Page 1


ZVITICA Pomlad 2018 Klub belokranjskih študentov 2018/2 500 izvodov Cena 0€ Odgovorna urednica: Darja Vukčevič


Kazalo IZ UREDNIŠTVA ZVITICE ..................................................................................................4 BESEDA PREDSEDNICE ....................................................................................................6 ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA:

Kolajna za belokranjske anonimneže ..................................................................8

Prej ko kaj narediš, razmišljaj! ............................................................................10

8. marec - mej si rože, čem pravice! ......................................................................12

Odsev znanosti v ogledalu družbe .......................................................................14

FOTOUTRINKI:

Dobrodelna prireditev Jasna ...............................................................................16

Gledališka skupina KBŠ .....................................................................................17

DIJAŠKI KOTIČEK: Zk živet kulturo v srednji šoli? .........................................................18 ČAS ZA JAVNI PROSTOR: Belokranjska rešitef ..............................................................22 PREHRANA: Gluten .........................................................................................................24 ZVITIČINIH TOP TRI: Belokranjski izbor ..........................................................................26 LITERARNI KOTIČEK: Zgubu je devičnost - i to kk? ........................................................28 PODJETNIŠKI INKUBATOR ............................................................................................30 AV LAB: Snemanje promo videa za Športno društvo Ninja in Sound box .........................32 SEMIČ: Pismo od Mimice .................................................................................................34 METLIKA: Dogajanje v Metliki ..........................................................................................35 ČRNOMELJ - MC BIT: Kaj se dogaja i kaki so plani? .......................................................36 MKK FOTOKOLAŽ ...........................................................................................................38 NAŠI PREDHODNIKI SO ZAPISALI: Glavno da se družimo ............................................40 ŠTUDENTSKA KUHNA: Belokranjsko cvrtje s pomladno krompirovo solato ...................41 RAZVEDRILO: Mama, kje bom dns spau? .......................................................................42

Oblikovanje naslovnice: Tjaša Miketič Oblikovanje in prelom: Tjaša Miketič Tisk: natiskaj.si

zvitica.kbs@gmail.com www.klub-kbs.si


Iz uredništva Zvitice

Pripravla: Darja Vukčevič Prečitali bote lhk :

Bugdej! Bok! Dan!

- plemenite besede naše predsednice;

Po bežnem prelistavanju ste najbrž že pogruntali, da je ta izdaja v čisti belokranjščini. Predn sploh zčnete čitat, bi rada dala navodila za vse bralce izven območja naše lepe Bele krajine, da se jim ne bo slučajno kje zatknlo.

- kk si eni belokranjci za svoje izjemno intelektualno komentiranje na raznih forumih i portalih zaslužijo kolajno; - kaj je narobe s stavkami, ki se dogajajo zadnje cajte;

L beri Ł končnice av, ev, ov, iv beri af, ef, of, if morebitno zapisano dvojino beri kot množino čeprav = čeprf vseeno = fseglih jaz = ja ja = da v=f smo – če ne gre za glagol biti v množini (mi smo) to bereš kot s'mo, kar pomeni samo primer: človk – beri s pouglasnikom pred V (dakle ne člouk, ampak člov'k) dakle - torej

- kk se je 8. marec pretvoru v eno velko sprdačino;

To so recimo neki okviri znotraj kerih se ne bi smeli zgubit pri branju. A bogme še je teh pravil pri belokranjščini. No, na začetku smo rekli, da je Zvitica v čisti belokranjščini. Al belokranjščina ma v bistvu več različic. I baš tu je ta »k bi človk reku« čar. Fsak ma svoj način govora. Ne smo, da se deli dialekt po območju. Deli se že v fsaki družini. Sigurno fsi pobiramo besede od domačih al čim gre dete v šolo že zčne pobirat besede i naglase po svojih sošolcih. Tk lhko rečemo, da ma fsak svojo belokranjščino. Pa kaj ni to super. Fsak ma svoj jezik i vsak je zase individuum.

- ljudsko pripoved iz Drag, ki težko konkurira priljubljeni trilogiji 50 Shades of Grey;

- kk se znanost odseva v špeglu družbe; - kk smo se meli na Dobrodelni prireditvi Jasna i kk so naši glumci zaigrali na občinski proslavi; - kk na kulturo gleda dijak; - bližjo predstavitev tretje razvojne osi, ki so jo napisali naši prostorci; - o modni prehranjevalni muhi - gluten; - kere knjige, filme i muziko priporoča Zvitica;

- kaj delajo v belokranjskem podjetniškem inkobatoru; - kaj so stvarali naši AvLabovci; - kaj se dogaja f Semči i kk se je Mima sz Pribišja razjezla na današnjo mladino; - kaj se dogaja v majki Metliki i kaka je prihodnost KUD Placa; - kaj se dogaja f Črnomlu i v MC BIT, kaki so njihovi plani za nprej; - kaj je dogajalo dol v klubu;

F tej izdaji Zvitice bote lhko prebrali celo vrsto dialektof. Nema tu »al si metličan, al si šokc, al si črnomaljc«. Si belokranjc. I smo to je važno. V KBŠ se trudimo združit belokranjsko mladino, zto je važno, da se zavedamo naše prelepe dežele belih brez i stanemo skup ko pravi Belokranjci do konca svojih danof! Spomladanska izdaja vam bo s svojo vsebino sigurno popestrila popoldansko poležavanje na vrtu.

- kaj so pisali naši predniki; - kaj okusnega nam je prpravla Klavdija i na konc bote mogli ugotovit, kje je zaspal Drejc, ko je hodu duma iz belokranjske fešte v Lublani. Uživajte v branju! P.S.: Fsi, ki bi radi soustvarjali Zvitico, ste vabljeni, da brez zadržkov pošljete mail na darja.vukcevic@klub-kbs.si. 4


5


Beseda precednice

Pripravla: Nina Miketič

Pogledate kda čez okno i vidite sivino Ljubljane, Maribora, Kopra, Novega mesta al kerga drugega kraja, v kerem “kao gulimo šolske klopi” i fse kaj si želiš je, da bi ležal ob Koupi, piu pivo i občudoval kk lepo je pri nas?

za špricer bote za zihr znali, da je dobr! A i pogače i Belokranjskih klobas ne bo manjkalo. Še enkrat torej za Belo krajno, za nas vse! Klub belokranjskih študentom vam želi čim več sreče pri zaključku šolskega leta, dosti dobrih žurov, lepih danof i da bo Koupa čim prej topla. Vidimo se v naslednih mescih na dogodkih KBŠ-ja, na delavnicah in športnih dogodkih, na Virejfestu in Jurjevanju v juniju, a pol bo pa hitro i Črnfest tu, ki bo itak spet dobr za fse!

Douga pot domuh z vlakom i uno ropotanje i izguba pu živlejnja i isto signala pred Semičom… pol znaš, da si blizu duma, da si v Beli krajni. Napouni te tak občutek neke domačnosti, koda bi palo stu kil bremena iz nas, tudi če znaš, da boš i duma cel vikend preživu za knjigo. Ko sm bla mlajša, je blo vse, kaj sm si želela to, da grem v Ljubljano, sanje, da je tam nekaj več, da grem stran iz Črnomla. Ampak mi to ni nikdr baš ratalo “it iz Črnomla”. Sej ne rečem, da ni lepo gor, a še skus je najlepše duma, duma v Beli krajni. Tukaj mamo prijatelje, naravo, vlko hišo, poune hladilnike pa še prat nam cujn ni treba! Zdej spomladi je Bela krajna še posebej lepa, čeprf sosedi ob ne lih pravem času neko plasitko kurijo, da fse smrdi, čeprf un nek ps laja ko bedast, trosijo ta “naravni” gnoj po Vrajžem kamnu, da Črnomel prevzame in fpije vse arome i te odnese nekam stran. Vse to naredi dom. Zto smo se odločli, da to Zvitico res posvetimo naši Beli krajni i naši lepi belokranjščini, ki je tk raznolika i fsaka po svoje lepa. Prelivanje narečij i bogata zakladnica domačih besed, na kere moramo bit jako ponosni, zt ki jih mamo smo mi! Avtorji smo meli kr težko nalogo pri pisanju vsebine v belokranjščini (ni tk lahko ko zgleda) i zarad tega je ta “spomladanska Zvitica” res nekaj posebnega.

Zt vam polagam na srce, da fsi ponosno hodite po Sloveniji i po svetu ko pravi Belokranjci in fsem govorite, kk lepo je pr nas! Uživajte v branju čist zares belokranjske Zvitice!

A še skus smo študenti, zto ne smemo pozabit i na to, da je prihaja maj, za kerga pravijo, da je raj (sej najbrž znate zkej). Majske igre, puno koncertov, delavnic, športa i zabave i pol za tem še velika Škisova tržnica, na keri bomo mi Belokranjci opet najlepši. Tk da, obvezno nas prit pozdravit na Tržnico, če ne drugo, fsaj

P.S. Za vse Nebelokranjce! Zdej bote brali jako lep jezik — i ne, to ni hrvaščina, da smo si na jasnem — to je belokranjščina v fsej svoji razsežnosti i lepoti. Belokranjci do konca svojih danof! 6


Ĺ kisova je kot dom. Ni prostor, ampak obÄ?utek.

10. maj

7


ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA

Kolajna za belokranjske anonimneže Se i vi kdaj spomnete, kk je blo, ko smo bli dca? Ne znam za vas, a ja sm svoje leto dougo cajta delila na pu, na dobre i na slabe dane. No, na slabe tuk, kuk so lhko bli slabi za eno obično dete, keremu je bla edina i največja briga ‒ šula. Logično, da so bli za fsakega undej najhujši uni mesci od septembra pa do junija. Vsako jutro je ob sedmih vjutro drgnla moja rdeča budilka z Madžarske, ki sm jo dostkrat kao pomotoma ignorirala i sm z enim klikom poklopla i spala dalje. Še dobro, da je že tkrat obstajal dremež, ki je bil malo drgačen, ko dns na telefonu, ki petkrat zazvoni i obupa nad tabo. Ta moj dremež je biu na dveh nogah i je tuk dougo časa drgnu, dok nism bla na vrhu šteng pred šulo. Budna i razbujena. Kaj bi brez starih mam! Ne rabim vam ni govorit, kako praznovajne je blo, ko je pršu un 24. junij i končno je blo konc teh domačih nalog, učitlce so nehale težit i še fsak dan je biu, ko da bi bla sobota. Ni minilo dana, da se mi dca ne bi vni družli, se lovili, zabavali i igrali – igrali predvsem skrivalnce. Nam je blo to najbulše, skrivali smo se po celem Črnomli, od Čardaka pa dol do Loke. Bli smo f fsakem grmu i za vsako šupo. Občutek je bil vrhunski, ko da bi se izbrisali iz Zemle, ko da smo ostali f čisto svojem sveti, sami s sabo i s svojimi mislimi. Ostali ludi, ki so šli mimo, niso znali, kje i kdo smo bli, zt smo jih lhk skrivaj opazovali i čakali, da nas kdu najde …

Pripravla: Nastasja Schweiger

V Beli krajni mamo nemalo portalof, ki so namenjeni objavam o dogodkih pr nas, o samem dogajanju, o razmišljanju ludi, pritožbah, pohvalah (ki so bul privid ko realizacija), a preberemo lahko bogme i o tem, kaj se je dogajalo na zadni občinski seji al pa v 1. C na tehničnem dani. Jasno je, da je informacijska era, ki je obkolila svet, zajela i našo malo deželo na sončni strani Gorjancof. F tem ni nič slabega, baš nasprotno, treba it s cajtom nprej i se modernizirat, a prelepo bi blo, če bi se tu končalo. Te portali so ratali i tekmovališče, pravi olimpijski stadion za že omejnene anonimne skrivalnce v disciplini komentiranje pod članki, ob kerem bi i starim Grkom narasu pritisk do Olimpa i nzej. Brez repa i glave, brez glave i repa. Naj karikiram z izmišljenimi primeri, ki bazirajo na resničnih dogodkih.

