KARL SCHWANZER / Slovenščina

1918 1975

Slovenščina

karl schwanzer

urejanje aÄ?rtovanje snovanje oblikovanje gradnja

Fragmenti

Ko se človek odloči, da bo postal arhitekt, mora imeti dovolj poguma za uresničevanje svojih vizij. Svoji intuiciji mora biti pripravljen pustiti, da dozori. Če ima iniciativo, da svoje zamisli oblikuje ter vztrajnost, da išče, najde in prepriča, navsezadnje pa tudi moč, da ustvari nekaj, kar še ne obstoja – potem je res ustvarjalen. Točnost, natančnost, vztrajnost in skromnost so tiste lastnosti, ki mu pri tem najbolj pomagajo. Skozi oko, ta dragoceni božji dar, doživljamo vso naravnost sveta, ki nas obdaja, in s temi istimi očmi ustvarjamo umetno okolje za naše življenske potrebe. Fascinacija, ki izvira iz doživljanja te napetosti je osnova vsakega kreativnega dela. Pri reševanju težav, povezanih z urejanjem življenja, nas vodi notranja moč, ki je tesno povezana s potrebo po delu. Se pravi, ustvarjanje iz veselja, ne kot muka ali prisila. Ustvarjanje kot osvoboditev notranjih napetosti.

»Delo«, ki ga vložimo v reševanje nekega problema, nekega projekta, v mojih očeh sploh ni delo, temveč zaposlitev, ki ustvarja željo. Nesrečen sem, če ne delam dovolj.

Delo je zdravilo proti depresiji.

Osredotočenje na stvaritev prinaša neverjetno zadovoljstvo in s tem obogatitev življenja. Ko te neka ideja vsega prevzame, je napor, potreben za njeno uresničitev, pravi božji dar.

Delati z veseljem osmišlja življenje.

Dejavnost, katere edini cilj je zaslužiti denar, ne prinaša zadovoljstva in je brez duše. Vendar mora biti delo povezano tudi z uspehom. V čem pravzaprav vidimo uspeh?

V zadovoljstvu, da smo ustvarili nekaj, kar ima obliko, kar obstaja, pa prej ni obstajalo.

Užitek ob pogledu na lastno stvaritev pa obenem porodi že skoraj fizično potrebo po ponovnem ustvarjanju. Razočaranje in potrtost, ko nismo sposobni uresničiti svojih

zamisli, sta ravno tako del ustvarjalnega procesa kot vzvišeni občutek izpolnjenosti, ko projekt uspešno dovršimo.

Sreča, ki jo čutimo v sebi, ko ustvarjamo, je vir radosti resnično kreativnega dejanja. Žeja po tej vrsti sreče, po tovrstnem zadovoljstvu, ni povezana ne s pritiskom, da moramo uspeti, ne s hlastanjem po dobičku.

Zelo zgodaj sem ugotovil, da je kakovost pomembnejša od zaslug in tega sem se držal vse do danes. Iskanje najboljše rešitve in težnja po popolnosti sta neločljivo povezana s človeško naravo, čeprav smo obsojeni na to, da v sebi nosimo izvirni greh nepopolnosti, ki sprevrže v napako vsak trud, da bi dosegli popolnost. Toda vsak poizkus, da prodremo k neznanemu, zahteva tako pogum ustvariti nekaj nepopolnega, kot voljo, da to izboljšamo.

Misel, da je nekaj dokončano, je popolna nevednost, ker implicira zaključenost. In kje v človeških stvareh ni prostora za izboljšanje? Skratka, pri ustvarjanju bi morali biti vsi zelo ponižni. Da bi dosegli zadane cilje, potrebujemo moč, še posebej zato, ker so cilji vedno višji. To nas končno tudi fizično izčrpa.

Arhitektov cilj je realizacija. Sámo snovanje nas dolgoročno ne more zadovoljiti. Če hoče arhitekt vliti življenje v nekaj, kar obstaja samo kot skica, se mora na poti med osnutkom in realizacijo osebno kar najbolj angažirati. Načrtovanje, ki ga izvajajo anonimni avtorji, ni zavezujoče.

