malo zastarel. Blj bi blo treba, da vključijo tematike, ki niso zajete v učnem načrtu, ampak se z njim povezujejo, ki teh znanj ne najdeš v učbenikih. En lep primer je, da se pr matematiki vpelje uporaba računalniških metod, ki nam pomagajo pr računanju, risanju grafov, i uporaba programov, ko je Excel, sej bodo te stvari za večji del v bodočnosti naša povezava z matematiko. Najtežje je ocenjevanje, zt ki se uspeh dostikrat meri v ocenah. Tak starši i učenci iščejo dobre ocene, zat so neke šole, še posebej osnovne, postale »ocenam prijazne«. V teh šolah so testi taki, da ni selekcije, ki je skoraj pu odličnih, večina ostalih je prav dobrih, nekej dobrih, preostalih pa je jako malo. Povprečna ocena je dns med 4 i 5, čeprav bi mogla bit v zlati sredini pr oceni 3. Visoke ocene so zdej postale razvrednotene i niso več način, s kerim bi loču znanje otrok. Najbulji način bi bil, da se uvede težje teste, ki bodo res testirali znanje otok, pol pa ocene razdelit po Gaussu. Obvezno je treba fkinit možnost napadanja učitlov s strani staršov z raznimi advokati. Za svoje učitle bi mogu bit zadolžen ravnatelj, to je oseba, ki so jo izglasovali i ji zaupali, da bo učitle vodila v smeri buljega izobraževanja, ki ne pomeni, da bo šola postala vse lažja, ampak glih kontra. Zavedajmo se, da so učitli šli v svoj poklic zarad njegove lepote i da se njihof uspeh gleda v znanju učencev, ki se ne pokaže takoj po odpisanemu testu z oceno, ampak čez nekej let, ko blj ko naštevanje podatkov pride v ospredje razumevanje naučenih principov. Učitli bi postali jako blj zadovoljni, če bi jih razbremenili birokratskih zahtev, jim dali v roke orodje za vzpostavitev reda v razredu, jih osvobodit ovirajočih predpisov i poklic približat osnovnemu geslu »Mlade je treba naučit se učit«. Z dvigom plač bomo pravi problem sam zasenčli.
11