SGlasnik Julij - Avgust 2021 by MOSG

Glasilo Mestne občine Slovenj Gradec | letnik IX | številka 7, 8 | Julij 2021 | ISSN 2232-6456

AKTUALNO

Obeležili 30 let samostojnosti in neodvisnosti 8

OBČINSKA UPRAVA

Začetek projekta ultrafiltracija

MESTO IN PODEŽELJE

Prazniki vaških skupnosti 17

NAPOVEDNIK

Pester nabor poletnih prireditev

TURIZEM

V pričakovanju uspešne sezone 29

ŠPORT

Aktivne počitnice za mlade

Slovenjgraški Glasnik | leto IX|številka 7, 8 ISSN 2232-6456 Izdajatelj in naslov uredništva Mestna občina Slovenj Gradec Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec urednistvo@mo.slovenjgradec.si Naklada 7500 izvodov Uredniški odbor Odgovorna urednica: Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Člani: Samo Januška, Edi Koraca, Marija Lah, Dušan Stojanovič, Aleš Uršej, Mojca Verhovnik Novinarji Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Ajda Prislan >AP, T 041 441 897 Matej Nabernik >MaN, T 041 740 940 Nepodpisane fotografije Arhiv avtorjev, arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM), Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), arhiv MO SG, splet Jezikovni pregled Nina Vožič Makuc, Urška Stani Oblikovalska zasnova Edi Koraca, Arh deko, d. o. o. Produkcija, tisk Tiskarna Grešovnik, d. o. o. Trženje oglasnega prostora Grafične storitve Mkopija Marjetica Cerjak, s. p., Glavni trg 51, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 26 50, 031 420 837 urednistvo@mo.slovenjgradec.si Glasilo brezplačno prejme vsako gospodinjstvo v Mestni občini Slovenj Gradec. v Franc Jurač

Fotografija na naslovnici: v Tomo Jeseničnik

15. 8. Marijino vnebovzetje

an državnosti Republike Slovenije ter tri desetletja samostojnosti in neodvisnosti smo v Slovenj Gradcu počastili s proslavo v atriju graščine Rotenturn. Ob tej priložnosti so v Šmartnem pri Slovenj Gradcu odprli spominski park, posvečen osamosvojitveni vojni za Slovenijo, ki so ga uredili v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem in veteransko-domoljubnimi organizacijami. V sklopu slovesnosti ob 30-letnici samostojnosti je potekalo tudi odkritje spominske plošče pri osamosvojitveni lipi ob Upravni enoti Slovenj Gradec. Poleti praznujejo nekatere vaške skupnosti, ob tej priložnosti predstavljamo njihove pomembnejše pridobitve in načrte. O dosežkih v zadnjem obdobju smo povprašali tudi predsednike mestnih četrti naše občine.

v Tomo Jeseničnik

Maríjino vnebovzétje (tudi véliki šmáren, vélika máša, šmárno, vélika gospójnica) je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15. avgusta. Marijino vnebovzetje je eden izmed največjih krščanskih praznikov in so ga slavili že v apostolskih časih. Na ta dan se kristjani spominjajo, da je bila devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Od leta 1992 dalje je Marijino vnebovzetje tudi v Sloveniji dela prost dan. Slovenski kristjani na ta dan množično romajo na Brezje na Gorenjskem, Ptujsko goro in Sveto goro nad Gorico. Pri nas je najbolj znano romarsko središče cerkev Marijinega vnebovzetja na Homcu. Marijino vnebovzetje na Homcu (nadžupnija Šmartno) začnejo praznovati na predvečer praznika, 14. avgusta, s slovesno mašo in procesijo z lučkami. Na sam praznik, 15. avgusta, pa je več romarskih maš, h katerim prihajajo ljudje iz bližnje in daljne okolice. Poleg cerkve na Homcu stoji Dom duhovnih vaj za mlade. Letos žal srečanj ni bilo veliko, prejšnja leta so duhovne vaje izvajali skoraj vsak konec tedna, to je kar tri četrtine vseh vikendov na leto.

Duševno zdravje otrok in mladostnikov se slabša. V sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje predstavljamo oblike pomoči, ki so mladim in njihovim staršem na voljo na Koroškem. Čas poletnih počitnic je priložnost, da si tudi otroci in mladostniki naberejo novih moči. Ponudimo jim izkušnje, ki bodo spodbujale njihovo telesno zdravje in psihično odpornost. Tudi Športna zveza Slovenj Gradec je skupaj z domačimi društvi in klubi pripravila mnoge aktivnosti, ki bodo poleti na voljo za športno in zabavno preživljanje počitnic. Nekateri jih boste morda preživeli v Počitniškem domu Fiesa, ki je namenjen tako organiziranim skupinam kot individualnim gostom. V branje ponujamo zanimiv prispevek o napetem nočnem vračanju iz šole v naravi pred tridesetimi leti. V aktualno poletno številko smo po več mesecih lahko vključili tudi napovednik prireditev, v katerem najdete pester nabor dogodkov, ki se bodo na različnih prizoriščih odvijali julija in avgusta.

Lepo poletje vam želimo.

Uredništvo SGlasnika

OB 30. OBLETNICI SAMOSTOJNE DRŽAVE

AKTUALNO /

Proslava ob dnevu državnosti Dan državnosti Republike Slovenije in tri desetletja naše samostojnosti in neodvisnosti smo v Slovenj Gradcu počastili s proslavo v atriju graščine Rotenturn. V kulturnem programu so nastopili: mešani komorni zbor Carinthia Cantat, Pihalni orkester Slovenj Gradec in kantavtorica Dunja Vrhovnik. Slavnostni govornik, župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler, je v nagovoru zbranim poudaril, da svoboda, samostojnost, neodvisnost, temeljne človekove pravice in vrednote, ki smo si jih pred tremi desetletji izborili odločno, a po mirni poti, postajajo v kontekstu današnjika nekaj, za kar se bo, kot kaže, potrebno še kako zavzemati. Vrednote, ki si jih ne moremo pustiti vzeti, saj smo se zanje borili, umirali in se žrtvovali tedaj in se žrtvujemo tudi sedaj. »Prav nihče si pred 30 leti domovine ni predstavljal drugače kot svobodne. Kot odprte in prijazne državljanom. Sočutne in naklonjene slehernemu izmed nas, zaradi česar bi jo lahko z razlogom spoštovali. In zaradi česar bi po najboljših močeh prispevali in ustvarjali v njej. Polni pozitivne evforije in optimizma smo pozdravili rojstvo države, v kateri se bomo ljudje razumeli med seboj, si pomagali, kjer lastnih koristi nihče ne bi postavljal nad pravice drugih in kjer si ne bi vsiljevali ideologij, proti kakršnim smo se izrekli na plebiscitu. Želeli smo le živeti svobodno, neodvisno, biti sami svoje sreče kovači v okolju, kjer bi drug drugemu, z roko v roki pomagali slediti ideji naših predhodnikov, ki so to pot začrtali pred 30 leti.« MN

V sklopu slovesnosti ob 30-letnici samostojnosti je potekalo odkritje spominske plošče pri osamosvojitveni lipi ob upravni enoti na Meškovi ulici.

v Nika Hölcl Praper

>2021

AKTUALNO /

ODPRT JE SPOMINSKI PARK V ŠMARTNU

»Slovenijo imamo, spoštujmo jo in imejmo jo radi!« Pobudniki in soorganizatorji spominskega parka v Šmartnu pri Slovenj Gradcu, posvečenega slovenski osamosvojitveni vojni, so predsedniki domoljubno-veteranskih organizacij iz Mislinjske doline: Ivan Brezovnik, OZ Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Vinko Mlinšek, Policijsko veteransko društvo Sever za Koroško, major Konrad Javornik, OZ Slovenskih častnikov, in Vinko Vrčkovnik, KO Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB Šmartno. Glavni pokrovitelj je Mestna občina Slovenj Gradec, strokovno je vsebine umestil Koroški pokrajinski muzej, tudi Svet Vaške skupnosti Šmartno v celoti podpira vse domoljubno-veteranske organizacije in s tem odprtje tega parka. Največji vsebinski poudarek je na dogodkih slovenske osamosvojitvene vojne leta 1991 in predhodnih pripravah nanjo, je pa tudi spominsko obeležje vsem žrtvam vojn. Namenjen je širši javnosti, tudi turistom, možni bodo vodeni ogledi. Nameščene QR-kode omogočajo (z uporabo pametnega telefona), da se obiskovalec lahko seznani s podrobnostmi predstavljene vsebine. Obeležje je zgrajeno tako, da ga bodo v prihodnosti lahko širili in nadgrajevali. »Park naj bi bil v spomin in opomin tudi mlajšim generacijam, da si s poznavanjem zgodovinskih dogodkov osamosvajanja naše države krepijo čut domoljubja in spoštovanja domovine,« so si edini vsi predsedniki domoljubno-veteranskih organizacij iz Mislinjske doline. Ob slavnostnem odprtju in 30. obletnici osamosvojitve Slovenije so njihove delegacije položile vence na grobove padlim v času osamosvojitvene vojne.

v AP

Z leve: Vinko Vrčkovnik, Konrad Javornik, Anton Sedar, Ivan Brezovnik in Vinko Mlinšek

v arhiv PVD Sever za Koroško

Trije padli Korošci, pripadniki slovenskih oboroženih sil (od leve: rezervna policista Željko Ernoić in Bojan Štumberger ter pripadnik TO Vincenc Repnik)

Slavnostni govorec na odprtju v Šmartnu, generalmajor Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, je med drugim povedal, da se bomo tudi zaradi tega obeležja spomnili vsega, kar je ta narod moral preživeti, vendar je preživel. In da je v takem obeležju poudarjeno, da je slovenski narod tisti, ki je dobil to vojno. »Teritorialna obramba je skupaj s slovensko milico in ob podpori vseh ljudi v Sloveniji zmagala in premagala takrat eno najmočnejših armad v Evropi.« Spominjajmo se večnih vrednot, kot sta enotnost in samostojnost, dodajmo pa zaupanje, je še med drugim namignil. »Neglede na vse je Slovenija dosegla veliko, zato moramo spoštovati ne samo domovino, ampak tudi državo. Kajti Slovenijo imamo, spoštujmo jo in imejmo jo radi!« je poudaril. AP

28. junija, na dan, ko so leta 1991 trije Slovenjgradčani izgubili življenje v spopadih, so k njihovemu spomeniku v Parku herojev položili venec in počastili spomin nanje. »Željko Ernoič, Vincenc Repnik, Bojan Štumberger so imena, ki so vklesana na spomeniku padlim v osamosvojitveni vojni. Imena naših sokrajanov, sinov, bratov, očetov, ki so padli za našo samostojnost in neodvisnost. Imena požrtvovalnih in pogumnih junakov, ki so se tistega usodnega dne podali izvršit svojo dolžnost. Ki jih je gnal klic domoljubja in želje po varovanju in zaščiti svojih bližnjih in želje po tem, da ubranijo vrednote, ki so jih delili, ko so se znašli pred sovražnikovimi kroglami, ki so tistega usodnega dne malodane naključno iskale svoje žrtve. Imena, ki jih ne smemo in ne moremo prepustiti pozabi,« je dejal župan Tilen Klugler.

IZGRADNJA PROTIPOPLAVNIH UKREPOV NA MISLINJI IN HOMŠNICI

OBČINSKA UPRAVA /

Poplavne površine zmanjšane za 65 hektarov Prispevek obravnava aktualno stanje operacije Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – območje Meže z Mislinjo, s poudarkom na ureditvah Mestne občine Slovenj Gradec, s katero se v okviru Operativnega programa za izvajanje EU kohezijske politike v obdobju 2014–2020 nadaljuje izvajanje protipoplavnih ukrepov na porečju Drave. Operacija pokriva tri vodotoke, in sicer Mežo, Mislinjo in Homšnico. 80 % upravičenih stroškov investicije bo zagotovila Evropska unija iz Sklada za regionalni razvoj, preostali delež pa Republika Slovenija. Izmed šestih ukrepov, ki so predvideni v okviru operacije, so trije že izgrajeni, in sicer na Ravnah, Prevaljah in v Pamečah.

Že izgrajeni protipoplavni ukrepi Za zmanjšanje poplavne ogroženosti urbanega območja Slovenj Gradca je bil v preteklosti že urejen izlivni odsek Homšnice in delno Suhodolnice. Reka Mislinja ob močnejših nalivih skupaj s Suhodolnico in Homšnico še vedno pogosto poplavlja in ogroža naseljena območja mesta. V sklopu omenjene operacije je Direkcija Republika Slovenije za vode v letu 2020 začela z izgradnjo protipoplavnih ukrepov na območju Pameč. Dela so bila zaključena v marcu 2021. Na sliki 1 je prikazan odsek Mislinje, kjer je bila izvedena poglobitev struge z obrežnim zavarovanjem, jezbice, zasaditev z vrbovimi potaknjenci in gruče skal samic, ki popestrijo tok vode, ribam pa omogočijo skrivališča.

Slika 2: Z modro barvo je označen doseg stoletnih poplav – danes (levo) in po izgradnji protipoplavnih ukrepov na Mislinji in Homšnici (desno), kjer se bodo ob Q100 poplavne površine zmanjšale za 65 ha. (EHO projekt, d. o. o.)

Zasnova protipoplavnih ukrepov na Mislinji Predvidena so naslednja dela: ureditev vodotoka na skupni dolžini 2700 m, od sotočja s Suhadolnico do lokacije vtoka razbremenilnika visokih voda Homšnica iz zadrževalnika visokih voda Homšnica (slika 3); izgradnja ustalitvenega praga iz kamna v betonu s stopnjo 0,9 m, poglobitev struge, zaščite pete brežin, leseni talni pragovi, groba kamnita drča dolžine 10 m, kamnite zložbe, ureditve struge z dvojnimi profili in obrežnimi zavarovanji, nova brv pri kopališču, poglobitve in podzidave mostov ter preureditve komunalnih vodov.

Slika 1: Odsek Mislinje v Pamečah, kjer je bila zagotovljena dodatna razlivna površina, kamor se lahko v času visokih voda reka nadzorovano razlije. V času nizkih voda je polna le osnovna struga. (Petra K. Marhold) Za Pamečami je na vrsti izgradnja ukrepov na Homšnici in Mislinji. O predvidenih tehničnih rešitvah, s katerimi bomo izboljšali zaščito ljudi in njihovega premoženja pred stoletnimi vodami (Q100), smo že poročali v predhodni številki SGlasnika. Projektne rešitve so bile predstavljene tudi na mestni občini 4. maja 2021 – zaradi covida-19 je bila predstavitev projekta izvedena pred majhnim številom slušateljev. Samo predstavitev si je še vedno mogoče ogledati na spletnih straneh občine ali na spletnem naslovu: www.porecjedrave.si. V nadaljevanju prispevka namenjamo nekaj več besed tehničnim rešitvam za Mislinjo, kjer bodo pridobljena prva gradbena dovoljenja. V prihodnji številki SGlasnika bomo predstavili še tehnične rešitve za Homšnico. Za učinkovito zmanjšanje poplavne ogroženosti je potrebno izgraditi ukrepe na Homšnici in Mislinji, saj le oba ukrepa skupaj predstavljata celovito rešitev. Na sliki 2 je z modro barvo prikazan doseg stoletnih voda, in sicer za obstoječe stanje in po izgradnji protipoplavnih ukrepov, kjer se bodo pri Q100 poplavne površina zmanjšale za 65 ha. 6

>2021

Slika 3: Situacija predvidenih protipoplavnih ureditev na Mislinji (HIDROPRO, Zoran Fujs, s. p.)

Izzivi projekta Za pravočasno izvedbo operacije je ključnega pomena pridobivanje zemljišč, pri čemer igra pomembno vlogo ozaveščenost lokalne skupnosti o pomenu izgradnje ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Poseben izziv je tudi umestitev projektiranih ukrepov v prostor. Z mestno občino za ta namen že dve leti tvorno sodelujemo pri pripravi sprememb in dopolnitev veljavnega občinskega prostorskega plana. Glavno vodilo je, da vodotoki potrebujejo prostor. V času visokih voda mora biti na voljo dovolj razlivnih površin, kjer se vode kontrolirano razlijejo in naredijo čim manj škode za ljudi in njihovo premoženje. Samo v letu 2012 so škode zaradi poplav v občini Slovenj Gradec znašale 8 mio evrov. Petra Kralj Marhold 5

OBČINSKA UPRAVA /

PREDSTAVLJAMO ODDELEK

SKUPNI ORGAN KOROŠKE

Medobčinski inšpektorat V okviru Skupnega organa Koroške od novembra 2020 deluje tudi Medobčinski inšpektorat. Inšpekcijski nadzor se je pred tem izvajal v okviru Medobčinskega inšpektorata Koroške za vseh 12 koroških občin. V skladu s spremembami Zakona o financiranju občin so uskladili dejavnosti obstoječega Skupnega organa Koroške, kjer zdaj inšpektorat deluje kot notranja organizacijska enota organa skupne občinske uprave. Medobčinski inšpektorat izvaja naloge inšpekcijskega nadzora za sedem občin ustanoviteljic, to so Mestna občina Slovenj Gradec ter občine Mislinja, Muta, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju in Vuzenica. »Temeljna naloga Medobčinskega inšpektorata je izvrševanje učinkovitega nadzora nad izvajanjem predpisov in drugih aktov, s katerimi občine urejajo zadeve iz svoje pristojnosti, kakor tudi nadzor nad izvajanjem zakonov, ki občinske inšpektorje neposredno pooblaščajo za opravljanje nadzora. Inšpektorji opravljajo nadzor predvsem na področjih občinskih cest, ravnanja s komunalnimi odpadki, odvajanja odpadne in padavinske vode, gradnje enostavnih objektov, javnih površin, splošnega reda in podobno,« pojasnjuje vodja Skupnega organa Koroške Sašo Blatešič. Največ zadev obravnavajo na področju občinskih cest. »Namen inšpekcijskega nadzora na področju občinskih cest je predvsem zagotavljanje varne in neovirane uporabe občinskih cest. Inšpektorji v ta namen nadzirajo redno vzdrževanje občinskih cest, izvajanje del, vegetacijo in druge ovire ob cestah, ki bi utegnile škodovati cesti ali jo ogrožati, ovirati ter zmanjšati varnost prometa na njej. Pri tem inšpektorat največ kršitev zaznava zaradi odlaganja lesa ob cestah, onesnaženja cest pri izvajanju kmetijskih opravil in spravilu lesa ter neustrezno obrezane vegetacije, ki sega v cestišče občinske ceste. Inšpekcijski nadzor se izvaja tudi nad gradnjo individualnih priključkov na občinsko cesto in posegi v varovalni pas občinske ceste ter deli v območju občinske ceste, za katere je potrebno predhodno pridobiti soglasje

upravljavca ceste,« pravi inšpektorica Nadja Volmajer - Bezjak. Na področju ravnanja s komunalnimi odpadki se nadzor opravlja nad vključitvijo v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, nezakonitim odlaganjem odpadkov, ločenim zbiranjem odpadkov in ekološkimi otoki. Kršitve ugotavljajo predvsem pri odlaganju odpadkov na ekoloških otokih v nasprotju z navodili izvajalca javne službe. V večini primerov gre za odlaganje mešanega komunalnega odpada in odlaganje odpada izven namenskih posod. Pogosto se na ekološki otok odlaga tudi kosovni odpad. Večina inšpekcijskega nadzora na področju odvajanja komunalnih odpadnih voda je opravljena nad priključevanjem objektov na javno kanalizacijo. Inšpektorat pri tem sodeluje z izvajalci gospodarskih javnih služb odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ki vodijo predpisane evidence o uporabnikih in priključkih na javno kanalizacijo. V upravnem inšpekcijskem postopku inšpektor izreka ukrepe za odpravo nepravilnosti, in sicer na zapisnik ali z odločbo. V primeru neizvršitve naloženih ukrepov nadaljuje s postopkom upravne izvršbe bodisi z denarno prisilitvijo ali izvršbo po drugi osebi na stroške zavezanca. Kadar je posamezno dejanje opredeljeno kot prekršek, inšpektor uvede tudi hitri prekrškovni postopek, znotraj katerega izreka opozorila, opomine in globe.

komunalnimi odpadki. Medobčinski inšpektorat je poleg 18 prenesenih odprtih inšpekcijskih zadev iz Medobčinskega inšpektorata Koroške v obdobju od 1. 11. do 31. 12. 2020 uvedel še 40 novih inšpekcijskih zadev ter zaključil 27 zadev. Skupno je bilo v omenjenem obdobju opravljenih 34 inšpekcijskih pregledov. Prostori inšpektorata se nahajajo na Meškovi ulici 2 v Slovenj Gradcu, inšpektorica pa je vsak dan v delovnem času dosegljiva po telefonu in elektronski pošti. Kontakti so objavljeni na spletnih straneh občin ustanoviteljic. Organizacija in način dela (redna prisotnost v posamezni občini, področje izvajanja rednih inšpekcijskih pregledov itd.) sta dogovorjena z vsako občino ustanoviteljico posebej. Pobude za izvedbo inšpekcijskega nadzora lahko občani podajo neposredno na sedežu Medobčinskega inšpektorata ali sedežu katerekoli občine ustanoviteljice, in sicer pisno ali po elektronski pošti. Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in obravnavati tudi anonimne prijave.

MN

Glede na posamezna področja je inšpektorat največ zadev obravnaval na področjih občinskih cest, odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter ravnanja s

Ureditev otroškega igrišča Raduše Mestna občina Slovenj Gradec je pristopila k izvedbi projekta Ureditev otroškega igrišča Raduše, v sklopu katerega so izvedli naslednja dela: odstranitev humusa, dobava in vgradnja gradbenega filca in tampona ter fino planiranje in utrjevanje; postavitev večnamenskega igrala s toboganom, hišico s podestoma in povezovalnim mostičkom ter dodatnimi plezali; postavitev gugalnice s kovinskim drogom, urbane opreme (parkovne klopi, koši, obvestilna tabla), varnostne 3D panelne ograje ter ureditev površine za ublažitev padca.