Če bi dns fprašala pofprečnega Belokrajnca, če se še kaj igra skrivalnce, bi mi reku, da če se mi je zmejšalo, ko dostkrat radi rečejo stari Črnomalci. Reku bi mi, da kk se upam to spraševat, da on nima cajta za take oslarije, da so to dčje stvari, on je pa odrasl. Odrasl, ki ma svoj da, odrasl, ki se ne boji samega sebe i odrasl človek, ki nima cajta ni zadihat, kaj se šele igrat i skrivat. A ko bi blo vsaj tko! Če je smučajne slovenski nacionalni šport, so skrivalnce regionalna igra Belokrajncof. A ko bi fsaj šlo za prave skrivalnce, gre se za olimpijsko disciplino novodobnih skrivalnc, za virtualne skrivalnce, kerih žrtf i rabl je bil že marsikdo, ki to bere. 8


V Črnomlju že petič jubilejna dobrodelna prireditev za socialno ogrožene. PETERVETER: rejš bi griček zrihtali da bi lahko prva vrsta pelala, svoje peske na stranišče,,. ABCČDE: Treba bi spet,, kak protest organizairat, da pokažemo kdu je glavn;;;.. BELIROBČEK: Nekar ti meni nakladat. Ki si bil leta 1991? Metliška pevka posnela videospot. IVANČEK: Če ne bi komunisti v preteklosti prevzeli oblasti bi blo dns drgač……… SOSEDA: Kaj se ti oglašaš, belček? BELIKRANJEC: Rozman se v grobi obrača. Spet rdeča! Otroci v Semiču sami prepleskali šolo … PROTI: o migrantih ne bo nihče nč napisal? hudič ma mlade, prhajajo, zt rihtajo šokarijo VIDEKBREZSRAJČKE: bojte se zavistnih in škodoželjnih ljudi,,,,ti naredijo največ škode in ran,,,takih ki se nikoli ne zacelijo.... IZI: Pol pa vučitli protestirajo, lePo vas prosim, še plaačlt bi mogloi bogi dci, da names nih delajo,,,,,,, Po Kolpi s čolnom iščejo pogrešanega. DRAGATUŠ: vi viničaki neznate slovnsko govorit MICI: Ti pa ne znaš pisat! DRAGATUŠ: Kdu je tebe rodu al pa dobu,,, Mici,,, UN se je osreču Mladi bi radi ostali in delali v Beli krajini. IKEBANA: Čimprej vn!!! V tujino, le vkup, le vkup, uboga gmajna! Tu nimate kaj delat, lhk sm auspuhe švasaste pa hišce zlagaste.. ROŽA: Kdaj mislijo pristojni travo pokosit pred šolo? ttta teden je 4 cm naraslaaaa. SNEŽKO: Kaka trava, Rožica, snega niso skidali lansko zimo!!!!!!!!!! Nam davkoplačevalcem pa gnar pobirajo, sram vas bodi, nčkoristneši. Človek se ob takih komentarih zamisli. Globoko zamisli. Oziroma še več, podvomi v slovenski izobraževalni sistem, v Marijo Terezijo, ki je uvela obvezno šolstvo, v vs primitivizem tega sveta i borbo za emancipacijo človeka od prazgodovine. Ki se je zgubila empatija, človeškost, spodbuda i sram, belokranjski skrivači? I zkej povsod zavist, škodoželnost i pesimizem? Z iznajdbo interneta, socialnih omrežij, aplikacij i vsega, kar pride zdravn, je anonimno komentirajne ratalo olimpijska disciplina v panogi virtualnih skrivalnic, vsakodenevni ritual ludi, ki se vztrajno skrivajo za zaveso resnice. Prikrivajo lastno identiteto, zamolčujejo svoje mnenje i samega sebe. Take osebe niso sposobne stat za svojimi besedami, za njih odgovarjat i se z njimi soočat. Mladi, mi smo sprememba, nov veter. Nekdo, ki razmišlja s svojo glavo, nekdo, ki stoji za svojimi besedami i nekdo, ki živi z odprto glavo. Bojmo drugačni, bojmo nova i svetlejša prihodnost za Belo krajno.

9


Prej ko kaj narediš, razmišljaj! Smo bli mogoče priča padcu vlade zarad izsiljevanja sindikatof, ki so se en za drugim opogumljali i grozli s končanjem dela, če njihovim zahtevam ne bo ugodeno? Prvi so svoje zahtevali doktori, ki so hteli buljše plače i prenovo zdravstvenega sistema. FIDES z doktori je meu že v štartu večjo pogajalsko moč, sej je zdravniška stavka kačljiva stvar, ki se je večina ljudi boji. Noben nima rad, da ga kaj boli, zat se je vlada odločla ustreč zahtevam gospodof v belem. Sprožu se je začaran krog. I drugi so vidli, da vlada, če na njo jako prtisnemo, ugodi tudi ne čist dobro premišljenim zahtevam i da je sredstvo za dosego svojih ciljov v obliki stavke edino efektivno. Oglasli so se policaji, gasilci, cel javni sektor … i med drugimi še tršice z vzgojitli. Za sredstvo uresničevanja ciljev so izbrali stavko, ki je navidezno najblj učinkovita, a s sabo nosi porušitev reda i dosti neizkoriščenih vur, ki bi jih lahko porabli za napredek. Valda je blo vse dobro premišljeno i podprto s stavkom »Cilj opravičuje sredstvo«. Ampak naj opozorim, da so ta isti stavek porabli za opravičevanje vojn. Javni sektor naj ne pozabi, da niso sami v državi i da obstaja še večji zasebni sektor, ki ob vsaki stavki nazaduje, zat nazadujemo ko država cela.

ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA Pripravu: Jaka Šikonja

rečeš, da si ponosen na sebe i vložene muke, i če včasih kumej čakaš, da kako štorijo rečeš prjatlom, lahko garantiram, da si zadovoljen z delom i ti je plača manjšega pomena. 14. februara je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti i kulture Slovenije (SVIZ) izpeljau stavko, s kero so hteli opozorit na prenizke plače i neuravnovešeno vrednotenje dela izobraževalcev od vrtca do univerz, ko da je to glavni problem tega šolskega sistema. Gremo začet z informativnim računom. Povprečna neto plača učitla je okuli 1100 € na mesec. Zahteva SVIZ-a je bla 8 % zvišanje plač, za kaj mislim, da je sam cifra, s kero so šli na pogajanja za buljo začetno pozicijo. Recimo, da bi vlada popustla i pristala na 4 % zvišanje. V povprečju bi tak tovariši dobili 45 € več na mesec, kaj pa ni spet nek dnar, da bi dvignu njihovo zadovoljstvo, če gledamo že prej povedano. Poklic učitla je v svojih koreninah en najlepših. Skus si obkrožen z mladimi, pounimi energije i radovednosti. Učitel ni oseba, ki ti bo vbila znanje v glavo, ampak oseba, ki te navduši nad divoto znanja, zat je biu ta poklic od skus cenjen. Včasih so bli učitli edini vir širšega znanja, zt ki ni blo interneta i knjig. To, da si se lahko uču pri kakemu majstru, je blo fajn zaželeno. Dandns pa tega ne vidimo več v tej luči. Mladi hodijo v šolo, ki je ta obvezna i so neki čuli, da brez nje težko službo dobiš. Ne zavedajo se, kako srečo majo, da je vsakemu na voljo kvalitetno izobraževanje.

Kdu sploh če stavkat? Nekdu, ki je nezadovoljen s svojim delovnim mestom i misli, da se bo po stavki njegovo življenje obrnlo na bulje. Al obstaja kak recept za zadovoljstvo? Ugodje na delovnem mestu je povezano z dnarom, delovnim kolektivom i dejanskim delom. Plača v nasprotju s pričakovanji vpliva sam v mjhni meri na zadovoljstvo zaposlenih. Pokazalo se je, da dobro vpliva na une, ki majo povprečne plače, pr višjih plačah pa prevladajo drugi vplivi. Skupej s sodelavci se dela vzdušje, ki je lahk pozitivno al negativno nastrojeno. Noben ni rad pu dana z ljudmi, ob kerih mu je neprijetno. Cilj se je obkrožit z ljudmi, s kerimi boš rad delu svoje dosežke i se posvetovau, ko boš rabu pomoč, i bo z njimi delo lažje i blj efektivno. Za mene je pa delo samo najvažneje i ma največji vpliv na zadovoljstvo. Če te delo izpolnjuje, če na koncu dana lahk

