SGlasnik, februar 2022 by MOSG

Glasilo Mestne občine Slovenj Gradec | letnik X | številka 2 | Februar 2022 | ISSN 2232-6456

AKTUALNO

Franc Berneker (1874–1932) 4 OBČINSKA UPRAVA

Ureditev ulic v mestnem jedru

GOSPODARSTVO

KULTURA

10 let družbe KOCEROD 13

Kulturni tris 23

Straussova hiša na Glavnem trgu

Film o zgodovinskih biserih

MESTO IN PODEŽELJE

TURIZEM

Slovenjgraški Glasnik | leto X|številka 2 ISSN 2232-6456 Izdajatelj in naslov uredništva Mestna občina Slovenj Gradec Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec urednistvo@mo.slovenjgradec.si Naklada 7500 izvodov Uredniški odbor Odgovorna urednica: Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Člani: Samo Januška, Marija Lah, Dušan Stojanovič, Aleš Uršej, Mojca Verhovnik Novinarji Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Ajda Prislan >AP, T 041 441 897 Matej Nabernik >MaN, T 041 740 940 Nepodpisane fotografije Arhiv avtorjev, arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM), Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), arhiv MO SG, splet Jezikovni pregled Urška Stani Oblikovalska zasnova Edi Koraca, Arh Deko, d. o. o. Produkcija, tisk Tiskarna Grešovnik, d. o. o. Trženje oglasnega prostora Grafične storitve Mkopija Marjetica Cerjak, s. p., Glavni trg 51, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 26 50, 031 420 837 urednistvo@mo.slovenjgradec.si Glasilo brezplačno prejme vsako gospodinjstvo v Mestni občini Slovenj Gradec. Fotografija na naslovnici: F. Berneker, Žrtve, Narodna galerija v arhiv KGLU

8. 2.

Prešernov dan Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, je osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik – dela prost dan v Republiki Sloveniji, ki ga praznujemo na 8. februar, obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na ta dan poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Proslava ob obletnici pesnikove smrti je prvič postala vseslovenska po sklepu osvobodilnega gibanja leta 1941, med drugo svetovno vojno, vendar je bil tedaj to praznik vseslovenske enotnosti in so ga praznovali 7. februarja. 8. februar se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945. (vir: Wikipedija)

negotovem in epidemiološko neugodnem času in razmerah, ki so zaznamovale tudi prvi mesec letošnjega leta, je med drugim kultura tista, ki nas lahko razbremeni skrbi, poveže brez fizičnega stika in nam vlije optimizem za prihodnost.

V februarskem izvodu, ki je pred vami, že tradicionalno posvečamo kulturi več pozornosti, med drugim tudi s predstavitvijo lokalnih umetnikov treh različnih generacij. Mestna občina Slovenj Gradec od leta 1975 podeljuje nagrade za kulturne dosežke, poimenovane po kiparju Francu Bernekerju. Kdo je bil ta pionir modernega slovenskega kiparstva in kako je povezan z našimi kraji, izveste v članku Marka Košana. Letošnji Bernekerjevi nagrajenci so Mešani komorni zbor CARINTHIA CANTAT (Bernekerjeva nagrada) in Duo Andrej Ofak & Borut Mori, Tanja Klančnik, Ivan Rus (Bernekerjeve plakete). Podrobneje jih bomo predstavili v naslednji številki SGlasnika. Mestna občina Slovenj Gradec je začela z izvedbo projekta Ureditev trajnostne mobilnosti v mestnem jedru, v sklopu katerega bodo uredili Cankarjevo, Šolsko, Ozko in Poštno ulico ter Vorančev trg. Dela bodo predvidoma zaključili septembra. Slovenjgraški župan Tilen Klugler se je ob tem obrnil na stanovalce s prošnjo za razumevanje in izrazil zadovoljstvo, da je občina s projektom uspela pridobiti namenska sredstva za posodobitev dela ožjega mestnega jedra, ki je bil doslej nekoliko zapostavljen, kar bo še dodatno polepšalo lepo urejeno staro mestno jedro. Slovenjgraške srednje šole, višja šola ter fakulteti vabijo učence in dijake na informativne dneve, ki bodo tudi letos potekali na daljavo. V novih prostorih nedavno zaključene največje državne investicije na področju šolstva se bodo dijaki odlično počutili. Februarsko številko ponovno zaokrožujemo z razvedrilom. Boštjan Lužnik je pripravil svojo prvo križanko za SGlasnik, Koroška galerija likovnih umetnosti pa bo tokrat nagradila tri izžrebance. Želimo vam prijetno branje. Uredništvo SGlasnika

Ob 8. februarju – slovenskem kulturnem prazniku – vsem občankam in občanom iskreno čestitam z željo, da bi se lahko letos bolj naužili dosežkov naših profesionalnih in ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev. Kljub trenutno še nepredvidljivim razmeram si tega želimo in to pričakujemo. Še posebej iskreno čestitam letošnjim prejemnikom Bernekerjevih priznanj ter se jim zahvaljujem, da s svojo ustvarjalnostjo bogatijo in plemenitijo naš kulturni prostor. Naj nas kultura povezuje tudi v letu 2022.

S spoštovanjem. Tilen Klugler, župan

AKTUALNO /

Franc Berneker (1874–1932) nato pa se je po spletu okoliščin znašel najprej v Zagrebu in nato v Ljubljani. V provincialnem okolju je ostal brez rednih dohodkov in pomembnejših naročil, pogosto se je vračal k prijateljem in znancem v Mislinjsko dolino, čeprav tukaj ni več imel nobenih sorodnikov. Občasno je živel in delal v Celju, kjer je izdelal nekaj lepih nagrobnih spomenikov iz pohorskega marmorja, snoval je velikopotezne kiparske projekte, ki pa jih ni mogel uresničiti.

Najvišja nagrada za kulturne dosežke v Mestni občini Slovenj Gradec se od leta 1975 (prvi prejemnik akademski slikar in vsestranski kulturni delavec Karel Pečko) imenuje po kiparju Francu Bernekerju, pionirju modernega slovenskega kiparstva in sopotniku znamenitih slovenskih slikarjev impresionistov.

Kdo je bil Franc Berneker in kako je povezan z našimi kraji? V drugi polovici 19. stoletja se je v Slovenj Gradcu rodila vrsta pomembnih mož in žena, med njimi sta si mednarodno slavo prislužila predvsem Hugo Wolf in Ernest Goll, oba iz nemškega kroga lokalnega meščanstva, medtem ko so imeli nadarjeni otroci slovenskih staršev iz mestne okolice na poti do uveljavitve mnogo več težav, velikokrat je le splet srečnih okoliščin omogočil njihovo šolanje in uspeh. Franc Berneker, ki se je rodil 4. oktobra 1874 na visoki pohorski kmetiji, nedaleč od cerkvice sv. Barbare na zgornjem Legnu, je moral tako prehoditi trnovo pot. Otroštvo je preživljal ob nezakonski materi, služkinji v starotrškem župnišču, kjer je bil njegov zaščitniški dobrotnik znameniti pisatelj Davorin Trstenjak. Znameniti narodnjak, ustanovitelj slovenskega pisateljskega društva, je prepoznal mladeničevo nadarjenost, zato ga je leta 1891 poslal v uk v podobarsko delavnico Ignacija Oblaka v Celje, ki jo je brez spričevala zapustil pred koncem učne dobe in se odpravil v tujino. Najprej se je zaposlil v tovarni bratov Colli v Innsbrucku, v Gradcu je obiskoval obrtno šolo ter opravljal priložnostna dela. Po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih se je oktobra 1897. Rokoborci, ok. 1910, bron, 28 x 27 x 18 cm, zbirka KGLU

>2022

Berneker z osnutkom portreta kralja Aleksandra, ok. 1925

vpisal na Akademijo za upodabljajoče umetnosti na Dunaju. Študij kiparstva pri prof. Edmundu Hellmerju je po štirih letih uspešno končal, pri istem profesorju je leta 1905 opravil še kiparsko specialko. Skozi akademsko šolanje in življenje se je prebijal s pomočjo svojih dobrotnikov, zlasti z naročili, ki so prihajala iz kroga slovenskih izobražencev na Dunaju. V letih delovanja v lastnem ateljeju sredi prestolnice monarhije je nastala glavnina njegovih najboljših del, vključno s Trubarjevim spomenikom v Ljubljani (1910). Na Dunaju je ostal do vpoklica v vojsko leta 1915,

Osamljen in pozabljen je po kratki bolezni umrl 16. maja 1932 v eni izmed dvoran Narodne galerije v Ljubljani, kjer je bilo njegovo zadnje zasilno prebivališče. Šele mnogo let po smrti so ovrednotili njegovo delo in ga povzdignili v najpomembnejši opus slovenskega kiparstva v obdobju med realizmom in novimi modernističnimi stremljenji. Glavnino kiparskega opusa Franca Bernekerja hranita Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec ter Narodna galerija v Ljubljani, kjer varujejo tudi kiparjevo zapuščino in obsežno dokumentarno gradivo. Na pročelju nekdanje starotrške kaplanije, v kateri je preživel prva mladostna leta, je spominska plošča, njegovo ime pa nosi tudi moški pevski zbor lokalnega kulturnega društva.

BERNEKERJEV SPOMIN NA OTROŠKA LETA V STAROTRŠKEM ŽUPNIŠČU »Župnik Trstenjak je zadnja leta svojega življenja mnogo bolehal in poležaval v postelji. Potreboval je nekoga, da mu je dajal zdravila ali postregel s knjigami na posteljo. Tako je trpelo moje delovanje pri Trstenjaku kakih pet let. Pozimi sem bil vse dni pri njem, spal sem v bližnji sobi, da sem na klicanje slišal, stregel z zdravili in donašal knjige na posteljo. Kedaj mi ni bilo treba streči, so mi bile na razpolago raznovrstne knjige, ki sem jih lahko prebiral in našel mnogo zanimivih slik.« (Alenka Glazer, Dve avtobiografiji Franca Bernekerja, Večer, 18. sept. 1974, str. 7)

Portret Otona Župančiča, 1905, bron, višina 27 cm, KGLU

AKTUALNO /

F. Berneker, atlanti na poslopju Banke Slovenije, Ljubljana v EK

ZAČETEK IZGRADNJE PROJEKTA

Ureditev trajnostne mobilnosti v mestnem jedru 84 5,3 0m 2

Obveščamo vas, da je Mestna občina Slovenj Gradec pričela z izvedbo projekta Ureditev trajnostne mobilnosti v mestnem jedru. Projekt obsega rekonstrukcijo dela Cankarjeve in Šolske ulice, Ozko in Poštno ulico ter Vorančev trg. Gradbena dela se bodo najprej pričela izvajati na delu Cankarjeve ulice, od hišne št. 1 do 5a, ter na Vorančevem trgu, in sicer od hišne št. Vorančev trg 5 do številke Vorančev trg 1.

735

15,4

,73

0m2

1.3

2202 (obst.)

dovoljeno stanovalc za označenih e na mestih in parkirnih 4603 (obst.) dostavo

2102

Sema

84 5,3 0m 2

6,80

4,5

1.65

Potop ni va forsk lj a gla va

ŠO

POŠTNA ULIICA

2446

735,

1.31

2445

Fiks ni konf ini

5,40

3204-4 2102 (obst.)

3204-1

2236

6,80

Poto pni valj afors ka glava

Sem

JEV

4 1.3

3204

,00

t.)

2102

(obs

3204

3204 2236

(obst

Sem Potoafor pniska konfglav ini a

1.2

(obst

2236

(obst

,43

,34

1.3

Fiks

ni konf

ini

1.2

,00

1.4

2102 Sem (obs Potoafors t.) pni kakonfglav ini a

1.65

4,5

4 3,3

2102

,43

1.4

1116

(obst.)

Območje deljenega prostora,

Območje deljenega prostora, "shared space"

Glasbe

na šola

"shared space" SPACE" "SHARED

Peš cona, oz. območje namenjeno pešcem in kolesarjem

Peš cona, oz. območje namenjeno

pešcemCONA, in kolesarjemOz. OBMOČJE NAMENJENO PEŠ PEŠCEM IN KOLESARJEM LEGENDA MATERIALOV-TLAKI:

TK-02 GRANITNE KOCKE - robne cone ulic TK-01 - BETONSKI TLAK - ŠTOKAN BETON - osrednje cone ulic TK-03 ASFALT - del Šolske ulice pred Rotenturmom TK-04 GRANITNE PLOŠČE - trg pred glasbeno šolo - no tlak enak obstoječemu TK-05 BETONSKI TLAKOVCI - Poštna ulica, uporaba obstoječih tlakovcev TRAVNATE POVRŠINE

Predvidoma bomo z deli zaključili septembra 2022. Slovenjgraški župan Tilen Klugler se je ob tem obrnil na stanovalce mestnega jedra s »prijazno prošnjo za razumevanje in potrpljenje, ki bo v prihajajočih mesecih skoraj gotovo vsaj deloma načeto, saj se nam obeta nekaj zahtevnih mesecev gradbenih del ob obnovi ulic, ki so bile iz dosedanjih načrtov in finančnih zmožnosti žal izvzete že desetletja. V preteklem letu nam je namreč na razpisu uspelo pridobiti zadostna sredstva, da lahko posodobimo in polepšamo tudi tisti del ožjega mestnega jedra, ki je bil očem bolj skrit, zaradi česar lahko žal opazujemo dotrajanost in zastarelost infrastrukture in okrnjen videz našega sicer čudovitega in izjemno lepo urejenega starega mestnega jedra.«

NIZKE POKROVNE RASTLINE PREFABRICIRANI POKROVI KANALET PREFABRICIRANI ELEMENTI Z LINIJSKIMI OZNAKAMI ZA SLEPE PREFABRICIRANI ELEMENTI S TOČKOVNIMI OZNAKAMI ZA SLEPE

LEGENDA MATERIALOV-TLAKI: Fiks

ni kon

fin

TK-02 GRANITNE KOCKE - robne cone ulic TK-01 - BETONSKI TLAK - ŠTOKAN BETON - osrednje cone ulic

fin kon pni a Poto ska glav afor

TK-03 ASFALT - del Šolske ulice pred Rotenturmom

Sem

92,820 -3,332

KOLIČBENA KOORDINATA / KOTA

POTOPNI KONFIN (shematski prikaz)

SEMAFORSKA GLAVA(shematski prikaz)

FIKSNI KONFINI (shematski prikaz)

TK-04 GRANITNE PLOŠČE - trg pred glasbeno šolo - no tlak enak obstoječemu

OZKA ULICA

TK-05 BETONSKI TLAKOVCI - Poštna ulica, uporaba obstoječih tlakovcev

3204

t.)

a glav ska afor n Sem konfi pni Poto

(obs

TRAVNATE POVRŠINE

2101

(obs

t.)

fini

ni kon

Fiks

NIZKE POKROVNE RASTLINE PREFABRICIRANI POKROVI KANALET

320

4 (obs

t.)

PREFABRICIRANI ELEMENTI Z LINIJSKIMI OZNAKAMI ZA SLEPE PREFABRICIRANI ELEMENTI S TOČKOVNIMI OZNAKAMI ZA SLEPE

fini

ni kon

Fiks ni kon

fini

Fiks

92,820 -3,332

VORANČEV TRG

KOLIČBENA KOORDINATA / KOTA

POTOPNI KONFIN (shematski prikaz)

SEMAFORSKA GLAVA(shematski prikaz)

FIKSNI KONFINI (shematski prikaz) 2445 2445

24462446

PARK OB GOSPOSVETSKI

Ureditvena situacija, p Styria arhitekti Načrte arhitekture je potrebno brati vzporedno z načrti, popisi in tehničnim poročilom ureditve nove komunalne infrastrukture, projektanta VGB Maribor d.o.o.. Vse nejasnosti in vprašanja je potrebno s projektantom in/ali investitorjem razrešiti in uskladiti pravočasno, pred izvedbo.

UREDITEV VORANČEV TRG VORANČEV TRG 4

Odgovorne osebe predstavnikov Mestne občine Slovenj Gradec:  Mojca Dimnik, mobilna številka: 041 439 176  Aljoša Krivec, mobilna številka: 051 320 966  Tomaž Prasnic, mobilna številka: 051 313 628

Talna oznaka za slepe Štokan beton

VORANČEV TRG 3

Travnata površina

VORANČEV TRG 6,7

Predsednik Mestne četrti Center:  Jadran Železnik, mobilna številka: 031 381 056

Štokan beton Tlak iz kamnitih kock

Območje skupnega prometnega prostora

VORANČEV TRG 1 VORANČEV TRG 2

Načrte arhitekture je potrebno brati vzporedno z načrti, popisi in tehničnim poročilom ureditve nove komunalne infrastrukture, projektanta VGB Maribor d.o.o.. Vse nejasnosti in vprašanja je potrebno s projektantom in/ali investitorjem razrešiti in uskladiti pravočasno, pred izvedbo.

Med izgradnjo bo občasno prihajalo do delnih in popolnih zapor ceste/ulice, zato vas prosimo za razumevanje. Stanovalci, ki jim bo onemogočen dostop do garaž oz. do lastnih parkirišč, bodo lahko v času del izjemoma parkirali na parkiriščih, označenih z modro cono. V izogib nevšečnostim ob parkirnem nadzoru jih prosimo, da za te potrebe posredujejo svoj naslov in registrsko številko vozila v vložišče Mestne občine Slovenj Gradec. Enako velja za poslovne subjekte. Vsa dela bomo skušali v najkrajšem možnem času izvesti na način, ki bo za meščane čim manj moteč. Po končanih delih bodo površine povrnjene v prvotno stanje. Za razumevanje se vam najlepše zahvaljujemo ter vam posredujemo imena pristojnih oseb, pri katerih lahko dobite dodatne informacije v zvezi z izgradnjo predmetnega objekta.

