Page 1

Abeceda odličnosti, mojstrstva in etike OŠ Drska (Pot k uveljavljanju odličnosti, mojstrstva in etike s pomočjo tehnologije Rastoče knjige ter zamisli prof. Marije Gabrijelčič in dr. Janeza Gabrijelčiča)

OŠ DRSKA 2015


1. DRAGI USTVARJALCI IN SPREMLJEVALCI RASTOČE KNJIGE OŠ DRSKA!

Na šoli smo sprejeli projekt Rastoča knjiga kot izziv za rast v svoji strokovnosti in kot dodatno motivacijo za rast dobrih ljudi. Na pobudo dr. Janeza Gabrijelčiča smo učenci, strokovni delavci in tudi starši ustvarjali in poustvarjali na konkretno temo Abeceda odličnosti, mojstrstva in etike, kar s ponosom zaokrožujemo v knjigi, ki je pred vami. V prvem delu knjige objavljamo besede dr. Janeza Gabrijelčiča, avtorja projekta, ki nas povede v svet Rastoče knjige in pozove k oblikovanju knjige Abeceda odličnosti, mojstrstva in etike. V nadaljevanju vam bom predstavila začetek projekta Rastoča knjiga na OŠ Drska in Razvojni načrt šole. Teoretski del zaokrožujejo strokovne delavke s prispevki o vzgojnem delovanju na šoli z vidika Vzgojnega načrta šole in slovenskega projekta Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju. Le-ti nato povzamejo izsledke raziskave o udejanjanju temeljnih etičnih načel in posameznih vrednotnih področij v šoli. V nadaljevanju svoje odzive, misli in poglede zapisujejo druge strokovne delavke in mama devetošolke. V drugem delu knjige pod naslovom Abeceda odličnosti, mojstrstva in etike učenci od prvega do devetega razreda predstavljajo svojo ustvarjalnost in poustvarjalnost. Vse zbrano in tudi tisto, ki je še ostalo neobjavljeno, dokazuje, da se je Rastoča knjiga dotaknila vsakega izmed nas. Verjamem, da je knjiga prvi kamenček v mozaiku, ki ga bomo sestavljali tudi v bodoče.

Ravnateljica Nevenka Kulovec

1


2. Dr. Janez Gabrijelčič: RASTOČA KNJIGA »Naj ne mine dan, da ne bi naredil česa dobrega zase, za družino, za ožjo in širšo skupnost.« Ves svet se nahaja pred resnimi vprašanji, kako naprej. Stari vzorci razmišljanja in delovanja nas peljejo v globoko krizo. Prevladujoči kapitalistični sistem nikakor noče dojeti, da je naša Zemlja omejena z viri in da zato proizvodnja ne more stalno naraščati. Zemlja in zrak se pospešeno zastrupljata. Tudi medsebojna etična nasprotja se širijo in poglabljajo. Čedalje več ljudi je revnih, bolnih, neustrezno vzgojenih in neizobraženih. Tudi v Sloveniji se nahajamo v težkih časih. Na široko se govori, razpravlja in ugotavlja, da smo v vsestranski ekonomski, politični, medgeneracijski, kulturni in moralni stiski. S tegobami, ki zavirajo normalno življenje, se lahko srečujemo v vsakdanjem življenju in pri delu. Ljudje so razočarani, malodušni, čedalje več je tudi bolezni in drugih značilnosti negativnih procesov pri posameznikih in v družbi. Menimo, da nas lahko taka dogajanja dejansko pripeljejo v take težave, da bo dolgoročno trpel naš razvoj in s tem naša prihodnost. Srečujemo se torej z resnimi vprašanji, kako bo z našimi mladimi sodržavljani; kaj narediti, da bomo naš razvojni voz potegnili iz močvirja; kako se odgovorno odzvati na zagatno situacijo, ko nam nekateri prerokujejo celo kaos. Ali torej obstoja rešilni recept, ki nam lahko pomaga najti osnove, na katerih lahko zdravimo, in upajmo, tudi ozdravimo že kar kronične bolezni našega časa? Ljudje, ki se ukvarjamo s teorijo in prakso odličnosti in mojstrstva, smo prepričani, da obstaja pot, ki nas lahko pelje iz problemov, v katerih smo. V Sloveniji imamo inovativni projekt, imenovan Rastoča knjiga. Predstavlja vizijo naše države in je nastala na začetku novega tisočletja. Gradi na osnovi prepričanja, da je Slovenija lahko uspešna država, če bo ustrezno povezala dva milijona glav in src ter štiri milijone rok. To pa seveda ne bo nastalo samo od sebe. Potrebno bo veliko naporov, da bo teh dva milijona ljudi odgovornih, da bodo ti posamezniki celovite osebnosti s pokončno držo in vsestranskim znanjem. Menimo, da nam lahko pri tem pomagajo vrednote, kreposti, lastnosti in značilnosti, ki jih vsebuje teorija in praksa odličnosti in mojstrstva. V precejšnji meri jih je povezala Rastoča knjiga. Osnovna vrednota odličnosti in mojstrstva je večplastno znanje. Razmišljati in delati je treba na podlagi univerzalnih in poglobljenih znanj, katerih osnova in usmeritev je v iskanju in spodbujanju skupno dobrega, empatije, altruizma, strpnosti, odgovornosti, humanizma. Le v povečevanju in poglabljanju znanja, ki temelji na ideji, filozofiji in etiki dobrega, ter v njegovi aplikaciji v praksi je torej prava pot. Pot, ki smo jo začeli z Rastočo knjigo pred več kot desetimi leti in ki že kaže nekatere sadove v spreminjanju miselnih vzorcev oziroma načinov razmišljanja in delovanja. Sedaj smo pripravili posebno in zanimivo obogatitev Rastoče knjige, ki smo jo imenovali Abeceda odličnosti, mojstrstva in etike.

2


3. Nevenka Kulovec: RASTOČA KNJIGA OŠ DRSKA »Življenjski cilj vsakega posameznika je vedno isti: napredovanje v dobrem.« (Lev Nikolajevič Tolstoj) Na Osnovni šoli Drska smo aprila 2014 s posebno prireditvijo simbolično pristopili k projektu Rastoče knjige, k projektu, ki nas povezuje v kulturi, dviga našo razvitost in zrelost, spodbuja rast vsakega posameznika, goji medsebojno spoštovanje, nas vzgaja v vrednotah, kot sta strpnost in skupno dobro, nas pelje po poti odličnosti. »Knjiga, ki jo piše OŠ DRSKA, je vedno ODPRTA, ker vanjo pišejo nove in nove generacije. Naj bo tudi RASTOČA v prepletu že znanih spoznanj, uspehov in nove ustvarjalnosti, » smo zapisali na prvi njeni strani. Poseben pečat dogodku sta s prisotnostjo na prireditvi in s pozdravom vtisnila predsednik Državnega sveta Republike Slovenije gospod Mitja Bervar in oče slovenske Rastoče knjige dr. Janez Gabrijelčič. V Rastočo knjigo OŠ Drska smo prve besede zapisali že na samem začetku našega delovanja, v letu 2002, ko smo si zadali cilj, da bomo lepi in moderni stavbi vdihnili dušo z bogato vsebino, z odličnim znanjem, z bogato ustvarjalnostjo in radoživostjo, z odprtostjo za vse, s sprejemanjem drugačnosti, z dobrimi odnosi. Tisti, ki spremljajo naše delo, vidijo, da naša knjiga raste. Prvim besedam smo dodali drugo, tretjo, jih povezali v prve stavke in povedi, ob 10-letnici delovanja, leta 2012, smo zapisali že prvo zaključeno zgodbo in pridobili naslov Kulturna osnovna šola. Naša knjiga torej lepo in počasi raste, raste, ker je odprta za vse. Vanjo pišejo tudi starši in zunanji sodelavci, literati, glasbeniki, likovni ustvarjalci, plesalci. Povezujemo generacije in spoštujemo tradicijo, cenimo preteklost in ustvarjamo bodočnost. Izredno počaščena sem bila ob obisku doktorja Janez Gabrijelčiča, očeta slovenskega projekta Rastoče knjige, ki nas je v našem delu prepoznal kot primerne kandidate za člane vse širše družine slovenske Rastoče knjige in nas v jeseni 2013 povabil k sodelovanju. V prvem letu projekta 2013/14 smo najprej viharili možgane učitelji, raziskovali smo, kaj je sploh rastoča knjiga, oblikovali smo osnutke naše rastoče knjige, razmišljali smo, kako k ideji pritegniti učence, kako povezati in nadgraditi že aktivne projekte vezane na knjigo: Veliki in mali prijatelj, Bralni nahrbtnik, Bralna značka, Naša mala knjižnica, … Na široko zastavljenem kulturnem dnevu smo k delu pritegnili tudi učence, ki so se zagnano lotili ustvarjanja na temo Vrednot. Vsak oddelek je na svojstven način pristopil k ideji oblikovati knjigo odličnosti. Še posebej aktivni in samoiniciativni so bili devetošolci, ki so Rastočo knjigo vzeli zelo zares in so jo oblikovali kot predstavitev svoje generacije, ki zapušča devetletko in pušča v šoli vidne sledi. Drobce ustvarjalnosti, ki so nastali že v prvem letu aktivnosti, smo razstavili na otvoritveni slovesnosti, ko smo v šolski prostor umestili tudi simbolno skulpturo Rastoče knjige. Skulpturo so v začetku sestavljali trije stekleni kubusi, v katerih razstavljamo glasila, knjige, zbornike, koledarje in drugo pisno in likovno ustvarjalnost učencev šole ter delo gostujočega ustvarjalca. Gost prve prireditve je bil slikar Janko Orač, ki je k projektu pristopil z »rastočo« sliko. Povedal je, da se ga je projekt Rastoča knjiga močno dotaknil in ga je spodbudil k razmišljanju o rastoči sliki. Tako je zrasla velika slika, ki ima svojo zgodbo videnja sveta skozi sodobne medije in digitalizacijo. Slika še vedno krasi steno šolske jedilnice. V letošnjem letu 2014/15 skulpturo nadgrajujemo z novim kubusom, na katerem je upodobljena deklica z Rastočo knjigo. Na drugi list Rastoče knjige OŠ Drska letos zapisujemo moto delovanja: 3


» Rastemo s svojim delom, znanjem in sposobnostmi. S srčnostjo, človekoljubnostjo, poštenostjo in odprtostjo oblikujemo sedanjost in vstopamo v prihodnost.«

Slika 1: Ob otvoritveni slovesnosti projekta Rastoča knjiga 23. 4. 2014

4


4. Nevenka Kulovec: OŠ DRSKA V RAZVOJU/IZ RAZVOJNEGA NAČRTA ŠOLE » Če smo obrnjeni v pravo smer, moramo v tej smeri samo naprej. » (stara ljudska modrost) Vizija »Šola znanja, osebnostnega razvoja, čuta za okolje in drugačnost« ostaja aktualna. Dopolniti bi jo veljalo z duhom časa, ki potrebuje več občutka za skupnost, solidarnost, medsebojno spoštovanje, medsebojno pomoč, tovarištvo in strpnost. Naj ne šteje samo biti prvi, temveč biti prvi v tem, v čemer sem dober, in priznati drugemu, da je v nečem boljši od mene. Skupaj sva močnejša, učiva se drug od drugega, bogativa in plemenitiva drug drugega. To je na nek način že prisotno med strokovnimi delavci šole, kjer se spretno dopolnjujejo izkušnje starejših kolegov z novimi znanji in spretnostmi (računalništvo), ki jih vnašajo mladi kolegi. Ta duh velja razvijati in ga prenašati tudi med učence in pridobiti soglasje pri starših. 1. Šola znanja: Prizadevali se bomo, da bo šola še naprej »učeča se organizacija«, organizacija, v kateri bo potekal proces nenehnega učenja v vseh njenih delih (učenci, strokovni in tehnični delavci, starši). Pri učencih je potrebno nadaljevati s problemskim in sodelovalnim učenjem, izboljšati bralno pismenost, razvijati kritično razmišljanje, nadaljevati s projektnim in raziskovalnim načinom dela, razvijati samostojnost, organiziranost in uporabo znanj ter jih navajati na smiselno uporabo IKT. Učitelji bodo izpopolnjevali svoja strokovna znanja in znanja o učinkoviti transformaciji znanj v okviru utečenih oblik izobraževanja, z izmenjavo lastnih vedenj in znanj ter praktičnih izkušenj, s sodelovanjem na znanstvenih srečanjih in simpozijih in v projektih znotraj Slovenije in zunaj nje (Comenius). V medsebojni komunikaciji in z organiziranimi srečanji s svojimi in z zunanjimi strokovnjaki bomo nudili tudi staršem izpopolnjevanje v znanju o sodobni vzgoji in spremljanju rasti njihovih otrok. 2. Osebnostni razvoj in čut za sprejemanje drugačnih Največje bogastvo vsake organizacije so ljudje. Samozavestni, samoinciativni, samostojni, odgovorni in motivirani učenci bodo zares uspešni, če jih bodo učili in vzgajali samozavestni, samoiniciativni, odgovorni in motivirani učitelji. Sodobni čas šolstvu in seveda učiteljem izvajalcem ni najbolj naklonjen. Varčevalni ukrepi, ki klestijo že pridobljene pravice, siromašijo izvedbo šolskega programa, ki je že zdavnaj prestopil iz šolskih učilnic v širši prostor (šola v naravi, dnevi dejavnosti, ekskurzije, …), delavce v šoli prikazujejo kot delavce, ki ne delajo dovolj in jih je lahko še bolj obremeniti. Delavci v osnovni šoli Drska se dobro zavedajo svojega poslanstva in izkazujejo voljo in čas za vsakega učenca posebej in za skupno uspešno delo šole. Krizni čas se bo verjetno iztekel v boljše čase. Dejstvo, da tako Slovenci kot Evropa postajamo družba starejših, narekuje, da bomo morali tudi v šolah pripravljati mlade generacije in njihove starše na sobivanje s starejšo generacijo, na spoštljivo in strpno sprejemanje njihovega delovanja in odzivanja v šoli in v širši družbi. Sprejemanje učencev s posebnimi potrebami, invalidov, učencev drugih narodnosti in učencev tujcev je stalnica dela na šoli. Ob tem se razvija primerna klima in skrb za vrednote, kot so strpnost, poštenost, spoštovanje drug drugega, odprtost, sposobnost empatije.

5


3. Čut za okolje: Razvijanje čuta za okolje je trajnostna naloga, ki mora biti vključena v vsebine obveznega in nadstandardnega programa dela šole. Osveščenost za odgovorno ravnanje z naravo in okoljem, ki nas obdaja, bomo nadgradili v okviru eko aktivnosti: urejanje gredic in okolice, zasaditev dreves in grmičevja, urejanje šolskega zeliščnega vrta, varčevanje z energijo (izdelava energetske izkaznice), ločevanje odpadkov, zbiranje odpadnega papirja in kartuš, baterij in zamaškov, skrb za male živali, za šolski akvarij, cvetje in zelenje v šoli in ob njej, več gibanja, zdrava prehrana itd. Šola mora biti vpeta v prostor, lokalni in širše. Nadaljevali bomo s sodelovanjem z zunanjimi partnerji: s Krajevno skupnostjo Drska, vrtci, šolami, zavodi in društvi Mestne občine Novo mesto, fakultetami, instituti in drugimi partnerji iz Slovenije, pa tudi iz tujine (Comenius). 4. Vzgojno delovanje: V osnovni šoli poteka vzgojno-izobraževalni proces in težko govorimo samo o vzgojnih elementih. Ocenjujem, da je bilo ob oblikovanju Vzgojnega načrta in ob rednem spremljanju le-tega veliko narejenega, kar velja samo nadaljevati. Disciplina na šoli je dobra, pravila so jasna in dobro sprejeta s strani vseh udeležencev, kršitve le-teh dosledno obravnavane in sankcionirane. Na šoli velja nadaljevati s klimo nične tolerance do nasilja, gojiti demokratični dialog in sprotno reševati konflikte. Vidne dosežke in uspehe bomo izpostavili in nagradili uspešne.