Tak ko percepcija učitlskega poklica se je spremenu tudi poklic sam. Učitel je postal birokrat z malo svobode, ki jo omejujejo vsakojaki standardi, vzgojitelj, ki ne sme kaznovat, i grešni kozel za slabe ocene. Dosti ur morajo učitli preživet, da se izučijo novih standardof, po kerih naj bi izvajali pouk, kak naj bojo testi sestavljeni i tak dalje. Pol pa morajo še vse spisat, kak so vodli pouk, kere teme so odpredavali, kera znanja naj bi učenci znali … Učijo lahk stvari, ki so v učnem načrtu, čeprav znajo, da s tem dolgočasijo tak sebe ko učence i da je učni načrt že 10


malo zastarel. Blj bi blo treba, da vključijo tematike, ki niso zajete v učnem načrtu, ampak se z njim povezujejo, ki teh znanj ne najdeš v učbenikih. En lep primer je, da se pr matematiki vpelje uporaba računalniških metod, ki nam pomagajo pr računanju, risanju grafov, i uporaba programov, ko je Excel, sej bodo te stvari za večji del v bodočnosti naša povezava z matematiko. Najtežje je ocenjevanje, zt ki se uspeh dostikrat meri v ocenah. Tak starši i učenci iščejo dobre ocene, zat so neke šole, še posebej osnovne, postale »ocenam prijazne«. V teh šolah so testi taki, da ni selekcije, ki je skoraj pu odličnih, večina ostalih je prav dobrih, nekej dobrih, preostalih pa je jako malo. Povprečna ocena je dns med 4 i 5, čeprav bi mogla bit v zlati sredini pr oceni 3. Visoke ocene so zdej postale razvrednotene i niso več način, s kerim bi loču znanje otrok. Najbulji način bi bil, da se uvede težje teste, ki bodo res testirali znanje otok, pol pa ocene razdelit po Gaussu. Obvezno je treba fkinit možnost napadanja učitlov s strani staršov z raznimi advokati. Za svoje učitle bi mogu bit zadolžen ravnatelj, to je oseba, ki so jo izglasovali i ji zaupali, da bo učitle vodila v smeri buljega izobraževanja, ki ne pomeni, da bo šola postala vse lažja, ampak glih kontra. Zavedajmo se, da so učitli šli v svoj poklic zarad njegove lepote i da se njihof uspeh gleda v znanju učencev, ki se ne pokaže takoj po odpisanemu testu z oceno, ampak čez nekej let, ko blj ko naštevanje podatkov pride v ospredje razumevanje naučenih principov. Učitli bi postali jako blj zadovoljni, če bi jih razbremenili birokratskih zahtev, jim dali v roke orodje za vzpostavitev reda v razredu, jih osvobodit ovirajočih predpisov i poklic približat osnovnemu geslu »Mlade je treba naučit se učit«. Z dvigom plač bomo pravi problem sam zasenčli.

11


8. marec - mej si rožo, čem pravice

ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA Pripravla: Neža Steiner

8. marec al praznik žena je začela stafka več tavžnt tekstilnih delafk, ki so hodle čez mesto i protestirale proti takratnim delovnim pogojem. F čast tem dogodkom, ki so trajali več ko eno leto, je v Združenih državah Amerike ratau nacionalni dan žena – 28. februarja 1909. Pol je ta en dan sprožu mednarodno gibanje. Fse povsod po svetu so na ta dan bli protesti, ko se je v družbi pojavla potreba po iskanju pravice i izpostavljanju krivic. Dostkrat so ble vodilna sila teh gibanj baš ženske. Ta gibanja so kdaj rezultirala isto v vlkih stavkah na delovnih mestih. Tk da, al govorimo o bojih za bulje delovne pogoje al o bojih za volilno pravico, skus so meli taki protesti mednarodni vpliv.

Kljub neverjetnim zgodovinskim dosežkom, pa ne smemo mislit, da je tega boja konc. Še skus pa je dost področij potrebnih izboljšave – med njimi seksizem i spolno nadlegovanje na fseh nivojih družbe. Proti temu je blo v Ameriki začeto gibanje kermu se reče #metoo. Šele zdej je tako gibanje doblo svoj pečat. Izpostavlja spolno nadlegovanje žensk, moških v manjši meri, ki so bli prisiljeni podleči pritiskom s strani folka na višjih položajih ko oni sami. Prisiljeni so bli zadržat svoje izkušne zase, zt ki bi govorjenje o temu v javnosti, pomenlo konc njihove kariere. Kot hujo posledico pa javno izpostavljanje za sabo prinese javni linč. To gibanje je spodbudu boj proti spolnemu nadlegovanju v Hollywoodu, dejansko pa je razgalil ta problem f celi družbi. Končno se je o tem začelo dost govorit i sprejet dejstva, da to je velka rak rana fsake družbe. Pazljivi pa mormo bit, da ne hitimo fsakega človeka v isti koš z najslabšimi. V bistvu je mednarodna skupnost polna pozitivnih primerof moči gibanj za ženske pravice. Ta 12


gibanja se odvijajo še dns. So pa v določeni meri zgubla svoj pomen. Kolko žensk med vami zna kaj pomeni 8. marec? Je to s'mo dan, ko vam nekdu – druga polovica al naklonjena oseba – da rožo al čokolado? Se tega dana dejansko veselimo s'mo zart sladkanja? Nekak se mi zdi, da je temu tk. Dostkrat čujem kometare, da se fant letos ni spomnu dat rože al nekak drugač izkazat pozornosti. Je pa res, da se fsakemu fajn vidi, če se kdo nate spomne. S'mo, to naj naredi kter drug dan. Ne rabi dan to zahtevat. Ne rabi bit 8. marec izrabljen za kazat naklonjenost v nekem osnovnem smislu. Ti je ta roža zrihtala delovne pogoje ki jih maš zdej? Ti je roža zrihtala spoštovanje? Volilno pravico? Ne, itak, da ni. Priskrbeli so jo protesti i boji na ulicah. Tam, ni bil ni blizi. Ko da ni dost, da drugi kažejo nespoštovanje do tega dna, to delamo i ženske same, ker ipak ne zahtevamo tega spoštovanja. Ni čudno, da si pol Študentska organizacija Univerze v Ljubljani privošči, da 8. marca zrihta šoping izlet, ki naj bi bil najbulja terapija za ženske na ta dan. Ta dogodek ni nč drugega ko družbeno ohranjanje stereotipov o ženskah. Da, na začetku 20. stoletja so stafkale i protestirale tekstilne delafke, ampak stafkale so kontra nehumanim delovnim pogojem. V Sloveniji pa ne znamo protestirat niti proti takim banalnim dogodkom, ki ženske zreducira na plehka bitja, ki mislijo samo na svoj videz. Noben ne pričakuje, da ratamo sufražetke čez noč, s'mo več ko rožo na 8. marec, pa moramo zahtevat same. Namesto nas ne bo nobeden zahteval spoštovanja. Je pa res, da tega spoštovanja ne smemo iskat v iskanju pomilovanja i igranja žrtve. Čem reč, nekarmo delat spradačine is 8. marca, ki pol bulje, da ga ni.

13


ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA

Odsev znanosti v ogledalu družbe Vsake tulko cajta si je dobro natočit čistega vina, se pogledat v ogledalo i malo premislit o sebi, tak ko so se i vsi dobri ljudi pred nami. Dns si bomo i mi natočili deci črnega i se zamislni nad svetom okuli nas. Al fse to v belokranjščini, da ovekovečimo ta trenutek enega med prvimi članki o znanosti v tem narečju. Ste se kdej fprašali, kero je ena izmed najbuljših stvari, ki jo je odkriu človek? Ena izmed teh je sigurno ogenj, a druga – ogledalo. Čaki malo, kak je lahk ogledalo tk pomembno ko ogenj, sej ne moremo nč z njim? V resnici je ogledalo eno naših najpreprostejših, a i najbul učinkovitih orodij. Zak pa? Zat ki nam skorej skus pokaže na krivca naših težav, a i hkrati nakaže, kje iskati rešitev. Da, največkrat je krivec za naše probleme un v ogledalu i tam moramo začet iskat rešitve. Edino tak način opazovanja našega odseva omogoča, da zrastemo, zmagamo i gremo dalje buljši. Ta razlog bom pokazau na primeru znanosti.

Pripravu: Rok Šikonja

reče una starleta, un politik al pa reper, ko pa un, ki zna, kaj govori. Zarad prevlke blaginje, ki jo živimo, smo zaspali i začeli pozabljat na stvari, ki so nas prpeljale do sm. Zt pa mamo zdej poplavo vsakojakih zagovornikov ravne Zemlje, nasprotnikov medicine, šlogarov i ostalih prodajalcov mgle, ki dvomijo v znanost, jo spodbijajo, zanikajo i govorijo o svojih prepričanjih, ne pa opazovanjih. Odki pa meni to zaupanje v znanost, kak lahko zaupam tem, ki smo premetavajo črke i številke i nam delajo muke v šoli? Prej ko odgovorim, se gremo prvo sprehodit po poti čez čas i se spomnimo na največje dosežke človeka. Piše se: - 125 taužnt let pr. n. št., ko človek odkrije skrivnost ognja i začne dobo kuhanja hrane; 3500 let pr. n. št., ko nekdu dobi idejo o okrogli stvari, kolu, i za skus spremeni način, kak potujemo;

Kje pridejo znanost i ogledalo skup? Da lahko odgovorimo na to, se moramo spomnit, kaj znanost sploh je i kak se razvija? Znanost v svojem bistvu je smo ogledalo narave i vesolja okuli nas, edini problem je, da je treba to ogledalo še naredit. Zt ki ljudi ne znamo naredit popolnih stvari v prvo, delamo to po principu kamen na kamen palača, zrno na zrno belokranjska pogača, i to tak, da vsak znanstvenik doda al pa odstrani enga al pa več kamnov znanosti. Al vsem znanstvenikom je jasno, da prvo kaj rabimo, so dobri temelji. I če so temelji dobri, pol je vse dobro i lahko gradimo dalje. Tu se pa skriva še eno ogledalo. Poved, ki daje pomen znanosti: »Če se teorija ne sklada z eksperimentom, pol ni praf.« Niti ni važno kdu si niti kulk si pametn al pa kko lepo si to teorijo napisau, če se ne sklada, nimaš praf. I vsak pametn znanstvenik zna, da mora iskat napako pr sebi, ne v vesolju.

- 300 let pr. n. št., ko kitajski učenjak pogrunta, da se železna igla zmrm obrne v isto stran, naredi kompas i za skus podaljša naša potovanja; - 50 let n. št., ko rimski znanstveniki nardijo prvi beton, palače, akvadukte i tk postavijo temelje civilizacije, dobesedno; - leto 200, ko na Kitajskem nardijo belo podlago – paper, na kero lahko za skus shranimo našo pamet; - 1290 let n. št., ko učenjaki v Italiji zložijo dve steklene leče i izumijo očala, predmet, ki je zaslužen za vlko povečanje človeške inteligence v naslednjih stoletjih; - leto 1439, ko nemški zlatar Johannes Gutenberg zloži več črk skup, jih prtisne ob paper i izumi prvi tiskarski stroj, tak da je lahko vsak človek meu vpogled v zakladnice znanja – knjige;

Ta cajt pa mam občutk, ko da mi nekdo ruši te temelje, temelje, ki smo jih gradili več taužnt let – dns se bul gleda, kdu kaj reče, ne pa kaj reče. Posledično ma večji vpliv na družbo, kaj

- leto 1712, ko skup zbrani investitori i odvetniki z dvomi i upanjom gledajo rokodelca Thomasa Newcomena i živčno čakajo na prve premike njegovega 14


desetmetrskega parnega stroja, ki se požene i za skus spremeni industrijo, trgovino i promet;

ki je računalnik spravu iz hiše v naš žep; - 1974. leto, ko na svet pride prvi osebni računalnik Altair, ki lahko vsakemu človeku nadgradi sposobnosti i mu poveča produktivnost;

- 18. stoletje, ko Benjamin Franklin razvozla uganko strel, si jih podredi i ustvari prvo elektriko, temelj za začetk modernega sveta;

- še leto zadnjega odkritja, 1990, ko Tim Berners Lee izumi WWW i vse računalnike na svetu poveže v eno omrežje, na kerega sm povezan i ko pišem ta članek.

