Issuu

Glasilo Mestne občine Slovenj Gradec | letnik IX | številka 12 | December 2021 | ISSN 2232-6456

AKTUALNO

Prostovoljstvo nas bogati 4

OBČINSKA UPRAVA

Začetek gradnje parka urbanih športov

GOSPODARSTVO

KULTURA

Pergerjev medeni raj 10

Razstava Onkraj meja 20

Invalidi v času epidemije

10 let Rokometnega kluba Slovenj Gradec 2011

MESTO IN PODEŽELJE

ŠPORT

Slovenjgraški Glasnik | leto IX|številka 12 ISSN 2232-6456 Izdajatelj in naslov uredništva Mestna občina Slovenj Gradec Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec urednistvo@mo.slovenjgradec.si

v M.C. Esher: Knights Wariors

Naklada 7500 izvodov Uredniški odbor Odgovorna urednica: Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Člani: Samo Januška, Marija Lah, Dušan Stojanovič, Aleš Uršej, Mojca Verhovnik Novinarji Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Ajda Prislan >AP, T 041 441 897 Matej Nabernik >MaN, T 041 740 940 Nepodpisane fotografije Arhiv avtorjev, arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM), Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), arhiv MO SG, splet Jezikovni pregled Urška Stani

BESEDA ŽUPANA

Oblikovalska zasnova Edi Koraca, Arh deko, d. o. o.

Produkcija, tisk Tiskarna Grešovnik, d. o. o. Trženje oglasnega prostora Grafične storitve Mkopija Marjetica Cerjak, s. p., Glavni trg 51, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 26 50, 031 420 837 urednistvo@mo.slovenjgradec.si Glasilo brezplačno prejme vsako gospodinjstvo v Mestni občini Slovenj Gradec.

Fotografija na naslovnici v Primafoto

p Jože Plečnik

26. 12.

poštovane občanke, cenjeni občani, epidemija covida-19 je ponovno v razmahu, ukrepi za njeno omejevanje pa so lahko uspešni zgolj toliko, kolikor se jih držimo in jih izvajamo vsi, ne glede na starost, pomisleke, prepričanje in morebitno nejevero. Bolezen je pri nekaterih žal prehuda, da bi jo lahko omalovaževali, in ker vendarle živimo v civilizirani družbi, kjer znamo in moramo poskrbeti drug za drugega, je torej edini pravi način vzajemno spoštovanje, upoštevanje in poenotenje osnovnih preventivnih ukrepov, ki jih lahko izvaja vsak sam. Mednje sodita testiranje in, v skladu s smernicami stroke, tudi cepljenje. Zavedam se, da so nekateri ukrepi neprijetni, a so žal potrebni. Bolezen namreč sama od sebe ne bo izginila, med ljudmi se bo širila in morila še dolgo, če se ji ne zoperstavimo. Naš zdravstveni sistem je pri tem na največji preizkušnji doslej, pomagajmo mu jo prestati. Zato vas prosim, da potrebnost ukrepov razumete, da se jim v največji možni meri in vsaj za nujno obdobje tudi prilagodite in da ob tem vsi skupaj ohranimo vzajemno spoštljivost in človečnost, saj bomo morali tudi po koncu epidemije ostati socialna bitja. Le s spoštovanjem obveznosti in sprejemanjem odgovornosti, ki jo v epidemiji nosimo vsak zase in hkrati drug za drugega, bomo širjenje okužbe zajezili. Prav je, da se zavemo nujnosti ukrepov in resnosti situacije, v kateri smo se znašli, hkrati pa se tudi zahvaljujem za razumevanje, ker v nepredvidljivih časih ne moremo načrtovati tradicionalnih decembrskih prireditev. Vsekakor pa iskreno želim, da adventni, božični čas preživite karseda lepo in mirno, v krogu svojih domačih in bližnjih ter predvsem, da ostanete zdravi. S spoštovanjem. Tilen Klugler, župan MO SG

Dan samostojnosti in enotnosti Državni praznik dan samostojnosti in enotnosti v Republiki Sloveniji je dela prost dan. 26. decembra 1990 je bil razglašen izid plebiscita (plebiscit je potekal 23. decembra 1990). Na njem je 93,2 % udeleženih volivcev odločalo, ali Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Za neodvisnost se je izjasnilo 95 odstotkov udeležencev. Do leta 2005 se je praznik imenoval le dan samostojnosti. S spremembo zakona o praznikih se je preimenoval v dan samostojnosti in enotnosti. v EK

PROSTOVOLJSTVO

AKTUALNO /

Nič težkega ni, če nekomu odstopiš kos kruha

Adventni venček v krožišču pri Namanovi

Prostovoljno pomagati pomoči potrebnim je posebno poslanstvo, ker, po besedah večine prostovoljcev, takšna dejanja plemenitijo ter obojestransko osrečujejo in oplojujejo. Svet, prepojen s sočutjem in sposobnostjo vživljanja, je zdrav in bogat. Tudi Mestna občina Slovenj Gradec se za dobrobit celotne skupnosti trudi biti podpora številnim takšnim dejavnostim in dejanjem društev in drugače organiziranih dobrodelnih skupin. Pa ne le v decembru, ki je nekako prežet s prostovoljstvom in dobrodelnostjo, prazničnim vzdušjem ter že tradicionalno z nastopom sv. Miklavža, dobrega moža, ki obdaruje pridne otroke. V decembru je tudi nekaj mednarodnih dni, posvečenih plemenitim dobrodelnim dejavnostim. Mestna občina Slovenj Gradec se od maja tega leta ponaša z listino Slovenske filantropije Prostovoljstvu prijazna občina. Ta naziv je dokaz, da je prostovoljstvo pri nas vrednota, ki se ji posvečamo in jo želimo razvijati. »V preteklosti dobro prakso prostovoljstva nadgrajujemo s povezavo vseh organizacij, društev in ostalih, ki z različnimi prostovoljnimi programi in aktivnostmi delajo dobro za ljudi, ki pomoč potrebujejo. Koordinacijo smo postavili prek našega javnega zavoda SPOTUR, kjer že imamo mrežo prostovoljcev za brezplačne prevoze SG mobilc. Poskrbeli bomo za usposabljanje mentorjev v organizacijah s prostovoljskim programom in zagotovili sofinanciranje. Že konec meseca junija smo se udeležili regijskega posveta, ki ga je v našem MKC organizirala Slovenska filantropija z namenom krepitve usposobljenosti prostovoljstva. Prejeli smo informacije, ki so potrebne za dober potek prostovoljstva: splošna določila zakona, sklepanje dogovorov s prostovoljci, vodenje evidenc, pridobivanje novih prostovoljcev, in dobili odgovore na konkretna vprašanja,« pojasnjuje podžupanja Martina Šisernik, usmerjena predvsem na družbena, socialna in kulturna področja v občini, in dodaja: »Pri vseh aktivnostih, ki smo jih v tem letu vzpodbudili s pridobljenim nazivom PRIJAZNI PROSTOVOLJSTVU, gre za zavedanje, da nas prostovoljstvo bogati, tistim, ki pomoč potrebujejo, pa lajša življenje.« AP

Božič

25. 12.

Tradicionalni krščanski praznik božič, ki ga praznujemo 25. decembra, velja za prisrčen, družinski praznik, katerega bistvo je spominjanje na rojstvo Jezusa Kristusa, kot ga opisuje Nova zaveza. V spomin na ta dogodek kristjani postavijo jaslice, praznik zaznamujejo z molitvijo in obiskom polnočnice. Zaključi se advent, čas pričakovanja prihoda, prične se božični čas. Slovensko ime božič izhaja iz pomena majhen bog, saj lahko praznik izvorno povežemo s čaščenjem Sončevega zimskega obrata ali zimskega kresa že v predkrščanskih dobah, ko so naši davni predniki z različnimi čarnimi dejanji navidezno pomagali Soncu na njegovi poti, ko doseže najnižjo točko na zenitu, dan se začne ponovno daljšati, simbolno dobro zmaga nad zlim, začne se polovica leta, ki ji vlada moški arhetip. Praznovanje spremljajo ljudske pesmi kolednice, ki so se s šego trikraljevskega koledovanje ohranile do danes. Navadi pošiljanja voščilnic in okraševanja božičnega drevesca, kot ga poznamo danes, sta mlajši in sta se uveljavili v 19. stoletju. V tradicionalnem praznovanju dobrodušnega Božička, oblečenega v rdečo obleko in z belo brado, ne poznamo. Uveljavil se je konec tridesetih let v ZDA kot reklamna poteza družbe Coca-cola. V modernem praznovanju prevzema mesto, kjer je bila nekdaj praznina, prostor svetega in nadčutnega. Prostor zahvale za blagostanje in prošnje za dobrobit v naslednjem letu. Brigita Rajšter

>2021

Saturday Evening post p Haddon Sundblom,1931

V letošnjem letu, v času epidemije in ob težavah z načrtovanjem decembrskih prireditev, saj epidemiološke situacije in ustreznih ukrepov ne moremo predvideti, smo se odločili občankam in občanom ponuditi nekaj več vizualnih užitkov, če se že družabnega dogajanja z razlogom ogibamo. Tako smo krožišče pri južnem vstopu v mestno jedro okrasili z adventnim vencem, ki bo pospremil prihod božiča in novega leta ter z razsvetljavo in simbolnim sporočilom neskončnega miru in hkrati radovednega pričakovanja, kaj nam bo prineslo novo leto, popestril decembrsko okrasitev. Adventni venec, premera 8,7 metra, nameščen med simbolnimi krogi življenja, je ročno izdelan iz smrekovih vejic, za kar se je potrudilo Turistično-olepševalno društvo Šmartno pri Slovenj Gradcu. Okrasitev v zlati, srebrni in beli barvi so izvedli dijaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, sodelovalo pa je sedem dijakinj in dijakov ter dva profesorja. Za izdelavo venčka so porabili več kot sto metrov žic in opornic, na njem pa je preko dvesto okraskov ter okrog tristo metrov lučk. Prvo svečo smo simbolno prižgali na prvo adventno nedeljo, 28. novembra, preostale pa bomo prižgali v prihodnjih tednih. Novoletno okrasno razsvetljavo v mestu smo prižgali 1. decembra v večernih urah, zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužbe pa nismo načrtovali posebne prireditve. V želji, da okrašen venec prinese adventno in božično spokojnost, ki bo zaradi zaščite zdravja občank in občanov morala tudi letos nadomestiti siceršnje decembrsko veselje in zabavo, se zahvaljujemo vsem, ki so prispevali k njegovi izdelavi, občankam in občanom pa želimo, da jim njegov videz popestri večerne sprehode in obisk okrašenega mestnega jedra. DS

Vsem občankam in občanom želim mirne in lepe božične praznike, zdravja in zadovoljstva. V adventnem času se še posebej spomnimo osamljenih, šibkih in pomoči potrebnih ter jim skušajmo popestriti praznične dni in olepšati trenutke slovesa od starega in pričakovanje novega leta. Prijetno praznovanje želim. Tilen Klugler, župan

OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI

Ob državnem prazniku – dnevu samostojnosti in enotnosti – vsem občankam in občanom iskreno čestitam z željo, da bi v prihajajočem obdobju dejansko izkazali enotnost ter se po treh desetletjih samostojnosti naše domovine z novimi in pomembnimi prihodnjimi izzivi soočali skupaj in tesneje povezani. S spoštovanjem. Tilen Klugler, župan 3

AKTUALNO /

Sestanek s predstavniki DARS-a 17. novembra se je z županom MO SG Tilnom Kluglerjem sestal direktor projektov na DARS-u, Janez Kušnik, sestanka pa so se udeležili tudi direktorica občinske uprave Darja Vrčkovnik, predsednica VS Podgorje Danica Krevh, predsednik VS Šmiklavž Marijan Ramšak ter predstavnika občinskih strokovnih služb mag. Aljoša Krivec in Mitja Ovčjak. Predstavnik DARS-a je prisotne seznanil s potekom izgradnje 3. razvojne osi, kjer trenutno intenzivno potekajo dela na sklopu F (Jenina). Prav v teh dneh je DARS pridobil tudi gradbeno dovoljenje za izgradnjo sklopa G-1 (priključek Podgorje). Ko bo dovoljenje pravnomočno, bodo objavili razpis za izbiro izvajalca ter z deli pričeli spomladi leta 2022. Beseda je tekla tudi o predlogu transportnih poti v sklopu F (Jenina), ki jo je predlagal izvajalec del. Izvedeli smo tudi,

da izkopani material odlagajo na deponijo v velenjskem rudniku, uporabni material iz sklopa F pa bodo vgradili na odseku G-1.

v EK

Dela potekajo v skladu s časovnico: za odsek Velenje–Šentrupert je pripravljen poroštveni zakon, na odseku Gaberke bodo dela zaključili predvidoma do konca tega leta, odsek Jenina pa v dveh letih. Spomladi bi na odseku Jenina pričeli s prestavitvijo glavnega plinovoda, trenutno pa izvajajo pilotiranje in poseke ter pripravo terena. Odsek B (Škale) in odseka K in H (Konovo) sta v fazi razpisa za izbiro izvajalca, za odsek E (Velunja) je trenutno podana vloga za gradbeno dovoljenje, ki ga pričakujejo julija 2022, začetek del pa bi lahko bil jeseni istega leta. Za odsek C (Škale) bo decembra 2021 podana vloga za gradbeno dovoljenje, ki ga pričakujejo avgusta 2022, razpis pa je tudi že objavljen. Za odsek G (Podgorje pri Slovenj Gradcu) je gradbeno dovoljenje za en del (G-1) že izdano, vloga za celotno gradbeno dovoljenje pa bo podana v marcu 2022. In še situacija na območju Velenja: v prvi polovici leta 2022 bo podana vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdajo le-tega pa pričakujejo konec leta 2022. V pridobivanju je okoljevarstveno soglasje za odsek Šentrupert–Velenje, v postopku sprejemanja pa je tudi poroštveni zakon. V času gradnje se bo uprava MO SG s svojimi strokovnimi službami proaktivno vključevala v reševanje problemov na terenu in sodelovala pri reševanju morebitnih težav. Ves čas gradnje bomo javnosti posredovali informacije, ki jih bomo pridobivali od investitorjev in izvajalcev. DS

Pričetek izgradnje parka urbanih športov ob bazenskem kompleksu

V sklopu projekta Sanacija degradiranega območja Mercator – gradnja zimskega bazena in urbanega parka se je pričela gradnja parka urbanih športov v velikosti 2.529 m². Vsebine parka urbanih športov, ki je namenjen predvsem medgeneracijskemu druženju, predstavljajo najnovejše trende na področju

urbanih športov. V parku bo zgrajen nov rolkarski poligon v velikosti 1.400 m², vključuje pa tudi postaje fitnesa na prostem, balvansko steno za športno plezanje ter kolesarski grbinasti poligon – pumptrack, namenjen najmlajši generaciji »koleščkarjev«. Novi park urbanih športnih aktivnosti bo skupaj z že nastajajočim kompleksom zimskega in letnega bazena tvoril novo, sodobno in razgibano športno večgeneracijsko središče. Po svoji velikosti in vsebinah bo to največji projektiran tovrstni objekt v Sloveniji doslej. Spomnimo, da trenutno poteka pri JZ Spotur tudi javni natečaj za izbiro imena kompleksa. Pričetek športne kulture skejterjev in bmxkolesarjev na območju naše občine sega v devetdeseta leta prejšnjega stoletja in od takrat šteje vse več privržencev. Idejo po izgradnji parka urbanih športov so urbani športniki ob podpori Mestne občine Slovenj Gradec razvili v izvedljiv projekt. Gre za ambiciozen projekt, ki bo, tako kot v začetku devetdesetih, Slovenj Gradec postavil ob bok večjim mestom – predvsem pa mestom

z vizijo, mestom, ki sledijo tako kulturnim kot športnim trendom. V času epidemije koronavirusa in okrevanja od striktnih ukrepov se gibanje na prostem v določenih situacijah ni izkazalo le za edino izvedljivo, temveč tudi izredno priljubljeno in koristno. Mnogi otroci, ki nimajo možnosti organiziranega ali poljubnega gibanja na prostem, bodo tako dobili nove priložnosti in izzive za aktivno preživljanje prostega časa. Hkrati z razvijanjem kulture urbanih športov krepimo zanimanje za nove športne (tudi olimpijske) discipline, kot je po novem tudi rolkanje, in ne skrivamo ambicij, da bomo iz Športnega društva Skate park Slovenj Gradec z vso možno podporo ustvarili potencialnega olimpijca. Ocenjena vrednost projekta je slabih 500.000 evrov, od tega bo približno 320.000 prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, preostanek bo pokrila Mestna občina Slovenj Gradec. Gradnja parka urbanih športov se bo zaključila predvidoma v juniju 2022. DS