Vidimo, kakšen je izid takšnih projektov: žalosten kompromis proporcionalnih predstav ali neosnovana pogoltnost na zaslužek. Delo je pravzaprav plod človeških možganov in rezultat njegove volje, hkrati pa je posledica nerazložljivih naključij. Na ta način je človek del kozmosa in njegove organiziranosti. Le redkim je namenjen

izjemen dosežek, ta selekcija je v rokah usode. Morda je breme življenja v tem, da ljudje niso enaki v svojih namenih, ne v uspehih, niti vsi enako obremenjeni z nemirom in nepotešenostjo.

Vsi imamo oči, ki zaznavajo in spoznavajo, ki ujamejo oblike in skušajo dojeti sprejete informacije. Čeprav je prvotna uporaba lepe zgradbe postala neustrezna in ta stavba pravzaprav ničemur več ne služi, nas še vedno razveseljuje s svojo prisotnostjo v prostoru.

Arhitekt skuša v svojem načrtovanju vzpostaviti red in odnos med stvarmi.

Ustvarjanje oblike ni samo kreacija duha.

Arhitekt mora biti sposoben misliti in ustvarjati tudi na elementarni ravni. Na razpolago ima vse materiale, svobodno lahko odloča o tem, kako jih bo uporabil.

Arhitektura je plastična, ima obliko in je oblika. S pomočjo te oblike se sporazumevamo, prav tako kot z barvami, vonji, zvoki, valovi in s skrivnostnim občutkom simpatičnosti. Specifičnost je manj pomembna od univerzalnosti. Pogosto so me vprašali: »V čem ste najboljši?« Moje »področje« sta širina in globina mnogoterosti. Področje pa je, po drugi strani, enosmerna ulica z omejenim poljem gledanja. Bolj lucidno kot arhitekt opazuje, več kot posname in več kot razmisli, bolj lahko razvije svojo ustvarjalnost.

Arhitekti imajo do družbe – če nočejo biti iz nje izključeni – dolžnost, da ustvarijo nekaj koristnega. Če želimo aktivnosti, ki so bistvene za človekovo eksistenco, povezati z življenjem, smo primorani dobro premisliti, kako si bomo organizirali bivanje.

Gradbeni projekti, ki niso nastali iz potrebe, ne bodo realizirani. Njihovi načrti pristanejo med miselnimi odpadki. Osnovno psihomotorično načelo, radost ali veselje do gradnje in bivanja, mora vsebovati željo po realizaciji. Iz tega razloga mora arhitekt, ko hoče graditi, stati trdno na zemlji. Samo

tisto, kar je »zgrajeno«, je resnični in vitalni rezultat ustvarjanja.

Petindvajset let življenja in ustvarjanja najlepših del, ki sem si jih lahko želel, se je izteklo, ne da bi to sploh opazil. Bil sem razumljen, pa tudi nerazumljen, vesel vseh tistih, ki so me podpirali, in svojih uspehov.

Navdušenje in strast, ki včasih meji na obsedenost, ne prineseta vedno veliko prijateljev, tako je človek pogosto sam s svojim problemom. Vendar se mi zdi, da samota daje notranjo moč, da prihrani čas in da se v njej resnica hitreje izkristalizira. Človek se lahko edino sam potopi v lastne globine in poišče dno svoje resnice. Zmeda, ki je lahko posledica razprav med arhitekti, je včasih škodljiva, čeprav po drugi strani ne moremo zanikati, da so mnoga od teh duhovnih srečanj lahko temelj za nadaljni razvoj. Že od nekdaj rad delam z obliko.

Svojo prvo praktično in hkrati odločilno izkušnjo sem dobil s postavljanjem razstav, pri čemer sem lahko eksperimentiral z obliko, pa tudi s percepcijo kot pomembnim vizualnim dogodkom. Te izkušnje so mi prinesle znanje o razmerjih med telesom in prostorom, kakor tudi spoznanje o moči detajla. V tem obdobju velikega stresa sem prvič začutil, kaj je to ustvarjalni proces.

Naučil sem se preceniti tveganje, ki je neizbežen del vsega novega. V želji, da uhodim nove poti, sem dobil nove spodbude za nadaljevanje svoje rasti.