- leto 1796, ko angleški doktor Edward Jenner prvi pogrunta cepljenje ‒ način, kak premagat bolezn še prej, ko jo dobiš ‒ i tak konča agonijo umiranja i propadanja civilizacij;

Zarad teh dosežkov verjamem v znanost, zt ki te govorijo o trdih temeljih znanosti, našega ogledala narave i vesolja. Ironično je, kak nasprotniki znanosti širijo svoje ideje preko orodij, ki jim jih je ta podarila. Rad bi, da se vsake tulko pogledamo v špegl i se poklonimo pravim herojem. Naj se znanost vkorenini v kafanske priče, v mladino, naj ona usmerja razvoj naše države i družbe, naj mediji raje ko gluposti v resničnostnih šovih i na estradi objavljajo novice, kak so naši znanstveniki odkrili prevodnost superprevodnega materiala i kak smo zarad znanstvenikov bližje spreminjanju vremena. Tak, v takem svetu bi rad živu.

- leto 1876, ko Alexander Graham Bell v svojem laboratoriju izumi napravo, ki je bla sposobna poslat človeški glas na drugo stran kontinenta, i s tem povezau vse ljudi tega sveta; - leto 1885, ko se v delavnici Karla Benza dvigne kulturna i družbena ikona, prvi avto, ki za skus ne transformira smo prometa, ampak še način življenja modernega človeka; - leto 1928, ko Alexandre Fleming po pomoti odkrije protibakterijsko snov, ki ji reče penicilin, i sproži dobo odkritij antibiotikov; - leto 1947, ko so tri znanstveniki, Shockley, Brattain i Bardeen, v Bellovih laboratorijih odkrili tranzistor, polprevodniški element,

15


Dobrodelna prireditev Jasna

FOTOUTRUNKI

Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj je f sodelovanju s Klubom belokranjskih študentov 28. januarja zrihtal Dobrodelno prireditev Jasna z naslovom Pesem za mlade. Večer je bil posvečen slovenski muziki i 40. obletnici Glasa mladih, zbrana sredstva pa so bla namenjena Av-Labu Kluba belokranjskih študentov. Več v slikah. Foto: AvLab

16


Foto: Tomislav Urh

Gledališka skupina KBŠ Letos je Občina Črnomelj organizacijo Osrednje prireditve ob prazniku Občine Črnomelj zaupala Gledališki skupini KBŠ, ki je pod vodstvom Vodje sekcije za kulturo Nastasje Schweiger odlično opravla svojo vlogo. Igralci so po pričanjih Črnomaljcof, ki so vojno živli i preživli, prkazali življenje f Črnomlu med okupacijo i tik pred SNOS-om, ki je bil povod za obeleževanje črnomaljskega občinskega praznika.

17


Zk živet kulturo v srednji šoli?

DIJAŠKI KOTIČEK Pripravu: Blaž Pečarič

Kdu si želi cele dane sedit v klopi v šoli i poslušat kupe informacij, ki jih itak nigdar nihče ne rabi? Kaj se ne bi dalo naredit to učenje kak bolj zanimivo, da bi morda vsaj en nekej koristnega o tega odnesu? Glih zt je vsaka popestritev klasičnega programa v šoli jako dobrodošla i se je veseli vsak, ki se mu glih neda ukvarjat s šolo kot tako. Da smo monotonost pouka malo prekinli, smo meli na Srednji šoli Črnomelj februara kulturni teden, saj 8. februara praznujemo Prešernov dan. V okviru tega tedna smo meli več različnih kulturnih prireditev, s kerimi smo probali dijakom približat kulturo ne samo čez knjige v šoli, ampak tudi preko direktnega stika z živo uprizoritvijo. Program je vključeval ogled filma mladega režiserja Roka Bička z naslovom Družina, v katerem spremljamo 10-letno pot družine s posebnimi potrebami, po ogledu pa še pogovor z režiserom. Meli smo tudi predavanje s slovenskim režiserom Janezom Lapajnetom o filmu, lastnostih filmskih žanrov i sporočilnosti vseh elementov filma, na šolo so pršli tudi Trkaj i dr. Igor Saksida i predstavli svojo novo knjigo Kla kla klasika, ki vključuje moderne priredbe i uglasbitve slovenskih klasikov kot recimo Prešerna, za konec pa smo bli deležni še odlične avtorske predstave Hiša, v izvedbi gledališke skupine KBŠ. Program je bil jako raznolik i je pritegnil veliko zanimanja, morem rečt, da je i mene jako pritegnu. Vse to kulturno dogajanje na raznih odrih je močno odmevalo i med dijaki, predvsem v danih takoj po predstavah. I ko se človek malo bolj zaveda vsega spremenjenega vzdušja okuli njega, začne razmišljat, pa sm i ja to naredu. Taka koncentracija kulturnih dogodkov za mladega človeka, ki tega ni navajen, je sigurno neka sprememba. Pa ne samo bilo kera sprememba, pač pa pozitivna, ki ma vpliv na njegovo obnašanje, razmišljanje i tudi ustvarjanje. Kultura i umetnost so namreč po Maslowi hierarhiji potreb med višjimi potrebami človeka, te pa so potrebne za osebno rast. To pomeni, da mora met vsak te potrebe izpolnjene, če bi htel prit do samoaktualizacije, drugač povedano, do maksimalnega izkoriščenja potencialov posameznika. Iz tega spoznanja lahk sklepamo, da je tudi kultura jako pomembna pri doseganju ciljev, ki jih čemo doseč.

18


Torej en ali dva tedna kulture v vsakm primeru ni dost, da bi izkoristli vse naše potenciale. Glih zarad tega mislim, da bi se mogli vsi, še posebej mladi, bolj zavestno odločat za kulturo, pa če je to smo udeleževanje dogodkov, al sodelovanje v kulturnih društvih, kar je še bulje. En tak kulturni krožek je gledališka skupina na Srednji šoli Črnomelj, Kocke. Pred kratkim odlično so uprizorili trivialno komedijo Oskarja Wilda Važno je imenovati se Ernest. Vsi, ki so si predstavo ogledali, so bli še kak dan navdušeni nad izvedbo i sigurno se je komu porodila kaka ideja al pa je mel občutek zadovoljstva. Glih to je za mene razlog, da bi mogli več mislit na kulturo i je ne sm rinit na stran, če nam ni všeč. Kultura namreč ni samo monotona, ampak prihaja v najrazličnejših oblikah i se za vsakega najde kaj, tk da bilo kaki izgovori niso upravičeni. Ni pa spet nujno, da skos hodite okoli pa samo poslušate al pa gledate. Tudi kaka knjiga iz leposlovja je dobrodošla, itak s poudarkom na slovenskih avtorjih, ker mamo veliko dobrih, recimo naš belokranjski rojak Oton Župančič, al pa kaka klasika od Prešerna i tudi kak moderni avtor ni odveč. Za konec bi še enkrat povabu vse, da se udeležujete kulturnih dogodkov v naši okolici pa da se, če vas to bolj zanima, vključite v kako društvo i tak razvijate svoje talente, berete leposlovje i s tem zadovoljite svoje potrebe i tak tudi osebno rastete. Rad bi še izpostavu eno misel našega velikega pisatelja Cankarja iz romana Martin Kačur, ki mislim, da lepo spada pod to temo: »Kaj torej razlikuje človeka od živali?« Vsak si lahko zamisli svoj odgovor, ampak dejmo vsi skupej rečt: »Kultura!« 19


zbiranje diplomskih nalog Študenti iz občin Črnomelj in Semič! Pošljite svojo diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo v elektronski obliki in Knjižnica Črnomelj ga bo brezplačno natisnila, vezala in shranila na knjižno polico. Hvala!

info@klub-kbs.si knjiznicacrn@crn.sik.si


SŠ ČRNOMELJ IN KBŠ ORGANIZIRATA

24. MAJ  | 19.00 MEDIOTEKA SŠ ČRNOMELJ


ČAS ZA JAVNI PROSTOR

Belokranjska rešitef

Pripravlo: Gibanje Čas za javni prostor

Sigurno je bil vsak od nas že kdaj v kerem drugem mestu v Sloveniji al v tujini i je poslušau o njegovi zgodovini, al pa je slučajno bral o razvoju unega mesta. Če ne drugdi, smo se o pomembnih dogodkih naših krajef učili pri zgodovini v osnovni i srednji šoli. Med temi dogodki je skoraj skus omenjen tudi prihod železnice v ta kraj al na neko območje. Tko je tudi leto 1914 posebno zaznamovano v črnomalski oziroma belokrajnski zgodovini. Kot piše na najbul pogosto citirani spletni strani Wikipediji, se je z železniško povezavo v Črnomlu »začel nov razvoj mesta in celotne regije«.

na dva odseka, vsak od odsekof pa naj bi bil zgrajen v dveh etapah. Da pa bojo Metlika i Črnomelj povezani, bo potrebno počakati še na izgradnjo nove cestne povezave Maline – Metlika – Črnomelj. Za slednjo je bil v januarju sprejet državni prostorski načrt, ki predstavlja nekakšen začetek pridobivanja vseh potrebnih stvari za začetek gradnje (smo za primerjavo – državni prostorski načrt za odsek Novo mesto – Maline je bil sprejet že leta 2012). Prostorski načrti, soglasja i podobne reči nas ne tulko zanimajo kot to, kdaj se bo po cesti možno zapelat. Na to nam naj bi (upajmo) odgovarjal podpisan protokol med ministrom i našimi župani. V njem je v zvezi z odsekom Novo mesto (avtocestni priključek vzhod) – Maline med drugim zapisani naslednji datumi:

Iz enega bul pomembnih infrastrukturnih projektof v preteklosti Bele krajne pa se v naslednih stavkih tega članka čemo usmerit še v pomemben razvojni projekt v prihodnosti – tretjo razvojno os. Ob te besedni zvezi nas večina pomisli na tunel, ki nas bo rešu pred vijugasto cesto čez Gorjance i nam bo tko omogoču, da bomo v majn ko eni uri že v Ljubljani. Precej majn pa je unih, ki prvo pomislijo na osnovni pomen tega izraza. Drgač gre za prometno povezavo, ki bo potekala od severne proti jugovzhodni Sloveniji, od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško. Šla naj bi preko Slovenj Gradca, Velenja, Celja, Novega mesta nprej proti Karlovcu. Najbrš se tudi noben Korošec bol ne veseli tega, da bo lhko hitro pršu do Bele krajne, kot tega da mu bo nova pot skrajšala vožnjo do središča Slovenije. Okvir za to povezavo je zapisan v najvišjem strateškem prostorskem aktu Slovenije, Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, dnar potreben za to pa je vključen v Resolucijo o nacionalnem razvoju prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030. Celotna prometna povezava je pr gradnji i posodabljanju razdeljena na več odsekov.