Aktualne informacije o poteku izgradnje ter eventualnih dodatnih zaporah ulic vam bomo posredovali na spletni strani mestne občine. Za razumevanje in sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo. DS

OBČINSKA UPRAVA /

Ureditev transportne poti

BERNEKERJEVA ODLIČJA

V sklopu izgradnje 3. osi, sklop F-Jenina, je glavni izvajalec gradbenih del (Pomgrad, d. d.) na občinski kategorizirani javni poti JP 879521 v delu od državne ceste R3-696/6904 (Slovenj Gradec–Mislinjska Dobrava–odcep Visočnik), ki se bo uporabljala kot transportna pot, izvedel asfaltiranje odseka z grobim asfaltom ter uredil izogibališča. Dela so opravljena v skladu z dogovorom, sklenjenim na sestanku 6. decembra 2021, med izvajalci in Mestno občino Slovenj Gradec ter ožjimi lokalnimi skupnostmi. DS

Sprejem duhovnikov Kot vsako leto, vendar tokrat ob upoštevanju pogoja PCT, je župan tradicionalno sprejel tudi duhovnike župnij Mislinjske doline. Tovrstni vsakoletni sprejem je ena od priložnosti za izmenjavo mnenj in pogledov na utrip lokalne skupnosti. Tradicionalni novoletni sprejem duhovnikov so sicer zaznamovali ukrepi za preprečevanje epidemije, a udeleženci sprejema so vendarle izmenjali nekaj lepih želja po zdravju in blagostanju občank in občanov. Sprejema so se v imenu MO SG udeležili tudi podžupanja

BERNEKERJEVA NAGRADA - Mešani komorni zbor Carinthia Cantat BERNEKERJEVE PLAKETE - Andrej Ofak & Borut Mori - Tanja Klančnik - Ivan Rus Martina Šisernik, podžupan dr. Peter Pungartnik in direktorica občinske uprave Darja Vrčkovnik. V imenu duhovnikov se je za dobre odnose in razumevanje potreb po duhovni oskrbi županu Tilnu Kluglerju zahvalil naddekan Franc Linasi, nadžupnik v nadžupniji Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki je županu ob tej priložnosti izročil spominsko darilo. Župan se je udeležencem zahvalil in izrazil obžalovanje, da epidemija že dve leti zaznamuje naša življenja, ter s prisotnimi delil upanje, da se bo v letošnjem letu virus dokončno upehal, kar bi omogočilo normalizacijo družbe. Duhovnikom je zaželel zdravja, predvsem pa veliko moči in predanosti za opravljanje njihovega poslanstva. DS

Tradicionalni sprejem upokojencev občinske uprave delo organizirano precej drugače, prav tako pa se odvija zelo hitro in dinamično. Župan je nekdanje zaposlene seznanil s ključnimi izzivi in razvojnimi cilji, ob srečanju pa jim je izročil darilca, ki jih bodo do

Vsakoletno novoletno srečanje z nekdanjimi zaposlenimi je vedno prisrčno. Čeprav je bilo objemov in stiskov rok letos manj, smo se zaposleni ob upoštevanju pogoja PCT vseeno razveselili obiska nekdanjih sodelavk in sodelavcev, dolgoletnih stebrov občinske uprave, ki so se po izpolnitvi pogojev upokojili v zadnjih 27 letih, od leta 1995, ko je bila Mestna občina Slovenj Gradec ustanovljena. Priložnosti za srečevanje je bilo lani, zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo, res malo. Zato je bilo snidenje toliko bolj prisrčno, čeprav se ga vsi niso mogli udeležiti. Enajstim nekdanjim zaposlenim se je župan še enkrat zahvalil za njihov trud in skrb ter predstavil aktualne projekte, s katerimi se spopadamo njihovi nasledniki. Ob dejstvu, da je dela bistveno več, kot ga je bilo včasih, še posebej v smislu izvrševanja rekordnih proračunskih ciljev in zneskov, mora biti

>2022

drugega leta spominjala na njihovo nekdanje delovno okolje. Čeprav rokovniki najbrž ne bodo hitro popisani, pa bodo vedno pri roki za njihove predloge, ki jih bodo lahko sodelavcem v upravi posredovali čez leto obsorej.

DS

Dela na bazenskem kompleksu so v polnem teku. V preteklih tednih so izvajalci del namestili stekleno pročelje stavbe in tako zaščitili notranjost pred vremenskimi vplivi. Hkrati so pričeli opremljati tudi notranje prostore pokritega bazena. DS 5

GOSPODARSTVO / KOMUNALA SLOVENJ GRADEC

Bodite eko, aktivirajte eRačun V podjetju Komunala Slovenj Gradec, d. o. o., želimo na področju izstavljenih računov poslovati učinkoviteje ter na okolju bolj prijazen način. To nam lahko uspe samo z vašo pomočjo!

Ker si že dlje časa prizadevamo, da bi čim več uporabnikov naših storitev prejemalo račune v brezpapirni obliki, sedaj z veseljem ugotavljamo, da se za tovrstni način prejemanja računov odloča vedno več naših uporabnikov – v letu 2020 smo imeli 230 uporabnikov, ki so prejemali eRačune, ter 570 uporabnikov, ki so se odločili za prejem računov v PDF-obliki, v letu 2021 pa je skupno število takšnih uporabnikov že preseglo številko 1.100. Tovrstno poslovanje ima mnoge prednosti, in sicer: prejem eRačuna je možen neposredno v vašo spletno banko (plačilo le potrdite in se rešite nepotrebnega prepisovanja z UPN-naloga – vsi podatki za plačilo v elektronski banki so že izpolnjeni, potreben je samo en klik) in/ali na vaš elektronski naslov, preglednost in urejenost prejetih računov, enostavno in hitrejše plačevanje, provizija za plačilo računa v spletni banki je praviloma nižja od plačila na bankomatu ali bančnem okencu … Izberete lahko enega od naslednjih načinov brezpapirnega poslovanja:

1. eRačun v obliki PDF na vaš e-naslov (e-pošto):

v tem primeru boste v nabiralnik svoje elektronske pošte prejeli račun v PDF-obliki, ki ga po želji poravnate na banki, pošti ali prek spletne banke; 2. eRačun v spletno banko (e-banko): za tiste, ki uporabljate spletno banko. S prijavo na elektronski račun boste prejeli eRačun, izdan v obliki elektronsko podpisanih datotek XML (namen: nadaljnja računalniška obdelava) in PDF (namen: vpogled in za izpis), eRačun pa boste poravnali s klikom brez prepisovanja številk ter sklicev na račun; 3. eRačun v mBills (mobilno denarnico): z uporabo aplikacije mBills boste račun prejeli na vaš telefon in ga plačali s slikanjem. Aplikacija deluje neodvisno od tega, pri kateri banki imate odprt račun, omogoča pregled nad vsemi plačanimi in neplačanimi računi in vas obvesti o prejemu in zapadlosti računa (brez opominov in obresti). Kaj je potrebno storiti? Izpolnite vlogo za izdajo eRačuna, ki jo najdete na spletni strani Komunale Slovenj Gradec (pod eStoritve. eRačun) in nam jo vrnite na naš elektronski naslov: info@komusg.si ali po pošti. Za informacije lahko pokličete na telefonsko številko:

10 LET MPIK

Inkubirana podjetja vir novih zaposlitev 10 let Mrežnega podjetniškega inkubatorja Koroška pomeni 10 let podpornega okolja za razvoj start up podjetij v koroški regiji. Tudi v bodoče bodo svojo infrastrukturo nadgrajevali skladno s potrebami podjetij, med drugim tudi z izgraditvijo proizvodnega inkubatorja v Slovenj Gradcu. Svoj jubilej je Mrežni podjetniški inkubator Koroška (MPIK) proslavil delovno: razglasili so rezultate 6. natečaja za najboljše poslovne ideje 2021 in predstavili učinke 10-letnega sodelovanja s start up podjetji v koroški regiji. Zmagovalci 6. natečaja MPIK: 1. mesto 4bart4 – luksuzni bivalni kombi prijaviteljev Aleša Šteharnika in Maje Mešl, 2. mesto myBamBuddy – krožniki in Ekipa MPIK

KOMUNALA SLOVENJ GRADEC

sklede iz bambusa prijaviteljice Vite Repnik – in 3. mesto Dizajnini – izdelava oblačil za otroke, ki jih dizajnirajo otroci, prijaviteljice Sare Ravlan. Od leta 2011 je svoje mesto v MPIK, ki ponuja 4.000 m² pisarniških in proizvodnih prostorov, dobilo 150 podjetij, trenutno jih tam deluje 33. Občine Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi, Dravograd in Slovenj Gradec so lastnice infrastrukture MPIK, z njo pa vsebinsko upravlja RRA Koroška. Inkubirana podjetja so v letu 2020 ustvarila 5,82 mio. evrov prihodkov, zaposlovala pa so 97 ljudi. Se pa dosedanje delo izraža tudi v ostalih rezultatih in aktivnostih, pojasnjuje Jure Knez, projektni vodja na RRA: »Od leta 2017 do novembra 2021 smo identificirali 160 novih poslovnih idej, pomagali pri ustanovitvi 42 novih podjetij, organizirali 90 dogodkov z okrog 1400 udeleženci, opravljenih je bilo več kot 3.500 ur brezplačnih mentoriranj in svetovanj za 177 potencialnih podjetnikov in podjetij, v mentorski in svetovalni bazi je trenutno 35 zunanjih mentorjev in svetovalcev.« V MPIK Slovenj Gradec, katerega osrednja enota je na Ozarah, je

02 881 20 38, kjer vam bo obračunska referentka podala dodatna pojasnila ali potrebna navodila. Klasična papirnata oblika računa se počasi poslavlja, na njeno mesto pa vstopa eRačun, izdan v elektronski obliki. Vabimo vas, da se pridružite eko uporabnikom in na ta način prispevate k ohranjanju narave. Iz malega namreč zraste veliko! Janja Vrhovnik konec leta 2021 delovalo 12 podjetij, ki delujejo v različnih panogah, največ pa jih je s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Slednja prednjačijo tudi po številu zaposlenih in prihodkih. MPIK Slovenj Gradec je poleg tega tudi v 2021 ostal osrednja točka za izvajanje podjetniških delavnic in dogodkov. Cilj vsakemu zainteresiranemu Korošcu omogočiti, da v domači regiji dobi ustrezno in celovito podporno okolje za razvoj svojega start up podjetja, bodo zasledovali tudi v prihodnje. V letu 2022 bodo nadaljevali vse podporne programe in aktivnosti, vključno z novim MPIK natečajem, objavljenim v januarju. »Ker se z letošnjim letom izteka projekt SIO RRA Koroška, ki nam omogoča izvajanje vsebinskih podpornih aktivnosti, bomo naše napore usmerili tudi v to, da prek novega razpisa zagotovimo sredstva za izvajanje aktivnosti v prihodnjih letih. Vizija za naslednja leta je, da se še tesneje povežemo in k sodelovanju privabimo inovativna, lahko tudi starejša, podjetja v regiji, Sloveniji in širše,« še dodaja Knez. AP Stavba MPIK v Slovenj Gradcu

GOSPODARSTVO / 10 LET DRUŽBE KOCEROD

Odstranitev odpadkov naj bi plačal povzročitelj Na sedežu družbe Kocerod – regijskem centru za ravnanje z odpadki Koroške – zaključujejo z gradnjo prizidka, v katerem bodo, zaradi združitve smetarskih delov koroških komunal pod skupno streho, zagotovili poslovne prostore za skupne službe. Prednostna naloga regijskega centra je z vzpostavitvijo enovitega sistema posodobiti javno službo zbiranja odpadkov, ki ji v preteklosti v posameznih okoljih ni bilo namenjene dovolj pozornosti. »Z dotrajano opremo ni mogoče zagotavljati nemotenega delovanja in izboljšati storitve zbiranja komunalnih odpadkov. V devetih mesecih od prevzema smo okupirani s težavami, kako zagotoviti dnevno vozila za odvoz, ob dejstvu, da je bilo 90 % prevzete opreme že 100-odstotno amortizirane in da je dnevno tudi 30-odstotni izpad vozil za prevoz zaradi okvar,« je pojasnil mag. Ivan Plevnik, direktor družbe Kocerod. Dodal je, da so že naročili 7 novih vozil (od 19). Poleg nakupa osnovne opreme jih čaka veliko korakov v smeri digitalizacije in avtomatizacije procesov zbiranja in predelave komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Pri povzročiteljih želijo doseči dosledno ločevanje odpadkov tako, da bodo kos izzivom za večjo stopnjo recikliranja in manj sežiganja ter odlaganja preostanka po obdelavi v njihovih obratih. Opažajo, da

se spoznanja o odgovornejšem ravnanju in boljšem ločevanju na izvoru v posameznih okoljih širijo zelo počasi. »Pred nami so nove zahteve, da v prihodnje zmanjšamo količino nastalih odpadkov, za nastale pa zagotovimo večjo stopnjo recikliranja. To ne velja samo za plastiko, papir, ampak tudi za bio odpadke, ki jih moramo predelati v kvalitetne produkte za uporabo v kmetijstvu. S primerno komunikacijo in pripravljenostjo vseh deležnikov bomo sposobni zadostiti novim zahtevam na tem področju,« je še dejal Ivan Plevnik. V tem letu bodo veliko pozornosti namenili posodobitvi vhodne infrastrukture; pričeli bodo s čipiranjem zabojnikov pri gospodinjstvih in v dveh letih vzpostavili pregleden sistem zajemanja podatkov na celotnem območju Koroške. Na ta način bo vzpostavljen transparenten način ugotavljanja (količin) povzročiteljev odpadkov. Po Plevnikovih besedah gre pri tem za precejšnji vložek, nadgradnjo obstoječega sistema bodo v pretežni meri morali financirati iz drugih sredstev, ne iz sredstev zbiranja. Plevnik

20 LET BIO KMETIJE RŽEN

Eko zelenjava in posebej čili Pohorc Zelenjadarstvo kot fizično intenzivna panoga zahteva veliko dela, skrbi in ljubezni. Na kmetiji Ržen delo ni obremenitev, zlili so se z naravo, kmetija je način življenja. 21. leto teče, odkar sta Jože in Vera Ledinek za svojo z gozdom obdano kmetijo Ržen v hribih Selovca pridobila ekološki certifikat. Prenovili in na novo zgradili so kmečka poslopja ter nabavili rastlinjake, saj so usmerjeni v pridelavo, zdaj tudi predelavo zelenjave. V kolobarju imajo še krompir, riček za totrovo olje, ajdo, proso in še kaj, z njimi je tudi nekaj krav, ovac, kokoši in rac. »Na začetku sem imel idejo, da bi sadili fižol, nekaj tudi solate pa sadje, takrat smo ekološki stročji fižol dobavljali sistemu Mercator. Potem nas je našel zdajšnji NIJZ in nas usmeril, da smo v zvezi s sanacijo Mežiške doline začeli dobavljati ekološko zelenjavo v tamkajšnje vrtce in šole. Zaradi te poslovne odločitve smo postavili prvi rastlinjak. Med počitnicami so nam ostajali viški zelenjave, zato smo začeli prodajati na stojnici v Ljubljani, in ker še nismo imeli hladilnice, smo je nekaj predelali v 'vložnine',« se spominja Jože Ledinek. Že takrat je njegov mlajši sin Aljaž spremljal delo, danes je na kmetiji najbolj zadolžen za prodajo. Po Koroški dobavljajo ekološke zelenjavne zabojčke s hrano, na tržnici so tudi v Mariboru in Ljubljani. Poleg raznovrstne vsem znane zelenjave na bio kmetiji gojijo še sladki krompir, odlično

>2022

Denis Ledinek z ženo, v rokah držita svoje izdelke Pohorc BIO chili.