OBČINSKA UPRAVA /

Župani mestnih občin o stanju epidemije covida-19 Župani mestnih občin predlagajo razmislek o možnosti uvedbe pogoja PC in sprejem ustrezne zakonodaje. V ponedeljek, 8. 11. 2021, je v Ljubljani potekala skupščina Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS), na kateri so župani mestnih občin obravnavali stanje na področju epidemije covida. Po podatkih covid sledilnika je v državi skoraj 1,2 milijona cepljenih prebivalcev in več kot 300.000 prebolevnikov. Ob upoštevanju, da je nekaj več kot 300.000 prebivalcev, mlajših od 14 let, župani ugotavljajo, da je celotna država ujetnica manjšine 200.000 ljudi, ki zavračajo cepljenje. Županja in župani pozivajo vse prebivalce, da izkoristijo možnost brezplačnega cepljenja in tako solidarno prispevajo k zajezitvi epidemije, lastni varnosti in varnosti drugih. Skupščina ZMOS hkrati poziva vlado in državni zbor, da v čim krajšem času pripravita ustrezne spremembe zakonodaje, ki bodo vladi omogočile učinkovito, hitro in zakonito sprejemanje strokovno podprtih ukrepov za zajezitev epidemije. Pri tem predlagajo razmislek, da se na zakonit način predvidi tudi možnost uvedbe pogoja PC, kot je to predlagala strokovna skupina za covid-19 pri Ministrstvu za zdravje že v mesecu septembru . ZMOS in mestne občine že od začetka epidemije proaktivno podpirajo izvedbo ukrepov za zajezitev epidemije. Predsednik ZMOS Matjaž Rakovec je prepričan, da »je cepljenje, dosledno spoštovanje pogoja PCT in glede na strokovne predloge tudi morebitna uvedba pogoja PC nujna pot za normalizacijo življenja in v tem okviru tudi za sproščeno in varno izvedbo decembrskega dogajanja v slovenskih mestih.«

Sprejem udeležencev programa Erasmus+

V petek, 12. novembra, je slovenjgraški župan Tilen Klugler sprejel udeleženki in udeleženca programa Erasmus+, ki jih je v Slovenj Gradcu gostil javni zavod MOCIS. Gostje iz španske Murcie so v sklopu programa Erasmus+ spoznali delovanje MOCIS-a. Obiska pri županu se je tako udeležila tudi direktorica JZ MOCIS Sonja Lakovšek, prisotna pa sta bila tudi podžupanja

Komemoracija s svečanostjo ob dnevu spomina na mrtve

Martina Šisernik in vodja Oddelka za negospodarske dejavnosti, proračun in splošne zadeve Darko Sagmeister. Gostje so med sedemdnevnim obiskom podrobneje spoznali programe MOCIS-a in tamkaj zaposlene ter si z njimi izmenjali dobre prakse, poleg strokovnega dela pa so spoznavali tudi Koroško in Slovenijo. Obisk v Španiji jim bodo v naslednjem mesecu vrnili trije predstavniki MOCIS-a.

DS

 delegacija Območnega združenja Zveze vojnih veteranov Slovenije Mislinjske doline in  delegacija Območnega združenja slovenskih častnikov Mislinjske doline. Slavnostni govornik je bil župan Tilen Klugler, ki se je v svojem nagovoru zahvalil vsem, ki po svojih močeh pomagajo premagovati težke trenutke ob slovesu naših najbližjih, in tistim, ki se trudijo zapolniti praznino, ki nastane ob smrti nekoga, ki smo ga imeli radi in ga spoštovali. Hvaležen pa je tudi pripadnikom veteranskih in domoljubnih organizacij, ki varujejo in ohranjajo spomin na tiste, ki so svoja življenja žrtvovali za ohranitev družbenih in civilizacijskih vrednost, svobodo, enakopravnost, demokracijo, dostojanstvo in človekove pravice. V nagovoru je opozoril na nujnost spoštovanja ukrepov, saj sveži grobovi našega pokopališča v zadnjih dveh letih potrjujejo žalostno statistiko epidemije, zaradi česar je občane pozval k samozaščiti posameznikov in še posebej k zaščiti ranljivih skupin. DS

V Slovenj Gradcu dan spomina na mrtve tradicionalno obeležimo z osrednjo komemoracijo, na kateri položimo tudi vence ob spomenikih padlim v 2. svetovni in slovenski osamosvojitveni vojni ter se tako simbolično poklonimo spominu na vse umrle v Mislinjski dolini. Tako je občinska delegacija 29. oktobra dopoldne položila vence in cvetje ob pomembnejše spomenike in na grobove naših častnih občanov, ob 12. uri pa smo na komemoraciji v parku pred gimnazijo sklenili uradne aktivnosti s položitvijo vencev v Parku herojev. Vence so položile:  občinska delegacija, ki so jo sestavljali župan, podžupanja in podžupan,  delegacija Združenja borcev za vrednote NOB,  delegacija Policijske uprave v sestavi pripadnikov policije Policijske postaje Slovenj Gradec in Policijskega veteranskega društva Sever,

>2021

OBČINSKA UPRAVA /

Pričetek izgradnje kolesarskih poti

V Mestni občini Slovenj Gradec smo pričeli izvajati projekt Trajnostna mobilnost, v katerem načrtujemo izgradnjo več kot 9 kilometrov kolesarskih stez na območju Slovenj Gradca. Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj za sofinanciranje operacij prek mehanizma celostnih teritorialnih naložb in proračuna Republike Slovenije v višini 85 %. Projekt je razdeljen na pet sklopov, dela pa smo pričeli izvajati na prvem sklopu, ki zajema ureditev

kolesarske povezave Šolskega centra Slovenj Gradec ter Prve in Tretje osnovne šole Slovenj Gradec na kolesarsko omrežje Slovenj Gradca. Kolesarska povezava je razdeljena na štirinajst odsekov v skupni dolžini okrog 2,5 km. Z njo bomo povezali območje Šolskega centra Slovenj Gradec ter obeh osnovnih šol s centrom mesta in stanovanjsko sosesko S8, z območjem toplarne, kolesarsko stezo v smeri Podgorja, pokopališča, kolesarsko povezavo ob Suhodolnici ter s Starim

Monitoring kakovosti zraka – september 2021 Meritve koncentracij različnih snovi v zraku so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka na določenem območju. Kakovost zraka v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih bistveno izboljšala, a koncentracija nekaterih onesnaževal je v zunanjem zraku še vedno previsoka. Zrak v Sloveniji je prekomerno onesnažen z delci PM10 pozimi in prizemnim ozonom poleti. Trdni delci PM10 so prah, prisoten v zraku, posamezni delci pa imajo aerodinamični premer med 2,5 µm in 10 µm. Predpisana mejna povprečna dnevna vrednost koncentracije delcev PM10 je 50 μg/m³ kot 24-urno povprečje. Glavni vir PM10 je zgorevanje trdih goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju,

predvsem zaradi uporabe lesa v neučinkovitih starih kotlih na trda goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase. Pomemben delež PM10 prispeva tudi promet, saj delci nastajajo pri zgorevanju goriv (predvsem dizla) in pri obrabi cest, gum in zavor ter zaradi dvigovanja usedlin s cestišč. Visoke ravni delcev v zraku pa so tudi posledica neugodnih vremenskih razmer. Mestna občina Slovenj Gradec izvaja v sodelovanju z zavodom KSSENA meritve koncentracij delcev PM10 skladno s predlaganim ukrepom v lokalnem energetskem konceptu. Z meritvami je pričela 1. 1. 2021, mesečno pa izdeluje poročila, ki prikazujejo rezultate meritev in primerjavo z vrednostmi iz okoliških merilnih

trgom. Sklop 1 zajema tudi ureditev ločenih pešpovršin na odsekih 4, 5, 8 (del), 9, 10 (del) in 11 (del), namestitev kolesarskega števca pred Prvo osnovno šolo Slovenj Gradec ter gradnjo brvi čez Homšnico (odsek 14). Na odseku 9 (Gozdna pot) je predvidena rekonstrukcija ceste. Vsem občankam in občanom se zahvaljujemo za podana soglasja in razumevanje zaradi občasno oviranega vsakdana na območjih izgradnje.

DS

mest (merilno mesto Maribor). Izmerjene koncentracije delcev PM10 v MO SG so bile v zadnjih mesecih nižje kot na primerjanem merilnem mestu v Mariboru, preseganj mejnih dnevnih vrednosti nismo zaznali v prav veliko primerih. Mesečno povprečje koncentracije delcev PM10 je v Slovenj Gradcu znašalo 15 µg/ m³. Skupno število preseganj v koledarskem letu pa je za Slovenj Gradec 4, kar ni več od dovoljenih 35.DS

OBČINSKA UPRAVA / 28. REDNA SEJA MESTNEGA SVETA MO SG Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec je v sredo, 24. novembra 2021, zasedal na 28. seji. Seja je potekala v Veliki dvorani Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec.

POZIV K OBLIKOVANJU IZHODIŠČ POZIV K OBLIKOVANJU IZHODIŠČ ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA za del območja EUP LE-08 v Mestni občini Slovenj Gradec Mestna občina Slovenj Gradec obvešča javnost, da vodi postopek začetka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja EUP LE-08 v Mestni občini Slovenj Gradec (v nadaljevanju OPPN). Pobudnik priprave prostorskega akta je zasebni investitor.

Tatjana Špalir 12

>2021

za podelitev:

BERNEKERJEVE NAGRADE

in 2.

BERNEKERJEVIH PLAKET

BERNEKERJEVO NAGRADO se podeli za izjemne uspehe in dosežke večletnega dela, ki jih doseže posameznik ali skupina s profesionalnim ali ljubiteljskim kulturnim delovanjem oziroma ustvarjalnostjo v književnosti, dramski umetnosti, glasbi in plesu, upodabljajoči umetnosti, filmu in radiu, arhitekturi in oblikovanju, varovanju kulturne dediščine, in za stvaritve, ki so pomemben prispevek v zakladnico kulture občine. Bernekerjevo nagrado lahko prejmejo posamezniki za pomembno življenjsko delo v kulturi in izjemno uveljavitev na svojem ustvarjalnem področju, četudi so dobili že druga priznanja.

v Tomo Jeseničnik

Mestni svetniki so najprej obravnavali in potrdili osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Mestne občine Slovenj Gradec za leto 2021 – 2. rebalans. V predlogu odloka so upoštevane spremembe, ki jih nalaga zakonodaja, spremembe v zvezi s sofinanciranjem ter spremembe, ki se nakazujejo glede na realizacijo v teku proračunskega leta. Nadalje so sprejeli predlog Letnega programa športa v Mestni občini Slovenj Gradec za leto 2022. Nato so obravnavali osnutek Odloka o proračunu Mestne občine Slovenj Gradec za leto 2022, ki zajema prihodke in odhodke v višini 37.849.594,09 EUR. K osnutku so podali nekaj predlogov, ki jih bodo strokovne službe preučile in poskušale uvrstiti v predlog proračuna. Po temeljiti razpravi so ga potrdili. V nadaljevanju so potrdili tudi predlog Sklepa o določitvi cen programov v Vzgojno-varstvenem zavodu Slovenj Gradec. Izračun predloga nove cene programa je pripravljen na osnovi zvišanja stroška plač in števila oblikovanih oddelkov od 1. 1. 2022 naprej. Nato so sprejeli predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Slovenj Gradec, osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu turističnega naselja Sonce in predlog Sklepa o lokacijski preveritvi za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev in za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi v Mestni občini Slovenj Gradec v enoti urejanja prostora OK-483, ID. št. 2584. Podali so še nekaj vprašanj in pobud ter potrdili predloge sklepov s področja premoženjskopravnih zadev.

JAVNI RAZPIS ZA LETO 2022

BERNEKERJEVO PLAKETO se podeli posameznikom ali skupini, ki deluje na območju Mestne občine Slovenj Gradec, kot priznanje za uspešno in izvirno kreacijo oziroma enkraten, neponovljiv dosežek za varovanje kulturne dediščine in za stvaritve, ki so pomemben neponovljiv prispevek v zakladnico kulture občine, ki pomeni prispevek h kulturni rasti ljubiteljske in profesionalne kulture. Bernekerjevo plaketo lahko prejmejo društva in skupine za uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulture in profesionalne kulture. Predlog za podelitev priznanj mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati:  podatke o predlagatelju;  natančne podatke o kandidatu;  utemeljitev in obrazložitev predloga s konkretno navedbo vrste priznanja;  morebitne dokumente, ki potrjujejo dejstva v utemeljitvi. Kandidate za priznanja lahko predlagajo v obliki predloga fizične in pravne osebe. Vsak predlagatelj lahko predlaga enega kandidata za eno isto priznanje. Predlagani kandidat lahko prejme samo eno priznanje za isti dosežek.

Osnutek izhodišč za pripravo OPPN je izdelalo podjetje SUPERFORM, d. o. o., Nazorjeva 6a, 1000 Ljubljana. Osnutek je javno objavljen od 1. 12. 2021 do vključno 17. 12. 2021 na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec (http://www.slovenjgradec.si) in razgrnjen v prostorih Mestne občine Slovenj Gradec, v avli prvega nadstropja v času uradnih ur.

Komisija za podelitev Bernekerjevih priznanj podeli v posameznem letu eno Bernekerjevo nagrado in največ tri Bernekerjeve plakete.

Predloge je potrebno poslati najkasneje do petka, 7. januarja 2022, na naslov: Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec, Komisija za podelitev Bernekerjevih priznanj pri Mestnem svetu Mestne občine Slovenj Gradec. Predloge je možno posredovati tudi po elektronski pošti.

GOSPODARSTVO /

PERGERJEV MEDENI RAJ V DUBAJU

»Vse izvira iz srca« Pergerji, mojstri medičarske, lectarske in svečarske obrti, so v niz zadnjih poslovnih uspehov dodali izjemno uspešno predstavitev v slovenskem paviljonu na Expu v Dubaju, na katero smo lahko ponosni vsi Korošci oziroma kar vsa Slovenija. »Ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji smo izdelali edinstveno skulpturo, tj. sedemindvajseterico, ki simbolizira mir, prijateljstvo in ljubezen na svetu. V dar jo je prejel Margaritis Schinas, podpredsednik Evropske komisije, ki je dejal, da tako originalnega in edinstvenega darila še ni prejel,« pojasnjuje Lucian Perger in dodaja, da bo lectarska skulptura kmalu razstavljena v evropskem parlamentu; tako bo v Bruslju tudi košček Slovenj Gradca. Skulpturo so izdelovali kar pol leta, vsaka figura zajema etnološke vzorce posamezne države članice. Krog simbolizira trdnost držav članic EU, Pergerjevi energetski srčki pa ljubezen. Udeležba na mnogih sejmih se jim je obrestovala, saj so jih pred nekaj leti v Nemčiji opazili Arabci, med njimi osebni nakupovalci kraljeve družine, in jih povabili v Dubaj. Tako zdaj Pergerjeve bonbone in medenjake prodaja večja trgovska veriga v Dubaju in Abu Dabiju. »Za vsem tem stoji trdo delo, prizadevna in povezana ekipa, ki ne dela za denar, temveč z ljubeznijo in srcem, kot vedno poudarja oče Hrabro. Pri nas je srce na prvem mestu, vse izhaja iz srca. Deficitarno obrt smo uspeli postopno razviti v resen posel. Lahko bi rekel, da v teh časih delamo čudeže,« pravi Lucian.

obisk z 90 odstotkov padel na 50. Tako trenutno polovico obiska muzeja predstavljajo individualni gostje. Pergerjevi izdelki so znani že domala po vsem svetu, največ jih prodajo v Nemčijo. Redno tržno zanimivih je že okoli sto njihovih izdelkov, v tujini je največ zanimanja za bio program. Ponos podjetja so tudi energetske sveče, ki so zaradi zapletenega postopka izdelave in sestavin, ki jih uporabljajo, na voljo v omejenih količinah. »To je edina sveča, ki je za delovanje ni treba prižgati, diši kar 4–10 let. Gre za kombinacijo medenega parfuma, ki je družinska inovacija in je edinstven v svetu, in čebeljega voska, pridelanega iz medu kranjske sivke.« »Majhno podjetje, kot je naše, dela korak za korakom. Zaradi edinstvenih postopkov izdelave pravzaprav ne utegnemo slediti povpraševanju,« priznava najmlajši predstavnik 9. generacije Pergerjev, ki je, kot ga predstavljajo na zanimivo zasnovani spletni strani, rojen vodja, neustrašen pri zastavljanju ambicioznih ciljev in nepopustljiv pri njihovem uresničevanju. Lucian obenem izžareva srčnost in ljubezen do dela, ki celotno ekipo opominja, da je s skupnimi močmi ovira le nebo.

