TURIZEM / Velikonočna tradicija Nove klopi v Kuharjevem parku

Žegnanje hrane odraža odnos človeka do hrane

V čaščenju hrane se odraža zelo star način spoštovanja hrane, ki ima korenine v predkrščanskih dobah. Verjeli so, da bo človek, ki takšno hrano užije, zdrav in da blagoslov prinaša blagostanje. Naši predniki so imeli spoštljiv odnos do hrane. Po besedah Brigite Rajšter je hrana imela pomembno vlogo v vsakdanjiku in tudi v prazničnem času. Blagoslov hrane pomeni hkrati zahvalo in priprošnjo. Skupno uživanje velikonočnega žegna poveže vse družinske člane.

Po tradiciji se s koncem pustnih norčij na pepelnično sredo začne 40-dnevni post, ki traja do velike noči, do blagoslova jedil. V času posta se priporoča vzdržnost obilne hrane, zadnja leta vzdržnost od alkohola. Tradicionalno pa pomeni, da so se spoštovali postni dnevi. Tako so ob petkih pripravljali ribe polenovke, fižol, zelje, zelenjavne jedi, jedli so več mlečnih jedi, zabelili so z maslom in oljem. Med velikonočnimi prazniki, na veliko soboto, kristjani prinesejo k blagoslovu jedila, ki so po tradiciji enaka, zmanjšale so se le količine. Etnologinja Brigita Rajšter pove, da so: »V

Slovenj Gradcu k žegnu v košarah nesli šunko, povojena svinjska rebrca domače kranjske klobase. Priložena je bila orehova potica, ki je imela obliko t. i. potice “na noge”. K žegnu je bil obvezno pridan bel kruh in za Slovenj Gradec zelo zanimiv mlečni rozinov beli kruh, pečen v obliki hleba, pa seveda korenina hrena in pobarvana jajca. V Slovenj Gradcu so jajčka tradicionalno okrašena z rastlinskimi motivi, barvali so jih v čebulnih olupkih.« »Otrokom, družin železničarjev, ki so stanovali v stavbi na slovenjgraški železniški postaji, sta sestri Ani in Mici Bertossi vsako veliko noč pripravili posebno doživetje. Jajčka sta umetelno okrasili in nanje narisali ornamente, v drvarnici sta pripravili gnezdo z jajci, poklicali sta vse otroke, da so ta jajčka

poiskali. Za vsakega je bilo eno« se spominja Anka Juvan. Tradicionalna pisanka je pred leti vsebovala šarkelj, v katerega je bil zataknjen kovanec, tudi pomaranča. Bila je navada, da so otroci dobili nova oblačila. Zanimiva je zgodba o gostilničarki Krničnikovi, iz časa pred 2. svetovno vojno, ki je bila mnogim otrokom v Slovenj Gradcu botra, zato so pri Krničniku na Glavnem trgu za veliko noč morali napeči veliko potic.

»Na veliko soboto zjutraj se blagoslavlja ogenj, ki ga običajno prinesejo moški, z njim se pokadi po hiši in gospodarskih poslopjih ter se zakuri ogenj v peči. Na tem ognju skuhajo jajca in meso. Ko so živila pripravljena, jih naložijo v košaro, pokrijejo s prtičkom ter spomladanskim cvetjem in odnesejo v cerkev k žegnu. Žegen so jedli v nedeljo, ko so prišli od t. i. vstajenjske maše. Oče je narezal šunko in klobase, dekleta so nalupila trdo kuhana jajca in jih narezale na platiče, drobno so naribali hren ter zmešali s kisom in bučnim oljem “v solato”. V Slovenj Gradcu jajčno solato imenujejo hren, na Koroškem olijev hren, tudi močka. Servirali so jo v posodicah za kompot, zraven so jedli orehovo potico ali beli mlečni kruh z rozinami. Blagoslovljeni kruh so dali kokošim in prašičem, kajti tudi vse domače živali so morale bile deležne žegna. Vsa jedila, ki so bila blagoslovljena, so imela svojo moč, zato niso ničesar zavrgli. Navada je bila, da so del žegna prihranili in ga ponovno jedli na

belo nedeljo, ki sledi veliki noči,« pripoveduje Brigita Rajšter in doda, da po ljudskem verovanju blagoslovljeno dobi zaščitno magično moč. AP

Velikonočni pirhi Brigite Rajšter

Ureditev Kuharjevega parka

Zaključili smo skupen projekt Mestne občine Slovenj Gradec in Srednje šole Slovenj Gradec in Muta, s katero smo v času pomladnega urejanja mesta in okolice bogatejši za novo pridobitev: lesene klopi, ki so jih izdelali in montirali srednješolci lesarskega programa. V nadaljevanju bo park opremljen tudi z označbami dreves, vsi pa si želimo, da bi klopi še dolgo ostale tako lepe ter služile svojemu namenu še vrsto let. Mestna občina je v tem času uredila tudi del kolesarske poti med obema mostovoma čez potok Suhodolnica. Olepševalne aktivnosti se bodo nadaljevale tudi s splošno očiščevalno akcijo 17. aprila, posvečeno svetovnemu dnevu Zemlje.DS