jim uspevajo tudi lubenice in melone. Med več rastlinjaki je eden namenjen le vzgoji lastnih sadik. »Odlično živimo, ker si najboljšo hrano pridelamo sami. Čedalje več ljudi se zaveda pomena ekološke hrane, zato s prodajo nimamo problemov, zgodi

dodaja, da za občane to pomeni pravičnejši sistem delitve stroškov: »Dolgoročno bi bilo potrebno slediti cilju povzročitelj plača, da bo moral tisti, ki bo ustvaril več odpadkov, tudi več prispevati za odstranjevanje. V letu 2023 je predvidena uveljavitev popolne proizvajalčeve odgovornosti za embalažo, proizvajalci bodo morali pokriti večji del stroškov za odstranjevanje in zagotoviti večji odstotek recikliranja embalaže. Kako bo to zaživelo v praksi, je še veliko neznank, in kot običajno ima Slovenija pri implementaciji EU-pravil na tem področju veliko težav.« Na Kocerodu želijo nadgraditi tudi sistem ponovne uporabe. AP

se celo, da pridelamo premajhne količine,« še pojasni Jože. Denis, starejši sin, je ljubitelj čilija. Pravi, če si za čili, gre ta povsod: »Jaz si ga dam že zjutraj na med pri zajtrku!« Denisova ekipa je mlada in ponosna, da deluje na kmetiji, »svetlobna leta oddaljeni od mestnega trušča in njegovega vsakdana«, kjer sončna lega nudi odlično možnost samooskrbnega in dolgotrajnega kmetovanja. Začeli so z 12 sadikami čilija, a danes na bio kmetiji Ržen vzgajajo več različnih vrst čilijev in okoli 500 sadik. Jedila iz njih naredijo po posebnem domačem receptu in jih tržijo pod svojo blagovno znamko Pohorc BIO čili. »Pri nas ima vsaka rastlina od kalitve do ploda svoje ime. Po več letih testiranj in različnih sadik smo prišli do ugotovitve, da naši legi in podnebnim razmeram najbolj ugaja sorta habanero. Vsako leto posadimo tudi nekaj najbolj zlobnih čilijev na svetu,« pripoveduje Denis Ledinek. Prvima dvema čili omakama so pridružili hruškov namaz s čilijem, nato dodali še mleti čili. Ko je bila dobra letina, so nekaj čilijev vložili v kozarčke z mešanico kisa. Kasneje sta se pridružila čili pesto iz najbolj zlobnih čilijev ter namaz iz karamelizirane čebule in čilija. Ne delajo masovno, ampak majhne količine, in tiste vrhunske, in z njimi so prisotni na mnogih dogodkih doma in v tujini. AP

MESTO IN PODEŽELJE /

Razstava Dan slovenskega športa v Slovenj Gradcu

JAVNI RAZPIS ZA LETO 2021 za podelitev:

V avli športne dvorane Slovenj Gradec so 18. januarja odprli razstavo Dan slovenskega športa. Njen namen je, da se s ponosom ozremo v našo športno preteklost in z optimizmom pričakujemo tisto, kar še bo. Razstava konkretizira to, česar se ljudje že zavedajo. Zapisi ter fotografije, ki so neme priče zgodovinskih tokov, služijo kot opomnik današnjim generacijam in kot dodatna vizualna pomoč našemu spominu vzbujajo nostalgične občutke ter ponos, da imamo Slovenci bogato športno preteklost, in zavest, da si zaslužimo svoj praznik, dan slovenskega športa. Obiskovalce razstave je nagovorila predsednica Športne zveze Slovenj Gradec,

50. pustni karneval Nedelja, 27. 2. 2022

mag. Mojca Verhovnik. Dejala je, da je ponosna na vse slovenske dosežke na področju športa in da se lahko tudi Slovenj Gradec s svojo stoletno zgodovino organiziranega športa prišteva k temu zgodovinskemu mozaiku. Podžupanja Mestne občine Slovenj Gradec Martina Šisernik pa je v nadaljevanju povedala, da je Slovenj Gradec športno mesto in da si bodo še naprej prizadevali, da občanom omogočijo najboljše pogoje za njihovo športno udejstvovanje. Šport in kultura sta dve dimenziji, ki delujeta povezovalno na ljudi. V ta namen sta odprtje popestrili učenki slovenjgraške glasbene šole, ki sta v duetu violine in harfe zaigrali dve skladbi.

Rok Konečnik

ni et ek l Sp od g do

1. ŽELEZNIKARJEVE NAGRADE 2. ŽELEZNIKARJEVIH PLAKET ŽELEZNIKARJEVA NAGRADA se podeli za aktivno delovanje in izjemne uspehe ter dosežke večletnega dela, ki jih doseže posameznik, skupina ali organizacija s strokovnim in/ali organizacijskim delovanjem na področju športa, ki pomenijo pomemben prispevek k razvoju športa, ugleda in uveljavljanju občine. Železnikarjevo nagrado lahko prejmejo športni delavci ali aktivni športniki za življenjsko delo ali dosežke, s katerimi so se izjemno uveljavili v državnem ali mednarodnem okolju. ŽELEZNIKARJEVA PLAKETA se podeli posameznikom, skupini ali organizaciji kot priznanje za dosežene športne rezultate, uspešno organizacijsko in/ali strokovno delo na področju športa. Predlog za podelitev priznanj mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati:  podatke o predlagatelju,  natančne podatke o kandidatu,  utemeljitev in obrazložitev predloga s konkretno navedbo vrste priznanja,  morebitne dokumente, ki potrjujejo dejstva v utemeljitvi. Kandidate za priznanja lahko predlagajo v obliki predloga fizične in pravne osebe. Vsak predlagatelj lahko predlaga enega kandidata za eno isto priznanje. Predlagani kandidat lahko prejme samo eno priznanje za isti dosežek. Komisija za podelitev Železnikarjevih priznanj podeli v posameznem letu eno Železnikarjevo nagrado in največ tri Železnikarjeve plakete. Predloge je potrebno poslati najkasneje do petka, 25. februarja 2022, na naslov:

Fotografije svojih pustnih mask pošljite na e-naslov: tic@slovenjgradec.si ali kot zasebno sporočilo na FB-stran JZ Spotur Slovenj Gradec. Vaše fotografije bomo zbirali vključno do pustnega torka, 1. 3. 2022. Pet najlepših fotografij

bomo nagradili. Nagrajenci bodo objavljeni v sredo, 2. 3. 2022, ob 12. uri na FB-strani JZ Spotur in spletni strani: www.spotur.si. Vljudno vabljeni, da našemljeni popestrite naš spletni dogodek. AP

Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, Komisija za podelitev Železnikarjevih priznanj pri Mestnem svetu Mestne občine Slovenj Gradec, 2380 Slovenj Gradec.

MESTO IN PODEŽELJE /

Nove spodbude Eko sklada za skoraj ničenergijske stavbe Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad, je 31. 12. 2021 v Uradnem listu RS in na spletni strani: www.ekosklad.si objavil štiri nove javne pozive. Na Eko skladu so tako ponovno na voljo nepovratna sredstva za skoraj ničenergijske stavbe. Občani jih lahko pridobijo za gradnjo ali nakup novih skoraj ničenergijskih stavb ali celovito skoraj ničenergijsko prenovo stavb, občine in podjetja pa za gradnjo novih skoraj ničenergijskih stavb. Stavbe se morajo nahajati na območju Slovenije. Na voljo so tudi spodbude v obliki ugodnega kredita. Naložbe se lahko pričnejo izvajati šele po oddaji vloge za pridobitev spodbude, izjemoma pa bodo do spodbud upravičeni tudi tisti občani in občine, ki so z izvedbo naložb začeli v obdobju od 1. 1. 2021 do objave novih javnih pozivov. Glede na zadnji javni poziv so spodbude za občane višje za okrog 10 % in znašajo od 75 do 220 EUR na m² (odvisno od vrste vgrajenih izolacijskih materialov, energijske učinkovitosti stavbe

ter tega, ali gre za gradnjo nove stavbe ali prenovo). Za gospodarstvo so spodbude v višini od 85 do 150 EUR na m², pri občinah pa so enake kot na prejšnjem pozivu – od 240 do 400 EUR na m². Z novim javnim pozivom za kreditiranje okoljskih naložb občanov Eko sklad nadaljuje z ugodnim kreditiranjem občanov za okoljske naložbe, v okviru katerega so po novem upravičene tudi naložbe v klimatske naprave. Predhodni javni poziv se je z objavo novega zaprl. Informacije o javnih pozivih bodo na voljo na telefonski številki 01 241 48 20 vsak ponedeljek, sredo in petek med 12. in 14. uro ali po elektronski pošti: ekosklad@ekosklad.si.

DS

Koncert Pihalnega orkestra Slovenj Gradec

RAZPIS JSKD ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V MO SG Javni sklad RS za kulturne dejavnosti objavlja javni razpis, katerega predmet je sofinanciranje programov/projektov kulturnih društev, ki so: - redno, sistematično in kontinuirano delovanje ljubiteljskih kulturnih društev, ki se manifestira kot izobraževalno in ustvarjalno delo; - produkcija kulturnih dogodkov (koncerti, predstave, razstave, projekcije in druge javne kulturne prireditve) na enem ali več področjih dejavnosti, ki jih pripravljajo in izvajajo kulturna društva na neprofiten način in so v interesu širše družbene skupnosti; - skupni programi kulturnih društev na nivoju mesta; - izobraževanja in strokovna usposabljanja za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Področja dejavnosti so: glasbena dejavnost (vokalna in instrumentalna glasba), gledališka in lutkovna dejavnost, folklorna dejavnost, filmska in video dejavnost, plesna dejavnost, likovna dejavnost/sodobni načini umetniškega izražanja, literarna dejavnost in mažoretna dejavnost. 2. Namen razpisa Namen razpisa je spodbujanje ljubiteljske kulturne dejavnosti na območju Mestne občine Slovenj Gradec s sofinanciranjem programov/projektov kulturnih društev in njihovih zvez ter zagotavljanje enakomernega razvoja kulturnih dejavnosti, pri čemer je kulturno udejstvovanje omogočeno vsem, ki delujejo na območju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Okvirna vrednost vseh razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet razpisa Slovenj Gradec, znaša 149.808 €. Višina okvirno razpisanih sredstev se lahko spreminja in je omejena z veljavnim proračunom ter morebitnim rebalansom proračuna Mestne občine Slovenj Gradec. Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2022. Javni razpis Slovenj Gradec-PrP-2022 prične teči 21. 1. 2022 in se zaključi 21. 2. 2022.

Tradicionalni božično-novoletni koncert našega pihalnega orkestra, posvečen tudi državnemu prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je potekal 25. decembra 2021 v športni dvorani, smo zaradi epidemioloških ukrepov in omejenega števila udeležencev prenašali tudi prek spleta. »Praznik samostojnosti in enotnosti lahko na lokalnem nivoju praznujemo optimistično. Enotnost in povezanost smo Slovenjgradčani izkazali že večkrat, nazadnje ob sprejetju rekordnega proračuna, ki nam bo pomagal pri izvedbi začrtanih investicij, širitvi dejavnosti in novih projektih, ki si jih občanke in občani želimo pa tudi zaslužimo.

>2022

Pridobitve, ki bodo v prihajajočem obdobju še dodatno dvignile kakovost bivanja in ugled naše mestne občine, so rezultat dobrega dela služb, posameznikov in razvojno naravnane občinske politike, ki jo usmerjamo skupaj z mestnim svetom in željami in potrebami prebivalk in prebivalcev. Želel bi si, da bi podobno povezanost in enotnost izkazovali tudi v prihodnje, pri vseh najpomembnejših odločitvah, s katerimi bomo pričakali, v trenutnih razmerah, dokaj negotovo prihodnost,« je v slavnostnem nagovoru med drugim dejal slovenjgraški župan Tilen Klugler. Celoten posnetek slovesnosti je na voljo na Youtube kanalu MO Slovenj Gradec. DS

Vloga mora biti poslana na naslov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Slovenj Gradec, Francetova 5, 2380 Slovenj Gradec, do vključno 21. 2. 2022 (datum poštnega žiga) kot priporočena pošiljka v zaprti ovojnici z oznako na sprednji strani: »NE ODPIRAJ – VLOGA NA RAZPIS Slovenj Gradec-PrP-2022«. Na zadnji strani ovitka mora biti navedba predlagatelja: naziv in poštni naslov (sedež). Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in merili razpisa Slovenj GradecPrP-2022.

Več informacij o razpisu najdete na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec.

MESTO IN PODEŽELJE /

INFORMATIVNI DNEVI 2022

Šolski center Slovenj Gradec

Fakulteta za zdravstvene in socialne vede

Na Šolskem centru Slovenj Gradec se v letošnjem letu intenzivno pripravljajo na informativne dneve, ki bodo: • 11. februarja 2022 ob 9. in 15. uri za srednje šole ter ob 10. uri za višjo strokovno šolo in • v soboto, 12. 2. 2022, ob 9. uri. Izvedba informativnih dnevov bo na daljavo, torej prek spletnih strani posamezne šole. Cilj je, da vsem zainteresiranim na nazoren in prijeten način predstavijo šole in programe, ki jih izvajajo. Informativni dnevi bodo potekali prek videokonferenc, zato boste lahko vprašali vse, kar vas zanima. Povezava do spletne strani šolskega centra: www.sc-sg.si Srednja šola Slovenj Gradec in Muta www.sssgm.sc-sg.si

Fakulteta za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec je pridobila akreditacijo za program prve stopnje FIZIOTERAPIJA in za pridobitev naslova diplomirani fizioterapevt, kar pomeni veliko pridobitev za koroško regijo. Prve študente bo fakulteta vpisala v tem študijskem letu. Programi Višje strokovne šole www.vss.sc-sg.si Število vpisnih mest

Trajanje v letih

Št. razpisanih mest

Ekonomski tehnik

redni

izredni

Gastronomija in turizem

Ekonomist

70 (od tega 30 v Velenju)

Predšolska vzgoja

Poslovni sekretar

30 (od tega 15 v Velenju)

Okoljevarstveni tehnik

Informatika

Trgovec

Gastronomske in hotelske storitve

Mizar

Obdelovalec lesa

Srednja zdravstvena šola www.szs.sc-sg.si Trajanje v letih

Št. razpisanih mest

Zdravstvena nega

Bolničar - negovalec

Gimnazija www.gim.sc-sg.si Splošna gimnazija

Trajanje v letih

Št. razpisanih mest

Vsi 3-letni programi imajo nadaljevanje na njihovih šolah, tako da se v dveh dodatnih letih pridobi srednja strokovna izobrazba. Po štiriletnih programih je v okviru šolskega centra dana možnost nadaljevanja študija v višješolskih študijskih programih Višje strokovne šole Slovenj Gradec.

»Vsem našim dijakom in študentom se trudimo prenesti čim več uporabnega znanja s ciljem, da jim damo dobro popotnico za uspešno poklicno in študijsko pot. Ponosni smo na vse uspehe naših dijakov in študentov. Za kakovost izobraževanja zagotavljamo sodobno opremo in metode. Pomemben del je tudi zagotovitev lastnih prostorov. Nova stavba lesarske delavnice in telovadnice je v uporabi, v stavbi nove šole potekajo zaključna dela. Pridobili bomo sodobno opremljene specializirane učilnice za programe zdravstvene nege, gastronomije – kuhinje in učilnica strežbe, turizma, lesarstva in nekaj splošnih učilnic ter laboratorij. Stavba je povezana s stavbo telovadnice in lesarske delavnice ter stavbo na Koroški ulici 11. Vabimo vse, ki se želijo izobraževati v zanimivih programih, v ustvarjalnem, prijaznem okolju, kjer spodbujamo vsakega posameznika, da doseže največ, da se nam pridružite,« pravi direktorica Šolskega centra Slovenj Gradec mag. Gabrijela Kotnik.

Fakulteta za tehnologijo polimerov

Prijavni roki dodiplomski študijski PROGRAM 1. STOPNJE FIZIOTERAPIJA Prvi prijavni rok: 16. 2.–10. 6. 2022, e-prijava na spletnem portalu: http://portal.evs.gov.si/ prijava, vpis kandidatov: 18. 7.– 8. 8. 2022

Drugi prijavni rok: 10. 8.–20. 9. 2022, e-prijava na spletnem portalu: http://portal. evs.gov.si/prijava, vpis kandidatov: 21. 9.–30. 9. 2022

Prijavni roki dodiplomski študijski PROGRAM 1. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA Prvi prijavni rok: 15. 2.–18. 3. 2022, e-prijava na spletnem portalu: http://portal.evs.gov.si/ prijava, vpis kandidatov: 25. 7.–17. 8. 2022

Drugi prijavni rok: 10. 8.–20. 9. 2022, e-prijava na spletnem portalu: http://portal. evs.gov.si/prijava, vpis kandidatov: 21. 9.–30. 9. 2022

Možnost zapolnitve še prostih mest: 22. 9.–23. 9. 2022, e-prijava na spletnem portalu: http://portal.evs.gov.si/prijava, vpis kandidatov: 30. 9. 2022

Prijavni roki podiplomski MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI program 2. STOPNJE ZDRAVSTVENE IN SOCIALNE VEDE Prvi prijavni rok: 16. 2.– 10. 6. 2022, e-prijava na spletnem portalu: http://portal.evs.gov. si/prijava, vpis kandidatov: 18. 7.–8. 8. 2022

Drugi prijavni rok: 10. 8.– 20. 9. 2022, e-prijava na spletnem portalu: http://portal. evs.gov.si/prijava, vpis kandidatov: 21. 9.–30. 9. 2022

V magistrskem študijskem programu s področja ZDRAVSTVENIH IN SOCIALNIH VED je možnost izbire sedmih smeri, in sicer:  Javno zdravje  Fizioterapija  Zdravstvena nega  Dolgotrajna oskrba  Nujna stanja v zdravstvu  Skrb za duševno zdravje  Skrb za starostnika Vljudno vabljeni.

eni!

j vabl dno u j l V

v arhiv KPM

MESTO IN PODEŽELJE /

SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC

Center za zgodnjo obravnavo otrok

Slovenjgraška bolnišnica je na enem mestu združila dejavnosti in strokovnjake, ki sodelujejo pri zgodnji obravnavi otrok. V začetku letošnjega leta so se preselili v nove prostore, naložbo v vrednosti 630 tisoč evrov je financirala bolnišnica. Kot je ob odprtju dejal direktor Janez Lavre, bo obravnava otrok na Koroškem tako še boljša in varnejša. »Umestitev centra na enovito lokacijo je bila dolgoletna želja in velika potreba, saj se je do zdaj ta dejavnost izvajala skoraj na

desetih različnih lokacijah, kar je terjalo veliko prilagajanja. Prepričana sem, da bodo vsi sodelavci lahko delali odlično, to pa pomeni tudi veliko zadovoljstvo za bolnike in njihove družine,« je poudarila strokovna direktorica bolnišnice dr. Natalija Krajnc. »Odličen tim 15 strokovnjakov lahko otrokom koroške regije s težavami v razvoju v novih prostorih ponudi tako celostno obravnavo kot individualno podporo njihovim družinam. Ponudimo lahko veliko več kot v preteklosti in naš cilj je, da postanemo še boljši,« pravi Anita