Slika 2.: Revija otroškega pevskega zbora v Kulturnem centru Janeza Trdine

Slika 3: Kulturni dan

Slika 4: Pletarska delavnica z g. Burgerjem

6


5. Simona Lešnjak in Neva Bambič: VZGOJA ZA VREDNOTE IN PRIVZGAJANJE LE-TEH – TO JE OŠ DRSKA »Smo to, kar večkrat počnemo. Odličnost, torej, ni dejanje, temveč navada.« (Aristotel) V SSKJ je vrednota opredeljena kot nekaj, »čemur priznava kdo veliko načelno vrednost in mu zato daje prednost«.1 Z vrednotami se vsakodnevno srečujemo doma, v službi, na poti, v trgovini in povsod, kjer vstopamo v interakcijo z ljudmi, se srečujemo s stvarmi, ki nas vabijo pod svoje potrošniško okrilje. Na vrednote nas ves čas opominjajo mediji (TV, časopisi, radio, internet ...) s poročanjem o novicah, ki botrujejo premisleku o vrednotah današnjega časa. Sprašujemo se, ali so enake, podobne ali različne od tistih nekdaj. Žal vedno bolj ugotavljamo, da se močno razlikujejo od vrednot, v duhu katerih so vzgajali naše babice in dedke ter morda tudi naše starše. Konec koncev tudi nas. Zdi se, da družba pozablja na vrednote, kot so spoštovanje, solidarnost, tovarištvo, skrb za sočloveka, sočutje, ... Veliko vlogo pri posameznikovem odgovornem ravnanju do sočloveka in družbe ima njegov vrednotni sistem, ki temelji na etičnih načelih. Vprašanje etike je aktualno in poziva človeka k dejavnemu in aktivnemu odzivanju. Mlade generacije se na spremembe, ki jih je prinesla tehnološka doba, prilagajajo lažje in hitreje od starejših. Ob tem se spreminjata posameznikov vrednotni sistem ter odnos do sočloveka. Zato postaja osrednja tema pedagoškega diskurza razprava o temeljnih vrednotah in potencialna potreba po njihovem prevrednotenju. Sprašujemo se, ali mladina v resnici nima več pravih vrednot ali pa je prišlo zgolj do medgeneracijskega trka, ki se odraža v drugačnem doživljanju in čustvovanju. Aktualno stanje ne glede na vse kliče po spremembah vzgojnih metod. Mediji so postali t. i. »četrta veja oblasti«, saj se zavedajo, da obvladovanje informacij določa tudi menjavo ali obstoj aktualne politične oblasti. Ko smo soočeni z mediji, naša etična načela delujejo kot »varnostni ventil«, ki nudi sposobnost in možnost presoje, razločevanja in odločanja. Neprestan medijski pritisk, novice o korupcijah, goljufijah, kriminalu, nepoštenosti, nemoralnosti, nasilju … ter vpliv medijev na življenje slehernika je znak, da je v naši družbi nekaj hudo narobe. Pri vsem tem je najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da povzročitelji nemoralnih dejanj niso primerno kaznovani. Protislovje: s tragičnim občutenjem družbene nemorale smo soočeni že v tolikšni meri, da se marsikomu zdi, da so to vrednote, po katerih je treba živeti. S tem steče faza ponotranjenja novih vrednot in človek stopi še korak bližje k dehumanizaciji (razčlovečenju). Mišljenje sledi načelu, da lahko dosežemo želeni cilj (če ga sploh premoremo) ne glede na izbiro sredstev ali kolateralno škodo. To postane sprejemljivo dejstvo. Pomembno je le tisto, kar se kaže navzven, ter priljubljenost – pot za dosego cilja je postranskega pomena. Vzroke je moč iskati v logiki kapitala, ki se zažira v vse pore posameznikovega življenja in sooblikuje njegovo identiteto. Obenem se naše življenje odvija izredno hitro, delovni čas v službi je vse daljši, odnosi so postali površinski, krepijo se virtualni odnosi na družabnih omrežjih, kar je le voda na mlin omenjeni odtujenosti. Starši imajo slabo vest, ker ne preživijo dovolj časa z otroki, zato jim dopuščajo stvari, ki jih odtujujejo v veri, da jih zbližujejo. V resnici kupujejo njihovo ljubezen. V vzgoji jim popuščajo, a s tem delajo medvedjo uslugo tako posamezniku kot družbi. Otroci so sami po sebi nagnjeni k načelu ugodja in zadovoljevanju lastnih potreb, v katerih se največkrat zrcalita zgolj prepoznavnost in denar. Po eni strani tovrstna permisivna vzgoja glede na videno dosega širok družbeni konsenz (sebični in egocentrični otroci brez zmožnosti empatije), po drugi strani pa se zgražamo nad 1

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=vrednota

7


nesprejemanjem odgovornosti za svoja dejanja odraslih posameznikov kot vzgojnih derivatov potrošniške družbe. Ali je pri takem vzgojnem modelu sploh moč pričakovati iskrenost, pristnost, prevzemanje odgovornosti ter občutek pripadnosti? V šoli, ki je prostor, v katerem situacije same po sebi zahtevajo delovanje v skladu z nekimi vrednotami in hkrati prostor, kjer se vrednote posameznikov in skupin kažejo, razvijajo ter privzgajajo, se nenehno sprašujemo, kako vzgajati za vrednote, ki bodo povzročale pozitivna dejanja in družbeno uglašenost, ter kako jih privzgajati. Šola namreč preko vzgoje usmerja posameznika, da si ustvari nek vrednotni sistem, po katerem bo deloval skozi svoje življenje. Seveda na to vplivajo tudi drugi dejavniki, vendar je šola tista, ki mora zagotavljati vrednotno enakopravnost, ali drugače povedano, stremeti mora k temu, da je vsaka vrednota posameznika pomembna in enakovredna vrednotam drugega posameznika. Že v Zakonu o osnovni šoli je v 2. členu s cilji opredeljeno, da mora šola vzgajati za različne vrednote in jih razvijati,2 kar je eno od poslanstev šole. Osnovna šola Drska ima vizijo biti šola, odprta za znanje, ki razvija čut do okolja, krepi osebnostno rast in sprejema drugačnost. S svojo vizijo nakazuje skrb za vrednote posameznika in družbe. Tako smo tudi v Vzgojnem načrtu, s katerim usmerjamo naše delo na tem področju, kot prednostne vrednote opredelili znanje, skrb za zdravo in čisto okolje, sprejemanje drugačnosti ter osebnostno rast. Prav tako nam je pomembno razvijanje občih kulturnih, nacionalnih in civilizacijskih vrednot: enakopravnost, pravičnost, odgovornost, zavest o državljanski pripadnosti, prijateljstvo in družinske vrednote. Vsako leto zato v Akcijski načrt Vzgojnega načrta vključimo po dve vrednoti, ki jima namenimo posebno pozornost in spremljamo ter evalviramo njun razvoj oz. privzgojenost pri učencih. Z razvijanjem vrednot ne zaključimo po enem letu, saj je za to potreben daljši čas. Ker smo šola, ki daje poudarek na sprejemanju različnosti, enakopravnosti, pravičnosti, solidarnosti, skrbi za drugega in okolje, kot tudi na pomembnost tradicije in kulture, se vključujemo v različne nacionalne in mednarodne projekte, v katerih se še vedno učimo in hkrati delimo izkušnje z drugimi vzgojnimi ustanovami. Tako smo se v letu 2014 pridružili projektu Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju Inštituta za etiko in vrednote Jože Trontelj. V skrbi za ohranjanje tradicije smo izpeljali projekt Dediščina gre v šole, že drugo šolsko leto pa smo del vseslovenske Rastoče knjige, s katero gradimo svojo knjigo odličnosti. Kot že omenjeno, na naši šoli spremljamo in vrednotimo uresničevanje privzgajanja vrednot naše ustanove, zanimalo pa nas je, kako uspešni smo na tem področju v širšem slovenskem prostoru. Zato smo leta 2014 sodelovali v raziskavi Etika in vrednote v vzgojno-izobraževanlnem procesu v okviru projekta Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju. Namen raziskave je bil »spremljanje izraženosti in uresničenosti temeljnih načel in posameznih vrednotnih področij v vzgojno-izobraževalnem procesu v posamezni ustanovi« (Musek Lešnik, 2015). Raziskava je temeljila na Evropskem ogrodju etike in vrednot. Njen cilj je bil spremljanje izraženosti in uresničenosti temeljnih etičnih načel in posameznih vrednotnih področij v vzgojno-izobraževalnem procesu v posamezni ustanovi skozi čas ter primerjava s stanjem etike in vrednot v drugih domačih in tujih izobraževalnih ustanovah« (prav tam). Izhodišče raziskave je Evropsko ogrodje etike in vrednot, po katerem »je bil cilj človeštva vedno oblikovanje trajne in stabilne družbe.«3 V tem dokumentu je zapisano, da družbena (societalna) stabilnost po definiciji temelji na odličnosti znanja in na visokih standardih etike in vrednot, ki ga 2 3

ZOŠ, 2006 (2008). http://www.iev.si/wpfolder/wp-content/uploads/2013/12/Framework-SLO-CGP.pdf, pridobljeno 27. 3. 2015 ob 20.17.

8


ogrožajo negativni družbeni pojavi. Ugotavljajo, da je stanje moderne družbe slabo zaradi več razlogov, izstopajo pa pomanjkljiva vzgoja etike, vrednot ter osebnih in značajskih vrlin. Da bi družbo preoblikovali v družbo z visokimi etičnimi standardi, vrednotami in značajskimi vrlinami v vzgoji ter v osebnem in poklicnem življenju, je potrebno promovirati etične standarde, vrednote in vrline v vzgoji in oblikovati etično ustrezna stališča, prepričanja, socialne norme ter vedenjske vzorce v osebnem in poklicnem življenju. Oblikovan je bil model, ki je temeljil na analitični obdelavi najbolj uveljavljenih modelov vrednot, vrednotnih usmeritev in vrlin ter na modelih družbenih sprememb. V tem modelu so upoštevane vrednote, etični in družbeni standardi, razviti v okvirju evropske kulturne tradicije in perspektive. Končni cilj predvidenih sprememb naj bi bil družba modrosti, ki vključuje osebno blagostanje, srečo in življenjski smisel. Osredotočili so se na skrb za življenje, kakovost življenja in zdravje; skrb za demokracijo in človeške pravice; skrb za etiko in vladavino prava; skrb za evropsko državljanstvo; skrb za naravo, okolje in trajnostni razvoj; skrb za kulturno tradicijo in kulturno različnost. Tako so opredelili 10 vrednotnih področij ali vrednotnih domen, od katerih vključuje vsaka več reprezentativnih vrednot: humanost, skrb za sočloveka, integriteta, pravičnost, univerzalizem, kultura, tradicija, delo in ustvarjalnost, znanje in modrost ter življenje, narava in zdravje (prav tam).

Slika 5: Evropsko ogrodje etike in vrednot

V Osnovni šoli Drska je bila raziskava izvedena novembra 2014. Vzorec smo zagotovili v šoli. Vanj so bile vključene tri skupine anketirancev: zaposleni (36), učenci tretjega triletja (38) ter starši učencev (35).

9


Z rezultatom smo zelo zadovoljni, saj je skupni indeks4 etike in vrednot višji od slovenskega povprečja (67 odstotnih točk ) in meri 71 odstotnih točk. Ta indeks pomeni, da so vrednote v šoli sorazmerno visoko realizirane, vrednost je višja od povprečnega indeksa v šolah sodelujočih v raziskavi. Vseeno ostaja prostor za izboljšave, še posebej na področju tistih vrednotnih domen, katerih posamezni indeksi zaostajajo za skupnim indeksom vrednot. Med vrednotnimi domenami so glede na rezultate raziskave v naši šoli najbolj realizirane vrednotne domene tradicija, kultura in skrb za sočloveka. Domene, ki so nekoliko manj realizirane kot druge vrednotne domene, a še vedno visoko, so humanost, integriteta ter univerzalizem. Iz grafičnega prikaza (Slika 2) je razvidno, da so zaposleni nekoliko bolj kritični od učencev pri ocenjevanju izraženosti posameznih vrednotnih domen. Zaposleni ocenjujemo, da so v šoli bolj izražene domene skrb za sočloveka, tradicija ter kultura, nekoliko manj izraženi pa sta integriteta in življenje, narava, zdravje. Domene, ki so po mnenju učencev najbolj izražene, so kultura, tradicija, znanje in modrost, delo in ustvarjalnost ter življenje, narava, zdravje, manj izraženi pa sta humanost in univerzalizem. Nekoliko bolj kritični od obeh »notranjih« skupin so starši. Ti ocenjujejo, da so v šoli najbolj izražene vrednotne domene tradicija, kultura ter življenje, narava, zdravje, nekoliko manj izražene od drugih pa so pravičnost, humanost ter znanje in modrost. Največje razlike med ocenami vseh treh skupin se pojavljajo pri vrednotnih domenah pravičnost, integriteta, delo in ustvarjalnost, znanje in modrost ter življenje, narava, zdravje. V primerjavi z drugimi slovenskimi šolami, ki so bile zajete v raziskavo, rezultati kažejo, da tako zaposleni in učenci kot starši Osnovne šole Drska pripisujejo šoli višji indeks etike in vrednot kot zaposleni, učenci in starši v povprečni slovenski šoli. Ocene uresničenosti posameznih vrednotnih domen so nekoliko višje od povprečnih ocen v drugih šolah. Med zaposlenimi na naši šoli in zaposlenimi v povprečni slovenski šoli je največja razlika pri vrednotnih domenah pravičnost, tradicija, humanost in kultura. Na ravni učencev so ocene uresničenosti posameznih vrednotnih domen višje od povprečnih ocen v drugih šolah pri vrednotnih domenah skrb za sočloveka, kulturo, delo in ustvarjalnost ter življenje, naravo, zdravje. Rezultati staršev kažejo, da so ocene uresničenosti vrednotnih domen kulture in tradicije v naši šoli nekoliko višje kot so povprečne ocene v drugih šolah (povzeto po Musek Lešnik, 2015).

4

Izraženost vsake posamezne vrednotne domene merimo z indeksom, ki se lahko giblje od 0 točk (odsotnost vrednotne domene) do 100 točk (popolna prisotnost vrednotne domene).

10


Slika 6: Indeks etike in vrednot (z ikonami prikazane vrednote od leve proti desni so humanost, skrb za soÄ?loveka, integriteta, praviÄ?nost)

11


Slika 7: Indeks etike in vrednot (z ikonami prikazane vrednote od leve proti desni so univerzalizem, kultura, tradicija, delo in ustvarjalnost, znanje in modrost ter življenje, narava in zdravje).

Že starogrški filozof Aristotel je opisal etiko kot težnjo k dobremu, saj je dobro »smoter, h kateremu vse teži«.5 Aristotel kot najvišje dobro prepozna srečnost, saj je ta tisto dobro, za katerim si človek prizadeva s svojim delovanjem in hotenjem. Najvišje dobro je tudi predmet politike. Ta si namreč prizadeva v državljanih vzbuditi naravnanost k poštenju in njihove lastnosti tako narediti dobre, za kar bi si moral prizadevati vsak posameznik. Politika nastopa nad vsako drugo dejavnostjo, saj je njen namen vodenje dejavnosti kot take in usmerjanje le-te k smotru, k dobremu. Ko ji to uspe, doseže svoj predmet, zaradi 5

Aristotel (1994). Nikomahova etika. Slovenska matica. Ljubljana.

12


katerega sploh obstaja. Tako je politika v tesni povezavi z etiko: ukvarja se z merili človeškega hotenja in delovanja glede na dobro in zlo. Namenjena je ohranjanju življenja, kajti usmerjenost k zlemu ustvarja propad, kar pa ni nikakršen smoter. Življenje lahko obstaja le, če mu je postavljen cilj, zaradi katerega eksistira.6 Človek je kot soustvarjalec družbe namesto prekomernega poseganja v zasebno polje Drugega poklican, da s svojim delovanjem prispeva in pomaga h kvalitativnemu in ne kvantitativnemu izboljšanju življenja. Čeprav je stanje v družbi drugačno od Aristotelovega opisa, si bomo na naši šoli še naprej prizadevali vzgajati in izobraževati mladino, ki bo delovala v dobro srečnosti vseh deležnikov. Verjamemo, da bo Aristotelova utopija nekega dne dobila svojo realno podstat.

Viri in literatura:  Aristotel (1994): Nikomahova etika. Slovenska matica. Ljubljana.  ZOŠ, 2006.  Musek Lešnik, K. (2015). Indeks etike in vrednot. Raziskava stanja na področju etike in vrednot – OŠ Drska. Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj. Ljubljana.  http://www.iev.si/wpfolder/wp-content/uploads/2013/12/Framework-SLO-CGP.pdf.  http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

6

Aljoša Vodopivec (2005). Kratek povzetek Nikomahove etike. Vaje. Teološka fakulteta. Ljubljana.

