Encimi pomagajo do zdravja

Encimi so veliko pomembnejši za naše zdravje kot si ljudje navadno predstavljamo. Niso samo snovi, ki nam pomagajo hrano prebaviti. Pomembni so za vse celice v telesu, za vse organske sisteme. Brez encimov ne bi mogli živeti, je ugotovil dr.Edward Howell, pionir na področju raziskovanja in delovanja encimov.

foto: Pixa Bay

Tekst: Milka Krapež

Svoja dognanja je strnil v precej obsežno knjigo Enzyme Nutrition, v kateri razkriva naravno skrivnost zdrave prebave. Do vsega, kar je napisal in objavil v tej knjigi in v svojih raziskavah, se je dokopal z znanstvenim raziskovanjem. Tudi njegove predpostavke izhajajo iz tega in marsikateri prehranski strokovnjak njegove ugotovitve dosledno upošteva. Do znanstvene medicine pa, kakor kaže, še niso prišle. Pa ne zato, ker dr.Howell ne bi bil strokovnjak, pač pa, ker medicinska znanost oziroma zdravniki potrebujejo čas, da ugotovijo, kako zelo drži Hipokratov rek, da je hrana zdravilo in da je zdravilo hrana. Kuhanje encime uniči. Da so encimi bistveni za prebavo, je znano vsem. Da pa so lahko direktno povezani z dramatičnim izboljšanjem zdravja in tudi dolgoživosti, pa je marsikomu malo težje sprejeti. A vendar je tako. Človeško telo encime dobiva iz dveh virov: en vir je sproščanje telesu lastnih encimov, drugi pa so encimi, ki jih dobimo z zaužito hrano. Surova zelenjava in sadje na primer, dajeta telesu encime, s katerimi ju lahko prebavi. Vendar pa je njihova količina encimov dovolj le za prebavo njih samih. Če pa je hrana kuhana, kar mnogokrat zlasti zelenjava je, potem so tudi njeni encimi uničeni. Enako velja za vso predelano, tudi rafinirano hrano, jedi v pločevinkah, pasterizirane jedi, vložene na kakršen koli način, skratka, segrevanje hrane uniči encime. Dr.Howell je ugotovil, da so moderni načini priprave hrane uničili vse encime, ki jo je vsebovala. Telo uničene encime nadomesti, ker brez njih hrane ne more prebaviti in presnoviti, to pa pomeni, da celice hranil ne morejo dobiti. Za to se mora posebej potruditi: samo mora tvoriti toliko encimov, da bodo opravili svoje delo. Če ste, na primer, kdaj

dr.Edward Howell

po zaužitem obroku utrujeni, je to posledica tega; telo mora naporneje delati, da zaužito hrano predela; s tem je telo oropano energije in nekaterih snovi, ki bi jih sicer bolje izrabilo za podporo drugih organskih sistemov oziroma funkcij v telesu, od obrambe pred napadalci do tvorbe novih celic in tkiv. Vedeti je treba, da sposobnost telesa, da tvori in sprošča encime za prebavo hrane, z leti upada. Zato imajo starejši ljudje pogosteje prebavne težave in druge kronične probleme z zdravjem.

Kot gradbeni delavci.

Ker pa ima večina ljudi (za razliko od tako imenovanih presno jedcev) raje kuhano oziroma kako drugače toplotno obdelano hrano, je vse večje pomanjkanje encimov nujna posledica. Dr.Howell pravi, da je to tudi glavni ali pa vsaj eden bistvenih razlogov za mnoge kronične bolezni, tudi raka in srčnih bolezni. Lahko pa to tudi obrnemo: encimi bi bili lahko glavni dejavnik za preprečevanje teh bolezni in podaljševanje življenja. Potrebni so namreč za čisto vsako kemično reakcijo v telesu. To so tiste snovi, ki tako reakcijo zagotovijo. Brez njih se ne more zgoditi čisto nič. Telo ima lahko na voljo dovolj vitaminov, mineralov, hormonov ali česarkoli, če zraven ni encimov, ničesar od tega ne more uporabiti. Dr.Howell je postregel s primerjavo z gradnjo hiše. Lahko imate ves material, od opeke do betona, železa, lesa, če nimate delavcev, ki bi gradili, hiše ne bo. Encimi so torej taki gradbeni delavci v človeškem telesu. Dr.Howell je bil zagovornik teorije (ta ni bila nikoli ovržena), da vsak človek ob rojstvu dobi nekakšen encimski potencial, se pravi, sposobnost, da telesu v teku življenja zagotovi toliko encimov, kolikor jih potrebuje. Če jih začnemo uporabljati že zgodaj in to v večjih količinah (kar se zaradi moderne prehrane tudi dogaja), nam jih začne že zelo zgodaj primanjkovati. Raziskave, ki so jih delali z različnimi živalskimi vrstami na mnogih univerzah po svetu, so dokazale, da hitrejša presnova pomeni krajšo življenjsko dobo. Dokler ima živo bitje encime, lahko živi, ko jih nima, je vsega konec. Hitra izraba encimskih zalog je vzrok za hitrejše staranje, za skoraj vse degenerativne bolezni in tudi prezgodnje smrti. Če je telo preobremenjeno z zagotavljanjem encimov za slino, prebavne sokove, sokove v trebušni slinavki in za prebavila v celoti, se avtomatično zmanjša sproščanje encimov za druge namene, za pljuča, srce, možgane, mišice in tkiva, ki jih ne dobijo dovolj, s tem pa ne dovolj hrane, ki jo potrebujejo za optimalno delovanje. V telesu nastane nekakšno tekmovanje za encime. Logično je, da če jih je nekje več, jih drugje manjka, to pa zagotavlja pogoje za razvoj bolezni.