Da sem imel kolege, ki so razumeli kakovost, ki so v svojih glavah reflektirali moje zamisli, ki so mi zaupali, je bilo zame ključno pri mojem delu. Pri vsakem ustvarjalnem in konstruktivnem delu je enako pomembno imeti tako kritike kot privržence. Globoko hvaležnost čutim do vseh tistih, ki sem jih srečal in s katerimi sem delal. Moji kolegi so mi izkazovali neizmerno potrpežljivost, ko so prenašali moj temperament in ustvarjalni nemir. Brez njihove podpore bi se nikoli ne mogel razviti.

Karl Schwanzer Arhitektura iz strasti (Architektur aus Leidenschaft) Dunaj 1973

Razstava SluĹžba narodu 1952

Obrtni sejem 1951

Paviljon za Svetovno razstavo v Bruslju 1958

Razstave v Muzeju 20. stoletja Umetnost od leta 1900 do danes 1962 Belgijsko slikarstvo od leta 1900 dalje Wilhelm Lehmbruck 1963 Rudolf Hoflehner Hans Hartung Fritz Wotruba Idoli in demoni Roberto Sebastian Matta Francoski film od leta 1900 do danes Andreas Urteil 1964 Josef Mikl Franz Kline Adolf Loos Mojstrovine plastike Pop itd.

Wander Bertoni Herbert Boeckl 1965 Fritz Hundertwasser Victor Brauner Umetnost na svobodi Svetovna razstava fotografije Arshile Gorky Robert Müller Emil Nolde 1966 Franz Kafka Herbert Boeckl Od Rodina do danes 1967 Wolfgang Hollegha E. W. Nay Gyula Derkovits Kinetika Frank Kupka 1968 Paul Klee Antonio Tapičs Fernand Léger Kipi in predmeti Pariz maj ‘68 Arnulf Rainer 1969 Roland Goeschl Oto Gutfreund Schönberg-Webern-Berg Charles Rennie Mackintosh Ekspresionisti, Zbirka Mortona D. Maya Marks on a Canvas Nove figuracije ZDA Bruno Gironcoli 1970 Hausrucker & Co. Vzhodnoevropska ljudska umetnost Comic Strips Človek v vesolju

Muzej 20. stoletja Dunaj 1962

Otroci slikajo Adolf Loos za mlade Začetki Informela Erich Brauer Van Beethoven Environment Walter Pichler Ödön von Horvath Jacques Lipchitz Rudolf Hoflehner Italijanski industrijski dizajn Umetnost in otrok Arhitektura revolucije Gemini Ernst Haas Neumarkt Dunajska šola fantastičnega r ealizma Rudolf Richly

1971

1972

1973

Tom Ungerer Ad Reinhardt Missing Link Ulice Knoll International Kurt Switters Heiligenbrunn Umetnost v 60. letih 20. stoletja Emil Mayer Cornelius Kolig Manossier Shaker Franz Ringel Primer Eisenstadt Richard Lindner Richard Hamilton Kreativna fotografija Albert Paris Gütersloh

1974

1975

Zlobni lepi svet Gerhard Moswitzer Alternative v gradnji socialnih stanovanj Saul Steinberg László Moholy-Nagy Rainer Wittenborn 3. Svetovna razstava fotografije Levi’s Pop Jeans galerija Umetnost jezika 1976 Walker Evans Claes Oldenburg Francesco Somaini George Grosz Christo Umetniki iz Wuppertala Eduard Angeli Hans Wewerka Andy Warhol 1977 Henri Michaux Elfriede Mejchar Martha Jungwirth ”Junggesellenmaschinen” (Stroji za samce) Robert Motherwell Eduard Sauerzopf Max Meinecke Nova predmenost in realizem Max Beckmann Donald Judd Peter Skubic Bruno Gironcoli Retrospektiva Neumarkt Adolf Wölfli Zbynek Sekal 1978 Ameriška fotografija Kurt Talos Surealizem, Muzej moderne umetnosti

1962 – 1978 105 razstav 1.130.035 obiskovalcev 61 gledaliških predstav in koncertnih prireditev 53 filmskih ciklov 48 predavanj in razprav 30 prireditev vsestranske umetnosti

Paviljon Svet Evrope za Svetovno razstavo v Bruslju 1958

Avstrijski paviljon Svetovna razstava v Montrealu 1967

GledaliĹĄÄ?e v prostoru Austrovision

Trgovine

InĹĄtitut za razvoj industrije in gospodarstva (WIFI) Dunaj 1963

Philipsovo upravno poslopje Dunaj 1966

BMW-jevo upravno poslopje München 1973

Postavitev jedra zgradbe z drsnimi opaži. S to konstrukcijo se je jedro zgradbe dvigovalo s hitrostjo 3 m na dan do dosežene končne višine 100 metrov.

