__MAIN_TEXT__

Page 1

Nika Kovačič, 9. b


KAZALO UVOD .................................................................................................................................................... 1 RAZISKOVANJE ........................................................................................................................... 1

1 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 1.6 1.7

KAJ JE RAZISKOVANJE? ..................................................................................................................................... 1 ANKETE MLADIH ŠOLSKIH NOVINARJEV .......................................................................................................... 6 POGOVOR Z RAZISKOVALCEM – MAG. MITJA SADEK ........................................................................................7 MAG. VANJA FORJAN, NARAVOSLOVNA RAZISKOVALKA: NIKOLI NE VEŠ, KATERA POT PELJE DO CILJA............ 14 PATRIK OBERSTAR, NAŠ MLADI RAZISKOVALEC.............................................................................................. 17 HIŠKA EKSPERIMENTOV NA NAŠI ŠOLI............................................................................................................ 19 KARIERNA POT .............................................................................................................................................. 23 RAZISKOVANJE V 1. TRIADI ...................................................................................................... 25

2

2.1 2.2 2.3 2.4

RAIZSKOVANJE V 2. TRIADI ...................................................................................................... 33

3 3.1 3.2 4

MERVARJEV HRAST ........................................................................................................................................ 33 ARHITEKTURNO RAZISKOVANJE REKE KRKE ...................................................................................................34 RAZISKOVANJE V PODALJŠANEM BIVANJU .......................................................................... 38

4.1 4.2 4.3 4.4 4.5 4.6 4.7 4.8 4.9 4.10 4.11 5

PRAZNOVANJE BOŽIČA NEKOČ IN DANES ...................................................................................................... 38 KAKO SMO RAZISKOVALI VODO .................................................................................................................... 38 GOZD JESENI................................................................................................................................................. 40 REŠEVANJE ČUDEŽNE DEŽELE (RAZREDNA PRAVLJICA 3. B) ............................................................................ 40 DEŽEMER ...................................................................................................................................................... 41 POSKUSI Z VODO .......................................................................................................................................... 42 PRAZNOVANJE BOŽIČNO-NOVOLETNIH PRAZNIKOV NEKOČ.......................................................................... 44 RAZISKUJEMO VODO .................................................................................................................................... 45 VODA – OD UPORABE DO USTVARJANJA........................................................................................................ 46 USTVARJALNA RECIKLARNA V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA ............................................................ 47 PEREMO, LEPIMO? NE, SPROŠČAMO SE IN IGRAMO! ................................................................................. 49

RAZISKOVANJE UČENCEV OD 6. DO 9. RAZREDA.................................................................. 54 5.1 5.2 5.3 5.4 5.5 5.6 5.7 5.8

6

PLAVA ALI POTONE? – RAZISKOVANJE V 1. RAZREDU ...................................................................................... 25 BREG – PRVI DEL NOVEGA MESTA (2. RAZRED) ...............................................................................................27 DAN RAZISKOVANJA Z VANJO FORJAN .......................................................................................................... 28 MLINČEK SE VRTI … – RAZISKOVANJE V 3. RAZREDU...................................................................................... 29

IGRIVA ARHITEKTURA IN MOSTOVI ............................................................................................................... 54 NOVOMEŠKI MOSTOVI ................................................................................................................................. 56 KAJ SE DOGAJA S SMETMI? .............................................................................................................................57 VODA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU .................................................................................................................. 60 RAZISKOVANJE KOT VIR ZNANJA MED POUKOM IZBIRNEGA PREDMETA ASTRONOMIJA .................................. 62 VODA, ENA IN EDINA .................................................................................................................................... 65 PRAVOPISNA PRAVILNOST JAVNIH OBVESTIL V OKOLICI OŠ DRSKA ............................................................. 66 EMPIRIČNO PREISKOVANJE PRI MATEMATIKI V 9. RAZREDU .......................................................................... 67

RAZISKOVANJE PRI OSTALIH DEJAVNOSTIH V ŠOLI ............................................................69 6.1 6.2 6.3 6.4

USTVARJALNOST, KREATIVNOST, INOVATIVNOST PRI PODJETNIŠKEM KROŽKU ............................................. 69 POTUJEM – RAZISKUJEM ................................................................................................................................72 RAZISKOVANJE V OKVIRU OTROŠKEGA PARLAMENTA ..................................................................................... 75 RAZISKOVANJE V ŠOLSKI KNJIŽNICI NA PRIMERU SLAVE VOJVODINE KRANJSKE ............................................. 78


UVOD »Sodobna šola na Slovenskem je dobra, saj daje zavidljive učne rezultate,« večkrat slišimo ocene različnih analiz in primerjav s šolami po Evropi in v svetu, pa vendar. V šolah vsak dan bolj čutimo togost našega šolskega sistema, ki je še vedno preveč oprt na predindustrijski čas, na metode klasičnega razvijanja uma, na normiranje in standardiziranje. Življenje pa je vsak dan drugačno, različno, mešajo se različni svetovi, kulture, različne izkušnje, zato moramo odpreti šolo navzven in omogočiti učencu, da se razvija tudi kot čustveno, socialno, telesno in duhovno bitje. Na OŠ Drska smo v projektu Rastoča knjiga zaznali možnost preseganja klasičnega poučevanja in učenja in si v Abecedi odličnosti in mojstrstva (Rastoča knjiga OŠ Drska 2015) zadali izhodišče delovanja za novo rast. Učno snov se trudimo osmisliti, jo povezati s pozitivno izkušnjo in pri tem dopustiti posamezniku iskati lastno pot. Ni zmeraj lahko, saj se znajdemo v različnih vrednostnih svetovih, pa vendar nadaljujemo pogumno korak za korakom. V letošnji 4. Rastoči knjigi OŠ Drska se z RAZISKOVANJEM odzivamo na vrednote: razmišljanje, radovednost, radoživost, rast, razumnost, resnica, reakcija … V šolskem letu 2017/18 smo učno pot naravnali v smeri raziskovanja. »ZELO POMEMBNO JE RAZISKOVATI, RAZMIŠLJATI, ODKRIVATI IN BRATI, VSAKO ZANIMIVO STVAR POBRATI IN JO PREISKATI, SVOJE MOŽGANE ZAGNATI, NEKAJ IZVEDETI IN NATO TO ZNATI,« so zapisali fantje sedmega razreda. Mama raziskovalka je ob svojem nastopu poudarila, da mora biti raziskovalec samoiniciativen, kreativen, odgovoren do dela, natančen in zelo potrpežljiv ter vztrajen. Oboji so ob konkretni izvedbi potrdili naše ob začetku leta zastavljene cilje: »Želimo, da otroci in najstniki bolje razvijajo in krepijo logični in tehnični način razmišljanja, ob tem pa razvijajo radovednost, kreativnost, sodelovalno učenje in skupinsko delo.» V projekt je vstopila vsa šola, vsi učenci in vsi strokovni delavci. Stopili pa smo tudi v širši lokalni prostor, v posamezna podjetja, njihove razvojne centre, intervjuvali smo »prave« raziskovalce starše in učenca, izpeljali veliko poskusov, malih raziskovalnih nalog,… Kot uvodno motivacijo pa smo septembra na šoli izvedli obisk Hiše eksperimentov in tako šolo za en dan spremenili v center raziskovanja. Bogata vsebina 4. Rastoče knjige OŠ Drska RAZISKOVANJE povzema celoletno vrvenje na šoli in dokazuje, da pedagoška praksa v marsičem presega formalno zapisana sistemska določila, zato vas vljudno vabim k prebiranju zapisanega. Zaradi obširnosti gradiva je 4. Rastoča knjiga Raziskovanje objavljena v celoti tudi na DVD enoti.

Nevenka Kulovec, ravnateljica

1


RESNICA

RASTOČA KNJIGA

RAZMIŠLJANJE

RAZUMNOST

RAST

-

RADOŽIVOST

RADOVEDNOST

REAKCIJA

2


1 RAZISKOVANJE 1.1

Kaj je raziskovanje?

Raziskovanje je del človekovega vsakdanjega življenje. Vsi smo raziskovali že od rojstva naprej. Vsak posameznik se v svojem življenju na različne načine srečuje z raziskovanjem oziroma preiskovanjem. Po definiciji je raziskovanje aktivno prizadevanje in sistematičen proces poizvedovanja z namenom odkriti, interpretirati in pregledati podatke, dogodke, vedenja in/ali teorije ter podatke, teorije in zakone tudi uporabiti v praksi. Beseda »research« se uporablja tudi kot skupna beseda za vse zbrane informacije o določeni temi, ki je predmet raziskovanja. V grobem lahko raziskovanje razdelimo v dve večji skupini, in sicer na kvalitativno in kvantitativno. Kvalitativna metoda raziskovanja

Kvalitativne raziskave

To je metoda, kje raziskovalci iščejo odgovore na vprašanja, zakaj in kako se nekaj dogaja. Osredotoča se na človekovo doživljanje nekega dogodka. Ta metoda raziskovanja je neposredno povezana s terenskim delom. Pri kvalitativni raziskavi se družbeni pojav proučuje celovito, brez v naprej določenih trditev in elementov proučevanja ter logične povezanosti med njimi. Obenem pa se pri proučevanju upoštevajo mnenja, občutenja in vrednotenja ljudi, vključenih v dogajanje. Naloga raziskovalca naj ne bi bila zgolj zbiranje dejstev in ugotavljanje pogostosti pojavov, pač pa odkrivanje, kako ljudje razumejo neko dejavnost in kakšen pomen ji pripisujejo. Cilji takega raziskovanja so razumevanje, opis, odkrivanje, pomen in generiranje hipotez. Raziskovalec je v tem primeru primarni inštrument; intervjuji, opazovanja in dokumenti pa so tisti elementi, ki jih uporablja pri zbiranju podatkov.

1

1. namen: razumeti ozadje proučevanega problema

2. vzorec: majhen, nereprezentativen

3. zbiranje podatkov: nestrukturirano

4. analiza podatkov: brez uporabe statističnih metod

5. rezultat: poglobljeno razumevanje


Kvantitativna metoda raziskovanja

Kvantitativne raziskave

To je razlaganje pojavov z zbiranjem številčnih podatkov, ki se jih analizira z uporabo matematičnih metod, natančneje statistično. Cilji kvantitativnega raziskovanja so napoved, nadzor, opis, potrditev in testiranje hipotez. Metode, ki se pri tem raziskovanju uporabljajo, so eksperiment, merjenje, anketa, empirično raziskovanje. Ta vrsta raziskovanja je neposredno povezana z naravoslovjem, saj od raziskovalca zahteva dobro matematično znanje in znanje obdelave podatkov.

1. namen: kvantificirati podatke in posplošiti iz vzorca na populacijo 2. vzorec: velik, reprezentativen

3. zbiranje podatkov: strukturirano

4. analiza podatkov: z uporabo statističnih metod

5. rezultat: priporočila za ukrepanje

Raziskovanje lahko razdelimo še na naslednje vrste: TEMELJNO RAZISKOVANJE je teoretično ali eksperimentalno delo, katerega namen je pridobivanje novih spoznanj o viru in vzrokih pojavov in dejstev. UPORABNO RAZISKOVANJE je teoretično ali eksperimentalno delo, katerega namen je prav tako pridobivanje novih spoznanj, vendar je usmerjeno predvsem v reševanje praktičnih nalog in problemov. RAZVOJNO RAZISKOVANJE je sistematično delo, ki temelji na znanjih, pridobljenih s fundamentalnimi in uporabnimi raziskavami oziroma praktičnimi izkušnjami, usmerjeno pa je predvsem v uvajanje novih ali znatno izboljšanje obstoječih postopkov, proizvodov, storitev in sredstev. FAZE (stopnje) RAZISKOVANJA (preiskovanja) Ko človek postane raziskovalec in želi neko tematiko, dogodek podrobneje raziskati, se mora držati določenih postopkov raziskovanja. Najpomembnejša faza v procesu raziskovanja je opredelitev problema z zastavljanjem problemskega vprašanja in njegovo utemeljitvijo ter opredelitvijo sociološkega vidika. Natančne opredelitve problema ni mogoče doseči brez predhodnega pregleda raziskav z določenega področja. Pri tem

2


pridobi raziskovalec ustrezno teoretično in temeljno znanje. Na osnovi opredelitve problema ter pregleda literature je mogoče postaviti HIPOTEZO. Hipoteza je domneva o odnosih in povezanosti med pojavi v izbranem problemu. Vendar pa je treba hipotezo še dokazati ali zavreči, zato sledi odločitev o zbiranju gradiva in podatkov za preverjanje hipotez. Izbor metod je odvisen od izbranega problema in postavitve hipoteze. Sledi zbiranje podatkov. V fazi zbiranja podatkov je nujno vodenje dokumentacije. Raziskovalec lahko zbira podatke sam (primarni vir) ali pa uporabi že zbrane (sekundarni vir). Sledi analiza podatkov. V okviru analize gradiva in podatkov je treba vzpostaviti zvezo med zbranimi podatki ter opredeljeno hipotezo. Sklepi in zbrano gradivo potrdijo ali pa zavržejo hipotezo.

IZBIRA IN OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

OBLIKOVANJE HIPOTEZ IZBOR METOD, TEHNIK IN INSTRUMENTOV RAZISKOVANJA

POTEK RAZISKOVANJA

ZBIRANJE, OBDELAVA, ANALIZA IN INTERPRETACIJA PODATKOV

IZDELAVA POROČILA Metode/tehnike raziskovanja Pri raziskovanju lahko uporabljamo še različne metode (tehnike) raziskovanja, in sicer: DESKRIPTIVNA METODA: uporablja se pri ugotavljanju razmer v izobraževanju ter ugotavljanju njegovih dosežkov. Primarni viri so najrazličnejša izobraževalna dokumentacija, dokumentacija izobraževalcev, učiteljev in drugih oseb; sekundarni viri pa so zgodovinska gradiva, nekdanji učbeniki idr. KAVZALNA METODA: raziskovalec išče vzroke pojavov v zgodovini ali v sodobnosti. S to metodo se ugotavljajo slabosti v izobraževalni dejavnosti. EKSPERIMENTALNA METODA: je preučevanje različnih izobraževalnih metod, oblik, postopkov itd. Za to metodo je značilna uporaba dveh ali več raziskovalnih skupin, pri katerih preučujejo isti pojav, postopek ali kaj podobnega.

3


TEHNIKE RAZISKOVANJA

TEHNIKE RAZISKOVANJA OPAZOVANJE NEPOSREDNO/ POSREDNO INDIVIDUALNO/ SKUPINSKO

ANKETA PISNA/USTNA

JAVNA/ANONIMNA

INTERVJU

ANALIZA DOKUMENTACIJE

PRIMARNI DOKUMENTI SEKUNDARNI DOKUMENTI

ENKRATNA/VEČKRATNA OPAZOVANJE je nepogrešljiva tehnika v procesu spoznavanja, saj lahko opazujemo vse, kar se v življenju dogaja. Opazovanje mora biti dobro organizirano, sistematično, nepristransko, veljavno, kvantificirano in ovrednoteno. Opazovanje je lahko javno ali prikrito, individualno ali skupinsko. ANKETA je zbiranje podatkov po načrtno pripravljenih vprašanjih. Poznamo ustno in pisno anketo. Instrument anketne tehnike je vprašalnik. Vprašanja v anketi so lahko zaprta ali odprta, odvisno od značaja, namena in okoliščin raziskovanja. Značilnost dobro pripravljene ankete se kaže v njeni znanstveni vrednosti, veljavnosti, zanesljivosti, objektivnosti in občutljivosti.

4


INTERVJU je neke vrste ustna anketa. Izpraševalec in intervjuvanec sta v neposrednem stiku. Vsak pogovor je v bistvu intervju, a se znanstveni intervju razlikuje po temeljiti pripravi, ki temelji na natančni opredelitvi cilja, namena in smisla pogovora. Osnovni pogoji za uspešnost intervjuja so strokovno razgledan in usposobljen raziskovalec, temeljita priprava in poglobljeno znanje o raziskovalni problematiki.

INSTRUMENTI RAZISKOVANJA OPAZOVANJE

ANKETA

ZAPISNIK

ANKETNI VPRAŠALNIK

PROTOKOL OCENJEVALNE LESTVICE

DRUGO

INTERVJU

SEZNAM VPRAŠANJ POSNETEK

ANALIZA DOKUMENTACIJE

IZOBRAŽEVALNA DOKUMENTACIJA

PROGRAMI LITERATURA ŠTUDIJE Povzetek pripravili: Mateja Bartolj in Katja Pečaver

5


1.2

Ankete mladih šolskih novinarjev

Mladi šolski novinarji so učence spraševali, kdo je raziskovalec, kaj dela, kako to postane in kaj sploh je raziskovanje. Kdo je raziskovalec? -

Din, 1. b: Raziskovalec je tisti, ki raziskuje svet. Maks, 2. a: Tisti, ki raziskuje Zemljo. Zara, 2. a: Tisti, ki raziskuje različne stvari. Aljaž, 5. b: Raziskovalec je človek, ki raziskuje nove stvari. Valerija, 5. b: Zame je raziskovalec nekdo, ki odkriva novo. Manca, 5. b: Nekdo, ki hoče izvedeti nekaj novega. Katka, 5. b: Nekdo, ki želi odkrivati nove stvari. Zara, 5. b: Nekdo, ki hoče vedeti več kot ostali. Izak, 5. b: Zame je raziskovalec detektiv. Hana, 5. b: Raziskovalec je tudi novinar.

Kaj dela raziskovalec? -

-

Tim, 5. a: Raziskovalec vesolja se zvečer namesti zunaj, si pripravi teleskop in opazuje vesolje. Tinkara, 2. a: Raziskovalci imajo povečevalno steklo in z njim gledajo, če so kje kakšne stopinje. Aleksander, 2. b: Raziskujejo dragocene stvari. Matej, 2. b: Raziskujejo jame. Gašper, 2. b: Raziskujejo zgodovino Zemlje. Lucija, 1. a: Raziskujejo okostja starih živali. Nik, 4. a: Raziskuje veliko stvari: rudnike, reke, morja, kraje, gore in zemljo. Potuje po celem svetu, da bi kaj odkril. Urban, 4. a: Velikokrat raziskuje džungle in podobne kraje, kjer najde veliko stvari. Dela tudi z raziskovalno službo. Včasih najde stare stvari in jih da v muzej, na primer: okostje dinozavra, fosile, situle in poplavljena mesta. Odkrije lahko nove stvari, koplje rudnike. Aleks, 4. a: Raziskovalci raziskujejo nove stvari. Raziskujejo stvari, ki še ne obstajajo. Lana Pia, 4.a: Raziskovalci raziskujejo nove stvari, na primer: okostja dinozavrov, fosile, jantar in situle.

Kako postaneš dober raziskovalec? -

6

Andrej, 3. b: Dober raziskovalec postaneš tako, da veliko vadiš. Tian, 3. b: Da se veliko učiš in raziskuješ. Gal, 3. b: Da veliko bereš raziskovalne knjige. Žan K., 3. b: Da si veliko v službi.


Anketa: Kaj je raziskovanje?   

Jaka, 2. b: Raziskovanje je, da greš na poseben kraj in si zapomniš stvari, ki so nove in zanimive. Leila, 3. c: Raziskovanje je poklic, ki ga opravljajo raziskovalci. Jakob, 3. c: Raziskovanje je, ko iščeš živali in jih pregleduješ.

Brina, 3. c: Raziskovanje je poklic, ki ga opravljajo odrasli.

