8. marec - mej si rožo, čem pravice
ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA Pripravla: Neža Steiner
8. marec al praznik žena je začela stafka več tavžnt tekstilnih delafk, ki so hodle čez mesto i protestirale proti takratnim delovnim pogojem. F čast tem dogodkom, ki so trajali več ko eno leto, je v Združenih državah Amerike ratau nacionalni dan žena – 28. februarja 1909. Pol je ta en dan sprožu mednarodno gibanje. Fse povsod po svetu so na ta dan bli protesti, ko se je v družbi pojavla potreba po iskanju pravice i izpostavljanju krivic. Dostkrat so ble vodilna sila teh gibanj baš ženske. Ta gibanja so kdaj rezultirala isto v vlkih stavkah na delovnih mestih. Tk da, al govorimo o bojih za bulje delovne pogoje al o bojih za volilno pravico, skus so meli taki protesti mednarodni vpliv.
Kljub neverjetnim zgodovinskim dosežkom, pa ne smemo mislit, da je tega boja konc. Še skus pa je dost področij potrebnih izboljšave – med njimi seksizem i spolno nadlegovanje na fseh nivojih družbe. Proti temu je blo v Ameriki začeto gibanje kermu se reče #metoo. Šele zdej je tako gibanje doblo svoj pečat. Izpostavlja spolno nadlegovanje žensk, moških v manjši meri, ki so bli prisiljeni podleči pritiskom s strani folka na višjih položajih ko oni sami. Prisiljeni so bli zadržat svoje izkušne zase, zt ki bi govorjenje o temu v javnosti, pomenlo konc njihove kariere. Kot hujo posledico pa javno izpostavljanje za sabo prinese javni linč. To gibanje je spodbudu boj proti spolnemu nadlegovanju v Hollywoodu, dejansko pa je razgalil ta problem f celi družbi. Končno se je o tem začelo dost govorit i sprejet dejstva, da to je velka rak rana fsake družbe. Pazljivi pa mormo bit, da ne hitimo fsakega človeka v isti koš z najslabšimi. V bistvu je mednarodna skupnost polna pozitivnih primerof moči gibanj za ženske pravice. Ta 12