v arhiv Perger 1757

Največ dela imajo ravno v času pred veselim decembrom, saj so s svojimi dobrotami že tradicionalno prisotni na mnogih prazničnih stojnicah. Tudi letos bo žal do zadnjega negotovo, kateri sejmi in prireditve bodo sploh izvedeni. Epidemija je vplivala tudi na obisk njihovega muzeja na Legnu, kjer se doživete predstavitve postopkov in izdelkov navadno udeležuje veliko organiziranih skupin. V zadnjih dveh letih je ta

v arhiv Perger 1757

Boštjana, ki bdi nad proizvodnjo, kličejo kar zlata roka Pergerjev, zaradi njegovega mojstrstva marsikdo ne verjame, da so izdelki narejeni ročno. Sestra Ines skrbi za sladke medene kreacije, s katerimi se sladkajo po vsem svetu, v družinskem podjetju pa že pomaga tudi njena 18-letna hči Lara. Za marketinški del skrbi Zala, ki je zaslužna, da Pergerjevo zgodbo in izdelke prepoznajo potencialni kupci. Hrabro Perger, ki je gonilna sila ekipe, sestavljene iz osmih zaposlenih ter nekaj zunanjih sodelavcev, nenehno snuje nove ideje, njegova je tudi zamisel o skulpturi, ki bo romala v Bruselj. Tradicijo obrti, ki jo Pergerji ohranjajo še iz leta 1757, in kakšno družinsko skrivnost razkrije obiskovalcem muzeja, ki ga je obiskalo že več kot sto tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Še kakšna skrivnost pa bo razkrita tudi v njegovi biografiji, ki bo zagotovo zanimivo branje. Pergerji prav vse svoje uspehe posvečajo Leonori, ki so jo po težki bolezni izgubili pred dobrima dvema letoma. »Bila se srce in duša družine. Težko nam je, še vedno se pobiramo od izgube. Za nekaj časa se je vse ustavilo, nismo našli volje in energije za delo, potem pa smo pomislili, da bi ona želela drugače. Njeno delo in inovativne ideje ostajajo večen spomin. Za nas je neskončna,« pove Lucian. MN

v arhiv Perger 1757

MESTO IN PODEŽELJE / MESTNA ČETRT POLJE

Mladim, starostnikom in invalidom prijazna Največja mestna četrt v naši občini zadnje čase doživlja korenite spremembe, predvsem na področju večstanovanjskih novogradenj in s tem povečanega priseljevanja. 141 stanovalcev se je vselilo v nov blok neprofitnih stanovanj, med njimi predvsem mlade družine. Še dve stanovanjski stavbi bosta na voljo v Homškem parku, v katerih bodo tudi varovana stanovanja. Z vsemi novostmi in načrti, ki jih bodo še realizirali, si Mestna četrt Polje prizadeva, da je mladim, starostnikom in invalidom prijazna, pravi predsednik Boris Raj. Nedavno so na centralnem otroškem igrišču v bližini vrtca namestili novo igralo oziroma gugalnico, namenjeno gibalno oviranim osebam. Zelenim površinam, ki jih želijo ob vseh novogradnjah ohraniti, namenjajo veliko pozornosti, zadovoljni so s sodelovanjem komunalnega podjetja na tem področju. Ob zaključku gradnje šolskega centra in blokov bodo uredili park, ki bo dobrodošel tudi za stanovalce bližnjega doma starostnikov. »Mestna občina je našim željam naklonjena. Z občinsko upravo se na terenu dogovarjamo o konkretnih načrtih, kar se je izkazalo kot dobra praksa, s katero bomo nadaljevali tudi v prihodnje,« pojasnjuje Boris Raj.

dali prednost obnovi stranskih ulic, med njimi Ronkovi in Kajuhovi ter delu Maistrove, ki jih bodo obnovili v letu 2022, v bližnji prihodnosti pa so v programu obnove tudi stranske ulice Tomšičeve ulice, pri čemer se ob obnovi površin zavzemajo za ureditev in obnovo celotne talne infrastrukture. Skupaj z MČ Štibuh so že podali pobudo za obnovo mostu čez Homšnico in ureditev celotne ulice v smeri toplarne. »Naša želja je tudi ureditev manjše tržnice, morda v bližini objekta stare komunale. Z vsemi ukrepi in projekti se bomo potrudili, da bo naša mestna četrt še bolj prijetna za bivanje, ob tem pa bomo posebno pozornost namenjali invalidom, starostnikom in mladim,« zaključuje predsednik Mestne četrti Polje Boris Raj. MN

Največjo težavo v četrti Polje še vedno predstavljajo parkirna mesta, najbolj pereče je na Maistrovi ulici, kjer je tudi vrtec in s tem več prometa. »Na občino smo naslovili pobudo za izdelavo projektne dokumentacije za obnovo Maistrove ulice in novo prometno ureditev,« pojasnjuje Raj in dodaja, da je nujno urediti nemoten dostop do vrtca. Razmišljajo tudi o ideji, da bi na Tomšičevi ulici bilo smiselno postaviti nadstropno parkirišče. Kot pravi Raj, se v četrti Polje zavzemajo za izgradnjo južne obvoznice, ki bi razbremenila zdaj zelo prometno Celjsko cesto. S preusmeritvijo večjega dela prometa na južno obvoznico bi se izboljšal varnostni vidik ter v tej gosto poseljeni spalni oziroma bivalni mestni četrti zmanjšala onesnaženost in hrup. Že v naslednjem letu bodo vzdolž Celjske ceste zgradili kolesarsko stezo in površine za pešce. Na področju infrastrukture bodo v prihodnje

v EK

za lepoto vaših las Prehransko dopolnilo za mocnejše, gostejše in bolj ˇ sijoce nohte* ˇ lase ter cvrste ˇ

v Franciji

Na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah Spletna trgovina www.sophia.si *Vsebuje cink, ki prispeva k ohranjanju zdravih las, nohtov in koze. Vsebuje biotin, ki prispeva k ohranjanju zdravih las in koze.

>2021

št.1

SABEX d.o.o., Poslovna cona A 18, 4208 Šenčur Slike so simbolične.

FORTIFIANT za goste in sijoce lase KÉRATINE + za poskodovane lase ANTI-CHUTE proti izpadanju las SHAMPOOING FORTIFIANT sampon za krepitev in zascito las

MESTO IN PODEŽELJE / INVALIDI V ČASU EPIDEMIJE

Najpomembnejša je pravočasna pomoč »Predstavljajte si, da ste tetraplegik, kar posledično pomeni, da imate slabša pljuča, dihate plitko. In potem morate imeti od jutra do večera na obrazu masko ter dihati pod njo. Pred epidemijo si šel na kosilo ali ponj v dom starostnikov ali bolnišnico, potem pa jo zapro ...« Eno od prostovoljnih združenj za dobrobit invalidov je Društvo paraplegikov Koroške. Eden od članov pripoveduje, da so bili zelo pozno uvrščeni na seznam ogroženih in s tem prednostno cepljenih: »Posebno tetraplegiki, ki imajo oslabljen zgornji del trupa in posledično plitko dihajo, bi ob okužbi imeli slabe možnosti za ozdravitev, kaj šele, da slednje preživijo brez trajnejših posledic. Seveda je bilo največ težav in osebnih stisk v času zaprtja, a tudi ob delni normalizaciji smo ostali pozorni in odgovorni.«

Čeprav je bilo društvo paraplegikov svoje delo s člani, z uradnimi ustanovami in javnostjo primorano prilagoditi, je bila njihova pomoč članom kljub epidemiji vedno pravočasna, ob upoštevanju vseh predpisanih zaščitnih ukrepov izvajajo tudi vse dejavnosti programa. »Z vsemi člani imamo stik in redno spremljamo njihov položaj. Na njihovo prošnjo storimo vse, kar je v naši moči. Tudi neposredne finančne pomoči članom je bilo več in pogosteje so zanjo zaprošali. Podobno je z občinami. Tu niso samo popisi arhitektonskih ovir, ampak tudi svetovanje pri odpravi le-teh in preprečitev njihovega nastanka že pri pripravi načrtov ter druge aktivnosti, ki predstavljajo razbijanje stigme in inkluzijo,« so povedali v društvu, katerega člani – paraplegiki in tetraplegiki, spina bifida, ljudje z obolenji kostnega mozga, rakom hrbtenjače – so v času epidemije postavljeni pred razne hude izzive, kako ohraniti pomoč, kako ohraniti zdravje, kako je s terapijami, obiski zdravnikov, dostavo kosil, kako v nabavo potrebnih medicinskih pripomočkov, vsakodnevnih živil …

SOŽITJE

Druženje nas krepi »Biti prostovoljec v društvu Sožitje ni samo, da nekaj daš, pač pa tudi veliko pridobiš: pravo, čisto, zdravo naklonjenost, znanje, zadovoljstvo in srečo, ki polni dušo in srce.« (Mojca Podstenšek)

Ob letošnjem dnevu prostovoljstva, 5. decembru, predstavljamo Sožitje, društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenj Gradec. Sožitje pomeni sodelovati, dajati, sprejemati, spoštovati vsakega posameznika kot pomembnega člana skupnosti, se skozi vse življenje razvijati in se socialno vključevati. »Povezovanje staršev in njihovih družinskih

članov, od otrok v vrtcu do starostnikov, v delovanje društva je eden izmed najpomembnejših ciljev. V zadnjih letih se je na področju skrbi za invalidne osebe marsikaj spremenilo na bolje. Še vedno pa je pred nami velik izziv – vključitev oseb z motnjami v duševnem razvoju (OMDR) v bivalne skupnosti in k temu pridobiti vso lokalno skupnost,« je povedala Mojca Marija Podstenšek, predsednica Sožitja, ki ima svoje prostore na Tretji osnovni šoli Slovenj Gradec. Začetki še danes zelo aktivnega društva segajo v leto 1975, ko so se starši, strokovni delavci in vsi, ki so čutili, da lahko s svojim znanjem, izkušnjami in delom kakorkoli pomagajo, združili v društvo za pomoč osebam z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju Sožitje Slovenj Gradec. Vanj so lahko vključene tudi druge invalidne osebe, ki so v stiski in potrebujejo pomoč. Pri delovanju je najbolj bistveno prizadevanje za socialno vključenost, druženje. Skozi vsa leta se v društvo vključuje veliko število prostovoljcev, ki s svojim delom, znanjem, nenehnim iskanjem novih možnosti, dobrosrčnostjo in zagnanostjo vplivajo na življenje posameznikov in skupnosti. Kot je povedal nekdanji predsednik društva, so glavni motor slovenjgraškega Sožitja tri ženske »z dušo«, z veliko empatije, ki poleg službe počnejo na prostovoljni osnovi še te aktivnosti. Te dni v Društvu Sožitje Slovenj Gradec izvajajo kulinariko, pohode, v sodelovanju z lokalno skupnostjo delavnice Spretni prstki. Tekmujejo v specialni olimpijadi in v vrtcu telovadijo v programu Mladi športnik, balinajo, kegljajo, jezdijo. Izveden je bil rehabilitacijski vikend seminar družin. Vse bolj dejavni postajajo tudi na spletu. Med drugim so vključeni v dejavnosti, ki jih prireja Zveza Sožitje. AP

V društvu še pojasnjujejo, da je bilo našteto še najlažje izvesti tistim, ki so imeli organizirano osebno asistenco, drugim so pomagali z društveno mobilno asistenco ter bolj samostojnim s svetovanjem, povezovanjem z odgovornimi in prilagajanjem izvedbe opravil. »Bili sta dilemi, ali naj tisti iz neformalne mreže še pomagajo in kako se zaščititi, kar pa je hitro strokovno steklo pri osebni asistenci. Članom smo poslali navodila, tudi za redno vadbo, in poskrbeli za zaščitne pripomočke. Za obisk pri specialistu je bilo potrebno posebno usklajevanje, enako za terapije. Po manjšem zastoju pri predpisovanju in nabavi medicinskotehničnih pripomočkov (invalidski vozički, blazine ...) se je to začelo odvijati, dostava ni bila otežena.« V Društvu paraplegikov Koroške so zaradi epidemije covida-19 izgubili tri člane, polovica je prebolelih in cepljeni so skoraj vsi. ...

AP

Myint – D.tajlov zaščitni znak Ilustracije, ki niso samo všečne in prepoznavne ter ne krasijo le sten v Sloveniji, temveč so si domovanje našle že širom sveta, nastajajo v Slovenj Gradcu. Njihov avtor je nadvse simpatični arhitekt Jernej Kovač Myint, ki s svojo pozitivno energijo poživi vsak sestanek, tudi zato ga ljudje vabijo na veliko sestankov, sodeluje namreč v premnogih projektih, od ustvarjanja igric, filmčkov, festivalov, likovnega opremljanja knjig in drugih tiskovin. Ilustracije so barvite (a tudi črno-bele), liki svojstveni, povedni, zato lahko na njegovih policah prav vsak najde kaj zase, kar mu po želji tudi uokvirimo. Na njegovih profilih družbenih omrežij najdete zapise zadovoljnih prejemnikov/ imetnikov njegovih ilustracij pa tudi domiselne objave, ki jih sam spiše in nariše. Kot pravi Jernej, ilustrira trenutke, saj vsi živimo zanje, kajne? Tako je v njegovih ilustracijah ujet duh časa, tudi koronski, a tisti lepši, sproščujoči del, ki nas utrdi v mislih: živi smo in samo boljše bo. Stene na razstavah si deli tudi z avtorico slikarko, ki je nedavno postala d.tajlovka, Majo Gorjup (ki nam po novem ureja izložbo, le ustavite se, imenitna je). O njej pa v enem od prihodnjih zapisov. V tem času so hit Myintove praznične voščilnice, ki so še lepše kot prazniki. D.tajlovci vam želimo, da bi bilo leto 2022 polno vam na kožo pisanih in risanih doživetij.

Karin Potočnik

MESTO IN PODEŽELJE /

Slovenjgraški dom starejših prejemnik znaka požrtvovalnosti V enoti Koroškega doma starostnikov Slovenj Gradec imajo visoko precepljenost, sedaj že s tretjim odmerkom, veliko jih je cepljenih tudi proti gripi. Upoštevajo priporočene protikovidne ukrepe, imajo natančno izdelan krizni načrt. Vse našteto ponuja dokaj sproščeno okolje za življenje in delo. V Koroškem domu starostnikov, PE Slovenj Gradec so ponosni na podeljen znak požrtvovalnosti v boju proti covidu-19, ki so ga prejeli za nepredstavljivo naporno delo v času okužb v domu. V zahvalo jim ga je vročil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. »Takrat ko je bilo najbolj naporno, ko je bilo vedno več okužb, smo imeli izjemno srečo, da smo skupaj s koordinatorji našli rešitev. Stanovalce

PRIZNANJI MESTNE ČETRTI ŠTIBUH

Za zasluge v kraju Svet slovenjgraške Mestne četrti Štibuh je priznanji za zasluge v kraju za leto 2021 podelil Jerneji Bošnik in Milanu Drevu. Milan Drev je bil že pred tridesetimi leti s strani krajanov oziroma na nivoju delovanja mestne četrti aktiven za prvi asfaltirani odsek ceste na območju domačega kraja. Pri rekonstrukciji ulic ima zasluge še danes. Nazadnje se je zavzel in od lastnikov zemljišč uspešno pridobil potrebna soglasja za širitev ceste med zadnjo obnovo Poti ob Homšnici. Jerneja Bošnik si ves čas prizadeva za razvoj Štibuha na vseh področjih, tudi kot mestna svetnica. Med drugim se je vključila v najaktualnejša projekta – izgradnjo kolesarske steze in pločnika do toplarne in kolesarske steze od pokopališča do osnovne šole. AP

>2021

smo premestili v zunanjo enoto topolškega welness centra. Zopet se je izkazalo odlično sodelovanje z lokalno skupnostjo, saj je tisti trenutek, ko smo bili na koncu z močmi, župan MO Slovenj Gradec ponudil pomoč civilne zaščite. Potrebovali smo jo pri premeščanju pohištva in opreme na drugo lokacijo,« je pojasnila vodja doma Marjana Kamnik in poudarila, da je njihova izkušnja vplivala na nadaljnji razmislek o upoštevanju priporočil in ukrepov za obvladovanje okužb. Slovenjgraška enota Koroškega doma starostnikov je eden redkih, če ne edini dom v Sloveniji, v katerem so cepljeni vsi zaposleni in vsi stanovalci razen enega. »Stanovalci nam sporočajo, da so nam zaupali tudi takrat, ko je bilo najbolj hudo, sorodniki so nas s skrbjo opazovali in nas ves čas podpirali v dejanjih, zaposleni pa so bili pripravljeni nuditi vse svoje moči za življenja naših stanovalcev,« še dodaja magistrica Kamnik o situaciji, ki jih je, kot ugotavljajo, na mnogih nivojih obogatila in povezala. AP

Priznanje za zgledno delo in vidne dosežke Marjana Kamnik, vodja enote Koroškega doma starostnikov Slovenj Gradec, je prejela znak strokovne odličnosti s strani Socialne zbornice Slovenije za viden prispevek k uresničevanju in širjenju poslanstva zbornice ter zgledno opravljeno delo in vidne dosežke na področju socialnega dela.