Pečeno meso in artritis.

Že neandertalci (pred približno 50.000 leti) so imeli težave z artritisom. Živeli so v jamah, kjer je stalno gorel ogenj za segrevanje in pečenje, na njem so pekli meso in to je bila glavna hrana zanje. Raziskave fosilnih ostankov so dokazale znake artritisa. Kaj pa se je dogajalo z mehkimi tkivi, ne bomo nikoli vedeli, ker se pač niso ohranila. Samo ugibamo lahko, da so verjetno imeli tudi sladkorno bolezen, srčne bolezni in raka. In morda še kaj. Kar pomeni, da čim je človek začel svojo hrano toplotno obdelovati, mu je začelo manjkati encimov in pojavile so se bolezni.

Kuhan krompir bolj redi kot surov.

Primerjava z drugimi živalskimi vrstami kaže, da imamo od vseh najmanj encimov za prebavo škrobov, ker je naša škrobna hrana večinoma kuhana. Pomanjkanje encimov so zasledili pri ljudeh, ki imajo težave z alergijami, boleznimi kože in tudi pri rakavih bolnikih. Premalo encimov je verjetno povezano s patološko povečano hipofizo, žlezo, ki nadzoruje delovanje drugih žlez. Novejše raziskave povezujejo pomanjkanje encimov v hrani s prezgodnjo telesno zrelostjo otrok, pa tudi z debelostjo tako pri otrocih kot pri odraslih. Kmetje, ki so hoteli, da bi njihovi pujsi hitreje pridobili maščobo, so jih hranili s kuhanim krompirjem. Pujsi, ki so jedli surovega, se niso zredili, samo zrasli so. V nadaljnjih analizah se je pokazalo, da so kalorije, ki jih dobimo s kuhano oziroma kakorkoli toplotno obdelano hrano, drugače od tistih, ki jih dobimo s surovimi jedmi. Dr.Howell pravi, da se ljudje, ki jedo le surovo hrano, ne bodo nikoli zredili, ne glede na to, koliko pojedo.

Bomo nehali kuhati in peči?

Zagotovo ne! Dokazov, ki potrjujejo vse te misli, je zelo veliko in kaže, da si je mogoče izboljšati zdravje že samo s tem, da jemo toplotno neobdelano hrano. Na tej temeljijo marsikateri prehranski režimi, ki se uporabljajo za zdravljenje hudih bolezni, predvsem raka in nekaterih kroničnih bolezni. Vendar pa, ali to pomeni, da moramo odslej ljudje jesti samo še surove jedi? To je za večino nemogoče. Da ne govorimo o tem, da je neprimerno zaradi drugih nevarnosti, kot so okužbe

