega gibanja, izražanju podpore slovenskim olimpijcem na poletnih olimpijskih igrah v Tokiu, ki bodo med 23. julijem in 8. avgustom, ter vsesplošni promociji zdravega in aktivnega življenjskega sloga.

Potovanje slovenske bakle bo potekalo od 24. aprila do 21. julija 2021, z Raven na Koroškem do Maribora, od koder bo poletela v Tokio. Štafetno jo bo predalo približno 10.000 posameznikov, ki bodo pretekli 12.000 km, kolikor je dolga pot od Raven do Tokia. Slovenska bakla s Triglavom, olimpijskimi krogi in jekleno voljo je bila premišljeno osnovana. Pet olimpijskih krogov – simbol povezovanja in združevanja – objema ročaj bakle iz bukovega lesa. Modrost in samozavest bukve zaključuje jeklena krona s silhueto Triglava. Izdelavo slovenske bakle je omogočila Slovenska industrija jekla.

MaN

ŠPORT / JUDO KLUB ACRON SLOVENJ GRADEC

Slovenjgraški judoisti šesti v 1. slovenski ligi V soboto, 13. marca, je v Mariboru potekal zaključni turnir 1. slovenske judo lige za leto 2020, ki zaradi epidemije covida-19 v lanskem letu ni bil izveden. Člani Judo kluba Acron Slovenj Gradec so osvojili 6. mesto. Tokrat so priložnost dobili predvsem mlajši slovenjgraški tekmovalci. Krstne nastope v članski konkurenci so tako zabeležili Žak Šuler, Miha Kamenik, Vid Kavnik, Žiga Verčkovnik in Nejc Hodnik. Nastopili so še Vinko Prevolšek, Žan Boženk, Žan Kaizer, Nace Pečnik in Aljaž Gostenčnik. Kljub srčnim borbam, tako mladih kot tudi izkušenih borcev, so naredili preveč napak in tekmovanje končali z enim neodločenim izidom in štirimi porazi. To je zadostovalo za končno šesto mesto. MaN

Nuša Perovnik in Aljaž Gostenčnik članska državna prvaka V soboto, 20. marca, je v Novi Gorici potekalo člansko državno prvenstvo v judu, na katerem je nastopilo 132 judoistov iz štiriindvajsetih slovenskih klubov.

Nastopilo je tudi 13 predstavnikov Judo kluba Acron Slovenj Gradec, ki so se izkazali z odličnimi nastopi in s kar osmimi osvojenimi odličji poskrbeli za rekordno bero medalj kluba na enem prvenstvu. Aljaž Gostenčnik je s tremi zmagami postal državni prvak v kategoriji do 90 kilogramov. Nuša Perovnik je naslov državne prvakinje osvojila v kategoriji do 48 kilogramov, saj je v finalu premagala klubsko prijateljico in hkrati najmlajšo finalistko prvenstva Jevgenijo Gajić, ki se

je tako veselila srebrnega odličja. Druga mesta so z odličnimi borbami osvojili še Vinko Prevolšek do 60 kg, Nace Herkovič do 73 kg in Zala Pečoler do 70 kg. Na tretjem mestu sta tekmovanje končala Tina Kovač (do 57 kg) ter Žan Boženk (do 66 kg). Nace Pečnik v kategoriji do 81 kg in Klara Brodej do 57 kg pa sta bila tokrat peta. Judo klub Acron Slovenj Gradec je v skupnem seštevku postal 3. najuspešnejši klub na članskem državnem prvenstvu.

MaN

ATLETSKI KLUB SLOVENJ GRADEC

Zelo uspešni nastopi mladih atletov V začetku marca je na Ptuju potekalo Zimsko državno atletsko prvenstvo v metih za mlajše mladince in mladinke. Odlično so nastopile članice Atletskega kluba Slovenj Gradec. Leja Bricman je v metu diska z odličnim rezultatom 34,38 m osvojila zlato medaljo. Ob Leji je na stopničkah stala tudi Nuša Lužnik, ki se je z metom 33,88 m uvrstila na 2. mesto. Nuša je odlično nastopila tudi v metu kopja, kjer se je kot pionirka med mlajšimi mladinkami, z novim osebnim rekordom 40,95 m, uvrstila na 3. mesto.