BMW-jev muzej München 1973

Obdobje gradnje: od junija 1971 do septembra 1972.

Ovoj iz lahkega betona v prednapetem betonu, ploščad in ograje iz armiranega betona. To je v prvi vrsti oblika zgradbe, ki mora pri občinstvu zbuditi zanimanje in zvabiti ljudi, da stopijo v muzej. Zaprti izgled ovoja vzbuja radovednost. Vsak umetnik lahko znotraj okvira osnovnega koncepta določi lastno postavitev razstave.

Inštitut za ekonomski razvoj St. Pölten 1972

Cementarna Perlmooser Zementwerke AG Tovarna Mannersdorf 1970

Tovarna v Mannersdorfu ima dolgo rotacijsko peč, 82 metrov visok termični stolp za ogrevanje ali ohlajevanje; skladišče surovin s kapaciteto 40.000 ton; instalacijo za sušenje; silose za shranjevanje osušenega materiala in mlin za pridobivanje surove moke. Preostanek vlage lahko odvedemo, kompleks pa zajema tudi silose za homogenizacijo in skladiščenje surove moke s kapaciteto 15.000 ton.

Obdobje gradnje: 1968 – 1970.

Parkirna hiĹĄa BMW 1971

Garaža za 1.600 avtomobilov po sistemu Humy. Obdobje načrtovanja in realizacije: 19 mesecev. število parkirnih mest: 1.586 avtomobilov skupno število montažnih elementov: 1.852 prostornina objekta: 101.557 m³ gradbena površina: 6.387 m²

Univerza v Riadu Saudska Arabija Glavni načrt 1974 A. D.

Specifikacija projekta Novo đtudentsko naselje, Dariyah, 9 (16) km˛ peđčene in kamnite gričevnate puščave brez infrastrukture Oddaljeno približno 15 km od centra Riada Študenti 15.000 do 20.000 dodiplomskih študentov Prostor rezerviran za 3.500 do 4.700 podiplomskih študentov Zaposleni Univerzitetni delavci: cca 1.500 do 2.000 oseb Ostali uslužbenci: cca 1.800 do 2.400 oseb Osebe, ki tam bivajo 50 do 100 odstotkov študentov in zaposlenih z družinami in pripadajočo populacijo cca 20.000 do 40.000 prebivalcev Univerzitetni kompleks: 9 fakultet (Farmacija, Znanost, Umetnost, Pedagogika, Trgovina, Pravo, Strojništvo, Kmetijstvo, Medicina in bolnišnica (500 do 700 postelj)) Druge fakultete (Veterina, Likovna akademija) v nastajanju Osnovne dejavnosti, šport, prostor rezerviran za raziskave in industrijo Etažna površina bruto: cca 540.000 m˛: fakultete cca 95.000 m˛: osnovne dejavnosti cca 20.000 m˛: športni objekti cca 650.000 m˛: bivalni objekti (50%) Predvidena doba za dokončanje glavnega načrta 7 let

Specifikacija projekta

Retrospektiva: razvoj projekta

Začetek pogajanj: 1968

Saudska arabija, dežela z dolgo kulturno tradicijo, je v zadnjih 50-tih letih doživela izjemen razvoj. V okvirih nastajanja moderne in visoko civilizirane države je bila posebna pozornost namenjena izobraževanju.

Leta 1957 so osnovnošolski in srednješolski izobraževalni sistem dopolnili s prvo fakulteto Riadske univerze. To je bila »Faculty of Arts«, ki ji je kmalu sledila Visoka strojna šola, deloma ustanovljena s pomočjo UNESCA. V tem začetnem obdobju so bile fakultete zelo šolskega značaja, razvijale pa so se razmeroma ločeno druga od druge. Večinoma so jih namestili v že obstoječe zgradbe, zaradi česar je še danes Univerza razpršena po različnih lokacijah.

