SGlasnik - november 2021

Glasilo Mestne občine Slovenj Gradec | letnik IX | številka 11 | November 2021 | ISSN 2232-6456

-

3

8, 9

AKTUALNO

OBČINSKA ODLIČJA

OBČINSKA UPRAVA

GOSPODARSTVO

Obeležili 75 let Organizacije združenih narodov 4 Nova stanovanja za 54 družin

18

KULTURA

Prejemniki Vrunčevih odličij 10

20 let Festivala mlade literature Urška 23

Kotlarna na lesno biomaso že obratuje

Deset naslovov državnih prvakov naših judoistov

ŠPORT

Slovenjgraški Glasnik | leto IX|številka 11 ISSN 2232-6456 Izdajatelj in naslov uredništva Mestna občina Slovenj Gradec Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec urednistvo@mo.slovenjgradec.si Naklada 7500 izvodov Uredniški odbor Odgovorna urednica: Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Člani: Samo Januška, Edi Koraca, Marija Lah, Dušan Stojanovič, Aleš Uršej, Mojca Verhovnik Novinarji Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Ajda Prislan >AP, T 041 441 897 Matej Nabernik >MaN, T 041 740 940

v Primafoto

Nepodpisane fotografije Arhiv avtorjev, arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM), Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), arhiv MO SG, splet Jezikovni pregled Urška Stani Oblikovalska zasnova Edi Koraca, Arh deko, d. o. o.

Produkcija, tisk Tiskarna Grešovnik, d. o. o.

Trženje oglasnega prostora Grafične storitve Mkopija Marjetica Cerjak, s. p., Glavni trg 51, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 26 50, 031 420 837 urednistvo@mo.slovenjgradec.si Glasilo brezplačno prejme vsako gospodinjstvo v Mestni občini Slovenj Gradec.

Fotografija na naslovnici v Tomo Jeseničnik

1. 11.

S

lovenj Gradec, ki se že več kot tri desetletja ponaša z nazivom glasnik miru, je gostil osrednjo državno slovesnost od dnevu Organizacije združenih narodov in 30-letnici članstva Slovenije v tej organizaciji, ki je nastala po drugi svetovni vojni in je lani praznovala 75. obletnico delovanja.

Mirovniški festival s tematiko dobrodelnosti in prostovoljnosti ter sloganom Pomoč naj nikoli ne počiva je zaradi epidemioloških razmer ponovno potekal virtualno. Po dobrodelnosti je bila znana tudi sv. Elizabeta, zavetnica naše župnijske cerkve, v njen spomin letos v Slovenj Gradcu obeležujemo več okroglih obletnic.

Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec je zaključilo z največjo naložbo v zgodovini podjetja – izgradnjo nove kotlarne na lesno biomaso na Štibuhu. Proizvodnja toplote z lesnimi sekanci in daljinskega ogrevanja pomeni uporabo obnovljivih virov energije, energetsko neodvisnost, nizke emisije v okolje in zagotavlja nižjo ceno toplote.

54 družin se je ta mesec lahko razveselilo novih stanovanj v bloku Polje pri Katici. Ker je na listi za najem neprofitnih stanovanj ostalo več kot sto prosilcev, na občini že iščejo primerno lokacijo za nov blok, ki ga bodo, po napovedih župana, financirali iz sredstev prodaje občinskih stanovanj.

Ob letošnjem občinskem prazniku so podelili tudi Vrunčeva odličja. Letošnja nagrajenka je mag. Gabrijela Kotnik, ki ji je z vsestranskim delovanjem uspelo v treh desetletjih oblikovati prepoznavno vlogo srednjega in višjega strokovnega šolstva v Slovenj Gradcu. Plakete so prejele: Gordana Konečnik, Bernarda Mori Rudolf in Dragica Navodnik.

Dan spomina na mrtve Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih je v Sloveniji državni praznik, ki se v spomin na umrle praznuje 1. novembra. Praznik je sekularna različica krščanskega praznika vsi sveti.

V davnini je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Člani moških družb so jih našemljeni poosebljali. Krščanstvo je spremenilo pogansko animistično gledanje, tako da je rajne prikazovalo kot “duše v vicah”, ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v nebesa.

Na dan spomina na mrtve se ljudje množično odpravljajo na pokopališča na grobove bližnjih ter tam prižigajo sveče, prinašajo šopke rož, vence in ikebane. Na ta dan po državi potekajo žalne slovesnosti in verski obredi za umrle. Dan mrtvih izkoristimo, da se spomnimo preminulih oseb ter jih z obiskom groba počastimo.

2

Ugleden festival, na katerega smo v našem mestu ponosni – Festival mlade literature Urška –, je letos obeležil že 20. obletnico. Na osrednji multimedijski prireditvi v kulturnem domu, poimenovani Zakaj molčimo?, je bil za najboljšega mladega literata, uršljana 2021, imenovan 29-letni pisec kratke proze Alex Kama Devetak iz Gorice. Želimo vam prijetno branje in lep november.

Uredništvo SGlasnika

30-LETNICA ČLANSTVA SLOVENIJE V OZN

AKTUALNO /

Proslava OZN, Mirovniški festival

v Primafoto

v Primafoto

»Mir znamo ceniti in negovati« državami. »Vedno s ponosom poudarjam, da Slovenija v svetu nima nobenega sovražnika, ima pa veliko prijateljev in ta prijateljstva bi rada še razširila.« Poudaril je tudi, da je Slovenija življenjsko zainteresirana za mir in varnost, obe stremenji pa povezuje z multilateralizmom, za katerega se iskreno zavzema. Slovenija je močno zavezana multilateralizmu. In tudi, da je bila vključitev v OZN sklepno dejanje slovenske osamosvojitve. »Slovenj Gradec, ki že peti mandat opravlja funkcijo generalnega sekretarja mest glasnikov miru, je v tej asociaciji povezan z mesti, ki jih Organizacija združenih narodov, ki je nastala druži zgodovinski spomin na vojne strahote. po drugi svetovni vojni, je veliko pripomogla k boljšemu svetu, a spremembe v njenem delovanju Zato znamo mir ceniti in negovati,« je ob tej priložnosti izpostavil župan Mestne občine Slovenj so nujne, je ob tej priložnosti dejal slavnostni Gradec Tilen Klugler in dodal, da moramo morda govornik, slovenski predsednik Borut Pahor. »Vsi, končno spet podrobneje razmisliti, v kakšnem ki smo njeni iskreni pristaši, si želimo, da bi se svetu želimo živeti in s kakšnimi ljudmi želimo bila sposobna organizacijsko, pravno in politično sobivati. Pa tudi, katere so tiste vrednote, ki nas prilagoditi potrebam 21. stoletja za uveljavitev lahko povežejo. Dejal je še, da je prav, da smo 75. temeljnih načel v času velikih sprememb.« obletnico OZN in 30. obletnico članstva Slovenije Predsednik je dejal, da ima naša država v tem v njej počastili ravno tu, v Slovenj Gradcu, kjer času najboljše odnose z vsemi štirimi sosednjimi

Osrednja državna slovesnost v počastitev 30. obletnice članstva Slovenije v Organizaciji združenih narodov je z udeležbo mnogih visokih gostov potekala 22. oktobra v Slovenj Gradcu, ki se že 32 let ponaša z nazivom mesto glasnik miru. S prireditvijo, na kateri sta nastopila Policijski orkester in pevka Eva Boto, so počastili tudi dan OZN, ki ga praznujemo 24. oktobra, ter lansko 75-letnico nastanka te organizacije.

imajo mir, svoboda in medsebojno spoštovanje še kako velik pomen. Boštjan Jerman iz Društva za Združene narode za Slovenijo pa je v svojem nagovoru poudaril, da se društvo veliko ukvarja z informiranjem mladih o poslanstvu ZN in vrednotah človeštva, kot so mir, blagostanje in trajnostni razvoj.

Prebrana je bila tudi poslanica generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa, v kateri je izpostavil pomen ZN. Po njegovem mnenju solidarnost ter ohranjanje pravic in dostojanstva vseh ljudi predstavlja edino pot za uspešno soočanje z izzivi in dosego ciljev trajnostnega razvoja. AP

23. 11.

23. Mirovniški festival in 14. Festival drugačnosti Zaradi epidemiološke situacije v državi sta tudi letošnja 23. Mirovniški festival in 14.

Festival drugačnosti potekala na virtualni način.

Organizacija združenih narodov je leto 2021 posvetila sadju in zelenjavi. Na ta način je želela spodbuditi pridelavo zdrave hrane in zmanjšati količino odpadne hrane. Letošnje leto v Slovenj Gradcu obeležujemo več okroglih obletnic, povezanih s sveto Elizabeto, zavetnico naše župnijske cerkve. Glede na to, da je sv. Elizabeta znana po svoji dobrodelnosti in pomoči drugim,

smo se zaradi tega in trenutne svetovne situacije odločili, da letošnjo tematiko Mirovniškega festivala posvetimo dobrodelnosti in prostovoljnosti s sloganom Pomoč naj nikoli ne počiva. To je tudi ena izmed tem Natečaja za izvirno otroško likovno in literarno delo ter fotografijo 2021, ki ga je razpisala Mestna občina Slovenj Gradec v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti.

OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE

Občankam in občanom MO SG želim, da ob prazniku, 1. novembru, spomin na bližnje počastijo na lep in spoštljiv način.

Tilen Klugler, župan 11

>2021

Prispevke sodelujočih si lahko ogledate na kanalu YouTube: https://www.youtube. com/watch?v=qfZvgjp 0EdY&list=PLKLwFHZ SoToEgylOSclU9XeqRj8udWtp Spotur

Dan Rudolfa Maistra Dan Rudolfa Maistra je slovenski državni praznik, ki se ga praznuje 23. novembra. Na ta dan je Rudolf Maister leta 1918 s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil, s tem dogodkom pa je k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške.

Kot državni praznik se v Sloveniji praznuje od leta 2005. Dan v Sloveniji ni dela prost. (Vir: Wikipedija)

3

AKTUALNO /

Predaja ključev stanovalcem novega bloka Polje

V Slovenj Gradcu so 18. oktobra predali ključe stanovalcem novega bloka Polje na Celjski cesti, v katerem je 54 neprofitnih stanovanj različnih velikosti. Gre za veliko pridobitev v naši občini, saj so bila zadnja neprofitna stanovanja zgrajena leta 2008 v Pamečah. Povpraševanje po tovrstnih stanovanjih je v Slovenj Gradcu veliko – na listi upravičencev z zadnjega javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je ostalo še 107 upravičencev.

Vrednost naložbe znaša dobrih 4,2 milijona evrov (GOI-dela okrog 3,9 milijona), od tega si je občina že pred leti z uspešnimi prijavami na razpise zagotovila sofinanciranje v višini 2,1 milijona evrov s strani Evropske unije oziroma Evropskega sklada za regionalni razvoj in dobrega pol milijona iz državnega proračuna. »Operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske

politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti, prednostne naložbe Sprejemanje ukrepov za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest, sanacijo in dekontaminacijo degradiranih zemljišč (vključno z območji, na katerih poteka preobrazba), zmanjšanje onesnaženosti zraka in spodbujanje ukrepov za zmanjšanje hrupa,« pojasnjujejo na Mestni občini Slovenj Gradec.

»Skupaj z novim stanovanjskim blokom Polje ima Mestna občina Slovenj Gradec v lasti 275 stanovanj.

Na listi je ostalo še precej prosilcev, kar nam daje obvezo, da razmišljamo tudi naprej. Iščemo novo, primerno lokacijo, kjer bomo zgradili še en blok, vir financiranja pa bi bil iz sredstev prodaje neprofitnih stanovanj, saj smo najemnikom ponudili stanovanja v prodajo. Tudi zasebni investitorji so našo občino prepoznali kot primerno za bivanje, saj so aktivnosti na tem področju zelo živahne. Če bodo načrti realizirani, bi čez dve leti lahko bil Slovenj Gradec bogatejši za približno 350 novih stanovanj. Omogočamo tudi individualno gradnjo na različnih lokacijah, tako je poskrbljeno tudi za tiste, ki povprašujejo po individualni gradnji,« pojasnjuje župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler. MN

Srebro in bron za Slovenj Gradec Natečaj Moja dežela, lepa in gostoljubna 2021 pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja je zaključen. V vseslovenskem tekmovanju v urejenosti in gostoljubnosti, v katerem Turistična zveza Slovenije kot organizator posebno pozornost posveča zelenemu turizmu in trajnostnemu razvoju, so sodelovali številni slovenski kraji/mesta ter drugi deležniki v turizmu.

Podelitve, ki je potekala v Postojni, sta se udeležila župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler in direktorica Javnega zavoda za šport, turizem in mladinske dejavnosti SPOTUR Marija Lah. Slovenj Gradec se je v finale uvrstil kar v dveh kategorijah: v kategoriji "srednjih mest" se je pomeril z Novo Gorico in Postojno, v kategoriji "mestno jedro" pa z Mursko Soboto in Radovljico.

Veselimo se končnih visokih uvrstitev, in sicer BRONASTEGA PRIZNANJA v kategoriji "mestno jedro" ter SREBRNEGA PRIZNANJA v kategoriji "srednja mesta". Čestitamo in zahvaljujemo se vsem, ki se trudijo, da je naš Slovenj Gradec že vrsto let ena najlepših slovenskih mestnih občin. Čestitke pa pošiljamo tudi našim prijateljem iz Črne na Koroškem, ki so prejeli ZLATO priznanje v kategoriji "izletniški kraji". DS

4

OBČINSKA UPRAVA /

Nova plezalna stena v športni dvorani

Sestanek Vaške skupnosti Pameče - Troblje

V MKC je 12. dne oktobra potekal razširjen sestanek Sveta VS Pameče - Troblje, ki so se ga udeležili člani sveta, župan Tilen Klugler, direktorica uprave MO SG Darja Vrčkovnik in strokovne službe.

V telovadnici slovenjgraške športne dvorane so namenu predali novo plezalno steno, ki bo izboljšala pogoje za trening mladih, pri katerih je ta šport v našem mestu, predvsem zaradi zlate olimpijke Janje Garnbret, vedno bolj priljubljen. Naložbo v vrednosti 20 tisoč evrov je financirala mestna občina, Alpinistični klub Slovenj Gradec pa bo s svojimi sredstvi in s pomočjo donatorjev omogočil nadgradnjo pridobitve.

Borut Marošek je v imenu javnega zavoda Spotur, ki upravlja s športno dvorano, povedal, da so se s to pridobitvijo odzvali na potrebe domačega alpinističnega kluba glede plezalne infrastrukture. »Veseli nas, da se nam je uresničila dolgoletna želja po izboljšanju pogojev za vadbo plezanja v našem kraju. Pridobili smo boljši objekt. S tem bodo omogočeni kvalitetnejši treningi ter rekreacija,« je ob tej priložnosti dejal Peter Jeromel, predsednik Alpinističnega kluba Slovenj Gradec, in dodal, da povpraševanje po plezanju zadnje čase presega vse meje.

Za to je seveda v največji meri zaslužna Janja Garnbret, častna občanka naše občine: »Izjemno sem vesela, da je bila postavljena ta stena, ki je primerna za trening in za mlade, da začnejo plezati. Upam, da bo v prihodnosti še več takih sten, ne samo ena, ker je veliko otrok, ki želijo plezati, a nimajo te možnosti.« Slovesnosti ob otvoritvi plezalne stene se je udeležil tudi Aleš Pirc, načelnik Komisije za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije, ki je izpostavil pomen plezalnih sten v lokalnem okolju, saj imajo tako otroci možnost treninga v bližini. Slovenjgraški župan Tilen Klugler je ob tej priložnosti čestital Janji Garnbret za naziv častna občanka Mestne občine Slovenj Gradec in dejal, da je njen veličasten uspeh v Tokiu postal tudi obveza, da postavimo novo plezalno steno v Slovenj Gradcu, ki bo temelj za najmlajše in tudi ostale, ki jih plezanje navdušuje. MN

Predsednik VS Pameče - Troblje Vili Kašnik je pojasnil, da člani VS nasprotujejo širjenju industrijske cone na desno stran ceste v smeri proti Dravogradu in da pričakujejo, da se območje na desni strani ceste vrne iz stavbnega v kmetijsko zemljišče ali da se za to stavbno območje najde primerna lokacija drugje v občini in izvede zamenjava namembnosti zemljišč. Župan Tilen Klugler je udeležencem sestanka predstavil postopek sprejemanja prostorskih

Mladim prijazna občina

7. oktobra je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor priredil slovesnost ob podelitvi certifikata in 10-letnici programa Mladim prijazna občina.

Podelitve se je v imenu Mestne občine Slovenj Gradec, ki je certifikat že prejela v preteklem letu, udeležil župan Tilen Klugler.

Certifikat Mladim prijazna občina je priznanje samoupravnim lokalnim skupnostim, ki uspešno izvajajo ukrepe, usmerjene v integracijo vedno novih generacij mladih v posamezne dele življenja družbe, predvsem pa v spodbujanje čim hitrejšega osamosvajanja mladih.

Predsednik Pahor je ob tej

11

>2021

aktov v okviru SD OPN3 ter izpostavil, da navedena problematika ni predmet trenutnih postopkov, saj »občina v okviru SD OPN3 ne širi in ne spreminja namenske rabe tega območja, eventualne spremembe v letu 2015 sprejetih in v OPN 2017 povzetih prostorskih aktov in spremembe namembnosti, bodisi kmetijskega zemljišča v stavbno bodisi stavbnega v kmetijsko, bi morale biti podvržene dolgotrajnim, zakonsko določenim proceduram in temeljiti na strokovnih podlagah ter izvedene v skladu z zakonom.« Župan se je strinjal s predlogom predsednika VS Pameče - Troblje o sklicu sestanka s predstavniki kmetovalcev, na katerem jim bodo podali dodatna pojasnila in situacijo podrobneje razložili.DS

priložnosti Inštitutu za mladinsko politiko Ajdovščina vročil zahvalo za spodbujanje mladinskih politik in skupnih projektov med mladimi in občino. Ob tem je poudaril pomembnost družbene vloge inštituta ter se zahvalil županjam in županom tistih občin, ki so bile nagrajene za svojo posebno naklonjenost mladi generaciji, v želji, da bi obdržale mlade ljudi doma, in sicer z izvajanjem uspešnih razvojnih politik. DS

5

OBČINSKA UPRAVA /

Sanacija plazu

Tretja razvojna os

Začela se je prva faza sanacije zemeljskega plazu nad in pod gozdno cesto 112236 (Zg. Kunej–Rožej), druga pa se bo izvedla naslednje leto.

Izvajalca del sta podjetji Kuster Invest, d. o. o., in Slemenšek, d. o. o.DS

Gasilska vaja Rotenturn 2021

13. oktobra je zaposlene v občinski upravi ob 16. uri presenetil in k evakuaciji napotil sprožen požarni alarm. Ob sproženem požarnem alarmu in po evakuaciji smo se zaposleni zbrali v atriju Rotenturna, zatem pa so na prizorišče pričele prihajati intervencijske enote slovenjgraških gasilskih društev z mehanizacijo, tudi z novo gasilsko lestvijo.