Novinarji: Naja Bukovac, 4. a Evelin Delić Verstovšek, 4. a Filip Golob, 3. b Žiga Grandovec, 5. a

1.3

Jakob Irt, 3. b Ajda Janko, 3.b Žan Kastelic, 3. b Jure Macedoni, 5.b, Jaša Mohar, 5.b

Saša Papež, 4. a Lana Pia Skrbinek, 4. a Hana Testen, 5. b Izak Testen, 3. b Metka Zupančič, 3. c

Pogovor z raziskovalcem – mag. Mitja Sadek

Mag. Mitja Sadek je novomeški raziskovalec, magister zgodovinskih znanosti in profesor latinščine. Rojen je 1976 v Novem mestu, kjer je obiskoval Osnovno šolo Bršljin, nato pa maturiral na Gimnaziji Novo mesto. Svojo poklicno pot je začel kot profesor latinščine in zgodovine v več slovenskih gimnazijah. Nekaj let je vodil novomeško enoto Zgodovinskega arhiva Ljubljane (ZAL), ki ima prostore na gradu Grm. Danes kot višji arhivist vodi Zgodovinski arhiv Ljubljana, kjer najdemo veliko podatkov o življenju in delu naših prednikov ter pestrem političnem, družbenem in gospodarskem dogajanju v naših krajih.

Mag. Mitja Sadek velja za prodornega humanista z izostrenim čutom za naravo in sočloveka, skupnost ter javno dobro. Za novomeško revijo Park je pisal družbeno-kritične prispevke in članke o lokalni zgodovini. Poleg tega je avtor mnogih strokovnih in poljudnoznanstvenih zgodovinskih prispevkov, s čimer se je zapisal med pomembne intelektualce mlajše generacije Novomeščanov.

7


Kaj ste želeli postati kot otrok? Za nazaj je vedno težko govoriti. Spomnim se, da sem v četrtem ali petem razredu osnovne šole imel silno željo, da bi postal učitelj. Nenavadno je, da sem se rad igral šolo, kar je sicer igra, značilna za dekleta. Želja, postati učitelj, se mi je kasneje uresničila. Proti koncu osnovne šole sem začel sanjati, da bi postal psihiater. Izvedel sem, da bi moral zato študirati medicino, saj je psihiatrija samo ena izmed disciplin medicine. Ker je študij medicine dolgotrajen, traja namreč šest let, me je takoj minilo. To sta dve želji, ki se ju spomnim iz mladosti.

Zakaj ste se odločili za študij zgodovine in latinščine? Zgodovina me je začela zanimati v času gimnazijskega izobraževanja. Imeli smo učiteljico, ki je poučevala po stari, strogi metodi. Pritegnila me je s svojim sistemom poučevanja, njena razlaga je bila podrobna in zanimiva. Zato sem se odločil za študij zgodovine v Ljubljani. Za latinščino sem se navdušil med študijem zgodovine, ko smo imeli predmet latinščino. V srednji šoli je na predmetniku nismo imeli in tudi učenje jezikov me preveč ni zanimalo. Verjetno tudi zato, ker nas učitelji niso znali ravno navdušiti zanje. Na fakulteti sem se torej odločil še za študij latinščine in dokončal dva študija. Bilo je zelo naporno, vendar te odločitve ne obžalujem.

Kako ste preživljali svoje dneve med študijem? Imel sem srečo, da sem študiral, kar me je zanimalo. Vsem svetujem, da študirajo tisto, kar jih zanima in ne gledajo na poklic ali zaposljivost. Sam sem mnenja, da lahko prej uspemo na področju, ki nas veseli, kot če študiramo nekaj izključno zaradi dejstva, da se nam obeta služba. Sam sem se dejansko posvečal študiju, ker me je raziskovanje zgodovine in latinščine zelo zanimalo. Kot študent sem veliko študiral, hodil na predavanja in se tudi veliko zabaval. Pogosto sem obiskoval študentske zabave, kar priporočam tudi mladim, saj je to še zadnja stopnja svobode v življenju. Potem dobiš službo, se zresniš in je te svobode konec. Študentska leta je treba živeti v polnem smislu te besede, ga izkoristiti za potovanja, zabave, sprostitev, spoznavanje ljudi – ta kapital ti pride prav v življenju. Zakaj ste se odločili, da opustite delo profesorja in postanete raziskovalec? Je bila ta odločitev težka? Odločitev je bila zelo težka, zanjo sem potreboval kar nekaj časa. Spomnim se, da sem z oddajo vloge za novo službo odlašal kar dva meseca, to je bila res notranja borba. V iskanje druge zaposlitve me je po eni strani prisilila situacija na šoli, kjer nisem imel zagotovljenega delovnega mesta. Poučeval sem na klasični gimnaziji, kjer je bila moja služba vezana na vpis dijakov. Nekatera leta so bila tako kritična, da nas je ministrstvo za izobraževanje začelo opozarjati, da bodo klasični oddelek ukinili. Po drugi strani sem se za delo v arhivu odločil tudi zaradi želje po raziskovanju. Na nek način odločitev obžalujem, ker sem izredno rad poučeval v razredu. Morda pa je bila odločitev v zadnjem

8


hipu prava, če namreč takrat ne bi zapustil učiteljskih vrst, bi po vsej verjetnosti še vedno poučeval, kar mogoče tudi ne bi bilo slabo. No, vsaj zame, za dijake pa vprašanje. Katero področje zgodovine najraje raziskujete? Zakaj? Kot študenta zgodovine me je najbolj zanimala antična, predvsem rimska zgodovina. Ker sem poleg zgodovine študiral latinščino, sem rimsko zgodovino bral, preučeval in študiral z velikim veseljem. Na fakulteti me je zelo pritegnilo tudi (splošno) jezikoslovje, znanost o jezikih. Ko sem začel delati na novomeški enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana, sem se bolje seznanil z lokalno zgodovino Dolenjske in Bele krajine in ta me je pritegnila na poseben način. Zgodovina običajnih ljudi, daleč stran od visoke politike, me trenutno celo najbolj zanima. Zdi se mi, da je to prava zgodovina, ki se je dogajala v našem prostoru in mu dajala identiteto. Včasih sem pomen lokalne zgodovine podcenjeval. Bil sem mnenja, da je zgodovina vsakdanjega življenja in ljudi preveč banalna, a sem s pomočjo virov iz novomeškega arhiva spoznal, da je v resnici zelo zanimiva.

Katero odkritje vas je pri vašem raziskovanju najbolj vznemirilo? To je zelo težko vprašanje, saj zgodovinarji ne raziskujemo stvari na način kot naravoslovni raziskovalci ali raziskovalci sveta, kot npr. Krištof Kolumb. Zase ne morem reči, da sem odkril nekaj velikega. Ko pri študiju vira odkriješ ali prebereš, česar še nisi vedel, je to manjše znanstveno odkritje. Moje intimno odkritje se nanaša na napisno ploščo iz časa Ilirskih provinc, ki jo hranijo v Dolenjskem muzeju. Dolga desetletja je v stroki veljalo prepričanje, da gre za nagrobno ploščo nekega francoskega oblastnika, intendanta Breteuila, ki je tedaj živel v Novem mestu. V vsej dotedanji literaturi so ploščo povezovali s smrtjo francoskega oblastnika. S ploščo sem se seznanil tudi sam in ugotovil, da so zapis v latinskem jeziku prevedli napačno. Gospod Breteuile ni umrl v Novem mestu, kot je bilo prvotno mišljeno, temveč v Parizu šele čez kakšnih petdeset let. Bil je plemič in izreden politik tiste dobe. Ugotovil sem, da je bila plošča postavljena leta 1810 ob odprtju novega pokopališča na današnjem Novem trgu, pokopališča, ki mu danes pravimo staro novomeško pokopališče. Malo razočaran sem, da napačnega zapisa še vedno niso popravili, ob zadnjem obisku muzeja sem namreč opazil, da pod ploščo še vedno piše »Nagrobna plošča intendanta Breteuila«. Da nekoga razglasiš za mrtvega, je groba napaka, ki jo je treba popraviti. Sicer pa sem pri svojem raziskovanju zgodovine Novega mesta naletel na več napak, torej imajo bodoči rodovi zgodovinarjev še veliko dela. Kako kot izkušen raziskovalec delite znanje med mlajše navdušence? Odkar ne poučujem, bi težko rekel, da neposredno prenašam znanje na mlajše rodove. Znanje delim posredno preko objav strokovnih člankov, čeprav močno dvomim, da mlajše generacije spremljajo tovrstno literaturo. Tisti, ki se odločijo za študij zgodovine, morda kdaj vzamejo v roke kakšen članek ali pa prisluhnejo predavanjem na raznih izobraževalnih večerih (op. p.: v novomeški knjigarni Goga je bilo 27. junija 2017 zelo odmevno predavanje ob 500-letnici protestantizma na Slovenskem, v katerem je

9


sodeloval tudi intervjuvanec). Sicer trenutno nisem v neposrednem stiku z mlajšo generacijo, razen seveda doma, ko z zgodovino »mučim« hčerki Veroniko in Katarino.

Pri pouku zgodovine smo se učili, da arhivar zbira in hrani arhivsko gradivo v posebnih, za to namenjenih prostorih – arhivih. Kako pa v resnici izgleda poklic arhivarja? Že nekaj let je za delavce v zgodovinskih arhivih uveljavljen naziv arhivist. Arhivist je visoko, fakultetno izobražen uslužbenec, po navadi zgodovinar, ki dela v arhivih. Arhivar pa je beseda, ki jo uporabljamo za uslužbence, ki skrbijo za arhive v raznih ustanovah, recimo na sodiščih, občini. Na splošno je uveljavljen stereotip, da je delo v arhivu prašno, počasno, nezanimivo, dolgočasno, vendar temu ni tako. Arhivist prevzema gradivo različnih ustanov, ureja in popisuje arhivsko gradivo, ga daje v uporabo, piše strokovne članke, nastopa na konferencah, izdeluje arhivske razstave. Ukvarja se tudi s pedagoškim delom, recimo z vodenjem skupin učencev, ki obiščejo arhiv. Delo arhivista je torej zelo raznovrstno. Arhivistovo delo na terenu predstavlja predvsem stik z ustanovami, pri katerih nastaja arhivsko gradivo. Naši uslužbenci so bili tudi na vaši šoli. Pregledali so arhivsko gradivo, ki ga bomo prevzeli po določenem obdobju. Vse ustanove, ki delujejo na določenem območju, morajo izročiti arhivsko gradivo arhivom. Če boste čez kakšnih petdeset, šestdeset let, hoteli videti, kaj se je dogajalo na šoli, boste lahko po gradivo prišli v naš arhiv. V arhivu bodo shranjeni matični listi z ocenami učencev in dogajanje na šoli, skratka celotna bistvena zgodovina ustanove. Lahko si konkretno predstavljamo, kakšna je dejanska količina tovrstnega gradiva.

Katere veščine mora obvladati nekdo, ki dela v taki ustanovi? Ker se arhivist ukvarja z vsemi področji življenja, od izobraževanja, gospodarstva, športa, pravosodja …, mora biti odprt, razgledan in splošno izobražen; po navadi je to zgodovinar, ni pa nujno. V našem arhivu so zaposleni tudi umetnostni zgodovinarji, etnologi, literarni komparativisti, torej izobraženci različnih profilov. Zelo koristno je, če arhivist pozna več jezikov, predvsem nemščino, ki je bila uradni jezik Habsburške monarhije, pod katero je spadalo tudi naše območje. Do leta 1918, ko je monarhija propadla, je bilo vse glavno arhivsko gradivo v nemščini. Delo arhivista pri evidentiranju gradiva terja tudi veliko natančnosti in koncentracije. Dandanes je že veliko zgodovinskega gradiva dostopnega v digitalni obliki na spletu. Tako si npr. kar v digitalni knjižnici NUK-a lahko ogledamo izvode starih časopisov, revij in knjig. Kako pa hranite zgodovinsko gradivo v vašem arhivu? V našem arhivu večino gradiva hranimo v obliki, kot je nastalo. Predvsem gre za gradivo na papirju: dokumenti, klasične fotografije, razglednice, zemljevidi, karte. Hranimo tudi avdio in videokasete, tega najbrž vaša generacija ne pozna več, ter digitalno gradivo.

10


Zelo veliko gradiva skeniramo in digitaliziramo. Del tega objavimo na spletnem modulu za raziskovalce, imenovanem Digiteka. V njej je objavljeno veliko digitaliziranega gradiva, zanimivega ne samo za zgodovinarje, temveč tudi za rodoslovce in ostale raziskovalce. Želeli bi še več digitalizacije, a se soočamo s problemom, kako digitalizirano gradivo ustrezno opremiti, da bo na spletu čim bolj uporabno in dostopno. Z oblikovanjem spletnih iskalnikov in indeksov je veliko dela. Internet ponuja dosegljivost vsega s kavča iz dnevne sobe. Mlajše generacije ne uporabljajo več gradiva v papirni obliki. Celo na fakulteti dandanes diplomske naloge nastajajo na podlagi gradiva, dostopnega prek spleta. Sprejeti moramo moderno paradigmo: kar je na spletu, to obstaja; česar ni na spletu, tega ni. To je dejstvo, nad katerim se lahko zgražamo ali pa ga sprejmemo in skušamo obogatiti splet s kvalitetnimi vsebinami.

Na koga naj se obrnemo, če želimo izdelati družinsko drevo svoje rodbine? Kako naj se lotimo izdelave? Lahko se obrnete na podjetnike, ki se ukvarjajo z izdelavo rodovnikov proti določenemu plačilu. Sicer pa vam priporočam, da se kar sami lotite dela in obiščete kak arhiv, npr. Nadškofijski arhiv Ljubljana, ki hrani veliko matičnih knjig s podatki o rojstvu, porokah in smrti ljudi, ki so živeli na nekem območju. V enoti novomeškega arhiva se najde tudi nekaj podatkov za rodoslovje. Novomeška enota ZAL je specializirana za rodoslovje, edini v Sloveniji imamo iskalnik po rodoslovnem gradivu. Pred leti je eden naših uslužbencev iz vsega gradiva, ki ga hranimo, naredil izpise oseb. To je hitra metoda, kako po predhodnem naročilu v nekaj minutah priti do gradiva, v katerem se nahajajo vaši predniki. V tej bazi lahko najdete šolsko gradivo, notarske spise (poroke, pogodbe o dedovanju …). O svojih prednikih sem našel zelo veliko gradiva. Arhivi so zaklad velikih količin zgodovinskih podatkov, a ga na žalost uporablja premalo ljudi, saj rokovanja z gradivom ne poznajo ali pa se postopka uporabe preprosto prestrašijo.

Ali ima dostop do arhivskega gradiva vsakdo izmed nas? Teoretično, da. Omejen je dostop do gradiva, ki vsebuje tajne podatke, s čimer bi lahko ogrozili varnost države, in gradiva z občutljivimi osebnimi podatki. Načeloma arhiv lahko obišče vsakdo, ne glede na starost. Mlajši raziskovalci od 16 let zaradi varnosti arhivskega gradiva lahko obiščejo arhiv le ob prisotnosti mentorja.

11


Kaj si želite še doseči? Odkar delam v Ljubljani na odgovornejši poziciji, je časa za raziskovanje manj. Že leta si želim prevesti še kroniko frančiškanskega samostana v Novem mestu, ki je napisana v latinščini in nemščini, kar predstavlja oviro za mnoge raziskovalce. Kronika je obsežno delo, kar terja veliko časa, zato mi jo morda uspe prevesti enkrat v prihodnosti. Želim jo prevesti, ker predstavlja pomemben in neizkoriščen zgodovinski vir Novega mesta. Opisuje namreč zgodovino samostana in okolice Novega mesta od 15. stoletja dalje. To je moja skromna želja.

Kako pomemben se vam zdi pouk zgodovine v osnovnih šolah? Prosim, utemeljite. Menim, da je zgodovina eden temeljnih družboslovno-humanističnih predmetov ne samo v osnovni, temveč tudi v srednji šoli. Zgodovina je danes še toliko bolj pomembna, ker smo preveč usmerjeni v sedanjost, ko nam potrošniška mentaliteta narekuje, da je pomembno le to, kar je tukaj in zdaj. Ko učenci pri pouku zgodovine spoznavajo preteklost, uvidijo, da so stvari v sedanjosti močno povezane s preteklostjo. Kot primer naj navedem žensko volilno pravico, ki so si jo morale ženske izboriti in torej ni samoumevna. Pomembno je tudi, da se dijak ali učenec pri pouku zgodovine sooča z drugačnostjo, z drugimi kulturami, prostorom in časom ter na ta način spozna, da imajo vrednost in identiteto tudi drugačni od nas. Učenec dobi občutek, da nekaj drugačnega od nas ni vedno slabše in da smo tudi mi drugačni v očeh drugih ljudi. Na Slovenskem smo zelo kulturno ozki, zato nas vsaka drugačnost kar hitro iztiri. Ni dobro samo to, kar je tukaj in zdaj, ampak imajo tudi druge civilizacije kvalitete, ki jih je treba spoštovati. Ni treba, da živimo po njihovih navadah, jih pa moramo spoštovati in biti do njih strpni.

Veliko slovenskih izobražencev po študiju zaradi zaposlitve zapusti domovino. Ali ste že sami kdaj razmišljali o tem? Kakšno je vaše mnenje o »begu možganov« v tujino? Sam nikoli nisem zapustil domovine za daljši čas, ker za to nisem dobil priložnosti. V času študija sem se izobraževal v Grčiji in Nemčiji ter se tako seznanil s študijskim življenjem v tujini. Sam do »bega možganov« nimam negativnega mnenja, saj se mi delo v tujini zdi nekaj čisto naravnega. Tudi v preteklosti so ljudje z območja današnje Slovenije odhajali v različne kraje Avstro-Ogrske; poučevali so na Češkem, Hrvaškem, v Avstriji. Evropski prostor je bil vedno odprt in prav je, da imajo ljudje možnost iti po svetu in dobiti izkušnje z zaposlitvijo v tujini. Prav gotovo je to dobro zanje. Sebično je reči, da je selitev naših izobražencev v tujino škodljiva za Slovenijo. Bolj nam mora biti v interesu, da doma ustvarimo pogoje, ki bodo omogočali zaposljivost. Večina ljudi si tako ali tako želi ostati v Sloveniji. Obenem moramo biti odprti za dejstvo, da bodo k nam prihajali delavci od drugod. Rešitev ni v tem, da zapremo meje in onemogočimo ljudem, da bi odhajali od doma, temveč da tu ustvarimo ustrezne pogoje. Ljudje se bodo vedno selili. Če gre nek raziskovalec v ZDA in tam uspe, to ni nekaj tragičnega. To je čisto naravna pot intelektualcev.

12


Kako vidite prihodnost Novega mesta? Kot strokovnjak za zgodovino o prihodnosti težko govorim. Menim, da tu ne bo večjih pretresov. Kolikor poznam mentaliteto tukaj živečih ljudi, jim nekoliko ustreza, da stvari tečejo počasneje, po ustaljeni varni poti. Menim, da bo prihodnost mesta takšna, kot si jo bodo ljudje izborili. Želel bi, da bi bili tukaj živeči judje do mestne oblasti malo pogumnejši pri zahtevah po spremembah, saj ima le oblast vzvode za spremembe. Gospodarstvo Novega mesta je načeloma zelo perspektivno, najbrž se bo razvijalo tudi v prihodnje, prebivalstvo mesta pa bo naraščalo. Menim, da ima Novo mesto relativno svetlo prihodnost in da je tu relativno prijetno živeti.