Z ustanovitvijo posameznih fakultet se je pojavilo vprašanje dolgoročnih ciljev in razvojne strategije. Univerzitetna ustanovna listina je Univerzo določila kot enoto, ki se v akademskih dejavnostih ne sme podvajati.

Iz tega je sledila želja po takšni prostorski konceptualizaciji, ki bo integrirala celoten univerzitetni kompleks.

Faze načrtovanja Osnovna raziskava Univerzitetni program Preliminarni projekti (poizkusne rešitve) Glavni načrt Trajanje izdelave glavnega načrta: 8 mesecev Končna odobritev: 1975 Vsebina glavnega načrta Program Osnovni podatki Prostorske potrebe Funkcionalni program Fizični načrt Regionalni razvoj Razporeditev parcel Razporeditev gradbenih objektov Bivalno območje Tipični sektorji Infrastruktura, tehnične instalacije Projektni standardi Študija izvedbe Izvedbeni koncept Finančni plan Smernice razvoja Razširitev glavnega načrta Končni izdelek: približno 250 A3 strani 12 poročil: cca 600 strani 180 dokumentov: cca 4500 strani Računalniški print: cca 5000 strani Diapozitivi, filmi, makete itd.

Tako smo se odločili za novo lokacijo Univerze na obsežnem in neomejenem zemljišču zunaj Riada v bližini mesta Dariayah, stare saudske kraljevske prestolnice. Vodilne vloge pri tej odločitvi niso imeli zgolj ekonomski ali urbanistični dejavniki, temveč predvsem želja dati akademskemu konceptu čisto in neodvisno obliko. V tem obdobju je vodstvo Univerze prvič navezalo stike s profesorjem Schwanzerjem, iz česar se je razvilo plodno sodelovanje. Po nekaj posvetovanjih so leta 1972 prof. Schwanzerju dodelili vlogo svetovalca za planiranje. Pri tem je moral razviti osnovni koncept, izdelavo akademskega načrta, kakor tudi raziskavo preliminarnih rešitev.

Iz tega cilja je leta 1973 nastal glavni načrt.

Razvoj glavnega načrta ni bil usmerjen v predstavitev zaključenih gradbenih rešitev, temveč v to, da odgovori na vprašanja, povezana s problemi projektnega planiranja in izvedbe. Glavni načrt je bil sestavljen iz treh delov: programa, dejanskega načrta in izvedbenih študij.

Pri izdelavi glavnega načrta so bili k sodelovanju povabljeni tako multidisciplinarni inženerski biroji, mednarodni načrtovalci in gradbeni strokovnjaki, kakor tudi akademiki, vendar je kljub temu vodilno vlogo pri njegovi realizaciji imelo prav skupno sodelovanje med vodstvom Univerze in svetovalci za planiranje.

Vodstvo univerze je leta 1975 sprejelo glavni načrt kot temelj vseh bodočih planiranj. Prav tako je Univerza prof.

Schwanzerja prosila, da bi nadaljeval s svojim delom kot projektni svetovalec.

Izvedbo arhitekturnega in inženirskega načrta so zaupali Angloameriškemu konzorciju, ki je v veliki meri upošteval smernice glavnega načrta. Marca, leta 1976 je njegova kraljeva visokost, saudski kralj Khaleb Ibn Abdul Aziz, slavnostno položil temeljni kamen.

program in znanstvene discipline). Prav tako je bilo potrebno razviti jasno strategijo, ki bo omogočala hitro presojo učinkov, ki jih ima neka struktura na realizacijo projekta.

Zato je akademski načrt že v osnovi razvil računalniški model. Namen računalniškega modela je bil prevesti znanstvene in pedagoške cilje v konkretne kategorije planiranja.

Deset osnovnih konceptov planiranja 1. Arabski koncept, želja po upoštevanju arabskega izročila pri izvajanju sodobnih univerzitetnih projektov.

2. Mednarodni koncept, uporaba sodobnih načrtovalnih metod, tehnologije in standardov.

3. Urbani koncept, integracija univerze v mesto, oz. uravnoteženost med akademskimi in neakademskimi dejavnostmi znotraj univerzitetnega kompleksa.