- Začetek gradbenih del za odsek od avtoceste do Osredka (etapa 1 in 2) leta 2019, zaključek gradbenih del 2022. - Začetek gradbenih del na odseku Osredek – Poganci – Maline (etapa 3 in 4) leta 2020, zaključek 2024. Ta odsek predvideva tudi predor v dolžini 2,3 km. Medtem ko je za odsek, ki doseže Metliko i Črnomelj, leta 2020 zapisan začetek priprave projektne dokumentacije za prioritetne odseke. Potek za nprej pa ni določen datumsko. Po drugi strani je to protokol, zadeva, ki ni pravno obvezujoča. Torej vrjamimo na besedo oziroma podpis. O učinkih, ki jih bo mela bulša cestna povezava, lhko izvemo še na dosti koncih razlaga i piše. Najbul se izpostavlja veča privlačnost za investitorje i s tem izbulšano stanje gospodarstva. Tudi kak turist, ki ga utruja dolga vožnja, se bo prej odloču za obisk Bele krajne, čeprf je možno, da bo tak turist večinoma smo enodneven. Ne pa tisti, od katerega se računa, da bo pri nas še prespal i potrošu kaj več dnara. Mogoč bo kak mlad

Trenutno je najbul pereč severni odsek od Šentruperta do Slovenj Gradca, zravn njega pa še, za nas Belokrajnce bul zanimiv, južni del od priključka Novo mesto vzhod do priključka Maline (viden tudi na sliki). Ta je razdeljen 22


več dni ostal tu i našel službo v morebiti novo nastajajočem podjetju al pa bo raje izbral službo nekje zunaj i se dnevno vozu v službo nekam na sever. Morda se še kdo več preseli sm, saj so sanje marsikoga, da živi obdan z lepo naravo (kar Bela krajna sigurno je) na podeželju, hkrati pa časovno dovolj blizu večjemu središču. Vglavnem, variant je kr nekaj i mislimo, da se je na njih treba prpravit. Upamo, da se bo variante dobro proučlo i premislilo, kera je želena smer razvoja po izgradnji. To, da se bomo na šihte vozli v Ljubljano? Al da bodo raje firme prišle k nam? Leta 2024 al pa kakih deset let kasnej bo bulša cesta sigurno zgrajena do Bele krajne. Svetovni trendi, predvsem pa trendi v evropskih državah, po kerih se radi zgledujemo, pa grejo v drugo smer. Skladno s trendi imajo številni strateški dokumenti v Sloveniji uporabljene pojme, kot so trajnost, nizkoogljična družba, varovanje okolja, trajnostna mobilnost … Dejstvo je, da pogoji (infrastruktura) vplivajo na naše delovanje. Tko se tudi vlaganje i dajanje prednosti eni vrsti infrastrukture v Sloveniji kaže v navadah nas državljanof. Že smo višina sredstev, namenjenih javnemu transportu v sosednji Avstriji, kaže na druge prioritete v državah, ki se nahajajo severno od nas. V Beli krajni smo za časom že s cestno povezavo, če pa se spomnemo na začetku omenjeno letnico 1914, smo z železniško progo še nekoliko bolj staromodni. Hitra železniška povezava i prijetno urejeni vlaki bi marsikaterega delovnega migranta prepričali za majn stresno i bul varno vožnjo na delo. Prf tk bi privabla tudi kakšnega prebivalca iz krajev bliže Ljubljani (Grosuplje, Škofljica), da bi se vsedu na vlak i sprostu gužvo, nad kero se tudi Belokrajnci dostkrat jezimo, ko se odpravimo po oprafkih v prestolnico. Kot kaže, bo treba s temi sanjami še kr precej počakat i upoštevat znan rek: »Kdor z malim ni zadovoln, si vlkega ne zasluži.« Se že veselimo belokranjske rešitve i jo sprejemamo z odprtimi rokami (i zakurblanimi avti).

Aja, pa ludi! Prvi vikend v maju se bojo skoraj vsi sprehajali po svojih mestih. Dogodku se reče urbani sprehodi Jane's walk i prf ženska s tem imenom se je začela zavzemat za prijaznejše ulice pešcem, zto se i po njej imenuje. Tko da pridite prvi vikend v maju v mesto, pa bomo šli na en špancir i da letos malo poklepetamo o storitvah, ki jih ponuja Črnomelj. Za več informacij pa spremljajte našo fejsbuk stran.

23


PREHRANA

Gluten

Pripravla: Tina Tomc vitko telo. Prehrana brez glutena je postala prava modna muha, zt ko mislijo, da bojo na tak način zgubili kak kilogram i izbulšali počutje. Ko se odločajo za tak način prehranjevanja, po navadi pride do izgube kilogramov. Ne na račun tega, da brezgutenska živila vsebujejo manj kalorij, ampak ljudi posledično zaužijejo več nepredelane hrane, sadja, zelenjave, stročnic, pustega mesa i pazijo na dnevni vnos. Ko človek preide na brezglutensko dieto, mora z jedilnika pometat veliko svojih najljubših jedi, ki so po navadi nezdrave i visoko kalorične. Takoj odpadejo sladkarije, različni prigrizki, od piškotov do slanih palčk i krekerjev, i hitra hrana pri Jamiju.

Ko sm duma omenla, da bom pisala članek v belokranščini so rekli, pa sej sploh ne znate več po belokransko. Pa še res je. Moja metliščina ni več ista ko prej, je neka mešanca metliščine, črnomalščine i recimo tudi ljubljanščine. Ampak vseglih, sm rekla, da bom probala. Včasih nihče ni sploh ču za gluten. Znali smo, kk je beli kruh od stare mame najbuljši, ko smo jeli še toplega direkt iz šporhata i ga hvalili. Tudi žgance z jajci smo meli jako radi. No, da gremo k stvari, kaj sploh je gluten? Gluten je beljakovinska snov, ki ga najdemo v žitih, kot je pšenica, ječmen, rž, oves, pira, kamut i tritikala. Osnovna funkcija glutena je ta, da veže vodo i zto testo pride tk lepo elastično.

Težava, na katero vas sigurno ne bodo opozarjali proizvajalci brezglutenskih živil, je ta, da tk ko je dosti proizvodov prehrambene industrije lahko polnih sladkorja, slabih maščob i aditivov, so lahko tudi brezglutenski. Ti izdelki se prodajajo po dost višji ceni kot klasična živila i so industrijsko bolj predelani i slabše kakovosti.

Vsi pa ne smejo jest gor naštetih žit z glutenom, ker majo obolenje tnkega črevesa, ki se mu reče celiakija. V zadnem cajtu je ena najbul pogostih bolezni prebavnega trakta. Če ljudi s to okvaro jejo gluten, majo hude prebavne motnje, močne bolečine v trebuhu, slabost, utrujenost i glavobole. Hrana se slabo absorbira v telo, ker jim manjka vitamonof i mineralof. Te bolniki zdravijo celiakijo s'mo z ustrezno hrano, iz nje črtajo žita, ki vsebujejo gluten.

Brezglutenska dieta torej ni dieta za hujšanje, ampak način prehranjevanja unih, ki iz kakršnega koli razloga ne prenašajo glutena. Če češ zgubit odvečne kilograme, jih z brezglutensko dieto najverjetneje ne boš, če boš kupoval prilagojena brezglutenska živila (kruh, testenine, žitarice, ipd.). Živila, ki ne vsebujejo glutena, praviloma vsebujejo enake količine kalorij ko običajna živila. Gluten ni krivec za nalaganje odvečnih kilogramov v telesu. Izguba telesne mase pri ljudeh na brezglutenski dieti je izključno posledica izogibanja se živilom z visoko vrednostjo ogljikovih hidratov (kruh, testenine, peciva ...) i bolj zdrav življenjski slog.

Poleg celiakašov lahko podobne simptome čutijo tudi ljudi, ki nimajo postavljene diagnoze za celiakijo. Gre za glutensko preobčutljivost, ki ne povzroča vnetja tnkega črevesa, vendar pa posameznikom ob zaužitju glutena povzroča neugodje i slabo počutje. Gluten se ne skriva smo v kruhu i pekovskih izdelkih, ampak ga zarad njegovih dobrih tehnoloških lastnosti dodajajo predelani hrani, kot so kake omake, prigrizki, hrenofke, paštete i cukri.

Brezglutenska dieta je primerna za ljudi, ki so preobčutljivi na gluten. Kk obrneš, raznovrstna, pestra prehrana i zdrav življenski slog so najbulja izbira.

Ljudi s celiakijo torej nimajo izbere, kaj pa drugi? Dosti ljudi sploh ne zna, kaj je gluten, so pa čuli, da ga holivudske zvezde ne jejo i imajo lepo 24


ZVITIČINIH TOP TRI

Belokranjski izbor

Pripravli: Nastasja Schweiger, Neža Steiner i Marko Simčič

KNIGE:

GLASBA:

Jože Dular: Mesto nad Bojico Zgodovinski roman Jožeta Dulara prkazuje zgodbo dveh finih rodbin v Metliki v drugi polovici 19. stoletja. Čez pisane i svobodne dialoge lhk spremlamo tragično lubezensko zgodbo grajske hčerke Ide i nihovega hlapca, na drugi strani pa spoznamo meščane, ki ustanavlajo čitalnco, gasilsko društvo, hranilnco … Zgodba je napisana ko povest, v keri bralc odkriva preteklost čez resnična zgodovinska dejstva, ki so prpletena s pisatlovo literarno domišlijo.

POP: Andet Akvepop – Za2 Viniški brati Gašper i Primož so skupa z Martino napravili pop uspešnico, ki se je odma primila radijskih postaj in src slušateljev.