Kaj bi sporočili mladim? Mladim bi sporočil, naj življenja ne jemljejo preveč resno. Pri oblikovanju svojega mnenja ne upoštevajte vedno starejših, imejte svoje stališče. Skušajte biti to, kar ste, imejte pogum slediti svojim talentom in ne samo zunanjim trendom, čeprav je to pogosto težko. Svojo življenjsko energijo vložite v to, kar vas dejansko zanima, in vam ne bo nikoli žal. Če boste stalno sledili zunanjim zapovedim, boste postali povprečni državljani, nezadovoljni s svojim življenjem. V teh letih je ključno ugotoviti, kaj vas zanima in temu cilju slediti. Ne ozirajte se na mnenja drugih ljudi in skušajte imeti svojo pozicijo. Taka drža terja veliko poguma in je marsikdaj težka. Čim več se zabavajte, saj je mladost namenjena tudi temu. V mladosti se je primerno zabavati, ko si »malo v letih«, pa ne več.

Vprašanja sestavili: Lina Klobučar in Jona Sečkar, 9. b Mentorici: Mojca Kadivnik, Simona Lešnjak

13


1.4

mag. Vanja Forjan, naravoslovna raziskovalka: Nikoli ne veš, katera pot pelje do cilja

Šolski novinarji smo opravili intervju z Vanjo Forjan, naravoslovno raziskovalko, in mamo naših učencev, tretješolca Matije in prvošolke Ane. Njeno delo v Tovarni zdravil Krka je razgibano, pestro in nikoli dolgočasno ter razpeto med laboratorijem in pisarno.

Ste si že v otroštvu želeli postati raziskovalka? Zakaj oz. kdaj ste ugotovili, da vas to veseli? Otroštvo sem preživela na kmetiji, kjer sem imela veliko svobode in časa za raziskovanje v naravi. Na dvorišču sem si naredila kuhinjo, v kateri sem vedno kaj novega ustvarjala. V zadnjih letih osnovne šole smo dobili predmet kemija, ki me je zelo navdušil. Nikoli ne bom pozabila učilnice za kemijo, kjer smo izvajali poskuse, v popoldanskih urah pa pri krožku dodatno raziskovali.

Kakšna izobrazba vas je vodila do vašega poklica? Po končani osnovni šoli v Ormožu sem se vpisala v program kemijski tehnik na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše. Svojo izobraževalno pot sem nadaljevala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor, kjer sem zaključila študij kemijske tehnologije. Po končani diplomi sem se zaposlila v Tovarni zdravil Krka kot samostojna raziskovalka. V želji, da pridobim čim več uporabnega znanja za svojo poklicno pot in na pobudo svojih sodelavcev, sem se vpisala na podiplomski študij kemije in ga leta 2016 uspešno končala ter pridobila naziv magistra znanosti.

14


Kako poteka vaše raziskovanje? Pri razvoju novega zdravila moramo potrditi njegovo učinkovitost, kakovost in varnost, zaradi česar je potrebno izvesti vrsto testiranj in eno izmed takih delamo tudi na našem oddelku. Ta se imenuje Bioanalitika. V okviru tega oddelka se ukvarjamo z analizo bioloških vzorcev, v katerih določamo koncentracije zdravilne učinkovine, ki se nahaja v vsakem zdravilu. Cilj našega dela je dokazati, da bo Krkino zdravilo uspešno pri zdravljenju bolnikov. Za analize vzorcev potrebujemo natančne in točne bioanalizne metode, ki jih najprej razvijemo, nato potrdimo njihovo veljavnost ter jih na koncu uporabimo za analizo vzorcev. Vsaka analizna metoda je svojevrsten izziv predvsem v razvoju, kjer je potrebno veliko raziskovanja in testiranja, kar zahteva precej znanja in izkušenj. Na vseh področjih v Krki poteka delo na visokostrokovnem nivoju, proizvajamo zdravila visoke kakovosti in za splošno dobro. Kaj potrebujete za svoje delo? Katere pripomočke? Moje delo zahteva precej timskega dela s sodelavci. Delo poteka v več skupinah, kjer vsaka raziskuje drugo zdravilo. Kot raziskovalka sem vodja ene od ekip v laboratoriju, kjer najprej poteka priprava bioloških vzorcev z ekstrakcijo in potem te vzorce prenesem na aparaturo, ki se imenuje masni spektrometer. Tu potekajo njihove analize. Pri delu uporabljamo pipete, čaše, erlenmajerice ter različne specialne naprave za pripravo vzorcev in njihove nadaljnje analize. Nepogrešljiv pri mojem delu je tudi računalnik, s katerim vse rezultate po končanih analizah ovrednotim in napišem poročilo o raziskavi.

Opišite vaš delovni dan. Moj delovni dan se začne v laboratoriju, kjer pogledam rezultate analiz prejšnjega dne. Na podlagi rezultatov se kot vodja skupine odločim, na kakšen način bomo nadaljevali delo in na podlagi mojih navodil sodelavke nadaljujejo s pripravo vzorcev. V tem času poskrbim za pripravo aparature za analizo vzorcev. V času analiz se vrnem v pisarno, kjer pišem navodila za delo, obdelujem rezultate, pišem poročila ter pripravljam ostalo potrebno dokumentacijo. Moj delovni dan je razpet med pisarno in laboratorijem. Pred odhodom domov še enkrat pogledam, ali analize potekajo v skladu z načrtovanim ali so vsi vzorci na pravilnih mestih ali je dovolj reagentov na aparaturi in ali je vse delo tekočega dne pravilno zapisano in dokumentirano. Kaj je pri vašem delu najtežje? Težko rečem, da je kaj tako hudo, da ne bi obstajala rešitev. Običajno je najtežje takrat, ko se nam mudi z analizami in nam katera od aparatur ponagaja ali pa ko se šele po velikem številu analiz izkaže, da z analizno metodo nekaj ni v redu in je potrebno celoten postopek z ustreznimi modifikacijami ponoviti. Pri takih težavah je ključnega pomena to, da s sodelavci na oddelku delujemo kot tim in problem tudi na tak način v veliki večini primerov uspešno rešimo.

15


Ali je vaše delo naporno? Moje delo zahteva natančnost, prilagodljivost, odgovornost in predanost, a ker ga rada opravljam, mi ni naporno. Delate sami ali v timu? Omenila sem že, da je timsko delo pri nas izredno pomembno. Mislim, da smo odličen tim, ki ga sestavljamo tako mlajši kakor tudi starejši sodelavci in sodelavke. Ker je področje bioanalitike zelo specifično, so izkušnje in predvsem znanje starejših sodelavcev neprecenljive. Sama se trudim, da sem do svojih sodelavcev spoštljiva, poštena in prijazna ter si ob koncu delovnih obveznosti rada vzamem čas za prijateljski klepet in druženje. Se kdaj naveličate dela v laboratoriju? Je kdaj enolično? V Krki sem zaposlena 11 let in dela v bioanalitiki se nisem naveličala. Vv službo vsak dan odhajam z veseljem. Delo pri nas ni enolično, saj v svetu nastajajo vedno nova zdravila in s tem vedno znova potekajo naša nova raziskovanja pri razvoju novih analiznih metod. Ali moraš biti svetovljan, da lahko postaneš raziskovalec? Kakšne karakterne lastnosti je dobro imeti za delo raziskovalca? Poleg osnovnega znanja s strokovnega področja, na katerem opravljaš raziskave, so seveda ključne vedoželjnost, želja po raziskovanju in po odkrivanju nečesa novega, kar pa zahteva samoiniciativnost, kreativnost, odgovornost do dela, natančnost ter predvsem ogromno mero potrpežljivosti.

Se morate še vedno izobraževati ali ste končali s svojim šolanjem? Mislim, da sem s svojim formalnim izobraževanjem zaključila. Je pa področje mojega dela tako, da se moram zato, da sem stalno v stiku z novimi znanji in novimi raziskavami, vedno znova udeleževati najrazličnejših izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj.

Kateri je za vas najljubši del vašega poklica? Nas lahko navdušite za vaš poklic? Največji čar raziskovanja je v tem, da nikoli ne veš, po kateri poti bo potrebno v raziskavi iti, da prideš do cilja. Med raziskavanjem je velikokrat potrebno spreminjati prvotne odločitve in iskati nove rešitve nastalih problemov, zaradi česar je delo vsak dan zanimivo in polno izzivov. Že od otroštva sem si želela delati v laboratoriju, prav tako me veseli delo z ljudmi in vodenje, zato v svojem delu zelo uživam.

16


Bi nam radi še kaj povedali? Čas otroštva je najbolj brezskrbno obdobje človekovega življenja. A hkrati je to obdobje, v katerem človek začne razvijati osebnostne lastnosti in socialne spretnosti, ki ga bodo spremljale vse življenje. Zato je šola tako pomembna, kajti v šoli se ne naučimo le učne snovi, ampak pridobivamo tudi izkušnje na področju medčloveških odnosov, sodelovanja s sošolci za kak določen cilj, naučimo se, kako se učiti in še mnoge druge stvari, ki nam pozneje v življenju pridejo še kako prav. Pomembno za vsakega je, da najde področje, ki ga najbolj zanima in to področje razvija in neguje, kajti to bo potem z veseljem počel celo življenje. Ali kot je rekel kitajski filozof Konfucij: »Izberi si delo, ki ti je všeč, pa ti nikoli v življenju ne bo treba delati.« Uredili in pripravili šolski novinarji.

1.5

Foto: osebni arhiv

Patrik Oberstar, naš mladi raziskovalec

Poklicno pot učiteljice na Osnovni šoli Drska sem začela septembra 2009. Tisto leto je prag osnovne šole prestopil tudi Patrik Oberstar – bister, nasmejan in zvedav fantič, s katerim sva se prvič srečala na tečaju angleščine za otroke. Spomnim se, da je z veseljem ponavljal angleške besede, a namesto barvanja je raje risal znanstvenofantastične ali stripovske like ter razlagal o plazilcih in dinozavrih. Namesto gledanja risank je izbral branje zahtevnih naravoslovnih knjig in fantazijske literature. Kot pravega knjižnega molja ga še danes pogosto srečam v šolski knjižnici. Nasprotno od vrstnikov ga svet interneta ni uspel vsrkati vase, saj splet uporablja predvsem v izobraževalne namene. Redno spremlja družbeno dogajanje in ga želi razumeti. Pozitivna naravnanost do znanja, spoštovanje do sočloveka in vedoželjnost ga spremljata na vsakem koraku. Svoje znanje z veseljem deli s tistimi, ki se želijo učiti. Tudi mene pogosto seznanja z najnovejšimi zgodovinskimi dognanji o tem in onem. Ker menim, da je Patrik fant mnogih talentov, sem z njim opravila intervju. Verjamem, da bomo o tem fantu še slišali. Srečno na nadaljnji poti, Patrik!

17


Predstavi se v petih besedah. Radoveden, srečen, odločen, delaven, zamišljen. Kateri poklic želiš opravljati, ko boš odrasel? Paleontolog ali herpetolog (op. p.: herpetologija je panoga zoologije, ki se ukvarja z znanstvenim preučevanjem dvoživk in plazilcev); za zdaj še ne vem, kaj bi raje postal. Kateri je tvoj najljubši šolski predmet? Biologija. Kdo in kdaj te je navdušil za naravoslovje? Mamin prijatelj Srđan Marinčić me je pri četrtem letu starosti navdušil za dinozavre, ki sem jih občudoval že takrat. Katero področje raziskovanja te najbolj zanima? Proučevanje vedenja in zgradbe telesa živali ter njihovih navad. Kako najraje raziskuješ? Rad si ogledujem žival in si zapomnim vsak gib ali čudno pozicijo ter se pozanimam o tem. Kje in kaj bi najraje študiral? V Angliji bi rad študiral biologijo. Zakaj? Anglija ima najstarejše univerze z veliko »starega« znanja o vsem, tudi o biologiji, ki me tako zanima. Kje bi najraje živel in zakaj prav tam? V Avstraliji. Zaradi fosilnega bogastva, zanimivih živali in toplega podnebja. Tvoja najljubša knjiga. Hobit, saj je eden najboljših fantazijskih romanov svojega časa. Tvoj najljubši film. Forrest Gump, zaradi odlične zgodbe. Če bi se lahko za en dan preobrazil v super junaka, katerega bi izbral? Dr. Strange. Kaj te v življenju najbolj osrečuje? Neodkrite skrivnosti naravnega sveta. Kateri svetovni problem te najbolj skrbi? Izumrtje čebel. Kako bi ga rešil? Iznašel bi snov, ki bi bila škodljiva za njihove parazite in radijske valove, ki jih ne bi zmedli. Kaj meniš o slovenskem izobraževalnem sistemu? Mislim, da preveč promovira inženirske znanosti, in menim, da bi moral tudi druge. Kaj ti je na naši šoli najbolj všeč? Ali kaj pogrešaš? Všeč mi je poučevanje v sožitju z naravo. Stik z naravo bi bil lahko večji. Katera je tvoja najljubša žival? Indijski krokodil. Katero žival bi najraje imel kot ljubljenčka? Zakaj? Argentinskega teguja, ker je velik, inteligenten in vsejedi kuščar, ki se ga da udomačiti. Katere lastnosti pri ljudeh najbolj ceniš? Odnos do dela, potrpežljivost, sprejemanje drugačnosti. Česa se bojiš? Neuspeha in da bi obupal nad delom.

18


Kdo je tvoj vzornik? Sir David Attenborough. Zakaj ga ceniš? Ker že 60 let dela z živalmi in kot profesor svoje znanje deli z drugimi. Na kateri svoj dosežek si najbolj ponosen? Zakaj? Na mojo neuspelo raziskavo o osteodermih, koščenih luskah. Postavil sem teorijo in sam prišel do odkritja, da je napačna. Kam bi popeljal turiste, ki bi obiskali Novo mesto? Popeljal bi jih v Dolenjski muzej, na reko Krko in v Ragov log. Kateri je najlepši kraj, ki si ga do sedaj obiskal? Jaipur v Rajasthanu v Indiji. Zakaj je nate pustil tak vtis? Tam sem imel srečanje s kobro iz oči v oči in jo celo pobožal. Kateri izrek te najbolj zaznamuje? »Ali se nam zdi v redu, da bodo naši vnuki videli slona le v slikanici?« (Sir David Attenborough) Napiši svoje cilje za prihodnost. Rad bi študiral biologijo in se specializiral za herpetologa ali paleontologa. Zelo me veseli raziskovanje živali in si želim odkriti kakšno novo živalsko vrsto. Simona Lešnjak

1.6

Hiška eksperimentov na naši šoli

RAZISKOVANJE POMENI VIDETI, KAR VIDIJO VSI, IN MISLITI, ČESAR NI ŠE NIHČE MISLIL. (Albert Szent-Gyorgyi) Tema za Rastočo knjigo v šolskem letu 2017/18 je RAZISKOVANJE. Ob razmišljanju, kako bi jo predstavili, smo prišli na idejo, da bi na šolo povabili Hiško eksperimentov. To je pomanjšana Hiša eksperimentov, ki potuje po šolah in omogoča, da lahko vsi učenci raziskujejo.

19


Naloga, ki so si jo v tem centru znanosti zadali, je, da učence navdušujejo za učenje, raziskovanje, radovednost, postavljanje vprašanj in iskanje odgovorov. Naša šola je z obiskom Hiške eksperimentov (18. 9. 2017) postala center radovednosti in ustvarjalnosti. Učenci pa so postali raziskovalci. Začeli smo s kulturno prireditvijo. Pevski zbor z učiteljico Božidarjo Štukelj se je naučil himno Hiše eksperimentov, ki jo je spesnil Adi Smolar. Na prireditvi so nas nagovorile ravnateljica Nevenka Kulovec, direktorica novomeške občinske uprave dr. Vida Čadonič Špelič in predstavnica Hiške eksperimentov Andreja Perat.

Po prireditvi so učenci po razporedu odšli v malo telovadnico, kjer so jih pričakali številni eksperimenti z navodili. Učenci so raziskovali, proučevali, poskušali, preverjali, razmišljali in iskali odgovore na vprašanja. Bili so radovedni in ustvarjalni. V pomoč so jim bili tudi učitelji in ekipa Hiške eksperimentov. Všeč so jim bili poskusi z vodo, ogledalom, neskončne luknje, lovljenje domin, mešanje barv. Učenci razredne stopnje pa so bili prisotni na dveh dogodivščinah, Mehurčkologiji in Jajčkologiji, kjer so sodelovali pri poskusih, postavljali vprašanja in iskali odgovore. Učencem je bilo raziskovanje tako všeč, da so se po pouku, ko je bila šola odprta za starše in krajane krajevne skupnosti, vrnili skupaj s starši in starimi starši in jih popeljali skozi eksperimente. Učenci so svoja doživljanja ob raziskovanju strnili v pesmih.

20


21


HIŠKA EKSPERIMENTOV Naša eksperimentna hiška večja je kot mala miška. Zakajčke iz glave obrne, v odgovore jih preobrne. Hiška zanimiva je, v njej veliko naučimo se. Petra Blatnik, Glorija Žučak, 7. b

Učenci smo na šolo eksperimente dobili, misli smo obnovili, se iskreno veselili. Poskus smo naredili, norišnico povzročili, šolo pa z znanjem preplavili. Balone smo s helijem napolnili, potem pa zelo smešno govorili. Eksperimente smo preizkusili, veliko novega izkusili. Amil Hasić, 7. b

Hiška eksperimentov krasen je kraj potuje od mesta do vasi in nazaj. Pripeljali so veliko eksperimentov, z njimi odkrili smo veliko talentov. Vse učence zanima, ali znanost res je tako prima. Zdaj pa v hiško eksperimentov grem, da kaj novega izvem. Nehal bom pisati, saj se moram tudi jaz z radovednostjo igrati. Luka Brdar, 7. b

Poskusi, eksperimenti in ostalo, danes od navdušenja nas bo pobralo. Svečke, lončki in modre tekočine, to so naše eksperimentalne surovine. Izvajamo eksperimente, iščemo razloge, to je zabavnejše od domače naloge. S poskusi se učimo, tako znanje lovimo. Ko v kislino vsuješ ščepec soli … BUM! Vse v zrak odleti. V hiški eksperimentov nas res zasujejo z milijoni elementov. Jakob Bele, Benjamin Grobler, 7. b

22

Hiška eksperimentov ni grajena zidakov, v njej je polno učenjakov. Tam poskuse pregledujemo in radovedno raziskujemo. Zelo zabavno je v njej, saj dobimo veliko novih idej. Eneja Gašperšič, Eva Kuzmijak, 7. b

Hiška eksperimentov zanimiva je, zato ima tako dolgo ime. Tam veselimo se zato, ker radi poskuse delamo. Če zastavljamo prava vprašanja, dobimo veliko znanja. Iz klobukov skačejo majhne hiške, v glavi radovedno se podijo miške. V hiški zabavamo se zelo, zato nam je danes lepo. Da bi le večkrat prišli, bi si želeli, in nov eksperiment bi začeli. Jani Retelj, 7. b Zapisala in zbrala Darja Kavšek.