4. Funkcionalni koncept, kvaliteta in kvantiteta posameznih kompozicij znotraj funkcionalnih enot.

5. Okoljevarstveni koncept, prilagoditev lokalnim pogojem okolja, kot so podnebje, tla in topografija 6. Identifikacijski koncept, oblikovati ekpresivno in simbolično rešitev, ki bo prikazovala duha univerze.

7. Celostni koncept, homogenost strukture in raznolikost detajlov.

8. Razvojni koncept, možnosti razširitve znotraj vsake razvojne faze in hkrati ohranjanje celote.

9. Ekonomski koncept, ne nujno najcenejša rešitev, temveč najboljši izkoristek pri minimalnih stroških.

10. Ustvarjalni koncept, ustvarjalnost kot odločilni katalizator racionalnih procesov.

Računalniški model Cilj modela je bil omogočiti aplikacijo mednarodnih standardov na lokalno akademsko strukturo. Svetovalec za planiranje je tako lahko obdelal paket podatkov, s pomočjo katerih je bilo mogoče ugotoviti prostorske potrebe študenta, kakor tudi – in to je bistveno! – umestitev v prostoru ter pogoje, ki jim mora prostor zadostiti. Akademski dejavniki so bili naslednji: a) Predavanja različnih smeri, ki so del jasno opredeljenih organizacijskih enot vsakega posameznega oddelka (kvalitativna akademska struktura) b) Število študentov na učno smer (kvantitativna akademska struktura) c) Mednarodni standardi za vsako delovno mesto.

Prostorske potrebe za vsako enoto je delno mogoče določiti neposredno glede na število študentov, posredno pa tudi glede na število učnega osebja, ali kot odstotek že predvidenega prostora (t.j. dodatni prostor za laboratorije). Rezultate teh izračunov je nato mogoče neposredno uporabiti v načrtovalnem procesu, na primer takole: 1 Prostorske potrebe na enoto (fakultete, oddelki, pododdelki). Potreben prostor je mogoče deliti na kategorije glede na uporabo ali glede na gradbeno konstrukcijo.

S pomočjo posebnih programov je nato mogoče oceniti prostor neto, prostor bruto ter zelene površine projekta.

2 Prostor na študenta katerekoli študijske smeri. Izračunati je mogoče, koliko prostora potrebuje študent katerekoli študijske smeri (pododdelka) za učinkovit študij. Te

Prostorni in funkcionalni program: Vključuje dve dimenziji: načrtovanje ciljev in načrtovanje sredstev (za dosego teh ciljev).

Med prve korake pri načrtovanju univerze sodi oblikovanje programa. Zato je bilo potrebno od samega začetka jasno opredeliti akademsko strukturo (študijski

vrednosti so posebej pomembne kot povratna informacija v akademskem načrtovanju.

3 Gibanje študentov. Prikazati je mogoče celotno dolžino tedensko prehojenih poti, ki jih opravi študent, ko se giblje med oddelki.

To so pomembni podatki pri načrtovanju koordinacije med organizacijskimi enotami.

4 Predavalniške potrebe Posebni podatki za načrtovanje predavalnih površin in kasneje za načrtovanje urnikov (krivulja obiskanosti predavalnic).

5 Študija variabilnosti Preučiti je mogoče posledice kvalitativnih ali kvantitativnih sprememb v akademski strukturi glede na posamične in skupne prostorske potrebe.

Te študije so še posebej pomembne za določitev stopnje prilagodljivosti koriščenih površin (npr. rezervne površine) v širšem smislu same zgradbe ter celotnega gradbenega sistema.

6 Selitveni program S pomočjo računalniškega modela je bilo mogoče oceniti ekonomske in akademske posledice preselitve obstoječih oddelkov na novi univerzitetni kompleks. Predlagali so tudi nenehno posodabljanje akademskega načrta s pomočjo računalniškega programa, tako da na eni strani preverja različne akademske cilje, na drugi pa ocenjuje njihove učinke na planiranje. Tako je bil izdelan simulacijski model za nenehno posodabljanje in dajanje povratnih informacij, ki ga je mogoče uporabljati vse do zaključne faze gradnje, oz. otvoritve univerze.