Kušej Jošt, predstojnica Oddelka za pediatrijo. »Razvojna ambulanta s centrom za zgodnjo obravnavo je namenjena spremljanju razvoja otrok z rizičnimi obporodnimi dejavniki in zgodnji obravnavi otrok z motnjami v razvoju ter podpori njihovim družinam. V multidisciplinarnem timu ob pediatrinjah in medicinskih sestrah delajo še fizioterapevtke, delovni terapevtki, logopedinji, psihologinja, specialna pedagoginja in socialna delavka. Vsakemu otroku in družini pristopamo individualno, potek obravnav in pomoči prilagajamo glede na njihove potrebe, napredek sproti ocenjujemo na sestankih, tako znotraj tima kot z zunanjimi sodelavci in vzgojnoizobraževalnimi zavodi v regiji in širše. Novi skupni prostori nam bodo omogočali kvalitetnejše timsko delo, uvedbo novih terapevtskih pristopov, začetek že dolgo načrtovanih terapij v manjših skupinah in organizacijo podpornih skupin za starše otrok s posebnimi potrebami. Vsi prostori so primerni za dostop in obravnavo oseb s posebnimi potrebami. Z lokacijo izven bolnišnične stavbe pa bomo tudi zmanjšali izpostavljenost otrok morebitnim okužbam in jim zagotovili mirno okolje s čim manj zunanjimi stresnimi dejavniki za kvalitetnejšo izvedbo terapij,« pojasnjuje vodja razvojne ambulante Anja Potočnik. MN

NOVA NAJEMNA IN OSKRBOVANA STANOVANJA V SLOVENJ GRADCU

Prevzem novih stanovanj Stanovanjski sklad RS je decembra zaključil s prevzemom 27 novih oskrbovanih stanovanj v objektu Harpf in 40 novih najemnih stanovanj na Ozarah v Slovenj Gradcu. V objektu Harpf je 13 enosobnih oskrbovanih stanovanj in 14 dvosobnih oskrbovanih stanovanj ter skupni prostor. Objekt Ozare je razdeljen na dva objekta, in sicer Blok 1 in Blok 2, kjer je v vsakem bloku po 9 dvo- in 11 trosobnih najemnih stanovanj. Nova stanovanja bodo ponudili zainteresiranim prosilcem prek javnega razpisa, ki bo predvidoma meseca februarja objavljen na njihovi spletni strani. Na spletni strani stanovanjskega sklada si lahko ogledate ponudbo in pravočasno oddate vlogo za najem želenega stanovanja. Za vse dodatne informacije so zainteresiranim najemnikom na voljo na št.: 01 471 05 00 ali po e-pošti: ssrsinfo@ssrs.si. »Oskrbovana stanovanja so namenjena specifični populaciji, torej starejšim od 65 let, ki imajo svojevrstne potrebe in zahteve, zato mora biti tudi gradnja prilagojena tem posebnostim. Zahteve gradnje tako najemniških kot lastniških stanovanj so podrobneje določene v Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše. V večstanovanjski stavbi, v kateri so izključno oskrbovana stanovanja, mora biti urejen tudi skupni prostor, namenjen druženju uporabnikov. Za vsako oskrbovano stanovanje mora biti zagotovljenega najmanj 0,8 parkirnega mesta. V oskrbovanem stanovanju morajo biti v prostorih za osebno higieno in vsaj še v enem prostoru ali delu prostora vgrajene cevi za inštalacije,

>2022

namenjene namestitvi naprave za klic v sili. Pogoji oz. prednostne kategorije za navedeni razpis bodo razvidne ob objavi razpisa predvidoma v mesecu februarju,« pojasnjujejo na Stanovanjskem skladu

RS, ki ima v Mestni občini Slovenj Gradec v lasti 117 stanovanj (66 stroškovnih, 24 neprofitnih in 27 oskrbovanih).

MN

MESTO IN PODEŽELJE / vsakodnevnem življenju, ter njihovim svojcem. Namen štirih srečanj je, da spoznamo anksiozne motnje ter načine njihovega zdravljenja. Poudarek namenimo vajam in spoznavanju načinov, kako si lahko udeleženci pomagajo sami ter kako lahko z lastno aktivnostjo poskrbijo za dobro počutje. Podpora pri spoprijemanju z depresijo je delavnica, ki je sestavljena iz štirih srečanj in predstavlja vir podpore osebam, ki se srečujejo z depresijo, in njihovim svojcem. Na tej delavnici udeleženci spoznajo značilnosti depresije ter možne načine zdravljenja. Poudarek namenjamo vajam, nalogam in načinom, ki jih lahko posamezniki uporabijo sami.

Krepimo duševno zdravje s CKZ Koroška

Center za krepitev zdravja (CKZ) Koroška deluje v okviru zdravstvenih domov Slovenj Gradec in Dravograd in skrbi za preventivne aktivnosti ter promocijo zdravja v lokalnem okolju. Strokovne delavke CKZ Koroška izvajamo različne preventivne programe, predavanja, delavnice in aktivnosti, s katerimi želimo krepiti fizično in duševno zdravje ljudi različnih starosti. V okviru centra za duševno zdravje izvajamo vsebine za otroke, mladostnike in odrasle. Odraslim so namenjene psihoedukativne delavnice, in sicer o stresu, tesnobi, depresiji in tehnikah sproščanja. Udeleženci na delavnicah spoznajo najpogostejše duševne motnje in se seznanijo z načini, kako skrbeti za duševno zdravje. Delavnice potekajo v manjših skupinah, udeležence pa spodbujamo k aktivni udeležbi. Če to želijo, lahko skozi pogovor predstavijo svoje izkušnje in skupaj iščejo možne rešitve. Delavnice niso nadomestilo za morebitno psihoterapevtsko obravnavo ali zdravljenje pri psihiatru, so pa njuna podpora in dopolnilo. Dobrodošle so tudi za vse, ki se zavedajo pomena lastne skrbi za dobro počutje. Poudarek namenimo preventivni,

vsakodnevni skrbi za duševno zdravje in motiviranju ter opolnomočenju posameznikov, da z lastno dejavnostjo ohranjajo svoje zdravje. Udeleženci na delavnicah spoznajo pomen in konkretne načine, kako to storiti. Tehnike sproščanja je skupinska delavnica, ki poteka v obliki 90-minutnega srečanja. Namenjena je vsem, ki bi želeli tehnike sproščanja izvajati v vsakodnevnem življenju. Na delavnici predstavimo in praktično prikažemo tri take tehnike. Na delavnici Spoprijemanje s stresom se učimo prepoznavati in obvladovati stres. Udeleženci v manjši skupini v sklopu štirih srečanj spoznajo, kaj je stres in kakšne so lahko telesne in duševne motnje, povezane z njim. Pogovarjamo se tudi o pomenu čustev in udeležence spodbujamo, da znajo prepoznati in uporabiti svoje vire moči pri spoprijemanju s stresom. Delavnica Podpora pri spoprijemanju s tesnobo je namenjena vsem, ki jih tesnoba ovira v

Mojca Šipek, mag. psih., in Nataša Barle, mag. psih.

porod pri nas. Ravnamo v skladu s principi Novorojencem prijazne porodnišnice, za kar imamo tudi ustrezen certifikat Unicefa, katerega namen je spodbujanje dojenja za dobro zdravje mater in otrok. Naši mednarodno usposobljeni svetovalki za dojenje ozaveščata mam(ic)e o prednostih dojenja, obenem pa svetujeta ob zagatah, ki se ob dojenju lahko pojavijo. Osebje na oddelku deluje z vizijo zaščititi mater in otroka ter poskrbeti za kakovostno, strokovno in spoštljivo obravnavo žensk.

Oddelek za ginekologijo in porodništvo je v letu 2021 obeležil 63-letnico obstoja in se nahaja v novem prizidku bolnišnice. V pritličju sta ambulantni del in dnevna bolnišnica, v prvem nadstropju hospitalni del s 47 posteljami za bolnice in 24 posteljami za novorojenčke, v drugem nadstropju pa nov porodni blok s štirimi porodnimi posteljami in operacijsko dvorano. Poleg novih in vrhunsko opremljenih prostorov je prav gotovo najbolj zaslužno prijazno in strokovno osebje, da se vse več nosečnic iz cele Slovenije odloča za

SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC

v Peter Koraca

Po 20 letih več kot 1000 rojstev

V letu 2021 je število porodov v slovenjgraški bolnišnici prvič po 20 letih preseglo številko 1000. Na svet je pokukalo 1040 otrok, 510 dečkov in 530 deklic. Kot prva se je v novem letu rodila deklica Izabela, ki jo je župan Tilen Klugler tradicionalno obdaril z darilom Mestne občine Slovenj Gradec. 12

Za še več informacij oz. podrobnejše opise omenjenih delavnic lahko obiščete spletno stran: https://www.nijz.si/sl/ckz. V sklopu naših aktivnosti pripravljamo tudi delavnice in predavanja za otroke in mladostnike, in sicer v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter v lokalni skupnosti. Redno sodelujemo s pedagoškimi delavci in po potrebi izvajamo predavanja za starše na roditeljskih sestankih. Za otroke in njihove družine izvajamo sklope delavnic za zdrav življenjski slog, ki jih izvaja multidisciplinarni tim CKZ. Z različnimi interaktivnimi objavami in vajami spodbujamo krepitev duševnega zdravja na medmrežju. Našim obiskovalcem vseh generacij nudimo kratke enkratne individualne pogovore oz. pogovorne ure. Te so namenjene razbremenitvi in predstavitvi tehnik, nalog ali predlogov za krepitev zdravja. Posredujemo tudi informacije o delavnicah v CKZ in drugih možnih virih pomoči. Individualni pogovori so namenjeni podpori, a ne morejo nadomestiti specialističnih obravnav (pri kliničnem psihologu, psihoterapevtu ali psihiatru). CKZ Koroška izvaja predavanja in aktivnosti v lokalni skupnosti in z različnimi akcijami obeležuje svetovne dneve in ostale pobude. Več aktualnih informacij najdete na naši spletni strani: www.krepimozdravje.si ali Facebook strani Krepimo zdravje.

Helena Slemenik

Rojstva otrok po letih

2017 porodov

dečki deklice

960

491 479

2018 957

449 515

2019 988

2020

0 10

510 491

936

496 449

2021 1032

40 10 trok o

510 530

KULTURA / 10-LETNICA KD JOŽE TISNIKAR

Razstava 10. likovne kolonije Mislinja–Ajdovščina–Slovenj Gradec

Kulturno društvo Jože Tisnikar Mislinja že polnih 10 let uspešno opravlja svoje poslanstvo ohranjanja spomina na prav posebnega slikarja, po katerem si je nadelo ime. Ob tem jubileju so v Galeriji Kavka v Tisnikarjevi rojstni hiši v Mislinji na ogled postavili dela, naslikana na 10. likovni koloniji, ki je potekala na daljavo. Za razliko od prejšnjih se zaradi pandemije ta ni odvila na Kopah, ampak je 12 umetnikov (med njimi 4 tujci – Nizozemska, Češka, Moldavija) istočasno ustvarjalo vsak v svojem ateljeju. Od domačinov sta sodelovala Nikolaj Vogel in Borut Bončina, arhitekt. V Lokarjevi galeriji v Ajdovščini je te dni na ogled prva tamkajšnja predstavitev obsežne zbirke Kulturnega društva Jože Tisnikar Mislinja: s 100 slikami se predstavlja 80 slovenskih in tujih slikarjev. Ob tem je predsednik KD Jože Tisnikar Zoran Ogrinc izrazil veselje, da se je »trud na naših kolonijah, ki je rezultiran v zbirki, začel prikazovati tudi v drugih galerijskih prostorih«. 21. februarja se razstava del, nastalih na 10. mednarodni Tisnikarjevi koloniji, iz Galerije Kavka seli v Knjižnico Ksaverja Meška Slovenj Gradec.

AP

v Bojan Šinko

OB RAZSTAVI STRAUSS PINXIT

Straussova hiša na Glavnem trgu Kot večina hiš tedanjih obrtnikov je imela tudi Straussova v pritličju urejeno delavnico, stanovanjski del pa v zgornjem nadstropju.

»Franc Mihael Strauss je bil spoštovan meščan, hišni posestnik na Glavnem trgu št. 5. Na tej hiši smo tik pred zadnjo vojno pod ometom zasledili njegove freske, žal, preveč poškodovane,« je zapisal leta 1951 Jakob Soklič, ki je z zapisom ustrezne hišne številke lociral Straussovo slikarsko delavnico. Ta zapis je kasneje potrdil Sokličev zapis na fotografiji (iz leta 1940) »Freske na Viertlovi hiši (Aichholzerjevi!) – hiša slikarjev Straussev! 1940«, ki ga je našla Brigita Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja ob prečesavanju Sokličevega muzeja leta 1996, potem ko so domači strokovnjaki že (neuspešno) ugibali, kje v Slovenj Gradcu naj bi bila hiša Straussov. Hiša ima danes naslov Glavni trg 36 (Hovnikova hiša). Leta 1871 je bila kot njena lastnica vpisana Ida Hofrichter, kasneje še dva solastnika, leta 1928 sta jo podedovala Alma Hammerle in Vilma Viertl, leta 1949 pa je bila nacionalizirana. 1954. jo je kupila družina Hovnik in v njej, kot se še lahko spomni tudi srednja generacija Slovenjgradčanov, je deloval fotografski atelje. Danes je hiša večstanovanjski objekt. Odkrita freska, ki je bila zaradi poškodb ometa težko prepoznavna, se je najverjetneje nahajala med okni v prvi etaži. »Soklič jo je pripisal Francu Mihaelu Straussu,« je v enem od svojih starejših člankov zapisala Brigita Rajšter, kjer tudi opisuje motiv na freski. Naslikana je bila ženska z močno ožarjeno avreolo z zvezdami, zato so sklepali, da gre za upodobitev Matere božje. »Glede na to, da je Soklič vedel za točno lokacijo

>2022

Razglednica pisana leta 1910 (Arhiv Jožeta Potočnika) s fotografijo današnjega Glavnega trga

analizo posameznih hiš v mestnem središču, je med urejanjem Sokličevega arhiva na fotografiji z domnevno Straussovo fresko naletela na podatek o Viertlovi oziroma Aichholzerjevi hiši,« je pojasnila umetnostna zgodovinarka Aleksandra Čas, višja kustosinja, ki se v Koroškem pokrajinskem muzeju ukvarja s slovenjgraškimi Straussi. AP

Fotografija zelo poškodovane (verjetno) Straussove freske na ometu nekdanje Straussove hiše

delavnice slikarjev Straussov, je ta podatek ob novem številčenju mestnih hiš sčasoma prešel v pozabo. Kar je bilo zagotovo, je bil še en Sokličev podatek, in sicer o lokaciji nekdanje hiše kiparja Janeza Jurija Mersija, danes številka 49; pri poskusih umestitve Straussove delavnice pa se je zapletalo. Etnologinja Brigita Rajšter, ki je v devetdesetih letih opravljala etnološko

Hiša Glavni trg 36 (na sredini) ...

KULTURA /

KULTURNI TRIPTIH

Slovenj Gradec je bogat zaradi njegovih ljudi; ob slovenskem kulturnem prazniku pradstavljamo kulturne ustvarjalce treh generacij ...