iz


1.7

Karierna pot

Zvonec. Poberem ključe in pripravljene papirje ter odhitim v razred. Približujem se mu, pred razredom me čaka skupina razigranih učencev. Fantje se podijo za copatom enega izmed sošolcev, dekleta se resneje pogovarjajo o testu, ki ga pišejo naslednjo uro. Odklenem učilnico, vstopimo. Pregledam prisotnost, vključimo računalnike, stopim pred tablo in s pogledom preletim razred. Skupina fantov ima zabavo z menjanjem slik na ozadju računalnika, potem moram preveriti, kaj so ušpičili, dekleta več ali manj v miru čakajo na pričetek ure. Nekako se umirijo in napovem vsebino današnje ure. Opazim, da se med njih naseli neko vznemirjenje, radovednost, v očeh nekaterih opazim strah, stisko. Danes imamo prvo uro poklicne orientacije. Pred mano so učenci 9. razreda in čez nekaj mesecev se bodo vpisali v srednjo šolo ter odšli od nas. V teh nekaj mesecih morajo sprejeti veliko in težko odločitev. Kam naprej? V šolskem letu imamo za ta namen na razpolago nekaj ur. Spoznali bodo šolski sistem v Sloveniji, izpolnili anketo o poklicni nameri, si ogledali srednje šole v našem mestu, imeli nekaj predstavitev na šoli, predstavitev in obisk podjetij Krka, Adria Mobil in TPV, roditeljski sestanek za starše, sledil bo informativni dan in izpolnjevanje prijavnic. Seveda jih vsako leto povabim na individualen pogovor k meni, a tega se udeleži vsako leto manj učencev. Zanima me, kako se bodo letošnje leto odločili tile mladostniki. Trend množičnega vpisa v gimnazije se je zadnji dve leti malo zmanjšal. Zopet smo imeli nekaj več prijav tudi v poklicne šole. Gospodarstveniki nas vse bolj opozarjajo, da jim primanjkuje delavcev v gradbeništvu, želijo si tudi monterjev, strojnikov. Dobrih strokovnjakov. Letos zopet uvajamo vajeništvo v šolski sistem. Podjetniki, firme želijo pomagati pri usposabljanju mladih ljudi, še več, želijo usposobiti dobre, kvalitetne delavce za svoja podjetja, za naše gospodarstvo. Ponujajo kadrovske štipendije in celo posebne štipendije za deficitarne poklice. Bomo videli, kako bo letos. Mene osebno bolj skrbi trend, ki sem ga opazila v zadnjih nekaj letih. Ti mladi ljudje namreč nimajo več želja, nimajo sanj in nimajo ideje o tem, kaj bi radi postali, tudi če jih ne bi čisto nič oviralo na njihovi poti. Včasih, pred desetimi leti recimo, so še imeli želje postati detektivi, manekeni, stevardese, astronavti in podobno. V zadnjih letih pa bi vsi radi postali menedžerji in dobro plačani direktorji. Ja, zaskrbljujoč odraz plehke družbe, nedvomno. Pred dvema ali tremi leti se mi je prvič zgodilo, da je nekaj fantov po uri prišlo k meni povedat, da bi oddali prijavnico na triletni program. Pred razredom si tega niso upali povedati. Zgodilo se je že, da so starši doma spremenili že izpolnjeno prijavnico in vanjo vpisali tri- ali štiriletni program namesto vpisane gimnazije. Učenec je ob izpolnjevanju prijavnic vpisal, da želi na gimnazijo, da ne bi bil slabši od sošolcev ... Približno pet generacij nazaj se je pričelo govoriti o razvoju kariere. O tem, da bi morali mladi najti hobi, delo, dejavnost, ki jih veseli, kjer so dobri in razviti iz tega kariero. O tem, kako bi morali načrtovati svoje izobraževanje in znati to tržiti. Res je. Te mlade pred mano čaka drugačna karierna pot, kot smo jo poznali včasih. Te mlade čaka formalno in neformalno izobraževanje, čakajo jih menjave zaposlitve, prekvalifikacije, čaka jih e-svet, bloganje, spletno poslovanje, delo od doma, samozaposlovanje. Dejansko bodo morali živeti vsak svojo karierno pot. »No, pa začnimo,« jih nagovorim in v mislih dodam: »In srečno, dragi moji«.

23

Tina Močnik


Razmišljam Analiziram Zbiram Iščem

Sestavljam Kreiram Urejam Javljam Evidentiram 24

Merim


2 RAZISKOVANJE V 1. TRIADI 2.1

Plava ali potone? – raziskovanje v 1. razredu

Učenci prvih razredov smo svoj kamenček v letošnji mozaik raziskovanja dodali z raziskovanjem plovil. Z učenci smo se najprej dogovorili, kaj želimo raziskati in novega izvedeti. Tako smo oktobra, v okviru projekta Od mita do arhitekture, izvedli tehniški dan, kjer smo spoznali različna plovila, preverjali plovnost različnih predmetov in na koncu izdelali svoja plovila. Začetek tehniškega dne je tako izhajal iz zanimanja učencev. Ogledali smo si različna plovila: od splavov, čolnov, drevakov, pa vse do tankerjev, križark, trajektov in letalonosilk. Ogledali smo si tudi posnetek, kako izdelajo ladjo. Učiteljice smo učence povprašale, kako to, da ladja ne potone, ko pa je sestavljena iz toliko kovine in težkih snovi. S pogovorom smo se dotaknili osnov plovnosti. Naš dan se je nadaljeval s praktičnimi poskusi v skupinah. Vsaka skupina je dobila material (frnikole, palčke, drevesni list, žebelj, žličko, lego kocko, plastičen pokrovček, stiropor), ki so ga pred preizkušanjem razvrstili v skupino na delovnem listu – ali bo stvar plavala ali potonila. Nato so se lotili praktičnega dela: materiale so polagali v korita z vodo in jih ponovno razvrstili glede na to, ali je material ploven ali ne. Z učiteljicami smo jih spodbujale, naj materiale obračajo ali potopijo in tako preizkusijo, če se plovnost preizkušanega materiala spremeni. Svoje ugotovitve so zabeležili na delovni list, s pomočjo katerega smo potem naredili poročanja skupin.

Zavihajmo rokave! V zadnjem delu smo pripravili nekaj materialov in učenci so se lotili izdelave lastnih plovil. Pri izbiri materiala in načina dela so imeli proste roke: nekateri so delali iz naravnih, drugi iz umetnih materialov; nekaj jih je delalo individualno, nekaj v parih, del učencev je oblikoval skupine. Z nastalimi izdelki smo sodelovali na razstavi in prireditvi ob zaključku projekta Od mita do arhitekture.

25


Nam je uspelo? Kot pravi raziskovalci smo se odločili, da svoje delo preizkusimo. Za preizkus na reki Krki smo izbrali leseni splav iz paličic, saj je les naravni material in s spustom nismo naredili škode ali onesnaževali reke. Spust splava je potekal na Loki in učenci so se pri projektnem delu očitno odlično odrezali, saj je splav suvereno odplul po toku reke Krke. Ana Oman

26


2.2

Breg – prvi del novega mesta (2. razred)

Historični del Novega mesta, imenovan Breg, je kulturna znamenitost kraja, za katerega se starejši Novomeščani, predvsem Brežani, zavedajo, da je najstarejši del mesta. Zanj pravijo: »To je prvi del Novega mesta. To je zgodovina. Breg je star že čez 400 let. Tu so hodili Francozi. Mesto je pogorelo, a Breg ne.« (Dražumerič, 1988). Breg sestavlja vrsta povezanih hišic, ki obkroža kapiteljski hrib nad reko Krko. Nekatere stavbe mestne četrti stojijo na skalah, vse pa se vrstijo v nekakšnem polkrogu in sestavljajo del obzidja. Vsaka zgradba ima manjši ali večji vrt, arhitektura pa je zasnovana na podlagi značilnosti ljudskega stavbarstva. Pred drugo svetovno vojno je Breg veljal za predel, v katerem je živel revnejši sloj meščanstva, po vojni pa so se tam naselile tudi mlajše družine (Dražumerič, 1988). Brežani so se v preteklosti ukvarjali z ribolovom, splavarjenjem, trgovanjem, prevozom blaga in ljudi ter čolnarjenjem. V času Čolnarjenje na reki Krki pred industrijsko revolucijo so se mesta pospešeno razvijala in pod Bregom Novemu mestu je to omogočala reka Krka. Mnogi Brežani so (Pungerčer, 2001) imeli pod svojimi domovi priveze čolnov, s katerimi so prispevali k razvoju svoje okolice. Čolnarjenju so namenili več vrst čolnov: bohinjski čoln za prevoz ljudi, sandolini so bili namenjeni športnim dejavnostim, ribiški, namenjen ribolovu, in tovorni čoln za prevoz blaga (Pungerčar, 2001). Učenci drugega razreda so na tehniškem dnevu, ki je potekal v okviru projekta Voda – od mita do arhitekture, raziskovali in spoznavali preteklost svojega kraja, tj. Novega mesta. Spoznali so zgodovinska dejstva, nato pa so izdelali maketo Brega ob reki Krki. Za izdelavo so uporabili stiropor, ki je predstavljal skale in hrib, na katerih stoji mestna četrt, iz odpadne embalaže pa so izdelali hišice z značilnostmi, ki jih imajo hiše še danes: barve, velikost, strnjenost ena Maketa učencev ob drugi, gank in vrt, k maketi so dodali še čolničke. Učenci so bili nad spoznavanjem svoje bližnje okolice navdušeni. Žan: Danes smo izdelali hiške. Najprej smo pobarvali hiške s tempera barvami, nato smo dobili list papirja. Iz papirja smo naredili streho, nato smo počakali, da se barva posuši. Ko se je barva posušila, smo vzeli kolaž papir. Iz kolaž papirja smo izrezali okna in vrata, nato pa smo prilepili streho, okna in vrata. Ko smo vse nalepili, smo iz paličic naredili gank. Potem smo prilepili gank na hišico. Danes mi je bilo najbolj všeč, ko smo izdelovali hišice.

27


Maša: Izdelovali smo hišice, ki so ob reki Krki. Ne smemo jih spreminjati, podirati. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo jih barvali. Najtežje mi je bilo, ko smo lepili balkon, gank. Končni izdelek mi je bil všeč. Te hišice stojijo na Bregu. VIRI IN LITERATURA: Dražumerič, M. (1988). Življenje na novomeškem Bregu. Kronika (Ljubljana), letnik 36, številka 3, str. 246–252. Dostopno na https://www.dlib.si. Pungerčar, M. (2001). V objemu Krkinih voda: kopališča, perišča, čolnarne, mlini in mostovi ob Krki v Novem mestu od leta 1850 do 1950. Novo mesto: Dolenjski muzej. Jasna Jožef

2.3

Dan raziskovanja z Vanjo Forjan

Učenci 1. a in 3. a smo imeli dan raziskovanja. Zelo je bilo zanimivo, ker sta moja mami in njena sodelavka Tanja izdelali štiri super poskuse – čarovniško meglo, oljno lavo, faraonovo kačo in eksplozivno zobno pasto. Najbolj mi je bila všeč eksplozivna zobna pasta, ker je bruhnila visoko v zrak. Matija Forjan, 3. a

28


Učenci 1. a so o poskusih povedali: Nik: Najbolj mi je bila všeč kača, ker je lezla iz peska. Izidor: Všeč mi je bil vulkan, ker je izbruhnil. Sven: Všeč so mi bili rdeči mehurčki. Lucija: Spoznala sem poklic raziskovalke. Všeč mi je bilo, ko je iz peska prišla črna kača in smo jo lahko prijeli, ko se je ohladila. Ivana: Všeč mi je bilo, ko smo videli mehurčke in megla, ker sem jo lahko prijemala. Sploh je nisem čutila.

2.4

Mlinček se vrti … – raziskovanje v 3. razredu

Tudi učenci 3. razredov so se preizkušali v raziskovanju. Njihova tema so bili mlini na vodo. Najprej so poizvedovali o mlinih, ki so bili nekoč na reki Krki ali še danes delujejo; kakšni so bili nekoč in so danes, kakšen pomen so imeli, kakšna oprema je bila v njih, kakšno orodje so uporabljali mlinarji. Iz intervjuja z mlinarico pa so izvedeli, kakšno je bilo življenje mlinarjev in njihovih družin v preteklosti. Svoje ugotovitve so predstavili v obliki plakatov, knjižic, miselnih vzorcev in računalniških projekcij. Kasneje pa so se preizkusili v izdelovanju mlinčkov na vodo. Najprej so samostojno ali v sodelovanju s starši v literaturi poizvedovali in iskali možnosti izdelave mlinčkov, zbirali materiale in načrtovali svoj izdelek. V šoli pa je sledilo izdelovanje mlinčkov na vodo po lastnem načrtu. Učenci so izpolnili delovne liste, kjer so navedli vse sestavne dele, ki na bi jih imel mlinček (os, lopatice, kolo), materiale, ki jih bodo uporabili (les, paličice, plastika, stiropor, kovinske žice …), pripomočke (škarje, klešče, lepilo, nož …), opisali potek, kaj naj bi delali in narisali preprost načrt. Pogovorili smo se o zaščiti delovnega mesta in o varnosti pri delu ter kaj storijo z odpadki. Nato pa je sledilo ustvarjanje. Nastali so zanimivi in zelo različni izdelki, na katere so bili učenci zelo ponosni. Neprecenljivo pa je bilo zadovoljstvo pri samem delu, ko so ustvarjali.

29


Takole je izgledalo med delom.

Nastale so naĹĄe mojstrovine.

30


Barbara Žura

31


Razlaga Anketira

Zapisuje Informira SpraĹĄuje

Kombinira Opisuje

Vodi Argumentira

LoÄ?uje Eksperimentira Citira 32


3 RAIZSKOVANJE V 2. TRIADI 3.1

Mervarjev hrast

O Mervarjevem hrastu sva se odločili pisati, ker nam je učiteljica predstavila projekt »Gozdovi – les, naravno bogastvo in prihodnost moje domovine«. Pri Brini za hišo raste zelo velik in visok hrast. Hrast je eden od največjih dreves, kar sva jih kdaj videli. Menili sva, da je njegov obseg 8 metrov, v višino pa meri 40. Po pripovedovanju babice in prababice je star že več kot 400 let. Hrast na Ulici na Hribu 100 je največje in najdebelejše drevo v okolici. Je rjave barve, vendar velik del debla prekriva zeleno mahovje. V njem je veliko življenja. V preteklih letih sva opazili veverice, ptice, žuželke, mravlje in netopirje. Najpomembnejša pa je sova, ki tu živi že 20 let. Drevo sva opazovali spomladi, ko so iz vej že pokukali prvi popki. Ta hrast je preživel že veliko generacij in obudil veliko spominov. Je naravno bogastvo. Meritve Pri merjenju sva imeli veliko težav, ker nisva našli tako dolgega metra. Z dedkom Stankom Zalarjem nama je uspelo izmeriti obseg debla na višini enega metra. Obseg meri 7m in 20 cm. Višino pa je dedi ocenil na 30–35 m.

Zgodovina Mogočni hrast za domačijo na hribu že stoletja košati krivenčaste veje visoko nad streho in se ne zmeni kaj dosti za življenje pod seboj. Ljudje so prihajali in odhajali, orali, gradili, se veselili in umirali. On pa je širil svojo krošnjo in zaman metal v veter želod, da bi

33


zasejal svoj plod. Človeški rod je bil premočan in se ni dal tako zlahka odgnati. Drevo pa se ne da in zaupa zakonom narave. Naj kar hodijo okoli, merijo debelino in ugotavljajo starost. Njegovo življenje so dolga stoletja in njegova merila so drugačna: razume jih neskončni veter, ki se zaganja v krošnjo, in razume jih ostra strela, s katero kdaj pa kdaj pomeri svoje moči. Če bi znal govoriti, bi verjetno lahko povedal marsikaj zanimivega, kar se je dogajalo na domačiji. Pod krošnjami je najmanj sto let stala gostilna. Odprl jo je prababičin praded Jernej Mervar, ki je bil nekaj časa tudi župan v šmihelsko-stopiški občini. Takrat se je hiši reklo še pri Resniku, saj je bil hrib porasel z gozdom in steljniki. Jernej ga je počistil in njegov sin Franc je lahko že sredi rodovitnih polj, tik ob travnikih in gozdovih, odprl pravo gostilno Na hribu. (Povzeto po Tonetu Jakšetu.) Sem sedma generacija rodu pod hrastom in ponosna sem na starega velikana, ki bedi nad našo domačijo. Skupaj s svojimi prebivalci nas varuje in nam nudi zavetje. Zanimivosti Po pogovoru s prababico Jožico Mervar Zalar sva izvedeli, da je hrast eden izmed najdebelejših in največjih hrastov v Sloveniji in da spada pod naravno dediščino. V hrast je 17. julija 1989 udarila strela in razdrla vzhodni vrh. Potem so vrhova povezali z močno vrvjo, da ne bi razpadlo. Ta vrv se vidi še danes. Zaključek Največ težav nama je povzročal zapis na računalniku. Najbolj naju je presenetilo to, da je hrast najdebelejši in najvišji v Sloveniji. V raziskovanju sva se zelo zabavali in ugotovili, da je zelo težko narediti dobro raziskavo in da zahteva veliko dela. Za spomin na naslednje generacije sva hrast po opazovanju tudi narisali in se fotografirali pri delu. Zara Kovačič in Brina Retelj, 4. b, ter mentorica Andreja Burger Muhič

3.2

Arhitekturno raziskovanje reke Krke

Z Dnevi evropske kulturne dediščine so se učenci in učitelji v septembru in oktobru 2017 vključili v raziskovalno delo, v katerega je bilo najbolj vpeto arhitekturno raziskovanje. Osnovni raziskovalni cilj je postala reka Krka in snovni ter nesnovni objekti v povezavi z njo. Stara in nova arhitekturna spoznanja ob reki in na njej so nas v nekaj tednih ponesla na različna področja raziskovalnega dela. V okviru projekta so sodelovali vsi učenci od 1. do 6. razreda, osmošolci pa so nova arhitekturna znanja raziskovali na osnovi lastnih idej in ob pomoči predstavnikov Igrive arhitekture iz Ljubljane. Učenci 1. razredov so raziskovali, kateri premični objekti so ali še delujejo na reki Krki. Iz naravnih materialov, kot so veje, lubje, listje, in različnih odpadnih materialov so ob pomoči svojih spretnih prstkov naredili na desetine različnih splavov, čolničkov. Drugošolci so prostorsko raziskovanje zaključili z upodobitvijo Brega, enega najlepših arhitekturnih delov ob reki Krki.

34


Učenci 3. razredov so izdelovali mlinčke, gradivo so črpali iz različnega odpadnega materiala (les, plastika, stiropor), nekaj učencev pa je šolsko »mlinsko« raziskovanje poneslo tudi domov, ob pomoči staršev ali starih staršev jim je uspelo narediti prav zanimive primere mlinov. Z veseljem so komaj čakali dneve, ko so lahko preizkusili njih delovanje kar ob sami reki. Četrtošolci so raziskovali in izdelovali primere mostov, ki povezujejo levi in desni breg reke Krke. Iz tršega papirja, lesa, kovine, žice, plastike so upodobili cestni Šmihelski most, železniški kamniti most ter leseni most čez reko Krko. Učenci so svojo raziskovalno noto zapeljali tudi v igrivi ustvarjalni svet lego kock, iz katerih so nastali zanimivi mostovi s pridihom prihodnosti. Učenci 5. razredov so raziskovali kulturno dediščino vodnjakov, s sestavljanjem kamna na kamen jim je uspelo narediti arhitekturne nepremične objekte, ki so v našem domačem kraju žal že redkost. Lahko povzameva, da so se učenci na svoji raziskovalni poti zbližali z naravno in arhitekturno dediščino bližnje okolice, prepoznavali čare reke Krke ter nadobudno raziskovali njeno premično in nepremično arhitekturno vrednost. Ob zaključku projekta, 25. oktobra 2017, smo za krajane KS Drska pripravili zanimivo kulturno prireditev z naslovom VODA - OD MITA DO ARHITEKTURE in na njej z besedo, pesmijo, plesom, fotografijo in razstavo izdelkov učencev prikazali reko Krko in življenje ob njej nekoč in danes. Ugotovili smo, da je razlika res velika, saj so nekoč na Krki bili mlini, perišča, kopališča, danes pa je bolj turistično in športno zanimiva. Osrednji gost prireditve je bil krajan KS Drska, brodar Polde Fink. Prireditve pa so se udeležili tudi dr. Janez Gabrijelčič, pobudnik slovenskega projekta Rastoča knjiga, predsednica občinske uprave dr. Vida Čadonič Špelič, in Mira Retelj, predsednica KS Drska. Natalija Novak ,

35


Samostojna fotografska razstava Portreti zelene lepotice skozi čas osmošolke Neže Račečič.

