Page 1

Mija Grobler, 9. b


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

Rastoča knjiga III OŠ Drska


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

JUHUHU, KUHAMO! Kuharska knjiga učencev OŠ Drska Verjamemo, da v življenju s spoštovanjem tradicije, z dobro voljo, lepo besedo in dobro hrano lahko premikamo gore. S ponosom ugotavljam, da je Deklica s knjigo na OŠ Drska v letu 2017 ponovno zrasla! Prvi rastoči knjigi Abeceda odličnosti, mojstrstva in etike OŠ Drska in drugi Podobe našega kraja, vodnik po Krajevni skupnosti Drska se v letu 2017 pridružuje Rastoča knjiga III z naslovom Juhuhu, kuhamo! To ni navadna knjiga, zvezek receptov, to je knjiga, ki povzema in ohranja v spominu večletno kuharsko vrvenje naših učencev, njihovih mentoric, staršev, starih staršev in naših gostinskih znancev v lokalni skupnosti. V skupnih kuhinjah smo ustvarjali, iskali nove ideje, obujali stare recepte, se urili v kuharskih veščinah in spoznavali, kaj je zdrava in kvalitetna hrana, uživali smo v pestri paleti okusov, razvijali smo primeren odnos do hrane, se družili in veselili. In v tem smo rasli in zrasli v novo kvaliteto. Nevenka Kulovec, ravnateljica

1


Juhuhu, kuhamo!

2


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

1. Vključitev v projekt Učenci OŠ Drska sodelujemo v projektu KUHNAPATO od samega začetka, torej že šesto leto. Vseslovenski projekt spodbuja mladostnike k uporabi lokalne hrane v kuhinji, k raziskovanju lastne prehranske kulturne dediščine in k učenju sodobnih kuharskih veščin. Slednje mentorji pridobivamo na izobraževalnih seminarjih, delavnicah kuharskih mojstrov in na predavanjih slovenskih etnologov. Cilji projekta KUHNAPATO so:  obujanje slovenske prehranske kulturne dediščine,  spodbujanje k uporabi lokalnih sestavin v kulinariki,  širjenje znanja o pridelavi lokalne hrane,  izobraževanje mladih o pomenu in posledicah uživanja lokalne hrane za zdravo in odgovorno življenje,  seznanjanje o pridelovalnih panogah na Slovenskem,  učenje sodobnih kuharskih postopkov,  krepitev vezi med generacijami ter podajanje usvojenih znanj naslednjim generacijam,  skrb za dolgoročno zdravje mladostnikov.

3


Juhuhu, kuhamo!

2. Zakaj sodelovati na tekmovanjih? Kuhinja je prostor mojega ustvarjanja, iskanja novih idej, obujanje starih receptov, prostor veselja in druženja ob zdravi in okusni hrani. Tako izkoriščam priložnost, da tudi učencem v šoli približam praktično delo in jedi naših babic in dedkov. Danes je postalo kuhanje v Sloveniji modna muha, v to se prepričaš, če spremljaš različne televizijske oddaje. Moj cilj pri kuhanju in delu z učenci pa ni usmerjen v to smer. Bolj pomembno je, da mladi ohranjajo tradicijo slovenskih jedi, da spoznavajo, kaj je zdrava in kvalitetna hrana, da razvijajo primeren odnos do nje. Največje veselje pri delu z učenci doživljam takrat, ko usvojijo kuharske veščine in ko pripravljeno jed z užitkom okušajo, ko prepoznavajo, kaj so dobro naredili ali kaj bi lahko izboljšali. Pa tudi takrat, ko se starši pohvalijo, da so njihovi otroci doma skuhali odlično jed. Verjamem, da v življenju s spoštovanjem tradicije, z dobro voljo, lepo besedo in dobro hrano lahko »premikamo gore«. Kot mentorica imam pri delu z učenci veliko podporo ravnateljice Nevenke Kulovec, ki spodbuja praktično delo in nas iz gospodinjske učilnice usmerja v povezovanje z lokalno skupnostjo in izven nje. Učenci, mladi kuharji, sodelujejo na praktičnih delavnicah RK Novo mesto, pripravljajo pogostitve ob različnih razstavah in predstavah. V okviru bolnišnične šole občasno poskrbimo, da bolnikom ni dolgčas, da pozabijo na svoje težave. Skupaj spečemo različna peciva, palačinke, pice ... Učitelji gospodinjstva že več let ugotavljamo, da je premalo ur namenjenih temu predmetu, saj je gospodinjstvo le v petem in šestem razredu, kar je seveda premalo že za samo realizacijo ciljev učnega načrta, kjer prevladujejo teoretična znanja. Učitelji gospodinjstva in učenci si želimo več praktičnega dela. Koristno je, da se že otroci naučijo zamesiti in speči kruh, različna biskvitna peciva, piškote, skuhati enolončnice in druge jedi. Praviloma pri pouku ne pečemo dunajskih zrezkov, pomfrita, pic in palačink. Čeprav 4


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

nekateri učenci niso navdušeni jedci enolončnic ali starejših jedi, jih potem, ko jih pripravijo sami, poskusijo in večinoma z veseljem pojejo. Najbolj navdušeni z jedmi presenetijo svoje starše. Največja nagrada pri delu z učenci sta veselje in vnema za delo tistih, ki se pri pripravi na tekmovanje spopadajo z zahtevnimi kuharskimi postopki. Pri tem uporabljajo pridobljeno znanje in bujno domišljijo. Tekmovalci spoznavajo hrano, ki je marsikomu neznana po sestavinah ali okusu, a začnejo uživati v pestri paleti okusov. Med pripravo na tekmovanja učenci sodelujejo z ostalimi družinskimi člani. Pri tem izstopajo izkušnje in znanje starejših, pokaže pa se tudi povezanost z dedki in babicami, saj ponosno zapisujejo njihove recepte in ideje. Sami pa dodajo kakšno novost, včasih začimbo, ki jo pridelamo na šolskem vrtu. Učenci so pripravljeni sodelovati na pripravah za tekmovanja tudi izven opredeljenega časa, čeprav ga je vse težje usklajevati zaradi različnih popoldanskih dejavnosti. Kuharsko tekmovanje zahteva od učencev potrpežljivost, umirjenost, zbranost in tudi hitrost. Časa za popravljanje napak in ponovitve kuharskih postopkov ni. Učence spodbujam, da so pri delu natančni ter ustvarjalni. Ne obremenjujem jih z dosežki na tekmovanjih. Tekmovanje naj sprejemajo kot učno uro kuhanja in odkrivanje kulinaričnih spretnosti. Če vse to razumejo in sprejmejo, sledijo tudi dobri rezultati.

5


Juhuhu, kuhamo!

