Vsak človek se vsak dan odloča o stvareh, ki so na prvi pogled morda nepomembne, vendar imajo dolgoročni učinek na zdravje. Že samo z izbiro živila v trgovini ali na tržnici vplivamo na svoje zdravje in na zdravje svoje družine. Zato je izredno pomembno, da smo zdravstveno dovolj izobraženi za sprejemanje pametnih odločitev o svojem zdravju. Na žalost najmanj tretjina Evropejcev o zdravju ne ve dovolj. Kar velja tudi za Slovenke in Slovence. Androulla Vassiliou, nova evropska komisarka za zdravje pravi, da boljša izobraženost, informiranost bolnikov pomeni znižanje stroškov za zdravstvo.«Če bolniki o svoji bolezni ne vedo dovolj, se ne bodo zdravo odločali. Če ne bodo vedeli, zakaj je pomembno, da upoštevajo zdravnikova navodila, zakaj morajo jemati zdravila, kdaj in koliko jih morajo vzeti, se ne bodo zdravili optimalno. To ima za posledico slabše zdravstveno stanje prebivalstva, kar pa pomeni večje stroške,« je poudarila komisarka. Prihodnost torej zahteva zdravstveno bolj izobraženo prebivalstvo. Po komisarkinih besedah so za svoje zdravstvene sisteme odgovorne države, članice EU same. Evropska komisija pa si prizadeva za spodbujanje izboljšanja zdravstvenega varstva. Zato se je odločila za financiranje projekta, ki bo dal sliko o zdravstveni izobraženosti Evropejcev. Projekt posega v posamezne regije, spremlja njihovo kulturo, zdravstveno strategijo, ocenjuje socialne in politične vplive na zdravje ljudi. Ko bo projekt zaključen, bo EU natančneje vedela, kam in kako je treba usmeriti načrte za prihodnost. »Nepopularna« preventiva Evropa je sprejela celo vrsto pravil, ki naj bi ljudem omogočala, da se lažje odločajo. Tako, na primer, bodo prihodnje leto obveljala nova pravila o označevanju živil. Da pa bi se lahko na temelju natančne informacije na živilu (na
12 Utrip Srca
da bi se to spremenilo. V Evropi je dogajanje med bolniki vse bolj živahno. Evropski forum bolnikov, ki združuje okrog 150 milijonov evropskih bolnikov (med njimi bodo kmalu tudi slovenski), se je odločil, da bo poskrbel za boljšo informiranost svojih članov. Vendar ne samo članov, torej ne samo bolnih ljudi, pač pa predvsem zdravih, da se bodo lahko modro odločali o svojem zdravju. Prof. dr.Ilona Kickbusch iz Svetovne zdravstvene organizacije pravi, da se dostikrat zgodi, da zavarovalnice niso navdušene nad večjo izobraženostjo ljudi na področju zdravstva. »Mislijo, da ljudje z več znanja, več zahtevajo. Zanje to pomeni večje stroške. Ne
primer, koliko nasičenih maščob vsebuje, koliko prečiščenega sladkorja in podobno) ljudje »zdravo« odločali, je pomembno, da vedo, kaj je zdravo in kaj ni. Preventivni programi, ki so kot obveznost zapisani v vsaki nacionalni strategiji zdravstvene politike, pa so še vedno pri zdravstveni politiki nepopularni. Res je več pozornosti namenjeno preprečevanju nekaterih pogostih bolezni, vendar pa so mnoge pri tem zanemarjene. V Sloveniji je zaživel presejalni program za preprečevanje raka dojke. Uvaja se tudi presejanje za preprečevanje raka debelega črevesa in danke, medtem ko imamo presejalni program za zgodnejše odkrivanje raka materničnega vratu že nekaj let. Še vedno pa nimamo nacionalnega programa za obvladovanje raka. Enako velja za nacionalne programe za vrsto drugih bolezni, za katerimi najpogosteje obolevajo naši državljani: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, degenerativne bolezni okostja, osteoporoze in še bi lahko naštevali. 150 milijonov bolnikov Slovenska društva bolnikov si prizadevajo,
razumejo, da slaba informiranost ljudi pomeni slabše zdravstveno stanje. Da je torej zgodba ravno obrnjena, »pravi dr.Kickbuscheva, odlična poznavalka zdravstvenih sistemov. Med drugim je svetovala avstralskemu premierju, svetuje tudi evropski komisiji, švicarski vladi, poleg tega pa je predavala na številnih svetovno znanih univerzah. Zdravniki in bolniki za isto mizo