Anastazija Pirnat, akademska slikarka

Anastazija Pirnat v Galeriji Ravne (izsek iz filma Dobrana Laznika Anastazija Pirnat, Ničesar ne morem reči kar tako)

Umetnico Anastazijo Pirnat zaznamuje tudi fascinacija nad spodletelostjo samega izražanja skozi jezik in podobe, ki jih gradi. Ne ustvarja s ciljem, da bi bilo nekaj prej mišljenega oz. nekaj, kar se vzpostavlja hkrati z delom, enako temu, kar je na koncu izraženo, ampak jo zanima ta razmik. Po študiju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALOU) v Ljubljani se je vpisala na magistrski študij slikarstva, živi in dela v Slovenj Gradcu in Ljubljani. V letu 2020 je prejela priznanje UL ALOU za nadpovprečen študijski pristop. Kljub svoji mladosti je sodelovala ali samostojno razstavljala že na nekaj razstavah. Med njimi so Abstrakcija je na koncu tvoje cone udobja v

Galeriji Equrna (Ljubljana), Vabljeni mladi 2019 v Galeriji DLUM (Maribor), 4WD; Policentričnost slikarskih vprašanj v opusih štirih avtoric: Kosi, Pirnat, Slemc, Zorzut v Academii Moderna (Zagreb). V Koroški galeriji likovnih umetnosti je razstavljala dvakrat, leta 2018 je kot 22-letna umetnica sodelovala na Trienalu sodobne umetnosti na Koroškem, pred pol leta pa je bila zaključena njena samostojna razstava v Galeriji Ravne, poimenovana Ničesar ne morem reči kar tako, na kateri se je mlada umetnica s svojimi deli zadnjih treh let predstavila kot zmagovalka natečaja Koroška, kdo si?, ki ga Klub koroških študentov in KMKC Kompleks prirejata v sodelovanju s KGLU. V njenih likovnih delih je poudarjen proces, dialog med umetnico in nečim, ki si ga ustvari, v končni fazi razmerje, in le redka so tista, ki nastanejo brez posebnega razloga. Poznavalci namreč pravijo,

da Anastazije Pirnat ne zanima zgolj slika sama, pač pa razmerje, v katerega se s svojo vizualno pojavnostjo postavlja do vsebin, ki so privedle do njenega nastanka. Njeno delo je spremljala Neja Kaiser, trenutno na doktorskem študiju v tujini, ki je v katalogu ob razstavi na Ravnah zapisala, da Anastazija svoje likovno delo razvija skozi proces negacije, »vendar pa Anastazija Pirnat v zadnjem obdobju svoj postopek negacije nadaljuje z dodajanjem povedi ... Nagovarja jo predvsem nezmožnost izraza, s katero se umetnica sooča.« Zdi se, kot da ljudje ne obstajamo neodvisno od spoznanja in razumevanja drugih. »Umetnost Anastazije Pirnat tako posredno opozarja, da zaradi nepravilnosti pri besedni materializaciji naših misli drugi o nas ne dobijo pravega spoznanja in posledično obstajamo zgolj kot približek tega, kar v resnici smo.« V Kinu Šiška, Galeriji DobraVaga so lanskega septembra zaključili z njeno razstavo But she is a very nice lady and she is a very nice person and she is a very nice. Tudi tukaj so njena slikarska dela lahko bila brana kot avtoričina lastna pozicija preizpraševanja moralne pozicije izjavljanja kot umetnice ali kot hudomušno in ironično izjavljanje, s katerim želi poudariti banalnost človeške narave. Če se vrnemo na razstavo v Galeriji Ravne, tam je med drugimi pokazala sliko Stop saying I'm cute (2020), ki jo predstavlja (tudi) zapisana misel, ki z že obstoječo vsebino slike nima nič skupnega: Would you still (??, op. p.) find me cute, if your wife told you she slept with me. Na Ravnah je bila tudi njena slika Warm paint, cold women (2020), o kateri so v katalogu zapisali, da »se nasmiha dejstvu, da umetnici, kot ubogi Sapfo, moški včasih zapeljejo ljubljene ženske«. Njeno delo v največji meri obsega akril na platnu, vendar pa se poslužuje tudi tehnik kolaža in fotografije kot pomožnega medija.

AP

Glasbenik Tomaž Pačnik Njegova ustvarjalna pot je zelo bogata. Tomaž Pačnik, razpet med Slovenj Gradcem in Ljubljano, je 10. 1. dopolnil 48 let, zato po izkušnjah in zanimivih odtisih v družbi že vstopa v srednjo generacijo kulturnikov iz Mislinjske doline.

v Maša Flogie

Svoje glasbene sanje lahko izživlja v njegovem življenjskem projektu – zasedbi Jazoo. 25 let delujoča skupina je izdala 7 avtorskih albumov, njihovo nadarjenost, samosvojost in prepričljivost je že pri prvem prepoznala švicarska založba Membrane (ki jim je izdala 3 albume, naslednje potem naša Celinka). Leta 2013 so v rodnem

KULTURA / Slovenj Gradcu prejeli Bernekerjevo nagrado. »Vsaka ideja, ki nam je naježila kožo, se je razvila v skladbo,« je Tomaž tistega leta povedal za SGlasnik. Skupina se je na začetku usmerjala v jazz-rock-funk, kdaj pa kdaj malo tršim, potem pa je glavno vlogo prevzela improvizacija in jo usmerila v ambientalni jazz in fusion, danes si na kratko rečejo eksperimentalni etno-jazz. Tomaž je pianist in klaviaturist, ki je leta 2001 v Ljubljani končal Srednjo glasbeno in baletno šolo, C-smer (jazz in zabavna glasba). Z aktivnim glasbenim ustvarjanjem je začel že na začetku devetdesetih kot član različnih koroških glasbenih zasedb (Pulsa Teatro, Abadon, Pihalni orkester Slovenj Gradec, electro-jazz Trio Makiato ...), na prelomu tisočletja pa je svoje delovanje razširil, med drugim tudi na mednarodna področja. Kot vsestranski klaviaturist je sodeloval s priznano zasedbo Planet Groove in pevko Jadranko Juras, ki je bila tudi del pedagoškega kadra v Tomaževi zasebni glasbeni šoli Gvido (2002–2018). Kot

klaviaturist je sodeloval v zasedbi Lada Leskovarja, pri Šank Rocku pa z Vladom Kreslinom in Malimi bogovi. Njegovo sodelovanje z znanimi glasbenimi imeni zaseda dolg seznam, med njimi so Nuša Derenda, Anika Horvat, Andraž Hribar ... Je tudi avtor različnih projektov, med njimi so takšni, v katerih svojo ustvarjalnost sproščajo mladi. Tako so se odvili trije srednješolski muzikali Glasbene šole Gvido, dvakrat s Šolskim centrom Velenje (Jukebox.app in DIaspora*) ter zadnji – Projekt 96 – z dijaki Gimnazije Slovenj Gradec. Preizkuša se tudi na plesnem parketu, tako je kot plesalec, pianist ali igralec sodeloval v plesnih projektih Carmen, (Ni)sem, Odveč srce. V zadnjem času se intenzivneje ukvarja s flamenkom, izstopata predvsem projekta Ex Auro (duet z madžarsko plesalko flamenka in pevko Mario Keck) in Sentido (kvartet s slovensko flamenko plesalko Urško Centa). Duška si med drugim da s psihedeličnim space rock bendom Fish On Mars z bazo na Obali in

Smaal Tokkom, primorskim satiričnim reperjem. Sodeluje v glasbi na kar 13 nosilcih zvoka, avtorskih albumih, izdanih v času od leta 1996 do danes. Zadnja dva sta Ex Auro (Ex Auro, Budimpešta/Ljubljana, 2020) in 25/7 (digitalni album, Jazoo, Slovenj Gradec, 2021). Tomaž Pačnik sodeluje priložnostno tudi v odrskih uprizoritvah, v radijskih in televizijskih oddajah, ustvarjal je na umetniški rezidenci v Londonu (2015), posebna poslastica so tudi festivali doma in v tujini. Poleg Bernekerjeve nagrade je bil kot član in vodja zasedbe Jazoo deležen tudi nominacije za glasbeno nagrado bumerang (v kategoriji Vžig leta, za debitantski album On Time, 2003) in 1. nagrade za art-cover oblikovanje naslovnice Jazoojevega albuma Back From Reality oblikovalke Sanje Zamuda (razstavljena v češkem Brnu na mednarodnem bienalu študentskega oblikovanja Design.s 2014).

AP

Luka Popič, slikar in grafik

v Uroš Zavodnik

Luka Popič na svoji razstavi v Galeriji Ravne

Slikar in grafik Luka Popič iz Podgorja pri Slovenj Gradcu je tiha voda, ki bregove dere. V svet slikarstva je vstopil proti koncu 80. let. Kot prva je zabeležena samostojna razstava del Luke Popiča leta 1994 v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, sledi še 28 samostojnih razstavljanj v Sloveniji in tujini in od leta 1996 dalje nešteto sodelovanj na skupinskih razstavah doma in po svetu. Diplomiral je leta 1990 na Pedagoški akademiji v Mariboru. Od leta 1999 je član ZDSLU, od 2001 DLUM. Kot likovni pedagog je zaposlen na Tretji osnovni šoli Slovenj Gradec, kjer se ukvarja z otroki s posebnimi potrebami. Dela njegovih učencev so na raznih domačih in

>2022

mednarodnih natečajih in razstavah otroške likovne ustvarjalnosti (med drugim v Londonu, na Japonskem ...) dosegala visoke, zavidljive rezultate. Tudi za svoje likovne objekte je prejel vrsto nagrad, diplom in priznanj (17), tudi v globalnem merilu, med njimi leta 2002 nagrado ArtMuseum Award Tokyo International – Mini print triennial 2002, Japonska. Lani je prejel častno in posebno nagrado na 10. mednarodnem grafičnem bienalu v Bitoli (Makedonija). Za ustvarjanje Luke Popiča je značilno nenehno iskanje novih izraznih možnosti. Svoje čase je slikal barvno, značilne so bile tople zemeljske barve (kraljica je bila rjava), potem hladne, posebej se je izkazal kot mojster za 'vse' barve in neštetih odtenkov med njimi. Iz sprva figuralike, ki nemalokrat odseva avtorjevo prekipevajočo energijo, je prešel v svojevrstno abstraktno slikarstvo, ki ga razvija po svoje.

Marko Košan je leta 2015 med drugim o njem v Odsevanjih zapisal, da »slike Luke Popiča stojijo izven ideologije, z nami so le v igri prek očesa, a s predpostavko, da smo v ta likovni dialog pripravljeni vstopiti neobremenjeno«. Že takrat je Košan o njem zapisal, da Popič brez natančne zavestne kontrole raziskuje tenko linijo med metafizičnim in realnim. Grafiko in sliko je izdeloval vzporedno, kasneje pa ju začel mešati tako, da grafika postane element, estetski dodatek slike. Jernej Kožar leta 2004 v katalogu Grafike in slike – Luka Popič, ob razstavah v Lamutovem salonu v Kostanjevici na Krki in v KGLU Slovenj Gradec, med drugim zapiše, da »Popičeve grafike, slike, zidne instalacije, za razliko od prejšnjih grafik in slik, niso več tako surovo ekspresionistične, reliefne, temveč so bolj pretkano subtilne«. Svoje likovno delo Popič plemeniti z različnimi neslikarskimi materiali (juta, pesek). In že smo pri pregledni razstavi Beločrno v Galeriji Ravne (KGLU), ki so jo pospravili konec januarja 2022. Umetniška dela je Luka Popič ustvaril z različnimi orodji, kot so valj, omelo, lopatica, kdaj celo dlan, bela in črna pa sta skupni imenovalec nove razstave. Dr. Siegmund Kostner je leta 2017 o Popiču ob razstavi v Avstriji v besedilu Prostorska platna – platna časa – preobrat zapisal: »Popičevo delo temelji na križišču izginjanja razlike med (vidnim) zaznavanjem in videnjem.« (Vsaj) zadnja 4 leta je s črno barvo raziskoval velike formate, jih pokrival z odsotnostjo svetlobe, nato temnost opuščal, vstopala je bela. Likovna dela kažejo abstrakcijo v bipolarnost, umetnik slika pogled navzven, iz točke, iz teme proti svetlobi z živim 3-dimenzionalnim učinkom, ki gledalcu (morda) vzbuja nedolžno vprašanje, kaj je tam čez, kaj, ko pogledaš skozi (črno). Nekaj slik, ki jih KGLU (po)kaže na kanalu YouTube, kaže Popičevo dobro igro teme in svetlobe (začetka in cilja), dinamično, drzno in hkrati spokojno. Tako o črnih slikah. Zakaj je slika Somrak (2018) poimenovana tako, morda Luka Popič materializira nematerialno in bi bile barve tukaj odveč? Poznavalci pravijo, da umetnik s svojim delom dokazuje, da se doba abstraktnega slikarstva še ni končala.

AP

KULTURA /

PRIJAZNI BRANJU

Nataša Zupanc: Stik »Da sem zgodbo lahko sestavila v celoto, sem se spustila tako v realen kot imaginaren svet ...« Po Oblečena v kente (Afrika) in Slečena (bolezen), prvih dveh knjigah o življenju, Slovenjgradčanka Nataša Zupanc bralca zopet popelje na črno celino, v Gano, kjer je živela nekaj let in skupaj s svojim afriškim soprogom Cosmosom gradila svojo turistično vasico. Prav tam namreč začne novo zgodbo, svoj preplet spominov in razmišljanj, tokrat poimenovan Stik, v katerem se s pisalom dosti bolj kot v prvih dveh knjigah dotika sveta urokov in magije. »S knjigo Stik želim bralcem približati tematiko, ki se marsikomu zdi oddaljena in mogoče premalo obelodanjena. Zase vem, da je to življenje zgolj ena od dimenzij, ki se je zavedamo, nevidnega in nezavednega je še dosti več. Vas zanima, kako postati eno in se zliti z enostjo oziroma kako se

SPLETNA RAZSTAVA

Starovednost Maše Flogie V naslovu se skrivata besedi, ki opozarjata na zelo pomembni vrednoti. Ogled kratkih dokumentarnih filmov in fotografij s to vsebino je možen na spletnem naslovu Mestogeničnost. Zaradi pandemije se je ljubiteljska umetnica Maša Flogie odločila svojo novo razstavo Starovednost javnosti predstaviti samo na spletu. Cikel Mestogeničnost je avtorica začela razvijati leta 2019 po vrnitvi domov s študija v Ljubljani. Svoj rodni kraj, kot je povedala, si je želela na novo osmisliti, zato ga je začela gledati (in beležiti) skozi oči turistke. Odkrivala je mestne stavbe ter dovolila Slovenj Gradcu, da jo na novo osvoji. Tokrat, po razstavah Mestogeničnost (2019) in Človekotožje (2020), se je lotila vizualnega zapisovanja s konceptom starovednosti,

doživljati, ko nimaš več telesa in postaneš čista zavest. Vse to vas čaka v knjigi Stik,« je avtorica predstavila svoje zadnje pisno delo, ki pa ne bo zadnje. Pripoved se začne na toplo oranžno obarvani naslovnici, kjer sta nad in pod Stikom upodobljena ključavnica in ključ, konča pa s stavkom: »Čakaj, čakaj,« vzkliknem na glas in v trenutku mi telo preplavi adrenalin, »to je vendar načrt najinega posestva!« Namesto uvoda v knjigi avtorica ponudi Obred za srečo in tudi konec knjige bogatita »recepta« za Obred za odstranitev negativnih energij in Obred za priklic ljubezni. »Dogodki, ki jih opisujem, so se v resnici zgodili sestavljenim iz besed star in radovednost. »Ti besedi, biti star in radovednost, imata v izvornem pomenu nekakšno slabšo konotacijo – menim namreč, da naša družba starostnike potiska na rob. Jaz pa želim osmisliti, da če si radoveden, kar jemljem kot dobro, in odkrivaš zgodbe starejših ljudi, ti to lahko osvetli sedanjost,« je pojasnila svoj novi projekt. Starovednost odkriva zgodbo med dvema zanimivima Slovenjgradčankama, Nedo Debelak in Stanko Blatnik. Avtorica jo pojasni kot prikaz prepleta dveh generacij kolegic, mag.

meni in ljudem, ki so mi o njih pripovedovali. Da sem zgodbo lahko sestavila v celoto, sem se spustila tako v realen kot imaginaren svet. Pravijo, da si nikoli ne moremo izmisliti nečesa, kar ne bi že obstajalo ali česar nismo doživeli. Najbrž bo držalo,« še o svoji novi knjigi in popotnici ob njej pove Nataša Zupanc, katere poslanstvo, kot kaže, se bo nadaljevalo tukaj. Njena ostala ponudba, kot ji pravi, je še: BIS – energijski nakit, obredi, healing masaže, informirane žive slike/akril ... AP Blatnik kot priznane modne oblikovalke in gospe Debelak kot svoje čase v mestu dobro poznane krojačice. »Lepo je videti, kako se povezujeta, kako se to prijateljstvo neguje in kako ta zgodba skriva polno modrosti,« je navdušena mlada ustvarjalka vizualnih projektov. AP

JAZOO ne popušča – dela 25/7! Izšla je nova plošča ob 25. obletnici skupine Jazoo, s katero, pravijo, so se pomladili. Jazoo so bili prvi na Koroškem, ki so se podali v eksperimentalne vode in ostali zvesti svojemu zvoku četrt stoletja in naprej. V letu 2021, v mnogih pogledih prelomnem, je jazz-rock ambientalna zasedba Jazoo presegla sama sebe: marca so posneli 3 live videospote v knjižnici v Slovenj Gradcu, junija z jutranjim koncertom počastili sončni vzhod in Uršljo goro, avgusta z retrospektivnim koncertom obeležili 25. obletnico delovanja. Ljubitelji dobre domače glasbe pa si že lahko privoščijo tudi njihov nov glasbeni album, poimenovan 25/7. »Aktivni smo namreč 25 ur na dan, vse dni v tednu in hkrati je ta novi že naš 7. avtorski album po vrsti,« pove Tomaž Pačnik, vodja 5-, priložnostno tudi do 10-članske zasedbe,

sestavljene povečini iz samih Korošcev, ki jo je Slovenj Gradec pred nekaj leti počastil z najvišjim priznanjem za kulturne dosežke, Bernekerjevo nagrado. »Redke so zasedbe, ki bi si po petindvajsetih letih neprekinjenega delovanja še drznile raziskovati zvočne zmogljivosti in bi ostajale eksperimentalno naravnane, a še vedno znotraj meja poslušljivega etno jazza,« Jazooje označi Robi Jamnik iz Jazza Ravne, kjer je zasedba odigrala med drugim svoj jubilejni koncert, popestren z novostmi, ki nakazuje (morda) novo obdobje zasedbe Jazoo. V goste so namreč povabili kitarista in brass sekcijo ter s tem svoji

glasbi še dodali razsežnost. »Po dolgem času se v naši glasbi zopet pojavlja električna kitara kot na začetku delovanja benda, ko je strune ubiral Bugi. Zdaj je zaradi gostujočega kitarista naša nova glasba sicer na višjih obratih. Pri nekaj skladbah sodeluje Matevž Špegel Štaher s Prevalj, ki je z nami igral že na zadnjih dveh koroških koncertih v lanskem letu,« je dejal Pačnik o novi plošči 25/7. AP