13


6. Zdenka Cimermančič Šafar: VREDNOTE SKOZI LUČ VZGOJNEGA NAČRTA »Razmišljati in delati je treba na podlagi univerzalnih in poglobljenih znanj, katerih osnova in usmeritev je v iskanju in spodbujanju skupnega dobrega, empatije, altruizma, strpnosti, odgovornosti, humanizma.« (Dr. Janez Gabrijelčič)

Vzgoja in izobraževanje sta si sicer zelo različna pojma, toda posameznik tako preko vzgoje kot preko izobraževanja oblikuje določena stališča, vrednote in prepričanja. Vsaka vzgoja temelji na vrednotah, ki naj bi jih spoštovali vsi, ki sodelujejo v vzgojno-izobraževalnem procesu – učenci, učitelji, ostali strokovni delavci in starši. Vrednote šole so temeljni usmerjevalec njenega življenja in načina vzgoje. Vzgojno delovanje potemtakem vključuje niz dejavnosti, ki jih šola udejanja poleg osnovnega izobraževanja učencev. Z njimi načrtno, pozitivno vplivamo na razvoj vsakega posameznika in skupnosti. Odraščajočim tudi z osebnim zgledom omogočamo učenje za življenje, spoznanja in veščine, ki jim pomagajo, da postanejo odgovorni, sočutni in ustvarjalni učenci s posluhom do sebe in do drugih. Ključ do sprememb in doseganja vzgojnih ciljev je v kakovosti odnosov. Na podlagi 60. člena Zakona o osnovni šoli smo leta 2009 sprejeli Vzgojni načrt OŠ Drska, s katerim smo določili načine doseganja in uresničevanja ciljev in vrednot iz 2. člena tega zakona, ob upoštevanju potreb in interesov učencev ter posebnosti širšega okolja. Zato menimo, da je med drugim vzgojni načrt neke vrste zemljevid, ki nam pomaga pri načrtovanju vzgoje v osnovni šoli. Glavni poudarek smo dali naslednjim štirim vrednotam, ki izhajajo iz vizije OŠ Drska - ŠOLA, ODPRTA ZA ZNANJE, RAZVIJA ČUT DO OKOLJA, KREPI OSEBNOSTNO RAST IN SPREJEMA DRUGAČNOST (sposobnosti, učenci s posebnimi potrebami, nadarjenost) - in so sledeče: znanje, skrb za zdravo in čisto okolje, sprejemanje drugačnosti ter osebnostna rast. Hkrati se trudimo razvijati tudi obče kulturne, nacionalne in civilizacijske vrednote: enakopravnost, pravičnost, odgovornost, zavest o državljanski pripadnosti, prijateljstvo in družinske vrednote. Razvijanje in privzgajanje vrednot je vsakdanja skrb v OŠ Drska. Tako nam vzgojni načrt predstavlja živ dokument, ki ga vsakoletno evalviramo in na podlagi dobljenih rezultatov tudi dopolnjujemo. V nadaljevanju sledi predstavitev nekaterih glavnih ugotovitev s področja uresničevanja vrednot, kot jih ocenjujejo učenci, njihovi starši in učitelji, ki so v teh letih izpolnjevali anketne vprašalnike. Zanimalo nas je, v kakšni meri OŠ Drska privzgaja vrednote, zapisane v viziji šole. Večina staršev je zelo zadovoljna z vzgojnim delovanjem OŠ Drska. Na splošno menijo, da vse štiri vrednote, vzete iz vizije šole razvijamo, v veliki oz. zelo veliki meri. Tudi večina učiteljev in učencev je istega mnenja. Ob tem smo želeli ugotoviti, katere vrednote smo po njihovem mnenju uspeli privzgojiti v največji ali najmanjši meri. Tudi tu so bili vsi trije akterji vzgojno – izobraževalnega procesa enotni: najbolj uspešni smo pri privzgajanju vrednote znanje. Na drugem mestu je po mnenju večine učiteljev vrednota čut za drugačne; razvijanje le-te smo prednostno spremljali tudi v akcijskem načrtu vzgojnega načrta. Ugotovili smo, da se učinki kažejo v tem, da so se odnosi med učenci pozitivno spremenili. Pokazatelj tega je večja pripravljenost učencev na medsebojno pomoč. Prav tako so vzpostavili bolj prijateljske odnose (tudi večina učencev je med ostalimi vrednotami izbrala ravno vrednoto prijateljstvo, ko jo v največji meri privzgajamo) in zmanjšali predsodke do učencev tujcev, postali so spoštljivejši. Tako starši kot učenci so na drugo mesto postavili skrb za zdravo in čisto okolje, pohvalili pa tudi naša prizadevanja za sprejemanje drugačnosti. V najmanjši meri smo po mnenju večine učencev, staršev in učiteljev uspeli razviti zavest o državljanski pripadnosti. Učitelji so tu dodali še vrednoti odgovornost in osebni razvoj. Starši so izpostavili družinske vrednote ter vrednoto enakopravnost, medtem ko večina učencev opaža manjšo uspešnost uresničevanja naslednjih vrednot: enakopravnost, pravičnost in odgovornost. 14


Zanimivo pri tem je, da si v prihodnje slednji želijo, da bi šola razvijala v večji meri ravno vrednoti prijateljstvo in odgovornost. Glede na zgoraj predstavljene ugotovitve lahko sklepamo, da ima večina učiteljev, učencev in njihovih staršev podobne poglede na vzgojno delovanje šole. Menimo, da smo na dobri poti in da se že v veliki meri bližamo uresničitvi naše vizije šole. Želimo si, da bi našim učencem skupaj s podporo staršev in z usklajevanjem šolskih in družinskih vrednot lahko pomagali izrisovati pozitiven pogled na svet in jim za nadaljnje življenje ponudili izbiro pravih vrednot. Hkrati pa naj ostane zavedanje, da mora šola kot vzgojni prostor ostati odprt (in posledično vzgojni načrt) na nek način nedokončan. Le tako lahko vzgojni načrt dopušča nove dopolnitve in nova razmišljanja o želeni prihodnosti ter mogoče tudi možnosti za ustvarjanje nove vizije, ki bo nadgrajevala sedanjo.

Slika 8: Kulturni dan 9., razred na Bazi 20

Slika 10: Zaključna priredite za starše učencev razredne stopnje

Slika 12: Izmenjava izkušenj

Slika 9: Zbor učencev 2014

Slika 11: Prireditev v počastitev kulturnemu prazniku

Slika 13: Dan športa na šolskem igrišču

15


7. ODDZIVI STROKOVNIH DELAVCEV, STARŠEV IN UČENCEV 7.1 Barbara Žura: SLIKA IZ RAZREDA » Ko verjamete v ljudi, lahko ti naredijo nemogoče.« (N. Dornan) Čeprav je danes slišati kritike na račun šole, češ, da stremi k usvajanju znanja, zanemarja pa vzgojni vidik, z vso gotovostjo trdim, da temu ni tako. Pravzaprav bi mi bilo prav lepo, če bi se lahko ukvarjala le s pripravo nalog in posredovanjem znanja. Vse skupaj se zatakne že v prvih jutranjih minutah, ko vstopim v učilnico. Najprej se k meni pripodijo najbolj glasne »čebelice«, da poročajo, kaj je bilo zanimivega doma, pri gimnastiki, pri babici, nato »čmrlji« brenčijo o vseh včerajšnjih pripetljajih v podaljšanem bivanju, v kotu pa že joče naša občutljiva »ptička«, ki ob dolgem prigovarjanju le s težavo izusti, da je pozabila domačo nalogo in jo je zdaj strah, da je učiteljica nima več rada. »Učiteljica! V stranišču se fantje tepejo!« In že hitim na pomoč. Vmes prihiti še babica, se vljudno opraviči in mi naroča vse, kar ji je naročila hčerka, da poizve v šoli. No, kaj ni že čas za moje poučevanje otrok! Morda, če bom imela srečo, da mi še kakšna sodelavka ne sporoči o kršenju šolskih pravil »mojih staršev«, pa o težavah učencev v jutranjem varstvu … In začnemo. Jutranji pozdrav, poročanje dežurnih učencev … Na vrsto pride domača naloga. Pregledujem individualno … Naš »ptiček« leži na zvezku. »Mi, prosim, pokažeš nalogo?« ga vljudno ogovorim. Ni odgovora. Ko ponovim prošnjo, odkima. Ko ga natančneje vprašam, ali je pozabil na nalogo in zakaj se mu je to zgodilo, odgovora še vedno ni. Pustim ga v razmišljanju in nadaljujem s pregledovanjem naloge pri ostalih učencih. Ko želim evidentirati zadevo, napisati minus za neopravljeno nalogo, zaslišim ostro protestiranje in cepetanje: »Neee, nočem minusa!« Zopet sledi pogovor. V čem je težava? Pogovoriva se! (»Šola je prijazna in učitelji moramo biti strpni in ljubeči.«) Otrok se ne želi pogovoriti, ne želi sodelovati, se ne odziva na pozive, opozorila, on samo zahteva, da se minus zbriše. V drugem razredu! Tako je minilo dvajset minut in moje posredovanje znanje se sploh še ni začelo … Ko razmišljam o svojem strokovnem delovanju na šoli, o strokovnih izzivih, o nečem novem, se mi vsako leto pogosteje po glavi podijo dogodki šolskega vsakdana. Iščem rešitve, namige, ideje za reševanje teh vsakodnevnih zagat pri delu z najmlajšimi otroki. Kako drugačni so! Koliko energije imajo, a kako malo časa zdržijo pri neki aktivnosti. Avtoritete se ne bojijo, odgovornosti še ne poznajo, veliko govorijo, razmišljajo o več stvareh hkrati, težko poslušajo drug drugega, pogosto pozabljajo, si redko pomagajo. Tu sledi moj strokovni izziv. Kaj narediti, da bom v razredu učinkovita, da bom nudila učencem to, kar od mene zahteva predpisan program? Kako naj posredujem znanje, kako naj učence pripravim, da bodo z večjo lastno aktivnostjo prišli do njega? Pred sabo imam osemindvajset učencev v skupini, ki se še ne poznajo dobro, med njimi so v znanju, veščinah, spretnostih in socialni aktivnosti velike razlike. « Jaz ne znam, nočem, ne bom!« danes vse prepogosto poslušam v šoli.

16


Poiskati bom morala kakšen nasvet, idejo, pomoč v strokovni knjigi, reviji, članku, na seminarju, pridobiti k sodelovanju starše. Leto bo naporno, ampak vem, da bom zmogla. Jutrišnji dan bo bolj sončen od današnjega.

7.2 Lidija Skube: MEDKULTURNOST – ZDAJ IN JUTRI

»Domovina, daj mi roko, ne beži, ostani pri meni, tesno, tesno me okleni. Razširi, raztegni se, krog domovine, razlij se kot morje v brezkončno obzorje, dom moj! Kamor stopi mi noga – na tvojih sem tleh, Kamor nese me jadro – na tvojih valeh, Kamor hoče srce – pri svojih ljudeh.« Tako je v pesmi Z vlakom razmišljal pesnik Oton Župančič. Pri urah slovenščine v 9. razredu smo z učenci ugotavljali, da je pesnikovo razmišljanje preseglo domovinsko tematiko ene domovine, ene države. Njegova misel je gotovo segla v vse domovine tega sveta. Poleg izobraževalnih in vzgojnih ciljev opredeljuje učni načrt slovenščine tudi druge cilje predmeta: »Učencem, omogoča razumevanje pomena in spoznavanje kulture lastnega naroda ter zavedanje o pripadnosti tej kulturi. Spodbuja spoštljiv odnos do drugih kultur in medkulturni dialog.« Med nami sobivajo učenci, ki so prišli iz drugega jezikovnega okolja in jim Slovenija ni prva domovina. Zato je še kako pomembno, da jim pomagamo pri vključitvi v novo okolje. V šoli moramo razvijati možnosti, kjer se bodo med učenci, učitelji, starši srečevale in spoznavale različne kulture. Slovenci se povezujemo v širšo skupnost evropskih narodov in vsega sveta. V svet ponosno stopamo s svojim jezikom, s tradicijo, znanjem, dosežki, pa tudi z navezanostjo na domovino. Nanjo smo zvezani z lepo besedo, s knjigami, s svojo kulturo. Medkulturnost kot nova oblika sobivanja današnjega časa se kaže tudi z vstopom učencev priseljencev iz drugih držav v naš šolski prostor. Ko učence vključujemo v oddelčne skupnosti, v šolo, jim pomagamo, da so prehodi iz različnih jezikovnih, kulturnih, socialnih in drugih okolij za učence čim manj boleči. Pri pouku dajemo učencem možnost, da se dopolnjujeta in povezujeta dva jezika, dve kulturi. S tem vzpostavimo vez, ki omogoča kulturni dialog, saj so lahko učenci priseljenci in slovenski učenci ponosni na svojo kulturo in jezik. Med njimi se spleta spoštovanje, to pa je prva stopnica, ki pelje po poti medkulturnega okolja. Vzpodbudno medkulturno okolje deluje vzpodbudno na učence priseljence, njihov napredek pri pouku je hitrejši, učni uspeh boljši, saj niso obremenjeni z nesprejetostjo okolja. V šoli razvijamo sprejemanje drugačnosti in drugačnih, pomagamo učencem pri socializaciji, spodbujamo poznavanje in medsebojne izmenjave različnih kultur, damo učencem priseljencem priložnosti, da predstavijo in se izražajo s pomočjo svoje kulture. V rastoči knjigi smo povezovali različne vrednote, posebno mesto smo namenili dejavnostim, kjer so učenci razmišljali o vrednotah: domovina, mir, spoštovanje, sodelovanje, kultura. Vse to je raslo in raste v novo vrednoto MEDKULTURNOST. To vrednoto bomo skrbno razvijali tudi v naslednjih letih, saj je medkulturnost področje, ki ga je treba graditi, privzgojiti, širiti med učenci. S pozitivno naravnanim, humanim in strpnim pogledom na življenje se bodo lahko uspešno spopadali z različnimi predsodki, ravnodušnostjo ali nestrpnostjo do drugačnih.

17


7.3 Marinka Simončič: RASTOČA KNJIGA

» Če ne bomo brali, nas bo pobralo.« (Tone Pavček)

Smo geografsko majhen narod, zrasel samoniklo – brez nekih slavnih dinastij ali plemiških družin. Preživeli smo in obstali z znanjem, ki je bilo in ostaja vedno naše najmočnejše orožje. V 16. In 17. stoletju je branje in z njim povezano znanje predstavljalo moč, ki so jo čuvali kot skrivnost, bilo je orožje, ki je ločevalo aristokracijo od plebejcev. Dandanes je ta moč dostopna vsakomur. Pomaga nam razmišljati z lastno glavo in nas spodbuja k lepemu in dobremu. Kulturo, znanost, umetnost in inovativnost je potrebno postaviti v prve bojne vrste, le tako se lahko nadejamo uspeha in dobrih rezultatov tudi v gospodarstvu. Saj so vedno uspešnejše tiste družbe, ki imajo več izobraženih in razgledanih posameznikov. Srečo si bomo lahko ustvarili le z dobrimi medsebojnimi odnosi, ki jih bomo gradili s pravilno medsebojno komunikacijo ter širili naša obzorja z vseživljenjskim učenjem ter tako rasli v družbo pokončnih in močnih osebnosti. Vsakdo izmed nas je pomemben kamenček v mozaiku, zato je potrebno zavestno podpirati celotno sliko naše družbe; vsakdo po svoji moči, sleherni dan. Čeprav so nekateri kamenčki bolj enobarvni, drugi pa lahko nosijo celotno paleto barv, se je potrebno zavedati, da smo vsi dragoceni; brez vsakega izmed nas ni celotne slike. Rastoča knjiga je tista moč, ki bo rasla v nas in z nami, za naše pretekle in bodoče rodove , je znamenje ponosa, da smo in bomo obstajali in kljub majhnosti rasli preko vseh meja. Predvsem pa presegali svoje lastne meje in omejitve.