Oton Župančič: Čez plan Zk brat Župančiča 140 let po negovi smrti? Zt k pesniška zbirka Čez plan razkrije pesnika v drgačni luči. V luči, ki nam daje upajne i zagon za sedajnost. Vitalizm, vola do živlenja i optimizm, ki teče čez pesnika f teških cajtih ob izgubi prjatlof, ob težavnosti pesniškega šihta i ob problemih fsakdana vlečejo bralca nprej. V zbirki lhko tk zasledimo bivajnske, lubezenske i prpovedne pesmce. Župančič se z verzi, v nam mejn poznanih pesmih Pokopališče sv. Barbare, Narodno blago, Druga, Doma, Hudič in kvartopirci, vrača tudi nzj k svoji nejvečji lubezni – Beli krajni.

RAP: Izbrani - Se še spomneš Izbrani belokranjski reperski trio, ki je več duga leta delal, si je za pevko izbral Niko Babić (fčasih Strgar). Izpala je odlična pesmica, ki si jo marsigdo večpot zavrti. DISCO: Magnifico - Silvija Robert Pešut se je kot sin belokranjske matere zapisal na široki svetski zemljevid. Silvija, s kero mu sicer ni ratalo na Eurovizijo, mu je pa ratalo v pesmarico zimzelenih.

Lojze Krakar: Nekje tam čisto na robu Pesniško zbirko polnejo dva vsebinsko dopounuojoča tona. Prvi opisuje grozo, isto obup, slutno i vizijo smrti i spomin na smrt – semiški pesnik je mladost preživu v reštu i koncentracijskih taboriščih. Pošastno doživlajne krematorijskega mesta se rine v negova premišlevajna o človeku i vrednotenja fseh človeških stvri. Drugi ton, ki je bl glasn od prvega, je ton nasprotovajna, lepote, dobrote i vere v živlenje i neki v ozadju isto vere f ta koščk sončnega sveta, svoj lepi rodni kraj, Semič.

26


FILM: 1. Tonček - Mama, kej dns nebo dana? Film z zgodbo, ki govori o pokvarjenosti sveta. Scenarij za njega so napisali Miomir Čikić i Uroš Raztresen, osnova pa je bla črtica z naslovom Mama, kej dns ne bo jutra?, ki jo je pred desetimi leti v knjigi Povej jim objavu belokranjski humorist Toni Gašperič. Gre se o fantičku, ki živi v jako teških razmerah, živlenje pa mu otežijo še barabe, ki mu v eni noči naredijo sprdačino. To ga natera na to, da pomisli, da dana sploh več ne bo.

2. in 3. My way 50 in Peter vs. Harry Dva dokumentarca narejena znotr ene familije. Ida i Maja Weiss so posnele dva sočna dokumentarna filma. Maja za svoj dokumentarec pravi, da je ko »umetničin mladostniški menopavzni portret«. To že samo po sebi vabi h gledanju. Obdva dokumentarca nas povabita v njihovo intimo – Maja v smislu avtoportreta, Ida pa f partnerski odnos.

27


Zgubu je devičnost - i to kk!?

LITERARNI KOTIČEK

Ljudska iz Drag

Blo je poletje davniga leta 1999 neki na hrvaški obali. Mlade sponzoruše so že fstrajno trenirale raznuško i tekmovale f tem, kera prej poliže liziko ali poji banano. No, ene so banano uporabljale v druge namene. Fse skup pa so si glasno popevale njihovo pesem ponosa: »Kad sam bila mala, da mu bar ne bih dala, sada bi znala, da kurac nije šala. A sada sam stara i molim, da ne pregorim.« Al to še zdaleč ni biu najhuji prizor. Mlad, lep i postavn fantiček se je žalostn šetal po ulici med fsemi sladoledari i štanti i v souzah ftapljau sveže zgubljeno ljubaf. Pol se je pa v enem momenti fse to spremenilo. Pred sabo je zagledau prelepo sponzorušo srednjih let. Njeni več let neoprani, bolj redko posajeni, črni lasi so kr plapolali v vetru. Eno od dojk si je spretno brcala iz enega kolena na drugega, medtem ko si je drugo brez večjih problemof dvakrat ovila okrog vrata i jo pustla, da se je rahlo vlekla po asfalti. Čist očaranem fantičku je pogled zdrsnu na parkrat zavite nohte na nogi. V njenem popku si lhko vidu rahle zaloge fruštika, če slučajo ogladni. Ko se je pičkiš obrnu proti trafiki, je blo opazit, kk spretno si je splela dve kite iz dlak na riti, ki so segali fse do gležnjof na nogi. I ko je krasotica fstopla v trafiko, se je mladi devičnik odloču, da gre na fse al nč. Fstopu je i on. Počasi i previdno. Najprej jo je smo gledau, kk se je nežno mazala z vaginalno kremo po obrazi. Dečko je zbrau pogum i jo primu za 45 kil težko ramo i jo rahlo zasukau proti sebi. Krasotica se je obrnla k njemu i ga nežno pogledla z njenim enim zelenim okom, medtem ko ji je drugo gledlo čist nekam drugam. Na njenem nasmešku si lhko vidu edini škrbaf zob, ki ga je še mela v ustih. A i ta se je rahlo že majal. Od navdušenja ji je iz ust pau ogromen pljunek sline. I ljubaf se je rodla. Mladi zaljubljenci so kmalu za tem smuknli proti njenem kurvaluku i si privoščli seks stoletja. Podrobnosti te prelepe igre lubezni ni za opisevat, ker lhko pol to beremo do jutra. Z eno besedo – KAMASUTRA. Edino kaj se je sznalo je to, da je naša trobentica vjutro najprej jokala, pol ploskala i rekla hvala. Na konci se je iz pristanišča ču smo pisk ribarske jadrače, zt ko so ribari le našli besedo, ki se rima na lonec. Konec.

28


PODJETNIŠKI INKUBATOR

Podjetniški inkubator

Pripravu: Kristian Asani

Prošle so že dve leti, od kdj je i Bela krajina ratala prava valilnica podjetniških idej, projektof i mladih podjetij. Razvojno informacijski center Bela krajina je namreč marca leta 2016 fspostavu podjetniški inkubator. Glavni namen Podjetniškega inkubatora Bela krajina je nudit podporo inovativnim potencialnim podjetnikom (inovativni posamezniki, dijaki, študenti, pedagoški delavci, raziskovalci ipd.) a i novim i obstoječim podjetjem. Inkubator predstavlja podporno okolje za razvoj i promocijo podjetništva v regiji. S svojim delovanjem fpliva na povečanje števila novoustanovljenih podjetij, povečanje stopnje preživetja i rasti mladih podjetij (startup podjetja s potencialom hitre rasti). Na splošno prispeva k privlačnosti območja za kreativne posameznike s podjetniškimi idejami i nudi podporo pri prepoznavanju inovativnih tržno zanimivih zamisli i pomoč pri njihovi realizaciji. Kaj lahko f praksi dobite dijaki/študenti s strani inkubatora? Če mate kako inovativno podjetniško idejo, se lahk oglaste pr nas i mi vam bomo s pomočjo zunanjih svetovalcev najprej ocenli idejo, pol pa pomagali pr njeni realizaciji. V coworking skupnost se za 25 evrof (plus DDV) na mesec lahko kot posameznik vključi vsakdo, ki je naveličan delat duma oz. si želi delit 'so-delavni' prostor z drugimi ustvarjalci iz svoje ali sorodnih panog. Pri tem sploh ni važno, al ma posameznik že ustanovljeno podjetje, pomembno je smo to, da si želi ustvarjat v ustvarjalnem okolju, kjer prihaja do spontanega mreženja i prenosa znanj. Ob tem lahko koristite tudi različno opremo. Ob pohištvu so to: internet, računalniška oprema, 3D tiskalnik, 3D skener, lasersko gravirni i rezalni stroj, 360-stopinjska kamera, očala za navidezno resničnost i drugi visokotehnološki pripomočki. Poleg tega so članom na voljo i mentori iz različnih področij, npr. Boris Pfeifer, ki velja za enega najuspešnejših slovenskih inovatorof.

Na drugi strani se pa lahk v inkubator fčlanijo i podjetja – mlada, dakle mnj ko pet let delujoča, inovativna podjetja, ki zaposlujejo visoko izobražen kadr i kažejo določen potencial za nadalno rast. Tko ko posameznikom so tudi podjetjem poleg infrastrukture (pisarne) na voljo storitve, ki 30


vključujejo mentorstvo, promocijo, računovodsko svetovanje, pomoč pri prijavah na razpise i drugih pravno formalnih zadevah. Poleg podpore našim članom organiziramo i različna motivacijska i strokovna predavanja ter tematske delavnice za širšo javnost i s tem podjetniško izobražujemo vlko število ljudi. Sodelujemo tudi z izobraževalnimi i drugimi institucijami. Skupaj s Podjetniškim inkubatorjem Kočevje bomo tk letos organizirali Startup vikend Pokolpje, ki bo potekal v jeseni i na kerem bojo posamezniki izpili i dodelali svojo idejo s pomočjo mentorjev, na koncu pa tekmovali med sabo i v primeru zmage dobili bogato denarno nagrado. Tri lokacije, različne dejavnosti Podjetniški inkubator Bela krajina deluje na 3 lokacijah oz. enotah v Črnomlu, i sicer v: - Enoti Stratus (Poslovna hiša Stratus, Ul. heroja Stariha 19), kjer domujejo bolj storitvene i visokotehnološke dejavnosti (trenutno 9 podjetij). - Enoti Stara lekarna – nekdanja lekarna na Kolodvorski je namenjena rokodelstvu i obrti, dizajnu, tekstilni obrti, predelavi naravnih materialov i uporabni umetnosti. - Enoti TRIS Kanižarica f poslovni coni, ki je namenjena proizvodnji, saj je tam velika delavnica, nastaja pa tudi FabLab laboratorij. V inkubator je trenutno fključenih 14 podjetij i 16 posameznikov. Pofpraševanje za članstvo v inkubatorju še zmerj raste, zto si prizadevamo tudi za prostore i aktivnosti v Metliki i Semiču. Prijavljamo se tudi na različne razpise i se tko borimo za dodatna evropska sredstva, ki bi še izboljšala naše storitve, da bi lhko posameznikom i podjetjem še bolj pomagali. Več o inkubatorju si lhko preberete na naši spletni strani: www.inkubator-belakrajina.si al pa napište mejl na kristian.asani@ric-belakrajina.si. Z veseljem vam še bolj predstavimo naše storitve i prostore.