Socialna zbornica Slovenije je ena najpomembnejših strokovnih institucij na področju socialnega varstva v Sloveniji. Mag. Marjana Kamnik je v njej aktivna že 17 let, in sicer kot članica izpitnih komisij za strokovne izpite na področju socialnega varstva, inštruktažna svetovalka za socialnovarstvene zavode v Sloveniji in podpredsednica častnega razsodišča. »Za 30 let mojega dela na tem področju lahko rečem, da sem iskreno vesela in ponosna, da lahko delam to izjemno lepo delo, z uporabniki, za njih. Moja prioriteta je neposredno delo z uporabniki in iskreno spoštovanje ljudi (predvsem starih). Imam tudi srečo, da delam z izjemno motiviranimi sodelavci ter v okolju, ki sprejema in podpira vse naše aktivnosti. Dobro sodelujemo in dobro delamo, kar ima za rezultat priznanja in pohvale. To priznanje se sicer glasi na moje ime, vendar je pohvala vsem sodelavcem in lokalni skupnosti,« je povedala ob prejetju priznanja. Predlog za podelitev je podala strokovna služba zbornice, ki dobro pozna njeno delo.

AP

MESTO IN PODEŽELJE / NA TRGU PEKLI KOSTANJ

Sodelovanje z mestno kavarno že peto leto V Tretji osnovni šoli Slovenj Gradec z mnogimi dejavnostmi izkoristijo priložnost za socialno vključevanje v lokalno okolje, zato so učenci že peto leto zapored v sodelovanju z mestno kavarno Ars Cafe na trgu pekli kostanj. Takšno Pridobljeni prostovoljni prispevki bodo namenjeni šolskemu skladu. dejanje omogoča Takšno dejanje omogoča učencem učencem razvijanje razvijanje socialnih veščin in krepitev socialnih veščin in pozitivne samopodobe. Tudi odzivi so bili zelo pozitivni in mladi peki se krepitev pozitivne zahvaljujejo vsem, ki so jih obiskali in samopodobe. se z njihovim kostanjem posladkali. AP

Kaj lahko storimo za boljšo psihično odpornost v trenutnem svetu? zdravstva, šolstva, socialnega varstva, lokalnih skupnosti in medije naše regije. Prvi del dogodka je bil zasnovan nacionalno in v uvodnem glasbenem prispevku je dr. Tone Kregar, član skupine MI2, navdihujoče povedal, da je svetloba praviloma dosti bliže, kot se nam zdi, kadar smo globoko v temi. V osrednjem prispevku, intervjuju s psihiatrinjo Mojco Zvezdano Dernovšek in Aljošo Bagolo, kreativnim Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora smo na Koroškem povezali nevladne organizacije, direktorjem, predavateljem in knjižnim avtorjem, sta sogovornika odgovarjala na zgoraj zastavljeno ki delujejo na področju duševnega zdravja vprašanje, podelila pa sta tudi osebne izkušnje (Ozara, Altra in Šent), ter skupaj z uporabniki in razmišljanje o duševnem zdravju sodobnega zbirali kilometre za življenje v sklopu akcije človeka. Plenarni del smo zaključili s praktično Prekolesarimo svet. Skupno je 22 udeležencev predstavitvijo tehnike prizemljitev. prekolesarilo kar 853,4 kilometra. Simbolična gesta je korak k premagovanju stigme, ki še vedno V regijskem delu sta o psihosomatskih motnjah spregovorili psihologinji iz Centra spremlja ljudi v stiski in jim preprečuje, da bi o za duševno zdravje otrok in mladostnikov težavah spregovorili ter poiskali pomoč. Ravne na Koroškem. Osvetlili sta pomembnost 21. oktobra 2021 smo na območni enoti NIJZ prepoznavanja in izražanja čustev. Sledil je Ravne na Koroškem obeležili svetovni dan posnetek pogovora med izr. prof. dr. Vito duševnega zdravja s strokovnim srečanjem Kaj Poštuvan in Anjo Klančar, avtorico knjige o lahko storimo za boljšo psihično odpornost v trenutnem svetu? Dogodek je potekal na daljavo, prebolevanju samomora v družini. Na kratko nanj pa smo povabili strokovne delavce s področja smo predstavile podatke in trende upadanja samomorilnega količnika, spregovorile o dejavnikih tveganja in varovanja, preventivi, razlikah med spoloma, iskanju pomoči, vplivu duševnih motenj in alkoholiziranosti na pojav samomorilnosti. Samomor smo postavile v luč širših družbenih dogajanj ter opozorile na potrebe žalujočih.

September in oktober sta meseca, ko duševnemu zdravju namenimo še posebno pozornost. 10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora, 10. oktobra pa svetovni dan duševnega zdravja.

Znano je, da posamezniki, ki zmorejo spregovoriti o svoji izkušnji s težavami v duševnem zdravju, znatno pripomorejo k destigmatizaciji duševnih motenj. Njihovo pričevanje in sporočilo, da so kljub obremenjujočim izkušnjam zmogli poiskati pomoč in okrevati, je izjemna spodbuda za vse, ki še vedno oklevajo, da bi o tem spregovorili. V želji, da bi tudi v našem prostoru spodbudili čim več ljudi, da spregovorijo o svojih izkušnjah, se otresejo stigme, poiščejo pomoč, smo predvajali posnetek avstralskega zdravnika Geoffa, ki je brez strahu, sramu delil svojo izkušnjo. Kultura in umetnost sta naši zaveznici v težkih časih. Kreativno izražanje omogoča rezoniranje v čutenju, zavedanje, da v tem, kar misliš, čutiš, doživljaš, nisi sam. V želji spodbuditi tudi tovrstno udejstvovanje smo k sodelovanju povabili koroške glasbenike, ki se združujejo pod imenom Hedera Vento, da so nam za zaključek zaigrali in zapeli koroško ljudsko pesem V Šmiheu pa 'no kajžico mam. Pesem daje čutiti težo samote, osamljenosti, upanje na ljubico, en trošt, kot pojejo, pa je sinonim hrepenenja po stiku, po pristnem, pomembnem odnosu, ki stiskam navkljub riše življenje kot smiselno, vredno … Za konec pa naj povzamem pomembna vprašanja, ki so jih izpostavili predavatelji: »Ali dovolj pojete, plešete, se pogovarjate? Ali pazite na ravnovesja, skrbite za odnose? Ali ste sami sebi najboljši starš?« Vse prispevke si lahko ogledate na kanalu YouTube: https://www.youtube.com/c/NIJZtube. Z veseljem vam tudi sporočamo, da je zaživela prenovljena in dopolnjena spletna stran programa MIRA (http://www.zadusevnozdravje. si/), kjer najdete uporabne informacije s področja duševnega zdravja, še posebej pomembno novost pa predstavlja poglavje Kam po pomoč, kjer najdete nabor različnih strokovnjakov, seznam spletnih in telefonskih virov pomoči v duševni stiski. Jerneja Lorber

MESTO IN PODEŽELJE /

Kaj imata skupnega razgibavanje in ogrevanje? Snežinke bodo kmalu veselo zaplesale in prekrile pokrajino čez in čez. Še bolj hladno bo. Ne glede na mraz, sneg ali dež neki ljudje, oranžno oblečeni, vsako jutro ob 7.30 telovadijo. To so vztrajni člani društva Šola zdravja, ki zimo drugače doživljajo, saj redno telovadijo ob vsakem vremenu, zunaj, na prostem, tudi na snežnih površinah. Pravzaprav se snega veselijo. Telovadijo po metodi 1000 gibov – preproste vaje, primerne za vsakogar. Vaje za roke, noge, trup in glavo, gor–dol, levo–desno, vdih–izdih, počep, kroženje z glavo, stoja na eni nogi – vse v pol ure. Čisto dovolj. Ne zebe jih. Ko pridejo domov, niso premraženi, saj so začeli dan z razgibavanjem. In vsako jutro vajo ponovijo. Tako prihranijo tudi pri ogrevanju. V časih podražitev pride zmanjšano

ogrevanje še kako prav. Pridružite se jim še vi. V tej veseli druščini, ki se ne zmeni za mraz, vam bo prav prijetno. Razgibali se boste, družili z novimi prijatelji (seveda po predpisanih ukrepih), pa še znižali si boste račun za ogrevanje. Ni druge, poiščite, kje v bližini telovadijo oranževci. Veseli vas bodo! Neda Galijaš

v Shutterstock

MIKLAVŽ

Če je na miklavževo mrzlo, pravijo, bo huda zima. Marsikje god sv. Miklavža porabijo za dan krščanske dobrodelnosti: z materialnimi darovi se spomnijo zapuščenih, revnih in osamljenih otrok. Med njimi je tudi Župnijska Karitas Slovenj Gradec. Prvi datum v decembru, ki si ga premnogi otroci zapomnijo, je 6. december, god sv. Miklavža ali sv. Nikolaja, ki je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira v današnji Turčiji. Svojim vernikom je hotel biti zgled v vsem, zlasti v dobrodelnosti. Na predvečer svojega godu hodi ta svetnik – kakor otroci verjamejo – s svojim spremstvom, angeli in parkeljni, od hiše do hiše in prinaša pridnim otrokom darila, porednim pa šibe.

Na Slovenskem je temu ljubljenemu svetniku posvečenih največ cerkva (120). V zadnjih stoletjih se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah utrdilo miklavževanje. Kmalu po 2. svetovni vojni so oblastniki Miklavža pregnali in namesto njega iz Rusije pripeljali Dedka Mraza. V samostojni Sloveniji se lepa šega miklavževanja spet obnavlja (prirejeno po članku v reviji Ognjišče).

AP

Prenova koče na Kremžarici

Planinsko društvo Slovenj Gradec posodablja kočo pod Kremžarjevim vrhom z namenom, da postane energetsko varčna in s tem še bolj prijazna okolju, hkrati pa skrbi, da ne izgubi svoje prvotne podobe in domačnosti. V dela je najbolj vprežen gospodar Milan. »Pri tem bi izpostavil vse naše predhodnike, ki so obnavljali in vzdrževali kočo, da je uspešno služila svojemu namenu,« pravi Danilo Goljat, predsednik planinskega društva: »Vsak zaslužen dinar, tolar, evro so spretno oplemenitili in jo obnavljali po korakih. V letošnjem letu smo pridobili sredstva Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prek razpisa za podporo planinski športni in rekreacijski infrastrukturi.« Namestili so malo fotovoltaično elektrarno in toplotno črpalko. Čaka jih še izolacija zunanjega ovoja stavbe, vgradnja prezračevanja in čistilne naprave, zamenjava razsvetljave, ukrepi za

>2021

zmanjšanje količine in volumna odpadkov, ukrepi za varčevanje z vodo in povečanje požarne varnosti. Celotna investicija dveh letih znaša okrog 76.000 evrov brez DDV, od tega je 80 % vračilo ministrstva. Koča je od novembra do aprila odprta vsak konec tedna in med prazniki. V božično-novoletnem času pa naj bi bila odprta tudi med tednom. Največji obiski beležijo na organiziran kulturni dan na koči, zimski pohod po Šisernikovi poti (februarja), prvomajsko srečanje v sodelovanju z MO SG, Žolnirjev pohod ob dnevu OZN. Mimo koče sta speljani Slovenska planinska pot in Spominska pot Jožeta Šisernika. Veliko pohodnikov se odloči za pot na Kremžarico s šmarške smeri, zato Goljat, predsednik enega najstarejših društev v občini s kar 400 člani in simpatizerji, meni, da je novourejeno parkirišče pri Vinišniku na Legnu zelo dobrodošlo.

AP

IN MEMORIAM

Ana Goljevšček (1942–2021)

Pri TVD Partizan je vodila orodno telovadbo, ki je vsebovala tudi vaje na parterju, rekreacijo za otroke in ženske ter igrala rokomet. Srčna vsestranska športnica Ana Goljevšček (po domače Anica) je bila gonilna sila v orodni telovadbi za ženske v Slovenj Gradcu. Telovadila je od svoje rane mladosti, potem pa se je opredelila za gimnastiko, tam je bila namreč najboljša. Med drugim obstajajo fotografije, kako na bradlji izvaja špago. Kot prostovoljka je pri 15. letih, kasneje tudi kot funkcionarka v telovadnem društvu TVD Partizan, pričela voditi telovadne skupine različnih starosti, od 3-letnih otrok do upokojenk, ki so prihajale iz različnih krajev, in bila v več športih tudi sama aktivna. Za telovadbo je z dušo in telesom porabila ves svoj prosti čas. Delali so ljubiteljsko, a zelo dobro, že napol profesionalno, čeprav samo rekreativno in ne tekmovalno, v ospredju so bile namreč druge vrednote. Vse do upokojitve je bila zaposlena v tovarni meril – plastika, tudi v tej delovni organizaciji je vodila športno-rekreativne skupine (kegljanje, streljanje z zračno puško, odbojka) za ženske in aktivno z njimi tekmovala. Z njimi je med ekipami delovnih organizacij nekajkrat stopila na najvišje stopničke na državnem nivoju takratne SFRJ. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je vodila skupino za aerobiko. Dokler je bilo v uporabi rokometno igrišče na prostem, je igrala tudi ženski rokomet, ki je takrat poleg moške ekipe deloval v Slovenj Gradcu. Brez telovadbe ne bi mogla živeti, je povedala pred dvema letoma, ko se je zaradi neobvladljive bolezni morala preseliti k sinu v Lenart in kmalu v tamkajšnji dom upokojencev Nadškofijske karitas Maribor. Ko je dolgoletna načelnica in vodnica Anica Goljevšček zaradi poškodbe hrbtenice pri svojih 48. letih v društvu za telesno vzgojo TVD Partizan prenehala z vodenjem orodne telovadbe za ženske, ki je vsebovala tudi vaje na parterju, te športno-rekreativne dejavnosti v Slovenj Gradcu ni bilo več. Najpomembnejša med številnimi priznanji na državnem (med njimi »iz Beograda zlati Tito«) in lokalnem nivoju, ki jih je prejela, je leta 1988 podeljena Bloudkova plaketa za dolgoletno delo v TVD Partizan. Vsako leto decembra je bila v Slovenj Gradcu športna akademija, kjer je TVD Partizan pokazal svoje aktivnosti. Skupina deklet orodne gimnastike pod vodstvom Anice Goljevšček (in pod okriljem TVD Partizan) je nastopala tudi po različnih krajih nekdanje Jugoslavije. Lepe spomine je imela tudi na Titovo štafeto v Beogradu, ki se je je s slovenjgraško skupino aktivno udeležila. AP

MESTO IN PODEŽELJE / KULTURNI DOM SLOVENJ GRADEC

v Jaka Varmuž

Služkinji in Igor Štamulak

TRADICIJA

Mežerli Terezije Brezovnik

Danes je pri Brezovnikovih muzejska gostilna, saj je inventar v njej ostal tako, kot je bilo zadnjih 200 let. Pisni viri izkazujejo, da je ob cerkvi sv. Martina delovala krčma, leta 1396 je bil v Slovenj Gradcu izdan dokument, ki ji dovoljuje gostinsko obrt. Torej je gostilna Brezovnik zelo stara gostilna, v kateri so pripravljali zelo različne jedi. »Tudi mežerli, ki je bil prav v hišnem redu,« se spominja gospa Brezovnikova in poudari, da je peči takšnega, kot ga je ona, naučila le eno osebo, ki bo njen recept lahko predala zanamcem. »Mežerli sem pekla v krušni peči, jedli so ga potem kar iz sklede pa kruh zraven. Že prejšnji večer sem si zanj vse pripravila. Dva dni star beli kruh sem narezala na drobne koščke, potem prelila z vročim mlekom, dodala začimbe, cimet in

še kaj. Obvezno sem uporabila fino zmleta telečja pljuča, ne kravjih ne svinjskih. Nisem ga hotela pripraviti z vso drobovino, zato moj ni bil nič črn, ampak fajn mehek. Dodala sem smetano in jajca, pač kvalitetne sestavine, da je bil dober. Kar danes pripravljajo, ni več pravi mežerli, danes je to trda kocka, naš pa se je kar tresel na krožniku. Pekel se je 1 uro. Da smo ga stregli med prazniki, ob dnevu mrtvih, na martinovo v novembru, na gospojnico in še kdaj, je bila tradicija. Takrat so nanj v našo gostilno množično hodili iz Šmartnega, Legna, Golavabuke, ko so po eni maši čakali na drugo. Največ smo ga stregli med prazniki, a tudi drugače. Ljudje so čakali nanj, velikokrat nisem dogratala streči,« strne spomine Terezija Brezovnik. AP

v Igor Brezovnik

KOROŠKA KOŠTA

Mežerli Med značilnimi tradicionalnimi koroškimi jedmi ima mežerli (tudi mažerli) posebno mesto. To starodavno jed so pripravljali iz drobovine (pljuč in srca) ob kolinah. Pečena mleta in začinjena drobovina velja za specialiteto. Še pred drugo svetovno vojno so z mežerlijem postregli ob polnoči, tako na svatbah kot sedminah. Pogosto so uporabili telečjo drobovino, poleti pa so mežerli pripravili tudi iz drobovine ovac. Priljubljena jed je postala v marsikateri domači gostilni del ponudbe.