V soboto, 13. marca, se je v Novem mestu odvilo še zadnje v seriji dvoranskih atletskih državnih prvenstev. Tokrat so se za naslove državnih prvakov merili mlajši mladinci in mladinke. Z odličnim nastopi so se še enkrat več izkazali predstavniki Atletskega kluba Slovenj Gradec. Aljaž Prednik se je z osebnim rekordom 6,14 m v skoku v daljino uvrstil na 2. mesto. Kot druga je s časom 25,86 in osebnim rekordom ciljno črto v teku na 200 m prečkala Gaja Korošec. Nuša Lužnik je bila druga v suvanju krogle z metom 12,71 m. Bronasta odličja so si pritekla dekleta v štafeti 4 x 200 m; Gaja Korošec, Neja Frajdl, Melina Kelaidis in Tjaša Mori.

V štafeti 4 x 200 m so tekmovali tudi fantje. Aljaž Prednik, Urban Prošt, Nik Uranc in Nejc Škrabec so v cilj pritekli kot drugi, a bili kasneje zaradi domnevnega prestopa diskvalificirani. Na četrtem mestu so tekmovanje končali: Urban Proštu v teku na 200 m, Leja Bricman v suvanju krogle in Aljaž Prednik v troskoku. Gaja Korošec je bila v teku na 60 m peta, Nik Uranc pa šesti v teku na 200 m. Osebna rekorda sta v teku na 200 m poleg Gaje Korošec dosegli še Manca Šverc in Tjaša Mori. S tem se je končal zimski del, pred atleti pa so sedaj priprave na poletni del sezone. Slovenjgradčani so del teh priprav opravili v Medulinu. MaN

Šestega marca je v Novem mestu potekalo Zala Sekavčnik (levo) je osvojila kar dva naslova državne prvakinje. atletsko prvenstvo Slovenije v dvorani za starejše mladince in mladinke. Tudi tokrat so se z odličnimi nastopi izkazali atleti slovenjgraškega kluba. Zala Sekavčnik je osvojila kar dva naslova državne prvakinje. Daleč najhitrejša, s časom 2:14:74, je bila v teku na 800 m. Poleg zlata v svoji paradni disciplini je bila Zala tudi zelo pomemben člen pri zmagi štafete 4 x 400 m, kjer je skupaj z Gajo Korošec, Zalo Hovnik in Vito Vovk osvojila še eno zlato odličje. Tik pod oder za zmagovalce, na četrto mesto, sta se uvrstila Gaja Korošec v teku na 200 m in Aljaž Prednik v troskoku. Na petem mestu sta končali moška štafeta 4 x 400 m v postavi Aljaž Prednik, Nik Uranc, Nejc Škrabec in Urban Prošt ter druga ženska štafeta 4 x 400 m v postavi Neja Frajdl, Neža Jelen Križovnik, Tjaša Mori in Melina Kelaidis. Peti pa je bil tudi Aljaž Prednik v skoku v daljino.

>2021

MLADI/

Medobčinski otroški parlament 2021 Letošnji Medobčinski otroški parlament z naslovom Moja poklicna prihodnost, 2. del je potekal 24. 2. prek videokonference Zoom. Gostiteljica je bila Osnovna šola Šmartno pri Slovenj Gradcu, sodelovale pa so še naslednje osnovne šole: Prva osnovna šola Slovenj Gradec, Druga osnovna šola Slovenj Gradec, Tretja osnovna šola Slovenj Gradec, Osnovna šola Mislinja, Osnovna šola Podgorje in Osnovna šola Šentjanž pri Dravogradu. Dijaki in mentorica Gimnazija Slovenj Gradec so priskočili na pomoč pri delu v skupinah. Na zasedanju parlamenta sta prisostvovala tudi podžupanja Mestne občine Slovenj Gradec Martina Šisernik in župan Občine Mislinja Bojan

Borovnik. Mladi parlamentarci so svoja stališča in mnenja najprej soočili v skupinah, nato pa so se vrnili v plenarni del, kjer so poročali o svojem delu. Na kocu je sledila razprava.