3. Uvrstitev učencev na tekmovanja in dosežki  

   

Prvo leto, v šolskem letu 2011/12, je na tekmovanju sodelovalo 24 učencev, in sicer 4 skupine po 6 učencev. V šolskem letu 2012/13 je sodelovalo 8 skupin, skupaj 32 učencev, 3 skupine so se uvrstile v polfinale državnega tekmovanja, ena od teh pa v finale državnega tekmovanja, kjer je osvojila 3. mesto. V šolskem letu 2013/14 je na tekmovanju sodelovalo 6 skupin, ena izmed njih se je uvrstila v polfinale. V šolskem letu 2014/15 so sodelovale 4 skupine, ena skupina se je uvrstila na državno tekmovanje in zasedla 3. mesto. V šolskem letu 2015/16 je sodelovalo 6 skupin na regijskem tekmovanju, ena skupina se je uvrstila na državno tekmovanje, kjer je zasedla 6. mesto. V šolskem letu 2016/17 sodeluje 7 tekmovalnih skupin.

V vseh letih je sodelovalo okoli 100 učencev, nekateri so tekmovali večkrat.

6


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

4. Sodelovanje mladih kuharjev v lokalni skupnosti in izven nje V okviru projekta Odprta kuhna je 8. 6. 2013 skupina šestih učenk sodelovala na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Mlade kuharice so za obiskovalce pripravljale drobnjakove in dolenjske štruklje ter tovorno potico. Obiskovalci iz Slovenije in drugih držav, celo iz Avstralije in Nove Zelandije, so spoznavali okuse naših tradicionalnih jedi in mlade mojstrice zelo pohvalili. Najbolj pa smo bile vesele obiska našega »rojaka«, bivšega novomeškega prošta Jožefa Lapa. Menimo, da so njemu dolenjske jedi posebej teknile, saj so ga ponesle v čas zelo aktivnega delovanja na novomeškem kapitlju. Učenke 7. razreda so 17. 10. 2016 na odprtju smučarske sezone v Planici kuhale in postregle jedi slovenskim smučarskim skakalcem, alpskim smučarjem ter funkcionarjem smučarske zveze. Jedi iz lonca so tako prijetno dišale, da so privabile največje slovenske šampione: Petra Prevca, Filipa Flisarja …

7


Juhuhu, kuhamo!

8


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

5. Kako navdušiti učenca za kuhanje? Kako se pripraviti na tekmovanje? Učenci večinoma zelo radi kuhajo in pečejo, kar pokažejo pri praktičnem delu pri predmetu gospodinjstvo. Če jih še dodatno spodbujamo, se odločijo za kuharska tekmovanja. Priprave potekajo po pouku, pogosto tudi v popoldanskem času. In tu so prve težave: upoštevanje delovnega postopka. Težko se dogovorijo, kdo bo na koncu pospravil delovni prostor. Na začetku se na kuharsko tekmovanje prijavi veliko učencev. Sodelujočih ne omejujem glede na poznavanje kuharskih tehnik, torej kdo je bolj vešč pri rezanju, pečenju … Prvo samoizločanje se pojavi že pri pripravi, osnovne naloge, ko morajo zbrati recepte lokalnih jedi. Veliko učencev se potrudi, da povprašajo dedke, babice, sorodnike po receptih, nekateri iščejo le na različnih spletnih straneh. Pri zbiranju ustreznih tradicionalnih slovenskih receptov poudarjam zelo dragoceno ustno izročilo. Ko skupine zberejo recepte, vsako posamezno skupino povabim na prvo srečanje, da uskladimo ideje in jedilnik za tekmovanje, se pogovorimo o sestavinah, ki naj bodo domače, lokalne, po možnosti čimbolj sveže in sezonske. Na uvodnem srečanju so učenci že seznanjeni z recepti, nato ustno obnovimo postopek priprave jedi. Sledi praktično delo. Z učenci se dogovorimo, kakšno vlogo bo imel posamezen član: kdo bo zadolžen za pripravo določene jedi, kaj bo še potrebno izboljšati, kakšna bo predstavitev jedi, kdo bo predstavil zgodovino jedi. Opozorim jih, na kaj morajo biti tekmovalci še posebej pozorni, kaj morajo upoštevati pri pripravi, kuhanju, pogrevanju, serviranju jedi. Učence spodbujam k razmišljanju, aktivnosti, da posredujejo svoje 9


Juhuhu, kuhamo!

predloge. Učenci se učijo medsebojnega sodelovanja, spoštovanja, strpnosti, pridobivajo izkušnje. To ni le priprava na tekmovanje, to je prava šola za življenje. Nekateri učenci že imajo izkušnje s kuhanjem in pripravo jedi, pospravljanjem, nekateri pa so popolnoma nevešči tega. Zato je marsikoga potrebno naučiti:  kako varno in pravilno držati nož za lupljenje, da bo lupljenje čim bolj tanko,  katere vrste zelenjave ali sadja strgamo na določenem delu strgalnika, kako ga pravilno držimo, na kaj moramo biti pozorni pri strganju,  kako ločiti beljak od rumenjaka,  kako natančno slediti navodilom v postopkih,  kako pravilno pretvarjati enote. Pri rednem pouku gospodinjstva v 6. razredu učenci v dveh šolskih urah pripravijo različne jedi, jih servirajo in pojedo. Za pravo evalvacijo dela, ki je zelo pomembna, da učenci ugotovijo, kako izboljšati kuharske postopke, kako odpraviti napake, največkrat zmanjka časa. Nekatere skupine so pri delu zelo samostojne, odgovorne, upoštevajo kuharski postopek v celoti, nekateri potrebujejo več usmeritev. Zgodi se, da pokličejo na pomoč: »Učiteljica, to se je skoraj zažgalo. Učiteljica, to je preslano.« Največkrat pride do teh težav zaradi neupoštevanja zaporedja postopka in nenatančnega merjenja sestavin. V kuhinji pa se pripeti veliko smešnih ali nenavadnih dogodkov.

10


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

Cela jajca Pečemo piškote. Začudena opazim, da so v testu jajčne lupine. Učence presenečeno vprašam: »Ja, kaj pa je to? Kaj niste upoštevali postopka? Kaj delajo jajčne lupine v testu?« Nekdo se opogumi: »Saj ni bilo nič napisano, da ločimo rumenjake od beljakov, pa smo dali cela jajca.« Carski praženec Pripravljamo carski praženec. V eni skupini začnejo peči maso, ki se na ponvi razliva in ne zapeče. Ugotovim, da je masa preveč redka. Učenci trdijo, da so dali toliko tekočine, kot piše v receptu. Prosim, da na merilni posodi pokažejo, koliko mleka so odmerili. Rezultat? Namesto ¼ litra so odmerili pol litra. Predlagam, da dodamo še moko, da bo zmes primerno gosta. Ko učenci ponovno vlijejo maso na ponev, se ne zapeče, težko jo je obrniti. Poskusim maso, da ugotovim, kaj je narobe. Masa je bila zelo presladka. Preverjam, koliko sladkorja so odmerili. Povedo, da 300 gramov. V receptu je bilo navedeno 30 g. Jožica Muhič, učiteljica biologije in gospodinjstva

11


Juhuhu, kuhamo!

12


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

Moj recept

: ______________________________________________________________

13


Juhuhu, kuhamo!