Sestavine za pripravo: pljuča in srce (svinjska, ovčja) 50 dag na kocke narezanega kruha 1–2 jajci majaron timijan čebula smetana sol Priprava: Drobovino skuhamo in ohlajeno zmeljemo. Dodamo namočen kruh, na kocke narezano in svetlo rumeno opraženo čebulo, majaron in timijan. Vse sestavine zmešamo še s stepenima jajcema in dodamo začimbe. Maso naložimo v pekač, na vrh položimo svinjsko mrežico in spečemo. Ponudimo s krompirjevo solato. Brigita Rajšter

Mažerli, Libeliška kuharica, 2019 (Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja)

v Tomo Jeseničnik

Prva abonmajska predstava po letu in pol v prenovljeni dvorani Kulturnega doma Slovenj Gradec je bila igra o uporu Služkinji, posebna tudi po tem, da je na domači oder po dolgem času stopil naš rojak iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, dramski igralec Igor Štamulak. Gostovalo je Gledališče Koper, kjer je Igor zadnjih 11 let zaposlen, zato se je preselil na Primorsko. Tam, kjer delaš gledališče, je dobro tudi živeti, da si v pristnem stiku z ljudmi tudi, ko nisi na odru, je povedal. V Služkinjah francoskega dramatika Jeana Geneta (avtor jo je napisal v zaporu in v ženskih vlogah izrecno želel moške igralce) je odlično odigral Gospo in ob tem o aktualni predstavi pripomnil: »Nadrealizem v današnjem času pač je, da si naraven.« Kulturni dom napoveduje 10. decembra gostovanje gledališča SNG Maribor s predstavo Večno mladi. AP Igor Štamulak kot Gospa v predstavi Služkinji

KULTURA / NOVA OBČASNA RAZSTAVA V KOROŠKEM POKRAJINSKEM MUZEJU

Po poteh slovenjgraških baročnih slikarjev Straussov

Od zadnje pregledne razstave del baročnih slikarjev Straussov v takratnem Umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu leta 1963 je minilo dobrega pol stoletja. Trem protagonistom te slovenjgraške slikarske družine, ki je izšla iz rodbine znanih celovških pozlatarjev, se ponovno posvečamo ob 300. obletnici rojstva najmlajšega med njimi, Janeza Andreja Straussa (1721–1783), in se spominjamo prehojene poti v življenju in delu treh mož in nekdanjih aktivnih meščanov, posvečamo pa se tudi prispevku umetnostnozgodovinske stroke, ki jih je z zavzetim raziskovanjem v 20. stoletju umestila ob bok osrednjim baročnim slikarjem pri nas. Pomemben delež k ohranitvi spomina nanje je prispeval tudi župnik Jakob Soklič (1893–1972), zato se sklepni

v arhiv KPM

del razstave izteče v Sokličevi zbirki, v kateri hranimo deset del Janeza Andreja Straussa. Obstoj slovenjgraške umetniške delavnice, ki je delovala v hiši na Glavnem trgu (nekdanja Hovnikova hiša, danes št. 36), se veže na tri generacije slikarjev, ki so na območju takratne Spodnje Štajerske kontinuirano delovali med letoma 1650 in 1783. Najstarejši Janez Strauss (?–1677) je ustvarjal v zgodnjem baroku, njegov sin Franc Mihael Strauss (1674–1740) je tipični predstavnik zrelega baroka, medtem ko je Janez Andrej Strauss nadaljeval baročno tradicijo in zaključil obdobje baročnega ustvarjanja na slovenskem Štajerskem. Vsi trije veljajo za mojstre oltarnega slikarstva v oljni tehniki, uveljavljali pa so se tudi v profani motiviki: krajinarstvu, portretu in tihožitju. Razstava, ki v naslovu povzema skupni imenovalec vseh treh protagonistov slikarske rodbine (Strauss pinxit pomeni naslikal Strauss), je zasnovana kot sodobna muzejska postavitev, kjer se prepletajo zgodbe o začetkih družine Strauss v Slovenj Gradcu, življenju in delu treh osrednjih protagonistov s predstavitvijo izbranih del. Zaradi narave nahajališč večine del, torej v oltarnih nastavkih bližnjih in bolj oddaljenih cerkva, razstava ni zasnovana v retrospektivnem oziru, temveč sledi kronološkemu zaporedju življenjskih zgodb treh slikarjev. Med deli še posebej izpostavljamo

krajini Franca Mihaela Straussa iz leta 1715, ki ju sicer hranijo v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož v sklopu stalne postavitve na ptujskem gradu, saj veljata za najzgodnejši deli profanega značaja v slovenskem baročnem slikarstvu, ki ju je izdelal domačin. Prav tako je na ogled redko viden celopostavni portret opata in nekdanjega šmarškega nadžupnika Jožefa Jurija Schrekingerja (?–1758), ki ga hranijo v šmarškem nadžupnijskem uradu, kjer se nahaja tudi rokokojsko oblikovan grb, ki ga je leta 1756 izdelal Janez Andrej Strauss. Na ogled je tudi originalna pobotnica (račun), ki ga je ob izplačilu za preostanek zneska ob dokončanju svoje domnevno zadnje slike sv. Ane za mestno župnijsko cerkev leta 1781 z lastnoročnim podpisom zapisal Janez Andrej Strauss. Dragoceni dokument se je ohranil v bogatem arhivu župnika Jakoba Sokliča. S sodobno muzejsko postavitvijo želimo vzpostaviti tudi čim več interakcije z obiskovalci različnih generacij in jih opozoriti na oltarna dela slikarjev Straussov, ki se nahajajo v številnih krajih po Koroškem. Razstava je tako še posebej prilagojena ogledom družin in mlajšim obiskovalcem, saj jih skozi razstavo usmerja Radovedni Popek, z didaktičnim gradivom pa nudimo možnost tako posameznikom kot tudi vodenim skupinam, da se preizkusijo v različnih didaktičnih spretnostih. Občasna razstava bo na ogled do konca avgusta 2022. Bogat spremljevalni pedagoškoandragoški program se bo izvajal v skladu z aktualnimi epidemiološkimi razmerami, o čemer bomo javnost sproti obveščali. Poleg javnih vodstev, muzejskih večerov in ustvarjalnih delavnic načrtujemo v pomladnih in poletnih mesecih tudi vodene oglede v izbranih cerkvah, kjer so se dela slikarjev Straussov ohranila vse do danes. Vse dotlej pa vas vljudno vabimo na samostojen ogled, ki je v vseh naših razstaviščih možen ob izpolnjevanju pogoja PCT.

Aleksandra Čas

Obujeni rimski nagrobniki Z območja Mislinjske doline je Koroški pokrajinski muzej nazadnje predstavil rimske arheološke najdbe iz cerkve sv. Vida v Završah. Gotska cerkev s prvotno ravnim stropom, nekoč lastniška cerkev Valdeških gospodov, je bila prvič omenjena leta 1320 in letošnje najdbe arheoloških raziskav pod vodstvom Saše Djura Jelenko to starost potrjujejo. V stavbi in na ogradnem zidu so se ohranili štirje nagrobniki iz 2. stoletja po Kristusu. »Nagrobna stela za Julijo Kalandino in njenega moža, ki je bil vojak, orožar v 2. italski legiji, je najbolj izpovedna in nas tako z napisanim kakor tudi z upodobljenim popelje v skrivnostni svet Rimljanov. Med obnovo zelo dotrajanega pokopališkega zidu okoli cerkve sv. Vida, ki je potekala poleti 2021, je bil Kalandinin nagrobnik prestavljen v lapidarij Koroškega pokrajinskega muzeja. V Narodnem muzeju Slovenije je mag. Miran Flaum izdelal kalup in odlitek spomenika, ta je bil vzidan nazaj na originalno mesto, v obnovljeno nišo pokopališkega zidu,« pojasnjuje o najpomembnejši steli Saša Djura Jelenko. Odkrite najdbe, veliko število odlomkov grobe hišne

>2021

lončenine, so datirali med 14. in 17. stoletje. V času, iz katerega izhajajo 4 rimski kamni, je bilo krajevno središče v antični Kolacioni (današnji Stari trg), v Mislinjski dolini poznamo tudi več rimskih pristav ali vil rustik, posesti odsluženih vojakov rimske vojske; ena takih je bila vila rimskega veterana v Zgornjih Dovžah. Po besedah Saše Djura Jelenko 4 rimski kamni v Završah namigujejo na še eno podobno kmečko posest

v arhiv KPM

(neodkrito, verjetno na Pristovnikovi posesti). V 19. stoletju so bili ti 4 kamni najdeni približno na istem mestu, nekje med gradom Valdek in sv. Vidom. Župnik Andrej Cug jih je leta 1852 vzidal v oltar na zidu, zid pa naj bi, domnevajo, nastal kot protiturški tabor. 1473. so Turki prvič napadli Koroško in delno uničili grad Valdek. AP

v arhiv KPM

KULTURA / RAZSTAVA ONKRAJ MEJA

O fenomenu meje

v arhiv KGLU

Po razstavi Onkraj meja (Beyond Borders) v Centru sodobne umetnosti v Celju, kjer je še do 5. decembra razstavljenih 17 avtorskih projektov, se istoimenska razstava v razširjeni obliki seli v Koroško galerijo likovnih umetnosti. Tako bo v Slovenj Gradcu v vseh prostorih galerije od 10. decembra dalje na ogled mednarodna razstava s širokim naborom sodelujočih avtorjev, ki se dotikajo izbranih poudarkov na temo meje, med katerimi najdemo tako svetovno znana imena kot avtorje mlajše generacije. Onkraj meja je vsebinsko nadaljevanje razstave Razmejitve, mednarodne, načrtovane za leto 2020, znotraj katere so se želeli ukvarjati z mejo tudi na način, da obeležijo 100. obletnico koroškega plebiscita. Gre za sodelovanje med Galerijo sodobne umetnosti Celje in KGLU, znotraj katerega umetniki po izboru kustosinj Maje Antončič in dr. Andreje Hribernik podajajo fragmente razmišljanja o vplivih meja, ki ljudem določajo življenjski prostor. »Skozi predstavljene umetniške intervencije interpretirajo vzroke in posledice razmejitev v različnih geopolitičnih krajinah. Poudarjajo situacije, ki so povezane s prehajanjem meja in potovanji, z vprašanjem pravic manjšin, jezika,

državljanstva in dela, z ločitvijo družin ter govorijo o trenutnem stanju migracijskih tokov v Evropi. V nekaterih projektih iz utopičnih potencialov prehajajo v rešitve z aktivističnim predznakom,« pojasnjuje dr. Andreja Hribernik umetniška dela, skozi katera umetniki orisujejo resnične zgodbe, pričevanja skupin in posameznikov civilne družbe, ki jim je politična meja determinirala življenje. V Slovenj Gradcu bo predstavljenih 30 umetniških pozicij, ki zajemajo obdobje zadnjih 30 let, kar kustosinji simbolno povezujeta s 30. obletnico osamosvojitve Slovenije. »Ta 30-letnica kaže na to, da se sam fenomen meje v zadnjih tridesetih letih ni spremenil veliko, da nekateri problemi ostajajo, nekateri so se le premestili na druga geopolitična območja, vendar pa meje še vedno obstajajo kot zelo močna realnost v življenju ljudi, razdvajajo določene usode ljudi, ločujejo družine in še vedno pomenijo veliko prepreko za prosto gibanje ljudi

po svetu,« dodaja Hribernikova. Razstava v Celju se teme meja dotika na bolj globalen način s poudarkom na osebnih zgodbah, razstava v Slovenj Gradcu pa se bo z izborom določenih umetniških del posvetila tudi političnim in ekonomskim posledicam razpada Jugoslavije, določena dela pa se bodo navezovala neposredno na mejo med Avstrijo in Slovenijo. V Celju so med drugimi razstavljena nekatera dela iz zbirke KGLU (Vesna Bukovec z deli Ecce homo in Sarajevčanka Lana Čmajčanin Nekoč smo bili bratje). V Slovenj Gradcu bodo med koroškimi umetniki sodelovali domačin Jure Markota, akademski kipar, predstavnik mlajše generacije akademskih likovnikov, iz avstrijske Koroške pa Valentin Oman in Karl Vouk, vključenih bo še nekaj del iz zbirke Koroške galerije likovnih umetnosti, kot so dela Alojza Krivograda Futyja, fotografa na bojni črti, ki je v vojni na območju Jugoslavije izgubil življenje. Najnovejše delo Helene Thümmel in Eveline Świnecke se ukvarja s spremembami, ki so se zgodile na meji v Novi Gorici, v času epidemije. Nekoč odprta meja znova postane zaprta.AP

v arhiv KGLU

VRHUNSKI KONCERT ZA ZAKLJUČEK KONCERTNE SEZONE »WOLF POVEZUJE 021«

Zimsko popotovanje je širom Evrope in Azije nastopal s simfoničnimi orkestri Zahodnonemškega in Bavarskega radia, Kraljevskega orkestra Concertgebouw iz Amsterdama, Kraljevskega flamskega orkestra iz Bruslja, Staatskapelle Krešimir Stražanac je študiral v Stuttgartu, Dresden, Tokijskih kjer živi še danes. Po zaključku študija je in Singapurskih simfonikov, Orchestre postal solist Opere v Zürichu. Leta 2017 je des Champs-Elysées, Concentus Musicus prvič nastopil v Državni operi v Münchnu, Wien, Gewandhausorchester Leipzig ter naslednje leto pa še v Frankfurtu. Poleg Simfoničnim orkestrom Frankfurtskega radia prvega mesta v Slovenj Gradcu je zmagal tudi na mednarodnem tekmovanju Cantilena in z dirigenti, kot so Herbert Blomstedt, Giovanni Antonini, Jukka-Pekka Saraste, v Bayreuthu (v kategoriji opere in operete) pogosto tudi z dirigentom Philippom in na La Voce Bavarske radiotelevizije (v Herreweghom. V prihajajoči sezoni bo prvič kategoriji samospevov). Kot koncertni solist Hrvaški bas baritonist Krešimir Stražanac je bil veliki zmagovalec Prvega mednarodnega solopevskega tekmovanja Hugo Wolf, ki sta ga v okviru programa Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 pripravila Društvo Hugo Wolf in Kulturni dom Slovenj Gradec. Po skoraj desetih letih se 2. decembra znova vrača v dvorano Wolfove rojstne hiše na slovenjgraškem Glavnem trgu.

nastopil z Berlinsko filharmonijo in šefom dirigentom Kirilom Petrenkom. Na slovenjgraškem koncertnem večeru bo v družbi večkrat nagrajenega hrvaškega pianista Danijela Detonija predstavil znameniti Schubertov ciklus pesmi Zimsko popotovanje. Marko Košan

KULTURA /

SLOVENJGRADČAN IZ SALZBURGA

Nastopil je Salzburški kvartet pozavn

V Rojstni hiši Huga Wolfa se je predstavil Salzburški kvartet pozavn, ki ga je v svoj rodni Slovenj Gradec pripeljal član kvarteta, profesor pozavne Dušan Kranjc, razpet med Avstrijo in Ljubljano. Pozavnist Dušan Kranjc izhaja iz slovenjgraške glasbene družine, po končani akademiji v Ljubljani se je leta 1989 preselil v Salzburg, kjer živi in dela ter je pedagoško in umetniško aktiven. Igra v številnih glasbenih zasedbah, med njimi je tudi 69-letni tradicionalni komorni orkester Camerata Academica Salzburg. 20 let pa se iz Avstrije vozi v Ljubljano, saj na tamkajšnji univerzi kot redni profesor predava predmet pozavna, komorno glasbo ... Salzburški kvartet družijo pozavne in ljubezen do glasbe. Tudi tokrat je koncert komornega

ansambla, v sestavi Stefan Konzett, Simon Seidl, Dušan Kranjc in Christoph Astner, gojil izkušnjo »negovanja skupnega igranja«, ki ga člani kvarteta uporabljajo v različnih zasedbah. V Slovenj Gradcu so predstavili – nič pretirano sodobnega in nič pretirano starega – razpon od stare glasbe do Beatlesov. Člane kvarteta navdušujeta glasba romantike in impresionizma ter džez. Dobra praksa glasbenikov je praksa skozi komorno glasbo, je prepričan Dušan Kranjc. »To (zasedba nastopajoča v Slovenj Gradcu, op. p.) je primer tega, kar počnemo, naš baspozavnist igra v Mozarteum orkestru v Salzburgu, naš drugi pozavnist Simon igra v orkestru v Saarbrücknu in tam tudi uči na univerzi, Štefan in jaz pa igrava skupaj v Camerata Salzburg,

v Avstrijskem ansamblu za novo glasbo in Musici Antiqui – s slednjo zasedbo smo pred leti že igrali v Slovenj Gradcu, v mestni cerkvi.« Tokratni koncert pozavn je potekal v organizaciji Koroškega pokrajinskega muzeja. Življenje glasbenika v Salzburgu je enako življenju glasbenika v Ljubljani, še odgovarja na vprašanje priznani glasbenik in pedagog, ki sodeluje na mnogih festivalih v Avstriji, drugod po Evropi in tudi v ZDA ter koncertira (vsaj v časih pred korono) širom po svetu. »Razlikuje se le v tem, da je Salzburg ogromno križišče glasbene umetnosti.« Dušan Kranjc tako vse svoje občutke in izkušnje seveda prenese tudi v Ljubljano tistim, ki se želijo iz njegovih bogatih izkušenj česa naučiti. AP