MN

OBČINSKA UPRAVA / ODPRTA NOVA ETNOLOŠKA ZBIRKA

»Levovniki smo čevljarji in športniki«

Še vedno je med ljudmi živ spomin na čevljarja Jožeta Levovnika, ki je skoraj vse do svoje smrti leta 2012 popravljal čevlje Slovenjgradčanom. Mestna občina Slovenj Gradec in Koroški pokrajinski muzej sta v njegovi delavnici, kot jo je zapustil on sam, uredila muzej. V prenovljeni Levovnikovi stanovanjski hiši na Šolski ulici je ostala čevljarska delavnica, odlično ohranjen primer obrtne dediščine mesta Slovenj Gradec. V njej še vedno diši po čevljarskih materialih, kot je dišalo, ko je v njej sedel in čevlje popravljal mojster Jože Levovnik. V sklopu prenove in rekonstrukcije obrtniškega prostora je Koroški pokrajinski muzej očistil in restavriral vse tamkajšnje čevljarske predmete in opremo. Gradivo je KPM zbiral sicer dlje časa, večino razstavnih eksponatov pa je Mestni občini Slovenj Gradec doniral čevljarjev sin Tomo Levovnik z družino. Nova postavitev, po besedah direktorja KPM mag. Tadeja Pungartnika, temelji na sodobni muzejski prezentaciji, sama delavnica pa

predstavlja potencial za nadaljnji razvoj ambienta za muzejske in turistične namene in je velika dodana vrednost za ponudbo v mestu. Mimoidoči jo lahko, pred njo pa še sprejemnico za nekdanje stranke, vidijo skozi z eksponati urejeno izložbo, v prostore pa lahko vstopijo po predhodni najavi v recepciji muzeja na Glavnem trgu. Zadovoljstvo ob odprtju zbirke o uspešni čevljarski obrti je izrazil tudi župan Tilen Klugler, ki muzej vidi kot izviren prispevek turistični ponudbi in hkrati tudi kot poklon enemu najbolj znanih Slovenjgradčanov. Pri Levovnikovih so se s čevljarstvom ukvarjale tri generacije. Jožetov oče je hišo v Šolski ulici kupil v letih med obema vojnama. V njej so poleg družine s štirimi otroki stanovali še vsi pomočniki. »Na razstavi so tudi čevlji, ki so bili izdelani v tej delavnici. Kot uspešen čevljar je Jože Levovnik - Pepi uspel patentirati delovni čevelj za gozdarje in delavce v industriji. Največ dela je bilo s škornji, a tudi največ zaslužka. Delavnica je na svojem vrhuncu imela okrog 10 pomočnikov in vajencev in v najboljših časih, še pred 2. svetovno vojno, tudi do 1700

strank, ki so naročale izdelavo čevljev. Da je delavnica preživela, so morali delati vsi, zaposleni in tudi vsa družina,« pojasni med drugim kustosinja razstavne zbirke etnologinja Brigita Rajšter. Jože je delavnico prevzel leta 1970 in v njej vztrajal tudi po upokojitvi. Vsak delavnik od jutra do večera, opasan z delovnim predpasnikom in v zrelih letih z očali na nosu, je med delom rad kramljal o tem in onem s številnimi strankami in drugimi someščani. Bil je tudi legenda v športu, in sicer odličen smučar in ustanovitelj odbojkarskega in rokometnega kluba. Kot predsednik slovenjgraškega rokometnega kluba je slovenjgraški rokomet leta 1963 popeljal v slovenski vrh. V mestu je pomagal zgraditi prvo rokometno igrišče. Leta 2012 je prejel tudi najvišje občinsko odličje na področju športne kulture v Slovenj Gradcu, Železnikarjevo nagrado. V sklopu raziskovanja obrtne in rokodelske dediščine Muzej Slovenj Gradec še vedno vabi občane, ki imajo doma Levovnikove čevlje ali pa jih je ta popravil, da jih prinesejo v muzej na Glavni trg. AP

Podelitev priznanj odličnjakom osnovnih in srednjih šol Župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler je tradicionalno podelil priznanja ob zaključenem šolanju učencem in dijakom, ki so vsa leta osnovnega ali srednjega šolanja opravili in zaključili z odliko. Priznanje je prejelo 45 osnovnošolcev in 36 srednješolcev, v glasbeni šoli pa je vsakoletnih odličnjakov 6. Priznanja so poklon lokalne skupnosti njihovi prizadevnosti ob zaključku šolanja. V kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Slovenj Gradec, župan pa je v svojem nagovoru vsem iskreno čestital ter se učencem in dijakom zahvalil, »da nam v letošnjem, posebnem in temnem letu vendarle kažete luč. Da niste obupali. Da se niste vdali malodušju. Da so vas nove razmere sicer presenetile, a ste se jim prilagodili in kljub težavam pokazali najboljše, kar znate. Končujete le eno od življenjskih poglavij. Pred vami pa je še veliko pomembnejših, bolj zahtevnih in manj predvidljivih. Bodite pogumni, drzni in pozitivni. Želim vam veliko priložnosti za uveljavitev vašega znanja in talentov. In želim vam veliko doseženih ciljev. Verjamem, da si jih boste znali zastavljati – visoko.«DS

>2021

OBČINSKA UPRAVA /

Projekt ultrafiltracije

S svečanim podpisom pogodbe so izpolnjeni pogoji za dolgo pričakovan začetek izvajanja projekta obdelave pitne vode na zajetju in njene distribucije v vodovodnem omrežju Mestne občine Slovenj Gradec. Župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler je 10. junija podpisal pogodbo z izvajalci, s katero bomo v prihajajočem obdobju pomembno izboljšali kakovost pitne in gospodinjske vode na celotnem vodovodnem območju mestne občine. Projekt Izboljšanje zanesljivosti oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo v Mestni občini Slovenj Gradec bo v večji meri in v skladu z odločitvijo o podpori, ki jo je sprejela Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, financiran s strani evropskega Kohezijskega sklada in nacionalnega javnega prispevka iz državnega proračuna, od katerih bo MO SG prejela okrog 3 milijone evrov, občinski proračun pa bo prispeval razliko potrebnih sredstev za izvedbo dobre 4 milijone evrov vrednega projekta. Cilj operacije je zagotovitev dolgoročno varne, zdravstveno ustrezne in zanesljive oskrbe s pitno vodo na območju Mestne občine Slovenj Gradec. S projektom bo vsem prebivalcem na vodovodnem sistemu Slovenj Gradec–Suhi Dol zagotovljena kakovostna in zadostna količina pitne vode. Dogradilo se bo 10,5 km manjkajočih vodovodov na območjih Mrakov hrib, Gmajna, Legenska planota in Brda, s katerimi bo dodatno priključenih 457 prebivalcev. Z zgraditvijo vodovodne povezave Suhi Dol–Mislinjska Dobrava pa bo na ta sistem priključenih še dodatnih 518 prebivalcev. Zgrajeni bodo tudi čistilna naprava za pitno vodo na vodnem viru Suhi Dol ter dodatna tri črpališča in vodohram. Župan se je s predstavniki izvajalcev dogovoril o uvedbi v delo s 1. julijem, če bodo izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Pogodbo je župan podpisal s predstavnikoma izbranih podjetij, združenih v konzorcij pri prijavi na javni razpis. Za podjetje Kolektor Sisteh, d. o. o., iz Ljubljane je pogodbo podpisal glavni direktor Stojan Kokošar, za podjetje IVC, d. o. o., prav tako iz Ljubljane, pa direktor Gorazd Beton. DS

24. REDNA SEJA MESTNEGA SVETA MO SG Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec je 26. maja zasedal na 24. seji. Potekala je v veliki dvorani Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec na Ozarah. Najprej so obravnavali predlog Dokumenta identifikacije investicijskega projekta – Energetska sanacija 3 objektov Mestne občine Slovenj Gradec, predlog Predinvesticijske zasnove – Energetska sanacija 3 objektov Mestne občine Slovenj Gradec in predlog Investicijskega programa – Energetska sanacija 3 objektov Mestne občine Slovenj Gradec. Trije objekti, in sicer Gosposvetska cesta 4, športna dvorana in zdravstveni dom, so prepoznani kot prioritetni za izvedbo celovite energetske obnove. Ker bodo projekti izvedeni preko javno-zasebnega partnerstva, so po skrajšanem postopku sprejeli tudi osnutek Koncesijskega akta o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projektov energetske prenove objektov v lasti Mestne občine Slovenj Gradec. Nadalje so obravnavali Letno in trajnostno poročilo Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec, d. o. o., za leto 2020 in potrdili predloge sklepov podjetja v zvezi z bilančnim dobičkom iz tekočega leta in v zvezi s prekategorizacijo odpravljenih rezervacij ter dolgoročnih pasivnih časovnih omejitev v kapital podjetja. Potrdili so tudi osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Mestne občine Slovenj Gradec za leto 2021 – 1. rebalans. V nadaljevanju so potrdili predlog Sklepa o lokacijski preveritvi za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na območju EUP OP-38 v OPN Mestne občine Slovenj Gradec (ID št.: 2255) ter se seznanili z Informacijo o varnostni problematiki v letu 2020 na območju Policijske postaje Slovenj Gradec. Obravnavali in potrdili so tudi predlog Sistemizacije delovnih mest v Vzgojno-varstvenem zavodu Slovenj Gradec za šolsko leto 2021/2022 ter podali soglasje k Sklepu o določitvi dela plače za redno delovno uspešnost za leto 2020 direktorice Javnega zavoda MOCIS. Svetniki so zaradi odstopa razrešili člana Sveta zavoda Kulturnega doma Slovenj Gradec in imenovali nadomestnega člana. Potrdili so še nekaj predlogov s področja premoženjskopravnih zadev.

POBUDE IN VPRAŠANJA Odgovori na pobude in vprašanja mestnih svetnikov, ki so jih podali na 24. seji Mestnega sveta Mestne občine Slovenj Gradec (26. 5. 2021). Kako je z izgradnjo brvi čez Suhodolnico pri podjetju Kopur v Pamečah? Projekt za brv v Pamečah je v zaključni fazi, čakamo pa na razpis Eko sklada, iz katerega je bilo do sedaj možno črpati 100-% sofinanciranje, če gre za navezovalno kolesarsko pot. Projektiramo ga na način, da bo pešpot in hkrati dvosmerna kolesarska pot. Upamo, da bo javni razpis v kratkem. Zakaj so načrtovalci ukrepov na Homšnici sprejeli odločitev za projektiranje enega zadrževalnika in razbremenilnika? V postopkih priprave OPN je Mestna občina Slovenj Gradec na zahtevo soglasodajalcev, v tem primeru ARSA in MOP-a, naročila izdelavo hidrološko-

hidravlične študije poplavnih kart na porečju Mislinje, Suhodolnice, Homšnice in to za najbolj kritične predele poseljenega območja. Ta študija je bila s soglasjem soglasodajalcev potrjena v predlogu za OPN. Ukrepi poplavne varnosti, ki jih je mestna občina vnesla v OPN, torej idejne zasnove ureditve Mislinje, so bili delno upoštevani pri načrtovanju ukrepa številka 6, ki se uradno imenuje projekt zagotovitve poplavne varnosti porečja Drave in območja Meže z Mislinjo. Pri poplavni varnosti Homšnice pa sta bila v OPN predvidena dva suha zadrževalnika, več nizkih nasipov vzdolž porečja Homšnice, ki ščitijo posamezne objekte in naselja, hkrati pa so v funkciji suhih zadrževalnikov v primeru poplavnih voda. Sedaj pa je predlagana drugačna rešitev. Odgovor Direkcije Republike Slovenije za vodo S projektom Ureditev visokovodnih razmer v Slovenj Gradcu je predvidena zasnova celovitih ukrepov, ki zmanjšujejo poplavno ogroženost na območju Slovenj Gradca. Ukrepi na Mislinji so povezani z ukrepi na Homšnici. Na Homšnici je predviden en suhi zadrževalnik visokih voda Homšnica in en razbremenilni kanal iz zadrževalnika proti Mislinji. Učinek (prostornina) zadrževalnika visokih voda kot protipoplavni ukrep ni zadosten, zato se vode Homšnice delno zadrži, višek pretoka pa se preusmerja z razbremenilnim kanalom v Mislinjo. Zadošča en razbremenilni kanal – umeščanje trase razbremenilnega kanala je odvisno od več dejavnikov, npr. rabe prostora in drugih načrtovanih posegov v prostor, predvsem južne obvoznice in tretje razvojne osi. Razbremenilnik bo v funkciji le v primeru visokih voda, ko bo zadrževalnik poln, in predstavlja dodatno varnost območja. Suhi zadrževalnik visokih voda Homšnica je omilitveni ukrep za (dolvodno) Homšnico. Q100 Mislinje pred dotokom Suhodolnice znaša 180 m3/s, zato lahko štejemo dotok iz razbremenilnika (ca. 7 m3/s) kot sprejemljivo majhen vpliv na Mislinjo. V predhodnih študijah je bilo predvidenih več zadrževalnikov visokih voda. Izbran je bil eden, večji. Njegova velikost je odvisna od lokacije in topografskih lastnosti. Od zadnjih študij se je poselitev v prostoru razširila in s tem se je zmanjšala možnost umestitve razbremenilnika ali več teh v prostor. Ne smemo pozabiti, da morajo zadrževalniki ohranjati prehodnost za vodne organizme ter ne smejo prekinjati transporta sedimentov. En večji zadrževalnik namesto več manjših pomeni bolj varno obratovanje/krmiljenje in nadzor objekta, naplavine in sedimenti se odlagajo in čistijo samo na eni lokaciji. Manjši je tudi poseg v prostor oz. površina, ki jo zadrževalnik zaseda v prostoru. Ali je Mestna občina Slovenj Gradec kakorkoli udeležena oziroma ima potrebe po gradnji objektov na 40-metrskem vodovarstvenem pasu? Ali se to kakorkoli dotika projekta ureditve poslovne cone? Kot je znano, je med nosilci urejanja prostora v fazi sprejemanja prostorskih aktov zelo pomembno vključena Direkcija RS za vode, ki skrbi, da so v odlok vključena določila, ki imajo podlago v njihovem zakonu in podzakonskih predpisih. Sprejem določil, ki ne bi bila skladna s prej omenjenimi predpisi, žal ni mogoč. Območje SG-52, kjer je predvidena nova industrijska cona, je od VC-območja oddaljeno več kot 40 m, poleg tega je vmesni pas kmetijsko zemljišče, kjer je gradnja objektov omejena, bolj ali manj onemogočena, tako da novi zakon o vodah nima vpliva na to cono. Tatjana Špalir

OBČINSKA UPRAVA /

POZIV K OBLIKOVANJU IZHODIŠČ ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA Mestna občina Slovenj Gradec obvešča javnost, da vodi postopek začetka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za EUP SG-126 – Pod gradom III (OPPN SG-126 – Pod gradom III). Pobudnik priprave prostorskega akta je zasebni investitor. Predlog izhodišč za pripravo OPPN SG-126 – Pod gradom III je izdelalo podjetje LM PROJEKTI, podjetje za prostorsko, urbanistično in arhitekturno načrtovanje ter svetovanje. Predlog izhodišč za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za EUP SG126 – Pod gradom III je javno objavljen od 21. 6. 2021 do vključno 5. 7. 2021.

OB PRAZNIKU VAŠKIH SKUPNOSTI

V času trajanja javne razgrnitve izhodišč bo gradivo objavljeno v digitalni obliki na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec (www.slovenjgradec.si).

Ob praznikih vaških skupnosti krajankam in krajanom iskreno čestita tudi župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler, ki ob tem poudarja, »da se občinska uprava in mestni svet trudita uravnoteženo skrbeti za razvoj ožjih lokalnih skupnosti v skladu s prioritetami, ki so zastavljene ob oblikovanju občinskega proračuna. Vsekakor se zavedamo, da je želja in potreb veliko več, kot pa je finančnih zmožnosti za kar deset vaških skupnosti in pet mestnih četrti, še posebej v času izvajanja velikih investicij, katerih evropsko sofinanciranje zahteva tudi precejšnjo lastno finančno udeležbo, zaradi česar je proračun v tem trenutku močno obremenjen.« Vsekakor pa župan zagotavlja, da bo po koncu epidemije še aktivneje spodbujal zbore krajanov in srečevanja na terenu.

NATEČAJ ZA IZDELAVO

CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZA ŠPORTNI CENTER SLOVENJ GRADEC Z NOVIM BAZENSKIM KOMPLEKSOM IN PARKOM URBANIH ŠPORTOV

Javni zavod za turizem, šport, mladinske in socialne programe Spotur Slovenj Gradec v sodelovanju z Mestno občino Slovenj Gradec objavlja Natečaj za izdelavo CGP (celostne grafične podobe) za Športni center Slovenj Gradec.

Rok za oddajo vloge je ponedeljek, 4. 8. 2021, do 12. ure na sedežu Javnega zavoda Spotur ali na ta dan oddana priporočena pošiljka po pošti. Vse dodatne informacije najdete na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec.

>2021

GOSPODARSTVO / PGD LEGEN LETOS STARO 100 LET

Z novim gasilskim vozilom za prevoz moštva Prostovoljno gasilsko društvo Legen je obeležilo 100 let svojega uradnega delovanja, čeprav zametki društva segajo v leto 1895, ko je do svetovne vojne delovala požarna bramba. Desetine na tekmovanjih na vseh nivojih, od občinskih, regijskih do državnih, zasedajo prva mesta. Najstarejši še aktivni gasilec v društvu je 81-letni Ivan Vrečar, med ženskami je najstarejša Berta Hribernik. »Ponosni smo tudi, da imamo mnogo mladih, ki zelo aktivno delajo in hodijo na vaje in so se že tudi udeleževali državnih tekmovanj,« pripoveduje predsednik PGD Legen Jože Pečolar. Slavje ob 100-letnici društva je potekalo na svečani seji, ko so 15 gasilcem podelili priznanja za požrtvovalno delo. S priznanji so se zahvalili tudi botrom, podjetjem in Mestni občini Slovenj Gradec, ki so darovali za nov gasilski kombi. Največji uspeh je društvo doživelo leta 1946, ko so gasilke ženske desetine postale državne

prvakinje v takratni Jugoslaviji. Ta tradicija se danes nadaljuje, ne zaostajajo pa niti člani, katerih se drži vzdevek Atomska desetina. Prvo nedeljo v letošnjem juniju sta se ekipi članic B in članov B ponovno merili na Državnem gasilskem tekmovanju v Celju. Sprva so legenski gasilci pri Plesnikovih mlinih razpolagali z leseno uto. Največji razcvet društva se je začel kasneje, leta 1956, ko so v Šumijevi vasi pridobili novo zemljišče za gasilski dom. Ta tam stoji še danes, popolnoma preurejen in z novim gasilskim muzejem. Na razpolago je vsem krajanom in pomeni središče kraja Legen. V društvu so postopoma izpopolnjevali opremo in vlagali v izobraževanje članov. Gasilci z Legna posredujejo ob vseh elementarnih nesrečah, ki pa niso več le požari, pač pa tudi poplave, žledolomi, viharji in še marsikaj drugega, in slednjega je zadnje čase več kot samih požarov. Za zdaj zadnja intervencija je bil požar pri Naveršniku letos za veliko noč. Površina legenskega požarnega okoliša je skoraj 26 km², razpotegnjen je od gostilne Murko do

Kop na Pohorju. Teren je zelo razgiban in težko dostopen, zato so se odločili, da nabavijo gasilsko vozilo s pogonom 4 x 4. Novo vozilo, ki so ga krstili na za širšo javnost zaprti slavnostni paradi ob 100-letnici društva, je kombi Volkswagen Crafter 4 x 4 za prevoz moštva in opreme. Zanj so plačali 65.000 evrov, pri čemer je Mestna občina Slovenj Gradec prispevala 18.000 evrov. V voznem parku imajo še cisterno GVC 16/25, staro vozilo za prevoz moštva pa bodo prodali. Leta 1946 je društvo dobilo nagrado Republike Slovenije za uspešno in vsestransko delo, in sicer motorno brizgalno ILO, ki še danes služi svojemu namenu.

AP

v Primafoto

KOMUNALA SLOVENJ GRADEC Hidranti – namenjeni zagotavljanju požarne varnosti V obdobju povišanih temperatur se pojavljajo primeri nedovoljenih odvzemov pitne vode iz hidrantov javnega vodovodnega omrežja, predvsem za polnjenje zunanjih bazenov pri individualnih stanovanjskih hišah. Uporabnike opozarjamo, da so hidranti v javnem vodovodnem omrežju namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Voda iz hidranta se sme uporabljati brez soglasja upravljavca vodovoda zgolj za gašenje požarov in odpravljanja posledic elementarnih nesreč. Nenadzorovan in nestrokoven odvzem pitne vode iz omrežja namreč lahko povzroči izpad dobave pitne vode, motnost pitne vode, spremembe v tlaku, nekontrolirano odtekanje vode, mehansko uničenje hidranta in podobno. Odvzem vode iz hidrantov v primeru določenih enkratnih dogodkov, kot je npr. polnjenje bazenov, je izjemoma možen le ob predhodnem soglasju upravljavca, torej Komunale Slovenj Gradec. Odvzem obvezno opravi strokovno usposobljeni delavec, ki pri tem uporabi tehnično

brezhiben, registriran hidrantni nastavek. Voda se obračuna naročniku po veljavnem ceniku. Bodite eko, aktivirajte eRačun

S prejemanjem eRačuna letno prihranite 1/2 kilograma papirja, 20 litrov čiste pitne vode in ohranite 1/5 drevesa!