Kaj nam je povedal kuhar in vodja Gostilne Jakše, Borut Jakše 15. oktobra 2015 smo Larisa, Zala in učiteljica Jožica Muhič odšle v Gostilno Jakše, ki ima bogato zgodovinsko tradicijo. Tam nas je gostoljubno pričakal današnji lastnik Borut Jakše. Takoj smo začutile domačnost in prijaznost, saj so nas pogostili z jabolčnim sokom in še toplim jabolčnim zavitkom. V pogovoru smo izvedeli, da je to ena najstarejših novomeških gostiln, saj se lahko pohvali s stoletno zgodovino. Gostilna je od nekdaj slovela po dobri in domači hrani. Prvi lastnik gostilne je bil Anton Medved. Nato pa je gostilno kupil Gustav Murn, ki jo je dajal v najem. Takratna gostilna se je imenovala Na hribčku. Bila je furmanska gostilna, saj so se v njej ustavljali vozniki in trgovci s konji. V lasti družine Jakše neprekinjeno obratuje že od leta 1957, ko jo je kupil Borutov dedek Anton Jakše. Včasih je bilo v gostilni zelo veliko dela, saj je mimo nje potekala glavna cesta. Leta 1970 se je gostilna znašla na obrobju mesta, zaradi tega sta se obisk in zaslužek občutno zmanjšala. Lastniki so morali poiskati drugačno pot, da bi privabili goste. Organizirali so družabno dogajanje in tako omogočili domačinom in drugim obiskovalcem, da so igrali igre s kartami, ob gostilni so zgradili balinišče, občasno so prirejali plese. Danes popestrijo kulturno dogajanje v Novem mestu, saj občasno prirejajo slikarske razstave. Mnoge slike krasijo notranjost gostilne. Goste privabijo predvsem jedi, ki jih pripravljajo na tradicionalni način v krušni peči, leta 2011 so jo postavili na enem izmed najlepših vrtov na Dolenjskem, kjer lahko obiskovalci v vročih dneh uživajo v prijetni svežini. 14


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

S ponudbo slovenskih, predvsem dolenjskih jedi, skrbijo, da se ohranja in širi tradicija na mlajše rodove. V gostilni dajo prednost uporabi lokalnim živilom, ki jih dobijo od okoliških kmetov, čeprav jih je v zadnjem času vse težje dobiti. Težave imajo predvsem pri nabavi lokalno pridelanega mesa. Spomladi ponujajo več jedi s čemažem, jeseni z bučami, jabolki, zelenjavo. V kuhinji je skoraj nepogrešljiva domača skuta iz bližnje kmetije. Slovijo po okusnih štrukljih, pogačah, pestri izbiri mesa, domačem kruhu, domačih testeninah in predvsem po jedeh iz krušne peči, domačih sladicah. Jedilnik Borut sestavlja ob pomoči žene Katarine. Poleg gostinske dejavnosti se ukvarjajo še s slaščičarstvom. Kdo na Drski in v širši okolici ne pozna slaščičarne Cukrček? Vodi jo Borutova sestra Urška. Poleg rednih gostov so gostili predstavnike vlade Republike Slovenije, bivšega predsednika države, različne pevce, glasbenike in igralce, dolenjske gospodarstvenike. Lastniku veliko pomeni sodelovanje in povezovanje s kuharji in gostilničarji širše Dolenjske. In kakšni so cilji, usmerjeni v prihodnost gostilne? Predvsem si želijo kupiti krušno peč na prikolici, ki bi jo lahko uporabljali na različnih pogostitvah izven gostilne. Borut Jakše mlajšim generacijam sporoča, naj kuhajo, okušajo hrano, prepoznavajo in okušajo različne sestavine. Na koncu prijetnega pogovora nam je zaupal recept za štruklje, ki spadajo med najbolj prepoznavne jedi na Dolenjskem. Arhivi pričajo, da je bil že leta 1589 zapisan prvi recept. Od takrat pa vse do današnjih dni je bila ta jed na mizah ob vseh družinskih praznikih, ob koncu žetve, mlačve in drugih večjih poljedelskih delih. Pogovarjali smo se Zala Rom iz 9. b, Larisa Ljubi iz 7. b in učiteljica Jožica Muhič

15


Juhuhu, kuhamo!

Jakšetov recept za domače skutine štruklje

Vlečeno testo: 0,5 kg moke, tip 400 0,3 l mlačne vode 0,5 dl olja 1 jajce 10 g soli Skutin nadev: 1,5 kg skute 5 jajc sol 0,2 kg kisle smetane mleko po potrebi

Vlečeno testo: Vse sestavine zamesimo v prožno, gladko testo (po potrebi dodajamo vodo ali moko, da dobimo pravo gostoto). Testo naj v olju počiva vsaj eno uro. Nato ga delno razvaljamo na pomokanem prtu, pomažemo z oljem in pustimo počivati vsaj 10 minut. Medtem naredimo nadev. Spočito testo z rokami na tanko razvlečemo, polovico testa enakomerno premažemo z nadevom in pokapljamo s stopljenim maslom. Testo tesno zvijemo in razrežemo na približno 5-6 delov. Štruklje zavijemo v pooljeno alufolijo, konce tesno povijemo (tako pripravljene štruklje lahko tudi zamrznemo). Sveže štruklje kuhamo v slanem kropu okoli 45 minut, zamrznjene pa 60 minut. Skutin nadev: Vse sestavine premešamo z ročnim mešalnikom, po potrebi dodajamo mleko, da dobimo gladko mazavo zmes.

16


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

17


Juhuhu, kuhamo!

Pogovor s kuharskim mojstrom Damjanom Finkom 1. Na naši šoli je kuhanje pri gospodinjstvu zelo priljubljeno. Vsi učenci zelo radi kuhajo, potem pa tudi pojejo, kar je nastalo v gospodinjski učilnici. Zelo se veselijo tudi kuharskih tekmovanj, ki se jih udeležujemo že šest let. Kdaj ste se vi prvič srečali s kuhanjem? S kuhanjem sem se prvič srečal pri gospodinjstvu na Osnovni šoli Šmihel. Kuhanje me je tako navdušilo, da sem že kot osnovnošolec začel pripravljati kosila mojim staršem. Takrat je bilo zame to veliko doživetje. Staršem pa sem pripravil presenečenje, saj jih je po končani službi sredi mize že čakalo kosilo. 2. Kot najstnik in srednješolec ste se ukvarjali tudi s športom, trenirali ste košarko. Kaj je vplivalo na odločitev, da izberete kuhanje namesto športa? Nisem se jaz odločil za kuhanje, življenje me je obrnilo v to smer. Košarkarske tekme so bile med vikendi in oče me je vozil na tekme po celi Sloveniji. Ker sem obiskoval gostinsko šolo, sem začel z obvezno kuharsko prakso, ki sem jo opravljal v Termah Krka. Ta praksa je bila tudi med vikendi, ko so bile tekme. Tako je kuhinja vedno bolj postajala moj način življenja. 3. Kuharski poklic ste izbrali takrat, ko se po TV še niso pojavile različne kuharske oddaje, ki se občasno spremenijo v prave kuharske šove. Kakšno je vaše mnenje o kuharskih oddajah? Izobraževanje in širjenje obzorja znanja je vedno odlična izbira! 18