Zaposleni v upravi in gasilci smo pri izvedbi vaje upoštevali vsa pravila varne intervencije, po simulaciji vstopa v zaklenjen objekt so gasilci poiskali morebitne poškodovane in enega tudi evakuirali. Kmalu so vodni curki prekrili objekt, 'požar' pa je bil pogašen v približno pol ure.

Gasilskim enotam prav vseh občinskih prostovoljnih gasilskih društev, ki jih je ob zaključku

vaje nagovoril podžupan dr.

Peter Pungartnik, čestitamo in se vsem 75 sodelujočim gasilcem zahvaljujemo za profesionalno izvedbo intervencije, občanom pa sporočamo, da je vaja uspela.

Hkrati se opravičujemo tistim, ki so bili zaradi intervencijskih vozil pred Rotenturnom in v njegovi okolici za krajši čas ovirani pri vsakodnevnih opravkih.

Hvala in »na pomoč«! DS

lastnikom nekaterih stanovanjskih hiš izgradil novo ograjo ter izvedel protiprašno zaščito v obliki grobega asfalta ob stanovanjskih hišah ter izvedel razširitev ceste in ureditev Pri tem del transportnih poti poteka odvodnjavanja na celotni trasi po lokalnih cestah in območjih, transportne poti. Izvajalci opravljajo kot je npr. odsek JP 879521 (od tudi redne mesečne monitoringe na Semernika do odcepa Visočnik v vseh okoliških objektih. prvi fazi), kjer je izvajalec zaradi DS potrebe po razširitvi obstoječe ceste Dela na tretji razvojni osi potekajo v skladu z načrti izvajalcev. Trenutno gradijo transportne poti, ki jih bodo potrebovali pri izgradnji hitre ceste.

Varnostna razdalja

TABLA SENZOR Podjetje Trilobit, d. o. o., za Direkcijo RS za infrastrukturo izvaja na odseku 1258 (Otiški Vrh–Slovenj Gradec) državne ceste G1-4 oz. na križišču odcepa za Ozare pilotni projekt opozarjanja voznikov na prekratko varnostno razdaljo.

Ob omenjeni cesti je na drogu javne razsvetljave nameščen senzor, na naslednjem pa tabla, ki voznike informira o ustrezni varnostni razdalji.

Sistem je začel delovati 9. 10. 2021 in bo vključen 60 dni. Želimo vam varno vožnjo in – upoštevajte varnostno razdaljo.

DS 6

OBČINSKA UPRAVA / 27. REDNA SEJA MESTNEGA SVETA MO SG Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec je v sredo, 20. oktobra 2021, zasedal na 27. seji, ki je potekala v Veliki dvorani Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec.

JAVNI RAZPIS ZA LETO 2022 za podelitev:

1.

BERNEKERJEVE NAGRADE

in

Mestni svetniki so pri prvi točki dnevnega reda obravnavali in potrdili predlog Odloka o ureditvi in pravilih cestnega prometa v Mestni občini Slovenj Gradec, ki določa prometno ureditev na javnih parkirnih površinah in na območjih za pešce, ustavljanje in parkiranje na javnih parkirnih površinah, prepovedi, obveznosti in omejitve parkiranja, varstvo prometnih površin, pogoje in način odstranitve in hrambe nepravilno parkiranih ter zapuščenih vozi in nadzor nad izvajanjem tega odloka. Pri drugi točki so sprejeli predlog Odloka o urejanju in čiščenju zelenih in drugih javnih površin na območju Mestne občine Slovenj Gradec, ki določa organizacijsko in prostorsko zasnovo urejanja in čiščenja zelenih in drugih javnih površin kot storitve javne službe, vrste in obseg storitev javne službe, obveznosti izvajalca v okviru izvajanja javne službe, pravice in obveznosti uporabnikov javnih površin, posege v javne površine, urejanje zelenih površin, financiranje javne službe in nadzor nad izvajanjem javne službe in rabo javne površine. Nadalje so obravnavali osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Slovenj Gradec. Razlog za sprejem sprememb in dopolnitev je poziv Ministrstva za kulturo, s katerim je bila Mestna občina Slovenj Gradec pozvana, da odpravi napake, ki so bile z njihove strani ugotovljene po pregledu Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Slovenj Gradec, sprejetega v letu 2016. Sprejeli so tudi dva sklepa o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi za zemljiščih za območje Sel in Vrh. Obravnavali in potrdili so tudi predlog novelacije Investicijskega programa za sanacijo plazu nad in pod gozdno cesto 112236 (Zg. Kunej–Rožej), predlog Predinvesticijske zasnove Prizidek in rekonstrukcija Tretje osnovne šole Slovenj Gradec, predlog novelacije Investicijskega programa Prizidek in rekonstrukcija Tretje osnovne šole Slovenj Gradec in NRP in predlog Investicijskega programa Prizidek in rekonstrukcija Osnovne šole Podgorje. Sprejeli so tudi predlog Sklepa o porabi proračunske rezerve ter razrešili članico statutarno-pravne komisije in imenovali nadomestnega člana. Podali so še nekaj vprašanj in pobud ter potrdili predlog sklepa s področja premoženjskopravnih zadev.

Tatjana Špalir

11

>2021

2.

BERNEKERJEVIH PLAKET

POZIV K OBLIKOVANJU IZHODIŠČ ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA za del območja EUP LE-13 (Logar) v Mestni občini Slovenj Gradec Mestna občina Slovenj Gradec obvešča javnost, da vodi postopek začetka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja EUP LE-13 (Logar) v Mestni občini Slovenj Gradec (v nadaljevanju OPPN). Pobudnik priprave prostorskega akta je zasebni investitor.

Osnutek izhodišč za pripravo OPPN je izdelalo podjetje URBIS, d. o. o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor.

BERNEKERJEVO NAGRADO se podeli za izjemne uspehe in dosežke večletnega dela, ki jih doseže posameznik ali skupina s profesionalnim ali ljubiteljskim kulturnim delovanjem oziroma ustvarjalnostjo v književnosti, dramski umetnosti, glasbi in plesu, upodabljajoči umetnosti, filmu in radiu, arhitekturi in oblikovanju, varovanju kulturne dediščine, in za stvaritve, ki so pomemben prispevek v zakladnico kulture občine. Bernekerjevo nagrado lahko prejmejo posamezniki za pomembno življenjsko delo v kulturi in izjemno uveljavitev na svojem ustvarjalnem področju, četudi so dobili že druga priznanja.

BERNEKERJEVO PLAKETO se podeli posameznikom ali skupini, ki deluje na območju Mestne občine Slovenj Gradec, kot priznanje za uspešno in izvirno kreacijo oziroma enkraten, neponovljiv dosežek za varovanje kulturne dediščine in za stvaritve, ki so pomemben neponovljiv prispevek v zakladnico kulture občine, ki pomeni prispevek h kulturni rasti ljubiteljske in profesionalne kulture.

Bernekerjevo plaketo lahko prejmejo društva in skupine za uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulture in profesionalne kulture.

Predlog za podelitev priznanj mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati:  podatke o predlagatelju;  natančne podatke o kandidatu;  utemeljitev in obrazložitev predloga s konkretno navedbo vrste priznanja;  morebitne dokumente, ki potrjujejo dejstva v utemeljitvi.

Kandidate za priznanja lahko predlagajo v obliki predloga fizične in pravne osebe. Vsak predlagatelj lahko predlaga enega kandidata za eno isto priznanje. Predlagani kandidat lahko prejme samo eno priznanje za isti dosežek.

Komisija za podelitev Bernekerjevih priznanj podeli v posameznem letu eno Bernekerjevo nagrado in največ tri Bernekerjeve plakete.

Predloge je potrebno poslati najkasneje do petka, 7. januarja 2022, na naslov: Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec, Komisija za podelitev Bernekerjevih priznanj pri Mestnem svetu Mestne občine Slovenj Gradec.

Predloge je možno posredovati tudi po elektronski pošti.

Osnutek izhodišč za pripravo OPPN je javno objavljen od 22. 10. 2021 do vključno 10. 11. 2021 na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec (http://www.slovenjgradec. si) in razgrnjen v prostorih Mestne občine Slovenj Gradec, v avli prvega nadstropja v času uradnih ur.

Predstavitev poklica vezist Društvo Vezist s sedežem v Slovenj Gradcu že od leta 2015 deluje v javnem interesu na področju komunikacijskih in informacijskih tehnologij, ki so predvidene tudi v času elementarnih nesreč in drugih situacij.

V okviru civilnega vojaškega sodelovanja z 72. brigado Slovenske vojske organizirajo tudi predstavitev tehnologije in organiziranosti poklica VEZIST INFORMATIK ter zmožnosti posredovanja Slovenske vojske v primeru elementarnih nesreč.

Na območju 'stare Komunale' (Partizanska pot 12, Slovenj Gradec) je bil postavljen večji vojaški poveljniški šotor z vso pripadajočo opremo za prikaz dejavnosti. DS

7

OBČINSKA UPRAVA /

VRUNČEVA NAGRADA

Mag. Gabrijela Kotnik – Vrunčeva nagrajenka Na slovesnosti ob prazniku Mestne občine Slovenj Gradec so podelili tudi Vrunčevo nagrado in plakete. Letošnji nagrajenki mag. Gabrijeli Kotnik je z vsestranskim delovanjem uspelo v treh desetletjih oblikovati prepoznavno vlogo srednjega in višjega strokovnega šolstva v Slovenj Gradcu. »Velika sreča je delati v kolektivu, kjer so prisotni sodelovalna kultura, odlična klima, pripravljenost sprejemati nove izzive in pristope, iskanje vedno novih povezav v domačem okolju in v tujini, da bi prek projektov doprinesli k izboljšavam učenja in poučevanja. Naša prednost je, da se na nivoju centra povezujemo, hkrati pa omogočamo enkratnosti posameznih šol znotraj našega šolskega centra. Zato iskrena hvala vsem mojim bivšim in sedanjim sodelavkam in sodelavcem za soustvarjanje uspeha šolskega centra. Hvala vsem maturantom in dijakom, diplomantom in študentom za to, da ste stopali in stopate del svoje izobraževalne poti z nami, in hvala vsem zunanjim sodelavcem, lokalnemu okolju in ministrstvu za podporo pri delovanju in razvoju našega šolskega centra.« Katere mejnike v svojem 30-letnem delu na področju srednjega in višjega šolstva bi izpostavili?

GK: Odločitev, da se poskusim kot učiteljica na takratni srednji šoli v Slovenj Gradcu, je bila pravilna, saj me je delo navdušilo, mi odprlo nova obzorja in prineslo veliko novih izzivov.

Nov mejnik je gotovo ustanovitev višje strokovne šole leta 2000. Ne da se opisati, kakšno energijo in motivacijo je ustanovitev prinesla tako zame kot za celoten predavateljski zbor. Višješolsko izobraževanje v Sloveniji je bilo takrat šele na začetku in treba je bilo vse postaviti od začetka.

Izkazalo se je, da je bila uvedba višješolskega izobraževanja v regiji odlična odločitev, saj višja strokovna šola uspešno izobražuje že več kot 20 let. Ker je bila prostorska stiska prevelika, je v letu 2006 višja šola dobila nove, sodobno opremljene prostore kot nadgradnjo obstoječih prostorov centra. S tem je center pridobil tudi sodobno in veliko knjižnico.

Med pomembne mejnike spada tudi aktivno sodelovanje s skupnostjo višjih strokovnih šol in kasneje sodelovanje v okviru projekta Impletum na področju kakovosti in prenove višješolskih programov, s čimer smo se na naši višji šoli zavezali k postavitvi in razvijanju sistema kakovosti na višješolskem področju, kar se potrjuje tudi prek zunanjih evalvacij Nacionalne agencije za visoko šolstvo, kjer sodelujem kot zunanja presojevalka za kakovost za področje višješolskih programov.

Nove izzive mi je prineslo tudi delovno mesto direktorice našega centra, predvsem z vidika zagotavljanja vseh potrebnih pogojev za nemoten potek učenja in poučevanja, potrebne sanacije stavb, nabave prepotrebne opreme in zagotavljanja finančnih sredstev. Najpomembnejše je področje povezovanja šol in zaposlenih znotraj centra ter

8

spodbujanje vključevanja v projekte, uvajanje sodobnih pristopov k učenju in poučevanju z uporabo IK-tehnologije, povezave s šolami in centri, številne možnosti pridobivanja novih znanj … To je postal skupen cilj celotnega kolegija.

Razpršenost centra na pet lokacij, od tega dveh najetih, je spodbudila nadaljevanje pobud za novogradnjo, ki so segale že v leto 2007.

Zadnja leta vodite in izvajate največjo investicijo v državi na področju šolstva, kar je gotovo poseben izziv. Kaj vse šolski center pridobiva z novogradnjo?

GK: Prva faza novogradnje je bila zaključena v letu 2020 in lesarske delavnice smo začeli uporabljati že v novembru lani, telovadnico pa z letošnjim šolskim letom. Z novimi prostori so zagotovljeni odlični pogoji za športno vadbo in pridobivanje poklicnega in strokovnega znanja v lesarski delavnici. Druga faza novogradnje – stavba šole – je v fazi pridobivanja uporabnega

dovoljenja. Predvidevamo, da bodo celotna GOI-dela in dobava pohištvene opreme izvedeni do konca tega koledarskega leta. Objekt bomo začeli uporabljati po primopredaji in prevzemu objekta. V šoli bodo poleg splošnih učilnic tudi specializirane učilnice za gastronomijo, lesarstvo, turizem, zdravstveno nego, kemijo, biologijo in fiziko, vključno z laboratorijem, učilnice za glasbo in umetnost, zgodovino in geografijo, fiziko in računalništvo. Prostori bodo nadomestili najete prostore in vključno s sodobno opremo dali odlične pogoje za učenje in poučevanje ter izvedbo obšolskih aktivnosti.

Zadnja leta dajete poseben poudarek tudi sodelovanju z lokalnim okoljem. Se je izkazalo kot učinkovito?

GK: Na šolskem centru se zavedamo, da samo s sodelovanjem z delodajalci, lokalnim okoljem in številnimi partnerji lahko doprinesemo h kvaliteti izobraževalnega dela. V ta namen je pri izvedbi tako srednje- kot višješolskih programov močna povezanost z delodajalci prek izvedbe praktičnega usposabljanja z delom za dijake, kliničnih vaj in številnih projektov.

Delodajalci so ključni partner pri izvedbi višješolskih izobraževalnih programov, saj študente med študijem sprejmejo za 20 tednov na praktično izobraževanje. Intenzivno je sodelovanje tudi z lokalnim okoljem prek skupnih projektov in vključevanja naših dijakov in študentov v prireditve in projekte.

Izpostaviti velja tudi močno mednarodno aktivnost vseh šol znotraj centra prek razpisanih mednarodnih projektov Cmepiusa, kjer poteka tako mobilnost dijakov, študentov in zaposlenih.

Na Šolskem centru Slovenj Gradec se aktivno vključujemo v številne narodne projekte kot partnerji s ciljem, da obogatimo izobraževalne vsebine, zastavimo nove metode učenja in poučevanja in okrepimo aktivno vključevanje zunanjih strokovnjakov. Posebej bi omenila projekt Munera 3, ki daje delodajalcem možnost, da svoje zaposlene brezplačno vključijo v številne programe usposabljanj, lahko pa se na osnovi pobude delodajalca pripravi program glede na njihove potrebe. MN

VRUNČEVE PLAKETE

OBČINSKA UPRAVA /

Gordana Konečnik »Vrunčeva plaketa mi daje potrditev, da sem vsa leta v tem poklicu sledila želji, da otrokom z vseh perspektiv svojih pozicij dam največ, kar zmorem, in jim predvsem želim pomagati odrasti v srečne in zdrave osebe. Vseskozi se zavedam, da je biti pedagog poslanstvo, ne samo služba, in dajem vse od sebe, ker se zavedam, kako močan vpliv imamo na otroke. Premalo ljudi se zaveda, kako zelo pomembni sta vloga in kvalitetno delo pedagoških delavcev za prihodnost naših otrok in hkrati za našo prihodnost. Ob zaupanju, da prejmem to prestižno pohvalo, se iskreno zahvaljujem vsem predlagateljem, ki so verjeli vame. Hkrati pa mi nagrada daje nov zagon in energijo, da svoje poslanstvo in vizijo peljem naprej,« je svoje občutke podala Gordana Konečnik, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok.

Ob opravljanju vseh delovnih obveznosti, sprva kot vzgojiteljica predšolskih otrok, je nenehno skrbela za svojo strokovno rast. Po končanem visokošolskem študiju ji je bilo zaupano vodstvo vrtca v Pamečah, 6 let kasneje pa je postala pomočnica ravnateljice VVZ Slovenj Gradec, vrtca, ki

s svojimi 150 zaposlenimi spada med največje javne zavode na Koroškem. V okviru teh obveznosti uspešno vodi še največjo enoto zavoda na Maistrovi z oddelkom na Selah in bolnišničnim oddelkom. Podeljen ji je bil strokovni naziv svetovalka, nato še svetnica.

Veliko ji pomenijo zdravi in zadovoljni otroci, zaveda se, da k njihovemu dobremu počutju v prvi vrsti pripomore tudi zdrava in uravnotežena prehrana. Nov način prehranjevanja, prijazen otroškemu organizmu, je po uvedbi v domačem vrtcu na predavanjih predstavila tudi v tujini.

Poleg govornih kompetenc predšolskega otroka spodbuja tudi druge otrokove kompetence, predvsem kritično mišljenje in ustvarjalno razmišljanje. Med številnimi sodelovanji je sodelovala tudi v raziskavi o nadarjenih otrocih.

Aktivno je sodelovala pri izgradnji vseh novih vrtcev VVZ Slovenj Gradec, pri tem pa ji je bilo v veliko pomoč njeno tehnično znanje.

Bernarda Mori Rudolf Tako kot njena poklicna pot v različnih delovnih organizacijah je posledično tudi nabor dragocenih izkušenj Bernarde Mori Rudolf zelo pester. Že od ustanovitve Centra za izobraževanje odraslih Mocis je zaposlena v njem, sprva kot pomočnica direktorice, kasneje kot svetovalka in organizatorica na področju izobraževanja odraslih.

Opravlja dela vodje Svetovalnega središča Koroška, svetovanje in vrednotenje znanja zaposlenim, je tudi svetovalka za kakovost in izvajalka študijskih krožkov.

Njeni sodelavci jo ocenjujejo, da je razvojno usmerjena s posluhom za potrebe odraslih v koroški regiji. »Iskreno verjamem, da je najboljša investicija investicija v znanje, zato že od vsega začetka svoje karierne poti globoko čutim, da je moje poslanstvo prav na področju izobraževanja. Ves čas svojega delovanja se trudim biti strokovna in zavezana razvoju izobraževanja odraslih,« je povedala dobitnica plakete in pojasnila, da uživa v najrazličnejših srečevanjih s področji učenja učenja, razvoja kariere ter kakovosti.

»Pri svojem delu dajem priložnost rezultatom, ne omejitvam. V ta namen se skozi različne dejavnosti vseskozi trudim ozaveščati javnost o potrebnosti učenja v vseh življenjskih obdobjih. V programih, ki jih vodim, načrtujem različne aktivnosti za doseganje ranljivih ciljnih skupin in drugih odraslih. Zato, ker znanje spreminja življenje. Ker pomeni odgovornost. Ker ima veliko pozitivnih učinkov in vpliva na našo samopodobo. In ker spodbuja željo po tem, da želimo znati in vedeti več.