V našem podjetju si prizadevamo za okolju prijazno – brezpapirno poslovanje, uspe nam lahko samo skupaj z vami. eRačun uporablja že okoli 900 uporabnikov naših storitev, pridružite se jim tudi vi. eRačun enakovredno nadomešča račun v papirni obliki. Namenjen je uporabnikom, ki svoje račune poravnavate elektronsko prek spletne ali mobilne banke. Izbirate lahko med tremi možnostmi brezpapirnega poslovanja: 1. eRačun v obliki PDF na vaš e-naslov (e-pošta): s prijavo na PDF-račun boste v nabiralnik svoje elektronske pošte prejeli račun v PDF-obliki, ki ga po želji poravnate na banki, pošti ali prek spletne oz. mobilne banke. 2. eRačun v spletno banko: pogoj za to je, da uporabljate spletno banko. Prejeli boste eRačun, izdan v obliki elektronsko podpisanih datotek XML (namen: nadaljnja računalniška

obdelava) in PDF (namen: vpogled in za izpis). eRačun lahko prek spletne banke poravnate hitro in udobno, z enim klikom, brez prepisovanja številk in referenc. 3. eRačun v mBills – mobilno denarnico: z uporabo mobilne aplikacije mBIlls boste račun prejeli na vaš telefon in ga plačali brez zamudnega prepisovanja podatkov s položnic. Aplikacija deluje neodvisno od tega, pri kateri banki imate odprt račun, omogoča pregled nad vsemi plačanimi in neplačanimi računi in vas obvesti o prejemu in zapadlosti računa.

Kaj morate storiti? Izpolnite Vlogo za izdajo eRačuna, ki jo najdete na naši spletni strani, ter nam jo vrnite na e-naslov: info@komusg.si. Za uporabo mBills se registrirajte v mobilni aplikaciji in izberite prejemanje eRačuna Komunale Slovenj Gradec.

 Teja Račnik

MESTO IN PODEŽELJE / OB PRAZNIKU

Jezusova ljubezen do matere: Marijino vnebovzetje Jakoba, Pavla in drugih svetnikov in svetnic. Marijinega groba ni! Stara armenska knjiga mašnih beril iz leta 460 omenja praznovanje 15. avgusta kot dan Marijinega »počitka«. Iz leta 450 je znano, da so v Marijini cerkvi v Getsemaniju že obhajali praznik Marijinega »zaspanja« in poveličanja. Vera v ljubezen Marijinega sina Jezusa, da ni dovolil trohnenja telesa svoje matere, je Kultura in humanost civilizacij se bila navzoča v vseh skupnostih, kjer so se k uresničujeta v sprejemanju in odnosu do smrti. Med najpomembnejšimi arheološkimi praznovanju zbirali kristjani. Skozi 2000-letno zgodovino praznovanje ni bilo vedno enako najdbami so pomembna odkritja grobišč ali poudarjeno. V Carigradu so praznovali že v posameznih grobov. Spoštovanje grobov je 6. stoletju, kasneje v drugih krajih in deželah. vedno znova povezano s prepričanjem, da Enkrat se je poudarjal Marijin odhod, se človekovo življenje ne konča v grobu. V vseh časih so bili posebne pozornosti deležni preselitev, drugič Jezusova ljubezen do matere: Marijino vnebovzetje. Marija ni imela grobovi pomembnih osebnosti. te moči, da bi s telesom zapustila zemljo in Vznemirjenje, veselje in upanje je povzročil odšla v večnost k Bogu, tega je bila deležna. grob Jezusa iz Nazareta. Obiskovalci so Sama je napovedala: »Velike reči mi je storil bili priče praznemu grobu. Še bolj so se razveselili srečanja z umrlim. Niso se bali, ker On, ki je mogočen!« Vernikom je ta resnica dajala novo upanje in so se spomnili njegovih besed, da bo vstal od mrtvih. In ko se je to zgodilo, so se veselili tolažbo. Praznovanje Marijinega vnebovzetja tega, da poznajo Boga, da mu lahko sledijo in je bil in ostaja – za veliko nočjo – eden najpomembnejših praznikov. Verniki na ta upajo v svoje večno življenje. dan obiskujejo Marijine romarske cerkve, ki Posebnost se je v spominu ohranila v so mnoge posvečene ravno vnebovzetju. Jeruzalemu. Že v zgodnjih desetletjih so Zaradi uslišanih prošenj in molitev so mnogi nad hišo Marijine smrti zgradili cerkev in jo v romarske cerkve prinesli votivne – zahvalne še danes imenujejo dormitio, tj. zaspanje. – podobe ali druge dragocenosti. Marijinega groba ni, čeprav je bila tolikokrat Naše poti življenja naj krepi upanje v našo omenjena v skupnostih prvih Jezusovih »preselitev« k Bogu, čeprav ne tako odlično, učencev – kristjanov. Ohranili so spoštljiv kot je to doživela Marija.  Franc Linasi, dekan spomin na grobove apostolov Petra, V vseh pokrajinah so najstarejše cerkve zgrajene Mariji v čast: Gospa Sveta (pri Celovcu), Homec, Devica Marija na Kamnu, Prevalje, Brezno, Troblje, če omenim samo nam najbližje. Živa vera pa je potrdila tudi zavest, da imamo z Marijo svojo priprošnjico, zagovornico pri Bogu.

Cerkev na Homcu, posvečena Marijinemu vnebovzetju, in Dom duhovnih vaj za mlade

ZDRAVSTVENI DOM SLOVENJ GRADEC Zdravstveni dom Slovenj Gradec je v Večgeneracijskem centru Andeški hram na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu vzpostavil svetovalno točko, namenjeno občankam in občanom, kjer nudijo pomoč tistim, ki imajo težave pri elektronskem naročanju na cepljenje in testiranje, ter delijo potrdila o prebolelosti covida-19 oziroma o cepljenju.

Termini delovanja

v mesecih JULIJU in AVGUSTU so:  ponedeljek, sreda, četrtek in petek: 7.00–10.00;  torek: 17.00–19.00;  petek: 15.00–19.00. V teh terminih lahko občani urejajo potrdila o:  prebolelosti covida-19,  cepljenju. Potrdilo lahko naročijo na e-naslovu: cepljenje@zd-sg.si. Kasneje ga lahko fizično dvignejo v Andeškem hramu ali zahtevajo po e-pošti. Čas za izdajo potrdila je do 5 delovnih dni. Na voljo je tudi telefonska številka cepilnega centra: 070 529 336, kjer lahko vsak dan med 7. in 12. uro pridobijo informacije glede naročanja.

OBISK PRIJAVNE SLUŽBE SI-TRUST ZA PRIDOBITEV IN UPORABO MOBILNE IDENTITETE smsPASS

V tem času je za pridobitev in uporabo mobilne identitete smsPASS možnost obiska PRIJAVNE SLUŽBE SI-TRUST, predvsem za osebe, ki nimajo digitalnega potrdila. Po oddaji spletnega zahtevka za smsPASS boste morali obiskati prijavno službo SITRUST, kjer bodo na podlagi veljavnega osebnega dokumenta s fotografijo preverili vašo identiteto. Po obisku prijavne službe in oddaji spletnega zahtevka za smsPASS boste najkasneje v 10 dneh po e-pošti prejeli obvestilo o uspešni aktivaciji mobilne identitete smsPASS. V okviru programa Središča za samostojno učenje je Javni zavod MOCIS vsak dan od 12. do 14. ure na voljo v podporo in pomoč občanom v smislu delavnice smsPASS pomoč. Delavnico izvaja Nika Martini s pomočjo MOCIS-ovih računalničarjev. Nudijo pomoč tistim, ki imajo težave pri elektronskem naročanju, ter delijo potrdila o prebolelosti covida-19 oziroma cepljenju.

v AP

>2021

Spremenjena lokacija za odvzem hitrih antigenskih testov Od konca junija testiranje izvajajo v predprostoru Prve osnovne šole Slovenj Gradec pri glavnem vhodu.

MESTO IN PODEŽELJE / VAŠKA SKUPNOST RAZBOR

Pomembne so urejene ceste V letih 2020 in 2021 je bila obnovljena mreža na igrišču, asfaltirali so 180 m ceste proti Provilniku, 150 in 180 m so asfaltirali tudi v Velunji. Obnovili so sanitarije v šoli in uredili učilnico.

V Vaški skupnosti Razbor si želijo več sredstev, namenjenih razvoju podeželja, da se bodo, po besedah predsednika sveta VS Daniela Šmona, »lahko razvijali v primerjavi s sosednjimi občinami«, kot pravi in dodaja: »Če se želi kraj razvijati na področjih kmetijstva in turizma, so zelo pomembne urejene ceste in nemoten dostop do vseh krajanov in kmetij z vsemi vozili.« Na območju Razborja je še zmeraj okrog 20 km neasfaltiranih lokalnih cest in več kot 20 km gozdnih cest, ki vodijo do posameznih kmetij in v katere kmetje tudi sami veliko vlagajo. Te gozdne ceste so povezave tudi med lokalnimi cestami in služijo za obvoze težkega tovornega prometa. »Plešivec (Urška gora) je skoraj v celoti državna last, kjer se izvaža ogromno lesa po cestah v Razborju in družba SiDG vsako leto nameni sredstva za vzdrževanje teh cest, po katerih izvaža les, saj so po spravilu le-tega nujno potrebne obnove,« poudarja Šmon.

VAŠKA SKUPNOST GRADIŠČE »O delu Vaške skupnosti Gradišče v zadnjem letu dni bi izpostavil predvsem uspešno pridobljena sredstva s strani države za sanacijo ceste pri Krautbergerju. Ta problematika se je vlekla že kar nekaj mandatov predsedovanja prejšnjih predsednikov sveta vaške skupnosti, saj gre za eno izmed največjih sanacij v vaški skupnosti. Predvidena investicija znaša okoli 200.000 evrov. Problem je povzročala meteorna voda, ki je večkrat zalila hišo. Sanacijo bomo izvedli v naslednjih mesecih, tako da upam, da bo delo zaključeno še pred jesenskimi nevihtami. Med večje dosežke sodi tudi uspešna sanacija plazu pri kmetiji Turičnik, p. d. Podkržnik, kjer je plaz skoraj odnesel hišo. V zadnjih treh letih smo uspeli izvesti vse zastavljene cilje, za kar se moramo zahvaliti županu Tilnu Kluglerju in njegovim sodelavcem na Mestni občini Slovenj Gradec,« pojasnjuje predsednik Sveta VS Gradišče Damjan Kotnik. Za rekonstrukcijo ceste Škof–Anželak so uspeli pridobiti sredstva s strani Mestne občine Slovenj Gradec v višini 60.000 evrov, tako da se bodo dela pričela in končala jeseni. Načrtovane investicije v letu 2021 so tako naslednje: sanacija ceste pri Krautbergerju, rekonstrukcija ceste Škof–Anželak, prekategorizacija ceste Prošt–Podkržnik, v letu 2022 pa še: rekonstrukcija ceste Šisernik–Rutnik ter odmera starih cest in pa vris in odmera novih, kar krajani že nestrpno pričakujejo. Čez Gradišče pelje kar nekaj pohodnih poti. Sredstva iz postavke za razvoj mestnih četrti in vaških skupnosti bodo porabili za ureditev

V Razborju so problem tudi plazovi, še posebej plaz Zg. Kunej–Rožej, ki je nastal pred enim letom in se je v letošnjem letu še povečal. »Ta cesta vodi do kmetije Rožej, ki je ena najbolj strmih kmetij v Razborju in verjetno tudi v Mestni občini Slovenj Gradec. Takim kmetijam želim samo čestitati, da vztrajajo na tako zahtevnih strminah obdelovati zemljo. Upam, da se ta plaz sanira še letos, da bodo imeli vsaj normalen dostop do kmetije,« pojasnjuje Daniel Šmon, ki sicer meni, da sanacija plazov poteka prepočasi, kar po njegovem mnenju povečuje stroške sanacije. »Problem je dvorišče Sovinc (Prevolnik), kjer je zaradi geološkega poročila omejitev tovornih vozil omejena na 7,5 t in tako je kar nekaj kmetij in krajanov delno zaprtih s tovornim prometom oz. je obvoz po gozdnih cestah, kar podaljša

pot do 10 km,« pa odstira predsednik VS trenutno največji problem na območju vaške skupnosti, ki se vleče že nekaj časa. Tudi večnamenski dom, ki naj bi služil krajanom za različne prireditve, obenem pa otrokom za telovadnico, ki jo nujno potrebujejo, si Razborčani želijo že zelo dolgo. Po Šmonovih besedah bi bilo nujno zgraditi malo čistilno napravo za šolo, ker je kanalizacija dotrajana, saj močno zaudarja pred šolo in po vaškem jedru, investicija je predvidena v letu 2023. Da bo cesta v Velunji v celoti asfaltirana, manjka še 450 m. Vaški praznik v Razborju načrtujejo začeti z lepo nedeljo 18. julija, nato se bodo čez teden odvile aktivnosti v organizaciji domačih kulturnega in športnih društev. Praznovanje bodo zaključili v nedeljo, 26. julija, na Podvajski ravni s prireditvijo Godci samouki in veselico. AP

Izvedli so vse zastavljene cilje počivališča z izvirno pitno vodo med potjo na Kremžarjev vrh ali za nakup električnih drogov za osvetlitev večjih križišč na Gradišču. Pogovori so v teku. »S sredstvi, ki smo jih v letu 2020 prejeli za razvoj mestnih četrti in vaških skupnosti, smo na Gradišču uspešno izdelali 3 nove križe. Ker pa jih zaradi epidemije nismo mogli blagosloviti, bomo to naredili letos ob vaškem prazniku,« Kotnik pove še o porabi lanskih sredstev. In nadaljuje: »Na Gradišču imamo tudi zelo dobro in uspešno športno-kulturno društvo, s katerim svet vaške skupnosti zelo dobro sodeluje. Lahko rečem, da sta na Gradišču še vedno prisotni sloga in povezanost

med krajani. To se kaže predvsem v medsebojni pomoči.« V sodelovanju s Športnokulturnim društvom Gradišče se predstavniki vaške skupnosti dogovarjajo, da bodo letos avgusta, ob vaškem prazniku, namesto tradicionalne Gradiške golažijade priredili pogostitev z jedmi na žlico Eden od novih križev po za vse krajane, ob tem tudi blagoslov križev. AP Gradišču

Že tako zadovoljiv obisk Koče pod Kremžarjevim vrhom se je v zadnjem času še povečal.

v Ivi Jamnik

VAŠKA SKUPNOST PODGORJE

MESTO IN PODEŽELJE /

Sanirali so nekaj cest in plazov Vas Podgorje sestavljajo manjši zaselki, zato je potreba po urejenih in vzdrževanih cestah velika. Prizadevajo si tudi za obnovo zunanjosti zgradbe stare pošte. Investicija, predvidena za naslednje leto, je cesta Spodnja vas z ureditvijo kanalizacije zaselka Kamnik. »V jedru Podgorja bomo postavili informativno tablo, za katero menimo, da bo zanimiva tako za Podgorčane kot tiste, ki bodo v Podgorje prišli na izlet. Na njej želimo med drugim predstaviti kužno znamenje (Jerenkovo znamenje), katerega imamo namen obnoviti, in sicer s sredstvi, ki bodo namenjena za vaške skupnosti,« pripoveduje predsednica Sveta Vaške skupnosti Podgorje Danica Krevh, ki še poudarja, da je bilo v bližnji preteklosti izvedenih tudi nekaj investicij. Popravili so most v Zgornji vasi in pa del ceste Breznikova kapela–Lubej, sanirano je bilo območje plazu na cesti Prosenjak–Ževart v Velunji. V zadnjem letu so uredili učilnico in sanitarije v Osnovni šoli Podgorje. In: »Na treh najbolj kritičnih delih je potekala sanacija ceste z odvodnjavanjem Podgorje–Suhi Dol (566 m). Sanira se plaz v Zgornji vasi. Kolikor smo seznanjeni, poteka vse potrebno za izgradnjo pločnika Raduše–Podgorje in verjamemo, da se bodo dela pričela letos.« Podgorčani bodo letos svoj praznik obeležili z lepo nedeljo 4. julija, nadaljevali pa s športnim tednom, izpeljalipredaje saniranih predelov svojemu namenu, podelili priznanja vaške skupnosti in se družili na pohodu. Priznanji vaške skupnosti bosta letos podeljeni župnikovima pomočnikoma, t. i. cekmoštroma s partnerkama, to sta Tone Nabernik z Vero ter Franci Lubej s Simono Hribšek.

NOV DEFIBRILATOR NA ŠTIBUHU

Če gre kaj narobe, zapiska Dobro sodelovanje med lokalnimi skupnostmi je izjemnega pomena. Če imamo ob potrebi na razpolago dovolj defibrilatorjev za pomoč pri zastoju srca, se občani počutijo varnejše. AEDdefibrilator rešuje življenja. Skoraj 150 javno dostopnim in še nekaj nejavno dostopnim avtomatskim defibrilatorjem za pomoč pri zastoju srca, kot jih štejemo na Koroškem, so dodali še enega, in sicer na Štibuhu v Slovenj Gradcu. V Mestni občini Slovenj Gradec ni vaške skupnosti ali mestne četrti brez javno dostopnega defibrilatorja. V Mestni četrti Štibuh je eden pri podjetju Pristar, drugi na stari sušilnici pri kmetijski zadrugi, novega, tretjega, pa so, tudi na pobudo Sveta MČ Štibuh, namestili na Prvi osnovni šoli Slovenj Gradec ob vhodu za prvo triado.

>2021

So se pa v letošnjem marcu, med drugim tudi z minuto molka na seji sveta vaške skupnosti, poslovili od pomembne sokrajanke, 89-letne Anice Meh, ki so jo z velikimi črkami zapisali v zgodovino Podgorja. Anica Meh se je takoj, ko je bila kot mlada učiteljica razrednega pouka z dekretom imenovana za upraviteljico v Završah, vključila v kulturno in politično življenje Koroške in pričela z raziskovanjem etnoloških značilnosti Mislinjske doline (običajev, pesmi, narečja, plesov in družabnega življenja krajev). Med drugim je uredila in oblikovala narodno nošo našega območja za odrasle in otroke, skupaj s prof. Mirkom Ramovšem iz Etnografskega muzeja v Ljubljani. Z veliko ljubeznijo do kulturnega izročila kraja je z aktivnostmi nadaljevala v Podgorju, kjer si je ustvarila družino in živela do smrti, zato so jo Podgorčani predlagali, da bi prejela naziv častna občanka za leto 2020. Nenazadnje je tudi začetnica etnološke prireditve Furmani po cest’ peljajo

Podgorčani so se v letošnjem letu poslovili od pomembne sokrajanke Anice Meh.

ob vaškem prazniku, na šoli v "Podgorci" je ustanovila folklorno skupino Pastirci in pevski zbor, pa še marsikaj, tudi knjige je napisala. Leta 1976 se je zaposlila na Osnovni šoli Franja Vrunča, kjer je s folkloro nadaljevala. Ob svoji poklicni in ljubiteljski skrbi za kulturo se je udejstvovala tudi v politični in krajevni skupnosti. Med neštetimi priznanji, ki jih je prejela, sta Bernekerjeva plaketa (1977) in jubilejna kurentova plaketa za folkloro. Skrbela je tudi za ohranitev spomina na NOB, kjer je organizirala in poskrbela za spominske dogodke v naši dolini. AP

v Danica Krevh

»Našemu povabilu, da se združimo in doniramo, so se nemudoma odzvali tudi iz MČ Polje, MČ Stari trg in Vaška skupnost Stari trg. Menim, da je to lepo darilo, ker takega defibilatorja v bližini ni. Služil bo tudi za Tretjo osnovno šolo, Šolski center in okoliške hiše na Šercerjevi ulici in Poti ob Homšnici,« je povedal predsednik MČ Franc Areh. Zelo ponosni so tudi na Prvi OŠ in pomočnica ravnateljice Valerija Belaj je ob tem pojasnila, da so učenci to napravo zelo hitro opazili. Že prej so imeli različne praktične delavnice, kako avtomatski defibrilator deluje. »Aparat je nujno potreben ob nenadnem zastoju srca, ki ga prepoznamo po tem, da oseba izgubi zavest in ne diha. Zelo je pomembno, da očividci reagirajo in človeka oživljajo s pritiski na prsni koš,« poudarja reševalec Peter Kordiš, član Društva srčnih bolnikov Koronarni klub Mežiške doline. »Ko dobimo defibrilator, ga čimprej uporabimo. Naprava je samodejna in z njo ni mogoče škoditi bolniku, na katerega jo namestimo.«

v AP

Samolepilni elektrodi iz defibrilatorja je treba nalepiti na desno ramo in levi bok človeka, kot kaže navodilo, potem pa slediti jasnim navodilom, ki jih daje aparat. Ta se nadzira sam, če gre kaj narobe, zapiska. AP

MESTO IN PODEŽELJE /

MESTNE ČETRTI

MČ LEGEN-MESTO

MČ STARI TRG-MESTO

Želijo si pešpoti od Merkurja do Legenske ceste

Uredili so strugo potoka pod gradom

V zadnjem letu dni so v Mestni četrti Legen-mesto organizirali brezplačno razdeljevanje zaščitnih mask in na predlog župana izvedli čistilno akcijo. Izvedene so bile investicije: preplastitev enega priključka na Pohorsko cesto, ureditev varnega dostopa v športni park, sanacija igrišča za odbojko na mivki je v zaključni fazi. Načrtovano je: preplastitev še enega priključka na Legensko cesto, preplastitev priključka na Pohorsko cesto pri Tisnikarju, dokončanje kolesarskih poti, ureditev meteornih vod in zaščitne ograje pri kmetiji Bimar. Ker je na začetku epidemije primanjkovalo zaščitnih mask, so na pomoč priskočili posamezniki, jih zašili in nesebično delili. Zato podeljujejo priznanje MČ Legen-mesto za leto 2020: podjetju Dekor Dolenc, ki je podarilo 3000 pralnih mask, Martini Šavc za 1200 podarjenih pralnih mask ter Renati in Zvonku Kuhelniku, ki sta podarila 2020 pralnih mask.