PREDSTAVITVENI VIDEO PODJETNIŠKEGA INKUBATORJA BELA KRAJINA 31


AV LAB

Snemanje promo videa

Pripravu: Grega Drobnič

V avdiovizualnem laboratoriju smo i v spomladanskih danih meli pestro dogodifčino, kjer smo snemali promo video za Športno društvo Ninja. Za potrebe snemanja smo si oder v Kulturnem domi f Črnomli spremenli v snemalni studijo, tk da smo lahk v čisti tmi eksperimentirali s svojo svetlobo, kk smo hteli. Snemanje se je začelo kr vmirjeno, zt ko smo štartali s kadri, v kerih so se punce s karatejskimi pasi različnih barv sm predstavle. Kr hitro smo ugotovli, da to ni običajno snemanje, saj so te punce kmalu začele letet po zraku i se brcat v glavo. Seveda je šlo za natančno planirane akcije, pr kerih nobena ni utrpela poškodb. Al zarad ponesrečenih poskusof snemanja i z namenom, da bi posneli različne kadre se je moral vsak fajt ponovit najmanj 10-krat. Med puncami, ki so se fajtale, i kamermanom, ki je v določenem momentu moral bit na določeni poziciji, smo oblikovali podrobno koreografijo. Enkrat se je celo zgodilo, da je v želji po čim buljem posnetku sredi premeta švignla noga par centi od kamere. Al na srečo f tem primeru i f času celega snemanja ni pršlo do nobenih problemof. Tk smo zaključli nedeljsko zabavno snemanje, razkadli prostor i prošli domuh. Uu, daa … ej, še to. Cel video smo snemali s pomočjo mašine za mglo, s kero smo si zakadli prostor i s tem dobili ful dobr vizualni efekt. Za to smo meli določeno osebo, ki je mela smo to nalogo, da je mešala mglo.

Sound box V marcu smo si f prostorih AvLaba uredili tudi prostor za snemanje vokalov. To je prostor, ki z zvočno akustičnimi paneli preprečuje odvečni odmev pri snemanju govora. S tem smo pridobili možnost kakovostnega zvočnega snemanja govorov za reklame, pevske vokale i fso drugo zvočno fsebino. F kratkem mamo plan, da si ta prostor malo povečamo i čist zapremo. S tem bomo omogočli še bolj kvalitetno snemanje zvoka i zarad velikosti i snemanje glasbil. 32


33


SEMIČ

Pismo od Mimice

Pripravla: Mimica sz Prbišja

Bugdi srečo! Mimica te, sz Prbišja. Jest sm slišala, da te prnas obstaja ena revija, ki jo bereste vsi mladi v Beli krajni, pa sem rekla, da vam morem obvezno neki napisat. Zek pa ne? Če lohk sosedova Pepca vsak dan zove na Srako, sej zdej se ji sploh več nečejo javlat, lohk pa tut jest ankrt neki napišem. Jest sm rekla, da morem malo pojamrat nad to našo mladino, res ne vem, kam je to dns pršlo? Včasih, ko sem bla jest še mlada, smo kumi čakali, da se dobimo na kp pa kako rečemo, spijemo kak špricer i malo zaplešemo. Dns pa gledam te sveje vnuke, to smo ležijo na foteli pa bulijo v une tulifone, sploh ne dvignejo glave. No, pa sej meja dca neso nč kaj dosti buljša. Mam dvuje dekličke, pa dva fantička. Zanč so šle tastarji sin pa njegova ženska na dopust. Samadva, brez malega. So rekli, da rabjo malo cajta zase. Sem si misnla, ti rabiš cajt zase, kok smo pa jest pa Lojz lohk. Službe, šteruje dci, kmetija, loza pa še kaj. Nesmo rabli nobenga cajta zase. Oni pa živijo v Semče v bloke, vse, kaj delajo, je tsta šiht pa še to cele dane sedijo v pisarne. Pa rabjo cajt zase. No, kaj sm htela rečt. Sin pa njegova ženska so šli na dopust, mejga vnuka so pa prpelali čuvat k meni na Prbišje. Pa sm si jest rekla: »Male, boš ti vidu, kaj bo to.« Sz Lojzom smo vse splanerali, kok i kaj bo mali delu f hiše pa f štale i ne vem kaj vse. I kaj mislste, da je blo? Sz sabo je prnesu cel kup neke štromarije, da nam je varovalko vn metalo, ko je dal vse skp filat. Pa prva stvar, k je malega zanima, je bla, če mamo vifi. Sem si misenla, mali kaj se boš ti zmišlevu pa sem mu kr rekla, da bo ju to, kaj bom jest kuhala, ne pa kaj bo on htu. No, sej pale mi je razložu da ni to nč za jest, ampak nekakšen internet za njegove »interaktivne« pripomočke. Ja ja, drgač je to dns, ko je blo včasih. Mladi se lohko zmislte pa grste iz dns na jutr bilokam po sveti. Sej mej brat je šu tut v Ameriko za nekovga inženirja al ka pa jest vem. Smo on je to planeru pa šparu gnar vsaj 5 let. Velka stvar je bla to za une cajte, ni blo to za vsakega. Meni je blo zmerm najlepše duma, me ni nikdar preveč srbelo, da bi kam šla. No, pa sej nesem bla skus duma, sm tut jest neki sveta vidla. Ene dvakrat ali trikrat sm šla sz vlakom v Lublano. Pa vam povedam, nisem še pršla dl sz vlaka pa sem že htela damu. Ampak je bil zmerem zanimiv izlet. En dan prej sm spekla celga piščanca, da smo ga vzeli s sabo na vlak. Pa kak liter al pa dva vina v cajno. Je blo kr luštno. Morem mejga Lojza spet namukat, da me pele ankrt gor. Ko tok razmišlam o teh potovajnih pa izletih, se zmerom spomnem mejga brata, ko je pršu sz Amerike damuh. Kok smo prišli lent gor na tajčbirt pa je zagledu semški turn, je vle dobu solzne oči. Jest sm mu pa rekla, da če mu je blo treba rint gor. Ampak sem sigurna, da bi rade vole ostu duma, smo če bi lohk. Veste kaj, se mi zdi, da sem zdej neki pogruntala. Vi študenti ste zdej skor na istem, ko smo bli mi ondi. Sz službah kaže bl švoh, plače niso glih neki, na kmetiji nečste delat, vlak že od Marije Terezije dalje vozi enako hitro ... Človek bi reku, da vam ne preostane druzga, koda greste. Maste pa eno velko prednost. Dns se stvari, razen našega vlaka, premikajo dost hitreje, ko so se ondi. Bejšte v šule, v svet, naučte se kaj pa prpelte pale vse to k nam, v našo Belo krajno. Da bomo lohk vsi skp Belokrajnci do konca svejih danof … al kok že vi rečste. Mimica sz Prbišja 34


METLIKA

Dogajanje v Metliki

Pripravu: Jaka Virant

Metliško kulturno in zabavno dogajanje že dougih 14 let sooblikuje Kulturno-umetniško društvo Plac. Društvo je nastalo najbolj zarad takrat pustega života v Metliki, ki mladim ljudim ni dopuščalo kulturno-umetniškega ustvarjanja in uživanja. Manjkalo je predvsem alternativnih opcij. Zdej se je pa tok dogajanja nekak zasukau. KUD Plac je že fspostavljeno društvo s tradicijo i številčnimi uspehi za sabo, novo energijo v obliki nadobudnih članov pa mora iskat z lupo po belem dani.

še bolj tradicionalna Vinska vigred med 18. in 21. majem. Teden pred tem pa ni pod razno ne smeš zamudit ene najboljših fešt v Metliki, Bartusijade, kjer vas bojo zabavali zimzeleni Krešo i kisele kiše i mladi perspektivni band X-Pekt. Da pa članek ne bo tak enostransko črnogled, bi rad izpostavu skupino mladih, ki probava razpihat melanholično mglo, ki lebdi nad Metliko. Gre za ekipo Dca na toboganu, ki tedensko organizira planinarjenje po bližnjih i daljnih hribih i planinah, večkrat na leto pa organizirajo i dogodke z različnim kulturnozabavnim programom.

Dogodki, ki so jih ustvarili KUD-ovci, so zasičli mladinsko kulturno krajno v Metliki. S tem je dogajanje postalo samoumevno i javnost se malo po malo ni več počutla ko soustvarjalec kulture v Metliki, ampak smo ko potrošnik. Temu sigurno botruje povečanje i institucionalizacija projektof, odnos med člani KUD Placa, a i ambivalenten odnos Metlike do alternativne kulture. Naj objasnim. Metličani imajo jako radi alternativno i subkulturno sceno, ampak zavračajo fse, kaj ne spada točno v njihov subkulturni okvir (pa naj bo to PUNK, HIP HOP, RAVE, METAL).

Na koncu se bi rad zahvalu vsem, ki Metliko delajo zanimivo, atraktivno i mladim omogočajo kreativno ustvarjanje i s tem možnost za bulšo prihodnost našega mesta.

Glih zarad tega se je Kulturno umetniško društvo Plac odločlo ponovno zbrat vrste. V letošnjem letu večjih dogodkov ne bo. Delovanje se bo osredotočlo na pridobivanje novih članov, idej i okrepitvi delovanja Mladinskega centra Metlika. S tem enoletnim premorom s kulturnozabavnimi dogodki se bo probalo sprožit podobn efekt v mladih Metličanih, ko so ga pred 14 leti začutli prvi KUD-ovci. Upam, da Metlika še premore angažiranih mladih, ki jim ni fseglih za razvoj kulture v našem okolju i so pripravljeni delovat na tem področju, pa naj bo to f sklopu KUD Placa al pa čist mimo njega. Letošnjo pomlad smo se meli fanj na tradicionalni pustni povorki v izvedbi Gadje zalege i zaviranju kola na Vuzemski ponedeljek, kjer so se poleg Folklorne skupine Ivan Navratil predstavli i veterani Folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane. Čaka nas 35


Kaj se dogaja i kaki so plani? Zvitica v belokrajnščini. Uau! Kaka dobra ideja. No, zdej pa ko sm začela pisat, pa vidim, da lahko je govorit, a pisat bogami ni. Edina dobra stvar je, da ne rabim čekirat, kere besede sm uporabla i natančno it čez besedilo, da vidim, ak je vse v dvojini al ni. Tk da vsaj enkrat bo mogoče glede tega urednica mela lažjo glavo, a smejalne mišice ji bo pa sigurno skurlo.

ČRNOMELJ - MC BIT

Pripravla: Vita Jankovič

zanimivi, oziroma kaj so se prvo naučile, je blo: vžigalnik je fajrcek, zajtrk je fruštik, otroci so dca i vsi pušijo i nihče ne kadi. Da vsi drug drugega zovemo: »Ej, stari!« I ko koga srečaš, rečeš: »Bok!« I ko greš, sm dodaš: »Ajde.« I da greš domuh al pa: »Grem duma.« Ampak, ok, da prešaltam na to, kaj se trenutno pri nas v MC BIT dogaja, se je dogajalo i kaki so nam plani za nprej.