TURIZEM / SPREHOD OB MESTNEM OBZIDJU

Film o zgodovinskih biserih Vodeni Sprehod ob mestnem obzidju bo v živo izpeljan 8. februarja, zbor ob 10.30 na Glavnem trgu 24. Meškova bukvarna je v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem in Natašo Škorjanc občinstvu zopet ponudila na ogled brezčasno aktualen film Sprehod ob mestnem obzidju. Svoje čase, pred pandemijo, so se ti sprehodi končali pred podjetniškim centrom, kjer je kmetija Gornjec pripravila manjšo pogostitev. Tudi Meškova bukvarna je ob sobotah odprta, zato je predsednica Društva ljubiteljev knjig Meškova bukvarna Zuhra Horvat predlagala, da bi v sodelovanju naredili še kakšen presežek sprehoda: »Takrat smo za promocijo naših knjig vedno povabili kakšnega znanega gosta, ki je za potencialne uporabnike pripravil dražbo, ki se je končala dan pred sprehodom. Tako so dražitelji imeli možnost brezplačne udeležbe na sprehodu ter ogled bukvarne in prevzem

Pisan nakit in izdelki za dom – reciklirane rolke

v Nika Hölcl Praper

knjige, ki so jo dražili. Ker nam je utečen ritem preprečila korona in se nismo želeli popolnoma podrediti njej, sem KPM-ju predlagala, da bi z

Natašo posneli filmček.« Na pomoč je pristopilo snemalno podjetje 8PRODUCTION z Maticem Borkovičem, film je nastal v sklopu projekta #skozišivankinouho Meškove bukvarne. V njem Nataša Škorjanc iz KPM-ja na takrat 26. sprehodu ob srednjeveškem mestnem obzidju predstavlja drobce slovenjgraške zgodovine. Ti sprehodi so zanimiva popestritev mestnega utripa in za obiskovalce brezplačni. Naslednjega bo Nataša Škorjanc vodila v torek, 8. februarja, z zborom ob 10.30 pred nekdanjo mestno hišo na Glavnem trgu 24. AP

Da je deska za rolkanje sestavljena iz sedmih raznobarvnih plasti javorovega lesa, je ena od zanimivosti, ki jih navrže mladi ustvarjalec nakita in izdelkov za dom Jaka Cesar, ko beseda zaide k njegovi relativno novi poklicni poti. Zastavil jo je s pojavom korone. Slovenjgradčan pravi, da se ni izobraževal v smeri obdelave lesa, je pa povezan z gozdom, naravo in lesom. Obdelave se je lotil kar v domači kleti, poslovno pa se nadgradil s sodelovanjem v projektih za podjetnike pri RRA Koroška, kar mu je nedvomno koristilo. Njegove unikatne kose, tu in tam pa tudi njega, lahko srečate v trgovinici D.tajl Concept Store na Glavnem trgu 25 v starem mestnem jedru. Tam se nad njegovim pisanim nakitom, recikliranim iz rabljenih rolk, navdušujejo mlajše in starejše gospodične in gospe, saj se pusti imenitno kombinirati k najrazličnejšim stajlingom. Čisto svež na poličkah je nakit iz naravnega, neobarvanega, domačega, koroškega

lesa, ki je Mojstru Jaki, kot se imenuje njegovo podjetje, morda še bolj pri srcu. »Ker so vsi moji izdelki zaščiteni z naravnimi olji ter balzamom iz domačega čebeljega voska, so primerni in varni za stik z živili. V leseni skledi lahko postrežeš sadje, kruh, oreščke, piškote, bonbone in čips. Lahko jo uporabiš za odlaganje ključev, pisarniških sponk, pisal ali drobiža,« je dejal Jaka. Nasploh se z lesom rad igra in eksperimentira. Včasih tako nastane nekaj resnično posebnega ali pa izdelek z eksperimentiranjem tudi uniči in ta na koncu pristane v peči. »Mislim, da je tako tudi prav. Še vedno se učim, spoznavam različne vrste lesa, tehnike obdelave, in dokler se bom pri svojem delu vsak dan naučil nekaj novega, me bo to tudi veselilo,« je nad svojo izbiro in ustvarjanjem navdušen član društva ustvarjalcev D.tajl. Vabljeni tudi med naše poličke, saj to, da vam je naša izložba všeč, že vemo. Karin Potočnik

20. OBLETNICA POKOPA PUSTA NA GRAŠKI GORI

Vabijo tudi letos Na sredo po pustnem torku nastopi pepelnica (dan strogega posta), s katero se začne postni čas do velike noči. Tako je tudi v navadi, da se dan prej, na pustni torek, ali ponekod najkasneje na pepelnico pokoplje pust, s katerim se pustne šeme, kurenti in drugi trudijo pregnati zimo. Kako to tradicionalno počnejo na Graški Gori? Pusta pokopljejo in zimo preženejo tudi na tromeji občin Mislinja, Velenje in Slovenj Gradec, s čimer zaključijo pustovanje (pustne povorke v dolini). Idejo za ta hudomušni dogodek, povezan še s predkrščanskim ljudskim običajem, je tudi sicer zelo aktivnemu Kulturnemu društvu Graška Gora leta 2002 prinesel ljubiteljski gledališčnik Edo Anderlič iz Starega trga. Prireditev na pustni torek začnejo s športnimi igrami ekip v maskah iz vseh treh občin in vsak od treh županov navija za svojo. Sledi kulturni program s sežigom pusta, norčavo dogajanje pa zaključijo s pustno sedmino. »Oblačila odraslega človeka, po navadi kakšen kombinezon, napolnimo s senom, tako ekološko

>2022

nič ne onesnažujemo. Lutki nadenemo masko in jo najboljša ekipa, jo razreže in razdeli ostalim jo malo okrasimo. Za tega pusta naredimo oder, tekmovalcem, ki so osvojili 2. in 3. mesto,« še kamor ga zmagovalna ekipa položi k večnemu pojasni Drago Plazl in povabi na letošnji pokop: počitku, da se ljudje od njega poslovijo, malo »Na pustni torek ob 15. uri se vidimo na jočejo, se šalijo, potem pa ga zares zažgemo,« opiše pustnem srečanju treh občin na Graški Gori.« vrhunec dogajanja predsednik društva Drago Plazl V KD Graška Gora se temeljito pripravljajo na ta in doda, da vsako leto za odprtje povabijo pustne dogodek, izpeljali ga bodo, kot bodo dovoljevale muzikante, prireditev pa vodi Marjan Križaj iz pandemijske možnosti. AP Mislinje. Pustno kroniko, v kateri Tako na Graški Gori že tradicionalno preganjajo zimo ... so zabeleženi dogodki celega leta, napiše Jože Mirkac, član ansambla Fantje z Graške Gore in KD Graška Gora. »Imamo pustnega škofa Jožefa I. Graškogorskega, ki s pomočjo svojih ministrantov med 'pogrebno ceremonijo' v poslovilnem govoru moli za pusta. Smeha je vsako leto do solz,« se spominja Plazl. In ko se dim razkadi v nebesa ali pekel, kamor pač gre, se zberejo na sedmini v gostilni Plazl. Pust mora biti masten okrog ust, zato so postreženi s krofi in svinjskim mesom. »Na športnih igrah se maskirani tekmovalci borijo za pečeno svinjsko glavo, ta je simbol v Foto Rajko Meh pusta in največja lovorika. Dobi

PROGRAM PRIREDITEV /

VGC ANDEŠKI HRAM program prireditev februar

KD Slovenj Gradec – program prireditev februar

1. 2. | 13.00 | 1. 2. | 15.00 |

ESPERANTO IGRAJMO ŠAH

Kulturni dom Slovenj Gradec  Kulturni dom Slovenj Gradec|  Redna cena kino vstopnice 4 €

2. 2. | 8.30 | 2. 2. | 10.00 | 2. 2. | 12.00 | 2. 2. | 16.00 |

SKRB ZA ZDRAVJE KUHARSKA DELAVNICA: HITRA PRIPRAVA ZDRAVEGA OBROKA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU VARNA UPORABA ETERIČNIH OLJ – AROMATERAPIJA

1. 2. | 19.00 |

3. 2. | 9.00 | 3. 2. | 10.00 | 3. 2. | 13.00 | 3. 2. | 14.30 | 3. 2. | 16.00 |

SVITOVA KLEPETALNICA DEMENTNA TOČKA PLETENI FILCANI COPATI JEZIKOVNA KLEPETALNICA: NEMŠČINA PETJE V ZBORU ZA STAREJŠE

4. 2. | 8.00 | 4. 2. | 10.00 | 4. 2. | 10.00 | 4. 2. | 13.00 | 4. 2. | 14.00 |

SKRB ZA ZRAVJE OB SVETOVNEM DNEVU BOJA PROTI RAKU SLIKARSKA DELAVNICA Z JOŽETOM KREMŽARJEM MEDKULTURNA SREČANJA PRISELJENCEV KREATIVNA DELAVNICA: KROKOSI IZ KREP PAPIRJA OTROŠKA RISARSKA DELAVNICA: MANDALE

7. 2. | ves dan | RECEPT ZA ZDRAV OBROK (FB STRAN VEČGENERACIJSKEGA CENTRA ANDEŠKI HRAM) 7. 2. | 8.00 | POMOČ PRI PRIDOBITVI DIGITALNEGA PCT-POTRDILA 7. 2. | 13.00 | IGRAJMO ŠAH 7. 2. | 14.00 | SPOZNAJMO KALIGRAFIJO 8. 2. | 13.00 | 8. 2. | 15.00 |

ESPERANTO IGRAJMO ŠAH

9. 2. | 8.30 | 9. 2. | 10.00 | 9. 2. | 16.00 |

SKRB ZA ZDRAVJE KUHARSKA DELAVNICA: HITRA PRIPRAVA ZDRAVEGA OBROKA VALENTINOVA DIŠEČA DELAVNICA: LJUBEZENSKI PARFUMČEK

PADEC LUNE, ZNANSTVENOFANTASTIČNA AKCIJA, ZDA (2022), 120 MIN

4. 2. | 20.00 |

PADEC LUNE, ZNANSTVENOFANTASTIČNA AKCIJA, ZDA (2022), 120 MIN

5. 2. | 18.00 | 5. 2. | 20.00 |

ŠOLA ČAROBNIH ŽIVALI, DRUŽINSKA AVANTURA, NEMČIJA (2022), 93 MIN SLADIČEVA PIZZA, KOMEDIJA, ZDA (2021), 133 MIN

6. 2. | 10.00 |

KINO MATINEJA: ZAPOJ 2, ANIMIRANI FILM, ZDA (2021), 110 MINUT,

6. 2. | 19.00 |

SINHRONIZIRANO  3,50 € ELEKTRIČNO ŽIVLJENJE LOUISA WAINA, DRAMA, ANGLIJA (2022), 111 MIN

7. 2. | 18.00 |

PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU ORGANIZATOR: MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC

8. 2. | 19.00 |

PREŠERNOV DAN – SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK ART KINO: ZASTOJ, DRAMA, SLOVENIJA (2022), 87, MIN  3,50 €

10. 2. | 19.00 | POROČIVA SE, ROMANTIČNA KOMEDIJA, ZDA (2022), 112 MIN 11. 2. | 20.00 | POROČIVA SE, ROMANTIČNA KOMEDIJA, ZDA (2022), 112 MIN 12. 2. | 18.00 | VELIKI RDEČI PES CLIFFORD, DRUŽINSKA PUSTOLOVŠČINA, ZDA, KANADA (2020), SINHRONIZIRANO 12. 2. | 20.00 | PADEC LUNE, ZNANSTVENOFANTASTIČNA AKCIJA, ZDA (2022), 120 MIN 13. 2. | 10.00 | KINO MATINEJA: TAČKE NA PATRULJI, ANIMIRANI FILM, ZDA, KANADA, 98 MINUT, SINHRONIZIRANO  3,50 € 13. 2. | 19.00 | POROČIVA SE, ROMANTIČNA KOMEDIJA, ZDA (2022), 112 MIN

10. 2. | 14.30 | JEZIKOVNA KLEPETALNICA: NEMŠČINA 10. 2. | 16.00 | PETJE V ZBORU ZA STAREJŠE 11. 2. | 8.00 | 11. 2. | 10.00 | 11. 2. | 13.00 | 11. 2. | 14.00 |

ELEKTRIČNO ŽIVLJENJE LOUISA WAINA, DRAMA, ANGLIJA (2022), 111 MIN

3. 2. | 19.00 |

SKRB ZA ZDRAVJE MEDKULTURNA SREČANJA PRISELJENCEV KREATIVNA DELAVNICA OTROŠKA USTVARJALNA DELAVNICA: VALENTINČEK

14. 2. |ves dan |RECEPT ZA ZDRAV OBROK (FB STRAN VEČGENERACIJSKEGA CENTRA ANDEŠKI HRAM) 14. 2. | 8.00 | POMOČ PRI PRIDOBITVI DIGITALNEGA PCT-POTRDILA 14. 2. | 10.00 | SLIKARSKA IN RISARSKA DELAVNICA 14. 2. | 13.00 | IGRAJMO ŠAH

15. 2. | 10.00 | KINO OB KAVI IN IZVEN: FRANCOSKA DEPEŠA, NEMČIJA, ZDA (2020), 108 MINUT 15. 2. | 14.00 | DIJAŠKI FILMSKI ABONMA: SLADIČEVA PIZZA, KOMEDIJA, ZDA (2021), 133 MIN 15. 2. | 17.00 | DIJAŠKI FILMSKI ABONMA: SLADIČEVA PIZZA, KOMEDIJA, ZDA (2021), 133 MIN 15. 2. | 20.00 | ART KINO: NESREČNI FUK ALI NORI PORNIČ, ROMUNIJA, LUKSEMBURG, HRVAŠKA, ČEŠKA (2021), 106 MIN (SAMO ZA STAREJŠE OD 18 LET)  3,50 €

15. 2. | 13.00 | ESPERANTO 15. 2. | 15.00 | IGRAJMO ŠAH

17. 2. | 19.00 | PREMIERA: STENA – VZPON DO ZLATA, ŠPORTNI DOKUMENTARNI FILM, VELIKA BRITANIJA (2022), 95 MIN, DISTRIBUCIJA ART KINO MREŽA SLOVENIJE

16. 2. | 10.00 | KUHARSKA DELAVNICA: HITRA PRIPRAVA ZDRAVEGA OBROKA 16. 2. | 12.00 | ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU 16. 2. | 16.00 | SREČANJE PISATELJSKE SKUPINE

18. 2. | 19.30 | GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN: GORAN VOJNOVIĆ: 14 DNI

17. 2. | 10.00 | STARA ROBA, NOVA RABA 17. 2. | 14.30 | JEZIKOVNA KLEPETALNICA: NEMŠČINA 17. 2. | 16.00 | PETJE V ZBORU ZA STAREJŠE

19. 2. | 10.30 | LUTKOVNI ABONMA IN IZVEN: TAKE LJUDSKE, LUTKOVNO GLEDALIŠČE

18. 2. | 8.00 | 18. 2. | 10.00 | 18. 2. | 13.00 | 18. 2. | 14.00 |

SKRB ZA ZDRAVJE MEDKULTURNA SREČANJA PRISELJENCEV KREATIVNA DELAVNICA OTROŠKA USTVARJALNA DELAVNICA: KOKOŠKA PIKA

21. 2. |ves dan |RECEPT ZA ZDRAV OBROK (FB STRAN VEČGENERACIJSKEGA CENTRA ANDEŠKI HRAM) 21. 2. | 8.00 | POMOČ PRI PRIDOBITVI DIGITALNEGA PCT-POTRDILA 21. 2. | 13.00 | IGRAJMO ŠAH 22. 2. | 13.00 | ESPERANTO 22. 2. | 15.00 | IGRAJMO ŠAH

NEBO, 35 MIN  5,00 € 19. 2. | 18.00 | STENA – VZPON DO ZLATA ŠPORTNI DOKUMENTARNI FILM, VELIKA BRITANIJA (2022), 95 MIN, DISTRIBUCIJA ART KINO MREŽA SLOVENIJE 19. 2. | 20.00 | SMRT NA NILU, KRIMINALNA DRAMA, ZDA (2020), 135 MIN 20. 2. | 10.00 | KINO MATINEJA: VELIKI RDEČI PES CLIFFORD, DRUŽINSKA PUSTOLOVŠČINA, ZDA, KANADA (2020), SINHRONIZIRANO  3,50 € 20. 2. | 19.00 | POROČIVA SE, ROMANTIČNA KOMEDIJA, ZDA (2022), 112 MIN 22. 2. | 19.00 | ART KINO: VZPOREDNI MATERI, ŠPANIJA (2021), 123 MIN  3,50 € 22. 2. | 19.30 | WOLFOV ABONMA IN IZVEN: NEJC LAVRENČIČ, KLAVIR, ROJSTNA HIŠA HUGA WOLFA  10,00 €

23. 2. | 10.00 | KUHARSKA DELAVNICA: HITRA PRIPRAVA ZDRAVEGA OBROKA 24. 2. | 14.30 | JEZIKOVNA KLEPETALNICA: NEMŠČINA 24. 2. | 16.00 | PETJE V ZBORU ZA STAREJŠE 25. 2. | 8.00 | 25. 2. | 10.00 | 25. 2. | 13.00 | 25. 2. | 14.00 |

SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE, KRSTNA UPRIZORITEV  18,00 €

24. 2. | 19.00 | SMRT NA NILU, KRIMINALNA DRAMA, ZDA (2020), 135 MIN 25. 2. | 20.00 | PES, KOMEDIJA, ZDA, ITALIJA (2022), 90 MIN

SKRB ZA ZDRAVJE MEDKULTURNA SREČANJA PRISELJENCEV KREATIVNA DELAVNICA OTROŠKA USTVARJALNA DELAVNICA: MILO ZA ČISTE ROKE

28. 2. |ves dan |RECEPT ZA ZDRAV OBROK (FB STRAN VEČGENERACIJSKEGA CENTRA ANDEŠKI HRAM) 28. 2. | 8.00 | POMOČ PRI PRIDOBITVI DIGITALNEGA PCT-POTRDILA 28. 2. | 10.00 | SLIKARSKA IN RISARSKA DELAVNICA 28. 2. | 13.00 | IGRAJMO ŠAH

26. 2. | 18.00 | ŠOLA ČAROBNIH ŽIVALI, DRUŽINSKA AVANTURA, NEMČIJA (2022), 93 MIN 26. 2. | 20.00 | SMRT NA NILU, KRIMINALNA DRAMA, ZDA (2020), 135 MIN 27. 2. | 10.00 | KINO MATINEJA: PRI ADDAMSOVIH 2, ANIMIRANI FILM, ZDA (2021), SINHRONIZIRANO  3,50 € 27. 2. | 19.00 | PES, KOMEDIJA, ZDA, ITALIJA (2022), 90 MIN Zaradi nepredvidljive situacije lahko pride do spremembe kino programa. Sledite nas na spletni strani: kulturni-dom-sg.si.