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

In dobra promocija katerega koli poklica je vedno dobrodošla, če je le izpeljana korektno in profesionalno. Potrebno je razlikovati med kuharjem profesionalcem in kuharjem ljubiteljem, te oddaje največkrat nagovarjajo kuharske ljubitelje. Nekateri šovi odlično ozaveščajo gledalce z različnimi načini priprave hrane, dajejo koristne napotke glede postopkov in glede uporabe različnih živil, kot so pestra zelenjava in začimbe. Nekateri kuharski šovi pa žal zaradi večje gledanosti v ospredje potiskajo zdrahe med tekmovalci in prikazujejo slabosti v medsebojnih odnosih. 4. Kje vse ste pridobivali kuharske spretnosti, veščine in znanja? Na vsakem ovinku moje življenjske poti. Temeljna znanja sem si postavil v Termah Krka, kjer je imelo vodstvo izreden posluh zame. Svoje znanje sem pilil v Hiši Franko, kuharsko zgodbo pa nadaljujem v Gostilni na Ljubljanskem gradu. 5. Ali ste se tudi vi udeleževali kuharskih tekmovanj? Se vam je kakšno tekmovanje še posebej vtisnilo v spomin? Ko sem bil na začetku kuharske poti, so tekmovanja potekala le v sklopu Gostinsko turističnih zborov, mojo poznost pa so v večini vzbujali različni gastronomski projekti, npr.: kuharska knjiga, gastronomsko fotografska razstava okusov … V času teh projektov sem razvil največ kuharskih in vodstvenih sposobnosti.

19


Juhuhu, kuhamo!

6. Kadar učenci kuhajo, jim vsaka jed ne uspe tako, kot so si zamislili. Ob pomoči mentorice ugotavljajo, kaj so naredili narobe. Včasih jed uspejo »rešiti«, včasih pa ne. Nam lahko zaupate kakšno anekdoto, zgodbo, ki se vam je pripetila v kuhinji?

Ko delaš, delaš napake. Ključno je, da se jih zavedaš – ker le tako jih lahko popraviš. Če meni kaj ne uspe v kuhinji, in ja, tudi to se zgodi, potem te jedi enostavno ne postrežem. In pripravo začnem znova. Zgodba iz kuhinje? Ja, ta je življenjska: v kuhinji sem spoznal svojo ženo. 7. Kje ste zaposleni? Kakšno delo opravljate na delovnem mestu? Sem vodja Gostilne na Ljubljanskem gradu. 8. Katera jed, ki ste jo pripravili, je bila najbolj nenavadna? Kako vam pomaga domišljija pri kreiranju krožnika? Najbolj nenavadna jed, ki sem jo pripravil, je bila sladoled z jurčki. In to pred 10 leti, ko se v kuhinji še niso pojavljale nenavadne kombinacije živil. Do kreacije krožnika prideš, ko imaš poseben navdih. In jaz to doživljam v času, ko sem umirjen. Takrat se okusi med seboj nenadoma začnejo nizati in smiselno dopolnjevati za začetek v moji glavi, nato v ustih.

20


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

9. Kaj najraje skuhate zase, za svoje otroke? Katera je vaša najljubša jed?

Doma najraje kuhamo jedi, ki nastajajo v fazah, npr. štruklji, pica. Z otročki res veliko časa preživim v kuhinji, to je naš družinski »team-building«. Moji okusi so povezani z morjem in njegovimi sadeži – sveži škampi, ostrige ter z zorjenim mesom. 10. Ali nam lahko svetujete, na kaj moramo biti pozorni med pripravo jedi? Katere sestavine naj bodo na krožniku za učence? Kakšna naj bo prehrana? Pozornost velja nameniti čistemu in urejenemu delovnemu okolju ter svežim in kvalitetnim sestavinam. Sestavine naj bodo sveže in sezonske. Odlično je, če sledimo bližnjim pridelovalcem hrane in letnemu času. Sestavine moramo izbirati v sožitju s sezono, pozimi vključujemo sestavine, ki poskrbijo za še kako potreben C vitamin, ki ga najdemo v kislem zelju in repi, črni redkvi, odlična je tudi ozimnica – rdeča pesa, suho sadje in oreščki.

21


Juhuhu, kuhamo!

22


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

Damjanov recept za dolenjsko šivanko z zelišči in suhimi jurčki

1 kos (4 kg) izkoščičenih svinjskih rebrc 200 g svežih zelišč (timijan, žajbelj, majaron) 200 g masla 1 l belega vina 2 l kokošje juhe 50 g suhih jurčkov sol mrežica za rulade

Svinjska rebra mladih prašičkov izkoščičimo, natremo z osmukanimi svežimi zelišči in mehkim maslom. Zavijemo v rulado, nato v mrežico. V pekač z rulado damo suhe jurčke in 1 l kokošje juhe. Pečemo v pečici na nizki temperaturi, 120 °C. Zalivamo z juho in belim vinom. Poleg lahko ponudimo kolerabo in črno redkev.

23


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

DOLENJSKI RECEPTI

25


Juhuhu, kuhamo!

Kako smo kuhali nekoč Nekje na Dolenjskem so kraji, kjer dosti je trnja in dosti rož, a zemlja je žena, ki že s smehljaji vžge srca najtrdnejših mož. Tam pesmi so pisana polja, verzi samotne, ozke poti in trdna, nezmagana volja kot ritem povsod valovi. T. Pavček Tako je zapisal pesnik Tone Pavček, ki je Dolenjsko nosil v srcu celo življenje. Viri pričajo, da se je nekoč na Dolenjskem zelo skromno jedlo. Pripravljali so jedi iz doma pridelanih poljščin in živali, ki so jih ulovili v gozdu ali potokih. Pripravljali so ribe, žabe ter rake, ki so jih lovili v reki Krki in dolenjskih potokih. Meso je bilo zelo poredkoma na mizi, le ob največjih praznikih in različnih kmečkih opravilih. Pogosto so kuhali kislo zelje ali repo, tudi močnik in kašo, še posebej pa štruklje. Slednji na Dolenjskem veljajo za najboljšo jed, ki ne sme manjkati za noben praznik. Posebnost dolenjske kuhinje so tudi žlinkrofi, ki so bili včasih obvezna jed na ženitovanjskih pojedinah. Žlinkrofe lahko danes zakuhamo v juho ali ponudimo kot prilogo oziroma kot samostojno jed. 26


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

Med jedi, ki so jih včasih kuhali, sodijo ajdovi, koruzni, krompirjevi žganci, kaše, od prosene, ki je najstarejša, do ječmenove ali ajdove. Žgance so postregli s sladkim ali kislim mlekom, s čajem, kislo repo ali zeljem in tudi z govejo juho in z obaro, odvisno od premožnosti družine. Od mesnih jedi so bili v teh krajih priljubljeni pečeni jagenjčki, odojki in kozlički, pečeni na ražnju (zlasti v Beli krajini). Star ljudski pregovor pravi: Repa, korenje – slabo življenje, štruklji, meso – to bi še bilo. Ker kvasa v preteklosti niso poznali, so pekli mlince, predhodnike kruha. Potice niso bile kvašene, kasneje so pekli le orehove in špehovke. Kadar zaradi pozebe ni bilo orehov, so naredili korenčkovo potico, oslajeno z medom. Pisatelj Janez Trdina je leta 1870 je v delu Podobe prednikov zapisal: »Tod silna je potrata, o vsakem večem delu in godišču morajo biti štruklji, smetanovi ali špehovi, tudi potice in meso se vsaki čas žro. Baba speče potico, vtakne v njo zabele, gre v nograd in tu se vse poje z gosti, družina pa potem nezabeljene jedi uživa.« Slovensko tradicionalno kuhinjo bogatijo značilne dolenjske jedi, ki ji dajejo svoj pečat in prepoznavnost. Vse spodaj zapisane recepte so zapisali učenci naše šole. Zbirali so jih pri svojih babicah, sorodnikih, v različnih kuharskih knjigah in v drugih virih. Prav vsi recepti so bili preizkušeni v praksi, torej so jih učenci skuhali pri pouku ali na tekmovanjih. Zadnji tri recepte so prispevale mame oziroma babice. Jožica Muhič, učiteljica biologije in gospodinjstva

27


Juhuhu, kuhamo!