Ko smo že glih pr naši ljubi belokrajanščini oziroma v mojem primeru črnomalščini. Lepo je, da ohranjamo narečje i da ko pridemo v Lublano, ne začnemo po žabarsko mlatit. Se mi zdi, da glede tega smo pa kr zavedni. Tudi naše prostovoljke (Evropska prostovoljska služba) so takega mnenja, plus, navadle so se, da je naš jezik itak ful drugačn ko prava slovenščina. Včasih jim sploh niso neke stvari jasne, zt k one se naučijo slovnično pravilno, pol jim pa mi povemo čist drugač. Tk da zdej majo v zvezkih pisano v angleščini, pol pravilen slovenski prevod, pol pa še po naše. Plus tega, sploh Anna, ki prihaja iz nemščine, kuži neke zadeve sm zt, k mamo neke nemške izraze, npr. kuplinga. Njim najbolj

Spet smo odprli pisarno! Tk da vsi vableni k nam v pisarno v gradu, mamo nova vrata i okna i direktor je stene prebelu, tk da je ful fajn. Pisarna je odprta vsak dan od 9.00 vjutro do 15.00 popoldan, tk da ko čakate na bus al pa se nimate kam dat, pridte k nam, mamo i čaj i vodo i kavo. Wc-ja pa še nimamo i ga baš nestrpno čakamo, valda bo do Črnfesta. Pisarno smo odprli z eventom oziroma predavanjem naše doktorke Marije, ki je pripravla predavanje o spolno prenoslivih boleznih. Morm rečt, da smo dobili neke informacije oziroma podatke, kateri so nam bli čist nepoznani. I kot pravi ona: »Bolje

36


preventiva ko kurativa, so use condoms!« 25. aprila smo na Srednji šoli Črnomelj obeležili dan Evrope, kjer so dijaki na različnih delavnicah dobili informacije o Erasmus+ programu. Opažamo, da na splošno mladina kljub tuk vlkemu pretoku informacij še zmerj nima informacij. Zt majo zdej na šoli info tablo, kjer jim točno, piše, kaj je to mladinska izmenjava, kaj je to Evropska prostovoljska služba i kaj je to trening oziroma usposablanje. Tam bojo, oziroma so tudi informacije o odprtih projektih, ki jih ponuja MC BIT – kam v tujino se lahko gre. I tu še enkrat povdarjam, da so ti projekti popolnoma brezplačni. Imaš krito nastanitev, potne stroške (da, avionsko karto tudi) i prehrano. Tk da, navali narode!

informacij najdete na naši spletni strani, kjer je vse lepo obrazloženo. Ne pozabit lajkat našo fejsbuk stran i instagram profil! Ajde bok i pridte kaj f pisarno nas pogledat. Nove face zaželene i dobrodošle.

21. aprila smo skupaj s skupino Čas za javni prostor izvedli tudi delavnico poslikave tekstila »S kreativo v mestno jedro - odtis našega mesta«, kjer smo z naših lepih jaškov črnomalske grbe odtislni na majce in bombažne vrečke. Lepo, da se v starem mestnem jedri spet nekaj dogaja. Itak pa prihajajo topli mesci, festivali i razni dogodki, tk da bo črnomalska mladina spet prispevala k oživitvi nam ljubega starega mestnega jedra. Konec aprila smo gostili tudi usposablanje mladinskih delavcev, glavni organizator pa je bla organizacija iz Brusla. Usposabljanje je združevalo 20 mladinskih delavcev iz cele Evrope, tema pa je bla preprečevanje sovražnega govora, vklučevanje ranlivih skupin v lokalno okolje ter promocija oziroma ozaveščanje o pomembnosti mladinskega dela. Še zajdna stvar, ta je sm za ženski spol. Skupaj z Zavodom Nefiks iz Lublane smo odprli prjave na projekt Kolegice. Kaj je to? To je en zanimiv program, kjer punca, ki se prijavi, dobi svojo mentorco (žensko z uspešno kariero) iz področja, ki tudi njo zanima oziroma je iz tega področja diplomirala ali se še vedno izobražuje. Mentorca ji svetuje, pomaga širit socialno mrežo in zt je vstop na trg dela za to punco v programu verjetno malo lažji. Več 37


38


info@mkkbk.si www.mkkbk.si

39


NAÅ I PREDHODNIKI SO ZAPISALI ...


Belokransko cvrtje s pomladno krompirovo solato

ŠTUDENTSKA KUHNA Pripravla: Klavdija Lakner

Za eno 6 ludi rabiš: Za blokrajnsko cvrtje: - 1 kilo mletega svinskega mesa - eno 3 stroke česna - sol, popr - šopk petršila - 3 jajca - 0,2 kile moke - 2 deci mleka - svinsko mast /olje za pohat Za krompirovo solato: - 1 kilo krompira - 1 pest zmrznjenega graha - 10 šparglof - 10 redkvic - 1 mjnši por - olivno olje - bel balzamičn kis - 2 žličke zenfa - sol, popr - par vejic drobnjaka Priprava: Par ur pred južno dej kuhat cel krompir za kako slabo uro. Da je dost kuhan, znaš tk, da ga pikneš z vilco i če se ga da prepikat brez truda, je kuhan. Grah i špargle dej v slan krop za kakih 5 minut i ko so kuhani, jih odcedi i pusti da se ohladijo. Redkvice i por na tnko nareži. Ko je krompir kuhan, počak, da se malo ohladi i ga olupi i nareži na tnke rezine. Ko je krompir še topl, ga posoli i polij z malo olja i kisa, da se napoji. Pol malo počak, da se ohladi do mlačnega i dodaj še špargle, grah, redkvice i por. Na koncu dodaj zenf, še malo okisaj po okusu. Če je vse skup presuho, lahk daš i malo vode. Dokler ne zrihtaš še cvrtja, dej solato v hladilnik. Testo za cvrtje zrihtaš tk, da prvo jajca ločiš na rumenjake i beljake. Iz beljakof stepi sneg, a rumenjake stepi skup z mlekom i moko i 41

malo posoli. Ko je testo gladko, dodaj sneg. To vmešej počasi na roke s kuhanco al pa metlco, da bo testo rahlo. Meso posoli i poprej od oka, dodej na drobno narezan česn i petršil i fse skup dobro premesi. Iz te mase naredi polpete i jih pusti pu ure, da si počinejo. Olje al pa še bulje svinsko mast, če jo maš, v globoki posodi fjn segrej. Polpete pomakej v testo i jih počasi pohaj na vsaki strani prbližno 4‒5 minut, tk da bojo lepo zlatorumeno pečene. Odlagaj jih na papirnate brisačke, da ne bojo premstne. Če ti ostane kaj testa, ga lahko spohaš posebej, tk da ga z eno žlico zajemaš z drugo pa flikneš v vroče olje za par minut, podobno ko če bi delau miške. Belokrajnsko cvrtje postreži s solato, ki jo okrasiš še z nasekljanim drobnjakom. Zravn si pa kr natoči en zaslužen špricr. Dobr tek!


RAZVEDRILO

Mama, kje bom dns spau?

Pripravu: Jaka Šikonja

Na belokranjskih feštah se skus dogajajo dve stvari. Ko prvo i najvažneje se uživa v dobri kapljici, ostali cajt pa se nagovarja, če se Črnomlju res reče Kurdistan i Črnomalcom Kurdiči. Take fešte ponavadi trajajo do jutra, ko majo študenti v glavi pregovor, da dobri ljudi hodijo po danu domuh. Od cajta do cajta se kakemu študentu čisto vtrga od muk na faksu i si preveč v kozarc natoči. Belokranjci smo znani, da ga dobro nesemo, al sam če je dobra podlaga pogače bla narjena. Na neki taki fešti se je Belokranjc Drejc, en bulših študentov s fakultete za višje dobričine (FVD), pošteno nasekau do te mere, da je zgubu spomin. Valda je v stanju težu ljudim v klubu, zat so ga varkoti i vn hitli.

Drejc se svoje poti spomne sam po posameznih slikah. Tvoja naloga je, da prek slik i štorije skužiš, kje je Drejc zaspau to noč.

domača Koupa. Počasi se že jutro dela, Drejc pa še skus nima kje za spat. Obupan se znajde pred napisom »gimnazija«, zat gre sam mimo. Nima glih dobrih spominov iz novomeške gimnazije i še skus si očita, kaj ni šou v šolo v Črnomelj. Naslednje se spomne, da je en lep cajt hodu v pošteni breg po asfaltu, dok ni pršu do neke ogromne zgradbe. Potrkau je na vrata. Ko ni blo nobenega odgovora, se je vlegu natla i zaspau do jutra.

Svojo pot je štartau iz kluba Companeros na Bavarcu i šetau po Slovenski ulici. Prvo si je popiu eno šako vode iz vodnjaka (slika 1). Vsemu gotovemu i brez ravnotežja so se mu noge tresle, zat je več gledal na tla ko naprej. Tak je vidu neke zlate črke i si mislu, da se mu že blede (slika 2).

Kje je Drejc zaspau?

Vsa zmantran od življenja se je odpočil ob nekem kipu (slika 3), ki je baje jako slavn, a v fazi opoja ni znal po čem.

a) Pred študentskim domom Akademski kolegij, b) pred mestno hišo, c) pred Medicinsko fakulteto na Vrazovem trgu,

Tu se ga je primla alkoholna depresija, zat je i malo zajokau, ko ga je dns opet skenslala simpatija. Dvignu se je s stopnice i se na neravnih tlakovcih zložu ko invalid. Valda so mu ključi izpali iz žepa, a ni niti pogruntau. Čutu je, kak se mu pijanost manjša, tak je zaviu v kafano na svoji poti. Tu je biu prvič i ljudi so bli zamaskerani ko za pusta. Na glavah so meli neke zelene klobuke, dost se je govorilo v neki čudni verziji angleščine. Naroču si je nek irski viski i ga v enem šusu popiu ko nč. Šou je vn iz gostilne i se po minuti znašu pred semaforom. Pogledau je malo naokuli i vidu pred sabo zmaja (slika 4).

č) pred Križankami, d) pred Ljubljanskim gradom, e) pred Univerzo v Ljubljani, f) na Prešercu, g) pred Cukrarno, h) pred Slovenskim etnografskim muzejom.

Čisto preplašen je steku stran. Ko mu je zmanjkalo kondicije, se je vstavu, da se nadiha (slika 5). Na naslednjem križišču zavije desno i se prošeta prek reke, ki ni niti blizu tak lepa, ko je 42


43


44

Zvitica spomlad 2018  
Zvitica spomlad 2018  
Advertisement