36


Razumeti Analizirati

Zanimati IzloÄ?ati Spreminjati

Komunicirati Opisovati

Vrednotiti Argumentirati

Testirati Izumljati 37


4 RAZISKOVANJE V PODALJŠANEM BIVANJU 4.1

Praznovanje božiča nekoč in danes

Učenci 11. skupine OPB se je pogovarjala o praznovanju božiča nekoč in danes v okviru adventne naloge. Raziskovali smo, kako so božič praznovali nekoč in kako ga praznujemo danes. Učenci so svoje ugotovitve napisali. Neža Turk, 4. b: Prababica mi je povedala, da so za božič jedli potico, šunko, kruh in pili čaj. Takrat se hiše niso krasile, ampak so se krasile samo smrečice. Šli so k polnočnici (polnočna maša). Včasih so domov povabili druge otroke. Nastja Pust, 4. c: V današnjih časih za božič postavimo smrečico in jo okrasimo. Doma imamo plastično in ne naravne. Za darila dobimo veliko igrač in sladkarij. Na božični večer gremo k prijateljem in tam skupaj večerjamo in se zabavamo. Za večerjo ponavadi jemo meso in krompir. Jemo tudi piškote in muffine, ki jih spečem z mami. Skupaj poslušamo božične pesmi in pojemo karaoke. Vedno gremo tudi v mesto pogledat lučke. Armina Fatić, 4. c: Moji starši so živeli v Bosni na vasi. Če so bili pridni in so delali na kmetiji, jim je Miklavž prinesel čokolado ali posušeno sadje. Za božič so dobili svinčnik, bonbon ali nova topla oblačila. Jedli so piščanca in zelje ter pili čaj. Smreko so pripeljali iz gozda in jo okrasili z okraski, ki so jih sami naredili. Katja Gašperič

4.2

Kako smo raziskovali vodo

Učenci iz 10. skupine (3. c) so se izkazali za izjemno vedoželjne raziskovalce. Vodo smo si pogledali iz mnogih vidikov; od znanstvenih, okoljevarstvenih, leposlovnih, zgodovinskih do ustvarjalnih. Brali smo zgodbe, si ogledali filmčke o kroženju vode v ekosistemu, spoznavali razna vodna mitološka bitja (med katerimi je tudi naš povodni mož), se bali morskih pošasti, ki smo jih ulovili v 'slane' akvarele in so pristali na šolski razstavi ob zaključku projekta. Ugotovili smo da, se zgodba o vodi nikoli ne konča. Vedno je neizogibna stalnica, ki vselej teče skozi naša življenja. Prej zmanjka časa kakor vode. Predvsem pa je najpomembnejše, da smo vsaj za kratek čas bili bolj ozaveščeni, kako smo lahko srečni, da živimo v okolju, kjer je pitne vode v obilju in da je nikakor ne smemo imeti za nekaj samoumevnega. Kako pa je voda v resnici dovzetna in odzivna za informacije, smo izvedeli iz raziskav japonskega znanstvenika, dr. M. Emota. Pogledali smo si zbirko mikroskopskih fotografij zmrznjenih kristalov vode, ki prikazujejo njihovo preobrazbo glede na afirmacijo ali glasbo. Ob besedah s pozitivnim nabojem, kot so: ljubezen, hvala, radost ali podobno, so kristali vode videti lepi, urejeni, harmonični, simetrični in geometrijsko bogati. V

38


nasprotnem primeru, z negativnim nabojem, pa se deformirajo, tako da niso več podobni ničemur.

Ker smo že prej ugotovili, da so naša telesa sestavljena iz 50–75 % vode, smo se lahko zamislili, kako naše misli in čustva vplivajo in harmonizirajo ali deformirajo vodo v nas. To smo povezali z lastnim počutjem, ki sledi različnim dražljajem okolja. Ko smo ugotovili, kakšne so moči misli in vpliv besed na posameznika, smo namenili nekaj časa obdarovanju s pozitivnimi besedami. Ugotovili smo tudi, da vsi prepirčki in konflikti med nami povzročijo več škode kot koristi in je treba ob takšnih situacijah nastalo škodo čim prej popraviti. Kaj vse nam sporoča voda, je dr. Emoto tudi podrobneje prikazal v knjigi Sporočila vode. Na učence je vpogled v mikrosvet vode pustil velik vtis, saj sta že za naslednjo uro dvojčka Jakob in Miha Gabršček samoiniciativno pripravila raziskovalno urico in prinesla svoj mikroskop. Seveda nismo imeli zmrznjenih kapljic vode, smo si pa poleg sestave vode same pogledali še veliko drugih stvari (od rastlin, raznih vlaken pa do las). Voda je pa tudi tu bila neizogibna, saj je za mikroskopski pogled nujno dodati vodo med stekelca s preparati, kajti voda sama služi kot leča, ki nam omogoči natančen pogled.

Uroš Srpčič

39


4.3

Gozd jeseni

V podaljšanem bivanju smo z učenci 3. razreda raziskovali gozd v jeseni. To smo izvedli kar z opazovalnim popoldnevom. Učenci so se prepustili svojim čutom in opazovali barve v bližnjem gozdu, šteli drevesa in se dotikali lubja ter prisluhnili zvokom. Najdebelejšega so tudi izmerili z objemi. Kar pet otrok ga je moralo objeti, da so sklenili dlani. Drevesa so tudi primerjali med seboj in enega izbranega narisali. V tabelo o gozdnih živalih so ustrezno zapisali, kako se različne živali pripravijo na zimo. Potem pa so nabrali še nekaj drevesnih plodov ter jih poimenovali. Natančneje smo se pogovorili o bukvi, hrastu in smreki. Ker pa so dobri raziskovalci tudi dobri ustvarjalci, smo v gozdu literarno ustvarjali. Za zaključek smo si izmišljevali gozdne pravljice, v katerih so nastopala različna drevesa in živali. Pravljično dogajanje smo kasneje prenesli še v učilnico in nastala je razredna pravljica Reševanje čudežne dežele. Nina Brgan

4.4

Reševanje čudežne dežele (razredna pravljica 3. b)

Nekoč, pred davnimi časi, je bilo za devetimi gorami, za devetimi rekami in devetimi potoki kraljestvo. Ampak to ni bilo navadno kraljestvo. Bilo je čarobno. V njem so namesto ljudi živeli predmeti. Kraljestvo je vodil kralj Poštni nabiralnik. Bil je pogumen. Kraljica pa je bila čudovita roža s temno zelenimi listi. Najraje je imela obute zlato-lesene čevlje. Imela sta tudi princa, Šolsko torbo. Ta je najraje od vsega potoval po svetu. Ne, ni zajahal konja, ampak se je prijel za pisan dežnik in ta ga je popeljal, kamor je želel. Nekega dne pa sta deželo napadla Zlobni stol in njegov pajdaš Palica. Hotela sta uničiti kraljestvo. V kraljestvu so razmišljali, kako ju premagati. Na uho jim je prišlo, da v oddaljeni deželi raste čarobno drevo, na katerem zraste čaroben zlat svinčnik, ki bi jim lahko pomagal. Princ Šolska torba je vzel dežnik in odletel na pot. Letel je nad travniki, gozdom in rekami in končno priletel v oddaljeno deželo. Tam je našel čudežno drevo s čarobnim zlatim svinčnikom. Vzel ga je in poletel nazaj v domače kraljestvo. Zlobnemu stolu in njegovemu pajdašu Palici je kralj s čarobnim svinčnikom na kamen, ki sta ga imela namesto srca, narisal veliko srce. To je začelo biti in oba sta postala prijazna in dobra. Nina Brgan

40


4.5

Dežemer

V 9. skupini podaljšanega bivanja smo se pogovarjali o kroženju vode. Učenci 3. b razreda so merili količino padlega dežja. Poskus so izvedli med vikendom. Najprej so po navodilu izdelali dežemer potem vanj lovili dež. V šoli so sošolcem predstavili njihove ugotovitve. Izak Testen: Dežemer sem naredil iz litrske plastenke. Odrezal sem zgornji del, ga obrnil okrog in ga postavil na spodnji del. Dežemer sem postavil na balkon. Na balkonu sem ga pustil dva dni. Na koncu poskusa sem izmeril količino padlega dežja. Ta poskus se mi je zdel zanimiv in rad bi ga še kdaj ponovil. Gal Grubar: Najprej sem odrezal vrh plastenke, potem pa sem zgornji in spodnji rob oblepil s selotejpom, da ni bilo preveč ostro. Potem sem dal vrh plastenke na spodnji del plastenke. Dežemer sem postavil v cvetlični lonček in ga odnesel ven. Čez eno uro ga več ni bilo. Oči mi je čez noč naredil novega. Postavil sem ga v živo mejo ob parkirišču. Oči mi je pomagal napisati tudi znak: Pusti pri miru, šolska naloga. V enem dnevu sem nameril dva centimetra dežja. Čeprav sem ta poskus že delal, mi je bil vseeno všeč. Želim si, da bi naredili še kak poskus. Abi Hodžić: V trgovino sem šel kupit plastične lončke. Iz navodila za delo sem izrezal merilo za merjenje količine padlega dežja. Prilepil sem ga v lonček in dežemer postavil na balkon. V enem dnevu je padlo devet centimetrov dežja. Bil je zelo deževen dan. Žan Kastelic: Najprej sem kupil plastenko radenske. Ko smo jo popili, sem odrezal zgornji del in ga obrnil ter vstavil v spodnjega. Potem sem ga še prilepil, da ni zlezel v notranjost. Na plastenko sem nalepil merilo za merjenje količine padlega dežja in dežemer postavil na balkon. Privezal sem ga z nitko. V dveh dneh je padlo pet centimetrov dežja. To mi je bilo všeč, take naloge bi rad še počel. Tian Fluher: Vzel sem vazo za rože in vanjo nalepil merilo za merjenje količine padle vode. Vazo sem izbral zato, ker je težja od lončka, in je tako ne bi moglo odpihniti. Dežemer sem postavil pred blok in ga tam pustil en dan. V dežemer je napadlo dva centimetra vode. Ta poskus mi je bil zelo všeč. Pia Kastelec: Za dežemer sem uporabila posodo, na kateri je že narisano merilo. Ponavadi jo uporabljamo za pripravo mase za peko palačink, tokrat pa sem jo uporabila v šolske namene. Najprej sem dala dežemer na dež. Zvečer sem izmerila količino dežja. Ula Fon: Vzela sem velik kozarec in vanj nalepila merilo za merjenje količine padlega dežja. V kozarec sem vstavila lij. Vse skupaj sem dala v posodo, da veter ne bi odpihnil ali prevrnil. Zjutraj sem izmerila količino padlega dežja. Namerila sem 15 centimetrov dežja. Enako sem storila še v nedeljo. Ker ponoči ni deževalo, je bil dežemer prazen. Poskus mi je bil všeč. Rada bi naredila še kakšnega. Nina Brgan

41


4.6

Poskusi z vodo

V okviru projekta Rastoča knjiga smo delali poskuse z vodo. Naredili smo štiri poskuse. Prvi poskus je bil vodni vrtinec. Dve plastenki smo zlepili skupaj in odstranili zamaške. V eno smo dali vodo. Nato smo plastenki zavrteli in nastal je vodni vrtinec. Voda se je vrtinčila ter pretakala iz zgornje plastenke v spodnjo. Zrak iz spodnje plastenke je šel v zgornjo in tako je nastal vrtinec. Iz otroške pleničke smo vzeli prah, ga dali v lonček in vanj nalili vodo. Prah je vpil vodo in postal podoben snegu. To se je zgodilo zato, ker prah iz pleničke vpije vodo oziroma urin, ko se dojenčki polulajo, da ne pride skozi hlače. Tretji poskus je bil z rozinami. Rozine smo dali v lonček z radensko in počakali. Mehurčki so se nabrali na rozine in takrat je rozina zaplavala proti površini. Nato pa so mehurčki počili in rozina je odplavala na dno. V plastenko z luknjami smo nalili vodo in zaprli zamašek. Takrat je voda ostala v plastenki. Ko smo odvili zamašek, je voda začela prodirati skozi luknjice. Ko so zelo odprli zamašek, je iz luknjic zelo škropilo. Ko smo ga zapirali, je voda manj tekla. Ko smo ga dokončno zaprli, je voda ostala notri. Ko smo delali poskuse, se nam je zdelo zelo zabavno. Uživali smo. Teja Klobučar in Neža Turk, 4. b

42


V okviru projekta smo iz plakata izrezali kapljo vode. Narisali smo zastave Velike Britanije, Nemčije, Španije, Francije, Slovenije in Bosne in Hercegovine. Prevedli smo besedo voda. Prevode smo iskali na internetu in knjižnici. Luka Petrović, 4. b Risali smo novomeški vodnjak, ki stoji pri gostilni Vodnjak. Risali smo z barvicami. Pomagali smo si s fotografijo vodnjaka. Na njem je napisana pesem Dragotina Ketteja. Narejen je iz betona. Ob strani ima stopnice. To je znamenitost Novega mesta. Marc Pavlič, 4. b Spretne prstke otrok smo preizkusili tudi pri izdelovanju rib, ladij in jadrnic.

KOLIKŠEN DEL ČLOVEKOVEGA TELESA SESTAVLJA VODA?

Katja Gašperič

43


4.7

Praznovanje božično-novoletnih praznikov nekoč

V 5. skupini podaljšanega bivanja smo raziskovali, kako so božično-novoletne praznike praznovali nekoč. Učenci so doma povprašali starše in stare starše o praznovanju. Ko smo imeli zbrane podatke, smo združili ugotovitve:   

Smrečice so bile okrašene z vato in svečkami namesto lučk. Na smrečico so dodali pečene piškote. Jedli so polento in marmelado, kuhano kislo repo z ocvirki, kruh, solato, krompir in slanino. Za sladico je bila potica. Spekli so potico, v katero so dodali kovanec. Ob novem letu so potico razrezali na kose in tisti, ki je dobil kovanec, je imel največ sreče v prihodnjem letu. Obiskali so polnočnico. Dobili so sladkarije in mandarine. Včasih je kdo dobil tudi kakšno igračo.

Okrasitev smrečice nekoč. Vir: mama Nece Zuanović, 2. a Elizabeta Zoja Vidaković iz 2. a je narisala risbo, na kateri je njena mama predstavila okraševanje smrečice nekoč. Maja Adanič in učenci 5. skupine podaljšanega bivanja

44


4.8

Raziskujemo vodo

Z učenci v OPB 3 smo se že od začetka šolskega leta pogovarjali o pomenu vode za ljudi in živali. Prebirali smo različne pravljice s to tematiko in se pogovarjali, kako pomembno je, da skrbimo za čisto naravo. Naučili smo se pravilnega umivanja rok in to s pridom tudi uporabljali.

Ko smo prebrali zgodbo Mojiceje Podgoršek z naslovom Tri muhe in umazan ribnik, so bili učenci nad njo zelo navdušeni. Zgodba govori o tem, kako so tri muhe dosegle, da so ljudje očistili ribnik. Skupaj z učenci smo se dogovorili, da čist ribnik tudi sami izdelamo.

V tednu otroka pa smo se preizkusili tudi v znanosti. Naredili smo Cevkov poskus z vodo, tremi kozarci, papirnatimi brisačami in barvo. V ravno vrsto smo postavili tri kozarce. V oba krajna smo natočili vodo v isti višini in ju nato obarvali z jedilno barvo (enega rdeče, drugega rumeno). Iz papirnatih brisač smo naredili tulca in eno stran postavili v kozarec z vodo, drugega pa v prazen kozarec. Enako smo ponovili s tretjim kozarcem. Nato smo opazovali, kako voda po papirnati brisači pronica v prazen kozarec. Poskus smo čez noč pustili v razredu. Ko smo naslednji dan prišli v razred, smo bili presenečeni. V srednjem kozarcu je bilo ravno toliko obarvane vode (oranžna voda) kot v skrajnih dveh. Ugotovili smo, da voda potuje zaradi razlike energije, in sicer z nivoja z višjo energijo v nivo z nižjo.

45


Učenci so si nato še nekaj poskusov z vodo ogledali na internetu in jih nekaj izvedli tudi doma.

Karmen Sepaher

4.9

Voda – od uporabe do ustvarjanja

Uporaba vode V okviru projekta Rastoča knjiga smo se v naši skupini podaljšanega bivanja pogovarjali za kaj vse potrebujemo vodo, koliko je imamo in kako lahko z njo varčujemo. Učenci so svoje ugotovitve s pomočjo različnih odrezkov prikazali na plakatu. Še posebej jim je bilo zanimivo, da tudi gasilci potrebujejo vodo za gašenje požarov. V prihodnje pa bodo z vodo varčevali tako pri umivanju rok, kot tudi umivanju zob ali pri tuširanju. Svoje delo so predstavili pred celo skupino. Zeleni dežnik Z učenci smo prebirali knjigo Zeleni dežnik, v kateri slon odide na sprehod s svojim zelenim dežnikom. Na sprehodu sreča ježa, mačko, medveda in zajca, ki so trdili, da je njegov dežnik v resnici njihov čoln, šotor, leteči stroj in palica. Mi pa smo ugotavljali, čemu nam služi dež, kdaj začne deževati ter kdo vse to vodo potrebuje. Na koncu so nastale zanimive umetnine našega, ne zelenega, temveč mavričnega dežnika. Izdelki so bili razstavljeni v jedilnici.

46


Pujsek Rudi išče blato Poustvarjali smo tudi na knjižno predlogo Pujsek Rudi išče blato, v kateri se Pujsek Rudi nadvse rad valja v blatu in z njim škropi še ostale prijatelje na kmetiji. Nekega dne pa blato izgine in Rudi postane žalosten ter začne iskati svojo blatno lužo. Tako smo se z učenci pogovorili o kroženju vode, ki se odvija v naravi. Da bi pujsku Rudiju olajšali iskanje luže, smo zanj z različnimi vzorčki naredili »čisto prave« nove luže. Tudi te smo razstavili na ogled na našem hodniku prve triade. Damjana Tramte

4.10 Ustvarjalna reciklarna v oddelku podaljšanega bivanja

Četrtošolci in petošolci, ki so po pouku vključeni v podaljšano bivanje, so sodelovali pri projektu reciklaže odpadnih plastenk. Ideja se nam je utrnila, ko smo nekega jesenskega dne na spletu na pobudo petošolca Žige našli posnetke s primeri reciklaže. Zasnovo projekta smo izdelali že v decembru, a praktični del zaradi preobilice ostalih dejavnosti izpeljali v februarju in marcu. Projekt je potekal po posameznih etapah: zbiranje idej, načrtovanje, predstavitev načrta, zbiranje embalaže, delitev v skupine, izdelava končnih izdelkov. Razmislili smo, kaj bomo reciklirali, s katerim namenom, kako in kaj bomo potrebovali pri izdelavi in katere nove izdelke želimo izdelati. Načrt smo izdelali v obliki miselnega vzorca, ki so ga predstavili učenci 4. a.