V letošnjem letu bomo v Mestni četrti Stari trg-mesto dokončali projekt rekonstrukcije ceste v naselju Stari trg, urejena pa je tudi struga potoka pod gradom, ki je ogrožal križev pot in nekatere objekte v kraju. Sodelovali smo pri nakupu defibrilatorja na 1. osnovni šoli Slovenj Gradec. Nadejamo se, da se bodo razmere, povezane s covid-19, uredile in bomo lahko v bližnji prihodnosti pripravili tudi kakšno prireditev za naše krajane. Na prvi letošnji seji MČ Stari trg-mesto smo podelili priznanje mestne četrti za leto 2020, in sicer Franju Hohnecu, hišniku v Kulturnem domu Stari trg. Franjo veliko časa posveča urejanju okolice doma, skrbi za čistočo notranjih prostorov ter pomaga pri pripravi dvorane za razne prireditve. Vedno rad priskoči na pomoč tudi ostalim društvom in krajanom v Starem trgu.

AP

Aleš Kresnik, predsednik Sveta MČ Stari trg-mesto

v AP

MČ CENTER

MČ ŠTIBUH

Mestno jedro je premalo izkoriščeno

Obnovili Ulico ob Homšnici

Predstavniki Mestne četrti Center se redno srečujemo vsake 3 mesece, kjer obravnavamo pripombe, predloge ter razne pobude prebivalcev Mestne četrti Center in tudi širše. Tako smo uredili kar nekaj problemov z javno razsvetljavo, prometno problematiko, dotrajanimi cestišči in še bi lahko našteval. Poudariti je potrebno oz. pohvaliti odzivnost Mestne občine Slovenj Gradec pri reševanju problemov ter ažurno spremljanje in urejanje mestnega jedra. Prav tako je pohvale vreden trud pri oživljanju mestnega jedra, urejanju parkov itd. Kljub temu pa ostaja pereč problem parkirišč v mestnem jedru in bližnji okolici. Zato na tem mestu pozivam k čimprejšnji sistematični ureditvi parkirišč v mestnem središču in bližnji okolici. Želim si, da v bližnji prihodnosti v strogem centru ostanemo samo še pešci, brez avtomobilov, saj je mestno jedro vse premalo izkoriščeno.

V Mestni četrti Štibuh so v letošnjem juniju svojemu namenu predali obnovljeno Ulico ob Homšnici, skupaj s predstavniki MČ Stari trg-mesto in VS Stari trg pa so vendarle izvedli že tradicionalno vlečenje vrvi na mostu čez Suhodolnico, kot je bilo to v navadi ob prazniku mestnih četrti Mestne občine Slovenj Gradec v preteklih letih, pred epidemijo covida-19. Priznanja zaslužnim sokrajanom za leto 2021 bodo podelili jeseni, ob koncu leta obiskali starejše občane, sodelovali bodo z VS Stari trg ob njihovem pohodu. Pred manj kot mesecem dni so podelili priznanja MČ Štibuh za leto 2020, ki jih lani niso mogli, prejemniki so: Davorin Legner, Anton Kašnik in Gregor Raj. AP

Jadran Železnik, predsednik Sveta MČ Center

v AP

CESTNA TURA: 80 KM MESTNA TURA: 21 KM GORSKA TURA: 49 KM

Kulturni dom Slovenj Gradec Dnevni kino spored JULIJ Kulturni dom Slovenj Gradec  Kulturni dom Slovenj Gradec|4 € 4. 7. | 18:00 |

KRUDOVI: NOVA DOBA 3D, ANIMIRANA PUSTOLOVŠČINA, ZDA (2020), 96 MIN, SINHRONIZIRANO

5 €

SEDMI DAN, SRHLJIVKA, ZDA (2021), 87 MIN 5. 7. | 10:00 | POČITNIŠKI KINO: MALI JETI, ANIMIRANA PUSTOLOVŠČINA, ZDA (2019), 4. 7. | 20:00 |

S KOLESOM OKOLI URŠLJE GORE SOBOTA 4. 9. 2021 OB 1000 URI Slovenj Gradec

Shots in Zebra Filmskofestivalski teden se bo v mestnem jedru Slovenj Gradca in pred dvorcem Rotenturn odvijal od sobote, 31. 7., do sobote, 7. 8. Otvoril ga bo mednarodni festival animiranega filma ZEBRA, ki je namenjen tako otrokom, mladostnikom kot odraslim. Prav slednjim so v tem letu organizatorji posvetili posebno pozornost z veliko novostjo festivala – večerno projekcijo animiranih filmov (Zebra med zvezdami). V dveh dneh se bo odvrtelo 35 filmov iz 20 različnih držav na petih prizoriščih: SHOTS pisarna, D.tajl Concept Store, Koroški pokrajinski muzej, Rojstna hiša Huga Wolfa ter večerna projekcija v središču mesta.

97 MIN, SINHRONIZIRANO 3,5 € 11. 7. | 18:00 | KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3, ANIMIRANA DRUŽINSKA PUSTOLOVŠČINA, ZDA (2010), 98 MIN, SINHRONIZIRANO 11. 7. | 20:00 | LEDENA CESTA SRHLJIVKA, ZDA (2021) 108 MIN 12. 7. | 10:00 | POČITNIŠKI KINO: KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3, ANIMIRANA DRUŽINSKA PUSTOLOVŠČINA, ZDA (2010), 98 MIN, SINHRONIZIRANO 3,5 € 16. 7. | 20:00 | SOBA POBEGA 2, GROZLJIVKA, ZDA (2021) 17. 7. | 20:00 | OČIŠČENJE ZA VEDNO, AKCIJA, SRHLJIVKA, ZDA (2021) 18. 7. | 18:00 | SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV, ANIMIRANI FILM, JAPONSKA, ZDA (2016), 87 MIN, SINHRONIZIRANO 18. 7. | 20:00 | SOBA POBEGA 2, GROZLJIVKA, ZDA (2021) 19. 7. | 10:00 | POČITNIŠKI KINO: SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV, ANIMIRANI FILM, JAPONSKA, ZDA (2016) 87 MIN, SINHRONIZIRANO 3,5 € 20. 7. | 20:00 | ART KINO TOREK: SOL SOLZA, ROMANTIČNA DRAMA, FRANCIJA (2020) 3,5 € 23. 7. | 20:00 | SOBA POBEGA 2, GROZLJIVKA, ZDA (2021) 24. 7. | 20:00 | HOLLYWOODSKA PREVARA, AKCIJSKA KOMEDIJA, ZDA (2020), 104 MIN 25. 7. | 18:00 | SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV 2, ANIMIRANI FILM, ZDA (2019) 86 MIN, SINHRONIZIRANO 25. 7. | 20:00 | HOLLYWOODSKA PREVARA, AKCIJSKA KOMEDIJA, ZDA (2020), 104 MIN 26. 7. | 10:00 | POČITNIŠKI KINO: SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV 2, ANIMIRANI FILM, ZDA (2019), 86 MIN, SINHRONIZIRANO 3,5 € 27. 7. | 20:00 | ART KINO TOREK: SADEŽI POZABE, DRAMA, GRČIJA, SLOVENIJA, POLJSKA (2020), 90 MIN 3,5 € 30. 7. | 20:00 | SNAKE EYES, AKCIJA, ZDA (2021) 31. 7. | 20:00 | STARI, SRHLJIVKA, ZDA (2021) Zaradi nepredvidljive situacije lahko pride do spremembe kino programa. Sledite nas na spletni strani: kulturni-dom-sg.si.

Mednarodni festival kratkih filmov SHOTS bo potekal od 5. 8. do 7. 8. pred Rotenturnom vsak večer od 19. ure dalje. Tudi letos so si organizatorji zadali zahtevno nalogo – vse filme na obeh festivalih so opremiti s slovenskimi podnapisi. SHOTS bo postregel s 15 kratkimi filmi iz 12 različnih držav. Prizorišče bo vsak večer ob 19. uri odprla ponudba hrane in pijače, ob 21. uri pa se prične projekcija filmskega programa. V petek se bo v okviru festivala odvijal koncert skupine Koala Voice. Zadnji večer je rezerviran za podelitev nagrad.

Atrij graščine Rotenturn

MN

2.–15. 7.

Organizatorji Kulturni dom Slovenj Gradec

PETEK 2. 7. | 21.00

Folkart gostuje Folklorni plesni ansambel Sredets Bolgarija

Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec KGLU

SOBOTA 3. 7. | 10.30

Lutkovna predstava Lutkovno gledališče Ljubljana Kdo je napravil Vidku srajčico

Koroški pokrajinski muzej KPM

SOBOTA 3. 7. | 21.00

Koncert Katalena

Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec Knjižnica KM SG

TOREK 6. 7. | 21.00

Gledališče Slovensko narodno gledališče Nova Gorica Realisti

Raum AU Slovenj Gradec HAB, Partizanska pot 12, 2380 Slovenj Gradec T 040 355 381 W startadialog@raumau.

PETEK 9. 7. | 21.00

Koncert Orlek

SOBOTA 10. 7. 10.30

Lutkovna predstava Gledališče iz desnega žepka Motovilčica

SOBOTA 10. 7. 21.00

Koncert Goran Bojčevski in Matija Dedić

TOREK 13. 7. | 21.15

Letni kino NAŽGANI Drama, Danska (2020), oskar za najboljši mednarodni film

SREDA 14. 7. | 21.15

Letni kino OBETAVNA MLADENKA Kriminalna srhljivka, ZDA, Velika Britanija (2020)

ČETREK 15. 7. | 21.15

Letni kino HITRI IN DRZNI 9: DRZNA SAGA Akcijski kriminalni triler, ZDA (2020)

Francetova cesta 5, 2380 Slovenj Gradec T 02 881 24 93 (blagajna), 051 605 243 (tajništvo) W blagajna@kulturni-dom-sg.si G kulturni-dom-sg.si Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 12 83 W galerija@glu-sg.si G glu-sg.si Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec T 02 621 25 20 W info.sg@kpm.si G kpm.si Ronkova 4, 2380 Slovenj Gradec T 02 883 93 50 W knjiznicasg@sg.sik.si G siksg.si

eu W G raumau.eu

Društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec

Glavni trg 40, 2380 Slovenj Gradec T 041 822 805 W drustvo@hugowolf.si G hugowolf.si

Večgeneracijski center Andeški hram

Glavni trg 28a, 2380 Slovenj Gradec T 08 205 12 64 W vgc@mocis.si G mocis.si

MOCIS, center za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec Meškova ulica 21, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 64 00 W info@mocis.si G mocis.si

Zdravstveni dom Slovenj Gradec

Partizanska pot 16, 2380 Slovenj Gradec T 041 714 088 W pomocnik.nega@zd-sg.si G zd-sg.si

Čarnica

Glavni trg 29, 2380 Slovenj Gradec T 041 203 233 W bojana.vranjek@gmail.com

Spotur Slovenj Gradec,

Glavni trg 1, 2380 Slovenj Gradec, T 02 881 21 16 W tic@slovenjgradec.si G turizem-slovenjgradec.si

POLETJE V MESTU (25. 6.–28. 8.) – Spotur Slovenj Gradec

Glavni trg 1, 2380 Slovenj Gradec T 02 881 21 16 W tic@slovenjgradec.si

>2021



Organizator  Vstopnina  Prijave, Informacije  Obvezne prijave  Vodi

KPM - Koroški pokrajinski muzej, KGLU - Koroška galerija likovnih umetnosti Mesto in podeželje, Občinski dogodki, Razpisi Opera, gledališče, ples Prosti čas

Pohodi

Delavnice, Vodstva Družabni dogodki

Muzeji in galerije

Glasba, Koncerti Gastronomija Zdravje

Razstave Otroški programi

Tečaji, Izobraževanje

Predavanja, predstavitve Drugo

Film, Kino

Likovne delavnice

Ekologija

Vodene vadbe Šport

15 13

JULIJ/AVGUST 2021

Dnevni spored JULIJ

Mesečni dogodki JULIJ, AVGUST 24. 6.–15. 7. Rotenturn | SLOVENJEGRAŠKO 25. 6.–28. 8. Mestno jedro | POLETJE

POLETJE | Kulturni dom

V MESTU | Spotur

31. 7.–7. 8. Mestno jedro, Rotenturn | FILMSKI

ZEBRA | Spotur

PETEK–TOREK, 23. 8.– 27. 8. | VGC Andeški hram | TEDEN VIŠKOV ZELENJAVE | Večgeneracijski center | Irena Pogorevčnik / 08 205 12 64 PONEDELJEK–PETEK, 1., 2. 7, 5–9. 7., 12.–16. 07., 19.–23. 7., 26.–30. 7. in 2.–6. 8. , 9.–13. 8., 16.–20. 8., 23.–27. 8., 30.–31. 8., | 12:00–14:00 VGC Andeški hram | smsPASS

18:00 | HAB, Partizanska pot 12, Slovenj Gradec | USTVARJALNA

2. 7. 2021

Pomoč | Večgeneracijski

3. 7. 2021 Glej tedenski dogodki.

4. 7. 2021

NED

8:00 | Dvorišče HAB-a, Partizanska pot 12 | BOLŠJI koordinaciji raum AU |

5. 7. 2021

PON

15:00 | VGC Andeški hram | OTROŠKA KUHARSKA DELAVNICA: PIZZA PARTY |  Večgeneracijski center| Irena Pogorevčnik / 08 205 12 64

6. 7. 2021

SOB

center | Irena Pogorevčnik / 08 205 12 64

PONEDELJEK, SREDA, |9:00–12:00 TEMATSKE DELAVNICE Spotur |1,5 € | vrckovnikpetra@gmail.com / Petra 041 943 277 /

MKC | KREATIVNE

TOR

07 SRE

VGC Andeški hram | PAMETNI

7. 7. 2021

TAMARA GOLIČNIK & JERNEJA GREBENŠEK BEETHOVEN & SCHUBERT, ZA

19:30 | Rojstna hiša Huga Wolfa, Glavni trg 40 | KLAVIRSKI DUO

WOLFOV ABONMA IN IZVEN | Društvo Hugo Wolf in Kulturni dom Slovenj Gradec |

08 ČET

8. 7. 2021

TOREK, 6., 13., 20., 27. 7., in 3., 10., 17., 24., 31. 8. | 11:00–13:00

vgc@mocis.si / 08 205 12 64

POLETNA USTVARJALNICA Barvo lahko naredim tudi sam!| KGLU |1,5 € neja.kaiser@glu-sg.si / 02

070 195 099

VGC Andeški hram | BRIDGE |  Šaleški bridge klub v sodelovanju z VGC | Irena Pogorevčnik, vgc@mocis.si / 08 205 12 64

SREDA, 7., 14., 21., 28. 7. in 4., 11., 18., 25. 8. | 8:00–9:30 VGC Andeški hram | NORDIJSKA HOJA|  Center za krepitev zdravja Koroška v sodelovanju z VGC |  Irena Pogorevčnik,

10:00 | KGLU| BERNEKERJEVA

STRESA PRI DELU Z OTROKI |  Center za družine| centerzadruzine@mocis.si /

in priporočil NIJZ je število udeležencev na eni delavnici omejeno na 15 otrok.

Pogorevčnik, vgc@mocis.si / 08 205 12 64

09 PET

10 SOB

9. 7. 2021 Glej tedenski dogodki. 10. 7. 2021 14:00 | Dvorišče HAB-a, Partizanska pot 12 | HABOVSKA

POMLADITEV

11. 7. 2021 Glej tedenski dogodki.

ČETRTEK, 8., 22. 7., in 5., 19. 8. | 16:00–17:30 VGC Andeški hram | PETJE V ZBORU Za starejše (samostojno)  VGC |  Irena Pogorevčnik, vgc@mocis.si / 08 205 12 64

12. 7. 2021 Glej tedenski dogodki. 13. 7. 2021

ČETRTEK, 1., 15., 29. 7. in 12., 26. 8. | 16:00–17:30 VGC Andeški hram | PETJE V ZBORU Za starejše (z vodenjem)  VGC |  Irena Pogorevčnik, vgc@mocis.si / 08 205 12 64

13 TOR

PETEK, 9., 16., 23., 30. 7., in 6., 13., 20., 27. 8. | 12:00–15:00 VGC Andeški hram | VGC-JEVE USTVARJALNE SKRINJICE Delavnice za otroke|  VGC |  Irena Pogorevčnik, vgc@mocis.si / 08 205 12 64

POLETNA

|  raum AU, MS Slovenj Gradec, MAD, Koroška Pride, Dnevna soba studio, Spektakularnost glasbe, Ekološko društvo Slovenj Gradec in Skatepark Slovenj Gradec |

PETEK, 2., 9., 16., 23., 30. 7., in 6., 13., 20., 27. 8. | 10:00–12:00 VGC Andeški hram | MEDKULTURNA SREČANJA PRISELJENIH DRUŽIN  VGC |  Irena Pogorevčnik, vgc@mocis.si / 08 205 12 64

SEJEM | 14 organizacij v

15:00 | VGC Andeški hram | OBVLADOVANJE

/ 08 205 12 64

TOREK, 6., 13., 20., 27. 7., 3. 8. | 9:00–11:00 VGC Andeški hram | UŽIVAJMO V ZDRAVJU S CKZ KOROŠKA|  Center za krepitev zdravja Koroška (CKZK) v sodelovanju z VGC |  Irena

19:00 | Glavni trg, oder pred KGLU | MODNA

620 36 58

Mitja 040 657 868

PONEDELJEK, 5., 12., 19., 26. 7. in 2., 9., 16., 23., 30. 8. | 10:00–12:00 VGC Andeški hram | SLIKARSKE IN RISARSKE DELAVNICE ZA OTROKE |  Gordana in Nika | Večgeneracijski center vgc@mocis.si TOREK, 6., 13., 20., 27. 7. in 3., 10., 17. 8. |10:00–12:00 KGLU Slovenj Gradec | BERNEKERJEVA POLETNA USTVARJALNICA KGLU |1,5 € | neja.kaiser@glu-sg.si / 02 620 36 58 Zaradi spoštovanja ukrepov

DELAVNICA PISMA O VODI |  JSKD, Koroška Pride, Dnevna soba studio, Skatepark Slovenj Gradec, Inštitut 8. marec in raum AU |

PET

TEDEN SHOTS IN

Tedenski dogodki JULIJ, AVGUST

1. 7. 2021

ČET

NED

PON

10:00 | KGLU| BERNEKERJEVA

POLETNA USTVARJALNICA Živali v galeriji!| KGLU |1,5 € neja.kaiser@glu-sg.si / 02 620 36 58

15:00 | VGC Andeški hram | POTREBE STARŠEV |  Center za družine| centerzadruzine@mocis.si / 070 195 099

14. 7. 2021 Glej tedenski dogodki.

15. 7. 2021

ČET

18:00 | KGLU| VODSTVO

16. 7. 2021

SRE

PET

PO MESTNIH SKULPTURAH IN SPOMENIKIH |  KGLU | Marko Košan galerija@glu-sg.si / 02 88 41 283

18:00 | HAB, Partizanska pot 12, Slovenj Gradec | ODPRTA

VAJA: VID JAMNIK EXPERIENCE & OSTALA KLAPA IZ PLACA |  JSKD, MOSG in raum AU |

19:00 | Terasa Ars Cafe, mestna kavarna | KONCERT Cafe, mestna kavarna| Spotur

14 16

NAGE BABE |  Ars

18:00 | HAB, Partizanska pot 12, Slovenj Gradec | KRESNIČKE

18. 7. 2021 Glej tedenski dogodki.

19. 7. 2021

NED

PON

Atrij graščine Rotenturn

SOB

2.–15. 7.

17. 7. 2021

JULIJ/AVGUST 2021

PO RAZSTAVI MINLJIVOST – HOMMAGE TISNIKARJU | KGLU | Marko Košan galerija@glu-sg.si /

18:00 | KGLU| VODSTVO 02 88 42 283

20. 7. 2021

POLETNA USTVARJALNICA Naredi hommage| KGLU |1,5 € neja.kaiser@glu-sg.si / 02 620 36 58

10:00 | KGLU| BERNEKERJEVA

KAJ IMAM VPLIV KOT STARŠ? |  Center za družine| centerzadruzine@mocis.si / 070 195 099

15:00 | VGC Andeški hram | NA

21. 7. 2021 Glej tedenski dogodki.

22. 7. 2021 Glej tedenski dogodki.

23. 7. 2021 Glej tedenski dogodki.

24. 7. 2021

SRE

ČET PET

SOB

17:00 | HAB, Partizanska pot 12, Slovenj Gradec | ŽIVELA

USTVARJALNOST!: POKUKAJMO V SNEMALNI STUDIO |  JSKD, MO SG, Dnevna soba studio in raum AU |

20:00 | Terasa Hiše Ančka | COCKTAIL

NIGHT & DJ BORIS |  Hiša Ančka

| Spotur

25. 7. 2021 Glej tedenski dogodki.

26. 7. 2021

NED

PON

15:00 | VGC Andeški hram | TOMBOLA ZA VELIKE IN MALE Z NAGRADAMI|

 Večgeneracijski center| Irena Pogorevčnik / 08 205 12 64

27 TOR

27. 7. 2021

10:00 | KGLU| BERNEKERJEVA

PROGRAM

TOR

Slovenjegraško

IZPOSTAVLJAMO POLETJE V MESTU KINO NA PROSTEM

Atrij graščine Rotenturn Atrij graščine Rotenturn

2. julij–28. avgust 13.–15. avgust

POLETNA USTVARJALNICA Pisan svet|

28 SRE

28. 7. 2021 17:00 | Glavni trg, Slovenj Gradec | S

ŽREBANJA

29. 7. 2021 Glej tedenski dogodki.