Moje delovanje, ki je bilo v letošnjem letu nagrajeno, je plod mojega lastnega ter skupinskega dela in prizadevanj številnih, ki delujemo na tem področju. Zato bi se iskreno zahvalila vsem, ki so do sedaj soustvarjali z menoj, posebna zahvala pa MOCIS-u kot predlagatelju ter sodelavcem in sodelavkam, ki so to kandidaturo podprli,« je še povedala. Študijske krožke je razvila v koroško vejo vseslovenske infrastrukture za neformalno skupinsko učenje odraslih.

Zbornik študijskih krožkov za obdobje 2008–13, za katerega je zbrala gradivo, zaključuje: »Česar se naučimo z veseljem, ne bomo nikoli pozabili.«

Dragica Navodnik Prva osnovna šola Slovenj Gradec je edina šola na Koroškem, ki ima šolski oddelek na Oddelku za pediatrijo SB SG. 28 let je bila tam z dušo in srcem bolnišnična učiteljica Dragica Navodnik, ki se je upokojila letošnjega 1. septembra.

Z velikim notranjim poslanstvom za sočloveka je opravljala specifično delo, ne le poučevanje, temveč tudi vse drugo za dobro počutje in razvoj osebnosti otroka. »Morala sem biti drugačne vrste učiteljica, takšna, ki je znala pobožati. Vedno sem do otroka prihajala z nasmehom in moja tolažba mu je veliko pomenila, najbolj pa so mi bili hvaležni starši.

Otroku sem pomagala pri njegovem opolnomočenju, samozavesti,« je Dragica Navodnik predstavila svoj pristop, ganjena ob spoznanju, da je bilo njeno delo opaženo. Pri delu bolnišničnega pedagoga rezultati niso vidni, otroci v takšni šoli ne prejemajo priznanj. Za Navodnikovo je bilo največje priznanje, ko je začutila, kaj je dala otroku: »Da ni 11

>2021

več jokal, da se je nasmejal, da mi je med odhodom mahal in smo se objeli, to je bila zame največja nagrada. Travme doživljajo tudi starši, in če lahko tudi tu pomagaš, si naredil največ.« Svoje delo je izpopolnjevala na hospitacijah v drugih večjih bolnišnicah. »Najprej sem se srečala na hematološkem oddelku v Ljubljani z otroki, ki so umirali. To je bila zame streznitev. Tam so otroka učili, kot da bo maturiral, sploh mu niso dali občutka, da je bolan, da nima smisla ...

Zatem sem šla na izobraževanje k Hospicu ... Takšnemu otroku moraš dati vse, kar mu lahko, da mu je lepo. In to sposobnost moraš imeti že v sebi. Tam si z nasmeškom, potem pa se jokaš doma. Nekatere sem pred smrtjo spremljala nekaj let. Do takšnih otrok moraš imeti drugačen pristop. Posebna izkušnja je tudi srečanje z otroki, ki so delali samomor. Še posebej sem znala s pubertetniki, ki niso hoteli v šolo,« pripoveduje dobitnica Vrunčeve plakete 2021. AP 9

GOSPODARSTVO /

JAVNO PODJETJE KOMUNALA SLOVENJ GRADEC

Nova kotlarna na lesno biomaso

Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec je zaključilo z največjo naložbo v zgodovini podjetja – izgradnjo nove kotlarne na Štibuhu, vredne okoli 2.600.000 evrov brez DDV, od tega so 740.000 evrov nepovratnih sredstev pridobili na javnem razpisu Ministrstva za infrastrukturo – Kohezijskega sklada EU. Z gradnjo so začeli oktobra lani in jo končali v skladu z načrti. Z alternativnimi in obnovljivimi viri energije v podjetju sledijo trajnostni in okoljski naravnanosti.

Z novo pridobitvijo dosegajo tudi zelo ugodno ceno toplote, ki bo nižja, kot če bi toploto proizvajali s plinom. Za dobavo sekancev so sklenili pogodbo z lokalnim dobaviteljem. »Naložba pomeni dolgoročno oskrbo, neodvisno od zunanjih dejavnikov na področju dobave energentov, in seveda rabo obnovljivih virov energije. Če bi proizvajali toploto kot do zdaj, s kotlom na plin, bi se cena variabilnega dela ogrevanja glede na trenutne cene plina povečala za več kot 50 odstotkov,« pojasnjuje direktor Komunale Slovenj Gradec Jože Dvorjak. Toplarna ima po enajstih mesecih od začetka gradnje že

uporabno dovoljenje, uspešno obratuje in je polno vključena v daljinski sistem ogrevanja. »Z novo kotlarno in soproizvodnjo toplote in električne energije bomo v bodoče zagotavljali 100-odstotno pripravo toplote iz obnovljivih virov, konice bomo pokrivali s kotlom na zemeljski plin, ki bo rezerva v primeru izpada nove toplarne.

Ob izvajanju energetskih sanacij objektov in spremembah režima ogrevanja bo celotno oskrbo toplote pokrival kotel na lesno biomaso,« je še ob slavnostnem odprtju dejal Dvorjak in med prednostmi izpostavil še nizke emisije v okolje, saj je v toplarni nameščen tehnološko najsodobnejši sistem čiščenja dimnih plinov, tehnologija pa je optimalno regulirana glede izgorevanja.

V skladu z okoljsko zakonodajo bodo naročili prve meritve, nato pa izvajali predpisane obratovalne monitoringe glede vrednosti emisij snovi v zrak, vse meritve bo opravil pooblaščen izvajalec monitoringa. Dimni plini, ki bodo nastajali pri zgorevanju lesne biomase, se bodo s pomočjo čistilnih sistemov očistili in izstopili skozi dimnik

v ozračje. Na ta način bodo dosežene bistveno manjše vrednosti emisij snovi v zrak od zakonsko določenih maksimalnih dopustnih vrednosti emisij.

Podjetje je z dejavnostjo komunalna energetika oziroma daljinskim ogrevanjem mesta začelo pred dobrimi 40 leti. Takrat je bila zgrajena mestna kotlarna na Štibuhu skupaj s toplovodnim omrežjem. O prehodu na obnovljive vire energije so začeli razmišljati leta 2015, saj sta trajnostni razvoj in družbena odgovornost, poleg kakovostnega in strokovnega opravljanja storitev, temeljni usmeritvi podjetja.

Slovenjgraški župan Tilen Klugler je ob odprtju med drugim dejal, da je nova kotlarna ena večjih pridobitev v zgodovini mestne občine: »Gre za primer dobre prakse. Že od same ideje najprej, ko smo začeli razmišljati o alternativi danes zelo dragim energentom. Z obnovljivimi viri – lesno biomaso – smo bogati tudi na Koroškem. Verjetno se veselijo tudi naše občanke in občani, kajti cena na položnicah bo ostala bolj ali manj enaka. Če bi se ogrevali s katerim od drugih virov, bi se cene občutno podražile.« MN Kronologija projekta:  2016

– naročilo študije Obnova in nadaljnji razvoj daljinskega ogrevanja v MO SG  marec 2018 – izdelava idejne zasnove (IDZ) in idejnega projekta (IDP)  oktober 2019 – pridobljeno gradbeno dovoljenje in podpis pogodbe (Izgradnja kotlovnice na lesno biomaso) s podjetjem Esotech, d. d.  september 2021 – konec gradnje in pričetek poskusnega obratovanja  5. 10. 2021 – pridobljeno uporabno dovoljenje za novo kotlarno na lesno biomaso Prednosti proizvodnje toplote z lesnimi sekanci in daljinskega ogrevanja:  uporaba obnovljivih virov energije,  energetska neodvisnost (ukrajinska kriza izpred let),  nizke emisije v okolje, saj je v toplarni nameščen tehnološko najsodobnejši sistem čiščenja dimnih plinov, tehnologija pa je optimalno regulirana glede izgorevanja,  odjemalec na toplovodnem ogrevanju nima nobenih skrbi za delovanje sistema in nabavo energentov,  zelo ugodna cena toplote (vedno v prvi tretjini najcenejših dobaviteljev toplote v Sloveniji),  nižja cena toplote, kot če bi proizvajali toploto s plinom, saj so se cene zemeljskega plina zvišale za 300 %.

10

MESTO IN PODEŽELJE /

Slovenjgradčanka na Štartaj, Slovenija Slovenjgradčanka Tajda Krevh in Tjaša Miketič sta bili najprej med 300 kandidati, nato med osmimi finalisti izbrani za sodelovanje v projektu Štartaj, Slovenija, ustvarili sta Dipsi omaki.

Tajda je navdušena nad raziskovanjem okusov. Ideja za nov kulinarični pripravek se ji je porodila po spoznanju, da ji nobena obstoječa omaka, ki jo lahko dobimo na tržišču, ni bila všeč za pripravo prigrizkov (njenih avtorskih), ki jih prodajajo v prodajalni njenih staršev v Slovenj Gradcu. Zato sta s prijateljico Tjašo, sicer kot študijsko projektno nalogo, iz izključno naravnih sestavin razvili omaki za pomakanje.

Po letu dni se jima je uresničila želja s svojima izdelkoma vzbuditi pozornost, prijavili sta se in zdaj sta del 6. sezone Štartaj, Slovenija. Tajdo Krevh in Tjašo Miketič smo lahko spremljali v oddaji Štartaj, Slovenija! na POP TV, njuni pomaki Dipsi pa lahko kupite v izbranih Intersparih širom cele Slovenije.

Dipsi pomaki, kot ji pravita, sta tudi nepogrešljivi spremljevalki vsake zabave. »S Tjašo sva že od začetka vedeli, da želiva kupcem ponuditi naravne dip omake brez umetnih dodatkov in barvil – take, kot bi si jih pripravili doma. Da sva prišli do tega okusa, ki sedaj stoji na policah, sva rabili slabo leto dni, saj sva želeli recept izpopolniti do konca,« je zgovorna vrla Slovenjgradčanka.

Sodelovanje v Štartaj, Slovenija je zanju velika odskočna deska. V tem projektu si želita pridobiti čim več lojalnih kupcev, ki znajo ceniti domače, naravne izdelke. »Če se bo izdelek dobro prijel,« še pojasnjuje Krevhova, »dobiva pogodbo še za ostale Spare po Sloveniji, kar bo definitivno predstavljalo nek nov izziv in tudi priložnost in uspeh. V prihodnjih letih si želiva širitve tudi v sosednje države.« AP

Tajda in Tjaša

Obnovljena Erčeva žaga in mlin

Največji slovenski kvačkarski izziv

1 država, 212 grbov velikosti odeje, 212 občin, 211 kvačkaric in kvačkar je zamisel Slovenjgradčanke Jadranke Smiljić, Guinnessove rekorderke v maratonu kvačkanja, ki jo je 15. septembra prek videokonferenčne platforme Zoom začela uresničevati skupina pod okriljem Zavoda za ohranjanje in promocijo ročnih del Ustvarjalno srce. Grb Slovenj Gradca kvačka Marija Borovnik.

Kvačkarice in kvačkar iz vseh slovenskih občin kvačkajo vseh 212 občinskih grbov. Za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov bo zavod zbral več kot 1000 kosov kvačkanih izdelkov, narejenih v C2Ctehniki. Projekt poteka v sodelovanju z društvom Heraldica Slovenija.

Pripraviti je bilo potrebno natančne grafične načrte grbov, ki jih je skupaj z Jadranko izdelal njen brat Božidar. »Pletenje in kvačkanje že dolgo nista le domena babic in starih tet,« pravi avtorica vseslovenskega kvačkarskega izziva in projekt označi kot »niti, ki povezujejo, ali družbeno odgovorno pletenje in kvačkanje, ali kako lahko angažirano rokodelstvo po majhnih korakih spreminja svet na bolje«. Nekoč intimno opravilo, za katerega bodo tokrat porabili 530 kg slovenske preje, ima vlogo tudi

11

>2021

medgeneracijskega povezovanja.

Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, dokončati ga nameravajo do dneva samostojnosti in enotnosti 26. 12.

2021. »Vem, da bomo z Jadranko na čelu zmogle vse to,« je povedala ena od udeleženk iz Posavja. Kaj pa pravi Jadranka? »Predvsem se veselim pozitivnega odziva občin pomurske, podravske in koroške regije. Od samega začetka projekta je minilo že malo več kot mesec dni in okoli 50 kvačkaric je že končalo z izdelavo grba. Veselim se vsakodnevnega intervjuja v živo na naši FB-strani, kjer lahko spoznate naše kvačkarice in naše izzive pri tem projektu. Hvaležna sem vsem, ki nas podpirate, in naj kvačka in nit povežeta Slovenijo.« AP

Na dnevu odprtih vrat je Koroški pokrajinski muzej v sodelovanju s Turistično-športnim društvom Vedrin, Vaško skupnostjo Turiška vas in Turistično olepševalnim društvom Šmartno obiskovalcem predstavil obnovljena Erčev mlin in žago na reki Mislinji v Tomaški vasi. Domačini so pokazali mletje žita in žaganje lesa.

Reka Mislinja ima bogato mlinarsko in žagarsko dediščino. Že v 19. stoletju je pri Ercu v Tomaški vasi delovala žaga z mlinom. Nad tem kompleksom danes strokovno bdi Koroški pokrajinski muzej in vsako leto želi ponovno opozoriti na ta etnološki spomenik, ki je zdaj doživel že 3. prenovo. Še pred dvajsetimi leti zapuščen kompleks deluje kot muzej, nič pa se tam ne bi moglo dogajati, če ne bi bilo vestnih domačinov, ki so se leta 2010 vključili v večjo, drugo prenovo kompleksa. »Nazadnje, po hudi poplavi 18. julija letos, ki je zelo prizadela tudi mlin in žago, so se prizadevni domačini spet lotili obnove in v celoti obnovili jez, popravili in obnovili rače ter obnovili žagino kolo. Mlinska kamna pa vrti novo mlinsko kolo.

Z izvedenimi obnovitvenimi deli žaga in mlin ostajata pomembni kulturno-izobraževalni točki v kraju. Ta kompleks žage in mlina je na Mislinji, na žalost, zadnji,«

pojasnjuje etnologinja Brigita Rajšter 3. obnovo objekta.

Ob objektu se skoraj vsak dan ustavijo domačini, mimoidoči sprehajalci ali pohodniki iz drugih krajev. Zato so z novimi zamenjali 11 let stare klopi, nova pridobitev je tudi rusko kegljišče na prostem.

Darja Merkač, predsednica Turistično-športnega društva Vedrin, je povedala, da domačinom ta etnološki biser veliko pomeni, skozi vse leto se na njem odvijajo razne prireditve. Jeseni širši javnosti prikažejo krog pridelave koruzne moke, koruzo še na star način ličkajo ali kožuhajo, zrna zmeljejo.

Albert Kotnik, upravnik Erčeve žage in mlina, goji do tega objekta še posebne občutke, saj je tu služboval njegov ded, tu sta bila rojena njegov oče in stric in vsi trije so stanovali kar nekaj let v zelo majhni sobici v tej žagi. Za prikaz preteklega življenja v njej so sobo zapolnili s starim pohištvom: posteljo s posteljnino, mizico s stolom, prtičkom na steni in omaro. AP

11

MESTO IN PODEŽELJE /

V NOVEMBRU PRAZNUJEJO TRI VAŠKE SKUPNOSTI

VAŠKA SKUPNOST ŠMARTNO Epidemija je onemogočila marsikateri družabni dogodek v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, so pa Šmarčani zelo veseli, da so z veliko pomočjo mestne občine, zavoda Spotur, domačih gasilcev, društev ter mnogih posameznikov, športnih navdušencev v avgustu organizirali sprejem domačinke, zlate Janje Garnbret. Ob tem je Anton Sedar, predsednik Sveta Vaške skupnosti Šmartno, poudaril, da bi bilo potrebno najti sredstva za postavitev trajnega panoja z napisom kraja ter fotografijo z imenom in priimkom naše zlate olimpijke, saj »vsi vemo, da je v Sloveniji le peščica krajev, ki se lahko pohvalijo z olimpijsko prvakinjo«.

Zadnja večja, turistično in učno zanimiva pridobitev je razširjen in posodobljen spominski vojni park pri osnovni šoli.

Opažajo, da si mlade družine vse raje ustvarijo dom na podeželju, dovolj blizu mestnemu središču. V želji za čim bolj varno prečkanje reke Mislinje pri Brezovniku je ena izmed načrtovanih

investicij izgradnja brvi za pešce, prav tako si že vrsto let želijo urediti križišče za cerkvijo proti gasilskemu domu. Na protiprašno zaščito še vedno čaka cesta Lampret– Horvat. Razširiti bi bilo potrebno pokopališče, urediti betonsko ograjo, staro mrliško vežico, arhitekturno zanimivo, pa ustrezno spomeniško zavarovati. Veseli bi bili tudi ureditve vaškega jedra. Želijo si nove steze za balinanje in ruskega kegljišča, kar bi poleg mlajših v športni park privabilo še starejše krajane.

V letih 2020–2021 je bila asfaltirana cesta Stopernik, zgrajen je bil nov most Daplast, obe odprtji bosta novembra v času vaškega praznika. V Šmartnem je že v uporabi dolgo pričakovano krožišče na državni cesti. Ta investicija je zaključena, razen 4. izhodnega kraka, za katerega so finančna sredstva, po besedah

predsednika VS, zagotovljena. Čeprav bodo praznik sv. Martina letos obeležili skromneje, kot so ga v sklopu Martinovih dni doslej, bo na Martinovo nedeljo slavnostna sveta maša v domači nadžupnijski cerkvi, katere zavetnik sv. Martin je dal kraju ime. AP

VAŠKA SKUPNOST LEGEN

Največje bogastvo bo nova javna kanalizacija Turistično društvo Legen in VS Legen prirejata 13. novembra ob 18. uri v gasilskem domu tradicionalno in odmevno prireditev Ljudski godci, nastopajoči pridejo iz vse Slovenije. »Od nastanka vaških in četrtnih skupnosti leta 1994 sem aktiven član v Svetu Vaške skupnosti Legen in kar 6 mandatov predsednik, v tem času se je naredilo zelo veliko, od mostov (7), veliko asfaltnih preplastitev cest, do urejanja hudournikov in ostalih nujno potrebnih stvari. Da smo vse to lahko dosegli, se zahvaljujem krajankam in krajanom za razumevanje in sodelovanje,« pravi Edvard Turičnik.

Pred nekaj tedni so svojemu namenu predali novo parkirišče pri Vinišniku s prenovljenim delom ceste proti kmetiji. »Vesel sem tudi, da smo na igrišču VS Legen pridobili dodatna igrala, z mestno občino pa se dogovarjamo za pridobitev zemljišča za razširitev igrišča

in potrebnih prostorov. V režiji vaške skupnosti in krajanov smo obnovili mostička čez Barbaro pri Plesniku in čez potok Porodnica pri Milanu Šulerju,« še dodaja aktualni predsednik Sveta VS Legen.

V tem času je na Legnu vse usmerjeno v urejanje največjega problema, za kar si prizadevajo že več kot 20 let, in sicer v izgradnjo kanalizacije, optike in vodovoda, kjer jih še ni. Gradnja se je v oktobru že začela, Legenčani pa upajo, da bo končana v naslednjem letu.

Potrebno je urediti še nekaj protiprašnih zaščit in prekategorizacij gozdnih cest v občinske.