Slika 14: Rastoča knjiga 9. b razreda, šolsko leto 2013/14

18


7.4 Irena Šega: RASTOČA KNJIGA, PONOS DEVETOŠOLCEV » Čas moramo pametno izrabiti in spoznati, da je čas vedno zrel, da delamo prav.« (Nelson Mandela) V šolskem letu 2013/14 smo učenci in učitelji na naši šoli navdušeno pričeli z ustvarjanjem v projektu Rastoča knjiga. Ker sem bila razredničarka v 9. razredu, sem želela, da bi se učenci, ki so najstarejši na šoli, v projekt vključili res, kot pravimo, z vsem srcem in dušo. Zato sem učence navdušila, da smo na razrednih urah pričeli v okviru šolskega projekta Rastoča knjiga ustvarjati svojo oddelčno rastočo knjigo. Temeljni vrednoti, na katerih je naše ustvarjanje temeljilo, sta bili CILJ in CENJENOST. Učenci so v knjigi razmišljali o sebi in drugih, o pozitivnih vrednotah v življenju ter o ciljih, ki jih želijo v prihodnosti doseči. V knjigo smo vključili tudi razmišljanja staršev o tem, katere so tiste vrednote, ki jih oni cenijo pri sočloveku. O vrednotah sta razmišljala tudi ravnateljica in predstavnik staršev in tudi njuna razmišljanja smo vpletli v knjigo. Naša rastoča knjiga je nastajala skoraj skozi celo šolsko leto. Bolj resno smo se dela lotili v januarju, ko smo si izoblikovali nekaj temeljnih vsebinskih enot, ki smo jih želeli v knjigi predstaviti. Nato je sledilo delo v šoli (predvsem na razrednih urah) in seveda tudi delo doma. Knjiga je počasi rasla in se spreminjala iz tedna v teden, kot so rasli in se spreminjali tudi devetošolci. Naj nanizam nekaj njihovih misli iz knjige: »Življenje želim preživeti ob ljudeh, ki jih imam rada.« (Manca) »Želim najti službo, ki me bo veselila.« (Jakob) »Rad bi ostal pri takem zdravju kot sedaj.« (Matic) »Želim postati učiteljica in imeti prijetno družino.« (Urška) »Želim prepotovati svet in spoznati čim več različnih ljudi.« (Julija) »Moj življenjski cilj je, da dosežem tisto, kar si želim, s trdim delom in trudom.« (Ivor) Zadnji zapis smo vanjo dodali tik pred valeto, saj smo s ponosom v njej predstavili tudi našega učenca, ki je lani osvojil šest zlatih priznanj. Rastoči knjigi, ki sta nastajali v obeh oddelkih 9. razreda, sva razredničarki s ponosom predstavili na valeti. Vesela sem, da smo se z učenci lotili izdelave rastoče knjige. Ugotovila sem, da nas je knjiga povezala, učence je spodbudila k razmišljanju o sebi, o drugih, o prihodnosti, o pozitivnih vrednotah v življenju. Spoznala sem, da so se med samim ustvarjanjem oziroma izdelovanjem knjige res uresničevale misli dr. Janeza Gabrijelčiča, ki je tako lepo zapisal: »Rastoča knjiga je simbol, ki nenehno spodbuja k človekovi rasti, medsebojnemu spoštovanju, k strpnosti in dobremu.«

Slika 15: Rastoča knjiga 9. a razreda, šolsko leto 2013/14

19


7.5 Lidija Skube in Natalija Novak: KAKO JE RASLA KNJIGA ABECEDE ODLIČNOSTI, MOJSTRSTVA IN ETIKE OŠ DRSKA Na prvem sestanku tima za projekt Rastoče knjige smo se učiteljice Irena Šega, Barbara Žura, Renata Golić, Zdenka Humek, Tina Murn, Natalija Novak in Lidija Skube srečale 28. 8. 2013. Pogovarjale smo se o idejnih zamislih g. Janeza Gabrijelčiča, o vsebini projekta in o ciljih, ki jih bomo uresničevali na naši šoli. Izbrale smo cilje Rastoče knjige:       

razvijati ustvarjalnost učencev na besednem, likovnem, likovnem področju, oblikovanje abecede odličnosti, mojstrstva in etike, razvijanje celovite osebnosti s pokončno držo in vsestranskim znanjem, usmerjanje učencev v iskanje in spodbujanje skupno dobrega, razvijanje odgovornosti, Abeceda odličnosti, mojstrstva in etike OŠ Drska kot izhodišče za delo z učenci, izdelava osnutka deklice z rastočo knjigo, priprava vsebin za knjigo – dokument rastoče knjige.

Kako doseči Abecedo odličnosti, mojstrstva in etike OŠ Drska s pomočjo 25 črk v abecedi oz. ob miselnih vzorcih vrednot, značilnosti, kreposti, misli in veščin, ki vodijo k odličnosti prepoznavanja najpomembnejših gradnikov, ki bi opredeljevale celovito osebnost učencev in zaposlenih? Ožja skupina, v sestavi učiteljic Natalije Novak, Irene Šega, Lidije Skube, je učiteljskemu zboru predstavila nabor vrednot, ki se naj bi povezale v knjigo. Učitelji so predloge vrednot za posamezne razrede dopolnjevali glede na starost učencev in sposobnost dojemanja posameznih vrednot. V projekt so se vključevali učenci od 1. do 9. razreda; tako smo pripravljali in zbirali gradivo na temo abeceda vrednot. Učenci so ob pomoči učiteljev spoznavali posamezne vrednote na določeno črko, ki pa so jih lahko dopolnjevali s svojimi predlogi. Projekt je potekal na razrednikovih urah, na različnih dnevih dejavnosti (športni dnevi, naravoslovni dnevi, tehniški dnevi, kulturni dnevi), pa tudi pri pouku. Novembra 2013 so se z vsebino in cilji projekta seznanili vsi učenci. V decembru 2013 smo projekt Rastoče knjige povezovali z mednarodnim projektom Comenius, in sicer smo prepletali vsebini Povej zgodbo in Povej vrednoto. Na tematski konferenci učiteljskega zbora nam je g. Janez Gabrijelčič orisal in predstavil idejo o miselnih vzorcih. Februarja 2014 so učenci na kulturnem dnevu ustvarjali na temo abeceda vrednot oz. Rastoča knjiga vrednot. V različnih delavnicah, v skupinskem in projektnem delu so nastajali izdelki, ki so jih učenci ubesedili, odigrali, zapeli, se poigravali s sodobno tehnologijo, se likovno izražali – vrednote so zaživele med učenci in učitelji. Nastalo je veliko miselnih vzorcev, plakatov, knjižic, risb in drugih izdelkov za knjigo Abeceda odličnosti, mojstrstva in etike v OŠ. Vrhunec projekta je bil na otvoritveni slovesnosti Rastoče knjige 23. 4. 2014 v avli OŠ Drske. V šolskem letu 2014/2015 smo nadaljevali s projektom. Skupina za pripravo knjige, v kateri smo bile Mateja Bartolj, Natalija Novak, Nevenka Kulovec, Lidija Skube, je na začetku leta pripravila izhodišče za delo. Učenci so iskali ideje za izdelavo deklice z rastočo knjigo. Rojstni dan šole, 16. oktobra 2014, smo obeležili s kulturnim dnevom, na katerem so učenci zaključevali z zbiranjem raznovrstnega ustvarjalnega gradiva. Skupina projektnega tima za izdelavo knjige je pripravila izbor izdelkov, s pomočjo računalniške tehnologije je knjiga počasi pridobivala svojo končno podobo.

20


UČENCI IN ABECEDA ODLIČNOSTI

21


22


AMBICIJA

AKTIVNI DRŽAVLJAN

AKTIVNOST

ABECEDA AKCIJA

ADVENT

23


Slika 16:Izdelava adventnega venčka - BOLNIŠNIČNI ODDELEK

Kaj je abeceda? Je plakat, na katerem so napisane črke.

Brina Luzar, 1. b, Miha Pavlič, 1. a

Je nekaj, kjer so zbrane vse črke iz Slovenije.

Gal Krhin, 1. b

Je dom naših črk.

Lan Marin, 1. b

Najpomembnejša črka je … Najpomembnejša črka v abecedi je črka A, ker je v vsaki besedi.

Brina Luzar, 1. b

Črka A, ker se abeceda začne z A.

Zala Kreguj, 1. b

Črka P, ker se Prešeren začne s črko P. Prešeren je največji slovenski pesnik.

Neža Turk, 1. b

Zakaj je potrebno znati abecedo? Zato, da bomo znali brati.

Naja Bukovac, 1. a

Zato, da bomo znali pisati.

Jan Lindič in Mia Fink , 1. a

Zato, da bomo šli v višji razred.

Lana Skrbinek, 1. a

Zato, da bomo imeli službo.

Marko Retelj, 1. a

24


AKTIVNOST/AKTIVEN-O

25


26


BONTON

BIOETIト君E VREDNOTE

-

BRANJE

BRATSTVO

27


Slika 17: Moj šolski bonton - Ana Strašek, 3. a

Slika 18: Moj šolski bonton – Saša Milosavljević, 3. a

28


Slika 19: Moja knjižica o bontonu učenci 6. b razreda

Slika 20: Vrednote, učenci 1. a razreda

29


30


CELOVITOST

CILJNOST

CILJ

CIVILIZACIJA

CENJENOST

ST 31


CILJ »Kadar vsi igramo varno, ustvarjamo svet največje negotovosti.« Tako je nekoč zapisal švedski pisatelj Dag Hammarskjold. In prav je imel. Tveganje pri doseganju ciljev ni vedno slaba stvar, ki se ti zgodi. Če ne tvegamo pri doseganju ciljev, nikoli ne bomo izvedeli, kako bi se stvar iztekla. Pred tveganjem se je dobro posvetovati, kakšne posledice lahko nosi storjeno dejanje. V zemljo so posadili dve semeni, ki sta si bili na zunaj zelo podobni. Vsako seme je živelo za svoje cilje. Prvo seme je želelo rasti, tvegati, drugo seme pa je oklevalo, ni tvegalo. Cilj drugega semena je bil: ostati varno skrito v zemlji. Noče pognati iz zemlje, ker se boji nevarnosti. Vendar je ta varnost v resnici nevarna – seme izbrska in ga poje kokoš. Torej je dobro, če tvegamo, saj tako izkoristimo priložnosti, izpolnjujemo želje, dosegamo cilje. Če iščemo drugo priložnost, je mogoče ne bomo več našli. Tveganje s preudarkom in premislekom, kakšne bodo posledice, se izkaže v večini primerov za dobro. Življenje brez tveganja je kot vrnica brez trnja – ne obstaja. Sara Božič, 9. a (Odlomek iz govornega nastopa pri predmetu retorika.)

CILJI

32


ČAS

ČASTNOST ČAROBNOST

. ČUTEČNOST

ČLOVEKOLJUBNOST

ČLOVEK

33


Slika 21: ÄŒarobni pes - Nina Gorenc, 6. a

34


LJUBEZEN JE LAHKO TUDI SLEPA

Bil je ponedeljek. S prijateljem sva bila na igrišču in igrala sva košarko. Kmalu sem dobil SMS. Sporočilo je poslala moja punca. Nikoli si nisem misli, da se mi bo zgodilo kaj takega. Strlo mi je srce. Kot obnemel sem gledal v telefon. Nisem dojel, ali gre za šalo ali je res. Napisal sem ji, kaj misli s tem. Odpisala mi je, da sva premlada za resno zvezo, da se ne poznava dovolj dobro … Zrušil se mi je svet. Pritekle so solze. Ker je bil zraven prijatelj, sem zbral moči in z njim poskušal igrati košarko. Vsak koš, ki sem ga zadel, me je spomnil nanjo. Spominjal sem se, kako me je držala za roko, kako me je razveseljevala. Vsak korak, ki sem ga naredil, me je spominjal nanjo. Nisem se mogel več zbrati za igro in šel sem domov. Sedel sem na posteljo in razmišljal, kaj sem storil, da noče več biti z menoj. Ali ima drugega, ki ji je bolj všeč? Vse te misli so me spravljale v jok. Začel sem se sovražiti, saj sem bil prepričan, da sem jaz kriv za vse. Vsak dan je bil bolj žalosten. Še vedno sem mislil le nanjo. Poskušal sem jo pozabiti in na vse, kar se je zgodilo. Toda kaj, ko je bila ljubezen do nje še vedno močna. Nisem je mogel pozabiti. Zaradi nje sem bil nezbran v šoli, vsaka ocena je bila slabša. Razmišljal sem le o tem, kaj naj naredim, da bi jo dobil nazaj. Vsi ljudje, vse dogajanje okoli mene, vse me je potiskalo v pogubo. Vsaka noč mi jo je prinesla v sanje, a vse je izginilo, ko sem se zjutraj zbudil. Bil je četrtek, ko sva se srečala na folklori. Hotel sem jo pozdraviti, a me je neka sila potegnila nazaj. Šel sem mimo nje, kot da se ne poznava. Za kratek čas sem se ozrl nazaj in videl, da ji je vseeno. Takrat sem se ustavil, šel do nje in jo vprašal, zakaj mi ni povedala žalostne novice, zakaj mi je poslala le sporočilo. Pogledala me je z mrkim pogledom, da me je kar zmrazilo. Ni mi odgovorila. Začel sem razmišljati, ali ji je bilo sploh kaj mar zame. Vprašal sem jo, če ve, da me je vse to spravilo v jok. Ona pa je odgovorila le, da ima drugega. Obrnil sem se, stisnil roke v žep in hotel oditi. A kaj, ko noge niso hotele naprej. Sedel sem čimbolj stran od nje. Spoznal sem, da njena ljubezen ni bila iskrena. Spoznal sem globino reka: »Ljubezen je lahko tudi slepa.« Gašper Kavšek, 9. b

ČUSTVA

ČLOVEK

S čustvi pokažeš, kako se počutiš. Pa tudi to, kako se pri nalogi mučiš. Maja Pavić, 5. b

Vsak človek čustva ima, a ni važno – kakšna. Ideja, moč in napredek, človek takrat postane sladek kakor medvedek. Lepota sploh važna ni, važno je, da radi se imamo vsi. V življenju veselimo se, kadar ljubezen nam greje srce. Eva Bojanc, 5. b

35


36


DRSKA DRUŽINA

DRUŽBA

DOMOLJUBJE DŽAVLJANSTVO

DOBROTA

DOSTOJANSTVO

DOSEŽEK

DELO DRUGAČNOST

37


Slika 22: Kako naučiš kuro znesti jajce? - Serena, Neža in Pia, 4. a, šolsko leto 2013/14

Slika 23: Družinske vrednote - Lara, Ana in Daš, 2. a

38


Slika 24: Moja domovina, uÄ?enci 7. razreda

39


Slika 25: Vasica dobrih ljudi in dobrih dejanj

MRZLA DOLINA Nekoč pred davnimi časi je živela dolgonosa deklica z imenom Ana. Vsako leto se je sankala po ravnini, pa ne pozimi, ampak poleti. Vsepovsod je bilo poletje, le v Mrzli dolini je bila zima, in to -80 stopinj C. Na drugi strani mesta pa je bilo toplo, +100 stopinj. Ana se je velikokrat prišla sankat, najraje je imela ravnino. Tam je nekega dne spoznala fanta, ki mu je bilo ime Einstein. Bil ji je zelo všeč, saj je imel noge tako velike kot velikan. Ko se je smučal po ravnini, je tako nesrečno padel, da se je vsa dolina tresla kar osem ur. Kjer je bila prej ravnina, je nastala dolina. Ko sta se Ana in Einstein pogovarjala, sta ugotovila, da bi moralo biti poletje kot drugod v mestu. Odločila sta se, da gresta do vile Letni časi. Vila jima je z veseljem pomagala. S paličico je trikrat zamahnila in govorila čarobne besede: hokus pokus cici bum. Kar naenkrat ni bilo več zime, vse naokoli je dišalo po poletju. Ravnina je izginila, ostala je le še dolina. V spomin na mraz sredi poletja je dobila dolina ime Mrzla dolina. Nika Rifelj in Ana Gimpelj, 7. a