28


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

29


Juhuhu, kuhamo!

Juha z ješprenjem in cvičkom

30


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

suha klobasa 100 g ješprenja 1 l vode 1–2 dl cvička vejica peteršilja lovorov list 100 g zelja timijan 1 krompir 1 koren nekaj strokov česna

Ješprenj operemo z vročo vodo in ga odcedimo. V primerno velikem loncu zavremo vodo. V vrelo vodo zakuhamo ješprenj, dodamo mu narezan krompir, peteršilj, zelje, na koščke narezan koren, timijan in lovorov list. Po polurnem vrenju dodamo drobno nasekljan česen, narezano klobaso in cviček, pustimo, da vre 10 minut, nato postrežemo. Lahko dodamo tudi fižol, ki smo ga predhodno skuhali.

31


Juhuhu, kuhamo!

RiÄ?et

32


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

20 dag ješprenja 2 l vode 1 korenina peteršilja 1 rdeče korenje 5 dag zelene pol čebule 1 strok česna 3 žličke olja pol žlicke sladke paprike 1 žlička paradižnikove mezge 15 dag kuhanega zrnatega fižola sol 1 lovorjev list ščep majarona

Ješprenj na cedilu operemo z vročo vodo in ga dobro odcedimo. V primerno velikem loncu zavremo vodo. V vrelo vodo med mešanjem zakuhamo ješprenj, pustimo, da ponovno zavre. Pokrito kuhamo približno 1 uro. Medtem operemo in ostrgamo korenje in peteršilj. Zeleno operemo in olupimo. V kozici odmerimo olje in stresemo vanj drobno narezano čebulo in na hrenovem strgalniku nastrgano zelenjavo. Pazimo, da zelenjava ne porumeni. Dodamo papriko, pomešamo, dodamo paradižnikovo mezgo, ponovno premešamo in stresemo h kuhanemu ješprenu. Pustimo vreti še 10-15 minut, začinimo s strtim česnom, dodamo še ostale začimbe in kuhan fižol. Ko je temeljito prevrelo, postrežemo. Najboljše je, da meso pred postrežbo narežemo.

33


Juhuhu, kuhamo!

Piščančja obara s cvičkom

34


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

1 kg piščančjih prsi 10 dag korenčka 5 dag peteršilja 3 dag zelene 5 dag pora 10 dag cvetače sol majaron limonina lupinica 15 dag krompirja 2 žlici olja 5 dag moke 2 dag drobtin 2 dl cvička

Piščančje prsi in zelenjavo zrežemo in damo v lonec. Dodamo na kose narezan olupljen krompir, sol in majaron. Vse skupaj zalijemo s hladno vodo in začnemo s kuhanjem. Nato naredimo prežganje iz masti, moke in drobtin. Prežganje dodamo obari. Ko vse dobro prevre, obari prilijemo cviček.

Kokošja obara s cvičkom je bila jed, ki so jo jedli na porokah ali slavjih. Ker je kokošje meso bolj trdo in se mora kuhati dalj časa, smo ga zamenjali s piščančjim mesom.

35


Juhuhu, kuhamo!

Gobova juha s krompirjem

36


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

50 dag gob (jurčki, lahko malo lisičk) 3 ali 4 krompirji 2 korenčka zelena 1 čebula 2 stroka česna 2 žlici olja ali masti 1 dl belega vina peteršilj sol poper

Na olju prepražimo čebulo. Dodamo narezane gobe, korenje in zeleno ter česen. Pražimo, da tekočina izpari. Prilijemo vino, solimo, popramo in kratko dušimo. Dodamo olupljen in na kocke narezan krompir, zalijemo z litrom vode in kuhamo dvajset minut (dokler se ne skuha krompir). Na konec jed potresemo z nasekljanim peteršiljem in po želji vmešamo smetano.

37


Juhuhu, kuhamo!

38


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

39


Juhuhu, kuhamo!

NovomeĹĄki splav na fiĹžolovem pireju

40


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

2 debela krompirja lepe oblike fižol kislo zelje ali kisla repa koščki klobase ocvirki

Krompirja olupimo, prerežemo na pol in izdolbemo sredico v obliko čolna. Damo ga v slano vodo in kuhamo nekaj minut, a ne preveč, da se ne razmehča. Nato ga postavimo v pečico in pečemo, dokler se ne naredi skorja. Skorja še ne sme biti zapečena, ko dodamo koščke klobase in prekrijemo s kislim zeljem ali repo ter ocvirki. Pustimo, da se zapeče. Fižolov pire naredimo tako, da fižol zmešamo s paličnim mešalnikom. Precedimo ga, da ga ločimo od lupine. Nato pasiran fižol še pogrejemo. Na krožnik narišemo krog s fižolovim pirejem in na sredino postavimo polnjen krompir.

Posebnost jedi: Polnjen krompir spominja na novomeški Rudolfov splav. Krog fižolovega pireja predstavlja reko Krko, ki objema Novo mesto. Sestavine so podobne matevžu s kislim zeljem in pečenico, ki je značilna zimska dolenjska jed.

41


Juhuhu, kuhamo!

Krompirjevi ĹĄtruklji s korenÄ?kom

42


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

SESTAVINE ZA TESTO 4 večji krompirji 160 g pšenične bele moke 20 g masla 3 jajca sol SESTAVINE ZA NADEV 400 g korenja 2 jajci sol

Priprava testa Krompir umijemo in ga počasi kuhamo približno 25 min. Kuhanega odstavimo, odcedimo, nekoliko ohladimo in olupimo. Krompir pretlačimo, dodamo moko, maslo in jajca. Rahlo posolimo in pregnetemo. Priprava nadeva Korenček umijemo, ostrgamo in drobno naribamo. Umešamo jajci in posolimo. Testo razvaljamo na pomokanem prtu. Namažemo ga s pripravljenim nadevom, zvijemo in zavijemo v čisto vlažno kuhinjsko krpo. Na obeh koncih povežemo z vrvico in ga damo kuhat v soljen krop. Kuhamo približno 25 min. Nato štrukelj vzamemo iz vode, ga odvijemo in narežemo.

43


Juhuhu, kuhamo!