Ob vaškem prazniku bodo podelili 2 priznanji vaške skupnosti. Eno bo za zasluge v kraju prejel Vlado Gošnak, za katerega sokrajani vedo, da se na vse spozna. Kot samouk je opravil (in popravil) marsikaj, tudi gradbena ali tesarska dela. Je poklicni gasilec in član veteranske desetine PGD Legen. Več let je bil zelo dejaven v Svetu VS Legen.

Drugo pa je namenjeno družinskemu podjetju Optika Kotnik v zahvalo, ker so vedno razumevajoči, »ker gredo krajanom naproti«, so tudi sponzorji ob raznih prireditvah legenskih društev.  AP Vlado Gošnak Optika Kotnik, Tomaž in Bojan Kotnik

VAŠKA SKUPNOST TURIŠKA VAS

Turiška vas ima nov medgeneracijski prostor V teh težkih časih, ko živimo v pandemiji, kot pravi predsednik Sveta Vaške skupnosti Turiška vas Edvard Lavre, so vendarle izpeljali dogodek v organizaciji TŠD Vedrin, s katerim delajo z roko v

roki. Na lepo obiskani prireditvi v gasilskem domu v Turiški vasi je svojo knjigo predstavil domačin Niko R. Kolar, glasbeno jo je v živo opremil kantavtor Adi Smolar.

Lani je bil na območju vaške skupnosti zgrajen 540-metrski odsek ceste (zemeljska dela, odvodnjavanje, asfaltiranje) od mosta Slemenik do križišča Črnivnik proti Mrzelu, slavnostno so ga namenu predali letos.

S sredstvi, ki so jih pridobili z razpisom LAS MDD, so pri gasilskem domu v Turiški vasi postavili nova igrala in klopi. Medgeneracijski prostor za aktivno sprostitev je bil financiran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje.

Zelo obiskano je že nekaj let staro adrenalinsko postajališče s poligoni ob kolesarski stezi, kjer

12

lahko mimoidoči preizkusijo svoje gibalne sposobnosti.

Na državni cesti Slovenj Gradec-Mislinja je načrtovana gradnja krožišča na obstoječem križišču za Metulov breg in proti jedru Turiške vasi.

A potrebe so neskončne, pravi Lavre: »Prioriteti sta sanaciji okrog 1800 m ceste, in sicer nadaljevanje ceste Vinarnik-Peršetova kapela na Brda, in nadaljevanje ceste od križišča do sv. Filipa in Jakoba v Golavabuki v izmeri okrog 1600 m. In še nekaj malenkosti bo potrebno postoriti ali dokončati, na primer na Metulovem bregu in v Dobravski vasi.« Čeprav posebnega praznovanja ob vaškem prazniku letos ne bo, se nekateri tradicionalni dogodki v režiji vedrinovcev dogajajo na Erčevi žagi in mlinu, kot npr. ličkanje/kožuhanje koruze ... AP

MESTO IN PODEŽELJE / BREZDOMCI

Ostajamo tu-kaj Letošnji dan brezdomcev je bil označen z geslom Ostajamo tu-kaj, kar je po mnenju poznavalcev v teh časih epidemije še posebej izrazito. Da opozorijo nase, so ob svetovnem dnevu brezdomstva vrata za obiskovalce na stežaj odprli tudi v slovenjgraškem zavetišču. Čeprav naj bi bilo bivanje v slovenjgraškem zavetišču za brezdomce prehodne narave, večina uporabnikov tam ostane. Trenutno v urejeni stavbi nekdanje policijske postaje živi 10 moških, po neuradnih podatkih starih od 25 do okrog 70 let, kar je tudi polna zmogljivost zavetišča, in vsi so zadovoljni s toplim domom, ki jim ga omogočata Mestna občina Slovenj Gradec in zadnje desetletje javni zavod Spotur.

Direktorica Spoturja Marija Lah poudarja, da ustanova deluje na nivoju regije, saj vanjo prihajajo brezdomci tudi iz drugih krajev Koroške.

Ob priložnosti svetovnega dne brezdomstva je izpostavila pomen sodelovanja med različnimi institucijami, ki naj bi se vključile pri problemu brezdomstva, predvsem center za socialno delo. »Mnogokrat se soočamo s težavo zdravstvene oskrbe brezdomcev, saj pri nas nimamo usposobljenega kadra, ki bi lahko zdravstveno poskrbel zanje. Večkrat se pojavi problem, ko nekdo pride iz bolnišnice, potreben dodatne oskrbe, in je nima kje dobiti, tudi pri nas ne. To

je neka črna luknja, pomanjkljivost, kjer bi bilo potrebno sodelovanje drugih institucij,« je pojasnila.

Potrebe po urejenem zavetišču so stalne in verjetno se bo morala nastanitvena enota v prihodnosti širiti. V njej zaposleni izvajajo 24-urni program, sofinanciran s strani ustreznega ministrstva, prek katerega poskušajo brezdomne ljudi čim bolj vključiti v normalno življenje.

Omogočajo jim različne aktivnosti, s stroji in orodjem so jim celo opremili lesarsko delavnico.

Včasih si stanovalci pod vodstvom mentorice sami pripravijo tople obroke. Da ohranijo rutino vsakdanjega življenja, kuhajo, sami čistijo in skrbijo za svoje potrebe.

Stanovalci imajo na voljo tudi raznovrstno donirano hrano iz delilnice, ki pod okriljem zavetišča deluje v isti stavbi in jo z viški polni

PUM-O z novimi prostori

5 okoliških prodajaln. Podarjene viške hrane jemlje iz delilnice še 100 zunanjih ljudi v stiski. Po besedah strokovne vodje Zavetišča za brezdomce Slovenj Gradec mag. Mateje Tajnšek je epidemija potrebo po takšni razdelilnici hrane še povečala. Število odjemalcev je v zadnjem letu dni in pol naraslo.

AP

»Vsakodnevno v okviru projekta udeleženci pripravljajo tople malice, v visokih gredah, ki so tudi letos lepo obrodile, gojijo zelenjavo in zelišča. Veseli smo, ker smo kupili mizo za namizni tenis. Vsakodnevno v novem družabnem prostoru po učenju igrajo namizni tenis ali ročni nogomet, ki ga imamo od prej. Veliko imamo delavnic o osebnosti rasti in takih izobraževalne narave, da širimo naša obzorja. Danes, na primer, smo med drugim spoznali portal Europass, udeleženci so si izdelali življenjepis,« je povedala vodja PUM-O mag.

Damjana Kotnik. AP

Beli baloni v spomin naših mavričnih otrok Mestna občina Slovenj Gradec je programu Projektno učenje mlajših odraslih za svoje izvajanje v stavbi na Celjski cesti oddala v najem celoten kletni prostor. Udeleženci programa so si ga v treh mesecih kar sami uredili, tudi s pomočjo občinskih sredstev in zunanjih izvajalcev.

Pridobili so velik družabni prostor, skladišče in delavnico, v kateri lahko brezskrbno brusijo, razbijajo, barvajo, izvajajo lesarska in druga podobna dela, ki so jih prej izvajali v zgornjih učilnicah. Še zmeraj uporabljajo tudi učilnice v pritličju in 1. nadstropju.

Na čajanki so predstavili nove prostore in odmevnejše projekte, ki ji izvajajo: Filmska šola (Tomo Novosel), Fotolab (Maša Flogie), Živimo zdravo z naravo (CKZ Koroška), Živela ustvarjalnost (raum AU), strokovna predavanja (zunanji sodelavci), Spoznavajmo svet in Slovenijo.

PUM-O, ki spada pod okrilje MOCIS-a Slovenj Gradec, je v letošnjem letu obiskovalo 39 udeležencev, v času odprtja novih prostorov 20.

Tam so še 3 mentorji in delavec, zaposlen prek javnih del.

Velik poudarek je na individualnih učnih projektih, vsak udeleženec sledi svojim zastavljenim ciljem, kar pomeni, da se veliko učijo za dokončanje šol, tudi za pridobitev vozniškega izpita B-kategorije, kjer so teoretični del in še nekatere druge potrebne malenkosti brezplačne. Eden od ciljev je tudi redna zaposlitev.

11

>2021

15. 10. je mednarodni dan otrok, umrlih v času nosečnosti ali kmalu po rojstvu. To je dan, ko s ponosom in solzami v očeh glasno spregovorimo o naših nikoli pozabljenih otrocih.

Ta dan so po slovenskih parkih spomina v organizaciji Društva Solzice potekale svečanosti v spomin umrlih

otrok. Park spomina mavričnih otrok je na pokopališču v Slovenj Gradcu urejen od leta 2016 in tukaj smo v njihov spomin že petič zapovrstjo, ob čutni glasbi in ljubeči besedi, starši otrok in vsi prisotni, ki čutijo z nami, spustili bele balone tja za mavrico neba.

Bernarda Zlodej, Društvo Solzice

13

MESTO IN PODEŽELJE /

Leteča babica Mojca Primožič 85-letna medicinska sestra Mojca Primožič je na svet spravila veliko Slovenjgradčanov.

Mojca Primožič je delo v zdravstvu opravljala več kot 3 desetletja, sprva nekaj let kot strežnica, nato več kot 10 let kot babica (porodničarka), zatem pa je do upokojitve nadaljevala kot medicinska sestra na ginekološkem oddelku slovenjgraške bolnišnice. Poklic babice je prva tri leta opravljala tudi na terenu. »Prvi dan terena je pome s tovornjakom prišel bodoči atek iz Razborja. Pri njih sem opravila spontani porod in rodil se je zdrav fantek. Ta otrok je zdaj star že 63 let. Ob rojstvu je tehtal 2800 gramov,« ve povedati najstarejša še živeča babica v Slovenj Gradcu, ki se dobro spomni teh časov morda tudi zato, ker ima vse natančno zapisano v posebnem zvezku in porodnih knjigah (kar bi bilo skupaj s spomini vredno objave v posebni knjigi).

Babico Mojco poznajo skoraj vse mame iz Slovenj Gradca in širše okolice. Na domu je obiskovala nosečnice, porodnice, novorojenčke, dojenčke ter tudi starejše ljudi in sprva pešačila ali se peljala s kolesom, po letu dni pa ji je zdravstveni dom kupil moped. Zato so ji pravili »leteča babica«. »V teh 3 letih sem opravila 2 poroda na terenu.

Drugače sem nosečnice že prej pripravila, da so šle rodit v bolnišnico. Vsepovsod na vasi pa to ni bilo mogoče, ker so bile ženske navajene rojevati doma,« se spominja in nadaljuje: »Nekoč sem se z mopedom morala peljati nekam za Kremžarico. Vozilo sem pustila že v Trobljah in šla dalje peš v hrib. Po dveh dneh sta me moja dva brata šla iskat, namreč

pogrešali so me, ker me tako dolgo ni bilo domov. Moped so našli v Trobljah, mene pa ne. Nato sta sredi noči s svetilkama vstopila v tisto bajtico nekje za Kremžarico, prav ko je ženska imela popadke. Dolgo je trajalo, ker je bila prvič noseča. Naslednje jutro smo jo peljali z rešilcem. Jaz sem se odpravila v dolino, ker telefona ni bilo, njeni pa so doma naredili lesena nosila in jo prinesli do Trobelj, kjer so jo vkrcali v reševalno vozilo.« Po 3 letih se je zaposlila v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, kjer je delala do konca, zdaj je v penziji že 30 let. Svoje čase so v porodni sobi,

se spominja, same prekuhavale instrumente in rokavice za porod, saj steriliziranja še ni bilo. »Imeli smo 'peane' in škarje za popkovino in epiziotomijo.« Skozi Mojčine roke je šlo 1330 novorojenčkov, med temi porodi jih je 52 opravila kot obvezno prakso v bolnišnicah v Mariboru in Ljubljani. V letu 1964 je imela kar 443 porodov, to je bilo največ.

Delala je tudi v centru za nedonošenčke, svoje delo je opravljala z veseljem in srcem. Spomine na svoje poslanstvo skrbno neguje, njena pripoved še posebej pritegne, saj so od njenih začetkov babištva do danes že velike razlike. AP

Kažipot: Vključevanje v aktivno staranje Zdravstveni dom Slovenj Gradec je na pobudo članov omrežja slovenskega sveta za zagotavljanje e-storitev za seniorje v sodelovanju z mnogimi lokalnimi organizacijami pripravil in izdal brošuro Kažipot e-storitev za seniorje 55+, ki jo je ob mednarodnem dnevu starejših predstavil na posvetu v Mladinskem kulturnem centru Slovenj Gradec. »Kažipot storitev za seniorje olajša pridobivanje informacij iz zanesljivih virov za vse starejše, njihove odrasle otroke in vse, ki pomagajo seniorjem v Sloveniji. Podatki v njem pomagajo najti podatke, ki so objavljeni na spletnih straneh tistih organizacij, ki storitve seniorjem nudijo in podatke zbirajo, vzdržujejo in zagotavljajo. Dodatne podatke je mogoče pridobiti pri teh organizacijah po telefonu ali e-pošti,« je ob tej priložnosti pojasnil dr. Jože Gričar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru in urednik Kažipota. »Naš model je usmerjen k celostnemu pristopu, ki lahko pomaga pri odpravljanju težav pri pridobivanju podatkov, ki jih vsi potrebujemo. Kažipot predstavlja nov način posredovanja informacij starejšim, še posebej v času epidemije se izkazuje kot nujen pristop pri informiranosti prebivalcev,« pojasnjuje Marjeta Vaupot, direktorica Zdravstvenega doma Slovenj Gradec, in dodaja, da bodo projekt sproti dopolnjevali in nadgrajevali, pri čemer je ključno povezovanje institucij v lokalni skupnosti.

14

Projekt Kažipot je zaenkrat zaživel v občinah Slovenj Gradec, Mislinja in Trebnje. Zbrani na predstavitvi so poudarili pomen zbranih podatkov in koristnost pilotnega projekta, ki bi ga veljalo razširiti po vsej državi. »Zavedamo se, da so novodobne tehnologije mnogim starejšim bodisi nedostopne bodisi prezahtevne za uporabo, čeprav brez njih v dobi intenzivne digitalizacije ne bodo mogli enakopravno funkcionirati in slediti pričakovanjem družbe. Prav zaradi

slednjega je dolžnost lokalne skupnosti in z njo povezanih institucij, da jim to področje približa, njegovo uporabo pa tudi olajša in jih ustrezno izobrazi,« je poudaril slovenjgraški župan Tilen Klugler. MN

MESTO IN PODEŽELJE /

Prvič izpeljan Dan za družine v Slovenj Gradcu V nedeljo, 24. oktobra, je bilo v centru Slovenj Gradca zelo živahno. V organizaciji treh javnih zavodov: MOCIS-a, Spoturja in zdravstvenega doma ter ob podpori Mestne občine Slovenj Gradec je potekal Dan za družine. Namen dogodka je bil ponuditi družinam različne aktivnosti in delavnice za kakovostno preživet dan s svojimi bližnjimi. Obiskovalci so se preizkusili v družabnih igrah, kulinaričnih in ustvarjalnih delavnicah. Najmlajši so imeli na voljo napihljiva igrala, poligon, poslikavo obraza ipd., starši so bili deležni različnih nasvetov v klepetalnici in digitalnem kotičku. Organizirali so tudi družinski lov na skriti zaklad. Vsi pa so se lahko okrepčali s slastnimi palačinkami, pečenim kostanjem in toplim čajem.

v Nika Hölcl Praper

v Nika Hölcl Praper

Nika Martini

v Nika Hölcl Praper

v Nika Hölcl Praper

FILATELISTIČNI SKLOP – FILATELISTIČNO DRUŠTVO SLOVENJ GRADEC

Baročni Slovenj Gradec – J. A. Strauss (1721–1783; 300 let rojstva) K praznovanju 300-letnice rojstva baročnega slikarja Janeza Andreja Straussa, ki je živel in ustvarjal v Slovenj Gradcu, se z izidom njemu posvečenega poštnega sklopa pridružuje tudi FD Slovenj Gradec.

J.A. Strauss: Grb J.J. Schrekingerja na prižnici v cerkvi na Homcu

Ob tej priložnosti bo FD Slovenj Gradec izdalo priložnostni poštni žig z datumom 9. 11. 2021 pri pošti Slovenj Gradec. Žig bo od tega dne dalje v uporabi na pošti Slovenj Gradec. Prav tako bodo ob tem tudi natisnjene priložnostna pisemska ovojnica, razglednica in osebna znamka nominale »A« Avtor vseh treh filatelističnih izdaj je arhitekt Edi Koraca.

Za motiv žiga in pisemske ovojnice je uporabil delo J. A. Straussa Grb J. J. Schrekingerja (nadžupnik v Šmartnem), ki je upodobljen na prižnici v cerkvi Marijinega vnebovzetja na Homcu, motiv za razglednice je prav tako delo J. A. Straussa (prihod sv. Duha v cerkvi sv.

Duha v Slovenj Gradcu iz leta 1777).

Ob tej priložnosti bo FD Slovenj Gradec pripravilo tudi manjšo razstavo starih razglednic na pošti in v recepciji galerije in muzeja na Glavnem trgu 24 v Slovenj Gradcu. Danilo Goljat

BAROČNI SLOVENJ GRADEC Tradicijo slovenjgraških umetniških delavnic so v času zrelega baroka v 18. stoletju nadgradile cvetoče slikarske, kiparske in umetnostno obrtne delavnice s kopico uglednih mojstrov, med katerimi je bil na prvem mestu Franc Mihael Strauss (1674–1740), ki je leta 1732 v veliko oltarno sliko zaščitnice mesta sv. Elizabete samozavestno vključil tudi lastno podobo.

Njegov sin Janez Andrej Strauss (1721– Risna stran: J.A. Strauss, Prihod Sv. duha, cerkev 1783) je v drugi polovici stoletja skupaj sv. Duha Slovenj Gradec s kiparjem Janezom Jurijem Mersijem Foto: Primafoto (1725–1788) in s pomočjo mecenov, Pisna stran: kakršen je bil nadžupnik v Šmartnem J. A. Strauss: Jožef Jurij Schrekinger, mdr. tudi graditelj Grb J. J. Schrekingerja s romarske cerkve Marijinega vnebovzetja prižnice v cerkvi na Homcu, na Homcu, ter s številnimi podobarji, arhiv MO SG rezbarji, pozlatarji in pasarji zaokrožil Foto: Tomo jeseničnik CGP Baročni Slovenj Gradec: sijajno umetnostno epizodo mesta, ki so jo slovenski umetnostni zgodovinarji Edi Koraca, ARH DEKO Založnik: FD SLovenj poimenovali Slovenjgraški barok.