40


LJUBO DOMA, KDOR GA IMA Ljubo doma, kdor ga ima – pravi star ljudski pregovor. Za nas, ki imamo topel dom, mehko posteljo, streho nad glavo, morda te besede ne pomenijo toliko. To je za nas, otroke, samoumevno. Mislimo, da obleka, hrana, topla postelja … vse to pride kar samo od sebe. Mogoče pa starši na to gledajo drugače kot mi. Vse morajo kupiti z denarjem, za katerega morajo delati. Da starši zgradijo hišo, »zapravijo« veliko denarja. Nato so tu še stroški za elektriko in vse drugo. Starši nam želijo zagotoviti varen dom. Ob besedi dom največkrat pomislimo na hišo ali stanovanje. Ampak dom ni le hiša ali stanovanje, naš dom je nekaj več, to je tudi domovina, ki nam nudi varno zavetje. Domovine se ne zavedamo dovolj. Domovina danes ne pomeni veliko. Tako mislimo, ker še nismo občutili, kako je, če jo izgubimo. Morda celo ne vemo, kaj je domovina! Ali je to mesto? Na vprašanje, kaj je domovina, ne znamo odgovoriti. Če bi nas kdo prosil, naj kaj naredimo za domovino, se morda ne bi znali pravilno odzvati. Znali pa bi se odzvati odrasli, naše babice, dedki. Ali bi znali mi, mladi, braniti domovino? Zgledovati bi se morali po naših prednikih, ki so bili ponos domovine. Za svobodo so se borili s srcem in z vso dušo; morda danes ne bi živeli v Sloveniji in ne bi govorili slovensko, če tega ne bi storili. Eden od teh pogumnih in neustrašnih branilcev domovine je bil morda tudi Marko Kozjak iz Jurčičeve povesti Jurij Kozjak, slovenski janičar. Oba, oče in sin Jurij, sta bila ponos domovine. Marko je ponosno odjezdil v boj, za staro pravdo, za svobodo. Kaj pa Jurij Kozjak, ki so ga odpeljali v Turčijo, ga urili za janičarja? Ko so mu kot otroku vzeli domovino, mu ni bilo lahko. Kako bi se mi počutili v drugi državi, med drugimi ljudmi, z drugačnimi običaji? V deželi, kjer bi govorili jezik, ki ga ne bi razumeli. Bili bi povsem izgubljeni. Šele takrat bi ljubili domovino, ko bi nam jo vzeli. A Jurij Kozjak jo je ljubil že prej, saj je na koncu spoznal, kje je njegov dom. Kljub temu da se je navadil drugih običajev, druge vere, svoje domovine ni povsem pozabil. Nekaj malega ljubezni mu je še ostalo v srcu. Ni bil tako grozovit kot drugi janičarji. Ni pobijal otrok in ubogih. Res bi se lahko zgledovali po naših prednikih, ki so ljubili domovino. Spremeniti moramo odnos do domovine. Tudi jaz moram spremeniti svoj odnos. Domovina mi mora več pomeniti. Ajda Breščak, 7. b

41


42


ETIKA

ENERGIJA

ENOTNOST

. EMOCIJE

ENAKOPRAVNOST

43


PROJEKT E-knjiga Naslov: STISNI ROKO V PEST Novembra 2010 smo se prijavili na raziskovalno nalogo – projekt Stisni roko v pest, ki ga je razpisalo Ministrstvo za šolstvo. E-knjigo smo oddali 15. 3. 2011. Po branju Kajuhove pesmi Samo en cvet, en češnjev cvet, Bevkovega Kaplana Martina Čedermaca, kratki pripovedi Koncert za violino in orkester, po ogledu filma Življenje je lepo, po ogledu spominskega obeležja na Bazi 20 smo pisali pisma, dnevnike, nadaljevanje zgodbe, scenarije, dramske prizore, fotozgodbe in posneli kratke filmske zapise. Pri izdelavi E-knjige z naslovom Stisni roko v pest je sodelovalo 19 učencev: Veronika Hrovat, Mateja Petaković, Eva Beg iz 7. b, Eva Kos, Tisa Dobovšek, Tjaša Recelj iz 7. a, Nuša Hudoklin in Ajda Makar iz 8. a, Hana Fabjan, Ana Markelić, Gaja Medved iz 8. b, Jana Može, Jores Grubar, Laura Tratnik, Jan Pavlin iz 9. a, David Penca, Jana Miklič, Urban Husu, Vito Žmavčič iz 9. b.

Spodbujale smo jih tri mentorice: Irena Šega, Mateja Bartolj, Lidija Skube.

Slika 26: Prireditev ob dnevu upora proti okupatorju - Dolenjski muzej, 20. april 2011

44


EKO Nekaj časa smo pridno zbirali različno odpadno embalažo. Na eko dnevu smo iz te odpadne embalaže izdelali različne stvari. Izdelali smo ladjice, robote, hiške, avtomobile, vlake, krokodile, lončke za cvetje, … Najlepše izdelke smo razstavili na prireditvi ob dnevu Zemlje. Kaj Turk, 3. a

Slika 27: Eko stojnica

Slika 28: Eko zastava

E-ŠOLSTVO Modernizacija sodobne osnovne šole poteka s pomočjo moderne računalniške učne tehnologije in informacijskih znanj. Poleg opremljenosti šole z učno tehnologijo je veliko naporov vloženih v izobraževanje učencev in strokovno izpopolnjevanje strokovnih delavcev. Tako pouk kot druge dejavnosti šole potekajo z vključevanjem interneta, e-knjig, e-učilnic, e-učbenikov, interaktivne table. Sodelovanje s prijatelji iz tujine (Comenius) ali z učenci, dolgotrajno bolnimi, je omogočeno preko video konferenc, e-pošte in spletnih učilnic.

Letno delovno poročilo, OŠ Drska

45


46


FILMSKA UMETNOST

.

FILOZOFIJA

FORMA

FANTAZIJA

47


ČUDEŽNO PERO Imam nenavadno čudežno pero, ki sem ga dobila na čuden način. Bil je grd in temačen dan, vse je šlo narobe. Na mojem kavču v dnevni sobi se je pojavil znanstvenofantastični pomočnik mucke Hello Kitty. Nekaj časa sva strmela drug v drugega, nato je polizal grenko liziko, mi izročil rjavo škatlico in izginil. Na njegovem mestu se je pojavil zlat prah, ki naj bi imel čarobno moč. Odprla sem škatlico, ki je bila težka eno tono. V tej škatlici je bilo eno samo pero. Odskakljalo je do prahu in se povaljalo v njem. Naslednji dan je bilo moje stanovanje pospravljeno, zajtrk me je čakal na mizi, moja domača naloga je bila narejena. Vse to je storilo čudežno pero. S čudežnim peresom zdaj živim že nekaj let, zato vse vem o njem. To pero nima nobenega posebnega imena, vendar stori čisto vse, kar mu ukažem, zato sem ga poimenovala Pomagalček. Pomagalček je zelo preprost. Ni ga potrebno hraniti, mu kupovati dragih stvari. Potrebuje pa zelo veliko ljubezni. Če ga redno odpeljem k svojim puhastim prijateljem Čičibulom, ga tam pustim deset nanosekund, je zelo srečen in mi pomaga brez prestanka pet dni. Če pa se mi zdi Čičibulandija predaleč, ga odpeljem v peto galaksijo, kjer z vesoljci igra igro puščica, premakni se h kometu. Takrat mi pomaga osem dni. Pomagalčka uporabljam na več načinov. Največkrat mi naredi torto iz črvov, ki je moja najljubša torta. Naredi pa lahko tudi torto iz vodovodne kisline, ki je moja 17. najljubša sladica. Poleg kuhanja obvlada tudi karate. Ni mi potrebno pretepati Nezemljanov, ki hočejo zavzeti Zemljo, saj vse to naredi čudežno pero Pomagalček. Pomagalček pa opravlja tudi ostala hišna opravila. Nekega dne sva obiskala Nezemljane, ki so nama pomagali sestaviti lepo sestavljanko. Za darilo sva dobila kislino, ki si jo lahko popil. Ko pa je Pomagalček začel piti to reč, se mu je zmešalo. Starkam je pomagal prečkati cesto, otrokom v Afriki je s pomočjo ultra interaktivnega kombija poslal hrano, pijačo in zdravila. Živalim je dajal potrebna cepiva. Pomagalček od zdaj naprej dela sama dobra dela. Nekega dne je mojemu čudežnemu peresu postalo slabo. Noben zdravnik ga ni mogel pozdraviti. Pomagati mu ni znal tudi noben veterinar. Ko smo že vsi mislili, da bo umrl, se je prikazal znanstvenofantastični pomočnik mucke Hello Kitty in rekel: »Ker si v svojem življenju naredil toliko dobrih del, ti bom vrnil življenje.« Tako je bil Pomagalček ozdravljen. Moje sreče se ne da opisati. Veronika Sadek, 6. a

48


KAJ JE FILOZOFIJA?

49


50


GOSPODARNOST

GLASBA

GRADNJA

GOSTOLJUBNOST

GOVOR

GOZD

51


Slika 29: Prireditev ob zaključku projekta Dediščina gre v šole - Lučka, Klara, Gašper in učiteljica Majda

GLASBA Ko glasbenik idejo dobi, novo glasbo naredi. Ko ideja na dan prihiti, pevec ji na CD mesto dodeli. Ko note poletijo, novo glasbo naredijo. Vsak glasbenik je vesel , če njegovo pesem bo kdo zapel. Lana Anderlič, Lara Golob, Blažka Hrovat, 5. b

52


GOVOR OB SPREJEMU PRVOŠOLCEV V ŠOLSKO SKUPNOST Dragi prvošolci in sedmošolci, prijatelji učencev 1. razreda, spoštovani učitelji in ravnateljica šole! Lepo vas pozdravljam na današnji slovesni prireditvi, še posebej vas, učence 1. a, 1. b in 1. c razreda. Zdaj, ko ste že več kot mesec dni na tej prelepi šoli, OŠ Drska, mi povejte, ali vas je bilo, ko ste prvi dan prestopili šolski prag, kaj strah? Morda vas je bilo čisto malo strah. Kaj pa sedaj? Se znajdete v šolski stavbi, veste, kje so telovadnica, knjižnica, zbornica in pisarna? So učiteljice prijazne? Dragi prvošolci! Prepričana sem, da vam bo na naši šoli všeč in verjemite mi, da vam ne bo nič hudega. Želim vam devet uspešnih let, takih, ki se jih boste radi spominjali tudi takrat, ko boste že odrasli. Gotovo se boste veliko novega naučili, se družili na raznih dnevih dejavnosti in potešili svojo radovednost v različnih oblikah učenja. Ko boste prišli do 9. razreda, tako kot jaz, se boste odločali, kakšen poklic boste izbrali. Ampak do takrat je še daleč. Na tej poti boste doživeli veliko vzponov, upam, da čim manj padcev. Če se boste trudili že od prvega razreda dan za dnem, sem prepričana, da boste imeli dobre ocene. Pomembno je, da se med seboj razumete, da ste prijatelji, da se skupaj veselite in si pomagate. Prvošolci, vesela sem, da bomo v našo šolsko skupnost sprejeli toliko sproščenih in radovednih učencev. Vse dobro vam želim v imenu članov šolskega parlamenta. predsednica šolskega parlamenta Dora Klobučar, 9. b

Novo mesto, 13. 10. 2011

Gozd je pomemben prostor za živali. V gozd gremo lahko po gobe, sekat drevesa in žagat drva. Jan Ljubi, 2. a

53


V glasbeni šoli igram violino že dve leti. Sodelujem v treh pevskih zborih. Res zelo rada pojem. Glasba me pomirja in osrečuje. Miirjam Hrovat, 4. a Rada pojem in se učim igrati na klavir. Mislim, da so vsi inštrumenti lepi po barvi svojega glasu. Ko pojem, lahko pokažem tudi svoja čustva. Z glasbo nekateri sporočajo tisto, kar sami težko povedo. Lara Šenica, 4. a Že dve leti se učim igrati na harmoniko. Ob igranju in poslušanju glasbe se počutim sproščenega. Adrian Oberstar, 4. a Kitaro igram že tri leta. Vedno ko igram, se počutim tako zelo slavnostno, kot da bi igral že na kakšnem res pravem nastopu. Benjamin Karlič, 4. a Zelo rada poslušam različne zvrsti glasbe. Glasba in njene melodije me pomirijo, kadar sem nervozna. V glasbeni šoli se učim igrati na klavir, zelo rada pojem v pevskem zboru in včasih tudi kar tako prepevam. Všeč mi je jazz glasba, rada pa poslušam tudi rock, saj je to živahna glasba, ki mi da veliko energije. Daša Kafol, 4. a Glasbo imam zelo rada. Najbolj me navdušujejo zvoki kitare in sintetizatorja. Na njega sem se naučila igrati čisto sama, zato ga imam najraje. Melodija me lahko tako prevzame, da se počutim kot kakšna ptička, ki lahko poleti do oblakov. Nuša Voglar, 4. a Rada poslušam pop in klasično glasbo. Pojem v pevskem zboru in igram klavir. Zvoki, ki jih oddaja, so zame najlepše barve. Verjamem, da si s poslušanjem, igranjem in petjem različnih melodij polepšamo dan. lisa Laubry, 4. a Z glasbo se srečujem doma in v glasbeni šoli. Ko igram klavir, uživam, vsa se prepustim glasbi. Igram takrat, ko imam čas, pa tudi, ko me je česa strah. Tinka Grobler, 4. b Rad imam nežne, umirjene zvoke glasbe. Ob igranju violončela se počutim sproščenega. Za igranje tega inštrumenta sem se odločil, ker sta me navdušila glasbenika iz skupine Two cellos. Benjamin Grobler, 4. b Ob igranju na violino res uživam. Ko jo igram, se počutim veselo, razigrano.

Helena Avbar Uhan, 4. b

54


HVALA

HRANA

HARMONIJA

HORTIKULTURA

HUMANOST

55


,

Slika 30: Hvaležnost - Dino Avdibašić, 7. a

56


Slika 31: Zbrali in razdelili smo darila – Anina zvezdica

ZAHVALA STARŠEM Tukaj smo. Živimo. Vsak po svoje kot mnogo rek, ki se v plesu igrivih valov stekajo k istemu morju. Na tej poti smo hvaležni, da nam kožo moči dež, da nas greje sonce, da naše oči počivajo na zelenju narave, da bredemo po morskem pesku, da vonjamo najlepše rože vrtov, da predemo misli in da se odzivamo na glas vetra v vsej svobodi. Hvala vam, dragi starši, da ste nam utrli pot. Le z vašo širino srca se že 15 let učimo zakonitosti življenja, občutimo veselje, pogumno gledamo v obraz bolečini, se spominjamo najlepšega, nenadomestljivega. Hvaležni smo vam, da nam pomagate skozi skrivnostna križišča naših poti. Trubar je svoje rojake nagovarjal Lubi Slovenci! Mi vas nagovarjamo ljubi starši! V življenju bo mnogo križišč, še več poti, majhnih in zavitih stezic - in vedno znova na novo odprtih vrat, skozi katera bomo stopali v svet odraslosti in samostojnosti. Za vsakimi vrati se bo razprostiralo novo obzorje, novo sonce in brezmejnosti. Sčasoma bo vsak naš korak bolj brezskrben. In če bomo potrebovali steber, oporo, ki podpira novo upanje, potem vemo, ljubi starši, da boste tam nekje, morda blizu ali daleč, tam nekje boste vi. Zahvaljujemo se vam, ker ste korakali z nami. Hvala, ker boste tudi v nadaljnjem življenju še korakali z nami. Živa Škedelj, 9. a Generacija učencev 9. r. 2007/2008

57


ZAHVALA DELAVCEM ŠOLE Spoštovana ravnateljica, spoštovani pomočnik ravnateljice, dragi učitelji, kuharji, čistilci, hišnik, tajnica, računovodkinja, svetovalne delavke, knjižničarka, zdaj smo tu. Stojimo pred vami, da bi vam izrekli zahvalo za vseh teh devet let. Ko smo prišli v prvi razred, ste nas sprejeli in popeljali po šoli. Vsi ste nas učili osnovnih stvari, kot je leva in desna, kako se računa, kako se znajde na zemljevidu, kako se naredi preval naprej in nazaj, naučili smo se šteti v angleščini, pa kako se nariše drevo in igra z barvami, kako se prisluhne pravljicam in drugim zgodbam. Pa ne samo to - učili in upam, da tudi naučili, ste nas pozdraviti, reči prosim in reči HVALA. Na razredni stopnji se je zgodilo veliko stvari. Ko nismo bili več prvošolčki, smo postopoma postajali bolj samostojni. Če smo v začetku iskali vaše roke, smo počasi odhajali čim dlje od vas. Spodbujali ste nas, da smo pospravljali za sabo, bili bolj samostojni, pomagali ste nam, da smo kaj tudi sami NAREDILI. V glavo ste nam vbijali veliko modrosti, kot na primer: »Brez muje se še čevelj ne obuje,« in: »Kdor ne dela, naj ne je.« Čeprav tega zadnjega, še posebej vi, dragi kuharji, niste nikoli upoštevali, saj smo dobili hrano, četudi tistega dne nismo preveč energije vložili v delo. A ste nas vseeno vsi skupaj naučili, kaj pomeni TRUD. Prišli smo v obdobje, ko šola ni bila več le igranje, učenje je postajalo vse bolj zahtevno. Vse se nam je zdelo pretežko in večkrat bi zaradi nalog in preizkusov skoraj obupali. V takih trenutkih so nam prav prišle vse vaše SPODBUDE. Vsakega čaka puberteta. Tudi nas je čakala in pričakala, mi pa smo iz dneva v dan postajali bolj težavni. Pri pouku smo bili nemirni, na hodnikih pa glasni. Pogosto smo kaj ušpičili. Žal nam je. Saj nismo bili hudobni. Zdelo se nam je zabavno, nismo pa vedeli, da smo vam s tem morda povzročali tudi kakšno NEPRESPANO NOČ. V zadnjih razredih šolanja na OŠ Drska je postajalo vse bolj super. Med nami so se spletale trdne vezi prijateljstva, stare zamere in prerekanja smo pozabili. A zgodilo se je, da smo pozabili na stvari, ki bi se jih morali naučiti že v prvem razredu. Na primer, da moramo držati, kar OBLJUBIMO. Vi pa ste nam vsa leta zvesto stali ob strani. Včasih smo morda mislili, da nam preveč »težite«, toda spoznavamo, da je prav tako. V tem času smo velikokrat pozabili, koliko ljudi se trudi za nas. Kaj pa vi? Vi se niste nehali truditi NIKOLI. HVALA vam za vse, kar ste NAREDILI za nas, za ves TRUD, SPODBUDE. OBLJUBIMO vam, da vas ne bomo pozabili NIKOLI POZABILI. Generacija 9. razreda 2012/2013