Razpravljali so o otrokovih sposobnostih in osebnostnih lastnostih, o močnih področjih otrok, o poklicih prihodnosti ter o vajeništvu in praksi, ki omogočata razvijanje potrebnih spretnosti in uvajanje v poklic. Parlamentarci so med drugim izpostavili, da bodo morali biti samoiniciativni, aktivni in ambiciozni, da bodo uspeli v poklicu, ki si ga želijo. Izpostavili so tudi samostojnost in vztrajnost. Želijo si spoznavanja poklicev in delovnega okolja na terenu. Mladi so pokazali, da se zavedajo pomena izbire poklica, sprememb v svetu. Izkazali so visoko stopnjo kulture pogovora. DS/IV

Prenovljena učilnica v šoli v Razborju Na Podružnični osnovni šoli Razbor so se učenci in učitelji razveselili prenovljene učilnice. »Nastala je resnično čudovita, svetla in topla učilnica. Zahvaljujemo se investitorici Mestni občini Slovenj Gradec za prizadevanje in podporo pri prenovi, izvajalcem pa za hitro organizacijo izvedbe. In seveda učiteljem, da so se v času pouka prostorsko reorganizirali in uspešno izvajali pouk v improviziranih začasnih prostorih,« je poudaril ravnatelj mag. Aljoša Lavrinšek.

V sklopu sanacije učilnice so izvedli naslednja dela: odstranitev talnih oblog, estriha, ometa in starih radiatorjev, izdelava nove hidroizolacije in talnega gretja, namestitev električne peči za ogrevanje, izdelava novega estriha in talnih oblog, izvedba novih ometov, kitanje in beljenje sten, izvedba novega spuščenega stropa ter novih elektroinštalacij in razsvetljave.

MN

Ob prvem prihodu učencev in učiteljev v prenovljeno učilnico na šoli v Razborju

SANACIJA ŠOLE V PAMEČAH

Temeljito prenovljen prvi razred

v Vili Kašnik

V prenovljeni učilnici že poteka pouk.

Analize stanja šolskih objektov v Mestni občini Slovenj Gradec so pokazale, da imajo pri vsaki šoli precej potreb. Za Podružnično osnovno šolo Pameče je bilo ugotovljenih kar veliko pomanjkljivosti, od strehe do oken. Prebivalci Pameč in Trobelj so zelo veseli, da so se otroci po končanem pouku na daljavo lahko vrnili v prenovljeno podružnično osnovno šolo, saj je

Mestna občina Slovenj Gradec vanjo tokrat vložila, vključno z izgradnjo pločnika okrog telovadnice, okoli 100.000 evrov. »Na Podružnični osnovni šoli Pameče se je po tleh in zidovih v kletni učilnici pojavila nevarna plesen. Ugotovili smo, da prihaja do zamakanja učilnice, ker objekt v tem delu ni imel hidroizolacije ter urejenega odvodnjavanja,« so povedali na mestni občini. Investicija temeljite obnove razreda za prvošolčke je zajemala ureditev odvodnjavanja zunanje strani učilnice in novo hidroizolacijo, zamenjali so dotrajana okna in eno od njih spremenili v izhod na dvorišče, kjer je načrtovan amfiteater. Uredili so tudi parkirišče pred vhodom v šolo in zamenjali mrežo na igrišču POŠ Pameče. »Nova je tudi notranja oprema v prenovljenem razredu za 23 učencev, to je po številu učencev daleč največji razred prvošolčkov v zadnjih petnajstih letih šole v Pamečah. Za drugo leto čakamo na razpis za obnovo strehe šole in telovadnice ter za drugi del varne šolske poti. Menim, da je šola potrebna prenove, tudi če bo mogoče v vaški skupnosti kakšen meter asfalta zato manj, kajti našim najmlajšim je potrebno zagotoviti dobre pogoje v šoli. Se pa

v Vili Kašnik

Ob igrišču, ki tudi kliče po prenovi, so postavili novo ograjo.

že razmišlja o samostojni šoli vseh devetih razredov, kar bi pridobili z gradnjo prizidka,« je pojasnil Vili Kašnik, predsednik Sveta Vaške skupnosti Pameče - Troblje. Narejena je tudi idejna zasnova za letni teater, ki naj bi ga gradili ob obnovi šolske strehe in dela pločnika. Prenoviti bi bilo potrebno tudi igrišče. »Vse se vrti okoli projekta varne poti v šolo, ki se dela za nazaj,« je še povedal Kašnik. AP

KRIŽANKA /

RAZVEDRILO/

KRIŽANKO SESTAVIL FRNAC NOVAK

Pravilno rešeno križanko pošljite do 15. aprila na naslov: TIC Slovenj Gradec, Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec. Geslo križanke nam lahko pošljete tudi po elektronski pošti: tic@slovenjgradec.si.