Gradec in Mestna občina Slovenj Gradec

Maksimum kartica

BAROČNI SLOVENJ GRADEC J. A. Strauss 1721–1783 2021

FDSG 3/2021

SLOVENIJA A

FDSG 2/2021

Ovitek prvega dne

11

>2021

15

PROGRAM PRIREDITEV /

Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec PROGRAM PRIREDITEV ZA NOVEMBER DEJAVNOSTI PO DNEVIH: TOREK, 2. 11. 2021 17.00 Nasilje v družini lahko prekinete – dogodek ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju ČETRTEK, 4. 11. 2021 15.30 ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Delavnica z Marinko Lampreht Knjižnica Pameče - Troblje 17.00 Moljčkova urica s Ksenijo Knjižnica Podgorje 17.00 Moljčkova urica z Alenko TOREK, 9. 11. 2021 Knjižnica Mislinja 16.30 Moljčkova urica z Darjo Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec 18.00 Predstavitev potopisnega romana Vida Legradića Zgodbe o potovanju SREDA, 10. 11. 2021 17.00 Moljčkova urica z Alenko ČETRTEK, 18. 11. 2021 Knjižnica Pameče - Troblje 17.00 Moljčkova urica s Ksenijo Knjižnica Podgorje 17.00 Moljčkova urica z Alenko PETEK, 19. 11. 2021 Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec 18.00 Predstavitev knjige Irene Štaudohar Kaj hoče ženska?

TOREK, 23. 11. 2021 Knjižnica Mislinja 16.30 Moljčkova urica z Darjo Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec OB DNEVU SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC 17.15 Pričetek projekta bralna značka za odrasle Korošci pa bukve beremo 18.00 Predstavitev nove 119/120 številke revije Odsevanja SREDA, 24. 11. 2021 Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec 17.00 Moljčkova urica z Alenko

Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec

Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec SOBOTA, 13. 11. 2021, 10.00–12.00 Ustvarimo grafiko KGLU SOBOTA, 27. 11. 2021, 10.00–12.00 Štirje letni časi KGLU PETEK, 26. 11. 2021, 16.30–18.00 Belo-Črno Galerija Ravne

16

Koroški pokrajinski muzej SOBOTA, 13. 11. 2021, ob 10. uri Spoznajmo glasbo, Škrat Notko, Rojstna hiša Huga Wolfa, Glavni trg 40, Slovenj Gradec TOREK, 16. 11. 2021, ob 18. uri STRAUSS PINXIT. Po poteh baročnih slikarjev Straussov, Muzej Slovenj Gradec, Glavni trg 24 Informativni spletni portal

www.sglasnik.sg

PROGRAM PRIREDITEV /

VGC ANDEŠKI HRAM Program prireditev za november 2. 11., 9. 11., 16. 11., 23. 11., 30. 11. 2021 | 9.00–10.30

Jezikovna klepetalnica: angleščina

2. 11., 9. 11., 16. 11., 23. 11., 30. 11. 2021 | 11.00–13.00

Štrikanje in pletenje ob kavi

2. 11., 9. 11., 16. 11., 23. 11., 30. 11. 2021 | 13.00–14.30

Esperanto

3. 11., 10. 11., 17. 11., 24. 11. 2021 | 9.30–10.00

Priprava na nordijsko hojo

3. 11., 10. 11, 17. 11., 24. 11. 2021 | 10.00–12.00

Nordijska hoja

3. 11., 10. 11., 17. 11., 24. 11. 2021 | 10.00–12.00

Kuharska delavnica: hitra priprava zdravega obroka 3.11. 2021 | 17.00–19.00

CKZ: podporna skupina za dojenje 4. 11., 24. 11. 2021 | 16.00–17.30

Srečanje pisateljske skupine

4. 11., 11. 11., 18. 11., 25. 11. 2021 | 14.30–16.00

Jezikovna klepetalnica: nemščina

4. 11., 11. 11., 18. 11., 25. 11. 2021 | 16.00–17.30

Petje v zboru za starejše

5. 11., 12. 11, 19. 11, 26. 11. 2021| 8.00–10.00

Uživajmo v zdravju s CKZ Koroška 5. 11. 2021 | 10.00 – 17.00

Slikarska delavnica z Jožetom Kremžarjem 5. 11., 12. 11., 19. 11., 26. 11. 2021 | 13.00–15.00

Kreativne delavnice

5. 11., 12. 11., 19. 11., 26. 11. 2021 10.00–12.00

Medkulturna srečanja priseljencev 8. 11., 22. 11. 2021 | 10.00–12.00

Slikarska in risarska delavnica 15. 11., 29. 11. 2021 | 10.00–12.00

Križanke ob kavi

24. 11. 2021 | 17.00

Potep v pravljični svet z muco Lekso (predstavitev pravljice Mojce Šipek)

KD Slovenj Gradec – program prireditev november Kulturni dom Slovenj Gradec  Kulturni dom Slovenj Gradec| Redna cena kino vstopnice 4€.

ART KINO: SANREMO, DRAMA, SLOVENIJA, 85 MIN 3,5 € VEČNI, ZNANSTVENA FANTASTIKA, ZDA (2021), 157 MIN 5. 11. | 20:00 | VEČNI, ZNANSTVENA FANTASTIKA, ZDA (2021), 157 MIN 5. 11. | 17:00 | ABONMA OPERA IN BALET MB: BALET LABODJE JEZERO, SAMO ZA IMETNIKE ABONMAJA 6. 11. | 18:00 | PRI ADDAMSOVIH 2, ANIMIRANI FILM, ZDA (2021), SINHRONIZIRANO 6. 11. | 20:00 | JAMES BOND 007: NI ČAS ZA SMRT, AKCIJSKA AVANTURA, VELIKA BRITANIJA, ZDA (2020), 163 MIN 7. 11. | 10:00 | MATINEJA: VIKING VIKI IN ČAROBNI MEČ, ANIMIRANI FILM, NEM/FRA/ BELGIJA (2019), SINHRONIZIRANO 3,5 € 7. 11. | 19:00 | VENOM 2, ZNANSTVENA FANTASTIKA, ZDA (2021), 97 MIN 9. 11. | 20:00 | SLOVENSKI TEDEN FILMA: NA SVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI, SLO, 117 MIN 3,5 € 11. 11. | 19:00 | SLOVENSKI TEDEN FILMA: HUSTON, IMAMO PROBLEM, SLO, 84 MIN

3,5 € 12. 11. | 18:00 | SLOVENSKI TEDEN FILMA: PIRAN PIRANO, SRB/HR, 101 MIN 3,5 € 12. 11. | 20:00 | SPENCER, ZDA (2021), 111 MIN 13. 11. | 18:00 |TROLI NA SVETOVNI TURNEJI, ANIMIRANA GLASBENA PUSTOLOVŠČINA, ZDA (2020), 90 MIN, SINHRONIZIRANO 13. 11. | 20:00 |VENOM 2, ZNANSTVENA FANTASTIKA, ZDA (2021), 97 MIN 14. 11. | 10:00 |MATINEJA: MALI ŠEF: DRUŽINSKI POSEL, ANIMIRANI, ZDA (2019), 107 MIN, SINHRONIZIRANO 3,5 € 14. 11. | 19:00 |DUNE, PEŠČENI PLANET, ZNANSTVENOFANTASTIČNA PUSTOLOVŠČINA, ZDA, MADŽARSKA, KANADA (2020), 155 MIN 16. 11. | 10:00 |ABONMA KINO OB KAVI IN IZVEN: RESPECT, BIOGRAFSKA GLASBENA DRAMA, ZDA (2020), 125 MIN 4 € 16. 11. | 19:00 |ART KINO: PANJ, DRAMA, KOSOVO/ALBANŠČINA (2021), 84 MIN 3,5 € 18. 11. | 19:00 |JUŽNI VETER: POSPEŠEK, KRIMINALKA, SRB (2018), 127 MIN 19. 11. | 19:30 |GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN: SLUŽKINJI, GLEDALIŠČE KOPER 18 € 20. 11. | 10:30 |LUTKOVNI ABONMA IN IZVEN PALČEK NOS, LG DESNI ŽEPEK 5 € 20. 11. | 18:00 |MALI ŠEF: DRUŽINSKI POSEL, ANIMIRANI FILM, ZDA (2019), 107 MIN, SINHRONIZIRANO 20. 11. | 20:00 |SPIRALA BOLEČINE: NOVA ZAPUŠČINA IGRE ŽAGA, GROZLJIVKA, ZDA (2020), 93 MIN 21. 11. | 10:00 |MATINEJA: DUŠA, ANIMIRANA DRUŽINSKA PUSTOLOVŠČINA, ZDA (2020),

100 MIN, SINHRONIZIRANO 3,5 € 21. 11. | 19:00 |JUŽNI VETER: POSPEŠEK, KRIMINALKA, SRB (2018), 127 MIN 23. 11. | 19:00 |ART KINO: TRI NADSTROPJA, DRAMA, ITA/FRA (2021), 119 MIN 3,5 € 25. 11. | 19:00 |HIŠA GUCCI, DRAMA/KRIMINALKA, ZDA (2021) 26. 11. | 20:00 |HIŠA GUCCI, DRAMA/KRIMINALKA, ZDA (2021) 27. 11. | 18:00 |DUŠA, ANIMIRANA DRUŽINSKA PUSTOLOVŠČINA, ZDA (2020), 100 MIN, SINHRONIZIRANO 27. 11. | 20:00 |SPIRALA BOLEČINE: NOVA ZAPUŠČINA IGRE ŽAGA, GROZLJIVKA, ZDA (2020), 93 MIN 28. 11. | 10:00 |MATINEJA: PRI ADDAMSOVIH 2, ANIMIRANI FILM, ZDA (2021), SINHRONIZIRANO 3,5 € 28. 11. | 17:00 |ENCANTO, ANIMIRANI/PUSTOLOVSKI FILM, ZDA (2021), PODNASLOVLJEN 28. 11. | 19:00 |HIŠA GUCCI, DRAMA/KRIMINALKA, ZDA (2021) 30. 11. | 19:00 |ART KINO: MOŽ, KI JE PRODAL SVOJO KOŽO, TUNIZIJA/ŠVEDSKA/NEMČIJA/ FRANCIJA/BELGIJA (2020), 104 MIN 3,5 € 2. 11. | 19:00 |

4. 11. | 19:00 |

Zaradi nepredvidljive situacije lahko pride do spremembe kino programa.

Sledite nas na spletni strani: kulturni-dom-sg.si.

v arhiv KGLU

11

>2021

Informativni spletni portal

www.sglasnik.sg 17

KULTURA /

Festival Urška – tudi pojem bralne kulture v naši dolini Z literarnim pogovorom z ameriškim pesnikom Jakom Bauerjem se je v Slovenj Gradcu začel sklepni del 20. Festivala mlade literature Urška.

5 finalistov natečaja revije Mentor in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti se je na več dogodkih 3 dni družilo z vrstniki iz slovenjgraških srednjih šol in drugimi, ki jih zanima sveža sodobna literatura. Na osrednji multimedijski prireditvi v kulturnem domu, poimenovani Zakaj molčimo?, je bil za najboljšega mladega literata, uršljana 2021, imenovan 29-letni pisec kratke proze Alex Kama Devetak iz Gorice. Dogajanje ob natečaju revije Mentor, na katerega se je letos prijavilo 86 kandidatov, starih med 15 in 30 let, je razpredeno skozi vse leto. Vodjo območne izpostave JSKD Slovenj Gradec Mihaela Šulerja veseli dejstvo, da lahko v Slovenj Gradcu gostijo tako ugleden festival, zato pravi: »Potrudil se bom, da bo festival ostal osrednja odskočna deska še za mnoge mlade literate in ostal pojem bralne kulture v naši dolini!« Ob osnovnem poslanstvu je festival Urška, ki sega tudi čez slovenske meje, dal priložnost na stotinam mladih ljudi, ki so v interpetaciji in umetnosti našli svojo potrditev na različnih področjih. »Urška ni le govorjena beseda, pač pa tudi uglasbitve, ples, vizualna upodobitev in še kaj. Iz nagrajenih uršljanov je zrasel cel korpus dragocenih slovenskih literarnih imen. In upam, da mesto ve in vidi, kaj se mu dogaja in kaj je vredno podpreti,« pa pravi mentor in svoje čase tudi državni selektor Andrej Makuc. »Urška je zame eden najlepših literarnih festivalov v Sloveniji. Najlepši v smislu prvinskosti, pristnosti.

Tudi zato, ker tu ne gre niti v najmanjši možni varianti za kakršnokoli "kuhinjo", saj sodelujejo mladi, neuveljavljeni avtorji, ki se šele gradijo, kujejo, zbirajo pogum, da se razgalijo pred svetom ... in potem, če oz. ko so izbrani med prvih 5 od vsakič skoraj 100 sodelujočih, pridejo v Slovenj Gradec na zaključno, finalno prireditev, kjer se zanje zares potrudimo. Dijaki gimnazije in Šolskega centra Slovenj Gradec, domači, koroški glasbeniki, plesalci poskrbijo, da njihove besede

v Matej Maček

meso postanejo, dobijo glas, gib, vizualne podobe skozi njihove vrstnike in njih občutenja. Sam zaključek Festivala mlade literature Urška vsako leto v tridnevnih dogodkih zaobjame okoli 150 lokalnih sodelujočih ustvarjalcev in to je število, na katerega je lahko neka lokalna skupnost ponosna, še posebej, ker gre za kvaliteten, skrbno pripravljen program, s katerim Slovenj Gradec in sodelujoči izkazujemo spoštovanje pisani besedi,« pojasni mentorica nastopajočim dijakom in režiserka finalne prireditve Draga Ropič, tudi direktorica Knjižnice Ksaverja Meška, sodelujoče pri organizaciji sklepnega dela v Slovenj Gradcu.

Na osrednji prireditvi so podelili tudi Mentorjev feferon za najboljšo protestno pesem leta 2021.

Prislužila si ga je Veronika Gradišek s pesmijo

Sodelovanje (uglasbitev, aranžma Benjamin Pirnat in Suha južina band). Feferon letos šteje svoj 10. jubilej.

V kinu so vrteli dokumentarni film Toma Novosela o dvajsetih letih festivala Urška, o tem je govorila tudi fotografska razstava na Trgu svobode. AP

Izložbe na Trgu svobode z vrtnicami sv. Elizabete

v Nika Hölcl Praper

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je ob 20-letnici Festivala mlade literature Urška podelil zlato jubilejno priznanje trem idejnim ustanoviteljem festivala za uspešno dolgoletno

18

organizacijsko, mentorsko in strokovno vodenje ter preplet slovenjegraške kulture z ustvarjalnostjo mladih. To so: Andreja Gologranc, Andrej Makuc in Dragica Breskvar-Vesković.

Po legendi je sveta Elizabeta pomoči potrebnim nosila kruh in živila v predpasniku ali košari.

Da tega ne bi opazili njeni svojci ali služabniki, so jo zaščitile vrtnice, ki so se pojavile v košari namesto njene prave vsebine.

Vrtnice iz krep papirja so izdelale članice skupine za oblikovanje in ljubiteljsko slikanje Društva upokojencev Slovenj Gradec.

Izdelava izložbe v sodelovanju z JRM, kreativni atelje. AP

KULTURA / KOROŠKA GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI

Sedemnajst osebnih doživetij Koroške Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu na pregledni, retrospektivni razstavi Koroški trienale: "V duhu vidim zeleno valovito pokrajino", Sedemnajst obrazov koroške krajine gosti 17 slikarjev s slovenske strani Koroške oz. 17 različnih pogledov na domačo, koroško pokrajino med Peco in Pohorjem.

Poleg novejših so na ogled postavljena tudi starejša dela vključno s slikami nekaterih že pokojnih slikarjev. »Poiskali smo avtorje, ki s širokimi razgledi iščejo značilne in avtohtone koroške vedute, a tudi tiste med njimi, ki skušajo prenikniti v globine simbolnega nagovora tega koščka sveta ob slovenski severni meji, naj bo z likovno prečiščenimi reminiscencami na čutno utripanje pokrajine v "pogledu skozi zaprte oči" ali pa v bežne migljaje stvarstva, ki se zdijo kot talismani osebnega čustvenega doživetja,« pojasnjuje rdečo nit razstave kustos Marko Košan.

Ambienti treh dolin so upodobljeni na zelo različne načine, koroški likovno ustvarjalni duši pa je skupna neka melanholija v pogledu, melanholičen odziv in le navidezna robatost. Tako nekoč kot tudi danes.

v arhiv KGLU

eNOTA IN KONCERT

v Luka Pogorelz

Zgodbo tokratnega Koroškega trienala so naslovili s prvim stavkom iz enega od intervjujev slikarja Franja Goloba, kasneje v 28. letu starosti kot talca ustreljenega v tragediji druge svetovne vojne.

"Arkadijo" in zibelko slovenstva je Koroško pojmoval tudi Franjo Golob, na Prevaljah rojeni slikar, ki se je venomer vračal v te kraje in v letih pred drugo svetovno vojno trdno stal na braniku "domače grude", ko je že lahko slutil prihajajočo kataklizmo, v kateri je tako tragično izgubil življenje. Leta 1938 je v Bibliofilski založbi Mihe Maleša v Ljubljani izšla njegova serija lesorezov Nmav čriez izaro s poetičnimi ilustracijami koroških ljudskih pesmi, s čimer je hotel pokazati na svojo provenienco in ustvarjalno izhodišče, ki ga je nazorno opisal tudi v intervjuju za mariborski časopis: "V duhu vidim zeleno valovito pokrajino.'' ...« še dodaja Marko Košan.

Trienalna razstava V duhu vidim zeleno valovito pokrajino, ki vključuje 106 likovnih del, bo v Slovenj Gradcu na ogled do 28. 11. 2021.

Umetniki: Franc Berhtold, Feliks Frühauf, Franjo Golob, Anton Gvajc, Miro Hajnc, Peter Hergold, Anja Jerčič Jakob, Tomo Jeseničnik, Jože Kremžar, Benjamin Kumprej, Laura Kumprej, Stanislav Makuc, Štefan Marflak, Zoran Ogrinc, Karel Pečko, Lucija Stramec, Lojze Šušmelj AP

V nizu predstavitev mentorjev Po zaprtju glasbene šole Gvido je v Slovenj Gradcu vzniknila nova glasbena šola, kreativna šola glasbe eNota. Svoje oddelke je v treh letih razširila in letos je vanjo vpisanih 70 učencev različnih starosti, saj je to glasbena šola za otroke in odrasle. Poučujejo v Slovenj Gradcu in njegovi okolici, Ljubljani in Celju, letošnja novost je poučevanje violine, violončela in harfe.

V Kulturnem domu Stari trg je bilo slišati zanimiv koncert mentorjev, takšni koncerti se bodo odvijali še v prihodnje. Kot prvi je nastopil duet Duo resonanca, Verona Rapuc na harfi in Luka Papež na violončelu, oba študenta Akademije za glasbo v Ljubljani in učitelja v šoli eNota.

»To je bil klasičen koncert višje težavnosti, nastopajoča sta igrala J. S. Bacha, A. Vivaldija, H. Reniéja, G. Fauréja,« je povedala Jana Belič Konečnik, učiteljica flavte.

V skrbi za popularizacijo resne glasbe, da bi se predstavitvenega recitala lahko udeležilo čim več ljubiteljev dobre glasbe, pravzaprav njene dobre izvedbe, vstopnine ni bilo. Koncert se je odvil pod okriljem Kulturnega društva Stari trg.

AP

1. RAZSTAVA NOVE LIKOVNE SEKCIJE ZDRUŽUJE LJUBITELJSKE LIKOVNIKE MISLINJSKE DOLINE

Ustanovljena območna likovna sekcija Na pobudo OI Javnega sklada RS za ljubiteljske dejavnosti Slovenj Gradec oziroma vodje izpostave Mihaela Šulerja je nevladna organizacija raum AU v podporo domačim ustvarjalcem ustanovila območno likovno sekcijo, ki združuje ljubiteljske ustvarjalce s področja vizualne umetnosti iz Mestne občine Slovenj Gradec in Občine Mislinja. Do zdaj so uspeli združiti več kot 30 članov, sekcija pa je seveda odprta za novo članstvo; včlanijo se lahko likovniki, starejši od 15 let. S tem ljubitelji ne bodo dobili samo novih možnosti razstavljanja svojih del, temveč tudi možnost nadgrajevanja svojega znanja.