30. 7. 2021

ČET

PET

KOLESOM V MESTO: NAGRADNA

|  MO SG, Zavod Ekopren in raum AU |

20:00 | Terasa Vile Pohorje | ROMANTIČNI

VEČER POD ZVEZDAMI DJ

BRANČ NA PLATAH|  Kompani, Vila Pohorje | Spotur

31 SOB

31. 7. 2021 Glej tedenski dogodki.

Navodilo za zgibanje programa prireditev Pikčasta linija - (dolina) - Prepogni papir proti sebi (zgib navznoter)

Prekinjena linija - (hrib) - Prepogni papir od sebe (zgib navzven) 6 >2021 Prekinjena linija - (hrib) Prepogni papir od sebe (zgib navzven)

Pikčasta linija - (dolina) Prepogni papir proti sebi ( zgib navznoter)

Dnevni spored AVGUST

01 NED

20. 8. 2021

ČET

1. 8. 2021 8:00 | Dvorišče HAB-a, Partizanska pot 12 | BOLŠJI nevladnih organizacij, v koordinaciji raum AU |

SEJEM | 14 vladnih in

PET

2.8. 2021

PON

3. 8. 2021

TOR

18:00 | KGLU| VODSTVO

19:00 | Terasa Hiše Ančka | VEČER

NARAVNIH PENIN |  Hiša Ančka |

Spotur

21 SOB

22. 8. 2021 Glej tedenski dogodki.

POSTAJA

FESTIVAL |  Ars Cafe, mestna kavarna |

4. 8. 2021 Glej tedenski dogodki..

5. 8. 2021

23. 8. 2021 Glej tedenski dogodki.

15:00 | VGC Andeški hram | SOCIALNE KOMPETENCE |  Center za družine| centerzadruzine@mocis.si / 070 195 099

24. 8. 2021

TOR

15:00 | VGC Andeški hram | KATERE VLOGE IGRAM POLEG STARŠEVSTVA? |  Center za družine| centerzadruzine@mocis.si / 070 195 099

25. 8. 2021

SRE ČET

6. 8. 2021 Glej tedenski dogodki.

7. 8. 2021

PET

SOB

08 NED

NED

9:00 | Travnik pred Prvo osnovno šolo Slovenj Gradec| FESTIVAL DOJIVA  Veva, spletna šola za starše |

SE|

8. 8. 2021 Glej tedenski dogodki.

SRE

ČET

9. 8. 2021

PON

15:00 | VGC Andeški hram | OTROŠKA KUHARSKA DELAVNICA PALAČINKA PARTY | Večgeneracijski center| Irena Pogorevčnik / 08 205 12 64

10. 8. 2021

27 28

SRE

12 ČET

14:30 | VGC Andeški hram | PREDSTAVITEV

OTROŠKE KNJIGE POJOČI CVET IN DELAVNICA | Večgeneracijski center|  Ana Dušica | Irena Pogorevčnik / 08 205 12 64

13. 8. 2021 Glej tedenski dogodki.

14. 8. 2021

PET

SOB

15. 8. 2021 Glej tedenski dogodki.

16. 8. 2021 Glej tedenski dogodki.

17. 8. 2021

TOR

10:00 | KGLU| BERNEKERJEVA

29. 8. 2021 Glej tedenski dogodki.

30. 8. 2021 Glej tedenski dogodki.

31. 8. 2021

TOR

POSKRBIM ZASE OB DRUŽINI? |

18. 8. 2021 Glej tedenski dogodki. 19. 8. 2021

Slovenska olimpijska bakla bo obiskala tudi Slovenj Gradec, in sicer 21. julija 2021 ob 11. uri. Prireditev bo na Glavnem trgu in Trgu svobode, kjer bo vsak nosilec bakle tekel simboličen krog po mestnih ulicah. Pod okriljem Urške Žolnir Jugovar bo slovenska olimpijska bakla obiskala vseh 212 slovenskih občin in se povezala z zamejskimi kraji v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter Hrvaškem. S prebujeno jekleno voljo in opolnomočena s pozitivno energijo vseh nosilcev bakle in njenih navijačev bo navdihovala slovensko olimpijsko reprezentanco v njenih predstavah in prizadevanjih za osvajanje vrhunskih dosežkov na 32. olimpijskih igrah nove dobe. Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec Poletni delovni čas knjižnice: ENOTA SLOVENJ GRADEC OD 1. JULIJA DO 31. AVGUSTA:

Pridržujemo si pravice do spremembe programa.

  

ob ponedeljkih sredah in petkih od 7.00 do 14.00 ob torkih in četrtkih od 7.00 do 18.00 ob sobotah od 7.30 do 12.30

 

ob torkih od 10.00 do 18.00 ob četrtkih od 14.00 do 18.00

ENOTA MISLINJA OD 1. JULIJA DO 31. AVGUSTA:

16 18

UP |  Ars Cafe, mestna kavarna, Figo bar, Royal Caffe

15:00 | VGC Andeški hram | ZAKAJ JE VZGOJA TAKO TEŽKA? |  Center za družine| centerzadruzine@mocis.si / 070 195 099

POLETNA USTVARJALNICA TOK, TOK|

 Center za družine| centerzadruzine@mocis.si / 070 195 099 SRE

20:00 | Glavni trg | STAND

S SARO

KGLU |1,5 € neja.kaiser@glu-sg.si / 02 620 36 58 15:00 | VGC Andeški hram | KAKO

IN VIOLINA|  Vabo, d. o. o. | Spotur

28. 8. 2021

8:00 | Dvorec Rotenturn| BOOM LIVING ROOM VOL. 10 & GOSTI | JSKD, MO SG, Dnevna soba studio, Skatepark Slovenj Gradec in raum AU |

15 PON

27. 8. 2021

Slovenska bakla v Slovenj Gradcu

20:00 | Terasa ARS CAFE, mestna kavarna | AKUSTIČNI VEČER LAMPREČNIK |  Ars Cafe mestna kavarna | Spotur

NED

PROMENADA OB GLASBI, KONCERT ENSEMBLE AMICI MUSICI CARINTHIA | KPM |

29 PON

12. 8. 2021

PIKNIK |  Pisarna,

| Spotur

NED

11. 8. 2021 Glej tedenski dogodki.

15:00 | Terasa Pisarne, Caffe & Lounge bar | SMILE

20:00 | Terasa hotela Vabo | RUMI

18:00 | Prežihova bajta, Preški vrh 13, Kotlje| 19.

26. 8. 2021

19:30 | Atrij graščine Rotenturn| VEČERNA

SOB

TRADICIONALNO SREČANJE PRI PREŽIHOVI BAJTI; 60 LET PREŽIHOVE BRALNE ZNAČKE| KPM |

KOLESOM V MESTO: NAGRADNA

|  MO SG, Zavod Ekopren in raum AU

Caffe & Lounge bar| Spotur

PET

10:00 | KGLU| BERNEKERJEVA POLETNA USTVARJALNICA Lutka iz cunj| KGLU | 1,5 € neja.kaiser@glu-sg.si / 02 620 36 58

17:00 | Glavni trg, Slovenj Gradec | S

ŽREBANJA

TOR

PON

ENOTI PODGORJE IN PAMEČE – TROBLJE STA MED POLETNIMI POČITNICAMI ZAPRTI.

MESTO IN PODEŽELJE / SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC

Pridobili nov, najsodobnejši angiografski aparat Na Oddelku za diagnostično in intervencijsko radiologijo slovenjgraške bolnišnice so namenu predali nov in tehnično dovršen angiograf. S sodobnim večnamenskim rentgenskim intervencijskim aparatom, ki je prvi tovrstni v jugovzhodnem delu Evrope, bo omogočeno izvajanje posegov z bistveno manjšimi sevalnimi obremenitvami tako pri pacientih kot zaposlenih. Omogočeni bosta najsodobnejša diagnostika in minimalno invazivna terapija na področju intervencijske radiologije. Nov aparat, ki je vreden okoli 2 milijona evrov, bo bolnišnica poravnala iz lastnih amortizacijskih sredstev v naslednjih petih letih, je ob tej priložnosti pojasnil direktor Janez Lavre. »S starim aparatom smo lahko pregledali od 20 do 30 pacientov mesečno, z novim bomo to povečali na 200 do 250 na mesec, odvisno od potreb in zmožnosti zdravnikov.« Otvoritve se je udeležila državna sekretarka z Ministrstva za zdravje dr. Alenka Forte, ki je dejala, da slovenjgraška bolnišnica s svojimi programi in delom izstopa. »Sodobna radiološka naprava je v tem delu Evrope edina tovrstna. Omogoča napredne posege in nekatere novosti, slovenskemu zdravstvu odpira nove možnosti zdravljenja.« Na Oddelku za diagnostično in intervencijsko radiologijo izvajajo rutinske posege minimalno invazivne radiološke terapije in diagnostike. Hkrati z nakupom najsodobnejšega, tehnično izredno dovršenega aparata so prenovili prostore operacijske dvorane, kar bo omogočilo še bolj varno in uspešno izvajanje posegov. »Bistvene prednosti novega angiografa so nizka sevalna obremenitev za bolnike in osebje, izredna

v Uroš Zavodnik

natančnost in fleksibilnost za izvajanje zelo kompliciranih posegov. Izvajamo lahko urgentne posege (npr. znotrajžilno zapiranje krvavitev), nekatere druge žilne posege (znotrajžilno zdravljenje zožitev in zapor arterij in ven). S 3D navigacijskim sistemom lahko neposredno skozi kožo dostopamo tudi do globokih delov oz. organov (odvzem vzorcev tkiva, zdravljenje tumorjev). Izvajamo številne

minimalno invazivne posege pri bolnikih s težavami s hrbtenico (globoke blokade živcev, laserska nukleoplastika hernij medvretenčnih ploščič, zdravljenje zlomov vretenc). Aparat je namenjen tudi hibridnim posegom, kjer sodelujeta radiološka in kirurška ekipa,« pojasnjuje v. d. predstojnika Oddelka za diagnostično in intervencijsko radiologijo doc. dr. Miran Jeromel. MN

boljše zdravje, manj neenakosti, bolj zdravo okolje in tudi splošni dolgotrajni napredek. Skupnosti pošilja sporočilo, da spoštuje njihove želje in ceni prednosti dojenja za zdravje otroka, družine in skupnosti, utemeljujejo pri UNICEF-u Slovenija. S prijavo k projektu mesto izkaže namero, da bo v okviru svojih zmožnosti izpolnjevalo 10 korakov do Dojenju prijaznega mesta. V Slovenj Gradcu s tem še nadgrajujejo prizadevanja bolnišnice, patronažnih služb in materinske šole pri podpori dojenju z ukrepi v celotni lokalni skupnosti. V Andeškem hramu je na voljo previjalnica in dojilnica, od septembra naprej pa bo materam na voljo podporna skupina izobraženega kadra s tega področja, je pojasnila direktorica zdravstvenega doma Marjeta Vaupot. Kot je ob tej priložnosti dejal župan Klugler, se v »Slovenj Gradcu vedno trudimo slediti izzivom in biti kar se da odprti za projekte, katerih

cilj in namen sta izboljšati kakovost bivanja in ki občanom na kakršen koli način olajšajo vsakodnevno življenje, jih izobražujejo, usmerjajo ter kažejo načine za kakovostno preživljanje bodisi prostega časa ali pa, v konkretnem primeru, za izboljšanje kvalitete in zdravja v pomembnem življenjskem obdobju za naše najmlajše občane in hkrati najpogumnejše, torej njihove mamice oziroma starše.« MN

Dojenju prijazno mesto Mestna občina Slovenj Gradec in Občina Mislinja sta s podpisom svečane izjave obeh županov pristopili k projektu Dojenju prijazno mesto, ki ga izvaja UNICEF Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim odborom za spodbujanje dojenja in Ministrstvom za zdravje. Z akcijo, ki so se ji zaenkrat pridružila štiri slovenska mesta, poleg Slovenj Gradca in Mislinje še Novo mesto in Kranj, spodbujajo k zagotavljanju podpore doječim materam in družinam na lokalni ravni. V projektu kot partnerji sodelujejo Zdravstveni dom Slovenj Gradec, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Koroške lekarne, zasebna praksa Marije Mesner – pediatrinja, zasebna praksa Miroslave Cajnkar Kac – šolska in mladinska zdravnica. Slovesnosti ob podpisu izjave sta se udeležili tudi predsednica Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja prim. Andreja Tekauc Golob in pomočnica direktorja UNICEF-a Slovenija Alenka Jež Heinc. Splošni cilj pobude je povečati pogostnost dojenja pri vseh starostnih skupinah otrok na celotnem področju mesta. S povečanjem pogostnosti dojenja se povečuje raven zdravja pri dojenih otrocih, materah in v celotni družbi. Zmanjšuje se neenakost, izboljšuje se okoljsko stanje in v daljšem časovnem obdobju dojenje hkrati omogoča hitrejši napredek mesta. Mesto, ki se pridruži in uresniči pobudo Dojenju prijazno mesto, pokaže svojim prebivalcem, da jim želi

>2021

MESTO IN PODEŽELJE /

Duševno zdravje otrok in mladostnikov starosti, do 24. leta pa kar tri četrtine. Razlogov za to je več, od pomanjkanja strokovnjakov na področju duševnega zdravja, posledično dolgih čakalnih dob, slabe dostopnosti, odlašanja z iskanjem pomoči in stigme do slabega poznavanja problematike in pomanjkljive preventive. Zato smo še toliko bolj veseli, da je v naši regiji Center Strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo, za duševno zdravje otrok in mladostnikov po izkušnji epidemije pa še bolj, da se (CDZOM). Deluje v okviru Zdravstvenega duševno zdravje otrok in mladostnikov doma Ravne na Koroškem, kjer tim slabša. V ambulantah opažajo več otrok strokovnjakov (klinični psiholog, psiholog, in mladostnikov z anksioznimi motnjami, klinični logoped, medicinska sestra, depresivno simptomatiko in samomorilnimi socialni delavec, specialni pedagog in vedenji, z znižano motivacijo za šolsko delovni terapevt; pridružil pa se jim bo še delo, motnjami hranjenja in pretirano zdravnik – specialist otroške in mladostniške rabo zaslonov. Zadnje leto in pol sicer ne psihiatrije) nudi strokovno podporo in more v celoti nositi odgovornosti za porast pomoč otrokom, mladostnikom in njihovim težav, odkrilo in osvetlilo pa je marsikatere staršem v primeru težav na različnih pomanjkljivosti, ki so jih mladi prej bolj področjih razvoja, govorno-jezikovnih ali manj spretno kompenzirali s pomočjo težav, učnih, čustvenih in vedenjskih težav, vrstniškega druženja, strukture šolskega obvladovanja tikov, obsesivno kompulzivnih okolja, interesnih dejavnosti in drugih motenj, tesnobnosti, motenj hranjenja, varovalnih dejavnikov. težav, povezanih z avtizmom, vzgojnih težav Veliko otrok in mladostnikov ne dobi pomoči, in drugih stisk. V obravnavo vključujejo tudi druge strokovne delavce vzgojnoki jo potrebujejo, pa čeprav vemo, da se izobraževalnih ustanov, centrov za socialno polovica duševnih motenj pojavi do 14. leta Odraščanje je kljub ugodju in udobju, ki ga sodobni čas vsaj za nekatere nudi, vse prej kot lahka naloga. Ideologija potrošniške družbe, takojšnja zadovoljitev potreb, pomembnost zunanjih podob, navidezna neskončnost izbir, visoke zahteve, digitalizacija stikov in odnosov, postavlja mlade v nezavidljiv položaj.

SODELOVANJE VRTCA Z OKOLIŠKIMI OSNOVNIMI ŠOLAMI

Korak novih priložnosti

Čas poletnih počitnic je priložnost, da si tudi otroci in mladostniki naberejo novih moči. Na nas starših pa je, da teh svojih moči ne bodo krepili le pred zasloni, ampak da jim ponudimo izkušnje, ki bodo spodbujale tako njihovo telesno zdravje kot tudi psihično odpornost. Bolj kot nov telefon je pomemben čas, ki ga preživimo z otrokom. Jerneja Lorber

način dobijo vpogled v dogajanje, ki jih čaka v naslednjem letu, ko bodo vstopili v šolo.

Enota Maistrova in oddelek Sele

Letošnje povezovanje slovenjgraškega vrtca z okoliškimi osnovnimi šolami je kljub omejenim razmeram potekalo dobro. Druženja so večinoma potekala na prostem, v obliki raznovrstnih delavnic ter nastopov tako šolarjev kot tudi otrok iz vrtca. Otroci so imeli priložnost vsaj malo začutiti utrip šolskega življenja, v vrtec pa so se vrnili polni navdušenja, dobrih vtisov ter lepih spominov. Sodelovanje vrtca in šole je pomemben dejavnik zagotavljanja čim mehkejšega prehoda predšolskih otrok na naslednjo raven izobraževanja ter hkrati priložnost za izmenjavo mnenj, izkušenj in dobrih praks.

Na Prvi osnovni šoli Slovenj Gradec so se predšolski otroci z učiteljicami podružili v Naravoslovni učilnici na prostem. Pričakal jih je zanimiv in razgiban poligon. Druženje na Drugi osnovni šoli Slovenj Gradec smo zaradi dežja izvedli v športni hali, kjer so nas lepo sprejeli učiteljice in učenci prve triade, ki so se nam predstavili s kratkim kulturnim programom. Otroci so uživali v plesu, glasbi, petju, folklori in prisrčnem vabilu bodočim prvošolcem. Glede na to, da je nekaj otrok iz našega vrtca vpisanih tudi na Tretjo osnovno šolo Slovenj Gradec, smo se seveda z veseljem podružili tudi z učitelji te šole. Druženje je minilo v znamenju sproščenih gibalnih iger ter dejavnosti na njihovem ograjenem igrišču.

Enota Mislinja V enoti Mislinja so druženje pripravili na ograjenem igrišču ob osnovni šoli. Šolarji in predšolski otroci so drug drugim pripravili kratek nastop. Sledil je ogled nekaterih prostorov šole. Kljub temu, da je en oddelek vrtca lociran na Osnovni šoli Mislinja, je bil ogled prvega razreda za otroke posebno doživetje.

Oddelek na Selah pa je svoje druženje izvedel na Podružnični šoli Sele. Kljub temu, da se oddelek vrtca nahaja v isti stavbi kot šola, je bilo druženje za predšolske otroke posebno doživetje.

Enota Podgorje

Enota Šmartno

V letošnjem šolskem letu smo sodelovanje s prvošolci poimenovali Podoknica. Učiteljica je z učenci pripravila nastop, mi pa smo si ga ogledali skozi odprta okna. Učenci prvega razreda so nam oblikovali tudi prisrčna in uporabna darilca, v katera so vložili mnogo truda. Vsak predšolski otrok je prejel copat iz kartona z vezalko. V vrtcu so otroci vsak dan urili vezanje.

V sodelovanju z Osnovno šolo Šmartno smo pripravili srečanje z učiteljico v prvem razredu, z namenom, da otroci dobijo prvo izkušnjo, kako bodo potekale dejavnosti v šoli. Otroke sta pozdravili tudi lutki Lili in Bine, ki skozi celo leto otroke spremljata, jih motivirata in učita ob delovnih zvezkih. Možnost sodelovanja z osnovno šolo omogoča otrokom, da na neobremenjen

delo, ki so vpeti v življenje otroka. Za obravnavo se odločijo otrokovi starši ali mladostniki sami, pobudo pa lahko poda tudi izbrani zdravnik, šolska svetovalna služba itd. Nadejamo se, da bodo jeseni pričeli tudi z okrepljenim izvajanjem preventivnega programa Neverjetna leta, ki ga v naši regiji uspešno izvajajo strokovne delavke Centra za socialno delo Koroška. To je program, kjer strokovnjaki v sodelovalnem vzdušju skupaj s starši razvijajo nove strategije za uravnavanje vedenja svojih otrok, krepijo socialne veščine pri otroku, kontrolo čustev, uvajajo pozitivno disciplino ... V Slovenj Gradcu je odprl vrata Center za družine, ki bo s svojimi aktivnostmi nudil podporo družinam z neformalnim druženjem, izobraževalnimi delavnicami, svetovanji ter počitniškimi aktivnostmi, delavnicami za otroke in mladostnike.