Nagrajenci marčevske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: letna vstopnica za obisk galerije Čoderl Martina, Prešernova ulica 28, 2380 Slovenj Gradec 2. nagrada: platnena vrečka KGLU in dve brezplačni vstopnici za obisk galerije Zora Metelko, Partizanska ulica 8a, 2380 Slovenj Gradec 3. nagrada: dve brezplačni vstopnici za obisk galerije Andreja Odlazek Hvalec, Tomšičeva ulica 45, 2380 Slovenj Gradec

Pomembne številke Center za obveščanje, gasilci, reševalna postaja T 112 | Policija T 113 Urgentni center Splošne bolnišnice Slovenj Gradec T 02 882 34 00 Zdravstveni dom Slovenj Gradec Dežurna ambulanta T 041 713 886 Zobozdravstvene storitve T 02 885 79 76 Odvzem brisa covid-19 T 031 393 113 Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih substanc T 070 820 998 Veterinarska ambulanta T 02 881 23 00

IZMIŠLJENA CELOTA IZ DEŽELA TREH ENAKOBRITANSKEGA VRSTNIH PISATELJA DELOV LEWISA

PRISTANIŠČE NA JAP. OTOKU HONŠU ŠTEFAN LAPAJNE

v Vanč Pisar JEZIK MALO ŠTEVILČNEGA INDIJANSKEGA PLEMENA V BRAZILIJI

KRAJ OB REKI NIGER V UMAZANOST NIGERIJI

LJUBLJANSKI TISKAR ANTON (1830-1901) OHLAPEN MOŠKI POVRŠNIK

SPECIALIST ZA UŠESNE BOLEZNI

IVO DANEU

PRIPADNIK ROMSKE SKUPNOSTI

JANEZ ALBREHT PRIPOMOČEK ZA JEMANJE KRVI

ALGORITEM ZA ŠIFRIRANJE Z JAV. KLJUČEM Ž. OBLIKA IMENA ENEJ

IME FRANCOSKEGA PISATELJA FRANCEJA

MATERIJA, SNOV

KAMEN ZA BRUŠENJE KOSE

KRATICA ZA KALORIJO

IME DVEH GRŠKIH POVELJNIKOV PRED TROJO

TOVARNA V MEŽICI

STARINA MESTO NA JUGU BENINA BIBLIJSKI JUDOVSKI PREROK

DIVJA MAČKA

RIBONUKLEINSKA KISLINA

KRŠKO

NIKOLA TESLA

NEISKRENOST, HINAVŠČINA

PREGOVOR

DERIVAT AMONIAKA PROSTOR ZA PEVCE V CERKVI

POBIRALEC NAROČNINE

TJAŠA ODER

KRATICA ZA MEDNARODNO ZVEZO LETALSKIH DRUŽB

ZDRUŽBA, KI SE SEBIČNO ŽENE ZA SKUPNE KORISTI

SEVERNI VETER

PERJE PRI REPI ANTIČNO MESTO V DOBRODELNA APULIJI, ORGANIZACIJA KJER JE HANIBAL PREMAGAL RIMLJANE

ANDREJ ŽIGON

SPODNJI DEL PROSTORA, POD ANTON AŠKERC REKA V ITALIJI, KI SE IZLIVA V JADRAN

AVSTROOGRSKA VOJAŠKA ENOTA IZ VEČ BATALJONOV

PLATNICE ZA DOKUMENTE

PISATELJICA TITA ARTEMIS

TOMISLAV IVIČ

KATARINA VALENTE

Center za socialno delo Koroška glavna pisarna T 08 181 03 01 Center za socialno delo Koroška enota Slovenj Gradec T 02 885 01 24

ANTIČNO IME ZA ŠTIP

POKRITO OSEBNO VOZILO S KONJSKO VPREGO

Rdeči križ, Območno združenje Slovenj Gradec T 02 885 00 30 Karitas Slovenj Gradec T 040 575 440

NEKDANJI FRANCOSKI NOGOMETAŠ JEREMY

SESALEC, KI IMA NA TREBUHU VREČO ZA MLADIČE

Mestna občina Slovenj Gradec T 02 881 21 10 E info@slovenjgradec.si

MANJŠE BOGOSLOVEC, MESTO NA SEVERU SEMENIŠČNIK GABONA

DOSTAVLJALEC MLEKA

Nagrade aprilske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: Gorskokolesarski vodnik Koroška 2. nagrada: majica Slovenj Gradec 3. nagrada: cevasta ovratna ruta Slovenj Gradec

Dodatne informacije na spotur.si.