V prostorih raum AU je bila na ogled prva skupinska razstava petnajstih članov sekcije vseh generacij, vsak se je predstavil z dvema deloma, ki ju je izbral Rado C. Poggi. Na ogled so postavili širok spekter likovnega ustvarjanja, kot

11

>2021

so fotografija, digitalna umetnost, ilustracija, akrilne slike na platnu, mandale, umetnostna keramika, dekorativne umetnosti.

Poggi, predsednik nevladne organizacije v javnem interesu raum AU, bo območno sekcijo vodil tako, da ljubiteljev ne bo sam "vlekel naprej", kot pravi, pač pa jim bo dal "kompas, da se bodo znali razvijati sami".

Vsi likovniki na razstavi so povedali, da je ustanovitev likovne sekcije zelo dobrodošla. Verjamejo, da območna ljubiteljska likovna sekcija omogoča razcvet domačih ustvarjalcev in tako bogati občini Slovenj Gradec in Mislinja. AP

19

KULTURA / SAŠO VRABIČ

Upodobljeni komentarji človeške narave Vsa dela poveličujejo pomen repeticije, ki jo lahko beremo, gledamo, poslušamo in ima na nas simbolni in hipnotični vpliv. Tako je nastal ritmični video preskakovanja plošč, ironični triptih Poklon prostoru, fotografij z gumicami in druga dela.

Serijam del na papirju, ki izhajajo iz sveta glasbe, dizajna in ironično opisujejo barve (slikarstvo), sem dodal še poezijo, ki v nekaterih delih posega tudi v lasten spomin odraščanja na Koroškem.

Kako povezuješ različne umetniške ustvarjalne načine?

SV: Na razstavah večkrat pristopam k ambientalni postavitvi, kar me privede do uporabe različnih tehnik in tako širšega branja zgodbe z več čutili.

Večinoma s tem komentiram nekakšno nervozo družbe z neko utopično željo po umiritvi in pobegu.

v Mike Crawford, London

Dela akademskega slikarja Saša Vrabiča, priznanega umetnika, razpetega med Slovenj Gradcem in Ljubljano, so trenutno razstavljena na skupinski slovenski razstavi v Evropskem parlamentu v Bruslju in v Kranju ter na dveh samostojnih, in sicer na Ravnah na Koroškem v Galeriji Ravne in Koroški osrednji knjižnici dr.

Franca Sušnika.

Sašo Vrabič, ali je bil povod za razstavo na Ravnah ravno odmik od družbenokritičnih vprašanj in dnevnih medijev?

SV: Želel sem pristopiti bolj razbremenjujoče, z večjo humornostjo. Verjetno sem se podzavestno spraševal tudi o pomenu vloge ustvarjalca v kulturi in moje lastne zgodbe v zadnjih 25 letih ter povezanosti glasbe z vizualno umetnostjo.

Ali ustvarjaš kaj novega?

SV: Pripravljam nova večja slikarska dela.

Med njimi je tudi slika Amerika (2021, olje na platno, 150 x 100 cm), ki je trenutno premierno razstavljena na razstavi Urbani pejsaž – razumeti naturo v Gorenjskem muzeju v Kranju, ki jo je pripravila Nina Jeza. Slike so nadrealistične podobe. Dela komentirajo hinavsko človeško naravo, subjektivni boj med navideznim idealom in sprevrnjeno resničnostjo. AP

Kakšna je zgodba na tvoji sliki v Evropskem parlamentu?

SV: Na skupinski razstavi v Bruslju, ki je bila zaupana Marku Košanu in KGLU, je razstavljena slika Globok spanec, ki tematizira zgodbo o kralju Matjažu in apatičnost sodobne družbe v coni udobja.

Kaj se trenutno dogaja s tvojim nagrajenim likovnim delom na Nizozemskem oz. z nagrado?

SV: Organizatorji se zaradi strogih ukrepov zaradi covida izmikajo izvedbi dogodka z mednarodno udeležbo. Razstava v Rijksmuseum in obisk Amsterdama sta tako prestavljena na leto 2022.

Kako preživljaš čas korone?

SV: Čas korone preživljam doma, kot sem navajen že od prej. Dnevi so sestavljanka med delom v domačem ateljeju, sprehodi, obiskom trgovine, kuhinjo, kjer pripravljam kosila za družino, ter posteljo, kjer berem, poslušam glasbo ali zvočne oddaje.

Amerika, 2021, olje na platno, 150 x 100 cm

Aplikacija: Zgodbe prostorov povezane z likovno dediščino na prostem, predstavil golob Mirko, zadnji skalni golob v dolini. V svojem pravljičnem svetu ga je, v sodelovanju s turističnimi informatorkami iz TIC-a Slovenj Gradec, ustvarila lokalna pravljičarka Andreja Hvalec Odlazek, ki pojasnjuje, da bo slovenjgraška zgodba govorila o golobu, ki se potika po mestnem jedru: »Mirka zanimajo skulpture in prek njih bo podajal zgodbe na zanimiv način.

V iskanju inovativnih načinov predstavljanja Pri vsaki skulpturi bo pustil pero, in če bo kulturnih vsebin obiskovalcem mesta so skozi to pero zapihal brezčasni veter, se se povezali založba Beletrina, Fakulteta za bo slišala zgodba, ki bo vodila po aplikaciji elektrotehniko in Geodetski inštitut Slovenije. skozi mestno jedro.« Razvijajo prototip mobilne aplikacije, ki bo Vključevanje novih tehnologij v turistične uporabnikom v petih slovenskih občinah produkte omogoča občinam, da privabijo na interaktiven način predstavila lokalne večje število obiskovalcev. Vodnik deluje prek zgodbe. Na Ravnah na Koroškem se bo mobilne aplikacije KulTura, razvoj projekta glavni lik iz črtice Prežihovega Voranca je v okviru razpisa Spodbujanje kreativnih Levi devžej sprehajal po znamenitostih kulturnih industrij podprlo Ministrstvo za v občini, v Slovenj Gradcu pa bo zgodbe, kulturo RS. AP V turističnem projektu Zgodbe prostorov – prostori zgodb, katerega namen je oživljanje in spodbujanje slovenskega kulturnega turizma s povezovanjem prostora in nesnovne kulturne dediščine, sodelujeta tudi občini Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. Nastaja digitalni vodnik po izročilih slovenske literarne, ponekod tudi likovne dediščine.

20

v Tomo Jeseničnik

OBLETNICA SVETE ELIZABETE

TURIZEM /

Mejniki življenja sv. Elizabete

1207 Elizabeta se kot hči kralja Andreja II. in kraljice Jere Andeške rodi na madžarskem dvoru.

1217

Madžarski kralj Andrej II. obišče svojo ženo, kraljico Jerico, in novorojenko Elizabeto. Lübeck, špital sv. Duha, anonimni učenec Konrada iz Soesta, Elizabetin ciklus ok. 1420/30

Deželnega grofa Hermana I. po smrti nasledi sin Ludvik IV. in prevzame gospostvo nad deželno grofijo Turingijo, palatinsko grofijo Saško in kasnejšim Hessnom.

1226

Ludvik IV. se pridruži cesarju Frideriku II. na križarskem pohodu. V njegovi odsotnosti vlada Elizabeta, ki v času velike lakote dvorne zaloge živeža razdeli med trpeče ljudstvo.

Za svojega spovednika si izbere znamenitega pridigarja Konrada iz Marburga in sledi življenjskim idealom sv. Frančiška.

1228

24. marca se Elizabeta v frančiškanski cerkvi v Eisenachu odpove posvetnemu življenju.

Preseli se v Marburg, kjer ustanovi hospital za bolne in uboge.

1211 Štiriletno Elizabeto kot zaročenko bodočega deželnega grofa Ludvika IV. pripeljejo na turingijski dvor na gradu Wartburg pri Eisenachu.

1221 Elizabeta in Ludvik se poročita.

V zakonu se rodijo trije otroci: deželni grof Herman II. (1222), Sofija (1224), kasnejša vojvodinja v Brabantu, in Jera (1227), priorinja v samostanu Altenberg.

Poroka sv. Elizabete, Lübeck, špital sv.

Duha, anonimni učenec Konrada iz Soesta, Elizabetin ciklus ok. 1420/30

1227 Ludvik IV. umre sredi pohoda 11. septembra v Otrantu.

Elizabeta mora zapustiti Wartburg.

1231

Elizabeta po porodu z obema prvima otrokoma, Hermanom in Sofijo, Lübeck, špitalska cerkev sv. Duha, tabelna slika, detajl

17. novembra Eliazbeta umre. Dva dni kasneje jo pokopljejo v Marburgu.

1232

Frančišek predaja Elizabeti redovna pravila frančiškanskih tretjerednic

Elizabetin grob postane shajališče številnih romarjev.

Delavnica Fra Filippa Lippija, Firenze, ok. 1450.

1236

Elizabetin relikvarij (ok. 1235–1249)

1. maja Elizabetine posmrtne ostanke dvignejo iz groba v kapeli špitalske cerkve ter jih prenesejo v dragoceno, z zlatom okrašeno skrinjo.

1283

1235 27. maja jo papež Gregor IX. v italijanski Perugiji razglasi za svetnico.

Elizabeta v redovnem oblačilu frančiškanskih tretjerednic leži v odprti krsti. Na spodnji stranici krste so upodobljeni reveži in bolni, za katere je Elizabeta za življenja še posebej skrbela.

1251 30. aprila v Slovenj Gradcu posvetijo mestno cerkev sv. Elizabete.

1. maja posvetijo Elizabetino grobno cerkev v Marburgu.

2021 11

>2021

21

TURIZEM /

Trajnostni leseni izdelki Feya v D.tajlu Leseni izdelki so prav tista tržna niša, ki bi lahko bila večinska ponudba na Koroškem, najbolj gozdnati regiji. Trgovina D.tajl s ponosom razglaša, da ima na policah edinstveno paleto trajnostnih izdelkov Feya Tomaža Žvikarta in Vesne Jurjec Žvikart. Ti zajemajo lesene svečke, minimalistično oblikovane in "prižgane", bralne prstane in novoletne okraske. »Ime Feya je nastalo iz besed v različnih jezikih za bukev, ki prinaša blaginjo, znanje, zaupanje. Pomaga nam, da poskrbimo za svojo prihodnost, da lažje sprejmemo spremembe in zaupamo v življenje ter pri opustitvi starih in škodljivih navad. Spodbuja učenje in nam pomaga, da se povežemo s svojimi koreninami,« je povedal Tomaž.

ZDRUŽENJE ZGODOVINSKIH MEST

Likovni ekstempore Združenje zgodovinskih mest Slovenije, ki se mu je lani pridružil tudi Slovenj Gradec, ne služi le turistični promociji, temveč tudi kulturni promociji svojih članov, področje kulture je prevzel Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

Ob 20. obletnici združenja se je na temo 100. obletnice smrti Josipa Ipavca, zadnjega iz mogočne glasbene in zdravniške družine, v Šentjurju odvil 1. likovni ekstempore slikarjev zgodovinskih mest. Sodeloval je tudi Slovenjgradčan Mojmir Plevnik - Mojč, ki se sicer ukvarja z digitalnim artom, a se je tokrat odlično znašel tudi s tehniko akvarela in panoramskim slikanjem. »Sama po sebi se mi je porodila ideja naslikati rojstno hišo skladatelja iz Šentjurja. Drugi

motiv mi je bil nekako bolj pisan na kožo, saj je šlo za likovno abstrakcijo skulpture, postavljene v prenovljeni vrt Ipavčeve hiše v Šentjurju, namenjen mnogim protokolarnim in družabnim dogodkom. Akvarel motiva je skulptura akademske kiparke Katje Majer, ki jo je poimenovala Ljubezenski ples dveh not. Tako z izbiro naslova ni bilo težav – Ples dveh not. Seveda je bil svojevrsten izziv risati v živo, z ostalimi slikarji in v predpisani tehniki akvarel, predpisani temi in formatu,« pravi Mojmir Plevnik.

Likovni ekstempore se bo odvijal vsako leto v drugem zgodovinskem mestu, tako bo naslednji v Novem mestu. Trenutno razstavo v Šentjurju bo kmalu možno videti tudi v Slovenj Gradcu. AP

Tomaž je predstavnik blagovne znamke in skrbi za kvalitetno izdelavo ter tehnološke rešitve, Vesna pa izdelke oblikuje in pomaga v delavnici pri finesah in ko je potreben še en par rok, npr. pri prižiganju svečk – barvanju plamenov. V D.tajlu najdete tudi nakit izpod njenih prstov. Lesene sveče trajajo približno leto dni, izdelane so iz masivnega lesa in ročno naoljene, na enak način so obdelani bralni prstani, že obvezen modni dodatek vsakega strastnega bralca. Navdih za Feya novoletne okraske je kakopak vesolje, kjer ne zmanjka inspirativnih zvezdnih oblik. Karin Potočnik

Tradicionalni Elizabetin sejem Po letu premora bo 17. novembra ponovno organiziran tradicionalni Elizabetin sejem, ki v središče mestnega jedra privabi številne prodajalce raznovrstnih izdelkov za široko potrošnjo, rokodelskih izdelkov in kmečkih pridelkov iz vse Slovenije. Na dan sejma bomo obeležili tudi okroglo obletnico – 790-letnico smrti sv. Elizabete, zavetnice naše župnijske cerkve.

22

Prodajalci vabljeni k udeležbi, obiskovalci pa, da obiščete sejem in si še zadnjič letos zagotovite izdelke ter dobrote za prihajajoči praznični čas.

Dogodek bo potekal v skladu s takrat veljavnimi ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa.

Dodatne informacije s prijavnico najdete na spletnem portalu: www.spotur.si. Spotur

ŠPORT / JUDO KLUB ACRON SLOVENJ GRADEC

15. TRADICIONALNI JUDO TURNIR

Deset naslovov državnih prvakov naših judoistov

Zavarovalnica Sava Koroška Open 2021

Zadnji septembrski in prvi oktobrski konec tedna so v Judo klubu Ravne na Koroškem izpeljali štiri državna prvenstva.

V telovadnici OŠ Franja Goloba Prevalje sta tako 25. septembra potekali državni prvenstvi za kadete in kadetinje ter starejše dečke in deklice.

Predstavniki slovenjgraškega kluba so se izvrstno odrezali in na obeh prvenstvih osvojili po štiri odličja.

Dopoldne se je v kadetski konkurenci pomerilo 130 tekmovalcev iz 31 klubov. Judo klub Acron Slovenj Gradec je po številu medalj med vsemi klubi zasedel tretje mesto. Državni prvakinji sta postali Jevgenija Gajić (do 52 kg) in Neža Pečoler (nad 70 kg), srebrno odličje si je priboril Vid Kavnik (do 90 kg), Klara Brodej pa je osvojila bron. Nik Pavlič je tekmovanje končal na petem mestu, Maj Kavnik pa je bil sedmi.

Po koncu tekmovanja v kadetski konkurenci so se na tatami podali še starejši dečki in deklice.

V konkurenci 167 tekmovalcev iz 36 judo klubov so Slovenjgradčani osvojili dve zlati in dve bronasti kolajni. Državna prvaka sta postala Aleks Krivec (do 46 kg) in Nuša Samec (do 44 kg). Bronasti odličji sta si priborila Jaka Gošnak (do 42 kg) in Ana Kozamurnik (do 40 kg). Neža Sedovnik je tekmovanje končala na četrtem mestu, Lara Jamer na petem, Anja Pungartnik pa je bila sedma.

V soboto, 2. oktobra, je v telovadnici OŠ Prežihov Voranc na Ravnah na Koroškem potekalo državno prvenstvo za mlajše kadete in kadetinje. Tekmovanja se je udeležilo 135 tekmovalcev iz 36 judo klubov, med katerimi je JK Acron Slovenj Gradec s tremi zlatimi medaljami in po eno srebrno in bronasto zasedel prvo mesto in postal najuspešnejši klub na tekmovanju.

Državni prvaki so postali: Jevgenija Gajić (do 52 kg), Matic Razdevšek (do 50 kg) in Nik Pavlič (do 66 kg). Maj Kavnik (do 73 kg) si je priboril srebrno odličje, Ožbej Razgoršek (do 81 kg) pa je bil bronast. Domen Prednik in Jaka Tušek sta tekmovanje končala na 5. mestu.

V nedeljo, 3. oktobra, pa se je na Ravnah odvilo še državno prvenstvo za mlajše člane in članice.

Prvenstva, ki je lani zaradi epidemije covida-19 odpadlo, se je udeležilo 76 judoistov iz 18 klubov. Predstavniki JK Acron Slovenj Gradec so se tudi tokrat odlično izkazali in vsi štirje osvojili odličja, kar trije pa postali državni prvaki. Na najvišjo stopničko so stopili: Nace Herkovič (do 73 kg), Neža Pečoler (nad 78 kg) in Jevgenija Gajić (do 52 kg). Slednja je tako v osmih dneh osvojila kar tri naslove državne prvakinje. Tretje mesto je v kategoriji do 90 kg osvojil Vid Kavnik.

MaN

Tretji vikend v oktobru se je v slovenjgraški športni dvorani odvil že 15. tradicionalni judo turnir – Zavarovalnica Sava Koroška Open 2021.

Na tekmovanju, ki so ga morali lani zaradi pandemije odpovedati, je tokrat nastopilo 422 judoistov iz 50 klubov in 17 držav.

V soboto je potekalo tekmovanje v kategoriji kadetov in kadetinj. Predstavniki Judo kluba Acron Slovenj Gradec so osvojili dve medalji; Neža Pečoler je v kategoriji nad 70 kg zabeležila 4 zmage in osvojila zlato odličje, Vid Kavnik (nad 90 kg) si je z zmago v predtekmovanju in porazom v polfinalu priboril nastop v finalnem bloku tekmovanja, kjer je nato zmagal in osvojil bronasto odličje.

Klara Brodej je v kategoriji do 57 kg z 2 zmagama in 2 porazoma tekmovanje zaključila na 7. mestu.

Jevgenija Gajić, Nik Pavlič in Maj Kavnik pa so tokrat ostali brez uvrstitve.

Med otvoritvijo so zbrane s kratkimi motivacijskimi nagovori počastili predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, gospod Bogdan Gabrovec, predsednik Judo zveze Slovenije, gospod Lovrencij Galuf, in podžupanja Mestne občine Slovenj Gradec, gospa Martina Šisernik.

Otroci so poskrbeli za predstavitev držav, s kratko otvoritveno točko pa je navdušil večkratni evropski in svetovni prvak ter aktualni državni prvak v breakdanceu Bor Rehak Friš.