Koroška galerija likovnih umetnosti do 20. 3. 2022 Onkraj meja/ Beyond Borders

Informativni spletni portal www.sglasnik.sg 18

PROGRAM PRIREDITEV /

Knjižnica Ksaverja Meška

Koroški pokrajinski muzej

PROGRAM PRIREDITEV ZA FEBRUAR

Društvo Hugo Wolf

Nejc Lavrenčič ob obletnici Wolfove smrti

ČETRTEK, 3. 2. 2022 Knjižnica Podgorje 17.00 Moljčkova urica z Alenko

Wolfova hiša, 22. februar 2022 ob 19.30

Knjižnica Pameče - Troblje 17.00 Moljčkova urica s Ksenijo SREDA, 9. 2. 2022 Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec 17.00 Moljčkova urica z Alenko 18.00 Jazz med knjigami – Tomi Purich Trio ČETRTEK, 10. 2. 2022 Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec 15.30 ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Delavnica z Marinko Lampreht TOREK, 15. 2. 2022 Knjižnica Mislinja 10.00 Razgovori o novih knjigah ČETRTEK, 17. 2. 2022 Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec 10.00 Razgovori o novih knjigah Knjižnica Podgorje 17.00 Moljčkova urica z Alenko Knjižnica Pameče - Troblje 17.00 Moljčkova urica s Ksenijo PONEDELJEK, 21. 2. 2022 Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec 18.00 Odprtje razstave 10. Tisnikarjeve likovne kolonije KD Jože Tisnikar Mislinja TOREK, 22. 2. 2022 Knjižnica Mislinja 16.30 Moljčkova urica z Darjo SREDA, 23. 2. 2022 Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec 17.00 Moljčkova urica z Alenko

Vabimo vas, da si v torek, 8. februarja, ob slovenskem kulturnem prazniku brezplačno ogledate naše občasne in stalne razstave. Muzej Radlje ob Dravi, Koroška cesta 68, Radlje ob Dravi Od 9. do 16. ure brezplačen ogled muzejskih razstav. Ob 18. uri intermedijski performans Mojce Kamnik Je na Dravci mhlca v izvedbi akustične zasedbe Hedera Vento, ki temelji na ljudskih pesmih, v katerih se reka Drava pojavlja kot točka (pre)loma. Skozi živo glasbo, realne in imaginarne zvočne krajine, gibljive slike božanskosti Drave in povzetek čustev, ki jih reka odnaša, se bodo reflektirali odnosi do soljudi, med ljudmi, do narave in obstoja. Je zrcalo našega odnosa z vodo in do vode. Po performansu bo sledil ogled občasne razstave Naša Drava z odličnimi fotografijami Toma Jeseničnika. Muzej Ravne na Koroškem, Na gradu 2, Ravne na Koroškem Od 9. do 16. ure brezplačen ogled muzejskih razstav. Ob 10. uri javno vodstvo po občasni razstavi Koroška košta, prehrambna dediščina treh dolin. Vodila bo kustosinja Liljana Suhodolčan. Muzej Slovenj Gradec, Glavni trg 24, Slovenj Gradec Od 9. do 18. ure brezplačen ogled muzejskih zbirk. Ob 10.30 javno vodstvo Sprehod ob mestnem obzidju. Zbirno mesto pred nekdanjo mestno hišo. Vodila bo Nataša Škorjanc. Ob 11. uri brezplačna družinska delavnica Pripravi si platno za slikanje ob občasni razstavi STRAUSS PINXIT. Po poteh slovenjgraških baročnih slikarjev Straussov. Delavnico, ki traja 60 minut, bosta vodili kustosinja Aleksandra Čas in restavratorka Tadeja Kajzar Trajkovski. Ob 15. uri javno vodstvo po občasni razstavi STRAUSS PINXIT. Po poteh slovenjgraških baročnih slikarjev Straussov. Vodila bo avtorica razstave kustosinja Aleksandra Čas. Rojstna hiša Huga Wolfa, Glavni trg 40, Slovenj Gradec Od 9. do 16. ure brezplačen ogled Rojstne hiše Huga Wolfa in stalne razstave.

Prvi koncert Društva Hugo Wolf Slovenj Gradec v novem koledarskem letu (v sodelovanju s Kulturnim domom Slovenj Gradec) bo tradicionalno potekal na obletnico Wolfove smrti, 22. februarja 2022. V dvorani Wolfove hiše bo s klavirskim recitalom Svetovi Roberta Schumanna in Frederica Chopina nastopil pianist Nejc Lavrenčič, eden izmed najvidnejših slovenskih interpretov samospeva in komorne glasbe. Tokrat se bo naši publiki predstavil s samostojnim klavirskim koncertom, ki bo posvečen »nočni glasbi« dveh velikih romantičnih skladateljev klavirske glasbe: Schumanna in Chopina. Marko Košan

Dan odprtih vrat 16. licitacije vrednejših lesnih sortimentov 18. 2. 2022 od 10. do 14. ure

ob Podgorski cesti pri starotrškem kmetijskem centru Koroške kmetijskogozdarske zadruge.

Muzejska zbirka o ansamblu Štirje kovači, Ozka ulica 1, Slovenj Gradec Od 9. do 16. ure brezplačen ogled zbirke. Število udeležencev na intermedijskem performansu, družinski delavnici in javnih vodstvih je omejeno, zato prosimo za predhodne prijave na telefonsko številko: 02 621 25 20 ali po e-pošti: info.sg@kpm.si. Dogodki bodo potekali ob izpolnjevanju pogoja PCT.

>2022

ŠPORT / JUDO KLUB ACRON SLOVENJ GRADEC

Tretji v letu 2021 V minulem letu je JK Acron Slovenj Gradec zopet, že tretjič zapored, osvojil odlično tretje mesto v slovenskem pokalu. V skupnem seštevku vseh starostnih kategorij je med 55 slovenskimi klubi zaostal samo za JK Bežigrad in JK Z`dežele Sankaku. Za ta izvrsten dosežek gredo zasluge odličnim nastopom slovenjgraških judoistov v vseh starostnih kategorijah. Skupaj so namreč na uradnih tekmovanjih za slovenski pokal osvojili 51 zlatih, 35 srebrnih in 58 bronastih medalj. V 1. slovenski judo ligi je ekipa Slovenjgradčanov zasedla peto mesto. Na državnih prvenstvih pa so osvojili 14 naslovov državnih prvakov, 9 naslovov državnih podprvakov in 10 tretjih mest. V starostnih kategorijah U16, U18, U21, U23 in člani so se na državnih prvenstvih tako uvrstili med tri najboljše klube po številu osvojenih medalj. V starostni kategoriji članov so se slovenjgraški judoisti s 3255 točkami uvrstili na končno 4. mesto, članice pa so bile z 2474 točkami pete. Državna prvaka sta postala Nuša Perovnik (do 48 kg) in Aljaž Gostenčnik (do 90 kg). Srebrne medalje so osvojili Jevgenija Gajić (do 48 kg), Zala Pečoler (do 70 kg), Vinko Prevolšek (do 60 kg) in Nace Herkovič (do 73 kg). Tina Kovač (do 52) kg in Žan Boženk (do 66 kg) pa sta tekmovanje končala na tretjem mestu. Med člani je v posamičnem točkovanju za slovenski pokal Aljaž Gostenčnik končal na petem mestu. Mlajši člani (do 23 let) so s 532 točkami osvojili skupno 6. mesto, mlajše članice pa so bile s 540 točkami tretje. Državni prvaki so postali Nace Herkovič (do 73 kg), Jevgenija Gajič (do 52 kg) in Neža Pečoler (nad 78 kg). Vid Kavnik (do 90 kg) je osvojil bronasto odličje. V posamičnem seštevku točk je Nace Herkovič osvojil 2. mesto, Jevgenija Gajić pa je zasedla 6. mesto. V kategoriji mladink in mladincev (do 21 let) so bili drugi tako moški (865 točk) kot tudi ženske (690 točk). Mladinska državna prvaka sta postala Nuša Perovnik (do 48 kg) in Žan Boženk (do 66 kg). Drugi mesti sta osvojili Tina Kovač (do 57 kg) in Neža Pečoler (nad 78 kg). Bronasta odličja so osvojili Jevgenija Gajić

(do 48 kg), Urška Bernard (do 52 kg), Nace Herkovič (do 73 kg) in Andrej Yankovskyy (do 81 kg). V posamičnem točkovanju sta Neža Pečoler in Nace Herkovič osvojila četrti mesti, Žan Boženk je bil peti, Nuša Perovnik pa šesta. V starostni kategoriji do 18 let so v moški (382 točk) in ženski (699 točk) konkurenci osvojili skupno četrto mesto. Jevgenija Gajić (do 52 kg) in Neža Pečoler (nad 70 kg) sta osvojili naslova državnih prvakinj. Vid Kavnik (do 90 kg) je bil drugi, Klara Brodej (do 57 kg) pa tretja. Vid Kavnik je v posamičnem seštevku točk osvojil četrto mesto. Slovenjgraški judoisti so si v kategoriji do 16 let z najvišjim številom točk (1228) zagotovili skupno 1. mesto in postali najuspešnejša ekipa v Sloveniji. Med judoistkami je v tej starostni kategoriji nastopala samo Jevgenija Gajić, ki je s 308 točkami v ekipnem seštevku točk pristala na 6. mestu. Naslove državnih prvakov so si priborili Matic Razdevšek (do 50 kg), Nik Pavlič (do 66 kg) in Jevgenija Gajić (do 52 kg). Drugo mesto je osvojil Maj Kavnik (do 73 kg), tretji pa je bil Ožbej Razgoršek (do 81 kg). V posameznem točkovanju je Jevgenija Gajić zasedla odlično 2. mesto, Nik Pavlič je bil tretji. V starostni kategoriji do 14 let so mladi predstavniki JK Acron Slovenj Gradec s 365 točkami zasedli skupno 5. mesto, dekleta pa so se z 297 točkami povzpela mesto višje. Naslov državnih prvakov sta si priborila Nuša Samec (do 44 kg) in Aleks Krivec (do 46 kg), bronasti odličji pa Ana Kozamurnik (do 40 kg) in Jaka Gošnak (do 42 kg). Slovenjgraški judoisti so bili uspešni tudi v veteranski konkurenci. Naslov državnih prvakov sta osvojila Avgust Vulc (M2 do 73 kg) in Boris Apačnik (M5 do 100 kg). Tudi na državnem prvenstvu v judo katah so se okitili z naslovi državnih prvakov. Brata Robert in

ROKOMETNI KLUB SLOVENJ GRADEC

Po polovici prvenstva na osmem mestu Članska ekipa Rokometnega kluba Slovenj Gradec je v ponedeljek, 3. januarja, začela s pripravami na spomladanski del prvenstvenih bojev v 1. NLB-ligi. Ti se bodo po zimskem premoru s tekmami 14. kroga pričeli prvi vikend v februarju. Slovenjgradčane že takoj na začetku čaka težko gostovanje v Dobovi. Sicer pa so priprave večinoma opravili v domači športni dvorani, štiri dni so se mudili na Obali, natančneje v Luciji, kjer so v odličnih pogojih delali na pridobivanju kondicije in telesne moči. Varovanci Ivana Vajdla so prvi del priprav oddelali v nekoliko spremenjeni zasedbi. Manjkala sta novopečeni reprezentant Vid Levc in David Svečko, ki je letošnjo sezono zaradi strgane križne vezi predčasno zaključil. Ekipi se je pridružil Miha Kotar, ki je slovenjgraško ekipo okrepil po koncu jesenskega dela prvenstva, v trenažni proces pa se je po dolgotrajni rehabilitaciji kolena vrnil Jaroš Bulovič. Uvodne treninge so namenili nadgradnji fizične pripravljenosti, za kar sta poskrbela kondicijska trenerja Andraž Nabernik in Benjamin Beliš. Dobra fizična pripravljenost bo osnova

za dosego ciljev, ki so si jih v RK Slovenj Gradec zastavili pred nadaljevanjem prvenstva. In eden izmed njih bo zagotovo izboljšanje osmega mesta, ki ga zasedajo po trinajstih krogih. Ambicije ekipe, trenerskega štaba in vodstva kluba so pred začetkom sezone segale precej višje. Jesenski del sezone ni potekal tako, kot so si Slovenjgradčani in njihovi navijači ter podporniki zamislili. Po obetavnih predstavah na pripravljalnih tekmah so že na prvi tekmi pred domačimi navijači doživeli hladen tuš, saj jih je Dobova premagala z 31 : 30. In ta uvodni poraz jim je, kot kaže, precej porezal krila ter zamajal njihovo samozavest, saj tudi v nadaljevanju prvenstva, z nekaj izjemami, niso prikazali predstav, ki so jih glede na kakovost igralskega kadra zagotovo bili sposobni. Na

David Mesarič sta postala trikratna državna prvaka v judo katah, in sicer v nage-no kati, kime-no kati in koshiki-no kati. Urška Bernard in Nuša Perovnik pa sta osvojili naslov državnih prvakinj v nage-no kati 3G. Nace Herkovič je v letu 2021 nastopil tudi na dveh odmevnih mednarodnih tekmovanjih. Na evropskem prvenstvu do 23 let je moral v kategoriji do 73 kg v drugem kolu priznati premoč predstavniku Moldavije in kasnejšemu dobitniku bronastega odličja. Za Naceta je bil to krstni nastop na evropskem prvenstvu mlajših članov. Nastopil pa je tudi na evropskem prvenstvu mešanih ekip. V Judu klubu Acron Slovenj Gradec so se v letu 2021 izkazali z odlično organizacijo tekmovanj na nacionalnem in mednarodnem nivoju. Konec junija so tako uspešno izpeljali državno prvenstvo mladink in mladincev (do 21 let). V juliju so v njihovi organizaciji potekale mednarodne priprave na Kopah. Šestnajstega oktobra so izvedli že petnajsto mednarodno tekmovanje Koroška Open, kjer je nastopilo kar 422 tekmovalcev iz 17 držav. V klubu poudarjajo, da gre ogromno zaslug za njihove uspehe tudi Mestni občini Slovenj Gradec, generalnemu sponzorju Acron in ostalim podpornikom. Ob tem se jim zahvaljujejo za njihovo pomoč, brez katere tako uspešen razvoj kluba nikakor ne bi bil mogoč.

