Vsak dan si privoščite vsaj eno banano

Če jeste banane med obroki, se krvni sladkor stabilizira, kar je za zdravje zelo pomembno. Poleg tega pa se zmanjša jutranja slabost (kar bo zanimalo predvsem nosečnice).

vlaknin, pomagajo preprečevati tudi raka debelega črevesa in danke. Banane za manj infarktov in kapi. Posebej koristne pa so za srce. Že omenjeni vlaknine, kalij, vitamin C in B6 so oporni stebri za zdravo srce. Povečanje uživanja kalija (v bananah) in zmanjšanje uživanja natrija (v soli in slanih živilih) sodita med najkoristnejše spremembe v prehrani, ki jih človek lahko naredi, pravi dr. Mark Houston, profesor na Vanderbilt Medical School in direktor inštituta za hipertenzijo v St. Thomas Hospital v ameriški državi Tennessee. V eni od raziskav se je pokazalo, da so ljudje, ki dnevno zaužijejo več banan (in s tem kalija), v bistveno (za 49 odstotkov) manjši nevarnosti za smrt zaradi ishemične bolezni srca v primerjavi s tistimi, ki dnevno dobijo manj kalija iz prehrane. Več kalija je povezano tudi z manjšo nevarnostjo za možgansko kap in srčni infarkt. Poleg tega uživanje banan ohranja mišično maso, kostno gostoto in preprečuje nastajanje ledvičnih kamnov.

Banane so zelo priporočljive tudi za

sladkorne bolnike. Raziskave so pokazale, da imajo sladkorni bolniki z boleznijo tipa 1, ki redno uživajo hrano, bogati z vlakninami (banane pa vsebujejo veliko vlaknin), nižjo raven glukoze v krvi; tisti pa, ki imajo bolezen tipa 2, imajo boljšo raven krvnega sladkorja, inzulina in lipidov. Srednje velika banana vsebuje okrog tri grame vlaknin. Priporočljivo pa je, da ženske dnevno dobijo med 21 in 25 grami vlaknin, moški pa med 30 in 38 grami. Proti driski in tudi proti zaprtju. Mnogo ljudi banane uporablja pri zdravljenju driske. Jabolčna čežana in banane so jedi, ki najbolj koristijo, ker so preproste, telo ju lahko uporabi, da nadomesti tisto, kar izgublja s stalnim tekočim odvajanjem, kar se predvsem nanaša na elektrolite kot je, na primer, kalij. Poleg tega banane vsebujejo pektin, kar prav tako pomaga prebavi, obenem pa nežno odplavlja toksine in težke kovine iz telesa. Delujejo kot prebiotik, se pravi, da spodbujajo rast koristnih bakterij v črevesju in tvorijo prebavne encime, ki nam zagotavljajo, da lahko absorbiramo hranila. Ljudje, ki imajo težave z zaprtjem, bi morali redno (najbolje na tešče) jesti banane, ker vsebujejo veliko vlaknin, kar pomaga prebavo normalizirati. Ker so tudi naravni antacid (preprečujejo poškodbe sluznice prebavil zaradi kisline), lajšajo težave pri refluksu in zgagi. So tudi edino surovo sadje, ki ga lahko jedo bolniki z želodčno razjedo, ker snovi v bananah naredijo tanko prevleko čez želodčno sluznico, da je kislina ne more poškodovati.

Za dobro voljo in boljši spomin.

Posebej zanimivo je, da banane pomagajo tudi pri izboljšanju spomina in razpoloženja. Vsebujejo namreč pomembno amino kislino triptofan, ki zagotavlja ohranjanje spomina in boljšo voljo. V raziskavah so ugotovili tudi, da redno uživanje banan pomaga preprečevati raka ledvic, varuje oči pri degeneraciji makule in pomaga ohranjati kostno maso, ker omogoča absorpcijo kalcija. Vpliva pa tudi na umske sposobnosti, na učenje. Študent naj bi pred izpitom, na primer, pojedel banano, da je bolj dojemljiv in da so njegove sposobnosti na najvišji možni ravni. Ker banane vsebujejo antioksidante, varujejo tudi pred kroničnimi boleznimi.