58


HUMANITARNOST Revija Naša žena je s podporo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti tudi v letu 2014 izpeljala akcijo Ljudje odprtih rok in nagradila posameznike in organizacije za njihova dobra, plemenita in človekoljubna dejanja. Kot darovalce leta je prvič razglasila tudi šolo, in sicer OŠ Drska z naslednjo obrazložitvijo: »V Osnovni šoli Drska vključujejo humanitarne vsebine v celoten učni proces in z vizijo, da šola odprta za znanje, razvija tudi čut do okolja, krepi osebnostno rast in sprejema drugačnost. Odzivajo se klicem na pomoč tako v svojem ožjem okolju kot tudi širše. Potreb je vse več, možnosti pa vse manj, zato je treba vložiti toliko več truda v to, da akcije stečejo, četudi le s simboličnimi prispevki. Šola sodeluje z različnimi društvi bolnikov, brezplačno oddajajo prostore za delovanje Centra za Downov sindrom, učenci se vključujejo v mnoge dobrodelne akcije in so dejavni v bližnjem Centru medgeneracijskega povezovanja RK. Sodelujejo tudi pri projektu Ekologi brez meja, v Shemi šolskega sadja in imajo naziv Zdrava šola. Vse to daje učencem širino, jih vzgaja v čuteče in odgovorne ljudi, ki bodo znali povezovati in vključevati.«

Slika 32: Zahvala revije Naša žena v akciji Ljudje odprtih rok

59


60


ISKRENOST

ISKRIVOST

IZOBRAŽEVANJE

IDEJA

IZBIRA

ISKANJE

IZVIRNOST

IGRA IGRIVOST

INOVATIVNOST

INTEGRITETA

61


ČETUDI NE GOVORIM, SE IZOBRAŽUJEM

Življenje je lepo, a na trenutke tudi težko. Vsak je že izkusil kakšen lep in težak trenutek v življenju. Meni pa se je to zgodilo naenkrat, ko sem dobila bratca Dominika. Ta se je rodil tri mesece pred napovedanim rojstvom in mu je mati narava odvzela dar govora zaradi krvi, ki je zalila predel možganov, ki so namenjeni razvoju tega komunikacijskega sredstva. A četudi mu je odvzela govor, mu je podelila mnogo lepega, med drugim tudi možnost izobraževanja. Skoraj vsak človek, ki bi mu omenil, da se lahko otrok, ki ne govori, izobražuje, bi te vprašal, kako, kje in na kakšen način. Vendar je to povsem enostavno. Saj nihče ne pravi, kako naj bi se izobraževal. Ali ste mnenja, da je izobraževanje samo učenje iz knjig? Če ste, potem ste se zmotili, kajti moj bratec in njemu podobni otroci se vsakodnevno izobražujejo na Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič v Dragi pri Igu. Res je, da se ne učijo matematike, slovenščine in angleščine, kot se izobražujem v šoli jaz. Vendar se učijo osnov za življenje, da bodo lahko čim bolj samostojni. Učijo se biti povezani z naravo, živalmi in kar je najpomembnejše - biti sam s sabo - na kar mi velikokrat pozabimo. Njihova šola ni nič slabša in v njej se ne naučijo nič manj kot v običajnih šolah, mogoče celo več, vendar na drugačen, bolj ustvarjalen in preprost način. Ti otroci se izobražujejo oz. učijo stvari, ki so nam popolnoma samoumevne in se jih naučimo spontano. Opazila sem, koliko več truda takšni otroci vložijo za dosego že zelo majhnega cilja. Čeprav moj bratec Dominik ne govori, če kaj želi, to pokaže na drugačne načine. Največkrat te kar pelje do predmeta, ki ga želi, ali pa ti v albumu, v katerem ima sličice predmetov, pokaže tisti predmet. Tako se lahko z njim čisto lepo sporazumevaš. V centru, kjer preživi dopoldne, zelo lepo skrbijo za otroke, ki imajo kakršen koli primanjkljaj. Dominik se v centru zelo dobro počuti in gre zato tudi rad na dopoldansko varstvo, kajti tam je s sebi enakimi ter s strokovnimi delavci, ki ga sprejmejo takšnega, kot je in ga imajo radi. Njihovo učenje temelji na ustvarjalnosti, zato tudi rišejo, čeprav bi moji sošolci rekli, da gre le za neko čačko. Toda ta »čačka« nekaj pove. Velikokrat gredo na sprehod, se na igrišču igrajo z žogo in se s tem učijo gibanja. Gibanja se učijo tudi, ko plešejo ob glasbi in v tem neverjetno uživajo. Veliko se družijo z živalmi, kajti v samem centru imajo konje, pse, mačke, ribice, zdi se mi, da tudi osla. Te živali večkrat božajo in občutijo, kakšno ljubezen jim dajejo živali, ki nikogar ne obsojajo, pa naj bo kakršen koli. Dominik zelo rad gleda risanke in to samo take, ki si jih sam izbere. Če daš nekomu možnost izbire, tako v življenju kot v izobraževanju, je to veliko darilo. Mislim, da se tudi prek risank marsikaj nauči, kajti posluša jezik, glasbo in gleda slike, ki se premikajo in mu povejo marsikaj o življenju. Med risankami vedno izbere bolj umirjene, saj je tudi sam bolj miren in se, če gleda kakšno risanko, kjer nastopa kakšen zloben junak, kar prekrije z odejo prek glave, da ga ne vidi. Poleg risank na centru pogledajo tudi kakšno knjigo in to po navadi slikanico, da lahko opazujejo slike. Doma si je izbral knjigo Velika verstva sveta, ki nima skoraj nič slik, a njemu je zelo všeč. Mislim, da če nekomu, drugačnemu od tebe, na primer mojemu bratcu, daš možnost izobraževanja, je to nekaj najlepšega, ker mu s tem tudi poveš, da ga sprejmeš takega, kot je in da je enakovreden tebi in nič slabši, čeprav mu narava ni dala, da bi lahko govoril in se izobraževal na podoben način kot jaz. Vendar pa sem vesela, da imam takega bratca, ki mi daje možnost, da vidim, kaj v resnici pomeni izobraževanje in življenje, da to ni le učenje iz knjig, temveč je mnogo več. Lahko bi preprosto rekli, življenje je eno samo učenje, pa na kakršen koli način že. Nika Muren, 8. a, šol. leto 2010/2011 NATEČAJ ZA ZDRUŽENE NARODE ZA SLOVENIJO NATEČAJ OB MEDNARODNEM DNEVU ČLOVEKOVIH PRAVIC NA TEMO PRAVICE DO IZOBRAŽEVANJA

62


Slika 33: Igra, izdelali uÄ?enci 2. razreda

Slika 34: Izleti povezujejo druĹžino

63


JUNAŠTVO

JAMSTVO

JU - HU HU

JEDRNATOST

-

JUTRI, NOV DAN

JASNOVIDNOST

JEZIK

JAVNOST

64


Sliki 35 a in 33 b: Evropski dan jezikov

65


JAZ ŽE VEM Kdo premaga močne bore? Jaz že vem. Ali pa mogočne gore? Jaz že vem. To so šole in pa knjige, naše hude močne more, jaz že vem, ki povzročajo jok in stok, spore in upore, jaz že vem. Kdo sem? Jaz že vem. Kaj smem? Jaz že vem. Meni tega ni potrebno reči, kajti jaz že vem: Kdo, kako, zakaj, čemu? Jaz vse vem, jaz že vem. Lučka Hrovat, 9. b

JAZ To sem jaz, s skuštrano glavo in odločnostjo pravo. Jaz, ki tu sedim in se učim, če ne spim. Jaz, ki nerada tečem, a vedno kaj pametnega rečem. Jaz, ki bom tu, ko me rabiš ali nalogo pozabiš. Senija Tirić, 9. b

JAZ Jaz nisem tak kot ti, saj različni smo si vsi. Sem poseben, unikat, sem pameten advokat? Šola mi kar gre, vse imam več kot dve. Poezija mi kar »štima«, zato se moja pesem rima. Domen Jamnik, 9. a

JAZ ŽE VEM Veš, ko v šoli se učiš, nekaj moraš znati, pa četudi se učiš? JAZ VEM. Kako se piše pravljica, zakaj je majhna mravljica, kako nastane mavrica? JAZ VEM. Ti veš, da slon je velik, siv, počasen je lenuh, kocka pa telo je in ne lik? JAZ VEM. Kako se telo premika, zakaj kri se pretaka, oko pa mežika? JAZ VEM. Veš, da vitka je gazela in je manjša kot kamela? JAZ VEM. Veš, česa res ne znam? TEGA PA RES NE PRIZNAM. Ana Grobler, 9. b

66


KULTURA

KREATIVNOST

KREPOSTNOST

KOMUNIKACIJA

-

KNJIナスNICA

KNJIGA

KLJUト君O

KAKOVOST

67


PROJEKT PODARIL(A) SEM KNJIGO Šolska knjižnica se je vključila v občinski projekt PODARIL (A) SEM KNJIGO. Učenci in učitelji smo iz domačih knjižnic darovali knjige Slovencem, živečim izven meja domovine. Zbrali smo 52 leposlovnih mladinskih knjig in knjig za odrasle bralce. Mestna občina Novo mesto je v Trubarjevem letu namenjala posebno pozornost Slovencem, ki živijo v tujini (predvsem v Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Hrvaškem in v Trstu). Združujejo se v slovenska kulturna društva, v okviru katerih vzgajajo mlade, ohranjajo stik z maternim jezikom in slovensko kulturno ter jezikovno identiteto.

Slika 36: Podarjene knjige

Učenci in učitelji radi podarjamo knjige, ki smo jih prerasli ali pa jih ne potrebujemo, več tistim, ki jih potrebujejo. Tudi s takšnimi akcijami pripomoremo k večanju bralne pismenosti.

Letno delovno poročilo, OŠ Drska

POVZETKI UČENCEV IZ EVALVACIJ KULTURNEGA DNE 16. 10. 2014 Na kulturnem dnevu smo bili razdeljeni v 4 skupine. Vsi smo pri delu uživali in se zabavali. Najprej smo izdelovali plakate o zdravi prehrani in kako le-ta vpliva na delo možganov. Naučili smo se veliko novih in zanimivih stvari. V naslednji skupini smo spoznavali družinske vrednote. Vsak je napisal vrednote v svoji družini. V zadnjem delu kulturnega dneva smo se pogovarjali o učenju, spoznali smo, kateri tip učenja nam najbolj ustreza. Kulturni dan je bil zelo zanimiv. Želiva si še takih dni. Leja in Denisa, 8. b

68


Na kulturnem dnevu smo izdelovali peharje. Pri tem nam je pomagal mojster obrti gospod Miha Burgerja. Uživali smo v dobri družbi in ob dobrem delu. Mojster Miha je bil zelo zabaven, veliko nam je povedal o svojih izkušnjah. Matej, 7. b

Bilo je zelo lepo. Pisali smo pripovedke o nastanku Drske in risali. Poslušali smo predavanje o vrednotah. Vse je bilo odlično, nič ne bi spremenili. Pripravili smo kratko prireditev za sprejem prvošolcev v šolsko skupnost. Žiga, Matjaž, Maj, Andraž, Gašper iz 7. a in 7. b

Kulturni dan je bil zelo poučen in sproščujoč. Mislim, da smo učenci spoznali veliko novega, da smo lahko veliko razmišljali o bontonu. Všeč mi je bilo, da nismo samo poslušali, ampak smo tudi sami ustvarjali in izdelovali knjižice o bontonu. Nika, 6. a

Danes smo športniki na kulturnem dnevu spoznavali vrednote. V skupini smo pripravili krožne vaje za vadbo v telovadnici. Pravilno smo morali zapisati potek vaj, jih preizkusiti in fotografirati. Delo je bilo zabavno. Kulturni dan je bil zanimiv. Morali bi ga večkrat ponoviti. Jan in Filip, 8. b

Slika 37: Kulturna dediščina - tradicionalni poklici in obrti na Dolenjskem nekoč in danes - L. Markelj, novinarka

69


70


LEPOTA

LJUBLJEN (biti)

LJUBEZNIVOST

LJUBEZEN

-

LOJALNOST

LJUDSKO

LETENJE

LES

71


Slika 38: Izdelava košaric pod mentorstvom mojstra Mihe Burgerja

LJUBEZEN Ljubezen nas naredi šibke. Ko si zaljubljen, si naiven in ranljiv, in ravno zato je ljubezen lahko zelo kruta. Zaljubiš se, ne da bi se tega sploh zavedal. Vsak dan ti je bolj všeč in ko prideš do spoznanja, da ti ni le všeč, ampak da si se zaljubil, te postane strah. Kaj če ne čuti enako kot ti? Brezkončne so misli nanj ... Tako lepo ti je, če se pogovarjaš z njim. Postaneš čustveno navezan, odvisen in tega me je strah. Nekomu zaupati svoja čustva ni lahko. Kaj če ni zaljubljen vate? To je težko in te zelo prizadene. Žalosten si. In ravno ta žalost je najtežja. Ljubezen je sreča, ki jo dajemo drug drugemu. Ni res, da je ljubezen vedno lepa. Lahko je tako kruta, da ti srce zlomi. Najbolj boli neuslišana ljubezen. In ko se ti srce zlomi, je tvoj pogled na ljubezen spet drugačen. Tudi sam postaneš drugačen. Ljubezen nas spremeni. Adriana Seličanec, 9. a

72


Slika 39: Obdelava gradiv – LES, 7. razred

Slika 40: Leseni izdelek, AljoĹĄa Kafol, 9. a

73


Slika 41: Ljubezen malo drugaÄ?e, kulturni dan uÄ?encev 6. razreda

74


MODROST

MIR

MUZIKALNOST

MOČ MOŽATOST

.

MEHKOBA

MORALA

MOJSTRSTVO

MISELNOST

MEJA

MARLJIVOST

MAGIČNOST

MUZA

75


Slika 42: Izdelava miselnega vzorca

76


Murska Sobota, 12. 8. 1944

Dragi Izidor! Pišem ti, ker sem prejšnji teden izvedela, da so te odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Ne moreš si predstavljati, kako hudo mi je bilo. Kot da bi odpeljali mene. Zato sem se odločila, da ti napišem kakšno spodbudno besedo, ki jo boš v teh težkih časih še kako potreboval. Moram ti povedati, kako sem se veselila tvojega koncerta. Enkrat sem te slišala, ko si igral na violino na vašem vrtu. Tvoje igranje mi je bilo zelo všeč in od takrat sem si želela, da bi te smela iti poslušat v kavarno na koncert. Bila sem zelo vesela in presenečena, ko nas je tvoj oče povabil. Komaj sem čakala, da te bom slišala, kako igraš, da bom tvojo glasbo slišala še enkrat. Potem pa se je zgodil tisti grozni dogodek. Koncert so morali odpovedati, kako žalostno! A to ni nič v primerjavi s tem, da te morda nikoli več ne bom videla, se pogovarjala s tabo. Saj si tega sploh ne morem predstavljati! Že ko sta s tvojim očetom prvič prišla v našo hišo, sem si želela postati tvoja prijateljica. Zdaj pa ti lahko le pišem, ne morem se več pogovarjati ali se igrati s tabo. Vem, da ti je zelo težko. Kdo od nas bi l vedel, kaj vse boste morali prestati v taborišču? Kar strese me, ko pomislim na najhujše. Mnogi izmed vas bodo morda izgubili življenje. Druge bodo mučili, pretepali, stradali … Vendar Izidor, ti moraš zdržati! Močno si želim, da se vrneš, da bova lahko postala prijatelja. Spet boš igral na violino, otroci se bomo igrali, kot bi se morali tudi zdaj. Za vse bodo hudi časi minili. Svet bo tak, kot je treba, ne bo več trpljenja, strahu, negotovosti. Spet bomo lahko kričali in se veselili. Hodili bomo v šolo. Vse bo tako, kot mora biti. Zato morate vi, ki ste v taborišču, kdaj pa kdaj stisniti roko v pest, preživeti težke čase. Stisnjena roka naj vam da moči, da vse preživite. Ostali vam bomo vlivali upanje, saj trpite za vse nas in za boljši svet. Lepe pozdrave ti pošilja, Edina. Mateja Petaković, 8. b, šolsko leto 2012/13 (Izdelek je nastal v projektu Stisni roko v pest na temo MIR.)