V nedeljo so se pomerili še mlajši kadeti in kadetinje. V kategoriji do 66 kg se je s štirimi zmagami vse do finala prebil Maj Kavnik, ki pa je nato v finalnem bloku moral priznati premoč

ATLETSKI KLUB SLOVENJ GRADEC

Državni rekord Nuše Lužnik Na reprezentančnem dvoboju Slovenije in Hrvaške, ki je zadnji septembrski konec tedna potekal v Čakovcu, je Nuša Lužnik z izjemnim metom 14,74 m osvojila 1. mesto in postavila nov državni rekord v suvanju krogle v kategoriji pionirk U16. Odlično je tekmovala tudi v metu diska, kjer se je z metom 35,75 m uvrstila na 2. mesto. Nov osebni rekord in odličen rezultat je uspel tudi Lani Potočnik v metu kopja. Z metom 32,89 m se je uvrstila na 5. mesto.

V Mariboru pa je isti vikend potekalo državno prvenstvo Slovenije v kategorijah U12 in U14.

11

>2021

nasprotnika iz Kazahstana in osvojil srebrno odličje.

Nik Pavlič je v predtekmovanju pokazal odlične borbe, zmagal je 3-krat, nato pa je moral v polfinalu premoč priznati Kazahstancu. V borbi za medaljo je nato suvereno zmagal in osvojil bronasto odličje.

V kategoriji do 52 kg je nastopila še Jevgenija Gajić, ki je z 2 zmagama in porazom osvojila bronasto odličje.

Jaka Samec je v kategoriji do 55 kg zabeležil zmago in dva poraza, Tibe Komerički, Matic Razdevšek in Jaka Tušek (do 50 kg) in Domen Prednik (do 73 kg) pa tokrat niso zabeležili zmage.

V ekipni razvrstitvi klubov so se na prvo mesto prepričljivo uvrstili gostje iz Kazahstana. V 60 nastopih so zbrali 11 zlatih, 15 srebrnih in 13 bronastih odličij. Na drugem mestu je bila najštevilčnejša ekipa, avstrijska državna reprezentanca, ki je s 85 nastopajočimi zbrala 6 zlatih, 6 srebrnih in 11 bronastih odličij. Tretje mesto je osvojil novosadski judo klub (4 zlate, 1 srebrno in 3 bronaste medalje). Domači Judo klub Acron Slovenj Gradec je z enim zlatim, enim srebrnim in tremi bronastimi odličji osvojil 6. mesto med 50 klubi.

V klubu se zahvaljujejo vsem prostovoljcem za odziv in pomoč pri izvedbi tradicionalnega 15. turnirja, ki je zaradi njih zrasel v tako velik športni dogodek v našem mestu.

Posebna zahvalo v Judo klubu Acron Slovenj Gradec namenjajo vsem sponzorjem, donatorjem in ostalim, ki so jih finančno in materialno podprli, predvsem pa generalnemu sponzorju Zavarovalnici Sava. MaN

V teku na 60 m je bronasto medaljo za Atletski klub Slovenj Gradec osvojil Matija Plevnik. V finalnem teku je s časom 8,10 sekunde v cilj prišel kot tretji in se veselil zasluženega odličja.

Zelo dobro je v teku na 1000 m nastopila tudi Ema Pika Raj, ki je zasedla 9. mesto.

Devetega oktobra je na Ravnah na Koroškem potekal 55. kros občinskih reprezentanc, ki je štel tudi za Atletski pokal Slovenije v krosu.

Aleksej Klemenčič je z odličnim tekom na 2000 m zmagal med mlajšimi mladinci. V isti kategoriji je bil Nejc Blažun četrti.

Zala Sekavčnik je v konkurenci starejših mladink v teku na 3000 m osvojila tretje mesto.

MaN

23

ŠPORT /

JUDO

AMATERSKI ŠPORT – TEK IN KOLESARSTVO

Borut Marošek,

Zelo uspešno poletje za Evo Zorman

podpredsednik judo zveze Slovenije Konec septembra so potekale volitve v vodstvene organe Judo zveze Slovenije, na katerih je bil član in nekdanji predsednik JK Acron Slovenj Gradec Borut Marošek izvoljen za podpredsednika.

Borut, čestitke za izvolitev na mesto podpredsednika Judo zveze Slovenije. Takšna funkcija zagotovo prinaša veliko novih zadolžitev, veliko odgovornost, hkrati pa je to potrditev vašega dosedanjega dela v slovenjgraškem klubu in širše?

Pozdravljeni, hvala lepa. V letošnjem letu se mi je končal mandat, dozorela je odločitev, da je 12 let vodenja kluba morda dovolj in da bi bilo dobro, da to funkcijo prevzame še kdo drug. Ja, v tem obdobju smo v klubu uspeli narediti kar veliko, tako na tekmovalnem kot organizacijskem področju. Če se ocenjujemo, se vedno najde prostor za napredek. Če pa se primerjamo z ostalimi klubi, smo na marsikaterem področju v samem slovenskem vrhu. Sploh pri organizaciji tekmovanj in našega turnirja Zavarovalnica Sava Koroška open, po katerem smo postali prepoznavni po celotni Evropi in tudi na drugih celinah. Z vodenjem kluba sem vsekakor pridobil dragocene izkušnje, v tem času sem opravil tudi izpit za mednarodnega sodnika. Vse to bom lahko s pridom uporabil tudi na zveznem nivoju.

Po navadi je tako, da je uspeh bolj odvisen od ekipe kot od posameznika. Upam, da bo novo vodstvo zveze delovalo kot ena dobra ekipa.

Potem se za razvoj, dobro funkcioniranje zveze ni bati.

Judo je v zadnjem obdobju najuspešnejši slovenski šport glede dosežkov na največjih tekmovanjih, še posebej olimpijskih igrah.

Je sploh še kaj prostora za izboljšave v delu judo zveze oziroma kje vi vidite možnosti za napredek?

Rezultatsko je judo predvsem po zaslugi trenerja Marjana Fabjana resnično postal najbolj trofejen slovenski šport, kar se tiče osvajanja odličij z največjih tekmovanj, za kar je pred kratkim prejel tudi najvišje priznanje mednarodne judo federacije. Je edini trener v zgodovini, ki mu je uspelo, da se je s petih zaporednih olimpijad vrnil z medaljo. Vendar judo zveza ne pomeni samo tekmovanj in osvajanja odličij, je veliko več in predvsem na teh drugih področjih je veliko možnosti za nadaljnji razvoj – v popularizaciji juda v Sloveniji, nadaljevanju uresničevanja projekta 'judo v vse slovenske šole', veliko možnosti je v razvoju inkluzivnega juda, torej juda za osebe s posebnimi potrebami, mednarodnem sodelovanju, vpeljavi judo športa v redne učne programe v osnovnih in srednjih šolah, izboljšanju organiziranosti tekmovanj za slovenski pokal, državnih prvenstev, ustanovitvi judo centrov, povečanju števila nacionalnih in mednarodnih sodnikov ... MaN

24

Eva Zorman je 24-letna študentka medicine iz okolice Slovenj Gradca, ki živi za tek in kolesarjenje. V zadnjih letih je dosegla že veliko dobrih uvrstitev tako na tekaških kot tudi kolesarskih tekmovanjih. Zelo hitra je na dolgih tekaških razdaljah, navdušuje pa tudi na kolesarskih vzponih in granfondih. Pravi, da je profesionalni šport ne zanima, ker želi v športu uživati (in se mu ne podrejati). Zadnja tri leta združuje tek s kolesarstvom in tako razbija enoličnost treningov in preobremenjenost vedno enih in istih mišic. Trenutno je članica Kolesarskega kluba KK Pocinkovalnica Celje, njen tekaški trener pa je Romeo Živko iz AD Kladivar. Nanizala je že veliko odmevnih zmag.

Med drugim je v preteklih letih trikrat zmagala na Red Bullovem dobrodelnem teku Wings for Life in upa, da bo v letu 2022 tek po 'koronski pavzi' ponovno organiziran.

Zelo uspešno je bilo zanjo letošnje poletje, ko se je posvetila predvsem cestnemu kolesarstvu. V maju se je udeležila dirke Maraton Corsa per Haiti v italijanskem Vidmu, humanitarno-kolesarskem dogodku za pomoč ljudem na otoku Haiti z 28-letno tradicijo. Eva je nastopila na težji trasi (granfondo s 150 km in 2500 višinskimi metri) in bila med ženskami najhitrejša s časom 4 ure in 48 minut.

V juniju je zmagala na 16. izvedbi kolesarskega vzpona za kralja in kraljico Krvavca, kjer je 11,7-kilometrsko traso z 970 metri višinske razlike premagala v 46'47''. Prav tako je v juniju doživela svoj prvi kolesarski padec na Maratonu Franja, a je vseeno pripeljala do ciljne črte.

Na začetku julija je bila tretja na 14. Kolesarskem maratonu Alpe, ki je bil dolg 130 km, tekmovalci pa so morali premagati tudi tri prelaze (Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec). Udeležila se je vzpona na Areh, kjer je dosegla drugo mesto.

V drugi polovici julija se je v Italiji udeležila Granfonda Pinarello, kjer je na razdalji, dolgi 150 km (z 2300 m višinskimi metri), dosegla 3. mesto.

V avgustu je nastopila na kolesarki dirki Ale Granfondo Sarajevo 2021 (100 km in 2300 m višinskih metrov). Eva je osvojila generalno 2. mesto med ženskami (3:24:55) in se uvrstila na amatersko svetovno prvenstvo v cestni dirki. Slednje je predstavljalo zaključek letošnje kolesarske sezone. Potekalo je 10. oktobra v Sarajevu, vendar so bile vremenske razmere nehumane – sneg in mraz –, zato na dirki ni nastopila. »Zakaj tečem, zakaj kolesarim? Sliši se čudno, toda šport mi da energijo. Z njim lažje opravljam vse druge obveznosti pri študiju in delu. V športu najdem sprostitev, umiritev. V njem lahko izrazim tako svojo jezo, žalost, nejevoljo kot veselje, navdušenje in srečo. Zaradi športa sem razvila disciplino in organiziranost ter se naučila vsak dan maksimalno izkoristiti (čeprav se včasih zdi, da je 24 ur premalo). Ob športu spoznavam ogromno novih ljudi in še več novih krajev (od Kanarskih otokov, Brazilije, do Tajvana in Dolomitov). Največ pa mi pomeni to, da lahko v športnih aktivnostih preživljam čas skupaj s svojimi najdražjimi.« ... MaN

ŠPORT / JAHANJE

Konjeniški klub Slovenj Gradec Konjeniški klub Slovenj Gradec ima že več kot 30-letno zgodovino, v njem pa trenutno deluje okoli 60 članov, med katerimi je 20 bolj aktivnih. Člani kluba prihajajo iz cele Koroške, saj je to edini klub v naši regiji, ki članom omogoča jahanje na tekmovalnem nivoju. Število tekmovalcev se spreminja iz leta v leto, saj konjeniški šport zahteva veliko vlaganja in prostega časa za delo s konjem. Člani kluba se udeležujejo tekmovanj v preskakovanju ovir. V konkurenci 30 klubov v

Sloveniji se uvrščajo na mesta med najboljšo tretjino. Do leta 2002 je imel klub svoje prostore za treninge in tekmovanja ob letališki stezi v Turiški vasi, sedaj jahališče gostuje na zemljišču člana upravnega odbora Jožeta Krajnca v Mislinjski Dobravi. Da bi svojim članom lahko ponudili še boljše pogoje za jahanje, so se lotili ureditve novega konjeniškega centra v Mislinjski Dobravi

Aria Pintar državna prvakinja

(pri Hartensteinu). Urejajo dve jahališči; manjše je že skoraj končano, večje, ki bo hkrati tudi tekmovalni prostor, pa bo dokončano prihodnje leto. Poleg novega jahališča si želijo urediti še spremljajoče prostore in jahanje kot rekreativno dejavnost ponuditi širše, sploh mlajšim generacijam. V klubu si namreč želijo, da bi za tekmovalni šport navdušili čim več mladih jahačev.

Seveda pa so v njihovem klubu dobrodošli tudi tisti, ki ne kažejo tekmovalnih ambicij in se z ježo ukvarjajo zgolj rekreativno. MaN

V Lipici je med 19. in 22. avgustom v organizaciji Kobilarne Lipica in Konjeniške zveze Slovenije potekalo državno prvenstvo v preskakovanju ovir. V različnih kategorijah je nastopilo 172 jahačev s 196 konji.

Predstavnice Konjeniškega kluba Slovenj Gradec so se izkazale z borbenimi in uspešnimi nastopi.

Navdušila je Aria Pintar, ki je s konjem Clearolom prepričljivo osvojila naslov državne prvakinje v starostni kategoriji otroci. Državna podprvakinja je med mlajšimi člani postala Ajda Ušen s konjem Diamantejem.

Tretjo oktobrsko nedeljo pa je v Mariboru (v organizaciji Konjeniškega

v Nina Vidmar

kluba Slovenj Gradec, JK Maribor in Hipodroma Kamnica) potekala zadnja tekma letošnje sezone.

Ajda Ušen je s konjem Carollom osvojila 2. mesto v kategoriji A2 – licenci A in L. V isti kategoriji sta Neža Vidovič in njen konj Original van Berg op Zoom končala na tretjem mestu. V kategoriji A2/L – licenci A in L – je Pija Arh s Captain Jackom zmagala, drugo mesto pa si je prijahala Alja Jeraj z Arescom. Lucija Povše in Cambo sta osvojila prvo mesto v kategoriji L z licencama L in M. Ajda Ušen in Caroll pa sta osvojila tudi tretje mesto v kategoriji L, tekmovalci z licencami S.

SVETOVNO VETERANSKO PRVENSTVO V MTBO NA PORTUGALSKEM Nastja Raj ji je v vseh štirih primerih delala družbo na stopničkah, saj je na tekmi s skupinskim startom osvojila srebrno odličje, na srednjih in dolgih progah ter v sprintu pa je bila bronasta.

Tudi Marko Dudić se je v kategoriji M50 izkazal z odličnimi nastopi. Osvojil je dve četrti mesti (srednje in dolge proge), eno peto (sprint), na tekmi s skupinskim startom pa je bil šesti.

V kategoriji M45 sta nastopila Grega Raj in Blaž Miheljak. Na tekmi s skupinskim startom je Grega osvojil enajsto, Blaž pa dvanajsto mesto. Sledila je vožnja na srednjih progah, kjer je bil Grega deveti, Blaž pa je tekmovanje končal dve mesti za njim. Na zelo zahtevni preizkušnji na dolgih progah (dolžina več kot 35 km in več kot 750 m vzpona) je Blaž Miheljak v cilj pripeljal kot dvanajsti, Grega Raj pa je končal kot štirinajsti. Na sprintu je bil Grega osmi, Blaž pa enajsti.

V kategoriji M65 je nastopil Mirko Vodovnik, ki je moral na tekmi s skupinskim startom odstopiti zaradi predrte zračnice. Tudi na tekmi na srednjih progah ni imel sreče z zračnico, pa je tekmo kljub temu končal, potem ko je prepešačil več kot

Osem medalj za orientacijski klub

Med šestim in desetim oktobrom je na Portugalskem potekalo svetovno veteransko prvenstvo v MTBO – orientaciji z gorskimi kolesi.

Nastopilo je tudi 6 predstavnikov Orientacijskega kluba Slovenj Gradec. Navdušili sta predvsem obe kolesarki, sestri Petja Balažič in Nastja Raj, ki sta osvojili vsaka po štiri medalje v kategoriji W35–40.

To so prve uradne IOF medalje v zgodovini OK Slovenj Gradec.

Petja Balažič je najprej osvojila srebro na tekmi s skupinskim startom, svoj dosežek je kasneje ponovila tako v vožnji na srednjih progah kot tudi na dolgih progah in zadnji preizkušnji v sprintu.

11

>2021

polovico proge. V tretjem poskusu, na tekmi na dolgih progah, je njegovo kolo le vzdržalo, tako da je vožnjo uspešno končal.

Prvenstvo na Portugalskem je štelo tudi za ligo Masters (svetovna veteranska serija), tam pa je potekala tudi podelitev medalj skupnega seštevka te lige. Predstavniki OK Slovenj Gradec so osvojili kar dve zlati in dve srebrni medalji. Najboljša v letošnji sezoni lige Masters sta bila Petja Balažič in Marko Dudić, na drugem mestu pa sta sezono končala Nastja in Grega Raj. Orientacijski klub Slovenj Gradec je tako najuspešnejši slovenski klub v orientaciji z gorskimi kolesi.

Sicer bi letošnje svetovno prvenstvo moralo biti organizirano pri nas, a je bilo prestavljeno na Portugalsko, v OK Slovenj Gradec pa ga bodo organizirali leta 2023. Naslednje svetovno prvenstvo bo v Bolgariji prihodnje leto.

MTBO (Mountain Bike Orienteering, slovensko: orientacija z gorskimi kolesi) je dokaj mlada športna disciplina, ki se je razvila iz orientacijskega teka. Zato je podoben tudi način tekmovanja, le da v MTBO tekmovalci uporabljajo gorska kolesa. Cilj tekmovanja je, da udeleženci v najkrajšem času s pomočjo podrobne karte terena najdejo kontrolne točke in prek njih pridejo do cilja. Udeleženec prejme zemljevid minuto pred startom. Na njem so vrisane kontrolne točke, vrstni red je določen in obvezen, pot med njimi pa si izbira vsak sam. Tekmovalci ne smejo zapuščati poti in stez ter cest, razen če ni to dogovorjeno in natančno označeno. Dovoljena je uporaba kompasa. MaN

25

MLADI/

Prva osnovna šola Slovenj Gradec – prejemnica naziva kulturna šola Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti že 15. leto zapored izvaja projekt Kulturna šola. Naziv kulturna šola pridobijo šole s svojim aktivnim udejstvovanjem na področju kulture. Prva osnovna šola je letošnje leto že tretjič zapored pridobila ta naziv, in sicer za obdobje 2021–2025. Posebej smo ponosni, da smo tokrat prejeli tudi posebno priznanje na področju ohranjanja kulturne dediščine.

Na šoli se zavedamo pomembnosti in moči kulture za človeka, njegovega duha, zato se iz leta v leto trudimo, da to področje še dodatno plemenitimo in mu namenjamo veliko pozornosti.

Vsako leto pripravimo mnogo kulturnih prireditev, prepevamo v več pevskih zborih, plešemo, igramo na glasbila, pripravljamo različne predstave, gledališke in lutkovne, obiskujemo kulturne ustanove, gledališča, muzeje, vključeni smo v različne projekte, veliko beremo, imamo mnoge interesne dejavnosti in izbirne predmete, ki pokrivajo področje kulture.

Ponosni smo, da kultura pri nas živi in da smo to potrdili s ponovnim prejemom naziva kulturna šola. Nataša Rotovnik Sukič

STUDIO A IN KASPAR

Potovanje čiste duše skozi strašljivi svet V Studiu A so pripravili novo predstavo, tokrat so pod taktirko režiserja Aleksandra Čaminskega študirali dramo Kaspar nobelovca Petra Handkeja.

V sklopu Gledaliških dnevov malega odra v Mladinskem kulturnem centru je gledališče in gledališka šola Studio A v sodelovanju s KD Spunk Gimnazije Slovenj Gradec ljubiteljem komornega vzdušja ponudilo krstno izvedbo predstave Kaspar. V tej, že 8. različici dnevov malega odra je bil prvi večer posvečen komornemu gledališču in avtorju skozi prezentacijo kulturologa Luka Krajnika ter praktičnim vajam Studia.