47


Do pete etape so stvari potekale brez posebnosti. Ideje smo zbrali, izdelali načrt in ga predstavili sošolcem. Nato smo teden dni zbirali embalažo odsluženih plastenk pijač, detergentov in podobnega. Vsakdo je izbral izdelek, ki ga je nameraval izdelati, in zanj sestavil načrt. Tu pa se je zataknilo. Ugotovili smo namreč, da je težko delati po skupinah brez pomoči učitelja. Med tvegana opravila sodijo rezanje plastike, delo z vročim lepilom, delo s spajkalnikom. Včasih plastenka ni kvalitetna, kot bi želeli, in jo z rezanjem trajno poškodujemo, zaradi česar je ne moremo predelati v nov izdelek. Nagajal nam je tudi tapetniški nož, včasih vroče lepilo ni bilo dovolj segreto in zato ni priteklo iz lepilne pištole. V skupini smo bili redko vsi učenci naenkrat, zato je bilo težko organizirati delo. Ker smo izdelke želeli dokončati najkasneje v tednu dni, smo za izdelavo potrebovali vsaj dve šolski uri dnevno. Ko smo ugotovili, da nam praktičnega dela po vsej verjetnosti ne bo uspelo dokončati, smo spremenili strategijo. Odločili smo se za izdelavo ene vrste izdelkov. Večini je bila zelo všeč izdelava zapestnic iz odpadnih plastenk, ki bi jo vsak učenec izdelal po lastnem navdihu. Učiteljica je pripravila obročke iz plastenk, ki jih je bilo treba dodatno toplotno obdelati in tako zgladiti ostre robove. V likovni učilnici smo si izposodili akrilne barve, prosili mame za stekleničke laka za nohte, v šolo prinesli bleščice. Nekateri učenci so raje ustvarjali nakit iz različnih barvnih perlic, med katerimi so bile nekatere del odsluženega nakita ter ponovno uporabljene. Pri izdelavi je učence vodila lastna domišljija, saj verjamem, da je to najboljša pot pri iskanju kreativnosti posameznika. Nastali so zanimivi novi izdelki, nad katerimi so bili navdušeni tako ustvarjalci kot obdarovanci.

48


V projektu so sodelovali posamezni učenci 4. a, 4. b, 4. c, 5. a in 5. b ter učiteljice Katja Gašperič, Mojca Klemenčič Balant in Simona Lešnjak. Učenci si zaslužijo pohvalo za drznost, iskrive misli ter ustvarjalno vnemo. Simona Lešnjak

4.11 Peremo, lepimo? Ne, sproščamo se in igramo! V sredo, 4. aprila, sta Lana Pia Skrbinek in Naja Bukovac za učence 11. in 12. skupine podaljšanega bivanja pripravili prav poseben eksperiment. Prikazali sta, kako izdelamo igralno sluz iz enostavnih sestavin, ki jih imamo v skoraj vsakem domu.

49


Kako naredimo sluz? 1. LANIN RECEPT Potrebujemo:  UHU tekoče lepilo v stiku  tekoči detergent za pranje perila Postopek izdelave: 1. Lepilo stresemo v posodico. 2. Dodajamo po malo detergenta in mešamo z žlico. 3. Ko se zmes ne lepi več, jo vzamemo v roke. 4. Zmes je sluzasta in mokra. Če se nam še vedno lepi na prste, dodamo še malo detergenta. 5. Zmes gnetemo, dokler več ni mokra oziroma dokler se lepo ne oblikuje in odbija.

Rezultati: Nastala je odlična zmes, ki se lahko razteguje, gnete, odbija. Težave pri izdelavi: Vmesna vprašanja in neučakanost sošolcev. 2. NAJIN RECEPT Potrebujemo:  plastelin  kremo v peni  čistilo za leče  vrelo vodo Postopek izdelave: 1. V skledo damo plastelin, ki ga predhodno zgnetemo in zmehčamo. 2. Plastelinu dodamo kremo v peni in čistilo za leče. Zmešamo. 3. Zmesi dodamo vrelo vodo in premešamo. 4. Nastala je kompaktna sluz.

50


Rezultati: Bili so super. Če bi dodala zmesi vrelo vodo, bi bila sluz veliko mehkejša. Težave pri izdelavi: Sošolci so le s težavo mirno poslušali. Neprestano so zastavljali vprašanja, zato sem končala 20 minut kasneje, kot bi sicer.

SKUPINSKA EVALVACIJA: Aleks: Danes smo spoznali, kako se naredi dve različni sluzi. Zelo mi je bilo všeč. Nastja: Pri predstavitvi mi je bilo najbolj všeč, ko je nastajala sluz. Zanimivo je bilo. Luka: Najbolj mi je bila všeč predstavitev Lane Pie. Tosja: Danes smo se naučili, kako naredimo sluz. Zanimivo je bilo, ko jo je Lana gnetla.

51


Brina: Prijateljici Naja in Lana sta se potrudili in naredili dve vrsti sluzi. Meni je bolj všeč prva. Izgledali sta kot profesionalni znanstvenici. Ideja mi je všeč in sem jo zapisala, da jo bom preizkusila doma. Dan mi je bil všeč. Luka: Današnji eksperiment mi je bil všeč. Julija: Danes sem se naučila, kako se naredi sluz. Najbolj mi je bilo všeč to, da smo sluz lahko tudi sami preizkusili. Neja: Najbolj mi je bila všeč tista sluz, ki se je odbijala. Najzanimivejši del je bil opazovati izdelavo. Sedaj vem, kako se naredi in jo bom poskusila narediti tudi sama. Miha: Zelena sluz mi je bila zelo všeč. Naučili smo se nekaj novega o kemijski znanosti. Poskus in analizo sta izdelali Naja Bukovac in Lana Pia Skrbinek iz 4. a.

Simona Lešnjak

52


RAZISKOVANJE, ZNANJE

Zelo pomembno je raziskovati, razmišljati, odkrivati in brati,vsako zanimivo stvar pobrati, in jo preiskati, svoje možgane zagnati, nekaj izvedeti in nato to znati.

Znanja se ne smemo bati, med raziskovanjem se moramo igrati, to ve že vsak dober ati.

Za znanjem ni treba žalovati in se ga ne smemo sramovati, se z njim ne bahati, nikoli ne bomo nehali raziskovati, saj ne moremo vsega znati.

To si moramo pač priznati in podatke iskati v knjigah, na spletu ali po golem svetu.

Luka Brdar, Jani Retelj, Jakob Selan, Anže Martinčič, Jakob Bele, 7. b

53


5 RAZISKOVANJE UČENCEV OD 6. DO 9. RAZREDA 5.1

Igriva arhitektura in mostovi

»Nekje sem prebral opis Niagarskih slapov, ki me je povsem prevzel, in v mislih sem si zarisal, kako slapovi poganjajo veliko kolo. Stricu sem rekel, da bom šel v Ameriko in uresničil to idejo. Trideset let pozneje sem na lastne oči videl, kako je moja zamisel na Niagari postala resničnost, in se zamislil nad nedoumljivimi skrivnostmi uma.« (Nikola Tesla) V letošnjem šolskem letu smo pričeli z raziskovanjem v projektu Rastoča knjiga. Zato smo pri pouku tehnike in tehnologije ter v okviru tehniških dni pričeli z ustvarjanjem na tem področju.

11. oktobra 2017 smo z učenci 8. razreda izvedli tehniški dan z naslovom IGRIVA ARHITEKTURA. Prvo uro so imeli predavanje o javnem prostoru in o izboljšanju le-tega na zanimiv in inovativen način. Potem so v telovadnici gradili Leonardove mostove, ki jih niso smeli zlepiti. Ob gradnji mostov so ugotavljali, da so konstrukcije v arhitekturi zelo pomembne, ker zagotavljajo trdnost in varnost uporabe. V nadaljevanju dneva so v skupinah svoje ideje prikazali z izdelavo domišljijskih maket za izboljšanje šolske okolice z vodnimi elementi. Ugotovili so, katere dejavnosti se lahko odvijajo v okolici šole, kaj je privlačno za druženje in čemu so vodni elementi namenjeni. Na koncu so imeli še predstavitev. Komisija je tudi ocenila in nagradila najboljše rešitve.

54


V 6. razredu so učenci januarja konstruirali in izdelali izdelek – most – iz papirnatih profilov. Po izbiri idejne zamisli so najprej izdelali prototip. Za izdelavo sestavnih delov so izbrali ustrezna gradiva, orodja in pripomočke. Med izdelavo sestavnih delov prototipa so učenci preizkušali ustreznost izbranih gradiv, orodij in delovnih postopkov, kar so kasneje upoštevali pri izdelavi izdelka. Ugotovili so, da večjo trdnost dosežemo s preoblikovanjem papirnatega gradiva v profile (npr. U-profil je sposoben prenašati večje upogibne in tlačne obremenitve kot kotni profil, profili večrobega preseka so sposobni prenašati le vzdolžno obremenitev). Trdnost papirnega gradiva se še poveča, če ga nagubamo.

55


V nadaljevanju so učenci izdelek izdelovali po zaporedju delovnih operacij s tehnološkega lista. Zelo pomembno je bilo, da so natančno prenašali mere na gradivo. Ankica Milošević

5.2

Novomeški mostovi

Za ta projekt sem se odločil, ker rad raziskujem po spletu in delam zapise, iz katerih nastane seminarska naloga. Rad se vrnem v preteklost, kjer veliko poizvem o krajih, dogodkih, spremembah itd. Železniški most Proga poteka čez reko Krko. Zgrajen je bil med letoma 1912 in 1914. Most je dolg 186 metrov. Na kopenskih delih so trije kamniti stebri z razmakom 10 metrov. Nad reko pa je dvodelna jeklena konstrukcija, dolga 50 metrov. Načrti za jekleni del so bili narejeni v avstrijskem Gradcu, most pa v Pragi in na Dunaju. Septembra leta 1943 je bil miniran desni obrežni steber, tako da je jekleni del z enim koncem padel v vodo. Po vojni so ga obnovili in zraven dogradili še most za pešce.

56


Šmihelski most Zgrajen je bil leta 1991. Poteka čez reko Krko med Kandijsko in Topliško cesto na desnem bregu ter Seidlovo in Ljubljansko cesto na levem bregu. Zaradi njegovega naklona prihaja vsako leto do poškodb vozišča. Posebej problematičen pa je njegov spodnji del v smeri Šmihela, kjer je vozišče izpostavljeno dodatnim zavornim silam vozil. Šmihelski most je med najbolj nagnjenimi cestnimi mostovi v Sloveniji. Kandijski most Kandijski most (tudi Stari most) je železni cestni most, ki povezuje staro mestno jedro Novega mesta s Kandijo. Most prečka reko Krko na spodnjem delu Glavnega trga. Zgrajen je bil leta 1898 le nekaj deset metrov od kraja, kjer je stal starejši leseni most, zgrajen leta 1600, tega so eno leto po odprtju železnega mostu porušili. Most je dolg 75 metrov, s svojo železno zakovičeno konstrukcijo pa sodi med redke in najstarejše tovrstne konstrukcije v Sloveniji. Žiga Ajdič, 6. a

Vir: Pridobljeno 22. 2. 2018 s spletne strani: https://www.google.si/search?client=firefoxb&dcr=0&biw=1400&bih=744&tbm=isch&sa=1&ei=tNCLWoyJCMncgAbDuoKYDQ&q=novome%C5%A1ki+mostovi&oq=novome% C5%A1ki+mostovi&gs_l=psy-ab.3...12883.26817.0.29178.40.26.4.3.3.0.131.2045.17j5.22.0....0...1c.1.64.psyab..14.14.952...0j0i24k1j0i30k1j0i5i30k1j0i10i24k1.0.e0-kzJWAUeM

5.3

Kaj se dogaja s smetmi?

Šestošolci so obiskali Center za ravnanje z odpadki CEROD. Namen CEROD-a je izvajanje gospodarske javne službe predelave odpadkov in odlaganja ostankov predelave odpadkov. Zasnovan je regijsko in trenutno vključuje občine iz belokranjske, dolenjske in posavske regije. Zanimalo jih je, kaj se zgodi z odpadki, ki jih mečemo v zabojnike za smeti. Zbrani odpadki se odlagajo na odlagališču Leskovec, ki vključuje sprejemni plato s tehtnico, bazena za izcedno in meteorno vodo, ekološki zbirni prostor za občane, prostor za skladiščenje ločeno zbranih frakcij odpadkov, testno polje za sprejem muljev. Na centru

57


za ravnanje z odpadki je tudi sprejemni objekt z video nadzorom, vremenska postaja in garaža za stroje. Občani lahko sami pripeljejo odpadke na odlagališče, vendar se je potrebno za večje količine odpadkov prej najaviti in plačati strošek odlaganja. Učenci so ugotovili, da bomo ob takšnem načinu življenja, kmalu živeli na smetišču. Razmišljali so, da bo v prihodnje potrebno spremeniti odnos do odpadkov in jih ponovno uporabiti.

Ogledali so si tudi zbirni center kosovnih odpadkov, ki deluje na Cikavi. Učenci so bili presenečeni nad urejenostjo centra, saj so bili odpadki razvrščeni po zabojnikih (sveče, nevarne snovi, les, stiropor, železo, bela tehnika, računalniki in televizorji, karton …). Na šoli smo imeli akcijo zbiranja tekstila. Med tekstilom je bilo veliko odsluženih kavbojk, zato je med učenci zrasla ideja, da bi iz njih ustvarjali izdelke in jih podarili bodočim prvošolcem. Na naravoslovnem dnevu so učenci ustvarjali z odpadnimi materiali. Odsluženim kavbojkam so dodali uporabno vrednost. Učenci so bili ustvarjalni, razmišljali so in delali načrte. Z uporabo ročnih spretnosti so nastale peresnice, vrečke za copate, torbice, kazalniki za knjige. Nastali so zanimivi, uporabni in lepi izdelki.

58


Suzana Zoran

59


ODPADKI Danes v CEROD-u smo bili. Zakaj? Ker tam je veliko smeti. Smeti smrdijo, zato vrane okoli njih letijo. Tam smo stali na hribu smeti. Zakaj? Ker drugih hribov pač tam ni!

ODPADKI Vse, kar vržemo stran, pristane na smetišču podgan. Delavci morajo za smeti poskrbeti in jih v strojih zmleti. Ker pa je smeti vse več in več, dela je vedno več. Jakob Lorkovič, Tian Pavlin, 6. b

Klara Šterk, 6. b

5.4

Voda v vsakdanjem življenju

Sedmošolci so obiskali Centralno čistilno napravo Novo mesto. Zanimalo jih je, kaj se zgodi z vodo, ki jo spustimo v kanalizacijo. Na čistilni napravi odpadne snovi, ki so prisotne v vodi, pretvorijo v stabilne končne produkte, ki se lahko odvajajo v površinske vode, ne da bi s tem škodljivo vplivali na okolje. Pri tem skušajo odpadne vode obdelovati na čim bolj varčen način in skrbijo za javno zdravje. Upoštevati morajo zakonske predpise in s tem zagotavljati ustrezno odvajanje vode. Pri čiščenju odpadne vode gre za mešanico procesov usedanja, biološkega in fizikalno kemijskega čiščenja. Čistilna naprava je sestavljena iz procesnih enot. Najprej se odstranijo in ločujejo veliki trdi delci, odstranijo se pesek, olje in maščobe. Temu sledi odstranjevanje usedenih snovi, ki se ločijo kot mulj. Pri biološkem čiščenju s pomočjo mikroorganizmov oksidirajo raztopljene in koloidne snovi. Sledi odstranjevanje bakterij, strupenih snovi in hranil. Na koncu čiščenja obdelajo blato.

60


Pri urah naravoslovja so učenci raziskovali, kaj vsebujejo in v čem se razlikujejo deževnica, destilirana, vodovodna, mineralna in morska voda. S poskusi so dokazali, da deževnica in destilirana voda po izparevanju ne puščata sledi. Iz tega so sklepali, da ti dve vrsti vode ne vsebujeta raztopljenih trdnih snovi. Pri segrevanju morske, mineralne in vodovodne vode pa je ostal trden preostanek. V mineralni vodi so raztopljene različne mineralne snovi, v morski vodi je raztopljen tudi natrijev klorid, v vodovodni pa apnenec. Iz rezultatov poskusa so ugotovili, da so mineralna, morska in vodovodna voda trde vode, destilirana voda in deževnica pa mehki vodi. Učenci so raziskali, kako deževnica postane

61


trda voda. Dež v zraku pobere pline, med katerimi je tudi ogljikov dioksid, zato je voda kisla. Ker postane deževnica kisla, apnenec raztaplja, ko teče po njem. V vodi ostane raztopljen kalcijev hidrogenkarbonat. Ta daje vodi trdoto. Zanimalo jih je tudi, katera voda bi bila bolj primerna za pranje. Naredili so poskus, s katerim so ugotavljali, v kateri vrsti vode se milo bolj peni. Preverjali so deževnico, vodovodno in morsko vodo. V tri epruvete so nalili enako količino posamezne vrste vode in dodali 10 kapljic milnice. Epruvete so desetkrat pretresli in izmerili količino nastale pene. Največ pene je bilo v deževnici in najmanj v morski vodi. S tem so še enkrat potrdili, da je deževnica mehka voda in morska voda trda voda. Tako so dokazali, da bi bila deževnica najbolj primerna za pranje, saj bi porabili najmanj pralnih sredstev. S tem bi poskrbeli tudi za bolj čiste vode. Darja Kavšek

5.5

Raziskovanje kot vir znanja med poukom izbirnega predmeta astronomija

Izbirni predmet astronomija ponuja učencem veliko možnosti za raziskovanje in projektno delo, zato so učenci namesto klasičnega frontalnega pouka v letošnjem šolskem letu pri izbirnem predmetu preko raziskovalne projektne naloge pridobivali znanje o Soncu, Zemlji in Luni. Učenci so se v okviru projektnega dela že v oktobru udeležili nočnega opazovanja neba na OŠ Grm, kjer so spoznavali raziskovanje vesolja preko različnih delavnic, na katerih so širili svoja znanja tako, da so v planetariju raziskovali zvezde in ozvezdja, se naučili praktično uporabljati zvezdno karto in uporabili metodo opazovanja s pomočjo teleskopa. Videno so potem z učenci v učilnici razširili z osnovnimi znanji o našem planetu, Soncu in Luni.

62


Nato so se učenci lotili projektnega dela, ki je zavzemalo izdelavo modela Sonca, Lune in Zemlje. Učenci so morali pri tem sami ugotoviti, iz katerega materiala bodo posamezni elementi, raziskati, kakšno površje imajo omenjena nebesna telesa, in se s pomočjo idej z izdelavo modela površju najbolje približati, določiti so morali razmerje velikosti med posameznimi elementi in upoštevati, da se Zemlja in Luna gibata na dva načina. Učenci so projektno delo opravljali v paru, pri tem so morali pred izdelavo poiskati vire informacij v knjižnici in spletu, se naučiti sodelovanja v paru, saj so bili razdeljeni naključno, iz različnih razredov, z različnim predznanjem o astronomiji. Delo so opravljali samostojno, brez sugestije idej učitelja. Modele so izdelovali 9 šolskih ur. Nastali so izvirni in zelo dobri modeli, ki so jih potem še predstavili ostalim učencem.