Slika 43: Mladinski pevski zbor na prireditvi Stisni roko v pest

77


Slika 44: Modelarstvo, kro탑ek

Slika 45: Modelarji se predstavijo

78


NARAVA

NAPOR

NAVDIH

NADARJENOST

NORČAVOST

NASVET

NENASILJE

NAPREDEK

NESKONČNOST

79


Slika 46: Nesreča na smučišču - Nika Rifelj in Pina Strasberger, 7. a

Slika 47: Misli o nenasilju, 4. b

80


RAZMIŠLJANJA O NARAVI Krka

Krki

V svoji veličini počasi se premikaš, na svoje se strmine nikoli ne oziraš.

Če pogledam iz vesolja, se te vidi iz Zagorja, viješ se kot kača, ki se leno preobrača. Tvoja struga je zelena, z barvo drevja prepojena. Preko tebe vodi siva cesta, vodi v središče mesta. Krog tebe mesto je veliko, ki s turisti je nabito, skozi njega vijugaš sem ter tja, kakor pleše deklica. Dolenjska si najlepša reka, ki v Savo se izteka, odvijugaš iz države in obiščeš nove kraje. Domen Rolih, 9. a

Pot ob vznožju te ovija in par slapov tvoj tok poživlja. Zelena gorovja se enačijo s teboj, ko ribe z valovi bijejo svoj boj. A v sebi še skrivaš veliko darov, mnogo spominov iz daljnih rodov. In alge zelene s teboj dom delijo, mirni valovi naravo pojijo. A ti se počasi viješ naprej ter čakaš na dan enakemu prej. Ines Markelić, 9. b

Slika 48: Krka pozimi, šolska fotografska razstava ob 650-letnici Novega mesta, Lovro Bukovec, 8. b

81


82


OKOLJE ODNOSI OBRT OPTIMIZEM OSEBNOST

-

ODLIČNOST

ODPRTOST

OSEBNA RAST

ODLOČANJE

ORIENTIRANOST

ODGOVORNOST

ODPUŠČANJE

OPROŠČANJE

83


Slika 49: Iz našega okolja – Breg, Adrian Oberstar, 4. a

Slika 50: Iz našega okolja – Knjižnica Mirana Jarca, Zala Kirn, 3. a

84


KNJIGA ODLIČNOSTI OŠ DRSKA Splošni učni uspeh je s šolskim letom 2008/09 ukinjen, zato v knjigo odličnjakov ne vpisujemo učencev, ki so dosegli odličen učni uspeh. Vpisujemo učence, ki so v tekočem šolskem letu dosegli odličnost z visokim učnim uspehom, z nagradami v tekmovanjih iz znanja, v spretnostih in ustvarjalnosti na področnih in državnih nivojih so bili ti učenci v svojih oddelkih in na šoli v celoti prepoznavni po svoji srčnosti, človekoljubnosti, poštenosti in delavnosti.

Slika 51: Učenci, vpisani v knjigo odličnosti v šolskem letu 2013/14

Slika 52: Učenke so se pogostile s kostanjem ob tednu otroka

85


86


PISMENOST

PRIJATELJSTVO PREVIDNOST

PRIJAZNOST POTRPEŽLJIVOST

POKONČNOST

PODJETNIŠTVO

-

PARTNERSTVO

POGUM

PRAVICA

POŠTENOST

PROSIM POVEZOVANJE

PRILOŽNOST

PREDANOST

PROSTOVOLJSTVO

87


Slika 53: Prijatelja za vedno - Gašper Pust, Matjaž Petaković, 7. a

MOJ MALI IN VELIKI PRIJATELJ To je projekt, s katerim smo v šoli odlično nadgradili medsebojne odnose med učenci razredne in predmetne stopnje, zato ga ohranjamo kot tradicionalni projekt šole. Učenci sedmih razredov so prvi šolski dan sprejeli male prijatelje iz 1. razreda in jih pripravili za sprejem v šolsko skupnost. Pred novim letom so jih obiskali v razredu in z njimi igrali družabne igre. Za konec šolskega leta so jim izdelali medalje za vesele počitnice. Učenci 8. razredov so se skozi vse leto družili z učenci 2. razreda. Med seboj so se spoznavali in družili ob novem letu, izdelovali novoletne voščilnice in druge izdelke ter preživeli noč v šoli. Učenci 9. razredov so se družili z učenci 3. razreda. S svojimi malimi prijatelji so priredili skupno pustno rajanje, pekli pice in palačinke, devetošolci pa so pomagali tretješolcem pri izdelavi knjižice ob projektu Rastoča knjiga. Letno delovno poročilo, OŠ Drska

88


89


90


RESNICA

RASTOČA KNJIGA

RAZMIŠLJANJE

RAZUMNOST

-

RADOVEDNOST

RAST

RADOŽIVOST

REAKCIJA

91


Radost je občutek, ki ga ima včasih vsak človek. To pomeni, da si dobre volje in da se dobro počutiš.

RADOST

Radost mi pomeni veselje.

Radost je zame eno samo veselje.

Radost je smeh, je nasmešek na našem obrazu.

Radost pomeni, da delaš veselje drugim.

Radost je veselje, vesel občutek, ki ga vsak vsaj enkrat doživi.

Radost je, ko nekdo nekomu od veselja zaupa čisto vse in mu je mar za druge.

Anketo pripravili učeni 9. razreda pri predmetu retorika. 92


RASTEM S KNJIGO V šolskem letu 2014/15 OŠ Drska že deveto leto sodeluje v nacionalnem projektu Rastem s knjigo, ki poteka pod okriljem Ministrstva za kulturo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Zavoda RS za šolstvo, slovenskih knjižnic ter Javne agencije za knjigo RS (JAK) kot nosilke projekta. Projekt je del sistematične podpore razvoju bralne kulture. Ob obisku knjižnice vsak sedmošolec prejme izvirno (nagrajeno) slovensko literarno delo. Letošnje šolsko leto je to knjiga pisatelja Slavka Pregla ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA z ilustracijami Marjana Mančka. Letni delovni načrt, OŠ Drska

Slika 54: Kača REAKCJA - poizkusi v kemiji, šolsko leto 2012/13

93


94


SVETOVNI NAZOR

SPOŠTOVANJE

SVOBODA

SAMODISCIPLINA

SPREMEMBA

SVETLOBA

SOLIDARNOST

SKROMNOST SMISEL

-

STIL

SAMOPODOBA

SANJE

SPRETNOST STRPNOST

SOŽITJE SKRB

SVOBODA

SREČA

SREČNOST

STRATEGIJA

95


Slika 55: Srečna družina, Maša Šmajdek in Lina Primc, 2. a

STARŠEVSTVO Starši bi v današnjem času morali več časa posvečati svojim otrokom. Veliko staršev ne pozna dobro svojega otroka. Takim staršem svetujem: Pojdite ven z njim, pokažite, da vam je v veselje biti z njim. Poslušajte, kaj vam govori. S tem ga boste bolj spoznali in se mu tudi bolj približali. Če med starši in otroki nastopi prepir, ni dobro, da se otrok zapre v sobo. S tem ko zapira vrata, postavlja pregrado pred starši. Ni dovolj, če starši svojemu otroku neko stvar prepovejo. Razložiti je potrebno, zakaj to ni dobro, oziroma zakaj starši dajo prepoved. Z dobro in iskreno komunikacijo se gradijo najboljši odnosi med otroki in starši. Starši, pokažite otroku, da ga imate radi in da ga nočete izgubiti. S tem mu boste dali ljubezen in toplino, ki jo potrebuje vsaka družina. Larisa Kašček, 9. b (Odlomek iz govornega nastopa pri predmetu retorika.)

96


Slika 56: Razmišljanje o vrednoti spoštovanje - 9. a razred

KDOR HOČE VIDETI, MORA GLEDATI S SRCEM Nekatere pomembne stvari so očem nevidne. Nekatere stvari so vidne, pa jih ljudje ne vidijo. Nekaterih stvari pa ljudje ne bodo nikoli spoznali, če ne bodo gledali s srcem. Žalostno je, da je bistvo očem skrito. Le kaj je potrebno storiti, da bi ljudje spoznali in predvsem razumeli skrivnosti življenja? Mnogi živijo v upanju, da bodo TO nekega dne spoznali, spet drugi živijo v prepričanju, da to spoznanje že imajo. Vsak si bistvo življenja predstavlja drugače. Vsak ga hoče videti na drugačen način. Otroci so najpreprostejša bitja na svetu. Vedo, kaj hočejo in pri tem ne izgubijo hitro upanja. Otroci ne znajo lagati. Vsaj ne do takrat, ko jih naučijo lagati odrasli. Oni so tisti, ki na svet gledajo s srcem in dobro iščejo celo v zlu. Vse, kar se odraslim zdi nemogoče, je v otroških glavah že storjeno. Tako je razmišljal Mali princ. Jaz pa mislim, da jim to uspeva, ker prekipevajo od ljubezni. Otroška duša je čista, otroški razum neokrnjen. Ljubezen je tista, ki odpira srca, in s tem pomaga ljudem polepšati pogled na življenje. Če torej na življenje gledamo s srcem oz. z otroškimi očmi, je vse mogoče. Sovraštvo, laž, jeza poškodujejo srce. Človek, ki je poln sovraštva, ne bo nikoli našel bistva. Najstniško obdobje je prehod iz otroka v odraslega. Prehod ja na žalost pri nekaterih težak, zapleten. Pomembno je, da ne izgubiš otroka v sebi. Veliko je odraslih, ki pogleda s srcem nikoli ne izgubijo ali pa se ta pogled vrne, ko imajo svojo družino. Zaradi takih je svet lepši. Želim, da se tako zgodi tudi meni. Zlo je tisto, kar očem prikrije resnico. Težko je gledati z zaprtimi očmi. Zato pa obstaja ljubezen, ki odpira oči. Saj – kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Ana Markelić, 9. b, šolsko leto 2011/12

97


ŽIVLJENJE Z BABICO IN DEDKOM Živim s staršema mojega očka. Zelo se zabavam, če lahko babici pomagam na vrtu. Moja babica ima tudi veliko družabnih iger, s katerimi se veliko igrava. Babičini hobiji so frizerstvo, vrtnarstvo in kuhanje. Komaj čakam, da skupaj pečeva. Moj dedek je zelo zabaven, včasih celo preveč. Ko kaj ušpičim, se name jezi, to pa mi pa ni všeč, ker se to kar pogosto zgodi. Življenje z babico in dedkom mi je zelo všeč, ker se z njima tudi veliko novega naučim. Žiga Ajdič, 3. a

MED SABO SI POMAGAMO Gospa je iz trgovine nesla težko vrečko. Pomagala sem ji nesti to vrečko. Gospa je bila zelo vesela moje pomoči. V zahvalo mi je dala sladkarije. Kadar kdo potrebuje pomoč, vedno rada pomagam. Živim v bloku, kjer se stanovalci si poznamo in pomagamo med seboj. Dafina Sulimani, 3. b

ŽIVIM Z BABI IN DEDIJEM Življenje z dedijem in babi je preprosto. Ko me ujameta pri kakšni neumnosti, kot je tudi ta, da se delam, da spim, lahko dobim tudi kazen. Včasih me nagradita. Ni mi všeč, kadar se name jezita, a tako menda tudi mora biti. Rada zlezem dediju v naročje in takrat mi pove kakšno zgodbo. Z babico pa je malo težje, zgodi se, da je včasih res zelo huda name, a vseeno imam oba zelo rada. Dijana Marjanović, 3. a

ODRASLI, TISTI RES STAREJŠI Odrasli ljudje, tisti res starejši, so pogosto sami, zato imajo radi družbo. Veseli so, če si vzameš čas za klepet z njimi. Pomagaš jim lahko tako, da jim neseš vrečko iz trgovine, jim pomagaš čez cesto in narediš še kaj, da jih razveseliš. Tian Pavlin, 3. b

Slika 57: Dedki in babice na obisku v 1. c razredu

98


je beseda, ki mi veliko pomeni. Spoštovanje staršev je eno izmed najbolj pomembnih stvari v življenju. Kdor ne spoštuje drugega, ni človek. V današnjem času je zelo težko srečati poštenost ali poštenega človeka Milica Jandrić, 9. b

je zelo pomembna vrednota, ki bi jo morali vsi usvojiti. Spoštovanje ljudi prispeva k miru in ljubezni tega sveta. Lara Zupančič, 9. b

bi moral vsak ceniti in deliti med ljudi, saj brez spoštovanja bi bila na svetu prava zmešnjava. Martin Jančar Jarc, 9. b

je to, da ceniš nekoga in mu znaš pokazati svoje zanimanje zanj, za njegova dobra dela. Jaz spoštujem starše, učitelje in vse starejše osebe. Zelo spoštujem vse tiste, ki radi berejo in preživljajo čas s knjigami, ker meni to enostavno ne uspe.

Ines Markelić, 9. b

jaz cenim človeka, ki naredi vse za svojo domovino. Antonio Ristov, 9. b

je lastnost, brez katere v življenju težko uspeš, ker ne moreš narediti nič, če ne spoštuješ ljudi. Ljudi moraš ceniti zaradi poštenosti, odkritosti in odgovornosti. Tadej Rolih, 9. b

99


100


ŠPORT

ŠOLAR, ŠOLARKA

ŠALA

ŠOLA

ŠEGE ŠELESTENJE, ŠEPET ...

101


Slika 58: Aljoša Kafol, športnik

Slika 59: Dan športa na šolskem dvorišču

102


ŠOLA Najlepši trenutek v šoli sem doživel takrat, ko smo vsi učenci naredili domačo nalogo. Ta dan je imela naša učiteljica ravno rojstni dan. Učiteljica je bila zelo vesela, ker smo imeli vsi nalogo, in tudi mi smo se vsi dobro počutili. Učiteljica se je začela z nami šaliti in smešno je bilo do konca dneva. Vsi veseli smo se odpravili domov in učiteljica se nam je še enkrat zahvalila za lep dan. Tega dneva se spominjam, kot bi se zgodil včeraj, in ga ne bom nikoli pozabil. Filip Škedelj, 8. b

Slika 60: Pot do šole

Bila je druga noč bivanja šole v naravi. Mesečina je svetila v ogledalo in ustvarjala čudne podobe, ali pa je za te nenavadne podobe poskrbela moja domišljija. Nočni pogovor je nanesel na pošast iz ogledala, imenovano Blody Mary. S čudnimi izmišljenimi zgodbami smo deklice strašile druga drugo. Zgodilo se je, da smo bile tako prepričljive s pripovedovanjem grozljivih zgodb, da smo s tem strašile tudi same sebe. Slišale smo korake, vrata so se odprla in … ??? V sobo je vstopila učiteljica! Tako smo cvilile, da nas je slišala in prižgala luč ter s tem vsaj malo umirila našo domišljijo. Iman Husein, 8. b

Zvoni budilka. Ves zaspan jo primem, ugasnem nadležno zvonjenje in ugotovim, da je treba vstati. Pomislim: spet ta ponedeljek in spet šola. Skobacam iz postelje, se umijem in oblečem. Na mizi me čaka zajtrk. Pojem, se do konca oblečem in grem v šolo. Na poti srečam sošolca, ki je že navsezgodaj dobre volje in mi pripoveduje vice. Smejiva se vso pot in tudi v šoli ni nič drugače. Obeta se mi torej vesel ponedeljek, si mislim. Nik Šenica, 8. b 103


V ŠOLI JE LAHKO TUDI SMEŠNO Nekega zimskega dne v šoli v naravi je prišel učitelj Polde v sobo in rekel: »Otroci, čez 20 minut morate biti v posteljah s čistimi zobmi in oprhani!« Vse punce smo norele po sobi, ker smo iskale oblačila in zobno ščetko. Ko se je Ana hotela oprhati, je prijela vrata tuš kabine, ki so padla dol kot strela z jasnega. Ana se je ustrašila, odložila vrata in se oblekla. V tistem trenutku sta prišla El in Gašper. Ker je Gašperjev oče hišnik, je hotel tudi Gašper pomagati: »Bom jaz popravil vrata!« In tako je Gašper zgrabil vrata in tako odlomil še druga. Vsi smo planili v smeh. Ker je minilo 20 minut, je v sobo prišel učitelj Polde. Nič mu ni bilo jasno. Ostal je brez besed. Ko pa je le spregovoril, se je slišalo takole: »Rekel sem vam, da se umijete, ne pa da odtrgate večino tuš kabine!« Prijel je telefon, poklical hišnika v domu centra šolskih in obšolskih dejavnosti, nam pa je rekel: »Hišnik bo zjutraj prišel, le glejte, da še česa ne polomite!« Ko smo se zvečer ulegli v posteljo, je Aja ugotovila: »Še nekam moram iti.« Pri tem pa je razbila še svetilko. Sara Blatnik, 9. a

MOJA ŠOLA Vsak dan z veseljem v šolo prihitim. Pri glasbi smo veseli, ker bomo pesmico zapeli. Odmor je krasen čas za nas, družba nas odpelje na Kras. Matematike nihče se ne boji, slovenščina vse nas ukroti. Ko pa zvonec zazvoni, hitro se mi domov mudi.