PRIJAZNI BRANJU

O novi bukvarnici in projektu Skozi šivankino uho

>2021

osnovna šola Slovenj Gradec (poslikava Hana Jeseničnik pod mentorstvom Milana Unkoviča), Feya – wood decor, Mestna občina Slovenj Gradec, Šolski center Slovenj Gradec, Pristar, računovodski servis, čebelarski društvi Slovenj Gradec in Mislinja, Čebelarska oprema Andrej Pungartnik in J. Meh s prostovoljnim prispevkom. V načrtu imajo še postavitev 5 bukvarnic. In šele ko nahranimo dušo in telo, kot pravi Zuhra Horvat, lahko postanemo popoln človek. S tem namenom prostovoljke Meškove bukvarne letos občanom Slovenj Gradca postavljajo izziv v sklopu projekta #skozišivankinouho, ki se glasi: Berem knjigo, med. V okviru izbrane teme se lahko odzove kdorkoli brez starostnih, statusnih

ali katerihkoli drugih omejitev. Svoj odgovor na izziv lahko kandidati prikažejo s fotografijo, risbo ali haikujem in ga oddajo najkasneje do 5. 12. 2021. V primeru vprašanj glede priprave del se lahko obrnete na e-naslov: patricija. mkopija@gmail.com. Dela z najmočnejšimi sporočili, prijaznimi širjenju bralne kulture, bodo v decembru kot poseben in izviren okras mesta razobešena na najmanj sedmih prostih mestih za plakatiranje, zaenkrat so to: avtobusna postaja, MČ Legen, zdravstveni dom, kulturni dom, Namanova, Tuš ter upravna enota. Plakatirna mesta bo velikodušno odstopilo JP Komunala Slovenj Gradec, ki bo dela Skozi šivankino uho tudi razobesilo. AP

v Tomaž Žvikart

Eden od številnih projektov Društva ljubiteljev knjig Meškova bukvarna in bukvarne je Vzemi in daruj knjigo (začelo ga je Ekološko društvo Slovenj Gradec), ki ima na več lokacijah v občini na prostem pa tudi v izbranih prostorih nekaterih javnih zavodov razpredeno mrežo hladilnikov, namenjenih prosti, brezstični izmenjavi knjig. V letošnjem letu so v Meškovi bukvarni nadgradili projekt Vzemi in daruj hladilnike, namenjene izmenjavi knjig, in na dvorišču dvorca Rotenturn postavili prvo Meškovo bukvarnico. Lesene hišice bukvarnice so pravzaprav predelani čebelji panji, s katerimi so hoteli opozoriti na pomembnost branja, ki prinaša hrano za dušo, ter na čebele in z njimi med. Idejna in gonilna sila tega in podobnih akcij za vzpodbujanje bralne kulture in prijaznega odnosa do literature, knjige v mestni občini Zuhra Horvat je prepričana, da bodo panji – bukvarnice – s svojo prisotnostjo pokazali na zdravo okolje, hkrati pa opomnili, da je čebelji med eden temeljnih gradnikov zdrave hrane za človeško telo. Knjige v panju so namenjene vsem občanom, ki naj bi jih prebrali na licu mesta. Ko bodo dovoljene prireditve, bodo namenjene druženju, skupnemu branju, razpravam … Kakor ob tej pri Rotenturnu bo ob vsaki bukvarnici klop. Prva Meškova bukvarnica je postavljena na višino, primerno tudi invalidom. Omogočili so jo Prva

PROGRAM PRIREDITEV /

VGC ANDEŠKI HRAM program prireditev december

KD Slovenj Gradec – program prireditev december

1. 12. | 9.30 | PRIPRAVA NA NORDIJSKO HOJO 1. 12. | 10.00 | NORDIJSKA HOJA 1. 12. | 10.00 | KUHARSKA DELAVNICA: HITRA PRIPRAVA ZDRAVEGA OBROKA

Kulturni dom Slovenj Gradec  Kulturni dom Slovenj Gradec|  Redna cena kino vstopnice 4 €.

2. 12. | 9.00 | PREHRANSKO SVETOVANJE 2. 12. | 14.30 | JEZIKOVNA KLEPETALNICA: NEMŠČINA 2. 12. | 16.00 | PETJE V ZBORU ZA STAREJŠE

2. 12. | 17.00 | ABONMA OPERA IN BALET MB: OPERA AIDA, SAMO ZA IMETNIKE ABONMAJA

3. 12. | 8.00 | 3. 12. | 10.00 | 3. 12. | 10.00 | 3. 12. | 13.00 |

SKRB ZA ZDRAVJE SLIKARSKA DELAVNICA Z JOŽETOM KREMŽARJEM MEDKULTURNA SREČANJA PRISELJENCEV KREATIVNE DELAVNICE

2. 12. | 19.00 | KRALJ RICHARD, DRAMA, ZDA (2021), 138 MINUT 2. 12. | 19.30 | WOLFOV ABONMA IN IZVEN: VEČER SAMOSPEVOV (SCHUBERT), KREŠIMIR STRAŽANAC (BAS BARITON), DANIJEL DETONI (KLAVIR) *KONCERTNA DVORANA MUZEJA HUGA WOLFA 10 €, MLADINA: 5 €

6. 12. | 8.00 | POMOČ PRI PRIDOBITVI DIGITALNEGA PCT-POTRDILA 6. 12. | 10.00 | SLIKARSKA IN RISARSKA DELAVNICA 6. 12. | 12.00 | SPOMINČICE: KAKO HITRO ČAS BEŽI

3. 12. | 20.00 | JUŽNI VETER: POSPEŠEK, KRIMINALKA, SRB (2018), 127 MINUT

7. 12. | 9.00 | JEZIKOVNA KLEPETALNICA: ANGLEŠČINA 7. 12. | 11.00 | ŠTRIKANJE IN PLETENJE OB KAVI 7. 12. | 13.00 | ESPERANTO

4. 12. | 20.00 | IZGANJALCI DUHOV: ZAPUŠČINA, KOMIČNA AKCIJA, ZDA (2020), 124 MINUT

8. 12. | 9.30 | 8. 12. | 10.00 | 8. 12. | 10.00 | 8. 12. | 16.00 |

PRIPRAVA NA NORDIJSKO HOJO NORDIJSKA HOJA KUHARSKA DELAVNICA: HITRA PRIPRAVA ZDRAVEGA OBROKA SREČANJE PISATELJSKE SKUPINE

9. 12. | 14.30 | JEZIKOVNA KLEPETALNICA: NEMŠČINA 9. 12. | 16.00 | PETJE V ZBORU ZA STAREJŠE 10. 12. | 8.00 | SKRB ZA ZDRAVJE 10. 12. | 10.00 | MEDKULTURNA SREČANJA PRISELJENCEV 10. 12. | 13.00 | KREATIVNE DELAVNICE 13. 12. | 8.00 | POMOČ PRI PRIDOBITVI DIGITALNEGA PCT-POTRDILA 13. 12. | 10.00 | IGRAJMO ŠAH 13. 12. | 12.00 | SPOMINČICE: KAKO HITRO ČAS BEŽI

4. 12. | 18.00 | ČAROBNO POTOVANJE NA LUNO, ANIMIRANA PUSTOLOVŠČINA, NEMČIJA (2021), 85 MINUT, SINHRONIZIRANO 5. 12. | 10.00 | KINO MATINEJA: NEOBRZDANI SPIRIT, ANIMIRANI FILM, ZDA (2021), 88 MINUT 3,5 € 5. 12. | 19.00 | KRALJ RICHARD, DRAMA, ZDA (2021), 138 MINUT 7. 12. | 19.00 | ART KINO: OČE, DRAMA, VELIKA BRITANIJA/FRANCIJA (2020), 97 MINUT 3,5 € 9. 12. | 19.00 | ZGODBA Z ZAHODNE STRANI, KRIMINALKA/MUZIKAL, ZDA (2020), 156 MINUT 10. 12. | 19.30 | GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN: VEČNO MLADI / SNG MARIBOR, 110 MINUT

18 € 11. 12. | 17.00 | ZAPOJ 2, ANIMIRANI FILM, ZDA (2021), 110 MINUT, SINHRONIZIRANO 11. 12. | 20.00 |IZGANJALCI DUHOV: ZAPUŠČINA, KOMIČNA AKCIJA, ZDA (2020), 124 MINUT 12. 12. | 10.00 |KINO MATINEJA: ČAROBNO POTOVANJE NA LUNO, ANIMIRANA PUSTOLOVŠČINA, NEMČIJA (2021), 85 MINUT, SINHRONIZIRANO 3,5 €

14. 12. | 9.00 | JEZIKOVNA KLEPETALNICA: ANGLEŠČINA 14. 12. | 11.00 | ŠTRIKANJE IN PLETENJE OB KAVI 14. 12. | 13.00 | ESPERANTO

12. 12. | 19.00 |ZGODBA Z ZAHODNE STRANI, KRIMINALKA/MUZIKAL, ZDA (2020), 156 MINUT

15. 12. | 9.30 | PRIPRAVA NA NORDIJSKO HOJO 15. 12. | 10.00 | NORDIJSKA HOJA 15. 12. | 10.00 | KUHARSKA DELAVNICA: HITRA PRIPRAVA ZDRAVEGA OBROKA

14. 12. | 14.00 |DIJAŠKI FILMSKI ABONMA: MOŽ, KI JE PRODAL SVOJO KOŽO, DRAMA, TUNIZIJA/ŠVEDSKA/NEMČIJA/FRANCIJA/BELGIJA (2020), 104 MINUTE

16. 12. | 9.00 | PREHRANSKO SVETOVANJE 16. 12. | 14.30 |JEZIKOVNA KLEPETALNICA: NEMŠČINA 16. 12. | 16.00 |PETJE V ZBORU ZA STAREJŠE 17. 12. | 8.00 | SKRB ZA ZDRAVJE 17. 12. | 10.00 |MEDKULTURNA SREČANJA PRISELJENCEV 17. 12. | 10.00 |SKRB ZA DUŠEVNO ZDRAVJE 17. 12. | 13.00 |KREATIVNE DELAVNICE 20. 12. | 8.00 | POMOČ PRI PRIDOBITVI DIGITALNEGA PCT-POTRDILA 20. 12. | 10.00 |SLIKARSKA IN RISARSKA DELAVNICA

14. 12. | 10.00 | ABONMA KINO OB KAVI IN IZVEN: SPENCER, DRAMA, ZDA (2021), 111 MINUT 4 €

14. 12. | 17.00 |DIJAŠKI FILMSKI ABONMA: MOŽ, KI JE PRODAL SVOJO KOŽO, DRAMA, TUNIZIJA/ŠVEDSKA/NEMČIJA/FRANCIJA/BELGIJA (2020), 104 MINUTE 14. 12. | 19.00 |ART KINO: NEKOČ SO BILI LJUDJE, DRAMA, SLOVENIJA (2020), 89 MINUT 3,5 € 16. 12. | 19.00 |SPIDER-MAN: NI POTI DOMOV, ZNANSTVENOFANTASTIČNA AKCIJA, ZDA (2021), 169 MINUT 17. 12. | 18.00 |LETOS BOŽIČ ODPADE, KOMEDIJA, VELIKA BRITANIJA (2021), 100 MINUT 18. 12. | 10.30 |LUTKOVNI ABONMA IN IZVEN: HOP Z VOLKOM V PRAVLJICO, LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELENJE, 30 MIN 5 €

21. 12. | 9.00 | JEZIKOVNA KLEPETALNICA: ANGLEŠČINA 21. 12. | 11.00 |ŠTRIKANJE IN PLETENJE OB KAVI 21. 12. | 13.00 |ESPERANTO

18. 12. | 17.00 |ZAPOJ 2, ANIMIRANI FILM, ZDA (2021), 110 MINUT, SINHRONIZIRANO, 3D 5 €

22. 12. | 9.30 | PRIPRAVA NA NORDIJSKO HOJO 22. 12. | 10.00 |NORDIJSKA HOJA 22. 12. | 10.00 |KUHARSKA DELAVNICA: HITRA PRIPRAVA ZDRAVEGA OBROKA 22. 12. | 16.00 |SREČANJE PISATELJSKE SKUPINE

19. 12. | 10.00 |VESELI DECEMBER: GRINCH, ANIMIRANA DRUŽINSKA KOMEDIJA, ZDA/KITAJSKA (2018), 90 MINUT, SINHRONIZIRANO VSTOP PROST

23. 12. | 14.30 |JEZIKOVNA KLEPETALNICA: NEMŠČINA 23. 12. | 16.00 |PETJE V ZBORU ZA STAREJŠE

21. 12. | 19.00 | ART KINO: NOČ KRATKIH FILMOV, TRADICIONALNI MEDNARODNI DOGODEK V SODELOVANJU Z ART KINO MREŽO SLOVENIJE; SEDEM NOVIH SLOVENSKIH KRATKIH FILMOV  VSTOP PROST

Knjižnica Ksaverja Meška PROGRAM PRIREDITEV ZA DECEMBER ČETRTEK, 2. 12. 2021 Knjižnica Pameče - Troblje 17.00 Moljčkova pravljica s Ksenijo

TOREK, 14. 12. 2021 Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec 18.00 Pravljični večer za odrasle

Knjižnica Podgorje 17.00 Moljčkova pravljica z Alenko

ČETRTEK, 16. 12. 2021 Knjižnica Pameče - Troblje 17.00 Moljčkova pravljica s Ksenijo

TOREK, 7. 12. 2021 Knjižnica Mislinja 10.00 Razgovori o novih knjigah 16.30 Moljčkova pravljica z Darjo SREDA, 8. 12. 2021 Knjižnica Slovenj Gradec 17.00 Moljčkova pravljica z Alenko ČETRTEK, 9. 12. 2021 Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec 10.00 Razgovori o novih knjigah 15.30 ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Delavnica z Marinko Lampreht

Knjižnica Podgorje 17.00 Moljčkova pravljica z Alenko PETEK, 17. 12. 2021 Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec 18.00 Gledališka predstava Kaspar – Studio A TOREK, 21. 12. 2021 Knjižnica Mislinja 16.30 Moljčkova pravljica z Darjo SREDA, 22. 12. 2021 Knjižnica Slovenj Gradec 17.00 Moljčkova pravljica z Alenko

18. 12. | 20.00 |SPIDER-MAN: NI POTI DOMOV, ZNANSTVENOFANTASTIČNA AKCIJA, ZDA (2021), 169 MINUT

19. 12. | 19.00 |JUŽNI VETER: POSPEŠEK, KRIMINALKA, SRB (2018), 127 MINUT

23. 12. | 19.00 |MATRICA: OBUDITEV, ZNANSTVENOFANTASTIČNI FILM, ZDA (2021), 148 MINUT 26. 12. | 17.00 |VOLK IN LEV, DRUŽINSKI FILM, KANADA (2021), 99 MINUT, PODNAPISI 26. 12. | 19.00 |MATRICA: OBUDITEV, ZNANSTVENOFANTASTIČNI FILM, ZDA (2021), 148 MINUT 28. 12. | 17.00 | VESELI DECEMBER: MUCA COPATARICA, LUTKOVNO GLEDALIŠČE FRU-FRU, 35 MIN, 2+; PO PREDSTAVI OBISK DEDKA MRAZA  VSTOP PROST 28. 12. | 20.00 |ART KINO: ALINE, MOČ LJUBEZNI, BIOGRAFSKA DRAMA, FRANCIJA/KANADA (2021), 128 MINUT 3,5 € 30. 12. | 17.00 | POČITNIŠKI PROGRAM: VOLK IN LEV, DRUŽINSKI FILM, KANADA (2021), 99 MINUT, PODNAPISI 3,5 € 30. 12. | 19.00 |THE KING'S MAN: ZAČETEK, AKCIJSKA KOMIČNA PUSTOLOVŠČINA, ZDA/VELIKA BRITANIJA (2020), 131 MINUT 2. 1. | 17.00 | ZAPOJ 2, ANIMIRANI FILM, ZDA (2021), 110 MINUT 2. 1. | 19.30 | THE KING'S MAN: ZAČETEK, AKCIJSKA KOMIČNA PUSTOLOVŠČINA, ZDA/VELIKA BRITANIJA (2020), 131 MINUT Zaradi nepredvidljive situacije lahko pride do spremembe kino programa. Sledite nas na spletni strani: kulturni-dom-sg.si.

Informativni spletni portal www.sglasnik.sg

TURIZEM /

Veseli december v Slovenj Gradcu

OBLETNICA SVETE ELIZABETE

Sv. Elizabeta – ambasadorka ljubezni in sočutja Na god svete Elizabete, 17. novembra, so v Slovenj Gradcu zaključili s prireditvami v letu, posvečenem veliki zgodovinski osebnosti, srednjeveški plemkinji Elizabeti Ogrski Turingijski ali sveti Elizabeti, dobrotnici, prostovoljki, zavetnici vseh, ki so v stiski, in drugih, ki delijo usmiljenje, ljubezen in pomoč sočloveku še danes. V organizaciji Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec se je s slavnostno sveto mašo, ki jo je vodilo 5 duhovnikov, odvil še z duhovne plati vrhunec praznovanja 770. obletnice posvetitve cerkve sv. Elizabete, predvsem pa 790. obletnice smrti te priljubljene svetnice, ene najpomembnejših žensk Rimskokatoliške cerkve.