Orehovi Å¡ruklji

44


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

VLEČO TESTO 250 g bele moke 1 žlica olja jajce sol 1,5 dl mlačne vode OREHOV NADEV 5 dag surovega masla ali margarine 2 žlici smetane jajce ščep cimeta 20 dag orehov pest drobtin

VLEČENO TESTO Na desko presejemo moko, naredimo jamico, vanjo ubijemo jajce, dodamo sol in olje ter med mešanjem z leseno žlico dolivamo vodo. Končno gnetemo testo z rokami in ga dobro zgnetemo. Testo mora postati voljno. Napravimo hlebček, ga položimo desko, potresemo moko, ga premažemo z oljem, pokrijemo s posodo ali folijo in pustimo počivati pol ure. Nato ga nekoliko razvaljamo, pomažemo z oljem in razvlečemo, kolikor se da na tanko. Debel rob obrežemo. OREHOV NADEV Umešani maščobi dodamo smetano, jajce in cimet, da se masa poenoti. Nato namažemo testo in ga potresemo z orehi in drobtinami. Štrukelj zvijemo, ga damo na vlažno z drobtinami posuto kuhinjsko krpo ali pa na naoljeno alufolijo. Kuhamo v osoljeni vodi približno 40 minut. Pred postrežbo naj štrukelj vsaj 5 minut počiva na deski, da ga bomo lahko lepše rezali. Če imamo radi sladke orehove štruklje, jih potresemo s sladkorjem in serviramo.

45


Juhuhu, kuhamo!

Potica z ocvirki - Å¡pehovka

46


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

TESTO 50 dag bele moke 4 dag kvasa 6 dag margarine ali masla 1 dag sladkorja 1 jajce 2,5 dl mleka sol NADEV olje za premaz 2 skodelici ocvirkove masti 2 skodelici slanine - špeha 4 jajca 5 dag peteršilja ali drobnjaka

TESTO V malo mleka s sladkorjem raztopimo kvas. Počakamo, da vzhaja. V posodo stresemo moko, sladkor, sol, kvasni nastavek, maslo in toplo mleko. Premešamo in pustimo v pokriti posodi, da vzhaja za dvakratno velikost. Pregnetemo, razvaljamo, namažemo z nadevom, zavijemo, damo v namaščen pekač in pečemo na 180 °C. NADEV Med vzhajanjem testa stopimo mast z ocvirki in narežemo slanino, ki jo malo popečemo. V vroči ponvi popečemo razžvrkljana jajca. Ko jajca zakrknejo, potresemo s sesekljanim peteršiljem ali narezanim drobnjakom. Nadev ohladimo in ga namažemo po testu. Temperatura nadeva naj bo enaka temperaturi testa. Trdo zavijemo. Položimo v pripravljen model ali pekač, prebodemo in ponovno vzhajamo. Pred peko tanko premažemo z oljem ali z zmesjo mleka in jajc. Pazimo, da ne zapolnimo luknjic, ki smo jih naredili pri prebadanju. Pečemo pri 180 °C pribl. 50 minut v predhodno segreti pečici. Pečeno potico vzamemo iz pekača in malo ohladimo, da jo lažje narežemo.

47


Juhuhu, kuhamo!

Krompirjev kruh

48


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

1 kg moke 200 dag krompirja mleko za kvasec sol 50 g kvasa 10 dag masti krompirjevka

Krompir skuhamo. Moko presejemo, dodamo mast, sol, krompirjevko, kvasec in pretlačen kuhan krompir. Ugnetemo testo, pustimo, da vzhaja, nato oblikujemo hlebec, ki ga položimo v pehar. Pustimo, da vzhaja. Hlebec položimo z vrhnjim delom iz peharja na lopar, ga zarežemo, namažemo z jajcem in v krušni peči pečemo 1 uro. Lahko ga pečemo tudi v pekaču in v pečici pri 180 °C. Testu lahko dodamo ocvirke ali ocvirkovo mast. Krompirjevka je tekočina, v kateri se je kuhal krompir.

49


Juhuhu, kuhamo!

Dolenjski Å¡truklji

50


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

VLEČENO TESTO 30 dag moke 1 žlica olja sol mlačna voda

Iz sestavin zamesimo vlečeno testo, ki naj počiva vsaj pol ure. Nato ga zelo tanko razvaljamo, potem ga razvlečemo z rokami.

NADEV 4 jajca kruhove drobtine 30 dag skute

Štrukelj zvijemo s pomočjo prta. Zviti štrukelj razrežemo na približno 10 cm velike kose.

Razžvrkljana jajčka ocvremo na vročem olju kot cvrtje. Po testu najprej posipamo cvrtje, porazdelimo skuto in posipamo z drobtinicami.

V slanem kropu ali pari kuhamo 20 minut zavite v prtiču. Včasih so štruklje jedli na žegnanjsko nedeljo. Še danes starejši Dolenjci vabijo: »Pridite v nedeljo na štruklje!« Na začetku v štruklje niso dajali kruhovih drobtin, temveč le skuto in jajca. Niso jih zavili v krpo, dali so jih kuhati cele ali narezane na kose in jih kasneje pojedli v juhi. Zraven se zelo dobro poda žajnof, omaka iz domače gorčice in neprevretega mošta. 51


Juhuhu, kuhamo!

Drobnjakovi Å¡truklji

52


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

TESTO 500 g moke mleko (po potrebi) ščepec soli 2 dag kvasa NADEV 50 g masla 400 g drobnjaka 10–15 dag skute sol 1 jajce 1–2 žlici kruhovih drobtin drobnjak

TESTO Testo za štruklje zamesimo na enak način, kot zamesimo testo za kruh. Pustimo ga približno četrt ure, da vzhaja. Nato testo razvaljamo za prst debelo. Testo z nadevom zvijemo in pustimo, da vzhaja še 15–20 minut. Medtem zavremo vodo, vanjo položimo štrukelj, ki smo ga predhodno zavili v krpo, posuto z drobtinami, ali pa v naoljeno folijo in ga kuhamo približno pol ure. Nato ga položimo na desko in razrežemo na poljubne koščke. NADEV Skuto, jajce in sol zmešamo in namažemo po testu, potresemo z drobtinami in nato še z drobnjakom.

53


Juhuhu, kuhamo!

Dolenjska pogaÄ?a

54


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

75 dag mehke moke 3 dl vode malo olja 4 dag kvasa 3 ščepce drobne soli groba morska sol za posipanje kumina jajce za premaz

V posodo stresemo moko in jo posolimo. Med tem časom damo vzhajati kvas v mlačno vodo (1 dl vode), ki jo malo posladkamo. V posodi na sredini moke naredimo jamico. Vanjo zlijemo olje, mlačno vodo in vzhajan kvas. Vse skupaj zgnetemo. Posodo pokrijemo, jo damo na toplo in pustimo vzhajati. Ko testo shaja na dvojno maso, ga ponovno premesimo. Na peki papir razvaljamo testo ali ga z rokami sploščimo v obliki kroga, katerega višina naj ne bo višja od 1 centimetra. Na pogači naredimo sedem zarez z enakomernim razmakom (na koncu izgleda kakor mreža). Namažemo jo s stepenim jajcem, nato jo posipamo s soljo in kumino. Pogačo pečemo pri 200 °C pol ure. Ponudi se topla in se jo lomi. Pogačo pogosto ponudimo gostom za dobrodošlico.