Avstrijska ambasada Brazilija 1974

Vrtec mesta Dunaja Montreal 1967

Dnevni dom za otroke Dunaj 1973

Dom upokojencev Augarten 1975

195 enoposteljnih apartmajev 39 dvoposteljnih apartmajev Oddelek za nego in 11 sob za posebno nego, jedilnica ali večnamenska soba za 300 oseb Televizijska soba Manjša soba, igralnica, frizer, knjižnica, pošta, skladišče za pohištvo, delavnice, shramba Tajništvo, kabineti za zdravnike in sestre, Kuhinjski prostori, pralnica, tehnične enote, prostori za osebje

Cerkev Leopoldau 1972

Center protestantske skupnosti Naselje Per Albin Hansson Dunaj dokonÄ?ano leta 1977

Cerkev PĂśtzleinsdorf 1964

Kapucinska grobnica Dunaj 1960

Oblikovanje okovja in pohištva Trgovine, Brüssel, Wifi, Philips, BMW

Stanovanjski blok Dunaj 1962

Projekt Čebulna hiša München 1970

Projekt NemĹĄki paviljon za Svetovno razstavo v Osaki 1967

Projekt Razstava Vindobona 2000 1976

Projekt City Center Dunaj 1968

Projekt za Galerijo 20. stoletja 1972

Projekt za trg Albertina 1973

Projekt IBM uprava, Dunaj HiĹĄa umetnikov 1966

Karl Schwanzer 21.5. 1918-20.8. 1975 Študij na Visoki šoli tehničnih strok Dunaj 1940 diploma 1941 doktorat

Od 1947: samostojni arhitekt na Dunaju 1947 - 1951 Asistent na Akademiji za uporabne umetnosti Dunaj 1954 Nagrada Josefa-Hoffmanna dunajske secesije 1958 Srebrno priznanje za zasluge Republike Avstrije; Grand Prix za arhitekturo na Svetovni razstavi v Bruslju; Chevalier de l’Ordre de Léopold Belgija 1959 Nagrada za arhitekturo mesta Dunaja; Dobi mesto rednega profesorja na Visoki šoli tehničnih strok na Dunaju, direktorsko mesto na Inštitutu «za poučevanje gradbeništva in ustvarjanje 5« (Institut für Gebäudelehre und Entwerfen 5) 1963 Honorary Corresponding Member of the RIBA (Royal Institute of British Architects) 1964-1965 Gostujoči profesor na Visoki šoli tehničnih strok Darmstadt 1965 Officier du Mérite Touristique, Francija 1965-1966 Dekan fakultete za gradbeno inženirstvo in arhitekturo na Visoki šoli tehničnih strok Dunaj 1967 Gostujoči profesor na Visoki šoli tehničnih strok Budimpešta; Ustanovi atelje v Münchenu; Honorary Fellow of the AIA (American Institute of Architects) 1969 Dopisni častni član zveze nemških arhitektov (BDA – Bund Deutscher Architekten); Častno priznanje za zasluge Republike Avstrije 1972 Gostujoči predavatelj na Riadski univerzi, Saudska Arabija 1973 Gostujoči profesor na Visoki šoli tehničnih strok v Darmstadtu in Budimpešti; Nagrada BDA (zveze nemških arhitektov) bavarske 1975 Nagrada za arhitekturo v betonu Zveze nemške cementne industrije; Umrl 20. avgusta na Dunaju; Avstrijska državna nagrada za upodabljajoče umetnosti, podeljena posthumno

Seznam projektov

Realizirane gradnje 1947-1950 Razstave na Dunaju, v Bruslju, v Čikagu Poslovne zgradbe Pohištveni dizajn Notranja oprema kinodvoran Delavnice 1951-1955 Stanovanjske hiše na Dunaju Razstaviščni paviljoni v Parizu, Štokholmu, Čikagu, Torontu, na Dunaju Obrtna razstava Dunaj Kinodvorane Poslovne zgradbe Delavnice Razstava »Služba narodu« (Dienst am Volk) Dunajska kavarna Hotel Chicago Potujoča razstava Zahodna Afrika Roto Show USCOA Samostojne stanovanjske hiše Razstava o energiji, Linz Sejemski paviljoni Razstava o energiji Dunaj Ameriški paviljon, dunajski sejem 1956-1960 Stanovanjske hiše Kinodvorane Trgovine Bencinske črpalke Avtomobilski razstavni saloni Razstava v Milanu Ameriški paviljon, dunajski sejem Avstrijski paviljon, Svetovna razstava Bruselj Samostojne stanovanjske hiše Industrijske zgradbe Jašek za dvigovanje avtomobilov Razširitev Kapucinske grobnice Dunaj