Veseli december bo tudi letos v Slovenj Gradcu prilagojen trenutnim epidemiološkim razmeram. Kljub temu pa v javnem zavodu Spotur v sodelovanju z Mestno občino Slovenj Gradec pripravljamo praznične vsebine, s katerimi bomo občanom in predvsem otrokom pričarali vsaj delček prazničnega vzdušja. Na Trgu svobode bo tudi letos od 1. decembra dalje postavljen Božičkov nabiralnik, v katerega lahko oddate svoja pisma. Istega dne v večernih urah pa bo prižig prazničnih luči v mestnem jedru. Od 10. decembra dalje bodo na naši Facebook strani predvajane božične pravljice, ki bodo otrokom popestrile praznične večere, na Trgu svobode pa bo postavljena Božična vas s pravljičnimi kotički. V mestnem jedru pripravljamo nagradno igro z naslovom Decembrsko raziskovanje mesta, kjer si boste z opravljenimi nalogami lahko priigrali praktično nagrado. Zemljevid z nalogami bo od 10. decembra dalje na voljo na naši spletni strani: www.spotur.si<http://www.spotur.si in FB-strani.

sebičnosti. Na načelni ravni vsi zagovarjamo in podpiramo vrednote poštenosti, dobrote, prijaznosti, pomoči. Kako trdni pa smo v njih, ko se moramo izpostaviti in zagovarjati svoje stališče pred drugače mislečimi? Sv. Elizabeta, vselej Vse svoje ogromno imetje je razdala, zgradila podkrepljena z Bogom, pa je takrat še ne 20-letna bolnišnico in v njej stregla bolnikom. Na svojem v svoji veri zmogla pogum, da se ni ozirala gradu je vsak dan nahranila na stotine ljudi. na ceremonije, razsipništvo ter pričakovanje Poročena, mati treh otrok in zelo kmalu ovdovela družbenega sloja, ki mu je pripadala,« so poudarili je svoje življenje popolnoma posvetila Bogu ter v predstavniki Pastoralne zveze župnij Slovenj skrbi za uboge umrla pri 24., 17. novembra 1231. Gradec. Imela je zelo globok poklic in »ljubezen, ki je Bog«. Ker se Madžari srčno zavedajo korenin svoje »Tisti, ki ljubijo, imajo moč spreminjati,« princese Elizabete Ogrske, je tudi gost prireditve, je prepričan duhovnik Simon Potnik, župnik slavnostni govorec, madžarski veleposlanik v v Slovenj Gradcu, ki pravi, da nas ona s svojim Sloveniji, njegova ekscelenca Andor Ferenc Dávid zgledom ne pusti ravnodušnih. »Nič nas razgrnil vzgledno pot Elizabetinega življenja in ne odvezuje od dejavne drže ljubezni do poslanstva. bližnjega,« poudarja. Da je župna cerkev sv. Elizabete v Slovenj Gradcu Med »današnjimi sv. Elizabetami« je tudi Župnijska med pomembnejšimi sakralnoumetnostnimi Karitas Slovenj Gradec, ki so ji nekaj besed spomeniki v mestnem jedru, je spomnil župan posvetili v času kulturnega programa s triom mestne občine Tilen Klugler. Ne samo verskega, klarinetov Klaritet. Med drugim je 15 prostovoljcev je tudi turističnega pomena. Po nagovorih med Karitasa zgolj v letošnjem letu razdelilo 10 ton sveto mašo in prireditvijo je povedal, da si ob in pol hrane ter skoraj 500 kilogramov pralnega spoznanju s sv. Elizabeto zaželiš, da bi bilo med praška. Vsak mesec pripravijo in razdelijo 80 nami še več takšnih oseb, kot je bila ona. Sploh paketov hrane, od tega jih tretjino dostavijo na danes v hudih časih epidemije. domove starostnikov in invalidov, ki jih sami ne Duh zavetnice Slovenj Gradca kot vzor dejavne zmorejo prevzeti. ljubezni do bližnjega preveva mesto od njegovega »Pandemija koronavirusa pušča še eno rano, najzgodnejšega začetka (cerkev je prva zgrajena tj. revščina. Kot pravi papež Frančišek, revščina stavba v mestu) skozi stoletja do danes, ko se kraj ni posledica usode, temveč posledica človeške ponaša tudi z nazivom glasnik miru. AP

Med 20. in 22. decembrom bo Božiček s svojim posebnim prazničnim vozilom prevozil vso občino, obiskal vse mestne četrti in vaške skupnosti ter pozdravil in obdaril otroke. Urnik in trasa vožnje bosta objavljena na spletnih straneh ter družbenih omrežjih javnega zavoda Spotur in občine. Informacije o vseh ostalih dogodkih bomo sproti objavljali na naši spletni strani: www. spotur.si<http://www.spotur.si in FB-strani. Želimo vam, da praznični december preživite čim lepše. Upamo, da vam ga bo popestrilo tudi praznično dogajanje v našem mestu.

 JZ Spotur 12

>2021

ŠPORT / ROKOMET

Deset let Rokometnega kluba Slovenj Gradec 2011 V našem mestu je rokomet paradni šport že skoraj sedem desetletij, v letu 2024 bomo namreč praznovali 70 let igranja rokometa. Slovenjgraški rokometni klub je v preteklosti dosegal velike uspehe, žal pa je po umiku dolgoletnega generalnega sponzorja, podjetja Prevent, zabredel v dolgove. Finančna situacija je bila vedno slabša, leta 2011 pa je postala nevzdržna, zato je takratni rokometni klub na žalost mnogih simpatizerjev, navijačev in podpornikov ugasnil. Na srečo pa se nekateri rokometni zanesenjaki, ki so se stari klub trudili obdržati pri življenju, s koncem rokometa v Slovenj Gradcu nikakor niso mogli sprijazniti. Ob podpori igralcev, nekaterih podjetnikov in predstavnikov lokalne oblasti so še istega leta ustanovili nov klub, Rokometni klub Slovenj Gradec 2011. Glavno vodilo zanesenjakov, ki so se takrat odločili stopiti na novo pot in začeti od začetka, je bilo omogočiti sto mladim športnikom, da se lahko še naprej ukvarjajo z rokometom. In pa seveda še naprej ponujati številnim ljubiteljem rokometa v našem mestu možnost obiska rokometnih tekem članske ekipe, ki je bila sestavljena iz mladih domačih igralcev pod vodstvom Sebastjana Soviča. Poleg njega so odločilne vloge pri ustanovitvi novega kluba odigrali še Hinko Kašnik, Ivan Simonovič in Matej Nabernik. V klubu so se zavezali poštenemu in transparentnemu delu, v okviru realnih zmožnosti kluba in okolice, v kateri deluje. Na ta način so postavili zdrave in trdne temelje, na katerih se je RK Slovenj Gradec postopoma iz najnižje lige vrnil v družbo najboljših slovenski klubov. In v tej družbi je tudi danes. Pa ne samo to. V zadnjih letih je pod vodstvom predsednika Sama Lampreta in njegovih sodelavcev napravil velik korak naprej in postal finančno in rezultatsko stabilen prvoligaš z odlično organizacijo, jasno vizijo in veliko podporo ljubiteljev športa v naši občini. Eden redkih, ki je bil vseh teh deset let prisoten v klubu, je Hinko Kašnik. Hinko velja za velikega podpornika rokometa, saj je bil vedno pripravljen pomagati klubu. Hinko, letos je minilo deset let od ustanovitve RK Slovenj Gradec 2011. Zraven ste bili od samega začetka, kot eden glavnih pobudnikov

za ustanovitev novega kluba. Kako se spominjate tistih, za slovenjgraški rokomet zelo težkih časov? HK:Res je, da sem bil tistega leta 2011 zraven, ko se je na novo ustanavljal klub. Spomnim se tistih mladih golobradih fantov in kupa pozitivne energije, vneme in želje po dokazovanju. Nekako se je čutilo, da je bil konec res nov začetek. Navijači so tudi v tretji ligi številčno podprli zgodbo, prav tako sponzorji in lokalna skupnost. Seveda govorimo o precej omejenih zneskih, ki so bili komaj dovolj za povračila stroškov trenerjem, nekaterim igralcem in vse ostalo, kar je bilo potrebno, da smo lahko funkcionirali. Posluževali smo se inovativnih idej, v tistem času je, recimo, nastal projekt Koledar 1/100 za 100 EUR, ki živi še danes in ki je takrat pomenil enega bistvenih virov za osnovno preživetje kluba. 10 let je hitro minilo, kar nekaj oseb se je v tem času zamenjalo, in potrebno je pripeti priznanje prav vsakemu izmed njih, ki so bili pripravljeni v težkih gospodarskih časih prevzeti odgovornost za ta projekt, ki v lokalni skupnosti veliko šteje in navijačem ogromno pomeni. Mislim, da so si fantje na parketu in vsi ob njem ter tudi navijači in podporniki skupaj izborili prvo ligo tri leta po ustanovitvi, ko je slovenjgraški klub z daleč najnižjim proračunom v ligi takrat v prvi ligi tudi obstal in zelo navduševal z bojevito igro, kar je bila osnova, da se je zgodba razvijala naprej. Ste eden redkih, ki so v klubu prisotni vseh deset let. Nam lahko opišete pot, ki jo je RK Slovenj Gradec 2011 prehodil v tem obdobju? HK: Rokomet v Slovenj Gradcu nosi eno najdaljših tradicij rokometa v Sloveniji, verjetno tudi širše. Potrebno se je zavedati, da dolga tradicija in dolga leta poleg vseh lepih spominov prinašajo tudi slabše izkušnje, tako športne kot tudi osebne. Ni potrebno preveč skrivati, da je teh dolgih 70 let poleg številnih pokalov, prijetnih spominov in

mladih športnikov prineslo tudi ogromno zamer in nesoglasij. Nenazadnje je tako tudi življenjsko normalno. Sam si vseskozi prizadevam, da bi nekdanji športniki in podporniki še bolj številčno podprli to lokalno zgodbo, ki ne more biti od enega ali drugega, ampak mora biti od Slovenj Gradca in Koroške. Ne glede na to, ali se kdo strinja ali ne s katerimkoli prejšnjim ali sedanjim predsednikom, vsakemu izmed teh, ki so karkoli dali slovenjgraškemu rokometu na ali ob igrišču, je potrebno pripeti priznanje in zasluge, da se teh 70 let zgodba dogaja. Pomembno je, da se različna mnenja izrazijo na spoštljiv način in da se bo zgodba nadaljevala v naslednjih 70 let. Sam si želim, da bi postala še bolj slovenjgraška, še bolj koroška, še bolj zgodba vseh teh generacij. Mogoče bo 70. obletnica prava priložnost za neke vrste dodaten zagon in spravo vseh generacij. Danes je slovenjgraški klub stabilen prvoligaš. Tako po rezultatih, finančni stabilnosti, organiziranosti in vsem ostalem, kar je potrebno za uspešno delovanje kluba. Navijači in podporniki so tega zagotovo veseli. Kljub temu pa verjetno po tihem upajo, da bi se klub vrnil na mesta, ki jih je zasedal v preteklosti, ko je krojil sam vrh slovenskega rokometa. Je po vašem mnenju to mogoče? HK: Z rastjo in stabilizacijo kluba pridejo tudi večje ambicije, zagotovo najprej pri navijačih. In prav je tako, navijači so gorivo rasti slovenjgraškega kluba, tega se je potrebno zavedati. Če sem v prvem delu poudaril, da je vsakdo, ki je dodal kamenček, zaslužen, pa moram tukaj izpostaviti Sama Lampreta, ki je po prevzemu zagotovil, da se je klub saniral in poplačal odprte obveznosti. Trenutno je klub stabilen prvoligaš, kar je prepoznala lokalna skupnost, pa tudi večji sponzorji, ki jih v preteklosti ni bilo. Upam, da bo predsednik kljub vsem obveznostim, ki jih ima poslovno, sprejel izziv in se prihodnje leto potegoval za še vsaj en predsedniški mandat. Kot sem že dejal, ali se z njim in njegovim načinom dela strinjaš ali ne, je pomembno prepoznati in se zavedati, da je bil leta 2018 klub zopet pred tem, da stopi stopničko nižje. Da odgovorim na vprašanje. Kdor dobro pozna trenutnega predsednika, ve, da nerad izgublja. Verjamem, da lahko ob pravi podpori Jožek, ki je nepogrešljiv in zraven že od začetka, nekega dne zagotovo kot prvi dvigne pokal, ki so ga starejše generacije v Slovenj Gradec že pripeljale. MN

ŠPORT / ALPINISTIČNI KLUB SLOVENJ GRADEC

Nova plezalna stena pomembna pridobitev V telovadnici Športne dvorane Vinka Cajnka Slovenj Gradec so 13. oktobra svojemu namenu predali novo plezalno steno, ki bo izboljšala pogoje za trening mladih in rekreacijo. V Alpinističnem klubu Slovenj Gradec so zelo veseli, saj se jim je uresničila večletna potreba po izboljšanju pogojev za vadbo plezanja v našem kraju. Nova stena bo omogočala kvalitetnejše treninge za njihove tekmovalce, boljšo vadbo najmlajših ter vadbo in rekreacijo odraslih članov kluba, v katerem zadnjih nekaj let opažajo velik porast zanimanja za plezanje. Sedaj bodo lahko, vsaj v določeni meri, temu povpraševanju, ki je v letošnjem letu zaradi uspehov in naslova olimpijske prvakinje Janje Garnbret preseglo vse meje, zadostili. Zaradi prostorskih in terminskih omejitev še vedno ne morejo sprejeti v vadbo vseh, ki si tega želijo. Jim bo pa nova stena zagotovo pomagala pri njihovi težnji, da bi zagotovili čim boljše pogoje za delovanje kluba in vadbo vseh mladih nadobudnih plezalcev, ki pri njih usvajajo prve plezalske gibe in se podajajo na pot proti vrhu. Za pomoč pri izvedbi projekta se v klubu zahvaljujejo Mestni občini Slovenj Gradec. Župan Tilen Klugler je namreč imel posluh za njihove težave glede plezalne infrastrukture in jim priskočil na pomoč. S sredstvi, ki so jih prejeli od občine, pa jim je uspelo doseči dolgoletni cilj. Velika zahvala gre tudi mnogim sponzorjem, ki so jim pomagali financirati oprimke in pregradno zaveso.

V bližnji prihodnosti jih čaka še dograditev »campus boarda« in ureditev prostora za skladiščenje oprimkov za steno. V načrtu za naslednje leto imajo nakup večjega števila novih, modernih oprimkov, ki bodo zamenjali stare, nekateri med njimi so stari že 20 let. Investicija bo znašala okoli 10.000 evrov. Sicer pa je Alpinistični klub Slovenj Gradec s svojim delovanjem začel leta 1993. Število članov se iz leta v leto povečuje in se trenutno približuje številki 90, v vadbo pa je vključenih več kot 70 otrok. V klubu so zelo ponosni na svoje mlade plezalce, ki se na državnih in mednarodnih tekmovanjih ter v skupnem seštevku pokalov redno uvrščajo med prvih pet. Aktivnosti kluba potekajo na veliki steni v slovenjgraški športni dvorani,

po novem pa tudi na novi steni v telovadnici te dvorane. Vsako leto organizirajo tudi šolo oziroma tečaj športnega plezanja za odrasle, v katerem udeleženci spoznajo vrvno tehniko (vozli, prevezovanje, spust po vrvi), varovanje, plezalno tehniko, osnove prve pomoči in druga znanja, ki jih plezalci potrebujejo. Več o aktivnostih Alpinističnega kluba Slovenj Gradec si lahko preberete na spletni strani www.alpklubsg.si, kjer najdete tudi vodnike za plezališča (Sele, Mislinja ter balvanišče Mislinja), ki jih ima klub v upravljanju. MaN

v Aleš Uršej

ATLETIKA

Uroš Verhovnik še naprej predsednik ZATS

Drugi novembrski vikend je potekal kongres Združenja atletskih trenerjev Slovenije, na katerem je bil Uroš Verhovnik, sicer izjemno uspešen trener Atletskega kluba Slovenj Gradec, ponovno izvoljen za predsednika in tako dobil nov štiriletni mandat za vodenje te organizacije. Uroš, čestitke za ponovno izvolitev na položaj predsednika Združenja atletskih trenerjev. Nam lahko poveste kaj več o združenju, obveznostih in dolžnostih, ki jih prinaša delo predsednika?