55


Juhuhu, kuhamo!

Tovorna potica

56


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

TESTO 25 dag bele moke sol 25 g olja 150 g mlačne vode kis NADEV 50 dag kislega zelja 5 dag olja 8 dag čebule 50 dag slanine svinjine – šunke česen

Iz moke, soli, olja, mlačne vode in žličke kisa zamesimo vlečeno testo. Pustimo ga počivati pol ure. Nato ga razvaljamo in razvlečemo. Testo nadevamo in zvijemo. Položimo ga na pomaščen pekač in pečemo približno pol ure na 180 °C. Za nadev na masti prepražimo sesekljano čebulo, dodamo mleto ali na majhne kocke narezano slanino, prepražimo, dodamo kislo zelje ter vse skupaj prepražimo in začinimo s česnom, lahko pa dodamo tudi kumino.

Tovorno potico so pekli predvsem v zimskem in pomladnem času, ko so imeli doma kislo zelje in šunko, svinjino. Radi so jo jedli moški, ko so tovorili drva iz gozda, ob njej pa se je vedno prilegel kozarček dolenjskega cvička. 57


Juhuhu, kuhamo!

Pristavljenka ali zmeĹĄnjava

58


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

2 rumena korena 2 debeli kolerabi (4 drobne) 2 pesti suhega fižola 5 krompirjev ocvirki 1,5-2 l vode sol poper lovor peteršilj

Kolerabo, korenje in krompir olupimo in narežemo na manjše koščke. Vse sestavine (koren, kolerabo, fižol, sol, poper, lovor in krompir) damo kuhati v mrzlo vodo. 5 minut pred koncem dodamo še ocvirke in peteršilj. Pristavljanka se kuha vsaj 1-2 uri.

Pristavljenka se imenuje, zato, ker so jo pristavili že zjutraj in jo kuhali do kosila. Če juha povre, dolijemo še malo vroče vode. Je pa ta jed bolj gosta kot redka. Pristavljenka je bila v starejših časih vsakdanja jed, ker so imeli na poljih in vrtovih vse sestavine, ki so jih sami gojili. 59


Juhuhu, kuhamo!

KaĹĄa z jabolki

60


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

0,5 l prosene kaše 1 l mleka 1,5 kg jabolk 10 dag sladkorja limonina lupinica sol 5 dag sladkorja 2 žlici masti ali masla

Oprano kašo skuhamo precej gosto, ne premehko. Jabolka narežemo na lističe in jih prepražimo s sladkorjem. V kašo zamešamo limonino lupinico, malo soli in sladkorja. V namaščeno kozico izmenoma nalagamo kašo in jabolka. Kašo poravnamo, poškropimo z mastjo ali maslom in jo pečemo pol ure v pečici pri 180 °C. Jed naložimo na krožnik in jo potresemo s sladkorjem.

Kaša je tipična slovenska jed. V starih časih so jo ljudje kuhali večinoma na Dolenjskem. Včasih so jo jedli predvsem za kosilo, zdaj pa jo večkrat uvrščamo med sladice. Kaše so lahko z različnim sadjem, kot so: jabolka, slive … in tudi s suhim sadjem. 61


Juhuhu, kuhamo!

62


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

63


Juhuhu, kuhamo!

Šmorn ( carski praženec )

64


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

2 jajci 3 dag sladkorja 12 dag moke malo soli 1/4 l mleka

Najprej beljake stepemo v sneg. Posebej zmešamo rumenjake, sladkor, sol, moko in mleko. Tej masi na koncu dodamo še sneg iz beljakov. V ponvi stopimo maslo in nanj vlijemo maso približno 1 cm debelo. Ko je spodaj že lepo rjavo zapečeno, obrnemo, čeprav je masa zgoraj še malo tekoča. Ko se popeče, ga z vilicami raztrgamo, vendar ne na drobno, in še nekaj časa mešamo na ognju, da se še lepo zapeče. Potresemo s sladkorjem in postrežemo.

65


Juhuhu, kuhamo!

Češpljeva kaša

66


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

250 g namočenih suhih češpelj 250 g kaše 1 žlica sladkorja 1 žlica masla 1 žlica drobtin 1 žlička soli 0,5 l vode

Namočene češplje kuhamo v pol litra vode in ko so te mehke, dodamo še oprano kašo, vse skupaj mora vreti 15 min. Dodamo malo soli, sladkor in kuhamo še 30 minut. Na ponvi segrejemo maslo in drobtine, tem pa primešamo kuhano kašo s češpljami. Ker dobimo gosto zmes, jo lahko oblikujemo kot žličnike ali jo oblikujemo z modelčki, lahko pa pred serviranjem dodamo še malo vode in jo jemo z žlico.

Kaša velja za eno najstarejših slovenskih jedi. Bila je priljubljena, saj je bila zelo zdrava, prav tako pa so proso pridelali doma na svojih njivah.

67


Juhuhu, kuhamo!

Medenjaki

68


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

3 jajca 30 dag sladkorja 25 dag masla 70 dag moke 2 žlički cimeta 3 žličke sode bikarbone 3 velike žlice medu

Iz naštetih sestavin zamesimo testo, ki naj počiva 1 uro ali več v hladilniku. Iz testa oblikujemo kroglice poljubne velikosti in jih zložimo na pekač, obložen s peki papirjem. Testo lahko tudi razvaljamo in oblikujemo piškote z modelčki. Pri 160-180 °C jih pečemo 8-10 minut. Pečene in ohlajene hranimo v dobro zaprti posodi.

69


Juhuhu, kuhamo!

PeÄ?ena jabolka

70


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

10 jabolk 10 dag orehov 10 dag medu

Drobnejšim jabolkom izdolbemo peščišče ter jih zložimo v pekač. Jabolka nadevamo s pripravljenim nadevom iz sesekljanih orehov in medu. Da nadev ne steče iz jabolk, spodaj podložimo alufolijo. Pečemo pol ure pri 180 °C.

71


Juhuhu, kuhamo!

JabolÄ?na pita

72


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

350 g pšenične bele moke 100 g sladkorja 250 g margarine ali masla 1 jajce 1pecilni prašek 6 jabolk cimet

V posodo stresemo moko, ji dodamo sladkor, margarino, jajce in pecilni prašek. Vse skupaj dobro zgnetemo. Zavijemo v folijo in damo v hladilnik za približno 30 minut. Med tem časom olupimo in naribamo jabolka. Če so jabolka mokra, jih ožamemo. Dodamo cimet in malo sladkorja. Dobro premešamo. Po pekaču porazporedimo 2/3 testa. Nanj položimo nadev. Preostalo testo lahko razvaljamo in narežemo na trakove, da oblikujemo mrežo po nadevu, ali pa ga natrgamo na majhne koščke in potresemo po jabolkih. Pečemo 30 minut pri 180 ° C.

73


Juhuhu, kuhamo!