1960-1965 Restavracija Grill Auersperg Inštitut za promocijo gospodarstva, Dunaj Industrijske zgradbe Dokončanje Akademije uporabnih umetnosti Muzej 20. stoletja, Dunaj Cerkev, Plötzleinsdorf Tehnično središče in upravna stavba ÖAMTC Razstave Stanovanjski bloki na Dunaju Internat Inštituta za razvoj gospodarstva, Dunaj Laboratorijske stavbe Peter Stoll Poslovne zgradbe Philipsovo upravno poslopje, Dunaj GIGova pisarniška poslopja Industrijske zgradbe Isovolte in Stollacka 1966-1970 Stanovanjski bloki Trgovine Dom za upokojence »Wiener Kaufmannschaft« Avstrijski paviljon na Svetovni razstavi v Montrealu GIGove industrijske zgradbe Razstavni paviljoni v Montrealu, Torontu, Vancouvru Špedicijske stavbe cementarne Perlmoos (Perlmooser Zementwerke AG) Industrijski center cementarne Perlmoos v Mannersdorfu BMW-jeva parkirna hiša München Obcestno počivališče Philips Dunaj 1971-1974 Inštitut za ekonomski razvoj St. Pölten Internat Inštituta za ekonomski razvoj St. Pölten Industrijske zgradbe Stollack, Eybl, Isovolta Skladišča pivovarne Schwechat Dnevni dom za otroke dunajske občine Razstavni paviljoni, Vancouver, Toronto Administrativna stavba BMW-ja München BMW-jev muzej München Avstrijska ambasada Brazilija Industrijske zgradbe bratov Teich AG Načrt Univerze v Riadu Cerkev Leopoldau Razstavni paviljoni

1975 Tehnični center banke Creditanstalt Zoološki inštitut Dunajske univerze Versko središče naselja Per Albin Hansson Dom za upokojence Dornbach Stanovanjska poslopja Razstavni paviljoni Industrijske zgradbe Dom za upokojence Augarten Bolnišnica za poškodbe pri delu, Gradec Dom za medicinske sestre in Administrativna poslopja zavarovalne družbe za nesreče pri delu, Gradec Bencinska črpalka Denzel AG Gradec Stanovanjska poslopja München

Projekti in natečaji Rekreacijski center Ostende Svobodna univerza Berlin Opera Madrid Elektrotehnični inštitut Visoke šole tehničnih strok Dunaj Banka za zaposlovanje in gospodarstvo Športna dvorana Bottrop Bolnišnica Lorenz Böhler Dunaj Administrativna zgradba IBM-a Dunaj Športne dvorane Univerze v Innsbrucku Jubilejna razstava Vindobona 2000 City Center Dunaj Atmospherium – nemški paviljon za Svetovno razstavo v Osaki Veriga hotelov Harz Univerza Bielefeld Administrativna stavba Mobil Oil Hamburg Splošna bolnišnica Ingolstadt Administrativna stavba IVG München Zwiebelhaus München Računsko sodišče Dunaj Gradnja na zemljišču Freihausgründe Visoke šole tehničnih strok Dunaj Cover – Banka bavarske občine Muzej Sprengel Hanover Projekt Diagnosestrasse Načrt Dunajske univerze Administrativne stavbe Zedlitzhalle Garažna poslopja Industrijske zgradbe BASF Muzej Düsseldorf Nemški ring Hamburg Evropska šola München Hranilnica za pokojninsko zavarovanje zaposlenih

Prevod Ana Jelnikar

by courtesy of modul-Verlag, Wien

EZNAWHC

by courtesy of modul-Verlag, Vienna