Če vas piči žuželka, prizadeto mesto zdrgnite z notranjo stranjo bananine lupine, da boste zmanjšali srbenje in draženje.

Banane bodo v pomoč tudi ženskam za preprečevanje znakov pred menstrualnega sindroma, vsem pa tudi za preprečevanje škodljivih posledic stresa. Uživanje banan preprečuje otekanje, pomaga pri hujšanju, krepi živčni sistem, spodbuja tvorbo belih krvničk (ker banane vsebujejo vitamin B6), krepi kri in preprečuje slabokrvnost.

Banane je dobro redno uživati za vzdrževanje ravni krvnega sladkorja in s tem preprečevanje prenajedanja med obroki. Banana lahko tudi zniža telesno temperaturo, ohladi vročico in pomaga v času vročih poletnih dni.

Koristila bo tistim, ki se mučijo z odvajanjem od kajenja, ker zmanjša težave zaradi odtegnitve (ker vsebuje veliko vitaminov iz skupine B in kalija).

Banane pomagajo odstraniti bradavice. Slednje zdrgnete z notranjo stranjo lupine, ki jo potem obdržite na prizadetem mestu in z dlanjo rahlo pritiskate nanj.

MESNA BOMBA NAJBOLJŠI NASVET JE ZMERNOST

Kaj nam govori poročilo mednarodne agencije za raziskavo raka? Bistvo je v pripravi mesa. Predvsem to, da se pri predelavi mesa tvorijo nekatere kemikalije, ki dejansko so karcinogene.

Tekst: Bojan Petek

Rdeče meso pa naj bi bilo najverjetneje prav tako karcinogeno. Skoraj v istem hipu so se pojavili protiargumenti in bolj podrobna razlaga, za kaj pravzaprav gre. Ugotovitve agencije naj ne bi pomenile, da je treba povsem opustiti uživanje mesnih izdelkov in tudi rdečega mesa. Kot je znano, je 22 strokovnjakov iz 10

držav pregledalo okrog 800 raziskav, ki so jih delali po vsem svetu. Iz njih naj bi izhajalo, da če človek dnevno poje za 50 gramov mesnega izdelka (omenjena je pečena slanina), se mu nevarnost za raka črevesja poveča za 18 odstotkov. Izhaja pa iz tega, da ima vsak človek za pet odstotkov možnosti, da zboli za kolorektalnim rakom. Odstotki se ne seštevajo, pač pa tistih

foto: Pixa Bay

18 pomeni toliko odstotkov od petih, torej pri dveh rezinah slanine vsak dan se nevarnost poveča za 5,9 odstotka. So mesni izdelki enako nevarni kot tobak, azbest in pesticidi? V razlago ugotovitev so se poglobili v reviji Science Alert (www.sciencealert.com), kjer najprej omenjajo, da so se s to razvrstitvijo mesni izdelki uvrstili v isto skupino kot na primer azbest, tobak in

pesticidi. S tem, da direktna povezava med rakom in mesom še vedno ni dokazana. Le drugi dokazi (statistični podatki) močno govorijo temu v prid. Opredelitev agencije je vsekakor resna in znanstvena, vendar pa jo je treba tudi pravilno razumeti. Predelano meso oziroma mesni izdelki so vsi izdelki, ki so pripravljeni s kuhanjem, pečenjem, so nasoljeni, fermentirani ali prekajeni. To so torej hrenovke, klobase, salame, slanina, vse vrste prekajenega mesa, tudi prekajena govedina, meso v pločevinkah in podobno. Rdeče meso pa je opredeljeno kot katerokoli meso sesalcev: goveje, telečje, meso drobnice in svinjina. Po že omenjeni formuli o povečani nevarnosti bi bil tisti, ki dnevno poje štiri rezine pečene slanine v za 6,8 odstotka večji nevarnosti, tisti, ki jih poje osem v 7,7 odstotka večji nevarnosti in tisti, ki poje deset rezin v za 9,5 odstotka večji nevarnosti.

foto: Pixa Bay

Pravijo, da se nevarnost zmanjšuje, če meso vsaj šest ur marinirano (v pivu ali vinu, z dodajanjem gorčice, limoninega soka, olivnega olja in tudi česna).