Enota Legen Glede na to, da smo letošnje leto malo oziroma skoraj nič sodelovali z drugimi institucijami, smo se tega vabila še posebej razveselili. Vstop v prvi razred je za naše predšolske otroke velik korak, zato je prav, da poskrbimo, da je to korak veselja, novih priložnosti, dobrih pričakovanj, sploh pa korak brez stisk, strahu. Vzgojiteljice VVZ Slovenj Gradec

MESTO IN PODEŽELJE /

Kolesarska pot Štrekna Že nekaj zadnjih let na RRA Koroška na različne načine opravljamo vlogo regijskega koordinatorja spodbujanja bolj trajnostnih oblik mobilnosti. Velik del pozornosti namenjamo kolesarski poti Štrekna in njenemu navezovanju na JPP v obliki kolesarskega avtobusa Štrekna bus, ki omogoča tudi prevoz potnikov in koles na dveh problematičnih odsekih: med Otiškim Vrhom in Dravogradom ter Velenjem in Gornjim Doličem. Na obeh omenjenih odsekih se v okviru mehanizma Dogovor za razvoj Koroške razvojne regije načrtuje ureditev kolesarske poti. V Dravogradu se gradnja začenja verjetno že letos, s čimer bo predvidoma v letu 2022 zagotovljena povezava med Štrekno in Dravsko kolesarsko potjo. Kolesarski vlak

Štrekna bus v letošnji sezoni, tako kot lani, zaradi epidemioloških razmer, začne z obratovanjem 1. julija in bo med Velenjem ter avstrijskim Labotom vozil vse do 26. septembra. Letos, ko se bo odvila 3. sezona, sicer samo ob sobotah in nedeljah (vključujoč praznik 15. 8.). Gre namreč za prehodno leto, ko je bilo potrebno poiskati nove vire financiranja, saj se je projekt TRANSBORDERS, iz katerega se je storitev financirala, lani iztekel, novega razpisa za koncesije za avtobusne prevoznike, v katerega želimo, da bi bila storitev vključena, pa v letošnjem letu še ne bo. Vseeno tudi letos želimo zagotavljati kontinuiteto priljubljene storitve v meri, ki jo finančna sredstva dopuščajo. Evalvacija lanskega leta je sicer pokazala, da so ravno vikendi tisti, ki so pri kolesarjih najbolj priljubljeni. Štrekna bus v letu 2021 tako omogočajo Občina Dravograd, Občina Mislinja, MO Slovenj Gradec, MO Velenje in RRA Koroška.

v Nika Hölcl Praper

Kljub temu, da je novi virus močno posegel v delovanje javnega potniškega prometa ter ga za nekaj časa celo popolnoma ustavil, se to pri povprečnem številu prepeljanih potnikov in koles ni bistveno poznalo. Že avgusta so bile lanskoletne številke primerljive z letom 2019, v septembru pa

v arhiv RRA Koroška

Štrekna bus

celo višje. Lani je bilo v treh mesecih obratovanja prepeljanih 805 potnikov in 651 koles. Že 5. leto pa bo v času šolskih počitnic po koroški progi med Mariborom in Pliberkom vozil tudi sobotni kolesarski vlak: vsako soboto od 19. 6. do 28. 8. ter za praznika – 25. 6. in 15. 8. Od vključno 17. 7. pa do konca avgusta bo vlak zaradi del na železnici vozil samo med Mariborom in Prevaljami. V lanskem letu je bilo na tej relaciji prepeljanih 620 potnikov in 217 koles. Ob pregledu vseh podatkov se zdi, da lahko iz posebnega leta 2020 vendarle izvlečemo tudi pozitivne zaključke. Veliko je tistih, ki so pogosteje začeli kolesariti šele v času koronavirusa in v tej obliki rekreacije našli nadomestilo za vadbe v zaprtih prostorih, potovanja, izlete ter druge aktivnosti, ki so bile onemogočene. Pokazalo se je torej, da so, sicer pod posebnimi pogoji, mogoče tudi spremembe navad ljudi na razmeroma kratek rok. To je pomembno, saj je nova infrastruktura samo podlaga za reševanje obravnavane problematike. Spremembe bomo namreč prinesli ljudje z zavedanjem, da lahko vsak prispeva k trajnostni mobilnosti in posredno k trajnostnemu razvoju družbe. Aleš Rupreht, m. i. a., RRA Koroška

FILATELISTIČNA SKLOPA

Gastronomska regija in Koroška košta na znamkah Pošta Slovenije je izdala priložnostni filatelistični sklop Slovenija – evropska gastronomska regija 2021, ki ga sestavljajo priložnostna poštna znamka s fotografijo Toma Jeseničnika (oblikovanje Edi Berk), ovitek prvega dne in žig prvega dne 1101 Ljubljana. Koroško filatelistično društvo je v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem ob projektu Koroška košta vzporedno pripravilo spominsko kartico in priložnostni poštni žig, ki je bil od 28. 5. dalje v uporabi na pošti 2390 Ravne na Koroškem. Sloveniji je Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem zaradi njene bogate kulinarične ponudbe in tradicije podelil naziv evropska gastronomska regija 2021. Priključen je tudi Koroški pokrajinski muzej s projektom Koroška košta, polnim aktivnosti, kateri je poleg priložnostnega žiga soavtorja Petra Močnika, ki je bil od 28. 5. dalje v uporabi na pošti 2390 Ravne na Koroškem, pri Koroškem filatelističnem društvu naročil še maksimum karto – razglednico. Sklop je s pomočjo fotografij mojstra Toma Jeseničnika oblikoval arhitekt Borut Bončina. »Osrednji motiv priložnostnega poštnega žiga je simbolno prikazan rženi kruh, ki je tudi glavna oznaka

>2021

celotnega projekta Koroška košta. Na naslovnici oz. risni stani maksimum karte so prikazani sir ali koroška skuta, močka, prtene klobase in mrzva rәpica, kruhov hren (zós) in kuhana govedina, pokәrli, pa tudi mošt,« pojasnjuje Bončina.

Na pisni strani spominske kartice je podoba mize iz Prežihove bajte. Miza je bila izdelana sredi 19. stoletja, nekoč je bila v uporabi na kmetiji p. d. Zgornji Pratneker z Brdinj pri Kotljah. Fotografijo mize je posnel Aleksander Ocepek. V prostorih muzejskega razstavišča na gradu na Ravnah na Koroškem je bila do konca junija na ogled priložnostna filatelistična razstava Okusiti Slovenijo na znamkah Pošte Slovenije, ki jo je postavil Jože Keber iz Koroškega filatelističnega društva. Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne je na gradu odprl občasno razstavo Koroška košta, prehrambna dediščina treh dolin, osrednji dogodek celoletnega projekta Koroška košta. AP

Seveda pa med najbolj znane koroške jedi sodijo še mežrl(n)i, kvočevi nudlni, povitnjeki in trenta. Posebno mesto v življenju prenekaterega Korošca ima rženi kruh, pripravljen z domačim kvasom, in vodja projekta Koroška košta etnologinja Brigita Rajšter ugotavlja, da ga marsikje še vedno »prav po božje častijo«.

KULTURA / ADI SMOLAR: 40 LET NASTOPANJA

Izšla bo slavnostna vinilna plošča »40 let hitro mine, zgodilo se je veliko stvari, počaščen sem, da me še zdaj radi poslušajo tako mladi kot starejši,« je ponosen. Večina njegovih skladb je ponarodelih.

v AP

Popularen je postal v obdobju, ko se je snemalo kasete in zgoščenke. »Zdaj bom dobil tudi vinilno ploščo, založba Helidon se je na tak način odločila ovekovečiti mojih 40 let. Naslov bo imela Pasji dnevi za kantavtorje, ker gre za izbor dvanajstih mojih pesmi, ki sem jih sam izbral. Prav s pesmijo Pasji dnevi za kantavtorje sem postal širše znan slovenski javnosti, to je skladba, ki sem jo v živo zapel kot neznan kantavtor v oddaji Ona in on in od takrat naprej je moja popularnost rastla,« se spominja veteran med slovenskimi kantavtorji.

Nekatere stare pesmi Adija Smolarja so zopet aktualne. »Torej se ljudje na napakah niso nič naučili,« je pripomnil njihov, med širšo javnostjo zelo priljubljeni avtor in izvajalec. 15 LET ANSAMBLA VIHAR

Vzemi si čas za sanje V letošnjem juniju se je obrnilo 15 let uspešnega delovanja slovenjgraškega narodnozabavnega ansambla Vihar. Čeprav v času epidemije covida niso igrali koncertov, so vendarle ostali aktivni. Dobro mi gre, pravijo, in z enako naslovljeno skladbo so pred desetimi leti prejeli nagrado radijskih postaj in zlatega zmaja. Seveda pa to še ni vse.

Vihar, klasični trio z diatonično harmoniko in večglasnim petjem, je s svojim delovanjem pričel 16. junija 2006. Sestavljajo ga štirje člani: Tomaž Prevorčič (diatonična harmonika, glas), Peter Prevorčič (kitara, glas), Andrej Cmok (kontrabas, bariton, glas) ter Klara Lorger (glas). Pri mentorstvu jim pomagata Brane Klavžar in Romana Cafuta. Leta 2007 so na festivalu Vurberk prejeli 3. nagrado strokovne komisije, prav tako so 3.

Adi Smolar je pevec, skladatelj, pisec pesmi, pesnik, mladinski pisatelj, kantavtor in oče. S kitaro je na oder stopil že pri svojih devetnajstih, a svoj prvi uradni koncert, tak, da so bili razobešeni plakati z vabilom nanj, je kot kantavtor odigral tri leta kasneje v Cerknici. Zato naš priljubljeni glasbenik letos praznuje 40. obletnico svojega nastopanja. nagrado strokovne komisije prejeli na 1. festivalu narodnozabavne glasbe v Lučah. Še posebej so bili ponosni na Naj vižo meseca julija, ki so jo poslušalci izbrali na Radiu Slovenija. Naslednje leto so izdali svojo prvo zgoščenko z naslovom Vzemi si čas za sanje. Tudi leto 2010 je bilo zanje zelo uspešno. Najprej so aprila uspešno nastopili na festivalu Slovenska polka in valček s skladbo Še čakam te, junija pa so se predstavili s skladbo Ne primerjaj me z njo še na festivalu Vurberk, kjer so prejeli nagrado radijskih postaj. Na tem festivalu so igrali tudi leto dni kasneje, ko so za skladbo Dobro mi gre prejeli nagrado radijskih postaj in zlatega zmaja. Istega leta so izdali novo zgoščenko z naslovom Ne primerjaj me z njo. Leta 2012 so ponovno odšli na festival, takrat na ptujskega, kjer je njihova pevka Klara Lorger prejela Korenovo plaketo za najboljši vokal. Leta 2013 so, zopet na Ptujskem festivalu, prejeli nagrado, in sicer za najboljše besedilo (Na sončni strani ulice). Leta 2014 so izdali tretjo zgoščenko, jo poimenovali Na sončni strani ulice ter posneli videospot Nocoj bom z drugim zaplesala. Istega leta so se udeležili še festivala Slovenska polka in valček z valčkom Kje je najin tih večer. Leta 2016 so v športni dvorani v Pamečah praznovali svojo 10. obletnico in predstavili četrto zgoščenko Ko pride čas. »Kljub epidemiji pripravljamo nove skladbe, ki bodo izšle mogoče že prihodnje leto na 5. zgoščenki. Čez poletje, ko se zadeve malo umirjajo, bomo poleg nastopov posneli še nov videospot v sodelovanju s TV Golica. Člani ansambla Vihar se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh 15 letih kakorkoli pomagali in nam stali ob strani,« so družno povedali Tomaž, Peter, Andrej in Klara. AP

Danes, pravi, je preveč čustveno vpet v epidemiološko situacijo v državi, zato ne ustvarja: »Rahlo sem otožen zaradi vsega, kar se dogaja. Sem pa do zdaj že veliko napisal na to, da bi se ljudje zavedali krasot in lepot življenja, naj bi prepoznali lepe trenutke, lepe stvari, ki so nam dane, da ne bi iskali zgolj slabega v drugih ljudeh, pa saj to že vrsto let govorim ...« Če bo zdravje, bo še kaj naredil, če ne, pa tudi prav, ker je s svojim dosedanjim delom zadovoljen. V letošnjem letu se obeta tudi nekaj njegovih koncertov.

AP

NOVI PREDSEDNIK DRUŠTVA KAZU

Zavzemajo se za razvoj človeških virov

Novi predsednik društva Koroška akademija znanosti in umetnosti je doc. dr. Uroš Zavodnik, filmski režiser, scenarist in producent žanrsko različnih igranih in dokumentarnih filmov. KAZU združuje vrhunske znanstvenike in umetnike, priznane na domačih in tujih univerzah, ki v svoji domači regiji prirejajo delavnice, namenjene vsem, ki jih predavana tematika zanima, in ne le strokovni javnosti. Dr. Uroš Zavodnik poudarja, da bodo tako delovali tudi v bodoče, saj: »Edina možnost za rast regije je presežek, ki ga Koroška dobi s strani doktorjev znanosti in vrhunskih umetnikov. Če se regija ne bo osredotočala na koriščenje njihovega znanja, je obsojena na stagniranje. Ne pomaga nobena cesta, pomembni so predvsem človeški viri in ti lahko naši regiji doprinesejo nekaj več.« AP

KULTURA /

PRIREDITVE TLK V SLOVENJ GRADCU

Preplet glasbe, literature, gledališča, mandal V Tednu ljubiteljske kulture, razpotegnjenem na mesec dni, so se v Mislinjski dolini na različnih prizoriščih zvrstili ljubiteljski dogodki različnih zvrsti. V Slovenj Gradcu je bilo, med tistimi trajnejšega značaja, uradno odprtje prve Bukvarnice in čitalnice v naravi, in sicer pred stavbo uprave MO SG, na dvorišču dvorca Rotenturn. Slikarka mandal, ki se tudi na druge načine ukvarja z ezoteriko, Katja Kotnik Prosenjak je v prostorih Kulturnega društva Slovenj Gradec pripravila meditativno čutno izkušnjo v obliki razstave. Razstavila je 8 akrilnih slik mandal, ki jih je naslikala v zadnjih 7 letih, in jih za obiskovalce osvetlila z različnimi barvnimi lučmi. Kakor se je spreminjal spekter 15 barv, tako so se spreminjale Katjine mandale. Takšna »tratak meditacija« izhaja iz joge. Po dolgem korona premoru, ker skupinske vaje niso bile dovoljene, so v gledališki delavnici Studia

A predstavo Petra Handkeja Kaspar naštudirali do te stopnje, da so lahko javnosti pokazali odprto vajo gledališča. O novi predstavi so povedali, da govori o preiskovanju procesa, v katerem posameznik pod pritiskom družbenega sistema izgubi svoje bistvo. Po dolgem obdobju brez druženja in petja so se spet srečali na odprtih vajah pevci moškega zbora Gradiški fantje in pevci družine Breznik iz Pameč, slednji pri cerkvi sv. Urha v Dovžah, prvi pri Proštu na Gradišču. Moški pevski zbor Kulturnega društva Šmartno je predstavil vajo za priprave na koncert ob 40-letnici svojega delovanja. Z vajo na prostem se je predstavil Pihalni orkester Slovenj Gradec. Poln navdušenja je bil tudi literarni večer z Blažem Prapótnikom v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec, na katerem so predstavili njegovo novo knjigo Med sončne kroge sedem. Da zopet živijo kot glasbena skupina, kot bend, so povedali člani sodobne art rock zasedbe Jut, ki

Suha južina

KD JOŽE TISNIKAR: RAZSTAVA, POSVEČENA PEČKU

Moja slika. Moja gora! Moja slika. Moja gora! so v Kulturnem društvu Jože Tisnikar poimenovali razstavo ob 100-letnici rojstva akademskega slikarja Karla Pečka, ki je bila do konca junija na ogled v mislinjski galeriji Kavka. Malo pred iztekom slednje so takšno razstavo odprli tudi v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec, na njej so razstavljena nova dela v zbirki KD Jože Tisnikar. Poleg Pečkovih slik so bila v Tisnikarjevi rojstni hiši razstavljena dela nekaterih njegovih stanovskih prijateljev iz Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov – 16 od njih je podarilo svoja dela društvu Jože Tisnikar. Te slike vsebinsko bazirajo na krajini, kar je bilo posredno povezano s Pečkovim slikarstvom. Umetniki, ki razstavljajo v slovenjgraški knjižnici, prihajajo iz različnih krajev Slovenije in iz tujine, med njimi je kar nekaj Korošcev: Franček Berhtold, Laura Kumprej, Helmut Blažej, Luka Popič, Maja Pučl, Jerneja Smolnikar, Miran Kordež, Nikolaj Beer, Gregor Pratneker, Milan Razboršek, Lucijan Bratuž, Bogdan Čobal, Matjaž Duh, Lučka Falk, Franc Golob, Rado Jerič, Azad Karim, Silva Karim, Albert Mesner, Polona Petek, Dušan Sterle, Slađana Matić Trstenjak.

>2021

so pred številnim občinstvom na Trgu svobode v sodelovanju z mestno kavarno in Zvezo kulturnih društev Slovenj Gradec izvedli odprto vajo igranja svojih avtorskih skladb. Da je alternativna kultura del mesta, je pokazal alter dogodek Mladi: Alter društva MAD, poimenovan Zapuščinska obravnava, koncertni poklon pokojnemu klubu Špajz. Ker Mentorjev feferon praznuje svojih 10 let »od balade do revolucije«, se je osrednji dogodek TLK v Mislinjski dolini zgodil prav v rojstnem kraju sklepnega dela Festivala mlade literature Urška. Slovenjgraška glasbena zasedba Suha južina band je na Trgu svobode odigrala protestne pesmi z nove zgoščenke zmagovalcev literarnega natečaja Mentorjev feferon 2012–2021, ki jih je sama uglasbila. Teden ljubiteljske kulture je ideja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

AP

Jut

Zanimiva je tudi razstava v galeriji Kavka, posvečena bivšemu članu Kulturnega društva Jože Tisnikar, akademskemu slikarju Benjaminu Kumpreju. Poletna kolonija v organizaciji KD Jože Tisnikar bo letos potekala na daljavo. AP

TURIZEM /

IZ OSAMOSVOJITVENIH DNI

Napeto nočno vračanje iz šole v naravi na Koroško Posebno izkušnjo iz osamosvojitvene vojne imajo takratni četrtošolci in njihovi spremljevalci iz Slovenj Gradca in okolice, ki so se morali zaradi zaprtih cest v Sloveniji iz šole v naravi v Fiesi na Koroško vrniti prek Italije in Avstrije. Dogajanje je bilo zelo napeto, se spominjajo. Na enotedensko šolo v naravi v počitniški dom v Fiesi so se junija 1991 skupaj s spremljevalci odpravili četrtošolci takratne Osnovne šole Franja Vrunča Slovenj Gradec in Podružnične OŠ Sele - Vrhe. Skupno je bilo v šoli v naravi 91 učencev, je podatke izbrskal plavalni vaditelj in takrat razrednik 4. razreda podružnične šole Tomislav Klemenčič. “Ko smo se 23. junija peljali z avtobusom tja, smo vsi razmišljali, kaj neki nas čaka. Čez tri dni je počilo. Nekateri starši so panično telefonirali in zahtevali, da se takoj vrnemo domov. To pa ni bilo enostavno, saj so bile barikade na cestah in prihod avtobusov je bil nemogoč. Poslušali smo poročila po radiu in TV. Stanje je bilo napeto,” je v spominih v zborniku ob stoletnici OŠ Sele - Vrhe zapisal Klemenčič. Obala je bila prazna in redki domačini so jih začudeno gledali, se spominja. Medtem ko so otroci razmeroma brezskrbno preživljali dneve ob morju, je njihove spremljevalce in starše iz dneva v dan bolj skrbelo, še posebej, ker so tudi nebo nad slovensko Obalo preletavala vojaška letala. “K sreči je bilo tam zaklonišče in so se imeli kam umakniti, s tem smo lahko deloma pomirili tudi starše,” se spominja takratna direktorica slovenjgraškega centra za socialno delo (CSD) Boža Vitežnik Raj. Takrat je namreč počitniški dom upravljal CSD, ki je tam imel upravnika Ivana Ajtnika. Zaklonišča za morebitni umik se spominja tudi takrat četrtošolec Mitja Repnik. Kot je dodal, pa kot udeleženci šole v naravi niso občutili napetosti in strahu, saj niti niso vedeli točno, kaj se dogaja. “Edina sprememba je bila, da nam niso več dovolili telefonirati domov,” je povedal Repnik, danes tudi sam učitelj v Glasbeni šoli Slovenj Gradec. V pogovoru za STA je zato izrazil občudovanje in spoštovanje učiteljem in spremljevalcem, ki so bili z njimi v Fiesi. Danes, ko ima tudi vsak učenec svoj telefon, bi bilo to zagotovo drugače, je dodal. “Trudili smo se, da otroci ne bi vedeli, kaj se dogaja,” je za STA povedala vodja šole v naravi, danes upokojena učiteljica Polona Vajt. Pred odhodom v Fieso po njenih besedah sploh ni bilo dileme, ali naj gredo ali ne, nihče si namreč ni predstavljal, da bi se lahko razmere tako hitro zaostrile. Glede na dogajanje so ocenili, da vrnitev z vlakom ne bi bila dovolj varna, zato so se v dogovorih s slovenjgraško civilno zaščito in šolo odločili za avtobusni prevoz. Kdaj bodo ponje prišli avtobusi in če sploh, pa niso vedeli, saj je bila komunikacija otežena, razmere pa nepredvidljive. Na večer odhoda je danes na Koroškem in širše poznan radijski glas in glas mnogih likov iz risank Dušan Stojanovič, takrat plavalni vaditelj, prek ozvočenja prebral zgodbo za lahko noč, nato pa so otroci odšli spat. A so jih kmalu zatem zbudili – ponje sta se namreč pripeljala avtobusa s

Počitniški dom Fiesa je odprtega tipa in je namenjen vrtcem, šolam, športnim in organiziranim skupinam, družinam ter individualnim gostom. Ponujajo tudi možnost koriščenja turističnih bonov. Za več informacij pokličite po telefonu: +386 (0)51 327 338, +386 (0)40 220 609 ali pišite po e-pošti: fiesa@spotur.si.

pogumnimi koroškimi šoferji. Brez dokumentov za prehajanje meddržavne meje so se nato odpravili proti takrat jugoslovansko-italijanski meji. “Prvi šok je bil, ko smo prišli na italijansko mejo in je na avtobus prišel policist ali vojak s puško. Takrat smo šele videli, da gre zares,” se spominja Repnik. Stojanovič pa dodaja, da je bilo za prehod meje z Italijo in Avstrijo, kjer so se znašli v koloni tujih turistov, potrebnega tudi nekaj pregovarjanja, na koncu pa so bili vendarle uspešni. Vožnja proti Koroški je trajala celo noč. “Za nami je bila dolga pot. Na mejnem prehodu Vič pri Dravogradu nas je čakalo policijsko vozilo, ki

nas je spremljalo skozi Dravograd, kjer so boji še potekali. Na Selah so nas čakali redki starši. Presenetili smo jih s telefonskim klicem, naj pridejo po otroke,” je v omenjenem zborniku zapisal Klemenčič. V Slovenj Gradcu je otroke pred upravno enoto čakalo nekaj staršev, ki jih je medtem dosegla informacija o povratku, druge otroke so domov odpeljali s pomočjo gasilcev in drugih. “Spomnim se, da sem šel domov spat, potem pa so nas že kmalu zbudile sirene,” je še povedal Repnik. Stojanovič pa, da je takoj po vrnitvi iz Fiese osamosvojitveno vojno aktivno spremljal tudi kot sodelavec Koroškega radia. STA

Otroke Prve osnovne šole Slovenj Gradec je letos junija v Fiesi obiskal župan Tilen Klugler.