63


Pri predstavitvi so učenci tudi strnili svoje vtise o projektnem delu: Jakob Testen, 7. a: Ko sem dobil to nalogo, sem bil mnenja, da bo enostavna, vendar imam danes precej drugačno mnenje. Ne morem verjeti, koliko časa in truda smo morali vložiti v ta izdelek in kako zahtevna in natančna mora biti izdelava. Največ težav mi je predstavljala izdelava Sonca, saj sva najprej izdelala kroglo iz aluminijeve folije, ker pa je bila premajhna, sva se odločila, da mu dodava glino in rumen plastelin. Ugotovil sem, da plastelin in glina nista najboljša prijatelja, saj je po dvournem delu Sonce razpadlo. In morala sva najti novo rešitev. Zara Bartolj, 8. a: Ko sem načrtovala delo, mi je najprej predstavljalo veliko težavo, kako določiti velikosti tako, da ne bo vse premajhno oziroma preveliko. Nato sem se odločila, iz česa bo vsak model in kako bo moj končni izdelek deloval. Mojega sošolca velikokrat ni bilo, zato je bilo težko izdelovati model sama. Na začetku nisem vedela, kako naj spravim model v gibanje, a sem to težavo rešila. Najtežje je bilo napeljati žice skozi modele, da bi se nebesna telesa lahko vrtela. Najbolj zadovoljna sem bila z modelom Zemlje, sam mi je ta najbolje uspel. Maja Pavić, 8. a: Z Mio sva načrtovali delo tako, da sva najprej pretvarjali razdalje med Soncem, Luno in Zemljo, nato sva se dogovorili, kako bova vse skupaj izvedli, čeprav na začetku nisva vedeli, kako naj bi najina naloga izgledala. Srečevali sva se z mnogimi težavami, zato sva morali raziskovati tudi s pomočjo interneta in literature. Najbolj me je presenetilo površje Lune. Sicer sem vedela, da je tako raznoliko, toda nisem si predstavljala, da je tako razgibano. Včasih je bilo potrebno pri izdelavi modela tudi improvizirati. Na koncu sva bili z izdelkom zadovoljni, čeprav bi ga lahko še izpopolnili.

64


Mia Plantan, 8. a: Težko je bilo pretvoriti razdalje v primerno merilo za model. Tudi pri izbiri materiala ni šlo vse po načrtu. Kroglo za Zemljo sva oblepili z lepilnim trakom, na katerega se barva ni prijela. Tudi Lunine mene ni bilo najlažje uprizoriti. Najbolj me je presenetilo, kako velika razlika je med Zemljo in Soncem in celo med Luno in Soncem. Presenečena sem bila tudi, ko sem raziskovala Luno in sem izvedela, da jo vedno z Zemlje vidimo le z ene strani. Bilo mi je všeč, da sem delala v paru. Delo je bilo lažje in prijetnejše. V paru sva imeli več idej in morali sva sodelovati pri težavah, ki so se pojavljale. Gregor Škof, 7. b: Največ težav sva imela z izdelovanjem Sonca. Ko je razpadlo, sem bil jezen in razočaran, a sva z Jakobom kljub temu težavo rešila tako, da sva naredila novo Sonce. Ta dogodek nama je podaljšal čas izdelave, tako da sva porabila nekaj več ur za izdelavo kot ostali. Prihajala sva na dodatne ure, zjutraj. A se je izplačalo, saj sva bila z modelom na koncu zadovoljna. V tem projektnem delu sem se naučil sodelovanja in ugotovil sem, da si s skupnimi močmi lahko pomagamo, da pridemo do rešitve in smo na koncu zadovoljni. Katja Pečaver

5.6

Voda, ena in edina

Voda, življenja vir,

Pogosto onesnažena,

tam v gorah tvoj je izvir.

zamazana in iznakažena,

V gorah, kjer je čisti mir,

ne več bistra in blažena,

tam te človek ne doseže,

žalostna se počasi po rekah viješ,

v dolinah te prestreže,

dokler se v morje ne izliješ.

te s kanalizacijo poveže, izkoristi in zlorabi,

Takrat spet srečna voda,

onesnaži in pozabi.

se z drugo družiš, dokler ne zaplavaš v naftni luži, in se s kemičnimi snovmi okužiš.

Anže Martinčič, Luka Brdar, Jakob Bele, 7. b

65


5.7

Pravopisna pravilnost javnih obvestil v okolici OŠ Drska

Učenci 8. razredov smo na začetku šolskega leta dobili posebno nalogo. V svoji ulici, vasi, bloku smo morali poiskati in fotografirati ali natančno prepisati vsebino različnih obvestil, plakatov, malih oglasov, reklam, vabil … Izdelati smo morali vzorčne primere ustreznih besedilnih vrst. To pomeni, da smo vabila, obvestila in male oglase napisali tudi sami. Na podlagi obrazcev in predlogov smo analizirali fotografirana besedila. Pregledali smo tudi hipoteze. Tako smo ugotavljali, katera besedila so bila slovnično in pravopisno pravilna. Na koncu pa smo izdelali še raziskovalno nalogo. Kaj smo ugotovili? Hipoteza 1 pravi, da so besedila pravopisno pravilna (raba velike začetnice, uporaba ločil, stičnost). Vendar besedila niso pravopisno pravilna, zato hipoteza 1 ne drži. Hipotezo ovržemo, saj v navedenih fotografijah ugotovimo, da stičnost ni pravilna, nepravilno uporabljajo ločila in velike začetnice. Hipoteza 2 pravi, da mora biti ustrezna uporaba besedilne vrste glede na namen (mali oglas, reklama, neuradno obvestilo, vabilo, prošnja, uradna obvestila). Glede na pregledano, hipoteza 2 drži. Hipoteza 3 pravi, da so besedila slogovno ustrezna, in je deloma pravilna. Nekatera besedila vsebujejo besede, ki so slogovno neustrezne in bi jih lahko zamenjali s slovenskimi ustreznicami. Hipoteza 4 pravi, da imajo besedila ustrezno vizualno podobo. Ta hipoteza ne drži. nekaterih besedil nismo mogli prebrati, saj so bila neberljiva zaradi vode, ki je uničila besedilo.

Ugotovili smo, da večina oglasov in obvestil ni slovnično in pravopisno ustreznih, prav tako so nekatera oblikovno zelo toga. Kljub temu da se vsi Slovenci s pravopisnimi pravili seznanijo v osnovni šoli, je to znanje očitno premalo utrjeno ali pa ni prave zavesti o pomenu pravilne rabe jezika. Jezik je namreč narodotvoren element, njegovo (ne)poznavanje pa ne kaže le splošne malomarnosti, ampak veliko pove o tvorcu zapisanega (in govorjenega) besedila. Seminarska naloga je objavljena na DVD enoti – priloga knjige. Avtorji naloge: Lara Golob,8. a, Elhana Sinanović,8. b, Urška Klobučar, 8. b, Eva Bojanc, 8. a, Mia Plantan, 8. a mentorici: Karmen Sepaher, Mojca Mežik

66


5.8

Empirično preiskovanje pri matematiki v 9. razredu

V septembru so devetošolci dobili nalogo izdelave empiričnega preiskovanja pri predmetu matematika. Izbirali so lahko med več temami iz vsakdanjega življenja (promet, zbiranje in ločevanje odpadkov, poraba energije, tekočine, gibanje, vrsta hrane in načini prehranjevanja). Ker preiskovanje poteka v različnih fazah (načrtovanje preiskave, zbiranje, analiza in interpretacija podatkov ter predstavitev preiskave), so učenci že v septembru pričeli z zbiranjem podatkov preko ankete, ki so jo sami izdelali. Po rešeni anketi je sledila analiza podatkov in interpretacija. Predstavitve bodo potekale v začetku maja. Seminarska naloga je objavljena na DVD enoti – priloga knjige.

Maja Adanič, Mateja Bartolj, Mateja Grahek in Katja Pečaver

67


68


6 RAZISKOVANJE PRI OSTALIH DEJAVNOSTIH V ŠOLI 6.1

Ustvarjalnost, kreativnost, inovativnost pri podjetniškem krožku

V času prebiranja in opazovanja različnih virov preko raznih medijev, poplave informacij in podatkov, se nam včasih zgodi, da se znajdemo v poziciji opazovalca, ki lahko samo nemo spremlja različne spremembe, ne nujno dobre, ki vplivajo na našo kvaliteto življenja. Ali lahko na te spremembe tudi mi vplivamo? Kako? Kaj sploh lahko naredimo? Pustimo, da se naša zamisel ali ideja »valja« v naših glavah, se o tem pogovorimo v zaprtem krogu naših zaupnikov, jo občasno delimo na socialnih medijih in si mislimo, to je to, ali lahko dejansko tudi mi sami pripomoremo k boljšemu jutri zase in druge? Namen podjetniškega krožka je mlajši generaciji na zanimiv način približati posamezne elemente podjetniškega načina razmišljanja, s katerimi lahko vplivajo na spremembe oziroma spremembo naredijo kar sami. Gre za t.i. divergentno razmišljanje, pri katerem učenci skušajo na posamezno vprašanje oziroma problem odgovoriti na več načinov, iščejo več rešitev, izven ustaljenih kalupov, ki nas pogosto omejujejo pri iskanju novih idej. V okviru krožka tako že osnovnošolci spoznavajo osnovne podjetniške pojme, se učijo podjetnega ravnanja ter dinamiko timskega dela. Učenci pri svojem delu razvijajo različna znanja, veščine in osebne kompetence.

Kaj je torej glavno vodilo podjetništva na naši šoli? Razmišljaj s svojo glavo. Bodi ustvarjalen in inovativen. Če želiš uspeti, moraš delati, saj se delo ne naredi ali konča samo od sebe. Sodeluj, usklajuj, deli mnenja in izkušnje. Vedno ti ne uspe. Včasih moraš premisliti in kaj spremeniti ali dopolniti.

69


Raziskuj, sprašuj, poglej iz več zornih kotov, kritično presojaj. Na krožku z različnimi oblikami skupinskega dela ustvarjamo ozračje medsebojnega zaupanja v skupini. Spoznavamo različne tehnike iskanja idej ter njihovo praktično uporabo. Ideje skupinsko usklajujemo ter postavimo vodilno idejo za lasten projekt. Spoznavamo elemente poslovnega načrta ter izdelujemo dokument za skupno izbrano idejo. V letošnjem šolskem letu smo tako v mesecu oktobru na Ekonomski šoli Novo mesto in v Šentjerneju pristopili k reševanju podjetniškega projekta Z ustvarjalnostjo in inovativnostjo do podjetnosti (ZUIP), ki ga v okviru programa Mladim se dogaja organizira javna agencija SPIRIT v sodelovanju s konzorcijem Ekonomske šole Novo mesto, OŠ Drska, OŠ Dolenjske Toplice, OŠ Škocjan in Šolskim centrom Novo mesto ter Razvojnim centrom Novo mesto. V štirih dneh je več kot 50 dijakov in učencev petih različnih šol na podjetniški način reševalo problematiko turizma v Občini Šentjernej. Učenci in dijaki so v skupinah iskali inovativne in kreativne ideje za prireditev Jernejevo, Kobilarno Hosta, Kulturni center Primoža Trubarja, Kartuzijo Pleterje, Gorjance, zidaniški turizem, čebelarstvo, vinske kleti in kolesarske poti. Prišli so do zanimivih, drugačnih, novih in inovativnih rešitev, kar so prikazali tudi na svojih zaključnih predstavitvah pred komisijo, starši in lokalnimi mediji.

V mesecu november pa smo se v okviru programa Razvojnega Centra udeležili že tretjega podjetniškega izziva osnovnih in srednjih šol Dolenjske. V programu, v katerem je sodelovalo preko 40 učencev in dijakov, je izmed 12 skupin 3. najboljšo rešitev za Mikrografijo d.o.o. predstavila ravno naša ekipa »Povezani«. Naša naloga je bila, da oblikujemo ponudbo storitev, s katerimi se ukvarja Mikrografija za izobraževalne ustanove. Izziv smo zmagovalne ekipe zaključile s predstavitvijo svoje ideje kar v Mikrografiji, kjer so nam predstavili svoje podjetje in nas na koncu tudi pogostili.

70


Naša podjetniška žilica je ponovno dobila svoj zagon še na četrtem podjetniškem izzivu z naslovom Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji. Ekipa »Zmigaj se!« je tokrat v konkurenci različnih srednjih in osnovni šol prepričala komisijo ter zasedla drugo mesto. Učenci so raziskovali Slovenijo in pripravili različne pakete tri in sedem dnevnega potovanja. Misel, ki nas bo bodrila v naprej, je vsekakor komentar za predstavljeno delo naših osnovnošolcev: »Postal sem pomirjen, ker vem na kakšni mladih sloni naša prihodnost.«

Podjetništvo nas tako preko ustvarjalnosti, kreativnosti, inovativnosti ter podjetnosti vodi do novih izkušenj, poznanstev in možnosti za razvoj in sodelovanje. Naša podjetja se očitno zavedajo, kako pomembno je sodelovanje med gospodarstvom in izobraževalnimi institucijami, saj jim nudijo izkušnje sodelovanja s pravimi podjetniki in uspešnimi podjetji. Učenci na tak način razširjajo svoja obzorja znanja, širijo socialna omrežja, predvsem pa pridobivajo na samozavesti ter lasten uspeh gradijo z delom, ki ga ustvarijo sami, kar je še kako pomembno, ko je vse preveč mladih na trgu dela brez zaposlitve.

. Damjana Tramte

71


6.2

Potujem – raziskujem

V letošnjem šolskem letu se je trinajst učencev prvega in drugega razreda pri interesni dejavnosti potujem okoli sveta pridružilo na popotovanju po svetu in se tako podalo na dolgo pot raziskovanja vseh kotičkov našega planeta. Najprej smo preko spominkov, ki so jih prinesli učenci od doma, odkrivali zaklade sveta in iskali dežele, iz katerih prihajajo. Ker pa potovanje s prstom po zemljevidu ni tako zabavno, so se učenci za en dan prelevili v osvajalce sveta, kjer so potovali po celinah in se izogibali pastem, ki pretijo na odprtem morju.

Tudi mi smo najprej podrobno spoznali Novo mesto. Preko fotografij in zgodb smo si ogledali nabrežje Novega mesta s Kapitljem. Nato pa tudi sami iz barvnega papirja zgradili maketo le-tega.

A potovalna želja nam ni dala miru, zato smo pripravili svoje kovčke ter se odpravili na našo prvo daljše potovanje. Naš cilj je bila dežela širnih in mrzlih prostranstev, kjer imajo

72


najboljše baletne plesalce, Rusijo. Ogledali smo si odlomek iz baleta Hrestač, prisluhnili pravljici o Babuški oz. po rusko Matrjoški ter se tudi sami preizkusili v sestavljanju lutke Hrestača in izdelavi papirnate Babuške.

Zaradi zelo mrzlega vremena in ker smo bili dobro ter toplo oblečeni, smo se podali še malo na sever in jug tečaja. Ugotavljali smo, kdo živi na Antarktiki in kdo na Arktiki ter kakšne oblike sta. Nato pa izvedli poskus Ali si pingvini zmočijo perje? Učenci so pingvine pobarvali z voščenkami, nato pa jih poškropili z vodo. Na njihovih krilih so se pojavile vodne kapljice in na veliko začudenje učencev, se krila pingvinov niso zmočila. Ugotovili smo, da imajo pingvini krila povoščena, prav tako so tudi voščenke izdelane iz voska. Zato si tako naši pobarvani pingvini niso zmočili kril.

Po precej dolgem miselnem naporu, smo bili že pošteno lačni. Zato smo si sami pripravili tunin namaz in to prav tako, kot ga pripravljajo prebivalci Arktike, Eskimi.

73


Naše potovanje se je nadaljevalo na vzhod, v deželo jutranjega miru, kjer so potekale letošnje Zimske Olimpijske igre. Poskusili smo sestaviti tradicionalno korejsko oblačilo hanbook ter se naučili zapeti otroško korejsko pesmico o treh medvedkih. Ugotovili smo, da v Aziji živijo tudi posebni medvedi, pande. Zato smo se naučili tehniko zlaganja papirja – origami, ki prav tako izvira iz Azije ter izdelali pande.

A pred koncem šolskega leta nas čaka še nekaj destinacij, učenci pa so radovedni in radi raziskujejo ter odkrivajo nove dežele, kulture, jezik, posebnosti in zanimivosti drugih držav. Jaka Š.: Na krožek sem se prijavil, ker imam rad geografijo in rad raziskujem, kako je na drugem koncu sveta. Na krožku je zelo zanimivo. Luka: Najbolj všeč mi je bilo, ko smo si sami pripravili tunin namaz, kot da bi res bili Eskimi. Odličen je bil. Le prehitro ga je zmanjkalo. Jaka R.: Meni se je bilo zabavno učiti korejsko pesmico. Zanimivo je, kako drugačen jezik je od slovenščine. Simon: Super je bilo, ko smo bili zunaj na igrišču, kjer smo narisali celine in se igrali osvajalce sveta. Valentina Bizjak

74


6.3

Raziskovanje v okviru otroškega parlamenta

Raziskovanje je sestavni del otrokovega razvoja in odraščanja, saj že s prihodom na svet prične s tovrstnim spoznavanjem sebe in okolja. Najprej raziskuje svoje telo, bližnjo okolico in ljudi v njej. Kasneje raziskuje in preizkuša svoje zmožnosti s pomočjo vsega, kar ga obdaja, da se postavi na noge ter pri tem pridobiva izkušnje za nadaljnji razvoj. Že v zelo zgodnji dobi ugotavlja, da so za dosego cilja potrebni trud, močna volja ter nenehno vztrajanje. Spozna, da s svojim skritim znanstvenikom v sebi nekaj ugotovi. Spozna, da si z ugotovitvami lahko pomaga pri nadaljnjem raziskovanju oz. učenju, čeprav se tega ne zaveda. Kaj pa se zgodi potem, v kasnejši predšolski in šolski dobi? Ves ta potencial nekako zamre, saj opažam, da so otroci, starejši kot so, manj vztrajni – predvsem tam, kjer bi se s tem največ lahko naučili, in se žal ne zavedajo, da je to za osebni razvoj zelo pomembna lastnost. Prav tako umanjka to spoznanje predvsem pri starših, dedkih, babicah, vzgojiteljih, učiteljih in drugih, ki so odgovorni zanje. Velikokrat do rešitev ne pridejo sami, saj to zahteva čas, v današnji družbi pa ni časa za čas. Posledice je čutiti v neodgovornih, nesamostojnih in nemotiviranih, a hkrati samostojnosti željnih otrok, saj so slednje jasno izrazili – tako na šolskem, občinskem ter regijskem zasedanju otroškega parlamenta. Povedali so, da »si želijo več šol v naravi, učenja v obliki raziskovanja ter podobnih učnih metod, saj jim omogočajo biti samostojnejši«. To lahko interpretiramo s tem, da so ti radovedneži in primarno uka željni posamezniki družbeno ovirani ter ustavljeni na svoji poti uspeha postati trdna, zdrava osebnost. Velikokrat se kasneje izkaže, da postanejo odrasli s težavami na vseh področjih življenja – pri iskanju in obdržanju zaposlitve, v odnosih, vzgoji svojih otrok in drugje, kar očitno pozabljamo, ko gre za vzgojo in izobraževanje v zgodnjem otroštvu. Seveda je pomanjkanje raziskovanja v dobi otroka, po mojem mnenju, le eden od razlogov za to, pa vendar menim, da precej vpliva na nadaljnje dojemanje sveta in življenja. Da bi obudili raziskovalca v sebi in mladim dali možnost razvijanja sebe in družbe z lastnim razmišljanjem, smo v letošnjem šolskem letu tudi v okviru otroškega parlamenta obravnavali teme s pomočjo raziskovanja.