Kaj pravijo torej znanstveniki, ki so si študijo ogledali bolj podrobno? Predvsem to, da uživanja predelanega mesa ni mogoče enačiti s kajenjem cigaret, čeprav so tobak in mesni izdelki v isti skupini karcinogenov. To namreč še zdaleč ne pomeni enake nevarnosti. Britanci, so na primer, ugotovili, da je bilo pri njih (leta 2912) 44.488 novih bolnikov s pljučnim rakom, od katerih jih je bilo 86 odstotkov posledica kajenja; poleg

foto: Pixa Bay

Močno zapečeni in hrustljavi slanini pa se je v vsakem primeru bolje izogniti.

tega pa je kajenje povezano tudi z drugimi vrstami raka, skupaj naj bi jih bilo 19. Če bi torej v Veliki Britaniji vsi kadilci nehali kaditi, bi jih vsako leto za rakom zbolelo 64.500 manj. Če pa bi vsi nehali jesti mesne izdelke, bi jih za rakom zbolelo „le“ 8.800 manj. Oboje, kajenje in mesni izdelki, je sicer povezano z nastankom rakave bolezni, vendar pa to ne pomeni, da je nevarnost v obeh promerih enako velika, pravijo britanski strokovnjaki. Tudi drugi znanstveniki se temu pridružujejo, češ, človek, ki poje hrenovko, ni v enaki nevarnosti kot tisti, ki je izpostavljen azbestu. Kaj nam torej pripoveduje poročilo mednarodne agencije za raziskavo raka? Bistvo je v pripravi mesa. Predvsem to, da se pri predelavi mesa tvorijo nekatere kemikalije, ki dejansko so karcinogene. Med njimi so, na primer, znani policiklični aromatični ogljikovodiki in heterociklični aromatični amini. Obe vrsti kemikalij pa najdemo tudi marsikje drugje; prve, na primer, pri izgorevanju fosilnih goriv (na primer premoga), pa tudi lesa, dizelskega goriva, maščob, tobaka in celo aromatičnih paličic, ki se uporabljajo v aroma terpiji (vendar ne zaradi arome, pač pa zaradi izgorevanja). Heterociklični amini pa nastajajo, če meso kuhate ali pečete na previsoki vročini. Z drugimi besedami, ljudje, ki imajo radi dobro zapečene goveje zrezke, so v večji nevarnosti za raka kot tisti, ki imajo najraje napol surove ali celo povsem surove. Gre torej za proces priprave. Poleg tega pravijo tudi, da se nevarnost zmanjšuje, če je meso vsaj šest ur marinirano (v pivu ali vinu, z dodajanjem gorčice, limoninega soka, olivnega olja in tudi česna). Iste karcinogene najdemo tudi drugje. Strupene kemikalije, ki nastajajo pri pripravi mesa, so torej prisotne tudi v naravi, v zemlji in v zraku, saj nekatere sodijo med najbolj pogoste onesnaževalce. Bistveno pri vsem tem je sporočilo, da je treba meso jesti manj pogosto, v manjših količinah, vendar pa ga ni treba povsem umakniti s krožnikov. Enako velja tudi za mesne izdelke, pri katerih je treba pozorno spremljati, kako so nastali (oznaka domače ni zagotovilo za kakovosten izdelek). Pa da ne bo pomote, enako kot rdeče meso ni dobro kar naprej uživati piščancev ali pa tudi rib. Če enega od mesnih obrokov na teden zamenjate z ribo, boste naredili že korak naprej. Potem pa določite še vsaj dva brezmesna dneva, pa boste za svoje zdravje naredili že veliko. Recept za zdravo prehrano je torej kljub vsem analizam in raziskavam prej ko slej isti: sadje, zelenjava, vlaknine, kakovostne maščobe, manj sladkorja, manj alkohola, več vode in zmerne količine živalskih beljakovin, ki jih telo vsekakor potrebuje.