z bakterijami, salmonelo na primer. Sicer dr. Howell močno priporoča nekaj postnih dni na leto, kakorkoli pač komu najbolj ustreza. V času posta se namreč sproščanje encimov skoraj povsem zaustavi; tisti, ki so aktivni, pa se lahko v tem času povsem posvetijo odpravi nepravilnosti, bolnih tkiv, degeneriranih celic in s tem zagotovijo spet optimalno delovanje telesa. Vendar za boljše zdravje ne bo potrebno, da bi shujšali do samih kosti, tega tudi narava ni predvidela. Ne bo sicer pomagalo, če boste zraven kuhane hrane, na primer zrezka, pojedli skledo solate, češ, solata je surova, vsebuje encime in s tem nadomesti primanjkljaj zaradi pečenja mesa. Ni tako enostavno. Encimi v solati zadostujejo le za prebavo solate, ne pa tudi mesa. Potrebno je, da začnete uživati encime v obliki prehranskih dodatkov. Obenem pa poskrbite, da dejansko pojeste čim več surove hrane. Vedeti je treba tudi, da zrelo sadje ne vsebuje veliko encimov, pač pa sadje, ki šele dozoreva, tega pa navadno ne jemo (je kislo in tudi iz drugih razlogov to ni dobro).

Kapsule z encimi.

Pri izbiri prehranskega dodatka pazite na kakovost. Dr.Howell svetuje kapsule

Kako vemo, da nam encimov manjka?

Po hrani je človek utrujen; ima prebavne težave: napihovanje, zaprtje, krče, pline, zgago, kar vse pomeni tudi kronično slabo absorpcijo hranil; ker encimi nadzorujejo patogene organizme, tudi podpirajo imunski sistem. Ta se začne v prebavilih. Pomanjkanje encimov lahko hkrati pomeni slabše delovanje imunskega sistema. z encimi, ki jih odprete in stresete na hrano, ki jo boste pojedli. Dobite tudi žvečljive tablete, ki jih pojeste med obrokom. V obeh primerih zagotovite, da encimi začnejo delati takoj. Najbolj primerni dodatki vsebujejo koncentrirane rastlinske encime. Dobite jih lahko tako v naših specializiranih trgovinah kot tudi v lekarnah in seveda po spletu. Še na nekaj je treba opozoriti: obstaja tudi surova hrana, ki preprečuje delovanje encimov. To so živila, ki vsebujejo semena; ti preprečevalci s tem semena varujejo. V to skupino sodijo vsa žita in oreščki, tudi suhi grah, fižol, leča, pa krompir in jajce (predvsem beljak). Pri krompirju se preprečevalci nahajajo ob očesu, tistem delu, kjer začne krompir kaliti,

Tri vrste encimov

Obstajajo tri vrste encimov: prebavni, presnovni in encimi v hrani. Prebavni pomagajo hrano razgraditi na manjše delce, ki se lahko absorbirajo, prenesejo in uporabijo. So ekstracelularni, kar pomeni, da delujejo v procesih izven celic. Presnovni encimi so intracelularni, pridejo v celice in jim pomagajo pri različnih funkcijah. Večino prebavnih in presnovnih encimov tvori trebušna slinavka. Koliko encimov imamo in kaj vse vsak med njimi počne, še ni povsem znano. Prebava se začne v ustih, ko se encimi sproščajo v slino. Zato je zelo pomembno, da hrano temeljito prežvečimo, da se dobro pomeša s slino in da začno encimi delovati takoj. 90 odstotkov vseh prebavnih in presnovnih procesov pa se zgodi v tankem črevesju. drugod v sadežu jih ni. Najboljši način, da delovanje preprečevalcev ustavite, je, da jih nakalite. Če pa jemljete prehranske dodatke z encimi, jih boste uničili s tem.

Kako poskrbeti za več encimov?

Najprej je treba pojesti več surove hrane, potem pa hrane nasploh pojesti manj. Jedi je treba dobro prežvečiti. Izogibati se je treba žvečenju žvečilk, ker dajejo napačne signale organizmu (sprošča svoje encime po nepotrebnem). Vsaj 75 odstotkov zaužite hrane naj bi bilo surove, kar lahko dosežete postopoma. Največ encimov vsebujejo kalčki. Te lahko vzgajate sami in jih jeste vsak dan. Od hrane ima veliko encimov (ne le za prebavo sebe) tropsko sadje: papaja, ananas, mango; a tudi kivi, grozdje, avokado, surovi med, cvetni prah, ekstra deviško olivno olje, kokosovo olje in surovo meso ter mlečni izdelki. Vendar je slednje dvoje nevarno jesti surovo iz drugih razlogov. Če človek manj poje, s tem zmanjša potrebo po encimih. Novejše raziskave so pokazale, da nekateri encimi preprečujejo združevanje krvnih ploščic in s tem zmanjšujejo nevarnost za možgansko kap ali srčni infarkt.

Pazite na svojo težo in prehrano in vaše srce vam bo hvaležno