MOJA ŠOLA Moja šola je velika kot vesolje in pika. V njej se učimo pisati, potem pa še brati. Naša šola je vesela, če ji kdo družbo dela. Jan Udovič, 6. a

Eva Vehar, 6. b

Slika 61: Moja šola - Osnovna šola Drska

104


TRDOŽIVOST

TOLERANCA

TRUD

TRAJNOST TRADICIJA

TOPLOTA

TELOVADBA

TOVARIŠTVO

TIŠINA

TALENT

105


Slika 62: Tradicionalni slovenski zajtrk

TRUD

Vsak človek vsak dan trudi se, da boljši človek bi postal. Če si učenec, za mizo sediš, glavo v zvezke moliš.

A trud ni le učenje, lahko je veliko veselje, ki ga dobiš, ko nekaj dobrega storiš. Včasih se zgodi, da se ne trudimo vsi, a s to pesmico spodbudil vas bi, da bi trud cenili vsi. Anže Ivanušič, 8. b

106


UTRUJENOST

UMETNOST UBRANOST

UGLED

UČENJE

UM

UDARNOST

. UPANJE

UČENEC

USPEH, USPEŠNOST

UČITELJ

UČENOST

UNIVERZALNOST UPORNOST

107


Slika 63: Utrinki pokrajine- LuÄ?ka Hrovat, 9. b

Slika 64: Ustje reke - Klara Hrovat, 9. a

108


USTVARJALNO PISANJE… Srce mi je bilo težko Šolski zvonec je oznanil odmor. Vsi smo se gnetli skozi vrata, ker smo hoteli čim prej priti iz učilnic. Hodniki so bili polni učencev. Učiteljice so si počasi utirale pot skozi množico razposajenih najstnikov. S sošolci smo se ustavili pred učilnico, kjer naj bi imeli naslednjo uro pouk. Z gručo prijateljev smo stali malo stran od ostalih, se pogovarjali in se glasno smejali. Smejali smo se predvsem na račun drugih sošolcev in sošolk. Vedel sem, da to ni prav, saj šale niti niso bile zabavne, a sem se smejal z njimi. Srce mi je bilo težko, a izraz na obrazu tega ni pokazal. Hotel sem ostati v družbi med popularnimi sošolci. Če bi samo omenil, da ni prav norčevati se iz drugih, me ne bi več hoteli zraven in tega sem se bal. Mimo nas je prišel prestrašen šestošolec, ki je glavo upiral v tla in hitro hodil. Zasmilil se mi je, saj sem v njem spoznal sebe nekaj let nazaj. Nisem se zmenil zanj, a tedaj se je zgodilo … fant se je zvrnil po tleh. Eden »mojih prijateljev« ga je spotaknil, tako da je deček res grdo padel. Vsi sošolci so bruhnili v glasen krohot. Kljub težkemu občutku krivde in glasni vesti, ki me je v srcu opominjala, da to ni prav, sem tudi sam usta raztegnil v širok nasmeh. Solze so mi silile v oči. Zaradi veselja? Zaradi žalosti? Ne vem. Nisem mogel verjeti, da sem tudi sam postal eden izmed tistih strašnih, ki se spravljajo nad vse in nad vsakogar. Na obrazu fantiča, ki je ležal na tleh, sem videl ponižanje, sramoto, bolečino … Jaz pa sem samo stal ob strani in se smejal z ostalimi. Ni se mi zdelo, da bi kdorkoli od sošolcev čutil isto kot jaz, tako da sem jim bil skoraj nevoščljiv, da nimajo vesti, da nimajo občutka za dobro in slabo, da nimajo srca. Da nimajo srca??? Saj to so vendar moji prijatelji! Pritekla je učiteljica, fantu je pomagala na noge, nam pa namenila dolgo pridigo, ki je nihče ni poslušal. Jaz sem bil preveč zamorjen, sošolcev pa ni zanimala. Po koncu pouka sem opazil fanta, ki se je odpravljal domov. Bolečina se še vedno ni zbrisala z njegovega obraza. Ujel sem njegov pogled in mu poskušal s svojim razumevajočim pogledom povedati, kako mi je žal. Nekaj trenutkov sva se gledala, potem pa je on ponosno obrnil pogled stran in odšel. Ko bi se mu vsaj opravičil!? Mu povedal, kako mi je žal. Morda bi mi bilo pri srcu lažje. Ker pa sem samo stal tam kot nemi kip, mi je bilo srce težko, težko kot iz kamna.

Klara Hrovat, 9. a

109


SLUŠNI APARAT

NASMEH

Nekaj imam v ušesu, le kaj je to? Slušni aparat, ki ima ga vsak, ki ne sliši dobro v pomlad.

Tokrat nisem jaz. Nisem tista, ki sedi na tleh sredi prazne, sive sobe.

Pomlad se prične, a človek ne sliši, kaj dogaja se.

Nisem deklica, ki joče.

Ko prižgem ga na ON, se lučka zasveti kot bombon.

Jaz sem tista, ki jo vidim. Čutim vsak vdih, izdih, vse.

Kristjan Voglar, Žiga Hrastar, Anže Bojanc, 8. a

Ne vem, kaj naj storim. Stopim k njej in ji položim roki na ramena. Ne pogleda me, vendar vem, da je za svojimi ustnicami skrila nasmeh. Liza Mirtič, 9. b, šolsko leto 2012/13

Slika 65: Nasmeh po opravljeni nalogi - Opis postopka, Žiga Hrastar, 8. a

110


VESTNOST VARČEVANJE

VOLJA VEDOŽELJNOST VKLJUČEVANJE

VESELJE

VZGOJA

VZTRAJNOST

VITALNOST

VEŠČINE

VEDRINA

VARNOST

VIZIJA VZAJEMNOST

111


RAZMIŠLJANJA DEVETOŠOLCEV O VEDOŽELJNOSTI Pri izvajanju kemijskih poskusov nas žene radovednost. Vedno znova nas kaj zanima in želimo izvedeti nekaj novega. V tem je tudi smisel izvajanja poskusov, saj jih izvajamo zato, da lahko izvemo čim več o neki snovi, kako reagira na snovi in podobno. Za obiskovanje izbirnega predmeta kemija v življenju sva se odločili pridobiti novo znanje, izvajati čim več poskusov in ker naju to področje zelo zanima. Maja Gorenc in Ema Breščak, 9. razred

Je vrednota, ki nam daje željo po znanju. Obiskujemo izbirni predmet kemija v življenju, ker želimo o njej več izvedeti in delati poskuse. Maša Cvetko, Lara Zupančič, Laura Ilinković in Aljoša Kafol, 9. razred

Vedoželjnost se pri meni kaže, ko pri poizkusih mešamo stvari, izhaja plin in se sprašujem, kateri plin je to. Zanimivo je tudi, ko nekaj poči in premišljuješ zakaj. Vedoželjnost je dobra stvar, saj te žene naprej in ohranja radovednega otroka v tebi. Kemija je prihodnost, saj je osnova sprememb v svetu. Kemija nam ga bo pomagala spremeniti. Če se bomo o njej učili, bomo svet spreminjali na bolje. Senija Tirić, 9. b

Kadar te zanima neka stvar, ni dovolj le, da se z njo seznaniš. Videti in razumeti jo moraš. S poskusi prideš do dna in si razložiš stvari, ki jih prej ne bi razumel. Prideš do spoznanja, da želiš vedeti še več, saj s poskusi na zanimiv način ugotavljaš lastnosti snovi. Ines Markelić, 9. b

Fizika mi je zelo zanimiva, zato enačbe kdaj pa kdaj doma popoldne »obračam v vse smeri«. Pri matematiki in fiziki se pač ni potrebno skoraj nič učiti, je pa potrebno veliko razmišljati, da prideš do rezultata. Ali pa pogledam za kakšen podatek na internet in problem je rešen. In glede na to, da me te stvari zanimajo, se mi ni tako težko naučiti zahtevne snovi za tekmovanje. Med pripravami na tekmovanje za astronomijo sem celo ugotovil, da so kotne funkcije zelo uporabne. Da se osvoji dober rezultat, je potrebno tudi to, da se hodi na priprave v šoli, ker učitelji pač vedo ali domnevajo, kaj bo na tekmovanju. Pomagajo mi, da pridem do potrebnega znanja. To znanje potem z vajami utrjujem, se naučim, tekmujem, in če se mi posreči, dosežem dober rezultat. Tako mi je uspelo doseči na državnem tekmovanju kar šest zlatih priznanj. Vsi dobri rezultati niso prinesli le zlatih priznanj, pomembni sta tudi nagradi: izlet na Dunaj z DMFA (matematika) in vabilo na nagradno prireditev v Ljubljani (fizika). Sam pač menim, da je za moje uspešne rezultate zaslužno torej to, da me stvari zanimajo in da mi učitelji ob vprašanjih, ki se mi na pripravah porajajo, priskočijo na pomoč. Gregor Kikelj, 9. a , šolsko leto 2013/14

112


ZDRAVJE ZEMLJA

ZANIMANJE

ZBRANOST

ZAHVALA

ZALJUBJENOST

ZMERNOST

ZANOS

ZAUPANJE

ZVESTOBA

ZAVZETOST

ZNANJE

ZADOVOLJSTVO

113


Slika 66: Odgovornost za zdravo življenje - Anže Ivanušič, Liza Skube, 8. b, Anže Bojanc, Gaja Potočar, 8. a

Slika 67: Zdrava hrana – zdravi možgani, izdelali učenci 8. b

114


ŽIVLJENJE

ŽIVOST

ŽAR

ŽILAVOST

ŽIVAHNOST

ŽLAHTNOST

ŽELJA, ŽELJNOST

115


ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA Življenje si predstavljam kot vožnjo z avtomobilom. Na začetku sedimo zadaj in drugi skrbijo za nas, čez čas se presedemo naprej in vožnji sledimo z veliko radovednostjo. Ko smo dovolj spretni in zreli, ko imamo dovolj znanja in preudarnosti, se usedemo za volan in sami upravljamo avto. Ampak cilj v življenju ni le postati voznik avtomobila. Cilj je veter v laseh, pogovor s sopotniki, uživanje med vožnjo. Življenje je pot, ki jo ustvarja vsak človek zase. Ta pot ni vedno lahka, potrebujemo veliko znanja, zrelosti, poguma, zato nam na tej poti velikokrat pomagajo zlata pravila življenja. In na tej poti življenja pride do padcev, a ti padci so neprecenljive izkušnje. V starosti se bomo zaradi vseh izkušenj in prehojenih poti ponosno spominjali naše preteklosti. Aja Barbič, 9. b (Odlomek iz govornega nastopa pri predmetu retorika.)

DRAGI BOŽIČEK! Sem Patrik Oberstar, treniram karate in igram kitaro. Rad bi, da bi se bolj posvečal skrbi za živali. Ne le skrbi za tvoje jelene, ampak za vse tiste v trgovinah za živali, ki čakajo na dobre lastnike. Moja največja želja je, da jim poiščeš lastnike, ki bi lepo skrbeli za uboge živali. Pa ne pozabi na zapuščene živali v zavetišču. V teh mrzlih dneh jim lahko priskrbiš hrano in veliko časopisnega papirja in slame, da jih ne bo zeblo. Lahko bi skupaj s škrati varčeval denar za izpustitev divjih živali v divjino. Božiček, želim si še to, da bi namesto igrač za otroke začel zbirati zdravila in jih poslal nemočnim v Afriko. To so moje želje za novo leto, dragi Božiček. Lepo te pozdravljam Patrik Oberstar, 6. a

DRAGI BOŽIČEK! Sem Marko, eden izmed mnogih mestnih otrok, ki ima nešteto želja. Vem, da se mi vse želje nikoli ne bodo izpolnile. Lahko pa jih izpolniš nekaj. Prinesi mi zdravja, ljubečo družino in streho nad glavo. Moja največja želja pa je, da bi igrače, ki si mi jih namenil, odnesi mojim bratrancem, ki jih bolj potrebujejo kot jaz. Želim si tudi, da prineseš sneg. Vsem ljudem pa želim veliko miru, zdravja in bogastva tistim, ki so revni in živijo v pomanjkanju. Bodi zdrav in živi še mnogo, mnogo let! Marko Bošković, 6. a

116


KAZALO VSEBINE 1.

DRAGI USTVARJALCI IN SPREMLJEVALCI RASTOČE KNJIGE OŠ DRSKA!............................................................ 1

2.

Dr. Janez Gabrijelčič: RASTOČA KNJIGA............................................................................................................ 2

3.

Nevenka Kulovec: RASTOČA KNJIGA OŠ DRSKA ............................................................................................... 3

5.

Simona Lešnjak in Neva Bambič: VZGOJA ZA VREDNOTE IN PRIVZGAJANJE ................................................... 7

LE-TEH – TO JE OŠ DRSKA ......................................................................................................................................... 7 6.

Zdenka Cimermančič Šafar: VREDNOTE SKOZI LUČ VZGOJNEGA NAČRTA .................................................... 14

7.

ODDZIVI STROKOVNIH DELAVCEV, STARŠEV IN UČENCEV ............................................................................. 16 7.1

Barbara Žura: SLIKA IZ RAZREDA ............................................................................................................ 16

7.2

Lidija Skube: MEDKULTURNOST – ZDAJ IN JUTRI ................................................................................... 17

7.3

Marinka Simončič: RASTOČA KNJIGA ..................................................................................................... 18

7.4

Irena Šega: RASTOČA KNJIGA, PONOS DEVETOŠOLCEV ......................................................................... 19

7.5

Lidija Skube in Natalija Novak: KAKO JE RASLA KNJIGA ABECEDE .......................................................... 20

ODLIČNOSTI, MOJSTRSTVA IN ETIKE OŠ DRSKA ................................................................................................. 20 UČENCI IN ABECEDA ODLIČNOSTI .......................................................................................................................... 21

117


ZAHVALA

Iskrena hvala dr. Janezu Gabrijelčiču, da nas je prepoznal za aktivne udeležence slovenskega projekta Rastoča knjiga in nas povabil k sodelovanju. Hvala za idejo in spodbudo za ustvarjanje knjige Abeceda odličnosti, mojstrstva in etike OŠ Drska. Hvala vsem učencem, strokovnim delavcem in staršem za aktivno vlogo pri razvijanju rastoče knjige naše šole. Posebna zahvala velja kolegicam, učiteljicam, ki so pripravile strokovne članke, gospe Simončič, ki je svoje vtise delila v Rastoči knjigi devetošolcev in najožjemu timu Lidiji Skube, Nataliji Novak in Mateji Bartolj, ki so spele niti v pričujočo knjigo.

Ravnateljica: Nevenka Kulovec

118


Abeceda odličnosti, mojstrstva in etike OŠ Drska Knjigo so pripravili  učenci in strokovni delavci šole  ožji strokovni tim Lidija Skube, Natalija Novak, Nevenka Kulovec in Mateja Bartolj Izdala in založila: Osnovna šola Drska Fotografije v knjigi: Arhiv OŠ Drska Lektoriranje: Lidija Skube in Irena Šega Oblikovanje, priprava za tisk: Mateja Bartolj Naklada: 150 izvodov Tisk: Tisk Šepic d.o.o, Novo mesto Donatorji:

Novo mesto, april 2015

119


Liza Skube in Špela Muhič, 8. b razred

120

Rastoča knjiga osnovne šole Drske  

RASTOČA KNJIGA OŠ DRSKA Abeceda odličnosti, mojstrstva in etike OŠ Drska

Rastoča knjiga osnovne šole Drske  

RASTOČA KNJIGA OŠ DRSKA Abeceda odličnosti, mojstrstva in etike OŠ Drska

Advertisement