75


Najprej so učenci od 2. do 5. razreda pod vodstvom mentoric ugotavljali, kaj sploh je šolski parlament, spoznali, kako je nastal, katere so njegove naloge ter da bo tema, obravnavana v prihodnjih dveh letih v okviru otroškega parlamenta, šolstvo in šolski sistem. Spoznali so, kateri ljudje, inštitucije in organi v državi so odgovorni za vzgojo in izobraževanje. Pomagali so si s spletom in slikovnim materialom. Poleg tega so razmišljali o tem, katere so pomembne lastnosti, ki jih mora imeti učenec, ki bo postal predsednik šole in bo predstavljal učence in učitelje v šoli in izven nje, si izmenjali mnenja, izbrali lastnosti ter jih zapisali. Na naslednjem srečanju so vsi predstavniki oddelkov (od najmlajših do najstarejših) v skupinah začeli obravnavati temo šolstvo in šolski sistem. Ker je pri raziskovanju potrebno najprej narediti analizo stanja o izbrani temi, so učenci povedali, kaj jim besede šolstvo in šolski sistem sploh pomenijo, nato so si zastavili vprašanja glede tega, kaj je njihovim vrstnikom na šoli všeč in kaj je tisto, kar bi bilo vredno spremeniti. S tem so pričeli kar predstavniki oddelkov na šolskem zasedanju otroškega parlamenta. V skupinah so s pomočjo raznih tehnik (npr. PNZ-tehnika – pozitivno, negativno, zanimivo po Edwardu de Bonu) razmišljali, debatirali in izrazili mnenje. Nato so se še konkretneje preizkusili kot raziskovalci. Namreč, potrebno je bilo ugotoviti tudi, kakšno mnenje imajo ostali učenci na naši šoli glede slovenske šole in sistema ter mnenje o odnosih v šoli, učnih vsebinah, metodah in načinih poučevanja. Za pridobivanje tega so izbrali anketni vprašalnik. Da je bilo zagotovljeno razumevanje na vseh razvojnih ravneh, so bili učenci razdeljeni od 2. do 5. razreda in od 6. do 9. razreda. Na koncu so sestavili skupen vprašalnik, ki so ga posredovali svojim sošolcem in sošolkam (vprašalnik je na priloženem CD-ju). Ti so odgovarjali na 12 vprašanj, ki so bila razdeljena glede na podteme. Vprašalnik so reševali vsi učenci v oddelku ter podali večinsko mnenje o določenem vprašanju. Pod vodstvom razrednikov ali predsednikov ter namestnikov oddelčne skupnosti so se o temi in podtemah pogovarjali. Na zasedanju parlamenta so predstavniki oddelčnih skupnosti nanizali ideje, kako bi temo in podteme podrobneje obravnavali v oddelkih ter kako bi lahko prikazali delo. Predloge so prenesli svojim sošolcem.

76


Do naslednjega zasedanja so učenci v oddelkih na različne načine obravnavali podteme (raziskovali šolske sisteme drugod po svetu in jih primerjali z našim šolskim sistemom, delali plakate na temo sanjska šola, sanjski učitelj, sanjski učenec, sanjski urnik/predmetnik, se postavili v vlogo učitelja v podaljšanem bivanju ter se preizkusili v poučevanju matematike, se pogovarjali o tem, kaj je na naši šoli dobro ter kaj bi na šoli in v šolskem sistemu spremenili, naredili posnetke na to temo, posneli igro vlog, kjer so se učenci preizkusili v vlogi učitelja in učenca, ter s tem ugotavljali, kakšno je vedenje enih in drugih in kaj bi bilo potrebno spremeniti za izboljšave, posneli kratek film o tem, kakšna je šola sedaj in kakšno si učenci želijo …). O načinih obravnavanja teme in podtem na ravni oddelkov so člani šolskega otroškega parlamenta na prihodnjem srečanju poročali. Predstavili so svoje izdelke. Pregledali so analizo anketnega vprašalnika in glede na njene rezultate ter poročila o oddelčnih ugotovitvah in zaključkih, predlagali pobude za spremembe v slovenskem šolstvu in na naši šoli, ki jih bomo udejanjali v prihodnosti. Skupaj smo ugotovili, da je marsikaj že dobro, hkrati pa tudi, da so potrebne spremembe. Učenci so sprejeli sklepe omenjenih pobud, ki jih bo potrebno uresničevati že v prihodnjem šolskem letu. Te so delegati, ki so zastopali našo šolo na občinskem zasedanju otroškega parlamenta v novomeškem rotovžu, predstavili ostalim delegatom iz drugih novomeških šol in vodstvu DPM Mojca – regijskemu koordinatorju otroških parlamentov za Dolenjsko. Mladi parlamentarci so mnenja, da bi se morali učenci med sabo ter učitelji in učenci bolj povezovati – kar bi omogočali v okviru večjega števila ur športa, več pouka v naravi, več praktičnega in skupinskega dela, večjega števila šol v naravi. S tem bi imeli tudi možnost večje samostojnosti. Po njihovem mnenju bi moralo biti učnih vsebin manj in le-te bolj poglobljeno obravnavane ter življenjsko osmišljene. Pri predmetih GUM, LUM, ŠPO bi ponovno uvedli opisno ocenjevanje, kakršno je bilo v veljavi že v preteklosti. Želijo si, da bi računalništvo postal obvezen predmet že v nižjih razredih, saj je računalnik del njihovega vsakdanjika. Več bi bilo lahko okroglih miz, učenja v obliki debat in podobnih metod. Tako bi zadovoljili potrebo po bolj zabavnem in zanimivem načinu učenja, kar bi hkrati vplivalo na količino vsebin. Poleg tega menijo, da bi se morali več učiti za življenje. To pomeni, da bi bile vsebine bolj praktično naravnane in uporabne za življenje. Na ravni šole si želijo več druženja »malih in velikih prijateljev« – tedensko ali vsaj mesečno, več gibanja, več učenja v naravi ter »knjižnico« v zeleni učilnici.

77


Ob spremljanju učencev pri delovanju v otroškem parlamentu sem spoznala, da imajo le-ti zelo dobre predloge, ki bi jim bilo vredno prisluhniti. Seveda bi tu pomembno vlogo odigrali tudi odrasli, kot neke vrste koordinatorji, ki bi jim pomagali usmerjati njihovo raziskovanje, saj za marsikaj še potrebujejo vsaj razlago. Sicer je otrokovo ali najstnikovo razumevanje družbenih področij, razmerij, odnosov skladno z izkušnjami, ki jih je pridobil. Glede na to, da so s spoznavanjem sveta šele začeli, pa teh ni tako veliko v primerjavi z večino odraslih. Vseeno menim, da bi morali mlajšim dati več možnosti za raziskovanje in s tem razvijanje samostojnosti. Verjamem, da bi tako postali zadovoljni člani družbe, ki bi jo pozitivno spreminjali. Neva Bambič

6.4

Raziskovanje v šolski knjižnici na primeru Slave vojvodine Kranjske

Šolska knjižnica je dnevna soba šole. V premišljeno narejenih načrtih pri gradnji šole so knjižnice ponavadi locirane na prehodih, kjer je veliko učencev. Pri nas ima knjižnica svoje prostore na prehodu med učenci prve triade in starejšimi. Njena lokacija ob jedilnici – osrednjem prostoru šole – narekuje, da je to prostor, kjer se srečujejo vsi učenci in tudi učitelji. Visoka obiskanost knjižnice je pomembna za boljši in uspešnejši razvoj učencev in (strokovnega) osebja celotne šole. Izposojanje, listanje, branje knjig in revij v šolski knjižnici so pomembne dejavnosti, ki dopolnjujejo učenčevo védenje in (lahko) pozitivno vplivajo na njegovo vedenje. Knjižnica je prostor sprostitve in zabave ob prebiranju (zabavne) literature pa tudi prostor tihega branja. Lahko pa lokacijo izkoristimo tudi za druge dejavnosti: predstavitve gradiv, seminarskih nalog, podajanje navodil za seminarske naloge, brskanje po različnih virih, ure knjižno-informacijskih znanj, bralne maratone, medvrstniško pomoč. S svojo zbirko knjig lahko pomembno pomaga učencem pri njihovem raziskovalnem delu. Poleg leposlovnih knjig ima v svoji zbirki tudi strokovne knjige, ki so primerne za vse starosti osnovnošolskih otrok. V knjižnici na OŠ Drska imamo okoli 6000 knjig, od tega približno 4500 za učence in 1500 za strokovne delavce. V lanskem šolskem letu (2016/17) je bilo novih knjig približno 190 za učence in 80 za strokovne delavce. Naročenih imamo 22 naslovov periodike, od tega 6 za učence (Ciciban, Gea, National Geographic, Moj planet, Pil, Tim).

78


Knjižnica se lahko pohvali tudi z meščansko izdajo Slave vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja, ki upravičeno nosi naziv »knjiga slovenskega naroda«. Topografija bogati knjižnični fond in upravičuje naziv kulturne šole. Delo je drago in dragoceno, saj je bila naklada omejena, vsi izvodi pa so oštevilčeni in zato unikatni. Obenem predstavlja neprecenljiv pisni vir za delo pri različnih predmetih (slovenščina, zgodovina, spoznavanje družbe, likovna umetnost, DKE, geografija). Valvasor je v učnem načrtu za slovenščino posredno zaveden pri poglavju Pridobivanje literarnovednega znanja (2011, str. 69). Učenci v devetem razredu spoznajo domovinsko tema(tiko) v literarnih delih. Čeprav Valvasorja ne uvrščamo med literate, ga omenjamo pri navajanju značilnosti literarnih obdobij, saj učenci »navedejo poglavitne značilnosti literarnih obdobij in smeri ter /…/ predstavnike in njihova dela. Avtorje tudi razvrščajo v literarna obdobja.« in še »Učenec ima skladno z učnim načrtom razvito zavest o jeziku, narodu in državi. Pokaže jo (tudi) tako, da navede osnovne podatke o začetkih slovenskega knjižnega jezika in o njegovem razvoju skozi stoletja.« Osvajanje zadnjega cilja je predvideno postopoma v 7., 8. in 9. razredu. Valvasor sodi v čas, ko na Slovenskem ni bilo veliko literarnih ustvarjalcev. Omenjamo le Janeza Svetokriškega. Z delom Slava vojvodine Kranjske pa obdobje natančneje predstavimo, saj s tem zapolnimo vrzel v literarnih obdobjih med protireformacijo in razsvetljenstvom. In kdo je sploh bil Valvasor? Bil je kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe (Royal Society) v Londonu, raziskovalec zgodovine, arheologije, matematike, magije in alkimije, svetovni popotnik, vojak in poveljnik, raziskovalec in zbiratelj, geograf, etnograf, topograf,

79


kartograf, naravoslovec in tehnik, lastnik mogočne knjižnice z vsemi takrat pomembnimi znanstvenimi deli, pisec, risar, urednik, založnik in izdajatelj, raziskovalec Cerkniškega jezera, izumitelj ulivanja bronastih kipov v enem kosu, avtor načrta za predor pod Ljubeljem, prvi slovenski sistematični kartograf, ustanovitelj prvega grafičnega podjetja, prvi bakrotiskar, začetnik slovenske historiografije, geografije in etnologije. S svojo Slavo je opravil enkratno in neprecenljivo delo, ki ga za njim ni ponovil nihče več.

Slava vojvodine Kranjske (izvirni nemški naslov Die Ehre dess Hertzogthums Crain) je izšla leta 1689 v Nürnbergu. Celotno delo zajema 4 dele, ki so razdeljeni na 15 knjig; skupaj ima delo 3532 strani, 24 prilog in 528 bakrorezov. Zaradi velikih stroškov pri tisku je bil Valvasor prisiljen prodati grad Bogenšperk in rojstno hišo v Ljubljani, nakar se je preselil v Krško, kjer je leta 1693 tudi umrl. Vsebina knjig zajema večino tedanjega znanja o Kranjski. Delo je v večini napisal Valvasor sam, v nekaterih poglavjih je imel pomočnike. Slava vojvodine Kranjske je okrašena s podobami in zemljevidi, ki so jih kot risarji prispevali poleg Valvasorja še drugi zaposleni bakrorezci. Leta 2009 je bil prvič predstavljen prevod dela. Glavni prevajalci iz nemščine so bili Doris, Božidar in Primož Debenjak, iz latinščine Aleš Maver, pobudnik, urednik in vodja projekta pa Tomaž Čeč. Prevod je v celoti izdal Zavod Dežela Kranjska in pripravil tudi zbornik strokovnih študij, Studia Valvasoriana (urednik Janez Weiss), ki je izšel konec leta 2014. DELO Z UČENCI Po posodobljenem učnem načrtu pri predmetu zgodovina v 8. razredu iz leta 2011/12 je umetnostnozgodovinsko obdobje baroka izbirna tema pri obravnavi zgodovine Evrope in slovenskih dežel v 17. in 18. stoletju. Spoznavanju baroka sta namenjeni dve učni uri. Področje raziskovanja je široko zastavljeno, saj se povezuje z likovno in glasbeno umetnostjo, slovenščino, geografijo. Učiteljica zgodovine je v največji meri sledila vzgojnoizobraževalnemu cilju, da učenec s pomočjo slikovnega (in glasbenega) gradiva

80


prepozna značilnosti baročne arhitekture (in glasbe), opiše, kako se je barok širil na Slovenskem ter našteje glavne baročne umetnine (v Ljubljani). Standardi znanja, določeni po učnem načrtu, so naslednji (MIZS: Prenovljeni učni načrt za predmet zgodovina, str. 35):

Učenec: - na primerih opiše značilnosti baročne umetnosti, - primerja baročno in renesančno umetnost, - na primerih sklepa o vplivu baročne umetnosti na oblačilno in bivanjsko kulturo, - primerja značilnosti in vlogo visoke in ljudske umetnosti, - na primeru baročne umetnosti utemelji umetnost kot sredstvo utrjevanja oblasti. S knjižničarko sta glavni poudarek namenili unikatni mojstrovini zgodovine slovenskega prostora, Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Učenci Valvasorjevo topografijo poznajo predvsem poimensko, nekateri celo vizualno. Seznanitev s slovenskim prevodom nudi učencem avtentično izkušnjo in razvijanje spoštovanja do narodove kulturne dediščine, kar je tudi splošni cilj znanja v učnem načrtu (MIZS: Prenovljeni učni načrt za predmet zgodovina, str. 5). SKUPNO DELO Učiteljica zgodovine in knjižničarka sva se dogovorili, da bi obsežno topografijo lahko predstavili tudi učencem. Izbrali sva 8. razred in ga razdelili na dve skupini. Za izvedbo sva potrebovali dve šolski uri. Predhodno je vsaka pripravila učni list z vprašanji oziroma nalogami, ki so pomagale osvetliti obdobje in avtorja. Eno šolsko uro je vsaka skupina

81


posvetila delu v računalniški učilnici, eno uro pa so bili v šolski knjižnici. Učni list je bil vodilo za delo pri uri. V računalnici so učenci delali samostojno s pomočjo spletnih virov. Učiteljica je preverila predhodno znanje s kratko uvodno ponovitvijo o baroku (v povezavi z glasbo). Razdelila je učne liste in jim podala navodila za raziskovanje baročne Ljubljane, ki je bila v času Valvasorja prestolnica dežele Kranjske. Na spletni strani http://www.iucbeniki.si/lum1/3190/index5.html so dobili učenci osnovne informacije o baročni Ljubljani. Raziskovali so s pomočjo različnih vrst spletnih virov (avdio-vizualni viri, pisni in ostali spletni viri). Med raziskovanjem jih je učiteljica usmerjala in opozarjala na (ne)zanesljivost spletnih virov ter pomagala pri preverjanju verodostojnosti le-teh. Največji problem so učencem povzročala gesla, ki jih je treba vtipkati v brskalnik, da dobimo želeno zahtevo. Ker je drugačen pristop k pouku učencem dvignil motivacijo za delo, so se veliko naučili in pri zaključnem preverjanju pokazali veliko novega znanja o baročni Ljubljani. Raziskali so obnovo Ljubljane po velikem potresu 1511, spoznali pomen Academie Operosorum, ugotovili, da je Rimokatoliška cerkev z baročnim okrasjem želela poudariti veličastje in si povrniti nekdanjo, z reformacijo okrnjeno veljavo. Učenci so ugotovili, da je poleg cerkvene nastajala tudi posvetna arhitektura, kot je npr. Robbov vodnjak, katerega izvirnik od leta 2005 hranijo v Narodnem muzeju Slovenije. Čudili so se dejstvu, da je večina arhitekturnih mojstrov prihajala iz italijanskih dežel in spoznali, da so tudi v naših deželah živeli precej nadarjeni baročni umetniki, ki so s svojim delovanjem zaznamovali širši prostor tedanjega Habsburškega cesarstva. V šolski knjižnici se je delo začelo s kratko predstavitvijo Valvasorja. Knjižničarka je navedla nekaj življenjskih podatkov o avtorju in njegovem življenju. Omenili so tudi njegove sodobnike. Posebej so bili opozorjeni na njegov zapis o Cerkniškem jezeru, o opisu načina izdelave spomenikov in o bakrorezih. Predstavljen je bil način izdelave slikovnega gradiva v delu. Učenci so videli tudi štiri obsežne knjige Slave vojvodine Kranjske. Ker je delo pomembno, drago in unikatno, so učenci dobili vsak svoj par belih bombažnih rokavic. Pred začetkom so učenci izvedeli ceno zbirke in se pogovorili, zakaj je to delo drago in dragoceno. V parih ali manjših skupinah so dobili po eno knjigo. Delo so listali in opazovali način tiska, slikovno gradivo, zapise mest in krajev. Pozorni so morali biti na naslove poglavij. Preleteli so kazalo tem, ki je na koncu posameznega dela. Ena od skupin je glede na naslove poglavij povzela, kaj je avtor zapisal o Cerkniškem jezeru. Opisati so morali način izdelave slikovnega gradiva in predstaviti, kaj je na njem. Ker je vsaka skupina imela drugo knjigo, se tu odgovori seveda razlikujejo. Na koncu so poiskali še poglavje, kjer je predstavljeno Novo mesto. Izpisali so teme, ki so jih razbrali iz zapisov ob robu glavnega besedila. Učencem je bila ura zagotovo zanimiva. Poseben čar se je začutil, ko je vsak učenec moral vzeti rokavice in v njih listati knjige, saj česa tako dragocenega po njihovem mnenju še niso imeli v rokah. Zagotovo je rokovanje s tako drago knjigo nekaj, kar se vtisne v spomin. Mojca Mežik, Simona Lešnjak

82


VIRI IN LITERATURA Reisp, B. Janez Vajkard Valvasor v besedi in sliki. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983. SLAVA vojvodine Kranjske. Pridobljeno s: http://www.dezela-kranjska.si/index.php (19. 3. 2018). UČNI načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo in Ministrstvo za šolstvo in šport, 2011. UČNI načrt. Program osnovna šola. Zgodovina. Ljubljana. Zavod republike Slovenije za šolstvo in Ministrstvo za šolstvo in šport, 2011. Dostopno na povezavi: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/ UN_zgodovina.pdf, pridobljeno 22. 3. 2018 ob 19:41) VALVASOR in sodobniki (ur. Josip Vidmar et al.). Ljubljana. Mladinska knjiga, 1974. VAJKARD Valvasor, Janez. Čast in slava vojvodine Kranjske. Ljubljana: Zavod dežela Kranjska, 2009.

83


Ajda Markelj, 8. b


Knjigo so pripravili  učenci in strokovni delavci šole  ožji strokovni tim Darja Kavšek, Nevenka Kulovec in Mateja Bartolj Izdala in založila: Osnovna šola Drska Fotografije v knjigi: arhiv OŠ Drska Lektoriranje: Mojca Mežik Oblikovanje, priprava za tisk: Mateja Bartolj Naklada: 200 izvodov Priloga knjigi – DVD-enota Knjiga je objavljena na spletni strani šole: http://www.os-drska.si– Notranje povezave/ Rastoča knjiga OŠ Drska 2018 Tisk: Tisk Šepic, d. o. o, Novo mesto

85


Tiana Zrakić, 8. b

Profile for Mateja Bartolj

4. RASTOČA KNJIGA OŠ DRSKA - RAZISKOVANJE  

4. RASTOČA KNJIGA OŠ DRSKA - RAZISKOVANJE  

Profile for tejcib
Advertisement