PONUDNIKI NASTANITVENIH KAPACITET

TURIZEM /

Pričakujejo uspešno poletno sezono Ponudniki nastanitvenih kapacitet v mestnem jedru Slovenj Gradca so se lani in del letošnjega leta soočali z izjemnimi izzivi. V času epidemije so, razen za poslovneže, ki so izpolnjevali pogoje, zaprli svoja vrata. Ob upoštevanju določil, ki so se večkrat spreminjala, je delovala zgolj gostinska ponudba s prevzemom hrane za domov. To pa ni zadostovalo za pokritje vseh stroškov. Bolj uspešno je bilo poslovanje poleti, ko so mnogi domači gostje pri njih koristili turistične bone. Letos si obetajo uspešno sezono, ob dobrem povpraševanju po njihovih storitvah tudi na novo zaposlujejo. »Lansko leto je bilo za nas naporno predvsem s psihološkega vidika, saj se je bilo potrebno ves čas prilagajati, dodatno je okoliščine oteževalo dejstvo, da nismo vedeli, kaj bo jutri. Marsikateri načrt je zato padel v vodo ali se prestavil na letos. Nekateri vladni ukrepi so šli v pravo smer, razen v primeru, ko ima matično podjetje dve dejavnosti in na eni npr. pridobi dodatno delo ter zaradi tega potem izpade iz večine oblik državne pomoči. Kar se je zgodilo tudi nam. Vseeno je bil naš prvi cilj, da obdržimo celotno osebje, zato je ta strošek prevzelo naše podjetje. So bili pa turistični boni zmaga za Koroško, ne le za vlado. Ravno domači gostje so nam nadomestili izpad tujih. Zasedenost čez lansko poletje smo imeli 80-odstotno. Letos pričakujemo zelo dobro poletno sezono, zaposlili bomo tudi študente in dijake, ki jih vabimo, da se oglasijo pri nas,« pojasnjujejo v Hiši Ančka. Med epidemijo je bilo okrnjeno tudi poslovanje Vile Pohorje. »Ob odprtju hotela lani smo imeli z naborom zaposlenih izredno srečo, saj smo ustvarili odlično delovno ekipo, kar se je odražalo tudi na našem poslovanju, saj smo bili v nenehnem vzponu. Ob drugem zaprtju ob razglasitvi epidemije pa smo ostali skoraj brez celotnega števila zaposlenih, ki so se zaposlili v drugih poklicih. Sedaj imamo že od februarja razpise na Zavodu za zaposlovanje. Pridobili smo dobršen del ekipe, ki pa je še vedno okrnjena, zato še dodatno potrebujemo kader, ki bi ga zaposlili v strežbi, kuhinji in kot sobarice,« pravijo v Vili Pohorje, kjer so nad ukrepi vlade zelo razočarani. »Lahko rečem, da smo bili praktično ves čas pozabljeni in zato primorani na svoj način in po svojih močeh reševati stabilnost celotnega podjetja. Kljub temu, da smo pridobili določena sredstva kot pomoč, to ni bilo dovolj, prav tako so bila navodila nejasna in nedorečena. Lanska poletna sezona je bila odlična, saj smo zapolnili večino prenočitvenih kapacitet, nekaj so pripomogli tudi turistični boni, ki so pomagali promovirati našo prečudovito Koroško.« V Hotelu Slovenj Gradec so bili lansko poletje zaradi ukrepov primorani odpovedati večino športnih priprav. »To se je seveda zelo poznalo na številu nočitev in zasedenosti hotela v poletnih mesecih. Imeli smo nekaj manjših skupin slovenskih športnikov in individualnih gostov. Glede na možnost koriščenja turističnih bonov smo imeli kar dober obisk tudi v Hotelu Slovenj Gradec, se je pa večina gostov odločala za naše kapacitete na Kopah. Pri nas so se gibali večinoma domači gostje. Z razglasitvijo epidemije sta se zaprli tudi restavracija in picerija Kuf’r. Smo pa skozi celotno obdobje nudili dostavo na dom. Ukrepi vlade so z ozirom na gostinstvo kar omejujoči, predvsem z vidika razdalje med mizami in maksimalnega števila oseb, saj nam le-ti drastično zmanjšajo kapaciteto, ki jo lahko nudimo na terasah. Prav tako je zelo zmanjšan obisk v notranjosti lokalov, saj vsi gosti potrebujejo PCR.«

Hotel Slovenj Gradec

Vila Pohorje

Za letošnjo poletno sezono so v Hiši Ančka, Vili Pohorje in Hotelu Slovenj Gradec pripravili mnoge kulinarične novosti, vključili pa so se tudi v organizacijo poletnih prireditev v mestu. Podrobnosti o dogajanju v mestnem jedru najdete na straneh našega Napovednika in spletnih straneh omenjenih ponudnikov. MN Prvo junijsko soboto smo v Koroškem pokrajinskem muzeju – Muzeju Slovenj Gradec – izvedli letošnji prvi, sicer pa že 27. brezplačni sprehod ob mestnem obzidju. Zbrali smo se na že kar poletni dan in polni energije začeli z raziskovanjem mestne zgodovine. Po koncu sprehoda so si sprehajalci lahko brezplačno izbrali knjigo v Meškovi bukvarni. Tisti, ki so se odločili za članstvo v Društvu ljubiteljev knjig Meškova bukvarna in plačali članarino, so prejeli v dar knjigo Ulice našega mesta izpod peresa Jožeta Potočnika, ki jo je izdala in bukvarni podarila Mestna občina Slovenj Gradec. V muzeju upamo, da bomo sprehod, ki je umeščen v stalno ponudbo muzeja, lahko organizirali tudi v jesenskem času.

>2021

Hiša Ančka

TURIZEM /

OBLETNICA SVETE ELIZABETE

Sv. Elizabeta (1207–1231), zavetnica ubogih, lačnih in odrinjenih, je navdih za vse čase

V času, ko je bil svet tri četrt tisočletja mlajši, so bili obrisi zunanjih oblik dogodkov ostrejši kakor danes. Razliko med veseljem in bolečino, med srečo in nesrečo, so ljudje občutili globlje in bolj živo. Vse, kar so doživljali, je imelo tisto težo neposrednosti in dokončnosti, kot ga imata bolečina in veselje danes le še v otroški duši. Vsak dogodek je bil pomenljiv, usklajen z vzvišenostjo strogega in ustaljenega življenjskega sloga. Tolikanj večje in rezko nasprotje so zato predstavljale osebnosti, ki so v vsakdanjem življenju ravnale drugače, kot je bil običaj, še zlasti, če so pripadale vrhunskemu plemstvu, v katerem

so vladale stroge zapovedi. Prav nič nenavadnega ni torej, da so ogrsko princeso Elizabeto, hčerko ogrskega kralja Andreja in Gertrude Andeške, ki so jo že v rani mladosti po običaju spretnih političnih porok zaročili z dednim princem na turingijskem dvoru in jo poslali na grad Wartburg, kasneje, ko se je po zgodnji moževi smrti z rokami na oltarju frančiškanske cerkve v Marburgu odrekla vsemu posvetnemu bogastvu in se posvetila skrbi za bolne, gobave in revne, razglasili za neprištevno. Kljub temu je ostala neomajna in bržkone ni bilo v njenem času nikogar, ki bi nazorneje izpolnjeval zapovedi sedmih dobrih del: Lačne nahraniti, Žejne napojiti, Brezdomce oskrbeti, Gole oblačiti, Bolne negovati, Ujetnike obiskovati in Mrtve pokopavati. V svojih prizadevanjih je bila še bolj dosledna kot njena teta in vzornica sv. Hedvika, ki jo je tudi preživela. Elizabeta je umrla 17. novembra 1231. leta, stara komaj štiriindvajset let. Z velikimi častmi in kot svetnico so jo pokopali v špitalski cerkvi v Marburgu, zato ne čudi, da jo je papež Gregor IX. le slaba štiri leta kasneje v dominikanski cerkvi v italijanski Perugii razglasil za blaženo. Kot velik častilec Elizabetinega spomina se je v letih, ki so sledila, odlikoval zlasti njen stric, oglejski patriarh in slovenjgraški gospod Bertold V., saj je, denimo, leta 1245 oglejskemu kapitlju podaril deset mark letnih prihodkov od oglejske mitnine, da bi lahko kanoniki vsa nadaljnja leta slovesno obhajali praznik sv. Elizabete, le šestnajst let kasneje pa ji je sredi slovenjgraškega osrednjega trga sam posvetil še cerkev. Gradnjo so pričeli bržkone že v letu kanonizacije, dokončali pa so jo trideset let pred posvetitvijo Elizabetine grobne cerkve v mestu ob reki Lahn. Odtlej je Elizabeta Ogrska ali Turingijska, ena izmed najznamenitejših srednjeveških svetniških osebnosti, žena nevsakdanjega poguma in ponižne predanosti, ki je očarala sodobnike in navduševala naslednike, še danes pa je na vseh koncih Evrope in sveta čaščena kot vzor dejavne ljubezni do bližnjega, tudi zavetnica starosvetnega deželnoknežjega mesta Slovenj Gradec.

Elizabetin čudež z vrtnicami Po legendi naj bi se Elizabeta z naročjem kruha skrivaj napotila z gradu Wartburg v vas ob vznožju hriba med reveže, ki jih je pestila huda lakota, saj je zaradi slabe letine po celi Turingiji vladalo veliko pomanjkanje. Pot ji je nenadoma prekrižal mož Ludvik, ki je sledil enakim vrednotam, a je bil vselej pod pritiskom sumničenj dvorjanov, ki niso bili zadovoljni z Elizabetinim nenavadnim in za dvorsko etiketo neprimernim ravnanjem. Povprašal jo je, če sme pogledati, kaj nosi, a ko je odgrnil plašč, so se iz naročja namesto kruha vsule vrtnice, s čimer je bila obvarovana jeze. Cvet vrtnice je Elizabetin najbolj prepoznaven svetniški atribut.

Marko Košan

PARTNERSTVO ZA POHORJE V začetku leta 2020 smo se vključno z ostalimi 18 občinami, 3 glavnimi nosilci turistične ponudbe in 6 drugimi člani vključili v Partnerstvo za Pohorje, katerega cilj je Pohorje kot zeleno destinacijo približati drugim podobnim destinacijam v razviti Evropi. Zavezali smo se, da bomo ustvarili širše prepoznano zeleno destinacijo z evropsko uveljavljeno tržno znamko, hkrati pa ohranjali naravne in kulturne danosti ter spodbujali skladen gospodarski in turistični razvoj s poudarkom na trajnostni rabi naravnih virov. V poletnih mesecih lanskega leta smo družno pristopili k promocijski kampanji Pohorje 365, s katero smo želeli povezati celotno ponudbo na Pohorju tudi na podlagi oblikovanja atraktivnih turističnih paketov. V jesenskem času smo vsi deležniki partnerstva aktivno pristopili k oblikovanju Strategije razvoja in trženja ponudbe Destinacije Pohorje 2021– 2027 z oblikovanjem fokusnih skupin občin, zbiranjem ključnih podatkov ter posnetkom stanja posameznih občin, regij in tudi skupne destinacije. Z letošnjim letom smo pričeli z dejavnostmi

v 2. fazi priprave turistične strategije, ki je zajemala SWOTanalize, oblikovanje vizij, ciljev in ukrepov ter Modela mreženja ponudnikov in Modela razvoja in trženja turističnih produktov Destinacije Pohorje. Deležniki smo bili vključeni v različne specializirane delovne skupine (skupina za trženje, za doživetja in turistične produkte …), s pomočjo katerih smo oblikovali pomembna izhodišča za pripravo Akcijskega načrta ter Strategije digitalnega in klasičnega marketinga, ki se bosta oblikovala v okviru 3. faze priprave turistične strategije. V maju je bilo organizirano tudi B2B-srečanje, kjer so se med seboj predstavili ponudniki nastanitvenih kapacitet na Pohorju, turistične agencije in vodilne destinacije. Delavnica je predstavljala prvo v vrsti srečanj, s katerimi želimo narediti korak k preboju destinacije Pohorje. Dejavnosti partnerstva se z različnimi delavnicami sproti predstavljajo tudi širši javnosti, v prihodnje pa je poleg strategije v načrtu še priprava krovne spletne strani, celostne grafične podobe Pohorja, turistične karte in ostalih potrebnih aktivnosti, ki bodo Pohorje uvrstile med mednarodno prepoznane zelene destinacije.

Zala Loparnik

JUDO KLUB ACRON SLOVENJ GRADEC

ŠPORT /

Zelo uspešen junij za slovenjgraške judoiste Tretji junijski vikend je v Poreču na Hrvaškem potekal kadetski evropski pokal. Udeležilo se ga je 368 judoistov in judoistk iz 27 držav. Nastopili sta tudi dve predstavnici JK Acron Slovenj Gradec. V soboto je tekmovala Jevgenija Gajić (do 48 kg), debitantka na evropskih pokalih. Kljub mladosti se je odlično odrezala in osvojila 9. mesto. V nedeljo je nastopila še Klara Brodej (do 57 kg) ter tekmovanje prav tako končala na odličnem 9. mestu. V soboto, 26. junija, je v Slovenj Gradcu v organizaciji JK Acron Slovenj Gradec in Judo zveze Slovenije potekalo državno prvenstvo za mladince in mladinke. V konkurenci 135 tekmovalcev iz 29 klubov je slovenjgraški klub zastopalo 14 predstavnikov. Ekipno so osvojili odlično drugo mesto, takoj za JK Bežigrad, posamezno pa kar 8 odličij, od tega dve zlati. Naslov državne prvakinje si je med puncami priborila Nuša Perovnik (do 48 kg), pri fantih pa je na najvišjo stopničko stopil Žan Boženk (do 66 kg). Srebrni odličji sta osvojili Tina Kovač (do 57 kg) ter Neža Pečoler (nad 78 kg), bron pa so si okoli vratu nadeli Jevgenija Gajič (do 48 kg), Urška Bernard (do 52 kg), Nace Herkovič (do 66 kg) in Andrej Yankovskyy (do 81 kg). V Mariboru je v juniju v več delih potekal 60. tradicionalni memorial za Baumgartnov pas. Prvi junijski vikend je nastopilo 234 tekmovalcev iz 35 klubov in treh držav. Mladi koroški judoisti in judoistke so osvojili 14 medalj. V skupnem seštevku so tako zasedli drugo mesto, zaostali so le za veliko številčnejšo ekipo JK Bežigrad. Jevgenija Gajić je nastopila v treh starostnih

kategorijah in v vseh osvojila zlata odličja (članice do 48 kg, kadetinje do 52 kg in ml. kadetinje do 52 kg). Zlate medalje so si priborili še Nik Pavlič (ml. kadeti do 60 kg), Klara Brodej (kadetinje do 57 kg) in Tina Kovač (članice do 52 kg). Miha Kamenik je osvojil srebrno odličje med kadeti do 60 kg in bron v članski konkurenci. Jaka Tušek je bil drugi med ml. kadeti do 46 kg. Bronasto odličje je med člani (do 81 kg) osvojil Nace Pečnik. Med mlajšimi kadeti so si bron priborili še Matic Razdevšek (do 50 kg), Maj Kavnik (do 66 kg), Domen Prednik

ATLETSKI KLUB SLOVENJ GRADEC

Slovenjgraški atleti še naprej navdušujejo Prvi junijski vikend je v Kranju potekalo člansko državno prvenstvo, na katerem so Zala Hovnik, Gaja Korošec, Lana Verhovnik in Maja Pogorevc v štafeti 4 x 100 m s časom 47,96 s (nov klubski rekord) postale članske državne prvakinje. Maja Pogorevc je bila v teku na 100 m s časom 12,06 s četrta. Devetega junija je v Mariboru potekal Mednarodni miting atletske lige Telekom 2021. Maja Pogorevc je v teku na 400 m zmagala z novim osebnim rekordom 53,73 s. Bronasti medalji sta osvojila Nejc Blažun v teku na 600 m in Nuša Lužnik v metu diska. Drugi vikend v juniju sta se v Novem mestu odvili atletski prvenstvi Slovenije za mlajše mladince in mladinke ter za mlajše člane in članice. Mlajši mladinci in mladinke: Nuša Lužnik je v metu diska osvojila zlato medaljo, v suvanju krogle je bila druga. Štafeta 4 x 100 m (Zala Hovnik, Vita Vovk, Lana Verhovnik in Zala Sekavčnik) si je pritekla bronasto odličje. Tretja sta bila tudi Urban Prošt v teku na 400 m z ovirami in Gaja Korošec, ki je v teku na 200 m le za 5 stotink zgrešila zlato medaljo. Za še en bron so poskrbeli fantje v štafetnem teku 4 x 300 m (Nik Uranc, Nejc Blažun, Nejc Škrabec in Urban Prošt). Mlajši člani in članice: Zala Sekavčnik (tek na 800 m) in Vita Vovk (tek na 200 m) sta osvojili srebrni medalji. Štafeta 4 x 400 m v postavi Zala Hovnik, Lana Verhovnik, Vita Vovk in Zala Sekavčnik je bila z odličnim časom 4:03,94 tretja.

>2021

V bolgarski Stari Zagori je 18. in 19. junija potekalo ekipno evropsko prvenstvo v atletiki. Za slovensko reprezentanco je nastopila tudi Maja Pogorevc, ki je s štafeto 4 x 100 m osvojila bronasto medaljo, s štafeto 4 x 400 m pa je bila druga. Slovenska reprezentanca je osvojila tretje mesto in se tako prebila v 1. ligo. Vodja reprezentance je Uroš Verhovnik. Zadnji vikend v juniju so slovenjgraški atleti nastopili na treh različnih tekmovanjih. V Slovenj Gradcu je v organizaciji AK Slovenj Gradec potekalo Prvenstvo Slovenije za starejše mladince

(do 73 kg) in Ožbej Razgoršek (do 81 kg). Dva tedna kasneje, 18. in 19. junija, pa so na tekmovalni tatami stopili tudi mlajši in starejši dečki ter deklice. Nastopilo je šest predstavnikov JK Acron Slovenj Gradec. V konkurenci 96 tekmovalcev iz 16 slovenskih klubov so osvojili eno srebrno in tri bronasta odličja. V starostni kategoriji do 14 let je Nuša Samec (do 44 kg) osvojila srebrno odličje. Med dečki sta si bronasti medalji priborila Aleks Krivec (do 46 kg) in Ožbej Sovinc (do 50 kg). Tretji je bil tudi Oskar Šmid v kategoriji ml. dečkov do 38 kg. MaN

in mladinke. Leja Bricman (met krogle) in Gaja Korošec (tek na 200m) sta osvojili srebrni medalji. Obe domači štafeti 4 x 100 m, tako dekleta (Tjaša Samec, Gaja Korošec, Zala Hovnik in Vita Vovk) kot tudi fantje (Nejc Škrabec, Urban Prošt, Nik Uranc in Filip Oiclj), sta si pritekli tretji mesti z novima klubskima rekordoma. Bronasto medaljo je osvojila tudi Leja Bricman v metu diska. Maja Pogorevc se je v Srbiji udeležila balkanskega članskega prvenstva. V teku na 400 m se je uvrstila na 5. mesto s časom 53,97 s. V Novi Gorici se je odvil Atletski pokal Slovenije U16, na katerem je blestela Nuša Lužnik. Z novima osebnima rekordoma je osvojila dve prvi mesti, in sicer v suvanju krogle ter v metu diska. Kroglo je sunila 13,58 m, njen disk pa je poletel 38,59 m.