MaN

trinajstih tekmah so petkrat zmagali, enkrat igrali neodločeno, doživeli sedem porazov in tako zbrali 11 točk – toliko kot deveti Maribor in deseta Dobova. Ormož, ki zaseda enajsto mesto, ima od omenjenih ekip le točko manj. V boju za obstanek so se znašle tri ekipe: Sviš, Ljubljana in Šmartno, ki že precej zaostajajo. V zgornji polovici prvenstvene lestvice sta Slovan in Koper zbrala dve točki več od rokometašev Slovenj Gradca, Loka je osvojila 16, Ribnica in Gorenje pa 17 točk. Trimo Trebnje in Celje Pivovarna Laško sta precej oddaljena in

ŠPORT / bijeta svoj boj za naslov prvaka. Ekipe so na sredini lestvice precej blizu; pozitivna serija rezultatov lahko hitro prinese precejšen skok, serija negativnih pa precejšen padec na lestvici. Cilji, ki so si jih v taboru Slovenjgradčanov zadali pred začetkom sezone, tako še zdaleč niso nedosegljivi, res pa je, da bodo morali v spomladanskem delu prikazati precej boljše predstave kot v jesenskem. Na določenih tekmah v prvem delu so že dokazali, da premorejo dovolj kvalitete za boljše rezultate in preboj v zgornji del prvenstvene lestvice. Predvsem bodo morali izboljšati svojo igro v gosteh. V dosedanjem delu prvenstva so na gostovanjih osvojili le dve točki (za zmago v Ivančni Gorici), res pa je, da so jeseni gostovali le petkrat. Kar osem tekem so namreč odigrali pred svojimi navijači, kjer so trikrat zmagali in remizirali s Koprom. Veliko zaslug za dobre rezultate v domači dvorani gre njihovim zvestim navijačem, ki vedno znova pripravijo odlično vzdušje in jim vlijejo še dodatno energijo, ki jim pomaga do dobrih rezultatov. Zagotovo upajo in si želijo, da jih bodo v spomladanskem delu v čim večji meri podprli tudi na vseh osmih gostovanjih, ki so pred njimi. Sicer pa so Slovenjgradčani v jesenskem delu prvenstva dosegli 346 zadetkov, prav toliko pa so jih tudi prejeli. Njihova obramba je tako sedma najuspešnejša med 14 prvoligaškimi ekipami, enako pa velja tudi za njihov napad. Na lestvici strelcev sta najvišje Rok Cvetko in Uroš Štumpfl, ki sta na trinajstih tekmah dosegla 56 zadetkov. Takoj za njima je Vid Levc, ki je dosegel dva manj. Najboljši strelec jesenskega dela prvenstva je Jure Lukman (MRK Ljubljana), ki je na desetih tekmah dosegel 90 zadetkov.

Vid Levc med potniki na evropsko prvenstvo V RK Slovenj Gradec so še kako ponosni na svojega Vida Levca, ki si je z dobrimi predstavami v klubskem dresu priboril vpoklic v člansko reprezentanco Slovenije. Vid, ki igra na položaju levega zunanjega, si je po uspešno zaključenih pripravah reprezentance zagotovil mesto med izbranci, ki so se udeležili evropskega rokometnega prvenstva, ki je v drugi polovici januarja potekalo na Madžarskem in Slovaškem.

MaN

ŠPORTNO DRUŠTVO SELE - VRHE

Zelo uspešen zaključek tekmovalnega leta Konec sezone 2021 je bil za tekmovalce in tekmovalke v badmintonu zelo pester in naporen. Predstavniki ŠD Sele - Vrhe so se tako udeležili kar nekaj mednarodnih tekmovanj in državnih prvenstev v mlajših kategorijah. Na vseh tekmovanjih so dosegli odlične rezultate, kar je bila nagrada za trdo in predano vadbo ter hkrati potrditev dobrega dela v šoli badmintona, ki jo izvajajo v športnem društvu. V Lendavi je sredi novembra potekalo mednarodno tekmovanje Srebrna žogica. Predstavniki ŠD Sele - Vrhe so se izkazali z odličnimi nastopi. Jan Vrance je osvojil drugo mesto med dečki U13 posamezno. Anže Novak Lešnik je bil tretji med dečki U15 posamezno, bronasto medaljo pa si je priboril tudi Matevž Štifter med dečki U17 posamezno. V kategoriji deklic U15 posamezno sta nastopili dve predstavnici športnega društva: Izabela Lever je bila druga, Nastja Proje pa sedma. Na začetku decembra je potekalo tekmovanje Medvode Yonex Cup, kjer je bila konkurenca še močnejša. Med posamezniki se Lovru Jovanu ni

>2022

uspelo prebiti v nadaljnje tekmovanje, saj je imel smolo pri žrebu, ki ga je uvrstil v izredno težko skupino. Preostali predstavniki ŠD Sele - Vrhe so uspešno prestali boje v skupinah in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Anže Novak Lešnik je tekmovanje tako končal v osmini finala, Izabela Lever in Jan Vrance pa sta se prebila do četrtfinala. Še uspešnejši so bili njihovi predstavniki v dvojicah, kjer sta Jan Vrance in Anže Novak Lešnik le za las zgrešila polfinale. Je pa zato Izabela Lever v navezi s Tinkaro Alič (BK Olimpija) prišla vse do finala tekmovanja, prav tako pa je v finalu zaigral tudi Jan Vrance v navezi s Timom Bregarjem (BK Mengeš). Oba sta v svojih kategorijah dosegla odlični drugi mesti. Konec novembra in v decembru so potekala tudi državna prvenstva v badmintonu. Predstavniki ŠD Sele - Vrhe so se še enkrat več izkazali z odličnimi nastopi in v prav vsaki kategoriji, kjer so nastopili (razen v U17), so se zavihteli na stopničke za zmagovalce. To je za tako majhno društvo, ki na tekmovalnem področju deluje šele nekaj let, izjemen dosežek.

Žan Skarlovnik in Tjaž Novak Lešnik sta postala državna podprvaka v dvojicah v starostni kategoriji U11. Jan Vrance je v navezi z Isabelo Šeme (BK Bit) osvojil tretje mesto v mešanih dvojicah, v paru s Timom Bregarjem (BK Mengeš) pa sta postala državna podprvaka v dvojicah v U13. Janu je le malo zmanjkalo, da bi osvojil medaljo tudi v kategoriji posameznikov, saj je dvoboj v četrtfinalu izgubil po treh setih; v zadnjem, odločilnem je bil nasprotnik boljši s tesnim rezultatom 26 : 28. Izabela Lever je z Mio Gleich (BK Branik) postala državna podprvakinja v dvojicah v U15. Kara Zorman pa je v paru z Gašperjem Bastičem (BK Branik) osvojila tretje mesto v mešanih dvojicah v U19. Ob zaključku sezone so predstavniki ŠD Sele - Vrhe tako nanizali izjemne rezultate. Poleg dobitnikov medalj gre pohvala tudi preostalim tekmovalcem, ki so se izkazali z napredkom in dobrimi nastopi. V društvu vseskozi poudarjajo, da so vsi skupaj, kot ekipa, zaslužni za uspehe posameznikov.

MaN

MLADI / VIŠJA STROKOVNA ŠOLA SLOVENJ GRADEC

Raziskava študentov za Podjetniški center Slovenj Gradec Višja strokovna šola Slovenj Gradec (VSŠ SG) že leta sodeluje s Podjetniškim centrom Slovenj Gradec (PC SG) predvsem z izvedbo strokovnih ekskurzij na PC SG. V letu 2020 pa je nastalo poglobljeno sodelovanje zaradi nastajanja diplomskega dela Samostojni podjetnik ali osebno dopolnilno delo? študentke Maruše Vranc, ki je dobila nagrado za najboljšo diplomantko študijskega leta 2020/21. Njeno diplomsko delo je bilo raziskovalno naravnano in zaključki naloge imajo za PC SG uporabno vrednost. V podporo prizadevanjem PC SG, da spodbudi lokalno prebivalstvo pri odločitvi za samostojno podjetniško pot, smo med študente 1. in 2. letnika programa Ekonomist povabili direktorja PC SG, gospoda Davida Valiča. Za študente je izvedel predavanje na temo Kako registrirati svoje podjetje?, s čimer je študente navdušil. Posledično smo s študenti, diplomantko Marušo Vranc in direktorjem PC SG definirali dve novi raziskovalni področji in tako sta jeseni 2021 nastali dve raziskovalni nalogi: Interes srednješolcev ŠC SG za podjetništvo (avtorici Janja Saberčnik in Katja Jauk) ter Interes lokalnega prebivalstva za podjetništvo (avtorja Danilo Pušnik in Taša Orlovič Lesjak). Pri prvi raziskavi sta študentki izvedli obsežno e-anketiranje med zaključnimi letniki vseh programov ŠC SG. Ugotovili sta, da srednješolci imajo interes, da se s podjetniškimi

vsebinami podrobneje seznanijo tudi izven pouka in da so pripravljeni v ta namen sodelovati s PC SG. Rezultati naloge vsebujejo tudi predloge, na kakšen način bi sodelovanje vzpostavili, npr. vključitev aktivnosti PC SG v delo ŠC SG preko prostih izbirnih vsebin, krožkov ali s predavanji gostov iz podjetniškega sveta. Druga raziskava je bila ravno tako izvedena z obsežnim e-anketiranjem, ki je bilo izvedeno s pomočjo nekaterih podjetij v lokalnem okolju. Pokazala je, da je glavna ovira lokalnega prebivalstva, da se ne odloči v večji meri za samostojno podjetniško pot, finančno tveganje, glavni motivacijski faktor pa »svoboda«, ki si jo ustanovitelji obetajo v primeru samostojne podjetniške poti. Študenta sta na podlagi rezultatov predlagala kar nekaj aktivnosti za opogumljanje lokalnega prebivalstva pri odločitvi, da izbere samostojno podjetniško pot: delavnice in krožki za iskanje poslovnih idej, ustanovitev portala podjetniških idej, ki bi omogočal povezovanje (potencialnih) lokalnih podjetnikov, in predavanja o pridobivanju finančne podpore pri ustanovitvi podjetja. Obe raziskavi sta pokazali, da lokalno prebivalstvo premalo pozna Podjetniški center Slovenj Gradec, zato študenti/avtorji nalog svetujejo intenziviranje promocije aktivnosti PC SG. Pri tem bi se študenti VSŠ SG zagotovo lahko spet vključili in to odpira možnost sodelovanja tudi v prihodnje. Tega smo veseli, saj vsako sodelovanje med omenjenima institucijama pomeni spodbujanje podjetniške miselnosti naših študentov.Karmen Grudnik

Ponovno evropsko mobilni V Mladinskem kulturnem centru Slovenj Gradec so v letu 2021 izpeljali kar nekaj mednarodnih projektov in sodelovanj, kljub omejenim aktivnostim zaradi epidemije. Konec avgusta je MKC Slovenj Gradec organiziral sodelovanje mladih, starih 16 in 17 let, v mladinski izmenjavi v Češkem Krumlovu na temo medijev in moderne umetnosti, kjer so spoznavali različne digitalne medije in pomembnost verodostojnih informacij. Poudarek ozaveščanja udeležencev v občutljivem obdobju prehoda od najstništva do aktivnega državljana je bil na zavedanju posameznika, da je pomembno biti slišan, da njegovo mnenje šteje in da je potrebno znati iz medijev kritično izluščiti pravilne informacije. »Aktivno državljanstvo je hkratno razumevanje osebnega in družbenega življenja,« je pojasnil področni svetovalec za mladino iz MKC Mitja Javornik. Drugi projekt, Re-check (preveri informacijo), ki so se ga udeležili mladi iz Slovenj Gradca, se je odvil v Latviji. »Mladi živijo v informacijskem neredu, mediji prek vseh svojih kanalov sporočajo tudi lažne novice, zato je potrebno informacije preveriti. To usposabljanje za mladinske delavce je pokazalo nekaj dobrih praks, kako informacije preveriti. Mediji so namreč v veliki meri v rokah gospodarskih subjektov in posledično politike, katerih pravi nameni so velikokrat skriti in imajo svoje (zasebne) interese,« še

pojasnjuje Mitja Javornik. Udeleženci so v Latviji spoznavali tudi orodja in metode razbijanja predsodkov. Zatem pa so v Slovenj Gradcu skupaj z gostom iz Češke na to temo izvedli okroglo mizo. Konec leta je MKC uspešno prijavil mednarodni projekt Erasmus+, izobraževanje, ki ga bodo spomladi 2022 izpeljali v Slovenj Gradcu. Te mednarodne izmenjave, poimenovane Digitalna

realnost – prihodnost izobraževanja?, se bodo udeležili mladi iz Francije, Italije, Latvije, Češke, Hrvaške, Romunije in Slovenije. »Radi bi spodbudili mlade k učenju digitalnih kompetenc in veščin, ki se vedno bolj uporabljajo v izobraževalnem sistemu, predvsem na daljavo,« še dodaja Javornik o cilju tega projekta. AP

RAZVEDRILO /

Pravilno rešeno križanko pošljite do 15. februarja na naslov: TIC Slovenj Gradec, Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec. Geslo križanke nam lahko pošljete tudi po elektronski pošti: tic@slovenjgradec.si. Nagrade podeljuje Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec.

Nagrade februarske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: letna vstopnica za obisk galerije 2. nagrada: platnena vrečka KGLU in dve brezplačni vstopnici za obisk galerije 3. nagrada: dve brezplačni vstopnici za obisk galerije Če bom izžreban/-a, dovoljujem objavo svojega imena in naslova med izžrebanci. Dovoljujem tudi, da bo navedene podatke izdajatelj mesečnika SGlasnik vodil v zbirki nagrajencev. Nagrajenci prevzamejo nagrado v Turistično informacijski pisarni Slovenj Gradec do konca meseca. Dodatne informacije na spotur.si.

Pomembne številke Center za obveščanje, gasilci, reševalna postaja T 112 | Policija T 113 Urgentni center Splošne bolnišnice Slovenj Gradec T 02 882 34 00 Zdravstveni dom Slovenj Gradec Dežurna ambulanta T 041 713 886 Zobozdravstvene storitve T 02 885 79 76 Odvzem brisa covid-19 T 031 393 113 Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih substanc T 070 820 998 Veterinarska ambulanta T 02 881 23 00 Center za socialno delo Koroška glavna pisarna T 08 181 03 01 Center za socialno delo Koroška enota Slovenj Gradec T 02 885 01 24 Rdeči križ, Območno združenje Slovenj Gradec T 02 885 00 30 Karitas Slovenj Gradec T 040 575 440 Mestna občina Slovenj Gradec T 02 881 21 10 E info@slovenjgradec.si Promet Mestno redarstvo Slovenj Gradec T 02 881 21 51 Komunalne dejavnosti Komunala – tajništvo T 02 881 20 20 Dežurna služba (zamašitev kanalizacije, defekt na vodovodu, plinskem omrežju, nevarne poškodbe cestišča, javne poti) ob delovnem času T 02 881 20 20, ob popoldanskih urah in dela prostih dneh T 051 605 111 Pogrebno-pokopališke dejavnosti – dežurna služba T 041 650 429 Društvo za pomoč živalim T 031 323 328

>2022

ZADNJA STRAN / MESTNA ZGODOVINA

Kam so se izgubile slovenjgraške gostilne? (8. del)

Restavracija E. Golla/pri Marčiču

v arhiv Franca Verovnika

Razglednica zgornje železniške postaje iz leta 1917

Postaja Slovenj Gradec, ki je bila tudi končna postaja, je bila toliko odmaknjena od središča mesta, da je bila restavracija, kjer so poskrbeli za potnike in kasneje tudi turiste, smiselna. Po smrti Ernesta Golla je družinsko posest in posle najprej prevzela vdova Antonija, kasneje pa sin Karl Goll (1896–1945). Železnica je odprla možnosti trgovanja z oddaljenimi kraji, v mesto so prihajali večji lesni trgovci in tako je Karl restavracijo leta 1926 prodal lesnemu podjetju Mirko Steiner Gollova restavracija pri železniški postaji leta 1903

Na prelomu iz 19. v 20. stol. je bila gradnja železniške proge Dravograd–Velenje najpomembnejša investicija v Slovenj Gradcu. Mislinjsko dolino so že leta 1895 zaznamovale lokacijske obravnave na terenu ter intenzivna gradnja proge med letoma 1897 in 1899. V mestu je bil sedež gradbenega vodstva, v dveh letih je število delavcev naraslo na okoli 2200. Gradnja železniške infrastrukture je pomenila tudi priložnost za poslovno širitev, kar je prepoznal Ernest Goll (1855–1913), lastnik hotela Post v mestnem jedru. Leta 1897 je od Agnes Wenischniger kupil zemljišče nasproti bodočega novega postajnega poslopja ter istočasno sezidal restavracijo, namenjeno potnikom. V stavbi glavne železniške postaje je bil sedež progovne sekcije, saj je bilo v Slovenj Gradcu največ potniškega in tovorniškega prometa. Prvi vlak v Slovenj Gradcu, 20. december 1899 v arhiv Franca Verovnika

Zgornja železniška postaja leta 1915

in sinovi iz Vukovarja. Že leta 1930 pa sta bila kot lastnika gostilne na takratni Celjski cesti 12 vpisana Franc in Elizabeta Marčič. Franc Marčič, doma iz Ješence pri Račah, je leta 1893 v Slovenj Gradcu registriral obrt tesarstva in jo 1904 razširil s trgovino z lesom, njegova soproga Elizabeta pa je od 1913. leta vodila poslovanje žage. Franc Marčič je bil ugleden meščan, med letoma 1921 in 1924 je bil tudi slovenjgraški župan. Elizabeta je gostinsko dejavnost vodila od leta 1930 do leta 1952. Gostilno je leta 1958 uradno prevzela hčerka Marija Pačnik, v družinski lasti je bila gostilna vse do 1994. leta, ko jo je odkupilo gostinsko podjetje Merx Kozjak iz Radelj ob Dravi, leta 1998 je gostilno prevzelo podjetje HP Vili, od leta 2021 pa je lastnik gostilne Optika Kotnik. Hišno ime pri Marčiču pa se je obdržalo vse do danes. v arhiv Franca Verovnika

 Brigita Rajšter, viri: Okrajno sodišče Slovenj Gradec, zemljiška knjiga, Arhiv Slovenije, arhiv Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, arhiv Franca Verovnika