Belokranjska povitica

74


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

1 žlica masla za namastitev pekača NADEV: 200 g puste skute 1 žlica sladkorja 60 g razmehčanega masla 1 jajce 2 žlici pregrete smetane 2 žlici medu TESTO: 200 g moke 1 dl vode 1 jajce 1 žlica olja 1 ščepec soli

V večji skledi zmešamo sestavine za vlečeno testo in naredimo hlebček. Hlebček premažemo z oljem in ga položimo v skledico, ki jo pokrijemo. Pustimo, da testo vsaj 30 minut počiva. Po delovni površini razgrnemo večji sterilen prt in ga enakomerno posujemo z moko. Na prt položimo hlebček in ga pravokotno razvaljamo. Nato testo z rokami razvlečemo, da lahko skoraj vidimo skozi njega (do 5 mm). Robove testa odrežemo. V skledi zmešamo sestavine za nadev. Enakomerno ga razporedimo po razvlečenem testu. Testo s pomočjo prta zvijemo v obliko polža. Pekač namastimo in vanj položimo zvitek, ki ga premažemo z maslom. Pečico ogrejemo na 180 °C. Povitico pečemo v ogreti pečici slabih 40 minut. Serviramo jo toplo.

75


Juhuhu, kuhamo!

SLOVENSKA KUHINJA MED KUHINJAMI DRUGIH NARODOV

RECEPT Jožice Kavšek z Broda AJDOVI ŽGANCI

500 g ajdove moke približno 2 l vode sol 2 žlici ocvirkov

V slan krop stresemo ajdovo moko. V sredino moke s kuhalnico naredimo luknjo, da jo tudi z notranje strani zalije voda. Vse skupaj naj zelo počasi vre. Po 20 minutah odlijemo skoraj vso tekočino, nekaj vode pa prihranimo, če bodo žganci presuhi. Zmes dobro premešamo s kuhalnico, da se vsa moka poveže z vodo, in nato pustimo, da žganci nekaj minut počivajo. Žgance s kuhalnico zajemamo iz lonca, z vilicami pa jih nadrobimo v večjo skledo. Prelijemo jih z ocvirki. Žgance lahko ponudimo s čajem, mlekom, kislim zeljem ali repo, različnimi obarami.

76


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

RECEPT Blaženke Bošković SARMA NA SLAVONSKI NAČIN

5 dag riža 50 dag mešanega (svinjina in govedina) mletega mesa 5 dag slanine 10 dag suhih rebrc ali polovica klobase za kuhanje 1 jajce 1 srednja čebula 3 stroki česna 2 žlici masti 1 žlica rdeče mlete paprike 3 žlice moke sol, poper, lovor listi kislega zelje

Slanino narežemo na kockice ter jo na 1 žlici masti prepražimo skupaj s čebulo tako, da ostane mehka. Mletemu mesu primešamo ohlajeno prepraženo slanino in čebulo, nasekljan česen, riž, jajce, sol, poper ter malo rdeče paprike, katera bo lepo obarvala nadev. Vse skupaj dobro premešamo. Pripravljen nadev zavijemo v posamezne liste kislega zelja, katerim smo predhodno izrezali trda rebra. Naredimo sarme. Ostanek zelja razrežemo na rezance. Dno posode, v kateri kuhamo sarme, obložimo s polovico rezancev iz zelja. Na zelje položimo suha rebrca ali klobaso ter naložimo sarme eno poleg druge. Sarme prekrijemo z drugo polovico rezancev iz zelja. V posodo dolijemo še hladno vodo in kuhamo najmanj 2 uri. Iz žlice masti in moke naredimo prežganje, kateremu dodamo rdečo papriko, in ga prelijemo čez sarme. Nato vse skupaj kuhamo še pol ure. Dober tek! 77


Juhuhu, kuhamo!

RECEPT Mihane Abdullahu BUREK S SIROM

TESTO 1 kg moke, tip 400 7 dl vode jedilna žlica soli 1 dl sončničnega olja in olje za premaz testa (3-5 žlic) NADEV: 50 dag kisle smetane 500 g skute

V večjo posodo damo moko, primešamo sol. Postopoma dodajamo vodo (prihranimo jo 0,5 dl), ki smo ji predhodno dodali olje. Zmes gnetemo, da dobimo enotno testo, ne sme se lepiti na roke. Če je testo presuho, dolijemo ostanek vode, če je preveč mokro, dodamo nekaj žlic moke. Testo mesimo vsaj 10 minut, da je voljno in mehko. Testo za burek damo v posodo, rahlo premažemo z oljem in pustimo počivati vsaj 30 minut, lahko pa tudi več. Testo damo na rahlo pomokan prt, ga razvaljamo na približno 4 mm debeline in namažemo z oljem. Nato testo z rokami rahlo razvlečemo v pravokotno obliko, približno 1 mm debeline. Premažemo ga s kislo smetano, polovico namažemo skuto. S pomočjo prta testo zvijemo, damo v pravokoten pekač (velikost pekača za piškote). Burek zvijemo v krog ali vodoravno zvijemo po pekaču. Pečemo na 180 °C okoli 40 minut.

78


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

VIRI IN LITERATURA

 Adamlje, S. (1995). Slovenska kuhinja. Ljubljana: založba MK.  Grum, A. (1972). Slovenske narodne jedi. Ljubljana: Centralni zavod za napredek gospodinjstva.  Kuhar, B. (1998). Sto značilnih jedi slovenskih pokrajin. Ljubljana: Prešernova družba.  Kuhar, B. (1992). Prazniki in praznične jedi na Slovenskem. Ljubljana: Naša žena.  Kuhar, B. (2002). Dolenjske in Belokranjske kuhinje. Ljubljana: Kmečki glas.  Levstik, P., Grum, A. (1996). Kuharstvo. Ljubljana: DZS  Mirnopeški štruklji. (2004) Mirna Peč, Društvo podeželskih žena Mirna Peč.  KONGRES gastronomov Slovenije Drugi kongres slovenskih gastronomov (17. in 18. maj 2001)(2001). Ljubljana: Društvo gastronomov. Viri fotografij in slikovnega gradiva:  arhiv OŠ Drska, osebni arhiv Damjana in splet (https://www.kulinarika.net/fl)

79


Juhuhu, kuhamo!

80


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

81


Juhuhu, kuhamo!

Moj recept

: ______________________________________________________________

82


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

Moj recept

: ______________________________________________________________

Ć

83


Juhuhu, kuhamo!

Moj recept

: ______________________________________________________________

84


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

Moj recept

: ______________________________________________________________

85


Juhuhu, kuhamo!

Moj recept

: ______________________________________________________________

86


Rastoča knjiga III OŠ DRSKA

Moj recept

: ______________________________________________________________

87


Juhuhu, kuhamo!

Knjigo so pripravili:  

učenci in delavci šole strokovna skupina Mateja Bartolj, Jožica Muhič, Nevenka Kulovec, Lidija Skube

Izdala in založila: Osnovna šola Drska Lektoriranje: Janja Bukovec in Lidija Skube Oblikovanje, priprava za tisk: Mateja Bartolj Naklada: 150 izvodov Knjiga je objavljena na spletni strani šole: www.os-drska.si Tisk: Tisk Šepic d. o. o, Novo mesto

88


Donatorji:

89


Juhuhu, kuhamo!

90

Tinkara Grobler, 6. b

III. Rastoča knjiga OŠ Drska  

Juhuhu, kuhamo!

III. Rastoča knjiga OŠ Drska  

Juhuhu, kuhamo!

Advertisement