>2021

ZATS je združenje, v katerega je vključenih več kot 270 izobraženih ali usposobljenih trenerjev. Najpomembnejše naloge so vezane na področje usposabljanja in licenciranja. Obseg pristojnosti predsednika, skupaj s štirimi člani IO, med drugim določa, da pripravljamo dolgoročne in letne programe ter zagotavljamo financiranje združenja, letno organiziramo posvet atletskih trenerjev (licenčni kongres), sodelujemo s Fakulteto za šport pri njenem izobraževanju, vodimo register in potrjujemo licence, predlagamo udeležbo slovenskih trenerjev na kongresih, seminarjih, posvetih doma in v tujini in zastopamo njihove interese v AZS in klubih. Sem pa tudi član Strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije, kje zastopam interese trenerjev, ter član Izvršnega odbora AZS. Glede na to, da so vas člani za vaše preteklo delo nagradili z novim mandatom, so bili z vami več kot zadovoljni. Kljub temu pa zagotovo obstaja še prostor za izboljšave in napredek? V mojem prvem mandatu smo na AZS za trenerje postavili nov informacijski sistem, ki omogoča natančnejši pregled njihovega dela, usposobljenosti, izobrazbe, področja delovanja, licenciranja ... Uredili smo ŠPAK 2 – portal, kjer spremljamo proces usposabljanja trenerjev, od opravljanja izpitov do podeljevanja diplom. Na novo smo pripravili programa usposabljanja za

prvo in drugo stopnjo. Posodobili smo pravilnik o licenciranju in priznavanju kompetenc trenerjev, usposobljenih po starih programih usposabljanja, in povečali sredstva za usposabljanja v tujini. V novem mandatu se bom zavzemal za utrjevanje zgrajenih sistemov ter povečanje števila naših udeležencev na usposabljanjih v tujini. V naslednjih 4 letih bomo organizirali tudi evropski trenerski kongres ter zagotovili letno izvajanje praktičnih delavnic najbolj priznanih evropskih in svetovnih trenerjev. Če bo zdravstvena situacija dopuščala, bomo že v začetku decembra organizirali delavnico za področje srednjih in dolgih prog, ki jo bo vodil eden najvidnejših svetovnih strokovnjakov na tem področju, dr. Gunter Lange. Poleg usposobljenih trenerjev prve in druge stopnje, s katerimi letno širimo nabor licenciranih trenerjev, bomo v sodelovanju z IO AZS povečali tudi število poklicnih trenerjev. To želimo doseči z razširitvijo programa občinskih panožnih športnih šol ter profesionalizacijo nacionalnih trenerjev ter vodij stroke. Predvsem pa želimo ostati hiter in učinkovit servis za potrebe in pričakovanja našega članstva. V globalnih športih, kar atletika nedvomno je, nam le sveže znanje in motivacija trenerjev zagotavljata stik z evropsko in svetovno elito. In to bo tudi glavna misel in vodilo mojega naslednjega mandata. MaN

MLADI/ PROJEKT VRTCA MALI ŠKRAT

Otroci za otroke Dobrodelnost in čut za soljudi lahko pričnemo spodbujati že zelo zgodaj. Da nikoli ni prehitro, se je izkazalo tudi v našem VVZ Slovenj Gradec, v majhni enoti Celjska – Mali škrat, kamor je vključenih 28 otrok prvega starostnega obdobja. Kako smo sploh lahko dobrodelni v tem času, ko nam je veliko možnosti onemogočenih in odvzetih? In kako se izraža dobrodelnost pri tako majhnih otrocih? To je zgodba, ki se je pričela popolnoma naključno … Ideja se je porodila Vesni Damijan, pomočnici vzgojiteljice v našem oddelku, ki je na spletu naletela na članek o malih kvačkanih hobotnicah. Po globljem brskanju, ki jo je pripeljalo do mednarodnega projekta Hobotnica, se je takoj spomnila vseh nedonošenih otrok, ki jih je dan za dnem vedno več. Z njimi se vsako leto srečujemo v vrtcu, v prvem starostnem obdobju, kjer dela, pa je to dejstvo še veliko bolj opazno in vidno. Nedonošeni otroci lahko imajo večje ali manjše primanjkljaje na posameznih področjih in zato je dobra komunikacija med starši in vrtcem ključnega pomena za vsestranski oz. celostni razvoj otroka. Tudi pri nas so takšni otroci prisotni vsako leto. Zakaj ravno hobotnice? Lovke hobotnice so podobne popkovnici in nedonošenčke spominjajo na čas v maternici. Še posebno velik pomen imajo, ko mali borci bivajo v inkubatorju in namesto vseh potrebnih cevk, ki jim pomagajo pri življenjskih funkcijah, vlečejo za lovke hobotnice in tako pustijo cevke pri miru. Te hobotnice niso za nedonošene otroke samo prva in edina igrača, temveč tudi terapevtski pripomoček, ki je v veliko podporo in zadovoljstvo tudi staršem, ki vedo, da njihov otrok v inkubatorju ni popolnoma sam in da lahko namesto njihove dlani k sebi stisne malo hobotnico. Vesna je pričela s kvačkanjem malih hobotnic, ki jih je najprej sama po pošti poslala v bolnišnico Slovenj Gradec, kasneje smo se v projekt vključili tudi mi, skupaj z otroki našega vrtca, ter se povezali s pediatričnim oddelkom in centrom za nedonošenčke in bolne novorojenčke slovenjgraške bolnišnice. Ob tednu otroka in tednu dobrodelnosti smo se v vrtcu veliko pogovarjali o igri, prijateljstvu, medsebojni pomoči, drugačnosti, povezanosti … 13 hobotnic, ki jih je ustvarila Vesna, smo skupaj predali pediatričnemu oddelku slovenjgraške bolnišnice. V zahvalo smo prejeli dve slikanici in vsak otrok majhen spominek. Pod vtisom lepe izkušnje, ki smo je bili deležni, smo na poti proti vrtcu že skovali nov načrt, ki ga želimo izvesti v prazničnem decembru, ko bomo našim malim borcem in srčnemu osebju naše bolnišnice zopet odnesli čudovito darilo izpod spretnih rok naše Vesne. V vsakem obdobju pa bomo dodali še svoj pečat in z otroki v vrtcu za naše bodoče prijatelje in varovance tudi nekaj ustvarili ter jim tako z lepo gesto in sporočili poslali pozitivno moč in energijo, ki jo za razvoj v inkubatorjih še kako potrebujejo. Zavedamo se, da za nekoga majhne geste nekomu zelo veliko pomenijo. In ravno zato smo se vzgojiteljice in otroci enote Celjska – Mali škrat z veseljem pridružili Vesnini dobrodelnosti in jo pri tem zelo podpiramo. Vsi smo enotnega mnenja, da so že najmlajši otroci sposobni dojemanja humanitarnosti, zato bomo ta naš lastni projekt Otroci za otroke v sodelovanju s centrom za nedonošenčke in bolne novorojenčke SB Slovenj Gradec in projektom Hobotnica peljali vse leto. Vsake toliko časa, ko bodo pridne roke nakvačkale dovolj, pa se bomo podali na to isto pot … Pot, ki pelje do bolnišnice … Pot, ki ima obojestransko moč in nas povezuje. Pot, ki ji pravimo dobrodelnost. Petra Janko, vzgojiteljica v enoti Celjska – Mali škrat

OSNOVNA ŠOLA ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU

Superinventors on the move

Učitelji Osnovne šole Šmartno pri Slovenj Gradcu že vrsto let uspešno sodelujemo v evropskem programu na področju izobraževanja Erasmus+ ter svoja novopridobljena znanja vpeljujemo v svoje delo. Zadnje leto naša šola sodeluje tudi v mednarodnem projektu Erasmus KA229 z naslovom SUPERINVENTORS ON THE MOVE. Projekt vključuje poučevanje angleščine mlajših učencev skozi naravoslovne vsebine (STEAM – Science, Technology, Engineering, Art and Maths) in povezuje partnerske osnovne šole iz štirih evropskih držav: Italije, Nizozemske, Portugalske in Slovenije. Dolgo časa smo se povezovali na daljavo prek videokonferenčnih srečanj in skupaj snovali ideje, kako bomo ta srečanja izpeljali v živo. Prva izmenjava je potekala v tednu pred jesenskimi počitnicami na eni izmed partnerskih šol KC De Hobbit v kraju Den Hertogenbosch na Nizozemskem. Iz naše šole smo se je udeležile štiri učiteljice, dve z razredne in dve s predmetne stopnje, in sicer Petra Turk, Helena Pečoler Oder, Mateja Žgur in Katja Apat Rožič. Deležne smo bile res toplega sprejema. Učenci in učitelji so nas sprejeli s pesmijo, se postavili v špalir, in vsaj za trenutek smo se počutile kot naša Janja Garnbret. Vsak dan naše izmenjave je prinesel nekaj novega. Nova poznanstva, izkušnje, ideje, odkritja … Učitelji smo v mednarodnem timu pripravljali različna gradiva za učne ure, ki jih bomo izvedli vsak na svoji matični šoli. Prav tako smo intenzivno načrtovali naše nadaljnje skupno sodelovanje, saj bo naš mednarodni Erasmus projekt trajal še leto in pol. Obiskali smo tri različne nizozemske javne osnovne šole in hkrati s tem spoznali njihov izobraževalni sistem, ki se kar bistveno razlikuje od našega, ter dve raznoliki zasebni izobraževalni instituciji. V okviru izmenjave je izšla tudi knjiga z naslovom Superinventors in Space za najmlajše učence angleščine. In ker je tema vezana na vesolje, smo ga malo raziskovali tudi mi. Veselimo se že prihodnjega srečanja, v naslednjem letu in pol bomo namreč obiskali vse sodelujoče šole, sami pa bomo gostitelji mednarodne ekipe učiteljev že čez leto dni.

Erasmus ekipa OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu

MLADI/

Odrska izkušnja tudi za osebnostno rast

v Studio A

Kmalu bo minilo 15 let od ustanovitve gledališke šole in gledališča Studio A. Vodi ga diplomirani igralec Aleksandar Čaminski, v vlogi pedagoga in režiserja. Članom, ki se spogledujejo z gledališčem, skozi študij predstave omogoča kreativno druženje, stopnjevanje samozavesti, razkrivanje skrivnosti igralske tehnike in gledališča, spodbujanje ustvarjalnosti, kdaj pa kdaj mogoče celo magične odrske izkušnje. To je le nekaj od številnih ciljev, ki jih, po besedah Čaminskega, poskušajo doseči skozi igro, seveda ob zavedanju, da je gledališče kot ogledalo družbe zelo pomemben segment skupnosti. Med uspehi gledališke delavnice poudarja mnogo veselja do igre in igralstva, timski duh in soodgovornost na visoki ravni pa tudi številna priznanja (27) za delo, ki so jih pošteno dobili. Ob tem dodaja, da je zanj največji uspeh in »pravo bogastvo« to, da je skozi ustvarjalni proces v studiu spoznal več kot 50 oseb različnih starosti in se od vsake nečesa naučil. Od tistih, ki si želijo dobiti izkušnjo na odru, pričakuje, da spoštujejo sebe in svoj trud ter druge in njihovo delo, da se

ne bojijo sebe, ker je vsak bogat na svoj način. Kljub korona času so naštudirali predstavo. »Vozili smo "slalom'',« pravi. »Ekipi ni manjkalo entuziazma in takoj ko je bilo možno, smo se dobili na vajah. Razglasitev epidemije nam je 2-krat preprečila izvajanje Wolfa med zvezdami. Kasparja pa smo "švercali" vmes in ga izvedli prvič junija letos v obliki odprte vaje in nato septembra

v sklopu Gledaliških dnevov malega odra v MKC. To je bila 22. premiera studia.« Zelo aktivni so bili tudi v obdobju zadnjih dveh ali treh let. Leta 2019 so v sodelovanju s Spunkom Gimnazije Slovenj Gradec izpeljali dve premieri – Andersenovo Deklico z vžigalicami in Igro Becketta, s katero so nastopili na državnem Linhartu v Postojni. Začeli so pripravljati multimedijsko predstavo Hugo Wolf med zvezdami, ki je bila v programu 160. obletnice rojstva skladatelja. »V Spunku so ljudje, ki so zelo odgovorno in kreativno angažirani. In nasploh sem doslej imel veliko podporo in razumevanje ravnatelja in profesorjev na gimnaziji. Imam občutek, da jim je pomemben vsak vreden korak, ki ga učenci naredijo na svoji ustvarjalni poti. Zdaj imam novo skupino mladih ljudi in upam, da se bomo dobro razumeli,« še pojasnjuje Čaminski. Generacije se menjajo, mladi odhajajo na študij v druge kraje. Nekateri člani Studia A so se vpisali na AGRFT (na dramaturgijo, filmsko režijo, igralstvo) in že nekaj časa uspešno delujejo v svojem profesionalnem okolju. Največja oz. najpomembnejša gledališka izkušnja Aleksandra Čaminskega je bila, ko je razumel, da je nepovratno zaljubljen v zvrst magičnega potovanja, ki se imenuje gledališko ustvarjanje. AP

v Studio A

OSNOVNA ŠOLA ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU

Zlata Janja ponovno v domačem šolskem okolju Šmartno pri Slovenj Gradcu se že nekaj časa sveti in prav za to je zaslužna naša nekdanja učenka Janja Garnbret, ki je na letošnjih olimpijskih igrah v Tokiu osvojila zlato medaljo. Na osnovni šoli v Šmartnem, kjer je znanje pridobivala na različnih področjih, smo nadvse ponosni, da ji uspevajo zastavljeni cilji. V šolski avli smo pripravili vitrino s športnimi dosežki plezalne kraljice. Učence in kolektiv naše šole je Janja pred kratkim razveselila z obiskom. Nosilka olimpijske zlate kolajne v športnem plezanju je med šmarške učence prinesla pozitivno energijo. Skupaj smo se spomnili lepih trenutkov, pozitivnih izkušenj iz osnovnošolskega obdobja. Z učenci je Janja podelila bogate, nepozabne, zmagovalne občutke ter jih razveselila s karticami in svojim podpisom. Ob tej priložnosti smo na OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu šolsko plezalno steno poimenovali Janjina plezalna stena. Janja je splezala na plezalno steno in jo počastila s svojim podpisom. Želimo ji še obilo uspehov in ji sporočamo, da zanjo stiskamo pesti na vsaki tekmi.

Tadeja Germadnik Modrej 12

>2021

ZADNJA STRAN /

FOTO REPORTAŽA

Zaključna slovesnost ob obletnici svete Elizabete v Dušan Stojanovič, Ajda Prislan

V osrednjem dogodku v letu, posvečenem 770. obletnici posvetitve cerkve sv. Elizabete v Slovenj Gradcu, se je Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec med sveto mašo in kulturnim programov posvetila življenju in plemenitemu poslanstvu Elizabete Ogrske Turingijske, sv. Elizabete. V tem letu mineva 790 let od smrti te priljubljene svetnice. AP

MESTNA ZGODOVINA

Kam so se izgubile slovenjgraške gostilne? (6. del)

Gostilna pri Üblu

Na razglednico z motivom Üblove gostilne se je podpisala vesela družba, ki je avgusta 1933 popivala pri Üblu, med njimi je bila tudi Ljuba Prenner, ki je nad poštni žig zapisala: Mille saluts et baises (tisoč pozdravov in poljubov) in se podpisala Ljubo(a) Prenner.

v iz arhiva Jožeta Potočnika

v arhiv Franca Verovnika

Iz arhivskih podatkov razberemo, da je gostilno pri Üblu v Starem trgu od leta 1928 dalje vodila Katarina Übel, po vsej verjetnosti vdova po Antonu Üblu. Okoli leta 1930 je to gostilno prodala in preselila svojo dejavnost pred južni vhod v mesto (Podgorska 1). Preselitvi navkljub je gostilna ohranila ime pri Üblu. Leta 1940 je na seznamu gostilničarjev Terezija Virtič, ki je prevzela nekdanjo gostilno pri Üblu na Podgorski cesti 1. Z novimi lastniki je prišlo tudi novo ime gostilne – pri Virtiču. Terezija je bila obrtnica že leta 1928, saj je na Selah št. 16 vodila krčmo. Z možem Matejem (gostilničarjem in posestnikom) sta leta 1939 kupila Üblovo gostilno in nadaljevala gostilničarsko dejavnost ter imela tudi vinsko klet.

Na desni: Na pustni torek leta 1932 so v gostilni Übel pripravili šego prleško gostüvanje (prleško poroko), kot jo ob pustnem času poznajo v Prlekiji in Prekmurju. Kadar je naneslo, da se v vasi od božiča do pepelnice nihče ni poročil, so gostüvanje opravile pustne šeme, sprevod in zabavo pa zaključile v gostilni. Glede na ljudsko izročilo sklepamo, da v začetku 1932. leta v mestu ni bilo poročnega para, pa so v iz arhiva Jožeta Potočnika slovenjgraški »Prleki« organizirali šal in pustnih norčij polno gostüvanje, kot je bilo poznano v Na desni spodaj: Prizor s šrango, zaporo, s katero so njihovih krajih. Po fotografijah sodeč, je pustni običaj ustavili poročni sprevod in zahtevali odkup neveste, kar pritegnil pozornost številne množice. nazorno pove napis na plakatu: Slovenjgraški brezposelni ne dajo svoje lepe neveste brez odkupnine. PROSIMO Vir: arhiv Franca Verovnika, Jelko Jakopič, arhiv Jožeta Potočnika, Arhiv ženina in svate, da nam jo ODKUPIJO. Slovenije, Arhiv Zbornice za trgovino, obrt in indrustrijo, Brigita Rajšter