Kljub epidemiji jim je uspelo zahtevno dramsko delo Petra Handkeja, ki so ga pokazali drugi dan v sklopu gledaliških dni, odlično predstaviti občinstvu. Lotili so se prvega dela drame Kaspar in predstavo zaključili prav tam, kjer gledalcu lahko vzbudijo veliko zanimanje, kaj Handke v svojem delu razmišlja naprej, ali najde alternative, morda rešitve. Odprto polje je vsekakor večplastno, esencialno in eksistencialno filozofsko zanimivo: Kje je naša zavest? Kolikor gledalcev, toliko odgovorov, skupno pa je spoznanje, ki ga ponuja predstava dveh mladih duš iz Studia A, da svet prav zaradi nas ljudi (ali ključnih posameznikov) ni lep in bi življenje lahko bilo lepše, če si ga ne bi grenili sami. »Eden največjih izzivov za nas v tej predstavi je bilo potovanje Kasparja, te čiste duše, skozi pokvarjen svet z napačnim sistemom, skozi strašljivi svet,« pojasnjuje Čaminski.

26

Igra Kaspar ne prikazuje, kako je bilo s Kasparjem Hauserjem v resnici, temveč, kaj je z nekom možno narediti. Glavni junak, sprva na videz brezbesedno bitje, se uči ravnati z vsakodnevnimi pojmi. Za igralca je bil precejšen izziv ukvarjati se z vprašanji: Od kod »prihaja« Kaspar in kaj je od tam prinesel s sabo? Česa se hoče naučiti v novem okolju, kjer »hoče postati tak, kot je nekoč bil nekdo drug? V edinih dveh vlogah sta se odlično izkazala Timetjan Lesjak (Kaspar) in Patricija Pogorelčnik (glas). »Vesel sem, da sta igralca kljub težavam, ki jih je povzročila pandemija, tako posvečeno delala, da bi "oživila" besedilo tudi našega (slovenskega, op. p.) nobelovca P. Handkeja, da bi pričarala labirint predmetnega sveta, v katerem tava "čista duša".

Dvorana, izpolnjena do zadnjega sedeža kljub PCT-pogojem, in pozitivni odzivi po predstavi so dokaz, da publika pogreša tovrstne dogodke,« še dodaja Čaminski. AP

Uspeh Jerneja Poročnika na Euroskills Graz 2021

Euroskills je tekmovanje v poklicnih spretnostih mladih od 18 do 25 let, ki se odvija vsaki dve leti. Vsak tekmovalec lahko tekmuje samo enkrat. Za uvrstitev na tekmovanje je potrebna kvalifikacija na državnem tekmovanju posamezne države. Letošnje tekmovanje se je odvijalo v sosednji Avstriji, v Gradcu, zato si ga je ogledalo kar nekaj obiskovalcev iz Slovenije, predstavniki vlade, ministrstev in CPI. Med seboj se je pomerilo 400 tekmovalcev iz 31 držav, tekmovali pa so v 38 različnih poklicih. Še 10 poklicev se je promoviralo kot predstavitvenih in zato na njihovih področjih medalje niso bile podeljene. V Gradcu je bilo iz Slovenije 11 tekmovalcev, ki so se pomerili v 9 panogah, in sicer v aranžerstvu, cvetličarstvu, strežbi, IKT, kamnoseštvu, mehatroniki, slikopleskarstvu, stavbnem in pohištvenem mizarstvu.

Slovenijo in tako tudi Srednjo šolo Slovenj Gradec in Muta je na področju pohištvenega mizarstva predstavljal naš dvakratni državni prvak Sloveniaskills Jernej Poročnik, ki je sicer že končal program lesarski tehnik. Po točkah je bil Jernej v zlati sredini, ki mu je prinesla 5. mesto. Alenka Helbl

KRIŽANKA /

IN MEMORIAM/

KRIŽANKO SESTAVIL FRANC NOVAK

GLAVNO MESTO

SREDSTVO ZA ODVAJANJE

REKA V ETIOPIJI, PRITOK JEZERA TURKANA

CEV (POGOVORNO)

SLOVAR NOVEJŠEGA BESEDJA

LETALA EDVARDA RUSJANA

SLAVKO OSTERC

MAJHNA TNALA

ZDRAVNIK ZA BOLEZNI NOSU

METRIČNI POUDAREK

AMERIŠKI REŽISER GEORGE (1936-1999) IME FRANCOSKOJUDOVSKEGA BANKIRJA ROTHSCHILDA KREACIJA, STVARITEV RADIJ HROŠČ, KI SE HRANI Z MOKO IN OTROBI

ARABSKI PESNIK IZ PRVE POLOVICE 7. STOL. IBN ZUHAJR

USODA, VDANOST V USODO

PRVI NEPREHODEN MUSLIMANSKI ZA TOPLOTO KALIF

TRINAJSTI IN PETNAJSTI DAN V RIMSKEM KOLEDARJU

GORSKA VERIGA V SRBIJI IN NA KOSOVEM PTICA UJEDA Z SOMERNOST UKRIVLJENIM KLJUNOM IN DOLGIMI, OZKIMI PERUTMI

PRIPADNIK VEJE STARIH SLOVANOV

LESENI PLUG

LIDIJA OSTERC

SLOVENSKI IGRALEC MARKO

SLOVENSKI NOVINAR JANEZ

REKA V AMERIŠKIH ZVEZNIH DRŽAVAH NOVA MEHIKA IN TEKSAS POPOLNOMA IZOBLIKOVANA ŽUŽELKA

RIMSKI BOG SMRTI

EVGEN BERGANT

SLOVENSKA PESNICA IN PREVAJALKA MAJDA

RED GLIV, RASTLINSKI ZAJEDAVCI

KEMIJSKI SIMBOL ZA TANTAL

PRI NAS SKORAJ IZUMRLA MAJNŠA GOZDNA ZVER

NARODNI PARK NA OTOKU KJUŠU

NEKD. SLOV. HOKEJIST DEJAN CEV, PO KATERI TEČE KRI KAČA VELIKANKA

VZHODNOAFRIŠKO DREVO Z ZELO TRDIM LESOM

KAR SE KAM PREVAŽA Z VOZILOM

KABELSKA TELEVIZIJA

MESTO NA JAP. OTOKU HONŠU

IZGINI, BEŽI, POBERI SE

KOROŠKA NOVINARKA POTOČNIK

REKA NA ALJASKI

LJUBKOVALNA OBLIKA IMENA TONE

ELEKTRIČNA MORSKA RIBA OBČINSKI PROSTORSKI AKT SIMBOL ZA ALUMINIJ

NASLOV NAPAKA NA PREŠERNOVE FOTOGRAFSKI PESMI EMULZIJI

MOGOČNA GORA

ŠTEFKA KUČAN

DEKAGRAM

NAJVEČJA ETNIČNA SKUPINA NA FILIPINIH

ŠESTA SURA V KORANU

PLIN BREZ BARVE IN VONJA

KEMIJSKI SIMBOL ZA GALIJ

OBER ANTON NOVAČAN

PLOVNA REKA V ZAHODNI EVROPI

Rešitev prejšnje križanke: MOJSTRI KOROŠKE KOŠTE MOORSE, EDMOND, TVORBA, RA, MOJSTRI, KOPAONIK, KAB, SOKOL, ANT, IDE, ORALO, LO, SIKOMORA, ŽILA, MARKEŠ, PECOS, EB, ORK, IMAGO, TA, RJE, KTV, TONEK, NOATAK, RIS, OSEN, OPA, OČAK, ŠK, AVAR, DEKA, TAGALOGI, ENAM, ETAN, REN;

Nagrajenci oktobrske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: Slovenj Gradec – fotomonografija Pavla Žgajner, Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec 2. nagrada: Slovenj Gradec in Mislinjska dolina – vodnik Anika Breznik, Podgorje 73, 2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu 3. nagrada: Slovenj Gradec in Mislinjska dolina – vodnik Ana Škorjanc, Troblje 31 a, 2380 Slovenj Gradec

Pomembne številke Center za obveščanje, gasilci, reševalna postaja T 112 | Policija T 113 Urgentni center Splošne bolnišnice Slovenj Gradec T 02 882 34 00 Zdravstveni dom Slovenj Gradec Dežurna ambulanta T 041 713 886 Zobozdravstvene storitve T 02 885 79 76 Odvzem brisa covid-19 T 031 393 113 Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih substanc T 070 820 998 Veterinarska ambulanta T 02 881 23 00 Center za socialno delo Koroška glavna pisarna T 08 181 03 01 Center za socialno delo Koroška enota Slovenj Gradec T 02 885 01 24

Franc Novak (1946–2021) Tihi mojster iz ozadja

V majhnem mestu, kakršno je Slovenj Gradec, se lahko velike stvari dogajajo le z osebno zavzetostjo izpostavljenih posameznikov, a slejkoprej ob sodelovanju manj opaznih sodelavcev v ozadju, brez katerih ne bi mogla nastati prav nobena odmevna zgodba. Seveda drži, da je sinonim slovenjgraške galerije Karel Pečko, a ob njem je še cela vrsta sotrudnikov, ki so kot nevidna sila botrovali uspehom. Na prav poseben način, skoraj neopazno, tako rekoč samoumevno (vsako resnično mojstrstvo je za oči opazovalcev vselej videti samoumevno) je takšno nepogrešljivo moč poosebljal Franc Novak, saj sta njegova domiselnost in praktična veščina v večji meri, kot se morda zavedamo, vtkani v kroniko velikih projektov, ki so galerijo majhnega mesta postavili na veliki mednarodni zemljevid sodobne umetnosti. Dolgoletni direktor galerije Pečko mu je neizmerno zaupal, Franček mu je naklonjenost vračal s spoštljivo držo (vselej, tudi v sproščenih zasebnih pogovorih, ko »šefa« ni bilo v bližini, ga je imenoval ravnatelj) in z nevsiljivo bistroumnimi komentarji, ki so Pečka v zapletenih okoliščinah izvedbe posameznih projektov nemalokrat nezavedno pripeljali do srečnih rešitev. Povezana sta ostala do zadnjega: Franček je za svojega ravnatelja požrtvovalno skrbel še vsa zadnja leta, ki jih je Pečko kot zaslužni častni meščan preživel v svojem »orlovskem gnezdu«, v mansardi stare mestne hiše nad galerijo sredi slovenjgraškega Glavnega trga.

A Franc Novak ni bil le dolgoletna maskota galerije, mnogi smo ga poznali tudi kot imenitnega mizarja; njegovo znanje je neizmerno cenil mojster Jeromel, v čigar delavnici so prav pri Frančku (in pri nikomer drugem) številni naročali izdelavo tega ali onega kosa pohištva, nenazadnje je hvaležna sled njegovih spretnih rok vidna tudi domala na vsakem koraku doma pisca teh vrstic.

S popoldanskih delom je Franček pomagal vzdrževati družinski proračun, ne le zato, ker mu je družina pomenila vse, temveč tudi zato, da so se lahko z domačimi v legendarnem modrem Volkswagnovem hrošču odpeljali na nedeljske izlete širom Slovenije, ki so bili v prvi vrsti poučne ekskurzije, o katerih sva nato ves prihodnji teden razpravljala med pospravljanjem v depoju ali ob postavitvi nove razstave. Pogovori z njim so bili prvovrsten intelektualni užitek, saj bil prav neverjetno razgledan, čeprav v svojih pogledih praviloma zadržan in žlahtno poglobljen vase ... Svojo osupljivo širino je nenazadnje izkazoval še z enim izmed hobijev, ki se je prelevil v pravo strast: že od davno pokojnega časopisa Prepih dalje in vse do zadnje septembrske številke SGlasnika je redno (!), najprej celo tedensko, nato mesečno, sestavljal križanke, in to ne običajne, temveč vselej tematske, takšne z geslom, ki so najtežje in pravi biseri enigmatike, ki bi jih lahko slovenjgraškemu časopisu zavidal tudi kakšen od osrednjih slovenskih časnikov.

Franček je bil na odkritosrčno preprost način povezan z mnogimi, prepričan sem, da je vrsta tistih, ki smo mu zaradi te ali one stvari dolžni spoštljivo zahvalo, dolga, a prav gotovo bi bil med prvimi pokojni maestro Borčić, ki je prav tako nadvse cenil Frančkovo pomoč, ne le pri izdelavi imenitnih okvirjev in podokvirjev. Vem, da bi se mu radi zahvalili tudi mnogi drugi umetniki, ki jih je navduševal s svojo obrtniško spretnostjo in človeško toplino, zato naj bo ta zapis tudi v njihovem imenu, med številnimi lepimi spomini pa mi je prva prišla na misel prigoda z ene izmed zgodnjih razstav, pri kateri sem sodeloval menda brž po zaposlitvi v galeriji leta 1988: Atraktivno postavitev vzorcev švedskega tekstilnega oblikovanja, kakršnega Slovenci poznamo zlasti iz Ikee, je pred odprtjem v prostorih velike galerijske dvorane vodila znamenita oblikovalka in profesorica Inez Svensson, zelo visoka in precej zajetna gospa, prava vikinška matrona ... Osupla je opazovala po postavi drobnega Frančka, ki se je spretno in lahkotno sukal med eksponati, plezal po lestvi pod strop, od koder so kot slapovi viseli metri živo pisanega potiskanega blaga, ter mi v nekem trenutku dahnila na uho: »Tegale gospodiča bom ob odhodu vtaknila v žep in ga odnesla s sabo v Stockholm.« Nekaj podobnega ni pozabila omeniti niti v svojem otvoritvenem nagovoru, podobno pa se je tudi sicer dogajalo prav pogosto – umetniki in gostujoči kustosi so bili vselej polni hvale na račun Frančkove iznadljivosti, ki ni bila le plod njegove ročne spretnosti, temveč tudi odraz naravne inteligence, s katero je brez velikih besed in praznega govoričenja znal streti tudi najtežji oreh ekstravagantnih zamisli ustvarjalcev sodobne umetnosti. Franc Novak je bil dobesedno pojem med tehničnimi sodelavci slovenskih muzejev in galerij, saj sem vedno znova, tudi potem, ko se je že upokoljil, na vseh koncih dežele poslušal, kako je za vselej ostal v spominu tistih, ki so kadarkoli sodelovali z njim. Leta 2017, ob sedemdesetletnici galerije, je za spletno stran KGLU zapisal naslednji utrinek: »Ko sem se davnega leta 1975 zaposlil v Zavodu za kulturo, katerega del je bil takrat tudi Umetnostni paviljon, sem imel občutek, da sem prišel v popolnoma drugi svet, kot sem ga bil vajen. Kar kmalu mi je ta zvrst umetnosti postala vedno bolj domača in delo, ki sem ga opravljal, vedno bolj zanimivo. Srečal in spoznal sem veliko slikarjev, kiparjev, grafikov, arhitektov, umetnostnih zgodovinarjev in drugih zanimivih ljudi, s katerimi mi je bilo zelo prijetno sodelovati. To velja tudi za vodstvo in vse sodelavce, ki so se v teh letih zvrstili v galeriji. Zato ni čudno, da se mi je po nekaj več kot 33 letih, ki sem jih preživel v Koroški galeriji likovnih umetnosti, kot se naša galerija sedaj imenuje, na zadnji dan službe naredil v grlu nadležen cmok, da sem v slovo le nekaj zamrmral in se na hitro poslovil.«

Marko Košan s sodelavci Koroške galerije likovnih umetnosti ter uredništvo SGlasnika

Z akad. kiparko Metko Kavčič na odprtju razstave Vrata, KGLU 2008

Rdeči križ, Območno združenje Slovenj Gradec T 02 885 00 30 Karitas Slovenj Gradec T 040 575 440 Mestna občina Slovenj Gradec T 02 881 21 10 E info@slovenjgradec.si Promet Mestno redarstvo Slovenj Gradec T 02 881 21 51 Komunalne dejavnosti Komunala – tajništvo T 02 881 20 20 Dežurna služba (zamašitev kanalizacije, defekt na vodovodu, plinskem omrežju, nevarne poškodbe cestišča, javne poti) ob delovnem času T 02 881 20 20, ob popoldanskih urah in dela prostih dneh T 051 605 111 Pogrebno-pokopališke dejavnosti – dežurna služba T 041 650 429 Društvo za pomoč živalim T 031 323 328

11

>2021

27

ZADNJA STRAN /

FOTO REPORTAŽA

Ekološka tržnica v Slovenj Gradcu v Aljaž Uršej

Prihodnost v kmetijstvu vidi le v ekološkem kmetijstvu, je prepričan ekološki kmet s Kozjanskega, ki je sodeloval na ekološki tržnici, vseslovenskem prazniku ekokmetij v Slovenj Gradcu. Udeležba štiriindvajsetih ekoloških kmetij iz različnih slovenskih krajev od Portoroža do Prekmurja je potrdila, da je takšna tržnica potrebna, zadovoljni so bili tudi obiskovalci.

Organizator prireditve Jože Ledinek z biokmetije Ržen iz Selovca pri Šentjanžu, predsednik Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica, je pojasnil, da zaradi korona razmer niso pripravili prireditve s strokovnimi predavanji in živo glasbo, kot bi se spodobilo za 10. obletnico te tržnice in kot je bilo to v preteklih letih v navadi, a je bistvo ostalo,

saj so bile stojnice polne. Najti je bilo možno tudi obiskovalcem nenavadne prehrambene izdelke, kot je kava iz želoda, dobra za ščitnico, kot pravijo. In še marsikaj dobrega.

Ekološka tržnica v starem mestnem jedru Slovenj Gradca je za tiste, ki vedo, da je ekološko pridelana

in ekološko predelana hrana zdrava in dragocena, da nima dolgih transportnih poti, da ni hranjena v škodljivih plastičnh embalažah, bila odprta vse do mraka. Dogodek se je odvijal ob podpori JZ Spotur in Mestne občine Slovenj Gradec.

AP

MESTNA ZGODOVINA

Kam so se izgubile slovenjgraške gostilne? (5. del) V bližini spodnje slovenjegraške železniške postaje se je nahajal Hotel Lobe. Ko se je leta 1918 Franjo Cajnko z družino preselil v Slovenj Gradec, sta s prijateljem Andrejem Osetom, borcem za severno mejo, Hotel Lobe preimenovala v Balkan. Franjo

Hotel Lobe

Cajnko je bil vinogradnik, vinski kletar, trgovec, sadjar in lovec. V Slovenj Gradcu je bil župan med letoma 1924 in 1927. Leta 1948 se je preselil v Kamnico. Danes sta v objektu okrajno in okrožno sodišče Slovenj Gradec (sodišče).

Ob Hotelu Lobe je Franc Lobe izdeloval lončarske izdelke. Sedanji objekt na tej lokaciji je obdržal ime (Keramika) ne glede na to, da te dejavnosti ni več na tej lokaciji. Vir: Jože Potočnik: Slovenj Gradec - ulice našega mesta, Utrinki z mojih poti

v arhiv Franca Verovnika

Hotel Lobe leta 1911 Sodišče pred prenovo, 2001 v KPM, arhiv Vinko Cajnko

Hotel Balkan, po letu 1918

v arhiv Franca Verovnika

V ospredju Hotel Lobe, v ozadju (levo) objekt keramike, 1905 Objekt keramike med obema svetovnima vojnama. Viden napis: Franc Lobe, lončar.

v arhiv EK

v arhiv KPM

Objekt keramike, 2008

v arhiv EK