MaN

Rekordni štafeti 4x100m

ŠPORT / TENIS

Manca Lampret državna prvakinja V začetku junija je v Mariboru potekalo poletno državno teniško prvenstvo v starostni kategoriji U18, na katerem je naslov državne prvakinje osvojila Manca Lampret iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, sicer članica Teniškega kluba Branik Maribor. To je njen pri naslov državne prvakinje med posameznicami v mlajših kategorijah. V četrtfinalu je bila v dveh nizih (6 : 3 in 7 : 6) boljša od Anemari Žnuderl, precej težje delo pa je imela v polfinalu, kjer je po izjemno napetem in izenačenem obračunu po treh nizih (7 : 6, 4 : 6 in 6 : 4) premagala

Brino Šulin. V finalu ji je nasproti stala Maja Radišič, ki je obračun za naslov državne prvakinje začela precej boljše in dobila prvi niz s 6 : 4. V nadaljevanju je Manca zaigrala veliko bolj odločno, dobila naslednja dva niza (6 : 2 in 6 : 3) in se veselila največjega uspeha v svoji karieri v posamični konkurenci. V konkurenci dvojic je namreč v lanski sezoni že stala na najvišji stopnički državnega prvenstva, saj je bila z Majo Radišič najboljša na Telemach članskem odprtem prvenstvu v Portorožu. Manca tako dokazuje, da gre za eno najbolj talentiranih mladih igralk tenisa pri nas. MaN

ROKOMET

Slovenjgradčani na visokem sedmem mestu Konec maja se je z odigranimi tekmami 26. kroga končala letošnja sezona v Ligi NLB. Rokometaši Slovenj Gradca so jo sklenili s porazom v Ribnici, kar je pomenilo, da so s šestega mesta padli na sedmo, a z doseženim v sezoni 2020/21 so lahko kljub temu zelo zadovoljni. S tem, ko so se uvrstili v zgornjo polovico prvenstvene lestvice, so svoje cilje zagotovo izpolnili in so nedvomno eno izmed prijetnejših presenečenj v prvoligaški konkurenci. Sicer pa so rokometaši Slovenj Gradca na šestindvajsetih tekmah dvanajstkrat zmagali, enkrat remizirali, doživeli 13 porazov in na ta način osvojili 25 točk. V primerjavi z lansko sezono so tako storili velik korak naprej in se iz boja za obstanek vključili celo v boj za vstopnice za evropske pokale. Tja bi jih popeljalo četrto mesto, za katerim so zaostali za pet točk, a bili v boju za najboljšo četverico vse do zadnjih krogov. Še posebej so navdušili v jesenskem delu prvenstva, ko so zmagali sedemkrat in doživeli le tri poraze, kar jih je s štirinajstimi osvojenimi točkami uvrstilo na visoko četrto mesto prvenstvene lestvice. Navdušili so z borbeno, kolektivno in nepopustljivo igro. V spomladanskem delu so začeli precej slabše, saj so v prvih petih krogih zmagali le enkrat. Na srečo so se v nadaljevanju pobrali, dvignili raven svoje igre in se obdržali v zgornji polovici prvenstvene lestvice. Najboljši strelec v vrstah Slovenjgradčanov je bil Nemanja Živkovič, ki je dosegel 111 zadetkov, le enkrat manj je bil uspešen Rok Cvetko. V drugem delu sezone se je v napadu razigral tudi Vid Levc, ki je sezono končal z 99 doseženimi zadetki. Sicer pa so Slovenjgradčani povprečno dosegali 27,6 zadetka na tekmo, prejemali pa so jih 28,5. Tako so bili sedma najbolj učinkovita ekipa v štirinajstčlanski konkurenci, po številu prejetih zadetkov pa so bili deveta najuspešnejša ekipa v ligi. Če potegnem črto pod igro in rezultate Slovenjgradčanov v letošnji sezoni Lige NLB, si za prikazano zagotovo zaslužijo zelo visoko oceno. Poleg igralcev in strokovnega vodstva si pohvale za svoje delo zasluži tudi vodstvo

kluba, saj je Rokometni klub Slovenj Gradec zelo napredoval na organizacijski ravni. Vsi v klubu poudarjajo, da so pogoji za delo odlični, kar jim omogoča, da se lahko v celoti posvetijo svojemu delu, in to se kaže tudi v njihovih letošnjih rezultatih. Poskrbeli so za svoje navijače, ki si njihovih tekem žal niso mogli v živo ogledati v slovenjgraški športni dvorani, saj so pripravili neposredne prenose vseh domačih tekem v sodelovanju z eno izmed lokalnih televizijskih postaj. Slovenjgraški rokometni klub se tako nedvomno razvija v stabilnega prvoligaša, enega najbolje organiziranih pri nas, ki ima v prihodnji sezoni upravičeno visoke cilje. To potrjuje tudi dejstvo, da so v klubu še pred koncem letošnje sezone pošteno zavihali rokave in v svoje vrste pripeljali pet okrepitev: Blaža Kleča, Roka Golčarja, Davida Svečka, Tea Jezernika in Nina Komarja. So pa v klubu potrdili, da jih zapuščata oba tujca, Vuk Milenkovič in Nemanja Živkovič, Borut Ošlak je končal kariero, status Žana Šola za prihodnjo sezono pa zaenkrat še ni znan. Vsi, vključno z novinci, v slovenjgraškem dresu seveda upajo, da bodo septembra, ko se bo nova sezona začela, lahko z njimi na tekmah tudi njihovi navijači, ki slovijo kot eni najbolj zvestih pri nas. Na vsaki domači tekmi namreč do zadnjega kotička napolnijo športno dvorano, svojo ekipo pa praviloma spodbujajo tudi na gostovanjih.

zelo veseli, saj so na ta način poskrbeli, da v klubu ostaja Sebastjan Sovič, ki je eden izmed ustanoviteljev novega kluba v letu 2011 in eden tistih, ki je k razvoju rokometa na Koroškem v zadnjih letih pripomogel največ. MLADINSKA EKIPA IZPADLA IZ PRVE LIGE

Na začetku junija so z ligaškim tekmovanjem končali tudi mladinci Rokometnega kluba Slovenj Gradec, ki so v 1. mladinski ligi osvojili končno trinajsto mesto in se tako poslavljajo od druščine najboljših slovenskih ekip. Prihodnjo sezono bodo nastopali med drugoligaši, seveda s ciljem, da se čim prej vrnejo v prvo ligo. Zaradi epidemije koronavirusa je bilo tekmovanje v mlajših kategorijah precej časa prekinjeno, tako da je bilo v 1. mladinski ligi izmed 26 predvidenih krogov odigranih le 14. Mladi Slovenjgradčani so dosegli dve zmagi, dvanajstkrat so morali priznati premoč nasprotnikom. Žal je bilo to za obstanek premalo. Kljub temu so z dobrimi igrami nase opozorili številni mladi igralci, sicer še člani kadetske ekipe, ki so si s tekmami v mladinski konkurenci pridobili zelo pomembne izkušnje. In te jim bodo v prihodnji sezoni, ko bodo napadali uvrstitev v 1. mladinsko ligo, prišle še kako prav.

MaN

CESTNA TURA: 80 KM MESTNA TURA: 21 KM

SPREMEMBE V STROKOVNEM ŠTABU

V Rokometnem klubu Slovenj Gradec je po koncu sezone prišlo do spremembe v strokovnem štabu članske ekipe. Oba trenerja, tako Sebastjan Sovič kot Ivan Vajdl, sicer ostajata na klopi slovenjgraškega kluba, a v drugačnih vlogah. Mesto glavnega trenerja bo namreč prevzel Ivan Vajdl, Sebastjan Sovič pa se bo poleg individualnega dela s talentiranimi posamezniki posvetil delu z najmlajšimi rokometaši. V klubu so takšnega dogovora

GORSKA TURA: 49 KM

S KOLESOM OKOLI URŠLJE GORE SOBOTA 4. 9. 2021 OB 1000 URI Slovenj Gradec

ŠPORT /

>2021

MLADI/

Priznanje za Gimnazijo Slovenj Gradec Gimnazija Slovenj Gradec je na svečani podelitvi v Cekinovem gradu v Ljubljani prejela priznanje Blaža Kumerdeja. Priznanje je nagrada za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso v partnerskem sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo. »A brez sodelovanja večine članov učiteljskega zbora v prenoviteljskih prizadevanjih Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Gimnazija Slovenj Gradec ne bi postala to, kar je: vrhunsko inovativno, izobraževalno, kulturno, prostovoljsko, športno, raziskovalno središče kraja in regije, okno

v svet in hkrati zaščitni znak okolja, v katerem se je lepo šolati, živeti in delati,« je med drugim navedeno v utemeljitvi. »Obrazložitev, ki so jo zapisali v komisiji Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za podelitev priznanj Blaža Kumerdeja, je zares velik kompliment našemu delu. Ob tem bi se rad iskreno zahvalil vsem svojim sedanjim (in nekdanjim) sodelavcem na Gimnaziji, skoraj dva tisoč dijakom in njihovim staršem ter številnim zunanjim sodelavcem, ki so nam v

25 letih našega delovanja pomagali oblikovati koncept malo drugačne šole, v kateri so vedno imele prednost takšne oblike šolskega in obšolskega dela, ki so omogočile dijakom krepitev njihovih močnih področij. Tako so kulturna ustvarjalnost mladih, prostovoljstvo, raziskovanje, šport, mednarodne izmenjave in še marsikaj postali prepoznavni del utripa našega mesta in širšega prostora. Hvala za podporo številnim kulturnim in drugim institucijam v okolju, ustanovam, podjetjem, vodstvu in kolegom Šolskega centra Slovenj Gradec, Mestni občini ter strokovnim sodelavcem ZRSŠ, ki so zaupali našim rešitvam in nas vključevali v svoje razvojne projekte,« pojasnjuje ravnatelj slovenjgraške gimnazije mag. Stane Berzelak. MN

OB IZIDU PRVE KNJIGE, NASTALE NA ŠOLI ŠMIKLAVŽ

Tisti puščavnik tam nekje Zgodba, ki so jo napisali učenci, je drugi pogled na zgodovino grada Vodriž, spomenika državnega pomena, in govori o puščavniku, ki je v 30. letih prejšnjega stoletja resnično živel ob razvalinah gradu, sam, z naravo in svojimi mislimi. Na podružnični šoli Šmiklavž OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu so učenci predstavili svojo novo knjigo. Naslov ima Tisti puščavnik tam nekje in je nadaljevanje razmišljanja o gradu Vodriž, o katerem so pisali v svoji prvi knjigi Tisti grad tam nekje. Obogatena je z ilustracijami Marjetke Mirkac in z majhnimi ilustracijami mlajših učencev šmiklavške šole. Ravnatelj Aljoša Lavrinšek pojasnjuje, da je trajno poslanstvo njihove šole vključiti otroke v iskanje skritih in morda že pozabljenih vrednot, ki so držale ljudi med seboj povezane. Ves čas učence vzpodbujajo delati v povezavi z njihovim pristnim okoljem. Poudarjajo sožitje, razumevanje in spoštljivost ne samo drug do drugega, temveč tudi do naravne dediščine. V novi knjigi je med drugim omenjena sibirska perunika, zaščitena cvetlica, posebnost Šmiklavža. »V opisanih dogodkih iz življenja puščavnika, ki je znal najti rastlino za človeka v stiski, bolečinah, bolezni ter razumeti živali, je skrit odnos do narave. Če jo spoštujemo in negujemo, nam bo omogočala življenje. Če jo preučujemo, nas lahko tudi zdravi,« je

PRVA OŠ SLOVENJ GRADEC Mladi ustvarjalci knjige o Viderdrisu in puščavniku.

prepričan ravnatelj. Na predstavitev knjige, kjer so prisrčno povezali pesem in besedilo, so povabili dramsko igralko Jerico Mrzel, domačinko iz Šmiklavža. »Učite se, bodite radovedni, pogumni, upajte si spregovoriti. Pomembno je, kakšno sled zapustimo za seboj. Bodimo ponosni na svojo zgodovino, zapisujte stvari,« jim je položila na srce, staršem pa, naj le pošljejo otroke v šolo. AP

v Eva Polc

Sibirska perunika je naravna znamenitost Šmiklavža. Pri nas je zavarovana, kot ranljiva vrsta pa je na slovenskem rdečem seznamu ogroženih rastlin.

Projekt ZOOMčki Prva Osnovna šola Slovenj Gradec je izvedla pilotni projekt ZOOMčki, v okviru katerega so se prek Zooma pogovarjali z učitelji in učenci slovenske šole, Nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda pri sv. Ivanu v Trstu. »Dobivali smo se v času karantene in tudi potem, ko smo bili že nazaj v šoli. Vsako srečanje smo debatirali o določenih temah, kot so prehrana, običaji, prazniki, moda, najljubše knjige, opis svojega kraja … Na ta način smo izmenjali izkušnje in mnenja v času zaprtja šol. Stike z izmenjavo kulturnih vrednost si želimo ohranjati tudi v prihodnje, ko se bomo lahko srečevali v živo,« pojasnjuje knjižničarka Mojca Ruter. Na zaključnem srečanju projekta, v katerem so poleg učencev od 6. do 9. razreda sodelovali učitelji Renata Kolman, Marko Dreu in Mojca Ruter, jih je razveselil kantavtor Adi Smolar. Prijatelji v Trstu ga radi obravnavajo pri slovenskem jeziku, v Slovenj Gradcu pa z veseljem poslušajo njegovo glasbo in prebirajo njegove knjige. MN

KRIŽANKA /

RAZVEDRILO/

Pravilno rešeno križanko pošljite do 15. avgusta na naslov: TIC Slovenj Gradec, Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec. Geslo križanke nam lahko pošljete tudi po elektronski pošti: tic@slovenjgradec.si.

VARNOSTNO RAZSTRELIVO, ZLASTI ZA RUDNIKE IN KAMNOLOME

2. nagrada: 2 vstopnici za kino

NEMAREN ČLOVEK

3. nagrada: 1 vstopnica za kino

AFRIŠKI VELETOK

2. nagrada: platnena vrečka, kuli in knjiga Slovenj Gradec in Mislinjska dolina Minka Pečolar, Maistrova ulica 13, 2380 Slovenj Gradec 3. nagrada: platnena vrečka, kuli in knjiga Slovenj Gradec in Mislinjska dolina Anton Poharnik, Glavni trg 30, 2366 Muta

Pomembne številke Center za obveščanje, gasilci, reševalna postaja T 112 | Policija T 113 Urgentni center Splošne bolnišnice Slovenj Gradec T 02 882 34 00 Zdravstveni dom Slovenj Gradec Dežurna ambulanta T 041 713 886 Zobozdravstvene storitve T 02 885 79 76 Odvzem brisa covid-19 T 031 393 113 Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih substanc T 070 820 998 Veterinarska ambulanta T 02 881 23 00 Center za socialno delo Koroška glavna pisarna T 08 181 03 01 Center za socialno delo Koroška enota Slovenj Gradec T 02 885 01 24 Rdeči križ, Območno združenje Slovenj Gradec T 02 885 00 30 Karitas Slovenj Gradec T 040 575 440 Mestna občina Slovenj Gradec T 02 881 21 10 E info@slovenjgradec.si Promet Mestno redarstvo Slovenj Gradec T 02 881 21 51

POGOVORNI NAZIV ZA EN EVRO

MATEJA SVET

STROKOVNI IZRAZ ZA ZLATENICO

BAJTAR

TONE JEROVŠEK

SLOVENSKI GEOLOG FRANC (1920-2000)

1. nagrada: 3 vstopnice za kino

Nagrajenci junijske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: platnena vrečka, kuli in knjiga Slovenj Gradec: Ulice našega mesta Martina Čoderl, Prešernova ulica 12, 2380 Slovenj Gradec

VERSKI POGLAVAR LAMAIZMA IN VLADAR TIBETANCEV

POKRAJINA NA ČEŠKEM Z GLAVNIM MESTOM BRNO

Nagrade julijske križanke časopisa SGlasnik:

Dodatne informacije na spotur.si.

PRIJETEN VONJ

ČLAN AKADEMIJE

Nagrade podeljuje Kulturni dom Slovenj Gradec.

Če bom izžreban/-a, dovoljujem objavo svojega imena in naslova med izžrebanci. Dovoljujem tudi, da bo navedene podatke izdajatelj mesečnika SGlasnik vodil v zbirki nagrajencev. Nagrajenci prevzamejo nagrado v Turistično informacijski pisarni Slovenj Gradec do konca meseca.

STAROSLOV. FEVDALNA DRUŽBA SVOBODNJAKOV

NEPOKOJ

VEK SKUPNO KOSILO V STARI GRČIJI SESTAVLJANJE DELOV RAZLIČNIH POSNETKOV V SMISELNO CELOTO

RAČUNALNIŠKI PROGRAM ZA UREJANJE PODATKOV

OBLIKA IMENA VILJEM

POLOPICA Z MADAGASKARJA

NATAŠA LAČEN

ATA, OČE (LJUBKOV.) TROJANSKI PRINC, KI JE UGRABIL LEPO HELENO

SLOVENSKA GLEDALIŠKA IN FILMSKA IGRALKA MOJCA

DEFEKT, NAPAKA KROŠNJAR

ČLANI NEKDANJE TELOVADNE ORGANIZACIJE

SOLI ALI ESTRI OKSALNE KISLINE

KEMIJSKI SIMBOL ZA TELUR

SLOVENSKI PISATELJ ANTON (1887 – 1951)

OTON JUGOVEC

GOZDNA ŽIRAFA SLOVENSKA KIPARKA HRIBAR

AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC GIBSON

IME NAŠE SMUČARKE DVORNIK

DREVO S TRDIM PLODOM PAMIRSKI HIŠASTI ŠOTOR RIBJA KOŠČICA

HITCHCOCKOV FILM

RAČJA LUKNJA

KRAJ PRI MARIBORU VISOKA LEDENA GMOTA, KI NASTANE OB LEDENIŠKEM PRELOMU

NAPRAVA ZA MERJENJE ČASA

MOŠKI POTOMEC

OBLIKA IMENA SAMUEL

GLAS, IZGOVORJEN SKOZI NOS, NOSNIK

ZGORNJI DEL STOPALA

SL. IGRALKA VALIČ GLASBILA IZ SKUPINE TOLKAL

PODLOŽNIK V FEVDALIZMU

DOMAČE MOŠKO IME POTOVALNI NAČRT, VODNIK KEM. SIMB. ZA LAVRENCIJ

KAMNINA, NASTALA IZ MAGME, V OBLIKI ŽILE GLAVNO MESTO GANE

GLAVNA ULICA V ZAGREBU

PODREDNI VEZNIK

PREPREKA

ANDREJ NOVAK

PREBIVALEC SLOVANSKE DRŽAVE

JEK, ZVOČNI ODZIV, KI NASTANE PRI ODBOJU ZVOKA, ODMEV

NENADEN IZBRUH BESNOSTI

NERAZLOČNA PISAVA

ANDREJ CAPUDER

OTOK V ALEUTIH

KRIŽANKO SESTAVIL FRANC NOVAK

Rešitev prejšnje križanke: BOGASTVO BRANJA, EJDETIK, POITIER, INRI, CČ, ZAK, BOGASTVO, BODOČNOST, INTERVAL, OBOR, KRAVAL, DEVITO, SALONA, DIJAK, VONJ, JAVKA, SOFIA, ARI, PP, OSIM, SZ, NABOR, OLT, AKOV, RELI, BO, IMOVINA, OM, ČVEKAČ, HABANA, AJMARI, ANEMIK, NESTOR, RACIJA

Komunalne dejavnosti Komunala – tajništvo T 02 881 20 20 Dežurna služba (zamašitev kanalizacije, defekt na vodovodu, plinskem omrežju, nevarne poškodbe cestišča, javne poti) ob delovnem času T 02 881 20 20, ob popoldanskih urah in dela prostih dneh T 051 605 111 Pogrebno-pokopališke dejavnosti – dežurna služba T 041 650 429 Društvo za pomoč živalim T 031 323 328

>2021

ZADNJA STRAN /

Koroški pokrajinski muzej praznuje 70 let Koroški pokrajinski muzej je osrednja muzejska ustanova na Koroškem, ki v letu 2021 praznuje 70-letnico delovanja. Na ulični razstavi predstavljamo izbrane zgodbe, ki so skozi sedem desetletij soustvarile današnjo podobo muzeja. Razstava bo na ogled v Slovenj Gradcu, na Ravnah na Koroškem, v Dravogradu in Radljah ob Dravi.

Aleksandra Ramšak

v KPM

V pritličnih prostorih hiše na Šolski ulici 3 v Slovenj Gradcu smo leta 2021 na ogled postavili prenovljeno čevljarsko delavnico Levovnik.

V Muzeju Dravograd je od leta 2016 na ogled stalna razstava o plemiški rodbini Kometer, ki je zapisala zadnje veliko poglavje v zgodovini gospostva Pukštajn (1817–1932).

MESTNA ZGODOVINA

Kam so se izgubile slovenjgraške gostilne? (2. del) Gostilna Gajšek sredi Glavnega trga je bila ena najstarejših v mestu, po drugi svetovni vojni je bila v vogalni hiši ob vhodu v Šolsko ulico najprej zgolj trgovina z mešanim blagom, leta 1967 pa so v njej odprli prvo moderno samopostrežno trgovino v mestu, ki je delovala tudi po prenovi stavbe leta 1989 (delavcem Kograda se je tedaj v kleti "po nesreči" sesul obok stare Gajškove ledenice, ki je bila zaščitena kot kulturni spomenik!). Ko so sodobni trgovski centri pahnili v stečaj trgovsko

podjetje Zila, si je v lokalu svojo poslovalnico uredila BKS banka. Med vsemi družabnimi prostori v mestu je konservativno uležanost starih časov v dvajsetih in tridesetih letih preteklega stoletja odražala prav srenja v gostilni Maksa in Marije Gajšek. Na poseben način je navdihovala tudi Ljubo Prenner, zato ji je napisala in zapela eno izmed svojih znamenitih zabavljivih in ironično zbadljivih prigodnic, ki so postale prave mestne himne:

Mici Gajšek gulaž meša, ko potrka mlad agent in v nakup ji prigovarja za reklamni tuj patent.

Njim prodali boste šnicle, klobasice, šunke, sir, vino, pivo, šnops, kofetka, vse vam bo dobička vir.

»Za to tablico reklamno 300 Din je smešna cena, vendar je plačilo nujno in nevarnost ni nobena.

Še golobe tiste svoje, ki jih Puppis1 nosi stran, šparajte za vaše goste, prišli bodo vsaki dan.«

Naša firma je slovita. Tablica na hišo djana vam privabi vse dirkače via Dunaj, Trst, Ljubljana.

300 Din ni pasja figa, vendar Mici mu jih da, al agenta, table, gostov ni do zdaj učakala.

Avtomobilisti tisti, ki dobe bencin pri nas, strogo so od nas pozvani se ustaviti pri Vas.

1 Emil Puppis, sreski gozdarski referent in strasten lovec.

Marko Košan

v KPM

V sosednji, Vrunčevi hiši na Glavnem trgu je imel urar lokal še v šestdesetih letih. Pred gostilno in mesarijo Gajšek je bila v tridesetih letih preteklega stoletja tudi avtobusna postaja.

v last: Ivo Verovnik

Gostilna Gajšek pred prvo svetovno vojno (razglednica s staro podobo je bila poslana leta 1926).

v KPM

Zilina samopostrežna trgovina, 1967

v ZVKD

BKS banka, 2021

v EK