trda voda. Dež v zraku pobere pline, med katerimi je tudi ogljikov dioksid, zato je voda kisla. Ker postane deževnica kisla, apnenec raztaplja, ko teče po njem. V vodi ostane raztopljen kalcijev hidrogenkarbonat. Ta daje vodi trdoto. Zanimalo jih je tudi, katera voda bi bila bolj primerna za pranje. Naredili so poskus, s katerim so ugotavljali, v kateri vrsti vode se milo bolj peni. Preverjali so deževnico, vodovodno in morsko vodo. V tri epruvete so nalili enako količino posamezne vrste vode in dodali 10 kapljic milnice. Epruvete so desetkrat pretresli in izmerili količino nastale pene. Največ pene je bilo v deževnici in najmanj v morski vodi. S tem so še enkrat potrdili, da je deževnica mehka voda in morska voda trda voda. Tako so dokazali, da bi bila deževnica najbolj primerna za pranje, saj bi porabili najmanj pralnih sredstev. S tem bi poskrbeli tudi za bolj čiste vode. Darja Kavšek
5.5
Raziskovanje kot vir znanja med poukom izbirnega predmeta astronomija
Izbirni predmet astronomija ponuja učencem veliko možnosti za raziskovanje in projektno delo, zato so učenci namesto klasičnega frontalnega pouka v letošnjem šolskem letu pri izbirnem predmetu preko raziskovalne projektne naloge pridobivali znanje o Soncu, Zemlji in Luni. Učenci so se v okviru projektnega dela že v oktobru udeležili nočnega opazovanja neba na OŠ Grm, kjer so spoznavali raziskovanje vesolja preko različnih delavnic, na katerih so širili svoja znanja tako, da so v planetariju raziskovali zvezde in ozvezdja, se naučili praktično uporabljati zvezdno karto in uporabili metodo opazovanja s pomočjo teleskopa. Videno so potem z učenci v učilnici razširili z osnovnimi znanji o našem planetu, Soncu in Luni.
62