VRSTA PROJEKCIJE

KIP MOŠKEGA, KI PODPIRA STAVBNE ELEMENTE

Nagrade podeljuje JZ Spotur.

Če bom izžreban/-a, dovoljujem objavo svojega imena in naslova med izžrebanci. Dovoljujem tudi, da bo navedene podatke izdajatelj mesečnika SGlasnik vodil v zbirki nagrajencev. Nagrajenci prevzamejo nagrado v Turistično informacijski pisarni Slovenj Gradec do konca meseca.

NESTROKOVNJAK

ATA

GRŠKA IZREDNA MITOLOŠKA LEPOTA, SONČNA IZREDNA DEŽELA NA VZHODU, PRIVLAČNOST, DOMOVINA OČARLJIVOST, NASELJE PRI MEDEJE IN MIK DRAVOGRADU KIRKE

Rešitev prejšnje križanke: LOJZE LOGAR, ABESINEC, RAMADANI, OBI, AVAL, MINA, IČA, GALERIJA, LUTON, MAJ, RIZOM, NEPAL, ZMAJAR, ARTNER, AO, ZRAK, ERIDA, VRHE, KO, KACIN, AIL, ATAL, ATI, OLMO, RABAT, ON, LIEGE, ADHARA, ETNARHI, AAL, VE, RALO, LLANO, ETA, REN , KEMAL, KAČ, DVA, AROCA

Promet Mestno redarstvo Slovenj Gradec T 02 881 21 51 Komunalne dejavnosti Komunala – tajništvo T 02 881 20 20 Dežurna služba (zamašitev kanalizacije, defekt na vodovodu, plinskem omrežju, nevarne poškodbe cestišča, javne poti) ob delovnem času T 02 881 20 20, ob popoldanskih urah in dela prostih dneh T 051 605 111 Pogrebno-pokopališke dejavnosti – dežurna služba T 041 650 429 Društvo za pomoč živalim T 031 323 328

>2021

v Vanč Pisar

ZADNJA STRAN /

FOTOREPORTAŽA

v Tatjana Krejan Košan

Odličja za lepo urejeno okolico Komisija Turističnega društva Slovenj Gradec je kljub oteženim razmeram zaradi epidemije opravila oglede in podelila 6 odličij za lepo urejeno okolico. Gostilna Rogina iz Podgorja pri Slovenj Gradcu je med nosilci dejavnosti prejela plaketo, priznanje pa so prejele družine Skaza iz Slovenj Gradca, Fele in Mori iz Podgorja, Štaleker iz Starega trga ter Zora Jovanović iz Slovenj Gradca.

AP

MESTNA ZGODOVINA

VČERAJŠNJI SLOVENJ GRADEC TONE V POZABO

Dr. Hans Harpf (1866, Gradec–1938, Slovenj Gradec)

v Zasebni arhiv

Številne novogradnje prepotrebnih stanovanj v zadnjih dveh letih temeljito spreminjajo podobo Slovenj Gradca. Dotrajane mogočne stavbe, ki so nekdaj dajale ton prepoznavni mestni veduti, se umikajo novim gradbenim projektom. Ob Celjski cesti, glavni vzhodni vpadnici v staro mesto jedro, je ob širitvi Šolskega centra in z izgradnjo stanovanjskega bloka brez pretirane slabe vesti padla Harpfova hiša, z njo pa v veliki meri tudi spomin na enega izmed najpomembnejših Slovenjgradčanov na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Dr. Hans Harpf je bil ustanovitelj slovenjgraške bolnišnice, ki so jo dogradili leta 1899, bil je pobudnik gradnje nove meščanske šole, navdušen smučar in planinec, pobudnik gradnje planinske koče na Uršlji gori, gonilna sila kulturnega življenja ter kot navdušen fotograf tudi imeniten kronist življenja v mestu in bližnji okolici pred prvo svetovno vojno. Bomo spomin na zaslužnega meščana ohranili s poimenovanjem ulice? Marko Košan

v KPM

Hans Harpf v spodnještajerski noši na oknu svoje hiše

Na dvorišču

Harpfova hiša, pogled s Štibuha

Harpfova hiša, marec 2021

v Zasebni arhiv

v EK

SGlasnik, april 2021

Articles inside

TURIZEM / Velikonočna tradicija Nove klopi v Kuharjevem parku

MLADI Medobčinski otroški parlament Prenovljena učilnica v Razborju Sanacija šole v Pamečah